univerza v ljubljani...imenom handbold. njen ustanovitelj je bil učitelj holger nielsen. igro sta...

58

Upload: others

Post on 22-Feb-2020

4 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Rokomet

USPOSABLJANJE ROKOMETNIH SODNIKOV V SLOVENIJI

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

izr. prof. dr. Marko Šibila

RECENZENTKA

doc. dr. Marta Bon

KONZULTANT Avtor dela

asist. dr. Marko Zadražnik BORUT ARH

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Marku Šibili za nudeno vso strokovno pomoč in podporo pri

izdelavi diplomskega dela.

Zahvala tudi staršema za nudeno pomoč in podporo v času študija in družini za podporo in odrekanje

v času izdelave diplomskega dela.

Za podporo in spodbujanje pa gre zahvala tudi vsem mojim rokometnim kolegom trenerjem, sodnikom

ter prijateljem, ki so verjeli vame, da sem lahko dokončal diplomsko delo.

Ključne besede: rokomet, rokometni sodnik, usposabljanje

USPOSABLJANJE ROKOMETNIH SODNIKOV V SLOVENIJI

Borut Arh

IZVLEČEK

Rokomet je ena izmed najbolj razširjenih in priljubljenih športnih iger tako v Sloveniji kot v

svetu. Kot ostale športne zvrsti, ima tudi rokomet svoja pravila. Naloga sodnika je, da

nedovoljene načine igre odkrije in postopa tako, da ohrani igro v mejah, ki jih določajo

pravila, da vidi, razlikuje in razume, kaj počno igralci na igrišču glede na pravila igre ter

občuti, kaj so prekrški in kaj napake igralcev. Dobremu sodniku so pomembne vrednote, kot

so poštenost, pravičnost, odgovornost in spoštljivost.

Namen diplomskega dela je bil predstaviti Zvezo društev rokometnih sodnikov Slovenije in

njeno delovanje, predstaviti star in nov sistem usposabljanja rokometnih sodnikov v Sloveniji

od najnižje do najvišje kategorije ter predstaviti smernice za bolj kakovostno nadaljnje

izpopolnjevanje sodnikov v Sloveniji.

Pri delu sem uporabil deskriptivno metodo dela, pri kateri sem si pomagal z domačimi in

tujimi viri iz različnih medijev ter z lastnimi izkušnjami.

Sojenje rokometne tekme je zahtevno. Za kakovostno sojenje je potrebno podrobno poznati

rokometna pravila, imeti ustrezno tehniko gibanja po igrišču in razumeti strukturo gibanja

igralcev. Ker je igra vedno hitrejša, je vse bolj pomembna tudi kondicijska pripravljenost.

Sodnik se mora skozi vse leto ustrezno psihofizično pripravljati, večkrat mora predelati testna

vprašanja, brati strokovno literaturo ter se udeleževati strokovnih seminarjev in tečajev na

različnih ravneh. Zelo pomembna je tudi verbalna in neverbalna komunikacija s svojim

sodniškim partnerjem, s kolegi sodniki, ki sodijo višja tekmovanja, s kontrolorji in ostalimi

rokometnimi delavci.

Le tako lahko rokometni sodnik nadgrajuje svoje znanje in izkušnje.

Key words: handball, handball referee, education

HANDBALL REFEREE EDUCATION IN SLOVENIA

Borut Arh

ABSTRACT:

Handball is one of the most widespread and popular sport games in Slovenia and also in the

world. Like any other kinds of sports do – handball has its own rules. The tasks of a referee

are to detect unauthorized game modes, to preserve the game within the limits determined by

the rules, to see the difference and to understand what the players do on playing court

according to the rules of the game, and also to feel what the players’ fouls and mistakes are.

Honesty, fairness, responsibility and respect are the most important personal qualities of a

good referee.

The purposes of this study were to present the Union of handball referees and its operation in

Slovenia, to present the old and the new system of education of handball referees in Slovenia

from the lowest to the highest category, and also to present guidelines for the higher quality of

further education of referees in Slovenia.

In the study I have used a descriptive method, using different domestic and foreign media

sources and my own experience.

It is a demanding job to lead a handball match. For a handball referee it is important to know

the handball rules well, to master the appropriate movement and position technique and to

understand the structure of the players’ movement well. Since the game accelerates in its

movement speed a good physical condition of a referee is also very important.

During the whole year a referee should exercise and take care of his physical and mental

condition; it is also necessary for him to modify the test questions for several times, to read

professional literature and to take part in seminars and courses at various levels. At the same

time, verbal and non-verbal communication with his referee colleague, communication with

the referees at the higher levels of competitions and communication with controllers and with

other handball workers is very important, too.

Only in this way, a handball referee can upgrade his knowledge and experience.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 7

1.1 PREDMET IN PROBLEM .......................................................................................... 9

1.2 CILJI .......................................................................................................................... 11

1.3 DELOVNE HIPOTEZE............................................................................................. 11

1.4 POMEMBNOST DELA ZA TEORIJO IN PRAKSO ............................................... 12

2 METODE DELA ............................................................................................................ 13

3 RAZPRAVA .................................................................................................................... 14

3.1 ZVEZA DRUŠTEV ROKOMETNIH SODNIKOV SLOVENIJE ........................... 14

3.1.1 SPLOŠNE DOLOČBE ....................................................................................... 14

3.1.2 NAMEN, CILJI IN NALOGE ZVEZE .............................................................. 15

3.1.3 ČLANSTVO ....................................................................................................... 16

3.1.4 ORGANI ZVEZE ............................................................................................... 17

3.1.5 DRUGE DOLOČBE (VOLITVE IN IMENOVANJA PREDSEDNIKA,

PODPREDSEDNIKA IN DRUGIH ORGANOV) .......................................................... 23

3.1.6 FINANCIRANJE ............................................................................................... 24

3.1.7 KONČNE DOLOČBE........................................................................................ 25

3.1.8 ORGANIZIRANOST STROKOVNEGA DELA ZNOTRAJ STROKOVNEGA

SVETA / ODBORA SODNIKOV PRI ROKOMETNI ZVEZI SLOVENIJE OD LETA

2011 25

3.1.9 ZDRUŽENJE KLUBOV PRI ROKOMETNI ZVEZI SLOVENIJE ................. 26

3.1.10 STROKOVNI SODELAVEC ZA NOMINIRANJE, USPOSABLJANJE IN

KONTROLO SODNIKOV IN DELEGATOV ................................................................ 27

3.1.11 POGODBA O POSLOVNEM SODELOVANJU .............................................. 27

3.1.12 DOLOČANJE KATEGORIZACIJE ROKOMETNIH SODNIKOV ................ 28

3.1.13 ORGANIZIRANOST ROKOMETNIH SODNIKOV NA MEDNARODNI

RAVNI 29

3.1.14 KATEGORIZACIJA SODNIKOV IN KONTROLORJEV ............................... 30

3.2 PROGRAM IN POGOJI USPOSABLJANJA ROKOMETNIH SODNIKOV DO

LETA 2009 (STAR MODEL) ............................................................................................. 30

3.2.1 ROKOMETNI SODNIKI ................................................................................... 30

3.2.2 ROKOMETNI KONTROLORJI ........................................................................ 34

3.3 PROGRAM IN POGOJI USPOSABLJANJA ROKOMETNIH SODNIKOV OD

LETA 2009 DALJE (NOVI MODEL) ................................................................................. 36

3.3.1 STROKOVNI DELAVEC 1 – 1. NIVO ............................................................ 39

3.3.2 STROKOVNI DELAVEC 2 – 2. NIVO ............................................................ 41

3.3.3 PROGRAM IN POGOJI USPOSABLJANJA ROKOMETNIH

KONTROLORJEV IN DELEGATOV ............................................................................ 43

4 OVREDNOTENJE HIPOTEZ ..................................................................................... 52

5 SKLEP ............................................................................................................................. 53

6 VIRI ................................................................................................................................. 58

7

1 UVOD

Rokomet je ena od najbolj razširjenih in priljubljenih športnih iger tako v Sloveniji kot v

svetu.

Glede na oblike motoričnih struktur, ki se pojavljajo v igri, uvrščamo rokomet v skupino

polistrukturnih kompleksnih športov (Šibila M., 2004).

Začetki igre, katerih smisel je metanje žoge oziroma zadevanje cilja z roko in žogo, segajo

daleč v preteklost, saj so že Grki poznali igro z imenom Urania, gimnastično igro lovljenja z

elementi plesnega gibanja.

Stari Rimljani so poznali borbeno igro, podobno današnjemu ragbiju, ki so jo imenovali

Harpaston. Dovoljeno je bilo igranje z nogo in roko. Ta igra se je po letu 1000 n. š. preko

Irske prenesla v srednjo Evropo. Imenovali so jo Fives (five fingers to the hand).

V 19. stoletju so doživele igre, ki jih štejemo za nekakšne predhodnike rokometa, velik razvoj.

Nemci so poznali igro z imenom Raftball. Uvedel in razširjal jo je športni pedagog K. Koch.

Medsebojno sta igrali dve ekipi s po 10 do 20 igralcev, po pravilih, ki so bila določena in

objavljena.

Leta 1898 se je na Danskem pojavila igra, ki predstavlja neposredno predhodnico rokometa, z

imenom Handbold. Njen ustanovitelj je bil učitelj Holger Nielsen. Igro sta igrali dve moštvi s

po 11 igralci na igrišču, velikem 30 x 45 metrov. Gol je bil velik 3 x 2 metra, označen je bil

tudi kazenski prostor, v katerega igralci niso smeli vstopati. Napisana in objavljena so bila

tudi pravila igre. V tem času se je v Nemčiji pojavila podobna igra, ki so jo imenovali Torball.

Slika 1. Igra, imenovana Hazena, na Češkem. Pridobljeno s: http://www.hazena-

uvaly.cz/galerie/historie/ceska_hazena/ceska_hazena.html

8

Na Češkem pa se je nekaj let prej pojavila igra, imenovana Hazena. Bila je podobna

rokometu, igrale pa so jo le ženske. Hazena je imela velik vpliv na razvoj rokometa.

Veliki rokomet, kot posebna oblika rokometa, se je začel igrati leta 1915 v Nemčiji. Idejni

začetnik je bil dr. Karl Schellenz, profesor na visoki športni šoli v Berlinu, skupaj z Maksom

Heinzerom in Erichom Koningom. Igra je bila zasnovana po pravilih Torballa. Svojo končno

obliko je velik rokomet dobil leta 1917, ko so napisali pravila. Prva uradna tekma je bila leta

1925 v Berlinu med ekipama Avstrije in Nemčije.

Leta 1926 je bil rokomet sprejet v IAAF (mednarodno amatersko atletsko zvezo). Na OI v

Amsterdamu, leta 1928, je bila rokometna igra demonstracijska športna zvrst. Prvi uradni

nastop rokometašev na OI je bil v Berlinu leta 1936. V tem času so vzporedno igrali dvoranski

in veliki rokomet. Leta 1938 je bilo v Berlinu prvo svetovno prvenstvo v dvoranskem

rokometu.

Po drugi svetovni vojni se je rokomet uveljavil predvsem v skandinavskih in slovanskih

državah, ki so več pozornosti posvečale dvoranskemu rokometu. Ta je v nekaj letih povsem

izrinil veliki rokomet. Leta 1946 je bila ustanovljena IHF (Mednarodna rokometna zveza).

Leta 1972 je v Munchnu prišel moški rokomet v redni program olimpijskih iger, leta 1976 v

Montrealu pa je to uspelo tudi ženskemu rokometu.

Slika 2. Rokomet v Munchnu leta 1972. Pridobljeno s

https://finnishladieshandball.wordpress.com/2012/08/

9

Na Slovenskem je bil rokomet pred drugo svetovno vojno malo poznan. Razna srečanja in

druge poskusne akcije niso dale trajnih uspehov. Zelo priljubljena pa je bila v tem času

hazena, zlasti v Mariboru in Ljubljani. Mariborčanke so celo osvojile naslov državnih

prvakinj v Kraljevini Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno so Nemci ustanovili na

Štajerskem nekaj rokometnih moštev, v katerih pa zavedni Slovenci niso sodelovali. Kljub

temu pa se je rokomet najprej začel pojavljati v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Lendavi,

Ptuju, Ljubljani in Kranju. V Ljubljani je bila ustanovljena prva rokometna ekipa zaradi

sodelovanja na 1. Jugoslovanskih študentskih igrah v Zagrebu leta 1948. Leta 1950 je bila

ustanovljena tudi Rokometna zveza Slovenije.

1.1 PREDMET IN PROBLEM

Rokomet je ena od najbolj razširjenih in priljubljenih športnih iger tako v Sloveniji kot v

svetu. Glede na oblike motoričnih struktur, ki se pojavljajo v igri, uvrščamo rokomet v

skupino polistrukturnih kompleksnih športov (Šibila M., 2004).

