ulj fif sl1 bfs sno zapiski predavanj 01

8/18/2019 Ulj Fif Sl1 Bfs Sno Zapiski Predavanj 01

1/34

PREDAVANJA PREDAVANJA PROF. ERIKE KRŽIŠNIK PROF. ERIKE KRŽIŠNIK


2/34

1. Kaj je jezik?2. Kaj je jezikoslovje?

Refleksija o jeziku in jezikoslovju:

a) jezikovna sposobnost je specifična za človekaČe se zunaj jezikoslovja vprašamo – kaj jezik sploh je? – dobimo prvi odgovor: Besedni jezik je posebnasposobnost, ki jo ima samo lovek!"aj pa papagaj? Razlika: #trok je sposoben kombinirati znake $papagaj nima znakov v sistemu, lovek pa)!%re za sposobnost loveka kot vrste na razlinih ravneh:& jezik je identiteta loveka kot vrste& jezik je na'ionalna identiteta loveka& jezik je individualna identiteta loveka $kot posameznika)

b) pisava kot rezultat in povod za razmišljanje o jeziku(isava je nekaj kar kae na lovekovo razmišljanje o jeziku! * jezikom se lovek ne le identifi'ira, ampako njem tudi razmišlja!+! (isava v loveku vzbuja nekaj zunanjega, nekaj kar lahko opazuje – jezik tako postane#B-"./0/*/R12 $3 loen od mene – pri otroku je to e velik razkorak)!(rimer: "o beremo pogovorni jezik – moramo najprej le tega ponotranjit $to distan'o med pisavo innotranjim jezikom moraš zauiti – tako vidiš, da je pisava objektivizirana)!4! (isava spremeni odnos do tradi'ije 3 ohranja doloeno stanje jezika v doloenem asu $(rešeren,.rubar!!!)!5! (isava omogoa komunika'ijo na daljavo $to je bolj veljalo vasih, danes pa manj zaradi telefonov, se pa tudi vraa z e&mailom)!

0 em se pisno besedilo loi od govornega?& bolj dokonno, strukturirano& imamo ve asa za razmislek & nimamo nikogar, ki nas moti& monolog $pri govornem besedilu gre za stalno izmenjavanje sogovor'ev) elektronska pošta to spreminja – marsikdaj, e ne 'elo vedno, so e&mail

sporoila veliko manj strukturirana kot klasina pisma

') refleksija o jeziku v znanosti

ezik v jezikoslovnem smislu:

a) jezik je sredstvo za sporazumevanje/komunikacijo 3 jezik emu? namernost b) jezik je sistem znakov: jezik kot posamezno govorno dejanje 3 jezik kako?') še mnoga druga vprašanja: izvor jezika, sorodnost, uporabnost!!!

Jezikoslovno vprašanje: "aj je na prvem mestu: jezik kot sredstvo za sporazumevanje ali jezik kot sistemznakov? Če sledimo naravni loveški poti, potem je jezik prvotno6najprej namenjen sporazumevanju! 7elekasneje, ko je refleksije v razvoju posameznika in jezikoslovja dovolj, pa jezik razumemo kot sistem


3/34

znakov – sprašujemo se kako funk'ionira, eksistira? 8istem znakov imamo zato, da jezik sploh razumemo!ezik razumemo kot delovanje – ljudje delujemo posredno ali neposredno z jezikom!

b) lastnosti jezika kot sistema $jezik kako):& zgodovinski razvoj& lastnosti, znailne za vse jezike

& lastnosti enega jezika') primerjalno jezikoslovje $kako in koliko so si jeziki podobni) aplikativno6uporabno jezikoslovje $uporabnost) strojno6raunalniško prevajanje

9ruge znanosti6dis'ipline, ki se ukvarjajo z jezikom:& filozofija $pojmi, kon'epti)& teologija $interpreta'ija svetih knjig – Biblije)& estetika, retorika, pravo, psihologija, andragogika, biologija, antropologija,so'iologija kulture, matematika, raunalništvo $umetni jezik)!!!

8hema:

semiotika $+)

obravnavanje jezikovnega

sistema $gramatika!!!) $4a)

obravnavanje jezika kotdelovanja

$pragmatika) $4b)

opazovanje jezika z dodatnih vidikov $5)#srednje teme jezikoslovja so dveh vrst: sistemske in pragmatine

$+) semiotika 3 veda o znakih $npr! jezik kretenj, gledališki jezik, jezik reklame!!!) kombinirane

vrste znakov$4a) jezikovni sistem – jezikovne ravnine

$4b) pragmatika & jezik kot sredstvo za sporazumevanje & jezikovna raba6pravila rabe

dodatni vidiki:$5) so'iolingvistika $status, delovanje, vrednotenje jezika v doloeni drubi) psiholingvistika $ukvarjanje z jezikom z vidika lovekove psihologije)!!!

8hema je poskus prikaza jezikoslovja navzgor in navzdol! 2avzgor je jezikoslovje vpeto v splošnejšo vedosemiotika $semiologija)!

(ristopi, teorije, metode so danes v jezikoslovju razline $vedno ob doloenem asu obstajajo razlinemetode):& obstajajo pristopi, ki so bili vasih popularni in danes niso ve& novi pristopi $kognitivno jezikoslovje)& veni pristop $sistemski) – vedno uporaben, popularen%lede na tip pristopa so razlina jezikoslovna podroja, enkrat bolj, drugi manj, dostopna za razline pristope $ko je moderen en pristop, se bolj obravnava doloeno jezikoslovno podroje)!


4/34

(rimer: Če je teorija pragmatinega tipa – jezikovna raba! Če imamo strukturalni pristop – sistemskaraba!(ri nas je v ospredju sistemski pristop!

8ama shema: osrednji del & 'entralno podroje jezikovnih ved so:& sistemske obravnave $slovni'a6gramatika)& obravnave jezika kot delovanja $dis'iplina pragmatika)

0se jezikovne obravnave so vpete v semiotiko, ker vse izhajajo iz predpostavke, da je jezik eden odznakovnih sistemov!semiotika 3 veda o znakih jezikoslovje 3 veda, ki obravnava enega izmed takih znakovnih sistemov

$zato gre za povezavo navzgor)obe6splošno jezikoslovje6splošna teorija jezika mislimo naravni jeziki, ker so tudi drugi jeziki$kretenj!!!) – vsi ti jeziki imajo skupen imenovale' 3 znakovnost

sistemska obravnava jezika jezikovna ravnina 3 del jezikoslovja, ki zdruuje enakovrstne znake $fonološka, morfološka!!!) – izmanjših znakov nastajoajo veji6kompleksnejši! %lede na jezikovno ravnino imamo dis'ipline:fonetika6fonologija, morfologija!!!

obravnava jezika kot delovanja(ri obravnavah jezika kot delovanja – opazujemo jezik kako deluje $jezik uporabljamo prisporazumevanju, da dobimo neke sporazumevalne 'ilje)!8porazumevanje je ve kot le sistemski znaki!*akaj govorimo? 3 zato, ker bi s tem radi nekaj dosegli

#pis rabe jezika v gramatiki je vedno sistematien, pragmatika pa skuša odkriti pravila po katerih rabimo jezikovne znake, po katerih poteka komunika'ija!& e naredimo slovnino napako 3 jezikovna napaka grem doma; to naredi tuje'& e kršimo pravila slovnine rabe 3 se ne obnašamo govorno primerno gospa, veseli nas, da ste prišla tako zgodaj; raba polvikanja $ sistemska napaka drugega ranga –

8lovene', ki ne upošteva pravil vikanja) e kdo na pozdrav ne odzdravi /mate uro?; ree da,; in gre naprej 2eprimernost v jezikovnem obnašanju ima posledi'e – skrajna: prekinitev komunika'ije)! #bravnave jezikovnega dejstva: 8ogovor'a sta dale od tega, da bi si sporoala le podatke! 0edno gre za pobudo inreakcijo nanjo! (ri vsakem sporazumevanju ima namre govore' določen namen!

. Kaj je knji!ni jezik?

(rimerjava dveh defini'ij iz razlinih slovarjev:a) ! .oporiši: -n'iklopedija slovenskega jezika $)& vsefunk'ijsko razvit b) ! Bu@man:


5/34

"njievni jezik ima postavljeno normo, ki velja za vse pripadnike slovenske jezikovne skupnosti:& je narodnopredstaven& je narodnopovezovalen $ker je skupen za vse)

gede na prenosnik

& je najbolje opisan $slovni'a, 88", pravopis, pravoreje)& je funk'ijsko najbolj razvit

zborni jezik – bolj pisna podobaknjini jezik – bolj govorna podoba

njegova najvišja pojavna oblika: znanost, umetniška zvrst

". Kaj je slovenski knji!ni jezik?

