Učni načrtGimnazija

nEmŠČina

Gimnazija

Učni načrt

ObvEzni prEdmEt in matUra (420 Ur)izbirni prEdmEt (140 Ur)

nEmŠČina

Splošna, klasična in strokovna gimnazija

Učni načrt

NEMŠČINAGimnazija; Splošna, klasična, strokovna gimnazijaObvezni predmet in matura (420 ur), izbirni predmet (140 ur)

Predmetna komisija:mag. Nada Holc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, predsednicaStanka Emeršič, Osnovna šola Janka Padežnika, Maribor, članicamag. Liljana Kač, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, članicadr. Ana Marija Muster, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, članicamag. Herta Orešič, članicaNuša Rustja, Gimnazija Novo mesto, članica

Pri posodabljanju učnega načrta je Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za nemščino izhajala iz učnega načrta za nemščino iz leta 1998.

Recenzenta:dr. Janez Skela, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaEva Žabot, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvoZa ministrstvo: dr. Milan ZverZa zavod: mag. Gregor Mohorčič

Uredili: Katja Križnik in Nataša PurkatJezikovni pregled: Tatjana Ličen

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

371.214.1:811.112.2

UČNI načrt. Nemščina [Elektronski vir] : gimnazija : splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni predmet in matura (420 ur), izbirni predmet (140 ur) / predmetna komisija Nada Holc ... [et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008

Način dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_NEMSCINA_gimn.pdf

ISBN 978-961-234-691-1 (Zavod RS za šolstvo)1. Holc, Nada

239211776

�

Kazalo

1 OprEdElitEv prEdmEta 51.1 Umestitevnemščinevpredmetnik 6

2 SplOŠni cilji/KOmpEtEncE 72.1 Splošniciljipoukanemščine 72.2 Ključnekompetencezavseživljenjskoučenje 7

3 cilji in vSEbinE 10�.1 Sporazumevalnezmožnosti 10

�.1.1 Sprejemanjebesedila(receptivnezmožnosti) 11�.1.2 Tvorjenjebesedila(produktivnezmožnosti) 11�.1.� Sporazumevanje(interakcija) 12�.1.4 Jezikovnoposredovanje(mediacija) 12�.1.5 Medkulturnazmožnost 1��.1.6 Specifičnejezikovnezmožnosti 1��.1.7 Komunikacijskefunkcije 16

�.2 Priporočeneučneteme 17�.� Literarnabesedila 17�.4Operativnoprocesniciljipripoukunemščine 19

4 priČaKOvani dOSEŽKi/rEzUltati 22

5 mEdprEdmEtnE pOvEzavE 26

6 didaKtiČna pripOrOČila 276.1Razvijanjesporazumevalnezmožnosti 28

6.1.1 Poslušanje 286.1.2 Branje 296.1.� Govornosporočanjeinsporazumevanje �16.1.4 Pisnosporočanje �4

7 vrEdnOtEnjE dOSEŽKOv �6

8 prilOGa:PRičaKOvaniUčnidOSežKiPRineMščinivOSnOvnišOLi �8

4

5

1 OprEdElitEv prEdmEta

včasuvseintenzivnejšihglobalizacijskihprocesovimapouktujihjezikovčedaljevečjipomenvvzgojiinizobraževanju.Polegrazvijanjajezikovnihzmožnostipripravljadijake/dijakinjetudinastikezdrugimikulturami.ZvključitvijoSlovenijevevropskounijoinspovečanomobilnostjoljudisejepomenznanjatujihjezikovšeokrepil,sajomogočaintenzivnejšesodelovanjestujimiinsosedskiminarodinakulturnemingospodarskempodročju.šeposebejtoveljazanemšči­no,ki jepoštevilugovorcevnajboljrazširjenmaternijezikindruginajpomembnejšituji jezikvevropi.

Razvijanjemedkulturneinmedjezikovnezmožnosti,kijetemeljniciljpoukanemščinekottujegajezika,jeključnidejavnikzaspodbujanjerazumevanjainstrpnostimedrazličnimikulturami,zauzaveščanjepodobnostiinrazlikmedkulturami,sprejemanjerazličnosti,zmožnostspreminja­njastališčinozaveščanjamedkulturnihstereotipovterkrepitevlastnekulturneidentitete.

Pouknemščinetemeljinapristopih,pokaterihjezikopredeljujemokotsredstvoza:• sporazumevanje(razvijanjesporazumevalnihzmožnosti),medsebojnorazumevanjeinspo­

štovanje(razvijanjemedkulturnihzmožnosti),• usvajanje,povezovanjezmožnostiinučnihvsebinmedrazličnimipredmeti/disciplinami,kar

posrednopomenitudiglobljerazumevanjedejstev,posplošitev,definicijinodnosov.

Opredelitev sporazumevalne zmožnosti izhaja iz Skupnega evropskega jezikovnega okvira(SeJO).1 Ta opredeljuje jezik kot skupek splošnih in specifičnih sporazumevalnih zmožnosti/kompetenc.

Splošne zmožnostivključujejo:•»poznavanje sveta«, ki ga dijaki/dijakinje pridobijo s pomočjo izkušenj, izobraževanja ali

spomočjorazličnihvirovinformacij,• socialnezmožnosti/veščineinučnestrategije,• vrednote,osebnapričakovanjainosebnostnedejavnike(motivacija,značaj,sposobnosti).

Specifične sporazumevalne zmožnostisestavljajo:• jezikovne zmožnosti

soglasoslovna,oblikoslovna,besedoslovna,skladenjskaznanja(védenja),besedilnaraveninzmožnosti(branje,poslušanje,govorjenje,pisanje)terrazvijanjezmožnostizauspešnospre­jemanje/tvorjenje/posredovanjerazličnihvrstgovorjenihinpisnihbesedilvtujemjeziku;

• pragmatične zmožnostiseizražajovustreznemsprejemanjuintvorjenju(posredovanju)sporočila(funkcionalnarabajezika);

1 GemeinsamereuropäischerReferenzrahmenfürSprachen:Lernen,lehren,beurteilen2001.Langenscheidt.

6

• družbenokulturne zmožnostiso vezmed sporazumevalnimi in drugimi zmožnostmi. So pomemben dejavnik pri uzave­ščanju in udejanjanju medkulturne komunikacije (upoštevanje družbenih norm, uporabavljudnostnihvzorcev,prilagajanjeodnosovmedrazličnimiskupinamiitd).Medkulturnospo­razumevanjeprispevak razumevanju instrpnostimedrazličnimikulturnimiskupnostmi,kobvladovanjustrategijprisrečanjustujimikulturamiterozaveščanjuinrazumevanjumed­kulturnihstereotipov.

1.1 Umestitev nemščine v predmetnikvgimnazijskemizobraževanjustaobveznadvatujajezika,prvitujijezik(moduli)indrugitujijezik(modulaiiiniii).vsaknadaljnjitujijezikizizbirnegadelarazpoložljivihurvprogramusepoučujevmodulihiv,v,viinvii.Obkončanemmodulusoopredeljenepričakovaneravniznanjatujegajezika,označeneskraticami.Opisiravnisovpoglavju4Pričakovanidosežki/rezultati.

nemščinasevgimnazijipoučujekotprvi, drugi nadaljevalni, drugi začetni ali tretji začetni tuji jezik.

Moduli poučevanja tujih jezikov v giMnazijskeM prograMu in pričakovane ravni znanja

ime modula Modul i Modul ii Modul iii Modul iv Modul v Modul vi Modul vii

Status predmeta

Prvi tuji jezik Drugi tuji jezik,

nadaljevalni

Drugi tuji jezik,

začetni

Tretji tuji jezik, začetni

Število ur pouka

420 420 420 280–350 210 140 70

Raven znanja ob koncugimnazijskega programa

B2 B1–B2 B1 A2–B1 A2 A1–A2 A1

raven znanja ob vstopu v gimnazijski program:• nemščinakotprvitujijezik:a2–a2+.• nemščinakotdrugitujijezik:a1(nadaljevalnaravenspredznanjem).(Opisiravniznanjaobkoncuosnovnešolesoprilogaučneganačrta.)

7

2 SplOŠni cilji/ KOmpEtEncE

2.1 Splošni cilji pouka nemščinedijaki/dijakinjepripoukunemščinerazvijajocelostno zmožnost za medkulturno in medjezi-kovno sporazumevanje.vtanamenrazvijajoslušno, govorno, bralno in pisno zmožnost.Znad­grajevanjemtehzmožnostisedijaki/dijakinjesistematičnousposabljajozadejavnegovorneinpisnestikezgovorcinemščine,zasamostojnouporabonemščinepripridobivanjupodatkovizpisnih indrugihvirovterzadrugezahtevnejšegovorne inpisneoblikesporočanja.Zaboljšepoznavanjedružbenokulturnegaozadjajezikovnihrabdijaki/dijakinjespoznavajoznjimipove­zanekulturenemškegagovornegaobmočja.

Pripoukunemščineučitelj/učiteljicauvajasodobnepristope,uporabljainformacijskokomuni­kacijskotehnologijo,uporabneinživljenjskeučnevsebine,kisovsozvočjuzosebnimiinteresidijaka/dijakinjeinnjegovim/njenimnadaljnjimizobraževanjem.

Pouk tujegajezikavšolijeprispevek k večjezičnosti in razumevanjuvečkulturnostitakovlast­nemokoljukakortudivevropiinzunajevropskihmeja.Učenjeinpoučevanjejezikavokviruposameznikovealidružbenevečjezičnostipomenidviganjejezikovne zavestivožjeminširšempomenu.Pritemsopomembnijezikivneposrednemdijakovem/dijakinjinemokolju(naprimervdružini),vširšemokolju(naprimedvojezičnoobmočje,velikogovorcevdrugihjezikov,kinisopripadnikiavtohtonihmanjšinipd.)alivšolskemokolju(jeziki,kijihponujašolavokviruobvez­negaaliobšolskegaprograma,tujiučitelji/tujeučiteljice/rojstnigovorci/rojstnegovorke).

2.2 Ključne kompetence za vseživljenjsko učenjeRazvijanjesporazumevalnezmožnostivnemščininajboljprispevakrazvojuključne kompeten-ce za vseživljenjsko učenje2–sporazumevanje v tujih jezikih.Pripoukunemščinepadijaki/di­jakinjeboljalimanjrazvijajotudipreostalih sedemključnih kompetenc.

Sporazumevanje v maternem jezikudijaki/dijakinjespomočjonemščinerazvijajosporazumevalnezmožnostivmaterinščini,insicerko:• izražajoininterpretirajodejstva,stališča,zaznavajoodnoseinčustvavrazličnihdružbenihin

kulturnihokoljih;• seprisprejemanjubesedilavnemščiniodzivajovmaterinščini;

2 Priporočilaevropskegaparlamentainsvetaoključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje.UradnilistevropskeunijeL�94/10,18.12.2006.

8

• izmaterinščineprenašajopridobljenezmožnostiinstrategije,kotso:opismenjenost,slogov­naizraznostinpoznavanjenačelbesedilnosti,literarnazmožnost;

• primerjajorazlikeinpodobnostivtvorbibesedilterpritemprepoznavajopojavemedjezikov­negavplivanja.

matematična kompetenca in osnovne kompetence v naravoslovju in tehnologijidijaki/dijakinjessprejemanjembesedilvnemščini,kiuvajajoosnovnamatematičnaintemeljnanačelanaravnegasveta,razvijajozmožnostrazumevanjainraziskovanjazasnovinpojmov,odkrivajoodnosemeddejstvi,posplošitvamiindefinicijami:• poglabljajozmožnostlogičneinprostorskepredstavljivosti;• razvijajozmožnostuporabetemeljnihmatematičnihnačelinpostopkov;• poglabljajozmožnostuporabeosnovnihnačelnaravnegasveta;• spreminjajooziromaprenašajoinformacijevdrugačnosimbolnooblikoalijezik(naprimer:

ubesedovanještevilčnihpodatkov,informacijizgrafovintabelnihprikazov).

digitalna pismenostdijaki/dijakinjerazvijajozmožnostiuporabeiKTtako,da:• jovarnoinkritičnouporabljajopriučenjuinsporazumevanju;• nasvetovnemspletupoiščejopodatke,kijihustreznouporabijo(naprimervodenomedmrež­

noraziskovanje);• uporabljajospletneiskalnikevnemščini;• tvorijo, oblikujejo in objavljajo elektronskabesedila s pomočjoprogramov za oblikovanje

besedilavtujemjeziku;• uporabljajoelektronskeslovarjeindrugaelektronskagradivazaučenjenemščine;• na različnenačinepredstavijo svoje izdelkevnemščini (grafično, slikovno,pisno, zvočno,

večpredstavno),kisenanašajonateme,obravnavanepripouku;• uporabljajoelektronskestoritvezakomuniciranjevnemščini(elektronskapošta,e­telefon,

klepetalnice,blogi,forumiitd.);• sevključujejovmednarodnemrežneprojekte.

Učenje učenjadijaki/dijakinjeseučinkovitospopadajoznovimiizzivivučnemprocesu,razvijajoinbogatijosvojepozitivneučneizkušnje,svojeintelektualnesposobnostiterrazvijajo:• učnestrategijeprisprejemanju,tvorjenju,posredovanjubesedilvnemščiniinprivključeva­

njuvpogovor;• strategijezadelossodobnimitehnologijami,viri,podatkiingradivi;• zmožnost(samo)organiziranjalastnegaučenjain(samo)vrednotenjaznanja;• zanimanjezaučenjesosedskihindrugihtujihjezikovvšoliinzunajnje;• intereszavseživljenjskoučenje.

Socialne in državljanske kompetencedijaki/dijakinjerazvijajozmožnostitvornegasodelovanjavskupini/družbi:• upoštevajodogovore,kisopovezanizosebnimživljenjeminzživljenjemvskupnosti(skrbza

družino,zdravje);

9

• sozmožniempatije,sklepanjakompromisovinpremagovanjapredsodkov;• izrabijovsakopriložnostzanavezovanjestikov;• razvijajozavestolastnikulturiinnarodniidentitetitersezavedajovlogeposameznikavmed­

narodniskupnosti.