Kot ostale športne zvrsti ima tudi rokomet svoja pravila, zaradi katerih se loči od drugih

športov. Mnogokrat se razvoj določenega športa odraža prav v spremembah in dopolnitvah

pravil. Pravila so odraz napredka in razvoja igre ali pa neposredno vplivajo na razvoj.

Strokovnjaki, ki sestavljajo pravila, skušajo s spremembami in dopolnili vplivati na večjo

dinamiko igre ter zmanjšati možnosti za poškodbe in nešportno vedenje udeležencev

rokometnih tekem. Mednarodna rokometna zveza IHF na določeno število let spremeni

kakšno pravilo. Zadnja sprememba pravil je bila v letu 2016, s težnjo, da bi postala igra

privlačnejša in bolj priljubljena.

Pravila določajo vse predpise v povezavi z opremo, igralci in njihovimi namestniki, trenerji,

sodniki, igro, igralnem času, kršitvami pravil, kaznimi in vedenjem udeležencev v rokometni

igri.

10

Slika . Slovenska rokometna reprezentanca pred odhodom v Rio 2016. Pridobljeno s:

http://www.rokometna-zveza.si/si/novice/2016/0/6683-Olimpijski-rokometasi-pred-

odhodom-v-Rio-trikrat-v-domovini

Z vidika pravil lahko rokomet definiramo na naslednji način:

»Rokomet igrata dve ekipi; vsaka s štirinajstimi igralci, s po sedmimi igralci na igrišču. Cilj

vsake ekipe je zadeti nasprotnikova vrata tako, da žoga s celim obsegom preide črto v vratih, s

tem, da pred metom ali ob njem izvajalec meta ali njegovi soigralci niso ravnali proti

pravilom. Žogo je dovoljeno metati, ujeti, zaustaviti, potisniti, udariti ali udariti s pestjo in pri

tem uporabljati dlani, roke, glavo, trup, stegna in kolena v okviru omejitev, navedenih v

PRAVILIH.«

V želji, da bi igralci dosegli ta cilj, uporabljajo (namenoma ali ne) tudi nedovoljene načine

igre. Naloga sodnika je, da te načine igre odkrije in postopa tako, da ohrani igro v mejah, ki

jih predvidevajo pravila.

Sodnik lahko opravi svojo nalogo dobro, če dobro vidi, razlikuje in razume, kaj počno igralci

glede na pravila igre, občuti, kaj so prekrški in kaj napake igralcev. Identificira igralce in

njihove napake, najde ustrezne sankcije proti igralcem, postopa hitro, odločno, prepričevalno

in kulturno. Vse to mora sodnik opraviti neštetokrat in v sila kratkem času v hitri igri, v

nenehnem medsebojnem stiku igralcev. Največkrat je na rokometnih tekmah dodatna

oteževalna okoliščina za sodnika agresivno vzdušje, ki ga ustvarjajo različni akterji in s tem

neprestano vršijo pritisk na sodnikovo odločitev.

11

Dober rokometni sodnik mora ne glede na vse omenjeno odsoditi rokometno tekmo v skladu s

pravili igre. Zato potrebuje veliko rokometnega znanja, še posebej iz rokometnih pravil, biti

mora zelo dobro kondicijsko pripravljen, hraber, pošten in imeti do vseh akterjev rokometne

tekme enaka stališča. Vse to, z izjemo kondicijske pripravljenosti, velja tudi za delegate in

kontrolorje. Z rednim treningom skozi celo leto dosežemo visoko raven psihofizične

pripravljenosti, teoretično znanje pa je tudi potrebno redno obnavljati; večkrat je potrebno

predelati testna vprašanja, brati strokovno literaturo in se udeleževati strokovnih seminarjev

na različnih ravneh. Pomembno pa je tudi, da se o tem veliko pogovarjamo s svojim

partnerjem (kako delati čim bolj homogeno), s kolegi sodniki, ki sodijo višja tekmovanja, s

kontrolorji in ostalimi rokometnimi delavci. Le tako lahko nadgrajujemo svoje znanje in

izkušnje.

1.2 CILJI

Glede na predmet in problem sem si v delu zastavil naslednje cilje:

1. predstaviti Zvezo društev rokometnih sodnikov Slovenije in njeno delovanje;

2. predstaviti star ter nov sistem usposabljanje rokometnih sodnikov v Sloveniji od najnižje

do najvišje kategorije;

3. predstaviti smernice za bolj kakovostno nadaljnje izpopolnjevanje sodnikov v Sloveniji.

1.3 DELOVNE HIPOTEZE

HIPOTEZA 1

Nov model usposabljanja rokometnih sodnikov v Sloveniji je boljši od starega načina

usposabljanja.

HIPOTEZA 2

Model usposabljanja rokometnih sodnikov v Sloveniji je v skladu s predpisi in merili

mednarodne rokometne zveze (IHF).

12

1.4 POMEMBNOST DELA ZA TEORIJO IN PRAKSO

Moje delo bo prikazalo usposabljanje rokometnih sodnikov v Sloveniji in ga primerjalo z

usposabljanjem rokometnih sodnikov v nekaterih evropskih državah. V povezavi z Zvezo

društev rokometnih sodnikov Slovenije pa bom poizkušali najti določeno rešitev, kako še

popolneje šolati rokometne sodnike, da ne bo med tekmami prišlo do nezaželenih konfliktov

in nesporazumov.

13

2 METODE DELA

Pri diplomskem delu sem uporabil deskriptivno metodo dela, pri kateri sem si pomagal z

domačimi in tujimi viri iz različnih medijev ter lastnimi izkušnjami.

14

3 RAZPRAVA

3.1 ZVEZA DRUŠTEV ROKOMETNIH SODNIKOV SLOVENIJE

3.1.1 SPLOŠNE DOLOČBE

Zveza društev rokometnih sodnikov Slovenije je osrednja društvena športna organizacija, ki

združuje vsa registrirana društva rokometnih sodnikov, ki združujejo sodnike, delegate,

kontrolorje, zapisnikarje in časomerilce na območju Republike Slovenije, in so sklenila

Pogodbo o ustanovitvi Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije ali ji kasneje pristopila.

Zveza je pravna oseba in deluje v skladu s predpisi in Zakonom o društvih. Je članica

Rokometne zveze Slovenije in sodeluje s športnimi združenji ter drugimi športnimi

organizacijami in zvezami. Preko Rokometne zveze Slovenije se povezuje z Evropsko

rokometno zvezo (EHF – Evropean Handball Federation) in Mednarodno rokometno zvezo

(IHF – International Handball Federation).

Delovanje zveze temelji na načelih demokracije in javnosti. Zveza obvešča o svojem

delovanju širšo in ožjo javnost.

Ožjo javnost obvešča:

z objavljanjem in pošiljanjem vabil in zapisnikov članom;

z izdajo internega biltena zveze;

s tem, da so zapisniki organov zveze dostopni na vpogled članom.

Širšo javnost obvešča:

z organiziranjem okroglih miz in tiskovnih konferenc;

z vabljenjem zainteresiranih organov, ustanov, predstavnikov sredstev javnega

obveščanja na svoje seje in sestanke;

z udeleževanjem tiskovnih konferenc RZS in drugih organov RZS.

15

Za zagotavljanje javnosti dela zveze je odgovoren predsednik zveze.

3.1.2 NAMEN, CILJI IN NALOGE ZVEZE

Poleg nalog, ki jih ima zveza kot članica RZS in ostalih športnih organizacij, ima

predvsem še naslednje namene in cilje:

skupaj z vsemi društvi ter ostalimi dejavniki skrbi za usklajen in strokoven razvoj

sojenja, opravljanja delegatskih in kontrolorskih nalog in funkcij;

po načelu prostovoljnega vključevanja skrbi za pridobivanje novih članov;

usklajuje delo članic in opravlja dogovorjene skupne naloge;

skrbi za uveljavljanje strokovnega dela v vseh organih zveze in društvih;

spodbuja zanimanje za šport, rokomet kot športno panogo in olimpijsko gibanje med

mladimi;

razvija prijateljske odnose med športniki ob upoštevanju načel enakopravnosti,

spoštovanja človekovih pravic in temeljnih človekovih svoboščin ne glede na raso,

spol, jezik, in vero;

deluje ob upoštevanju načela enakosti vseh članic zveze ob upoštevanju enakega

varovanja pravic, poštenega in vestnega izpolnjevanja obveznosti in mirnega reševanja

sporov;

ohranja svojo avtonomnost;

spoštuje in uveljavlja načela in pravila, zapisana v pravilih RZS in OKS;

pospešuje razvoj vrhunskega sojenja in nudi pomoč za doseganje vrhunskih športnih

rezultatov na področju sojenja;

obravnava vprašanja in naloge, ki so skupnega pomena članicam zveze ter samostojno

sprejema odločitve in izvaja naloge na tem področju;

spremlja razvoj sojenja v Sloveniji in tujini, ugotavlja stanja in predlaga ukrepe za

rešitev odprtih vprašanj ter dvig kakovosti sojenja in drugih strokovnih opravil;

oblikuje, sprejema ter uveljavlja kriterije za napredovanje oziroma izpadanje sodnikov

in kontrolorjev glede na kakovost opravljenega dela;

zastopa članice o vprašanjih in nalogah skupnega pomena do organov RZS;

16

oblikuje letne in večletne programe na področju sojenja;

sodeluje z organi RZS, EHF in IHF;

skrbi za popularizacijo rokometne igre in sojenja;

skrbi za strokovno usposabljanje sodniškega kadra za potrebe zagotavljanja

kakovostnega sojenja ter opravljanje delegatskih in kontrolorskih nalog;

usklajuje organizacijske, tehnične in deloma materialne pogoje za kakovostno delo v

društvih;

posreduje strokovno, tehnično in drugo pomoč članicam zveze;

ostalim članicam RZS zagotavlja sodniški servis;

izvaja druge dejavnosti, kot so organizacija športnih prireditev, propagande, marketing

ter sodelovanje z drugimi organizacijami.

3.1.3 ČLANSTVO

Članstvo v zvezi je prostovoljno. Član zveze lahko postane društvo rokometnih sodnikov,

katerega glavna dejavnost je sojenje rokometa in izpolnjuje naslednje pogoje:

podpiše pogodbo o ustanovitvi zveze;

soglaša s statutom zveze;

priznava zvezo kot osrednjo rokometno sodniško organizacijo v Sloveniji;

akti in pravilniki članic morajo biti usklajeni z določili statuta in drugimi akti zveze.

Pravice članov so:

da v skladu z določili statuta predlagajo kandidate za organe zveze;

da preko svojih članov, izvoljenih v organe zveze, opozarjajo na problematiko s

področja športa in sojenja rokometa, katere reševanje je v pristojnosti zveze in

predlagajo tudi rešitve;

da dobivajo od zveze strokovno in organizacijsko pomoč;

da se preko izvoljenih članov skupščine in v drugih organih zveze zavzamejo za

uresničevanje že sprejetih sklepov.

17

Dolžnosti članov so:

da spoštujejo statut in druge akte RZS;

da prispevajo k uresničevanju ciljev zveze;

da sodelujejo v delu organov zveze;

da urejajo svoja notranja vprašanja.

Članstvo v zvezi preneha s prostovoljnim izstopom, o čemer član pisno obvesti zvezo, ali na

podlagi izključitve iz članstva zaradi kršitve dolžnosti članov.

3.1.4 ORGANI ZVEZE

Organi zveze so:

skupščina;

predsedstvo;

nadzorni odbor;

disciplinska komisija.

Mandat članov organov zveze traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni, razen člani

nadzornega odbora. Volitve organov so praviloma tajne. Skupščina lahko določi, da so volitve

javne.

3.1.4.1 SKUPŠČINA

Je najvišji organ zveze. Skupščini so za svoje delo odgovorni vsi organi zveze. Skupščina v

svoji pristojnosti odloča o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz nalog zveze, zlasti pa:

razpravlja in sklepa o globalnih in strateških usmeritvah sojenja v Sloveniji;

sprejema programska in strokovna izhodišča in materialne osnove delovanja in razvoja

sojenja ter ocenjuje njihovo uresničevanje;

sprejema statut zveze in poslovnik o svojem delu;

verificira mandate članov skupščine in odloča o prenehanju članstva v skupščini;

18

voli mandatarja – predsednika predsedstva ter imenuje z njegove strani predlagane

člane predsedstva zveze s funkcijami podpredsednika in sekretarja;

sprejema izhodišča za kriterije za sestavo list sodnikov, delegatov in kontrolorjev;

sprejema disciplinski pravilnik;

voli in razrešuje člane nadzornega odbora;

odloča o sprejemu in izključitvi članic zveze;

sprejema letne in večletne plane dela ter spremlja njihovo uresničevanje;

sprejema poročilo o uresničevanju programa dela in o zaključnem računu;

odloča o prošnjah in pritožbah;

kot drugostopenjski organ dokončno odloča v pritožbenem postopku;

dokončno odloča v primeru sporov med članicami zveze;

odloča o zamrznitvi članstva v zveze (če se članica dve leti zaporedoma ne udeleži saj

skupščine, ne plača članarine, če ne izpolnjuje določil 9. člena statuta);

podeljuje priznanja, nagrade in pohvale;

opravlja druge dogovorjene naloge.

