univerza v ljubljani -...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
KARMEN URBANC
PREDŠOLSKI OTROCI SPOZNAVAJO VIRE ELEKTRIČNE
ENERGIJE
Diplomsko delo
Šoštanj, 2016
2
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Predšolska vzgoja
KARMEN URBANC
Mentorica: viš. pred. dr. Ana Gostinčar Blagotinšek
PREDŠOLSKI OTROCI SPOZNAVAJO VIRE ELEKTRIČNE
ENERGIJE
Diplomsko delo
Šoštanj, 2016
3
ZAHVALA
Z diplomsko nalogo zaključujem eno in začenjam novo poglavje v moji knjigi življenja.
Najprej se želim zahvaliti mentorici dr. Ani Gostinčar-Blagotinšek za pomoč, nasvete in
strokovno vodenje pri pisanju diplomske naloge.
Hvala mag. Bojani Urbanc za prevode.
Hvala vsem, ki ste z mano sodelovali in reševali študijske naloge, me v času študija podpirali,
spodbujali, mi svetovali in verjeli vame.
4
POVZETEK
Diplomska naloga Predšolski otroci spoznavajo vire električne energije je sestavljena iz
teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu je povzeta kognitivna razvojna teorija Jeana Piageta in raziskava otroških
predstav o električnem toku Davida Shipstona. Dodan je tudi kratek opis ključnih besed s
katerimi so se otroci seznanili v raziskovalnem delu.
Drugi del diplomske naloge je empirični. Z individualnimi intervjuji sem ugotavljala predstave,
ki jih imajo pet do šest let stari otroci o pojmih s področja elektrike in na ta način preverila
svoje hipoteze o tem. Na osnovi analize odgovorov otrok na vprašanja med individualnimi
intervjuji pred začetkom dejavnosti sem načrtovala dejavnosti, namenjene spoznavanju
nekaterih pojmov s področja elektrike.
Po izvedenih dejavnostih sem otrokom ponovno zastavila enaka vprašanja kot pred njimi.
Analiza odgovorov otrok na vprašanja pred in po izvedenih aktivnostih nakazuje, da so se
predstave otrok o pojmih, povezanih z električno energijo, dopolnile ali spremenile. V
zaključku diplomske naloge je podan tudi predlog za nadaljne aktivnosti s področja
raziskovanja električnega omrežja od vira do porabnika in električne napeljave od razdelilne
omarice do končnega porabnika.
Ključne besede: začetno naravoslovje, električni krog, električni tok, baterija.
5
ABSTRACT
The bachelor's degree titled Preschool Children Explore the Sources of Electrical Energy
consists of theoretical and empirical part.
The theoretical part is based on the theory of child cognitive development by Jean Piaget and
on research on electric current perception of children by David Shipston. A short description of
key words, introduced to the children in the research work, is added to the degree.
The second part of the Bachelor's degree is empirical. During the research period hypotheses
on electric current perception of 5- to 6-year-old children were proven. The research was based
on children's response analysis of the investigative questions, received during individual
interviews at the very beginning of the research.
After the conclusion of the research, the children were tested again to check their gained
knowledge on the electric current. The analysis of the questions before and after the research
implies some changes in children's electric current perception, which was either improved or
changed. In the conclusion of this degree there is a suggestion on how to continue the research
on the electric power system from the source to its users and on electric installations from the
junction box to the final consumer.
Key words: basic natural sciences, electric circuit, electric current, light bulb.
6
KAZALO
1 UVOD 11
2 TEORETIČNI DEL 12
2.1 Jean Piaget – Teorija kognitivnega razvoja otroka 12
2.1.1 Piagetova teorija razvoja mišljenja 13
2.1.2 Dejavniki intelektualnega razvoja po Piagetu 13
2.1.3 Razvoj besednega zaklada in matematičnih pojmov 14
2.2 Raziskovanje električnega kroga 16
2.3 Naravoslovje v Kurikulumu za vrtce 19
2.4 Električna energija 20
2.5 Električni tok 20
2.6 Statična elektrika 22
2.7 Baterija in galvanski členi 22
2.8 Generator 23
2.9 Dinamo 23
2.10 Viri električne energije 24
3 EMPIRIČNI DEL 25
3.1 Cilji raziskave 25
3.2 Raziskovalna vprašanja 25
3.3 Metode dela 25
3.4 Vzorec 26
3.5 Vprašalnik za preverjanje otroških predstav o virih električne energije 26
3.6 Od kod pride elektrika 26
3.6.1 Statična elektrika 27
3.6.2 Gibanje elektronov – gibalna dejavnost 37
3.6.3 Potovanje elektrike – gibalna dejavnost 40
3.6.4 Baterija 42
3.6.5 Naravni elektrolit 47
3.6.6 Vetrnica 52
3.6.7 Dinamo in ročna svetilka 56
3.6.8 Sončna energija 61
3.7 Analiza in primerjava rezultatov pred in po izvedenih dejavnostih 66
7
4 ZAKLJUČEK 73
5 LITERATURA IN VIRI 74
8
KAZALO SLIK
Slika 1 Vzporedna vezava 21
Slika 2 Zaporedna vezava 21
Slika 3 Preizkus privlačnosti 27
Slika 4 Odbijanje balonov 28
Slika 5 Preprosti elektroskop 28
Slika 6 Elektroskop 29
Slika 7 Beleženje napovedi 30
Slika 8 Balon in koščki papirja 31
Slika 9 Lepljenje papirjev 31
Slika 10 Pobiranje papirjev z baloni 32
Slika 11 Risanje napovedi 33
Slika 12 Glavnik in lasje 33
Slika 13 Preverjanje 34
Slika 14 Odmikanje balonov 34
Slika 15 Gibanje balonov 35
Slika 16 Naelektritev balona 36
Slika 17 Preverjanje električnega naboja 36
Slika 18 Preverjanje električnega naboja 2 36
Slika 19 Gibanje elektronov 37
Slika 20 Gibanje skozi tunel 39
Slika 21 Ožanje tunelov 39
Slika 22 Potovanje skozi tunele 40
Slika 23 Potovanje elektrike 41
Slika 24 Baterija vir električne energije 42
Slika 25 Razpredelnica preizkusov 44
Slika 26 In žarnica sveti 44
Slika 27 Preverjanje vpliva polaritete 1 45
Slika 28 Preverjanje vpliva polaritete 2 45
Slika 29 Električni krog brez porabnika 46
Slika 30 Toplotni učinek električnega toka 47
Slika 31 Privijanje žarnic 47
Slika 32 Naravni elektroliti 48
9
Slika 33 Limona in žarnica 49
Slika 34 Galvanski člen iz krompirja 50
Slika 35 Jabolko in žarnica 50
Slika 36 LED dioda ne sveti 50
Slika 37 Merjenje napetosti z voltmetrom 51
Slika 38 Preverjanje s pomočjo škatle 51
Slika 39 LED dioda sveti 52
Slika 40 Sestavljanje vetrnice 52
Slika 41 Pritrjevanje vijakov 53
Slika 42 Sestavljanje vetrnice s pomočjo načrta 54
Slika 43 Preizkus vrtenja 54
Slika 44 Deluje 55
Slika 45 Ročna svetilka in dinamo 56
Slika 46 Kolo in dinamo 56
Slika 47 Notranjost ročne svetilke 57
Slika 48 Priklapljanje dinama 58
Slika 49 Vrtenje pogonskega kolesa dinama 58
Slika 50 Postavitev kolesa 59
Slika 51 Večji učinek 60
Slika 52 Žarnica sveti manj intenzivno 60
Slika 53 Ponazoritev z vrtavko 61
Slika 54 Namizni kalkulatorji 61
Slika 55 Solarna luč 62
Slika 56 Igra s kalkulatorji 63
Slika 57 Pokrite sončne celice 64
Slika 58 Polnjenje s pomočjo sončnih žarkov 64
Slika 59 Polnjenje baterij 65
Slika 60 Sedaj pa bo 66
10
KAZALO GRAFOV
Graf 1 Kaj se zgodi, če balona naelektrimo in ju približamo? 66
Graf 2
Graf 3
Kaj je električni krog?
Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil
sklenjen?
67
68
Graf 4 Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi
zamenjali položaje krokodilčkov na držalu za žarnico?
69
Graf 5 Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni
elektrarni?
70
Graf 6 Zakaj je na kolesu dinamo? 71
Graf 7 Kako dobi sončna svetilka elektriko, da lahko sveti? 72
KAZALO TABEL
Tabela 1 Izmerjena napetost 49
11
1 UVOD
Narava so predmetni svet in sile, ki v njem delujejo neodvisno od človeka. Narava človeka že
generacije navdihuje, da jo opazuje in raziskuje od rojstva dalje. Otrokova prva doživetja z
naravo ostanejo temelj vseh nadaljnih predstav o naravi in njeni stvarnosti. S seznanjanjem
otroka z naravoslovnimi vsebinami vplivamo na razvoj otrokove osebnosti in na otrokov odnos
do narave (Katalinič, 2010).
Zgodnje učenje naravoslovja se začne že v predšolskem obdobju preko otroških aktivnosti in
otroške radovednosti, ki se izraža kot otroška igra s presipanjem, z iskanjem, nabiranjem in
opazovanjem različnih materialov v okolju. Ob spodbudi staršev ali vzgojiteljev naj bi te
aktivnosti pri otroku spodbujale razvoj mišljenja, sklepanja, reševanja problemov, sposobnost
razvrščanja in iskanja vzročnih zvez (Katalinič, 2010).
Iznajdba uporabe elektrike v začetku 19. stoletja je povzročila najpomembnejše iznajdbe
sodobne zgodovine človeštva. Daje nam svetlobo in energijo, ki poganja najmočnejše stroje.
V diplomski nalogi sem predstavila in evalvirala načrtovane-izvedene dejavnosti. Pri
načrtovanju dejavnosti sem izhajala iz interesa otrok, učnih ciljev in analiz odgovorov otrok na
raziskovalna vprašanja. Dejavnosti sem načrtovala tako, da so se otroci skozi samostojno delo
seznanjali z začetnim naravoslovjem, osvajali osnove raziskovalnih aktivnosti in med
raziskovanjem na osnovi poskusov in napak pridobili nova znanja s področja naravoslovja.
Poudarek načrtovanih aktivnosti je na seznanjanju otrok z viri električne energije. Otroci med
dejavnostmi z aktivnim raziskovanjem skozi igro osvajajo veščine (naravoslovnega)
raziskovanja ter intuitivne in napačne pojme nadomeščajo z znanstvenimi pojmi.
12
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Jean Piaget – Teorija kognitivnega razvoja otroka
Jean Piaget, švicarski psiholog, si je pridobil mednarodno priznanje s študijami razvoja procesa
mišljenja otrok. Spoznal in sprejel je dejstvo, da sta otrok in odrasel človek različna. V svojih
raziskavah je poslušal vse, kar so otroci govorili, in se ni osredotočal le na pravilne odgovore,
kot bi bilo tipično za odraslo osebo. Ravno vzorci nepravilnih odgovorov otrok so bili povod
za njegova raziskovanja miselnih procesov, ki so razlog za odgovore otrok (Labinovicz, 2010).
Na osnovi teh raziskav je ločil štiri stopnje kognitivnega razvoja:
Senzomotorična stopnja (od rojstva do 2 let),
je predverbalno obdobje, v katerem otrok uporablja zaznavne in gibalne sposobnosti za
razumevanje sveta (Batistič Zorec, 2006).
Stopnja predoperativnega mišljenja (2-7 let),
je obdobje, ko otroci že govorijo in z besedami predstavljajo stvari in dogodke, ki so se
že zgodili ali se bodo zgodili. Za to obdobje je značilna bujna domišljija, razcvet
simbolne igre, egocentrična uporaba govora in velika odvisnost od zaznavanja pri
reševanju problemov (Thomas, 1992, povz. po Batistič Zorec, 2006).
Stopnja konkretnih operacij (7-11 let),
mišljenje otrok postane bolj fleksibilno in logično in ni več odvisno le od vizualne
zaznave. Otroci začnejo uporabljati miselne operacije le ob konkretnih, jasnih in znanih
objektih, ne pa v zvezi s hipotetičnimi idejami in abstraktnimi dogodki (Zigler in
Stevenson, 1993: 416, povz. po Batistič Zorec, 2006).
Stopnja formalnih operacij (11-15 let),
je stadij razvoja, ko mladostniki lahko razmišljajo abstraktno logično in sistematično
rešujejo probleme.
Piaget je razvil metodo opazovanja, ki jo Batistič Zorčeva (2006) omenjena kot kvazi
opazovanje. Po tej metodi pred otroka postavimo predmete iz njegovega okolja. Spraševalec
otroka opazuje pri rokovanju s predmeti, ga posluša in upošteva otrokove odgovore ne glede na
to ali so pravilni ali ne.
13
Ključnega pomena za Piagetovo metodo intervjuja je fleksibilnost spraševalca in sposobnost
prilagajanja posameznemu otroku (Labinovicz, 1989).
