tehnik optik - fiz.fmf.uni-lj.sizgonik/modernafizika/seminarji/tehnik... · 1,80 mineral; 1,90 za...
TRANSCRIPT
TEHNIK OPTIK
SEMINAR PRI PREDMETU MODERNA FIZIKA 5.12.2011
ŠPELA ČERNE FMT-VSŠ 28090126
2
KAZALO TEHNIK OPTIK .......................................................................................................................................... 3
PROCES IZDELAVE KOREKCIJSKIH OČAL................................................................................................... 3
RAZBIRANJE PODATKOV IZ RECEPTA ....................................................................................................... 3
OČESNE NAPAKE ALI AMETROPIJE .......................................................................................................... 4
SIMETRIČNA AMETROPIJA ....................................................................................................................... 4
Kratkovidnost (myopija) .............................................................................................................. 4
Daljnovidnost (hypermetropija) .................................................................................................. 4
Starostna slabovidnost (presbiopija) ........................................................................................... 4
NESIMETRIČNA AMETROPIJA .................................................................................................................. 5
Enostavni kratkovidni astigmatizem: .......................................................................................... 5
Enostavni daljnovidni astigmatizem: ........................................................................................... 5
Sestavljeni kratkovidni astigmatizem: ......................................................................................... 5
Sestavljeni daljnovidni astigmatizem: ......................................................................................... 5
Kombinirani ali mešani astigmatizem: ........................................................................................ 5
IZBIRA OKVIRJA OČAL ............................................................................................................................. 7
Sestava okvirjev: .................................................................................................................................. 7
Materiali okvirjev................................................................................................................................. 7
Vrste okvirjev ....................................................................................................................................... 7
Tehnični faktorji ................................................................................................................................... 8
Estetski faktorji .................................................................................................................................... 8
VIKTORINSKA METODA MERJENJA REFERENČNE TOČKE R ..................................................................... 9
OPTIČNO STEKLO ................................................................................................................................... 10
Dodatki na optičnih steklih ................................................................................................................ 10
Lomni količnik optičnega stekla ........................................................................................................ 10
IZDELAVA KOREKCIJSKIH OČAL .............................................................................................................. 11
PREVZEM OČAL ...................................................................................................................................... 14
LITERATURA ........................................................................................................................................... 15
Teorija ................................................................................................................................................ 15
Slike ................................................................................................................................................... 15
3
TEHNIK OPTIK
Tehnik optik je oseba, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov. Optik oblikuje optične leče, jih glede na zahteve zdravniškega recepta ustrezno vgrajuje v okvir, izdeluje zaščitna in sončna očala, hkrati pa vsa očala tudi popravlja. Samostojno popravlja in vzdržuje očesne pripomočke, preverja njegove funkcije in spremlja razvoj pripomočkov za slabovidne. Pozna osnove estetike in modnih trendov ter zna svetovati porabniku oz. stranki o pravilni uporabi in negi očesnih pripomočkov. Za naziv Tehnik optik je potrebno dokončati 4-letno izobraževanje, ki se izvaja v srednji poklicni šoli v Rogaški Slatini, ki je edina šola v Sloveniji za ta poklic.
PROCES IZDELAVE KOREKCIJSKIH OČAL
Pri izdelavi korekcijskih očal gre optik skozi naslednje procese:
razbiranje podatkov iz recepta
določitev in korekcija optične napake
izbira okvirja očal
Viktorinska metoda merjenja referenčne točke R
izdelava korekcijskih očal
prevzem očal RAZBIRANJE PODATKOV IZ RECEPTA
Stranka prinese recept, ki ga je izpolnil oftalmolog z merjenjem pacientove dioptrije. Optik razbere iz recepta za katero očesno napako gre in s tem katero optično steklo bo popravilo to vrsto napake. Preceniti mora tudi, kaj najboljše lahko ponudi stranki, glede na njen finančni položaj (stranka, ki je iz srednjega družbenega sloja si ne more privoščiti optično steklo najvišje kakovosti, visokega lomnega količnika, posebnih slojev na steklo, okvir dragega proizvajalca,…itd.)