Zasedanja skupščine so redna in izredna. Redna zasedanja so najmanj enkrat letno, vsaka štiri

leta pa je volilna skupščina.

Na rednih zasedanjih skupščina obravnava in sprejema:

poročilo predsednika;

poročilo nadzornega odbora;

poročilo disciplinske komisije;

poročilo o delu in materialnem poslovanju v preteklem obdobju;

na predlog predsedstva ali nadzornega odbora odloča o zadevah, ki jih vsebuje

gradivo, pripravljeno za obravnavo na seji skupščine.

Izredno zasedanje skupščine se skliče za obravnavo posameznega vprašanja ali če to zahteva

predsednik, nadzorni odbor ali tretjina aktivnih članic skupščine. Sklicati jo mora predsednik

zveze v tridesetih dneh od vložitve zahteve. Gradivo za sklicano izredno zasedanje skupščine

pripravi predlagatelj in ga morajo prejeti vse članice zveze najmanj sedem dni pred dnevom,

ki je določen za zasedanje skupščine. Če predsednik izrednega zasedanja skupščine ne skliče

19

v roku, ki je določen, jo lahko skliče tudi predlagatelj. Izredno zasedanje odloča le o zadevi,

zaradi katere je bilo sklicano.

Skupščina lahko veljavno sklepa in odloča le o vprašanjih in zadevah, ki so na dnevnem redu.

Sestavlja jo po eden predstavnik vsakega člana zveze (društva). Skupščina lahko zaseda, če je

navzočih več kot polovica predstavnikov članov zveze. Vsak član ima pri odločanju en glas.

Odločitve sprejemajo z večino glasov navzočih predstavnikov. Za sprejem ali spremembo

statuta je potrebno, da je prisotnih najmanj dve tretjini predstavnikov članov zveze ter da

glasuje za sprejem ali spremembo najmanj polovica prisotnih predstavnikov članov zveze.

Seje skupščine sklicuje predsednik zveze. Članice skupščine morajo prejeti pismeno vabilo in

gradivo za sejo skupščine najmanj sedem dni pred dnevom, ki je določen za zasedanje

skupščine.

O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva,

zapisnikar in overovatelja zapisnika.

3.1.4.2 PREDSEDSTVO

Predsedstvo zveze je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična

in administrativna dela ter vodi zvezo med dvema skupščinama po programu in sklepih

sprejetih na skupščini. Predsedstvo opravlja naslednje naloge:

izvršuje sklepe skupščine;

sprejema pravne akte, ki po statutu niso v pristojnosti skupščine;

pripravlja gradiva za zasedanje skupščine;

ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje in pristojnosti, usmerja

njihovo delo, imenuje in razrešuje predsednika in člane ter imenuje vodje projektov;

poroča skupščini o svojem delu;

pripravlja in oblikuje predloge za predsedstvo RZS in druge organe RZS, kot tudi

predlaga kandidate za člane v teh organih;

vodi politiko zveze;

predlaga skupščini mandatarja, kandidata za predsednika predsedstva zveze;

imenuje predsednika strokovne komisije in na njegov predlog potrjuje namestnika

predsednika strokovne komisije ter člane te komisije;

20

sprejema program usposabljanja ter kriterije preverjanja znanja sodnikov, kontrolorjev

ter delegatov in fizične usposobljenosti sodnikov;

sprejema kriterije za sestavo list sodnikov, delegatov in kontrolorjev;

predlaga sodnike in kontrolorje za mednarodna tekmovanja;

predlaga kandidate za člane organov rokometne organizacije izven Slovenije;

sprejema kriterije za delegiranje;

preko komisije za delegiranje delegira sodnike, delegate in kontrolorje za ligaška

tekmovanja, pokalna tekmovanja in mednarodne tekme na območju Slovenije in v

tujini, če je to v pristojnosti RZS;

skrbi za zaščito interesov sodnikov, delegatov in kontrolorjev in se v njihovem

interesu dogovarja za enotno urejanje njihovih pravic;

pripravlja finančni načrt za poslovanje;

pripravi zaključni račun;

pripravi program dela;

določa višino članarine in kotizacije za stroške kontrol;

predlaga merila za povračila potnih stroškov, višino sodniških taks in druge takse;

skrbi za razvoj marketinga in ostalih oblik trženja;

skrbi za javnost dela;

skrbi za zakonitost poslovanja;

razpravlja o predlogih za sprejem novih članic zveze in o zamrznitvi članstva ter jih

posreduje skupščini;

odloča o vseh drugih zadevah razen tistih, za katere je po statutu pristojna skupščina

zveze.

Predsedstvo sestavlja 7 članov, na svoji prvi seji pa imenuje sekretarja in blagajnika zveze.

Mandatna doba članov predsedstva zveze in članov njenih komisij traja štiri leta.

Predsedstvo dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik zveze, v njegovi odsotnosti pa

podpredsednik zveze.

Predsedstvo lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in

predsednike komisij določi predsedstvo. Člani komisije so lahko le člani članice zveze. Za

svoje delo so komisije odgovorne predsedstvu. Izjemoma lahko zveza povabi k sodelovanju

21

pri delu komisije zunanje sodelavce. Poslovanje komisij se predpiše s sklepom o ustanovitvi

ter poslovnikom o delu.

Predsedstvo je sklepčno, če je na seji prisotnih več kot 1/2 članov ter veljavno sprejema

odločitve z večino glasov prisotnih članov predsedstva.

Predsednik

Predsednik zveze je hkrati predsednik predsedstva zveze, ki:

zastopa in predstavlja zvezo;

skliče in vodi zasedanje skupščine;

sklicuje in vodi seje predsedstva;

skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in predsedstva;

opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega statuta, sklepov skupščine in predsedstva.

Predsednik zveze predlaga predsednika strokovne komisije.

Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini zveze, ki ga izvoli za mandatno dobo štirih

let. Po poteku mandata je lahko ponovno izvoljen. V primeru odsotnosti njegove naloge

prevzame podpredsednik.

Predsednik delo opravlja brezplačno.

Strokovna komisija

Predsedstvo zveze imenuje predsednika strokovne komisije, ta pa izbere in predlaga

namestnika predsednika in člane strokovne komisije, ki skupaj šteje šest članov. Komisijo

potrdi predsedstvo zveze.

Glavni kriterij za predlaganje je strokovnost in delo v zvezi.

Strokovna komisija ima naslednje pristojnosti in naloge:

stalno skrbi za tolmačenje pravil rokometne igre, oblikovanje njihovih dopolnil v

smislu modernizacije, atraktivnosti in humanizacije rokometne igre;

skrbi za pridobivanje novih rokometnih sodnikov in kakovosten razvoj tako sodnikov

kot kontrolorjev in delegatov;

zagotavlja pogoje za napredovanje v Sloveniji, Evropi in svetu;

22

pripravlja in sprejema vsebino ter kriterije za izpopolnjevanje in opravljanje izpitov za

pridobivanje nazivov ter izvede ustrezno preverjanje oziroma izpite;

izdeluje in izvaja program usposabljanja sodnikov, delegatov in kontrolorjev ter drugih

rokometnih delavcev;

izdeluje in izvaja programe preverjanja pripravljenosti in usposobljenosti sodnikov,

delegatov in kontrolorjev;

izdeluje kriterije za napredovanje in izpadanje ter oblikuje liste sodnikov, delegatov in

kontrolorjev;

opravlja druge naloge, ki jih določi predsedstvo zveze.

3.1.4.3 NADZORNI ODBOR

Nadzorni odbor je organ zveze in šteje tri člane, ki jih izvoli skupščina zveze. Izmed članov

nadzornega odbora se na prvi seji izvoli predsednika. Nadzorni odbor sprejema celotno

poslovanje zveze in njegovih organov, zlasti še finančno-materialno poslovanje. O svojih

ugotovitvah in sklepih poroča skupščini zveze, po potrebi pa tudi predsedstvu zveze.

Mandat nadzornega odbora traja štiri leta. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani

predsedstva. Lahko sodelujejo na sejah predsedstva, ne morejo pa odločati. Veljavne sklepe

sprejema z večino prisotnih.

3.1.4.4 DISCIPLINSKA KOMISIJA

Disciplinska komisija šteje tri člane, ki jih skupščina zveze izvoli za dobo štirih let. Člani

izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali

organov zveze.

Disciplinske kršitve obravnava disciplinska komisija v skladu z disciplinskim pravilnikom.

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče disciplinska komisija, so:

opomin;

javni opomin;

prepoved opravljanja funkcije v organih zveze;

23

izključitev iz zveze.

Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija, je dovoljena pritožba na Skupščino zveze v roku

8 dni od prejema sklepa Disciplinske komisije. Odločitev organa II. stopnje je dokončna in

zoper njo ni možna pritožba.

3.1.5 DRUGE DOLOČBE (VOLITVE IN IMENOVANJA PREDSEDNIKA,

PODPREDSEDNIKA IN DRUGIH ORGANOV)

Predlog za predsednika, člane nadzornega odbora in disciplinske komisije lahko poda vsak

član zveze ali član društva. Predlogi se zbirajo v pisni obliki do 5 dni pred zasedanjem

skupščine zveze.

Za predsednika je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov prisotnih predstavnikov članov na

skupščini zveze.

Člane predsedstva, podpredsednika in sekretarja zveze na predlog izvoljenega predsednika

imenuje skupščina.

Za člane disciplinske komisije in člane nadzornega odbora so izvoljeni kandidati, ki so dobili

največ glasov.

3.1.5.1 SEKRETAR - BLAGAJNIK

Zveza ima sekretarja in blagajnika, ki ju imenuje predsedstvo zveze. Sekretar in blagajnik sta

delavca s posebnimi pooblastili skupščine in predsedstva in opravljata delo za denarno

nadomestilo, ki ga določi predsedstvo. Mandat sekretarja in blagajnika traja štiri leta. Ista

oseba je lahko po izteku mandata ponovno izbrana.

Sekretar je odgovoren za delo delovnih teles in pisarne. Izvaja naloge, ki mu jih določita

skupščina in predsedstvo.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje, v katerem tudi določi način vodenja in

izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju zveze, ki morajo biti v skladu z

24

računovodskimi standardi za društva. Blagajnik je odgovoren za zakonito finančno poslovanje

zveze. Za svoje delo je odgovoren predsedniku in skupščini zveze.

3.1.5.2 PRIZNANJA, POHVALE IN ZAHVALE

Zveza podeljuje priznanja, pohvale in zahvale organizacijam, društvom, sodnikom in

rokometnim delavcem za uspešno izpolnjevanje zastavljenih nalog ali pa za dosežene uspehe

pri organizaciji in razvoju sodniške organizacije ter sojenje.

Priznanja se podeljujejo na podlagi Pravilnika o nagrajevanju in proglasitvi najuspešnejših

sodnikov Slovenije.

Najvišje priznanje za uspešno in požrtvovalno delo v sodniški organizaciji je imenovanje

člana za častnega člana zveze. Častnega člana zveze imenuje skupščina zveze.

Ostala priznanja so: diploma, priznanje, zahvala in plaketa. Diplome in priznanja podeljuje

predsedstvo zveze, zahvale in plakete pa skupščina zveze.

3.1.6 FINANCIRANJE

Za delovanje zveze se sredstva zagotavljajo iz:

članarine;

prispevkov fizičnih in pravnih oseb;

Rokometne zveze Slovenije in proračuna Republike Slovenije (Ministrstvo za šolstvo

in šport);

športnega marketinga;

drugih virov.

Višino članarine določi, glede na število članov posameznega društva – člana zveze,

predsedstvo zveze. Če zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad

odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bila ustanovljena.

25

Zveza lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te

dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti povezana z nameni in nalogami zveze

ter se opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

Presežek prihodkov nad dohodki, ki ga zveza doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne

dejavnosti, se sme uporabiti za doseganje namenov in nalog zveze, v skladu s statutom.

Zveza ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki zvezi

pomagajo materialno ali kako drugače.

