tayuha> - arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1970_78_l.pdf · cestno podjetje iz...
TRANSCRIPT
LETO XXIII. — številka 78
Ustanovitelji: ob«, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič, - Izdaja CP Gorenjski tisk K r a »J - — Glavni urednik Igor Janhar *" Odgovorni urednik Albin Očakar G L A S I L O S O C 1 A L I S T I C N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A
KRANJ, sobota, 10. 10. 1970 Cena 50 par
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Janu.riu 195« kol poltednik. Od \. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r - d 3 b bi s o b o t a h Z A G O R E N J S K O
TAyUha> KRANJ mm Od 1, do 31. oktobra 1970 reklamna prodaja »JESEN V KOKRI :
V vseh proda ja lnah K o k r e nagradno žrebanje nakupov prek 30 d in . 1000 lepih dobi tkov !
Cenjeni potrošniki! V vseh naših prodaja lnah vam te dn i nud imo poleg odlične izbire pletenin, per i la , tekst i la , konfekci je in drugega blaga za široko potrošnjo še razno blago po znižanih cenah.
Izkoristite ugodno priložnost in obiščite prodajalne Kokre
V e e r a J , 9. oktobra, je bilo v prostorih jeseniške Kazine posvetovanje o problematiki slovenskega železarstva. Pogovorov so se poleg predstavnikov železarn z Jesenic, Raven in štor udele-M « tudi član sveta federacije Edvard Kardelj, predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in predsednik CK ZKS Franc Pop!t. Namen sestanka je bil seznaniti visoke goste " »eaanjimi uspehi slovenskega železarstva in s problemi, ki ob tem nastajajo, (lb) - Foto: F - Perdan
Cesta Šk. Loka — Žabnica odprta
Sejem in opreme
j Predsednik strokovnega odbora za obrt v K r a n j u tovariš Maks Drobež bo danes (sobota) ob 9. u r i v delavskem domu v K r a n j u odp r l »H. sejem obr t i in opreme. Sejem bo odprt vsak dan od
do 19. ure do 19. ok tobra .
Romunski veleposlanik na Jesenicah Včeraj
dopoldne je bil na vljudnostnem obisku v jeseniški Železarni romunski veleposlanik v Jugoslaviji V a -8 i le Sandru s soprogo. Predstavniki Železarne so ga seznanili z dosedanjim sode-lovanjem med jeseniško ozi-r °ma slovenskimi železarnami in železarnami Romunije ter o nadaljnjih možnostih sodelovanja. Gostje so si ogledali tudi nove valjarne na Beli. Ob tej pritiki je direktor jeseniške železarne *nag. Inž. Peter Kune izročil visokemu gostu spominsko darilo. lb
Včeraj ob 12. url je predsednik škofjeloške občine Zdravko Krvina odprl obnovljeni del ceste Kranj — škofja Loka na odcepu Stari dvor — žabnica, ki jo je
obrti v Kranju
N a se jmu bo letos sodelovalo prek 70 razstavljavcev, medtem ko j ih je b i lo na lanskem drugem se jmu okrog 60. Sodeč po pr i javah oziroma razstavl javcih bo letošnji sejem kvalitetnejši od lanskega, saj je med razstavl javci 10 ob r tn ih podjet i j , lani pa sta b i l i na sejmu zastopani samo dve. N a sejmu pa sodeluje tudi 10 trgovskih podjet i j . Ta bodo prodaja la obrtniške izdelke za široko potrošnjo. Razen domačih razstavljavcev zasebne in družbene obr t i , pa na letošnjem sejmu sodelujeta tudi dva razstavl javca iz sosednje Avstr i je in Ital i je. Zato p r i čakujejo, da se bodo med letošnjim III. se jmom ob r t i i n opreme v K r a n j u pokazale tudi možnosti za sodelovanje domače oz i roma gorenjske obrtne dejavnosti z zamejsko . Kolikšno je p r i sosedih zanimanje za našo obrt , pa pove tud i podatek, da so za današnjo otvor i tev napovedal i ob isk preds tavn ik i tržaške i n v idemske zbornice . A. Z.
v rekordnem času uredilo Cestno podjetje iz K r a n a . Dolžina ceste je 3,2 km, široka je 6 m in ima ob ro.>a bankine v širini 0,75 m, ki so makadamske. Pred r.ačet-kom del so morali odstraniti 11.300 kubičnih metrov sm-rega asfalta n odkopati 2' -J kubičnih metrov humusa t^r 4600 kubičnih metrov zemlje. Na novo pa so nas ii 2500 kubičnih metrov zemlja in 12.800 kubičnih metrov tampona. Cesto so zaradi boljše preglednosti na nekaj mestih tudi malo prestavili. Zaradi vlažnega terena so jo tudi dvignili za približno pol metra. Poleg ceste so uredMI še 20 priključkov krajevnih cest In pet avtobusnih postajališč, (lb) — Foto: F. P.
Pred dnevi je Stane Dolanc, član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ, obiskal škofjo Loko. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij skupščine občine In delovnih organizacij se je pogovarjal o perečih mednarodnih vprašanjih. — Foto: F. Perdan
Zasedanje občinske konference ZKS Radovljica
V torek, 6. ok tobra , je b i lo v Radov l j i c i I I I . zasedanje občinske konference Z K S , k i sta se ga udeležila tud i sekre tar medobčinskega sveta Z K S za Goren jsko Polde Ke j -žar in M a r t i n Košir, član C K Z K S .
N a konferenci so spregovor i l i o nadal jn jem razvo ju samouprav l jan ja v de lovnih organizaci jah in vlogi komunistov p r i tem. i zvo l i l i so delegata za prvo zasedanje zvezne konference Z K J , k i bo predv idoma še ok tobra letos ter pregledal i delo komi te ja občinske konference Z K .
Referat o razvo ju samouprav l jan ja v de lovnih organizac i jah je prebra l član komite ja občinske konference Janez Smole . Poudar i l je, da kopičenje samoupravn ih funkci j v o zk ih grupah, odtujevanje pr is to jnost i odločanja neposrednim proizvaja l cem in enotam združenih podjet i j ter odtujevanje materialne osnove samoupravl janja zahteva, da občinska konferenca o teh zadevah spregovor i , oceni stanje i n s
konkre tn im i sk lep i naloži k o m u n i s t o m določene naloge glede nadal jnjega razvoja samouprav l jan ja v de lovnih organizaci jah. Obravnava te prob lemat ike je tud i nadaljevanje pr izadevanj , da b i se čimbolje p r ip rav i l i za II. kongres samoupravl javcev, k i bo pr ihodnje leto v Sarajevu.
S led i la je živahna razprava, v kater i se je oglasi l tudi član C K Z K S M a r t i n Košir. Govo rn i k i so se zavzel i , da bi naprav i l i v nekaj podjetj ih v radovljiški oBčini anal i zo samouprav l jan ja i n samoupravn ih odnosov in p r i tem kritično oceni l i , do kje smo spros t i l i pobudo delovnega človeka. Stopnjo samouprav l jan ja je moč ocenit i tud i po uredi tv i statutov, seveda ob upoštevanju, da se določila zapisana v statutu v p raks i tud i izvajajo. K o m i t e pri občinski konferenci , ki pregleduje prav i lnost in zakoni tost statutov de lovnih organizac i j , je ugotov i l , da je samouprava v nekater ih podjet j ih urejena bol j deklarat ivno . Seveda vel ja pri tem
p r i pomn i t i , da p r i tem niso upoštevane dejanske razmere, vendar p a iz izkušenj vemo, da le-te zaostajajo za statutarno ured i tv i jo .
Z a delegata na prv i konferenci Z K J sta kand id i r a l a inž. An ton černe iz Radov l j i ce in Koke l j Va l en t in iz škofje Loke . člani radovl j i ške konference so se odločili za prvega, ka r pa seveda n i še dokončna odločitev, ker sestavlja vo l i lno enoto vseh pet gorenjskih občin.
Predsednik komis i je za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko po l i t i ko Jože V i d i c je p ros i l za razrešitev te funkci je zarad i preobremenjenosti i n pogojev dela. Konferenca je predlogu ugod i l a in za novega predsednik a komis i j e i zvo l i la Cuznar ja Franca .
L. Bogataj
ZA V ARO VAJ .NIČA S A V A
PE Jesenice posreduje na javni licitaciji prodajo karambolirar^ga vozila RENAULT R 10, ev. štev. KR 143-79, leto izdelave 1968, z 79 900 prevoženimi kilometri. Ogled vozila je možen vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih servisa Transturist na Bledu. Izklicna cena je 7800.
Licitacija bo v sredo, dne 14. oktobra 1970, ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava PE Jesenice, C. maršala Tita 16. PE Jesenice bo sprejemala ponudbe v zaprtih ovojnicah na dan licitacije do 12. ure.
5. oktobra 1934 Je začela izhajati v Dol
nji Lendavi Ljudska pravica glasilo delavcev in kmetov, legalen partijski list. Do preselitve lista v Ljubljano oktobra 1935 ga je urejal Miško Kranjec, nato pa do prepovedi 6. marca 1936 Ivan Kreft.
10. oktobra 1943 Je bil v Kočevski Reki
L kongres zveze slovenske mladine.
9. oktobra Je podlegel atentatu v
Marseillu kralj Aleksander Karadjordjević.
9. oktobra Je umrl slovenski elek-
troinženir, publicist in šahist prof. dr. Milan Vidmar.
občan sprašuje
K d a j se bo skrajšala čakalna doba v otroškem d ispanzer ju i n šolski a m b u l a n t i v zdravs tvenem d o m u v K r a n j u ?
V po l t edn iku Glas je 3. 10. 1970 anon imn i pisec v rubriki Občan sprašuje postav i l vprašanje »Kdo se je zmotil?« Zaradi točnega in f o rmi ran ja javnost i i n kot odgovor postavl jenemu vprašanju dajemo naslednje pojasni lo :
S soglasjem skupščine občine K r a n j št. 38-8/1969-04 z dne 23. 4. 1970 zaračunavamo kot posebne stroške predpakiranja in pr iprave mesa v višini 0,80 d inar ja za meso, k i se prodaja kot predpak i rano .
V konkre tnem p r ime ru je račun takle :
31 dkg svinjskega mesa (kare) z vraščenimi 19,00 = 5,89
0,80 kos tm i po
stroški predpak i ran ja
Skupaj 6,69
Kupec je plačal 6,70 dinarjev, ker se na 0,01 d inar ja zaradi uk in i t ve pare kot denarne enote zaokrožuje navzgor a l i na-vzdol .
P r i pomin jamo , da imajo sorodne organizaci je približno enake postavke za tovrstno prodajo mesa, npr . Mercator 1 din, Mesarsko podjetje Radov l j i ca 0,90 d inar ja i td .
Upamo, da smo s tem po jasni lom odgovor i l i na vprašanji »Kdo se je zmotil?«
Kmetijsko živilski kombinat Kranj, obrat Klavnica
Zahval ju jemo se vam za hi ter odgovor. Men imo pa, da d° vprašanja ne bi prišlp, če b i b ih na nalepki vsi podatk i . tore j tudi cena za takoimenovano predpakiranje ,
Uredništvo
Gradi te l j e , k i za be tonska de la l ahko uporab i j o stare betonske pragove, obveščamo, da smo j i h depon i ra l i ob cesti med tova rnama I s k r a i n P l a n i k a . Dos t opn i so z vsemi v r s t a m i voz i l i n so brezplačni. Podrobne in fo rmac i j e dob i l ahko vsakdo p r i nadzorništvu proge v K r a n j u , K o l o d v o r s k a 9.
Sekc i j a za vzdrževanje p rog Jesenice
Občinska konferenca S Z D L in občinski s ind ika ln i svet K r a n j obveščata občane, da bo v četrtek, 15. 10. 1970, ob 17. url v sejni dvoran i občinske skupščine K r a n j
javna razprava o nadaljnem razvoju stanovanjskega gospodarstva in konkretnih razmerah v stanovanjskem gospodarstvu o občini Kranj.
Razpravo bosta vod i la ing. Bo r i s Mikuš, republiški sekretar za urbanizem, in Ivo Miklavčič, d i rektor Podjet ja za stanovanjsko i n komuna lno gospodarstvo K r a n j .
V A B I M O V A S N A
RAZSTAVO INPRODAJO
SEJEM OBRTI N OPREME
OD 10.10. DO 19. V DELAVSKEM DOMU
KREDIT DO 10000.- BREZ POROKOV P O P U S T 5%
BREZPLAČEN PREVOZ
TRŽfe
Predstavn ik i družbenopolitičnih organizaci j in ob nske skupščine Tržič so se v torek sestali , da se pogovore o sode* l o van ju tržiške mladine na republiški poslavi 25-letnicc OZfV, k i bo v Id r i j i 25. oktobra . Ra/.govoia sta se udeležila tudi predsednik občinske konference Z M S Idr i ja in predsednik republiškega odbora za proslavo 25-lctnice združenih narodov. Te proslave se bo udeležilo 80 mlad ih iz Tržiča, predstavnikov šol, mladinske in spec ia l i z i ranih m lad insk ih organizaci j .
-ok
i L Obr tno podjetje
/ \ OKOVJE
/ \ KAMNA GORICA
V V obvešča cenjene bralce, da
A \ razstavlja svoje najnovejše
/ L izdelke na obrtniškem sejmu \ \ K r a n j u od 10. do 19. okto-
ZA OBISK
U l d 1 ( V.'.
SE PRIPOROČAMO!
Turistična poslovalnica »Creina« ponovno organizira jesenske popoldanske prevoze
v T R B I Ž Vabimo vas na prvi prevoz dne 16. oktobra
Creina Kranj
Resnica o sporazumevanju
(med državo i n katoliško ce rkv i j o v socialistični Jugos lav i j i )
»Ne samo politično škodljivo, ampak tudi nepravilno bi bilo, če bi se komunisti postavili na stališče, da je religiozno prepričanje nekega človeka samo po sebi ovira, da bi tak človek lahko pošteno in zavestno delal ter enakopravno sodeloval in ustvarjal v sistemu socialističnega upravljanja, v socialistični graditvi . • .«
E D V A R D K A R D E L J
Vrsta dogodkov v zadnjih letih, zlasti od 1966 dalje, Se posebej pa v zadnjih mesecih, je zopet vzbudila v javnosti zanimanje za verska in cerkvena vprašanja pri nas, kakor temu pravimo v dnevnem političnem jeziku. Naj naštejem nekatere od teh dogodkov: podpis protokola (zapisnika) o razgovorih med vlado SFRJ in Vatikanom v letu 1966; izmenjava pisem med predsednikom Titom in papežem Pavlom VI., obisk predsednika zveznega izvršnega sveta M. Spilj-ka pri papežu v letu 1968; vzpostavitev vladnih odposlanstev pri Vatikanu in jugoslovanski vladi; vzpostavitev polnih diplomatskih odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo avgusta 1970; obisk vatikanskega državnega tajnika A. Casarolija v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 1970 in končno še vesti, da se bo predsednik Tito ob državnem obisku v Italiji verjetno srečal tudi s papežem Pavlom VI. O teh dogodkih je poročal dnevni tisk, radio, televizija in še posebej tudi katoliški verski list Družina.
Ne glede na več a l i manj izčrpna časopisna in R T V poročila o razvo ju odnosov med našo državo in katoliško cerkv i jo pa so omenjeni dogodki sprožili med l j u d m i , komun is t i i n nekomunis t i , verujočimi in neverujočimi tudi različna ugibanja, komentarje, ugovore, celo proteste pa tudi napovedi glede pr ihodnos t i . Vse to je vsaj deloma razumlj ivo . Ne smemo namreč pozabi t i , da so b i l i v preteklost i med našo državo in katoliško cerkv i jo hud i spor i i n spopadi . Spomn imo se npr . po l i t ike cerkvene organizaci je med osvobod i lno vojno, ko so l jubl jans k i škof in mnog i duhovn ik i v imenu vere zahteval i od vernikov, da se bor i jo pro t i osvobod i ln im par t i zansk im enotam, p ro t i k omun i s t om , kot so tedaj govor i l i duhovn i k i s prižnic. Pa tud i dob r i h deset let po vo jn i (1945 —1955) je b i l a cerkvena pol i t i k a hudo nasprotna novi socialistični državi in družben i ured i tv i . Državni organi so seveda na ta nasprotovan ja i n kršitve zakonov ostro odgovar ja l i : prenekater i duhovn ik se je v teh časih mora l zagovarjat i p red r edn im sodiščem.
SKRAJNOSTI V MNENJIH
K o so se po letu 1960 (kmalu zatem, ko je prišel na vodstvo katoliške cerkve papež Janez X X I I I , k i je koren i to menjal cerkveno po l i t iko tud i do soc ia l i zma in socialističn ih držav) začela kazat i p rva vidnejša znamenja izboljšanja odnosov med državo i n cerkv i jo in ko je prišlo tud i do p r v ih sporazumov, smo lahko slišali, poleg splošnega odobravanja med večino l jud i — verujočih in neverujočih, tudi troje zan imiv ih , a skra jn ih mnenj :
Po prvem mnenju naj b i zbližanje med cerkv i jo in državo pomeni lo izdajstvo socialističnih in komunističnih idealov. Država je kap i tu l i ra la , pok l ekn i l a pred cerkv i jo, pr i zna la je njeno nadvlado, pravi jo . Državni i n part i j sk i vodite l j i so pozab i l i , ko l iko k r v i je preteklo med vojno. Zbližanje cerkve i n države pomeni po tuho bivšim belogardistom. Državno i n par t i j sko vodstvo se obrača po vetru, s tem pa zabi ja nož v hrbet vsem pad l im in živim borcem za svobodo. K a m vse to vodi? i
Drugo skra jno mnenje poudar ja , da pomeni zbližanje oz. pomir jenje med social i stično državo in cerkv i jo zmagoslavje cerkve. Komun i - * sti so, tako pravi jo , med vojno in po vo jn i s tor i l i vse, da j b i cerkev in vero uničili. Pre- I
ganjal i so duhovnike in vernike, j ih po nedolžnem gnal i pred sodišča, zap i ra l i so cerkve, v e rn ikom so prepovedoval i ob iskovat i cerkve in j i m na vsakem k o r a k u gledal i pod prste, toda svojega c i l j a niso dosegli. Cerkev je vzdržala vse napade, tegobe in preganjanja. In končno je socialistična država le morala pr ipoznat i njeno moč in ugled in se z njo sporazumet i . K o m u n i s t i so potisnjeni tako k z idu in za cerkev se zdaj obetajo novi časi zmagoslavja.
Tre t j i skrajneži pa z ogorčenjem tarnajo, da je cerkev pok l ekn i l a pred komunis te in socialistično državo. Papež, škofje in duhovn ik i so pozab i l i t isto, kar so dolgo sami učili: da je komun i zem najhujše zlo na svetu, da se morajo prav i kr i s t jan i bor i t i p ro t i soc ia l i zmu, da bi v svetu vzpostavi l i krščanski družben i red in državo. N i res, da so se soc ia l is t i in komun i s t i spremeni l i . Osta l i so tisto ka r so b i l i : najhujši sovražniki vere in cerkve. In s t ak im i se zdaj papež in drug i cerkven i vodi te l j i dogovarjajo. K a m vse to pelje? To je izdajstvo krščanstva!
K o l i k o r poznam razpoloženje l jud i in nj ihove pogle-
i de, mo ram reči, da so opisana skra jna mnenja zares v
I manjšini. K l j u b temu pa je ! prav, da smo j i h omen i l i . , Prav je to zato, ker v k ra ju ,
k jer tak i skrajneži žive, ust-I varjajo nove napetost i , prepi-I re, dvome in nezaupanja. Rcs-[ niči na l jubo pa m o r a m še j reči^ da k »prilivanju o l ja na j ogenj« sem in t ja pr ispeva tu
di pisanje v verskem l i s tu Družina. M i s l i m zlast i na tiste članke, komentar je in izjave posameznih cerkvenih funkcionarjev, k i skuš>?r» ustvar i t i vt is, kot da je b i l a p r i nas doslej cerkev pomembno okrnjena v mars ika t e r ih pravi cah, i n da je zdaj prišel čas, da vse te pravice dob i . Tako pisanje na eni s t ran i vzbuj a var l j i va in neuresničljiva upanja p r i en ih , na drug i strani pa neutemeljen strah i n ogorčenje. Ne morem se znebit i občutka, da takšno (čeprav posamično) pisanje v Družini hoče »mobilizirati« javno mnenje vernikov, da b i tako a l i drugače »podprli« različne zahteve in želje cerkve. Prepričan sem, d a ta cerkvena po l i t i ka ne prispeva k sporazumevanju, marveč se od njega oddal juje .
Kakšna je potemtakem resnica o sporazumevanju med socialistično državo i n katoliško cerkv i jo p r i nas?
Z D E N K O R O T E R (Se bo nadal jevalo)
r:iiiiittiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijtKtiikiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
I Založba j I MLADINSKA KNJIGA |
je izdala delo I z naslovom
I Bevkova I ( k n j i g a I
Knjiga prinaša i zbor odlomkov in del Iz opusa • S najplodovitejšega slovenskega pisatel ja. Mlade §1
in odrasle bralce bo vod i la v svet najbolj f§ priljubljenega mladinskega pisatel ja, v svet | njegovega bogatega življenja in neumornega vsestranskega umetniškega dela.
K n j i g a je ure jena po r a z d e l k i h :
Pisatelj o sebi in svojem delu; Naš veliki mladinski pisatelj;
j Iz domačijskih korenin; Znamenja na nebu; Lajajmo, lajajmo, m o j i otroci; Dozorela je naša pravica.
I Uvod kn j i g i , k i naj b i izšla ob pisateljevi 80-Ietnici, S je napisal Ivan Potrč, pisateljevo kronolog i jo je 5 sestavil France Dobrovol jc , poglavje: Popis i in bibl io-• grafski zapisi Bevkov ih knjižnih izdaj in prevodov I je pr ispeval Bogomi l Ge i i anc . k i je knjigo tud i I ured i l in opremi l z opombami . I Kn j i ga v f o rmatu 24 X 17 cm ima 216 s t ran i i n je = opreml jena z ba rvn im ščitnim ov i tkom, na katerem I je portret pisatel ja Bevka . Cena: br. 25 d in , ep i . I 40 d in . H Kn j i go lahko kupi te v vseh knjigarnah, naročite pa S = p r i pover jenik ih na šolah in \ podjet j ih a l i nepo- 3 H sredno p r i Odde lku za d i rektno prodajo M lad inske §5 S knjige, L jub l jana , T i tova 3. Sr
lllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllll!illlll!lllllllt)i!lllllllllllll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllU
O K O V I N OTE H N A ^ ^ ^ T I M P O R T
Celje Blagovnica Fužinar Jesenice
Reklamna prodaja!
N a se jmu o b r t i i n opreme v K r a n j u od 10. do 19. o k t o b r a 1970
# pralni stroji, hladilniki, šte-# dilniki, peči, televizorji, go-# spodinjski pribor, keramika
Izredni sejemski popust do 50 odstotkov — Kredit brez obresti in porokov — Brezplačna dostava
Obiščite naš razstavni prostor na III. sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. 10. 1970.
ŠIPAH Kranj t Cesta JLA 6 (nebotičnik)
Komisija za delovna razmerja turistično prometnega podjetja
Creina Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta:
a) za D E hotel Creina z gostinskimi obrati 1. receptorja — vodja izmene 2. gospodinje hote la 3. b lagajnika (3. del . mesta) 4. prodaja lca v snack ba ru 5. Čistilke
b) za DE servis Labore avtoklepar ja
c) za D E avtobusna postaja z mestnim prometom admin is t ra tor ja (za določen čas)
d) za D E potniški promet več avtobusnih sprevodnikov
Pogoji: pod a) *• višja a l i srednja izobrazba ckonomsko-turističnc
smer i znanje 3 svetovnih jez ikov i n 3 leta prakse n a delu v recepci j i
2. višja gospodinjska šola — znanje 2 svetovnih jez ikov i n 3 leta prakse na delovnem mestu.
3. ekonomska srednja šola a l i hote lska šola in 2 leti prakse na reg isterskih blagajnah.
4. K V trgovec (moški) 2 let i prakse na delovnem mestu in odslužena vojaška obveznost.
5. N K de lavka
Pod b) V K a l i K V avtoklepar z vsaj 5-letno prakso.
Pod c) ekonomska a l i admin is t ra t i vna srednja šola in vsaj 1 leto prakse.
Pod d) končana osemletka in znanje slovenskega jezika. Vsa delovna mesta razen pod c) so razglašena za nedoločen čas. Podjetje s stanovanj i ne razpolaga, zato bodo ime l i p r i i zb i r i prednost kand ida t i , k i stanujejo v bližini delovnega mesta. OD je določen s p r a v i l n i kom o del i tv i OD. Pr i jave za razglašena delovna mesta naj pošljejo kand idat i na naslov Podjetja, K r a n j , Koroška c. 8, najkasneje do 20. 10.
J970 z vsemi po t rebn imi dokaz i l i o s t rokovnost i .
Komunalni servis Kranj
obvešča las tn ike grobov, da za ureditev grobov za dan m r t v i h n u d i na k r a n j s k e m i n stražiškem pokopališču po ugodn ih cenah pesek za pos ipanje i n ostale stor i tve p r i urej a n j u grobov.
Vse informacije dobite v poslopju mrliških vežic na pokopališču tel. 2 J -649
Nudimo veliko izbiro pohištva — 5 odstotkov popusta — brezplačen prevoz do 30 km — kredit lOOOO din odobrimo takoj!
Štipenditorji in štipendisti na Gorenjskem
N a Goren jskem je v letošn jem letu štipendijska po l i t i ka dost i ugodnejša kot v prejšnjem a l i m i n u l i h let ih. N a področju prosvete in družben ih služb se na razpise že nekaj let kand ida t i ne javl ja jo v zadostnem številu. Podobno pa se letos dogaja na področju gospodarstva, saj podjet ja za določene višje in visoke šole ne dobe kandidatov.
K d o predvsem štipendira? Za potrebe prosvete in družbenih služb štipendirajo skupščine občin in temeljna izobraževalna skupnost . Razp i sujejo štipendije, posoj i la in denarne pomoči. Štipendije so običajno vezane na določeno vrsto šol, medtem ko posoj i la niso vezana, število in višina denarn ih pomoči pa je vezana na problematičnost posamičnega pr imera .
Gospodarske organizaci je so letos razpisale okrog 270 štipendij. To je štirikrat več kot lan i ! Te štipendije so običajno razpisane za določene predvsem višje letnike, prav tako pa tudi za točno določene smeri študija. Vseeno so letos mars ik je upoštevali tudi prošnje, k i niso popolnoma ustrezale pogojem.razpisa a l i pa so celo odobr i l i prošnje, četudi razp isa n i b i lo.
Posebej je razpisovala predvsem za g imnazi jo in pedagoško g imnazi jo štipendije izobraževalna skupnost Slovenije. S področja Gorenjske je rešila 119 prošenj, predvsem za prve oz i roma nižje letnike omenjenih šol. Imela je ostre kr i ter i j e za sprejem: vsaj prav dober al i odličen uspeh iz osnovne šole in vsaj dober v srednj i šoli. Dohodk i člana družine na mesec n i so smel i presegati 500 d in .
Kand ida te za republiške izobraževalne skupnost i je zbira l komuna ln i zavod za zaposlovanje v K r a n j u . Po ugotov i t v i socialnega, materialnega stanja, šolskega uspeha in sposobnost i za izbrano šolo so b i l i kand ida t i predlagani kot zelo ustrezni , ustrezni i n manj ustrezni Prednost so ime l i t i s t i z boljšim uspehom, socialno šibkejši in t i s t i , k i so v času šolanja vezani na internat a l i vožnjo.
Štirinajst štipendistov z Gorenjske je prevzela tudi temel jna izobraževalna skupnost Sloveni je.
S a m komuna ln i zavod za zaposlovanje je kot že pet let doslej, obravnaval kandi date za denarno pomoč za deset mesecev na leto a l i samo za čas šolanja. Denarno pomoč je odobr i l t i s t im, k i so ime l i prav dober in odličen uspeh iz osnovne šole a l i dober uspeh v srednj i šoli. Doh o d k i na člana družine pa niso smel i presegati 400 d in mesečno. M o r a l i pa so tud i izkazati ustrezne sposobnost i za izbrano šolo.
Za tekoče šolsko leto je nujno pot rebnih take pomoči 45 kandidatov.
ODZIV NA RAZPISE ŠTIPENDIJ PO OBČINAH NA GORENJSKEM Vseh pet občin na Gorenj
skem je imelo razp isan ih 149 štipendij, posoj i l in denarnih pomoči.
JESENICE Jeseniška skupščina občine
je letos razpisala 15 štipendij in posoj i l , jeseniška temeljna izobraževalna skupnost pa 11.
Razpisane štipendije po vrstah šole: 2 za pravno fakulteto , 1 za gradbeništvo, 1 na v i sok i ekonomsk i komerc ia ln i šoli v M a r i b o r u , 2 za matemat iko na fakul te t i za naravoslovje i n tehnologi jo, 2 na višji upravn i šoli, 1 na višji tehniški šoli — gradbena smer, eno na višji šoli za zdravstvene delavce — san i ta rn i tehnik, 1 na gradbeni tehniški šoli i n t r i štipendije ne glede na vrsto šole.
N a razpis so sprejel i vsega t r i vloge: 1 za pravno fakulteto i n 2 za sanitarne tehnike.
Razen štipendij je b i lo raz
p isan ih tud i 10 brezobrestn ih posoj i l , — pr i jav zanje je b i lo 6. Z a štipendije ne glede na vrsto šole pa je bi lo 12 pr i jav . K e r za fakulteto za naravoslovje i n tehnologi jo — skup ina za matemat iko sploh n i b i lo kandidatov, so tud i 2 štipendiji naprav i l i nevezani glede na vrsto šole. Tako so odobr i l i 5 »nevezanih« štipendij, pet im kandi datom za štipendiranje pa so odobr i l i posoj i la .
Razpis je b i l ponovl jen. Temel jna izobraževalna
skupnost na Jesenicah je razp isa la eno štipendijo na faku l te t i za naravoslovje i n tehnologijo m na pedagoški akademi j i 8 štipendij: tr i za skup ino matemat ika- f i z ika, 3 za tehnično vzgojo-fizika aH kemi ja in 2 za glasbeno vzgojo- zgodovina a l i zemljepis. Spre je l i niso n i t i ene vloge!
Poleg štipendij sta b i l i razp isani 2 poso j i l i , za kater i so sprejel i 13 vlog. Sodi jo , da so b i l i razpisni pogoji , zlasti k a r zadeva uspeh, preostr i , zato nameravajo pogoje o m i l i l i i n obravnavat i vseh 13 vlog ter j i h ugodno rešiti.
Višina štipendij je na Jesenicah za temeljno izobraževalno skupnost in občino enako v isoka . Za srednje šole po l e tn ik ih : 230 — 250 — 270 — 300 in 320 d in za pet i le tnik srednj ih šol. Za višje in v isoke šole pa po l e tn i k ih : 320 — 340 — 360 — 400 d i n . Za študij matemat ike pa so še višje: 350 — 400 — 450 i n 500 d in za četrti le tnik.
(Nadaljevanje prihodnjič) Podatke zbra la :
A. Križaj
POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH AVTOMOBILOV
CITROEN — ŽABA D-20, leto izdelave 1970, 6000 prevoženih k i lometrov , začetna cena 25 000 d in .
OSEBNI AVTO AMI-8, leto izdelave 1970, 3900 prevoženih k i lometrov , začetna cena 15 000 d in .
Ogled vozi la je možen vsak dan p r i Zavarova ln ic i Sava — P E K r a n j . Pismene ponudbe spre jemamo do srede, 14. 10. 1970, do 12. ure z 10 % pologom od izk l icne cene.
ZAVAROVALNICA SAVA — PE KRANJ
Priprave na 25-letnico jeseniškega gledališča
Letos 9. novembra bo m i n i l o 25 let, k a r se je prvič Ob premier i Cankarjevega Pohujšanja v do l in i šenlflor-Jansk i dv igni la zavesa takratnega Slovenskega l judskega gledališča, danes amaterskega gledališča »Tone Cufar« na Jesenicah, žal pa je pros lava tega pomembnega jub i l e ja gledališkega amater i zma na Jesenicah pomaknjena na kasnejši čas, ker je trenutno zarad i ureditve centralnega ogrevanja gledališka dvorana neuporabna. Po zaslugi jeseniških de lovnih organizac i j , predvsem Železarne, je v pole tn ih mesecih gledališka stavba končno dob i la prepo-trebno centra lno ogrevanje. Za zdaj se sicer še išče najugodnejšo rešitev za namest i tev zasilne kot larne , ker zamise l , da b i b i la gledališka stavba priključena na ogrevanje železarne, n i b i l a uresničena, vendar je samo ureditev centralnega ogrevanja ve l ika pr idobi tev , k i je ne bodo veseli samo l jub i te l j i gledališča, temveč vs i obiskoval c i tud i d rug ih k u l t u r n i h i n zabavn ih pr i red i tev na Jesen i cah . Seveda pa je zarad i uredi tve k l i m a t s k i h naprav dvorana tako demol i rana , da ter ja nujno adaptaci jo . Sredstev za to za zdaj še n i , uprav i te l j gledališke stavbe Stanovan jsko podjetje pa vendar le zagotavl ja, da bo dvo
rana usposobl jena vsaj do konca leta.
