TEČAJ ZA OPERATIVNEGA GASILCA

POŽAR IN NEVARNE SNOVI

Predavatelj Slavko Tkalec VGČ II.st

2018 Središče ob Dravi

UČNA VPRAŠANJA

• Gorenje in požar• Pogoji za gorenje – požarni tetraeder• Vzroki požarov • Požarni razredi • Samovžigi • Produkti gorenja in njihove nevarnosti za gasilca • Eksplozije • Faze požara Dinamika razvoja požara v prostoru in na prostem v odvisnosti od

pogojev za gorenje • Požarni preskok in povratni ogenj• Gašenje Gasilna sredstva • Gasilni učinki gasilnih sredstev• Nevarne snovi Označevanje nevarnih snovi • Nesreča z nevarno snovjo • Osebna in skupna zaščitna sredstva gasilcev pri nesrečah z nevarno snovjo

GORENJE IN POŽAR

• GORENJE Gorenje je kemijska reakcija oksidacije, kar pomeni, da

gre za spajanje snovi s kisikom. Kot vsaka reakcija, tudi ta reakcija za začetku potrebuje neko aktivacijsko energijo (potrebna je zadostna količina toplote), kasneje pa se ob gorenju običajno sprošča več kot dovolj toplote, da reakcija samo sebe vzdržuje pri življenju. Ker je sproščene toplote pri gorenju več kot porabljene, je gorenje eksotermna reakcija. Poleg toplote se pri gorenju sprošča velik del energije tudi v obliki svetlobe, nastajajo pa tudi saje in razni plini, od katerih so nekateri tudi strupeni

GORENJE IN POŽAR

• Za gorenje je običajno potrebno vsaj 17% kisika v zraku. V določenih primerih je možno tudi gorenje pri nižjih koncentracijah kisika ali pa celo brez prisotnosti zračnega kisika. Tak primer je gorenje belega fosforja v atmosferi klora ali gorenje določenih snovi (oksidantov), ki vsebujejo v svoji strukturi dovolj (lastnega) vezanega kisika – nekatere snovi lahko gorijo celo pod vodo.

• Gorenje pogosto predstavimo s pomočjo t.i. »požarnega trikotnika«, ki prikazuje vse potrebne pogoje za gorenje. Za gorenje so namreč potrebni trije elementi, ki so: gorljiva snov, kisik in zadostna količina toplote. Če katerikoli izmed teh elementov izostane, potem gorenje ni možno.

GORENJE

• Je kemični pojav, pri se gorljiva snov spoji s kisikom ob pojavu toplote

• Glede na hitrost procesa oksidacije razlikujemo

-oksidacijo brez plamena

-oksidacijo s pojavom plamena

POGOJI ZA GORENJE

• POŽARNI TETRAEDER četrti potreben pogoj je sprožena – začeta reakcija oksidacije ali spajanja gorljive snovi s kisikom. Šele, ko je izpolnjen tudi ta pogoj govorimo o gorenju

POŽAR

• POŽAR je vsako neobvladano gorenje, ki se nekontrolirano širi in s tem povzroča škodo ter ogroža zdravje ali celo življenja ljudi. Pri požaru se sprošča veliko toplote, dima in tudi bolj ali manj nevarnih snovi, zato je potrebo biti pri gašenju požarov izredno previden. Požare je običajno precej lažje preprečevati z raznimi preventivnimi ukrepi, kot pa jih dejansko gasiti. Kljub temu so požari zelo pogosti. Za uspešnejše gašenje požara oziroma v izogib pretiranemu izpostavljanju nevarnostim med procesom gašenja je zelo pomembno tudi poznavanje dinamike požara, tj. razvoja in širjenja požara.

Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju

Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju

so:

• nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električnih blazin, kaloriferjev, likalnikov, peči itn.), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava itn.;

• kajenje v postelji;

• neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki;

• nepazljiva uporaba sveč.

vir:http://www.utexas.edu/safety/ehs/

vir:http://www.utexas.edu/safety/ehs/

vir:http://www.utexas.edu/safety/ehs/

vir:http://www.utexas.edu/safety/ehs/

POŽARNI RAZREDI

• Požari se delijo na skupine glede na to, kateri materiali gorijo.

