tehniČna dokumentacija za informacijsko · pdf fileinformacijska podpora postopkom .....65...
TRANSCRIPT
Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana T: 01 478 48 00
F: 01 478 48 34
www.gu.gov.si
Številka: 43000 - 21 / 2017 - 7
Datum: 29. 9. 2017
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA
ZA INFORMACIJSKO PODPORO
NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA
IN GRADITVE OBJEKTOV
2
KAZALO:
1. UVOD............................................................................................................................................................ 7
1.1. Ozadje naročila ......................................................................................................................................... 7
1.2. Namen naročila ......................................................................................................................................... 7
1.3. Predmet naročila ....................................................................................................................................... 8
1.4. Pravne podlage ......................................................................................................................................... 8
1.4.1. Veljavna zakonodaja ......................................................................................................................... 8
1.4.2. Zakonodaja v pripravi ........................................................................................................................ 9
2. OBSTOJEČE STANJE .................................................................................................................................10
3. SPLOŠNE ZAHTEVE ...................................................................................................................................11
3.1. Zagotavljanje skladnosti z zakonodajo .......................................................................................................11
3.2. Skladnost z direktivo INSPIRE ..................................................................................................................11
3.3. Elastičnost razvoja ....................................................................................................................................11
3.4. Integracija z zunanjimi sistemi, uporaba skupnih gradnikov in horizontalnih funkcij ter zbirk podatkov ..........11
3.4.1. Integracija s sistemi za podporo delu z dokumentarnim gradivom.......................................................12
3.4.2. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – delujoči .......................................................................12
3.4.3. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – v razvoju .....................................................................16
3.4.4. Uporaba zbirk podatkov ....................................................................................................................17
3.5. Enotna prijava ..........................................................................................................................................18
3.6. Hramba podatkov .....................................................................................................................................18
3.7. Upravljanje z metapodatki .........................................................................................................................19
3.8. Kompatibilnost z najbolj razširjenimi brskalniki ...........................................................................................19
3.9. Hramba in obdelava osebnih podatkov ......................................................................................................19
3.10. Grafična podoba / uporabniška izkušnja ................................................................................................19
3.11. Dostopnost (slabovidni, naglušni, gluhi) .................................................................................................20
3.12. Odprtost, nadgradljivost, razširljivost .....................................................................................................20
3.13. Večjezičnost .........................................................................................................................................21
3.14. Okolja za vzpostavitev ..........................................................................................................................21
4. SKUPNE FUNKCIONALNE ZAHTEVE .........................................................................................................22
4.1. Upravljanje z uporabniki ............................................................................................................................22
4.2. Upravljanje s postopki ...............................................................................................................................22
4.3. Upravljanje s strukturami gradiv ................................................................................................................23
4.4. Upravljanje s šifranti .................................................................................................................................23
4.5. Upravljanje s predlogami dokumentov .......................................................................................................24
4.6. Nadzor nad delovanjem sistema ...............................................................................................................24
4.7. Napredne analize nad podatki ...................................................................................................................24
4.8. Obveščanje uporabnikov ...........................................................................................................................24
5. FUNKCIONALNE ZAHTEVE ENOTNE VSTOPNE TOČKE ...........................................................................25
5.1. Nameni in cilji ...........................................................................................................................................25
5.2. Uporabniki ................................................................................................................................................25
5.2.1. Enotna prijava ..................................................................................................................................26
5.2.2. Dostop do uporabniškega računa ......................................................................................................26
5.3. Upravljanje EVT........................................................................................................................................26
5.3.1. Upravljanje z uporabniki....................................................................................................................26
5.3.2. Upravljanje s šifranti .........................................................................................................................26
5.3.3. Nadzor nad delovanjem sistema .......................................................................................................26
5.3.4. Obveščanje uporabnikov ..................................................................................................................26
5.4. Funkcijske ravni EVT ................................................................................................................................26
5.4.1. Vsebine predstavitvene ravni ............................................................................................................27
5.4.2. Integracijska raven ...........................................................................................................................31
5.4.3. Sodelovalna raven ............................................................................................................................33
6. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA EPLAN ............................................................................................35
6.1. Uvod ........................................................................................................................................................35
6.1.1. Strateški cilji .....................................................................................................................................35
3
6.1.2. Ključni akterji ....................................................................................................................................36
6.1.3. Konceptualna zasnova sistema ePlan ...............................................................................................37
6.2. Upravljanje sistema ..................................................................................................................................38
6.2.1. Upravljanje z uporabniki....................................................................................................................38
6.2.2. Upravljanje s postopki.......................................................................................................................38
6.2.3. Upravljanje s strukturami gradiv ........................................................................................................38
6.2.4. Upravljanje s šifranti .........................................................................................................................38
6.2.5. Upravljanje s predlogami dokumentov ...............................................................................................38
6.2.6. Nadzor nad delovanjem sistema .......................................................................................................38
6.2.7. Napredne analize nad podatki ...........................................................................................................38
6.2.8. Obveščanje uporabnikov ..................................................................................................................38
6.2.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov ....................................................................................38
6.3. Priprava in sprejemanje prostorskih aktov ..................................................................................................39
6.3.1. Podpora pripravi prostorskih aktov ....................................................................................................39
6.3.2. Upravljanje in dostop do podatkov (procesno okolje) .........................................................................40
6.3.3. Integracijska komponenta .................................................................................................................45
6.4. Dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov ...........................................45
6.4.1. Skupen pregled osnovnih podatkov o prostorskih aktih ......................................................................45
6.4.2. Pregled podatkov prostorskega akta .................................................................................................45
6.4.3. Iskanje po podatkih...........................................................................................................................47
6.4.4. Prikaz statistik ..................................................................................................................................48
6.4.5. Napredne uporabe ...........................................................................................................................48
6.5. Zagotavljanje in ohranjanje podatkov .........................................................................................................48
6.5.1. Vzpostavitev začetnega stanja ..........................................................................................................49
6.5.2. Začasno vzdrževanje ........................................................................................................................50
6.5.3. Urejanje podatkov ............................................................................................................................51
6.6. Izdelava spremljajoče dokumentacije ........................................................................................................51
7. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA EGRADITEV ...................................................................................53
7.1. Uvod ........................................................................................................................................................53
7.1.1. Strateški cilji .....................................................................................................................................53
7.2. Konceptualna zasnova sistema eGraditev .................................................................................................54
7.3. Podatkovna zasnova sistema eGraditev ....................................................................................................56
7.4. Nadgradnja sistema za evidentiranje upravnih aktov ..................................................................................56
7.5. Upravljanje sistema ..................................................................................................................................57
7.5.1. Upravljanje z uporabniki....................................................................................................................57
7.5.2. Upravljanje s postopki.......................................................................................................................58
7.5.3. Upravljanje s strukturami gradiv ........................................................................................................58
7.5.4. Upravljanje s šifranti .........................................................................................................................58
7.5.5. Upravljanje s predlogami dokumentov ...............................................................................................58
7.5.6. Nadzor nad delovanjem sistema .......................................................................................................58
7.5.7. Napredne analize nad podatki ...........................................................................................................58
7.5.8. Obveščanje uporabnikov ..................................................................................................................58
7.5.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov ....................................................................................58
7.6. Povezovanje z informacijskimi sistemi in podatkovnimi viri .........................................................................59
7.6.1. Povezovanje s sistemom »UJP e-Plačila« .........................................................................................60
7.6.2. Povezovanje z nepremičninskim sistemom ........................................................................................60
7.6.3. Povezovanje s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom ...............................................60
7.6.4. Povezovanje s skupnim distribucijskim okoljem prostorskih in nepremičninskih podatkov ....................61
7.6.5. Vzpostavitev podsistema za evidentiranje pristojnosti soglasodajalcev ...............................................62
7.6.6. Vzpostavitev zbirke pristojnosti upravnih enot ....................................................................................63
7.6.7. Vzpostavitev opozorilnega sloja nelegalnih in neskladnih gradenj.......................................................63
7.6.8. Povezovanje z drugimi registri ..........................................................................................................64
7.6.9. Povezovanje z informacijskimi sistemi pristojnih soglasodajalcev ter s sistemom za odmero
komunalnega prispevka na pristojni občini .........................................................................................................64
7.6.10. Povezovanje s sistemi za dolgoročno hrambo elektronskih dokumentov .............................................65
4
7.7. Informacijska podpora postopkom .............................................................................................................65
7.7.1. Postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij ..........................................................................67
7.7.2. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ...................................................................................69
7.7.3. Postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja ...................................................................................70
7.7.4. Reševanje zadev na drugi stopnji ......................................................................................................71
7.7.5. Ključni uporabniki in deležniki ...........................................................................................................71
7.8. Zahteve v povezavi z zakonodajo v pripravi ...............................................................................................76
7.8.1. Gradbena parcela .............................................................................................................................76
7.9. Izdelava spremljajoče dokumentacije ........................................................................................................77
7.10. Dostop do podatkov o graditvi objektov .................................................................................................79
8. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA SPREMLJANJA STANJA PROSTORSKEGA RAZVOJA ................80
8.1. Namen .....................................................................................................................................................80
8.2. Nadgradnja obstoječega sistema...............................................................................................................80
8.3. Uporabniki ................................................................................................................................................80
8.4. Upravljanje sistema ..................................................................................................................................81
8.4.1. Upravljanje z uporabniki....................................................................................................................81
8.4.2. Upravljanje s šifranti .........................................................................................................................81
8.4.3. Nadzor nad delovanjem sistema .......................................................................................................81
8.4.4. Napredne analize nad podatki ...........................................................................................................81
8.4.5. Obveščanje uporabnikov ..................................................................................................................81
8.5. Vsebinske zahteve....................................................................................................................................81
8.5.1. Seznam kazalnikov...........................................................................................................................81
8.5.2. Infografika ........................................................................................................................................83
8.5.3. Interaktivni pregledovalnik tematskih kart ..........................................................................................83
8.5.4. Vmesnik za prenos podatkov ............................................................................................................84
8.6. Podatki .....................................................................................................................................................84
8.6.1. Pridobitev podatkov za izračun manjkajočih kazalnikov ali manjkajočih časovnih vrst in izračun
vrednosti kazalnikov ..........................................................................................................................................85
8.7. Primeri dobrih praks ..................................................................................................................................85
9. TEHNOLOŠKE ZAHTEVE ............................................................................................................................86
9.1. Vložitev zahteve za certifikacijo opreme po ZVDAGA pri Arhivu RS ............................................................86
10. IZVEDBA NAROČILA ..............................................................................................................................88
10.1. Načrtovanje ..........................................................................................................................................88
10.2. Razvoj (1. del) ......................................................................................................................................89
10.3. Razvoj (2. del) ......................................................................................................................................89
10.4. Uvajanje ...............................................................................................................................................89
10.4.1. Usposabljanje uporabnikov ...............................................................................................................89
10.4.2. Podpora naročniku ...........................................................................................................................90
10.5. Garancija..............................................................................................................................................91
10.6. Vzdrževanje in nadgrajevanje ...............................................................................................................91
11. NAČIN DELA NA PROJEKTU IN IZDELKI ...............................................................................................92
11.1. Način dela ............................................................................................................................................92
11.2. Izdelki ..................................................................................................................................................92
11.3. Dokončen prevzem ...............................................................................................................................92
11.4. Plačilna dinamika..................................................................................................................................93
11.5. Metodologija razvoja .............................................................................................................................93
11.6. Lokacija izvajanja .................................................................................................................................93
12. DOKUMENTI IN PRILOGE .......................................................................................................................94
5
KAZALO PREGLEDNIC:
Preglednica 1: SPIS 1.45, 4.0 (SRC Pisarniški informacijski sistem)........................................................................12
Preglednica 2: IMiS/ARChive .................................................................................................................................12
Preglednica 3: INSPIS ...........................................................................................................................................12
Preglednica 4: Centralna Varnostna shema – CVS .................................................................................................12
Preglednica 5: Pladenj ...........................................................................................................................................13
Preglednica 6: IO modul ........................................................................................................................................13
Preglednica 7: Asinhroni modul..............................................................................................................................13
Preglednica 8: e-Plačila .........................................................................................................................................13
Preglednica 9: Izdajanje časovnih žigov SI-TSA .....................................................................................................13
Preglednica 10: Centralni sistem za avtentikacijo SI-CAS .......................................................................................14
Preglednica 11: SOVD ..........................................................................................................................................14
Preglednica 12: eUprava .......................................................................................................................................14
Preglednica 13: JEP - Jedro Elektronskih postopkov (zaledni sistem podjetniškega portala EPT).............................15
Preglednica 14: OPSI - Portal odprtih podatkov Slovenije .......................................................................................15
Preglednica 15: Centralni (strežniški) e-podpis (SI-CES) ........................................................................................15
Preglednica 16: MAXIMO Portal DRO storitev ........................................................................................................16
Preglednica 17: Centralno e-vročanje SI-CeV.........................................................................................................16
Preglednica 18: Aplikacijski nadzorni sistem (AP-NAR)...........................................................................................16
Preglednica 19: Razvid institucij javnega sektorja ...................................................................................................16
Preglednica 20: e-Dokumenti .................................................................................................................................17
Preglednica 21: Skupni podatkovni slovar ..............................................................................................................17
Preglednica 22: GURS – Distribucijsko okolje.........................................................................................................17
Preglednica 23: GURS – Produkcijsko okolje .........................................................................................................18
Preglednica 24: Elektronska zemljiška knjiga – eZK, eSodstvo ...............................................................................18
Preglednica 25: Najbolj razširjeni brskalniki (maj 2017) ...........................................................................................19
Preglednica 26: Predvidena okolja za vzpostavitev .................................................................................................21
Preglednica 27: Informativen prikaz akterjev po ključnih postopkih ..........................................................................40
Preglednica 28: Ključni postopki po veljavni zakonodaji na področju prostorskega načrtovanja ................................41
Preglednica 29: Krovni postopki po veljavni zakonodaji na področju graditve objektov .............................................67
Preglednica 30: Seznam uporabnikov, njihova vključenost v postopke na področju graditve objektov .......................72
Preglednica 31: Izvedba razvoja in implementacije po aktivnostih ...........................................................................88
Preglednica 32: Plačilna dinamika projekta ............................................................................................................93
KAZALO SLIK:
Slika 1: Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ...................................... 8
Slika 2: Podrobnejša delitev sistema ePlan s pripadajočimi funkcionalnostmi ..........................................................37
Slika 3: Aktivnosti v zvezi s podatki ........................................................................................................................48
Slika 4: Koraki vzpostavitve začetnega stanja podatkov ..........................................................................................50
Slika 5: Konceptualna zasnova sistema eGraditev ..................................................................................................54
Slika 6: Podrobnejša delitev sistema eGraditev s pripadajočimi funkcionalnostmi ....................................................55
Slika 7: Konceptualna zasnova zbirke podatkov o graditvi objektov .........................................................................56
Slika 8: Shematski prikaz in opis postopka plačevanja prek sistema UJP ................................................................60
Slika 9: Konceptualna zasnova zbirke pristojnosti soglasodajalcev ..........................................................................62
Slika 10: Krovni postopki podprti z elektronsko vlogo ..............................................................................................66
6
SEZNAM KLJUČNIH KRATIC, POJMOV IN OKRAJŠAV
ARSO: Agencija Republike Slovenije za okolje
CRP: Centralni register prebivalstva
DPA: Državni prostorski akt
DPN: Državni prostorski načrt pa ZPNačrt
DR: Davčni register
DZPGS: Direktorat za prostor, graditev in stanovanja
eGraditev: sistem, ki podpira procese na področju graditve objektov
ePlan: sistem, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja
EVT: enotna vstopna točka
GTZ: Generične tehnološke zahteve
GURS: Geodetska uprava Republike Slovenije
IRSOP: Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor
FURS: Finančna uprava Republike Slovenije
HKOM: Hitro komunikacijsko omrežje državnih organov
Ministrstvo: Ministrstvo pristojno za prostor
MJU: Ministrstvo za javno upravo
MOP: Ministrstvo za okolje in prostor
NUP: Nosilec urejanja prostora po ZPNačrt
OPA: Občinski prostorski akt
OPN: Občinski prostorski načrt po ZPNačrt
OPPN: Občinski podrobni prostorski načrt
PIS: Prostorski informacijski sistem
PRO: Prostorski red občine po ZUreP-1
PRS: Poslovni register Slovenije
PZI: Projekt za izvedbo skladno z GTZ
RPN: Regionalni prostorski načrt
SI-CAS: Centralni avtentikacijski sistem
SI-CeS: Centralni (strežniški) e-podpis
SPRO: Strategija prostorskega razvoja občine po ZUreP-1
SSPR: spremljanje stanja prostorskega razvoja
SURS: Statistični urad Republike Slovenije
SVN: Repozitorij izvorne kode
UJP: Uprava Republike Slovenije za javna plačila
ZPNačrt: Zakon o prostorskem načrtovanju
ZUN: Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
ZUP: Zakon o splošnem upravnem postopku
ZUPUDPP: Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
ZUreP-1: Zakon o urejanju prostora-1
7
1. UVOD
1.1. Ozadje naročila
Dokument je namenjen opisu zahtev za načrtovanje, razvoj in uvedbo informacijskih sistemov
za podporo elektronskemu poslovanju na področju prostorskega načrtovanja in graditve
objektov, ki bodo predstavljali sestavne dele PIS.
Glavni namen PIS je podpora pri opravljanju nalog države in lokalnih skupnosti na področju
prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spremljanje stanja prostorskega razvoja in
omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru. PIS vsebuje zbirke prostorskih
podatkov, orodja ter storitve za podporo procesom na področju prostorskega načrtovanja in
graditve objektov.
Konceptualna zasnova sistema je bila zajeta že v konceptu elektronskega poslovanja na
področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki ga je v letu 2014 pripravilo Ministrstvo
za infrastrukturo. Koncept je zajel opredelitev ključnih storitev/sistemov in je predstavljal
podlago za nadaljnje delo na področju načrtovanja, razvoja in uvajanja posameznih
storitev/sistemov. K izvedbi zastavljenega koncepta se je pristopilo v okviru Programa projektov
eProstor, ki ga izvajata Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike
Slovenije. Osnovni namen programa projektov je pospešiti in izboljšati procese na področju
prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je mogoče
doseči s povezljivimi (medopravilnimi), enostavno dostopnimi in zanesljivimi zbirkami
prostorskih podatkov.
1.2. Namen naročila
Trenutno stanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov se v informacijskem
delu odraža na razdrobljenosti zbirk podatkov in podpornih storitev, nestandardiziranih in
manjkajočih podatkih, funkcijski orientiranosti rešitev ter sistemski nepreglednosti. Zaradi
navedenega je ministrstvo pristopilo k načrtovanju sistemov za podporo elektronskemu
poslovanju. Elektronsko poslovanje bo s povezovanjem gradnikov PIS, z uporabo horizontalnih
storitev in gradnikov informacijsko komunikacijskega sistema državne uprave, s povezavo s
prostorsko podatkovno infrastrukturo in s povezavo z zunanjimi informacijskimi sistemi
predstavljalo učinkovito informacijsko podporo deležnikom v procesih na področju prostorskega
načrtovanja in graditve objektov.
Glavni nameni uvedbe elektronskega poslovanja so:
elektronsko izvajanje procesov,
povezovanje storitev, sistemov,
poenotenje podatkov in storitev,
postopna vzpostavitev zbirk podatkov,
omogočanje dostopa do podatkovnih virov in
poenotenje, optimizacija in nadzor procesnih aktivnosti.
Uvedba elektronskega poslovanja se bo odražala na:
večji sistemski transparentnosti,
odpravljanju administrativnih ovir,
vzpostavitvi ustrezne informacijske infrastrukture,
zmanjšanju stroškov,
odpravljanju funkcijske zaprtosti deležnikov,
prehodu k procesni usmerjenosti,
stalni dosegljivosti,
8
optimizaciji in re-inženiringu procesov in
postopnem uvajanju pregledne in celovite sistemske integracije.
Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov vključuje:
enotno vstopno točko, ki deluje v obliki spletnega portala,
sistem ePlan, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja,
sistem eGraditev, ki podpira procese na področju graditve objektov,
skupni prikaz stanja prostora (SPSP)1 in
sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja (SSPR).
Navedeni sistemi se bodo vzpostavili, vodili in vzdrževali znotraj PIS, ki ga skladno z ZPNačrt
vodi in vzdržuje ministrstvo.
Slika 1: Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov
1.3. Predmet naročila
Javno naročilo vključuje načrtovanje (analizo in projekt za izvedbo), razvoj (skupaj z
nadgradnjo) in uvedbo informacijskih sistemov za podporo elektronskemu poslovanju na
področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Informacijska podpora na področju
prostorskega načrtovanja in graditve objektov vključuje izgradnjo:
enotne vstopne točke, ki deluje v obliki spletnega portala,
sistema ePlan, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja,
sistema eGraditev, ki podpira procese na področju graditve objektov in
sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja.
1.4. Pravne podlage
1.4.1. Veljavna zakonodaja
Veljavna zakonodaja je navedena v posebni prilogi tega dokumenta (PRILOGA 1: Pregled
obstoječega stanja). Podrobneje je zakonodaja razdelana za področja prostorskega načrtovanja
in graditve objektov.
1 Izdelava skupnega prikaza stanja prostora ni predmet tega razpisa.
9
1.4.2. Zakonodaja v pripravi
Na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov se pripravljajo normativne
spremembe Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona, Zakona o pooblaščenih arhitektih
in inženirjih in Zakona o evidentiranju nepremičnin. Pri tem je potrebno izpostaviti predvsem
spremembe na procesni ravni (v povezavi z informatizacijo procesov), vzpostavitev novih zbirk
podatkov ter posodobitvi elektronskega načina poslovanja. Najpomembnejši zakoni v pripravi
so:
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki bo predvidoma razveljavil in nadomestil Zakon o
prostorskem načrtovanju, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeščanju
prostorskih ureditev v prostor (ZUPUDPP) in združil vsebine v en zakon,
Gradbeni zakon (GZ), ki bo predvidoma razveljavil in nadomestil Zakon o graditvi
objektov (ZGO-1),
Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI).
Več informacij o predlogih predpisov (razen Zakona o evidentiranju nepremičnin) je na portalu
eUprava2.
Izvajalec mora zagotoviti, da končna informacijska rešitev podpira vse morebitne spremembe
zakonodaje in drugih dokumentov (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja, poglavje Pravne
podlage) nastale do potrditve PZI.
2 URL:
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=6745
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=6747
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=6746
10
2. OBSTOJEČE STANJE
Obstoječe stanje je opisano v posebni prilogi tega dokumenta (PRILOGA 1: Pregled
obstoječega stanja). Podrobneje je razdelano s poslovno-organizacijskega, podatkovnega in
aplikacijsko-tehnološkega vidika. Za postopke s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov so v enotni obliki, z uporabo nacionalne standardne oblike opisa postopka3, izdelane
kartice postopkov.
3 URL: https://nio.gov.si/nio/asset/nacionalna+standardna+oblika+opisa+postopka+ekt2jedro
11
3. SPLOŠNE ZAHTEVE
3.1. Zagotavljanje skladnosti z zakonodajo
Pri načrtovanju informacijskih sistemov ePlan, eGraditev, sistema spremljanja stanja
prostorskega razvoja in enotne vstopne točke se upoštevajo določila veljavne zakonodaje s
področja graditve objektov, prostorskega načrtovanja, evidentiranja nepremičnin, elektronskega
in upravnega poslovanja in druge veljavne področne zakonodaje navedene v Prilogi1: Pregled
obstoječega stanja.
V primerih, kjer prostorska in gradbena zakonodaja v pripravi bistveno odstopa od veljavne, se
upošteva tudi smernice zakonodaje v pripravi. Izvajalec mora zagotoviti, da končna
informacijska rešitev podpira vse morebitne spremembe zakonodaje in drugih dokumentov
(PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja, poglavje Pravne podlage) nastale do potrditve PZI.
3.2. Skladnost z direktivo INSPIRE
Pri izvedbi naloge je potrebno upoštevati vse zahteve v zvezi z infrastrukturo za prostorske
informacije, ki jih določa Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (Ur. l. RS, št. 8/2010 in
84/2015), ki je v slovenski pravni red prenesel določila Direktive 2007/2/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske
informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE). Omenjeni zakon določa povezljivost prostorskih
zbirk podatkov in z njimi povezanih storitev. Infrastrukturo za prostorske informacije sestavljajo
usklajeni metapodatki, medopravilne zbirke prostorskih podatkov, storitve v zvezi z
nepremičninskimi in prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, dogovori o souporabi
ter mehanizmi in procesi za usklajevanje in spremljanje. Prav tako mora izvajalec upoštevati
določila izvedbenih predpisov, sprejetih na podlagi direktive INSPIRE, ki so obvezujoči za
države članice in se nanašajo na različne sestavne dele infrastrukture (metapodatki, zbirke
podatkov, omrežne storitve, medopravilnost, zagotavljanje dostopa za organe skupnosti,
spremljanje in poročanja). Izvedbeni predpisi in tehnična navodila, ki določajo tehnične
podrobnosti in minimalna merila so dostopni na slovenskem INSPIRE geoportalu4 ter na
Evropskem spletnem portalu INSPIRE5.
3.3. Elastičnost razvoja
Če se v času priprave PZI izkaže, da je smiselno (zaradi zagotavljanja uporabniške izkušnje,
lažjega vzdrževanja, uporabe kot skupnega gradnika ali iz drugih razlogov) orodja in storitve
znotraj sistemov ePlan, eGraditev, sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja in enotne
vstopne točke izvesti samostojno ali znotraj drugih sistemov/rešitev v sklopu te naloge, se
slednje lahko izvede. V zvezi s tem se v času izdelave PZI izdela dokumentacija z natančnim
opisom izvedbe in posledic sprememb.
3.4. Integracija z zunanjimi sistemi, uporaba skupnih gradnikov in horizontalnih
funkcij ter zbirk podatkov
Pri razvoju informacijskih sistemov se v največji možni meri uporabi skupne gradnike in
horizontalne funkcije Ministrstva za javno upravo in tiste, ki bodo razviti v okviru Programa
projektov eProstor. Naročnik opozarja, da so nekateri zunanji sistemi, skupni gradniki in
horizontalne funkcije še v razvoju oz. prenovi. Dokončna določitev zunanjih sistemov, skupnih
gradnikov in funkcij ter zbirk podatkov, ki se bodo uporabljali pri razvoju sistemov v okviru te
naloge in načina prevzema podatkov iz zunanjih zbirk se izvede v času izdelave PZI.
4 URL: http://www.geoportal.gov.si/
5 URL: http://inspire.ec.europa.eu
12
Za dostop do prostorskih in drugih podatkov, ki so potrebni za podporo postopkom na področju
prostorskega načrtovanja in graditve objektov, se v največji možni in smiselni meri uporabi
obstoječe prostorske in nepremičninske zbirke podatkov.
3.4.1. Integracija s sistemi za podporo delu z dokumentarnim gradivom
Preglednica 1: SPIS 1.45, 4.0 (SRC Pisarniški informacijski sistem)
Naziv SPIS 1.45, 4.0 (SRC Pisarniški informacijski sistem)
Kratek opis
Informacijski sistem SPIS podpira delo z dokumentarnim gradivom in v skladu z Uredbo o
upravnem poslovanju nudi informacijsko podporo zaposlenim v javni upravi pri njihovem
vsakodnevnem delu.
Opis
Sistem SPIS temelji na IBM Domino tehnologiji in je nameščen na strežniškem okolju
posamezne lokacije. Državni organi uporabljajo dve verziji sistema SPIS. SPIS4 je
prilagojen delu z dokumentarnim gradivom na ministrstvih in SPIS 1.45, prilagojen
predvsem delu državnih organov, ki izvajajo ZUP postopke (npr.: upravne enote).
V SPIS podatkovnih zbirkah so zajeti metapodatki evidentiranih dokumentov. Uporablja se
na 130 državnih organih in neposrednih proračunskih uporabnikih z okoli 12.000
uporabniki.
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje. V teku je priprava novega sistema za
podporo delu z dokumentarnim gradivom.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo podatke iz pisarniških sistemov upravnih enot in ministrstev.
Preglednica 2: IMiS/ARChive
Naziv IMiS/ARChive
Kratek opis IMiS - informacijski sistem za skeniranje, arhiviranje, pregledovanje, razvrščanje in iskanje
dokumentov, ter povezovanje z aplikacijami.
Opis
IMiS/ARChive Server omogoča varno dolgoročno hrambo neomejenih količin binarnih
objektov (skenirani dokumenti, datoteke). Uporabljamo ga kot samostojen elektronski arhiv
za shranjevanje objektov iz različnih aplikacij. Varnost arhiviranih objektov zagotavljajo
najnaprednejši algoritmi kriptiranja. Dodatna varnostna mehanizma sta revizijska sled za
ugotavljanje aktivnosti nad arhiviranimi objekti in vzpostavitev sekundarne lokacije za
potrebe visoke razpoložljivosti arhivskega sistema.
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo dokumente iz IMiS sistema.
Preglednica 3: INSPIS
Naziv INSPIS
Kratek opis
INSPIS je informacijski sistem nekaterih inšpekcijskih organov in predstavlja programsko
opremo, ki jo zaposleni uporabljajo vsakodnevno. Z uporabo INSPIS se zbirajo,
shranjujejo in obdelujejo podatki.
Opis
Osrednji del INSPIS-a je sistem upravljanja z dokumenti (dokumenti modul), preko
katerega se v sistem vnašajo vsi osnovni podatki ter evidentirajo osnovni dogodki in
situacije. Vsi ostali podatki, dogodki in situacije (vezani na posamezne postopke, ki jih
vsakodnevno izvajajo zaposleni organa), evidence, pregledi, poročila in elektronska
podpora izvajanju procesov so realizirani v ostalih modulih (upravni, prekrškovni,
finančni…), ki so z dokumentnim modulom v neposredni povezavi.
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo podatke iz pisarniških sistemov gradbenih inšpektorjev.
3.4.2. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – delujoči
Preglednica 4: Centralna Varnostna shema – CVS
Naziv Centralna Varnostna shema – CVS
Kratek opis Sistem za avtentikacijo in upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami. Glavne
značilnosti interoperabilnostne komponente CVS: sistem za identifikacijo in enotno
13
upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami ter nadzor dostopa do aplikacij in njihovih
funkcionalnosti.
Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+varnostna+shema-371
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo avtentikacijo in upravljanje uporabnikov, zaposlenih v DU.
Preglednica 5: Pladenj
Naziv Pladenj
Kratek opis
Sistem za standardizirano izvajanje elektronskih podatkovnih poizvedb. Glavne značilnosti
interoperabilnostne komponente PLADENJ (več v priloženem dokumentu): komunikacija z
okolico preko spletnih servisov, deluje kot zanesljiv transportni kanal, možna uporaba v
vseh informacijskih sistemih, kjer je potrebno pridobivati podatke.
Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+pladenj-368
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo pridobivanje podatkov iz uradnih virov.
Preglednica 6: IO modul
Naziv IO modul
Kratek opis
Standardizirana platforma za distribucijo podatkov. Glavne značilnosti interoperabilnostne
komponente IO-MODUL: gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov,
omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke, na
infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje
svojo distribucijsko zbirko.
Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+iomodul-369
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo distribucijsko zbirko podatkov z izpostavljenimi storitvami virov
na sinhroni način.
Preglednica 7: Asinhroni modul
Naziv Asinhroni modul
Kratek opis
Sistem za izvajanje elektronskih poizvedb do podatkovnih virov, kjer ni možen sinhroni
dostop. Uporablja se pri tistih podatkovnih virih, kjer ni možen sinhroni dostop (npr. ker ni
ustrezne podatkovne zbirke ali ker so varnostni standardi previsoki), podpira delo s
posameznimi viri in podatkovnimi sklopi, ki temeljijo na ročnem vnosu podatkov ali
paketnih obdelavah.
Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+asinhroni+modul-370
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo distribucijsko zbirko podatkov z izpostavljenimi storitvami virov
na asinhroni način.
Preglednica 8: e-Plačila
Naziv e-Plačila
Kratek opis e-Plačila so informacijski sistem, ki omogoča spletno brezgotovinsko plačevanje
elektronskih storitev v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih ali druge storitve,
blago in izdelki, ki jih proračunski uporabniki zagotavljajo svojim strankam prek spletnih
portalov. Uporabnikom zagotavlja plačevanje s kreditnimi karticami, prek spletnih bank ali
z mobilnim plačevanjem.
Opis https://ujp-eplacila.gov.si/
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje (UJP).
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo podporo spletnim plačilom.
Preglednica 9: Izdajanje časovnih žigov SI-TSA
Naziv Izdajanje časovnih žigov SI-TSA
Kratek opis Varni časovni žigi so namenjeni zagotavljanju obstoja dokumenta v določenem časovnem
trenutku povsod, kjer je treba na varen način dokazati časovne lastnosti transakcij in
14
drugih storitev za druge potrebe, kjer se potrebuje varni časovni žig. Ko želimo v neki
aplikaciji časovno žigosati neki elektronski dokument oziroma podatke, pošljemo
izdajatelju SI-TSA z zgostitveno funkcijo narejen povzetek (angl. hash) dokumenta
oziroma podatkov. To je niz bitov določene dolžine, ki enolično določa dokument.
Izdajatelj temu povzetku dopiše čas in vse skupaj podpiše s svojim zasebnim ključem – to
je varni časovni žig. S tem je dokazano, da je elektronski dokument obstajal pred časom,
navedenim v časovnem žigu, poleg tega pa je mogoče preveriti, ali se od časa žigosanja
ni spremenil.
Varni časovni žig vsebuje nedvoumne in pravilne podatke o datumu, točnem času najmanj
na sekundo natančno in overitelju, ki je ustvaril varni časovni žig. Varni časovni žig je
lahko dokumentu dodan ali priložen in z njim povezan, vendar morajo biti pri tem vedno
izpolnjene enake zahteve kot za varni elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom.
Opis http://www.si-tsa.si/
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba
Za sisteme, ki potrebujejo storitve časovnega žigosanja; povsod, kjer je treba na varen
način dokazati časovne lastnosti transakcij in drugih storitev za druge potrebe, kjer se
potrebuje varni časovni žig.
