10

TEMA MESECA

RazgibajmomožganeNaslovtokratnetememesecasmo

ženičkolikokratprebralinastra­nehterevije.Sevedaimamovmislihnajrazličnejšeugankeinvaje,skateri­mitreniramosvojesiveceliceinoh-ranjamomožganeaktivnetudivzla­tihletih.Atolikovsegaseskrivazavajamiintreningommožganov...

Zatobomotokrat,polegnekajna­log,kisejihbostelahkolotilina

koncubesedila, podrobneje sprego­voriliomožganihinpogledali,kajsedogajaznašimspominom.

Neverjetnoje,kajvsezmorejona­šimožgani.Ingroznajemisel,da

binasnekočvstarostipustilinace­dilu.Todadobrastvarje,dalahkosvo­jimsivimcelicampomagamoostativdobripripravljenosti.

Našimožganivesčasmeljejoozi­romadelajo,soaktivni,neglede

nato,alispimoalismobudni.Cen­tralavglaviuravnavakrvnitlak,hor­monskežleze,našeorgane,vsaknašgibincelonašepočutje.

Kakonatančnotemcelicamvsetouspe,znanstvenikišedanesraz­

TEMA MESECA

11

Razgibajmomožganeiskujejoinkljubvsemnaporomtemušenisoprišlidodna.

Vemole,dasomožganivelikamre­žaživčnihcelic(nevronov)inpo­

vezovalnihmest(sinaps)terdateve­dnoznovanastajajovsedovisokesta-rosti.Sevedapamoramozavsetoos-tatiaktivni,takotelesnokotduševno.

Našimožganisotorejkotnekak-šnacelica.Čejenespodbujamo

innegujemo,seskrči.

Polegtegasejetrebaizogibatisla­bimvplivomnanje.Vemo,dakro­

ničnistresmočnoposlabšadelovanjamožganov.Zatonepozabitemožga­novrednonegovati,primernohrani­ti–da,pravsteprebrali–injihseve­datudirednotrenirati.

Različnedružabneigresopravifit-neszasivecelice,obenempaod-

ličnapriložnost,dasedružimo.

Dolgčasvamzagotovonebo.Pa­zitipamoramo,danasnebodo

zasvojile,sajježe20do30minutigra­njaizjemnoučinkovitozanašemož­gane!Paveselonadelo!MatejKolakovič(Simbioza)

12

TEMA MESECA

aeroBika možganov

Nivsesamoumevno!Možganisosestavljeniizmilijardživčnihcelic.Njihovanalogaje,daprocesirajoinskladiščijoinformacijetersepovezujejozdrugimice­licami.Nekjeokrogtridesetegaletazačnemopostopomaizgubljatiživčneceliceinteloneproizvajavečtolikokemičnihsnovi,kolikorbijihmožganipotrebovalizasvojedelovanje.Sstarostjotespre­membevplivajonamožgane,nato,kakoshranjujemoinformacijeinkakojihprikličemoizspomina.Posledicepropadanjaživčnihcelicsoizgubaspominaintežavepriopravljanjuvsakodnevnihaktivnosti.Poslanstvamožganovseza­vemošeletakrat,konaspustijonacedilu.Torejjetudizanjetrebaskrbeti,daostanejovitalniinnamlahkoslužijodokoncaživljenja.Pravijo,karjedobrozasrce,jetudizamožgane.Danessevsevečgovoriospominuindemenci,stemnaraščaozaveščanjeljudiinskrb za zdravje.

spomiN je dragoceNPrivsehnašihmiselnihnalogahpravspomočjospominalahkoopra­vimonalogopravilno.Vspominujenamrečshranjenovse,karsmosevpreteklostiženaučili,karsmodoživeli,občutili.Sposobenjeshranjevatiinformacije,jihohranjatiinobnoviti,kojihpotrebuje­mo.Torejbibiloučenjebrezpomena,česinaučeneganebimoglishranitivspomin.Čebiizgubilispomin,karsezgodipredvsempripoškodbahglave,bisevsega,karsmosepredtemnaučili,moraliučitiodzačetka(pi­sanja,govora,hoje,hranjenja).Zatojespominšekakodragoceningamoramoohranjatikarnajboljzmogljivega,torejvdobri»kondi­ciji«,čimdlje.Spominločimonatriveje:• Senzorni–jetrenutnispomin,vanjseshranjujejoinformacije,kijihdobimoprekčutil.Predstavljajtesiotroka,kakomoravsepo­tipati,okusiti,zaznati,dasenzornispomindobičimvečinforma­cijonovempredmetu,kigaspoznava.

