temnata strana na revolucijatasoros.org.mk/dokumenti/fioom-temnata-strana-na-revolucijata.pdf · na...

1

Temnata strana na revolucijata

2

Edmund Berk

3


ИздавачФондација Институт отворено општество - Македонија

За издавачотВладимир Милчин

Превод на македонски јазикМаја Бојаџиевска и Ирена Стефоска

Лектура и коректураБлагојка Здравковска

Подготовка и печатКома, Скопје

Тираж500

CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека „Св. Климент Охридски“, Скопје

94 (44) “1789“

БЕРК, Едмунд

Темната страна на револуцијата / Едмунд Берк ; [превод од англиски јазик Маја Бојаџиевска и Ирена Стефоска]. - Скопје : Фондација Институт отворено општество - Македонија, 2010. - 104 стр. ; 21 см

Превод на делото: The Evils of Revolution / Edmund Burke. - фусноти кон текстот

ISBN 978 - 608 - 218 - 046 - 5I. Burke, Edmund, види Берк, Едмунда) Француска револуција 1789

COBISS.MK - ID 80913930

2

Edmund Berk

3


PINGVIN BUKS - GOLEMI IDEI


Skopje, 2010

4

Edmund Berk

5


Edmund Berk (1729 – 1797)

4

Edmund Berk

5


Edmund Berk


PINGVIN BUKS - GOLEMI IDEI

6

Edmund Berk

1


PENGUIN BOOKS

Objaveno od:The Penguin Group,

Penguin books Ltd, 80 Strand, London WC2R ORL, England

www.penguin.com

Razmisluvawa za revolucijata vo Francija, prvpat objaveno vo 1790 godina

Ovoj izbor prvpat e objaven vo 2008 godina

6

Edmund Berk

1


Drag Gospodine1,Velite, so izvesna serioznost, deka bi vi

pretstavuvalo zadovolstvo da gi dobiete moite razmisluvawa vo vrska so najnovite slu~uvawa vo Francija. Jas nema da vi dadam nikakov povod da pomislite deka tolku mnogu gi cenam moite ~uvstva {to sakam da me baraat poradi niv. Tie ne se tolku va`ni, bilo za da vi gi prenesam, bilo za da vi gi skrijam. Od vnimanie kon vas, i samo kon vas, se kolebav koga prvpat posakavte da gi dobiete. Vo prvoto pismo {to imav ~est da vi go napi{am i koe najposle go isprativ, jas ne pi{uvav za opredelena grupa lu|e, nitu, pak, pi{uvav vo imeto na taa grupa. Toa nema da go storam ni vo ova pismo. Moite gre{ki, dokolku gi ima, se moi sopstveni gre{ki. Edinstveno mojot ugled }e odgovara za niv.

Gledate, Gospodine, od dolgoto pismo {to vi go predadov, deka, iako od sè srce posakuvam Francija

1 Najpoznatoto delo na Edmund Berk, Razmisluvawa za revoluci-jata vo Francija, e napi{ano vo forma na mnogu dolgo pismo, upateno do eden „mlad gospodin od Pariz” ~ie ime ne se otkri-va vo tekstot. Stanuva zbor za Viktor Dipon (Victor Dupont) koj, pred nastanuvaweto na deloto Razmisluvawa... go posetil Berk vo London i pobaral da go ~ue negovoto mislewe za nastanite koi ja potresuvale javnosta vo Evropa. Berk napi{al edno krat-ko pismo ve}e vo oktomvri 1789 godina, a dolgata rasprava ~ii delovi go so~inuvaat ovoj tekst, e zavr{ena vo fevruari 1790 godina.

2

Edmund Berk

3


da bide vdahnovena od duhot na racionalnata sloboda i smetam deka vie postapuvate so ~esna namera da obezbedite edno postojano telo vo koe toj duh bi moèl da prestojuva i eden uspe{en organ so koj{to toj bi moèl da dejstvuva, za nesre}a, jas imam golemi somneì vo odnos na nekolku materijalni fakti vo va{ite posledni raboti.

Koga mi pi{avte posledniot pat, mislevte deka jas se vbrojuvam me|u poddrùva~ite na opredeleni slu~uvawa vo Francija vrz osnova na javnoto odobruvawe {to tie poddrùva~i go dobija od dvata kluba na xentlmeni vo London, edniot nare~en Ustavno dru{tvo, a drugiot - Revolucionerno dru{tvo.

Navistina, ja imam ~esta da ~lenuvam vo pove}e klubovi vo koi Ustavot na ova Kralstvo i principite na slavnata Revolucija visoko se po~ituvani; se smetam sebesi me|u najistaknatite spored revnosta vo odnos na ~uvaweto na toj Ustav i tie principi vo nivnata najvisoka ~istota i strogost. Tokmu poradi toa, smetam deka za mene e neophodno da nema nikakva gre{ka. Onie koi go neguvaat se}avaweto na na{ata revolucija i onie koi se privrzanici na Ustavot na ova Kralstvo mnogu }e vnimavaat na toa dali se vovlekuvaat vo odnosi so li~nosti koi, zaradi navodna vernost kon Revolucijata i kon Ustavot gi napu{taat nivnite vistinski principi i se podgotveni vo sekoja prigoda da se odvojat od cvrstiot, no pretpazliv i razborit duh koj go proizvel prvoto i go vodi vtoroto.

2

Edmund Berk

3


(…)

Koga go gledam duhot na slobodata vo akcija, gledam kako dejstvuva eden silen princip i toa, zasega, e sè {to znam za nego. Diviot gas e pu{ten na sloboda; no nie morame da go odloìme na{iot sud sè dodeka ne se smiri prviot vrie`, sè dodeka ne se izbistri te~nosta i sè dodeka ne vidime ne{to podlaboko od razdviènosta na zovrienata i penliva povr{ina. Pred da se osmelam javno da im ~estitam na lu|eto za sre}ata {to gi snajde, moram da bidam dovolno siguren deka toa navistina e taka. Laskaweto go rasipuva i onoj koj go prima i onoj koj go upatuva i dodvoruvaweto ne im koristi mnogu, nitu na obi~nite lu|e, nitu na kralevite. Zatoa, jas ne moàm da & ja ~estitam novata sloboda na Francija sè dodeka ne razberam kako taa e usoglasena so Vladata; so javnite sili; so disciplinata i poslu{nosta na vojskata, so sobiraweto na efikasniot i dobro raspredelen prihod; so moralnosta i so religijata, so sigurnosta na privatnata sopstvenost, so mirot i poredokot, so gra|anskite i op{testvenite obi~ai. Sive ovie ne{ta se polezni (na svoj na~in), i bez niv slobodata ne e pridobivka dodeka trae, a se ~ini deka nema dolgo da trae. Vlijanieto na slobodata vrz poedincite se gleda vo sfa}aweto deka tie moàt da pravat {to sakaat; treba da vidime {to vsu{nost sakaat da pravat pred da upatuvame ~estitki koi nabrgu bi moèle da se prestorat vo àlbi. Drskosta go naloùva ova vo slu~aj koga stanuva zbor za posebni, izolirani, privatni li~nosti,

4

Edmund Berk

5


no koga lu|eto dejstvuvaat zaedno vo opredeleni grupi, slobodata e mo}. Pretpazlivite lu|e, pred da se izjasnat, }e nabquduvaat kako se upotrebuva taa mo}; a, osobeno, novata mo} na novite lu|e za ~ii principi, narav i raspoloènija tie imaat malku ili re~isi nikakvi soznanija i vo situacii vo koi onie koi izgledaat najglasni na scenata moèbi i ne se vistinskite pridviùva~i na slu~uvawata.

Me|utoa, sive ovie razmisluvawa bea pod transcendentalnoto dostoinstvo na Revoluci onernoto dru{tvo. Dodeka prestojuvav v selo, od kade {to ja imav ~esta da vi pi{am, imav samo pribli`na pretstava za dejstvuvaweto na Dru{tvoto. Po moeto vra}awe vo gradot, pobarav da mi se dostavi izve{taj za aktivnostite na Dru{tvoto, objaven so negova dozvola. Izve{tajot ja sodrè{e propovedta na d-r Prajs2, zaedno so pismoto na vojvodata De Ro{fuko i na nadbiskupot od Eks i so u{te nekolku drugi dokumenti. Mnogu me voznemiri celata taa publikacija so nejzinata jasna namera da gi dovede vo vrska slu~uvawata vo Francija so slu~uvawata vo Anglija, vovlekuvaj}i nè vo imitirawe na odnesuvaweto na Nacionalnoto sobranie.

Efektot od takvoto odnesuvawe vrz: vlasta, doverbata, prosperitetot i vrz mirot na Francija sekoj den stanuva{e sè povidliv. Formata na us-tavnoto ureduvawe {to treba da ja ima idnata dràvna zaednica stana sè pojasna. Nie sega sme vo sostojba so prifatliva to~nost da ja razlikuvame

2 Eden od sve{tenicite na t.n. Slobodna crkva, ~len na Revolucionernoto dru{tvo.

4

Edmund Berk

5


vistinskata priroda na predmetot {to treba da go imitirame. Ako po nekojpat mudrata vozdrànost i pristojnost ni nalagaat da mol~ime, drugpat drskosta od nekoj povisok vid ni dava pravo glasno da gi iskaème na{ite misli. Po~etocite na konfuzijata ovde vo Anglija sè u{te se slabi; no vidovme deka kaj vas tie bea u{te poslabi, sè u{te vo svojot zarodi{, za da porasnat vo eden mig do taa mera {to }e moàt da pomestuvaat planini i, duri, da povedat vojna so samoto Nebo. Sekoga{ koga gori ku}ata na na{iot sosed, ne moè da se smeta za zlo ako zvucite na protivpoàrnata slu`ba se slu{nat i pred na{ata porta. Podobro e da bideme prezreni poradi premnogu stravovi, otkolku da bideme uni{teni poradi preterana doverba vo sopstvenata sigurnost. Iako sum zagrièn za mirot vo mojata zemja, {to ne zna~i deka ne se griàm za va{ata, bi sakal da im go soop{tam na pove}emina ona {to najprvin imav namera da vi go kaàm samo vam. Sepak, }e go imam na um ona {to vas ve interesira i }e prodolàm da vi se obra}am samo vam. Zatoa, }e & se prepu{tam na slobodata na epistolarnoto obra }awe, pa ve molam da mi dozvolite da gi nafrlam svoite misli i da gi izrazam ~uvstvata onaka kako {to mi se ra|aat vo umot, bez da obrnuvam mnogu vnimanie na formalnostite.

Po~nuvam so slu~uvawata vo Revolucionernoto dru{tvo, no nema da se ograni~am samo na toa. Dali voop{to e mo`no da se zadràm samo na toa? Mi se ~ini kako da sum vo golema nedoumica, ne samo vo odnos na slu~uvawata vo Francija,

6

Edmund Berk

7


tuku i vo cela Evropa i po{iroko. Ako gi zememe predvid site okolnosti, Francuskata revolucija e najneverojatnoto ne{to {to dosega se slu~ilo vo svetot. Najprekrasnite ne{ta, ~estopati, se ostvaruvaat so najsme{ni i najapsurdni sredstva, na sramni na~ini i, o~igledno, so instrumenti dostojni za najgolem prezir. Sè izgleda neprirodno vo ova ~udno bezredie na lekomislenosta i surovosta, na site vidovi zlostorstva izme{ani zaedno so site vidovi ludila. Vo ovaa monstruozna tragikomi~na scena, najsprotivstavenite strasti se nadovrzuvaat edna na druga i ponekoga{ se me{aat edna so druga vo umot na ~ovekot: prezirot i ogor~enosta, smeata i solzite, omalovaùvaweto i uàsot.

Me|utoa, ne moè da se odre~e deka na nekoi ovaa ~udna scena im izgleda sosema poinakva. Taa nim ne im predizvikuva drugi ~uvstva osven likuvawe i voshitenost. Vo ona {to se slu~i vo Francija, tie gledaat samo cvrst i umeren izblik na slobodata, tolku celosno harmoni~en so moralot i so pobo`nosta, {to go zasluùva sekularniot aplauz na smelite makijavelisti~ki politi~ari i stanuva odli~na tema za site pobo`ni izlivi na sveta re~itost.

(…)

Tolku e daleku od vistinata toa deka nie so Revolucijata se zdobivme so pravoto da gi izbirame svoite kralevi, {to ako go ima{e toa pravo prethod-no, angliskata nacija najsve~eno }e se otkaè{e od

6

Edmund Berk

7


nego, }e go otfrle{e vo svoeto sopstveno ime i vo imeto na potomstvoto. Ovie gospoda moàt da se cenat sebesi kolku {to sakaat, zaedno so nivnite vigovski principi, no jas nikoga{ ne bi sakal da me smetaat za podobar vigovec od lordot Somers, nitu za nekoj koj podobro gi razbira principite na Revolucijata od onie koi dovedoa do nea, kako {to ne bi sakal vo Deklaracijata za pravata da pro~itam nekoi misterii nepoznati za onie ~ij probiven stil gi vreà vo na{ite propisi i vo na{ite srca zborovite i duhot na ovoj besmrten zakon.

To~no e deka narodot, vo toa vreme, pomognat so mo}ta {to ja izvle~e od sopstvenata sila i od mo`nostite, vo izvesna smisla be{e sloboden sam da go izbere pravecot za da go popolni tronot, no toj be{e sloboden da go stori toa vrz istite osnovi vrz koi moè{e celosno da se ukine monarhijata, kako i sekoj drug del od nejzinoto ureduvawe. Me|utoa, narodot ne smeta{e na tolku hrabri promeni vnatre vo svoite redovi. Navistina e te{ko, moèbi i nevozmo`no, da se ograni~i apstraktnata nadle`nost na vrhovnata vlast, onakva kakva {to ja praktikuva{e Parlamentot vo toa vreme; no granicite na moralnata nadle`nost, koja, duri i toga{ koga stanuva zbor za neosporno suverena vlast, im se pokoruva na privremenata volja na trajniot razum i na postojanite na~ela na verata, na pravdata i na vostanovenata temelna politika, koi celosno se razbirlivi i sovr{eno obvrzuva~ki za onie koi{to praktikuvaat kakva i da bilo vlast vo zemjata, nezavisno od imeto i od titulata.

8

Edmund Berk

9


Na primer, Domot na lordovite nema moralna nadle`nost da go raspu{ti Dolniot dom nitu, pak, da se raspu{ti samiot, ja nema mo`nosta duri ni da se otkaè, ako saka, od negoviot del na zakonodavnoto telo na Kralstvoto. Iako kralot moè da abdicira vo svoe ime, toj ne moè da abdicira vo imeto na monarhijata. Dolniot dom ne moè da se otkaè od svojot del na vlasta duri i da ima mnogu silni pri~ini za toa. Op{testvenata angaìranost i op{testveniot dogovor koi{to, vsu{nost, go so~inuvaat Ustavot, zabranuvaat takov upad i takvo otkaùvawe. Konstitutivnite delovi na dràvata se obvrzani da ja odrùvaat i da ja sproveduvaat nivnata zaemna doverba, ne samo pred javnosta, tuku i kon site onie koi{to imaat kakov i da bilo interes koj e povrzan so nivnite aktivnosti. Na istiot na~in i celata dràva e obvrzana da ja ~uva i da ja odrùva doverbata kon oddelnite zaednici. Vo sprotivno nadle`nostite i vlasta nabrgu bi se izme{ale i ne bi postoel drug zakon osven voljata na nadmo}nata sila. Vrz osnova na ovoj princip nasleduvaweto na krunata otsekoga{ bilo ona {to e i sega, pravo na nasleduvawe spored zakonot. Nekoga{ krunata se nasleduvala spored obi~ajnoto pravo, a denes spored pi{anoto pravo koe se rakovodi od principite na obi~ajnoto pravo, bez da ja menuva su{tinata, no so regulirawe na modusite i so opi{uvawe na li~nostite. I dvata vida pravo ja imaat istata sila i proizleguvaat od ednakov avtoritet, koj poteknuva od zaedni~kiot dogovor i od prvi~nata spogodba na dràvata, communi sponsione rei publicae, i kako

8

Edmund Berk

9


takvi se obvrzuva~ki i za kralot i za narodot sè dodeka uslovite na toj dogovor se po~ituvaat i sè dodeka tie opstojuvaat vo isto politi~ko telo.

Sosema e mo`no da se pomirat cvrstite pravila i povremenite otstapuvawa od niv pod uslov da ne si dozvolime da se zapletkame vo mreàta na metafizi~kata sofistika. Mo`no e, isto taka, da se pomirat svetosta na principot na nasledstvo vo na{eto vladeewe so silata na promenata, koga istiot princip se primenuva vo ekstremni slu~ai. Duri i vo takvite ekstremni slu~ai (ako za merka na na{ite prava se zeme na~inot na nivnata primena vo Revolucijata), promenata treba da se ograni~i samo na stranata koja gre{i, na onaa strana koja go sozdava neophodnoto otstapuvawe; i duri i toga{, toa treba da se ostvari bez dekomponirawe na celata gra|anska i politi~ka masa za da se sozdade noviot gra|anski poredok od elementarnite ~esti~ki na op{testvoto.

Edna dràva koja nema sposobnost za promena ne moè ni da se za~uva. Bez takvata sposobnost taa duri rizikuva da go zagubi onoj del od svoeto ureduvawe koj najsovesno sakala da go za~uva. Dvata principa na ~uvawe i korekcija se osobeno jasni i delotvorni vo dvata kriti~ni perioda na Restavracijata i Revolucijata koga Anglija se najde bez kral. Vo dvata perioda nacijata ja izgubi obedinuva~kata vrska vo nejzinoto staro zdanie, me|utoa, taa ne go raznebiti seto ona {to be{e sozdadeno. Naprotiv, vo dvata slu~aja nacijata gi obnovi delovite koi{to imaa nedostatoci vo staroto ureduvawe preku onie

10

Edmund Berk

11


delovi {to ne bea o{teteni. Tie delovi bea za~uvani to~no vo onaa forma vo koja nekoga{ postoeja za da moè obnoveniot del da im se prisposobi. Lu|eto postapuvaa preku starata organizacija na staleìte, a ne preku organskite moleculeae na raspu{teniot narod. Verojatno deka ne postoi moment koga suverenoto zakonodavstvo pokaàlo pogri`liv obyir kon onoj osnoven princip na britanskata konstitucionalna politika otkolku vo toa vreme na Revolucijata, koga otstapi od direktnata linija na nasledniot red. Na izvesen na~in, nasleduvaweto na krunata be{e malku izmesteno od linijata po koja porano se dviè{e, no novata linija be{e izvedena od istoto steblo. Toa e sè u{te linija na nasledno potomstvo spored krvnoto srodstvo, iako toa nasledno potomstvo se ograni~uva so protestantizmot. Koga zakonodavcite go izmenija pravecot, no, vo isto vreme, go za~uvaa principot, tie so toa pokaàa deka principot go smetaat za neprikosnoven.

Spored ovoj princip, Zakonot za nasleduvawe pretrpe nekoi dopolnuvawa vo staroto vreme, mnogu pred erata na Revolucijata. Malku vreme po osvojuvaweto se nametnaa va`ni pra{awa za pravnite principi na naslednata linija. Se pojavi somne` vo odnos na toa dali prestolot treba da go prezeme naslednik per capita ili naslednik per stirpes3 no bez ogled na toa dali naslednikot per ca-

3 Ako naslednik per capita e prviot ma{ki srodnik na kralot, naslednik per stirpes e spored semejnata loza, prviot ma{ki naslednik na sledniot po red vo migot koga po~inatiot kral stapil na prestolot.

10

Edmund Berk

11


pita otstapuva koga naslednikot, spored semejnata loza, go zazema mestoto, ili katolikot otstapuva pred protestantot, nasledniot princip preìveal niz site ovie selidbi so eden vid besmrtnost – multosque per annos stat fortuna domus et avi nu-merantur avorum4. Ova e duhot na na{iot Ustav, ne samo vo negoviot postojan tek tuku i vo site negovi revolucii. Koj i da dojde i na kakov i da bilo na~in da dojde, bilo da ja dobie krunata spored zakonot ili nasila, nasledniot red e ili prodolèn ili usvoen.

Gospodata od Dru{tvoto za revolucii ne gledaat ni{to vo Revolucijata od 1688, osven edno otstapuvawe od Ustavot i go zemaat za princip tokmu toa otstapuvawe od principot. Tie mo{ne malku obrnuvaat vnimanie na o~iglednite posledici od nivnata doktrina, iako moraat da vidat deka taa go sveduva pozitivniot avtoritet na samo nekolku pozitivni institucii vo ovaa zemja. Koga ve}e edna{ e vostanovena takva neopravdana maksima koja veli deka nitu eden prestol, osven izborniot, ne e validen, nitu eden akt na princovite koi & prethodele na ovaa era na izmisleni izbori ne moè da bide vaè~ki. Dali ovie teoreti~ari imaat namera da imitiraat nekoi od nivnite prethodnici koi gi izvlekoa telata na na{ite stari vladeteli od ti{inata na nivnite grobnici? Dali tie sakaat da gi onesposobat i da gi li{at od mo}, da gi obezli~at nanazad site kralevi koi vladeele pred Revolucija-ta i, sledstveno, da go izvalkaat tronot na Anglija so

4 Prezemeno od Vergilievite Georgiki: „Mnogu godini trae bo-gatstvoto na ku}ata i predci na predcite se brojat”. (IV, 208)

12

Edmund Berk

13


damkata na postojanata uzurpacija? Dali tie imaat namera da gi poni{tat, da gi proglasat za neva`e~ki, da gi stavat pod pra{awe – zaedno so titulite na celata loza na{i kralevi – i site pi{ani zakoni {to bea doneseni vo vremeto na onie koi tie gi tretiraat kako uzurpatori, da gi poni{tat zakonite koi imaat neprocenliva vrednost za na{ite slobodi – barem tolkava kolku {to e i vrednosta na koj i da bilo zakon donesen vo periodot na Revolucijata i po nea? Ako kralevite, koi ne se zdobile so krunata po pat na izbor na svojot narod, nemaat pravo da donesuvaat zakoni, {to }e se slu~i so zakonot de tal-lagio non concendo? [to }e se slu~i so Peticijata za pravata ili so aktot habeas corpus? Dali ovie novi doktori za pravata na ~ovekot se osmeluvaat da tvrdat deka kralot Xejms II, koj ja prezema krunata kako najblizok po krvno srodstvo vo soglasnost so pravilata na toga{ apsolutnata sukcesija, ne be{e vo sekoja mo`na smisla legitimen kral na Anglija, pred da gi stori delata koi pravedno dovedoa do negovata abdikacija? Ako toj ne be{e legitimen kral, Parlamentot }e be{e po{teden od mnogute nevolji vo periodot {to go slavat ovie gospoda. No Xejms II be{e lo{ kral so dobra titula i ne be{e uzurpator na prestolot. Princovite koi go nasledija nego so parlamentaren akt so koj se uredi krunata da ja dobie izbranata knegiwa Sofija i nejzinite protestantski potomci, se krunisani spored istoto pravo na nasledstvo kako i kralot Xejms. Toj be{e krunisan spored zakonot koj va`e{e vo vremeto na negovoto stapuvawe na prestolot, a princovite od

12

Edmund Berk

13


ku}ata Brunsvik stapija na vlast ne spored izborot, tuku po sila na zakonot, koj vaè{e pri nivnite nekolku stapuvawa na prestol na protestantskata loza, i po sila na naslednoto pravo, {to, se nadevam, ve}e dovolno jasno go pokaàv.