8" doloamo z razlinimi merili:

a) zemljepisna določitev $kje):najzahodnejši in najsevernejši junoslovanski jezik b) zgodovinska določitev $razvoj)& premik iz d j in t& ak'entski premik zlDto zlatE& slovenšina je brez zvalnika kot posebnega sklona $je enak imenovalniku)& oblikovno razlikovanje med vprašalnim in oziralnim zaimkom $kaj66kar) – tegane razlikujejo ve e v (rekmurju nista dovolj za raumevanje, zato potrebujemo še so'iolingvistina doloila') sociolingvistična določitev& dravno&upravne meje& 'erkvene meje

& institu'ije $šola primarnaF televizija, radio, 'este sekundarne!!!) 2a mejnih podrojih je zavest pripadnosti odvisna od tega v katere šole hodijo! 8ekundarne institu'ijeoblikujejo znanje in jezikovno zavest $as fašizma – 'erkev edina nosilka te zavesti, vas Razkrije –upnik je bil hrvaški nadškof – vašani so se uprli)! (roblem nastaja pri razloevanju med sorodnimi jeziki$mi nimamo problemov z /talijani, 1vstrij'i, Gadari, ampak s rvati)!

#$%&'(&K) *semiologija+ &, J$-&K

semiotika 3 veda o znakih


6/34

označujoče nekonkretno $znak za kriiše, rdea lu!!!)

%lede na razmerje med znakom in oznaenim imamo ve tipov znakov! (oznamo tudi ve razvrstitevtipov znakov:

a) primarni znaki

sekundarni znaki $frazemi: metati polena pod noge) 3 sestavljeni so iz primarnih in zato imajo dvakraten odnos

b) starejša delitev: Herdinand de 8aussure (redavanja iz splošnega jezikoslovjasimboli $odnos do podobnosti)pravi znaki $brez podobnosti)Razdelil jih je glede na to, ali je med znakom in oznaenim podobnostno razmerje ali ne! (ri razdelitvi niupošteval indeksalnega znaka, zato ker to naeloma niso namerni znaki!

') novejša tipologija $(ier'ova delitev):

+! indeks& vzrono&posledino6logino razmerje6odnos do oznaenega& izkušnja(repoznavanje tega odnosa je odvisno od našega $3uporabnik znaka) vIdenja, izkušenj o svetu $moramoimeti e izkušnje z vzrono&posledinimi povezavami)! Ged znakom in onaenim obstaja logičnorazmerje $najvekrat vzroka in posledi'e)!9im znak za ogenj, smeh veselje, povišana . bolni

1li so indeksi znaki?

& pogosto $ne vedno) so rabljeni nenamerno& moramo e imeti izkušnje z vzrono&posledinimi povezavami

4! ikona& podobnostno razmerje do oznaenega& izgled/kona 3 gr! slika, podoba prvotno je bila tudi pisava ikona! 9o oznaenega imajo podobnostnorazmerje $3 odslikava)! #ptina, glasovna podobnost!*a branje moramo vedeti kakšna stvar sama na sebi je in moramo poznati temeljne prin'ipeshematiziranja6odslikave nasploh $za prepoznavanje ikoninega znaka je potrebno poznavanje stvari in poznavanje njene odslikave)! piktogrami, mrtvaška glava, glasovna podobnost – onomatopeje $mu;)

5! simboli & dogovorjenost, arbitrarnost, nemotiviranost#dnos do oznaenega je dan s konvencijo/dogovorom! *veza med simbolom in njegovim pomenom jearbitrarna $3 samovoljna, poljubna), nemotivirana $3 nenapovedljiva, neutemeljena z niemeroprijemljivim)! *a razumevanje6prepoznavanje znaka $3 simbolnega znaka), je potrebno poznavanjekonven'ije – za vsak znak se je treba nauiti kaj pomeni!& jezikovni znaki so na splošno simbolni znaki $>problem onomatopoije – razlino v razlinih jezikih:kikiriki, kikirikoo!!!)


7/34

(roblemi:& meje med tipi so vasih nejasne& vprašljiva interpreta'ija $razlaganje) nekega naka – interpreta'ije znakov niso vedno enoumne $npr!smeh veselje, zadrega!!!)

& negotovost pri razumevanju znaka $npr! povabilo, naj se spet oglasim)

zemljevid ikone, simbolni znaki

J$-&K',& *verbalni+ &, ,$J$-&K',& *neverbalni+ -,)K&

+! ,ejezikovni znaki so vedno spremljeval'i komunika'ije! 9elimo jih na:

parajezikovne $3paraverbalni)3informa'ije, ki si'er niso jezikovne, se pa kaejo v jezikovnem izrazu $z jezikom sekaejo6manifestirajo)!(rimer: glasovna kvaliteta – višina registra $! ali m! spol), intona'ija, pisava $pisno podroje) problemraunalnik, ?nareno barvanje kot pokazatelj pripadnosti

prave nejezikovne $3nonverbalni)3 obstajajo zunaj6neodvisno od jezika, a vendar sodelujejo pri komunika'iji(rimer: mimika, gestika, dra telesa, oblaenje, frizura

4! Jezikovni znaki v 2a pragu besedila: besedni66nebesedni& ti so za nas bolj pomembni

semiotični trikotnik 0sakokratni6aktualni odnos med znakom in oznaenim $3referenno razmerje) vzpostavlja uporabnikznaka! *naki nadomešajo nekaj $3stojijo namesto neesa drugega) le, e odnos vzpostavi uporabnikznaka – ponazoritev s semiotinim trikotnikom:

znak oznaeno

uporabnik znaka

samo tisti znak, ki ga uporabnik znaka naveena oznaeno je aktualiziran znak

eferenčno razmerje 3 vsakokratni $aktualni) odnos med znakom in oznaenim, ki ga vzpostavljauporabnik znaka!

(ojmi iz semiotike:+! virtualnost in aktualnost znakov*naki so dveh vrst: virtualni in aktualni! 0irtualno je nekaj, kar je sposobno delovati na nek nain, ampakne deluje! 0irtualni znaki so vzor'i, zato da jih uporabnik znaka uporabi v komunika'iji – ko pa jihuporabi konkretno – uporabi referen'o – znak postane aktualen! 0irtualni znak ne kae na neko doloenooznaeno! #dnos do oznaenega je vzpostavljen šele, ko virtualni znak uporabi uporabnik znaka! 8amoaktualizirani znaki imajo referen'o $3se nanašajo na zunajjezikovno dejanskost6 resninost) primer:semiotini trikotnik!>


8/34

*naki so vkljueni v razline kontekste:

poloaj $situa'ija) $+)J sistem $sestav) $5)

sobesedilo $kontekst) $4)

$+) polo!ajski/situacijski kontekst& znake razumemo zato, ker $si) jih razlagamo v okviru 'elotnega poloaja $ne izolirano kot znake same nasebi)geste da prenehajo biti nejasnediskurz

$4) sobesedilski kontekst1ktualizirani znaki $se vedno nahajajo v besedilnem kontekstu) veinoma niso izolirani $posamini) znaki – so kompleksi $zapleteno zgrajeni) znaki $npr! povedi, besedila!!!)

$5) sistemski kontekst0irtualni znaki tvorijo sisteme! (ri jezikovnih znakih pa ti delni sistemi tvorijo skupaj sistem $nekega) jezika $npr! slovenskega)!(opolnoma vsak znak ima popolnoma doloeno mesto znotraj doloenega sistema! 0 sistem se urejajo na podlagi:& paradigmatski0 odnosov: odnosi med istovrstnimi znaki oz! znaki z isto funk'ijo $razporejamoenakovrstne znake)& sintagmatski0 odnosov: odnosi med raznovrstnimi znaki oz! znaki z raznovrstno funk'ijo – ti odnosiomogoajo tvorbo kompleksnejših znakov $povezujejo razline znake)

4! znaki in komunikacija 2ajoitnejša oblika rabe znakov je komunika'ija!komunikacija 3 sporoanje misli drugemu, urejanje odnosov z dugimi, usklajevanje delovanja z drugimi

1li je vsaka raba znakov komunika'ija? a) prisotnost6odsotnost sogovor'a – tudi samogovor je komunika'ija $problematino pa je dejstvo, dasamogovor obiajno ni oblikovan dokonno 3nikoli ne proizvajamo pravih besedil, kertoliko stvari preskakujemo s svojimi mislimi

b) 0eliko teo v komunika'iji imajo neverbalni znaki $podpirajo poslušalevo interpreta'ijo)! 0loganejezikovnih $pravih) in parajezikovnih znakov v jezikovni komunika'iji:(ojem komunika'ije se obiajno povezuje z lastnostjo namernosti $namen) in lastnostjousmerjenosti6naravnanosti 1li je tudi nenamerno vedenje znak? 2ikoli ne komuni'iramo brez uporabe neverbalnih znakov $brez njihove uporabe deluje grozljivo)! 0elja'elo, da na podlagi neverbalne komunika'ije izvemo ve kot v verbalni komunika'iji!"omunika'ija naj bi bila6obstajala samo e ima namen, oziroma je vedno namerna J imeti moranaslovnika na katerega je namen usmerjen!

sporočanje komunikacijavsaka raba znakov je

e komunika'ijaizmenjava izjav

potrebuje naslovnika


9/34

J$-&K',&/$#$,& -,)K $3simbolni znak)

ožna glede na formo bi lahko bil znak slovenskega jezika, vendar to ni znak – v slovenskem jezikutega ni, ker se oblika in pomen ne povezujeta v nobeno referen'o $gre za neko obliko brez vsebine)miza pomen pohištva z nogami, plošo!!!, referen'a je abstrahirana $miza ima lahko +, 4, 5, K!!! noge)!"onkretna razporeditev referennega razmerja se povee v govoru! -na in ista referen'a je lahko prekrita

z ve pomeni $0enera: veerni'a ali jutranji'a)

