univerza v mariboru - connecting repositories · (immanuel kant) za strokovno pomoč in spodbudo...

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

Oddelek za biologijo

SKUPNO DIPLOMSKO DELO

Monika VOVK

Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo

Skupno diplomsko delo

POZNAVANJE BIOLOŠKIH ZNAČILNOSTI V IZBRANIH PRAVLJICAH SVETLANE MAKAROVIČ

Mentorja: red. prof. dr. Dragica Haramija Monika VOVK doc. dr. Andrej Šorgo

Maribor, 2011

Vovk, M. (2011) Poznavanje bioloških značilnosti v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Skupno diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko

I

Prevajalec: David Kušter, uni. dipl. prev.- ang.


II

ZAHVALA

»We can judge the heart of a man by his treatment of animals.« (Immanuel Kant)

Za strokovno pomoč in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela se najlepše zahvaljujem mentorjema red. prof. dr. Dragici Haramija in doc. dr. Andreju Šorgu.

Posebna zahvala gre staršema in sestri, ki so me finančno in moralno podpirali, spodbujali, vedno pomagali in svetovali. Hvala Alešu in Artu, ki sta mi dajala energijo in verjela vame.

Brez vas mi ne bi uspelo.


III

IZJAVA

Podpisani-a Vovk Monika, rojen-a 12.3.1985, študent-ka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo in Fakultete za

naravoslovje in matematiko, smer Biologija, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Poznavanje bioloških značilnosti v izbranih pravljicah Svetlane

Makarovič, pri mentorju doc. dr. Andreju Šorgu in pri mentorju-ici red. prof. dr.

Dragici Haramija, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti

niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

__________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum, 27. 10. 2011


IV

Vovk, M.: Poznavanje bioloških značilnosti v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Skupno diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Oddelek za biologijo, 2011. POVZETEK Glede na to, da letno določene živalske vrste izumirajo, je prvi korak k drugačnemu odnosu do narave, naravovarstvena osveščenost. Živali lahko opazujemo, drugič nas na njihovo prisotnost opozori v jutranji rosi lesketajoča se pajčevina ali kakšna druga sled, velikokrat nam ostajajo skrite, najpogosteje pa se nam predstavijo v knjigah z magično močjo besed. V skupnem diplomskem delu so raziskane in analizirane živalske pravljice Svetlane Makarovič, v katerih so glavni in stranski literarni liki živali. Osredotočila sem se na zapise karakteristik živali v pravljicah, bodisi realne bodisi izmišljene V prvi vrsti so pravljice namenjene otrokom. Otroci se s pravljicami seznanijo že v predbralnem obdobju književnega razvoja. V tej dobi otroku ponudimo pravljice, kjer je glavni književni lik otrok ali njegova predmetna stvarnost, pa tudi živalske pravljice. V diplomskem delu, sem poiskala odgovor na vprašanje, ali lahko otroci na podlagi lastnega vedenja, razumejo kdo je glavni in stranski literarni lik. Glede na to, da je vzgojiteljica ena izmed prvih oseb, ki otroke seznani s pravljicami, sem analizirala znanje vzgojiteljic o živalih, ki se pojavljajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Mnenja sem, da je ključnega pomena za nadaljnjo poznavanje pravilna prva seznanitev z določeno živalsko vrsto. Za drugo skupino anketirancev, so bili izbrani osmošolci in devetošolci petih osnovnih šol po Sloveniji. Le- ti končujejo osnovnošolsko izobraževanje in znanje o živalih, ki si ga je posameznik pridobil v osnovni šoli, marsikdo ne bo nadgrajeval, saj vse srednje šole ne vključujejo pouka biologije. Potemtakem bi do takrat pridobljeno znanje moralo zadostovati za splošno poznavanje živali. Ugotovili smo, da med učenci ni večjih razlik v poznavanju in da na to ne vpliva spol ali okolje v katerem se nahaja šola. Prav tako je bilo ugotovljeno, da kljub postopnemu vedno večjemu zanimanju za okolje in osveščanju o živalskih bitjih, je še vedno veliko manjka o poznavanju bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah. Ključne besede: živalske pravljice, analiza pravljic, Svetlana Makarovič, poznavanje bioloških značilnosti pri osnovnošolcih, poznavanje bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.


V

Vovk, M.: The knowledge of biological characteristics in selected fairy tales of Svetlana Makarovič. Joint thesis, University of Maribor, Faculty of Arts and Faculty of Natural Science and Mathematics, Department for Slavic Languages and Literatures, Department for Biology, 2011.

ABSTRACT While certain animal species become extinct every year, the environmental awareness is the first step to a different attitude towards the nature. We can observe animals; another time their presence is seen as a cobweb glimmering in the morning dew or some other trace, yet many times they remain hidden to the eye, or they are presented to us in books with the magic power of words. The joint thesis researches and analyses Svetlana Makarovič’s animal fairy tales wherein animals are the main and side literary characters. I have focused on written animal characteristics in the fairy tales, whether real or fictitious. Fairy tales are primarily designed for children. The children are familiarized with them already in the pre-reading period of their literary development. In this period, children are offered fairy tales wherein the main literary character is a child or its subject reality, and also animal fairy tales. In the thesis, I have sought the answer to the question – ‘Can children, based on their own knowledge, understand who the main literary character is and who the side one is?’ In respect of teacher being one of the first who introduces fairy tales to children, I analysed teachers’ knowledge of animals that appear in selected fairy tales of Svetlana Makarovič. I am of the opinion that of the key meaning to further knowledge is the correct first acquaintance with a certain animal species. For the second group of interviewees I chose pupils of the eight and the ninth class from five different elementary schools across Slovenia. These pupils are finishing elementary school education, and the knowledge of animals gained by the individuals during the course of elementary school will not be upgraded by many of them as not all secondary schools include biology classes. Consequently, the knowledge gained to that point should be sufficient for general knowledge of animals. We established there are no major differences among the pupils in knowledge neither is that influenced by the gender or the environment wherein the school is placed. It was also established that despite gradual and ever increasing interest in the environment, and rising awareness of animal creatures there is a great lack of knowledge of biological characteristics among teachers. Key words: animal fairy tales, tales’ analysis, Svetlana Makarovič, primary school pupils’ knowledge of biological characteristics, female teachers’ knowledge of biological characteristics.


VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ________________________________________________________ 1

2 TEORETIČNI DEL_____________________________________________ 3

2. 1 PRAVLJICA ___________________________________________________________3

2. 2 ŽIVALSKA PRAVLJICA ________________________________________________5

2. 3 BIOGRAFIJA SVETLANE MAKAROVIČ ________________________________5

3 METODE _____________________________________________________ 7

4 EMPIRIČNI DEL ______________________________________________ 8

4. 1 Namen preučevanja__________________________________________________8

4. 1. 1 Raziskovalna vprašanja__________________________________________9

4. 1. 2 Spremenljivke ___________________________________________________9

4. 1. 3 Metodološka opredelitev _____________________________________ 10

4. 2 ANALIZE IZBRANIH ŽIVALSKIH PRAVLJIC Svetlane Makarovič ___ 11

4. 2. 1 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda ptičev, Aves __ 14

4. 2. 1. 1 Ptiči iz reda sov, Strigiformes_____________________________ 14

4. 1. 1. 2 Ptiči iz reda pevcev, Passeriformes _______________________ 16

4. 2. 1. 3 Ptiči reda papig, Psittaciformes __________________________ 17

4. 2. 1. 4 Ptiči iz reda plojkoklunov, Anseriformes _________________ 18

4. 2. 1. 5 Ptiči iz reda kur, Galliformes______________________________ 19

4. 2. 1. 6 Ptiči iz reda vran, Corvidae _______________________________ 20

4. 2. 2 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda žuželk, Insecta 22

4. 2. 2. 1 Žuželke iz reda dvokrilcev, Diptera _______________________ 22

4. 2. 2. 2 Žuželke iz reda kožokrilcev, Hymenoptera _______________ 23

4. 2. 3 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda strig, Chilopoda

_______________________________________________________________________ 24

4. 2. 4 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda sesalcev,

Mammalia____________________________________________________________ 25


VII

4. 2. 4. 1 Sesalci iz reda zveri, Carnivora ___________________________ 25

4. 2. 4. 3 Sesalci iz reda sodoprstih kopitarjev, Artiodactyla _______ 44

4. 2. 4. 4 Sesalci reda netopirjev, Chiroptera _______________________ 45

4. 2. 4. 5 Sesalci reda pravih ježev, Erinaceomorpha _______________ 46

4. 2. 4. 6 Sesalci iz reda zajcev, Lagomorpha_______________________ 47

4. 2. 4. 7 Sesalci iz reda prvakov, Primates _________________________ 49

4. 2. 4. 8 Sesalci iz reda glodavcev, Rodentia ______________________ 50

5 RAZISKOVALNE METODE ___________________________________ 60

5. 1 Raziskovalni vzorec ________________________________________________ 60

5. 2 Postopek zbiranja podatkov _______________________________________ 60

5. 3 Postopek obdelave podatkov ______________________________________ 60

6 REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA IN INTERPRETACIJA 60

6. 1 Osebni podatki anketirancev_______________________________________ 61

7 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA _______________________ 64

7. 1 Analiza anketnega vprašalnika za učence 8. in 9. razredov ________ 64

7. 2 Analiza anketnega vprašalnika za vzgojitelje, vzgojiteljice ________ 129

8 ANALIZA RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ ______________________ 163

9 SKLEP______________________________________________________ 170

10 LITERATURA ______________________________________________ 172

11 PRILOGE __________________________________________________ 176

11. 1 Anketni vprašalnik za učence 8. in 9. razredov osnovne šole ____ 176

11. 2 Anketni vprašalnik za vzgojitelje, vzgojiteljice ___________________ 183

11. 3 SLIKE ŽIVALI KOT PRILOGA K ANKETNEMU VPRAŠALNIKU _____ 189


VIII

KAZALO TABEL: Tabela 1: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (osnovnošolci). ...................................................................................................... 61 Tabela 2: Število izpolnjenih anket po osnovnih šolah......................................... 61 Tabela 3: Spol anketiranih osnovnošolcev............................................................ 62 Tabela 4: Razred anketiranih osnovnošolcev........................................................ 62 Tabela 5: Mesto prebivanja anketiranih osnovnošolcev. ...................................... 63 Tabela 6: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (vzgojiteljice). ....................................................................................................... 63 Tabela 7: Spol anketiranih vzgojitelj-ic/-ev.......................................................... 63 Tabela 8: Analiza trditve: biologije ne maram (osnovnošolci). ............................ 65 Tabela 9: Analiza trditve: pouka slovenskega jezika ne maram (osnovnošolci). . 65 Tabela 10 Analiza trditve: biologija mi je zanimiva zaradi naše(-ega) učitelj-ice (-a)............................................................................................................................ 65 Tabela 11: Analiza trditve: slovenski jezik je zanimiv zaradi naše(-ega) učitelj-ice(-a). ................................................................................................................... 66 Tabela 12 Analiza trditve: ne maram živali (osnovnošolci). ................................ 66 Tabela 13: Analiza trditve: zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas (osnovnošolci). ...................................................................................................... 66 Tabela 14: Analiza trditve: poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem (osnovnošolci)................................................................... 67 Tabela 15: Analiza trditve: doma imam žival-i in skrbim za njo-njih (osnovnošolci). ...................................................................................................... 67 Tabela 16: Analiza trditve: rad-a berem (osnovnošolci)....................................... 67 Tabela 17: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so pravljice poslušali v elektronski obliki (CD, kaseta). ............................................................................ 69 Tabela 18: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so se o poslušani pravljici pogovarjali s starši ................................................................................................ 69 Tabela 19: Načini seznanitve osnovnošolcev z določeno živalsko vrsto.............. 71 Tabela 20: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci srečali v naravi. ............ 73 Tabela 21: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci srečali v šoli. ................ 74 Tabela 22: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci srečali s pomočjo knjig.75 Tabela 23: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci seznanili preko televizije................................................................................................................................ 76 Tabela 24: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci seznanili v živalskih vrtovih. .................................................................................................................. 77 Tabela 25: Seznam živali, ki so jih osnovnošolci videli nagačene. ...................... 78 Tabela 26: Seznam nepoznanih živali (osnovnošolci). ......................................... 78 Tabela 27: Prehranjevanje ježev (osnovnošolci)................................................... 85 Tabela 28: Analiza trditve, stonoge imajo sto nog (osnovnošolci). ...................... 86 Tabela 29: Analiza trditve, čebele pičijo z ostrim želom in po piku se jim želo obnavlja (osnovnošolci). ....................................................................................... 87 Tabela 30: Analiza trditve, medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja (osnovnošolci). ...................................................................................................... 87 Tabela 31: Analiza trditve, šoja ima modra peresa (osnovnošolci). ..................... 88


IX

Tabela 32: Analiza trditve, netopirji spijo v mračnih skalnatih votlinah, obešeni z glavo navzdol (osnovnošolci). .............................................................................. 88 Tabela 33: Analiza trditve, ježi so dnevno aktivne živali (osnovnošolci). ........... 89 Tabela 34: Analiza trditve, sove ponoči spijo (osnovnošolci). ............................. 89 Tabela 35: Analiza trditve, hrčki prenašajo hrano s pomočjo vrečic na smrčku (osnovnošolci). ...................................................................................................... 90 Tabela 36: Analiza trditve, jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge (osnovnošolci). ...................................................................................................... 90 Tabela 37: Živali uvrščene v sistem glede na spol anketirancev (osnovnošolci). 91 Tabela 38: Živali uvrščene v sistem glede na mesto anketiranih osnovnošolcev.............................................................................................................................. 107 Tabela 39: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- mesto (osnovnošolci). ...................................................................... 124 Tabela 40: : Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- primestje (osnovnošolci).................................................................. 125 Tabela 41: : Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- vas (osnovnošolci). .......................................................................... 126 Tabela 42: Prepoznane živali s pomočjo slik (osnovnošolci). ............................ 127 Tabela 43: Analiza trditve: biologije ne maram (vzgojiteljice). ......................... 129 Tabela 44: Analiza trditve, biologije ne maram; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča. ........................................................................................................ 129 Tabela 45: Analiza trditve, ne maram živali (vzgojiteljice)................................ 130 Tabela 46: Analiza trditve, biologije ne maram; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča. ........................................................................................................ 130 Tabela 47: Analiza trditve, zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas (vzgojiteljice). ..................................................................................................... 131 Tabela 48: Analiza trditve, zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča. .............................................................. 131 Tabela 49: Analiza trditve, poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem (vzgojiteljice). ................................................................. 132 Tabela 50: : Analiza trditve, poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem.; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča. .................. 132 Tabela 51: Analiza trditve, doma imam žival-i in skrbim za njo-njih (vzgojiteljice). ..................................................................................................... 133 Tabela 52: Analiza trditve, doma imam žival-i in skrbim za njo-njih; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča.................................................................................... 133 Tabela 53: Prebiranje, poslušanje in predvajanje živalskih pravljic (vzgojiteljice).............................................................................................................................. 135 Tabela 54: Načini seznanitve vzgojiteljic z določeno živalsko vrsto. ................ 136 Tabela 55: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice srečale v naravi............ 138 Tabela 56: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice srečale v šoli................ 139 Tabela 57: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice srečale s pomočjo knjig.............................................................................................................................. 140 Tabela 58: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice seznanile preko televizije.............................................................................................................................. 141 Tabela 59: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice seznanile v živalskih vrtovih. ................................................................................................................ 142 Tabela 60: Seznam živali, ki so jih vzgojiteljice videle nagačene...................... 143


X

Tabela 61: Seznam nepoznanih živali (vzgojiteljice). ........................................ 143 Tabela 62: Prehranjevanje ježev (vzgojiteljice). ................................................. 146 Tabela 63: Poznavanje živalskih karakteristik (vzgojiteljice). ........................... 147 Tabela 64: Živali uvrščene v sistem glede na mesto prebivanja (vzgojiteljice). 148 Tabela 65: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- mesto (vzgojiteljice)......................................................................... 159 Tabela 66: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- primestje (vzgojiteljice). .................................................................. 160 Tabela 67: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- vas (vzgojiteljice)............................................................................. 161 Tabela 68:Prepoznane živali s pomočjo slik (vzgojiteljice). .............................. 162 KAZALO SLIK Slika 1: Delitev pravljic. …….……………………………………………………4 Slika 2: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (osnovnošolci). ...................................................................................................... 61 Slika 3: Število izpolnjenih anket po osnovnih šolah. .......................................... 61 Slika 4: Spol anketiranih osnovnošolcev. ............................................................. 62 Slika 5: Razred anketiranih osnovnošolcev. ......................................................... 62 Slika 6: Mesto prebivanja anketiranih osnovnošolcev.......................................... 63 Slika 7: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (vzgojiteljice)................................................................................................................................ 63 Slika 8: Spol anketiranih vzgojitelj-ic/-ev............................................................. 64 Slika 9: Krožki, ki jih osnovnošolci obiskujejo. ................................................... 64 Slika 10: Število osvojenih bralnih značk............................................................. 64 Slika 11: Število anketiranih osnovnošolk, ki pozna pravljice Makarovičeve. .... 68 Slika 12: Število anketiranih osnovnošolcev, glede na moški spol, ki pozna pravljice Makarovičeve......................................................................................... 68 Slika 13: Število anketiranih osnovnošolcev, ki pozna pravljice Makarovičeve.. 68 Slika 14: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so pravljice poslušali v elektronski obliki (CD, kaseta). ............................................................................................... 69 Slika 15: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so se o poslušani pravljici pogovarjali s starši ................................................................................................ 69 Slika 19: Slike neoznačenih komarjev (osnovnošolci). ........................................ 79 Slika 20: Slike slabo ali pomanjkljivo označenih komarjev (osnovnošolci). ....... 83 Slika 21: Slika komarja z dobro označenimi deli telesa. ...................................... 84 Slika 22: Prehranjevanje ježev (osnovnošolci). .................................................... 85 Slika 23: Analiza trditve, stonoge imajo sto nog (osnovnošolci).......................... 86 Slika 24: Analiza trditve, čebele pičijo z ostrim želom in po piku se jim želo obnavlja (osnovnošolci). ....................................................................................... 87 Slika 25: Analiza trditve, medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja (osnovnošolci). ...................................................................................................... 87 Slika 26: Analiza trditve, šoja ima modra peresa (osnovnošolci)......................... 88 Slika 27: Analiza trditve, netopirji spijo v mračnih skalnatih votlinah, obešeni z glavo navzdol (osnovnošolci). .............................................................................. 88 Slika 28: Analiza trditve, ježi so dnevno aktivne živali (osnovnošolci). .............. 89 Slika 29: Analiza trditve, sove ponoči spijo (osnovnošolci)................................. 89


XI

Slika 30: Analiza trditve, hrčki prenašajo hrano s pomočjo vrečic na smrčku (osnovnošolci). ...................................................................................................... 90 Slika 31: Analiza trditve, jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge (osnovnošolci). ...................................................................................................... 90 Slika 32: Analiza trditve, biologije ne maram (vzgojiteljice). ............................ 129 Slika 33: Analiza trditve, ne maram živali (vzgojiteljice). ................................. 130 Slika 34: Analiza trditve, zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas (vzgojiteljice). ..................................................................................................... 131 Slika 35: Analiza trditve, poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem (vzgojiteljice). ................................................................. 132 Slika 36: Analiza trditve, doma imam žival-i in skrbim za njo-njih (vzgojiteljice).............................................................................................................................. 133 Slika 37: Število anketiranih vzgojiteljic, ki pozna pravljice Makarovičeve...... 134 Slika 39: Slika neoznačenega komarja (vzgojiteljice). ....................................... 144 Slika 40: Slike slabo ali pomanjkljivo označenih komarjev (vzgojiteljice)........ 145 Slika 41: Prehranjevanje ježev (vzgojiteljice)..................................................... 146 Slika 42: Seznam poznanih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci). .................................................................................................... 163 Slika 43: Seznam nepoznanih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci). .................................................................................................... 164 Slika 44: Načini prehranjevanja ježev (osnovnošolci)........................................ 164 Slika 45: Analizirane trditve, o poznavanju karakteristik izbranih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci)......................................... 165 Slika 46: Seznam poznanih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (vzgojiteljice). ..................................................................................................... 166 Slika 48: Seznam videnih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci). .................................................................................................... 169


1

1 UVOD Živalski svet sestavljajo čudovita in hkrati nenavadna bitja, s katerimi si delimo življenjski prostor na Zemlji. Živali so najbolj raznovrstna skupina živega sveta. Vse živalske vrste sestavljajo kraljestvo živali- veliko skupino biološko sorodnih organizmov. V več kot treh milijardah let trajajočem razvoju so se prilagodile spreminjajočemu se okolju in razvile najrazličnejše življenjske oblike in načine preživetja. Nekatere med njimi so postale hitri plenilci, kakršni so morski psi, velike mačke in ujede; druge so komaj opazne in živijo v tleh ali na globokem morskem dnu, kjer se hranijo z ostanki mrtvih rastlin in živali. Živali so pogosto prisotne v besedni umetnosti, tako govorjeni, kot pisani, ljudski in umetni, med drugim tudi v pravljicah. Etnolog Milko Matičev, se je v raziskovanju ljudske umetnosti, osredotočil predvsem na Rezijo in postal prvi zastopnik biologije pravljic pri nas. Rezultat njegovih raziskav so znane živalske pravljice Zverinice iz Rezije. V umetno literaturo so živali vključene na različne načine. Pojavljajo se v vseh žanrih in avtorji z njimi želijo doseči različne učinke pri bralcu. Bodisi so počlovečene bodisi ostanejo na ravni živali. Pri tujih avtorjih je eden izmed najbolj znanih primerov pustolovska pripoved Moby Dick, avtorja Melvillea, ki priča o neusmiljenih lovcih na belega kita. S podobno tematiko, živalmi iz morja, se je predstavil Ernest Hemingway, v knjigi Starec in morje. Starec in morje, ni le lov na ribo in boj proti morskimi psi, pač pa poglabljanje v človeka samega in njegove povezanosti v naravo. Ob nizanju literature, kjer so nastopajoče živali v različnih funkcijah, ne smemo prezreti Živalske farme, avtorja Orwella. Že naslov njegovega literarnega prispevka nam priča o njegovi vsebini. Orwell je živali v svojem delu uporabil na zanimiv način. Njegovo delo je utopija in prikaz takratnega družbenega sistema s pomočjo prvinskih, morebiti celo primarnih in primitivnih lastnosti živali, ki jih je prenesel na ljudi. Vendar da bi našli dobre primere literature, kjer bi nastopale živali bodisi v funkciji poosebitve bodisi v svoji primarni funkciji, pa se ne rabimo ozirati zgolj na tuje. Pri naših predstavnikih besedne umetnosti je France Bevk v svojem delu Lukec in njegov škorec, na slikovit način prikazal veliko ljubezen med živaljo in otrokom. Levstikov Martin Krpan z Vrha, prva slovenska umetna pripovedka, prikazuje povezanost človeka z živaljo in dejavnosti, pri katerih nam živali pomagajo. Njegova slavna kobila ga je pridno prenašala iz enega konca sveta na drugega. Ljudje so z živalmi tesno povezani v pestrem prepletu raznolikih odnosov. Ti odnosi pa niso le biološko-ekološki ali ekonomski, temveč vsebujejo tudi čustva v razponu od strahu ali gnusa do zanimanja in veselja. Prav zaradi tega, so živali pridobile pomembno mesto v človeški kulturi ali njenih subkulturah, bodisi kot objekt ali inspiracija.


2

V skupnem diplomskem delu sem proučila živalske pravljice Svetlane Makarovič, v katerih so glavni in stranski literarni liki živali. V raziskavi sem se osredotočila na živali, katere nastopajo v pravljicah Makarovičeve. Pravljice so ena izmed najstarejših literarnih zvrsti, ki vseskozi niso bile namenjene zgolj otrokom. Danes so v prvi vrsti pravljice namenjene otrokom. Otroci se s pravljicami seznanijo že v predbralnem obdobju književnega razvoja. V tej dobi otroku ponudimo pravljice, kjer je glavni književni lik otrok ali njegova predmetna stvarnost, pa tudi živalske pravljice. V pravljičnem obdobju, ki je obdobje artificializma, otroci izhajajo iz konkretnih izkušenj in verjamejo, da naravne dogodke povzroča človek. V diplomskem delu, sem poskušala poiskati odgovor na vprašanje, ali lahko otroci na podlagi lastnega vedenja, razumejo kdo je glavni in stranski literarni lik. Zanima me, če so za njihovo razumevanje živalskih likov potrebna dodatna pojasnila. Glede na to, da je vzgojiteljica ena izmed prvih oseb, ki otroke seznani s pravljicami, sem analizirala znanje vzgojiteljic o živalih, ki se pojavljajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Mnenja sem, da je ključnega pomena za nadaljnjo poznavanje pravilna prva seznanitev z določeno živalsko vrsto. Za drugo skupino anketirancev sem izbrala osmošolce in devetošolce. Le- ti končujejo osnovnošolsko izobraževanje in znanje o živalih, ki si ga je posameznik pridobil v osnovni šoli, marsikdo ne bo nadgrajeval, saj vse srednje šole ne vključujejo pouka biologije. Potemtakem bi do takrat pridobljeno znanje moralo zadostovati za splošno poznavanje živali. S skupnim diplomskim delom sem raziskala, v kolikšni meri osnovnošolci poznajo živali, nastopajoče kot stranski ali glavni literarni liki v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič.


3

2 TEORETIČNI DEL V teoretičnem delu bom podrobno opredelila pravljice ter nekaj besed namenila Svetlani Makarovič.

2. 1 PRAVLJICA Pravljice so po nastanku in izvoru ena najstarejših oblik besedne umetnosti. Izraz pravljica sta v literaturo uvedla brata Grimm, ki sta bila začetnika in utemeljitelja znanstvene metode zbiranja in zapisovanja ljudske pravljice (Tancer-Kajnih, 1994: 25). Termin pravljica je v ožjem smislu izraz za ljudsko pravljico, v širšem smislu pa označuje tudi vse umetne, avtorske pravljice, v najširši rabi pomeni vso iracionalno mladinsko literaturo (Tancer-Kajnih, 1993: 8). Anton Slodnjak v knjigi, Obrazi in dela slovenskega slovstva, navaja štiri skupine ljudske proze, poleg pravljic zasledimo še legende, pripovedke in bajke. Slodnjak o pravljicah zapiše sledeče:»Pravljice so čudežne zgodbe, porojene iz neugnane domišljije in iz hrepenenja po čisti pravičnosti, nekatere pa tudi iz nagajive prevzetnosti – vendar so tudi novelistične, tj. realistične pravljice.« (Goljevšček, 1991: 40). Anton Slodnjak k pravljicam prišteva tudi živalske zgodbe, razne smešnice in burke. V Zgodovini slovenskega slovstva Jože Pogačnik ljudsko slovstvo deli po smereh in motivih. Po tej delitvi dobimo šest skupin: mitološko, legendarno, pravljično, zgodovinsko, o medčloveških pojavnostih življenja ter o odnosu do narave, pokrajine ali predmetov. Pogačnik pravljično skupino opredeljuje kot igro svobodne fantastike (Pogačnik, 1968). Alenka Goljevšček pravi, da ljudstvo ne dela razločkov med zvrstmi. Po njenem mnenju so v navadi različni izrazi: pravljica v zahodni Sloveniji, stórija v osrednjih in severozahodnih predelih, basen v Ziljski dolini, prípovest v Prekmurju. Vsi izrazi poudarjajo različne stvari (Goljevšček, 1991: 40- 46). Posebnost, ki najbolj izstopa pri pravljicah, je svobodnost. Pravljica snov jemlje od povsod in sposojeno vedno prilagodi svojim zakonom. Pravljični junaki ponavadi nimajo lastnih imen, prav tako je za pravljico pomemben le shematični prostor akcije. Pravljični junaki se srečujejo s čudežnim in demonskim, vendar ju jemljejo brez presenečenj in strahu. V pravljičnem svetu človek vedno zmaga nad demonskim. Opus pravljic nikakor ni enoten, ampak pokriva široko pahljačo prehodov od čudežnega do realnega. Poznamo čudežne in realne pravljice. V čudežnih se dogajanje vzpodbuja na čudežen način, s čarovnimi pripomočki.


4

V realističnih pravljicah pa dejanje poganjajo realne lastnosti in jih imenujemo tudi novelistične (Goljevšček, 1991: 40- 46).

Značilnosti ljudske pravljice: Ljudske pravljice (slika 1), ki jih imenujemo tudi folklorne pravljice, prištevamo med najstarejše in najbolj razširjene literarne žanre. Osnovna značilnost teh pravljic je, da so se prenašale ustno, tako rekoč in roda v rod. Zgodba se je ves čas spreminjala in dopolnjevala. Za ljudske pravljice so značilni tipični začetki in konci (Nekoč davno sta živela…, je živel…, je bil…; …in potem sta živela srečno do konca svojih dni …). Književni liki so lahko realni ali fantastični. Značilno je črno-belo slikanje literarnih likov (borba med dobrim in zlim, reven-bogat). Plasti čudežnega in realnega se združujeta v enovito celoto, ni preskoka iz doživljajskega v domišljijski svet (enodimenzionalna forma). Literarne osebe niso poimenovane po imenih, temveč po poklicu, družbenemu položaju (Kobe, 1987: 117). Značilnosti klasične umetne pravljice: Tematsko, slogovno in motivno se opirajo na ljudsko pravljico. Vzorec avtorske pravljice se neposredno naslanja na model ljudske pravljice ali vztraja v tradiciji izvornega vzorca. Klasične umetne pravljice so enodimenzionalne. V realnost vdirajo irealne/iracionalne fantastične prvine. Klasična umetna pravljica uporablja

Slika 1: Delitev pravljic.


5

pravljična števila in podobne začetke in konce. Ponavadi vsebujejo globoko moralno sporočilo. Glavne osebe niso več tipizirane, kot pri ljudskih pravljicah, ampak imajo že značajske poteze in junaki so individualizirani. Opazen je pisateljski slog in slog dobe, v katerem je pravljica nastala. Značilnosti sodobne umetne pravljice: Sodobna pravljica se je pričela razvijati v drugi polovici 19. stoletja. Povezana je z razvojem psihologije, ki se je začela ravno tedaj intenzivneje zanimati za otrokovo duševnost. Glavne osebe so ponavadi otroci, ki so orisani z realnimi karakteristikami. Posedujejo tako negativne kot pozitivne lastnosti. Lahko so že dvodimenzionalne. Lahko zaznavamo dogajanje med dvema svetovoma: realnim in irealnim. Pravljica se začne v realnem svetu, nadaljuje v irealnem in zaključi ponovno v realnem. Vzrok za prehod v irealnem svet je realen, bodisi je to dolgčas bodisi želja po igri (Goljevšček, 1991: 13-47).

2. 2 ŽIVALSKA PRAVLJICA Živalske pravljice so po nastanku veliko starejše od basni in le-te so se razvile iz njih. Zmotno je mišljenje, da so živalske pravljice sinonim za basni. Živalske pravljice z basnimi nimajo nič skupnega, kljub temu da v obeh nastopajo živali. V basnih je na prvem mestu poudarek na poučnosti in nauku, ki ga lahko izluščimo ob prebiranju. Basni vsebujejo moralno načelo ali napotilo. Na drugi strani pa živalska pravljica na prvo mesto postavlja razvedrilo, zabavo in tudi modrost. »Značilno je, da živalsko pravljico zaznamuje žival, ki je v pravljici tudi glavni nosilec dogajanja. Žival nima vnaprej dane vloge, tako da njene karakterne lastnosti niso tipizirane, značilnosti živali so prilagojene človeškim lastnostim.« (Haramija, 2009: 56). Glavni književni lik v živalskih pravljicah je poosebljena žival, na primer: Svetlana Makarovič; Mucek se umije. Stranski liki so pogosto ljudje, vendar nastopajo tudi živali, na primer: Svetlana Makarovič; Polh in palček. Komunikacija živalskega in človeškega lika je lahko vzpostavljena, velikokrat pa niti ne pride do nje. Značilna je sintetična linja in dvodimenzionalnost.

2. 3 BIOGRAFIJA SVETLANE MAKAROVIČ Svetlana Makarovič se je rodila 1. 1. 1939 v Mariboru. Po končani srednji vzgojiteljski šoli, je študij nadaljevala na igralskem oddelku Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je leta 1968 diplomirala. Nekaj časa je bila igralka v Mestnem gledališču in Drami v Ljubljani. Od leta 1970 je svobodna književnica in je še danes, kljub upokojitvi zelo dejavna. Makarovičevo prištevamo med eno izmed najpomembnejših pesnic in pisateljic današnjega dne (Mušič, 264).


6

Leta 1964 je objavila prvo samostojno pesniško zbirko Somrak. Kljub temu, da je Makarovičev prvi literarni nastop veljal poeziji, njen opus ustvarjenega presega zgolj te okvirje in se širi tudi na pripovedništvo. Makarovičeva piše poezijo za otroke, mladino in odrasle, pripovedno prozo, drame, radijske in lutkovne igre za otroke, scenarije, šansone, priredbe lastnih del in del tujih avtorjev, ilustrira avtorske slikanice in lastne knjige. Njena dela so prevedena v več tujih jezikov in je znana pisateljica tudi izven naših meja. Makarovičeva velja za eno izmed najboljših mladinskih pisateljic in pesnic s samosvojim načinom pisanja in posebnim, povsem novim in edinstvenim stilom. Za začetke njenega mladinskega ustvarjanja štejemo živalske pravljice objavljene v zbirkah: Miška spi, 1972, Zajček gre na luno, 1973 in Take živalske, 1973. Zapisane živalske pravljice so značilne po posebnem humorju in po navidezni nepoučenosti. Nastopajoče živali so obdane s predmetnim svetom človeškega okolja in imajo največkrat človeške lastnosti. Svetlani Makarovič so bile v potrditev njenega dobrega ustvarjanja in v potrditev o njeni veličini, ne zgolj pri nas, ampak tudi na tujih tleh, podeljene mnoge nagrade:

- 2011: Levstikova nagrada za pisateljski opus; - 2009: zlati red za zasluge za izjemno uspešno in kakovostno leposlovno

delo v slovenski književnosti ter njeno uveljavljanje v svetu; - 2002: Viktor za življenjsko delo; - 2002: nominacija za Andersonovo nagrado; - 2000: nominacija za Andersonovo nagrado; - 2000: zavrnitev Prešernove nagrade; - 1998: nominacija za Andersonovo nagrado; - 1994: Jenkova nagrada za knjigo Tisti čas; - 1994: IBBY Honour List za zbirko pravljic Mačja preja; - 1987: Janusz Korczak Honour List; - 1976: Nagrada Prešernovega sklada za pesniški list Vojskin čas; - 1975: Levstikova nagrada za pesniški list Vojskin čas; - 1975: Nagrada Zmajeve dječje igre; - 1975: Levstikova nagrada za knjige Kosovirja na leteči žlici, Kam pa kam

Kosovirja? in Pekarna Mišmaš; - 1953 Levstikova nagrada za zbirko pravljic Miška spi (Haramija, 2009:

15).


7

Zbirke v katerih so izbrane pravljice Svetlane Makarovič izšle:

1. Miška spi; 1972 2. Take živalske; 1973 3. Glavni petelinček; 1976 4. Vrček se razbije; 1975 5. Pravljice iz mačje preje; 1980 6. Mačja preja; 1992 7. Smetiščni muc in druge zgodbe; 1999 8. Svetlanince pravljice; 2008

Pravljice, ki so izšle kot samostojne knjige: Slikanice

• Sapramiška, 1976 • Mačja predilnica, 1987 • Medena pravljica, 1995 • Tacamuca,01995 • Sovica Oka, 1997 • Pod medvedovim dežnikom, 1998 • Smetiščni muc in druge zgodbe, 1999 • Replja, 2008.

Vse analizirane pravljice Svetlane Makarovič spadajo v obdobje sodobne mladinske književnosti. Književna zvrst je epska proza in književna vrsta sodobna umetna pravljica. Vsem analiziranim pravljicam sta skupna tudi zgradba, ki je sintetična in tretjeosebni pripovedovalec.