(…)

Pred samo nekolku godini }e mi be{e sram edna rabota, {to samata sebesi se brani, tolku da ja optovaram so toga{ nepotrebnata potkrepa od argumenti, no ovaa potkopuva~ka i neustavna dokrina sega javno se podu~uva, se priznava i se pe~ati. Omrazata {to ja ~uvstvuvam kon revoluciite za koi ~estopati ni se zboruva od govornicite, duhot na promenite {to se izgubil, celosnoto nepo~ituvawe koe preovladuva kaj vas i moèbi }e preovladee i kaj nas, prezirot kon site stari institucii, ako se vo opozicija so sega{nata smisla za udobnost ili sega{nite stremeì: sive ovie razmisluvawa, spored moeto mislewe, upatuvaat na toa deka ne bi bilo lo{o povtorno da go svrtime vnimanieto kon vistinskite principi na na{ite sopstveni, doma{ni zakoni, na zakonite koi vie, moj drag francuski prijatelu, treba da po~nete da gi zapoznavate, a nie treba da prodolìme da gi neguvame. Site nie koi ìveeme od dvete strani na vodata ne treba da dozvolime da ni se nametnuva falsifikuvana stoka koja nekoi li~osti, po pat na dvojna izmama, vi ja izvezuvaat vo brodovi so duplo dno, kako da se toa artikli so tipi~no britansko

14

Edmund Berk

15


poteklo, za da moàt potoa da gi prokrium~arat niv nazad vo ovaa zemja, preraboteni spored najnovata pariska moda na podobrena sloboda.

Lu|eto vo Anglija nema da gi imitiraat modite {to nikoga{ ne gi isprobale nitu, pak, }e mu se vratat na ona {to go procenile kako {tetno. Tie smetaat deka zakonskata nasledna linija na krunata e ne{to {to spa|a me|u nivnite prava, a ne me|u nivnite gre{ki, i tie na nea gledaat kako na pridobivka, a ne kako na neprijatnost, kako na zalog za nivnata sloboda, a ne kako na beleg na nivnoto ropstvo. Za niv, ramkata na nivnata politi~ka zaednica, onakva kakva {to e, ima neprocenliva vrednost i tie smetaat deka nepre~enoto nasleduvawe na krunata e zavet za stabilnosta i postojanosta na site drugi delovi na na{eto ureduvawe.

Pred da prodolàm ponatamu, ve molam, dozvolete mi da ukaàm na nekoi bezna~ajni itro{tini na koi se podgotveni poddrùva~ite na izborite, za da moàt, na{eto zalagawe za pravednite principi na na{iot Ustav, da go proglasat za pakosna zada~a. Ovie boèmni mudreci podmetnuvaat fiktivni pri~ini i la`ni li~nosti vo ~ie ime vie, navodno, se zalagate sekoga{ koga ja branite naslednata priroda na krunata. Za niv e normalno da sporat, kako da se vo konflikt so nekoi od onie bu~ni i fanati~ni poddrùva~i na ropstvoto koi porano tvrdea ({to, veruvam, niedno ìvo su{testvo ve}e ne go tvrdi) deka „krunata se drì so boèstvenoto nasledno i neotu|ivo pravo”. Ovie stari fanati~ni poddrùva~i na edna edinstvena arbitrarna

14

Edmund Berk

15


mo} ja dogmatiziraa idejata za naslednicite na kralskoto semejstvo kako za edinstveni zakonski vladeteli na svetot, isto kako {to na{ive novi fanati~ni poddrùva~i na arbitrarnata narodna mo} tvrdat deka narodnite izbori se edinstveniot zakonski izvor na avtoritetot i na vlasta. Vistina e deka onie koi navivaa za starite prerogativi razmisluvaa budalesto i, moèbi, duri i bogohulno, kako monarhijata da ima pove}e boèstven blagoslov otkolku koj i da bilo drug na~in na vladeewe i kako pravoto da se vladee po nasledna linija, strogo zemeno, da ne moè da & se ospori na nitu edna li~nost koja treba da go nasledi prestolot, pod nikakva okolnost, {to, se razbira, ne e slu~aj so nitu edno gra|ansko ili politi~ko pravo. No edno apsurdno mislewe {to se odnesuva na kralskoto nasledno pravo ne moè da go o{teti misleweto koe e racionalno i zasnovano vrz cvrstite principi na pravoto i politikata. Ako site apsurdni teorii na pravnicite i sve{tenicite gi izopa~ea onie predmeti na koi se upateni, toga{ vo svetot nema{e da ostane nitu eden zakon i nitu edna religija. No, apsurdnata teorija na ednata strana na problemot ne moè da stane opravduvawe za afirmirawe la`ni fakti ili za objavuvawe {tetni maksimi na drugata strana.

Vtoroto tvrdewe na Revolucionernoto dru{tvo se odnesuva na „pravoto da se otpu{tat vladetelite poradi lo{o odnesuvawe”. Moèbi tokmu stravovite na na{ite predci deka }e napravat eden takov presedan, kako {to e „otpu{taweto poradi lo{o

16

Edmund Berk

17


odnesuvawe” bile pri~inata {to objavata na aktot so koj se implicira abdikacijata na kralot Xejms (ako voop{to moè da & se najde nekoj nedostatok), bila mnogu pretpazliva i zavisna od okolnostite. No seta taa pretpazlivost i seto toa natrupuvawe okolnosti sluì za toa da go pokaè duhot na pretpazlivosta koj preovladuval vo nacionalnite soveti vo situacija koga lu|eto, iritirani so represijata i potkrenati so triumfot nad nea, bile podgotveni da im se prepu{tat na ekstremnite nasilni tekovi: toa ja pokaùva ogromnata zagriènost na golemite lu|e koi vlijaele vrz dvièweto na rabotite vo ramkite na toj golem nastan, da napravat od Revolucijata obrazec na spogodba, a ne rasadnik na idni revolucii.

Niedna vlada ne bi moèla da izdrì nitu za moment ako moè nea da ja urne ne{to tolku labavo i nedefinirano kako {to e misleweto za „lo{o odnesuvawe”. Onie koi ja vodea Revolucijata ne ja zasnovaa abdikacijata na kralot Xejms na nekoj tolku lesen i nesiguren princip. Tie go obvinija za ni{to pomalku od planirawe da se potkopaat protestantskata crkva i dràvata kako i nivnite bazi~ni, neosporni zakoni i slobodi, {to be{e potvrdeno so negovite mnogubrojni, otvoreno nezakonski akti: tie go obvinija za prekr{uvawe na prvi~niot dogovor pome|u kralot i narodot. Ova be{e mnogu pove}e od lo{o odnesuvawe. Te{ka i neophodna nu`nost gi natera na toj ~ekor, ~ekor {to go napravija so beskrajno protivewe, no onaka kako {to bara najstrogiot od site zakoni. Nivnata

16

Edmund Berk

17


verba vo natamo{noto ~uvawe na Ustavot ne leè{e vo idnite revolucii. Veli~estvenata politika na site nivni propisi be{e da se onevozmoì sekoj sleden vladetel koj{to }e saka da gi natera staleìte vo Kralstvoto povtorno da pribegnat kon tolku nasilni sredstva. Tie ja ostavija krunata onakva kakva {to be{e – spored okoto i procenata na zakonot – sosema neodgovorna. Za da ja olesnat i ponatamu odgovornosta na krunata, tie ja ote`naa odgovornosta na smetka na dràvnite ministri. Spored uredbata od prvata godina na vladeeweto na kralot Vilijam s. 2d. nare~ena „akt so koj{to se utvrduvaat pravata i slobodite na podanikot i se ureduva nasleduvaweto na krunata”, tie propi{aa deka ministrite treba da & sluàt na krunata spored odredbite od taa deklaracija. Nabrgu potoa tie gi obezbedija ~estite sostanoci na Parlamentot i so toa {to celata Vlada be{e stavena pod postojan nadzor i pod aktivna kontrola na narodnite pratenici i velikani na Kralstvoto. Vo sledniot golem ustaven akt od dvanaesettata i trinaesettata godina na vladeeweto na kralot Vilijam, zaradi natamo{no ograni~uvawe na krunata i zaradi podobro obezbeduvawe na pravata i slobodite na podanicite, tie predvidele deka „nitu edno pomiluvawe so golemiot pe~at na Anglija ne moè da bide pobarano za dela protiv koi poveduva postapka Dolniot dom na Parlamentot”. Praviloto postaveno za Vladata vo Deklaracijata za pravata, postojaniot nadzor od Parlamentot, prakti~noto pravo na otpovikuvawe, tie gi smetaa ne samo za

18

Edmund Berk

19


nesporedlivo podobra sigurnost vo odnos na nivnite ustavni slobodi, tuku i za za{tita od porocite na administracijata, podobra od zadrùvaweto na „pravoto na otpu{tawe na vladetelot” {to be{e tolku te{ko vo praktikata, tolku nesigurno vo ishodot i ~estopati, tolku {tetno spored svoite posledici.

Vo ovaa propoved d-r Prajs mnogu pravilno ja osuduva praktikata na prostoto, laskavo obra}awe kon kralot. Namesto ovoj servilen stil, toj predlaga, vo sve~eni prigodi, na kralot da mu se kaè deka „bi bilo poudobno toj da se smeta sebesi za sluga, a ne za suveren na svojot narod”. Kako kompliment, ovaa nova forma na obra}awe ne izgleda premnogu laskava. Onie koi se slugi, spored imeto i statusot, ne sakaat da im se zboruva za nivnata polo`ba, za nivnata dol`nost i za obvrskite. Vo edna stara drama, robot mu veli na gospodarot: Haec comme-moratio est quasi exprobatio.”5 Toa ne e prijatno nitu kako kompliment, nitu, pak, e dobro kako upatstvo. Kone~no, ako kralot moè da se soglasi so ovoj nov vid na obra}awe, da gi prifati negovite uslovi, pa, duri i da go usvoi imenuvaweto sluga na narodot kako negov kralski stil, ne moàm da zamislam kako toa bi nè podobrilo i nas i nego. Sum videl mnogu arogantno napi{ani pisma, potpi{ani so: „Va{iot najposlu{en i najponizen sluga”. I najvoobrazenata verska zaednica koja nekoga{ istrajala na zemjata se oslovuvala sebesi so u{te pogolema poniznost od

5 Ova potsetuvawe e, isto taka, i prekor, (Terentij, @enata od Andros).

18

Edmund Berk

19


onaa {to sega Apostolot na slobodata ja predlaga za suverenite. Kralevite i naciite bea zgazeni od stapaloto na onoj koj se narekuva{e „sluga na slugite”, a odlukite za simnuvaweto na vladetelite bea zape~atuvani so prstenot na ,,Ribarot”.

]e mislev deka sevo ova ne e ni{to drugo osven eden vid lekomislen i prazen govor vo koj, kako vo nekoj neprijaten ~ad, nekolkumina dozvoluvaat da ispari duhot na slobodata ako so toa, vsu{nost, otvoreno ne se poddrùvaa idejata i delot od planot za „otpu{tawe na kralevite poradi lo{o odnesuvawe”. Ottuka, problemot zasluùva nekolku pojasnuvawa.

Vo izvesna smisla, kralevite nesomneno se slugi na narodot, zatoa {to nivnata mo} nema druga racionalna cel osven onaa za op{toto dobro, no ne e vistina deka tie, vo voobi~aena smisla na zborot (barem, spored na{eto ustavno ureduvawe) se blizu do slugite ~ija su{tina e da im se pokoruvaat na naredbite od nekoj drug i da bidat zamenlivi spored ne~ija volja. No, kralot na Velika Britanija ne mu se pokoruva nikomu; site drugi li~nosti mu se pot~ineti nemu individualno i kolektivno i, spored zakonot, mu ja dolàt svojata poslu{nost. Zakonot koj{to ne znae nitu za laskawe nitu, pak, za navreda, ne go narekuva ovoj visok magistrat „sluga”, kako {to veli ovoj ponizen sve{tenik, tuku „na{ suveren, gospodar i kral”, a nie, od svoja strana, nau~ivme da go zboruvame samo primitivniot jazik na zakonot, a ne konfuzniot àrgon na vavilonskite propovedalnici.

20

Edmund Berk

21


So ogled na toa {to kralot ne treba da ni se pokoruva nam, tuku nie treba da mu se pokoruvame na zakonot {to toj go olicetvoruva, na{iot Ustav ne predvidel nikakva merka so koja kralot bi go napravil do izvesen stepen odgovoren kako sluga. Na{iot zakon ne poznava nitu eden visok magistrat kako {to e Aragonskiot vrhoven sudija; toj ne poznava ni zakonski imenuvan sud nitu, pak, pravno utvrden proces koj bi go povikal kralot na takva odgovornost kakva {to imaat slugite. Vo taa smisla toj ne se razlikuva od pretstavnicite na Dolniot dom ili od Domot na lordovite koi, vo nivnite nekolku javni svojstva, nikoga{ ne moàt da bidat povikani na odgovornost poradi nivnoto odnesuvawe. No, sepak, Revolucionernoto dru{tvo odbralo da tvrdi – {to e vo direktna sprotivstavenost na najmudriot i najubaviot del od na{eto ustavno ureduvawe – deka „kralot e samo prv sluga na narodot, sozdaden od narodot i odgovoren pred nego”.

Te{ko }e moèa na{ite predci vo Revolucijata da ja zasluàt nivnata proslavena mudrost ako ja najdea sigurnosta za nivnata sloboda samo vo toa da ja napravat vladata slaba vo dejstvuvaweto i nesigurna vo postavenosta; i ako ne bea sposobni da iznajdat podobar lek protiv arbitrarnata vlast od gra|anskata konfuzija. Neka kaàt tie gospoda koja e taa reprezentativna javnost na koja }e & bide odgovoren kralot kako sluga. Za mene toa }e bide vistinskiot mig da im go pokaàm pozitivnoto pi{ano pravo koe potvrduva deka toj ne e toa.

20

Edmund Berk

21


Ceremonijata na otpu{tawe kralevi, za koja ovie gospoda tolku mnogu i tolku lesno zboruvaat, retko (ako toa voop{to e mo`no) moè da se izvede bez upotreba na sila. Toa toga{ stanuva slu~aj na vojna, a ne ustavno pra{awe. Toga{ govorot na zakonite mol~i pred oru`jeto, a sudovite pa|aat na zemja zaedno so mirot {to ve}e ne se sposobni da go odràt. Revolucijata od 1688 godina be{e dobiena so pravedna vojna, vo edinstveniot slu~aj vo koj nekoja vojna i, u{te pove}e, gra|anska vojna, moè da bide pravedna. „Justa bella quibus necessaria.”6 Pra{aweto na detronizirawe ili, kako {to ovie gospoda po-ve}e sakaat da kaàt, „otpu{tawe na kralevite” sekoga{ }e bide i sekoga{ bilo, isklu~itelno zna~ajno dràvno pra{awe, no – i celosno nadvor od pravoto; pra{awe (kako i site drugi dràvni pra{awa) na raspoloènija, na sredstva, na verojatni posledici – pove}e otkolku pra{awe na pozitivnite prava. Bidej}i toa ne e napraveno za obi~ni zloupotrebi, toa ne treba da gi voznemiruva obi~nite umovi. Zamislenata demarkaciona linija kade {to treba da zavr{i poslu{nosta, a otporot mora da po~ne, e slaba, nejasna i ne moè lesno da se opredeli. Nea ne ja opredeluva eden edinstven ~in ili edna edinstvena slu~ka. Navistina, vladite mora da se zloupotrebeni i da se rastroeni pred da se pomisli na takvo ne{to i izgledite za idninata mora da se isto tolku lo{i kolku i iskustvata od minatoto.

6 „Vojnite se pravedni koga se potrebni”, Tit Livij, Istorija na Rim.

22

Edmund Berk

23


Koga rabotite se vo tolku àlna sostojba, prirodata na bolesta treba da ukaùva na lekot za onie {to prirodata gi kvalifikuvala da go propi{at, vo krajna nu`nost, toj kriti~en, dvosmislen, gor~liv napitok za bolnata dràva. Vremiwata, prilikite i predizvicite }e gi odràt nivnite sopstveni lekcii. Mudrite }e gi nosat svoite odluki vrz osnova na teìnata na slu~ajot; razdrazlivite }e odlu~uvaat vrz osnova na nivnata ~uvstvitelnost kon ugnetuvaweto; blagorodnite }e odlu~uvaat vrz osnova na nivniot prezir i na ogor~enosta kon mo}ta za zloupotreba vo racete na nedostojnite; hrabrite i doblesnite }e odlu~uvaat vrz osnova na qubovta kon ~esnata opasnost vo pravednata kauza: no, so ili bez pravo, revolucijata }e bide poslednoto sredstvo kon koe }e pribegnat mislovnite i dobrite lu|e.

(…)

Vie }e zabeleìte deka od Golemata povelba, pa sè do Deklaracijata za pravata edinstvenata politika na na{iot Ustav e da se baraat i da se afirmiraat na{ite slobodi kako neotu|ivo nasledstvo koe poteknuva od na{ite predci, nasledstvo {to treba da mu se prenese na na{eto potomstvo, kako posed {to posebno mu pripa|a na narodot na ova Kralstvo, bez nitu edno upatuvawe kon nekoe drugo poop{to ili postaro pravo. So ova, na{iot Ustav go ~uva edinstvoto vo ogromnata raznoli~nost na negovite delovi. Nie imame

22

Edmund Berk

23


nasledna kruna, nasledno blagorodni{tvo, imame Dolen dom i narod koj gi nasleduva privilegiite, pravata i slobodite od edna dolga linija na predci.

Mi se ~ini deka vakvata politika e rezultat na dlaboko razmisluvawe ili, vsu{nost, sre}na posledica od sledeweto na prirodata, {to e mudrost bez razmisluvawe i duri, pove}e od toa. Duhot na inovacijata, najop{to zemeno, e rezultat na sebi~niot karakter i na ograni~enite pogledi. Lu|eto nema da gledaat napred kon potomstvoto zatoa {to nikoga{ ne gledale ni nazad kon nivnite predci. Osven toa, lu|eto vo Anglija dobro znaat deka idejata na nasledstvoto obezbeduva eden siguren princip na odrùvawe i siguren princip na prenesuvawe bez, voop{to, pritoa, da se isklu~i principot na podobruvawe. Taa ideja go ostava slobodno steknuvaweto, no go osiguruva ona {to se steknuva. Koi i da se dobienite prednosti vo dràva koja postapuva spored ovie maksimi, tie trajno se zaklu~eni kako vo nekoj vid semeen dogovor, zgrabeni zasekoga{ kako vo mrtva raka. So ustavnata politika koja raboti spored obrazecot na prirodata nie gi dobivame, gi drìme, gi prenesuvame na{ata Vlada i na{ite privilegii na istiot na~in na koj gi uìvame i gi prenesuvame na{ite imoti i na{ite ìvoti. Instituciite na politikata, pridobivkite na dobrata sre}a, darovite na pro vi-denieto, seto toa se predava do nas i od nas, spored istiot tek i red. Na{iot politi~ki sistem e pos-taven vo pravilno sozvu~je i pravilna simetrija so poredokot na svetot i so na~inot na postoewe {to

24

Edmund Berk

25


mu se pripi{uva na edno postojano telo sostaveno od minlivi delovi. Celosta na toa telo vo koe – spored raspoloènieto na ~udesnata mudrost, se oblikuva zaedno golemoto i misteriozno otelotvoruvawe na ~ovekovata rasa vo isto vreme – ne e nikoga{ stara, ili sredove~na ili mlada, tuku e vo sostojba na nemenliva postojanost, prodolùva ponatamu niz razli~nite nijansi na postojanoto raspa|awe, padot, obnovata i napredokot.

Taka, odrùvaj}i go metodot na prirodata vo vodeweto na dràvata, vo ona {to go podobruvame ne sme sosema novi, no vo ona {to go zadrùvame nie ne sme sosema zastareni. So toa {to se odnesuvame na takov na~in, pridrùvaj}i se za principite na na{ite predci, nie ne dozvoluvame da nè vodi sueverieto na drevnosta, tuku, naprotiv, da ne vodi duhot na filozofskata analogija. Pri ovoj izbor na nasledstvoto, na ramkata na na{eto dràvno ureduvawe, nie & ja dadovme slikata na krvnoto srodstvo; povrzuvaj}i go Ustavot na na{ata zemja so na{ite najdragi doma{ni vrski; prisvojuvaj}i gi na{ite fundamentalni zakoni vo pregratkite na na{ite semejni ~uvstva – ~uvaj}i gi kako nerazdelni i neguvaj}i gi so toplinata na site nivni, zdruèno i so zaemno milosrdie – na{ata dràva, na{ite srca, na{ite grobnici i na{ite oltari.

Preku istata matrica na usoglasuvawe na na{ite ve{ta~ki institucii so prirodata i preku povikuvaweto na pomo{ na nejzinite nepogre{livi i mo}ni instinkti, za da gi zakrepime gre{nite i slabi ve{tini na na{iot razum, nie izvlekovme

24

Edmund Berk

25


nekolku drugi, i toa ne mali pridobivki od toa {to na{ite slobodi gi razgleduvavme vo svetlinata na nasledstvoto. Sekoga{ dejstvuvaj}i kako da e vo prisustvo na na{ite sveti predci, duhot na slobodata koj{to samiot moè da odvede kon nered i neumerenost, se ublaùva so golema serioznost. Ovaa ideja na slobodoumno poteklo nè vdahnovuva so smisla za voobi~aeno, vrodeno dostoinstvo koe ja spre~uva onaa skoroevska drskost koja se svrzuva so onie koi prvi se zdobivaat so nekoe odlikuvawe i re~isi neizbe`no gi posramotuva. Na ovoj na~in na{ata sloboda stanuva blagorodna sloboda. Taa ima svoe pedigre i pro~ueni predci. Taa ima svoi grbovi i insignii. Taa ima svoja galerija na portreti, svoi monumentalni inskripcii, svoi zapisi, svedo{tva i tituli. Nie im obezbeduvame po~it na na{ite gra|anski institucii vrz osnova na principot spored koj nè u~i prirodata: da gi po~ituvame poedincite poradi nivnata vozrast i poradi nivnoto poteklo. Site va{i teoreti~ari ne moàt da proizvedat ni{to {to bi bilo podobro prisposobeno za odbrana na racionalnata i ~ove~ka sloboda od tekot {to go sledime nie, nie koi pretpo~itame na{ata sloboda, a ne na{ite {pekulacii, na{ite gradi, a ne na{ite izmislici, da bidat onie golemi staklenici i skladi{ta na na{ite prava i privilegii.

