svezok 2 (2017) numer 2 slovjanislovjani.info/archive/2017-2.pdf · rimska kultura preimala mnogo z...

svezok 2 (2017) numer 2

SLOVJANI.info izdavaje Slovjanska unija november 2017

TEMA

Medžuslovjanske kontakty v historiji i do budučego vremene

© 1926 Alfons Mucha: Omladina prisegaje pod slovjanskoju lipoju

Sodrženje Slovo redaktora ................................................................................................. 1Slovjansky vplyv do jezyka Esperanta, kako prinos do razvoja Evropskoj civilizaciji ....................................................................................................... 4

Pozicija i možnosti medžuslovjanskogo jezyka do budučnosti ......................... 12Začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk? ........................................................ 18Glagoly kako priměr medžujezyčnyh homonim v srbskom, češskom i

slovačskom jezykah ..................................................................................... 21Jezyčne faktory sut ključne do razvoja družstva i jedinca ................................. 27Biskup Duh - Čeh, ktorym načinaje historija Zagreba, soglasno s Janom

Kollárom: blagověst Hrvatov ........................................................................ 44Obrine ostriženja u Slovjanov v těčenji historije ............................................... 48Prva slovjanska proklamacija k slovjanskym govornikam i drugym ljudjam ...... 58Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do

budučnosti, aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji ........................................... 63

SLOVJANI.infojestprofesionalnyčasopisnaměrenydopytanjslovjanskyhnarodovvširšemsocio-kulturnomkontekstu sejčasnogovrěmene.Časopis imajesilnyprocesprěgledanjaprislanyhčlan-kov od ekspertov iz redakcije i publikuje originalne teksty pisane medžuslovjansky ili vsimislovjanskymijezykami,Esperantom,anglijskym,němečskym,hišpanskym,francuzskym,iliitalijan-skymjezykami, alevsaky članok trěbuje imětinazvanje, abstrakt i ključne slovavmedžuslovjan-skom i anglijskom jezykah. Časopis imaje neodvisny proces prěgledanja - double-blind review.Recenzentisutekspertiizrazličnyhnauk,napr.sociologije,archeologije,lingvistiky,kultury,umět-nosti, ale takože techničskyh i prirodnyh nauk. Vsaky tekst jest prěgledany od dvoh neodvisnyhrecenzentov,ktorinesutizměstarabotyavtorailivsporustekstom.Akomněnjadvohrecenzen-tovsutrazlične,potomredakcijapytajetretjegorecenzenta,abyrazrěšilrezultatprěgledanja.

ČasopisSLOVJANI.infoizdavajeSlovjanskaunija(češsky:Slovanskáuniez.s.),http://slovane.org.OdtiskujeTribunEUs.r.o.,Cejl892/32,Brno60200,Čehija.Časopisimajedvěizdanjavgodině,ijegovoizdateljstvojestvPragě.DistribucijuorganizujeSlovjanskaunija,EACEAPIC923564549,IČ48133396,DSgkf27k9© 2017 Slovanskáuniez.s. MKČRE22525 e-mail:[email protected]

veče informacij čitajte na stranici časopisa

http://slovjani.info

9 772570 711006

on-line ISSN 2570-7116

9 772570 710009

print ISSN 2570-7108

SLOVJANI.info, svezok 2 (2017), numer 2 1

Slovo redaktora Jan van Steenbergen

glavny redaktor časopisa i městoprědsědnik družstva Language Creation Society

Sgrdostjuprědstavjajemosvojimčitateljamprvynumernovogoprofesionalno-go,naučnogočasopisaSLOVJANI.infoposvečenogovsimaspektambogatojhis-torije, kultury, i budučnosti slovjanskyh narodov. Našim časopisom hočemoprědložitiavtoramměsto,kdemogutpublikovatičlankyvoblastivsihmožnyhprědmetovsvezanyhsSlovjanami:odhistorije,politiky,sociologijeiekonomikydoslavistiky,literatury,muziky,umětnostiitakodalje.Vuzšemsmyslučasopisjest posvečeny kvestijam slovjanskoj vzajemnosti, inymi slovami: prědmetamobimajučim odnošenja vsekakogo rodamedžu slovjanskymi narodami i drža-vami.SLOVJANI.info jest medžunarodny časopis. Članky mogut byti pisane v vsihslovjanskyh jezykah, a takoževanglijskom,němečskom, francuzskom,hišpan-skom, italijanskom ili Esperantu. Vse prislane članky podležut prěgledanju iprověrjenjuodnašejdružinyekspertoviredaktorov.Publikacijopodobnojte-matikějestočevidnoveče,vraznyhkrajahivrazličnyhnakladah.Glavnarazlikanašegočasopisaoddrugyhjestvtom,žečestnašihčlankovjestilinapisanavmedžuslovjanskomjezykuiliimajenapočetkuabstraktiključneslovavmedžuslovjanskomjezyku.Možnosepytajete:čtojesttozajezyk?Dljatyh,ktorinikogdaneslyšaliotutomjezyku,podamokratkoobjasnjenje.Medžuslovjanskyjestumětnyjezyk(něktorikazaliby:«slovjanskoesperanto»),stvorjeny na osnově leksičnyh i gramatičnyh elementov jestvujučih v vsihslovjanskyhjezykah,ilinajmenjevmnožinstvu,scěljem,dabyjezykbylravnorazumlivy vsim Slovjanam: Rusam ravnoliko Slovencam, Poljakam ravnolikoBulgaram...Někojimtaidejamožeizdavatisedivna,aletrěbaimětisvědomost,že ješče v 19-om stolětju bylo široko razprostranjenomněnje, že vsi Slovjaniprinaležutjednomujedinomuslovjanskomunarodu,aslovjanskejezykyvistin-nosti sut toliko narěčja jednogo jedinogo vseslovjanskogo jezyka. Ako sbirkymnogorakyhdialektovkakoněmečsky,grěčskyiarabskymogutbytijezyky,py-taliseonogdašnjipanslavisti,čemuneslovjansky?Iztojmysljivozniklopytanje,kakotojobčislovjanskyjezykimajeizgledati.Najbolje logično razrěšenjebyl staroslovjansky jezyk iz9-ogo stolětja, spisanyod svetyh bratov Kirila i Metodija. Tutoj jezyk byl mnogo približeny občemuslovjanskomuprajezyku.Vsrědnjevěčjuslužilkako jezykadministracije,apo-tom,dodnešnjegodnja,kako jezykpravoslavnoj liturgije.Aleblagodaresvoje-mu harakteru sakralnogo jezyka, staroslovjansky byl neizměnny i prěmnogoarhaičny, da by prigodil potrěbam sovrěmennoj, vsakodnevnoj komunikacije.


Takopovstalmedžuslovjansky:kakomodernizovana i,v istojměrě,oproščenaformastaroslovjanskogo.Maloktoimajevědomost,žemedžuslovjanskyjezykimajedolguhistoriju.Užev1583goduhrvatskyduhovnikŠimeBudinićpublikovalsvojeprěvodydělPetraKanizija na Slovignsky, složeny směs staroslovjanskogo, srbohrvatskogo, češ-skogoipoljskogo,napisanyilatinicejuikiriliceju.PrvugramatikupodnazvojuGramatíčno izkâzanjeobrúskom jezíku napisal v lětah 1659-1666 ješče drugyhrvatskyduhovnik,JurajKrižanić,avlětah1663-1666Križanićvtomžesamomjezyku takože napisal svoje glavno dělo, traktat Razgowôri ob wladátelystwu(bolje znany pod nazvoju Politika). Dalše projekty medžuslovjanskogo jezykanapisaliv19-omstolětjum.dr.JánHerkeľ,BožidarRaičiMatijaMajar-Ziljski.Segdašnjimedžuslovjansky jezyk vozniknul lětom2017 goda poslěmnogolět-nogopartnerstvaipostupnogoslivanjadvohnajboljeaktivnyhiznajemyhpro-jektov21-ogostolětja:slovianski(2006)inovoslověnsky(2009).Tutaposlědnjaverzija(občegoavtorstvaVojtěchaMerunkyi JanavanSteenbergena)jestbez-posrědnjeprodolženjepoprědnjihprojektovizminulyhstolětij,alerazličajeseod njih tym, že posědaje obsežny slovnik, veliku občinu koristnikov iz cělogoslovjanskogosvětaiobširnuinfrastrukturuvinternetu.Medžuslovjanskynejestslučajny směs materialov vzetyh iz raznyh slovjanskyh jezykov, ale naučnaekstrapolacija voobražajemogo jezyka nahodečego se na samom srědiščuslovjanskoj oblasti, ravno razumliva vsimSlovjanam.Harakterizuje go fakt, žesodrživajevsebogatstvostaroslovjanskogo imodernyhslovjanskyh jezykov, ajednovrěmennoimajeodnosnoprostuiregularnugramatiku.Začtomedžuslovjanskyjezyk?Odgovorjestprosty:tomužeSlovjanizasluživa-jut.Slovjani,ačekolizajednozajmajutskoropolovinucělogoevropejskogokon-tinenta i sostavjajut jednu tretinu evropejskogo naseljenja, sut poděljeni namnožstvosrědnjihimalyhdržavnaperiferijiEvropejskojcivilizacije.Vsakadr-žavaimajesvojvlastnyjezyk,ktoryvobčejestmaloznanyvdrugyhkrajah,dažesusědnyh. Čto pravda, slovjanske jezyky sut natoliko shodne, že srědnjiSlovjanin, čitajuči prosty tekst v drugom slovjanskom jezyku, pravděpodobnoimajegrubovpečetljenjeojegovomsmyslu,alečitanjenaučnyhčlankovvdru-gom jezyku često okazuje se problematično, osoblivo ako toj jezyk jest něčtoboljeoddaljenyodvlastnogo.Ačtosanglijskym?Pravdajest,žeanglijskyjezykužeoddesetilětijigrajevažnuroljuvmedžunarodnomsoobčenju, takožev slovjanskomsvětu.Aledljamno-gyhSlovjanovtojjezykjesttrudnyiprědvsimčudži.SrědSlovjanov–dažesrědnaučnikov i inyh obrazovanyh ljudij – znanje anglijskogo jezyka neprěstannojestnanizkomuravnju.SlědovateljnoznačnačestSlovjanov jeststvarnoodsě-čenaodmedžunarodnojkomunikacije.Myvěrujemoiznajemo,žedljamnogyhljudijmedžuslovjansky jest razumlivějši od prirodnyh jezykov, a tymbolje odanglijskogo.


Vsovrěmennomglobalizovanomsvětu,dominovanomoddolarov,komputerov,internetaianglijskogojezyka,jesttonasučno.Granicemedžudržavamipomalotratet svoje značenje, a medžunarodna komunikacija stavaje vse važnějša. Vtakompoloženju fragmentacija, izolacija i samodostatočnost sutopasne razrě-šenja.Pomimovsihrazliki,vponěkojihpadah,boleznojhistorijezavzetogone-prijateljstva,potrěbnajestsvědomost,žeslovjanskenarodyděletssobojuvečeneželifolklor,pradavnuhistorijuijezyčnupokrovnost:onezajednotrpělivkr-vavoj vojně, zajedno žilimnogo lět v pasivnyh, zatvorjenyhobčinahpod igomkomunističnyhrežimov,apotomiznenadanahodilisevpostkomunističnomva-kuumu,vktoromvsakyiznjihbylprinudženy,dabyponovnoodkrylsvojiden-titetiborilsezasvojeměstovbystroizměnjajučimsvětu.Vobličjuvsihizzovovnajnovějšihvrěmen,partnerstvovsrědnje-ivozhodnoevropejskojgeopolitičnojoblastijestneobhodimo.Potrěbnoktomujestrazpoznavanjeobčihinteresov,aprěd vsim: vzajemno razuměnje i považanje. Samorazumno, to ne jestmožnobezvědy,aključdotojvědyjestlegkodostupnainformacijavpristupnymjezy-ku.Webovestranicehttp://SLOVJANI.infosutužeregularnoarchivovanevNarod-noj bibliotekě Češskoj republiky za jihnu kulturnu, obrazovateljnu, naučnu,razslědovateljsku, i druge cennosti s cělju dokumentovati reprezentujuči vzorčešskogo interneta. Stranice naleži do kolekcije češskyh sajtov archivovanyh idostupnyhgeneracijampotomkov.ZapisjestpriklučenydokatalogovNarodnojbibliotekyiČešskojnarodnojbibliografije.Časopis SLOVJANI.info jest vključen do databazy CEEOL (Central and EasternEuropeanOnlineLibrary,FrankfurtamMain,Germany).CEEOL jestnajbolša ivedučamedžunarodnainstitucijaarchivujučanaučnečasopisyiknigyvoblastihumanitnyh i socijalnyh nauk v prostoru srědnoj i vozhodnoj Evropy. CEEOLdavajepristup raziskivateljam,učiteljam, studentam, akademikam, i vsimdru-gympublikujučimlicamdonajlučšijnaučnyhinformacijvelikojdatabazy,ktoradrživyšeod350.000naučnyh tekstovpisanyhv različnyhevropskyh jezykah.Nynětakymjezykomjestinašmedžuslovjanskyjezyk.Dragičitatelji,imajemonaděju,žetutojnovyčasopisokažesepozitivnymikoristnymprinosomdoslovjanskojvzajemnosti.Hočemosrdečnopobla-godaritivsimnašimsučimibudučimavtoram,atakoženašimčitateljam,bezktoryhnašeusiljabylibynaprazdne.PozyvajemoVasnasurabotu!


Slovjansky vplyv do jezyka Esperanta, kako prinos do razvoja Evropskoj civilizaciji

Nikolay Vladimirovich Kuznetsov Saint-Petersburg State University, [email protected]

EvropskacivilizacijazčasadavnyhGrěcijeiRimabylatoj,ktoražadalabyticivili-zacijavšesvětna.Jednojzčastijtojmyslibyl«universalnyjezyk».JezykEsperantobyljednymizmnogyhpodobnyhjezykov,ktorybylisotvorjeneveraznyhstranahEvropy.AlesamoEsperantoimalosilnyvplyvslovjanskyhkulturijezykov,imnogoljudijEsperantskogodviženjamedžu19.i20.věkamibylislovjani.Vetutomčlan-kuavtorgovori,kakybyltojvplyv,ičtoslovjanstvodalodojezykaEsperanto.ključneslova:Esperanto;evropskacivilizacija;slovjanskejezyky

І. Evropsky univerzalizm Evropskacivilizacja,ktoraimajevsvojihkorenjehkulturudavnjegoRimaidav-njegoGrěcije,prvopočatkovobylacivilizacjej,ktoražadalarozširitisedovšegosvěta i statiuniversalnej.Evropskyuniversalizm imal rozmanitypějavlenjapohodurozvojuevropskojcivilizaciji.Davni Grěki, a potom i Rimljani, myslěli se jedinymi nositeljami civilizaciji,dužavširozširitijudoinyhnarodov.ToodbyvalovčaspohodovmakedonskogogospodarjaAleksandraVelikogonavzhod.Těpohodyprotiv«barbaram»shodaprivedli do rozširenja grečskoj (a to značit i evropskoj) civilizaciji za granicyBalkanskogopolostrovaigrečeskichkolonijnaširokoozemjeodJadranadoNi-la,HindaiPersidskojzatoky,spajannejgrečskymjezykom[Lapenna,1974,p.3]ifilozofijej.GrečskyfilologAleksarhes,učastnikpohodovAleksandera,ztvorilutopičnypro-jektUranopolisasvlasnymjezycem,žadajučiztvoritispravedlivurovnopravnuspolečnost[Королевич,1989]popravidlamgrečeskojcivilizaciji.Taspolečnostisnovalaniedlugo,aleonobylosvědestvomduženjaztvoritiuniversalnucivili-zacju.RimskakulturapreimalamnogozkulturyGrekov,vratanemitologijuifilozofiju.AlevemnogomRimposunulsedaleHellady.VhoděvojnzKartagenom,grečes-kymigospodarstvami,dobyvanjaGallijibylistvorjenyispajannymyslemRima,jako centra světa, i Rimskogo Cěsarstva, jako cěsarstva všesvětnjego, uni-versalnjego.VšedrogivedlidoRimu,asamyRimbylměrnikomcivilizaciji,na-tjegnuvšej se odBritanij do Egipta i od slupovHerkulesa do pěskovArabskojpustyispajannejnesamojedynojkulturoj,aleijezykom[Lapenna,1974,p.4],ktorydosegočasaohranujesvoječestnoznačenjamedžunarodnogo.