3 METODE Za temelj diplomskega dela sem si izbrala dvainpetdeset pravljic Svetlane Makarovič, ki so bile objavljene v različnih zbirkah in v katerih nastopajo različne živali. Z izborom pravljic, sem poskušala pokriti največ različnih skupin in vrst živali. Ko sem pravljice raziskala in temeljito prebrala, sem se lotila analize s pomočjo Kmeclove Male literarne teorije. Vsaka analiza je sestavljena iz kratkega opisa. Le temu sledi analiza notranje zgradbe izbrane pravljice. V tem razdelku sem izpisala glavne in stranske književne like, dogajalni čas in prostor, temo, motive ter jezik. Analizirala sem nastopajoče živalske like in izpisala njihove predstavljene karakteristike, katere sem pozneje primerjala z realnimi karakteristikami živali.


8

4 EMPIRIČNI DEL V empiričnem delu diplomskega dela so zajete analize izbranih pravljic, namen preučevanja in raziskovalna vprašanja.

4. 1 Namen preučevanja S diplomskim delom želim raziskati, v kolikšni meri osnovnošolci in vzgojiteljice poznajo živali, nastopajoče kot stranski ali glavni literarni liki v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Ugotovila bi rada, na kakšen način so jim bile tekom šolanja predstavljene živali pri pouku slovenskega jezika in pri pouku biologije. Zanima me, kdo jim je pri prebiranju pravljic interpretiral živalske like, jih podrobneje, realno predstavil. Glede na to, da me zanima znanje osnovnošolcev o živalih, ki nastopajo kot glavni ali stranski literarni liki v pravljicah, sama nisem analizirala živali iz biološkega vidika. Namen in cilj diplomskega dela je, da izvem in preučim, koliko osnovnošolci vedo o izbranih živalih. Osredotočila sem se na zapise karakteristik živali v pravljicah, bodisi realne bodisi izmišljene. Zanimalo me bo, kako so živali razumljene, interpretirane in v kakšni meri opisi živali vplivajo na realno vedenje o njih. Raziskava vsebuje podatke, ki sem jih izpisala iz izbranih pravljic in temeljijo na domišljiji ter niso karakteristike živali. Zanima me, kakšen vpliv ima to na bralca, ali slepo verjame zapisanemu ali te podatke kasneje tudi preveri. Glavni namen raziskovalnega dela je: - ugotoviti, katere živali so glavni ali stranski književni liki v pravljicah Svetlane Makarovič; - ugotoviti, koliko živalskih značilnosti v izbranih pravljicah je realnih in koliko izmišljenih; - ugotoviti, kakšno znanje imajo osnovnošolci o živalih, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič; - ugotoviti, kakšno znanje imajo vzgojiteljice o živalih, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič; - analizirati karakteristike živali omenjene v izbranih pravljicah in jih primerjati z realnimi karakteristikami.


9

4. 1. 1 Raziskovalna vprašanja 1. Ali osnovnošolci imensko poznajo živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. 2. Koliko znanja imajo osnovnošolci o živalih, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. 3. Ali vzgojiteljice imensko poznajo živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. 4. Ali osnovnošolci poznajo in znajo uvrstiti v sistem domače živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. 5. Ali osnovnošolci znajo uvrstiti v sistem živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. 6. Ali so osnovnošolci že videli živali, ki nastopajo kot glavni ali stranski književni liki v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič.

4. 1. 2 Spremenljivke Na začetku ankete so morali učenci navesti spol, razred, ime šole, ki jo obiskujejo ter prebivališče; mesto, primestje ali vas. Prav tako so v prvem delu morali napisati katere krožke obiskujejo, ter če so že osvojili kakšno bralno značko. S vprašanjem v katere krožke so vpisani, sem želela raziskati, koliko so učenci povezani z naravo. Število osvojenih bralnih značk pa me je zanimalo, da bi ugotovila, če radi berejo. V drugem delu so me zanimala stališča učencev glede pouka biologije, pouka slovenskega jezika in glede samoocenitve koliko poznajo živali. Na anketnem listu je bilo zapisanih devet trditev in učenci so morali obkrožiti števila od ena do pet, odvisno koliko so se z določeno trditvijo strinjali ali ne strinjali. Uporabila sem pet točkovno Likertovo skalo (1-se zelo ne strinjam; 2-se ne strinjam; 3-vseeno mi je; 4-se strinjam, 5-se zelo strinjam). Nadalje me je zanimalo ali anketiranci poznajo pravljice Svetlane Makarovič. V naslednji nalogi so bile zapisane trditve, na katere so morali anketiranci obkrožiti pritrdilno ali nikalno. Zanimalo me je, če so pravljice poslušali v elektronski obliki in se o njih tudi pogovarjali. Prav tako sem želela ugotoviti, če jim je kdo prebiral pravljice in jim ali med prebiranjem predstavil realne karakteristike nastopajočih živali. V naslednjem razdelku me je zanimala definicija živali. V nadaljevanju anketnega vprašalnika sem želela ugotoviti, če so se anketiranci že seznanili z živalmi, nastopajočimi v pravljicah Makarovičeve, in na kakšen način. V nadaljevanju je sledilo vprašanje po katerih znakih bi prepoznali, šest različnih živali. V naslednji nalogi so anketiranci morali narisati komarja. V osmem razdelku me je zanimalo, ali slepo verjamejo pesmicam, ali podatke tudi preverijo. Zanimalo me je s čim se


10

prehranjujejo ježi in v kakšnem odnosu sta čuk in sova. V devetem razdelku sem navedla devet trditev, ki sem jih izpisala iz Makarovičevih pravljic. Učenci so morali s križcem v preglednici označiti ali je trditev pravilna ali napačna. V primeru, da odgovora niso poznali, so lahko označili »ne vem«. V predzadnjem delu ankete sem želela preveriti znanje učencev, ali znajo živali izpisane iz Makarovičevih pravljic, pravilno uvrstiti v sistem. V zadnjem delu ankete sem učencem razdelila mape s slikami 16 različnih vrst živali, ki živijo v Sloveniji. Njihova naloga je bila, da v preglednico na anketnem listu napišejo za katero vrsto gre. Anketni vprašalnik za vzgojiteljice je bil podoben anketnemu vprašalniku, kateri je bil namenjen osnovnošolcem. Na začetku ankete so vzgojiteljice morale navesti spol, delovno mesto ter prebivališče; mesto, primestje ali vas. V drugem delu so me zanimala stališča vzgojiteljic do biologije in samoocenitev koliko poznajo živali. Na anketnem listu je bilo zapisanih pet trditev in vzgojiteljice so morale obkrožiti številko od ena do pet, odvisno koliko so se z določeno trditvijo strinjale ali ne strinjale. V tretjem delu me je zanimalo ali vzgojiteljice poznajo pravljice Svetlane Makarovič. Nadalje so bile zapisane trditve, na katere so morali anketiranci obkrožiti pritrdilno ali nikalno. Zanimalo me je, če otroci v njihovih skupinah pravljice poslušajo elektronski obliki in se o njih tudi pogovarjajo. Prav tako sem želela ugotoviti, če otrokom prebirajo pravljice in se o prebrani pravljici z njimi pogovarjajo ter jim predstavijo realne karakteristike nastopajočih živali. Vsi nadaljnji razdelki in vprašanja so bila enaka kot pri osnovnošolskem anketnem vprašalniku. Cilj diplomskega dela je ugotoviti koliko anketiranci, ki živijo v različnih okoljih; mestnem, primestnem ali na vasi, poznajo biološke značilnosti in živali nastopajoče v pravljicah Svetlane Makarovič.

4. 1. 3 Metodološka opredelitev V diplomskem delu sočasno zajemamo več metod s težiščem na deskriptivnem raziskovalnem postopku. Uporabljene so predvsem naslednje metode: 1. deskriptivna, 2. komparativna, 3. metoda analize in sinteze.


11

4. 2 ANALIZE IZBRANIH ŽIVALSKIH PRAVLJIC Svetlane Makarovič Izbrala sem dvainpetdeset živalskih pravljic avtorice Svetlane Makarovič. Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda ptičev, Aves

• Ptiči iz reda sov, Strigiformes

Čuk in čukec Sovica Oka

• Ptiči iz reda pevcev, Passeriformes

Šoja trguje z medvedjo kožo

Razvajeni vrabček

• Ptiči reda papig, Psittaciformes

Papagaj in sir

• Ptiči iz reda plojkoklunov, Anseriformes

Zakaj labod razmišlja

• Ptiči iz reda kur, Galliformes

Glavni petelinček

• Ptiči iz reda vran, Corvidae

Sita in lačna vrana Sraka pevka

Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda žuželk, Insecta

• Žuželke iz reda dvokrilcev, Diptera

Komar Zz

• Žuželke iz reda kožokrilcev, Hymenoptera

Pijani trot


12

Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda strig, Chilopoda

Ena o stonogi Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda sesalcev, Mammalia

• Sesalci iz reda zveri, Carnivora Jazbec in ovčka

Jazbec skoplje jamo Kuna pospravlja Lisica ošabnica

Lisinski se zaljubi Lisičjak v luninem gozdu

O strašni lisički Jazbec, ne jezi se! Mačja predilnica

Mačja zgodba Mucek se umije

O Tacamuci Smetiščni muc

Breskova koščica Medena pravljica

Pod medvedovim dežnikom Kam se je kužku mudilo

Kužek išče dom Pasji in mačji

Psiček Piki išče zlato Strašni volk

Volk v ovčjem kožuhu

• Sesalci iz reda sodoprstih kopitarjev, Artiodactyla

Prašičkov koncert

• Sesalci reda netopirjev, Chiroptera

Netopir Nedamir, Netopir Kazimir

• Sesalci reda pravih ježev, Erinaceomorpha

Ježistan

• Sesalci iz reda zajcev, Lagomorpha

Zajček gre na Luno Zajčkovo leto


13

• Sesalci iz reda prvakov, Primates

Kako se je opica spremenila

• Sesalci iz reda glodavcev, Rodentia

Hrček in smrček Hrčkova hruška Hrčkova pogača

Miška nese v mlin Miška si kuje srečo

Sapramiška Sapramišja sreča Se me kaj bojite Polh in palček

Polh si sposodi hruško Replja

Veveriček posebne sorte


14

4. 2. 1 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda ptičev, Aves

4. 2. 1. 1 Ptiči iz reda sov, Strigiformes Čuk in čukec Kratek opis: Dogajalni prostor pravljice Čuk in čukec je gozd. Glavna književna lika sedita na posušeni borovi veji in razpravljata o dobri družbi. Močno jima je dolgčas. Čuk predlaga več živali, da bi se z njima spoprijateljila, vendar čukcu niti ena ni povšeči. Zajci se preveč zajčijo, veverice veveričijo, srne srnijo in srake sračijo. Ob zori ugotovita, da sta drug drugemu najboljša družba, si zaželita lahek dan in se podata v globok spanec. Medtem se živali v gozdu dobre volje prebudijo. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta dva čuka. Eden večji, drugi manjši. Stranski književni liki, ki so še omenjeni v tej pravljici so: zajec, veverica, srna, sraka in metulj. Dogajalni čas je skrčen na eno noč, od mraka do zore. Dogajalni prostor je gozd, natančneje borova veja. Snov pravljice je dolgočasje in iskanje primerne družbe. Tema je iskanje prijateljev. Motivi so: dolgčas, zajčenje, veveričenje, srnjenje in sračenje. Jezik je preprost. Najdemo pomanjševalnico (čukec), nove besede (zajčenje, veveričenje, srnjenje in sračenje), okrasne pridevke (ogromne oči, nepremično strmenje, globoko razmišljanje, prava družba, dobra misel, naslednja ura, gosto mežikanje, lahek dan, trden spanec, dobra volja, veveričja popevka, pisani metulji, bukova krošnja, posušena borova veja, debela glava…). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Čuki čepijo na veji in mahajo s perutnicami. Podnevi spijo. Komentar: Čuki pogosto podnevi sedijo na količkih ograj, drogovih in drugih razglediščih. Habitat: odprta pokrajina z ekstenzivno obdelovanimi travniki in pašniki, zasajenimi s sadnim drevjem, na območjih z obrezanimi vrbami, v vinogradih in na obrobjih vasi (Singer, 2004: 250). Literarni liki: Čuk, zajec, veverica, srna, sraka, metulj.


15

Sovica Oka Kratek opis: Sovica Oka je imela zelo velike oči, sploh takrat, ko je postala radovedna. Neke noči ni želela vstati, zato je Okina družina odšla v gozd brez nje. Ko so se zjutraj vrnili in zaspali, je sovica kljub temu, da je dan čas, ko sove spijo, sama odletela v gozd. Ker jo je močna svetloba motila, si je utrgala dva bukova lista, vanju naredila luknji in si ju nadela na kljun. Srečala je zajčka, ki pa se ni želel igrati, ker se jo je ustrašil. Nato je zagledala lisico, ki so se ji ob pogledu na sovico Oko pričele cediti sline in jo je z lepimi besedami prepričala, da je počasi poletela za njo. Lisica jo je poskušala ujeti in jo pojesti, vendar ji je sovica Oka pobegnila. Ustavila se je šele ob ribniku in opazila, da ima perje zlepljeno od lisičine sline. Račka ji je predlagala, da se okopa v ribniku. Sovica Oka do takrat ni vedela ali zna plavati. Poskusila je, saj se ji je zdelo zelo preprosto, ko je pri tem opazovala račko. Začela se je utapljati in račka jo je rešila. Po napornem dnevu je sovica odletela domov, kjer jo je oče okaral, ko pa je začela pripovedovati kaj vse se ji je pripetilo, je bilo vse hudo pozabljeno. Notranja zgradba: Glavni književni lik je Oka, sovji mladič. Stranski književni liki so sovja družina, lisica, račka. Dogajalni čas je lep sončen dan. Dogajalni prostor je gozd. Snov pravljice radovednost sovjega mladiča. Tema je dnevno potepanje sovjega mladiča. Motivi so: nočni lov, dnevno potepanje, beg pred lisico, učenje plavanja, vrnitev domov. Jezik je preprost. Najdemo pomanjševalnice (sovica, zajček…), okrasne pridevke (velike oči, sovje igre, domače gnezdo, rosno listje, močna svetloba,mladi zajec, beli dan…),medmete (alo, huhu, phu, krrl, oh, o…), ponavljanja (velike, velike; spala in spala; mamica, mamica…). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Lisice so zvite živali in se prehranjujejo s sovami. Zajčki so plašni. Komentar: Lisice se prehranjujejo z vsem, kar lahko ulovijo (majhne sesalce, ptice, žuželke, plazilce, mrhovino, jagode …). Literarni liki: Sova, lisica, zajec.


16

4. 1. 1. 2 Ptiči iz reda pevcev, Passeriformes Šoja trguje z medvedjo kožo Kratek opis: Pravljica Šoja trguje z medvedovo kožo je pravljica o samovšečni šoji, kateri je trnov grm izpulil prelepo sinje pero. Sinjega peresa ni našla in se je nekaj časa jezila na trnov grm, potem pa sklenila, da si bo kupila novega, pa ne modrega, ampak zlatega. Ker pa je zlato pero zelo drago, se je odločila, da bo prodala medvedovo kožo. Odšla je do lovca in mu predlagala kupčijo. (Makarovič, 1975: 21):»Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči! In zdaj izgini, če ne, te počim!« Čez tri tedne je šoji ponovno zraslo lepo, sinje pero. Notranja zgradba: Glavni književni lik je šoja. Stranski književni liki so poosebljen trnov grm, lovec, medved. Dogajalni čas so tri tedni. Dogajalni prostor je gozd, lovčev dom, medvedov brlog. Snov pravljice je zaslužek denarja za zlato pero. Tema je prodaja medvedje kože. Motivi so: izguba sinjega peresa, sklenitev prodaje medvedjega kožuha, medvedovo smrčanje, neuspešna prodaja, rast sinjega peresa. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (pisana šoja, gobezdava šoja, trnova veja, zlato pero, medvedja koža, odlična koža, košata in svileno mehka, draga moja šoja, medvedji brlog…), medmeti in onomatopoija (ojoj, hihi…), ponavljanja (šoja, šoja), poosebitev ((Makarovič, 1975:17):»Trnov grm se je zahihital: Zlato pero bi si kupila? Šoja, šoja, zlato pero stane veliko denarja. Ti, revica – pa zlato pero, hihi!«. Karakteristike živali omenjene v pravljici: Šoja ima modra peresa. Komentar: Posebnost šoje je svetlo modro-črno progasto polje na perutnem zgibu (Singer, 2004: 376). Literarni liki: Šoja, medved. Razvajeni vrabček Kratek opis: Na robu mesta je živela vrabčevka, ki je imela v gnezdu zelo razvajenega vrabčka. Vrabčevka je bila od vrabčevega sitnarjenja, zahtev in nenehnega joka sila


17

utrujena. Ko je nekega večera čepela v gnezdu, ji je spregovorila luna. Naslednji dan vrabčevka navkljub joku razvajenega vrabca, ni želela vstati in mu ustreči. Majhen vrabček se je mamine ignorance zelo ustrašil. Strah ga je bilo kako bo preživel, vedno bolj je bil lačen in nikoli še ni letel, da bi si poiskal hrano. Zbral je dovolj poguma in prvič poletel iz gnezda. Mama se mu je pri lovu ponosno pridružila. Notranja zgradba: Glavni književni lik je majhen vrabec. Stranska književna lika sta vrabčeva mati in poosebljena luna. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je vrabčevo gnezdo, ki se nahaja na robu mesta. Snov pravljice je razvajenost. Tema je vrabčeva razvajenost. Motivi so: lakota, jok, zahtevnost, izčrpanost, ignoranca, mačka, veter. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (ptičji zaklad, druga pravljica, svež veter…), ponavljanja (hiša, hiša; streha,streha; vrabčevka, vrabčevka; mama, mama; znaš, znaš; ne, ne; lačen, lačen; nočem, nočem…), poosebitev ((Makarovič, 1972: 20):»In luna je spregovorila, od daleč in čisto po tihem, a vrabčevka jo je vseeno slišala.«). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Vrabčki gnezdijo v žlebovih starih hiš. Prehranjujejo se z zrni in črvi. Plapolajo s perutnicami in z njimi letijo. Mame vrabčevke skrbijo za svoje potomce. Komentar: Vrabci gnezdijo v skupinah, se skupaj prehranjujejo in prenočujejo. Gnezda si najpogosteje gradijo pod napušči, v luknjah v zidovih, skalovju ali na drevesih. Vrabci pri prehranjevanju niso izbirčni. Njihova najpolavitna hrana so semena. Prehranjujejo se lahko tudi z ličinkami žuželk, prav tako pa lahko preživijo ob ostankih človeške hrane (drobtine kruha). Literarni liki: Vrabec.

4. 2. 1. 3 Ptiči reda papig, Psittaciformes Papagaj in sir Kratek opis: Papagaj si želi poskusiti sir, kljub temu da sploh ne ve, kaj je sir in kako izgleda. Jedel je različne jedi v želji, da so le-te sir. V parku mu stari mož podari košček sira in papagaj ugotovi, da mu okus sira sploh ni všeč. Kljub temu da si je tako želel poskusiti sir, izkušnje ne bo več ponovil.


18

Notranja zgradba: Glavni književni lik je papagaj. Stranski književni liki so vrabec, kokoši in star mož. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je kurje dvorišče, živilski trg in park. Snov pravljice je vztrajnost pri izpolnitvi svojih želja. Tema je poskus izpolnitve dolgoletne želje. Motivi so: kruh, žitno zrnje, živilska tržnica, park, darovan košček sira, zadovoljitev želje. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (okenska polica, kurje dvorišče, žitno zrnje, živilski trg, star mož, skremženi obraz…), medmeti in onomatopoija (auva, i, o…), ponavljanja (požrešnost papagajska, požrešnost papagajska), pomanjševalnica (papagajček). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Vrabci se prehranjujejo s kruhom, kokoši z žitnim zrnjem, papagaji jedo sir. Komentar: Vrabci pri prehranjevanju niso izbirčni, prehranjujejo se tudi z ostanki človeške hrane- drobtinami kruha. Domače kokoši se prehranjujejo z žitnim zrnjem. Papagaji ne jedo sira. Papige se v divjini prehranjujejo z rastlinami, lubjem, cvetovi, nektarjem, mladimi vejicami, sadeži in semeni. Literarni liki: Papagaj, vrabec.

4. 2. 1. 4 Ptiči iz reda plojkoklunov, Anseriformes Zakaj labod razmišlja Kratek opis: Labod je venomer o nečem premišljeval in pri tem potreboval mir in tišino. Pri premišljevanju so ga motile vse živali v okolici. Motil ga je celo veter. Nekega dne je k jezeru priletel slavec in začel prepevati. Labodu tudi to petje ni bilo všeč. Slavec kljub labodovemu pritoževanju ni prenehal prepevati. Vse to so živali videle. Naslednji dan so mu povedale, da on njih moti z razmišljanjem. Labod pa je razmišljal, zakaj razmišlja ... (Haramija, 2009: 25). Notranja zgradba: Glavni književni lik je labod. Stranski književni liki so žabe, ribe, račke, slavec, šoja, vodne kokoške. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je jezero. Snov pravljice je labodovo razmišljanje. Tema je konflikt med živalmi, ki so prebivale na jezeru. Motivi so: regljanje žab, pljuskanje rib, hihitanje račk, šumenje vetra, slavčevo petje. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (prelep labod, mlade račke, popolna tišina, najmlajša račka, popolni mir, majska


19

noč, hripavi glas, nočni prepir, radostno gaganje…), medmeti in onomatopoija (pst, pljusk, tonk…), ponavljanja (pst, pst; zakaj razmišljam, zakaj razmišljam). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Labodi so bele barve in živijo ob jezerih. V jezeru živijo ribe in žabe, ob njem slavci, žabe in šoje. Žabe regljajo, račke gagajo, slavci pojejo in šoje vreščijo. Ribe pljuskajo z repi, žabe sedijo na lokvanjih. Komentar: Labodi o zelo veliki, vodni ptiči z dolgim vratom. Gnezdijo ob jezerih in na prostranih barjih. V Sloveniji (Cygnus olor) so celoletni ptiči na stoječih in počasi tekočih vodah. Šojini klici so pogosto 'reeee' (opozorilni klic), pridušeni 'gai' in klicem kanje podoben 'hie'. Šoje redko pojejo, pogosteje tiho čebljajo s tožečimi toni, rade pa posnemajo (Singer, 2004: 376). Literarni liki: Labod, žaba, riba, slavec, šoja.

4. 2. 1. 5 Ptiči iz reda kur, Galliformes Glavni petelinček Kratek opis: Glavni petelinček je majhen petelinček, ki ga ni izvalila mama, ki čepi na njegovem jajcu, ampak ga je izvalilo sonce. Glavni petelinček je poseben petelinček in je drugačen od ostalih petelinčkov, saj se ni izvalil kot piščanček, ampak je že kot majhen izgledal kot odrasli petelini. Majhnega petelinčka nobena kokoš ni marala. Hvalil se je, da je glavni petelinček, a nihče mu tega ni potrdil. Podgana ga pouči, da je vsak za nekoga glavni, samo najti mora svojo sorodno dušo. Petelinček se odpravil po svetu in nekega dne najde sebi podobno kokoško, svojo sorodno dušo. Notranja zgradba: Glavni književni lik je majhen petelinček. Stranski književni liki so kokoši, poosebljeno ptičje strašilo, vrana, šoja, podgana. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalna prostora sta kokošnjak in gozd. Snov pravljice je iskanje potrditve. Tema je želja po biti glavni. Motivi so: drugačnost, posmehovanje, odhod v svet in iskanje potrditve o sebi, podganji nauk, da je vsak za nekoga glavni. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (drobno kokošje jajce, prijazno sonce,


20

majhen petelinček, pernate hlačke, odrasel petelinček, razmajan plot, ptičje strašilo, delovni čas, glavni petelin, kokošje tarnanje, debel petelin, pošteni petelin, navadna spaka, hladen veter, droben dež, veliko smetišče, mlade podgane, podganja učiteljica, rjava kokoška… ), medmeti in onomatopoija (kikiriki, hoho, no, ohoho, i, nak…), ponavljanja (umrla bom, umrla bom; počasi, počasi; hodil in hodil…), poosebitev (ptičje strašilo (Makarovič, 1980:76):»Saj zato pa tudi sem strašilo, da strašim. In prav je, da se me bojiš.«), pomanjševalnice (petelinček, kokoška…). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Petelini imajo rože, ostroge, zakrivljena peresa na repu in pernate hlačke na nogah. Petelini se izvalijo kot piščančki in se potem preobrazijo v petelina. Komentar: Pri domačih kokoših je izražen spolni dimorfizem. Posebnost petelinov je, da imajo rdeč greben različnih oblik. Kokoši imajo anisodaktilno stopalo, kar pomeni da imajo štiri prste. Tri prsti so obrnjeni naprej, en prst je obrnjen nazaj. Pri odraslih petelinih zadnji prst imenujemo ostroga. Literarni liki: Kokoš, petelin, vrana, šoja, podgana.

4. 2. 1. 6 Ptiči iz reda vran, Corvidae Sita in lačna vrana Kratek opis: Dve varni sta krožili nad poljem in bili sta sila lačni. Ena izmed njiju je zagledala pred bližnjo kmetijo žensko, ki je ravnokar nalivala v leseno korito hrano pujsom. Hitro se je zagnala h koritu in se najedla do sitega. Ko je druga vrana opazila hrano, je bilo že prepozno. Lačna vrana je užaljena in jezna na sito, da ji ni povedala za hrano. Sita vrana lačni ne verjame, da je lačna. Ko pa lačna vrana sito opozori, da jima preti jastreb, ji ta ne verjame, kar jo stane življenja. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta dve vrani. Stranski književni liki so pujsi, kmetica, jastreb. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalna prostora sta polje in bližnja kmetija. Snov pravljice je pregovor, da sita vrana lačni ne verjame. Tema je egoizem in nezaupanje. Motivi so: lakota, hranjenje pujsov, nezaupanje. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (uboga vrana, sita vrana, lačna vrana…), ponavljanja (pojdi, pojdi; jastreb, jastreb…), nasprotja (lačna- sita), stopnjevanje (jesti- mlaskati- požreti- polizati).


21

Karakteristike živali omenjene v pravljici: Vrane letijo, se prehranjujejo z žitom in so hrana jastrebov. Komentar: Vrana je ptica iz družine vranov. Lahko se prehranjuje z žitom, kljub temu, da to ni njena prioritetna hrana. Jastrebi se prehranjujejo z mrhovino, včasih lovijo manjše glodavce. Literarni liki: Vrana, prašič, jastreb. Sraka pevka Kratek opis: Sraka pevka operni pevki ukrade rumeno ogrlico. Bila je vase zagledana in prepričana v svoje sposobnosti. Navkljub temu, da nihče ni mogel poslušati njenega vreščanja, so jo mladiči različnih živalskih vrst oponašali in z vreščanjem jezili stare živali. Nekega dne sraka kanarčka uči petja in zaradi nepazljivosti, jo medtem skoraj poje sosedova siva mačka. Srečo v nesreči je imela sraka, da jo je stara gospa videla in rešila iz krempljev požrešnega mačka. Stara gospa srakino rumeno ogrlico prepozna in jo vrne prejšnji lastnici. Notranja zgradba: Glavni književni lik je sraka. Stranski književni liki so operna pevka, ljudje, veverica, stari kos, kosovi mladiči, žolne, šoje, detelj, kanarček, mačka, stara gospa. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalna prostora sta gozd in okolica hiše stare gospe. Snov pravljice je sračje petje. Tema narcisoidnost srake in njeno kaznovanje. Motivi so: kraja ogrlice, nezaslišano petje, razposajenost mladičev, prepričanost v svoje petje, napad sivega mačka, rešitev srake, vrnitev rumene ogrlice lastnici. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (sračje gnezdo, bleščeče reči, dragocena rumena ogrlica, operna pevka, grd glas, lešnikov grižljaj, mrzla studenčnica, starejše ptice, mlade žolne, gozdna trava, kosovi mladiči, stari detelj…), ponavljanja (vreščala in vreščala; odurno, odurno; poj kanarček poj…). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Srake so ptice pevke in gnezdijo na vrhovih smrek.


22

Komentar: Srakino petje sestoji iz čebljanja, cvrčanja, raskavih grgajočih tonov in posnemanja drugih ptic. Gnezditveni prostor srak so odprte pokrajine z drevjem. Srake se ne pojavljajo na ravninah brez drevja ali v zaprtih gozdovih. Najvišja gnezdišča so na dobrih 1000 m, ponekod celo na 2000 ( Singer, 2004: 378). Literarni liki: Sraka, veverica, kos, žolna, šoja, detelj, kanarček, mačka.

4. 2. 2 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda žuželk, Insecta

4. 2. 2. 1 Žuželke iz reda dvokrilcev, Diptera Komar Zz Kratek opis: Komar z imenom Zz, je zelo mlad, naiven komar. Ker ga je zagrabila lakota, se je odpravil v osvetljeno hišo blizu močvirja. Ljudje njegovega obiska niso bili veseli, želeli so ga zmečkati, ploskali so in krilili z rokami. Komar zaradi svoje naivnosti početje ljudi razume drugače. Mislil je, da mu veselo ploskajo in se veselijo njegovega obiska. Ponoči je moža pičil v nos. Mož je prižgal nočno svetilko, poiskal komarja in končal njegovo kratko življenje. Notranja zgradba: Glavni književni lik je komar. Stranski književni liki so ljudje. Dogajalni čas je poletni večer. Dogajalni prostor je hiša ob močvirju. Snov pravljice je komarjevo prehranjevanje. Tema je komarjeva naivnost. Motivi so: obisk komarja, reakcija ljudi, nočno bujenje, ploskanje z rokami, pogin komarja. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (poletni večer, droben komar, razsvetljena okna, odprto okno, prijetno presenečenje, najtemnejši kotiček, bela rjuha, nočna svetilka, drobna zgodbica…), medmeti in onomatopoija (zzzz, oooh, zz, no…), ponavljanja (komar, komar). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Komarji sesajo človeško kri in med letom proizvajajo tipične komarske zvoke.


23

Komentar: Odrasli komarji se večinoma prehranjujejo z rastlinskim sokom in nektarjem. Med razvojem jajčec samicam hranljive snovi v nektarju ne zadostujejo, zadostno količino energije v tem obdobju si zagotovijo tako, da sesajo kri vretenčarjev. Med letom proizvajajo visoko frekvenčne zvoke. Literarni liki: Komar.

4. 2. 2. 2 Žuželke iz reda kožokrilcev, Hymenoptera Pijani trot Kratek opis: Pijani trot je pravljica o lenem trotu, ki ni želel delati, ampak je samo pil in lenaril. Pridne čebele so se jezile nanj. Nekega dne je k sebi povabil mlado čebelo. Mlada čebela se je želela odzvati vabilu, vendar jo je stara čebela okarala, (Makarovič, 1980: 54):»Saj veš, pijanec se spreobrne, ko se v jarek zvrne, nič prej. Gremo!« Notranja zgradba: Glavni književni lik je trot. Stranski književni liki so čebele. Dogajalni čas je en lep sončen dan. Dogajalni prostor je okolica čebelnjaka. Snov pravljice je pridno delo čebel. Tema sta dva pregovora: biti pijan kot trot; pijanec se spreobrne, ko se v jarek zvrne. Motivi so: nabiranje medu, pitje nektarja, delo čebel, lenarjenje trota. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (lep, sončen dan, debeli trot, sladki sok, razcvetena detelja, beli slak, mrtva kopriva, cvetni prah, velike, dreče deteljine kobulnice, sladki detelji sok, topla trava…), ponavljanja (pa kaj potem- pa kaj potem- pa kaj potem). Karakteristike živali omenjene v pravljici: V pravljici je predstavljenih več stadijev razvoja čebel: ličinka, odrasla čebela. Prav tako je omenjenih nekaj vrst po hierarhičnem razmerju; trot, mlada čebela, stara čebela, čebela delavka. Čebele nabirajo pelod in ga prenašajo na nožicah. Komentar: Skoraj vse vrste čebel so rastlinojede. Prehranjujejo se tako, da srkajo nektar. Samica poleg nektarja na cvetovih nabira tudi pelod. Nektar ji služi kot vir energije za fizično aktivnost, pelod pa predstavlja glavni vir beljakovin za ličinke. Najočitnejša značilnost življenja čebel je skrb za potomstvo. Čebele največkrat živijo v kompleksnih kolonijah. Različne vrste čebel imajo različne strukture za


24

prenašanje peloda in nektarja. Nekatere prenašajo s posebno gostimi in razvejanimi dlakami, ki se nahajajo na zadnjih nogah ali spodnji strani zadka. Literarni liki: Trot, čebela, čebela delavka.

4. 2. 3 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda strig, Chilopoda Ena o stonogi Kratek opis: Glavni književni lik je mlada, vesela stonoga, ki ima samo devetindevedesetnog. Sama se z manjkajočo nogo ni obremenjevala, saj nihče ni imel časa, da bi ji noge dejansko preštel. Problem se pojavi pri plesnih urah, ki jih je mlada devetindevedesetnoga obiskovala. Venomer se je spotikala. Razočarana se devetindevedesetnoga usede na lapuh in razmišlja. Takrat se ji nasmehne sreča in spozna devetindevedesetnoga. Ugotovita, da jima manjkata isti nogi in skleneta večno prijateljstvo, saj se v dvoje ne počutita več osamljeno, posebno ter razočarano zaradi manjkajoče noge. Notranja zgradba: Glavni književni lik je stonoga. Stranska književna lika sta devetindevedeset nog in zelena kobilica. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je plesna šola in okolica le te. Snov pravljice je manjkajoča noga. Tema pravljice je prijateljstvo dveh posebnežev. Motivi so: plesna šola, ples, premišljevanje devetindevedesetnoge stonoge, priznanje manjkajoče noge, prijateljstvo stonog. Najdemo okrasne pridevke (mlada, vesela, stonoga, vesele narave, zelena kobilica, plesna šola, mlade stonoge, desne noge, čudovit par…), ponavljanja (kako, kako). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Stonoge imajo sto, v tej pravljici devetindevedeset nog. Kobilice so zelene barve. Komentar: Število nog je pri različnih vrstah stonog različno, vendar je vedno neparno. Barva kobilic se razlikuje po vrstah, tako poznamo kobilice s paleto barv od vseh odtenkov zelene do rjave barve. Literarni liki: Stonoga, zelena kobilica.


25

4. 2. 4 Pravljice z glavnim književnim likom iz razreda sesalcev, Mammalia

4. 2. 4. 1 Sesalci iz reda zveri, Carnivora Jazbec in ovčka Kratek opis: Zgodba govori o jazbecu, ki si je prilastil travnik. Nekega dne se je na njegovem travniku pasla ovčka. Jazbec jo je prisilil, da mu pojedeno travo odsluži kot njegova služkinja, drugače jo bo prisiljen požreti. Ovčka je jazbecu zelo pridno stregla, ta pa je bil iz dneva v dan bolj hudoben. Zaradi nedela se je jazbec zredil, celo tako močno, da niti vstati ni več mogel. Ovčka je opazila, da je zaradi okornosti ne more napasti in se odločila da ga zapusti. Jazbec je shujšal in ker si je nakopal sramoto, je za vedno zapustil travnik. Ovčka pa je na bivši jazbečev travnik pripeljala svojega pastirja in druge ovce. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta ovčka in jazbec. Stranskih književnih likov ni. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je travnik obdan z gozdom. Snov pravljice je jazbečeva požrešnost. Tema je ovčino delo, ki ga je morala opraviti za kazen, ker se je pasla na jazbečevem gozdu. Motivi so: prisvojitev ozemlja, odslužitev kazni, hudobija, ovčina podložnost. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (prelep travnik, visoka in mehka trava, mlada ovčka, sveži prt, težko delo, travna bilka, debelo gledanje, jazbečev travnik…), medmeti in onomatopoija (joj, brž, no, u), ponavljanja (zelo, zelo; takoj, takoj; dan za dnem; redil in redil…), stopnjevanje ((Makarovič, 1972: 68) »In tako se je redil in redil in kmalu je bil že tako debel, da je komaj vstal. Potem je bil tako debel, da je komaj sedel in kmalu je bil tako strašno debel, da ni mogel niti migniti več in je kar ležal in debelo gledal.«). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Jazbec je mesojeda žival, ki koplje brloge. V pravljici je omenjen jazbečev nos in sposobnost njegovega teka. Ovce se prehranjujejo s travo. Komentar: Jazbeci jedo meso kot glavno prehranjevalno jed. Plen zaznajo z vidom, sluhom in vohom. Literarni liki: Gozdne živali, ovčka, jazbec.


