t e r no a i n - naravoslovnotehniška fakulteta - ntf · reproduciranje barv v tisku–rastriranje...

IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAVI. del

IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV

IZHODNE NAPRAVE

Za razliko od vhodnih je profiliranje izhodnih naprav kompleksnejše.

Govorimo o profiliranju procesa tiska in ne o profiliranju naprave.

Potrebno je poznati tehnologijo tiska in vse vplive na končno kakovost tiska. Pred začetkom procesa profiliranja tiskalnika moramo opraviti proces kalibracije - stabilno, ponovljivo tiskanje.

Spremenljivke, ki vplivajo na odziv naprave: programske nastavitve, nastavitve na RIP-u, ločljivost in kakovost tiska glede na vrsto papirja ...

Na kakovost končnega odtisa imata največji vpliv tiskarska barva in tiskovni material (T, RH), proces sušenja - dokončni videz barve na odtisu.

2

Samo z

a inte

rno u

pora

bo

REPRODUCIRANJE BARV V TISKU - Rastriranje

Pri izhodnih napravah je reproduciranje barv osnovano na različnih tehnologijah rastriranja; AM, FM in hibridno.

3


REPRODUCIRANJE BARV V TISKU - Rastriranje

Amplitudno rastriranje – AM (gostota / frekvenca = konstantna, velikost / amplituda ≠ konstantna).

Število tonov, ki jih bo izhodna naprava sposobna reproducirati:

AM – občutljivost na moire! Pravilni koti rastrov!

4


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

REPRODUCIRANJE BARV V TISKU – Rastriranje

Frekvenčno rastriranje - frekvenčna modulacija rastrskih pik – FM (velikost / amplituda = konstanta, gostoto / frekvenca ≠ konstantna). Dobra stran FM - večji barvni obseg kot AM, slabost - velik ∆A %.

Hibridno rastriranje – izkoriščajo prednosti AM in FM: V svetlih / temnih delih se uporabi FM z najmanjšo možno reproducirabilno piko, ostalo AM.

5


6

kakovost rastriranja

oblika rastrske pike in vrsta rastra

skladje - moire

prirast rastrske pike (dot gain)

Sprememba metode rastriranja - izdelava novega profila!


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

7

REPRODUCIRANJE BARV V TISKU – Avtotipijsko mešanje barv v tisku

Mešanje barv s kombinacijo subtraktivnega in optičnega mešanja. Rastrirani barvni izvlečeki se izdelajo z upoštevanjem pravilnega sukanja rastra – izključitev moirea.

Kreiranje rozete; 30º med C in M ter K, prevladujoča barva na reprodukciji (pogosto K) pod kotom 45º (odvisno od metode izdelave izvlečka K – UCR, GCR), Y pa 15º od C in M.

Omejitve navidezne digitalne rastrske mreže - odstopanje od navedenih kotov (racionalno tangencialno rastriranje).


8

TEORETIČNE OSNOVE MEŠANJA BARV PRI IZHODNIH NAPRAVAH –MODELIRANJE NAPRAV

Uspešno vodenje procesa barvne reprodukcije v tisku je mogoče le s poznavanjem teoretičnih matematičnih modelov mešanja barv in s poznavanjem fizičnih modelov barvnih pretvorb, ki le te vključujejo.

Nastanek barv na osnovi avotipijskega barvnega mešanja je prvi opisl Demichel l. 1924. Njegove enačbe so osnovane na naslednjih izhodiščih:


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

9


10

Demichel je uvedel enačbe, na podlagi katerih so izračunali A oziroma delež pokritosti površine za posamezno barvo - enačbe v praksi ne dajejo dobrih rezultatov.

L. 1934 je Neugebauer razvil matematični model idealnega trikromatskega(avtotipijskega) tiska - temelj za modele napovedovanja barve na odtisu.

Z enačbami lahko na osnovi stopenj refleksije posameznih barv izračunamo skupno stopnjo refleksije.