Myslj všesvětnjego cěsarstva ne zgasla razom s upadkomvěčnogo groda. OnabylazahytjenaKarlomVelikom,prvymzatristolětjaoglasivšimsecěsaremnazapadě Europy. Jego cěsarstvo bylo ideologičnym pokračovanjem RimskogoCěsarstvanazapadě,rozširivšisenauzemjiFranciji,Německa,Italijiizmežnyhznimigospodarstv.Dale go prikladuposlědovalOttoVeliky, ztvorivšiNajsvetoRimskoCěsarstvo,isnovavše do 1806. goda i pretendovavše na vplyv do všego světa, že bylozvlastno siljno prejavlennym v redenjě domaHabsburgov, vlastnivšihNěmec-kom,Spanskom,historičnymNizozemskomivelkemčastemPoldennojAmeriky.DoležityroljvspajannitakyhunversalistskyhduženjvEvropěizgralohristjan-stvo.ZrodivšasenaNajblizkemShoděvpočiněprvogověkaodRodženjaHris-tovareligijastalaprvoj,ktoraprivoliladosvojegorozširenjadljapotvrdženjasevrolěVšesvětnejCrkvi.ReligijaGrekovbylanarodovoj,religijaRimljanvsavalav se věry i božstvapodmanennyhnarodov,město togo, žebyobracati podma-nennyplemenadověrySVOJIHprědkov.ReligijadavnjegoEgiptabylasamodljastatnikovegipetskogogospodarja,avěrairancevneuhodilazagranicyjihsvěta.Judajizm, ktory imaje najtesne spojenje s hristjanstvom, do sego časa ne byloosoblivorozširjenymmedžune-judejami.Ahristjanstvonarazdužilorozširitisedovsih,bodljaHristusa«ne jesthellina ine jest judeja»(Gal.3:28;Kol.3:11),čtonarazizbavilohristjanstvoodnarodovyhmedžejipomogalojegorozširenjudovsegosvěta,izdělavšitureligijupopravděvšesvětnoju.I v Rimskom Cěsarstvěmyslj všesvětnogo cěsarstva Rima (vsi zahodni cěsaripretendovali na nastupnost od Rima, vratane Napoléona Bonaparta, žadajučirozširenjasvojejvlady),imysljreligijiodkrytojdljavšehspojalise,stvorivšiEu-ropukakotaku,ktorastalapoměrnekulturnojedinojdo19.vĕka.IEvropažadalarozširitise.Evropcykolonijaliprostoryvšehkontinentov,žada-jučirozširitihristjanstvoisvojživot,i.s.svojucivilizacju,dovšegosvěta.Koloni-jaljnocěsarstvoVelkejBritanijizastupajemežútakogouniversalizma,rozširivšisedovšehkontinentovsvěta.Rozširalasereligija,rozširalasekultura,rozširalisejezyky.Aleučlověkovvoz-novalimyslioztvorjenjinovyh,všesvětnyhjezykov1,ktoretrebnebylipracevatimyslam člověčestva [Lapenna, 1974, p. 35] (čti: evropskoj civilizaciji), ale neroznyhstron[Хобсбаум,1998,p.63-64].Itakeprojektyjezykovšeloboksroz-vojem světa. Isaack Newton, Renée Decartes, Jan Leibniz, Toma Campanella,FrantišekBeacon, JanAmosKomenskybyli jednjimi iztěh,ktomyslělipotřeb-nymsotvorititakyjezyk.Treba zauvažiti, že v něktorej stopeni myslj jezykovogo spojenja je tipična islovjanam,hotjonarozširenajevvětšejstopenidomyslimežuslovjanskogoso-jedinenja, zastupnogo myslej panslavizma i rozmanitymi projektami jezykov 1PodrobnylisttakyhjezykovprivodiAleksanderDuličenko[Дуличенко,1990].


[Кузнецов, 2015]: davnoslovjanskom jezykom svetyh Cyrila i Metodija, vše-slovjanskomjezykomJirijaKrižaniča[Крижанич,1859]imežuslovjanskomje-zykom Vojtěcha Merunky [Merunka, 2012], Jana van Steenbergena, OndrejaRečnikaigoodrozej–venedskomjezykomN.KuznecovaiW.Czura,zastupnogonačasnapisanjasegočlankasamoautorskymirukopisanjami,pripravavšichsedovydanja.Někdyu člověkovbyl jeden jezyk, aleGospodj ve gněvě za grdost člověčestvazbaviljihodsplošnogojezykaidalmnogoinšihměstonjego.TakmluviBiblija(Byt. 11:1-9). A člověčestvo dužalo naležiti jedyny jezyk [Заменгоф, 1887, p.27], bo gonepritomnost zbavljalo člověčestvoodmožlivosti stati jedynym, cobylojednjejzuniversalistskihcělejrozširenjaevropskojcivilizaciji.19.věkstalčasom opravdovogo rozkvěta myslej všeoguljnogo jezyka. Mežu všeh vozno-vavšihvtenčasprěžilsesamojedenj–jezykEsperanto,ktoryimajesegočasnovodlě 2 milionov nositelej i učnjej i šans stati urednym jezykom E.U. poslěizchoda odtud Velkej Britaniji (pri najmenšem, taka myslj je v oblakah poslěglasnegoglasovanjavSpojennomKrolevstvě).JezykEsperantozmyslilseauto-rom,osobnostiktorogomydotknemosedoljne,kakvšeoguljnyineutraljnyje-zykdljaspojenjačlověčestvaiprěrvanjanierazobranjajednjihkulturinšimi.I.s.jezykbylnacělenymnarozširenjadovšegosvěta,jakihristjanstvočievropskacivilizacja.Imajučivsvojemzakladěhumanistskiipacifistskimysli,jezykbudujesenaevropskomjezykovemmaterijalě,co,vodrožněodprědhodšegomuVo-lapüka,dajemožlivostbystrogousvojenjatogojezykatěmi,ktobylznajemymsplodamievropskojcivilizaciji.TodovolijemyslětijezykEsperantokakoproduktevropskojcivilizacijiijejinyhuniversalistskyhdužanj.

Odsnovy jezyka i jego kniževnosti Nastalčaspoznajemitisesautoromtogojezyka.Esperantobylztvorjend-romLazaremMarkovičem Zamenhofom, člověkom judejskogo pohoždenja, ale ev-ropskogopěstovanja.ZamenhofrodilsevgroděBělostokě(Białystok),rozměs-tovannom tedy vKrolevstvěPoljski, byvšem častemRuskogoCěsarstva – naj-velkogo uzemne slovjanskogo gospodarstva v historiji. Krom inših, Zamenhofvědalruštinu,ktorabyladljagorodnej[Колкер,1985,p.27],poljskyicrkovno-slovjanskyjezyky,čtodovolilomuponoritisevkuljturydvohnajvelkihslovjan-skih narodov, učil se vMoskvě iWarszawě, kdě usvojal klassičesko evropskovzdělanje [Королевич,1989], stavšiočnym lěkarem.Buduči lěkarem,onězdilpouzemji sučasnyhPoljski, Litvy,BělogoRuska iUkrajinykdě lěčil ljudej.Alevžeposlě izojdenja jimvzdělanja on ztvoril jezykEsperanto.On žadal ztvoritijezyk,zpomocemktorogočlověkizmoglibyprěmogtivšeuprěždenjiponaro-dovymčireligijnymmotivam[Заменгоф,1887,p.3],alepritomjezyk,nesučitakuhumanistskucělj,nesltežimysljuniversalizma.Ovšem,krzEsperantoEv-ropcy zmogli by znajemiti se z kuljturamiAziji i Afriki, ale prvotno jezyk roz-širjalsemežuEvropcev,ktorymbylčastovorazbrannymvrataňesvojejleksikě.


Peršiprekladynatenjezykpoměrnilisedotogo,čtomysegočasnomyslimklas-sičeskym knižestvom. Prekladali se (krom Bibliji) Puškin, «Metelica» ktorogobylaprekladenapolskymbasnikomA.Grabowskymvžev1888.godu (pogodposlě oglošenja jezyka) i stalaperšimprekladennymdoEsperantakniževnymtvorom [Гудсков, 2006, p. 68], Lermontov, Leo Tolstoj, Dostojevski, Goethe,braty Grimm, Andersen. Same že Esperanto-ruh počinal se v Rusiji [Lapenna,1974, p. 293], i prvotno velkym častem esperantistov (919 z peršej tyseči v1889. godu) byli statniki Ruskogo Cěsarstva [Колкер, 1985, p. 30; Гудсков,2006,p.22;Сидоров,2012].Jenazor, žeEsperantobyl rozvojemruskojhumanistskojmysli19.věka, a sa-mogoZamenhofastavjavjedenjrjedsruskymifiljozofamiFiodorovym,Vernad-skom,CiolkovskomiČiževskom[Гудсков,2006,p.22].TodovolinazvatiEspe-rantoproduktomne samoevropskoj kuljtury v cělom, ale i ruskoj, ktora bylatesnovpletnojvoguljnyevropskiprocess,včastnosti.Jesvědestva,coLeoTols-toj znamy svojimi humanistskymi i pacifičnymi pogljedami, byl pridryžnikomsegojezyka[Колкер,1985,p.30;Гудсков,2006,p.8;Королевич,1989],hotjineuživalgo.Slavny spisovateli-esperantisty Kazimierz Bein i Antoni Grabowski bylipoljakami,dljaktoryhrodnymbylpoljskyjezyk.Obaonivhodivbrojperšihspi-sovateljej na jezykě Esperantě, a Bein mysli se tež tvorcem esperantistskogokniževnegostilja[Гудсков,2006,p.116].Vratanjevtombrojeijim,Esperantonabylvelkyvoljnystiljipružnostvfrazoztvorjenje,čegojezbavlenyengeljsky,německyčifrancuzkyjezyky,boonibezvědomnozavadilidoEsperantaslovjan-ski syntaks,vziatyposlědovavšimizanjimiesperantistamizanormu [Колкер,1985,p.31].Značny vplyvdo rozvojaEsperanto-ruhaokazal kroatski pravoznavěc, Ivo La-penna,DIRHon.,rjedivšiMežnarodnymEsperanto-associacjem(UEA)[Гудсков,2006,p.123].SamZamenhofmyslil žadučimučast slovjanskihesperantistovvvyslědkěota-zeknormovanjaEsperanta[Колкер,1985,p.32].Naprjiklad,praveruskiespe-rantisty odstojali klassičesku verzije jezyka Esperanta, isnuvšu i segočasno, včasreformatskymkrizov1894.i1908.godov[Колкер,1985,p.31].

Jezyk NatomnezakončujeseslovjanskyvplyvdoEsperanta.Esperanto,budujučisenazakladěromanskojigermanskojleksiky,prěbralmnogoizslovjanskyhjezy-kov(vperšiporjedznajemyhZamenhofuruskogoipoljskogo[Колкер,1985,p.22]).Napriměr,samymzauvažnympoljskymslovomvEsperantějeotažnačas-ticaĉu,analogičnapoljskomuczy.Inypriměrybuduprivodnymidoljne.GovorečiožredlahEsperanta,označujeruskyiamerikanskyfilologB.G.Kolker,obečnopotvrdžaje, ževplyvslovjanskyh jezykov, iv častnosti ruskogo,ne jest


velkym[Колкер,1985,p.21;Сидоров,2012].SamZamenhofoznačoval,ženevše zastupcy slovjanskyh narodov nahodili slovjansko v jezykě [Zamenhof,2001b,p.89-91],zčemmožesuglasitiseiautorsegočlanka,ktory,učivšiEspe-ranto s 2009. goda, nahodil v njem velče od francuzskogo, čem od kakogo izslovjanskyhjezykov.Pri tom,kalipodojtido togopytanjane jakobyvatelj, toveslědokbude inšim.Tak,švejcarskyesperantistClaudePironpotvrdžal,že«Esperantoharakterizujese romanskoj i germanskoj leksikoj, slovjanskom syntaksom i agglutinativnejmorfologijej, tipičnym dlja ne-indoevropskych jezykov» [Quoted in: Колкер,1985,p.20].BorisG.KolkervsvojejPhDdissertacje«Prinosruskogojezykadoformovanjairozvoja Esperanta» zdělal vyvod, že prinos ruskogo jezyka do všeh urovnjejstrukturyEsperanta jeveljmiznačnym,astrukturyobojih jezykovsublizki je-denj do inago. Po go vypočetem, z 2566 korenjej v «Universalnom slovnikě»1893.goda1,6%leksikyzastupljatprostyprinosruskogoipoljskogojezykov.Z2320kornjevyhslov«Zakladnogourjednegokornjeslova»prostozruskogoje-zykajevziatymi28slov,u622slovplnostjuzgodajekorenj,89slovzminimalj-nym rozmanom, 169 slov z nieznačnymi rozmanami; všego že 1364 slova, či58.8%,imajatvzoryvruskomjezykě.Vypočtyteždovoljatmluvitiooguljnostiv75%[Колкер,1985,p.124,132-141;Linstedt,2009].Esperantobylztvorjenzinternacionalizmov,odbrannyhmnogokratvtejformě,vktorejoni jezastupljenymivruskom jezykě [Колкер,1985,p.8].PonazoruGastonaWaringhiena,dljaEsperantainternacionaljnyslovaje«tě,ktoryimajatprovaděnyvněmeckemčivpoljskom,čivruskomjezykah»[Колкер,1985,p.23].VformovanjiEsperantaruskyjezykgralroljvyslědnogokontroljnogojezy-ka. Taku rolj on zgral vratanje blizkosti pravopisnyh i pravozvonnyh norm[Колкер, 1985, p. 23]. Zamenhof, vědomno či podvědomno, vyproboval vplyvruskogojezyka[Колкер,1985,p.28].Vesperantistskomkniževstvětežpotvr-diliseprincipyruskogobasničestva[Колкер,1985,p.32].SintaksvEsperantějepostrojennymnazakladěsintaksaruskogojezyka[Колкер,1985,p.112-117].JezykEsperantotežjeobogašennymruskojfrazeologijej[Zamenhof,2001a].Fonetika Esperanta je blizka kopija fonetiky ruskogo jezyka. Po nazoru B.G.Kolkera, z ruskogo jezyka Esperanto prebral surovu zgodu fonemy i pismena[Колкер,1985,p.43,47].VokalizmEsperanta, jak ivokalizmruskogo jezyka,vratajev se5samoglasek:[a],[e],[i],[o],[u],-tipologičnyzgodajesvokalizmomserbskogojezyka.Prilišnibogatydljanositeljejromanskyhigermanskychjezykovkonsonantizm[Колкер,1985,p.44]kopirujerusky.VšesuglaskyruskogojezykasuzastupnevEsperan-tě.Fonemy[ts],[tʃ],[x],[j],[ʒ],[ʃ],ktoryjeobecnyvroznyhjezykah,suzastupnyrazomsamovruskomjezykě.Tak,fonema[x],zobražennymnaEsperantěpis-