26

Jazbec skoplje jamo Kratek opis: Jazbec že štiri dni zapored koplje in živali se sprašujejo, le kaj naj bi kopal. Med najbolj radovednimi je zajček. Zajček jazbeca sprašuje, če morebiti koplje vrtiček, grapo ali celo prerani grob. V pogovoru z zajčkom jazbec kljub temu, da se ugrizne v jezik, nepredvideno razkrije, da koplje jamo za lisico. (Makarovič, 1980: 112) »Za lisico, je dodal, pa se brž ugriznil v jezik. Ampak kdor se prepozno ugrizne v jezik, ima samo škodo od tega.« Zajček o jazbečevi nameri pove vsem gozdnim živalim, med njimi tudi lisici. Lisica sklene, da na lov ne bo več hodila po običajnih poteh. Četrto noč se lisica skrije za drevo in prične javkati s pretvezo, da je padla v jamo. Ko jazbec zasliši javkanje nemudoma prihiti k jami in na lastni koži skusi pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Za osvoboditev potrebuje štirinajst dni. Notranja zgradba: Glavni književni lik je jazbec. Stranski književni liki so zajček, lisica, gozdne živali. Dogajalni čas je osemnajst dni. Štiri dni gradnje jame in štirinajst dni, ko je bil jazbec v njej ujet. Dogajalni prostor je gozd. Snov pravljice je pregovor, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Tema ja jazbečeva požrešnost. Motivi so: kopanje jame, zajčeva radovednost, lisičina iznajdljivost, jazbečeva ujetost v lastni pasti. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (zeleni rožmarin, nagelj rdeči, koničasto uho,jagodova stezica, trepetlikov gaj, globoka jama, jazbečeva jama, zajčje budalo, nesrečna lisica, gozdne živali, vzhajajoče sonce…), medmeti in onomatopoija (haha, ha, joj, ojoj, o…), ponavljanja (kopal je in kopal; kopal in kopal; gorje, gorje). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Jazbec s tacami koplje jamo in je mesojeda žival. Lisice imajo koničaste uhlje. Komentar: Jazbeci jedo meso kot glavno prehranjevalno jed. Na njihovem jedilniku so deževniki in ličinke različnih žuželk. Jazbeci kopljejo v času, ko si iščejo hrano in so zaradi hranjenja s škodljivci koristni. Navadna lisica ima podolgovato telo, na glavi zelo gibljiva koničasta uhlja in ozek koničast smrček. Literarni liki: Jazbec, lisica, veverica, zajec.


27

Kuna pospravlja Kratek opis: Samovšečna kuna je zelo skrbela za svojo zunanjost, kar pa ni veljalo za njeno prebivališče. Raje se je odpovedala obiskom, kot pa da bi svoj brlog pospravila. Če je kdo želel priti na obisk, je zaklicala, da ravno pospravlja in da se dobita čez pol ure na jasi. Nekega dne je na obisk prišel kun in kuna je njegovo trkanje, zaradi trdega spanca, preslišala. Dovolil si je vstopiti in stanje njenega brloga, ga je zelo presenetilo. Kuna je zaskrbelo, ker kune ni našel in je sklical gozdne živali, če morebiti one kaj vedo o kuni. Živali so se skupaj odpravile do kunine dupline in medtem časom se je kuna že prebudila. Ob trkanju se je ponovno izgovorila na pospravljanje. Živali so se zaradi laži razjezile in sklenile, da ne bodo več prišle na obisk. Kuna je nekaj časa premišljevala kaj naj ukrene in se odločila, da bo pospravila duplino. Ko je bilo vse počiščeno, je živali povabila na obisk v čisto bivališče. Notranja zgradba: Glavni književni lik je kuna. Stranski književni liki so lisica, kuna, zajec in jazbec. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalna prostora sta gozd in kunino prebivališče. Snov pravljice je laganje. Tema je kunja neurejenost. Motivi so: narcisoidnost, laganje, neorganiziranost, nered, strah za kunino življenje, sklep o pospravljanju. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (mala kuna, gizdava kuna, grda laž, oglodane kosti, šojino pero, zanikrna kuna, deževno popoldne, strašna zver, zamišljen obraz, oblaki prahu…), ponavljanja (tako, tako; odpri, odpri, odpri), stopnjevanje (dan, dva, tri). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Kune imajo zlat kožuh, brčice, rep in ostre bele zobe. Komentar: Poznamo več vrst kun. V Sloveniji sta najpogostejši kuna zlatica in kuna belica. Kuna zlatica (Martes martes) je kostanjeve do temno rjave barve. Vrat in prsa ima svetlo do oranžno rumena. Kuna belica (Martes foina) ima siv kožuh in na prsih belo rjavo liso. Literarni liki: Kuna, šojino pero- šoja, mišji kožuh- miš, lisica, zajec, jazbec.


28

Lisica ošabnica Kratek opis: Glavni književni lik je vase zagledana lisica, ki vztrajno zavrača svoje snubce. Pri vsakemu najde napake; prvi snubec je grd, drugi šepa, tretji je reven, četrti prestar, peti debel in zadnji jeclja. Ko pa mine že kar sedem mesecev od zadnjega snubljenja, lisica ošabnica sreča lisjaka, ki ima vse lastnosti katere prej ni marala, pa se vseeno želi poročiti. Sedmi lisjak je star, razmršen, reven, z obgrizenim uhljem, z oskubljenim repom in po vrh vsega še šepa. Kljub vsem napakam, ki jih lisjak ima, lisjak lisice noče poročiti. Notranja zgradba: Glavni književni lik je lisica. Stranski književni liki so lisičini snubci. Dogajalni čas je od dvaindvajset do sedemindvajset mesecev. Dogajalna prostora sta gozd in obronek jezera. Snov pravljice je lisičina samovšečnost. Tema je zavračanje snubcev, dokler le teh ne zmanjka. Motivi so: šepavost, debelost, jecljanje, starost, zavrnitev. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (najdaljši, najlepši rep,zelene oči, najvitkejši život, najlepša lisica, razigrani tek, mlado dekle, stara tetka, debeli moški, zabiti obraz, reven lisjak…), medmeti in onomatopoija (fej, no, oh, hoho…), ponavljanja (vlekel se je in vlekel), stopnjevanje ((Makarovič, 1972: 80): »Minil je mesec, minila dva, trije, štirje meseci, pet ... Lisica je sedela na bregu in gledala naokoli. Prihajala je zima, ob jezeru je postajalo hladno. Minil je šesti mesec – snubcev od nikoder. Minil je sedmi mesec ...«). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Lisice imajo dolge, košate repe in zelene oči. Komentar: Lisice imajo košat, dolg rep, ki je proti koncu obarvan belo. Barva oči lahko variira, največkrat je rjava. Literarni liki: Lisica. Lisinski se zaljubi Kratek opis: Lisinskega babica meseca maja pošlje iz brloga. Svetuje mu, da si ogleda cvetenje marjetic. Spominja se kako je bilo včasih, ko je bilo na jasi polno marjetic in je srečala njegovega starega očeta. Lisinski se odpravi in namesto marjetic sreča lisico, v katero se zaljubi. V trenutku, ko se zaljubi, se razcvetijo tudi marjetice. Ljubezen in cvetje sta za maj popolnoma običajna.


29

Notranja zgradba: Glavni književni lik je lisjak, Lisinski. Stranska književna lika sta stara mama lisica in mlada lisička. Dogajalni čas je mesec maj. Dogajalna prostora sta prebivališče lisičje stare mame in travnik. Snov pravljice je zaljubljenost v mesecu maju. Tema je lisičje spoznavanje sveta. Motivi so: mesec maj, marjetice, lisjakova mladost, zaljubljenost, cvetenje marjetic. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (rdeči lisjak, rumena lisa, mladi Lisinski, stara mama, košata lisica, lepe mlade kokoši, jedki posmeh, spodobna kokoš, zelene oči, gozdna jasa, bele rožice, bele marjetice, brezov gaj, nesramno glasno hihitanje…), medmeti in onomatopoija (i, mnjam, haha, no, oh, tip tap…), ponavljanja (ker, ker, ker; haha, haha; tip tap, tip tap). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Lisice so rdeče barve in se prehranjujejo s kokošmi in fazani. Komentar: Kožuh lisic je rdeče-rjave barve. Vrat in trebuh sta bela, spodnji del nog in na koncu uhljev so lisice temnejše barve. Hranijo se z vsem, kar lahko ulovijo. Literarni liki: Lisica, kokoš, fazan. Lisičjak v luninem gozdu Kratek opis: Lisjak se je znašel čisto sam v gozdu in zelo ga je zeblo. Odločil se je, da njegovo življenje nima več pomena in da bo umrl. Legel je k skali in zatisnil oči ter upal, da bo odrešen muk. Iz oči mu je kanila solza in to solzo je obsijal lunin žarek, po katerem se je k lisjaku spustila prelepa srebrno bela lisica. Srebrno bela lisica mu izpolni dve želji. Lisjak si je zaželel, da ne bi bil več lačen in lisica mu pričara kokošnjak. Prav tako si zaželi, da ga ne bi več zeblo in bi imel debelejši kožuh. Tudi ta želja mu je izpolnjena. Tretje želje se lisjak ne more spomniti in lisica se odloči, da mu bo sama nekaj podarila. Podari mu sneg. Naslednje jutro, ko se lisjak prebudi sreča veliko živali, ki so bile prav tako potrte, premražene in sestradane, pa so jim srebrne živali tistega rodu, ki mu pripadajo same, izpolnile želje. Živali prebivajo v Luninem gozdu, kjer ni pomanjkanja, zato sklenejo prijateljstvo.


30

Notranja zgradba: Glavni književni lik je lisjak. Stranski književni liki so srebrne živali različnih živalskih vrst, vrana, srna, zajec, sraka, gozdna kokoš, volk, divja mačka, medved, šoja, veverica. Dogajalni čas je pričetek zime. Dogajalni prostor je lunin gozd. Snov pravljice je nezadovoljstvo nad življenjem. Tema je uresničitev sanj s pomočjo srebrnih živali iz lune. Motivi so: lakota, mraz, prijateljstvo. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (ostra burja, golo grmovje, rejena kokoš, orumenela trava, košati rep, lisičje življenje, zajčje brčice, vreščeči glas, vranje nesramnosti, temno hribovje, zelene oči, tenak lunin žarek, svetel kosmič, puhast oblaček, srebrno bela lisička, lisičjakov kožuh…), medmeti in onomatopoija (no, ah, o, a), ponavljanja (niže in niže), stopnjevanje ((Makarovič, 1980: 135):»In nenadoma se je v žarku pokazala drobna svetla lisa, drsela je vse niže in niže in postajala vedno večja, zdaj je bila že kot svetel kosmič, zdaj že kot puhasti oblaček – in nazadnje je zdrknila po žarku na zemljo zraven lisjačka prelepa srebrno bela lisička s puhastim kožuhom in z bleščečimi se zelenimi očmi.«). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Lisice imajo kožuh in košate repe. Prehranjujejo se s kokošmi. Divje mačke označujejo svoj teritorij z drgnjenjem ob drevesa. Medvedi pozimi ne spijo. Komentar: Divje mačke z drgnjenjem ob drevesa označujejo svoj teritorij, tako da ob tem izločajo posebne feromone. Medvedi se načeloma pozimi ne zbujajo iz zimskega spanja. Zimsko spanje medvedov imenujemo tudi hibernacija. V času hibernacije se medvedom temperatura telesa zniža samo za nekoliko stopinj in se lahko med obdobji višjih temperatur ali zunanjih motenj hitro prebudijo. Literarni liki: Lisjak, vrana, kokoš, zajec, srna, sraka, volk, medved, šoja, divja mačka. O strašni lisički Kratek opis: Kokoši so nevoščljive lepi samovšečni goskici. Nekega dne gosko napade lisica in gos se komaj reši. Goskica odhiti domov, da bi kokoši opozorila, da je v bližini lisica in se naj pazijo, a kokoši jo ignorirajo. Mala lisica se je morala osamosvojiti, zato jo je mama peljala na lov v kokošnjak, da bi se nekaj naučila. Zjutraj kokoši ugotovijo, da je rumenka pogrešana in da jo je pojedla lisica. Obnašajo se prav kurje. Sprva nekoliko žalostno tarnajo o rumenki, kaj kmalu pa začnejo svoje najljubše opravilo, opravljanje. Lisička in goskica se spoprijateljita in se podnevi igrata strašenje, ponoči pa lisička lovi kokoši. Nekega dne, ko lisička in goskica ugotovita, da sta že velika lisica in gos, se prijateljsko razideta.


31

Notranja zgradba: Glavna književna lika sta lisička in goska. Stranski književni liki so mama lisica in kokoši. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostori so lisičji brlog, kurnik in ribnik. Snov pravljice je prijateljstvo med različnima živalskima vrstama. Tema je odraščanje lisičke in goske. Motivi so: gosina samovšečnost, kurja zahrbtnost, lisičji lov, prijateljstvo, odraščanje, izguba zanimanja za otroške igre, razhod. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (bleščeče bela, kokošje opazke, lisičji mladič, lisičji brlog, blatno perje, škodoželjni kljuni, zlato zrnje, mojstrski skok, mehak klobčič, strašne sanje, rumena kokoš, mokre oči, debele solze, koničasti zobčki, strašna lisica, strašna gos, mala goskica, rosna trava, prazni želodec, sladek spanec…), medmeti in onomatopoija (gag, ojojojoj, o, kokooo, kvik, oh, hoho, khm, grrr, joj, gagarrr, brrr, haha), ponavljanja (zelo, zelo; gag, gag; kvik, kvik; meso, meso; khm, khm; manj in manj). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Lisice se prehranjujejo s kokošmi in goskami ter se bojijo psov. Kokoši se prehranjujejo s črvi, goske z zlatimi zrni in solatnimi listi. Komentar: Vse omenjene prehranjevalne navade lisic, kokoši in gosi so točno navedene. Literarni liki: Lisica, kokoš, gos, kavka, zajec, pes. Jazbec, ne jezi se! Kratek opis: Zgodba pripoveduje o mačkah, njihovih navadah in snubitvenih obredih. Gospo Jazbečevo mijavkanje mačk ob ženitvi zelo moti. Piko na i pa naredi rumeni madež na zastavi. Gospa Jezbečeva počaka, da gre mama mačka na lov, hitro odide na podstrešje, zgrabi mladega muca, ga nese k reki in ga vrže vanjo. Na srečo muc ni utonil, saj ga je pravočasno slišala črna mačka in ga rešila. Ribič je početje gospe Jazbečeve videl in vsem v vasi povedal, da je morilka. Nihče več je ni maral in Jazbečeva se je morala odseliti. Bilo je potrebno kar nekaj časa, da sta se mama mačka in mali mucek ponovno približala ljudem in se jih nista več bala. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta mačka in njen črno beli mladič. Stranski književni liki so gospa Jazbečeva in njeni sosedje. V varianti, kjer gre za skupnost jazbecev, je jazbečarka jazbec, v varianti s človeškim likom; Človek, ne jezi se!, je to le priimek gospe. Dogajalni čas je pomlad, ženitev mačk. Dogajalni prostor je hiša


32

Jazbečeve. Snov pravljice je mačja ženitev. Tema je poskus maščevanja mačkam, zaradi njihovega oglašanja ob ženitvi. Motivi so: mijavkanje, kotitev mladiča, odraščanje mladiča, rumena lužica, plavanje v reki in rešitev iz reke, prihod nove družine. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (črna mačka, spomladanski nemir, jablanova krošnja, sosednji vrt, velik tigrast maček, mačja pesem, mrčine mačje, mačji par, namizni prti, vhodna vrata, sivi maček, mladi mucki, bele tačke, bela pika, jasminovi popki, vrtna klop, skrit kotiček, črn kožušček, rožnate kroglice, mačje mleko, majcena lužica, življenjsko pravilo…), medmeti in onomatopoija (ojeeej, neeee, ššššššt, uh, miiiv, čof, mljask, mljisk), ponavljanja (mljask- mljisk, mljask- mljisk). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Ko se mačke parijo, prepevajo. Mladi muci sesajo mleko pri mamah mačkah, le te pa za njih skrbijo in jih obvarujejo pred nevarnostmi. Kljub temu da mačke ne marajo vode, znajo plavati. Komentar: Mačke se v obdobju paritve značilno in zelo glasno oglašajo. Ker mačke spadajo v skupino sesalcev, mladiči sesajo materino mleko. Odrasle mačke znajo biti do svojih mladičev zelo zaščitniške. Literarni liki: Mačka. Mačja predilnica Kratek opis: Veliki maček Saba je odšel v samotno hišico, kjer si je spredel košček tople, mehke preje, da je lahko mirno zaspal. Vedno ko je Saba odšel iz hiše, mu je nekdo ukradel prejo. Prejo mu kradejo različni tatovi, od vetra do miši. Mačku Sabu se pri predenju pridružijo smetiščna princesa Mini, dvoriščna princesa Mrvica in sivi dolgodlaki muc Smuk. Ko so bili Saba, Mini in Mrvica slabe volje, so pozabili presti. Smuk jim je pomagal, da so se predenja spomnili. Prediva je bilo toliko, da so ga dobre volje poklanjali gozdnim živalim. Pomladi se jim je pridružil pomladek, sedem majhnim muc in mačja predilnica je obratovala s polno paro. Notranja zgradba: Glavni književni lik je maček Veliki Saba. Stranski književni liki so miši, smetiščna princesa Mini, dvoriščna princesa mačka Mrvica, dolgodlaki sivi muc Smuk, štiri sive mucke: Urška, Špelca, Rožica in Gašper, črni mucek Bučko, rumeni mucek Lenski, črna mačka Sajka, poosebljene rastline: zvončnica, rman,


33

zlatica, mak, kamniti nagelj, lipa. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je stara zapuščena hiša. Snov pravljice je mačje življenje. Tema je predenje mačk. Motivi so: predilo, lenost, skupinsko delo, učenje mladičev, prijateljstvo in pomoč bližnjemu. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (pošten kupček mačje preje, svetlo zelene oči,divje vrtnice, stari oče, mišje nesramnosti, črna svila, cvetoči regrat, potepuški veter, fleten oblaček, progaste pižame, rumen muc, sive progaste kepice, oblačno vreme…), nove besede (ništrc), medmeti in onomatopoija (hej, tap, oh, no, hop, švist ,mr-rjav, rjav-mr, ha, mrmr, o, ah, huuu, booom, alo, rrrrrrrr-rr-rrrrr, nak…), ponavljanja (daleč, daleč; hodil in hodil; tap, tap; trdo je trdo; švist, švist; okrog, okrog), nasprotja (velika sončna jasa: majhna hišica, noč:dan), stopnjevanje (lepi, lepši najlepši), poosebitve ((Makarovič, 1980: 166):»Hej! Kako fleten oblaček! Si je veselo šepnil veter, zgrabil prejo in odvihral z njo proti nebu.» (Makarovič, 1980: 169):»Noč je bila topla in mirna, kar pretopla in premirna, je menila zvončnica, ki se je prebudila zaradi hudih sanj, otresla je roso iz cveta in šepetaje priklicala pritlikavo marjetko, ki je sključena spala zraven nje.« (Makrovič, 1980: 169):»Mak se je nejevoljno stresal in zavpil: Dajte no že mir! Saj ni mogoče spati!« Karakteristike živali omenjene v pravljici: Mačke predejo in kotijo več mladičev. Večino dneva poležavajo in prespijo. Komentar: Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke. Za razliko od večjih sorodnic, ki lahko rjovejo, udomačene muce lahko samo mjiavkajo in predejo. Domače značke znajo biti zelo lene in res lahko večino dneva prespijo. A vendar je potrebno na tem mestu omeniti, da se karakterne lastnosti razlikujejo med mačkami različnih pasem. Prav tako, pa lahko razlike opazimo med mačkami iste pasme. Literarni liki: Mačka, dolgodlaka mačka, šoja, sraka, vrana, zajec, miš. Mačja zgodba Kratek opis: Ko je črna mačka mlada, se njeni lastniki zelo veliko ukvarjajo z njo. Dajejo ji mleko in se z njo igrajo. Z odraščanjem so mačkine potrebe nekoliko zanemarili. Muca zelo pogreša družbo, v iskanju le te se obrne tudi na kokoši. Nihče se ne želi igrati. Nekega dne v shrambi iz lonca pije mleko. Gospodinja jo dobi pri početju in spodi. Muca v solzah zbeži na drevo. Na drevesu se spoprijatelji z belim mačonom, Obutim mačkom, ki jo povabi na svoj grad, kjer se bosta vse dni igrala.


34

Notranja zgradba: Glavni književni lik je črna mačka. Stranski književni liki so ljudje, kokoši in obuti maček. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je mačji dom. Snov pravljice je spreminjanje mačjih potreb. Tema je odraščanje mačke. Motivi so: nega muce, igranje s frnikolo, pogrešanje igre, kraja mleka, kaznovanje kraje, srečanje prijatelja, odhod v nov dom. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (črna mačica, stara hiša, toplo mleko, rdeča frnikola, črno mače, velika črna mačka… ), medmeti in onomatopoija (bev, mev), ponavljanja (ne znaš, ne znaš; lepo, lepo). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Ko so mačke mlade, pijejo mleko. V odrasli dobi mleka ne potrebujejo. Komentar: Mlade mačke mleko sesajo pri svojih materah. Odrasle mačke po pitju mleka nimajo več potrebe in včasih pitje le-tega lahko povzroči alergijske reakcije in prebavne motnje. Literarni liki: Mačka, kokoš. Mucek se umije Kratek opis: Mali črni mucek je bil zelo razvajen. Sovražil je umivanje in se je vedno pritoževal, ko ga je njegova mama skrbno umivala. Mami je bilo nekega dne nerganja dovolj in muca je pričela ignorirati. Takrat se je muc prvič sam umil in ugotovil, da je ves čas ob tem predel in da sam to napravi najbolje. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta mali črni muc in njegova mama. Stranski književni lik je teta Pavla. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je dom tete Pavle. Snov pravljice je mačje življenje. Tema je učenje muca, kako skrbi zase. Motivi so: umivanje, učenje kako se umije, nagajanje muci, skodelica mleka. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (mali črni muc, črn kožušček, svileno mehak, mačja zaušnica, črn gobček, mačja solza, ozki jeziček), medmeti in onomatopoija (phhhh, joj, hop, brž, mljas, mljis, mrrrr- vrrrr), ponavljanja (pusti me, pusti me; zdaj, zdaj; mljas, mljas, mljas; mljis, mljis; mrrrr- vrrrr, mrrrr- vrrrr).


35

Karakteristike živali omenjene v pravljici: Muce si redno umivajo kožušček s pomočjo hrapavega jezika. Glavo si umijejo s pomočjo tačk. Komentar: Kožuh se pri različnih pasmah mačk razlikuje. Za vse pa velja, da vestno skrbijo za higieno le-tega in ga dnevno skrbno umivajo. Literarni liki: Mačka. O Tacamuci Kratek opis: Tacamuca je bila revna muca, bila je zelo lačna zato je sklenila, da si poišče delo. Pri iskanju ni bila uspešna in kljub temu, da lisici ni zaupala, se je odločila, da bo šla k njej domov in če ne drugega, se do sitega najedla. Lisica je mačko ugrabila kot ujetnico, jo pitala, saj jo je želela naslednji teden pojesti, ko jo obišče sestrična. Jazbec Tacamuco reši. Lisica pa izgine v sosednji gozd. Mačka odpre čevapčičarnico, za katero si je zaslužila denar, s pripovedovanjem svoje življenjske zgodbe. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta lisica in mačka. Stranska književna lika sta jazbec in zajec. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalna prostora sta gozd in lisičje stanovanje. Snov pravljice je življenjska izkušnja, s katero je Tacamuca obogatela. Tema je poskus preživetja skozi težke čase. Motivi so: težko življenje, lakota, iskanje dela, zvitost lisice, sestričnin obisk, rešitev, lisičina ponižanost in lakota, mačji uspeh. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (težko življenje, vesele narave, najbolj vesela muca, mačji tolar, zelen svilen trakec, prazni želodec, zajčeva vrata, spalna čepica, progasta spalna srajca, popoldanski počitek, lepi zeleni trakec, kokošje meso, smrdljivo lisičje stanovanje, slavnostno kosilo, ostra gozdna trava, umazane cunje, mastne kokoši, slabotno mijavkanje, mačji čevapčiči… ), medmeti in onomatopoija (no, ha, uh, oj, aha, bum, tresk, grrr, auuu, pha…), ponavljanja (suha, suha; grizli in grizli), nasprotja (težko življenje, vesele narave ; trda in težka rupa, Tacamuca pa majhna in izčrpana). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Lisice se prehranjujejo s kokošmi, gosmi in mačkami. Jazbeci znajo kopati.


36

Komentar: Lisice pri prehranjevalnih navadah niso izbirčne. Prehranjujejo s z vsem, kar lahko ulovijo. Jazbeci kopljejo, ko si iščejo hrano iz prsti. Literarni liki: Mačka, zajec, jazbec, lisica, kokoš, gos. Smetiščni muc Kratek opis: Smetiščni muc je pravljica o sivem mucu. Ta se potepa naokoli in si išče hrano. Nekega dne je ukradel zrezek, ki ga je dodobra nasitil in utrudil. Smetiščni muc prične prepevati in tako nehote privabi siamskega mačka iz sosednje hiše. Muca se zapleteta v pogovor. Siamski muc pove, da mu je lepo, ker ima gospodarja, ki skrbi zanj. Gospodar ga okopa, osuši dlako in ga hrani. Smetiščnemu mucu pa ni do gospodarja in pretiranega oskrbovanja. Sam se zna znajti in si priskrbeti vse kar potrebuje, poleg tega ima pa največ kar si lahko želi, ima svobodo. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta smetiščni muc in čistokrvni siamec. Stranski književni liki so ljudje. Dogajalni čas je večer. Dogajalni prostor je neopredeljen. Snov pravljice je svoboda. Tema je spoznavanje dveh mačk, s popolnoma drugačnim življenjem. Čistokrvnemu siamcu je najpomembnejša kvalitetna prehrana in nega kožuha, smetiščnemu svoboda. Motivi so: debeli sočni zrezek, umivanje, sušenje. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (sivi muc, smetiščni muc, pošten zrezek, potepuško življenje, siamski maček, bleščeča ovratnica, tiho mijavkanje, jasne oči… ), medmeti in onomatopoija (ojej, no, o), ponavljanja (glasneje in glasneje; ojej, ojej), stopnjevanje (tiho, potiho). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Mačke se prehranjujejo z ovseno kašo in ribami. Komentar: Prehranjevalne navade mačk se razlikujejo med različnimi vrstami in pasmami le-teh. Literarni liki: Siamska mačka, mačka.


37

Breskova koščica Kratek opis: Medved je zasadil breskovo koščico, katera je čez sedem let zrasla v veliko drevo in bogato obrodila. Medved vse gozdne živali povabi na pojedino. Živali skrbno zakopljejo koščice, da bi tudi iz njihovih zrasle breskve. Le zajec se je obotavljal, ker na sadeže ne bo čakal dolgih sedem let. Notranja zgradba: Glavni književni lik je medved. Stranski književni liki so čebele in zajec. Dogajalni čas je sedem let. Dogajalni prostor je gozd. Snov pravljice je medvedova radodarnost. Medved je rad kradel med, in čebele so se zelo jezile nanj. Ko pa je sam zasadil breskovo koščico, in je le-ta zrasla, sladkih sadežev ni imel samo zase, ampak jih je prijazno delil z vsemi gozdnimi živalmi. Tema je medvedova radodarnost. Motivi so: posaditev breskove koščice, kraja medu, prijaznost in radodarnost ob deljenju breskev, ponovno sajenje koščic. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (rdeča breskev, gozdna jasa, breskova koščica, lep medved, sladke reči, majceno drevesce, rožnati cvetovi… ), medmeti in onomatopoija (hop, o, eh). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Medvedi imajo radi sladko, prehranjujejo se z medom, katerega kradejo čebelam. Komentar:

Večina medvedov je vsejedih. Hranijo se tako z mesom kot rastlinsko hrano. Jedo sadeže in jagode. Severni medved je izključno mesojed, orjaški panda rastlinojed.

Literarni liki: Medved, čebela, zajec. Medena pravljica Kratek opis: Medved zaradi svoje sladkosnednosti čebelam ukrade sat. Čebele ga za kazen popikajo, medved pa sat skrije v votel panj in si gre hladit rane k potoku. Živali, ki med tem časom pridejo mimo, zaradi radovednosti poskusijo med. Med jim sicer ni bil všeč, a ves gozd in vse živali postanejo zaradi medenih kapljic lepljivi. Mimo pride majhen oblaček, ki prosi druge oblake, naj ga počakajo, saj je prepoln vode. To je bila prava sreča za gozdne prebivalce, saj prične deževati in živali so se lahko umile. Le medved je bil malce potrt, saj je dež odplaknil njegov ukraden med, a ve, da ga bo drugič spet ukradel, saj je to v njegovi naravi.


38

Notranja zgradba: Glavni književni lik je medved. Stranski književni liki so čebele, miš, zajec, jež, lisica, jazbec, šoja, poosebljeni oblaki in žaba. Dogajalni čas ni natančno določen, nekje med pomladanskim in jesenskim časom. Dogajalni prostori so gozd, jasa, čebelnjak in ježev brlog. Snov pravljice je rek, da je dobro delo poplačano, slabo kaznovano. Medveda so čebele kaznovale, ker jim je ukradel med. Tema je kraja medu in živalska radovednost. Motivi so: kraja medu, živalska radovednost, poskušanje rumene lepljive snovi, močno deževje, medvedovo razočaranje, žabino filozofiranje, ponovno nabiranje cvetnega prahu. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (temen gozd, prastaro votlo drevo, zgodnja pomlad, pozna jesen, gospodinjska blaznost, umazana voda, mrtve muhe, mrtvi pajki, borove iglice, medena nit, lepljiv kožuh, filozofska žaba… ), medmeti in onomatopoija (bzzz, joj, avuaa, aha, tojnk, hu, asa, ajajaj, fej, fuj, blblbl, o, jasasna, frr, mumu, juj, kvak, i… ), ponavljanja (zzzgini, zzzgini; aha, aha; komaj, komaj; tojnk, tojnk; asa, asa; ne maramo, ne maramo; mami, mami; mumu, mumu; juj, juj; počakajte me, počakajte me; kdo, kdo; čakaj, čakaj; medo, medo), poosebitev (oblaki (Makarovič, 2003: 243):»Počakajte me, počakajte me, ne morem tako hitro, poln sem vode, preveč me tišči, podeževati se moram.«). Vloženih je veliko pesmi. Karakteristike živali omenjene v pravljici: Čebele nabirajo cvetni prah. Ko se počutijo ogrožene, pičijo z ostrim želom. Komentar: Večina čebel ima obrambno strukturo. Pičijo nas z želom, ki je modificiran ovipozitor, povezan s strupeno žlezo. Literarni liki: Medved, čebele, miš, zajec, jež, lisica, jazbec, šoja, žaba. Pod medvedovim dežnikom Kratek opis: Medved je za rojstni dan prejel dežnik, zato neučakano pričakuje dež, da bi dežnik lahko tudi prvič uporabil. Ko je v soboto pričelo deževati, je medved odprl svoj nov dežnik in se odpravil po gozdu. Srečal je srnico, zajčka, veverico, miško in jih povabil pod dežnik, da ne bi bili mokri. Medved pa ni bil edini z dežnikom. Manjši dežnik je imela tudi lisica, ki pa pod svoj dežnik ni želela povabiti nikogar. V nedeljo, ko je napočil čas obiskov, so se živali odpravile k medvedu. Tudi lisica si je želela družbe, bila je osamljena. Vendar družbe ni dobila.


39

Notranja zgradba: Glavni književni lik je medved. Stranski književni liki so lisica, srna, zajec, veverica in miš. Dogajalni čas je vikend, sobota in nedelja. Dogajalni prostor je gozd. Snov pravljice je uporaba novega, rdečega, velikega dežnika. Tema je medvedova dobrota. Motivi so: rdeči dežnik, dež, hvaležni obisk, lisičina žalost. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (stara lisica, velike plašne oči, medvedov dežnik, dobra volja, žalostne pesmi… ), medmeti in onomatopoija (oh, o), ponavljanja (medved, medved; žalostne, žalostne), nasprotja (dobra volja: žalostne pesmi). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Srne imajo velike oči. Komentar: Srne so majhne živali iz družine jelenov. Zaradi svoje majhnosti in majhne glave, njihove oči delujejo velike. Literarni liki: Srna, zajec, veverica, miš, lisica. Kam se je kužku mudilo Kratek opis: Glavni književni lik je tekajoči pes. Živali in ljudje so zelo radovedni, kam se kužku mudi in mu sledijo. Pričakovali so veliko presenečanje, a izkazalo se je, da je pes iskal primerno drevo, da bi se olajšal. Radovedneži so bili zelo jezni na psa, da je zanetil takšen kaos. Notranja zgradba: Glavni književni lik je pes. Stranski književni liki so gosi, koze, kokoši, ljudje. Dogajalni čas je kratek, čas teka. Dogajalni prostor je neopredeljen. Snov pravljice je radovednost živih bitij. Tema je kužkov tek in iskanje primernega drevesa, da bi se olajšal. Motivi so: radovednost, sledenje gosi, koz, kokoši in sledenje ljudi. Razočaranje in jeza ob spoznanju, da se je kužek želel samo olajšati. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (gasilski avto, rdeč avto, grdo gledanje), ponavljanja (tekel, tekel, tekel; hitreje, hitreje). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Psi se olajšajo tako, da dvignejo taco.


40

Komentar: Splošno znano dejstvo je, da samci pri uriniranju dvignejo taco. Vendar temu ni ravno tako. Tudi psice jo lahko dvignejo. Pri psih uriniranje ne služi le za praznjenje mehurja. Z uriniranjem psi označujejo teritorij in opozarjajo na svojo prisotnost. Literarni liki: Pes, gos, koza, kokoš. Kužek išče dom Kratek opis: Pravljica Kužek išče dom je žalostna pravljica o drugačnosti in o želji do sprejetja le- te. Čistokrvna španjelka je skotila štiri mladiče. Trije so hitro dobili lastnike. Najmanjšega psa, ki je bil zelo malo podoben mami in se mu je po zunanjosti poznalo, da ni čistokrven, ni želel nihče posvojiti. Od same žalosti je pobegnil od doma in sklenil, da si bo sam poiskal lastnike, ki ga bodo kljub drugačnosti sprejeli. Ponoči se je zatekel v kiosk, kjer ga je zjutraj našel prodajalec časopisov in ga posvojil. (Makarovič, 1980: 200):»Ampak samo pomislite, kaj bi bilo, če prodajalec časopisov ne bi maral psov. Na svetu je namreč toliko ljudi, ki ne marajo psov – ali vi to razumete? Jaz ne.« Notranja zgradba: Glavni književni lik je pes. Stranski književni liki so mama psička, poosebljen bezgov grm, osat in plakat iz ograje, deček Matjaž in njegova mama. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalna prostora sta psičkov dom in mesto, kjer si išče človeške lastnike. Snov pravljice je sprejemanje drugačnosti. Tema je družbena naravnanost do zaničevanja in ignoriranja drugačnih. Motivi so: prijaznost bezga, osata in plakata iz ograje, neutrudljivo iskanje doma, želja po življenju z gospodarjem, ignoranca do psa mešanca in nesočutnost, prijaznost prodajalca časopisa. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (živahne narave, čistokrvna španjelka, potepuški psi, topel jesenski dan, najmlajši psiček, ljubek smrček, velike temne oči, moj nesrečni sin, regratov cvet, tigrasta muca, časopisni papir, čistokrvni pes, rdeči kiosk, topel kožušček… ), nasprotja (čistokrvna španjelka: potepuški psi), medmeti in onomatopoija (oh, iu), ponavljanja (poskušal in poskušal; tekel in tekel, iu, iu), poosebitve (bezga, osata in plakata iz ograje, (Makarovič, 1980: 199):»Hej, psiček, mu je zaklical bezgov grm, bodi moj!«) Karakteristike živali omenjene v pravljici: Poznamo čistokrvne pse in pse mešance.


