univerza v ljubljani naravoslovnotehniŠka … · 3 1. uvod v svoji seminarski nalogi bom...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
Avtor: Nataša Kolak
Mentor: dr. Tadeja Muck
BARVNI MODELI
Seminarska naloga
Tiskarski postopki
Golnik, 16. 11. 2006
2
KAZALO
1. UVOD .................................................................................................................. 3
2. ZGODOVINA BARVNIH MODELOV .................................................................. 3
2.1. KRATEK KRONOLOŠKI PREGLED ........................................................................ 3
2.2. TISKANJE V BARVAH ......................................................................................... 4
3. BARVNI MODELI................................................................................................ 5
3.1. STROJNO NARAVNANI BARVNI MODELI ................................................................ 5
3.1.1 Barvni model RGB................................................................................... 6
3.1.1.1. Aditivno mešanje barv...................................................................... 6
3.1.2. Barvni model CMY ................................................................................. 9
3.1.2.1. Subtraktivno mešanje barv ............................................................ 10
3.1.3. Barvni model YIQ ................................................................................. 11
3.2. UPORABNIŠKO NARAVNANI BARVNI MODELI ...................................................... 13
3.2.1. Barvni model HSL ................................................................................ 13
3.2.2. Barvni model HSV ................................................................................ 15
3.2.3. Barvni prostor YCbCr .......................................................................... 16
3.2.4. Barvni prostor CIE ................................................................................ 18
4. UPORABNOST BARVNIH MODELOV............................................................. 19
5. SLOVARČEK POJMOV.................................................................................... 23
6. ZAKLJUČEK..................................................................................................... 24
7. VIRI IN LITERATURA ....................................................................................... 25
3
1. UVOD
V svoji seminarski nalogi bom predstavila barvne modele vse od prvih definicij barv
in barvnih modelov ter različnih aspektov na tem področju raznih filozofov in
umetnikov še iz starih civilizacij. Zelo me fascinirajo dejstva, kako svetloba
pravzaprav vpliva na barve in kako velik pomen ima pri določanju le teh. Na tem
področju so nam zgodovinski zapisi v veliko pomoč saj z njimi lahko primerjamo
dojemanje barv in njihove intenzitete ljudi iz starih časov in vidik novega človeka
današnje dobe. Prav tako je zanimivo, da so nekatere teorije ostale popolnoma
enake in jih tudi sami še danes vestno uporabljamo. Ker poznamo več različnih
barvnih modelov, sem jih razdelila v dve skupini; strojno naravnani in uporabniško
naravnani barvni modeli. Vsakega posebej pa bom v nadaljevanju seminarske tudi
bolj podrobno predstavila in na nekaj primerih poizkusila predstaviti kakšen pomen
imajo ter kje vse jih lahko v današnjem življenju zasledimo.
2. ZGODOVINA BARVNIH MODELOV
2.1. Kratek kronološki pregled
Če pogledamo čisto v začetke barvnih teorij, nam filozofi iz antične Grčije ponujajo
razna teoretična znanja, bolj malo pa je tudi praktično preizkušenega. A vseeno so
se njihove teorije obdržale vse do prvega stoletja našega štetja. Prvi, ki je razvil
teorijo barv, je bil Empedokles, katerega prepričanje je bilo, da vsa narava izhaja iz
štirih elementov: zrak, voda, ogenj in zemlja. Kombinacije teh elementov, naj bi po
njegovem tvorile tudi vse barve: rdeča - zrak, rumeno ~ zelena - zemlja, bela -
ogenj in črna – voda.
Demokrit, je bil naslednji mislec, ki je zgornjo teorijo nadgradil, saj po njegovem
mnenju barva izhaja iz oblike atomov. Bil pa je tudi prvi, ki je odkril teorijo mešanja
barv iz primarnih.
4
Poleg splošno prezrtih Platonovih teorij o barvah, pa so grki zaupali Aristotlu iz
Stagire, ki je bil največji iz njihovega področja naravnih filozofov za teorije o
barvah. Zanj naj bi vse barve izhajale le iz dveh primarnih barv, in sicer bele in
črne, vse druge pa iz ustreznih mešalnih proporcev the dveh barv. Aristotel
razlaga, da je brava interakcija med materialom in svetlobo. Vsak objekt poseduje
bravo, šele svetloba pa bravo naredi vidno.
