univerza v mariboru ekonomsko-poslovna …v prvem četrtletju 2009 so se realno zmanjšali številni...

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM

COMPARISON OF RETAIL FOOD PRICES IN SLOVENIA AND CROATIA

Kandidatka: Andreja Šooš

Študentka rednega študija

Številka indeksa: 81618811

Program: visokošolski strokovni

Študijska smer: Finance in bančništvo

Mentor: izr. prof. dr. Jani Bekő

Maribor, september 2009

2

PREDGOVOR

V človeški naravi je, da se med seboj stalno primerjamo, da iščemo naše prednosti in jih želimo izpostaviti, na drugi strani pa skušamo prikriti pomanjkljivosti. Prav tako se med seboj primerjajo tudi posamezne države skozi številne gospodarske in negospodarske kazalnike, ki nam nato podajo informacijo o razvitosti posamezne države. Nekatere izmed njih smo vzeli pod drobnogled tudi v pričujočem diplomskem delu, kjer smo preučevali gospodarske razmere Slovenije, države članice Evropske unije in Evropske ekonomske in monetarne unije, in Hrvaške, države kandidatke za vstop v Evropsko unijo.

Državi sta bili nekoč povezani v skupnem gospodarstvu, vendar sta se po osamosvojtvi leta 1991 začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Ostali sta pomembni zunanjetrgovinski partnerici, saj je Hrvaška, po podatkih Državnega zavoda za statistiko (2009d), leta 2008 v Sloveniji ustvarila 5,6 % svojega uvoza, v Slovenijo pa prodala 7,8 % svojega izvoza. Slovenija je na Hrvaškem po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (2009e), leta 2008 ustvarila kar 8,6 % svojega izvoza. Najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice obeh preučevanih držav so sicer članice EU-27.

V nadaljevanju diplomskega dela bomo najprej predstavili gospodarske razmere v Sloveniji in na Hrvaškem skozi izbrane ekonomske kazalnike. V drugem sklopu diplomskega dela pa bomo podali metodologijo izračuna censkih paritet in ravni censkih paritet, predstavili rezultate primerjave cen, raven censkih paritet in na koncu podali sklepne ugotovitve naše raziskave.

Zahvaljujem se svojemu mentorju, dr. Janiju Bekőju za vso strokovno pomoč in vodenje pri nastajanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem svojim staršem za vso podporo.

Posebna zahvala pa velja fantu Mateju, ki mi je ves čas študija potrpežljivo stal ob strani.

3

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ......................................................................... 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ..................................................................................... 5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .............................................................................. 6

1.4 Metode raziskovanja...................................................................................................... 6

2. PREGLED GOSPODARSKIH GIBANJ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM .............. 8

2.1 Gospodarska aktivnost .................................................................................................. 8

2.2 Brezposelnost in plače ................................................................................................. 11

2.3 Javnofinančna gibanja ................................................................................................. 13

2.4 Gospodarsko sodelovanje s tujino ............................................................................... 14

2.5 Prikaz cenovnih gibanj ................................................................................................ 16

3. PRIMERJAVA RAVNI CEN ŽIVIL MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO .................... 19

3.1 Metodološka pojasnila ................................................................................................ 19

3.1.1 Censka pariteta ..................................................................................................... 19

3.1.2 Raven censke paritete ........................................................................................... 20

3.2 Rezultati primerjave cen živil med Slovenijo in Hrvaško ........................................... 21

3.2.1 Raven cen skupin živil v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško ................................. 21

3.2.2 Sveže vrtnine ........................................................................................................ 22

3.2.3 Sveže sadje ........................................................................................................... 22

3.2.4 Kokošja jajca ........................................................................................................ 23

3.2.5 Sveže ribe ............................................................................................................. 23

3.2.6 Izdelki iz žit .......................................................................................................... 24

3.2.7 Predelane in konzervirane vrtnine ........................................................................ 25

3.2.8 Predelano in konzervirano sadje .......................................................................... 26

3.2.9 Sveže meso ........................................................................................................... 27

3.2.10 Predelano in konzervirano meso .......................................................................... 27

3.2.11 Predelane in konzervirane ribe ............................................................................. 28

3.2.12 Sveže in predelano mleko .................................................................................... 29

3.2.13 Maščobe ............................................................................................................... 30

3.2.14 Ostali živilski proizvodi ....................................................................................... 30

4. SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................................................. 32

4

POVZETEK .............................................................................................................................. 34

ABSTRACT .............................................................................................................................. 35

LITERATURA .......................................................................................................................... 36

VIRI .......................................................................................................................................... 38

PRILOGA .................................................................................................................................. 41

SEZNAM TABEL ..................................................................................................................... 47

SEZNAM SLIK ......................................................................................................................... 48

5

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Razvitost gospodarstva posamezne države se presoja po številnih kazalnikih, ki nam potem omogočijo medsebojno primerjavo med posameznimi državami. V našem primeru bo področje osrednjega preučevanja gospodarstvo Slovenije in Hrvaške. Kot smo že omenili v predgovoru, sta se obe državi osamosvojili leta 1991 po razpadu Jugoslavije, vendar se njuno gospodarstvo skozi vsa ta leta ni razvijalo z enako intenzivnostjo. Slovenija se je povezala z Evropsko unijo že leta 2004, ko je postala njena članica, in leta 2007, ko je prevzela evro, s čimer se je tudi poenostavilo poslovanje Slovenije s tujino. Hrvaška je šele v začetnih pristopnih pogajanjih za vstop v Evropsko unijo. Višjo raven razvitosti slovenskega gospodarstva v primerjavi s hrvaškim je mogoče opaziti skozi številne kazalnike. Tako je BDP na prebivalca v Sloveniji leta 2008 dosegel 89,8 % povprečja EU-27, na Hrvaškem pa 63 % evropskega povprečja. Raven cen je v Sloveniji leta 2008 dosegla 83 % povprečja 27 držav članic Evropske unije, na Hrvaškem pa 74,7 %, kar pomeni, da so cene v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU-27 bile nižje za 17 %, na Hrvaškem pa za 25,3 %. V diplomskem delu bomo najprej predstavili gospodarstvo preučevanih držav in primerjali nekatere njune pomembnejše gospodarske kazalnike s povprečjem držav članic Evropske unije. V drugem delu diplomskega dela bomo predstavili primerjavo cen 157 živil med Slovenijo in Hrvaško ter povzeli sklepne ugotovitve diplomskega dela.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti gospodarske razmere v Sloveniji in na Hrvaškem ter primerjati raven cen živil med državama.

V prvem delu diplome bomo predstavili gospodarsko rast, stopnjo brezposelnosti in povprečne neto plače, javnofinančna gibanja ter gospodarsko sodelovanje s tujino in na koncu še cenovna gibanja v opazovanih gospodarstvih. Drugi del bo obsegal predstavitev uporabljene metodologije pri izračunavanju censkih razmerij in komentiranje rezultatov raziskave.

Cilji

Cilj diplomskega dela je zbrati zastavljeno število cen živil, nato izračunati censke paritete posameznega živila, skupine živil in agregatno censko pariteto. Nato sledi izračun ravni censkih paritet. Izračuni so opravljeni za 157 živil, razdeljenih v 13 skupin: sveže vrtnine,

6

sveže sadje, kokošja jajca, sveže ribe, izdelki iz žit, predelane in konzervirane vrtnine, predelano in konzervirano sadje, sveže meso, predelano in konzervirano meso, predelane in konzervirane ribe, sveže in predelano mleko, maščobe in ostali živilski proizvodi.

Osnovne trditve

Pri pripravi diplomskega dela smo uporabili naslednje osnovne trditve:

• Dobrine delimo na menjalne in nemenjalne. Menjalne dobrine so predmet mednarodne menjave, zato so cene teh dobrin, preračunane na skupno valuto, med državami primerljive. Nemenjalne praviloma ne prestopajo državnih meja in je njihova cena odvisna od kupne moči domačih potrošnikov. Cene živil tako sodijo v kategorijo menjalnih dobrin.

• Splošna raven cen je v Sloveniji višja kot na Hrvaškem. • Tudi raven cen opazovanih živil je v Sloveniji višja kot na Hrvaškem.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Popis drobnoprodajnih cen živil je potekal v naslednjih krajih:

• Ljubljana, Maribor in Murska Sobota v Sloveniji ter • Zagreb, Varaždin in Čakovec na Hrvaškem.

Za popis smo si postavili omejitve, in sicer vsaj tri oziroma največ pet cen za posamezno živilo, tako da smo obiskali v vsaki državi pet različnih trgovin. Pri popisu smo predpostavljali, da so živila, ki jih bomo preučevali, med seboj dovolj homogena oziroma istovrstna. To pomeni, da so po kakovosti in količini medsebojno primerljiva. Tej zahtevi sta najbolj ustrezali skupini sveže vrtnine in sveže sadje, pri katerima smo v povprečju zbrali tudi največ cen, najmanj pa skupini predelano in konzervirano meso ter predelane in konzervirane vrtnine.

1.4 Metode raziskovanja Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, pri čemer prvi del spada pod makroekonomsko raziskavo, kjer predstavimo gospodarske razmere v obeh državah, medtem ko se drugi del nanaša na raziskavo mikroekonomskega tipa, kjer podrobneje analiziramo razmerja cen živil med državama.

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili metodo deskripcije, komparativno metodo in metodo kompilacije.

Vzorec živil, ki smo ga uporabili pri raziskavi, vključuje 157 vrst živil, ki smo jih razporedili v 13 skupin, nekatere med njimi pa še v podskupine. Tako smo skupno zbrali kar 1419 cen živil

7

v Sloveniji in na Hrvaškem, na podlagi katerih smo nato izračunali povprečje cen. Pri izračunu censkih razmerij smo uporabili metodologijo, ki jo za svoje raziskave uporablja Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo (IEDP) na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zajem živil v tej raziskavi predstavlja 98,7 % zajema, ki ga v svojih raziskavah zagotavlja IEDP.

Podatke o posameznih cenah smo pridobili s snemanjem cen, ki je potekalo v mesecu marcu in aprilu 2009. Cene smo zbirali terensko, torej z obiskom posameznih trgovin, le izjemoma smo se posluževali interneta in telefonskih pogovorov.

8

2. PREGLED GOSPODARSKIH GIBANJ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM Letošnje leto se je finančna in gospodarska kriza, katere začetki sežejo v leto 2008, razširila po vsem svetu. Temu se nista izognili niti preučevani državi, ki sta v prvem četrtletju leta 2009 zabeležile negativno gospodarsko rast, in sicer Slovenija 8,5 % glede na prvo četrtletje leta 2008 in Hrvaška 6,7 % glede na isto obdobje leta 2008. Zmanjšana gospodarska rast kaže na hitro in izrazito poslabšanje gospodarskih razmer. Slovenija je zabeležila negativno gospodarsko rast že v zadnjem četrtletju leta 2008, kar pomeni, da je slovensko gospodarstvo že lani občutilo posledice finanče krize (DZS 2009a; SURS 2009b).

V naslednjih podpoglavjih bomo analizirali gospodarstvo Slovenije in Hrvaške. Primerjali bomo gospodarsko rast, stopnjo brezposelnosti in povprečne neto plače, zadolženost države in javnofinančno bilanco, saldo tekočega računa in cenovna gibanja.

2.1 Gospodarska aktivnost V obdobju 1999-2008 je po podatkih Eurostata (2009a) povprečna letna stopnja rasti bruto domačega proizvoda v 27. državah Evropske unije znašala 2,3 %. To pomeni, da sta obe državi - Slovenija s 4,4 % in Hrvaška s 3,7 % - presegali povprečno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda držav članic EU-27. Iz slike 1 je razvidno, da je Hrvaška leta 1999 zabeležila negativno rast BDP (-1,5 %), ki je bila posledica izbruha domače bančne krize.

Slika 1: Realna rast BDP v Sloveniji, na Hrvaškem in v EU-27 (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta)

Vir: Eurostat (2009a).

Po preobratu je rast hrvaškega BDP leta 2002 dosegla 5,4 %. Tega leta je tudi Slovenija, po dveh zaporednih letih zniževanja rasti BDP, zabeležila nekoliko višjo rast BDP (4,0 %).

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

leto

EU 27

Slovenija

Hrvaška

9

Države članice EU-27 so leta 2002 zabeležile le 1,2 % rast BDP. Najvišjo rast BDP sta obe opazovani državi zabeležili leta 2007, in sicer Slovenija 6,8 % in Hrvaška 5,5 %. V letu 2008 se je realna rast BDP občutno zmanjšala v obeh preučevanih državah in tudi v EU-27. Evropska komisija za leto 2009 napoveduje negativno rast BDP, in sicer za Slovenijo 3,4 %, za Hrvaško 3,0 % in za EU-27 4,0 % (EC 2009).

V Sloveniji gre, po podatkih UMAR (2009a), vzroke za znižanje gospodarske rasti, poleg negativnih vplivov mednarodne finančne krize, iskati v močnem upadu izvoza, investicij v osnovna sredstva ter izrazito negativnem prispevku zalog k rasti BDP.

