turk sasa glasbena pismenost ucencev v petem …...razvrstitev ali struktura učnega načrta določa...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

SAŠA TURK

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program

prve stopnje Razredni pouk

Diplomsko delo

GLASBENA PISMENOST UČENCEV V PETEM

RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Saša Turk

Koper 2015

Mentor: doc. dr. Ivan Lešnik

ZAHVALA

Iskrena hvala doc. dr Ivanu Lešniku za nasvete, strokovno pomoč, moralno

podporo, usmerjanja in za porabljen čas ob nastajanju mojega zaključnega dela.

Hvala družini in fantu, ki so mi stali ob strani, mi pomagali in me spodbujali ter vsa

leta na fakulteti verjeli vame.

Hvala tudi prav vsem in vsakemu posebej, ki ste mi kakor koli priskočili na pomoč

pri nastajanju tega dela.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Saša Turk, študentka univerzitetnega študijskega programa prve

stopnje Razredni pouk,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Glasbena pismenost učencev v petem razredu,

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne _________________________

IZVLEČEK

Namen diplomskega dela z naslovom glasbena pismenost učencev v petem

razredu osnovne šole je ugotoviti v kolikšni meri učenci obvladujejo osnove glasbene

pismenosti. Zanima nas tudi, če učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo bolje obvladujejo

glasbene osnove od ostalih sošolcev, ki se glasbeno izobražujejo le pri predmetu

glasbena umetnost. V diplomskem delu bomo predstavili pojem glasbene pismenosti,

metode glasbenega opismenjevanja ter ugotovili stopnjo glasbene pismenosti učencev

v petem razredu osnovne šole.

S pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljamo, da učenci petega razreda

zadovoljivo obvladujejo osnove glasbene pismenosti. To pomeni, da prepoznavajo

note, pavze, njihovo trajanje, znajo poimenovati glasbena ključa, zapisati solmizacijsko

in abecedno lestvico ter pisati note v notno črtovje. V petem razredu so si tako dečki

kot deklice zelo enakovredni. Dosegli so tako eni kot drugi visoko število točk, kar

pomeni, da se spoznajo na glasbene znake in so glasbeno pismeni.

V nalogi ugotavljamo, da so tako eni kot drugi učenci, ki hodijo v glasbeno šolo

glasbeno pismeni. Pri učencih, ki glasbene šole ne obiskujejo, lahko rečemo, da so od

pouka glasbene umetnosti pridobili veliko znanja ter se tako lahko primerjajo z ostalimi.

Znanje učencev se tako razlikuje. Skozi leta pa bodo tako eni kot drugi učenci svoje

znanje nadgrajevali na višje ravni.

Ključne besede: glasba, glasbena pismenost, učenci petega razreda, glasbena

umetnost.

ABSTRACT

Musical literacy of students in the fifth grade of primary school.

The aim of the thesis titled Musical literacy of fifth grade students is to establish the

level of student's basic musical literacy. We were also interested if the students, who

attend formal Music school, know better musical basics than the students who are

educated in musical art only in regular school. In the thesis we will explain the term

Musical literacy, methods of teaching musical literacy and establish the level of musical

literacy of fifth grade Primary school students.

Through the results of the questionnaire we found, that the proficiency in musical

literacy among fifth grade students is sufficient. They are familiar with musical notes,

pauses, their duration, they can name the musical key, can write solmization and

alphabetic scale and can write the notes in the stave. Both boys and girls in the fifth

grade of Primary school are very equivalent. Both scored high, which means that they

are proficient in musical signs and are musically literate.

In this work, we find that they are both other students who go to music school

musical literacy. For students who do not attend music school, we can say that the

teaching of music gained a lot of knowledge and can also compare with others.

Knowledge of students is so different. Over the years, both the one and the other

students hoping to upgrade to a higher level.

Key words: music, musical literacy, fifth grade students, musical art.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Kaj je glasba? ...................................................................................................... 2

2.2 Učni načrt ............................................................................................................. 3

2.3 Glasbena pismenost ............................................................................................ 5

2.3.1 Metodološki sistem Carla Orffa ....................................................................... 6

2.3.2 Metodološki sistem Emila Jacques-Dalcroza: ................................................. 6

2.3.3 Metodološki sistem Zoltána Kodálya: .............................................................. 7

2.4 Zapisovanje glasbe .............................................................................................. 8

2.5 Note in pavze ....................................................................................................... 9

2.6 Osnovni toni ........................................................................................................10

2.7 Glasbeni ključi .....................................................................................................11

2.8 Lestvice ...............................................................................................................12

2.9 Taktovski načini ..................................................................................................14

2.10 Ritem ................................................................................................................15

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................16

3.1 Problem, namen in cilj .........................................................................................16

3.2 Raziskovalne hipoteze .......................................................................................16

3.3 Metodologija .......................................................................................................16

3.3.1 Raziskovalne metode .....................................................................................16

3.3.2 Raziskovalni vzorec .......................................................................................17

3.4 Rezultati in razprava ..........................................................................................17

3.4.1 Rezultati ankete učencev ...............................................................................17

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................23

5 LITERATURA IN VIRI ..............................................................................................25

6 PRILOGE .................................................................................................................26

KAZALO SLIK

Slika 1: Primer trajanja besednih zlogov. ...................................................................... 8

Slika 2: Petčrtni notni sistem. ....................................................................................... 9

Slika 3: Note in pavze. .................................................................................................10

Slika 4: Lestvica v violinskem in basovskem ključu. .....................................................11

Slika 5: Violinski ključ in basovski ključ. .......................................................................12

Slika 6: C-dur lestvica. .................................................................................................13

Slika 7: Harmonična in melodična lestvica. ..................................................................14

Slika 8: Višaji in nižaji. .................................................................................................14

Slika 9: Tridobni taktovski način. .................................................................................15

Slika 10: Sestavljeni taktovski način. ...........................................................................15

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Spol anketirancev ................................................................................17

Preglednica 2: Starost anketirancev ............................................................................17

Preglednica 3: Število (f) in odstotek (f%) vprašanja: Ali obiskuješ glasbeno šolo? .....17

Preglednica 4: Število (f) in odstotek (f%) vprašanja: Ali se učiš igranja na kakšen instrument? .................................................................................................................18

Preglednica 5: Obisk glasbene šole in igranje na instrument. ......................................18

Preglednica 6: Prva naloga - poimenovanje not. .........................................................18

Preglednica 7: Druga naloga – poimenovanje pavz. ....................................................19

Preglednica 8: Tretja naloga – trajanje not. .................................................................19

Preglednica 9: Četrta naloga – solmizacijska lestvica ..................................................20

Preglednica 10: Peta naloga – poimenovanje ključev ..................................................20

Preglednica 11: Šesta naloga – D-dur lestvica ............................................................20

Preglednica 12: Sedma naloga – zapis not v notno črtovje ..........................................21

Preglednica 13: Število doseženih točk .......................................................................21

Turk, Saša (2015): Glasbena pismenost učencev v petem razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper:

UP PEF.

1

1 UVOD

Glásba z drugo besedo rečeno muzika je umetnost, ki je izražena v tonih. Sredstvo

glasbenih ustvarjalcev so toni, zveni in šumi. Glasbena umetnost učencem v šoli

ponuja temeljne izkušnje za aktivno in selektivno poslušanje glasbe v medijih in na

raznih prireditvah. Glasbena pismenost je zato osnova glasbene umetnosti. Med

spretnosti glasbene pismenosti uvrščamo razumevanje in poznavanje ritma, melodije,

harmonije ter glasbene terminologije. Glasbena pismenost omogoča slušno

spoznavanje glasbenih del kot tudi samostojno izvajanje na določenem instrumentu.

Tako poznamo več različnih načinov učenja o glasbeni pismenosti. Ti so metodološki

sistem Carla Orffa, Emila Jacques-Dalcroza in Zoltána Kodálya. V samo glasbeno

pismenost sodi tudi poznavanje not, pavz, trajanje obeh, poznavanje ključev itd.