• Razred A -požari trdnih snovi: les, papir, slama,tekstil

POŽARNI RAZREDI

• Razred B – požari vnetljivih tekočin: bencin, olja, masti,laki, vosek itd

POŽARNI RAZREDI

• Razred C –požari vnetljivih plinov: mestni plin, acetilen, propan butan itd

POŽARNI RAZREDI

• Razred D – požari kovin : aluminij, magnezij, natrij , kalij itd

• Največja nevarnost pri teh požarih je, ko se vžgejo

ostružki, opilki ali pa talina kovin. Gašenje z vodo ima lahko katastrofalne posledice, saj ta ob dotiku s kovino, ki izgoreva z zelo visokimi temperaturami, razpade na vodik in kisik, ki tvorita t. i. pokalni plin, zato pride do eksplozije. Za takšne požare so na voljo posebni gasilni praški, za gašenje pa lahko uporabimo tudi priročna sredstva (čist suh pesek, cement v prahu)

Razred D – požari kovin : aluminij, magnezij, natrij , kalij itd

Razred F – požari jedilnih olj in maščob v (kuhinjah itd.)

SAMOVŽIGI

• Vžig povzroči toplota,ki se iz določenih vzrokov pojavi v snovi sami in povzroči vžig.

Po vzrokih, ki povzročajo samovžige delimo le-te v tri skupine:

1) Fizikalni

2) kemični

3) biološki samovžig

SAMOVŽIGI

• Fizikalni samovžig

-torne ploskve premalo ali nepravilno mazane-mehanska energija se pretvarja v toplotno-trenje

- zbiranje toplote v središču gorišča- leča -papir,slama,les, okensko steklo-zavesa

SAMOVŽIGI

• Kemični samovžig

• Beli fosfor , mastne krpe, živalske dlake, kalcijev oksid (živo apno), kalijev karbid –nastaja acetilen, solitrna kislina, ostružki

• Kemični samovžig premoga

- vrsta premoga, najnevarnejši lignit in rjavi

- velikost kosov in višina sloja , večji kosi pomešani z majhnimi

-vlaga in kaltizatorji, najnevarnejše manjše količine vlage,neakomerno namočen

SAMOVŽIGI

• Biološki samovžig –slabo posušeno seno,repni rezanci, krmila,vlažen plevel, slabo sušena koruza, kup gnoja, koposnik

- stopnje požarne nevarnosti:

- do 45 stopinj ni nevarnosti

- od 45 do 60 potrebno opravljati meritve

- 60-70 požarna nevarnost

- več kot 70 stopinj – resna požarna nevarnost

PRODUKTI GORENJA

• A-TRDNI (PEPEL)

• B- PLINASTI

• Pepel – vsebuje snovi, ki niso mogle zgoreti (organske pri lesu) in gorivo,ki je ostalo od nepopolnega gorenja

• Dim - je zmes zgorelih plinov, vodnih in katranovih par, neizgorelih saj in lahkega pepela ter plinov, ki so odvisni od goriv

POPOLNO IN NEPOPOLNO GORENJE

• POPOLNO GORENJE

-popolno gorenje je tisto gorenje, pri katerem so prisotne zadostne količine kisika

* NEPOPOLNO GORENJE

- niso prisotne zadostne količine kisika. Pomanjkanje kisika povzroča nepopolno gorenje, nastajajo ostanki gorenja in sežganine

PRODUKTI GORENJA

• Ogljikov dioksid CO 2

- je plin brez vonja

- 1,5 krat težji od zraka

- negorljiv

-ni strupen

- spodriva zrak – zato je človeku nevaren, 3% v zraku povzroča občutek zadušljivosti, 8% je nevarno območje, 25% nastopi takojšnja smrt

PRODUKTI GORENJA

• Ogljikov monoksid –CO

- je brez barve

- lažji od zraka

- strupen plin

- eksploziven –gorljiv

- Deluje kot krvni strup

0,01% je že nevaren

0,05% čutimo glavobol

0,2 % povzroči smrt v 10 sekundah

1% je trenutna smrt

PRODUKTI GORENJA

• Drugi nevarni plini

- nastanejo pri gorenju kemikalij in umetnih snovi

* žveplov oksid

* dušikovi oksidi

* klorovi oksidi

* Cijanov oksid

EKSPLOZIJE

• Eksplozija je hitro potekajoče gorenje,odnos gorljive snovi na pram kisiku je točno v določenem razmerju.