Samoiniciativnost in podjetnostdijaki/dijakinjegradijosamozavest,samoiniciativnostinodgovornost:• osmišljajonaučenoinprenašajotoznanjevvsakdanježivljenje;• sipostavljajostvarneučnecilje;• prevzemajopobudekrazreševanjuproblemovinpritemvključujejoustvarjalnost,inovativ­

nost;• sprejemajotveganjainpredvidijomorebitneposledicesprejetihodločitev;• gradijozavestoosebniodgovornosti.

Kulturna kompetenca – kulturna zavestdijaki/dijakinjegradijočustvene,moralneinetičnevrednote:• spoštujejopomenustvarjalnegaizražanjazamisli,izkušenjinčustevspomočjoglasbe,vizu­

alnihumetnostiinknjiževnosti;• razumejopomenestetskihdejavnikovvvsakdanjemživljenju;• razvijajolastneustvarjalnezmožnosti;• spoznavajoinuzaveščajokulturnoinjezikovnoraznovrstnost;• razvijajopozitivenodnosdososedskihintujihjezikov,dogovorcevinnjihovihkulturteroza­

veščajoinposkušajopresegatistereotipedodrugačnostiindrugosti;• oblikujejopozitivenodnosdovečjezičnosti;primerjajokultureinkulturnedediščine,ugotav­

ljajoprepletanjekulturvmaterialniinnematerialnioblikitersezavedajopomenamaternegajezikainlastnekulture.

10

3 cilji in vSEbinE

Pripoukunemščinevgimnazijirazvijamosplošnainposebnaznanja.

Splošna znanja (70odstotkovprograma) vključujejo razvijanjesplošnih,sporazumevalnih indrugih zmožnosti.Učitelj/učiteljica spodbujadijake/dijakinje spomočjoučnih vsebin in temkrazvijanjuuporabnihinživljenjskihznanjtervrednot,kisoključnegapomenazasprejemanjekulturnerazličnosti.

Posebna znanja (30 odstotkov programa) so namenjena dodatnim znanjem ali poglabljanju splošnih, sporazumevalnih znanj in posameznih ključnih kompetenc tako, da lahko dijaki/dija-kinje dosežejo zgornjo raven vsakega modula. Posebna znanja so raznovrstne učne vsebine, ki jih učitelj/učiteljica uvaja po lastni izbiri in izbiri dijakov/dijakinj, s pomočjo inovativnih pristo-pov (projektno delo, povezovanje z učitelji/učiteljicami drugih predmetov) v okviru letnega de-lovnega načrta šole (na primer obravnava aktualnih dogodkov, priprava na različne medkultur-ne izmenjave, interdisciplinarna ekskurzija, projektni dan ali teden, zaznamovanje pomembnih dogodkov, kot so dan knjige, evropski dan jezikov, praznovanja, kulturna prireditev, raziskovalni tabor, naravoslovni dan itd.). Pri izboru tem upoštevamo merilo ustreznosti (primernost teme ravni znanja jezika), aktualnosti in zanimivosti za dijake/dijakinje.

3.1 Sporazumevalne zmožnostidijaki/dijakinjerazvijajosporazumevalnezmožnostivnemščinitako,darazvijajo:1. zmožnost sprejemanje besedil(poslušanjeinbranje–receptivne zmožnosti),2. zmožnost tvorjenja besedil(govorjenjeinpisanje–produktivne zmožnosti),3. zmožnost sporazumevanja(govornoinpisnosporazumevanje–interakcija),4. zmožnost posredovanja oziroma povzemanja vsebine govorjenih in pisnih besedil(govorno

inpisnojezikovnoposredovanje–mediacija)in5. medkulturno zmožnost.

Pritemdijaki/dijakinjerazvijajospecifičnejezikovnezmožnosti,kisedelijonatriosnovnapod­ročja:• jezikovne zmožnosti v ožjem smislu (besedišče, pravopis, pravorečje, oblikoslovje, sklad­

nja);• družbenojezikovne zmožnosti (jezikovneopredelitve odnosov v družbi, vljudnostni vzorci,

ustaljenebesednezveze,izreki,citati,pregovori,različicestandardnihnemščin,različiceje­zikov,kisoodvisneoddrugihdejavnikovkotnaprimerregionalna,narodna,poklicnapripad­nost)in

• pragmatičnezmožnosti(diskurzna,funkcionalnainshematskazmožnost).

11

Zauspešnorazvijanjesporazumevalnezmožnostivnemščinidijaki/dijakinjeuporabljajospora-zumevalne in učne strategije.

3.1.1 Sprejemanje besedila (receptivne zmožnosti)

Prisprejemanjuumetnostnihalineumetnostnihbesedilvtujemjezikudijaki/dijakinjerazberejo:• temobesedila,• bistvenosporočilobesedila(osrednjomisel),• določenepodatkeinpodrobnosti,• stališča,odnose.

Prisprejemanjugovorjenihbesedildijaki/dijakinjerazvijajozmožnostslušnegarazumevanja,prisprejemanjupisnihbesedilpazmožnostbralnegarazumevanja.Kotposlušalcisprejemajogovorjenobesedilo enega ali več govorcev, kot bralci sprejemajobesedilo v pisni obliki. Prinekaterihdejavnostihsprejemajobesedilospomočjovidainsluhahkrati(naprimer:priogledufilmaposlušajo,gledajoinberejopodnapise).

dijaki/dijakinjeposlušajo/gledajoinberejo:• zasplošnoorientacijo,• zaiskanjedoločeneinformacije,• zaprepoznavanje/sprejemanjenavodilinpriporočil,• zakritičnorazmišljanje,• zazabavo.

Prisprejemanjubesedilseodzivajoskladnozdoseženojezikovnoravnijo:nebesedno,spomočjokratkihodgovorovnavprašanja,spovzemanjemvsebinebesedilaalizinterpretacijobesedila.

Priodzivunaprebrano/poslušanobesediloudejanjajostrategijesprejemanjaalit.i.receptiv-ne strategije,spomočjokaterihzaznajookoliščine(sobesedilo),prikličejovspominvédenjaoobravnavanitemi,izražajodoločenapričakovanjagledevsebinebesedila,razberejosobesedil­neinjezikovnekazalnike,napodlagikaterihsklepajoinoblikujejohipoteze.

3.1.2 tvorjenje besedila (produktivne zmožnosti)

Pritvorjenjubesedildijaki/dijakinjerazvijajogovornoinpisnozmožnost.Prigovornemsporočanjutvorijobesedilo,kijenamenjenoenemualivečposlušalcem(javno­sti).Govornozmožnostrazvijajoprinaslednjihdejavnostih:• glasnobranje,• poročanjespomočjozapiskov,• opisovanje,• pripovedovanje,• razlaganje,

12

• igranjevlog,• spontanogovorjenje,petje,• izražanjestališč.

Zmožnostpisnegasporočanjadijaki/dijakinjerazvijajostvorbobesedila,kijenamenjenonaslov­niku(znanemualineznanemu).nazačetnistopnjiučenjapredvsemdopolnjujejo/povezujejopo­sameznepovedivpreprostobesedilo,poznejepasamostojnotvorijorazličnevrstebesedil,kiso:• opisovalna,• pripovedovalna,• razlagalna,• obveščevalna,• utemeljevalna.

Pritvorjenjubesediladijaki/dijakinjeupoštevajonačelaustreznosti,razumljivostiinjezikovnepravilnosti.

Pritemuporabljajoustreznestrategijetvorjenja(produktivnestrategije),spomočjokaterihraz­vijajosvojezmožnosti,sposobnostiinvédenja.nalogoprilagajajogledenasvojesposobnostiinznanja(zaobidejošibkapodročja).Pritemnačrtujejo,posplošujejo,poenostavljajovsebinobesedila,parafrazirajooziromaopišejo,česarneznajopoimenovati(uporabakompenzacijskihstrategij),preoblikujejobesedilo,gavrednotijoinpopravljajo.

3.1.3 Sporazumevanje (interakcija)

Sporazumevanjevključujezmožnostsprejemanjaintvorjenjabesedilterreceptivneinproduk­tivnestrategije.

načrtovanjeinizvajanjepraktičnosporazumevalnegapogovorapredvidevauporabostrategij,kidijakom/dijakinjamomogočajoreševanjenalogvnepredvidljivihpoložajih.Pritemjeključnegapomenamedosebnosodelovanje,kipreprečujemorebitnenesporazume(prositizaponovitevpovedi,zadodatnapojasnila,opravičitiseitd.).

3.1.4 jezikovno posredovanje (mediacija)

Prirazvijanjuzmožnostisporazumevanjadijaki/dijakinjeneigrajovednodejavnevloge,temvečsolahkoleposrednikimeddvemagovorcema,kisenerazumeta,alimedbesedilomingovor­cem,kimubesedilonirazumljivo.

Primerimediacijskihdejavnostiso:• povzemanjeoziromaobnovagovorjenegaalipisnegabesedilaiztujegajezikavmaterinščino,• povzemanjeoziromaobnovagovorjenegaalipisnegabesedilaizmaterinščinevtujijezik,• razlagakonteksta(okoliščin)besedila,• prevod.

1�

3.1.5 medkulturna zmožnost

Pripoukunemščinekottujegajezikadijaki/dijakinjerazvijajomedkulturnozmožnost,kiizhajaizneločljivepovezanostijezikainkulture.Tujijezikjesredstvozarazvijanjemedkulturnekomu­nikacije,kipostajaključnidejavnikzaspodbujanjerazumevanjamedrazličniminarodi.Letistiposameznik,kibopolegjezikovnihzmožnostirazviltudimedkulturnozmožnost,bosposobenustvarititrdneveziuspešnegasodelovanjavvečkulturnistvarnosti.

Medkulturno razsežnost uvajamo prek raznovrstnih (literarnih, polliterarnih, medijskih, neli­terarnih)besedil, kjer sedijaki/dijakinjeseznanijoskulturnimiposebnostmiali zaktualnimidogodki,patudiobrazličnihpriložnostih,kotsokulturnidan,projektniteden,ogledfilmske/gledališke/glasbenepredstave,kulturneizmenjavemedšolamiitd.

Pravposebnopomembnomestoprirazvijanjumedkulturnezmožnostiimajoliterarnabesedilanemškopišočihavtorjev inavtoric.Skakovostnimi literarnimibesedilivnemščinidijaki/dija­kinjespoznavajokulturenemškegagovornegaprostora,prepoznavajoinsezavejoustaljenihvzorcev,predsodkov,klišejev,njihovevprašljivostiinkulturnepogojenostitertakouzaveščajoodnosdolastneintujekulture.

Medkulturnozmožnostrazvijamopripoukunarazličnihravneh:•raven poznavanja in razumevanja: poznavanje in razumevanje osnovnih geografskih,

umetnostnozgodovinskih,književnihindrugihstvarnostinemškogovorečihkulturnihsku­pnosti.

• raven razvijanja zmožnosti:uzaveščanjerazlikprisporazumevanjuinobvladovanjestrategijprisrečanjustujokulturo.

• raven izražanja stališč in vrednot:oblikovanjevrednotinstališčdotujihinlastnekulture(razvijanjestrpnostidodrugačnegaindrugega,uzaveščanjestereotipov,zmožnostspremi­njanjastališčinvrednotitd.).

Teme,spomočjokaterihuvajamomedkulturnorazsežnost,solahko:• vsakdanje življenje(hrana,pijača,praznovanja,deloinprostičas);• družbeno/kulturno/naravno okolje(šola,življenjevmestuinnadeželi,geografskeznačilno­

sti,varovanjeokolja);• družbeni dogovori(pozdravljanje,naslavljanje,obnašanjeobdoločenihpriložnostih,navade

inobičaji);• družbene vrednote(medosebniodnosi,družina,kulturnadediščina,primerjavalastnihvred­

notstujimi).

3.1.6 Specifične jezikovne zmožnosti

dijaki/dijakinjemedučnimprocesomrazvijajojezikovne,družbenojezikovneinpragmatičnezmožnosti.Pripoukuobravnavajoosnovnesporočanjske in jezikovne strukture, kiso sred­stvozarazumevanje,sporočanjeinsporazumevanjevtujemjeziku.Utrjujejojihvneposredni

14

sporočanjskirabi.Ravenspecifičnejezikovnezmožnostisenavezujenaciljepouka,opredeljenevposameznihmodulih.

Pripoukudijaki/dijakinjeuporabljajoknjižnorazličicosplošnopogovornenemščine,kijestandar­dnanemščina,govorjenavnemčiji,seznanijopasetudizznačilnostminemščinevavstrijiinšvici.

jezikovne zmožnosti

• Besedišče,kigauporabljajo,jepovezanoznjihovimživljenjemininteresi(šport,moda,glas­ba,film,šolskaproblematika,svetmladostnikovidr.).Pridobivajogaizučnihgradiv,zrazvi­janjemsporazumevalnihzmožnostipripouku,vneposrednemživljenjskemokoljuspomočjomnožičnihobčilalivneposrednihstikih,kotsošolskeizmenjave.

• Pravopis dijaki/dijakinjepoznajoinuporabljajopravilanemškegapravopisa.

• Pravorečje dijaki/dijakinjeizgovarjajoposameznebesedeinpovedirazumljivo,zustreznimbesednimin

stavčnimnaglasom.

•Oblikoslovje dijaki/dijakinjeprepoznavajo, razumejo inuporabljajo jezikovnestrukturenavsehravneh

jezikovnegasistema:

Samostalnik– poimenujejoosebe,stvariinpojmesštevnimi,neštevnimiinskupnimi(kolektivnimi)samo­

stalniki,vedniniinmnožini;poznajoposebnostipritvorbimnožine,– določajoslovničnispolpokončniciinpomenu,ločujejonaravniinslovničnispol,– poznajo zloženke in izpeljavosamostalnika (pomanjševalnice,povečevalnice, slabšalne in

ljubkovalneoblike),– uporabljajosamostalnikevpravilnemsklonu,– prepoznavajorazlikezmaterinščino(spol,sklon,število).