Pseudo-Dionizij je svetlobo skoraj častil, zanje je predstavljala božje znanje. Bil je
mnenja da razsvetljuje, daje življenje in naredi vidno vse, kar ji je izpostavljeno. Naj
bi bila merilo, večnost, število, vzrok in konec vseh stvari. Prav tako pa je za nekaj
svetega in božanskega smatral temo.
Skozi različna obdobja in med različnimi civilizacijami so se na področjih svetlobe
in barv spreminjala in odkrivala dejstva, zelo velik pomen pri tem razvoju je imela
tudi umetnost.
2.2. Tiskanje v barvah
Tiskanje v barvah za nas danes ne predstavlja nič novega, saj so se prve barvne
publikacije pojavile že na začetku devetnajstega stoletja. Razlike med takratno in
današnjo sodobno tehniko pa so kar precejšnje. Uporabljali so tja do dvajset
različnih barvnih tonov, izdelke pa so na koncu dodatno popravljali še na roke.
Pravo barvno tiskanje po sistemu štirih barv, ki nam je znano še danes, pa ima
svoje začetke šele ob prehodu v dvajseto stoletje. Tedaj so Angleži ugotovili, da je
mogoče s tremi osnovnimi barvami; cian, magento in rumeno (ter črno) dobiti
dovolj velik razpon.
Tako je v uporabo prišla kratica CMYK (cian, magenta, yellow, black), ki je sedaj
že starejša od sto let in ne kaže da bo kaj kmalu prešla iz svoje uporabe ali da bi jo
5
nadomeščale kakšne nove. To je navsezadnje tudi nemogoče, saj so njene osnove
v fiziološkem zaznavanju barvnih dražljajev.
3. BARVNI MODELI
Z osnovnimi barvami kot so rdeča, modra in rumena lahko tvorimo širok spekter
različnih barvnih kombinacij. Zato da bi lahko podali podroben opis barv vpeljemo
barvni prostor kot formalno metodo predstavljanja psihofizičnih občutkov barv.
Barvni prostor običajno ponazorimo s podmnožico 3D kartezičnega koordinatnega
sistema, ki ji pravimo barvni model. Tako lahko določeno barvo opišemo z
besedami ali s številskimi vrednostmi.
Ko so barve prikazane na računalniškem prikazovalniku, so ponavadi definirane v
RGB barvnem prostoru. To je še en način ustvarjanja enakih barv. Drugi način
ustvarjanja enakih barv, je uporaba njihovih barvnih odtenkov (X os), zasičenost (Y
os) in svetlost (Z os). Ta način prikazovanja se imenuje HSB. Obstaja še veliko več
barvnih prostorov in veliko jih je lahko predstavljenih kot 3D vrednosti na ta način,
da nekateri barvni prostori imajo več, nekateri manj dimenzij, nekateri pa sploh ne
morejo biti predstavljeni na ta način.
3.1. Strojno naravnani barvni modeli
Noben izmed barvnih modelov RGB, CMY in YIQ ne opisuje, kako barve dejansko
sprejemamo, zato pravimo, da se ti modeli nanašajo na aparaturno opremo.
6
3.1.1 Barvni model RGB
SLIKA 1: Prikazuje barvni model RGB (rdeča + zelena + modra = bela).
3.1.1.1. Aditivno mešanje barv
SLIKA 2: Prikazuje barve, ki jih dobimo z aditivnim mešanjem barv.
7
Svetloba iz različnih virov se pri aditivnem mešanju sešteva, zato lahko s
kombiniranjem rdeče zelene in modre barve dobimo večino barv vidne svetlobe.
Tako na primer s seštevanje zelene in rdeče dobimo rumeno bravo.
SLIKA 3: Prikazuje krog z različnimi barvnimi območji.