• Intenzivnost je odvisna od:

- vrste snovi

-velikosti delcev

- zunanjih pogojev –temperature

-prisotnosti kisika

EKSPLOZIJE

• FIZIKALNA EKSPLOZIJA

- Nastane zaradi širjenja snovi v zaprti posodi, ki ne vzdrži več pritiska in se razleti.(zmržjena voda razžene posodo),zaprta steklenica z vodo ali drugo tekočino se segreta razleti, jeklenko s stisnjenim plinom na vročini raznese, poln sod bencina se v vročini razleti itd.

EKSPLOZIJE

• KEMIČNA EKSPLOZIJA

- je hitro izgorevanje pri gorenju se tvorijo plini,ki imajo večjo prostornino.

- v trenutku se razvije velika količina toplote

- rušilni val( plinasti produkti dajo velik volumen

- Zmes gorljivega plina in zraka eksplodira, če je njuno razmerje v določenih mejah in če pride zmes v dotik z ognjem, iskro ali žarečim predmetom.

EKSPLOZIJE

• PRAŠNE EKSPLOZIJE

- POGOJI: Gorljiva trdna snov zdrobljena v zadosti majhne delce.

- temperatura, snovi oziroma ozračja

- odstotek vlage

- odstotek kisika

FAZE POŽARA

• FAZE POŽARA V OBJEKTU

• Faza vžiga –faza začetnega požara

• Faza rastajočega požara

• Faza razvitega požara

• Faza pojemajočega požara

FAZE POŽARA

• Razvoj požara• Ko se sklenejo elementi požarnega trikotnika, lahko gorenje

napreduje izredno hitro. Od vžiga naprej:• se lahko gorenje širi na sosednje gorljive snovi in preide v polno

razviti požar• lahko gorenje preneha, ko pogori začetno gorivo• lahko gorenje preneha, ko zanj zmanjka zraka – raven kisika pade

pod 15 do 17 volumskih odstotkov. Ob tem preneha zgorevanje s plamenom, nadaljuje pa se zgorevanje z žarjenjem. Gorenje je počasnejše, ugasne lahko tudi samo od sebe

• Lastnost požara opisujejo požarne krivulje, ki po navadi prikazujejo razmerje med časom in hitrostjo sproščanja toplote.

• Požarno krivuljo sestavlja več faz, kamor prištevamo vžig, čas pred požarnim preskokom, požarni preskok, čas po požarnem preskoku in fazo upadanja požara.

DINAMIKA RAZVOJA PŽARA V PROSTORU

• Dinamika požara v prostoru• Razvoj požara je v prostoru odvisen od gorljive

snovi in vrste gorenja (dim, plamen, itd.). Gibanje delcev dima in nezgorelih plinov je odvisno od dotoka zraka v prostor. Zelo pomembni pri razvoju požara so tudi razni gradbeni elementi, ki s svojo požarno vzdržnostjo ovirajo in upočasnjujejo širjenje požara. V prostoru se lahko ustvarijo tudi nezadostni pogoji za gorenje (npr. veliko dima in premalo zraka), zaradi česar požar začne pojenjati.

DINAMIKA RAZVOJA POŽARA

• Dinamika požara na prostem

• Bistvena razlika v primerjavi s požari v prostoru je ta, da na prostem ni nekih sten oziroma podobnih ovir, ki bi zadrževale ogenj na mestu. Niti ni problemov z dotokom svežega zraka, saj je gibanje zraka na prostem naravno in močno vpliva na širjenje požara. Pri požarih na prostem je odvajanje toplote precej večje, kot pa pri požarih v prostoru

POŽARNI PRESKOK IN POVRATNI OGENJ

• Požarni preskok• Gre za trenutek, ko nenadoma pride do popolnega razvoja

požara in je hipoma v ognju čisto vsa površina oziroma vsa gorljiva snov v prostoru gorenja. Do takšnega požara polnega obsega pride zaradi plinske eksplozije, samovžiga, nenadnega dotoka zraka v prostor, itd. Požarni preskok se pojavi, kadar je večina gorljivih plinov oziroma večina površine v prostoru segreta do temperature vnetišča gorljivih plinov v prostoru. Običajno se to zgodi pri temperaturah med 500 in 600 °C.

