Letnik IX Številka 2

G L A S I L O T U R I S T I Č N E G A D R U Š T V A T U H I N J S K A D O L I N A

Tuhinjski glasTuhinjski glasAvgust 2014

ČETRTEK, 21. AVGUSTA, OB 11. URIOkrogla miza s slavnostno počastitvijo 20-letnice

pilotnega bazena v Termah Snovik

PETEK, 22. AVGUSTA, OB 20. URIGledališka predstava GOZDARJEVA HČI

Sodeluje orkester harmonikarjev Cirila Spruka

SOBOTA, 23. AVGUSTA, OD 11. URESejem pred Termami Snovik

s predstavitvijo rokodelskih izdelkov

OB 18. URIPRED HIŠO DOMAČO

Osrednja prireditev Tuhinjska dolina NEKOČ IN DANES

Program 9. ETNOLOŠKE PRIREDITVE PRI TERMAH SNOVIK

Bilo je pred 20. leti...

V SOBOTO PO OSREDNJI PRIREDITVI VESELICA Z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK IN SREČELOV

Tuhinjski glas

2

Topla voda je na potoku gotovo te-kla že prej, kakor poslušamo v pri-povedih starih ljudi. Uporabljali smo jo pa bolj malo. Včasih smo se v njej umili, tudi kopali smo se v njej. Celo čreva

smo pozimi prali v tej vodi, da nas ni zeblo v roke. Ko pa so nam v kamniški ETI podarili velike posode (cca 2 kubič-na metra), smo vanje napeljali vodo in se v njih namakali. Žal pa nam je prva večja voda naše »termalen bazene« od-nesla. Tisti, ki so o tej vodi vedeli več, pa so si tudi želodčne težave zdravili z njo. Že dolgo pokojni Kovačev Janez

kdaj bo ta dolgoletni projekt, zelo po-memben za razvoj; in ne nazadnje tudi za vsebinsko prijazno počutje gostov, za varnost …, uresničen?

»Glede uvoza v Snovik lahko povem, da je razpis zaključen in je za nami odpiraje ponudb. Sedaj je potrebno preveriti ustre-znost ponudb, počakati zakonske roke glede morebitnih pritožb, skratka še kar nekaj birokracije je pred nami. Ne upam si dati točne napovedi začetka del, a po pred-videvanjih bi to moralo biti v drugi polovici septembra 2014.«Ob dosedanjem razvoju vsebin, ki so tudi že dokaj podprte z zgrajenoustrezno infrastrukturo, se v okviru prostorsko-razvojnih možnosti in pro-gramov v občini vse bolj in pogostopojavlja tudi mnenje, da bi ta prostor z že danimi infrastrukturnimi pogoji (vo-da z energetskimi vrednostmi, bazeni, še druge rekreacijske in športne možnosti) lahko opredelili v širši športno rekrea-cijski projekt občinske razsežnosti; konkretno olimpijski bazen z vsebinami vodnih športov in rekreacije. Kaj lahko rečete o tem oziroma o v občini načrto-vanem pokritem olimpijskem bazenu? Menite, da ima Snovik za to prave

TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada 2100 izvodov. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofi nancira EU. Naslovnica: Pilotni bazen pred 20 leti je bil začetek Term Snovik.

Albin Pirš

je velikokrat povedal, da si je z rednim pitjem te vode pozdravil želodec. Enako trdi tudi Burjov Srečo iz Snovika.

Tako je kmalu po 2. svetovni vojni ta voda vzbudila tudi zanimanje med geolo-škimi strokovnjaki. Po daljših pripravah so se tako leta 1953 lotili prve resne preiska-ve. Naredili so sedem, z rokami izvrtanih plitvejših vrtin, ki so dale spodbudne re-zultate. Bile so tako spodbudne, da sodomačini začeli razmišljati (in so tudi zahtevali), da se raziskave nadaljujejo in da se zgradi termalni bazen. To je bila »večna tema« na zborih krajanov v krajev-ni skupnosti Srednja vas. Starejši se tudi spomnijo, da je vedno bil na zborih kraja-nov prisoten tudi kakšen predstavnikobčine, ki nas je vedno miril, da ne bomo zmogli takšne zahtevne naloge kot je nada-ljevanje raziskav in gradnja bazena; da pa

Spoštovani gospod župna Marjan Šarec. Po začetkih pred 20. leti sta Terme Snovik in turizem v Tuhinjski dolini do danes postala prava blagovna znamka Eko turizma doma in vse bolj tudi prek meja ter hkrati pomembno prepoznavno ime v bogatem vsebinskem mozaikuobčine Kamnik. Že od začetka in vsebin-skega nastajanja nenehnega razvoja pa je bila ugotovitvena nuja tako imenovani Uvoz v Snovik, v Terme. Kako. Kaže danes glede tega (uvoz, pločnik, javna razsvetljava,… )? Bi lahko napovedali,

Šport v občinije bil dolga leta podhranjen

Ne upam si dati točne napovedi glede uvoza. - Odločitev o lokaciji bazena še ni dokončna.

Marjan Šarec, župan občine Kamnik

Albin Pirš

Topla voda in hladni tuši do današnjih Term v Snoviku

osnove in možnosti, in če, kakšni so iz-gledi za uresničitev?

»Odločitev o lokaciji bazena še ni do-končna, saj je veliko dejavnikov, ki jih je potrebno opredeliti. Svoje morajo povedati tudi športniki, ki bodo bazen tudi upora-bljali. Če bi bazen gradili v Snoviku bi bilo potrebno razmisliti kaj storiti z bazenom v mestu, ki je tudi popolnoma dotrajan.«Bi bil to lahko eden od prednostnih programov v občini v naslednjem man-datu in hkrati jasna iztočnica jutrišnjega razvoja? In hkrati ugotovitev ob bližnjih etnoloških dnevih v Snoviku, ko bodo obeležili 20-letnico tako imenovanega Pilotnega bazena, iz katerega so nastale današnje Terme Snovik?!

»Šport v občini Kamnik je bil dolga leta podhranjen kar se tiče infrastrukture in v naslednjem mandatu bo potrebno nadalje-vati delo na tem področju. Zaključili smo z obnovo stadiona Prijateljstva v Mekinjah (nova tekaška steza, prenova objekta in asfaltiranje prostora med objektom in igri-ščem). Na prenovo čakata še bazen in športna dvorana v Kamniku. To so trije ključni objekti za razvoj športa v občini Kamnik, za katere se bomo trudili, da jih tudi zaključimo.« A. Žalar

bo občina poskrbela, da projekt ne bo zamrl.

In res so v letu 1973 geologi ponovno zagnali stroje in naredili par novih vrtin, ki so dajale polno upanj s spodbudnimi po-datki; vendar pa tudi, da bodo potrebne še nadaljnje raziskave. In spet je vse ostalo oziroma zastalo pri tem.

Domačini pa smo potem spet znova in znova zahtevali, da se termalni vrelec uporabi za razvoj kraja. Konec (70.) se-demdesetih ali v začetku (80.) osemdesetih let pa nam je tedanji predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Tone Pengov na občnem zboru povedal, če ne bomo sami prevzeli pobude in začeli aktivneje pose-gati v priprave, bazena še dolgo ne bomo imeli. Na vprašanje, če to pomeni, da lahko začnemo takoj, nam je povedal, da nimamo kaj čakati.