• Kratkoročni­oziroma­delovni–tatrajanekajsekund,letolikoča­sa,doklerjeinformacijapomembnazaopravljanjekončnegacilja.Vzemimozaprimertelefonskoštevilko,kijohra­nimovspominuletakodolgo,doklerjonevtip­kamovtelefon.Potemštevilkanivečpo­membnainjenivečtrebahranitivspo­minu.Čebištevilkoponavljalidlječa­sa,pabiseshranilavdolgoročnispo­mininbisijozapomnili.Sstaro­stjo sekratkoročni spominkraj­ša,zatostarejšiljudjetežeoprav-ljajonekateraopravila.Pravza­to,kersekratkoročnispominkrajša,seinformacijeneprene­sejovdolgoročnispominintovodivpozabljanjenedavnihdo­godkov.

• Dolgoročni­ spomin – vanj seinformacijeuskladiščijosponav-ljanjem.Teinformacijesouskla­diščenevnašemspominuzelodol­goinimajoskorajneomejenrokuporabe.Avseenosinekatereinfor­macijezapomnimozelomočnoindru­gemalomanj.Tojeodvisnoodsamegadogodka,čustev,kismojihdoživeliobtem,inuporabeteshranjeneinformacije.

dobra ZmogljivostKajpalahkonaredimo,dabodomožga­niprožniterčimboljzmogljivivseživlje­nje?Sevedajezatoodgovornihvečdejav­nikov,kivplivajotakonazdravjekotnasposobnostimožganov.Vprvivrstijepomembno,kajvnašamovteloshrano.Čepravmožganisestavljajole2odstotkatelesnemase,porabijozadelo­vanje20odstotkovenergije.Priporočenoje,dasezdravoprehranjujemo,jemočimvečzelenjave,sadja,omega-3in-6maščob­nihkislininantioksidantov.Znanstvenikisodokazali,kakopomembnovlogoimajoantioksidantizaohranjanjezdravjamožga­nov.Raziskavesopokazale,daantioksidan­tipreprečujejopropadanjemožganov.Vne­katerihštudijahsodelaliposkusenapodganahtersojihhranilizvi­sokimdeležemantioksidantov.Imelesomanjsstarostjopovezanihkognitivnihtežav,venemprimerusejepokazalcelopreobratfunk­cionalneizgube.Velikokoristnihhranilseskrivavoreških,morskihribah,zelju,ja­godičevju,čebulnicah,pršutu,ribjemalilanenemolju...Sevedajezelokoristno,daprepoznamotuditistohranooziromadodatke,kimožganomškodujejo.Mednajpogostejšimisoprevečsladkorja,škodljiviaditiviindrugidodatki.Pohrani,kizakisate­lo,somožganibodisinemirnibodisiutrujeni,celozaspani,vseka­korpanisosposobnidobrodelovati.Kosmoravnoprihrani,tanisamotista,kijozaužijemo,ampaktu­ditista,kijodobimoprekvidainobčutenjavnaravi,naoddihu, vstvareh,kinasveselijoinobkaterihsinahranimodušo.Možganesestavlja85odstotkovvode,zatojezelopomembno,davte­kudnevavelikopijemo.Odvodesoodvisnivsielektričniinkemič­

niprocesivmožganihinosrednjemživčevju.Vsakposamezniknajbipopil3decilitrevodenakilogramtelesneteže

nadan.Vodaimašetolastnost,daprinašavtelokisikinodplavljaiznjegastrupe.Zdovoljte­kočineselahkoizognemomarsikateremunepotrebnemuglavobolu.

SPANJE,­SPANJE,­SPANJE!Privoščitesidovoljspanja,sajse,medtemkospite,možganskece­liceobnavljajo.Čenespimodo­volj,seneizločajostrupi,posle­dičnopaživčnecelicepropada­jo.Atudiprevečspanjanido­brozamožgane,torejtudituve­ljazmernost.