V prvem četrtletju 2009 so se realno zmanjšali številni makroekonomski agregati slovenskega gospodarstva. Izvoz blaga in storitev se je na medletni ravni zmajšal za 21,1 %, uvoz blaga in storitev pa za 22,7 %. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je znašal 1,6 %. Negativni sta bili tudi obe sestavini bruto investicij: investicije v osnovna sredstva so bile medletno nižje za 23,6 %, spremembe zalog pa so gospodarsko rast znižale za 4,2 odstotne točke. Izdatki za državno porabo so se povečali za 3,8 % v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2008, medtem ko so se izdatki zasebne porabe povišali le za 0,1 % (ibidem).

Slika 2: Stopnje rasti komponent agregatnega povpraševanja v Sloveniji (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta)

Vir: SURS (2009c). Na sliki 2 so prikazane stopnje rasti agregatnega povpraševanja v Sloveniji v obdobju od leta 2003 do leta 2008. Iz slike je razvidno, kako zelo so se zmanjšale stopnje rasti posameznih agregatov v letu 2008 v primerjavi s preteklimi leti. Leta 2008 se je v primerjavi z letom 2007 najbolj zmanjšal uvoz blaga in storitev (za 12,2 odstotne točke), sledi mu izvoz blaga in storitev za 10,5 odstotne točke, bruto investicije v osnovna sredstva za 5,7 odstotne točke in zasebna poraba za 3,1 odstotne točke. Povečala pa se je državna poraba, in sicer za 1,2 odstotne točke (SURS 2009c).

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

2003 2004 2005 2006 2007 2008

zasebna poraba

državna poraba

bruto naložbe v osnovna

sredstva

izvoz blaga in storitev

uvoz blaga in storitev

rast realnega BDP

10

Hrvaška gospodarska zbornica (HGK 2009) kot razlog za padec BDP navaja stanje svojega gospodarstva in tudi globalno finančno krizo, ki je najprej pretresla svetovne finančne trge in se nato odrazila še na realnem sektorju zaradi znatnega upada globalnega povpraševanja. Padec BDP na Hrvaškem v prvem četrtletju za 6,7 % je največji realni padec gospodarske aktivnosti v obdobju od prvega četrtletja leta 2000 do prvega četrtletja leta 2009.

V prvem četrtletju 2009 so vse kategorije BDP zabeležile padec, razen državne porabe. Izdatki za domačo porabo so se realno zmanjšali za 9,9 %, kar je najbolj vplivalo na skupen padec BDP, ker ima zasebna poraba približno 60 % delež v BDP. Padec investicij je znašal 12,4 %. Izvoz blaga in storitev se je zmanjšal za 14,2 %, uvoz blaga in storitev pa za 20,9 %. Izdatki za državno porabo so se povečali, in sicer za 3,9 % (ibidem).

Slika 3: Stopnje rasti komponent agregatnega povpraševanja na Hrvaškem (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta)

Vir: DZS (2009a, 2009b).

Na sliki 3 so prikazane stopnje rasti elementov agregatnega povpraševanja na Hrvaškem v obdobju od leta 2003 do leta 2008. Na sliki izstopajo bruto investicije v osnovna sredstva v letu 2003, katera stopnja rasti je bila 24,7 %, vendar je že naslednje leto padla na 5 %. Razlog za tako veliko povečanje bruto investicij v osnovna sredstva v letu 2003 gre v največji meri pripisati velikim vlaganjem za izgradnjo cestne infrastrukture (HNB 2009c). Leta 2008 se je glede na leto 2007 najbolj zmanjšala zasebna poraba, in sicer za 5,4 odstotne točke. Uvoz blaga in storitev se je zmanjšal za 2,9 odstotne točke, izvoz blaga in storitev za 2,6 odstotne točke in najmanj državna poraba za 1,5 odstotne točke. Povečale pa so se bruto naložbe v osnovna sredstva za 1,7 odstotne točke (DZS 2009a; 2009b).

V Franciji, Španiji, Italiji, Grčiji in na Cipru je BDP na prebivalca leta 2008 odstopal od povprečja EU-27 za približno 10 %. Avstrija, Švedska, Danska, Združeno kraljevstvo, Finska, Nemčija in Belgija so bile za 10 % do 30 % nad povprečjem BDP na prebivalca EU-27. BDP na prebivalca Slovenije, Češke, Malte, Portugalske in Slovaške je bil med 10 % in 30 % pod

0

5

10

15

20

25

30

2003 2004 2005 2006 2007 2008

zasebna poraba

državna poraba

bruto naložbe v osnovna

sredstva

izvoz blaga in storitev

uvoz blaga in storitev

rast realnega BPD

11

povprečjem EU-27, medtem ko je bil BDP na prebivalca Estonije, Madžarske, Litve, Poljske, Hrvaške in Latvije med 30 % do 50 % pod povprečjem EU-27. Najvišje ravni BDP per capita v EU-27 (EU-27=100) so zabeležili v Luksemburgu (253), na Irskem (140) in na Nizozemskem (135), najnižje pa v Bolgariji (40) in Romuniji (46) (Eurostat 2009d).

Tabela 1: BDP na prebivalca v obdobju 1999-2008, PPP standard (EU-27=100)

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Slovenija 80,6 79,8 79,7 82,3 83,4 86,4 87,4 87,6 89,3 89,8 Hrvaška 49,5a 49,2a 50,3a 52,3a 54,3a 55,8 56,6 58,4 61,1 63,0

Opomba: aOcena. Vir: Eurostat (2009b).

Iz tabele 1 je razvidno, da obe preučevani državi zaostajata za BDP na prebivalca povprečja EU-27. V Sloveniji je BDP na prebivalca leta 2008 predstavljal 89,8 % povprečja evropske sedemindvajseterice, na Hrvaškem pa 63 % evropskega povprečja. Posledično BDP na prebivalca na Hrvaškem dosega 70 % ravni slovenskega BDP. V opazovanem obdobju je moč opaziti konvergenco v procesu gospodarskega razvoja, saj se je raven BDP na prebivalca v Sloveniji glede na povprečje EU-27 zvišal za 9,2 odstotne točke, na Hrvaškem pa v istem obdobju za 13,5 odstotne točke.

2.2 Brezposelnost in plače Mednarodna organizicija za delo (ILO 2009) navaja, da je globalna ekonomska kriza škodljiva tako za ženske in moške, bodisi če imajo službo, jo iščejo ali če so brezposelni. Kar se tiče mladih, pa imajo ti 2,8-krat več možnosti, da ostanejo brez zaposlitve kot odrasli.

V zadnjih mesecih se je v Sloveniji povečala brezposelnost pri moških (od septembra 2008 do maja 2009 za 52,5 %) zaradi zmanjševanja zaposlenosti predvsem v dejavnostih, kot so gradbeništvo, proizvodnja kovin ipd. V nasprotnem primeru pa se zmanjšuje brezposelnost žensk, ki se je od septembra 2008 do maja 2009 zmanjšala za 33,5 %. Najbolj rizične skupine brezposelnih predstavljajo tri skupine: manj izobraženi, starejši od 50 let in mladi od 15-29 let. Podobne trende brezposelnosti zasledimo tudi v drugih članicah Evropske unije (UMAR 2009b).

V državah članicah EU-27 je v prvem četrtletju 2009 po podatkih Eurostata (2009e) bilo brezposelnih že pet milijonov mladih. V prvem četrtletju 2009 je bila sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti mladih od 15-24 let 18,3 %, torej bistveno višja od skupne stopnje brezposelnosti, ki je znašala 8,2 %. Stopnja brezposelnosti mladih se je v prvem četrtletju leta 2009 povečala v vseh državah članicah, razen v Bolgariji. Najvišje povečanje stopnje brezposelnosti mladih pa so zabeležili v Latviji, Estoniji in Litvi, najnižjo pa v Nemčiji in na Poljskem. Vse države članice so zabeležile višjo stopnjo brezposlenosti mladih od skupne stopnje brezposelnosti.

12

Na Hrvaškem se je sezonsko prilagojeno število brezposelnih začelo povečevati novembra 2008, letos pa se je rast števila brezposelnih še pospešila. V prvem četrletju letošnjega leta se je število brezposelnih povečalo približno za 6 %. Problemi v realnem sektorju se relativno hitro odražajo v brezposelnosti zaradi nezmožnosti ekonomije, da bi zaposlila novo delovno silo in zaradi prekinitev pogodb o delu za določen in nedoločen čas (EIZ 2009).

Največji padec zaposlenih na Hrvaškem je bil zabeležen v predelovalnih dejavnostih, kjer se je od junija 2008 število zaposlenih zmanjšalo za 15.700 oseb, od tega največ v lesni industriji in proizvodnji pohištva (za okoli 4.500 oseb) (HGK 2009).

Stopnja brezposelnosti se je od leta 2002 naprej v EU-27 in v obeh preučevanih državah vztrajno zmanjševala (tabela 2). V opazovanem obdobju se je stopnja anketne brezposelnosti v državah članicah EU-27 in v Sloveniji znižala za 1,9 odstotne točke, na Hrvaškem pa za 6,4 odstotne točke.

Tabela 2: Harmonizirana stopnja anketne brezposelnosti (v %)a

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 EU 27 8,9 9,0 9,0 8,9 8,2 7,1 7,0 Slovenija 6,3 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 Hrvaška 14,8 14,2 13,7 12,7 11,2 9,6 8,4

Opomba: aDefinicija Eurostata. Delež brezposelnih v starosti od 15 do 74 let v aktivnem prebivalstvu. Vir: Eurostat (2009c).

Sicer ima Slovenija še vedno nižjo stopnjo brezposelnosti od povprečja EU-27 in od Hrvaške, vendar pa se je letos stopnja brezposelnosti začela spet zviševati. Meseca marca je znašala v EU-27 že 8,5 %, v Sloveniji 5,3 % in na Hrvaškem 8,4 %. Meseca aprila se je stopnja brezposelnosti v EU-27 dvignila za 0,2 %, v Sloveniji za 0,4 %, na Hrvaškem pa za 0,1 %. Najnižjo stopnjo brezposelnosti so v mesecu marcu in aprilu 2009 zabeležili na Nizozemskem (3,0 % v marcu in 3,1 % v aprilu) in v Avstriji (4,4 % v marcu in 4,3 % v aprilu). Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so v teh dveh mesecih zabeležili v Španiji (17,2 % v marcu in 17,6 % v aprilu) in Latviji (14,2 % v marcu in 15,4 % v aprilu) (Eurostat 2009c).

Tabela 3: Povprečne mesečne neto plače v Sloveniji in na Hrvaškem (v €)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 I-V

Slovenija 680,81a 714,80a 773,19 834,17 899,65 915,16 Hrvaškab 556,51 591,21 628,26 659,56 715,95 716,86

Opombe: aPodatki za Slovenijo za leto 2004 in 2005 so informativne narave, preračunani po nepreklicnem menjalnem tečaju 1€ = 239,64 sit. bPodatki za Hrvaško so preračunani za vsak mesec posebej s povprečnim mesečnim menjalnim tečajem ECB. Vir: DZS (2009c), SURS (2009a).

Iz tabele 3 je razvidno, da je bila najmanjša razlika med povprečnimi neto plačami leta 2005, ko so v Sloveniji bile v povprečju neto plače višje za 21 % v primerjavi s Hrvaško. Leta 2007 je bila v danem obdobju največja razlika, saj so bile slovenske neto plače v povprečju za 26,5

13

% višje od hrvaških. V opazovanem obdobju so se povprečne neto plače v Sloveniji povišale za 34,4 %, na Hrvaškem pa za 28,8 %.

V času popisa cen živil, ki je potekal v mesecu marcu in aprilu leta 2009, so bile neto plače v mesecu marcu v Sloveniji za 27,8 % višje v primerjavi s Hrvaško, meseca aprila pa so bile višje za 28,9 %.

2.3 Javnofinančna gibanja Bruto konsolidirani dolg države je v Sloveniji leta 2008 znašal 8472,88 mio EUR, kar predstavlja 22,8 % BDP. Od leta 2005 se je stanje konsolidiranega dolga celotnega sektorja države v primerjavi z BDP postopno zniževalo od 27,0 % v letu 2005 na 22,8 % v letu 2008. Po napovedi SURS bo ob koncu leta 2009 konsolidirani dolg države znašal že 28,8 % BDP (SURS 2009d).

Skupni konsolidirani dolg sektorja država je v evroobmočju konec leta 2008 znašal 69,6 % BDP in v EU-27 61,5 % BDP. Pri tem je Slovenija leta 2008 in prav tako vsa prejšnja leta izkazovala bistveno nižji delež dolga države v BDP v primerjavi s povprečjem EU-27. Največji dolg sektorja države leta 2008 izkazuje Italija s 105,8 % BDP, najmanjšega pa Estonija s 4,8 % BDP (Eurostat 2009f).