Preglednica 10: Centralni sistem za avtentikacijo SI-CAS
Naziv SI-CAS
Kratek opis
Centralni sistem za avtentikacijo SI-CAS (angl. Slovenian Central Authentication System)
je namenjen integraciji funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete v informacijske
rešitve v okviru javnega sektorja. Ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi
zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete, je smotrna
centralna storitev. Tako zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih
elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter različnim tehničnim rešitvam (na
primer podporo za uporabo digitalnih potrdil prek mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju.
Domači in tuji uporabniki se lahko identificirajo z e-identitetami različnih raven zaupanja,
od najnižje ravni (uporabniška imena in gesla, FB-profil …) do najvišjih (e-identiteta na
varnem mediju, na primer na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet.
Zahtevano raven zaupanja določi ponudnik e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije
povezan s SI-CAS.
Opis https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+avtentikacijski+sistem+sicas
https://sicas.gov.si/shibboleth-sp/about.html
Status Sistem je v uporabi (na voljo je tudi testni sistem).
Uporaba
Za sisteme, ki potrebujejo avtentikacijo zunanjih (internetnih) uporabnikov.
Opozorilo: Od septembra 2018 bo obvezna integracija na SI-CAS za vse sisteme javnega
sektorja za izpolnjevanje zahtev 6. člena Uredbe EU o e-identifikaciji in storitvah zaupanja
na notranjem trgu (eIDAS).
Preglednica 11: SOVD
Naziv SOVD
Kratek opis Sistem za elektronsko pošiljanje velikih datotek, velikosti tudi do 10 GB.
Opis https://nio.gov.si/nio/asset/spletno+odlozisce+velikih+datotek
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Preglednica 12: eUprava
Naziv eUprava (http://euprava.gov.si)
Kratek opis
Portal eUprava (http://euprava.gov.si) je namenjen predvsem državljanom, da preprosteje
urejajo storitve, ki jih ponuja država, in imajo vpogled v podatke, ki jih o njih hranijo različni
upravni organi. Storitve so razvrščene v področja in podpodročja. Portal eUprava za
nekatere storitve ponuja le informacijo, za druge so na voljo obrazci, nekatere je mogoče
elektronsko oddati. Portal ponuja tudi personalizacijo za uporabnike, ki se z digitalnim
potrdilom registrirajo v modul Moja eUprava. Prilagojen je tudi uporabnikom s posebnimi
potrebami (gluhi, slepi, slabovidni).
15
Opis https://nio.gov.si/nio/asset/portal+euprava-702
Namen
uporabe
Kot centralna točka za oddajo elektronskih vlog, objave storitev javne uprave, vpogled v
lastne podatke.
Status Razvoj sistema je končan, izvajata se upravljanje in vzdrževanje.
Uporaba
Za sisteme, ki potrebujejo objavo storitev za državljane in oddajo elektronskih vlog z
možnostjo predizpolnitve vloge s podatki iz uradnih evidenc, vpogled v lastne osebne
podatke, vpogled v veljavnost listin in obveščanje o preteku veljavnosti osebnih
dokumentov.
Preglednica 13: JEP - Jedro Elektronskih postopkov (zaledni sistem podjetniškega portala EPT)
Naziv JEP - Jedro Elektronskih postopkov (zaledni sistem podjetniškega portala EPT)
Kratek opis
JEP opravlja funkcijo univerzalnega vpisnika (oddaja vlog in pregled oddanih vlog),
čarovnika za kreiranje in izpolnjevanje elektronskih obrazcev ter sistema, ki skupaj s
prilogami tvori zadeve v obliki EDV - Elektronskega Dokumentnega Vsebnika. Slednji se
posreduje preko sistema za e-Vročanje SI-CeV odgovornim institucijam.
Vizija S horizontalnimi gradniki JEP omogočiti izvedbo celotnega cikla (upravnega) postopka (od
vloge do vročitve odločitve) z izjemo vsebinske podpore postopku.
Načrti JEP se bo vključil v storitvene portale (eVEM, eUprava, ...) kot ponudnik horizontalnih
gradnikov, ki podpirajo posamezne dele (upravnega) postopka.
Uporaba V produkcijski verziji je JEP uporabljen kot zaledni sistem portala EUGO. Sistem JEP v
arhitekturi mikrostoritev je v pripravi (predvidena produkcija konec 2018).
Preglednica 14: OPSI - Portal odprtih podatkov Slovenije
Naziv OPSI - Portal odprtih podatkov Slovenije
Kratek opis Portal je namenjen objavi odprtih podatkov, odprtih storitev in metapodatkov o odprtih
podatkih.
Vizija
Na podlagi evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega značaja in Zakona o
dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je portal enotna nacionalna spletna točka
za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor. Tako poleg državnih organov vključuje
tudi možnost objave odprtih podatkov celotnega javnega sektorja. Portal vsem zagotavlja
pravico do brezplačne in preproste ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov, in sicer
za kateri koli (neprofitni/profitni) namen. Za zbirke, objavljene na portalu, velja pravilo
odprte licence (edini pogoj ponovne uporabe je navedba vira).
Uporaba Za objavo odprtih podatkov, odprtih storitev in metapodatkov o odprtih podatkih.
Povezava http://podatki.gov.si Preglednica 15: Centralni (strežniški) e-podpis (SI-CES)
Naziv Centralni (strežniški) e-podpis (SI-CES)
Kratek opis
SI-CeS omogoča kreiranje elektronskega podpisa s ključi imetnikov digitalnih potrdil, ki so
varno shranjenimi na centralnem sistemu. Storitev je prilagodljiva in podpira različne
možnosti pri izvedbi e-podpisa: omogočeno je tvorjenje e-podpisa v skladu z različnimi
standardi oz. formati (binarni, XML, PDF itd.); podprto je oblikovanje e-podpisa različnih
nivojev (kvalificiran e-podpis, napreden e-podpis overjen s kvalificiranim potrdilom,
napreden e-podpis); uporabniku je na voljo več možnosti avtentikacije pri tvorbi e-podpisa,
glede na zahtevani nivo e-podpisa ter glede na mehanizme avtentikacije, ki jih bo podpiral
SI-CAS. Storitev omogoča varen e-podpis, brez nameščanja podpisnih komponent na
strani uporabnika, kar omogoča uporabo e-podpisa v vseh uporabniških okoljih, tako
stacionarnih kot mobilnih.
Opis http://nio.gov.si/nio/asset/centralni+sistem+za+streznisko+epodpisovanje+sices
Status Sistem je v produkcijskem delovanju. Vzpostavljeno je testno okolje, na katerega se
sistemi, ki bodo uporabljali SI-CES, lahko že povežejo.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo storitev elektronskega podpisa.
16
Preglednica 16: MAXIMO Portal DRO storitev
Naziv MAXIMO Portal DRO storitev, Enotni portal za sprejem in obdelavo zahtevkov
podpore
Kratek opis
Prek aplikacije Maximo lahko podamo zahtevo za reševanje težav, vprašanje ali pripombo
ter spremljamo status njenega reševanja. Prav tako lahko podamo potrebo po novi
opremi, novi storitvi, kar nam prinaša upravljanje sredstev in storitev. Tako nam aplikacija
omogoča izboljšanje komunikacije s končnimi uporabniki, pohitritev reševanja težav ter
hkrati spremljanje uresničevanja IT-zahtev in stanja računalniške opreme. Dodajali pa
bomo tudi spremljanje novih, dodatnih procesov.
Status Aplikacija je v produkciji. Izvajajo se vzdrževanje in dopolnitve.
Uporaba
Za prijavo zahtevkov, ki se izvajajo po pogodbi ODPU oziroma po pogodbah, ki imajo
opredeljeno, da se spremljanje izvaja prek te aplikacije. Prav tako je obvezna za uporabo
v vseh centraliziranih državnih organih in za naročanje vseh storitev, ki jih izvaja MJU.
Povezava https://podpora.sigov.si/maximo
3.4.3. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – v razvoju
Preglednica 17: Centralno e-vročanje SI-CeV
Naziv Centralno e-vročanje SI-CeV
Kratek opis
Vzpostavitev sistema za centralno e-vročanje SI-CeV omogoča varno elektronsko
vročanje različnih dokumentov med različnimi institucijami javnega sektorja in med
končnimi uporabniki ter institucijami javnega sektorja, skladno z veljavno zakonodajo, ki
ureja upravno poslovanje, poslovanje pravosodnih organov idr. Uporabniki so državljani in
poslovni subjekti ter institucije javnega sektorja. Ob tem lahko državljani in poslovni
subjekti uporabljajo svoje varne poštne predale, ki so jih pri komercialnih ponudnikih teh
odprli tudi za morebitne druge namene. SI-CeV v svojih rešitvah predvideva tudi e-
vročanje tujim uporabnikom, in sicer prek posebnih čezmejnih platform, ki so rezultat
različnih dejavnosti na ravni EU.
Status Sistem je v testnem okolju, produkcijsko delovanje se pričakuje v drugi polovici leta 2017.
Preglednica 18: Aplikacijski nadzorni sistem (AP-NAR)
Naziv AP-NAR, Aplikacijski nadzorni sistem
Kratek opis
Za spremljanje delovanja posameznega sistema se bo vzpostavil sistem aplikacijskega
nadzora, ki ga sestavljata centralna horizontalna komponenta in lokalni gradnik, vključen v
namestitveni paket sistema.
Vizija
Projektne skupine in izvajalci potrebujejo dostop do informacij o delovanju pripadajoče
infrastrukture posameznih gradnikov, storitev virov in delovanju modulov predmetnega
sistema. Ti podatki, obogateni z dnevniškimi zapisi, bodo povezani s stanjem funkcij
opazovanega, informacije o celovitem stanju sistema naj bi se podajale v realnem času.
Načrti
Izbral se bo model, ki bo predstavljal najboljšo prakso in se povezoval s centralnim
dnevniškim sistemom tako, da bo možna korelacija med dogodki v realnem času na ravni
posameznega sistema.
Status Načrtovan gradnik.
Preglednica 19: Razvid institucij javnega sektorja
Naziv Razvid institucij javnega sektorja
Kratek opis
RIJS bo služil več namenom: združeval bo osnovne podatke o institucijah javnega
sektorja, omogočal njihovo posredovanje sistemom za potrebe delovanja elektronske
uprave – vseboval bo osnovne šifrante, ki so potrebni za enolično identifikacijo in
lokacijsko opredeljenost institucij.
Vizija RIJS naj bi postal centralno mesto za objavo skupnih šifrantov in klasifikacij.
Status Trenutno se nahaja v testni fazi (http://rijs-test.sigov.si), izvaja se nadgradnja iz pilotske v
produkcijsko različico.
17
Preglednica 20: e-Dokumenti
Naziv e-Dokumenti
Kratek opis
E-Dokumenti so semantični interoperabilnostni izdelek. Določajo standarde in sheme za
opis dokumentov, zadev in strukturo elektronskega dokumentnega vsebnika. EDV-
dokumentni vsebnik (v nadaljevanju: EDV) pomeni elektronsko analogijo papirni upravni
zadevi (mapi). V okviru EDV se vodijo: vsi dokumenti, ki nastanejo ob proženju in
življenjskem ciklu celotne zadeve, podatki o procesu reševanja postopka skupaj s celotno
revizijsko sledjo.
Vizija
EDV naj bi bil standardiziran format za hranjenje in transport zadev sestavljenih iz enega
ali več dokumentov. EDV je zasnovan tako, da je tehnološko neodvisen od ponudnika
relacijske ali dokumentne zbirke v kateri se hrani ali obdeluje.
Status Razvoj specifikacij zaključen. Prva implementacija je bila izvedena v EKT2:JEDRO.
Povezava http://nio.gov.si/nio/asset/edokumenti+metapodatkovni+model+elektronskega+dokumentn
ega+vsebnika+semanticni+vidik
Preglednica 21: Skupni podatkovni slovar
Naziv Skupni podatkovni slovar
Kratek opis
Skupni podatkovni slovar bo zajemal vse podatke, ki so dostopni preko virov do
posameznih evidenc in registrov. Omogočal bo registracijo podatkovnih modelov in
metapodatkov pripadajočih virov (storitev) s podatki o upravljavcih, zakonskih podlagah,
naslovih in pogojih uporabe. Ločeval bo bazične/temeljne evidence in registre z izvirnimi
podatki od izvedenih evidenc in registrov. To ločevanje je potrebno za zagotovitev
koncepta enkratnega zapisa podatkov. Nad podatki bo vzpostavljen iskalnik, ki bo
omogočal iskanje po atributih, entitetah, sintetičnih artefaktih, virih, XML in WSDL shemah.
Slovarju bodo dodana orodja, s katerimi bo mogoče preverjati XML sheme glede na
skladnost z izvirnimi podatkovnimi viri (izvirne evidence in registri). Ob vzpostavitvi
skupnega podatkovnega slovarja se bo vzpostavil tudi proces preverjanja podatkovnih
modelov glede normalizacije in glede potencialov za odprte podatke.
Vizija
Pomembno področje razvoja aplikativnih sistemov je tudi področje podatkovnega
modeliranja. Na tem področju želimo pomagati razvojnim ekipam tako, da se bodo
praktično vse podatkovne strukture, do katerih lahko informacijski sistemi dostopajo po
principu zunanjih virov, nahajale v t.i. podatkovnem slovarju in, da bodo
področne/sektorske podatkovne modele lahko sestavljali iz že v naprej izdelanih
podatkovnih gradnikov/artefaktov.
Načrti Podatkovni slovar se nadgradi s postopkom za registracijo virov, podatkovni slovar se v
okviru poteka centralizacije napolni z vsemi gradniki, ki opisujejo vire do konca 2017.
3.4.4. Uporaba zbirk podatkov
Preglednica 22: GURS – Distribucijsko okolje
Naziv GURS – Distribucijsko okolje
Kratek opis
Distribucijsko okolje sestavlja v kombinaciji z ločenim produkcijskim okoljem Geodetske
uprave osnovno prostorsko podatkovno infrastrukturo. Infrastrukturo souporabljajo različne
informacijske storitve, državni organi, javna uprava, poslovni subjekti in internet
uporabniki.
Opis
Podatkovno jedro predstavljajo naslednje referenčne zbirke podatkov o geodetskih,
kartografskih in nepremičninskih podatkih:
• zemljiški kataster,
• kataster stavb,
• register nepremičnin,
• podatki osnovnega geodetskega sistema,
• register prostorskih enot,
• register zemljepisnih imen,
• zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
• podatki evidence prometa z nepremičninami,
18
• podatki vrednostnih con in modelov,
• topografski in kartografski podatki v atributni, vektorski in rastrski obliki,
• metapodatki.
V distribucijskem okolju se podatki vodijo v enotnem okolju, opisni in vektorski podatki so
shranjeni v Oracle podatkovni bazi s prostorsko opcijo, večji rastrski podatki (npr. ortofoto)
pa na datotečnem sistemu.
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje. V okviru Programa projektov eProstor
se bo obstoječe okolje prenovilo.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo dostop do nepremičninskih in drugih prostorskih podatkov.
Preglednica 23: GURS – Produkcijsko okolje
Naziv GURS – Produkcijsko okolje
Kratek opis Produkcijsko okolje pokriva procese produkcijske narave, za katere skrbijo posamezni
uradi.
Opis
Iz tehnološkega vidika je produkcijsko okolje podobno distribucijskemu, podatkovna baza
je Oracle, aplikacijski nivo predstavljajo Oracle aplikacijski strežniki, osnovni razvoj je v
okviru Jave.
Za potrebe interne uporabe na produkciji so tudi v produkcijskem okolju vzpostavljene
spletne storitve po OGC priporočilih, vezane na bazo Oracle.
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje. V okviru Programa projektov eProstor
se bo obstoječe okolje prenovilo.
Uporaba Za sisteme, ki spreminjajo nepremičninske podatke. Preglednica 24: Elektronska zemljiška knjiga – eZK, eSodstvo
Naziv Elektronska zemljiška knjiga – eZK, eSodstvo
Kratek opis
Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na
nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.
V zemljiško knjigo se vpisujejo vse stvarne pravice na nepremičninah (npr. lastninska
pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, stavbna
pravica).
Opis https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html
Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.
Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo ali spreminjajo podatke o pravicah in pravnih dejstvih na
nepremičninah.
3.5. Enotna prijava
V sistemu se omogoči enotna prijava (Single Sign-On - SSO) kot način avtentikacije
uporabnikov, ki omogoča, da se uporabniku ni potrebno večkrat prijaviti v primeru dostopa do
različnih aplikacij. Predvideva se, da bo uporabnik do vseh storitev vstopal preko Enotne
Vstopne Točke (EVT).
3.6. Hramba podatkov
Omogočena mora biti dolgoročna hramba in revizijske sledi vseh digitalnih vsebin, ki bodo
nastajale v posameznih sistemih ter njihove časovne žige (datum in čas spremembe za npr.
vnos, izbris, vpogled, spremembo itd.). Omogočena mora biti učinkovita dolgoročna hramba
skladno z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA).
Podprto mora biti verzioniranje, varna hramba ter izpolnjene zahteve v skladu z Uredbo (EU) št.
910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in
storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive
1999/93/ES.
19
3.7. Upravljanje z metapodatki
Metapodatki obsegajo podatke, ki se nanašajo na vsebino, strukturo, kvaliteto, lastništvo,
distribucijo, tehnologijo, namen, uporabnost in druge elemente, ki so pomembni za pravilno
interpretacijo oziroma uporabo podatkov. Za vsako zbirko prostorskih podatkov in storitev v
zvezi s prostorskimi podatki, ki bodo obravnavane v projektu, mora izvajalec izdelati
metapodatkovne opise (v skladu z navodili za izdelavo metapodatkovnega opisa) in jih vključiti v
Slovenski Inspire metapodatkovni sistem. Navodila za izdelavo metapodatkovnih opisov in
uporabo urejevalnika so na voljo na slovenskem INSPIRE geoportalu6.
Obveznosti in zahteve glede zagotavljanja metapodatkov so poleg direktive INSPIRE in ZIPI
natančno določene še v Uredbi komisije o metapodatkih (Commission Regulation (EC) No
1205/2008), ki se po sprejemu neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Sloveniji smo
obveznosti iz navedenih predpisov izvedli z vzpostavitvijo metapodatkovnega sistema v okviru
slovenskega INSPIRE geo-portala, katerega delovanje je skladno z INSPIRE tehničnimi
zahtevami.
3.8. Kompatibilnost z najbolj razširjenimi brskalniki
Sistem mora biti v največji meri kompatibilen z najbolj razširjenimi in uporabljanimi brskalniki. Po
raziskavah deleža uporabnikov so najbolj razširjeni navedeni v spodnji preglednici.
Preglednica 25: Najbolj razširjeni brskalniki (maj 2017)
Vir Chrome Internet Explorer Firefox Safari Edge
NetMarketShare7 59.36% 17.55% 11.98% 3.56% 5.63%
StatCounter8 63.36% 9.2% 14.17% 5.25% 3.74%
W3Counter9 58.1% 6.9% 9% 14.9% 2.9%
V kolikor se v času do zaključka priprave PZI deleži brskalnikov na prvih petih mestih glede na
zgornje raziskave spremenijo, se zahteve za kompatibilnost primerno prilagodijo.
3.9. Hramba in obdelava osebnih podatkov
Informacijski sistemi morajo zagotavljati hrambo in obdelavo osebnih podatkov skladno z
Zakonom o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1) ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna
uredba o varstvu podatkov)10.
3.10. Grafična podoba / uporabniška izkušnja
Uporabniška izkušnja naj uporabniku zagotavlja čim bolj enostavno uporabo s poudarkom na
intuitivnosti in preprečevanju napak pri vnosu. Smernice so:
Kratki odzivni časi aplikacije. Odzivni časi morajo omogočati tekoče delo (v realnem
času). Zasnova aplikacije mora zagotoviti, da med vnosom podatkov (v katerikoli fazi
delovnega procesa) ta ne izvaja obsežnih poizvedb, ki bi upočasnile tok procesa.
V času, ko se izvaja neko opravilo (uporabnik čaka na odziv aplikacije), se na ekranu
prikaže ustrezna oznaka.
6 URL: http://www.geoportal.gov.si
7 URL: https://www.netmarketshare.com/browser-market-
share.aspx?qprid=1&qpcustomb=0&qpsp=197&qpnp=24&qptimeframe=M 8 URL: http://gs.statcounter.com/#desktop-browser-ww-monthly-201612-201612-bar
9 URL: https://www.w3counter.com/trends
10 URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679
20
Uporaba šifrantov povsod, kjer je smiselno.
Postopki za sprotno preverjanje pravilnosti vnesenih podatkov ter izpis napak in opozoril.
Prikaz napačno izpolnjenih polj.
Enostavna navigacija med stranmi in podstranmi aplikacije. Uporabnik mora v vsakem
trenutku vedeti kje (kako globoko) se nahaja. Delo z aplikacijo sledi naravnemu toku
dela. Uporabnik gre pri pozitivnem scenariju vnosa vedno "naprej". (Navodila naj ga ne
usmerjajo "nazaj", če hoče nadaljevati z delom).
Potek dela (navigacija) "od leve proti desni" in "od zgoraj navzdol". Navigacija naj
uporablja enotne kontrolnike (za nadaljevanje naloge vedno le npr. "gumb", ne enkrat
gumb, drugič povezavo itd.).
Kontrolniki za potrjevanje naj bodo po aplikaciji postavljeni enotno (npr. pod podatki
spodaj desno).
Prikaz slike procesa z označbo, v kateri nalogi se proces trenutno nahaja.
Podatki so takoj, ko so prikazani, tudi na voljo za urejanje (brez dodatnega vstopa v
način "urejanje").
V okviru grafične podobe naj bodo prikazi jasni, vnosna polja poravnana in združena v
logične skupine.
Uporaba standardnih lokalnih datumskih in številskih formatov (za Slovenijo).
Uporabniški vmesniki morajo biti prilagodljivi zaslonu uporabnika.
Izvajalec mora izdelati celostno grafično podobo, ki vključuje:
oblikovanje logotipa (različne dimenzije za različno uporabo (splet,tisk), oblikovanje na
različnih podlagah),
določitev barv, ki se uporabljajo pri vseh oblikovanih elementih,
tipografijo,
določitev in oblikovanje slogana,
pravila umeščanja posameznih elementov,
vizualne elemente (npr. piktogrami, infografike),
oblikovanje tiskovin (npr. navodila, priročniki, predstavitveni letaki),
oblikovanje izpisov (npr. izpisi iz grafičnega vpogleda, tabelarnih podatkov),
celostno oblikovanje spletnih strani.
Pri izdelavi se smiselno upošteva priročnik Celostne grafične podobe državne uprave. Celostna
grafična podoba naj bo prilagojena ciljnim uporabniškim skupinam in različnim načinom dostopa
(uporaba tablic, mobilnih telefonov, osebnih računalnikov). Celostna grafična podoba se uporabi
v vseh sistemih/rešitvah, ki bodo razvite v okviru te naloge. Celostna grafična podoba se izdela
v času priprave PZI.
3.11. Dostopnost (slabovidni, naglušni, gluhi)
Sistem mora v največji možni meri zadostiti potrebam po dostopnosti iz vidika prilagojenosti za
invalidne osebe. Uporabi se tehnika, ki služi posameznikom, da lažje premostijo vsakdanje
težave, ki so posledica njihove motnje, okvare oz. prizadetosti (npr. prilagodljivost vsebin z
različnimi nastavitvami – velikost pisave, velike/male črke, stil pisave, kontrastne teme,
izogibanje uporabe zvoka pri funkcionalnostih, itd.). Izvajalec mora upoštevati Web Content
Accessibility Guidelines11 (WCAG) 2.0 (raven skladnosti AA) ter Direktivo o dostopnosti spletišč
in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja12.
3.12. Odprtost, nadgradljivost, razširljivost
Sistem mora biti zgrajen na način, da je odprt, nadgradljiv in razširljiv glede:
11
URL: http://www.w3.org/TR/WCAG20/ 12
URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016L2102
21
integracij z drugimi sistemi,
spreminjanja in dopolnjevanja funkcionalnosti,
večanje obsega in količine podatkov,
notranje organizacije uporabnikov,
večanja števila uporabnikov.
3.13. Večjezičnost
V vseh vsebinah mora biti na voljo dvojezičnost – slovenščina in angleščina, najbolje v obliki
generalnega stikala za preklapljanje med jezikoma.
V aktivnostih oddajanja vloge in ključnih dokumentih, ki nastanejo pri postopkih, mora biti na
voljo jezik narodne manjšine (italijanščina in madžarščina) v skladu z zakonodajo:
Ustava Republike Slovenije,
Zakon o javni rabi slovenščine,
Zakon o državni upravi,
Zakon o splošnem upravnem postopku.
Izvajalec mora zagotoviti vse potrebne prevode vsebin v angleški, madžarski in italijanski jezik.
3.14. Okolja za vzpostavitev
Za potrebe razvoja, testiranja funkcionalnosti, ustreznosti delovanja, zmogljivosti, usposabljanja
in dejanske uporabe rešitev je predvidena vzpostavitev okolij, ki so navedena in opisana v
spodnji preglednici.
Preglednica 26: Predvidena okolja za vzpostavitev
Okolje Namen Opis Lokacija
Razvojno okolje Razvoj aplikacij
Replikacija živega okolja (brez živih
podatkov) z vsemi povezavami z
zunanjimi sistemi
Pri izvajalcu
Testno okolje
Testiranje
funkcionalnosti,
nadgradenj
Replikacija živega okolja (brez živih
podatkov) z vsemi povezavami z
zunanjimi sistemi
Pri
naročniku
Produkcijsko
okolje Dejansko delovno okolje Živo okolje s končnimi uporabniki
Pri
naročniku
Šolsko okolje Učenje procesov
delovnega okolja
Okolje namenjeno usposabljanju
uporabnikov
Po
dogovoru
22
4. SKUPNE FUNKCIONALNE ZAHTEVE
V nadaljevanju so podane skupne funkcionalne zahteve, ki se nanašajo na vse sisteme v okviru
te naloge. Skupne funkcionalne zahteve se izvedejo v obliki skupnih gradnikov ali horizontalnih
funkcij. Nabor teh se lahko, če se to izkaže za smiselno tudi razširja (poglavje 3.3).
V primeru, da posameznih skupnih funkcionalnih zahtev ni mogoče izvesti v taki obliki, se
funkcionalnosti izvedejo znotraj posameznih sistemov. V zvezi s tem se v času izdelave PZI
izdela dokumentacija z natančnim opisom izvedbe.
4.1. Upravljanje z uporabniki
Sistem mora omogočati pregled nad uporabniki sistema ter upravljanje z uporabniki,
uporabniškimi skupinami in njihovimi pravicami. Določanje obsega pravic uporabnika mora biti
zgrajeno na način, da je pravice mogoče vselej omejiti oz. prilagod iti postopkovnim zahtevam
(npr. pravice uporabnika se lahko veže na organizacijo, ki ji pripada, na posamezen prostorski
akt). Spreminjanje nastavitev uporabniškega računa mora biti sledljivo in se mora ustrezno
beležiti. Uporabniku mora pri uporabi sistema vselej omogočen vpogled v lasten uporabniški
račun. Upravljavcu sistema mora biti omogočena tudi izdelava poročila za posameznega
uporabnika. Predvidoma se bo za funkcije povezane z upravljanjem z uporabniki uporabila
Centralna Varnostna shema.
4.2. Upravljanje s postopki
Sistem mora biti prilagodljiv na spremembe zakonodaje in zgrajen na način, da naročniku
omogoča celovito upravljanje s postopki brez potrebe po spremembah programske kode. V tem
delu mora biti omogočeno:
pregledovanje postopkov ter podatkov o postopkih (npr. naziv postopka, predpis/i, ki
urejajo postopek, aktivnost postopka),
dodajanje, urejanje in umikanje postopkov, omogočanje/onemogočanje postopkov za
uporabo,
modeliranje postopkov (določanje elementov postopkov),
določanje rokov za izvedbo opravil,
dodeljevanje opravil specifičnemu uporabniku, večjemu številu uporabnikov, grupam
uporabnikov (uporaba sistema za upravljanje z uporabniki),
kreiranje in urejanje obrazcev (poljem mora biti omogočeno dodeljevanje privzetih (npr.
datum, povezava) in naprednih (npr. preverbe podatkov v poglavju 6.3.2.3) validatorjev z
možnostjo dodajanja novih),
dodeljevanje in konfiguracija standardnih gradnikov oz. elementov k opravilom (npr.
obveščanje uporabnikov preko elektronske pošte, spajanje obstoječih podatkov iz
procesa s predlogo dokumenta, grafični vpogled) – standardni elementi morajo biti
zgrajeni na način, da so uporabni tudi v drugih postopkih oz. omogočajo poenoteno
uporabo funkcionalnosti drugim postopkom,
določanje poslovnih pravil,
druge funkcionalnosti (npr. možnost izdelave dokumentacije postopka, vpogled v
dnevniške datoteke, spremljanje izvajanja postopka).
Sistem mora nuditi grafično okolje za upravljanje s postopki.
Nadalje mora sistem omogočati, da so verzije postopkov in prehodi med njimi obvladovani (npr.
instance postopkov, začete pred uvedbo nove verzije postopka, se odvijajo po starem, instanca
postopka se lahko nadaljuje z drugo definicijo postopka – migracija instanc itd.). Postopki
morajo biti verzionirani. V vsaki točki mora biti ugotovljivo, katera verzija definicije postopka se
izvaja.
23
Sistem mora biti zgrajen na način, da je omogočeno znotraj postopkov tudi kreiranje
podpostopkov. Zaradi lažjega vzdrževanja, preglednosti ter poenotenja mora sistem omogočati,
da so postopki lahko ponovno uporabljivi oz. da se jih lahko kliče tudi iz drugih postopkov.
Sistem mora omogočati naknadno implementacijo dodatnih elementov (npr. za bran je, pisanje v
zunanje sisteme).
4.3. Upravljanje s strukturami gradiv
V postopkih priprave prostorskih aktov in graditve objektov se izmenjujejo tudi obsežna gradiva,
ki zajemajo večje število map in datotek (vsebinske in opisne) v različnih formatih. Za namene
preglednosti, poenotenja ter olajšanja izmenjave in vpogleda v podatke mora sistem vsebovati
tudi pravila, ki določajo način strukturiranja gradiv (pravila strukturiranja datotek in map, ki so del
gradiva) ter omogočati upravljanje s strukturami gradiv. Sistem mora nuditi uporabniško okolje
za upravljanje s strukturami gradiv preko katerega je omogočeno:
pregledovanje struktur gradiv ter podatkov o njih (npr. naziv, predpis, ki ureja strukturo,
aktivnost strukture),
dodajanje, urejanje in umikanje struktur, omogočanje/onemogočanje struktur za
uporabo,
modeliranje struktur gradiv (določanje elementov struktur) in struktur opisnih datotek,
modeliranje struktur (določanje elementov struktur) ter določanje opisov za prikaz na
uporabniškem nivoju v berljivi obliki.
Nadalje mora sistem omogočati, da so verzije struktur gradiv obvladovane. Za vsak tip gradiva
za katerega so določena pravila strukturiranja se mora zagotavljati povezljivost s pripadajočo
strukturo. Sistem mora omogočati da so strukture gradiv ponovno uporabljive.
Na ustreznih mestih v postopkih (npr. vnos gradiv, pregled gradiv) je za gradiva, za katera je to
zahtevano in so zanje določena pravila strukturiranja, potrebno izvajati tudi preverbe in
generirati ustrezne izpise. Pravila strukturiranja gradiv morajo biti del tehničnih pravil za pripravo
posameznih sestavin prostorskih aktov in se javno objavijo.
4.4. Upravljanje s šifranti
Za zagotavljanje podatkovne povezljivosti, enotne uporabe in pomena določenih podatkov se
uporabljajo šifranti. Sistem mora zato omogočati oz. nuditi vmesnike za upravljanje s šifranti, pri
čemer mora biti omogočeno pregledovanje, iskanje, dodajanje, urejanje in brisanje po šifrantih.
Nadalje mora sistem omogočati, da je upravljanje s šifranti obvladovano (spreminjanje šifrantov
mora biti sledljivo in se mora ustrezno beležiti).
V okviru Programa projektov eProstor bo v projektu skupne informacijske infrastrukture izdelana
in implementirana slovenska verzija registra šifrantov, podobno kot je to za potrebe INSPIRE
izdelano na EU ravni (INSPIRE registry13). Register šifrantov bo omogočal vodenje različnih
seznamov, oštevilčenj in šifrantov, ki bodo usklajeni z zahtevami INSPIRE in nadgrajeni za
potrebe implementacije slovenske verzije spletnih storitev, izdelanih na osnovi INSPIRE skladne
infrastrukture. Izvajalec naloge je dolžan pri izdelavi informacijskih rešitev upoštevati zahteve
navedenega registra šifrantov in izdelane šifrante vključiti v omenjeni register.
Izvajalec mora zagotoviti tudi povezljivost s šifranti iz zunanjih virov.
Šifranti bodo definirani v času priprave PZI.
13
URL: http://inspire.ec.europa.eu/registry/
24
4.5. Upravljanje s predlogami dokumentov
Zaradi poenotene strukture in oblike množice dokumentov (vloge, obvestila, odločbe, sklepi,
zapisniki, javna naznanila, vabila, opomniki itd.), ki se izmenjujejo v postopkih priprave
prostorskih aktov in graditve objektov, mora sistem omogočati upravljanje s predlogami
dokumentov. Upravljanje zajema pregledovanje, iskanje, dodajanje, brisanje in urejanje predlog.
Predloge dokumentov morajo biti na voljo uporabnikom neposredno iz informacijskega sistema
in glede na opravilo v postopku, ki ga trenutno opravljajo ter je zanj ustvarjena predloga. Sistem
mora omogočati, da se obstoječi podatki iz postopka spojijo s predlogo. Sistem mora omogočati
podporo pri anonimizaciji dokumentov za potrebe varovanja osebnih podatkov (npr. podpora
pripravi anonimizirane odločbe za potrebe izdaje informacij javnega značaja). Tehnične
podrobnosti v zvezi s predlogami in načinom upravljanja se določi v času priprave PZI.
4.6. Nadzor nad delovanjem sistema
Za sistemski nadzor nad delovanjem posameznih komponent/modulov sistemov in komunikacij
do zunanjih sistemov se nadgradi obstoječ nadzorni sistem za potrebe sistema za evidentiranje
upravnih aktov. Upravljavcu sistema in infrastrukture mora omogočiti hiter pregled in diagnostiko
težav v primeru težav z delovanjem sistemov. Podprto mora biti obveščanje skrbnikov o
morebitnih izpadih delov in celote sistemov (npr. SMS sporočila, e-pošta). Pri izvedbi je
potrebno upoštevati zahteve, ki se nanašajo na nadzorne podatke v dokumentu GTZ.
