Tehnično varovanje (Igor Zupančič, univ. dipl. ing.)

Naslednji zakoni in podzakonski akti vključujejo elemente varnosti: Zakon o graditvi objektov ZGO-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04 in 14/05 ), Zakon o varstvu pred požarom ZVPoz-UPB1 (Uradni list RS, št. 3/07 in 9/11), Zakon o gasilstvu ZGas-UPB1 (Uradni list RS, št. 113/05), Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZVZD (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01 in 43/11), Zakon o varstvu okolja ZVO-1-UPB (Uradni list RS, št.39/06 in 57/12), Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ZVNDN-UPB1 (Uradni list RS, št.51/06 in 97/10), Zakon o varstvu osebnih podatkov ZVOP-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 94/07), Zakon o tajnih podatkih ZTP-UPB2 (Uradni list RS, št. 50/06, 9/10 in 60/11), Zakon o javnih zbiranjih ZJZ-UPB5 (Uradni list RS, št. 64/11), Zakon o orožju ZOroz-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 23/05 in 43/11), Zakonu o zasebnem varovanju – ZzasV (Uradni list RS, 17/11), ki določa subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti varovanja oseb in premoženja, ki ga ne zagotavlja država ter pravilniki in uredbe, ki podrobneje določajo posamezna področja.Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 102/00, 91/02, 16/08 in 17/11), Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Uradni list RS, št.22/95 in 45/07) in Pravilnik o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07 in 92/10) - zaznava prekinitve linije v 30 s, minimalna tehnična oprema požarnih intervencijskih vozil, Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11), Pravilnik o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št.32/11), Pravilnik o ukrepih zasebnega varnostnika (Uradni list RS, št. 75/04, 17/11 in 100/11), Pravilnik o načinu prevoza in varovanju denarja in drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/05, 16/08, 81/08, 86/09 in 17/11), Pravilnik o izvajanju ZZasV (Uradni list RS, št. 100/11), Odredba o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 24/12), Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 80/12) in Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah (Uradni list RS, št. 22/10).

V Republiki Sloveniji prihaja do žrtev in velike materialne škode pri požarih in eksplozijah, nezgodah pri delu in v prometu ter pri ropih, zavarovalniških goljufijah in vlomih. Za osnovno varnost objektov in procesov poskrbijo lastniki ali uporabniki objektov sami, lahko pa varovanje objektov in procesov v njih zaupajo podjetjem z licenco. Policija, gasilci in inšpekcijske službe nadzirajo izpolnjevanje zakonskih določil, preventivno opozarjajo na slabosti varovanja glede na znane škodne primere in raziskujejo vzroke škodnih dogodkov, odkrivajo povzročitelje in jih z ovadbo prepuščajo pravosodnim organom.Za gorenje potrebujemo kisik, temperaturo in gorljivo snov. kisik temperatura

gorljiva snov

Najpogosteje požari nastanejo zaradi direktnega ognja (odprto kurišče, cigaretni ogorek, varjenje), zaradi grelnih teles preblizu gorljivih snovi, stekla na soncu, ki lahko deluje kot leča, okvar ali korozije kurišč, slabega vzdrževanja naprav in objektov, nepravilno obnovljenih naprav, neznanja zaposlenih pri upravljanju procesov, napak na električni napeljavi, strele, statične elektrike, samovžiga sena, samovžiga hitro sušilnih olj v krpah, nepričakovane kemične reakcije različnih kemijskih snovi, ki povzročijo močno segrevanje ali celo gorenje, vžige zaradi skrajševanja tehnoloških procesov na račun varnosti, namenskega požiga zastarele proizvodne ali izdelkov, ki jih ni mogoče prodati oziroma je zavarovalnina večja od realne vrednosti zavarovanih izdelkov, objektov in naprav.

Eksplozija je izredno hitro gorenje, ki ga spremlja dvig zračnega pritiska in temperature ter pogosto pok. Poznamo mehansko eksplozijo posod, ki popustijo zaradi prevelikega pritiska tekočine ali plina v njej in ni povezana z gorenjem ter plinsko eksplozijo mešanice z zrakom med spodnjo in zgornjo mejo eksplozivnosti, to je v eksplozivnem območju, prašne eksplozije, eksplozije gospodarskih in vojaških eksplozivov. Plinske eksplozije nastanejo na mestih, kjer se nepričakovano pojavi gorljiv plin ali na mestih, kjer je trajna prisotnost plina ob pomanjkljivi zaščiti iskrišč in vročih delov. Poškodbe in okvare na eksplozijski zaščiti ter puščanje lahko vnetljivih tekočin ter nepoznavanje specifične teže eksplozivnih plinov in s tem možnih mest kopičenja nevarne koncentracije plinske mešanice z zrakom v prostoru so glavni vzroki eksplozij.

Vlomi omogočajo vlomilcem krajo denarja, dragocenosti, podatkov in tehnoloških postopkov, ki lastnikom in uporabnikom pomenijo neprecenljivo vrednost. Število vlomov je zaskrbljujoče, vendar policija ne beleži večjega porasta kot v preteklih letih. Večina lastnikov in uporabnikov ne hrani več denarja in dragocenosti v slabo varovanih objektih, ampak v bankah in pri varnostnih podjetjih. Kraje podatkov (naslove ugodnih dobaviteljev, dobrih strank, serviserjev in kooperantov) lahko ne opazimo takoj, ampak šele ob spremembi naročil in zaslužka. Enako velja za recepte in tehnologijo, ki so jo zaposleni lahko razvijali več let, tat pa je do njih prišel brez večjih stroškov in jih nato z masovno in cenejšo ponudbo zrinil s tržišča.

Ropi so v velikih bankah in na cesti. Velike razlike med ljudmi, brezposelnost in mamila povečujejo nevarnost. Priložnostni ropi se zgodijo na mestih, kjer varnosti ni in si ropar z lahkoto vzame slabo varovano gotovino, tehnične predmete ali dragocenosti. Bančne rope in napade na prenašalce in prevoznike denarja storilci načrtuje daljše obdobje. Kazen ni odvisna od oropane vrednosti ampak od načina storitve. Roparji izbirajo bogatejše posameznike in objekte ali pa osebe in objekte, kjer je uspeh zagotovljen zaradi slabega varovanja.

Delovne nezgode se pogosto zgodijo najbolj delovnim ljudem, ki ob proizvodnji pozabijo na lastno varnost in vzdrževanje naprav. Delavci brez hrane se lahko nepričakovano onesvestijo in padejo v globino. Z neprekinjeno proizvodnjo prihaja do utrujenosti, napak in okvar z žrtvami in materialno škodo.

Osnovna funkcija podjetja je proizvesti blago, ki ga bo mogoče z zaslužkom prodati na trgu. Več različnih izdelkov imamo v programu, lažje se prilagajamo spreminjajočemu tržišču. Ob dobri prodaji moramo razmišljati naprej, saj le tako lahko skrbimo za delo redno zaposlenih. Z razvojem in širjenjem podjetja se mora skladno razvijati varnost podjetja. Škoda pri proizvodnji lahko nastane zaradi neprimernih surovin, zastarelega orodja, malomarnosti in nezainteresiranosti zaposlenih, zastoja prodaje, neplačanih izdelkov, poškodb blaga pri sami proizvodnji, transportu ali skladiščenju blaga, velikega izpada surovin-odpadki. Zaposleni lahko sami sabotirajo proizvodnjo, da jim ni potrebno delati v času popravila. Kraje surovin in končnih izdelkov lahko prerastejo vse meje.

Ljudi in objekte ogrožajo različna ogrožanja. Verjetnost, da bo določenega ogrožanja prišlo, imenujemo tveganje. Ranljivost objekta je mesto, kjer bi poškodba pomenila zastoj proizvodnje, dolgotrajno sanacijo naprav in podatkov ter izgubo stalnih strank. Z budnim spremljanjem proizvodnje, razvoja, tržišča in različnih ogrožanj bomo lahko obvladovali tveganja, če bo do njih prišlo. Škode, ki so se nam pojavljale oziroma jih realno pričakujemo v naslednjem obdobju, bomo skušali preprečiti z organizacijskimi, kadrovskimi in tehničnimi nadzornimi mehanizmi. Varnostni elaborat v objektu predstavlja študijo varnostnih razmer na določeni lokaciji, ki podaja določene varnostne rešitve. Izdelati je potrebno posnetek trenutnega varnostnega stanja na določeni lokaciji, obstoječih dokumentov, postopkov in ukrepov v luči varnostnih standardov in se pogovoriti z odgovornimi o vrstah ogroženosti in varnostnih tveganjih ter predlagati rešitve za varovanje, ki preprečuje znane oblike kaznivih dejanj in škod.

Vsem ogrožanjem in tveganjem, da bo do njih prišlo, se ne moremo sami izogniti, zato je smiselno razmisliti poleg zagotavljanja optimalne varnosti, ki prepreči večino škod, še zavarovanje pri zavarovalnici, ki nam po nastali zavarovani škodi izplača zavarovalnino v višini nastale škode oziroma manj, če smo se z zavarovalnico tako dogovorili. Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja po določilih Zakona o zasebnem varovanju-ZZasV v naslednjih oblikah, za katere mora izvajalec pridobiti licenco:

1. varovanje ljudi in premoženja;

2. varovanje oseb;

3. prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;

4. varovanje javnih zbiranj;

5. varovanje prireditev v gostinskih lokalih;

6. upravljanje z varnostno-nadzornim centrom -VNC;

7. načrtovanje sistemov tehničnega varovanja;

8. izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

1. Delovno razmerje ter polni in skrajšani delovni čas, pripravništvo, vajeništvo in mentorstvo imajo enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če ni v ZZasV določeno drugače;

2. Gostinski lokal je enoten izraz za gostinske obrate, diskoteke in nočne klube, kot jih opredeljujeta zakon, ki ureja javna zbiranja, in zakon, ki ureja gostinstvo;

3. Imetnik ali imetnica licence je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in na trgu opravlja zasebno varovanje in ima licenco v skladu z ZZasV;

4. Interno varovanje je varovanje, ki ga za lastne potrebe organizira izvajalec internega varovanja, ki neprofitno organizira varovanje ljudi in premoženja na objektih ali območjih, ki so namenjeni samo za njegove potrebe;

5. Izvajalec ali izvajalka internega varovanja je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik, državni organ, zavod, javna agencija ter druga pravna ali fizična oseba, ki je registrirana v skladu z določbami ZZasV in izvaja interno varovanje;

6. Izvajanje sistemov tehničnega varovanja obsega neposredno izvedbo sistemov tehničnega varovanja ter vzdrževanje teh sistemov z varnostnimi tehniki;

7. Licenca je dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom za opravljanje ene ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja, ki se pravni osebi podeli s certifikatom o licenci, fizični osebi pa s službeno izkaznico;

8. Načrt varovanja je dokument, ki določa način in obseg varovanja z varnostnim osebjem in sistemi tehničnega varovanja ter ukrepe za varovanje. Sestavni deli načrta varovanja so ocena stopnje tveganja, načrt fizičnega varovanja, za varnostno zahtevnejše objekte pa tudi program varovanja;

9. Načrt fizičnega varovanja je dokument, ki obsega varovanje z varnostnim osebjem in s sistemi tehničnega varovanja;

10. Načrtovanje sistemov tehničnega varovanja zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje s pooblaščenimi inženirji varnostnih sistemov, ki izpolnjuje pogoje v skladu z ZZasV in zakonom, ki ureja gradnjo objektov;

11. Naročnik ali naročnica storitve je fizična ali pravna oseba, ki z imetnikom licence sklene pisno pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja;

12. Ocena stopnje tveganja je ocena nevarnosti oziroma ogroženosti, ki temelji na varnostnih potrebah varovanega območja, izpolnjevanju zahtev predpisov, zmogljivostih in drugih okoliščinah ter verjetnosti nastanka posledic, ki bi lahko vplivale na varnost, ter je podlaga za izdelavo načrta varovanja;

13. Pooblaščeni inženir ali inženirka varnostnih sistemov je v skladu z določbami ZZasV in zakona, ki ureja gradnjo objektov ter predpisov, izdanih na njuni podlagi, odgovoren za izdelavo projektov za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in nadzor nad izvajanjem sistemov tehničnega varovanja;

14. Povezana oseba je zakoniti zastopnik, prokurist, član uprave in lastnik ali delničar, ki ima v lasti vsaj 25-odstoten lastniški ali upravljavski delež imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence. Za povezane osebe se štejejo tudi druge upravljavsko ali kapitalsko povezane osebe, ki imajo korist od dejavnosti imetnika licence, ki nadzirajo ali bi lahko izvajale neposredni ali posredni nadzor nad imetnikom licence, ali osebe, ki financirajo ali bi lahko neposredno ali posredno financirale dejavnost imetnika licence. Če je lastnik imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence v višini vsaj 25 odstotkov, druga družba, se varnostni zadržki ugotavljajo tudi za povezane osebe te družbe;

15. Prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz gotovine in drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s posebej prirejenimi prevoznimi in tehničnimi sredstvi;

16. Program varovanja je dokument, v katerem so opredeljeni namen varovanja, pregled pravnih podlag, zahtev, kriterijev, meril, pristojnosti in dolžnosti pri varovanju ter izhodišča za varovanje ter drugi ukrepi za izvedbo učinkovitega varovanja. Praviloma se pripravlja za zahtevnejša varovana območja in za varovana območja, za katera je s tem zakonom predpisano obvezno varovanje;

17. Projekt za izvedbo sistemov tehničnega varovanja je dokument, izdelan na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja gradnjo objektov, in vsebuje študije, idejne rešitve, skice in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo sistemov;

18. Sistemi tehničnega varovanja so posamezna ali funkcionalno povezana tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, naprave za protivlomno in protiropno varovanje, kontrolo vstopa, izstopa ali gibanja, pregled oseb, prevoznih sredstev, tovora in prtljage, preprečevanje nasilnega vstopa, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti, prenos alarmnih sporočil ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (video in avdio nadzor, varnostni alarmi, senzorji in detektorji gibanja, sistemi za nadzor alarmov, kamer in senzorjev), električne, elektromagnetne, magnetne ali biometrične naprave za pristopno kontrolo ter drugi sistemi in naprave, ki so namenjeni varovanju po tem zakonu. Za sisteme tehničnega varovanja po ZZasV se štejejo tudi drugi sistemi, ki so neločljivo povezani s sistemi tehničnega varovanja po ZZasV, in bi poseg v te sisteme pomenil poseg v sisteme tehničnega varovanja po ZZasV (varstvo pred požarom, javljanje eksplozivnih in drugih plinov, socialni alarmi, sistemi za detekcijsko merjenje eksplozivnih in strupenih snovi, plinov in par, varnostne blagajne, varnostna vrata, ključavnice, trezorji in sefi). Med sisteme tehničnega varovanja se ne štejejo naprave za nadzor nad zalogami in inventuro ter druge naprave in sistemi, ki niso namenjeni za varovanje v skladu z ZZasV;

19. Službena izkaznica je dokument, s katerim varnostno osebje izkazuje, da ima podeljeno licenco in upravičenost za neposredno opravljanje nalog zasebnega varovanja;

20. Tuja oseba je pravna ali fizična oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum;

21. Tuja oseba iz tretjih držav je pravna ali fizična oseba s sedežem v državi, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum;

22. Upravljanje z VNC je upravljanje in stalni fizični nadzor operaterjev VNC nad vgrajenimi sistemi tehničnega varovanja, sistemi in napravami za varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v VNC;

23. Varnostni menedžer ali varnostna menedžerka je oseba, ki je pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja odgovorna za zakonitost, strokovnost in učinkovitost varovanja;

24. Varnostnik ali varnostnica je oseba, ki neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in lahko pri tem izvaja ukrepe in dolžnosti v skladu z ZZasV (varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik, varnostnik telesni stražar in varnostni menedžer);

25. Varnostno osebje je skupen izraz za osebje (varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik, operater VNC, varnostnik telesni stražar, varnostni menedžer, varnostni tehnik in pooblaščeni inženir varnostnih sistemov), ki pri imetniku licence ali izvajalcu

internega varovanja neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in nima statusa uradne osebe v skladu z zakonom, ki določa kazniva dejanja;

26. Varovanje prireditev v gostinskih lokalih je zagotavljanje reda s posebej usposobljenimi varnostniki in sistemi tehničnega varovanja na podlagi predpisov, ki urejajo javna zbiranja, če ni z ZZasV določeno drugače;

27. Varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja, v skladu z ZZasV in predpisi, ki urejajo javna zbiranja;

28. Varovanje ljudi in premoženja je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, ki so na varovanem območju, ter premičnega in nepremičnega premoženja z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja;

29. Varovanje oseb je varovanje fizičnih oseb z varnostniki telesnimi stražarji, ki varujejo življenja, telesno nedotakljivost in integriteto fizičnih oseb;

30. Varovano območje je prostor, objekt ali območje v lasti, najemu ali upravljanju naročnika storitve, ki je s pogodbo, določeno z imetnikom licence, območje, na katerem se izvaja interno varovanje, in neposredna bližina varovane osebe.

Ministrstvo za notranje zadeve podeljuje in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja in določa programe za preizkus znanja in določa način opravljanja preverjanja znanja.

Ministrstvo za obrambo, ki je v Sloveniji pristojno za varstvo pred požarom, je določilo pravila na področju požarnega varstva, ki jih morajo izpolnjevati vgrajene naprave in izvajalci gašenja požarov.