Na sliki 4 je razvidno, da je Slovenija izkazovala bistveno nižji delež dolga države v BDP v primerjavi s Hrvaško in EU-27. V opazovanem obdobju se je dolg države v državah članicah EU-27 povečal za 1,2 odstotne točke, zmanjšal pa se je v Sloveniji za 5,2 odstotnih točk in na Hrvaškem za 2,3 odstotne točke. Najnižji dolg države je Hrvaška izkazovala leta 2007, ko je ta znašal 37,7 % BDP. To leto je tudi povprečje držav članic EU-27 izkazovalo najnižji dolg, in sicer 58,7 % BDP. Slovenija je imela sicer najnižji dolg države leta 2008, in sicer 22,8 %.

Slika 4: Bruto konsolidirani dolg države v EU-27, Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2002-2008a

Opmoba: aZa Hrvaško za leto 2008 ni podatka. Vir: Eurostat (2009f).

0

10

20

30

40

50

60

70

2002200320042005200620072008

bru

tod

olg

drž

av

e k

ot

%

BP

D EU 27

Slovenija

Hrvaška

14

Proračunski primanjkljaj je leta 2008 v Sloveniji znašal 0,9 % BDP, kar znese 351,44 mio EUR. Leta 2007 smo imeli v Sloveniji proračunski presežek v višini 0,5 % BDP. Napoved SURS (2009d) za naslednje leto je proračunski primanjkljaj, in sicer v višini 3,7 % BDP oziroma 1432,14 mio EUR.

Primanjkljaj sektorja država je v evroobmočju leta 2008 v povprečju znašal 1,9 % BDP in je bil za 1,3 odstotne točke višji v primerjavi z letom 2007. V državah EU-27 je skupni proračunski primanjkljaj leta 2008 znašal 2,3 % BDP in je bil za 1,5 odstotne točke višji od tistega v letu 2007. Največji proračunski primanjkljaj je leta 2008 bil zabeležen na Irskem (7,1 % BDP), največji proračunski presežek pa na Finskem (4,2 % BDP) (Eurostat 2009g).

Na sliki 5 lahko opazimo, da je Slovenija v zajetem obdobju izkazovala nižji proračunski primanjkljaj v primerjavi s Hrvaško in državami članicami EU-27, razen leta 2002, ko je bil proračunski primanjkljaj v Sloveniji in v EU-27 enak, in sicer 2,5 % BDP. V Sloveniji se je v letu 2008 glede na leto 2002 proračunski primanjljaj zmanjšal, in sicer za 1,6 odstotne točke, na Hrvaškem se je zmanjšal za 2,5 odstotne točke (v letu 2007), v EU-27 pa za 0,2 odstotne točke. V letu 2007 je Slovenija izkazovala proračunski presežek (0,5 % BDP), Hrvaška pa je v tem letu zabeležila najnižji proračunski primanjkljaj (1,5 % BDP), prav tako pa tudi države članice EU-27 (0,8 % BDP).

Slika 5: Proračunski presežek/primanjkljaj v EU-27, Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2002-2008a

Opmoba: aZa Hrvaško za leto 2008 ni podatka. Vir: Eurostat (2009g).

2.4 Gospodarsko sodelovanje s tujino Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance na Hrvaškem je leta 2008 znašal 4,5 mrd EUR oziroma 9,4 % BDP, kar je za 1,2 mrd EUR oziroma za 1,8 odstotne točke več kot v predhodnem letu (tabela 4). Bistveno poslabšanje salda tekočega računa je v veliki meri mogoče pripisati primanjkljaju v trgovinski bilanci, pri katerem je imela vodilno vlogo visoka cena suruve nafte. Leta 2008 je primanjkljaj trgovinske bilance znašal 10.866 mio EUR, kar je za 1432 mio EUR več v primerjavi s predhodnim letom. Pozitivno ustvarjena vrednost je bila

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

pre

seže

k/p

rim

an

jklj

aj

v %

BD

P

EU 27

Slovenija

Hrvaška

15

zabeležena v mednarodni menjavi storitev, predvsem zaradi rasti prihodkov od turizma. Presežek v bilanci storitev je leta 2008 znašal 6962 mio EUR, to je za 696 mio EUR več glede na leto 2007. Poleg trgovinske bilance se je bistveno poslabšal saldo na računu faktorskih dohodkov. Primanjkljaj te bilance je leta 2008 znašal 1590 mio EUR, to je za 478 mio EUR več kot leta 2007. K temu je pripomogla zmanjšana rast prihodkov in izjemno visoka rast odhodkov. Na računu tekočih trasferjev ni bilo nobenih večjih sprememb v primerjavi z letom 2007. Leta 2008 je saldo bilance tekočih transferjev znašal 1040 mio EUR, kar je le za skromnih 3 mio EUR manj kot leta 2007. Pokritost uvoza blaga in storitev z izvozom se je na Hrvaškem zmajšala s 85,3 % leta 2007 na 83,6 % v letu 2008 (HNB 2009a).

Tabela 4: Saldo tekočega računa v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 1997-2008 (v % BDP)

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Slovenija 0,3 -0,6 -3,2 -2,7 0,2 1,0 -0,8 -2,6 -1,7 -2,5 -4,2 -5,5

Hrvaška -10,5 -5,8 -6,6 -2,5 -3,2 -7,5 -5,4a -4,4 -5,5 -6,9 -7,6 -9,4 Opomba: a Saldo tekočega računa plačilne bilance za leto 2003 izključuje transfer Plive. Vir: Eurostat (2009h), HNB (2009b).

V Sloveniji je primanjkljaj tekočega računa leta 2008 znašal 2054,6 mio EUR oziroma 5,5 % BDP, leto prej je bil primanjkljaj nižji, in sicer 1454,9 mio EUR oziroma 4,2 % BDP. Tako je primanjkljaj tekočega dela plačilne bilanec leta 2008 za 599,7 mio EUR višji glede na leto 2007 (BS 2009).

Leta 2008 je znašal primanjkljaj trgovinske bilance 2622,1 mio EUR in je bil za 956,1 mio EUR višji v primerjavi s predhodnim letom. Povečal se je presežek v bilanci storitev, in sicer je leta 2008 znašal 1781,6 mio EUR in je bil za 588,4 mio EUR višji glede na leto 2007. Najpomembnejša sestavina na izvozni strani storitev so potovanja s 40,1 % celotnega izvoza storitev. Na uvozni strani so najpomembnejše ostale poslovne storitev s 24,4 % deležem. V letu 2008 se je povečal primanjkljaj na računu faktorskih dohodkov za 317,3 mio EUR v primerjavi z letom 2007, posledično zaradi zmanjšanja prejemkov in povečanja izdatkov. Primanjkljaj bilance tekočih transferjev je v letu 2008 znašal 188,4 mio EUR in je bil nižji za 85,3 mio EUR v primerjavi s predhodnim letom. Pokritost blagovnega uvoza z blagovnim izvozom se je v Sloveniji od leta 2007 s 92,2 % zmanjšala na 88,4 % v letu 2008 (ibidem).

Iz tabele 5 je razvidno, da je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije Nemčija, ki predstavlja v letu 2008 18,9 % celotnega izvoza ter 18,7 % celotnega uvoza Slovenije. Vseh pet ključnih trgovinskih partneric Slovenije je članic EU-27. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Hrvaške je Italija, ki predstavlja 17,1 % celotnega uvoza in 19,1 % celotnega izvoza Hrvaške.

16

Tabela 5: Pet najpomembnejših slovenskih in hrvaških trgovinskih partneric leta 2008 (v % celotnega slovenskega in hrvaškega izvoza blaga oziroma uvoza blaga)

Uvoz Izvoz Slovenija Hrvaška Slovenija Hrvaška

Država % Država % Država % Država % Nemčija 18,7 Italija 17,1 Nemčija 18,9 Italija 19,1

Italija 18,1 Nemčija 13,4 Italija 12,1 Bosna in Hercegovina

15,4

Avstrija 12,2 Rusija 10,4 Hrvaška 8,6 Nemčija 10,8 Francija 5,1 Slovenija 5,6 Avstrija 7,8 Slovenija 7,8

Madžarska 3,9 Avstrija 4,9 Francija 6,5 Avstrija 5,8 Vir: DZS (2009d), SURS (2009e).

2.5 Prikaz cenovnih gibanj Po podatkih Evropske komisije (EC 2009) je bila v Sloveniji leta 2008 povprečna inflacijska stopnja, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 5,5 %, predvsem zaradi cenovnih šokov in močnega domačega povpraševanja. Letos pričakujejo počasnejšo rast cen zlasti zaradi slabljenja ekonomske aktivnosti. Še vedno pa bi naj ostala inflacijska stopnja v Sloveniji višja od povprečne stopnje inflacije evroobmočja, med drugim tudi zaradi zvišanja trošarin skozi leto, in sicer za energijo, alkohol in tobak. V letu 2010 napovedujejo povečanje stopnje inflacije zaradi oživitve ekonomske aktivnosti.

Na Hrvaškem je povprečna leta stopnja inflacije dosegla svoj vrh meseca julija 2008. Za leto 2009 in 2010 je napovedano zmanjšanje inflacije na podlagi nižjih cen energije na svetovnem trgu in znatnem znižanju domačega povpraševanja (ibidem). Inflacijska stopnja bi bila na Hrvaškem v prvem četrtletju 2009 nižja, če ne bi bilo zvišanja administrativnih cen v javnem zdravstvu, katerih regulacija je povezana s pričetkom izvajanja zdravstvene reforme v začetku januarja 2009, in povišanja cen zemeljskega plina (EIZ 2009).

Povprečna inflacijska stopnja je bila v obdobju 2001-2008 v Sloveniji in na Hrvaškem praviloma višja od povprečja držav EU-27 (slika 6). Ta se je v EU-27 vsa leta gibala okoli 2 %, v letu 2008 pa je dosegla najvišjo stopnjo, 3,3 %. Leta 2001 je inflacijska stopnja v Sloveniji, merjena s HICP, znašala 8,6 %, nakar se je po procesu dezinflacije do leta 2005 spustila na 2,5 %. Po letu 2006 je prišlo do vnovične oživitve inflacije, ki je leta 2008 dosegla 5,5 %. Inflacija na Hrvaškem, merjena s cenami življenskih potrebščin, je bila v opazovanem obdobju najnižja leta 2002, in sicer 1,7 %, najvišja pa leta 2008 (6,1 %).

17

Slika 6: Inflacijske stopnje na letni ravni v Sloveniji, EU-27 in na Hrvaškem v obdobju 2001-2008ab

Opomba: a Za Hrvaško splošen indeks cen življenskih potrebščin (CPI). bZa Slovenijo in EU-27 harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP). Vir: Eurostat (2009j), HGK (2009).

Po podatkih Eurostata (2009i) je bila deflacija julija leta 2009 v evroobmočju -0,7 % na letni ravni, leto prej pa je znašala inflacija 4,0 %. V državah EU je inflacija julija letos znašala 0,2 % na letni ravni, leto prej pa 4,4 %.

V evroobmočju so najvišje stopnje rasti cen bile zabeležene julija 2009 na letni ravni pri alkoholu in tobaku (+4,4 %), pri raznovrstnem blagu in storitvah (+2,1 %) ter pri stanovanjski opremi (+1,7 %). Največji padec cen je bil opazen v transportu (-5,5 %), pri cenah stanovanj (-1,8 %) in pri cenah živil (-1,0 %) (ibidem).

Cene življenjskih potrebščin so se v Sloveniji julija letos v povprečju znižale za 0,9 %. Znižanje cen je bilo zabeleženo v skupini obleka in obutev za (-16,1 %), hrana in brezalkoholne pijače ter zdravje (-0,5 %) in prevoz (-0,2 %). Zvišale pa so se cene v skupini rekreacija in kultura (+3,6 %), raznovrstno blago in storitve (+1,0 %), gostinske in nastanitvene storitve (+0,9 %), komunikacije (+0,4 %), stanovanjska oprema (+0,3 %) in stanovanja (+0,1 %) (SURS 2009f).

Cene blaga in storitev na Hrvaškem, ki se uporabljajo za osebno porabo, merjene z indeksom cen življenjskih potrebščin, so se julija 2009 na letni ravni znižale za 0,7 %. Znižale so se cene obleke in obutve (-8,2 %), prehrane in brezalkoholnih pijač (-1,7 %) in cene komunikacij (-0,1 %). Na drugi strani pa so se zvišale cene gostinskih storitev (+2,6 %), rekreacije in kulture (+2,2 %), cene stanovanj, vode, energije, plina in drugih goriv (+0,9 %), cene prometa in izobraževanja (+0,5 %), cene alkoholnih pijač in tobaka ter ostalega blaga in storitev (+0,3 %) ter cene pohištva, cene stanovanjske opreme in rednega vzdrževanja (+0,2 %) (DZS 2009e).