Če krog razdelimo na tri območja in jih obarvamo rdeče, modro in zeleno ter ga
zavrtimo se nam zdi, kot da se barvna območja zlijejo v eno novo bravo. S
primerno hitrostji in primernimi velikostmi barvnih območij lahko dosežemo barvni
učinek, ki je enak barvi notranjega kroga.
Za rdečo (Red), zeleno (Green) in modro (blue) pravimo da so primarne seštevalne
barve. Če jih v različnih količinah dodajamo skupaj, lahko proizvajajo večino barv.
Barvni model, ki ga sestavljajo te barve ponazarjamo z enotsko kocko v pozitivnem
oktantu 3D kartezičnega koordinatnega sistema.
8
SLIKA 4: Predstavlja ponazoritev barvnega modela RGB z enotsko kocko v
pozitivnem oktantu 3D kartezičnega koordinatnega sistema.
Seštevanje enakih količin rdeče, zelene in modre nam daje barve, ki jih prikazuje
zgornja slika.Točke na glavni diagonali so enako oddaljene od vseh treh primarnih
barv in prikazujejo nivoje sive barve.
Da lahko uporabnik nemoteno spreminja barve, obstajajo programi, ki imajo za
vsako komponento določeno število različnih vrednosti. RGB barvni prostor se
razteza od 8 do 24 bitov.
SLIKA 5: Prikazuje okno programa, ki ima za komponente vrednosti naravnih števil
med 0 in 100.
9
Predvsem za ustvarjanje barvnih učinkov pri barvnih prikazovalnikih ima RGB
pomembno vlogo, saj pomaga oblikovati metode, ki se pri tem uporabljajo, hkrati
pa zelo dobro ocenjuje delovanje človeškega očesa.
SLIKA 6: Prikaz uporabe RGB – ja pri barvnih prikazovalnikih.
3.1.2. Barvni model CMY
SLIKA 7: Prikazuje barvni model CMY (cian + magenta + rumena = črna).
10
SLIKA 8: Slika v RGB in CMY barvnem prostoru.
3.1.2.1. Subtraktivno mešanje barv
SLIKA 9: Prikazuje barve, ki jih dobimo s subtraktivnim mešanjem barv.
Pri subtraktivnem oziroma odštevalnem mešanju barv gre za to, da vsi predmeti, ki
jih vidimo obarvane vpijajo (odštejejo) del svetlobe, ki pade nanje. Tako rumena in
mangenta odšteti od bele svetlobe tvorita rdečo. Če z belo svetlobo posvetimo na
zmes rdečega in zelenega pigmenta, rdeča iz vpadle svetlobe vpije vse, kar ni
rdeče. Zeleni pigment od preostanka svetlobe, v katerem je zelo malo zelenega,
11
pobere še to. Ker sta si rdeča in zelena zelo tuji, vpijeta skoraj vso svetlobo. Nekaj
malega, kar ostane, se zdi rjavo.
Cian, magenta in rumena so komplementarne barve k rdeči, zeleni in modri.
Odštevalne primarne barve jim rečemo takrat, ko jih uporabljamo kot filter za
odštevanje barv od bele svetlobe. CMY je barvni model, ki uporablja te barve.
Bela ali sončna svetloba je tista, ki osvetljuje večino objektov opazovanih s
človeškim učesom. Objekt, ki je pri taki svetlobi rumen, absorbira komplementarno
barvo k rumeni, se pravi modro. Rumena izražena v primarnih seštevalnih barvah
je vsota rdeče in zelene. Površina, ki je videti črna, pa je obarvana z vsemi tremi
odštevalnimi primarnimi barvami in absorbira rdečo, zeleno in modro.
Tudi model CMY je podobno kot RGB predstavljen z enotsko kocko 3D
kartezičnega koordinatnega sistema. Tukaj vektor (1, 1, 1) predstavlja črno bravo,
v izhodišču pa je bela. Zvezo med obema predstavitvama predstavlje naslednja
enačba.
Pri nekaterih barvnih tiskalnikih in barvnih kopirnih napravah uporabljamo barvni
model CMY, njemu podoben model CMYK pa uporabljamo pri štiribarvnih
tiskalnikih. V modelu CMYK uporabljamo črno bravo namesto enakih količin cian,
magenta in rumene.