K l j u b vsemu t emu pa je gledališče »Tone čnfar« p r i p rav i l o de lovni p rog ram, s icer pr i lagojen t r enu tn im razmeram, vendarle dovol j obsežen. M i n u l i teden je o delovnem p rog ramu sk lepa l gledališki svet m v ce lot i spreje l i n po t rd i l p rog ram kot ga je p r i p r a v i l umetni ški svet. V okv i rnem repertoar ju sezone 1970/71, k i naj bi vsa potekala v znamenju 23. obletnice obstoja i n dela gledališča, je tr inajst dramsk ih del . K l a s i k a je zastopana z Ar is to fanovo komedi jo L i z i s t r a i a , s Shakespearjevo tragedijo Rv>meo i n J u l i j a i n Goldoraijevo komedi jo Prebr i sana vdova. Iz starejše predvojne dramat ike pa so komedi ja H. B r i s h o u s a Hobson v škripcih, Brechtova Beraška opera in d rama E . O 'Ne i l la Strast pod brest i . Sodobna d rama t i ka pa je zastopana z igro Rova Levvrerja Poletje sedemnajste punčke, z igro Tennesvja IVi l l iamsa T ramvaj poželenje, s poetično dram o C h . F r v j a Gospa ne bo zgorela i n igro Leona K ruc z -kowskega P r v i dan svobode. Poleg Tijardovićeve operete S p l i t s k i akvare l i pa so dela i z domače dramat ike še Finž-garjeva Naša k r i za 100-Iet-n ico ro jstva avtor ja i n Cankar jeva farsa Pohujšanje v
d o l i n i Sent f l o r jansk i , s ka tero bodo o t vo r i l i sezono 1970/71 i n t u d i počastili 25. obletn ico obsto ja i n dela gledališča »Tone Čufar«. Z a najmlajšo p u b l i k o pa je v reper toar ju prav l j i ca Pav la Go l i e Jurček.
Sred i ok tobra bo gledališče obnov i lo komed i j o P i k n i k , katere premiera je b i l a ob koncu minu le sezone i n je z njo gostovalo po vseh od r ih
v občini p a tud i zunaj nje. Začelo p a bo tako j s študijem Cankarjevega Pohujšan ja i n z m lad insko igro Jur ček. S tem pa seveda ne bo izpolnjen de lovni p r og ram za tekoče leto, zato bo gledališče do konca leta p r ip ra v i lo tud i dva l i t e rarno k lub ska večera, prvega ob 65-let-n i c i ro js tva jeseniškega pro-letarca-umetnika Toneta Cu -far ja, drugega pa z nas lovom Večer l jubezenske l i r i k e . S t a k i m i večeri bo gledališče lahko tud i lažje i n ceneje gostovalo po drug ih o d r i h v občini. S t a k i m p rog ramom bo gledališče skušalo napo ln i t i
Pisatelj Ukane v Tržiču
Poročali smo že, da se je pred tednom d n i s svo j im i k i p a r s k i m i s tvar i t vami s part izansko temat iko predstav i l tržiškemu občinstvu Tone Svet ina z B leda . Zanimanje za razstavo, še posebej pa z njegovo knj igo , k i je prav gotovo najbol j b ran part izansk i r oman v zadnjem času, pa je spodbudi lo delavsko uni verzo in občinsko l judsko knjižnico, da povabi ta avtorj a Ukane, naj se predstavi tržiškemu občinstvu tudi kot pisatel j . Zato bo pod pokrov i te l j s tvom občinske organizacije zveze združenj borcev Tone Svet ina v ponedeljek ob 16. u r i predaval v dvorani Cankarjevega doma o narodnoosvobodi lnem bo ju Slovencev in o par t i zanskem roma
n u Ukana . Za številne l jub i telje njegovega dela (starejši
j b ra l c i se ga spominja jo tud i kot avtor ja Lovčeve hčere) bo to enkratno doživetje. Pisateljevo plastično pripovedo-
I vanje je prevzelo že obisko-i valce otvoritvene svečanosti j njegove razstave, ko je svo-! j i m stvar i tvam — čeprav nje
gove sku lp ture govore same zase — dodal še l i t e rarno vse b ino .
Izvedeli smo tud i , da je To ne Svet ina sprejel povabi lo , naj naprav i za novo šolo v K r i z a h spomenik. Odkr i t j e spomen ika , k i bo spomin vsem borcem tega kra ja , bo spomlad i obenem z otvorit v i j o nove šole.
— ok
vrze l , k i bo nasta la zaradi neurejenost i dvorane, z nov i m l e tom p a upa , da bo lahk o prešlo n a redno delo V preure jeni i n ogrevani dvor an i i n nadoknad i l o zamujeno. Ob domačih režiserjih sta pomoč ko t režiserja-gosta zagotovi la tud i M a r j a n Bel i na i n Jože Vozny iz L jubl jane, tako da l ahko jeseniška pub l i ka pričakuje sicer neka-l i k o zapoznelo, toda pestro i n bogato gledališko sezono, k i je bo obogati lo tud i več gostovanj p o k l i c n i h gledaliških hiš.
- n j
Muze jsko društvo Škof-ja L o k a i m a v nedeljo, 11 oktobra , ob 9.30 v galer i j i na loškem gradu redni občni zbor. Po dnevnem redu, k i bo obsegal odobritev zap isn ika zadnjega občnega zbora, poročilo o delu društva in pododborov ter muzeja, d iskus i jo o poročilih, vol i tve novega odbora , spremembe društvenih prav i l in razno, bo predavanje inž. Ra jka B r a n k a Tur i stične zan imivost i . Predavanje bo spreml jano z barvn imi d iapoz i t iv i in glasbo
650 let Tržiča
Čeprav smo prebra l i k a r precej dolg opis po t i čez L jubel j z rovom pod njegov im v rhom že iz druge knj ige Valvasorjeve Slave, naj nam ne bo odveč prebra t i še ponoven opis te po t i iz njene četrte knj ige! To bomo s to r i l i ne le zato, ke r b i b i l i r ad i ka r najbol j izčrpni p r i zb i ran ju s tar ih zapisov o tržKški pok ra j i n i , ampak tud i zato, ker bomo v tem op isu našli t u d i mars ikatero novo zanimivost .
Op is prehoda skoz i L jube l j se v X I V . poglavju te knj ige (str. 558—560) v prevodu glasi :
»Tretja pot, prava deželna cesta, pelje skoz i v isoko goro Loyb l (a l i Lbvvel) a l i L eob l a l i — k a k o r j i K r a n j c i prav i jo — Lybe l . Tej cesti se čudi mars ikdo , k i s to j i ob vznožju gore i n gleda gor. K o jo gleda od spodaj , se m u ne zd i verjetno, da se bo ta s t rma , ska lnata a l i k a m n i t a gora poda la človeškim i n k o n j s k i m nogam in se da la uporab i t i za p r imerno cesto. V resn ic i pa je tako . Česta je namreč ka r precej dobro narejena, t ako da l ahko vsak dan po njej potuje jo, jezdi jo in vozi jo s kon j i i n vozmi i n to t u d i z naloženimi vozmi , k i prevažajo različno blago. Sedanj i v ladar r imsko-cesarsko veličanstvo Leopo ld je samo jezdi lo čez. T u d i n j i h kočije i n drug i vozovi so 5. septemb r a 1660. leta šli čez.
Pot se zvi ja, vi je in v i juga sem ter t ja ko t kača celo m i l j o navzgor. Le čez v rh niso mogl i spel jat i ceste. Zato so goro prekopa l i in naprav i l i vanjo rov, k i je približno 150 geometričnih korakov dolg , 12 čevljev visok i n 9 širok. N a d rug i s t ran i so cesto prav tako zv i jugal i a l i kačasto spel ja l i . N a nekater ih mest ih so cesto vsekal i v skalo, na drug ih pa z apnom i n k a m n i poz ida l i . Rov Sam so do polovice opazi l i (ali prev lek l i in obložili) z lesom, prav tako kot v r u d n i k i h , zgoraj pa oboka l i i kamn i . Ta rov ločuje drugo od druge Koroško i n K ran j sko . Narava je sama postav i la L jube l j za mejn ik , k i je dovol j v iden i n zaznaven.
Znameni t i popotnik doktor Edvvard B r o u n , k i ga je Kra l j e vsko angleško društvo v Londonu leta 1668 posla lo v razne evropske dežele, da bi si ogledal posebnosti teh al i on ih krajev in b i potem natančno poročal o n j ih , omenja to goro i n prehod skoznjo v tretj i kn j ig i svojega potopisa in ga do neke mere pr ispodabl ja predoru skoz i neapel jsko goro Paus i l i pp i . Dolžine omenjenega predora pa ne ceni le na 150 čevljev ampak na 156 palic«.
Zatem navaja Va lvasor iz nemškega prevoda Brovvnovcga potopisa, kar »pripoveduje njegovo pero samo o tem«. K e r smo že ponatisnili Ko tn ikov prevod tega deki Brovvnovcga potopisa iz i z v i rn ika (gl. Glas X X I I I , št. 72). lahko preskočimo teh 45 vrst. Va lvasor putem nadaljuje:
»Tudi Happe l ius je priključil svoj im Re lat ion ibus Cur ios is to podzemno gorsko pot i n uporab i l ist i opis D. Brovvna, k i smo ga pravkar povzel i .
Nič manj ne poveličuje tega predora Lorenzo de Chure l i chz , ko v ital i janščini popisuje potovanje r imsko-cesarskega veličanstva Leopo lda L , kjer prav i na 95. s t ran i , da z zgoraj omenjene gore gledaš deželo K r a n j s k o kot nov svet.
In res je tako. N i namreč mogoče popisat i , kako čudovit razgled imaš* z nje. S a m prav gotovo nisem v nobeni d rug i deželi videl lepšega in m i s l im , d a prav tako nihče d r u g ne bo v nobeni deželi naletel na odličnejšega. Vse to v isoko gorovje se ti zd i kot na dlani,, vidiš ga kot griče in hribčke na lepi ravn in i . Onstran v i sok ih vrhov pa te vzradost i ravnina, tako krasen i n l jubek raven svet, da si nihče ne more predstavl jat i lepšega in prijetnejšega! K a k o r pa je r edkoka te r i kra j na zeml j i tako pri jeten, da ne bi n iko l i povzročal nobenih nepr i je tnost i , tako pr ide jo tud i na tej gori včasih za pr i j e tn im kake nepr i je tnost i , z last i poz im i ; tedaj se pr ipet i večkrat kaka nesreča. Popotnike namreč pogosto preseneti plaz snega, k i se je b i l utrgal i n zdrve l navzdol , in j i h zasuje tako na v isoko, da se zadušijo pod n j im . Tak ih žalostnih pr imerov najdeš več ko t preveč v obeh kostn icah obeh cerkva. N a vsak i strani stoji po ena cerkev in ob vsak i ce rkv i kostn ica , v kater i počivajo kost i u m r l i h N a eni i zmed n j ih bereš d is t ihon, to je dvovrstični l a t insk i verz:
Tc r rcn i s inhians, male Presbvter, o l im Corde t ib i falso, Ta r ta ra Di t is erunt .
T a cesta je b i l a narejena v le t ih 1569 in 1570 ter nekaj naslednj ih n i stroške samega nadvojvode K a r l a .
V k ra tkem topografskem op i su najde spoštovani bralec p r i naštevanju j a m bakrorez le-te. T am poročam tudi o svojem nekdanjem načrtu in predlogu v zvezi s to gorsko cesto«.
K o srno zdaj z Va lvasor jem res že dovolj občudovali lepoto L jube l ja ia se dovolj načudili cesti čez L jube l j , z last i pa imen i tnemu predoru , skoz i katerega je pel ja la ta cesta, p re id imo na naslednjo temo, v ka te r i b omo našli spet kake podatke s področja današnje tržiške občine.
na sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra nudi po izredno znižanih cenah v prodajnih
prostorih:
Konfekcija ženske in moške plašče ženske in moške hlače moške obleke, suknjiče
suknjiče iz teksona, vetrovke bluze
Baby fantovske bunde vetrovke tekson
hlače z imske puloverje otroška oblačila
igrače
Bala vso postel jnino
odeje zavese
preproge frotirke
Prodajalna
Maja v Prešernovi 11
vam omogoča široko izbiro pletenin v novih j esensk ih modernih barvah in mo
del ih 'z s i lana. looft diolena, trevire, šetlanda in volne. Izbirate lahko tudi iz novih pošiljk zimskega
ženskega perila!
Prodajalna
Konfekcija Titov trg 7
vas vabi na ogled novih modelov ženskih modnih klobukov za jesen in z imo izdelanih v renomirani tovarni klobukov Šešir Škof-
ja Loka
Zadnji čas je za nakup zimskih vzorcev blaga za ženske in moške obleke
ter plašče!
Prodajalna
Pri Kranjcu Cankarjeva 7
ie založena izključno z metrskim tekstilnim bla-9orrt in omogoča široko
izbiro za vsak okus.
Lestvica smrti Skora j po lov ico vseh l an i u m r l i h Gorenjcev so pokončale bo lezn i s rca in rak
Za čim umirajo ljudje 20. stoletja? Odgovor je vse prej kot preprost, saj na spisku bolezni in nesreč s smrtnim koncem najdemo zelo različna imena. V razvitih deželah, v predelih, kjer so zdravstvene službe dobro organizirane, le še malokdo podleže nekdaj smrtni tuberkulozi, gripi, koleri itd. življenjska doba Evropejcev se je znatno podaljšala; poprečen Anglež,
Šved, Nemec, pa tudi Slovenec lahko upa, da bo — upoštevajoč vsemogočno statistiko — izdihnil šele po šestdesetem letu starosti, torej celih 15 let pozneje kakor naši dedki in babice. Ne grozijo mu več okužbe, vendar mora vedeti, da ga utegne pobrati bodisi okvara srca ali ožilja, bodisi rak. Rak in bolezni krvnega obtoka sta namreč danes vzrok smrti pri skoraj
50 odstotkih Gorenjcev in tvorita vrh ene najbolj žalostnih lestvic, kar jih poznamo. Pred tedni smo dobili v roke podatke združenega zdravstvenega doma Kranj, ki obravnavajo umrljivost v občinah Kranj, škofja Loka in Tržič. Vmes je tudi omenjeni »črni seznam«, se pravi številke o smrtnih primerih v letu 1969. Oglejmo si jih nekoliko pobliže.
Razgovor s Petrom Jovanovičem
Umetnost in humanost
Mars ika t e r i Kranjčan se spomin ja lanske decembrske razstave r isb k ipar ja in s l i kar ja samouka Petra Jovano-viča iz Zgornje Žetine v Pol jansk i do l in i . N a njegovo pobudo sta Goren jsk i muzej in pa časopis Glas pomagala ured i t i razstavo in prodajo r i sb z otroškimi mot i v i . Izkupiček od prodaje r isb smo posla l i sk ladu za pomoč Ba -n ja luk i .
Letos se je Peter Jovanovič spet odločil za podobno razstavo. Že lani je nameraval pok lon i t i izkupiček od prodaje s l ik sk l adu za izgradnjo onkološkega inst i tuta v L jubl jani , vendar pa se je zaradi
potresa v B a n ja lu ki premis l i l . Namen humanega dejanja je samo prenesel na aktualnejši dogodek.
Goren jsk i muzej bo pr ipra v i l prostore za razstavo Jo-vanovičevih s l ik v Mestn i hi ši v K r a n j u od 15. do 22. oktobra . Razstava bo odpr ta vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30.
Skromnega s l ikar ja , k i le s težavo spregovori kaj o sebi in se na vso moč bran i s l i kanja, smo povabi l i na razgovor. N a vprašanje, zakaj že drugič prodaja svoja dela na ta način, je preprosto odgovor i l :
»Veste, veliko svojih risb kar podarim, znancem, prijateljem ali če me kdo obišče. Premišljal pa sem o tem, da b i b i la od mojega risanja lahko tudi večja korist. No, in tako sem prišel na to misel, da bi denar od prodanih slik prišel v roke tistim najpotrebnejšim v naši družbi. Pa naj bodo to otroci v Banj aluki ali pa bolniki z rakom.«
N a l ansk i razstavi v Gorenjskem muze ju so prevladoval i otroški mot i v i . A l i je večina letošnjih 50 r isb tud i tak ih?
»Rad rišem otroke in njihov otroški svet. Lani sem teden dni hodil v vrtec v škofjo Loko in risal v beležko. Iz teh obiskov so nato nastale risbe, ki ste jih lahko videli in kupili na decembrski razstavi. Otroški obraz morda zame res pomeni nekaj več, tako čist je, naraven in neposreden. Modernega mladega človeka bi težko narisal. Na tej razstavi tudi prevladujejo otroški motivi, nekaj pa je tudi risb iz kmečkega življenja in nek^j pokrajinskih risb.«
Pa mis l i te podobne razstave pr i re ja t i tudi še v bodoče?
»Letos najbrž ne bo nobene več. Ker pa gre v tretje rado, bom gotovo še kdaj kaj podobnega pripravil. Upam, da bo imela tudi ta oktobrska razstava tolikšen uspeh kot lanska.«
Peter Jovanovič skuša tako na svoj poseben način pomagati d rug im . S svo j imi velik i m i težkega kmečkega dela va jenimi rokami , za katere ne b i verjel i , da lahko drže tanek peresnik, spretno nariše čist otroški obraz, kmeta p r i de lu, nariše to, ka r nosi v sebi, kar b i rad povedal l judem o življenju, k i ga opazuje in zna opazovati .
L. Mencinger
V treh gorenjskih komunah so lani pokopal i skupno 745 občanov (K ran j — 426, s ko l j a L o k a — 217, Tržič — 102). Morta l i te ta na tisoč prebivalcev znaša 8,1, kar je neko l iko manj kot leto dni poprej (8,7). Največ l jud i — 240 oz i roma 32,2 odsto tka — je preminu lo zaradi bolezni srca in ožilja. Sledi jo senilnost in nezadostno def inirana stanja (21,8%), medtem ko so se na tretjem mestu znašle maligne novotvorbe ( rak) , k i j i m je podleglo 117 moških in žensk (15,7 Četrto in peto mesto zavzemajo poškodbe izven dela (10,1%) ter okvare respiratornega (dihalnega) s istema (7,9%), šesto bolezni prebav i l , sedmo bolezni živčevja in čutov, osmo samomor i (!), deveto bolezni gen i tour inarn ih organov i n deseto poškodbe novorojenčkov ter dojenčkov.
Okvare srca i n ožilja ter maligne novotvorbe so torej kr ive s m r t i nič več in nič manj kot 47,9 odsto tka leta 1969 u m r l i h Kran jcev . Številk a je vznemir l j i va i n kaže, da k l jub naglemu vzponu medic inske znanost i zdravnik i ne poznajo učinkovitih sredstev, k i b i preprečila mor i l s k i pohod in farkta , skleroze in raka . Seveda n ismo nobene izjeme, saj so drugod po E v r o p i prišli do skoraj povsem enak ih ugotovitev. E d i n o v nerazv i t ih državah Azi je in A f r ike sta »atomski bolezni« re lat ivno manjše zlo, ka j t i p r i v rhu lestvice s m r t i se drenjajo najrazličnejša, nam že skoraj povsem tuja kužna in nalezl j iva obolenja. I. G.
Kako brez Naser ja? Smrt predsednika ZAR Ga-
mala Abdela Naserja je močno odjeknila po vsem svetu, med njegovimi prijatelji, sovražniki in tistimi, ki niso bili ne to ne ono. Predsednik Naser je bil nedvomno najmočnejša oseba v arabskem svetu in njegov osebni vpliv na politično dogajanje na srednjem vzhodu je bil zelo močan. Znano je, da je arabski svet hudo neenoten, poln medsebojnih nasprotij in protislovij in celo tako vpliven voditelj, kot je bil Naser, ga je velikokrat le s težvao obvladoval. Pristanek na mirovna pogajanja z Izraelom s posredništvom Gunnarja Jarringa je bil mogoč edino zato. ker ga je dal Naser. Arabska javnost namreč še vedno v precejšnji meri živi
v utvarah, da bi bilo mogoče Izrael vojaško uničiti, nekateri arabski voditelji — posebno tisti, ki so daleč od Izraela — pa zaradi svojih računov tako mnenje še razpihujejo. Mirovna pogajanja z Izraelom niso naletela na navdušenje pri arabskih množicah, toda ker se je zanje zavzel Naser, so bila vseeno mogoča.
Zdaj ko Naserja ni več, bo položaj veliko težji. V vsem arabskem svetu ni videti osebnosti, ki bi ga lahko nadomestila in ki bi si lahko pridobila njegov ugled in avtoriteto. Prav zaradi tega moramo žal pričakovati, da bodo spori med arabskimi državami zdaj še resnejši in da bo še težje voditi pametno in realistično politiko. Nedvomno
bo prispeval delež tudi Izrael, ki bo skušal seveda izkoristiti Naserjevo smrt. Že zdaj ni bil navdušen za mirovna pogajanja, komaj nekaj dni po Nasarjevi smrti pa je — kot vse kaže — s pogajanji sploh konec. Gunnar Jarring, ki jih je vodil, je že napovedal, da se bo vrnil k prejšnji dolžnosti švedskega veleposlanika v Moskvi. Takoj po Naserjevi smrti je besednjak izraelskih voditeljev postal znatno bolj bojevit in obrambni minister Moša Dajan na primer že razglaša, da je Izrael močnejši kot vse arabske države skupaj. Razen tega je prav te dni ameriški kongres dal predsedniku ZDA pooblastila, da proda Izraelu poljubno količino in vrste orožja. Vse to seveda ne obeta nič dobrega.
Zanju Je veljalo: Prepoved velja pet metrov pred znakom, — Foto: F. Perđan
Preurejena mesnica v Kranju
Podjetje K G Meso-izdelki škofja Loka je v petek, 9. oktobra, odprlo preurejeno mesnico v Kranju na Maistrovem trgu št. 3 (v kotu), v kateri bo odslej prodajalo neprekinjeno od 6.—19. ure svoje proizvode. |
Koroška znamenja
Koroški Slovenci žive — i n bodo živeli, je osrednja mise l knj ige Koroška znamenja , k i j o je v p r v ih dneh ok tobra izdala Mohor jeva družba iz Celovca. V kn j ig i vel ikega formata z več kot sto ba rvn im i in črno-belimi fotograf i jami je s lovenski časnikar Jože Šircelj opisal svoje obiske p r i koroških Slovencih od B r d a p r i Šmo-hor ju do Libuč, od Djekš in Sel .
Av to r knjige prav i : »H Korošcem sem šel brez predsodkov, ni me zan imala po l i tična b a n a sobesednika, poglavitno je b i lo , da je Slovenec.«
Večina Korošcev je odk r i t o povedala kaj mis l i j o in čutijo. Tako se je nabra lo za celo kn j ; go izpovedi, k i so nazorna pedoba tega, k a k o žive koroški Slovenci . L. B.
Ameriški predsednik Ric-hard Nixon je med svojo evropsko turnejo obiskal Jugoslavijo. Pogovori Tita in NJ-xona in njunih sodelavcev SO bili zelo izčrpni in so obsegali vsa pereča mednarodna vprašanja. Kot je bilo pričakovati, sta obe strani ostali pri svojih pogledih, kar pomeni, da se glede nekaterih važnih vprašanj — na primer Srednji vzhod in Vietnam — ne strinjata. To pa pomena obiska ne zmanjšuje, kajti neposredna izmenjava mnenj in informacij, daje obema stranema obilo snovi za razmišljanje in jima omogoča boljše poznavanje različnih stališč. Nbtonov obisk in njegovo zanimanje za jugoslovansko mnenje je pokazal, da ZDA le morajo upoštevati stališča neuvrščenih držav, med katerimi zavzema Jugoslavija zelo vidno mesto.
Obisk je bil pomemben tudi zaradi naših gospodarskih odnosov z ZDA. Z njimi imamo namreč močno razvito sodelovanje, ki je za naš gospodarski razvoj velikega pomena. Nedvomno je zelo pomembno, da sta obe strani pripravljeni to sodelovanje še naprej razvijati, kljub razlikam v političnih ocenah mednarodnega položaja. Razen tega je za Jugoslavijo velikega pomena, da ima normalne
ljudje in
W sM K**
odnose z obema velesilama — ZDA in ZSSR — saj se nahaja na zemljepisno, politično in strateško zelo občutljivem področju. Za našo neodvisnost in varnost je izrednega pomena, da nas velesili jem-Ijeta take kot smo in da ne skušata spremeniti naše osnovne politične usmeritve k neodvisnosti in suverenosti« Nbconov obisk je bil dokaz, da so ZDA pripravljene računati z Jugoslavijo takšno kot je in da v celoti priznavajo in upoštevajo njeno neodvisno politiko. V sodobnem svetu je to za našo nacional' no varnost velikega pomena/ zato smo z Nixonovim obiskom lahko samo zadovoljni«
. • m t' '»
pri • Gorenjski kreditni banki
Ar t ike l
U R S E L 252 113
antik knautch črn semiš
vel ikost 3—7,5 cena 135 din
Ar t ike l
E R I K A 207 117
črn telečji boks ve l ikost od 2 do 7
cena 129 din
Kranjski sindikati pri kolegih v Savoni
Bi šli na Rožno obalo? Čeprav je b i lo sredi sep
tembra, je toplo vreme na tej oba l i zadrževalo kopalno sezono še v polnem vrvežu. Z vsem užitkom smo izkor i s t i l i to p r i l i k o prv i dan. B i l a je sicer nedelja in obenem edini svobodni dan v enotedenskem programu pogovorov, srečanj, ogledov, ekskurzij in izletov. Gost i te l j i so nam očitali, da smo obisk prehudo obremeni l i z delom. Toda naša želja je b i la taka. Vsakdo je hotel pred svo j im ko lek t i vom ob povra tku dokazat i upravičeno mu zaupanje in pr inest i čimveč izkušenj iz dela in življenja tamkajšnjih delavcev in n j ihov ih s ind 'katov .
N a dnevnem redu je b i la tud i rekreaci ja in tur izem z razgovorom s tamkajšnjimi delavci in organizator j i te dejavnost i ter zatem ustrezni ogledi. Čeprav je b i la za to odgovorna posebna skup ina , v kater i je b i l M a r k o S b i l , Andre j Bab ic , Pavle Lužan in drug i , k i se p r i nas posredno a l i neposredno ukvar ja jo s to dejavnostjo, smo vs i , morda še najraje sodelovali p n tem, saj je sem sodi l tud i izlet v pravljični Por to f ino pr i zgodovinskem Rapa l lu na skra jn i vzhodni točki Rožne obale (Costa dej f ior i ) pa izlet in ogled na drugem, zahodnem delu te obale v zloglasni Sanremo. Nekater i pa so si ob tem samoinic iat ivno privoščili celo skok čez francosko mejo v Monte Car lo .
V organiz i ranem predavan ju , razprav i z mnog imi vprašanji z naše s t ran i ter v pos t ransk ih razgovorih smo se v g lavnem seznani l i , in tudi to delno, s to dejavnostjo na območju ene od štirih prov inc na tej celotni oba l i . In sicer s prov inco Savone, kjer smo tudi b i l i gostje. Ta
obsega štiri obalne občine v dolžini kak ih 45 k m .
O rekreaci j i v našem smis lu je tam kaj malo v idet i . Vsaj ne v nekem organiziranem smis lu . Med delavci je dokaj zanimanja za r ibolov, za lov, pa tudi za knjižničarstvo in izlete. Vendar je to le v posameznih podjet j ih a l i kra j ih . N e k i h predpisov oziroma enotnih kr i ter i jev o rekreaci j i sp loh n i in vse je prepuščeno naključju, možnost i in iznajdl j ivost i določen ih s ind ika ln ih in drug ih organizacij . S ind ika t i se za to tudi niso doslej posebej ukvar ja l i , ka j t i nj ihov razredni boj ima pred seboj večje probleme delavstva.
Podobno bi se lahko rek lo tudi za tur izem. Le z raz l iko , da ima ta stare tradici je i n je na tej obal i domala osnovni v i r življenja in obstoja. Če izvzamemo glavno mesto province Savono s približno 80 000 prebivalc i — Z močno industr i jo , pristaniško in pomorsko dejavnostjo — je vsa obala odv isna pretežno od tur i zma. V Spotornu, kjer smo b i l i nastanjeni , je kra j po številu prebivalstva le za malenkost večji kot K r a n j . Toda tam je nič manj kot 55 hotelov, pensionskih objektov in gostišč. Če b i zraven dodal i še število trgovin in trgovinic ter druge poslovno turistične lokale in urade, potem bi ugotovi l i , da se domala vsaka hiša, vsaka družina ukvar ja s tem. Se močneje je to razv i to v F inale L i -gure, kjer je ka r 125 hotel-sko-gost inskih lokalov, v mestecu Varazze s 133, v Lo i anu s 95 tak ih lokalov i td .
Seveda niso to s ib i r ska mesta, k i so nastala ob konkretnem načrtu, marveč se je obala razvi ja la skoz i stoletja ob ugodnih p r i r odn ih pogoj i h . Južno podnebje jo uvr
šča med tople kraje kot je to nekje ob neapel jskih in s i c i l sk ih obalah. P r i tem pa ima ta obala še posebno prednost močnega industr i j skega (beri bogataškega) za-iedja To r ina in M i l ana , kar na jugu nimajo. Zato ta obala v glavnem zaživi polet i , jeseni pa zaspi . Po življenjsk i log iki so tam cene take, da si l judje ob višku poletne sezone zagotovijo življenje skozi vse leto. Cene dnevne oskrbe izpod 4000 l i r (naših 8000 s tar ih din) skoraj n i , da ob tem še ne računamo vse druge postranske stroške, k i so v tamkajšnjem živahnem vrvežu na vsaki u l i c i , pred
j vsak imi vrat i , na plaži in povsod. Sk ra tka , gre za razvite turistične kraje, k i pa po oceni naših pomeni jo več v zabavnem smis lu kot v počitniškem. Se pravi za mlade, k i so željni sprostitve, razvedri la in doživetij v svojem počitniškem času.
Zlast i za tistega, k i ima na razpolago svoje osebno vozi lo, pa je poleg vab l j i v ih , lepo urejenih kopališč ob mor ju tud i možnost izrednih izletov v zaledje okoliškega kraškega sveta. Mnogo je srednjeveških in tudi starejših pred-zgodovinskih zan imivost i in k u l t u r n i h spomenikov. V b l i žini S p o t o m a je celo znana podzemska j ama To i rano z ostanki jamskega medveda in odt is i neandertalskega človeka ter bogat imi k a p n i k i v ve l ik ih podzemskih dvoranah.
Ob vseh pogovor ih in ogled ih tamkajšnjega tur i zma i n n j ihov ih izkušnjah v razvijan ju te dejavnosti pa je b i lo osrednje vprašanje, kako med nami razv i t i to sodelovanje, kako prodret i do organizirane izmenjave tur i -stov-delavcev z ene i n druge
strani . To zlasti ob mis l ih , k i j i h je povedal tovariš P i -etro V iazz i , naš glavni gostitel j , vodja počitniške ustanove v Spotornu, k i ima v turističnem razvoju vel iko besede tudi v Savoni in celo v R i m u . Po njegovih besedah bi se naše sodelovanje mora lo razvi t i tudi v tu r i zmu , ker to pomeni medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj v delu in življenju n končno — kar je najpomembnejše — prispeva k pr i jate l j s tvu med narodi in m i r u v svetu. To nam je dalo res mis l i t i .
In kakšni so izgledi? Precej težavni, zapleteni. Gre v glavnem za razl ike v cenah. Normalne cene tamkajšnjim stor i tvam so približno še enkrat višje kot p n nas. To j o popolnoma sk 'adno z zasluž-
j k i , k i so p r i nas na Goren j skem in na območju Savone v enakem razmer ju. Naši predstavnik i so tam poudar . j a l i , da je tudi pr i nas vedno več delavcev in družin, k i s svo j imi voz i l i niso zadovol jn i , če letujejo vsako leto n a istem mestu. Ve l i ko možnost imamo tud i za izmenjavo otrok z našimi zmog l j i vos tmi v Nov ig radu in drugod ko t je to že ustaljeno z Avs t r i j o i td . Vendar b i b i lo verjetno zelo malo t ak ih , k i b i se odločili za letovanje na tej Obal i rož s to l iko višjo ceno kot je p r i nas.