Slika: Recept
4
OČESNE NAPAKE ALI AMETROPIJE Poznamo dve glavni vrsti ametropij:
Simetrična ametropija
Nesimetrična ametropija SIMETRIČNA AMETROPIJA
O simetrični ametropiji govorimo takrat, kadar je prisotna ena fokala oziroma, ko se slika oblikuje v enem gorišču pred mrežnico (FC: fokus center-rumena pega) ali za mrežnico v očesu. Pod simetrično ametropijo spadajo naslednje očesne napake:
Kratkovidnost (myopija)
Daljnovidnost (hypermetropija)
Starostna slabovidnost (presbiopija)
KRATKOVIDNOST DALJNOVIDNOST PRESBIOPIJA
SLIKA PREDMETA
Slika daljnih predmetov na mrežnici motna
Slika bližnjih predmetov na mrežnici
motna
Slika bližnjih predmetov na mrežnici motna
OČESNA LEČA
Očesna leča zbere svetlobne žarke pred
mrežnico
Očesna leča zbere svetlobne žarke za
mrežnico
Starostno zmanjšana prožnost očesne leče, kar otežuje
akomodacijo
KOREKCIJA NAPAKE
Sferično razpršilno optično steklo (SPH -)
Sferično zbiralno optično steklo (SPH +)
Večžariščna stekla
SHEMA NAPAKE
SHEMA KOREKCIJE
ZGLED ZAPISA
SPH
-2.50
SPH
+2.50
SPH Add
Daljava +2.00 2.00
Bližina +4.00
5
NESIMETRIČNA AMETROPIJA
Vzporedni žarki, ki padajo na roženico, se nikoli ne združijo v enem gorišču na mrežnici, temveč na dveh žariščnih ravninah, ki sta pravokotni druga na drugo in se nahajata v določenih razdaljah. To razdaljo imenujemo astigmatična razlika oziroma vrednost astigmatizma. Slika predmeta je razpotegnjena v obliki črte. Poznamo več vrst astigmatizmov:
Enostavni kratkovidni astigmatizem: Svetlobni žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje optične moči, se sekajo v očesnem zrklu pred FC . Žarki meridiana najslabše optične moči, pa se sekajo v FC na mrežnici.
Enostavni daljnovidni astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje optične moči, se sekajo v FC na mrežnici, žarki meridiana najslabše optične moči pa za mrežnico.
Sestavljeni kratkovidni astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje in najmanjše optične moči, se sekajo znotraj očesa na različnih oddaljenostih pred FC.
Sestavljeni daljnovidni astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje in najmanjše optične moči,se sekajo izven očesa, vendar na različnih oddaljenostih.
Kombinirani ali mešani astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje moči, se sekajo pred FC. Tisti žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian najmanjše optične moči, pa se sekajo za FC.
Astigmatizem korigiramo s cilindričnimi stekli ali cilindri. Vsaka cilindrična leča je sestavljena iz dveh dioptrijskih vrednosti in osi. Prva vrednost je sferična vrednost, ki nam sliko v določeni vrednosti poveča ali pomanjša. Druga vrednost se imenuje cilindrična vrednost oziroma cilinder, ki nam sliko v tej dioptrijski vrednosti cilindra izostri. Tretji podatek zapisa je axa, ki nam sliko na določenih stopinjah roženične krivine poveča in izostri.
6
ASTIGMATIZEM NAPAKA KOREKCIJA ZGLEDI
ENOSTAVNI KRATKOVIDNI
ASTIGMATIZEM
Plan-konkavno steklo
SPH CYL OS
(AXA)
a 0.00 -2.75 40°
b -2.75 0.00 130°
ENOSTAVNI DALJNOVIDNI
ASTIGMATIZEM
Plan-konveksno steklo
SPH CYL OS
(AXA)
a 0.00 4.50 90°
b 4.50 -4.50 0°
SESTAVLJENI KRATKOVIDNI
ASTIGMATIZEM
Konveksno-konkavno
steklo
SPH CYL OS
(AXA)
a -0.50 -2.50 0°
b -3.00 +2.50 90°
SESTAVLJENI DALJNOVIDNI
ASTIGMATIZEM
Konkavno-konveksno
steklo
SPH CYL OS
(AXA)
a 3.75 0.25 36°
b 4.00 -0.25 126°
KOMBINIRANI ASTIGMATIZEM
Korekcija:
konveksno-konkavno ali konkavno-konveksno steklo
SPH CYL OS
(AXA)
a +1.00 -2.25 110°
b -1.25 2.25 20°
7
IZBIRA OKVIRJA OČAL
Ko optik iz recepta razbere očesno napako, začneta z stranko iskati primeren okvir. Sestava okvirjev: Okvir je sestavljen iz štirih osnovnih delov.
Okvir Deli okvirja:
1. Priponka ali ročka 2. Okular 3. Nosnik 4. Mostiček
Materiali okvirjev:
Kovinski (nikljeva zlitina, titan,…)
Plastični ( optyl, propionat,…) Vrste okvirjev:
Splošni okvir
Okvir na vijake
Okvir na naylon vrvico
Itd.