Tuhinjski glas

3

Komunalno cestne skupnosti Kamnik, predstavnik Zavoda za urbanistično plani-ranje in načrtovanje Kamnik ter dva pred-stavnika SKG Kamnik.

Iz zapisnika s te seje je razvidno, da je sestanek vodil predsednik KS Srednja vas in da je le-ta tudi nosilec vseh prihodnjih aktivnosti v zvezi z nadaljnjimi raziskava-mi na našem področju; strokovno pomoč pa bo zagotavljal kamniški SKG.

Kmalu po tem sestanku smo se udeležili zasedanja Republiške Energetske skupno-sti, ki je po že predhodnih dogovorih (danes bi rekli lobiranju), pripravila predlog razi-skovalnih del, v kar je bila vključena tudi nova raziskovalna vrtina v Snoviku.

Kljub nekaterim ugovorom je bil predlog sprejet. Iz poročil o zaključnih računih KS za leto 1987 in 1988 je že razvidno, da se je KS tudi fi nančno že vključevala v pri-prave na izdelavo nove vrtine.

Pohiteli smo z zagotavljanjem potrebne-ga denarja za raziskavo. Največji sofi nan-cer je bila Samoupravna Energetska sku-pnost Slovenije s 300,000.000 dinarjev, Energetska skupnost Domžale-Kamnik 40,000.000 Raziskovalna skupnost občine

Tako smo dobili zeleno luč!Tedanji predsednik krajevne skupnosti se

je skupaj z odborom zelo zavzel. Prvi oti-pljiv rezultat je bil skupni sestanek, ki so se ga udeležili trije predstavniki ORS(občinske raziskovalne skupnosti Kamnik): referent za turizem, predsednik krajevne skupnosti, predstavnik Geološkega zavoda in dva predstavnika skupnih služb (SIS-ov).

Namenili so se začrtati »dela« na razi-skavi mineralne vode v Vasenem v letu 1982. Že takrat je bil predviden tudi dogo-vor z lastnikom zemljišča, na katerem so vrtine. O tem je bilo potem več sestankov, nazadnje pa je bila sklenjena pogodba o poravnavi starih obveznosti do lastnika zemljišča in o odškodnini za škodo ob predvideni novi raziskavi. Tako so potem leta 1983 geologi naredili novo vrtino V-14 v globino 610 metrov, ki pa je pokazala, da je najboljša temperatura vode že v globini 172 metrov (30,7 stopinj Celzija). Že pri globini 180 metrov pa je temperatura padla na 18,7 stopinj Celzija; očitno je iz večje globine pritekala hladnejša voda.

Ker smo leta 1983 v KS Srednja vas gradili vodovod Bela Peč - Snovik in

povezavo Loke - Srednja vas, so aktivnosti glede termalne vode precej zastale. To se je odrazilo tudi pri ponovnem zagonu projek-ta, saj smo ponovno vzpostavljaliže utečene poti. Vendar so se stvari začele premikati.

V letu 1986 sprejetem dolgoročnem planu občine Kamnik je tudi točka, ki go-vori o »Valorizaciji prostora občine Kamnik za potrebe rekreacije in turizma«. To naj bi omogočilo lažje umeščanjetakšnih projektov v prostor.

Da se je res uporabilo vsako priložnost za pospeševanje projekta »termalni bazen«, je razvidno tudi iz tega, da je Socialistična zveza (SZDL) na svoji Programsko volilni konferenci obravnavala izrabo termalne vode.

Prelomen pa je bil, sestanek, ki smo ga imeli v Kamniku v stavbi tedanjega SKG 4. februarja 1988

Sestanka so se udeležili: predsednik IS občine Kamnik, dva predstavnika občinske raziskovane skupnosti, predstavnik Energetske skupnosti Domžale-Kamnik, predsednik KS Srednja vas, vodja delegacij SIS v KS Srednja vas, predstavnik Geološkega zavoda Ljubljana, predstavnik Se nadaljuje na str. 4. >>

Znano je večkrat povedano pravilo, da mora neka stvar dozoreti. Tako je v naravi, tako je običajno tudi v glavah ljudi. Nekaj podobnega, če pomislim na toplo vodo in dogajanja v zvezi njo, je bilo tudi v Tuhinjski dolini. Na nek način najbrž upravičeno, po drugi strani pa dolgotrajno in morda tudi zato ne ravno upravičeno, je bilo dozorevanje tudi v tem primeru, da danes ta nekdanja dolgoletna zgodba o to-pli vodi in hladnih tuših beleži šele ali pa že 20 let.

Vsekakor pa sem vesel, da smo danes vsaj na pragu dvajsetletnice. Nedvomno bo ta jubilej nadaljeval in nadgrajeval svojo pot k novim še toliko in toliko dese-tletnicam. Pa še nekaj me vsa ta prejšnja in dogajanja zadnjih dvajsetih let prepričuje-jo. Ta lepa, zelena dolina je dobesedno za-čela cveteti. Vse več je iz leta v leto v njej

Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik

Sončnice in Marjetice z veliko začetnicodobesedno, in še več v prenesenem pome-nu, Sončnič, vse več nežnih Marjetic; s pravo, z veliko začetnico. Tuhinjska dolina je danes čisto nekaj drugega kot pred dvajsetimi leti. Že sedaj je vsebinsko boga-ta, vse bolj gospodarno odprta in poslovna, turistično prijazna in hkrati nadvse ohra-njajoča v prizadevanjih za svoje najlepše včerajšnje vrednote. Pogled v to dolino je tako prav zaradi tega neizmerno bogat. In s tem bogastvom se vse bolj predstavlja vsak

dan številnejšim obiskom. In kar je še posebno pomembno. Prišlek na vsakem

koraku začuti, da tukaj ni prostora za do-movanje zakotnih duhov v včerajšnjih, pogosto tudi lepih spominskih dogajanjih; kar danes žal tu in tam preveva in ustvarja slaba razpoloženja.

Tuhinjska dolina je, morda prav zaradi tople vode, zaradi te spodbudne in zdrave in hvala Bogu tudi nepokvarjene energije, ki na vsakem koraku potrjuje ime, da je tukaj pravi Eko svet, in bi jo zato lahko skorajda poimenoval Posvečen kraj naše celotne lepote. Da tako čutim, je to najbrž zato, ker sem bil v nekem pomembnem, morda prelomnem in odločilnem trenutku, zraven. Postavljanje temeljnih kamnov za nove vrednote, za nove vsebine, za razvoj, za vse kar se kaže danes, me navdihuje in mi pritrjuje, da je v tej vodi, v tistem že pred toliko leti odkritem vrelcu, in da je bil

v tistem, kakorkoli ga že poimenujemo, pilotnem, začetnem, preizkusnem bazenu temelj še kako pomembnega energijskega zajetja za pot k cilju.