• Če sumimo, da bo v kratkem lahko prišlo do izbruha požarnega preskoka, ga lahko preprečimo, tako da z razpršenim curkom ohladimo in razredčimo vroče pline pod stropom.

POŽARNI PRESKOK-FLASHOVER

• ognjeni valeči zublji, ki sikajo iz

črnega dima pod stropom

• visoka temperatura, ki vas prisili k

tlom

- dim se hitro spušča k tlom

POVRATNI OGENJ- BACKDRAFT

• Ko se vrata odprejo podtlak povzroči, da v prostor hipoma potegne zrak in s tem kisik iz zunanjosti. Zaradi visoke temperature v prostoru in zadostne količine gorljivih plinov (produktov nepopolnega gorenja) se ti plini hipoma vžgejo, kar povzroči vzbuh ali eksplozijo. Se pravi spet se vzpostavi požarni trikotnik in zaradi idealnih pogojev je reakcija lahko zelo burna. Efekt se zgodi v nekaj sekundah po odprtju vrat!

POVRATNI OGENJ- BACKDRAFT

• malo ali nič vidnih plamenov• visoka temperatura prostora• (vroča vrata)• počrnjena okna, na katerih se poznajo• črne oljnate kaplje• sikanje plamenov oziroma dima iz odprtin• (izpod vrat)• v prostor vleče zrak (v prostoru je podtlak)• vidni so lahko modrikasti plameni (CO)• meja dima v prostoru se konstantno dviga

in spušča

POVRATNI OGENJ- BACKDRAFT

• Zunanji znaki za pojav in kako ga kontrolirati

• Ali so na zunaj kakšni vidni znaki, ki kažejo na možnost tega pojava?Najbolj značilni so tile:- Gost temen dim se vali iz odprtin, tudi pri tleh!- Značilno je tudi vrtinčenje dima in izmenično puhanje izpod vrat- Dim ali plameni sikajo iz odprtin- Okna se lahko rahlo tresejo in stekla so zelo vroča- Pojavljajo se modrikasti plameni (ogljikov monoksid)

GAŠENJE

• Je proces s katerim prekinemo gorenje s sredstvi.

• Odstraniti moramo enega izmed 3 pogojev:

- toploto

- Kisik

- Gorljivo snov

POSTOPKI GAŠENJA OVZEM - toplote, gorljive snovi , kisika kemična reakcija ODSTRANJEVANJE - zaprtje dotoka - fizična odstranitev

OHLAJEVANJE - voda

DUŠENJE - pena - prah - ogljikov dioksid - pena - prekrivanje - priročna sredstva za dušenje

GASILNA SREDSTVA

• VODA

- gasi ohlajevalno, dušilno

*dobre lastnosti vode

- na razpolago v večjih količinah

- jo lahko pretakamo

- gasilni učinek je dober

-ne ogroža človekovega zdravja

- voda, ki namoči gorljive snovi, prepreči začasni vžig

- jo uporabljamo kot curek, prho, meglo ali paro

GASILNA SREDSTVA

• VODA

• slabe lastnosti:

- pri višjih temperaturah razpade

- snovi kot: fižol, koruza, žito, gobe močno nabreknejo

- tkanine ,usnje,papir – namočene izgubijo obliko ali barvo

- ne smemo gasiti v določenih primerih vnetljivih tekočin

GASILNA SREDSTVA

• GASILNE PENE:

- kemične

- zračne

*zračna pena

- težka

- srednja

- lahka

GASILNA SREDSTVA

• OGLJIKOV DIOKSID -CO2

- tekoč ogljikov dioksid pod tlakom

- tlak v jeklenki e pri 15 *C 49,3 bara

- gasi z dušenjem

- 30% v ozračju onemogoči gorenje

- nima škodljivega učinka

- Električnega toka ne prevaja

- uspešno gasi tekočine in pline

GASILNA SREDSTVA

• GASILNI PRAŠKI

- suho gašenje –dušilni učinek

- uspešno gasimo goreče tekočine, pline, papir slamo pa le v začetku

- kovine gasimo z D praški

- el. napetost (razred E) do 1000 v

GASILNA SREDSTVA

• HALOGENIZIRANI OGLJIKOVODIKI -HALONI

- Antikatalitično gašenje- zaviralni učinek

- Hlapi pare so težji od zraka

- Gasi pri koncentraciji 3-5%

- Ni strupen in ne zadušljiv –draži pa dihala in ustvarja ozonsko luknjo.