Iz slike 7 je razvidno, da se raven cen v obeh državah konstantno zvišuje in približuje povprečju sedemindvajsetih držav članic Evropske unije. V opazovanem obdobju se je raven

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

% s

pre

me

mb

a in

fla

cije

na

le

tni

rav

ni EU 27

Slovenija

Hrvaška

18

cen v Sloveniji dvignila za 6,8 odstotne točke, na Hrvaškem pa za 9,9 odstotne točke. V Sloveniji je leta 2008 raven cen dosegla 83 % ravni cen v EU-27, na Hrvaškem pa 74,7 % ravni evropskega povprečja.

Slika 7: Raven cen v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2003-2008 (EU-27=100)

Vir: Eurostat (2009l).

V letu 2008 je po podatkih Eurostata (2009k) najvišjo raven cen (glede na EU-27=100) dosegla Danska (141), sledita ji Irska (127) in Finska (125). Najnižje ravni cen so zabeležile Bolgarija (51), Romunija (62), Litva (67) in Poljska (69). V skupini hrana in brezalkoholne pijače je raven cen v Sloveniji leta 2008 dosegla 95 %, na Hrvaškem pa 94 % povprečja EU-27.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

2003 2004 2005 2006 2007 2008

Slovenija

Hrvaška

19

3. PRIMERJAVA RAVNI CEN ŽIVIL MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO Po podatkih Eurostata (2009b) je opaziti, da obe državi zaostajata za BDP na prebivalca povprečja sedemindvajsetih držav Evropske unije. BDP na prebivalca je leta 2008 v Sloveniji znašal 89,8 % evropskega povprečja in na Hrvaškem 63 % evropskega povprečja, kar potrdi dejstvo, da Hrvaška po razvitosti zaostaja za Slovenijo.

Cene med državama niso neposredno primerljive zaradi različnih valut. Pri izračunu ravni censkih paritet smo zato vzeli povprečni srednji tečaj Evropske centralne banke meseca marca in aprila, ker je v teh dveh mesecih potekal tudi popis cen.

V nadaljevanju diplomskega dela bomo najprej predstavili uporabljeno metodologijo pri izračunavanju ravni cen in vzorec preučevanih živil, nato pa bomo prikazali razmerja cen po posameznih skupinah živil.

3.1 Metodološka pojasnila Na podlagi zbranih podatkov o cenah živil smo najprej izračunali censko pariteto, raven censke paritete, agregatno censko pariteto živil in disparitete cen. Pri analizi censkih razmerij živil smo se naslonili na metodologijo, ki jo v svojih raziskavah uporablja Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo (IEDP) na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru (Kračun et al. 2007, 111-113).

3.1.1 Censka pariteta Censka pariteta (CP) je razmerje med ceno določenega izdelka ali storitve »x« v Sloveniji v evrih (EUR) in ceno istega izdelka ali storitve »x« na Hrvaškem v hrvaških kunah (HRK). V našem primeru bomo računali razmerje med cenami živil, torej bomo vzeli za ponazoritev našega primera krompir. Osnovna formula za izračun censke paritete krompirja je naslednja:

�� =��

�� š��=

� !"

�#$" (1).

Izid v podanem primeru je vrednost hrvaške kune, izražena v evrih (EUR/HRK), prek cene krompirja.

Izračunane censke paritete se od živila do živila razlikujejo. S ponderiranjem je mogoče izračunati povprečne censke paritete posamezne blagovne skupine in agregatno censko pariteto (ACP) celotnega vzorca. Pri izračunavanju povprečnih censkih paritet smo uporabili sistem uteži, ki ga uporablja Statistični urad Republike Slovenije.

Ko izračunamo povprečne censke paritete blagovnih skupin dobimo agregatno censko pariteto (ACP), ki je v bistvu devizni tečaj, vendar se od dejanskega deviznega tečaja razlikuje, ker so osnova za njegov izračun le drobnoprodajne cene, ne pa tudi dejavniki, ki vplivajo na

20

obikovanje dejanskega tržnega deviznega tečaja oziroma tečaja, ki ga oblikuje centralna banka.

V primeru, da znaša vrednost ACP več kot 1 (npr. 1,05), je možno z 1 EUR v Sloveniji v povprečju kupiti za 4,76 % ([(1/1,05)-1]*100) manj živil kot s tem istim evrom na Hrvaškem. Lahko trdimo, da so živila v povprečju v Sloveniji za 5 % dražja ([1,05/1)-1]*100).

Za verodostojnost raziskave je izredno pomembno, da so cene živil, ki jih med seboj primerjamo, homogene oziroma istovrstne, ker drugače pride do prevelikih odstopanj. Glede na to, da je slovenski in hrvaški trg poln istovrstnih izdelkov, ni bilo preveč težko najti primerljive izdelke.

Censke paritete so bile izračunane na osnovi povprečnih cen, ki smo ji popisali v omenjenima državama. Izračunane so kot aritmetična sredina treh do petih cen pri posameznem živilu.

3.1.2 Raven censke paritete Z absolutno primerjavo censkih paritet med dvema državama ugotovimo, katere blagovne skupine so bile v Sloveniji absolutno dražje (če je cena censke paritete višja od 100) oziroma absolutno cenejše (če je cena censke paritete nižja od 100) kot na Hrvaškem.

Ravni censkih paritet blagovnih skupin primerjamo z deviznim tečajem Evropske centralne banke:

�%�� =��&�� '�'� ��

'�č�� )*+×100=

*�

-)*+× 100 (2).

Torej, vzemimo za primer povprečno ceno krompirja v Sloveniji, ki stane 0,87 EUR, in na Hrvaškem, kjer krompir stane 4,69 HRK. Dobimo censko pariteto 0,19 EUR/HRK (0,87/4,69). Če delimo censko pariteto s povprečnim deviznim tečajem ECB, dobimo rezultat, da je krompir v Sloveniji za 38 % dražji ((0,19/0,13)*100) v primerjavi s Hrvaško.

Pri primerjavi censke paritete posameznega živila s povprečjem celotnega vzorca živil pa smo sledili naslednji enačbi:

�%�� =��&�� '�'� ��

�4��4�'�� &�� '�'� ž��× 100 =

*�

6*�ž7879: × 100 (3).

Krompir je tako s censko pariteto 0,19 EUR/HRK za 31,12 % dražji od povprečja celotnega vzorca preučevanih živil v Sloveniji, ki znaša 0,14 EUR/HRK ([(0,19/0,14)-1]*100).

21

3.2 Rezultati primerjave cen živil med Slovenijo in Hrvaško Vzorec živil, ki smo ga preučevali, je vseboval 157 reprezentančih proizvodov, ki smo jih razvrstili v 13 skupin. Te skupine so naslednje: sveže vrtnine, sveže sadje, kokošja jajca, sveže ribe, izdelki iz žit, sestavljeni iz treh podskupin (mleto in oluščeno žito, kruh in pecivo in testenine), predelane in konzervirane vrtnine, sestavljene iz treh podskupin (zamrznjene vrtnine, vkisane vrtnine in ostalih izdelkov iz vrtnin), predelano in konzervirano sadje, sestavljeno iz dveh podskupin (suho sadje in predelano sadje), sveže meso, predelano in konzervirano meso, sestavljeno iz štirih podskupin (suhomesnati izdelki, klobasni proizvodi, mesne konzerve in ostali izdelki iz mesa), predelane in konzervirane ribe, sveže in predelano mleko, sestavljeno iz štirih podskupin (sveže mleko, jogurt, siri in ostali mlečni izdelki), maščobe in ostali živilski proizvodi. Slednji so bili sestavljeni iz sedmih podskupin, in sicer sladkor, kakav in kakav proizvodi, bomboni, keksi in podobno, drugi prehrambeni izdelki, začimbe in hrana za domače živali.

3.2.1 Raven cen skupin živil v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško Podatki v tabeli 6 kažejo, da so bila živila v Sloveniji v mesecu marcu in aprilu leta 2009 v povprečju za 5 % dražja kot na Hrvaškem.

Tabela 6: Censke paritete preučevanih skupin živil (marec, april 2009)

Št. Blagovna skupina Censka pariteta (CP); PSLO/PCRO

Raven censke paritete (CP/TECB)*100

1 SVEŽE VRTNINE 0,15 111 2 SVEŽE SADJE 0,13 97 3 KOKOŠJA JAJCA 0,13 93 4 SVEŽE RIBE 0,16 115 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,16 121 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,12 92 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,14 102 8 SVEŽE MESO 0,13 95 9 PREDELANO IN KONZERVIRANO MESO 0,15 108 10 PREDELANE IN KONZERVIRANE RIBE 0,15 108 11 SVEŽE IN PREDELANO MLEKO 0,15 110 12 MAŠČOBE 0,15 112 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,12 93 ŽIVILA 0,14 105

Glede na podatke v tabeli vidimo, da je večina izdelkov dražjih v Sloveniji. Najdražja blagovna skupina so izdelki iz žit, ki so kar za 21 % dražji v Sloveniji kot na Hrvaškem, sledijo sveže ribe (za 15 %) in maščobe (za 12 %). Med najcenejše blagovne skupine spadajo predelane in konzervirane vrtnine, ki so za 8 % cenejše v Sloveniji kot na Hrvaškem, sledita jim kokošja jajca in ostali živilski proizvodi (za 7 %), sveže meso (za 5 %) in sveže sadje (za 3 %).

22

3.2.2 Sveže vrtnine Sveža zelenjava je bila ob popisu cen v Sloveniji dražja v povprečju za 11 % v primerjavi s Hrvaško (tabela 7), glede na preučevani vzorec živil pa je bila dražja za 5 %. Daleč najdražji je bil česen, ki je v Sloveniji bil dražji za kar 154 % v primerjavi s Hrvaško. Druga, tudi precej dražja zelenjava, je bila cvetača, katere cena je bila v Sloveniji za 80 % višja kot na Hrvaškem. Medtem pa smo imeli v Sloveniji kar nekaj cenejše zelenjave, predvsem zeleno, mehko solato, ki je bila v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško cenejša za 29 %, jedilno korenje (za 14 %) in peteršilj (za 15 %).

Tabela 7: Censke paritete in raven censkih paritet svežih vrtnin (marec, april 2009)

Št. Blagovna skupina EM Censka pariteta (CP); PSLO/PCRO


Raven censke paritete

(CP/ACPživila)*100 1.1 Krompir (mladi) kg 0,19 138 131 1.2 Čebula (rjava) kg 0,13 98 93 1.3 Česen kg 0,34 254 242 1.4 Jedilno korenje kg 0,12 86 82 1.5 Peteršilj (list) kg 0,11 85 81 1.5 Solata kristalka kg 0,15 109 103 1.6 Sladko zelje kg 0,13 99 94 1.7 Bučke kg 0,13 97 92 1.8 Hren kg 0,13 99 94 1.9 Svež paradižnik kg 0,16 120 114 1.10 Šampijoni 500 g 0,14 102 97 1.11 Por kg 0,18 136 129 1.12 Zelena solata, endivija Kg 0,12 92 88 1.13 Zelena solata, mehka kg 0,10 71 68 1.14 Melancane kg 0,16 122 116 1.15 Sveže kumarce kg 0,14 106 101 1.16 Sveža paprika (zelena) kg 0,13 94 89 1.17 Cvetača kg 0,24 180 171 1.19 Fižol v zrnju (beli) kg 0,12 87 82 1. SVEŽE VRTNINE 0,15 111 105

3.2.3 Sveže sadje Cene svežega sadja so bile v Sloveniji za 3 % nižje v primerjavi s Hrvaško (tabela 8), glede na preučevani vzorec živil pa so bile cene v skupini sveže sadje nižje za 8 %. Najdražji sadež v Sloveniji je bila lubenica, ki je bila za 24 % dražja kot na Hrvaškem. Jabolka sorte idared pa so bila v Sloveniji relativno najcenejša.

23

Tabela 8: Censke paritete in raven censkih paritet svežega sadja (marec, april 2009)




(CP/ACPživila)*100 2.1 Orehova jedrca kg 0,14 104 99 2.2 Kivi kg 0,14 102 97 2.3 Jabolka (idared) kg 0,12 90 85 2.4 Hruške (viljamovka) kg 0,14 101 96 2.5 Grozdje (belo) kg 0,14 102 97 2.6 Limone kg 0,14 105 100 2.7 Pomaranče kg 0,12 93 88 2.8 Melone kg 0,14 101 96 2.9 Slive kg 0,14 105 100 2.10 Ananas kg 0,13 94 90 2.11 Lubenica kg 0,17 124 118 2.12 Jagode kg 0,12 91 87 2.13 Banane kg 0,13 98 94 2. SVEŽE SADJE 0,13 97 92

3.2.4 Kokošja jajca Skupina kokošnjih jajc je edina skupina, ki vsebuje samo eno živilo. Glede na opazovani vzorec živil, so bila kokošja jajca cenejša za 11 %, v primerjavi s Hrvaško pa so bila v Sloveniji cenejša za 7 %.