Določni in nedoločni člen – sčlenomizražajodoločenost/nedoločenostaliposplošenostpoimenovanja,– ustreznouporabljajooblikečlena(spol,sklon,število),– poznajoposebnostinjegoverabe(tudiopuščanje).

Kakovostni pridevnik – kakovostnipridevnikusklajujejovspolu,številuinsklonussamostalnikom,– zosnovnikom,primernikominpresežnikomnatančnejedoločajoinopisujejosamostalnike,

poznajoposebnostistopnjevanjakakovostnihpridevnikov,– izpeljujejopridevnike(izpeljankeinzloženke)injihustreznoumeščajovstavku.

15

Zaimenska oblika– nadomeščajosamostalnikezosebnimizaimkivosebkoviinneosebkovirabi,– spovratnoosebnimizaimkiusmerjajodejanjevstavkunaosebek,– ssvojilnimizaimkiinpridevnikiizražajosvojino,– skazalnimizaimkiinpridevnikiizražajočasovnoinkrajevnobližino,– znedoločnimizaimkiinpridevnikiizražajonedoločeneinneznaneosebe/stvari,količinoin

mero,– zoziralnimizaimkiizražajorazličnarazmerjagledenanadrejenistavek,naprimer:dodajajo

pomembnepodrobnosti,opisujejosvojinoinpovezave,dodajajokomentarodejanjuitd.,– vprašujejoponosilcudejanja,kraju,časuinkoličini,– uporabljajočlenkenamestozaimkainprislova.

Prislov Sprislovi,prislovnimizvezami,pridevnikivprislovnioblikiinčlenki:– izražajonačin,čas,kraj,smerinoddaljenost,količino,osebnomnenjeinpresojo,podobnosti

inrazlike,vprašujejoindejanjanatančnejeopredeljujejo,– vrednostprislovaizražajozustreznostopnjoaliopisom.

Števnik Zglavnimiinvrstilnimištevniki:– štejejoinrazvrščajoosebe,predmete,dejanja,– izražajočasovnekoličineinmere(datum,uro,mesece,leta),– opisujejoosnovneračunskeoperacije,izražajokoličinoinmero.

Predlog Spredlogiinspredložnimizvezami:– podrobnejeopišejonekoga/nekaj,– povezujejodelestavkavpomenskesklope,– izražajopovezovanje,smer,izvor,krajevnoinčasovnoumeščenost,zvezoindodajanje,giba­

nje,oddaljenost,približnoocenoinpoložaj,položajmeddvemaprvinama.

VeznikZveznikiinvezniškimizvezami:– povezujejobesede,besednezveze,stavkeinpovedi,– izražajonaštevanje,razvrščanje,primerjavo,nasprotja,omejitve,posledičnostinvzrok,znji­

mipojasnjujejoinsklepajo,– razlikujejomedprirednimiinpodrednimiveznikiinupoštevajobesednired.

Glagolizražadejanja,stanjaindogodke:– spregibanjem(spreganjem)najpogostejerabljenihpravilnihinnepravilnihsamostojnihgla­

golovterpomožnikovkottrditve,vprašanjainzanikanja,– zosebnimiinneosebnimiglagolskimioblikami,– zdoločanjemvršilcadejanja,nosilcadejanja(tvornik,trpnik).

16

Zosebnimiglagolskimioblikamidijaki/dijakinjeizražajo:– časovnoumeščenostdejanja(vsedanjost,preteklost,prihodnost),– časovnovezanostdejanj(istodobnost,zadobnostinpreddobnostgledenaglavnodejanje,

časovnanevezanost),– naklonskostdejanj(realnost/možnost,želenost,umišljenost,pogojnost,dopustnost).

Zneosebnimiglagolskimioblikami(nedoločnik,deležnik):– ponazorijodejanja,nedabiizrazilinosilcategadejanja,– spreteklimdeležnikomtvorijosestavljeneglagolskeoblike(čase,trpnik),– ssedanjimdeležnikominnedoločnikom(+zu)opisujejo/nadomeščajoodvisnike.

• Skladnja dijaki/dijakinje:

– upovedujejovprostihinzloženihstavkihinpritemuporabljajopravilenbesednired;– dogajanjainstanjaupovedujejo,stopnjujejoinsklepajo,pojasnjujejo,izražajorazmerjav

časuinprostoru,izražajonačin,vzrokinposledico,pogojinnamerovprirednoinpodre­dnozloženihpovedih;

– podrednostdejanjizražajozosebnimiinneosebnimiglagolskimioblikami(eksplicitnainimplicitnaoblika);

– ustreznoizbirajoglagolskeoblikevporočanemgovoru;– prioblikovanjuinrabičasovnihodnosovprepoznavajoindoločajorazlikemedslovenščino

innemščino.

3.1.7 Komunikacijske funkcije

dijaki/dijakinjeprisporazumevanjuprevzemajogovornevloge(funkcije).vvsakemjezikuima­mozarazličnesporočilnenamenerazličneizraze,kijihuporabimogledena:• govornipoložaj(aliokoliščino),• sogovorca/bralcaoziromarazmerjemedpisceminbralcemalimedgovorceminposlušalcem,• temo,• načinkomunikacije(govornoalipisno),• stopnjoobvladovanjajezika.

naravniizbirejezikovnihsredstevposameznihbesedilnih vrst(makrofunkcije)dijaki/dijakinje:pokažejo,opisujejo,dajejonavodila,prepričujejo,komentirajo,utemeljujejoinvrednotijoozi­romapresojajo.

naravniizbirejezikovnihsredstevvposameznihsporočanjskih vzorcih(mikrofunkcije)dijaki/dijakinjerazvijajo:a)opisovalnezmožnosti: prepoznavanje, identifikacija, spraševanje in odgovarjanje, dopolnjevanje in popravljanje,

izražanjelastnihstališč;

17

b)zmožnostivrednotenja: posredovanjedejstev(strinjanje/nestrinjanje...),védenje(izražanjegotovosti,negotovosti...),

hotenje(izražanjenamer,želja,hotenj...),dopuščanje(izražanjezahteve,dovoljenja...),čust­vovanje(upanje,jeza,hvaležnost...),prepričevanje(vplivanje,svetovanje,spodbujanje,opo­zarjanje...);

c) interakcijskezmožnosti: sodelovanjevpogovoruoziromaspodbujanjeinterakcijeinusmerjanjepogovora,zmožnost

prilagajanjainusklajevanjassogovorcem.

3.2 priporočene učne temeUčneteme,vokvirukaterihdijaki/dijakinjerazvijajosplošneinsporazumevalnezmožnosti,so:•Osebnipodatki• družinainstanovanje• šolainizobraževanje• deloinpoklic,storitvenedejavnosti• Teloinzdravje• Prostičasinzabava• Potovanjeinpromet• Hranainpijača,nakupovanje• Kultura,umetnost,medkulturnost•Medčloveškiodnosi• Znanost,tehnologija,množičnimediji• naravainvarstvookolja• Politikaindružba

3.3 literarna besedilaLiterarnabesedilasodelpoukanemščine,sajso izhodiščezarazvijanje jezikovne, literarneinmedkulturnezmožnosti.Branjeliterarnihbesediljebranjeizvirnih(avtentičnih)besedil,jeustvarjanjebralčevega/bralkinegalastnegabesedilnegasvetainhkratiprotiutežneavtentič­nimučbeniškimbesedilom (dialogi, prirejenapublicistična indrugabesedila). Literarnobe­sedilonagovarjabralca/bralkocelostno:kotdružbenobitjezodgovornostjodosebe,drugihinsveta,kotrazumskoinčustvenobitjeterga/jospodbujavnjegovih/njenihbralnihužitkih.Prekbranjaliterarnihbesedilpasedijaki/dijakinjesrečujejotudizbogatejšimiinvečplastnimirabamijezika.

Učitelj/učiteljicapribranjuliteraturevnemščiniupoštevainpopotrebiposredujerazličnerav­nitujostiindrugačnostiliterarnihbesedil,pritempaupoštevaobstoječeliterarneizkušnjeinznanjadijakov/dijakinjterjihspodbujakpogovoruoprebranembesediluinostrategijahbranjaliterarnihbesedil.

18

Branjeinobravnavaliterarnegabesedilapripoukuzahtevataposebenpristop,kiizhajaizposeb­nostiliterarnegabranjainposebnihznačilnostiliterarnihbesedil.Branjeinrazumevanjeliterarne­gabesedilapripoukujeodvisnotudiodsameliterarnezvrsti(pripovedni,lirski,dramski),dolžinebesedila,izkušenjinvédenjadijakov/dijakinj,takoosvetukotoumetniškemizražanju.

Zasampouksoprimernakrajšaliterarnabesedila,kotsopesmi,songi,popevke,krajšaprozna,dramskaaliradijskaipd.,zabranjezunajpoukapatudidaljšabesedilakotnaprimerpripovedi,romani,drame,pesniškezbirkeidr.

Pri izboru literarnihbesedilpriznanihavtorjev/avtoricnemškegagovornegaprostoraučitelj/učiteljicaupoštevanaslednjamerila:• ustreznostgledenaravenjezikovnihinliterarnihzmožnostidijakovinobsegbesedila;• aktualnost;navezovanjenasodobneinrelevantneteme;• zanimivost;navezovanjenazanimanjainizkušenjskisvetdijaka/dijakinje;• avtentičnostincelostnost;izvirnaincelotnaliterarnabesedilainnepoenostavljenainsamo

delibesedila(zavišjoraven).

Z različnimi metodami (opazovanje, razvrščanje, urejanje, povezovanje, določanje, pojasnje­vanje,povzemanje,sklepanje,primerjanje,vrednotenje)dijaki/dijakinjerazčlenjujejoliterarnesestavinebesedilainugotavljajofunkcijeinlastnostiliterarnegabesedila.Pritemsenavezujejonaznanje,kisogapridobilipridrugihpredmetihinzunajšole.

Z branjem literarnih besedil dijaki/dijakinje razvijajo celostno medkulturno sporazumevalnozmožnost,kizajematakojezikovne,medkulturnekottudiliterarnezmožnosti.dijaki/dijakinjezbranjeminrazumevanjemliterarnihbesedilrazvijajozmožnosti:• ločevanjamedstvarnostjoinfikcijo;• interpretiranja: izražanjaprvihbralnihvtisov,oblikovanjamnenja,stališčadoprebranega,

prepoznavanjastrukturvbesediluinpovezovanjebesedilnihelementovznotrajinzunajbe­sedilanarazličnihravneh,ustvarjanjasinteze;

• doživljanjabranjaliterarnihbesedilkotbranjazaužitek,vveselje;• razumevanjapreneseneinsimboličnerabejezika;• prepoznavanjaindopuščanjatujostiindrugačnostiliterarnegabesedila;• empatije:vživljanjavliterarneosebe,menjavanjaperspektiveinzagovarjanjestališčaizdru­

gegazornegakota,vzpostavljanjadomišljijskegasvetaindelovanjavnjem;• sprejemanjarazličnihrazumevanjininterpretacij;• interpretiranjabesedilazrazličnihvidikov(zgodovinskih,družbenih,kulturnih,psihološkihidr.);• lastnegapoustvarjanja(pisanjepesmi,dramskihscen,dokončanjezgodbeitd.);• vrednotenjaliterarnegabesedila(izražanjelastnegakritičnegastališča,uzaveščanjenormin

konvencijvrazličnihobdobjih,kulturnihrazlikitd.).

dijaki/dijakinjepobranjuliterarnegabesedilavtujemjezikuznajo:• opredelitipovezaveznotrajbesedila,• opredelitipovezavezdrugimibesedili,

19

• opredelitibesedilnisvet,kigabesediloustvarja,• opredelitipovezavebesedilazlastnoživljenjskoizkušnjoinizkušnjosveta,• vrednotitibesediloznjegovokulturno,družbeno,zgodovinskoindrugopogojenostjo.

3.4 Operativnoprocesni cilji pri pouku nemščinedijaki/dijakinjerazvijajosporazumevalne zmožnosti(sprejemanjeintvorjenjebesedil,spora­zumevanje,jezikovnoposredovanje,medkulturnazmožnost),sporazumevalne inučne strate-gijevokviruposameznihmodulov.