2.1.1 Piagetova teorija razvoja mišljenja
Mišljenje je kompleksen proces sestavljen iz treh komponent: vsebine, miselne strukture in
miselnih procesov oz. funkcije (Shaffer, 1989, povz. po Batistič Zorec, 2006). Vsebina je to,
kar oseba miselno izraža oz. izjavlja. Piaget je v zgodnjih letih svoje kariere posvečal več
pozornosti vsebini, kasneje pa je spoznal, da sta za razumevanje otrokovega razvoja bistvenejša
miselna struktura in miselni procesi (prav tam).
Miselna sturktura je način mišljenja, ki je vezan na določen stadij miselnega razvoja in se kaže
v posameznikovem vedenju (Zigler in Stevenson, 1993, povz. po Batistič Zorec, 2006). Piaget
je v zvezi s strukturo govoril o shemah, ki so organizirani vzorci misli ali aktivnosti, ki jih otrok
uporablja za interpretacijo posameznega vidika svojih izkušenj (Batistič Zorec, 2006).
Na razvoj mišljenja vplivajo miselni procesi, ki so sestavljeni iz organizacije in adaptacije.
Miselna organizacija je otrokova težnja, da uskladi obstoječe miselne sheme v skladen sistem
(Batistič Zorec, 2006).
Adaptacija ali prilagajanje je proces vzdrževanja ravnotežja med miselno strukturo in okoljem.
Adaptacijo sestavljata asimilacija in akomodacija, dva nasprotna si procesa. Asimilacija je
proces vključevanja novega znanja v obstoječe miselne sheme. Akomodacija je proces s
katerim spreminjamo obstoječe miselne strukture in jih nadomeščamo z novimi (Batistič Zorec,
2006).
2.1.2 Dejavniki intelektualnega razvoja po Piagetu
Piaget omenja štiri dejavnike intelektualnega razvoja, naštete v nadaljevanju (Batistič Zorec,
2006).
Dednost ali notranja zrelost
Piaget je ključno vlogo razvoja pripisoval interakciji med okoljem in dednostjo. Z
odraščanjem oz. zorenjem se otroku odpirajo nove razvojne možnosti, ki so nujni pogoj,
14
da lahko otrok ob spodbudah iz okolja napreduje in osvoji določeno miselno sposobnost
(Batistič Zorec, 2006).
Izkušnje
Piaget omenja fizične in logično-matematične izkušnje. Pri fizičnih izkušnjah so
pomembne izkušnje otrok s predmeti iz njegovega okolja, saj s tem razvija razumevanje
in pridobiva nova znanja o predmetih, o njihovi sestavi in delovanju. Tudi logično-
matematične izkušnje izhajajo iz rokovanja s predmeti, vendar so pridobljene iz
aktivnosti, ki jih na predmetih vršimo (Batistič Zorec, 2006).
Socialna transmisija
Prenos znanja poteka tudi v interakciji otroka z vrstniki, s starši, z učitelji ter drugimi
udeleženci v socialnem okolju in predstavlja izobraževanje v najširšem smislu. Več kot
ima otrok socialnih izkušenj, več različnih pogledov bo spoznal in pri razmišljanju ne
bo omejen le na lastno perspektivo (Batistič Zorec, 2006).
Uravnoteženost oz. ekvilibracija
Intelektualni razvoj je kombinacija vseh štirih dejavnikov razvoja. Piaget meni, da ima
ekvilibracija glavno usklajevalno nalogo in je najpomembnejši dejavnik intelektualnega
razvoja, saj usklajuje prve tri dejavnike. Otrok kot pobudnik lastnega razvoja, s svojo
aktivnostjo odkriva nove probleme in s tem povzroča neravnotežje vendar z iskanjem
in doseganjem rešitev gradi višji nivo ravnotežja (Labinovicz, 1989).
2.1.3 Razvoj besednega zaklada in matematičnih pojmov
Pri razvoju govora ima pomembno vlogo posnemanje. Otrok v starosti petih let kaže že dobro
razumevanje pogovornega jezika, razvoj govora pa se kaže v povečevanju otrokovega
besednega zaklada in v uporabi jezikovnih pravil. V postopnem usvajanju slovnične strukture
jezika otrok govor sam aktivno izgrajuje s svobodnim eksperimentiranjem z besedami in
besednimi zvezami, npr. »človek«, »človeki«, »sem bil« in »bom bil« (Labinovicz, 1989).
Drugi primer otrokove aktivne izgradnje se kaže v njegovih zgodnjih stavčnih strukturah, kjer
pri postopnem usvajanju slovnične strukture teži k temu, da okrni stavek odraslega na najkrajšo
potrebno informacijo, s katero izraža pomen. »Očka popravlja avto.« okrni na »Očka avto.«
Otrok si svoj besedni zaklad bogati tudi z izumljanjem novih besed (Labinovicz, 1989).
15
Jezik je ena od oblik predstavljanja. Usvajanje jezika je tesno povezano z drugimi oblikami
predstavljanja: posnemanje, simbolna igra in domišljija, ki se v razvoju pojavljajo istočasno
(Labinovicz, 1989).
Logika se lahko pojavi nekaj let pred jezikom. Otroci svoje logično mišljenje v zvezi s
konkretnimi materiali izražajo še preden obvladujejo probleme na verbalnem
predoperacionalnem nivoju. Zaostajanje govora za logiko se nadaljuje tudi na naslednjih
stopnjah, kar Piaget pojasnjuje s tem, da se akcijski vzorci ne morejo takoj prenesti na miselni
nivo, temveč se morajo pred ponotranitvijo ponovno naučiti. Ta postopen proces povzroča
pojavljanje zaostajanja verbalnega razumevanja za fizičnim razumevanjem. Piaget v svojih
raziskavah ugotavlja, da se otroci, ki ne obvladajo konzervacije, pri opisovanju razlik med
predmeti omejijo le na eno spremenljivko in niso sposobni uporabiti izrazov primerjave, kot so
več, manj, daljši, krajši in podobno. Nasprotno pa lahko tisti, ki konverzacijo obvladajo,
operirajo z dvema variablama (Labinovicz, 1989).
Misli ne spremljajo vedno besede, kot tudi jezik ni odločilen za razvoj logike. Besede se
oblikujejo šele potem, ko so misli na novo zgrajene v novem simbolnem sistemu, govor pa je
le eden od načinov izražanja misli, ni pa mišljenje samo. Kljub temu ostaja jezik potreben pogoj
za razvoj logične misli (Labinovicz, 1989).
Pri usvajanju novih besed je bistvenega pomena asimilacija besede. Prava asimilacija novih
informacij se nanaša na razumevanje, kar se odraža v ustrezni uporabi pojma v drugačnem
okolju ali v ponovnem izražanju in razumevanju definicije pojma (Labinovicz, 1989).
Eden od sistemov usvajanja novih miselnih shem je proces od konkretnega k abstraktnemu.
Mary Baratta-Lorton je razvila številne dejavnosti s področja matematike, s pomočjo katerih
lahko otroci v aktivnostih, prilagojenih njihovi razvojni stopnji, gledajo na matematiko kot na
način mišljenja. Zaporedje aktivnosti upošteva obstoj ogromnega razkoraka med sposobnostjo
šestletnih otrok za izvajanje matematičnih operacij s predmeti in med njihovo sposobnostjo
simboliziranja teh dejavnosti s tradicionalnimi matematičnimi izrazi. Dejavnosti zagotavljajo
dovolj časa za postopni razvoj teh sposobnosti (Labinovicz, 1989).
Na intuitivnem pojmovnem nivoju mora otrok najprej raziskati številčne odnose na naraven
način, ne da bi ga pri tem odrasli obremenjevali s svojim pristopom in simboli. Otrok se najprej
igra z materiali in sam oblikuje različne kombinacije, ki jih ustno opiše, bolj je usmerjen v samo
dogajanje kot v odgovor (Labinovicz, 1989).
16
Na prehodnem nivoju se otrok ukvarja z znanimi aktivnostmi, ki jih predstavlja s
tradicionalnimi matematičnimi simboli. Otroci delajo v parih: en otrok izvaja kombinacije s
predmeti, drugi jih beleži s polaganjem natisnjenih numeričnih kartic na skico. Še vedno je
pomemben proces in ne odgovori (Labinovicz, 1989).
Na simbolnem nivoju bodo otroci numerični odnos predstavili z matemtičnimi simboli, ki jih
bodo zapisali sami (Labinovicz, 1989).
Od konkretnega k abstraktnemu ni cilj ene učne ure, temveč je dolgoročni cilj, katerega namen
je narediti abstraktno otrokom razumljivo (Labinovicz, 1989).
2.2 Raziskovanje električnega kroga
Piaget je na številnih področjih odkril razvojne nivoje razumevanja, ki so predhodni obsežnemu
in formaliziranemu spoznanju končnega stadija. O postopnem razvoju spoznanja pravi: »Otrok
mora iti skozi določeno število stadijev, za katere so značilne predstave, za katere se bo kasneje
pokazalo, da so zmotne, vendar so nujne za doseganje končnih pravilnih rešitev.« (Labinovicz,
1989).
Spoštovanje otrokovega načina mišljenja se kaže v tem, da mu omogočimo izkusiti napačne
poglede in mu nudimo širok spekter izkušenj, s pomočjo katerih bo te poglede reorganiziral
(Labinovicz, 1989).
Piaget je pri svojem raziskovanju zastavljal tudi naloge iz naravoslovja: mešanje dveh tekočin,
ohranjanje oblike in količine, plovnost in neplovnost predmetov.
Z raziskavo razumevanja pojma električni krog pri otrocih je Piaget podal zaporedje poteka
raziskave.
Raziskovanje materialov
Raziskovalec je predstavil aktivnost in nato razdelil material. Vsak otrok je dobil po eno
žarnico, žico in baterijo ter navodilo, naj najdejo načine, da bo žarnica svetila.
Raziskovalec je otroke spodbujal k samostojnemu raziskovanju in reševanju problema.
Za nekatere otroke in tudi odrasle je začetno raziskovanje zelo težavno, zato je
raziskovalec po nekaj minutah samostojnega raziskovanja otrok razdelil napovedovalne
17
pole in tako preprečil, da sodelujoči otroci pridejo do frustracijske točke. (Labinovicz,
1989).
Odkritje pojma električni tok
Napovedovalna pola postane beležka za beleženje napovedi in končnih rezultatov –
kombinacij, pri katerih žarnica sveti in pri katerih ne sveti. Otroci so bili pri delu
razdeljeni v manjše skupine, ki so pri iskanju rešitev samostojne. Raziskovalec je
spodbujal posamezne skupine otrok, da iz izbranih podatkov generalizirajo pravilo
(Labinovicz, 1989).
Diskusija in izmenjava mnenj
Do diskusije lahko pride v vseh fazah raziskovanja. Kratka in učinkovita diskusija
poveže delo različnih skupin in odpre nove probleme, ki omogočijo nadaljni potek
aktivnosti. Zavest o občutkih drugih prispeva k razvoju vzajemnega spoštovanja med
otroki. V fazi odkrivanja se organizirajo intelektualna soočanja, usmerjena v
oblikovanje odnosov. Vedno se lahko zgodi, da pride do spontanih diskusij, ki zmotijo
načrtovani proces (Labinovicz, 1989).
Uporaba in razširitev pojma tokokroga
Raziskovalec je otrokom predstavil problem – prižgati žarnico z dvema žicama in
baterijo, z omejitvijo, da povezava dveh žic v eno ni poštena rešitev. Pri iskanju rešitve
problema so bili očitni znaki deskvilibracije, saj so se otroci zatekali k »nepošteni
rešitvi«. Rešitev pogosto pomeni preverjanje prejšnjih ugotovitev, kar še bolj poudari
pomen vseh štirih stičnih točk. Za rešitev problema si otroci pomagajo med seboj in
preizkušajo različne povezave med danimi sredstvi (Labinovicz, 1989).
Preizkušanje prevodnosti
Z dodatkom tretje žice postane tokokrog primeren za preizkušanje prevodnosti. Otroci
samostojno iščejo in preizkušajo različne predmete, ki jih imajo v prostoru. Na osnovi
številnih poizkusov otroci razvijejo občutek za vrsto materiala, ki prevaja elektriko, ga
generalizirajo, in v to kategorijo vključijo vse podobne materiale. Ko otroci dosežejo to
stopnjo, je potrebna vpeljava drugega materiala, da se okrepi razumevanje otrok. Med
diskusijo na podlagi novo pridobljenega znanja, da ni pomemben položaj žarnice,
ampak je pomembno, da se žarnica dotika električnega kroga ob strani in na koncu,
raziskovalec vpelje nov izraz električni prevodnik. Otroci se soglasno odločijo, da izraz
18
žica v sklenjenem električnem krogu zamenjajo z izrazom električni prevodnik
(Labinovicz, 1989).
Raziskava variabel v električnem tokokrogu
Raziskovalec je dal otrokom na razpolago še več materiala in jih spodbudil, da v paru
naredijo svoj električni krog. Otroci, ki so težje začeli, so ideje povzeli od drugih. Večina
otrok je prišla do ugotovitve, da več baterij povzroči močnejšo luč, da dve enaki žarnici
v tokokrogu svetita, dve različni žarnici pa ne svetita in da tako elektični tokokrogi niso
enaki, seveda ob predpostavki, da so ostali deli električnega tokokroga enaki. Od moči
žarnice je tudi odvisno, koliko baterij je potrebno povezati, da žarnica pregori. S
pomočjo drevesa idej so otroci zabeležili na koliko različnih načinov lahko spremenijo
žarenje žarnice. Med potekom raziskave je raziskovalec zaznal kritično mišljenje otrok
in njihovo vztrajnost. V nadaljevanju jih je spodbudil, da preko različnih dejavnosti
samostojno nadaljujejo z raziskovanjem in razumevanjem pojma električni krog
(Labinovicz, 1989).