3.1.3. Barvni model YIQ
Barvni model YIQ uporabljamo pri barvni televiziji. Če želimo podatke RGB
učinkoviteje prenašati, da bi postali barvni signali združljivi s črno – belo televizijo,
12
potem uvedemo model YIQ. Komponenta Y predstavlja svetlost, in je edina
komponenta barvnega televizijskega signala, ki se prikaže na črno – belem
televizorju.
Nekatere lastnosti:
• Y je identičen YUV barvnem modelu
• če je [R G B]T = [1 1 1] potem [Y I Q]T = [1 0 0]
• analogni televizorji slonijo na YIQ barvnem modelu
• Y komponenta se odziva na svetlobo barve.
• I komponenta se odziva na rahlo oranžno barvo
• Q komponenta se odziva na magenta barvo
GRAF 1: Krivulje na grafu določajo standardne barvne vrednosti: X (rdeča), Y (je
identična s krivuljo relativne spektralne občutljivosti očesa na zeleno bravo pri
dnevni svetlobi) in Z (modra).
Model YIQ ponazorimo v 3D kartezičnem koordinatnem sistemu z obliko
konveksnega poliedra, ki leži znotraj kocke RGB. Za Pretvorbo iz modelaRGB v
model YIQ uporabimo spodnjo enačbo, pri kateri nam količine v prvi vrstici
13
pokažejo relativno pomembnost rdeče in zelene, in nepomembnost modre v
svetlosti.
Barvni model YIQ izrablja lastnost, da je naš vidni sistem bolj občutljiv za
spremembo svetlosti, kot po za spremembe barvnih odtenkov ali nasičenja.
3.2. Uporabniško naravnani barvni modeli
Glede na to, da barvna modela HSL in HSV zelo dobro ocenjujeta psiho –
fiziološke lastnosti barve, pravimo, da sta uporabniško naravnana.
3.2.1. Barvni model HSL
• Hue - barvni odtenek
• Saturation - nasičenje
• Brightness oz. Lightnes – osvetlitev
HSL prostor lahko predstavimo kot dvojni storž. Sistem predstavitve je nelinearen.
Vrh storža predstavlja belo barvo, čisto spodaj pa imamo črno barvo. Parameter
kota predstavlja barvni odtenek, razdalja od osi ustreza nasičenju, medtem ko
razdalja med vrhovoma med belo in črno predstavlja svetlost.
14
SLIKA 10: Levo je predstavitev HSL barvnega prostora z dvojnim storžem, desno
je barvni krog, v katerem barvni odtenek opisuje bravo in je razdeljen na 360 delov.
Vrednosti osnovnih barv v krogu:
• rdeča: 0 (=360)
• zelena: 120
• modra: 240
Nasičenje je vrednost (v %) in predstavlja količino sivine, ki je prisotna v barvi. 0%
predstavlja samo sivo, medtem ko 100% predstavlja čisto barvo. Svetlost barve se
tudi izraža v procentih. 0% predstavlja črno in 100% svetlost je bela. Obe sta
neodvisni od nasičenja.
15
PREGLEDNICA 1: To je barvna paleta, ki nam omogoča prikaz 3,564,000 barv
(360 barvnih odtenkov * 100 vrednosti nasičenj * 99 vrednosti svetlosti) 101 sivin.
3.2.2. Barvni model HSV
HSV barvni model je bil ustvarjen leta 1978 in je nelinearna transformacija RGB
barvnega prostora. Uporablja pa se pri različnih barvnih postopkih, predvsem v
grafičnih programih.
• H - barva oz. barvni odtenek (hue) zavzema vrednosti od 0 – 360
• S - nasičenje (saturation); včasih se imenuje tudi »čistost« (manjša kot je
čistost več sivine je prisotne in barva je bolj obledela)
• V - vrednost, svetlost (brightness) zavzema vrednosti 0 – 100%
16
SLIKA 11: Nekaj grafičnih načinov predstavitve barvnega modela HSV.
Uporaba:
• pri večini grafičnih programov
• barvni model HSV je izpeljan iz barvnega modela RGB
SLIKA 12: Slika v RGB in HSV barvnem prostoru.