41

Komentar: Čistokrvni pes je pes z rodovnikom. Psi, ki rodovnika nimajo, kljub temu, da vizualno spominjajo na čistokrvno pasmo, le-to niso. Literarni liki: Pes, mačka. Pasji in mačji Kratek opis: Nekega dne starček, starka, pasja in mačja mati odidejo od doma. Kljub temu, da so košarice pasjih in mačjih mladičev ločene, radovednost mladičev pripelje do prvega srečanja in zasnove za prijateljstvo. Odraslim najprej to ni všeč, vendar se kaj hitro s tem sprijaznijo in od takrat niti lastnika košaric z mladički ne ločujeta več. Košarice so postavljene skupaj, da se mladički lahko igrajo. Notranja zgradba: Glavni književni liki so psi in mačke. Stranska književna lika sta starček in starka. Dogajalni čas en dan. Dogajalni prostor je hiša, mačja košara in pasja košara. Snov pravljice je prijateljstvo med različnima živalskima vrstama. Tema je prijateljstvo. Motivi so: skupna kotitev, odhod mam na sprehod, radovednost mladičev, igra, mladičeva razposajenost, vzgled mam po svojih mladičih. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (starčkova stran, starkina stran, pasji mladički, mladi mucki, najstarejši muc, majhne lužice, mačje lužice, mačja košara, puhasta kepica, mali muc, pasja košara, mehak klobčič, psičkin kožuh, mačkino mleko, materinski problemi), medmeti in onomatopoija (tup, mijav, vav), ponavljanja (vav, vav). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Psi in mačke pri svojih materah sesajo mleko. Komentar: Pse in mačke prištevamo k sesalcem, katerih poglavitna značilnost je, da sesajo materino mleko. Literarni liki: Pes, mačka.


42

Psiček Piki išče zlato Kratek opis: Psiček Piki sosedovemu psu zavida ovratnico in zato skleni, da bo poiskal zlato in si naredil še lepšo in dragocenejšo. Na poti iskanja naleti na ose, steklene črepinje, sovo in kresnice. Kljub temu, da si ovratnice sila želi, ko na prašni poti zagleda prstan, ga ne pobere. Na svoji avanturi je prišel do vrednejšega spoznanja, da izkušnje štejejo največ. Notranja zgradba: Glavni književni lik je psiček Piki. Stranski književni liki so osa, sova in psiček Floksi. Dogajalni čas sta dva dneva. Dogajalni prostor je cestna pot. Snov pravljice je iskanje zlata. Tema je ljubosumnost na Floksijevo ovratnico in poskus najdbe zlata, za še boljše. Spoznanje, da ni vse zlato kar se sveti in da največ štejejo izkušnje. Motivi so: ovratnica z zlatimi krogci, ljubosumnost, iskanje zlata, osa, odsev v jezeru, cestni prah, steklene črepinje, sovine rumene oči. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (zlati krogci, nova ovratnica, zlata zaponka, zlata ovratnica, čisto zlato, najimenitnejši pes, obcestni grm, prašna cesta, zlati sončni odsev, pasji smrčki, pasje življenje, steklena črepinja, rumene oči, zlati prstan), medmeti in onomatopoija (joj, hop, au), stopnjevanje ((Makarovič, 1980: 194):»Psiček Piki je bil žalosten. Psiček Piki je bil tako zelo žalosten.«). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Ose pičijo. Kresničke se v temi svetijo. Komentar: Oče pičijo, ko se počutijo ogrožene. V tem času sprostijo v okolico posebne hormone, ki povečajo agresivnost drugih žuželk iste vrste, ki so v bližini. Kresnice proizvajajo rumeno-zeleno svetlobo. Svetloba je posledica kemične reakcije, ki poteka v posebnih organih na zadku kresnic. Kresnica uravnava nastajanje svetlobe in količino kisika v svetilnih organih, z odpiranjem in zapiranjem vzdušnic. Literarni liki: Pes, osa, sova, kresničke.


43

Strašni volk Kratek opis: Mladi volk se odpravi v gozd, saj mu stari volk naročil, da poje vse otroke, ki jih tam vidi. V gozdu se volk skrije za grm in otroke opazuje pri igrah. Volku so bili otroci všeč, zato jih ne napade. Ko se otroci igrajo skrivalnice, se k volku skrije majhna deklica in mu ponudi napolitanko, saj ga ne prepozna in misli, da je pes. Otroci deklico povprašajo po napolitankah in deklica jim pove, da jih je dala psu, ampak otroci ji tega ne verjamejo in mislijo, da jih je pojedla sama. Ko mladi volk pride domov in ga stari vpraša, če je danes pojedel kaj otrok, se mu le ta zlaže in pritrdi, ker mu je nerodno priznati, da so mu otroci všeč. Notranja zgradba: Glavni književni lik je mladi volk. Stranski književni liki so otroci in stari volk. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je gozd. Snov pravljice je napotek starega volka. Tema je volčja prijaznost. Motivi so: otroške igre, nasveti starega volka, lakota, napolitanke, laganje volku. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (mladi volk, stari volk, glasni vrišč, nova igra, najmanjša punčka, začudene oči… ), ponavljanja (še eno in še eno in še eno; pa je bil, pa je bil), medmeti in onomatopoija (grrrr, mljas, grrrrrr ), stopnjevanje (ena, dva, tri). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Volk se ljudi ne boji in lahko se zgodi, da jih tudi požre. Komentar: Volkovi so plašne živali in najraje se izognejo človeškim prebivališčem. Pri nas se volkovi v glavnem prehranjujejo z jelenjadjo in srnjadjo. Hranijo se tudi z mrhovino, priložnostno pa lahko napadejo tudi različne vrste domačih živali. Literarni liki: Volk, pes. Volk v ovčjem kožuhu Kratek opis: Volk se ja za pustni torek preoblekel v ovco, a mu nihče ni nasedel. Sklenil je, da se bo naslednje leto našemil v goloba. Ovčka pa se to leto ni našemila, ker je bila prepozna, in je kar nenašemljena odšla na maškarado, vendar tudi njej nihče ni verjel, da je ovca.


44

Notranja zgradba: Glavni književni lik je volk. Stranski književni liki so zajec, medved, kanja, koza in ovca. Dogajalni čas je čas pustnega rajanja. Dogajalni prostor je pašnik. Snov pravljice je maškarada. Tema je pregovor o volku in ovčji koži. Motivi so: zamaskiranost v ovco, lisičina preobleka, nenašemljena ovca. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (vročekrvni volk, davno stoletje, ovčji kožuh, pustni torek, hudobni lisičji smrček), medmet (ohohoho), ponavljanje (medved, medved; volk v ovčji koži, volk v ovčji koži). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Volkovi in lisice ne živijo skupaj. Lisice imajo košati rep. Komentar: Volkovi živijo v krdelu. Literarni liki: Lisica, kokoš, medved, kanja, netopir, koza, afriška antilopa, volk, ovca, golob.

4. 2. 4. 3 Sesalci iz reda sodoprstih kopitarjev, Artiodactyla Prašičkov koncert Kratek opis: Prašiček je izhajal iz glasbene družine in je zelo lepo igral klavir. Njegovo nadarjenost so opazili ljudje in mu omogočili, da je koncertiral tudi njim v filharmoniji. Kljub temu, da so koncert zmotili umazani prašiči, ki so bili prašičkovemu uspehu in talentu nevoščljivi, je koncert uspel. Ljudje so bili navdušeni nad igranjem. Prašiče, ki pa so zmotili koncert, so ljudje odstranili, jih odnesli domov in pojedli. Notranja zgradba: Glavni književni lik je prašič. Stranski književni liki so prašiči in ljudje. Dogajalni čas je neopredeljen, več let. Dogajalna prostora sta prašičev dom in dvorana filharmonije. Snov pravljice je prašičevo igranje klavirja. Tema je nevoščljivost. Motivi so: igranje klavirja, navdušenje publike, vdor prašičev na koncert. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (prašičja družina, slavni pianist, rožnata ušesa, zasukani rep, drobne oči, visok glas, manšetni gumbi, snežno bela svilena srajca, zavihani repek, prelepi zvoki, umazani prašiči, svinjsko obnašanje… ), medmeti in onomatopoija (oh), ponavljanja (ure in ure; govoril in govoril), stopnjevanje (visoki, višji, najvišji glas).


45

Karakteristike živali omenjene v pravljici: Prašiči imajo rožnata ušesa, zavite repe in parklje. Komentar: Domači prašiči so svetlo rožnate barve, imajo zavite repe. Prištevamo jih v red sodoprstih kopitarjev in imajo na nogah parklje. Literarni liki: Prašič.

4. 2. 4. 4 Sesalci reda netopirjev, Chiroptera Netopir Nedamir, Netopir Kazimir Kratek opis: Netopir Kazimir je bil radoveden netopir. Venomer je spraševal takšne in drugačne neumnosti. Ker mu nihče od netopirjev ni znal odgovoriti, ali je mišja ptica ali krilasta miš, se je odpravil k navadnim mišim. Navadne miši so mu povedala, da one nikoli niso imele kril, da so miši že od nekdaj, prepričane pa so bile, da je netopir ptič. Kazmir se je odpravil povprašati ptiče o tej zadevi. Srečal je sovo, katera je bila prepričana, da je leteča miš. Netopir je bil zdaj še bolj zmeden (Makarovič, 1980: 74):»Lepa reč, si je mislil Kazimir, miši me imajo za ptiča, ptiči pa za miš – kaj pravzaprav sem?« Ko se je proti jutru vračal domov, je na zvoniku stare cerkve videl freske ljudi s krili. Z vrabčevo pomočjo je prišel do spoznanja, da so to človeški angeli. Sklenil je, da so netopirji mišji angeli. Notranja zgradba: Glavni književni lik je netopir. Stranski književni liki so netopirji, navadne miši, sova in vrabec. Dogajalni čas je ena noč. Dogajalni prostori so netopirjeva votlina, mišje prebivališče, gozd in vaški zvonik. Snov pravljice je iskanje lastne identitete. Tema je podobnost med mišmi in netopirji ter iskanje svojega izvora. Motivi so: srečanje sove, človeški angeli. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (mračna skalna votlina, krilaste miši, mišji ptiči, zlovoljni netopir, drobne miške, mehke peruti, človeški angeli, mišji angeli…), medmeti in onomatopoija (oh, uh, aha), ponavljanja (mama, mama).


46

Karakteristike živali omenjene v pravljici: Netopirji spijo v mračnih skalnih votlinah, obešeni z glavo navzdol. Netopirji imajo perutnice, s pomočjo katerih letijo. Imajo mišje glave in velike uhlje. Komentar: Krila netopirjev pravilneje imenujemo prhuti. Prhuti so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Netopirji, ki živijo v Sloveniji, so večinoma nočna bitja in so vsejedi. Prehranjujejo se s sesanjem krvi večjih živali in z žuželkami. Netopirji živijo v jamah, krošnjah in na podstrešjih. Spijo z glavo obešeni navzdol. Literarni liki: Netopir, navadna miš, sova, vrabec.

4. 2. 4. 5 Sesalci reda pravih ježev, Erinaceomorpha Ježistan Kratek opis: Družina Ježistan je prišla poleti na morje v kraj, ki se imenuje Ježistan. Družino se sestavljali štirje člani: mama ježinja, oče jež in dva sinčka; Ježek cepetalo in ježek vohljačko. Mama ježinja je bila zelo prepeljiva, venomer se je prepirala z vso družino zaradi majhnih stvari. Umirila se je samo pozno zvečer, ko sta ježka zaspala. Nekega dne je privihal močan veter in iz lesene table, kjer je bilo napisano krajevno ime Ježistan, odpihnil kljukico iz črke ž. Ježeva družina je osuplo strmela na leseno tablo, kjer je sedaj pisalo Jezistan. Avtorica pravljico zaključi z mislijo (Makarovič, 1972: 54): »Saj bi vam pripovedovala še naprej, pa se ne splača.« Notranja zgradba: Glavni književni liki so štirje ježki, natančneje družina ježev. Stranskih književnih likov v tej pravljici ni. Dogajalni čas je poletje. Dogajalni prostor je Ježistan, majhen kraj ob morju. Snov pravljice je nenehno prepiranje mame ježinje, z vso družino. Tema je ježkina vzkipljivost. Motivi so: spraševanje po stvareh, ki so že bile poznane, obed polente z mlekom, pomivanje posode v morju, kopanje v mesečini, pihanje močnega vetra, izginotje kljukice iz črke ž. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (majhen kraj, ježeva družina, drobceno cepetalo, zapeljivo dišanje, kuhinjska cunja, blago srce, prestrašeno gledanje, pozno zvečer, toplo sijanje, močan veter), medmeti in onomatopoija (uh), ponavljanja (zelo zelo; ni in ni; še in še; pihal je in pihal), poosebitev ((Makarovič, 1972: 54):»Pihal je in pihal, nato pa oddvijal naprej, da bi videl, kako živijo drugod.«)


47

Karakteristike živali omenjene v pravljici: Ježi ponoči spijo. Komentar: Ježi so najbolj aktivni ob mraku in ponoči. Moč ga je opaziti tudi podnevi, najpogosteje jeseni. Literarni liki: Jež.

4. 2. 4. 6 Sesalci iz reda zajcev, Lagomorpha Zajček gre na Luno Kratek opis: Glavi književni lik je beli zajček, ki je že na pogled drugačen od svojih sivih bratcev. Družina belega zajčka šteje sedem članov: očeta zajca, mamo zajkljo, štiri sive zajčke in enega belega. Ne samo da je beli zajček že na pogled drugačen od drugih, odgovarja mu tudi drugačna hrana. Ko je pričela rasti detelja, so njegovi bratci veselo skakljali naokoli, se pasli in hihitali. Beli zajček je kljub izobilju detelje ostajal lačen in po malem že hiral. Naenkrat zavoha nekaj prijetnega in se odpravi za vonjem. Le ta ga pripelje na travnik s samimi štiriperesnimi deteljami. Izkazalo se je, da so štiriperesne detelje edina hrana zanj. Na istem travniku se hranijo tudi srebrni zajci z Lune. Zajci iz Lune so se najprej jezili na belega zajčka, ker je jedel na njihovem travniku. Kaj kmalu pa se jim je zasmilil in v strahu, da jim ne bi zemeljski zajci pojedli detelj na njihovem travniku, vzamejo zajčka in travnik s seboj na Luno. Ker pa bi zajček družino preveč pogrešal, so se dogovorili, da bodo ob polni luni še vedo prihajali na zemljo in takrat bo sorodnike lahko obiskal. Avtorica pravljico zaključi z nagovorom bralcev (Makarovič, 1972: 10):»Če boste imeli srečo, boste nekoč našli štiriperesno deteljico. Takrat se spomnite na to zgodbo, ampak nikar je ne pravite odraslim. Najbrž vam ne bi verjeli.« Notranja zgradba: Glavni književni lik je zajček. Stranski književni liki so zajčkova družina in zajci iz Lune. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je travnik z deteljami. Snov pravljice je drugačnost. Tema je zajčeva drugačnost, tako po videzu kot potrebah. Motivi so: barva kožuha, triperesne detelje, mamina jeza, štiriperesne detelje. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (veliko drevo, najmanjši zajček, vroč smrček, trde besede, trmasta mama, mamina jeza, žalostno gledanje, prijeten vonj, beli zajček, prijeten vonj, ogromen travnik, Lunini zajci… ), ponavljanja (te detelje, te detelje; tekel je, tekel; to je tisto, to je tisto; večja in večja; pojdi, pojdi;


48

manjša in manjša), nasprotja (ves dan- vso noč), stopnjevanje (hoditi- plaziti; pika-krogla). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Zajčki imajo ušesa in smrčke. Znajo se postaviti na zadnje tace in se prehranjujejo z deteljo. Komentar:

Zajci imajo dolga ušesa, ki so lahko obrasla z dolgimi dlakami. Gibljejo se lahko hitro ali počasi. Pri počasnem gibanju zajec skače tako, da se zadnje noge dotikajo tal od prstov do skočnega sklepa. Pri hitrem gibanju se zadnje noge dotikajo tal samo s prsti. Zajec je rastlinojedec, objeda zelene dele rastlin (trave, zelišča, poganjke, jagode...), pozimi pa tudi lubje.

Literarni liki: Zajec. Zajčkovo leto Kratek opis: Zajček Uhko izgubi rep in se odloči, da gre po vsem svetu, da bi le tega našel. Stopa skozi vrata od pomladi do zime. Iz enega sveta, realnega, prestopa v drugega, iracionalnega. V iracionalnem svetu Uhko srečuje različna bitja. Vrata se odpirajo s pesmicami. V vsakem letnem času Ukho sreča nekaj mitoloških bitij, stalnica je samo Vetrova ptica, ki ga bodri in tolaži, da bo že našel izgubljeni rep. Uhkovo največjo željo, da bi imel ponovno svoj rep, izpolni Zimski možiček, ker je njegova lastnost izpolnjevanje želja. Notranja zgradba: Glavni književni lik je zajček Uhko. Stranski književni liki so Vetrova ptica, vile, Jutman, tri zelenolase punčke Vesne, Zeleni Jurij, škrat Šotek, metulji, vešča Hudaura, kobilice, veliki Kresnik, kresnica, palčki, škopniki in Zimski možiček. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je ves svet. Snov pravljice iskanje izgubljenega repa. Tema je uresničitev Uhkove največje želje. Motivi so: petje pesmi, srečevanje mitoloških bitij, vztrajnost, velika želja. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (mrzla zemlja, vetrova ptica, gosta megla, prezebli zajček, zgodnje pomladno jutro, lepa livada, bister potoček, belolas starček, jutranje meglice, vrbove mačice, polna luna, potočne vile, vrbove korenine, dišeči kovačnik, kresno slavje, jesenska vrata… ), ponavljanja (huš, huš; kakšen nered, kakšen nered; razumem, razumem; pripravite se, pripravite se; haaaaj, haaaaj; ata, ata) , medmeti in onomatopoija (oj, huš, ej, no, hihihi, o, ahoooj, ssss, ha, haaaj, joj), poosebitev (vetra, vetrova ptica (Makarovič, 1993: 2):»Vetrova ptica se je

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lubje&action=edit&redlink=1�


49

zasmejala: Kakšen mehkužen zajček! Saj imaš kožušček… o, kje imaš pa rep? Pa ne da si ga izgubil?«; zvončnice. Zajčkovo leto vsebuje pesmi. Karakteristike živali omenjene v pravljici: Zajci imajo dolga ušesa in majhne repe. Komentar: Poznamo različne vrste zajcev in repi ter ušesa se od vrste do vrste razlikujejo. Literarni liki: Zajec, metulj, kobilica, kresnica.

4. 2. 4. 7 Sesalci iz reda prvakov, Primates Kako se je opica spremenila Kratek opis: Opica si je želela biti drugačna od drugih. Naveličana je bila svoje gladke dlake, zato se je odpravila marabuju, da ji le to skodra. Bila je zelo zadovoljna. Opičjaki so žvižgali za njo, opice so ji zavidale. V vročem dnevu se je opica želela ohladiti v jezeru. Frizure si ni želela pokvariti, zato je dlako slekla in gola smuknila v vodo. V tistem trenutku je popihal veter in ji kožuh odnesel. Po avtoričinem pripovedovanju so takrat nastali ljudje. (Makarovič, 1980: 234): »Poslušajte, jaz ne trdim, da je človek nastal tako. Res je sicer, da se nekatere opice še danes bojijo za svojo pričesko in plavajo tako, da molijo glavo daleč nazaj iz vode …ampak, tristo darvinov, jaz ne trdim ničesar. To zgodbo mi je namreč pripovedovala neka opica, ki si zmeraj domišlja, da vse najbolje ve.« Notranja zgradba: Glavni književni lik je opica, ki si je želela skodran kožuh. Stranski književni liki so opice in ptič marabu. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je obrežje jezera. Snov pravljice je nastanek človeštva. Tema je pripovedovanje opice, ki si domišlja da vse ve. Motivi so: drugačnosti, kodranje kožuha, odtujitev kožuha, golost, nastanek človeštva. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (jezerska gladina, gladka dlaka, manjvredne živali), poosebitev (veter, (Makarovič, 1980: 234):»Zanimiva stvar, tole! S seboj jo bom vzel, mi bo že prav prišla, drugače jo bom pa odvrgel!«). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Opice imajo gladko dlako in se prepoznajo v odsevih.


50

Komentar: Opice so zelo razumne žival z velikimi možgani. Vse vrste so odlakane. Dlake jim ne rastejo iz dlani, podplatov, določenim vrstam pa tudi na predelu zadnjice. Literarni liki: Opica, marabu.

4. 2. 4. 8 Sesalci iz reda glodavcev, Rodentia Hrček in smrček Kratek opis: Dva hrčka, Hrček in Smrček, sta se zaradi obilice žita v shrambi odločila, da bosta imela pekarno. Peka kruha jima je šla zelo dobro od rok, pri svojem poslu sta bila zelo uspešna. Dve noči zapored jima je vsiljivec pojedel ves pečeni kruh. Tretjo noč sta tatu ujela pri kraji. Kradljivec je bil velik rumen maček. Ker sta se hrčka tatu zaradi njegove veličine bala, sta mu namazala rep z lepilom, in ko je hotel pobegniti, je spoznal, da je ujet. Maček jima je obljubil, da nikoli več ne bo kradel pri njima. Hrčka sta mu na prilepljenem repu obrezala dlako. Mačje dlake, ki so ostale prilepljene na tla, so jima ostale za predpražnik in za večen spomin. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta dva hrčka. Stranski književni lik je rumen maček. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je shramba, pekarna. Snov pravljice je peka kruha. Tema je kraja svežega kruha. Motivi so: peka, kraja, nastavljanje pasti za mačka. Jezik je preprost. Najdemo pomanjševalnice (tačice, hlebčki), nove besede (hrčanje), okrasne pridevke (velika krušna peč, velika posoda, velik rumen maček, dolgi rumen rep, požrešno hranjenje, trdno prilepljen, dober kruh, globok spanec). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Hrčki imajo tačice in vohljajo z nosovi. Mački cvilijo, so odlakani in majo dolge repe. Literarni liki: Hrček, maček.


51

Hrčkova hruška Kratek opis: Hrčkova hruška je pravljica o dobrotnem hrčku. Majhen hrček je našel veliko hruško. Ker je bila hruška zelo velika in jo je težko nesel, se je odločil, da bo dal osi, ježu in kosu košček le-te. Hruško je hrček vedno lažje prenašal. Na poti domov sreča hrčico. Hrčica ga ni prosila za košček slastne hruške, kot so ga ostale živali, ampak ga je samo opazovala. Hrčku se je hrčica zasmilila, izvedel je, da ima na ta dan rojstni dan. Lačni hrčici je hruško podaril. Hrček v pravljici ugotovi, da je podarjati včasih bolje kot sprejemati. Notranja zgradba: Glavni književni lik je majhen hrček. Stranski književni liki so osa, jež, kos in hrčica. Dogajalni čas je en dan- hrčicin rojstni dan. Dogajalni prostor je pot do doma. Snov pravljice je dobrota. Tema je obdarovanje drugih. Motivi so: velika sočna hruška, nošenje hruške na poti domov, obdarovanje prijateljev, rojstni dan hrčice. Jezik je preprost.Najdemo pomanjševalnice (stezica, tačice), medmeti in onomatopoija (uf, hrmpf), okrasne pridevke (ogromna, dišeča, medena hruška, precejšnja luknja, majhen hrček, drobna, lačna hrčica… ), ponavljanja (kako diši, kako diši; kljuval in kljuval; hruško pa hrčka, hrčka pa hruško; vse najboljše, vse najboljše). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Hrčki, ose, ježi in kosi se prehranjujejo s hruškami. Komentar: Vse zgoraj naštete živali se lahko prehranjujejo s sadjem, a sadje jim ne predstavlja glavnega vira energije. Literarni liki: Osa, hrček, jež, kos, hruška. Hrčkova pogača Kratek opis: Hrčica pove hrčku pregovor, ki ga hrček zaradi svoje mladosti in neizkušenosti, razume dobesedno. Zrno na zrno, pogača. Ves teden pridno nosi pšenično zrnje iz sosednjega skednja. V nedeljo, ko je čas, da bi jedel pogačo, pa le-te od nikoder. Hrčica ga poduči, da je potrebno za pogačo najprej iz kupa zrnja zmleti moko, nato zmesti testo in ga speči. Ko hrčici in hrčku mlinar zmelje pšenično zrnje, se odpravita k peku. Pek ugotovi, da je hrček pri njemu kradel pšenico in se močno


52

razjezi. Hrčici in hrčku uspe pravočasno pobegniti in s sabo vzeti že pečeno pogačo. V hrčkovem brlogu pogačo z veseljem pojesta. Notranja zgradba: Glavni književni lik je hrček, ki si strašno želi pogače. Stranski književni liki so hrčica, mlinar, pek in miši. Dogajalni čas je en teden, od ponedeljka do nedelje. Dogajalna prostora sta skedenj in hrčkovo prebivališče. Snov pravljice je pregovor 'zrno na zrno pogača'. Tema je kraja pšeničnega zrna. Motivi so: skedenj, pšenično zrno, obed nedeljske pogače, pobeg peku. Jezik je preprost. Najdemo pomanjševalnice (potoček, vrečici, kupček), okrasne pridevke (široka špranja, velika vreča), medmeti in onomatopoija (smuk; hrsk), ponavljanje (hrsk, hrsk). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Hrčki prenašajo zrnje s pomočjo vrečic na smrčku. Komentar: Hrčki si lahko napolnijo vreče na gobčku in na takšen način prenašajo hrano. Literarni liki: Hrček. Miška nese v mlin Kratek opis: Drobna črna miška nekega junijskega popoldneva nese težka zrna v mlin, med potjo pa je priča pogovoru med dvema žabama, Regino in Krekuljo, ki obrekujeta druge žabe. Ko prispe miška domov, pripravi kolač in povabi prijatelje na gostijo. Na gostijo pride miška, ki prične obrekovati, na enak način, kot sta prej počeli žabi. Ker se miški, gostiteljici, obrekovanje ne zdi lepo, obrekovalko hitro prekine in predlaga petje veselih pesmi. Notranja zgradba: Glavni književni lik je miška. Stranski književni liki so žabe in štorklja. Dogajalni čas junijsko popoldne. Dogajalni prostor je pot do mlina. Snov pravljice je obrekovanje. Tema je nauk, da je zahrbtnost kaznovana. Motivi so: govorjenje za hrbtom, noša težkih zrn v mlin, peka kolača, gostija za prijatelje, petje veselih pesmi. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (vroče junijsko popoldne, drobna črna miška, velika vreča, žitnih zrn, strma pot, hladna voda, mokri kamni, debela žaba, najboljša prijateljica, skrivnostna bitja… ), medmeti in onomatopoija (oh, o, hej, no, ham ), ponavljanja (vem, vem; ne, ne ), nasprotja (drobna miška: velika vreča).


53

Karakteristike živali omenjene v pravljici: Imena žab: Urhica, Regina, Žabotka, Kvaka, Krekulja, Zelenka, Zelenela. Komentar: Imena žab je avtorica izpeljala iz vrst dvoživk ali njihovih značilnosti. (barva, oglašanje). Literarni liki: Žaba, miška, štorklja. Miška si kuje srečo Kratek opis: Majhna miška se je odločila, da si bo sama skovala srečo. Odšla je do kovača in ga poprosila, za košček železa. Po napornem kovanju, ko je bila sreča skovana, se je odpravila proti domu. Doma je v shrambi ugotovila, da so ji tatovi pokradli polovico pšeničnega zrnja. Miška je bila zadovoljna in zdelo se ji je, da ima res srečo, da so ji ga polovico pustili. Notranja zgradba: Glavni književni lik je miška. Stranski književni lik je kovač. Dogajalni čas je neopredeljen. Dogajalna prostora sta kovačnica in miškin dom. Snov pravljice je pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Tema je optimistično gledanje na življenje. Kljub temu, da so miški tatovi pokradli polovico pšeničnega zrnja, je bila vseeno srečna, saj so ji ga polovico pustili. Motivi so: košček železa, kovanje, kovačeva dobrota, kraja zrnja. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (lep košček, mišja sreča, črni kruh, majhen košček, majceno nakovalce, majceno kladivce, resni obraz, pšenično zrnje, pomanjševalnice (nakovalce, kladivce), medmeti in onomatopoija (no, oh ). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Miši se prehranjujejo s pšeničnim zrnjem. Komentar: Miši pri prehranjevalnih navadah niso izbirčne. Literarni liki: Miš.


54

Sapramiška Kratek opis: Miška po imenu Sapra, je od sestrične dobila v dar tri velike lešnike. V nedeljo se je odločila, da te lešnike poje in pri tem naletela na težavo. Ko je zagrizla v prvi lešnik, se ji je odkrušil košček zoba. Glede na to, da z bolnim zobem ni mogla streti lešnikove lupine, se je odločila da poišče nekoga, da ji bo pomagal. V gozdu je srečala zajca. Hotela ga je poprositi za pomoč, ampak tudi njega je bolel zob. Naslednjo sreča veverica. Sapra miš je bila zelo naivna. Veverico je poprosila, da ji pregrizne lešnikovo lupino, ta ji je pa lešnik pojedla. Naslednjo žival, ki je Sapra srečala, je bila zelena žaba. Žaba ji je hotela pomagati, a ni bila dovolj močna, da bi lupino razbila. Z vso silo, ga je vrgla proti hrastu in lešnik je izginil. Kljub temu, da sta ga obe s Sapro iskali, lešnika nista več našli. Tako je Sapri ostal samo še en lešnik. Žaba je Sapro pregovorila, da obiščeta zobozdravnika, da ji popravi zob in bo lahko zadnji lešnik razbila sama. Sapra se je s popravljenim zobom odpravila domov, ob poti srečala mačko in ji uspešno pobegnila. Doma je pregriznila lešnik in razočarano ugotovila, da je lešnik prazen, brez jedra. Jokala je in jokala, slišal jo je mišji strahec in miški pomagal, da se je najedla. Peljal jo je na čudežni travnik z velikim leskinim grmom, kjer so čarovni lešniki in rastejo samo med polnočjo in eno uro zjutraj. Miška se je do sitega najedla, naslednji dan pa obesila ped svoja vhodna vrata napis: Sapramiška, najsrečnejša miš na svetu! Notranja zgradba: Glavni književni lik je črna miška Sapra. Stranski književni liki so zajec, veverica, žaba, detel, mačka in mišji strahec. Dogajalni čas je en dan. Dogajalni prostori so gozd, miškino prebivališče in travnik. Snov pravljice je iskanje pomoči. Tema je razbitje lešnika, da bi se lahko Sapra najedla. Motivi so: tri lešniki, veveričja požrešnost, žabina prijaznost, zdravilo, prazen lešnik, mačje solze, čudežni lešniki. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (star skedenj, mišja luknja, črna miška, dolge brčice, rožnate nožice, okrogle oči, zobni zdravnik, strahopetna miška , mišji gobček, smrekova smola, borova smola, posušene jagode, kostanjeva moka, osji med, ptičji lim, praprotno seme, čarovni lešniki, napeti trebušček, najsrečnejša miš… ), medmeti in onomatopoija (au, o, hrst, reglregl, oh, hoho, rrr, uuuu, huuuu, smrk), ponavljanja (au, au; zob, zob; hrst, hrst, ne grem, ne grem… ), nasprotje (bolni zob: zdravi zob). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Veverice si brusijo kremplje na lubju dreves. Komentar: Veverice si tako kot mačke brusijo kremplje na hrapavih površinah, največkrat na lubju dreves.


55

Literarni liki: Miš, zajec, veverica, osa, merjasec, detel, kukavica, mačka. Sapramišja sreča Kratek opis: Sapramiška je živela v stari poškodovani hiški. Prijatelji so ji svetovali, da jo pred zimo popravi, ampak Sapramiška njihovega nasveta ni upoštevala. Miški se je hišica res podrla. Prijateljica Regica Sapramiški pove pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Sapramiška pregovor razume dobesedno in se odpravi kovaču, da si srečo skuje. Na poti domov se ji pripetijo same grozne stvari, ki jih miška jemlje pozitivno. Ko prispe na svojo jaso, tam ne najde podrte hiške, temveč prijatelje, ki so ji s skupnimi močmi popravljali hiško. Sapramiška ugotovi, da je prava sreča imeti prijatelje. Notranja zgradba: Glavni književni lik je miška Sapra. Stranski književni liki so žabica, šoja, veverica Replja, zajec in kovač. Dogajalni čas jesen. Dogajalni prostori so gozd, kovačnica in miškino prebivališče. Snov pravljice je pregovor, da prijatelje spoznaš v nesreči. Tema je iskanje sreče. Motivi so: zima, lakota, kovanje sreče, optimizem, skupno delo, pojedina. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (razmajana kočica, brezbrižno prepevanje, mrzel veter, jesensko listje, repinčev list, stara prijateljica, močna veja, modri nasveti, odrasla miš, snežni metež, prestrašena miška, krvoločna zver, prepotena srajca…), medmeti in onomatopoija (u, joj, o, jooj, ah, oh, no, i), ponavljanja (naraščal, naraščal; gorje, gorje;nimam sreče, nimam sreče …), stopnjevanje (tulil, piskal, žvižgal; podrta, uničena, sesuta). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Miške se prehranjujejo s semeni, jagodičevjem, lešniki in orehi. Literarni liki: Miš, žaba, šoja, veverica, zajec. Se me kaj bojite Kratek opis: Majhen mišek izgubi svoje zlato rumeno koruzno zrno. Ker so se mu druge miške posmehovale in se ga nihče ni bal, se je odločil, da jih bo prestrašil. Pokril se je z žepnim robcem tete Pavle, plahutal pred miškami in govoril, da je strah. Miške so ga spregledale in se mu smejale. Mišek je bil jezen. Vzel je krzneni muf tete Pavle, smuknil vanj in začel strašiti miške z mislijo, da je mačka. Miške so bile


56

najprej osuple, vendar so ponovno spregledale miška in venomer ponavljale, da se ga nihče ne boji. Mišek je smuknil v kot, se povaljal v lužici vode, se pognal na posteljo tete Pavle, raztrgal blazino, se odel s perjem in se miškam predstavil kot jastreb. Plahutal je z rokami in ponavljal, da je jastreb in bo vse požrl. Miške so ga ponovno spregledale. Ko so se zaslišali težki koraki, so miške pobegnile v svoje luknje, le mišek se ni želel skriti. V sobo je prišla teta Pavla, zagledala majhnega miška in od strahu zakričala. Skočila je na stol, se tresla in vpila na pomoč, dokler ni mišek pobegnil v svojo luknjo. Miške so vse to videle, zato so majhnega miška imele za zelo pogumnega. Hotele so, da bi bil mišek njihov poglavar. Mišek tega ni želel. Želel si je samo, da bi mu vrnile njegovo zlato rumeno koruzno zrno. Mišek, ki mu je zrno ukradel, mu je le tega vrnil in se mu opravičil. Notranja zgradba: Glavni književni lik je majhen mišek. Stranski književni liki so miške in teta Pavla. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je hiša tete Pavle. Snov pravljice je iskanje spoštovanja. Tema je dokazovanje prijateljem. Motivi so: kraja zrna, preobleke, strašenje prijateljev, prepočasen pobeg, vdanost v usodo, opravičilo tatu. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (najmanjši mišek, drobne nožice, prelepo rumeno koruzno zrno, žepni robec, krzneni muf, vodovodna pipa… ), medmeti in onomatopoija (grrr, vrrr), ponavljanja (na pomoč, na pomoč), stopnjevanje (najmanjši mišek, prav najmanjši). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Miši se prehranjujejo s koruznim zrnjem. Literarni liki: Miš, jastreb. Polh in palček Kratek opis: Puhasti polh in hruškin palček, ki sta bila najboljša prijatelja, sta skupaj živela v duplini hruške. Hruška je rasla na vrtcu skopega starca, ki ni želel deliti svojih hrušk in jih je vsak dan prešteval. Nastavil je past, v katero se je ulovil palček, a ga je polh rešil. Polh in palček sta pobrala vse hruške, jih shranila zase, nekaj podarila ostalim živalim, tako da skopemu starcu ni ostala niti ena. Notranja zgradba: Glavna književna lika sta puhasti polh in hruškov palček. Stranski književni lik je starec. Dogajalni čas je jesen. Dogajalni prostor je drevo hruška. Snov pravljice je kraja sladkih hrušk. Tema je prijateljstvo med puhastim polhom in hruškovim palčkom. Motivi so kraja hruške, nagajanje starcu, past in ujetje palčka, rešitev palčka, daritev vseh hrušk še ostalim živalim. Jezik je preprost. Najdemo okrasne


57

pridevke (lesena hišica, velika stara hruška, hudoben starec, puhasti polh, hruškov palček, sitni starec, jesenske noči, sladke hruške, preplašene oči, debeli oblaki dima, drevesna krošnja ), medmeti in onomatopoija (šklap, aha), ponavljanja (jokal in jokal; prav, prav), pomanjševalnice (hišica). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Polhi se prehranjujejo s sadjem. Komentar: Žir predstavlja pomemben vir polhove prehrane. Prehranjuje se še z gozdnimi plodovi in semeni, občasno tudi z glivami. Načeloma pa je sicer navadni polh vsejed. Na njegovem jedilniku se znajdejo tako žuželke, majhne ptice kot tudi mehki sadeži, semena in žitarice. Literarni liki: Polh. Polh si sposodi hruško Kratek opis: Polh je imel hruško, katera je bogato obrodila. S hruškami ni ravnal varčno in namesto, da bi mislil na zimo in ozimnico, se je z njimi igral in jih razmetaval. Prišla je zima in polh ni imel ničesar za jesti. Od prijateljev in sorodnikov si je sposodil triinpetdeset hrušk. Sposojene hruške polh ni imel namena vrniti. Sorodniki, ki so mu le- te posodili, so jih naslednjo jesen zahtevali nazaj. Polh ni razumel, da mora sposojeno vrniti. V sebi ni videl napake, ampak je raje godrnjal nad sorodniki, da je žlahta strgana plahta. Notranja zgradba: Glavni književni lik je polh. Stranski književni liki so sorodniki puhastega polha. Dogajalni čas je eno leto. Dogajalni prostor je drevo hruška. Snov pravljice je objestnost in nepoštenost. Tema je sposojanje hrušk. Polh si je sposodil hruške pri triinpetdesetih sorodnikih in jih nikoli vrnil. Motivi so: igranje s hrano, nepoštenost, prošnje za sposojo hruške, zagotovila za vračilo, zahtevek sorodnikov, da hruške vrne. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (majhen puhast polh, velika hruška, progasti polh, mrzla burja, ledeni hlad, zaspane oči, zimska zaloga, pikasti polh, daljni sorodnik, zadnja plat), medmeti in onomatopoija (a, uh), nasprotja (majhen polh:velika hruška). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Polhi si jeseni naredijo zalogo hrane za vso zimo.