Finančno in materialno poslovanje se vodi po veljavnih predpisih s tega področja. Zveza ima

svoj žiro račun. Podpisnike določi predsedstvo. Načeloma so podpisniki predsednik, sekretar

in blagajnik zveze.

Javnost finančnega in materialnega poslovanja se zagotavlja s pravico vsakega člana zveze do

vpogleda v dokumentacijo.

3.1.7 KONČNE DOLOČBE

Če delovanje zveze ne preneha z zakonom, o prenehanju delovanja zveze odloča skupščina. V

tem primeru skupščina lahko zaseda le, če je prisotnih več kot 2/3 članov skupščine.

Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje več kot 2/3 prisotnih članov skupščine. Zveza

preneha delovati v primeru, če se število članic zmanjša pod dva.

V primeru, da zveza preneha z delom, se vso njeno premoženje razdeli društvom

ustanoviteljem glede na število v njih vključenih članov (Statut Zveze društev rokometnih

sodnikov Slovenije, 2009).

3.1.8 ORGANIZIRANOST STROKOVNEGA DELA ZNOTRAJ STROKOVNEGA

SVETA / ODBORA SODNIKOV PRI ROKOMETNI ZVEZI SLOVENIJE OD

LETA 2011

Strokovni odbor v svoji sestavi skrbi za kreiranje vizije in določanje strategije razvoja

delovanja sodnikov in delegatov znotraj RZS.

Znotraj Strokovnega odbora delujeta dve delovni skupini:

Svet za izobraževanje (v nadaljevanju SIZ);

26

Svet za delegiranje (v nadaljevanju SZD).

Naloge Sveta za izobraževanje (SIZ):

priprava, organizacija in izvedba rednih izobraževanj za vse nivoje sodnikov;

priprava, organizacija in izvedba rednih izobraževanj za vse nivoje delegatov;

oblikovanje, evalvacija in implementacija novih izobraževalnih vsebin in pristopov;

priprava, evalvacija in implementacija novega koncepta strokovnega nadzora (prej

»kontrolorji«/«kontrole«);

stalna skrb za visoke moralne standarde sodnikov in delegatov.

Naloge Sveta za delegiranje (SZD):

– delegiranje, nominiranje sodnikov in delegatov za vse nivoje tekmovanj znotraj RZS;

– sodelovanje s SIZ (spremljanje razvoja sodnikov);

– kadrovanje novih kandidatov za sodnike in delegate;

– stalna skrb za visoke moralne standarde sodnikov in delegatov.

SIZ in SZD najmanj enkrat letno oziroma vsakič, ko to zahteva, poročata Strokovnemu

odboru o svojem delu.

SIZ in SZD lahko sodelujeta z drugimi (izobraževalnimi) ustanovami oziroma zunanjimi

strokovnjaki.

Ob povečanem obsegu dela/izvedbi novih projektov se SIZ in/ali SZD lahko povečata s člani

iz vrst sodnikov/delegatov.

3.1.9 ZDRUŽENJE KLUBOV PRI ROKOMETNI ZVEZI SLOVENIJE

V okviru Združenja pri Rokometni zvezi Slovenije, delujejo naslednja združenja klubov:

– 1.A DRL MOŠKI;

– 1.A DRL ŽENSKE;

– 1.B DRL MOŠKI;

– 1.B DRL ŽENSKE;

– 2. DRL MOŠKI;

– TEKMOVANJE MLADIH.

27

3.1.10 STROKOVNI SODELAVEC ZA NOMINIRANJE, USPOSABLJANJE IN

KONTROLO SODNIKOV IN DELEGATOV

Med organi Združenja je tudi Strokovni sodelavec za nominiranje, usposabljanje in kontrolo

sodnikov in delegatov.

Naloga Strokovnega sodelavca je, da predloži v potrditev seznam sodniških parov in

delegatov konferenci pred pričetkom sezone. Predlagani sodniki in delegati morajo biti iz

seznama evidentiranih sodnikov in delegatov pri Rokometni zvezi Slovenije.

Strokovni sodelavec za nominiranje, usposabljanje in kontrolo sodnikov in delegatov v skladu

z akti RZS, ki jih pripravi strokovni svet in ki urejajo organiziranje in delovanje sodnikov in

delegatov, odloča o sodniških zahtevah v povezavi s tekmovanjem v 1.A DRL. Strokovni

sodelavec je dolžan pri svojem delu upoštevati akte RZS in za svoje delo odgovarja

konferenci združenja.

Strokovnega sodelavca za nominiranje, usposabljanje in kontrolo sodnikov in delegatov voli

skupščina za dobo dveh let. Mandat ni omejen (Pravila Združenja rokometnih klubov 1.A

DRL, RZS).

V TEKMOVANJU MLADIH Svet za delegiranje v skladu s pravilniki RZS, sklepi Združenja

in na podlagi list sodnikov delegira sodnike, spremlja sojenje ter o tem poroča organom

združenja. Svet za delegiranje sodnikov potrjuje Predsedstvo RZS (Pravila Združenja

rokometnih klubov tekmovanja mladih, RZS).

3.1.11 POGODBA O POSLOVNEM SODELOVANJU

Vsako tekmovalno sezono mora sodnik ali delegat (v nadaljevanju sodelavec) skleniti z

Rokometno Zvezo Slovenije Pogodbo o poslovnem sodelovanju.

V pogodbi se sodelavec obvezuje, da bo v imenu in na račun naročnika (v nadaljevanju

Rokometna Zveza Slovenije – RZS) opravljal naslednja dela v tekmovalni sezoni:

– sojenje rokometnih tekem;

– opravljal delo delegata.

Sodelavec je dolžan vsa dela in naloge izvršiti vestno in strokovno po rokometnih pravilih in

propozicijah ter delovati v interesu naročnika. Sodelavec se obvezuje, da bo delo in naloge

opravil v skladu z nominiranjem ali naročilom, ki mu ga bo dostavil naročnik. Naročnik se

28

obvezuje, da bo sodelavcu ponudil strokovno pomoč v obliki seminarjev, gradiva, konzultacij

in testiranj. Sodelavec mora biti seznanjen z akti in ostalimi predpisi Rokometne zveze

Slovenije in se po njih ravnati.

Naročnik se obvezuje, da bo sodelavcu izplačal honorar za opravljeno delo v skladu s

stroškovnikom, sprejetim na predsedstvu Rokometne zveze Slovenije (dogovorjenim med

predstavniki klubov, Rokometno zvezo in sodniki) za tekmovalno sezono, po izstavljenem

računu na Rokometno zvezo in v skladu s sprejetim dogovorom o načinu izplačevanja.

Sodelavec mora izbrati način za izplačevanje honorarjev (preko: s. p., d. o. o., sodniških

društev ali študentskih servisov).

Rokometna zveza s posebnega računa sprejema, izdaja in vodi plačila za opravljanje

sodniških in delegatskih storitev klubom ter nakazovanje plačil sodelavcu. Do upravljanja s

posebnim računom ima dostop omejeno število ljudi, in sicer predstavniki Rokometne zveze

Slovenije in 5 pooblaščenih predstavnikov sodelavcev (sodnikov in delegatov).

Sodelavec mora preko izbranega načina plačevanja zagotoviti izdajo računov na Rokometno

zvezo Slovenije za opravljene storitve do 8. dne v naslednjega mesecu. Na računu mora biti

specifikacija opravljanih storitev.

V treh delovnih dneh od prejema izda Rokometna zveza račune klubom. Računi zapadejo v

plačilo na 19. dan v mesecu. Do 23. dne v mesecu je Rokometna zveza dolžna na temelju

prejetih plačil od klubov proporcionalno (na osnovi % plačanega zneska izdanih vseh

računov) plačati račune za storitve sojenja in delegiranja svojim članom – sodelavcem.

3.1.12 DOLOČANJE KATEGORIZACIJE ROKOMETNIH SODNIKOV

Pomembna akta, ki določata kategorizacijo rokometnih sodnikov v Sloveniji, pogoje za

napredovanje in umeščanje sodniških parov na določene liste v določenem tekmovalnem

obdobju, sta Pravilnik o kategorizaciji sodnikov, kontrolorjev in delegatov ter Pravilnik za

formiranje list sodnikov, kontrolorjev in delegatov (Pravilnik o kategorizaciji sodnikov,

delegatov in kontrolorjev, 2009).

29

3.1.13 ORGANIZIRANOST ROKOMETNIH SODNIKOV NA MEDNARODNI

RAVNI

Preko Rokometne zveze Slovenije se sodniki povezujejo z Evropsko rokometno zvezo (EHF

– Evropean Handball Federation) in Mednarodno rokometno zvezo (IHF – International

Handball Federation). V tem smislu si ob izpopolnjevanju kriterijev sledi tudi možnost

napredovanja sodniških parov:

kontinentalni – EHF sodnik;

mednarodni – IHF sodnik.

Na stopnji EHF delujejo sodniki v okviru tekmovalne komisije (CC – Competitions

commission), na stopnji IHF pa v okviru komisije za pravila in sodnike (PRC – Playing rules

and referees commission). Po trenutno veljavnih kriterijih IHF je starostna omejitev za

pridobitev mednarodne kategorije (IHF) 32 let. Opravljanje izpita za pridobitev mednarodne

kategorije je možna izključno na predlog EHF. Zato EHF v evropskem rokometnem prostoru

vodi tako imenovani »young referee project« (YRP). Gre za načrtno vzgojo mladih,

perspektivnih sodniških parov v starosti od 18 do 24 let. Vsaka država (Rokometna zveza

Slovenije) lahko v projekt predlaga največ tri pare, priporočljivo je, da je od predlaganih en

ženski par. Ti sodniški pari so pod posebnim nadzorom mentorjev, določenih s strani CC. Do

pridobitve grba »Referee for future« je lahko en par na listi mladih parov tri leta in nato še tri

leta. Zaradi starostne omejitve IHF je morala EHF uskladiti starostno omejitev za pridobitev

kontinentalne kategorije, ki je sedaj 30 let. Na opravljanje izpita za kontinentalnega (EHF)

sodnika lahko posamezna država prijavi tudi kandidata, ki ni sodeloval v YRP, vendar mora

biti izkazana izjemna kakovost sodniškega para, kandidata pa ne smeta biti starejša od 35 let.

Sodniški par pa v tem primeru več nima možnosti napredovanja do IHF kategorije (Darko

Repenšek, Marta Bon, 2007)

Uradni jeziki IHF so angleški, nemški in francoski jezik, uradni jezik EHF pa je angleščina.

Znanje tujih jezikov je eden izmed pomembnih pogojev za prijavo k opravljanju izpita

kategorije izven državnega okrilja (Darko Repenšek, Marta Bon, 2007).

30

3.1.14 KATEGORIZACIJA SODNIKOV IN KONTROLORJEV

Oseba, ki želi soditi ali kontrolirati sojenje rokometnih tekem, mora biti državljan Republike

Slovenije in opraviti izpit, ki je praviloma sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela ter

preverjanja telesne pripravljenosti. Teoretični del izpita vsebuje vprašanja iz pravil rokometne

igre. Praktični del testiranja pomeni uspešno sojenje oz. kontroliranje ene ali več tekem v

tekmovalni sezoni. Telesno pripravljenost se načeloma testira po sistemu »Cooperjevega«

testa, lahko pa se uporabi tudi drugačne oblike preverjanja (Pravilnik o kategorizaciji

sodnikov, delegatov in kontrolorjev, 2009).

3.2 PROGRAM IN POGOJI USPOSABLJANJA ROKOMETNIH

SODNIKOV DO LETA 2009 (STAR MODEL)

3.2.1 ROKOMETNI SODNIKI

Rokometni sodniki se razvrščajo v naslednje kategorije:

– »MLADI SODNIK« (oseba, mlajša od 18 let) oz. »SODNIK 1. KATEGORIJE«

(polnoletna oseba);

– »SODNIK 2. KATEGORIJE«;

– »SODNIK 3. KATEGORIJE«;

– »SODNIK DRŽAVNE KATEGORIJE«;

– »SODNIK KONTINENTALNE (EHF) KATEGORIJE«;

– »SODNIK INTERKONTINENTALNE (IHF) KATEGORIJE«.

3.2.1.1 MLADI SODNIK (oseba, mlajša od 18 let) oz. SODNIK 1. KATEGORIJE

Osebe, ki so mlajše od 18 let in uspešno opravijo obveznosti iz tega pravilnika, pridobijo

naziv »MLADI SODNIK«. Polnoletna oseba, ki uspešno opravi enake obveznosti, pa pridobi

31

naziv »SODNIK 1. KATEGORIJE«. »MLADI SODNIK« lahko sodi tekme tekmovanja

mladih v okviru mini rokometa in šolskih tekmovanj.

»MLADI SODNIK« po dopolnjeni polnoletnosti samodejno pridobi naziv »SODNIK 1.