Zato za pot k današnjemu dosegu, k cilju, ki se kaže v vizionarskih videnjih imen, ki so takrat, pred dvema desetletjema, in še prej razmišljala in želela in ne nazadnje uspela ovreči neupravičene in včasih na-merne pomisleke, velja iskrena čestitka vsem, ki so si prizadevali na tej več kot polstoletni poti. Ne bi govoril in spominjal imen v teh prizadevanjih, da ne bi koga izpustil, prizadel, da ne bi s sencami raz-vrednotil doseženega. Bi pa vseeno naredil izjemo. Rad bi povedal, da je v tej zgodbi zadnjih dvajsetih let ob vrsti sestavnih de-lov nadvse pomembno ime, ki je bilo naj-prej idejni, nato pa glavni MOTOR, ki ga dolina že ves čas v dvajsetih letih dobro pozna. Albin Pirš ga je v današnjem zapisu o topli vodi poimenoval kot vodjo CRPOV. To je Ivan Hribar.

Moje iskrene čestitke vsem za doseženo na poti po Eko svetu Term Snovik v Tuhinjski dolini. Vesel sem in hkrati pono-sen, da sem sodeloval in bil pri tej zgodbi v odločilnem trenutku skupaj z ustvarjalci.

Mihael Novak,načelnik UE Kamnik

Mihael Novak

Tuhinjski glas

4

Kamnik 40,000.000 in OVS Ljubljana ter KS Srednja vas 91,258.028. skupaj torej 471,258.028 dinarjev (* takratna visoka infl acija pa je številke zelo povečala, saj so bile na koncu v milijardah).

Energetska skupnost Slovenije je za zago-tovitev sredstev zahtevala od KS bianko menice, ki bi jih lahko vnovčila ob morebi-tnem neizpolnjevanju dogovorov v pogodbi.

Izvajanje pogodbe pa je bilo odvisno od vseh udeležencev v fi nančni konstrukciji in kljub trdnim zagotovilom, da bodo vsi uresničili dogovorjene obveznosti, je bil podpis menic ena najtežjih odločitev v osemletnem predsedovanju svetu KS. Ko pa so nam po dveh letih in pol vrnili te menice, je vsem odleglo.

Geološki zavod Ljubljana je v letih 1988-1990 začel z raziskavo v Snoviku. Prvotno je bilo mišljeno, da bo vrtina glo-boka okrog 300 metrov, voda pa naj bi imela 35 do 37 stopinj Celzija. Vendar na doseženi globini ni bilo še nobene vode marveč samo nepropustna plast. Zato so vrtanje nadaljevali do globine 600 metrov, vode pa še vedno ni bilo. Nato so vrtanje prekinili.

Po daljši prekinitvi in številnih razgovo-rih so leta 1990 vrtanje nadaljevali. Šele pri globini 970 metrov so prebili nepropu-stno plast in prišli do vode, ki pa je imela bistveno nižjo temperaturo od pričakova-ne: 22 stopinj Celzija.

Razočaranje je bilo veliko!Vendar nismo vrgli puške v koruzo. Na

Predsednik TD Tuhinjska dolina, g. Ivan Hribar, kako je pravza-prav bilo pred dvajsetimi leti. Predsednik KS Albin Pirš danes v spominih o topli vodi in hladnih tuših ugotavlja, da bilo ponovno

vrtanje 1990. leta (po daljši prekinitvi) ob ugotovljeni temperaturi 22 stopinj Veliko razočaranje. A volje ni zmanjkalo in preobrat, kot ga je imenoval, je bil program CRPOV. Takrat se je, kaže, začela nova zgodba, ki je vodila k dana-šnji 20-letnici. Kaj se je pravzaprav zgodilo in dogajalo, ko ste bili vodja programa CRPOV.

»Sprejeti so bili sklepi, da se projekt to-plic Vaseno ali Potok opusti. Ker pa sem zaposlen v Zarji, kjer smo se ukvarjali z energetiko, znano pa je bilo, da je ta voda tudi zdravilna, sem menil, da je opustitev nesmiselna. Podal sem idejo, da bi razmi-slili, kot so razmišljali v preteklih desetle-tjih. Tako smo se lotili strokovno, načrtno, premišljeno, naklonjen pa nam je bil tudi izvršni svet v občini Kamnik. Pripravili smo razvojni program Tuhinjske doline in prednosti kot so asfaltiranja, telefon v vsako hišo, osnovna šola v Šmartnem, koriščenje termalne vode…Ta program je bil sprejet v občini in podlaga za CRPOV Snovik. Predstavil sem zadevo Sreču Urankarju in predsedniku KS Albinu Piršu, ki sta zamisel takoj in odločno podprla. Potem je IS ime-noval strokovno komisijo. Projekt smo preučevali zgodovinsko, etnološko social-no, gospodarsko, kmetijsko in zaključili, da bi koristili termalno vodo v turistične na-

Ivan Hribar

Kritičnost je bila pomembna spodbudamene. In; rodil se je pilotni bazen.«

Kaj pa temperatura vode? »Geolog je svetoval, da zadnjo vrtino

usposobimo in morda bi tako pridobili na temperaturi. To smo 1994. Leta naredili, a ni bilo pomembne spremembe. Smo pa postavili toplotne črpalke in na drugi vrtini pridobili 30 stopinj. Lotil sem se pridobi-vanja znanj: v šoli termalnih lastnosti, v šoli podjetništva, šoli investicij, delničar-stva. Opravljali smo meritve, črpalne po-skuse, izvajali bakteriološke, fi zikalne, ke-mične meritve... Najpomembnejša pa je bila podpora domačinov in lastnikazemljišča Sreča Urankarja. Kadarkoli sem

prišel k njemu z določeno zamislijo, vedno sem dobil njegovo podporo. Kamnik je si-cer od časa do časa dajal občutek, da ni najbolj zagret, vendar je njegova kritičnost spodbujala, da smo vse korake temeljito premislili in se nazadnje tudi zato pravilno odločali.«

Kdaj je nastala Družba Terme Snovik?»Ko so bili znani vsi odgovori na vpraša-

nja, smo leta 2000 ustanovili Družbo Term Snovik. Pridobili smo družbenike in sred-stva. Najlepša leta so bila potem od 2001 do 2007, ko smo gradili. Vsako leto je bilo nekaj novega in gostje so bili zadovoljni. To pa je tudi bilo tisto, kar nas je spremljalo in vodilo k nadaljnjim aktivnostim.«

Kot novinar sem bil vpet v takratna doga-janja, zato sem danes tudi osebno ponosen, da sem spremljal razvoj in pot te zgodbe. Bila je vrsta utrinkov: najprej travnik, nato pilotni bazen, potem odprt bazen, pa pokrivanje 500 kvadratnih metrov velike-ga bazena, prireditve, plavalni nastopi ob odpiranju zunanjih bazenov, pa temeljni kamen za apartmajsko naselje, drsališče, kotlovnice…Veliko se je dogajalo v teh 20 letih. Kar je bilo včasih: Saj bo…, Sami ne boste zmo-gli..., Občina bo imela v programu..., Dolina je preozka in tega ne bo prenesla … In še in še razlogov za NE.Vse to je danes nekje na prehojeni poti za nami. Še kako živo pa je z nami na tej 20 let dolgi poti naslednje: ISKRENA ČESTITKA ZA DOSEŽENO IVAN HRIBAR!