Predstave otrok o električnem toku
David Shipstone je v knjigi Children`s Ideas In Science predstavil zamisli učencev starih 10 do
16 let o električni energiji, električnem toku, napetosti, moči in naboju. V knjigi so zapisane
ideje in predstave otrok na začetku učne ure ter spreminjanje predstav učencev med procesom
učenja.
Shipstone je ugotovil, da otroci pridejo k uram naravoslovja z že izoblikovanimi idejami in
predstavami, ki so rezultat njihovih dotedanjih izkušenj z izbranim pojavom. Otroci uporabljajo
pojme elektrika, električna napetost, električni tok, moč in naboj kot sinonim, izoblikujejo pa
jih preko konceptualnih modelov in so prepričani, da razumejo njihov pomen. Izoblikovani
koncepti so v otrocih močno zasidrani in jih je zelo težko nadomestiti z novimi.
Shipstone omenja, da je proces učenja o elektriki v ZDA najprej usmerjen v učenje koncepta o
električni energiji in šele nato v učenje o električnem toku. O električnem uporu se učijo v
povezavi z električnim tokom. O napetosti, Ohmovem zakonu, izračunih moči in energije se
učenci učijo v višjih razredih, saj so to bolj abstraktni in težje razumljivi pojmi.
Aktivno sodelovanje pri eksperimentih otrokom olajša razumevanje vloge žarnice, žice in
baterije. Pred začetkom učenja otroci vedo, da obstajata vir in porabnik. Vir je baterija, v kateri
19
je shranjena elektrika, električni tok ali nekakšen sok, ki teče od izvora do cilja, kjer jemalec
porabi ta sok (Shipstone, 1985).
V študiji je omenjena raziskava iz Nemčije, v kateri je sodelovalo 400 otrok starih od 13 do 15
let. Na koncu učne ure o električnem toku se je 85 % vseh vprašanih otrok strinjalo s trditvijo,
da je v bateriji shranjena določena količina električnega toka, ki bo po določenem času uporabe
baterije porabljen. Kar 67 % vprašanih otrok je trditev, da se lahko napetost pojavi neodvisno
od električnega toka označilo za nepravilno. Za pravilno pa so označili trditev, da je napetost
del električnega toka. (Shipstone, 1985).
Ker je otroški koncept, kaj je tisto kar je porabljeno, nejasen, ni vedno očitno, kaj otroci mislijo
z uporabljenimi pojmi. Ker v prvih urah učenja o elektriki največ pozornosti namenjamo
električnemu toku, otroci lastnost, da ga lahko skladiščimo, (napačno) pripisujejo njemu.
Veliko težavo otrokom predstavlja tudi razločevanje med električno napetostjo in električnim
tokom. Zato se učitelji pri poučevanju o električnem toku, poslužujejo primerjave električnega
kroga s krogom ogrevanja (Shipstone, 1985).
2.3 Naravoslovje v Kurikulumu za vrtce
Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, namenjen strokovnim delavcem zaposlenim
na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. V njem so opredeljeni globalni in
operativni cilji šestih področij ter primeri dejavnosti za obe starostni obdobji.
V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano tudi, da mora predšolska vzgoja graditi na otrokovih
sposobnostih in otroka voditi k pridobivanju novih doživetij in izkušenj. Učenje predšolskega
otroka mora temeljiti na neposrednih aktivnostih s predmeti in pridobivanju neposrednih
izkušenj z ljudmi in predmeti. Temeljna dejavnost za pridobivanje izkušenj je otroška igra. Le-
ta na najbolj naraven način združuje temeljna načela predšolske vzgoje in je v primeru, da je
opredeljena dovolj široko, razumljena kot način otrokovega razvoja in učenja. Otroška igra je
dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, spremeni odnos do realnosti in je notranje motivirana,
svobodna, odprta in za otroka prijetna.
Krnel je v knjigi Otrok in vrtec zapisal, da otroci odkrivajo, doživljajo in spoznavajo okolje
hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnim razvojem. Naravoslovje povezuje
mišljenje in dejavnosti, oblikujejo se stališča in pojmi, razvijajo se naravoslovni postopki, ki
20
morajo biti prilagojeni razvojni stopnji otrok. Z neposrdno aktivnostjo otroci spoznavajo pomen
pojavov v naravi.
Zgodnje naravoslovje v vrtcu, naj bi postavilo temelji za nadaljno izobraževanje s področja
naravoslovja, katerega cilj je naravoslovno pismen posameznik, ki je sposoben reševati
probleme in odkrivati naravo na logičen in znanstven način (Krnel, 2001).
Fizika je naravoslovna znanost, ki preučuje spremembe snovi, pri katerih se kemijska zgradba
ne spreminja. Namen fizike ni le približen opis naravnih pojavov, ampak na znanstven način
raziskati naravne zakone, kvantitativne odnose med pojavi in iskanje zvez med njimi (Ambrožič
idr., 2000).
Cilje, ki se navezujejo na fizikalne vsebine zasledimo tudi v Kurikulumu za vrtce (1999) v
poglavju Narava. Cilji se nanašajo na odkrivanje in spoznavanje lastnosti zraka, zvoka,
svetlobe, vode in drugih tekočin, na spoznavanje gibanja teles po zraku, v vodi in na kopnem
in na merjenje časa. Dejavnosti v prvem starostnem obdobju so vezane na spoznavanje snovi
skozi igro. Dejavnosti za drugo starostno obdobje so kompleksnejše, povezane s poskušanjem,
opazovanjem, razmišljanjem in sklepanjem.
Elektrika, magnetizem, toplota, svetloba in sence, gibanje, sile, tlak in barve so vsebine
začetnega naravoslovja s področja fizike, katere lahko raziskujemo že s predšolskimi otroki.
2.4 Električna energija
Besedi elektrika in energija sta besedi grškega izvora. Beseda elektrika izvira iz besede
elektron, ki pomeni jantar. Beseda energija izvira iz besed energeia, ki pomeni dejavnost ter
besede energos, ki pomeni dejaven oz. delaven.
2.5 Električni tok
Električni tok je usmerjeno gibanje električno nabitih delcev skozi prevodnik. Tok merimo v
amperih (A). Naprava s katero merimo električni tok skozi tokokrog, je ampermeter.
Ampermeter vežemo zaporedno v točki, v kateri želimo izmeriti moč toka.
Električna napetost je razlika potencialov med dvema različnima točkama v električnem
tokokrogu. Če s prevodnikom povežemo dve točki z različnim električnim potencialom, po
njem steče električni tok. Električno napetost merimo v voltih (V). Z voltmetrom merimo
21
napetost med dvema točkama tokokroga. Voltmeter v tokokrog vežemo vzporedno z
elementom, na katerem merimo napetost.
Električni tok lahko teče samo po zaključeni prevodni poti oz. tokokrogu. Če tokokrog
prekinemo, električni tok ne teče več.
Preprost električni krog sestavljajo vir in porabniki, ki so z vodniki povezani v sklenjen krog.
Elemente električnega tokokroga lahko med seboj vežemo vzporedno ali zaporedno.
Pri vzporedni vezavi se električni tok razdeli po vseh vejah. Napetost na posameznem elementu
oziroma veji tokokroga je enaka napetosti vira. Celotni tok je enak vsoti tokov skozi posamezne
elemente oziroma veje. Če odstranimo en element, bo tok skozi ostale veje še vedno tekel, saj
ostanejo električni krogi ostalih vej neprekinjeni.
Slika1:Vzporedna vezava (http://www2.arnes.si/~oturniscems)
Pri zaporedni vezavi teče enak tok skozi vse elemente, napetost vira se razdeli med elemente.
Pri tej vezavi prekinemo tokokrog, če odstranimo katerikoli element, ki je vezan na tokokrog
(Wingate, 1993).
Slika 2: Zaporedna vezava (http://www2.arnes.si/~oturniscems)
Baterija in generator enosmerne napetosti dajeta enosmerni tok. Tok teče ves čas v isto smer.
Preko daljnovodov pa priteka v naše hiše izmenični tok, pri katerem se smer toka spremeni
stokrat v sekundi. Elektroni v žicah potujejo nekaj časa v eno in nekaj časa v drugo smer. Vzrok
za to je izmenična napetost generatorja, ki ves čas spreminja predznak (Wingate, 1993).
22
2.6 Statična elektrika
Snovi so sestavljene iz atomov ali molekul, ki so sestavljene iz enega ali več atomov. Atomi so
sestavni delci snovi in so sestavljeni iz še manjših delcev.
Središče vsakega atoma sestavlja jedro, ki ga sestavljajo nevtroni in protoni. V zunanjem oblaku
atoma, ki obkroža jedro, so elektroni. Elektroni imajo negativni (-) osnovni naboj, protoni pa
pozitivni (+) osnovni naboj. Nevtroni so brez naboja. Atomi imajo enako število elektronov in
protonov in so električno nevtralni. Elektroni so vezani na atom, vendar jih lahko odstranimo
(Pople, 1992).
Kadar se elektroni npr. zaradi drgnjenja prenesejo iz enega predmeta na drugega, postaneta
predmeta naelektrena, ker to poruši električno ravnovesje. En od predmetov dobi presežek
negativnih, drugi pa presežek pozitivnih nabojev. Predmet s presežkom ene vrste nabojev
privlači predmet s presežkom druge vrste nabojev (Preprosti poskusi, 1994).
2.7 Baterija in galvanski členi
Galvanski člen sestavljajo pozitivna in negativna elektroda, to sta npr. cinkova in bakrena
ploščica ter elektrolit. Elektrolit je snov, ki prevaja električni tok.
Alessandro Volta je leta 1800 izdelal prvo baterijo, ki jo poznamo kot Voltov steber. Vsak člen
baterije je sestavljen iz ploščic bakra in cinka, med kateri je vstavil papir, namočen v elektrolit
iz slanice. Volta je med seboj povezal več členov in tako povečal gonilno napetost baterije. Po
Volti imenujemo tudi enoto za napetost, volt (V) (ur. Žnideršič, 2000).
Danes so baterije nepogrešljive pri delovanju različnih elektronskih naprav, ki jih uporabljamo
doma ali v javnosti. Nekatere niso večje od gumba, druge so tako velike, da jih ne moremo
dvigniti. Skupno vsem baterijam je, da je v njih uskladiščena kemijska energija, ki jo baterija
oddaja v obliki električnega dela. Po dogovoru tok zunaj baterije teče od pozitivnega k
negativnemu priključku. Baterija je generator enosmernega toka, saj poganja tok ves čas v isto
smer.
Glede na agregatno stanje elektrolita ločimo suhe in mokre baterije. Baterije ločimo tudi po
gonilni napetosti. Najmanjšo napetost ima baterija z 1,5 V in jo sestavlja en galvanski člen.
Baterija z oznako 9 V pa je sestavljena iz šestih galvanskih členov. Večina avtomobilskih
akumulatorjev ima 12 V baterijo, ki je sestavljena iz šestih akumulatorskih celic z gonilno
23
napetostjo po 2 V. Elektrodi iz svinca in svinčevega oksida sta potopljeni v elektrolit iz
žveplove kisline.
Kislina v sadežih, kot so jabolka, grenivke, limone in krompir lahko deluje kot elektrolit in
prevaja električni tok. V sadež vtaknemo bakreno in cinkovo ploščico. Elektroni ostajajo na
cinkovi ploščici, ioni pa stopajo v sadež. Cinkova ploščica postane anoda oz. negativna
elektroda, bakrena ploščica pa katoda oz. pozitivna elektroda. Elektroni tečejo po žicah od
cinkove proti bakreni ploščici in ustvarjajo električni tok (Preprosti poskusi, 1994).
2.8 Generator
Generatorji, nasprotno od elektromotorjev, mehansko delo pretvarjajo v električno. Delovanje
generatorjev temelji na elektromagnetni indukciji: kadar se vodnik giblje po elektromagnetnem
polju, nastane v njem električna napetost. Električna napetost nastane tudi kadar vodnik miruje,
magnet pa se giblje ali spreminja moč. S pomočjo velikih generatorjev v elektrarnah proizvajajo
električno energijo, ki po daljnovodih teče do porabnikov.
2.9 Dinamo
Dinamo je majhen generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno energijo. Ob vrtenju
kolesa se vrti kolesce dinama. To vrtenje se prenese na trajni magnet v bližini manjše tuljave,
ki je navita na železno jedro. Vrtenje magneta povzroči spreminjanje magnetnega polja, kar
povzroči nastanek električne napetosti med priključkoma tuljave. V tuljavi se inducira
električna napetost, kar imenujemo elektromagneta indukcija (Naravoslovje-enciklopedija
znanosti, 2000).
24
2.10 Viri električne energije
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2013, 67 % električne energije
pridobimo iz fosilnih in 33 % iz obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri električne energije:
Energija vetra
Veter je posledica gibanja zračnih mas. Z vrtenjem vetrnega kolesa se kinetična energija vetra
spremeni v mehansko energijo, generator na pogonski osi pa spreminja energijo vetra v
električno energijo (Rožman, 2012).