4.7. Napredne analize nad podatki
Za podporo hitremu in utemeljenemu odločanju, strateškemu planiranju, nadaljnjemu razvoju
sistema ter pravočasnemu prilagajanju na spremembe mora sistem nuditi izdelavo naprednih
analiz nad podatki, ki obsega tudi orodja za vizualizacijo, pripravo interaktivnih poročil, izvoz
rezultatov, opazovanje trendov, shranjevanje in pregled preteklih izdelkov v povezavi z
analizami itd. Sistem mora biti zasnovan tako, da ne bo obremenjeval podatkovne baze do te
mere, da bi bilo moteno redno delo v postopkih.
4.8. Obveščanje uporabnikov
Za potrebe obveščanja uporabnikov mora sistem omogočati obveščanje preko elektronske
pošte in znotraj posameznega sistema (obveščanje po internih uporabniških računih).
Obveščanje uporabnikov mora biti podprto kot standardni gradnik oz. element, ki ga je možno
uporabiti tudi v drugih postopkih. Sistem mora omogočati urejanje sporočil oz. predlog sporočil
(naslov, vsebina, določanje prejemnikov, spajanje sporočila z obstoječimi podatki iz postopka).
Podatki o obvestilih (npr. pošiljatelj, prejemnik, čas pošiljanja, vir, ki je posredoval zahtevo za
pošiljanje) in vsebina obvestil se hranijo v bazi. Upravljavcu mora biti omogočeno iskanje in
pregledovanje obvestil. Sistem mora omogočati tudi periodična pošiljanja.
Tipična obvestila so:
bliža se konec nekega roka,
poziv k realizaciji aktivnosti,
obvestilo o prejetju vloge,
obvestilo o končanju aktivnosti,
druga obvestila, ki jih je potrebno podpreti za potrebe postopka in bodo določena v času
priprave PZI.
25
5. FUNKCIONALNE ZAHTEVE ENOTNE VSTOPNE TOČKE
Enotna vstopna točka prostorskega informacijskega sistema (EVT) predstavlja enotno
nacionalno spletno točko za dostop do informacij in storitev s področja prostorskega
načrtovanja, graditve objektov, stanovanj in zemljiške politike. Oblikovana je kot osrednji
predstavitveni spletni portal, ki združuje in poenostavlja dostop do aktualnih javnih objav,
uporabnih vsebin, ažurnih in verodostojnih podatkov ter elektronskih storitev. V javnem delu je
namenjena vsem državljanom, v internem delu pa poslovanju in povezovanju med različnimi
subjekti državne uprave, lokalnih skupnosti in ostalimi deležniki.
5.1. Nameni in cilji
EVT se vzpostavi z namenom:
približevanja celovitih informacij in elektronskih storitev širši in strokovni javnosti,
vključevanja javnosti v postopke na področjih priprave prostorski aktov in graditve
objektov,
omogočanja javnosti, da se seznani s stanjem (dejanskim in pravnim) v prostoru,
zagotavljanja višje transparentnosti nad postopki in informacijami v okviru postopkov
priprave prostorskih aktov in izdaje upravnih aktov s področja graditve objektov,
na podlagi ažurnih in verodostojnih podatkov zagotavljanju višje pravne varnosti v
postopkih prostorskega načrtovanja in graditve objektov,
poenostavitve komunikacije in izmenjave informacij med različnimi deležniki,
zagotavljanja enotne uporabniške izkušnje tako pri dostopanju do informacij, kot pri
uporabi elektronskih storitev,
poenostavitve poslovanja z državljani na področjih prostorskega načrtovanja, graditve
objektov, stanovanj itd.,
zagotavljanja dostopa do podatkovnih zbirk in drugih podatkov preko enega mesta,
vključevanja novih elektronskih storitev ter poenostavitvi in optimizaciji poslovanja,
zagotavljanja podpore v okviru postopkov priprave prostorskih aktov in graditve objektov.
5.2. Uporabniki
Uporabniki EVT so lahko:
• neregistrirani in
• registrirani.
Neregistrirani uporabniki lahko dostopajo do prosto dostopnih vsebin v okviru EVT. Sem sodijo
predvsem uporabniki kot so: splošna zainteresirana javnost ter raziskovalna in akademska
sfera.
Registrirani uporabniki so tisti uporabniki, ki se morajo za dostop do podatkov in storitev v okviru
EVT predhodno registrirati ter glede na njihovo vlogo pridobiti ustrezna dovoljenja.
V skupino registriranih uporabnikov sodijo:
upravljavci in glavni skrbniki vsebin,
državni nosilci urejanja prostora: ministrstva in drugi državni organi,
uporabniki strokovnih služb ministrstev,
pooblaščeni arhitekti in inženirji: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni
krajinski arhitekt, pooblaščeni prostorski načrtovalec,
soglasodajalci,
občine in lokalni nosilci urejanja prostora: organi lokalnih skupnosti, izvajalci lokalnih
javnih služb ter drugi lokalni nosilci javnih pooblastil,
referenti na Upravnih enotah,
inšpektorji,
26
uporabnik, ki nastopa kot posameznik oz. investitor,
drugi uporabniki z ustreznimi pravicami.
5.2.1. Enotna prijava
EVT mora podpirati enotno prijavo, ki omogoča, da se uporabniku ni potrebno večkrat prijaviti v
primeru dostopa do storitev v okviru povezanih sistemov (poglavje 3.5).
5.2.2. Dostop do uporabniškega računa
Uporabniku mora biti omogočeno, da lahko v vsakem trenutku dostopa do podatkov o lastnem
uporabniškem računu, in sicer do:
svojih osebnih podatkov, ki so pridobljeni ob avtentikaciji,
zgodovine uporabe (vstop v aplikacije, oddane vloge itd.),
podatkov v zvezi s postopki s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov v
katerih sodeluje (npr. informacija o statusu aktivnosti v postopku).
Registriranemu uporabniku mora biti omogočeno, da si v svojem uporabniškem računu lahko
nastavlja vsaj elektronski naslov, področja in periodiko dodatnega obveščanja.
5.3. Upravljanje EVT
5.3.1. Upravljanje z uporabniki
Za potrebe upravljanja z uporabniki se uporabi sistem za upravljanje z uporabniki (poglavje 4.1).
V sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami
sistema za upravljanje z uporabniki.
5.3.2. Upravljanje s šifranti
Za potrebe upravljanja s šifranti se uporabi sistem za upravljanje s šifranti (poglavje 4.4). V
sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami
sistema za upravljanje s šifranti.
5.3.3. Nadzor nad delovanjem sistema
Za potrebe nadzora nad delovanjem sistema oz. dostopa do nadzornih podatkov se uporabi
nadzorni sistem (poglavje 4.6). V sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so
potrebne v povezavi z zahtevami nadzornega sistema.
5.3.4. Obveščanje uporabnikov
Za potrebe obveščanja uporabnikov se uporabi sistem za obveščanje uporabnikov (poglavje
4.8). V sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z
zahtevami sistema za obveščanja uporabnikov.
5.4. Funkcijske ravni EVT
Funkcijske ravni EVT so:
upravljavska in predstavitvena raven,
integracijska raven in
sodelovalna raven.
Upravljavska in predstavitvena raven omogočata ustvarjanje, shranjevanje, upravljanje,
objavljanje in prikaz vsebin za različne uporabniške nivoje. Omogoča npr.:
urejanje in objavljanje vsebin in dokumentov,
27
spremembe menijske strukture in prikaza,
upravljanje z drevesno strukturo,
administratorske pravice in ostale funkcionalnosti, ki so lastne spletnim urejevalnikom
vsebin (CMS).
Integracijska raven omogoča povezovanje storitev iz sistemov ePlan, eGraditev, grafičnega
vpogleda in spremljanja stanja prostorskega razvoja na enem mestu z uporabo enkratne
prijave.
Sodelovalna raven ponuja možnost vključevanja orodij za sodelovanje med uporabniki na
različnih nivojih.
Omogočena morajo biti v naprej pripravljena osnovna statistična poročila (izdelana morajo biti v
obliki, ki je primerna za nadaljnje urejanje), ki se nanašajo na spremljanje aktivnosti v času in so
pomembna za hitro poročanje ter upravljanje, kot npr.:
statistika obiska,
statistika za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov (npr. organizacije),
statistika po obisku segmentov.
5.4.1. Vsebine predstavitvene ravni
Uporabniku je preko predstavitvene ravni potrebno omogočiti dostop do naslednjih vsebinskih
sklopov:
življenjskih dogodkov in celovitih informacij o področnih vsebinah,
prikaza novic,
prostorskih aktov in pravnih režimov,
zakonodaje in pravil,
interaktivnega pomočnika,
primerov dobrih praks,
poročil in strokovnih podlag,
koristnih povezav,
pomoči uporabnikom,
pogojev uporabe in
kolofona.
Vsebine se prikažejo v obliki spletnih strani oz. podstrani, dokumentov oz. priponk ter povezav.
5.4.1.1. Življenjski dogodki in celovite informacije o področnih vsebinah
Omogočen mora biti dostop do celovitih informacij o posameznih vsebinah s področja
prostorskega načrtovanja, graditve objektov, stanovanj in zemljiške politike. Vsebine so
prikazane v obliki preprostih, kratkih in slikovitih razlag, ki se lahko smiselno dopolnjujejo ali
povezujejo:
s podrobnejšimi informacijami v okviru spletnih podstrani oz. s povezavami do ostalih
vsebinskih sklopov: zakonodaja in pravila, primeri dobrih praks, poročila in strokovne
podlage,
s povezavami do življenjskih dogodkov preko katerih je možna oddaja vlog,
s statističnimi podatki in infografikami iz sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja
in
z namenskimi interaktivnimi pomočniki.
Informacije se lahko prikažejo v obliki kompendija (priročnika s kratkimi in preglednimi opisi) ali
v obliki pogostih vprašanj in odgovorov po posameznih področjih.
28
Uporabnikom se omogoči dostop do vodnika po življenjskih dogodkih, ki je namenjen
državljanom, ki potrebujejo podrobne informacije za različne življenjske situacije. Uporabnik
izbere želeno življenjsko situacijo in po strukturi poišče dokument, ki vsebuje informacije ali
obrazce, ki jih potrebuje. Vodnik mora biti razširljiv na način, da omogoča vključitev novih
področij in vsebin. Registriranemu uporabniku je preko vsebin na voljo povezava do storitev
preko katerih je možna oddaja in spremljanje vlog s področja graditve objektov oz. oddaja
pripomb ali predlogov za prostorske akte v fazi javne razgrnitve.
Izvajalec mora pripraviti vse potrebne vsebinske predloge, ki se nanašajo na posamezne
področne vsebine iz tega sklopa.
Uporabniku se omogoči tudi dostop do seznamov oz. imenikov s kontaktnimi informacijami, kot
so npr.:
seznam državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora,
seznam državnih in občinskih soglasodajalcev (ta se navezuje na zbirko pristojnosti
soglasodajalcev, ki se vzpostavi v sklopu sistema eGraditev),
seznam upravnih enot,
seznam občin,
imenik pooblaščenih inženirjev iz matične sekcije geodetov, gradbenih, strojnih in elektro
inženirjev, prek spletne strani Inženirske zbornice Slovenije,
imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih
prostorskih načrtovalcev seznama pooblaščenih arhitektov, preko spletne strani
Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije,
imenik nepremičninskih posrednikov.
Primeri dobrih praks:
UK Planning portal14,
NSW Planning portal15,
eUprava16.
5.4.1.2. Prikaz novic
Uporabniku se omogoči dostop do novic po različnih vsebinskih področjih, ki se nanašajo na:
objave dogodkov,
vnose novih vsebin, dokumentov, poročil in
na javne objave o prostorskih aktih in objave o postopkih s področja graditve objektov.
Novice lahko ročno vnašajo upravljavci in glavni uredniki EVT, lahko pa se prikazujejo
avtomatično v primeru, ko pridejo z drugega vira. Vsaka novica je umeščena v večnivojsko
vsebinsko področje in, kadar se ta nanaša na neko območje, v posamezno teritorialno enoto
(regija, občina, upravna enota), kar omogoča filtriranje in prilagajanje vpogleda novic s strani
uporabnika po vsebinskem področju in po teritorialni enoti. Sistem omogoča časovni zamik
objave novice, njeno vsebinsko urejanje ter dodajanje dodatnih vsebin k novici:
povezave do spletnih vsebin,
povezave do vsebin v aplikacijah PIS iz integracijske ravni,
slikovnega gradiva,
integracije video vsebin ter
prilagojenih vpogledov v grafične pregledovalnike.
Novice se prikazujejo v strnjeni obliki na vstopni strani EVT, obširnejša oblika novice pa je
dosegljiva prek posameznih vsebinskih rubrik.
14
URL: https://www.planningportal.co.uk/ 15
URL: https://www.planningportal.nsw.gov.au 16
URL: https://e-uprava.gov.si/
29
Neregistriran uporabnik se lahko naroči na novice iz določenega vsebinskega (pod)področja ali
na novice, ki so povezane z določeno teritorialno enoto (regija, občina, upravna enota) z vpisom
elektronskega naslova, na katerega želi prejemati novice. EVT omogoča pošiljanje novic v obliki
elektronskih sporočil naslovnikom, ki so bodisi vneseni s strani urednika bodisi so se na
pošiljanje prijavili samostojno. Sporočila so lahko posamezna (ob objavi posamezne novice na
EVT) ali v obliki povzetkov na določeno časovno obdobje (dan, teden).
5.4.1.3. Prostorski akti in pravni režimi
Uporabniku se omogoči dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih
aktov iz podatkovne baze o prostorskih aktih (poglavje 6.4) ter vsebin, ki se nanašajo na
podatke o pravnih režimih in sicer seznama zbirk podatkov o pravnih režimov po področjih (npr.:
prometna infrastruktura, vode, gozdovi, kmetijstvo, narava itd.), ki vključuje:
ime zbirke podatkov,
navedbo predpisa, ki določa in podrobneje ureja zbirko podatkov,
podatke o dostopu, uporabi in storitvah v zvezi z zbirko podatkov,
podatke o organu, ki je pristojen za predpis, ki določa in podrobneje ureja zbirko
podatkov,
podatke o upravljavcu zbirke podatkov,
dogovore s posameznimi upravljavci zbirk podatkov.
Dostop do podrobnih informacij o prostorskih podatkih in spletnih storitvah, ki se nanašajo na
prostorske akte in podatke iz seznama pravnih režimov, vključno z njihovo izdajo, je omogočen
prek sistema za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov.
5.4.1.4. Zakonodaja in pravila
Uporabniku se omogoči dostop do:
zakonodaje s področja prostora, graditve objektov in stanovanj,
vsebin iz državnega prostorskega reda:
o temeljna pravila urejanja prostora,
o podrobnejša pravila urejanja prostora,
o splošne smernice, ki jih pripravijo državni nosilci urejanja prostora,
o priporočila za prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje ukrepov zemljiške
politike in izvajanje drugih nalog urejanja prostora, vključno s primeri dobrih
praks.
tehničnih smernic in drugi normativnih dokumentov s področja graditve objektov, s
katerimi se za določene vrste objektov natančno opredelijo priporočene tehnične rešitve,
navodil s področja prostora, graditve objektov in stanovanj,
slovarja strokovnih izrazov (npr. beseda – opis).
Posamezne vsebine se generirajo v obliki spletnih strani oz. podstrani ali v obliki dokumentov in
so dostopne preko seznama ter preko iskalnika po ključnih besedah s filtri po posameznih
atributih iz seznama.
V ta del se vključi tudi zbirka tehničnih predpisov s področja graditve objektov, ki zagotavlja
celovit vpogled v veljavne gradbene predpise v digitalni obliki, vključno s t istimi, ki so bili sprejeti
še v času FLRJ17 in SFRJ18 in za katere ni zagotovljen dostop preko Uradnega lista RS.
Naročnik ne zahteva, da se v sklopu tega naročila vzpostavi omenjena zbirka (vzpostavitev
zbirke je predmet drugega javnega naročila). Izvajalec mora v tem delu izvesti vse prilagoditve
Zbirke tehničnih predpisov s področja graditve objektov, ki so potrebne za vključitev v EVT.
17
Federativna ljudska republika Jugoslavija 18
Socialistična federativna republika Jugoslavija
30
Zaradi povezanosti vsebin mora izvajalec te naloge sodelovati z izvajalcem, ki bo izbran na
javnem naročilu za vzpostavitev zbirke.
5.4.1.5. Interaktivni pomočnik
Uporabniku se omogoči dostop do interaktivnega pomočnika, ki se navezuje na prejšnje
poglavje oz. na tehnične smernice in druge normativne dokumente s področja graditve objektov,
s katerimi se za določene vrste objektov opredelijo priporočene tehnične rešitve. Interaktivni
pomočnik se izdela v obliki grafičnega interaktivnega simboliziranega prikaza, ki ponazarja
različne vrste objektov in njihove mejne vrednosti, ki so zahtevane v predpisih v okviru
postopkov graditve objektov. Pri izdelavi se smiselno upošteva primer dobre prakse Interactive
UK Planning portal19.
5.4.1.6. Primeri dobrih praks
Uporabniku se omogoči dostop do:
seznama primerov dobrih praks po tematikah (področjih ali podpodročjih) in
dokumentov (priponke).
Posamezne vsebine se generirajo v obliki spletnih strani oz. podstrani ali v obliki dokumentov in
so dostopne preko seznama ter preko iskalnika po ključnih besedah s filtri po posameznih
atributih iz seznama.
5.4.1.7. Poročila in strokovne podlage
Uporabniku se omogoči dostop do:
poročil iz sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja in drugih poročil, kot so:
o poročilo o stanju prostorskega razvoja,
o problemska ali tematska poročila,
o poročila o stanju prostorskega razvoja na lokalnem nivoju,
o poročila o prostorskem razvoju za območje regionalnega prostorskega plana,
strokovnih podlag po tematikah (področjih), kot so:
o urbanistične zasnove, ki se izdelajo v okviru priprave regionalnega prostorskega
plana, občinskega prostorskega plana in OPN za mesta ter druga urbana
naselja,
o krajinske zasnove, ki se izdelajo v okviru priprave regionalnega prostorskega
plana in občinskega prostorskega plana za posamezna krajinska območja.
Podatki se smiselno organizirajo po različnih tematskih sklopih oz. glede na vsebinsko področje.
Za vsako strokovno podlago ali poročilo se zagotovi osnovne opisne podatke (avtor, naziv, leto,
povezljivost s prostorskimi akti, programom izvedbe ali prostorsko politiko itd.). V kolikor je za
določen dokument zagotovljen tudi grafični podatek oz. obstaja neposredna navezava
dokumenta na ustrezno tematsko področje kazalnika, se ob opisu podatkov zagotovi tudi
povezava do grafičnega vpogleda oz. do sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja.
Posamezne vsebine se generirajo v obliki spletnih strani oz. podstrani ali v obliki dokumentov in
so dostopne preko seznama ter preko iskalnika po ključnih besedah, s filtri po posameznih
atributih iz seznama.
5.4.1.8. Koristne povezave
Uporabnikom se omogoči dostop do:
spletnih stran pristojnih ministrstev,
tematskih portalov, ki vsebinsko dopolnjujejo EVT, npr.: GURS (Portal Prostor), ARSO
(Atlas Okolja, geo-portal ARSO), eVode itd.,
19
URL: https://interactive.planningportal.co.uk
31
spletnih strani Inženirske zbornice Slovenije,
spletnih strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije,
spletnih strani nevladnih strokovnih organizacij,
spletnih strani Uradnega lista RS,
spletnih strani Pravno-informacijskega sistema RS,
spletnih strani občin,
drugih spletnih strani.
5.4.1.9. Pomoč uporabnikom
Izvajalec mora za namen olajšanja uporabe izdelati ustrezno uporabniško dokumentacijo. Ta
mora biti različnim nivojem uporabnikov dosegljiva tudi neposredno pri uporabi ter ločena glede
na vlogo uporabnika in glede na funkcionalnost, ki jo ta trenutno opravlja.
Za pregled nad vsebinami portala mora biti uporabnikom na voljo načrt oz. kazalo vsebine
portala.
5.4.1.10. Pogoji uporabe
Uporabnikom se omogoči dostop do pogojev uporabe. Izdela se dokument, ki določa pogoje
uporabe.
5.4.1.11. Kolofon
Uporabnikom se omogoči dostop do osnovnih podatkov in kontaktov o upravljavcu PIS.
5.4.2. Integracijska raven
Uporabniku se v povezavi z drugimi sistemi v sklopu te naloge omogoči dostop do:
javnih objav,
grafičnega vpogleda,
spremljanja stanja prostorskega razvoja in
sistema za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov.
5.4.2.1. Javne objave
Dostop do javnih objav je zagotovljen preko posebnega razdelka na osrednjem delu portala
EVT preko katerega se zagotavlja:
dostop do javnih objav iz postopkov priprave in uveljavitve prostorskih aktov,
dostop do javnih objav iz postopkov s področja graditve objektov.
Uporabniku mora biti preko aktualnih objav o prostorskih aktih omogočen dostop do podrobnih
vsebin in podatkov, ki se nanašajo na posamezne aktualne faze priprave in na njihovo
uveljavitev. Povezave do podrobnejših vsebin v zvezi z objavami morajo biti generirane na
način, da uporabnika vodijo do posamezne vsebine.
5.4.2.2. Grafični vpogled
Za potrebe vpogleda je na osrednji strani EVT na voljo iskalnik po nepremičninskih evidencah in
po občinah, ki vrne zadetke v obliki spletne podstrani, ki se razvrstijo po posameznih
podatkovnih področjih preko katerih je omogočena neposredna povezava do grafičnega
vpogleda.
Grafični vpogled je sestavljen iz:
osnovnih slojev: topografske in kartografske podlage, ortofoto posnetki, nepremičninske
evidence, podatki iz registra prostorskih enot (ulični sistem, hišne številke, naselja,
občine);
32
tematskih slojev: pravni režimi (zavarovana območja, ekološko pomembna območja,
vodovarstvena območja, gozdni rezervati, varovalni gozdovi, varstvo kulturne dediščine),
prostorski akti (državni, regionalni, občinski), upravni akti s področja graditve objektov,
dejanska raba in drugi prostorski podatki.
Grafični vpogled mora biti zgrajen na način, da omogoča tematske vpoglede (preklopi
grafičnega vpogleda), ki so namenjeni lažjemu pregledovanju podatkov in so prilagojeni
posameznim vsebinskim področjem.
Primeri funkcionalnosti, ki jih zagotavlja grafični vpogled (obseg funkcionalnosti se lahko
prilagaja glede na tematski vpogled):
iskanje: splošno (po nepremičninskih evidencah, po koordinatah), podrobno (po
tematskih vsebinah kot npr. po prostorskih aktih, po enotah urejanja prostora,
kategorizaciji namenske rabe, kategorizaciji dejanske rabe itd.),
povečava/pomanjšava karte, premik po karti, merilo karte, spreminjanje pogleda (prejšnji
oz. naslednji pogled),
legenda,
seznam slojev,
izbor (vidnost/nevidnost) in podrobne informacije za posamezni sloj (jedrnat opis znotraj
obstoječe aplikacije, podrobnejši opis na EVT na podstrani znotraj razdelka opis
podatkov),
določanje prosojnosti izbranih slojev,
identifikacija - lokacijska poizvedba za izbrane sloje,
vpogled lokacije na pomanjšani pomožni pregledni karti,
merjenje razdalj in površin,
tiskanje in izdelava poročil v PDF ali JPEG formatu, pri čemer se uporabi enotna oblika
zapisa znotraj okvirne in izvenokvirne vsebine in ki vsebuje vir zapisa, čas izpisa,
podatek o merilu, legendo, datum stanja, vir podatkov itd.,
pošiljanje povezave za trenutni vpogled preko elektronske pošte in v socialna omrežja,
možnost filtriranja trenutno prikazane vsebine na podlagi vrednosti atributa,
drugo.
Grafični vpogled naj bo v največji meri vsebinsko in funkcijsko povezljiv s posameznimi
vsebinskimi sklopi v predstavitvenem delu. Grafični vpogledovalnik je za potrebe dostopa do
podatkov uporabniško povezljiv s sistemom za dostop do podatkov in servisov za izdajo
podatkov.
5.4.2.3. Spremljanje stanja prostorskega razvoja
Uporabniku se omogoči dostop do:
infografik za izbrane kazalnike prostorskega razvoja s katerimi se na pregleden način s
pomočjo grafičnih elementov predstavijo zanimive vsebine, ki so namenjene splošni
javnosti in so lahko vidne na osrednji strani EVT ali v drugih vsebinskih rubrikah (npr. v
rubriki, ki je namenjena celovitim informacijam o področnih vsebinah),
seznama kazalnikov po posameznih statističnih področjih preko katerega je na voljo
podrobnejši opis kazalnikov in ki je dostopen preko posebne spletne podstrani v okviru
EVT,
grafičnega vpogleda v tematske prikaze kazalnikov po teritorialnih enotah in teritorialnih
ravneh, ki je lahko dostopen ločeno preko povezave ali kot del EVT,
seznama tabel preko katerega je možna izbira posameznih vrednosti kazalnika, prikaz in
izvoz izbora v tabele različnega formata, ki je lahko dostopen ločeno preko povezave,
preko aplikacije za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov povezave ali pa
kot del EVT,
različnih poročil.
33
Poročila so dostopna preko rubrike Poročila in strokovne podlage in se nanašajo na:
poročila o stanju prostorskega razvoja, poročila o stanju prostorskega razvoja na
lokalnem nivoju, poročila o prostorskem razvoju za območje regionalnega prostorskega
plana,
problemska ali tematska poročila,
predpripravljene statistične in tematske karte po različnih vsebinah.
Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja je podrobneje opisan v poglavju Funkcionalne
zahteve sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja.
Primeri dobrih praks:
Nordegio20,
Nordmap21,
Örok Atlas22,
SURS23.
5.4.2.4. Dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov
Razvoj storitve za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov ni predmet tega naročila
in se bo izvedel v okviru druge naloge oz. projekta. EVT mora biti razvit na način, da bo
omogočal njeno naknadno vključitev.
Primeri dobrih praks:
Geopunt24,
Geonorge25.
5.4.3. Sodelovalna raven
5.4.3.1. Deljenje vsebin
Uporabniku se omogoči deljenje vsebin iz spletnih strani, iz javnih objav, iz grafičnega vpogleda
in iz spremljanja stanja prostorskega razvoja v socialna omrežja (npr. Facebook, Twitter,
Linkedin, Messenger - Facebook, Email link).
Zaradi integracije vsebin iz EVT (novic, javnih objav, posameznih spletnih vsebin itd.) v spletne
strani drugih uporabnikov (ministrstva, občine, nevladne organizacije itd.) se omogoči izvedbo
RSS protokola.
5.4.3.2. Obrazec za javno pomoč uporabnikom in prikaz pogostih vprašanj
Za potrebe sodelovanja je uporabnikom na voljo obrazec za vnos vprašanj. Uporabnik
vprašanju določi vsebinsko področje, ki vpliva na to, kateremu oddelku je vprašanje
posredovano. Vprašanje se pristojnemu oddelku posreduje v obliki elektronskega sporočila.
Pogosta vprašanja se prikazujejo v rubriki "vprašanja in odgovori", ki je vsebinsko smiselno
povezana z rubriko Življenjski dogodki in celovite informacije o področnih vsebinah iz
predstavitvenega dela. Vprašanja so razvrščena po vsebinskih tematikah, uporabniku je
omogočeno iskanje po ključnih besedah in filtriranje po vsebini.
20
URL: http://www.nordregio.se/ 21
URL: http://www.nordmap.se/ 22
URL: http://www.oerok-atlas.at/ 23
URL: http://www.stat.si/statweb 24
URL: https://www.geopunt.be/ 25
URL: https://www.geonorge.no/
34
Uporabniku se ob oblikovanju novega vprašanja v formi prikaže seznam že odgovorjenih
vprašanj in odgovorov, ki se vsebinsko ujemajo z zastavljenim vprašanjem.
5.4.3.3. Podpora uporabnikom
Uporabnikom mora biti omogočena podpora s strani upravljavca sistema. Podpora se nanaša
npr. na prijavo napak v delovanju storitev, težave pri dostopih. Podpora naj bo strukturirana na
način, da uporabniku omogoča klasifikacijo (npr. težav, vprašanj) glede na področje na katerega
se te nanašajo.
35
6. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA ePLAN
6.1. Uvod
Glavni namen sistema ePlan je uvedba elektronskega načina poslovanja na področjih priprave,
sprejemanja, uveljavljanja in uporabe državnih, regionalnih in občinskih prostorskih aktov.
Trenutno se stanje na tem področju v informacijskem delu odraža na razdrobljenosti zbirk
podatkov in podpornih storitev, nestandardiziranih in manjkajočih podatkih, funkcijski
orientiranosti rešitev, nepovezanih sistemih ter sistemski nepreglednosti.
Ključni problemi pri tem so:
obstoj kombiniranega poslovanja (elektronsko in papirno),
obstoj velikega števila kompleksnih in dolgotrajnih postopkov,
pogoste spremembe procesne zakonodaje s tega področja,
podatki se vodijo razpršeno, na nepopoln in neenoten način (ni centralne, popolne in
poenotene zbirke podatkov),
podatki se ne hranijo v ustrezni obliki in na ustrezen način (veliko podatkov se hrani na
digitalnih medijih),
isti podatki so večkrat zapisani na različnih mestih v različnih zbirkah podatkov ter
znotraj podatkovnih struktur samih (npr. kot identifikator in oznaka hkrati),
obstoj velike količine dokumentacije (potreba po izločitvi redundantnih podatkov,
nebistvenih vsebin),
neustrezno povezan tekstualni in grafični del prostorskih aktov,
neustrezno vodenje zvez med akti,
obstoj množice informacijskih rešitev, ki so vzpostavljene za različne namene, so
nepovezane ter služijo vodenju podatkov oz. podpori postopkom samo v določenih delih,
obstoj velikega števila različnih uporabnikov (institucije na državni ravni, institucije na
lokalni ravni, javnost),
množica sprejetih aktov in strokovnih podlag na lokalni ravni, ki vplivajo na pripravo
prostorskih aktov (vodovarstveni režimi, geološke karte itd.).
Obstoječa problematika tako kliče po ureditvi ter vzpostavitvi celovitega informacijskega sistema
na zadevnem področju, ki bo za uspešno uvedbo in delovanje moral vsebovati oz. zagotavljati
vsaj:
Ustrezno organizacijsko strukturo (v delu, ki se nanaša na vodenje in zagotavljanje
delovanja sistema).
Ustrezno informacijsko okolje za podporo elektronskemu poslovanju, ki bo vključevalo
deležnike v postopkih in nudilo celovito podporo izvajanju aktivnosti (kjer je to
zahtevano) in upravljanju s podatki v vseh procesih, ki so ključni za zagotavljanje
podatkovnih osnov za vodenje popolne in ažurne zbirke podatkov.
Ustrezno, popolno in ažurno podatkovno bazo (zbirko podatkov).
6.1.1. Strateški cilji
Ključni strateški cilji uvedbe elektronskega poslovanja na zadevnem področju so:
omogočiti enostavno in celovito elektronsko poslovanje,
omogočiti informacijsko podporo pri izvajanju procesov,
povezati storitve, sisteme,
poenotiti podatke in storitve,
vzpostaviti zbirko podatkov o prostorskih aktih (postopno),
omogočati dostop do podatkovnih virov in
poenotiti, optimizirati in nadzorovati procesne aktivnosti.
36
Cilji bodo doseženi z vzpostavitvijo celovitega informacijskega sistema na državni ravni, ki bo
omogočal oz. zagotavljal:
enostavne in uporabnikom prijazne vmesnike,
začasno hrambo osnutkov vlog in dokumentacije pred oddajo,
izvedbo osnovnih preverb vlog in dokumentacije pred oddajo,
oddajo in sprejem elektronskih vlog in dokumentacije,
napredne preverbe podatkov,
upravljanje s podatki (vnosi, urejanje, brisanje),
ustrezno organizacijo ter povezave med podatki,
obveščanje uporabnikov sistema,
upravljanje uporabnikov (pregled, pravice dostopa, pravice za opravljanje aktivnosti),
ustrezen varovan dostop do podatkov, glede na vloge uporabnikov,
upravljavcu sistema enostavno upravljanje s postopki, strukturami dokumentacije brez
potrebe po spremembah programske kode,
varno hrambo podatkov,
izdelavo statističnih poročil,
nadzor nad delovanjem sistema,
predhodno načrtovanje aktivnosti v procesih (spremljanje in upravljanje s projekti),
migracijo obstoječih podatkov,
storitve za dostop do podatkov - pri tem morajo biti podprte tako osnovne (vpogled,
prevzem podatkov) ter napredne storitve (spletni servisi),
integracijo s podatkovnimi viri, zunanjimi sistemi ter uporabo obstoječih centralnih
gradnikov,
stabilno informacijsko okolje, ki zagotavlja čim manj izpadov v delovanju,
informacijsko varnost in skladnost z zakonodajo,
razširljivost ter nadgradnje v prihodnosti.
V sklopu informacijskega sistema bo morala biti vzpostavljena podatkovna baza (zbirka
podatkov) o prostorskih aktih, ki bo zasnovana na način, ki bo omogočal dolgoročno, celovito in
poenoteno hrambo podatkov o pravnem stanju v prostoru na osnovi prostorskih aktov in
podatkov prostorskih aktov v sprejemanju. V tem delu mora biti izvedena tudi migracija
obstoječih podatkov.
Informacijski sistem bo moral uporabljati tudi ustrezne spremljajoče (podporne) gradnike (npr.
sistem za avtentikacijo/avtorizacijo, sistem za hrambo podatkov, infrastruktura) ter zagotavljati
(v delih kjer je to potrebno) komponente za potrebe povezovanja z zunanjimi sistemi. Pri
vzpostavljanju sistema bo potrebno veliko pozornosti posvetiti tudi zagotavljanju in ohranjanju
obstoječih podatkov, načinu ukinjanja obstoječih informacijskih rešitev, uvajanju uporabnikov ter
izvajanju različnih testiranj (varnostnih, funkcionalnih). Sistem bo moral biti zgrajen na način da
bo razširljiv, nadgradljiv tudi v prihodnje ter bo omogočal prilagajanje spremembam procesne
zakonodaje s tega področja (podpora novim postopkom).