menomĥ,prijšlavjezykseslovami,vzjatymiizruskogojezyka,apotomužeby-larozširjenanaslovagrečeskogopohoždenja(naprjiklad:ĥemio–hemije1).V pismeně ŭ esperantologi vidi vplyv ruskoj pismenyй (j) i běloruskoj ў (ŭ),ktoraoznačajetotžezvuk[Колкер,1985,p.43].PovzoručeskihčišdoEspe-rantabylizavaděnnymitvariĉ,ŝ,ĵ,ĥ,dljaunikanjadigrafov,tipičnyhdljazahod-noevropskih i,naprjiklad,poljskogo jezyka(vposlědnemtěpismena jerovno-značnydigrafamcz,sz,rz(ż)ich).RuskijezykpovplyvalidoaffiksacijijezykaEsperanta,bomnogislovaruskogojezykatrimajeaffiksysrozmanitojsemantikoj,ipritomruskaaffiksacjajeroz-vojenasiljněj, čemvromanskyhčigermanskyh jezykah.Něktoreaffiksypravoodbyvajutizruskehojezyka2.Iz ruskogo jezyka Esperanto prěbral tež i slovosklad, i prefiksaljno slo-voztvorjenje [Колкер,1985,p. 70-76].VEsperantě jemnogokaljk z ruskogo:memstara – самостоятельный, plenplene – полным-полно, vole-nevole –волей-неволей,unu-du–один-дваetc[Колкер,1985,p.79-80].VrusskomjezykěivEsperantěpolnostjuzgodajutvpraženjeakkuzativavzna-čenjinaměrenja,inyznačenjiakkuzativauruskogojezykaiEsperantasuanalo-gičny[Колкер,1985,p.87].ZruskogojezykaEsperantoprebraldějaslovnysistemztrjohprostyhformča-sov.PomodeliruskogoipoljskogojezykovvEsperantěpoglasilseividovysis-temdějaslovov,ikategorjaprěhodnosti-nieprěhodnosti.Težodruskogojezykajde kondicijaljny sposob, ktory v Esperantě tež neimaje form časa. Esperantoprěbral i zdokonal sistem ruskih pričastij i dějapričastij. Morfologičeske pris-lovnikyvEsperantětežopakovajutruske[Колкер,1985,p.89,92,97-98,102,104-106].Vyraženje desetkov i soten jednim slovomB.G. Kolkermysli jedňej zmnogyhkalkizruskogoipoljskogo[Колкер,1985,p.108].Zruskogosuvziatyprědlogykrom-кроме,po-по,pri–о,про,приiasemantič-ny je. Rjed prědlogov prěbral od ruskogo abstraktno značenje. Po modeljamruskogojezykavEsperantějeztvorjenysložityprědlogy[Колкер,1985,p.109-111].Poslě1917.godavplyvruskogo jezykadoEsperanta jeslaby,vspojenjisčemodbyvajezahodovanjejezykainagradarjedarusizmovnaaljternacijizinšihje-zycev,častslovusvojilaboljezahodnoevropskitvar(naprjikladoficerostalofi-ciro).VsovětskyčasizruskogojezykadoEsperantaprěbralisevelkymčastemokaziocionalizny (kako bolŝeviko, kolĥozo, kosmonaŭto), a v terazny čas ruskyvplyvdoEsperantapraktičnoniezauvažny.

1Segočasnovšenajčastopišesekemio.Cělkomslědujesetendencjanagradyĥnak.2Najpodrobnyrozberbač:[Колкер,1985,p.56-69].


Vyvod Evropskacivilizacjarozvojalasevduženistatiuniversaljnej,všesvětnjej,civili-zacjejsčasuAleksanderaVelkogo.TojauniversalistskoduženjebylozahytenoRimom,ztvorivšimsamumysljvšesvětnjegocěsarstva, isnujuvšudosegočasa,prjikladomčegovteraznyčasmožepracevatiPaxAmericana.Važnyroljvtomzgralo hristjanstvo, perše v Europě imavše cělj do rozširenja vně narodovyhmež jednjegonarodačigospodarstva i rozširivšese, i trvalospajannenavšehkontinentah.Vmežahsihuniversalistskihduženijvoznovalimyslivšesvětňegojezyka(vdo-plnenjedomysljejvšesvětnjegocěsarstva ivšesvětnjej religiji),ktorupokušaliseobisnovaťvžes4.věkaprednašegočasa.Najboljedokonalymirozširennymna segočasny denj jezykom, ztvorjennym dlja vyslědka dannogo probljema jejezykEsperanto.Esperanto, ktory je produkt evropskoj civilizaciji, vyproboval značny vplyvslovjanskogo světa (v perši porjed ruskih i poljskih jezykov i kuljtur) v siluokoljnostejsvojegoztvořenjaipočinnogočasarozširenja.Slovjanskyvplyvdo jezykaEsperanta jesložnymocěnivatipovšemparamete-ram, ale, ostane se jasnym, žeono je velkym.Tak, vplyv slovjanstva (glovnymtvaremkrzruskukuljturu)vyražajesevidealjehifiljozofijijezyka,zvlastnostehpravopisa,stilistikiiproslěžisenavetvleksikě.Takymtvarem,vznačnomstopenivplyvavšinaztvorjenjairozvojjezykaEspe-ranta,slovjanskikuljturyvneslivelkyprinosdosučasnojevropskojcivilizaciji.

literatura Lapenna, Ivo.:EsperantoenPerspektivo:Faktojkajanalizojpri la internacia lingvo.Rotter-dam,UEA,1974.

Lindstedt, Jouko.: Esperanto – an East European Contact Language? In: Voß, Christian;Nagórko,Alicja(eds.):DieEuropäizitätderSlawiaoderdiesSlawizitätEuropas.EinDeitragderkultur-undsprachrelativistischenLinguistik.München–Berlin.2009.

Merunka,Vojtěch.:Neoslavoniczonalconstructedlanguage.1.vyd.ČeskéBudějovice:NováForma,2012.ISBN978-80-7453-291-7.

Zamenhof,L.Ludoviko.:Esperantaproverbaro.Svedio,Tyresö,2001a.ISBN91-7303-131-3.

Zamenhof,L.Ludoviko.:Lingvajrespondoj.Svedio,Tyresö,2001b.ISBN91-7303-109-7.

Гудсков,Николай:СтранаЭсперантия.Карманнаяэнциклопедия.М.:АСТ:Восток-Запад,2006.ISBN5-17-038545-5;ISBN5-478-00359-X.

Дуличенко, Александр: Международные вспомогательные языки. Таллинн: Валгус,1990.ISBN5-440-00022-4.


[Заменгоф, Лазарь] Д-ръ Эсперанто: Международный языкъ. Предисловіе и полныйучебникъ.PorRusoj.Варшава:Типо-ЛитографіяХ.Кельтера,1887.

Колкер, Борис: Вклад русского языка в формирование и развитие языка эсперанто.Дисс.насоисканиеуч.ст.кан.фил.н.М.,1985.

Королевич,А.И.:Книгаобэсперанто.К.,1989.

Крижаничъ,Юрій:ГраматичноисказанјеобРускомјезику.М.,1859.

Кузнецов, Николай: Зачем нужен междуславянский язык? In: Panslavist.www.digest.me/detailjs/54b9674aff74027d4c53551a,2015.

Сидоров, Анатолий: Российское дореволюционное эсперанто-движение: успехи идостижения.In:СклянкаЧасу.Київ,2012.№64.

Хобсбаум,Эрик:Нацииинационализмпосле1780г.СПб.:Алетейя,1998.ISBN5-89329-048-8.

SlavicinfluenceonEsperantoascontributiontodevelopmentoftheEurope-anCivilizationEuropeancivilizationfromtimeoftheAncientGreeksandRomansleadyourselftobecometheUniversalcivilization.Oneofpartsofthatideawas«theInternationallanguage». Esperanto was one of numerous similar languages made in variouscountriesofEurope.ButEsperantoonlyhadabiginfluenceofbothSlavicculturesand languages, andmanyactors of Esperanto-Movement before the first half oftheXXcenturyhadSlavicorigin.InthisarticleauthorisspeakingaboutwhatkindoftheinfluencetheSlavdommadeforEsperanto.keywords:Esperanto;Europeancivilization;Slaviclanguages


Pozicija i možnosti medžuslovjanskogo jezyka do budučnosti

Ana Ćapalija Sveučilište u Zagrebu, [email protected]

Tekstgovoriofaktorahjezykov,rodnyhičudžih,ijihnomvlivudodružstva,ljudo-voj kultury, i občego razvitja občiny. Dalje diskutujemo možnost koriščenjamedžuslovjanskogojezykakakopomočnogojezyka,ktoryjepolitičskoneutralnyizato prigodny do luščego prěloženja oficijalnyh dokumentov i ekonomije. Teksttakože govori o koriščenji anglijskogo jezyka v Hrvatskě i prědlagaje zonalnymedžuslovjansky jezykkakoalternativudokomunikacijek jezyku,ktorybylpri-dudžennajměizekonomičnyhpričin.ključne slova:medžuslovjansky jezyk; anglijsky jezyk; globalizacija; EU; buduč-nost;ljudovakulturaUdanašnjemvremenu,narodipostajusvevišepovezaniglobalizacijom.Komu-nikacijaizmeđuraznihnacijaseuvelikeintenzivirala.RazlogtomesustvaranjevelikihpolitičkovojnoekonomskihsavezapoputNATOpaktaiEuropskeUniječimesugotovosvezemljeZapadadovedeneubliskusuradnju.Konceptgranicanestaje,stvorjenjeslobodanprotokdobaraiinformacijatakodajekomunikaci-jabitnijanegoikada.SamouEU-upostoji24službenihjezika.Namećesetobož-njanužnostdaseuzrodnijezikznajošiengleskikaojezikkapitalaiinformatikete još jedanregionalni jezik.OvakvastrukturavišejezičnostinijestranapojavabaremuHrvatskoj.ProširenjemEUjavljasepovećanapotrebazaprevođenjemsvihdokumenataislužbenihspisanasvakijezikpojedinezemlječlanice.EuropskaseUnijazalažedasvinjenigrađaniimajupristupsvimdokumentimaEUnaslužbenimjezicima.ImajupravopisatiEuropskojKomisiji idobivatiodgovorenavlastitom jeziku.Prevodilačka službaEuropskeKomisije je jednaodnajvećihna svijetu.Trajnozapošljava1750lingvistai600pomoćnihzaposlenika.Također,trajnozapošlja-va600prevoditelja i još 3000honorarnih radnika.Kakobi se smanjila cijenaprevoditeljskih usluga građanima EU, Europska Komisija nastoji da svi doku-menti budu dostupni online na službenim jezicima EU. To često nije mogućezbogsamekoličinedokumenatapaseprevodisamonavećeizastupljenijejezi-ke.1Sobziromnavelikbrojdokumenata,EUnijeihumogućnostisveprevestinasvesvojeslužbenejezike.Kakobidoskočilaovomproblemu,EUpostavilajesvedo-kumenteonlinetepraćenjemselektiraonenajčitanijeinjihnastojiprevestina 1http://ec.europa.eu/education/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_hr


sveslužbene jezike.Dokumentikojinisu toliko traženinebivajuprevedeninasve jezikeEU,većnanekečešćekorištene.Timemanji jezicipoputnpr.hrvat-skogbivajumanjezastupljeni.UpoveljiotemeljnimpravimaEuropskeUnije(članak21.ičlanak22.)stojika-ko Europa poštuje svoju bogatu kulturnu i jezičnu raznolikost te osiguravaočuvanjeiunapređenjekulturnognasljeđaEurope.Nažalost, Europa nije uvijek umogućnosti u potpunosti osigurati podjednakuzastupljenost svih jezika. To znači da određeni dio stanovništva EU, najčešćemalih i novih zemalja članica, biva zakinut za svoja pravamogućnosti čitanjadokumenataunijekojojpripadajunavlastitomjeziku.Međuslavenskibimogaokoristitikaorješenjeovomproblemu.OnbiomogućiodostupnostdokumenatagrađanimaEUčijisujezicimanjezastupljeni(hrvatski,slovenski,bugarski,čakipoljskikoji imapreko40milijunagovornika).Nadalje, spriječiobi seproblemprevođenjadokumenatazabudućečlaniceEUkojećevrlovjerojatnobitiizsla-venskoggovornogpodručja(BiH,Srbija,Makedonija).Prevođenjetihdokume-natana jedanpolitički nepristran jezikmožebiti od velike važnosti politički iekonomski.Poznatojekakojednapolovica(moždaiviše)odukupnogbrojalju-di slavenskog govornog područja govori ruski jezik. Postavlja se pitanje zaštoondatonebibionpr.ruskijezik?Ruskijedalekoodzamišljenogjezičnogsre-dištaslavenskih jezika.On imaspecifičnuabecedu, fonetiku,gramatiku ivoka-bularbezuniverzalneslavenskevaljanosti.Naravno,ovovrijediunekomoblikuza svemoderne nacionalne slavenske jezike (srpski s specifičnom abecedom,poljskisspecifičnimnazalnimidrugimstrukturamaitd.)No,ruskijeidaljeda-lekoboljikandidatzaslavenskopodručjenegonpr.engleski.Jedanslavenmožedobronaučitiruskizaotprilikedvijegodinedokbimuzaenglskibilopotrebnodesetakgodina.IstotakojedobropoznatodajeprevlastruskoguslavenskymzemljamabilapovezanaspolitičkymutjecajemSovjetskogsavezanaslavenskezemlje.Svakinacionalni jezik jeodraznekekulture inaroda, sukobasdrugimkulturamaitd. isviti faktorikojinemajuvezespraktičnošćui lakoćomučenjautječunaizbjegavanjetakvihjezika.Uvođenjemmeđuslavenskog kao nekog oblika posrednog jezika, izbjegava semogućnost ostvarivanja bilo kakve političke dominacije jedne zemlje pošto jeneoslavenskineutralanjezikkojisasobomnenosipolitičkekonotacije.Također,njegovimuvođenjemomogućiobisepristupinformacijamasvimgrađanimakojiznajuslavenskejezikeitonavrloekonomičannačin.Umjestonasveslavenskejezike,tekstsemožeprevestinajedanpolitičkinepristranjezik.Sasvimsigurno,međuslavenskimožeslužitikaoprivremenorješenjedoksvidokumentiuovomslučajunebuduprevedeninasvakislužbenijezikEuropskeUnije.StrategijaVojtěchaMerunkekoji jekonstruiraomeđuslavenskizarazvoj ipre-zentacijuovogpomoćnogjezikajeidejadajezikmožebitiuključenuzajednicugovornikaslavenskihjezikakaopomoćnialatkojiomogućujemeđunarodnidija-