Za reševanje te neskladnost i so predvideni nada l jn j i pogovori . Že koncem o k t o b r a je predviden obisk iz Savone, k i naj b i čimprej razčistit te nejasnosti in omogočil ustrezno rek lamo pred p r i hodnjo turistično sezono.
Naši se nagibl je jo k rešitvi v tem smis lu , da b i v medsebojnem izmenjavanju gostov ne govor i l i o cenah, a m pak bi samo izmenjaval i števi lo gostov, odras l ih in o t r ok za določen čas.
M o r d a je to res najboljša rešitev. E d i n a v današnjem stanju t ak ih razl ik na obeh straneh. Gluvr.o je, da dosa-žemo tisto, k-.-t je dejal tovariš V iazz i — O J se med n a m i razvije to sodelovanje, k i po>» meni resničen pr ispevek medsebojnega spoznavanja in m i r u v svetu. In t i s t im, k i se bodo odločili, p r i j av i l i z a letovanje na tej resnično romantični čudoviti Oba l i rož, gotovo ne bo žal.
K. M a k u c
V zloglasni igralnici Caslno v Sanremu smo med igralci prepoznali slovitega režiserja in igralca Vittoria de Sico, kako je v nekaj minitah zgubil 2,500.000 lir, si prižgal cigareto in mirno igral naprej, žal slikanje v igralnici ni dovoljeno.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Vas vljudno vabi k vpisu
ABONMAJA ZA SEZONO 1970-71
REPERTOAR 1970—71
SNG — Drama Ljubljana Peter Ust inov Thornton Wi lde r P O S L E D N J I Z A G O N S N O V A L K A Z A K O N S K I H
Z V E Z
Mestno gledališče Ljubljana Andre j H i eng Eugene Lab iche , Žarko O S V A J A L E C (Bal tasar ) Petan, E r v i n F r i t z
G O S P O D E V S T A H I J IZ S I S K E
SLG — Celje A. S t r indberg GOSPODIČNA J U L I J A
Prešernovo gledališče Kranj A. Leskovec D V A B R E G O V A
M. F r i s c h A N D O R A S. Mrožek P O L I C A J I
Letos razpisujemo naslednje abonmaje: R E D P R E M I E R S K I — premakl j i v R E D K O L E K T I V I — četrtek R E D K O L E K T I V I — petek R E D DIJAŠKI I. — četrtek popoldne R E D DIJAŠKI II . — petek popoldne
Cene abonmajev za sezono 1970 71 Redn i abonma Dijaški abonma
V r s t a 8 predstav 8 predstav
L — V . V I . — I X . X — X I I . L—I I . ba lkon III .—IV. ba lkon
80,00 65,00 55,00 65,00 50,00
40,00 30,00 25,00 30,00 20,00
Vpisovanje abonentov za sezono 1970/71 od 5. do 17. ok t ob ra 1970 vsak dan razen sobote i n nedelje v p i sa rn i gledališča, T i tov trg 6, drugo nadstropje soba št. 55, od 9. do 12. ure i n od 14. do 16. ure. P r i sestavi repertoar ja smo se hote l i približati čim širšemu krogu ob iskova lcem i n n j i hov im željam, zato smo i zbra l i iz repertoar ja s lovenskih gledališč d ramska dela tu j ih i n domačih avtorjev sedanje in polpretekle dobe. Zato želimo pr ikaza t i najrazličnejša dela. Repertoar obsega t r i drame, dve komed i j i , po eno farso i n t rag ikomedi jo ter satirično komedi j o — mus ica l . Vse, k i ste že doslej ob i ska l i naše gledališče, pros imo, da ostanete tud i v bodoče naši ob iskova lc i . Posebej pa vab imo k vp isu abonmaja nove abonente iz de lovn ih ko lekt ivov i n šol ter sp loh vse l jubitel je gledališke umetnost i . Prešernovo gledališče bo pros lav i lo 25-letnico svojega obsto ja v popo lnoma prenovl jenih pros to r ih za pub l iko . Poleg dvorane, k i je b i l a renov i rana lansko leto, smo letos p reured i l i vežo z garderobami in kad i ln i co z bi fe jem.
Kolektiv Prešernovega gledališča
10
I IS J-lf
Z obraza znoj zdaj teče, saj pot navzgor se vleče, neskončno dolga je, v te šmentane gore.
»Jaz ne grem,« se je zamaja l črnuh. »Gora ni nora . . . ne, gora n i nora . . . kako že, krčmar?«
»Gora n i nora, t i s t i je nor, k i gre gor, gospod,« je ustrežljivo razložil gostilničar.
»No, tovariši, tud i prav,« je b i lo vseeno tud i M i h c u , ker je že dovolj z l i l vase . . . Svoboda mišljenja, no?« je p o k i m a l p ro t i Žolni. Ta m u je p r i t rd i l no p o k i m a l .
»Psa i m a m . . . nap i l sem sc . . . ne grem,« je b runda l Črnuh kar napre j .
M ihec in žolna sta s i pr ivezala duši in zapust i l a gosti lno.
»Takšnih pri jatel jev p l an in n i kot sva m i dva!«
Potem sta jo mahn i l a v smer i , k jer je označeno: V e l i k a p lan ina , t r i ure hoda.
Črnuh je privezal na vrv ico cucka in počasi, malo v vi jugah, od jadra l p ro t i Po toku .
»Imam preveč rad samega sebe, da b i lomast i l po prepadih,« si je zadovol jno večkrat ponov i l . »Hudi« m u je dobro pomagal , da se n i meni l za čustva. Pravočasno je spoznal tud i psiček, k i se je v začetku vlekel po t leh, pozneje pa je sprevidel , da je bolje, če teče. Tako je m i rno poskakova l ob ve l ikanu. Da pa ga na koncu pot i čaka lonec, še sanjal n i .
Sp r va je pot skoraj položna, le počasi se dviga in vi juga navzgor. K e r ju je zapeljal pogovor, n i t i n is ta opazi la , da gresta navkreber .
»Pravzaprav je bolje, da črnuh ni šel z nama,« je p r i pomn i l Žolna. »Ni preveč lep, pa tudi več ga bova sama lahko z l i l a vase.«
»Tovariši, bo ka r držalo,« je p r i t rd i l Mihec. Mars ika j sta se že pomeni la . Žlobudrala
sta kot bi tekla Sava. N is ta b i la neumna, saj sta na pot vzela tud i dvo l i t r sko steklenico cvička.
»Pri cerkv i bova spet gasila žejo,« je rekel Žolna.
»Seveda, tovariši, samo če imajo kakšno gostilno.«
»Jo bodo pa že imel i , ne!« ; c b i l prepričal, pesnik, želel s i je le to.
Pot se je še enkrat spust i la in malo dvigni la in pred n j im se je na vse čudo pokazaia med b u k v a m i cerkev sv. Primoža. K a r poneslo j u je tja.
Željno sta iskala napis »gostilna«, a ga nista našla. Poleg cerkve je stalo še župnišče, stanovanjska hiša z gospodarsk im poslopjem — to je b i lo tudi vse.
»Še vode n i nik jer , kaj šele vina«, je obu-paval pesnik.
»In vse je zaklenjeno, tovariši.« Pogledala sta še, če je kdo v cerkv i . B i l a
je prazna. Mihec je takoj hotel b i t i poučen: »Ti ne veš, kako lepe humoreske imajo
nasl ikane tu«. »Kaj me to br iga, jaz sem žejen,« je stokal
Žolna. »Saj sem jaz tudi,« je žalostno pr is tav i l
krojač. Sk l en i l je r o k i i n pomo l i l : »Ljuba moja T inca , m i s l i name!«
Mihec je b i l iznajdlj iv že po narav i , malo pa m u je verjetno pomagala lepa mol i tev in že se je spomni l : v skoraj prazno steklenico je natočil vode, k i jo je našel v ko tu cerkve.
»Več ga bova imela,« je m i s l i l na vino, k i ga je razredčil s krščeno vodo.
Ka j sta hotela, dolg ih obrazov sta šla napre j . Pot se je s t rmo dv ign i la in vseskozi vodi la krepko navzgor.
»Le zakaj sva šla!« je tarnal žolna. »Vraga pa pesništvo! K a k o prav je imel črnuh!«
Mihec je molčal. V srcu se je ravno tako kesal svoje navdušenosti. K e r pa je b i l vedno za skupnost in tovarištvo, m u je bi lo deloma lažje p r i s rcu , ko n i b i lo črnuha zraven, da ni trpel še on.
»Pol pot i je že za vami , le pogum!« sta ju ogovor i la dva mlada p lan inca , k i sta se vra-
Ivan Sivec
— Danes je bil strašen dan! Se tej a bi se manjkalo, da bi nas obiskali tisti dolgočasni sosedje...
»Daleč pa mora b i t i , eh,« je vzd ihni l Žolna. »Poglej, tamle, med drevjem . s t o j i že
sv. Primož!« »Pa res! In smehl ja se nama, tra-la-la,« je
zapel pesnik. »Daleč, tovariši, torej n i . Tam, prav i jo , je
že skoraj pol pot i . Usedla se bova pred cerkvi jo, malo počila i n nagni la steklenico.«
»Kakopak! Ma lo ga bova srknila.« Pot pa je b i l a kot zakleta. Ov i ja la se je
i n ovi ja la, v idet i pa ni b i lo , da b i prišla vsaj do sv. Primoža. Vse je tako kazalo, da j i m a je zmanjka lo snovi za pogovor. M ihec se je tega še bolj zavedal, ko pa je b i l vodja odprave v gore.
»Tovariši, veš kakšen pa t ron je sv. Pr i mož?«
»Hm, kakšen! Božji, ne?« »To že. A m p a k . .., ampak . . . , k o m u
pomaga?« »Vraga pomaga,« n i hote l slišati žolna. »O, tovariši, pomaga, pomaga. Dek le tom
pomaga dob i t i može. M o j a T inca je šla enkrat k sv. Primožu i n me je takoj dob i la . Sama m i je priznala.«
»Oooo!« se je čudil pesnik. T u d i to mora b i t i po svoje čudež, s i je m i s l i l , kot t isto takrat z M a r i j o i n denar jem.
Po tem sta zopet i zgubi la nit pogovora. V s a k o m u r posebej je postajalo na t ihem žal, da sta šla od doma tako daleč v hr ibe . Posebno Žolna se je zasmi l i l sam sebi. Srce se m u je j oka lo zarad i neznosne žeje. Nazadnje je tud i p r i zna l :
»Bole me noge in . . . « » . . . j a , tudi jaz sem strašno žejen.« »Kaj, ko b i . . . « »Sem že sam, tovariši, m i s l i l , da b i . . .« Z v e l i k im veseljem je izv lekel dvo l i t r sko
steklenico in p i l , p i l . . . »Pur;! i ! Ne sni j vsega!« m u je vzel cviček
Mihec in ram še enkrat nagni l , potlej pa sprav i l £Lj!ucnico.
čala v dol ino. Mihec in Žolna nista odgovor i l a , da ne b i izgubl jala moči, dobi la pa sta nekaj volje. K o se j ima je zazdelo, da je pred n j ima v rh , sta s top i la hitreje.
»Saj je nemogoče, da sva že na vrhu!« se je razvesel i l krojač.
B i l o je res nemogoče. K o sta osvoj i la zamišljen v rh , se je pred n j i m a še bol j strmo dvigni la po l . B i l a je tud i bol j ska lnata . Spod-letavalo j i m a je.
Brez besed sta pop i la nekaj v tem pr imeru res žegnane vode. P r i v l ek l a sta se do naslednjega vrha . T u d i ta je pokaza l naprej , k svoj emu sosedu. Grenko j u je s t isn i lo v g r lu .
Žolna n i mogel več. Usedel se je ob poti brez moči.
M ihec je splezal še kakšnih sto metrov navzgor i n nagni l steklenico. To je razbur i lo pesnika, da je pr i leze l do cvička. Pop i la sta vse, prazno steklenico p a z jezo zalučala v skale.
»Vrniva se,« je predlagal pesnik. »Zdaj pa res ne! čisto na v r h u sva že,« J e
bolj sebe kot Žolno tolažil Mihec . Nekako j i m a je uspelo, da sta se pr iv lek la
do naslednjega vrha . A kaj , ko spet n i b i l končni. Obležala sta ob pot i .
»Ko človek vedno . . . sedi v delavnic i . • •<* je zab l ipa l Mihec .
Prepust i l a sta se h ladn im ska lam. Ma l o pozneje je m i m o prišla skup ina ljudi-
Bili so glasno veseli .
R A D I O
Poročila poslušajte vsak dan o b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 1 7-» 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob n e«eljah pa ob 6.05,, 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12-< 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30.
10. OKTOBRA
8..10 Glasbena mat ine ja — 5.05 P i on i r sk i tednik — 9.35 Od vasi do vas i - 950 Zavarovalnica Sava r a d i j s k i m Poslušalcem — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — l 2 - * 0
Pojeta mc/.zosopranislka Dana Ročnikova in bar i ton is t Marcel Ostaševski — l 2 - 3 0
Kmet i j sk i nasveti — 1 2 - ^ Veseli zvoki s p i h a l n i m i or-
i n m i — 20.15 Zbor edinburške univerze - 20.38 Večer s k lar ine t i s tom Igorjem K a r l i -nom - 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 23.53 Iz slovenske poezije
I I . O K T O B R A
kestri 13.30 Priporočajo j a m — 14.10 Glasbena prav
i c U 1 4 2 5 Z jugoslovanskim^ pevci zabavne glasbe ~~ 1**30 Glasbeni intermeazo ~~- 15.40 V r i tmu koračnice — 1 6 <X) Vsak v'm c ,
dan za vas — emo v k ino 17.45
pevko L id i j o Kodrič — Aktualnost i doma i n v
S 18.00 svetu - 13.15 R a d i m a m g l a s
1° 1 q " 1 8 4 5 S knjižnega trga ^ 19.00 Lahko noč, otroc i —
Minute z ansamblom f° r>sa Kovačiča — 20.00 Ve-•"r 2 napovedovalcem B o r u -
^ n e r n g e r j e m - 20.30
22.2© *V n a rad i j ska igra Oddaja za naše izseljen-
so 23-05 S pesmijo i n ple-™ v nov i teden J ugi program
14 05 Z a b a v n a glasba — **• r on 3 ^ ' J ^ n o razvedr i lo er - i^ J a z z na drugem pro-riet 1 ~~ 1 5 3 5 G l a s b c n i v a ' „J e . J ~ ~ 16.40 Sobotn i moza ik 18 4n p N a š Podl is tek -19.00 p p e v k e i z s tud ia 14 -19 Q5 j * * * rninut humor j a — Plesnu C r o t > me lod i jah i n
* n , h r i t m i h — 20.05 Svet
Izdaja in tiska CP »Go fenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te l e loni : redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-soglasna in naročniška s*užba 22-152. — Naročni-n a - letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 5 4 Para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 1 9 % popusta. Neplačanih oglas«* n e objavljamo.
6.00 Dobro ju t r o — 7.30 Z a | kmet i j ske proizvajalce — 8.05 , R a d i j s k a i g ra za otroke — j 8.41 Orkestra lne sk ladbe za m lad ino — 9.05 Srečanje v s tud iu 14 — 10.05 še pom- | ni te tovariši — 10.25 Pesmi borbe i n de la — 10.40 Pet minut za E P — 10.45 Naši poslušalci čestitajo, i n pozdrav l ja jo — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nede l j ska reportaža-— 13.50 Z ansambl i po S loveni j i — 14.30 H u m o r e s k a tega tedna — 14.50 Goda la v r i t m u — 15.05 Nede l jsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Rad i j ska igra — 18.11 Ogrsk i plesi — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedel jo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Litera rn i nok tu rno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program 9.35 Igramo k a r ste i zbra l i
— 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Popevke, k i j i h rad i poslušate — 13.30 Z orfce-s t ron i . i n zborom H b r s t a Jankovskega — 14.00 Jugoslo-vlinskrp^TvTT zabavne glnsbe — 14.35 M inu t e s pop glasbe — 16.35 Popevke s s lovenskih festivalov — 17.00 Ples ob pet ih — 18.00 Z a vsakogar nekaj — 19.00 Naši kra j i i n l judje — 19.15 Rev i j a popevk i n p lesnih melodi j — 20.05 športni dogodk i dneva — 20.15 O d l o m k i iz opere VVcrt-her — 20.50 Večerna nedeljs k a reportaža — 21.00 Iz pol judnega repertoar ja za violončelo — 21.45 Duna jsk i s lavnostni tedni 1970 — 23.10 P ian is ta J o h n Ogdon i n R u dol f B u c h b i n d e r s Schu-mannom — 23.55 Iz slovenske poezije
Interna 469 — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom Fantje treh do l i n — 20.00 Opern i stercofonski koncert — 21.00 Beethovnov g lasbeni izraz v k l a v i r s k i h sonatah — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Za l jubite l je jazza
Drug i p rogram 13.05 S lovenski pevci za
bavne glasbe — 13.30 Po l ure z o rkes t roma — 14.05 Pionir s k i tednik — 15.35 Popevke se vrs t i jo — 16.05 Naš podl istek — 16.20 Minute z orkes t rom K o o k i e F rceman — 16.40 Popevke i na tekočem t r a k u — 18.40 Z jugoslovans k i m i pevc i zabavne glasbe — 19.00 K u l t u r n i moza ik — 19.05 Ponedel jkova panorama zabavne glasbe — 20.05 Glasb a za čembalo i n za k l a v i r — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Odmev i z opern ih odrov — 21.45 Iz repertoar ja komornega zbora R T V L jub l j ana — 22.15 L ju dje i n ideje — 22.55 Iz sodobne glasbe v združenih državah Amer ike — 23.55 Iz s lovenske poezije
13. OKTOBRA
_ 22 25 Večeri p r i s lovensk ih sk ladate l j ih - 2355 Iz slovenske poezije
14. OKTOBRA
8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz g lasbenih šol — 9.40 S lovenski pevci zabavn ih melodi j — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napot-. k i za tuje goste i - 12.10. Maj h n a oddaja za jesenski čas. — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 L a h k a glasba — 13.30 Priporočajo vam 14.10 Melo-: dije za razvedr i lo — 14.35-Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.40 Dve" simfonični s l i k i — 16.00 Propagandni vr t i l jak — 16.40 N a ob i sku v s tud iu 14 — 17.10 Jez ikovn i pogovor i 17.25 Naša glasbena galeri ja — 18.00 Aktua lnos t i d oma in v svetu — 18.15 P r i z o r treh vprašanj iz opere Turandot — 18.40 Naš razgovor —.19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri R T V L jubl j ana — 21.25 L a h k a orkes t ra lna glasba — 22.15 Melodije in r i t m i današnjih dn i — 23.15 S festivalov jazza
12. OKTOBRA
8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 P i san svet prav l j i c i n zgodb — 9.20 Cic ibanov svet — 9.40 Popevke s lovenskih avtorjev — 10.15 P r i vas dom a — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.10 Med baročnimi koncert i — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 MajJoen koncert p iha ln ih orkestrov — 13.30 Priporočajo
. vam — 14.10 Lepe melodi je I — 14.35 Naši poslušalci če
stitajo i n pozdravl jajo — 1540 Po jo slovenski amatersk i zbor i — 16.00 Propagandni v r t i l j ak — 1)6.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v svetu — 18.15 S igna l i — 18.35
8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Venček slovensk ih na rodn ih pesmi — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični' napotk i za tuje goste — 12.10 O d l o m k i iz>* opere Goren jsk i stevček — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Pr i l jubl jene tuje popevke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena t r i buna m l a d i h — 14.30 Deset minut z o rkes t rom Leon Y o u n g — 14.40 M l a d i n s k a oddaja S k i ta ro po svetu — 15.40 M a j h n a rev i ja koncertn ih pevcev — 16.00 Propagandni v r t i l j ak — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Beethovnova de la v i zvedbi domačih umetn ikov — 18.00 Ak tua lnos t i d o m a i n v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba i n čas — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom M a k s a K u m r a — 20.00 Prodajalna melod i j — 20.30 Rad i j ska igra — 21.20 L a h k a glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Sodobna koncertna glasba za k i taro — 23.05 L i t e r a rn i nok turno — 23.15 Popevke i n zabavne melodije iz s tudia radia Zagreb
Drugi program 13.05 Melodi je s pop an
sambl i — 13.30 L a h k a glasba za razvedri lo — 14.05 Rad i j ska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem prog ramu — 16.05 S s lovenskimi
I pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodi je za vsakogar — 18.40 Popevke iz s tudia rad ia Zagreb in Beograd — 19.00 Pet minut humor ja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za l jubitel je in poznavalce — 21.00 V ko rak s časom — 21.45 Z
I jugos lovansk ih festivalov j a/ i za — 22.15 L judje med seboj
Drugi program 13.05 O d popevke do po
pevke — 13.30 Plesni z vok i — 14.05 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 15.35 S slovensk imi pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetne uverture — 16.40 Rezerv i rano za mlade — 18.40 Pojo jugoslovansk i pevci zabavne glasbe — 19.00 O av tomob i l i zmu — 19.10 M l a d i n a sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pes m i — 20.30 N a mednarodn ih križpotjih — 20.40 Večerni concert ino — 20.45 Pevci o d včeraj i n danes — 22.20 Z i v c m i s l i — 22.40 Razgledi p o sodobn i g lasbi — 2355 Iz slovenske poezije
15. OKTOBRA
&.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 Radij-ska šola za višjo stopnjo — 9.35 Rev i ja popevk s s lovensk imi pevci — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Tur i stični napotk i za tuje goste — 12.10 O d l o m k i iz opere Hovanščina — 12.30 K m e t i j sk i nasveti — 12.40 Z orkes t rom in zbo rom Henr v M a n -c in i — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mlad ih grl — 14.30 S t r i om S i l va štingla — 14.45 Mehurčki — 15.40 I. del javnega koncerta zbora Cora l iz Birenos A iresa — 16.00 Propagandni v r t i l j ak — 16.40 Por t re t i skladatel jev zabavne glasbe — 17.10 Opern i koncert — 18.00 Ak tua lnu sti d o m a in v svetu — 18.15 Popevke za vas — 18.45 Naši znanstven ik i pred mikro fo n o m — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 M i n u t e z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer domačih
pesmi i n napevov — 21.00 L i terarni tokov i sedmih s to to tij — 22.15 Iz sodobne bolgarske simfonične -glasbe •«*• 23.00 V gosteh p r i tu j ih r a d i j , sk ih , i postajah — 23.30 / a lahko noč
Drug i p rog ram 13.05 S pevci Majdo S.-.->>
tovo, N i n o m Robičem " i n E l d o V i l e r — 13.30 Po! u: /. orkestr i — 14.05 Popevke z studia 14 — 15.35 P r i l j ub l j en i jugoslovanski pevci — H-.OS Naš podl istek, — 16.20 Z ansamblom The Ventures — 16.40 Sestanek ob juke boxu
— 19.00 M l i n s k i v r t i l j a k — "19.05 Melodi je po pošti. — 20.05 Beethovnov ' g lasbeni raz v k l a v i r sk ih sonatah — 21.05 Naš interv ju — 21.15 Dva dueta iz opere E r o z onega sveta ^*;2f.45 K o m o r n i jazz — 22.15 Mednarodna ' rad i jska univerza — 22.30 Dunajski s lavnostni tedni Ji970 — 23.55 Iz slovenske poezi je
16. O K T O B R A
8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi jugos lovansk ih narodov — 10'15 P r i vas duma — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.10 Igra v i r tuoz Cz i f f ra — 1230 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Od vas: d o vas i z domačimi me lod i j ami '— 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz a lbuma sk ladb za mlad ino — 14.35 Naši pos lušalci čestitajo in pozdravl jajo — 16.00 Propagandn i vr t i l jak — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Človek i n zdravje — 17.20 Koncer t p o željah poslušalcev — 13.00 Aktua lnos t i doma in v svetu — 18.15 Konce r t s lovenske solistične glasbe — 13.50 Ogledalo našega časa — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M inu t e z ansamb lom V i t a l a Ahačiča — 20.00 20 let S lovenskega okteta — 20.30 Top . pops 13 — 21.15 Oddaja o m o r j u i n pomorščakih — 22.15 Besede i n zvok i z logov domačih — 23.15 Jazz p r ed polnočjo
Drugi program 13.05 R a d i j i h poslušate —
13.30 Lepe melodi je — 14.05 Rad i j ska šola za nižjo stopn j o — 15.55 Z jugoslovans k i m i pevci zabavne glasbe — 16.05 V ritmu današnjih dn i — 16.40 Popoldne c b sprej e m n i k i h — 18.40 S pevci —• 19.00 Odmev i z gora — 19.20 Jazz-k lub - - 20.05 R a d i j s k a i g r a _ 20.40 Serenada za p i ha la v B -duru — 21.45 S kon cer tn ih odrov jugos lovanske f i lharmoni je — 23.15 K o m o r n a g lasba F ranc i j a šturma — 23.55 Iz slovenske poezi jo
11. O K T O B R A
9.00 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 9.30 Pet m inu t po domače, 9.35 Kmet i j sk i razgledi ( R T V Ljubl jana) — 10.00 K m e t i j s k a oddaja ( R T V Beograd) — 10.45 Moza ik , 10.50 Otroška mat i neja, 12.05 T V kažipot, 13.30 E k i p n o at letsko prvenstvo Jugoslavi je, 14.25 Nogomet : N i zozemska : Jugos lav i ja , 18.30 Mestece Pevton — nadal jevanka, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1 ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Mejaši — humoristična oddaja ( R T V Zagreb) — 21.40 Goda la v r i t m u (JRT ) — 22.00 športni pregled ( JRT ) — 22.30 Neobvezno ( R T V Beograd) — 23.10 Poročila ( R T V L jubl jana) — Drug i spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
12. O K T O B R A
9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe ( R T V Beograd) - 16.10 Francoščina, 17.15
9.35 T V v šoli ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce, 14.00 E k i p no at letsko prvenstvo ( R T V Beograd) — 17.40 Obzorn ik , 17.45 Moza ik ( R T V L jub l ja na) — 17.50 Narodna glasba ( R T V Zagreb) — 18.20 V senci zvezd, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1 ( R T V L jubl jana ) — 20.30 Opat i ja 70 ( R T V Zagreb) — 22.00 3-2-1, 22.05 Skr i vnos t i mor ja , 22.30 Nepremagl j i v i — serijs k i f i lm , 23.20 Poročila ( R T V Ljubl jana) — 23.30 Opat i j a 70 ( R T V Zagreb) — Drug i spored: 17.25 Poročila, 17.30 j K r o n i k a , 17.50 Narodna glasba ( R T V Beograd) — 18.20 i M l a d i n s k a igra ( R T V Za- | greb) — 19.20 Sprehod skoz i čas ( R T V Beograd) — 20.00 TV dnevnik ( R T V Zagreb) j — 21.00 Spored i ta l i janske j TV !
Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 18.00 Zgodbe o T u k j u j u — madžarski f i lm , 18.15 Obzorn ik , 18.30 Po sledeh napredka , 19.00 Moza ik ( R T V L jubl jana) — 19.05 Diapazon ( R T V Beograd) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik , 20.30 3-2-1, 20.35 Rosen-berga ne smeta umre t i — T V drama . . Znan i obraz i . . . Poročila ( R T V L jub l jana ) — Drug i spored: 17.30 Večerni zaslon ( R T V Sarajevo) — 17.50 Lu tke ( R T V Skopje ) — 18.15 T V vrtec ( R T V Zagreb) — 18.30 Znanost ( R T V Beograd) — 19.05 Diapazon ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i tal i janske T V
0 13. O K T O B R A
9.35 T V v šoli, 10.40 Ruščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe ( R T V Beograd) — 14.55 T V vrtec, 16.10 Angleščina ( R T V Beograd) — 17.50 Prav l j i ca , 18.05 R i sanka , 18.20 Obzorn ik , 18.35 Torkov večer z Jožetom K a m -pičem, 19.05 Moza ik , 19.10 O našem govorjenju, 19.30 Spol ne bolezni niso zatrte, 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Avantura — i ta l i jansk i f i lm , 22.50 Poročila ( R T V L jubl jana) — Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 R i s a n k a ( R T V Beograd) — 18.05 M a l i svet, 18.30 Oddaja o prometu, 19.05 Narodna glasba ( R T V Skopje ) — 19.20 T V pošta, 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
14. O K T O B R A
9.35 T V v šoli ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.50 Zak l ad kap i tana Pa-rangala, 18.30 Obzorn ik , 18.35 Obrežje, 19.00 Moza ik ( R T V Ljubl jana) — 19.05 T V var i -ete ( R T V Zagreb) — 19.20 Prazn ik na vasi , 19.40 Po domače s Henčkovim ansamb lom, 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.25 Teh naših petdeset let, 22.10 Nogomet L u x e m b u r g : Jugoslav i ja , 23.40 Poročila ( R T V L jubl jana ) - - D r u g i spored : 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 Otroški spored, 18.30 Reportaža ( R T V Beograd) — 19.05 Popularna glasba, 19.20 Športni prenos 21.15 Spored i tal i janske T V
13 15. O K T O B R A
9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina. 10.45 Angleščina ( R T V
Zagreb) — 11.00 Francoščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.45 T ik tak, 18. T V studio vrtec, 18.15 Obzorn ik , 18.30 Izbra l i smo v K r a n j u , 19.00 Moza ik , 19.05 E n k r a t v tednu ( R T V Ljubl jana) 19.20 Dok to r v hiši ( R T V Beograd) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 P r i m e r i dr . F in laya , 21.25 K u l t u r n e diagonale, 22.00 V e l i k i orkes t r i . . . Poročila ( R T V L jubl jana) — Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 Dal jnogled ( R T V Beograd) — 18.30 Na rodna glasba ( R T V Skopje ) — 19.05 Tehnični nasveti ( R T V Zagreb) — 19.20 Dok to r v hiši ( R T V Beograd) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
16. O K T O B R A
9.35 T V v šoli ( R T V Zagreb) — 11.00 Angleščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.25 M C Pbeetersovo popotovanje — f i lm , 18.15 Obzorn ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Jazz portret ( R T V Beograd) — 19.00 Moza ik , 19.05 V središču pozornost i , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Največja predstava na svetu — ameriški f i lm , 23.00 3-2-1, 23.05 Poročila ( R T V L jubl jana) —- Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 Trapo l lo H H 33 ( R T V Zagreb) — 18.30 Jazz portret , 19.05 Znanost ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
poročili so se K R A N J
Bab i c M i l a n in česen M i -helca, V i l f an Ivan in Golež Frančiška, Glavač L u d v i k i n K a l a n Veron ika .
ŠKOFJA L O K A
Benedik F ranc i n Mas te r l S i l va , Čadež Janez i n Sleme Frančiška, Grohar Peter in Go l ja Jožefa, Ha fner V incenc i n P o k o m Angela, Onu f r i j a A leksander in Tro ja r Ana , To lar Jože in Klarič Nada .
umrli so K R A N J
Nas t ran Ivana, r o j . 1896; Gruškovnjak Drago, ro j . 1900; Beton Janez, r o j . 1901; Leo-nescu M a r i j a , ro j . 1891; K u -mer Frančiška, ro j . 1902; Re-mic Helena, ro j . 1906; Mezeg Leopo ld , ro j . 1910.
TRŽIČ
Primožič Ivan, r o j . 1945.