Z diplomsko nalogo bi rada prišla do spoznanj ali so današnji otroci vešči o vseh

teh stvareh, ki se navezujejo na glasbeno pismenost. Zanima me koliko otrok obiskuje

glasbeno šolo. Tako bi rada prišla tudi do spoznanja v kolikšni meri učenci res poznajo

osnove glasbene pismenosti, kako dobro pozanjo note, pavze, glasbene ključe in

lestvice. Zanima me tudi ali imajo učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo več znanja o

glasbeni pismenosti kot drugi, ki hodijo samo h pouku glasbene umetnosti.

Celotno diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je

predstavljeno na kratko o glasbi, o metodoloških sistemih, nekaj o zapisovanju glasbe,

lestvic, not, pavz in glasbenih ključev. Na kratko je predstavljen ritem in glasba v

učnem načrtu. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete o glasbeni

pismenosti, ki so jo reševali učenci petega razreda.


UP PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Kaj je glasba?

Glasba ali z drugo besedo rečeno tudi muzika je umetnost, ki je izražena v tonih.

Beseda je sestavljena iz grščine (grš. musike tehne = umetnost muz) in latinščine

(musica). Sredstvo glasbenih ustvarjalcev so toni, zveni in šumi. Če ta sredstva

razvrstimo po določenih načelih in pravilih, da izrazimo svoje notranje doživetje,

nastane glasba ali muzika. Torej glasba je urejena in po svojih načelih oblikovana vrsta

tonov, šumov in tudi zvenov (Mihelčič, 1992).

Glásba -e (ž. sp) je umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok. SSKJ. Pridobljeno

10. 2. 2015, s

http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=glasba&hs=1.

Glasbena vzgoja učencem ponuja temeljne izkušnje za aktivno in selektivno

poslušanje glasbe v medijih in na raznih prireditvah. Glasba v šoli dopolnjuje kulturno in

tudi socialno življenje in tako oblikuje zvočno okolje. Pouk glasbe s svojo odprtostjo in

zvočnim jezikom vnaša v šolsko delo sproščeno komunikacijo in spodbuja

povezovanje različnih področij. Ustvarjalnost, estetska občutljivost, samodisciplina,

umetniško izražanje, vse to spodbuja glasba (Učni načrt. Program osnovna šola.

Glasbena vzgoja, 2011, str 4).

»Ton je zvok določene višine«.(Prek, 1988, str. 5). Zvočni pojav nastane, ko

zanihamo določeno prožno snov, ki je lahko struna, koža in lesena ali kovinska

ploščica. Pravilno nihanje zvoka povzročata ton in zven, nepravilno pa povzroča šum.

Zven enake višine je pri violini in flavti povsem drugačno obarvan. Zvenu

poenostavljeno rečemo tudi ton. Šum nima določene višine, je pa dodatno glasbeno

sredstvo. Osnova glasbe sta ton in zven, ki ju skupno imenujemo kar ton (Mihelčič,

1992).

Ton ima tudi svoje glasbene lastnosti. Te so naslednje: trajanje, višina, moč in

barva. Trajanje tona je odvisno od trajanja tresljajev. Višina tonov je odvisna od števila

tresljajev v sekundi. Število tresljajev narašča, tako je ton višji. Če število tresljajev

upada je ton nižji. Najnižji ton, ki ga lahko zaznamo ima 16 tresljajev na sekundo,

najvišji pa 20.000. Moč tonov je odvisna od amplitude oz. širine tresljajev. Na moč

tonov vpliva tudi resonanca oz. odmev. Barva je odvisna od alikvotnih tonov, oblike in

snovi glasbila in od načina izvedbe tona (Prek, 1988).


UP PEF.

3

2.2 Učni načrt

Učni načrt je šolski dokument, ki za posamezen tip šole predpisuje obseg, globino

in zaporedje učne snovi. Razvrstitev ali struktura učnega načrta določa zaporednost

učne vsebine določenega predmeta. Učni načrt zagotavlja čim bolj sistematično in

racionalno poučevanje in učenje, učno dogajanje usmerja ciljno vsebinsko,

organizacijsko in metodično (Poljak, 1974).

Tako pa ima vsak predmet, ki ga poučujemo svoj učni načrt. Pri programu osnovne

šole imamo na področju glasbe učni načrt glasbena vzgoja. V učnem načrtu je

opredeljen predmet, za katerega je napisan. Tako v njem najdemo tudi splošne in

operativne cilje ter vsebine za prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje.

Zapisani so tudi standardi znanja za vse tri obdobja in didaktična priporočila.

Glasbo označujemo kot kulturni fenomen, ker se pojavi v vsaki kulturi in je potreba

človeka v vseh časih. Glasba je tudi oblika komunikacije, ki vpliva na občutja, misli in

delovanja, zato učenci potrebujejo glasbene izkušnje na področju ustvarjanja,

poslušanja in izvajanja. Stih s temi vrednotami pa je temelj za razumevanje glasbenih

pojmov in pojavov. Glasba v šoli pa dopolnjuje tako kulturno kot tudi socialno življenje.

Operativne cilje in vsebine najdemo v učnem načrtu. Razdeljeni so po

izobraževanih obdobjih. Tako učni načrt navaja obvezne in izbirne cilje ter vsebine.

Operativni cilji in vsebine so deljene na tri področja glasbenih dejavnosti. Te dejavnosti

so: izvajanje, ustvarjanje in poslušanje. Posamezne dejavnosti se med seboj tudi

prepletajo (Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja, 2011, str. 5).

»Glasbeno izvajanje je temeljno področje glasbenih dejavnosti, ki vključuje petje,

igranje na glasbila in ritmično izreko«. (Borota, 2013, str. 21).

Pri teh dejavnostih otrok najprej vzpostavlja glasbeno komunikacijo takrat, ko

glasbo doživlja in izvaja. Usvaja tudi glasbeni jezik in vzpostavlja interakcijo v socialni

skupini, ki muzicira. Učenec si s petje im igranjem na glasbila razvija glasbene

sposobnosti, spretnosti in glasbene miselne predstave. Te mu omogočajo nadaljnje

globlje doživljanje glasbe. Glavni namen glasbene vzgoje je, da učenec glasbo doživlja

ter dobi zanimanje in veselje zanjo. Tako bo otrok sam izrazil zanimanje za glasbo ob

sodelovanju v zanimivih in zabavnih glasbenih dejavnostih izvajanja. Petja in igranja se

otrok uči tako, da posnema, v vzor mu je odrasla oseba, ki glasbo izvaja (Borota,

2013). Glasbeno izvajanje pomeni predvsem natančno reprodukcijo tako vokalnega,

instrumentalnega kot vokalno-instrumentalnega glasbenega dela, ki jo omogočajo

razvite spretnosti in znanja. Izvajanju pripenjamo tudi nastopanje, ki zahteva razvite


UP PEF.

4

izvajalske sposobnosti in doživeto ter estetsko interpretiranje. Nastopanje zahteva

kakovostno pevsko in instrumentalno vzgojo, ki učencem omogoča poustvarjanje in

izvajanje. Pri glasbi v osnovni šoli izstopa v okviru tega področja tudi petje, ki ima

pomemben vpliv na razvoj temeljnih glasbenih sposobnost in na estetsko doživljanje

(Slosar, 2007). V učnem načrtu so za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje pod

poglavjem izvajanje zapisani cilji za posamezen razred. Pokončno so zapisani cilji in

vsebine, ki so potrebni za splošno izobrazbo ob končanju osnovne šole in so

namenjeni vsem učencem. Cilji, zapisani poševno so izbirni cilji in opredeljujejo

dodatna, poglobljena znanja.

»Ustvarjanje v glasbi je aktivna oblika učenja in učinkovit način uvajanja v

glasbeno umetnost. Predstavlja neposreden stik z glasbo, ko se otrok sooča s procesi

snovanja glasbenih ali zvočnih celot.« (Borota, 2013, str. 105).