58

Komentar: Uspešnost polhovega prezimovanja je odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra. Literarni liki: Polh. Replja Kratek opis: Veverica Replja je čepela na veji in kvačkala. Mimo je prišel Repelj in zapletla sta se v dolg pogovor. Veverica je ves čas pogovora kvačkala in sploh ni opazila, da je šal predolg. Šal je pričela krajšati in pri svojem delu naletela na lisico. Potrta se je vrnila domov, ko ji Repelj predlaga, da bi naredila gugalnico iz niti. Gugalnica se je strgala in Replja je bila spet žalostna. Po gozdu se je sprehajala majhna deklica in našla Repljino kvačko ter si naredila svoj šal. Vsi so jo spraševali kje ga je dobila, punčka pa se jim je le tiho nasmihala. Od takrat naprej so jo pričeli klicati Replja Notranja zgradba: Glavni književni lik je veverica. Stranski književni liki so Repelj, lisica, punčka in ljudje. Dogajalni čas ni opredeljen. Dogajalni prostor je gozd. Snov pravljice je pletenje šala. Tema je veveričkin neuspeh. Motivi so: šal, pogovor med Repljo in Repljem, paranje, krajšanje šala, gugalnica, dekličin šal. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (rdeča volna, pravi opravek, svetovni dogodki, časopisni papir, rdeči šal, majčkeno predolg, debela lisica, sosednje drevo, dober tek, rdeča nit, sijajna misel, imenitna gugalnica), medmeti in oomatopoija (ham,trrr), nove besede (rirabjen kirira ledernje), ponavljanja (kvačkala in kvačkala, hitreje in hitreje, klepetala in klepetala… ). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Veverice živijo v gozdovih in z njimi se prehranjujejo lisice. Komentar: Lisice se hranijo z vsem, kar lahko ujamejo. Veverice domujejo v gozdovih in parkih. Literarni liki: Veverica, lisica.


59

Veveriček posebne sorte Kratek opis: Veveričku posebne sorte je ime Čopko in je najmanjši od vseh petih veveričk veverice Puhanke. Ko so vse veveričke naredile svoj prvi skok iz drevesa, ga veveriček Čopko ni mogel. Puhanka ga je pokarala, naj ji ne dela sramote s svojo strahopetnostjo. Veveriček ji je dopovedoval, da ne more skakati, in ko ga je Puhanka pogledala od blizu, je videla, da ima eno tačko nenavadno skrivljeno in tanjšo od ostalih. Stara Replja, Puhankina teta, je rekla, da bo Čopko imel veliko časa, da se nauči česa boljšega od skakanja in plezanja. Ker je bil Čopko prikrajšan za skakanje po drevesih, je pričel počasi opazovati svet okoli sebe. Poskušal je razne stvari, ki se jih je tudi naučil. Naučil se je peti, seštevati in odštevati lešnike, razločevati liste raznih dreves, opazovati življenje ptic, rož, drevja. Naučil se je tudi napovedati vreme. Čopko je to poletje, ki so ga ostale veverice izkoristile za skakanje iz drevesa na drevo, postal najpametnejši in najbolj izkušen veveriček. Vse veverice so od takrat dalje, hodile k njemu po nasvete. Na koncu je veveriček pričel pripovedovati pravo veveričejo pravljico. Pripovedoval je svojo zgodbo. Notranja zgradba: Glavni književni lik je veveriček. Stranski književni liki so šoja, mama veverica in ostale veverice. Dogajalni čas sta pomlad in poletje. Dogajalni prostor je gozd. Snov je drugačnost. Tema je iskanje svojih talentov. Motivi so: izobčenost, poskus petja, vaja seštevanja in odštevanja, vztrajnost. Jezik je preprost. Najdemo okrasne pridevke (veveričji gaj, zajčja družina, cvileč glasek, borov storž, veveričja pravljica, prelepa zgodba, tih aprilski dežek… ), ponavljanja (potem, potem; globoko, globoko; ne vem, ne vem; ste slišali, ste slišali; to je vse, to je vse), medmeti in onomatopoija (oh, hej, juhej, hu, hop, no). Karakteristike živali omenjene v pravljici: Veverice se skotijo gole in nebogljene. Komentar: Veverica lahko ima v enem letu eno ali dve legli. Običajno skoti do pet mladičev, ki so ob rojstvu goli. Prvih dvanajst tednov mladiči preživijo v gnezdu in zanje skrbi mati. Literarni liki: Veverica, šoja, zajec, miši, gosenica.


60

5 RAZISKOVALNE METODE V empiričnem delu skupnega diplomskega dela so bile predvidene in uporabljene naslednje raziskovalne metode: 1. deskriptivna, 2. kavzalna- neeksperimentalna.

5. 1 Raziskovalni vzorec Vzorec raziskave zajema 237 učencev osmega in devetega razreda petih osnovnih šol in 50 vzgojiteljic. Izbrala sem šole iz različnih okolij;in sicer dve iz vaškega okolja (OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Mislinja), eno iz primestnega okolja (OŠ Kamnica) ter dve iz mestnega okolja (OŠ Martina Konšaka in OŠ Angela Besednjaka). Anketni vprašalnik za vzgojiteljice, sem po predhodnem soglasju ravnateljice ga. Cvetke Roškar, razdelila 50 vzgojiteljicam, zaposlenim v vrtcu Tezno.

5. 2 Postopek zbiranja podatkov

V šolskem letu 2010/2011 sem izvedla anonimno anketo med učenci osmih in devetih razredov 9-letne osnovne šole. Po predhodnem soglasju vodstev šol, sem razdelila vprašalnike 250 učencem na petih osnovnih šolah. Vrnjenih mi je bilo 237 rešenih anketnih vprašalnikov. Anonimno anketo sem prav tako izvedla med zaposlenimi vzgojiteljicami vrtca Tezno, Maribor.

5. 3 Postopek obdelave podatkov Vsako vprašanje je posebej statistično obdelano. Med seboj so primerjani učenci petih osnovnih šol s področja vzhodne Štajerske in Koroške, tako da bomo videli koliko učenci poznajo biološke značilnosti in živali nastopajoče v pravljicah Svetlane Makarovič. Rezultati anket so prestavljeni v odstotkovnih vrednostih v tabeli in grafikonu ter podprti s sklepi.

6 REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA IN INTERPRETACIJA Pri analizi anketnih vprašalnikov sem najprej analizirala osebne podatke anketirancev, tako osnovnošolcev kot vzgojiteljic. V nadaljevanju so predstavljeni podatki analiziranih nalog po vrstnem redu, kakor si sledijo na anketnih polah. V prvem delu so predstavljeni podatki osnovnošolskih anket in v nadaljevanju anket, katere so reševale vzgojiteljice.


61

6. 1 Osebni podatki anketirancev

V anketi je sodelovalo 237 učencev osnovnih šol in 50 vzgojiteljic, torej je skupno število anketiranih oseb 282. Opis anketiranega vzorca za anketirance iz osnovne šole podajam v tabelah 1-4. Opis anketiranega vzorca vzgojiteljic podajam v tabelah 6 in 7.

- osnovna šola

Tabela 1: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (osnovnošolci). ŠTEVILO ANKET število razdeljenih anket 250število rešenih anket 237

Slika 2: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (osnovnošolci). Tabela 2: Število izpolnjenih anket po osnovnih šolah.

ŠTEVILO IZPOLNJENIH ANKET PO OSNOVNIH ŠOLAH Osnovna šola Rada Robiča Limbuš 41 Osnovna šola Kamnica 29 Osnovna šola Mislinja 76 Osnovna šola Angela Besednjaka 68 Osnovna šola Martina Konšaka 23

Slika 3: Število izpolnjenih anket po osnovnih šolah.


62

Tabela 3: Spol anketiranih osnovnošolcev. SPOL ANKETIRANCEV moški 114ženski 123

Slika 4: Spol anketiranih osnovnošolcev. Tabela 4: Razred anketiranih osnovnošolcev. RAZRED ANKETIRANCEV osmi razred 150deveti razred 87

Slika 5: Razred anketiranih osnovnošolcev.


63

Tabela 5: Mesto prebivanja anketiranih osnovnošolcev. MESTO PREBIVANJA ANKETIRANCEV mesto 70primestje 81vas 86

Slika 6: Mesto prebivanja anketiranih osnovnošolcev.

- vzgojiteljice Tabela 6: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (vzgojiteljice). ŠTEVILO ANKET število razdeljenih anket 50število rešenih anket 50

Slika 7: Razmerje med številom oddanih in številom zbranih anket (vzgojiteljice). Tabela 7: Spol anketiranih vzgojitelj-ic/-ev. SPOL ANKETIRANCEV moški 0 ženski 50


64

Slika 8: Spol anketiranih vzgojitelj-ic/-ev.

7 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

7. 1 Analiza anketnega vprašalnika za učence 8. in 9. razredov

- Krožki, ki jih anketiranci obiskujejo:

Slika 9: Krožki, ki jih osnovnošolci obiskujejo. 1,6% anketirancev obiskuje planinski krožek. 5,8% anketirancev obiskuje tabornike ali skavte. 11,2% anketirancev obiskuje bralni krožek. 81,3% anketirancev pa ne obiskuje nobene izmed zgoraj naštetih dejavnosti, ampak so vpisani v druge krožke ali ne obiskujejo nobenega.

- Osvojene bralne značke:

Slika 10: Število osvojenih bralnih značk. 23,6% anketirancev ni osvojilo nobene bralne značke, 36,5% anketirancev je osvojilo vse možne, oziroma osem ali devet le-teh.


65

ANALIZA VPRAŠANJ

1. Pri naslednjih trditvah obkroži ustrezno številko:

LEGENDA: 1- se zelo ne strinjam; 2- se ne strinjam; 3- vseeno mi je; 4- se strinjam; 5- se zelo strinjam

1. Biologije na maram.

Tabela 8: Analiza trditve: biologije ne maram (osnovnošolci).

1 2 3 4 5 ženske 23 44 29 21 6 moški 29 25 32 18 10 skupaj 52 69 61 39 16 % 21,9% 29,1% 25,7% 16,4% 6,7%

Iz zgornje tabele je razvidno, da se 21,9% anketirancev zelo ne strinja s trditvijo; biologije ne maram. 6,7% anketirancev biologije ne mara.

2. Pouka slovenskega jezika ne maram. Tabela 9: Analiza trditve: pouka slovenskega jezika ne maram (osnovnošolci).


15,6% osmošolcev in devetošolcev se zelo ne strinja s trditvijo; pouka slovenskega jezika ne maram. 18,1% anketirancev ne mara pouka slovenskega jezika.

3. Biologija mi je zanimiva zaradi naše(-ega) učitelj-ice(-a). Tabela 10 Analiza trditve: biologija mi je zanimiva zaradi naše(-ega) učitelj-ice (-a).


12,6% osmošolcem in devetošolcem je biologija zanimiva zaradi njihove-ga učitelja-ice. 30,3% se s trditvijo, da k zanimivosti biologije pripomore učitelj-ica, zelo ne strinja.


66

4. Slovenski jezik je zanimiv zaradi naše(-ega) učitelj-ice(-a). Tabela 11: Analiza trditve: slovenski jezik je zanimiv zaradi naše(-ega) učitelj-ice(-a).

1 2 3 4 5 ženske 29 28 22 31 13 moški 30 17 33 18 16 skupaj 59 45 55 49 29 % 24,9% 19% 23,2% 20,6% 12,2%

12,2% osmošolcem in devetošolcem je slovenski jezik zanimiv zaradi njihove-ga učitelja-ice. 24,9% se s trditvijo, da je slovenski jezik zanimiv zaradi njihove(-ega) učitelj-ice(-a), zelo ne strinja.

5. Ne maram živali. Tabela 12 Analiza trditve: ne maram živali (osnovnošolci).


64, 55% anketirancev imajo radi živali, 3,37% jih ne marajo.

6. Zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas. Tabela 13: Analiza trditve: zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas (osnovnošolci).


16,03% po lastni ocenitvi, zelo dobro pozna živali, ki živijo pri nas. 10,97% po lastni oceni, ne pozna živali, ki živijo pri nas.


67

7. Poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem.

Tabela 14: Analiza trditve: poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem (osnovnošolci).


7,60% učencev ne zna uvrstiti v sistem živali, ki živijo pri nas. 11,81% pozna tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih zna uvrstiti v sistem.

8. Doma imam žival-i in skrbim za njo- njih. Tabela 15: Analiza trditve: doma imam žival-i in skrbim za njo-njih (osnovnošolci).

1 2 3 4 5 ženske 37 5 0 32 49 moški 36 6 0 23 49 skupaj 73 11 0 55 98 % 30,80% 4,64% 0% 23,20% 41,35%

41,35% učencev ima doma žival ali več teh in skrbi za njo-njih. 30,80% živali doma nima.

9. Rad-a berem. Tabela 16: Analiza trditve: rad-a berem (osnovnošolci).


27,42% anketirancev rado bere. 29,53% branja ne mara.


68

10. Ali poznaš pravljice Svetlane Makarovič?

- Katere pravljice Svetlane Makarovič poznaš?

80 anketirancev, 33,75%, pozna več kot dve, a manj kot 4 pravljice Svetlane Makarovič. Najpogosteje so anketiranci napisali pravljico Sovica Oka (55 anketirancev, 68,57%). Poleg Sovice Oke, osnovnošolci poznajo še: Mačjo predilnico, Veverička posebne sorte in Pekarno Mišmaš.

ženske

moški

Slika 11: Število anketiranih osnovnošolk, ki pozna pravljice Makarovičeve. 52,84% anketiranih žensk pozna pravljice Svetlane Makarovič.

Slika 12: Število anketiranih osnovnošolcev, glede na moški spol, ki pozna pravljice Makarovičeve. 30,70% anketiranih moških pozna pravljice Svetlane Makarovič.

skupaj

Slika 13: Število anketiranih osnovnošolcev, ki pozna pravljice Makarovičeve.

42,19% vseh anketirancev pozna pravljice Svetlane Makarovič.


69

11. Obkroži ali dopiši odgovor, ki velja zate. I. Pravljice sem poslušal-a v elektronski obliki. (CD, kaseta)

Tabela 17: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so pravljice poslušali v elektronski obliki

(CD, kaseta).

II. O poslušani pravljici smo se s starši pogovarjali. Tabela 18: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so se o poslušani pravljici pogovarjali s starši

da ne moški ženske moški ženske34 42 80 81

29,82% 34,14% 70,18% 68,86% skupaj

Slika 15: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so se o poslušani pravljici pogovarjali s starši 32,06% vseh anketirancev se je o poslušani pravljici pogovarjalo s starši.

da ne moški ženske moški ženske 56 68 58 55

skupaj

Slika 14: Število anketiranih osnovnošolcev, ki so pravljice poslušali v elektronski obliki (CD, kaseta). 52,32% anketirancev je pravljice poslušalo v elektronski obliki, preko kasete ali CD-ja.


70

III. Pravljice mi je največkrat prebiral-a________.

73,41% anketiranim so pravljice največkrat prebirale mame. S 16,45% jim sledijo babice, nato očetje, starejši bratje ali sestre, na zadnjem mestu so dedki.

IV. O prebrani pravljici smo se pogovarjali.

40,96% anketirancev se je o prebrani pravljici pogovarjalo z bralcem.

V. Med ali po prebiranju živalskih pravljic, mi je bralec predstavil realne karakteristike nastopajočih živali.

40,50% vsem anketirancev, so bralci pravljic, predstavili realne karakteristike živali.

mama

oče

starejši brat,sestrababica

dedek

drugo

da

ne

nihče mi niprebiral pravlj ic

da

ne

nihče mi niprebiral pravljic

Slika 16: Bralci pravljic.

Slika 17: Število anketirancev, ki so se o prebranih pravljicah pogovarjali.

Slika 18: Odstotkovne vrednosti anketirancev, katerim so bralci, med ali po prebiranju živalskih pravljic, predstavili realne karakteristike živali.


71

12. S križcem označi ali poznaš živali zapisane v tabeli in na kakšen način si se seznanil-a z njimi.

Reševalcev tega vprašanja iz : mesta: 80

: primestja: 48 : vasi: 70

SKUPAJ 198 NEREŠENE ANKETE 39

Tabela 19: Načini seznanitve osnovnošolcev z določeno živalsko vrsto. srečal-

a sem v naravi

v šoli bral-a sem v knjigah

videl-a sem po televiziji

videl-a sem v živalskem vrtu

videl-a sem nagačeno

ne poznam te živali

čebela 198 13 119 101 7 0 0 čuk 66 2 141 154 51 18 10 detel 37 1 117 139 15 17 50 d.d. mačka

162 6 20 156 4 0 6

d.mačka 0 3 75 38 7 21 3 fazan 74 4 41 115 57 35 2 golob 196 2 48 77 8 3 1 gos 170 2 46 78 18 3 0 gosenica 170 7 47 73 4 0 1 hrček 12 35 83 143 12 0 1 jastreb 19 3 60 143 37 9 13 jazbec 0 5 75 144 57 16 14 jež 123 3 59 103 15 0 0 kanarček 13 4 74 164 22 0 4 kanja 12 1 42 107 2 0 63 kavka 1 0 24 79 3 0 103 kobilica 163 8 44 69 0 0 2 kokoš 169 4 44 76 5 0 0 komar 187 7 27 54 0 0 0 kos 169 0 42 67 3 0 1 koza 166 4 57 73 17 0 1 kresnica 121 2 30 79 0 0 26 kukavica 90 8 54 112 5 0 6 labod 151 1 42 95 14 0 0 lisica 0 2 86 158 51 10 0 marabu 0 0 2 15 4 0 180 medved 0 2 81 154 78 15 0 merjasec 0 3 53 150 60 18 0 metulj 175 6 41 56 0 0 0 miš 131 10 41 83 4 0 0 netopir 74 1 51 139 18 0 0 opica 0 0 49 132 109 0 0


72

osa 187 3 32 60 0 0 0 ovca 152 1 41 88 13 0 0 papagaj 0 4 93 137 68 0 0 pes 198 2 39 72 7 0 0 polh 0 1 59 147 37 1 16 prašič 116 3 53 115 24 0 0 s. mačka 47 1 55 114 2 0 42 slavec 37 3 51 112 9 0 43 sova 5 0 87 157 38 3 1 sraka 95 2 48 125 17 2 2 srna 94 1 62 135 26 0 0 šoja 49 1 41 101 10 3 55 štorklja 107 4 52 134 12 1 0 veverica 101 1 63 131 37 2 0 volk 0 3 53 143 79 5 0 vrabec 109 5 46 109 15 3 4 vrana 150 3 55 86 7 2 0 zajec 134 3 63 115 16 2 0 z. hrček 1 18 36 97 10 0 72 žolna 65 2 51 114 8 4 31

1. srečal-a sem v naravi


73

Tabela 20: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci srečali v naravi.

d. d. mačka 81,8

ovca 76,8

labod 76,2

vrana 75,7

zajec 67,7

miš 66,2

jež 62,1 kresnica 61

prašič 58,6

vrabec 55

štorklja 54

veverica 51

sraka 48

srna 47,5

kukavica 45,5

fazan 37,4

netopir 37,4

čuk 33,3žolna 33

šoja 24,7

siamska mačka 23,7

slavec 18,7

detel 18,7

jastreb 9,6

kanarček 6,5

hrček 6

kanja 6

sova 2,5

kavka 0,5

z. hrček 0,5

divja mačka 0

lisica 0

marabu 0

medved 0

merjasec 0

opica 0

papagaj 0

volk 0

polh 0

jazbec 0

Osnovnošolci so največkrat v naravi srečali čebelo in psa (oba 100%). Sledijo jima golob, komar, osa, metulj, gosenica, kos, kokoš, gos, koza, kobilica in domača dolgodlaka mačka (vsi nad 80%). V naravi anketirani niso srečali jazbeca, polha, volka, papagaja, opice, merjasca, medveda, marabuja, lisice in divje mačke (0%).

2. v šoli

%

čebela 100 pes 100


74

Tabela 21: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci srečali v šoli. %

hrček 17,7 zlati hrček 9

čebela 6,5

miš 5

kobilica 4

kukavica 4

komar 3,5

gosenica 3,5

d. d. mačka 3

metulj 3

jazbec 2,5

vrabec 2,5

kokoš 2

kanarček 2

fazan 2

koza 2

papagaj 2

štorklja 2

merjasec 1,5

jež 1,5

jastreb 1,5

divja mačka 1,5

osa 1,5

prašič 1,5

slavec 1,5

volk 1,5

vrana 1,5

zajec 1,5

golob 1

gos 1

čuk 1

kresnica 1

lisica 1

medved 1

pes 1

sraka 1

žolna 1

labod 0,5

detel 0,5

kanja 0,5

netopir 0,5

ovca 0,5

polh 0,5

siamska mačka 0,5

srna 0,5

šoja 0,5

veverica 0,5

kavka 0

kos 0

marabu 0

opica 0

sova 0

Procentualne vrednosti anketirancev o živalih, s katerimi so se srečali v šoli, so zelo nizke. Največ osnovnošolcev se je v šoli srečalo ali seznanilo s hrčkom (17,7%). Živali s katerimi se osnovnošolci niso seznanili v šoli so sova, opica, marabu, kos in kavka (0%). Kljub temu, da se v šoli z zgoraj naštetimi živalmi niso seznanili, so le te živali omenjene v večih osnovnošolskih učbenikih. 3. bral-a sem v knjigah


75

Tabela 22: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci srečali s pomočjo knjig. %

čuk 71,2 čebela 60,1

detel 59

papagaj 47

sova 44

lisica 43,4

hrček 42

medved 41

divja mačka 37,9

jazbec 37,8

kanarček 37,8

veverica 32

zajec 31,8

srna 31,3

jastreb 30,3

jež 29,8

polh 29,8

koza 28,8

s. mačka 28

kukavica 27

merjasec 26,8

prašič 26,8

volk 26,8

vrana 27,8

štorklja 26,3

netopir 25,8

slavec 25,7

žolna 25,7

opica 24,7

sraka 24,2

golob 24,2

gosenica 23,7

gos 23,2

vrabec 23,2

kobilica 22,2

kokoš 22,2

kanja 21,2

kos 21,2

labod 21

fazan 20,7

miš 20,7

ovca 20,7

šoja 20,7

metulj 20,1

pes 19,7

zlati hrček 18,2

osa 16,2

kresnica 15

komar 13,6

kavka 12

d. d. mačka 10

marabu 1

71, 2% anketiranih se je s čukom seznanilo preko knjig. Najpogostejše živali s katerimi so se osnovnošolci seznanili s pomočjo knjig so čuk, čebela in detel (vsi nad 50%). Domača dolgodlaka mačka in marabu sta živalski vrsti, s katerima se osnovnošolci niso seznanili preko knjig (10 ali manj odstotkov anketiranih). 4. videl-a sem po televiziji


76

Tabela 23: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci seznanili preko televizije. %

kanarček 82,8 lisica 79,8

sova 79,3 d. d. mačka 78,8

medved 77,8

čuk 77,7

merjasec 75,8

polh 74,2

jazbec 72,7

hrček 72,2

jastreb 72,2

volk 72,2

detel 70,2

netopir 70,2

papagaj 69,2 srna 68,2

štorklja 67,7

opica 66,7

veverica 66,2

sraka 63,1

fazan 58

prašič 58

zajec 58

žolna 57,6

siamska mačka 57,5

kukavica 56,5

slavec 56,5

vrabec 55

kanja 54

jež 52

čebela 51

šoja 51

zlati hrček 49

labod 48

ovca 44,4

vrana 43,4

miš 42

kavka 40

kresnica 40

gos 39,4

golob 38,9

kokoš 38,3

gosenica 36,9

koza 36,8

pes 36,4

kobilica 34,8

kos 33,8osa 30,3

metulj 28,3

komar 27,3

divja mačka 19,2marabu 7,5

Najvišje vrednosti pri vprašanju, na kakšen način si se seznanil z določeno živalsko vrsto, so bile pri odgovoru preko televizije. Kar z 32 različnimi živalmi (vse nad 50%), so se osnovnošolci seznanili preko televizije. Živali s katerimi se osnovnošolci niso seznanili preko televizije so metulj, komar, divja mačka in marabu (vsi pod 30%). 5. videl-a sem v živalskem vrtu


77

Tabela 24: Seznam živali s katerimi so se osnovnošolci seznanili v živalskih vrtovih. %

opica 55 volk 40

medved 39,4

papagaj 34,3

merjasec 30

fazan 28,8

jazbec 28,8

čuk 25,7

lisica 25,7

sova 19,2

jastreb 18,7

polh 18,7

veverica 18,7

srna 13,1

prašič 12,1

kanarček 11,1

gos 9

netopir 9

zajec 8

koza 8,6

sraka 8,6

detel 7,6

jež 7,6

vrabec 7,6

labod 7

ovca 6,6

hrček 6

štorklja 6

šoja 5

zlati hrček 5

slavec 4,5

golob 4%

žolna 4

divja mačka 3,5

čebela 3,5

pes 3,5

vrana 3,5

kokoš 2,5

kukavica 2,5

d. d. mačka 2

gosenica 2 marabu 2

miš 2

kavka 1,5

kos 1,5

kanja 1

siamska mačka 1

kobilica 0

komar 0

kresnica 0

osa 0

metulj 0

Največkrat videna žival v živalskem vrtu je opica s 55%. Sledijo ji volk, medved, papagaj in merjasec (30-40%). Živali, katere osnovnošolci niso videli v živalskem vrtu so kobilica, komar, kresnica, osa in metulj (0%). 6. videl-a sem nagačeno


78

Tabela 25: Seznam živali, ki so jih osnovnošolci videli nagačene. %

fazan 17,7 divja mačka 10,6

čuk 9

merjasec 9

detel 8,6

jazbec 8

medved 7,6

lisica 5

jastreb 4,5

volk 2,5

žolna 2

golob 1,5

gos 1,5

sova 1,5

šoja 1,5

vrabec 1,5

veverica 1

vrana 1

zajec 1

sraka 1

štorklja 0,5

polh 0,5

S 17,7% se je fazan uvrstil na najbolj pogosto videno nagačeno žival. Sledijo mu divja mačka, čuk, merjasec, detel, jazbec, medved in lisica (5 ali več odstotkov anketiranih). 7. ne poznam te živali Tabela 26: Seznam nepoznanih živali (osnovnošolci). %

marabu 100 kavka 53,92

zlati hrček 36,4

kanja 32,98

šoja 30,55

detel 25,2

slavec 21,7

s. mačka 21,2

žolna 15,6

kresnica 13

polh 8,88

jazbec 7

jastreb 6,5

čuk 5 d. d. mačka 3

kukavica 3

kanarček 2

vrabec 2

Noben anketiranec ne pozna marabuja. 53,92% anketiranih ne pozna kavke, kljub temu, da kavke živijo tudi pri nas. Živali, ki jih osnovnošolci ne poznajo so še zlati hrček, kanja, šoja, detel, slavec in siamska mačka (vse nad 20%).

13. Po katerih znakih bi prepoznal-a:


79

1. marabuja

Vsi anketirani, 337 (100%) so podali odgovor, da marabuja ne bi prepoznali.

2. šojo 22 anketirancev (6,52%) bi šojo prepoznali po barvi telesa. 315 učencev (94,47%) šoje ne bi prepoznalo.

3. volka Vsi anketirani bi prepoznali volka po barvi kožuha in zato, ker je podoben psu.

4. jastreba 187 učencev (55,48%) bi jastreba prepoznalo po obritem vratu; 15 učencev (4,45%) bi ga prepoznalo med letom, kako kroži po zraku. 135 anketiranih (40%) jastreba ne bi prepoznalo.

5. jazbeca 180 učencev (53,41%) bi jazbeca prepoznalo po beli lisi na hrbtu. 157 učencev (46,58%) jazbeca ne bi prepoznalo.

6. polha 15 učencev (4,45%) meni, da je polh podoben hrčku. 90 učencev (26,7%) bi polha prepoznalo po barvi kožuha. 232 anketiranih (68,84%) polha ne bi prepoznalo.

14. Nariši komarja in označi dele njegovega telesa.

180 anketirancev je narisalo komarja in zaradi prevelikega števila narisanih slik, je v diplomskem delu predstavljenih le nekaj risb komarja.

- neoznačene slike

Slika 19: Slike neoznačenih komarjev (osnovnošolci). 80 učencev narisanih slik ni označilo (44,44%).

- slabo ali pomanjkljivo označene slike


80

100 učencev je narisane slike slabo ali pomanjkljivo označilo (55,55%).


81


82


83

Slika 20: Slike slabo ali pomanjkljivo označenih komarjev (osnovnošolci).


84

- dobro označene slike Noben anketiranec ni dobro narisal komarja in nihče ni pravilno označil dele njegovega telesa. Za boljšo predstavo, sem v nadaljevanju dodala sliko komarja, na kateri je označena njegova anatomija.

Slika 21: Slika komarja z dobro označenimi deli telesa.

Culex pipiens Linnaeus (1758) Naziv: hišni komar Opis: diagram, anatomija komarja Avtor slike: Villarreal Mariana Ruiz Datum zajetja slike: 24.03.2010

Vir: www.zdravgozd.s; pridobljeno dne 31.8.2011

http://www.zdravgozd.s/�


85

15. S čim se prehranjujejo ježi? 1) s sadjem 2) so žužkojedi, z mesom 3) s kombinacijo sadja in mesa

Tabela 27: Prehranjevanje ježev (osnovnošolci).

VRSTA HRANE

vas primestje mesto SKUPAJ:

1. sadje 60 28 56 144

2. meso 10 13 4 27

3. sadje in meso

10 3 10 23

SKUPAJ : 80 44 70 194

Slika 22: Prehranjevanje ježev (osnovnošolci). 144 učencev, oziroma 74,2%, meni, da se ježi prehranjujejo zgolj s sadjem. 13,9% ali 27 učencev trdi, da so ježi mesojede živali; in zgolj 11,8% anketiranih učencev ježe uvršča med vsejedce.

16. Katera žival je čuk? V kakšnem odnosu je s sovo? Vsi anketiranci, 237 učencev, je odgovorilo, da je čuk ptič ter sovin partner.


86

17. Pozorno preberi spodnje trditve ter s križcem (x) označi, ali gre za pravilno oziroma napačno trditev. Če odgovora ne poznaš, označi »ne vem«.

T1: Stonoge imajo sto nog.

Tabela 28: Analiza trditve, stonoge imajo sto nog (osnovnošolci).

vas primestje mesto SKUPAJ da 25 14 11 50 ne 51 30 56 137 ne vem 4 0 3 7 SKUPAJ: 80 44 70 194

Trditev, »stonoge imajo sto nog«, je bila pridobljena iz pravljice Ena o stonogi. 25,7% anketirancev se z zgoraj navedeno trditvijo strinja in 70,6% meni, da stonoge ne štejejo sto nog. 3,6% anketirancev, oziroma 7 učencev, odgovora na to trditev ni poznalo.

Slika 23: Analiza trditve, stonoge imajo sto nog (osnovnošolci).


87

T2: Čebele pičijo z ostrim želom in po piku se jim želo obnavlja. Tabela 29: Analiza trditve, čebele pičijo z ostrim želom in po piku se jim želo obnavlja (osnovnošolci).


Trditev, T2, je bila pridobljena iz pravljice Medena pravljica. 29,38%, oziroma 57 učencev, se s trditvijo strinja. 59,27%, oziroma 115 učencev, meni, da se čebelam želo po piku ne obnavlja. 22 učencev, oziroma 11,3%anketirancev, odgovora na to vprašanje ne pozna.

Slika 24: Analiza trditve, čebele pičijo z ostrim želom in po piku se jim želo obnavlja (osnovnošolci).

T3: Medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja.

Tabela 30: Analiza trditve, medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja (osnovnošolci).


Trditev, T3, je bila pridobljena iz pravljice Medena pravljica. 62 učencev, oziroma 31,9% anketirancev, se s trditvijo strinja. 64,4% anketiranih, oziroma 125 učencev, meni, da se medvedi pozimi ne prebujajo iz zimskega spanja. 3,6%, oziroma 7 učencev, trditve ni ne potrdilo ne ovrglo.

Slika 25: Analiza trditve, medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja (osnovnošolci).


88

T4: Šoja ima modra peresa. Tabela 31: Analiza trditve, šoja ima modra peresa (osnovnošolci).


Trditev, »šoja ima modra peresa«, je bila pridobljena iz živalske pravljice Šoja trguje z medvedovo kožo. 26,2% anketirancev, oziroma 51 učencev, se s trditvijo strinja. 30,9% anketiranih oseb, oziroma 60 učencev, meni, da šoja nima modrih peres. 80 osnovnošolcem, ali 43,78% anketiranih oseb, ta podatek ni znan.

Slika 26: Analiza trditve, šoja ima modra peresa (osnovnošolci).

T5: Netopirji spijo v mračnih skalnatih votlinah, obešeni z glavo navzdol. Tabela 32: Analiza trditve, netopirji spijo v mračnih skalnatih votlinah, obešeni z glavo navzdol (osnovnošolci).


Trditev, T5, je bila pridobljena iz živalske pravljice Netopir Nedamir. 86,59% anketiranih, oziroma 168 oseb, je odgovorilo na to trditev pritrdilno. 21 učencev, 10,82%, se s trditvijo ne strinja. 2,57%, 5 učencev, odgovora na to trditev ne pozna.

Slika 27: Analiza trditve, netopirji spijo v mračnih skalnatih votlinah, obešeni z glavo navzdol (osnovnošolci).


89

T6: Ježi so dnevno aktivne živali.

Tabela 33: Analiza trditve, ježi so dnevno aktivne živali (osnovnošolci). vas primestje mesto SKUPAJ da 27 9 17 53 ne 38 32 48 118 ne vem 15 3 5 23 SKUPAJ: 80 44 70 194

Trditev, da so ježi dnevno aktivne živali, sem pridobila iz pravljice Ježistan. 53 učencev, 27,31%, se s trditvijo strinja. 60,82% anketiranih oseb, oziroma 118 učencev meni, da ježi niso dnevno aktivne živali. 23 učencev, 11,85%, se o pravilnosti ali nepravilnosti zgoraj navedene trditve, ni moglo opredeliti.