Dejavnosti in naloge, nezdružljive z zasebnim varovanjem

Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati nalog, za opravljanje katerih so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policija, uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, obrambne sile ter druge uradne osebe državnih organov, lokalnih skupnosti ali detektivi (pregon storilca kaznivega dejanja, izterjevanje dolga, izvršba in podobno).

Imetnik licence ne sme opravljati zasebnega varovanja, če je za to varovano območje že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence in bi storitev varovanja pomenila pomoč pri nedovoljeni samopomoči ali samovolji, ker za varovano območje med naročnikom in tretjo osebo teče spor iz premoženjskih ali drugih civilnopravnih razmerij. Do dokončne presoje spora naloge varovanja opravlja tisti imetnik licence, ki je prvi sklenil pogodbo o varovanju, razen če organ, ki je pristojen za rešitev spora, ne odloči drugače.

Imetnik licence pri opravljanju zasebnega varovanja ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih lahko v skladu z zakonom uporablja policija, ali posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih v skladu z zakonom uporabljata Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo.

Varnostno osebje opravlja naloge, opredeljene v poklicnem standardu, glede na pridobljeno poklicno kvalifikacijo. Varnostno osebje med opravljanjem nalog zasebnega varovanja, kjer je določeno obvezno varovanje, prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk in varovanja prireditev v gostinskih lokalih, ne sme opravljati drugih nalog, ki so nezdružljive z zasebnim varovanjem in niso v neposredni povezavi z namenom opravljanja zasebnega varovanja.

Ukrepi varnostnika:

1. opozorilo;

2. ustna odredba;

3. ugotavljanje istovetnosti;

4. površinski pregled;

5. preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja;

6. zadržanje osebe;

7. uporaba fizične sile;

8. uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.

Podjetja z licenco lahko opravljajo varnostne storitve s področja, za katerega so pridobila licenco po obstoječi veljavni zakonodaji. Stopnje varovanja so različne, prav tako višina cene. Zbornica RS za zasebno varovanje je določila minimalne cene za posamezne storitve. Minimalni pogoji za opravljanje varnostnih storitev so osnova za pridobitev licence s posameznega področja. Popolne varnosti v praksi ni. Imetnik licence mora pred opravljanjem zasebnega varovanja z naročnikom storitve skleniti pisno pogodbo o varovanju, iz katere sta jasno razvidna oblika in obseg varovanja. Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja, za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 42.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma od 84.000 eurov za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

Uredba o obveznem organiziranju varovanja (Uradni list RS, št 80/12) zahteva za določene gospodarske in druge družbe obvezno izdelavo načrta varovanja (ocena stopnje tveganja, program varovanja in načrt fizičnega varovanja.

Obvezni elementi ocene stopnje tveganja so:

1. podatki o zavezancu;

2. opis varovanega območja;

3. analiza ranljivosti;

4. analiza ogroženosti;

5. analiza tveganj;

6. splošna ocena o stopnji tveganja z oceno verjetnosti nastanka posledic.

Ocena stopnje tveganja vključuje tudi oceno stanja varovanja podatkov in drugih ranljivosti, če je to potrebno zaradi drugih predpisov ali zaradi narave poslovanja zavezanca.

Ocena stopnje tveganja mora biti pripravljena v treh stopnjah:

– nizka stopnja – verjetnost tveganja za nastanek škodnih dogodkov je manjša, poslovanje zavezanca je normalno;

– srednja stopnja – verjetnost tveganja za nastanek škodnih dogodkov obstaja – poslovanje zavezanca je lahko moteno;

– visoka stopnja – verjetnost tveganja za nastanek hujših škodnih dogodkov je večja – poslovanje zavezanca je ogroženo.

Policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, v okviru svojih pristojnosti spremljajo varnostno tveganje in grožnje in če pri tem pridobijo podatke, ki bi lahko vplivali na oceno stopnje tveganja posameznega zavezanca, jih takoj odstopijo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

Obvezni elementi programa varovanja so:

1. opredelitev namena varovanja;

2. pregled pravnih podlag;

3. zahteve, kriteriji, merila, pristojnosti in dolžnosti službe varovanja;

4. izhodišča in drugi ukrepi za izvedbo učinkovitega varovanja.

Obvezni elementi načrta fizičnega varovanja so:

1. opis varovanega območja;

2. načrt ali skica varovanega območja;

3. skice fizičnega varovanja z varnostnim osebjem in/ali sistemi tehničnega varovanja;

4. organizacija in obseg varovanja:

a) način izvedbe (opis varnostnih ukrepov in postopkov varnostnega osebja),

b) opis sistema tehničnega varovanja,

c) načrt za uporabo zvez,

d) varnostni ukrepi in postopki varovanja ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, izrednem stanju in vojni;

5. načrtovani ukrepi za preverjanje postopkov in varnostnih ukrepov;

6. požarni načrt;

7. opredelitev sodelovanja s pristojnimi službami (policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci, reševalno službo in drugimi pristojnimi službami).

Obvezni elementi obvestila o potrditvi načrta so:

1. podatki o zavezancu;

2. naslov in številka načrta;

3. datum sprejema;

4. osebno ime skrbnika načrta pri zavezancu;

5. osebno ime izdelovalca načrta.

Pri sporih med izvajalcem varovanja in uporabnikom storitev ugotavljamo, da so medsebojne pogodbe pogosto nepopolne na področju odgovornosti, kjer se običajno

pojavljajo vprašanja glede kritja škode ob požaru, poplavi, vlomu ali ropu ob plačanem varovanju objekta.Pomanjkljivo napisana pogodba lahko omogoči izvajalcu varovanja, da se izogne dodatnim nepredvidenim stroškom, ki nastanejo kljub varovanju. Večina uporabnikov varnostnih storitev se na sodišču sklicuje na zaupanje podjetju z licenco, ki bi po njihovem mnenju moralo opraviti storitev profesionalno in preprečiti nastanek škode. Nezadovoljen naročnik varnostnih storitev lahko naredi izvajalcu varovanja veliko škodo, če morebitnim bodočim strankam razlaga o težavah, ki jih ima z varovanjem. Večina dobrih gospodarjev se pred odločitvijo za izvajalca varovanja običajno ogledajo referenčne objekte in povprašajo odgovorne delavce, kako so zadovoljni z varnostnim podjetjem. Modro je, da se izvajalec in uporabnik točno dogovorita o vseh podrobnostih, ki bi lahko vplivale na kvaliteto in ceno varovanja in to tudi zapišeta v pogodbo.

Standardi so usklajena pravila in tehnične specifikacije naprav, sprejete po medsebojnem usklajevanju v državi, EU ali v svetu. V predpisih navedeni standardi postanejo obvezni. Izpolnjevanje standardov zagotavlja osnovno varnost ob nakupu sistemov in omogoča enostavno povezovanje standardiziranih naprav in postopkov. Odredba o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja (Uradni list RS, št.24/2012)določa:SIST EN 50518 Nadzorni in sprejemni centri za alarmeSIST EN 50131 Alarmni sistemi, Sistemi za javljanje vloma in ropaSIST EN 50132 Alarmni sistemi, Nadzorni sistemi CCTV SIST EN 50133 Alarmni sistemi, Sistemi za nadzor dostopa SIST EN 50134 Alarmni sistemi, Socialni alarmni sistemiSIST EN 50136 Alarmni sistemi, Sistemi in oprema za prenos alarmaSIST EN 54 Sistemi za odkrivanje in javljanje požara in alarmiranjeSIST EN 1522 Okna, vrata, polkna in rolete,Odpornost proti izstrelkom

Veliko je še področij, kjer se lahko lastniki in uporabniki sami odločajo o načinu in obsegu varovanja. Iz neznanja in zavestnih odločitev, da objektov ne varujejo proti vsem možnim oblikam škodljivosti, lastniki prihranijo denar v primerih, če ne pride do škode. Zmanjševanje stroškov varovanja (opuščanje rednega vzdrževanja, menjava dotrajanih elementov in naprav šele ob odpovedi, opuščanje treningov osebja v izrednih situacijah, zmanjševanje števila varnostnikov…) je pogosto vzrok presenečenjem in večjim škodam. S predpisi ni mogoče v celoti preprečiti kriminalnih napadov, jih pa lahko obvladujemo.Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se uporabo, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju. Pomembne koristi standardizacije so izboljševanje primernosti proizvodov, procesov in storitev za njihove predvidene namene, preprečevanje ovir v trgovanju in podpora tehničnemu sodelovanju. Po Zakonu o standardizaciji (Ur.l.RS št.59/1999) je slovenski nacionalni organ za standardizacijo Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST. V procesu standardizacije lahko sodelujejo vsi zainteresirani prek ustreznih tehničnih teles SIST, ki so sestavljena uravnoteženo iz predstavnikov proizvajalcev, zakonodajalcev, laboratorijev, znanosti, izobraževanja in potrošnikov.

Organi SIST in tehničnih delovnih teles - TDT so sestavljeni tako, da je zagotovljena enakopravna zastopanost vseh zainteresiranih (ustanovitelja, gospodarstva, potrošnikov, akademskih in raziskovalnih institucij), je mogoča neodvisnost opravljanja standardizacijske dejavnosti in preprečena prevlada posameznih interesov ali interesov skupine pri sprejemanju odločitev nacionalnega organa za standarde. Člani delovnih teles plačujejo članarino. Osnutki standardov in sprejeti standardi so zainteresiranim brezplačno na vpogled v standardoteki SIST.Nosilci mednarodne standardizacije so Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU). Slovenski inštitut za standardizacijo, slovenski nacionalni organ za standarde, je odgovoren za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje nacionalnega sistema standardizacije, ki na mednarodno primerljiv način zagotavlja vsem zainteresiranim slovenske nacionalne in druge standarde, predstavlja Slovenijo v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo ter omogoča ustvarjalno sodelovanje vseh zainteresiranih v Sloveniji pri zastopanju nacionalnih interesov v procesu evropske in mednarodne standardizacije. Evropske standarde (EN) in standardizacijske dokumente pripravljajo tri organizacije:Evropski komite za standardizacijo - CEN ima nalogo spodbujanja in promoviranja prostovoljne standardizacije v Evropi in povezovanja evropske standardizacije z mednarodno. Evropski komite za standardizacijo na področju elektrotehnike - CENELEC inEvropski telekomunikacijski inštitut za standardizacijo - ETSI na področju telekomunikacij z namenom, da se uporabljajo po vsej Evropi in tudi drugje. SIST sodeluje pri pripravi EN standardov in mora v obdobju šestih mesecev prevzeti sprejet evropski standard za svoj nacionalni standard.

SIST EN ISO 9001:2008 Sistemi vodenja kakovosti-Zahteve (ISO 9001)Serija standardov EN ISO 9001 je rezultat obsežnih posvetovanj z uporabniki, kar je prispevalo k preprostejši uporabi standarda, hkrati pa je standard tudi prožnejši za privzemanje. Predvsem BSso posvetovanja odkrila novo, pametno poslovno razmišljanje, ki temelji na uporabi načela "planiraj - stori - preveri - ukrepaj" ter procesnega vodenja. Revidirani standardi se rojevajo v jasnejši, dostopnejši obliki, ki je zgrajena na vrednotah predhodnega standarda.Zamenjava na postopku temelječe dejavnosti s procesnim pristopom je organizacijam omogočila, da neposredneje povezujejo svoje poslovne cilje s poslovno uspešnostjo. SIST EN ISO 9001:2008 tako sestavljajo naslednji glavni deli: Sistem vodenja kakovosti - organizacija mora najprej opredeliti, kateri so njeni procesi, kako ti medsebojno delujejo, kateri viri so potrebni, da nastane izdelek, in kako bo procese merila in izboljševala. Nato pa mora skupaj s poslovnikom kakovosti in nadzorom zapisov vzpostaviti še sistem za obvladovanje dokumentacije. Odgovornost vodstva - najvišje vodstvo v organizaciji se mora dobro zavedati tega pomembnega dela standarda. Vodstvo je namreč odgovorno za določanje politike in ciljev ter za pregled sistemov, hkrati pa tudi za obveščanje o učinkovitosti sistema znotraj organizacije.

Vodenje virov - novi standard daje več poudarka virom, ki si jih mora organizacija zagotoviti, da bo odjemalec dobil, kar je bilo dogovorjeno. Sem ne spadajo samo ljudje, temveč tudi fizični viri, kot so oprema, prostori in vse potrebne pomožne storitve. Realizacija proizvoda - ta del sestavljajo procesi, ki so potrebni za izvedbo izdelka oziroma storitve. K takim procesom spadajo dejavnosti, kot je sprejemanje navodil od odjemalcev, snovanje in razvoj proizvodov, nabava materiala in storitev ter dobava izdelkov in storitev. Merjenje, analize in izboljševanje - nadzorovanje in merjenje proizvodov, procesov, zadovoljstva odjemalcev in sistema vodenja ter zagotavljanje stalnega izboljševanja sistema so bistveni za vodenje sistema.Standard omogoča lažji nadzor porabe surovin, energije in spremljanje končnih izdelkov in izmeta.

SIST BS 7799 -2: 2003 Sistemi za upravljanje informacij-Specifikacija z napotki za uporabo (zaupnost, celovitost in razpoložljivost)SIST ISO/IEC 17799:2003 Informacijska tehnologija-Kodeks upravljanja varovanja informacijSIST ISO/IEC 17799:2005 Informacijska tehnologija-Kodeks upravljanja varovanja informacij (ocenjevanje in obravnavanje tveganj, varnostna politika, organiziranje informacijske varnosti, ravnanje z dobrinami, varovanje v zvezi s človeškimi viri, fizično in okolno varovanje, upravljanje komunikacij in obratovanje, obvladovanje dostopa, nabava, razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema, ravnanje ob uresničitvi grožnje varnosti, upravljanje neprekinjenega poslovanja in usklajenost) SIST ISO/IEC 27001:2010 Upravljanje sistema varovanja informacij, Informacijske tehnologije, Varnostne tehnike, Sistemi upravljanja informacijske varnostiSIST ISO/IEC 27002:2008 Pravila obnašanja pri upravljanju informacijske varnosti

Kodeks ravnanja je dokument, ki priporoča ravnanje ali postopke za načrtovanje, proizvodnjo, namestitev, vzdrževanje ali uporabo opreme, konstrukcij ali proizvodov. Standardi omogočajo varnejše telekomunikacijske povezave in nadzor.

Slovensko vodilo SIST-V 1028:2005, Električni alarmni sistemi - Terminologija Standardizacijski dokument SIST-V 1028 je izvirno slovensko vodilo s področja električnih alarmov. V njem so zbrani izrazi in njihove definicije, ki se pojavljajo v standardih za alarmne sisteme, njihova poenotena uporaba pa naj bi olajšala razumevanje in lažjo uporabo standardov s tega področja. V slovenski izdaji so zajeti tudi nekateri izrazi, ki se uporabljajo v Zakonu o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03). Izrazi in njihove definicije so razvrščeni v naslednje skupine: alarmni sistemi, sistemi za javljanje vloma, video sistemi, sistemi nadzora dostopa, socialni alarmni sistemi, sistemi za prenos alarma, sistem za javljanje ropa, alarmne naprave za vozila ter integrirani in kombinirani alarmni sistemi.

Za objekte, ki so strateškega pomena, se za varovanje objekta upoštevajo tudi mednarodni standardi in priporočila za določanje lokacije objekta, dovoznih poti, sistema ograj, vstopni nadzor, delitve na posamezna območja omejenega gibanja,

tehnično varovanje in varno delo. Poleg tega se letno preveri varnostni načrt glede na znane in možne nove oblike ogrožanja in po potrebi dopolni varnostni načrt.Za pomembnejše gospodarsko-poslovne objekte izdelamo varnostni načrt na podlagi varnostne ocene objekta in dejavnosti. Poleg dobrega poznavanja objekta in dejavnosti v njem je pomembno poznati škodne pojave pri nas in v tujini in predvideti trende in oblike kaznivih dejanj na lokalnem in širšem območju. Smiselno je urediti objekt tako, da je zaščiten pred vsemi poznanimi oblikami kaznivih dejanj. Varnostno tveganje obstaja pri nepopolnem varovanju, ki je lahko strateška odločitev na začetku obratovanja, ali pa nastane z leti, ko zastari varnostna tehnologija in se povečajo možnosti škod zaradi uporabe sodobne tehnologije pri napadu. Oceniti moramo verjetnost nastanka posameznih škod, možne posledice ter sprejeti ukrepe za preprečevanje škodnih primerov in nadzor. Kot dobri gospodarji moramo oceniti stroške za posamezne stopnje varovanja in možnosti še obvladljivih nastankov škod. V objektih, kjer je tveganje veliko, je modro razmisliti o smiselnosti obratovanja v takšnih okoliščinah. Rizično dejavnost lahko prestavimo v objekte, ki izpolnjujejo varnostne pogoje ali pa obstoječe objekte primerno dodatno varujemo.Če ni drugače določeno, ima lastnik oziroma uporabnik objekta možnost izbrati način in obseg varovanja. Objekti, ki so daleč stran od intervencijskih služb, morajo biti mehansko bolj zaščiteni (odvisno od časa prihoda intervencije, uspešne preprečitve večje škode in vrednosti oziroma pomembnosti objekta). V objektih, kjer dodatno obstaja nevarnost požara, je smiselna lastna varnostna služba s podporo tehničnih sredstev za hitro zaznavanje in avtomatsko gašenje.Kjer je varnost odvisna od zunanjih varnostnih služb, je pomembno zagotoviti zanesljivo povezavo z varnostnim podjetjem, gasilci ali policijo, ki so podobno ali boljše varovani pred možnimi škodljivostmi in lahko zagotovijo uspešno intervencijo (omejitev nastanka večje škode in prijetje storilcev KD).