Pri ustvarjanju glasbe gre za neko vrsto avtentičnega učenja, ki ga prepoznamo v

uporabnosti znanj v novi situaciji. Tak proces se začne z glasbenim izzivom in se

zaključi z zvočnim izdelkom. Gonilna sila pri otrokovi ustvarjalnosti sta radovednost in

zanimanje za glasbo. Sama glasbena ustvarjalnost se še posebej kaže po četrtem letu

starosti, ko si otrok izmišljuje zvočne vzorce ter oblikuje krajše glasbene dele in celote

(Borota, 2013).

»Ustvarjanje pri glasbi učencem ohranja, spodbuja in razvija spontana ustvarjalna

hotenja in jih usmerja v ustvarjalnost v glasbi, ob glasbi in zunaj nje.« (Slosar, 2007,

str. 40). V samem vzgojno-izobraževalnem procesu je ustvarjalnost aktivna oblika

učenja. Ta se kaže v glasbeni produkciji, reprodukciji in percepciji, ki so aktivne oblike

glasbenega jezika. Ustvarjanje je tudi raziskovalni proces, kjer učenec z lastno

glasbeno produkcijo odkriva glasbene izraze in oblike. S samim poustvarjanjem pa

preizkušajo, odkrivajo in preučujejo sredstva interpretacije (Slosar, 2007).

»Poslušanje glasbe je sestavni del vseh glasbenih dejavnosti.« (Borota, 2013, str.

111). Poslušanje je v strokovni literaturi pogosto obravnavano kot temeljna jezikovno-

komunikacijska sposobnost ali kot aktivnost v govorni in poslušalski komunikaciji. Večja

pozornost je namenjena doživljajskemu poslušanju glasbe v povezavi z različnimi

glasbenimi vsebinami (Borota, 2013). Cilj omenjenega vzgojno-izobraževalnega

področja je v učencih kot poslušalcih prebuditi pasivne zvočne zaznave zato, da bodo

ob glasbi presegli čutne občutke ugodja ali neugodja. Cilj poslušanja glasbe je tudi ta,

da se poudarja razvoj poslušalca, ki bo znal za svoje kulturne potrebe izbrati glasbo in

pravo vsebino, ter sporočilnost. Učenci naj bi se naučili poslušati, doživljati in vrednotiti

glasbena dela. Znali pa naj bi tudi izbrati primerno glasbo za različne življenjske


UP PEF.

5

trenutke. S sistematičnostjo in ustreznimi oblikami dela pri učencih razvijamo

sposobnost ustvarjalne komunikacije z glasbenim delom. To pomeni, da so učenci

sposobni glasbeno delo podoživeti in ga preoblikovati v njim dostopno in razumljivo

celostno glasbeno podobo (Slosar, 2007). Tako v učnem načrtu opredeljujejo cilje za

poslušanje v drugem vzgojno-izobraževalnem procesu.

K poslušanju glasbe pa sodi tudi slišanje, ki je fiziološki proces zaznavanja zvokov

s čutili. »Slišanje je odvisno od zaznave, analize in spomina.« (Plut Pregelj 1990 v

Borota, 2013, str. 111). Pri slišanju imajo glavno vlogo slušni organi. Pomembno je tudi

poslušanje, ki je psihična in individualna dejavnost poslušalca oz. sprejemnika, ki sam

oblikuje pomen slišane vsebine. Poslušanje glasbe je tudi poustvarjalni proces

razpoznavanja, doživljanja in sprejemanja glasbe. Samo poslušanje vključuje estetsko

doživljanje in miselne procese. Na teh omenjenih izhodiščih si poslušalec zgradi svoj

pomen o glasbi, saj glasba sama nima pomena. Glasbi pomen daje poslušalec, zato

isto glasbo doživljamo in razumemo različno. Znanje, razumevanje in pomen o glasbi

razvijamo celo življenje, ki si jih izgrajujemo z različnimi pridobljenimi izkušnjami.

Osrednji del poslušanja z otroki je doživljajsko poslušanje. Tako poslušanje pri otrocih

spodbudi različna razpoloženja in čustvene odzive. Ob glasbi doživljajo različne

izkušnje in dogajanja, ki jih obogatijo z domišljijo (Borota, 2013).

2.3 Glasbena pismenost

Glasbena pismenost je osnova glasbene umetnosti in vseh glasbenih dejavnosti.

Še posebej je to pomembno pri dejavnosti glasbenega izvajanja. Glasbeno

opismenjevanje je bilo veliko let domena mreže glasbenih šol in se je stereotipno

navezovalo samo na učenje določenega instrumenta. Pevska dejavnost je bila v

glasbenih šolah le kot orodje za osvajanje teoretičnih znanj. Danes pa petje in

dejavnosti povezane z glasbeno pismenostjo pridobivajo veliko veljavo tako v šolah kot

v glasbenih ustanovah. Med spretnosti glasbene pismenosti uvrščamo razumevanje in

poznavanje ritma, melodije, harmonije ter glasbene terminologije. Pomembna je tudi

zmožnost glasbenega poslušanja, tako analitičnega kot tudi doživljajskega, ki je pogoj

za uresničitev mnogih in raznovrstnih ciljev, ki jih navaja učni načrt iz leta 2011.

Glasbena pismenost omogoča slušno spoznavanje glasbenih del kot tudi samostojno

izvajanje na določenem instrumentu. Glasbeno izobraževanje je organizirano v

različnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Danes poznamo več metod, ki vodijo do

glasbene pismenosti (Lešnik, 2011, v Razvijanje različnih pismenosti, 2011). Najbolj

aktualni metodološki sistemi so od Carla Orffa, Emila Jacques-Dalcroza in Zoltána

Kodálya. Vsak izmed njih ima svoja načela, pedagoško prakso ter splošne in posebne

cilje.


UP PEF.

6

2.3.1 Metodološki sistem Carla Orffa

Osnovni cilj metodološkega sistema po Orffu je omogočiti vsem otrokom, da

najdejo poti do izražanja skozi glasbo kot posameznik in kot član glasbene skupine.

Najpomembnejši cilj za dosego tega cilja so glasbene izkušnje. Za glasbeno

ustvarjalnost učencev ni potrebno poznavanje notnega zapisa, ampak lahko zvočne

vzorce sestavljajo učenci sami in jih urejajo v glasbene strukture in kompozicije.

Osnova Orffovega metodološkega sistema je prosto in neovirano gibanje in ustvarjanje

z notami, petjem itd. Spodbuda h gibanju je lahko zgodba, govor, petje ali preprosta

instrumentalna glasba. Najzgodnejše izkušnja v glasbi se po Orffu ne nanašajo na

instrumentalno igro, ampak na gibanje, petje in ritmični govor. Carl Orff ni razvil

posebne metode glasbenega opismenjevanja. Poudarja, da tako kot se otrok najprej

nauči govoriti in potem pisati je tudi pri glasbi. Najprej se otrok nauči glasbene govorice

in šele potem njenega zapisa. Postavil je tudi splošno pravilo, ki pravi, da je zvok

vedno pred simbolom. Gradivo za utrjevanje glasbenih izkušenj so otroške pesmi

različnih kultur. V učnem procesu učenci spoznajo tudi Orffova glasbila. Tako se nabor

pesmi občutno poveča. Poudarek pa ni le na izvajanju ampak na lastni kreativnosti

učenca.

Elementi Orffovega metodološkega sistema:

· Dejavnosti, ki vsebujejo govor, petje, gibanje, poslušanje glasbe in

instrumentalna igra.

· Pedagoški proces, ki vsebuje glasbeno rast, ter vključuje imitacijo, raziskovanje

glasbenega okolja, glasbeno opismenjevanje in ustvarjalnost.

· Osnova glasbene teorije (pomen ostinate, pedalnih tonov, bordunov,…).

Pedagogi, ki izhajajo iz šole Orffa, za glasbeno rast učencev uporabljajo različne

medije in sicer: govor, gibanje, petje in poslušanje. Če se pojavi kakšen učenec, ki

petje ne rad izvaja, mu lahko ponudimo igranje melodije na instrument. Teoretična in

praktična izhodišča Orffovega metodološkega sistema najdemo po celem svetu.