Vodna energija
Najpomembnejši obnovljivi vir električne energije je voda. V Sloveniji tretjino
električne energije proizvedejo vodne elektrarne. Gradnja elektrarne zahteva velika
investicijska sredstva, vendar so stroški obratovanja nizki. Izkoristek je velik, saj gre pri
proizvodnji za neposredno pretvorbo mehanske energije vode v električno energijo
(Rožman, 2012).
Energija morja
71 % površja Zemlje pokrivajo morja in oceani. Iz njih lahko pridobivamo energijo v
elektrarnah, ki izkoriščajo bibavico, energijo valov, energijo morskih tokov in notranjo
energijo morja. Izkoriščanje teh oblik energije je še vedno na stopnji eksperimentiranja
in redko ekonomsko upravičeno (Rožman , 2012). V Sloveniji takih elektrarn nimamo.
Sončna energija
Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki ga oddaja Sonce. Za zbiranje sončne
energije se uporabljajo posebna zrcala in plošče (Pople, 1992). Energijo sončnega
sevanja v kolektorjih uporabljamo za pridobivanje toplote, v fotovoltaiki pa za
pridobivanje električnega dela.
25
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Cilji raziskave
raziskati predstave otrok, starih 5 _ 6 let, o virih električne energije,
pripraviti aktivnosti, pri katerih se 5 – 6 let stari otroci preko igre in
samostojnega izvajanja poskusov, seznanjajo z različnimi viri električne energije in z
delovanjem električnega kroga,
z analizo odgovorov otrok pred izvedbo načrtovanih dejavnosti in ponovno po njihovem
zaključku, ugotoviti vpliv načrtovanih dejavnosti na otroške predstave o virih električne
energije in delovanju električnega kroga.
3.2 Raziskovalna vprašanja
- Kolikšen delež otrok pozna statično elektriko?
- Kolikšen delež otrok pozna (alternativne) vire električne energije?
- Kolikšen delež otrok pozna delovanje električnega kroga?
3.3 Metode dela
Mnenja otrok o virih električne energije sem ugotavljala z individualnimi intervjuji pred
dejavnostjo in po izvedeni dejavnosti. Pri vsakem intervjuju je bilo intervjuvanih dvajset otrok.
Otroku sem prebrala vprašanje in zapisala njegov odgovor. Anketni vprašalnik je vseboval
sedem vprašanj odprtega tipa. Z individualnimi intervjuji sem zmanjšala možnost ponavljanja
odgovorov ter omogočila otrokom izražanje osebnega razmišljanja o obravnavani temi.
Dejavnosti sem pripravila na osnovi rezultatov individualnih intervjujev pred začetkom sklopa
dejavnosti.
Rezultate individualnih intervjujev po dejavnostih sem uporabila za analizo uspešnosti
dejavnosti in refleksijo.
26
3.4 Vzorec
Sodelovali so otroci drugega starostnega obdobja, stari od 5 do 6 let. V vzorec je bilo vključenih
20 otrok, 11 dečkov in 9 deklic.
3.5 Vprašalnik za preverjanje otroških predstav o elektriki
1. Kaj se zgodi, če balona podrgnemo in ju približamo?
2. Kaj je električni krog?
3. Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil sklenjen?
4. Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi zamenjali položaje
krokodilčkov na držalu za žarnico?
5. Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni elektrarni?
6. Zakaj je na kolesu dinamo?
7. Kako dobi sončna svetilka elektriko, da lahko sveti?
3.6 Od kod pride elektrika
Za izvajanje sklopa aktivnosti Od kod pride elektrika sem se odločila, ko je v vrtcu zmanjkalo
elektrike. Otroci so opazili, da ne slišimo glasbe iz CD-predvajalnika. Prišli smo do zaključka,
da se je predvajalnik pokvaril in izključili radio. Nato so otroci opazili, da tudi v stranišču in
umivalnici ne sveti luč. Komentar otrok je bil: »Tudi senzor se je pokvaril.« Nato smo preverili
še luči v igralnici in tudi te niso svetile. Z otroki smo se pogovarjali, kaj se je zgodilo. Nekaj
otrok je potrdilo prejšnje domneve, da so se stvari pokvarile, deklica M. pa se je spomnila, da
se je to pri njih doma že zgodilo in je oči rekel, da je zmanjkalo elektrike.
Otroke sem vprašala od kje pa dobimo elektriko. Na to vprašanje niso vedeli odgovora.
Kot uvod v dejavnosti s področja spoznavanja virov električne energije, sem otrokom prebrala
knjigo Jaka in sraka, Od kod pride elektrika, ki jo je napisal Tomaž Lapajne, ilustriral pa Ivo
Frbežar.
27
3.6.1 Statična elektrika
OPIS DEJAVNOSTI
Dejavnost je bila sestavljena iz treh tematskih delavnic razporejenih po igralnici:
- privlačnost dveh različno naelektrenih predmetov,
- odbijanje (enako naelektrenih) balonov in
- navzočnost električnega naboja.
Dejavnost o statični elektriki je sestavljena iz dejavnosti, pri katerih otroci opazujejo privlačno
in odbojno silo med naelektrenimi telesi in ugotavljajo navzočnost naboja z uporabo
elektrometra. Otroci se razdelijo v manjše skupine (trije ali štirje otroci v skupini). Dejavnosti
razporedimo po igralnici. Otrokom posredujemo začetna navodila ter jih s pomočjo preprostih
vprašanj opozorimo na kaj naj bodo pozorni. Otroci dejavnosti izvajajo samostojno ter prosto
prehajajo med dejavnostmi.
Pred začetkom izvajanja dejavnosti v razpredelnico z narisanimi preizkusi, otroci narišejo svoje
napovedi, ki jih bomo ob koncu dejavnosti primerjali z dobljenimi rezultati preizkusov (slika
7).
Dejavnost ugotavljanja privlačnosti sil izvedemo z napihnjenimi baloni in lističi krep papirja,
ter glavnikom in lasmi (slika 3). Napihnjene balone in glavnik otroci drgnejo ob majico ali
hlače. Nelektrene balone približajo lističem krep papirja. Pri tem opazujejo in pripovedujejo
kaj se bo zgodilo z natrganimi lističi. Naelektren glavnik približajo lasem na prijateljevi glavi
ter opazujejo in pripovedujejo kaj se dogaja z lasmi. Lističe otroci sami natrgajo iz večjih kosov
krep papirja. Pri preizkusih opazujemo privlačnost med dvema različnima predmetoma, ki
imata različna električna naboja. Otroci bodo rezultate posamezne dejavnosti sproti beležili v
razpredelnico. Ob koncu izvedenih dejavnosti bomo analizirali končne rezultate in jih
primerjali z napovedmi.
Slika 3: Preizkus privlačnosti
28
Zakaj se balona odbijata? Napihnjena balona privezana na daljši vrvici, pritrdimo na leseno
palico. Palico lahko položimo preko naslonjal dveh stolov ali jo držimo v roki. Balona visita
drug ob drugem in se ne dotikata med seboj niti drugih predmetov (slika 4). Balona drgnemo s
krpo ali ju podrgnemo ob majico in opazujemo odmikanje oz. odbijanje balonov. Z drgnjenjem
balonov ob majico ali ob krpo dobita enak električni naboj in se med seboj odbijata.
Slika 4: Odbijanje balonov
Navzočnost električnega naboja ugotavljamo s pomočjo preprostega elektroskopa. Za izdelavo
preprostega elektroskopa potrebujemo stekleni kozarec s plastičnim pokrovom, kovinsko
neizolirano žico, balon in aluminijasto folijo. Skozi pokrov potisnemo neizolirano žico, katere
spodnji konec je zakrivljen. Nanj obesimo prepognjen trak iz tanke aluminijaste folije. Na
zgornji konec žice pritrdimo kroglico, narejeno iz debelejše aluminijaste folije (slika 5).
Balon drgnemo ob bombažno krpo. Balon se negativno naelektri. Ko se z balonom dotaknemo
krogle iz aluminijaste folije, nekaj elektronov z balona steče skozi aluminijasto folijo po žici v
kozarec in na lističe aluminijaste folije v kozarcu. Lističa v kozarcu dobita enak električni naboj,
kar povzroči, da se lističa razmakneta.
Slika 5: Preprosti elektroskop
29
Elektroskop je analogna naprava za dokazovanje in merjenje električnega naboja. Narejen je iz
kovinskega ohišja in z izolatorjem ločeno kovinsko palico na katero sta na sredini pritrjena dva
kovinska lističa, ki sta vrtljiva okoli svoje osi. Če se dotaknemo elektroskopa z naelektreno
stekleno ali plastično palico se lističa odklonita drug od drugega.
Slika 6: Elektroskop (http://eoet1.tsckr.si)
CILJI
- Otroci odkrivajo in spoznavajo statično elektriko.
- Otrokom omogočimo spoznavanje različnih pristopov raziskovanja in jih pri tem
vzpodbujamo.
- Otroci izdelajo in uporabljajo razpredelnice in simbole za beleženje napovedi in končnih
rezultatov (delo s podatki).
UPORABLJENE METODE
Pri načrtovanih dejavnostih uporabljamo metode:
- igre (Otroci z manipulacijo razpoložljivih predmetov pridobivajo izkušnje in spoznanja
ter preko igre osvajajo nova znanja.),
- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in samostojno izvajajo poskuse.),
- opazovanja (Otroci z neposrednim opazovanjem spoznavajo in opisujejo rezultate
dejavnost.),
- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena
spoznanja.).
OBLIKE DELA:
- skupinska,
- v dvojicah in
- skupna.
30
SREDSTVA:
- elektroskop (aluminijasta folija, neizolirana žica, plastični pokrov in steklen
kozarec),
- plastični glavnik, baloni, bombažne krpe, koščki papirja, lesena palica in vrvica.
EVALVACIJA
Pred začetkom dejavnosti smo si ogledali sredstva za izvedbo poskusov. Vsa sredstva smo
poimenovali. Oblikovali smo manjše skupine ali pare otrok, ki so se razporedili po dejavnostih,
glede na interes. Otroci so med dejavnostmi prosto prehajali. Najvišje število otrok pri
posameznem poskusu je bilo omejeno na štiri in tega so se otroci tudi držali.
Otroke sem pred izvajanjem dejavnosti vprašala, kaj mislijo, kakšen bo rezultat aktivnosti.
Svoje odgovore so narisali v razpredelnico.
Slika 7: Beleženje napovedi
Pri balonih in koščkih papirja sem otroke opozorila, naj opazujejo, kaj se zgodi s papirji, če
balon podrgnemo ob majico. Pri naelektritvi dveh balonov pa sem jih usmerila v opazovanje
gibanja le-teh. Pri dejavnosti naelektritev glavnika sem jih opozorila, naj opazujejo kaj se zgodi
z lasmi ali drugimi stvarmi, če jim približamo glavnik. Pri ugotavljanju električnega naboja sem
otroke opozorila na aluminjasti papir v kozarcu.
Pri preizkusu privlačnosti balona in koščkov papirja so otroci napovedali, da se bodo papirji
prilepili na balon. Otroci so odgovorili na podlagi izkušnje, ki so jo doživeli ta dan. V skupino
je otrok prinesel balon. Pred odhodom skupine na pevske vaje, je vzgojiteljica skupine balon
podrgnila ob majico in ga »prilepila« na vrata.
31
Otroci so balon podrgnili ob majico in ga približali natrganim koščkom papirja ali lasem. Deček
J. je balon podrgnil ob majico in ga približal svojim lasem. Ker je želel videti, kaj se zgodi, je
dvignil obraz, vendar je razočaran ugotovil, da ne vidi rezultata. Nekaj časa je z balonom hodil
po igralnici in iskal rešitev, kako bi videl, kaj se dogaja z lasmi. Rešitev problema ni našel s
pomočjo ogledala v igralnici, ampak s pomočjo dečka N., ki je prišel mimo. Deček J. je podrgnil
balon in ga približal lasem dečka N. Lasje so se prilepili na balon in se dvigovali ali spuščali,
kot je deček J. dvigoval in spuščal balon. Ko se je električni naboj izničil, sta dečka zamenjala
vlogi in je poskuse z lasmi dečka J. delal deček N. Deček N. je med poizkusom ugotovil:
- Na balon se je prijela tudi nitka z majice dečka J.
Slika 8: Balon in koščki papirja
Deček M. je balon približal papirjem in ko so se le-ti prijeli na balon, je balon dvignil in papirji
so se sprijeli v verigo. Dvigoval in spuščal je balon in tako se je premikala tudi papirna veriga
pod balonom. Ob tem je štel papirje, ki so sestavljali verigo. Deček je bil pri dejavnosti zelo
vztrajen. Ko so papirji prvič padli na mizo in se niso držali balona, je na predlog dečka D., ki
je papirje z rokami poskušal pritrditi na balon, tudi deček M. naredil enako. Vendar se papirji
niso prijeli, zato je ponovno podgrnil balon ob majico in ga približal papirjem. Opozoril me je,
kako visoko drži balon na katerega so se lepili papirji. Balon je bil približno 10 cm od mize.