6.1.2. Ključni akterji
Ključni akterji, ki sodelujejo v posameznih postopkih oz. dostopajo do podatkov so:
ministrstvo pristojno za prostor (koordinator, kontrolor podatkov),
ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev (pobudnik),
investitorji,
izdelovalci ali prostorski načrtovalci,
nosilci urejanja prostora (državni, lokalni),
občine,
vladne službe,
strokovne službe ministrstev,
organi v sestavi ministrstev,
37
javnost,
upravne enote,
inšpekcijski organi.
V tem delu je potrebno izpostaviti še akterja, ki se v delovanje sistema vključujeta (tudi) z vidika
upravljanja (npr. upravljanje komunikacijsko informacijske infrastrukture, skupni gradniki,
upravljanje z uporabniki) in sicer Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za javno upravo.
Ti akterji oz. predstavniki le-teh predstavljajo bodoče uporabnike sistema. Ker se v postopke
vključuje veliko število uporabnikov mora biti sistem zasnovan na način, da zagotavlja
organizirano, pregledno in kontrolirano uporabo glede na vloge uporabnikov - sistem pravic
(npr. pooblaščena oseba s strani pripravljavca prostorskega akta lahko vpogleduje v podatke za
prostorske akte v njegovi pristojnosti). Podrobnejša določitev sistema pravic uporabnikov se
izvede v času priprave PZI.
6.1.3. Konceptualna zasnova sistema ePlan
Zaradi kompleksnosti sistema, predvsem v povezavi s številom, lastnostmi in uvajanjem
posameznih podrejenih storitev mora biti sistem logično razdeljen na tri sklope in sicer:
priprava in sprejemanje prostorskih aktov (procesno okolje),
dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov,
upravljanje sistema (upravljavsko okolje).
Podatki, ki nastajajo tekom postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov se hranijo v
podatkovni bazi o prostorskih aktih. Spodnji prikaz ponazarja podrobnejšo delitev s
pripadajočimi funkcionalnostmi.
Slika 2: Podrobnejša delitev sistema ePlan s pripadajočimi funkcionalnostmi
38
6.2. Upravljanje sistema
6.2.1. Upravljanje z uporabniki
Za potrebe upravljanja z uporabniki se uporabi sistem za upravljanje z uporabniki (poglavje 4.1).
V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje z uporabniki ter glede na zahteve postopkov.
6.2.2. Upravljanje s postopki
Za potrebe upravljanja s postopki se uporabi sistem za upravljanje s postopki (poglavje 4.2). V
sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s postopki ter glede na zahteve postopkov.
6.2.3. Upravljanje s strukturami gradiv
Za potrebe upravljanja s strukturami gradiv se uporabi sistem za upravljanje s strukturami gradiv
(poglavje 4.3). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so
potrebne v povezavi z zahtevami sistema. Pravila strukturiranja gradiv morajo biti del tehničnih
pravil za pripravo posameznih sestavin prostorskih aktov in se javno objavijo.
6.2.4. Upravljanje s šifranti
Za potrebe upravljanja s šifranti se uporabi sistem za upravljanje s šifranti (poglavje 4.4). V
sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s šifranti ter glede na zahteve postopkov. Ključni
šifranti, ki bodo uporabljeni v sistemu so: način urejanja, občine, pravne podlage, namenska
raba prostora. Dodatni šifranti bodo definirani času priprave PZI.
6.2.5. Upravljanje s predlogami dokumentov
Za potrebe urejanja predlog dokumentov se uporabi sistem za urejanje predlogov dokumentov
(poglavje 4.5). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so
potrebne v povezavi z zahtevami sistema.
6.2.6. Nadzor nad delovanjem sistema
Za potrebe nadzora nad delovanjem sistema oz. dostopa do nadzornih podatkov se uporabi
nadzorni sistem (poglavje 4.6). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse
dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami nadzornega sistema.
6.2.7. Napredne analize nad podatki
Za potrebe naprednih analiz se uporabi sistem za analize nad podatki (poglavje 4.7). V sklopu
izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z
zahtevami sistema za analize.
6.2.8. Obveščanje uporabnikov
Za potrebe obveščanja uporabnikov se uporabi sistem za obveščanje uporabnikov (poglavje
4.8). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne
v povezavi z zahtevami sistema za obveščanja uporabnikov.
6.2.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov
Sistem mora omogočati v naprej pripravljena osnovna statistična poročila, ki se nanašajo na
spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov v času in so pomembna za hitro poročanje ter
upravljanje informacijske rešitve, kot npr.:
39
statistika obiska,
statistika postopkov,
statistike za aktivnost v postopku,
statistika za posamezen prostorski akt,
statistika za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov (organizacije),
statistika po uporabi storitev.
Poročila morajo biti v obliki primerni za nadaljnje urejanje. Sistem mora omogočiti pripravo
prilagojenih izpisov ter izpis rezultatov iskanj.
6.3. Priprava in sprejemanje prostorskih aktov
6.3.1. Podpora pripravi prostorskih aktov
Sistem mora uporabnikom nuditi podporo pri pripravi prostorskih aktov. V tem delu bo v sistemu
omogočeno:
dostop do podatkov iz skupnega prikaza stanja prostora,
dostop do podatkov iz sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja,
dostop do predpisov, navodil in priporočil,
dostop do primerov dobrih praks,
dostop do strokovnih podlag,
dostop do orodij za sodelovanje,
spremljanje projektov.
Sistem mora nuditi dostop do podatkov, ki so potrebni pri pripravi prostorskih aktov iz skupnega
prikaza stanja prostora (npr. območja varstvenih režimov) in sistema spremljanja stanja
prostorskega razvoja (npr. poročila o stanju prostorskega razvoja).
Za namen podpore pripravi prostorskih aktov morajo biti uporabnikom na voljo tudi aktualna
navodila, priporočila, primeri dobrih praks s področja priprave prostorskih aktov, dostop do
veljavnih predpisov s tega področja in sistema za dostop do strokovnih podlag. Namen teh bo
zagotavljanje kvalitetnih, formalno in tehnično ustreznih dokumentov in gradiv, ki bodo prehajala
in se zbirala preko sistema v podatkovni bazi (zbirki podatkov) o prostorskih aktih.
Sistem za dostop do strokovnih podlag bo nudil uporabo osnovnih omrežnih storitev (dostop,
iskanje, pregledovanje) nad dokumenti, gradivi (strokovne podlage), ki služijo kot podpora pri
odločanju in pripravi prostorskih aktov in z njimi povezanih dokumentov. Sistem bo odprt in bo
postopno omogočal prosto vključevanje podatkov (npr. s strani strokovne javnosti) ob
upoštevanju enotnih pravil. Podatki v sistemu bodo smiselno organizirani po različnih tematskih
sklopih. V zvezi s sistemom bo potrebno zaradi preglednih in določnih pravil oz. pogojev za
različne namene uporabe in predelave podatkov vzpostaviti enotna pravila.
Za namen spremljanja in upravljanja s projekti (projekt - postopek priprave posameznega
prostorskega akta) se mora v sistemu vzpostaviti orodje, ki bo nudilo vodjem in članom
projektnih skupin ter vodstvenemu kadru upravljavsko in sodelovalno funkcijo ter vpogled v
stanje posameznih projektov (npr. terminski plan, težave na projektu, izvršene aktivnosti
(procesno okolje), mejniki). Orodje mora omogočiti upravljanje in vpogled v podatke o projektu.
Orodje mora biti prvotno vzpostavljeno za podporo vodenju priprave državnih prostorskih aktov
z možnostjo kasnejše vključitve projektov z drugih področij priprave prostorskih aktov. Delo s
projekti naj bo podprto tudi s priporočenimi pristopi, morebitnimi kombinacijami pristopov,
metodologijami, vodniki in primeri dobrih praks.
40
Sistem mora omogočiti dostop do orodij, preko katerih bodo uporabniki lahko sodelovali. Namen
teh je predvsem izmenjava vprašanj, idej in pogledov. Sodelovalna orodja bodo pripomogla
predvsem k predhodnemu razčiščevanju, stiku z mnenji uporabnikov, oceni kvalitete rešitev itd.
Če se v času priprave PZI izkaže, da je smiselno (zaradi zagotavljanja uporabniške izkušnje,
lažjega vzdrževanja, uporabe kot skupnega gradnika ali iz drugih razlogov) orodja in storitve za
podporo pri pripravi prostorskih aktov izvesti samostojno ali znotraj drugih sistemov/rešitev v
sklopu te naloge, se slednje lahko izvede. Natančen opis izvedbe bo določen v času izdelave
PZI.
6.3.2. Upravljanje in dostop do podatkov (procesno okolje)
Sistem mora omogočati informacijsko podporo pri vodenju postopkov - procesno okolje. Ključni
zahtevi, ki ji mora v tem delu sistem podpreti sta dostop do podatkov in upravljanje s podatki v
postopkih. Ker vodenje postopkov vključuje veliko število uporabnikov (npr. izdelovalci in
pripravljavci prostorskih aktov, strokovne službe ministrstev, pooblaščene osebe nosilcev
urejanja prostora, občine, koordinatorji priprave prostorskih aktov, investitorji, javnost) mora biti
sistem zasnovan na način, da zagotavlja organizirano, pregledno in kontrolirano uporabo glede
na vloge uporabnikov - sistem pravic (npr. pooblaščena oseba s strani nosilca urejanja prostora
sodeluje v postopkih v katerih ima določeno vlogo).
Preglednica 27: Informativen prikaz akterjev po ključnih postopkih
26
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Ministrstvo pristojno za prostor
(koordinator, kontrolor podatkov)
Ministrstvo, v čigar delovno področje
spada prostorska ureditev (pobudnik)
Investitor
Izdelovalec ali prostorski načrtovalec
Nosilci urejanja prostora
(državni, lokalni, varstveni)
Občina (pripravljavec)
Vlada
Ministrstva in vladne službe
26
1 - postopek priprave državnega prostorskega načrta
2 - skrajšani postopek sprememb in dopolnitev državnega prostorskega načrta
3 - kratek postopek sprememb in dopolnitev državnega prostorskega načrta
4 - postopek sodelovanja države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena
5 - postopek načrtovanja prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju načrta
6 - postopek priprave občinskega prostorskega načrta
7 - skrajšani postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta
8 - kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta
9 - postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta
10 - skrajšani postopek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
11 - kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
12 - postopek priprave regionalnega prostorskega načrta
13 - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora za državne prostorske akte
14 - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora za občinske prostorske akte
15 - nadzor zakonitosti
41
Javnost
Ministrstvo pristojno za varstvo okolja
Sistem mora biti v tem delu povezan z drugimi sistemi (npr. sistem za podporo delu z
dokumentarnim gradivom). Povezave in način povezovanja se določi v času priprave PZI.
6.3.2.1. Postopki
V tem delu je zajet pregled postopkov, ki jih mora sistem podpreti. Spodnja preglednica obsega
pregled ključnih postopkov z opredelitvijo:
naziva akta,
naziva postopka,
naziva predpisa/ov, ki ureja posamezen postopek ter
posameznih členov, ki znotraj predpisa določajo postopek.
Preglednica 28: Ključni postopki po veljavni zakonodaji na področju prostorskega načrtovanja
Akt Predpis Postopek Člen
Državni
prostorski načrt
Zakon o umeščanju
prostorskih ureditev
državnega pomena
v prostor
(ZUPUDPP)
Redni postopek
priprave načrta
odločanje o pripravi
načrta 17. do 23.
načrtovanje variant 24. do 28
potrditev predloga
najustreznejše variante
ali rešitve
29. in 30.
načrtovanje potrjene
variante ali rešitve 31. do 36.
sprejem načrta 37. in 38.
Postopek priprave načrta brez postopka
presoje vplivov na okolje 39.
Kratek postopek sprememb in dopolnitev
načrta 40.
Skrajšani postopek sprememb in dopolnitev
načrta 41.
Občinski
prostorski načrt
Zakon o
prostorskem
načrtovanju
(ZPNačrt)
Postopek priprave občinskega prostorskega
načrta 46. do 52.a
Skrajšani postopek sprememb in dopolnitev
občinskega prostorskega načrta 53.
Kratek postopek sprememb in dopolnitev
občinskega prostorskega načrta 53.a
Občinski
podrobni
prostorski načrt
Postopek priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta 57. do 61.
Skrajšani postopek sprememb in dopolnitev
občinskega podrobnega prostorskega načrta 61.a
Kratek postopek sprememb in dopolnitev
občinskega podrobnega prostorskega načrta 61.b
Regionalni
prostorski načrt
Postopek priprave regionalnega prostorskega
načrta 66. do 68.
Poleg teh postopkov mora izvajalec v informacijskem sistemu podpreti tudi:
postopek sodelovanja države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega
pomena,
postopek načrtovanja prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju načrta,
evidentiranje prostorskih ukrepov (začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora),
evidentiranje sodnih odločb, ki spreminjajo ali razveljavljajo prostorske akte (npr. sodna
odločba kot posledica nadzora zakonitosti).
42
Izvajalec mora zagotoviti, da končna rešitev zajema vse morebitne spremembe zakonodaje in
drugih dokumentov (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja, poglavje Pravne podlage),
nastale do potrditve PZI.
Podrobni opisi postopkov se nahajajo v karticah postopkov, ki so del prilog (PRILOGA 1:
Pregled obstoječega stanja). Kartice postopkov so pripravljene v standardizirani obliki z
uporabo nacionalne standardne oblike opisa postopka27. Vsak postopek je tako podrobneje
opisan z vsebinskega in tehničnega vidika. Posamezna kartica postopka tako v grobem
vsebuje:
vsebinski del postopka:
o naziv,
o evidenčne oznake,
o podatki o objavi postopka,
o splošen opis postopka,
o popis postopka (pravne podlage, obstoječi sistemi, vloge deležnikov v postopku,
podatki o vlogi, prilogah, končnem dokumentu, navedbo in opis dokumentov v
postopku),
tehnični del postopka:
o tehnični podatki dokumentov v postopku,
o opredelitev drugih zbirk podatkov, ki so povezane s postopkom,
o opredelitev odprtih podatkov, ki nastajajo v postopku,
o opredelitev odvisnih postopkov,
o podatkovni model (v vseh primer je opredeljen samo globalni podatkovni model),
o načrt obveščanja,
o kratek opis postopka po prejemu vloge,
o postopkoven diagram (BPMN) z opredelitvijo statusov,
o shematski prikaz obstoječih sistemov (globalni nivo).
6.3.2.2. Upravljanje s podatki
Sistem mora omogočati enostavno upravljanje s podatki (vnašanje, brisanje, urejanje).
Upravljanje naj poteka za vse uporabnike na enoten način preko obrazcev. Obrazci naj bodo
enostavni in sestavljeni na način, da se v največji možni meri izogiba motnjam med vnosom,
npr.:
polja v obrazcu se razdeli v logične grupe,
obširne obrazce se lahko izpolnjuje v korakih,
preprečuje se dvojne vnose,
za polja, kjer so znane zaloge vrednosti naj se uporabljajo izbirniki,
kjer je mogoče naj se preverbe podatkov in opozarjanje na napake izvaja že pri vnosu,
izrisujejo naj se statusna okna (npr. trenutno preneseno gradivo v odstotkih),
kjer je mogoče, naj se pri vnosu izpisujejo predlogi.
V sistemu mora biti podprto tudi urejanje obstoječih podatkov (urejanje za nazaj) pri čemer mora
biti uporabnikom omogočeno, da obstoječe podatke urejajo ter dopolnjujejo z manjkajočimi.
Sistem mora upravljavcu omogočati določanje terminov, v katerih bo tako urejanje mogoče
(časovno omejevanje) ter uporabnikov, ki tako urejanje lahko izvajajo.
Nadalje mora sistem omogočati začasno hrambo podatkov pred oddajo (čakalnica) - tj. v času
preden so bili podatki predani v formalni postopek. Uporabniku mora biti omogočeno upravljanje
s podatki v začasni hrambi. Uporabnik lahko podatke v začasni hrambi odda v forma lni
postopek kasneje, lahko tudi v drugi seji (naknadna prijava). V zvezi z začasno hrambo je
potrebno pripraviti pravila ter določila o odgovornosti za podatke. Ta morajo biti v tem delu
27
URL: https://nio.gov.si/nio/asset/nacionalna+standardna+oblika+opisa+postopka+ekt2jedro
43
vsakič dosegljiva uporabnikom. Sistem mora zagotavljati ustrezne revizijske sledi, ki morajo biti
zagotovljene za vnos, urejanje, brisanje ter vpogled v podatke.
6.3.2.3. Preverbe podatkov
Pri podatkih, ki se jih vnaša, ureja, izmenjuje in hrani v informacijskem sistemu je potrebno
zasledovati načela celovitosti, ustreznosti in varnosti ter upoštevati pravila in priporočila, ki se
nanašajo na vsebino in obliko podatkov (npr. tehnična pravila za pripravo posameznih sestavin
prostorskih aktov). V zvezi s tem mora sistem nuditi orodja oz. mehanizme za izvedbo preverb
podatkov, katerih glavni namen je, da se podatke ustrezno preveri in opozori uporabnika na
morebitne nepravilnosti ali odstopanja, ki jih je potrebno pred nadaljevanjem postopka odpraviti.
Preverbe podatkov se morajo v čim večji možni meri izvajati avtomatizirano in še pred
prenosom v predmetni sistem (validacija podatkov na vstopu). Primeri preverb:
preverbe na škodljivo kodo,
preverbe ustreznosti in strukture opisnih datotek,
preverbe strukture gradiv (kontrola datotečne strukture, kontrola ustreznosti formatov
datotek, kontrola prisotnosti zahtevanih datotek),
preverbe vektorskih podatkov, ki so del grafičnega dela prostorskega akta, (topološka
kontrola (npr. ni prekrivanj, ni praznin), ustreznost in pravilnost atributnega dela),
preverbe obstoja zemljiško-katastrskih parcel v zemljiškem katastru.
V novem informacijskem sistemu bodo morale biti upoštevane in implementirane tudi preverbe,
ki bodo potrebne v povezavi s tehničnimi pravili za pripravo posameznih sestavin prostorskih
aktov, ki bodo izdelana v sklopu te naloge. Za preverbe podatkov, ki jih ni možno izvajati
avtomatizirano, jih bo potrebno izvajati lokalno, zato bo za izvedbo potreben kontrolor (npr.
preverbe ustreznosti kartografskih prikazov, pravilna umeščenost rastrov v prostor, pravilnost
zvez med prostorskimi akti in predpisi). Kontrole se bodo izvajale v sklopu tehničnih pregledov.
Sistem mora kontrolorjem nuditi pregled nad zadevami, ki so na čakanju za preverbo ter
omogočati izdelavo poročila o tehničnem pregledu v enotni strukturi in obliki. Za izvajanje
preverb v sklopu tehničnih pregledov je potrebno upoštevati obstoječe okolje naročnika. Obliko
in strukturo poročila o tehničnem pregledu ter način in obseg izvajanja tehničnih pregledov se
določi v času priprave PZI.
6.3.2.4. Sodelovanje javnosti
Za potrebe delov postopkov priprave prostorskih aktov v katere se vključuje javnost (npr.
seznanitev javnosti z osnutkom državnega prostorskega načrta) mora sistem omogočati
enostaven in hiter dostop do podatkov. Pri tem mora biti podprto:
objava osnovnih podatkov o prostorskem aktu (npr. naziv, kratek opis, pristojna
institucija, kraj in čas trajanja javne razgrnitve, kraj in čas javne obravnave),
objava javnih naznanil, povzetkov za javnost, pripadajočih gradiv ter drugih dokumentov,
grafični vpogled v podatke (npr. prikaz območja prostorskega akta v pripravi),
elektronska oddaja mnenj, pripomb, predlogov.
Sistem mora omogočati, da se po preteku roka, ki je določen v zvezi z vključevanjem javnosti v
postopek, storitve v tem delu onemogoča (npr. oddaja pripomb po preteku roka ni mogoča).
6.3.2.5. Dostop do podatkov
Sistem mora v vsakem trenutku, glede na pravice, ki jih ima, uporabniku omogočati hiter in
enostaven dostop do podatkov, ki jih je v sistem vnašal v preteklosti (zgodovina prenosov) ter
podatkov, ki se nanašajo na postopke priprave prostorskih aktov v katerih je sodeloval ali
sodeluje. V tem delu mora biti uporabnikom na voljo dostop do osnovnih podatkov,
dokumentacije ter vpogled v grafične podatke za posamezen prostorski akt (npr. enolični
identifikator, naziv prostorskega akta, splošni opis, informativni grafični prikaz, tip urejanja,
status (prekinitev, opustitev, mirovanje), območje, navedba predpisa, zveze med prostorskimi
44
akti in predpisi, dokumentacija, ki se nanaša na posamezne aktivnosti v postopku priprave,
grafični podatki (območja in podrobne delitve, ki se vzpostavljajo) - grafični vpogled, datum
zadnje posodobitve). Za uporabnika naj bo v zvezi s podatki, ki jih je v sistem vnašal v
preteklosti na voljo tudi prikaz statistike (npr. pregled po mesecu, letu, glede na določen termin).
Način dostopa podatkov naj bo enostaven in pregleden. Lahko se ga izvede preko pregleda
osnovnih podatkov o prostorskih aktih po seznamu, ki ga je potrebno smiselno prilagoditi (npr.
delitev na strani s po 30 prostorskih aktov) in pri tem omogočiti uporabniku čim lažjo navigacijo
(npr. premikanje naprej/nazaj po straneh v seznamu, izbira bližnjih strani preko številke strani).
Seznam naj vsebuje osnovne podatke o prostorskih aktih. Uporabniku mora biti v tem delu
omogočen tudi hitri skok do želenega prostorskega akta. Dokončna določitev primernega
načina dostopa do podatkov se izvede v času priprave PZI.
6.3.2.5.1. Grafični vpogled za podporo postopkom priprave
Za vpogled grafične podatke, ki so povezani s postopkom priprave prostorskega akta (npr.
območje prostorskega akta, območja enot urejanja prostora, območja namenske rabe prostora
v različnih fazah priprave, grafični podatki prostorskih aktov v zvezi) je potrebno vzpostaviti
spletni GIS pregledovalnik (grafični vpogled). Grafični vpogled mora zajemati prikaz grafičnih
podatkov prostorskega akta v celotnem postopku priprave. Dodatno mora omogočati tudi (z
izbiro posameznega sloja iz seznama slojev) vpogled v podrobne grafične podatke za
prostorske akte v zvezi (tudi za tiste, ki so v postopku priprave), ki so del prikaza ter uporabo
podlag in pomožnih slojev. V osnovnem prikazu naj bo npr. prikazano zadnje aktualno območje
prostorskega akta ter zadnje aktualno stanje območij aktov v zvezi.
Grafični vpogled mora uporabniku omogočati osnovne funkcionalnosti, kot so: seznam slojev,
določanje vidnosti/aktivnosti sloja, premikanje po karti, povečava, pomanjšava merila, vrnitev na
prejšnji/naslednji pogled, prikaz merila za trenutni pogled, merjenje razdalj/površine, prikaz
legend/e, poizvedba glede na lokacijo glede na izbran tip (vidni sloji, vsi sloji, izbrani sloj),
določitev območja za povečavo. Uporabniku mora biti v vsakem trenutku na voljo možnost
prehoda na osnovni vpogled.
Uporabnikom morajo biti dodatno na voljo tudi orodja za:
tiskanje (Pri tem se mora uporabljati enotna oblika izpisa, ki mora poleg osnovnih
elementov (npr. glava, karta) vsebovati tudi vir izpisa, čas izdelave izpisa, podatek o
merilu, oznaka smeri neba - sever, legendo/e, datum stanja in vir podatkov, ki so del
izpisa ter dodatna opozorila glede podatkov. Omogočen mora biti tudi izvoz izpisa – vsaj
v formatu PDF.),
generiranje in izvoz slike za trenutni pogled (npr. v formatu JPEG, PNG),
generiranje povezave za trenutni pogled,
določanje prosojnosti izbranih slojev (v procentih ali s pomočjo drsnika), povrnitev v
izvorno prosojnost za vse sloje (umikanje prosojnosti, ki je bila za sloje določena),
prenos vektorskih podatkov za izbrane sloje (npr. v SHP in GML formatu),
prikaz v času za izbrane sloje (npr. s pomočjo drsnika),
prikaz parcel (za območja katastrskih občin, ki so na območju prostorskega akta v
katerega vpogledujemo in prostorskih aktov v zvezi),
prikaz podrobnejših vsebin glede na vrednost atributa,
določitev parametrov za prikaz in prikaz odmika (buffer),
prikaz objektov v relaciji med dvema slojema (npr. območje enote urejanja prostora iz
sloja A je v relaciji z območji enot urejanja prostora iz sloja B) - način izvedbe in omejitve
se določi v času priprave PZI.
Seznam dodatnih slojev, ki so rezultat uporabe orodij (npr. prikaz parcele, prikaz podrobnejših
vsebin glede na vrednost atributa) naj se uporabniku izpišejo v dodatnem oknu. Za sloje v tem
seznamu morajo biti omogočena funkcionalnost določanja vidnosti/aktivnosti in umikanja iz
seznama.
45
Uporabniku morajo biti na voljo tudi dodatni opisi podatkov, ki so vključeni v grafični vpogled
(povzetek vira, stanje podatkov, navedbe odgovornih organizacij, povezave do podrobnejših
opisov itd.). V tem delu se stremi k uporabi obstoječih rešitev za vodenje podatkov o zbirkah
podatkov in storitvah (npr. Slovenski Inspire metapodatkovni sistem).
V sklopu grafičnega vpogleda mora biti omogočen tudi prikaz podlag (npr. DOF050, DPK250) in
pomožnih slojev (npr. zemljiško katastrski prikaz, kataster stavb, območja občin iz registra
prostorskih enot, podatki o pravnih režimih, kataster gospodarske javne infrastrukture).
Določitev podlag in pomožnih slojev, ki se jih bo vključilo v grafični prikaz za podporo
postopkom priprave se izvede v času priprave PZI. V primeru nedelovanja, nedosegljivosti,
neobstoja (npr. parcela ne obstaja) podatkov na podatkovnem viru se mora uporabnikom
izpisati ustrezno obvestilo (npr. »Napaka v grafičnem vpogledu. Prikaz trenutno ni mogoč.«).
Posebno pozornost pri načrtovanju grafičnega vpogleda je potrebno posvetiti ustreznosti,
preglednosti in berljivosti prikazov (izbira barve polnil, barve obrob, velikosti napisov, barve
napisov, prikaz podatkov v različnih merilih, prikaz legende, prikaz pri prehodu na podrobnejše
vsebine, izpis rezultatov poizvedbe glede na lokacijo itd.).
6.3.3. Integracijska komponenta
Za povezovanja zunanjih informacijskih sistemov s predmetnim sistemom mora ta vsebovati
integracijsko komponento. Integracijska komponenta vsebuje vmesnike za izmenjavo podatkov
v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov. V zvezi z uporabo komponente je
potrebno zagotoviti kontrolirano komunikacijo oz. ustrezno beleženje komunikacije z zunanjimi
informacijskimi sistemi. Pravila za uporabo integracijske komponente se podrobneje opiše v
dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente.
6.4. Dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov
Sistem mora nuditi javni dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih
aktov iz podatkovne baze o prostorskih aktih. Za ta namen mora sistem omogočati skupni
pregled osnovnih podatkov, pregled podatkov za posamezni prostorski akt z grafičnim
vpogledom, različne načine iskanja po podatkih ter ključne statistike, ki se nanašajo na podatke.
Za namene naprednih uporab mora sistem omogočati tudi spletne servise za dostop do prosto
dostopnih podatkov.
6.4.1. Skupen pregled osnovnih podatkov o prostorskih aktih
Sistem mora omogočati pregled aktualnih objav (npr. izpis zadnjih 20 veljavnih prostorskih
aktov) ter pregled osnovnih podatkov o prostorskih aktih po seznamu. Zaradi velikega števila
zapisov v seznamu je potrebno izpis seznama smiselno prilagoditi (npr. delitev na strani s po 30
prostorskih aktov) in pri tem omogočiti uporabniku čim lažjo navigacijo (npr. premikanje
naprej/nazaj po straneh v seznamu, izbira bližnjih strani preko številke strani). Seznam naj
vsebuje osnovne podatke o prostorskih aktih (npr. enolični identifikator, polni naziv, zgodovina z
navedbo zvez, datum zadnje spremembe, navedba občin na katere prostorski akt posega).
Dokončna določitev elementov seznama se izvede v času priprave PZI. Ob izbiri prostorskega
akta v seznamu mora biti uporabniku omogočen prehod do podrobnejših podatkov za ta akt
(pregled podatkov prostorskega akta).
6.4.2. Pregled podatkov prostorskega akta
Sistem mora omogočati pregled podatkov za posamezen prostorski akt. Podatki, do katerih
mora biti v tem delu omogočen dostop so npr.:
enolični identifikator,
naziv prostorskega akta,
46
navedba predpisa,
navedbo zvez med prostorskimi akti in predpisi,
grafični podatki (območja in podrobne delitve, ki se vzpostavljajo) - grafični vpogled,
publikacija,
povezava,
datum sprejema,
datum objave,
datum začetka veljavnosti,
datum prenehanja veljavnosti ali uporabe z navedbo načina prenehanja (v celoti/delno),
prosto dostopni podrobni podatki (dokumenti, gradiva).
Uporabniku mora biti omogočeno, da si podatke prevzame tudi k sebi. Dokončna določitev
podatkov v zvezi s pregledom se izvede v času priprave PZI.
6.4.2.1. Grafični vpogled
Za vpogled v razpoložljive grafične podatke prostorskega akta (območje prostorskega akta,
območja enot urejanja prostora, območja namenske rabe prostora itd.) in aktov v zvezi se
vzpostavi spletni GIS pregledovalnik (grafični vpogled). V osnovi grafični vpogled zajema prikaz
območja prostorskega akta ter območij aktov v zvezi. Dodatno mora grafični vpogled omogočati
tudi (z izbiro posameznega sloja iz seznama slojev) vpogled v podrobne grafične podatke za
prostorske akte, ki so del prikaza ter uporabo podlag in pomožnih slojev.
Grafični vpogled mora uporabniku omogočati osnovne funkcionalnosti, kot so: seznam slojev,
določanje vidnosti/aktivnosti sloja, premikanje po karti, povečava, pomanjšava merila, vrnitev na
prejšnji/naslednji pogled, prikaz merila za trenutni pogled, merjenje razdalj/površine, prikaz
legende, poizvedba glede na lokacijo glede na izbran tip (vidni sloji, vsi sloji, izbrani sloj),
določitev območja za povečavo. Uporabniku mora biti v vsakem trenutku na voljo možnost
prehoda na osnovni vpogled.
Uporabnikom morajo biti dodatno na voljo tudi orodja za:
tiskanje (Pri tem se mora uporabljati enotna oblika izpisa, ki mora poleg osnovnih
elementov (npr. glava, karta) vsebovati tudi vir izpisa, čas izdelave izpisa, podatek o
merilu, oznaka smeri neba - sever, legenda, datum stanja in vir podatkov, ki so del izpisa
ter dodatna opozorila glede podatkov. Omogočen mora biti tudi izvoz izpisa – vsaj v
formatu PDF.),
generiranje povezave za trenutni pogled,
določanje prosojnosti izbranih slojev (v procentih ali s pomočjo drsnika), povrnitev v
izvorno prosojnost za vse sloje (umikanje prosojnosti, ki je bila za sloje določena),
prenos vektorskih podatkov za izbrane sloje (npr. v shp, gml formatu).
Uporabniku morajo biti na voljo tudi dodatni opisi podatkov, ki so vključeni v grafični vpogled
(povzetek vira, stanje podatkov, navedbe odgovornih organizacij, povezave do podrobnejših
opisov itd.). V tem delu se stremi k uporabi obstoječih rešitev za vodenje podatkov o zbirkah
podatkov in storitvah (npr. Slovenski Inspire metapodatkovni sistem). V sklopu grafičnega
vpogleda mora biti omogočen tudi prikaz podlag (npr. DOF050, DPK250) in pomožnih slojev
(npr. zemljiško katastrski prikaz, kataster stavb, območja občin iz registra prostorskih enot).
Določitev podlag in pomožnih slojev, ki se jih bo vključilo v grafični vpogled se izvede v času
priprave PZI.
V primeru nedelovanja, nedosegljivosti podatkov na podatkovnem viru se mora uporabnikom na
ustreznem mestu izpisati obvestilo (npr. »Napaka v grafičnem vpogledu. Prikaz trenutno ni
mogoč.«). Posebno pozornost pri gradnji grafičnega vpogleda je potrebno posvetiti ustreznosti,
preglednosti in berljivosti prikazov (izbira barve polnil, barve obrob, velikosti napisov, barve
napisov, prikaz podatkov v različnih merilih, prikaz legende, prikaz pri prehodu na podrobnejše
vsebine, izpis rezultatov poizvedbe glede na lokacijo itd.).
47
6.4.3. Iskanje po podatkih
Sistem mora omogočati poleg splošnega pregledovanja tudi različne načine iskanja po
podatkih, pri čemer morata biti uporabnikom na voljo dve skupini iskanj (osnovno in napredna
iskanja), ki obsegata:
Osnovno iskanje:
o iskanje glede na vpisan niz oz. ključne besede.
Napredna iskanja:
o iskanje s pomočjo časovnega intervala,
o iskanje po nazivu občine,
o iskanje po šifri ali imenu katastrske občine in številki parcele,
o iskanje po naslovu.
Naročnik v tem delu ne zahteva, da se vsak način iskanja izvede ločeno. Ti se lahko zaradi
zagotavljanja čim boljše uporabniške izkušnje tudi smiselno združujejo. V primeru, da rezultatov
iskanja ni, se mora uporabnikom na ustreznem mestu izpisati obvestilo (npr. »Iskanje ni vrnilo
rezultatov.«).
6.4.3.1. Iskanje glede na vpisan niz oz. ključne besede
Sistem glede na vpisan niz oz. ključne besede poišče najprimernejše vsebine (zadetke).