Slika 28: Analiza trditve, ježi so dnevno aktivne živali (osnovnošolci).

T7: Sove ponoči spijo.

Tabela 34: Analiza trditve, sove ponoči spijo (osnovnošolci). vas primestje mesto SKUPAJ da 7 7 14 28 ne 67 35 55 157 ne vem 6 2 1 9 SKUPAJ: 80 44 70 194

Trditev, da sove spijo ponoči, sem pridobila iz pravljice Sovica Oka. 28 učencev, 14,43%, meni, da sove ponoči spijo. 80,92% anketiranih, oziroma 157 učencev, meni, da so sove nočne živali. 9 učencem, pravilnost ali nepravilnost trditve T7 ni znana.

Slika 29: Analiza trditve, sove ponoči spijo (osnovnošolci).


90

T8: Hrčki prenašajo hrano s pomočjo vrečic na smrčku.

Tabela 35: Analiza trditve, hrčki prenašajo hrano s pomočjo vrečic na smrčku (osnovnošolci).


Trditev, T8, sem pridobila iz živalske pravljice Hrčkova pogača. 77 učencev, 39,69% anketiranih oseb, je odgovorilo na trditev pritrdilno. 56 učencev, 28,86% anketiranih oseb, se s trditvijo ne strinja. 61 učencem, 31,44%, odgovor na trditev ni znan.

Slika 30: Analiza trditve, hrčki prenašajo hrano s pomočjo vrečic na smrčku (osnovnošolci).

T9: Jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge. Tabela 36: Analiza trditve, jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge (osnovnošolci).


Trditev, »jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge«, je bila pridobljena iz pravljice Jazbec in ovčka. 124 anketiranih oseb, oziroma 63,91%, se s trditvijo strinja. 27 učencev, 13,91%, meni, da trditev ni pravilna. 22,16% anketiranih oseb, oziroma 43 učencev, odgovora o pravilnosti oziroma nepravilnosti trditve, ne pozna.

Slika 31: Analiza trditve, jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge (osnovnošolci).


91

18. S križcem (x) označi v katere skupine uvrščamo spodaj navedene

živali

Analiza glede na spol anketirancev Tabela 37: Živali uvrščene v sistem glede na spol anketirancev (osnovnošolci).

moški ženski

krilate žuželke 42 57

hrošči 2 9

kožekrilci 27 15

dvokrilci 10 11

ne vem 7 9

čebela Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Podrazred: Pterygota Lang, 1888 (krilate žuželke) Red: Hymenoptera (kožokrilci) 21,98% anketiranih, je čebelo uvrstilo med kožokrilce. krilate žuželke,

dvokrilci2 0

moški ženski

ptice 72 84

dvokrilci 1 1

sesalci 1 2

čuk Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Strigiformes (sove) 81,67% anketiranih, je čuka uvrstilo med ptiče.

ne vem 19 12

moški ženski

domača žival 0 1

ptice 74 76

glodavci 0 1

sesalci 3 0

detel Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Piciformes (plezalci) 78,53% anketiranih, je detla uvrstilo med ptiče.

ne vem 15

11


92

moški ženski

domača žival 17 27

zveri 2 0

sesalci 18 14

ne vem 2 5

zveri, sesalci 23 18

sesalci, domača žival 9 11

domača dolgodlaka mačka Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 21,98% anketiranih je domačo dolgodlako mačko uvrstilo med sesalce in zveri.

zveri, sesalci, domača žival

21 24

moški ženski

zveri 12 10

glodavci 1 0

sesalci 28 32

ne vem 4 14

zveri, sesalci 47

42

divja mačka Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 46,59% anketiranih je divjo mačko uvrstilo med sesalce in zveri.


0 1

moški ženski

domača žival 1

5

ptice 57 62

zveri 0 1

dvokrilci 2

0

sesalci 10

8

ne vem 21

23

fazan Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Galliformes (kure) 62,3% anketiranih je fazana je uvrstilo med ptiče.

dvokrilci, sesalci 1 0

http://sl.wikipedia.org/wiki/Animalia�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Chordata�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mammalia�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Carnivora�







http://sl.wikipedia.org/wiki/Aves�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Galliformes�


93

moški ženski

domača žival 1 3

ptice 82 83

dvokrilci 2 1

ne vem 6 12

golob Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Columbiformes (golobje) 86,38% anketiranih je goloba uvrstilo med ptiče.

ptice, dvokrilci 1 0

moški ženski

domača žival 5 7

ptice 53 61

glodavci 0 3

dvokrilci 1 1

sesalci 2 1

ptice, domača žival 28

19

ne vem 2

11

gos Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Anseriformes Wagler, 1831, (ploskokljuni) 59,68% anketirancev je gos uvrstilo med ptiče.

ptice, dvokrilci 1 0

moški ženski

zveri 1 2

glodavci 3 2

dvoživke 1 0


hrošči 26 27

členonožci 3 7

gosenica Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Podrazred: Pterygota (krilate žuželke) Red: Lepidoptera Linnaeus, 1758 (metulji) 47,12% anketiranih je gosenico uvrstilo med krilate žuželke. ne vem 15 14




http://sl.wikipedia.org/wiki/Columbiformes�




http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Johann_Georg_Wagler&action=edit&redlink=1�


http://sl.wikipedia.org/wiki/Arthropoda�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Insecta�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pterygota�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Carolus_Linnaeus�


94

moški ženski

domača žival 12 7

zveri 1 1

glodavci 10 14

sesalci 17 23

ne vem 7 1

glodavci, domača žival 1 14

glodavci, sesalci 21 19


hrček Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Rodentia (glodavci) Podred: Myomorpha (miši) 20,94% anketiranih je hrčka uvrstilo med sesalce in glodavce.

glodavci, sesalci, domača žival

17 10

moški ženski

ptice 43 24

zveri 4 11

glodavci 4 2

sesalci 23 34

ne vem 1 23

jastreb Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Falconiformes (ujede) 35% anketiranih je jastreba uvrstilo med ptiče.

ptice, sesalci 17 5

moški ženski

zveri 10 6

glodavci 2 2

sesalci 41 47

ne vem 17 24

jazbec Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 21,98% anketiranih je jazbeca uvrstilo med sesalce in zveri.





http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodentia�

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Myomorpha&action=edit&redlink=1�




http://sl.wikipedia.org/wiki/Falconiformes�






95

moški ženski

zveri 5 1

glodavci 3 6

sesalci 43 49

ne vem 14 23

jež Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Insectivora (žužkojedi) 48,16% anketiranih je ježa uvrstilo med sesalce. zveri, sesalci 27 20

moški ženski

domača žival 2 2

ptice 82 80

sesalci 0 1

ptice, domača žival 4

9

kanarček Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) 67,53% anketiranih je kanarčka uvrstilo med ptiče.

ne vem 11 0

moški ženski

ptice 62 67

zveri 4 8

krilate žuželke 5

2

sesalci 1 0

ne vem 20

21

kanja Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Accipitriformes (orli) 67,53% anketiranih je kanjo uvrstilo med ptiče.

zveri, sesalci 0 1









http://sl.wikipedia.org/wiki/Accipitriformes�


96

moški ženski

ptice 61 67

hrošči 4 6

sesalci 2

2

kavka Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Passeriformes (pevci) 67% anketiranih je kavko uvrstilo med ptiče.

ne vem 25 24

moški ženski

dvoživke 3 0

krilate žuželke 47

45

hrošči 20 23

kožekrilci 3 2

dvokrilci 0

5

členonožci 1

7

kobilica Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Podrazred: Pterygota (krilate žuželke) Red: Orthoptera Latreille, 1793 (kobilice) 48,16% anketiranih je kobilico uvrstilo med krilate žuželke.

ne vem 18 17

moški ženski


ptice 42 53

sesalci 7 4

ptice, domača žival 27 24

kokoš Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (vretenčarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Galliformes (kure) 49,73% je kokoš uvrstilo med ptiče. 26,7% jo je uvrstilo med ptiče in domače živali. ne vem 4

5

moški ženski

domača žival 1 3

ptice 84

89

sesalci 1 2

kos Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Passeriformes (pevci) 90,57% anketiranih je kosa uvrstilo med ptiče.

ptice, domača žival 1 2




http://sl.wikipedia.org/wiki/Passeriformes�





http://sl.wikipedia.org/wiki/Pierre_Andr%C3%A9_Latreille�




http://sl.wikipedia.org/wiki/Galliformes�






97

ne vem 5 3

moški ženski


sesalci 38 42

ne vem 9 11

zveri, sesalci 0 1

koza Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji) 41,88% anketiranih je kozo uvrstilo med sesalce. 32,46% med sesalce in domače živali.


moški ženski

ptice 3 4

zveri 0 2

dvoživke 1 0


hrošči 20 20

kožekrilci 3 1

dvokrilci 1 1

sesalci 1 0

členonožci 2

3

kresnica Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Podrazred: Pterygota (krilate žuželke) Red: Coleoptera Linnaeus, 1758 (hrošči) 48,69% anketiranih je kresnico uvrstilo med krilate žuželke; 20,94% med hrošče.

ne vem 20 16

moški ženski

ptice 80 87

sesalci 1 2

labod Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Anseriformes (plojkokljuni) 87,43% je laboda uvrstilo med ptiče. ne vem 11 10




http://sl.wikipedia.org/wiki/Artiodactyla�









http://sl.wikipedia.org/wiki/Anseriformes�


98

moški ženski

zveri 36 33

sesalci 23 25

ne vem 4

10

lisica Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (vretenčarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 31,41% anketiranih je lisico uvrstilo med zveri in sesalce.


moški ženski

zveri 10 8

dvokrilci 0 1

sesalci 7 19

marabu Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Ciconiiformes (močvirniki) Nihče ni marabuja uvrstil med ptiče.

ne vem 75 71

moški ženski

zveri 21 20

sesalci 14 28

ne vem 9 8

medved Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 42,4% anketiranih je medveda uvrstilo med sesalce in zveri.


moški ženski

zveri 31 20

sesalci 14 28

ne vem 9 8

merjasec Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji) 21,98% anketiranih je merjasca uvrstilo med sesalce.









http://sl.wikipedia.org/wiki/Ciconiiformes�










99

moški ženski

ptice 1 1

glodavci 0 1

dvoživke 1 0


hrošči 6 6

kožekrilci 27 15

dvokrilci 1 6

sesalci 2 2

členonožci 0 1

ne vem 20

17

metulj Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Podrazred: Pterygota (krilate žuželke) Red: Lepidoptera Linnaeus, 1758 (metulji) 0,5% oziroma ena učenka, je metulje uvrstila med krilate žuželke in členonožce. 43,45% anketiranih je metulje uvrstilo med krilate žuželke.

krilate žuželke, členonožci

0 1

moški ženski

domača žival 0 1

zveri 10 11

glodavci 20 17

sesalci 14 22

ne vem 14 13


miš Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Rodentia (glodavci) 12% anketiranih je miš uvrstilo med sesalce in glodavce; 19,37% med glodavce in 18,84% med sesalce.












100

moški ženski

ptice 5 5

zveri 12 8

glodavci 3 3


kožekrilci 1 2

dvokrilci 2 1

sesalci 26 31

ne vem 11 13

zveri, kožekrilci 0 1



netopir Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Chiroptera, Blumenbach, 1779, (netopirji) 29,84% anketiranih je netopirja uvrstilo med sesalce.

krilate žuželke, sesalci 2 2

moški ženski

zveri 12 4

glodavci 44 5

sesalci 10 45

ne vem 22

20

zveri, sesalci 0

19

opica Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Primates (prvaki) 28,78% anketiranih je opice uvrstilo med sesalce.

glodavci, sesalci 4

6




http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Johann_Friedrich_Blumenbach&action=edit&redlink=1�




http://sl.wikipedia.org/wiki/Primates�


101

moški ženski

glodavci 0

1

dvoživke 1

1

krilate žuželke 45

42

hrošči 2

3

kožokrilci 25

30

dvokrilci 3

7

sesalci 2 2

členonožci 1

0

ne vem 12

13

osa Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Red: Hymenoptera (kožokrilci) 28,78% anketiranih je ose uvrstilo med kožokrilce.

krilate žuželke, dvokrilci

1

0

moški ženski


zveri 2 1

sesalci 35 38

ne vem 14 14

ovca Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji) 38,2% je ovce uvrstilo med sesalce; 26,17% med sesalce in domače živali.


moški ženski


ptice 42 41

dvokrilci 1 1

sesalci 4 2

papagaj Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Psittaciformes, Wagler, 1830, (papige) 43,45% anketiranih je papagaja uvrstilo med ptiče. ptice, domača žival 19 25




http://sl.wikipedia.org/wiki/Hymenoptera�









http://sl.wikipedia.org/wiki/1830�


102

ne vem 13 10

sesalci, domača žival 0

1

moški ženski


zveri 2 0

sesalci 25 25

ne vem 6 8



pes Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 16,23% anketiranih učencev je psa uvrstilo med sesalce in zveri. zveri, sesalci, domača

žival 14 13

moški ženski

zveri 3 2

glodavci 14 15

sesalci 47 44

ne vem 10 15

zveri, sesalci 8 18

polh Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Rodentia (glodavci) 8,37% anketiranih je polha uvrstilo med sesalce in glodavce.


moški ženski

domača žival 14

18

zveri 6 3

glodavci 2 1

sesalci 34 37

prašič Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji) 37,17% anketiranih je prašiča uvrstilo med sesalce;

ne vem 11 6

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivali�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Strunarji�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sesalci�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zveri�





http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivali�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Strunarji�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sesalci�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sodoprsti_kopitarji�


103

zveri, sesalci 1 2


moški ženski

domača žival 16

22

zveri 5 0

sesalci 21 18

ne vem 7 9

zveri, sesalci 3 4


siamska mačka Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 3,66% anketiranih je siamsko mačko uvrstilo med zveri in sesalce; 22,51% med zveri, sesalce in domače živali.


20 23

moški ženski

domača žival 2 1

ptice 65 78


sesalci 7 4

slavec Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Passeriformes (pevci) 74,86% anketiranih učencev je slavca uvrstilo med ptiče.

ne vem 16

16

moški ženski

domača žival 1 0

ptice 86 96


sova Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Strigiformes, Wagler, 1830 (sove) 95,28% anketiranih je sovo uvrstilo med ptiče.

ne vem 3 3














104

moški ženski

ptice 86 91

sesalci 3 5

sraka Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Passeriformes (pevci) 95,67% anketiranih je srako uvrstilo med ptiče. ne vem 3 3

moški ženski

zveri 7 14

glodavci 5 0

sesalci 65 68

ne vem 5 11

zveri, sesalci 6 13

srna Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji) 69,63% anketiranih je srno uvrstilo med sesalce.

glodavci, sesalci 4

0

moški ženski

ptice 66 76


sesalci 4 2

šoja Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Passeriformes (pevci) 74,34% anketiranih je šojo uvrstilo med ptiče.

ne vem 20 21

moški ženski

ptice 69 85

glodavci 1 1


sesalci 1 1

ne vem 16 11

štorklja Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Ciconiiformes (močvirniki) 80,62% anketiranih je štorkljo uvrstilo med ptiče.

















http://sl.wikipedia.org/wiki/Ciconiiformes�


105

moški ženski

zveri 21 19

glodavci 14 18

sesalci 27 18

ne vem 5 9

zveri, glodavci 0 1


veverica Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Rodentia (glodavci) 19,37% anketiranih je veverico uvrstilo med sesalce in glodavce.


moški ženski

zveri 17 16

glodavci 1 6

sesalci 39 38

ne vem 7 13


volk Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) 27,22% anketiranih je volka uvrstilo med zveri in sesalce.


moški ženski

ptice 74 79

zveri 9 11

vrabec Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Passeriformes (pevci) 80,1% anketiranih je vrabca uvrstilo med ptiče. ne vem 9 9

moški ženski

ptice 90 94

vrana Razred: Aves (ptiči) Red: Passeriformes (pevci) 96,33% anketiranih je vrano uvrstilo med ptiče. ne vem 2 5
















106

moški ženski

domača žival 2 4

zveri 9 13

glodavci 15 19

sesalci 45 30

ne vem 4 5

zveri, sesalci 7 10



zajec Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Lagomorpha (zajci in žvižgači oz. lagomorfi) 39,26% anketiranih je zajca uvrstilo med sesalce.


0 2

moški ženski

domača žival 8 10

zveri 4 4

glodavci 24 18

sesalci 26 18

ne vem 12 16

zveri, sesalci 2 3

glodavci, domača žival 2 1




0 6

zlati hrček Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Rodentia (glodavci) 10,47% anketirancev je hrčka uvrstilo med sesalce in glodavce.


8 5




http://sl.wikipedia.org/wiki/Lagomorpha�






107

moški ženski

ptice 75 85


žolna Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Piciformes (plezalci) 83,76% anketiranih je žolno uvrstilo med ptiče. ne vem 11 12

Analiza glede na mesto prebivanja anketirancev Tabela 38: Živali uvrščene v sistem glede na mesto anketiranih osnovnošolcev.

mesto primestje vas

krilate žuželke 41 14 44

hrošči 0 7 4

kožekrilci 20 9 13

dvokrilci 9 6 6

ne vem 0 7 9

čebela 28,5% anketiranih iz mesta , 20,93% iz primestja in 16,66% iz vasi, je uvrstilo čebelo med kožekrilce.


0 0 2

mesto primestje vas

ptice 48 38 70

dvokrilci 0 0 2

sesalci 3 0 0

čuk 68,57% anketiranih iz mesta , 88,37% iz primestja in 89,74% iz vasi, je uvrstilo čuka med ptiče..

ne vem 19 5 6

mesto primestje vas

domača žival 0 0 1

ptice 60 34 56

detel 85,71% anketiranih iz mesta , 79% iz primestja in 71,79% iz vasi, je uvrstilo detla med ptiče. glodavci 0 0 1




http://sl.wikipedia.org/wiki/Piciformes�


108

sesalci 0 0 3

ne vem 10 9

17

mesto primestje vas


zveri 1 0 1

sesalci 17 4 11

ne vem 3 1 3

zveri, sesalci 28 29 3

sesalci, domača žival 8 5 7

domača dolgodlaka mačka 40% anketiranih iz mesta , 67,44% iz primestja in 3,8% iz vasi, je uvrstilo domačo dolgodlako mačko med zveri in sesalce.


6 19 20

mesto primestje vas

zveri 0 0 22

glodavci 0 0 1

sesalci 17 14 29

ne vem 4 5 9


divja mačka 68,57% anketiranih iz mesta , 55,81% iz primestja in 21,79% iz vasi, je uvrstilo divjo mačko med zveri in sesalce.


1 0 0

mesto primestje vas


ptice 41 24 54

zveri 0 1 0

fazan 58,57% anketiranih iz mesta , 55,81% iz primestja in 69,23% iz vasi, je uvrstilo fazana med ptiče.

dvokrilci 0 0 2


109

sesalci 9 0

7

ne vem 14 18

12

dvokrilci, sesalci 0 0 1

mesto primestje vas


ptice 65 32 68

dvokrilci 0 0 3

ne vem 1 11 6

golob 92,85% anketiranih iz mesta , 74,41% iz primestja in 87,17% iz vasi, je uvrstilo goloba med ptiče.

ptice, dvokrilci 0 0 1

mesto primestje vas


ptice 42 21 51

glodavci 0 0 1

dvokrilci 0 0 1

sesalci 0 0 1

ptice, domača žival 24 15 8

ne vem 0 5 6

gos 60% anketiranih iz mesta , 48,83% iz primestja in 65,38% iz vasi, je uvrstilo gos med ptiče.

ptice, dvokrilci 0 0 1

mesto primestje vas

zveri 0 0 3

glodavci 0 0 5

gosenica 70% anketiranih iz mesta , 55,81% iz primestja in 21,79% iz vasi, je uvrstilo gosenico med krilate žuželke. dvoživke 0 0 1


110


hrošči 21 13 19

členonožci 0 0 10

ne vem 0 6 23

mesto primestje vas


zveri 1 0 1

glodavci 1 5 18

sesalci 14 5 21

ne vem 13 5 3

glodavci, sesalci 6 1 20

glodavci, domača žival 0 1 0


hrček 8,57% anketiranih iz mesta , 2,32% iz primestja in 25,64% iz vasi, je uvrstilo hrčka med glodavce in sesalce.


16 9 2

mesto primestje vas

ptice 19 8 40

zveri 6 3 6

glodavci 0 6 0

sesalci 29 24 4

ne vem 12 1 14

jastreb 27,14% anketiranih iz mesta , 18,6% iz primestja in 51,28% iz vasi, je uvrstilo jastreba med ptiče.

ptice, sesalci 4 1 3


111

mesto primestje vas

zveri 0 0 16

glodavci 0 0 4

sesalci 27 20 41

ne vem 14 14 14

jazbec 41,42% anketiranih iz mesta , 23,25% iz primestja in 3,84% iz vasi, je uvrstilo jazbeca med zveri in sesalce.


mesto primestje vas

zveri 0 0 16

glodavci 0 0 4

sesalci 35 20 41

ne vem 6 13 14

jež 50% anketiranih iz mesta , 46,51% iz primestja in 52,56% iz vasi, je uvrstilo ježa med sesalce.


mesto primestje vas


ptice 63 40 59

sesalci 0 0 1


kanarček 90% anketiranih iz mesta , 93% iz primestja in 75,64% iz vasi, je uvrstilo kanarčka med ptiče.

ne vem 6 3 2

mesto primestje vas

ptice 50 29 50

zveri 4 3 5

kanja 71,42% anketiranih iz mesta , 67,44% iz primestja in 64,1% iz vasi, je uvrstilo kanjo med ptiče. krilate žuželke 5 2 0


112

sesalci 0 0 12

ne vem 11 8

24


mesto primestje vas

ptice 47 31 50

hrošči 7 0 3

sesalci 1 8 1

kavka 67,14% anketiranih iz mesta , 72% iz primestja in 64,1% iz vasi, je uvrstilo kavko med ptiče. ne vem 15 10 24

mesto primestje vas

dvoživke 0 0 3


hrošči 25 4 14

kožekrilci 0 0 5

dvokrilci 8 0 4

členonožci 0 0 8

kobilica 52,85% anketiranih iz mesta , 67,44% iz primestja in 33,33% iz vasi, je uvrstilo kobilico med krilate žuželke.

ne vem 7 10 18

mesto primestje vas


ptice 33 23 39

sesalci 9 0 2


kokoš 47,14% anketiranih iz mesta , 53,48% iz primestja in 50% iz vasi, je uvrstilo kokoš med ptiče. 31,42% anketiranih iz mesta , 32,55% iz primestja in 19,23% iz vasi, je uvrstilo kokoš med ptiče in domače živali.

ne vem

1

3

5


113

mesto primestje vas


ptice 67 37 69

sesalci 0 0 3


kos 95,71% anketiranih iz mesta , 86% iz primestja in 88,46% iz vasi, je uvrstilo kosa med ptiče.

ne vem 1 4 3

mesto primestje vas


sesalci 31 20 29

ne vem 5 4 11


koza 44,28% anketiranih iz mesta , 46,51% iz primestja in 37,17% iz vasi, je uvrstilo kozo med sesalce. 37,14% anketiranih iz mesta , 41,86% iz primestja in 24,35% iz vasi, je uvrstilo kozo med sesalce in domače živali.


mesto primestje vas

ptice 0 0 7

zveri 0 0 2

dvoživke 0 0 1


hrošči 18 10 12

kožekrilci 0 1 3

dvokrilci 0 1 1

sesalci 0 0 1

členonožci 0 0 5

kresnica 62,85% anketiranih iz mesta , 58,13% iz primestja in 33,33% iz vasi, je uvrstilo kresnico med krilate žuželke. 25,71% anketiranih iz mesta , 23,25% iz primestja in 15,38% iz vasi, je uvrstilo kresnico med hrošče.

ne vem 8 6 22


114

mesto primestje vas

ptice 62 39 67

sesalci 2 0 4

labod 88,57% anketiranih iz mesta , 90,69% iz primestja in 85,89% iz vasi, je uvrstilo laboda med ptiče. ne vem 6 5 10

mesto primestje vas

zveri 62 12 33

sesalci 13 14 21

ne vem 2 4 8

lisica 44,28% anketiranih iz mesta , 30,23% iz primestja in 20,51% iz vasi, je uvrstilo lisico med zveri in sesalce. zveri, sesalci 31 13 16

mesto primestje vas

zveri 4 3 11

dvokrilci 1 0 0

sesalci 6 10 10

marabu Nihče ni uvrstil marabuja med ptiče.

ne vem 59 30 57

mesto primestje vas

zveri 0 20 3

sesalci 2 0 39

ne vem 14 5 14

medved 77,14% anketiranih iz mesta , 41,86% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo medveda med zveri in sesalce. zveri, sesalci 54 18 24

mesto primestje vas

zveri 18 4 29

merjasec 14,28% anketiranih iz mesta , 37,2% iz primestja in 20,51% iz vasi, je uvrstilo merjasca med sesalce.

sesalci 10 16 16


115

ne vem 1 6 10


mesto primestje vas

ptice 0 0 2

glodavci 0 0 1

dvoživke 0 0 1


hrošči 6 2 4

kožekrilci 23 14 5

dvokrilci 1 0 6

sesalci 4 0 26

členonožci 1 0 0

ne vem 1 10 26

metulj 48,57% anketiranih iz mesta , 39,53% iz primestja in 41% iz vasi, je uvrstilo metulja med krilate žuželke.

krilate žuželke, členonožci

0 0 1

mesto primestje vas


zveri 10 5 6

glodavci 6 2 29

sesalci 10 9 17

ne vem 7 6 14


miš 14,28% anketiranih iz mesta , 20,93% iz primestja in 21,79% iz vasi, je uvrstilo miš med sesalce. 21,42% anketiranih iz mesta , 11,62% iz primestja in 7,69% iz vasi, je uvrstilo miš med sesalce in glodavce. glodavci, sesalci 15 5 6


116

mesto primestje vas

ptice 5 5 0

zveri 6 2 12

glodavci 2 0 4


kožekrilci 1 0 2

dvokrilci 0 0 3

sesalci 21 17 19

ne vem 6 4 14

zveri, kožekrilci 0 0 1



netopir 30% anketiranih iz mesta , 25,58% iz primestja in 24,35% iz vasi, je uvrstilo netopirja med sesalce.

krilate žuželke, sesalci 1 1 2

mesto primestje vas

zveri 4 3 9

glodavci 2 3 0

sesalci 28 21 40

ne vem 5 6 19


opica 40% anketiranih iz mesta , 48,83% iz primestja in 51,28% iz vasi, je uvrstilo opico med sesalce.



117

mesto primestje vas

glodavci 0 0 1

dvoživke 1 1 0


hrošči 1 1 3

kožekrilci 24 19 12

dvokrilci 5 4 1

sesalci 0 1 3

členonožci 0 0 1

ne vem 7 6 12

osa 34,28% anketiranih iz mesta , 44,18% iz primestja in 15,38% iz vasi, je uvrstilo oso med kožekrilce.


0 0 1

mesto primestje vas


zveri 2 1 0

sesalci 30 18 25

ne vem 4 8 16

ovca 42,82% anketiranih iz mesta , 41,86% iz primestja in 32% iz vasi, je uvrstilo ovco med sesalce. 35,71% anketiranih iz mesta , 37,2% iz primestja in 11,53% iz vasi, je uvrstilo ovco med sesalce in domače živali.


mesto primestje vas


ptice 32 14 38

dvokrilci 0 0 2

sesalci 3 0 3

papagaj 45,71% anketiranih iz mesta , 32,55% iz primestja in 48,71% iz vasi, je uvrstilo papagaja med ptiče.



118

ne vem 7 12 4


0

mesto primestje vas


zveri 2 0 0

sesalci 15 11 24

ne vem 11 6 4



pes 32,85% anketiranih iz mesta , 13,95% iz primestja in 2,56% iz vasi, je uvrstilo psa med sesalce in zveri.


10 9 8

mesto primestje vas

zveri 0 3 1

glodavci 10 1 18

sesalci 32 23 36

ne vem 12 6 7


polh 12,85% anketiranih iz mesta , 6,97% iz primestja in 5,12% iz vasi, je uvrstilo polha med sesalce in glodavce.



119

mesto primestje vas


zveri 0 0 9

glodavci 0 0 3

sesalci 29 17 25

ne vem 0 4 13


prašič 41,42% anketiranih iz mesta , 39,53% iz primestja in 32% iz vasi, je uvrstilo prašiča med sesalce. 42,85% anketiranih iz mesta , 32,55% iz primestja in 15,38% iz vasi, je uvrstilo prašiča med sesalce in domače živali. sesalci, domača žival 30 14 12

mesto primestje vas


sesalci 15 13 3

ne vem 3 1 11



siamska mačka 5,71% anketiranih iz mesta , 6,97% iz primestja in 15,38% iz vasi, je uvrstilo siamsko mačko med zveri in sesalce.


25 13 5

mesto primestje vas


ptice 56 32 55


sesalci 7 3 1

slavec 80% anketiranih iz mesta , 74,41% iz primestja in 70,51% iz vasi, je uvrstilo slavca med ptiče.

ne vem 7 8 17


120

mesto primestje vas


ptice 70 39 73


sova 100% anketiranih iz mesta , 90,69% iz primestja in 93,58% iz vasi, je uvrstilo sovo med ptiče.

ne vem 0 4 5

mesto primestje vas

ptice 69 41 67

sesalci 1 2 4

sraka 60% anketiranih iz mesta , 48,83% iz primestja in 65,38% iz vasi, je uvrstilo gos med ptiče. ne vem 0 0 6

mesto primestje vas

zveri 7 4 10

glodavci 2 0 3

sesalci 53 27 53

ne vem 0 4 5


srna 75,71% anketiranih iz mesta , 62,79% iz primestja in 67,94% iz vasi, je uvrstilo srno med sesalce.


mesto primestje vas

ptice 55 32 55


sesalci 0 1 5

šoja 78,57% anketiranih iz mesta , 74,41% iz primestja in 70,51% iz vasi, je uvrstilo šojo med ptiče.

ne vem 15 10 16


121

mesto primestje vas

ptice 57 36 61

glodavci 0 0 2


sesalci 0 0 2

ne vem 13 7 7

štorklja 81,42% anketiranih iz mesta , 83,72% iz primestja in 78,2% iz vasi, je uvrstilo štorkljo med ptiče.


mesto primestje vas

zveri 19 7 14

glodavci 6 1 23

sesalci 16 9 20

ne vem 1 5 8

zveri, glodavci 0 0 1


veverica 24,28% anketiranih iz mesta , 25,58% iz primestja in 11,53% iz vasi, je uvrstilo veverico med glodavce in sesalce.


mesto primestje vas

zveri 1 1 31

glodavci 5 0 2

sesalci 36 15 26

ne vem 1 8 11


volk 38,57% anketiranih iz mesta , 44,18% iz primestja in 7,69% iz vasi, je uvrstilo volka med zveri in sesalce.



122

mesto primestje vas

ptice 53 36 64

zveri 12 1 7

vrabec 75,71% anketiranih iz mesta , 83,72% iz primestja in 82% iz vasi, je uvrstilo vrabca med ptiče. ne vem 5 6 7

mesto primestje vas

ptice 70 40 74

vrana 100% anketiranih iz mesta , 93% iz primestja in 94,87% iz vasi, je uvrstilo vrano med ptiče. ne vem 0 3 4

mesto primestje vas


zveri 14 2 6

glodavci 9 1 24

sesalci 28 19 28

ne vem 0 4 5




zajec 32,82% anketiranih iz mesta , 44,18% iz primestja in 35,89% iz vasi, je uvrstilo zajca med sesalce.


1 1 0

mesto primestje vas


zveri 0 1 7

glodavci 13 7 22

zlati hrček 24,28% anketiranih iz mesta in 1,42% iz vasi, je uvrstilo zlatega hrčka med sesalce in glodavce. sesalci 21 15 8


123

ne vem 4 5 19


glodavci, domača žival 0 2 3




1 3 2


4 6 3

mesto primestje vas

ptice 64 35 61


žolna 91,42% anketiranih iz mesta , 81,39% iz primestja in 78,2% iz vasi, je uvrstilo žolno med ptiče. ne vem 4 3 17


124

SEZNAM pravilno uvrščenih ŽIVALI

- GLEDE NA KRAJ PREBIVALIŠČA

Tabela 39: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- mesto (osnovnošolci). MESTO % sova 100 vrana 100 kos 95,71 golob 92,85 žolna 91,42 kanarček 90 labod 88,57 detel 85,71 štorklja 81,42 slavec 80 šoja 78,57 medved 77,14 srna 75,71 vrabec 75,71 kanja 71,42 gosenica 70 čuk 68,57

divja mačka 68,57kavka 67,14kresnica 62,85gos 60 fazan 58,57kobilica 52,85jež 50 metulj 48,57kokoš 47,14papagaj 45,71lisica 44,28prašič 42,82jazbec 41,42opica 40 d. d. mačka 40 volk 38,57koza 37,14ovca 35,71

osa 34,28pes 32,85zajec 32,82netopir 30 čebela 28,5 jastreb 27,14kresnica 25,71zlati hrček 24,28veverica 24,28miš 21,42merjasec 14,28polh 12,85hrček 8,57 siamska 5,71

Anketirani, ki imajo prebivališče v mestu, so najbolje v sistem uvrstili sovo in vrano (100%). Zanimivo je, da so na prvih enajstih mestih pravilno uvrščenih živali ptiči. Najslabše sta bila uvrščena hrček (8,57%) in siamska mačka (5,71%).


125

Tabela 40: : Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- primestje (osnovnošolci). PRIMESTJE % kanarček 93 vrana 93 labod 90,69 sova 90,69 čuk 88,37 kos 86 štorklja 83,72 vrabec 83,72 žolna 81,39 detel 79 šoja 74,41 slavec 74,41 golob 74,41 kavka 72 d. d. mačka 67,44 kanja 67,44 kobilica 67,44

srna 62,79kresnica 58,13divja mačka 55,81fazan 55,81gosenica 55,81kokoš 53,48opica 48,83gos 48,83jež 46,51osa 44,18volk 44,18zajec 44,18koza 41,86medved 41,86prašič 39,53metulj 38,53ovca 37,2 merjasec 37,2

papagaj 32,55kokoš 32,55lisica 30,23netopir 25,58veverica 25,58kresnica 23,25jazbec 23,25čebela 20,93jastreb 18,6 pes 13,95miš 11,62polh 6,97 siamska 6,97 hrček 2,32

Anketiranci, ki imajo prebivališče v primestju, so najbolje v sistem uvrstili kanarčka in vrano (oba 93%). Na prvih štirinajstih mestih pravilno uvrščenih živali v sistem, so tudi pri osnovnošolcih iz primestja ptiči. Živali, ki so jih najslabše uvrstili v sistem so polh (6,97%), siamska mačka (6,97%) in hrček (2,32%).


126

Tabela 41: : Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- vas (osnovnošolci). VAS % vrana 94,87 sova 93,58 čuk 89,74 kos 88,46 golob 87,17 labod 85,89 vrabec 82 žolna 78,2 štorklja 78,2 kanarček 75,64 detel 71,79 slavec 70,51 šoja 70,51 fazan 69,23 srna 67,94 gos 65,38 kanja 64,1

kavka 64,1 jež 52,56opica 51,28jastreb 51,28kokoš 50 papagaj 48,71metulj 41 zajec 35,89kobilica 33,33kresnica 33,33prašič 32 medved 30,76hrček 25,64netopir 24,35koza 24,35gosenica 21,79divja mačka 21,79lisica 20,51

merjasec 20,51kokoš 19,23čebela 16,66siamska 15,38osa 15,38ovca 11,53veverica 11,53miš 7,69 volk 7,69 polh 5,12 jazbec 3,84 d. d. mačka 3,8 pes 2,56 zlati hrček 1,42

Otroci iz vasi so najbolje v sistem uvrstili vrano. Na prvih štirinajstih mestih pravilno uvrščenih živali so tudi tukaj, tako kot pri mestnih in primestnih učencih, ptiči. Nenavaden je podatek, da je eden izmed najslabše uvrščenih, pri vaških učencih, pes.


127

19. Oglej si slike živali na priloženem listu ter v spodnjo preglednico

napiši za katero živalsko vrsto gre.

Tabela 42: Prepoznane živali s pomočjo slik (osnovnošolci).

- PRVA SLIKA

Na prvi sliki ni nihče prepoznal kavke. 55 anketirancev (23,2%) je kot odgovor navedlo kosa; 64 (27%) šojo. 118 (49,78%) anketirancev živali na sliki ni prepoznalo ter odgovora niso napisali.