log,razmjenuznanjaikulturnebezpotrebezaprevođenjemnanekolikonacio-nalnihjezika.Autori tvrde kako je njihovo iskustvo da govornici slavenskih jezika nemajutendenciju doživljavati novoslovenski kao drevni ili udaljeni dijalekt vlastitogmaterinjegjezikailisusjednogjezika.Ljudičestobivajuiznenađenikolikoimjerazumljiv.Međuslavenskipo tomenenosi sa sobompolitičkekonotacije. Njegova srž jeisto tako i srž svih slavenskih jezika, te već samom tom činjenicom počinje sjednebliskeisrodnepozicije.Pogodnostumjetnostvorjenihjezikajeupravoutomeštosasobomnenoseoznakenacionalnosti.Esperantoje,recimo,biopo-thvatna jednojvećojrazinigdjesesusespojilerazličite jezičneskupine(ger-manska,romanska,slavenska)tejesamimtimeimaoznatnotežizadatak.Iakovaljanapomenutidautomspojujebilosamo5%slavenskihriječi.No,činisedajeipakbiopreumjetanineprirodan.Najvišeimaromanskihriječi,aligramatikafunkcionira takoda akonetko znaneki romanski jezik ondamu je ipak teškorazumijeti esperanto. Problem je da je riječ o umjetnom, neprirodnom jeziku,dokzonalnih jezicipolazeodpostojećihmodelakaoštomeđuslavenskipočivanakorjenimakojisuzajedničkisvimslavenskymjezicima.

Globalizacija i engleski jezik „Tripostavkeojezikumožemosažetiovako:jezicisuravnopravni(svisejezicimogurazvitidabizadovoljilisvepotrebegovornezajednice);jezicisustruktur-norazličiti(informacijskeseporukeostvarujuspomoćurazličitihkonvencija),jezicinisusamosredstvazakomunikaciju(jeziciimajuidentifikacijske,emotiv-neiprestižnefunkcijekojenisunužnovezanezapraktičnepotrebesporazumi-jevanja)“(Heršak,2001.,str.2).Odovetripostavke,fokusiratićemosenazadn-jukojatvrdidajezicinisusamosredstvazakomunikaciju.Uprocesuglobaliza-cijekojisetrenutnoodvija,svimožemoprimjetitkakojeengleski„jezikinterne-ta“makarse i tosadamijenja.Unašojsvakodnevnicigdjesusadržaji izpopu-larnekulture,glazbe,filmova,videoigarainainternetuvelikomvećinomnaen-gleskomjezikumožemoovojtvrdnjiisamiposvjedočiti.Prihvaćanjem,uovomslučaju, engleskog jezika i njegovom integracijom u svoju svakodnevnicu neprihvaćamosamojezikkaotakav,većcijelisklopkulturnihinačicakojeengleskisasobomnosi(amerikanizacijadruštva).Osimgorenavedeneproblematike,engleskikaojezikglobalizacijesuočavaseisproblemima„tehničke“prirode.PremaHeršaku(2001.),tiproblemisu:najvećipoznatileksiknasvijetu,vrlosloženafrazeologijai'velikipomakusamoglasni-cima' što se fonetike tiče (kojim se engleski izgovorno udaljava u odnosu namnogeopćeeuropskeriječiineologizme).Ovajopisnetrebaslužitikaokritikaengleskogjezika,većsamokaosagledavan-je činjeničnog stanja da je u ovom trenutku to jezik kapitalizma ili u širem


smislu globalnoggospodarstva.Trenutno senalazimouvremenu čija je jednaodglavnih,akone iglavnapokretačkasila:ekonomija.Njojsu izmeđuostalogpodređeniprirodniresursi(štopostajesvevišeivišezabrinjavajuće),medicina,kulturapaidonekemjereiznanost.Kadasagledamostvariutimrazmjerima,sasvim je logičnozaprimjetiti kakou sferi trgovine jezičnaunifikacijapostajedobrastvarkojaolakšavaekonomskeprocese.Naravno,nitkonemožepretpostavitikakoćejezičnaslikasvijetaizgledatistoilidvjestogodinaubudućnosti.Naime, faktori poput gospodarstva, ekonomije, trgovine, razmjene dobara nabilokojoj raznini te zatimpopularnakultura,dostupnosti iste (zapadnjačke,uovomslučaju),njensociološkiutjecajtemnogidrugifaktoriutječunatokojimjezikomilikombinacijomkojihjezikaćeljudigovoritiubudućnosti.U našem slučaju, sadržaj popularne kulture koja dolazi u Hrvatsku je (većin-skymdijelom)naengleskomjezikute jeondasasvimrazumljivozaštobi ljudikojigledajunpr.ufilmovimaidealiziranuverziju(bogatiju,sretniju)životaka-kav im jeblizaksemogupovezati istremiti takvomživotu,a time i tojkulturištopodrazumjevaijezik.Nijenimalostranodaljudidanaskoristeengleskeriječiusvomsvakodnevnomgovoru(frend,downloadati,kiss,ok...),mislećiakopričajudjelomičnotimjezi-komdaćebitibližeidealnomživotuviđenomnateleviziji,internetuiliplakatuitu dolazimo do emotivne, identifikacijske i prestižne funkcije jezika. Naravno,pomažeičinjenicadaakopričateuovomslučajuengleski,dakleakogakoristitekao sredstvo komunikacije ćete stupiti lakše u kontakt s osobamakoje žive usvijetu u kakvombiste vi željeli biti. Takoda zapravo komunkacijska funkcijajezikaovdjeslužiikaoalatzaispunjavanjeemotivnih,prestižnihiidentifikacij-skihfunkcija.Sasvimjerazumljivodaakopomoćunpr.medijasedadoznanjaosobidaposto-jenaočigledboljiuvjetizaispunjenijiživotusličnojkulturi,sasvimjerazumljivodaćekulturaizkojejeproizašaotajsadržajbitiidealizirana.Ovdjeneulazimutemukolikosutakveprojekcijeistiniteiline,aličinjenicajedabivamoobasipaniinformcijamaobogatstvupopularnihljudiizSAD-aiVeli-keBritanije (ali ne samo) na dnevnoj bazi. Cijeli jedan takav sustav stvaranjeslikepomoćumedijaopojedinojkulturizasobomvučeraznereakcijeiposljedi-ce.No, čak i unutar te dominantne američke kulture postoje oni koji u itekakosvjesnivažnostijezika.Uzmimozaprimjerznanstvenofantastičnuseriju„Zvije-zdanestaze“(StarTrek)kojajeprošlegodine(2016.)proslavilasvojupedesetuobljetnicuodsvogprvogemitiranja.„Netolerancijau23.stoljeću?Nevjerojatna!Akočovjekpreživitolikodugo,moradajedotadanaučiouživatiuesencijalnimrazlikamameđuljudimaimeđukul-


turama.Moradajenaučiokakosurazlikeuidejamaistavovimabogatstvo,diouzbudljiveživotneraznolikosti,aneneštočegabisetrebalibojati.Manifestaci-javeličinekojunamjeBog,ilištogoddaje,dao.Tabeskrajnaraznolikostiza-dovoljstvo jediooptimizmakojegsmougradiliuStarTrek.“(Roddenberry,G.,1968., str. 40). Ovim riječima tvorac kultne televizijske serije „Zvjezdane Sta-ze“ Gene Rodenberry opisuje viziju i ideju čovjeka kao socijalnog bića u bu-dućnosti.Iakoseradiožanruznanstvenefantastike,pričemudobivamodojamkakojetoneštonerealno,ovaidejaipredikcijazvučiidealističkialiivjerojatno.„ZvjezdaneStaze“supoznatepotomeštosuse„izdaleka“(izbudućnosti)bavilenekym gorućim temama svog vremena ali i generalnim filozofsko-društvenimpitanjimačovječansta.Temamapoputrasizma,pravažena,religije,Hladnogra-ta, atomskog naoružanja, morala, pohlepe, kulturnih razlika, politike i jezikasamosunekeodnjih.Svesutetemenamjernosmješteneubudućnost,od23.stoljećanadalje,tesusviakteriizmišljeni,novrlolakopovezivisonimstvarni-ma.Ključnaporukaovogcitatajetadamožemonapredovatikaosocijalna,ljud-skabića,upravomipozitivnomsmjerutekondakadaprihvatimoishvatimodasunašemeđusobneraznolikostizapravobogatstvo,anerazlogzamržnjuine-trpeljivost. Istotakojezanimljivoprimjetitikakosutvorcioveserijepristupiliproblemu jezika. Dakle, u duhu poštivanja jezičnih razlika, osmislili su „uni-versaltranslator“,spravukojaautomatskiprevodijezikedoksubjektgovori.Toukratkoznačidasvakavrstapričanasvomjeziku(akokomunicirajezično)teseonsimultanoprevodiglavnimakterimanajezikkojionirazumiju.Onoštojetuvažno ječinjenicadaautoriZvjezdanihStazanisuzaboravilinavažnost jezikakaojednogodglavnihobilježjaidentitetačakiubudućnosti.IzsvihovihrazlogaprojektepoputMeđuslavenskog jezikasmatrambitnimauvišesferauovomtrenutkurazvojanašegdruštva.Akobihpojednostavila,reklabihdazonalnijezicidobrosmišljenipoputovogamogupridonijetistvaranjuprirodnogbalansausvijetuglobalizacijeimiješanjakulturaizmeđunpr.dominantnestranekultureionesrodnije,bližeilivlastite.Jerrodni jezikili jezikiz„domaće“(uovomslučajuslavenske) jezičnegrupećeuvijekbiti(naj)boljialatzakomunikacijurodnomgovornikunegoštobimubiobilokojidrugi strani jezik. Jer jezikpojedine jezičneskupine jekrozpovijest irazvitaktespecifičnecivilizacijeizrodiopojmove,riječi,opisekojisunajbližitojkulturijersuiznjeproizašli.


literatura Heršak,E.(2001).„Jezičnestrategijeidruštvo“.Revijazasociologiju,32(3-4),str.175-196.

Heršak,E.(2014).„Globalizacija,misliijezik“.10.Kongreseuropskeesperantskeunije.

Merunka,V.(2014).Neoslavoniczonalconstructedlanguage.Prag:NovaForma.

Roddenberry,G.(1968).ThemakingofStarTrek.NewYork,NY:BallantineBooks.

http://ec.europa.eu/education/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_hr

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-13-825_hr.htm

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/HR/TXT/?uri=CELEX:12007P

PositionandpossibilitiesofInterslaviclanguageinthefutureInthistextwearediscussingseveralfactorsoflanguages,nativeandforeignones,theirimpactonasocietyinglobal,popularcultureandageneraldevelopmentofthe society.Furtheron,wediscusspossibleuseofNeoslavic languagewithin theEUasan„assistant“Slaviclanguagethatispoliticallyneutralandthereforesuita-bleformoreeconomicandfastertranslationofofficialdocuments.Thetextspeci-ficallydealswith the exampleofEnglish language inCroatiaandoffersa zonallanguage - theNeoslavic languageasanalternative toa language that isbeingimposedmainlyoneconomicbases.keywords:Interslavic;English;globalization;EU;future;popularculture


Začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk? Nikolay Vladimirovich Kuznetsov

Saint-Petersburg State University, [email protected]

Članokdavajeněktorepomyslyotom,začtotrěbujemomedžuslovjanskyjezykprijestvujučejurovnjivzaimnorazuměnjadrugyhslovjanskyhjezykovključneslova:medžuslovjanskyjezyk;slovjanstvo;kulturaipolitikaЗачемнуженмеждуславянскийязык,еслиславянскиеязыкичрезвычайноблизки между собой и на базовом уровне практически взаимопонятны?Этот вопрос часто задаётся всем мечтателям, которые конструируют исоздают подобные языки. Вопрошающие во многом правы. Поляку несоставитособоготрудапонятьрусского,русскому-болгаринаилисерба,сербу - чеха и т.д. И этим можно было бы ограничиться. Однако, припостроении общеславянского союза или государства идея овзаимопонятности славянских языков будет одним из факторов,разрушающим интеграцию, поскольку в таком случае приоритет будетдаваться языкам одного из крупных народов (русскому, польскому,сербохорватскому и др.), что будет негативно восприниматься другимисторонамисоюзаи,естественно,небудетспособствоватьобщемуделу.Необходимость построения общеславянского союза осознавалась давно.Не беря в расчёт свв. Кирилла и Мефодия, первым можно назватьхорватского священника и учёного Юрия Кржанича, говорившего ожелательном объединении славян под властью русского монарха(бывшеготогдасильнейшимлидеромвовсёмславянскоммире).Именноон составил первый проект междуславянского языка с цельюобъединения славянских народов на равных условиях, а не на условияхподчиненияоднихславяндругим(вданномслучаерусским).В дальнейшем идея объединения славян, с лёгкой руки Яна Геркеляназванная панславизмом, развивалась в образованной среде РоссийскойИмперии, Речи Посполитой и Австрийской Империи. И вместе с этойидеейпоявлялисьвсёновыепроектыобщеславянскогоязыкавсёстойжецелью - недопущения доминирования одного славянского народа наддругимиврамкахгрядущегообщеславянскогообъединения,ожидаемоговсемиими.Этим обосновывается политическая необходимость существованиямеждуславянскогоязыка.