Zahtevnejšimodulivključujejoznanja,zmožnostiinstrategijeizvsehprejšnjihmodulov.

mOdUl i (prvi tuji jezik, nadaljevalni, 420 ur, b2)Obkoncumoduladijaki/dijakinje:• samostojno razumejodaljšapisna ingovorjenabesedila (neumetnostna inumetnostna)o

temahizvsakdanjegainširšegadružbenegaokolja;smiselnopovezujejoargumente,dejstvainstališčaterprepoznavajosporočilninamenvbesedilih;

• tvorijopisnaingovorjenabesedila,spomočjokateregaizražajosvojevtise,občutja,posre­dujejosvojeizkušnje,opisujejo,pripovedujejo,povzemajoinutemeljujejo;

• sodelujejovpogovoruosplošnihtemahinutemeljujejosvojastališča;• obvladajorazličnestrategijeiskanjainvrednotenjavirovvnemščini;• upoštevajopravorečnainpravopisnapravila;• obvladajorazličnestrategijeučenjanemščine;• samostojnoizvedejovnaprejpripravljenedaljšepredstavitveotematikahzrazličnihpodročij

(npr.referat,poročilo,predstavitevprojektaitd.)inpritemučinkovitouporabljajoinformacij­sko­komunikacijskotehnologijo;

• primerjajolastnokulturoskulturaminemškegagovornegaobmočja(napodročjihumetnosti,književnosti,zgodovine,aktualnihpolitičnihtem,strok,kisodijakom/dijakinjamzanimive,tabutem,tradicije,humorja,odnosovmedrazličnimidružbenimiskupinami)terstemuzave­ščajopredsodke,stereotipeinodnosdodrugačnega.

mOdUl ii (drugi tuji jezik, nadaljevalni, 420 ur, b1 – b2)Obkoncumoduladijaki/dijakinje:• razumejodaljšabesedilaosplošnitemiinpoiščejodoločenepodatke;vsebinobesedilapov­

zemajossvojimibesedamiinznajoizrazitisvojestališčedosporočilaoziromatemeprebra­negaalislišanegabesedila;

• tvorijobesedilo,spomočjokateregaopisujejo,povzemajovsebino,načrtujejo,posredujejosvojeizkušnje,načrte,izražajosvojevtise,občutja;

• sodelujejovpogovoruosplošni temi inpri temnakratkopredstavijosvojestališčedo teteme;

• obvladajorazličnetehnikebranja;

20

• poizvedujejo,pridobivajopodatke,jihposredujejodrugim,pritempapravilnonavajajovireinnavedke;

• razumljivoizgovarjajoposameznebesedeinpovediinupoštevajopravopisnapravila;• samostojnoinspomočjoinformacijsko­komunikacijsketehnologijepredstavijoizbranotemo

inonjejrazpravljajo;• primerjajolastnokulturoskulturaminemškegagovornegaobmočja(umetnost,književnost,

zgodovina,prebivalstvo,tradicija,humor,tabuteme)terstemuzaveščajopredsodke,stereo­tipeinodnosdodrugačnega.

mOdUl iii (drugi tuji jezik, začetni, 420 ur, b1)Obkoncumoduladijaki/dijakinje:• razberejo temeljnosporočilobesedilaoznani temi inpoiščejodoločenepodatke;vsebino

besedilapovzemajonapreprostnačinssvojimibesedami;• tvorijokrajšebesedilo,spomočjokateregaopisujejo,povzemajovsebinobesedila,načrtu­

jejo,posredujejosvojeizkušnje,načrteinnapreprostnačinizražajosvojevtiseinobčutja,strinjanjealinestrinjanje;

• sodelujejovpogovoruotemi,kijihosebnozanima,vendarpapritemšepotrebujejočaszapremislekpriizbiridoločenegaizraza;

• poizvedujejo,pridobivajopodatke,jihposredujejodrugim,pritemuporabljajotudispletneiskalnikevnemščini;

• razumljivoizgovarjajoposameznebesedeinpovediinpoznajopravopisnapravila;• upoštevajodružbenedogovorepri(poslovnih)stikihstujimigovorci(naslavljanje,sprejem

strankealigosta,vljudnostnivzorci);• razberejoključnomiselbesedilaaliključnebesedeinjihsmiselnourejajovshemealimiselne

vzorce;• uzaveščajokulturnerazlikeinpodobnostimedlastnokulturoinkulturaminemškegagovor­

negaprostora(družina,spolno,rasnoinverskorazlikovanje)injihpredstavijo.

mOdUl iv (tretji tuji jezik, začetni, 280–350 ur, a2 – b1)Obkoncumoduladijaki/dijakinje:• razberejotemeljnosporočilopreprostegabesedilaovsakdanjitemiinjopovzamejospomo­

čjokratkihodgovorovnavprašanja;• tvorijopreprostobesedilo,vkateremopišejoosebe,predmete,pojave,dejanjaizneposredne­

gaokoljaternavajajoposameznepodrobnosti(nekaterelastnosti,število,kraj,položaj);• sevključijovpreprostpogovorovsakdanjihtemah;• poizvedujejo,pridobivajopodatkeizvirovvnemščiniinjihposredujejodrugim;• razumljivoizgovarjajoinpoznajotemeljnapravopisnapravila;• predstavijovsebinevokviruobravnavanihtem,pričemeruporabljajotudielektronskepro­

sojnice;• sledijonavodilomvnemščini,kiusmerjajoučniproces;• primerjajonavadeinobičajelastnekulturezdrugimi.

21

mOdUl v (tretji tuji jezik, začetni, 210 ur, a2) Obkoncumoduladijaki/dijakinje:• razberejotemeljnosporočilopreprostegabesedilaonajpogostejšihvsakdanjihtemah;• tvorijozelopreprostobesedilospomočjopredloge(kratkoosebnopismo,popotninačrtitd.);• sodelujejovpreprostempogovoruovsakdanjitemi,naspodbudesogovorcaseodzivajos

kratkimiodgovorinavprašanja;• pri ugotavljanjupomenaneznanih izrazovuporabljajo (elektronski) slovar, sobesedilne in

slovničnekazalnike;• razumljivoizgovarjajoinprimernonaglašujejo;• spomočjoučiteljevih/učiteljičinihnavodilpoiščejoželenepodatkenasvetovnemspletuin

uporabljajo(elektronska)gradivazapridobivanjenovegabesediščainrazvijanjejezikovnezmožnosti;

• prepoznavajoinuzaveščajonekaterekulturneposebnostitujedržavevzvezizvsakdanjimiživljenjskimiopravili(prehranjevanje,praznovanja,delovničas,počitnice).

mOdUl vi (tretji tuji jezik, začetni, 140 ur, a1 – a2)Pritemmoduluučitelj/učiteljicadajevečjipoudarekrazvijanjugovornihzmožnostiinstrategi­jamiskanjainformacijvnemščini.Obkoncumoduladijaki/dijakinje:• razberejotemeljnosporočilopreprostegabesedilaonajpogostejšihvsakdanjihtemah;• sevključujejovpreprostpogovoronajpogostejšihvsakdanjih temah (predstavijosebe in

druge,svojošoloinkraj)inuzaveščajoosnovnevljudnostnevzorce;• tvorijokratkobesedilospomočjopredloge((e­)sporočilo,vabilo,pozdravispočitnicitd.);• priugotavljanjupomenaneznanihizrazovuporabljajoknjižnialielektronskislovar;• razumljivoizgovarjajoposameznebesedeinpovedi;• spoznavajostvarnostzunajsvojegaizkustvenegaobmočjainrazvijajoobčutljivostzadrugač­

nostjezikovinkultur.

mOdUl vii (tretji tuji jezik, začetni, 70 ur, a1)dijaki/dijakinjerazvijajodoločenaznanja,naprimertistezmožnosti,vsebineinvrednote,kijihbodouporabiliprikulturniizmenjaviznemškogovorečimivrstniki.vtemprimeruučitelj/učite­ljicadajepoudarekrazvijanjumedkulturnezmožnosti,odkrivanjukulturnihposebnostidežel,kijihdijaki/dijakinjeprimerjajozlastno.Uvajanjemedkulturnerazsežnostipotekapretežnovslovenščini.Obkoncumoduladijaki/dijakinje:• uporabijopreprostevljudnostnefraze:pozdravijo/odzdravijo,izrazijoosnovnepotrebe(žeja,

lakota),sezahvalijo,seposlovijo,seopravičijo,izrazijoželjoinpripravljenostzapomoč;• predstavijosebeindruge(ime,priimek,narodnopripadnost,starost,svoj(e)naslov,imešole

innaštejejointeresnedejavnosti)inpoizvedujejopotehpodatkih;• razberejovsebinozelopreprostegabesedila,kotsopredmetnik,urnik,obrazeczosebnipo­

datki(vizitka),zemljevidmestaitd.,• tvorijokratkogovorjenobesedilo,spomočjokateregaznajonazelopreprostnačinopisati

sebe,svojošolo,krajbivanja.

22

4 priČaKOvani dOSEŽKi/rEzUltati

razpredelnica z ravnmi znanja tujih jezikov po SEjO (povzeta in delno prirejena po Skela in dr., 2006)

Opisanesopričakovaneravniznanja,kipredstavljajoizhodiščezaempiričnopreverjanjezna­njaučencev/učenkoz.dijakov/dijakinjvobdobjuuvajanjainspremljanjaposodobljenihučnihnačrtov.

2�

osno

vna

upor

aba

jezik

a(o

snov

na ra

ven)

sam

osto

jna

upor

aba

jezik

a(s

redn

ja ra

ven)

kom

pete

ntna

upo

raba

jezik

a(vi

soka

rave

n)

a1a2

B1B2

C1C2

razuMevanjeslušno razumevanje

Dijak

/dija

kinja

pri p

očas

nem

in

razlo

čnem

go

voru

razu

me

posa

mez

ne po

gost

o ra

bljen

e bes

ede

in na

josno

vnejš

e be

sedn

e zve

ze, k

i se

nana

šajo

nanj,

na

njeg

ovo d

ružin

o in

nepo

sred

no

življe

njsko

okolj

e.

Dijak

/dija

kinja

razu

me

bese

dne z

veze

in po

gost

o be

sediš

če, k

i se n

anaš

a na

najbo

lj tem

eljne

reči

(npr

. najo

snov

nejši

oseb

ni in

druž

inski

poda

tki,

naku

pova

nje, n

epos

redn

o živ

ljenjs

ko ok

olje,

šola,

za

posli

tev)

. Raz

bere

gla

vno m

isel k

ratk

ih,

jasno

oblik

ovan

ih sp

oroč

il in

obve

stil.

Dijak

/dija

kinja

razu

me t

emelj

no

spor

očilo

govo

rjene

ga be

sedil

a, ki

se na

naša

na ži

vljen

je dij

aka/

dijak

inje v

šoli i

n njeg

ovem

pr

oste

m ča

su. Č

e je g

ovor

ra

zmer

oma p

očas

en in

razlo

čen,

razu

me t

udi g

lavne

misl

i rad

ijskih

in

telev

izijsk

ih od

daj, k

i se

ukva

rjajo

s sod

obnim

i vpr

ašan

ji in

tem

ami, k

i zan

imajo

mlad

ostn

ike.

Dijak

/dija

kinja

razu

me

daljš

e gov

orjen

je in

pred

avan

ja in

je sp

osob

en sl

editi

ce

lo za

htev

nejši

m

pogo

voro

m, č

e je t

ema

dovo

lj splo

šna.

Razu

me

večin

o tele

vizijs

kih

poro

čil in

odda

j o

aktu

alnih

zade

vah.

Razu

me v

ečino

film

ov v

stan

dard

nem

jezik

u.

Dijak

/dija

kinja

razu

me

daljš

e gov

orjen

je, če

tudi

ni na

tanč

no ra

zčlen

jeno

in ra

zmer

ja nis

o izra

žena

jas

no, t

emve

č so s

amo

naka

zana

.Br

ez po

sebn

ega n

apor

a ra

zum

e tele

vizijs

ke

odda

je in

film

e.

Dijak

/dija

kinja

nima

teža

v pri

razu

mev

anju

jezika

, gov

orjen

ega v

živ

o ali p

osre

dova

nega

pr

eko m

edije

v, če

tudi

je te

mpo

govo

rjenja

hite

r. Po

trebu

je zg

olj ne

kaj č

asa,

da se

nava

di na

razli

čice

stan

dard

nega

jezik

a.

Bralno razumevanje

Dijak

/dija

kinja

razu

me p

osam

ezna

po

gost

o rab

ljena

po

imen

ovan

ja,

bese

de in

prep

rost

e po

vedi,

npr. n

a ob

vest

ilih, p

lakat

ih in

v kat

alogih

.

Dijak

/dija

kinja

razu

me

zelo

krat

ka, p

repr

osta

, vs

akda

nja be

sedil

a, ko

t so

rekla

me,

pros

pekt

i, jed

ilniki

in ur

niki. V

njih

zna p

oiska

ti na

tanč

no

določ

en, p

redv

idljiv

po

date

k. Ra

zum

e kra

tka

in pr

epro

sta o

sebn

a pis

ma.

Dijak

/dija

kinja

razu

me b

esed

ila,

kate

rih je

zik je

pret

ežno

vs

akda

nji al

i pov

ezan

z živ

ljenje

m

mlad

ostn

ika. R

azum

e opis

e do

godk

ov, o

bčut

ij in ž

elja.

Dijak

/dija

kinja

razu

me

člank

e in p

oroč

ila, v

ka

terih

pisc

i zas

topa

jo do

ločen

a sta

lišča

ali

pogle

de. R

azum

e kra

jša

liter

arna

bese

dila.

Dijak

/dija

kinja

razu

me

dolga

zaht

evna

bese

dila

z veli

ko po

datk

i, pa

tudi

liter

arna

bese

dila

ter z

azna

va sl

ogov

no

razli

čnos

t. Ra

zum

e st

roko

vne č

lanke

in

daljš

a teh

nična

navo

dila,

četu

di se

ne na

naša

jo na

njeg

ovo s

troko

vno

podr

očje.

Dijak

/dija

kinja

z lah

koto

be

re vs

e vrs

te za

pisan

ih be

sedil

, tud

i ko g

re za

ab

stra

ktna

, po j

eziku

in

zgra

dbi z

ahte

vna b

esed

ila,

npr. p

riroč

nike,

stro

kovn

e čla

nke i

n lite

rarn

a dela

.

24

osno

vna

upor

aba

jezik

a(o

snov

na ra

ven)

sam

osto

jna

upor

aba

jezik

a(s

redn

ja ra

ven)

kom

pete

ntna

upo

raba

jezik

a(vi

soka

rave

n)

a1a2

B1B2

C1C2

govorjenjegovorno sporazumevanje

Dijak

/dija

kinja

se zn

a pr

epro

sto po

gova

rjati,

če

je so

govo

rnik/

-ca

pripr

avlje

n svo

je izj

ave p

onov

iti

poča

sneje

ali ji

h po

jasnit

i in če

mu j

e pr

iprav

ljen p

omag

ati

pri iz

raža

nju m

isli.

Zna p

osta

vljati

in

odgo

varja

ti na

prep

rost

a vpr

ašan

ja,

ki se

nana

šajo

na

trenu

tne p

otre

be al

i sp

lošne

tem

e.