»Hvala, vendar so največje uspeh gostje, zadovoljni obiskovalci. Zagotovo pa ne bi bilo Term, če ne bi bilo Zarje in stroke iz Zarje Kovis. Terme so danes energetsko učinkovite in okolju prijazne. In stroka nam to prizna kot primer dobre prakse. Zato pa je dvajset let tudi priložnost in dolžnost, da pogledamo, kaj je bilo dobro, kaj ne in kako naprej.

Zgodba Term Snovik namreč še ni kon-čana. Z načrtnim in vztrajnim delom, s so-delovanjem v dolini živečih in delujočih članov, društev, tako kot to delamo pri pri-reditvah, bomo nadaljevali. Prepričan pa sem, da je bilo to do sedaj prav in koristno za Tuhinjsko dolino, za turizem na kamni-škem in tudi širše.«

Pa še nekaj je tudi res. Gorenjci smo s tem dobili in imamo še vedno Prve in edine gorenjske Terme, Slovenija pa ima v Snoviku najvišje ležeče Terme.

Lepo povabljeni v Snoviško dolino. Andrej Žalar

našo pobudo je občina naročila strokovno mnenje o možnosti izrabe tople vode iz vseh aktivnih vrtin na območju Potoka, Vasenega in Snovika. Inženirski biro iz Celja, ki je strokovno mnenje izdelal, je ugotovil, da bi uporaba vode v turistične namene prinašala izgubo; lahko pa bi se voda uporabljala za gojenje rakov, zelenja-ve ali pa za polnilnico vode.

To je bil še dodaten hladen tuš za naša načrtovanja, videnja, želje...

No, na srečo pa vsi niso verjeli, da je temu tako. Nastal je program CRPOV, ki ga je vodil Ivan Hribar. Tudi ta pro-gram pa je krajevna skupnost podpirala.To pa je že nova zgodba.

Andrej Žalar in Albin Pirš

Ivan Hribar, vodja projekta Term Snovik

Začetki pilotnega bazena

(Nadeljevanje s str. 3.)

Tuhinjski glas

5

V nedeljo, 15. junija 2014 so Turistično društvo Tuhinjska dolina, Terme Snovik in Velika planina organizirali že 9. gor-ski kolesarski vzpon Snovik – Velika planina. Tudi tokrat je bila proga izziv za ljubitelje gorskega kolesarjenja. V lepem sončnem dnevu se je zbralo 56

Odličen časMTB Terme Snovik –Velika planina

kolesarjev, ki so se pomerili na 3 različ-nih progah s startom v Termah Snovik.

Najdaljšo progo - 28 km in 1500m vi-šinske razlike s ciljem pri Zelenem robu na Veliki planini je zmagal Matej Lovše (Tušmobil). Za vzpon je potreboval 1:33:40. Drugo mesto je osvojil Jure Kukovič, tretje pa Rajko Novak.

Na 10-kilometrskem vzponu na Črnivec je bil prvi Vinko Ladinek (KK Ravne) s časom 31:23.

Najmlajši tekmovalci pa so se pomerili na razgibani 2 in 4-kilometrski progi okrog Term Snovik.

Po povratku v Terme Snovik je ob prije-tnem druženju in okrepčilu potekala tudi razglasitev rezultatov. Najboljši trije tek-movalci na najdaljšem vzponu so poleg praktičnih prejeli tudi denarne nagrade.

Bili smo učinkoviti in sem zelo zadovo-

ljen,« povedal predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar po letošnji Čistilni akciji.

»Sodelovalo je 28 članov oziroma kraja-nov; 12 učencev O.Š. Šmartno in člani društva. Delovali smo na več področjih. Koristili smo en stroj rovokopač, en trak-tor z dvigalom, tri motorne žage in ostalo ročno orodje. Poskrbeli smo, da sta preho-dni dve glavni tematski poti s Černivca in od Doline na Kočevo, označili smo nove markacije, pobrali tudi odpadke, preple-skali lesene stebre za smerokaze, obnovili

Uspela čistilna akcijaV soboto, 29. marca, dopoldne je bila uspešna čistilna akcija.

streho poškodovano na kozolcu prireditve-nega prostora, pose-kali in počistili en del struge potoka Snovišek, naši horti-kulturni delavnici so obnovili pletene koše, marjetice in ribo ter naredili novo skulp-turo - pava iz brezovih vej. Skratka bili smo pridni in uspešni.«

- A. Ž.

V soboto 14. junija, je progo velikega vzpona Terme Snovik – Velika planina v skupni dolžini 28 km in 1500 metrov vi-

šinske razlike pretekel Bernard Jarc, nekdanji re-p r e z e n t a n t Slovenije v gor-skih tekih, in do-segel odličen čas 2:36,12.To je bila hkrati tudi lepa napoved

in vabilo za vse, da so se v nedeljo, 15.

junija, podali s kolesi na Veliko planino. Bernardu Jarcu je na nedeljski podelitvi odličij najboljšim čestital tudi predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar.

Letos je bil pri Termah Snovik že devetič Velikonočni sejem v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina. Njegov namen je promovirati okoliške turistične kmetije in s teh kmetij pridelano zdravo hrano. Letos so se predstavili tudi nekateri razstavljavci in ponudniki od drugod, kot vsako leto pa so tudi letos na sodelovali otroci iz OŠ Šmartno, pevke, harmonikarji in kulturna skupina iz občine Komenda s skečem Zdrava pre-hrana v režiji Franca Martinjaka.

Predsednik Turističnega društva in di-rektor Term Snovik Ivan Hribar je tokrat poudaril, da sejem nadgrajuje ponudbe Term Snovik, saj že sedaj ponujajo gostom zdravo prehrano, pridelano na kmetijah v Tuhinjski dolini. Spodbujajo pa tudi okoli-ške kmetije k razvoju kmečkega turizma in jim pomagajo pri njihovi predstavitvi.

9. Velikonočni sejem

Sponzorji

Pav iz vej ob potokuSkeč zdrava prehrana

Bernard Jarc

ZmagovalciSejem pred Termami

Po končani čistilni akciji

Tuhinjski glas

6

Namen prireditve je promocija zdravega načina preživljanja prostega časa in pre-hranjevanja, organizirala pa sta jo prvo ju-lijsko soboto že dvanajstič zapored Terme Snovik in podjetje Racon. Tudi tokrat sta v Terme privabila številne radovedneže in zabave željne obiskovalcev ter ljubitelje ribjih jedi.

Bilo je vroče. Grelo je sonce izza obla-kov, greli so grelniki in pečice ob pripravi jedi oziroma ob preskušanju receptov.

Že 12. srečanje ljubiteljev postrvi Prvo letošnjo julijsko soboto (5. 7.) je bilo pri plaži Term v Snoviku tradicionalno srečanje

ljubiteljskih in poklicnih kuharjev v pripravi postrvi.

Pokazalo pa se je tudi, da je tekmovanje vsako leto bolj zahtevno in zato tudi vedno bolj vznemirljivo; za obiskovalce, ljubite-lje rib in seveda tudi za tek-movalce zaradi receptov. Tekmovalo je 6 ljubiteljskih in 6 poklicnih kuharjev. Kritično oko tekmovanja pa so sestavljali v strokovni ko-misiji predsednik Stane Omerzu in člani Damjan Krašovec, Tina Dobnik, Maja Plohl, Matevž Hribar, Anamarija Strmljan in Jana Ahčan.