Ako sakavte, moèvte da go iskoristite na{iot primer i da i dadete na va{ata novozdobiena sloboda soodvetno dostoinstvo. Iako nepovrzani, va{ite slobodi ne bea izgubeni za se}avaweto. Navistina,

26

Edmund Berk

27


va{iot Ustav pretrpe urivawe i pusto{ewe dodeka bevte nadvor od negoviot opfat, no, poseduvavte nekoi delovi od yidovite i vo celost gi imavte temelite na eden blagoroden i veli~estven zamok. Moèvte da gi popravite tie yidovi, moèvte povtorno da gradite vrz starite temeli. Va{iot Ustav be{e ukinat pred da bide usovr{en, no vie gi imavte elementite na Ustavot {to be{e re~isi onolku dobar kolku {to moè{e da se posaka. Vo va{ite stari staleì vie ja imavte taa raznolikost od delovi koja se soglasuva{e so razli~nite sostojki od koi be{e sre}no sostavena va{ata zaednica: vie ja imavte celata taa kombinacija i celata sprotivstavenost na interesi, ja imavte akcijata i kontraakcijata, koi vo svetot na prirodata i vo svetot na politikata ja prodolùvaat harmonijata na univerzumot niz zaemnata borba na protivre~nite sili. Ovie sprotivstaveni i konfliktni interesi {to vie gi smetavte za tolku golema damka vo va{iot star Ustav i vo na{iot sega{en Ustav, postavuvaat korisno ograni~uvawe za izbrzanite re{enija. Tie od razmisluvaweto pravat nu`nost, a ne izbor; site promeni tie gi pravat spored principot na kompromisot {to, priridno, sozdava umerenost; tie produciraat sostojbi spre~uvaj}i go bolnoto zlo od grubi, surovi i nekvalifikuvani reformacii i gi pravat zasekoga{ neizvodlivi site strmoglavi napori na arbitrarnata mo}, nezavisno od toa dali taa se praktikuva od nekolkumina ili od mnogumina. Preku taa raznolikost na ~lenovi i interesi, op{tata sloboda ima{e isto tolku zalozi

26

Edmund Berk

27


kolku {to ima{e posebni pogledi vo nekolku op{testveni sloevi; dodeka preku pritiskaweto na teìnata na vistinskata monarhija vrz celosta, posebnite delovi }e bea spre~eni od iskrivuvawe i istrgnuvawe od nivnite dodeleni mesta.

Vie gi imavte site ovie prednosti vo va{ite stari staleì, no izbravte da dejstvuvate kako nikoga{ da ne ste bile oblikuvani vo edno gra|ansko op{testvo i kako da morate sè da po~nete odnovo. Po~navte lo{o, zatoa {to po~navte so prezirawe na sè {to vi pripa|a{e. Vie vlegovte vo trgovija bez nikakov kapital. Ako vi izgleda{e deka poslednite generacii na va{ata zemja nemaat mnogu sjaj, vie moèvte da gi odminete i da gi izvle~ete va{ite barawa od nekoja porane{na rasa na predci. So pobo`nata naklonost kon tie predci, va{ite voobrazbi vo niv }e prepoznaeja eden standard na doblest i mudrost, otade vulgarnata praktika na denot, i taka vie }e porasnevte so primerot na onie kon ~ie imitirawe se stremevte. Po~ituvaj}i gi va{ite pratatkovci, }e se nau~evte da se po~ituvate sebesi. Nema{e ni da pomislite da gi smetate Francuzite kako v~era{ni lu|e, kako nacija so ponisko poteklo, kako servilni bednici sè do nivnata emancipacija vo godinata 1789. Ne }e se zadovolevte so toa – na smetka na va{ata ~est i baraj}i izgovor za apologetite na nekolku va{i grozotii – da bidete pretstavuvani kako banda crni robovi koi odnenade` se oslobodile od sinxirite i, zatoa, baraat da im se prosti za zloupotrebata na slobodata na koja ne se naviknati

28

Edmund Berk

29


i koja voop{to ne im dolikuva. Nema{e li da bide popametno, moj skapocen Prijatelu, za vas da se misli kako za dare`liva i galantna nacija, onaka kako {to jas sekoga{ mislev; nacija koja, za àl, dolgo bila zaveduvana so visokite i romanti~ni ~uvstva na vernost, ~est i lojalnost; da se misli deka nastanite bile nepovolni za vas, no deka vie ne ste robuvale na nitu eden nesloboden i servilen poredok, tuku deka ste se rakovodele, so najposvetena pokornost, spored principot na javniot duh i deka ste ja oboàvale tokmu va{ata zemja, olicetvorena vo li~nosta na va{iot kral? Ako se obidevte da nè ubedite deka vo prividenieto na ovaa nesakana gre{ka ste oti{le podaleku od va{ite mudri predci, deka ste bile re{eni da gi prodolìte va{ite stari privilegii ~uvaj}i go duhot na va{ata stara i na va{ata skore{na lojalnost i ~est, ili ako poglednevte – nesigurni vo sebe i nesposobni jasno da go raspoznaete re~isi vo celost izbri{aniot zakon na va{ite predci – kon va{ite sosedi vo ovaa zemja, kon onie koi gi bea za~uvale od is~eznuvawe nekoga{nite principi i modeli na staroto obi~ajno pravo vo Evropa, podobreno i adaptirano vo soglasnost so nejzinata sega{na situacija – ugleduvaj}i se na mudrite primeri – vie }e mu dadevte na svetot novi primeri na mudrosta. Na toj na~in, }e napravevte kauzata na slobodata da e dostojna za po~it vo o~ite na sekoj razborit um vo sekoja nacija. Zasekoga{ }e go zbri{evte despotizmot od zemjata, pokaùvaj}i deka slobodata ne e samo pomirliva, tuku i deka taa mu pomaga na zakonot samo dokolku

28

Edmund Berk

29


dobro se skroti. Taka, }e imavte nerepresiven no, sepak, produktiven prihod. Taka }e moè{e da cveta trgovijata koja }e go sozdava{e takviot prihod. ]e imavte slobodno ustavno ureduvawe, mo}na monarhija, disciplinirana armija, reformirano i po~ituvano sve{tenstvo i skromno no, produhoveno blagorodni{tvo da ja predvodi, a ne da ja okove va{ata doblest. ]e imavte slobodoumen gra|anski sloj koj }e se ugleduva{e na blagorodni{tvoto, a toa samoto }e proizleguva{e od nego. ]e imavte za{titen, zadovolen, trudoqubiv i poslu{en narod, nau~en da ja bara i da ja prepoznava sre}ata {to moè da se najde sekoga{ samo vo doblesta, bidej}i tokmu vo nea leì vistinskata moralna ednakvost na ~ove{tvoto. Nea ja nema vo onaa monstruozna fikcija koja – budej}i la`ni idei i zaludni o~ekuvawa kaj lu|eto {to se sudbinski predodredeni za ma~en pat niz ìvotot – sluì samo za da ja zagor~i i da ja ote`ne onaa vistinska neednakvost koja nikoga{ ne moè da se otstrani; i koja poredokot na gra|anskiot ìvot ja vospostavuva kako pridobivka, ne samo za onie koi mora da bidat ostaveni vo pot~ineta polo`ba, tuku i za onie koi moè da gi izdigne do poveli~estvena, no ne i posre}na polo`ba. Pred vas be{e otvoren mazen i lesen pat do sre}ata i slavata, kakov {to istorijata na svetot nema zabeleàno, no vie pokaàvte deka te{kotiite se dobri za lu|eto.

Presmetajte gi va{ite dobivki: poglednete {to se dobiva so ovie ekstravagantni i drski {pekulacii koi gi nau~ija va{ite lideri da gi preziraat site nivni predci i site nivni sovremenici, pa, duri,

30

Edmund Berk

31


da se preziraat i sebesi, sè do onoj mig koga i samite stanaa navistina dostojni za prezir. Sledej}i gi ovie la`ni svetla, Francija ja kupi poniùva~kata nesre}a po povisoka cena od cenata {to sekoja druga nacija ja plati za da dobie nedvosmisleni blagoslovi! Francija ja kupi siroma{tijata so zlostorstvo! Francija ne ja `rtvuva{e svojata doblest vo imeto na interesot, tuku se otkaà od svojot interes za da moè da ja prostituira svojata doblest. Site drugi nacii po~naa so sozdavawe nova vlada ili so reformirawe na starata, otkako vostanovija ili, so pogolema to~nost, primenija nekoi religiski obredi. Site drugi narodi gi vtemelija gra|anskite slobodi vrz osnova na poseriozno odnesuvawe i vrz osnova na sistemot na postroga i ma{ka moralnost. Otkako Francija gi ispu{ti dizginite na kralskiot avtoritet, taa ja udvoi raspu{tenosta i neskrotlivata razvratnost vo odnesuvaweto i bezobraznata bezbo`nost vo mislewata i praktikite. Francija ja pro{iri seta nesre}na rasipanost (koja, voobi~aeno, be{e bolest na bogatstvoto i mo}ta) niz site sferi na ìvotot, kako da prenesuva nekoja privilegija ili kako da raspostila nekoja skriena pridobivka. Ova e eden od novite principi na ednakvost vo Francija.

So pomo{ na perfidnosta na nejzinite voda~i, Francija celosno go posramoti tonot na razumnoto sovetuvawe vo kabinetite na princovite i, na toj na~in, mu gi odzede najva`nite temi. Taa gi osveti mra~nite i somnitelni maksimi na tiranskata nevera i gi nau~i kralevite da treperat pred

30

Edmund Berk

31


ona {to ottuka, pa natamu, }e go imenuvam kako la`na verodostojnost na moralnite politi~ari. Suverenite }e gi smetaat za potkopuva~i na nivnite tronovi onie koi gi sovetuvaat bezgrani~no da mu veruvaat na svojot narod; }e gi gledaat kako predavnici koi imaat cel da gi uni{tat so toa {to }e ja zavedat nivnata lesna i dobrodu{na priroda, so somnitelni izgovori, da im dozvoli na hrabri i bezverni lu|e da u~estvuvaat vo nivnoto vladeewe. Duri i samo toa (ako nema{e i drugi raboti) e dovolno nepopravliva nesre}a za vas i za ~ove{tvoto. Setete se deka va{iot Parlament vo Pariz mu kaà na va{iot kral deka pri svikuvaweto na staleìte nema od {to da se pla{i osven od nivnata ~udovi{na i neumerena revnost vo obezbeduvaweto poddr{ka za tronot. Sega e pravedno tie lu|e da si go „podvijat opa{ot”. Sega treba tie da si go ponesat svojot del od odgovornosta za propasta {to nivnite soveti im ja donesoa na vladetelot i na zemjata. Deklaraciite polni so optimizam ja uspivaat vlasta pottiknu vaj- }i ja nepromisleno da vletuva vo opasnite avanturi na neproverenata politika; da gi zanemari onie merki, podgotovki, onaa pretpazlivost koja ja razlikuva dobrodu{nosta od slaboumnosta i bez koja nitu eden ~ovek ne moè da odgovara za blagodatniot ishod na sekoj apstrakten plan na vladata ili na slobodata. Prenebregnuvaj}i go seto toa, tie vidoa kako lekot za dràvata se pretvora vo nejzin otrov. Tie vidoa deka buntot na Francuzite protiv eden umeren i zakonit monarh e ispolnet so pove}e bes, navreda i gnev, otkolku buntot na koj i da bilo

32

Edmund Berk

33


drug narod koj se krenal protiv najnezakonitiot uzurpator, ili protiv najkrvaviot tiranin. Tie im se protivea na otstapkite i nivniot revolt be{e naso~en kon za{titata; nivniot udar se streme{e kon rakata koja{to dava{e milost, uslugi i za{tita.

Ova be{e neprirodno. Drugoto e vo red. Nivniot uspeh za niv stana kazna. Zakonite bea ukinati, sudovite bea rasformirani, industrijata be{e bez sila, trgovijata umira{e, prihodite bea neplateni, a lu|eto osiroma{eni; crkvata be{e ograbena, a dràvata ne be{e oslobodena od tovarot; gra|anskata i voenata anarhija se pretvorija vo poredok na Kralstvoto; sè {to be{e ~ove~ko i boèstveno mu be{e `rtvuvano na idolot na javnite krediti, a posledica od toa be{e bankrotiraweto na nacijata; i, kone~no, kako kruna na sè, se izdavaa novi obvrznici so somnitelna i nesigurna vrednost – diskreditirani hartii od vrednost na edna bedna izmama i pita~ki grabe` bea dadeni kako konvertibilna valuta za poddr{ka na imperijata, namesto dvata golemi priznati vida kovani pari (zlatnite i srebrenite), koi ja pretstavuvaat trajnata i voobi~aena doverba na ~ove{tvoto, parite {to is~eznaa i se skrija pod zemja od kade {to dojdoa, koga principot na sopstvenosta, {to niv gi sozdade, be{e sistemati~no urnat.

Dali bea potrebni site ovie uàsni ne{ta? Dali bea tie neizbeèn rezultat od beznade`nata borba na re{itelni patrioti, prisileni da gazat niz krv i buna do tivkiot breg na mirnata i prosperitetna sloboda? Ne! Nitu sli~no na toa! Urnatinite na

32

Edmund Berk

33


Francija koi gi {okiraat na{ite ~uvstva, kade i da go svrtime pogledot, ne se rezultat na gra|anska vojna, tie se ta`ni no pou~ni spomenici na izbrzaniot i neuk sovet, ponuden vo vreme na dlabok mir. Tie go pokaùvaat liceto na edna bezobzirna i drska vlast koja nikoj ne ja dovel pod pra{awe i ne i dal nikakov otpor. Spored toa, lu|eto koi vaka rasipni~ki go potro{ija skapocenoto bogatstvo na nivnite zlostorstva, onie koi zdiveno ja napravija ovaa ogromna zaguba na javnite zla (pri {to, poslednata klada be{e rezervirana za kone~niot spas na dràvata) – vo svoeto napreduvawe ne naidoa, re~isi, na nikakov otpor. Celiot niven mar{ li~e{e pove}e na triumfalna procesija otkolku na vojna. Nivnata prethodnica vrve{e pred niv, urivaj}i i gazej}i sè pred sebe. Nitu edna kapka od nivnata krv ne be{e proleana za kauzata na zemjata {to ja uni{tija. Za svoite proekti tie ne `rtvuvaa ni{to pove}e od vrvca na ~evelot, dodeka go zatvoraa kralot, dodeka gi ubivaa nivnite sogra|ani, kapej}i gi vo solzi, frlaj}i gi vo siroma{tija i vo jadovi, iljadnicite dostojni lu|e i dostojni semejstva. Nivnata surovost ne be{e duri ni beden rezultat na stravot.Taa be{e posledica na nivnoto ~uvstvo za sovr{ena bezbednost vo odobruvawe na predavstvata, grabeìte, siluvawata, ubistvata, koleìte i poàrite niz celata nivna stradalni~ka zemja. No pri~inata za seto toa be{e ednostavna u{te od samiot po~etok.

34

Edmund Berk

35


(…)

Koga lu|eto so status i gi `rtvuvaat site idei za dostoinstvo na edna ambicija koja, o~igledno, e bez osnova, koga dejstvuvaat so prizemni instrumenti za ostvaruvawe niski celi, celata struktura stanuva niska i dolna. Zar ne se slu~uva ne{to takvo sega vo Francija? Zar toa ne sozdava ne{to {to e dostojno za prezir i e neslavno? Nekoj vid na podlost {to preovladuva vo celokupnata politika? Ili, pak, tendencija, vo sè {to se pravi, da se zgazat poedincite i, zaedno so niv, dostoinstvoto i va`nosta na dràvata. Drugite revolucii gi predvodea li~nosti koi gi osvedo~ija svoite ambicii so unapreduvawe na dostoinstvoto na lu|eto ~ij mir go bea naru{ile, dodeka se obiduvaa da napravat promeni, ili navistina gi izvedoa promenite vo Komonveltot. Toa bea lu|e so vizija. Nivnata cel be{e da vladeat, a ne da ja uni{tat svojata zemja. Kako lu|e so ogromen gra|anski i ogromen vojni~ki talent, iako predizvikuvaa strav i trepet, tie, sepak, bea ukras na svoeto vreme. Tie voop{to ne li~ea na evrejskite trgovski posrednici i ne se natprevaruvaa me|u sebe vo toa koj podobro }e ja izlekuva nivnata zemja (so la`na cirkulacija na pari i obezvredneta hartija) od uàsot i pusto{ot koj ja snajde po nivnite izopa~eni soveti. Komplimentot {to na eden od golemite lo{i lu|e od star kov (Oliver Kromvel) mu go upatuva eden od negovite srodnici, omilen poet od toa vreme, pokaùva {to, vsu{nost, zamisluval

34

Edmund Berk

35


toj i {to, navistina, vo golema mera postignal, uspe{no sproveduvaj}i ja svojata ambicija so ovie stihovi:

Dodeka ti, miren, se vozdiga{, i dràvata e vozvi{ena

Spokojna, dodeka ti ja menuva{;

Promeneta, kako golemata scena na svetot, koga bez buka

Sonceto {to se ra|a gi uni{tuva vulgarnite svetlini

na no}ta.7

Li~nostite kako Kromvel ne li~ele tolku na uzurpatori na vlasta, kolku {to sakale da go naglasat svoeto prirodno mesto vo op{testvoto. Nivnoto izdignuvawe trebalo da go osvetli i da go razubavi svetot. Tie gi pobedile svoite protivnici, nadminuvaj}i gi so svojata bleskavost. Rakata koja ja tresna zemjata kako angel na uni{tuvaweto, i gi prenese silata i energijata pod koi taa strada{e. Ne velam (Gospod da ~uva!), ne velam deka doblestite na ovie lu|e bi trebalo da se razberat kako ramnoteà na nivnite zlostorstva, no, sepak, tie, vo izvesna smisla, bea korektiv na nivnite efekti. Takov be{e, kako {to ve}e spomnav, na{iot Kromvel. Takvi bea kaj vas lu|eto, kako {to se vojvodata od Giz, Konde i Koliwi. Takvi bea lu|eto od kovot na Ri{elje, koi i vo vreme na mir dejstvuvaa vo duhot na gra|anskata vojna. Takvi bea va{ite Anri IV i Suli. Tie bea podoblesni i srede pomalku somnitelni okolnosti, no, sepak, ìveeja vo kontekst na

7 Edmund Valer, „Panegirik na mojot gospodar za{titnik” (vo Dela, 1730 godina).

36

Edmund Berk

37


gra|anski nemiri i ne bea sosema neizvalkani od niv. Za ~udewe e da se vidi kako Francija, koga za mig uspea da zeme zdiv, mnogu brgu zakrepna i iznikna od najdolgata i najstra{nata gra|anska vojna8 kakva {to ne poznava{e nieden drug narod. Zo{to? Zatoa {to Francuzite, i pokraj site svoi masakri, ne ja ubija svesta vo svojata zemja. Tamu ne bea zgasnati svesta za dostoinstvoto, blagorodnata gordost, {irokogradoto ~uvstvo za slava i natprevaruva~kiot duh. Naprotiv, seto toa be{e pottiknato i rasplamteno. Kolku i da be{e dràvata razni{ana, nejzinite organi opstanaa. Preìveaja site nagradi za ~est i doblest, site odlikuvawa i po~esti. No, va{ata sega{na konfuzija, kako nekoja ~uma, go napa|a duri i izvorot na ìvotot. Vo situacija koga treba da dejstvuva spored principot na ~esta, sekoj ~ovek vo va{ata zemja e posramen i ponièn i ne moè da razvie nikakvo ~uvstvo kon ìvotot, osven tegobnata i poniùva~ka gor~ina. No, ovaa generacija brgu }e is~ezne. Slednata generacija na blagorodni{tvoto }e nalikuva na zanaet~ii i klovnovi, na lihvari i pramatari i Evrei, koi sekoga{ }e bidat nivni sorabotnici, a, ponekoga{, i nivni gospodari. Veruvajte mi, Gospodine, onie koi se obiduvaat da gi izramnat sloevite, nikoga{ ne uspevaat da gi izedna~at. Vo site op{testva sostaveni od razli~ni sloevi gra|ani, nekoi od niv moraat da bidat najvisoki. Ottuka, onie koi izramnuvaat, samo go menuvaat i go rasipuvaat prirodniot red na ne{tata, postavu-

8 Se misli na verskite vojni vo Francija vo 16 vek.

36

Edmund Berk

37


vaj}i go vo vozduh ona {to, poradi cvrstinata na strukturata, treba da bide na zemja. Zdruènijata na {iva~i i na drvodelci, od koi e sostavena republikata (Pariskata, na primer), ne moàt da i bidat dorasnati na situacijata vo koja vie sosila se obiduvate da gi turnete, koristej}i se so najlo{oto od sè – so prisvojuvaweto na prirodnite prava. Pri otvoraweto na Sobranieto na staleìte, kancelarot na Francija, obra}aj}i se so eden rasko{en oratorski ton, re~e deka site zanimawa se ~esni. Nema{e da bide daleku od vistinata ako misle{e samo na toa deka niedno ~esno vrabotuvawe ne e sramno. No, ako tvrdime deka sekoe zanimawe e ~esno, samo po sebe se podrazbira deka mu dodeluvame obele`je {to mu odi vo prilog. Rabotata na frizerot ili na sve}arot ne moè da se smeta za pra{awe na ~esta – a i da ne zboruvam za redica drugi zanimawa koi podrazbiraat sluguvawe. Lu|eto koi mu pripa|aat na ovoj sloj ne bi trebalo da bidat ugnetuvani od dràvata, no, od druga strana, dràvata strada ako na ovie lu|e im se dozvoli da vladeat, bilo individualno, bilo kolektivno. Vie mislite deka na toj na~in se borite protiv predrasudite, no, vsu{nost, vie vojuvate so prirodata.

Drag moj Gospodine, jas ne mislam deka vie imate preterano sitni~av ili, pak, preterano tesnograd duh koj, za sekoja op{ta opservacija ili za sekoe ~uvstvo, bi baral eksplicitni detali za korektivite i isklu~ocite, za koi razumno se pretpostavuva deka se vklu~eni vo site op{ti predlozi koi doa|aat od razbrani lu|e. Sigurno ne zamisluvate deka jas bi

38

Edmund Berk

39


sakal da gi svedam vlasta, avtoritetot i ugledot na krvno srodstvo, na imiwa ili tituli. Ne, Gospodine. Nema drugi kvalifikacii za upravuvaweto, osven doblesta i mudrosta, bilo da se tie realni ili pretpostaveni. Kade i da se nao|aat, tie go imaat nebesniot paso{ za ~ovekovoto mesto i ~ovekovata ~est, vo sekoja dràva, vo sekoja situacija, profesija ili vo sekoj zanaet. Te{ko na onaa zemja koja bezumno i bezbo`no gi otfrla uslugite na talentite i doblestite – gra|anski, voeni ili verski – koi postojat za da ja razubavat i da i sluàt; i na toj na~in, go frla vo temnina seto ona {to treba da {iri slava i svetlina. Te{ko i na onaa zemja koja, pa|aj}i vo drugata sprotivnost, smeta deka lo{oto obrazovanie, inferiornite i ograni~eni pogledi na ne{tata, odvratniot plateni~ki zanaet imaat prednost nad pravoto za vladeewe. Sè treba da mu bide dostapno sekomu, no ne bez odgovornost. Vo edna vlada koja se zanimava so opse`na problematika, ne moè da bide dobro nitu edno rotirawe, nitu edno imenuvawe, ili nitu eden izbor {to se pravi spored principot na `repka. Zatoa {to takvite principi ne se stremat, nitu direktno nitu indirektno, da go izberat ~ovekot koj i e posveten na dol`nosta nitu, pak, ednoto i drugoto zaemno da gi prisposobat. Ne se kolebam da kaàm deka patot od bednata polo`ba, pa sè do visokiot status i vlasta, ne treba da bide premnogu lesen nitu, pak, preterano da zavisi od vostanoveniot tek. Duri i ako retkata doblest e najretkoto od site retki ne{ta, taa, sepak, treba da pomine niz nekoj vid proba. Hramot na ~esta

38

Edmund Berk

39


treba da se izgradi vrz temelite na vozvi{enosta. Ako doblesta gi otvora negovite porti, neka bide zapomnato, isto taka, deka taa ne moè so ni{to da se isproba, osven so te{kotii i so borba.