Idealna je namensko grajena novogradnja, ki najlažje izpolni osnovne pogoje za varnost: -varen dostop za zaposlene, obiskovalce in intervente,-omejeno opazovanje dejavnosti iz okolice, zunanje parkirišče za zaposlene in obiskovalce,-urejeno nadzorovanje vseh vstopajočih in pregled vozil za dostavo,-omejeno območje za zadrževanje obiskovalcev v objektu, -nadzor nad zunanjimi vzdrževalci,-dobro varovana območja hrambe gotovine, telekomunikacijske tehnologije, zaupnih podatkov ter vodstva in-samostojen varnostni nadzorni center v objektu z možnostjo neposrednega hitrega ukrepanja varnostnikov.Pri adaptacijah obstoječih nenamensko grajenih objektov pogosto nimamo vseh pogojev za idealno varovanje, zato se moramo zateči k dražjim tehničnim rešitvam, ki preprečijo uspešne oblike škodljivosti.

Mehanska zaščita je osnova tehničnega varovanja. Mehanske ovire storilcem kaznivih dejanj preprečujejo enostaven dostop do zaposlenih in gotovine ter preprečujejo hitro širjenje požara. V tehnično varovanih objektih mora biti mehanska zaščita izdelana in preizkušena v skladu s slovenskimi standardi - SIST, tehničnimi predpisi in priporočili, če ti še ne obstajajo pa z evropskimi standardi, ki jih mora Repoblika Slovenija prevzeti v roku šestih mesecev za svoje - SIST EN. Izdelki morajo imeti certifikat, ki potrjuje uspešen preizkus. Mehanska zaščita mora biti konstruirana in vgrajena tako, da omogoča potreben čas za učinkovito posredovanje varnostnikov. Višja stopnja mehanske zaščite je potrebna v objektih, kjer so večje vrednosti in v objektih, ki so oddaljeni od intervencije. V objektih z močno varnostno službo, ki ob neobičajnih dogodkih hitro ukrepa, mehansko varovanje narekuje le velika vrednost ali pomembnost oseb in objekta.

Elementi mehanske zaščite so: -stene, požarna in varnostna vrata,-varnostne ključavnice in varnostni ščiti,-varnostne rešetke, ograje in mehanizmi za posamično vstopanje,-varnostne folije in varnostno steklo,-varnostne shranjevalne enote ( varnostne omare, blagajne, oklopne blagajne, sefi, trezorji, varnostni prostori, oklopni prostori in trezorski prostori) in-vozila za prevoz dragocenosti.

Vozila za prevoz dragocenosti

Transport dragocenosti je najbolj ranljiv zaradi možnega neopaznega spremljanja na javnih površinah. Opazovanje je usmerjeno predvsem na pomanjkljivosti varovanja in iskanje najprimernejšega mesta in trenutka za uspešen napad.

Za oviranje enostavnega nadzora je modro izbirati vozila s povprečnim izgledom brez vidnih označb, ki jim opazovalci težko sledijo na večje razdalje. Uniformirani varnostniki so bolj opazni, zato ne smejo delati varnostnih napak na javni površini. Vidno oboroženi varnostniki bodo težje uporabili orožje ob napadu. Pri napadu v gneči se jim lahko zgodi, da jim bodo storilci odvzeli orožje, v skrajnem primeru so lahko žrtve svojega orožja. V tujini vidno oborožene varnostnike storilci onesposobijo na začetku napada.Varnostniki, ki delajo pri prevozu, morajo imeti primerna zaščitna sredstva ( zaščitni jopič, čelado, zaščitne rokavice...). Izjeme so le varnostniki oziroma vozniki, ki ne zapuščajo varovanega vozila. Varnostniki in voznik morajo imeti radijsko zvezo z varnostno-nadzornim centrom-VNC, ki jim lahko pošlje pomoč.Za prevoz dragocenosti se uporabljajo serijska vozila, prirejena za prevoz dragocenosti. Z dodatnimi plastmi pločevine in drugih materialov se poveča prebojna in mehanska čvrstost v primeru napada ali trka v prometni nezgodi. Steklene površine so običajno neprebojne in v notranjosti vozila ni drobcev stekla ob poškodbi steklene površine. Zaradi povečane teže vozila je običajno vgrajen močnejši motor in zavore. V rezervoar za gorivo se vloži aluminijasto satje, ki preprečuje eksplozijo ob gorenju vozila. Kapaciteta rezervoarja se malenkostno zmanjša. V kolesa se vgrajujejo obroči, ki omogočajo vožnjo s predrtimi plašči koles. Vožnja z izpraznjenimi kolesi nam omogoča, da se umaknemo s kraja napada, ki je za storilce najugodnejše mesto. V vozilo namestimo alarmno napravo, ki ob napadu obarva denar, izklopi motor in opozori okolico. Vozila tako ni mogoče premakniti z lastnim motorjem. V varovano vozilo sodi zanesljiva radijska zveza, po možnosti s sistemom GPS, ki nam javlja lokacijo ob napadu.

Vozila za prevoz dragocenosti so v prometu enakovredna drugim udeležencem. Vozilo mora ustrezati standardom SIST EN 1522:2000 ( Uradni list RS, št. 86/09).

Predvsem je potrebno upoštevati cestno prometne predpise, omejitev hitrosti, varnostne razdalje in proučiti traso poti zaradi možnih ovir na cesti (popravila in obvozi, prometni zastoji).

Večina prevoznikov dragocenosti ima več primerov škod v prometu kot pa ob napadih na vozila, zato je potrebno varnosti v cestnem prometu posvetiti več pozornosti.Vozilo za prevoz dragocenosti sodi v varovano garažo. Na javni površini naj bo v vozilu vedno varnostnik-voznik, da ne pride do prikritih namernih poškodb vozila (poškodbe krmilnega sistema in zavor) ali do uspešnega vloma. Ključavnice na vozilih morajo zagotavljati varnost v prometu, zato se tudi pri obrabi ne sme zgoditi, da bi se med vožnjo blokiral volan. Zaradi prometne varnosti so ključavnice slabše zaščitene proti vlomu v primerjavi z varnostnimi ključavnicami. Prostore vozila, kjer so dragocenosti običajno dodatno zaklepamo z varnostnimi ključavnicami. Varnostnik mora spremljati vozilo ob servisnih pregledih in popravilih, da se izognemo nepotrebnemu ogledovanju vozila in varnostnih naprav. Mimoidoči naj nimajo prostega pogleda v vozilo (zatemnjena stekla, refleksna folija).

Storilci ne vedo, kdaj se splača napasti vozilo, zato je potrebno vedno računati z možnim napadom in tudi pri praznem vozilu ravnati po varnostnih navodilih za prevoz dragocenosti.

Pravilnik o načinu prevoza in varovanju denarja in drugih vrednostnih pošiljk loči šest razredov pošiljk:-pošiljka 1. razreda, katere vrednost ne presega protivrednosti 30.000 evrov, -pošiljka 2. razreda, do protivrednosti 200.000 evrov po prevoznem sredstvu,-pošiljka 3. razreda, do protivrednosti 800.000 evrov po prevoznem sredstvu,-pošiljka 4. razreda, do protivrednosti 4.000.000 evrov po prevoznem sredstvu,-pošiljka 5. razreda, do protivrednosti 8.000.000 evrov po prevoznem sredstvu in-pošiljka 6. razreda, nad protivrednostjo 8.000.000 evrov po prevoznem sredstvu.

Naročnik pošiljke 4., 5. in 6. razreda lahko pri prevozu in varovanju pošiljk predlaga sodelovanje policije. Predlog je potrebno 10 dni pred prevozom posredovati Generalni policijski upravi. Banke morajo imeti videonadzorni sistem z arhivom posnetkov za obdobje 10 dni. Prevzem in predaja vrednostnih pošiljk 4., 5. in 6. razreda morajo potekati v prostorih, ki so fizično ločeni od okolice in nepooblaščene osebe nimajo dostopa do teh prostorov. O prevozu varovane pošiljke 1., 2. in 3. razreda se izdela načrt prevoza v obliki delovnega naloga, ki se izroči varnostniku neposredno pred začetkom prevoza. Za prevoz varovane pošiljke 4., 5. in 6. razreda mora biti predhodno izdelan operativni načrt ravnanja varnostnikov pred prevzemom, med prevozom, med morebitnimi postanki in pri oddaji varovane pošiljke. Načrti prevozov se hranijo najmanj leto dni.

Vsebina operativnega načrta obsega:-osnovne in rezervne smeri vožnje, -število varnostnikov, ki izvajajo prevoz, in njihova osebna imena,-način komunikacije z VNC - šifrant,-kraj prevzema in oddaje varovane pošiljke,-morebitne postanke, ravnanje in ukrepanje varnostnikov ob postankih,-ravnanje posameznega varnostnika ob nepredvidenih okoliščinah (zastoji ali ovire na cesti, prometne nesreče, okvara vozila, napad na vozilo, bolezen, poškodba, itd.),-način komunikacije s policijo in-ukrepe in dejavnosti v primeru kaznivega dejanja.

Z vsebino operativnega načrta morajo biti pred prevozom seznanjeni vsi varnostniki, ki sodelujejo pri prevozu varovane pošiljke. Seznanitev z načrtom potrdijo s podpisom. Imetniki licence so dolžni varnostnike usposabljati in seznanjati z novostmi na področju prevoza gotovine in vrednostnih pošiljk. Dolžni so evidentirati vsebino, čas usposabljanja in prisotnost varnostnikov. Imetniki licence vsako leto do 30. januarja podajo pisno poročilo za preteklo leto na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o usposabljanju in seznanjanju varnostnikov, ki opravljajo prevoz vrednostnih pošiljk.

Poročilo vsebuje naslednje podatke:-vsebina usposabljanja,-osebna imena varnostnikov,-čas usposabljanja in-podatki o izvajalcu usposabljanja.

Varovana pošiljka, ki jo prenaša varnostnik, ne sme biti mehanično vezana na varnostnika. Skupna teža posamezne varovane pošiljke, ki jo prenaša en varnostnik, ne sme presegati 20 kg. Prenos se mora opraviti na čim krajši razdalji, da se zmanjša tveganje odtujitve ali napada na varnostnika. Prenos varovane pošiljke 1. in 2. razreda se opravi tako, da je pošiljka zavarovana (npr. prirejen kovček, kaseta, torba, ki je konstrukcijsko tako oblikovana, da otežuje nasilno odpiranje, odtujitev javlja z zvočnim, svetlobnim ali tehničnim signalom, ob nasilnem odpiranju pa se sproži uničenje ali označitev – obarvanje bankovcev ali podoben varovalni mehanizem).

Varovana pošiljka 1. razreda mora biti med prenosom shranjena v prirejenem kovčku, kaseti ali torbi, ki je konstruirana tako, da otežuje nasilno odpiranje in odtujitev javlja z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali tehničnim signalom. Ponoči (med 22.00 uro in 06.00 uro) oziroma v razmerah zmanjšane vidljivosti prenos varovane pošiljke 1. razreda opravljata najmanj dva oborožena varnostnika.

Varovana pošiljka 2. in 3. razreda mora biti med prenosom shranjena v prirejenem kovčku, kaseti ali torbi, ki je opremljena s certificiranim sistemom za barvanje oziroma uničevanje gotovine in je konstruirana tako, da otežuje nasilno odpiranje in odtujitev javlja z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali tehničnim signalom. Prenos varovanih pošiljk 2. in 3. razreda opravljata najmanj dva oborožena varnostnika.

Prevoz varovane pošiljke 1. razreda se izvaja z dvema oboroženima varnostnikoma. Prevoz se izvaja s prirejenim vozilom z naslednjo opremo: -fizično ločen potniški in tovorni del vozila s fiksno pregradno steno, ki omogoča shranjevanje varovane pošiljke iz potniškega v tovorni del; -tovorni del brez stekel; -vgrajeno blagajno iz pločevine v tovornem delu, ki omogoča, da se pošiljka lahko oddaja vanjo skozi režo oziroma odprtino iz potniškega dela; -alarmno napravo, ki se sproži ob nasilnem vstopu; -blokado motorja, ki preprečuje odvoz vozila in katere vklop je možen tudi zunaj vozila; -komunikacijski in nadzorni sistem. Prevoz varovane pošiljke lahko opravlja, če je pošiljka tehnično varovana, tako, da je shranjena v prirejenem kovčku, kaseti ali torbi, ki je posebej označena in konstruirana, da otežuje nasilno odpiranje in odtujitev javlja z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali tehničnim signalom. Prevažati se mora v tovornem delu vozila.

Prevoz varovane pošiljke 2. razreda se izvaja z dvema oboroženima varnostnikoma. Prevoz se izvaja s prirejenim vozilom z naslednjo opremo: -fizično ločen potniški in tovorni del vozila s fiksno in trdo pregradno steno; -tovorni del brez stekel; -vgrajeno blagajno v tovornem delu, izdelano iz neprebojne pločevine, v katero je oteženo vrtati in rezati in je pritrjena z notranje strani na šasijo vozila in omogoča, da se gotovina lahko oddaja vanjo skozi režo oziroma odprtino iz potniškega dela; -alarmno napravo, ki se sproži ob nasilnem vstopu; -blokado motorja, ki preprečuje odvoz vozila in katere vklop je možen tudi zunaj vozila; -komunikacijski in nadzorni sistem. Prevoz varovane pošiljke se lahko opravlja, če je pošiljka tehnično varovana, tako, da je shranjena v prirejenem kovčku, kaseti ali torbi, ki je posebej označena in konstruirana, da otežuje nasilno odpiranje in odtujitev javlja z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali tehničnim signalom. Prevažati se mora v tovornem delu vozila.

Prevoz varovane pošiljke 3. razreda najmanj dvema oboroženima varnostnikoma. Prevoz se opravlja z neprebojnim vozilom z naslednjo opremo: -ločen prostor za posadko in prostor za tovor; -prostor za posadko, zaščiten s protibalistično zaščito FB3 (M2/C2) z vseh štirih strani; -prostor za tovor neprodorno zaprt in zunanja vrata, dodatno zaklenjena s prečno zaporo – ključavnico; -alarmna naprava; -vgrajen sistem za daljinsko blokiranje vozila oziroma motorja z možnostjo aktiviranja iz VNC; -sistem za komunikacijo brez odpiranja vrat (domofon); -komunikacijski in nadzorni sistem. Varnostniki so opremljeni z neprebojnimi jopiči

Prevoz varovane pošiljke 4. razreda z najmanj tremi oboroženimi varnostniki. Prevoz se opravlja z neprebojnim vozilom z naslednjo opremo:-ločen prostor za posadko in prostor za tovor,-prostor za posadko, zaščiten s protibalistično zaščito FB3 (M2/C2) z vseh štirih strani, -prostor za tovor brez stekel in zunanja vrata dodatno zaklenjena s prečno zaporo - ključavnico, -alarmna naprava,-vgrajen sistem za daljinsko blokiranje vozila oziroma motorja z možnostjo aktiviranja iz VNC,-sistem za komunikacijo brez odpiranja vrat (domofon) in-komunikacijskim in nadzornim sistemom.Varnostniki so opremljeni z neprebojnimi jopiči in varnostnimi čeladami.

Prevoz varovane pošiljke 5. razreda z najmanj tremi oboroženimi varnostniki. Varnostniki so opremljeni z zaščitnimi sredstvi, in sicer najmanj z: neprebojnimi jopiči in varnostnimi čeladami.Prevoz se izvaja z neprebojnim vozilom z naslednjo opremo:-ločeni prostori za tovor, voznika in varnostnika,-vozilo mora biti neprebojno najmanj v kategoriji FB3 (M2/C2) z vseh štirih bočnih strani,-prostor za tovor brez stekel z vrati z zadnje strani in zagotovljenim dostopom do pošiljk iz prostora za posadko, -alarmna naprava,-sistem za komunikacijo brez odpiranja vrat /domofon/, -video – nadzorni sistem na zadnjem delu vozila z monitorjem v vozniški kabini,komunikacijskim sistemom,-nadzorni sistem, preko katerega je možno iz VNC neprekinjeno spremljanje gibanja pošiljke, in sicer on line na periode najmanj do 1 minute v območju najmanj 200 km in s katerim je možno ob vsakem času natančno določiti lokacijo varovane pošiljke in-vgrajen sistem za daljinsko blokiranje vozila oziroma motorja vozila, ki ga ni mogoče deaktivirati iz vozila.Pošiljka se spremlja z osebnim vozilom, v katerem sta dva oborožena varnostnika. V spremljevalnem vozilu mora biti nameščena oprema za neposredno komunikacijo z VNC.

Prevoz varovane pošiljke 6. razreda z najmanj tremi oboroženimi varnostniki.Varnostniki so opremljeni z zaščitnimi sredstvi, in sicer najmanj z: -neprebojnimi jopiči in varnostnimi čeladami.Prevoz se izvaja z neprebojnim vozilom, ki mora imeti poleg opreme, še protibalistično zaščito za izstrelke večjih moči razreda FB4 (M3/C3). Spremstvo pošiljke se opravlja z neprebojnim vozilom, v katerem so trije oboroženi varnostniki. V spremljevalnem vozilu mora biti nameščena oprema za neposredno komunikacijo z VNC.