Hran'e (rešeren, avtor "rsta pri 8avi'i drugaen pomen, ista referen'a0eerni'a, jutranji'a drugaen pomen, isti referent $0enera)

0sak jezikovni znak6simbolni znak je sestavljen iz dveh plati6je bilateralen:oblika 3 tisto kar zaznamujepomen 3 tisto, kar je zaznamovano

9e 8aussure – model jezikovnih znakov:

& oblika6izraz znaka 3 signifiant6zaznamujoče& pomen6vsebina znaka 3 signifiI6zaznamovanoreferenčno razmerje 3 razmerje med oznaenim in oznaujoim$razmerje med znakom in referen'o 3 razmerje zunaj znaka)razmerje med pomenom/vsebino znaka in med njegovo obliko/formo 3 zaznamovano in zaznamujoerazmerje $razmerje med znakom in pomenom 3 razmerje znotraj znaka)

ožna – je forma brez vsebine1li so tudi vsebine, ki nimajo forme? so vsebine, ki jih v doloenem jeziku ne poimenujejo na isti nain

* jezikom znotraj enega jezika poimenujemo zunanjo realnost na doloen nain – toda le dokler je jeziksamozadosten $3govor'i znotraj jezika samozadostno ivijo)! (roblem: ko zavzame nek jezik pozi'ijo, skatere dirigira lenitev resninosti natanno na tak in ne drugaen nain $jezik znanosti – problem – kadargrejo poimenovati iz jezika v jezik, ne da bi se s tem tudi resninost prilagajala)! Človeškakon'eptualiza'ija je univerzalna – problem: ko je treba kon'ept poimenovati! 2ekateri jezikoslov'i trdijo,da ne moremo tvoriti stabilnih pojmov, e tudi nimamo poimenovanja zanje!

zaznamovano oznaenozaznamujoe

semiotini trikotnik kotsemantični trikotnik $3imajo ga le znaki, ker imajo le oni povez

med obliko in vsebino)

uporabnik znaka

vzpostavlja referenno razmerje

odnos6razmerje med zaznamovanim in zaznamujoim obstaja znotraj znaka pomenodnos do oznaenega $ki je zunaj znaka) vzpostavlja uporabnik znaka referen'a

9e 8aussure

pomen referenca znotraj jezika zunaj jezika

znak 3 oblika 4 pomen


10/34

*aetnik strukturalizma, njegova naelna knjiga $izide po njegovi smrti): .eorija splošne lingvistike! 2jegova predstava o znaku:

signifiI &odnos, ki obstajaznotraj jezika

pomen6vsebina znakasignifiant &

oblika6izraz znaka

razmerje med pojmom in akustino podobo $v bistvu gre za predstavo o zvoni podobi) 3 tisto, kar si v mislih predstavljamo

za zvono podoboF predstavljena na abstrahirani ravni$lahko govorimo o psiholoških lastnostih)

kon'ept 3 pojem6 predstava

akustina,zvona,glasovna podoba

9e 8aussure je dvostranost znaka metaforizirano istovetil z listom papirja$+ str pomen, 4 str oblika)! "akšno je razmerje med obema shemama? (ovezani sta tako, danarazen ne gresta 3 gre za popolno neloljivost obeh delov! 2i ni naravno povezano> #blika miza ni naravno povezana z vsebino toda ko je razmerjevzpostavljeno je trdno! Čebelji ples – ta povezava pa je prirojena!

povezava/odvisnost med zaznamovanim in zaznamujočimlastnosti jezikovnih znakov so:

+! arbitrarnost jezikovnega znaka $poljubnost)#blika znaka ni doloena z vsebino6pomenom – tudi vsebina6pomen ni izpeljiv iz oblike znaka!>#mejitev na netvorjenost $primer tvorjenke: ivinozdravnik, zapeti delna motiviranost) 3 velja zanetvorjene jezikovne znake $to so morfemi in netvorjene besede – pogosto iz enega samega morfema) – tone velja le za onomatopeje $deloma je razumevanje pri onomatopejah drugano – so na prehodu medikonami in simbolnimi znaki)!(ri kompleksnejših izrazih ni arbitrarnosti delna predvidljivost $ivino&zdravnik predvidevamo kaj bo tvorjenka pomenila)! 2iso pa vsa kompleksnejša znamenja deloma motivirana:8pregledati & zaeti gledati ta dva pomena sta popolnoma razlina & ne videti $ta beseda je arbitrarna)

4! konvencionalnost jezikovnega znaka $dogovorjenost)(ovezanost med obliko znaka in njegovim pomenom je stalna6stabilna!%ovore' se Lkonven'ijeL naui za vse govor'e je zavezujoa!(rimer: strokovne6znanstvene terminologije so pogosto oblikovane na ta nain, da izberejo doloeno besedo za poimenovanje $drugae pa ne)

5! asociativnost jezikovnega znaka $zdru!evalnost, povezovalnost)0 moganih so loeni 'entri za obliko in pomen med obojimi morajo biti sinaptine povezave, da

dojamemo 'eloto! (sihološko pogojena povezanost med obliko in pomenom znaka! (rekinitev te povezanosti npr! pri afaziji $moganska kap)!

(ripomba: 9ogovorjenost znakov – povezava je le priblinoM stalna6relativno stabilna, ne dokonnofiksna! 2anjo vplivajo drubeni dejavniki $pripadnost doloeni drubeni skupini, izobrazbeni skupini,koliini in kakovosti vIdenja o svetu!!!), zato:& monost nesporazumov& monost jezikovnih sprememb& asovne spremembe


11/34

Mpriblinost na ve ravneh:& sprememba s asom $asovna os –s asom se vse spreminja 3 as naenja trdnost konven'ionalnihoblik – primer: boljša polovi'a)

& sprememba od govor'a do govor'a $povezovanje je le delno prekrivno – prihaja do nesporazumov –kot npr! otrok še ne razume konven'ije)

%'$5& J$-&K',$ K'%6,&K)7&J$$zaetek v glasoslovju)

+! 9e 8aussurov modelnima koda, ker je vzel za gotovo6naravno, da komunika'ija brez koda ni mogoa

pogovorna/komunikacijska veriga

poslušanje govor

k 3 kon'eptg 3 podoba govorne verige

$+) $5)

govor $fona'ija)

$4) poslušanje $avdi'ija)

$+) dogajanje v glavi$4) fizino valovanje$5) obraten pro'es pri poslušal'u

Človek, ki hoe kaj povedati, mora najprej imeti predstavo o tem, kaj hoe povedati kon'eptualiza'ija!0zpostavi sinaptino povezavo med 'entrom za vsebine in podobe oblik! "o bo to sestavil v 'eloto, greukaz iz moganov do govornih organov $3psihofizini korak)! %ovorni organi artikulirajo $premikgovornih organov, zrak!!!) pride do fizinega koraka, v katerem gre za impulz $ki je e v oblikiglasovne podobe) z valovanjem do ušesa naslovnika! (ri naslovniku se vse to obrnjeno ponovi – psihofizini korak, se pretvori v ivne impulze – tee v mogane naslovnika najprej grejo impulzi do'entra za oblike $podobe glasovne oblike) in se vzpostavi s 'entrom za vsebino sinaptina povezava!8aussure obdela kaj se dogaja v psihološki fazi:

a) oddajnik prenosnik sprejemnik $kanal) motnje

b) oddajnik prenosnik sprejemnik

kod $med govor'i se nikoli popolnoma ne prikriva)


12/34

8aussuru dodajo dvoje:a) v prenosniku lahko pride do motenj $npr! e govorimo po telefonu gre mimo tovornjak in ne slišimosogovor'a) b) koda oddajnika $sporoeval'a6naslovnika) se morata do neke mere prekrivati – ampak se nikoli popolnoma ne prikrivata $8aussure pozna kod, a zanemari dejstvo, da mi nimamo popolnoma prekrivnihkodov – on pa predposavlja, da se kodi popolnoma prekrivajo)

kod 3 sistem znakov$izraz iz semiotike – sistem katerihkoli znakov)

oddajnik 3 govore' 3 tvore' $sporoila) $pise') sprejemnik 3 poslušale' 3 naslovnik $brale')

oddajnik $en)kodirati 3 vsebine opremiti z izrazom $3tvoriti sporoilo) jezikovni znaki: govorna veriga J pripadajoi znaki%ovore' enkodira znake! (oslušale'6sprejemnik pa jih mora dekodirati $zvonemu delu znaka, ki gasprejme – doda vsebino iz svojega vedenja)!

sprejemnik dekodirati 3 izaraz opremiti $LpovezatiL) z vsebino $3razvozlati, razumeti sporoilo) primer: Godeli komunika'ije .oporiši: 88 poglavje 8poroanje

5! pragmatini model komunika'ije $seminar)komunika'ija – sporazumevanje v pragmatinem jezikoslovjuglej: G! "riaj #rtar, G! Bešter, -! "rišnik: (ouk slovenšine malo drugae, +==K: .eoretina izhodiša pragmatinega jezikoslovja N&4+, 0aje za pragmatino obravnavo besedila 45&K5 "aj je pragmatika dodala v model komunika'ije?