Med ljubiteljskimi kuharji je prvo mesto osvojil Mitja Omerzu. Drugo mesto je zasedel Jan Omerzu, Najmanjši kotliček in bronasto medaljo pa je prejela Janja Rudolf. Pri poklicnih kuharjih pa je zmaga tudi tokrat ostala v Termah Snovik kuharju Božu Sajetu. Alen Praštalo je osvojil 2. mesto, 3. pa je bil Igor Budimir.

Sproščeno in zabavno tekmovanje je Zmagovalec Božo Saje, kuhar v Termah Snovik, in vodja komisije Stane Omerzu

Med udeleženci Eko relija je bil tudiminister mag. Dejan Židan.

vodila Nina Igrutinovič, na harmoniko je igral Matic Hribar. Z nagradno igro pa je obiskovalce zabavala Jana iz Radia Sora.

Kakor vsako leto je tudi letos izkupiček denarja, zbranega na licitaciji, šel za do-brodelno Sonce v Srcu.Če ste prireditev letos zamudili, lepo

povabljeni prihodnje leto, ko bo prvo julij-sko soboto v Termah v Snoviku že 13. za-pored tekmovanje ljubiteljskih in poklicnih kuharjev v pripravi postrvi.

Pripravil A. Žalar

Terme Snovik, društva in Osnovna šola Šmartno vsako leto v Šmarnem na špor-tnem pred šolo in nam koncu s klepetom in

prigrizkom v Termah Snovik pripravijo družabno športno srečanje. Letošnje je bilo že 11. po vrsti v sredo, 4. junija.

Začelo sem je (tradicionalno) s popoldansko no-gometno tekmo, ko so se najprej pomerili člani mladi ekip, nada-ljevali pa so potem slovenski športni-ki, ki so se tudi tokrat pomerili z z n a n i m i

Srečanje športnikovosebnostmi. Presenečenje tega »dvoboja ekip« je bil neodločen rezultat, kar je bil pravzaprav recimo »poraz« za kondicijsko natrenirane športnike...

Da je vse potekalo po ustaljenem progra-mu sta tudi tokrat oskrbela Jože Arko in Andrej Lanišek, za hudomušne in izvirne komentarje pa je tudi tokrat skrbel Rajko Jeglič.

Med gledalci druženja pa so bili tudi predstavniki Zavarovalnice Triglav (po-krovitelj srečanja), OŠ Šmartno, različnih društev iz doline in seveda Term Snovik z direktorjem Ivanom Hribarjem.

A. Ž.

Četrti Eko reliDruštvo Planet Zemlja organiziralo že če-trti Eko reli z namenom, da z zgledomseznani in opozori sodelujoče in javnost nasploh, da je varna in varčna vožnja tudi manj obremenjuje okolje. V tekmovalnem programu je izpred Vodnega mesta Atlantis startlo14 posadk z različnimi vozili z različnimi energenti, ki se danes pri vožnjah uporabljajo na vožnjah po slo-venskih cestah. Med aktivnimi udeleženci letošnjega Eko Relija je bil tudi minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan.

Tokratna pot je potekala tudi po Tuhinjski dolini. Tekmovalci so se med potjo ustavili

v Termah Snovik, kjer so opravili tudi določeno nalogo. Pri Vranskem so se pri-ključili na avtocesto in potem od Lenarta nadaljevali po magistralni cesti do Gornje Radgone.

Vsi udeleženci Eko relija so dokazali, da je mogoče izbrano pot prevoziti v času, ki ga omogočajo prometna pravila, s prilago-jeno tehniko pa bistveno znižati porabo goriva in s tem tudi izpuste vozil. Okolju prijaznejša vožnja pa se pozna tudi na de-narnici, saj je bila letošnja povprečna pora-ba vseh tekmovalnih posadk le 3,27 litra goriva na 100 kilometrov.

Skupinski posnetek vseh, ki so pripravili in delali prireditev.

Tuhinjski glas

7

Pri dekletih je druga spremljevalka po-stala Branka Bojić iz Kranja, prva spre-mljevalka je bila Damjana Metelko, zma-gala pa je Nizozemka Lauria ten Dam. Pri moških je mesto 2. spremljevalca zasedel Jefery Tuhunury, 1. spremljevalec je postal Uroš Kastreuc, naslov mister Term Snovik

Prireditev se je pričela ob pol enajstih dopoldne, ko so se otrokom predstavile maskote. Gostitelj je bil obiskovalcem Term Snovik dobro po-znani Palček Snoviček, ki je v Terme povabil kengurujčka Vzajemka iz Zavarovalnice Vzajemna, super junaka Kuponka z www.ku-ponko.si , medvedka Lina iz Podravke, indi-jančka Vikija z Viki kremnim namazom,

nasmejanega sončka Sonija s pijačo Sola iz Pivovarne Union in kužka Pazija iz Zavarovalnice Triglav.

Maskote so otroke spremljale ob različnih delavnicah, na katerih so si najmlajši pridobivali nagradice in žige. Plesno delavnica je vodila Špela Pibernik; ustvarjalno Manca Kadunc; štafetne igre Aleksandra Rusijan; pevsko delavnico Matic Hribar, kuharsko Božo Salaj, hoja po vrvi čez bazen pa bila na skrbi Slackline Thin. S promocijo in nagradno igro so naše obiskovalce razveseljevali

Vzajemna ter Sola. Poslikavo obraza pa je prevzela umetnica Jasna Zuljič. Festival je povezovala Nina Igrutinovič, trajal pa je to tretje ure popoldne, ko je bil veliki fi nalni žreb.

Da je festival lepo uspel, se v Termah Snovik še posebej zahvaljujejo sponzor-jem Vzajemna, Kuponko.si, Zavarovalnica Triglav, Pivovarna Union, Viki, Podravka, DM.

Naslednje prireditve v Snoviku pri Termah pa bodo od 20. do 23. avgusta, ko bodo etnološki dnevi Tuhinjska doli-na nekoč in danes.

Snovičkov festival z gosti za otrokeV Termah Snovik je bil v nedeljo, 3. avgusta, že tradicionalni Snovičkov festival z gosti za otroke.

V soboto, 14. junija, so bile v Termah vodne vragolije s palčkom Snovičkom za vse obi-skovalce. Kljub napovedi slabega vremena so le-tega čez dan pregnali in se dodobra ogreli med vodno aerobiko v zunanjem ba-zenu, spretnosti in ravnotežje so obiskovalci preizkusili pri hoji po vrvi oziroma tako

imenovanem slacklinu čez bazen, ko smeha in padcev v vodo ni manjkalo. Vabljiva je bila plesna delavnica s Palčkom Snovičkom in delavnica med izdelovanjem akvarijev. Malčki pa so uživali tudi pri teku po vodni preprogi in na vodnem trampolinu.

Vodne vragolije

Lepi balkoni,lepa Tuhinjska dolina

V nedeljo, 20. julija, so v Snoviku izbirali miss in mistra Term Snovik. Prijavilo se je sedem deklet in trije moški, ki so se spre-hodili na snoviški modni pisti. Tako dekleta kot fantje so svoja brhka telesca predstavili tričlanski žiriji, ki so jo sestavljali Klara Krošelj, miss športa 2013, Tilen Leskovec, mister Term Snovik 2012 in Claudi Sovre Markelj, fotomodel, novinar in reporter pri reviji Lady. Dogodek je povezovala Nina Igrutinovič.