KATEGORIJE«.

Matično društvo rokometnih sodnikov določi mentorja, ki spremlja sojenje teh sodnikov.

Kontrolo jim lahko opravljajo kontrolorji pripravniki, kontrolorji in državni kontrolorji. Izpiti

se opravljajo v društvih rokometnih sodnikov. Društvo je dolžno posredovati Poročilo o

opravljenih izpitih predsedstvu ZDRSS (Pravilnik o kategorizaciji sodnikov, delegatov in

kontrolorjev, 2009).

3.2.1.2 SODNIK 2. KATEGORIJE

SODNIK 1. KATEGORIJE lahko napreduje v višji naziv »SODNIK 2. KATEGORIJE«, ko

izpolni naslednje pogoje:

da je kot »SODNIK 1. KATEGORIJE« sodil najmanj eno ATS (aktivno tekmovalno

sezono), vsako mirovanje (nepretrgoma več kot 60 dni) se ne šteje v staž;

da ima v tem času najmanj tri uspešne kontrole in

da ima pozitivno mnenje mentorja.

Za pristop k opravljanju izpita za napredovanje mora kandidat priložiti naslednjo

dokumentacijo:

– prošnjo s splošnimi podatki;

– fotokopije kontrol sojenja iz zadnje ATS;

– mnenje mentorja.

Strokovna komisija matičnega društva preveri ustreznost dokumentacije in odloči glede

izpolnjevanja pogojev kandidata za opravljanje izpita za napredovanje v naziv »SODNIK 2.

KATEGORIJE«.

Izpit je sestavljen iz teoretičnega testa in preverjanja telesne pripravljenosti kandidata. Za

praktični del izpita se upošteva uspešno sojenje kandidata v zadnji ATS, izkazano s

pozitivnimi ocenami kontrol sojenja. Izpite izvede matično društvo in o rezultatih obvesti

32

predsedstvo ZDRSS. Po uspešno opravljenem izpitu si kandidat pridobi naziv »SODNIK 2.

KATEGORIJE«.

Igralec, ki je najmanj desetkrat igral za državno reprezentanco oziroma igralcu z najmanj

desetletnim stažem igranja v najvišji državni ligi, se lahko prizna in dodeli naziv »SODNIK 2.

KATEGORIJE«, ko uspešno opravi izpite, ki so predpisani za pridobitev tega naziva

(Pravilnik o kategorizaciji sodnikov, delegatov in kontrolorjev, 2009).

3.2.1.3 SODNIK 3. KATEGORIJE

Sodnik 2. kategorije, ki želi opravljati izpit za napredovanje v višji naziv (»SODNIK 3.

KATEGORIJE«), se mora prijaviti ZDRSS. Izpolnjevati mora naslednje pogoje:

da je kot »SODNIK 2. KATEGORIJE« sodil najmanj eno ATS, vsako mirovanje

(nepretrgoma več kot 60 dni) se ne šteje v staž;

da ima v tem času najmanj tri uspešne kontrole (za uspešno se šteje kontrola, če je

njena ocena najmanj 66 % najvišje možne ocene) in

pozitivno mnenje matičnega društva.

Za opravljanje izpita mora kandidat priložiti naslednjo dokumentacijo:

prošnjo s splošnimi podatki;

evidenčni list;

fotokopije kontrol sojenja v zadnji ATS;

mnenje matičnega društva.

Predsedstvo ZDRSS imenuje tričlansko komisijo, pred katero kandidat, ki izpolnjuje pogoje,

opravlja teoretični del izpita in opravi test telesne pripravljenosti. Kandidatu se kot praktični

del testa upošteva uspešno sojenje v zadnji tekmovalno sezoni. Predsedstvo ZDRSS

opravljanje izpita organizira in izvede enkrat letno, praviloma v mesecu juniju. Kandidati

morajo vso potrebno dokumentacijo predložiti predsedstvu ZDRSS največ 30 dni po objavi

razpisa za izpite. Kandidat, ki posreduje nepopolno dokumentacijo ali pa zamudi rok prijave,

nima pravice opravljati izpita. Kandidat, ki uspešno opravi predpisane obveznosti iz tega

člena, napreduje v naziv »SODNIK 3. KATEGORIJE« (Pravilnik o kategorizaciji sodnikov,

delegatov in kontrolorjev, 2009).

33

3.2.1.4 SODNIK DRŽAVNE KATEGORIJE

»SODNIK 3. KATEGORIJE«, ki želi opravljati izpit za napredovanje v višji naziv (sodnika

»DRŽAVNE KATEGORIJE«), mora izpolnjevati naslednje pogoje:

da je kot »SODNIK 3. KATEGORIJE« sodil vsaj eno ATS, vsako mirovanje

(nepretrgoma več kot 60 dni) se ne šteje v staž;

da ima v tem času najmanj tri uspešne kontrole (za uspešno se šteje kontrola, če je

njena ocena najmanj 71 % najvišje možne ocene) in

pozitivno mnenje matičnega društva in strokovne komisije ZDRSS.

Za opravljanje izpita mora kandidat priložiti naslednjo dokumentacijo:

prošnjo s splošnimi podatki;

evidenčni list;

fotokopije kontrol sojenja v zadnji ATS;

mnenje matičnega društva.

Predsedstvo ZDRSS imenuje tričlansko komisijo, pred katero kandidat, ki izpolnjuje pogoje,

opravlja teoretični del izpita in opravi test telesne pripravljenosti. Kandidatom se kot praktični

del testa upošteva uspešno sojenje v zadnji tekmovalni sezoni. Predsedstvo ZDRSS

opravljanje izpita organizira in izvede enkrat letno, praviloma v mesecu juniju. Kandidati

morajo vso potrebno dokumentacijo predložiti predsedstvu ZDRSS največ 30 dni po objavi

razpisa za izpite. Kandidat, ki posreduje nepopolno dokumentacijo ali pa zamudi rok prijave,

nima pravice opravljati izpita. Kandidat, ki uspešno opravi predpisane obveznosti iz tega

člena, napreduje v naziv »SODNIK DRŽAVNE KATEGORIJE« (Pravilnik o kategorizaciji

sodnikov, delegatov in kontrolorjev, 2009).

3.2.1.5 SODNIK MEDNARODNE KATEGORIJE oziroma SODNIK

INTERKONTINENTALNE (IHF) KATEGORIJE

Sodnik, ki želi pridobiti naziv »SODNIK KONTINENTALNE KATEGORIJE« oziroma

»SODNIK MEDNARODNE KATEGORIJE«, mora izpolnjevati predpisane pogoje Evropske

rokometne zveze (EHF) oziroma mednarodne rokometne zveze (IHF).

Prijavo za opravljanje izpita za pridobitev naziva »SODNIK KONTINENTALNE

KATEGORIJE« (EHF) oziroma »SODNIKA MEDNARODNE KATEGORIJE« (IHF) potrdi

34

predsedstvo ZDRSS na osnovi mnenja o kakovosti, ki ga poda Strokovna komisija pri

ZDRSS, in na podlagi veljavnih kriterijev EHF-a in IHF-a.

»SODNIKE KONTINENTALNE KATEGORIJE« in »SODNIKE MEDNARODNE

KATEGORIJE« na liste EHF-a in IHF-a pred vsako tekmovalno sezono potrjuje predsedstvo

ZDRSS (Pravilnik o kategorizaciji sodnikov, delegatov in kontrolorjev, 2009).

3.2.2 ROKOMETNI KONTROLORJI

Rokometni kontrolorji se razvrščajo v tri kategorije:

kontrolor pripravnik;

kontrolor;

državni kontrolor;

super kontrolor.

3.2.2.1 KONTROLOR PRIPRAVNIK

Naziv »KONTROLOR PRIPRAVNIK« lahko pridobi sodnik državne kategorije, ko preneha s

sojenjem. »KONTROLOR PRIPRAVNIK« mora pred opravljanjem izpita za pridobitev

naziva »KONTROLOR« opraviti obvezno dobo pripravništva:

eno ATS, če je bil kot sodnik uvrščen na najvišjo državno listo;

tri ATS, če je bil uvrščen na nižjih državnih listah.

Predsedstvo ZDRSS določi »KONTROLORJU PRIPRAVNIKU« mentorja. Mentor po koncu

pripravniške dobe (ob koncu ATS) poda predsedstvu ZDRSS poročilo o uspešnosti

kandidatovega dela. Na podlagi poročila predsedstvo ZDRSS dovoli ali zavrne pristop k

opravljanju izpita. Predsedstvo ZDRSS opravljanje izpita organizira in izvede enkrat letno,

praviloma v mesecu juniju.

Kontrolorji ali državni kontrolorji, ki se po daljši odsotnosti (več kot tri tekmovalne sezone)

želijo vrniti nazaj na ustrezno listo, morajo najprej opraviti dobo pripravništva, in sicer eno

ATS.

35

Sodnik, ki je v tekmovalni sezoni uvrščen na najvišjo državno sodniško listo, ima hkrati tudi

naziv »KONTROLOR PRIPRAVNIK«, ki velja samo za to tekmovalno sezono (Pravilnik o

kategorizaciji sodnikov, delegatov in kontrolorjev, 2009).

3.2.2.2 KONTROLOR

Naziv »KONTROLOR« si pridobi sodnik državne kategorije, ko preneha soditi in je bil pred

tem neprekinjeno najmanj pet (5) tekmovalnih sezon uvrščen na najvišjo državno listo. Naziv

»KONTROLOR« si pridobi »KONTROLOR PRIPRAVNIK« po končani pripravniški dobi in

po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita (Pravilnik o kategorizaciji sodnikov,

delegatov in kontrolorjev, 2009).

3.2.2.3 DRŽAVNI KONTROLOR

Naziv »DRŽAVNI KONTROLOR« si pridobi sodnik interkontinentalne (IHF) oziroma

kontinentalne (EHF) kategorije po prenehanju sojenja in v kolikor je bil na omenjenih listah

(eni ali drugi) najmanj 7 (sedem) let.

Naziv »DRŽAVNI KONTROLOR« si pridobi sodnik državne kategorije po prenehanju

sojenja, ki je bil neprekinjeno 10 (deset) tekmovalnih sezon uvrščen na najvišjo državno listo

sodnikov ter je uspešno opravi teoretični del testa.

Naziv »DRŽAVNI KONTROLOR« si lahko pridobi tudi »KONTROLOR« po uspešno

opravljenem izpitu, če je bil pred tem najmanj tri (3) ATS neprekinjeno na listah kontrolorjev

in dobi pozitivno mnenje predsedstva ZDRSS (Pravilnik o kategorizaciji sodnikov, delegatov

in kontrolorjev, 2009).

3.2.2.4 SUPERKONTROLOR

»SUPERKONTROLORJI« so državni kontrolorji, ki jih za vsako tekmovalno sezono imenuje

in potrjuje predsedstvo ZDRSS.

36

3.2.2.5 DELEGAT KONTINENTALNE KATEGORIJE

Prijavo za pridobitev naziva kontinentalnega delegata potrdi predsedstvo ZDRSS v skladu z

veljavnimi kriteriji EHF. Predsedstvo ZDRSS potrjuje »DELEGATE KONTINENTALNE

KATEGORIJE« pred vsako tekmovalno sezono.

Predsedstvo ZDRSS je pooblaščeno, da za mandatno obdobje izdela operativne programe za

izvajanje izpitov in dopolnitev Pravilnika o kategorizaciji sodnikov, delegatov in kontrolorjev

(Pravilnik o kategorizaciji sodnikov, delegatov in kontrolorjev, 2009).

3.3 PROGRAM IN POGOJI USPOSABLJANJA ROKOMETNIH

SODNIKOV OD LETA 2009 DALJE (NOVI MODEL)

Način in trajanje usposabljanja

V okviru programa se kandidati usposabljajo za naziv Rokometni sodnik:

MLADI ROKOMETNI SODNIK (oseba, mlajša od 18 let) oz. SODNIK 1.

KATEGORIJE (polnoletne osebe);

ROKOMETNI SODNIK 2. KATEGORIJE;

ROKOMETNI SODNIK 3. KATEGORIJE;

ROKOMETNI SODNIK DRŽAVNE KATEGORIJE.

Nosilec, predlagatelj in izvajalec usposabljanja

Nosilec, predlagatelj in izvajalec programa je Rokometna zveza Slovenije v sodelovanju z

Zvezo društev rokometnih sodnikov Slovenije.

Temeljni cilji programa usposabljanja

Temeljni cilj programa usposabljanja je usposobiti strokovne delavce na področju rokometa

za sojenje rokometnih tekem na nivoju državnih rokometnih tekmovanj oziroma lig do

starostne kategorije mladink in mladincev, ki potekajo pod okriljem in organizacijo

Rokometna zveza Slovenije.