Predstavlja glasbeno vzgojo in izobraževanje, ki se prilagajajo okolju v katerem živijo

(Pesek, 1997). Orffov sistem daje večjo prednost zvoku kot simbolom in zagovarja

primarnost glasbene govorice pred glasbenim zapisom.

2.3.2 Metodološki sistem Emila Jacques-Dalcroza:

»Vsako glasbeno idejo lahko prevedemo v gibanje telesa in vsako gibanje telesa

lahko preoblikujemo v glasbeno gibanje.« (Dalcroza, 1932, str. 375, v Pesek, 1997, str.

123). Osnovni cilj metodološkega sistema Dalcroza je razvijanje posameznikovih


UP PEF.

7

sposobnosti tako, da bo zmožen izvajati glasbo, takoj ko jo zasliši. Otrok pa more

glasbo najprej začutiti telesno, skozi gibanje. Pogoj je, da učenec natančno, učinkovito

in zavestno izrazi glasbo z gibi, nato lahko telesne občutke prenese v druge oblike

glasbenega izražanja (glas, instrumente, improvizacijo in solfeggio).

Prva stopnja glasbene ustvarjalnosti je gibanje. Telesno dejavnost moramo

spodbujati že na začetku glasbenega izobraževanja. Gibanje more biti vedno natančno

glede na mero, ritem, tempo itd. Jacques-Dalcroze meni, da je lahko kreativno gibanje

tudi napačno, če izberemo neprimerne gibe in slog. Dalcroza v svojem sistemu

predstavlja, da se vsi otroci lotijo igranja na instrumente, za kar je pogoj obvladovanje

tridelnega sistema, ki ga sestavlja ritmika, solfeggio in improvizacija. Izhodišče

glasbene pismenosti predstavlja osnovni ton C = do. Najprej uporablja eno notno črto,

nato dve, tri in končnih pet. Glasbeno branje in pisanje začne uveljavljati z dvema

notama. Za osnovni instrument glasbenega opismenjevanja uporabi glas. Pri glasbeni

vsebini je pomembno leto, da je izbrana glasba dober primer za obravnavane ritmične

elemente. Dalcroza pa je napisal tudi veliko avtorskih vaj za izvajanje solfeggia.

Elementi Jacques-Dalcrozovega metodološkega sistema:

· Ritmika.

· Solfeggio.

· Improvizacija.

Jacques-Dalcrozove metode uporabljajo danes tudi na neglasbenih področjih za

razvoj posameznih spretnost. Način predstavljanja in razvrstitev glasbenih informacij

najbolj pripomore k učenju, pomnjenju in uporabi glasbenega znanja (Pesek, 1997).

Dalcrozov sistem tako temelji na gibanju. Osnova glasbene pismenosti je učenje petja

s pomočjo notnega zapisa. Ta temelji na zapisanih tonih, glas pa predstavlja osnovno

orodje za razvoj glasbenega opismenjevanja. (Lešnik, 2011, v razvijanje različnih

pismenosti).

2.3.3 Metodološki sistem Zoltána Kodálya:

»Če bi moral bistvo glasbene vzgoje izraziti z eno besedo, bi bila to beseda petje.«

(Kodály, 1983, str. 18, v Pesek, 1997, str. 130). Osnovni cilj metodološkega sistema

Zoltána Kodálya je zagotoviti okoliščine, kjer bo imel vsak otrok možnost, da preko

petja postane toliko glasbeno pismen, da bo sposoben na podlagi partiture slišati zvoke

in obratno. Cilj je tudi, da učenec vzljubi svojo lastno glasbeno dediščino in različne

glasbe iz celotnega sveta (Pesek 1997). Kodály trdi, da je posledica glasbenega znanja

kreativnost. Učenec more biti sposoben na glasbene področju slišati, misliti, pisati note


UP PEF.

8

in vedeti, kako se jih organizira v fraze in oblike če jih hočemo komponirati. Sledeče je

razvidno v spodnji sliki. V zgodnjih letih se otroci gibajo, da usvojijo besedila otroških

pesmi. Tej obliki sledijo skupinske igre, kot je na primer »ringa, ringa, raja.« Kodály pa

opozarja, da mora ples vedno spremljati tudi petje. »Glasbeno pismenost mora otrok

prinesti k učenju instrumenta in ne obratno-instrument ne sme biti sredstvo za

pridobivanje glasbene pismenost.« (Pesek, 1997, str. 131). Samo glasbeno branje in

pisanje naj bi se začelo, ko so otroci sposobni sestaviti ritmični vzorec svoje pesmi ter s

solmizacijo zapeti enostavno tritonsko otroško melodijo. Ta proces naj bi se začel nekje

pri šestih letih.

Slika 1: Primer trajanja besednih zlogov.

Otroci začnejo note pisati v pet črtno notno črtovje že v prvem razredu, v četrtem

razredu so sposobni brati in pisati že v vseh durovih in molovih lestvicah. Imena not

spoznajo že v nižjih razredih, nato pa jih s solmizacijo uporabljajo celo osnovno šolo.

Kodály poudarja, da je glasbena vsebina le najboljša dovolj dobra. Ljudska glasba

mora izhajati iz otrokove kulture in jezikovne dediščine. Pravi, da ima umetna glasba v

osnovnih šolah veliko vlogo, nikakor pa naj ne bi uporabljali popularne glasbe.

Elementi Kodályevega metodološkega sistema:

· Metodično zaporedje v glasbeni pedagogiki.

· Sredstva za dosego ciljev glasbene vzgoje in izobraževanja.

· Program za stopnje glasbenega pouka.

Kodály je bil prepričan, da se glasbenega jezika lahko naučimo prav tako dobro kot

govora. Glasbene izkušnje morajo biti pravilno organizirane, potem lahko posameznik

sliši to, kar vidi v notnem materialu in jih prav tako dobro razume kot stavke v besedilu

(Pesek, 1997). Kodály pa je razvil sistem zgodnjega glasbenega opismenjevanja, ki

temelji na notah in petju. Vse ostale aktivnosti izhajajo iz pevskih dejavnosti. (Lešnik,

2011, v razvijanje različnih pismenosti).

2.4 Zapisovanje glasbe

Glasbo najpogosteje zapisujemo v notno črtovje. To nam omogoča, da glasbo

prestavimo iz zvočne v pisno podobo. Prve zapise beležijo že iz 6. stoletja. Sredstva za

zapisovanje glasbe so dogovorjeni glasbeni znaki. Najbolj pogosto uporabljena sta


UP PEF.

9

nota in pavza. Z notami beležimo višino in trajanje tonov, s pavzami pa trajanje

glasbene tišine (Borota, 2012).Glasba se more spustiti v materialni svet zvokov, saj

tako jo lahko sliši vsak posameznik in ne le izšolani in nadarjeni posameznik. Da se

taka stvar zgodi, mora obstajati notni zapis, ki je posrednik med skladateljevo idejo in

izvedbo. Notni zapis pa je potrebno znati tudi prebrati. Notni zapis je zapis v katerem je

zapisano bistvo skladbe. Ko imamo enkrat pred seboj notni zapis, nam glasba postane

bolj dostopna. Pojavil se je takrat, ko se je v glasbi delo delilo na tiste, ki glasbo

skladajo in one, ki glasbo izvajajo. Vse note pa zapisujmo v petčrtni notni sistem, pri

katerem uporabljamo za zapisovanje not črte in praznine. Notni sistem ima pet črt in

štiri praznine, kot je razvidno iz spodnje slike.

Slika 2: Petčrtni notni sistem.

Glasba se je začela zapisovati, ker je nastalo prizadevanje po širjenju in

ohranjanju le-te. Zapisi so se razvijali dlje časa. Na razvoj not so vplivali novi izzivi v

glasbenem ustvarjanju in izvajanju. Ti so naslednji: večglasna in instrumentalna glasba,

daljše instrumentalne skladbe, glasbeni sestavi pod vodstvom dirigenta ali zborovodja.

Notni zapis se je širil tudi zaradi odkritja tiska in novih glasbil (Borota, 2012).