K r a n j C E N T E R
10. ok tobra amer. barv . f i lm V DEŽELI PALČKOV ob 10. u r i , zah. nemški barv. C S f i l m W I N E T O U V D O L I N I S M R T I ob 16. i n 18. u r i , nagrajeni alpinistični f i l m i iz Trenta S P U S T , N A S L E D N J I , P L E Z A L C I , E I G E R 69 in K O -Z O R O G O V A S M R T , p remie ra franc. barv. CS f i lma T E T O V I R A N ob 22. u r i
11. ok tob ra amer. barv. f i lm O U I L I V E R J E V O POTOVAN J E ob 10. u r i , franc. barv. C S f i lm T E T O V I R A N ob 13. u r i , zah. nemški barv. C S f i lm VV INETOU V D O L I N I S M R T I ob 15., 17. in 19. u r i , premiera amer. barv. C S f i l ma HUDIČEVA B R I G A D A ob 21. u r i
12. ok tobra franc. barv. C S f i lm T E T O V I R A N ob 16., 18. in 20. u r i
13. ok tob ra franc. barv. C S f i lm T E T O V I R A N ob 16. i n 18. u r i , premiera amer. barv. V V f i lma S R C E J E S A M O T E N L O V E C ob 20. u r i
K r a n j STORŽIČ
10. ok tobra amer. barv. f i lm P I S A N S P O R E D II ob 16. u r i , amer. barv. f i lm P E S E M ZLAT E G A Z A H O D A ob 18. u r i , angl . barv. f i lm ŠTIRJE K O M A N D O S I ZA NORVEŠKO ob 20. u r i
11. ok tob ra nagrajeni a lp i nistični f i lm i iz Trenta : S P U S T , N A S L E D N J I , P L E Z A L C I , E I G E R 69 in K O Z O -R O G O V A S M R T ob 10. u r i , amer. barv. f i lm P I S A N SPOR E D II ob 14. u r i , angl . barv. f i lm ŠTIRJE K O M A N D O S I ZA NORVEŠKO ob 16. in 20. u r i , amer. barv. C S f i lm POS T A J A KOMANČEV ob 18. u r i
12. ok tobra amer. barv. f i lm V DEŽELI PALČKOV ob 16. u r i , nagrajeni alpinistični f i l m i iz Trenta : S P U S T , NAS L E D N J I , P L E Z A L C I , E I G E R 69 in K O Z O R O G O V A S M R T ob 18. u r i
13. ok tobra amer. f i lm TARZ A N V N E W Y O R K U ob 16., 18. in 20. u r i
Cerk l j e K R V A V E C
11. ok tob ra amer. barv. C S f i lm ZA D O L A R VEČ ob 17. in 19. u r i
Tržič
10. ok tobra amer. barv. f i lm P I S A N S P O R E D II ob 10. u r i , amer. barv. V V f i lm U G A N I , K D O P R I D E N A VEČERJO ob 18. in 20. u r i
11. ok tobra amer. barv. V V f i l m U G A N I , K D O P R I D E N A VEČERJO ob 15., 17. in 19. u r i
12. ok tobra amer. barv. f i lm P E S E M Z L A T E G A Z A H O D A ob 18. i n 20. u r i
13. ok tobra i ta l i j . barv . C S f i lm S E D E M Z L A T I H MOŽ ob 18. in 20. u r i
K a m n i k D O M 10. ok tobra amer. barv. fi lm
O U I L I V E R J E V O POTOVAN J E ob 16. u r i , amer. barv. C S f i lm K N E Z B O J E V N I K ob 18. i n 20. u r i
11. ok tobra amer. barv. fi lm P I S A N I S P O R E D II ob 10. u r i , amer. f i lm T A R Z A N V N E W Y O R K U ob 15. in \9. u r i , amer. barv. C S film K N E Z B O J E V N I K ob 17. uri
12. ok tobra amer. film T A R Z A N V N E W Y O R K U ob 18. in 20. u r i
Dovje-Moj strana 10. ok tobra amer. barv. film
C H A B A S K O 11. ok tobra i ta l i j . barv. film
D E K L E S PIŠTOLO
K r a n j s k a gora 10. ok tobra franc. barv. CS
f i lm A R I Z O N A C O L T — MAŠČEVALEC
Javorn ik D E L A V S K I D O M 10. oktobra i ta l i j . barv. f i lm
D E K L E S PIŠTOLO ob 19-u r i
11. ok tobra franc. barv. CS f i lm A R I Z O N A C O L T — MAŠČEVALEC ob 17. u r i , meh-i ta l i j . barv. C S f i lm OBRAČUN P E C O S A ob 19. u r i
Radov l j i ca 10. ok tobra amer. barv. f i lm
NEVARNEJŠI OD MOŠKIH ob 18. u r i , franc. barv. film U M O R V B A Z E N U ob 20. ur l
11. ok tobra amer. barv. f i lm
NEVARNEJŠI O D MOŠKIH ob 14. u r i , franc. barv . film U M O R V B A Z E N U ob 16. uri , amer. barv. f i lm I ZKRCAVA-N J E V A N C I J U ob 18. uri, i ta l i jan. barv. f i lm P O T SLAV E ob 20. u r i
12. ok tobra amer. barv. film P O L J U B I M E , NORČEK ob 20. u r i
13. ok tobra i ta l i j . barv. film G I B L J I V A TARČA ob 20. urJ
B l e d 10. ok tob ra amer. barv. film
B I T K A ZA S A N S E B A S T I A N ob 17. i n 20. u r i
11. ok tobra amer. barv. fH 0] B I T K A ZA S A N S E B A S T I A N ob 15., 18. in 20. u r i
12. ok tobra zah. nemški barv. f i lm N A V I H A N C I g P R V E K L O P I ob 17. in 20 u r i
13. ok tobra zah. nemŠk' barv. f i lm N A V I H A N C I ^ L
P R V E K L O P I ob 17. i n 20. u r i
škofja L o k a S O R A 10. ok tobra amer. barv. CS
f i lm PO S L E D E H V E L I K E K A R A V A N E ob 17.30 in 20. u r i a
11. ok tobra amer. barv. CS f i lm P O S L E D E H V E L I K & K A R A V A N E ob 15., 17.30 m 20. u r i
12. ok tob ra franc. f i lm STA R E C I N DEČEK ob 19. uri
13. ok tobra amer. barv. CS f i lm D I P L O M I R A N E C ob 2&
Predlog statuta skupnosti zdravstve nega zavarovanja delavcev Kranj
Splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih ob l i kah zdravstvenega varstva iz decembra 1969 je rea l i z i ra l ustavno določbo 38. člena ustave S F R J , da službo socialnega zavarovanja upravl ja jo zavarovanci neposredno in po organih, k i j i h sami vol i jo i n odpokličejo. Tako je uveden nov sistem zdravstvenega zavarovanja , v katerem zavarovanci samostojno in samoupravno urejajo medsebojna razmerja v f o rma lnem in mater ia lnem pogledu. Vseb ino in okv i re tej samouprav i je natančneje določil Zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obvezn i h ob l i kah zdravstvenega varstva, k i ga je spreje la skupščina S R S na seji dne 14. jul i ja 1970. Skupnos t i zdravstvenega zavarovanja so po tem zakonu t is ta organizac i jska ob l ika , v ka te r i s i zavarovanci po načelih vzajemnosti in sol idarnos t i zagotavljajo zdravstveno zavarovanje. Glede na s istem samouprave v zdravstvenem zavarovan ju skupnost i kot pravne osebe s statut i kot teme l jn imi akt i določijo k rog zavarovanih oseb, obseg prav ic in obveznosti zavarovanih oseb, način uvel javl janja pravic , notranjo organizacijo , zadeve o kater ih odločajo zavarovanci na re ferendumu, medsebojna razmerja med zavarovanci in skupnost jo in vprašanja, k i j i h skupnost ureja s splošnimi ak t i .
Skupnos t zdravstvenega zavarovanja delavcev K r a n j (v nadal jnjem besedi lu: skupnost ) , ustanovl jena s sk l epom Skupščine Komuna lne skupnost i zdravstvenega zavarovanja delavcev K r a n j združuje delavce z območja občin Jesenice, K r a n j , Radov l j i ca , Škofja L o k a in Tržič. Statut oz i roma predlog statuta ( k i ga daje skupnost v izjavo zavarovancem), omogoča vključitev v to skupnost tud i osebam, k i opravl ja jo samostojno pok l i cno dejavnost i r so na tej podlagi obvezno zdravstveno zavarovane. Statut zagotavlja zdravstveno varstvo v obsegu, določenem z zakonom i n tem statutom t i s t im kategor i jam, k i so zavarovanc i v smis lu tega statuta. Zavarovanci - člani te skupnost i imajo enake pravice i n obveznost i ; zaradi zagotovitve neposredne udeležbe p r i zagotav l jan ju in izvajanju zdravstvenega zavarovanja pa ima vsak zavarovanec pravico vo l i t i in b i t i vo l jen v organe skupnost i , iz jav i t i se na referen d u m u al i predlagat i ga, sodelovati v svetih zavarovancev in postavl jat i vprašanja i n predloge organom skupnost i .
Zakon je ob izrecni določbi, da skupnost uprav l ja jo zavarovanci neposredno in po skupščini, prepust i l celotno ureditev notranje organizaci je skupnost i . Predlog statuta določa naslednje organe skupnost i : skupščino, izvršilni odbor , komis i j o za reševanje pritožb in svete zavarovancev. G lavn i nosilec nalog v zvezi z izvajan jem zdravstvenega zavarovanja je skupščina, k i ima široke pr is to jnost i . Najvažnejše med n j i m i so sprejemanje statuta in drug ih splošnih aktov, določanje programa dejavnosti zdravstvenega zavarovanja in po l i t ike uporabe skladov, določanje višine oz i roma stopnje pr ispevkov, odločanje o pogodbah z družbeno političnimi skupnos tm i , zdravstvenimi zavodi i n n j ihov imi združenji Skupščina dela po svojem pos lovn iku . Sestavl ja jo 60 članov, k i j i h izvol i jo zavarovanc i po pos topku določenem s p rav i l n i kom o vo l i t vah članov skupščine. Manda tna doba članov skupščine traja 4 leta, izvol jeni pa so lahko ponovno še enkrat. Skupščina izvo l i izmed svoj i h članov izvršilni odbor kot izvršilni organ skupščine. Ta predvsem pr ip rav l j a predloge splošnih in drug ih aktov, k i j i h sprejema skupščina, sk rb i za prav i lno uvel javl janje prav ic zavarovanih oseb, za izvrševanje finančnega načrta, imenuje zdravniško in komis i jo zdravniških izvedencev, zahteva s t rokovn i nadzor nad de lom zdravstvenih zavodov po določbah zakona o zdravstvu.
Glede na to, da skupnost zagotavlja zavarovancem varstvo n j ihov ih prav ic po dvostopenjskem pos tonku v o k v i r u same skupnost i , določa statut kot poseben organ komis i j o za reševanje pritožb. K o m i s i j a rešuje vse pritožbe zavarovan i h oseb zoper odločbe, k i j i h o prav icah iz zdravstvenega zavarovanja izdaja zavod na L s topnj i , obravnava pa tud i splošne pritožbe in p r ipombe zavarovanih oseb. Sestavl jena je iz t reh članov, 3 namestnikov i n dela zmeraj v
senatu 3 članov. Člani so imenovani i zmed zavarovancev skupnost i .
Da bi b i lo zagotovljeno čim neposrednejše sodelovanje zavarovancev p r i samouprav i na področju zdravstvenega zavarovanja, se ustanovijo sveti zavarovancev, k i j i h sestavljajo člani vsakokratnega vol i lnega telesa. To zagotavlja tud i povezanost skupščine s samimi zavarovanci , saj morajo na sejah svetov obvezno sodelovati člani skupščine z območja sveta zavarovancev. Sveti zavarovancev se morajo zmeraj iz javit i o predlogu statuta, prav i ln ikov , p rogramu dejavnost i in sk lep ih o določitvi pr ispevka, razpravljajo in obravnavajo pa lahko o posameznih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja in s tem v zvezi dajejo pr ipombe in predloge. Referend u m , kot ena izmed ob l ik neposrednega sodelovanja zavarovancev p r i samouprav i na področju zdravst. zavarovanja se mora obvezno razpisat i , kadar se odloča o združitvi ah razdružitvi skupnost i , a l i kadar to zahteva določeno število članov skupščine Skupščina lahko razpiše referendum tud i za posamezna vprašanja iz svoje pr is to jnost i . Odločitev sprejeta z re ferendumom je obvezna in velja najmanj leto dn i .
Predlog statuta ureja v posebnem poglavju sodelovanje skupnost i z družbeno političnimi skupnos tmi , z d rug im i skupnos tmi zdravstvenega zavarovanja, zdravstvenimi zavodi in drug imi organizac i jami p r i p rogramiran ju in pospeševan ju zdravstvenega varstva in njegove mater ia lne osnove, i n p r i izvajanju prevent ivnih ukrepov in akc i j , kadar so izvajalci le teh te organizacije. Za to sodelovanje se sklene poseben samoupravni dogovor. P r i izvajanju zdravstvenega varstva sodeluje skupnost z zdravstvenimi zavodi i n n j ihov imi združenji, s ka te r im i sklepa pogodbe glede na dogovorjene programe o uresničevanju zdravstvenega varstva oseb. ter razpoložljiva sredstva skupnost i
O B V E Z N O S T Z A V A R O V A N J A
Zdravstveno zavarovanje bo tud i v bodoče obvezno in v tem oz i ru torej ne bo bistvenih sprememb. Zdravstveno zavarovane bodo naslednje osebe z območja gorenjske skupnost i : — v delovnem razmer ju ; — člani predstavniških teles in n j ihov ih orga
nov, če za svoje delo prejemajo povračilo; — člani ob r tn ih zadrug; — začasno nezaposlene osebe; — starostni in inva l idsk i upokojenc i ; — volonter j i na prostovo l jn i p raks i , k i ne dobi
vajo osebnega dohodka ; — učenci v gospodarstvu in učenci pok l i cn ih šol
s praktičnim poukom. Vse navedene osebe (izvzemši nezaposlene in
upokojence ) se štejejo za zavarovance, če delajo najmanj polovico rednega delovnega časa.
V skupnost i zdravstvenega zavarovanja delavcev bodo z enak imi pogoji in prav icami zavarovane še naslednje osebe, k i se ukvar ja jo s samostojno dejavnostjo; — o b r t n i k i in gost inci ; — odvetn ik i , duhovn ik i , ume tn ik i in ko lpor ter j i .
Osebe samosto jn ih pokl icev imajo sicer možnost ustanovi t i samostojno skupnost zdravstvenega zavarovanja v o k v i r u S R S , če se bo večina n j ih za tako samostojno skupnost i z rek la .
Zdravstveno varstvo enakega obsega bodo uživali tud i družinski člani (zakonec, o t roc i , starši) navedenih zavarovancev, v k o l i k o r bodo izpolnjeval i določene pogoje, n . p r . otroc i od 15 do 26. leta, če se šolajo, starši če so nesposobni za pr idob i tno delo, a l i če so star i nad 55 let (mati ) oz 65 let (oče) . Pogoj i za uživanje pravic družinskih članov iz zdravstvenega zavarovanja so določeni v predlogu statuta.
Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju je k rog zavarovancev delno razširil in sicer tako, da so v bodoče po lno zdravstveno zavarovani tud i družinski člani vajencev in volonterjev, ka r po sedanjem zakonu niso.
Novost v predlogu statuta je tud i določba, da naj bodo zdravstveno zavarovani tud i nezaposleni o t roc i , s tar i od 15 do 18 let, k i se ne šolajo. Pogoj pa je, da ne odk lon i jo zaposlitve i n , da se r^dno prtj vljftto Zavodu za zaposlovanje. Predlog statuta določa, da naj bodo t i
otroc i zavarovani samo za dodatne obl ike zdravstvenega varstva, določene v statutu, ne pa tud i za obvezne obl ike, k i naj tud i v bodoče gredo v breme občinskih skupščin
Z republiškim zakonom je zagotovljeno zdravstveno varstvo še nada l jn im 18 kategori jam oseb, k i se sicer ne smatrajo za redne zavarovance (študenti, uživalci preživnin, vzdrževani tu j i o troc i , štipendisti, udeleženci m lad insk ih delovn ih br igad itd.). Te osebe bodo sicer uvel javl jale pravice iz zdravstvenega varstva v okv i ru skupnost i delavskega zdravstvenega zavarovanja, vendar so za plačevanje pr ispevkov za nj ihovo zdravstveno varstvo določeni drug i plačniki.
O B L I K E I N O B S E G Z D R A V S T V E N E G A V A R S T V A
Značilnost sedanje zakonodaje zdravstvenega zavarovanja je, da skoraj do potankost i določa pravice, do kater ih so zavarovane osebe uprav i čene. Nova zakona o zdravstvenem zavarovanju, tako zvezni kakor republiški, pa določata le najnujnejši okv i rn i obseg teh prav ic . Skupnos t im zdravstvenega zavarovanja pa je prepuščeno, da s svo j imi s tatut i , upoštevajoč mnenje i n potrebe zavarovancev ter razpoložljiva sredstva določijo obseg pravic.
Republiški zakon o zdravstvenem zavarovan ju določa naslednje obl ike zdravstvenega varstva, katere morajo skupnost i zagotovit i s vo j im zavarovanim osebam: — odkr ivanje , preprečevanje, zatiranje in zdrav
ljenje tuberkuloze, veneričnih in drug ih nalez l j iv ih bolezni ;
— nego in zdravljenje t is t ih duševnih bo ln ikov , k i utegnejo sprav i t i v nevarnost svoje življenje a l i življenje drug ih l jud i ;
— zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, mater instvom in kont ra cepcijo;
— popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov predšolskih in šolskih otrok, do dopolnjenega 15 leta starost i ;
— zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 18. leta starost i i n redn ih študentov do 26. 'eta starost i ;
— zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18 leta starost i , k i je pr i jav l jena p r i Zavodu za zaposlovanje, pa j i k l jub zmožnosti za delo začasno n i mogoče zagotovit i zaposlitve;
— akt ivnost za zgodnje odkr ivan je ma l i gn ih obolenj , s ladkorne bolezni , mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter nj ihovo zdravl jenje;
— akt ivnost za organiz i rano zdravstveno vzgojo zavarovanih oseb. Dodatno k navedenim obveznim o b l i k a m
zdravstvenega varstva, pa vsebuje predlog statuta, katerega daje skupščina skupnost i v razpravo še naslednje ob l ike varstva: — splošne i n specialistične zdravniške preglede,
med ic insko rehabi l i tac i jo in druge vrste medic inske pomoči v zavodih ambulantnega t ipa ;
— zdravl jenje v bolnišnicah in na bo ln ikovem domu;
— strokovne medic inske ukrepe za zboljšanje zdravja, oz. za preprečevanje obolenj (cepljenja , saniranje bacilonoscev) i n drug i varstveni uk r ep i na domu;
— zdravniško in drugo strokovno nego porodn i cam, pred porodom, v času poroda in po porodu;
— zdrav i la in sanitetni mater ia l ; — zobozdravstveno pomoč in zobna proterična
sredstva; — proteze, ortopedske pripomočke ter pomožne
i n sanitarne pr iprave ; — zdravl jenje v zdraviliščih, k i uporabl ja jo
naravne zdravi lne faktorje. Vse te navedene dodatne ob l ike zdravstvene
ga varstva naj po predlogu skupščine skupnos t i zagotovi torej statut.
Razuml j i vo je, da statut ne bo določil podrobnega obsega zdravstvenih storitev različnih dejavnost i (število pregledov, storitev v laborator i j u , R T G , E K G , število o sk rbn ih dn i v stacionarn ih zavodih, število receptov, zobozdravstven i h storitev itd.) , ker je to stvar vsakoletnega programa zdravstvenega varstva i n pogodb, katere sklepa skupnost z zdravstvenimi zavodi .
Prav tako je tud i razuml j ivo , da bo vsako le tn i program zdravstvenega varstva odvisen od zmogl j i vost i zdravstvenih organizaci j , o d sredstev s
kater imi bo skupnost razpolagala in končno od rezultatov družbenega dogovora med zainteresir an im i udeleženci.
Predvsem pa je važno, da zavarovanci v j avn i razprav i in na zbor ih izrazi jo svoje mnenje glede obsega posamezn h ob l ik zdravstvenega varstva. P r i tem pa morajo kot odgovorni samoupravl j a v a prav tako poleg želja in potreb upoštevati dejstvo, da bodo prevel ike zahteve imele za posledico zviševanje stopenj pr ispevkov za zdravstveno zavarovanje, k i j i h plačujejo zavarovanci v breme osebnih dohodkov. Da bra lc i tega sestavka dobe vsaj bežen vpogled v gibanje izdatkov za zdravstveno varstvo, navajamo nekaj štev i lk .
I zda tk i za zdravstveno varstvo:
splošno i n spec.
zdravl jenje bolnišnice zdravilišča zdrav i l a zobna nega zobna pro te t ika proteze, or top prevozi drug i prevozi prevent iva zdrav .center specia l izant i stažisti Skupa j z d r a " varstvo
Porast i zdatkov za zdravstveno varstvo v p r i mer ja lnem obdob ju 1-8/1970 do 1-8 1969 znaša torej 26,4 %. Največji dv ig i zdatkov pa je v splošnem ambulan tnem in specialističnem zdravl jenju, bolnišničnem zdrav l jenju zdrav i l ih , ortopedsk ih pripomočkih i n prevoz ih z reševalnimi av tomob i l i .
Za rad i pr imer jave potrošnje zdravstvenega varstva navajamo še, da so znašali poprečni izda tk i zdravstvenega varstva na eno zavarovano osebo za leto 1969 464,76 d in na območju gorenjske skupnos t i zdravstvenega zavarovanja, oz. 458,36 d in v poprečju za območje S R S .
Zarad i določenih sprememb v zakonu o zdravstvu, k i s topi v vel javo s 1. I. 1971 bodo razuml j i vo tud i posledice v f inanc i ran ju oz. v i zdatk ih sk lada zdravstvenega zavarovanja. Predvidene raz l ike bodo naslednje:
I z d a t k i zdrav. var. indeks skupaj
1969 64,111.591 100 1970 (ocena) 74,100.000 115,5 1971 (ocena) 104,371.000 140,8
I. 6
9 o ON O r-w M ! - ! I - !
o I. 6
9
t—1
ON O r-w M ! - ! I - ! ju ^
Inde
I-V
I1
IVI!
N «—c > > Inde
I-V
I1
IVI!
14,884.507 9,338.459 12,251.820 131 % 31,196.442 18.184.917 23,309.624 128 %
558 956 365.289 256.914 7 0 % 10,151.680 6,172.280 7,202.750 116 % 2,791.920 1,800.917 2,181.880 121 %
2,290.106 1,473.804 1,617.878 110% i . 560.253 330.285 423.900 128 %
956.914 565.979 927.334 163 % 312.767 216.883 186.700 86 % 720.809 534.433 654.777 122 % 105.529 75.312 83.572 112%
— — 131.577 100 % — — 194.656 100 %
64,529.887 39,058.562 49.403.387 126,4%
indeks 88,644.311 100
102,328.000 115,4 132,400.000 130
P r i ugotav l janju i zdatkov za leto 1971 je predviden dv ig osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev na višino 115 % postavk v kata logu delavcev družbenih služb iz leta 1969, ka r pomeni zvišanje teh sredstev za cca 30 % glede na leto 1970. Amor t i zac i j a v zdravstvu naj bo po določbah zakona funkc iona lna , ka r zopet pomeni za leto 1971 zvišanje za cca 33 %. Precejšnjo neznanko predstavl ja tudi predv iden (po zakonu) način plačevanja zdravstvenih storitev. Dočim vel ja v le tu 1970 ( in preje) načelo odkupa programa zdravstvenega varstva t. j . pavšalni odkup , pa je v bodoče predvideno plačevanje po stor i tvah oz. po načelu dohodka . Znano pa je, da so v le tn i izvršitvi zdravstvenih stor i tev nekatere postavke delovnega načrta presežene tud i za 30 % i n več odstotkov . Vse to pa bo imelo za posledico, da bo za leto 1971 mora la b i t i določena stopnja za zdravstveno zavarovanje predv idoma v višini cca 8 % od kosmat ih osebnih dohodkov, dočim znaša v le tu 1970 skupaj 6,50 % (osnovna 5,20, dodatna v poprečju 1,30%).
Pred log statuta predvideva tud i pr ispevek zavarovanih oseb (part ic ipaci ja ) k stroškom za nekatere ob l ike zdravstvene pomoči i n sicer: — za zdrav i la , pomožni in sanitetni mater ia l ; — za obisk zdravn ika na domu bo ln ika , k i je
oprav l jen na zahtevo; — za intervenci jo ob prek in i t v i nosečnosti; — za prevoz z reševalnim av tomob i l om;
— za proteze, ortopedske pripomočke, pomožne in sanitarne naprave;
— za zobozdravstveno nego, zobotehnično pomoč, zobno protetična sredstva;
— za intervenci jo i n zdravl jenje zarad i zastrupitve z a lkoho lom;
— za obvezna i n neobvezna cel jenja (izvzemši za obvezne ob l ike ) ;
— za prve specialistične preglede (izvzemši preglede v d ispanzer j ih ) ;
— za zdravl jenje v zdraviliščih; — za pomoč gorske reševalne službe.
G l a vn i namen pr i spevka k stroškom zdravljenja ni v p r idob i van ju dodatn ih sredstev oz. razbremenjevanju sk lada zdravstvenega zavarovanja, pač pa le usmerjanje k rac iona ln i uporab i prav ic . Republiški zakon o zdravstvenem zavarovan ju določa, da skupnost lahko predpiše neposreden prispevek zavarovanih oseb k stroškom zdravl jenja, vendar mora b i t i predpis s t rokovno opravičljiv, družbeno utemel jen in tak, da ne odvrača zavarovanih oseb od uporabe zdravstvenega varstva.
Da samoprispevek zavarovanih oseb ne pomeni posebno vel ike postavke v i zda tk ih zdravstvenega varstva, navajamo podatke o znesk ih part ic ipac i je za leto 1969:
— za spec. preglede 102.240 d in — za hišne obiske 79.880 d in — za zobno nego 179.403 d in — za zobno prote t iko 559.228 d in — za zdrav i la 1,700.997 d in — za reševalne prevoze 80.180 d in — za pomoč p r i dovol jenih sp lav ih 53.040 d in
Skupa j d in 2,754.968 d in
Glede na skupne izdatke za zdravstveno varstvo v letu 1969 so zavarovane osebe z neposredn i m samopr ispevkom plačale 4,2 %, v pr imer jav i s s k u p n i m i i zdatk i za zdravstveno zavarovanje (88,644.311 din) pa 3,1 %.
P r i odmer i višine part ic ipac i je se v b is tvu odloča o tem, če naj na račun znižanja a l i odprave samopr ispevka vs i zavarovanci so l idarno plačujejo neko l iko zvišano stopnjo pr i spevka oz i roma, če naj del bremena nosi jo neposredno uporabn ik i zdravstvenih us lug.
Nava jamo postavke samopr ispevka za 1. 1970:
—- za special ist, preglede 10 d in — za hišne obiske 10 d i n — za prevoze z reševal, avtom. 15 d in — za vsako zdrav i lo 4 d in — za pomoč p r i dovol jenem splavu 100 d in — za zobozdravstvo i n zobno pro te t iko
(od vrednosti ) 25 %
Skupščina skupnost i za pr ihodnje leto n ima namena sprejeti nek ih večjih sprememb, izvzemši morda v zobozdravstvu, kjer naj b i po mnen ju nekater ih znašala 50 % vrednost i oprav-Ijenih storitev. P r i odločanju o stopnjah par t i c i pacije za leto 1971 bo skupščini mnenje zavarovancev nedvomno v ve l iko pomoč. Upoštevati ie treba tud i dejstvo, da v le tu 1971 ne bo več možno odmer ja t i i n pob i ra t i part ic ipac i je v vseh p r ime r ih , ko gre za obvezne ob l ike zdravstvenega varstva.
Istočasno s s tatutom, bo skupščina skupnos t i mora l a sj irejeti t ud i p rav i ln ike o o r topedsk ih pripomočkih, o pripomočkih za ojačanje s luha i n v ida , o zobozdravstvenih s tor i tvah, o predpisovanju zdrav i l i t d . V s i navedeni p r a v i l n i k i so ime l i do sedaj značaj zveznih predpisov. Tako je np r . b i l o z zveznim p r a v i l n i k o m tud i določeno, katera zdrav i l a se smejo predpisovat i zavarovan im osebam (poz i t ivna in negativna l ista) in ka tera se ne smejo.
Družinskim članom zavarovancev je zagotovljeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu kak o r zavarovancem. Glede širših družinskih članov pa predlog statuta določa, da lahko uveljavi jo prav ico do zobozdravstvene pomoči, ortopedsk ih i n drug ih pripomočkov, ter zdrav l jenja v na ravn ih zdraviliščih le v p r i m e r u , če i m a nj ihov nosilec zavarovanja predhodno 24 mesecev neprekinjene zaposl i tve o z i roma 36 mesecev s p rek in i t vami v zadn j ih štirih le t ih .
DENARNA NADOMESTILA
Tako zvezni i n republiški zakon , k a k o r predlog statuta ne predvidevajo znatnejših raz l ik pri izplačevanju nadomest i la osebnega dohodka v p r imer j av i na sedaj veljavne predpise.
Predlog statuta predvideva izplačevanje nadomest i l v p r i m e r u delanezmožnosti zaradi bo lezni v sledečih p r i m e r i h : — med začasno zadržanostjo od dela v zvezi z
uživanjem zdravstvenega varstva; — med zadržanostjo od dela zarad i nege obole
lega o t roka , starega do 3 let; — ko zarad i določenega zdravl jenja a l i medic in
s k i h preiskav, k i j i h n i mogoče oprav i t i izven zavarovančevega delovnega časa, ne more jo de lat i ;
— za čas nujnega zdrav l jenja po predp is ih o vojaških vo jn ih inva l id ih ;
— ko je zavarovanec kot baci lonosec a l i zarad i nalezl j ive bolezni i zo l i ran;
— v določenih i z rednih p r i m e r i h tud i za rad i nege ožjega družinskega člana po 31. dnevu bolezni . P rav i ca do nadomest i la zaradi nege ožjega
družinskega člana (prav i loma do 30 dni ) je izpad la iz zakona. Skupnost pa je v statutu ne predlaga, ker gredo izplačila nadomest i l zarad i nege sedaj v breme de lovnih organizaci j i n zasebnih delodajalcev. Po mnen ju skupščine naj torej sedanji plačniki tudi še v bodoče izplačujejo to nadomest i lo v svoje breme. Men imo , da bi tako stališče mora l i podpre t i tud i s ind ika t i .
Nov i republiški zakon določa, da je pogoj za pr idobitev pravice do nadomest i la zaradi bolezni predhodna t r i mesečna neprekinjena zaposl itev, o z i roma šest mesečna zaposl itev v zadn j ih 12 mesecih pred nastopom pr imera . Zakon pa dopušča skupnos t im zdravstvenega zavarovanja, da določijo pr imere, ko se doba predhodnega zavarovanja ne zahteva, a l i pa, da se predhodna zavarovalna doba skrajša.
Skupščina skupnost i je, upoštevajoč zakonske možnosti v predlogu statuta, določila glede izpla čevanja nadomest i l naslednje odstotke: 1. če zavarovanec izpolnjuje zahtevano delovno
dobo: — 80 % od osnove od prvega do šestdesetega
dne delanezmožnosti; — 90 % od osnove od enainšestdesetega dne
delanezmožnosti dalje. 2. če zavarovanec ne izpolnjuje pogoja delovni
dobe: — 70 % od prvega do šestdesetega dne; — 8 0 % od enainšestdesetega dne dalje. Sedaj velja, da je zavarovanec za p rv ih seden
dn i upravičen le do 70 % nadomest i la . Za p r v ih trideset dni delanezmožnosti bock
delovne organizaci je samostojno določile odstot ke nadomest i la . Za zasebne delodajalce pa velja jo ods to tk i , kakor j ih sprejme skupščina skup nost i .
Sedanj i zakon tudi določa, da se v p r imeru ko je zavarovanec v staležu delanezmožnih, več k a k o r leto dn i , nadomest i lo zviša za to l iko odstotkov, ko l i ko r so se v organizac i j i , k jer je zadevni zavarovanec zaposlen v tekočem letu zvišali v poprečku osebni dohodk i vseh delavcev v pr imer jav i na preteklo Jelo. Zarad i hitrega naraščanja osebnih dohodkov je skupščina v predlogu statuta osvo j i la stališče, da se po enak e m načelu in mer i l u zviša nadomest i lo žc po šestih mesecih delanezmožnosti.
V predlogu statuta je tud i omi l j ena sedanja zakonska določba glede otegljajev nadomest i la osebnega dohodka za čas, ko je zavarovanec na zdrav l jen ju v hosp i ta lnem zavodu. Po sedanj ih predpis ih pre jema zavarovanec za časa b ivanja v bolnišnici 6 0 % nadomest i la , če ne vzdržuje nobenega člana družine, 80 %. če vzdržuje enega člana, 90 % pa če vzdržuje dva družinska člana in 100 %, če vzdržuje t r i a l i več članov. Po predlogu statuta pa naj se zavrovancu izplačuje znižano nadomest i lo za časa bivanja v bolnišnici v višini 80 % le v p r ime ru , čc ne vzdržuje nobenega člana družine.
P r i izplačevanju nadomest i la zavarovankam za časa porodniškega dopusta je po nov ih pred p i s ih spremenjeno to, da prejmejo 100 % nado mest i lo osebnega donodka ne glede na predhodno zavarovalno dobo, dočim prejemajo sedaj le 80 %, če n ima jo pred po rodom vsaj 6 mesecev zaposl i tve. Iz navedb o nadomest i l ih je lahko zaključiti, da bodo i zda tk i za nadomest i la v bodoče neko l iko višji.
Znesk i izplačanih nadomest i l osebnih dohodkov za leto 1969 v breme skupnos t i zdravstvene-
(Nadaljevanje na 19. str.)