- DRUGA SLIKA 98 (41,35%) osnovnošolcev je na sliki prepoznalo vrano. 65 (27,42%) učencev je podalo odgovor, da je na sliki sraka. 74 (31,22%) anketirancev živali na sliki ni prepoznalo.

- TRETJA SLIKA Nihče na tretji sliki ni prepoznal šoje. 50 (21%) anketirancev je podalo odgovor, da je na sliki vrabec; 3 anketiranci (1,26%) kanarček; 3 anketiranci (1,26%) kukavica in 1učenec (0,42%) je na sliki prepoznal krokarja; 1 (0,42%) žolno ter 1 (0,42%) srako. 178 učencev (75,1%) živali na sliki ni prepoznalo.

- ČETRTA SLIKA 44 učencev (18,56%) je na sliki prepoznalo srako. 32 učencev (13,5%) je kot prepoznano žval zapisalo kavko. 1 anketiranec je podal odgovor šoja in 1 učenec (0,42%) slavec. 159 učencev (67%) živali na sliki ni prepoznalo.

- PETA SLIKA

96 učencev (28,48%) je na sliki prepoznalo kresnico. 114 učencev (33,8%) je podalo odgovor, da je na sliki metulj. 71 anketirancev (21%) osa; 40 (11,86%) čebela; 1(0,42%) čmrlj in 15 učencev (4,45%) živali na sliki ni prepoznalo.

številka slike pravilen odgovor % 1 kavka 02 vrana 41,353 šoja 0 4 sraka 18,565 kresnica 28,486 komar 85,457 jastreb 90,28 kanja 09 jazbec 49,2510 polh 91,6911 čebela 55,1912 osa 84,5613 kobilica 8914 volk 10015 fazan 10016 koza 99,4


128

- ŠESTA SLIKA

288 učencev (85,45%) je na sliki prepoznalo komarja. 20 učencev (5,9%) je podalo odgovor, da je na sliki paličnjak in 29 učencev (8,6%) pajek.

- SEDMA SLIKA

304 (90,2%) odgovori so bili pravilni. 33 učencev (9,79%) živali na sliki ni prepoznalo. 27 učencev (8%) iz koroškega narečnega območja je kot odgovor podalo narečni izraz 'abuh' (pomen- jastreb).

- OSMA SLIKA Nihče izmed anketiranih na sliki ni prepoznal kanje. 169 (50,14%) anketiranih živali na sliki ni prepoznalo. 79 učencev (23,44%) je odgovorilo, da je na sliki orel; 88 (26,11%) sokol in 1 (0,42%) je na sliki prepoznal jastreba.

- DEVETA SLIKA 166 učencev (49,25%) je na sliki prepoznalo jazbeca. 84 anketiranih (26,92%) je odgovorilo, da je na sliki dihur; 46 (13,64%) polh in 1 (0,42%) jazbečar. 40 učencev (11,86%) živali na sliki ni prepoznalo.

- DESETA SLIKA 309 učencev (91,69%) je na sliki prepoznalo polha. 28 učencev (8,3%) živali na sliki ni prepoznalo.

- ENAJSTA SLIKA 186 učencev (55,19%) je na sliki prepoznalo čebelo. 42 (12,46%) je podalo odgovor, da je na sliki osa in 109 (32,34%) muha.

- DVANAJSTA SLIKA

285 učencev (84,56%) je na sliki prepoznalo oso. 52 učencev (15,43%) je podalo odgovor, da je na sliki čebela.

- TRINAJSTA SLIKA 300 učencev (89%) je na sliki prepoznalo kobilico. 37 učencev (10,97%) je podalo odgovor, da je na sliki bogomolka.

- ŠTIRINAJSTA in PETNAJSTA SLIKA Vsi učenci so na sliki prepoznali volka in fazana.


129

- ŠESTNAJSTA SLIKA 335 učencev (99,1%) je na sliki prepoznalo kozo. Dva učenca (0,59%) sta podala odgovor, da je na sliki kozorog.

7. 2 Analiza anketnega vprašalnika za vzgojitelje, vzgojiteljice

1. Pri naslednjih trditvah obkroži ustrezno številko:

LEGENDA: 1- se zelo ne strinjam; 2- se ne strinjam; 3- vseeno mi je; 4- se strinjam; 5- se zelo strinjam

1. Biologije na maram.

Tabela 43: Analiza trditve: biologije ne maram (vzgojiteljice).

1 2 3 4 5

ženske 31 12 7 0 0

% 62 24 14 0 0

Slika 32: Analiza trditve, biologije ne maram (vzgojiteljice). Tabela 44: Analiza trditve, biologije ne maram; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča.

1 2 3 4 5 mesto 10 8 0 0 0 primestje 10 3 6 0 0 vas 11 1 1 0 0

62 % odstotkov anketiranih se zelo ne strinja s trditvijo:»Biologije ne maram.«, 24 anketiranih se s trditvijo ne strinja. 14 % je vseeno. Ugotovljeno je bilo, da podatek kjer anketiranec živi, ne vpliva na odnos do biologije.


130

2. Ne maram živali.

Tabela 45: Analiza trditve, ne maram živali (vzgojiteljice). 1 2 3 4 5

ženske 36 14 0 0 0

% 72 28 0 0 0

Slika 33: Analiza trditve, ne maram živali (vzgojiteljice).

Tabela 46: Analiza trditve, biologije ne maram; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča.


72% se z zgoraj navedeno trditvijo zelo ne strinja, 28 % se ne strinja. Ugotovljeno je bilo, da imajo vsi anketiranci radi živali ne glede na to, kje je njihovo prebivališče.


131

3. Zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas.

Tabela 47: Analiza trditve, zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas (vzgojiteljice).

1 2 3 4 5

ženske 3 18 11 8 10

% 6 36 22 16 20

Slika 34: Analiza trditve, zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas (vzgojiteljice). Tabela 48: Analiza trditve, zelo dobro poznam živali, ki živijo pri nas; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča.


20% anketirancev je mnenja, da zelo dobro poznajo živali, ki živijo pri nas. 16% jih pozna dobro in 22% je vseeno. 6 % anketirancev se je odločilo za odgovor se zelo ne strinjam in 36%, da se ne strinja. Največ anketirank, ki so mnenja da zelo dobro poznajo živali, ki živijo pri nas, prihaja iz vasi (23%).


132

4. Poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem.

Tabela 49: Analiza trditve, poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem (vzgojiteljice).

1 2 3 4 5

ženske 4 14 10 10 12

% 8 28 20 20 24

Slika 35: Analiza trditve, poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem (vzgojiteljice).

Tabela 50: : Analiza trditve, poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem.; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča.


24% anketiranih je mnenja, da zelo dobro poznajo značilnosti živali živečih pri nas in jih znajo uvrstiti v sistem. Največ jih prihaja iz primestja (38,88%). 8% anketiranih trdi, da ne poznajo značilnosti živali živečih pri nas in jih ne znajo uvrstiti v sistem. 11.1% jih prihaja iz mesta.


133

5. Doma imam žival-i in skrbim za njo- njih.

Tabela 51: Analiza trditve, doma imam žival-i in skrbim za njo-njih (vzgojiteljice). 1 2 3 4 5

ženske 28 0 0 1 21

% 56 0 0 2 42

Slika 36: Analiza trditve, doma imam žival-i in skrbim za njo-njih (vzgojiteljice). Tabela 52: Analiza trditve, doma imam žival-i in skrbim za njo-njih; vzgojiteljice glede na kraj prebivališča.

1 2 3 4 5

mesto 8 0 0 1 9 primestje 11 0 0 0 8 vas 9 0 0 0 4

56% anketirank doma nima živali; od tega jih 44,44% prihaja iz mesta, 57,8% iz primestja in 69,2% iz vasi. 42% anketirank ima doma žival, od tega jih 50 % prihaja iz mesta; 44,44% iz primestja in 30,7% iz vasi.


134

2. Ali poznaš pravljice Svetlane Makarovič?

Slika 37: Število anketiranih vzgojiteljic, ki pozna pravljice Makarovičeve.

30 (60%) anketirank pozna pravljice Svetlane Makarovič. 40% vzgojiteljic pravljic Svetlane Makarovič ne pozna.

- Katere pravljice Svetlane Makarovič poznaš? 20 anketirank pozna najmanj dve a ne več kot štiri pravljice Makarovičeve. Največkrat navedena pravljica je bila Veveriček posebne sorte (80%). Poznane pravljice so še Sovica Oka, Pekarna Mišmaš, Netopir Kazimir, Replja in Medena pravljica.


135

3. Obkroži ali dopiši odgovor, ki velja zate.

LEGENDA: M: mesto, P: primestje, V: vas,

S: skupaj. 60% vzgojiteljic otrokom predvaja pravljice zapisane v elektorski obliki. 58% le teh vzgojiteljic se po poslušani pravljici z otroci pogovarja. Vse anketirane vzgojiteljice otrokom prebirajo pravljice in se z njimi o prebrani pravljici tudi pogovarjajo. Ugotovljeno je bilo, da se vzgojiteljice raje poslužujejo knjig kot pa sodobne elektronske pripomočke. Kar 20 % več vzgojiteljic otrokom pravljice prebira kot pa jih predvaja v elektronski obliki. 76% anketirank otrokom po prebiranju živalskih pravljic predstavi realne karakteristike živali.

Tabela 53: Prebiranje, poslušanje in predvajanje živalskih pravljic (vzgojiteljice).

M P V S

DA 12 13 5 30Otroci v moji skupini pravljice poslušajo v elektronski obliki (CD, kaseta). NE 6 6 8 20

DA 12 13 4 29O poslušani pravljici se pogovarjamo.

NE 6 6 9 21

DA 18 19 13 50Otrokom prebiram pravljice.

NE 0 0 0 0

DA 18 19 13 50O prebrani pravljici se pogovarjamo.

NE 0 0 0 0

DA 13 16 9 38Med ali po prebiranju živalskih pravljic, otrokom predstavim realne karakteristike nastopajočih živali. NE 5 3 4 12

DANE

Slika 38: Število vzgojiteljic, ki otrokom po prebiranju živalskih pravljic, predstavi realne karakteristike živali.


136

4. Kaj je žival? Vse anketiranke so napisale, da je žival živo bitje. 5. S križcem označi ali poznaš živali zapisane v tabeli in na kakšen način si se seznanil-a z njimi. Tabela 54: Načini seznanitve vzgojiteljic z določeno živalsko vrsto. srečal-

a sem v naravi

v šoli bral-a sem v knjigah

videl-a sem po televiziji

videl-a sem v živalskem vrtu

videl-a sem nagačeno

ne poznam te živali

čebela 50 1 15 14 2 0 0 čuk 9 1 13 38 3 0 0 detel 13 0 15 39 1 1 0 d.d. mačka

29 2 19 36 3 0 0

d.mačka 0 2 14 37 16 2 0 fazan 23 1 9 22 14 6 0 golob 50 0 8 10 1 0 0 gos 45 2 15 22 6 0 0 gosenica 44 5 14 20 1 0 0 hrček 6 11 24 31 4 0 0 jastreb 7 0 15 39 12 1 0 jazbec 0 2 19 36 15 1 2 jež 35 2 14 26 4 0 0 kanarček 5 1 18 44 7 0 0 kanja 5 0 13 27 1 0 17

kavka 1 0 5 17 2 0 30 kobilica 40 3 13 18 0 0 1 kokoš 41 0 15 20 1 0 0 komar 45 1 11 16 0 0 0 kos 43 0 12 19 0 0 0 koza 44 0 11 15 1 0 0 kresnica 32 0 8 15 2 0 7 kukavica 29 0 16 25 2 0 0 labod 40 0 11 21 5 0 0 lisica 3 0 22 37 10 2 0 miš 37 2 14 18 2 0 0 netopir 28 1 14 30 6 0 0 opica 0 0 11 32 28 0 0 osa 50 1 10 16 1 0 0


137

ovca 35 1 12 23 3 0 0 papagaj 1 0 17 30 18 0 0 pes 50 1 7 15 3 0 0 polh 0 0 18 40 10 0 4 prašič 33 2 14 23 4 0 0 s. mačka

10 0 9 44 0 0 0

slavec 21 0 14 32 2 0 3 sova 2 0 23 40 10 1 0 sraka 38 1 9 27 2 0 0 srna 26 1 15 30 10 0 0 šoja 17 1 9 33 3 0 4 štorklja 33 2 11 27 5 0 0 veverica 31 1 18 28 9 0 0 volk 0 0 10 34 24 1 0 vrabec 49 1 8 12 1 0 0 vrana 48 1 8 11 0 0 0 zajec 37 1 12 21 5 0 0 z. hrček 0 5 10 25 3 0 12 žolna 19 1 9 33 1 0 0


138

• srečal-a sem v naravi Tabela 55: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice srečale v naravi. %

čebela 100 golob 100

osa 100

pes 100

vrabec 98

vrana 96

gos 90

komar 90

gosenica 88

koza 88

kos 86

kokoš 82

metulj 82

labod 80

miš 74

zajec 74

jež 70

ovca 70

prašič 66

štorklja 66

kresnica 64

veverica 62

d. d. mačka 58

kukavica 58

netopir 56

sraka 52

srna 52

fazan 46

slavec 42

žolna 38

šoja 34

detel 26

siamska mačka 20

čuk 18

jastreb 14

hrček 12

kanarček 10

kanja 10

kobilica 8

lisica 6

sova 4

kavka 2

papagaj 2

divja mačka 0

jazbec 0

marabu 0

medved 0

merjasec 0

opica 0

polh 0

volk 0

zlati hrček 0

Največkrat srečane živali v naravi so čebela, golob, osa in pes. Sledijo jih vrabec, vrana, gos in komar (90 ali več odstotkov). Živali, katerih vzgojitelje niso srečale v naravi so divja mačka, jazbec, marabu, medved, merjasec, opica, polh, volk in zlati hrček. Kljub temu, da so kobilice skoraj na vsakem travniku, jih je le 8% vzgojiteljic že videlo v naravi.


139

• v šoli Tabela 56: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice srečale v šoli. %

hrček 22 gosenica 10

zlati hrček 10

kobilica 6

metulj 6

d. d. mačka 4

divja mačka 4

gos 4

jazbec 4

jež 4

miš 4

prašič 4

čebela 2

čuk 2

fazan 2

kanarček 2

komar 2

netopir 2

osa 2

ovca 2

pes 2

sraka 2

srna 2

šoja 2

štorklja 2

veverica 2

vrabec 2

vrana 2

zajec 2

žolna 2

detel 0

golob 0

kanja 0

kavka 0

kokoš 0

kos 0

koza 0

kresnica 0

kukavica 0

labod 0

lisica 0

marabu 0

medved 0

merjasec 0

opica 0

papagaj 0

polh 0

siamska mačka 0

slavec 0

sova 0

volk 0

55% vzgojiteljic se je s hrčkom seznanilo v šoli. Živali, katere so vzgojiteljice spoznale v šoli so še gosenica, zlati hrček, kobilica in metulj (vsi nad 5%). V šoli se vzgojiteljice niso seznanile z 21 različnimi vrstami živalmi.


140

• bral-a sem v knjigah Tabela 57: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice srečale s pomočjo knjig. %

hrček 48 sova 46

lisica 44

medved 42

jazbec 38

d. d. mačka 38

polh 36

veverica 36

kanarček 36

papagaj 34

kukavica 32

srna 30

kokoš 30

jastreb 30

gos 30

detel 30

čebela 30

divja mačka 29

slavec 28

prašič 28

netopir 28

miš 28

jež 28

gosenica 28

čuk 26

kobilica 26

kanja 26

merjasec 26

kos 24

ovca 24

zajec 24

štorklja 22

opica 22

labod 22

koza 22

komar 22

zlati hrček 20

volk 20

osa 20

žolna 18

šoja 18

sraka 18

siamska mačka 18

kresnica 18

fazan 18

golob 16

metulj 16

vrana 16

vrabec 16

pes 14

kavka 10

marabu 6

Največkrat so vzgojiteljice brale o hrčku (48%). Sledijo mu sova, lisica, medved, jazbec, domača dolgodlaka mačka, polh, veverica, kanarček, papagaj in kukavica (vsi nad 30%). S pomočjo knjige so se vzgojiteljice najmanjkrat seznanile z žolno, šojo, srako, siamsko mačko, kresnico, fazanom, golobom, metuljem, vrano, vrabcem, psom, kavko in marabujem (vsi pod 20%).


141

• videl-a sem po televiziji Tabela 58: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice seznanile preko televizije. %

kanarček 88 siamska mačka 88

medved 82

sova 80

detel 78

jastreb 78

čuk 76

merjasec 76

divja mačka 74

d. d. mačka 72

jazbec 72

lisica 72

volk 68

šoja 66

žolna 66

opica 64

slavec 64

hrček 62

netopir 60

papagaj 60

srna 60

veverica 56

kanja 54

sraka 54

štorklja 54

jež 52

kukavica 50

zlati hrček 50

ovca 46

prašič 46

fazan 44

gos 44

labod 42

zajec 42

gosenica 40

kokoš 40

polh 40

kos 38

kobilica 36

miš 36

metulj 34

kavka 34

komar 32

osa 32

koza 30

kresnica 30

pes 30

čebela 28

vrabec 24

vrana 22

golob 20

marabu 14

Največ anketirank, 88%, se je s kanarčkom in siamsko mačko seznanilo s pomočjo televizije. Sledijo jima medved, sova, detel, jastreb, čuk, merjasec, divja mačka, domača dolgodlaka mačka, jazbec in lisica (vsi nad 70%). 11% anketirank se je s pomočjo televizije seznanilo z marabujem.


142

• videl- a sem v živalskem vrtu Tabela 59: Seznam živali s katerimi so se vzgojiteljice seznanile v živalskih vrtovih. %

opica 56 volk 48

medved 42

merjasec 36

papagaj 36

divja mačka 32

jazbec 30

fazan 28

jastreb 24

lisica 20

polh 20

sova 20

srna 20

veverica 18

kanarček 14

gos 12

netopir 12

labod 10

štorklja 10

zajec 10

hrček 8

jež 8

prašič 8

čuk 6

d. d. mačka 6

ovca 6

pes 6

šoja 6

zlati hrček 6

čebela 4

kavka 4

kresnica 4

kukavica 4

marabu 4

miš 4

slavec 4

sraka 4

detel 3

golob 2

gosenica 2

kanja 2

kokoš 2

koza 2

osa 2

vrabec 2

žolna 2

kobilica 0

komar 0

kos 0

metulj 0

siamska mačka 0

vrana 0

56% anketirank je v živalskem vrtu videlo opico. Sledijo ji volk, medved, merjasec, papagaj in divja mačka (vsi nad 30%). Vrane, siamske mačke, metulja, kosa, komarja in kobilice anketiranke v živalskem vrtu niso videle.


143

• videla sem nagačeno Tabela 60: Seznam živali, ki so jih vzgojiteljice videle nagačene. %

fazan 12 divja mačka 4

lisica 4

medved 4

merjasec 4

detel 2

jastreb 2

jazbec 2

sova 2

volk 2

12 % anketirank je videlo nagačenega fazana. Sledijo mu divja mačka, lisica, medved in merjasec (vsi 4%).

• ne poznam te živali Tabela 61: Seznam nepoznanih živali (vzgojiteljice). %

marabu 84 kavka 60

kanja 34

zlati hrček 24

kresnica 14

polh 8

šoja 8

slavec 6

jazbec 4

kobilica 2

merjasec 2

84% anketirank ne pozna marabuja. Med nepoznanimi živalmi sta še kavka in kanja, kljub temu, da imata oba ptiča prebivališče v Sloveniji. 6. Po katerih znakih bi prepoznala.

1. marabuja Dve anketiranki (4%) sta odgovorili, da bi marabuja prepoznali zaradi njegovih dolgih nog, ter da je marabu ptič.

2. šojo 20 anketirank (40%) bi šojo prepoznalo po modrih peresih.

3. volka Vse anketiranke (100%) so odgovorile, da bi volka prepoznale, ker je le-ta podoben psu.


144

4. jastreba 7 anketirank (14%) bi jastreba prepoznalo, ker je mrhovinar. 40 (80%) bi ga prepoznalo po značilnem belem ovratniku okoli vratu. 3 anketiranke jastreba ne bi prepoznale.

5. jazbeca 45 (90%) anketirank bi jazbeca prepoznalo po belih lisah. 5 (10%) anketiranih vzgojiteljic jazbeca ne bi prepoznale.

6. polha Odgovori po čem bi vzgojiteljice prepoznale polha so si bili med sabo zelo različni. 15 (30%) vzgojiteljicam se zdi polh najbolj prepoznaven po svojih velikih očeh. 35 (70%) vzgojiteljic bi polha prepoznalo po barvi kožuha.

7. V spodnje polje nariši komarja in označi dele njegovega telesa. 43 vzgojiteljic (86%) komarja ni narisalo.

a. neoznačene slike

Slika 39: Slika neoznačenega komarja (vzgojiteljice). Ena anketiranka je narisala komarja in njegove dele teles ni poimenovala.

b. slabo ali pomanjkljivo označene slike


145

Slika 40: Slike slabo ali pomanjkljivo označenih komarjev (vzgojiteljice). 7 (14%) anketirank je komarja narisalo s slabimi ali pomanjkljivimi poimenovanji njegovega telesa.


146

8. Ali velja trditev v pesmi? S čim se prehranjujejo ježi? Tabela 62: Prehranjevanje ježev (vzgojiteljice). SADJE MESO VSEJEDI M 11 3 4 P 11 5 3 V 11 1 1 61,11% anketiranih vzgojiteljic, ki prihajajo iz mesta, je mnenja, da se ježi prehranjujejo s sadjem. S trditvijo, da so ježi rastlinojedi se prav tako strinja 57.89% anketirank iz primestja in 84,61% iz vasi. 16,66% vzgojiteljic iz mesta, 26,31% iz primestja in 7,69% iz vasi, meni, da so ježi mesojede živali. 22,22% anketirank iz mesta, 15,78% iz primestja in 7,69% iz vasi pa ježem pripisuje vsejede prehranjevalne navade.

Slika 41: Prehranjevanje ježev (vzgojiteljice). 9. Katera žival je čuk? V kakšnem odnosu je s sovo? Vseh 50 anketirank je odgovorilo, da je čuk ptič. Potemtakem je odgovor 100% korekten. Na vprašanje v kakšnem odnosu je čuk s sovo, je 98% anketirank odgovorilo, da je čuk sovin partner. Le 2% anketirank, oziroma zgolj ena anketiranka, ki ima prebivališče na vasi, je odgovorila, da je čuk vrsta sove.


147

10. Pozorno preberi spodnje trditve ter s križcem (x) označi, ali gre za pravilno oziroma napačno trditev. Če odgovora ne poznaš, označi 'ne vem'. Tabela 63: Poznavanje živalskih karakteristik (vzgojiteljice). DA NE NE VEM 1. Stonoge imajo sto nog. 0 41 9 2. Čebele pičijo z ostrim želom in po piku se ji želo obnavlja.

2 40 8

3. Medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja. 14 30 6 4. Šoja ima modra peresa. 34 8 8 5. Netopirji spijo v mračnih skalnih votlinah, obešeni z glavo navzdol.

38 12 0

6. Ježi so dnevno aktivne živali. 19 31 0 7. Sove ponoči spijo. 10 22 18 8. Hrčki prenašajo hrano s pomočjo vrečic na smrčku. 18 16 16 9. Jazbeci so hitre in okretne živali, kopljejo brloge. 23 0 27

Trditev z največ pravilni odgovori je prva trditev »stonoge imajo sto nog«. 82% anketiranih vzgojiteljic se s trditvijo ne strinja. 40 vzgojiteljic (80%) je pravilno odgovorilo na drugo trditev; čebelam se po piku želo ne obnavlja. 68% oziroma 34 vzgojiteljicam je znano, da imajo šoje modra peresa. 38 vzgojiteljic (76%) se strinja s trditvijo, da netopirji spijo v mračnih skalnatih votlinah, obešeni z glavo navzdol. 31 (62%) in 22 (44%) anketiranih vzgojiteljic ve, da ježi in sove niso dnevno aktivne živali. 27 vzgojiteljicam (54%) podatek o jazbečevih sposobnostih kopanja jam ni znan.


148

11. S križcem (x) označi v katere skupine uvrščamo spodaj navedene živali. Tabela 64: Živali uvrščene v sistem glede na mesto prebivanja (vzgojiteljice).

mesto primestje vas

ptice 0 1 0


hrošči 2 2 0

kožekrilci 2 0 1

dvokrilci 5 3 2

čebela 11,11% anketiranih iz mesta in 7,69% iz vasi, je uvrstilo čebelo med kožekrilce.

ne vem 1 2 0

mesto primestje vasčuk Vsi anketirani so uvrstili čuka med ptice.

ptice 18 19 13

mesto primestje vasdetel Vsi anketirani so uvrstili detla med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas


ne vem 0 1 0

sesalci, domača žival

10 10 9

domača dolgodlaka mačka 22,22% anketiranih iz mesta, 15,78% iz primestja in 7,69% iz vasi, je uvrstilo domačo dolgodlako mačko med zveri, sesalce in domače živali.


4 3 1

mesto primestje vas

zveri 2 2 2

sesalci 6 8 5

ne vem 4 5 0

divja mačka 33,33% anketiranih iz mesta, 21% iz primestja in 46,15% iz vasi, je uvrstilo divjo mačko med zveri in sesalce.



149

mesto primestje vasfazan Vsi raketirani so uvrstili fazana med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vasgolob Vsi anketirani so uvrstili goloba med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas

ptice 12 12 8

gos 33,33% anketiranih iz mesta, 36,84% iz primestja in 38,46% iz vasi, je uvrstilo gos med ptice in domače živali.

ptice, domača žival

6 7 5

mesto primestje vas

zveri 0 1 1

glodavci 0 1 1


hrošči 5 6 5

členonožci 1 2 1

gosenica 44,44% anketiranih iz mesta, 26,31% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo gosenico med krilate žuželke.

ne vem 4 4 1

mesto primestje vas


glodavci 2 4 2

sesalci 2 4 3

ne vem 3 3 2

glodavci. sesalci

5 5 4


0 1 1

hrček 27,77% anketiranih iz mesta , 26,31% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo hrčka med glodavce in sesalce.

glodavci, sesalci, domača

2 1 0

mesto primestje vas

ptice 14 14 10

jastreb 77,77% anketiranih iz mesta , 73,68% iz primestja in 76,92% iz vasi, je uvrstilo jastreba med ptiče. ne vem 4 5 3


150

mesto primestje vas

zveri 1 3 2

glodavci 0 3 0

sesalci 8 9 10

ne vem 4 2 2

jazbec 27,77% anketiranih iz mesta , 10,52% iz primestja in 7,69% iz vasi, je uvrstilo jazbeca med zveri in sesalce.


mesto primestje vas

glodavci 1 3 1

sesalci 10 5 10

ne vem 2 6 1

jež 55,55% anketiranih iz mesta , 26,31% iz primestja in 76,92% iz vasi, je uvrstilo ježa med sesalce.


mesto primestje vaskanarček Vsi anketirani so uvrstili kanarčka med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas

ptice 15 14 9

kanja 83,33% anketiranih iz mesta , 73,68% iz primestja in 69,23% iz vasi, je uvrstilo kanjo med ptiče. ne vem 3 5 4

mesto primestje vas

ptice 8 11 11

hrošči 0 1 0

kavka 44,44% anketiranih iz mesta , 57,89% iz primestja in 84,61% iz vasi, je uvrstilo kavko med ptiče. ne vem 10 7 2

mesto primestje vas


hrošči 7 4 2

kobilica 27,77% anketiranih iz mesta , 42,1% iz primestja in 61,53% iz vasi, je uvrstilo kobilico med krilate žuželke. kožekrilci 2 0 0


151

dvokrilci 1 1 1

členonožci 0 4 0

ne vem 3 2 2

mesto primestje vas


ptice 7 11 6

sesalci 1 1 0

kokoš 38,88% anketiranih iz mesta , 57,89% iz primestja in 23% iz vasi, je uvrstilo kokoš med ptiče in domače živali.


5 3 4

mesto primestje vaskos Vsi anketirani so uvrstili kosa med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas


sesalci 10 6 4

ne vem 1 3 2

koza 55,55% anketiranih iz mesta , 31,57% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo kozo med sesalce. 16,66% anketiranih iz mesta , 26,31% iz primestja in 38,46% iz vasi, je uvrstilo kozo med sesalce in domače živali.


3 5 5

mesto primestje vas

ptice 0 2 2

zveri 0 0 1


hrošči 4 1 4

kožekrilci 2 1 2

dvokrilci 1 1 0

členonožci 0 2 0

kresnica 38,88% anketiranih iz mesta , 31,57% iz primestja in 23% iz vasi, je uvrstilo kresnico med krilate žuželke. 22,22% anketiranih iz mesta , 5,26% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo kresnico med hrošče.

ne vem 4 6 1


152

mesto primestje vaslabod Vsi anketirani so uvrstili laboda med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas

zveri 9 7 4

sesalci 6 6 5

ne vem 1 2 1

lisica 11,11% anketiranih iz mesta , 13% iz primestja in 23% iz vasi, je uvrstilo lisico med zveri in sesalce.


mesto primestje vas

ptice 3 3 1

marabu 16,66% anketiranih iz mesta , 15,78% iz primestja in 7,69% iz vasi, je uvrstilo marabuja med ptiče. ne vem 15 16 12

mesto primestje vas

zveri 3 4 1

sesalci 7 10 3

medved 44,44% anketiranih iz mesta , 26,31% iz primestja in 13% iz vasi, je uvrstilo medveda med zveri in sesalce. zveri, sesalci 8 5 9

mesto primestje vas

zveri 5 6 3

sesalci 7 10 1

merjasec 38,88% anketiranih iz mesta , 52,63% iz primestja in 7,69% iz vasi, je uvrstilo merjasca med sesalce. zveri, sesalci 6 3 9

mesto primestje vas

glodavci 0 1 0


hrošči 5 3 3

kožekrilci 4 1 2

dvokrilci 1 0 0

metulj 22,22% anketiranih iz mesta , 31,57% iz primestja in 38,46% iz vasi, je uvrstilo metulja med krilate žuželke.

sesalci 1 0 0


153

členonožci 0 0 1

ne vem 3 8 2

mesto primestje vas

zveri 3 3 0

glodavci 2 5 5

sesalci 7 10 4


miš 22,22% anketiranih iz mesta , 5,26% iz primestja in 23% iz vasi, je uvrstilo miš med sesalce in glodavce.

glodavci, sesalci

4 1 3

mesto primestje vas

ptice 1 3 0

zveri 1 0 0

glodavci 0 1 1

kožekrilci 0 0 2

dvokrilci 0 1 0

sesalci 6 8 5

ne vem 3 5 1


glodavci, sesalci

2 1 2

netopir 33,33% anketiranih iz mesta , 42,1% iz primestja in 38,46% iz vasi, je uvrstilo netopirja med sesalce.

krilate žuželke, sesalci

1 0 0

mesto primestje vasopica Vsi anketirani so uvrstili opico med sesalce.

sesalci 18 19 13


154

mesto primestje vas

glodavci 0 1 0


hrošči 0 2 2

kožekrilci 3 4 4

dvokrilci 0 0 2

osa 16,66% anketiranih iz mesta , 21% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo oso med kožekrilce.

ne vem 0 3 0

mesto primestje vas


sesalci 7 0 5

ovca 38,88% anketiranih iz mesta in 38,46% iz vasi, je uvrstilo ovco med sesalce. 38,88% anketiranih iz mesta , 84,21% iz primestja in 53,84% iz vasi, je uvrstilo ovco med sesalce in domače živali.


7 16 7

mesto primestje vas


ptice 11 5 5


2 2 2

papagaj 61,11% anketiranih iz mesta , 26,31% iz primestja in 38,46% iz vasi, je uvrstilo papagaja med ptiče.

ne vem 0 2 0

mesto primestje vas


sesalci 6 5 8

ne vem 0 2 1



3 4 3

pes 11,11% anketiranih iz mesta , 5,26% iz primestja in 23% iz vasi, je uvrstilo psa med sesalce in zveri.


1 1 1


155

mesto primestje vas


glodavci 3 4 1

sesalci 9 8 5

ne vem 5 3 3


polh 10,52% anketiranih iz primestja in 15,38% iz vasi, je uvrstilo polha med sesalce in glodavce.

glodavci, sesalci

0 2 2

mesto primestje vas


sesalci 9 10 6

ne vem 0 0 1

prašič 50% anketiranih iz mesta , 52,63% iz primestja in 46,15% iz vasi, je uvrstilo prašiča med sesalce. 27,77% anketiranih iz mesta , 26,31% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo prašiča med sesalce in domače živali.


5 5 4

mesto primestje vas


sesalci 7 6 2

ne vem 0 1 2



4 3 4

siamska mačka 7,69% anketiranih iz vasi je uvrstilo siamsko mačko med zveri in sesalce. .


1 0 1

mesto primestje vas


ptice 15 17 11

slavec 83,33% anketiranih iz mesta , 89,47% iz primestja in 84,61% iz vasi, je uvrstilo slavca med ptiče. ne vem 2 2 2


156

mesto primestje vassova

Vsi anketirani so uvrstili sovo med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vassraka Vsi anketirani so uvrstili srako med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas

zveri 1 2 0

sesalci 15 15 10

srna 83,33% anketiranih iz mesta , 78,94% iz primestja in 76,92% iz vasi, je uvrstilo srno med sesalce. zveri, sesalci 2 2 3

mesto primestje vasšoja

Vsi anketirani so uvrstili šojo med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vasštorklja Vsi anketirani so uvrstili štorkljo med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas

zveri 0 6 2

glodavci 3 2 3

sesalci 6 8 3

ne vem 3 0 0

zveri, glodavci 0 0 1


veverica 22,22% anketiranih iz mesta , 10,52% iz primestja in 30,76% iz vasi, je uvrstilo veverico med glodavce in sesalce.

glodavci, sesalci

4 2 4

mesto primestje vas

glodavci 2 1 0

volk 38,88% anketiranih iz mesta , 57,89% iz primestja in 76,92% iz vasi, je uvrstilo volka med zveri in sesalce.

sesalci 7 7 3


157

ne vem 2 0 0


mesto primestje vas

ptice 17 16 13

zveri 1 1 0

vrabec 94,44% anketiranih iz mesta , 84,21% iz primestja in 100% iz vasi, je uvrstilo vrabca med ptiče. ne vem 0 2 0

mesto primestje vasvrana Vsi anketirani so uvrstili vrano med ptiče.

ptice 18 19 13

mesto primestje vas


glodavci 5 8 3

sesalci 6 6 7


glodavci, domača žival

0 1 0

glodavci, sesalci

0 1 1


1 1 2

zajec 33,33% anketiranih iz mesta , 31,57% iz primestja in 53,84% iz vasi, je uvrstilo zajca med sesalce.


1 1 1

mesto primestje vas


zveri 0 0 2

glodavci 3 4 3

sesalci 6 2 1

zlati hrček 15,78% anketiranih iz primestja je uvrstilo zlatega hrčka med sesalce in glodavce.

ne vem 2 4 1


158


glodavci, domača žival

0 1 1

glodavci, sesalci

0 3 0


1 1 0


1 0 0


1 1 3

mesto primestje vasžolna Vsi anketirani so uvrstili žolno med ptiče.

ptice 18 19 13


159

SEZNAM pravilno uvrščenih ŽIVALI

GLEDE NA KRAJ PREBIVALIŠČA Tabela 65: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- mesto (vzgojiteljice). MESTO % čuk 100 detel 100 fazan 100 golob 100 kanarček 100 kos 100 labod 100 opica 100 sova 100 sraka 100 šoja 100 štorklja 100 vrana 100 žolna 100 vrabec 94,44 kanja 83,33

slavec 83,33srna 83,33jastreb 77,77papagaj 61,11koza 55,55jež 55,55prašič 50 gosenica 44,44kavka 44,44medved 44,44kokoš 38,88kresnica 38,88merjasec 38,88ovca 38,88volk 38,88divja mačka 33,33gos 33,33netopir 33,33

zajec 33,33hrček 27,77jazbec 27,77kobilica 27,77d. d. mačka 22,22metulj 22,22miš 22,22veverica 22,22marabu 16,66osa 16,66čebela 11,11lisica 11,11pes 11,11

Anketiranke, ki imajo prebivališče v mestu, so najbolje v sistem uvrstile 13 ptičev in opico. Čuk, detel, fazan, golob, kanarček, kos, labod, sova, sraka, šoja, štorklja, vrana, žolna in opica so bili v sistem vneseni pravilno pri vseh (100%) vzgojiteljicah. Živali, ki jih anketiranke niso znale vnesti v sistem so čebela, lisica in pes. Te živali so bile le s 11,11% korektno uvrščene v sistem.