Slika 9: Lepljenje papirjev
32
Deček D. je najprej z rokami polagal papirje na balon. nato je videl dečka M., ki je balon držal
nad kupom papirjev in so se ti sami lepili na balon. Deček D. je posnemal dečka M., vendar se
papirji niso lepili na njegov balon in je z balonom zamahnil nad kupom. Papirji so se raztresli
po tleh.
Otroke sem vprašala, kako bi pobrali raztresene papirje in jih dali nazaj na mizo. Dva dečka sta
naelektrila balon z drgnjenjem in z njegovo pomočjo začela pobirati papirje, ki so bili raztreseni
po tleh.
Slika 10: Pobiranje papirjev z baloni
Deklica K. je imela oblečeno majico z vezenino, deklica M. pa majico s potiskom. Ko sem ju
vprašala kaj se bo zgodilo s papirji, če drgneta balona vsaka ob svojo majico, sta odgovorili:
- Da se bodo papirji prilepili.
Nato sta prešteli še papirje na balonih in ugotovili, da se je na balon deklice K. prilepilo več
kosov papirjev kot na balon deklice M. Ko sem ju vprašala kaj mislita, zakaj je na balonu
deklice K. več papirjev kot na balonu deklice M. sta odgovorili da:
- Je majica od deklice K. boljša, ker je bolj puhasta,
- Da ta majica več elektrike v balon.
Otroci, ki so preizkušali privlačnost med naelektrenim glavnikom in lasmi, so napovedali, da se
bodo lasje dvignili in so svoje napovedi narisali.
33
Slika 11: Risanje napovedi
Pri tej dejavnosti so otroci sodelovali v parih. Dejavnost so izvajali samostojno in niso
potrebovali pomoči. Najprej so glavnik drgnili ob hlače, nato pa približali prijateljevi glavi.
Deklica K. je deklici M. najprej približala glavnik lasem na sprednjem delu glave. Ugotovili
sta, da se lasje niso dvignili. Nato je deklica M. predlagala, naj poskusi še zadaj (na zadnjem
delu glave). Vendar je tudi po tem poskusu deklica K. dejala:
- Lasje se niso dvignili.
Nato sta vlogi zamenjali. Deklica M. je drgnila glavnik ob svoje hlače in ga približala lasem
deklice K. M. je rekla:
- Tvoji lasje so se pa dvignili. Poskusi še enkrat ti in drgni glavnik ob moje hlače.
K. je sledila navodilu M. in poskus je uspel. Tudi lasje M. so se dvignili.
Slika 12: Glavnik in lasje
34
Deček R. je najprej samo približal glavnik lasem dečka T. in razočaran ugotovil, da se lasje
niso dvignili. Nato mu je deček T. dejal naj drgne glavnik ob njegove hlače. Ko je deček R.
ponovno približal glavnik lasem, ga je deček T. vprašal ali so se lasje dvignili. Deček R. je
odgovoril da čisto malo.
Nato sta se dogovorila, da bosta najprej drgnila ob hlače dečka T. in nato še ob hlače dečka R.
Ko je približal glavnik lasem dečka T. so se le-ti dvignili visoko in deček R. je navdušeno
povedal:
- Ja ful so se dvignili tvoji lasje.
Slika 13: Preverjanje
Tudi pri preizkušanju sile med dvema balonoma, kjer balon z drgnjenjem ob majico
naelektrimo, so otroci napovedali zlepljenje balonov.
Predvidevam, da so pri napovedi rezultatov te aktivnosti izhajali iz izkušnje, ko je vzgojiteljica
»prilepila« balon na vrata.
Slika 14: Odmikanje balonov
Pri tej aktivnosti so bili otroci razdeljeni v pare. Napihnjena balona smo privezali na daljše
leseno ravnilo. Otroci, so potrebovali pomoč pri držanju lesenega ravnila s privezanima
35
balonoma. Zaradi lažje izvedbe dejavnosti, je naenkrat dejavnost izvajal le en par. Otroci so
balona drgnila ob svoje majice. Nato so balona približali in opazovali, kaj se z njima dogaja.
Najprej so balona potisnili skupaj in ugotovili, da:
- se želita lubčkat,
- kar prilepil se je na majico,
- vrtita se in migata.
Dejavnost je bilo potrebno kar nekajkrat ponoviti, da so ugotovili, da se balona, če ju samo
opazuješ in ju ne tiščiš skupaj, gibljeta vsak v svojo smer. Med ponovitvami sem otroke
opozarjala, naj opazujejo, kako se premikata balona.
Ugotovitve otrok so bile:
- prilepila sta se na majico,
- eden je na desnem rokavu, drugi na levem rokavu.
Deklica K. je s prsti pokazala kako se premika balona levo in desno. Vendar je razočarana
ugotovila, da balona ne sledita njenemu prstu in se odmikata eden od drugega. Ko sem jo
ponovno vprašala kaj se zgodi, če balona približam, je dejala:
- da gresta narazen.
Slika 15: Gibanje balonov
Pri ugotavljanju električnega naboja so otroci napovedali, da se bo balon prijel na kozarec.
Vprašala sem jih, kaj menijo, da se bo spremenilo, če balon natremo in ga približamo kroglici
nad pokrovom. Odgovorili so, da se bo kroglica zavrtela. Otroci so pozornost usmerili na
premikanje kroglice in ne na odmikanje listov v kozarcu.
36
Slika 16: Naelektritev balona
Ko so balon podrgnili in naelektrili ob svoji majici oz. bombažni krpi, so se z njim dotaknili
kroglice in poskušali balon prilepiti na kroglico. Tudi prvi komentar je bil:
- Ko pritisnem balon ob kroglico, se kroglica zasuče.
Slika 17: Preverjanje električnega naboja
Opozorila sem jih, naj opazujejo, kaj se dogaja z aluminijastima listoma v kozarcu, če balon
natrejo in balon kroglici samo približajo. Šele po tem so pozornost preusmerili na dogajanje v
kozarcu. Naelektren balon so približali kroglici iz aluminijaste folije in lističa v kozarcu sta se
razmaknila.
Slika 18: Preverjanje električnega naboja 2
37
Komentar otrok:
- Če balon približam kroglici, se vedno bolj premika ta vrvica (aluminijasta lista).
3.6.2 Gibanje elektronov – gibalna dejavnost
OPIS DEJAVNOSTI
Za uvod v dejavnosti si ogledamo film, Kako deluje električni tok?
(https://www.youtube.com/watch?v=6kBuUu1FSYc), ki prikazuje model pretakanja
električnega toka.
Nato izvedemo gibalno dejavnost, pri kateri otroci z gibanjem ponazorijo električni tok in
gibanje elektronov - dogajanje v žici po kateri teče električni tok. Tuneli, ki jih sicer
uporabljamo pri gibalnih aktivnostih, ponazarjajo električne žice, otroci pa ponazarjajo
elektrone, ki tečejo po električnih žicah. Skozi tunel se morajo otroci premikati čim hitreje.
Slika 19: Gibanje elektronov
Zaradi lažje izvedbe dejavnosti gibanja elektronov uporabimo dva enako velika tunela in otroke
naključno razdelimo v dve enako številčni skupini. Otroci se najprej plazijo od enega konca do
drugega konca širšega tunela. Ker imamo na razpolago le en ožji tunel, le-tega dodamo pred
širši tunel ene od obeh skupin. Z dodajanjem ožjega tunela ponazorimo tanjšanje žice. Zaradi
zožitve se otroci pri gibanju skozi ožji tunel pogosteje dotikajo drug drugega. Zaradi pogostejših
dotikov jim postaja vroče. Ko si podrgnejo roke, ugotovijo, da so tople. S to igro ponazorimo
proces dogajanja v žici, ki postaja vedno bolj topla, če zmanjšujemo njen premer. Druga
skupina otrok se še vedno plazil le skozi širši tunel. Otroci druge skupine se pridružijo skupini,
ki se plazi skozi širši in ožji tunel, zato dodamo še drugi širši tunel in podaljšamo pot plazenja
skozi tunele ter skrajšamo vrsto in čas čakanja pred tunelom.
38
CILJA
- Otroci spoznavajo dogajanje v žici med pretakanjem električnega toka. Z oženjem
prostora se poveča število dotikov med otroki in zviša temperatura.
- Razvijanje gibalnih spretnosti – plazenje skozi tunel.
UPORABLJENE METODE
V tem sklopu uporabimo metode:
- igre (Otroci preko igre spoznavajo kako potuje električni tok in kaj se zgodi, če
prekinemo električni krog. S plazenjem skozi tunele otroci spoznavajo, da se pri
premikanju elektronov skozi električni vodnik sprošča tudi toplota.),
- dela na postajah (Otroci so bili razporejeni v dve skupini. Na začetku sta imeli obe
skupini enako nalogo, nato sem drugi skupini dodala ožji tunel.),
- pogovora (Ob zaključku aktivnosti otroci povedo, kaj vse so doživeli med izvajanjem
nalog.).
OBLIKI DELA
- skupna in
- skupinska.
SREDSTVA
- trije tuneli.
EVALVACIJA
Izvedli smo gibalno dejavnost potovanje elektrike. Zaradi lažje izvedbe dejavnosti gibanje
elektronov, so bili otroci naključno razdeljeni v dve enako številčni skupini. Najprej so se otroci
plazili skozi enako široka tunela. Na začetku so bili zadržani, skozi tunel so se premikali počasi
in počakali, da je bil otrok pred njimi vsaj na polovici tunela, ali da je že zapustil tunel. Po nekaj
ponovitvah so se po tunelu premikali hitreje in v tunelu je bilo tudi več otrok.
39
Slika 20: Gibanje skozi tunel
Ko sem videla, da so se otroci začeli dolgočasiti, sem pri eni skupini dodala še ožji tunel. V
ožjem delu tunela so se otroci še bolj drenjali in je prišlo po njihovem mnenju do zastoja.
Zanimivo je bilo, da so otroci iz skupine, ki je imela le širok tunel, sami odšli k drugi skupini,
ki se je plazila skozi širok in ozek tunel.
Slika 21: Ožanje tunelov
Otroci so bili veseli, ko sem dodala še tretji tunel. Pot skozi tunel se je podaljšala, skrajšal pa
se je čas čakanja in vrsta pred tunelom.
Ob koncu aktivnosti sem otroke vprašala po počutju med igro in če so opazili kakšne
posebnosti. Odgovorili so mi:
- V manjšem tunelu je bolj tesno.
- Smo se »gužvali«.
- Mi je zelo vroče.
- Potipaj moje čelo, ali vidiš kako je mokro.
40
Slika 22: Potovanje skozi tunele.
3.6.3 Potovanje elektrike – gibalna dejavnost
Igro potovanje elektrike izvajamo v krogu, držeč se za roke. Igro začne vzgojitelj/ica.
Vzgojitelj/ica otroku na njeni desni strani stisne levo roko in tako »požene« električni tok. Otrok
»prejme« električni tok in ga s stiskom desne roke odda otroku na desni strani. Otrok prejme
električni tok z leve strani in ga preda s stiskom desne roke otroku na svoji desni in tako dalje,
dokler ne pride do prekinitve električnega tokokroga. Stiki rok predstavljajo elektrone, ki se
premikajo od enega konca električnega tokokroga do drugega. Igra se zaključi s ponazoritvijo
prekinitve električnega tokokroga. Ko vzgojitelj/ica prejme električni tok le-tega ne odda
naprej. Otroku na njeni desni izpusti roko in tako ponazori prekinitev električnega tokokroga.
CILJ
- Otroci spoznavajo delovanje električnega tokokroga.
UPORABLJENI METODI
V tem sklopu uporabimo metodi:
- igre (Otroci preko igre spoznavajo kako potuje električni tok in kaj se zgodi, če
prekinemo električni krog.),
- pogovora (Ob zaključku aktivnosti otroci povedo, kaj vse so doživeli med izvajanjem
nalog.).
OBLIKI DELA
- skupna in
- skupinska.
41
EVALVACIJA
Igro potovanje elektrike smo izvedli tako, da smo, držeč se za roke naredili sklenjen krog. Pred
začetkom igre sem podala navodila o poteku igre. Otroku na moji desni sem stisnila dlan in mu
povedala, da je dobil »elektriko« in naj jo da naprej. Vendar je v nadaljevanju prišlo do
prekinitve, ker otroci niso bili popolnoma prepričani, kako naj »elektriko« dajo naprej. Otroci
niso dobro razumeli mojih navodil za igro. Tako je deklica L. rekla, da je to storila tako, da je
pogledala sosednjo deklico. Navodila smo ponovili in vsak otrok je povedal kaj je prejel od
otroka na levi in kaj je dal otroku na svoji desni, ter kaj je storil, ko je »dal elektriko« drugemu
otroku.