(nadaljevanje s 14. str) ga zavarovanja delavcev K r a n j so naslednj i : — nadomest i la zaradi bolezni in
nesreče p r i de lu 8,695.225,78 d in ~- nadomest i la zaradi bolezni i n
skrajšanega delovnega časa po po rodu 8,233.767,12 d i n
OSTALE DENARNE DAJATVE Glede izplačevanja potn ik stroškov n i spre
memb v predlogu statuta. T u d i naprej je predvidena omejitev izplačevanja potn ik stroškov tako, da naj bi zavarovane osebe ne prejele povračila za p r v ih 30 k m v obe smer i .
Določbe glede pogrebnih stroškov i n posmrt-nine ostanejo nespremenjene.
Predlog statuta pa ne predvideva pomoči za opremo novorojenčka ker te pravice tudi zvezni in republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju ne vsebujeta. Ta prav ica vsekakor spada med obveznosti skupnost i otroškega varstva.
UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC S prenehanjem vel javnosti sedanje zakonodaje
zdravstvenega zavarovanja, bodo prenehal i vel jat i tudi vsi predp is i glede zavarovalnih obveznosti delovnih organizaci j , uvel jav l janja prav ic , postopkov in pravnega varstva.
Uvel javl janje prav ic določa predlog statuta Prav tako po dosedanjem načinu. 2e sam zakon določa prosto i zb i ro zdravstvene ustanove in zdravn ika , zato statut te pravice ne more in tudi n ima namena omejevati . Statut predvideva le, da imajo zavarovane osebe prosto i zb i ro na območju skupnost i , morajo pa doplačati moreb i tno razl iko v ceni , če iščejo ^zdravstveno pomoč p r i Zdravstvenih zavodih izven območja te skupnost i . Seveda ne vel ja to za pr imere , ko se zavarovana oseba nahaja izven kra ja svojega bivanja oz. območja svoje skupnost i npr . v času letnega dopusta, na službenem potovanju i td . Vse podrobnejše določbe o načinu uvel javl janja prav ic vsebuje poseben »Pravilnik« katerega bo prav rako sprejela skupščina skupnost i na zasedanju v novembru 1970.
Predlog statuta neko l iko razširja pr isto jnost Zdravnikov glede odobravanja dopustov v zvezi v delanezmnoŽnostjO zaradi bolezni . Prav ico odobravat i bolniški dopust ima vedno zdravnik , * i ga je zavarovana oseba izbra la . Izbranega zdravn ika pa v teku koledarskega leta brez opravičljivih razlogov n i mogoče menjat i . Bolniški dopust bo v bodoče lahko odobr i i zavarovanki ll'<-ii zdravnik-g inekolog v dispanzer ju za žene, če 8re za delanezmožnost v zvezi z nosečnostjo i n Porodom. Dopust bo lahko odobr i l tud i specia-"St za pljučne bolezni in tuberkulozo , ko gre za tuberkulozna obolenja in zdravn ik za otroške bolezni, ko gre za odobri tev dopusta zaradi nege o t roka , starega do treh let.
-po določbah republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju bo skupnost v upravnem postopku reševala zahteve a l i pritožbe zavarovanih 0^-'b na prv i in drug i stopnj i . P ro t i dokončni odločbi pa bo zavarovana oseba lahko vložila to:-.bo pr i pr i s to jnem občinskem sodišču in ne ^ec upravnega sjiora p r i upravnem sodišču S R S . Za reševanje zadev bo skupnost tud i v bodoče u b o r a b l j a l a določila splošnega zakona o upravnem postopku. S t rokovna mnenja v zvezi s p r i tožbami zavarovancev pro t i zd ravn ikom bo izdaja la zdravniška komis i ja . Ta bo tud i odločala o staležu delanezmožnosti za vsa obolenja, k i trajajo preko trideset dn i . P ro t i mnen ju zdravniške komisi je , pa bo možno vložiti pritožbo na komi -s ' J o zdravstvenih izvedencev.
Statut vsebuje še določbe o zapadlost i , zastaran ju pravice i td . Določa delno tud i postopek ° načinu uvel jav l janja zdravstvenega varstva v t u j i n i . Delno zarad i tega, ker je za to področje Pričakovati zvezne predpise. Po predlogu statuta D o tudi možno pošiljati zavarovane osebe na zdravl jenje v tu j ino v p r i m e r u , ko zdravl jenje Z a določene bolezni doma n i mogoče oz. n i U s Pešno. Razuml j i vo pa je, da bo sk lad zdravstvenega zavarovanja l ahko pov rn i l samo dinarska sredstva, devize pa le, če bodo devizni pred-P ) s i to omogočali.
FINANCIRANJE Bis tvena sprememba, k i bo uvel javl jena kot
Posledica izvajanja zdravstvenega zavarovanja Po nov ih predp is ih , je v tem, da bo prispevek
a zdravstveno zavarovanje samo eden i n da
odpade predpisovanje vseh ob l ik dodatnega pr i spevka.
Z oz i rom na to, da bo predp isan ih manj vrst pr ispevkov za zdravstveno zavarovanje, je jasno, da bo stopnja pr ispevka, k i bo obračunana iz osebnega dohodka mora la b i t i nekaj višja kot do sedaj, ker bodo v enotno stopnjo vključeni sedanji osnovni i n dodatn i pr i spevk i .
K l j u b temu, da bo določena stopnja v enem odsto tku, pa bo ta odstotek sestavljen najmanj iz dveh delov in sicer posebej za kr i t je izdatkov v zvezi z nesrečami p r i delu in obolenj i za pok l i cno boleznijo, posebej pa za ostale ob l ike zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja po zakonu in statutu.
Glede stopnje pr i spevka za kr i t je stroškov v zvezi z nesrečami p r i delu in obolenj i za pokl icno boleznijo dopuščajo predpis i možnost za določitev višje stopnje tega pr ispevka p r i t i s t ih delovnih organizaci jah in zasebnih delodajalc ih, p r i kater ih je nevarnost za nesrečo p r i de lu a l i obolenje za pok l i cno bolezni jo povečana zarad i opustitve h ig ienskih in varnostn ih ukrepov. Povečana stopnja pa ne more b i t i za več kot 50 % višja od redne stopnje.
Posebej se lahko določijo pr i spevk i za zdravstveno zavarovanje v pavšalnem znesku v t i s t ih p r ime r ih , kjer osnova n i osebni dohodek.
V e l i k a novost p r i f inanc i ran ju sk lada je v tem, da skupnost samostojno določa višino stopnje pr ispevka in niso predvidene zakonske omej i tve in najvišje meje. Seveda pa mora odločitev skupnost i temelj i t i na izhodiščih, k i se i zob l ikujejo na družbenem dogovoru med pet imi enakop ravn im i partner j i oz i roma n j ihov imi zas topnik i , t j . med skupščinami občin, občinskimi s ind ika l n i m i sveti, zdravstvenimi de lovn imi organizaci jam i , vsemi ostaHmi de lovn imi organizac i jami z območja skupnost i in med skupnost jo zdravstvenega zavarovanja. Ta družbeni dogovor pr izadet i tud i podpišejo, dokončno pa odloči skupščina skupnost i .
Novost v f inanc i ran ju je tud i v tem, da skupnost lahko določi del pr i spevka v pavšalnem
znesku tud i na družinskega člana zavarovanca, k i oprav l ja samostojno pok l i cno dejavnost.
Važno je določilo, k i zavezuje skupnost , da določa stopnje pr ispevkov i n prispevke v pavšalnem znesku v t ak i višini, da sredstva, k i se z n j i m i dosegajo, kr i j e jo obveznosti skupnos t i iz zavarovanih prav ic in zagotavljajo ustvarjanje rezerv, pozavarovanje težjih r i z ikov , stroške v zvezi z izvajanjem zavarovanja in del sredstev, k i j i h skupnost pr ispeva k razvo ju zdravstvene službe. To pomeni , da je p r i zagotavl janju pravic iz zdravstvenega zavarovanja treba računati tud i z višino stopnje pr ispevka, k i bo tem višja, čim večji bo obseg prav ic in obratno.
Spremembo predstavl jajo tud i določila glede višine obvezne rezerve, k i mora znašati najmanj 8,33 % predv idenih izdatkov sk lada za tekoče leto. To višino rezerve je treba doseči v petih let ih od uveljavitve statuta.
Novost je tud i v tem, da za kr i t j e eventuel-nega p r iman jk l j a j a po zaključnem računu sk lada ni mogoče predpisat i izrednega pr ispevka, da pa se pr imanjk l ja j pokr i i e iz rezervnega sklada, porabl jeni znesek do višine obvezne rezerve pa se nadomest i v pr ihodn jem letu s predp isan im posebnim pr i spevkom, k i ga plačujejo delodajalc i iz svo j ih sredstev in se vračunava v osebni dohodek.
Sprememba je nastala tud i glede zapadlost i pr ispevka v plačilo za zavezance, k i sami plačujejo prispevek, in sicer v tem, da zapade prispevek v plačilo zadnjega dne v mesecu za nazaj. Glede postopka za izterjavo, plačila zamudn ih obrest i i n zastaranja terjatev ni nobenih sprememb.
Iz navedenega sledi, da je samoupravl janje zdravstvenega zavarovanja doživelo znatno kval i tetno spremembo Člani skupščine, kot vol jeni predstavnik i zavarovancev bodo s polno odgovornostjo odločali tako o prav icah, uve l jav l janju teh pravic , kako r tud i o stopnjah pr ispevkov, k i j i h bodo zavarovanci plačevali. Usklajevanje vseh teh, mnogokrat nasprotujočih s i interesov pa prav gotovo n i l ahka naloga.
Predlog statuta skupnosti zdravstvenega zavarovali a kmetov Kranj Skupščina komunalne skupnost i zdravstvenega
zavarovanja kmetov je sk ladno z določbami zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obvezn ih ob l i kah zdravstvenega varstva na seji dne 1. 10. 1970 ustanovi la Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov K r a n j , za območje občin Jesenice, K r a n j , Radov l j i ca , Škofja L o k a in Tržič. V tej skupnost i zavarovanci — kmetje zagotavljajo zase in svoje člane gospodinjstva zdravstveno varstvo in druge pravice za p r imer bolezn i , poškodbe in poroda. V skupnost i so na enak način zavarovane tudi tiste osebe, k i j i m zakon zagotavlja zdravstveno varstvo v enakem obsegu kot kme tom.
Skupnost je pravna oseba, s sedežem v K r a n ju . Ko t samoupravna organizaci ja zavarovancev si skupnost sama določa notranjo organizaci jo, odnose do skupnost i in z d rug im i organizac i jami in tud i samostojna določa v mejah zakona vrsto in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja za člane skupnosti glede na razpoložljiva sredstva. Vse to določi skupnost s s tatutom in spolšnimi ak t i skujmost i . Zavarovanci sodelujejo p r i samoupravnem ure jan ju zadev iz pr is to jnost i skupnost i neposredno in po svoj ih p reds tavn ik ih v skupščini. Skupščina je najvišji organ skupnost i . Šteje 15 članov, člani pa so izvol jeni za štiri leta. Postopek za izvol itev članov skupščine natančno določa statut. Način dela skupščine je določen s pos lovn ikom. Skupščina i m a prav ico in dolžnost, da določi tak program dejavnosti zdravstvenega zavarovanja, da je zagotovljeno zavarovanim osebam učinkovito varstvo. S k r b i tud i , da se prav i lno uvel javl jajo pravice zavarovanih oseb, saj odloča o pritožbah zavarovancev in drug ih upravičenih oseb zoper odločbe, k i j i h izdaja K o m u n a l n i zavod za socialno zavarovanje. Skupščina je dolžna skrbet i tud i za rac ionalno poslovanje s sk ladi skupnost i in za ekonomično uporabo sredstev, da b i se zagotovi la sredstva za izvajanje zdravstvenega zavarovanja. V njeno pr is to jnost spada tud i določanje višine oz i roma stopnje pr ispevkov. Da b i mogl i zavarovanci skupnost i uživati pravice, k i j i m gredo po zakonu
i n tem statutu, sklepa skupščina pogodbe z zdravstvenimi zavodi in sporazume z d rug im i organizac i jami . K o t najvišji organ skupnost i skupščina sprejema tud i po predhodni obravnavi z zavarovanci statut in druge splošne akte.
Zavarovanci sodelujejo p r i oprav l jan ju zadev iz pr is to jnost i skupnost i tako, da na zbor ih zavarovancev razpravl ja jo o posameznih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja in potrebnih sredstv ih za njegovo izvajanje, dajejo predloge s tega področja, obravnavajo letno poročilo skupnost i i n razpravl ja jo o predlogih splošnih aktov skupnost i . K a d a r odloča skupščina o razdružitvi a l i izločitvi posameznega območja skupnost i , se morajo zavarovanci iz javi t i o tem na re ferendumu.
Z A V A R O V A N E O S E B E
Nov i republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju določa ist i k rog zavarovanih oseb v kmet i j skem zdravstvenem zavarovanju, kakor dosedanj i zakon. Po predlogu statuta bodo zavarovani , oz i roma se za kmete zavarovance štejejo:
osebe, k i opravl ja jo kmet i j sko dejavnost kot svoj ed in i a l i g lavni pok l i c , če niso zdravstveno zavarovani na drug i podlagi . Zavarovani so tud i člani nj ihovega gospodinjstva, k i j i m n i zdravstveno varstvo zagotovljeno po drug ih predp is ih .
Šteje pa se, da oprav l ja kmet i j sko dejavnost kot svoj g lavni pok l i c oseba: — k i se kot lastnik, solastnik, zakupn ik a l i uži
valec kmet i jskega zemljišča ukvar ja s kakršnoko l i kmet i j sko dejavnostjo, in je zavezanec pr ispevka ne glede na to, a l i je oproščena tega pr ispevka in ne glede na to, a l i ima še kakšne druge dohodke;
— k i je na podlagi proizvodnega sodelovanja de loma a l i v celot i svoje kmet i j sko posestvo združila z obde lova ln im zemljiščem kmet i j ske gospodarske organizaci je i n je po uspehih svojega dela i n za oddano zemljišče udeležena v dohodku kmet i jske gospodarske organizacije, p a n i z n jo v delovnem odnosu ;
— k i se \ pr idob i tne namami kot posameznik pok l i cno ukvar ja z Jovom, r ibo lovom a l i s kakšno drugo kmet i j sko dejavnostjo i n je zavezanec pr ispevka od kmet i j s tva . K o t člani gospodinjstev zavarovancev so za
varovani : — ožji družinski člani — zakonec i n o t roc i ; — širši družinski člani (starši, s tar i starši, očim,
mačeha, posvoj i tel j i n njegov zakonec, bratje, sestre in vnuk i zavarovanca, k i j i h zavarovanec preživlja);
— ostal i člani gospodinjstva zavarovanca (bratje, sestre, s t r i c i , tete, tast i , tašče, svak i , svak in je ) , k i opravl ja jo kmet i j sko dejavnost na zavarovančevem gospodarstvu kot ed in i a l i g lavni pok l i c i n se ne štejejo za družinske člane po prejšnji točki. Dal je zagotavlja zakon zdravstveno varstvo še
nas lednj im osebam: — preužitkariem in n j ihov im zakoncem, k i j i m
je preužitek glavni v i r za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem;
— uživalcem sta ln ih preživnin, k i j i h prejemajo od občinskih skupščin o z i r oma od de lovnih organizaci j i n n j i hov im ožjim družinskim Članom;
— članom družinske i n gospodinjske skupnost i l a s tn ika kmet i jskega zemljišča, k i se na zavarovančevem posestvu ukvar ja jo s kmet i j sko dejavnostjo kot z ed in im a l i g lavn im pokl i cem, niso pa z n j im v de lovnem razmer ju in tud i ne spadajo med družinske člane zavarovanca. Z a vse zadnje t r i navedene kategori je je pred
videno tud i posebno plačevanje pr i spevka za zdravstveno zavarovanje.
K r o g zavarovanih oseb se torej ni menja l , določen je že z zakonom in ga s s ta tutom ni možno spremeni t i .
PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA K M E T O V
Določbe o obsegu zdravstvenega varstva kmetov so v republiškem zakonu enake de lavskemu zdravstvenemu varstvu. Dočim sedanj i zakon o zdravstvenem zavarovanju po imensko našteva vse bolezni , za katere se zavarovana oseba v ce lot i l ahko zdrav i na račun sk lada zdravstvenega zavarovanja kmetov, pa veljajo v novem zakonu kot brezplačne za kor i s tn ike iste obvezne ob l ike zdravstvenega varstva, kako r so navedene v poglavju o de lavskem zdravstvenem varstvu. V teh ob l i kah so torej kme t i j sk i zavarovanci popolnom a izenačen; /. delavci . To izenačenje je dejansko tudi na področju dodatn ih prav ic , ker kmet i j ska skupnost enako kot de 'avska, samosto jno odloča o širini dodatnega zdravstvenega varstva kmetov .
Pred log statuta predvideva še naslednje dodatne ob l ike zdravstvenega zavarovanja: — zdravniške preglede (splošne, specialistične); — zdravl jenje v hosp i ta ln ih zdravstvenih zavodih
(splošnih in spec ia ln ih ) ; — zdravniško nego i n pomoč porodn i cam v
zdravstvenih zavodih in na d o m u ; — zdrav i la in sanitetni mater ia l ; — proteze i n nujne ortopedske pripomočke; — zobozdravstveno varstvo; — prevoze z reševalnim av tomob i l om.
Zarad i lažjega razumevanja obsega vseh navedenih ob l ik zdravstvene dejavnost i navajamo nekatere podatke o g ibanju izdatkov za zdravstveno varstvo:
I zdatk i d in
zdravniški pregledi zdravl jenje v bolnišn. zdrav i la zobozdrav. o r l op . p r ip . prevoz i Skupa j zdrav. varstvo ost. stroški S K U P A J vsi izdatki
t—I V> I—L M
s 333 347 338 196.723 440.111 223
2,166.759 1,312 063 1,467.136 111 528.586 323.048 403.990 125 208 406 73.856 146.819 201 28.234 14.930 16.389 109 83.708 49.223 84.909 172
3,363.034 1,969.853 2,559.354 130 318.189 209.248 254.626 121
Z.m 22? 2 179.101 2,813.980 129
Gornje številke ka>.cjo na velik porast (30%) izdatkov za zdr . varstvo v obdob ju I-VIII 70 nasprot i enakemu obdob ju leta 1969.
Izreden dv g izdatkov za splošne zdravniške preglede je v glavnem pr ip isa t i v i sokemu zvišan ju cen tem pregledom v letu 1970.
Večanje izdatkov za zdravstveno varstvo na splošno, bo imelo tudi v kmet i j skem zavarovan ju za posledico zvišanje pr ispevn ih stopenj. Značilno za f inanciranje kmet i jskega zdravstvenega zavarovanja je osnova (katas t rsk i dohodek) od katere se pr i spevk i računajo. Medtem, ko je v de lavskem zavarovanju osnova kosmat i osebni dohodek, k i je vsako leto (deloma zaradi inflacije) večji in zaradi te svoje g ib l j ivost i omogoča vedno večji dohodek k l jub približno enak i m a l i celo nižjim stopnjam, pa so kmet i jske osnove po katast rskem dohodku skoz i vsa leta skoraj nespremenjene. K e r pa stroški zdravstva sk ladno z os ta l im i cenami vsako leto naraščajo, je torej potrebno zaradi nespremenjenih osnov predpisovat i vedno večje stopnje.
Poskusn i izračuni za leto 1971 kažejo, da b i . p r i 100% real izaci j i dohodkov, znašala stopnja pr ispevka zdravstvenega varstva kmetov ca. 30 % od katastrskega dohodka.
P r i tem seveda odpade sedanji republiški pr i spevek (8 %).
Zarad i smotrne uporabe pravic iz zdravstvenega zavarovanja ima skupščina skupnost i kmetov možnost predpisat i neposredni samoprispevek zavarovanih oseb k stroškom za posamezne ob l ike zdravstvenega varstva. V letu 1970 prispevajo zavarovane osebe k stroškom zdravstvenega varstva naslednje odstotke: — za vsak o s k r b n i dan zdravl jenja v
splošnih in spec ia ln ih bolnišnicah od 31. dne dalje 10 %
—- za vsak oskrbn i dan zdravl jenja v splošnih in specia lnih bolnišnicah do 30 dn i 2 0 %
•— za porodniško pomoč doma in v bolnišnici 20 %
— za splošno in special ist, zdravl jenje 20 % — za hišne obiske zd ravn ika 20 % — za zobozdravstveno varstvo 50 % — za ortopedske pripomočke 50 % — za zdrav i la (na recept) d in 4,— — za prevoz z reševalnim av tomob i l om d i n 15,—
K a k o r v de lavskem, tako tud i v kmet i j skem zdravstvenem zavarovanju samoprispevek k stroškom zdravstvenih storitev n ima namena dodatno obremenjevat i uporabn ike zdravstvenih uslug, vendar sto j i skupščina skupnost i pred vprašan jem uskladi tve izdatkov s stroški. Vsako zniževanje samopr ispevka pomeni istočasno zvišanie stopnje pr i spevka . Men imo , da je razprava v zvezi s spre jemom statuta posebna priložnost, da kme t i j sk i zavarovanci povedo svoje mnenje kako naj skupščina skupnost i usmer ja po l i t iko f inanc i ran ja zdravstvenega varstva.
N a podlag i statističnih in finančnih podatkov o uporab i prav ic l ahko približno ugotovimo zneske, k i so j i h kme t i j sk i zavarovanci sami vplačali kot samoprispevek za zdravstveno varstvo. Vplačani zneski po vrs tah zdravstvenih dejavnosti so:
d i n — splošno in special ist, zdravl jenje 86.834.— — bolnišnica 240.008.— — zdrav i la 105.063.— — zobozdravstvo 72.300.— — ortop. pripomočki 18.730.— — prevoz i z rešev. av tom. 11.980.—
S k u p a j 534.915.—
Znesk i vplačane part ic ipac i je sicer niso popo lnoma natančni, ker komuna ln i zavod za socia lno zavarovanje ne vod i i n tud i ne more vod i t i kn j i govodsk ih evidenc, vendar so v g lavnem p rav i l n i .
Z a naslednje leto i n napre j , bo skupščina s posebn im sk l epom na podlag i mnenja zavarovancev sprejela poseben sklep o višini part ic ipacije, ke r sam statut ne bo vseboval določb, k i se občasno menjajo.
U V E L J A V L J A N J E P R A V I C
Pred log novega statuta ne predvideva bistven i h raz l ik v pogledu uvel jav l janja prav ic iz zdravstvenega zavarovanja. Se dalje ostane v
veljavi obveznost predlaganja pr i jav in odjav, za uporabo pravic pa obrazec zdravstvene izkaznice.
Sk ladno z zakonom imajo zavarovane osebe pravico do proste izbire zdravstvenega zavoda in zd ravn ika na območju gorenjske skupnos t i . Če zavarovane osebe iščejo zdravstveno pomoč p r i zavodih in zd ravn ik ih izven območja te skupnos t i , mora jo same doplačati raz l iko do morebitne višje cene. To seveda ne velja v pr i mer ih , ko i zbran i zdravn ik bo ln ika pošlje na specialistični pregled a l i v ustrezno bolnišnico na zdravl jenje in ne v p r imer ih , ko se zavarovana oseba ob p r i l i k i potrebe zdravniške pomoči nahaja na območju izven te skupnost i .
Predlog statuta tudi vsebuje sedanjo zakonsko določbo, da je pogoj uživanja prav ic v redu plačan prispevek. V ta namen bodo zdravstvene izkaznice tudi v bodoče vsako leto potrjene do 30. apr i l a . Po predlogu statuta pa naj ima skupščina skupnost prav ico odobr i t i obročno odplačilo dolga in iz jemoma dovo l i t i potrdi tev zdravstvene izkaznice.
Za raz l iko od sedanj ih predpisov bo v bodoče v p r ime ru zahteve a l i spora na prv i s topnj i odločal K o m u n a l n i zavod za soc. zavarovanje, dočim bo pritožbe reševala skupščina skupnos t i in ne več republiški zavod za socialno zavarovanje. P ro t i odločbi skupščine, pa bo zavarovana oseba lahko vložila tožbo na pr is to jno občinsko sodišče.
V p r imer ih , ko zavarovana oseba n i zadovol jna z mnenjem a l i načinom zdravl jenja, i m a možnost vložiti pritožbo prot i i zbranemu zdravn i k u na zdravniško komis i jo , katere mnenje je dokončno in ga je dalje možno spodbi jat i le v pritožbenem in sodnem postopku.
Končno lahko omen imo možnost pošiljanja na zdravl jenje v tu j ino v p r imer ih , ko zdravljenje v domov in i n i uspešno a l i sp loh n i možno. Tako zdravl jenje bo skupščina lahko odobr i l a le na podlagi mnenja najvišje medic inske k l i nične ustanove v S R S .
FINANCIRANJE
Statut predvideva f inanciranje sk lada v glavnem s pr ispevkom, k i ga plačujejo zavarovanci sami . P r i tem gre /a spremembo predpisoval. jp pavšalnega pr ispevka , k i ga n : mogoče več predpisat i na zavarovano gospodarstvo, pač pa lahko na člana zavarovančevega gospodinjstva. Tak način pa bo občutno vp l i va l na spremembo s t rukture v obremeni tv i posameznikov.
Posebej je treba povc lar i l i , da republiški zak o n in zato tudi statut ne predvidevata kot v i r dohodka sk lada sedaj uvedeni 8 % prispevek iz O D od kmet i jske dejavnost i , k i ga trenutno repub l i ka odstopa skupnost i . To pomeni , da bo stopnja pr i spevka od K D mora la b i t i znatno višja, če se bo hotelo zbrat i to l iko oz i roma več sredstev kot v letu 1970.
Statut nalaga skupnost i , da določa višino oz i roma stopnje pr ispevkov tako, da se z zbran i m i sredstvi kr i je jo vs i i zda tk i sk lada .
Sprememba je tud i v tem, da je nekater im osebam pr i znano svojstvo zavarovanca, vendar za nje plača prispevek v pavšalnem znesku pr i s to jna skupščina občine.
Za rad i utečenosti poslov je s s ta tutom predvideno, da deio v zvezi z ev ident i ranjem, odmero in pob i ran jem pr ispevkov tudi v bodoče oprav l ja jo davčne uprave skupščin občin.
Glede zapadlost i pr ispevkov, plačevanja zam u d n i h obrest i i n zastaranja niso predvidene nobene spremembe.
Sprememba statuta je tudi v tem, da je treba ločeno sestavl jat i finančne načrte dohodkov in izdatkov za zavarovane osebe in za osebe s pri* znan im svojstvom Za oboje je treba tudi ločeno izkazovat i porabo
S k l a d mora imet i obvezno rezervo, k i mora znašati najmanj enomesečni poprečni znesek predv idenih izdatkov za tekoče leto, kar je treba doseči v pet ih le t ih od uveljavitve statuta. To pomeni , da bo v rezervo treba izločiti več kot doslej .
Iz sredstev rezervnega sk lada se kr i j e tudi p r imanjk l ja j za preteklo leto, vendar se mora porabl jen i znesek nadoknad i t i do višine obvezn i rezerve iz dohodka v naslednjem letu, ka r pO" meni , da je treba ustrezno /višati stopnjo p r i spevka.
Druge spremembe glede f inanc i ran ja v tem statutu niso predvidene.
SOBOTA, 10. OKTOBRA 1970
Rešitev nagradne križanke
L SINICA, 7. SADIKA, 13. OTOLARINGOLOG, 15. LANI, 16. ETO, 17. K ILE , 18. LAJNANJE, 21. REN , 22. KI, 23. AO, M - KG, 26. OJE, 29. SKAKALEC, 34. RANG, 36. OKO, 37. °PIK, 39. ANTROPOFOBIJ A, 42. BIOMAT, 43. UDAREC.
Izžrebani reševalci Rešitev nam je poslalo 128 reševalcev. Od teh so bili izžre
bani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Majda Trilar, Radovljica, Cankarjeva 12, 2. nagrado (20 din) Pavel šifrar, Kranj, Trojarjeva 47, 3. nagrado (10 din) pa Vida Rugale, Kranj. Kidričeva c. 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
Nag rad na k riža n k a Plit ? ° R A V N O : L P r o d a l a , e c krame, 7. pritok Kolpe iz
"vičkih jezer, 12. dopoldanska kino predstava, 14. strm pa-DoČ- V O d^' 1 5 * E m i I Z a t ° P e k < 1 6 - v r s t a z o f e z nasloni, blazinjak, t u r f ' V a l n i k ' 1 8 - n a z i v z a t r i nordijska božanstva, 19. čir, tvor,
n " . z o °er , 21. ime pisatelja Ujeviča, 22. vrsta peres za tehnič-š l M n ^ a n ^ e ' 2 4 , l m e P i s a t e , J a in pesnika Bora (Vladimir Pav-
26. politje, polivanje, 27. kvasina, 28. del teniške igre, dii P r e d I ° 8 , '1. k n a m prihajajoči izraz za moštvo, športno Na . ° ( l z a n 8 , e 5 č i n e team), 32. tek, slast, volja do jedi, 35. c . a « e Velikonja, 36. človek z velikimi očmi, okač, 38. orno s t o
e v ' n amakanje, 40. babilonsko, kasneje asirsko glavno me-> znano po izkopaninah, 41. rak, vrsta hude bolezni.
B NAVPIČNO: I. posestnik zemlje, kmetovalec, zemljak, 2. h:obč t n i ' U m n l l j u d j e ' 3* a r a b s k i žrebec, 4. čar, 5. prekletstvo, s C e n J e , 6. kemična prvina, kovina (znak Re), 7. nenadna
V a i 8* R l s t o S a v I n - 9 - d e č e k 8 ćudežno svetilko, 10. imeno-skl i p o z i v a n J e . W- s v e t i bik pri starih Egipčanih, 13. sloven-sam r a l e c m pedagog, Slavko, 17. ljubezensko pesništvo, 20. kemlA d o m a c e Pernate živali, 23. španski spolnik, 25. znak za Zna Prvino titan, 26. bankovec določene vrednosti, 27. ime u n i v e r z i t e t n o mesto ob Temzi v Angliji, 28. biblijsko a n . e n e g a Noetovih sinov, prednika semitov, 30. vrata, 33. i n d n ° a m e r i š k i P , s a t e , i grozljivih romanov (Edgar AHan), 34. c°nson|-J S k l š a h o v s k l mojster, 37. stavčna nikalnica, 39. Nicola
• Rešitev pošljite do četrtka, 15. oktobra na naslov: Glas, Trg Z r e v olucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
o d p ^ R E N j S K I MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je Z o i a . s t a - n a arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-- ' o tn i ° V l n S k a z b i r k a - v Galeriji v Mestni hiši pa je ob 100. s j 0
1 0 1 Leninovega rojstva na ogled razstava: Lenin in jugo-anska socialistična revolucija.
°glerl D a r ° č tn stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na s t a v
r ePubliška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in raz-razsf1 p o r n e n i k i NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska
tava Planšarska kultura na Gorenjskem. V £ * P r e šernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, ia) m " " V t e ^ s t a v b i razstavlja slikar Viktor Unger (Avstri-razst 1 2 ' o k t o b r a 1 9 7 0 d a l i e b o v i s t m Prostorih odprta k n ; ; * a v a Bevkovo literarno delo, ki jo je pripravila Osrednja
nl Jznica v Kranju. j 0 ^ e r - j s k e in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.
u - m od 17. do 19. ure.
| T R Ž N I
Jese
nice
Kra
nj
Trži
č P R E G L E D
Jese
nice
Kra
nj
Trž
ič
j solata 3,50 4 3 1 ajdova moka 6 5 4,50
špinača 3,70 4,50 5 1 | koruzna moka 1,70 4 4,50
korenček 1,80 5 3 i | jajčka 0,70 0,90 0,80
slive 2 — 2 ! [ surovo maslo 24 15 20
jabolka 1,50 1,70 2 j smetana 11,50 10 10
1 pomaranče — 5 - ! | orehi 33 30 28
limone 5,40 5,50 I j klobase 4,20 6 —
I česen 7,60 12 8 | sir skuta 5,90 6 6
j| čebula 2,50 3,80 » 1 | sladko zelje 0,90 2,50 1,50
! fižol — 4,50 « 1 | breskve 4,90 4,50 —
1 pesa 1,40 3 2 | fige 3,70 4,50 —
I kumare — — — 1 paradižnik 3,60 4 2,20
1 paprika — — 3 | krompir 0,80 0,90 1
loterija Poročilo o žrebanju srečk 41.
kola, ki je bilo 8. 10. 1970
Srečke so zadele končnicami din
40 10 70 10
743720 10.000 745790 10.000
11 10 61 10
5051 200 15151 2.000 88291 500
2 6 51662 506 78312 1.006
154252 10.006 565052 10.006
63 20 403 50 693 100
33313 1.000 56643 500
089313 10 000 398823 150.000 696813 10.000
74 20 5544 200
25874 1.020 262734 10.000 75528^ 10.000
5 6 10165 2.006 59985 506 87685 1.006
451885 50.006 730055 10.006
6 6 62556 506
510166 10.006 607856 10.006
27 30 01737 1.000 95837 500
353727 10.030 18 10
04168 500 21808 500
190278 10.000 60549 500 64919 500
206649 10.000 265819 10.000 393739 10.000
Učenci osemletk, pozor
Danes bodo v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo poklicnih šol in dejavnosti poklicnega usmerjanja. Razstava bo odprta vsak dan med sejmom obrti in opreme v Kranju. Zanimiva bo predvsem za tiste, ki obiskujejo sedmi in osmi
Športne prireditve SOBOTA
Kranj — Ob 17.45 na rokometnem igrišču v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : Kamnik.