Dijak

/dija

kinja

se

zna s

pora

zum

evat

i v

prep

rost

ih sit

uacij

ah,

kada

r gre

za ne

posr

edno

izm

enjav

o inf

orm

acij o

sp

lošnih

vsak

odne

vnih

stva

reh.

V kra

jših

druž

abnih

pogo

vorih

se

ustre

zno o

dziva

, čep

rav

pona

vadi

ne ra

zum

e do

volj,

da bi

se la

hko

sam

osto

jno po

gova

rjal/a

.

Dijak

/dija

kinja

se zn

ajde v

večin

i sit

uacij

, ki s

e pog

osto

pojav

ljajo

na po

tova

nju po

deže

li, kje

r se

ta je

zik go

vori.

Zna s

e – tu

di ne

pripr

avlje

n/-a

– vklj

učiti

v po

govo

r, pov

ezan

s sp

lošnim

i te

mam

i, tem

ami, k

i ga/

jo os

ebno

za

nimajo

, ali t

akim

i, ki s

e tiče

jo vs

akda

njega

življ

enja

(npr

. dr

užine

, hob

ijev,

dela,

poto

vanj

in ak

tualn

ih do

godk

ov).

Dijak

/dija

kinja

se

zna p

rece

j tek

oče i

n sp

onta

no iz

raža

ti v

tujem

jezik

u, ta

ko da

se

spor

azum

eva b

rez

večji

h tež

av. L

ahko

se

vklju

či v r

azpr

ave

o splo

šnih

tem

ah in

z ut

emelj

itvam

i zag

ovar

ja sv

oje st

ališč

e.

Dijak

/dija

kinja

se zn

a te

koče

in na

ravn

o izr

ažati

, ne d

a bi p

ri te

m

prev

eč oč

itno i

skal/

-a pr

imer

ne iz

raze

. Jezik

zna

upor

ablja

ti učin

kovit

o in

prila

godlj

ivo ta

ko

v dru

žabn

e kot

tudi

pokli

cne a

li učn

e nam

ene.

Zna n

atan

čno i

zraža

ti sv

oje m

isli in

pogle

de te

r sv

oj pr

ispev

ek sp

retn

o po

vezo

vati s

prisp

evki

drug

ih.

Dijak

/dija

kinja

z lah

koto

sode

luje v

vs

akem

pogo

voru

in

razp

ravi.

Dob

ro po

zna

pogo

vorn

i jezik

in

bese

dne z

veze

. Gov

ori

teko

če in

zna n

atan

čno

izraz

iti tu

di m

ajhne

po

men

ske o

dten

ke.

Če pr

i spo

razu

mev

anju

nalet

i na k

akšn

o te

žavo

, jo zn

a spr

etno

za

obiti

in pr

eobli

kova

ti te

žavn

o mes

to ta

ko,

da so

govo

rniki

to m

alo

verje

tno o

pazij

o.

govorno sporočanje

Dijak

/dija

kinja

zna

upor

ablja

ti pr

epro

ste

bese

dne z

veze

in

pove

di, s

kate

rimi

lahko

opiše

, kje

živi,

in lju

di, ki

jih po

zna.

Dijak

/dija

kinja

zna

upor

abiti

vrst

o bes

ednih

zv

ez in

pove

di, s

kate

rimi

lahko

na pr

epro

st na

čin

opiše

in pr

edst

avi s

vojo

druž

ino in

drug

e ljud

i, živ

ljenjs

ke ra

zmer

e in

šolo.

Dijak

/dija

kinja

zna t

vorit

i pr

epro

ste p

oved

i iz be

sedn

ih zv

ez, s

kate

rimi la

hko o

piše s

voje

izkuš

nje in

dogo

dke,

sanje

, želj

e in

ambic

ije. N

a kra

tko z

na ra

zložit

i sv

oje po

glede

in na

črte

. Zna

pr

ipove

dova

ti zg

odbo

ali o

bnov

iti

vseb

ino kn

jige o

zirom

a film

a in

opisa

ti sv

oje od

zive.

Dijak

/dija

kinja

zna

jasno

in na

tanč

no

opisa

ti m

nogo

stva

ri s p

odro

čij, k

i ga/

jo za

nimajo

. Raz

ložiti

zn

a svo

j pog

led na

do

ločen

prob

lem

in po

dati

pred

nost

i in

pom

anjkl

jivos

ti ra

zličn

ih m

ožno

sti.

Dijak

/dija

kinja

zna j

asno

in

nata

nčno

opisa

ti za

htev

ne vs

ebine

, pri

tem

smise

lno po

veza

ti te

mat

ske t

očke

, raz

viti

in po

udar

iti po

sam

ezne

vid

ike te

r nap

ravit

i us

treze

n skle

p.

Dijak

/dija

kinja

zna j

asno

in

teko

če po

dajat

i tud

i dalj

še

opise

ali r

azlag

e. Go

voru

zn

a dat

i logič

no ob

liko,

ki po

sluša

lca op

ozar

ja na

po

mem

bna m

esta

. Slog

go

vorje

nja zn

a pril

agod

iti

situa

ciji in

poslu

šalce

m.

25

osno

vna

upor

aba

jezik

a(o

snov

na ra

ven)

sam

osto

jna

upor

aba

jezik

a(s

redn

ja ra

ven)

kom

pete

ntna

upo

raba

jezik

a(vi

soka

rave

n)

a1a2

B1B2

C1C2

pisanjepisno sporočanje

Dijak

/dija

kinja

zna p

isati

krat

ka,

prep

rost

a spo

ročil

a na

razg

lednic

e, np

r. s po

čitniš

kimi

pozd

ravi.

Izpo

lnjev

ati

zna o

braz

ce, k

i za

htev

ajo os

ebne

po

datk

e, np

r. vne

sti

ime,

drža

vljan

stvo

in

naslo

v.

Dijak

/dija

kinja

zna

tvorit

i kra

tka,

prep

rost

a ob

vest

ila in

spor

očila

, ki

se na

naša

jo na

tren

utne

po

trebe

. Pisa

ti zn

a zelo

pr

epro

sta o

sebn

a pism

a, np

r. se k

omu z

a kaj

zahv

aliti.

Dijak

/dija

kinja

zna p

isati

prep

rost

a, po

veza

na be

sedil

a v z

vezi

s splo

šnim

i tem

ami a

li te

mam

i s po

droč

ja os

ebne

ga

zanim

anja.

Pisa

ti zn

a ose

bna

pism

a in v

njih

opisa

ti izk

ušnje

in

vtise

.

Dijak

/dija

kinja

zna

pisat

i jasn

a in n

atan

čna

bese

dila v

zvez

i s

štev

ilnim

i tem

ami

in vp

raša

nji, k

i ga

zanim

ajo. P

isati

zna

eseje

ali p

oroč

ila, v

ka

terih

mor

a pod

ati

infor

mac

ije al

i za

gova

rjati

oziro

ma

zavr

ačat

i dolo

čena

st

ališč

a. Pis

ati z

na

pism

a, v k

ater

ih m

ora

poud

ariti

pom

en

določ

enih

dogo

dkov

in

izkuš

enj.

Dijak

/dija

kinja

zna t

vorit

i jas

na, s

logov

no do

bra

bese

dila i

n obš

irneje

izr

aziti

svoja

stali

šča.

V pism

ih, es

ejih a

li po

ročil

ih zn

a nat

ančn

o ra

zložit

i zah

tevn

e vs

ebine

in pr

i tem

pr

imer

no po

udar

iti ti

sta

dejst

va, k

i se m

u/ji

zdijo

najpo

mem

bnejš

a. Ob

likov

ati z

na ra

zličn

e vr

ste b

esed

il v

prep

ričljiv

em in

oseb

nem

slo

gu, p

rimer

nem

za

bralc

a, ki

mu j

e tak

o be

sedil

o nam

enjen

o.

Dijak

/dija

kinja

zna t

vorit

i jas

na, t

ekoč

a, slo

govn

o pr

imer

na be

sedil

a. Se

stav

iti zn

a zah

tevn

a pis

ma,

poro

čila i

n član

ke

v zve

zi z z

ahte

vnim

i vs

ebina

mi, k

i mor

ajo im

eti

logičn

o zgr

adbo

in br

alca

vodit

i tak

o, da

dojam

e po

mem

bne t

očke

. Pisa

ti zn

a pov

zetk

e in k

ritike

st

roko

vnih

in lit

erar

nih

del.

26

5 mEdprEdmEtnE pOvEzavE

Kerjejeziksredstvo,skaterimobvladujemocelotnostvarnost,stapoučevanjeinučenjetujegajezikapovezanazvsemidrugimipredmeti.Priizbiritematikeinnačrtovanjupoukajezatonujnosodelovanje z učitelji/učiteljicami različnih predmetov. številnezmožnosti,kijihpridijakih/di­jakinjahrazvijamo,sociljiizobraževanjavučnihnačrtihvsehpredmetov.

Medpredmetno povezovanje in usklajevanje izhajata iz opredelitve vsebinskih in procesnihznanj,kinajbijihdijaki/dijakinjepridobivaliinrazvijalinapodlaginačrtovanihtematskihsklo­pov oziroma dejavnosti. Zmožnosti vseživljenjskega izobraževanja razvijajo dijaki/dijakinjeziskanjeminselekcioniranjeminformacij,oblikovanjemizvlečkov,pridobivanjemveščinsamo­stojnegaučenja,sodelovanjemvskupinizadoseganjeskupnihciljev,skomuniciranjemnaraz­ličnenačinezrazličnimiljudmiinzuporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (iKt).

Pouknemščinesešeposebejnavezujenapoukslovenščineindrugihtujih jezikov,zgodovine, geografije, sociologije in filozofijekakortudinapoukdrugihpredmetovindejavnostivokvirugimnazijskegaprograma.Kerjejeziksredstvo,prekokateregadijaki/dijakinjespoznavajonovevsebine,jihmoramonavajatihkompleksnemurazmišljanjuinjimpomagatiiskatiinnajtipove­zavemedrazličnimivsebinami.vpouknemščinezatovključujemotudiobravnavokroskuriku-larnih tem,kotsonaprimerdržavljanska kultura/etika,iKt (razvijanje digitalnih zmožnosti),okoljska vzgoja, vzgoja za zdravje, poklicna orientacija, vzgoja potrošnika, prometna vzgoja, vzgoja za medije itd.Medpredmetnepovezaveselahkoizvedejovrazličnenameneinnarazličnenačine:kotmoti­vacija,nadgradnjaobstoječegaznanja,opredelitevproblemov,oblikovanjeavtentičnihnalog,projektnidanoziromatedenalikotutrjevanjeznanja.Horizontalneinvertikalnemedpredmetnepovezaveternjihovospremljanje invrednotenjesosestavnidelletnihdelovnihnačrtovšole,strokovnihaktivovinposameznihučiteljev/učiteljic.

primeri medpredmetnega povezovanja:• Projektnodelovokvirunemščinealivpovezavizdrugimipredmeti:dijaki/dijakinjerazvijajo

strategije vseživljenjskegaučenja (delo z viri, podatki ingradivi, timskodelo, samostojnoučenje,komuniciranje,uporabaiKTinpredstavitevizdelkovoziromaprojektnenaloge).

• dijaki/dijakinjevzpostavijopovezaveznemškogovorečimivrstnikiprimednarodnihprojek­tihinizmenjavahalisamospomočjomedmrežnihstoritev(prekelektronskepošte,klepetal­nic,forumov,blogov,e­telefonovidr.).

27

6 didaKtiČna pripOrOČila

Sodobni pouknemščine je osredinjen nadijake/dijakinje in na proces učenja. Sistematično razvija trajne jezikovne zmožnostidijakov/dijakinjter jih vodi k samostojnemuučenju.Topajemogoče,lečeučitelj/učiteljicanenehnospodbujadijake/dijakinjeksodelovanjuinjimdajemožnost,darazmišljajotudiotem,kakosoznanjeusvojilioziromasenečesanaučili.dasetolahkouresničuje,morajo dijaki/dijakinje poznati predpisane cilje, zavedati se morajo svojih ciljev in ob pomoči učitelja/učiteljice najti lastne učne strategije.

dejavnosti pri poukumorajobitičimboljraznovrstne,kajtiletakolahkodijake/dijakinjemoti­viramoinjimhkratidajemomožnostzarazvijanjerazličnihzmožnosti.Priporočase vizualno­av­ditivno­kinestetičnipristop,kiupoštevarazličnetipedijakov/dijakinjintakopospešujeučenje.Upoštevatimoramotudirazličnost učnih slogov,sajsonekateri/­edijaki/dijakinjeanalitičnousmerjeni/­e,drugi/­esoboljčustveni/­einrešujejoproblemenaboljglobaleninsubjektivennačin. Pri dejavnostihnaj imajomožnost vključevanja svojih izkušenj in spoznanj ter učenjakritičnegasprejemanjainformacij.

Osnovnipristoppripoukutujihjezikovjecelostnojezikovnipristop,tojetakoimenovanikomu-nikacijski model.Opredeljujejoganaslednjaizhodišča:• Znanjetujegajezikaomogočainspodbujamedosebno komunikacijo.• Tajeučinkovita,čejegovorecjezikovnoinsporočanjsko samostojen.• Pogojzauspešnoučenje/poučevanjetujegajezikajemotivacijaza učenje in uporabo jezika.

Pouktujegajezikanajzatotemeljinaustrezniučnivsebini(»content­basedlanguagelear­ning«),kiosmišljapoukinomogočastvarneinživljenjskeučnedosežke.

Prikomunikacijskempristopujepoukosredinjen na učni proces, pričemerjetrebaupoštevatidijakovo/dijakinjinopredznanje,njegovo/njenoosebnost,interese,nagnjenja,vrednoteinučnislog.Udeležencaučnegaprocesastaučitelj/učiteljicaindijak/dijakinjainobaenakovrednopri­pomoretaksproščenemukomuniciranju:učitelj/učiteljicaposredujesvojeznanjeinspodbujadijaka/dijakinjokčimvečjisamostojnosti,dijak/dijakinjapadejavnosodelujevtemprocesugledenasvojezmožnosti.Stemnastajajomožnostizamedsebojnosodelovanje,kiomogočajouspešnousvajanjejezika.