Slika 23: Potovanje elektrike
V naslednjem krogu so otroci že razumeli potek igre in niso potrebovali mojih navodil ob
zastoju, ampak so se med seboj opozarjali, kaj je treba narediti in kako. Po nekajkratnih
ponovitvah sem spustila roko otroka na desni strani. Najprej tega ni nihče opazil. Ko pa bi
morala elektrika zopet priti do otroka, je vprašal:
- Otrok: »Zakaj pa ni več elektrike?«
- Vzgojitelj/ica: »Ne vem. Kaj ti misliš?«
Pozorni so postali tudi drugi otroci in eden je odgovoril:
- Otrok: »Ker je luknja in elektrika ne gre več naprej!«
- Vzgojitelj/ica: »Res je. Spustila sem njegovo roko, krog ni več sklenjen in elektrika ne
more več potovati.«
Pozitivno sem bila presenečena nad vztrajnostjo in dolgotrajnim interesom otrok pri igri. Tudi
po končanju gibalne dejavnosti so me spraševali ali se bomo še igrali to igro.
42
3.6.4 Baterija
OPIS DEJAVNOSTI
Za raziskovanje delovanja električnega tokokroga uporabimo 3,5 W žarnico, krokodilčke,
podstavek za žarnice in 4,5 V ploščato baterijo. V podstavek za žarnico privijemo 3,5 W
žarnico. S pomočjo krokodilčkov povežemo baterijo in podstavek z žarnico ter tako
vzpostavimo električni tokokrog. Z enim krokodilčkom povežemo negativni pol baterije in
podstavek z žarnico, z drugim krokodilčkom povežemo pozitivni pol iste baterije s podstavkom
z žarnico. Vzpostavimo sklenjen električni krog in tako preizkusimo delovanje električnega
kroga. Z zamenjavo položajev krokodilčkov na bateriji preverimo ali je polariteta pomembna,
da žarnica sveti. S priključitvijo enega krokodilčka na oba pola iste baterije, brez vmesnega
porabnika se seznanimo s toplotnim učinkom električnega toka.
Slika 24: Baterija vir električne energije
Za spodbujanje zanimanja do poizkusov z naravnimi elektroliti najprej izdelamo električni
krog, v katerem je vir električne energije 4,5 V ploščata baterija. Pri uporabi baterije kot vira
električne energije zagotovimo hitrejši pozitiven rezultat preizkusa, da žarnica sveti in s tem
spodbudimo zanimanje pri otrocih za nadaljno raziskovanje.
Pred začetkom izvajanja dejavnosti sestavimo razpredelnico z opisanimi preizkusi, v katero
otroci narišejo napovedi rezultatov. Ob koncu aktivnosti dopolnimo razpredelnico z
zapisovanjem končnih rezultatov izvedenih preizkusov.
CILJA
- Otroci preko igre in izvajanja poskusov spoznavajo delovanje baterij in pridobivajo
nova spoznanja in izkušnje.
- Otroci spoznavajo odnos med vzrokom in posledico.
43
UPORABLJENE METODE
Uporabimo metode:
- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo nove izkušnje in
spoznanja ter preko igre usvajajo nova znanja.),
- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in izvajajo poskuse.),
- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate
dejavnosti.),
- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena
spoznanja.).
OBLIKE DELA:
- skupinska,
- v dvojicah in
- skupna.
SREDSTVA
- držala za žarnice, 3,5 W žarnica in 4,5 V ploščata baterija ter krokodilčki.
EVALVACIJA
Najprej so otroci narisali razpredelnico preizkusov. V njej so zabeležili vse preizkuse, ki so jih
v nadaljevanju aktivnosti izvedli. Nato so otroci narisali svoje napovedi in na koncu vsakega
izvedenega poizkusa narisali še končni rezultat. Napovedali so, da pri krompirju, jabolku in
pomaranči žarnica ne bo svetila, svetila pa bo pri bateriji in pri limoni. Na vprašanje, zakaj pri
limoni, je bil odgovor:
- Ker je limona rumena.
44
. Slika 25: Razpredelnica preizkusov
Najprej smo sestavljali električni tokokrog v katerem je bila baterija vir električne energije.
Vsakemu otroku sem dala eno 4,5 V ploščato baterijo, 3,5 W žarnico, nosilec za žarnico in po
en rdeč in en črn povezovalni krokodilček. Vprašala sem jih, kaj naj naredimo, da bo žarnica
svetila. Otroci so predlagali, da bi jo priklopili na baterijo. Najprej so pritrdili žarnico v nosilec.
Pri opazovanju baterije sem jih opozorila, na znaka plus in minus. Dogovorili smo se, da najprej
pritrdimo črni krokodilček na znak – (negativni pol), nato še rdečega na znak + (pozitivni pol).
Na nosilcu žarnice so otroci črn krokodilček pritrdili na jeziček, rdečega pa na del v katerega je
bila pritrjena žarnica (navojni del). Otroci so ob besednem vodenju sami poskušali pripeti
krokodilčke na držalo za žarnico. Nekateri so pri tem potrebovali pomoč. Skupaj smo iskali
rešitev, ko žarnica ni zasvetila. Težava je bila z rdečimi krokodilčki, ki so se zelo težko odpirali.
Krokodilček ni prijel dovolj velikega dela navojne kovinske površine na nosilcu žarnice in
električni tok ni stekel po električnem krogu. Zamenjali smo žarnico, nato baterijo in ker žarnica
še ni svetila, preverili krokodilčke in jih pritrdili. Končno je žarnica zasvetila.
Slika 26: In žarnica sveti
45
Na vprašanje, kaj se bo zgodili z žarnico – ali bo še svetila ali ne, če krokodilčke, pritrjene na
baterijo, med seboj zamenjamo in prestavimo rdečega s pozitivnega na negativni pol in črnega
z negativnega na pozitivni pol, je bil odgovor večine otrok da žarnica ne bo svetila, dva dečka
pa sta odgovorila da bo svetila.
Slika 27: Preverjanje vpliva polaritete 1
Naredili smo preizkus pomembnosti polaritete in prestavili krokodilčke, iz pozitivnega pola na
negativni pol in iz negativnega pola na pozitivni pol. Položaja krokodilčkov, pritrjenih na
nosilec žarnice, nismo spreminjali.
Slika 28: Preverjanje vpliva polaritete 2
46
Ko je žarnica zasvetila, je bil komentar:
- Vseeno sveti.
- Saj sem rekel, da bo svetila.
V nadaljevanju igre sta dva fanta naredila sklenjen električni krog tako, da sta povezala
negativni in pozitivni pol baterije z enim krokodilčkom, vendar vmes nista priklopila porabnika
električne energije.
Slika 29: Električni krog brez porabnika
Deček in deklica pa sta naredila sklenjen tokokrog tako, da sta krokodilček pripela na stojalo
za žarnico brez vira električne energije.
Komentar otrok je bil:
- Lej, ko žarnica ne sveti.
- S eveda ne, če pa nisi priklopu na baterijo, ta kabel pripni sem.
Pri ponovnem vzpostavljanju električnega tokokroga so prijeli krokodilček pritrjen na baterijo
in ugotovili:
- Ta krokodilček je pa vroč.
47
Slika 30: Toplotni učinek električnega toka
3.6.5 Naravni elektroliti
OPIS DEJAVNOSTI
Pri dejavnosti naravni elektroliti iz limon, jabolk, pomaranč ali krompirja sestavimo baterijo,
ki ima dovolj visoko napetost, da zasveti žarnica ali LED dioda. S pomočjo voltmetra, bakrene
in pocinkane ploščice izmerimo napetost v jabolku, pomaranči, limoni in krompirju.
Jabolko, pomarančo, limono in krompir uporabimo kot elektrolit. Za elektrodi uporabimo
bakreno in pocinkano ploščico. S pomočjo krokodilčkov povežemo elektrodi s podstavkom za
žarnico, v katerega privijemo 3,5 V žarnico.
Slika 31: Privijanje žarnic
48
Kot elektrolit najprej uporabimo jabolko. Vanj zapičimo eno bakreno in eno pocinkano
ploščico. S pomočjo krokodilčkov povežemo ploščici in nosilec žarnice ter ugotovimo ali
žarnica sveti ali ne sveti. Rezultat zabeležimo v razpredelnico. Postopek ponovimo še s
preostalim sadjem in s krompirjem. Rezultate zabeležimo v razpredelnico.
Ker je baterija iz enega naravnega elektrolita zelo šibka, med seboj povežemo štiri istovrstne
elektrolite. Elektrolite vežemo zaporedno – enega za drugim. Pri tem vedno vežemo bakreno
ploščico v enem elektrolitu s cinkovo ploščico v drugem elektrolitu. Tako dobljeno naravno
baterijo povežemo z nosilcem žarnice. Rezultate beležimo v razpredelnico.
Slika 32: Naravni elektroliti
Z voltmetrom izmerimo gonilno napetost v posameznem naravnem elektrolitu. Izmerjena
gonilna napetost je zelo majhna. Izmerjeno napetost zapišemo v razpredelnico.
Poizkuse z naravnimi elektroliti ponovimo, le da tokrat 3,5 W žarnico zamenjamo z LED diodo.
Rezultate otroci narišejo na za to pripravljene liste.
CILJI
- Otroci preko igre in izvajanja poskusov spoznavajo delovanje naravnih elektrolitov in
pridobivajo nova spoznanja in izkušnje.
- Otroci uporabljajo voltmeter in se seznanjajo z njegovim delovanjem.
- Otroci spoznavajo odnos med vzrokom in posledico.
UPORABLJENE METODE
Uporabimo metode:
- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo nove izkušnje in
spoznanja ter preko igre usvajajo nova znanja.),
49
- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in izvajajo poskuse.),
- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate
dejavnosti.),
- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena
spoznanja.).
OBLIKE DELA:
- skupinska,
- v dvojicah in
- skupna.
SREDSTVA
- po 4 limone, pomaranče, jabolka in krompirji, bakrene in pocinkane ploščice,
krokodilčki, voltmeter ter LED dioda
EVALVACIJA
Na mizo sem razpostavila sredstva. Fanta sta najprej vzela v roke limono. Vprašala sta me,
zakaj imam sadje na mizi. Povedala sem jima, da želim priklopiti žarnico. Najprej sta žarnico
postavila na limono in ugotovila, da žarnica ne sveti. Eden je predlagal, da bi z nožem naredili
luknjo v limono, drugi deček pa je poskušal žarnico priviti v limono. Ugotovila sta, da žarnica
še vedno ne sveti.
Slika 33: Limona in žarnica
Pri preizkusih z enim naravnim elektrolitom žarnica ni svetila. Tudi ko smo med seboj
povezovali po štiri istovrstne naravne elektrolite, žarnica ni svetila. Le pri povezavi štirih jabolk
je žička v žarnici za trenutek zažarela.
50
Slika 34: Galvanski člen iz krompirja.
Slika 35: Jabolko in žarnica
Naslednji dan smo poskuse delali s pomočjo LED diode. Napovedi rezultatov so bile podobne
kot prejšnji dan. Spremenili so napoved za limono, napovedali so, da LED dioda ne bo svetila.
Otroci so naredili preizkuse s posameznim naravnim elektrolitom in prišli do rezultata, da tudi
LED dioda ne sveti. Po pogovoru, kaj bi še lahko naredili, da bi dobili večji tok (več elektrike)
so povezali limono, pomarančo, krompir ter jabolko, vendar LED dioda ni svetila.
Slika 36: LED dioda ne sveti
Nato smo s pomočjo voltmetra izmerili gonilno napetost galvanskih členov z različnimi vrstami
elektrolita. Deklica K. je samostojno odčitavala izmerjene vrednosti z ekrana.
51
ELEKTRODI ELEKTROLIT IZMERJENA NAPETOST
baker + cink limona 0,90 V
baker + cink jabolko 0,98 V
baker + cink krompir 0,93 V
baker + cink pomaranča 0,80 V
Tabela 1: Izmerjena napetost.
Ugotovili smo, da ima najvišjo izmerjeno napetost jabolko, najnižjo pa pomaranča, vendar
razlike niso velike.
Slika 37: Merjenje napetosti z voltmetrom.
Otroci so samostojno povezovali različne galvanske člene v tokokrog, pomoč so potrebovali le
pri pritrjevanju rdečih krokodilčkov, saj so se ščipalke na teh krokodilčkih težje odpirale. Pri
povezovanju smo utrjevali tudi zaporedje vezave, da je bakreni ploščici sledila pocinkana
ploščica in le-tej zopet bakrena. Vsi tokokrogi so bili sestavljeni iz štirih galvanskih členov. Za
lažje preverjanje ali LED dioda sveti, smo za zatemnitev uporabljali škatlo, v katero smo
vstavili LED diodo.
Slika 38: Preverjanje s pomočjo škatle
S pomočjo mojih vprašanj so otroci prišli do rešitve, da bi LED dioda svetila, če bi povezali
več jabolk, ker smo pri jabolku izmerili najvišjo vrednost gonilne napetosti. To smo tudi storili
in LED dioda je zasvetila. Komentarji otrok, ob tem:
52
- Mal gori, zgoraj poglejte,
- Tule gori, sam odzgoraj,
- Dobili smo elektriko.
Slika 39: LED dioda sveti.
3.6.6 Vetrnica
OPIS DEJAVNOSTI
Dejavnost vetrnica lahko izvedemo s pomočjo seta za izdelavo generatorja na veter oz. Green
Science - Windmill Generator, proizvajalca 4m. Z otroki se pogovorimo kaj potrebujemo, da
bi lahko sestavili vetrnico.
Slika 40: Sestavljanje vetrnice
Iz sestavnih delov otroci sestavijo vetrnico. S sušilcem za lase ustvarimo curek hitro gibajočega
se zraka, da se vetrnica zavrti. Na generator priključena LED dioda sveti.