Naživljenjeglejtečimboljpozitiv­noinčeseleda,seizogibajtestresu.Vstresunamrečmožganitežkodelu­jejoinvboljstresnihokoliščinahza-čnejomožganskeceliceceloodmirati.Pri­

voščitesisprostitevinvsajenkratnadansenasmejte, saj ima smehpozitivneučinke

napočutjeinantidepresivenučinek.

TEMA MESECA

13

vedNo aKtivNi!Naslednjajetelesnainumskaaktivnost.Mišice,možganiintelosekrepijosamo,čejihuporabljamo.Intelesnaaktivnostzelopozitiv­nodelujenamožgane.Rekreacijapospešidihanjeinsrčniutrip,stemsomožganiboljeprekrvavljeniinzatodobijovečenergije.Sho­jopospešimoobtokkrvipotelesuinstemprenoskisikainglukozevmožgane.Prizmernemfizičnemnaporuspodbujamorastživčnihcelic.Zvajamizakrepitevmožganovurimorazličnapodročja,kotsospo­min,koncentracija,orientacija,domišljija,logikainbesednoizra­žanje.Možganiimajoradiigroinkarhrepenijopotem,dasena-učijočesanovega.Zatosekljubstarostiizobražujte,naučitesečesanovega,hoditenaizlete,obiskujteraznekrožke,društva.Zaučenjenismonikoliprestari.Veselitesemanjšihkorakovinnapredka,nepostavljajtesipreviso­kihciljev,kajtivčasihjeuspehžeto,dasestanjeneposlabša.

ŠE MALO O SPOMINUSpominkrojinašeživljenjeodmalihnognaprej.Zatojemordara­hlonehvaležno,dasenanjspomnimošeletakrat,kokajpozabimo.Vresnicijespominvpletenvvsenašedelovanje.Nelevreševanjekrižankinpomnjenje,kdajimamosestanekalipregled,temvečtu­divposlušanjeinrazumevanjenavodil,vbranjeknjige,kuhanjeko­sila,nakupovanjedarilintakodalje.Spoznalismo,kakšnajerazlikamedsenzoričnim,kratkoročnimindolgoročnimspominom,zdajpaselahkosprehodimošenekolikoglobljevpomeninrazsežnostispominatersiogledamošenekajdru­gihvidikovnjegovegadelovanja.Vrstespominasenerazlikujejolegledenačasohranjanjainformacij,temvečtudigledenavrstoin­formacijinprostor,kjersoteinformacijeshranjene.

ALI STE VEDELI?•Hipokampusjeedenizmedosrednjihdelovmožganovinze­lopomembenpridelovanjuspomina.Imejedobilposvojiobliki.Njegovozavitotelo,kisenaenistranikončujevre­pek,nadrugipavzavitpolkrožnidel,kispominjanaglavo,namrečzelospominjanamorskegakonjička,polatinskoime­novanegaHippocampus.

•Pomen,kigaimahipokampuszanašspomin,soodkrilileta1953.Moškemu,kijetrpelzahudooblikoepilepsi­je,sotakratzoperacijoodstranilidelmožga­nov,tudihipokampus.Pooperacijisemupostopkovniinkratkoročnispominni­staspremenila,novihinformacijpapreprostonimogelvečspravitivdolgoročnispomin.Lahkosejenaučilnekenoveveščineinjotudiizvajal(zrcalnorisanje),vendarsenispomnil,nekdajinnekakosejeteganaučil.

Ustavimosenajprejpridolgo­ročnemuspominu.Obstajavečvrstdolgoročnegaspomina,od­visnoodtega,kateripodatkisovospredju.Semantični­spomin je odgovo­renzashranjevanjeinformacijv»surovi«obliki.Tusodejstvainna-šesplošnoznanjeosvetu.Epizodični­spominprevzemaspeci­fičnedogodke,kisosezgodilinadolo­čenemkrajuvdoločenemčasu.Tusoshra­njenitudinašiosebnispomini–kakosmosekototrocilovilipotravniku,kjesmospozna­

lisvojoprvoljubezen,začelidelativnovislužbiinpodobno.Postopkovni­spominpashraninašekognitivneinmotoričneve­ščine,kiseizražajoprekraznihdejanj. Semspadavožnjakolesa,oblačenjesrajceinnaprimerzavezovanjevezalk.