Общеславянская интеграция и смешение культур Общеславянскаяинтеграциянеизбежноприведётксближению,азатемисмешению культур. В условиях доминирования одного или несколькихязыков,произойдётослабление,азатемиупадоккультурынаостальныхязыках.ЭтоможнопроследитьвисторииЕвропы,когданадконтинентомдоминироваласначалалатинскаякультура,затемфранцузская,немецкаяи, ныне, английская. При доминировании одной культуры, остальныеподстраиваютсяподнеёитеряютсвоиособенности,потойпричине,чтоим это «не выгодно». Примером может служить также культура сербов-лужичан, задавленная культуройнемецкойи культура чешская, котораятолькоспомощьюбудителей,провозгласивших«чешскоедолжнобытьнехуженемецкого»,смоглавозродитьсяисохранитьсядонашихдней.Сохранение славянскихкультур есть объективнаяинеоспоримая задачапанславянскогодвижения.Толькосуществованиенаднациональногои,вто же самое время, общепонятного языка, позволит отдельнымславянским культурам существовать и развиваться, не боясь бытьраздавленными культурами иными, как неславянскими, так иславянскими. Функционирование междуславянского языка позволитразным славянским культурам взаимодействовать между собой наравныхусловиях,взаимнообогащаясьидополняядругдруга.Болеетого,выступая посредником, междуславянский язык будет способствоватьознакомлениюоднихкультурсдругими,обменунаучнымиоткрытиямиииному сотрудничеству между отдельными славянскими народами игосударствами. И, следовательно, отдельные славянские народы отфункционированиямеждуславянскогоязыкатольковыиграют.Хочется отметить, что и без объединения всех славян в единомгосударстве или в рамках единого политического или военного союза,необходимость существования междуславянского языка становитсяочевидной. Поскольку мы живём в информационном обществе, междучленамикоторогоестьпостоянныеконтакты,независимоотрасстояниямежду ними, существование языка посредника будет содействоватьименно обмену информацией и созданием общего информационногопространства с равным доступом к нему для всех его участников. Этомогут быть независимые новостные сайты, интернет-энциклопедии(наподобие уже запущенной междуславянской википедии), on-lineбиблиотеки, политические, экономическиеи социологическиефорумыиблогиит.п.Выможетевозразить:«длявсехэтихцелейестьанглийскийязык,зачемизобретатьвелосипед?».Отвечу.Глобальнойдоминированиеанглийского языка не содействует развитию местных культур(достаточнопосмотретьнаотдалённыеуголкиБританскойимперии,гдеязык аборигенов был заменён английскимне только в обществе, но и вшколе, и даже в семье). К тому же, доминирование английского языка


приводит к доминированию американской и, в меньшей, к сожалению,степени британской, культур. А это не несёт за собой ничего хорошего,особенно если учесть, что даже великие культуры - французская,немецкая, русская - не могут в полной мере конкурировать ныне скультуройСоединённыхШтатов.Подытоживая добавлю, что сосуществование разных, хоть инеобычайно близких народов требует компромиса во всех сферахжизнедеятельностиобщества,втомчислеивсферекоммуникациииязыка. Лишь язык, дающий всем в рамках этого общества равныеправа,можетбытьиспользованвнутринегобезущемлениязаконныхправ и интересов. Поскольку английский язык, позиционируемыйязыкоммеждународногообщения,чуждславянскомумиру(хотябывплане отдалённости), оптимальным вариантом будет именнообщеславянский язык, понятный всем и независимый ото всех. Итаковойязыксуществуетвданныймомент–Междуславянскийязык.

Междуславянский язык Еслиговоритьоданномязыке,следуетсказать,чтоонявляетсянаиболеекрупным и развитым общеславянским языком (если не брать в расчётцерковнославянский,которыйизлишнеконсервативенипообъективнымпричинам не может использоваться в современном мире в нерелигиозных целях), имеющимнаибольшее число последователей. Языкстроенипростдляизучения,ктомужеонможетбытьпонятнымитемславяном, кто никогда не изучал иные славянские языки. Помимо ужеописанных егоплюсовможно сказать, что этот язык, будь онпринятнавооружениевпанславистскихдвижениях,будетоптимальнымвариантом,поскольку не связан ни с Польшей, ни с Россией (странами,панславистскую политику которых обычно связывают с пресловутымиимперскими замашками), что делает его средством уравнивающим всеславянскиенародымеждусобой.WhyweneedtheInterslaviclanguage?InthatarticlearesomethoughtsaboutwhyweneedtheInterslavic language, ifallSlaviclanguagesаrеunderstandableatbasiclevelbyallSlavicpeople.keywords:Interslaviclanguage;Slavdom;cultureandpolitics


Glagoly kako priměr medžujezyčnyh homonim v srbskom, češskom i slovačskom jezykah

Tijana Stojanović Filologijsky fakultet Univerziteta v Beogradu, [email protected]

Avtor v svojem članku piše o fenomenu, ktory često komplikuje prěloženje izjednogo blizkogo jezyka do drugogo - medžujezyčne homonima. Tuto sedemonstrujenapriměrutrěhslovjanskyhjezykov-srbskom,slovačskomičešskom.Dočlankasekoristilitrislědujučeslovniky:RečniksrpskogajezikapublikovanyodMatice srpskoj 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003), i Slovníkspisovnéčeštinyproškoluaveřejnost(2007)ključne slova: medžujezyčne homonima; slovjanske jezyky; češsky, slovačsky, isrbskyjezyky;glagolyАпстракт(srbsky):Ауторсеуовомрадубавипојавoмкојачестоизазивапроблеме приликом усвајања новог језика и превођења с једног језика надруги –међујезичком хомонимијом.Напримеру словенских језика, српског,словачкогичешкогодрађенасуистраживањамеђујезичкихвезаовогтипа.Централну област нашег рада представљају глаголи. Користили смоследеће речнике: Речник српскога језика Матице српске из 2007. године,Krátkyslovníkslovenskéhojazykaиз2003.године,иSlovníkspisovnéčeštinyproškoluaveřejnostиз2007.године.Кључне речи (srbsky): међујезички хомоними; словенски језици; чешки,словачки,српскијезици;глаголи

Терминхомонимијајесложеницакојапотичеодгрчкихречиhomós–исти,једнак, ónoma – име и значи истоимени, они који имају исто име. Подхомонимијом се сматра релација између лексема које припадају истојграматичкој врсти, имају исту форму и различита, са синхронијскогстановишта неповезана значења. [Драгићевић, 2010, с. 320] Узроцихомонимијемогубитиразличити.1УкњизиЈ.ПалковичаLexikológiasloven-ského jazyka хомонимија (homonymia) је дефинисана као: «rovnozvučnosť,vzťahmedzislovami,ktorémajúodlišnývýznam,alerovnakúformu;odhomo-nymietrebaodlíšiťpolysémiu,priktorejsazachovávasúvislosťmedzijednotli-výmivýznamamislov.Homonymiuneslobodnostotožňovaťanistautonymiou,pri ktorej sa stretajú prvky rozličných systémov...» [Палкович, 2012, с. 25]Наведено једаприхомонимијиморабитисачуванопоклапањегласовау

1 Д. Шипка издваја седам главних узрока међу којима су распад некадашњеполисемантичке структуре, преузимање страних лексема, творба речи, скраћивање,фонетскепроменеинароднаетимологија,каоједаноднајређихузрокахомонимије.(Р.Драгићевић,2010)


свимоблицимаидатајодноснечинехомоморфи,хомофониихомографи.[Палкович,2012,с.25]

Од хомонимије у једном језику треба разликовати међујезичкухомонимију. «У процесу превођења, том својеврсном контакту измеђујезика, може се издвојити у оквиру лексичког нивоа квантитативноневеликаалиизузетнозначајнакатегорија,којасенаосновуспецифичнихдиференцијалнихобележјабитноиздвајаилакоуочава.Тосуречикојесемогу системски изучавати; одликују их најмање два диференцијалнаобележја: 1. поклапање у звучној слици (ознаци) и 2. различитостсемантичких елемената (означеног)... Ради се, дакле, о категорији тзв.'лажних пријатеља' (када је реч о теорији превођења), односно омеђујезичкимхомонимимаипаронимима.»[Радић-Дугоњић,1971,с.157]Међујезичкихомонимисуречикојеудваиливишејезикаистоилисличнозвуче, а имају различито значење. То су лексеме формално сличне илиисте,асемантичкиразличите.Честоизазивајупогрeшанутисакдазнамоњихово значење, па говорнике наводе да направе грешку водећи сепретпоставкомдасерадиојошједној«сличној»речи,речикојунеморајуда уче, већ знајуна основу свогматерњег језикаили језика којимдобровладају.

Сасамомдефиницијомовепојавеималисмомногопроблема,каоимногипренас.Научницисеокоњенисуусагласили.Такође,отерминукојићемоурадукориститисеупрошлостидостадискутовало,алидојединственогрешења није дошло. Отвара се питање разлика између међујезичкиххомонимаипаронима,ањимасепридружујуилажнипријатељи(falsefri-ends).Докједниауторисматрајудасерадиоједнојлингвистичкојпојависа више имена (међујезичкој хомонимији), други диференцирајумеђујезичку хомонимију од међујезичке паронимије, а трећи од напреднаведених појава разликују и лажне преводиочеве пријатеље. Овитермини су најзаступљенији у стручној литератури, али не и једини. Урадовимдомаћихистранихстручњакаможемосесусретиисатерминимапопут језичке интерференције, апроксимата, лексикалне паралеле,таутонима...

У претходним радовима потрудили смо се да сагледамо стање међусловенским језицима, укажемо на добре и лоше покушаје обраде овепојавеинањенуважност.1Пажњауовомрадупосвећенајемеђујезичкимхомонимима на примеру три генеолошки блиска језика – српског,

1Истраживање је одрађено као научно-истраживачки део мастер рада, а неки одрезултата представљени су на 6. конференцији младих слависта у Будимпешти2016.године.


словачког и чешког. Заједничко порекло из прасловенске језичкезаједнице, али и географска блискост говорника ових језика логичнодоводедобогатствазаједничкелексике.Међутим,јављасеинемалагрупаречи са различитим значењем. Словенски језици су прошли кроз дугпериод самосталног развоја и данашње стање је делом резултат тогпроцеса. При анализи међујезичких хомонима са правом можемоочекиватидасеовапојавајавиускоросвакомпарусловенскихјезика,чаки унутар два источнословенска, западнословенска или јужнословенскајезика.

Истраживањесмосузилисамонаглаголеусрпском,словачкомичешкомјезикунапарпочетнихслова,аурадућемовамнавестинекеодпримеракоји спадају у групу међујезичких хомонима.1На самом почетку моралисмо да упоредимо гласовне системе ових језика и направимо одређенушемукојећемосепридржавати.Две(иливише)лексемемогуиматиистуформу,акадатонемају,збогразличитостифонетско-фонолошкогсистема,морајупоседовати«највећумогућуфонолошкублискост»[Радић-Дугоњић,1991, с. 27]. Такође, морали смо поставити и постулате којих ћемо седржати приликом утврђивања лексема које спадају у ову групу (далексеме морају бити из савременог језика, тј. одређеног (истог)временскогпериода,даприпадајујезичкомстандарду,истојврстиречииу свом канонском облику). Као извор материјала послужили су намречници савремених језика. Академски речник словачког језика «Krátkyslovník slovenského jazyka» је био полазна страна нашег упоредногистраживања.Заанализусрпскогјезикакористилисмо«Речниксрпскогајезика» Матице српске. Чешке одреднице смо, такође, тражили уједнотомномречникуитоу«Slovníkspisovnéčeštinyproškoluaveřejnost».Узлексемесмонавелиицелуодредницуизречникадабичиталацмогаоисам да упореди и увери се у наше тврдње. Одреднице су наведенеследећим редоследом: одредница на словачком, одредница на чешком инакрајусрпскипримермеђујезичкиххомонима.

bacať-á-ajúnedok.det.biť(význ.l):b.chlapčeka

bacatned.dět.trestatnaplácáním,bitpleskavýmiúdery

бацати, -амнесвр. према бацити. о -се 1. несвр. према бацити се.2. а. nраћакати се,трзатисе,копрцатисе: -сеукревету.б.ритатисе(нпр.окоњу).3. (нечимнанекога)упућивати некоме нешто увредљиво: -се на некога клетвама (увредама). • -дрвље и

1Нашциљједаускоријојбудућностисаставиморечниксловачко-српкихмеђујезичкиххомонима(ипаронима).


камење(нанекога)много,јакогрдити.-(се)каменасраменатакмичитисеубацаљукаменасрамена.-новацулудотрошитиновац,обичновелики.

badaťnedok.pozorovať,vidieť:b.zmenu;b-l,žemáhorúčku;(ne)b.zlepšenie;chybynebolob.

bádať-anedok.odborne,vedeckyskúmať:vedeckébádanie

bádatned.1.konatvěd.výzkum:b.opřirodě,vefyzice;b.nadproblémyzkoumat,studovatje2.kniž.přemyšlet,uvažovatl,hloubat:b.oživote

бадати,бадамнесвр.разг.1.бости,боцкати;забадати.2.ићиопрезно(каодасеногамабоде),набадати.о-се1.бостисе,боцкатисе.2.уз.повр.а.бости,боцкатиједнодруго.б.фиг.пецкатиједнодруго,пецкатисе.1

baliť-ľ!nedok.1.dávaťnaniečoobal:b.knihy:b-enieovocia2.robiťzniečohobalik(y):b.tovardobalíkov3.pripravovať(si)batožinupredcestou:b.kufre;b.(si)veciipren.chystaťsana(nedobrovoľný)odchod//baliťsapripravovaťsibatožinu

balitned.opatřovatochranýmkrytem,dávatdoobalu:b.knihudonovin;b.dítě;přen.expr.b.setepleseoblékat2.upravovat,připravovatzavazadlo:musímužb.(nacestu);b.kufry;b.sivěci,přen.expr.chystatsek(nedobrovolnému)odchodu

балити,-имнесвр.в.балавити.(балавити,балавимнесвр.1.а.испуштатибале,слине,слинавити. б. квасити, прљати балама, слинама: -марамицу. 2. фиг. пеј. а. причатикојешта,нагваждати,наклапати,наглабати:ополитици,-ољубави.б.плакатиусиљено,цмuздрити.)

belasieť-ie-ejúnedokstávaťsabelasým,modrieť:peryb-júodzimy,slivkyb-jú;b.odzlostiIIbelasieťsajaviťsabelasým,modrieťsa:more.oblohasab-ie

беласатисејек.бјеласатисе,-амсенесвр.помалоиместимичносебелети;преливатисеубело.

bŕkať-anedok.expr.splašenelietať,behať:sliepky,vrabceb-jú

brkatined.1.expr.poklesávatvnohou;nejistě,nerovnějít;klopýtat,zakopávat,brkotat:b.nohamavkolenou;b.přes(o)kameny;

бркати, бркам несвр. 1. а. мешати (јело). б. (по нечему) претурати, преметати,превртати тражећи нешто: -по џеповима. 2. погрешно замењивати једно другим,мешати(појмове,представеисл.).3.кварити,ометати;реметити:-некомепосао.-се1.мешати се, уплитати се у нешто.2. а. грешити у забуни, збуњивати се. б. постајатизбркан,конфузан(омислимаисл.).

čapnúť-e-ú-poldok.expr.1.(prudko)udrieť,tľapnúť,čapiť:č-lahoporuke;č-nimujednu!2. chytiť, lapiť: č-lahopolicajnáhliadka3.prudkohodiť, šmariť, tresnúť: č. taškuozem4.priliať,cvrknúť:č.trochumliekadokávy 1Глагол бадати можемо посматрати као међујезички хомоним и глаголу badať иглаголуbádať.Наовомпримерувидимодамеђујезичкихомонимскипарможедаимавишеоддвачлана.