Jezikovne funkcije8 ki ji0 ima jezik v komunikaciji in kakor se ka!e v teoriji

Hunk'ije se v teoriji delijo na razline naine – mi obravnavamo delitev po Romanu Jacobsonu $lingvist,ki izhaja iz praškega lingvistinega kroka, Oid) – on je svoje funk'ije obesil na vse prvine komunika'ije,izhaja iz konstitutivnih lenov komunika'ijske6sporazumevalne verige, izhaja iz konstitutivnegasporoanja

"onstitutivni dejavniki jezikovnega dejanja6sporoanja $a'obson):& oddajnik $tvore' sporoila, govore') pošlje sporoilo sprejemniku $naslovniku, poslušal'u)

nanaša se na komunika'ijo& sporoilo je smiselno, e obstaja 9predmet9 mora obstajati nek predmet $3vse o emer se lahko

ljudje sporazumevamo)

& oba udeleen'a morata imeti skupni kod kodi med seboj niso nikoli popolnoma prekrivni,vendar do neke mere morajo biti $1ngle in 8lovene' se pogovarjata kod se mora prekrivati do pasivnega znanja drugega jezika – aktivno ni pomembno – vsak govori v svojem jeziku)

& pisno ali govorno za pot sporoila od tvor'a do naslovnika mora biti prisoten prenosnik $kanal) rezultat vsega tega je sporoilo ali diskurz

shema /LpredmetL

oddajnik sporoilo sprejemnik


13/34

prenosnik kod

ezikovne funk'ie, ki jih ima sporoilo in od sporoila tudi tisti del, ki je besedilen $besedilo)! 0sako besedilo ima ponavadi vse funk'ije, vendar so v vsakem besedilu hierarhizirane – ena je dominantna,ostale pa so podrejene glede na dominantno funk'ijo jih razvršamo v besedilne vrste!ierarhiza'ije je toliko, kolikor se tisti, ki komuni'ira nekih pravil za doloeno besedilno vrsto dri$odvisno koliko je klišejevski J sama hierarhija)! krati pa vemo, da k tej hierarhiza'iji pripomore tudisam posameznik $bolj kreativen – bolj pripomore, manj kreavtiven – malo pripomore v negativnemsmislu)!

+! referencialna $nanašalna)& nanaša se na 9predmet9 sporočanja& strokovna besedila, znanstvena razprava $avtomehanik pove kaj je bilo narobe z avtom), informa'ija

o predmetu sporoanja: pravna toba $pravna besedila)

4! ekspresivna6emo'ionalna $izrazna6ustvena)& nanaša se naravnost na tvorca6oddajnika

& +! os! edn!& medmet najbolj izraa ekspresijo avtomehanik nam pove, kako se je matral pri popravljanju

5! apelativna $pozivna6vplivanjska)& nanaša se na naslovnika6sprejemnika& tista funk'ija, ki v besedilu slui za vplivanje na naslovnika naslovnik mora raunati s tem, da

odšteje to vplivanje6manipuliranje, e hoe izlušiti resni'o& retorina besedila $politina besedila, reklame!!!)

K! fatična6kontaktna& usmerjena na prenosnik $slui za vzdrevanje stika med govor'ema)& funk'ija, ki jo ima v komunika'iji samo tisti moment, ko se vzpostavlja kontakt

& naeloma velja, da je kontaktna funk'ija med vsemi najstarejša in da je 'elo predznakovna& preverja se: L1li imam stik ali ne?L LhaloL na telefonu preverimo ali je stik vzpostavljenF pozdravi

P! metajezikovna& usmerjena na kod& z jezikom lahko govorimo o jeziku& nekateri jezikoslov'i govorijo o dveh jezikih

a) objektivni jezik b) metajezik 3 govori o objektivnem jeziku

"opitarjeva slovni'a Bohorieva slovni'a .oporišieva slovni'aobjektivni jezik slovenšina slovenšina slovenšina

metajezik nemšina latinšina slovenšina

primer: jezikovne razprave6kotikiGetajezikovna funk'ija ni le v slovni'i oziroma v znanstvenem jeziku! "o mi izreemo nekaj L"aj pa je to?L potem mu razlagaš objektivni jezik z metajezikom! *elo pogosto se uporablja in tudi izrablja v prepirih LOe ves dan mi oitaš to in to!!!L Lto ni bil oitek, to je!!!L

Q! poetična6estetska $lepotna)& usmerjena na sporoilo samo


14/34

& ni dominantno to, kaj se pove, ampak kako se pove& primarna je v umetnostnih besedilih proza : pesništvo $epika, lirika bolj ekspresivna funk'ija, ritem 3 estetski element rima kot delritma) primarno6telesno in ne intelektualno uivanje sama funk'ija je pre'ej primarno loveška, nekae se le kot estetika v besedilu& estetska funk'ija je prisotna v vseh besedilih tudi privatno pismo $vendar ni dominantna)

shema //LpredmetL $referen'ialna)

tvore' sporoilo $poetina) naslovnik $ekspresivna) prenosnik $fatina) $apelativna)

kod $metajezikovna)

J$-&K',) -#(,'#(

9o 4C! stol! je vsaj evropska lingvistika bila omejena na pisni6knjini jezik – ta jezik je predstavljal nekomonolitno 'eloto vprašanje je samo to, ali je besedilo v skladu s pravili o tem jeziku ali napano!0 5C! letih 4C! stol! v skladu in okviru nastopajoega strukturalizma: vse oblike jezika so pravilne $izide8aussurova knjiga) – kar je na 'esti ima svoja pravila, literatura svoja pravila!!! obstajajo razline oblikeenega jezika, ki so razline, vendar so si lingvistino gledano enake $ni enako kot so'iolingvistinogledanje) iz te temeljne predpostavke je tudi izšla jezikovna zvrstnost kakor se je znotraj te teorijeimenovala! .emeljila je na dejstvu, da jezik ni monolitna celota, ki bi bila taka kakršna pa je in nidrugana, ampak da je v sebi različna $za razlago oblik veljajo razlina pravila) pravilnost alinepravilnost pa je lahko vrednotena le znotraj ene od oblik6le primernost znotraj izbrane oblike! Razlike jezika pri nas imenujejo zvrsti, obstajajo pa v drugih terminologijah drugani izrazi!

+! jezikovna zvrstnost v jeziku& povezano dejstvom, da je resninost sama po sebi lenjenaF tudi z rabo jezika, ki je povezana s posameznimi funk'ijami

* jezikom izraamo svoje potrebe jezik je polifunkcijsko sredstvo $odvisno je od uporabnika, kako boto sredstvo izrabljal, prilagodil dani situa'iji!!!)

govorno – pisnoko govorimo pisano besedo, ponavadi zamenjamo tudi zvrstnost jezika npr! knjino s knjinim pogovornim

jezik je zaznamovan& časovno& prostorsko $prostorska razdelitev na odstotke, naslov!!!)

0sak govor je svojevrstna improviza'ija $tudi pripravljeni govori) – pomembno mesto imajo

parajezikovna in nejezikovna sredstva! 2aelno se eli, da je kakšna funk'ija primernejša za govorno oz! pisno obliko!

Hunk'ijske zvrsti – razlike se išejo na veih jezikovnih prvinah $glasoslovje, oblikoslovje)

4! jezikovna zvrstnost v jezikoslovju& šele s struktualizmom se ta pojav uveljavi v jezikoslovju& do 4C! stol! se je jezikoslovje ukvarjalo le s knjinim jezikom – jezik je bil monoliten $nekaj je bilo

lahko samo prav ali narobe)


15/34

& strukturalizem: vse oblike jezika so enakovredne, vsaka jezikovna zvrst pa ima svoja pravila pokaterih je znotraj njih nekaj pravilno ali ne

& od strukturalizma dalje: jezik je sistem delni0 sistemov $so podlaga za razline zvrsti) terminologija: zvrst $slovenšina), stili $drugi slovanski jeziki), register $angl! so'ialne zvrsti),

genre $angl! funk'ijske zvrsti)

9elitev na zvrsti je odvisna od jezika samega $tudi drugana hierarhija!!!)! 2ovo vrednotenje – namesto prav6narobe:

primerno6neprimerno ustrezno6neustrezno

jezikovna zvrstnost $prim! .oporiši: 88, 8lovenski pravopis: pravila)zvrstnost slovenskega jezikaslovenski jezik 3 sistem delnih sistemovdelni sistemi – obstaja veliko prekrivnosti $ni vse popredalkano) imajo nekaj skupnega, so pa posamezne zvrsti, ki potem to konstruirajo $stvar bolj opredelijo)zvrsti 3 vrsta delnih sistemov

%erila za delitev po (oporišiču:

1. merila za določitev skupin zvrsti:

a) obseg in koliina nosil'evF obseg rabe& s tem izloa socialne zvrsti, definira jih z merilom koliinskosti govor'ev $knjini jezik govori ve ljudikot sleng) b) namen& funk'ija6vloga v besedilu funkcijske zvrsti') prenosnik & prenosniške zvrsti $govorne, pisne)) čas& pretekle, sedanje zvrsti

& v asu govora6pisanja je jezik vedno sodobend) oblika& umetnostne zvrsti $vezana, nevezana beseda)& delitev pesništva od ostalega

2. merila znotraj posameznih zvrsti

$ta merila so hierarhino nijaF opis in razloevalnost od drugih)a) kdo je tvorec b) kdo je naslovnik ') v em je njihova posebna vloga $povezovalna, reprezentativna!!!)) strukturne6zgradbene značilnosti $slovni'a, poetika, stilistika)d) govornost/pisnost $knjini zborni – pisni, knjini pogovorni – govorjeni)

e) neposredno ubesedovanje predmetnosti6reproduk'ija itd!

ezik, ki ga uporabimo v doloenem poloaju – veino poloajev govore' ne uzavesti – potekaavtomatizirano $vse je povezano s konkretnim 'iljem, namenom)! -nako kot izbira sredstev se ponuja tudiizbira prenosnika izbiramo v skladu s tem, kar se v doloenem poloaju pokae mono in je vdoloenem poloaju v navadi6konven'ionalizirano!(onavadi se zaradi posebnih komunika'ijskih 'iljev izbire zavedamo $lahko pa naredimo napano izbiro – obnašamo se neprimerno – primer: e v kakšno prošnjo vpletemo sredstva, ki so znailna za govorF e se s prijateljem pogovarjamo zelo uradno)!