Rezultat iskanja, ki se prikaže uporabniku mora najbolj relevantne zadetke uvrstiti pri vrhu.
Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob vpisu ključnih besed ponuja tudi predloge iskanja.
6.4.3.2. Iskanje s pomočjo časovnega intervala
Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov, glede na datum začetka veljavnosti, s
pomočjo določitve časovnega intervala. Določitev intervala se izvede s pomočjo drsnika, pri
čemer uporabnik določi interval (začetni datum, končni datum) za katerega želi izpis. Preko
rezultatov iskanja lahko nato uporabnik vpogleduje v prostorske akte, ki ustrezajo podanim
pogojem.
6.4.3.3. Iskanje po nazivu občine
Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov glede na vpisan naziv občine pri čemer se
uporabniku v rezultatu iskanja izpišejo vsi prostorski akti, ki se nahajajo na območju občine, ki je
bila določena. Sistem naj rezultate iskanja prikaže tudi v grafičnem vpogledu (smiselno se
uporabi oz. prilagodi grafični vpogled) preko katerega naj bo omogočen tudi vpogled v druge
podatke prostorskih aktov, ki so rezultat iskanja. Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob vpisu
naziva občine ponuja tudi predloge iskanja.
6.4.3.4. Iskanje po šifri ali imenu katastrske občine in številki parcele
Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov po šifri ali imenu katastrske občine in številki
parcele pri čemer uporabnik vpiše želene parametre (šifro ali ime katastrske občine in številka
parcele). Sistem rezultate iskanja prikaže v grafičnem vpogledu (smiselno se prilagodi grafični
vpogled pri čemer se izriše tudi iskana parcela) preko katerega naj bo omogočen tudi vpogled v
druge podatke prostorskih aktov, ki so rezultat iskanja. Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob
vpisu ključnih besed ponuja tudi predloge iskanja (npr. za ulico, naselje).
6.4.3.5. Iskanje po naslovu
Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov po naslovu pri čemer uporabnik vpiše želeni
naslov (ulica, naselje, hišna številka). Sistem rezultate iskanja prikaže v grafičnem vpogledu
(smiselno se prilagodi grafični vpogled,pri čemer naj se prikaže tudi iskana lokacija) preko
katerega naj bo omogočen tudi vpogled v druge podatke prostorskih aktov, ki so rezultat
iskanja. Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob vpisu ključnih besed ponuja tudi predloge
iskanja (npr. za ulico, naselje).
48
6.4.4. Prikaz statistik
Sistem mora zagotavljati osnovne statistike, ki so prosto dostopne in se nanašajo na podatke o
prostorskih aktih. Sistem mora omogočati najmanj prikaz ključnih statistik:
število uveljavljenih prostorskih aktov v času (po letih, mesecih) z informacijo o tipu,
delež posameznih vrst namenske rabe glede na izbrane prostorske enote (npr. država,
po občinah) - v tem delu se smiselno upošteva kategorizacijo namenske rabe v času,
število aktov v pripravi glede na izbrane prostorske enote (npr. država, po občinah),
povprečen čas trajanja postopkov za posamezne tipe prostorskih aktov.
Prikaz statistik mora biti nazoren pri čemer naj se v čim večji možni meri uporablja tudi
interaktivne prikaze (npr. diagrame, grafe). Za posamezno statistiko morajo biti na voljo tudi
metodološka pojasnila (npr. opis, definicije, uporabljeni podatki, komentarji). Vsi statistični
podatki naj bodo v vsakem trenutku na voljo tudi za izvoz v primernih formatih (npr. CSV,
JSON).
6.4.5. Napredne uporabe
Za namene naprednih uporab prosto dostopnih podatkov o prostorskih aktih mora imeti sistem
vzpostavljene ustrezne spletne servise (npr. objektne spletne servise Web Feature Service
(WFS) za opisne in vektorske podatke, spletne kartografske servise Web Map Service (WMS)
za kartografske prikaze). Pravila za uporabo spletnih servisov se podrobneje opiše v
dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo prosto dostopnih spletnih
servisov.
6.5. Zagotavljanje in ohranjanje podatkov
Pri načrtovanju, razvoju ter prehodu na uporabo novega informacijskega sistema je potrebno
posebno skrb posvetiti tudi zagotavljanju in ohranjanju obstoječih podatkov ter nadaljnjim
aktivnostim v zvezi z zagotavljanjem celovitosti podatkovne baze o prostorskih aktih.
V sklopu izvajanja naloge bo zato potrebno vzpostaviti začetno stanje podatkov, pri čemer bo
potrebno podatke zbrati in pripraviti na način, da bodo primerni za vključitev v nov informacijski
sistem ter nato pristopiti k aktivnostim v povezavi z nadaljnjim delom s podatki. Aktivnosti v
zvezi s podatki so razdeljene na tri sklope in sicer:
vzpostavitev začetnega stanja,
začasno vzdrževanje in
urejanje podatkov.
Slika 3: Aktivnosti v zvezi s podatki
Naročnik bo pri izvajanju aktivnosti zagotovil sodelovanje oseb s poslovne in tehnične ravni na
njegovi strani, ki bodo izvajalcu nudili potrebne informacije o obstoječih podatkih. Izvajalec mora
izvesti vse naloge, ki so določene v nadaljevanju in naročniku nuditi vsebinsko in tehnično
podporo, ki je v tem delu potrebna.
Naročnik bo v celotnem procesu vršil redne kontrole nad opravljanjem aktivnosti ter ustreznostjo
podatkov. Vse napake in pomanjkljivosti ugotovljene med rednimi kontrolami ali kako drugače
mora izvajalec odpraviti v roku, ki ga določi naročnik.
49
Dodatna zahteva naročnika v tem delu je, da se vse izvedene aktivnosti ustrezno
dokumentirajo. Dokumentiranje obsega navajanje vseh potrebnih podatkov, ki so potrebni za to,
da se v primeru ugotovljenih napak lahko zagotovi oz. razbere vir le teh (ter se tako posledično
skrajša tudi čas za njihovo odpravo). Obseg in način dokumentiranja določita naročnik in
izvajalec v času izdelave načrta v času načrtovanja.
6.5.1. Vzpostavitev začetnega stanja
Vzpostavitev začetnega stanja je ključnega pomena za prehod na redno uporabo saj zagotavlja:
podatkovno osnovo, ki zagotavlja krajši in lažji prehod na nov način poslovanja,
nemoteno izvajanje opravil v postopkih pri prehodu na redno uporabo,
dostop do podatkov že ob uvedbi rešitve,
lažje nadaljnje vključevanje ter upravljanje s podatki,
ustrezno načrtovanje za zagotovitev ostalih manjkajočih podatkov.
V sklopu vzpostavitve začetnega stanja se v nov informacijski sistem vključi obstoječe podatke
o prostorskih aktih iz PIS, ki se nanašajo na naslednje vrste prostorskih aktov:
Državni prostorski akti:
o Državni lokacijski načrti,
o Spremembe in dopolnitve državnih lokacijskih načrtov,
o Lokacijski načrti,
o Spremembe in dopolnitve lokacijskih načrtov,
o Ureditveni načrti,
o Načrt prostorskih ureditev,
o Državni prostorski načrti,
o Ureditveni načrt obnove.
Regionalni prostorski akti:
o Regionalni prostorski načrti.
Občinski prostorski akti:
o Občinski prostorski načrti (strateški, izvedbeni del),
o Spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov (strateški, izvedbeni del),
o Prostorski redi občin (strategija prostorskega razvoja, prostorski red),
o Spremembe in dopolnitve prostorskih redov občin (strategija prostorskega
razvoja, prostorski red),
o Občinski lokacijski načrt (PUSP),
o Občinski podrobni prostorski načrt (PUSP).
Naročnik v tem delu ne zahteva digitalizacije prostorskih aktov, ki obstajajo zgolj v analogni
obliki.
Za namen zagotavljanja uspešnosti izvedbe aktivnosti se v tem delu predhodno izdela tudi
analiza ter načrt, ki podrobneje določa in popiše podrobnosti. V tem delu je potrebno skrbno
načrtovati tudi aktivnosti v zvezi s paralelnim delovanjem in ukinjanjem obstoječih informacijskih
rešitev.
Ob zavedanju zahtevnosti vzpostavitve začetnega stanja je ta razdeljena na tri faze:
načrtovanje,
priprava podatkov,
migracija podatkov.
Po vzpostavitvi začetnega stanja se preide na vzdrževanje podatkov.
50
Slika 4: Koraki vzpostavitve začetnega stanja podatkov
6.5.1.1. Načrtovanje
Faza načrtovanja se mora izvajati vzporedno s pripravo projekta za izvedbo (PZI). V tej fazi
mora izvajalec pripraviti analizo izvornih sistemov, ki zajema identifikacijo in popis obstoječih
sistemov in podatkovnih virov (v povezavi s postopki) ter analizo ciljnega sistema. Po izdelavi
analiz izvajalec v sodelovanju z naročnikom izdela načrt, ki določa:
seznam podatkov za zagotavljanje celovitosti podatkovne baze o prostorskih aktih,
obstoječe podatkovne vire iz katerih se bo prenašalo podatke v nov informacijski sistem
in seznam podatkov, ki se jih bo prenašalo iz teh virov pri čemer se stremi k celovitosti (v
smislu, da se v primeru obstoja podatkov te vključuje v čim večji možni meri),
podroben popis aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti v zvezi s pripravo, migracijo in
urejanjem podatkov s pripadajočimi opisi in časovnimi termini za izvedbo,
deležnike, ki jih je potrebno vključiti v aktivnosti,
strategijo testiranja migracije, ki zajema popis postopka testiranja po izvedeni migraciji,
strategijo, ki vključuje postopke in opredelitev terminov v zvezi s paralelnim delovanjem
po izvedeni migraciji in načinom umika (oz. ukinitvijo) obstoječih informacijskih rešitev za
upravljanje s podatki in dostop do podatkov v okviru prostorskega informacijskega
sistema,
druga dejstva ali pravila, ki so povezana z vzpostavitvijo ciljnega stanja.
6.5.1.2. Priprava podatkov
V tej fazi mora izvajalec vzpostaviti ustrezno tehnično infrastrukturo ter skladno z načrtom zbrati
in pripraviti podatke za migracijo, kar zajema čiščenje, obdelavo ter dopolnjevanje podatkov, da
bodo zadostili potrebam novega informacijskega sistema oz. bodo v obliki, kot jo nov sistem
zahteva.
6.5.1.3. Migracija podatkov
V tej fazi mora izvajalec izvesti migracijo, tj. prenesti podatke v nov informacijski sistem.
Migracija podatkov se izvede v produkcijsko okolje. Za zagotovitev uspeha migracije v
produkcijski sistem, preverjanja funkcionalnosti novega sistema, delovanja sistema po migraciji,
pravilnosti procesa migracije, pravilnosti izvoženih/uvoženih podatkov lahko izvajalec
predhodno izvaja tudi testne migracije v testno okolje pri čemer se priporoča, da se te migracije
izvajajo na produkcijskih podatkih (in ne na naključno generiranih). Naročnik določi nabor
podatkov, na katerih se lahko izvede migracija v testno okolje. Skladno s strategijo testiranja
migracije izvajalec v sodelovanju z naročnikom izvede testiranje in odpravi ugotovljene
pomanjkljivosti ter napake. Zaključek migracije potrdi naročnik. Izvajalec mora zagotoviti, da se
ustrezno vključijo tudi podatki, ki so nastali med začetnim zbiranjem in zaključeno migracijo
podatkov.
6.5.2. Začasno vzdrževanje
Izvajalec mora po izvedeni migraciji ter do prehoda na redno uporabo vzdrževati podatke v
novem informacijskem sistemu. Podatki, ki jih mora izvajalec v tem delu vzdrževati so podatki,
ki se nanašajo na tekoče postopke priprave državnih prostorskih načrtov, občinskih prostorskih
načrtov, prostorskih redov občin, strategij prostorskega razvoja občin in regionalnih prostorskih
načrtov. Te podatke izvajalcu posreduje naročnik. Način izmenjave podatkov določita naročnik
in izvajalec naknadno. Pred pričetkom vzdrževanja podatkov mora izvajalec pripraviti tudi
51
tehnično dokumentacijo (tehnična pravila, vzorčne primere), ki bo podlaga, da se bodo
posamezne sestavine prostorskih aktov pravilno vnašale v nov informacijski sistem.
6.5.3. Urejanje podatkov
Po uspešno izvedeni migraciji in izvedenih usposabljanjih informacijski sistem preide v redno
uporabo (uporabniki začnejo poslovati preko novega informacijskega sistema). Vzporedno s
tem se prične izvajati urejanje podatkov pri čemer bodo uporabniki obstoječe podatke urejali ter
dopolnjevali z manjkajočimi oz. zagotovili minimalen nabor podatkov, ki bo zahtevan. Naročnik
bo pred pričetkom faze uporabnike pozval k urejanju podatkov. Izvajalec mora v tem delu nuditi
podporo naročniku in uporabnikom. Izvajalec mora znotraj informacijskega sistema zagotoviti,
da bo uporabnikom urejanje omogočeno.
Po končanem urejanju podatkov mora izvajalec pripraviti analizo stanja podatkov, ki zajema
popis stanja zbranih podatkov, seznam manjkajočih podatkov za zagotavljanje celovitosti ter v
primeru manjkajočih podatkov, identifikacijo vzrokov za stanje. Na podlagi analize mora v
primeru manjkajočih podatkov izvajalec pripraviti nadaljnji načrt zbiranja podatkov, ki zajema
popis aktivnosti, ki jih je v zvezi z zbiranjem manjkajočih podatkov potrebno še izvesti, s
pripadajočimi opisi in mejniki za izvedbo, oceno finančnih posledic ter drugih dejavnikov, ki so z
zbiranjem povezani.
6.6. Izdelava spremljajoče dokumentacije
Za zagotavljanje enotnosti, celovitosti in popolnosti zbirke podatkov ter za namen popisa,
postavitve, uporabe, zagotavljanja delovanja, vzdrževanja, nadaljnjega razvoja ter drugih
dejavnikov v povezavi s sistemom mora biti v sklopu naročila izdelana tudi ustrezna
spremljajoča dokumentacija. Naročnik zahteva sprotno ter natančno dokumentiranje sistema.
Dokumentacija mora biti osvežena ob vsaki spremembi na sistemu oz. drugi spremembi, ki je
povezana z delovanjem ali uporabo sistema oz. nanj vpliva. Poleg dokumentacije, ki je
zahtevana z GTZ naročnik zahteva še izdelavo naslednjih dokumentov/izdelkov:
Uporabniški del:
o predstavitveni letak, ki obsega kratko predstavitev projekta ter informacijskega
sistema,
o navodila za uporabo v obliki spletnega priročnika za vse nivoje uporabnikov
(spletni priročnik mora biti zgrajen na način, da lahko naročnik naknadno ureja
vsebine),
o navodila za uporabo v obliki video posnetkov za ključne operacije, ki bodo
namenjeni javnosti ter skrbnikom vsebin in pojasnjujejo način izvedbe le-te.
Tehnično vsebinski del:
o analizo sektorskih predpisov, ki postavljajo zahteve v zvezi s pripravo ali vsebino
posameznih delov dokumentacije prostorskih aktov ter drugih s tem povezanih
dokumentov/izdelkov28,
o tehnična pravila za pripravo posameznih sestavin prostorskih aktov,
o vzorčni primeri za pripravo posameznih sestavin prostorskih aktov, kot jih bodo
določila tehnična pravila,
28
Na primer:
- tehnična pravila za pripravo občinskih prostorskih aktov v digitalni obliki, vzorčni primeri v digitalni obliki,
- tehnična navodila, primeri, pojasnila in priporočila za pripravo grafičnega dela občinskih prostorskih načrtov,
- tehnična pravila za pripravo državnih prostorskih načrtov,
- vsebinska in oblikovna navodila za pripravo povzetka za javnost,
- priporočila za pripravo povzetkov za javnost in drugih grafičnih prikazov,
- priporočilo za pripravo digitalnih podatkov v postopkih priprave DPN,
- pojasnila in priporočila za izvajanje zakonodaje.
52
o funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente
(namenjene razvijalcem informacijskih rešitev),
o funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo prosto dostopnih spletnih
servisov.
V tehnično vsebinskem delu je izdelava analize iz prve alineje prvi korak, njeni izsledki
predstavljajo podlago za pripravo tehničnih pravil ter vzorčnih primerov za pripravo posameznih
sestavin prostorskih aktov. Zato bodo v sklopu izdelave analize izvedeni tudi razgovori z
ključnimi nosilci urejanja prostora ter drugimi deležniki. Naročnik zahteva, da predstavniki
izvajalca sodelujejo na razgovorih. V tem delu je predvidenih 20 razgovorov v trajanju 2 uri.
Tehnična pravila in vzorčni primeri morajo biti izdelani v smeri:
poenotenega načina priprave dokumentacije prostorskih aktov,
poenotene strukture,
rešitev, ki zagotavljajo čim večjo razpoložljivost in učinkovitosti pri dostopu do podatkov
(in izmenjavi podatkov), s poudarkom na javnem dostopu do podatkov,
vključevanje in uporabo v drugih informacijskih sistemih,
zagotavljanja povezav med posameznimi deli prostorskih aktov (npr. tekstualni - grafični
del),
preglednosti in sledljivosti vseh faz priprave,
ažurnih osnovnih podatkov,
ažurnosti zvez med prostorskimi akti in predpisi,
zagotavljanja rešitev, ki omogočajo vključevanje in uporabo v drugih informacijskih
sistemih v celotnem postopku priprave prostorskega akta.
Nadalje je potrebno upoštevati zahteve po dolgoročni hrambi in zagotavljanju uporabnosti ter
verodostojnosti dokumentacije tudi v prihodnosti. Posebno pozornost je pri tem potrebno
posvetiti izbiri oblik zapisov (izogibati se lastniškim oblikam zapisa (formatom) in oblikam katerih
specifikacije niso razpoložljive). Pri tem je potrebno upoštevati predpise s področja varovanja
dokumentarnega in arhivskega gradiva ter dokumente sprejete na podlagi teh predpisov,
uveljavljene mednarodne standarde, smernice in dobre prakse po svetu.
V dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente se
opiše pravila povezovanja zunanjih informacijskih sistemov s predmetnim sistemom (opisi se
smiselno pripravijo glede na okolje s katerim se povezava vzpostavlja - testno in produkcijsko
okolje) in postopki, ki jih je v zvezi s tem potrebno izvršiti. Dokument je namenjen razvijalcem, ki
v informacijskih sistemih na strani zunanjih uporabnikov sodelujejo pri vzpostavljanju povezav s
predmetnim sistemom. Dokument mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo
integracije (npr. pogoji, opisi storitev, sporočila za izmenjavo, protokoli, sheme, pravila, ki je pri
komunikaciji potrebno upoštevati, primeri).
V dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo prosto dostopnih spletnih
servisov se opiše podatke, ki so dostopni preko spletnih servisov, pravila uporabe, tipe servisov,
podatke o servisih, omejitve v zvezi z uporabo ter navede primere uporabe. Dokument mora biti
prosto dostopen.
Dokumente/izdelke, ki se nanašajo na uporabniški del se pripravi v obliki in odprtih formatih
primernih za izmenjavo in javno objavo v spletu. Uporabniška dokumentacija mora biti različnim
nivojem uporabnikov dosegljiva tudi neposredno iz informacijskega sistema ter ločena glede na
vlogo, ki jo ima posamezen uporabnik in glede na funkcionalnost, ki jo trenutno opravlja. Za
operacije, za katere so izdelani video posnetki naj bo omogočena neposredna povezava iz
aplikacije na videoposnetek, ki pojasnjuje način izvedbe tega postopka.
Izvajalec lahko oblikuje dodatno dokumentacijo, ki bo njemu in naročniku olajšala vzpostavitev
in vzdrževanje sistema.
53
7. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA eGRADITEV
7.1. Uvod
Za reševanje ključnih problemov in izpolnjevanje ciljev na področju graditve objektov je treba
obstoječ sistem nadgraditi v celovit sistem za elektronsko poslovanje.
Sistem eGraditev predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema za evidentiranje upravnih aktov
(PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja). Funkcionalnosti sistema za evidentiranje upravnih
aktov bodo ohranjene in nadgrajene v okviru sistema eGraditev. Sistem eGraditev ne bo
spreminjal postopkov, ki so opredeljeni v zakonodaji na področju graditve objektov, bo pa
ponudil nova orodja in s tem informatiziral postopke ter uvedel nov način komunikacije med
akterji. V času razvoja in prehoda na nov sistem je treba omogočati nemoteno delovanje
obstoječega sistema za evidentiranje upravnih aktov. Vzdrževanje obstoječega sistema za
evidentiranje upravnih aktov ni vsebina tega javnega naročila. Naročnik bo za potrebe
vzdrževanja sistema za evidentiranje upravnih aktov izvedel drugo javno naročilo. Ob prehodu
na redno uporabo sistema eGraditev mora biti omogočeno tudi upravljanje z obstoječimi
nerešenimi postopki (zaključevanje obstoječih postopkov), dostopne pa morajo biti vse
informacije, ki se vodijo v sistemu za evidentiranje upravnih aktov.
7.1.1. Strateški cilji
Vse funkcionalne zahteve izhajajo iz ključnih strateških ciljev sistema eGraditev, ki so:
zmanjšanje administrativnih ovir na področju graditve objektov, ki bo doseženo z:
o procesno orientirano informacijsko rešitvijo (vodenjem uporabnika/investitorja po
korakih prilagojenih glede na vlogo, zahtevnost objekta, pristojne soglasodajalce
in legalnost objekta),
o hitrim in enostavnim dostopom do ažurnih informacij, ki jih izdelovalec potrebuje
pri pripravi projektne dokumentacije v postopkih za pridobitev gradbenega in
uporabnega dovoljenja,
o informacijsko podporo (kot podpora pri odločanju) pri izvajanju upravnih
postopkov s področja graditve objektov.
postopna uvedba brezpapirnega elektronskega poslovanja v postopke na področju
graditve objektov, ki bo dosežena z:
o enostavnimi in uporabnikom prijaznimi spletnimi vmesniki,
o začasno hrambo osnutkov vlog in dokumentacije pred oddajo,
o oddajo in sprejemom elektronskih vlog ter elektronskim podpisovanjem,
o elektronsko podprtim plačevanjem taks, dajatev in prispevkov,
o oddajo projektne dokumentacije v elektronski obliki in njeno avtomatsko
geolociranje glede na lokacijo posega,
o naprednimi preverbami podatkov,
o elektronsko podporo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij,
o elektronskim vročanjem,
o dostopnostjo do centralne zbirke podatkov o graditvi objektov,
o elektronskim obveščanjem uporabnikov,
o varno dolgoročno hrambo,
o informacijsko varnostjo in skladnostjo z zakonodajo in
o nadaljnjim razvojem sistema.
povezava do sedaj ločenih in nepovezanih postopkov na področju graditve objektov in
evidentiranja nepremičnin (“od projekta do objekta”) bo dosežena s/z:
o ustrezno organizacijo, integracijo in interakcijo s podatkovnimi viri, zunanjimi
obstoječimi informacijskimi sistemi, imeniki in registri ter uporabo obstoječih
centralnih gradnikov,
54
o elektronskim načinom komunikacije med akterji, ki nastopajo v postopkih sistema
eGraditev,
o povezanostjo objektov v zbirki podatkov o graditvi objektov z nepremičninami in
obratno,
o tem, da se podatki v sistemu eGraditev zajemajo le enkrat in se hranijo le na
enem mestu v izogib podvajanju podatkov.
7.2. Konceptualna zasnova sistema eGraditev
Zaradi kompleksnosti sistema, predvsem v povezavi s številom, lastnostmi in uvajanjem
posameznih podrejenih storitev mora biti sistem logično razdeljen na dva sklopa in sicer:
podpora pri pripravi projektne dokumentacije, oddaji vlog in izdaji upravnih aktov
(produkcijsko okolje) in
dostop do podatkov iz zbirke podatkov o graditvi objektov.
Slika 5: Konceptualna zasnova sistema eGraditev
Podrobnejši opisi ključnih funkcionalnih zahtev so opisani v naslednjih podpoglavjih.
Podrobnejša delitev s pripadajočimi funkcionalnostmi je ponazorjena v spodnji shemi.
55
Slika 6: Podrobnejša delitev sistema eGraditev s pripadajočimi funkcionalnostmi
Shema predstavlja izhodišče za nadaljnji opis storitev znotraj sistema.
V razvoju sistema eGraditev se za zagotavljanje posameznih funkcionalnosti in podporo
postopkom v največji možni meri uporabi skupne gradnike in horizontalne funkcije. Za potrebe
delovanja sistema se na novo vzpostavlja zbirke, ki služijo podpori postopkom. Druge podatke,
ki so potrebni za podporo postopkom, se pridobiva iz zunanjih virov.
Sistem mora za svoje delovanje uporabljati večnivojsko arhitekturo. Neodvisnost delovanja
sistema je omejena z delovanjem posameznih skupnih gradnikov in horizontalnih funkcij ter z
uspešnostjo pridobivanja prostorskih podatkov na podlagi spletnih servisov. V primeru
nedelovanja posameznega zunanjega skupnega gradnika ali servisa za pridobivanje podatkov,
mora sistem delovati naprej, pa čeprav okrnjeno.
Vstop v sistem bo omogočen registriranim uporabnikom. Sistem eGraditev bo imel večnivojski
sistem uporabniških pravic, ki bo posameznim registriranim uporabnikom ali uporabniškim
skupinam glede na dodeljeno vlogo omejil obseg pravic.
V nadaljevanju so navedeni primeri dobrih praks uvedbe elektronskega poslovanja v postopke
na področju graditve objektov v tujini, ki predstavljajo izhodišče za načrtovanje sistema
eGraditev in določitev njegovih funkcionalnih zahtev:
Norveška: ByggSøk29,
Finska: Lupapiste30,
Singapur: CORENET31.
29
URL: https://ebs-2010.dibk.no/ 30
URL: https://www.lupapiste.fi/ 31
URL: https://www.corenet.gov.sg/general/corenet-e-submission-system.aspx
56
7.3. Podatkovna zasnova sistema eGraditev
Podatkovna zasnova sistema eGraditev temelji na vzpostavitvi skupne enotne podatkovne baze
(zbirke podatkov o graditvi objektov), ki bo omogočala dolgoročno, celovito in poenoteno
hrambo podatkov.
Z zbirko podatkov o graditvi objektov se nadgradi obstoječa podatkovna baza o upravnih aktih,
ki se nanašajo na graditev (zbirka upravnih aktov). Zbirka podatkov o graditvi objektov bo
vsebovala npr. podatke iz vlog, projektne dokumentacije, pritožb, odmer in potrdil o plačilu taks,
dajatev ter prispevkov, soglasji in projektnih pogojev. Dodatni podatki in zasnova zbirke bodo
definirani v času priprave PZI.
Slika 7: Konceptualna zasnova zbirke podatkov o graditvi objektov
7.4. Nadgradnja sistema za evidentiranje upravnih aktov
Sistem eGraditev bo ohranil in nadgradil funkcionalnosti obstoječega sistema za evidentiranje
upravnih aktov, ki je namenjen sistematičnemu evidentiranju upravnih aktov v zbirki upravnih
aktov.
S sistemom eGraditev se bo dodatno zgradile storitve za podporo postopkom na področju
graditve objektov. Geolociranje bo potekalo avtomatsko saj bodo vlagatelji ob izpolnjevanju
vloge ali projektne dokumentacije podali tudi informacijo o nepremičninah (parcelah in/ali
stavbah) za gradnjo. V primeru inšpekcijskih odločb bo geolociranje opravljeno posredno, saj
bodo odločbe pripete posameznemu projektu oziroma zadevi znotraj sistema eGraditev, ki je že
geolocirana ali bodo naknadno ročno geolocirane pred prenosom. Nadgrajeni sistem bo tako še
vedno opravljal svojo osnovno funkcijo – vzpostavljanje vezi med nepremičnino in posameznim
upravnim aktom.
Za potrebe preverjanja »pravice graditi« in strank v postopku so potrebni tudi podatki o stvarnih
pravicah iz zemljiške knjige. Sistem se že danes preko spletnih servisov povezuje z zemljiško
57
knjigo, ki zagotavlja vpogled v lastništvo nepremičnin in stvarno-pravne pravice na
nepremičninah.
Za potrebe statističnega spremljanja oziroma raziskovanja o gradbenih dovoljenjih (obrazec
GRAD-GD/M) na podlagi evropske uredbe o kratkoročnih statističnih kazalcih32 je že razvit
servis, ki mesečno zagotavlja podatke Statističnem uradu RS (SURS).
Sistem eGraditev bo nadgradil že obstoječo povezavo z IRSOP, ki za potrebe podpore delu z
dokumentarnim gradivom (izdajanje inšpekcijskih odločb) uporablja sistem InSPIS. Dokončni
dokumenti (inšpekcijske odločbe) se prenašajo v zbirko podatkov o upravnih aktih. Prek
obstoječega povezovalnega servisa je potrebno zagotoviti tudi prenos pravnomočnih
dokumentov in njihovih metapodatkov. V primeru inšpekcijskih upravnih aktov bo potrebno
zagotoviti ustrezno funkcionalnost geolociranja.
Grafični vpogled v podatkovne sloje iz različnih zunanjih podatkovnih zbirk in zbirke podatkov o
upravnih aktih, razvita orodja in vse funkcionalnosti grafičnega vpogledovalnika je treba
zagotoviti, s posameznimi nadgradnjami, tudi v sistemu eGraditev. Grafični vpogledovalnik je
ključnega pomena pri zagotavljanju podpore vlagateljem, soglasodajalcem in organom,
odgovornim za gradbene zadeve. Preko grafičnega vpogledovalnika bo namreč omogočen
vpogled v različne sloje, kot npr. digitalni ortofoto (DOF), sloje gospodarske javne infrastrukture,
zemljiških parcel in stavb iz nepremičninskih evidenc.
Dodatno se v okviru grafičnega vpogledovalnika nadgradijo obstoječa oz. uvedejo nova orodja,
kot npr.:
omogoči se način iskanja in poizvedovanja na podlagi izbranega projekta oziroma
pripadajočih nepremičnin (npr. parcel in gradbenih parcel),
omogoči se določanje prosojnosti izbranih slojev (v procentih ali s pomočjo drsnika),
povrnitev v izvorno prosojnost za vse sloje (umikanje prosojnosti, ki je bila za sloje
določena),
omogoči se prenos vektorskih podatkov za izbrane sloje (npr. v SHP, GML formatu),
omogoči se tiskanje (pri tem se mora uporabljati enotna oblika izpisa, ki mora poleg
osnovnih elementov npr. glava (eGraditev, karta) vsebovati tudi vir izpisa, čas izdelave
izpisa, podatek o merilu, oznaka smeri neba - sever, legenda, datum stanja in vir
podatkov, ki so del izpisa ter dodatna opozorila glede podatkov.
Poleg že obstoječih orodji in funkcionalnosti mora grafični vpogledovalnik zagotavljat i vpogled v
osnovne statistike (poglavje 7.5.9). Prikaz statistik mora biti nazoren pri čemer naj se v čim večji
možni meri uporablja tudi interaktivne prikaze (npr. diagrame, grafe). Za posamezno statistiko
morajo biti na voljo tudi metodološka pojasnila (npr. opis, definicije, uporabljeni podatki,
komentarji). Vsi statistični podatki naj bodo v vsakem trenutku na voljo tudi za izvoz v primernih
formatih (npr. CSV, JSON).
Grafični vpogledovalnik mora biti ves čas na voljo vsem deležnikom v sistemu eGraditev.
7.5. Upravljanje sistema
7.5.1. Upravljanje z uporabniki
Za potrebe upravljanja z uporabniki se uporabi sistem za upravljanje z uporabniki (poglavje 4.1).
V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje z uporabniki ter glede na zahteve postopkov. V
32
Uredba o kratkoročnih statističnih kazalcih - http://eur-lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A31998R1165
58
sistemu eGraditev je treba omogočiti, da fizična ali pravna oseba pooblasti drugo fizično ali
pravno osebo (npr. vlaganje projektov v njenem imenu ali prenos projektov med dvema
pravnima osebama oziroma prenos na fizično osebo - investitorja).
7.5.2. Upravljanje s postopki
Za potrebe upravljanja s postopki se uporabi sistem za upravljanje s postopki (poglavje 4.2). V
sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s postopki ter glede na zahteve postopkov.
7.5.3. Upravljanje s strukturami gradiv
Za potrebe upravljanja s strukturami gradiv se uporabi sistem za upravljanje s strukturami gradiv
(poglavje 4.3). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so
potrebne v povezavi z zahtevami sistema.
7.5.4. Upravljanje s šifranti
Za potrebe upravljanja s šifranti se uporabi sistem za upravljanje s šifranti (poglavje 4.4). V
sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s šifranti ter glede na zahteve postopkov. Ključne
šifrante se že uporablja v sklopu sistema za evidentiranje upravnih aktov. Dodatni šifranti bodo
definirani ob določitvi podatkovnega modela v času priprave PZI.
7.5.5. Upravljanje s predlogami dokumentov
Za potrebe urejanja predlogov dokumentov se uporabi sistem za urejanje predlogov
dokumentov (poglavje 4.5). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse
dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami sistema.
7.5.6. Nadzor nad delovanjem sistema
Za potrebe nadzora nad delovanjem sistema oz. dostopa do nadzornih podatkov se uporabi
nadzorni sistem (poglavje 4.6). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse
dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami nadzornega sistema.
7.5.7. Napredne analize nad podatki
Za potrebe naprednih analiz se uporabi sistem za analize nad podatki (poglavje 4.7). V sklopu
izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z
zahtevami sistema za analize.
7.5.8. Obveščanje uporabnikov
Za potrebe obveščanja se uporabi skupni gradnik za obveščanje uporabnikov (poglavje 4.8). V
sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za obveščanje uporabnikov.
7.5.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov
Sistem bo moral omogočati v naprej pripravljena osnovna statistična poročila, ki se nanašajo na
spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov v času in so pomembna za hitro poročanje ter
upravljanje informacijske rešitve, kot npr.:
statistika obiska,
statistika postopkov,
statistike za aktivnost v postopku,
statistika za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov (organizacije),
59
statistika po uporabi storitev.
Poročila morajo biti v obliki primerni za nadaljnje urejanje izven sistema. Sistem mora omogočiti
pripravo prilagojenih izpisov ter izpis rezultatov iskanj.