чапнути, -нем свр. узети, одломити комадић неке чврсте хране, штрпнути: -малобурека.

čapnoutIdok.nář.kčapatI;dřepnoutsi,usednout:ptákčaplnadrát;klucičapnounazemiaskáčoujako…čapnoutIIdok.(min.-pl,-pnul,-plapodst.-pnutí)ob.kčapatII1.polapit,chy-tit:kradl,alebrzyho…1

časiťsanedok.neos.č-ísazlepšujesapočasie,vyjasňujesa

часити, -им несвр. (само у негацији) отезати, одуговлачити, оклевати; чекати. –Нечасимо.Кренимоодмах. •не -часа,ничасане -неоклеватинимало, (у)радитишто јемогућебрже.

dohodiťdok.1.hodenímdosiahnuť:d.kameň(om)pocestu2.hovor.doložiť,pridaťprido-hodovaní o cene, prihodiť: d. 100 korún 3. hovor. sprostredkovať (pri kúpe, získavaní): d.auto-tojenad-enie(kameňom)blízko;nedok.k2,3dohadzovať

dohoditdok.hoditdourč.vzdálenostin.cíle:d.míč,míčem2.obstarat2,zprostředkovat:d.dívceženicha;d.koupi,prodej.(jeto,)cobykamenemd-lblízko;dohazovatned.k2

доходити,доходимнесвр.в.долазити.

Уовомрадусмосепотрудилидапомоћукраткогтеоријскогпрегледаинапар примера укажемо на постојање и бројност српско-словачкихмеђујезичкиххомонима.Свеснисмочињеницедаприусвајањулексикеизблиског језика често долази до међујезичке интерференције. Постојимного поклапања на свим језичким нивоима. Блиске или лексемеидентичнепозвучањумогулакодазаведунакривипутпочетнике,алиионе искусније. Мало више од једног одељка у уџбеницима и тематскиречницизнатнобиолакшалиусвајањеновогјезика.Такође,врлојеважносе у литератури која се бави компаративним анализама језика посветидовољнопростораовојпојавиида се саставеречници, јерматеријала зарадима,атемаможебитизанимљивасвимакојисебавејезиком.

1 http://ssjc.ujc.cas.cz/search.php?hledej=Hledat&heslo=%C4%8Dapnout&sti=EMPTY&where=hesla&hsubstr=no15.11.2017.


КоришћеналитератураВујанић, М.; Гортан-Премк, Д.; Дешић, М.; Драгићевић, Р.; Николић, М.; Ного, Љ.;Павковић,В.;Рамић,Н.;Стијовић,Р.;ТешићМ.;Фекете;Е.Речниксрпскогајезика.НовиСад:МатицаСрпска,2007.1564с.

Драгићевић,Р.:Лексикологијасрпскогјезика.Београд:Заводзауџбенике,2010.366с.

Радић-Дугоњић, М.:Међујезички хомоними и пароними у руском и српскохрватском,уДечјеНовине,1991.

Радић-Дугоњић,М.:Међујезичкихомонимиипаронимиусрпскохрватско-рускимируско-српскохрватским речницима (тематска група придева који означавају негативнуособинучовека)(радпредстављеннаконференцијиНаучнисастанакславистауВуковедане,Београд,1971):157-165.

Doruľa,J.;Kačala,Ј.;Marsinová,M.;Мasár,I.;Michalus,Š.;Peciar,Š.;Pisárčiková,M.;Považaj,M.;Slivková,V.;Smiešková,E.;Tibenská,E.;Urbančok,M.:Krátkyslovníkslovenskéhojazyka.Bratislava:Veda,2003.989s.

Orgoňová,O.;Bohunická,A.:Lexikológiaslovenčiny.Bratislava:Stimul,2011.254s.

Palkovič, Jozef. Lexikológia slovenského jazyka. Trnava: Pedagogická fakulta Trnavskoj uni-verzity,2012.82s.

Filipec,J.;DanešF.;MachačJ.;MejstříkV.:Slovníkspisovnéčeštinyproškoluaveřejnost.Praha:2007.648s.

http://ssjc.ujc.cas.cz/search.php?hledej=Hledat&heslo=%C4%8Dapnout&sti=EMPTY&where=hesla&hsubstr=noVerbsasanexampleofinterlingualhomonymsinSerbian,SlovakandCzechTheauthorofthispaperfocusesonaphenomenathatfrequentlycauseproblemswhenwetranslateonelanguagetoanother–interlingualhomonyms.Itwilltaketheexampleof the translationbetweenthreeSlavic languages–Serbian,SlovakandCzech,which showsa lotof such interlingualconnections.Thereferencesofthis paper come from two books: Rečnik srpskoga jezika published by Maticasrpska2007RSJ, Krátkyslovníkslovenskéhojazyka(2003)andSlovníkspisovnéčeštinyproškoluaveřejnost(2007).Keywords: Interlingual Homonyms; Slavic languages; Czech, Slovak, Serbian;verbs


Jezyčne faktory sut ključne do razvoja družstva i jedinca

(Jezični čimbanici ključni su za razvitak društva i pojedinca)

Emil Heršak Katedra za antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu

[email protected], [email protected]

Maks Vinšćak Sveučilište u Zagrebu, [email protected]

Vovedenjeobjasnjujepočatokjezykaijegovypostupnyrazvojdomodernogojezy-ka.Besedujutse faktory,ktore iměliučinoknadnešnuraznolikost jezykov.Teksttakožebesedujekonceptlinguafrancaměstoanglijskogajezykavsvětuglobaliza-cije i učinkom učenja novyh jezykov na kognitivny razvoj. Naglasuje se važnostjezyčnogotrojlista,tj.razvitjaznanjatrěhjezykoviztrěhnajbolšihjezyčnyhgrupv Evropě. Potrdžuje se korist novoslovjanskogo/medžuslovjanskogo zonalnogokonstruovanogojezykakakovezniceslovjanskyhnarodovvvrěmeniglobaliacije.ključne slova: medžuslovjansky; novoslovjansky; jezyčny trojlist; lingua franca;globalizacija;kognitivnyrazvojTezakojajetemeljnauovomkratkompregledupolaziod(uvjetnorečeno)dru-štvenelingvistikeikonkretnoodutjecajajezikanakulturu,naidejneirazvojnepojaveu svijetu (takođeru europskojpovijesti – i trenutnouEuropskojuniji,što jezanasvažno).Međutim, iakodanasnekikomentatori,nažalost,neističuključnuvažnostjezikazarazvitakkulture,izarazvitakideja,znanosti,tehnolo-gijei"ekonomije",iistopojedinačneidruštvenepsihologije,polazećiodraznihprimjeraizprošlosti(odprapovijestinadalje)možemozaključitidajeulogaje-zikabilaključnaurazvitkučovječanstvailjudskihdruštava.Alinekijezičnifak-tori,činise,utjecalisunesamonakulturnepomake,negoinanastanakspeci-fičnihdruštvenihiidejnihproblema.Štoviše,danasjetakođerutzv."globaliza-ciji"zamisaoomeđunarodnomjezičnomkomuniciranjuudarna,aliiproblema-tična.Uovomnašempregleduosvrnutćemoseinatupojavujerjedoistaključ-ničimbenikudanašnjemsvijetu.

Jezik i ljudski razvitak – početak Kadasunašiprecipočeligovoriti?Kadajenastaoprvi"pravi"jezik?Dakako,po-stojehipoteze,ičakjednomišljenjedajeinašizumrlibiološkirođak,Homone-anderthalensis, govorio kao imi (iako je to upitno).Doista, nije jasno kada ječovjekprviputpočeogovoritinadanašnjinačin.Našipreci – iz arhaične fazeHomosapiens-a,nastalisupremaarheološkympodatcimaprije200.000godina(više-manje). Međutim, ugledni talijanski genetičar Luigi Luca Cavalli-Sforza


(1922–)zaključiojedasuljuditadaimalitek"hardver"umozgu,inisujošra-zvili"softver"zanaprednemisli(v.Cavalli-Sforza,1996:101).Ito,recimo,od-nosilobisenarazvitakjezika.Naime,moglibismopretpostavitidasuljudiranouspjeliproduciratirazličitezvukove("hardver"),aliteksukasnijerazviliidejnesheme ("softver") za povezivanje tih zvukova sa značenjima, što bi dovelo donastankajezika,udanašnjemsmislu.Štoje,možda,potaknulotajpomak?Prije75.000godinadošlo jedogolemeeksplozijeu lokacijiTobanaotokuSu-matri, imogućejedajetajekološkidogađajutjecaonapromjenuunašoj ljud-skojvrsti.Temperatura jenakontezgodepala25 ivišestupnjevacelzijevihupodručjima gdje sunaši preci živjeli. I prema raznimanalizama, vjerojatno sepopulacijaHomosapiens-atadauvelikesmanjila.Međutim,nakonteoštrekrizemoždajedošlodopromjene.Populacijakojajepreživjelazacijelojestvorilane-kuprednost,jerjeposlijetamalaskupinanašihpredakanaselila,korakpoko-raku,gotovosavsvijet. Iakotakronologijanije jošsasvimjasna, tovelikopro-širenjemoglibismonajkasnijedatiratiprije60.000ili50.000godina.Prvijezikstrukturalnonaliknadanašnjejezike,nastaojezacijelouAfriciuprvojtojfazirazvitka,iondajeuslijedilovelikoširenjeljudskevrsteposvijetu,snastankomnovihjezičnihmodela.Dodanas, kakoneki izvorinavode, na svijetupostoji oko7.000 jezika. I svakijezikmožeseviše-manjeodreditikaopoticajzastvaranjeosobitihkultura,kojesuutjecalenastvaranjedruštvenihilipodrugojdefiniciji"etničkih"zajednica.ICavalli-Sforzanaglasiojetakođerdajejezikosnovazakulturu(1996:251).Za-tim, što sepak tiče zamisli odruštvenimzajednicama, zanimljivo jeda jeprvislavenskiprijevodgrčkeriječiἔθνοςbioupravo"jezik"(usp.grč.biblijskitekstMk13,8:ἐγερθησεταιγάρἔθνοςἐπίἔθ,kojijebioprevedennastarocrkvenosla-venskiovako:…въстанетъбоѩзыкънаѩзыка).Štoviše,čak ietnonim"Sla-veni",premanajčešćojhipotezi,nastaojeodizraza"slovo"(stcslav."rěč"),kojiseodnosibašnajezik.1Grčkipojamἔθνος inačeje izvedenodizraza"svojstvo"(izvornoσϝέθνοςodie.*swo-,tj."svoj")izatosemožeopisatikaonekatendenci-japrihvaćanjadruštvenihmeđuveza,odnosnopripadnostidruštvenimzajedni-cama.Ukratko,etničnostseodnosinadruštvenuzajednicukojaseodržavakrozvrijeme; društvene zajednice polaze od kulturnih tendencija, dok je temelj zanastanak kulture, kako je bilo istaknuto, jezik.2I dakle, veći broj jezika potičevećibrojkultura,iutomsmisluznatnobogatijuljudskuvrstu.

1Alternativni izraz slava, koja se ponekad uspoređuje s ruskym i hrvatskym izrazom (rus.славяны,hrv.Slaveni),istojepovezanaspojmom"slovo"(tj."širenjeglasa"onekomu).2Unašemčlankuparputa ćemokoristiti izraz "jezična zajednica" (unavodnicima) zadru-štvenuskupinu/zajednicu,kojajepovezana(i)prekojezika.


Jezična raznolikost – primjeri razlikovanja jezika Kakosmoupravonaglasili, jezičnaraznolikostpotaknulaje(uvjetnorečeno,tj.hipotetski) bogatstvo ideja.Međutim, treba reći da jemotiv za takve pomakečestorazličit.Izanimljivojedasuitezeotojpojavikojemožemopronaćiulite-raturičestorazličitepotumačenju,alikatkadivrloupitne.Kadanekadruštvena zajednica razvija opširnije jezične izraze koji su bitni zaživotunjezinomkrajoliku(uodnosunaekologijuimeđuljudskeodnose),tobibilovrlokorisnoimoždačakipresudnozaopstanaktedotičnezajednice.Idois-tamogli bismo zaključiti da je takva "bitna" tendencija postojala u povijesti, ipostojiidanas.Ali,nažalost,moramobitiopreznipremanekymnavodimaood-nosimaizmeđujezikaikrajolika,kojisuspomenutiupopularnimopisima.JednavrločestatakvatvrdnjabilajedaEskymi(=Inuiti,Jupiki)imajuvišedesetakailistotinjakriječizasnijeg.Alitonijetočno.FranzBoas(1858–1942),jedanodpo-kretačaameričkeantropologije,napisao jedaEskymi imaju tek četiri riječi zasnijeg: jedanza snijegnazemlji (aput), jedanza snijegkojipada (qana), idvaizrazazasnijeg"uzanosu"(sirpoqiqimusqsuq)(v.Boas,1911:25–26).Ipaktaidejaogolemombrojueskymskih riječi za snijegbila je zatimpovezana s tzv."Sapir-Whorfovom hipotezom", koja je tobože polazila od pretpostavke da sujezičnestrukture inačininakojima ljudidoživljavaju svoju stvarnost–među-ovisni.Doduše,tajizrazilipojam"Sapir-Whorfovahipoteza"nijetočan,jerdo-tični lingvisti Edward Sapir (1884–1939) i Benjamin LeeWhorf (1897–1941)nikadanisuobjavljivalizajedničkeradove1–noneovisnootome,ibezobziranakrivutvrdnjuobrojueskymskihriječizasnijeg,zamisaoomeđuodnosuizmeđujezikaishvaćanjastvarnostisvakakojeinteresantnaizacijelovažna.Jezicistimulirajuinašedruštvenestrukture,kaoinašeodnosepremaživotu–ičak naše osjećaje u odnosu na sreću i/ili nužnost u našim životima. I jasno,prirodnikrajolikgdježivimoutječenarazvitaknašihjezika.Inače,kakosmoupravonaznačili,popularnapričaovelikombrojueskymskihriječi za snijegnije točna, ali ipakpostoji jednopreciznije obilježje eskymskih"govornih" okvira: tj. odGrenlanda sve doAljaske (i dalje), narječja udaljeniheskymskihdruštava(iliplemena)vrlosuslični.Tojeusvomproširenomistra-živanju istaknuo dansko-grenlandski istraživač i etnolog Knud Rasmussen(1879–1933) (v. Rasmussen, 1927). Jedinstvo jezika možda bi se moglo po-vezatisarktičkymkrajolikom,jerbinatomhladnom,aliiopširnompodručjusrazmjernomalimbrojemstanovnikadalekinarodimoraliodržavatimeđusobnedruštvenevezezanjihovopćiopstanak. I štoviše,postojenaznakeda je takvapotrebazapovezanostipostojalauzapadnojEuroazijizavrijemezadnjeglede-nogdoba–umjetnost(primjerice,"Venere"itd.)vrlojesličnanagolemompo-dručjuodviše tisućakilometara, sveodAustrijedo JužneRusije, itd.,pabi se 1SapirjebioWhorfovmentornasveučilištuYale,alioniWhorfnisunapisalizajedničkera-dove.