Tekmovanje je potekalo v oblačilih za prosti čas in v kopalkah. Pri slednjem je žirija kandidatom in kandidatkam zasta-vljala tudi vprašanja. Po tehtnem premisle-ku smo tako okronali novo miss in novega mistra Term Snovik leta 2014.

Izbirali so miss in mistra

Saj niste pozabili na poznano izbiranje oziroma iskanje najlepših balkonov v Tuhinjski dolini. Nekaj smo jih zadnji me-sec že »ujeli« v objektiv. Še naprej pa velja predvsem vaše sporočanje na telefon 031 638 699. Pokličite in nam predlagajte, ka-terega in kje naj si ogledamo in poslikamo za izbor najlepših. Akcija torej še vedno traja in prav v tem času so povečini balkoni najlepši.

Andrej Žalar

Tuhinjski glas

8

Delo ti zdravje vrne. Pravi, da ima napako, da vidi napake; na gospodarskem in pastoralnem področju. Neka življenjska in pastoralna na-ravnost je v njem.

»Odločil sem se, da postanem duhovnik, ker sem doživljal strahoto II. svetovne vojne, kjer je bilo toli-ko gorja in sovraštva. Sklenil sem, da bom delal za božjo ljubezen. Spoznanje, da je treba delati dobro, me je držalo na površini vsa leta.

Kje ste vse bili?»Bil sem kaplan v Trebnjem; na Vrhniki,

kjer sem učil 6000 otrok 3 leta. Tam sem dobil izkušnjo, kako pridigati, ko nimaš časa za pripravo. To mi še danes pomaga. Potem so me dali na Mirno. Nadškof je na-pisal: Greste v trd kamnolom. Prvi mesec je bilo težko, ampak začel sem z usmiljenjem. Vse je razpadalo, vse cerkve… In tako sem postal zidar, v pravem pomenu besede; saj se tam naredil zidarsko vajeniško službo. Po treh letih sem bil nezaželen. Zaradi pre-velike aktivnosti nezaželena oseba (je pisa-lo), naj me prestavijo, sicer me bodo one-mogočili. Znašel sem se v Trnovski župniji v Ljubljani, »ker sem bi priden« so zapisali. Tam smo se borili za vsak kvadratni meter. Ker sem znal zidat, so mi obrtniki nagajali. Zato sem iskal obrtnike na podeželju in zato sem bil problematičen. Tako je ta fara »V dobro župljanov postala pretežka.« In sem se zato znašel v Polhovem gradcu, kjer je

12 cerkva, kjer ni bilo denarja in sem po vaseh iskal sodelavce. Pa tudi tam so bila določena nasprotja.«Če prav sledim vaši pripovedi, ste

pravzaprav povsod zidali dobre odnose?»Šele ko sem odšel, sem spoznal, kako

lepo so me sprejeli. Cerkve, poslopja so narazen lezla. Ko smo statično sanacijo

Župnik Danijel Kaštrun

Duhovni in nič manj posvetni zidar»Sem napisal na Škofi jo, naj me iz Slovenj gradca dajo na tako župnijo, kjer ne bo treba zidat. Prišel sem v župnijo Sela pri

Kamniku, kjer naj tega ne bi bilo veliko. (Župnik Danijel Kaštrun, rojen 1934 v Preddvoru)

delali, so rekli, koliko bo to stalo. Toliko denarja nisem nikoli videl. Pa smo s skoraj nič denarja delali. Delal sem cerkev in bil sam; pa je prišel še fant, pa dekle in tako je naraščalo sodelovanje. Vse je bilo temno in smo dobili toliko apna, da ga je bilo dovolj za posvetlitev vseh podružnic. Ker ni bilo elektrike, smo vse vozili na Lovrenca. Na

Setnici, kamor hodijo turisti, smo naredili Kapelo sprave.

Bilo je naporno delovno obdobje zidanja in zaradi preutrujenosti sem dvakrat padel komo, bile so pljučnice…«

In potem ste se znašli tukaj, v župniji na Selah?

»Tako je. Tu je samo cerkev, župnišče, Marijin dom, mrliška vežica, pokopališče. Vse strehe je bilo treba zamenjati in v Marijinem domu sem naredil Spominsko sobo.

Dvanajst vasi je v župniji, nekatere so majhne; kot Poljana, Trobelno, Sovinja in Bela peč, Studenca so malo večja. Ko sem prišel, je bilo 750 ljudi, zadnja leta pa števi-lo narašča; Rožično, Sela, Srednja vas, Markovo …; tako da jih sedaj okrog tisoč.

Sicer pa ima župnija okrog 900 duš kristja-nov, dobrih kot pravimo, kakšnih 100 družin, ki dihajo z njo, kakšna tre-tjina pa so prišleki.«

So Terme in turizem spodbudili dogajanje in porast?

»Ko sem prišel, je bila Tuhinjska dolina zaspa-na, nobene kulture, vse

je bilo nekako na tleh. V naši župniji se število obiskovalcev sicer ni povečalo, ker ljudje hodijo različno v različne kraje. Zanimiv pa je zapis v kroniki, da je II. sve-tovna vojna tukaj terjala 73 ljudi, kar je več kot v celem Kamniku.

Pred menoj je bilo tukaj nekaj sijajnih župnikov. Blaž Artel z Brezovice doma, ki

je cerkev zidal, Ivan Tomažič, Ljubljančan je vso cerkev dal preslikat, Matevž Ravnikar pesnik. V dolini je bilo veliko verovanja in poganske dediščine; verovanja v vraže. Ivan Tomažič je bil fotograf in ljudje po1. svetovni vojni, ko je bil tukaj, so mislili, da čara, ko je fi lme kazal. Anton Pavlič s Prtovča je bil tu 37 let. Anton Jamnik je začel pisati zgodovino in kroniko. Zdaj imam Franceta Hvaleta, ki jo piše. Tako sem zbral vse te zapiske in imamo Kroniko zadnjih sto let že v računalniški izvedbi in upam, da bo letos izšla v (klasični) knjižni.«

Mislim, da se ne motim. Tudi tukaj ste zidali, posvetno in duhovno?

»Marijin dom smo obnavljali. Bile so de-nacionalizacijske težave. KS se je preselila v šolo. Dom smo obnovili, ne da bi ljudi kaj prosili. Največje delo je župnišče, ki ga je bilo po vojni treba v celoti obnoviti. Pred mano so ga obnavljali zgoraj, name je padlo pritličje. Največje delo, pravi zalogaj, pa je

bila notranja prenova župnijske cerkve. Ogromno dela je bilo na prezbiteriju. Bila je razmajana, dobesedno nevarna za obrede. Takrat se je potem 160 ljudi odzvalo na pi-smo. Občina je dala, tretjino obljubljenega in z ljudmi smo veliko naredili sami ume-tniško in sicer; posebno ko je šlo za pleska-nje in še prej glede določanja barv. Veliko je pomagal pri prižnici in tronu, pri oltarjih… mojster za baročne zadeve Janez Ahčin s hčerko.«

Koliko časa boste še »zidali«?»Dokler bom še zmogel, potem pa se bom

umaknil ali odšel. Trenutno obnavljamo klopi v cerkvi. Macesnove so, samo ume-tniški okvirji ne. Goba je prišla vanje. Sicer pa imam za počitek dve možnosti; pri brato-vem sinu ali pa v duhovniškem domu.«

Želim vam še veliko zdravja in bodite še dolgo »zidar«.