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

11

Izhodišče za izračun skupne stopnje refleksije je naslednje:


12

Uporaba Muray-Davisove enačbe omogoča izračun navidezne A, za izključitev svetlobne pasti moramo vključiti Youl-Nielsonov korekcijski koeficient . Končna enačba tako dobi naslednjo obliko:


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

13

KARAKTERIZACIJA IZHODNIH NAPRAV

Neugebauerjeve in Demichelove enačbe predstavljajo osnovno orodje za modeliranjebarvnih sistemov tiskanja. Enačbe predvidevajo statistično neodvisno razporeditev barv v rastru.

Uporaba Neugebauerjeve enačbe za napovedovanje barve natisnjenega polja zahtevapoznavanje proporcionalnega območja vsake barvne kombinacije znotraj danegabarvnega polja.

To informacijo lahko pridobimo s štetjem pik (pod mikroskopom ali z računalniškosimulacijo), najbolj pogosto pa se uporabljajo direktni izračuni z Demichelovimienačbami.


14

Za Neugebauerjeve enačbe potrebujemo XYZ vrednosti osnovnih barv in njihovihkombinacij.

Matematični postopek za izračun XYZ vrednosti iz danega nabora CMY primarijev lahkozapišemo v naslednji obliki:


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

15

Za izračun vrednosti vsake CMY primarne barve pa se uporabi obratna enačba zgornji:


16

Neugebauerjeve enačbe so uporabne npr. pri tvorbi kolorimetričnih LUT .

Karakterizacijo tiskalnika izvedemo z merjenjem večjega števila barvnih polj - oblikovanjeenostavne LUT tabele (CMYK > XYZ, LAB).

Vmesne vrednosti pa se ekstrapolirajo preko uporabe Neugebauerjevih enačb!


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

17

KARAKTERIZACIJA IN PROFILIRANJE PROCESA TISKA

Standardni profili za ofsetni tisk Profile je mogoče uporabiti, če se izvede tisk naklade na enega od petih vrst papirjev (ISO 12647-2): 1. in 2. sijajni in mat premazan papir (gloss and matt coated paper), 3. LWC – papir z nizkim nanosom premaza in nižjo gramaturo za tisk iz zvitka (thin rotaryoffset paper), 4. nepremazan papir (uncoated), 5. nepremazan papir z rumenkastim tonom (uncoated yellowish) .

Uporaba profilov (ISO papirjev) za ofsetni tisk je učinkovitejša za industrijo.


18

Glede na vrsto ISO papirja, FOGRA in ECI omogočata izbiro med naslednjimi standardnimi CMYK izhodnimi profili - za različne standardne (ISO) papirje.


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

19

Izgled odtisov TF Altona na standradnih vrstah ISO papirjev.


20

LINEARIZACIJA OFSETNEGA TISKA

Denzitometrične meritvePri ofsetnem tisku se je linarizacija - standardizacija procesa tiska izvajala preko meritev D z denzitometrom na polno obarvanih barvnih poljih procesnih barv.

Prenovljena verzija standarda vključuje ciljne referenčne vrednosti le v obliki spektrofotometričnih, CIELAB vrednosti.

Vzrok – TB ne ustrezajo več specifikacijam Evropske barvne lestvice.

V praksi se še uporablja.


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

21

Tipične vrednosti D za različne vrste ISO papirjev pri uporabi denzitometra (Status E, Polarization Filter).

Vrednosti D se spreminjajo glede na vrsto ISO papirja.


22

Prirast tonskih vrednosti (tone value increase / TVI) glede na vrsto tiskovnega materialaPoleg D polnega polja, je ∆A % naslednji pomemben faktor, ki vpliva na barvno reprodukcijo končnega odtisa.