Prevoz varovane pošiljke lahko varuje oborožen varnostnik, če je pošiljka varovana s certificiranim sistemom za barvanje oziroma uničevanje gotovine.

Pred izvajanjem prevoza pošiljke 4., 5. in 6. razreda mora varnostna služba obvestiti operativno – komunikacijski center generalne policijske uprave OKC GPU. Obvestilo mora biti poslano v pisni obliki najmanj 12 ur pred načrtovanim prevozom.Obvestilo vsebuje naslednje podatke:-kraj in čas začetka prevoza,-firma in sedež varnostne službe, ki opravlja prevoz,-podatki o znamki, registrski številki in vrsti vozil, ki opravljajo in spremljajo prevoz,-telefonska številka VNC,-podatki o vodji prevoza, -kraj in predvideni čas prihoda oziroma končanje prevoza in-okvirna smer prevoza in drugi pomembnejši podatki.

Voznik vozila za prevoz varovane pošiljke 4., 5. in 6. razreda, le-tega med prevozom in postanki ne sme zapuščati. Med postankom morajo biti vrata vozila zaklenjena, varnostnik pa mora opazovati okolico. V primeru nepredvidenih postankov zaradi višje sile mora varnostnik pred izstopom iz vozila preko komunikacijskih sredstev obvestiti operaterja VNC o razlogih za postanek in dobiti njegovo odobritev zanj.

Naročnik mora varovano pošiljko namestiti v ustrezno embalažo (plastična kaseta, vrečka, itd.) in jo zaščititi tako, da je vidno vsako nepooblaščeno odpiranje.Varovana pošiljka mora biti označena tako, da je možna sledljivost (številka pošiljke, nazivni kartoni, amanetna knjiga, ipd.). Varovane pošiljke morajo biti razvrščene in označene tako, da ni možnosti zamenjave, če se opravlja prevoz na več oddajnih mest. Evidenca prevzema/predaje pošiljke se izvede s spremno dokumentacijo, s katero prevzemnik in izročitelj dokazujeta prevzem/predajo pošiljke. Prevzemnik in izročitelj potrdita prevzem/predajo na spremni dokumentaciji z lastnoročnim podpisom. V primeru predaje pošiljke v dnevno – nočni trezor (v nadaljnjem besedilu: DNT) varnostnik dokazuje predajo varovane pošiljke s potrdilom o opravljeni oddaji v DNT. Pošiljka se spremlja z osebnim vozilom, v katerem sta dva oborožena varnostnika. V spremljevalnem vozilu mora biti nameščena oprema za neposredno komunikacijo z VNC.

Prenos varovane pošiljke se mora opraviti na čim krajši razdalji, največ do 200 metrov, po poti, ki je v vidnem polju nadzora in ponoči osvetljena, da se zmanjša tveganje odtujitve ali napada na varnostnika. Varovana pošiljka 1. razreda mora biti med prenosom shranjena v kovčku, torbi ali kaseti, ki je konstruirana tako, da otežuje nasilno odpiranje.: Varovana pošiljka 2. in 3. razreda mora biti med prenosom shranjena v prirejenem kovčku, kaseti ali torbi, ki je konstruirana tako, da otežuje nasilno odpiranje in odtujitev javlja z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali tehničnim signalom.

Klasifikacije oziroma stopnje odpornosti protivlomne dejavnosti za vrata in okna razvrščata evropski oziroma slovenski standard SIST 1627 (2011) v:

- zaščita pred silo telesa, po standardu SIST 1627 varnostna stopnja 1,

- zaščita pred ročnim orodjem, po standardu SIST 1627 var. st. 2, - zaščita pred dvema izvijačema in lomilko varnostna stopnja 3,

- zaščita pred žago, kladivom, sekiro, sekači in aku - vrtalnikom var. stopnja 4,

- zaščita pred električnim vrtalnikom, električno žago in kotno brusilko do 125 mm, po standardu SIST 1627 varnostna stopnja 5,

- zaščita pred električnim zmogljivim vrtalnikom, žago in kotno brusilko s premerom do 230 mm varnostna stopnja 6.

Za vhodna vrata in druge vstopne odprtine v vse objekte je potrebna najmanj protivlomna varnostna stopnja 1. Glede na pomembnost objekta, vrednosti v njem in odaljenosti o d intervencije je potrebno povečati stopnjo varnosti.

SIST ENV1628:2000Test se opravlja pri normalnih klimatskih pogojih, kar pomeni temperatura stanovanja

15- 30°C in pri relativni vlažnosti 40- 60%.

Pri tej metodi vrata razvrstimo vrata v razrede glede na odpornost proti statičnim

obremenitvam in sicer v razrede F1, F1.1, F2 in F3.

SIST ENV 1629:2000:

Test opravljamo v enakih pogojih kot prejšnjega,le da tokrat preizkušamo njihovo

odpornost proti dinamičnim obremenitvam. Kot dinamično obremenitev uporabimo utež

mase 30 kg, ki jo spuščamo z različne višine in glede na zdržljivost vrat jih razvrstimo v

tri razrede.

RAZRED MASA UTEŽI V KG VIŠINA PADCA UTEŽI

V MM

1 30 800

2 30 900

3 30 1200

Tabela: razvrstitev vrat v razrede pri dinamični obremenitvi.

(Vir: SIST ENV1629:2000)

SIST ENV1630:2000:Pri tej metodi ugotavljamo odpornost proti poizkusu ročnega

vloma. Standardizacija predpisuje različna možna orodja, ki jih preizkusu ročnega vloma

uporabimo. Ta orodja so razdeljena v različne skupine, in sicer:

Komplet A: izvijač (lesen ali plastičen), vsa orodja iz skupine klešč, francoz;

Komplet B: izvijač,

Komplet C: kladivo, sekira, električni sveder,majhna žaga, žaga za kovino;

Komplet D: električna žaga, električni sveder,

Komplet E: kotna brusilka,električni vrtalnik, električna žaga.

Razred Komplet orodja Odporni čas

(min)

Maksimalni čas

uporabe orodja

(min)

1

2 A 3 15

3 B 5 20

4 C 10 30

5 D 15 40

6 E 20 50

Tabela: razrede pri ugotavljanju odpornosti vrat proti vlomu

(Vir: SIST ENV 1630:2000)

Slovensko

zavarovalno združenje je za posamezne varnostne stopnje vsebnikov predlagalo

maksimalno vrednost denarja, ki se lahko hrani v njih po SIST EN 1143-1, ki

določa naslednje protivlomne razrede:

Protivlomni razredi

vsebnikovNajvečja varnostna obremenitev v EUR

SIST EN 1143-1 Brez alarmne naprave Z alarmno napravo

S1 5.000 po dogovoru

S2 8.000 po dogovoru

L – za bankomatne

blagajne7.000 14.000

0 10.000 20.000

I 20.000 40.000

II 50.000 100.000

III 100.000 200.000

IV 150.000 300.000

V 250.000 500.000

VI 375.000 750.000

VII 500.000 1.000.000

VIII 750.000 1.500.000

IX 1.000.000 3.000.000

X 1.000.000 4.000.000

XI 1.000.000 5.000.000

XII 1.000.000 10.000.000

XIII nad 1.000.000 nad 10.000.000

Slovenski in evropski standard SIST EN 1300 (2004) razvrščata ključavnice v štiri varnostne razrede A, B, C, in D, njihova protivlomna in proti manipulacijska kvaliteta pa raste po črkovni razporeditvi (D najkvalitetnejši razred).

Več varnosti že v Več varnosti že v Več varnosti že v Več varnosti že v Več varnosti že v

Število in kvaliteta ključavnic na vratih vsebnikov je predpisana s standardom.

Varnostni razredi ključavnic in število potrebnih ključavnic na

posameznih varnostnih stopnjah vsebnikov.

Protivlomni

razred

Ključavnice

ŠteviloRazred po

SIST EN 1300

S1 1 A

S2 1 A

0 1 A

I

L

1

1

A

A

II 1 A

III 1 B

IV 2 B

V 2 B

VI 2 C

VII 2 C

VIII 2 C

IX 2 C

X 2 C

XI ali3 C

2 D

XII ali3 C

2 D

XIII 3 D

Elektronske kombinacijske ključavnice s kartično vhodno kodo se lahko uporabljajo samo v varnostnih razredih ključavnic A in B, v razredu C in D kartična koda ni dopustna.

V varnostnem razredu D ni mehanskih ključnih in mehanskih kombinacijskih ključavnic, v tem najvišjem razredu so samo elektronske kombinacijske ključavnice.Slovenski in evropski standard SIST EN 1303 (2005) razvrščata profilne cilindre za ključavnice na 6 varnostnih razredov:

Varnostni razredi za profilne cilindre za ključavnice

VARNOSTNI RAZRED 1 2 3 4 5 6Enot

a

Število kombinacij 100 300 15.000 30.000 30.000 100.000

Število zapornih elementov 2 3 5 5 6 6

Število enakih zapornih elementov 100 70 60 60 60 50 %

Označevanje kombinacij na ključu DA DA NE NE NE NE

Velikost momenta na ključ 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 Nm

Velikost momenta na cilinder 2,5 5 15 15 15 15 Nm

Odpornost na vlamljanje:0 – ni odpornosti proti vrtanju in mehanskemu vlamljanju,1 – 3 minutna odpornost na vrtanje in mehansko vlamljanje 1. stopnje , skupen čas 5 min in2 – 5 minutna odpornost na vrtanje in mehansko vlamljanje 2. stopnje, skupen čas 10 minut.

Standard določa skupno odpornost na napad, kjer je uporabljeno še dleto, sukanje in vlečenje cilindra in določa 8 mestno označevanje :1kategorija uporabe, 2 trajnost, 3 masa vrat, 4 požarna odpornost, 5 varnost, 6 odpornost na korozijo in temperaturo, 7 varnost ključa in 8 odpornost na napad.

Cilindrična varnostna ključavnica

Elektronski nadzor ključev

Okenske rešetke

Za zaščito okenskih odprtin lahko uporabimo zunanje rešetke, ki tudi nam predstavljajo oviro in jih lahko storilec lažje uniči, ker so mu dostopne. Običajno v cevne rešetke vstavimo senzorski kabel, ki ob poškodbi sproži alarm, še pred odstranitvijo celotne rešetke.

Boljša rešitev so notranje rešetke, ki jih od zunaj varuje okno pred vremenskimi vplivi, lastniki jih lahko snamejo , odprejo ali zložijo, če želijo očistiti okno in ni nevarnosti za denar in dragocenosti. Pri prostorskem varovanju se ob razbitju steklene površine sproži alarm, pred storilcem pa je še rešetka, ki naj bi zdržala do prihoda intervencije.

Varnostni podajalnik za pakete z dvema izmenično odprtima vratoma

Klasifikacija oziroma stopnje odpornosti po sedaj veljavnem standardu SIST EN 356 in SIST EN 1063 za protivlomno zasteklitev so v primerjavi z nemškim DIN 52290 naslednje:

- zasteklitev, ki je odporna na padec 4 kg krogle iz naslednjih višin: z višine 1,5 m, po standardu SIST EN 356 klase P1A , z višine 3 m, po standardu SIST EN 356 klase P2A < DIN 52290 A1z višine 3,5 m, z višine 6m, po standardu SIST EN 356 klase P3A < DIN 52290 A2 z višine 6,5 m, z višine 9m, po standardu SIST EN 356 klase P4A < DIN52290 A3 z višine 9,5 m.

- zasteklitev, ki je odporna na udarce s sekiro (preboj):30 – 50 udarcev, po standardu SIST EN 356 klase P6B , prej DIN 52290 B1,51 – 70 udarcev, po standardu SIST EN 356 klase P7B , prej DIN 52290 B2,nad 70 udarcev, po standardu SIST EN 356 klase P8B , prej DIN 52290 B3.

- zasteklitev, ki zadrži tri izstrelke iz razdalje 5m iz pištole ali 10 m iz puške:kaliber 0,22 LR, po standardu SIST EN 1063 klase BR1, (SA,SF),kaliber 9mm, po standardu SIST EN 1063 klase BR2, (SA,SF), prej DIN 52290 C1,kaliber 0,357 Magnum, po standardu SIST EN 1063 klase BR3, (SA,SF), prej C2,kaliber 0,44 Magnum, po standardu SIST EN 1063 klase BR4, (SA, SF), prej C3,kaliber 5,56 X 45 , po standardu SIST EN 1063 klase BR5, (SA,SF),kaliber 7,62 X 51; 9,5g, po standardu SIST EN 1063 klase BR6, (SA,SF), prej C4.kaliber 7,62X 51; 9,8 g, po standardu SIST EN 1063 klase BR7,(SA,SF),

kaliber 12 / 50, po standardu SIST EN 1063 klase SG1,(SA,SF), 1 strel inkaliber 12 / 70, po standardu SIST EN 1063 klase SG2,(SA,SF), trije streli. SA = pri streljanju so odkruški na zadnji strani stekla. SF = pri streljanju ni odkruškov na zadnji strani stekla.Varnostne folije predstavljajo nižjo stopnjo varnosti kot varnostno steklo. Varnostne folije polagamo na steklene površine, da povečamo njihovo odpornost in preprečimo nevarnost večjih črepinj, ki nastajajo ob razbitjih steklenih površin navadnega stekla. Podatek o debelini folije je pomemben, saj z debelino raste tudi stopnja zaščite. Folija, ki jo položimo na steklo pred vstavitvijo stekla v okvir, ob razbitju deluje kot opna v okvirju, ki povezuje razbite dele steklene površine v okvirju. Če je sila večja, se steklo izvleče iz okvirja, vendar folija združuje črepinje, kar preprečuje letenje črepinj po prostoru in zmanjšuje možnost poškodb. Veliko napadov na izložbe se je končalo z razpokano stekleno površino, vendar storilci niso uspeli odtujiti razstavljenega blaga. Poleg varnostnih folij se v nekaterih bančnih objektih uporablja tudi refleksna folija s ciljem, da se prepreči pogled iz okolice na poslovanje z denarjem in pogled na zaslone z zaupnimi podatki. Refleksna folija deluje kot zrcalo le v primeru, da je zunanjost prostora bolj osvetljena kot notranjost. Pomembno je, da si ogledamo banko tudi v jutranjem in večernem obdobju, ko se osvetlitev notranjosti poveča in refleksna folija ne opravlja več vloge zrcala. Če ni mogoče zagotoviti primerne razsvetljave okolice je nujna uporaba zaves ali mlečne folije na mestih, kjer se posluje z gotovino in zaupnimi podatki.

Delavec mora vedeti, kakšna stopnja zaščite ga varuje pred napadalcem. Glede na stopnjo zaščite se izdelajo tudi navodila za ukrepanje, da ne pride do nepotrebnih žrtev na eni strani ali do izpraznitve enot s primernim varovanjem. Največ uspešnih ropov so povzročili zaposleni bančni delavci, ki niso zapirali mehanskih ovir (zaklepanje vrat blagajne, zapiranje oken in prehoda v bančnem pultu), zato je bila pot do denarja enostavna in hitra.Pomembna je hramba ključev v banki in izven nje. Pred strankami, ki so možni storilci kaznivih dejanj, ne odlagajmo ključev na vidna mesta, saj jih bo lahko uporabil storilec sam oziroma bo pod grožnjo ključe uporabil bančni delavec in storilcu odprl vrata. V sodobnejših objektih ključe zamenjujejo elektronske kartice, za katere veljajo enake varnostne zahteve kot za ključe. Izgubo ključa ali evidenčne kartice je nujno javiti varnostni službi, da poostri nadzor do zamenjave ključa ali blokade izgubljene kartice.Šibko mesto v mehanski zaščiti dela objekta, kjer je denar, predstavljajo električno krmiljena vrata. Odpiranje je prepuščeno bančnemu delavcu, ki ima veliko drugega pomembnega dela ter pogosto slabo preglednost nad območjem, kjer je vstopajoči delavec. Običajna vrata so mehansko močnejša od najbolj razširjenih vrat z električnim mehanizmom za odpiranje vrat. Obstaja nevarnost odpiranja vrat pod silo telesa. Vrata zapira hidravlični mehanizem, ki poleti povzroča glasno loputanje, pozimi pa se vrata včasih tudi ne zaprejo, kar lahko izkoristi napadalec. Vsa električno krmiljena vrata bi morala imeti signalizacijo, da se niso popolnoma zaprla in predstavljajo prost vhod.Bančni delavec lahko odpre vhod v varovano območje banke šele takrat, ko se prepriča, da v neposredni bližini vhoda ni sumljivih strank in oseb, ki bi lahko izkoristili odprta vrata za enostaven dostop do denarja.Izven delovnega časa, ko so v banki še stranke, je mehanska zaščita vprašljiva v trenutku, ko bančni delavec zapušča delovno mesto in odklepa vrata odhajajočim strankam. Mehanska pregrada med prostorom za zaposlene in strankami ostaja največkrat odprta in predstavlja nevarnost za uspešen rop.Dejstvo je, da nobenega prostora ni mogoče zanesljivo varovati pred vlomom, če imajo storilci sodobne naprave, čas in jih pri tem nihče ne moti.