3.2.3. Barvni prostor YCbCr
• uporabljen v video sistemih
• Y – svetlost (brightness)
17
• Cb, Cr – dvobarvna razlika med signali kjer Cb pomeni razliko B-Y, Cr pa
razliko R-Y (kjer sta R in B modra in rdeča komponenta iz RGB prostora.)
YCbCr barvni prostor ali krajše YCC, pogosto zamenjujejo z YUV barvnim
prostorom, katerega uporabljajo pri PAL in NTSC televizijskih sistemih. MPEG
komprimirani video posnetki, ki se snemajo na DVD in video CD-je,
pa so kodirani v YCC.
Enačba za pretvorbo iz RGB v YCbCr barvni prostor :
Y' = Kr * R' + (1 - Kr - Kb) * G' + Kb * B'
Cb = 0.5 * (B' - Y') / (1 - Kb)
Cr = 0.5 * (R' - Y') / (1 - Kr)
Konstanti Kr in Kb sta določeni glede na televizijski standard. Za HDTV in novejše
računalniške monitorje sta ti konstanti po standardu ITU-R BT.709:
Kb = 0.0722
Kr = 0.2126
Za starejše standarde televizij pa se uporabljajo vrednosti konstant:
Kb = 0.114
Kr = 0.299
R', G', B' so skalirane RGB komponente na območje 0 – 1.
18
SLIKA 13: Slika v RGB in YCbCr barvnem prostoru.
3.2.4. Barvni prostor CIE
Leta 1931 so se pri mednarodni komisiji za razsvetljavo (International Commission
on Illumination) CIE odločili, da bodo poimenovanje barv, s katero so se največkrat
ubadali slikarji, uredili malce bolj znanstveno. Po mnogih poiskusih so prišli do treh
funkcij, ki predstavljajo spektralno občutljivost človeškega očesa; le njegovega
središča – rumene pege, ki zavzema vidni kot 2 stopinji. Po matematičnih izračunih
so te tri funkcije spremenili v dvodimenzionalen graf, imenovan kromatični diagram
CIE XY ali enostavno CIEXY.
.
Kmalu so spoznali, da diagram CIEXY ne ustreza dejanskemu obsegu človeškega
vida. Z razvojem fiziologije vida so namreč odkrili, da tudi robni del mrežnice
sodeluje pri barvnem vidu. Zato so popravili krivulje pogleda na vidni kot 10 stopinj
in leta 1976 izdali popravek v obliki diagrama CIE-Lu’v’, ki je veliko boljši približek
barvnemu prostoru človeškega očesa. V diagramih vseeno večkrat dobimo
rezultate v obliki CIEXY, kar je predvsem posledica tradicije in počasnega
prilagajanja novostim.
19
Poznamo tudi sistem CIELa’b’, trirazsežni prikaz, ki temelji na Heringovem modelu
nasprotnih barv. Vrednost l predstavlja čisto svetlostno (črno-belo) vrednost,
medtem ko vrednosti a in b predstavljata rdeče-zeleno oziroma modro-rumeno
komponento. Lu’v’ in La’b’ sta logaritmična prikaza (kar je označeno z oznako ’ ali *
nad črko), ki s srednjo vrednostjo L= 20 % (za razliko od Y=50 %) veliko bolje
oponašata način gledanja človeka.
SLIKA 14: Slika v RGB in CIE prostoru.
4. UPORABNOST BARVNIH MODELOV
V očesu imamo dve vrsti svetlobnih receptorjev: paličnice in čepnice. Prve so
namenjene gledanju v temi, kjer barve niso pomembne, čepnice pa potrebujejo
posredovanje barvnih valenc možganom. Zato, da možgani dobijo čim bolj
natančen barvni vtis, se palčnice razlikujejo po občutljivosti. Glede na občutljivost
na valovne dolžine dražljajev lahko posplošimo, da so ti receptorji treh vrst: rdeči,
modri in zeleni. Naš vid deluje po načelu RGB, prav tako kot zasloni. Na nek način
se z našimi možgani malo poigramo; takšno igranje je pravzaprav bistvo osnovnih
tiskarskih barv, ki so dejansko preseki rdeče, zelene in modre. Gre za to, da papir
oddaja belo svetlobo, in tiskarske barve so nekakšni optični filtri: nasičen cian in
20
nasičena rumena tvorita zeleno, magenta in rumena rdečo in cian ter magenta
modro. Vse ostale kombinacije nastanejo z rastriranjem.V praksi se izkaže, da
troplastni nanos ne da črne, vendar prej rjavkasto, nečisto barvo, ki ne ustreza
slikam, še manj pa besedilu. Črna je torej nujna za kontrast in globino fotografij in
za tekst.