37

Sestavljavci in izvajalci programa

Program so sestavili člani Strokovne komisije Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije

in odgovorne osebe Zveze rokometnih trenerjev Slovenije. Izvajali ga bodo mednarodno

uveljavljeni strokovni delavci s področja sojenja in drugih področij in habilitirani učitelji z

ustreznih področij, ki se nanašajo na vsebine izobraževanja strokovnih rokometnih kadrov.

Način vključevanja programa v mednarodno sodelovanje

Program za pridobitev naziva Rokometni sodnik je primerljiv s podobnimi programi v tujini,

ki sodijo v okvir usposabljanja mednarodnih IHF (svetovni) in EHF (kontinentalni) sodnikov.

Kadrovski pogoji za izvajalce programa

Vodja izobraževanja je s strani ZDRSS določena oseba, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje

za nosilca in izvajalca usposabljanja (VII. ali VIII. stopnja izobrazbe, mednarodni sodnik ali

mednarodni delegat – kontrolor) drugi predavatelji in sodelavci so mednarodni rokometni

sodniki in kontrolorji, strokovni sodelavci Rokometne zveze Slovenije in Zveze rokometnih

trenerjev Slovenije ter verificirani strokovnjaki za posamezne vsebine strokovnih področij, ki

so predpisane v predmetniku tega programa usposabljanja in izobraževanja.

Kontrola kakovosti in uporaba ŠPAK-a

Nadzor kakovosti bo opravljen na osnovi spremljanja zadovoljstva udeležencev z organizacijo

in izvedbo tečaja (anketa). Za organizacijo, obveščanje, vnos udeležencev, spremljanje

uspešnosti, izdajo diplom in druge aktivnosti bo uporabljena spletna aplikacija ŠpaK in

spletne strani Rokometne zveze Slovenije.

Način usposabljanja

Usposabljanje oziroma izobraževanje za rokometnega sodnika je dvonivojsko:

nivo: rokometni sodnik – Mladi rokometni sodnik 1. kategorije oz. Rokometni sodnik

1. kategorije in Rokometni sodnik 2. kategorije;

nivo: Rokometni sodnik 3. kategorije in Rokometni sodnik državne kategorije.

38

Napredovanje po stopnjah

Program usposabljanja predvideva napredovanje iz posameznega strokovnega naziva v naziv,

skladno s Pravilnikom o kategorizaciji.

Pogoji za vpis

Kandidat za rokometnega sodnika ali kontrolorja mora biti polnoleten in imeti mora končano

najmanj triletno poklicno šolo. Poznati mora osnovne rokometne igre, imeti mora pisni

predlog matičnega društva rokometnih sodnikov ter biti mora član Rokometne zveze

Slovenije.

Pogoji za dokončanje usposabljanja

Pogoj za dokončanje usposabljanja je prisotnost na teoretičnem in praktičnem delu

usposabljanja ter pozitivno zaključen teoretični in praktični del izpita:

teoretični del izpita: se opravlja pisno;

praktični del izpita – rokometni sodnik: opravljeno fizično testiranje in opravljeno

sojenje tekme.

Rokometni sodnik: teoretično ocenjevanje je opravljeno takrat, ko kandidat na izpitu doseže

minimalno 80 % možnih točk. Praktični del je opravljen s pozitivno oceno sojenja.

Teoretično preverjanje poteka pred tričlansko komisijo, praktično preverjanje opravi

verificirani kontrolor sojenja državnega nivoja.

Licenciranje

Rokometni sodnik je strokovni naziv, ki ga mora nosilec naziva potrjevati in obnavljati vsako

leto na seminarju, ki ga pred pričetkom tekmovalne sezone organizira Rokometna zveza

Slovenije – Zveza društev rokometnih sodnikov Slovenije. Pogoj za potrditev licence je

udeležba na seminarju in pozitivno opravljeno preverjanje (teorija – test in testiranje telesne

pripravljenosti). Potrjena licenca je pogoj za sojenje v tekmovalni sezoni.

39

3.3.1 STROKOVNI DELAVEC 1 – 1. NIVO

(»MLADI ROKOMETNI SODNIK 1. KATEGORIJE« – oseba, mlajša od 18 let oz.

»ROKOMETNI SODNIK 1. KATEGORIJE« – polnoletna oseba in »ROKOMETNI

SODNIK 2. KATEGORIJE«)

Način in trajanje usposabljanja

Program usposabljanja za naziv rokometni sodnik – Mladi rokometni sodnik 1. kategorije oz.

Rokometni sodnik 1. kategorije in Rokometni sodnik 2. kategorije poteka v dveh delih.

Teoretični del usposabljanja se izvaja v obliki teoretičnih predavanj, kjer se obravnavajo

posamezni vsebinski sklopi veljavnih rokometnih pravil sojenja ter druge predpisane vsebine.

Praktični del usposabljanja za naziv rokometni sodnik poteka v dveh delih. Prvi del poteka v

obliki vaj (pravilna signalizacija in gibanje na igrišču), drugi del pa v aktivni obliki na igrišču

(simulacija sojenja tekme oziroma sojenje rokometne tekme).

Program usposabljanja obsega skupaj 42 ur, od tega 35 ur teoretičnih predavanj in praktični

del 7 ur.

Predmetnik

Predmetnik je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, določa razdelitev ur v

teoretičnem in praktičnem delu izobraževanja, katerih je skupaj 42 ur.

Teoretični del (35 pedagoških ur):

določbe zakona o športu, ki določajo: strokovnega delavca v športu, zasebno delo v

športu, zdravstveno varstvo športnikov, športne prireditve – 3 ure;

organiziranost športa v Republiki Sloveniji (Olimpijski komite Slovenije – Združenje

športnih zvez, Nacionalne panožne športne zveze) – 1 ura;

poznavanje aktov RZS, ZDRSS, organiziranost rokometnih sodnikov v Sloveniji in

mednarodno – 2 uri;

40

fair play v športu – 1 ura;

kodeks rokometnega sodnika – osnove sociologije (odnos do udeležencev rokometne

tekme: sodnik – trener – igralec – uradna oseba moštva – redar – gledalec – mediji …

– 2 uri;

propozicije rokometnih lig in tekmovalnih sistemov – 2 uri;

organizacija tekmovanj, organizacija rokometne tekme – dolžnosti organizatorja

tekme, naloge, obveznosti in pristojnosti delegata na rokometni tekmi – 2 uri;

pravila rokometne igre – 12 ur;

taktika in tehnika sojenja – 3 ure;

kontroliranje sodnikov, analiza sojenja (osnove) – 1 ura;

priprava sodnika na sojenje (psihična in fizična) – 2 uri;

osnove pedagogike – 2 uri;

osnove psihologije v športu – 2 uri.

Praktični del (7 ur):

signalizacija: zvočna in vizualna – 2 uri;

gibanje in postavljanje rokometnih sodnikov na igrišču – 2 uri;

sojenje tekme – 2 uri;

pravilno izpolnjevanje zapisnikov tekem (RZS in EHF), drugih prilog in poročil – 1

ura.

Povezava predmetov v programu

Prva stopnja izobraževanja za naziv Rokometni sodnik – Mladi rokometni sodnik 1.

kategorije oz. Rokometni sodnik 1. kategorije in Rokometni sodnik 2. kategorije je zaključen

program usposabljanja, ki je hkrati pogoj za pridobitev višjega naziva po Pravilniku o

kategorizaciji sodnikov, kontrolorjev in delegatov (sestavni del tega programa), in sicer

sodnik 3. kategorije in sodnik državne kategorije ter sodnik kontinentalne kategorije (EHF) in

mednarodni sodnik (IHF).

41

Navedba naziva

Strokovni delavec 1, 1. nivo:

– ROKOMETNI SODNIK – MLADI ROKOMETNI SODNIK 1. KATEGORIJE (za

osebe, mlajše od 18 let) oz. ROKOMETNI SODNIK 1. KATEGORIJE;

– ROKOMETNI SODNIK 2. KATEGORIJE.

Opis delovanja

Rokometni sodnik lahko sodi tekme državnega nivoja do vključno mladinske lige in opravlja

dolžnosti zapisnikarja in časomerilca na vseh nivojih državnih tekem.

3.3.2 STROKOVNI DELAVEC 2 – 2. NIVO

(»ROKOMETNI SODNIK 3. KATEGORIJE« in »ROKOMETNI SODNIK DRŽAVNE

KATEGORIJE«)

Način in trajanje usposabljanja

Program usposabljanja za naziv rokometni sodnik – Rokometni sodnik 3. kategorije oz.

Rokometni sodnik državne kategorije poteka v dveh delih.

Teoretični del usposabljanja se izvaja v obliki teoretičnih predavanj, kjer se obravnavajo

posamezni vsebinski sklopi veljavnih rokometnih pravil sojenja ter druge predpisane vsebine.

Praktični del usposabljanja za naziv poteka v dveh delih. Prvi del poteka v obliki vaj (pravilna

signalizacija in gibanje na igrišču), drugi del pa v aktivni obliki na igrišču (simulacija sojenja

tekme oziroma sojenje rokometne tekme).

Program usposabljanja obsega skupaj 42 ur, od tega 35 ur teoretičnih predavanj in praktični

del 7 ur.

42

Predmetnik

Predmetnik je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela ter določa razdelitev ur v

teoretičnem in praktičnem delu izobraževanja.

Teoretični del (35 pedagoških ur):

določbe zakona o športu, ki določajo: strokovnega delavca v športu, zasebno delo v

športu, zdravstveno varstvo športnikov, športne prireditve – 3 ure;

organiziranost športa v Republiki Sloveniji (Olimpijski komite Slovenije – Združenje

športnih zvez, nacionalne panožne športne zveze) – 1 ura;

poznavanje aktov RZS, ZDRSS, organiziranost rokometnih sodnikov v Sloveniji in

mednarodno – 2 uri;

fair play v športu – 1 ura;

kodeks rokometnega sodnika – osnove sociologije (odnos do udeležencev rokometne

tekme: sodnik – trener – igralec – uradna oseba moštva – redar – gledalec – mediji …

– 2 uri;

propozicije rokometnih lig in tekmovalnih sistemov – 2 uri;

organizacija tekmovanj, organizacija rokometne tekme – dolžnosti organizatorja

tekme, naloge, obveznosti in pristojnosti delegata na rokometni tekmi – 2 uri;

pravila rokometne igre – 12 ur;

taktika in tehnika sojenja – 3 ure;

kontroliranje sodnikov, analiza sojenja (osnove) – 1 ura;

priprava sodnika na sojenje (psihična in fizična) – 2 uri;

osnove pedagogike – 2 uri;

osnove psihologije v športu – 2 uri.

Praktični del (7 ur):

signalizacija: zvočna in vizualna – 2 uri;

gibanje in postavljanje rokometnih sodnikov na igrišču – 2uri;

sojenje tekme – 2 uri;

pravilno izpolnjevanje zapisnikov tekem (RZS in EHF), drugih prilog in poročil –1

ura.

43

Povezava predmetov v programu

Drugi nivo izobraževanja za naziv Rokometni sodnik 3. kategorija in Rokometni sodnik

državne kategorije je zaključen program usposabljanja, ki je hkrati pogoj za pridobitev višjega

naziva po Pravilniku o kategorizaciji sodnikov, kontrolorjev in delegatov (sestavni del tega

programa ter pogoj za napredovanje v naziv sodnik kontinentalne kategorije (EHF) in

mednarodni sodnik (IHF).

Navedba naziva

– Strokovni delavec 2 , 2. nivo:

– ROKOMETNI SODNIK 3. KATEGORIJA;

– ROKOMETNI SODNIK DRŽAVNE KATEGORIJE.

Opis delovanja

Rokometni sodnik lahko sodi tekme državnega nivoja in opravlja dolžnosti zapisnikarja in

časomerilca na vseh nivojih državnih tekem.

3.3.3 PROGRAM IN POGOJI USPOSABLJANJA ROKOMETNIH

KONTROLORJEV IN DELEGATOV

Nosilec, predlagatelj in izvajalec usposabljanja

Nosilec, predlagatelj in izvajalec programa je Rokometna zveza Slovenije v sodelovanju z

Zvezo društev rokometnih sodnikov Slovenije.

Sestavljavci in izvajalci programa

Program so sestavili člani Strokovne komisije Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije

in odgovorne osebe Zveze rokometnih trenerjev Slovenije. Izvajali ga bodo mednarodno

uveljavljeni strokovni delavci s področja sojenja in drugih področij ter habilitirani učitelji z

ustreznih področij, ki se nanašajo na vsebine izobraževanja strokovnih rokometnih kadrov.