ALI STE VEDELI?Ali veste,da se informacije iz semantičnega in epizodičnegaspominashranjujejopodrugipotiinnadrugomestokotinfor­macijeizpostopkovnegaspomina?Informacijeizpostopkov­negaspominasoshranjenevglobljihmožganskihstrukturah,zatopostopkovnispominpripojavudemencevelikokratosta­nenepoškodovandlječasakotepizodičniinsemantičnispo­min.Človeklahkopozabi,kateregaletasejeosamosvojilaSlo­venijaalikaterisorodnikjeimelvčerajrojstnidan,znalpaboopravitivespostopekkošnjetrave,pekepoticealizaigratitež­komelodijonaklavirju.

Pasipoglejmošeendelspomina,kijeneločljivopovezanznašimdelovanjem,naprimertudistem,kakosledimopogovorusprijate­lji,kakouspešnorešujemomiselneigre,kakoberemoknjigeinšezmarsičim.Delovni­spominjepravzapravosnovavseganašegadelovanja.Čevkratkoročnemspominuzakratekčas (nekajsekund)vzdržujemoinformacije,zdelovnimspominomteinformacijevtemčasutudiuporabljamo.Delovnispomintorejnanovopridobljeneinformaci­jepreoblikujegledenaobstoječeznanjeingledenanalogo,kijomoramoizvesti.

Na primer ...Moratesizapomnitištiriživali(pes,mačka,medvedinčebelica).Čevasčezpolminuteprosim,daminaštejeteteštiriživali,bovospredjulekratkoročnispomininbostesamoponovili,karstesizapomnili(vašodgovorbopes,mačka,medved,čebelicavtakšnemalidrugačnemvrstnemredu).Čepavamrečem,daminaštejeteteštiri živali, vendar jih razvrstite na primer po abecedi (čebelica,mačka,medved,pes)alipovelikosti(čebelica,mačka,pes,medved),bovakcijidelovnispomin.Najprejbostevglaviponoviliteštiribe­sede,natojihbosteprimerjalimedsebojgledenapravilo(abeceda,velikost)inpotempovedalivnovemvrstnemredu.

slab spomiNKersonašemiselnefunkcije,kamorspadajopo­leg spomina tudi pozornost, zaznavanje inprocesiranje informacij, neločljivo pove­zanemedseboj,seposlabšanjeenelah­kohitropoznatudipridrugihmisel­nihsposobnostih.Slabdelovnispominsekažesslab­šosposobnostjosledenjainizvaja­njakompleksnejšihnavodil.Prikompleksnejšihnavodilihsimo­ramozapomnitivečkorakovvpravilnemvrstnemredu(napri­mer»Zmnoži6in5,dodaj7inodštej3->Rezultatje34.«)Čepozabimo le en korak (na pri­mer»Zmnoži6in5inodštej3->Rezultatje27.«)alizamenja­monekatereodnjih(»Zmnoži6in7,dodaj5inodštej3->Rezul­tatje44.«),jelahkorezultatpopol­nomadrugačenodnačrtovanega.Ta­kosehitrolahkozgodi,davodazama­

karonevre,makaronipasoševtrgovini.Alipadastrojzapomivanjeposodežepomi­

va,umazanaposodapaješevednonamizi.

14

TEMA MESECA

ALI STE VEDELI?Veste,daeteričnooljerožmarinazelodobrovplivanasposob­nostpomnjenja?Rožmarinježestoletjaznankotrastlinazučin­kovinami, ki dobro vplivajo na sposobnost koncentracije inspomina.Britanskipsihologisovraziskavipotrdili,darožma­rinovoeteričnooljezelodobrovplivanatakoimenovanipro­spektivnispomin,tojenasposobnostpomnjenjastvari,kijihmoramoopravitivprihodnosti.Sodelujočivraziskavi,kisobi­livsobiodišavljenizrožmarinom,sosehitrejespomnilistvarizanazajinsobiliboljnatančnipriizpolnjevanjunalog,kisojihmoralinareditivpreteklosti.