Ob 19. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma moške LCRL Kranj : Kamnik.
Ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma SNL Triglav : Slavija.
NEDELJA
Kranj — Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja rokometna tekma ženske LCRL Sava : Olimpija B.
Tržič — Ob 10. uri na ro kometnem igrišču os. šole herorja Grajzerja tekma moške SRL Tržič : Slovenj Gradec.
Kranjska gora — Ob 10. uri na rokometnem igrišču v Martuljku tekma ženske SRL Kranjska gora : Steklar.
Duplje — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Duplje : Zagorje.
razred osnovne šole. Obiščite razstavo in izkoristite ugodnosti, ki jih je ob tej priliki pripravil Zavod za zaposlovanje delavcev v Kranju. Po ogledu razstave si boste lahko ogledali tudi filme iz posameznih strok in poklicev.
škofja Loka — Ob 10. uri na stadionu v Puštalu tekma ženske LCRL Šešir : Steklar B.
Ob 15. uri na stadionu v Puštalu tekma ZCNL L T H : Tabor.
Selce — Ob 10. uri na rokometne igrišču tekma ženske LCRL Alples B : Usnjar.
Pari I. gorenjske rokometne lige: Tržič B : Sava, Alples : Kranj B, Jesenice : šešir, Križe B : Kr. gora, Žabnica : Radovljica. II. gorenjska liga: Storžič :Duplje B, Alples B : Kranj C, Preddvor : Šešir B, Krvavec : Dij. dom, Besnica : Radovljica B.
Gorenjska nogometna liga — člani: Kranj : Jesenice, Šenčur : Predoslje, Kropa : Alples, Podbrezje : Lesce, Preddvor : Trboje; mladinci: Triglav : LTH, Jesenice : Tržič; pionirji: Triglav B : Lesce, Triglav A : Trboje, Kranj A : Predoslje, Tržič : Alples, Podbrezje : Kranj B, L T H : Šenčur, Jesenice : Naklo.
—dh
Telefon je pač res silno imenitna zadeva. Z največjo lahkoto te poveže s še tako oddaljenim krajem. Seveda je najbolj pomembno to, da se človek lahko v pižami meni z direktorjem, da lahko med pogovorom nemoteno gleda televizijski prenos « o gometne tekme, da se lahko kdaj pa kdaj zaničljivo- nasmehne, se lahko nemarno spakuje in še bi se našlo podobnih primerov.
Jaz imam telefon kar na posteljni omarici, kajti, pri-šel sem do zaključka, da ko človek laže, dobi neverjeten navdih za telefoniado. Če nisem zaspan, pokličem na primer Hollywood:
»Halo, miss Wood, kako gre kaj- pri vas? Imate lepo vreme? Se je že zdanilo.. .«
»Oh, ah, kar gre. Vreme imamo " lepo, sonce ravno vzhaja- Kako pa pri vas? Sem slišala, da ste posneli en su-per film nagih, je to res? Kako, da me niste prosili za sodelovanje.. .?«
Takole žvrgolenje človeka hitro uspava in tako s spancem nimam nobenih težav.
Ali: ne počutim se najbolje, zato pokličem zdravnika.
»Da vas boli glava pravite? In vročine imate tudi. Aha, mrzlica vas pa ne trese. .. Ne bo hudega. Pokažite jezik, recite a.«
Pokažem jezik, rečeni aaa-a, dvakrat zakašljam, globoko diham in že vem, kqj mi je. Zdravnik me potolaži, mi priporoči dva aspirina hi zadeva je končana, jaz pd sem zopet zdrav, ne da bi za to nekaj ur čakal v čakalnici ambulante.
Da, da, telefon je res pravo okno v svet. Pa ne samo to, človek se z njegovo pomočjo uvrsti v tako imenovane visoke kroge. Njegovo ime pa se pojavi v telefonskem imeniku. . ••«,
In tako se je začelo. »O sosed, .dober dan# me
je ogovoril Mihol. »Ko vas ni bilo domd;vam je v Stanovanju nekajkrat zvonilo. Pa ja nimate telefona? O, šle pa lini, hitro napredujete.*
»Napredujemo, kakopak,« sem prikimal in kar dobro se mi je zdelo. Nekaj dni za tem je pozvonilo: »Mihola bi rad, vašega soseda, mi je naročil, naj vas kar pošljem ponj.«
Pri kulturnikih pogosto vidimo, kako par nas pleza na
par nas.
Humor je dober samo, če se veže z ustvarjanjem.
Boljši je pristen jok kakor ponarejen smeh.
Sanje v spanju koristijo, v budnem stanju škodijo.
Ne material, ustrezajoče človeške odnose potrebujemo.
Naš razum je že marsikaj pokvaril.
Danes mineva večnost mnogih resnic.
Stane Kitific
$ 5 - 3 3 0
Drama v treh dejanjih
In sem šel. Deževalo je in ko se je Mihol v zapacanih čevljih zapodil proti tclefo-nur me je kar stisnilo pri srcu. Potem je Mihol govoril in govoril, dežne kapljice z njegovega plašča pa so nemoteno kapljale na parket.
»Pa bomo spet biksali,« sem si dejal, kar je pomenilo, da sem se sprijaznil z usodo. I
Naslednji dan je zopet zvonilo: »Halo, je tam Marička?« •
»Ne, tu ni nobene Maričke-, tu je moško stanovanje« odgovorim in se čudim. Oni pa kar naprej:
»Saj vem, da pri vas ni nobene Maričke, je pa zato v sosednji stolpnici, v šestem nadstropju. Bi jo poklicali? In dvigalo imajo pokvarjeno, toliko, da boste vedeti.«
Tako sem dirjal do sosednje stolpnice, nato pa po stopnicah v šesto nadstropje, pozvonim in odpre mi srčka-no drobno, bi rekel nedolžno dekle.
»Seveda sem Marička. Kaj bi pa radi?« ... »A, telefon. Kdo me pa kliče? Je Peter? Da niste vprašali, kdo kliče? Kako naj pa potem vem, kdo je? Kar pojdite in vprašajte, Iker nisem dala samo enemu številko vašega telefona.«
Tako je šlo naprej. Moj telefon je postal okno v svet vsej soseski prav vsem, samo meni ne. Kajti, sedaj nisem več utegnil klicati mednarodne, ker bi s tem zasedel Unijo za predolgo časa. Zadnjič mi je Mihol dejal: »Poslušaj, kje za vraga si pa bil včeraj celo popoldne? Neka stranka me je klicala, pa se ni nihče javil. Spravil si me ob deset jurjev.«
»Deset jurjev?« sem se čudil in kar nerodno mi je. bilo, da jih je po moji krivdi tako zafrenčkal-
V nedeljo popoldan je bil pri nas pravi športni dan zaradi telefona. Ko sem imet ie nekaj prakse, sem športne rezultate kar razobesil na vrata, da so sosedje prišli, vi* deli in odšli.
Veliko prednosti sem Še imel zavoljo telefona, a vseh sedajte res ne bi omenjal. Prišlo je tako daleč, da me znanci niso več klicali po imenu, ampak preprosto osem pet tri nula-
Potem je prišlo tisto glavno. Spoznal sem prijateljico. Vse večkrat sva bila skupaj, vse pogosteje sem popoldan izostajal od doma in znancem tako rekoč zapiral okno v svet. Lagal sem jim, da imam veliko dela, da ostajam
• poptridne kaj še vse. Ne vem, če so ml verjeli, a začeli so me nekako nezaupljivo gledati.
Bil je lefr večer, ko sva se Z izvoljenko sprehajala po bližnjem parku. Ona je gru-lila, da bi šlo golobu perje pokonci, ko zagledam Mihola. »O strela,« me je sprele-telo- »Sedaj sem mrzel. Mihol bo vsem sporočil, da fjt vzrok mojega pogostega izostajanja od doma čisto navadna »kikla«.
Sli smo si nasproti in ko smo se srečali, se je Mihol nasmehnil in pozdravil: »Dober večer, osem pet tri tri nula.«
Postalo mi je toplo, kot hi kurili okrog mene. Prijateljica me je pogledala in bušk-nila: »Kaj pa to pomeni, tista številka? Kar tiho, mi ni treba nič razlagati. Jaz ie
vem, kaj pomeni taka številka. Ni treba trditi, da si bil nedolžen, da se je pripetita pomota. . • Da te ni sram. Razbojnik.«
Stekla je čez park. Hotel sem kaj zaklicati za njo, P& mi ni prišlo na misel nit drugega kot — halo. Tega pa tudi nisem hotel, se mi j&
telefon preveč zameril.
• jji
Razo p si la MIHA KLINAR (MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA) IV. DEL 138
»Ne bodo ga. Ne delaj s i skrbi!« »Nekdo mora b i t i na oprezu,« se Slavko boji
2 3 Kosirnikovo varnost. »Bom že jaz popazila.« Toda mamin glas je preveč brezskrben, da
. 1 Ji Slavko verjel. Kljub temu pa ji ne oporeka l n odhaja v hišo.
»Lahko noč,« vošči vsem, kakor da odhaja torišč 1 ' h d u r i h z o p e t ootihotapd na
li ^ i ° d a v e c e r je miren, spokojen. Nobenih sum-J l v ' h korakov n i slišati. tišinf e e n°" ^ t r a z ^ D O ' Slavko ne zaupa večerni
4
Kos >sirnik, j a , K o s i r n i k . . . Ce la množica spominov od trenutka, ko so se znašli v pohodnem ° a taljonu v is t i desetini Jakob , Jože K n i f i c i n
osirnik, oba z Jesenic i n se spopr i ja te l j i l i , tr-^ ne po l judsk i , marveč cesarjevi vo l j i na ronti, čakali na prvo priložnost, da b i se rešili o n t n e g a p e k | a s pobegom k R u s o m , a j i h je
Potem čakalo novo trpljenje v ujetništvu: težko ? ! l o v močvirnih gozdovih Vjecke gubei nije, do-
e r C a r . i u n i prišlo na mise l , da b i slovanske t e
S t ! . ' ' s k e ujetnike ločil od avs t r i j sk ih i n ogrsk ih h uporab i l kot legionarje v češki in s rbsk i
S 'n, a m u je štrene zmedla revo luc i ja , p r va in ni k * e d r u S a , ker vo jak i i n delavci s prvo A la r z a <lovo l jn i . K o s i r n i k jo je dočakal v k a
n u< a Jakob in Jože v samem Petrogradu, n">or so j u ^ o t d v a osamljenca posla l i še pod
A e r ° n sk im .
»Veš, tud i Jože se je v r n i l , šele p red le tom vrnil.«
M o r d a b i K o s i r n i k govor i l o Jožetu i n R u s i j i i n njeni dokončni zmagi nad angleško, francosko, japonsko in po l jsko intervenci jo i n nad buržoazno-zemljiško-gosposko-belogvardej-sko kontrarevo luc i jo , k i se končala šele lansko jesen z razbi t jem s i l belogvardejskega generala Wrangla in po lomom osvaja lnih načrtov po l j sk ih panov, tako da je zdaj razen na vzhodu, kjer poizkušajo Japonc i z nov imi intervencionistični-m i , a bržkone tudi osvaja ln imi pohodi , ogromna sovjetska država pr iprav l j ena za gospodarsko-družbeno uresničevanje cil jev boljševiške revoluci je, obenem pa dežela, k i prebuja upanje v zmago delavsko-kmečke stvari tud i v drug ih deželah, med n j i m i tudi v kra l jev in i S H S , čeprav skuša tamkajšnja oblast, opogumljena z z l omom železničarskega štrajka, i z ruvat i sleherno rdečo k a l , da bi se ne razrasla.
»Mnogi so i z gub i l i vero v našo stvar in pok l ekn i l i pred nasiljem,« pr ipoveduje K o s i r n i k z nehoteno otožnostjo a l i celo pobitost jo v glasu. Še danes ne more razumet i , zakaj je apr i l a lani centra lni odbor stranke okleval in n i da l .signala za revoluci jo. Je b i l to s t rah pred porazom, kakršnega je doživela madžarska revoluci ja , al i nevera v zrevolucioniranost delavcev in ogromne množice nezadovol jnih kmetov, terjajočih agrarno reformo? Nevera v množice lastnega l judstva, k i je vsaj, če K o s i r n i k sodi po svoj ih Jesenicah i n zasavskih rev i r j ih , čakalo samo na signal i/ Beograda in Ljubl jane, signal, da se je začelo tam in da so tam prav tako pr iprav l j en i na prevzem oblasti kakor v de lavskih k ra j ih . »Pri nas smo že nameraval i prevzeti občino. Iz svoj ih vrst smo že predvidel i župana, nekega Antona Zn idar ja . Jos ip M laka r , pred štrajkom glavni organizator gorenjskih železničarjev, b i vodi l v revoluci jo železničarje, fabriški delavci na Jesen icah , B l e j sk i Dobrav i i n Javo rn iku , pa so b i l i že tako skoro do zadnjega z nami . Celo vojaška posadka na Jesenicah se je tajno že odločila za našo stran. V o j a k i so b i l i večinoma doma iz K r a n j a in kranjske okol ice. Janez M laka r , doma iz Šenčurja, je skoro vse poznal . S top i l je v
st ik s sovaščanom Peričem, komand i r j em posadke, i n Peric je ob l jub i l , da bo stopi l na stran delavstva, če se bo začelo. S top i l z vojsko i n z orožjem,« poudar i K o s i r n i k , nato pa pripoveduje o ve l ik i delavski demonstrac i j i , k i je nastala , čim so zvedeli , da je na Jesenice pr ipe l ja l ok l opn i v lak vojsko, k i naj b i uk ro t i l a jeseniške železničarje i n delavce. Ogromna množica se je nagnetla pred postajo. Zelezarj i so hotel i podpre t i železničarje. Toda vo jakom z oklopnega v laka se je posrečilo na ozkem svetu med postajo, bran jar i j ami in Paarov im hote lom preb i t i se skozi gnečo in razpo lov i t i množico, k i so jo potem skušali del pot isn i t i p ro t i tovarni , del pa pro t i Plavžu, kakor pravi jo redkemu kmečkemu nj ivastemu nasel ju zahodno od jeseniškega trga. Delavci v prednj ih vrstah se niso da l i . Delavca Bergman in P intar sta odpela srajci in pozivala vojake, naj le sunejo z bajoneti , če se upajo. Mnog i v sprednj ih vrs tah so imel i p r i sebi revolverje i n 'ravbšicarke', kratkocevne puške, k i so j ih naprav i l i iz vojaških tako, da so odžagali del cevi. »A kaj ko se je tedaj pojavi ! Mare j . Veš, t ist i Mare j , k i se je izkazal kot podelanec že v naši karanteni nad L jubl jano. Saj se ga spominjaš?«
»Kako b i se ga ne?« vzdihne Jakob . Mare j je takrat , ko so pr iprav l ja l i upor prot i zverinskemu pove l jn iku deboljševizacijske karantene povratn ikov iz Rusi je , major ju Ju l iusu von Teu-telbachu, baronu in veleposestniku v goriških B r d i h in Fur l an i j i , sedaj podporn iku i ta l i j ansk ih skvadrističnih tolp, k i zadnje čase strahuje jo slovenske briške kmete in kolone, a takrat avs t r i j skemu major ju , k i ima na vesti smrt tistega nesrečnega ital i janskega tržaškega p o v r a t n i k a . . . ja , Marej je že takrat prv i s t isn i l rep med noge, čeprav se je imel za starega preizkušenega socia l is ta .
»Niso mi verjel i , ko sem j i m pr ipovedoval , da je Mare j nezaneslj iv i n da nas je pust i l na cedi lu že tedaj in da bi ga ne smel i postav i t i v naš odbor. A kaj sem mogel? Govo r i t i je zna l i n ime l del članstva za seboj.
Nekaj spominov na Koroško
0 b 50-letnici p l eb i s c i t a nap i sa l A N D R E J T IŠLER
Me<* obema vojnama sem šel na Koroško večkrat kot turist a , i romar. Vsakokrat sem se oglasil tudi na uredništvu Korošc a Slovenca, ki je tedaj kot tednik izhajal v Celovcu. Kot Predavatelj strokovnega risanja za čevljarje na tržiški obrt-J! š o » sem s svojimi učenci priredil tudi dva peš izleta na K°roško, in sicer leta 1935 v Borovlje, leta 1937 pa čez Oselco J Sele in Borovlje. Za skupni potni list je takrat zadostovalo l e Potrdilo uprave obrtne šole, na katero je pritisnil žig komandir orožniške postaje Sv. Ana pod Ljubeljem - in vse J e bilo v redu.
Moj ih izletov na Koroško r J * bilo konec v letu 1938, varile S t ° p i l " a K a r a "
l94Q L k C 8 a p o l c t n c g a d n c l e t a
so prišli v mo jo delav-t C r ° t rM e bratje: Hanze j , Pe-stv 1 1 1 l l° ' t c 'L m sicer v spremita U o n a 5 t S a mejnega stražni-* b e ž a O r o š k e s o č e z Košuto S e ' k nam K o t znanci so Do*>r " a s o k r c p č a l i i n se od-
u i i . Nac i sU so namreč da l i Jg?i oblast i ukaz , d: J J J j H Hanze i i a kn i
*; r »olj
m o r a J » I Hanzej tako j k voja-
k °ni ; postavi naj se ga n a n a . i bo l j nevaren položaj n a f r o m i . T a k i h ukazov je b i l o v t is t ih časih na Koroškem rnenda več, tako m i je povejo seda, že p o k o j n i Hanze j 0 , i i o iz Se l . S Koroške so
prihaja le vse bol j žalostne vesti o preganjanju zavednih Slovencev vseh stanov.
Najbridkejši spomin na Koroško — pa tud i najbolj ponosen sem b i l nanjo takrat — sodi v leto 1942, v čas, ko sem se vklenjen voz i l skoz i domov ino M ik l o v e Zale, mi mo znan ih vasi , k jer so pred več kot sto let i Ahace l j , Ja-nežič, E insp i l e r i n drug i bud i l i narod , k i »umreti noče«. B i l o je to skoraj istočasno, ko so nacist i leta 1942 sekal i glave, premeščali slovenske duhovn ike i n presel jeval i zavedne Korošce. In kako nas je tedaj navdušila s lovenska pesem v taborišču Dachau, kjer je vod i l s lovenski zbor koroški pevovodja H a r t m a n .
Po ist i pot i sem se vračal po treh let ih iz koncentraci jskega taborišča nazaj v domovino. S lovenska Koroška je b i l a takrat sicer zasedena z našim i četami, vendar so se morale te na višji ukaz umakn i t i .
S svo j imi ponovn imi ob i sk i drage Koroške sem po koncu druge svetovne vojne začel takoj po uvedbi maloobmejnega prometa. V teku petdeset letnih spominov, k i je na tem mestu v sk romnem obsegu nava jam, se je sicer že mars ika j spremeni lo . Mars i kaj je drugače od takra tn ih razmer v Avs t r i j i i n državi S H S , na podlagi ka te r ih so tedaj Korošci v coni A glasova l i za Avstr i jo . B i l o je to natanko pred petdeset imi le t i , 10. ok tobra 1920. Za nekaj i manj kot 7000 glasov, k i so j pr ines l i nemško zmago, ne | obsojamo nikogar , z last i ne ' on ih , k i so na osnovi lepo . zvenečih ob l jub vo l i l i za ze- j leni l istek, za Avstr i jo .
Ob koncu svoj ih spominov za 50-letnico p leb isc i ta naj zapišem, da želimo koroškim Slovencem dokončno izpolnitev vseh ob l jub , dan ih pred petdeset imi let i , z last i t i s t ih , k i j i h navaja člen 7 državne pogodbe iz leta 1955, pa zgra- i ditev slovenske gimnazi je v Celovcu ter m i rno , p lodno sožitje obeh narodov v tej lep i deželi. i
Zaradi popolnejše slike po-vzemimo na kratko še, kar je o koroškem plebiscitu napisano v Enciklopediji Jugoslavije (zvezek 5, str. 325 in 326)!
Gospodarski razvoj in ger-manlzatorski pritisk od srede 19. stol., kot tudi z njima povezana politična struktura, so ustvarili — po neuspelem poskusu osvoboditve koroških Slovencev 1918-19 In po neuspehu jugoslovanskih predstavnikov na mirovni konferenci v Parizu 1919 zaradi podpore, ki so jo velike sile dale Avstriji — podlago za slovenski neusneh pri plebiscitu na Koroškem 10. oktobra 1920 . . K neusnehu so pripomogle tudi različne nekorektnosti in pristranske odločitve iwmarodne plebiscitne komlsHff v korist Avstrije. Avstrijska zmaga na plebiscitu le nrinesla razdobje še močnejše germanizacije — po planu, po katerem bi morali v eni generaciji »dokončati koroško delo pomikanja Jezikovne nv~V proti jugu< in ponemčiti vse koroške Slovence . . . kljub svečani izjavi Deželnega zbora pred plebiscitom, da bo pokrajinska politika »ščitila jezikovno in nacionalno individualnost« koroških Slovencev in spoštovala določila mirovne pogodbe o zaščiti manjšin. Uresničitev tega plana je prevzela
nase organizacija Heimat-dienst (od 1924 Heimatbund), ki je bila takoj leta 1938 priznana kot organizacija nacistične stranke. Po plebiscitu so bili odpuščeni zavestni slovenski železniški uslužbenci, v Jugoslavijo pa so morali oditi skoraj vsi slovenski učitelji in del duhovščine . . .
Po »Anschlussu« je odločanje o koroških Slovencih ostalo v rokah Maier-Kaibit-scha, vodje Heimatbunda. 2e leta 1938 so bile ukinjene vse dvojezične šole, odprtih pa je bilo — zaradi čim hitrejše germanizacije — še 60 otroških vrtcev, medtem ko je bilo delo kulturnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev praktično onemogočeno. V jeseni 1939 in v aprilu 1941 so bili ujeti pomembnejši koroški Slovenci, v maju 1942 pa se je začelo izseljevanje slovenskih družin s Koroške, tj. njihovo fizično uničevanje s hitlerjevskimi metodami, od koncentracijskih taborišč do masovnih likvidacij . . . Konec
Kje je spomenik ?
V stari Jugoslaviji in še prej je stal pred bivšo sodno hišo v Kranju spomenik Janeza Nepomuka, po prihodu Nemcev pa so spomenik odstranili.
Kje je sedaj spomenik? Ali je dovolj zavarovan pred uničenjem? V. S.
Spomen ik , za katerega usodo sprašuje bralec, je dobro ohranjen in sicer je sedaj na notran jem odpr t em dvorišču Gorenjskega muzeja v K r a n j u , Tavčarjeva u l i ca št. 43.
Tamka j je spomenik Janeza N e p o m u k a pravzaprav le začasno deponiran, ker je Sicer last občinske skupščine, k i je umetn ino pred k a k i m l e tom in po l odkup i l a od prejšnjega las tn ika Joška Majdiča, upokojenega sodnik a .
V dogledni bodočnosti bodo naši urban is t i -a rh i t ek t i določili zanj novo lokac i jo , seveda v o k v i r u starega mestnega ambienta . To delo b o tem lažje, ker so tud i vs i izv i rn i načrti za podstavek (k i je b i l v času vojne uničen) ohran jen i .
Spomen ik je po vnanj i podob i b i l pravzaprav le vodn jak s plastično alegori jo o mučeniški s m r t i praškega škofa, poznejšega sve tn ika Janeza Nepomuka . Izklesal je ta zan im iv i spomenik znan i s lovenski k i p a r France Berneker . Delo predstav l ja stoječo žalujočo ženo s sklen j en im i r okam i pred seboj. N e m o zre na pol ležečega duhovn ika , k i se utapljajoč zaman u p i r a l o vkam dveh orjaških pol ipov. Obe človeški f igur i sta izk lesani v naravn i ve l ikos t i .
M o r d a vel ja še omenLti, d a je b i l spominsk i vodnjak izklesan že 1. 1910, i n sicer v sm i s lu vo l i l a trgovca Ivana N e p o m u k a Majdiča, k i je u m r l 1. 1908.
Vodn jak so o d k r i l i 1. 1911. Postavl jen je b i l na malem trgu pred nekdan j im sodiščem ob Koroški cesti (sedaj je na tem mestu hotel Creina ) .
S p o m i n s k i vodnjak je sta l p red sodiščem vse do prihoda okupator ja v K r a n j . Da b i spomenik oh ran i l , je trgovčev s in vodnjak razstav i l i n ga shran i l v klet i svoje h i še, k i je stala v bližini. Vel ja la pa je Berneker jeva plas t ika dolgo časa za prvo in edino kran jsko spomeniško umetn ino .
Preseneča dejstvo, da je prav po zaslugi Majdičeve rodbine( k i pa n i istovetna z drugo k ran j sko Majdičevo rodbino , lastnico m l ina in elektrarne ob Savi ) dob i l K r a n j še drugo k ipa r sko umetn ino visoke vrednost i : na starem kran j skem pokopališču, pozneje preurejenem v Prešernov gaj, stoj i ob južnem obz id ju mavzolej rodbine Ivana Majdiča, k i daje streho ve l ikemu rel iefu iz kararskega marmor j a , predstavljajoč t rume angelov, k i pomagajo dušam v ra j . To iz jemno lepo k iparsko stvaritev je izdelal k i pa r Ivan Zajec, av tor l jubl janskega Prešernovega spomenika .
Delo obeh umetn ikov , F ranceta Berneker ja (1874— 1932) in Ivana Zajca (1869— 1952), so danes z zakonom zaščitena. Izreči moramo priznanje Majdičevi r odb in i , k i je obogat i la K r a n j z de l ima tako znameni t ih umetn ikov .
Črtomir Zoreč
Spet glas vpijočega v puščavi?
Spremljam razne večkratne umestne predloge tov. Č. Zor-ca v lokalnem glasilu Gorenjske, ker mi je prav tako pri srcu kultura kraja, v katerem živim in nasploh.
Tuda sama sem te povzdignila svoj glas na tem področju in vzburila duhove, ker pač resnica boli.
V eni zadnjih številk Glasa se tov. č. Zoreč upravičeno zgraža nad predprostorom gledališča, ki bo kljub vsemu na žalost še naprej parkirni prostor — ne pa Prešernov in Tali-jin ter kulturnih proslav nasploh.
Čudim se, da se zaradi obiskovalcev in ljubiteljev gledališča ne oglasi in ne podpre tov. Zorca uprava Prešernovega gledališča, saj je znano, da si moraš ob predstavah stežka utirati pot skozi džunglo vozil, da prideš do gledališča.
Podobno je z osamljenim Prešernom, ki tako idi izza vozil. In otroci, ki ga obiskujejo, ter razne delegacije. Podrli pa bodo ali so baje še tisto nekaj zelenila- Zakaj se ne oglasi tudi Svet za kulturo?
Laiki smo v projektiranju raznih naprav, toda po zdravi pameti bi se dalo v Kranju marsikaj drugače narediti in to Z minimalnimi sredstvi.
Ali bo res postal Kranj ena sama betonska džungla s poplavo pločevine?
Kaj naj bi sicer tujce še zanimalo v našem mestu oziroma kaj naj bi imel še zanimivega videti v našem mestu? Betona in pločevine ima ie doma iovolj. D. K.
kulturno literarno in politični) preteh/c^i
S tem zapisom nadaljujemo pr ipoved o K a m n i k u in njegovih l judeh. Naš zadnj i sestavek v tej r u b r i k i je b i l objavl jen že 19. septembra 1.1. To povem zato, da bo bralec našel n i t , k i veže prejšnji konec i n tale začetek.
V besedi smo imel i J u r i j a Jap l ja , vr lega Kamničana, pisatel ja i n preporodi te l ja izpred poldrugega stoletja. K m i s l i m , k i smo m u j i h zadnjič posvet i l i , njegovi osebnost i in njegovemu književnemu delu, l ahko še pr is tav i mo sodbo, k i j o je o J a p l j u izrekel blagi An ton M a r t i n Slomšek.
»Ako pomis l imo na čas, v katerem je Jur i j Japel j živel, in preštejemo njegove spise pa tud i vse drugo njegovo težavno preporodi te l j sko delo, prepričamo se lahko , kako dobrega duha je b i l . Z n j i m je oživljal svoje l judstvo in pr i zna t i moramo po vsej p rav i c i , da je b i l Japel j biser najiskrenejših rodol jubov naših, ka r j i h je kdaj nos i la zeml ja slovenska!«
Nič manj laskavo ne ocenjuje pomen J u r i j a Jap l j a kamniški zgodovinopisec L ju devit Stiasnjr.
»Jurij Japel j je b i l v resnic i dober, vzoren duhovnik , goreč narodnjak, umen in nadarjen pisatel j , l jubezniv mlad ino l jub , pr i jate l j šolstvu in požrtvovalen človekoljub. B i l je samozavesten, razbor i t , cel mož — prava slovenska korenina.«
SKRITA PLOŠČA
za slovenske rodol jube. Plošče, dobro kamuf l i rane na podstrešju, okupator p i odk r i l . Medtem so Nemc i dr, Ju l i j a Polca aret i ra l i in ga po dvomesečnem zaporu v K a m n i k u in Begunjah kot talca ust re l i l i . Padel je skupaj s še 24 talc i v Št. V i d u nad L jubl jano. To je b i lo 31. januar ja 1944. Dr . Po lcu je
bi lo tedaj že 60 l e t . . . Šele po končani drug i sve
tovni vo jn i , k o so preurejali nekdanje podstrešje v stanovanja, so delavci odk r i l i ploščo, k i jo je dr . Polec tako skrbno s k r i l . In tako so Kammčani po 25 let ih — leta 1966 — le vz ida l i ploščo na mesto, k i ga je poko jn i dr. Polec določil že 1. 1941.
L A NA H •
' v l UŠI,K! j L A NA H MF.5TU SE itt RODIL"
J anez N e p o m u k šlaker (rojen v K a m n i k u leta 1791) je b i l dolga leta
katehet i n spovednik v ur-šulinskem samostanu v L jubl jan i , šele po 22 let ih se je odpovedal tej službi.
Doživel pa je Janez šlaker za življenja ob i lo časti: postal je šolski svetnik, častni
i meščan l jub l j ansk i i n kano-; n ik . B i l je predsednik imo-
vite K ran j ske hrani ln ice , po-1 skrbe l je za poko jn ine uči-J t e l j sk im vdovam, podp i ra l je
di jake in s i romake. V svo j i opo rok i je zapust i l k a r 7000 goldinarjev (po današnji vrednost i približno 14 mi l i jo nov S d in) za dobrodelne ustanove.
K l j u b vsem tem v i s o k i m častem in d o b r i m dejanjem pa b i b i l Šlaker danes pozabl jen, če ga ne b i l i t e rarna zgodovina omenja la v zvezi s Prešernovo pesmijo N u n a in
, kanarček. S leherno ime, tako j a l i drugače povezano s Pre-; šernom, pa postane iznenada
P riložnost je sedaj še za . pr ipoved o usodi Jap- j ljeve spominske plošče,
k i je vz idana na pročelju stavbe v Ma i s t r ov i u l i c i št. 7.
Zdravn ik dr . Ju l i j Polec, lastnik hiše v Ma i s t r o v i u l i c i j št. 7 (ta hiša sto j i na temel j i h Japljevega rojstnega doma), je da l na svoje stroške izdelat i ploščo, k i naj b i mi moidočim pr ipovedovala, da je b i l tu doma zaslužni slovenski pisatel j i n preporodite l j . D r . Polec je namerava l to ploščo vz idat i v pročelje svoje hiše na p om lad 1. 1941. P r ihod okupator ja pa m u je to preprečil. D r . Polec je ploščo s k r i l na podstrešju, da je okupator jev i agenti ne bi našli.