GASILNA SREDSTVA

• INERTNI PLINI IN NJIHOVE MEŠANICE

*največ se uporabljajo dušik, orgon

- gasijo dušilno izpodrivajo kisik

GASILNA SREDSTVA

• NARAVNA GASILNA SREDSTVA

- sneg, pesek, zemlja, pepel, vlažna žagovina

• NAPRAVE ZA GASILSKO PRVO POMOČ

*Priročna gasilna sredstva in oprema

*Ročni in prevozni gasilniki

- razni pokrovi, prti, gasilne metle ali drevesne veje

- vedra, vodovodna cev,

-moka

NEVARNE SNOVI

• Nevarne snovi so snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. In sicer:

• eksplozivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje, itd.

OZNAČEVANJE NEVARNIH SNOVI

Označevanje nevarnih snovi po GHS sistemu

• Globalno poenoten sistem razvrščanja, pakiranja in označevanja kemikalij37 GHS –(Globally Harmonised System) Uredba CLP (Classification, Labelling & Packaging) št. 1272/2008 je bila objavljena 31.12.2008 v UL EU, veljati pa je začela 20.01.2009. GHS se imenuje nov sistem razvrščanja, pakiranja in označevanja, ki je podrobneje opisan v zgoraj omenjeni uredbi. Skupen dogovor držav na ravni ZN (po 40 letih dopolnjevanja). Kompromis najmanj 3 znanih sistemov (EU, CAN, ZDA…). Uredba obsega 1355 strani. Lahko bi rekli, da je REACH osnova za GHS (v postopku registracije snovi se bodo zbrali vsi potrebni podatki o snovi, ki bodo potem osnova za razvrstitev po pravilih GHS). GHS- Prehodno obdobje: Sočasno: stari sistem in GHS.

Izključno le GHS: • snovi: od 1.12. 2010 – na policah 1.12.2012,• zmesi: od 1. 6. 2015 – na policah 1.6.2017.

Novi izrazi, ki so opredeljeni v uredbi GHS

-Razred nevarnost - pomeni vrsto fizikalne nevarnosti ali nevarnosti za zdravje ali okolje. - Kategorija nevarnosti - pomeni nadaljnjo razčlenitev po kriterijih znotraj vsakega razreda nevarnosti, ki določa resnost nevarnosti. - Stavki o nevarnosti (H) - pomeni besedilo glede razreda ali kategorije nevarnosti, ki opisuje vrsto nevarnosti, ki jo povzroča nevarna snov ali zmes, po potrebi pa tudi stopnjo nevarnosti (R-stavek). -Previdnostni stavki (P) - pomeni besedilo, ki opisuje priporočeni(-e) ukrep(-e) za zmanjšanje ali preprečevanje negativnih učinkov, ki so posledica izpostavljenosti nevarni snovi ali zmesi zaradi njene uporabe ali odstranjevanja (S-stavek). -Opozorilna beseda - pomeni besedo, ki označuje relativno stopnjo nevarnosti, ki bralca opozori na morebitno nevarnost; ločimo med dvema stopnjama – nevarno in pozor. - M-faktor - pomeni množilni faktor, ki se uporablja za koncentracijo snovi, razvrščene kot akutno nevarne za vodno okolje iz kategorije 1 ali kronično nevarne za vodno okolje iz kategorije 1, da lahko z metodo seštevanja razvrstimo zmes, v kateri je prisotna snov.

Novi sistem razvrščanja, pakiranja in označevanja prinaša menjavo starih EU simbolov za GHS piktograme

Označevanje po STAREM, NOVEM

Nevarne lastnosti po novem:

Številka nevarnosti in UN številka

• (identifikacijske številke Združenih narodov)(na oranžni tabli) je sestavljena iz dveh ali treh številk ali je k temu dodana še črka.