Tabela 9: Censka pariteta in raven censke paritete kokošjih jajc (marec, april 2009)




(CP/ACPživila)*100 3. KOKOŠJA JAJCA kos 0,13 93 89

3.2.5 Sveže ribe Sveže ribe so bile meseca marca in aprila 2009 v Sloveniji dražje za 15 % v primerjavi s Hrvaško, glede na preučevani vzorec živil pa so bile dražje za 10 % (tabela 10). Skupina se je uvrstila na drugo mesto najdražjih skupin v vzorcu. Najdražje so bile sardele, ki so stale kar 36 % več v Sloveniji kot na Hrvaškem. Razloge za dražje ribe v Sloveniji bi lahko iskali tudi v tem, da smo na Hrvaškem popisovali cene rib v ribarnicah na tržnici, ki so mogoče vključevale nižje trgovske marže v sami ceni.

24

Tabela 10: Censke paritete in raven censkih paritet svežih rib (marec, april 2009)




(CP/ACPživila)*100 4.1 Postrv kg 0,16 116 111 4.2 Orada kg 0,10 73 70 4.3 Sardele kg 0,18 136 129 4. SVEŽE RIBE 0,16 115 110

3.2.6 Izdelki iz žit Izdelki iz žit so najdražja skupina, ker so bili ti izdelki v mesecu marcu in aprilu leta 2009 v Sloveniji v povprečju za 21 % dražji kot na Hrvaškem (tabela 11).

Tabela 11: Censke paritete in raven censkih paritet izdelkov iz žit (marec, april 2009)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 5.1 Riž (Splendor) kg 0,11 79 75 5.2 Riž (Uncle Ben's) 500 g 0,12 87 83 5.3 Polenta kg 0,10 78 74 5.4 Koruzni kosmiči (Kelogs) 250 g 0,11 84 80 5.5 Otroška hrana (čokolino, Lino) 200 g 0,12 93 88 5.6 Pšenična moka, tip 500 kg 0,26 190 180 MLETO IN OLUŠČENO ŽITO 0,18 131 124 5.7 Kruh (moka tip 850) kg 0,18 137 130 5.8 Kruh (moka tip 500) kg 0,15 114 109 5.9 Mala žemlja kos 0,13 96 92 5.10 Polnozrnat kruh 700 g 0,17 126 120 5.11 Krof kos 0,21 154 146 5.12 Toast 400 g 0,14 104 99 5.13 Koruzni kruh kg 0,16 120 114 5.14 Prepečenec (Žito, klasik) 330 g 0,15 108 103 KRUH IN PECIVO 0,16 122 116 5.15 Testenine - polžki Mini Pipe

Rigate (Barilla) 500 g 0,09 70 66 5.16 Testenine - špageti Nr. 5

(Barilla) 500 g 0,10 75 71 5.17 Sveže polnjene testenine 250 g 0,18 137 130 5.18 Zamrznjena pica (dr. Oetker) 320 g 0,10 77 74 5.19 Zamrznjeno listnato testo

(Ledo) 500 g 0,16 116 110 TESTENINE 0,13 96 92 5. IZDELKI IZ ŽIT 0,16 121 115

Najdražje med tremi podskupinami je bilo mleto in oluščeno žito, ki je bilo v Sloveniji dražje za 31 %. Pšenična moka, tip 500, je bila v tej skupini v Sloveniji kar za 90 % dražja kot na

25

Hrvaškem. Drugi izdelki v tej podskupini so bili v Sloveniji absolutno cenejši. V podskupini kruh in pecivo so bili vsi izdelki v Sloveniji dražji, razen male žemlje, ki je bila v Sloveniji cenejša za 4 % v primerjavi s Hrvaško. V zadnji podskupini testenine pa so bile najdražje sveže polnjene testenine, ki so bile v Sloveniji dražje za 37 % v primerjavi s Hrvaško. Glede na preučevani vzorec živil so bili izdelki iz žit v Sloveniji dražji za 15 %, podskupina mleto in oluščeno žito je bila dražja za 24 %, kruh in pecivo pa za 16 %. Cenejše od povprečja vzorca živil v Sloveniji so bile edino testenine (za 8 %).

3.2.7 Predelane in konzervirane vrtnine Predelane in konzervirane vrtnine so bile v Sloveniji v povprečju za 8 % cenejše kot na Hrvaškem (tabela 12).

Tabela 12: Censke paritete in raven censkih paritet predelanih in konzerviranih vrtnin (marec, april 2009)

Št. Blagovna skupina

EM Censka pariteta (CP); PSLO/PCRO


(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 6.1 Zamrznjen grah (Ledo) 450 g 0,14 104 99 6.2 Zamrznjena mešana

zelenjava (Ledo) 450 g 0,10 71 67 6.3 Zamrznjen krompir (pomfri,

Ledo) kg 0,14 105 100 6.4 Zamrznjena špinača (Ledo) 450 g 0,15 109 103 ZAMRZNJENE VRTNINE 0,13 97 92 6.5 Kislo zelje v vrečki

(naribano) kg 0,12 89 85 6.6 Konzervirane kumarice

(Podravka) 720 ml 0,11 84 80 6.7 Feferoni 720 ml 0,13 100 95 6.8 Kisla paprika 720 ml 0,15 108 103 VKISANE VRTNINE 0,12 88 84 6.9 Paradižnikova mezga

(Podravka) 500 g 0,11 79 76 6.10 Konzervirana koruza 340 g 0,15 110 105 6.11 Konzerviran grah

(Podravka) 400 g 0,12 92 87 6.12 Konzerviran stročji fižol 400 g 0,19 142 136 6.13 Konzerviran fižol v zrnju

(Podravka) 400 g 0,10 76 72 6.14 Pire krompir (Knorr) 200 g 0,16 121 115 6.15 Gorčica v kozarcu 200 g 0,12 86 81 OSTALI IZDELKI IZ

VRTNIN

0,12 91 87 6. PREDELANE IN

KONZERVIRANE VRTNINE

0,12 92 87

26

Vse tri podskupine so bile v povprečju v Sloveniji cenejše kot na Hrvaškem. V podskupini zamrznjene vrtnine je bil cenejši le en izdelek, in sicer zamrznjena mešana zelenjava znamke Ledo, ki je bila v Sloveniji cenejša za 29 % v primerjavi s Hrvaško. V podskupini ostali izdelki iz vrtnin je bil v Sloveniji najdražji izdelek konzervirani stročji fižol, in sicer je bil ta za 42 % dražji v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško. Skupina predelane in konzervirane vrtnine je bila glede na preučevani vzorec živil cenejša za 13 %, prav tako tudi podskupina ostalih izdelkov iz vrtnin. Za 16 % so bile cenejše od povprečja cen živil vkisane vrtnine, za 8 % pa zamrznjene vrtnine.

3.2.8 Predelano in konzervirano sadje Predelano in konzervirano sadje je bilo v Sloveniji v povprečju le za 2 % dražje v primerjavi s cenami na Hrvaškem (tabela 13). Podskupina suhega sadja je bila sicer za 4 % v Sloveniji cenejša, medtem ko je podskupina predelano sadje bila v Sloveniji dražja za 10 %. Najdražji izdelek v skupini predstavlja marelični kompot znamke Del Monte, ki je bil v Sloveniji za 23 % dražji od tistega Hrvaškem.

Tabela 13: Censke paritete in raven censkih paritet predelanega in konzerviranega sadja (marec, april 2009)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 7.1 Suhe slive 500 g 0,13 97 93 7.2 Suhe marelice 250 g 0,13 100 95 7.3 Rozine 250 g 0,13 95 90 SUHO SADJE 0,13 96 92 7.4 Marmelada (marelice,

Podravka) 870 g 0,15 112 107 7.5 Marmelada (slive, Podravka) 700 g 0,15 111 105 7.6 Kompot (ananas, konzerva,

Del Monte) 836 g 0,14 107 101 7.7 Kompot (marelice,

konzerva, Del Monte) 850 g 0,16 123 117 7.8 Sadna kašica (Hipp,

breskev) 125 g 0,13 99 94 PREDELANO SADJE 0,15 110 105 7. PREDELANO IN

KONZERVIRANO SADJE

0,14 102 97

Predelano in konzervirano sadje je sicer bilo glede na opazovani vzorec živil cenejše za 3 %. Suho sadje je bilo cenejše za 8 %, medtem ko je bilo predelano sadje dražje od povprečja cen živil za 5 %.

27

3.2.9 Sveže meso Sveže meso je bilo v Sloveniji v povprečju za 5 % cenejše v primerjavi s Hrvaško (tabela 14). V Sloveniji je bil najdražji telečji zrezek, in sicer za 16 %. Absolutno najcenejša pa sta bila v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško goveje meso s kostjo in svinjski zrezek (za 15 %). Skupina sveže meso je bila za 9 % cenejša od opazovanega vzorca živil. Edino telečji zrezek je bil dražji od opazovanega vzorca živil, in sicer za 11 %.

Tabela 14: Censke paritete in raven censkih paritet svežega mesa (marec, april 2009)

Št. Blagovna skupina EM Censka pariteta

(CP); PSLO/PCRO


(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 8.1 Goveji zrezek kg 0,13 96 92 8.2 Goveje meso s kostjo kg 0,11 85 81 8.3 Telečji zrezek kg 0,16 116 111 8.4 Telečje meso s kostjo kg 0,13 97 92 8.5 Svinjski zrezek kg 0,11 85 81 8.6 Svinjski kare kg 0,14 102 97 8.7 Očiščen piščanec kg 0,14 104 99 8.8 Piščančji file kg 0,13 93 89 8.9 Puranji zrezek kg 0,13 93 88 8. SVEŽE MESO 0,13 95 91

3.2.10 Predelano in konzervirano meso Cene predelanega in konzervirane mesa so bile v Sloveniji za 8 % višje od tistih na Hrvaškem (tabela 15). Najdražji med podskupinami so bili ostali izdelki iz mesa, torej Knorr juhe, ki so bile v Sloveniji dražje kar za 27 % v primerjavi s Hrvaško. V Sloveniji je bila cenejša le podskupina mesnih konzerv. Skupina predelano in konzervirano meso je bila za 3 % dražja od celotnega vzorca živil. Cenejša od vzorca živil je bila v Sloveniji le podskupina mesne konzerve (za 6 %).

28

Tabela 15: Censke paritete in raven censkih paritet predelanega in konzerviranega mesa (marec, april 2009)


(CP); PSLO/PCRO


(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 9.1 Suha svinjska rebra kg 0,16 116 111 9.2 Suh svinjski vrat kg 0,17 126 120 9.3 Suha svinjska slanina kg 0,18 135 129 9.4 Pršut kg 0,16 116 111 SUHOMESNATI IZDELKI 0,17 125 118 9.5 Ogrska salama kg 0,16 115 110 9.6 Piščančja salama (prsa, Perutnina

Ptuj) kg 0,20 151 143 9.7 Šunkarica kg 0,12 90 86 9.8 Kranjske klobase kg 0,14 103 98 9.9 Hrenovke kg 0,11 82 78 9.10 Čajna klobasa kg 0,11 83 79 9.11 Mortadela kg 0,12 88 84 KLOBASNI PROIZVODI 0,14 105 100 9.12 Pripravljena mesna omaka za

testenine (bolognese, Barilla) 400 g 0,11 84 80 9.13 Jetrna pašteta (Podravka) 100 g 0,13 98 93 9.14 Puranja pašteta (Podravka) 100 g 0,13 96 91 9.15 Pripravljena jed z mesom

(Podravka) 300 g 0,15 111 106 MESNE KONZERVE 0,13 99 94 9.16 Kokošja juha Knorr vrečka 0,17 125 119 9.17 Goveja juha Knorr vrečka 0,18 133 126 OSTALI IZDELKI IZ MESA 0,17 127 121 9. PREDELANO IN

KONZERVIRANO MESO 0,15 108 103

3.2.11 Predelane in konzervirane ribe Skupina predelane in konzervirane ribe je bila v Sloveniji dražja za 8 % v primerjavi s Hrvaško (tabela 16). Le sardine v olju in s povrtnino so bile v Sloveniji cenejše, ostali trije izdelki v skupini pa dražji. Zamrznjen osličji file je bil v Sloveniji dražji kar za 39 % v primerjavi s podatki na Hrvaškem. Glede na preučevani vzorec živil v Sloveniji, so bile cene predelanih in konzerviranih rib višje za 3 %.

29

Tabela 16: Censke paritete in raven censkih paritet predelanih in konzerviranih rib (marec, april 2009)


(CP); PSLO/PCRO


(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 10.1 Sardine v olju (Eva) 115 g 0,10 77 73 10.2 Sardine s povrtnino (Eva) 115 g 0,12 87 83 10.3 Tuna v olivnem olju (Rio Mare) 160 g 0,14 102 97 10.4 Panirane ribje palčke (Ledo) 300 g 0,18 131 124 10.5 Zamrznjen osličji file (Ledo) kg 0,19 139 132 10. PREDELANE IN

KONZERVIRANE RIBE 0,15 108 103

3.2.12 Sveže in predelano mleko Skupina sveže in predelano mleko je bila v Sloveniji v povprečju za 10 % dražja kot na Hrvaškem (tabela 17).