Alarmne (javljalne) naprave so nadgradnja mehanske zaščite. Delimo jih v naprave, ki:- samodejno javijo neupravičen vstop v varovani objekt,- javljajo požar in odkrivajo previsoke koncentracije hlapov vnetljivih tekočin in- jih je mogoče vključiti, kadar je ogrožena varnost oseb ali premoženja.

Praviloma jih nameščamo tako, da ob vdoru in sprožitvi alarmnega signala storilce od dragocenosti in denarja loči še mehanska zaščita, ki naj bi zdržala do prihoda intervencije.Sistemske zahteve za sisteme za javljanje vloma in ropa so določene v SIST EN 50131-1:2007, SIST EN 50131-1:2007/A1:2009 in SIST EN 50131-1:2007/IS1:2009.Eden najpomembnejših vidikov standarda SIST EN 50131-1:2007 (alarmni sistemi - sistemi za javljanje vloma in ropa) je koncept varnostnih stopenj. V standardu je

varnostna stopnja opisana glede na tip potencialnega vlomilca (vsiljivca) in koliko napora (znanja, informacij, sodelavcev itd.) mora vložiti, da onemogoči delovanje elektronskega varovanja v nenačrtovanem ali načrtovanem vlomu oziroma ropu:

- varnostna stopnja (grade) 1 je alarmni sistem z nizkim tveganjem vloma oziroma tatvine. Pri tem se domneva, da bo vlomilec poškodoval samo vrata, da bi jih odprl. Varnostna stopnja 1 je samo za domačo hišno uporabo (brez zavarovalniških zahtev za alarmnim sistemom),

- varnostna stopnja 2 je za spoznanje večje tveganje vloma oziroma tatvine. Vlom je v interesu potencialnega vlomilca, ampak se predvideva, da ne - bo pritegnila njegove pozornosti. Varnostna stopnja 2 je za domačo hišno uporabo in za nizko tveganje trgovskih predmetov,

- varnostna stopnja 3 je alarmni sistem, ki ga uporabimo za bistveno večja tveganja v odnosu do lastnine. Obstaja upravičena domneva oziroma razlog, da bo potencialni vlomilec vlomil v varovani objekt. Varnostna stopnja 3 je za visoko tveganje v odnosu do domače lastnine in večje trgovske lastnine,

- varnostna stopnja 4 je alarmni sistem z zelo visokim tveganjem. Od potencialnih vlomilcev lahko pričakujemo, da bodo vlom načrtovali in imeli znanje ter opremo, da bi spremenili dele alarmnega sistema. Predvideva se, da bo vlomilec vdiral skozi tla, stene ali strop. V teh primerih vlomilec po navadi ne deluje sam.

Na mestih, kjer v času izklopljenega varovalnega sistema hodijo stranke, je pomemben nadzor prekrivanja senzorja (varnostna stopnja-grade 3). Zastrt senzor ne more zaznati vlomilca. Pogosto zaposleni s prestavljanjem pohištva, različnih panojev omejijo področje varovanja senzorja. Vse spremembe opreme v varovanih prostorih bi morale biti izvedene v soglasju z odgovorno osebo za tehnično varovanje.

Sistemi morajo prepoznati vlom, rop, primarno in alternativno električno napajanje, notranje povezave, prenos alarmnega signala, opozorila ali napake. Ločijo štiri nivoje (level) dostopa: 1-vsaka oseba, 2-uporabniški dostop-operater, 3-uporabniški dostop vzdrževalca in 4-dostop proizvajalca. Zakrivanje javljalnika morajo zaznati sistemi varnostne stopnje-grade 3 in 4, napako javljalnika sistemi grade 2,3, in 4, zmanjšano občutljivost sistemi grade 4, sabotažo in napako v notranji povezavi sistemi grade 2,3, in 4. rade 2-120 min, grade 3- 100 s in grade 4-10 s. Izpad prenosnega sistema alarma in opozorilnih naprav morajo zaznati vsi sistemi .Notranje povezave ne smejo biti prekinjene več kot 10 s. Potrditev signala je pri grade 1-240 min, grade 2-120 min, grade 3- 100 s in grade 4-10 s.

Maksimalna perioda od zadnjega signala je pri grade 1-60 min, grade 2-20 min, grade 3-60 s in grade 4- 10 s. Signala sabotaža in napaka ločijo sistemi le grade 3 in grade 4. Kapaciteta spomina je pri grade 1- po izbiri (I), grade 2- 250, grade 3-500 in grade 4 -1000. Minimalno trajanje spomina po okvari električnega napajanja je grade 1-I, grade 2, 3 in 4 -30 dni.

Najpreprostejši senzorji nedovoljenega vstopa so magnetna stikala. Sestavlja jih magnet, ki ga vgradimo v gibljivi del okna ali vrat in stikalo, ki se sklene pod vplivom magnetnega polja. Stikala vgrajujemo v okvirje oken in vrat. Običajno vgradimo stikalo v spodnji del okna, da omogočamo odpiranje okna le na strig zaradi zračenja prostora. Zračna reža na zgornji strani okna preprečuje neoviran vstop storilcem kaznivih dejanj, ob nasilnem polnem odprtju pa zaradi spremembe lege stikalo sproži alarm pri polnem odprtju okna.

How it works

Magnet MagnetNN SS

Contact open :Spring force higher then magnetic force

Contact closed :Spring force lower then magnetic force

Ferromagnetic reeds(Contact blades)

Prednosti stikal so v možnosti trajnega varovanja torej tudi v delovnem času (okna čajnih kuhinj, sanitarij...). Smiselno je, da stikala skrijemo pred pogledi strank- možnih storilcev z vgradnjo v posamezne elemente. Določa jih SIST EN 50131-2-6:2009. Ločimo štiri razrede (grade): Varnostna stopnja (grade)Lastnosti javljalnika 1 2 3 4Prekinitev pri prekoračitvi razdalje M M M MZnotraj naredi razdaljo M M M MIndikacijo detekcije omogoča na daljavo I I M MMagnetna interferenca I I M MUpornost dostopa v notranjost detektorja I M M MDetekcija vstopa v notranjost detektorja I M M MPopolna medsebojna povezava M M M MOdstranitev od vgrajene površine I M M MPrenizka električna napetost napajanja I I M MPopolna izguba zunanje električne napetosti M M M MIzdelani kodirani pari (8 razlik) I I I M

M-mora, I-po izbiriJavljalnik mora preklopiti pri električnem toku 1 A v času 1 ms.

Prostorski senzorji varujejo večjo površino, ki jo definira proizvajalec. Najbolj razširjeni senzorji so infrardeči senzorji, ki jih poznamo v dveh izvedbah. Pasivni infrardeči-IR senzor spremlja temperaturo v prostoru. Pri spremembi temperature v enem izmed segmentov opazovanja se sproži alarm. Enakomerno dvigovanje in padanje temperature v prostoru ne povzroči sprožitve alarma. IR senzor relativno hitro zazna začetno gorenje v prostoru, čeprav je v osnovi izdelan za zaznavo vlomilcev. Elektromagnetni sevalni spekter človeka je med 6 µm in 16 µm. Oseba se mora premikati med 0,3 m/s in 3 m/s. Alarm se je v preteklosti sprožil tudi pri brizganju vode iz počene vodovodne cevi. Sodobni senzorji imajo možnost varovanja prostorov, kjer se neovirano gibljejo psi, mačke ali ptiči.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f1/EM_spectrum.svg

Aktivni IR senzor-javljalnik sestavljata oddajnik IR svetlobe in sprejemnik IR svetlobe. Uporabljamo jih za varovanje prehodov hodnikov ter nad ograjami in jih pri bolj pomembnih objektih postavimo več, saj en varnostni snop pogosto ni dovolj. Določa ga SIST EN 50131-2-2:2008:

Varnostna stopnja (grade)Lastnosti 1 2 3 4Vlom M M M MSabotaža I M M MMaska I I M MZmanjšanje občutljivosti I I I MPrenizka električna napetost I I M MIzpad električnega napajanja I M M MOddaljen test delovanja I I I MČas med intervali vloma ali sporočila v s 300 180 30 15

Ultrazvočni javljalniki javijo spremembo frekvence ultrazvoka (19 kHz - 40 kHz), ki ga javljalnik oddaja v varovani prostor. Javljalnik zazna premikajoče predmete in osebe, saj od njih odbito ultrazvočno valovanje na sprejemniku zaradi spremembe frekvence sproži alarm. Motnje delovanja povzročajo nihajoči predmeti in moteči izvori ultrazvoka, ki ga oddajajo nekatere žuželke.

Dopplerjev efekt spremembe frekvence sirene na mikrofonu ob vožnji vozila

Mikrovalovni javljalnik deluje na frekvenci približno 10 GHz. Lastnost mikrovalov nam omogoča varovanje območja med oddajnikom in sprejemnikom tudi nekaj decimetrov pod zemeljsko površino. Pri varovanju prostora sta oddajnik in sprejemnik običajno v istem ohišju. Občutljivost moramo prilagoditi prostoru, saj lahko preobčutljivi javljalnik alarmira že mimoidoče in vozila poleg varovanega objekta. Določa ga SIST EN 50131-2-3:2009. Test se opravi glede na čvrstost nastavljive orientacije javljalnika.

Zaznavanje se opravi s standardno tarčo testa hoje (0,1 m/s do 3 m/s). Test se opravi na motnje fluorescentne svetilke.

V težkih delovnih pogojih se pogosto odločimo za kombinacijo dveh različno delujočih javljalnikov- kombiniran javljalnik in tako zmanjšamo moteče vplive okolja, ki jih ni mogoče odpraviti na drug način (prepih, hitro nihanje temperature, vibracije, prisotnost žuželk in živali). Kombiniran javljalnik IR-mikroval je določen v SIST EN 50131-2-4:2008, kombiniran javljalnik IR-ultrazvok pa v SIST EN 50131-2-5:2009.

Javljalnik loma stekla je prilagojen za spremljanje zvokov razbitega stekla in sproži alarm. Moteči so zvoki padcev kozarcev, žvenket šopa ključev, ki lahko povzročijo alarm, čeprav ni ogrožena varnost.

Šumni javljalnik za varovanje blagajn in trezorskih sten spremlja šume, ki nastanejo pri vrtanju, rezanju, tolčenju, varjenju in brušenju ter sproži alarm. Nameščamo jih na kovinske površine ali na betonsko armaturo, po katerih se zvok dobro prenaša. So idealni javljalniki, saj lahko varujejo blagajno tudi ves delovni čas, ko ne odpiramo vrat blagajne.

Thermal toolsFlame cutter

Oxygen lanceLaser beam

DrillDisc cutter

Diamond-headdrill

Water jet

HammerChisel

Percussion drillConcrete cutter

ExplosivesDynamite

Hydraulic tools

A

t

A

t

A

t

A

t

Typical disturbance signals Detection frequency window of the Senstec

Typical disturbance signals from various sources

Frequency

UltrasoundRailway

Intensity

Automaticcash dispenser

Sensitivity setting

Oxygenlance

Percussiondrill

Diamondbit drill

Explosion

Typical attack tool signals at 4 m operating distance on concrete

Električne napajalnike določa SIST EN 50131-6:2008. Loči tri vrste napajalnikov (tip A, tip B in tip C). Minimalno trajanje alternativnega – rezervnega napajanja mora biti za napajalnike tip A grade 1-12 ur, grade 2-12 ur grade 3-60 ur in grade 4-60 ur; za napajalnike tip B grade 1- 24 ur, grade 2- 24 ur, grade 3-120 ur in grade 4-120 ur. Če imamo dve različni primarni električni napajanji, je lahko trajanje rezervnega napajanja 4 ure.Rezervno napajanje se mora napolniti pri grade 1-72 urah, grade 2-72 urah, grade 3-24 urah in grade 4-24 urah.

V zadnjem obdobju so se zelo uveljavili brezžični javljalniki, ki jih napaja baterija. Spremembe zaradi dotrajanega napajanja ali prisotnosti storilca oziroma požara po radijski zvezi javljajo alarmni centrali. Relativno majhna električna poraba omogoča normalno delovanje več kot dve leti.Brezžične alarmne tipke uporabljajo osebe, ki se gibljejo in jim ni mogoče na celotni poti namestiti fiksne alarmne tipke. Pri brezžičnih napravah je potrebno pregledati celotno območje varovanja, da nas ne preseneti mesto, od koder ne bo mogoče sprejeti alarmnega signala in upoštevati možnost delno izpraznjene baterije. Testiranje alarmnega stikala pred pomembnejšimi varovanji je pomembno, če alarmna centrala občasno sama ne preverja povezave s stikalom. Neprofesionalne rešitve nimajo občasnega preverjanja zveze, zato lahko pride do okvare na stikalu ali prenosu brez zaznave - vsa brezžična stikala za vklop avtomobilskih alarmnih naprav.Nujno je, da vsi delavci poznajo tehnično varovanje objekta in ga izklapljajo le v primerih, ko je to nujno potrebno. Zaradi najrazličnejših izgovorov je veliko trezorjev v celotnem delovnem času tehnično nevarovanih. Pravilna uporaba tehničnega varovanja bi narekovala izklop le v času vnosa ali iznosa denarja iz trezorja. Pri trajnem varovanju težko pride do presenečenj in napadov brez avtomatskega javljanja. Strah pred uporabo tehničnega varovanja je običajno posledica minimalnega usposabljanja zaposlenih v posameznih objektih. Večina zaposlenih se boji alarmnih stikal, da ne bi nehote vklopili lažni alarm, ki je zvezan z intervencijo in stroški. Ob napadih so delavci zaradi pomanjkanja treninga nezanesljivi in pogosto večkrat pritisnejo alarmno stikalo, čeprav je enkrat dovolj in bolj varno za delavca.V nekaterih primerih zaposleni delavci stikala niso pravilno vklopili zaradi neznanja in so policijo obvestili šele s telefonskim klicem pozneje. Vsak začetnik bi moral pred začetkom samostojnega dela preizkusiti, kako delujejo alarmna stikala, vedeti za njihova mesta in poznati navodila, kako in kdaj naj jih vključi. Ob usposabljanjih v posameznih objektih se vse posebnosti objekta in zaposlenih uskladijo s tehničnim varovanjem, da je lahko ukrepanje zaposlenih ob napadu

optimalno varno in omogoča policiji prijetje storilcev. Kolektiv bančnih delavcev bo v krizni situaciji opravil svojo vlogo optimalno, če bo situacije v objektu predvidel in razdelil posamezne vloge delavcem, ki jih bodo najbolje izpeljali glede na delovno mesto in osebne lastnosti (javljanje, opazovanje, pogovor...).

Tehnična sredstva za preprečevanje uporabe oropanega denarja in dokumentovV primerih, ko zaposleni ne morejo varno preprečiti napada, se uporabljajo naprave, ki avtomatsko obarvajo denar. Obarvan denar za storilce ni uporaben, njihov cilj napada zato ni dosežen.Banka Slovenije je izdala Navodilo o zamenjavi obarvanih bankovcev dne 9.9.1999.Banka Slovenije brezplačno zamenja obarvane bankovce lastniku, če je do obarvanja prišlo ob poskusu kaznivega dejanja, pri nepravilni uporabi elektronskega kemičnega alarmnega sistema pa Banka Slovenije zaračuna odškodnino, kot je določeno v veljavnem sklepu o tarifi.

Veliko večje posledice kot pri vlomu in ropu lahko nastanejo pri požaru ali eksploziji. Največ požarov nastane iz malomarnosti in zaradi dotrajanosti naprav (cigaretni ogorki, nestrokovno varjenje, uporaba kaloriferjev in kuhalnikov za kavo, električne preobremenitve delivcev in mehanske poškodbe električnih kablov...).Zaradi boljšega nadzora prostorov je v novogradnjah predvidena aktivna požarna zaščita. Lastnik, uporabnik ali upravljavec objektov si mora pred začetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju in skrbeti za redni tehnični pregled.

Sistemi aktivne požarne zaščite so:

– naprave za odkrivanje, javljanje in gašenje v transportnih cevovodih;

– naprave za odkrivanje, javljanje prisotnosti gorljivih plinov ali par v zraku; – vgrajeni gasilni sistemi s tekočimi gasili, plini ali praški; – naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem; – vgrajene naprave za znižanje koncentracije kisika; – varnostna razsvetljava v celotnem objektu; – naprave in oprema, ki služi za pogon in krmiljenje požarnih ali gasilskih dvigal; pregled na 2 leti

– sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje; – avtomatski sistemi za nadzor nad dimom in produkti zgorevanja ter odvod dima in toplote;

– sistemi za vzpostavljanje nadtlaka zraka v prostorih, katerih osnovni namen je aktivna požarna zaščita; – drugi vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite. pregled na 5 let

Pri pregledu sistemov mora tehnični preglednik ugotoviti ali sistem požarne zaščite ustreza tehnični dokumentaciji in določbam veljavnih ter priznanih dokumentov tehničnih predpisov. Potrdilo velja dve ali pet let in ga mora lastnik, uporabnik ali upravljavec objekta obnoviti pred potekom. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstva za obrambo vsako leto objavi seznam izvajalcev, pooblaščenih za opravljanje pregledov v Uradnem listu Republike Slovenije.