moglo pretpostaviti da su u tom razdoblju i društva bila povezana, i jezici sumoždabilijošvrloslični.I onda jeunašojposlijeglacijalnoj epohi, odpočetkaholocena (mezolitika)dodanas, jezičnadiversifikacijakorakpokorakpostajala sveviše šarolika. I zatomoramopostavitipitanje:štojepoticalopomakpremalingvističkojdiversifika-ciji.Međutim,većsmousputnonaznačilidajenajezikutjecaokrajolik–ilitoč-nije,"jezičnezajednice"moralesurazvijativećibrojpojmova("opisa")uodno-sunapriroduukojemsuboravile,dabiimživotbiouspješniji.Izatojesloženijaprirodadoveladosloženijihjezika,svevišedodanas.Međutim,osimrazvitkarazličitihpojmovaizatimnazivauodnosunapriroduiživot, druge su tendencije također potaknule veću lingvističku diversifikaciju.Fonetika je varirala, katkad da bi izrazi postali jasniji, ali katkad i slučajno ili"pjesnički" (zgodni ili oštri zvukovi, itd.). Može se pretpostaviti da je iusklađivanjefonetikesamoglasnikaranonastalo(početak"sinharmonije"međuuralskym,altajskym inekymdrugim jezicima). Ipromjene ilinovìneugrama-tičkym sferama svakako su dovele do ključnih diversifikacija između jezika.Gramatikajeopćenitostrukturalnopravilo,kojeseodnosiinafonetiku,kaoinadrugebitneosobinejezika:namorfologiju(imenice,glagole,itd.),sintaksu(po-vezanost izraza), semantiku (značenja), itd.Moguće jepomisliti da jedavnouprošlostigramatikabilavrlojednostavna.Alidošlojeubrzo,usvimpodručjimakojesuljudinaselili,dorazlikaugramatici–itojeuvelikerazdvojilojezike.Postojihipotezadasusvidanašnjijezicinekadatvorilijedinstvenulingvističkucjelinu.1No zbog gramatičkih i inih pomaka, uslijedila je podjela. Nastale surazličite"osobite"jezičneskupine.Ipremajednomopćemmodelu,danasnasvi-jetupostojimalopreko20jezičnihporodica,kojeulaze(činise)u12dotičnihnadporodica.2Alikakoznamo–tejezičneporodicesuserazdvojiletijekompo-sljednjihstoljećaitisućljeća,urazličiteosobiteskupine.Indoeuropskaporodica,primjerice,tijekomnekolikotisućljeća,podijelilasenapreko10temeljnih"pod-grana"(itakođernanekejezičneskupinekojesuvećnestale,iokojimaimamoteknekepovršne tragove). Fonetika,pogotovo tzv. "satemski"pomakubalto-slavenskym, indoiranskym inekymdrugim indoeuropskym jezicima,bio je je-

1Tu hipotezu pokrenuo je 1903. danski lingvist Holger Pedersen (1867–1953), koji je po-vezao tri glavne jezične porodice (indoeuropsku, tzv. "hamitskosemitsku" tj. afroazijska, i"uraloaltajsku"tj."uralsku"i"altajsku)uvelikujezičnuzajednicukojujenazvao"nostratič-kom". Poslije su Vladislav Markovič Illič-Svitič (1934–1966), Aharon Dolgopolsky (1930–2012),VitalijViktorovičŠevoroškin(1932–),SergejAntoljevičStarostin(1953–2005),idrugijezikoslovciutu"nostratičku"skupinuuključiliznatnovećibrojjezičnihporodicailičaksvesvjetskejezičneporodice.AmeričkilingvistJosephHaroldGreenberg(1915–2001)nijekoris-tionaziv"nostratički",alijesvevećpostojećejezičneskupinepovezaoujedinstvenulingvis-tičkucjelinu.2TajopćimodelizradiojeJosephGreenberg–ishemujeopisaoMerrittRuhlen(1944–),kojijebioGreenbergovstudentiposlijesuradnik(v.Ruhlen,1994;http://starling.rinet.ru/maps/maps20.php?lan=ru).


dan čimbenik. Drugi je bio ishod gramatičkih inovacija.1Treći čimbenik, kojimožepotaknutipodjeluiliraspadlingvističkihcjelina,povezanjesaznačajnimširenjemilipreseljenjem"jezičnihzajednica",zbograznihekoloških,egzistenci-jalnihilidemografskihtendencija,ilimoždazbog"ratnih"sukoba.Stimuvezi,osimutjecajanovihkrajolikanajezik,dodirsdrukčijimjezicimaunekymnovo-naseljenim područjima isto može izazvati stanovite probleme. Ali kao četvrtifaktor,takveseobeimeđujezičnidodiri,akosupovezanisasukobimailidomi-nacijskymnametanjima(unovijevrijemeusklopukolonijalizma)čestodovodedonarušavanjanekihjezikaidostvaranjaprvotzv."pidžina"(reduciranihkon-taktnih jezika),koji sepretvaraju,kadapostanustabilniji,u "kreolske" jezike.2Nokadaseiti"kreoli"prošire,jersudostaneusklađeni,dolazidojošvećihpod-jela i raspada.3Peti faktorkojimožeutjecatina jezičnepomake ilikatkad inaraspade jezičnih skupina odnosi se na usmjerenost ljudskih skupina premastranomjeziku,kojinačelnonijenametnutiznekihagresivnihrazloga,negojeprihvaćen(uvjetnorečeno)izvjerskihi/ilikulturnihvezaisvevišeunovijevri-

1Zanimljivo jedahetitski jezik, iz indoeuropske "anatolske" skupine, nije imaogramatičku"rodovsku" strukturu,koja jebila tipična (poslije) za indoeuropske jezike.Doduše,danasunekymindoeuropskymjezicima,primjericeuengleskom,"rodovi"sunestali ilisupoprimiliisključivo"spolnu"ulogu.Međutim,jezični"rodovi"netrebajuseprotumačiti,kaouengles-kom, tek u vezi sa spolom. Gramatički indoeuropski rodovi (danas u slavenskym i nekymdrugim jezicima)uširemsmisluslužekaosemantičkidodatci.Korisnisu jermogupojačati"veze"urečenicama,iapstraktneideje.Uzevšiuobzirhetitskiprimjer,postojihipotezadasugramatički "rodovi"nastalikaonaprednenovìneu indoeuropskompodručju, teknakonštosuHetitivećnapustili topodručje. Izatosemožerećida i tendencijeprema"gramatičkyminovacijama"mogudovestidopodjeleizmeđujezika.2Riječ"pidžin"potječeodkineskeinačiceuizgovoruengleskeriječibusiness.Dakle,"pidžin-ski jezik" je "poslovni jezik", iako je tekpojednostavljenpseudojezik. Izraz "kreol", naprotiv,izvedenjeodfr.créole,iodšpanj.criolloiport.criouloodglagol.criar(<lat.creare),"stvoriti".Polazniizrazpoprimiojeznačenje"urođenik"(tj.osobailipakslugakojaserodilaunekompodručju). I zato su "kreolski" jezici zamišljeni kao izvorni ("urođenički"), za razliku od pi-džinskih.3Moderni i kasnosrednjovjekovni engleski nastao je zbog etnojezičnih i staležnih sukobauEngleskoj,nakonnapadadanskihinorveškihVikingaiposlijefrancusko-govornihNormana.Ubiti,uEngleskoj jeprvonastaoneki ranipidžin,kadasuAnglosasimoralikomunicirati sNormanima.Poslijesetajpidžinpretvorioukreol,iakojeidaljezadržaobrojnečudnedru-štveno-jezične pomake. S tim u vezi zanimljivo je englesko nazivlje swine/pork ("svin-ja/svinjetina"), cattle/beef ("govedo/govedina"), itd. Za razlikuod izraza uhrvatskom i udrugim jezicima, engleski tu miješa anglosaske i normansko-francuske izraze, povezane spovijesnimdruštveno-staležnimodnosima.ŠkotskipjesnikipisacWalterScott(1771–1832)tojeopisaoizapravoismijaousvomromanuIvanhoe(v.Scott,1913:10–12).Međutim,kadaseengleskikreoloblikovaoivećpretvorioudržavnijeziknapočetkuengleskekolonizacijeiekspanzijeudrugezemlje,nebašlakastrukturatogjezikapotaknulajepovećanjebrojapi-džina i kreola u svijetu. Navodno, prema statistikama, francuski je do danas pokrenuo na-stanak11kreolaubivšimfr.kolonijama,portugalski13,španjolskisvega3,iengleskičak31(v. https://hr.wikipedia.org/wiki/Kreolski_jezici). Ukratko,možemo reći da kadaneki jeziknastajezbognarušavanja(engleskijetuključniprimjer),ondakadaseširiudrugapodručjadolazidodaljnjihrazdvajanja.


jeme zbog međunarodnih ekonomskih, političko-diplomatskih ili znanstvenihmotiva.

Korištenje i utjecaji stranih jezika Uprijašnjemodlomkunaznačilismodasukobimogudovestinekejezičnesku-pine pod utjecaj drugih katkad agresivno nametnutih jezika. Međutim, takavučinaktrebaseusporeditisutjecajemstranihjezika,kojisudobilinazivlinguafranca. S tim u vezi, često se pretpostavlja da je u Europi i u susjednim po-dručjimaEuroazijegrčkiκοινὴ,kojiseproširionakonusponaAleksandraMake-donskoga,imaoulogulinguafranca.Kakoznamo,pridjevκοινὴznači"općenit",štobiimpliciralodajetajjezikvećpovezaoprijašnjagrčkanarječja.Inaravno,grčki κοινὴ utjecat će poslije i na Rimljane, na druge narode i potaknut ćetakođer prve prijevode starozavjetnih biblijske tekstova… i poslije će na tompojednostavljenomgrčkomnastatiinovozavjetnispisi.Doduše,teškojeutvrditikolikojetagrčkaverzijadoistaimalaširokuprođu.NaistokuSredozemljatajjejezičnimodelprodrouAnatoliju, ali vrlopovršnoudrugekrajeve.Latinski ćeposlije,pogotovonazapaduSredozemljaiEuropeimatiznatnovećuprođu,alijeipakpriličnoupitnozaključitidaselatinskiproširiotekkaolinguafranca.Trebaprvodefiniratištouopćeznačitajizraz.Linguafrancaznačidoslovce"jezikfranački"nalatinskom,alitajizrazodnosiose izvornona"poslovni jezik", inenaosobiti jezikFranaka.ZapravosuArapi,nakon njihovog uspona oko Sredozemlja, povezali frazu "franački jezik" (lisānal-firanğ, لسان الفرنج)sposlovanjem,isvakakonesodređenimnarodom.Ijezikko-jiserabioutovrijemezaposlovanjebiojenekavrstapidžina,uglavnomnaro-manskojosnovi,alisnekymdodatcima(naimetalinguafranca,osimdominant-nih sjevernotalijanskih ili okcitanskih korijena, obuhvaćala je i neke grčke iarapske izraze). Ukratko, pojam lingua franca odnosio se na pojednostavljenigovorniuzorakkojijetrebaopomoćiuostvarivanjutemeljnihposlovnihciljevailinekihopćihmeđudruštvenihveza.1Vratimosenaprimjerlatinskoga.Kakosmonaznačili,nijesigurnojeliselatin-skisvudaproširiokaolinguafranca.Zapravo,latinskisenijeproširiouglavnomkaopomoćniposlovnijezik,negokaopolitički jezik,nametnutzbogekspanzijeRimskogcarstvaiistozbogemigracijskihpohodaurazličitapodručjaEurope.Iusvimtimprimjerima, također jedošlodosnažnihutjecaja lokalnih jezikanalatinski…takodaseromanskasferanijeoblikovalaujednačeno.Osimtoga, la- 1Pojamlinguafrancamožeseusporeditispidžinskymjezikomkojijenastaonaosnovnien-gleskogauPapuiNovojGvineji ikoji idepodnazivomtokpisin (tok=engl.talk+pisin, "pi-džin","govorbiznisa/poslovanja").Međutim,sredozemnalinguafrancanaromanskojosnovinijebila tolikoproblematičnakaopseudojezikkao što jedanas tokpisin.Takvikasnijipri-mjeri koji su nastali oko Tihog oceana na osnovi engleskoga potaknuli su na početku 20.stoljećaameričkogautoraJackaLondona(1876–1916)danapišečlanak"Previšeengleskoga"(v.London,1909).


tinskiće iprekovjerskih,kulturnih ipolitičkihdimenzija izvanekonomijepri-dobitiidrugeuloge,paćesezatounekympodručjimadugovremenazadržati….domodernogarazdoblja,dopočetka tzv.prosvjetiteljstva, iuHrvatskoj iPolj-skoj,upolitičkojsferi,gotovodosredineilidrugogadijela19.stoljeća.Inače, za vrijeme prosvjetiteljstva, znameniti francuski pisac Louis SébastienMercier(1740–1814)istaknuojedavišenetrebaučitinigrčkinitilatinski,jersuklasičniantički radovivećprevedeni, iubiti latinski jezato izumro izami-jeniogajefrancuski(v.komentareu:Mercier,1771).Osimtoga,poznatojedajeprijetogaVoltaire(FrançoisMarieArouet,1694–1778)zagovaraodasavsvijetmoragovoriti francuski. Izapravose francuskipočeouvelikeširitipoEuropi idrugdjeodsrednjegavijeka(tadazbogutjecajašampanjskihtržnica)ipogotovoodpočetkamodernogadobado19.itakođer20.stoljeća,itourazličitimopće-nitimdiplomatskymiznanstvenimokvirima.Aliu19.stoljećuipaksedogodilonešto drugo. U mnogim europskym sredinama razni narodni (dakle, domaći)jezicidobivalisudržavnistatus–ihrvatskijetakođerpostaoslužbenidržavnijezik1847.godine.Općenitokad razmotrimo što se zbiloudoba19. stoljeća, kada su se "domaćijezici"svudauEuropipočeliširiti,vidjetćemodajeiznanosttadaznatnonaras-la.Brojnovihotkrićabiojeutojepohivrlovelik.Doduše,bilojeinekihvažnihizuma isto u 18. stoljeću (primjerice prvi parni stroj), ali tijekom 19. stoljećaključneinovacijepostalesumnogobrojnije:lokomotive,računala,struja,žarulje,telegrafi,telefoni,fotografija,filmovi,automobili, itd. I jasno,bilojetovrijemekadasugotovosvudapostojalimnogirazličitidržavnijezici–isvejeto,činise,uvelikojmjeripoticalo ideje.Francuski je idaljeostao "diplomatski jezik", aliVoltaireovaželjadasvinaovomsvijetugovoresamofrancuskivećjepropala,isuprotnatendencijapotaknulajenovirazvitak.Inače,znanstveniciu19.iuprvomdijelu20.stoljećačestosu,uzvlastitejezike,govorili i čitali strane jezike, i to jekatkadpomogloupoticanjuvrlo "bogatih"ideja.Nonisusviljudimoraligovoritisamojedandominantanstranijezik.ItojetakođeruHrvatskoj,zacijelo,bitnoutjecalonainovacije,kojesunaprijelazuiz19.u20.stoljećabilevrločeste.Znanjeviše jezikaznačilo je,primjerice,dabiljudikojiznajurazličitejezikemogliskupasurađivati,inahrvatskom(recimo)sastavitiizvornitekst,kojibiseposlije(bilokada)mogaoprevestinanekidrugejezik,akobitrebalo.1