2.5 Note in pavze

Notni zapis pa je sestavljen iz not in pavz, ki jih pišemo v notno črtovje. To je

sestavljeno iz petih črt in štirih prostorov. Za zapisovanje višjih in nižjih tonov pa

uporabimo pomožne črte. Običajno uporabimo največ tri pomožne črte (Borota, 2012).

V običajnem notnem zapisu potrebujemo posebne znake. Ene izmed njih so note, ki

prikazujejo različno dolge tone. Premor v skladbah pa ponazarjamo s pavzami. (Kovič,

2000). »Nota je grafično znamenje za ton« (Mihelčič, 1992, str. 9).

Glasbo tako zapisujemo z notami, ki so grafična znamenja za ton, zapisujemo jo

tudi s pavzami, to so znamenja za glasbeno tišino ter z drugimi grafičnimi simboli in

znamenji s katerimi zabeležimo šume, zvene (Borota, 2012). Nota iz latinskega jezika

prevedeno pomeni znamenje, ki ima prazno ali polno glavico razen za celinko. Lahko

ima tudi vrat in na njem eno ali več zastavic. Prazne glavice not pomenijo daljše notne

vrednosti. To so polovinka in celinka. Zastavice pa označujejo krajše notne vrednosti.

Lega note v notnem črtovju je odvisna od višine tona, oblika same note pa ponazarja

trajanje določenega tona. Vsak nota pa ima tudi svoje ime, s tem pa tudi določeno


UP PEF.

10

višino in vrednost. H vsakem notnem zapisu in vsaki noti pa pripada tudi pavza, ki je

grafično znamenje za premor. Pavze imajo različne oblike, ki ponazarjajo trajanje

premora med notami (Mihelčič, 1992). Sledeče nam prikazuje spodnja slika.

Slika 3: Note in pavze.

Osnovna notna vrednost je nota celinka, ki traja štiri dobe in jo narišemo s prazno

glavico. Polovinka je nota, ki traja dve dobi. Ta nota vsebuje prazno glavico in vrat.

Četrtinka šteje eno dobo in vsebuje polno glavico in vrat, osminka traja polovico dobe

in vsebuje polno glavico, vrat in eno zastavico.

Vse note pa zapisujemo od leve proti desni strani, enako kot besede in stavke.

Višino tona določamo v navpični smeri, trajanje tona pa v vodoravni smeri. Vse nizke

tone zapisujemo bolj spodaj, vse višje tone pa bolj v zgornjih legah. Tudi hitrost

izvajanja not uravnavamo z notnimi vrednostmi in tako dobimo natančno ritmično sliko

(Mihelčič, 1992).

2.6 Osnovni toni

»Ton je vrsta zvoka, ki mu lahko določimo višino, trajanje, glasnost in barvo.«

(Borota, 2012, str. 51). Z različnimi toni glasba zapolnjuje prostor. Ta je sestavljen iz

zvenov, šumov in tonov. Ton se od ostalih zvokov razlikuje tako, da jih lahko določimo

natančno višino (Borota, 2012). Že stari Grki so tone označevali z imeni črk. V naši

današnji tonski abecedi uporabljamo za note imena sedmih črk. Tako jih razvrstimo

tudi po višinskih stopnjah. Vsaka črka ki je prihodnja črka tonske abecede napoveduje

ton, ki je za stopnjo višji od prejšnjega in nižji od prihodnjega (Prek, 1988).

Pri tonih pa razlikujemo tako med relativno in absolutno višino. Relativno višino

uporabljamo pri glasbenem pouku, kot pripomoček za ugotavljanje ritmičnega,


UP PEF.

11

melodičnega in harmonskega poteka skladb. Za relativno intonacijo uporabljamo

posebne zloge. Ti zlogi so naslednji: do, re, mi, fa, sol, la, si, (do). Absolutno višino

poimenujemo s stalnim poimenovanjem not. Ta izhaja iz črk abecede, ki se je nato

izoblikovala v osnovno vrsto tonov. Ti so naslednji: c, d, e, f, g, a, h, (c). Osnovna vrsta

tonov je osnova tonskega sistema. Vsak osnovni ton lahko zvišamo ali znižamo, tako

dobimo nove zvišane in znižane tone. Vsaka lestvica ima sedem osnovnih tonov, tej pa

sledi še osmi ponovitveni prvi ton. Razdaljo med prvim in osmim tonom imenujemo

oktava (Mihelčič, 1992). Leva slika nam prikazuje lestvico v basovskem ključu, desna

pa lestvico v violinskem ključu.

Slika 4: Lestvica v violinskem in basovskem ključu.

Zvok lahko vzamemo kot fizikalni pojav, zato je višina tona odvisna od frekvence

nihanja, trajanje od časa, glasnost od velikosti zvočnih valovanj, barva od števila in

razporeditev alikvotnih tonov. Ti toni so toni, ki zvenijo hkrati z osnovnim tonom in mu

dajejo značilno zvočno barvo (Borota, 2012).

2.7 Glasbeni ključi

Za zapisovanje not in pavz uporabljamo, kot smo že omenili petčrtni notni sistem.

Notam določimo pravo višino tako, da na začetku vsake vrste zapišemo notni ključ. Ta

določi noto in po njej se ravnajo vse ostale note v notnem zapisu (Mihelčič, 1992).

Glasbene ključe običajno zapisujemo na začetku notnega črtovja. Omogočajo nam

natančno branje in zapisovanje tonskih višin. Vsak ključ opredeljuje izhodiščno tonsko

višino. Vsi ključi so premični, kar pomeni, da jih lahko zapišemo na katerokoli črto in

prostor v notnem črtovju. Tako se posledično spremeni izhodiščna višina zapisanega

tona (Borota, 2012). Torej notni ključi so znamenja, s katerimi določamo višino

zapisanih tonov. Od številnih ključev, ki so bili veljavni nekoč pa sta danes najbolj

uporabna in najpomembnejša violinski in basovski (Kovič, 2000).

Violinski ključ (leva slika) imenujemo tudi G-ključ. Ta z zavojem obkroža drugo

črto, na kateri se v tem ključu nahaja nota g1. »Obseg, ki ga ima violinski ključ,

zadostuje za otroške in ženske glasove (sopran, mezzosopran, alt) in za mnoge

instrumente (violina, flavta, oboa, klarinet, kitara idr.).« (Mihelčič, 1992, str. 14).


UP PEF.

12

Violinski ključ pa uporabljamo tudi pri zapisu moških glasov (tenor) in nekaterih

instrumentov v višjih legah.

Slika 5: Violinski ključ in basovski ključ.

Basovski ključ (desna slika zgoraj) imenujemo tudi F-ključ. Ta ima posebno obliko

kljukice z dvopičjem, ki obdaja četrto črto, na katero zapisujemo ključno noto f. »obseg,

ki ga ima basovski ključ, je primeren za notacijo moških glasov (tenor, bariton, bas), za

violončelo in kontrabas, za fagot, pozavno, tubo in pavke.« (Mihelčič, 1992, str. 15). V

glasbi imamo tudi instrumente, ki imajo velik obseg (klavir, orgle, harfa, harmonika), ter

zahtevajo rabo obeh ključev, tako basovskega kot violinskega. Pomožna črta, na

katero zapisujemo noto c1, je os dveh simetričnih ključev, tako violinskega kot

basovskega. Na to črto zapisujemo noto, ki pomeni sredino notnega sistema. Med

samim potekom skladb lahko ključe zamenjamo. Če nastane zamenjava v novi vrsti.

Moramo to zamenjavo napovedati z znakom na koncu prejšnje vrste (Mihelčič, 1992).

2.8 Lestvice

V glasbi vsako melodično misel sestavljajo toni, ki imajo med seboj določene

povezanosti. To je tudi spoznanje, da je vrsta tonov osnovni glasbeni material, ki ga

razvrstimo melodično in harmonično. Uporabljamo tako različne vrste tonov, ki jih

razporejamo po razmerjih med sestavnimi deli. Pojavljajo se v obsegu ene oktave. Toni

pa so razporejeni v niz lestvic.