44

Način vključevanja programa v mednarodno sodelovanje

Program za pridobitev naziva Kontrolor sojenja rokometa in Delegat na rokometni tekmi

je primerljiv s podobnimi programi v tujini, ki sodijo v okvir usposabljanja mednarodnih IHF

(svetovnih) in EHF (kontinentalnih) kontrolorjev in delegatov.

Kadrovski pogoji za izvajalce programa

Vodja izobraževanja je s strani ZDRSS določena oseba, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje

za nosilca in izvajalca usposabljanja (VII. ali VIII. stopnja izobrazbe, mednarodni sodnik ali

mednarodni delegat – kontrolor), drugi predavatelji in sodelavci so mednarodni rokometni

sodniki in kontrolorji, strokovni sodelavci Rokometne zveze Slovenije in Zveze rokometnih

trenerjev Slovenije ter verificirani strokovnjaki za posamezne vsebine strokovnih področij, ki

so predpisane v predmetniku tega programa usposabljanja in izobraževanja.

Kontrola kakovosti in uporaba ŠPAK-a

Nadzor kakovosti bo opravljen na osnovi spremljanja zadovoljstva udeležencev z organizacijo

in izvedbo tečaja (anketa). Za organizacijo, obveščanje, vnos udeležencev, spremljanje

uspešnosti, izdajo diplom in druge aktivnosti bo uporabljena spletna aplikacija ŠpaK in

spletne strani Rokometne zveze Slovenije.

Način usposabljanja

Usposabljanje oziroma izobraževanje za kontrolorja sojenja rokometa in delegata na

rokometni tekmi je dvonivojsko:

nivo: kontrolor in delegat;

nivo: državni kontrolor in super kontrolor.

45

Povezava predmetov v programu

Prva stopnja izobraževanja za naziv rokometni kontrolor in delegat je zaključen program

usposabljanja, ki je hkrati pogoj za pridobitev višjega naziva po Pravilniku o kategorizaciji

sodnikov, kontrolorjev in delegatov (sestavni del tega programa), in sicer državni kontrolor in

super kontrolor ter delegat/kontrolor kontinentalne kategorije (EHF).

Napredovanje po stopnjah

Program usposabljanja predvideva napredovanje iz posameznega strokovnega naziva v naziv

skladno s Pravilnikom o kategorizaciji.

Pogoji za dokončanje usposabljanja

Pogoj za dokončanje usposabljanja je prisotnost na teoretičnem in praktičnem delu

usposabljanja ter pozitivno zaključen teoretični in praktični del izpita.

teoretični del izpita: se opravlja pisno;

praktični del izpita – rokometni kontrolor: praktično opravljena kontrola sodniškega

para z izvedeno analizo in izpolnjevanje obrazcev;

praktični del izpita – rokometni delegat: praktično opravljeno delo delegata na tekmi in

izpolnjevanje obrazcev pred, med in po tekmi.

Rokometni kontrolor: teoretično ocenjevanje je opravljeno takrat, ko kandidat na izpitu

doseže minimalno 85 % možnih točk. Teoretično preverjanje poteka pred tričlansko komisijo.

Praktični del je opravljen s pozitivno oceno kontrole in ga opravi izvajalec programa –

predavatelj vsebine.

Rokometni delegat: teoretično ocenjevanje je opravljeno takrat, ko kandidat na izpitu doseže

minimalno 75 % možnih točk. Teoretično preverjanje poteka pred tričlansko komisijo.

Praktični del je opravljen s pozitivno oceno opravljenega dela delegata. Praktično preverjanje

opravi izvajalec programa – predavatelj vsebine.

46

Licenciranje

Rokometni kontrolor, državni rokometni kontrolor, superkontrolor in rokometni delegat so

strokovni nazivi, ki jih mora nosilec naziva potrjevati in obnavljati vsako leto na seminarju, ki

ga pred pričetkom tekmovalne sezone organizira Rokometna zveza Slovenije – Zveza društev

rokometnih sodnikov Slovenije. Udeležba na seminarju in pozitivno opravljeno preverjanje

(teorija – test) je pogoj za potrditev licence. Potrjena licenca je pogoj za opravljanje naloge

kontrolorja/delegata v tekmovalni sezoni.

3.3.3.1 STROKOVNI DELAVEC 1 – 1. NIVO

(ROKOMETNI KONTROLOR IN DELEGAT)

Naziv programa

Program usposabljanja strokovnih delavcev na področju rokometa. V okviru programa se

bodo kandidati usposabljali za naziv Kontrolor sojenja rokometa in Delegat na rokometni

tekmi.

Temeljni cilji programa usposabljanja

Osnovni namen programa je usposobiti kandidate za kontroliranje in usmerjanj rokometnih

sodnikov skladno z akti Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije in opravljanje naloge

delegata na rokometni tekmi.

Način in trajanje usposabljanja

Program usposabljanja za naziv Kontrolor sojenja rokometa in Delegat na rokometni tekmi

poteka v dveh delih.

Teoretični del usposabljanja se izvaja v obliki teoretičnih predavanj, kjer se obravnavajo

posamezni vsebinski sklopi veljavnih rokometnih pravil sojenja ter druge predpisane vsebine.

Praktični del usposabljanja za naziv kontrolor sojenja poteka v obliki praktičnega

kontroliranja sodnikov, analize sojenja v razgovoru s sodnikoma in pisanja poročila.

47

Praktični del usposabljanja za naziv delegat poteka v obliki praktičnega izvajanja nalog

delegata in pisanja delegatskega poročila.

Povezanost z drugimi programi

Pri programu usposabljanja za naziv Kontrolor sojenja rokometa in Delegat na rokometni

tekmi obstaja možnost skupnih teoretičnih predavanj pri splošnih predmetih iz ostalih

strokovnih nalog na področju rokometa (npr. rokometni sodnik, 1. in 2. nivo, državni

rokometni kontrolor in superkontrolor, 2. nivo).

Predmetnik

Predmetnik je sestavljen iz teoretičnega (40 ur) in praktičnega dela (10 ur) ter določa

razdelitev ur v teoretičnem in praktičnem delu izobraževanja.

Teoretični del (40 ur):

določbe zakona o športu, ki določajo: strokovnega delavca v športu, zasebno delo v

športu, zdravstveno varstvo športnikov, športne prireditve – 2 uri;

določbe Zakona o društvih, pomembne za organiziranost športa v Republiki Sloveniji

(Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, nacionalne panožne športne

zveze, občinske športne zveze, društva) – 2 uri;

organizacija tekmovanj, organizacija rokometne tekme – dolžnosti organizatorja

tekme, naloge, obveznosti – skozi Določbe Zakona o javnih zbiranjih, ki se nanašajo

na organizacijo športne prireditve – 3 ure;

poznavanje aktov RZS, ZDRSS, organiziranost rokometnih kontrolorjev in delegatov

v Sloveniji in mednarodno – 2 uri;

kodeks rokometnega delavca (odnos do udeležencev rokometne tekme: sodnik – trener

– igralec – uradna oseba moštva – redar – gledalec – mediji … – 2 uri;

propozicije rokometnih lig in tekmovalnih sistemov – 3 ure;

naloge in obveznosti delegata na rokometni tekmi (delegati) – 3 ure;

priprava sodnika na sojenje z vidika kontrolorja (psihična in fizična) – 2 uri;

pravila rokometne igre – 8 ur;

taktika in tehnika sojenja: kontrolor – 3 ure, delegat – 1 ura;

48

kontroliranje sodnikov, analiza sojenja – kontrolorji 5 ur;

osnove pedagogike – 2 uri;

osnove psihologije v športu – 2 uri.

Praktični del (9 oz. 10 ur):

elementi ocenjevanja in nadziranja – 2 uri;

kontroliranje sodnikov z analizo – 3 ure;

analiza sojenja s sodnikoma – 1 ura;

pravilno izpolnjevanje zapisnikov tekem (RZS in EHF), drugih prilog in poročil –

1ura;

elementi nadziranja pri organizaciji tekme: dogajanja pred, med in po tekmi (kandidati

za delegate) – 1 ura;

izpolnjevanje obrazcev – poročil, predpisanih s strani RZS – 2 uri.

Pogoji za vpis

Kandidat za rokometnega kontrolorja ali delegata mora biti polnoleten in imeti mora končano

najmanj triletno poklicno šolo. Poznati mora osnovne rokometne igre, imeti mora pisni

predlog matičnega društva rokometnih sodnikov in biti mora član Rokometne zveze

Slovenije.

Navedba naziva

Strokovni delavec 1, 1. nivo:

ROKOMETNI KONTROLOR;

ROKOMETNI DELEGAT.

Opis delovanja

Rokometni kontrolor lahko opravlja delo kontrolorja sojenja rokometnim sodnikom v RS

skladno z akti Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije in opravlja dolžnosti

zapisnikarja/časomerilca na vseh nivojih državnih tekem. Rokometni delegat lahko opravlja

dolžnost delegata na rokometnih tekmah v Republiki Sloveniji skladno z akti RZS.

49

3.3.3.2 STROKOVNI DELAVEC 2 – 2. NIVO

(DRŽAVNI ROKOMETNI KONTROLOR IN SUPERKONTROLOR)

Naziv programa

Program usposabljanja strokovnih delavcev na področju rokometa. V okviru programa se

bodo kandidati usposabljali za naziv državni rokometni kontrolor in superkontrolor.

Temeljni cilji programa usposabljanja

Osnovni namen programa je usposobiti kandidate za kontroliranje in usposabljanje

rokometnih sodnikov vseh kategorij, predvsem najvišjih kategorij rokometnih sodnikov v RS.

Način in trajanje usposabljanja

Program usposabljanja za naziv državni kontrolor sojenja rokometa in superkontrolor poteka

v dveh delih.

Teoretični del usposabljanja se izvaja v obliki teoretičnih predavanj, kjer se obravnavajo

posamezni vsebinski sklopi veljavnih rokometnih pravil sojenja ter druge predpisane vsebine.

Praktični del usposabljanja za naziv državni kontrolor sojenja in superkontrolor poteka v

obliki praktičnega kontroliranja sodnikov najvišjega ranga, analize sojenja sodniškega para

preko elektronskega medija (DVD ipd.), izdelavo analiz, analizo sojenja v razgovoru s

sodnikoma in pisanja poročila ter analiz.

Povezanost z drugimi programi

Pri programu usposabljanja za naziv državni kontrolor sojenja rokometa in superkontrolor

obstaja možnost skupnih teoretičnih predavanj pri splošnih predmetih iz ostalih strokovnih

nalog na področju rokometa (npr. rokometni sodnik, 1. in 2. nivo, rokometni kontrolor in

delegat, 1. nivo).

50

Predmetnik

Predmetnik je sestavljen iz teoretičnega (40 ur) in praktičnega dela (10 ur) ter določa

razdelitev ur v teoretičnem in praktičnem delu izobraževanja.

Teoretični del (40 ur):

določbe zakona o športu, ki določajo: strokovnega delavca v športu, zasebno delo v

športu, zdravstveno varstvo športnikov, športne prireditve – 2 uri;

določbe Zakona o društvih, pomembne za organiziranost športa v republiki Sloveniji

(Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, nacionalne panožne športne

zveze, občinske športne zveze, društva) – 2 uri;

organizacija tekmovanj, organizacija rokometne tekme – dolžnosti organizatorja

tekme, naloge, obveznosti – skozi Določbe Zakona o javnih zbiranjih, ki se nanašajo

na organizacijo športne prireditve – 3 ure;

poznavanje aktov RZS, ZDRSS, organiziranost rokometnih kontrolorjev in delegatov

v Sloveniji in mednarodno – 2 uri;

kodeks rokometnega delavca (odnos do udeležencev rokometne tekme: sodnik – trener

– igralec – uradna oseba moštva – redar – gledalec – mediji … – 2 uri;

propozicije rokometnih lig in tekmovalnih sistemov – 3 ure;

naloge in obveznosti delegata na rokometni tekmi (delegati) – 3 ure;

priprava sodnika na sojenje z vidika kontrolorja (psihična in fizična) – 2 uri;

pravila rokometne igre – 8 ur;

taktika in tehnika sojenja: kontrolor – 3 ure, delegat – 1 ura;

kontroliranje sodnikov, analiza sojenja – kontrolorji 5 ur;

osnove pedagogike – 2 uri;

osnove psihologije v športu – 2 uri.

Praktični del (10 ur):

elementi ocenjevanja in nadziranja – 2 uri;

kontroliranje sodnikov z analizo – 3 ure;

analiza sojenja s sodnikoma – 1 ura;

51

pravilno izpolnjevanje zapisnikov tekem (RZS in EHF), drugih prilog in poročil –

1ura,;

izdelava analize sojenja (po DVD ali drugem e-mediju) – 3 ure.