prvi Nasvet!Čeprisebialisvojihbližnjihopažatepodobnetežave,po­skusitezdrobljenjemnavodilnakrajšeenote,polegte­gapapreverite,daosebarazumevsakkorakposebej.Pred izvajanjem navodil ali posameznih korakovnajosebašeenkratponovi,kajmoranarediti.Tu­diuporabalistkovjelahkovpomoč.Razumevanje besedil in pogovora je komple­ksenpostopek,delovnispominpaimatudipritem eno izmed ključnih nalog.Več podatkovkotsilahkozapomnimoiznekegabesedilaalipogovora,celovitejšomentalnopredstavosibo­molahkosestavili.Opredstavigovorimozato,kersevsebinapribranju/pogovorulahkohitrospreminja,zatomoramomedžeobstoječepo­datkenenehomavstavljatinoveinnoveterpri­lagajatimentalnoscenotrenutnemustanju.Torejvečpodatkovkotsilahkozapomnimoinznjimidelamo,boljnatančnolahkopovzemamo,kajsmoprebralialislišali.Slabdelovnispominsepoznatudivsposobnostiko­municiranja.Če človekuneuspedovoljhitro indovoljnatančnosprocesiratiinrazumetislišanega,velikokratizpa­deizpogovoraalipadeluje,kotdagapogovornezanimainlenapolsleditemi.Kerkoličinapodatkovinhitrostdogajanjapresega­tatrenutnesposobnostitegačloveka,selahkohitroizgubivpopla­vinesmiselnihinformacij,kijimnezmoredatiširšegapomena.

drugi Nasvet!Govoritepočasiindajtečlovekučas,daslišiinrazumevseinformacije.Po­novite vsebino,povzemajtepo­vedanoinžemedpogovorompreverjajte,alivamšesledialine.Čečesanerazume,mirnoponoviteinsenevdajajtejezialinelagod­ju,sajbotolešedoda­tnoposlabšalo stanjenaobehstraneh.Najšeenkratpouda­rimo,dajespominleena izmednašihbi­stvenihmiselnihspo-sobnosti. Za razvojmožganov je potreb­nourjenjetakopozor­nostikotspomina,hitro­stiprocesiranjainizvršil­nihfunkcij,skratka,urjenjemožganovnavečravneh.Polegvaj,kisozapisanevčlan­ku,vambokoristilotudi:

•reševanjekrižank,tabelsudoku,razporeditevdomininpodob­nihmiselnihugank,

•igranjedružabnihmiselnihiger,kotsonaprimeršah,tarok,re­mi,activity.Družabneigresoodličenpripomočekzarazgibava­njemožganov.Polegtega,damorateizpopolnitisvojostrategijoigranja,morate spremljati aktivnost soigralcev in predvidevatinjihovenaslednjepoteze.Urjenjemožganovjetakozavitovpri­jetnoinzabavnodruženje,

•naučitesenovihveščininaktivnosti:naprimernovegajezika,uporabenovegaprogramaalipripomočka,alipale,kakozaveza­tivezalkenadrugačennačin.

poZabljivostKo gre za pozabljivost, je zelo po­membno ločitimed normalno,starostnoinbolezenskopozab-ljivostjo.Normalnoje,dasezaradistresa,preobremenjeno­sti,hitregatempavsa­komurzgodi,dakdajpa kdaj kaj pozabi.Tudikoristnoje,damožganinehrani­jovsehtistihinfor­macij,kibibilezanasnepomembneoziromabiseznji­mišedodatnoobre­menjevali.Sevedapasepozabljivostssta­rostjostopnjuje.Nekjeokrog tridesetega letazačnešteviloživčnihce­

licupadati,telopaproizva­jamanj kemičnih snovi, po­

trebnihzanormalnodelovanjemožganov.

Posledice staranja so tudi te, kako shra­njujemoinprikličemoinformacijeizspomina.Pribolezenskemstanju,takoimenovanidemenci,sepozabljivoststopnjuje,spremljajopajošedrugeosebnostneinvedenjskespre­membe.