Čeprav imamo v tiskarstvu štiri barve, je končna paleta ožja od tiste v načinu RGB.
Če odpremo risarski program in zapolnimo zaslon z barvo vrednosti B255 ali G255,
dobimo tako živo modre ali živo zelene, ki jih v praksi ne bi nikoli dobili izpod
tiskarskih valjev; kot tudi ne flourescentnih barv (boljši grafični programi opozorijo
pri delu s težavnimi odtenki - gamut warning). To dejstvo, je najbolje da oblikovalec
vzame v zakup. V primeru, da zamisel zahteva brezkompromisno rabo določene
neizvedljive barve, kakršne so med drugim denimo metalne, je treba poseči po
tako imenovani peti barvi, ki se jo posebej pripravi in naknadno odtisne. Ko vidimo
revije z zlatimi, srebrnimi ali flourescentnimi naslovi, vemo, da je to to.
SLIKA 15: Klicaj, ki se prikaže v okenčku, pomeni, da izbrana barva v mešalniku
RGB ne more biti natisnjena.
Praktičen nasvet
Ker monitor prikazuje RGB barvno shemo, vedno poskrbimo, da so naše slike v
RGB, saj bodo le tako barve pravilne. Poleg tega nekateri brskalniki ne pokažejo
slik ki so v drugih barvnih shemah (npr. CMYK).
21
Znanstveno dokazano dejstvo
Če delamo spletno stran, za katero vemo, da bo imela zelo velik krog
obiskovalcev, moramo pri izbiri barv paziti na rdečo in zeleno barvo. Največ ljudi z
barvno slepoto namreč trpi za rdeče-zelenim defecitom. Narediti logotip z napisom
v rdeči ali zeleni barvi je lahko samomor.
24 bitna predstavitev
RGB barvo lahko v digitalni obliki definiramo s številom med 0 in 255, s
kombinacijo teh treh števil pa kombinacijo treh osnovnih barv.
SLIKA 16: Prikazuje razporeditev in koordinate točno določenih barv.
Tako je nastalo cel kup RGB barvnih prostorov. Najbolj znana sta verjetno sRGB
(Standard RGB) in Adobe RGB. sRGB je danes najbolj razširjen barvni prostor,
čeprav ni optimalen. Manjkajo mu nekateri cyan in modri odtenki, ki bi jih brez
problema lahko natisnili.
22
SLIKA 17: Prikazuje sRGB barvni prostor.
Sicer pa je bil ta RGB prostor ustvarjen za prikaz slik na monitorju, torej za internet.
Zato ne preseneča, da ta barvni prostor uporabljajo oblikovalci spletnih strani.
Idealen je tudi za povprečne amaterske slike. Zaradi tega in zaradi njegove
razširjenosti, so ga prevzeli tudi proizvajalci minilabov, vedoč, da bo nekaj
odtenkov manjkalo, ampak pri (amaterskih) fotografijah to tako ne bo opazno.
Uporabljajo ga tudi vse amaterske digitalne kamere. Zahtevnejše kamere pa nudijo
poleg že omenjenega sRGB-ja, tudi Adobe RGB. Ta barvni prostor je mnogo večji
od sRGB-ja in ima vse barve ki jih je možno izpisati. Tudi do sedaj, pa z Adobe
RGB prostorom še ni vse rešeno.