16/34

&zbira jezikovne rabe je najtesneje povezana z namenom govore' prepozna poloaj in ga avtomatskokategorizira glede na ivljenjske izkušnje in prilagodi svojo rabo na globalni ravni – šele potem slediizbira posameznega jezikovnega sredstva 3 šele po globalni ravni se izbere tudi prenosnik ! (oloajekategoriziramo v skladu z ivljenjsko izkušnjo – pokae se, da je naša jezikovna izkušnja zelo povezana zivljenjsko izkušnjo!

0 jezikovni komponenti se pridruuje sporazumevalna sposobnost6 komunika'ijska komponenta 3sposobnost prilagajanja izreenega doloenemu poloaju6poloajskemu kontekstu in prenosniku, ki besedilo vzpostavlja vedno v skladu z lingvistinimi, so'iolingvistinimi!!! normami!*vrstnost je nekaj mimo esar ne moremo 3 jezik ni monolitna gmota8 ampak je razplastena *zvrstnostto dokazuje+!

.radi'ionalno pojmovanje 3 pojmovanje jezikovne zvrstnosti $to je oje pojmovanje razplastenostikomunika'ije)!(rva faza je globalna izbira!ezikovna zvrstnost govori o jezikovnih6delnih podsistemih – zato se lahko govori tudi o razlinih jezikih$knjini jezik, publi'istini jezik!!!)

2a zaetku smo delili na dvoje:& na opis jezikovnega sistema& na opis rabe jezikovnega sistema delni sistemi – govorimo o sistemskem opisu jezikovne zvrsti

*vrsti so jezikovni podsistemi6delni sistemi, ki se med seboj razlikujejo po doloenih prepoznavnihznailnostih, zato govorimo o razlinih jezikih $knjini jezik, pogovorni jezik, praktino sporazumevalni jezik, publi'istini jezik, pisni jezik!!!)!

.oporiši $delitev – prejšnja stran) ne daje spiska meril po katerih razvrša zvrsti!

primer: zvrstnost pri .oporišiu

& delitev na so'ialne, funk'ijske, prenosniške in $umetnostne) zvrsti $merila za delitev>)& smisel delitve na so'ialne zvrsti in povezava z jezikovnim normiranjem in kodifi'iranjem knjinega jezika:

*a slovensko jezikoslovje je ta delitev pre'ej pomembna, ker je povezana z normiranjem jezika – ker z njodelamo mejo med knji!nim in nekjnji!nim! "njini jezik je normiran in tudi norme so predpisane6doloene – zato je vano, kje je ta meja! 2eknjinemu jeziku norma ni predpisana! (azi: " kot sredstvo za sporazumevanje je jezik polifunk'ijske javne komunika'ije, zato podlegaso'iolingvistinim zakonitostim, medtem ko jezik kot sistem podlega jezikovnim lingvistinimzakonitosim!

8klep: 8labosti tradi'ionalne $tudi .oporišieve) delitve zvrsti je v medsebojni nepovezanosti in

nehierarhiziranost posameznih skupin zvrsti $glej sheme)!

8hema /: so'ialne zvrsti

(ogovorni jezik delimo na dvoje: & splošno pogovorni & pokrajinsko pogovorni

poimenovanja:


17/34


18/34

sleng – deljen na genera'ije $starostni slengi)

argo – skupine na so'ialnem robu – namerna prikritost:kriminal'i, mamilaši!!!

!argon – definiran kot zvrst vezana na skupine, ki jih

druijo isti prostoasni6pokli'ni interesi

posamine prvine teh zvrsti prehajajo iz oje v širše

shema /// – .oporiši

krog je shema, ki izolira stvari med seboj 3 gre za dejstvo, daso'ialne zvrsti niso izolirane od funk'ijskih zvrsti!!! (ovezava jetudi prenosniška zvrst! *ato je .oporišieva predstava pripeljanado skrajnosti!

.radi'ionalno se je, ko se govori o funk'ijskih zvrsteh & se govoriz vidika razplastenosti knjinega jezika, ne pa tudi drugih – to jedo neke mere razloljivo z vidika najveje funk'ijskerazplastenosti ravno knjinega jezika – knjini jezik je najboljfunk'ijsko razplasten! .oda realno gledano komunika'ijskasitua'ija – tudi funk'ijske zvrsti se realizirajo znotraj so'ialnihzvrsti!

shema $Breda (ogorele')& nastanejo vozlišča – manjka delitev na govornost in pisnost

funk'ijskeso'ialne zvrsti zvrsti

praktinosporaz!

publi'istinosporaz!

strokovnosporaz!

umetnostni jezik

zborni knjini jezik knjini pogovorni jezik knjinoneknjini pogovorni jezik neknjinonareje

shema $-rika "rišnik)

so'ialne zvrsti

knjini neknjini jezik jezik


19/34

zborni knjini neknjini nareja pogovorni pogovorni

krajevni govor idiolekt $3posameznik)

nka iz l! +=54: o K funk'ijah knjinega jezika in torej o K $delnih) jezikih6zvrsteh+=4= +! slavistini kongres v (ragi – tu se prvi zane govoriti v skladu s prodorom strukturalizma, o temkaj je vloga jezikoslov'ev! Jezikoslovec mora jezik opazovati – avranka eden izmed glavnih nakongresu – povzame to v predstavitvi funk'ijske delitve knjinega jezika – govori o K funk'ijah in tem pripadajoim jezikom!

.radi'ionalno se govori o zvrsteh kot o delnih sistemih – se govori tudi o teh delnih jezikih!langue & parole3jezik 3govor

$sistem) $realiza'ija sistema)

funk'ija jezik6zvrstkomunikativna enovite ravnine,

avtomatizmi, veinomasklenjeno

govorni *konverzacijski+ praktino&sporazumevalni

praktičnostrokovna enovita ravnina,definirano razmerje med besedo in pojmom,sklenjeno besedilo

delovni *predmetni+ uradniški,avtomehaniški,obrtniški!!!

teoretičnostrokovna pomenoslovno neenovito,sklenjeno besedilo $nimaavtomatiza'ij ampak soznailne aktualiza'ije)

znanstveni

estetska pesniški

utemeljeval je s tremi vrstami meril:& enovitostjo6neenovitostjo pomenoslovne ravnine& prostim6neprostim $3konven'ionalno doloenim) razmerjem do sporoenega& sklenjenost6nesklenjenost besedila

b) .oporišieva delitevpraktičnosporazumevalni


20/34

publicistični .oporišieva merila – v slovni'i jih ni>strokovni

umetnostni

(roblem: enakovredno uvršanje umetnostne zvrsti – umetnostno besedilo je popolnoma drugano odvseh ostalih $lahko zajema vse druge zvrsti, a to ni isto)! Vmetnostni jezik – funk'ija je tu popolnoma

drugana kot drugje!