Tabela 17: Censke paritete in raven censkih paritet svežega in predelanega mleka (marec, april 2009)

Št. Blagovna skupina EM Censka pariteta (CP);

PSLO/PCRO


(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 11.1 Alpsko mleko (trajno) l 0,14 104 99 11.2 Navadno mleko (kratkotrajno) l 0,15 113 107 SVEŽE MLEKO 0,14 107 102 11.3 Jogurt navadni 180 ml 0,21 158 150 11.4 Sadni jogurt (Jogobella) 150 ml 0,11 85 81 11.5 Kisla smetana 180 ml 0,21 153 145 JOGURT 0,18 133 127 11.6 Skuta 500 g 0,13 95 91 11.7 Sir ementaler kg 0,11 82 78 11.8 Sir gauda kg 0,15 115 110 11.9 Topljeni sir (Zdenka) 140 g 0,13 97 92 11.10 Lahki sir kg 0,11 79 75 SIRI 0,13 96 91 11.11 Sladka smetana 250 g 0,14 103 98 11.12 Sladoled (banjica, twice,

vanilija-čokolada) l 0,19 140 134 11.13 Lučka (Magnum) kos 0,13 94 89 11.14 Mlečni napitek (čokoladno

mleko) 250 g 0,13 97 92 OSTALI MLEČNI IZDELKI 0,16 116 110 11. SVEŽE IN PREDELANO

MLEKO 0,15 110 105

30

Najdražjo podskupino predstavljajo jogurti, ki so v Sloveniji dražji za 33 %. Najdražji je sicer navaden jogurt, ki je bil v Sloveniji dražji za 58 % glede na Hrvaško. Najcenejši izdelek pa je bil lahki sir, ki je bil v Sloveniji cenejši za kar 21 %. Cene predelanega in svežega mleka so bile višje za 5 % glede na opazovani vzorec živil. Pri tem je bila podskupina sveže mleko dražja za 2 % od vzorca živil, podskupina jogurt za 27 % in podskupina ostali mlečni izdelki za 10 %.

3.2.13 Maščobe Cene maščob so bile v Sloveniji v povprečju za 12 % višje kot na Hrvaškem (tabela 18). Edini izdelek, ki je bil v Sloveniji cenejši kot na Hrvaškem, je bilo olivno olje. Cene v skupini maščobe so bile za 6 % višje od povprečja cen živil.

Tabela 18: Censke paritete in raven censkih paritet maščob (marec, april 2009)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 12.1 Olivno olje l 0,12 90 86 12.2 Jedilno olje sončnično l 0,15 109 104 12.3 Surovo maslo 250 g 0,20 145 138 12.4 Margarina za peko (Zvijezda) 250 g 0,15 108 103 12.5 Margarina mazljiva (Margo) 250 g 0,14 108 102 12. MAŠČOBE 0,15 112 106

3.2.14 Ostali živilski proizvodi Skupina ostali živilski proizvodi je bila v Sloveniji cenejša za 7 %, glede na primerljivo skupino proizvodov na Hrvaškem (tabela 19). Tri podskupine so bile v Sloveniji dražje, in sicer podskupina sladkor za 9 %, podskupina keksi in podobno za 5 % in podskupina začimbe za 1 %. Najcenejša podskupina in hkrati tudi najcenejši izdelek v celotni skupini so bili bomboni, ki so bili v Sloveniji za 32 % cenejši kot na Hrvaškem. Najdražji izdelek v skupini je predstavljal poper, ki je bil v Sloveniji dražji za 47 %.

Skupina ostali živilski proizvodi je bila glede na preučevani vzorec živil v Sloveniji cenejša za 12 %. Edina podskupina, ki je bila v tej skupini dražja, je bil sladkor (za 4 %). Bomboni so bili najcenejši izdelek glede na celoten vzorec živil. Podskupina keksi in podobno je bila od vzorca živil cenejša za 1 %, drugi prehrambeni izdelki za 16 %, začimbe za 4 % in hrana za domače živali za 21 %.

31

Tabela 19: Censke paritete in raven censkih paritet ostalih živilskih proizvodov (marec, april 2009)


(CP); PSLO/PCRO


(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100

13.1 Sladkor (beli) 1 kg 0,15 115 109 13.2 Umetno sladilo (Natreen) škatlica 0,11 80 76 SLADKOR 0,15 109 104 13.3 Jedilna čokolada (Dorina) 100 g 0,12 90 86 13.4 Mlečna čokolada (Milka) 100 g 0,10 77 73 13.5 Kakav v prahu (Kraš) 100 g 0,14 102 97 13.6 Mlečni kakav (Nesquick) 500 g 0,15 110 105 KAKAV IN KAKAV

PROIZVODI 0,11 83 79 13.7 Bomboni Haribo (Happy Cola) 100 g 0,09 68 65 BOMBONI 0,09 68 65 13.8 Keksi Leibniz 200 g 0,11 78 75 13.9 Napolitanke (Kraš) 200 g 0,12 91 86 13.10 Čips (Chio) 175 g 0,11 81 77 13.11 Keksi domači (mešani) 400 g 0,19 138 131 13.12 Slano pecivo Soletti 250 g 0,17 125 119 KEKSI IN POD. 0,14 105 99 13.13 Pražena kava (Franck) 500 g 0,12 90 86 13.14 Instant kava 100 g 0,11 79 75 13.15 Čaj (šipek, Podravka) 60 g 0,14 100 95 13.16 Čaj (pravi, vanilija, Twinings) 50 g 0,11 80 77 13.17 Puding (dr. Oetker, čokolada) 49 g 0,11 83 79 13.18 Med (cvetlični) 450 g 0,17 123 117 13.19 Žvečilni gumi Orbit (spearmint) kos 0,10 77 73 13.20 Majoneza (Hellmans) 250 g 0,10 78 74 DRUGI PREHRAMBENI

IZDELKI 0,12 88 84 13.21 Kuhinjska sol (morska) 500g 0,10 71 68 13.22 Poper, črni mleti 50 g 0,20 147 140 13.23 Kis (vinski) 1 l 0,15 115 109 13.24 Mleta paprika (sladka, rdeča) 100 g 0,17 124 118 13.25 Jušne kocke (kokošje, Knorr, 12

kock) 120 g 0,11 84 80 ZAČIMBE 0,14 101 96 13.26 Hrana za pse (konzerva, Pedigree,

govedina) 400 g 0,12 87 83 13.27 Hrana za pse (briketi-Chappi,

govedina) 500 g 0,10 77 73 13.28 Hrana za mačke (konzerva-

Whiskas-Adult, divjačina) 400 g 0,11 82 78 13.29 Hrana za mačke (briketi,

Whiskas-Adult-piščanec) 300 g 0,12 87 83 HRANA ZA DOMAČE ŽIVALI 0,11 83 79 13. OSTALI ŽIVILSKI

PROIZVODI 0,12 93 88

32

4. SKLEPNE UGOTOVITVE V diplomskem delu smo prišli do ugotovitve, da je slovensko gospodarstvo razvitejše od hrvaškega. Sicer obe državi zaostajata za povprečnim BDP na prebivalca 27. držav članic Evropske unije, vendar se ta zaostanek skozi leta manjša. Slovenija je leta 2008 dosegla 89,8 % povprečja razvitosti EU-27, Hrvaška pa 63 % evropskega povprečja. Stopnji gospodarske rasti obeh preučevanih držav v opazovanem obdobju presegata povprečno letno stopnjo rasti BDP EU-27.

Stopnja harmonizirane anketne brezposelnosti Hrvaške je leta 2008 znašala 8,4 % in je bila višja kot v Sloveniji, kjer smo zabeležili 4,4 % anketno brezposelnost. Slovenija ima tudi nižjo stopnjo anketne brezposelnosti od povprečja EU-27, katera je leta 2008 znašala 7,0 %. Podatki tudi kažejo, da so v absolutnem smislu bile povprečne mesečne neto plače v letu 2009 v Sloveniji višje od tistih na Hrvaškem za 28 %.

Povprečna inflacijska stopnja je bila leta 2008 v Sloveniji 5,5 %, na Hrvaškem pa 6,1 %. Stopnja inflacije v EU-27 leta 2008 je bila 3,7 %, kar pomeni, da sta jo presegali obe državi.

Raven cen se skozi leta zvišuje v obeh državah in je leta 2008 v Sloveniji dosegla 83 % povprečja EU-27, na Hrvaškem pa 74,7 % evropskega povprečja.

Na podlagi zbranih cen živil, ki smo jih popisali meseca marca in aprila letos v Sloveniji in na Hrvaškem, smo ugotovili, da so bila živila v Sloveniji v obdobju popisa v povprečju za 5 % dražja kot na Hrvaškem. Med posameznimi skupinami živil v Sloveniji je najdražja skupina izdelki iz žit (21 %), sledijo ribe (15 %) in maščobe (12 %). Najcenejšo skupino predstavljajo predelane in konzervirane vrtnine, ki so cenejše za 8 %. Na drugem mestu jim sledijo ostali živilski proizvodi in kokošja jajca (7 %) in na tretjem mestu sveže meso (5 %).

Po naši raziskavi spada med najdražja živila v Sloveniji česen, ki je v primerjavi s Hrvaško dražji kar za 154 % (tabela 20). Na drugem mestu mu sledi pšenična moka, tip 500 (90 %), na tretjem mestu cvetača (80 %), četrto mesto najdražjih živil zaseda navadni jogurt (58 %), zadnje mesto v peterici pa pripada krofu (54 %).

Tabela 20: Pet najdražjih živil v Sloveniji (marec, april 2009)

Mesto Živilo Raven censke paritete

(CP/TECB)*100 1. Česen 254 2. Pšenična moka, tip 500 190 3. Cvetača 180 4. Navadni jogurt 158 5. Krof 154

33

Najcenejše živilo v Sloveniji so bili v času popisa bomboni Haribo Happy Cola, ki so bili v primerjavi s Hrvaško cenejši za 32 % (tabela 21). Drugo mesto najcenejših živil zasedajo testenine - polžki Mini Pipe Rigate znamke Barilla (30 %), tretje mesto si delijo zelena, mehka solata, zamrznjena mešana zelenjava Ledo in kuhinjska sol (29 %), na četrtem mestu je pristala orada (27 %), peto mesto najcenejših živil pa zasedajo testenine - špageti znamke Barilla (25 %).

Tabela 21: Pet najcenejših živil v Sloveniji (marec, april 2009)

Mesto Živilo Raven censke paritete

(CP/TECB)*100 1. Bomboni Haribo Happy Cola 68 2. Testenine-polžki Mini Pipe Rigate, Barilla 70 3. Zelena, mehka solata 71 Zamrznjena mešana zelenjava Ledo 71 Kuhinjska sol 71 4. Orada 73 5. Testenine-špageti Nr. 5, Barilla 75

34

POVZETEK Slovenija in Hrvaška, nekdaj tesno povezani državi s skupnim gospodarstvom, sta se po osamosvojitvi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija je tako leta 2004 postala članica EU in leta 2007 še članica EMU. Sprostil se je prost pretok blaga, poenostavilo se je poslovanje zaradi enotne valute. Hrvaška, država kandidatka za vstop v EU, pa se je zaradi slabih političnih razmer in vojne v začetku devetdesetih let razvijala počasneje.

Skozi številne kazalnike smo preučili gospodarstvi obe držav in ugotovili, da sicer obe državi zaostajata za povprečjem EU-27, vendar je slovensko gospodarstvo razvitejše, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2008 v Sloveniji znašal 89,8 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 83 % povprečja EU-27. Na Hrvaškem je BDP na prebivalca znašal 63 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 74,7 % povprečja EU-27.

V drugem sklopu diplomskega dela smo analizirali cene v vzorcu 157 živil, razdeljenih v 13 osnovnih skupin. Pri primerjavi 1419 cen živil smo prišli do naslednjih ugotovitev:

• Raven censke paritete živil znaša 105, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 5 % višje kot na Hrvaškem.

• Najdražjo skupino predstavljajo izdelki iz žit, ki so v Sloveniji dražji za 21 %, najdražje živilo pa je česen. Ta je v Sloveniji dražji za 154 % v primerjavi s Hrvaško.

• Najcenejša skupina v Sloveniji so predelane in konzervirane vrtnine, ki so cenejše za 8 %, najcenejše živilo v Sloveniji pa so bomboni Haribo Happy Cola. Ti so za 32 % cenejši od tistih na Hrvaškem.

Ključne besede: BDP, stopnja inflacije, raven cen, censka pariteta.

35

ABSTRACT Slovenia and Croatia, once closely associated coutries with the common economy have been developing since independency with different intensity. Slovenia joined the EU in 2004 and is a member of EMU since 2007. The free movement of goods was released and operations were simplified due to the single currency. Croatia, a country candidate for entry into the EU, due to a bad political situation and a war in the early nineties, has developed more slowly. Through a number of indicators we have studied economies of both countries and found out, that while both countries are behind the average EU-27, Slovenian economy is more developed, because the GDP per capita in purchasing power parity in Slovenia in 2008 amounted to 89,8 % of the EU-27 average and the price level was 83,0 % of the EU-27 average. In Croatia, the GDP per capita was 63 % of EU-27 average and the price level has reached 74, 7 % of the EU-27.