CILJI
- Otroci sodelujejo v različnih stopnjah procesa pridobivanja električne energije s
pomočjo vetra (priprava sredstev za sestavo vetrnice, sestavljanje vetrnice in uporaba
sušilca za lase za vrtenje vetrnice).
53
- Otroci rokujejo s predmeti in razvijajo finomotoriko.
- Otroci med seboj sodelujejo in si pridobivajo nove izkušnje in spoznanja.
- Otroci spoznajo, da se vetrnica vrti s pomočjo gibajočega se zraka in proizvaja
električno energijo za LED diodo, da le-ta sveti.
UPORABLJENE METODE
Uporabimo metode:
- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo izkušnje in
spoznanja ter preko igre osvajajo nova znanja.),
- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo pri izvajanju poskusov.),
- opazovanja (Otroci z neposrednim opazovanjem spoznavajo in opisujejo rezultate
dejavnosti.),
- praktičnega dela (Otroci z uporabo razpoložljivih predmetov poskušajo le-te povezati v
delujočo celoto.).
OBLIKA DELA:
- skupinska.
SREDSTVA:
- sušilec za lase, izvijači, plastenka, vetrnica, rep, LED lučka z žicama in sestavni deli
vetrnice (motor z generatorjem, ohišje in pokrov motorja, vijaki ter polovici pokrova
za plastenko).
EVALVACIJA
Najprej so otroci pregledali ali imamo vsa sredstva, ki jih potrebujemo za sestavo vetrnice. S
pomočjo načrta so sestavili vetrnico in jo pritrdili na plastenko.
Slika 41: Pritrjevanje vijakov
54
Na začetku so pri sestavljanju vetrnice sodelovali trije otroci. Med potekom dejavnosti so
prihajali tudi drugi otroci in opazovali, kaj delamo. Podajali so svoje predloge in pomagali pri
sestavljanju vetrnice.
Slika 42: Sestavljanje vetrnice s pomočjo načrta
Otroke sem vprašala, kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico. Odgovor večine otrok je
bil ne vem, šest jih je odgovorilo nič in štirje so odgovorili, da bo svetila. Otroci so zavrteli
vetrnico z roko in opazili, da lučka sveti.
Slika 43: Preizkus vrtenja
Ali se vetrnica vrti, smo preverili tudi s pihanjem vanjo. Pri tem se je plastenka prevrnila.
Postavljen je bil nov izziv, kako rešiti težavo. Otroci so predlagali, da naredimo obzidje in sami
postavili plastenko tako, da je bila stabilna in se pri pihanju v vetrnico ni prevrnila. Vendar
lučka ni svetila.
Nato smo v vetrnico usmerili zrak iz sušilca za lase in vetrnica se je prevrnila. Predlogi otrok
za utrditev plastenke:
- Morala bi biti bolj težka (plastenka).
- Dali bi kamne v plastenko.
- Nalili bi vodo.
55
Otroci so v nadaljevanju pogovora prišli do sklepa, da je potrebno naliti v plastenko več vode.
Plastenko so napolnili z vodo. Komentar otrok, ko se je vetrnica zavrtela in plastenka ni padla:
- Jee, deluje.
Razlaga otrok, od kod je prišla elektrika:
- Ko si tako vrtela (pokazali so na vetrnico).
- Ker si prižgala fen in se je to vrtelo (vetrnica) in je po tej žici potovala elektrika.
Opozorila sem jih na generator in jih vprašala ali je pomemben:
- Ja, za elektriko, da lahko takole vrti.
- Notri skačejo škratki (deček je povzel po filmu Kako deluje električni tok).
- Lučka utripa, ker jo poganja elektrika in nam lučka bolj dolgo gori.
Otroci so samostojno usmerjali zrak iz sušilnika v vetrnico. Pri eni od menjav je deček opozoril
drugega dečka, da ne sme usmeriti sušilnika stran, ker se vetrnica ne bo vrtela.
Opazili so, da se plastenka trese in povedali, da je to zato, ker je vanjo usmerjen močan zrak iz
sušilnika. Deček je prijel plastenko. Otroci so ugotovili, da se trese tudi voda v plastenki.
Slika 44: Deluje
Ob koncu aktivnosti so otroci sami povedali, da uporabljamo generator za pridobivanje
električne energije in da je v njem elektrika. Generatorja niso znali poimenovati. Povedali so
tudi, da luč sveti, ker jo poganja elektrika. Že med potekom aktivnosti so povedali, da smo
elektriko dobili z vrtenjem vetrnice, v katero smo usmerili zrak iz sušilca. Ugotovitev otrok je
bila:
- elektrika je potovala po žicah in luč je svetila.
56
3.6.7 Dinamo in ročna svetilka
OPIS DEJAVNOSTI
Otroci preko igre in poskusov spoznavajo vpliv mehanskega dela na delovanje ročne svetilke z
dinamom.
Slika 45: Ročna svetilka in dinamo
Otroci svetilke uporabljajo pri igri, z dejavnostjo pa raziščemo način delovanja. Z izvijačem
odvijemo pokrov svetilke in si ogledamo notranjost le-te, da spoznajo sestavne dele svetilke. Z
uporabo izvijačev se otroci urijo v natančnosti, vztrajnosti in fini motoriki.
Ob dejavnostih z dinamom, pritrjenim na kolo, se otroci seznanijo z njegovo funkcijo in
spoznavajo njegovo delovanje, kar uporabimo za razlago delovanja svetilke z dinamom.
Slika 46: Kolo in dinamo
57
UPORABLJENE METODE
Uporabimo metode:
- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo izkušnje in
spoznanja ter preko igre osvajajo nova znanja.),
- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in samostojno izvajajo preizkuse.),
- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate
dejavnosti.),
- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena
spoznanja.).
OBLIKE DELA:
- skupinska,
- v dvojicah in
- skupna.
SREDSTVA:
- ročni svetilki, izvijač in vrtavka, dinamo in kolo ter 3,5V žarnica.
EVALVACIJA
Za izvedbo dejavnosti smo uporabili ročne svetilke z dinamom.
Otroci so svetilke najprej uporabljali pri prosti igri. Povedali so mi, da lahko luč sveti, ker je v
notranjosti baterija. Na vprašanje zakaj ima ročaj, večina otrok ni vedela odgovora. Zato so s
pomočjo izvijača odvili in po ogledu notranjosti svetilke tudi privili vijake. S tem so urili fino
motoriko.
Slika 47: Notranjost ročne svetilke
58
Skupaj smo si ogledali notranjost svetilke. Prepoznali so baterijo, niso pa vedeli, kaj je
generator in dinamo.
Slika 48: Priklapljanje dinama
Za lažjo predstavo delovanja dinama smo uporabili dinamo kolesa. Najprej so otroci s
krokodilči priklapljali 3,5 V žarnico na dinamo.
S prsti so zavrteli pogonsko kolesce dinama, vendar žarnica ni svetila. Njihova ugotovitev je
bila:
- Žarnica ne sveti, ker je premalo elektrike.
Slika 49: Vrtenje pogonskega kolesa dinama
Zato smo v nadaljevanju izvedli dejavnost s pomočjo otroškega kolesa. Kolo smo postavili na
sedež in na krmilo. 3,5 V žarnico smo s krokodilčki pritrdili na dinamo. Dinamo ni bilo pritrjeno
na kolo.
59
Slika 50: Postavitev kolesa
Sodelovalo je pet otrok. En otrok je stal na levem ročaju krmila, drugi na desnem ročaju. Tako
smo zagotovili, da se kolo ni preveč prestavljalo, ko smo vrteli pedala. Dva otroka sta vrtela
pedala in en otrok je držal podstavek z žarnico.
Dinamo, ki ni bilo pritrjeno na kolo, sem zaradi varnosti (da ne bi otrok vtaknil prstov med
špice vrtečega se kolesa) držala jaz in ga primaknila k vrtečemu se kolesu.
Otroci so zavrteli kolo, jaz pa sem držala dinamo in ga položila na gumo. Dinamo se je zavrtel,
vendar žarnica še vedno ni svetila. Otroci so predlagali, da zamenjamo žarnico, kar smo tudi
naredili. Tudi pri ponovnem poskusu žarnica ni svetila. Otroci so ugotovili:
- Še vedno je premalo elektrike, zato ne sveti.
Deček je zavrtel pedala in žarnica je zasvetila. Vendar je bila svetloba šibka in žarenje
kratkotrajno. Ko sta pedala zavrtela dva otroka, se je intenzivnost svetlobe povečala in tudi čas
žarenja žarnice se je podaljšal. Dejavnost smo ponovili in otroci so opazili razliko v
intenzivnosti svetlobe žarnice. Kadar so vrteli pedala počasneje, je žarnica svetila šibkeje, ko
so pedala vrteli hitreje, je žarnica svetila močneje. Opazovali smo intenzivnost svetlobe.
60
Slika 51: Večji učinek
Slika 52: Žarnica sveti manj intenzivno
Za lažje razumevanje mehanskega pridobivanja elektrike smo uporabili tudi vrtavko
(Bayblade), ki so jo otroci prinesli v vrtec. Na vprašanje zakaj se vrti, je bil odgovor:
- Ko tako potegnem, se nabere moč in se lahko vrti.
61
Slika 53: Ponazoritev z vrtavko
S postavljanjem vprašanj sem otroke vodila do zaključka, da je roka tista, ki da vrtavki energijo
potrebno za vrtenje.
Ko so nato vrteli ročko baterijske svetilke, so prišli do zaključka, da s tem ko vrtijo ročko, delajo
elektriko, zaradi katere luč sveti.
Izjave otrok:
- Če pustimo skoz odprto, bo pregorela in ne bo svetla.
- Prijel sem za eno roko in sedaj ko vrtim, se dela baterija.
- Lahko si posvetimo, ko je temno ali če nam kaj dol pade, da lahko najdemo.
3.6.8 Sončna energija
OPIS DEJAVNOSTI
Otroci preko igre in poskusov spoznavajo vpliv sončne energije na delovanje namiznih
kalkulatorjev in solarne luči. Ob slikah iz knjige Proizvodnja električne energije avtorja Roberta
Rožmana si ogledamo shemo sončne celice in vrste sončnih celic.
Slika 54: Namizni kalkulatorji
62
UPORABLJENE METODE
Uporabila sem metodo:
- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo izkušnje in
spoznanja ter preko igre osvajajo nova znanja.),
- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in samostojno izvajajo preizkuse.),
- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate
dejavnosti.),
- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena
spoznanja.).
OBLIKE DELA:
- skupinska,
- v dvojicah in
- skupna.
SREDSTVA:
- namizni in žepni kalkulator s sončnimi celicami ter vrtna solarna luč.
EVALVACIJA
Otrokom sem pokazala vrtno solarno luč. Otroci so jo prepoznali in povedali:
- Zapičena je v zemljo in ponoči sveti, ker ima žarnico.
Ko sem jih opozorila na sončne celice na pokrovu, je deček rekel:
- To je sončna luč. Elektriko dobiva iz zemlje.
Vendar otroci niso vedeli kako.
Slika 55: Solarna luč
63
Dejavnost smo nadaljevali z uporabo namiznih kalkulatorjev. Na mizo sem razpostavila
namizne kalkulatorje katerih vir energije so sončne celice. Ko sem otroke vprašala, ali vedo kaj
je na mizi, sem dobila različne odgovore, najbolj zanimivi so bili:
- To je tablica.
- Ne, to je telefon.
- Ne, to je za računat.
Slika 56: Igra s kalkulatorji
Kalkulator je deklica uporabila kot mobilni telefon, na katerega je lahko natipkala telefonsko
številko. Večji namizni kalkulator so otroci še naprej imenovali tablica.
Opazili so, da kalkulatorji ne delajo.
Vprašala sem jih, zakaj ne delujejo:
- Ker nimajo baterije.
Skupaj smo si ogledali namizne kalkulatorje in ugotovili, da res nimajo baterije. Opazili so
sončne celice na kalkulatorjih.
64
Slika 57: Pokrite sončne celice
Na vprašanje, kaj mislijo, da je to in zakaj bi se uporabljalo, otroci niso vedeli odgovora.
Povedala sem jim, da so to sončne celice, ki s pomočjo Sonca polnijo baterijo. Otroci so odšli
k oknu in polnili kalkulatorje s pomočjo sončne svetlobe. Deček je najprej pokril sončne celice
na kalkulatorju. Ko je ponovno uporabil kalkulator je ugotovil, da še vedno ne dela.
Slika 58: Polnjenje s pomočjo sončnih žarkov
Nato je proti Soncu obrnil zadnjo stran kalkulatorja. Čez nekaj sekund je razočaran povedal:
- Otrok: »Še vedno ne vidim številk.«
- Vzgojitelj/ica: »Ali si napolnil baterije?«
- Otrok: »Saj vidiš, da držim proti Soncu.«
- Vzgojitelj/ica: »Kje pa imaš sončne celice kalkulatorja?«
- Otrok: »Tukaj jih gledam.«
65
- Vzgojitelj/ica: »Zakaj pa so te celice na kalkulatorju?«
- Otrok: »Saj si rekla, da so zato, da se napolnijo baterije, ko Sonce sveti nanje. Aja.«
In je obrnil kalkulator.