Sistem eGraditev naj poleg osnovnih statistik omogoča vsaj še naslednje statistike:
število izdanih upravnih aktov (po letih, mesecih) z možnostjo razvrstitve po vrsti
upravnega akta, načinu rešitve ter upravnem postopku,
povprečen čas trajanja postopkov z možnostjo razvrstitve po vrsti upravnega akta,
načinu rešitve ter upravnem postopku.
Vse statistike se lahko izvajajo po različnih prostorskih območjih kot npr.:
območje države,
območja upravnih enot,
območja soglasodajalcev,
območja občin.
7.6. Povezovanje z informacijskimi sistemi in podatkovnimi viri
Za namene povezovanja zunanjih informacijskih sistemov s sistemom eGraditev mora
informacijski sistem vsebovati integracijsko komponento. Integracijska komponenta vsebuje
vmesnike za izmenjavo podatkov v postopkih graditve objektov. V zvezi z uporabo komponente
je potrebno zagotoviti kontrolirano komunikacijo oz. ustrezno beleženje komunikacije z zunanjim
informacijskim sistemom. Pravila za uporabo integracijske komponente se morajo podrobneje
opisati v dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente
(poglavje 7.9).
V sklopu sistema eGraditev se vzpostavijo tudi podsistem za evidentiranje pristojnosti
soglasodajalcev z zbirko pristojnosti soglasodajalcev,zbirka pristojnosti upravnih organov ter
opozorilni sloj nelegalnih in neskladnih gradenj.
Sistem eGraditev se bo povezoval z naslednjimi informacijskimi sistemi:
s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom na pristojnih upravnih organih,
MOP in inšpektoratu za prostor,
z nepremičninskim sistemom,
s sistemom za hrambo vsebin (IMIS),
z zemljiško knjigo,
s sistemom »UJP e-Plačila«,
skupno distribucijsko okolje prostorskih in nepremičninskih podatkov in
s sistemi za spremljanje statistike (SURS).
Sistem eGraditev se bo povezoval tudi z naslednjimi imeniki in registri:
imenik pooblaščenih inženirjev in arhitektov,
centralni register prebivalstva (CRP),
poslovni register Slovenije (PRS),
davčni registrom (DR).
Sistem eGraditev se bo povezoval tudi z informacijskimi sistemi lokalnih skupnosti (npr. izračun
komunalnega prispevka).
Dokončna določitev sistemov, zbirk podatkov ter način povezovanja se določi v času priprave
PZI.
60
7.6.1. Povezovanje s sistemom »UJP e-Plačila«
Sistem eGraditev mora omogočati plačevanje dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, v
skladu s predpisi s področja graditve, prek sistema »UJP e-Plačila«. Omogočeno mora biti
spletno plačevanje e-storitev in sicer s plačilnimi in kreditnimi karticami, prek spletnega
bančništva ter z uporabo mobilne telefonije ali z drugimi brezgotovinskimi plačilnimi sredstvi.
Sistem eGraditev se mora povezovati s sistemom »UJP e-plačila«, kot je opisano v dokumentu
»Navodila za uporabo plačilnega servisa UJP e-plačila«33. Sistem »UJP e-plačila« skrbi za
povezavo uporabnika oziroma plačnika na izbran plačilni servis (glede na izbran način plačila)
in za posredovanje potrebnih podatkov, kot jih zahtevajo posamezni plačilni servisi.
Slika 8: Shematski prikaz in opis postopka plačevanja prek sistema UJP
7.6.2. Povezovanje z nepremičninskim sistemom
Povezovanje z nepremičninskim sistemom je podrobnejše določeno v poglavju 7.8.1.
7.6.3. Povezovanje s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom
Sistem eGraditev ne bo podpiral funkcionalnosti upravljanja z dokumentarnim gradivom kot npr.
digitalizacija fizične pošte, vodenje evidence dokumentarnega gradiva, številčenje, odbiranje,
izločanje itd. Sistema eGraditev in sistem za podporo delu z dokumentarnim gradivom bosta
komplementarna. Trenutno se za delo z dokumentarnim gradivom na področju graditve
objektov v javni upravi uporabljata SPIS in InSPIS. Gre za sistema, ki ju organi, pristojni za
gradbene zadeve (MOP, upravne enote in IRSOP) uporabljajo za delo z dokumentarnim
gradivom in vodenje postopkov od vloge do izdaje končnega upravnega akta. Pri tem sistema
omogočata trajno hrambo dokumentov v sistemu IMIS. Sistem eGraditev ne bo prevzemal
funkcionalnosti posameznih sistemov za upravljanje z dokumentarnim gradivom. Bo pa od
sistema za trajno hrambo in sistema za podporo delu z dokumentarnim gradivom prevzemal
posamezne podatke in statuse v postopkih. MJU je skrbnik informacijskega sistema SPIS za
upravljanje z dokumentarnim gradivom, ki ga uporablja približno 130 institucij oz. 12.000
33
Zadnja verzija dokumenta se lahko pridobi na zahtevo pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (URL:
https://www.ujp.gov.si/)
61
uporabnikov. MJU bo obstoječo informacijsko rešitev temeljito prenovil34. Nova rešitev bo
storitveno orientirana in bo med drugim zalednim sistemom, omogočala integracijo preko
generičnih spletnih storitev oz. standardnih vmesnikov.
Komplementarnost sistemov je torej v smislu prepleta informatizacije postopkov, ki so in bodo
deloma informatizirani v prenovljenem informacijskem sistemu za delo z dokumentarnim
gradivom, deloma v sistemu eGraditev. Kot npr., če se trenutno večino postopkov v sistemu za
delo z dokumentarnim gradivom prične s prejetjem fizične pisne vloge, se bodo v prihodnje
postopki in dodeljevanje številke zadevam pričele z elektronsko vlogo, ki bo na ustrezen način
posameznemu organu posredovana iz sistema eGraditev. Sistem eGraditev nudi postopkovno
in vsebinsko podporo pri odločanju.
Povezava s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom posameznih deležnikov
mora biti zasnovana generično, neodvisno od trenutnega sistema za podporo delu z
dokumentarnim gradivom. Komunikacija je dvosmerna, informacije namreč prehajajo iz sistema
eGraditev v sistem za podporo delu z dokumentarnim gradivom in obratno. Običajno je
sprožilec poslovnega procesa sistem eGraditev, ki npr. pripravi vlogo in povezave do
spremljajoče dokumentacije. Znotraj sistema nastanejo vmesni in končni dokumenti, ki se
hranijo v sistemu za hrambo. Trenutno že obstaja SPIS2PIS servis, ki povezuje sistema SPIS in
sistem evidentiranja upravnih aktov, predvsem za potrebe prenosa dokumentov in njihovih
metapodatkov. Podrobnosti povezovanja med sistemom eGraditev in sistemi za podporo delu z
dokumentarnim gradivom se bodo določile v času izdelave PZI.
7.6.4. Povezovanje s skupnim distribucijskim okoljem prostorskih in nepremičninskih
podatkov
Skupno distribucijsko okolje prostorskih in nepremičninskih podatkov, ki bo vzpostavljeno v
okviru Programa projektov eProstor, bo zagotavljalo spletne servise, ki bodo omogočali
pridobivanje podatkov (npr. podatki iz nepremičninskih evidenc, podatki o prostorskih aktih,
podatki o pravnih režimih, podatki o dejanski rabi prostora).
Obstoječi spletni servisi, ki jih uporablja PIS bodo morali biti nadgrajeni in povezani s
prenovljenimi prostorskimi podatkovnimi zbirkami.
Poleg naštetih prostorskih podatkov bodo servisi zagotavljali tudi prostorske poizvedbe nad
sloji, ki bodo pridobljeni iz:
zbirke pristojnosti soglasodajalcev in
zbirke pristojnosti upravnih enot.
Sistem eGraditev se bo s skupnim distribucijskim okoljem prostorskih in nepremičninskih
podatkov povezoval z namenom pridobivanja grafičnih in atributnih podatkov: zemljiških parcel,
stavb, delov stavb, objektov GJI, hišnih številk, občin, upravnih enot, podatkov zbirke
prostorskih aktov, podatkov evidence stavbnih zemljišč, podatkov kataloga in zbirke pravnih
režimov itd.
Ti podatki so potrebni bodisi za avtomatsko napolnitev določenih polj v elektronski vodilni mapi
projektne dokumentacije, bodisi za izvajanje nekaterih avtomatskih kontrol ter za pridobivanja
informacij o:
soglasodajalcih na določenem območju, zemljiški parceli ali gradbeni parceli ter
upravni enoti, ki je pristojna na določenem območju.
34
Operacija Uprava 2020 - Vzpostavitev informacijskega sistema za podporo upravnemu poslovanju (URL:
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_kohezijske_politike/kohezijska_politika/operacije/operacija_upra
va_2020/)
62
Sistem mora zagotavljati trajno hranjenje poizvedb. Za potrebe revizijskih sledi je namreč
potrebno poleg pridobljenih podatkov hraniti tudi varnostne elemente, s katerimi je zavarovana
izvornost in celovitost pridobljenih podatkov, zapise o času in načinu pridobivanja podatkov ter
morebitne napake v komunikaciji med sistemi. Sistem eGraditev mora tako poleg pridobljenih
atributov hraniti tudi metapodatke, ki so potrebni za nemoteno delovanje sistema ali izvajanje
nadzora nad pravilnostjo delovanja.
7.6.5. Vzpostavitev podsistema za evidentiranje pristojnosti soglasodajalcev
Za potrebe avtomatskega določanja območja pristojnosti soglasodajalcev za posamezen projekt
oziroma zadevo (glede na lego posega v prostoru) je potrebno v sklopu sistema eGraditev
vzpostaviti podsistem za evidentiranje pristojnosti soglasodajalcev, katerega del je zbirka
pristojnosti soglasodajalcev. Zbirka pristojnosti soglasodajalcev je podlaga za določitev
(informativnega) seznama soglasij in pristojnih soglasodajalcev za posamezne posege v prostor
na podlagi lokacije posega in vrste posega oziroma drugih pogojev. Zbirko sestavljajo osnovni
podatki o soglasodajalcih (naziv, področje, kontaktni podatki itd.) ter območja pristojnosti
soglasodajalcev.. V sistemu mora biti omogočeno upravljanje s podatki o soglasodajalcih. Pri
tem mora biti podprt vnos, brisanje, urejanje ter pregled podatkov.
Glavna podporna funkcionalnost, ki jo mora zagotavljati sistem je avtomatska identifikacija
soglasodajalcev na določenem območju (zemljiški parceli, gradbeni parceli, stavbi itd.). Za
izvajanje te funkcionalnosti je potrebno razviti sklop spletnih servisov, ki bo izvajal poizvedbe.
Spletni servisi morajo na poizvedovanje odgovoriti s seznamom soglasodajalcev, katerih
prostorski sloji se prekrivajo s poizvedovalnim topološkim elementom (poligonom, linijo, točko).
Ta funkcionalnost bo olajšala določanje obveznih in neobveznih soglasodajalcev za potrebe
postopkov pridobivanja projektnih pogojev in soglasij.
Slika 9: Konceptualna zasnova zbirke pristojnosti soglasodajalcev
Zbirka pristojnosti soglasodajalcev bo v prvi fazi tehnična zbirka (podatek o pristojnih
soglasodajalcih ni zavezujoč podatek), o popolnosti pridobljenih soglasij bosta še vedno
63
presojala upravna enota in MOP. Končni dolgoročni cilj je vzpostavitev upravne
zbirke/evidence.
7.6.6. Vzpostavitev zbirke pristojnosti upravnih enot
Za potrebe avtomatskega določanja pristojnih upravnih organov (UE) je potrebno vzpostaviti
zbirko pristojnih upravnih enot. Na podlagi podatka iz zbirke pristojnih upravnih organov se
avtomatsko, s prostorskim presekom lokacije načrtovanega objekta oziroma njegovega območja
(npr. zemljiških parcel, gradbene parcele, stavbe itd.), dodeli pristojni upravni organ za vodenje
postopka. Za izvajanje te funkcionalnosti je potrebno razviti servise za dostop do podatkov. Pri
tem je potrebno uporabiti podatke o upravnih enotah iz nepremičninskih evidenc (Register
prostorskih enot). Servisi morajo na poizvedovanje odgovoriti s seznamom upravnih enot (lahko
jih nastopa več v primeru linijskih objektov), katerih prostorski sloji se prekrivajo s
poizvedovalnim poligonom. Ta funkcionalnost bo omogočala dodeljevanje vlog pristojnim
upravnim organom.
7.6.7. Vzpostavitev opozorilnega sloja nelegalnih in neskladnih gradenj
Opozorilni sloj bo vzpostavljen za potrebe rednega in sistematičnega nadzora nad nelegalnimi
in neskladnimi gradnjami v Sloveniji v delu, ki se nanaša na obstoj, lego in gabarite stavb v
naravi znotraj sistema eGraditev. Prvenstveno ga bo uporabljal IRSOP za potrebe identifikacije
nelegalnih in neskladnih gradenj ter podporo pri načrtovanju in izvajanju inšpekcijskih
postopkov. V sklopu sistema morajo biti vzpostavljeni mehanizmi, ki bodo omogočali
generiranje opozorilnega sloja ter pridobitev in prikaz podatkov, ki se nanašajo na nelegalne in
neskladne gradnje (metodologija generiranja opozorilnega sloja ni predmet tega javnega
naročila). Poslovna pravila, na podlagi katerih bodo delovale omrežne storitve, morajo biti
predhodno popisana s strani izvajalca. Opozorilni sloj se dokončno uskladi v okviru izdelave PZI
in definira v tehničnih pravilih (poglavje 7.9).
Opozorilni sistem neskladnih in nelegalnih gradenj bo predvidoma vseboval naslednje sklope
podatkov:
identifikator opozorila,
identifikatorji za povezavo z zunanjimi zbirkami podatkov,
datum opozorila,
geolokacijski podatki opozorila (točka, poligon),
podatki o postopku reševanja opozorila,
tip opozorila,
status opozorila,
opombe.
Viri za opozorilni sistem so:
gradbena dovoljenja (del zbirke podatkov o graditvi objektov),
projektna dokumentacija (del zbirke podatkov o graditvi objektov),
projektiran kubus objekta (del zbirke podatkov o graditvi objektov),
kataster stavb,
zbirka podatkov o prostorskih aktih,
podatki inšpekcijskih postopkov,
podatki avtomatsko identificiranih stavb na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja.
Opozorilni sistem bo povezan z naslednjimi informacijski sistemi (v razvoju):
informacijski sistem evidence stavbnih zemljišč,
informacijski sistem GURS (zemljiški kataster in kataster stavb),
informacijske rešitve IRSOP.
64
Funkcionalnosti v sistemu eGraditev:
prikaz seznama opozoril glede na območje, tip, uporabnika ali status,
iskanje opozoril po izbrani stavbi, parceli, gradbeni parceli, grafično, po atributnih
podatkih,
ročni vnos opozorila (določitev položaja skozi grafiko in določitev atributov),
urejanje opozoril (brisanje, spreminjanje),
uvoz in izvoz opozoril - izvajalec izdela predlog formata (poglavje 7.9),
prikaz opozorilnega sloja v grafičnem pregledovalniku sistema eGraditev,
urejanje fotografij opozorila (dodajanje, brisanje, urejanje),
prikaz in urejanje podatkov o inšpekcijskih postopkih.
7.6.8. Povezovanje z drugimi registri
Registri in imeniki, s katerimi se bo povezoval sistem eGraditev:
Imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih
prostorskih načrtovalcev (Imenik ZAPS).
Imenik pooblaščenih inženirjev (IZS).
Poslovni register Slovenije (PRS).
Centralni register prebivalcev (CRP).
Davčni register (DR).
Prvi dve podatkovni zbirki zagotavljata podatek o uporabnikih, katerim je dovoljena dodelitev
vloge pooblaščenega inženirja in/ali arhitekta. Obe podatkovni zbirki se nahajata pri ustreznih
stanovskih organizacijah, ki sta v fazi vzpostavitve servisov za prevzemanje podatkov trenutno
veljavnega stanja. Podatki iz imenikov naj bi se vsakodnevno sinhronizirali preko ustreznih
servisov.
S Poslovnim registrom Slovenije (PRS) in Centralnim registrom prebivalstva (CRP) se bo sistem
eGraditev povezoval za potrebe izpolnjevanja osebnih podatkov (npr. naslov stalnega
prebivališča oziroma sedež pravne osebe, polni naziv organizacije itd.) na podlagi vpisanega
enoličnega identifikatorja (npr. EMŠO ali matična številka pravne osebe). S tem se skrajša
zamudno vnašanje podatkov na strani vlagatelja, hkrati pa so podatki ažurni in pravilni.
Vzpostaviti bo potrebno povezavo z Davčnim registrom o zavezancih, ki ga vodi Finančna
uprava Republike Slovenije (FURS). Podatki se prenesejo na klic, pri čemer se ustrezno
zabeleži vsaka transakcija. S PRS, CRP in DR se sistem eGraditev povezuje tudi za potrebe
preverjanja trenutne ustreznosti podatkov oziroma ugotavljanja statusa pravnih oseb (ali so v
stečajnih postopkih itd.). Te poizvedbe se izvajajo avtomatsko nad določenimi polji oziroma na
zahtevo. Povezave so potrebne tudi takrat, kadar določena fizična ali pravna oseba želi
pooblastiti drugo fizično ali pravno osebo za posamezne procese (npr. vlaganje projektov v
njenem imenu ali prenos posameznega projekta).
7.6.9. Povezovanje z informacijskimi sistemi pristojnih soglasodajalcev ter s sistemom
za odmero komunalnega prispevka na pristojni občini
Občine in soglasodajalci uporabljajo zelo različne sisteme za upravljanje s postopki, kot so npr.
izdaja projektnih pogojev, soglasij, ali pa izračun višine komunalnega prispevka. Soglasodajalci,
ki izdajajo projektne pogoje in soglasja, bodo z vstopom v sistem eGraditev lahko videli seznam
vseh vlog za pridobivanje projektnih pogojev in soglasij. V začetni fazi ni predvideno, da bi se te
vloge avtomatsko prenašale v njihove informacijske sisteme, omogočen naj bo vsaj
standardiziran prenos vlog v obliki dokumentov in metapodatkov (XML), v informacijske sisteme
soglasodajalcev. Način povezovanja se dokončno uskladi v okviru izdelave PZI in definira v
tehničnih pravilih (poglavje 7.9).
Občina bo z vstopom v sistem eGraditev lahko naložila odločbo o odmeri komunalnega
prispevka in po izpolnitvi dogovorjenih obveznostih med vlagateljem in občino v sistemu
65
eGraditev označila, da dovoljuje, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja nadaljuje.
Izpolnitev obveznosti ni nujno vezana na izvedeno plačilo komunalnega prispevka, saj se
občina in investitor lahko dogovorita o zamiku plačila ali za obročno plačevanje. Občinam mora
biti omogočen povezava ter izvoz podatkov o projektu iz sistema eGraditev za uporabo v lastnih
informacijskih sistemih ali eventualno integracijo v svoj sistem. Povezovanje se dokončno
uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih (poglavje 7.9).
7.6.10. Povezovanje s sistemi za dolgoročno hrambo elektronskih dokumentov
Sistem eGraditev naj hrani zgolj aktivne povezave do posameznih dokumentov iz sistema IMIS,
ki jih na zahtevo lahko prenese do uporabnika. Upravnih aktov sistem eGraditev ne shranjuje v
lastno podatkovno zbirko.
7.7. Informacijska podpora postopkom
Informacijski sistem eGraditev mora podpreti ključne postopke na področju graditve objektov, ki
so opredeljeni v zakonodaji. Preko razvitih orodji mora podpreti komunikacijo med deležniki. V
nadaljevanju ne navajamo vseh ampak samo glavne/krovne postopke, ki navadno potekajo
zaporedno, razen v določenih primerih, ko se v proces graditve objektov lahko vstopi preko
kateregakoli od navedenih petih krovnih postopkov. Ti postopki so:
pridobitev projektnih pogojev (PP),
pridobitev soglasij,
pridobitev gradbenega dovoljenja (GD),
gradnja objekta in
pridobitev uporabnega dovoljenja (UD).
Podporni postopki:
elektronska vloga za vse postopke po zakonodaji s področja graditve objektov,
upravljanje/administracija (npr. administracija in urejanje zbirke soglasodajalcev,
skrbništvo in nadzor).
66
Slika 10: Krovni postopki podprti z elektronsko vlogo
Postopek pridobitve projektnih pogojev je namenjen pridobitvi zahtev in pogojev za projektiranje
objekta. Zahtevi za pridobitev PP je potrebno priložiti idejno zasnovo projekta (IDZ) ali idejni
projekt (IDP) oz. projekt obdelan na višji ravni. Postopek pridobitve soglasja je obvezen, vendar
trenutna zakonodaja dopušča, da vlagatelj zaprosi za pridobitev gradbenega dovoljenja (GD)
brez predhodno pridobljenih soglasij. Taka vloga je formalno popolna, vendar bo pristojni
upravni organ za gradbene zadeve v času postopka izdaje upravnega akta zahteval pridobitev
soglasij. Postopek pridobivanja soglasij v tem primeru steče sočasno ob postopku pridobivanja
GD, pri čemer je pridobitev potrebnih soglasij pogoj za izdajo GD. Zahtevi za pridobitev soglasij
je potrebno priložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Faza pridobitve
gradbenega dovoljenja je obvezna za začetek gradnje, razen v določenih izjemnih primerih, ko
gre za objekte za preprečitev naravnih nesreč. Zahtevi za pridobitev GD je potrebno priložiti
PGD in vsa obvezna soglasja. Z generalnim postopkom gradnje znotraj sistema eGraditev lahko
prične le tisti, ki je preko sistema predhodno pridobil GD. Za fazo gradnje je potrebno izdelati
projekt za izvedbo (PZI) in voditi gradbeni dnevnik. Faza pridobitve UD je po trenutni zakonodaji
obvezna zgolj za zahtevne in manj zahtevne objekte, na željo investitorja se lahko pridobi tudi
za enostanovanjsko stavbo (manj zahteven objekt). Zahtevi za pridobitev UD je potrebno
predložiti projekt izvedenih del (PID). Z generalnim postopkom pridobitve UD je možno pričeti
na podlagi pravnomočnega GD oz. brez pravnomočnega GD, če gre za objekte in pogoje, kot
jih določa 101. člen ZGO-1 ali 197. in 198. člen ZGO-1. Spodnja preglednica obsega obveznost
krovnih postopkov in obvezno dokumentacija.
67
Preglednica 29: Krovni postopki po veljavni zakonodaji na področju graditve objektov
Postopek Obveznost postopka Obvezna projektna
dokumentacija (PD)
Pridobitev PP NE/DA Idejna zasnova – IDZ
Pridobitev SOG DA Projekt za pridobitev GD - PGD
Pridobitev GD DA PGD + obvezna soglasja
Gradnja objekta DA Projekt za izvedbo (PZI)
Pridobitev UD DA Projekt izvedenih del (PID)
Podrobni opisi postopkov se nahajajo v karticah postopkov, ki so del prilog poglavja
obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja). Kartice postopkov so pripravljene
v standardizirani obliki z uporabo nacionalne standardne oblike za gradbeno dovoljenje,
uporabno dovoljenje, pridobitev projektnih pogojev in soglasij, odškodnina zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ter nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo.
Poleg krovnih postopkov mora izvajalec v informacijskem sistemu podpreti tudi druge postopke
pri graditvi objektov, ki jih predvidevata zakonodaja in sektorski predpisi. Kot pomemben
podporni postopek sistema eGraditev navajamo elektronsko vlogo. Ob vlogi za izvedbo
določenega postopka s področja graditve objektov mora sistem eGraditev za uporabnika kreirati
predpripravljeno ustrezno elektronsko vlogo. Različne vloge so predvidene kot elementi znotraj
upravljanja s postopki in se v največji možni meri izpolnijo z obstoječimi podatki iz npr. podatkov
vodilne mape projektne dokumentacije in obstoječih nepremičninskih evidenc s tem, da se
pripadajočo dokumentacijo priloži v obliki priponk. Pred oddajo končne verzije vloge mora
sistem omogočati elektronsko podpisovanje. Podatkovni sklopi, za katere se vodijo izvirni
registri, zbirke ali evidence, se izpolnijo iz teh virov, npr. prek skupnih horizontalnih gradnikov ali
neposrednih spletnih poizvedb. Pri tem mora biti uporabniku omogočeno, da v kateremkoli
koraku izpolnjevanje prekine in vlogo shrani v pripravi, ter izpolnjevanje nadaljuje kasneje (lahko
tudi v drugi seji - naknadna prijava). Uporabniku je omogočeno imeti shranjenih več osnutkov
delno izpolnjenih vlog. Uporabnikovi dokumenti/priponke se morajo shranjevati v začasni
hrambi, medtem ko se trajno hrani samo dokončna vloga, posredovana v reševanje. Sistem
mora uporabniku omogočati elektronsko plačevanje taks in dajatev (poglavje 7.6.1). Sistem
mora na podlagi izpolnjene vloge na uporabnikov ukaz vlogo poslati pristojni instituciji oziroma
organu v reševanje. Vpogled v dokumentacijo je organu omogočen prek sistema eGraditev. Pri
naštetih aktivnostih mora sistem beležiti dogodke oziroma dejanja v revizijske sledi, ki se skupaj
z vlogo shranjujejo. Uporabnik mora imeti možnost, da elektronsko vlogo natisne in odda na
klasičen način.
V nadaljevanju so opisani primeri najpogostejših postopkov na področju graditve objektov.
Prikazani primeri so zaradi nazornejše ponazoritve predstavljeni tako, da so praviloma rešeni
pozitivno. Sistem mora ne glede na opisane primere podpreti vse možne rešitve zadev (npr.
zavrnitev, zavržba, ustavitev itd.).
7.7.1. Postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij
V postopku pridobivanja projektnih pogojev in soglasij so udeleženi akterji navedeni v kartici
postopka, ki je del prilog poglavja obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja).
Vlagatelj v sistemu eGraditev po uspešno izvedeni avtentikaciji in avtorizaciji izbere že
predhodno kreiran postopek pridobivanja projektnih pogojev ali soglasij ali kreira novega. V
kolikor za izvajanje postopka nima pravic mora za to pridobiti pooblastilo. Sistem mu ob
kreiranju novega postopka pripiše enolični identifikator na katerega se vežejo vsi nadalje izdani
dokumenti, ki se nanašajo na dotično dokumentacijo projekta. Sistem ne omogoča same
izdelave projektne dokumentacije (vodilne mape), le-to pripravi vlagatelj izven sistema,
omogoča pa podporo pri izdelavi projektne dokumentacije in sicer vnos atributnih podatkov
vodilne mape v predpripravljene maske z obveznimi in neobveznimi polji, ki se samodejno
formirajo glede na določitev zahtevnosti objekta in vrste posega. Sistem mora omogočati tudi
68
prevzem vodilne mape v digitalnem zapisu v obliki izmenjevalnega formata, ki se na podlagi PZI
uskladi in definira v tehničnih pravilih (poglavje 7.9). Samodejno se določijo tudi obvezne in
neobvezne priponke z že izdelanimi naslovnimi stranmi načrtov. Formalna popolnost se
avtomatično preverja sprotno, ob vnašanju podatkov. Vneseni podatki se sproti shranjujejo kot
delovna verzija projektne dokumentacije.
Vlagatelju naj bo omogočeno geolociranje posega tudi z izborom parcel prek grafičnega
pregledovalnika, s čimer se vzpostavi povezava med posegom (sistem eGraditev) in
evidentirano nepremičnino (zemljiški kataster/kataster stavb). Vlagatelju mora biti omogočeno
konstruiranje ali predaja kubusa (ki ga predstavljajo maksimalni zunanji gabariti) nameravane
gradnje v digitalni obliki (npr. primer Norveške35). Izmenjevalni format kubusa projektiranega
objekta (3D objekta) se uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih (poglavje
7.9).
Vlagatelju naj bo omogočen vpogled v podatke iz uradnih evidenc preko grafičnega vpogleda v
podatke. Za potrebe pridobivanja projektnih pogojev in soglasij se omogoči vlagatelju najmanj
dostop do državnih nepremičninskih in prostorskih podatkov (npr. nepremičninski podatki,
podatki iz zemljiške knjige, podatkipristojnosti soglasodajalcev, podatki o prostorskih aktih,
podatki o pravnih režimih, topografski podatki podlage, podatki iz zbirke podatkov o graditvi
objektov).
Na podlagi določitve geolokacije posega se s pomočjo zbirke pristojnosti soglasodajalcev,
avtomatično določi seznam pristojnih soglasodajalcev. Vlagatelj lahko ponujen seznam s strani
sistema ročno ureja (dodaja ali odvzema soglasodajalce s seznama). Glede na končni izbor
soglasodajalcev sistem določi morebitne dodatne obvezne atribute in priponke, ki jih zahtevajo
posamezni soglasodajalci iz končnega seznama. Z aktivacijo elektronske vloge se v sistemu
eGraditev generira zahtevek za izdajo projektnih pogojev ali soglasij iz obstoječih podatkov. O
zahtevku se obvesti pristojne soglasodajalce. Hkrati se z aktivacijo vsi podatki o projektni
dokumentaciji in vlogi zabeležijo oziroma hranijo. Urejanje verzije projektne dokumentacije, ki je
priloga vlogi, je po oddaji vloge onemogočeno. Hkrati z distribucijo vloge se v aplikaciji sproži
elektronsko pošiljanje obvestila o prejemu vloge izbranim pristojnim soglasodajalcem.
Soglasodajalec vstopi v sistem, kjer ima na voljo vloge. Če odloči, da ni pristojen za dodeljeno
vlogo, lahko določi (novega) pristojnega soglasodajalca. Sistem mu ob tem omogoči določitev
drugega pristojnega soglasodajalca s ponujenim seznamom soglasodajalcev iz zbirke
pristojnosti soglasodajalcev. Z izborom drugega soglasodajalca se zahtevek distribuira k
izbranemu novemu soglasodajalcu. Hkrati se z distribucijo zahtevka v aplikaciji sproži pošiljanje
elektronskega obvestila o prejemu vloge izbranemu novemu soglasodajalcu in obvestila o
prenosu vloge vlagatelju. Odločitev o nepristojnosti se zabeleži v sistemu.
Sistem eGraditev omogoča podporo pri vsebinski obravnavi. Podpora je soglasodajalcu
omogočena z orodji za vpogled v podatke iz uradnih evidenc prek grafičnega vpogledovalnika in
iz zbirke podatkov o graditvi objektov (vloga, projektna dokumentacija, priloge). Za potrebe
postopka pridobivanja projektnih pogojev in soglasij je zahtevan dostop do podatkov iz zbirke
podatkov o graditvi objektov in drugih podatkov (npr. nepremičninski podatki, podatki iz
zemljiške knjige, podatki o pristojnosti soglasodajalcev, podatki o prostorskih aktih, podatki o
pravnih režimih, topografski podatki).
V kolikor je v okviru vsebinske obravnave ugotovljeno, da so potrebne vsebinske dopolnitve, se
poziv za dopolnitev vlagatelju posreduje preko sistema eGraditev. Vlagatelj dopolni projektno
dokumentacijo in vlogo ponovno aktivira le za izbrane soglasodajalce. Pri tem se oblikuje nova
verzija projektne dokumentacije z zbranim seznamom sprememb. Nova verzija in seznam
sprememb je viden vsem soglasodajalcem. Nadaljnja vsebinska obravnava se prične po prejetju
obvestila o novi različici projektne dokumentacije oziroma dopolnitvi zahtevka.
35
URL: http://bygglett.catenda.com/nysak
69
Po zaključeni vsebinski obravnavi mora sistem omogočati izdelavo predpripravljenega
dokumenta, ki ga soglasodajalec dopolni in uredi (izven sistema). V zbirko podatkov o graditvi
objektov se prenese dokument in metapodatke o dokumentu (npr. enolični interni identifikator,
vrsta dokumenta – PP, soglasje, tip rešitve; enolični identifikator projektne dokumentacije).
Postopek na strani soglasodajalca je zaključen. Hkrati z evidentiranjem dokumenta se pošlje
obvestilo o izdanem dokumentu vlagatelju. Po zaključku postopkov s strani vseh
soglasodajalcev, ki so pristojni za določen zahtevek lahko vlagatelj nadaljuje postopek
pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Pridobitev projektnih pogojev je v veliki večini neobvezen postopek v sklopu graditve objektov,
izdani dokumenti niso obvezna priloga dokumentaciji v nadaljnjih postopkih. Izjeme se pojavljajo
v posameznih zakonodajah, kjer so projektni pogoji obvezni (npr. Zakon o varstvu kulturne
dediščine). Pridobitev soglasij je obvezen postopek v sklopu graditve objektov. Izdana soglasja
so obvezna priloga k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Plačila taks in dajatev v
postopku pridobivanja soglasij ni (v postopku pridobivanja projektnih pogojev se upravna taksa
obračuna, v kolikor je ARSO soglasodajalec). Postopek pridobitve PP ne predvideva možnosti
pritožbe, možen je le nov cikel pridobivanja projektnih pogojev z novo dokumentacijo.
Na izdano soglasje je možna pritožba, ki se poda preko sistema in jo sistem posreduje
izbranemu soglasodajalcu. Soglasodajalec prejme obvestilo o prejemu pritožbe. Nadaljnji
postopek je vsebinske obravnave.