Andrej Žalar

župnik Danijel Kaštrun

Izredno bogata je spominska soba v Marijinem domu.

Tuhinjski glas

9

Tuji jeziki nas spremljajo dobesedno na vsakem koraku: na letakih in tiskanih oglasih, na spletu, ob gledanju televizije in ob poslušanju radia, na potovanjih ... V splošnem se zavedamo, da je znanje tujih jezikov pomembno, morda pa še nismo povsem uzavestili dejstva, da je z učenjem tujih jezikov potrebno začeti čim prej. In da je dobro, da se učimo več kot en tuj jezik.

Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih jezikov, enostavneje bo! Tuji jeziki bodo tako postali »stalni spremljevalci« v ži-vljenju. Zgodnje učenje tujih jezikov po-maga otrokom razviti samozavest, izgubiti strah pred govorjenjem pred drugimi. Poveča zmožnosti koncentracije in izbolj-šuje slušno razumevanje. Otroci bolje razvijejo svoje osebnostne kvalitete, tole-ranco in družabnost. Poleg tega lahko znanje tujih jezikov v življenju vedno znova obnovijo, nekako tako kot vožnjo s kole-som: ko se tega enkrat naučimo, nikoli več ne pozabimo.

Učenje tujih jezikov je izjemna naložba, ki se nam izplača od trenutka, ko otrok začne v tujem jeziku govoriti prve fraze. Ob učenju tujih jezikov se otroci učijo tudi novih socialnih veščin v praksi, spoznava-jo drugačne življenjske stile in kulture in celo nove prijatelje v drugih državah. Ob vsem tem pa je najpomembnejše to, da doživijo uspeh.

M + 2 = ?Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih jezikov, enostavneje bo!

Učenje tujih jezikov spodbuja tudi mišljenje in razvija možga-ne. Ti otroci prej razvijejo inte-lektualne sposobnosti in so hkrati bolj odprti. Tuji jeziki jim pomagajo, da imajo več občutka za kulturo in razumevanje za drugače misleče.

V zadnjem času lahko spre-mljamo različne razprave o pou-čevanju tujih jezikov v osnovni šoli. Učitelji (in Evropska unija) pri tem zagovarjamo formulo M + 2, kar pomeni, da naj bi se otroci učili materinščine + dveh tujih jezikov. Nekaj let se je težnja uresni-čevala, a letošnje šolsko leto (2014/15) na omenjenem področju prinaša spremembe.

Pred šestimi leti je Ministrstvo za izo-braževanje, znanost in šport začelo s po-stopnim uvajanjem drugega tujega jezika kot obveznega učnega predmeta v osnovne šole (7., 8. in 9. r.). V ta projekt se je vklju-čila 1/3 vseh slovenskih osnovnih šol.

Projekt se je »prijel« in kazal dobre rezul-tate, lani pa je prišlo do večjega preobrata, ko je 6. maja ministrstvo vsem osnovnim šolam sporočilo, da s šolskim leto 2013/14 ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole. Omenjena poteza ministrstva je v nasprotju z Resolucijo o evropski strategiji za večjezičnost (2008), smernicami Evropske unije (1995, Bruselj)

Se nadaljuje na str. 10. >>

V soboto, 12. Aprila, so se v prelepi naravi, ki obdaja Terme Snovik zbrali ljubitelji nordijske hoje. Prva skupina se je podala po 4,3 kilometra dolgi gozdni poti, druga pa do izviral termalne vode. Pred pohodom

so vsi prejeli kratka navodila o pravilni hoji in opravili kratko šolo nordijske hoje.

Pohod so zaključili z razvajanjem v ter-malnih bazenih Term Snovik.

Nordijska hoja v termah

7. Dan druženja in gibanjavseh generacij

V soboto, 17. maja 2014, je bil že tretje leto zapored v Termah Snovik projekt Dan druženja in gibanja vseh generacij. Prireditve se je kljub nekoliko slabšemu vremenu udeležilo prek 60 otrok in odra-slih, ki so uživali v dejavnostih Zelišča. Pohodniki pod vodstvom učiteljic Lučke Drganc, Polone Ravnikar in Brigite Aleš so se podali na pohod do izvira termalne vode.

Ob povratku je bila najprej razglasitev najštevilčnejše družine, najmlajšega in naj-starejšega udeleženca poho-da. Nato so si udeleženci ogledali predstavitev zelišč, ki so jih pripravili učenci pod vodstvom učiteljice Tine Ušeničnik . Pripravili pa so

tudi pogostitev z različnimi zeliščnimi namazi, zeliščnim maslom, pehtranovo in meti-no potico. Sledile pa so še igre v vodi pod vodstvom učitelja Mitje Luknerja. Učenci so uživali ob različnih štafetnih igrah, trampolinu in preprogi v vodi.

Hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi 7. Dneva druženja in gibanja vseh generacij kot tudi vsem udeležencem, ki so si vzeli čas in prišli v Snovik.

Še posebna zahvala velja Termam Snovik, ki nas vsako leto prijazno sprejmejo.

Metka Mozetič-Pančur,koordinator projekta

Tuhinjski glas

10

in določili Sveta Evropske unije (2002, Barcelona), ki narekujejo učenje vsaj dveh tujih jezikov v osnovni šoli. Prav tako ta odločitev nasprotuje Resoluciji o nacional-nem programu za jezikovno politiko 2012/16, ki določa, da se mora poskrbeti za uveljavitev obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole.

Razlogi za ukinitev drugega tujega jezika v osnovni šoli so po mnenju predlagateljev zakona v zelo različnih zmožnostih učen-cev in potrebi po varčevanju, ob tem pa še poudarjajo, da bodo vsi otroci, ki bodo to želeli, imeli še naprej možnosti učenja tujih jezikov. Iniciativni odbor za ohranitev ob-veznega drugega tujega jezikav osnovnih šolah meni, da gre za podcenjevanje jezi-kovnih sposobnosti otrok; z ukinitvijo ob-veznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah se jezikovne možnosti otrok siroma-šijo, odvzema se sposobnost za kvaliteten razvoj družbe, šolstva in konkuriranja na domačem in evropskem trgu delovne sile. Hkrati gre za namerno potiskanje učenja jezikov v zasebni sektor.

OŠ Šmartno v Tuhinju je ena od osnov-nih šol, ki učencem že vrsto let omogoča

učenje drugega tujega jezika in je bila ena od prvih v Sloveniji, ki se je priključila omenjenemu projektu ministrstva. S pred-metom imamo torej številne izkušnje, ki so izjemno pozitivne, zato bomo z izvaja-njem drugega tujega jezika nadaljevali tudi v prihodnje. V šolskem letu 2014/15 se bo drugi tuji jezik izvajal v zadnjem izobraže-valnem obdobju (7., 8. in 9. r.), pri čemer bo v 7. r. potekal kot obvezni izbirni pred-met. Prav tako pa se nemščina »seli« tudi v 4. r., kjer se bo izvajala kot neobvezni izbirni predmet.

