tujec eksistencialni roman, 1942
DESCRIPTION
TUJEC eksistencialni roman, 1942. Albert Camus. mati. Thomas Perez. vratar hiralnice. ravnatelj hiralnice. Marija, ljubica. Raymond, sosed. Meursault. Salaman, sosed. Masson, gostitelj. odvetnik. tožilec. sodnik. Celest, prijatelj. KRAJ IN ČAS DOGAJANJA. v Alžiriji - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
TUJECeksistencialni roman, 1942
Albert Camus
Meursault
mati
Marija,ljubica
Raymond,sosed
Celest, prijatelj
vratar hiralnice
ravnatelj hiralnice
Masson,gostitelj
Salaman,sosed
Thomas Perez
tožilec sodnikodvetnik
KRAJ IN ČAS DOGAJANJA
• v Alžiriji
• tik pred vojno
Zgradba1. del• smrt Meursaultove
matere in pogreb• ljubezensko
razmerje z Marijo• zaplet v prepir
soseda Raymonda z Arabci
• uboj Arabca
2. del• Meursaultovo
življenje v ječi• zaslišanje, obsodba• čakanje na smrt• duhovnikov obisk• sprijaznjenje z usodo
• absurdni človek ̶ življenje doživlja kot nesmiselno • mlad francoski uradnik iz Alžira• brezbrižen, nezainteresiran, ravnodušen, hladnokrven• ničesar ne obžaluje• njegovi odnosi z ljudmi so mlačni in brez zanimanja • nikogar nima zares rad in ni na nikogar navezan - niti
na mater niti na Marijo• med sojenjem se sprašuje o smislu življenja• redkobeseden in bolj posluša, kot govori• ne počuti se kot zločinec in se ne kesa• po obsodbi niha med upanjem in resignacijo
Meursault glavni junak
• bivša strojepiska v Mersaultovi pisarni• zelo lepa, privlačna in prijazna ženska• uživa življenje• polna energije in vesela, nad vsem navdušena• optimistka in polna upanja, ko obišče
Meursaulta v ječi• na Meursaulta je močno čustveno navezana in
ji ogromno• njegova drugačnost jo posebej privlači
Marija,Meursaultova ljubica
• človek majhne postave, širokih ramen in boksarskega obraza, vedno dostojno oblečen
• govorilo se je, da so ga preživljale ženske - sam pa je govoril, da je skladiščnik
• okrutnež in zelo grob človek• nima nekih moralnih vrednot• Meursaulta popelje v uboj• na svet gleda brezbrižno in neljubeče• nepremišljen, pretepa svoje ljubice
Raymond,Meursaultov sosed
• Meursaultov prijatelj• ima v lasti krčmo, kjer Meursault po navadi
kosi• ima debel trebuh in bele brke• vedno nosi predpasnik
Celest, Meursaultov prijatelj
• prijazen možakar• veliko govori• radoveden• ima bele brke,
svetlomodre oči in malce rdečkasto kožo
• star je 64 let• je uvideven• iz Pariza je prišel kot
revež
vratar hiralnice
ravnatelj hiralnice
• droben starejši možak s svetlimi očmi
• skuša biti prijazen• na sodišču priča
proti Meursaultu
• mamin prijatelj
• na pogrebu je imel mehak klobuk, hlače so se mu nad čevlji nabrale v harmoniko, kravata pa je bila premajhna za srajco s tako velikim ovratnikom
• nos poln črnih pikic
• beli, tanki lasje
• malce šepa
Thomas Perez
• Raymondov prijatelj
• ima hišo na obali
• velik možak, mogočne postave in ramen
• ima majhno, okroglo in prijazno ženo s pariškim naglasom
• po kosilu gre rad na sprehod
Masson,gostitelj
• Meursaultov sosed v nadstropju
• ima starega psa in stalno zmerja
• ko psa izgubi, je zelo žalosten
Salaman,sosed
• majhen in okrogel, dokaj mlad• ima skrbno polizane lase• nosi temno obleko, trd ovratnik in
črtasto kravato• želi pomagati svojemu klientu,
čeprav ta ne sodeluje, kot bi on želel• na koncu primer izgubi
Meursaultovodvetnik
• velik, suh mož• rdeče napravljen• organiziran in
odločen• nekoliko napadalen• zelo dober odvetnik
javni tožilec sodnik
• skuša biti profesionalen, a ga zmede Meursaultovo vedenje
• veren človek, ki želi tudi obtoženca prepričati, da Bog obstaja
• Meursaulta kasneje kliče “gospod Antikrist”
• precej mlajši od sodelavcev• v sivi flanelasti obleki z modro kravato• nalivno pero je pustil na mizi in gledal
obtoženca• rahlo nesomeren obraz, svetle oči• Meursaulta je pozorno preiskoval• obtoženi je dobil občutek, kot da gleda
sebe
mladi časnikar
PRIPOVEDNA TEHNIKA• Vsebina je sestavljena iz niza dogodkov in
je ne sestavlja logična in trdno sklenjena zgodba.