7.7.2. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja
V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja so udeleženi akterji navedeni v kartici
postopka, ki so del prilog poglavja obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega
stanja). Vlagatelj v sistemu eGraditev po uspešno izvedeni avtentikaciji in avtorizaciji izbere že
predhodno kreiran postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ali kreira novega. V kolikor za
izvajanje postopka nima pravic pridobi pooblastilo za izvajanje postopka. Sistem mu ob
kreiranju novega postopka pripiše enolični identifikator na katerega se vežejo vsi nadalje izdani
dokumenti, ki se nanašajo na dotično dokumentacijo projekta. V kolikor projekt za poseg v
sistemu že obstaja (kreiran v okviru postopkov pridobitev projektnih pogojev ali soglasij) mu je v
omogočeno nadaljevanje. V kolikor projektne dokumentacije (projekt za pridobitev gradbenega
dovoljenja) ni shranjene (za potrebe pridobivanja soglasij), vlagatelj prične z izdelavo projektne
dokumentacije. Sistem ne omogoča same izdelave projektne dokumentacije omogoča pa
oddajo vodilne mape, projektne dokumentacije, kubusa objekta in geolociranje predmetne
zadeve. Po vnosu projektne dokumentacije (PGD) vlagatelj lahko odda elektronsko vlogo za
pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se generira avtomatsko. Omogočena mu je tudi predaja
vloge za odmero komunalnega prispevka pri pristojni občini ali pa za oddajo zahtevka zaprosi
pristojni upravni organ. Sistem omogoča plačilo takse za vlogo za pridobitev GD (poglavje
7.6.1). Po uspešno izvedenem plačilu se vloga aktivira. Sistem mora omogočiti dostop do
podatkov zbirke pristojnosti upravnih enot (poglavje 7.6.6), na podlagi katere se avtomatsko
določi pristojni upravni organ in se mu pošlje obvestilo.
Pristojni upravni organ (MOP ali UE) vstopi v aplikacijo, kjer ima na voljo zahtevek in številko
zadeve posredovano iz sistema za podporo delu z dokumentarnim gradivom (poglavje 7.6.2). V
sistemu za podporo delu z dokumentarnim gradivom se dodeli številka zadeve in dokumentov
na zahtevek iz sistema eGraditev. V kolikor upravni organ ni pristojen, vlogo zavrže z odločbo
zaradi nepristojnosti. Če upravni organ odloči, da ni pristojen za obravnavo vloge, lahko določi
(novi) pristojni organ. Sistem mu ob tem omogoči določitev pristojnega upravnega organa s
ponujenim seznamom iz zbirke pristojnosti upravnih enot, ki ga lahko izbere v kolikor presodi,
da le tega lahko določi, oziroma MOP. Z izborom drugega pristojnega organa se vloga odstopi.
Če je za obravnavo zahtevka pristojen, lahko prične z vsebinsko obravnavo. Sistem eGraditev
omogoča podporo pri vsebinski obravnavi. Podpora je omogočena z orodji za pridobitev in
70
obdelavo podatkov iz uradnih evidenc in iz zbirke podatkov o graditvi objektov (vloga, projektna
dokumentacija, soglasja in drugi dokumenti o posegu, ki so na voljo). Za potrebe postopka
pridobivanja gradbenega dovoljenja je zahtevan dostop do podatkov zbirke podatkov o graditvi
objektov in drugih podatkov (npr. nepremičninski podatki, podatki iz zemljiške knjige, podatki
pristojnosti soglasodajalcev, podatki o prostorskih aktih, podatki o pravnih režimih, topografski
podatki). Podpora pri vsebinski dopolnitvi obsega tudi podporna orodja za določitev strank v
postopku. Seznam strank in pozivi za priglasitev udeležbe v postopku se evidentirajo v zbirki
podatkov o graditvi objektov.
V kolikor je v okviru vsebinske obravnave ugotovljeno, da so potrebne vsebinske dopolnitve, se
vlagatelja v sitemu pozove k dopolnitvi. Vlagatelj dopolni projektno dokumentacijo in zahtevek
ponovno aktivira. Pri tem se oblikuje nova verzija projektne dokumentacije z zbranim seznamom
sprememb, ki se prenese v zbirko podatkov o graditvi objektov. Nova verzija in seznam
sprememb je viden vsem deležnikom postopka (upravni organ, pristojni soglasodajalci itd.).
Elektronsko in pisno osebno vročanje (kot del upravnega postopka) se izvede v sistemu za
podporo delu z dokumentarnim gradivom. Vlagatelj je v sistemu eGraditev zgolj obveščen o
vročanju. Nadaljnja vsebinska obravnava se prične po prejetju obvestila o dopolnitvi vloge in
novi različici projektne dokumentacije.
V postopkih, kjer ni zahtevano gradbeno dovoljenje in se za obravnavani primer zahteva
pridobitev okoljevarstvenega in naravovarstvenega dovoljenja (upravni organ dostopa do
izdanega OVS ali NVS), se v okviru ugotovitvenega postopka pripravi poziv za potrditev
skladnosti. Poziv se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se pošlje obvestilo o
prejemu poziva na ARSO. ARSO dostopa do poziva in vseh podatkov o posegu preko sistema
eGraditev. Izdani dokument ARSO evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov, kjer je na
voljo upravnemu organu.
V kolikor je vlagatelj zaprosil, da upravni organ v njegovem imenu odda zahtevek za odmero
komunalnega prispevka, izvede to upravni organ preko sistema eGraditev. Zahtevek se
evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se pristojni občini pošlje obvestilo o prejemu
poziva. Pristojna občina dostopa do poziva in vseh podatkov o posegu preko sistema
eGraditev. Izdana odločba o plačilu in njeni metapodatki se evidentirajo v zbirki podatkov o
graditvi objektov. Občina v sistem evidentira, da so obveznosti poravnane.
Po zaključenem ugotovitvenem postopku se v sistemu eGraditev izdela predpripravljen
dokument, ki ga upravni organ dopolni in uredi (lahko tudi izven sistema). Hkrati z
evidentiranjem dokumenta se pošlje obvestilo o izdanem dokumentu npr. soglasodajalcem,
strankam v postopku, občini in gradbenemu inšpektorju. Izdani dokument se vroča preko
sistema za podporo delu z dokumentarnim gradivom. Po poteku zakonskega roka za možnost
pritožbe dobi odločba status pravnomočnosti, kar se evidentira v sistemu. Sistem avtomatsko
obvesti vlagatelja o pravnomočnosti (poglavje 4.8).
Sistem eGraditev mora predvideti tudi oddajo vloge v papirnati obliki. V tem primeru mora
sistem omogočati upravnim delavcem na UE ali MOP (vložišče), da vlogo sprejmejo in
digitalizirajo. Vse podrobnosti se uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih
(poglavje 7.9).
7.7.3. Postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja
Postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja je z informacijskega vidika precej podoben
postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Udeleženci v postopku so navedeni v kartici
postopka, ki so del prilog poglavja obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega
stanja). Dodatno se v procesu pridobivanja UD pojavljajo procesna dejanja, kot jih navaja
zakonodaja npr.:
71
Imenovanje komisije za tehnični pregled, upravni organ izda sklep o imenovanju komisije
za tehnični pregled, ki se ga evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov. Obvestilo o
izdanem sklepu se preko sistema eGraditev pošlje vsem članom komisije za tehnični
pregled. Člani komisije dostopajo do sklepa in vseh podatkov o posegu preko sistema
eGraditev. Predstavnik članov komisije evidentira zapisnik tehničnega pregleda v zbirki
podatkov o graditvi objektov, kjer je na voljo upravnemu organu.
Poskusno obratovanje, upravni organ izda odločbo o poskusnem obratovanju. Odločba
se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se o tem obvesti vlagatelja. Vlagatelj
izda obvestilo o začetku poskusnega obratovanja in izdela poročilo o prvih meritvah ter
oba dokumenta evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov ter o tem obvesti upravni
organ preko sistema eGraditev. Upravni organ izda poziv za pregled poročila o prvih
meritvah in o tem obvesti ARSO. ARSO dostopa do poziva in vseh podatkov o posegu
preko sistema eGraditev. Dokument mnenja o prvih meritvah ARSO evidentira v zbirki
podatkov o graditvi objektov, kjer je na voljo upravnemu organu.
Odločbo o odpravi pomanjkljivosti, upravni organ izda v kolikor po pregledu mnenja o
prvih meritvah, ki je izdano s strani ARSO, določi, da je potrebno odpraviti
pomanjkljivosti. Odločba se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se o tem
obvesti vlagatelja. Vlagatelj po odpravi pomanjkljivosti izdela poročilo o odpravi. Poročilo
o odpravi pomanjkljivosti in dokazila o odpravi vlagatelj evidentira v zbirki podatkov o
graditvi objektov in o tem obvesti upravni organ.
Po zaključenem ugotovitvenem postopku v primeru pridobitve uporabnega dovoljenja se v
sistemu izdela predpripravljen dokument v standardnem formatu zapisa, ki ga upravni organ
dopolni in uredi (lahko tudi izven sistema). Po poteku zakonskega roka za možnost pritožbe
dobi odločba status pravnomočnosti, kar se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov.
Sistem avtomatsko obvesti vlagatelja o pravnomočnosti (poglavje 4.8).
7.7.4. Reševanje zadev na drugi stopnji
Sistem eGraditev mora omogočiti tudi podporo pri reševanju pritožb. Zoper odločbo in postopke,
ki jih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja ali inšpekcijskega
postopka, izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve je dovoljena pritožba. Pritožbi je
potrebno priložiti dokazilo o plačilu upravne takse (poglavje 7.6.1). Po uspešno izvedenem
plačilu se pritožba aktivira. Pritožba se šteje za pravočasno vloženo, četudi je oddana zadnji
dan pritožbenega roka priporočeno na pošto. Sistem eGraditev mora omogočati vnos
elektronsko in pisno prispelih pritožb, ki se jih vnaša v sistem na vložiščih pristojnih upravnih
organov. Sistem mora omogočiti dostop do podatkov iz zbirke podatkov o graditvi objektov ter
povezovanje s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom drugostopenjskega
organa, ki odloča o pritožbi. Na odločbo drugostopenjskega organa ni dovoljena pritožba ampak
se lahko sproži upravni spor s tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije. Vse sodbe se
vročijo drugostopenjskemu organu, ki jih preko vložišča zavede v sistem za podporo dela z
dokumentarnim gradivom v digitalni obliki, katero evidentiranje mora omogočati tudi sistem
eGraditev. Podrobnosti se uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih (poglavje
7.9).
7.7.5. Ključni uporabniki in deležniki
V sistem eGraditev bodo predvidoma vključeni vsi akterji, ki so vključeni v postopke graditve
objektov in tisti, ki imajo pravni interes, da so seznanjeni z določenimi postopki (PRILOGA 1:
Pregled obstoječega stanja).
V nadaljevanju navajamo samo ključne predvidene uporabnike sistema eGraditev in njihovo
udeleženost v postopkih:
Investitor: pridobitev projektnih pogojev, pridobitev soglasij, pridobitev gradbenega
dovoljenja, pridobitev uporabnega dovoljenja itd.
72
Projektant: izdelava projektne dokumentacije, pridobitev projektnih pogojev, pridobitev
soglasja po pooblastilu, pridobitev gradbenega dovoljenja po pooblastilu, pridobitev
uporabnega dovoljenja po pooblastilu itd.
Odgovorni projektant: izdelava projektne dokumentacije, pridobitev projektnih pogojev,
pridobitev soglasja po pooblastilu, pridobitev gradbenega dovoljenja po pooblastilu,
pridobitev uporabnega dovoljenja po pooblastilu itd.
Soglasodajalci: izdaja projektnih pogojev, izdaja soglasja/mnenja.
Ministrstvo za okolje in prostor: izdaja gradbenega dovoljenja za objekte državnega
pomena, izdaja uporabnega dovoljenja za objekte državnega pomena.
Upravna enota: izdaja gradbenega dovoljenja za objekte iz njene stvarne in krajevne
pristojnosti, izdaja uporabnega dovoljenja za objekte iz njene stvarne in krajevne
pristojnosti itd.
Občina: odmera komunalnega prispevka, plačilo taks (uzurpacija, degradacija),
spremljanje/vpogled izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj ter inšpekcijskih odločb na
območju občine.
Stranka v postopku: seznanitev z nameravano gradnjo (del postopkov pridobitve
gradbenega in uporabnega dovoljenja).
Komisija za tehnične preglede: izvedba tehničnega pregleda (del postopka pridobitve
uporabnega dovoljenja).
Gradbeni inšpektor (Inšpektorat RS za okolje in prostor): opravljanje nadzora nad
nelegalnimi in neskladnimi gradnjami, izdaja inšpekcijskih odločb.
Javnost, državljani in pravni subjekti: pridobivanje osnovnih informacij o graditvi objektov
in naprav v soseščini.
Uprava RS za javna plačila: plačilo taks (gradbena taksa, taksa ob vlogi itd.).
Statistični urad RS: prevzem statističnih podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih.
Vsi državni in občinski soglasodajalci 36.
V spodnji preglednici je podan seznam uporabnikov, njihova vključenost v postopke na področju
graditve objektov in način oziroma stopnja informatizacije, ki se predvideva z vpeljavo
informacijskega sistema eGraditev:
Preglednica 30: Seznam uporabnikov, njihova vključenost v postopke na področju graditve objektov
DELEŽNIK PROCES POSTOPEK INFORMATIZACIJA OPIS INFORMATIZACIJE
Administrator
sistema eGraditev
eGraditev/Skupni
inf.sistem Nadzor nad delovanjem sistema
Vsebinski skrbnik
Upravljanje
uporabnikov
sistema
eGraditev
Administracija (zbirke, postopki…)
Skrbništvo in nadzor
Projektant/Odgovorni
projektant
Izdelava
projektne
dokum.
Ne /
Podpora pri
izdelavi
projektne
dokum.
Vsi postopki eGraditev
Vnos podatkov vodilne mape
Geolociranje načrtovanega posega
(ZK parcela+3D objekt)
Dostop do podatkov v uradnih
evidencah
Izdelava nosilnih strani vodilne
mape in načrtov.
Investitor ali
pooblaščeni
projektant
Oddaja vloge Vsi postopki eGraditev
Identifikacija pristojnih
soglasodajalcev ali organa za
gradbene zadeve
Elektronska oddaja enotne vloge za
36
URL: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/graditev/seznam_soglasodajalcev/
73
DELEŽNIK PROCES POSTOPEK INFORMATIZACIJA OPIS INFORMATIZACIJE
vse soglasodajalce
Elektronska oddaja vloge za GD ali
UD
Samodejna kontrola formalne
popolnosti
Vsebinska
dopolnitev
projektne
dokumentacije
Vsi postopki Ne /
Podaljšanje
roka Vsi postopki eGraditev Oddaja prošnje za podaljšanje roka
Plačilo
komunalnega
prispevka
GD Ne
*Evidentiranje odločbe in potrdila o
plačilu, v kolikor tega ne evidentira
občina.
Pritožba Vsi postopki eGraditev Oddaja pritožbe
Plačilo takse GD, UD… eGraditev
Elektronsko plačilo ali vnos potrdila
o plačilu
Prejem sklepa o gradbeni taksi
Prejem
izdanega
dokumenta ali
upravnega akta
GD, UD…
Sistem za podporo
delu z
dokumentarnim
gradivom
Elektronska osebna vročitev ali
elektronska vročitev
Prejem
soglasja ali PP PP, soglasja eGraditev Elektronska vročitev
Soglasodajalec
Prejeta vloga
Izdaja
projektnih
pogojev ali
soglasij
eGraditev Vpogled v podatke o vlogi in PD
Opredelitev
glede
pristojnosti
Izdaja
projektnih
pogojev ali
soglasij
eGraditev
Možnost zavržbe zaradi
nepristojnosti
Prenos vloge na drugega
soglasodajalca
Podpora pri
obravnavi
vloge
eGraditev
Prevzem/vpogled v podatke vloge
(in PD)
Dostop do podatkov v uradnih
evidencah
Obravnava
vloge
Izdaja
projektnih
pogojev ali
soglasij
Ne
Obravnava
pritožbe
Izdaja
projektnih
pogojev ali
soglasij
Ne
Izdelava
odločbe,
dokumentov
Izdaja
projektnih
pogojev ali
soglasij
eGraditev Predpriprava dokumenta
Pošiljanje
Izdaja
projektnih
pogojev ali
eGraditev Elektronsko vročanje
74
DELEŽNIK PROCES POSTOPEK INFORMATIZACIJA OPIS INFORMATIZACIJE
soglasij
Organ za gradbene
zadeve
Prejem vloge Izdaja GD,
UD
eGraditev/Sistem za
podporo delu z
dokumentarnim
gradivom
Vpogled v podatke o vlogi in PD
Opredelitev
glede
pristojnosti
Izdaja GD,
UD eGraditev
Možnost zavržbe zaradi
nepristojnosti
Prenos vloge na pristojni organ
Vodenje
splošnega
upravnega
postopka
Izdaja GD,
UD
eGraditev/Sistem za
podporo delu z
dokumentarnim
gradivom
Vsebinska
obravnava
vloge
Izdaja GD,
UD Ne
Podpora pri
vsebinski
obravnavi
eGraditev
Preverjanje:
izdelovalca projektne dokumentacije
pravice graditi
skladnosti s prostorskimi akti
soglasij
podpora pri določitvi strank v
postopku
Sprožitev
zunanjih
postopkov
Izdaja GD,
UD eGraditev
zahteva za izdajo odločbe za
odmero komunalnega prispevka
prošnja za potrditev skladnosti
nameravane gradnje z izdanimi
projektnimi pogoji OVS in NVS
uzurpacija/degradacija/sprememba
namembnosti
prejem končnih dokumentov
zunanjih postopkov
Plačilo taks Izdaja GD eGraditev
priprava sklepa za plačilo gradbene
takse
preverjanje plačila taks
Pozivi občini
ter strankam v
postopku
Izdaja GD,
UD eGraditev
Elektronsko pošiljanje poziva občini
Evidentiranje poziva in odločitve
stranke v postopku (končni
dokument)
Izdelava
odločbe,
dokumentov
Izdaja GD,
UD eGraditev
Predpriprava dokumenta
Pošiljanje in
vročanje
Izdaja GD,
UD
eGraditev/Sistem za
podporo delu z
dokumentarnim
gradivom
Elektronsko pošiljanje drugih
dokumentov (pozivi, sklepi…)
Elektronsko vročanje GD
(investitorju, pristojnim
soglasodajalcem, občini, strankam v
postopku, gradbenemu inšpektorju)
Elektronsko pošiljanje
pravnomočnega GD
Prejem
pritožbe GD, UD eGraditev
Evidentiranje pritožbe
Vodenje statusa na postopku
(podana pritožba)
Obravnava GD, UD eGraditev Evidentiranje odločbe
75
DELEŽNIK PROCES POSTOPEK INFORMATIZACIJA OPIS INFORMATIZACIJE
pritožbe drugostopenjskega organa
Sodba GD, UD
eGraditev/Sistem za
podporo delu z
dokumentarnim
gradivom
Evidentiranje sodbe prejete od
Upravnega sodišča RS
Občina
Prejem vloge
za odmero
komunalnega
prispevka
Izdaja GD eGraditev Obvestilo in prejem vloge
Izdaja odločbe,
prejem plačila Izdaja GD Ne
Evidentiranje
odločbe o
odmeri in
poravnavi
komunalnega
prispevka
Izdaja GD eGraditev Evidentiranje odločbe, potrdila o
plačilu
Določitev in
pozivi občini ter
strankam v
postopku
Izdaja GD eGraditev
Elektronski prejem poziva občini za
priglasitev udeležbe v postopku
Priglasitev udeležbe v postopku
Vpogled v
projektno
dokumentacijo
Vsi postopki eGraditev Vpogled za posege na območju
občine
Vpogled v
izdane
dokumente in
upravne akte
Vsi postopki eGraditev Vpogled za posege na območju
občine
ARSO
Prejem vloge Izdaja
OVD/NVD eGraditev Obvestilo in prejem vloge
Vodenje
splošnega
upravnega
postopka
Izdaja
OVD/NVD
Sistem za podporo
delu z
dokumentarnim
gradivom
Vsebinska
obravnava
vloge
Izdaja
OVD/NVD Ne
Podpora pri
vsebinski
obravnavi
Izdaja
OVD/NVD eGraditev
Prevzem/vpogled v podatke vloge
(in PD)
Dostop do podatkov v uradnih
evidencah
Izdelava
odločbe
Izdaja
OVD/NVD
Sistem za podporo
delu z
dokumentarnim
gradivom/eGraditev
Evidentiranje dokumenta
Pošiljanje in
vročanje
Izdaja
OVD/NVD SPIS Elektronsko osebno vročanje
Stranke v postopku
Določitev in
pozivi občini ter
strankam v
postopku
Izdaja GD Ne
* prejem poziva, priglasitev
udeležbe za stranke v postopku
(razen občine) ni elektronsko
podprta.
za vpogled v PD je potrebno
76
DELEŽNIK PROCES POSTOPEK INFORMATIZACIJA OPIS INFORMATIZACIJE
izkazati pravni interes. Predlog
vpogled možen na UE.
Gradbeni inšpektor
Vpogled v
projektno
dokumentacijo
Vsi postopki eGraditev
Vpogled v
dokumente in
upravne akte
Vsi postopki eGraditev
Evidentiranje
inšpekcijske
odločbe
Vsi postopki
Sistem za podporo
delu z
dokumentarnim
gradivom/eGraditev
Evidentiranje dokumenta
Pošiljanje in
vročanje GD, UD eGraditev
Prejem obvestila o izdanem GD in
UD
Komisija za tehnične
preglede UD eGraditev Evidentiranje
7.8. Zahteve v povezavi z zakonodajo v pripravi
Pri načrtovanju sistema eGraditev se upošteva določila veljavne zakonodaje. Upoštevati je
potrebno predvideno vključitev ključnih sistemskih sprememb sistema eGraditev ob spremembi
zakonodaje (poglavje 3.1). Večje spremembe, ki bi lahko vplivale na razvoj sistema so
predvsem uvedba instituta gradbene parcele ter novi ali spremenjeni postopki na področju
graditve objektov (npr. prijava začetka gradnje, evidentiranje itd.).
7.8.1. Gradbena parcela
V okviru sistema eGraditev morajo biti informacijsko podprti postopki, na podlagi katerih se
določa, spreminja ali razveljavlja gradbeno parcelo stavbe.
Gradbeno parcelo se praviloma določa v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.
Funkcionalnosti, ki jih mora podpirati sistem eGraditev za potrebe določanja gradbene parcele v
okviru postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, so:
a) v fazi ob oddaji vloge:
izbor zemljiških parcel in/ali območij stvarno pravnih pravic (vlagatelj na vlogi ali vodilni
mapi projektne dokumentacije geolocira območje z izborom zemljiških parcel in/ali
območij stvarnih pravic),
preveritev (kontrola) urejenosti mej zemljiških parcel in obstoja območij stavbnih pravic,
ki sestavljajo gradbeno parcelo – če poteka meja gradbene parcele po meji parcele
mora biti ta del meje parcele urejen, če gradbeno parcelo sestavljajo območja stavbnih
pravic mora biti območje ustrezno evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
b) v fazi dovoljevanja:
preveritev (kontrola) urejenosti mej zemljiških parcel in obstoja območij stavbnih pravic,
ki sestavljajo gradbeno parcelo – če poteka meja gradbene parcele po meji parcele
mora biti ta del meje parcele urejen, če gradbeno parcelo sestavljajo območja stavbnih
pravic mora biti območje ustrezno evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi,
rezervacija identifikacijske oznake gradbene parcele, ki se vodi enolično za področje
celotne države (če se rezervirana številka ne uporabi se jo dodeli v novem postopku –
polnjenje lukenj),
generiranje poligona gradbene parcele kot zunanji obris izbranih zemljiških parcel in/ali
območij stvarno pravne pravice.
77
c) v fazi ob izdaji gradbenega dovoljenja:
preveritev (kontrola) urejenosti mej zemljiških parcel in obstoja območij stavbnih pravic,
ki sestavljajo gradbeno parcelo – če poteka meja gradbene parcele po meji parcele
mora biti ta del meje parcele urejen, če gradbeno parcelo sestavljajo območja stavbnih
pravic mora biti območje ustrezno evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi,
vpis identifikacijske oznake (rezervacije) gradbene parcele na izbrane zemljiške parcele
in/ali območja stvarno pravnih pravic v nepremičninske evidence z namenom, da se v
času od odločitve do pravnomočnosti omeji spremembe nepremičnin območju gradbene
parcele le združevanje parcel, delitev parcel, če je stavbna pravica na delu parcele…).
d) v fazi ob pravnomočnosti gradbenega dovoljenja:
določitev identifikacijske oznake gradbene parcele (na podlagi rezervacije
identifikacijske oznake gradbene parcele), ki se vodi enolično za področje celotne
države,
vpis identifikacijske oznake gradbene parcele na izbrane zemljiške parcele in/ali
območja stvarno pravnih pravic v nepremičninske evidence,
vpis zaznambe gradbene parcele v zemljiško knjigo, če je gradbena parcela sestavljena
iz več zemljišč (zemljiških parcel in/ali območij stvarno pravnih pravic),
vzpostavitev relacije med upravnimi akti na področju graditve objektov (identifikacijskimi
oznakami upravnih aktov), gradbenimi parcelami (enoličnimi identifikatorji) in
nepremičninskimi evidencami (zemljiška parcela, stavba).
V okviru sistema eGraditev morajo biti izdelane funkcionalnosti, ki omogočajo evidentiranje
gradbene parcele v drugih postopkih določevanja, spreminjanja in prenehanja gradbene
parcele, in sicer:
ob določitvi gradbenih parcel že obstoječim objektom z vpisom identifikacijske oznake
gradbene parcele na izbrane zemljiške parcele in/ali območja stvarno pravne pravic v
zemljiški kataster in z vpisom zaznambe gradbene parcele v zemljiško knjigo, če je
gradbena parcela sestavljena iz več zemljišč (zemljiških parcel in/ali območij stvarno
pravnih pravic),
ob spremembi gradbene parcele z vpisom identifikacijskih oznak gradbene parcele na
izbrane zemljiške parcele in/ali območja stvarno pravne pravic v zemljiški kataster in z
vpisom zaznambe gradbene parcele v zemljiško knjigo, če je gradbena parcela
sestavljena iz več zemljišč (zemljiških parcel in/ali območij stvarno pravnih pravic),
ob prenehanju gradbene parcele z izbrisom identifikacijskih oznak gradbene parcele na
izbranih zemljiških parcelah in/ali na območjih stvarno pravnih pravic v zemljiškem
katastru in z izbrisom zaznambe gradbene parcele v zemljiški knjigi.
Način evidentiranja gradbene parcele se izvede v skladu s principi izmenjave podatkov med
različnimi informacijskimi sistemi. Tehnične podrobnosti v zvezi z načinom evidentiranja
gradbene parcele urejanja se določi v času priprave PZI. V tem času se določi tudi pogoje za
ukinitev in določitev nove gradbene parcele (npr. ob spremembi gradbene parcele, ob
spremembi vrste rabe stavbe na gradbeni parceli).
7.9. Izdelava spremljajoče dokumentacije
Za zagotavljanje enotnosti, celovitosti in popolnosti zbirke podatkov o graditvi objektov ter za
namen popisa, postavitve, uporabe, zagotavljanja delovanja, vzdrževanja, nadaljnjega razvoja
ter drugih dejavnikov v povezavi s sistemom mora biti v sklopu naročila izdelana tudi ustrezna
spremljajoča dokumentacija. Naročnik zahteva sprotno ter natančno dokumentiranje sistema.
Dokumentacija mora biti osvežena ob vsaki spremembi na sistemu oz. drugi spremembi, ki je
povezana z delovanjem ali uporabo sistema oz. nanj vpliva.
78
Poleg dokumentacije, ki je zahtevana z GTZ naročnik zahteva še izdelavo naslednjih
dokumentov/izdelkov:
Uporabniški del:
o predstavitveni letak, ki obsega kratko predstavitev projekta ter informacijskega
sistema,
o navodila za uporabo v obliki spletnega priročnika za vse nivoje uporabnikov
(spletni priročnik mora biti zgrajen na način, da lahko naročnik naknadno ureja
vsebine)
o navodila za uporabo v obliki video posnetkov za ključne operacije, ki bodo
namenjeni javnosti ter skrbnikom vsebin in pojasnjujejo način izvedbe le-te.
Tehnično/vsebinski del:
o analizo predpisov in zahtev sistema, ki postavljajo zahteve v zvezi s pripravo
dokumentacije, aktov in podatkov, ki se izmenjuje na področju graditve objektov
(npr. projektna dokumentacija37) ter drugih dokumentov/izdelkov,
o tehnična pravila za pripravo posameznih sestavin dokumentacije, aktov in
podatkov, ki se izmenjujejo (namenjene pripravljavcem dokumentacije, aktov in
podatkov),
o vzorčni primeri za pripravo posameznih sestavin dokumentacije in podatkov, kot
jih bodo določila tehnična pravila (namenjene pripravljavcem dokumentacije,
aktov in podatkov),
o funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente
(poglavje 7.9) namenjene razvijalcem informacijskih rešitev.
V tehnično vsebinskem delu je izdelava analize iz prve alineje prvi korak, njeni izsledki
predstavljajo podlago za pripravo tehničnih pravil ter vzorčnih primerov za pripravo posameznih
izmenjevalnih dokumentov in podatkov. Zato bodo v sklopu izdelave analize izvedeni tudi
razgovori s ključnimi uporabniki ter drugimi deležniki. Naročnik zahteva, da predstavniki
izvajalca sodelujejo na razgovorih. V tem delu je predvidenih 10 razgovorov, ki bodo
predvidoma trajali 2 uri.
Tehnična pravila in vzorčni primeri morajo biti izdelani v smeri:
poenotenega načina priprave dokumentacije in podatkov (npr. idejna zasnova, projektna
dokumentacija (vodilna mapa, priloge), kubus objekta itd.),
rešitev, ki zagotavljajo čim večjo razpoložljivost in učinkovitosti pri dostopu do podatkov
in izmenjavi podatkov (npr. definirati vse izmenjevalne formate, ki nastopajo v sistemu),
zagotavljanja rešitev, ki omogočajo vključevanje in uporabo v drugih informacijskih
sistemih.
Nadalje je potrebno upoštevati zahteve po dolgoročni hrambi in zagotavljanju uporabnosti ter
verodostojnosti dokumentacije tudi v prihodnosti. Posebno pozornost je pri tem potrebno
posvetiti izbiri nosilcev ter oblik zapisov (izogibati se lastniškim oblikam zapisa (formatom) in
oblikam katerih specifikacije niso razpoložljive). Pri tem je potrebno upoštevati predpise s
področja varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva ter dokumente sprejete na podlagi
teh predpisov, uveljavljene mednarodne standarde, smernice in dobre prakse po svetu.
V dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente, se
opiše pravila povezovanja zunanjih informacijskih sistemov, registrov, imenikov ali zbirk in
sistemom eGraditev (opisi se smiselno pripravijo glede na okolje s katerim se povezava
vzpostavlja - testno in produkcijsko okolje) in postopki, ki jih je v zvezi s tem potrebno izvršiti.
Dokument je namenjen razvijalcem, ki v informacijskih sistemih na strani zunanjih uporabnikov
sodelujejo pri vzpostavljanju povezav s sistemom eGraditev. Dokument mora vsebovati vse
37
Npr.:
- Pravilnik o projektni dokumentaciji,
- Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije: uvodni del, posebni del – stavbe,
79
podatke, ki so potrebni za izvedbo integracije (npr. pogoji, opisi storitev, sporočila za izmenjavo,
protokoli, sheme, pravila, ki je pri komunikaciji potrebno upoštevati, primeri).
Dokumente/izdelke, ki se nanašajo na uporabniški del se pripravi v obliki in odprtih formatih
primernih za izmenjavo in javno objavo v spletu. Uporabniška dokumentacija mora biti različnim
nivojem uporabnikov dosegljiva tudi neposredno iz informacijskega sistema ter ločena glede na
vlogo, ki jo ima posamezen uporabnik in glede na funkcionalnost, ki jo trenutno opravlja. Za
operacije, za katere so izdelani video posnetki naj bo omogočena neposredna povezava iz
aplikacije na videoposnetek, ki pojasnjuje način izvedbe tega postopka.
Izvajalec lahko oblikuje dodatno dokumentacijo, ki bo njemu in naročniku olajšala vzpostavitev
in vzdrževanje sistema.
Izvajalec mora zaradi povezanosti med programskimi rešitvami sodelovati z izvajalcem, ki dela
na projektu »Informacijske prenove nepremičninskih evidenc« in z izvajalcem, ki bo izbran na
javnem naročilu za vzdrževanje sistema za evidentiranje upravnih aktov.
7.10. Dostop do podatkov o graditvi objektov
Sistem mora nuditi javni dostop do podatkov in dokumentov o graditvi objektov. Podatki iz
produkcijskega okolja se prenašajo v distribucijsko okolje. Za ta namen se nadgradi
distribucijsko okolje obstoječega sistema za evidentiranje upravnih aktov. Za namene naprednih
uporab mora sistem omogočati tudi spletne servise za dostop do prosto dostopnih podatkov.
80
8. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA SPREMLJANJA STANJA
PROSTORSKEGA RAZVOJA
8.1. Namen
Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja je namenjen podpori pri odločanju v naslednjih
postopkih:
pri pripravi smernic za področje poselitve in razvoja krajine,
v okviru načrtovanja pri pripravi predloga občinskih prostorskih aktov,
v okviru postopkov priprave strateških prostorskih dokumentov, razvojnih politik in
strokovnih podlag:
o za izvedbo analize izvajanja strategije prostorskega razvoja ter drugih prostorskih
aktov,
o kot pripomoček za določanje ustreznih ciljev in izhodišč,
o pri ugotavljanju skladnosti prostorskih, stanovanjskih in drugih razvojnih politik in
strategij,
o kot pripomoček za pripravo predlogov za dopolnitve in spremembe razvojnih
dokumentov in aktivnosti za nadaljnji prostorski razvoj;
v okviru postopkov priprave prostorskih aktov:
o pri ugotavljanju skladnosti prostorskih aktov s Strategijo prostorskega razvoja
Slovenije,
o pri ugotavljanju skladnosti prostorskih aktov z razvojnimi politikami in strokovnimi
podlagami za potrebe NUP.
Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja se uporablja še pri izvajanju naslednjih opravil:
v okviru spremljanja doseganja ciljev drugih državnih razvojnih politik,
pri izvajanju presoje vplivov sektorskih politik na prostorski razvoj (ang. territorial impact
assesment - TIA),
pri pripravi poročil o prostorskem razvoju in poročil o izvajanju stanovanjske politike na
državni ravni,
kot podpora pri pripravi poročil o prostorskem razvoju na regionalni in lokalni ravni,
kot strokovno orodje in kot zbirka znanja (podatki in poročila), ki je namenjeno
splošnemu razumevanju stanja prostora in raziskovalni sferi.
8.2. Nadgradnja obstoječega sistema
Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja bo ohranil in nadgradil funkcionalnosti
obstoječega sistema.