Res so Nemc i zd ravn ika I pregnali iz njegove hiše; v lepo stavbo pa se je vse l i l ; z loglasni gestapo. Hiša je po- Polčeva hiša (Maistrova ul. 7) sta la h k r a t i tud i mučilnica z Japljevo spominsko ploščo
nesmrtno — spomin mu podaljšal pesnikov genij • • •
»S pesmijo N u n a in kanarček je Prešeren poveličal odpoved l jubl janske uršulinke, sestre Ignacije Engelshausno-ve, k i se je 1. 1839 zaljubila v nunskega spovednika Jan^ za šlakerja, a je ljubezen v
sebi zatr la . »Tako dr. Anto " S lodnjak,
Spričo govoric o tej prepo vedani l jubezni , k i so se ted*J raznašale po L jub l j an i , je n a ' p isa l Prešeren v robatem P 3 ' skv i l u na l jub l janske u s t a " 0 " ve tud i nekaj grob ih verz°v o nenravstvenem življenji l jub l j ansk ih uršulink, n' x^n\' gujoč na to, ka r so raznašaM o sestr i Ignaci j i in šlakerjU' — K o pa se je Prešeren P°j zneje prepričal, da je s t ° r ' obema kr i v i co i n ko je v P 0^ govor ih s pa t rom BenveOj* tom sprevidel njegovo P o V . ' nost v podobni zadevi, P napisal pesem o nuni ' kanarčku in v njej u P o d o ^ ! l jubezensko hrepenenje in ° poved mlade samostanke.«
Saj v pretres l j iv i pesnitvi m lada redovnica sama s v c t ^ je kanarčku — k i pa j c
pr ispodoba njenega srčneg hrepenenja po l jubezni in P° svobodnem življenju — "3/ zapust i tesno samostansk zidovje in njeno celico.
K e r pa nas vse — da stvar le v zvezi s Prešernora — vznemir ja in s i l i k P ' e r T \ e
a
n i t i radovednost i , bo r n o r f l
le prav, še kaj povedati uršulinki, k i je b i l a povod i prelepo pesnitev Nuna kanarček.
(Dalje prihodnjič) Črtomir Zore«
SOBOTA, 10. OKTOBRA 1970 & * » S T R A M
MODNA HISA
Z a iesensko-zimsko se-Z O n o 70-7i je Modna h l š a v Ljubljani pri-Povila bogato kolekci-JO ek-skluzivnih mode-
0 v ženskih plaščev in k°stimov v aktualnih pedalih, barvah in *r°Hh, tako da bo lah-
° Vsaka ženska našla s e b t primeren model
Srečanje Vračala sem se iz mesta, ko pred seboj
nenadoma zagledam staro ženico, k i je s težavo r i n i l a po ln voziček drv. B i l a je sredi fclrnca in komaj je premagovala težo bremen;. . Sk l en i l a sem, da j i bom pomagala. S top i la sem torej k njej, zgrab i la za ročaj in kot b i m ign i l sva b i l i na v rhu .
»Mamca, pust i te , bom že jaz vlekla,« sem rek la in j o pr i je la pod pazduho, saj je težko sopla, noge pa so j o komaj nosi le.
»Hvala deklic! In bod i vesela, da s i mlada, da imaš starše, k i skrb i j o zate. Lepo je, če spoštuješ starejše l jud i in j i m takole pomagaš. Ved i , da smo sicer betež-n i , vendar mars ika j znamo. K a r boš zdaj v mladost i dobrega stor i la , to pričakuj na starost od drugih,« je r ek la .
Z zanimanjem sem jo poslušala. Sedla je na voziček, si o t r la potne srage in počasi nadal jevala:
»Veš, jaz pa n i m a m nikogar , k i bi poskrbe l zame, k i b i m i privoščil lepo besedo in vsaj malo pomoči. V s i me gledajo post ran i , vsem sem v napoto. Gospodinja v hiši, k jer b ivam kot podnajemnica.
se znaša nad menoj , čeprav j i pomagam po svoj ih najboljših močeh, paz im na otroke, čistim stanovanje in k r m i m živali. Gospodar ju grem na živce. Očita m i , da živim od njegovih žuljev in da povzročam same nepri jetnost i . S i t a sem življenja, samo u m r l a b i še rada v m i r u . Prav n ikogar n i m a m ; mož in dva sinova sta padla v par t i zan ih , hčerki pa sta odšli v Nemčijo, se tam poročili in ustvar i l i družino. N i j i m a kaj dost i zame. E h , vse življenje sem b i l a nesrečna, toda tako slabo kot sedaj m i n i šlo še n iko l i . . .«
Iz oguljene malhe je pr i v l ek la robec in s i z n j im obr isa la solze. Uboga mamca! še sedaj ve l ikokrat m i s l im nanjo. V i d i m jo pred seboj, drobno, uvelo, izžeto od dela, i n nenadoma postanem besna na l jud i , k i ne razumejo, da star človek zasluži spoštovanje, da se pod uvelo kožo skr i va dobro, pošteno, l jubezni polno srce. Rada b i vedela, zakaj mora b i t i tako?
L jub i ca Ho r va t i n , Zvirče 11, p. Tržič
Spominjam s e Rod i l sem se na Laborah
p r i K r a n j u . Iz porodnišnice me je mamica odnesla v Struževo, kjer smo takrat stanoval i . Tam sem tudi shod i l .
Spomin j am se, da sem se vedno rad pod i l po ve l ikem dvorišču, k i je obdano z be
tonsko ograjo. Zabavno je bilo grebsti v kup peska v kotu. Pred mano n i b i l a varna nobena kokoš a l i petel in, k i se je pojav i l v bližini, če sem kuro uspel ujet i , sem jo prenašal naokrog in božal, dokler se me n i navsezadnje naveličala in me krepko kavs-
Prvič na Stolu Nekaj planincev preddvor-
ske osemletke se je med počitnicami udeležilo zanimivega izleta na Sto l . B i l o je 7. ju l i j a . Zgodaj z jutraj smo se z v l akom odpel ja l i do Žirovnice, tam izstopi l i in vzeli pot pod noge. Po enourni hoj i smo prišli do Valvasorjevega doma in si neko l iko oddahn i l i . Toda počitek n i traja l dolgo. Že smo začeli vzpon na sam Sto l , k i je najvišji v rh v Ka ravankah in mer i 2236 metrov. N a v rhu stoj i Prešernova koča, k jer smo tud i prenočili. Z jutraj smo potem kren i l i p ro t i Ce
lovški koči in vmes občudoval i vabl j ivo p lan insko cvetje ter videl i gamse, k i so se spuščali po sneženih j e z ik ih .
Pot domov nas je vodi la čez Zelenico in naprej na L jube l j , k a m o r smo pr ispe l i precej u t ru jen i . Izlet mi je b i l zelo všeč. Tovarišici, k i nas vedi po gorah, sem zares hvaležen, kaj t i omogoča nam spoznavati čudovit p lan insk i svet.
M a r k o Nagl ic , 5. razred os. š. Mat i j a Val javec, Preddvor
Na fug Vsako leto hodiva z mamo \
v gozd po kostanj. Že več jeseni zapored opazujeva škor- j ce, ki se zbirajo sredi polja, na telegrafskih žicah. Veliko, zelo veliko jih je in njihovo i Žvr golen je se čuje daleč na- ! okrog. Z mamo obstaneva in poslušava klepet. Zdi se mi, j da neprenehoma ponavljajo: ' »Na jug, na jug!«
»Ko bi vedeli, kakšna naporna pot vas čaka.« jim rečem, a me nočejo slišati. Mlajši škorci kar naprej sprašu- j jejo starejše, kdaj bodo lahko vzleteli. i
»Na jug gremo, tja, kjer ni mraza,« govorijo. Zbor mamic jih opozarja, da je jug daleč, da je pot do tjakaj presneto težavna-
»Da zelo je naporna," jim glasno pritrdim. Škorčki se ozre jo navzdol proti meni. Neka i časa so Čisto tiho, le gledajo me. A kmalu znova oživijo in z.akričijo: »Na jug, na jug!« Potem se dvignejo in odjadrajo, jaz pa jim zaželim srečno pot.
Mojca Poljane, 3 razred os š. Stanka Mlakarja, Šenčur
ni la . Zavp i l sem, jo i zpust i l in stekel v hišo.
Kasneje smo dob i l i izredno hudega petelina, zaradi katerega si nisem več upal b l i zu . Raje sem ušel z vr ta i n poiska l A n d rej ko, Matjaža in Franc i ja . Dost ikrat smo se skupaj igral i . Potem se je naša družina presel i la v U l i co X X X I divizi je, kjer sem si našel nove pri jatel je. Toda na moj ro jstni kraj me vežejo mnogi pr i je tn i spomin i .
M a r k o Žibert, 4. razred os. š. France Prešeren, K r a n j
Po kostanj S tovarišico učiteljico smo
se domen i l i , da bomo ob p rv i priložnosti k ren i l i v gozd po prav i kostanj . Res smo se nekega sončnega dne zbra l i pred traško šolo in j o m i m o Starega dvora ubra l i p ro t i školji L o k i . Pot nas je nato vodi la m imo loškega gradu in čez Kance l j v goščavo pod L u b n i k o m . Vso pot smo pr id no iska l i kostanj in gobe ter zb i ra l i jesensko listje, čeprav je pot na L u b n i k s t rma in dolga, nas vse to n i prav nič mot i lo . Jasno vreme je omogočalo čudovit razgled i n zelo razločno smo v ide l i pod seboj škofjo Loko , K r a n j in v dal javi celo obrise L jubljane. Nepozaben je b i l tud i pogled na razdrapane vrhove Jul i jcev in Kamniških plan in .
Vo jka Mel ihen, os. š. Cvetko GtJar , Škofja L o k a
K teli na
Golnik Že pred tednom dn i so
zd ravn ik i mojo teto pos la l i na Go ln ik . Ves čas je mora la ležati v postel j i , zato smo so domeni l i , da jo v nedeljo ob i ščemo. Mama je pros i la s t r i ca S lavka , ko je popo ldan prišel na obisk, če b i nas hotel popel jat i s svo j im avtomob i l om, in pr i vo l i l je.
Pot pod gorami je b i la p r i jetna, ka j t i nad nami so se dvigal i v i sok i , ošiljeni vrhov i Zaplate, Storžiča, Kališča in drug ih vzpetin. K o smo se peljal i skozi Trstenik, sem ob cesti zagledal tablo, na kater i je pisalo: Go ln ik 4 k m . K m a lu potem smo v dal jav i uz r l i streho bolnišnice. S t r i c je pr i t i sn i l na p l i n in kot b i mign i l smo bi l i pred vhodom v stavbo.
Do tete smo prišli po dol g ih stopnicah, žalostno je ležala na postel j i in šele ko nas je zagledala, so se j i usta razlezla v nasmeh. S t op i l i smo bliže, ji s t isni l i r oko i n izročili dar i la ter šopek cvetj a Zan ima la se je, kako je doma, kaj je novega in podobno, žal je b i lo razgovora h i t ro konec, ka j t i zvonec je oznani l , da bo treba i t i .
Teti je obisk vel iko pomen i l . K o smo odhaja l i , je b i l a dobre volje in zdelo se je, da j i gre na bolje.
Franc Dolinšek, os. š. Ma t i j a Val javec, Preddvor
Srečanje z ježom
Prejšnja nedelja je b i la lepa in sončna, zato sem se odločila, da obiščem teto. Pot me je vodi la skoz i sadovnjak. B r o d i l a sem po t rav i , ko naenkrat zaslišim šum. Pr iha j a l je od bližnjega drevesa. Čeprav me je postalo ma l o strah, sem vseeno pogledala, kaj b i utegni lo b i t i . Zagledala sem ježa, k i je na h r b t u na bodicah nosi l hruško. N i me videl . Začela sem ga zasledovati in k m a l u ugotovi la , da gre prot i gozdu, k i se začenja čisto b l i zu sadovnjaka. Pod s tar im hrastom je ime l že pr iprav l j eno bivališče. Opazovala sem še nekaj časa, potem pa me je zmo t i l a m a m : in skupaj sva odšli naprej k teti.
Anka Dami jan , 5. razred os. š. Cvetko Go lar , škofja L o k a '
iS ŠOLSKIH KLOPI
vezenine Od začetka avgusta je v poslopju Tovarne čipk in vezenin na Bledu odprta na novo opremljena trgovina. V njej je mogoče kupiti vse izdelke tovarne od spalnih srajc, jutranjk, zaves, prtov in drugih vezenih izdelkov do najnovejših modelov oblek in bluz. Razen tega v trgovini prodajajo tudi izdelke z napakami ter kilogramsko blago po ugodnih
cenah.
Trgovina je odprta od 10. do 12. in od 14. do 19. ure.
Marta odgovarja Marija z Jesenic — V dar
sem dob i la kos blaga 200 X X 150 c m . P r o s im , svetujte m i , kaj naj s i sešijem. S ta ra sem 25 let, v i soka 155 c m , tehtam 53 kg . I m a m kratek vrat in široka ramena, rada pa sem tud i moderno oblečena.
Marta — Iz blaga, k i ga imate, si sešijte brezrokavn ik . Naj bo zelo dolg, tako da je le k a k i h 10 do 15 c m krajši od k r i l a a l i obleke, k i jo nosite spodaj . Zapenja se z ma jhn im i gumbi in je brez vsak ih drug ih dodatkov. Če še nosite k r a tka k r i l a , si lahko omis l i t e še k r i l o iz istega blaga kot je brezrokavnik , le žepi, pas in spodnj i rob naj bodo v dre p barv i a l i be l i . Pas naj na k r i l o ne bo pr i -šit, saj ga sicer ne boste mogl i nos i t i k nobeni d rug i ob lek i a l i k r i l u . Žepi so okrog l i in prečno čez sredino rezani .
Če nosite neko l iko daljša k r i l a , pa dokupi te nekaj blaga iste kval itete i n k r i l o tako kombin i ra j t e .
Vaši vratn i izrezi naj bodo glede na to, da imate kratek vrat, koničasti a l i pa nosite ovratn ike , k i so odmakn jen i od vra tu . Šalov ov i t ih oko l i v ra tu ne nosite.
iiiiii!iiii;ffi;:i::i2fiii!ifiiiiniHMiiim^
W Se o medu Pri nas uporabljamo med
v gospodinjstvu zelo malo. Čeprav je naše čebelarstvo zelo znano in ima tradicijo, pa smo v uživanju medu ze-
Nadležne mravlje
Mravlje se včasih kar nenadoma pojavijo v sicer vzorno čistih kuhinjah, napadejo pa celo tiste prostore, ki s pripravo hrane nimajo nobene zveze, če ste odkrili odprtino, skozi katero prihajajo v stanovanje nezaželeni gosti, potem razpršite okoli te odprtine večjo množino kakšnega dobrega sredstva zoper mrčes. Lahko pa preizkusite tudi naravno sredstvo proti mravljam. Vejice obmorskega lovorja pri-vežemo v kote omar ali pa liste položimo pred odprtine, skozi katere prihaja nadležni
lo daleč za drugimi deželami. Navadno pravimo, da je med za otroke kar pa ni res- Marsikomu bi zelo prijat kot namaz za kruh za malico, da ne govorimo o uživanju medu za zajtrk ali za večerjo. Gospodinje zelo redko s pečejo medeno pecivo, prav tako redka je tudi medena potica, ki je bila nekdaj bolj znana, danes pa je le pozabljena slovenska narodna jed. Da ne govorimo o medenih štruk-Ijih, za katere marsikdo še slišal ni. . .
Ni vseeno, kako med uživamo. Večje količine zaužitega medu naše telo ne more tako temeljito izkoristiti. Nekateri radi sladkajo z medom mleko, čaj ali kavo. Vendar pa je potrebno pri tem povedati, da medu ne smemo umešati v prevroče pijače ali jedi. S preveliko vročino namreč uničimo v medu fer-mente, ki so za človeški organizem zelo dragoceni.
Srce v obari Potrebujemo: 70 dkg srca,
s lano vodo, jušno zelenjavo, 1 žlico maščobe, 1 žlico sesekljane prekajene slanine, 2 H ic i sesekljane čebule, 1 žiico sesekljanega pateršilja, 2 žlici moke, k is , juho, t imi jan , lovorov l ist in košček limone.
Srce skuhamo v slani vodi z jušno zelenjavo vred. Kuhano zrežemo na tanke rezine. Na maščobi in slanini zarumenimo čebulo, peteršilj in moko. Ko moka zarumeni, dodamo zrezano srce, prili-jemo juho in kis, dodamo timijan, lovorov list in limono. Ponudimo s polento.
Ledvice z gobami
Potrebujemo: 70 dkg telečj i h a l i sv in j sk ih ledvic, 5 dkg maščobe, 8 dkg čebule, 15 dkg gob, 2 dkg moke, vodo a l i juho , 3 žlice vina in sol .
Ledvice zrežemo na tanke liste. N a maščobi zarumen imo čebulo, dodamo ledvice in dušimo. Nato dodamo zre-zane gobe, potresemo z moko in neko l iko prepra/.mo. Na to zal i jemo z vodo al i ju ho i n v inom. Dobro prevre-mo in so l imo.
Jesenski džem
Potrebujemo: 1 kg hrušk, 1 k g jabo lk , 1 kg češpelj, 75 d k g s ladkor ja , osminko l i t ra vode, sok ene l imone.
Olupl jene hruške in jabo lka zrežemo na četrtine, j i m odst ran imo peščišče. Češpljam izt isnemo koščice. V vodo de-nemo pol s ladkor ja in ga kuhamo, da se sčisti. Umazane pene pob i ramo. V tem sladko r ju prekuhamo hruške. K o so na pol mehke, dodamo še j abo lka i n češplje ter kuhamo 15 m inut . Po tem primešamo še ostanek s ladkor ja in kuhamo še 10 minut . Z džem o m do roba napo ln imo ogrete kozarce, še vroče za-vežemo s celofanom in počasi oh lad imo.
KAJENJE III Marsikoga zanima, kako
bi se dalo še pravočasno ugotoviti, da je nekdo zbolel za rakom na pljučih. V vseh primerih bolezni ni mogoče takoj od kriti. Po mnenju zdravni kov so najbolj uspešni po odkrivanju bolezni redni pregledi v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo. Prav bi bilo, če enkrat na leto obiskal dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo vsak ki je že bil star 45 let. To starostno obdobje je nan* reč najbolj nevarno za pljučnega raka.
Vsaka štiri leta imamo v Sloveniji obvezno fluo-rografiranje za vse, ki so že bili stari 24 let. Pri teh slikanjih se vsakič odkri je tudi nekaj bolnikov * rakom na pljučih
Zdravniki menijo, da oe sme brez zdravniškega pregleda noben kašelj trajati več kot 2 tednai P0* sebno nevaren je suh 1° dražeč kašelj. Le redko ima bolnik ob kašlju tudi temperaturo. Tudi ponav Ijajoče se pljučnice 1
istem delu pljuč so la!" 1 0
znak rakastega obolei'J3' V takih primerih je trejj* iti k zdravniku, ki poŠlJe
na pregled v dlspa n 7* e^ Hitreje pa je, če gre b°J nik naravnost »na ren gen«. Za tak pregled na«* reč napotnica ni potrebo3'
Če vas že dlje časa U»u' či kašelj in vam povzroC skrbi, potem je taka P0^ nujna, če ste zboleli, P tem se boste na ta n ... še pravočasno pozdravi Pot na rentgen pa je vre* na truda tudi zato, da človek otrese skrbi svoje zdravje. ,i
Hudo narobe je čaka* vse dotlej, ko že opaž' 0 1, kri v izpljunku. Nekater bolniki tožijo, da j " 1 * dlje časa boli na toć" občutenih delih v Vrst^ ko niti še nimajo h u ' s C ^ j kašlja. Takih bolečin ^ treba puščati vnemar je treba poiskati zdrav ško pomoč. j , e
Na drugi strani P 3 ^ morem mimo tega, , marsikdo ob vsakemJ^ {. poznem obolenju in J^ga ju v žrelu in grlu, k j v
spremlja kašelj, živi r'ifca'
prepričanju, da ima »* j . Zdravljenje takih b<> kov je vselej manj l , s P ^ no in tr-.ija dalj časa.
dr. Tone K ° Š , f
DRUŽINSKI POMENKI
Lepa izbira jesenske obutve
Alpina Žiri
Cenjeni potrošniki izkoristite!
Predsezonska prodafa ženskih škornjev in smučarske obutve po znižanih cenah v prodajalnah Alpina Kranj, Škofja Loka in Jesenice
taa I s i
•J, I«'!- -' V l ' a n ' t o nabavite naše stavbno pohištvo v ma-S j ^ r o t t ^ i n i t rgov in i »Jelovica« v Sko f j i L o k i in po-W V ? u n ' C a n * g radben im mate r i a l om »Smreke« Ija"*- »Slovenjjales« L jub l j ana , »Lesnine« L jub-»Ki1Jf' > > P o trounil i « M u r s k a Sobota , »Murka« Lesce i n
Termika industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25 razglaša prosta delovna mesta:
18 N K delavcev za pro izvodnjo v treh izmenah v obra tu Trata in Bodov i je p r i škof j i L o k i , za določen čas do vključno 31. 12. 1970.
Osebni dohodek po p rav i l n i ku o del i tv i osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj al i po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite n a naslov Te rmika . obrat Trata p r i Škof j i L o k i v r oku 15 d in od dneva objave.
K o m i s i j a za razpis delovnega mesta direktorj a podjet ja
O B R T N I K Škofja Loka, Blaživa ulica 3 razpisuje delovno mesto
direktorja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je komerc ia l i s t z višjo strokovno izobrazbo in 8-letno prakso na vodi lnem delovnem mestu a l i srednjo s t rokovno izobrazbo Z 10-letno prakso na vod i lnem delovnem mestu in poznavanje trgovine s kov insko stroko. Pismene ponudbe s k r a tk im življenjepisom in dokumentac i jo predložite v r oku 15 dni od dneva objave v časopisu razpisni komis i j i podjetja Obrtnik škofja Loka , Blaževa u l i ca 3.
Prevozniško podjetje
Transport Radovljica
vab i k sodelovanju:
avtokleparja pogoj : kva l i f i c i ran avtoklepar in 2 leti delovn ih izkušenj,
varilca pogoj: kva l i f i c i ran vari lce izkušeni
2 leti de lovnih
Pismene ponudbe s k r a t k i m življenjepisom i n z dokaz i l i o s t rokovn i i zobrazbi sprejema uprava podjet ja v Radov l j i c i , Kosovelova 2
S E N T A ,
SKLADIŠČE K R A N J ,
Tavčarjeva 31, tel 22-053
Odkupuje vse žitarice -zamenjava žitarice za vse vrste moke Prodaja naj kvalitetnejšo moko, kr mi lno moko koruzo, pše nico. oves, ječmen, pšenic ni in koruzn i zdrob
Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5 do 19 ure in ob sobotah
111. SEJEM
l \ OPREME
V KRANJU OD
10. - 19.
X. 1970
Kmetijsko živilski
kombinat Kranj
Obveščamo, da bo trgovina kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta J L A 2 (bivši Beksl) od 10. do 19. oktobra 1970 odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 18. ure.
O B R T N I K Škofja Loka, Blaževa ulica 3 objavlja prosta delovna mesta za:
vajence za naslednje stroke: za mizarsko stroko za steklarsko stroko za parke tarsko stroko za pečarsko stroko
Pogoji: dokončana osnovna šola.
V priučitev za naslednje stroke: za mizarsko stroko 2 delovni mesti za steklarsko stroko 2 delovni mesti za parketarsko stroko 2 delovni mesti za pečarsko stroko 2 delovni mesti
Pogoji: nedokončana osnovna šola. Eventualno lahko v času priučitve dokonča osemletko pri delavski univerzi in preide na poklicno usposabljanje za kvalifikacijo. Praktično delo se šteje v učno dobo.
P o l kvalificirane in kvalificirane delavce za naslednje stroke: 1 PK ali K V mizar 2. P K ali K V steklar 3. PK ali K V parketar 4. PK ali K V plastičar 5. PK ali K V pečar — polagalec keramike
Pogoji: pod točko 1. do 5. polkvalificiran delavec ali kvalificiran delavec z dokončano poklicno šolo. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti je treba dostaviti upravi podjetja v roku 30 dni po objavi.
Konfekcija
ladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 razglaša delovno mesto
vodje krojilnice Pogoji: V K krojač in najmanj 3 leta prakse v krojenju Osebni dohoaki po pravilniku OD podjetja, stanovanja ni na razpolago. Pismene prijave sprejema splošno kadrovska služba podjetja najkasneje do 19. oktobra 1970.
2 vajenca 2 vajenca 2 vajenca 2 vajenca
Kmetovalci in ljubitelji cvetja!
Obiščite nas na Obrtniškem sejmu od 10. do 19. 10. 1970 v Kranju. Kupili boste lahko traktorje, traktorske priključke, molzne stroje, motorne žage ter manjše stroje. Ljubitelji cvetja bodo dobili čebulice holandskih cvetlic. Vse rezervne dele in razne vrste strojev lahko vedno kupite v Kranju, Cesta 1 .maja št. 65 (pred Mlekarno Čirče). Informacije po tel. 21-545.
Za obisk in nakup se priporoča K Z SLOGA K R A M
Projektivno P O D J E T J E K R A N J
Cesta JLA 6/1 (nebotičnik)
I Z D E L U J E N A Č R T E Z A V S E V R S T E G R A D E N J
Ekstra — eksport
Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 0 radijski sprejemniki za avto blaupunkt % naprave za centralne kurjave # gorilniki na olje
od 70.000 lir dalje
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini
Elektro tehna
Obiščite našo poslovalnico v Kranju, Prešernova ul. 9
Velika izbira gospodinjskih aparatov, električnih peči, kaminov, TV aparatov, tranzistorjev in radioaparatov, elektromotorjev, motornih žag in lestencev.
Na zalogi ves instalacijski material
L j u b l j a n a Vse blago lahko kupite na potrošniški kredit.
n n
s v(
8c V/ Oj da Že
D N p d a m S P A L N I C O in « H u V u ° S 0 B 0 v starem
»u. Mede Ro/a, St rah in j 66, d.lV. , 0 g l e d v soboto in ne-a ^ ° c l o l 7 . u r e 4440
T E ' T A T 1 . B A N K I N E , P U N -tn i t o E , n n e k a ) obrezane-
P , , S A - ^ b n i c a 1 4466 kih ° i m V e č PRAŠIČEV tež-S V m f p 2 5 d o 3 0 k 8 i " breje Otok io P ° l Z b i r i - Ve**«". Sp.
p * » i Radovl j ica 4467 S T R 0 j a m " o v ELEKTRIČNI navoi«, ^ r e z a n J e eo lsk ih *Zb U o .R 1—1,4, znamke 0<Jdi'iir°y Naslov v oglasnem
Prn«i 4 4 6 8
V o u ° * m mlado brejo K R A -
novo S o ? l ! 1 C ^RAŠICE, K L O P I , vplaton) in nove Gorje c ' VHeTnica 15,
p r 4469
^ A š l C k V ^ f t e d n o v s t a r e
kljo K E - Cesnjevek 3, Cer-p r o . , 4470
i T l S n ^ n i j nov P L E -P i n t a r <f * K O J svviss magic. trafik;' 8 G o r i e . Poizve se v
p 4471 s o k o 0 ^ " 1 m l a d o K R A V O , v i -V E PLOH?, ' M L H ° M A C E S N ( > Lopo , 1 1 1 Prosto stoječo oglasnem i , n i - N a s ' o v v
Prod ° d d c ' , k u 4472 skj ^ k o r n b i n i r a n avstr i j -
U | ROŠKI VOZIČEK.
Alj j v kR » I , , v, e s t c> da posluje L A V N
A , r ! l J E K S P R E S D E -v ' s t v , , / ' 1 ć e l a v o vseh
l u O i ključavnice.
d i k o v i č ' i P v O Č a F r a n c R a '
Hinunik T t efefor, 2 1 W Mlakarjeva 24,
Prod ' K r a n J 4 4 7 3
s T R o j a ? s t a r Š IVALNI Vec , J ^ B e r . šlehta, škrlo-
P r o u 4474 E L E K T » L d o b r o ohranjen K O ^ j r i S ! ŠTEDILNIK X* fe'oi'i, N I K na DR-°8led v , l n s °bni K A M I N . dalje PiT-Z d a n o d 1 5 - u r e ž e 3 8 ' 'ajbes Frančiška, K i *
Poceni 4475 t l n K ? r o d a r n dobro ohra
§ K l V 0 7 ? ^ J t a , i i a n s k i O T R O • l o v a u ! K - Pezdirc , Koc
10> K r a n j , Ka l va r i j a
X ° 3 C E ! g i o b o k OTROŠKI K o t ) a n o v a i « K A J A N D R A G I C A '
Prodam a " J 4 4 7 7
* l r nski P i dobro ohranjen za večjo po-
d o l k u naslov v oglasnem od-
t, v°Ue p ' S e r n c a 6 » . P ' 0 c j a m ^ 4479 S c n o a n L f
K R A V O po teletu K a h i n i « t o s ^ e g a B I K A .
v N a m ' N a k l ° 4480 J b ! i ^ i n i l i P , . e n o s n o B A R A K O
%ni N a s i o v v ° g , a s-4481
W S sest O K E N z role-!Kl8o. ^ a r s k e mere 126 X
g - Veterno 1, Tržič
? C c Vinu n o . v G l J M I V O Z . h * , r * o , M l a k a l , Radov-
4476
Po zelo ugodni ceni prodam avstr i j sk i globok OTROŠKI VOZIČEK modre barve in sobno L I P O . K o k r i c a 35, K r a n j 4434
Prodam štiri odlično ohranjene G U M E 700 X 14. Sp . Dupl je 56 4485
V Preddvoru prodam 2500 kg C E M E N T A . Naslov v oglasnem odde lku 4486
Prodam nove G A J B 1 C E . K o k r i c a 267, cesta na Go ln ik
4487 P rodam K R A V O s tret j im
teletom. Kura l t Janez, Rete-če 23 pr i Škof j i L o k i 4488
P rodam čisto novo K O L O ponnv. Podgoršek Stane, Šenčur 280 4489
Prodam pet let staro K O -B H O, šest mesecev starega ŽREBETA in motorno K O S I L N I C O . Komenska Dobrava 12, K o m e n d a 4490
Poceni p rodam P L E T I L N I S T R O J . Ogled p r i Bohoriču, Moša Pijade 3, K r a n j 4491
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, 150-litrski K O T E L za sv in jsko k rmo , in 9 mesecev brejo K R A V O , k i bo četrtič teleti la. Legat, Selo 33, Žirovnica 4506
M l a d o G O V E D O zamenjam za K O N J A in ugodno prodam alfa K O T E L . Mežnarc Stanko , Selo 22, Žirovnica 4507
P rodam rabl jen komb in i r an OTROŠKI VOZIČEK. Gasar V i k l o r , Nazorjeva 4, K r a n j
4492 P rodam osem mesecev bre
jo K R A V O al i po i zb i r i . Srednja Bela 36, Preddvor 4493
Ugodno prodam P L I N S K O P E C eolged z električnim vžigom. Zupan Anton , Retnjc 15, Tržič 4494
P rodam devet mesecev brejo K R A V O , k i bo tretjič tele-t i la . Vogl je 49 4495
P o d a m i ta l i jansko P L I N S K O P E C . Naslov v oglasnem odde lku 4496
P rodam drobn i K R O M P I R . Zg. B r n i k 75 4497
Zarad i selitve poceni prodam rabl jeno pohištvo: POS T E L J E , O M A R O (M IZO , S T O L — pleteno) K A R N I S E , krušno M I Z O (mentergo), predsobno S T E N O , železno P E C . Zupan S lavka , K r a n j , Prešernova 15 4498
P rodam B I K A . Sp. B r n i k 55, Cerk l je 4499
P rodam nov B O J L E R nemške znamke s pretočnim gretj em vode. Nas lov v oglasnem odde lku 4500
Prodam malo rabl jeno P E C na olje emo-8. Po l i ca 7, N a k l o
4501
K O T L E za Z G A N J E K U -H O v vseh izvedbah i n ve l ikost ih izdeluje najkva-l itetneje že prek 40 let K A P E L J V., bakrokot lar -stvo, L jub i jana , Aljaževa c. 4, Šiška.
P rodam S T R O J za izdelavo strešne opeke folc. Zupan, Trboje 70 4502
Po znižani ceni p rodam T E R V O L plošče, 3 cm, za izolaci jo t laka. V i d m a r , Staneta Žagarja 48, K r a n j 4504
P rodam semenski K R O M PIR igor brez umetnega gnoj i l a . Možjanca 3, Preddvor
4505 Prodam dvoje novih GA
RAŽNIH V R A T iz macesna. Benulič Marko , Cesta talcev 16, K r a n j 4539
Prodi)m pet mesecev brejo K R A V O , k i bo četrtič tele-t i la . Mohorič Janko , Zg. Besni ca 56 4540
Prodam ŠTEDILNIK gorenje na drva, električni K U H A L N I K na dve plošči, dia-tonično H A R M O N I K O , tr i krat glašeno in M O P E D na dve prestavi . B r i l o f 1, K r a n j
4541
Tomaž Moschitz Z L A T A R N A — U R A R N A Tarv is io — Trbiž V i a V i t t o r i o Veneto 12 (300 m od tržnice)
Na zalogi imamo švicarske ure
NEVOI3 po tovarniški ceni . Zlato za zobe in druge izdelke iz z lata Zagotovl jena ka kovost. Priporočamo se.