(…)

Ako gra|anskoto op{testvo e fidanka na konvencijata, toga{ konvencijata mora da bide zakon na toa op{testvo. Taa konvencija mora da gi ograni~uva i da gi vidoizmenuva site instancii na ustavnoto ureduvawe {to se formiraat vo soglasnost so nea. Sekoj vid zakonodavna, sudska ili izvr{na vlast e nejzino delo. Tie ne moàt da postojat vo nitu edna druga sostojba na ne{tata; i, zar moè nekoj ~ovek vrz osnova na konvenciite na gra|anskoto op{testvo da bara prava koi voop{to i ne go pretpostavuvaat negovoto postoewe, prava koi apsolutno mu se tu|i na toa op{testvo? Eden od prvite motivi na gra|anskoto op{testvo koj se pretvora vo edno od negovite fundamentalni pravila e deka nitu eden ~ovek ne treba da bide sudija za svojot sopstven slu~aj. So ova, sekoja li~nost vedna{ se li{uva od prvoto fundamentalno pravo na ~ovek koj{to ne e obvrzan so dogovor, da presuduva sam za sebe i da go zastapuva sopstveniot slu~aj. Toj se otkaùva od site prava da upravuva so sebe. Na ovoj na~in, toj vo ogromna mera se otkaùva od pravoto na samoodbrana, odnosno, od prvoto prirodno pravo. Lu|eto ne moàt da gi uìvaat istovremeno pravata na negra|anskata i na gra|anskata dràva. Za da moè

40

Edmund Berk

41


da ja ostvari pravdata, ~ovekot mora da se otkaè od pravoto da opredeli {to e, vsu{nost, pravdata, vo onie ne{ta koi za nego imaat najgolema va`nost. Za da moè da osiguri malku sloboda, toj i se prepu{ta na verata vo nejzinata celost.

Vladata ne se formira vrz osnova na prirodnite prava koi moàt da postojat i, navistina, postojat celosno nezavisno od nea; tie postojat so mnogu pogolema jasnotija i vo mnogu pogolem stepen na apstraktno sovr{enstvo; no, nivnoto apstraktno sovr{enstvo e nivniot prakti~en defekt. Imaj}i go pravoto na sè, tie sakaat sè. Vladata e majstorski izum na ~ovekovata mudrost koj im sluì na lu|eto za obezbeduvawe na nivnite potrebi. Lu|eto imaat pravo ovie potrebi da im se obezbedat so ovaa mudrost. Pome|u ovie potrebi, gra|anskoto op{testvo treba da ja zeme predvid i potrebata za zadovolitelno ograni~uvawe na ~ovekovite strasti. Op{testvoto bara da bidat pot~ineti ne samo strastite na poedinecot, tuku duri i vo masata kako celost, isto kako i kaj poedincite, sklonostite na lu|eto ~estopati da se popre~uvaat, nivnata volja da se kontrolira i nivnite strasti da se ograni~at. Ova edinstveno moè da se stori so sila koja proizleguva od samite niv; toa ne moè da se dostigne so izvr{uvawe op{testvena funkcija koja e pot~ineta na taa volja i na tie strasti {to, vsu{nost, e obvrzana da gi zauzdi i da gi skroti. Vo ovaa smisla, ograni~uvawata {to im se nametnuvaat na lu|eto, kako i nivnite slobodi treba da se smetaat za nivni prava. No so ogled na toa {to slobodite

40

Edmund Berk

41


i ograni~uvawata variraat zaedno so vremeto i okolnostite i, pod nivno vlijanie, postojano se menuvaat, tie ne moàt da se utvrdat so niedno apstraktno pravilo. Ottuka, sosema e budalesto za niv da se diskutira vrz osnova na toj princip.

Od momentot koga se namaluva ne{to od kvantumot prava na ~ovekot da upravuva samiot so sebe i koga se dozvoluva kakvo i da bilo ve{ta~ki utvrdeno pozitivno ograni~uvawe na tie prava, od toj moment celata organizacija na vladata po~nuva da se razgleduva kako prakti~en problem. Poradi ova, ustrojuvaweto na dràvata i soodvetnoto rasporeduvawe na mo}ta se isklu~itelno delikatni i najkomplikuvani ve{tini. Toa bara dlaboko poznavawe na ~ovekovata priroda i na ~ovekovite potrebi, kako i poznavawe na rabotite koi gi olesnuvaat ili gi popre~uvaat razli~nite celi {to treba da se ostvarat niz mehanizmite na gra|anskite institucii. Dràvata mora da ima izvori na sila, no i lekovi za svoite bolesti. Kakva e polzata od raspravata za ~ovekovoto apstraktno pravo na hrana ili na lekovi? Pra{aweto e na koj na~in tie se obezbeduvaat i se prepi{uvaat. Vo taa smisla, jas sekoga{ }e sovetuvam da se povika na pomo{ eden farmer ili eden lekar, a ne profesor po metafizika.

Naukata za gradewe na edna politi~ka zaednica, za nejzinoto obnovuvawe ili reformirawe, kako i sekoja druga eksperimentalna nauka, ne moè da se izu~uva a priori. Kratkoto iskustvo ne moè da nè podu~i vo taa prakti~na nauka, zatoa {to realnite efekti na moralnite pri~ini ne se sekoga{

42

Edmund Berk

43


neposredni; zatoa {to onoj efekt koj, na prv pogled e moèbi, {teten, ponatamu moè da se pokaè kako odli~en; isto taka, odli~nosta moè da proizleze od efekti koi na po~etokot se pokaàle kako nepovolni. Se slu~uva i sprotivnoto: mnogu povolni planovi so osobeno prijaten po~etok, ~estopati, zavr{uvaat na sramen i àlosen na~in. êstopati, vo dràvite postojat nekoi nejasni i re~isi prikrieni pri~ini, ne{ta koi na prv pogled se ~inat bezna~ajni, no od koi moè, na najsu{testven na~in, da zavisi napredokot ili nazaduvaweto na dràvite. Naukata za vladeeweto e samata po sebe prakti~na i naso~ena kon prakti~ni celi. Taa bara ogromno iskustvo, pogolemo od ona so koe ~ovekot moè da se zdobie vo tekot na eden ~ove~ki ìvot, pa kolku i da e toj mudar i pronikliv. Zatoa, lu|eto treba da bidat beskrajno pretpazlivi koga se vpu{taat vo urivaweto na edno zdanie koe so vekovi, vo soodveten stepen, odgovaralo na obi~nite celi na op{testvoto – ili koga trgnuvaat vo negovata povtorna izgradba, bez pritoa, da imaat o~igledni modeli i obrasci koi bi ja pokaàle negovata poleznost.

Koga ovie metafizi~ki prava vleguvaat vo zaedni~kiot ìvot kako zraci svetlina koi se probivaat vo gusta sredina, tie, spored zakonite na prirodata, se prekr{uvaat od nivnata prava linija. Navistina, vo sevkupnata i kompleksna masa na ~ove~ki strasti i interesi, primitivnite prava na ~ovekot podrazbiraat takva raznolikost na prekr{uvawa i refleksii, {to stanuva

42

Edmund Berk

43


apsurdno da se zboruva za niv kako za ne{to {to prodolùva vo ednostavnosta na nivniot po~eten pravec. Prirodata na ~ovekot e komplikuvana; op{testvenite fenomeni se kompleksni vo najgolemata mo`na mera; spored toa, nitu edno ednostavno rasporeduvawe ili upravuvawe na mo} ta ne moè da bide soodvetno nitu na ~ovekovata priroda, nitu na kvalitetot na negovite raboti. Koga slu{am za ednostavnosta na majstoriite koi se stremat kon nekoe novo politi~ko ureduvawe i se falat so nego, jas ne gubam ni{to ako zaklu~am deka nivnite sozdava~i ni{to ne znaat za sopstveniot zanaet ili, pak, deka se sosema neodgovorni vo odnos na nivnata dol`nost. Ednostavnite vladi se defektni vo svojata osnova, da ne kaàm ne{to polo{o. Ako razmisluvate za op{testvoto od samo edna gledna to~ka, site ovie ednostavni na~ini na politi~ko ureduvawe ve zarobuvaat so svojata privle~nost. Vsu{nost, sekoj od ovie na~ini i odgovara samo na svojata cel mnogu posovr{eno, otkolku {to pokompleksniot na~in moè da odgovori na site negovi kompleksni barawa. No, podobro e celosta da ne bide sovr{eno re{ena i da ima nekoi anomalii, otkolku nekoi nejzini delovi da bidat uredeni so golema to~nost, a drugi da bidat sosema zanemareni ili duri materijalno o{teteni so prekumernata grià za nekoj omilen del.

Site boèmni prava na ovie teoreti~ari se, vsu{nost, krajnosti i vo istata onaa mera vo koja se metafizi~ki to~ni, tie se moralno i politi~ki la`ni. Pravata na ~ovekot se nao|aat vo nekoja

44

Edmund Berk

45


sredina: nevozmo`no e da se definiraat, no ne e nevozmo`no da bidat prepoznaeni. Pravata na lu|eto vo vladite se nivni prednosti i tie ~estopati se nao|aat vo ramnoteàta pome|u razli~nite dobra, ponekoga{, vo kompromisite pome|u dobroto i zloto, a, ponekoga{, pome|u dve zla. Politi~kiot rezon e, vo su{tina, princip na moralno, a ne na metafizi~ko ili na matemati~ko presmetuvawe: sobirawe, odzemawe, mnoèwe i delewe, na vistinski moralni denominacii.

Spored ovie teoreti~ari, pravoto na lu|eto re~isi sekoga{ e sofisti~ki izme{ano so nivnata vlast. Pogolemiot del na zaednicata, koga i da e vo sostojba da dejstvuva, voop{to ne se sre}ava so vistinski otpor. No sè dodeka vlasta i pravoto se edno i isto, celata zaednica nema prava koi ne se vo soglasnost so doblesta, a prva od site doblesti e razumnosta. Lu|eto nemaat pravo na ona {to ne e razumno i na ona {to ne e vo nivna korist, no, kako {to dobro kaàl eden interesen pisatel, Liceat pe-rire poetis9, koga eden od niv, kako {to se raskaùva, ladnokrvno skoknal vo plamenot na vulkanskata erupcija Ardentum frigidus Aetnam insiluit.10 Smetam deka takvata zabava e poprvo neopravdana poetska sloboda otkolku edno od ovlastuvawata na

9 Na poetite im e dozvoleno da zaginat, poznata sentencija prezemena od Poetska umetnost (Ars Poetica) na Horatij.

10 Ladnokrvno skoknal vo ognenata Etna, stanuva zbor za Empe-dokle koj, spored legendata, skoknal vo kraterot na vulkanot Etna, a od nego ostanale samo bronzenite sandali. Ovaa legen-da mnogu rano go obvila negoviot lik, no toj vsu{nost bil filozof na prirodata i lekar, koj ìveel vo 5 vek pr.n.e. na dene{na Sicilija.

44

Edmund Berk

45


Parnas; i nezavisno od toa dali toj {to izbira da go praktikuva takvoto pravo e poet, sve{tenik ili politi~ar, mislam deka pomudrite misli (zatoa {to se pomilosrdni) }e me nateraa, pred sè, da go spasam ~ovekot, a ne da gi ~uvam negovite bronzeni sandali kako spomenici na negovata ludost.

Ako lu|eto ne se zasramat od na~inot na koj denes go slavat toj nastan, so vidot na godi{nite besedi na koi se odnesuva golem del od ova {to go pi{uvam, nivnite principi }e bidat iznevereni i tie }e bidat li{eni od pridobivkite na revolucijata {to ja odbele`uvaat. Vi priznavam drag Gospodine, deka nikoga{ ne sum go sakal ova postojano zboruvawe za otpor i za revolucija, kako {to ne sum ja sakal praktikata spored koja lekot {to treba da mu se dava na ustavot samo vo ekstremni slu~ai se pretvora vo dnevno sleduvawe na leb. Takvata praktika voobi~aeniot `ivot na op{testvoto go pretvora vo hroni~no bolen: se zemaat periodi~ni dozi na ̀ ivin sublimat i se goltaat sredstva za predizvikuvawe na na{ata qubov kon slobodata.

Vakvata zloupotreba na lekot koja stanala voobi~aena, so vulgarnoto i sramno koristewe go oslabnuva i go istro{uva izvorot na onoj duh koj treba da se primenuva vo isklu~itelni okolnosti. Vo najmirniot period na rimskoto ropstvo temite na tiranoubistvoto bile del od obi~nite ve`bi na mom~iwata v u~ili{te – cum perimit saevos classis numerosa tyrannos11. Pri edna normalna

11 Koga mnogubrojnata klasa }e gi uni{ti surovite tirani, prezemeno od Satires, VII, 151 na Juvenal.

46

Edmund Berk

47


sostojba na ne{tata, vo zemja kakva {to e na{ata, toa sozdava najlo{i efekti, duri i vo odnos na onaa sloboda {to ja zloupotrebuva so raspu{tenosta na ekstravagantnata {pekulacija. Re~isi site republikanci od moeto vreme koi imaat visoko poteklo, za kratko vreme stanaa najposveteni, dobro izve`bani dvorjani. Naskoro tie go napu{tija dosadniot, umereniot, no prakti~en otpor kon onie me|u nas koi, vo gordosta i opienosta so sopstvenite teorii, gi omalovaùvaa kako ne mnogu podobri od torievcite. Se razbira, hipokrizijata voshituva so najvozvi{enite {pekulacii za{to taa i onaka nikoga{ nema namera da odi otade {pekulacijata, pa ni{to ne ja ~ini da ja napravi veli~enstvena. No duri i vo slu~aite koga vo ovie bombasti~ni {pekulacii moè{e da se nazre pove}e lekomislenost otkolku izmama, temata be{e vo golema mera istata. Koga ovie profesori }e sfatat deka nivnite ekstremni principi ne se primenlivi vo slu~ai koi baraat samo kvalifikuvan, ili, da re~am, gra|anski i praven otpor, tie, vo takvite situacii, voop{to ne go upotrebuvaat toj otpor. Za niv postoi vojna i revolucija, ili ni{to. Nao|aj}i deka nivnite politi~ki planovi ne se prisposobeni na sostojbite vo svetot vo koj ìveat, tie ~estopati go sfa}aat premnogu lesno sekoj javen princip i od svoja strana se podgotveni, zaradi nekoj trivijalen interes, da go napu{tat ona, {to spored nivnoto mislewe, nema nekoja golema vrednost. Navistina, nekoi od niv imaat postabilni i poistrajni prirodi, no ovie se revnosni politi~ari nadvor od Parlamentot koi

46

Edmund Berk

47


re~isi ni{to ne gi doveduva vo isku{enie da gi napu{tat nivnite omileni proekti. Tie postojano imaat predvid nekoi promeni vo crkvata ili vo dràvata, ili, pak, vo dvete. Koga e takov slu~ajot, tie se sekoga{ lo{i gra|ani i sovr{eno nesigurni vrski. Za{to, so ogled na toa {to smetaat deka nivnite sopstveni bombasti~ni proekti imaat beskone~na vrednost i deka aktuelnoto ureduvawe na dràvata ne e dostojno za nikakva po~it, tie se vo najmala raka, ramnodu{ni kon nea. Tie ne gledaat nikakva vrednost vo dobroto i nikakov nedostatok vo lo{oto upravuvawe so javnite raboti; tie pove}e sakaat da uìvaat vo poslednovo, kako vo ne{to {to e popovolno za revolucijata. Tie ne gledaat nikakva vrednost nitu nedostatok vo koj i da bilo ~ovek, vo koja i da bilo akcija, ili vo koj i da bilo politi~ki princip, osven vo onaa mera vo koja tie gi pottiknuvaat ili gi zabavuvaat nivnite planovi za promena: ottuka, tie edna{ se zanimavaat so najnasilniot i najrastegnat prerogativ, a drugpat so besmislenite demokratski idei na slobodata, i pominuvaat od ednoto do drugoto bez voop{to da imaat obzir kon kauzata, kon li~nosta ili kon partijata.

Vie vo Francija sega ste vo krizata na revo-lucijata i vo preminuvaweto od edna forma na vladeewe vo druga i, spored toa, ne moète da go vidite takviot karakter na lu|eto vo sosema istata situacija vo koja nie go gledame vo ovaa zemja. Kaj nas toj e militanten, a kaj vas e pobedni~ki i vie znaete kako toj moè da dejstvuva koga negovata

48

Edmund Berk

49


mo} e srazmerna so negovata volja. Ne bi trebalo da gi ograni~am tie opservacii na koja i da bilo kategorija, no ne bi trebalo nitu site lu|e od razli~ni kategorii da gi vnesam vo niv. Ne, daleku od toa. Jas sum isto tolku nesposoben za edna takva nepravda kolku {to ne sum sposoben da gi odrùvam odnosite so onie ~ii principi se ekstremni i koi, vo imeto na verata ne u~at na ni{to drugo, osven na luda i opasna politika. Najlo{a od tie politiki na revolucijata e ovaa: tie gi ~eli~at i gi stvrdnuvaat gradite za da gi podgotvat za o~ajni~ki udari koi ponekoga{ se upotrebuvaat vo krajni prigodi. No, bidej}i vakvite prigodi moè nikoga{ da ne se sozdadat, umot neopravdano se valka, a moralnite ~uvstva mnogu stradaat koga zad odrekuvaweto ne stoi niedna politi~ka pri~ina. Ovoj vid lu|e se tolku vozneseni so svoite teorii za pravata na ~ovekot, {to sosema ja zaboravile ~ovekovata priroda. Bez da otvorat barem eden nov pat kon razbiraweto, tie uspeale da gi zaprat onie pati{ta koi vodat kon srceto. Site pravilni simpatii od srceto na ~ovekot ovie lu|e gi iskrivokol~ile vo sebesi i vo site onie koi gi sledat.

(...)

Koi se tie {to im se voshituvaat i od dnoto na srceto se privrzuvaat za nacionalnite pretstavni~ki sobori, no moraat, so uàs i gadewe da se svrtat od vakvata profana burleska, od vakvoto gnasno iskrivokol~uvawe na edna sveta

48

Edmund Berk

49


institucija? I na qubitelite na monarhijata i na qubitelite na republikata mora da im se gadi od toa. I ~lenovite na va{iot Parlament sigurno stenkaat pod tiranijata poradi toa {to ne im nosi nikakva mo} za upravuvawe, sosema malku polza, a najmnogu od sè – na site im nosi sram. Siguren sum vo toa deka mnogumina od ~lenovite koi duri go so~inuvaat i mnozinstvoto na toj sobor, mora da se ~uvstvuvaat isto kako i jas, nezavisno od aplauzite na Revolucionernoto dru{tvo. – Beden kral! – Beden Parlament! Kolku li mora da bide toa Sobranie nemo skandalizirano od onie svoi ~lenovi koi moàt da kaàt „kolku ubav den” za denot koj izgledal kako sonceto da e zbri{ano od neboto12! Kolku li tie lu|e mora da se ogor~eni vo du{ata slu{aj}i gi drugite koi mislele oti e dobro da objavat deka „brodot na dràvata }e letne napred kon obnovata so pogolema brzina otkoga i da e”, gonet od silnata bura na predavstvata i ubistvata koi mu prethodea na triumfot na na{iot propovednik! [to li mora da ~uvstvuvale dodeka so trpeliva nadvore{nost, a so ogor~ena vnatre{nost, slu{ale za masakrot na nedol`nite gospoda vo nivnite domovi, slu{ale deka „proleanata krv ne bila naj~istata”? [to li mora da ~uvstvuvale opsednati od site strani so poplaki za nemirite koi od temel ja potresoa nivnata zemja, prinudeni ladnokrvno da im kaàt na onie koi se àlat, deka tie se pod za{titata na zakonot i deka }e mu se obratat na kralot (na

12 „un beau jour” – izrazot se odnesuva na 6 oktomvri 1789 godina, denot na Francuskata revolucija.

50

Edmund Berk

51


zarobeniot kral) da naredi da se sprovedat zakonite zaradi nivna za{tita; koga zarobenite ministri na toj, zatvoren kral, formalno objavile deka ve}e ne postoi nitu zakon, nitu avtoritet, nitu, pak, vlast koja }e gi za{titi? [to li mora da ~uvstvuvale koga bile prinudeni, kako ~estitka za ovaa nova godina, da pobaraat od svojot zaroben kral da go zaboravi burniot period od prethodnata godina za smetka na golemoto dobro koe toj navodno, trebalo da mu go obezbedi na svojot narod; za ~ie celosno ostvaruvawe tie go odloìle prakti~noto dokaùvawe na nivnata lojalnost, uveruvaj}i go deka }e mu se pokorat toga{ koga toj ve}e nema da ima nikakov avtoritet za da im zapoveda.

Ova obra}awe sigurno be{e napraveno so mnogu dobra volja i qubov. No pome|u revoluciite vo Francija, mora da se smeta i na edna zna~ajna revolucija vo nivnite idei za u~tivosta. Vie, od drugata strana na Kanalot, za nas vo Anglija zboruvate deka manirite gi u~ime od vas, od vtora raka i deka na{eto odnesuvawe go oblekuvame vo francuskite drebolii. Duri i da e taka, nie sme u{te vo starata krojka i ne sme i se prisposobile na novata pariska moda na ubavo odnesuvawe, za da pomislime deka sme izlegle qubezni na najprefinet na~in ako na nekoj koj doìveal najgolemo poniùvawe na zemjata mu kaème (bilo vo forma na so~uvstvo, ili vo forma na ~estitka) deka golemite javni dobra }e proizlezat od ubistvata na negovite slugi, obidite za ubistvo vrz nego i vrz negovata èna, kako i od ma~ewata, sramot i poniùvawata {to li~no toj gi iskusil.

50

Edmund Berk

51


Toa e takva lo{a uteha {to duri i sve{tenikot od Wugejt bi bil premnogu human za da mu ja ponudi na zlostornik koj se nao|a pod besilka. Treba{e da pomislam deka xelatot na Pariz, sega koga stekna tolkava sloboda preku glasovite od Nacionalnoto sobranie, koga mu e dodelen negoviot rang i grb vo Heraldskiot kolex za pravata na ~ovekot, }e bide premnogu velikodu{en, premnogu galanten ~ovek, tolku ispolnet so smislata za negovoto novo dostoinstvo, za da ja upotrebi taa zajadliva uteha na koja i da e od li~nostite koja poradi navreda na narodot moè da ja najde pod rakata na negovata izvr{na mo}.

ôvekot na koj vaka mu laskaat e navistina propadnat. Vaka podgotvenata smiruva~ka goltka na zaboravot e dobro presmetana za da ja za~uva òl~nata budnost i da go hrani ìviot ~ir na razjadenoto se}avawe. Taka da mu se dade nekomu opojniot napitok na amnestijata, zasolen so site sostojki na prezir i sram, podrazbira, namesto „melemot za raneti du{i”, do negovite usni da se dopre {oljata na ~ove~ka mizerija i toj da se prisili da ja ispie do dnoto.