DEMENCAGledenato,dasestarostprebivalcevvSlovenijiizle­ta v leto podaljšuje, je tudi obolelih za demencovsakoletoveč.Popodatkihnajbimed65.in70.letomzbolelozademencood5do10odstotkovljudi.Z leti tveganjeza tobolezennarašča inpribližnopo85. letunajbi imeldemencoževsakdrugiprebivalec.Podatkizanaslednjihdesetletnisoničkajobetavni,sajnajbibilotakratvSlovenijiževečkot42.000bolnikovzdemenco.Pozabljivostjelezačetnafazabolezni.Polegnje se kažejo tudimotnja spomina, umskihsposobnosti,govornegaizražanja(bolnikinenajdejo prave besede za predmet, ampak gaopišejo,naprimerzajemalka:tojetistastvar,skateronalijemojuho),mišljenja,orientacije,ra­zumevanja(vvelikoprimerihdobimoodziv,kotdavserazumejo,asamokimajoindobivamovedno

isteodgovoreoziromaprekrite),presoje(kljubmrazupozimihodijookrogvcopatihinneprimernooblečeni),

pojavijoseosebnostnespremembe.

TEMA MESECA

15

KaKo jo prepoZNati?Človek,kitrpizademenco,nezmoresleditipogovoru,predvsemopazujeinposluša,njegoviodgovorinisovkontekstunašegapogo­vora.Vsetežeizvajamotoričneaktivnosti–bolezennapredujevna­sprotnismerikodrazvojotroka.Najhujejetakrat,koneprepoznavečznancev,prijateljev,predmetovindomačih.Pogostoseumakneizdružbe,najrajejesam,imazelodobreizgovore(daježeprestar,utrujen),zakajganivečvskupini,družbi.Stvariokrognjegaganezanimajoveč.Večkot80odstotkihbolnikovzdemencospremljajotudivedenjskespremembe.Tespremembesohalucinacije,hitrooziromapogostosevznemirijo,vnekaterihprimerihsonasilni,tavajo,vdružbiseneprimernovedejo,pojavijosetudimotnjednevnegaritma.Poznamokarnekajvrstdemence.Mednajpogostejšimiinnajboljznanimijealzheimerjevademenca,potemsovaskularna,parkinso­nova,pickovainfrontalnotemporalnademenca.

kako preprečiti?Bolezninemoremopreprečiti.Vendarlahko,čenamjenamenjena,nekajnaredimo,dabomozbolelinekajletkasneje.Pokojnidr.AlešKogojjezapisaldesetpravil,kinajbisejihdržali,dabiboleznizakakoletoubežalioziromajoupočasnili:•nehajtekaditi!•izogibajtesemastnihrani!Jejtečimvečsadjainzelenjave,•prialkoholuboditezelozmerni,•zmanjšajtetelesnotežo,•vsajtrikratnatedenboditetelesnoaktivnipo20minut,•nadzorujtesvojkrvnitlak,sladkorinholesterol,•čimdljeumskodelajte,•ponapornemfizičnemaliumskemdelusivzemitečastudizapo­čitek,

•živiteumirjenoinnerazburjajtesezavsakomalenkostterglejte naživljenjeskozirožnataočala,

•boditedružabni!Nezapirajtesemedštiristene.Dobivajtesespri­jatelji,hoditenaizlete.

Možganiseradiučijo.Zatoaktivno,vztrajnoinprijaznodosebeva­dite,vaditevsakdan.Nakoncustopimošeodbesedkdejanjeminreševanjunalogzatre­ningmožganov.Želimovamvelikodobrevoljeinvztrajnosti!

RAZGIBAJMO­MOŽGANE!

1.­V­spodnjem­besedilu­preštejte,­kolikokrat­so­zapisane­črke­O, E in N.

Boljkotječlovekstar,večmožnostiima,dazbolizademenco.Vplivdednostijeodvisenodvrstedemence.Prifrontalnotem­poralni–čelnidemenci,kijeredka,jemožnost,dabodozbole­litudipotomci,skoraj50-odstotna.

O =

E =

N =

2.­Na­črko­M­in­B­napišite­čim­daljši­stavek.­­ (na­primer­Bernarda­bo­blanširala­blitvo­...)

3.­Izračunajte­naslednje­računske­operacije­­ (najprej­rešite­oklepaje).

5+13+(9x3)+32–(6x2)=

46+13–(5x6)+(4x4)+(7+4)=

84–(8x7)+(7x7)–(6x6)=

4.­Spodnjo­sliko­prezrcalite­prek­črte,­ki­je­pod­njo.­Počasi­in­pozorno­sledite­krivuljam,­upoštevajte,­da­v­zrcalu­vidite­odsev.

besedilo:­LARA­KUHAR,­PETRA­ČELIK­in­TINA­ŠTUKELJ