VRSTE OKVIRJEV
Splošni okvir Okvir na vijake Okvir na nylon vrvico
Pri okvirju je potrebno upoštevati :
Tehnične faktorje
Estetske faktorje
8
Tehnični faktorji:
Vrste optičnega stekla (sferično, cilindrično, večžariščno,…)
Debelina optičnega stekla
Namen uporabe očal (celodnevno nošenje očal, samo pri določenih opravilih,…)
Estetski faktorji:
Starost stranke
Oblika obraza (Za nošenje očal je najbolj primeren in idealen ovalni obraz,…)
Položaj nosu (Pri kljukastem nosu najbolj primerni visoko stoječi okvirji iz kovine ali lahke umetne mase,…)
Vrsta pričeske (pri izpadajočih laseh, ali celo v primeru pleše, so neprimerna očala z debelejšimi robovi in temnejših barv,…)
Ten kože (svetlejši barvi kože pristajajo očala svetle barve s tankimi stenami okvirja,…)
Ko stranka s pomočjo optika izbere okvir, optik inklinira oziroma prilagodi okvir strankinemu obrazu. To pomeni:
da mora nastaviti nosnike tako, da se lepo usedejo na nos stranke;
da okvir poravna, da rob očal poteka v isti črti z obrvmi;
da je konec ročke udobno zaokrivljen za ušesa stranke, da stranki pri hitrem sunku očala ne padejo iz glave
Itd.
9
VIKTORINSKA METODA MERJENJA REFERENČNE TOČKE R
Stranki optik izmerimo referenčno točko R. Referenčna točka je tista točka, skozi katero je vid najbolj lagoden oziroma najboljši in je pomemben podatek pri izdelavi optimalnih očal. To točko izmeri s pomočjo Viktorinske metode. Na inklinirani strankin okvir na sredino oba okularja prilepi optik lepilni trak (v primeru kadar ni priložena plastična šablona). Okvir ponovno namesti na strankin obraz. Pri tej metodi je obvezno, da so strankine oči v isti višini z očmi optika. Optik z rokami pokrije strankino levo oko in prosi, naj stranka gleda v optikovo levo oko. S to metodo je oko stranke naravnano na neskončnost (oziroma kot da bi bilo oko zazrto v neskončnost). Optik si z vodoodpornim flomastrom označi na lepilnem traku okularja desnega očesa zenico in seveda v primeru več-žariščnih stekel tudi spodnjo veko. Isti postopek optik izvede tudi na levem očesu stranke.
Slika: R točka na stranki
S pomočjo PD ravnila optik izmeri iz označenega okvirja zenično razdaljo (PD) od sredine mostička in višino zenice (V) ter višino veke od roba okvirja. Te podatke si zapiše na strankin recept, saj jih bo potreboval pri nadaljni izdelavi očal.
Slika: Shematski prikaz R točke na okvirju
10
OPTIČNO STEKLO
Optik predlaga najboljše optično steklo za stranko, ki si ga stranka lahko finančno privošči. Poznamo dva osnovna materiala optičnega stekla:
Mineralna optična stekla (steklo)
CR (plastika)
Mineralna optična stekla CR optična stekla
Dobre lastnosti Trda površina in se zato ne spraskajo
AR sloj nanesemo direktno na steklo
masovno lažja
nezlomljiva
Slabe lastnosti masovno težja
se razbijejo, lomijo
zelo nepriporočljiva za visoke dpt, zaradi teže
hitreje se spraskajo in s tem uničijo
da lahko nanesemo AR sloj na steklo, ga moramo predhodno prevlečti z trdnostim slojem
Dodatki na optičnih steklih: Na površino optičnega stekla nanašamo nanose, ki nam izboljšajo očala in s tem gledanje skozi njih. Poznamo tri osnovne dodatke na optičnih steklih (ostali so že odvisni od proizvajalca):
Kovinski nanosi ali AR sloji, ki odpravijo bleščanje. Na steklih očal ga prepoznamo, če očala premikamo pod različnimi koti, po zeleno- modrem odsevu (odvisno od proizvajalca). Posebno pomemben je pri stanjšanem optičnem steklu.
Hart cool ali HC nanos, ki ga nanesemo na AR sloj. Ta nanos preprečuje praskanje površine in seveda s tem podaljša življensko dobo optičnega stekla.
Hidrofobni sloj je sloj, ki preprečuje rosenje optičnega sloja oziroma tekočine iz njega odtečejo brez sledu.
Lomni količnik optičnega stekla: V primeru, ko ima stranka visoko dioptrijo, se optik odloči za stanjšavo optičnega stekla. Razlog je v tem, da zbiralna leča poveča oči in razpršilna leča navidezno pomanjša oči. S stanjšavo leče se ta učinek zmanjša ali pa skoraj izniči. Stanjšavo optičnega stekla dosežemo s pomočjo lomnega količnika, ki nam ovrednoti gostoto optičnega stekla ter s tem lom svetlobe. Torej višja je dioptrija, večja je potreba po višjem lomnem količniku. Osnovno lomni količnik je n=1,5.