Kralot na Francija verojatno }e nastojuva da gi zaboravi tie nastani i taa ~estitka otstapuvaj}i pred pri~ini koi se isto tolku silni kolku i onie {to vnimatelno se izloèni vo novogodi{nata ~estitka. No istorijata koja trajno gi ~uva zapisite za sè {to pravime i najstrogo sudi za postapkite na site razli~ni vladeteli, nema da gi zaboravi nitu ovie nastani, nitu erata na ovaa liberalna elegantnost

52

Edmund Berk

53


vo me|usebnite vrski na ~ove{tvoto. Vo istorijata }e ostane zapi{ano deka utroto na 6 oktomvri 1789 godina, kralot i kralicata na Francija, po cel eden den poln so konfuzija, voznemirenost, uàsi i koleì, otkako javno im bila vetena sigurnosta, i se prepu{tile na prirodnata potreba za odmor i legnale da si po~inat nekolku ~asovi, obzemeni so nemir i taga. Najprvin kralicata bila razbudena od son koga go ~ula glasot na straàrot kraj vratata koj i doviknal da se spasuva so begstvo. Toa bil posledniot dokaz za vernost {to straàrot moèl da i go dade, bidej}i tie bile re~isi vrz nego i za mig toj padnal zaklan. Tolpata svirepi nasilnici i ubijci, so negovata krv na racete, vletala vo odaite na kralicata i so iljadnici udari na bajonetite i noèvite go izdup~ila krevetot od kade {to ovaa kutra èna odvaj imala vreme da skokne i da istr~a re~isi gola i niz hodnici nepoznati za ubijcite, i da izbega baraj}i zasolni{te padnata ni~kum pred nozete na svojot kral i ma`, koj, ni za mig, ne moèl da bide siguren nitu za sopstveniot ìvot.

Da kaème samo tolku deka ovoj kral, kralicata i nivnite mali deca (koi vo nekoe drugo vreme bi gi pretstavuvale gordosta i nade`ta na golemiot i dare`liv narod) toga{ bea prinudeni da go napu{tat svetiot prostor na najrasko{nata palata vo svetot, {to ja ostavija potopena vo krv, zagadena od koleìte i poslana so rasfrleni ekstremiteti i so osakateni tela. Od tuka tie bea odneseni vo prestolninata na nivnoto kralstvo. Od toj razbluden kole`, so ni{to ne predizvikan i sproveden bez

52

Edmund Berk

53


otpor vrz pretstavnicite na kralskata garda, koja be{e sostavena od gospoda po ra|awe i spored semejno poteklo, bea izdvoeni dvajca. Ovie dvajca blagorodnici bea surovo i javno dovle~kani do trupecot vo glavniot dvor na palatata kade {to im bea otse~eni glavite, a od seto toa se napravi parada na izvr{uvawe na nekakva boèmna pravda. Potoa nivnite glavi, nabodeni na kopja, bea staveni na ~elo na kolonata, dodeka zarobenoto kralsko semejstvo ja slede{e povorkata, poleka dvièj}i se napred, srede stra{nite krikovi i piskotnici, srede izbezumenite tanci i sramnite navredi i site neiska`livi grozotii na furiite od pekolot, {to se pojavija vo izvrteniot oblik na najzlobni èni. Otkako bea prinudeni da po~uvstvuvaat ne{to {to e postra{no i od gor~inata na smrtta niz bavnoto i ma~no, {est~asovno patuvawe od dvanaeset milji, gi smestija vo edna od starite pariski palati, sega pretvorena vo Bastilja za kralevi, pod straàta na istite onie vojnici od koi be{e sostavena taa triumfalna kolona.

Vakov li e triumfot na koj treba da mu se posvetuvaat oltari? Vakov li e triumfot koj treba da se ~estvuva so blagodarnost i da mu se daruva na boèstvenoto ~ove{tvo so strasni molitvi i so izblici na voodu{evenost? Ve uveruvam deka tebanskite i trakiskite orgii {to se izvedoa vo Francija i na koi im se rakopleska{e edinstveno vo stariot evrejski kvart, go pottiknuvaat proro~kiot entuzijazam vo umovite na malkumina vo ova

54

Edmund Berk

55


Kralstvo; iako svetecot i apostolot13 koj moèbi ima{e svoi sopstveni otkrovenija i koj tolku celosno gi pobedi site lo{i sueverija na svoeto srce, moèbi mislel deka toa e pobo`no i umesno za sporedba so vleguvaweto na Hristos Spasitelot vo svetot, koe vo svetiot hram go proglasi presvetiot mudrec, i toa kratko pred glasot na angelite da im go najavi nego na pastirite, vo nivnata tivka nevinost.

Vo prvo vreme, nemav na~in da si go objasnam vakviot napad na nekontroliran zanes. Navistina, znaev deka postojat nekoi tipovi lu|e koi im se nasladuvaat na stradawata na monarsite. Ima{e razmisluvawa koi moèa da pomognat vakviot apetit da se ~uva vnatre vo nekoi granici na umerenosta. No, koga po~nav da razmisluvam za edna opredelena okolnost, bev prinuden da priznaam deka na Dru{tvoto treba{e da mu se dade golem popust i deka isku{enieto bilo premnogu silno za obi~noto pravo na odlu~uvawe. Mislam deka, Io Pae-an14 na triumfot, ìviot krik koj povikuva{e „site biskupi da bidat obeseni na kandelabrite”, moèbi izrodi izblik na voodu{evuvawe za predvidenite posledici od ovoj „sre}en” den. Dozvoluvam, pri edno tolkavo voodu{evuvawe malku da se otstapi od razboritosta. Dozvoluvam ovoj prorok da ispee himni na radost i blagodarnost po povod nastanot koj izgleda kako predvesnik na Mileniumot i na

13 Berk povtorno upatuva na Prajs.

14 Formalen izraz za pofalba, voobi~aeno izgovarana vo Grcija za se mu se irazi blagodarnost na nekoe boèstvo.

54

Edmund Berk

55


zamislenata petta monarhija, vo urivaweto na site crkovni ustanovi. Me|utoa, srede celata ovaa radost ima{e (kako {to ima i vo site ~ove~ki raboti) ne{to {to ja stava{e na proba trpelivosta na ovie ugledni gospoda i {to go doveduva{e vo isku{enie dolgoto stradawe na nivnata vera. Ubistvoto na kralot, na kralicata i na nivnoto dete ne se slu~i poradi drugi povolni okolnosti vo ovoj „ubav den”. Ne se slu~i nitu ubistvoto na biskupite, iako mnogumina go posakuvaa vo nivnite glasni molitvi. Za volja na vistinata, grupata za kraloubistvo i za grozomorni kole`i be{e drsko isplanirana, no samo isplanirana. Vo ovaa golema istoriska drama na masakrot na nevinite, nea ja ostavija nedovr{ena. Ostanuva da se vidi koe }e bide toa silno pero i toj golem majstor od {kolata za ~ovekovite prava koj }e ja dovr{i ovaa drama. Ova vreme sè u{te ne gi dosegnalo celosno pridobivkite od ra{irenosta na znaeweto koe gi potkopuva sueverieto i gre{kite; i kralot na Francija posakuva u{te edno ili dve ne{ta, da mu gi ostavi na zaboravot, zemaj}i go predvid seto dobro koe }e proizleze od negovite sopstveni stradawa i od patriotskite zlostorstva na prosvetenoto doba.

(…)

No, vlasta, koja i da e, sekoga{ }e go pre`ivee udarot vo koj is~eznuvaat site maniri i mislewa, i }e najde drugi i u{te polo{i sredstva za da opstane. Uzurpacijata koja gi uni{ti starite principi za da

56

Edmund Berk

57


gi potkopa starite institucii, }e ja zadrì vlasta so ve{tini, sli~ni na onie so koi ja osvoila. Koga stariot feudalen i vite{ki duh na Vernosta – koj gi oslobodi kralevite od stravot i, zaedno so niv, gi oslobodi i pot~inetite od strav od tiranija – }e is~ezne od umovite na lu|eto, toga{, zaverite i ubistvata }e bidat presretnati od preventivni smrtni kazni i konfiskacii, i od onie dolgi listi na grozni i krvavi maksimi koi go oblikuvaat politi~kiot kodeks na sekoja sila koja ne se potpira vrz svojata sopstvena ~est i vrz ~esta na onie koi treba da i se pokoruvaat. Kralevite stanuvaat tirani, od politi~ki pri~ini, toga{ koga nivnite pot~ineti se digaat na bunt poradi principi.

Koga }e ni gi odzemat starite mislewa i pravila na ìvot, zagubata stanuva neprocenliva. Od toj moment, pa natamu, }e nemame kompas spored koj }e se orientirame i nema da znaeme kon koj pristan da zaplovime. Nesomneno deka Evropa, ako ja zememe kako celost, be{e vo procut onoj den koga va{ata Revolucija be{e zavr{ena. Ne e lesno da se kaè vo koja mera taa prosperitetna sostojba se dolè{e na na{ite stari maniri i sfa}awa; no, so ogled na toa {to funkcioniraweto na tie pri~ini ne moè da bide neva`no, morame da pretpostavime deka, vo celost, rezultatite od nivnoto dejstvuvawe donesoa pridobivki. Naviknati sme da gi prosuduvame rabotite vo onaa sostojba vo koja gi nao|ame, bez dovolno da gi zememe predvid pri~inite koi niv gi predizvikale i poradi koi verojatno opstanale. Ni{to ne e posigurno od toa deka na{ite maniri,

56

Edmund Berk

57


na{ata civilizacija i site dobri ne{ta koi se povrzani so manirite i civilizacijata vo ovoj na{ evropski svet, so vekovi zavisele od dva principa i deka, navistina, bile rezultat od kombinacijata na tie dva principa. Tuka mislam na xentlmenskiot duh i na duhot na religijata. Blagorodni{tvoto i sve{tenstvoto, prvoto spored vokacija, a vtoroto spored pokrovitelstvo, go odrùvale znaeweto vo ìvot duri i srede vooruèni sudiri i meteì i toga{ koga vladite te{ko moèle da bidat formirani. Znaeweto im go vozvratilo na blagorodnicite i na sve{tenicite ona {to go dobilo od niv i toa, so kamata, pro{iruvaj}i gi nivnite idei i zbogatuvaj}i gi nivnite umovi. Kamo sre}a site tie da prodolèa da ìveat vo spoznanieto za nivnoto neraskinlivo edinstvo i za nivnoto sopstveno mesto! Kamo sre}a znaeweto da ne be{e zavedeno od ambicijata i da prodolè{e i ponatamu da bide u~itel koj ne se stremi da stane gospodar! Zaedno so negovite prirodni za{titnici i ~uvari, znaeweto }e bide frleno vo kalta i zgme~eno pod kopitata na svinskata tolpa15.

(…)

Slu{am deka ponekoga{ vo Francija se zboruva oti ona {to se pravi kaj vas e spored primerot na Anglija. Ve molam za dozvola da potvrdam deka re~isi ni{to od ona {to se pravi kaj vas ne proizleglo

15 Berk tuka aludira na sudbinite na Baji i Kondorse (Bailly, Con-dorcet).

58

Edmund Berk

59


nitu od praktikata, nitu od preovladuva~kite mislewa na ovie lu|e, bilo na delo ili vo duhot na postapuvaweto. Dozvolete mi da dodadam deka ne sme neraspoloèni da gi nau~ime ovie lekcii od Francija, isto kolku {to sme sigurni deka i nie nikoga{ ne sme gi podu~uvale Francuzite na toa. Ovde{nite tajni zdruènija koi, na nekoj na~in, imaat udel vo zbidnuvawata kaj vas se sostojat samo od grst lu|e. Ako tie lu|e, za nesre}a, so nekoi nivni intrigi, propovedi ili publikacii, ili, pak, so nekakva samouverenost koja proizlegla od nekoe neo~ekuvano edinstvo so planovite i so silite na francuskata nacija, uspeat da privle~at zaviden broj lu|e i posledi~no, seriozno da se vpu{tat vo ne{to sli~no kako ona kaj vas, se osmeluvam da iznesam edno proro{tvo, deka tie, predizvikuvaj- }i i izvesni nevolji na svojata zemja, mnogu brgu i samite }e se uni{tat. Nekoga{ odamna, ovie lu|e odbija da go promenat nivniot zakon zaradi po~itta kon nepogre{livosta na papite i nema da go promenat nitu sega zaradi nekakva pobo`na verba vo dogmatizmot na filozofite, iako nepogre{livosta na papite be{e vooruèna so anatemata i so krstonosnite vojni, a dogmatizmot na filozofite treba{e da dejstvuva preku klevetata i fenerot.

Porano va{ite problemi bea samo va{a grià. Nie, kako lu|e, so~uvstvuvavme so vas, no, bidej}i ne bevme gra|ani na Francija, si stoevme nastrana od tie problemi. No, koga ovoj model ni se nudi kako primer, morame da se ~uvstvuvame kako Angli~ani i ~uvstvuvaj}i se taka, morame i da se odnesuvame kako

58

Edmund Berk

59


Angli~ani. Nezavisno od nas, va{ite problemi vlegoa vo sferata na na{eto interesirawe; barem vo onaa mera vo koja treba da se dr`i podaleku od nas va{iot lek ili va{ata ~uma. Duri i ako stanuva zbor za lek, nie ne go sakame, za{to znaeme kakvi se posledicite od nepotrebnoto lekuvawe. Ako, pak, stanuva zbor za ~uma, protiv nea mora da se prezemat merki na pretpazlivost, kako {to e najstrogiot karantin.

(…)

Znaeme, i, {to e u{te podobro, ~uvstvuvame odnatre, deka religijata e osnova na gra|anskoto op{testvo i izvor na seto dobro i na seta uteha. Nie vo Anglija sme tolku ubedeni vo toa deka ne postoi takva ’r|a na sueverieto koja nasobranata apsurdnost na ~ovekoviot um bi mo`ela da ja navle~e kako korka vo tekot na godinite, koja devedeset i devet od sto lu|e vo Anglija ne bi ja pretpo~itale pred bezbo`nosta. Nikoga{ nema da bideme tolku nerazumni i da go povikame onoj koj e neprijatel na su{tinata na sekoj sistem da gi otstrani negovite gre{ki, da gi nadomesti negovite defekti, ili da ja usovr{i negovata gradba. Ako na na{ite religiozni na~ela nekoga{ im bide potrebno ponatamo{no rasvetluvawe, nie nema da se potpreme na ateizmot za da gi objasni istite. Nie nema da go osvetlime na{iot hram so toj bezbo`ni~ki ogan. Toj }e bide osvetlen so poinakva svetlina. ]e go namirisame so drug miris, poinakov od onaa zarazna materija

60

Edmund Berk

61


{to ja uvezuvaat krium~arite na falsifikuvanata metafizika. Ako i e potrebna revizija na na{ata crkovna institucija, nie sigurno nema da ja upotrebime javnata ili privatnata lakomost i grablivost za da go proverime, za da go dobieme ili za da go primenime nejziniot osveten prihod. Bez da go osudime èstoko gr~kiot ili ermenskiot ili, pak, rimskiot religiski sistem, sega koga è{tinata stivna, nie go pretpo~itame protestantskiot religiski sistem – ne poradi toa {to mislime deka vo nego ima pomalku od hristijanskata religija tuku, naprotiv, poradi toa {to vo nego, spored na{eto mislewe, ja ima pove}e. Nie sme protestanti, ne od ramnodu{nost, tuku, naprotiv, od strast.

Znaeme i gordi sme {to znaeme deka ~ovekot, spored svojata gradba e religiozno bitie. Znaeme i deka ateizmot e protiv na{iot razum, no i protiv na{ite instinkti i deka toj ne moè dolgo da opstane. No, ako se slu~i – vo migovi na pobuna i na pijan delirium od vreliot alkohol izvle~en od kazanot na pekolot koj sega vo Francija tolku besno vrie – da ja otkrieme na{ata golotija otfrlaj}i ja hristijanskata religija koja do den-denes ni pretstavuva{e gordost i uteha i eden golem civilizaciski izvor za nas i za mnogu drugi nacii, nie stravuvame (deka sme svesni oti umot ne moè da ja izdrì prazninata) deka nekoe prosta~ko, ubistveno i poniùva~ko praznoverie bi moèlo da go zazeme nejzinoto mesto.

Od tie pri~ini, pred da im gi odzememe na na{ite ustanovi prirodnite, ~ove~ki na~ini na

60

Edmund Berk

61


po~ituvawe i da mu se prepu{time na prezirot, kako {to vie napravivte i, pravej}i go toa, si ja dobivte zasluènata kazna, nie posakuvame nekoi drugi na~ini da ni se iznesat na negovoto mesto. Duri toga{ }e go oformime na{iot stav.

Nie sme im cvrsto zavetuvani na ovie idei i, namesto da se raspravame so instituciite kako {to toa go pravat nekoi, koi sozdadoa cela filozofija i religija od sopstvenata netrpelivost kon tie institucii, cvrsto sme re{eni da ja ~uvame na{ata crkva, da ja ~uvame monarhijata, utvrdenata aristokratija, vospostavenata demokratija, sekoja od niv vo onoj stepen vo koj postoi.

(…)

Navistina, op{testvoto e eden vid dogovor. Dogovorite koi se odnesuvaat na predmeti od pomala va`nost moàt da se poni{tat, vo zavisnost od situacijata – no, dràvata ne moè da se smeta kako ne{to {to e pomalku va`no od eden obi~en dogovor za partnerstvo vo nekakva trgovija so biber i kafe, so pamuk i tutun, ili nekoja druga, ne mnogu zna~ajna rabota, kako dogovor {to se sklu~uva poradi mal, privremen interes i {to se raskinuva po volja na dogovornite stranki. Na dràvata treba da se gleda so poinakvo po~ituvawe bidej}i tuka ne stanuva zbor za partnerski odnos vo vrska so raboti koi mu se podreduvaat samo na prostoto animalno postoewe ~ija priroda e privremena i minliva. Dràvata e partnerstvo vo celata nauka, partnerstvo vo seta

62

Edmund Berk

63


umetnost, partnerstvo vo sekoja doblest i vo celoto sovr{enstvo. So ogled na toa {to celite na takvoto partnerstvo ne moàt da se postignat nitu vo tekot na pove}e generacii, dràvata stanuva partnerstvo ne samo so onie koi se ìvi i so onie koi umrele, tuku i so onie koi doprva }e se rodat. Sekoj dogovor na sekoja poedine~na dràva pretstavuva samo edna klauzula vo golemiot prvobiten dogovor na ve~noto op{testvo, dogovor koj gi povrzuva niàta i vi{ata priroda, vidliviot i nevidliviot svet, vo soglasnost so cvrstata spogodba potvrdena so nepovredlivata zakletva koja go drì, na to~no opredeleno mesto, seto ona {to e od fizi~ka ili od moralna priroda. Ovoj zakon ne i se pot~inuva na voljata na onie koi se obvrzani so povisokata i beskrajno posuperiorna dol`nost da mu ja pot~inat na toj zakon nivnata sopstvena volja. Op{tinskite dru{tva na toa univerzalno kralstvo ja nemaat taa moralna sloboda, celosno da gi izdvojat i da gi raskinat nadve vrskite na nivnata podredena zaednica i da ja rastopat vo neop{testven, negra|anski, nepovrzan haos na elementarnite principi, spored sopstvenoto zadovolstvo i spored sopstvenite razmisluvawa za nekoe neizvesno podobruvawe. Samo prvata i najvisoka potreba, potrebata koja ne e izbrana, tuku samata izbira, potrebata koja e nad sekoe razmisluvawe, koja ne dozvoluva nikakva diskusija i ne bara dokazi, samo taa moè da go opravda pribegnuvaweto kon anarhija. Ovaa potreba ne e isklu~ok od praviloto, zatoa {to i taa samata e, isto taka, del od onoj moralen

62

Edmund Berk

63


i fizi~ki raspored na ne{tata, na koj ~ovek mora da mu se pokoruva, bilo dobrovolno ili so sila; no, ako od ona, {to vo su{tina e samo pot~inuvawe na potrebata, se napravi pra{awe na izbor, toga{ zakonot }e bide prekr{en, prirodata }e bide zanemarena, a buntovnicite }e bidat odmetnati od zakonot, isfrleni i izgoneti od ovoj svet na razumot i poredokot, od svetot na mirot i doblesta i plodonosnoto pokajanie – vo neprijatelskiot svet na ludiloto, neslogata, porokot, konfuzijata i na bespoleznata taga.

Drag moj Gospodine, toa bea, toa se i, mislam, deka u{te dolgo }e bidat ~uvstvata na onoj dovolno obrazovan i misle~ki del od ova Kralstvo. Onie koi i pripa|aat na ovaa kategorija gi formiraat nivnite mislewa vrz takvi osnovi vrz kakvi {to i treba da go pravat toa. Onie, pak, koi ne i pripa|aat na ovaa kategorija i pomalku se obrazovani, i koi providenieto gi osudilo da ìveat od doverbata vo drugite, ne treba da se sramat poradi toa {to se potpiraat vrz mislewata na avtoritetite. Ovie dva vida lu|e se dviàt vo istiot pravec, no odat kon razli~ni mesta. I ednite i drugite se dviàt vo soglasnost so poredokot na univerzumot. Site tie ja poznavaat ili ja ~uvstvuvaat starata i golema vistina: „Quod illi principi et praeopotenti deo qui omnem hunc mundum regit, nihil eorum quae quidem fiant in terries acceptius quam concilia et coetus homi-

64

Edmund Berk

65


num jure sociati quae civitates appelantur.”16 Tie ne go zemaat ova na~elo na glavata i na srceto od golemoto ime {to go nosi toa vo momentot, ne go zemaat ni od ona u{te pogolemo ime od koe proizleguva toa na~elo, tuku ona koe edinstveno moè da mu dade vistinska teìna i mera na sekoe u~eno mislewe, na op{tata priroda i na op{tite relacii me|u lu|eto. Tie lu|e se ubedeni deka site raboti mora da se napravat spored ugleduvaweto na nekoj obrazec i site gi upatuvaat kon ona kon {to site i bi trebalo da se stremat. Ottuka, tie smetaat deka se obvrzani da go obnovat se}avaweto na nivnoto visoko poteklo i na nivniot rod, ne samo kako poedinci vo svetili{teto na svoeto srce ili sobrani vo li~no svojstvo, tuku, isto taka, i vo korporativno svojstvo da mu oddadat nacionalna po~it na u~itelot, na tvorecot i za{titnikot na gra|anskoto op{testvo. Bez nego ~ovekot od gra|anskoto op{testvo ne bi moèl nikoga{ da go dostigne sovr{enstvoto za koe e sposobna negovata priroda, ne bi moèl duri ni oddaleku i nesigurno da mu se pribliì. Tie lu|e mislat deka Toj koj i dade na na{ata priroda da se usovr{i preku na{ata doblest, spored svojata volja gi opredeli i neophodnite sredstva za toa usovr{uvawe. Zatoa, toj ja opredeli dràvata – ja opredeli nejzinata povrzanost so izvorot i po~etniot obrazec na seto sovr{enstvo. Onie koi veruvaat deka e vakva Negovata volja – deka taa e

16 Cicero, De Republica VI, 13: „Deka ni{to od ona {to se slu~uva na zemjata ne mu e podrago na najgolemiot i najmo}en bog koj vladee so celiot svet od dru{tvata i sobirite na lu|eto svr-zani so zakon – koi se vikaat dràvi”.