Pomembnoje,daučitelj/učiteljica:• zastavietapneciljezaugotavljanjenapredkadijakov/dijakinj;• spodbuja razvijanje socialne zmožnosti in socialno povezovanje z različnimi dejavnostmi

(projektnodelo,skupinskodeloitd.);• uvajadijake/dijakinjekizbiriustreznihučnih strategijgledenaposameznikovučnistil,spo­

sobnost,interesinizkušnje;

28

• spodbujadijakekprevzemanju pobud, inovativnosti in reševanju težavvsvojemokolju;zrazvijanjemtehspretnostigradizavestoodgovornosti;

• pozna razvoj kognitivnih procesov inupoštevaprizadevanja,ki jihmorajodijaki/dijakinjevložiti,daupovejosporočilovtujemjeziku;pritemsiučitelj/učiteljicanezastavljaprevisokihciljev,kajtičepokažezmernostobdoseženihrezultatih,dopuščatudidijakove/dijakinjinenapakeinjihsprejmekotsestavnidelprocesapriusvajanjujezika;procesusvajanjatujegaoziromadrugegajezikajedolgotrajen,šezlasti,čedijaki/dijakinjevtemjezikunimajovelikopriložnostizauporabojezika;

• izvajadejavnosti,kispodbujajopridijakih/dijakinjahželjo po pogovoru s sovrstnikiinponu­jajovelikoiztočniczaizmenjavoinformacij,zaizražanjestališč,interesovinsolidarnosti.

6.1 razvijanje sporazumevalne zmožnosti

Razvijanjesporazumevalnezmožnostiobsegarazvijanjezmožnosti sprejemanja besedil (po-slušanje, branje) in zmožnosti tvorjenja besedil (govorno sporočanje in sporazumevanje, po-sredovanje govorjenih in pisnih besedil ter pisno sporočanje).

6.1.1 poslušanje

dejavnosti slušnega razumevanja dijakom/dijakinjam omogočajo razumevanje izvirnega,nazačetnistopnjiučenjapaprirejenegagovora,kigaučitelj/učiteljicaposredujevživoaliprekzvočnegazapisa.Zmožnostislušnegarazumevanjarazvijamovnaslednjihkorakih:

dejavnosti pred poslušanjem

Predposlušanjembesedilaučitelj/učiteljicadijake/dijakinjepripravi zadejavnosprejemanjevsebinevtujemjeziku,natoizbereustreznooblikoinvsebino,kistanajprimernejšizadoloče­nobesedilnovrstoinstopnjodijakovega/dijakinjinegajezikovnegaznanja,naprimer:napovebesedilnovrsto,posredujesplošnepodatkeobesedilu,predstavislikovnogradivo,posredujeslovarneznanihizrazov,usmerjapogovorotemibesedila,posredujeključnestavkebesedilavnepravilnemzaporedju;dijaki/dijakinjeugibajoopravilnemvrstnemredustavkov,preberejopodobnobesedilozistotemoitd.

dejavnosti med poslušanjem

Popotrebinajdijaki/dijakinjebesediloposlušajovečkrat.Medposlušanjemjihučitelj/učiteljicausmerjavrazličnedejavnosti,naprimer:• prepoznavanjebesedila(vrsta,tema,kraj,čas,osebe...);učitelj/učiteljicazastavljavpraša­

njaizbirnega,odprtegatipaalivprašanja,nakateradijaki/dijakinjeodgovarjajoalternativno:pravilno/napačno;

• zapisovanjepodatkov(prenašanjeinformacijvtabelo,izpolnjevanjeobrazcev,potekdogaja­njapotočkah);

29

• reševanjeponavodilih(risanjepotinazemljevidu,spreminjanjepodobeosebe,opisovanjepotekadogodka,načrtovanjeshemedogajanja);

• dopolnjevanjebesedila:– prikateremdijaki/dijakinjevstavljajovbesedilo(dialog,intervju,zgodba,šala,uganka...)

manjkajočeizrazealipovedi;– »igra vlog«pri poslušanju: dijaki/dijakinje izberejo vlogo vpogovoru, in koučitelj/­ica

ustavipredvajanjeposnetka,saminadaljujejogovor;privnovičnemposlušanjupreverjajosvojorazličicosposnetkomgovora;

– kotnapovedovanjeposameznihdelovbesedila:pridrugemposlušanjuučitelj/­icazmanjšaglasnostposameznihdelovbesedila,dijaki/dijakinjepaugibajo,kakšnobonadaljevanje,terobvnovičnemposlušanjupreverjajoinssošolciprimerjajoprimernostsvojerazličice;

• povezovanjeposameznihdelovbesedila(dialoga,zgodbe,slikezbesedilom),urejanjebese­dilagledenačasovnozaporedje,krajdogajanja;

• interpretiranje:učitelj/učiteljicaposredujedelnepopolnegabesedila (izsekdialogaalipo­govora),dijaki/dijakinjepaugotavljajotemopogovora,kraj inčasdogajanja,odnosemedgovorci,govorčevorazpoloženje;

• analizazapisagovorjenegabesedila:dijaki/dijakinjeanalizirajofonemske,slovničneinbe­sedilnesestavinebesedila,obposlušanjubesedilasidijaki/dijakinjeoznačijo razlikemedpisnimingovorjenimbesedilom.

dejavnosti po poslušanju

v sklepnih dejavnosti slušnega razumevanja spodbuja učitelj/učiteljica dijake/dijakinje kustvarjalnemuodzivanjunapredstavljenobesedilo,kzdruževanjupridobljenihinformacijvslu­šnosestavljenko,kizražanjusvojihstališčinobčutij,povezovanjuvsebinebesedilassvojimilastnimiizkušnjami,izvajanjuigrevlogitd.

nekateremožnosti,kijihlahkoučitelj/učiteljicaposredujedijakom/dijakinjamvneomejenemštevilu,so:• oblikovanjevprašanjinodgovorovotemiizbranegagovorjenegabesedila,• izbiranjeustrezneganaslovabesedilu(enegamedvečnaslovi),• ugotavljanjeznačajagovorcanapodlaginjegovegarazpoloženja,tonainbarveglasu,• ustvarjanjenovegabesedila:izposlušanezgodbedijak/dijakinjaoblikujeintervjualizgodbo

dramatizira,opisujeosebeindrugo,• oblikovanjevprašalnikovopredstavljeniproblematiki,• oblikovanjemnenjinobčutijglavnihosebterpredstavitevdijakovega/dijakinjinegaodnosa

dogovorčevihstališč.

6.1.2 branje

dejavnostibralnegarazumevanjausposabljajodijaka/dijakinjozabranje inrazumevanjeraz­ličnihzvrstiizvirnihbesedil.Pritemsipomagazdvojezičnimioziromaenojezičnimislovarji,ilu­stracijamialidrugimipripomočki.

�0

nalogaučitelja/učiteljicejeposredovatirazličnebralnestrategije,napodlagikaterihdijak/di­jakinjarazumeprebranobesedilopopomenskihsklopih.Učitelj/učiteljicausmerjadijaka/dija­kinjo,dapreberebesedilovcelotiinseizogibabranjupoizsekih;stemdosežeprepoznavanjeneznanihizrazovvsobesedilu.Zaradinatančneizgovorjaveobčasnopriporočatudiglasnobra­nje,kinibranjezarazumevanje.

dijak/dijakinja,kiusvojitehnikebranja,izbirarazličnebralnestrategijenapodlaginačrtovane­gacilja:• prebereposameznesklopebesedinjihzdružujevsmiselnecelote,• preberebesedilo,daizluščitemeljnosporočilo,• preberebesedilo,darazumepodrobnosti,• natančnejepreberedelebesedila,dapoiščepodrobnepodatke,• preletibesediloingauvrščagledenanameninuporabnost,• interpretirabesedilo.

Zmožnostbranjarazvijamovtrehkorakih:

dejavnosti pred branjem besedila

napoveddejavnostijeodvisnaodbesedilnevrsteinravniznanjajezika.dejavnosti,kirazvijajospretnostbralnegarazumevanja,sozelopodobnedejavnostimslušnegarazumevanja.Učitelj/učiteljicaimavelikomožnosti,nekateriprimeripaso:• predstavibesedilotako,daprikličevspominžeusvojenesestavinepodobnegabesedilain

besedišča;• obravnavabesedilovpogovoruzdijaki/dijakinjamiingačlenivmiselnivzorec;• narazličnenačineposredujeključneizrazebesedila,lahkotudivoblikitestaizbirnegatipa;• spodbujadijake/dijakinje,dasamioblikujejobesedilonapodlagiponazoril;tasolahkovizu­

alna(fotografije,risbe,sheme...)alioznačenaznaslovi,podnaslovi;• posreduje:slikovnimaterial,povezanstematikobesedila;dijak/dijakinjaizražasvojaobčut­

ja,vtise,napišezgodbo;poglavitnesestavinebesedilavneurejenemstanju,dijak/dijakinjasmiselnourejaposameznedelebesedila;skrajšanooblikobesedilaitd.;

• umestibesedilovkontekst;• prikličevsebinopodobnegabesedilavmaterinščini;• oblikujerazličicepredlaganegabesedila.

dejavnosti med branjem

Učitelj/učiteljica uvaja strategije, ki dijakom/dijakinjam kljub številnim neznanim besedamomogočajohitrejerazumetibesedilavtujemjeziku.dijak/dijakinjasipomagas/z:• ilustracijami,kispremljajobesedilo,• besedamiinbesednimizvezami,kisoskupnevečjezikom,• datumi,številkami,imenikrajev,oseb,• ključnimiinponavljajočimisebesedami,• prenosomjezikovnihznanjizmaterinščine.

�1

naloge,kijihdijak/dijakinjaizvajamedbranjem:• izluščipomenbesedilaizsobesedilanapodlagisestavebesed,prejšnjegaznanjaalislik(de­

dukcija);• odgovarjanavprašanjaizbirnegatipa(odgovori:pravilno/napačno)innaodprtavprašanja,

kigausmerjajokprepoznavanjusporočila,gavodijoksklepanju,razvijajonjegovojezikovnoznanjeinbogatijonjegoveizkušnje;

• povezujeslikovnogradivo,delebesedilavceloto(indukcija);• urejaodstavkealipovedivlogičnemzaporedju,sestavinedialogapovlogahinregistrih;• dopolnjujebesedilo(razvijanaslovvpopolnopoved,dopolnjujepovedi,vstavljamanjkajoče

izrazevpovedialimanjkajočepovedivbesedilo,napodlagipodatkovvbesedilunačrtujeze­mljevid,popravljanapake,iščenasprotjavbesedilu,rešujekrižanke,dopolnjujeobrazce...);

• interpretiranavodila:recept,navodilazauporabozdravila;• zapisujeopornetočke:vpisujeinformacijevtabelo,izpisujeključnebesede,povedi,ugota­

vljaodnoseinmnenjaosebterrazličnenačineizražanjale­teh;• primerjadvealivečbesedil,iščenasprotja,skupnetočke;dvebesedilirazličnihzvrsti(opis,

dialog),zgodbeinilustracije;• povezujebesedilamedseboj:primerjavabesedilvmaterinščiniintujemjeziku,skrčeneob­

nove,povezovanjeslogovnihzvrsti(sinteza);• sprejemaodločitve,razrešujeprobleme(obprospektunačrtujeizlet;napodlagipodatkoviz

besedilaodkrijepovzročiteljakaznivegadejanja);• prepoznavabesedilnevrste,teme,naslovnika,ciljebesedila,odstavke,kipovzemajovsebino

besedila,prepoznavaslogovnozaznamovanost,odnosmedpisceminnaslovnikom,specifič­nefunkcijebesedila(zahteva,zahvala...),stališčarazličnihoseb,kinastopajovbesedilu,vseizrazevbesediluvzvezizdanotematiko,kohezivneelemente(vezniškebesede,zaimke...),zaznavaprehodvtemi(koherenca),slovničnestrukture.

dejavnosti po branju besedila

Tedejavnostispodbujajodijake/dijakinjekizražanjunjihovihvtisov,občutij,mnenjinodnosadoprebranegabesedila.Predhodnoobravnavanabesedilasoprimernatudizaslovničnevajeinutrje­vanjebesedišča.nekajprimerovdejavnosti,kijihdijak/dijakinjaizvajapobranjubesedila:• oblikovanjebesedilaobdanihključnihbesedah,• uporababesedilazaseznanjanjefunkcijejezikovnihstrukturvbesedilu,• ustvarjanjenovegabesedila(dramatizacijabesedila,intervju,podobnobesedilo...),• izražanjeizkušenjinstališč,povezanihsproblematikobesedila,• utemeljevanjesvojihrazlagbesedilavprimerjavissošolčevimi.

6.1.3 Govorno sporočanje in sporazumevanje

Učitelj/učiteljica načrtuje postopke govorne dejavnosti. v pripravi na pouk učitelj/učiteljicaskrbnopripravigradivo(naprimertematskisklop,iztočnice),določicilje,kinajbijihdosegeldijak/dijakinjavokvirurazličnihdejavnostiterumestidejavnostvučniprocesalijopredvidikotsamostojno(aliprojektno)nalogo.