• Pripovedovalec je prvoosebni in
personalni, kar pomeni, da pripoveduje le tisto, kar je znano njegovi zavesti, kar je vsebina njegovega spomina.
ROMAN• Roman je daljše pripovedno
besedilo, v katerem se glavna oseba skozi poglavja srečuje z mnogimi stranskimi osebami in se znajde v večjih različnih situacijah.
• Poznamo več vrst romanov: pustolovski, zgodovinski, detektivski ...
ZGRADBA
• Motivi: - materina smrt - ljubezensko razmerje - srečanje z Arabci
6 poglavij5 poglavij
1. del 2. del
• Motivi: - glavni junak v ječi - zaslišanje - obsodba - čakanje na smrt
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBDOBJA
• delo je nastalo v času eksistencializma, ki se je v književnosti pojavil po letu 1920 v filozofiji (v Franciji)
• eksistencializem je filozofski nauk, ki govori, da bistvo človeka ni določeno vnaprej z višjimi, božjimi in naravnimi zakoni. Človek je po svojem svobodna "eksistenca", ki ni z ničimer določena v naprej. Svet se mu kaže kot nekaj nesmiselnega, brez višje vrednosti in cilja. Čuti se osamljenega v svetu, ki mu je tuj in kjer ga navdajata strah pred smrtjo in tesnoba pred lastno odgovornostjo
• značilnosti tega obdobja se kažejo v Tujcu, ker je Meursault brezbrižen in drugačen posameznik, ki pa se na koncu zave svoje eksistence in sprevidi, da v življenju ni nikoli znal uživati, za kar mu je žal
FILOZOFIJA ABSURDA V KNJIŽEVNOSTI
• filozofija absurda (iz lat. absurdus - zlozvočen, nesmiseln
• Absurd pomeni nesmisel, nelogičnost; tudi smešnost, neumnost) je posebna različica filozofije eksistencializma. Domnevajo, da so na oblikovanje te filozofije vplivala nekatera dejstva iz Camusovega življenja: osebno spoznanje naključnosti in neutemeljenosti človekovega bivanja; osebna sla po življenju, ker je bolehal za tuberkulozo; skeptičen odnos do uveljavljenih filozofij, najbrž tudidoživetje 2. svetovne vojne. Osrednja trditev te filozofije je, da jerazmerje med svetom in človekom absurdno in da je to razmerjevečno in nerazrešljivo. Svet in človek nimata nič skupnega, ker človek hrepeni po urejenosti, popolnosti in absolutnem, svet pa je vedno neurejen,nepopoln in nesmiseln. Nečesa višjega (Boga), ki bi zagotavljal red in smisel, ni. Zavestno upiranje absurdu Camus primerja s Sizifovim delom.
JEZIK• je bogat in čuten, kar se kaže v številnih
prispodobah (“slepeči dež, ki se je usipal z neba … ”, “svetloba je brizgnila … kot dolgo žareče rezilo”), stopnjevanju, primerah in metaforah ... Z njimi skuša pisatelj izraziti čustveno stanje glavnega junaka.