»Lestvica je dvigajoče ali padajoče zaporedje tonov v obsegu čiste oktave.«

(Borota, 2012, str. 69). »Lestvica (it. scala = lestev, lestvica) je vrsta različnih tonov v

obsegu do čiste oktave.« (Mihelčič, 1992, str. 54). Lestvica je tudi sklenjena vrsta

tonov, iz katerih posledično črpamo gradivo za skladbe (Prek, 1988).

Poznamo:

· tonalne lestvice (dur, mol),

· stare koralne (jonska, dorska, frigijska, eolska)

· folklorne lestvice (istrska)

· novi modusi ( lestvice sodobnih glasb) (Borota, 2012).


UP PEF.

13

Lestvica, ki izhaja iz osnovnih tonov, je diatonična lestvica. Lestvico, ki jo

sestavljajo neprekinjena vrsta poltonov, imenujemo kromatična lestvica. Osnova vseh

lestvic je naravna vrsta tonov. Oktava je najpogostejši interval, ki odmerja obseg

lestvic.

»Durova lestvica se razvije v 17. stoletju iz jonskega modusa. Dur ali durova

lestvica je diatonična lestvica, katere zaporedje je sestavljeno iz sedmih različnih tonov

in osmega, ki je oktavna ponovitev prvega. Ime dobi po osmem tonu.« (Borota, 2012,

str. 70). Izhaja iz osnovne vrste tonov, ki se začnejo s c1 do c2. Ta lestvica, ki jo

prikazuje spodnja slika se začne s tonom c, ki je tudi osnovni ton, zato imenujemo

lestvico C-dur lestvica (Mihelčič, 1992).

Slika 6: C-dur lestvica.

»Molova lestvica se prav tako kot durova razvije v 17. stoletju iz eolskega modusa.

Mol ali molova lestvica je diatonična lestvica, katere zaporedje je sestavljeno iz sedmih

različnih tonov in osmega, ki je oktavna ponovitev prvega.« (Borota, 2012, str. 75). Pri

pisanju molovih lestvic moramo biti pozorni, da ime pišemo z malimi tiskanimi črkami,

sledi stični vezaj in beseda mol (primer a-mol). Molova lestvica je zaporedje tonov, ki

sega tri stopnje pod durovo. Tako poznamo tri vrste molovih lestvic: naravno,

harmonično in melodično.

Harmonična oblika mola je prikazana na spodnji sliki v zadnji vrstici in ima zvišano

sedmo stopnjo zato se najpogosteje uporablja prav zaradi zvišane le-te stopnje, ki

prevzema funkcijo vodilnega tona.

Melodična lestvica mola (prikazana na spodnji sliki) se razvije nekoliko kasneje, in

sicer v 18. stoletju. Tu je poleg sedme stopnje zvišana tudi šesta (Borota, 2012).


UP PEF.

14

Slika 7: Harmonična in melodična lestvica.

Pri vsaki lestvici pa zapišemo tudi krajšavo pesmi v kateri je zapisana. Za pesmi v

duru zapišemo velike črke npr: C-dur, D-dur, za pesmi v molu pa zapišemo z malo

pisano črko in sicer a-mol, e-mol. Vsaka lestvica pa vsebuje tudi višaje in nižaje. Na

spodnji sliki so prikazani višaji, ki so naslednji: fis, cis, gis, dis, ais, eis, his in nižaji: b,

es, as, des, ges, ces, fes (Kovič, 2000).

Slika 8: Višaji in nižaji.

2.9 Taktovski načini

Glasbo členimo na dolga in kratka tonska trajanja in jo razvrščamo na poudarjene

in nepoudarjene tonske vrednosti. Razmerje med poudarjenim in nepoudarjenim

številom dob imenujemo metrum. Tako ritmično-metrično usmerjenost merimo s

taktom.

Takt (lat. tactus = udarec) je merska doba, ki vsebuje določeno število poudarjenih

in nepoudarjenih števnih dob. Takt ima lahko več poudarjenih enot, vendar glavni

poudarek je samo eden in to na prvi dobi. Osnovni obliki sta dvodobni in tridobni takt. V

dvodobnem je prva poudarjena druga nepoudarjena. V tridobnem taktu je prva doba

poudarjena, sledita ji še dve nepoudarjeni.


UP PEF.

15

Taktovski način označimo na začetku skladbe po notnem ključu in po predznakih.

Taktovski način ima obliko ulomka. Poznamo osnovni in sestavljeni taktovski način.

Osnovni taktovski načini so tisti, ki imajo le eno težko dobo. To sta dve- in tridobni.

Dvodobni so , , in tridobni , , . Sestavljeni taktovski načini imajo asimetrično

dvodelno, tridelno in štiridelno sestavo (Mihelčič, 1992). Vsi taktovski načini so

predstavljeni tudi na naslednji sliki.

Slika 9: Tridobni taktovski način.

Slika 10: Sestavljeni taktovski način.

2.10 Ritem

Osnovna dimenzija v glasbi je čas. Glasbo poslušamo v prostoru, ki jo določa čas.

V časovni potek glasbenega dogajanja štejemo: ritem, tempo in metrum.

Ritem (grš. rythmos = urejeni tok) »Ritem je zaporedno ponavljanje dveh in več

kontrastnih zvočnih elementov.« (Mihelčič, 1992, str. 24). Ritem je v glasbi zelo

pomembna prvin in je tudi nekakšen naravni pojav, ki nas spremlja vsakodnevno.

Ritmično gibanje ponazarja bitje srca, izmenjevanje dneva z nočjo, korakanje, dihanje,

letni časi idr. (Mihelčič, 1992). Ritem ureja metrum z določenimi poudarki. Značilen

ritem imajo predvsem plesne oblike kot je valček, tango, idr. (Prek, 1988).


UP PEF.

16

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilj

V teoretičnem delu diplomske naloge bomo proučili relevantno literaturo v

povezavi z glasbeno pismenostjo učencev. Predstavili bomo elemente glasbene

pismenosti, metode glasbenega poučevanja in v kolikšni meri obiskovanje glasbene

šole vpliva na razvoj glasbene pismenosti.

Glasbena pismenost je temelj glasbenega izvajanja. Ima pomembno vlogo v svetu

glasbe ter je tako osnovna kot tudi pevska dejavnost. Med spretnosti glasbene

pismenosti uvrščamo razumevanje in poznavanje ritma, melodije, harmonije ter

glasbene terminologije. (Lešnik, 2011, v Razvijanje različnih pismenosti, 2011).

Pomembno je tudi poslušanje, ki je pogoj za uresničitev ciljev. Glasbena pismenost

omogoča slušno spoznavanje glasbenih del kot tudi samostojno izvajanje na

glasbenem instrumentu, ki je primerno znanju in stopnji razvoja. Glasbeno

izobraževanje je organizirano v različnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Danes

poznamo več metod, ki vodijo do glasbene pismenosti. (Lešnik, 2011, v Razvijanje

različnih pismenosti, 2011). Najbolj aktualni metodološki sistemi so Carla Orffa, Emila

Jacques-Dalcroza in Zoltána Kodálya. Vsak izmed njih ima svoja načela, pedagoško

prakso ter splošne in posebne cilje, ki jih bomo predstavili v nalogi.

Namen naloge je opredeliti pojem glasbene pismenosti, predstaviti metode

glasbenega opismenjevanja ter ugotoviti stopnjo glasbene pismenosti učencev v petem

razredu osnovne šole.

3.2 Raziskovalne hipoteze

H1: Učenci petega razreda osnovne šole zadovoljivo obvladujejo osnove glasbene

pismenosti.

H2: Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo so bolj glasbeno pismeni od ostalih sošolcev,

ki se glasbeno izobražujejo le pri predmetu glasbena umetnost.

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

Uporabili smo deskriptivno (opisno) in kavzalno (ne-eksperimentalno) metodo

raziskovanja ter že znani raziskovalni vzorec. Na podlagi anket za učence bomo zbrali

podatke v kolikšni meri so učenci glasbeno pismeni. Pri tem bomo uporabili

kvantitativne tehnike zbiranja podatkov. Te bomo obdelali s pomočjo programa SPSS.