8.3. Uporabniki
Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja je namenjen podpori pri opravljanju nalog
naslednjih uporabniških skupin:
državnim, (regionalnim) in lokalnim službam s področja prostorskega načrtovanja,
MOP,
NUP,
občinam,
pripravljavcem prostorskih aktov,
prostorskim načrtovalcem,
raziskovalni sferi in
javnosti.
81
8.4. Upravljanje sistema
8.4.1. Upravljanje z uporabniki
Za potrebe upravljanja z uporabniki se uporabi sistem za upravljanje z uporabniki (poglavje 4.1).
V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje z uporabniki.
8.4.2. Upravljanje s šifranti
Za potrebe upravljanja s šifranti se uporabi sistem za upravljanje s šifranti (poglavje 4.4). V
sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v
povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s šifranti.
8.4.3. Nadzor nad delovanjem sistema
Za potrebe nadzora nad delovanjem sistema oz. dostopa do nadzornih podatkov se uporabi
nadzorni sistem (poglavje 4.6). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse
dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami nadzornega sistema.
8.4.4. Napredne analize nad podatki
Za potrebe naprednih analiz se uporabi sistem za analize nad podatki (poglavje 4.7). V sklopu
izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z
zahtevami sistema za analize.
8.4.5. Obveščanje uporabnikov
Za potrebe obveščanja uporabnikov se uporabi sistem za obveščanje uporabnikov (poglavje
4.8). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne
v povezavi z zahtevami sistema za obveščanja uporabnikov.
8.5. Vsebinske zahteve
Uporabniku se omogoči dostop do:
seznama kazalnikov s podrobnimi vsebinskimi in metapodatkovnimi opisi kazalnikov po
posameznih tematskih področjih,
infografik za izbrane, aktualne kazalnike prostorskega razvoja s katerimi se na
pregleden način, s pomočjo grafičnih elementov predstavijo zanimive vsebine, ki so
namenjen splošni javnosti,
interaktivnega pregledovalnika tematskih kart,
vmesnika za prenos podatkov,
različnih poročil, ki se nanašajo na:
o poročila o stanju prostorskega razvoja, poročila o stanju prostorskega razvoja na
lokalnem nivoju, poročila o prostorskem razvoju za območje regionalnega
prostorskega plana,
o problemska ali tematska poročila,
o predpripravljene tematske karte po različnih vsebinah.
8.5.1. Seznam kazalnikov
Spremljanje stanja prostorskega razvoje se izvaja ob spremljanju spreminjanja vrednosti
izbranih kazalnikov.
Ob izvedbi tega javnega naročila se v sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja vključijo
obstoječi in dodatni kazalniki. V obstoječo informacijsko rešitev je vključenih 28 različnih
82
kazalnikov, razdeljenih v 5 vsebinskih sklopov, dodatni kazalniki pa so namenjeni spremljanju
doseganja ciljev Strategije prostorskega razvoja 2050.
Kazalniki se v novo informacijsko rešitev vključujejo postopoma. Najprej (testna faza) se
prenesejo izbrani kazalniki s področja prostorskega razvoja in stanovanjskega področja (6 do 8
kazalnikov), ki so že v obstoječi informacijski rešitvi sistema spremljanja stanja prostorskega
razvoja, vključno z vsemi podatki, izračuni ter metapodatkovnimi in vsebinskimi opisi. Po
uspešnem testnem prenosu se izvede migracija vseh obstoječih podatkovnih zbirk kazalnikov
sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja, njihova dopolnitev z manjkajočimi
podatkovnimi časovnimi nizi, izračuni in prikazi v novem informacijskem okolju. Ob prenosu se
izvedejo vse potrebne modifikacije ter vsebinski in oblikovni popravki po navodilih in ob soglasju
naročnika.
Seznam kazalnikov omogoča pregledno razporeditev kazalnikov v posamezne vsebinske
sklope in sicer:
tematska področja,
podpodročja in
kazalnike.
Iz seznama se uporabniku omogoči dostop do podrobnega opisa kazalnikov, kjer so na voljo:
vsebinski opisi in metapodatkovni opis za posamezni kazalnik,
povezava do interaktivnega pregledovalnika,
predpripravljene karte,
grafikoni in tabele.
Za posamezne kazalnike so pripravljeni:
vsebinski opis in razlage kazalnika,
definicija kazalnika,
merila za vrednotenje kazalnika,
uporabe kazalnika v poročilu o prostorskem razvoju.
Vsebina se dopolnjuje z grafikoni in tabelami, pri čemer je mogoč vpogled in dostop v tabelarne
prikaze vrednosti kazalnikov preko vmesnika za prenos podatkov, ki je opisan v posebnem
poglavju.
Omogočen je tudi vpogled v metodološki list kazalnika, kjer lahko zahtevnejši uporabnik pridobi
vse podrobnejše informacije o sestavi posameznega kazalnika, načinu njegovega izračuna in
podatkov, ki so potrebni za izračun kazalnika.
Vsakemu kazalniku je potrebno sestaviti metodološki list, ki je namenjen skrbniku kazalnika kot
pripomoček za vzdrževanje kazalnika. Metodološki list vsebuje vsebinski, metodološki,
tehnološki in organizacijski sklop, in se nanaša na:
podatke iz seznama kazalnikov,
podrobne podatke o virih (imena datotek, atributi, ključi, kazalniki na šifrante),
metodologijo izračuna za vse prostorske enote, teoretična maksimalna in minimalna
vrednost, obravnavanje ničelnih/manjkajočih vrednosti,
varovanje osebnih podatkov, (ne)prikazovanje vrednosti v primeru premajhnega števila
vzorcev,
način interpretacije rezultatov kazalnikov,
položajna natančnost prostorskih podatkov,
dostopnost prostorskih podatkov,
verzijo kazalnika,
prikaze kazalnika (kartografski, tabelarični, grafični v obliki predizdelanih graf ikonov ali
kartogramov),
83
komentar kazalnika oz. rezultatov izračuna,
zakonske podlage,
periodiko zajemanja, opis potrebnih postopkov za vsakokratni prevzem kazalnika ter
prostorske nivoje, za katere bo kazalnik preračunan (generičen, državni, regionalni…).
Preko seznama je mogoč dostop do interaktivnega pregledovalnika tematskih kart in do
predpripravljenih tematskih kart.
Rešitev mora biti zasnovana tako, da naročniku omogoča kasnejše dodajanje ali odvzemanje
kazalnikov ter njihovo razvrščanje v različne vsebinske sklope.
8.5.2. Infografika
Infografika je grafična upodobitev posameznega kazalnika. Sestavljena je iz:
grafične upodobitve posameznega kazalnika (piktograma) in
prikaza aktualne vrednosti posameznega kazalnika (povezava do vrednosti podatka).
Za vsak kazalnik se pripravi in oblikuje ustrezen pomensko asociativen grafični element
(piktogram).
Ob izboru infografike (klik na grafični element) za posamezen kazalnik se uporabniku omogoči
dostop do:
grafikona oz. statistike (npr. prikaz trenda),
osnovna razlaga kazalnika (definicija),
datum zajema vrednosti,
povezava do podrobnejšega opisa kazalnika in
podatkov v zvezi s kazalnikom.
8.5.3. Interaktivni pregledovalnik tematskih kart
Interaktivni pregledovalnik tematskih kart je tip spletnega grafičnega vpogledovalnika, ki
omogoča pregledovanje in prikazovanje kazalnikov po posameznih teritorialnih ravneh.
Pregledovalnik mora biti v največji meri kompatibilen z najbolj razširjenimi in uporabljanimi
brskalniki.
Interaktivni pregledovalnik prikazuje vrednosti kazalnika za posamezno raven na podlagi izbire,
ki jo izvede uporabnik preko spletne podstrani, kjer so uporabniku na voljo podrobne informacije
za izbran kazalnik.
Ob vstopu v interaktivni pregledovalnik se uporabniku omogoči:
možnost izbora teritorialne ravni kazalnika (država, kohezijske regije, statistične regije,
občine, naselja, gridna mreža),
možnost izbora prikaza kazalnika za različne časovne preseke skozi čas (npr. za
posamezno leto na katero se nanaša kazalnik),
možnost izbora prikaza po posameznem atributu kazalnika.
Primer:
tematsko področje – raba prostora
tematsko podpodročje – namenska raba prostora
ime kazalnika – stavbna zemljišča
teritorialna raven – občine
leto – 2017
atribut – podrobna namenska raba za stanovanja
84
V okviru prikazovalnika se omogoči še naslednje funkcionalnosti:
prikaz osnovnih informacij o izbranem sloju,
prikaz legende, pri čemer je možno:
o prilagajanje vrednosti kategorij v legendi,
o spreminjanje oz. prilagajanje barv v legendi in posledično spreminjanje barv
kategorij na tematski karti,
o izpis vrednosti atributa kazalnika ob prehodu z miško čez posamezno barvo na
tematski karti,
o prikaz merila,
povečevanje oz. pomanjšava tematske karte,
premik po tematski karti,
prikaz vrednosti kazalnikov v izbranem časovnih intervalih,
grafično ponazoritev kazalnika po vrednosti atributa z grafom (npr. stolpični, palčni, črtni
itd.),
prikaz vrednosti kazalnika (številčno in grafično) glede na izhodiščno in ciljno vrednost
kazalnika v določenem letu pri kazalnikih, katerim je določena ciljna vrednost (Resolucija
o nacionalnem stanovanjskem programu in nova Strategija prostorskega razvoja
Slovenije),
izpis kazalnika po vrednosti atributov za posamezno teritorialno enoto v tabelarični obliki,
označitev entitete na tematski karti na podlagi izbora iz izpisa v tabelarični obliki,
izvoz tematske karte v formatu (PNG, JPEG, PDF,…), pri čemer se uporabi enotna
oblika zapisa z okvirno in izvenokvirno vsebino, ki vsebuje vir zapisa, čas izpisa, podatek
o merilu, legendo, datum stanja, vir podatkov itd. in
posredovanje karte preko elektronske pošte in v socialna omrežja.
8.5.4. Vmesnik za prenos podatkov
Vmesnik za prenos podatkov omogoča uporabniku način izbora:
za vpogled v tabelarne prikaze vrednosti kazalnikov na zaslonu in
za prenos tabele.
Izbor se nanaša na:
teritorialne ravni (država, kohezijske regije, statistične regije, občine, naselja, mreža –
odvisno od podatka),
možnost izbiranja obsega podatkov znotraj posamezne izbrane teritorialne enote (npr.
prenos podatka za vse regije, samo za določeno regijo),
po atributu (npr. možnost izbire posameznega atributa na določeno leto, po regijah),
način prikaza oz. izmenjevalni format:
o tabelarni prikaz izbranih podatkov na zaslonu,
o prenos podatka v obliki tabele v formatih XLSX in CSV.
8.6. Podatki
Podatki Sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja so:
podatki za izračun kazalnikov (prostorski podatki GURS za posamezne teritorialne ravni,
podatki iz SURS, PIS, ARSO),
kazalniki (izračunani na podlagi vhodnih podatkov, preračunani na ustrezne teritorialne
ravni ter uparjeni s pripadajočimi prostorskimi enotami):
o obstoječi,
o dodatni kazalniki (nova Strategija prostorskega razvoja Slovenije).
Prevzem podatkov za izračun kazalnikov v sistemu spremljanja stanja prostorskega razvoja in
njihov prikaz na kartografih ter z ikonografijami mora biti v čim večji možni meri avtomatiziran.
Vse izvorne podatke, ki so potrebni za izračun kazalnikov, se prevzame v skladu z metodo
prevzema podatkov in konvertira v želeni končni format, ki predstavlja vhodni podatek v
85
postopek za izračun. Izvorni podatki se opremijo z metapodatkovnim opisom in arhivirajo v
enotno podatkovno skladišče, v katerem se trajno hranijo.
8.6.1. Pridobitev podatkov za izračun manjkajočih kazalnikov ali manjkajočih časovnih
vrst in izračun vrednosti kazalnikov
Za pridobitev podatkov za izračun manjkajočih kazalnikov ali manjkajočih časovnih vrst in
izračun vrednosti kazalnikov, ki so del obstoječega sistema, se:
prevzame in pripravi podatke za izračun,
izračuna kazalnike in
umestiti kazalnike v sistem.
Kazalnike se izračuna iz vhodnih podatkov po metodologiji, ki je določena v metodološkem listu
kazalnika.
Seznam kazalnikov, za katere se pripravi podrobne opise, bo znan ob sprejetju nove Strategije
prostorskega razvoja Slovenije, predvidoma v letu 2018. Pričakovano število dodatnih
kazalnikov, za katere se pripravi vsebinske in metapodatkovne opise je med 15 in 20.
8.7. Primeri dobrih praks
Pri razvoju sistema se upošteva naslednje primere dobrih praks:
Orok Atlas38,
URBAN Data Platform39,
Nordegio40,
Nordmap41,
SURS42.
38
URL: http://www.oerok-atlas.at/ 39
URL: http://urban.jrc.ec.europa.eu 40
URL: http://www.nordregio.se/ 41
URL: http://www.nordmap.se/ 42
URL: http://www.stat.si/statweb
86
9. TEHNOLOŠKE ZAHTEVE
Tehnološke zahteve so podane v dokumentih:
generične tehnološke zahteve (GTZ) za razvoj informacijskih sistemov,
generične tehnološke zahteve (GTZ-LOP) za licenčne in odprtokodne produkte
plačljivega modela,
posebne tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov v projektu eProstor
(PTZ),
smernice za razvoj informacijskih rešitev in
enotne tehnološke zahteve Arhiva Republike Slovenije (ETZ).
Dokument »generične tehnološke zahteve (GTZ) za razvoj informacijskih sistemov« se nahaja
na NIO portalu. Zadnjo verzijo dokumenta pridobite na spletišču43.
Dokument »generične tehnološke zahteve (GTZ-LOP) za licenčne in odprtokodne produkte
plačljivega modela« se nahaja v prilogi 3.
Dokument »Posebne tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov v projektu eProstor
(PTZ)« pridobite na spletišču44.
Dokument »Smernice za razvoj informacijskih rešitev« se nahaja na NIO portalu. Zadnjo verzijo
dokumenta pridobite na spletišču45.
Dokument »Enotne tehnološke zahteve Arhiva Republike Slovenije« se nahaja na spletišču46.
V splošnem veljajo Generične tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov, če
Posebne tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov v projektu eProstor (PTZ) ne
določajo drugače.
Izvedba naročila mora biti skladna tudi z ostalimi zahtevami iz dokumentov GTZ in PTZ.
Naročnik si pridružuje pravico do sprememb dokumentov pri čemer mora izvajalec zagotoviti, da
končna rešitev zajema vse morebitne spremembe nastale do potrditve PZI.
9.1. Vložitev zahteve za certifikacijo opreme po ZVDAGA pri Arhivu RS
Izvajalec mora ob zaključku faze 2 kot izdelek pripraviti tudi vse potrebno za vložitev zahteve za
certifikacijo opreme po ZVDAGA pri Arhivu RS, kar predstavljajo:
izpolnjene aktualne ETZ (III. del) s sklici na dokumentacijo (v naslednjih dveh točkah),
spremna dokumentacija za končne izdelke JN (navodila, priročniki, testni načrti, testna
poročila,..),
ostala dokumentacija, ki jo zahteva ETZ (npr. opis ponudnikovih procesov za razvoj in
vzdrževanja programske opreme).
Izpolnjen kontrolni seznam ETZ mora dokazovati ustrezanje zahtevam za naslednje
funkcionalne tipe:
raven uporabe programske opreme: aplikacijska programska oprema,
odnos med ponudnikom in stranko: programska oprema po naročilu,
funkcionalnost: programska oprema za podporo celotnemu postopku upravljanja gradiva
v digitalni obliki.
43
URL: https://nio.gov.si/nio/asset/dokument+genericne+tehnoloske+zahteve+gtz-743 44
URL: http://www.e-prostor.gov.si/fileadmin/projekti/eProstor/Dokumenti/Dokument_PTZ_v1_1.pdf 45
URL: https://nio.gov.si/nio/asset/smernice+mju+za+razvoj+informacijskih+resitev-734 46
URL: http://www.arhiv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/
87
Izvajalec pripravi besedilo za Notranja pravila naročnika, kot jih vsebinsko določajo ETZ (I. del).
Izvajalec pripravi poglavja, povezana z zajemom gradiva z uporabo izdelka tega javnega
naročila, za Vzorčna notranja pravila občin, kot jih vsebinsko določajo ETZ (I. del).
Izvajalec mora naročniku zagotavljati tehnično in vsebinsko podporo v aktivnostih v povezavi s
certifikacijo opreme.
Enotne tehnološke zahteve pridobite na spletišču47.
Naročnik si pridružuje pravico do sprememb dokumentov pri čemer mora izvajalec zagotoviti da
končna rešitev zajema vse morebitne spremembe nastale do potrditve PZI.
47
URL: http://www.arhiv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/
88
10. IZVEDBA NAROČILA
Izvajalec mora pri izvedbi javnega naročila upoštevati tehnično dokumentacijo s prilogami.
Izvajalec jamči, da bodo izdelki pripravljeni v okviru predmetnega naročila oz. se bodo izvedli v
skladu s specificiranimi naročnikovimi zahtevami.
Izvedba projekta bo potekala fazno in v sodelovanju z naročnikom. Izvedba načrtovanja, razvoja
in uvajanja je načrtovana po fazah, ki so prikazane v spodnjem terminskem načrtu.
Preglednica 31: Izvedba razvoja in implementacije po aktivnostih
Faza Trajanje (meseci) Začetek Zaključek
Faza 1: Načrtovanje 8 T0 T0+8
Faza 2: Razvoj (1. del) 20 T0+8 T0+28
Faza 3: Razvoj (2. del) 9 T0+24 T0+33
Faza 4: Uvajanje 16 T0+31 T0+47
Garancija 24
od dokončnega
prevzema
pogodbenega dela
24 mesecev od
dokončnega prevzema
pogodbenega dela
T0 - Začetna točka projekta, datum začetka veljavnosti pogodbe.
Terminski načrt predstavlja osnovo, ki določa okvirno časovno izvedbo posameznih aktivnosti v
projektu. Naročnik in izvajalec lahko kadarkoli med izvajanjem projekta terminski načrt soglasno
spremenita ali podrobneje določita pri čemer pa se morata držati predvidenega roka za
zaključek celotnega projekta. Spremembo terminskega načrta z obrazložitvijo vzrokov za
spremembo naročnik in izvajalec potrdita z dogovorom.
10.1. Načrtovanje
V tej fazi se izdela PZI, kot je določen z GTZ. PZI je namenjen natančnemu popisu in
specifikacijam bodočega informacijskega sistema. Naročnik zahteva, da se na podlagi
funkcionalne dekompozicije določi seznam potrebnih gradnikov, poslovnih procesov, spletnih
servisov in integracij. Na podlagi teh specifikacij se določi potrebne tehnološke standarde in
tehnološke specifikacije za izvedbo ter arhitektura sistema. Poleg tega bo imel naročnik v času
priprave PZI vpogled in vpliv na vsebino tudi iz stališča uporabe in izmenjave dobrih praks,
uporabe centralnih gradnikov in identifikacije optimalne ter zanesljive postavitve.
Naročnik želi na ta način optimizirati arhitekturo in implementacijo sistema ter ob tem v največji
smiselni meri vzpostaviti standardizacijo tehnoloških elementov in s tem znižanje skupne
stroške lastništva centralne informacijske infrastrukture (v največji možni meri izogniti situaciji
»vendor lock in«).
Izvajalec mora pred zaključkom te faze pripraviti predlog kadrovskega, organizacijskega in
finančnega načrta, ki se nanaša na aktivnosti po uvedbi sistemov.
Izvajalec mora v fazi načrtovanja poleg vsebine PZI, kot je določena v GTZ, izvesti tudi druge
naloge in izdelke za katere je v nalogi zahtevano, da se izvedejo v času priprave PZI.
89
V tej fazi se izvedejo tudi razgovori s pristojnimi institucijami.
Uspešen zaključek te aktivnosti je, ko naročnik potrdi dokument PZI ter druge izdelke oz.
rezultate nalog za katere je v nalogi zahtevano, da se izvedejo v času priprave PZI. Dokument
PZI mora s stališča uporabe/izmenjave dobrih praks, uporabe centralnih gradnikov in
identifikacije optimalne ter zanesljive postavitve, kot upravljavec centralne informacijske
infrastrukture potrditi tudi MJU. V času priprave dokumenta se lahko potrjuje tudi dele
dokumenta (potrjevanje v ciklih).
10.2. Razvoj (1. del)
V okviru te faze se na podlagi uspešno zaključene prve faze vzpostavi razvojno in testno okolje
ter izdelajo vsi sistemi v sklopu te naloge (EVT, eGraditev, ePlan in sistem spremljanja stanja
prostorskega razvoja) z vsemi zahtevanimi funkcionalnostmi. Vsi izdelki morajo biti odloženi v
repozitorij naročnika in pripravljeni na način, da jih je možno namestiti v testno okolje naročnika
(pri nameščanju se upošteva pravila v GTZ). Ob tem morajo biti pozitivno opravljeni pregledi
glede sistemskih in funkcionalnih zahtev, vključno z informacijsko varnostjo, obremenitvenim
testom ter drugimi testiranji. V zvezi s tem mora izvajalec predhodno pripraviti tudi podrobni
testni načrt, specifikacije za testiranje s testnimi scenariji in testnimi primeri. Faza se izvaja v
ciklih v katerih je izvajalec dolžan v določenem roku odpraviti vse napake in pomanjkljivosti, ki
so bile podane v zapisniku s strani naročnika. Izvajalec je za vsak cikel dolžan pripraviti poročilo
o odpravi napak in pomanjkljivosti. V aktivnosti v tej fazi bodo vključeni tudi končni uporabniki
(npr. uporabniki s strani občin, upravnih enot, nosilcev urejanja prostora), ki jih določi naročnik.
Uspešen zaključek aktivnosti se smatra, ko naročnik potrdi ustreznost delovanja sistemov v
testnem okolju in ustreznost povezane dokumentacije, ki je zahtevana v nalogi in GTZ.
10.3. Razvoj (2. del)
V okviru te faze se vzpostavi in izvede namestitev v produkcijsko okolje. Vsi izdelki morajo biti
odloženi v repozitorij naročnika in pripravljeni na način, da jih je možno namestiti v produkcijsko
okolje naročnika (pri nameščanju se upošteva pravila v GTZ).
Uspešen zaključek aktivnosti se smatra, ko naročnik potrdi ustreznost delovanja sistemov v
produkcijskem okolju.
10.4. Uvajanje
Uvajanje obsega:
usposabljanje uporabnikov,
podporo naročniku.
Uspešen zaključek aktivnosti se smatra, ko naročnik potrdi ustreznost izvedbe te faze.
10.4.1. Usposabljanje uporabnikov
V okviru te faze se na podlagi uspešno zaključene tretje faze vzpostavi šolsko okolje. Izvajalec
je dolžan izvesti ustrezna usposabljanja uporabnikov. Osnovni cilj usposabljanja je vse skupine
uporabnikov naučiti uporabljati tiste sklope sistema, ki ga glede na svojo vlogo, uporabljajo.
V sklopu usposabljanj mora izvajalec zagotoviti dva tipa usposabljanj in sicer:
usposabljanja za glavne upravljavce, skrbnike procesov, preglednike aktov, glavne
urednike področnih vsebin
usposabljanja internih uporabnikov.
90
Usposabljanja za glavne upravljavce, skrbnike procesov, preglednike aktov, glavne urednike
področnih vsebin mora izvajalec izvesti v obliki delavnic. V zvezi s tem se izvede devet delavnic
za do 10 uporabnikov, vsaka predvidoma v trajanju dveh do treh ur. Delavnice obsegajo
predstavitev sistema, demonstracije uporabe ter praktičnega dela uporabnikov. Izvajalec mora
za potrebe teh usposabljanj zagotoviti primerne prostore (računalniško učilnico, predavalnico),
pripraviti okolje s testnimi podatki za usposabljanje, zagotoviti predavatelja in ostalo, kar je
potrebno za nemoten potek usposabljanja (npr. tiskan izvod gradiva za usposabljanje). Izvajalec
mora ta usposabljanja zagotoviti na območju Ljubljane.
Usposabljanja internih uporabnikov (predstavniki občin, nosilcev urejanja prostora, organov za
gradbene zadeve (upravne enote, MOP), soglasodajalcev itd.) se izvede v obliki predstavitve
sistema ter demonstracij uporabe za operacije povezane s to skupino uporabnikov.
Usposabljanje internih uporabnikov v povezavi s sistemom ePlan se bo predvidoma izvedlo
regijsko. V tem sklopu morajo biti izvedena 3 usposabljanja, pri čemer je ocenjeno, da se bo
posameznega usposabljanja udeležilo 70 do 100 uporabnikov.
Usposabljanje internih uporabnikov v povezavi s sistemom eGraditev se bo predvidoma izvedlo
regijsko. V tem sklopu mora biti izvedenih 20 usposabljanj, pri čemer je ocenjeno, da se bo
posameznega usposabljanja udeležilo 40 do 50 uporabnikov. Izvajalec mora za potrebe teh
usposabljanj zagotoviti primerne prostore, pripraviti okolje, zagotoviti predavatelja in ostalo, kar
je potrebno za nemoten potek usposabljanja (npr. tiskan izvod gradiva za usposabljanje).
Aktivnosti v povezavi z izvedbo usposabljanj (izdelava podrobnega plana poteka, priprava vabil,
sprejem in obdelava prijav, komunikacija z udeleženci, obvestila udeležencem in ostalo)
opravlja izvajalec v sodelovanju z naročnikom. Naročnik in izvajalec se glede izvedbe in
organizacije usposabljanj podrobneje dogovorita med izvajanjem javnega naročila.
Po zaključku usposabljanja morajo biti udeleženci izobraževanj usposobljeni za samostojno
opravljanje nalog (operacij) glede na njihovo vlogo, ki jo v sistemu imajo. Po zaključku
posameznega usposabljanja udeleženci izobraževanja pričnejo z redno uporabo sistema.
10.4.2. Podpora naročniku
Izvajalec nudi naročniku tehnično podporo za predvideno obdobje od prve oddaje delujoče
aplikacije do zaključka uvajanja. Tehnična podpora obsega predvsem:
sprejemanje prijav nedelovanja, napak, motenj in neskladnosti vse delovne dni v času
izvajanja podpore preko elektronske pošte ter sprejem prijav po telefonu v delovnem
času naročnika,
odpravo napak in izboljšanje funkcionalnosti na podlagi zahtev naročnika,
prilagoditev sistema na zakonodajne spremembe, ki so nastale po potrditvi PZI,
prilagoditev sistema zaradi morebitnih sprememb ali tehnoloških neskladij
infrastrukturnega okolja, ki v času izdelave PZI še ni bilo znano,
prilagoditev sistema zaradi integracije z gradniki, ki v času PZI še niso bili izdelani,
prilagoditev sistema zaradi morebitnih vsebinskih zahtev naročnika po prilagoditvi
sistema,
izvajanje občasnih preventivnih pregledov namestitev aplikativne programske opreme s
ciljem odpravljanja potencialnih motenj pri uporabi,
vzdrževanje in nastavitve parametrov za delovanje storitev,
optimizacija delovanja aplikacije v smislu večje razpoložljivosti, večje odzivnosti,
svetovanje naročniku,
podporo pri reševanju specifičnih zahtev in ob nepredvidenih dogodkih,
91
preverjanje delovanja aplikacije na različnih verzijah odjemalcev in dokumentiranje
ugotovitev za potrebe informiranja uporabnikov,
dokumentiranje izvedenih storitev v sklopu podpore,
dopolnitev in izdelavo tehnične in uporabniške dokumentacije,
priprava tehnične dokumentacije za izvedbo vzdrževanja in nadgradenj informacijskega
sistema za večletno obdobje.
V tem delu se morajo izvesti tudi naloge in izdelki, ki so povezani s fazo uvajanja. Izvajalec
mora v tem delu nuditi podporo naročniku in uporabnikom.
10.5. Garancija
Garancija je odgovornost in obveznost izvajalca, da bo informacijski sistem v obdobju 24
mesecev od dokončnega prevzema pogodbenega dela ob pravilni uporabi deloval brezhibno in
skladno s specifikacijami. V nasprotnih primerih bo izvajalec v času garancije dolžan poskrbeti
za brezhibno delovanje informacijskega sistema. Vsi stroški, ki jih bo imel izvajalec iz naslova
garancije, so del kupne cene.
10.6. Vzdrževanje in nadgrajevanje
Informacijski sistem bo zaradi sprememb v tehnologiji, poslovnem okolju ali organizaciji dela
podvržen spremembam. Tem spremembam bo treba slediti z ustreznim vzdrževanjem in
nadgrajevanjem informacijskega sistema. Izvajalec mora zagotoviti, da lahko naročnik po
prevzemu informacijskega sistema neovirano in brez omejitev odda izvajanje storitev na tem
sistemu tretji osebi, pri čemer noben produkt ne sme biti pod omejitvijo glede uporabe in
posegov, ki so potrebni za vzdrževanje in nadgrajevanje sistema. Izvajalec mora v okviru
izvedbe javnega naročila (v fazi uvajanja) pripraviti predlog tehnične dokumentacije za izvedbo
vzdrževanja in nadgradenj informacijskega sistema za večletno obdobje.
Vzdrževanje in nadgrajevanje nista del javnega naročila.
92
11. NAČIN DELA NA PROJEKTU IN IZDELKI
11.1. Način dela
Naročnik predvideva naslednji način dela in medsebojnega usklajevanja pri izvajanju projekta:
Izvajalec je dolžan na svoji strani imenovati ustrezno organizacijsko strukturo v obliki, ki
je zahtevana v razpisni dokumentaciji.
Načrtovani so redni delovni sestanki, ki potekajo med naročnikom in izvajalcem v
prostorih naročnika, na katerih sodelujejo za vsako stranko vodja projekta in drugi
sodelavci, ki vodijo ključne dele projekta.
Izvajalec se mora udeležiti izrednega usklajevalnega sestanka, ki ga skliče naročnik
med 8. in 16. uro na delovni dan. Termin izrednega usklajevalnega sestanka se zaradi
zadržanosti izvajalca ne more preložiti za več kot dva delovna dneva.
Izvajalec vlaga različice dokumentacije in kode na SVN repozitorij naročnika.
Izvajalec se mora na vprašanja ali pobude naročnika odzvati v 24 urah v delovnih dneh.
Vsaka stranka mora zagotoviti, da je vodja projekta dosegljiv vodji projekta druge
stranke vsak delovni dan od 8. do 16. ure; v primeru odsotnosti mora vsaka stranka
zagotoviti enakovredno nadomeščanje in o namestniku pravočasno obvestiti vodjo
projekta druge stranke.
Izvajalec pripravlja zapisnike sestankov. Zapisnik mora izvajalec v potrditev posredovati
naročniku najkasneje naslednji dan od dneva izvedbe sestanka.
Izvajalec mora pripravljati mesečna poročila o izvajanju del. Dodatno lahko naročnik
kadarkoli med izvajanjem naloge zahteva od izvajalca, da pripravi poročilo o izvajanju
del. Poročilo vsebuje vsaj seznam aktivnosti in izdelkov, ki jih je izvajalec izvedel v
poročevalskem obdobju ter morebitna odstopanja od terminskega načrta in razloge v
povezavi z odstopanji.
Če izvajalec iz kakršnihkoli razlogov ne more pravočasno izvršiti predvidenih aktivnosti
ali pripraviti ustreznih izdelkov, je o tem nemudoma dolžan obvestiti naročnika in
obrazložiti razloge.
Naročnik skozi celoten čas izvajanja javnega naročila analizira potek izvajanja javnega
naročila.
Izvajalec mora v celotnem času izvedbe zaradi povezanosti med programskimi rešitvami
sodelovati z izvajalcem na projektu »Informacijske prenove nepremičninskih evidenc« in
z izvajalcem, ki bo izbran na javnem naročilu za vzdrževanje sistema za evidentiranje
upravnih aktov.
Vsa komunikacija med naročnikom in izvajalcem bo potekala v slovenskem jeziku.
Sestanki vezani na predmet javnega naročila bodo praviloma potekali na naslovu:
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska
cesta 21, Ljubljana.
11.2. Izdelki
Izdelke pogodbenega dela, ki so zahtevani z GTZ, izvajalec predaja naročniku skladno z GTZ.
Ostale izdelke izvajalec predaja naročniku na način, kot ga določi naročnik.
11.3. Dokončen prevzem
Dokončen prevzem pogodbenega dela ni možen dokler naročnik ne razpolaga z vsemi izdelki, v
vsebini in obliki, kot so opredeljeni s to nalogo. Naročnik opravi dokončen prevzem ob potrditvi
ustreznosti izvedbe faze 4.
Izvajalec mora za dokončen prevzem dodatno pripraviti naslednjo dokumentacijo:
končno poročilo o izvedbi pogodbenega dela,
93
predajno – prevzemni zapisnik.
11.4. Plačilna dinamika
Plačilna dinamika projekta bo pogojena z zaključkom posamezne faze. Faza bo zaključena, ko
bodo prevzeti vsi izdelki posamezne faze. Vsak izdelek faze se bo prevzemal s pisno potrditvijo
vnaprej določenih odgovornih oseb na strani naročnika.
Preglednica 32: Plačilna dinamika projekta
Faza Okvirno izplačilo
Faza 1: Načrtovanje 10 % pogodbene vrednosti
Faza 2: Razvoj (1. del) 30 % pogodbene vrednosti
Faza 3: Razvoj (2. del) 30 % pogodbene vrednosti
Faza 4: Uvajanje 30 % pogodbene vrednosti
11.5. Metodologija razvoja
Pri izvedbi naloge se upošteva Metodologija strateškega načrtovanja in procesa razvoja
informacijskega sistema eProstor (PRILOGA 2), če s to nalogo ni drugače določeno.
11.6. Lokacija izvajanja
Predmetno naročilo se bo izvajalo na lokaciji naročnika, na lokaciji izvajalca ter na daljavo.
94
12. DOKUMENTI IN PRILOGE
PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja.
PRILOGA 2: Metodologija strateškega načrtovanja in procesa razvoja informacijskega
sistema eProstor.
PRILOGA 3: Generične tehnološke zahteve (GTZ-LOP) za licenčne in odprtokodne
produkte plačljivega modela.