�2

Privodenjuinterakcijskihdejavnosti(delovdvojicah,vskupini):• skrbizasproščeno,prijateljskoozračjeinspodbujasodelovanjemeddijaki/dijakinje,• usklajuje zahtevnostnaloge z individualnimioziromaskupinskimipotrebamidijakov/dija­

kinj,• izmenjujedejavnostiinskrbizapestrostpouka,• diferenciranalogeinjihindividualizira,• spodbujasamovrednotenjedosežkovinsamostojnopopravljanjenapak,• spodbujatekmovalnostbreznasiljainopozarjanapravilaigre.

najpogostejšeoblike interakcijskihdejavnostiso:dialog,pretvarjanje invživljanjevumišljensvet(simulacije),igrevlog.

dialog

Z njim govorci zadovoljujejo govorne potrebe. Sestavljen naj bo tako, da dijak/dijakinja veskom,očem,kdajinskakšnimnamenomnajgovori.izvajamogalahkonavečnačinov:• vodenidialog:dijak/dijakinjauvaja jezikovne funkcijealiutrjujepojmeskratkimidialogi,

uzaveščajezikovnestrukturetako,dajihuporabljavnovihbesedilih(oblikovanjenovihdvo­govornihbesedil);

• dialogivnepravilnemvrstnemredu:dijak/dijakinjasmiselnorazvrščaustreznepovedivdia­log;

• dopolnjevanjedialoga:tipodprtegadialogapridijaku/dijakinjirazvijaustvarjalnost;• dialogvoblikisheme:opozarjanazgradbogovora,sajtakodijak/dijakinjalažeurejavsebino

sporočila;• funkcijskidialog:dialogvoblikiosnutka,navodil,vkaterihsoposredovanelefunkcijejezika;

navodilaso lahkotudivmaterinščini,dijak/dijakinjasamostojno izbira jezikovnasredstvavtujemjeziku.

pretvarjanje/vživljanje v umišljen svet

igralnedejavnostipripoukuserazlikujejoposestavljenostiintežavnostipostopkov,popodro­čjuizraznostiinnačinuuresničitve.Potekajopodoločenemnačrtu(dialog/igravlog/projektnodelo),vendaruresničitevteganipredvidljiva.vdoločenozamiselselahkovrinenepredvidenelement, ki popolnoma spremeni položaj, v okviru kateregadijak/dijakinja uporabi nove re­šitve.Končni cilj tehdejavnosti je,dadijak/dijakinjananaraven inustvarjalennačindosežegovornosamostojnost.

Učenje ob igri je samodejno in vezanonaneposredenpraktičnimotiv zapridobivanje novihizkušenj inspoznanj.večina iger jevezananabesedno izražanje,nareševanjeproblemov iniskanjerešitev.

• Simbolne igre,igrezamišljanja,razvijajomiselnoingovornosposobnost,navajajonaspreje­manjesocialnihvloginrazmerij.

��

• Sestavljanje, povezovanje, oblikovanje, gradnja, omogočajo razumevanje in spoznavanjematerialnegasveta,dojemanjesimboličnihsistemov.igralnedejavnostispodbujajokopazo­vanju,primerjanju,usklajevanju,usmerjajovrazmišljanjeinustvarjalnoizražanje.

• Sodelovanje in tekmovanjestasestavnadeladružabnihiger.vskupinskiigrisedijak/dijaki­njadogovarjaopravilihinizvedbiigre,stemustvarjanapetosituacijo,vkateriseželipotrditiinizkazati.Učisezmagovatiinizgubljati,sprejematipravilainjihupoštevati.

• Igre spoznavanja uvajajopreprosta govornadejanja: pozdravljanje, predstavljanje, opiso­vanjelastnostiinznačilnostiosebealistvari.Zdogovorjenimiigralnimipravilipostaneigrapri jezikovnempoukupreizkušanje življenjskihpoložajev, ki zahtevajouporabodoločenihsporočanjskihvzorcev.

• Igre dopolnjevanja, zbiranja, urejanjaširijobesedjedoločenegasemantičnegapolja.Zigrote­lefonalizrazličniminačiniposredovanjabesedeponavljamoinširimopovedano,siizmišljamoalidopolnjujemo,uvrščamobesedevnekozvezo(sopomenke,podpomenke,nadpomenke).

• Žreb besed, razrezanke podob in risb, povezovanje risbe in besedespodbujajoupovedova­nje.Pogostodijak/dijakinjašelesspodbudamipremagazavoreprigovoru.

igre vlog

šelekodijak/dijakinjausvojitehnikoigrevlog,učitelj/učiteljicauvajasicerzahtevnejšosimu­lacijo, sajpri temporabivelikočasazapriprave in izvedbo.dijak/dijakinja izvajadejavnostipretvarjanjavizmišljenempoložaju(brodolom...),resničnihokoliščinah(roditeljskisestanek,televizijskoporočilo...)alivkonfliktnempoložaju(pozitivne,negativnestraniprigraditvijedr­skeelektrarne...)idr.

vrsteigervlog:• izmenjavainformacij:predstavitevoseb,interesov;informacijevzvezisšolskimživljenjem.• igravlognapodlagiscenarija:učitelj/učiteljicapripraviscenarij,dijaki/dijakinjesiizberejo

vloge.• vzpostavitevinvzdrževanjemedsebojnihodnosov:

– navezavastikovzneznancem(vavtobusu,vtrgovini),– vzdrževanjeodnosovzdoločenonalogo(opravičiloizostankaodpouka,čestitkeobšpor­

tnihuspehih…).• Različnedejavnosti(mimika,družabneigre).

projektno delo

Potrebeposocialnihoblikahdelazadovoljujemosprojektnimdelom.

Zvključevanjemvprojektlahkodijak/dijakinjahitro,življenjskoinmotiviranoizvajanalogeinobnjihuporabisvojepredznanje, izkušnje inmiselneprocese(razmišljanje,prilagajanje,od­ločanje,načrtovanje).vprojektuimajopriložnostzasodelovanjevsidijaki/dijakinje,gledenasvojesposobnosti.vokviruprojektnegadelaurijospretnosti,sajsepogovarjajo,poslušajodrugdrugega,pridobivajoinformacije,pripravljajoporočilainpredstavijoizsledke.Učitelj/učiteljicaimavlogokoordinatorja/koordinatorice.

�4

Prednostiprojektnegadelasopredvsem:samoorganizacijapostopkovpripridobivanjunovihznanj,samovrednotenjedosežkov,razvijanjestrpnostiinpotrpežljivostidosošolcev/sošolkvskupini, interakcijamedproblemi, nalogami in rešitvami ter s temširjenjepodročja znanj inspodbujanjeizkušenjskegaučenja.Sprojektnimdelompapovezujemotudidrugezahtevnejšeoblikeučenja:seminarskodelo,govorninastop,igranjevlogitd.Metodaprojektnegadelakotmetoda učenja/poučevanja postavlja dijaka/dijakinjo in učitelja/učiteljico v nov, dinamičen,boljenakovredeninustvarjalenodnos.

Smernicezapripravoprojektnegadela:• Priprava na projektno delo:učitelj/učiteljicapredstavitemo,napoveprobleminsredstvaza

pridobivanjenovihznanj.• Zaznava problema in določanje oblik in metode dela:dijaki/dijakinjezbirajoidejeinsezdru­

žujejovskupinepointeresih.• Interakcija nalog in vsebin: delo v skupini/dvojicah; načrtovanje, določanje opornih točk,

delitevdela, načinpredstavitvenaloge; na začetni stopnji vodi inusmerjaprojektnodeloučitelj/učiteljica,poznejeizvajajoprojektnodelodijaki/dijakinjesami.

• Predstavitev izsledkov:plenarnapredstavitevnaloge.• Vrednotenje rešitev in izdelkov:dijaki/dijakinjesamivrednotijosvojeizdelke;sklepeposre­

dujeučitelj/učiteljica.

izražanje čustev in lastnega mnenja (afektivni dejavniki)

Učitelj/učiteljica upoštevadijakovo/dijakinjino osebnost, njegove/njenepotrebe in interese.Medučnimprocesom je velikopriložnosti,dadijak/dijakinja spregovorio sebi, svojihpriča­kovanjih,zanimanjihintežavah,hkratipaspoznavatudisvojevrstnikeinpritemrazvijačutzasolidarnost.Obrazpravahdijaki/dijakinjerazmišljajoorazličnihtemah,kijihzanimajo;navišjistopnjipoučevanja/učenjapredstavljajo inutemeljujejosvojastališča,hkratipaposlušajo insprejemajomnenjadrugih.

dejavnosti,vokvirukaterihdijak/dijakinjagovoriosebiinizražasvojemnenje,so:• spoznavanjesamegasebe(vigri,zintervjuji,vprašalniki);• opisovanjeinpripovedovanje:obnavljanjezgodbe,govorninastopobponazorilih(slika,fo­

tografija,strip,risba,video...),govorninastop,kigadijak/dijakinjaoblikujenapodlagisklo­panepovezanihbesedalinapodlagiopisapredmeta(oziromafotografijepredmetov);

• razprave:soprimernenavišjistopnjiučenja.Pritemučitelj/učiteljicadoločičaszapremislekv zvezi zdano tematiko,dijak/dijakinjapaopredeli svojodnosdovprašanja, spodbuja inusmerjadvadijaka/dvedijakinji,daseskupajdogovoritaoskupnemmnenju,razporejaparevskupine,vokvirukaterihusklajujejomnenja,obkoncuusklajujemnenjadijakov/dijakinj,razporejenihvskupine.

6.1.4 pisno sporočanje

Razvijanjepisnegasporočanja temeljipredvsemnapoprejšnjiustniobravnavibesedil.najprejdijaki/dijakinjeoblikujejopovedi,odstavke,krajšaindaljšabesedila.Poznejepostajajobesedila

�5

zaradivišjeravniabstraktnostizahtevnejša.dijak/dijakinjaprioblikovanjupisnihsporočilupo­števanačela,kiurejajobesedilnost.

dijak/dijakinjapridobizmožnostipisnegasporočanjazvajo,zatomujetrebaponuditivelikopisnihdejavnosti.izpostopnegauvajanjavodenihdejavnostipreidemonaprostoinustvarjalnopisanje.

vodenjepisnihdejavnosti:1. obravnavavzorcabesedila→ vaja z vzorcembesedila (dananavodila)→ nalogapisnega

izražanja(novobesedilo)→informacija/evalvacija→poprava;2.nalogapisnegaizražanja(besedilo)→primerjavaspodobnimbesedilomoziromavzorcem

→informacija/evalvacija→poprava→vnovičnopisanjebesedila.

primeri nalog iz pisnega sporočanja•Oblikovanjepovedi:dijake/dijakinjenavajamonaustreznoizbirobesedja,pravilnostjezikov­

nerabe,upoštevanjepravopisnihposebnosti(dijaki/dijakinjeurejajo,dopolnjujejopovedi,igre,sestavljanke...).

• dopolnjevanjebesedila:učitelj/učiteljicaposredujenepopolnobesedilo,dijaki/dijakinjedo­pisujejomanjkajočepodatke,sključnimibesedamioblikujejozgodbo.

• Krajši opisi in obnove: dijaki/dijakinje razvijajo spretnosti pisanja ob spretnostih govora:govor/poslušanje/strnjena obnova, intervju/vnašanje podatkov iz intervjuja v tabelo itd.iztočnicajelahkotema,kijebilaobravnavanavpogovoru,lahkojeilustracijaalibesedilo.

•Oblikovanjebesedilanapodlagipodatkov(rabavezniškihbesed):povezovalciposameznihsestavinbesedila(tabelazopisomdelovnegadnevšoli;ilustracije,kijihdijak/dijakinjapo­vežeinopiše),oblikovanjemiselnihvzorcevposredujedijakom/dijakinjamjezikovnogradivoinnavodilaovsebiniinureditvibesedila.

• Posredovanjevzorcevbesedil,napodlagikaterihsedijaki/dijakinjeseznanijosstrukturoinvsebinobesedila(življenjepis).

primeri vodenega in ustvarjalnega pisanja • Pisanjebesedilapodanihnavodilih(napodlagiključnihbesed):dijak/dijakinjapritejdejav­

nostiusvojizgradbobesedila.• Pisanjezjasnimsporočilnimnamenomznanemunaslovniku(zaupnapošta...).• Spreminjanjelikaznaneosebe(učitelj/učiteljica,sošolec/sošolka,zgodovinskaoseba...).• Pisanjereklamnegaoglasa:dijak/dijakinjauporabljaučinkovitajezikovnasredstva,skateri­

miprepričuje,navdušujenaslovnika.• Pisanjepesmi;branjevezanebesedespodbujadijake/dijakinjekustvarjalnemupisanjuozi­

romakizražanjulastnihčustev.• Pisanjeeseja:zatojepotrebnavisokastopnjajezikovnegaznanja,uporabatransfernihspo­

ročanjskihdejavnostiizmaterinščine.

Učitelj/icapostopnouvajadijake/dijakinjevzahtevnejšedejavnosti.Priporočljivoje,dazačnezvodenimidejavnostmivskupini(ustvarjanjepoverižnimetodi),kajtidijak/dijakinjalahkosa­mostojnoustvarjašelepointenzivnemurjenju.

�6

7 vrEdnOtEnjE dOSEŽKOv

Privsehoblikahinnačinihvrednotenjaučitelj/učiteljicaupoštevasodobnetežnje,kiuvajajo:• neposredno vrednotenje:učitelj/učiteljicauvajaizvirnabesedilainvrednotiznanjespomo­

čjoprostihodgovorovnavprašanja,spovzemanjembesedilinzustvarjalnimtvorjenjembe­sedil;

• celostni pristop:celostnovrednotenjesporazumevalnezmožnostivtujemjezikuinvsehdru­gihzmožnosti,kijihrazvijamopripouku(npr.medkulturna,socialna,informacijskaitd.);

• opisno vrednotenje:učitelj/učiteljicauporabljaopisedosežkovvsporočanjuinsporazume­vanjuterocenjevalnelestviceposameznihravnisporazumevalnezmožnosti;

• vrednotenje stopnje obvladovanja sporočanjskih položajev v življenjskih okoliščinah (pra­gmatičnooz.»izvirno«vrednotenjefunkcionalnerabejezika);

• uporabo raznolikih oblik vrednotenja:samovrednotenje,vzajemnovrednotenje,vrednote­njeprojektnegadela,spremljanjeinvrednotenjedijakovega/dijakinjineganapredkagledenazastavljenevmesnecilje.