KEVLERJEVO ŠTEVILO

ŠTEVILKA NEVARNIH SNOVI IZ SPISKA OZN

• POMEN PRVEGA ŠTEVILA:

• 1= eksplozivna snov

• 2= plini (pod tlakom ali utekočinjeni)

• 3= vnetljive tekočine, plini ali hlapi

• 4= vnetljive trdne snovi

• 5= oksidirajoče snovi ali organski peroksidi

• 6= strupene snovi ali strupi

• 7= radioaktivne snovi

• 8= jedke snovi

• 9= tveganje ob spontanih burnih reakcijah

• Vrste nevarnosti, ki jih označuje druga številka:

• 0= ni posebne nevarnosti

• 1= nevarnost eksplozije

• 2= nevarnost nastajanja plinov

• 3= vnetljivost

• 4= značilno samo za taline

• 5= oksidirajoče lastnosti

• 6= strupenost

• 7= radioaktivnost

• 8= nevarnost burne kemijske reakcije

• 9= tveganje ob spontanih burnih reakcijah

Tabela pomnoženih ali ponavljajočih se številk, ki označujejo povečano nevarnost:

• 22= globoko podhlajen plin

• 33= zelo vnetljiva tekočina

• 44= trdna snov, ki je s taljenjem prešla v tekočino

• 55= zelo močan oksidant

• 66= zelo močan strup

• 77= zelo močna radioaktivna snov

• 88= zelo močno jedko sredstvo

POSEBNOSTI• Kadar je druga številka 0

pomeni, da nevarna snov nima posebno močnih reakcijskih lastnosti.

• Kadar število sestavljajo trije znaki pomeni, da obstaja možnost verižne reakcije.

• Kadar je številkama dodan X pomeni, da bo snov burno reagirala z vodo.

• X= nevarnost pri stiku z vodo

NESREČA Z NEVARNO SNOVJO

• NESREČA Z NEVARNO SNOVJO Nesreča z nevarno snovjo je dogodek ( ali vrsta dogodkov ) povzročen po nenadzorovanih naravnih in drugih silah in je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem in prevozom ter s tem ogroža življenje in zdravje ljudi ter živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženje ter ima škodljive vplive na okolje. Do nesreče z nevarno snovjo lahko pride zaradi uhajanja, iztekanja, razsutja ali požara nevarne snovi. Nesreče z nevarnimi snovmi se lahko zgodijo: a) pri nepremičnih virih tveganja (gospodarske družbe, ki na območju svojega delovanja proizvajajo, skladiščijo ali uporabljajo nevarne kemikalije), b) pri prevozih nevarnega blaga po cesti, železnici, v zraku in po morju c) ekološke nesreče v kmetijstvu in privatnem sektorju zaradi neprimerne, nestrokovne in neodgovorne uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, neprimerno skladiščenih ali odvrženih nevarnih snovi, iztekanje kurilnega olja. d) terorizem e) vojna

NESREČA Z NEVARNOSNOVJO

• Pri nesrečah z nevarno snovjo vodja intervencije uporablja PIRS postopek:

• P – prepoznati,

• I – izolirati,

• R – rešiti, omejiti,

• S – sanirati.

• Prepoznati

• Če želimo varno in hitro opraviti svoje delo moramo najprej vedeti s čim imamo opravka. Se pravi najprej moramo ugotoviti katera ali katere snovi so prisotne na mestu nesreče. To poskušamo ugotoviti z varne razdalje na podlagi vidnih označb, ki jih morajo imeti objekti in prevozna sredstva, katera skladiščijo, uporabljajo ali prevažajo te snovi. Če takih označb ni nastane težava o kateri pa bomo spregovorili kdaj drugič.

• Izolirati

• Ko smo snov prepoznali moramo iz navodil prebrati kakšna je ogroženost za okolico in temu primerno izolirati območje. Iz tega območja je treba odstraniti vse vire dodatnih nevarnosti in ga seveda začasno evakuirati.

• Rešiti, omejiti• Najprej je potrebno iz območja

nesreče rešiti ponesrečence. To je prva naloga kateri moramo

dati absolutno prednost. Moramo jih iznesti iz območja direktne nevarnosti in jih predati čim

hitreje v medicinsko oskrbo.