64

Edmund Berk

65


zakon nad site zakoni i vladetel nad site vladeteli, ne moàt da smetaat deka e prekorno {to ova na{e zaedni~ko oddavawe po~it i na{ata vernost, na{eto priznavawe na vrvnata vlast – za malku }e re~ev: ova prinesuvawe na samata dràva, kako vreden podarok, na visokiot oltar na univerzalnata slava – treba da se izvede onaka kako {to se izveduvaat site javni sve~eni ~inovi, vo zgradite, so muzika, so dekoracija i govori, so dostoinstvo na li~nosta, spored dobrite obi~ai na ~ove{tvoto, nau~eni od samata priroda, {to zna~i, so vozdràn sjaj, skromno, so nenadmena sve~enost, so umerena veli~estvenost i trezvena pompeznost. Tie smetaat deka eden del od bogatstvoto na zemjata e za taa cel isto tolku korisno upotreben, kolku {to e korisen delot upotreben za zgolemuvawe na rasko{ot na poedincite. Toa e javen ukras. Toa e javna uteha. Toa ja hrani nade`ta vo op{testvoto. Najsiroma{niot ~ovek vo toa gi pronao|a svojata va`nost i svoeto dostoinstvo, dodeka bogatstvoto i gordosta na poedincite pravat ~ovekot od ponizok rang i so ponizok materijalen status vo sekoj mig da bide ~uvstvitelen na sopstvenata inferiornost i da ja poniùva i da ja obezvrednuva svojata sostojba. Ovoj del od op{toto bogatstvo na zemjata se posvetuva i se koristi to~no zaradi ~ovekot so skromen ìvot i status, zaradi vozvi{uvawe na negovata priroda, za da mu se vreè vo svest postoeweto na dràva vo koja }e prestanat privilegiite na bogatstvoto, vo koja toj }e bide ednakov so drugite spored svojata priroda, i duri, pove}e od ednakov spored svojata doblest.

66

Edmund Berk

67


Ve uveruvam deka mojata cel ne e vo pokaùvawe na posebnosta. Vi gi soop{tuvam mislewata koi me|u nas se prifateni u{te od damne{ni vremiwa, pa sè do ovoj mig, so postojano i op{to odobruvawe, mislewa koi tolku silno se vtisnati vo mojata svest {to, ednostavno, ne moàm da razlikuvam {to sum nau~il od drugite, a {to e rezultat na mojata sopstvena meditacija.

Mnozinstvoto lu|e vo Anglija, tokmu vrz osnova na takvite principi, ne samo {to ne mislat deka nacionalnata verska institucija e nezakonska, tuku, naprotiv, ne moàt ni da zamislat deka e zakonski da se bide bez nea. Vie vo Francija vo celost gre{ite ako ne veruvate deka nie sme i nad sè predani na taa institucija, pove}e od site drugi nacii; duri i toga{ koga ovie lu|e se odnesuvaa budalesto i neopravdano vo nejzina korist ({to navistina be{e slu~aj vo nekolku navrati), vo nivnite gre{ki }e ja otkriete barem nivnata àr.

(…)

So voshit {to ja predizvikuva nacionalnata gordost vi velam: razo~arani bea onie me|u nas koi posakaa da im pravat zdravici na dru{tvata vo Pariz so peharot na nivnite uàsi. Ograbuvaweto na va{ata crkva im ja obezbedi sigurnosta na posedite na na{ata crkva. Toa gi razbudi na{ite lu|e. Tie so strav i voznemirenost go gledaat toj uàsen i besramen ~in na bezzakonie. Toj im gi otvori o~ite

66

Edmund Berk

67


i u{te pove}e i pove}e }e im gi otvora pred toa sebi~no uveli~uvawe na umot i pred tesnogradata popustlivost na podmolnite lu|e koi, po~naa so skrieno licemerie i izmama, a zavr{ija so otvoreno nasilstvo i grabeì. I kaj nas doma se zabeleùvaat sli~ni takvi po~etoci. No nie vnimavame da dojde do sli~en zavr{etok.

Se nadevam deka nikoga{ nema tolku celosno da ja zagubime smislata za dol`nostite {to ni se nametnati spored zakonot na op{testvenoto edinstvo i, pod izgovor deka vr{ime javna usluga, da se osmelime da gi konfiskuvame dobrata na koj i da bilo pristoen gra|anin. Koj drug osven tiraninot (zborot go izrazuva seto toa {to bi moèlo da ja izopa~i i da ja poniì ~ovekovata priroda) moè da pomisli da gi zgrabi imotite na lu|eto koi ne bile obvineti, koi ne bile sudeni i soslu{uvani, i toa da go napravi so imoti na celi sloevi, na stotici i iljadnici lu|e? Samo onoj koj ja zagubil i poslednata traga na ~ove~nosta e sposoben da gi dotol~i lu|eto so visoko poteklo i so sveti dol`nosti, duri i koga nekoi od niv se na vozrast koja bara po~it i so~uvstvo, da gi urne od najvisokata pozicija vo zaednicata, pozicija na koja se na{le poradi zemji{tata vo nivna sopstvenost, i da gi dovede do sostojba na siroma{tija, obeshrabrenost i prezrenost.

Navistina, konfiskatorite im dodelija malku sredstva na nivnite `rtvi. Toa bea par~enca i tro{ki od nivnite sopstveni trpezi od koi tie bea surovo izbrkani, trpezi koi potoa bea bogato

68

Edmund Berk

69


rasposlani za da se nagostat na niv lihvarskite harpii. No, da se izbrkaat lu|eto od eden nezavisen ìvot i da se doteraat do pita~ki stap samo po sebe e stra{no surovo. Ona {to moè da bide podnosliva sostojba za lu|eto so eden opredelen ìvoten status, lu|eto koi ne se naviknati na drugi raboti, moè da stane uàsna revolucija koga }e se izmenat tie okolnosti. Za taa revolucija, na doblesniot um }e mu bide bolno da ja pobara koja i da bilo druga vina, osven onaa {to treba da se plati so ìvotot na prekr{itelot. No, za mnogumina kaznata {to ja nosat poniènosta i sramot e polo{a od smrtta. Nesomneno, ova surovo stradawe beskrajno e ote`nato so toa {to li~nostite koi se nau~eni na dvojna pristrasnost vo odnos na religijata – spored obrazovanieto i spored mestoto {to go imale vo izvr{uvaweto na nejzinite funkcii – prinudeni da gi dobivaat ostatocite na nivnata sopstvenost kako milostina od profanite i bezbo`ni~ki race na onie koi im go ograbija seto ostanato; da dobivaat (ako voop{to dobijat), ne od milosrdnite prilozi na vernite, tuku od bezobraznata qubeznost na znajnite i zakoraveni ateisti – izdr{ka za nivnata religija, odmerena spored standardnata mera na prezirot {to tie za nea go neguvaat; za da se izopa~at i da se obezvrednat vo o~ite na ~ove{tvoto onie koi gi dobivaat sredstvata.

No, po sè izgleda deka ovoj ~in na zgrabuvawe na imotot e presuda spored zakon, a ne konfiskacija. Se ~ini deka tie vo akademijata na Pale Rojal i jakobincite otkrile deka nekoi lu|e nemaat pravo

68

Edmund Berk

69


na imotite {to si gi poseduvale spored zakonot, spored koristeweto, spored odlukite na sudovite i spored propisite koi se natrupale za iljada godini. Tie velat deka sve{tenicite se izmisleni li~nosti, kreaturi na dràvata koi moè da bidat uni{teni ako niv taka im se posaka, koi moè da bidat ograni~uvani i menuvani vo sekoja sitnica. Tie velat deka dobrata {to sve{tenicite gi poseduvaat, vsu{nost, ne se nivni tuku, naprotiv, i pripa|aat na dràvata koja ja sozdala taa izmislica i, ottuka, nie ne treba da se voznemiruvame {to }e stradaat nivnite prirodni ~uvstva i nivnite li~nosti poradi ona {to im pravi so niv vo ovoj niven konstruiran karakter. Kakvo zna~ewe ima toa pod koe ime gi povreduvate lu|eto i gi li{uvate od ~esnite prihodi na nivnata profesija, vo koja moèle da se vloàt so dozvola i so pottik na dràvata, pri {to, pod pretpostavenata sigurnost na tie prihodi, si napravile planovi za ìvotot, moèbi vlegle vo dolgovi i povele mnogumina vo finansiska zavisnost od niv?

Gospodine, nemojte da pomislite deka }e gi po~estam ovie bedni likovi so nekoja dolga rasprava. Argumentite na tiranijata se dostojni za prezir isto tolku kolku {to e stra{na nivnata sila. Ako va{ite konfiskatori so svoite rani zlostorstva ne se zdobieja so mo} koja osiguruva za{tita za site drugi zlostorstva {to tie ottoga{ pa navamu gi napravija, ili moàt da gi napravat, na nivnite sofizmi koi{to stanuvaat sou~esnici vo nivnite kra`bi i ubistva, }e im presude{e

70

Edmund Berk

71


udarot na xelatot, a ne silogizmot na logi~arot. Sofisti~kite tirani od Pariz se mnogu glasni vo nivnite deklamacii protiv po~inatite kralski tirani koi go izma~uvale svetot vo prethodnite epohi. Taka, tie se hrabri zatoa {to sega se bezbedni od zandanite i èleznite kafezi na nivnite stari gospodari. Dali nie }e bideme pone`ni kon tiranite na na{eto vreme koga gledame kako pred na{ite o~i tie sozdavaat u{te postra{ni tragedii? Dali i nie }e ja upotrebime istata sloboda kako i tie, vo migot koga }e moème isto taka bezbedno da ja upotrebime, koga, za da ja iskaème ~esnata vistina, ni e dovolen samo prezirot za mislewata na onie od ~ii dela sme zgrozeni?

Ova nekontrolirano nasilstvo vrz site prava na sopstvenosta be{e najprvin pokrieno so ona {to, vo sistemot na nivnoto odnesuvawe e najzaprepastuva~ko – izgovorot za po~ituvaweto na nacionalnata vera. Neprijatelite na sopstvenosta najprvin glumea najne`na, najdelikatna, najobyirna zagriènost za zadrùvaweto na obvrskite na kralot kon javniot doveritel. Ovie profesori za pravata na ~ovekot se tolku zafateni so podu~uvaweto na drugite, {to voop{to nemaat slobodno vreme i samite da nau~at ne{to. Da ne be{e taka, tie }e znaeja deka prvata i po~etna odgovornost na gra|anskoto op{testvo i e zavetuvana na sopstvenosta na gra|aninot, a ne na barawata na doveritelite na dràvata. Pravoto na gra|aninot e prvo vo vremeto, toa e vrhovno spored pravoto na sopstvenost i superiorno vo pravednosta. Bogatstvata na poedincite, bilo da se tie samostojno

70

Edmund Berk

71


steknati, ili da se dobieni so nasledstvo ili, pak, da se sozdadeni preku u~estvo vo dobrata na nekoja zaednica, ne se del od sigurnosniot vlog na doveritelot, nitu eksplicitno nitu implicitno. Tie bogatstva ni na um ne mu padnale na doveritelot koga ja sklu~uval ovaa zdelka. Toj dobro znael deka javnoto, bilo toa da e pretstavuvano preku monarhot ili preku senatot, ne moè da zaloì ni{to drugo osven javnata sopstvenost; a nikakva javna sopstvenost ne moè da postoi, osven vo onoj slu~aj koga taa proizleguva od pravedniot i proporcionalen danok {to e obvrska na site gra|ani. Na javniot doveritel mu e dadeno kako zalog samo toa, zatoa {to ni{to drugo i ne moè da mu se dade. Nitu eden ~ovek ne moè da ja stavi pod hipoteka negovata nepravda kako zalog za vernosta.

(…)

Koga site izmami, podmetnuvawa, nasilstva, grabeì, paleì, ubistva, konfiskacii, obvrznici i sekoj opis na tiranijata i surovosta {to se upotrebeni da dovedat do ovaa revolucija i da ja odràt – }e ja dobijat svojata prirodna zavr{nica, koga tie }e gi {okiraat moralnite ~uvstva na site doblesni i trezveni umovi – poddrùva~ite na ovoj filozofski sistem vedna{ }e gi napregnat grlata so deklamacija protiv stariot monarhiski sistem vo Francija. Otkako dovolno }e ja ocrnat taa soborena vlast, tie sega }e prodolàt so argumentite od tipot deka site onie koi ne gi odobruvaat nivnite

72

Edmund Berk

73


zloupotrebi nu`no se zastapnici na staroto; i site onie koi se protivat na nivnite grubi i nasilni planovi za slobodata gi tretiraat kako da se zastapnici na ropstvoto. Prifa}am deka nivnite potrebi navistina gi prisilile na edna vakva prizemna i dostojna za prezir izmama. Ni{to ne moè da gi prinudi lu|eto da gi prifatat nivnite postapki i proekti, osven faktot deka ne postoi tre-ta opcija pome|u niv i nekoja tiranija, poodbivna od sè {to poznava istorijata ili, pak, imaginacijata na poetite. Ova nivno drdorewe ni oddaleku ne moè da se nare~e umuvawe. Toa ne e ni{to drugo osven ~ista drskost. Slu{nale li ovie gospoda nekoga{ deka vo zaokruènite dva sveta na teorijata i praktikata, ima i ne{to drugo pome|u despotizmot na monarhot i despotizmot na mnozinstvoto? Dali tie voop{to slu{nale za monarhija upravuvana spored zakoni, kontrolirana i balansirana od golemoto nasledno bogatstvo i od golemoto nasledno dostoinstvo na nacijata, pri {to, dvete se povtorno pod os-troumnata kontrola na razumot i ~uvstvoto na site lu|e, monarhija koja{to dejstvuva preku adekvaten i postojan organ? Dali toga{ e nevozmo`no da se najde ~ovek koj, bez kriminalni i bolni nameri i bez bedni besmislici, }e pretpo~ita takva me{ovita i umerena vlada nasproti spomnatite dva ekstrema? Zar postoi takov ~ovek koj tolku }e go uniì ugledot na svojata nacija, smetaj}i deka taa, li{ena od seta mudrost i doblest, pri mo`nost da dobie takva vlada so lesnotija, ili, u{te podobro, da ja potvrdi koga ve}e ja ima, mislela deka e umesno da se napravat

72

Edmund Berk

73


iljada zlostorstva za da se izbegne taa vlada? Zar e univerzalno priznaena vistina deka ~istata demokratija e edinstvenata podnosliva forma vo koja moè da se frli ~ovekovoto op{testvo i pri-toa, da mu se zabrani na ~ovekot da gi preispitu-va nej zinite vrednosti, bez da bide osomni~en deka e prijatel na tiranijata, odnosno, du{man na ~ove{tvoto?

Ne znam pod koja kategorija da ja podredam sega{nata vlast vo Francija. Taa se pravi kako da e ~ista demokratija, iako jas mislam deka e na vistinskiot pat za kratko vreme da stane {tetna i podmolna oligarhija. No, zasega, dopu{tam deka taa e stapica na prirodata i rezultat od ona kon {to pretendira. Jas ne otfrlam nitu edna forma na vlada zasnovana samo vrz apstraktni principi. Moè da postojat situacii vo koi ~istata demokratska forma stanuva neophodna. Moè da postojat i nekoi situacii (samo nekolku i usloveni so posebni okolnosti) koga taa bi bila jasno poèlna. Me|utoa, jas ne mislam deka toa e slu~ajot so Francija ili so koja i da bilo druga golema zemja. Sè dosega nie nemame videno nitu eden primer na zna~ajna demokratija. Starite generacii bea podobro zapoznaeni so niv. Iako sum se zapoznal so delata na avtorite koi videle najgolem broj na ovie ustavi i koi najdobro gi razbrale, ne moàm, a da ne se soglasam so nivnoto mislewe deka ni apsolutnata demokratija, ni apsolutnata monarhija, ne treba da se smetaat za legitimni formi na vladeewe. Tie smetaat deka toa pove}e e korupcija i degeneracija,

74

Edmund Berk

75


a ne cvrsto ureduvawe na republikata. Ako dobro se se}avam, Aristotel smeta deka demokratijata ima mnogu uo~livi to~ki na sli~nost so tiranijata. Vo taa smisla, siguren sum deka vo demokratijata, mnozinstvoto gra|ani se sposobni da izveduvaat najsurovo ugnetuvawe vrz malcinstvoto, sekoga{ koga silni podelbi prevladuvaat vo takviot vid politi~ko ureduvawe, {to ~estopati se slu~uva. Siguren sum i deka ugnetuvaweto na malcinstvoto }e se pro{iri na mnogu pogolem broj lu|e i deka i }e se izvr{uva so gnev, mnogu pogolem od onoj {to bi moèl voop{to da se o~ekuva od vlasta na eden kral. Izloèni na takviot naroden progon, poedincite koi stradaat se nao|aat vo mnogu poàlna situacija otkolku vo koja i da bilo druga prigoda. Ako se pod vlasta na nekoj surov princ, tie go imaat lekovitoto so~uvstvo na drugite koe barem go ublaùva pe~eweto na nivnite rani; tie go imaat odobruvaweto na lu|eto koe ja oìvuva nivnata vozvi{ena izdr`livost pred stradaweto. No zatoa, onie koi i se pot~ineti na nepravdata nanesena od mnozinstvoto, sosema se li{eni od sekakva nadvore{na uteha. Niv kako da gi napu{tilo celoto ~ove{tvo, kako da gi porazila zaverata na celiot nivni rod.

(…)

Znam kolku e lesno ~ovek da se zanimava so gre{kite na nekoja veli~ina koja zaminala. Preku revolucijata vo dràvata, v~era{nite ni{to`nici se pretvorija vo sega{ni strogi kriti~ari. No,

74

Edmund Berk

75


postojanite i nezavisni umovi, koga razmisluvaat za edno tolku seriozno pra{awe za ~ove{tvoto, kako {to e vladata, nema da gi zemat predvid satiri~arite i parola{ite, za{to tie se dostojni za prezir. Tie umovi }e gi prosuduvaat ~ovekovite institucii onaka kako {to gi prosuduvaat ~oveko-vite karakteri. Tie }e go izdvojat dobroto od lo{oto {to e izme{ano vo smrtnite institucii, kako {to e izme{ano vo smrtnite lu|e.

Vo va{ata vlada vo Francija – iako, voobi~aeno, a spored moeto mislewe, i pravi~no, ja ima{e reputacijata kako najdobra od neograni~enite ili lo{o ograni~enite monarhii – sepak, ima{e mnogu zloupotrebi. Ovie zloupotrebi se nasobraa so tekot na vremeto, kako {to mora da se slu~i vo sekoja monarhija koja ne se nao|a pod postojana proverka na narodnite pretstavnici. Jas gi poznavam gre{kite i defektite na soborenata vlada vo Francija i mislam deka ne sum sklon ni spored prirodata ni spored svojata opredelba, da iznesuvam falbi za ne{to {to treba da se podloì na kritika spored prirodata i pravoto. No, sega ne stanuva zbor za porocite na taa monarhija, tuku za nejzinoto postoewe. Dali e vistina deka francuskata vlada be{e sosema nesposobna i ne zasluùva{e reformi, pa stana neophodno celoto zdanie da se urne vo pepel i celata oblast da se ras~isti za da se podigne novo, teoretsko i eksperimentalno zdanie na nejzinoto mesto? Cela Francija ima{e sprotivno mislewe vo po~etokot na 1789 godina. Instrukciite {to gi dobivaa pretstavnicite na Sobranieto na staleìte od

76

Edmund Berk

77


site oblasti na Kralstvoto bea polni so proekti za reformirawe na taa vlada i tamu nema{e nitu najdale~na sugestija za toa deka postoi plan taa da se uni{ti. Duri i nekoj takov plan da be{e samo oddaleku sugeriran, veruvam deka }e se najde{e samo eden glas – glasot koj }e go otfrle{e so prezir i u`as. Lu|eto se poveduvaat, ponekoga{ ~ekor po ~ekor, a ponekoga{ odedna{, vo raboti na koi, ako tie uspeale da ja vidat nivnata cela slika odedna{, nikoga{ ne bi si dozvolile da im se pribli`at. Koga se dadeni spomnatite instrukcii, nema{e nikakvo somnenie deka zloupotrebi navistina postoele i deka tie baraat reformi. Za toa nema nikakvo somnenie ni sega. Vo vremenskiot interval pome|u tie instrukcii i revolucijata rabotite go promenija svojot oblik i kako posledica na taa promena, vistinskoto pra{awe vo sega{niot mig e: Dali se vo pravo onie koi sakaa da reformiraat, ili onie koi uni{tija sè?

Koga slu{ate kako lu|eto zboruvaat za neko-ga{nata francuska monarhija, }e pomislite deka tie, vsu{nost, zboruvaat za Persija koja krvavi pod stra{nata sabja na Tahmas Kuli Kan, ili deka, vo najmala mera, go opi{uvaat varvarskiot anarhi~en despotizam na Turcija, kade {to najubavite zemji so najprekrasnata klima na svetot se opusto{eni vo mir pove}e otkolku koja i da bilo druga zemja koja bila zafatena so vojna; zemji vo koi umetnostite se nepoznati, kade {to zanaetite izumiraat, kade {to naukata e zgasnata, zemjodelstvoto se raspa|a, zemji vo koi i samata ~ove~ka rasa se pretopuva i is~eznuva

76

Edmund Berk

77


pred okoto na posmatra~ot. Dali be{e vakov slu~ajot so Francija? Jas nemam drug na~in da odgovoram na ova pra{awe osven ako ne se potpram na faktite. No, faktite ne ja poddrùvaat vakvata sli~nost. Zaedno so seto zlo, sepak ima i ne{to dobro vo monarhijata. Vo francuskata monarhija sigurno ima{e nekoj korektiv za zloto vo nejzinata religija, vo zakonite, vo manirite i razli~nite mislewa {to ja prikaà (iako taa nikako nema{e nitu slobodno nitu dobro ustavno ureduvawe) pove}e kako despotska dràva, od ona {to be{e taa vo realnosta.

(…)

Povtorno razgledav {to e napraveno od vladeja~kata struktura vo Francija. Sekako, za nea zboruvav sosema slobodno. Onie ~ij princip e da ja preziraat starata i trajna misla za ~ove{tvoto i da gi postavuvaat planovite za op{testvoto vrz osnova na novi principi, prirodno, moraat da o~ekuvaat deka onie me|u nas koi mislat podobro za prosuduvaweto na ~ove~kata rasa otkolku za nivnoto prosuduvawe, }e gi smetaat i niv i nivnite pronajdoci, kako lu|e i planovi {to se staveni na proba. Tie mora da go prifatat toa zdravo za gotovo deka nie mu pridavame golemo vnimanie na nivniot razum, no voop{to nikakvo vnimanie ne mu pridavame na nivniot avtoritet. Ne moè da se najde nitu edna od golemite i vlijatelni predrasudi na ~ove{tvoto koja bi zboruvala vo nivna korist. Tie ja priznavaat nivnata netrpelivost kon javnoto mislewe. Ottuka,

78

Edmund Berk

79


se razbira deka tie ne smeat da o~ekuvaat nikakva poddr{ka od vlijanieto na javnoto mislewe koe, kako i sekoj drug avtoritet, go imaat simnato od sedi{teto na negovata jurisdikcija.

Nikoga{ nema da pomislam deka ova Sobranie e ne{to poinakvo od obi~no dobrovolno zdruènie na lu|e koi samo gi iskoristile okolnostite da ja zgrabat vlasta vo dràvata. Tie lu|e gi nemaat potvrdata i avtoritetot na svojstvoto pod ~ija svetlina prvpat se sostanaa. Tie se izrodija vo ne{to sosema razli~no i napolno gi izmenija i gi presvrtija site odnosi vo koi zastanaa na po~etokot. Tie ne ja dràt vlasta {to sakaat da ja sproveduvaat i taa nema osnova vo nitu eden ustaven zakon na dràvata. Tie napolno se razminaa so instrukciite na narodot od koj bea isprateni, a tie upatstva bea edinstveniot izvor na nivniot avtoritet, so ogled na toa {to Sobranieto ne moè{e da dejstvuva vrz osnova na nekoi stari obi~ai ili uredeni zakoni. Nivnite najzna~ajni akti ne bea doneseni so golemo mnozinstvo i vo takviot vid na tesni delbi, koi go imaat samo iskonstruiraniot avtoritet na celosta, site otstrana }e gi razgleduvaat pri~inite i re{enijata.