160

Tabela 66: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- primestje (vzgojiteljice). PRIMESTJE % čuk 100 detel 100 fazan 100 golob 100 kanarček 100 kos 100 labod 100 opica 100 sova 100 sraka 100 šoja 100 štorklja 100 vrana 100 žolna 100 slavec 89,47 vrabec 84,21

srna 78,94jastreb 73,68kanja 73,68kavka 57,89kokoš 57,89volk 57,89merjasec 52,63prašič 52,63kobilica 42,1 netopir 42,1 gos 36,84koza 31,57kresnica 31,57metulj 31,57zajec 31,57gosenica 26,31hrček 26,31jež 26,31

medved 26,31papagaj 26,31divja mačka 21 osa 21 d. d. mačka 15,78marabu 15,78zlati hrček 15,78lisica 13 jazbec 10,52polh 10,52veverica 10,52miš 5,26 pes 5,26

Anketiranke, ki imajo prebivališče v primestju, so najbolje v sistem uvrstile 13 ptičev in opico. Seznam pravilno uvrščenih živali je enak kot pri vzgojiteljicah, ki imajo prebivališče v mestu. Živali, ki ju anketiranke niso znale vnesti v sistem sta miš in pes. Ti živali sta zgolj s 5,26% korektno uvrščeni v sistem.


161

Tabela 67: Seznam pravilno uvrščenih živali v biološki sistem, glede na kraj prebivanja- vas (vzgojiteljice). VAS % čuk 100 detel 100 fazan 100 golob 100 kanarček 100 kos 100 labod 100 opica 100 sova 100 sraka 100 šoja 100 štorklja 100 vrana 100 žolna 100 vrabec 100 kavka 84,61 slavec 84,61

jastreb 76,92jež 76,92srna 76,92volk 76,92kanja 69,23kobilica 61,53zajec 53,84divja mačka 46,15prašič 46,15gos 38,46metulj 38,46netopir 38,46ovca 38,46papagaj 38,46gosenica 30,76hrček 30,76koza 30,76osa 30,76

veverica 30,76kokoš 23 kresnica 23 lisica 23 miš 23 pes 23 polh 15,38medved 13 čebela 7,69 d. d. mačka 7,69 jazbec 7,69 marabu 7,69 merjasec 7,69 siamska 7,69

Anketiranke, ki imajo prebivališče na vasi, so najbolje v sistem uvrstile 14 ptičev in opico. Poleg vseh že zgoraj pravilno uvrščenih ptic pri vzgojiteljicah iz mesta in primestja, so anketiranke iz vasi pravilno v sistem uvrstile še vrabca. Živali, ki jih anketiranke niso znale vnesti v sistem so čebela, domača dolgodlaka mačka, jazbec, marabu, merjasec in siamska mačka. Te živali so bile le s 7,69% korektno uvrščene v sistem.


162

12. Oglej si slike živali na priloženem listu ter v spodnjo preglednico napiši za katero živalsko vrsto gre.

- PRVA SLIKA

3 vzgojiteljice (6%) so na sliki prepoznale kavko. 40 anketirank (80%) je kot odgovor navedlo kosa. 7 vzgojiteljic (14%) živali na sliki ni prepoznalo. Tabela 68:Prepoznane živali s pomočjo slik (vzgojiteljice).

- DRUGA SLIKA

40 (80%) anketiranih vzgojiteljic je na sliki prepoznalo vrano. 10 vzgojiteljic (20%) živali na sliki ni prepoznalo.

- TRETJA SLIKA 86% anketirank, oziroma 43 vzgojiteljic je prepoznalo šojo. 7 (14%) anketirank živali na sliki ni prepoznalo.

- ČETRTA SLIKA 23 anketiranih vzgojiteljic (46%) je na sliki prepoznalo srako. 27 (54%) anketirank, živali na sliki ni prepoznalo.

- PETA SLIKA

21 anketiranih vzgojiteljic (42%) je na sliki prepoznalo kresnico. 29 vzgojiteljic (58%) živali na sliki ni prepoznalo.

- ŠESTA SLIKA Vse anketiranke so prepoznale komarja.

- SEDMA SLIKA 32 odgovorov (64%) je bilo pravilnih. 18 (36%) anketiranih vzgojiteljic živali na sliki ni prepoznalo.

- OSMA SLIKA Nihče izmed anketiranih na sliki ni prepoznal kanje.

- DEVETA - ŠESTNAJSTA SLIKA Vzgojiteljice so v 100% na sliki prepoznale jazbeca, polha, čebelo, oso, kobilico, volka, fazana in kozo.

številka slike pravilen odgovor % 1 kavka 62 vrana 803 šoja 864 sraka 465 kresnica 426 komar 1007 orel 648 kanja 09 jazbec 10010 polh 10011 čebela 10012 osa 10013 kobilica 10014 volk 10015 fazan 10016 koza 100


163

8 ANALIZA RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ 1. Ali osnovnošolci imensko poznajo živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Makarovičeve.

Slika 42: Seznam poznanih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci). V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da osnovnošolci ne poznajo 18 živali (od 51), ki nastopajo v pravljicah Svetlane Makarovič. Iz zgornjega grafikona je razvidno da 100% anketiranih osnovnošolcev ne pozna marabuja. 53,92% anketiranih osnovnošolcev ne pozna kavke, 36,4% zlatega hrčka. Seznam nepoznanih živali sestavlja 12 ptičev (marabu, kavka, kanja, šoja, detel, slavec, žolna, jastreb, čuk, kukavica, kanarček in vrabec).


164

2. Koliko znanja imajo osnovnošolci o živalih, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Z analizo anketnega vprašalnika, vprašanja I, J, K, L, M, smo ugotovili, da imajo učenci zelo pomanjkljivo znanje o živalih, ki nastopajo v izbranih pravljicah Makarovičeve. Nepoznane živali:

Slika 43: Seznam nepoznanih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci). 337 učencev, 100% anketiranih osnovnošolcev v naravi ne bi prepoznalo marabuja; 315 učencev (94,47%) šoje, 135 (40%) jastreba, 157 (46,58%) jazbeca in 232 anketiranih (68,84%) ne bi prepoznalo polha. V nadaljevanju nihče izmed anketiranih osnovnošolcev ni narisal slike komarja, na kateri bi dobro označil dele njegovega telesa. 80 učencev narisanih slik ni označilo (44,44%), 100 (55,55%). učencev je narisane slike slabo ali pomanjkljivo označilo

Prehranjevanje ježev:

Slika 44: Načini prehranjevanja ježev (osnovnošolci). 144 učencev, 72% meni, da se ježi prehranjujejo zgolj s sadjem.


165

Osnovnošolci poznajo čuka in ga znajo uvrstiti med ptiče. Vendar nihče izmed anketiranih ni vedel, da je čuk zgolj vrsta sov in ne moški spol sove. Vsi anketiranci, 237 učencev, je odgovorilo, da je čuk sovin partner. Trditve na katere so osnovnošolci odgovorili napačno so:

- T1: Stonoge imajo sto nog. - T2: Čebele pičijo z ostrim želom in po piku se jim želo obnavlja. - T3: Medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja. - T4: Šoja ima modra peresa. - T5: Netopirji spijo v mračnih skalnatih votlinah, obešeni z glavo

navzdol. - T6: Ježi so dnevno aktivne živali. - T7: Sove ponoči spijo.

Slika 45: Analizirane trditve, o poznavanju karakteristik izbranih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci). 25,7% anketiranih osnovnošolcev trdi, da imajo stonoge sto nog, 29,38% meni, da se čebelam po piku želo obnavlja. 31,9% osnovnošolcev se je strinjalo s trditvijo, da medvedi pozimi ne spijo zimskega spanja. 30,9% osnovnošolcev šojam ne pripisuje modrih peres in 10,82% se ne strinja s trditvijo, da netopirji spijo v mračnih votlinah, obešeni z glavo navzdol. 27,31% in 14,43% anketiranih se strinja s trditvama, da so ježi in sove dnevno aktivne živali.


166

3. Ali vzgojiteljice imensko poznajo živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič.

Slika 46: Seznam poznanih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (vzgojiteljice). Anketirane vzgojiteljice ne poznajo 11 (od 51) živali, ki nastopajo kot stranski ali glavni literarni liki v pravljicah Svetlane Makarovič. Iz zgornjega grafikona je razvidno, da največ vzgojiteljic ne pozna ptiča marabuja. Med nepoznanimi živalmi so na prvem mestu ptiči, s petimi predstavniki: marabu, kanja, kavka, šoja in slavec. Vzgojiteljice ne poznajo tudi polha, kresnico, zlatega hrčka, jazbeca, kobilico in merjasca.


167

4. Ali osnovnošolci poznajo in znajo uvrstiti v sistem domače živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Z analizami anket je bilo ugotovljeno, da osnovnošolci ne poznajo ali slabo poznajo domače živali. Med domače živali so osnovnošolci uvrstili 21 živali. Največkrat uvrščena žival v kategorijo domača žival, je kanarček (50,74%). Sledijo mu siamska mačka, pes, koza, prašič, kokoš. Presenetljiva je ugotovitev, da koza, prašič in kokoš niso na višjih mestih.

0 20 40 60

detel

d.d.mačka

divja mačka

fazan

golob

gos

hrček

kanarček

kokoš

kos

koza

miš

ovca

papagaj

pes

prašič

siamska mačka

slavec

sova

zajec

zlati hrček

Slika 47: Seznam živali uvrščenih v kategorijo domača žival (osnovnošolci).


168

5. Ali osnovnošolci znajo uvrstiti v sistem živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Ugotovljeno je bilo, da osnovnošolci ne znajo uvrstiti v sistem živali, ki nastopajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Osnovnošolci, ki imajo prebivališče bodisi v mestu, primestju ali na vasi, so pravilno v sistem uvrstili sovo in vrano (nad 90%). V sistem so dobro uvrščali ptiče, z izjemo jastreba. Živali katere niso znali uvrstiti v sistem so merjasec, polh, hrček, siamska mačka, pes, domača dolgodlaka mačka in zlati hrček. Glede na analizo odgovorov sem ugotovila, da osnovnošolci ne znajo družiti biološke kategorije razred, red, vrsta… Kar nekaj anketirancev je določeno žival uvrstilo hkrati med dve popolnoma različni kategoriji. Največje napake so bile:

druženje različnih skupin:

- detla so uvrščali med sesalce in dvokrilce; - jastreba med ptiče in sesalce; - netopirja med zveri in kožekrilce; med krilate žuželke in

sesalce; - veverico med zveri in glodavce.

popolno ne poznavanje bioloških značilnosti določene skupine:

- uvrščanje opice med zveri in sesalce.

nepoznavanje določene živalske vrste:

- uvrstitev čuka med dvokrilce ali sesalce; - uvrstitev fazana med zveri ali dvokrilce; - uvrstitev gosenice med zveri ali glodavce; - uvrstitev kanje med zveri; - uvrstitev kavke med hrošče ali sesalce; - uvrstitev kresnice med ptiče, zveri, dvoživke ali sesalce; - uvrstitev opice med glodavce in sesalce; - uvrstitev ovce med zveri; - uvrstitev prašiča med glodavce.


169

6. Ali so osnovnošolci že videli živali, ki nastopajo kot glavni ali stranski književni liki v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Anketirani osnovnošolci so v naravi srečali in videli v več kot 50 %, 24 živali od 51. Največkrat videni živali (100% anketiranih) sta čebela in pes. Sledijo jima golob (99%), komar in osa (oba 94,5%) in metulj (88,4%). Na seznamu največkrat videnih živali je osem ptic in devet sesalcev. Ugotovljeno je bilo, da anketirani osnovnošolci še niso videli vseh živali, ki nastopajo v pravljicah Svetlane Makarovič, ali pa je odstotek tistih, ki so živali videli zelo nizek.

Slika 48: Seznam videnih živali, ki nastopajo v pravljicah Makarovičeve (osnovnošolci).


170

9 SKLEP Na osnovni zbranih rezultatov lahko ugotovimo, da osnovnošolci le slabo poznajo živali, ki so glavni ali stranski literarni liki v pravljicah Svetlane Makarovič. Še najbolje poznajo sovo, vrano, goloba, laboda in vrabca. Med najbolje poznanimi in med najbolje uvrščenimi živalmi v sistem se pri osnovnošolcih pojavljajo nekatere vrste ptičev (sova, čuk, vrana, vrabec). Medtem kot živali, kot so marabu, kavka, zlati hrček, kanja, šoja, detel, slavec, ne bi prepoznali. V povezavi z ugotovitvijo, da je več kakor polovica učencev pravljice poslušala s pomočjo elektronskih medijev, lahko sklepamo, da ob poslušanju niso bili deležni dodatne razlage nastopajočih likov. Po poslušanju niti niso imeli vizualnega stika s sliko nastopajočih živali. Iz rezultatov anketnega vprašanja o čuku in o prehranjevalnih navadah ježev, lahko sklepamo in povzamemo, da anketirani, ko so že sami lahko prebirali pravljice, navedena dejstva niso preverili, ampak zgolj verjeli zapisanemu. Prav tako navedenim dejstvom niso preverili njihovi bralci. Njihovi bralci, bodisi so bile to vzgojiteljice, starši ali starejši bratje ali sestre, so imeli zgolj funkcijo posredovanja podatkov, ne pa funkcije razlaganja. Oziroma razlagalne funkcije niso zavzeli in izpolnili. Nihče izmed anketiranih ni vedel katera žival je čuk. Vsi analizirani odgovori so bili priča, da je čuk, kakor veli tudi pesmica; Čuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela ….; sovin partner. Pri določevanju domačih živali so imeli osnovnošolci velike probleme. Pri določevanju te kategorije ni bilo razlik med osnovnošolci, ki imajo prebivališče na vasi in med tistimi, ki živijo v mestu ali primestju. Med domače živali so osnovnošolci uvrstili 21 živali. Več kot polovica anketiranih osnovnošolcev je kanarčka uvrstilo v kategorijo domače živali. Kanarčku so sledili siamska mačka, pes, koza, prašič in kokoš. Zanimiv je podatek, da je več anketiranih učencev v kategorijo domača žival uvrstilo kanarčka kot pa na primer prašiča ali kokoš. Znanja, ki bi si ga morali osnovnošolci pridobiti tekom svojega izobraževanja o živalih, imajo zelo malo. Veliko je manjka, veliko napačnih podatkov in veliko napačnih mnenj. Ugotovila sem, da slepo verjamejo zapisanim dejstvom, bodisi so le-ta zapisana v pravljici, pesmici ali zasledijo podatek kje mimogrede. Osnovnih, temeljnih znanj, ki bi jim morala biti znana, jih žal ni. Na primer: četrtina osnovnošolcev se strinja z dejstvom, da imajo stonoge sto nog; tretjina se strinja s trditvijo, da lahko čebele po piku želo izvlečejo iz kože in da se jim želo obnavlja; skoraj tretjina anketiranih osnovnošolcev meni, da šoja nima modrih peres. Prav tako smo z analizo pridobljenih podatkov ugotovili, da veliko anketiranih še ni imelo ne primarnega, ne sekundarnega in niti terciarnega stika z določenimi živalskimi vrstami. Največkrat videne živali, živali s katerimi so učenci prišli v primarni stik, so čebela, pes, golob, komar, osa, metulj, gosenica, kos, kokoš, gos. Živali, ki so


171

popolnoma nepoznane, za katere učenci še niso slišali, jih niso znali uvrstiti v sistem in jih ne bi prepoznali ne v naravi, ne na sliki so marabu, kavka, kanja, šoja, sraka in kresnica. Na osnovi zbranih rezultatov, ki sem jih pridobila z analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen vzgojiteljicam, lahko ugotovimo, da prav tako vzgojiteljice, tako kot osnovnošolci, le slabo poznajo živali, ki so glavni ali stranski literarni liki v pravljicah Makarovičeve. Vzgojiteljice še najbolje poznajo sovo, vrano, goloba in kosa. V primerjavi z osnovnošolci, so tudi vzgojiteljice najbolje znale uvrstiti v sistem nekaj vrst ptičev. Najslabše poznane živali pri vzgojiteljicah so marabu, kavka, kanja, zlati hrček, kresnica, polh, šoja, slavec, jazbec, kobilica in merjasec. Vzgojiteljice ne bi smele biti le v vlogi posredovalcev temveč tudi razlagalcev. Ugotovimo lahko, da na pojasnjevalno vlogo niso ustrezno pripravljene. Vzgojiteljice ne premorejo dovolj znanj, da bi lahko bile sposobne določene fakte iz pravljic primerno pojasniti. S pridobljenimi podatki sem ugotovila, da je tako na osnovnošolski kot tudi na ravni vzgojiteljic premalo znanja, da bi lahko pravljice brali tako, da bi jih razumeli.


172

10 LITERATURA Primarni viri: enainpetdeset živalskih pravljic avtorice Svetlane Makarovič 1. Makarovič, Svetlana, 1972a: Ena o stonogi. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972b: Hrček in Smrček. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972c: Jazbec in ovčka. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972č: Ježistan. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972d: Komar Zz. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972e: Lisica ošabnica. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972f: Mačja zgodba. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972g: Papagaj in sir. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972h: Pod medvedovim dežnikom. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972i: Polh in palček. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972j: Prašičkov koncert. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972k: Razvajeni vrabček. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972l: Smetiščni muc. Miška spi. Ljubljana:Mladinska knjiga. -- 1972m: Sovica Oka. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972n: Strašni volk. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1972o: Zajček gre na luno. Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975a: Breskova koščica. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975b: Hrčkova pogača. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975c: Jazbec skoplje jamo. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975č: Miška si kuje srečo. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975d: Polh si sposodi hruško. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975e: Sita in lačna vrana. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975f: Šoja trguje z medvedjo kožo. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1975g: Volk v ovčjem kožuhu. Vrček se razbije. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980a: »Človek ne jezi se!«. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980b: Čuk in čukec. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980c: Glavni petelinček. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980č: Hrčkova hruška. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980d: Kako se je opica spremenila. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980e: Kam se je kužku mudilo. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980f: Kuna pospravlja. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980g: Kužek išče dom. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980h: Lisičjak v luninem gozdu. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980i: Lisinski se zaljubi. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980j: Mačja predilnica. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga.


173

-- 1980k: Miška nese v mlin. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980k: Mucek se umije. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980m: Netopir Kazimir. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980n: O strašni lisički. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980o: O Tacamuci. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980p: Pasji in mačji. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980r: Pijani trot. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980s: Psiček Piki išče zlato. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980š: Replja. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980t: Sapramiška. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980u: Se me kaj bojite? Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 1980v: Zakaj labod razmišlja. Pravljice iz mačje preje. Ljubljana: Mladinska knjiga. -- 2008a: Medena pravljica. Svetlanine pravljice. Svetlana’s Fairytailes. Dob pri Domžalah: Miš. -- 2008b: Sapramišja sreča. Svetlanine pravljice. Svetlana’s Fairytailes. Dob pri Domžalah: Miš. -- 2008c: Veveriček posebne sorte. Svetlanine pravljice. Svetlana’s Fairytailes. Dob pri Domžalah: Miš. -- 2008č: Zajčkovo leto. Svetlanine pravljice. Svetlana’s Fairytailes. Dob pri Domžalah: Miš. SEKUNDARNI VIRI: 1. Božič, Ivo A. (1983). Ptiči Slovenije. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije. 2. Dovč, Alenka; Blažič, Mateja (2009). Živali pri pouku biologije in naravoslovja: zdravstveno varstvo živali in zakonodaja: Gradivo seminarja - Živali pri pouku biologije in naravoslovja: oskrba, rokovanje, higiena in zakonodaja (7. 3. 2009 in 14. 3. 2009). Ljubljana: Veterinarska fakulteta: Agencija Republike Slovenije za okolje. 3. Glušič, Helga (1996). Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba. 4. Goljevšček, Alenka (1991). Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga. 5. Grosman, Meta (2004). Zagovor branja. Bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Založba Sophia. 6. Haag, Holger (2006). Moja prva knjiga o naravi: [šest življenjskih prostorov, najpomembnejše živali in rastline, praktična navodila za opazovanje]. Tržič: Učila International. 7. Hanžek Novak, Polona (2004). V srcu mladi: bibliografija sodobnih mladinskih pisateljev. Ljubljana: Genija. 8. Haramija, Dragica (2001). Sodobna slovenska pravljica. V A. Pintarić (Ur.). Zbornik radova s medunarodnega znanstvenega skupa. Osjek: Pedagoški fakultet Osjek.


174

9. Haramija, Dragica (2009). Sedem pisav: opus sedmih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (Pedagoška fakulteta Maribor izd.) Maribor: Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga. 10. Keber, Janez (1996). Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva družba. 11. Keber, Janez (1998). Živali v prispodobah 2. Celje: Mohorjeva družba. 12. Kmecl, Matjaž (1976). Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba Borec. 13. Kobe, Marjana (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga. 14. Kobe, Marjana (1999). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga. 5-11. 15. Kordigel Aberšek, Metka (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 16. Kordigel Aberšek, Metka (2000). Mladinska literatura, otroci in učitelji: komunikacijski model ‚poučevanja’ mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 17. Kos, Janko (2001). Literarna teorija. Ljubljana: DZS. 18. Krakar Vogel, Boža (2004). Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS. 19. Kropej, Monika (1995). Pravljica in stvarnost. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 20. Kropp, Paul (2000). Vzgajanje bralca. Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič: Učila. 21. Novak Popov, Irena (2006). Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič: Slavistična revija 54/4 (2006). 711–25. 22. Makarovič, Svetlana (2008). Smetiščni muc in druge zgodbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. 23. Mušič, Janez (2004). Janez Mušič. Ljubljana: Založba Mladika. 24. Pečjak, Sonja (2005). Dejavnosti učiteljev za spodbujanje bralne motivacije učencev. Kako naj šola razvija branje in širšo pismenost. Zbornik Bralnega društva Slovenije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 25. Sagadin, Janez (2003). Statistične metode za pedagoge. Maribor: Založba Obzorja. 26. Saksida, Igor (1986). Šola, učitelj, mati in otrok. Ljubljana: Delavska enotnost. 27. Saksida, Igor (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Založba Obzorja Maribor. 28. Saksida, Igor (1992). Mladinska književnost pri pouku na razrednji stopnji osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. 29. Saksida, Igor (2001). Mladinska književnost. V Pogačnik, J. (Ur.), Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS. 30, Singer, Detlef (2001). Kateri ptič je to?. Kranj: Založba Narava, Olševek. 31. Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valika (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba. 32. Stražar, Borut (1980). Književnost za otroke: (gradivo za vzgojiteljice pripravnice). Ljubljana: Založništvo in izdelava Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. 33. Šircelj, Martina (1972). Pravljice od nekdaj do danes. Kobe, Marjana (ur.): Ura pravljic. Ljublkjana: Mladinska knjiga.


175

34. Štumpf, Brigita (1984). Tipologija sodobne živalske pravljice Svetlane Makarovič (začetna faza: Miška spi, Take živalske). Križevci: Založništvo in izdelava Križevci. 35. Tancer-Kajnih, Darka (1994). Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in knjiga, 38, 25-41. 36. Tancer-Kajnih, Darka (1995). Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in knjiga, 39/40, 38-48. 37. Trop, Melita (1995). Umetniška vrednost sodobne živalske pravljice Svetlane Makarovič. Maribor: Založništvo in izdelava Maribor. 38. Zore, Marjeta (2000). Živalske pravljice Svetlane Makarovič z značilnostmi glavnih likov ter njihova primerjava z značilnostmi otrok. Ljubljana: Založništvo in izdelava Ljubljana. 39. Zupančič, Gregor (2005). Pomen znanja biologije v sodobnem svetu. Proteus 68(2): 94. 40. Würmli, Marcus (1984). Mala enciklopedija narave: ptiči, sesalci, žuželke, ribe, domače živali in rastline. Ljubljana: Kmečki glas.


176

11 PRILOGE

11. 1 Anketni vprašalnik za učence 8. in 9. razredov osnovne šole POZNAVANJE ŽIVALI Dragi učenec in učenka! Sem absolventka Filozofske fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko, smer slovenski jezik s književnostjo in biologija. Ker me zanima, kaj veš o živalih, ki nastopajo kot glavni ali stranski književni liki v pravljicah Svetlane Makarovič, te prosim, da izpolniš anketo. Tvoje odgovore bom uporabila v svoji raziskavi in v njej ne bo vidna tvoja identiteta. Vsi podatki so zaupni in ne bodo posredovani tretjim osebam. Za sodelovanje se lepo zahvaljujem!

Monika Vovk A) OSEBNI PODATKI O ANKETIRANCU (podatke obkroži ali dopiši) 5. Spol: ženski moški 6. Živim v: mestu primesju vasi 7. Razred: 8 razred 9 razred 8. Osnovna šola:

________________________________________________________ B) V katere krožke si vpisan-a?

1. planinski krožek 2. taborniki, skavti 3. bralni krožek 4. drugo

C) Si že osvojil kakšno bralno značko in koliko le-teh? __________________________________________________________________________________________________________________________

D) Pri naslednjih trditvah obkroži ustrezno številko 1- se zelo ne strinjam; 2- se ne strinjam; 3- vseeno mi je; 4- se strinjam; 5- se zelo strinjam 1 Biologije ne maram. 1 2 3 4 5 2 Pouka slovenskega jezika

ne maram. 1 2 3 4 5

3 Biologija je zanimiva zaradi naše(-ega) učitelj-ice(-a).

1 2 3 4 5


177

E) Ali poznaš pravljice Svetlane Makarovič? DA NE

Če je tvoj odgovor da, nadaljuj s vprašanjem. Katere pravljice Svetlane Makarovič poznaš?

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

F) Obkroži ali dopiši odgovor, ki velja zate?

Pravljice sem poslušal-a v elektronski obliki. (CD, kaseta) DA NE O poslušani pravljici smo se s starši pogovarjali. DA NE

Ko še nisem znal-a brati so mi prebirali pravljice. DA NE Če je tvoj odgovor da, nadaljuj s vprašanjem. Pravljice mi je največkrat prebiral-a ________________________________ O prebrani pravljici smo se pogovarjali. DA NE Med ali po prebiranju živalskih pravljic, mi je bralec predstavil realne karakteristike nastopajočih živali. DA NE

G) Na spodnje črte napiši kaj je žival?

____________________________________________________________________________________________________________________________________

4 Slovenski jezik je zanimiv zaradi naše(-ega) učitelj- ice(-a).

1 2 3 4 5

5 Ne maram živali. 1 2 3 4 5 6 Zelo dobro poznam

živali, ki živijo pri nas. 1 2 3 4 5

7 Poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem.

1 2 3 4 5

8 Doma imam žival-i in skrbim za njo- njih.

1 2 3 4 5

9 Rad-a berem. 1 2 3 4 5


178

H) S križcem označi ali poznaš živali zapisane v tabeli in na kakšen način si se seznanil-a z njimi.

SREČAL-a SEM V NARAVI

V ŠOLI

BRAL-a SEM V KNJIGAH

VIDEL-a SEM PO TELEVIZIJI

VIDEL-a SEM V ŽIVALSKEM VRTU

VIDEL-a SEM NAGAČENO

NE POZNAM TE ŽIVALI

čebela čuk detel domača dolgodlaka mačka

divja mačka fazan golob gos gosenica

hrček jastreb jazbec jež kanarček kanja kavka kobilica

kokoš komar kos koza kresnica kukavica labod lisica marabu medved merjasec metulj miš netopir opica osa ovca papagaj pes polh prašič siamska mačka

slavec


179

I) Po katerih znakih bi prepoznal- a: (Če živali ne poznaš, naredi črto.)

marabuja________________________________________________ šojo____________________________________________________ volka___________________________________________________ jastreba_________________________________________________ jazbeca_________________________________________________ polha___________________________________________________

J) V spodnje polje nariši komarja in označi dele njegovega telesa.

K) Ali velja trditev v pesmi? S čim se prehranjujejo ježi?

Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške, nabadati hiti.

____________________________________________________________________________________________________________________________________

sova sraka srna šoja štorklja veverica volk vrabec vrana zajec zlati hrček žolna


180

L) S križcem označi (X) v katere skupine uvrščamo spodaj navedene živali.

ptice

zveri

glodavci

d v o ž i v k e

k ž r u i ž l e a l t k e e

h r o š č i

k o ž e k r i l c i

d v o k r i l c i

s e s a l c i

č l e n o n o ž c i

n e v e m

domača žival


divja mačka fazan golob gos gosenica hrček jastreb jazbec jež kanarček kanja kavka kobilica

kokoš

kos

koza

kresnica

labod

lisica marabu medved merjasec metulj miš netopir opica osa ovca

papagaj pes polh prašič siamska mačka slavec sova


181

M) Katera žival je čuk? V kakšnem odnosu je s sovo?

Čuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela, hopsasa !

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________

N) Pozorno preberi spodnje trditve ter s križcem (X) označi, ali gre za pravilno oziroma napačno trditev. Če odgovora ne poznaš, označi »Ne vem«.

DA NE NE VEM 1) Stonoge imajo sto nog. 2) Čebele pičijo z ostrim želom in po piku se ji želo obnavlja.

3) Medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja.

4) Šoja ima modra peresa. 5) Netopirji spijo v mračnih skalnih votlinah, obešeni z glavo navzdol.

6) Ježi so dnevno aktivne živali. 7) Sove ponoči spijo. 8) Hrčki prenašajo hrano s pomočjo vrečic na smrčku.

9) Jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge.

sraka srna šoja štorklja veverica volk vrabec vrana zajec zlati hrček žolna


182

O) Oglej si slike živali na priloženem listu ter v spodnjo preglednico napiši za katero živalsko vrsto gre.

Št. slike Ime vrste Št. slike Ime vrste 1 10 2 11 3 12 4 13 5 14 6 15 7 16

Hvala za sodelovanje in veliko uspehov v nadaljnjem šolanju!


183

11. 2 Anketni vprašalnik za vzgojitelje, vzgojiteljice POZNAVANJE ŽIVALI Spoštovan-a vzgojitelj-ica! Sem absolventka Filozofske fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko, smer slovenski jezik s književnostjo in biologija. Ker me zanima, kaj veš o živalih, ki nastopajo kot glavni ali stranski književni liki v pravljicah Svetlane Makarovič, te prosim, da izpolniš anketo. Tvoje odgovore bom uporabila v svoji raziskavi in v njej ne bo vidna tvoja identiteta. Vsi podatki so zaupni in ne bodo posredovani tretjim osebam. Za sodelovanje se lepo zahvaljujem!

Monika Vovk A) OSEBNI PODATKI O ANKETIRANCU (podatke obkroži ali dopiši) 1. Spol: ženski moški 2. Živim v: mestu primesju vasi 3. Naziv vrtca v katerem sem zaposlen-a:

____________________________________

C) Ali poznaš pravljice Svetlane Makarovič? DA NE

Če je tvoj odgovor pritrdilen, nadaljuj s vprašanjem. Katere pravljice Svetlane Makarovič poznaš?

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

B) Pri naslednjih trditvah obkroži ustrezno številko 1- se zelo ne strinjam; 2- se ne strinjam; 3- vseeno mi je; 4- se strinjam; 5- se zelo strinjam 1 Biologije ne maram. 1 2 3 4 5 2 Ne maram živali. 1 2 3 4 5 3 Zelo dobro poznam živali,

ki živijo pri nas. 1 2 3 4 5

4 Poznam tipične značilnosti živali živečih pri nas in jih znam uvrstiti v sistem.

1 2 3 4 5

5 Doma imam žival-i in skrbim za njo- njih.

1 2 3 4 5


184

D) Obkroži ali dopiši odgovor, ki velja zate?

Otroci v moji skupini pravljice poslušajo v elektronski obliki. (CD, kaseta) DA NE O poslušani pravljici se pogovarjamo. DA NE

Otrokom prebiram pravljice. DA NE Če je tvoj odgovor da, nadaljuj s vprašanjem. O prebrani pravljici se pogovarjamo. DA NE Med ali po prebiranju živalskih pravljic, otrokom predstavim realne karakteristike nastopajočih živali. DA NE

E) Na spodnje črte napiši kaj je žival? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

F) S križcem označi ali poznaš živali zapisane v tabeli in na kakšen način si

se seznanil-a z njimi.

SREČAL-a SEM V NARAVI

V ŠOLI

BRAL-a SEM V KNJIGI

VIDEL-a SEM PO TELEVIZIJI

VIDEL-a SEM V ŽIVALSKEM VRTU

VIDEL-a SEM NAGAČENO

NE POZNAM TE ŽIVALI


divja mačka fazan golob gos gosenica

hrček jastreb jazbec jež kanarček kanja kavka


185

G) Po katerih znakih bi prepoznal- a: (Če živali ne poznaš, pusti prazno.)

marabuja_________________________________________________ šojo_____________________________________________________ volka____________________________________________________ jastreba__________________________________________________ jazbeca__________________________________________________ polha____________________________________________________

kobilica

kokoš komar kos koza kresnica kukavica labod lisica marabu medved merjasec metulj miš netopir opica osa ovca papagaj pes polh prašič siamska mačka

slavec sova sraka srna šoja štorklja veverica volk vrabec vrana zajec zlati hrček žolna


186

H) V spodnje polje nariši komarja in označi dele njegovega telesa.

I) Ali velja trditev v pesmi? S čim se prehranjujejo ježi?

Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške, nabadati hiti.

__________________________________________________________________

J) Katera žival je čuk? V kakšnem odnosu je s sovo?

Čuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela, hopsasa !

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________

K) Pozorno preberi spodnje trditve ter s križcem (X) označi, ali gre za pravilno oziroma napačno trditev. Če odgovora ne poznaš, označi 'Ne vem'..

DA NE NE VEM

1) Stonoge imajo sto nog. 2) Čebele pičijo z ostrim

želom in po piku se ji želo obnavlja.

3) Medvedi se pozimi prebujajo iz zimskega spanja.

4) Šoja ima modra peresa. 5) Netopirji spijo v mračnih

skalnih votlinah, obešeni z glavo navzdol.

6) Ježi so dnevno aktivne živali.

7) Sove ponoči spijo.


187

8) Hrčki prenašajo hrano s

pomočjo vrečic na smrčku.

9) Jazbeci so zelo hitre in okretne živali, kopljejo brloge.

L) S križcem označi (X) v katere skupine uvrščamo spodaj navedene živali

ptice

zveri

glodavci

d v o ž i v k e

k ž r u i ž l e a l t k e e

hr o š č i

k o ž e k r i l c i

d v o k r i l c i

s e s a l c i

č l e n o n o ž c i

n e v e m

d o m a č a ž i v a l


divja mačka fazan golob gos gosenica hrček jastreb jazbec jež kanarček kanja kavka kobilica

kokoš

kos

koza

kresnica

labod

lisica marabu medved merjasec


188

M) Oglej si slike živali na priloženem listu ter v spodnjo preglednico napiši za katero živalsko vrsto gre.

Št. slike Ime vrste Št. slike Ime vrste1 102 113 124 135 146 157 1689

Hvala za sodelovanje!

metulj miš netopir opica osa ovca papagaj pes polh prašič siamska mačka slavec sova sraka srna šoja štorklja veverica volk vrabec vrana zajec zlati hrček žolna


189

11. 3 SLIKE ŽIVALI KOT PRILOGA K ANKETNEMU VPRAŠALNIKU SLIKA ŠT. 1:

SLIKA ŠT. 2:

SLIKA ŠT. 3:

SLIKA ŠT. 4:

SLIKA ŠT. 5:

SLIKA ŠT. 6:

SLIKA ŠT. 7

SLIKA ŠT. 8


190

SLIKA ŠT. 9

SLIKA ŠT. 10

SLIKA ŠT. 11

SLIKA ŠT. 12

SLIKA ŠT. 13

SLIKA ŠT. 14

SLIKA ŠT. 15 SLIKA ŠT. 16

univerza v mariboru - connecting repositories · (immanuel kant) za strokovno pomoč in spodbudo...

Documents