Javljalnike lahko razdelimo na več načinov SIST EN 54.Osnovna razdelitev je na avtomatske in ročne.Ročni javljalniki požara so električno običajno stikala, vgrajena v posebno oblikovano ohišje. Pred neželjenim aktiviranjem so zaščitena s stekleno ali plastično površino, ki jo je potrebno ob požaru razbiti ali odstraniti. Standard določa, barvo, velikost javljalnika, velikost črk na ohišju in karakteristike stikala.Avtomatski javljalniki požara so vsi preostali javljalniki požara, ki merijo fizikalne ali kemijske veličine in brez posredovanja človeka posredujejo podatke alarmni centrali, ki alarmira osebje.

Javljalnike požara delimo lahko tudi po načinih zaznavanja:

Temperaturni javljalnik požara zaznava in javlja dvig temperature. Statični javljalnik temperature javi alarmno stanje, ko temperatura preseže določeno vrednost, ki je dovolj oddaljena od najvišje možne delovne temperature v prostoru.

Dinamični javljalnik temperature javi alarmno stanje, če hitrost naraščanja temperature v prostoru preseže vrednost 50C/min. Zgradba je Wheatstonov mosič z zunanjum in notranjim NTC termistorjem.

Ionizacijski dimni javljalnik ima dve komori - referenčno in merilno ter izvor radioaktivnega sevanja americij 241. Zaradi sevanja se zrak ionizira, skozi komori teče majhen električni tok. Dokler je zrak čist, je električna upornost obeh komor enaka, ob vstopu dima v merilno komoro (referenčna je zaprta) pa se ioni prilepijo na mnogo večje dimne delce in upornost te komore se poveča, električno ravnotežje se poruši. Ionizacijski dimni javljalniki dobro zaznavajo zgodnje produkte gorenja, vendar jih zaradi ionizirajočega izvora opuščamo ( stroge zahteve za skladiščenje, prevoz, servisiranje in hrambo pokvarjenih ionizacijskih javljalnikov požara ) in nadomeščamo z drugimi javljalniki.

2 – ionizirajoči izvor 5 – dimni delci zmanjšajo električni tok

Optični dimni javljalnik požara ima merilno komoro, ki preprečuje zunanji svetlobi dostop do sprejemne infrardeče diode. V javljalniku je tudi oddajna infrardeča dioda, ki oddaja svetlobo v impulzih. Ko v komoro vstopi dim, se infrardeča svetloba na dimnih delcih razprši, del svetlobe zadene sprejemno infrardečo diodo ter poveča električni tok skozi diodo. Ob dovolj veliki spremembi, ki je potrjena ob treh ali več zaporednih impulzih, javljalnik javi alarmno stanje.

Optični dimni javljalnik na dimnih delcih razpršene svetlobe

Optični dimni javljalnik na principu absorpcije infrardeče svetlobe

Oddajnik in sprejemnik IR 5m do 100 m reflektor

Plamenski javljalnik požara zaznava sevanje plamena. Različni proizvajalci uporabljajo različne dele svetlobnega spektra za odkrivanje plamena:- Ultravijolični javljalniki plamena so občutljivi tudi na varjenje in bliske, dim jim močno zmanjša občutljivost.- Infrardeči javljalniki plamena so lahko občutljivi tudi na sonce in druga toplotna sevanja.- Kombinirani spektralni javljalniki plamena UV+IR ali IR+IR, ali celo IR+IR+IR (IR3) izločijo večino motečih vplivov okolja.

UV svetloba sončna svetloba IR svetloba

UV detektor plamena IR detektor plamena

brez sevanja 6 - UV sevanje plamena

IR detektor plamena

Aspiracijski javljalnik požara z ventilatorjem srka vzorce zraka s posebnim cevovodom, ki ima odprtine na enakih razdaljah. V primeru požara z zrakom vstopijo tudi dimni delci. Vzorci potujejo skozi grobe filtre, manjši dimni delci pa lahko vstopijo v merilno komoro z občutljivim optičnim dimnim javljalnikom požara z lasersko diodo. Optični laserski sistem omogoča štetje posameznih delcev in razlikuje velikost delcev, kar omogoča 1000-krat večjo občutljivost, kot je pri običajnih optičnih dimnih javljalnikih. Javljalnik opozori na napako, če se pretok zraka prekomerno zmanjša.

Javljalnik iskre v odsesovalnih sistemih je infrardeči javljalnik, ki ga nadziramo izmenično, v ciklih, ko ne merimo z izvorom infrardeče svetlobe (IR LED) na nasprotni strani cevi. Javljalnik je povezan s sistemom za avtomatsko gašenje, ki ga namestimo v cevovod v smeri vleka za javljalnikom v oddaljenosti glede na hitrost gibajočega žaganja. Začetno tlenje avtomatska gasilna naprava pogasi takoj, da se ogenj ne razširi po cevovodu v zračni filter, kjer lahko nastane večji požar ali celo eksplozija. Video dimni javljalnik VSD je občutljiva video kamera, ki zgodaj zaznava za oko nevidne delce gorenja.

Kombinirani javljalniki požara so kombinacija več vrst javljalnikov v skupnem ohišju, ki jim lahko izberemo različne občutljivosti glede na posebnosti delovnega okolja.

7 - temperaturni javljalnik

4- optični javljalnik dima

Javljalniki požara po hitrosti zaznavanja

Po obliki delimo javljalnike požara na:

Točkovni javljalnik požara zaznava požar v bližini stalne točke. Večina javljalnikov je točkovnih.Linijski javljalnik dima in toplote (DDT-100) uporablja za odkrivanje požara infrardeči žarek med sprejemnikom in oddajnikom, ki sta med seboj oddaljena do 100 m in lahko nadzoruje širino prostora od 14 m do 28 m, kar je odvisno od naklona stropa. Dim mora doseči žarek, da javljalnik lahko zazna požar.

TERMIČNI KABELTermični kabel je občutljiv na toploto. Fizikalni učinki sprememb toplote, pritiska ali raztezanja imajo vpliv na steklena optična vlakna in krajevno spreminjajo karakteristiko svetlobe, ki potuje po optičnem kablu. Zaradi stresanja in ojačanja svetlobe na mestih,

kjer prihaja do sprememb v amorfni strukturi stekla optičnega kabla, je možno ta mesta določiti na osnovi fizikalnih zakonitosti in optični kabel uporabljati kot linearni senzor.Dobro znana tehnika odbojev svetlobe OTDR (Optical Time Domain Reflectomery) omogoča določanje lokacije prekinitev v optičnem vlaku, ocenitev spletanja in medsebojnih povezav in določitev krajevno odvisnega stresanja optičnega vlakna zaradi mehanskih deformacij (Rayleigh efekt ). OTDR uporablja tehniko pulznih odbojev, tako da sta velikost stresanja svetlobe in lokacija stresanja določeni iz poteka elektronskega signala razlike med oddanim in sprejetim svetlobnim impulzom. Ta metoda potrebuje močen pulzni laser in sistem za razvrščanje signalov visoke hitrosti.

V primerjavi stresanja svetlobe zaradi raztezanja vlakna (Rayleigh efekt), je stresanje svetlobe zaradi termičnih sprememb 1000-krat manjše (Raman efekt). Tako imenovani Ramanov efekt je posebej primeren za merjenje temperature optičnega vlakna s pomočjo nazaj razpršene svetlobe, ki potuje skozi stekleno vlakno optičnega kabla. Ko svetloba trči na termično povzročeno mrežno vibracijo, pride do vzajemnega delovanja med svetlobnimi delci in elektroni v molekulah silicijevega dioksida – SiO2 . Frekvenca raztresanja svetlobe je premaknjena glede na vstopajočo svetlobo za resonančno frekvenco mrežne vibracije. Svetloba, ki je nazaj razpršena, vsebuje tri različne spektralne komponente:- Rayleigh razpršitev z valovno dolžino laserskega izvora,- Raman efekt svetlobe z višjo valovno dolžino, ki ni temperaturno odvisna in se uporablja kot prenosna referenčna zveza za nevtralizacijo spojev, ki kažejo na lokalno rast slablenja, ne vplivajo pa na sliko temperature in- Raman efekt svetlobe z nižjo valovno dolžino, ki je temperaturno odvisna in vsebuje pozicijsko odvisno informacijo temperature.

Lokalno temperaturo optičnega kabla lahko določimo iz razmerja med intenzivnostjo temperaturno odvisne razpršene svetlobe nižje valovne dolžine in intenzivnostjo temperaturno neodvisne razpršene svetlobe z višjo valovno dolžino.

Merilni princip nazaj razpršene svetlobe je princip optično frekvenčne področne reflektometrije OFDR (Optical Frequency Domain Reflectometry), ki ne operira v časovnem temveč v frekvenčnem prostoru. V primeru OFDR dosežemo informacijo o lokalnem procesu po celem merilnem obdobju zaznave povratnega stresanja signala kot funkcijo frekvence ( kompleksna meritev faze in amplitude ) in pripadajoče Fourierjeve trasformacije. Bistveni prednosti OFDR sta navidezno-stalno valovno delovanje laserja in ozek pas zaznave optičnega povratnega stresanja signala, pri čemer dosežemo visoko razmerje signala in šuma v primerjavi s pulzno tehniko. Ta tehnika omogoča uporabo cenejše opreme. Po drugi strani pa ta metoda zahteva tehnično bolj težavno meritev Ramanovega stresanja (obsežno meritev amplitude in faze) in obdelavo signala s FFT (Fast Fourier Transformation), ki zahteva visoko linearnost elektronskih modulov. OFDR princip je bil razvit kot merilni postopek z visoko ločljivostjo za ocenitev temperature optičnega vlakna nekaj milimetrov natančno.

Tri različne spektralne komponente nazaj razpršene svetlobe v optičnem vlaknu

Čas zaznavanja požara je pogojen tudi s smerjo širjenja požara in ni daljši od treh minut. Kontroler sistema meri temperaturo senzorskega kabla v periodičnih intervalih – merilnih ciklih, ki so odvisni od dolžine senzorskega kabla in resolucije odsekov podanih v metrih. Alarmno stanje se aktivira po koncu merilnega cikla, ki traja med 45 s in 90 s.

Merilni kriteriji za alarmno stanje so:

- Maksimalna temperatura območja je 580C, točnost meritve v 3m območju +/- 3 0 C,

- temperaturni gradient posameznega območja je 120C / minuto in

- temperaturna razlika merjenega odseka in povprečne T območja 150C.

Hitrost širjenja svetlobe po optičnem vlaknu je 200.000 m/s.

Javljalnik alarmni prag alarm

Javljalnik signali jav. Vzorčenje, dva praga alarm ali napaka

Parametri signali cepitev signalov algoritmi nevarnost ali ocena

Izračun

signali takoj stanja dinam spreminjanje parametrov

Komb.javljalnik

Sistem vezave adresabilnega analognega požarnega javljanja:

Avtomatska gasilna naprava, priključena na požarno alarmno centralo

Sprinkler

Sprinklerjeva ventila gašenje po prekoračitvi temperature

Barva tekočine v ampuli - temperaturaoranžna 57 0C rdeča 68 0Crumena 79 0Czelena 93 0Cmodra 141 0Cvijolična 182 0Cčrna 227 0C

črna 260 0C

Učinkovitost gasilnih sredstev glede na čas gorenja

Flashover-zagori vse gorljivo

področja tveganja in pokritost z dimnimi javljalniki

3 visoko tveganje, 2, 1 nizko tveganje

oddajniki in sprejmniki IR namestitev optičnih dimnih javljalnikov reflektorji

širjenje dima, toplote in sevanje

Eksplozijska zaščita

Vnetljivi plini, prah in pare, pomešane z zrakom, pod določenimi pogoji lahko ustvarijo eksplozijo. Eksplozija je hitro gorenje.Utekočinjeni naftni plin UNP sestavlja 35 % propana in 65 % butana. Predpisi dovoljujejo polnjenje v jeklenke do 80 % volumna. UNP je 1,5 do 2 krat težji od zraka. V prostorskem razmerju z zrakom je eksploziven v območju 3 % do 9 %. Tlak v jeklenkah pri sobni temperaturi je 6,6 bara, jeklenka pa je preizkušena na 25 barov. UNP dodajamo odorant-smrdljivec, da ga ljudje hitreje zavohajo. Zemeljski plin metan se dobavlja po plinovodih. Je lažji od zraka. Pri zgorevanju se porablja kisik, nastaja CO2 , voda in toplota.

Človek potrebuje za življenje med 17 % in 24 % kisika v zraku, zato je potrebno v zaprtih prostorih poskrbeti za dovod svežega zraka in odvod dimnih plinov. Zrak je sestavljen približno iz 21 % kisika, 78 % dušika in 1 % drugih plinov.

Simptomi pomanjkanja kisika:21 % jih ni17 % hitreje dihamo, otežena koordinacija mišičja12 % vrtoglavica, glavobol, hitra utrujenost 9 % nezavest 6 % smrt zaradi pomanjkanja kisika v nekaj minutahOgljikov monoksid CO je brezbarven strupen plin, brez vonja in okusa. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju organskih snovi, kot so bencin, zemeljski plin, kurilno olje, propan-butan, premog, drva, tobak itd. CO je le neznatno lažji od zraka. V prostoru se pomeša z zrakom in je prisoten vsepovsod. Ogljikov monoksid CO se veže s hemoglobinom Hb v krvi podobno kot kisik, in sicer ena molekula CO na en atom

železa. Vendar se veže dosti lažje, pri tem nastane karboksihemoglobin COHb. Razpolovni čas za karboksihemoglobin COHb, ki blokira transport kisika po krvi, je pet do šest ur. Po tem času se v krvi zniža na polovično vrednost. Pri visoki koncentraciji CO v vdihanem zraku nastopi nevarnost že po nekaj vdihih. Približno 0,5 % volumna CO v zraku deluje smrtno v zelo kratkem času, 0,3 % deluje smrtno približno v dveh urah izpostavljanja.

Kadilci imajo v krvi povečano koncentracijo COHb. Pri inhalaciji je v vdihanem zraku povprečno 0,04 % (400 ppm) CO. Podatki kažejo, da je bila pri povprečnem kadilcu najmanjša koncentracija COHb 2,3 %, največja pa 12 %, doslej najvišja koncentracija pa je bila izmerjena 21 %. Pri nekadilcih je povprečna koncentracija COHb 1,5 %.

Simptomi pri različnih koncentracijah COHb:Nobenih posebnih simptomov (kadilci) 0-10 %. Nobenih posebnih težav, le pri naporih (hudi kadilci) 10-15 %. Pri mirovanju ni težav, omotica pri naporih, glavobol, razširjene kapilare 15-25 %.Glavobol, omedlevica, nemiren pulz, razdražljivost, težja presoja, težave z vidom pri 25-35 % COHb v krvi.Težke motnje zavesti, omedlevica, sunkovito dihanje, povišan utrip, kolaps, smrtno nevarno v daljšem obdobju 45-55 %.Trzavica, ohromelost dihanja 55-65 %.Neposredna smrtna nevarnost nad 65 % COHb v krvi.

Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred ogljikovim monoksidom je odstranitev vseh virov CO iz zaprtih prostorov.

Simptomi in posledice vdihovanja CO so odvisni od koncentracije CO v vdihnjenem zraku, trajanja vdihovanja in splošnega zdravja, fizične kondicije ter starosti osebe:

Konctr. CO čas simptomi 30 ppm 8 ur mejna vrednost za poklicno izpostavljenost CO, 200 ppm 2-3 ure rahel glavobol, utrujenost, slabost, vrtoglavica, 400 ppm 1-2 uri hud glavobol, močnejši ostali simptomi, po 3urah ogr.življenje, 800 ppm 45 min. vrtoglavica,, slabost, krči, po 2 urah nezavest, 2-3 ure smrt, 1600 ppm 20 min. glavobol, vrtoglavica, slabost, smrt v 1 uri, 3200 ppm 5-10 min. glavobol, vrtoglavica, slabost, smrt v 1 uri, 6400 ppm 1-2 min. glavobol, vrtoglavica, slabost, smrt v 25 do 30 minutah,12800 ppm 1-3 min. smrt

Plinski grelniki, ki imajo dimovodno napeljavo, zrak pa zajemajo iz prostora vgradnje trošila ter so tako od njega odvisna, so lahko nameščena v prostorih z najmanj enimi vrati ali oknom na prosto in skupno prostornino najmanj 4 m3 na 1 kW skupne nazivne moči naprave, ki obenem ne sme presegati vrednosti 35 kW. Naprava lahko zajema potreben zgorevalni zrak tudi preko kanala iz sosednjega prostora ali pa preko prezračevalne rešetke za dovod zunanjega zraka.

Rešetke na vratih vmesnih prostorov morajo biti enake ali večje od 150 cm2.

Če je prostorski volumen manjši od 1 m3 na 1 kW nazivne toplotne moči ( v danem primeru je prostornina predsobe 6,8 m3 in toplotna moč plinskega grelnika 18 kW) priporočajo dve rešetki velikosti 150 cm2.

Dimniki, ki zagotavljajo dovod svežega zraka neodvisno od zraka v stanovanjih, so v LAS-Luft-Abgas-System izvedbi, ki dovaja izgorevalni zrak po zunanjem delu dimniške tuljave, dimne pline pa odvaja po notranjem delu tuljave dimnika.