Pogoji za vpis

Kandidat za državnega kontrolorja in superkontrolorja mora biti polnoleten in imeti mora

končano najmanj triletno poklicno šolo. Skladno s Pravilnikom o napredovanju rokometnih

sodnikov, kontrolorjev in delegatov mora imeti ustrezen naziv. Poznati mora osnove

rokometne igre, imeti mora pisni predlog matičnega društva rokometnih sodnikov in Zveze

društev rokometnih sodnikov Slovenije. Biti pa mora tudi član Rokometne zveze Slovenije.

Navedba naziva

Strokovni delavec 2, 2. nivo:

državni rokometni kontrolor;

superkontrolor.

Opis delovanja

Državni rokometni kontrolor lahko opravlja delo kontrolorja sojenja vsem rokometnim

sodnikom v RS skladno z akti Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije ter opravlja

dolžnosti zapisnikarja/časomerilca na vseh nivojih državnih tekem.

52

4 OVREDNOTENJE HIPOTEZ

Na začetku dela sem si zastavil dve hipotezi:

H1: Nov model usposabljanja rokometnih sodnikov v Slovenije je boljši od starega

načina usposabljanja.

H2: Model usposabljanja rokometnih sodnikov v Sloveniji je v skladu sz predpisi in

merili mednarodne rokometne zveze (IHF).

Pri pregledu modelov usposabljanja rokometnih sodnikov sem obe hipotezi sprejel.

H1:

Nov model usposabljanja rokometnih sodnikov v Sloveniji je boljši od starega načina

usposabljanja zaradi tega, ker se rokometni sodniki s pomočjo Rokometne zveze Slovenije –

Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije poleg uspešno opravljenega teoretičnega izpita

iz pravil rokometne igre ter testiranja telesne pripravljenosti po sistemu »Shuttle-run« testa še

dodatno teoretično in praktično strokovno usposobijo. Dodatno teoretično in praktično

strokovno usposobljenost opravijo rokometni sodniki vseh kategorij kot 42-urni tečaj,

rokometni delegati in kontrolorji vseh kategorij pa 50-urni tečaj.

V starem modelu usposabljanja je moral rokometni sodnik uspešno opraviti teoretični del

izpita, ki je vseboval vprašanja iz pravil rokometne igre ter praktični del testiranja z uspešno

sojenimi oz. uspešno ocenjenimi kontrolami ene ali več tekem v tekmovalni sezoni. Telesna

pripravljenost se je načeloma testirala po sistemu »Cooperjevega« testa.

H2:

Model usposabljanja rokometnih sodnikov v Sloveniji je v skladu s predpisi in merili

mednarodne rokometne zveze (IHF), kar potrjuje, da na podlagi modela usposabljanja, ki ga

izvajamo v Sloveniji, usposobimo sodniške pare, ki sodijo najzahtevnejše rokometne tekme

na velikih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovna prvenstva, evropska prvenstva in

svetovna ligaška tekmovanja.

53

5 SKLEP

Ker velja rokomet za eno od najbolj razširjenih in priljubljenih športnih iger tako v Sloveniji

kot v svetu, ima, kot ostale športne zvrsti, svoja pravila, zaradi katerih se loči od drugih

športov. S spremembami in dopolnitvami pravil vplivamo na razvoj in priljubljenost

določenega športa. Pravila spreminjajo strokovnjaki, ki poskušajo s spremembami in dopolnili

vplivati na večjo dinamiko igre, ter zmanjšati možnosti za poškodbe in nešportno vedenje

udeležencev rokometnih tekem. Zadnja sprememba pravil je bila izvedena v letu 2016, s

težnjo, da bi postala igra privlačnejša in bolj priljubljena.

V želji, da bi igralci dosegli cilj, da zadenejo nasprotnikova vrata po rokometnih pravilih,

uporabljajo (namenoma ali ne) tudi nedovoljene načine igre. Naloga sodnika je, da te načine

igre odkrije in postopa tako, da ohrani igro v mejah, ki jih predvidevajo pravila.

Sodnikova naloga je, da opravi svojo nalogo dobro, da vidi, razlikuje in razume, kaj počno

igralci na igrišču glede na pravila igre, občuti, kaj so prekrški in kaj napake igralcev.

Dobremu sodniku so pomembne vrednote, kot so:

– POŠTENOST (soditi v skladu s pravili),

– PRAVIČNOST (soditi za obe ekipi enako),

– ODGOVORNOST (priznati napako, sprejeti posledice napak in se zanje opravičiti),

– SPOŠTLJIVOST (razumeti in ceniti vložek vsakega igralca, trenerja, klubskega

delavca).

Sodnik mora neštetokrat in v zelo kratkem času v hitri igri prepoznati igralce in njihove

napake, proti njim poiskati ustrezne sankcije, postopati hitro, odločno, prepričevalno in

kulturno. Zato potrebuje veliko rokometnega znanja, še posebej iz rokometnih pravil, biti

mora zelo dobro kondicijsko pripravljen, hraber, pošten in imeti do vseh akterjev rokometne

tekme enaka stališča. Zato se mora skozi celo leto ustrezno psihofizično pripravljati, redno pa

je potrebno obnavljati tudi teoretično znanje; večkrat je potrebno predelati testna vprašanja,

brati strokovno literaturo ter se udeleževati strokovnih seminarjev na različnih ravneh. Zelo

pomembni so tudi pogovori s svojim sodniškim partnerjem, s kolegi sodniki, ki sodijo višja

tekmovanja, s kontrolorji in ostalimi rokometnimi delavci.

54

Slika 4: Vloga dobrega rokometnega sodnika. Pridobljeno s http://www.handballreferee.com/

Slika 5: Vloga dobrega rokometnega sodnika. Pridobljeno s http://www.handballreferee.com/

55

Slika 6: Vloga dobrega rokometnega sodnika. Pridobljeno s http://www.handballreferee.com/

V diplomskem delu sem predstavil delovanje Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije,

kot edino pravno-formalno organizacijo, ki združujejo sodnike, delegate, kontrolorje,

zapisnikarje in časomerilce na območju Republike Slovenije.

Opisal sem organiziranost in naloge strokovnega dela znotraj Strokovnega sveta/odbora

sodnikov pri Rokometni zvezi Slovenije, ki skrbi za kreiranje vizije in določanje strategije

razvoja delovanja sodnikov in delegatov. Znotraj tega odbora delujeta dve delovni skupini:

– Svet za izobraževanje;

– Svet za delegiranje.

V okviru Rokometne zveze Slovenije deluje Združenje rokometnih klubov, v katerega so

vključeni vsi klubi 1.A DRL za moške in ženske, 1.B DRL za moške in ženske, 2. DRL za

moške ter tekmovanje mladih. Med organi Združenja je tudi Strokovni sodelavec za

nominiranje, usposabljanje in kontrolo sodnikov in delegatov.

V nadaljevanju delo opisuje pogoje in program usposabljanja ter kategorizacijo rokometnih

sodnikov in delegatov po starem modelu (pred letom 2009) in novem modelu (po letu 2009).

Uporabil sem tudi dve delovni hipotezi, kateri sem tudi potrdil:

– H1: Nov model usposabljanja rokometnih sodnikov v Slovenije je boljši od starega

načina usposabljanja.

56

– H2: Model usposabljanja rokometnih sodnikov v Sloveniji je v skladu s predpisi in

merili mednarodne rokometne zveze (IHF).

Pri delu sem uporabil deskriptivno metodo dela, pri kateri sem si pomagal z domačimi in

tujimi viri iz različnih medijev ter lastnimi izkušnjami.

In na koncu še nekaj razmišljanj za boljše in kakovostnejše rokometno sojenje v Sloveniji. Za

bolj kakovostno nudenje sodniških storitev rokometnim klubom je sodniška organizacija

poizkusila na rokometni tekmi uvesti tretjega sodnika. Rokometno tekmo bi tako sodili trije

enakovredni sodniki. Dobra lastnost tega poizkusa je bila, da so imeli rokometni sodniki

boljšo preglednost nad samo rokometno tekmo, slaba stran pa, da je bilo sodniško gibanje

oteženo in nedodelano. Slaba stran treh sodniških parov bi bil tudi prevelik strošek za

naročnike sodniških storitev, klube.

Slika 7: Slovenska rokometna sodnika David Sok in Bojan Lah: Pridobljeno s:

http://siol.net/galleries/gallery-175203/?image=1

Kot novost se je v tekmovalni sezoni 2015/2016 uvedlo mešanje sodniških parov. To pomeni,

da rokometno tekmo sodita enakovredna sodnika, ki ne delujeta kot fiksni – stalni par.

Fiksni – stalni par pomeni, da sta sodnika kot sodniški par vedno skupaj, hodita na iste tekme.

57

Dobra lastnost mešanja sodniških parov je, da v primeru odpovedi enega izmed sodnikov ne

manjkata pri delegiranju oba sodnika, ampak samo eden. Kot slaba lastnost mešanja parov pa

se je pokazala povezanost, navezanost in poznavanje svojega sodniškega partnerja. Nekateri

fiksni – stalni sodniški pari na rokometnih tekmah točno vedo, kakšna bo reakcija in

ukrepanje določenega sodnika, tistega, ki mora v določenem trenutku sprejeti določeno

odločitev. Zelo dobri sodniški pari se sporazumevajo že z gibanjem in položajem telesa, z

obrazno mimiko, z višino, dolžino in glasnostjo zvoka piščalke.

Zato mora dober rokometni sodnik odsoditi rokometno tekmo v skladu s pravili igre.

Potrebuje veliko rokometnega znanja, še posebej iz rokometnih pravil, biti mora zelo dobro

kondicijsko pripravljen, hraber, pošten in imeti do vseh akterjev rokometne tekme enaka

stališča. Pomembno pa je tudi, da se o tem veliko pogovarjamo s svojim partnerjem (kako

delati čim bolj homogeno), s kolegi sodniki, ki sodijo višja tekmovanja, s kontrolorji in

ostalimi rokometnimi delavci. Le tako lahko nadgrajujemo svoje znanje in izkušnje.

58

6 VIRI

Repenšek, D in Bon, M. (2007). Rokomet – osnove pravil, sojenje in organizacija tekem.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport

Rokometna zveza Slovenije, INFO, Rokometna pravila, Čistopis rokometnih pravil – junij

2016 – angleščina. Pridobljeno s http://www.rokometna-zveza.si/si/files/default/0

New-Rules%20of%20the%20Game GB%20(1).pdf

Rokometna zveza Slovenije, INFO, Rokometna pravila, Pregled sprememb rokometnih pravil

julij 2016 – slovenščina. Pridobljeno s http://www.rokometna-

zveza.si/si/files/default/Pregled%20sprememb%20rokometnih%20pravil 2016.pdf

Rokometna zveza Slovenije, INFO, Rokometna pravila, Rokometna pravila – avgust 2015.

Pridobljeno s http://www.rokometna-

zveza.si/si/files/default/Zdruzenja/ROKOMETNA%20PRAVILA%20-

%20avgust%202015.pdf

Rokometna zveza Slovenije, Združenja, Združenja klubov, 1.A DRL moški. Pridobljeno s

http://www.rokometna-

zveza.si/si/files/default/Zdruzenja/Pravila%20Zdru%c5%beenja%201%20%20A%20

MRL_RZS%20-%20popravljena.pdf

Rokometna zveza Slovenije, Združenja, Združenja klubov, 1.A DRL ženske. Pridobljeno s

http://www.rokometna-

zveza.si/si/files/default/Zdruzenja/Pravila%20ZRK_1.%20A%20DRL_%c5%beenske

_2012_2013.pdf

Rokometna zveza Slovenije, Združenja, Združenja klubov, 1.B DRL ženske. Pridobljeno s

http://www.rokometna-

zveza.si/si/files/default/Zdruzenja/Pravila%20ZRK_1.%20B%20DRL_%c5%beenske_

2013-2014_sprememba%20imena%20predsednika_2..pdf

Rokometna zveza Slovenije, Združenja, Združenja klubov, 2. DRL moški. Pridobljeno s

http://www.rokometna-

zveza.si/si/files/default/Zdruzenja/Pravila%20ZRK_2.%20DRL_mo%c5%a1ki_2012-

2013_ista_nov%20predsednik_09.09.2014.pdf

Rokometna zveza Slovenije, Združenja, Združenja klubov, Tekmovanje mladih. Pridobljeno s

http://www.rokometna-

zveza.si/si/files/default/Zdruzenja/PRAVILA%20ZRKTM_2012-

2013_1.koresp.sejaZRKTM_popravek.pdf

Rokometna zveza Slovenije, Zveza društev rokometnih sodnikov Slovenije (2009). Seminar

sodnikov, kontrolorjev in delegatov, Celje

Šibila, M. (2004). Rokomet – izbrana poglavja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

Šport.