Poučevanjeinvrednotenjestatesnopovezaniinsoodvisnidejavnostiterspodbujatanotranjomotivacijo,saj takodijakom/dijakinjamomogočimo,dapokažejovsezmožnosti inmuhkratiponujamopovratnoinformacijoonapredovanjukzastavljenimciljem.vrednotenjenajbozatopozitivna izkušnja, gradi naj samozaupanje in naj bodel dialogamedučiteljem/učiteljico indijaki/dijakinjami.

vrednotenjeznanjazajemavsapodročjasporazumevalnezmožnostivnemščini(slušnoinbral­norazumevanje,govornosporazumevanjeinsporočanje,jezikovnoposredovanje,pisnosporo­čanje).

vrednotenjeznanjajedobrotakrat,koimaučitelj/učiteljicajasnopredstavooučnihciljihterizvajapoukinvrednotiznanjevskladuzzastavljenimicilji.izzastavljenihciljevizhajajokriterijivrednotenja znanja. Kriterijimorajobiti smiselni, jasni in vsempoznani. Zelopomembnopritemje,dadijak/dijakinjave,zakajnajsiprizadeva,nakajvsenajbopozoren/­nainpočembopresojannjegov/njendosežek.

Učitelj/učiteljicauporabljarazličnevrstevrednotenjaznanja:diagnostične,sprotneinkončne.Učitelj/učiteljicapovečaučinkovitostučenjainkakovostznanjasvojihdijakov/dijakinj,če:• imajasnopredstavoociljihnalogzapreverjanjeznanja;• ima izdelaneopisne kriterijeustnega inpisnegapreverjanja znanja. Kriteriji so znani tudi

dijakinjamoziromadijakom;• dajevečjipoudareksprotnemu(formativnemu)vrednotenju;•medpoukomusmerjapozornostnaopravljanjenalog,dejavnosti,procesučenja,napredek

posameznegadijaka/dijakinje,innenaprimerjanjezdrugimiinnadosežkeoziromaocene;

�7

• dajevečpoudarkacelostnemupristopu:sporazumevalnezmožnostivnemščinivrednotice­lostno.Jezikovne(slovnične)struktureprimernejevrednotivokvirudelnihzmožnosti(bralnoinslušnorazumevanje,pisna ingovornazmožnostterdrugezmožnosti)kotpa izoliranosposameznimitipinalog;

• skupajssodelavci/sodelavkamivaktivuvzpostavinaborkakovostnihnaloginvprašanjteroblikujeopisnekriterijepreverjanjaznanjaprinemščini;

• razširiobseguporabljenihoblikvrednotenja(evropskijezikovnilistovnik,ocenjevanjekako­vostisodelovanja,referatovindrugihizdelkov,predstavitvepredrazredom);

• postopomadajeprivrednotenjuvečodgovornostitudidijakom/dijakinjaminsicertako,dajihusposobizasamoocenjevanjeinmedvrstniškoocenjevanjeobseznanjanjuskriterijika­kovostidosežkovnaposameznihpodročjih;

• vkončniocenismotrnoupoštevainkombiniradosežkedijaka/dijakinje,pridobljenezrazniminačiniinoblikamivrednotenja;

• preizkuseznanjasestavitakokakovostno,daje»učenjezatest«smiselnoučenjeinzajematudivišjespoznavneravni(uporaboinvrednotenjeznanja)terstemspodbujaglobinskipri­stopkučenju.Upoštevatudiprocesreševanjanalog,zatonajbočimmanjnalogzaprtegatipa.

Obkoncugimnazijskegaprogramaseznanjenemščinevrednotinaravni,kijevtemučnemna­črtupredvidenazaposameznimodul.

�8

8 prilOGa

pričakovani učni dosežki pri nemščini v osnovni šoli

pričakovani učni dosežki pri nemščini kot prvem tujem jeziku v osnovni šolimOdUl i (656 ur)

raven

spre

jeM

anje

Bes

edil

v tu

jeM

je

ziku

tvor

jenj

e Be

sedi

l v t

ujeM

jezi

ku

sluš

no

razu

mev

anje

Bral

no

razu

mev

anje

govo

rno

spor

azum

evan

jego

vorn

o sp

oroč

anje

pisn

o

spor

očan

je

predvidena raven po sejo: a1 – a1 + 2. triletje

Učen

ec/u

čenk

a ra

zum

e bes

edne

zvez

e in

pogo

sto b

esed

išče,

ki se

nana

ša na

najbo

lj te

melj

ne re

či (n

pr.

navo

dila v

razre

du,

oseb

ni po

datk

i, hr

ana,

naku

pova

nje,

učno

okolj

e).

Spos

oben

/spo

sobn

a je

razb

rati

glavn

o mise

l pr

epro

stih

bese

dil z

vseb

ino, k

i je bl

izu

njego

vem

u/nje

nem

u izk

ustve

nem

u sve

tu,

in na

podla

gi sli

šane

ga

poisk

ati v

bese

dilu

določ

ene i

nfor

mac

ije.

Učen

ec/u

čenk

a ra

zber

e tem

eljno

vs

ebino

prep

rost

ih kr

atkih

bese

dil

o zna

ni te

mi, k

i op

isujej

o dejs

tva v

log

ičnem

zapo

redju

. Ra

zum

e vsa

kdan

ja be

sedil

a, ko

t so

navo

dila v

učbe

niku

in de

lovne

m zv

ezku

, va

bila,

rekla

me,

pros

pekt

i, jed

ilniki

, ur

niki, p

repr

oste

ug

anke

itd.

V njih

po

išče n

atan

čno

določ

en, p

redv

idljiv

po

date

k. Ra

zum

e pre

pros

ta

oseb

na pi

sma,

ki jih

piš

ejo vr

stnik

i.

Učen

ec/u

čenk

a se

spor

azum

eva

s sov

rstn

iki

v pre

pros

tih

okoli

ščina

h, ka

dar

gre z

a nep

osre

dno

izmen

javo

infor

mac

ij o s

plošn

ih vs

akda

njih

stva

reh.

Učen

ec/u

čenk

a up

orab

lja vr

sto

bese

dnih

zvez

in

pove

di, s

kate

rimi

na pr

epro

st na

čin

opiše

svojo

druž

ino

in dr

uge l

judi,

nepo

sred

no ok

olje

in po

jave/

dejan

ja v n

jem, iz

razi

(ne)

zado

voljs

tvo,

vošč

i, se z

ahva

li, op

ravič

i, vpr

aša,

itn. P

odaja

nje

infor

mac

ij ni

nujno

, da j

e ved

no

kohe

rent

no.

Učen

ec/u

čenk

a tvo

ri tu

di kr

atke

dia

loge n

a zna

no

tem

o.

Učen

ec/u

čenk

a se

stav

lja kr

atka

, pr

epro

sta b

esed

ila

ali ob

vest

ila in

sp

oroč

ila, k

i se

nana

šajo

na

trenu

tne p

otre

be.

Tvor

i/pre

piše

krat

ko be

sedil

o s

pom

očjo

pred

loge

in op

iše se

be,

svoje

prija

telje

te

r nep

osre

dno

okolj

e (šo

la). T

vori

prep

rost

e pov

edi,

pri č

emer

se

mu/

ji dop

ušča

jo ve

čje na

pake

, ki

ne ot

ežuje

jo ra

zum

evan

ja.

�9raven

spre

jeM

anje

Bes

edil

v tu

jeM

jezi

kutv

orje

nje

Bese

dil v

tuj

eM je

ziku

sluš

no ra

zum

evan

jeBr

alno

razu

mev

anje

govo

rno

spor

azum

evan

jego

vorn

o sp

oroč

anje

pisn

o sp

oroč

anje

predvidena raven po sejo: a2 – a2 + – 3. triletje

Učen

ec/u

čenk

a pri

razlo

čnem

go

vorje

nju v

sploš

no

pogo

vorn

em je

ziku r

azum

e te

melj

no sp

oroč

ilo be

sedil

a, ka

dar g

re za

znan

e tem

e, ki

se na

naša

jo na

šolo

in pr

osti

čas.

Če je

govo

r raz

mer

oma

poča

sen i

n raz

ločen

, raz

ume

tudi

glavn

e misl

i rad

ijskih

in

telev

izijsk

ih od

daj, k

i ob

ravn

avajo

tem

e, za

nimive

za

mlad

ostn

ike, in

izluš

či bis

tvene

inf

orm

acije

iz av

diobe

sedil

. Sli

šano

zna t

udi p

ovze

ti.

Razu

me b

esed

ilo, k

ater

ega

jezik

je pr

etež

no vs

akda

nji

ali po

veza

n z ži

vljen

jem

mlad

ostn

ika, t

udi č

e to v

sebu

je ne

znan

e inf

orm

acije

, ki p

a za

razu

mev

anje

niso k

ljučn

ega

pom

ena.

Razu

me o

pise

dogo

dkov

, obč

utij i

n želj

a.Ra

zum

e tud

i pre

pros

ta

stro

kovn

a bes

edila

.

Dejav

no so

deluj

e pri

pogo

voru

v r

azre

du. Z

najde

se v

večin

i ok

olišč

in, ki

se po

gost

o po

javlja

jo na

poto

vanju

po

deže

li, kje

r se t

a jez

ik go

vori.

Tudi

nepr

iprav

ljen/

nepr

iprav

ljena

se vk

ljuči

v po

govo

r, pov

ezan

s sp

lošnim

i te

mam

i, tem

ami, k

i ga/

jo os

ebno

zanim

ajo, a

li s ta

kimi,

ki se

tiče

jo vs

akda

njega

živ

ljenja

(npr

. dru

žine,

konji

čkov

, pot

ovan

j, dru

ženja

s so

vrst

niki, š

port,

zaba

va).

Tvor

i pre

pros

te po

vedi

iz be

sedn

ih zv

ez, s

kate

rimi la

hko

opiše

svoje

okolj

e in p

redm

ete

v njem

, izku

šnje

in do

godk

e, sa

nje, in

želje

. Na k

ratk

o ra

zloži

svoje

pogle

de in

načr

te.

Sam

osto

jno in

kohe

rent

no

pripo

vedu

je zg

odbo

ali o

bnov

i oz

. pov

zam

e vse

bino k

njige

ali

film

a in o

piše s

voje

vtise

. Izr

ažen

o mne

nje tu

di ut

emelj

i. Ub

esed

i tud

i gra

fično

prika

zan

zapis

. Pri

tem

upor

ablja

be

sediš

če z

obča

snim

i na

paka

mi, k

i ne o

težu

jejo

razu

mev

anja.

Piše p

repr

osta

, pov

ezan

a be

sedil

a v zv

ezi s

sploš

nimi

tem

ami a

li tem

ami s

podr

očja

oseb

nega

zanim

anja

in v

njih o

piše s

voje

izkuš

nje

(dož

ivljaj

ski s

pis) i

n vtis

e. Op

iše os

ebe,

pred

met

e, ki

so ve

zana

na uč

no vs

ebino

. Po

vzam

e nek

o (ne

)um

etno

stno

be

sedil

o. Hk

rati

zna t

udi

sam

osto

jno sp

rem

eniti

oseb

e, kr

aj do

gajan

ja, ko

nec z

godb

e ipd

.

40

pričakovani učni dosežki pri nemščini kot drugem tujem jeziku v osnovni šoli

mOdUl ii (204 ure)začetna raven (brez predhodnega učenja jezika)

raven

spre

jeM

anje

Bes

edil

v tu

jeM

jezi

kutv

orje

nje

Bese

dil v

tuj

eM je

ziku

sluš

no ra

zum

evan

jeBr

alno

razu

mev

anje

govo

rno

spor

azum

evan

jego

vorn

o sp

oroč

anje

pisn

o sp

oroč

anje

predvidena raven po sejo: a1 – a1 +

Pri p

očas

nem

in ra

zločn

em

govo

ru uč

enec

/uče

nka

razu

me p

osam

ezne

zelo

pogo

sto r

ablje

ne be

sede

in

bese

dne z

veze

, ki s

e na

naša

jo na

nj/na

njo, n

a nje

govo

/njen

o dru

žino i

n živ

ljenjs

ko ok

olje (

navo

dila v

ra

zredu

).

Učen

ec/u

čenk

a raz

ume

posa

mez

na po

gost

o rab

ljena

po

imen

ovan

ja, be

sede

in

prep

rost

e pov

edi, n

a prim

er

na ob

vest

ilih in

plak

atih,

na

vodil

a v uč

benik

u ozir

oma

v delo

vnem

zvez

ku.

Učen

ec/u

čenk

a se p

repr

osto

po

gova

rja, č

e je s

ogov

ornik

pr

iprav

ljen s

voje

izjav

e po

novit

i poč

asne

je ali

jih

pojas

niti in

če m

u/ji

je pr

iprav

ljen p

omag

ati.

Post

avlja

prep

rost

a vp

raša

nja, k

i se n

anaš

ajo na

tre

nutn

e pot

rebe

(na p

rimer

: pr

i pou

ku, n

akup

ovan

ju) in

na

nje tu

di od

gova

rja. P

ri te

m

upor

ablja

gest

e, m

imiko

, m

oč gl

asu,

inton

acijo

in

vizua

lije.

Učen

ec/u

čenk

a zač

ne in

ko

nča n

eki p

ogov

or in

pri

tem

upor

ablja

ti pr

epro

ste

bese

dne z

veze

in po

vedi,

s ka

terim

i lahk

o opiš

e ose

be,

pred

met

e v ne

posr

edne

m

okolj

u. Po

ve, k

je živ

i, kaj

počn

e v šo

li in v

pros

tem

ča

su.

Piše k

ratk

a, pr

epro

sta s

poro

čila

na ra

zgled

nice,

npr. s

po

čitniš

kimi p

ozdr

avi.

Izpoln

i obr

azce

, ki

zaht

evajo

oseb

ne

poda

tke,

na pr

imer

ime,

drža

vljan

stvo

in na

slov.

Gimnazija

ISBN 978-961-234-691-1