Pri plinih uporabljamo naslednje instrumente: eksplozimeter, ki nas opozori na nevarno količino gorljivega plina v prostoru, oksimeter, ki meri količino kisika v prostoru in toksimeter, ki zaznava strupene pline.Plinsko zračna mešanica se giblje od 0 % do 100 %. Eksplozija lahko nastane med spodnjo SEM (LEL-Lower Explosive Limit) in zgornjo mejo eksplozivnosti ZEM (Upper Explosive Limit). Do SEM ni gorenja. Nad ZEM lahko pride le do gorenja.

Eksplozijska koncentracija acetona v zraku 2,5 - 13 %, etra 1,7 - 36 %, etilnega alkohola 3,5 - 15 %, žveplovega ogljika 1,0 - 60 %, bencina 2,1 - 4,9 %, petroleja 2,0 - 3 %, acetilena 1,5 - 82 %, amonijaka 1,5 - 82 %, butana 1,5 - 8,5 %, propana 2.1 - 9.5 %, ogljikovega monoksida 12,5 - 74 % in vodika 4,1 - 74,2 %.

Maksimalna temperatura ohišij naprav po SIST IEC 60:T6 – 85 0C, T5 – 100 0C, T4 – 135 0C, T3 – 200 0C, T2 – 300 0C in T1 – 450 0C.

Samovžigna temperatura ogljikovega disulfida je 90 0C, etil acetat in etil eter se sama vžgeta pri temperaturi nižji od 200 0C.

Ohišja naprav v eksplozijsko nevarni atmosferi morajo zdržati notranjo eksplozijo brez poškodb.Nalepka na napravi Ex pomeni, da je naprava zaščitena pred eksplozijo pod pogoji, ki sledijo tej oznaki. Oznaka EEx pomeni, da ustreza evropskim standardom.

Merilniki prisotnosti in koncentracije plinov

V prostorih , kjer lahko uidejo strupeni ali vnetljivi plini, je potrebno merjenje pred vstopom ali trajno, če gre za stalno obratovanje. Pomembno je, da javljalnike plina namestimo na mesta, kjer pričakujemo puščanje ali kopičenje plina, saj je specifična teža nevarnih plinov različna. Javljalniki plina zaradi gretja porabijo precej električne energije, kar je pomembno pri načrtovanju rezervnega napajanja ob izpadu omrežne električne energije 220 V. Za postavitev objektov in zaščito pred požarom, eksplozijo in zastrupitvijo je potreben strokoven projekt. Pri spremembi namena prostorov oziroma spremembi tehnologije ali uporabi druge vrste plina je potrebno to upoštevati pri spremembi varnostnih naprav in legi javljalnikov plina.

Senzor plina je element v javljalniku plina. Senzor je kemoelektrični element, ki pretvarja koncentracijo plina v proporcionalni električni signal. Javljalnik plina je elektronska nadgradnja senzorja. Javljalnik plina dovaja senzorju potrebno energijo, izhodni signal senzorja korigira glede na zunanjo temperaturo in pri določeni koncentraciji plina pretvori v signal alarma.

Oksidacija organskih plinov je možna samo od neke minimalne zmesi kisika in plina navzgor, kar se imenuje spodnja eksplozijska meja. To je res, kadar niso prisotni katalizatorji. V kolikor je prisoten katalizator, pride do oksidacije organskih plinov pri poljubno majhni koncentraciji plina. Katalizatorji so segrete kovine iz družine platine; to so platina, paladij, rutenij, iridij. Senzor za merjenje koncentracije plina sestoji iz segrete katalizatorske žice in elementa, ki meri temperaturo v bližini te žice ( NTC upor ). V čistem zraku je temperatura senzorja odvisna zgolj od intenzivnosti gretja katalizatorja in zunanje temperature. V kolikor je prisoten organski plin, ta ob katalizatorju zgoreva in povišana temperatura je sorazmerna koncentraciji plina. Temperaturo merimo s temperaturno spremenljivim uporom, tako da se povišana temperatura odraža kot nižja upornost merilnega upora. Različni katalizatorji in različna temperatura senzorja imajo vpliv na občutljivost za različne pline. En tip senzorja tako bolj reagira na metan, drugi na propan, itd. Ob tem znanju o senzorjih za meritev koncentracije plina na katalitičnem principu, nam je razumljivo obnašanje senzorja pri motečih vplivih. Senzor za merjenje metana je občutljiv na vse vrste organskih plinov in par. Res je, da je izrazito občutljiv na metan, reagira pa tudi na propan / butan, bencinske in alkoholne pare in razna organska topila. Dobra stran tega pojava je, da lahko izvedemo preizkus javljalnika za metan tudi s

propanom. Slaba stran so lažni alarmi, povzročeni z bencinskimi parami ali izparinami sveže barvanih cevi v kotlovnici.

Povišana temperatura v plinski kotlovnici vpliva na senzor enako kot prisotnost plina - oba vpliva spremenita upornost merilnega upora. Zaradi tega pojava mora biti v javljalniku vezje za kompenzacijo vpliva zunanje temperature. Javljalnik brez kvalitetne kompenzacije je tehnično neustrezen in se sploh ne bi smel vgrajevati. ODIS-ovi javljalniki plina imajo kompenzacijo v temperaturnem obsegu od -250C do +600C, jamčijo za temperaturno področje -100C do +400C. Pretirano visoke temperature ( nad 600 C ) povzročajo lažne alarme in skrajšajo življenjsko dobo javljalnika - dobesedno ga sežgejo. Katalizatorju v senzorju moramo zagotoviti gretje. To izvedemo kar s tokom, ki teče skozi katalizator. Poraba je približno 1,5W; to je za baterijsko napajanje veliko. Je največji porabnik v alarmnem sistemu za detekcijo plina. Gretje senzorja mora biti stabilizirano in neodvisno od napajalne napetosti, v nasprotnem primeru se to odraža v netočnosti delovanja sistema. Nekateri vplivi celo uničijo senzor. Sladkorni prah v zraku se useda na katalizator in ga prevleče s plastjo katrana. Tak senzor je neobčutljiv na plin. Brizg z WD40 aerosolom blokira senzor najmanj za en mesec. Dobra stran platinskih kovin je, da ne oksidirajo, zato grelec iz platinaste žice prenese nekajkratno preobremenitev z grelnim tokom brez uničujočih posledic. Katalizator se lahko zaradi preobremenitve stopi, zgori pa ne, zato redko odpove gretje senzorja. Skratka, popoln izpad senzorja je malo verjeten.

Katalitičen senzor je optimum med kvaliteto, zanesljivostjo, občutljivostjo in ceno za potrebe plinskih kotlovnic. Po celem svetu se za detekcijo organskega plina izven laboratorija uporablja naveden katalitični princip.

Poznamo veliko vrst plinskih senzorjev: termične (katalitične, termoprevodne, kalorimetrične), masne (QMB, SAW) in IR (dualni, utripajoči) in elektrokemične (tokovni, napetostni, prevodni), polprevodniški (uporovni, MOSFET, kapacitivni).

Pelistor – katalitični senzor

brez katalizatorja s katalizatorjem brez katalizatorja s katalizatorjem

povišana napetost

Zaradi kompenzacije temperature in vlage uporabljamo dva pelistorja. Referenčni pelistor je brez katalizatorja. Konstanten električni tok skozi oba pelistorja zagotavlja zahtevano temperaturo katalizacije. Temperatura oksidacije plina povzroči zvišanje temperature platinaste žice in poveča njeno upornost.

Opazovanje plina v območju IR spektra med 2 µm in 10 µm. Absorpcija: A=log (I0 / I) = ε c I I0 = intenzivnost sevanja, I = intenzivnost sevanja po križnem vzorcu, ε = koeficient molarnega » umiranja«, c = koncentracija plina

Vsak plin ima drugačno karakteristiko absorpcije IR setlobe po IR frekvenčnem spektru.

Elektrokemična metoda s tekočim ali gelastim elektrolitom

Polprevodni senzor

Občutljivost senzorja na posamezne pline glede na koncentracijo plina v ppmRs = Sensor resistance of displayed gases at various concentrations Ro = Sensor resistance in 300ppm ethanol

Vezje polprevodniškega senzorjaPolprevodnik (SnO2) je nameščen v notranjosti senzorja. Občutljivost senzorja SnO2 na posamezne pline nastavljamo s temperaturo

Optično-akustični javljalnik plina 1-IR izvor, 3-membrana, 5-plin, 6-mikrofon

Plinske molekule pulzno osvetljuje IR izvor preko filtra z določeno valovno dolžino. Sprememba pritiska v komori se spreminja zaradi molekul plina sinhrono s pulzi osvetlitve, kar zazna mikrofon.

različne povezave plinskih javljalnikov z alarmno centralo

Vstopna kontrola SIST EN 50133

Vstopi v varovane objekte so opremljeni z različnimi sistemi vstopne kontrole. Kartice omogočajo zaposlenim prost vstop do delovnega mesta, računalnik pa beleži tudi čas prisotnosti v objektu. Brezkontaktni sistemi nam omogočajo, da se s kartico približamo na razdaljo 10 do 80 cm odvisno od sprejemne antene. Aktivne kartice z vgrajeno baterijo lahko zazna sprejemna antena tudi na razdaljo nekaj metrov. Varnostnik se ob avtomatskem vstopu zaposlenih lahko bolj posveti obiskovalcem. Na vhodih namenjenim le zaposlenim lahko zamenjamo varnostnika z mehanskim sistemom posamičnega vstopanja, ki preprečuje vstop vsiljivcem. Zaradi možnosti

izgube ali kraje kartice je smiselno, da se poleg kartice delavec evidentira s svojo šifro na tipkovnici ob vratih.Bančni delavci pogosto pozabljajo, da je kartica v bistvu elektronski ključ, zato moramo kartico hraniti na mestih, ki so nedostopni strankam. Brezkontaktne kartice lahko nosimo pod oblačili, kar dobro zakrije način odpiranja prehodov v banki. Bralne plošče za zaznavo kartic morajo biti nameščene na naravni poti zaposlenih delavcev in na enaki višini po celotnem varovanem objektu.

Razpoznavni razred - Recognition klass:0- ni prepoznave (pritisk na gumb, kontakt, javljalnik gibanja),1- shranjena informacija temelji na pass-word-u, osebna in ustvarjena številka),2- znak ali biometrični vzorec(ID kartica, prstni odtis, koda) in3- znak ali biometrični vzorec in shranjena informacija, 3- kombinacija znaka in biometričnega vzorca.

Razvrstitev dostopa – Access clasification:1- razred A: ni časa ali vpis pristopa,2- razred B: pristopno mesto s časom in vpisom namena in

pod-razred Ba s časom brez logging funkcij.

Razred 1: Razmerje med številom različnih kod in številom identificiranih uporabnikov 1000:1. V sistemu naj bo 10.000 različnih številk.Razred 2: Unikatna identifikacija uporabnika. 1.000.000 kombinacij.False acceptance rate ne večji od 0,01 %, fase rejecting rate manj kot 1 %.Razred 3: Najmanj 10.000 uporabnikov, tamper detection, nepravilno odprta vrata, predolgo odprta vrata, javljanje v maksimalno 10 s.

SIST EN 50133-1:1999/A1:2003 določa zahteve glede vpliva okolja.

SIST EN 50133-2-1:2001 določa zahteve za posamezne sklope:okoljski razred I in II izvedba ohišja IP 30, III IP 32 in IV IP 34.Po standardu SIST EN 50102:okoljski razred I, II in III izvedba ohišja IK 04 in IV IK 06.

SIST EN 50133-7: 2000 opredeljuje uporabo pristopne kontrole.

Sistemi biometrične vstopne kontrole in sistemi z dodatno tajno kodo onemogočajo zlorabo najdene ali ukradene kartice.

Fiziološke biometrične metode so:

- prepoznava vzorca papilarnih linij prsta,

- prepoznava obraza (vidni spekter),

- termografska prepoznava obraza in drugih telesnih delov,

- prepoznava očesne šarenice,

- prepoznava očesne mrežnice,

- prepoznava geometrije roke (od prstov do zapestja),

- prepoznava zunanjega ušesa (uhlja),

- prepoznava vzorca papilarnih linij dlani,

- prepoznava žilne slike roke,

- prepoznava nohta.

FAR(False Acceptance Rate) – Delež napačnih odobritev threshold-prag ujemanja

FRR (False Reject Rate) – Delež napačnih zavrnitev

EER (Equal Error Rate) – Stopnja enake napake

čitalec prstnih linij, čitalec kartic, električna ključavnica zaposleni in obiskovalci

Terminal box videofon

LAN omrežje230V

Elektronska zaščita blaga - Electronic Article Surveillance EAS

1. zvočno magnetna ( acousto-magnetic)

2. magnetna oziroma elektromagnetna (EM)

3. radijsko frekvenčna RFID

4. frekvenčni delilnik RFID

5. mikrovalovna RFID

Radijsko frekvenčni RFID

Oddajnik oddaja spremenljiv RF (med 7.4 in 8.8 MHz) na območju, kjer želimo zaznati

aktivno varnostno etiketo. Ob resonanci z nihajnim krogom, sprejemna antena ob vratih

zazna signal etikete.

Mikrovalovni sistem

Rentgen

Rentgenska posnetka prikolice

Kvalitetni posnetki in uspešnost carine so za 30 % zmanjšali promet na mejnem prehodu. Sedaj opravljajo preglede le občasno in pred fizičnim pregledom tovora.

Rentgen za pregled predmetov in neznanih snovi v prtljagi

S klasičnim rentgenskim aparatom vidimo silhuete predmetov v notranjosti prtljage. S posebnim dodatkom lahko označimo neznan predmet, nanj usmerimo rentgenski žarek, ki se v različnih snoveh različno odkloni (rentgenska difrakcija).

Podobno, kot s pomočjo rentgenske difrakcije, ugotavljamo lastnosti kristalov za različne nevarne snovi dobimo različne diagrame odklona rentgenskih žarkov. Namesto filma za prepoznavo pri neznanih snoveh uporabljamo detektorje odklona in intenzitete rentgenskih žarkov.

Diagram za eksploziv TNT je v bazi podatkov rentgenske naprave, ki ob zaznavi nevarne snovi opozori operaterja.

3D

body scaninig

Naprava oddaja šibke rentgenske žarke pod kotom na osebo. Rentgenski žarki prodrejo oblačila in se odbijejo od telesa in skritih predmetov. Računalnik lahko spremeni sliko tako, da je operaterju slika bolj naravna. Naprava zavzame precej prostora, saj je potrebno proti osebi usmeriti rentgenske žarke iz večih točno določenih oddaljenosti ter analizirati odbite rentgenske žarke na točno določenih oddaljenostih. Poleg nevarnih predmetov lahko ugotovimo velikost in mere posamezne osebe in skritih predmetov.

Žal detektorji kovin ne zaznajo vseh nevarnih predmetov. Delujejo na principu dveh nihajnih krogov, ki ob prisotnosti kovine povečajo vpliv enega nihajnega kroga na drugega in sprožijo alarm. Sodobna teroristična sredstva so pogosto keramični noži, orožje in eksplozivna telesa z relativno malo kovinskih delov. Prav tako kovinski dodatki na drugi strani v obuvalih, zadrgah, pasovih, kovancih, urah, očalnih okvirjih in v okraski motijo hiter pretok ljudi.

Video nadzor

SIST EN 50132-1:2010 Nadzorni sistemi CCTV za uporabo v aplikacijah varovanja – 1.del: Sistemske zahteve deli nadzorne sisteme v štiri varnostne razrede.Low probability –nizka verjetnost in high consequences- velike posledice 2. ali 3.varnostni razred, velika verjetnost in velike posledice 4., nizka verjetnost in majhne posledice 1. in velika verjetnost in majhne posledice 2. ali 3.varnostni razred.