STANJŠANA OPTIČNA STEKLA
Vrednost lomnega količnika n Opomba
1,56 /
1,60
(AS) Asferična stekla (+dpt) 1,67
1,70
1,74 /
1,80 Mineral; Za visoke dpt nad ±15,0 1,90
11
IZDELAVA KOREKCIJSKIH OČAL
Optik naroči optična stekla z danimi podatki pri izbranem proizvajalcu. S fokometrom izmeri oziroma določi središčno točko G in dioptrijo optične leče. To točko si dodatno zaznamuje z vodoodpornim pisalom, ki je pritrjeno na fokometer.
Sestavni deli klasičnega fokometra!
Št. Ime
1 Okular za ostrenje
2 Obroč za os
3 Držalo prizme
4 Držalo optičnega stekla
5 Stojalo za optična stekla
6 Obroč za os
7 Vzvod za fiksiranje nagiba
8 Ročaj za dioptrijo
9 Baterije
10 Vzvod za reguliranje stojala
11 Vzvod za markiranje osi
12 Vzvod za držalo stekla
13 Gumb za vklop/izklop
Slika: Tarča fokometra
Sliki: Prva slika prikazuje pogled SPH leče, druga pa pogled CYL leče v fokometru
12
Optik optična stekla obdela s pomočjo skenerja za okvirje in avtomatskim brusilcem optičnega stekla.
Slika: Skener okvirja in aparat za avtomatsko brušenje optičnih leč
Okvir optik vstavi v skener za okvir, ki s pomočjo konice obriše notranji del okularja.
Slike: Skener okvirja
Podatke pošlje aparatu za avtomatsko brušenje optičnih stekel.
Slika: Aparat za avtomatsko brušenje optičnih stekel
13
Na ekranu tega aparata se izrišeta oba okularja, ki ju je poskeniral. Vnese podatke referenčne točke (PD in V). Ta točka se izriše v poskeniranem okularju na zaslonu. Označeno optično steklo poleži na ekran in središčno točko G na steklu uskladi z referenčno točko R na zaslonu.
Slika: Ekran brusilnega aparata
V posebno roko aparata vstavi držalno nalepko in jo pritisne ob optično steklo. To optično steklo vstavi z držalno nalepko v brusilni prostor aparata. Izbere fazeto (odvisen od debeline leče), posnemanje robov (da so robovi spolirani) in pusti, da stroj zbrusi lečo v pravilno obliko. Isti postopek ponovi za drugo lečo.
Slika: Fazete, ki se razlikujejo po naklonu roba leče
Slika: Posnemanje robov optične leče
14
Izbrušeni optični leči vstavi v okvir in še enkrat s pomočjo fokometra izmeri dioptrijo ter stopinje in označi G točko. S PD metrom preveri PD in višini in jih primerja z strankinimi podatki. Maksimalni dovoljeni odmik od strankinih podatkov za PD in V je ±2,00mm, za os pa ±2,5°. Če so vsi izmerki v okviru tolerance, so očala pravilno narejena in pripravljena na prevzem stranke. PREVZEM OČAL
Optik stranki izdelana očala posedi na obraz in ponovno inklinira okvir, če je to potrebno. Stranka mora skozi očala videti kot da bi bila brez očesne napake in imeti udoben občutek nošenja očal. Na koncu optik pouči stranko o pravilnem rokovanju, uporabi in negi očal. S tem zagotovi dolgo uporabo in kakovostno nošenje korekcijskih očal.
15
LITERATURA
Teorija:
Zapiski iz srednje šole Tehnik optik
Anatomoja in fiziologija očesa; Branka Kovačič, Anita Pihlar; ModArt, Velenje, 2003
http://www.zrsss.si/projekti/optika/
http://www.osa.com.sg/supplydetail.asp?prod_id=78&cat_id=1#
Slike:
http://www.optika-jure.si/images/untitled7.jpg
http://www.clarus.si/uploads/pics/bellinger.png
http://www.rimc.net/images/zastopstva/nigura/nigura_korek_velika_03.jpg
http://csimg.pricesavvy.co.uk/srv/GB/29009720104460/T/340x340/C/FFFFFF/url/emporio-
armani-ea-9672-807.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/af/Half_rim_glasses.JPG
http://si.giarre.com/images/LOZA/exlarge/vl2114s-8fe.jpg
http://www.podarimo.si/slike/slika11307111531.jpg
http://www.informacija.net/img/prenos/18602363/18602363b_page.jpg
http://www.oftalma.si/img/Image/img107.jpg
http://www.optikababnikj.com/pictures/izdelava-ocal.jpg
http://www.opticianworks.com/images/EssilorPALID.jpg
http://www.glasses.com.cn/documents/news/2009-2-6/20092683230326.jpg
http://www.toreuse.com/wp-content/uploads/2011/07/MRT-700.jpg
http://imageshack.us/photo/my-images/237/logo8ro.gif/