Vprašala sem ga, ali opazi kakšno razliko med stranjo obrnjeno proti Soncu in drugo stranjo.
- Tukaj je bolj toplo (stran obrnjena proti Soncu).
Ko sem vprašala otroke, kaj delajo pri oknu so odgovorili:
- Polnimo tablice in telefon.
- Polnim baterije.
Slika 59: Polnjenje baterij
Na vprašanje, zakaj stojijo pri oknu, so odgovarjali:
- Da se lahko napolni, ampak na steno moramo dati.
- Da se nam je naredilo, da se boljše vidi.
Vprašala sem jih še zakaj jih niso napolnili s pomočjo vtičnice na steni. Odgovorili so:
- Ker se tukaj več polni.
Na vprašanje, ali jim kdo pomaga polniti, so odgovorili:
- Ja, Sonce.
66
Slika 60: Sedaj pa bo
67
3.7 Analiza in primerjava rezultatov pred in po izvedenih dejavnostih
Po izvedenih dejavnostih, namenjenih spoznavanju virov električne energije, sem ponovno
izvedla individualne intervjuje z otroki. Vprašanja zaključnega intervjuja so bila enaka kot pri
uvodnem intervjuju. Rezultati intervjujev so prikazani z grafi in opisno interpretirani. Z grafi je
prikazano število otrok, ki so podali določen odgovor v intervjujih izvedenih pred in po
izvajanju aktivnosti. Skupno število inervjuvanih otrok pri posameznem intervjuju je dvajset.
1. Kaj se zgodi, če balona natremo in ju približamo?
Pred izvedbo dejavnosti je štirinajst (70 %) otrok odgovorilo, da se balona prilepita eden na
drugega in šest (30 %) otrok je odgovorilo da ne ve, kaj se bo zgodilo. V intervjuju po izvedeni
dejavnosti je osemnajst (90 %) otrok odgovorilo, da se balona odmakneta eden od drugega in
dva (10 %) sta odgovorila, da se balona prilepita. Skupno število otrok intervjuvanih v
posameznem intervjuju je dvajset (20).
se prilepita ne vem se odmakneta
pred dejavnostjo 14 6 0
po dejavnosti 2 0 18
14
6
0
2
0
18
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
štev
ilo o
tro
k
Graf 1: Kaj se zgodi, če balona natremo in ju približamo?
68
2. Kaj je električni krog?
Pred izvajanjem dejavnosti je petnajst (75 %) otrok odgovorilo, da ne vedo, kaj je električni
krog, dva (10%) otroka sta podala odgovora z asociacijami na krog in trije (15 %) otroci so
odgovore povezali z elektriko, ki teče po krogu. Po izvedbi dejavnosti so trije (15 %) otroci
odgovorili, da ne vedo kaj je električni krog, sedemnajst (85 %) otrok je razumelo, da je to krog,
po katerem teče elektrika. Skupno število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je
dvajset (20).
ne vemnaštevajo okrogle
stvaripovezava zelektriko
skozenj tečeelektrika
pred dejavnostjo 15 2 3 0
po dejavnosti 3 0 0 17
15
23
0
3
0 0
17
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
Štev
ilo o
tro
k
Graf 2: Kaj je električni krog?
69
3. Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil sklenjen?
Na to vprašanje je petnajst (80 %) otrok odgovorilo, da ne ve, kaj bi se zgodilo s svetilko, pet
(20 %) pa jih je reklo, da bi svetilka svetila. Vseh dvajset otrok (100 %) je po dejavnostih na to
vprašanje odgovorilo, da elektrika ne more teči, če krog ni sklenjen in svetilka ne sveti. Skupno
število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).
ne vem svetila bi svetilka ne sveti
pred dejavnostjo 15 5 0
po dejavnosti 0 0 20
15
5
00 0
20
0
5
10
15
20
25
Štev
ilo o
tro
k
Graf 3: Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil sklenjen?
70
4. Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi zamenjali položaje
krokodilčkov na držalu za žarnico?
Pred izvajanjem dejavnosti je osemnajst (90 %) otrok odgovorilo, da žarnica ne bo svetila in
dva (10 %) sta odgovorila, da bo žarnica svetila. Po izvedeni dejavnosti je vseh dvajset (100 %)
otrok odgovorilo, da bo žarnica svetila. Skupno število otrok intervjuvanih v posameznem
intervjuju je dvajset (20).
ne bo svetila bo svetila
pred dejavnostjo 18 2
po dejavnosti 0 20
18
2
0
20
0
5
10
15
20
25
štev
ilo o
tro
kGraf 4: Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi
zamenjali položaje krokodilčkov na držalu za žarnico?
71
5. Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni elektrarni?
V intervjuju pred dejavnostjo je deset (50 %) otrok odgovorilo, da ne ve, šest (30 %) otrok je
odgovorilo, da luč ne bo svetila in štirje (20 %) so odgovorili, da bo LED lučka zasvetila. Po
izvedeni dejavnosti je vseh dvajset (100 %) otrok odgovorilo, da bo LED lučka svetila. Skupno
število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).
ne vem ne bo svetila bo svetila
pred aktivnostjo 10 6 4
po aktivnosti 0 0 20
10
6
4
0 0
20
0
5
10
15
20
25
štev
ilo o
tro
kGraf 5: Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni elektrarni?
72
6. Zakaj je na kolesu dinamo?
Pred izvajanjem dejavnosti otroci niso vedeli, da imamo na kolesu dinamo in je vseh dvajset
(100 %) odgovorilo, da ne ve kaj je dinamo in za kaj se uporablja. Po izvedenih dejavnostih je
osemnajst (90 %) otrok odgovorilo, da potrebujemo dinamo za to, da luč na kolesu sveti in dva
(10 %) otroka sta odgovorila, da ne vesta zakaj imamo dinamo na kolesu. Skupno število otrok
intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).
ne vem da sveti luč
pred dejavnostjo 20 0
po dejavnosti 2 18
20
02
18
0
5
10
15
20
25št
evilo
otr
ok
Graf 6: Zakaj je na kolesu dinamo?
73
7. Kako dobi solarna svetilka elektriko, da lahko sveti?
Na to vprašanje je štirinajst (70 %) otrok odgovorilo, da ne vedo kako dobi solarna svetilka
elektriko in šest (30 %) jih je odgovorilo, da dobi elektriko iz zemlje. Po izvedeni dejavnosti
dva (10 %) otroka nista vedela odgovora, osemnajst (90 %) otrok pa je odgovorilo, da dobi
elektriko od Sonca. Skupno število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).
ne vem iz zemlje od Sonca
pred dejavnostjo 14 6 0
po dejavnosti 2 0 18
14
6
0
2
0
18
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
štev
ilo o
tro
k
Graf 7: Kako dobi solarna svetilka elektriko, da lahko sveti?
74
4 ZAKLJUČEK
Večino otrok, ki obiskujejo vrtec, vključijo starši v to vzgojno-varstveno ustanovo že v prvem
letu starosti. Strokovni delavci moramo pri načrtovanju dejavnosti upoštevati, da se predšolski
otroci učijo preko igre in na osnovi lastnih izkušenj. Za razvoj gibalnih in intelektualnih
sposobnosti je potrebno otrokom zagotoviti pestro izbiro vsebin, metod in oblik dela prilagojene
individualnim razlikam otrok.
Eksperimentalno zasnovane aktivnosti s področja naravoslovja pri otrocih spodbujajo
radovednost, ki je motivacija za vseživljenjsko učenje. Z učenjem na osnovi poizkusov in napak
otroci razvijajo ustvarjalnost in kritično mišljenje. Aktivnosti eksperimentiranja in raziskovanja
spodbujajo zanimanje tudi pri pasivnih otrocih in otrocih, ki se manj vključujejo v delo skupine.
S pomočjo analize odgovorov otrok pred začetkom dejavnosti sem ugotovila, da večina otrok
ni vedela kaj je električni krog, ni poznala delovanje električnega kroga in delovanje dinama,
niso poznali principa delovanja vetrnice in sončne svetilke. Na vprašanje kaj se zgodi, če balona
natremo in ju približamo je večina otrok odgovorila, da se balona zlepita.
Otroci so na začetku dejavnosti o statični elektriki vse aktivnosti izvajali na osnovi izkušnje, ki
so jo dobili, ko je vzgojiteljica skupine balon podrgnila ob svojo majico in ga »prilepila« na
vrata. Potrebno je bilo kar nekaj ponovitev poizkusov pri aktivnosti odbijanja balonov in pri
elektroskopu, da so otroci staro znanje nadomestili z novim znanjem pridobljenim iz lastnih
izkušenj. To dokazuje analiza odgovorov, saj je večina otrok po izvedeni dejavnosti odgovorila,
da se balona odbijata.
Na osnovi analiz odgovorov po izvedenih dejavnostih sklepam, da so bile aktivnosti ustrezno
zasnovane in so otroci z raziskovanjem in preizkušanjem usvojili nova spoznanja o električnem
krogu. Večina otrok je odgovorila, da skozi električni krog teče elektrika in svetilka ne sveti če
električni krog ni sklenjen. Iz odgovorov otrok je tudi razvidno, da so se med izvajanem
aktivnosti seznanili s principom delovanja vetrnice, dinama in sončne svetilke.
Dejavnosti povezane z diplomsko nalogo so pri otrocih spodbudile radovednost. Pri preizkusih
so bili tudi notranje motivirani, saj so preizkušali tudi svoje zamisli.
Glede na pozitiven odziv otrok, bi z aktivnostmi s področja spoznavanja delovanja elektrike in
njenih zakonitosti v nadaljevanju načrtovala dejavnosti za raziskovanje električnega omrežja
od vira do porabnika ter raziskovanje električne napeljave od razdelilne omarice vrtca do
končnega porabnika.
75
5 LITERATURA IN VIRI
Ambrožič, M., Planinšič, G., Karič, E., Kralj, S., Slavinec, M. in Zidanšek, A. (2000). Fizika,
narava, življenje. Učbenik za pouk fizike v 8. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Bahovec, D. E., Bregar, G. K., Čas, M., Domicelj, M., Saje-Hribar, N. in Japelj, B. Kurikulum
za vrtce. (1999). Pridobljeno: 31. 3. 2010.
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf.
Batistič Zorec, M. (2006). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Univerze v Ljubljani.
Cash, T., Taylor, B. in Ferbar, J. (1992). Elektrika in magnetizem. Murska Sobota: Pomurska
založba.
Ferbar, J., Juvan, T. in Lorger, J. (1994). Fizifi. Ljubljana: Državna založba.
Fistrovič, J. (ur.). (1994). Zakaj se papir prime na plastiko, če jo zdrgneš. V Moji prvi koraki:
Preprosti poskusi (str. 40-41). Murska Sobota: Pomurska založba.
Katalinič, D. (2010). Prvi naravoslovni koraki. Odranci: Mizarstvo Antolin d.o.o.
Krnel, D., (2001). Narava. V L. Marjanovič Umek (ur.). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulumu
za vrtce. (str. 157-176). Maribor: Založba Obzorja.
Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget mišljenje-učenje-poučevanje.. Ljubljana: Državna
založba Slovenije.
Lapajne, T. (2007). Jaka in sraka: kako Jaka odkrije, od kod pride elektrika. Ljubljana: Založba
Morfem.
Naudin, C. in Bailleux, N. (ur.). (1998). Larousse. Enciklopedija za mlade. Nova Gorica:
Založba Educa.
Parsons, A. (1999). Statična elektrika. Poskusi sam: Elektrika (str. 6-7). Hongkong: Tehniška
založba Slovenije.
Pople, S. (1992). Naravoslovje. Fizika: Električni naboj (str. 128-129). Ljubljana: Tehniška
založba Slovenije.
Repnik, R., Svetec, M., Jug, M., Ahčin, T., Bezjak, G., Jagličič, Z. in Gosak, M. (2016). Fizika
9 i-učbenik za fiziko v 9. razredu osnovne šole. Pridobljeno 17. 6. 2016, s
76
https://eucbeniki.sio.si/fizika9/189/index5.html
Rožman, R. (2012). Proizvodnja električne energije. Krško: Neviodunum.
Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Shipstone, D. (1985). Electricity in Simple Circuits. V R. Driver, E. Guesne in A. Tiberghein
(ur.), Children´S Ideas In Science (str. 33-51). Buckingham MK18 1XW: Mc Graw-Hill
Education (UK).
Zorec, M. (2013). Elektrika iz zelenjave in sadja. Zabavna naravoslovna delavnica (str.70-71).
Grosuplje: Knjigca.
Žnideršič, M. (ur.). (2000). Naravoslovje. Enciklopedija znanosti. Ljubljana: Slovenska knjiga.
Watts, L. (ur.). (1996). Šolska enciklopedija. Svet tehnike. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Wintage, P. (1993). Osnove fizike. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
http://eoet1.tsckr.si/MATERIAL/video/video_04_01_01-2_03.html (17. 6. 2016)
http://www2.arnes.si/~oturniscems/elektrika/elektrika.htm (17. 3. 2016)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektron (15. 1 2016)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Energija (15. 1. 2016)
https://www.youtube.com/watch?v=6kBuUu1FSYcKako deluje električni tok? (15. 9. 2015)