UP PEF.

17

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Vzorec prestavljajo učenci petega razreda osnovne šole Stopiče. V raziskovalni

vzorec smo vključili 18 učencev, od tega je 9 deklic in 9 dečkov, starih med 10 in 11 let.

Za ugotavljanje, kako močna je glasbena pismenost pri učencih, ki obiskujejo glasbeno

šolo in pri tistih, ki je ne smo uporabili anketo. Vsebovala bo 11 vprašanj. Od tega

bosta 4 vprašanja zaprtega in 7 vprašanj odprtega tipa.

3.4 Rezultati in razprava

3.4.1 Rezultati ankete učencev

Preglednica 1: Spol anketirancev

Odgovori Frekvenca Odstotek

Dečki 9 50, 0%

Deklice 9 50, 0%

Skupaj 18 100, 0%

V anketi je sodelovalo 18 učencev petega razreda. Od tega 9 deklic oz. 50 % in 9

dečkov oz. 50 %.

Preglednica 2: Starost anketirancev


10 let 15 83, 4%

11 let 3 16, 6%

skupaj 18 100,0 %

V anketi je sodelovalo 18 učencev. Od tega 83,4 % oz. 15 učencev starih 10 let in

16,6 % oz. 3 učenci stari 11 let. Od tega so 10 let stare vse deklice in 5 dečkov. 11 let

so stari 3 dečki.

Preglednica 3: Število (f) in odstotek (f%) vprašanja: Ali obiskuješ glasbeno šolo?


DA 7 38,8

NE 11 61,2

Skupaj 18 100,0


UP PEF.

18

Na vprašanje se je z NE opredelilo 11 učencev oz. 61, 2 % in z DA 7 učencev oz.

38,8 %. Iz tabele preberemo, da je večinski delež učencev v petem razredu odgovorilo

z NE, kar pomeni, da večina ne obiskuje glasbene šole.

Preglednica 4: Število (f) in odstotek (f%) vprašanja: Ali se učiš igranja na kakšen

instrument?


DA 9 50,0%

NE 9 50,0%

Skupaj 18 100,0%

Na vprašanje ali se učiš igranja na kakšen instrument se je 50,0 % učencev

ovrednotilo z odgovorom DA in 50,0 % učencev z odgovorom NE. Iz tabele lahko

razberemo, da se polovica razreda uči igranja na instrument in pol razreda ne.

Preglednica 5: Obisk glasbene šole in igranje na instrument.

Odgovori Obiskuješ

glasbeno šolo

odstotek Se učiš igranja

na instrument

odstotek

DA 7 38,8 % 7 38,8 %

NE 11 61,2 % 2 11,1 %

Skupaj 18 100, 0 % 9 50,0 %

Iz tabele razberemo, da 7 učencev oz. 38,8 % obiskuje glasbeno šolo in se tam

tudi uči igranja na izbrani instrument. 11 učencev oz. 61,2 % glasbene šole ne

obiskuje, vendar se 2 učenca oz. 11,1 % učita igranja na instrument izven glasbene

šole. Iz celotnega petega razreda se tako 50 % učencev uči igranja na instrument.

Preglednica 6: Prva naloga - poimenovanje not.


4 oz. vse točke 15 83,3 %

3 točke 1 5,5 %

2 točke 2 11, 2%

Skupaj 18 100,0 %


UP PEF.

19

Pri prvi nalogi, kjer so bile možne 4 točke so učenci morali poimenovati note. Iz

tabele je razvidno, da je kar 83,3 % oz 15 učencev znalo poimenovati vse note. Eden

učenec oz. 5,5 % je napačno poimenoval eno noto, dva učenca oz. 11, 2% pa je

napačno poimenovalo dve noti. Iz tabele lahko razberemo, da večina učencev zelo

dobro pozna note.

Preglednica 7: Druga naloga – poimenovanje pavz.



2 točke 2 11,2 %

0 točk 1 5,5 %

Skupaj 18 100,0 %

Pri drugi nalogi so učenci morali poimenovati pavze. Pri nalogi so bile možne 4

točke. 15 učencev oz. 83,3 % je pri nalogi doseglo vse točke. Dva učenca oz. 11,2 %

sta dosegla 2 točki, kar je polovica vseh točk. Eden izmed učencev ni dosegel nobene

točke. Iz tabele lahko razberemo, da večina učencev dobro pozna in zna poimenovati

pavze.

Preglednica 8: Tretja naloga – trajanje not.



3 točke 1 5,6 %

2 točke 1 5,6 %

1 točka 1 5,6 %

0 točk 1 5,6 %

Skupaj 18 100,0 %

Tretja naloga je vsebovala 4 točke. Učenci so morali zapisati trajanje določenih

not. Iz tabele je razvidno, da je kar 14 učencev oz. 77,6 % doseglo vse točke. Štirje

učenci so nalogo rešili z malo manj točkami. Eden učenec je dosegel 3 točke, eden

učenec 2 točki in eden učenec ni dosegel pri nalogi nobene točke. Iz tabele lahko

razberemo, da kar 77,6 % učencev dobro pozna note in njihovo trajanje.


UP PEF.

20

Preglednica 9: Četrta naloga – solmizacijska lestvica


4 oz. vse točke 18 100,0 %

Skupaj 18 100,0 %

Pri četrti nalogi so morali učenci dopolniti solmizacijsko lestvico z zlogi, ki so

manjkali. Naloga je zajemala 4 točke. Iz tabele lahko razberemo, da je pri tej nalogi 18

učencev oz. 100% pravilno in brez napak rešilo nalogo. Solmizacijske zloge učenci

zelo dobro poznajo.

Preglednica 10: Peta naloga – poimenovanje ključev



2 točke 3 16,7 %

Skupaj 18 100,0 %

Naloga je vsebovala 2x po 2 točki. Za vsako pravilno poimenovanje in pravilen

zapis po 1 točka. Tako dve točki za violinski in 2 točki za basovski ključ. Učenci so

morali poimenovati in pravilno zapisati kateri ključ je na sliki. Pri nalogi je 15 učencev

oz. 83,3 % pravilno zapisalo in poimenovalo ključe. Trije učenci oz. 16,7 % je doseglo

le polovico točk, saj so imeli težavo pri zapisu (basni, baski ključ ipd.). Vendar so

učenci še vedno na dobrem povprečju in znajo poimenovati ključe.

Preglednica 11: Šesta naloga – D-dur lestvica



3,5 točke 1 5,6 %

1 točka 1 5,5 %

Skupaj 18 100,0 %

Pri šesti nalogi so učenci morali zapisati celotno lestvico od C1 do C2. Za vse

pravilno zapisane tone je učenec dobil 4 točke, po 0,5 točke za eno črko. 16 učencev

oz. 88,9 % je pravilno zapisalo celotno lestvico. Eden izmed učencev je spustil en ton,


UP PEF.

21

in eden je pravilno zapisa samo začetek lestvice C in D. Tako lahko razberemo, da sta

samo dva učenca, ki jima ni uspelo zapisati celotne lestvice. Ostalih 16 je to opravilo

brez napak, kar pomeni, da vedo kako se zapiše lestvica in kako si sledijo toni v

vrstnem redu.

Preglednica 12: Sedma naloga – zapis not v notno črtovje



5 točk 2 11,1%

1 točka 2 11,1 %

0 točk 1 5,6 %

Skupaj 18 100,0 %

Naloga z zapisom not v notno črtovje je vredna 6 točk. Učenci so morali v notno

črtovje zapisati šest not. Za pomoč so imeli napisan violinski ključ in ime note. 13

učencev oz. 72,2 % je vseh šest not zapisalo popolnoma pravilno. 2 učenca oz. 11,1 %

sta pravilno zapisala pet not in se zmotila pri eni noti ter dosegla 5 točk. 2 učenca oz.