Malo manj poznan je CMYK barvni prostor, ki se večinoma uporablja pri tiskanju
barvih vsebin na različne medije. CMYK barvni prostor se pri tiskalnikih uporablja
zato, ker papir svetlobo delno odbija, delno pa jo absorbira, in če želimo na papir
iztiskati željeno barvo, je potrebno uporabit barvilo, ki absorbira vse barve, razen
23
barve, ki jo želimo prikazati. Za razliko od papirja nam prikazovalniki svetlobo
oddajajo, kar pomeni da lahko na njih uporabljamo RGB barvni prostor.
5. SLOVARČEK POJMOV
· BARVNI PROSTOR (Color Space)
Tridimenzionalna geometrična predstavitev barv, ki jih lahko vidimo ali upodobimo
s kakšnim barvnim modelom.
· BARVNI MODEL (Color Model)
Lestvica ali sistem, s katerim je mogoče upodobiti izmerjeno in numerično opisano
barvo oz. vsako izmed njenih lastnosti posebej. Na barvnih modelih temelji
upodabljanje barv v računalniški grafiki, v merilnih instrumentih in grafičnih
procesih.
· MONITOR RGB
Enak pomen kot RGB. Monitor RGB se nanaša na specifičen barvni prostor, ki ga
točno določen monitor lahko upodobi z različnimi kombinacijami rdeče (R), zelene
(G) in modre (B) svetlobe.
· LASTNOST (Attribute)
Razlikovanje pri zaznavanju, dojemanju ali vrsti videza. Barve najpogosteje
razlikujemo z opisovanjem lastnosti, kot so barvni ton, nasičenost in svetlost.
· NASIČENJE (Saturation)
Lastnost vizualnega dojemanja, s katero se kakšna barva razlikuje od enako svetle
nevtralne barve. Kolorimetrično ji ustreza kroma (Chroma).
· SVETLOBA (Light)
Elektromagnetno valovanje v spektralnem območju, ki ga lahko zaznavajo
človeške oči (približno od 380 do 720 nm).
24
· SVETLOST (Lightness)
Lastnost vizualnega dojemanja, s katero razlikujemo, koliko (več ali manj) svetlobe
kakšna površina oddaja (seva ali odbija). Nanaša se tudi na vizualno razlikovanje
belih in sivih objektov na eni ter svetlih in temnih barvnih objektov na drugi strani.
Svetlost uporabljamo predvsem za opisovanje svetlosti barvne svetlobe, ki jo
oddajajo sekundarna svetila, torej za opisovanje subtraktivnih barv in kolorantov
(opomba prevajalca). To lastnost uporabljamo v modelu za opisovanje barv L C H -
Lightness (svetlost), Chroma (kroma, nasičenost) in Hue (barvitost, barvni ton).
Svetlost moramo razlikovati od sijajnosti.
6. ZAKLJUČEK
Skozi svojo seminarsko nalogo sem poskušala to široko področje barv, barvnih
modelov in barvnih prostorov nekako spraviti v celoto in kar se da nazorno s
slikami in tabelami prikazala pri vsakem modelu ali prostoru kako približno naj bi to
izgledalo. Tudi sama sem svoje znanje izdatno dopolnjevala in se trudila zbirati čim
več različnih virov s pomočjo katerih, mi je po mojem mnenju uspelo narediti kar
zajetno seminarsko nalogo. Dotaknila sem se tudi zgodovine in opisala prve teorije
znanih filozofov. Ugotovila sem, da so se stvari do danes kar precej spremenile in
dopolnile, tudi s prihodom novejših in naprednejših tehnologij, toda osnove so, in
zgleda tudi bodo ostale enake še nekaj časa.
25
7. VIRI IN LITERATURA
1) Kumar Marko (1993): Tehnologija grafičnih procesov; Ljubljana : Tehniška
založba Slovenije
2) http://vlado.fmf.uni-lj.si/sola/1995/barve/model2.htm
3) http://uporabnost.info/content/Barve
4) http://storm.uni-mb.si/vaje/ls3-pipsss/nacrtovanje.html
5) http://en.wikipedia.org/wiki/Color_models
6) http://www.sketchpad.net/basics4.htm
7) http://www.telesat.si/~user239/zgodovinabarv.pdf