Archiving and backup 1 2 3 4Authentication of every single image and image sequence XAn automatically scheduled backup of alarm image data XA backup of alarm image data by manual request X XVerify the successful image backup X X

System logsThe system shall log with time stamp (data and time), event, sorce 1 2 3 4Alarms - X X XTamper - - X XVideo loss and recovery from video loss - - X XPower loss - X X XEssential function failure and recovery from failure - X X X Fault messages displayed to the user - - - XSistem reset, start, stop - X X XDiagnostic actions (health sheck) - - - XExport, print/hardcopy incl. the image sorce identifier, time rang - - X XUser log in and log aut at workstation, successfull and denied logins (lokal/remote) including reason of denial (wrong password, unknown user, exceeded accont) - - X Xchanges in authorisation codes - - X Xcontrol of functional cameras - - X Xsearch for images and replay of image - - X Xmanual changes of recording parameters - - X Xalarm acknowledge/restore - - X Xsystem configuration change - - X Xdate and time set and change with current time and new time - - X X

Monitoring of interconnectonsRepeatedly very the interconnection at regular intervals with max. of - - 30s 10sTry to re-establish a interconnection with following number of retries before notification - - 5 2notify the operator after failure of an interconnection latest after - - 180s 30s

Temper detectionEquipment tamper to such equipment as defined in the OR - - X XVideo loss - X X XIf an image capturing device no longer includes the entire specified of wiew - - X X

Deliberately obscuring or blinding of the image device range - - X Xthe substitution of any video data at image sorce, interconnect.or handling - - X Xsignificat reduction of the contrast of the image - - X XLevel of access 1 2 3 4System configuration - - X X Change individual authorisation codes - X X XAssign and delete level 2 users and authorisation codes - - X XRestoration to factory defaults - - X XUpgrading of system - - X XStart / stop CCTV system or component - - X XX permitted - not permitted

Authorisation code requirements 1 2 3 4Logical authorisation key differ - >10.000 >100.000 >1.000.000Phisical authorisation key differ - > 3.000 > 15.000 > 50.000

Data access 1 2 3 4View live images and data X X X X View stored images and data, if recordings are available - X X XView information about storage, if storage is part of the CCTV system - X X XPrint and save video data - X X XExporting of images and data - - X XDeletion of images and data (only with confirmation) - - X X

Access to system logs 1 2 3 4View system logs - X X XExporting from logs - - X XDeliting of logs - - X X

Access to system set-up Protection of access to system set-up 1 2 3 4 Configuration & set-up - - X XRecovery from system failure - - X XRecovery from tampering - X X X

Data labellingThe CCTV system shall uniquely label data byLocation (e.g. name of site) - X X X Sorce like capturing device (e.g. camera number) - X X XData and time X X X XData and time in UTC including off set for local time - - - X

SIST EN 50132-5-1:2012 General video transmissiion performance requirementsVideo prenos - Splošne zahteve za zmogljivost prenosa

Time service accoracy for video transport stream: T1 T2 T3 T4Time service accuracy for transport stream (ms) 80 40 5 1

Interconnection-Timing requirements Video transmission devices shall have maximum:Initial connection time for every new video stream request of:Razred I1 - 2000, I2 - 1000, I3 - 500, I4 - 250 (ms)NOTE: In RTSP ( Rial Time Streaming Protocol) Multicast stream and I-Frame request optimizes this connection time. Video transmission network requirements-Video transmission devices in a shared

network shall offer means to configure C1 C2 C3 C4The maximum bandwidth of video stream for every video channel - - X XFor all available video strems of a single device - - X XOr number of video stream to all client devices in the network - - X X

Video transmission devices in a shared network shall offer means to:P1 P2 P3 P4Prioritize certain stream over others, e.g. stream for recording or alarms over live image streams - - X Xprioritize certain users over others, e.g. for PTZ(Pan-Tilt-Zoom)control - - X X

Performance requirem. video streaming and stream dispalay: S1 S2 S3 S4Max. loss (ppm) 240 120 60 30Max.one-way latency live stream (incl. Encording, networking, decoding, display) (ms) 600 400 200 100Max.trick play (pause, single step,…) (ms) 400 200 200 100Round-trip latency incl. visualisation & control like PTZ 700 500 300 200Round-trip latency inc. Visualisation & control like PTZ whenmoving objects need to be monitored and tracked 650 450 250 150

Video stream network packet jitter M0 M1 M2 M3 M4Max.peack-to-peack RTP packet jitter (ms) - 160 80 40 20

Monitoring of interconnections 1 2 3 4Max.permitted duration of device unvailability (s) - - 180 30Max.detection time for live signal loss (s) - 8 4 2 3. in 4. varnostni razred morata imeti data backup, ki se izvrši na ročni ukaz s potrditvijo uspešnega shranjevanja in morata imeti tamper–nepooblaščen vdor varovanje. 4. varnostni razred zahteva nadzor nad funkcionalnostjo kamer in sporočila uporabniku. Nadzor nad internimi zvezami je pri 3. varnostnem razredu na 30 s, pri 4. varnostnem razredu pa na 10 s. Obvestilo o motnji pošlje 3. varnostni razred po 5. poskusih povezave, 4. pa po dveh. Naprava obvesti o napaki operaterja 3. varnostnega razreda po 180 s, 4. varnostnega razreda pa že po 30 s. 4. varnostna stopnja javlja zamenjavo podatkov v slikah, povezavah ali postopkih in pomembno zmanjšanje kontrasta v sliki.

Določen je dostop v 3. in 4. varnostni razred in dostop do sistemskega vpisa in do zagona sistema video nadzora. Časovna sinhronizacija je +/- 10 s UTC-Coordinated Universal Time. 4.Operating a fail-safe storage or switching automaticaly over from one storage media to an other in case of storage failure(RAID5, continuousmirror).

Replaying an image from storage with maximum storage:Time after the incident or actual recording of: 1 -, 2 -, 3 - 2 s, 4 - 1 s.

SIST EN50132-5-2:2012 5.2 del: Video prenos IP

Security of RTSP (Real Time Streaming Protocol) sessions: grade 1 grade 2 grade 3 grade 4session identifier length optional 8 octets 16 octets 32 octets

RTSP session typically of a VT client creating one or more RTP sessions (SET UP) with a VT server, starting the stream with PLAY or RECORD, and closing the RTSP.

Varnostniki uporabljajo videonadzorne sisteme in vodijo evidenco obiskovalcev na varovanem območju. Imetnik licence mora na vidnem mestu označiti, da se opravlja videonadzor varovanega območja na mestu, da seznani posameznika najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Zakon o varovanju osebnih podatkov (Ur.list RS,št.86/04) zahteva, da obvestilo vsebuje naslednje informacije: 1.da se izvaja videonadzor, 2.naziv izvajalca in 3.telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Javni in zasebni sektor lahko izvajata videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih prostorov ali, če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Posnetki se hranijo eno leto. Zbirka osebnih podatkov po tem členu vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema

Sistemi za opazovanje in arhiviranje posnetkov so uspešna nadgradnja alarmnih naprav. Veliko jih deluje kot alarmna naprava, saj s senzorjem spremembe v določenem delu slike lahko sprožijo alarm. Digitalna obdelava posnetkov nam omogoča dokumentiranje slik tudi tik pred sproženim alarmom, kar je ugodno za rekonstrukcijo in prepoznavo storilcev. Prenos digitalnega video signala preko telefonskega omrežja,

mobilne telefonije in interneta omogoča nadzor iz oddaljenih centrov. Kamere naj bodo postavljene do višine 2,4 m, da ne dobimo popačenj posnetkov oseb zaradi kota, pod katerim je kamera usmerjena v prostor in prepoznava ni več mogoča. Ločimo namembnost kamer : spremljanje situacije in prepoznava oseb in registrskih tablic.

Kamere naj bodo obrnjene stran od svetlobnih virov, da ne dobimo posnetih le silhuet storilcev. Naprave za shranjevanje slik v varovanih objektih morajo biti na storilcem nedostopnih mestih. Posnetke je potrebno dnevno pregledovati, da opazimo okvaro, poškodbo, spreminjanje lege ali zastiranje kamere. Prenos video signala v nadzorne centre povečuje strokoven nadzor nad tehničnim varovanjem in omogoča pregled posnetkov, čeprav je bil sistem v varovanem uničen. Sistem video-nadzora je potrebno popraviti, če ne moremo prepoznati oseb na posnetkih. Za delovanje video- nadzornega sistema potrebujemo zanesljivo električno napajanje. Pozorni moramo biti pri digitalnih sistemih, ki se po kratkem izpadu omrežne napetosti ne vklopijo ponovno avtomatsko. Nadzor nad kvaliteto posnetkov in dostop do naprave naj ima le pooblaščena oseba v varovanem objektu.

SIST EN 50132-7:2012 Alarmni sistemi – Nadzorni sistemi CCTV za uporabo v aplikacijah varovanja - 7.del: Način uporabe

Odzivanje video sistema 0 - 0,2 s je optimalno. Od 0,2 s - 0,5 s je zakasnjeno, od 0,5 s - 2 s je močno zakasnjeno. Odziv po več kot 2 s je nesprejemljiv.

Nadzor množice ne manj kot 5 % velikosti slike (ali več kot 80 mm za pixel).Za detekcijo osebe ne manj kot 10 % velikosti slike ( ali več kot 40 mm za pixel).Za opazovanje osebe ne manj kot 25 % velikosti slike ( ali več kot 16 mm za pixel).Za prepoznavo osebe ne manj kot 50 % velikosti slike (ali več kot 8 mm za pixel).Za identifikacijo osebe ne manj kot 100 % velikosti slike (ali več kot 4 mm za pixel)Za identifikacijo osebe po SIST EN 50132-7:1997 120 % slike (ali 3,3 mm za pixel). .Za nadzor osebe ne manj kot 400 % velikosti slike (ali več kot 1 mm za pixel).

Video nadzorni sistemi morajo ustrezati standardu SIST EN 50132. Za zunanji ali notranji video nadzor se morajo uporabiti kamere z visoko resolucijo, z najmanj 460 linij horizontalne resolucije.

110X92=10120 točk 70X60=4200 60X52=31120 50X42=2100 40X33=1320 30X26=780 26X20=520

Standardni sistemi CCTV že dolga leta uporabljajo CIF format z 288 linij.VGA, NTSC ali PAL standard omogočajo 480 do 576 linij, vendar ima vsaka sika le polovico celotne ločljivosti in sta dve sliki med seboj prepleteni v smislu prikaza slike višje ločljivosti high-resolution. Hitrost prikaza slik se giblje od 2,5 slik/s do 35 slik /s pri HDTV 720p.HDTV High Definition TeleVision se pričenja pri 720 p-progressive scan, kar ustreza 720 linijam ločljivosti progresivnega zajemanja slike. Ker televizijske kamere uporabljajo prepletene slike za zmanjšanje migotanja, se je pojavil standard 1080i-interlaced s 1080 prepletenimi linijami. Nekatere mrežne televizijske postaje že uporabljajo HDTV standard. Za naslednjo generacijo televizijskega standarda se pričakuje tehnologija višja od 1080p, to je 1080 linij progresivnega zajemanja slike.Z zajemom celotnega polja v enem trenutku pridobimo tako imenovano progresivno sliko. Takšna slika ne pozna nazobčanih in pretrganih popačenj na gibajočih se objektih.

progresivno zajemanje slike prepleteno zajemanje slike

Z večjo ločljivostjo več pokrijemo: CIF-D4 VHS 352 X 288, VGA 640 X 480, PAL-D1 720 X 576, SVGA 800 X 600, HD redy 1024 X 768 = 786.432 piksel, HDTV 1920 X 1080 = 2,074 Mp, 1280 X 1024 = 1,3 Mp, 2024 X 1536 = 3Mp in XHD ekstrem high definition: 1600 X 1200 = 1,92 Mp ,1680 X 1050 =1,764 Mp, 1920 X 1200 = 2,304 Mp, 2024 X 1536 = 3,11 Mp , 2560 X 1440 = 3,686 Mp.

Konfiguracija CCTV

Naloga ponavljalnika HUB je, da signal, ki ga sprejme na enem vmesniku, ojača in obnovi ter preusmeri na preostale vmesnike. Pri tem pride do majhnih zakasnitev, zato je število ponavljalnikov v  omrežju omejeno. Ponavljalnik predstavlja najcenejšo povezavo med lokalnimi omrežji, ki pa tudi najmanj omogoča. Primerjamo ga lahko z uslužbencem, ki prebira sporočila, ki prihajajo po telefaksu, in naredi njihovo kopijo ter popravi neberljive dele.

Snemalna naprava video sistema mora biti nameščena v posebnem varovanem prostoru ali varnostni omari, do katerega imajo dostop samo za to pooblaščene osebe.

Prenos alarmnega signala

Tehnično varovanje objekta je lahko povezano z dežurnim mestom v objektu ali izven njega, od koder je mogoče intervenirati. Za povezavo lahko služi direktna povezava z dvema vodnikoma, avtomatski telefonski pozivnik, sistemi za prenos podatkov s stalnim nadzorom povezave, brezžične zveze in kombinacije prenosov. Stopnje varnosti so zelo različne zaradi hitrosti prenosa, količine podatkov in zanesljivosti delovanja. Pri varovanju oddaljenih objektov, kjer je čas prihoda intervencije relativno dolg, kaže dobro premisliti pred opustitvijo varnostne službe v objektu, ki lahko takoj ukrepa. Prenosne sisteme razvrščamo po SIST EN 50136-1:2012 v šest klasifikacij:

klasifikacija po času,

klasifikacija po največjem dovoljenem času prenosa,

klasifikacija po času sporočila o napaki,

klasifikacija po razpoložljivosti alarmnega prenosnega sistema,

klasifikacija po varnosti pred zamenjavo naprav in

klasifikacija po informacijski varnosti prenosa.

:

SP1, SP2, SP3, SP4, SP5, SP6, DP1, DP2, DP3, DP4

SP1 – SP6 temeljijo na eni ATP ATSS

DP1 – DP4 dodajo pri zavrnitvi alternativni ATPS

Transmission time SP1 DP4Aritmetična sredina vseh prenosov 120 s 10 s95 % vseh prenosov 240 s 15 sMaksimalni čas prenosa 480 s 30 s

Čas prenosa alarmnih sporočil v sekundahRazred D0 D1 D2 D3 D4

Aritmetična sredina vseh prenosov

Ni zahtev 120 60 20 10

95% vseh prenosov

240 240 80 30 15

Največji dovoljeni čas prenosa v sekundahRazred M0 M1 M2 M3 M4

Največji dovoljeni čas prenosa

Ni zahtev 480 120 60 20

Čas prenos sporočila o napaki sistema za prenos alarmaRazred T1 T1a T2 T3 T3a T4 T5 T6Največji dovoljeni čas prenosa

32 49 dni ur

25 ur

300 30min min

180 s

90 s

20 s

za objekte, ki nimajo ustrezne opreme za razred T2.

Minimalni standard za priklop objektov s protivlomnim sistemom.

Minimalni standard za aktivno protipožarno zaščito.

za objekte s podpornim sistemom v omrežju GSM.

za objekte s podpornim sistemom z IP modemom.

TUS, Infranet.

Sistem za prenos alarmnega signala po varnosti pred zamenjavo naprav

Razred

Zaščita pred nepooblaščeno zamenjavo posamezne naprave alarmnega sistema s podobno napravo v okviru prenosne poti sistema za prenos alarma

S0 Ni zahtev

S1 Zaznava zamenjave nadzorovane naprave alarmnega sistema z dodano identiteto ali naslovom v vseh prenesenih sporočilih na prenosni poti.

RazpoložljivostRazred A

0A1 A2 A3 A4 A4a

Razpoložljivost v kateremkoli 12- mesečnem obdobju

- 97% 99,3%

99,5%

99,8% 99,9 %

Mesečna razpoložljivost

- 75% 91% 95% 98,5% 99,3 %

S2 Zaznava zamenjave nadzorovane naprave alarmnega sistema sa) kodiranjem identitete ali naslova v vseh prenesenih sporočilih na prenosni

poti,b) potrditvijo nadzorovane naprave alarmnega sistema z dodano različno in

prikrito kodo za vsako povezano napravo alic) druge zahteve, ki jih opredeli proizvajalec.

Potrditev naprave vedno zahteva zadostno število ključev, ki zagotavljajo vsaki povezani napravi različno kodo. Razpon identitete v S2 ne sme biti manj kot 250 različnih naslovov.

Sistem za prenos alarmnega signala po varnosti informacij v prenosu

Razred Zaščita informacij, ki se prenašajo s sistemom za prenos alarma

I0 Ni zahtev

I1 Zaščita pred nepooblaščenim branjem informacij v prenosu (to se lahko zagotovi s kodiranjem).

I2 Zaščita pred nepooblaščeno spremembo informacij v prenosu (to se lahko zagotovi s kodiranjem ali kriptografskim potrdilom).

I3 Zaščita pred nepooblaščenim branjem in spremembo informacij v prenosu.

Kodirni algoritmi morajo zagotavljati, da se pri sinhronih sistemih za prenos alarma vzorec podatkov katerihkoli zaporednih 100 bitov ne ponovi v okviru 10.000.000 zaporednih bitov, pri asinhronih sistemih pa se vzorec podatkov katerihkoli zaporednih 100 bajtov ne sme ponoviti v okviru 1.000.000 zaporednih bajtov.

Sistemi za prenos alarmnih signalov omogočajo prenos alarmnih signalov iz varovanih objektov do varnostno nadzornega centra VNC v skladu s serijo standardov SIST EN 51136 in SIST IEC 60839-5. Na osnovi teh standardov delimo prenosne sisteme v 4 razrede (grade).Sistemi za prenos alarmnih signalov glede na lastnosti

Varnostna stopnja(klasifikacija sistema tehničnega varovanja

po standardih)

Zahteve prenosa na VNC II. kategorije z licenco;

Zahteva po rednem pregledu sistema varnostne firme z licenco;

Ni Lastna izdelava, montaža brez licenciranega podjetja

1 D0, M0, T2, A0, S0, I0;

pregled 1× letno

2 D2(D1), M2(M1), T3, A2(A1), S0, I0;

pregled 1× letno

3 D3(D2), M3(M2), T5(T4), A3(A2), S1, I2;

pregled na ½ leta

4 D4(D3), M4(M3), T6(T5), A4(A3), S2, I3;

pregled na ½ leta

Klasifikacija sistemov za prenos alarma ATS, EN 50131-1:2007

Avtomatski sistemi prenosa alarma

Čas prenosa sporočila

Najdaljši čas prenosa sporočila

Čas prenosa sporočila napake

Varnost zamenjave sklopov sistema

Varnost informacij

ATS 1 D1 120 s M1 480 s T2 25 ur S0 I0ATS 2 D2 60 s M2 120 s T2 S0 I0ATS 3 D2 M2 T2 S1 I1ATS 4 D2 M2 T3 300 min S1 I2ATS 5 D3 20 s M3 60 s T4 180 s S2 I3ATS 6 D4 10 s M4 20 s T6 20 s S2 I3

Infranet bi ustrezal ATS 4 - D4, M4, T6, A4, S1(inkripcija ni vključena), S2a(inkripcija je vključena) in I2.