(rimerjava: avrWnka nima publi'istinega jezika $publi'istika pridobi na kvantiteti in tudi kvaliteti –vplivanje na 'elotno komunika'ijo in tudi glede na raznolikost pisanja, ki sodi v publi'istino zvrst)!

ragmatični vidik v členitev jezikoslovne resničnosti

& premik iz jezikovne v besedilno zvrstnost in dalje raznovrstnost diskurzov6 sporoil6govorov& najprej se opazuje konverza'ija sama zvrst govor diskurzdiskurz – vkljuuje govorevo namero, izbiro doloenih strokovnih strategij – šele ko se uzavesti namerain izberejo strokovne strategije za dosego 'ilja – šele potem izbira jezikovnega sredstva v pisni ali govorni

obliki 3 rezultat 'elovite6'elotne sporazumevalne kompeten'e

a) ). #kubic, "lasifika'ija funk'ijske zvrsti in pragmatina defini'ija funk'ije, i8 +==K6=P, +PP&+Q: proji'ira funk'ijsko zvrstnost na pragmatine funk'ije, t!j! namen spremembe stanja stvari, s katerim je besedilo tvorjeno, in dobi:

klasifika'ija funk'ijske zvrsti pragmatina funk'ijaznanstveni govorM spoznavnasporočanjsko;vplivanjski govor perlokucijskakonvencionalnoperformativni govor performativna/izvršilnaumetnostni govor nedoločljiva

Mznanstveni govor – velja apriorij nela

8kubi' je razdelil le funk'ijske zvrsti – vzporedni'e:tradicionalne zvrsti Skubic

znanost znanstveni govor poljudna znanost sporoanjsko&vplivanjski govor publi'istika sporoanjsko&vplivanjski govor praktino&sporazumevalni govor spror!&vpliv! govor, konv!&perf! govor uradovalni govor konven'ionalnoperformativni govor

argumenta'ija:& v znanstvenem govoru je predmet pozornosti resničnostna vrednost sporočenega

& v sporoanjsko&vplivanjskem govoru ima resninostno vrednost predmet zaupanja 3 mi tekstsprejmemo, ker je avtor predmet našega zaupanja $sem spadajo poljudnoznanstveni teksti)& pri konven'ionalnoperformativnem govoru pragmatični smisel šele sporočeno uresniči $pogodbe,odloki, obrsz'i, prošnje!!!)& za umetnostni govor resničnostna vrednost ni pomembna oziroma je predpostavljeno da je ni$uveljavljanje znotraj Lumišljenega svetaL)

b) 5. adurina, %. Kovačevi@, Razslojevanje jezine stvarnosri $4CC+)!


21/34

*ahteva po povezanem in hierarhiziranem razlenjevanjem diskurzov v posamezne tipe! (redpostavka:funk'ije se v stavku uresniujejo na 4 bistveno razlina naina: govorno in pisno $ali govorno ali pisno –se bistveno razlikujeta, ne glede na ostale razlenitve)

+! govor se realizira v časugovor je linearen6vzporeden $govorimo o govornem toku) – zanj je znailna trenutna izbira, 'elo

improviza'ija4! za pisanje je znailna prostorskostvišja stopnja dovršenosti

nepopolnost govora: eliptičnost 3 izpusti6elipse, pretrganost, pomanjkljiva kongruen'a 3 ujemanja$slovninega), semantika, tematike, mašila, ponavljanje!!! se dopolnjuje s paraverbalnimi in neverbalnimisredstvi $modula'ija glasu, geste, mimika!!!)

pisno sporočilo: prevladujejo sredstva bolj umetelne narave – od jezikovnih do grafinih $3ves nabor pravopisne signaliza'ije, vizualno loevanje odstavkov, poudarjanje naslovov, podnaslovov, 'elovkljuevanje dekorativnih elementov)

diskurztekst – del diskurza $verbalno&rezultativni del)

8klep: (isanje in govor sta bistveno razlina prenosnika, v katerih se lahko uresniuje jezik, zato se istefunkcije realizirajo na bistveno različne načine – ta dva prenosnika bistveno prispevata k jezikovnemurazslojevanju – zato hkratnosti horizontalne $funk'ijske) in vertikalne $prenosniške) lenitve takodobimo tipe diskurzov:a) privatni/zasebni diskurz govorno, pisno& znailna doloena zaprtost $omejenost na manjše so'ialne skupine) b) javni diskurz govorno, pisno& odprt in demokratien $v smislu naslavljanja6obraanja na imširši krog naslovnikov)& nareno barvanje deluje omejujoe

') specializirani diskurz govorno, pisno& javen $poljudna znanost), vendar ni demokratien, ker je tematsko omejen na doloen krog naslovnikov) multimedijski diskurz govorno, pisno$od privatnega do javnega)& ne deluje samo z jezikovnimi kodi, ampak tudi nejezikovnimi $slike!!!)d) umetnostni diskurz & zajema vse, a vendar ni enako

prenosniške zvrsti$(oporišič)

govorjene pisne

reproduk'ija neposredno ubesedovanje $referati!!!) branje obnova

popolna nepopolna $deklama'ija)


22/34

Badurina, "ovaeviX:%ovor se funk'ijsko diferen'ira, vendar ga spremlja še vedno naravni govor pisanja! #pazovanje:horizontalna os: funkcijske zvrsti glede na to, doloitavertikalna os: prenosniške zvrsti ve tipov diskurzov

> obstaja v bistvu še ena raven $vsaj pri 8loven'ih) – poleg funk'ijske in prenosniške dolonosti je vedno

tudi socialno;zvrstniška določenost 59> #pozarjata na to, da ti diskurzi med seboj niso zaprti, ampak da se med seboj pretakajo $imajo nekavmesna prehodna obdobja)!

Jezikovni znak v sistemu

virtualni znaki langue 3 jezikovni sistem6sestav, jezik strukturalistinadi0otomija $3dvojnost)uresnienje virtualnih znakov parole 3jezikovna raba, LgovorL

ezikovni sistem6sestav je urejena mno!ica prvin8 ki so v urejeni0 medsebojni0 razmerji0! .ourejenost imenujemo struktura $zgradba)!

Relevantne $bistvene) lastnosti jezikov, prvine, lahko doloimo le tako, da upoštevamo njihovo razmerje do drugi0 prvin istega sistema v prerezu časa, tj! ne moremo je obravnavati izolirano!

ezikovni sistem6sestav nam daje monost, da ustvarjamo vedno nove in nove tekste! 8truktura – jezkovnisistem je strukturiran $strukturiranost ustvarjajo njegova jezikovna razmerja) – razmerja se spreminjajo,zato moramo paziti ali jih gledamo v:sočasnosti $sinhroni vidik) opazujemo medsebojna razmerja znakov v nekem trenutkuraznočasnosti $diahroni vidik) opazujemo medseb! razm! znakov v neki spremembi asa

(rimer:+! RV7"1 : 1B#


23/34

kompli'irano je zgrajen znak – immanj je monih vidikov s katerih ga lahko opazujemo! 2ajmanjkompli'irana enota je glasovna enota $zato je v nekem jeziku veliko laje vzpostaviti glasovni sistem kot pa kakšni leksikalni sistem – ga je laje opisati)!

0idikov, s katerimi doloamo te odnose je zelo veliko! 2ajpomembnejši6temeljni so:paradigmatski odnosi $odnosi med istovrstnimi prvinami)

sintagmatski odnosi $linearni6zaporedni odnosi med prvinami, lahko razlinimi) z njihovo pomojo se v$jezikoslovnem) jeziku tvorijo iz manjših jezikovnih enot veje $kompli'iranejše)

#intagmatski in paradigmatski odnosi

jezikovna znamenja se med seboj povezujejo z dvema vrstama temeljnih odnosov:sintagmatski odnosi paradigmatski odnosi

+! linearno $zaporedno) povezovanje preprostejši0 prvin v zapletenejše – sintagme: npr! soglasniškisklop, besedna zvaza, stavek, zvaze stavkov, besedilo! *veze, v katere stopa jezikovna prvina z drugimi prvinami $na levi in na deni strani)! .o so sintagmatski $horizontalni) odnosi, ki so:

a) pomenski sintagmatski odnosi pes lajašakal lajariba Mlajamiza Mlaja

& pomensko povezovanje, ki je dano v sistemu $le znotraj sistema doloenega jezika)& niso univerzalni $v vsakem jeziku razlini)

b) slovnični sintagmatski odnosi pes laja slovnino sistemska povezava psi Mlaja neslovnina povezava pes aka gospodarja pes tee Mgospodarja

4! 8 paradigmatskimi odnosi se jezikovna znamenja povezujejo v določene skupine ali razrede, katerihelementi so med seboj zamenljivi $lahko se nadomešajo)! .ak razred med seboj zamenljivi0 prvin jeparadigma!& paradigmatski odnosi postavljajo v razmerja istovrstne enote

a) pomenski paradigmatski odnosi$pes) laja

'vili $3oglašanje psa)Mgovori

pes – samo vodilo za razumevanje paradigme, vendar v njej ne sodeluje

b) oblikoslovno;skladenjski paradigmatski odnosioblikoslovne $pes) laja

je lajal bo lajal $35! oseba ednine)MlajašMso lajali

skladenjske $pes) tee


24/34

spiMaka

J$-&K',& #($%3 v sebi zaprta, urejena 'elota, v kateri je vsak del v razmerju:

a) do drugega6drugih dela6delov b) do celotein ima funkcijo $vlogo) znotraj te celote!