K u p i m B I K A za rejo. Suha 5, K r a n j 4508
K u p i m suhe H R A S T O V E P L O H E 50 m m . Franc Ccrn i -lec, L o k a 22, Tržič
M O T O R N A VOZILA
Ugodno prodam N S U 110. Ogled v popo ldansk ih urah . Moša Pijade 6, stanovanje 10, K r a n j 4513
Prodam A V T O var tburg 1000, letnik 1969 in A V T O ZAS T A V A 750, letnik 1969. R ih -taršič Matevž, Bukov i ca 13, p. Selca 4514
Prodam M O P E D T-13. S t ru p i , Nak l o 124 4515
Ugodno prodam F I A T 750, letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure na nas lovu: Cvetka Pajnič, Zg. Gorje — blok 3 4516
Prodam N S U 1000 L, tip 1967, prevoženih 65.000 k m . Naslov v oglasnem odde lku
4517 P rodam F I A T 750 al i zame
njam za ŠKODO, letnik 67-68. Gl in je 5, Cerk l je 4518
Prodam novejšo K A R O S E R I J O za fiat 750. Skokova 9, K ran j (Stražišče) 4519
Prodam A V T O D K W F-12. Godešič 54, škofja L o k a
4509 P rodam vse R E Z E R V N E
D E L E za fiat 750. K o k r i c a 4, K r a n j 4510
Prodam M O P E D a l i zamen jam za smrekove deske. Hrast je 53, K r a n j 4511
Ugodno prodam F I A T 600 D. Savska cesta 2, K r a n j
4512
S T A N O V A N J A
Lepo S T A N O V A N J E se odda na Goren jskem, upokojencema al i zakoncema brez otrok. Informaci je p r i V i d mar ju , Cirče, K r a n j 4522
Opreml jeno S O B O v cent ru mesta oddam poštenemu moškemu za pomoč na v r tu . K r a n j , Gregorčičeva 12
4523
P rodam električni ŠTEDILN I K , 8-l i trski električni B O J L E R , O M A R O za obleko. Ko roška 15, K r a n j (prvo nadstropje) 4503
Oddam opreml jeno S O B O starejši ženski (upokojenki ) a l i d i j ak in jama. Naslov v oglasnem odde lku 4449
Upokojenec z ženo nujno išče neopremljeno S O B O in K U H I N J O , žena pomaga p r i varstvu otrok. K l j u n Jos ip , K r o p a 32 4520
Oddam S O B O dvema di jakoma a l i d i j ak in jama. Naslov v oglasnem odde lku
Prodam Z A Z I D L J I V O PARC E L O z i zkopom, e l ek t r iko in vodo (pr imerno za v ikend) 1 k m iz B leda . Poizve se v nedeljo od 10. do 18. ure. Valant Jože, Bodešče 5, B led
4524 I K u p i m HIŠO (tudi starej- j
šo) od Medvod prek Škofje Loke — K r a n j a do Podbre- j zi j . Ponudbe z opisom in | ceno poslat i pod »Dostop z avtom« 4525 i
K u p i m Z A Z I D L J I V O PARC E L O v Gorenjah al i Br i to fu . Plačam takoj . Pismene ponudbe na naslov v oglasnem odde lku 4526
P rodam B O R O V G O Z D , dobro zaraščen. Trboje 75. Ogled samo ob nedeljah dopoldne 4527
ZAPOSL ITVE
I F A N T A za priučitev a l i že priučenega spre jmem. Za hrano in stanovanje poskrb-
j Jjeno. Zaletel , mizarstvo. Sta-j nežiče 52, Šentvid — L jub
l jana 4456
Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok od 6.30 do 16.30. Oglasite se p ros im od ponedel jka dalje. Šimenc, K r a n j , Valjavčeva 4/1 4530
Iščem ŽENSKO za varstvo sedem mesecev starega otroka v dopoldanskem času. Jovič, Valjavčeva 10, K r a n j
4531 V Nak l em iščem V A R S T V O
po pet ur dnevno za 10 me* secev starega otroka. Informacije p r i J a r c u , K r a n j , Ko roška 15 ali Nak l o — nova hiša 4532
Opravljam zaščitne PRE MAZE za vse osebne avto mobilc proti koroziji (rji) z guminolom in kozol lakom, garancija. A V T O PRALNICA L j u b l j a n a , Vodnikova št. 99
Iščem dobre Z I D A R J E . Plačam dobro. eventualno dam tudi stanovanje, za j t rk i n večerjo. Delo tudi poz im i . Javite se p r i M a r n u , Cerk l j e št. 5 4533
O S T A L O m
N a I I I . se jmu obr t i i n opreme v K r a n j u vam s P O S E B N I M S E J E M S K I M P O P U S T O M P R I C E N I nud imo ženske in moške čevlje po najnovejši modi .
S E PRIPOROČA K E R N S T A N K O , K r a n j , Par t i zanska c. 5.
I KROJAŠKO V A J E N K O J spre jmem takoj , po potreb i j tudi z oskrbo . M a l i Ivan,
Lctence 4, Go ln ik 4457 j I Iščem kakršnokoli ZAPO
S L I T E V na domu v popoldansk ih urah. Naslov v oglasnem odde lku 4528
Upoko jen ČEVLJAR išče delo na domu. Sposoben je za vsako čevljarsko delo.
• Nas lov v oglasnem odde iku '
P O L A G A M vse vrste POD O V , tapisome, kakor tud i vse plastične mase. O B L A G A M tudi vse vrste stopnic. Novak M i r k o , K r a n j , K r a -šnova 3 1414
V Dru l o vk i oddam 300 m z
suhega prostora, pr imernega za SKLADIŠČE. Nas lov v oglasnem odde lku 4534
Prek l i cu jem be.~>ede, da je Dani lo Gradišar iz Križev 26 a dne 16. avgusta vodi l i tal i janskega lovca a l i lov i l . Je-kovec Mar jan , žiganja vas 26
4535 P L E S N A in B A L E T N A
ŠOLA K R A N J obvešča obiskovalce tečajev i n p ion i rske plesne šole, da so vaje zarad i sejma o b r t i v dvoran i DIJAŠKEGA D O M A na Z L A T E M P O L J U ob ist ih dnev ih
G O S T I L N A N A J A M I Šenčur pr i re ja v soboto ob 19. u r i i n v nedeljo ob 14. u r i Z A B A V O s P L E S O M . Igr* kvartet iz ŠENČURJA. Va bl jeni ! 4537
N E D E L J S t v I M L A D I N S K I P L E S bo v T V D P A R T I Z A N STRAŽIŠČE 11. ok tobra od 17. do 21. ure. Igra povečan ansambel S K A R A B E J I 4538
NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Na Koroški cesti v Kranju je v torek, 6. oktobra, dopoldne
voznica osebnega avtomobila nemške registracije Beg Angeli-ka na prehodu za pešce pri Stošičevem spomeniku zadela Ivanko Napokoj, staro 70 let. Napokojeva je bila v nesreči huje ranjena in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
STOPIL PRED TOVORNJAK Vozn ik tovornega av tomobi la An ton F i n k iz Pod turna je
v torek popoldne na J a vo rn iku zadel 50-letnega Janeza štur-ma z Jesenic, šturm je nenadoma z desne strani prišel na cesto. Vo zn ik se je pešcu u m i k a l v levo, vendar trčenja n i mogel preprečiti. V nesreči huje ranjenega pešca so odpel ja l i v jeseniško bolnišnico.
ZAVOZIL V BETONSKO OGRAJO Voznik mopeda Franc Butar z Jesenic je v torek popoldne
v križišču Prešernove in Skladiščne ulice prehiteval voznika pony ekspresa. Med prehitevanjem je zapeljal čez križišče naravnost v betonsko ograjo. Mopedist se je ob trčenju v betonsko ograjo hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
NEZGODA PRI PREHITEVANJU N a cesti četrtega reda na Plavškem rovtu se je v torek
popoldne pr ipe t i la prometna nezgoda vozn iku motornega kolesa An tonu K l i n a r j u s Plavškega rovta. N a ravnem delu ceste je začel prehitevat i tovornjak, k i ga je vozi l Jože Cuznar iz Sela p r i Žirovnici. M e d prehitevanjem pa je tovornjak nenadoma zavozi l v levo in zadel motor is ta . Motor i s t je b i l v nesreči laže ranjen. Vo zn ik tovornjaka je po nezgodi odpel ja l napre j .
PEŠEC UMRL N a cesti Borisa Kidriča na Jesenicah je v sredo popoldne
voznik avtobusa Ignac Glavič z Jesenic zadel 28-Ietnega Avguština Bijadera iz Zenice, ki je nenadoma z desne strani stopil na cesto. V nesreči se je pešec tako hudo ranil, da je na kraju nesreče u m r l .
AVTOMOBIL Z L E T E L S C E S T E V četrtek, 8. oktobra , popoldne se je na cesti med B l e d o m
in Lescami pr ipe t i l a p rometna nezgoda zaradi nepr imerne h i t ros t i . V o z n i k a osebnega av tomobi la Božidarja Pr is tavca iz K r a n j s k e gore je v desnem nepreglednem ov inku začelo zanašati, tako da je trčil v obcestni kamen in ograjo. Av tomob i l se je nato še prevrn i l 14 metrov pod cesto. V nesreči je b i l sopotnik Franc Pretnar iz Žirovnice huje ranjen, sopotnik Janez Odar z Jesenic pa laže. škode na voz i lu je za 15.200 d in .
P R O J E K T I V N O P O D J E T J E K R A N J razpisuje prosto delovno mesto
INŽENIRJA — S T A T I K A
s prakso .
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Možnost pr idobi tve kred i ta za stanovanjsko gradnjo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na: Pro jekt ivno podjetje K r a n j , Cesta J L A 6/1.
Požara V četrtek, 8. oktobra, ne
kaj po drugi uri popoldne je začel goreti senik last Franca Zaplotnika iz Retenj. S senika se je ogenj razširil še na dva kozolca, ki sta delno pogorela. V seniku je zgorelo 5 ton sena, 4 metri smrekovih in mecesnovih desk ter nekaj orodja, škode je za 20.000 din. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Tržiča in Križev.
V neposredni bližini hotela Krim na Bledu je v četrtek nekaj po dvanajsti uri začel goreti kozolec. V njem je bilo shranjeno za 3 vozove sena in nekaj orodja. Ugotovili so, da je požar zanetil mladoletnik, potem ko je nepazljivo odvrgel gorečo vžigalico. Požar so pogasili blejski gasilci. Škode je za 10.000 din.
Zahva la Ob te/ki izgubi naše ljube mame. stare mame, sestre in tete
Helene Cvenkel r o j . Keršič
se iskreno zahval jujemo vsem sosedom, so rodn ikom, pr i jate l jem in znancem, k i ste jo pospremi l i v tako vel ikem številu na njeni zadnj i pot i in j i darova l i to l iko cvetja ter prispevati v dobrodelne namene. Lepa hvala vsem za ustno a l i p ismeno izraženo sožalje. Posebno se zahval jujemo dr. J a n k u Benedikti za dolgoletno lajšanje trpl jenja, častiti duhovščini za spremstvo in poslov i lne besede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem, k i so nam v teh težkih urah kako rko l i stal i ob s t rani .
žalujoče družine: Cvenkel , Keršič in Korenčan
Ljubno, Podbrezje, Naklo, 4. oktobra 1970
Zahva la Ob nenadomest l j iv i izgubi našega l jubega moža, skrbnega očeta, starega ata, brata i n s t r ica
Alojzija Gorfanca Bančovega ata
se iskreno zahval jujemo so rodn ikom, sosedom, pr i jate l jem in vsem, ki so n a m ob najtežjih t renutk ih stal i ob s t ran i , nam na kakršenkoli način pomagal i , m u darova l i cvetje in ga spremi l i na njegovi zadnj i poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr . H r i b e r n i k u za pomoč na domu, S Z D L , Z B , NOV, RK, vsem gasi lcem, posebno društvu iz Vogel j , Lovsk i družini Šenčur, govornikom ob odpr tem grobu za poslovi lne besede. Lepa hvala č. duhovščini za opravljeni pogrebni obred, še enkrat vsem prisrčra hvala .
žalujoči: hčerki Dragica z družino, Vogljc, 6. ok tobra 1970 Albinca j n s m Tonček
Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil
v prometu Zvezni svet za varnost prometa je razpisal 15-dnevno pt°"
metno vzgojno akcijo: ZA VEČJO VARNOST KOLESARJEV IN VPREŽNIH VOZIL V PROMETU. Akcija bo izvedena na območju SFRJ od 17. do 30. oktobra 1970.
Namen akcije je:
0 seznaniti kolesarje in voznike vprežnih vozil s pravili vožnje v prometu, zlasti vožnje v nočnem času glede na predpisano opremo koles in vprežnih vozil s svetlobnimi telesi;
# tolmačiti jim pravice, dolžnosti in pravilno vedenje V cestnem prometu v skladu z določili temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa in pravilnika o napravah i 0
opremi za vozila v cestnem prometu;
• izvajati kontrolo tehnične opreme koles in vprežnih vozil za vožnjo podnevi in ponoči ter nadzirati spoštovanje prometnih predpisov.
Akcijo bodo izvajale občinske komisije za varnost * cestnem prometu v sodelovanju s postajami milice, avto* moto družtvi, s komisijami za varnost prometa in z varnostnimi tehniki v delovnih organizacijah, z osnovnimj šolami in drugimi za prometno varnost zainteresiranimi ustanovami.
V ta namen je bil 6. oktobra 1970 v KRANJU že P**1
posvet zastopnikov občinskih komisij za varnost v cestnen* prometu in komandirjev postaj milice za območje gorenjsk"1
občin, na katerem je bil izdelan program izvajanja akcije' M. Možgon
Upravni odbor sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje pri skupščini občine Kranj
r a z p i s u j e
pogoje za najemanje k red i tov za razvoj zasebne kmet i j ske pro i zvodnje n a območju občine K r a n j .
1. Prav ico do kred i ta iz sk lada za pospeševanje zasebne kmet i j ske pro izvodnje ima vsak zasebni kmetovalec — kooperant zadruge pod pogojem, da porab i sredstva za razvoj zasebne tržne kmeti jske proizvodnje.
2. K red i t se daje za: — nakup molzn ih naprav in opreme v mlekarn icah — nakup rodovniške plemenske živine
3. Kred i t e do vrednost i 20.000 d i n se daje za dobo 5 let s 3 % obrestno mero in s pogojem 50 "/o lastne udeležbe predračunske vrednost i .
4. Interesenti, k i žele najeti kredi t iz sk lada , m o r a j 0
prošnji priložili naslednjo dokumentac i jo : — za nakup molzn ih naprav in opreme v mlc*
karn icak : predvideno predračunsko vrednost po lastni presoj i ;
— za nakup rodovniške plemenske živine P a
navesti število glav. pasmo in pasemsko P ° d " ročje nabave.
5. Prednost p n najemanju kreditov imajo večji trzni proizvaja lc i m l eka
6. Prošnjo in dokumentac i jo morajo interesenti vložiti na odde lku za gospodarstvo skupščine občine K r a n j v 30 D N E H PO T E M R A Z P I S U .
7. K r e d i t i se bodo obravnaval i in odobraval i P° predloženi dokumentac i j i , sredstva pa izplačeval po predloženih fakturah nabave.
8. Podrobnejša navodi la o pogoj ih daje kmetijska referent odde lka za gospodarstvo skupščine občine K r a n j .
Predsednik -upravnega odbora sk lada za P°*]\??2 vanje zasebne kmet i jske proizvodni
C I R I L D O L E N C , 1. r.
Pogovor tedna
Peter Didie:
Kapitan ne sme zapustiti ladfe, k i tone
Živi , 2e v t rad i c i j i je, d >rvem nastopu nov i zvezni ligaš do-
razočaranje. To so letos na svoj i koži občutili tud i vater-. l s*' kranjskega Tr ig lava, k i so v letošnji I. zvezni vater-
P ski Ijgi doživeli krs t i n z bero štirih točk zapust i l i družbo Jboijšjh Njihovega trenerja ne bomo predstav l ja l i , saj je
Us >K V c ^ k r a t gost naše rubr ike . T u d i njega je pr izade l ne-P>'h. Nič kaj lahko n i stekel na j in pogovor,
'oda vseeno je začel: »Pred startom v ligi smo računali, Po 1f k ° m o v njej tudi obdržali. Račun pa je pokazal drugače. G * valiteti posameznih igralcev in pripravljenosti bi lahko na K Neizkušenost je glavni razlog našega neuspeha. Upanje tek s * a n e k smo pokopali že v srečanjih z neposrednimi j { j 0
n j e c i v domačem bazenu. Tudi sodniki nam niso bili na-dri i i m ' O tem so se lahko prepričali sami glodalci, ki so bo-
n " naše moštvo.« „, P Slovo od lige je vel ik mora len udarec. Ka j mis l i te o
»v s e z o n i ?
tudi 'Sralci, ki so doživeli ta neuspeh so obljubili, da bodo bodo V n a s ' e d n J * sezoni ostali zvesti svojemu k l u b u . Resno trenirali in prepričani so, da bodo drugo leto spet jim s k «p in i . To je tudi dolg kranjskih vaterpolistov svo-p , 2 v e s t i m navijačem. Ni bojazni, da bi nas ta neuspeh
"Pal in bi vaterpolo v Kranju doživel svoj konec.« • K a k o je b i lo na da lmat insk i turnej i?
da i V s e n šestih tekmah smo doživeli poraze. Lahko bi rekel, sm0
t o neuspeh, če pa pogledamo, s kakšnimi težavami Her S C D O r i J 1 P r e d odhodom, oziroma z rezultati v Kotoru, s t a n d 8 n ° V e m i n s t > , i t u ' s m o lahko več kot zadovoljni. Pet svo| d n H l i 8 r a , c e v ie ostalo doma. Priliko, da pokažeta 2aj J V rednost, sta imela pionirja Švarc in Malavašič. Doka-
sta, ^ a s e n . t r e D a D a t j z a kvaliteto dobrih Igralcev.« • Kater i igralc i so b i l i najboljši na turneji?
tek' ° borbenosti z a s l u z ' pohvalo celotna ekipa. Na nekaterih v S e u ' s t a zablestela Balderman in šorli, medtem ko so na d > ž a r « e k n i a n i g r o d r ž a l i v rokah J . Rebolj, Mohorič in Na-
kotttt koncu pogovora sem »Peiu« postavi l še vprašanje, češ p, x° , e resnice, da bo spet t renira l sp l i t sk i Jadran?
e r o se je nasmehni l in odvrn i l : »Res, bil sem že trener , adrana drža
v rodno
v le t ih 1957—60. Takra t je dvakrat osvo j i l naslov y n e ga p rvaka . Želja Splitčanov je, da bi se ponovno v rn i l
P o mesto pod Marjanom. Toda k l jub ugodn im finančnim ne ojem bom ostal zvest Triglavu in ostal v Kranju. Kapitan
vn J e opustiti ladje, ki tone.«
Upa d o l g s o s i nakopa l i na pleča k ran j sk i vaterpol is t i . 1, 1972 1 0 ' J a 8 a b o d ° z m o g , i - N a s v i < - l c n J e s P e t v 1 zvezni l ig i
D. Humer
Gorenjska rokometna liga
V vodstvu Jesenice s e n e č P C t C n i k ° m gorenjske rokometne lige so p r ip rav i l i pre-e k i P o
e ^ ' ev . ^ r a l c i A lp lesa , k i so v derb i ju premagal i v gosteh
steh n i C S ' r J a - V vodstvo pa so prešli Jeseničani, k i so v go-n j C l T l g P r a v i h K r a n j s k o goro. Sava je dobi la tekmo s K r a -Pravi Z ker je v slednj i nastopi l igralec A r h , k i še n ima
^ nastopa v tej ek ip i . Kran le t l t a t l : Š e š i r : A , Ples 13:14, Radovljica : Križe B 26:18, Tržič B i g ° r a : J e s e n i c e 11:22, Kranj B s Sava 0:10, žabnica :
a 10:17, Jesenice : Radovljica 21:16 (zaostala tekma).
Pa n i o r ^ t a t O V d r u ^ e gorenjske lige še nismo pre je l i ; poprav i t i reč m- a m ° r e z u ' t a t tekme iz preteklega ko la . Besnica je nam-
Premagala Krvavec z 20:18. Lo stvica; Jesenice 5 5 0 0 81:45 10
Alples 5 5 0 0 84:50 10 šešir 5 4 0 1 89:52 8 Sava 5 2 1 2 51:57 5 Radovljica 5 2 1 2 71:70 5 Kranj B 5 2 0 3 65:80 4 ;
Tržič B 5 1 1 3 64:77 3 Križe B 5 1 1 3 85:90 3 i Kr. gora 5 1 0 4 76:77 2 Žabnica 5 0 0 5 50:94 0 1
Franc Peternel -dvakratni
državni prvak
Pretek lo nedeljo se je v Zagrebu končalo državno prvenstvo v stre l janju s p i štolami. Med s lovensk imi s tre lc i je b i l najuspešnejši Kranjčan Franc Peternel, k i je ka r v dveh d isc ip l inah osvo j i l najvišje mesto v državi. Zmagal je s hitro-strelno pištolo in z revolverj em vel ikega ka l ib ra . Dosežen a rezultata sta sicer nekol i ko manjša od njegovih p r i čakovanj, vendar je z uspehom zadovol jen. Njegova vel i k a želja ob tem je, da b i tud i v K r a n j u končno dob i l i prepotrebno avtomatsko napravo za streljanje s pištol ami . Upamo , da se m u bo ta želja k m a l u uresničila, saj je s svo j imi dosežki že navdušil nekaj k r an j sk ih strelcev, da so začeli skunaj z n j im vadi t i na tem orožju.
Rezu l ta t i : h i t ros tna pištola: 1. Peternel — K r a n j — 574 krogov od 600 možnih, 2. Di -mi c — L jub l jana — 550, revolver vel ikega k a l i b r a : 1. Peternel — K r a n j — 574, 2. Pokopčić — SI. B r o d — 568.
B . Ma l o v rh
miting na Je
senicah Jesenice — Danes bo na Je
senicah tekmovanje za najhitrejšega tekača — pion i r ja al i p i on i rko . Pokrovi te l j tekmovanja je tovarniška konferenca Z M S iz žo!e;:arne. Začetek pr ireditve je ob 9. u r i na s tad ionu pod Mežnkljo. Ob tem tekmovanju bodo tud i organiz i ra l i at letski miting atletskega k luba z Jesenic .
zf
Led na drsališču
Jesenice — Nova hoke jska sezona se bo vsak čas začela. Ver jetno bo ledena ploskev nared že danes zvečer. Letošnje državno prvenstvo pa se bo začelo čez teden dn i , in sicer 17. ok tobra s tekmo K r a n j s k a gora : Beograd, naslednj i dan bo prvenstvena tekma med Jesenicami in O l imp i j o , 20. ok tobra in 2. novembra pa bosta t ekmi , k i sodi ta v okv i r tekmovanja za evropsk i pokal Jesenice : K r a k r a . Bo lgarsk i prvak se Je odločil, da bo tudi povratna tekma na Jesenicah.
Gorenjska nogometna liga
Pet kandidatov za prvaka
Tekmovanje v gorenjski nogometni l ig i je iz ko la v ko l o zanimivejše. V m inu l em k o l u so naprav i l i presenečenje nogometaši iz Naklega, k i so v Železnikih premagal i domači A lples.
Rezultati: Trboje — Podbrezje 12:1, Lesce Šenčur 3:2, Predoslje : Kranj 1:2, Jesenice : Kropa 5:1, Alples : Naklo 0:3.
Lestvica: Jesenice 5 4 1 0 22:5 9 Šenčur 5 4 0 1 36:5 8 Lesce 6 4 0 2 25:9 8 Alples 6 4 0 2 26:15 8 Naklo 6 4 0 2 16:13 8 Kranj 5 3 1 1 21:8 7 Trboje 6 2 3 1 23:11 7 Kropa 6 0 2 4 12:31 2 Preddvor 5 1 0 4 9:29 2 Podbrezje 5 0 1 4 7:45 1 Predoslje 5 0 0 5 7:33 0
Mladinci pa so zabeležili naslednje rezultate: Jesenice : L T H 10:0, Kranj : Triglav 1:1.
Lestv ica : Tr ig lav Jesenice K r a n j L T H Tržič
11:2 19:6 7:10 8:18 2:11
P ion i r j i pa imajo za seboj že 10 k o l in so se v tem k o l u posamezna srečanja kor.čala takole: Trboje : Podbrezje 4:2, Alples : Nak l o 1:6, Lesce : Šenčur 3:1, Tržič : Jesenice 0:1, Kran j A : Triglav A 0:2, doslje 2:1.
Lestvica:
L T H : K r a n j B 0:3, Tr ig lav B : Pre-
Triglav A 9 9 0 0 41:5 18 Trboje 9 7 0 2 35:11 14 Lesce 9 7 0 2 21:17 14 Kranj A 8 5 1 2 29:11 11 Šenčur 8 3 2 3 24:30 S Naklo 9 3 1 5 28:37 7 Jesenice 8 3 1 4 7 L T H 9 3 1 5 14:24 7 Podbrezje 9 2 3 4 21:32 7 Predoslje 8 2 0 6 14:19 4 Alples 8 0 1 7 4:36 1 Tržič 8 0 0 8 L54
P. Novak (1
Ljubljanska conska rokometna liga moški
V Križah derbi Duplfam
Sedmo ko lo v l jub l jansk i consk i rokometn i l ig i je pr ines lo nekaj nepričakovanih rezultatov Goren jsk i derbi v Križali je bi l i zredno razbur l j i v Srečanje pa so odločili v i v o j o kor is t igra lc i iz Dupel j . Junak tekme je b i l vsekakor vratar Dupel j Rakovec.
Rezultati: Križe : Duplje 11:12, Kranj : Krmelj 33:14, Medvode : Hrastnik 11:33, Zagorje : Mokerc 20:14, Olimpija : Sevnica 13:12.
V ženski conski ligi pa so bili zabeleženi naslednj i izidi: Kamnik : Sava 10:9, Kranj : Alples E 17:8, Borce : šešir 10:10, Olimpija B : Slovan B 4:13, Steklar B : Usnjar 4:15.
Lestvica — ženske: Slovan B 5 5 0 0 70:36 10 Kamnik 5 4 0 1 73:53 8 Borec 5 3 1 1 83:51 7 Sava 5 3 0 2 59:40 t Usnjar 5 3 0 2 67:4« i Kranj 5 3 0 2 59:54 6 Steklar B 5 2 0 3 45:56 4 Olimpija B 5 l 0 4 40:60 2 Šešir 5 0 1 4 42:75 1 Alples B 5 0 0 5 23:119
J. Kuhar p
S O B O T A , 10. O K T O B R A 1970
^ v p r a š a n jp.e 3 o d g o v o r i
2e nekaj časa se v kran jsk i občini pr ipravl ja gradnja doma upokojencev. Znano je, da je med upokojenc i ka r lepo število t a k : h , k i n ima jo stanovanja in še v v i sok i starost i čakajo nanj , čeprav ne b i ime l i moči i n sredstev za njegovo vzdrževanje, da o samotn ih dnevih n i t i ne govor imo. Povprašali smo t r i upokojence, kaj meni jo o predvideni gradnj i doma z 80 ležišči in kakšne stanovanjske težave imajo sami, če j i h seveda imajo.
Šter Jernej , star 66 let: »Veselilo me bo, če bo enkrat res prišlo do gradnje doma upokojencev. Govor ice o tem krožijo že nekaj časa. K o l i k o r sem jaz že slišal o tem, n i ve l iko. Menda načrti za gradnjo še niso odobreni a l i ka j . S a m i m a m tudi pretesno stanovanje in že nekaj časa čakam, da se bom z družino presel i l v večje. Ce bi b i l sam, potem b i se gotovo odločil za dom upokojencev kot — vsaj m i s l i m — večina tak ih , k i sami stanujejo. Nihče se ne odloči za dom oskrbovancev.«
Dagar in Anton i ja , stara 63 let: »Že nekaj let čakam na stanovanje, ker mi je sedanji stanodajalec odpovedal . M i s l i m , da je prav, če zgrade dom za upokojence, saj b i t i s t i , ki n imajo nikogar , da b i skrbe l zanje, našli prijetno bivanje. Zame posk rb i hčerka, kadar jo seveda potrebujem. Drugače pa raje živim sama. Rada pa bi dob i l a stanovanje a l i garsonjero v bližini hčerkinega stanovanja. Saj veste, s tar človek vedno potrebuje nego in sama si v bo lezn i res ne bi mogla dost i pomagat i . M a l o je s icer samotno, če je človek sam, vendar pa si tudi družbe ni tako težko
po iskat i . Ne b i mogla ravno reči, da si upokojen i l judje žele stanovat i skupaj v domu . Nekater i so za to, drug i spet ne. Nekate r i se tud i ne morejo ločiti od svojega imetja, k i pa ga je nemogoče stlačiti v eno sobo i n še to potem de l i t i s sostanovalcem. L jud je smo pač različni in ne mis l i j o i n ne žele vsi enako.«
F ran jo Cerar , predsed-sednik društva upokojencev v ICranju: »Upam, da se bo d o m upokojencev, za katerega si že dlje časa pr izadevamo, začel grad i t i spomladi drugo leto. K o m i s i j a za reševanje s tanovanjsk ih potreb upokojencev in inval idov p r i občinskem odboru društva upokojencev je pred k r a t k i m sprejela sklop o dotaci j i 430 m i l i jonov s tar ih dinarjev za gradnjo doma upokojencev. S icer pa je invest i tor skupščina občine K r a n j . Po sprejet ju tega sk lepa upam, da ne bo več nobenih ov ir , da ne bi b i l i g lavni načrti za gradnjo izdelani v začetku drugega leta. D e m upokojencev bo stal na P lan in i p r i K r a n j u . To bo predvidoma dvonadstropna stavba s 125 poste l jami in celotno zdravstveno in drugo oskrbo , k i je potrebna starejšim ljudem.«
L. M.
I V L A KRANJ
Naročniki in bralci Glasa!
Pripravljamo
nagradno žrebanje
Več o tem boste lahko brali
v naslednjih številkah.
Zamudniki pohitite
s plačilom naročnine
TUDI TO SE ZGODI Pred kratkim smo v ured
ništvo prejeli razpis neke de. lovne organizacije, da bi ga objavili v našem časopisu. Razpisali so delovno mesto direktorja. Do tu je vse v redu, zakaj podobne razpise dobivamo in objavljamo vsak teden. Zbodla P a n a s je sicer močno prečrtana vrstica »Razpis je formalen« ali po domače povedano: direktorja že imajo in objavljajo razpis le zaradi zakona. Priporočamo, da drugič tajnice ali kdorkoli že podobne razpise prepišejo in ne samo, prečrtajo vrsto. Kar pa je »formalno«, naj obdržijo zase.
Franc Ravnikar je po rodu Dolenjec, že Štiri leta pa na Gorenjskem v zavodu Frana Mil-činskega v Smledniku poučuje slovenski jezik-V zavodu vzgajajo mladino v starosti od 10—-1$ let z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami Tu se je Ravnikar zaposlil takoj po maturi 10« ljubijanskem učiteljišču.
»Delo v zavodu nikakor ni lahko, saj prihajajo v zavod otroci iz vseh koncev in krajev Gorenjske, iz vasi in mest, največkrat iz neure-nih domov in z različnim šolskim znanjem-Prihajajo vse leto. Z vsakim je potrebno veliko dela in prizadevanja, da se vključi v razred in tam uspešno dela. Otroke razdelimo P° skupinah. S tem skušamo organizirati nekakšne družine, čeprav imamo precej težav, predvsetn zaradi neprimernih prostorov. Tako sem poleg učitelja še vzgojitelj v svoji skupini, največkrat tudi ob nedeljah in praznikih. Počitnic v zavodu skoraj ne poznamo, saj marsikateri otrok zaradi neurejenih domačih razmer ali kakih drugih vzrokov ne more domov.«
Čeprav slavistov primanjkuje in bi Franc Ruvnikar lahko dobil službo v mestu, bo ostal v zavodu. Vzljubil je otroke, ki so potreb** družbene skrbi. L.Bogataj
Tekmovanje harmonj" kai\ev na Pokljuki
Pod pokrov i t e l j s tvom odbo ra Prešernove brigade i n hotelov L jub l j ana Traspor t na B l e d u , bo ku l tu rno umetniško društvo Gorjuše j u t r i dopoldne p r i gostišču Ob tabornem ognju na Gore-I jeku p r ip rav i l o tekmovanje
harmon ikar j ev . To bo ^ tretje takšno tekmovanje, s
ka t e r im želi prireditelj J siti pozabe naše stare " a r ( ^ ' ne i n par t i zanske pesmi. Z<» letošnje tekmovanje se J. Pr i j av i l o o k r o g 40 harmo« 1 ' kar jev , starejših od 45 let-