Ker pouk v 4. r. poteka tako na podru-žnicah kot na matični šoli, se je šola potru-dila po svojih najboljših močeh in pouk drugega tujega jezika zagotovila vsem učencem 4. r. (matična šola in podružnice), kar je velik logistični in organizacijski za-logaj (prevozi idr.). Nemščina v 4. r. bo tako potekala enkrat tedensko (6. in 7. šolsko uro; skupaj 2 uri tedensko), in bo metodološko in didaktično prilagojena tej

starostni skupini. Poleg razvijanja jezikov-nih spretnosti in besedišča ožjega in širšega otrokovega okolja (predstavitev sebe in drugih, moj dom, predstavitev učilnice, dejavnosti, prebivalci, jeziki …) bomo veliko časa namenili predvsem igri, petju in drugim dejavnostim, ki so otrokom v tem starostnem obdobju še posebej blizu. Pri tem pa se bomo osredotočali na poslu-šanje, branje, tvorjenje preprostih besedil (poudarek je na ustnem in ne pisnem izra-žanju) in na medkulturnost.

Veseli smo, da so se učenci 4. r. v tako velikem številu odločili za obiskovanje drugega tujega jezika. Veliko zanimanje za nemščino nas navdaja z upanjem, da se v Tuhinjski dolini že zavedamo pomemb-nosti znanja drugega tujega jezika in da nam ni vseeno, kaj nam bo prinesla prihodnost!

Julija Remenik, učiteljica nemščine na OŠ Šmartno v Tuhinju

Sredi leta je izšla zanimiva knjižica z na-slovom Pravljica o Palčku Snovičku. V nakladi500 izvodov sta jo izdala Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik. Besedilo je uredila Jožica Hribar, grafi čna oprema in oblikovanje pa je delo Joje Flis Jurko. Sicer pa je pravljica nastala v delav-nici kreativnega pisanja v Termah Snovik. Slovenskemu izidu že pripravljajo še an-gleški prevod. - A. Ž.

Pravljicao Palčku Snovičku

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMAV Eko Termah Snovik- Kamnik, d.o.o. in Zarji Kovis, d.o.o. si vseskozi prizadevamo za razvoj kvalitetnih storitev, zato izobražujemo in usposabljamo zaposlene in podpiramo redno izobraževanje dijakov in študentov.Za letošnje šolsko leto v okviru Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, razpisujemo naslednje namere štipendiranja kadrov:

Molkova pot 5, 1240 KAMNIKPoklic/smer izobraževanja Raven/vrsta izobrazbe Št. štipendijNatakar/gastronom hotelir 4. 2Kuhar/gastronom hotelir 4. 2Gostinski tehnik – natakar - gastronom 5. 2

Gostinski tehnik – kuhar - gastronom 5.

2

Diplomirani organizator poslovanja v turizmu 6.b ali 7. 2

Molkova pot 5, 1240 KAMNIKPoklic/smer izobraževanja Raven/vrsta izobrazbe Št. štipendijMonter strojnih instalacij 4. 2Oblikovalec kovin 4. 2Elektrikar- energetik 4. 2Univ. dipl. inž. strojništva ali diplomirani inženir strojništva 7 oz. 6/b. 1

Univ. dipl. inž. eletrotehnik ali dipl inž. elektrotehnik 7 oz. 6/b 1

Inženir mehatronike 6/b 1

Vsi zainteresirani naj vloge oddajo na naslov: Terme Snovik-Kamnik, d.o.o.Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali na e-mail: pavla.tomec@zarja-kovis.si.

(Nadeljevanje s str. 9.)

Tuhinjski glas

11

Konjeniški klub Komenda

Kasaška prireditevin jesenski kmetijsko-obrtniški sejem

v KomendiKASAŠKA DIRKA

v nedeljo, 21. 9. 2014, ob 14.30 uri

JESENSKI KMETIJSKOOBRTNIŠKI SEJEM

od petka, 3. 10. 2014 do nedelje, 5. 10. 2014

V TRGOVINI po ugodnih cenah nudimo:aktualne sadike zelenjadnic in rož, vrtno orodje,oprema, gnojila in ostali kmeti jski material

UGODEN odkup krav, bikov in telic za izvoztel.: 01/831-76-28, 041/ 612 646

NOVO! Odkopujemo hlodovino smreke, jelke in bora v sodelovanju z Lip Bohinj.

KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o.Trg talcev 1 , 1240 Kamnik

VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU SREČANJE ČLANOV KLUBA PALČKA SNOVIČKA

20.8. – 23.8. ETNOLOŠKI DNEVI TUHINJSKA DOLINA NEKOČ IN DANES

13.09. KUHARSKA DELAVNICA

21.09. POHOD NA MENINO PLANINO

04.10. PRIPRAVE NA LJUBLJANSKI MARATON

31.10. SEŽIG ČAROVNICE

01.11. TEKMOVANJE V PRIPRAVI PALAČINKZA VSO DRUŽINO

08.11. DAN NORDIJSKE HOJE

06.12. MIKLAVŽEV TEK

21.12. BOŽIČNA ZGODBA Z ŽIVIMI JASLICAMI

25.12. OBISK MAŽORETK IN BOŽIČKA

PRIREDITVEV LETU 2014

EV R O P S K

I

ZN

AK

Z A O K O

LJ

EOKOLJU PRIJAZNE TERME

Pri termah Snovik20.8. – 23.8.

ETNOLOŠKI DNEVI TUHINJSKA DOLINA

NEKOČ IN DANES

• Vsako soboto med 10.30 in 14.30 uro rajanje s Palčkom Snovičkom.

• Vsako prvo soboto v mesecu ob 11. uri srečanje članov Kluba palčka Snovička

• Začetni in nadaljevalni PLAVALNI TEČAJI za otroke in odrasle. Možnost enomesečnih, trimesečnih in celoletnih plavalnih tečajev.

• ROJSTNODNEVNE ZABAVE . Izbirate lahko med: rojstnodnevne vodne vragolije; potapljaški rojstni dan ali pa praznovanje v naravi

• Organizirana vodna telovadba ob 10. in 16. uri

• Občani Kamnika in Komende 15% popust pri nakupu prenosljive bazenske vstopnice

Otroci! Včlanite se v Klub palčka Snovička in si pridobite številne ugodnosti. Od pravljice o palčku Snovičku, brezplačnih vstopov v bazen, popustov na plavalne tečaje in rojstne dneve itd.

PESTRA JESEN V TERMAH SNOVIK

V restavraciji Potočka smo pripravili za vas: • Dnevno sveža kosila - izbirate lahko med 4 meniji • Tuhinjska postrv na 10 načinov.

Že od 8,00€ dalje • OKUSI KAMNIKA (trnič, tuhinjska fi la,

Snoviška rezina)

Pohod na Menino planino 21. 9.

Tradicionalni pohod Terme Snovik - Menina planina bo letos v nedeljo, 21. septembra. Udeleženci se bodo podali

na pot iz Term Snovik ob 7. uri. Več informacij o poznanem in vse bolj

priljubljenem pohodu, ki ga organizira Turistično društvo Tuhinjska dolina,

interesenti dobijo na GSM 041 633 779. Lepo povabljeni.