ezikovni sistem je urejen po jezikovni0 ravnina0:

ravnina osnovna enota $prvina) jezikoslovna vedabesedilna/tekstovna

tekstem besediloslovje

skladenjska/sintaktična

sintaksem/stavek skladnja/sintaksa

besedoslovna/leksikalna/leksična

leksem/beseda besedoslovje/leksikologija

oblikoslovna/morfološka/morfemska

morfemA oblikoslovje/morfologija

ravnina izrazne podobefonološka/fonematska

fonem/glasovna enota fonologija; AAglasoslovje

A;em $enota jezikovnega sistema) 3 prepoznavna pripona $sistemska enota – virtualni znak)AA jezikovno znamenje je bilateralna enota 3 ima izraz $obliko) in vsebino $pomen)

prvine fonološke ravnine so pomensko;razločevalne, prvine drugih ravnin so pomenonosne

hierarhina razvrstitev prvin $zgoraj so veje, kompleksnejše)

razmerja med ravninamioblika $izraz) na niji ravni ima $opravlja) svojo funk'ijo na višji:

miza Z miz& J &a ;a morfem nimata nobene zveze, /a/ fonem razen da sta homonima;a; oblika: samoglasnik!!! takoj ko mu damo glasovno okolje dobi pomena ne moremo doloiti pomen: G&i&m&a razlien

m&a&m&a pomen;a pomen: enski spol8a veznik, pomen: protivnost

B5)#'#5'J$

fonetikaglasoslovje fonologija

pravoreni del glasoslovja

izrazna podoba jezika: a) glasovno;slušna b) pisno;vidna


25/34

ontogenetska in filogenetska prvotnost govorjenega jezika razvoj jezika razvoj pri loveku – lovek najprej govori, šele nato piše

slovar tujk:ontogeneza 3 razvoj posameznega organizma, tj! razvoj od oplojenega jaje'a do popolnega

organizmafilogeneza 3 biološki razvoj organizmov, tj! izvor in razvoj ivalskih in rastlinskih vrst

govorni jezik: primaren na ravni vsega loveštva primaren na ravni loveka samega0se jezikovne razlike nastanejo najprej v govorjenem jeziku!

govorjeni jezik : pogovorni jezik fonetika : fonologija $materialna plat je ne zanima, ampak samo funk'ioniranje glasov v sistemu – njihovavloga pri tvorbi6spreminjanju imena besed)


26/34

b) glede na odprtost zvonega prostora – razmaknjenost gornje in spodnje artikula'ijske ploskve 3odprtostna stopnjasamoglasniki največja odprtostna stopnjazvoniki srednja odprtostna stopnjanezvoniki maj0na odprtostna stopnja

') glasilki glede na svoje tresenje razdelita glasove na zveneče in nezveneče $treseta se pri vsehzvonikih in zveneih nezvonikih, pri nezveneih nezvonikih pa sta skupaj)F kadar šepetamo negovorimo zveneih glasov, ampak samo nezvenee

) ali glasove lahko vlečemo:trajniki $samoglasniki, priporniki, zvoniki) – lahko vleemonetrajniki $zaporniki, zlitniki) – ne moremo vlei to je povezano tudi s tem kakšna je lahko zapora

d) kakšna je zapora:popolna zapora – zaporniki $b, p, t, d, k, g)

pripora6delna zapora – priporniki $f, s, z, š, , h)kombinirana: popolna zapora J pripora – zlitniki $'3ts, , d)

e) glede na odprtost nosne votline:nosnika $m,n) – odprtost nosne votlinenenosniki $vsi ostali)

f) kje nastane zapora $ovire nastajajo od ustni', do mehkega neba!!!):ustniniki, zobnoustniniki, zadlesniniki, mehkonebniki!!!reduk'ija – Llenost v izgovoruL: ko popusti napetost samoglasnikov:

miš & m\škup & k\p

brat & br\tfonetika preuuje tui razne poke, šume, glasove!!!


27/34

Honem je glasovna enota, ki ima pomenskorazloevalno vlogo! e najmanjša pomenskorazloevalna enota jezikovnega sistema!red: led SrIt : lItTtreti : dreti $t in d sta v slovenskem jeziku 4 fonema, ker se zaradi njiju pomen v višji jezikovni enoti

spremeni)

&nventar fonemov doloenega jezika:& lenjenje govorne verige v loene glasovne enote& preizkus glasov $fonov) glede na pomenskorazloevalno mo

metoda substitu'ije $nadomešanja) odkrivamo minimalne pare:a) šibki minimalni pari: ta – da $ne sodita v isto besedno vrsto) b) krepki minimalni pari: led – red $pripadata isti paradigmi – npr! sklanjatveni)& v paru sta dve paradigmatsko enaki besedi6morfema $3enak sklon, bes! vrsta!!!)& e se fonemi pojavijo velikokrat v krepkih minimalnih parih, predstavljajo mono funk'ijo v jeziku

pi:ti pu:$s)ti tvoj – dvoj – svoj primer za nezvonike pI:ti pE:ti roj – moj – noj – loj – joj – soj – šoj!!!

p]:ti p^:ti te vrste substitu'ij bi izvajali toliko asa, $s)pa:ti da bi izloili vse foneme

d! – šibko mesto slovenskega fonološkega sistema $tvori najmanj minimalnih parov): dez&ez, dem&em, din&in, dip&ip, dudo&udo izkae se, da gre vsaj v enem delu para za prevzeto besedo $zatod prej ni bil fonem)dz ' $ni fonem, ker je alofon '&ja)

Ginimalnih parov, s katerimi bi v slovenšini dokazali fonematskost je zelo omejeno število!


28/34

azmejitev med fonemom in fonemsko variantoa) obstoj podobni0 akustični0 in artikulacijski0 lastnosti & blinja glasova glede na lastnosti b) komplementarna distribucija & kako se razporeja v glasovni verigi $besedi) – takšno razporejanje, da se v istem glasovnem okolju ne

moreta zamenjati') obstoj minimalnega para & rezultat: kombinatorina varianta

elevantne *distinktivne+ in nerelevantne lastnosti pri razvrščanju fonemov v sistem $kar ga povezuje z doloeno skupino in loi od druge)

Honem je najmanjša glasovna enota in je tudi sam sestavljen>

SglasT &a 3 LsamoglasniškiL, LspodnjiL, LsrednjiL distinktivne6razloevalne6relevantne lastnosti $3nujno potrebne, da nek fonem doloimo)

&a 3 LzveneL nerelevantna lastnost $3odvene6redudantne lasnosti)

sklep: fonem je si'er najmanjša jezikovna enota s pomenskorazloevalno mojo, ni pa najmanjšastrukturna enota

opozi'ija p – b4 ali ve fonemov, ki se med seboj razloujejo samo v eni $distinktivni) lastnostifonem opazujemo v: a) nasprotje do opozi'ije b) nasprotje do 'elotnega fonemskega sistema

omenskorazločevalna nasprotja *opozicije+Gerila $glede na relevantne lastnosti) je doloil (rubeckoj $nain razvršanja je podal v 5C! letih 4C! stol!+=5=), v slovenskem jezikoslovju %arta Kri!aj 'rtar, lanek v slavistini reviji +=K soglasniškanasprotja v slovenskem knjinem jeziku $=5&+CP) – +! del predstavlja .rube'kojevo teorijo

.robe'kojeva merila6kriteriji:+! odnos *razmerje+ določenega nasprotja do celotnega sistema $navzven)& opazujemo nasprotja fonološkega para do vseh ostalih fonoloških parov v sistemu $par:sistem)

a) skupno: dvostranska *bilateralna+ : večstranska *multilateralna+ nasprotja nasprotja pojavljajo se samo enkrat pojavljajo se vekrat $m&n nosnost) $p&b 3 t&d 3 s&z!!! isto mesto tvorbe)

b) razlino: sorazmerna *proporcionalna+ : osamljena *izolirana+

nasprotja nasprotja razlikovalna lastnost lastnost se pojavi enkrat se pojavi vekrat $l:r pretrganost je edina

$p:b zvenenost) razloevalna lastnost)4! odnos med členoma nasprotja

a) odvzemalna *privatna+ opozicija 3 prisotnost, odsotnost lastnosti $en len ima lastnost manj)


29/34

p&b p je b brez zvenenosti $p je lahko v veih pozi'ijah kot b – ga lahko nadomeša v ve okoljih)zvenenost&nezvenenost $nezaznamovan&zaznamovan6markiran ta del para je v doloenih

primerih markiran)eden od lenov para ima eno lastnost več $primer: pomlad – vigred beseda je zaznamovana, ker

ima eno lastnost ve – starinskost)

*aznamovan je tisti len para, ki ima eno lastnost ve – gre za obnašanje lenov para v opozi'ije:zaznamovan je tisti len, ki ima manjšo monost distribu'ije!

b) stopenjsko nasprotje $gradualna opozi'ija)3 stopnja iste lastnosti& zahteva 5 lene

p t k i&e66e&_ $sprednost)a e _ u&o66o& $zadnjost)

') enakopolno nasprotje $ekvipolentna opozi'ija)3 lena para sta enakopravna

s&š $razlikujeta se samo v mestih tvorbe)

5! stopnja razločevalne moči med členoma para

a) stalno nasprotje $konstantna opozi'ija)& leni ohranjajo nasprotja ne glede na poloajkrepki poloaj $se ohranjajo – pred samoglasniki) – šibki poloaj $se ne ohranjajo pred n*v in `) p&t $peta&teta, tepka&tetka, pop&pot)

b) odpravljivo nasprotje $nevtralna opozi'ija)& leni v nekaterih pozi'ijah nasprotje ohranjajo, nekje pa ne 3 snop tistih razloevalnih lastnosti, ki soskupne obema fonemoma para, izloena je lastnost, ki ju louje

t&d $svatba&ovadba, petka&dedka, kot&kod) arhifonem 6t6:& ima tiste razloevalne lastnosti, ki so skupne obema lenoma para, ne vsebuje pa lastnosti, ki je

ve6odve& tisti len para, ki je nezaznamovan

0sa opisana razmerja so v paradigmatskih odnosih 3 ))&B%)(#K)


30/34

Razporeditev fonemov v morfemih je nepredvidljiva, predvidljiva pa je razvrstitev fonemov v okviruenega zloga $na ravni vokalov, zvo! in nezvo!)!

kanonska forma zloga za slovenski jezik 9ana je forma zloga v slovenskem jeziku Z v 'entru je tisti glas, ki ima najvejo odprtostno stopnjo!

predjedrni poloaj , & - & & - & , pojedrni poloaj sogl!skl! $vzglasje) $izglasje) jedro zloga

medsamoglasniški zlogi izglasni6vzglasni zlogi odprti6zaprti zlogi

defini'ija zloga:& doloen z enkratnim zapiranjem in odpiranjem ust& en izdi0 3 en zlog& en zvočni vr0

.oporiši zloga ne definira, govori pa pri njem o problemu deljenja $vasih reejo deljenju zlaganje) medsamoglasniški sklop soglasnikov8 ki se la0ko izgovarja tudi na začetku besede pred K8 navadno $tehnina zadeva, ker gre za deljenje, ne za zlogovanje) pripisujemo drugemu zlogu!(rim: ta&ka, bi&stro!