In the second part we analyzed 157 food prices, divided into 13 basic groups. While comparing 1419 food prices, we have come to the following conclusions:

• The level of food price parity is 105, which means, that prices in Slovenia are 5 % higher than in Croatia.

• The most expensive group is presented by cereal products, which are more expensive in Slovenia by 21 %. The most expensive food is garlic, which is more expensive in Slovenia by 154 %.

• The cheapest group in Slovenia are processed and canned vegetables, which are cheaper by 8 %, the cheapest food in Slovenia are sweets Haribo Happy Cola. They are cheaper in Slovenia by 32 %.

Keywords: GDP, inflation rate, price levels, price parity.

36

LITERATURA

1. BS - Banka Slovenije (2009). Ekonomsko odnosi s tujino, januar 2009. Dosegljivo na: < http://www.bsi.si/iskalniki/ekonomski-odnosi-s-tujino.asp?MapaId=230> (19.08.2009)

2. EC - European Commission (2009). Economic Forecast, Spring 2009. Dosegljivo na: < http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/publication15048_en.pdf> (24.08.2009)

3. EIZ - Ekonomski Institut Zagreb (2009). Croatian Economic Outlook, Quarterly, No.

38 / April, 2009. Dosegljivo na: < http://www.eizg.hr/AdminLite/FCKeditor/UserFiles/File/CEO38-April09.pdf> (10.08.2009)

4. DZS - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiko (2009d). Statističke

informacije 2009. Dosegljivo na: < http://www.dzs.hr/> (20.08.2009)

5. HGK - Hrvatska Gospodarska komora (2009c). Gospodarska kretanja, Br. 6. Zagreb, lipanj 2006. Dosegljivo na: <http://hgk.biznet.hr/hgk/fileovi/15697.pdf> (16.06.2009)

6. HNB - Hrvatska narodna banka (2009a). Godišnje izvješče 2008. Dosegljivo na:

<http://www.hnb.hr/publikac/godisnje/2008/h-god-2008-makroekonomska-kretanja.pdf?tsfsg=e77f96c448906ae03b7422181892e692> (19.08.2009)

7. ILO - International Labour Organisation (2009). Global Employment Trends - Update,

May 2009. Dosegljivo na: <http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/documents/publication/wcms_106504.pdf> (10.08.2009)

8. Kračun D., Jagrič T., Rasto O., Bekő J., Boršič D., Šlebinger M. (2007). Slovenski

evro na Slovaškem in Hrvaškem. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo - IEDP. Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.

9. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (2009d). Poročilo o primanjkljaju in dolgu

države - april 2009. Dosegljivo na: < http://www.stat.si/doc/vsebina/03/PORO%C4%8CILO%20O%20PRIMANJKLJAJU%20IN%20DOLGU%20SEKTORJA%20DR%C5%BDAVA.pdf> (18.08.2009)

10. UMAR - Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (2009a).

Informacije za javnost: Bruto domači proizvod se je skladno s pričakovanji izrazito zmanjšal. Ljubljana, junij 2009. Dosegljivo na: <http://www.umar.gov.si/informacije_za_javnost/obvestila_in_sporocila_za_javnost/obvestilo/zapisi/bruto_domaci_proizvod_se_je_skladno_s_pricakovanji_izrazito_zmanj

37

sal/31/?tx_ttnews[syear]=2009&tx_ttnews[smonth]=6&cHash=c08a03869a> (16.06.2009)

11. UMAR - Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (2009b).

Ekonomski izzivi 2009, III. Vpliv gospodarske krize na trg dela v Sloveniji. Dosegljivo na: < http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2009/III.pdf> (10.08.2009)

38

VIRI

1. DZS - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiko (2009a). Nacionalni računi - Priopčenje 12.1.4 (Godina XLVI), 27.02.2009. Dosegljivo na: <http://www.dzs.hr/> (16.06.2009)

2. DZS - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiko (2009b). Nacionalni računi, Priopčenja, broj 12.1.1/1, Godina XLVI., Zagreb, 29. lipanj 2009. Dosegljivo na: < http://www.dzs.hr/> (10.08.2009)

3. DZS - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiko (2009c). Mjesečno statističko izvješće 4/2009 in Mjesečno statističko izvješće 1/2007. Dosegljivo na: <http://www.dzs.hr/> (12.08.2009)

4. DZS - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiko (2009e). Cijene. Priopčenje 13.1.1/7 (Godina XLVI.) Zagreb, 14. 8.2009. Dosegljivo na: < http://www.dzs.hr/> (21.08.2009)

5. Eurostat (2009a). Economy and Finance - National Accounts. Dosegljivo na: <http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsieb020&plugin=1> (09.06.2009)

6. Eurostat (2009b). Economy and Finance - National Accounts. Dosegljivo na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsieb010&plugin=1> (01.08.2009)

7. Eurostat (2009c). Population and Social Conditions, Harmonised Unemployment Rate. Dosegljivo na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=teilm020&plugin=1> (10.08.2009)

8. Eurostat (2009d). News Releases. Dosegljivo na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-25062009-BP/EN/2-25062009-BP-EN.PDF> (27.7.2009)

9. Eurostat (2009e). News Release. Youth Unemployment. Dosegljivo na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-23072009-BP/EN/3-23072009-BP-EN.PDF> (10.08.2009)

10. Eurostat (2009f). Economy and Finance - Government Finance Statistic. Dosegljivo na: <http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/refreshTableAction.do;jsessionid=9ea7971b30e8f982c54a74d14cb8884cd1481c54fa2d.e34RaNaLaN0Mc40LcheTaxiLbxeQe0?tab=table&plugin=1&init=1&pcode=teina220&language=en> (12.08.2009)

39

11. Eurostat (2009g). Economy and Finance - Government Finance Statistic. Dosegljivo

na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&init=1&pcode=teina200&language=en> (12.08.2009)

12. Eurostat (2009h). Economy and Finance - Balance of Payments. Dosegljivo na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00043&plugin=1> (20.08.2009)

13. Eurostat (2009i). News Release, Euro Indicators, 118/2009, 14.08.2009. Dosegljivo na: <http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-14082009-AP/EN/2-14082009-AP-EN.PDF> (20.08.2009)

14. Eurostat (2009j). Economy and Finance - Harmonised Indices of Consumer Prices (HICP). Dosegljivo na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tsieb060> (21.08.2009)

15. Eurostat (2009k). News Release: Consumer Price Levels in 2008, 104/2009, 16.07.2009. Dosegljivo na: < http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-16072009-AP/EN/2-16072009-AP-EN.PDF> (24.08.2009)

16. Eurostat (2009l). Economy and Finance - Purchasing Power Parities. Dosegljivo na:< http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tsier010> (24.08.2009)

17. HNB - Hrvatska narodna banka (2009b). Standardni prezetacijski format, 3. tromjesečje 2009. Dosegljivo na: < http://www.hnb.hr/publikac/prezent/hplatna-bilanca-tecaj.pdf> (19.08.2009)

18. HNB - Hrvatska narodna banka (2009c). Godišnje izvješče 2003. Dosegljivo na: < http://www.hnb.hr/publikac/godisnje/2003/h-makroekonomska-kretanja.pdf> (19.08.2009)

19. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (2009a). Povprečna mesečna plača. Dosegljivo na:< http://www.stat.si/indikatorji_list.asp> (12.08.2009)

20. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (2009b). Aktualni kazalniki - Bruto domači proizvod, četrtletni podatki. Dosegljivo na: < http://www.stat.si/indikatorji.asp?ID=12> (10.08.2009)

21. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (2009c). Nacionalni računi, bruto domači račun po četrtletjih. Dosegljivo na: <http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp.asp> (16.06.2009)

40

22. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (2009e). Izvoz in uvoz po državah,

Slovenija, kumulativni podatki. Dosegljivo na: < http://www.stat.si/sistat/MainTable/tbl_2401722> (20.08.2009)

23. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (2009f). Novice: Indeks cen življenjskih potrebščin, Slovenija, julij 2009. Dosegljivo na: < http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2524> (21.08.2009)

41

PRILOGA Tabela 1P: Povprečne cene in raven censkih paritet med Slovenijo in Hrvaško (marec, april 2009)

Št. Blagovna skupina EM Cena v

Sloveniji (v EUR)

Cena na Hrvaškem (v HRK)


(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 1.1 Krompir (mladi) kg 0,87 4,69 138 131 1.2 Čebula (rjava) kg 0,39 2,97 98 93 1.3 Česen kg 3,14 9,19 254 242 1.4 Jedilno korenje kg 0,85 7,37 86 82 1.5 Peteršilj (list) kg 4,33 37,97 85 81 1.6 Solata kristalka kg 1,84 12,57 109 103 1.7 Sladko zelje kg 0,41 3,07 99 94 1.8 Bučke kg 1,95 14,97 97 92 1.9 Hren kg 2,84 21,37 99 94 1.10 Svež paradižnik kg 2,2 13,59 120 114 1.11 Šampinjoni 500 g 2,17 15,77 102 97 1.12 Por kg 2,22 12,17 136 129 1.13 Zelena solata, endivija kg 1,89 15,22 92 88 1.14 Zelena solata, mehka kg 1,53 15,97 71 68 1.15 Melancane kg 2,82 17,17 122 116 1.16 Sveže kumarice kg 2,23 15,57 106 101 1.17 Sveža paprika (zelena) kg 3,11 24,57 94 89 1.18 Cvetača kg 2,12 8,74 180 171 1.19 Fižol v zrnju (beli) kg 1,99 17,06 87 82 1. SVEŽE VRTNINE 111 105 2.1 Orehova jedrca kg 6,28 44,74 104 99 2.2 Kivi kg 1,61 11,77 102 97 2.3 Jabolka (idared) kg 1,13 9,37 90 85 2.4 Hruške (viljamovka) kg 1,82 13,37 101 96 2.5 Grozdje (belo) kg 3,02 21,97 102 97 2.6 Limone kg 1,16 8,17 105 100 2.7 Pomaranče kg 1,02 8,17 93 88 2.8 Melone kg 2,59 18,99 101 96 2.9 Slive kg 3,28 23,17 105 100 2.10 Ananas kg 1,67 13,17 94 90 2.11 Lubenica kg 1,94 11,66 124 118 2.12 Jagode kg 4,28 34,96 91 87 2.13 Banane kg 1,32 9,96 98 94 2. SVEŽE SADJE 97 92 3. KOKOŠJA JAJCA kos 1,79 14,23 93 89 4.1 Postrv kg 6,03 38,52 116 111 4.2 Orada kg 7,07 71,7 73 70 4.3 Sardele kg 3,72 20,34 136 129 4. SVEŽE RIBE 115 110 5.1 Riž (Splendor) kg 1,71 16,04 79 75 5.2 Riž (Uncle Ben's) 500 g 1,92 16,34 87 83 5.3 Polenta kg 1,94 18,57 78 74 5.4 Koruzni kosmiči (Kelogs) 250 g 1,4 12,33 84 80

42

Tabela 1P (nadaljevanje): Povprečne cene in raven censkih paritet med Slovenijo in Hrvaško (marec, april 2009)


Sloveniji (v EUR)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100

5.5 Otroška hrana (čokolino, Lino)

200 g 1,84 14,76 93 88

5.6 Pšenična moka, tip 500 kg 1,12 4,39 190 180

MLETO IN OLUŠČENO ŽITO

131 124

5.7 Kruh (moka tip 850) kg 1,7 9,23 137 130 5.8 Kruh (moka tip 500) kg 1,61 10,48 114 109 5.9 Mala žemlja kos 0,20 1,54 96 92 5.10 Polnozrnat kruh 700 g 2,25 13,25 126 120 5.11 Krof kos 0,75 3,62 154 146 5.12 Toast 400 g 1,21 8,63 104 99 5.13 Koruzni kruh kg 2,74 17,03 120 114 5.14 Prepečenec (Žito, klasik) 330 g 1,91 13,08 108 103

KRUH IN PECIVO 122 116

5.15 Testenine - polžki Mini Pipe Rigate (Barilla)

500 g 1,04 11,08 70 66

5.16 Testenine - špageti Nr. 5 (Barilla)

500 g 1,02 10,15 75 71

5.17 Sveže polnjene testenine 250 g 2,21 11,99 137 130

5.18 Zamrznjena pica (dr. Oetker)

320 g 2,51 24,13 77 74

5.19 Zamrznjeno listnato testo (Ledo)

500 g 2,0 12,81 116 110

TESTENINE 96 92 5. IZDELKI IZ ŽIT 121 115 6.1 Zamrznjen grah (Ledo) 450 g 1,53 10,89 104 99