Ako tie ja postavea ovaa nova, eksperimentalna vlada kako neophodna zamena za isteranata tiranija, ~ove{tvoto }e moè{e da go predvidi vremeto na lekuvaweto, koe, preku dolgata upotreba na lekot, vladite {to bile nasilni vo nivnite po~etoci, gi ublaùva i gi pretvora vo legalni. Site onie koi sakaat da go ~uvaat gra|anskiot red }e

78

Edmund Berk

79


go priznaat deteto kako legitimno u{te vo negovata lulka, za{to toa e sozdadeno od onie principi na ubedlivata celishodnost na koi site pravedni vladi im go dolàt svoeto ra|awe, i so koi go opravduvaat svoeto postoewe i prodolùvawe. No, tie }e docnat i nema da sakaat da dadat nikakov vid poddr{ka za funkcioniraweto na vlasta koja ne proizleguva od nitu eden zakon ili, pak, nu`nost; vlast koja, naprotiv, svoeto poteklo im go dolì na onie poroci i zlokobni praktiki koi ~estopati mu pre~at, a ponekoga{ i go uni{tuvaat edinstvoto na op{testvoto. Ova Sobranie opstojuva odvaj edna godina. Nie go imame nivniot sopstven zbor za toa deka tie napravile revolucija. Da se napravi revolucija – toa e merka koja, prima fronte, bara izvinuvawe. Da se napravi revolucija zna~i da se potkopa starata dràva vo zemjata, a da ne se navedat nikakvi zaedni~ki pri~ini koi bi go opravdale takvoto nasilno dejstvuvawe. Umot na ~ove{tvoto nè ovlastuva da go ispitame na~inot na prezemaweto na vlasta i da go kritikuvame na~inot na koj se upotrebuva taa; i toa da go napravime so pomalku stravopo~itituvawe od ona {to obi~no mu go dodeluvame na zacvrsteniot i priznaen avtoritet.

Vo dobivaweto i vo obezbeduvaweto na svojata mo} Sobranieto prodolùva ponatamu spored principi koi se vo celosna sprotivnost od onie spored koi samo navidum tie se rakovodat vo upotrebata na taa mo}. Edna opservacija na ovaa razlika }e nè vnese vo vistinskiot duh na nivnoto odnesuvawe. Sè {to napravija tie ili {to prodolùvaat i ponatamu

80

Edmund Berk

81


da pravat za da ja dobijat i za da ja zadràt svojata vlast, spa|a vo najvoobi~aenite ve{tini. Tie prodolùvaat da rabotat na istiot na~in koj be{e karakteristi~en za nivnite ambiciozni predci. Sledete ja nivnata traga na lukav{tini, izmami i nasilstva i nema da najdete ni{to {to bi bilo novo. Tie gi sledat svoite predci i stari primeri so sitni~avata to~nost na eden zastapnik. Tie nikoga{ ne otstapuvaat ni za jota od avtenti~nite formuli na tiranijata i uzurpacijata. No, duhot na site propisi {to se odnesuvaat na javnoto dobro e sosema sprotiven od sevo ova. Tamu, tie i ja predavaat celosta na milosta na neisprobani {pekulacii; tamu, tie im gi prepu{taat najsu{tinskite interesi na javnosta na nekakvi slobodni teorii na koi nitu eden od niv ne bi odbral da im gi doveri ni svoite najsitni privatni interesi. Tie ja pravat ovaa razlika, bidej}i, vo nivnata èlba da ja dobijat i da ja zadràt vlasta tie se sosema seriozni; tuka tie patuvaat po istapkan pat. Tie mu gi prepu{taat na slu~ajot javnite interesi bidej}i za niv nemaat nikakva realna zagriènost. Velam, na slu~ajot, zatoa {to nivnite planovi ne moàt da se povikaat na nikakvo iskustvo koe bi gi pokaàlo pridobivkite na nivnite nastojuvawa.

Nie morame sekoga{ da gledame so àlewe, no ne i bez po~ituvawe, na gre{kite na lu|eto koi se srame`livi i koleblivi vo pogled na onie ne{ta koi se va`ni za sre}ata na ~ove{tvoto. No, kaj ovie gospoda nema nitu tro{ka od ne`nata zagriènost na roditelot koj{to se pla{i da go ise~e svoeto

80

Edmund Berk

81


dete zaradi eksperiment. Neizmernosta na nivnite vetuvawa i doverlivosta na nivnite pretskaùvawa se daleku nad sekoe galantno falbaxistvo. Arogancijata na nivnite pretenzii na izvesen na ~in nè provocira i nè predizvikuva da gi preispitame nivnite osnovi.

Ubeden sum deka me|u narodnite voda~i vo Nacionalnoto sobranie ima lu|e koi imaat zna~ajna uloga. Nekoi od niv pokaùvaat elokvencija vo nivnite govori i vo nivnoto pi{uvawe. Ova e nevozmo`no ako se nema navistina golem i kultiviran talent. No, re~itosta moè da postoi i bez soodveten stepen na mudrost. Koga zboruvam za sposobnost, dolèn sum da pravam razlika. Ona {to go napravija za da go poddràt svojot sistem ukaùva deka tie ne se obi~ni lu|e. Priznavam deka ne sum sposoben – vo samiot toj sistem, zamislen spored planot na republika, sfatena kako ne{to {to e izgradeno za da im obezbedi prosperitet i sigurnost na gra|anite i za da ja promovira silata i goleminata na dràvata – da najdam ne{to {to barem vo eden edinstven primer bi ukaàlo deka e toa delo na eden seopfaten i razumen um ili, duri, pridones na prostata vnimatelnost. Se ~ini deka nivnata namera sekade bila da izbegnat i da se izvle~at od sekakva te{kotija. Vo {to bila slavata na golemite majstori na site nauki? Tokmu vo toa, da se soo~at so te{kotijata i da ja nadminat; a koga }e ja pobedele prvata te{kotija, tie ja pretvorale vo sredstvo za sovladuvawe novi te{kotii. Taka uspevale da go pro{irat carstvoto na nivnata nauka,

82

Edmund Berk

83


da otidat i podaleku, izleguvaj}i nadvor od dosegot na nivnite po~etni misli i od granicite na samoto ~ovekovo sfa}awe. Te{kotijata e strog u~itel {to ni e dodelen so vrhovna zapoved na roditelskiot ~uvar i zakonodavec; toj nè saka pove}e i nè poznava podobro otkolku {to se poznavame samite sebe si. Pater ipse colendi Haud facilem esse viam voluit.17 Toj {to se bori so nas gi zacvrstuva na{ite nervi i ja izostruva na{ata ve{tina. Na{iot protivnik e na{ pomaga~. Ovoj prijatelski konflikt so te{kotijata nè obvrzuva intimno da go zapoznaeme na{iot objekt i nè prisiluva da gi razgledame site negovi aspekti. Ne smeeme da si dozvolime da bideme povr{ni. Na mnogu strani vo svetot se sozdadoa vladi so arbitrarna vlast poradi nedostigot na nervi za razbirawe na dodelenata zada~a, poradi izopa~enata sklonost kon la`ni zaobikoluvawa i sposobnosta za sitni itro{tini. Seto toa dovede do sozdavaweto na prethodnata samovolna monarhija vo Francija. Seto toa dovede i do sozdavawe na samovolnata Pariska Republika. Nedostigot na mudrost vo dvata slu~aja be{e zamenet so izobilstvo na sila. Tie ne dobija ni{to so toa. So ogled na toa {to so povr{nost i mrzelivost ja po~naa svojata rabota, gi stasa sudbinata na povr{nite i mrzelivite. Te{kotiite {to pove}e sakaa da gi zaobikolat otkolku da gi re{avaat, ne samo {to povtorno im se pojavija na patot, tuku se namno`ija i im nate`naa. Taka, tie se najdoa vo lavirintot

17 „Jupiter samiot odlu~il patot na selanecot da ne bide lesen.” Poznat stih od Georgiki na Vergilij.

82

Edmund Berk

83


na zamrsenite neva`ni podrobnosti, izgubeni vo bespolezen trud, i bez nikakov pravec vo toa {to go pravat. Zatoa seta nivna rabota e slaba, ne~ove~na i neodgovorna.

Tokmu ovaa nesposobnost da se spravat so te{kotijata go prinudi samovolnoto Sobranie na Francija da gi po~ne planovite za reformi so abolicija i so celosno uni{tuvawe. No dali umeeweto se pokaùva so uni{tuvawe i urivawe? Va{ata tolpa moè da go napravi toa barem isto tolku dobro kolku i va{ite sobranija. Najplitkoto razbirawe i najgrubata raka se pove}e od dostojni za edna takva zada~a. Besot i ludiloto }e urnat za polovina ~as pove}e otkolku {to moàt za stotina godini da izgradat razumnosta, promisluvaweto i predviduvaweto. Gre{kite i nedostatocite na starite ustanovi se vidlivi i opiplivi. Samo mala sposobnost e potrebna za da se ukaè na niv, a tamu kade {to postoi apsolutnata vlast, potreben e samo eden zbor za da se ukine celosno i nedostatokot zaedno so ustanovite. Istiot mrzeliv, no nemiren karakter koj ja saka mrzelivosta, a go mrazi mirot, gi vodi ovie politi~ari, koga po~nuvaat da rabotat za da go popolnat mestoto na ona {to go uni{tile. Da se napravi obratnoto od sè {to videle e isto tolku lesno kolku {to e lesno toa da se uni{ti. Ne moàt da se pojavat te{kotii onamu kade {to ne postoele nikakvi obidi. Kritikata, vsu{nost, ne e sposobna da gi otkrie nedostatocite kaj ona {to nikoga{ i ne postoelo, a revnosniot entuzijazam i la`nata nade` go imaat celoto {iroko pole na imaginacijata kade

84

Edmund Berk

85


{to moàt da dejstvuvaat i da ne doìveat ni najmal otpor.

Sosema druga rabota e koga se ~uva staroto i vo isto vreme se reformira. Koga postoi pot-reba da se ~uvaat korisnite delovi od staroto ure-duvawe i koga ona {to e dodadeno se vklopuva vo ona {to se za~uvalo, neophodni se: energi~en um, stabilno i postojano vnimanie, razli~ni mo}i na sporeduvawe i kombinirawe i sposobnosti za celishodno razbirawe. Seto toa treba da se upotrebi vo postojaniot sudir so zdruènite sili na sprotivstavenite poroci; so tvrdoglavosta koja napolno go otfrla podobruvaweto; so lekomislenosta koja e premorena i zgadena od sè {to ima. No, vie moèbi }e prigovorite: „Eden proces od vakov tip e mnogu baven. Toj ne e pogoden za edno sobranie koe se gordee so toa {to vo nekolku meseci zavr{ilo vekovna rabota. Takov na~in na reformirawe bi moèl da trae mnogu godini.” Se razbira deka bi moèl da trae tolku, a vpro~em, taka i bi trebalo da bide. Toa e edno od obele`jata na metodot kade {to vremeto se vbrojuva me|u pomo{nicite, odnosno, raboti bavno i vo nekoi slu~ai, re~isi nezabele`livo. Ako pretpazlivosta i vnimatelnosta se del od mudrosta, vo slu~aj koga rabotime so neìvi ne{ta, sekako deka tie stanuvaat del od dol`nosta, koga predmetot na na{eto urivawe i izgradba ne se tulata i drvoto, tuku su{testva koi ~uvstvuvaat. Spored toa, ako nim nenadejno im se izmenat sostojbata, uslovite i navikite, mnogumina moè da stanat nesre}ni.

84

Edmund Berk

85


No, se ~ini deka vo Pariz preovladuva misleweto oti srceto {to ne ~uvstvuva i samodoverbata {to ne se somneva se edinstvenite kvalifikacii na sovr{eniot zakonodavec. Moite idei za taa visoka funkcija se sosema razli~ni. Vistinskiot zakonodavec bi trebalo da ima ~uvstvitelno srce. Toj bi trebalo da go saka i da go po~ituva svojot rod i da se pla{i od sebesi. Na negoviot temperament moè da mu se dozvoli intuitivno i na prv pogled da ja dofati svojata krajna cel; no toj mora vnimatelno da se dviì kon nea. So ogled na toa {to politi~kata spogodba ima op{testveni celi, taa treba da se iskove so op{testveni sredstva. Tuka eden um mora da se zdruì so drug um. Za da se sozdade toa edinstvo na umovi, potrebno e vreme koe edinstveno moè da go proizvede seto dobro kon koe se stremime. So na{eto trpenie }e postigneme pove}e otkolku so na{ata sila. Ako se osmelam da se povikam na ne{to {to vo Pariz e ve}e nadvor od modata – pritoa, mislam na iskustvoto – bi vi rekol deka vo ìvotot sum zapoznal i sum sorabotuval, vo ramkite na svojot sopstven status, so golemi lu|e. Sè u{te ne sum videl nekoj plan koj ne bil popravan so zabele{kite na onie koi mnogu pomalku ja razbirale rabotata od onaa li~nost koja imala vode~ka uloga vo negovata podgotovka. Vo bavnoto, no odr`livo napreduvawe se gleda efektot od sekoj ~ekor. Dobriot ili lo{iot uspeh od prviot ~ekor ni go osvetluva vtoriot i taka, od svetlina do svetlina nie sme bezbedno vodeni niz celiot ciklus. Nie se griìme delovite na sistemot da ne dojdat vo sudir. Pritaenite zla

86

Edmund Berk

87


{to se krijat vo planovi koi vetuvaat najmnogu gi otstranuvame vedna{ {tom }e se pojavat. Se trudime, kolku {to moè pomalku edna prednost da i ja `rtvuvame na nekoja druga. Nie kompenzirame, pomiruvame, odrùvame ramnoteà. Sposobni sme da gi obedinime vo cvrsta celost razli~nite nepravilnosti i kompetitivnite principi koi moàt da se najdat vo umovite i vo preokupaciite na lu|eto. Ottuka ne proizleguva sovr{enstvoto vo ednostavnosta, tuku - ne{to {to e u{te posuperiorno – sovr{enstvoto vo kompozicijata. Tamu kade {to stanuva zbor za golemite interesi na ~ove{tvoto niz edna dolga redica generacii, na tie generacii treba da im se dozvoli da imaat udel vo planovite koi tolku dlaboko }e vlijaat vrz niv. Ako ova go bara pravdata, toga{ samata rabota bara pomo{ od pove}e umovi od onie {to moè da gi dade eden period. Tokmu od ovaa gledna to~ka, najdobrite zakonodavci bea ~estopati zadovolni so vostanovuvaweto na siguren, cvrst i rakovode~ki princip vo vladata. Takvata vlast nekoi filozofi ja narekoa plasti~na priroda pa, otkako go utvrdija principot, go ostavija potoa samiot da dejstvuva.

Da se prodolì na vakov na~in, toa, za mene, zna~i da se prodolì rabotata vrz osnova na eden pretsedava~ki princip i so produktivna energija, {to e vistinskiot kriterium na dlabokata mudrost. Ona {to va{ite politi~ari go smetaat za obele`je na hrabriot i silniot genij se samo dokazi za àlosniot nedostig na sposobnost. So nivnoto nasilno brzawe i so nivnoto sprotivstavuvawe na

86

Edmund Berk

87


prirodniot proces, tie slepo im se prepu{taat na sekoj planer i avanturist, na sekoj alhemi~ar i {arlatan. Tie o~ajni~ki se trudat sè {to e obi~no da go pretvorat vo svoja korist. Umerenata ishrana ne zna~i ni{to vo nivniot sistem na lekuvawe. Najlo{o od sè e {to ova nivno o~ajni~ko nastojuvawe da se lekuvaat zaedni~kite bolesti so regularni metodi ne proizleguva od gre{kata vo razbiraweto, tuku, se pla{am, od nivniot maligen karakter. Mi se ~ini deka va{ite zakonodavci gi sozdale svoite mislewa za site profesii, sloevi i funkcii od deklamaciite i od {egite na satiri~arite koi, i samite bi bile stapisani koga bi videle deka nekoj gi sfa}a bukvalno nivnite opisi. Slu{aj}i gi samo vakvite lu|e, va{ite voda~i gi gledaat site ne{ta samo od perspektivata na nivnite poroci i gre{ki i voedno, gi posmatraat tie poroci i gre{ki niz lupata na preteruvaweto. To~no e bez somnenie, iako moè da zvu~i paradoksalno, deka op{to zemeno, onie koi voobi~aeno se angaìrani vo baraweto i pokaùvaweto na gre{kite, ne se kvalifikuvani za sproveduvawe reformi: ne samo {to nivnite umovi nemaat nikakvi obrasci za ona {to e pravedno i dobro tuku, po navika, tie i ne nao|aat nikakvo zadovolstvo vo razmisluvaweto za ovie ne{ta. Premnogu mrazej}i go zloto tie stasale dotamu {to prestanale da gi sakaat lu|eto. Ottuka, ne e ni{to ~udno {to se neraspoloèni i nesposobni da im sluàt na tie lu|e. Ottuka se pojavuva i potrebata

88

Edmund Berk

89


vo karakterot na nekoi od va{ite voda~i sè da raskr{at na par~iwa. Vo ovaa zlobna igra tie ja pokaùvaat celosta na nivnata quadrimanous18 aktivnost. [to se odnesuva na drugoto, paradoksite na elokventnite pisateli, {to se izneseni ~isto kako {ega na fantazijata i sluàt za da se proverat talentite, za da se privle~e vnimanie i da se predizvika iznenaduvawe – ovie gospoda ne gi upotrebuvaat vo duhot na nivnata originalnost i kako sredstva za kultivirawe na nivniot vkus ili podobruvawe na nivniot stil. Naprotiv, za niv tie paradoksi stanuvaat seriozna osnova za akcija i potpiraj}i se na niv, tie postapuvaat vo procesot na ureduvawe na najva`nite problemi na dràvata. Kikeron na sme{en na~in opi{uva kako Katon nastojuva da dejstvuva vo zaednicata vrz osnova na {kolskite paradoksi koi sluàt za da se ve`ba lucidnosta na pomladite studenti po stoi~ka filozofija. Ako toa bilo to~no za Katon, toga{ ovie gospoda go imitiraat na na~inot na koj toa bi go pravele nekoi li~nosti koi ìveele vo toa vreme – pede nudo Catonem.19 Gospodinot Hjum mi kaà deka od samiot Ruso ja doznal tajnata na negovite principi na kompozicijata. Toj ostar i ekscentri~en posmatra~ zabeleàl deka za da se {okira i da se zainteresira publikata, mora da se proizvede ~udesnoto; deka ~udesnoto vo paganskata

18 „Чetvororaka”, avtorot verojatno aludira na „majmunska” ak-tivnost.

19 „Katon so bosi noze” (Horatij, Epistoli, I, 19). Se veli deka Katon odel bos, kako filozofite, a budalite go pravele istoto, sakaj}i da se pretstavat kako da se Katon.

88

Edmund Berk

89


mitologija odamna ve}e go ima izgubeno svojot efekt; deka xinovite, ma|epsnicite, samovilite i heroite na romanti~niot period, {to sleduva{e, ve}e go bea iscrpele onoj del od veruvaweto {to pripa|al na nivnoto vreme; deka sega ni{to ne mu preostanalo na pisatelot, osven onoj vid na ~udesnoto koj sè u{te bi moèl da se proizvede, i so isto taka golem efekt kako nekoga{, iako na razli~en na~in; a toa e – ~udesnoto vo ìvotot, vo manirite, vo karakterite i vo neobi~nite, isklu~itelnite situacii, {to ra|a novi i neo~ekuvani udari vo politikata i moralot. Veruvam deka ako be{e Ruso ìv i vo eden od svoite lucidni intervali, }e be{e {okiran od prakti~noto ludilo na svoite studenti koi, vo nivnite paradoksi, se samo servilni imitatori koi, duri i vo svoeto neveruvawe otkrivaat implicitna vera.

(…)

Starite ustanovi moàt da se testiraat spored nivnite rezultati. Ako lu|eto se sre}ni, obedineti, bogati i silni, nie moème da go pretpostavime drugoto. Zaklu~uvame deka e dobro ona od kade {to samo dobroto proizleguva. Starite ustanovi uspeaja da pronajdat razli~ni korekcii za sopstvenite otstapuvawa od teorijata. Navistina, tie korekcii se rezultati od razli~ni nu`nosti i itni potrebi. êstopati, tie ne se sozdadeni vrz osnova na opredelena teorija tuku teoriite se izvle~eni od niv. Vo niv nie ~esto moème da vidime deka celta

90

Edmund Berk

91


e najefikasno postignata tamu kade {to sredstvata ne se sovr{eno prisposobeni na ona {to ni se ~ini deka e prvi~niot plan. Sredstvata na koi nè u~i iskustvoto moè da se podobro prisposobeni na politi~kite celi, otkolku onie {to se skovani zaedno so prvi~niot plan. Tie, pak, reagiraat na primitivnoto ureduvawe i, ponekoga{, go podobruvaat i samiot plan od koj{to, navidum, se oddale~uvaat. Mislam deka sevo ova moè da bide ubavo pokaàno vrz osnova na primerot na britanskoto ureduvawe. Vo najlo{iot moèn slu~aj, gre{kite i devijaciite na sekoj vid presmetuvawe moè da se najdat i da se prebrojat i brodot da prodolì da plovi po svojot tek. Ova e slu~ajot so starite ustanovi: no vo noviot sistem, koj e samo teoriski, se o~ekuva deka }e se pojavat sekakvi itro{tini za da se odgovori na negovata cel; i toa, osobeno onamu kade {to onie koi planiraat na nikakov na~in, ne se zagrièni poradi zada~ata da mu go prisposobat novoto na staroto zdanie, bilo da se vo pra{awe negovite yidovi ili negovite temeli.

Francuskite graditeli otstranija sè {to najdoa, ednostavno kako da e vo pra{awe smet i, kako i nivnite dvorski gradinari, sè dovedoa na edno isto ramni{te. Ottuka, tie predlagaat celoto lokalno i op{to zakonodavstvo da se potpre vrz tri osnovi od tri razli~ni vida: geometriska, aritmeti~ka i finansiska, pri {to, prvata ja narekuvaat osnova na teritorijata, vtorata, osnova na populacijata i tretata, osnova na pridonesot. Za dostignuvawe na prvata od ovie tri celi, tie go delat podra~jeto

90

Edmund Berk

91


na nivnata zemja na osumdeset i tri par~iwa, vo princip, so forma na kvadrati, od koi sekoe ima osumnaeset ligi20 {iro~ina i osumnaeset ligi dol`ina. Ovie golemi delovi se vikaat departmani. Ponatamu, ovie departmani se delat, povtorno so kvadratno merewe, vo sedumstotini i dvaeset pomali delovi koi se nare~eni komuni. Komunite povtorno se delat, spored istiot princip na kvadratno merewe, vo pomali oblasti koi se vikaat kantoni, a niv gi ima vkupno 6.400.