.a shema se nikoli ne podere, lahko je ali , nikoli pa ! *vonost se navzven nia6 pada, ne more pa se višat!

-log je glasovna enota, ne pa jezikovno&sistemska enota, ker nima pomena!Bistvo sprememb v slovenšini je v posamoglasniški pozi'iji $primikovanje, zamenjevanje, razpadanje!!!),ker im slovenšina veino pregibanja v desno $v posamoglasniški pozi'iji)!

8klopi razpadajo s polglasnikom, razen kadar gre za j i:R britve : / britv& 82* britevnasprotje : nasprotij

Razpad soglasniških sklopov dokazujemo s sintagmatskimi odnosi!

vaja:strah 22*02 tolst 20*22 kljub 22*02 "rajn' 2*0**2 p\rst 20*22& enozlone besede& jedro vsakega zloga je 0& koliina posameznih glasov $*, 2) se lahko vea, podvoji!!! lahko tudi manjkajo, nikjer pa se ne zgodizamenjava:

rde S\rdeT sklop6beseda rapade na 4 zloga $ni ve enega zloga) *202> ST vdihS T vsad – ni ve zvonik, ampak nezvonik 2202

2osile' zloga je lahko tudi nezvonik, npr! v medmetih!

#'B5)#,&CK& #K5'& $.oporiši: %lasovna in naglasna podoba slovenskega j!)#pazujemo jih v:


31/34

v besedi izgovorjeni samostojno v besedni enoti $fonetina beseda 3 zveza naglašene enote z nenaglašeno: klitika J besedna zveza) v besedni zvezi $govorna enota) na meji 4 beseda) predsamoglasniški $vzglasni): do P&lenski $v besedni enoti) s kljuema

b) medsamoglasniški: do &lenski $v besedni zvezi) pet statistk v skljuenem poloaju P&Q&lenski $v besedni enoti) od skljuenega 66 od Lk skljuenemuL

') posamozglasniški $izglasni): do 5&lenski $v besedi) star – tovarn – rnL' pas – past & prst

remenilni *alternativni+ soglasniški sklopi8lovenski jezik je flektiven jezik besedne oblike se spreminjajo pri pregibanju! (roblemi z vzglasjem,ker v slovenšini poteka fleksija na desno stran!a) D,, prerokba prerokb&c dedka dedek Sded\kT pet\k / edn $ostanek iz psl) imenovalna osn! obl! ohranja neke posebne privilegije petka petk R mn $odvisni skloni ohranjajo formo paradigme)

b) D,- tak sklop nujno razpade $s polglasnikom, pri zvoniku j se vrine i), ker je glasoslovnoneustrezen steklo stek\l bakra bak\r metla met\l tesna tes\n

') D-- tovarna tovarn

ujma ujm jarma jarm

8amoglasniški sklopi, ki ne podlegajo glasoslovnim zakonom $ne razpadejo po glasoslovnih zakonitostih),delujejo po oblikoslovnih zakonitostih $obnašanje v imenovalniku v osnovni obliki) in ne glasoslovnih!

/ edn & stol SstouT : R mn & skal SskalT edina izjema v slovenskem jeziku, ki ima alterna'ijo vodvisnem sklonu je tla Stal6uT

Blasoslovni/oblikoslovni razlogi za razpad soglasniškega sklopa+! & ed. je nekaj posebnega v primerjavi z drugimi paradigmatskimi oblikami4! la!ji izgovor: izjema tla Stal6uT, drugae šola – šol, sol & soli

5! prevzete besede se obnašajo kot slovenske: sekta – sekt, film Sfilm6fil\mT

Geje sinhrone obravnave – dodatna diahrona pojasnila $sinhroni vidik izjem, ki se da pojasniti diahrono zzakonom o odprtih zlogih): polje polj – ski, konja konj : morje morij, slavje slavij, >naselje naselijsamo zapis drugaen od izgovora $kadar je *r): september septembra, septembrski S&b\rT

'K)-'),J$ ,)#'(J) %$ -'E,&K& &, ,$-'E,&K&


32/34

$dokazujemo s sintagmatskimi dnosi)zvoniki – ne poznajo premene, kot tudi ne 0nezvoniki – povzroajo pred seboj premene o zvenenostislovenšina ima regresivno asimilacijo 3 deluje nazaj

+! poloaj: v besediglasba SglazbaT svatba SsvadbaT noka SnoškaT podpodje SpotpodjeT

4! poloaj: v besedni enoti6fonetične besede 3 zveza klitike in naglašene besedeod mu'a SdT od oeta SdT od brata SdT od fanta StTk mu'u SkT k oetu SkT k bratu SgT k fantu SkTtudi tu zvoniki in vokali vplivajo nazaj $zvoniki se obnašajo kot vokali)

5! poloaj: v besedni zvezimlad mu' StT mlad oe StT mlad brat SdT mlad fant StTlep mu' SpT lep oe SpT lep brat SbT lep fant SpT

trajni soglasniki 3 priporniki $zrak še vedno prehaja skozi usta) izgovarjamo z enim podaljšanimizgovorom $4 pripornika skupaj: sam misli – v branju le en)

netrajni soglasniki 3 zaporniki, zlitniki izgovor vsakega posebej oz! skupaj $oddati)

hiat6zev nastane na meji med dvema samoglasnikoma zveze i J zapiramo z j, razen e se predpona kona z i $zlo!, sestavlj!)

,)#$B%$,(,$/'-'&E,$ 5)#(,'#(&

rozodija+! .oporiši: neosnovne $torej dodatne ali nadsegmentne) lastnosti govorjene besede od glasu prek besededo povedi, npr! naglasnost, vrsta naglasa $jakostni, tonemski, stedni), kolikost, intona'ija ali sploh stavnafonetika4! .oporiši: to, kar zvona enota, zlasti besede, dodatno nosi: naglas, kolikost

prozodine lastnosti samoglasnikov: dol!ina trajanja: dolgi6kratki samoglasniki jakost: krepki6šibki $krepki – veja mo izdišnega zraka) ton: visoki $'irkumfleksirani)6nizki $akutirani)

ravorečje

$glej (ravoreje – .oporiši, -8, 4CP & pravopis, slovni'aF G! Rupel: 8lovensko pravoreje +=KP)+! trajnost $glej razpredelni'e v 88>)& ozka o6e – sta vedno dolga in naglašena, polglasnik \ je vedno kratek & i, a, u, široka e6o – so dolgi ali kratki, naglašeni ali nenaglašeni& polglasnik \ vedno kratek

"ratki so v 8" do neke mere predvidljivi, ker jih je toliko manj kot dolgih:& glede na mesto v besedi $kratek naglašen samoglasnik samo v zadnjem ali edinem zlogu) razen prisestavlenkah in nepolnopomenskih besedah $kakšni zaimki)


33/34

& oblikoslovno: pripone –i $mladi), pripona –e $kadar je slabšalna) !!! glej 88>

4! naglaševanje jakostno: naglašeni samoglasniki so izgovorjeni z večjo močjo kot nenaglašenitonemsko: naglašeni samoglasniki so izgovorjeni enkrat ni!je $akutirani)! #pozi'ija $glavna gorenjšinain dolenjšina) je vezana samo na dolge naglašene samoglasnike, vsi kratki naglasi so 9višje9

$'irkumfleksirani)! #ba tipa naglasa imenujemo tonema!(leteršnikov slovar +=K6=P 88" $tonematika prvi oznaena), pravopisi do zadnjega ne prinašajotonematike.onemski naglas: Beneški slovar, "oroš'i,


34/34

,aglasno mesto& ni vezano na doloen zlog v besedi $lIpa, lep^ta, devIt, o'enjevWti)& razlino 'elo v razlinih oblikah iste besede $stvWr, stvar)

naglasa se naučimo 0krati z besedo $pravila, ki olajšujejo obvladovanje naglasnega mesta, glej.oporiši)

ulj fif sl1 bfs sno zapiski predavanj 01

Documents