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

23

Prirast tonskih vrednosti (dot gain ) pri različnih vrstah tiskovnega materiala glede na standard ISO 12647-2

ISO 12647-2 določa dopustno odstopanje +/- 4 % za C, M, in Y, za K le +/- 3 %. Maksimalno dopustno odstopanje raličnih barv ne sme biti večje od 5 %.

Adobe / ECI profili predstavljajo odtise z idealnimi krivuljami tonskih vrednosti glede na standard 12647-2 – omogočeno, da poskusni odtis osnovan na Adobe/ECI profilu ustreza simulaciji končnega tiska naklade v kolikor je prirast tonskih vrednosti v skladu s strandardom ISO 12647.

Prirast se kontrolira preko kontrolnega klina na poli.


24


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

25

Sivo ravnovesjeoznačuje uravnoteženo razmerje barv C, M in Y - nevrtralna siva barva na odtisu. V kolikor je tisk izveden po standarda ISO 12647-2 se sivo ravnovesje doseže le v primeru, če se tiska z večjim deležem C, glede na M in Y.

Sivo ravnovesje pri poskusnem tisku je opredeljeno s strani FOGRE z uporabo medijskega klina.


26

Spekrofotometrično merjenje po smernicah standarda ISO 12647

Kontrola D in ∆A ne zadošča. Nujno spektrofotometrično merjenje!


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

27

Določitev maksimalne pokritosti in način dodajanja črne barveMaksimalna pokritost površine TAC (total area coverage) opredeljuje polno polje – tisk z vsemi CMYK.

Pri tiskovnem materialu slabše kakovosti, npr. papir za časopisni tisk -omejitev max. 240 %, na kakovostnih, premazanih papirjih - od 330 do 370 %.

Za doseganje optimalne max pokritosti se uporabljata dva načina za dodajanje K in sicer: barvno in sivo nadomeščanje.


28

Način dodajanja črne barve z metodami kromatičnega in akromatično nadomeščanja

Barvno, kromatično nadomeščanje UCR (Under Colour Removal) - izvedljivo v analogni in digitalni reprodukciji.

Sivo, akromatično nadomeščanje GCR (Gray Component Replacement ali Removal) -izvedljivo le v digitalni reprodukciji.

Kompromis - akromatična komponenta se najprej odvzame, potem pa znova doda nekaj odstotkov primarnih barv v sivem ravnovesju – barvno, kromatično dodajanje UCA (Under Colour Addition).


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

29

Uporabo metode UCR pri maksimalni pokritosti vseh barv 330 %.


30

Uporaba GCR metode.


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

31

Uporaba metode šibkega GCR.


32

Delo s CMYK slikami (objekti/dokumenti) in standardnimi ISO profiliPrimeri delokrogov z vključenimi standardni CMYK izhodnimi profili pri delu s posameznimi napravami znotraj delokroga barvnega upravljanja .


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

33

Prikaz CMYK slike na profiliranem zaslonu –poskusni tisk (ang. soft proof)

Tisk CMYK slike na profiliranem tiskalniku za izdelavo poskusnega odtisa


34

Kontrola kakovosti poskusnega odtisa se izvede preko vključitve medijskega kontrolnega klina.


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

35

Uporaba standardnih RGB delovnih prostorov v pripravi tiska V pripravi tiska se uporabljata predvsem dva standardna RGB prostora: Adobe RGB ter ECI RGB .

Pred tiskom je potrebno določiti vrsto ISO papirja. RGB vrednosti so nato pretvorjene preko uporabe Adobe/ECI profila glede na izbrano vrsto ISO papirja. Isti Adobe/ECI profil mora biti uporabljen tudi za simulacijo odtisa na zaslonu.

Pripenjanje CMYK profilov k slikam / dokumentom se mora zgoditi na koncu delokroga.


36

Primer pravilnega in varnega delokroga v tisku.


Samo z

a inte

rno u

pora

bo

t e r no a i n - naravoslovnotehniška fakulteta - ntf · reproduciranje barv v tisku–rastriranje...

Documents