Na prv pogled, ovaa nivna geometriska osnova ne ve predizvikuva nitu na kritika nitu, pak, na voodu{evuvawe. Za vakvo ne{to ne e potreben nekoj golem zakonodaven talent. Sè {to treba za eden vakov plan e samo eden geometar so negoviot sinxir, durbin i teodolit. Vo starite razgrani~uvawa na zemjata, granicite gi opredeluvale razli~nite slu~uvawa vo razli~ni vremiwa, promenite vo vladenieto na zemjata i vo nadle`nostite vrz nea. Nesomneno, ovie granici ne bile iscrtuvani spored nekoj cvrst sistem. Tie predizvikuvale i opredeleni problemi, no za niv praktikata prona{la lek, a navikata obezbedila pomo{ i strplivost. Ovoj nov plo~nik na kvadrati vo kvadrati, i ovaa organizacija i poluorganizacija napraveni vrz osnova na sistemite na Empedokle i Bufon, a ne spored nekoj politi~ki princip, ne mo`e, a da ne predizvika nebroeni lokalni problemi na koi lu|eto ne se naviknati. No, sepak, ova }e go preskoknam, bidej}i

20 Site kriti~ari na Berk velat deka ova ne e to~no bidej}i granicite na departmanite ne bile geometriski iscrtani.

92

Edmund Berk

93


nemam precizni znaewa za zemjata i spored toa, ne moàm poprecizno da gi odredam tie problemi.

Koga ovie dràvni geometri dojdoa da frlat pogled vrz rezultatite od nivnite merewa, nabrgu otkrija deka vo politikata, najla`livoto od site ne{ta e geometriskoto prikaùvawe. Toga{ tie najdoa pribeì{te vo edna druga osnova (ili, poprvo, potpirka) za da ja potkrepat zgradata koja se klate{e na tie la`ni temeli. O~igledno be{e deka kvalitetot na po~vata, brojot na lu|eto, nivnoto bogatstvo i goleminata na nivnite pridonesi, sozdadoa takvi beskone~ni varijacii od kvadrat do kvadrat, pravej}i go premeruvaweto sme{en reper za mo}ta vo zaednicata, a geometriskata ednakvost – najgolema neednakvost vo raspredelbata na lu|eto. Me|utoa, tie ne moèa da se otkaàt od toa. Otkako go podelija nivnoto gra|ansko i politi~ko zastapuvawe na tri dela, eden od ovie delovi go opredelija za kvadratnoto merewe, bez da postoi kakov i da bilo fakt ili presmetka spored koja bi utvrdile dali ovaa teritorijalna proporcionalnost na zastapuvaweto e pravi~no napravena i spored koj princip taa navistina bi trebalo da bide edna tretina. Me|utoa, koga ve}e na geometrijata i go dadoa ovoj del (edna tretina {to ja nasleduva vdovicata), pretpostavuvam deka vo znak na po~it kon ovaa vozvi{ena nauka, gi ostavija drugite dva dela me|u sebe da se borat za preostanatite delovi (dvete tretini), populacijata i pridonesot.

Koga dojde vreme da mu se obezbedat uslovi na naselenieto, tie ne bea vo mo`nost da prodolàt

92

Edmund Berk

93


na tolku lessen na~in kako {to toa go napravija vo oblasta na nivnata geometrija. Tuka se pokaà deka nivnata aritmetika ja uslovuva nivnata pravna metafizika. Ako se pridrùvaa za nivnite metafizi~ki principi, aritmeti~kiot proces }e be{e navistina ednostaven. Za niv, lu|eto se celosno ednakvi i imaaat ednakvi prava vo svojata vlada. Spored ovoj sistem, sekoja glava bi imala svoj glas, a sekoj ~ovek bi glasal neposredno za onaa li~nost koja }e go pretstavuva vo sobranieto. „No poleka – so pravilni ~ekori, sè u{te ne”.21 Ovoj metafizi~ki princip pred koj otstapuvaat pravoto, obi~ajot, upotrebata, politikata i razumot, i samiot }e otstapi pred nivnite èlbi. Mora da postojat mnogu ~ekori i nekolku etapi, pred da moè pretstavnikot da dojde vo dopir do svoite izbira~i. Navistina, kako {to }e vidime naskoro, ovie dve li~nosti nema da imaat nikakvo op{tewe edna so druga. Najnapred, glasa~ite vo kantonot, koi{to go so~inuvaat ona {to se narekuva primarno sobranie, treba da go ispolnat cenzusot. [to! Cenzus za neodbran-[to! Cenzus za neodbran-livite prava na ~ovekot? Da, no toa }e bide mnogu mal cenzus. Na{ata nepravda nema da bide mnogu golema: taa }e iznesuva tri dena javna rabota spored lokalnata procena. No ova ne e mnogu, podgotven sum da priznaam, za sè drugo osven za celosno potkopuvawe na va{iot princip na ednakvost. Kako uslov nego moème i da go ostavime nastrana, zatoa {to toj ne odgovara na nitu edna od namerite zaradi

21 Iskaz prezemen od Aleksandar Poup, poet i moralist od XVIII vek, Alexander Pope, Moral Essays, IV, 129.

94

Edmund Berk

95


koi se vostanoveni uslovite. Dodeka, pak, spored va{ite idei, toj go isklu~uva od glasawe tokmu onoj ~ovek na ~ija prirodna ednakvost najmnogu i treba za{tita i odbrana. Ovde mislam na ~ovekot koj nema ni{to drugo za da go za{titi, osven negovata prirodna ednakvost. Vie, vsu{nost, mu nareduvate na toj ~ovek da go kupi pravoto, za koe prethodno ste mu kaàle deka prirodata velikodu{no mu go podarila pri negovoto ra|awe i deka nitu edna vlast na Zemjava ne moè zakonski da mu go odzeme. Vo odnos na onie lu|e koi ne moàt da se pojavat na va{iot pazar, vie, u{te na samiot po~etok ja zacvrstuvate pozicijata na tiranskata aristokratija protiv niv, iako tvrdite deka ste nejzini zakolnati du{mani.

Gradacijata prodolùva ponatamu. Ovie primar-ni sobranija na kantonot izbiraat pratenici za komunata, po eden na dveste kvalifikuvani ìte-li. Tuka go gledame prviot posrednik postaven me|u primarniot izbira~ i pretstavni~koto zako-nodavno telo; vaka e otvoren u{te eden nov pat za odano~uvawe na pravata na ~ovekot so vtor uslov, bidej}i nikoj ne moè da bide izbran vo komunata bez prethodno da go plati iznosot vo vrednost od desetdnevna javna rabota. Sè u{te ne sme zavr{ile. Postoi u{te edna gradacija. Ovie op{tinski pretstavnici, izbrani od kantonite, gi izbiraat pretstavnicite na departmanite; ponatamu, pra te nicite na departmanite gi biraat nivnite pretstavnici vo Nacionalnoto sobranie. Ovde se gleda tretata bariera na besmisleniot cenzus. Sekoj pratenik vo Nacionalnoto sobranie mora da plati

94

Edmund Berk

95


vrednost od edna srebrena marka kako direkten pridones. Nie morame da mislime isto za site ovie barieri {to gi postavuva cenzusot, zatoa {to tie ne se sposobni da osiguraat nezavisnost tuku naprotiv – silni se samo vo uni{tuvaweto na pravata na ~ovekot.

Vo celiot ovoj proces koj vo svoite bazi~ni elementi glumi deka vodi smetka samo za naselenieto vrz osnova na principot na prirodnoto pravo, vsu{nost, postoi jasno izrazena grià naso~ena kon sopstvenosta koja, kolku i da e opravdana i razumna vo drugi {emi, sovr{eno e neodr`liva vo nivnata {ema.

Koga }e se pogledne nivnata treta osnova, pridonesot, stanuva jasno deka tie sosema gi izgu bile od predvid pravata na ~ovekot za koi zboruvaat. Ovaa posledna osnova celosno se potpira vrz sopstvenosta. Na ovoj na~in se legitimira eden princip koj e sosema razli~en od principot na ednakvost na lu|eto i krajno nepomirliv so nego. No, samo {to e toj princip legitimiran, vedna{ e (kako i obi~no) potkopan, i toa (kako {to }e vidime) ne na na~in koj }e ja pribliì neednakvosta na bogatstvata do prirodnoto nivo. Dopolnitelniot udel vo tretiot del na pretstavuvaweto (del isklu~ivo rezerviran za povisokite pridonesi) e napraven na toj na~in {to se odnesuva samo na oblasta, a ne i na individualcite koi go pla}aat pridonesot. Lesno se zabeleùva, spored tekot na nivnoto prosuduvawe, kolku im sozdavale neprijatnosti kontradiktornite idei za pravata na ~ovekot i za privilegiite na bogatite.

96

Edmund Berk

97


Ustavniot komitet pravi onolku dobro kolku {to priznava deka tie idei se celosno nepomirlivi. „Vrskata, vo odnos na pridonesot, bez somnenie e ni{to`na, (velat tie) koga se odmeruva ramnoteàta na politi~kite prava me|u poedincite, za{to so toa }e bide uni{tena li~nata ednakvost, i }e bide vostanovena aristokratijata na bogatite. No ovaa nelagodnost potpolno is~eznuva koga se zema predvid samo proporcionalniot odnos na pridonesot vo golemite masi i toa edinstveno pome|u edna i druga provincija; vo takov slu~aj, toj sluì samo da se sozdade pravedna recipro~na proporcija pome|u gradovite, bez da se zagrozat personalnite prava na gra|anite”.

Tuka, principot na pridones, postaven vo odnosot pome|u lu|eto, se degradira kako ni{toèn i razoren vo odnos na ednakvosta; a, osven toa, toj e i opasen, za{to vodi kon vostanovuvawe na aristokratijata na bogatite. Me|utoa, toj, sepak, ne treba da se napu{ti. I na~inot na koj }e se oslobodime od te{kotijata e da ja vospostavime neednakvosta pome|u dva departmana, ostavaj}i gi site poedinci vo sekoj departman vo celosna ednakvost. Moè da se zabeleì deka paritetot me|u poedincite be{e uni{ten prethodno, koga se vostanovi cenzusot vnatre vo departmanite; i se ~ini deka voop{to ne e va`no dali ednakvosta na lu|eto }e bide povredena masovno ili individualno. Edinkata nema ista va`nost vo masata koja ja pretstavuvaat nekolkumina, kakva {to ima vo masata koja ja pretstavuvaat mnogumina. Premnogu bi bilo

96

Edmund Berk

97


da mu se ka`e na ~ovekot koj e qubomoren na svojata ednakvost, deka bira~ot koj mo`e da glasa za tri pretstavnici ima isto pravo kako i onoj {to glasa za desetmina.

Sega, da vidime kako izgleda toa od druga gledna to~ka i da pretpostavime deka nivniot princip na pretstavuvawe spored pridonesot, odnosno, spored bogatstvoto, e dobro zamislen i deka e neophodna osnova za nivnata republika. Vo ovaa nivna treta osnova, tie prifa}aat deka bogatstvoto treba da bide po~ituvano, i deka pravdata i politikata baraat lu|eto, na eden ili na drug na~in, da dobijat pravo na pogolemo u~estvo vo upravuvaweto so javnite raboti. Sega }e vidime kako sobranieto ja obezbeduva superiornosta ili, duri, sigurnosta na bogatite so toa {to i dodeluva, vrz osnova na nivnoto bogatstvo, pogolema vlast na nivnata oblast, dodeka nim li~no istata im ja uskratuva. Podgotven sum da priznaam (vsu{nost, bi trebalo toa da go postavam kako bazi~en princip) deka vo edna republikanska vlada koja ima demokratska osnova, bogatite navistina baraat dopolnitelna sigurnost, pogolema od onaa koja im e potrebna vo monarhiite. Tie se predmet na zavist i preku zavista, stanuvaat i predmet na ugnetuvawe. Spored postojniot plan, nevozmo`no e da se odgatne kakva korist tie izvlekuvaat od aristokratskoto prvenstvo vrz koe se temeli ne-ednakvoto pretstavuvawe na masite. Bogatite ne mo ̀ at da ja po~uvstvuvaat, ni kako poddr{ka na nivnoto dostoinstvo ni kako sigurnost za nivnoto bogatstvo; zatoa {to aristokratskata masa se sozdava

98

Edmund Berk

99


na ~isto demokratski principi, i nadmo}nosta {to i se dava vo op{tata zastapenost ne se povikuva na povrzanosta so onie li~nosti ~ija{to sopstvenost, vsu{nost, ja obezbeduva superiornosta vo masite. Ako tvorcite na ovoj plan mislele da im dadat nekoj vid prednost na bogatite poradi nivniot pridones, tie trebalo da im ja dodelat taa privilegija ili na bogatite poedinci, ili na nekoja klasa formirana od bogati lu|e (kako {to pravel Servij Tulij vo vremeto na ranoto Rimsko carstvo, spored svedo{tvata na istori~arite); zatoa {to borbata me|u bogatite i siroma{nite ne e borba me|u edno i drugo zdruènie tuku borba me|u ~ovek i ~ovek; toa ne e borba pome|u oblasti tuku pome|u staleì. Taa {ema podobro bi i odgovorila na svojata cel koga bi bila stavena vo obratna perspektiva: koga glasovite na masite bi se napravile ednakvi i koga glasovite vo ramkite na sekoja masa bi bile proporcionalni so sopstvenosta.

(…)

Efektite od nesposobnosta koja ja pokaàa na rodnite voda~i vo site golemi delovi na op{testvenata zaednica treba da gi pokrie so imeto {to predizvikuva seop{to pokajanie – slobodata. Navistina, gledam deka kaj nekoi lu|e postoi golema sloboda, no kaj mnogu drugi, ako ne i kaj pove}eto, moè da se prepoznae represijata i poniùvaweto. No {to e slobodata bez mudrost i bez doblest? Taa e najgolemoto od site mo`ni zla, zatoa {to, bez nadzor

98

Edmund Berk

99


i kontrola, taa e, vsu{nost, glupost, porok i ludilo. Onie koi znaat {to e moralnata sloboda, ne moàt da podnesat da ja gledaat istata kako e posramotena od nesposobnite umovi, samo zaradi toa {to sakaat da upotrebuvaat visokoparni zborovi. Sosema sum siguren vo toa deka ne gi preziram golemite i rasko{ni ~uvstva za slobodata. Tie ni gi great srcata, tie ni gi pro{iruvaat i ni gi osloboduvaat umovite, tie ja pottiknuvaat na{ata hrabrost vo vreme na sudiri. Duri i vo ovie moive docni godini, so zadovolstvo gi ~itam voznesenite stihovi na Lukan i na Kornej. Ne gi osuduvam celosno ni malite ve{tini i sredstvata na popularnosta. Tie go olesnuvaat dosegnuvaweto na mnogu mignoveni celi; tie gi dràt lu|eto zaedno, tie go osveùvaat umot vo negovite napregnuvawa i tie rasprsnuvaat povremena radost, veselost nad strogite ve|i na moralnata sloboda. Sekoj politi~ar mora da im se `rtvuva na ~arite i da ja zdruì popustlivosta so razumot. No vo eden vakov potfat kakov {to vidovme vo Francija, site ovie pomo{ni ~uvstva i lukavstva ne se od golema pomo{. Ne e potrebna golema mudrost za da se sostavi edna vlada. Opredeli go sedi{teto na vlasta, u~i se na poniznost i rabotata e gotova. Da se dade sloboda e u{te polesno. Ne e neophodno da rakovodi{, samo e potrebno da se pu{ti uzdata. No da se oformi edna slobodna vlada, toa zna~i da se uramnoteàt site sprotivni elementi na slobodata i da se ograni~at vo edna dosledna rabota, a toa bara mnogu idei, dlaboko razmisluvawe i mudar, silen i obedinuva~ki um. Seto ova ne moàm da go najdam

100

Edmund Berk

101


kaj onie koj go prezedoa vodstvoto vo nacionalnoto sobranie. Moèbi tie i ne se tolku bedni i polni so nedostatoci kako {to izgledaat. Jas veruvam vo toa. Toa bi gi stavilo pod sekoe nivo na ~ove~koto razbirawe. No koga voda~ite odbiraat da se nudat na liciticijata na popularnosta, nivnite sposobnosti za izgradba na dràvata nema da bidat od nikakva korist. Tie }e stanat laskavci namesto zakonodavci i }e stanat instrumenti, a ne voda~i na narodot. Ako se slu~i nekoj od niv da predloì plan za slobodata, trezveno ograni~en i opredelen so soodvetni kvalifikacii, toj }e bide vedna{ naditren od drugite natprevaruva~i koi }e proizvedat ne{to posjajno i popopularno. ]e se krenat somnenija vo vrska so negovata vernost kon kauzata. Umerenosta }e bide stigmatizirana kako osobina na pla{livcite a kompromisot }e bide proglasen za odlika na predavnicite, sè dodeka, vo nade` deka }e ja so~uva doverbata koja bi mu ovozmoìla da moderira i da ja ublaùva rabotata vo nekoi priliki, narodniot voda~ }e bide prinuden da se aktivira vo propagiraweto doktrini i vo vospostavuvaweto mo}, {to ponatamu }e ja porazi sekoja trezvena cel kon koja toj moèbi celel na po~etokot.

No dali sum jas tolku nerazumen {to ne gledam voop{to ni{to {to bi zasluìlo pofalba vo neumornite nastojuvawa na ova nacionalno sobra-nie? Ne moàm da negiram deka me|u nebroenite ~inovi na nasilstvo i budal{tini ne e, moèbi, napraveno i nekoe dobro delo. Onie koi uni{tuvaat sè, sekako }e otstranat i ponekoja poplaka. Onie {to

100

Edmund Berk

101


pravat sè odnovo ja imaat {ansata da postignat i nekoja pridobivka. Ako im oddademe priznanie za ona {to go napravija vrz osnova na vlasta koja{to ja uzurpiraa ili {to moè da gi opravda zlostorstvata so koi be{e steknata taa vlast, }e mora da izgleda deka istite tie ne{ta nemalo da bidat postignati bez da se izvede edna takva revolucija. Sigurno }e moèle da se postignat, zatoa {to re~isi sekoj od propisite {to gi napravija, a koj ne e dvosmislen, be{e ili prezemen od kralot, dobrovolno napraven na sostanokot na staleìte ili vo ramkite na zaedni~kite instrukcii na staleìte. Nekoi propisi bea sosema osnovano ukinati, no tie bea takvi {to, ako ostanea takvi za cela edna ve~nost, tie }e odzemea sosema malku od blagosostojbata i prosperitetot na koja bilo dràva. Ottuka, podobruvawata na pretstavnicite na narodnoto sobranie se povr{ni, a nivnite gre{ki se fundamentalni.

Koi i da se tie, pove}e bi sakal moite sonarodnici da im go prepora~aat na na{ite sosedi primerot na britanskiot Ustav, otkolku da prezemaat modeli od niv za da se podobri na{iot sopstven Ustav. Vo na{iot ustav tie imaat neprocenlivo bogatstvo. Mislam deka tie ne se sosema bez pri~ini za stravuvawe i za poplaki, no toa se odnesuva samo na nivnoto odnesuvawe. Mislam deka na{ata sre}na situacija mu ja dolìme na ustavot, no na ustavot kako na celost, a ne samo na nekoj negov poedine~en del; mu ja dolìme vo golema merka na ona {to sme go zadràle kako trajno vo nekolkute

102

Edmund Berk

103


na{i revizii i popravki, kako i na ona {to go promenivme i nadogradivme. Na{ite lu|e }e najdat dovolno vrabotuvawe za onoj duh koj e za navistina patriotski, sloboden i nezavisen, ~uvaj}i go na ona {to go poseduvaat od nasilstvo. Jas ne bi ja isklu~il ni promenata, no duri i tamu kade {to bi menuval, bi go pravel toa za da so~uvam. Ona {to me vodi kon pronao|aweto na lekot e golemata nepravda. Vo ona {to go pravam, sakam da go sledam primerot na na{ite predci. Jas bi ja napravil popravkata {to e mo`no poblisku do stilot na starata gradba. Mudrata pretpazlivost, vnimatelnata obyirnost i moralnata, a ne karakternata pla{livost spa|aat pome|u vode~kite principi na na{ite pratatkovci vo nivnoto najodlu~no odnesuvawe. Neprosvetleni so onaa svetlina, za koja gospodata od Francija ni velat deka ja imaat vo izobilstvo, tie, vsu{nost, rabotea pod silniot vpe~atok na neznaeweto i slabosta na ~ove{tvoto. Onoj {to gi napravi niv tolku podlo`ni na gre{ki, gi nagradi na toj na~in {to napravi, vo svoeto odnesuvawe tie da i sluàt na svojata priroda. Nie treba da se ugledame na nivnata pretpazlivost ako sakame da go zasluìme nivnoto bogatstvo i da go zadrìme nivnoto zave{tanie. Ako toa ni ~ini zadovolstvo, moème i da dodavame, no dajte da go so~uvame ona {to tie ni go ostavile i, stoej}i na cvrstata osnova na Britanskiot ustav, da bideme zadovolni so toa {to }e se voodoo{evuvame, podobro otkolku da se obideme da gi sledime aeronautite na Francija vo nivnite o~ajni~ki letovi.

102

Edmund Berk

103


Vi gi soop{tiv otvoreno moite ~uvstva. Ne mi se veruva deka toa }e gi promeni va{ite ~uvstva. Ne znam ni dali bi trebalo. Vie ste mladi, vie ne moète da vodite, no morate da ja sledite sudbinata na va{ata zemja. No otsega pa natamu, ona {to vi go kaàv moè da vi bide od nekoja polza, vo nekoja idna forma na va{ata zaednica. Taa te{ko moè da ostane vo ovaa dene{na forma, no, pred da se sredat sostojbite, taa moè da pomine, kako {to veli eden na{ poet, „niz golemi raznoobraznosti na neisprobanoto bitie” i, vo site tie preselbi, da bide pro~istena so ogan i so krv.

Nemam mnogu ne{ta so koi bi vi gi prepora~al moite mislewa, osven dolgotrajnoto nabquduvawe i golemata nepristrasnost. Moite stavovi pripa|aat na ~ovek koj nikoga{ ne bil alatka vo racete na vlasta, ~ovek koj ne i laska na veli~inata i koj ne saka negovite posledni dela da i protivre~at na smislata na negoviot ìvot. Tie stavovi doa|aat od ~ovek koj celoto svoe javno zalagawe go vloìl vo borbata za slobodata na drugite; ~ovek vo ~ija du{a ni{to ne zapalilo tolku traen ili silen gnev kako {to toa go napravila tiranijata; ~ovek koj od vremeto {to dobrite lu|e go tro{at na potfati usmereni kon diskreditirawe na golemoto ugnetuvawe, zgrabil mnogu ~asovi za da gi posveti na va{ite raboti; ~ovek koj, pravej}i go seto toa, se ubedil sebesi deka ne se oddale~il od svojata voobi~aena dol`nost. Tie stavovi doa|aat od ~ovek koj voop{to ne posakuva po~esti, odlikuvawa ili prihodi; ~ovek koj ne ~uvstvuva prezir kon slavata i

104

Edmund Berk

nema strav od klevetite, koj ja izbegnuva karanicata, no }e go izloì svoeto mislewe. Tie poteknuvaat od ~ovekot koj saka da ja so~uva doslednosta menuvaj}i gi svoite sredstva za da go osiguri edinstvoto na svojata cel i, koga brodot na koj{to plovi }e bide staven vo opasnost za{to se optovaruva ednata negova strana, posakuva da ja prezeme malata teìna na svoite pri~ini na drugata strana, za da moè da ja osiguri negovata ramnoteà.

temnata strana na revolucijatasoros.org.mk/dokumenti/fioom-temnata-strana-na-revolucijata.pdf · na...

Documents