• Naslednja naloga je preprečiti širjenje nesreče. Načine in metode izberemo glede na to kam in kako se nesreča širi

Tu je poleg dobre usposobljenosti pomembna tudi izkušenost tako operativcev v

območju direktne nevarnosti, kot vodje intervencije.

• Ko smo preprečili širjenje je potrebno območje, ki se je pri nesreči onesnažilo sanirati. Treba je v največji možni meri vzpostaviti takšno stanje terena kot je bilo pred nesrečo.

• Pri tem koraku pa se v proces morajo vključiti tudi druge službe. V mislih imam predvsem

inšpektorje za varstvo okolja, ki bi morali določiti načine sanacije terena, ter tudi načine

čiščenja uporabljene opreme. Tu pa se na terenu pojavijo težave, saj to področje ni najbolje

urejeno in ga bo v prihodnje potrebno urediti.

DEKONTAMINACIJA

• ČIŠČENJE IN DEKONTAMINACIJA OPREME

• Vso opremo, katera se je uporabljala na intervenciji je potrebno temeljito očistiti.

• To opravimo v servisni coni z nevtralizatorji (odvisno od snovi) oziroma z vodo.

OBLEKE ZA ZAŠČITO PRED NEVARNIMI SNOVMI

• Za delo z strupenimi in agresivnimi snovmi.

• So enodelne ali dvodelne.

• Večslojne.

• Viton,Butil - Kavčuk in razni Polamidi.

• Ida se nosi pod ali nad obleko.

• Zadrga in zapenjala morajo biti plinotesna.

• Tipizaciji GZS.

ZAŠČITNA OPREMA

Ščiti nas pred:

• Plinastimi snovmi in hlapi.

• Kislinami in lugi.

• Trdnimi nevarnimi snovmi

ZAŠČITNA OPREMA

• ZAŠČITNA OPREMA• Za učinkovito posredovanje je treba primerno opremiti posredovalce. V ta

namen se v Sloveniji uporabljajo štiri stopnje zaščite.• Prva stopnja je zaščita z osnovno gasilsko opremo in IDA.• Druga stopnja je kapljevinska zaščita oziroma obleka proti obrizgu, ki je

razdeljena v podskupini 2A in 2B.• Tretja stopnja je plinsko tesna zaščita.• Četrta stopnja je zaščitna obleka za izredno hladne oziroma podhlajene

snovi.• Glede na tip snovi in predvsem njene lastnosti je treba za ukrepanje izbrati

najprimernejšo opremo, za manj zahtevna dela in dela, ki so odmaknjena od neposrednega stika, pa se lahko uporabi tudi lažja zaščitna obleka. Pri ravnanju s kislino (prečrpavanje, tesnjenje...) je treba uporabljati tretjo stopnjo zaščite, medtem ko pri preventivnem tesnjenju jaškov in dekontaminaciji lahko uporabljamo zgolj drugo stopnjo začite. Primer uporabe primerne zaščitne opreme je viden na sliki 2.

ZAŠČITA

Literatura - reference

1] Bojan Grm, Boris Stevanovič, Gasilska zveza Slovenije: Kemija v gasilstvu: Požareksplozija in nevarne snovi, Ljubljana 2002

[2] Saša Gajič, Nenad Kacian, Inštitut Prevent d.o.o. Strokovni priročnik:Usposabljanje za varno gašenje požarov, Ljubljana,

[3] Krušec Ivo: Osnove varstva pred požarom, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana, 2001[4] Franc Dolenc, Gasilska zveza Slovenije, Kemija v gasilstvu, Ljubljana, 1981.[5] Saša Gajič, Nenad Kacian: Priročnik iz požarne varnosti, Inštitut Prevent d.o.o.,

Ljubljana,[6] Franc Černelič: Ukrepanje ob nezgodi z nevarno snovjo, Gasilska zveza Slovenije,

Ljubljana,[7] Gasilska zveza Slovenije: Kako in s čim gasimo ter rešujemo nevarne snovi,

Ljubljana 1984[8] Gasilska zveza Slovenije: Priročnik za gasilca, Ljubljana,[9] Oblak-Lukač; Alenka: Nevarne snovi, Založba DDU Univerzum, Ljubljana, 1985