6.2 Zamrznjena mešana zelenjava (Ledo)

450 g 1,20 12,61 71 67

6.3 Zamrznjen krompir (pomfri, Ledo)

kg 1,91 13,56 105 100

6.4 Zamrznjena špinača (Ledo)

450 g 1,35 9,23 109 103

ZAMRZNJENE VRTNINE

97 92

6.5 Kislo zelje v vrečki (naribano)

kg 2,38 19,86 89 85

6.6 Konzervirane kumarice (Podravka)

720 ml 1,50 13,19 84 80

6.7 Feferoni 720 ml 2,69 19,93 100 95 6.8 Kisla paprika 720 ml 1,86 12,82 108 103

VKISANE VRTNINE 88 84

6.9 Paradižnikova mezga (Podravka)

500 g 2,83 26,45 79 76

6.10 Konzervirana koruza 340 g 1,02 6,89 110 105

6.11 Konzerviran grah (Podravka)

400 g 1,10 8,93 92 87

43



Sloveniji (v EUR)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 6.12 Konzerviran stročji fižol 400 g 1,58 8,24 142 136

6.13 Konzerviran fižol v zrnju (Podravka)

400 g 0,49 4,79 76 72

6.14 Pire krompir (Knorr) 200 g 2,01 12,31 121 115 6.15 Gorčica v kozarcu 200 g 1,03 8,95 86 81

OSTALI IZDELKI IZ VRTNIN

91 87

6. PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE

92 87

7.1 Suhe slive 500 g 2,32 17,69 97 93 7.2 Suhe marelice 250 g 1,36 10,10 100 95 7.3 Rozine 250 g 0,55 4,31 95 90

SUHO SADJE 96 92

7.4 Marmelada (marelice, Podravka)

870 g 2,96 19,57 112 107

7.5 Marmelada (slive, Podravka)

700 g 2,40 16,13 111 105

7.6 Kompot (ananas, konzerva, Del monte)

836 g 1,82 12,68 107 101

7.7 Kompot (marelice, konzerva, Del Monte)

850 g 2,52 15,28 123 117

7.8 Sadna kašica (Hipp, breskev)

125 g 0,81 6,11 99 94

PREDELANO SADJE 110 105

7. PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE

102 97

8.1 Goveji zrezek kg 7,99 61,59 96 92 8.2 Goveje meso s kostjo kg 4,22 36,99 85 81 8.3 Telečji zrezek kg 14,78 94,49 116 111 8.4 Telečje meso s kostjo kg 7,85 60,24 97 92 8.5 Svinjski zrezek kg 4,93 42,99 85 81 8.6 Svinjski kare kg 5,57 40,39 102 97 8.7 Očiščen piščanec kg 3,38 24,22 104 99 8.8 Piščančji file kg 6,85 54,70 93 89 8.9 Puranji zrezek kg 7,35 58,72 93 88 8. SVEŽE MESO 95 91 9.1 Suha svinjska rebra kg 7,61 48,59 116 111 9.2 Suh svinjski vrat kg 9,53 55,98 126 120 9.3 Suha svinjska slanina kg 9,86 54,18 135 129 9.4 Pršut kg 16,51 105,57 116 111

SUHOMESNATI IZDELKI

125 118

9.5 Ogrska salama kg 18,04 116,33 115 110

44



Sloveniji (v EUR)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100

9.6 Piščančja salama (prsa, Perutnina Ptuj)

kg 8,96 44,18 151 143

9.7 Šunkarica kg 8,50 70,20 90 86 9.8 Kranjske klobase kg 8,20 58,88 103 98 9.9 Hrenovke kg 5,98 53,99 82 78 9.10 Čajna klobasa kg 11,06 98,47 83 79 9.11 Mortadela kg 7,14 59,98 88 84

KLOBASNI PROIZVODI

105 100

9.12 Pripravljena mesna omaka za testenine (bolognese, Barilla)

400 g 2,34 20,61 84 80

9.13 Jetrna pašteta (Podravka) 100 g 0,72 5,46 98 93

9.14 Puranja pašteta (Podravka)

100 g 0,70 5,41 96 91

9.15 Pripravljena jed z mesom (Podravka)

300 g 2,06 13,8 111 106

MESNE KONZERVE 99 94 9.16 Kokošja juha Knorr vrečka 0,93 5,51 125 119 9.17 Goveja juha Knorr vrečka 0,93 5,21 133 126

OSTALI IZDELKI IZ MESA

127 121

9. PREDELANO IN KONZERVIRANO MESO

108 103

10.1 Sardine v olju (Eva) 115 g 0,96 9,31 77 73 10.2 Sardine s povrtnino (Eva) 115 g 1,08 9,24 87 83

10.3 Tuna v olivnem olju (Rio Mare)

160 g 2,85 20,73 102 97

10.4 Panirane ribje palčke (Ledo)

300 g 2,32 13,18 131 124

10.5 Zamrznjen osličji file (Ledo)

kg 9,18 49,24 139 132

10. PREDELANE IN KONZERVIRANE RIBE

108 103

11.1 Alpsko mleko (trajno) l 0,85 6,05 104 99

11.2 Navadno mleko (kratkotrajno)

l 0,83 5,47 113 107

SVEŽE MLEKO 107 102 11.3 Jogurt navadni 180 ml 0,48 2,26 158 150 11.4 Sadni jogurt (Jogobella) 150 ml 0,34 2,98 85 81 11.5 Kisla smetana 180 ml 0,78 3,80 153 145

JOGURT 133 127 11.6 Skuta 500 g 1,95 15,19 95 91

45



Sloveniji (v EUR)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100 11.7 Sir ementaler kg 10,75 97,02 82 78 11.8 Sir gauda kg 8,39 54,15 115 110 11.9 Topljeni sir (Zdenka) 140 g 1,38 10,61 97 92

11.10 Lahki sir kg 9,48 89,16 79 75 SIRI 96 91

11.11 Sladka smetana 250 g 1,33 9,62 103 98

11.12 Sladoled (banjica, twice, vanilija-čokolada)

1l 2,68 14,19 140 134

11.13 Lučka (Magnum) kos 1,54 12,20 94 89

11.14 Mlečni napitek (čokoladno mleko)

250 g 0,36 2,76 97 92

OSTALI MLEČNI IZDELKI

116 110

11. SVEŽE IN PREDELANO MLEKO

110 105

12.1 Olivno olje l 7,71 63,48 90 86 12.2 Jedilno olje sončnično l 1,98 13,49 109 104 12.3 Surovo maslo 250 g 1,95 9,99 145 138

12.4 Margarina za peko (Zvijezda)

250 g 0,74 5,08 108 103

12.5 Margarina mazljiva (Margo)

250 g 0,92 6,35 108 102

12. MAŠČOBE 112 106 13.1 Sladkor (beli) 1 kg 0,81 5,24 115 109 13.2 Umetno sladilo (Natreen) škatlica 1,17 10,88 80 76

SLADKOR 109 104 13.3 Jedilna čokolada (Dorina) 100 g 0,81 6,67 90 86 13.4 Mlečna čokolada (Milka) 100 g 0,82 7,89 77 73 13.5 Kakav v prahu (Kraš) 100 g 0,84 6,11 102 97 13.6 Mlečni kakav (Nesquick) 500 g 2,73 18,46 110 105

KAKAV IN KAKAV PROIZVODI

83 79

13.7 Bomboni Haribo (Happy Cola)

100 g 0,68 7,44 68 65

BOMBONI 68 65 13.8 Keksi Leibniz 200 g 1,25 11,86 78 75 13.9 Napolitanke (Kraš) 200 g 0,81 6,64 91 86

13.10 Čips (Chio) 175 g 1,63 14,96 81 77 13.11 Keksi domači (mešani) 400 g 4,05 21,86 138 131 13.12 Slano pecivo Soletti 250 g 1,42 8,41 125 119

KEKSI IN POD. 105 99 13.13 Pražena kava (Franck) 500 g 4,04 33,24 90 86 13.14 Instant kava 100 g 2,81 26,36 79 75 13.15 Čaj (šipek, Podravka) 60 g 1,16 8,59 100 95

13.16 Čaj (pravi, vanilija, Twinings)

50 g 2,21 20,4 80 77

46



Sloveniji (v EUR)



(CP/TECB)*100


(CP/ACPživila)*100

13.17 Puding (dr. Oetker, čokolada)

49 g 0,43 3,84 83 79

13.18 Med (cvetlični) 450 g 3,82 23,15 123 117

13.19 Žvečilni gumi Orbit (spearmint)

kos 0,40 3,86 77 73

13.20 Majoneza (Hellmans) 250 g 1,12 10,68 78 74

DRUGI PREHRAMBENI IZDELKI

88 84

13.21 Kuhinjska sol (morska) 500 g 0,20 2,08 71 68 13.22 Poper, črni mleti 50 g 0,92 4,66 147 140 13.23 Kis (vinski) 1 l 1,26 8,16 115 109

13.24 Mleta paprika (sladka, rdeča)

100 g 1,24 7,45 124 118

13.25 Jušne kocke (kokošje, Knorr, 12 kock)

120 g 1,49 13,11 84 80

ZAČIMBE 101 96

13.26 Hrana za pse (konzerva, Pedigree, govedina)

400 g 1,10 9,40 87 83

13.27 Hrana za pse (briketi-Chappi, govedina)

500 g 0,92 8,93 77 73

13.28 Hrana za mačke (konzerva-Whiskas-Adult, divjačina)

400 g 1,18 10,64 82 78

13.29 Hrana za mačke (briketi, Whiskas-Adult-piščanec)

300 g 1,34 11,38 87 83

HRANA ZA DOMAČE ŽIVALI

83 79

13. OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI

93 88

47

SEZNAM TABEL

Tabela 1: BDP na prebivalca v obdobju 1999-2008, PPP standard (EU-27=100).................11

Tabela 2: Harmonizirana stopnja anketne brezposelnosti (v %) ............................................ 12

Tabela 3: Povprečne mesečne neto plače v Sloveniji in na Hrvaškem (v €) .......................... 12

Tabela 4: Saldo tekočega računa v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 1997-2008 (v % BDP)...................................................................................................... 15

Tabela 5: Pet najpomembnejših slovenskih in hrvaških trgovinskih partneric leta 2008 (v % celotnega slovenskega in hrvaškega izvoza blaga oziroma uvoza blaga) ............................................................................................................ 16

Tabela 6: Censke paritete preučevanih skupin živil (marec, april 2009) ............................... 21

Tabela 7: Censke paritete in raven censkih paritet svežih vrtnin (marec, april 2009) ....................................................................................................................... 22

Tabela 8: Censke paritete in raven censkih paritet svežega sadja (marec, april 2009) ....................................................................................................................... 23

Tabela 9: Censka pariteta in raven censke paritete kokošjih jajc (marec, april 2009) ....................................................................................................................... 23

Tabela 10: Censke paritete in raven censkih paritet svežih rib (marec, april 2009) ................. 24

Tabela 11: Censke paritete in raven censkih paritet izdelkov iz žit (marec, april 2009) ....................................................................................................................... 24

Tabela 12: Censke paritete in raven censkih paritet predelanih in konzerviranih vrtnin (marec, april 2009) ....................................................................................... 25

Tabela 13: Censke paritete in raven censkih paritet predelanega in konzervirane sadja (marec, april 2009) ........................................................................................ 26

Tabela 14: Censke paritete in raven censkih paritet svežega mesa (marec, april 2009) ....................................................................................................................... 27

Tabela 15: Censke paritete in raven censkih paritet predelanega in konzerviranega mesa (marec, april 2009) ........................................................................................ 28

Tabela 16: Censke paritete in raven censkih paritet predelanih in konzerviranih rib (marec, april 2009).................................................................................................. 29

Tabela 17: Censke paritete in raven censkih paritet svežega in predelanega mleka (marec, april 2009).................................................................................................. 29

Tabela 18: Censke paritete in raven censkih paritet maščob (marec, april 2009) .................... 30

Tabela 19: Censke paritete in raven censkih paritet ostalih živilskih proizvodov (marec, april 2009).................................................................................................. 31

Tabela 20: Pet najdražjih živil v Sloveniji (marec, april 2009) ................................................ 32

Tabela 21: Pet najcenejših živil v Sloveniji (marec, april 2009) .............................................. 33

48

SEZNAM SLIK

Slika 1: Realna rast BDP v Sloveniji, na Hrvaškem in v EU-27 (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta) ..................................................................... 8

Slika 2: Stopnje rasti komponent agregatnega povpraševanja v Sloveniji (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta) ....................................................... 9

Slika 3: Stopnje rasti komponent agregatnega povpraševanja na Hrvaškem (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta) ..................................................... 10

Slika 4: Bruto konsolidirani dolg države v EU-27, Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2002-2008...................................................................................................... 13

Slika 5: Proračunski presežek/primanjkljaj v EU-27, Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2002-2008...................................................................................................... 14

Slika 6: Inflacijske stopnje na letni ravni v Sloveniji, EU-27 in na Hrvaškem v obdobju 2001-2008...................................................................................................... 17

Slika 7: Raven cen v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2003-2008 (EU- 27=100) ....................................................................................................................... 18

univerza v mariboru ekonomsko-poslovna …v prvem četrtletju 2009 so se realno zmanjšali številni...

Documents