11,1 % sta pravilno zapisala samo eno noto in dobila po 1 točko. Eden učenec oz. 5,6

% je napačno zapisal vseh šest not in zato ni dosegel nobene točke. Pri nalogi so bili

učenci uspešni saj jih je kar 72,2 % doseglo vse točke.

Preglednica 13: Število doseženih točk


30 oz. vse točke 9 50,0 % 100%

29,5 točk 1 5,5 % 98,3 %

29 točk 1 5,5 % 96,7 %

28 točk 1 5,5 % 93,3 %

26 točk 2 11,1 % 86,6 %

25 točk 1 5,6 % 83,3 %

24 točk 1 5,6 % 80 %

18 točk 1 5,6 % 60 %

14 točk 1 5,6 % 46,7 %

Skupaj 18 100,0 %


UP PEF.

22

Celotna anketa je imela 30 možnih točk. Posamezno točkovanje smo že omenili pri

posamezni nalogi. V tabeli lahko razberemo zbrano število točk učencev. Vse možne

točke je doseglo 9 učencev oz. 50,0 %. Eden izmed učencev oz. 5,5% je dosegel 29,5

točke kar pomeni, da je zgubil samo pol točke. Nato je eden učenec oz. 5,5 % dosegel

29 točk in eden oz. 5,5 % 28 točk, kar pomeni, da sta izgubila po eno in dve točki. Dva

učenca oz. 11,1 % sta dosegla 26 točk. Eden učenec oz. 5,5 % je dosegel 25, eden 24

in eden 18 točk. Izmed vseh učencev je med njimi samo eden oz. 5,5 %, ki je dosegel

14 točk, kar je manj kot 50,0 % vseh možnih točk.


UP PEF.

23

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Glede na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika

ugotavljamo, da učenci petega razreda zadovoljivo obvladujejo osnove glasbene

pismenosti. To pomeni, da poznajo note, pavze, njihovo trajanje, znajo poimenovati

osnovna glasbena ključa, zapisati solmizacijsko in abecedno lestvico ter ustrezno pisati

note v notno črtovje. Tako lahko potrdimo našo prvo hipotezo, ki smo si jo zastavili. V

razredu je bilo enakovredno število dečkov in deklic. Od vseh deklic iz petega razreda

jih pet obiskuje tudi glasbeno šolo, kjer se učijo igranja na izbrani inštrument. Deklice

se učijo igranja na prečno flavto, klavir, violino in kitaro. Pri teh deklicah smo ugotovili,

da zelo dobro poznajo note, pavze, lestvice ipd. Tri deklice, ki obiskujejo glasbeno šolo

so namreč dosegle vse točke, ostali dve malo manj. Štiri deklice, ki glasbene šole ne

obiskujejo, so dosegle enako visoko število točk. Od teh štirih so tri dosegle vse točke,

ena pa je izgubila samo pol točke. Tako smo pri deklicah petega razreda ugotovili, da

druga hipoteza ne drži in jo zato ovržemo. Kajti učenke, ki ne obiskujejo glasbene šole

so enako dobro glasbeno pismene kot tiste, ki jo obiskujejo. Pri dečkih smo ugotovili,

da glasbeno šolo obiskujeta le dva dečka. Ta sta dosegla kar visoko število točk,

vendar ne vseh. Ostali dečki, ki glasbene šole ne obiskujejo so dosegli enako ali višje

število točk. Pri dečkih sta tudi dva, ki glasbene šole ne obiskujeta, se pa neformalno

učita igranja na inštrument izven nje. Tako lahko pri dečkih prvo hipotezo ovrednotimo,

da drži, saj zadovoljivo obvladujejo glasbeno pismenost. Drugo hipotezo lahko

ovržemo, saj enako kot pri deklicah ta ne drži. Tudi dečki, ki ne obiskujejo glasbene

šole so dosegli večje število točk.

Tako smo ugotovili, da so učenci, ki glasbene šole ne obiskujejo in se izobražujejo

le pri pouku glasbe enako ali celo bolj glasbeno pismeni. Med vsemi iz razreda je kar

devet učencev doseglo vse točke. To je ravno polovica razreda, vendar je ostala

polovica bila zelo blizu vsem točkam. Tako so izgubili le kakšno točko ali dve. Izstopal

je le eden izmed učencev, ki je dosegel 14 točk. To je manj kot polovica vseh možnih

točk. Zelo zanimivo je tudi to, da se deček uči igranja na kitaro.

Če povzamemo, lahko izpostavimo naslednje ugotovitve. V petem razredu so si

tako dečki kot deklice zelo enakovredni. Dosegli so tako eni kot drugi visoko število

točk, kar pomeni, da se spoznajo na glasbene znake in so glasbeno pismeni. Glede

glasbene šole je stvar malo drugačna. Ugotovili smo, da so tako eni kot drugi učenci,

glasbeno pismeni. Pri učencih, ki obiskujejo glasbeno šolo lahko potrdimo, da so veliko

bolje glasbeno izobraženi, kar se nedvomno kaže pri preverjanju glasbene pismenosti.

Glasbeno znanje, ki ga imajo učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo je na višjem nivoju in


UP PEF.

24

ga bodo v povezavi z glasbeno prakso še pridobivali z leti. Če bi raziskavo ponovili čez

nekaj let z enakimi učenci, menimo, da bi se pokazale večje razlike. Res je tudi to, da

nekateri učenci obiskujejo glasbeno šolo že kar nekaj let, drugi manj ali pa so jo komaj

začeli obiskovati.


UP PEF.

25

5 LITERATURA IN VIRI

Kovič, J. (2000). Amadeusov abecednik : mala šola glasbe. Ljubljana: Modrijan.

Lešnik, I. (2011). Razvijanje različnih pismenosti. V M. Cotič, V. Medved Udovič, S.

Starc (ur.) Glasbeno opismenjevanje in pevska dejavnost v prvem triletju osnovne

šole (str. 323-330). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno –raziskovalno

središče.

Mihelčič, P. (1992). Teorija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Prek, S. (1988). Teorija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središče.

Slosar, M. (2008). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje I. Ljubljana: Debora.

Slosar, M. (2008). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje II. Ljubljana: Debora.

Slosar, M. (2008). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje III. Ljubljana: Debora.


UP PEF.

26

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik za učence petega razreda

Pozdravljeni učenci.

Sem Saša Turk, študentka 4. letnika RAZREDNEGA POUKA na Univerzi na

Primorskem. V okviru diplomske naloge izvajamo anketo na temo glasbene pismenosti

učencev v petem razredu. Prosim Vas, da rešite anketni vprašalnik in upoštevate

navodila, ki so napisana pri vprašanjih.

1. Poimenuj note:

__/4T

_____________ ________________ _____________ ______________

2. Poimenuj pavze: (primer: celinska pavza)

__/4T

_________________ ____________ _______________ ______________

3. Zapiši koliko dob trajajo naslednje note:

Celinka: __________ dobe Četrtinka: ___________ dobe

Polovinka: ___________dobe Osminka: ___________ dobe __/4T

4. Dopolni lestvico s solmizacijskimi zlogi

DO,____, MI, FA, ____, _____, TI, _____. __/4T


UP PEF.

27

5. Na sliki je:

____________ključ in _____________ključ __/4T

6. Zapiši celotno lestvico od C1 do C2.

________________________________________________________ __/4T

7. V notnem črtovju označi kje se nahajajo naslednji toni:

C1 E G D F A

__/6T

8. Obiskuješ glasbeno šolo? (ustrezno obkroži) DA NE

9. Se učiš igranja na kakšen instrument? (obkroži)

DA, (katerega) __________________ NE

OZNAČI ŠE

10. Spol: Deček (M) Deklica (Ž)

11. Starost:

· 9 let

· 10 let

· 11 let

· 12 let

· 13 let

__ /30 T

TAKO. PRIŠEL SI DO KONCA.

NAJLEPŠE SE TI ZAHVALJUJEM ZA REŠENO ANKETO.

turk sasa glasbena pismenost ucencev v petem …...razvrstitev ali struktura učnega načrta določa...

Documents