1Primjerice,zamislimoda tribliskaznanstvenika izdruštvenog ilihumanističkogpodručja,odkojih svaki zna jedan strani jezik, počinju surađivati na izradi člankaonekymširim te-mama.Recimo,jedanodnjihznaarapski,drugikineskiilihindskiitrećinekeegzotičneeu-ropskejezike.Alisvatatrojicaodličnovladajunjihovim"domaćim"jezikom,pazatonatomjezikumoguraspravljati,povezatipodatkeiznjihovihrazličitihjezikaisastavititekstnatomjeziku.Iakobibilokorisno,moglibiposlijeprevestitaj"domaći"tekstnanekidrugijezik.Todovodi do originalnosti.Međutim, akobi svi ti znanstvenici znali samo jedan "dominantni"


Utjecaj učenja stranih jezika na pojedinca Kaoštojebiloprethodnospomenutoutjecajučenjastranihjezikaneobuhvaćatek poznavanje toga jezika, nego uključuje isto prihvaćanje kulturnih detalja inačinarazmišljanjakoji jepovezanstimjezicima.Osimdruštvenihimplikacijaučenja,danasprimjericeengleskoga,postojeistoipsihološkeimplikacijeučenjastranih jezikauodnosunapojedinca.Uposljednjih20godinabilisuotkrivenibrojnipozitivniutjecajiučenjaiznanjastranihjezika,itonaljude,bezobzirananjihovudob.Jednaopćametaanaliza(v.Adesopeetal.2010)razmatralaje63istraživanjanatemukognitivnihsposobnostipovezanihsdvojezičnosti.Istraži-vanjasupokazaladapostojeraznakognitivnapoboljšanjakojamožemopripi-satiučenjuiznanjudrugihjezika.Navestćemosadaunastavkunekeaspektekojisubiliznačajnopoboljšanizbogznanjastranihjezika:PažnjaPremaistraživanjukojisuproveliBialystokovaet.al.(2004),osobekojesudvo-jezičneimajuvećikapacitetpažnje.Toznačidasetakveosobemoguboljeusre-dotočitiiodržatipozornostnanekuinformacijukojuuče,iistorazaznatibitnood nebitnog. Ukratko dvojezične osobe ("bilingualne")mogu se bolje koncen-trirati prilikom učenja novih informacija. Uz bolju koncentraciju, dvojezičneosobesuboljeiudijeljenjupažnje(pozornosti).Toznačidateosobemoguboljefiltriratidistraktorekojisepojavljujuprilikomobavljanjazadatakaimoguboljeprebacivatipozornosts jednogzadatkanadrugi. Istraživačipretpostavljajudajerazlogtometajdasudvojezičneosobenaučileautomatskiprebacivatizamislisjednogjezikanadrugiifiltriratisinonimeizdrugihjezikakojipadajunapamet.Ovakvamentalnavježbaudva jezikanadalje se generaliziranaopćenituvećuotpornostnadistraktoreivećumogućnostodržavanjaidijeljenjapažnje.OdgađanjedemencijeKlinika za pamćenje npr. u Kanadi prednjači u području istraživanja utjecajadvojezičnostizarazvojmozga.KlinikazdravstvenihznanostiBaycrest-a("Bay-crestHealthSciences")uTorontuprvajeinstitucijakojajepočelaistraživatiovopodručje.IstraživanjeBialystokoveisur.(2007)izklinikeBaycrest-aotkrilojeda učenje stranih jezikamože odgoditi pojavu alzheimerove bolesti u starijojdobi.Osobekoje znajubarem jedan strani jezik i oboljele suod alzheimerovebolesti,prosječno4godinekasnijedobivajuprveznakovedemencijeuodnosunaosobekojegovoresamojedanjezik.Osobekojeznajuvišejezikajoškasnije

stranijezik(uznjihov"domaći"),tadabinjihovavišestranaizvornostbilaznatnoreducirana.Tajprimjerodnosisenarazličitezemljeusvijetu(isvakakonesamonahrvatskikontekst).


prosječnobivajubolesni.Podacigovoredadvojezičneosobeboljerazvijajusvo-jekognitivnekapaciteteirezervekojeusporavajukognitivnoslabljenjekojesejavljasastarenjem.Mozaktakofunkcioniraposličnomprincipukaoimišići,akogavježbamoonjača,aakoganevježbamoonatrofira.Kasnijesuistraživanjaudrugim zemljama (Belgija, Indija, Španjolska)potvrdila podatkekoje sudobiliBialystokovaisur.(2007).PremaautoruStraussu(v.2015)zanimljivojedane-ka istraživanja iz Kanade i SAD-a nisu pokazala sukladne rezultate vezane uzdvojezičnostiodgađanjealzheimerovebolesti.Bialystoknavodijoš73nezavis-na istraživanja koja su potvrdila njezine nalaze. Kognitivni neurolog ThomasBak(1961–)izSveučilištauEdinburgunavodidaseutjecajdvojezičnostitrebasagledatiiizkulturološkopolitičkeperspektive.OnsmatradauSjevernojAme-rici prevladavaju negativni stavovi prema osobama koje odrastaju u dvojezič-nimobiteljima.Tvrdidautimzemljamapostojiaktivanotporpremadvojezič-nosti i dvojezičnom obrazovanju, pogotovo prema španjolskom, zbog velikogbrojauseljenikaizSrednjeiJužneAmerike.Pozitivnirezultatisudobiveniuze-mljama u kojima postoji aktivna i obavezna politika dvojezičnog obrazovanja,poputKanade,Belgije,IndijeiKatalonijeuŠpanjolskoj(Strauss,2015).Takodaudruštvimagdjesenepromičesamojedanjezik,uovomslučajuengleski,gdjeaktivnocvatemultikulturalizamudruštvuiobrazovanjumožemoočekivatipo-zitivneutjecajeučenjajezikanamozak.PamćenjePrema pregledu Adesope et al. (2010) mnoga istra_ivanja pokazuju da dvo-jezićne osobe imaju bolje radno pam_enje. Takve osobemogu obraćivati višepodatakanego osobe koje znaju jedan jezik.Naravnopoboljšavamopamćenjeučenjemvelikogbroja stranih riječi, povećavamovokabular i u_imovelikbrojnovihinformacijaotomjezikuikulturi.Javier,BarrosoiMuñoz(1993),navodeda znanjem još jednog jezika osnažujemo kognitivne kapacitete za kodiranje,pohranuidosjećanjeinformacijaitonesamozatajstranijezikvećizaautobio-grafske događaje. To zna_i da učenjem stranih jezika možemo poboljšati za-pamćivanjeidosjećanjedogađajaizvlastitogživota.MetalingvističkasvijestMetalingvistička svijest je mogućnost razmišljanja o drugim jezicima. Ona sepoboljšavakodljudikojiznajubaremdvajezikanavišenačina.PremaAdesope-uetal.(2010)istraživanjapokazujudadjecakojasuodraslaudvojezičnimobi-teljima imaju bolju sposobnost razlikovanja jezika za koje nikad nisu ni čula.Primjerice,novorođenčekojeodrastauobiteljiukojojsepričašpanjolskiikata-lonskimoželaganoraspoznatiengleskiodfrancuskoga,premdanikadaniječulotejezikeidokjošneznapričatinisvojobiteljskijezik.Izloženostrazličitimjezi-cimadjeciomogućavadauočekakosuriječi,sintaksaigramatikarazličitiovis-


no o jezicima. Time djeca dobivaju eksplicitno znanje o pravilima jezika kojamogukasnijelakšeprimjenjivatiinadrugimjezicimakojebuduučili.Jošjednakorist odučenja stranog jezika jedaboljeučimo i svojprvi rodni jezik. Prou-čavanjemrazlikaizmeđurodnogistranogjezikazapravosepunoučiotomeka-kofunkcionirarodnijezik.Osobekojenisuučilestranijezikvećinomsamoim-plicitnoznajupravilagramatike,sintaksuiostaleznačajkejezika.Onisamoima-juosjećajzatokakobitrebaligovoriti,alineznajueksplicitnapravilaupodlozivlastitogrodnogjezika.Tojepogotovoočitokodengleskihgovornikakojinisuučili strane jezike. Njihovo poznavanje pravopisa, gramatike i sintakse vrlo jeslaboisamoučenjemengleskogiknjiževnostiuobrazovanjuneuspijevajura-zumjetipravilavlastitogjezika.UposljednjemdesetljećuanalizepokazujudajeučenjestranihjezikauSAD-uuopadanju.Manjeod7%američkihstudenataučijezike,tesebrojstudenatakojiučestranejezikeod2009.do2013.godinesmanjioza111.000mjesta.Oko95%od tih studenata uči samo europske jezike (većinom francuski) što izostavljavećinu jezika koji se govore u svijetu (Goldberg, Looney, i Lusin, 2015). Pri-mjerice2013.godine,otprilike198.000američkihstudenataučilo je francuskidok ih jesamo64učilobengalski.Zanimljivo jedausvijetu193milijuna ljudipričabengalski,doktekoko150milijunapričafrancuski(tj.kaotemeljnijezik).Daljnji podaci govore da manje od 1% odraslih Amerikanaca priča još jedanstrani jezik koji su učili tijekomobrazovanja. Ovo su poražavajući podaci kojigovore da trenutno najjače gospodarstvo na svijetu počinje imati problema smanjkomstručnihprevoditelja idasegubikontaktsdrugimkulturama. Javljaseponovnitrendameričkogizolacionizmakojićemoždaskupoplatitikadapo-čnuzaostajatisostatkomsvijeta.Djecakojaodrastajuuobrazovnimsustavimakojistavljajunaglasaknaučenjestranihjezikaimatćeprednostkasnijeuživotunesamozbogznanjajezikanegoizbogposljedičnihpoboljšanjaukognitivnomfunkcioniranjukojejeosobitokorisnoukontekstuobrazovanjaikasnijekarije-re.RazvojmozgairazmišljanjeIstraživanje koji su proveli Martensson et al. (2012) pokazalo je da učenjemstranih jezika doslovnopovećamo regijemozga zadužene za jezik i pamćenje.Hipokampuskojijezaduženzapamćenjesepovećavadokregijeutemporalnomrežnjuzaduženezagovorpostajugušće,tj.sivatvarukorimozgapostajegušća,štoznačidaseunjojnalazivećakoncentracijaneuronaisinaptičkihveza.Na-dalje,ovinalazimoglibibitipovezaniskasnijompojavomdemencijekodstari-jihosoba,jersuteosnaženeregijepogotovoprotivpogođenedemencije.Mnogiradovipokazujudasudvojezičneosobeboljeukreativnomidivergent-nomrazmišljanju.Također,boljesuuapstraktnomisimboličkomrezoniranju.Pretpostavlja se da dvojezična djeca učenjem jezika uče dijeliti pažnju, pre-


bacivati ses jednog jezikanadrugi ipromatrati svijet izdvije različite jezičneperspektive.Ovakvarazličiteperspektivavjerojatnojeuzrokpoboljšanjuukre-ativnom i divergentnom razmišljanju. Također, učenjempravila stranih jezikapoboljšavaseapstraktnoisimboličnorazmišljanje(Adesopeetal.,2010).Metakognicijajeistopoboljšanakoddvojezičnihosoba.Metakognicijajesvijestovlastitomznanju,tj.znanjeopristupimaistrategijamaučenjakojesetrebajuprimijeniti zaodređenesituacije.Učenjemdrugih jezikaučimosintaksu,voka-bular, fonologiju,morfologiju,kulturu.Svimetimemistječemo iboljemetako-gnitivnevještine,tj.spoznajemokakoefikasnoučiti(Adesopeisur.,2010).RješavanjeproblemaDvojezične osobe imaju razvijenije vještine rješavanja problemskih situacija.Razlogtomejevećakognitivnafleksibilnostkojadolazisaznanjembaremdvajezika.Zbogtejezičnefleksibilnostiosobepostajuifleksibilnijeurazmišljanjuorješenjunekogproblema(Adesopeisur.,2010).Ovakvekoristizapoboljšavanjevlastitogkognitivnogfunkcioniranjasvakakobitrebalopodržavati.Učenjemjezikanesamodaučimonoveoblikekomunikacijeisaznajemomnogoodrugimkulturama,većdoprinosimorazvijanjuvrlokoris-nihvještinapogotovozanapredovanjecijelogdruštva.Učenjemstranihjezikauškolamadjecamogupostizatiboljerezultate iusvimostalimpredmetima.Po-željno znati barem dva jezika iz drugih jezičnih grupa. Tako da je korištenjejezičnog trolista idealna kombinacija jezika koja nam je potrebna u Europi.ZnanjemtrijezikaiztrinajvećejezičneskupineuEuropi(romanski,germanskiislavenski jezici) djeca bi doistamogla postati građani Europske unije, gdje sevećinamožeuvelikommjerirazumjeti.Takobismopoboljšalirazmjenu infor-macijameđučlanicamaEU-aipripremilibudućegeneracijezaintelektualnona-prednije poslove koji su sve traženiji u 21. stoljeću. Sposobnost apstraktnogmišljenja,dijeljenjaiusmjeravanjapažnje,koncentracija,poboljšanopamćenjeimetakognicija,svesunužnesposobnostizaobavljanjekompleksnihitehnološkisofisticiranihposlovaiostalihvažnihaspekataživotadanašnjice.

Novi problemi… i moguća rješenja u Europi Više-manjedosredine20.stoljeća,ilivjerojatnodoprijelazau1990.godineka-da jeprestalorazdobljehladnogarata, jezičnaraznolikostbila jevelika…ičinisedasunoveidejebileidalječeste.Francuskijeostaoviše-manjediplomatskijezikdosredine20.stoljeća,alijevećpostupnodošlodousponadrugihjezika,pogotovoengleskogakoji jedobivaosvevećunadvlast. Inakonhladnogarata,engleskijepostaonadmoćanusvijetu.Alipremdajekrajtogsukobabiovažanipozitivan,noveidejepostalesusverjeđe,uzsvevećudominacijuengleskoga.Tadominacija bila je prikazana katkad kao razvitak napredne globalizacije,


međutimtakvaglobalizacijakojanedovodidopovezivanja irazvitkarazličitihkultura,negodosvejačemonotonije,jakojeproblematična.Jasno,kadaseiEuropskaunijapočelaširiti,itojepojačalonadmoćengleskoga.Nomaloprijetoga,nakraju20.stoljeća(točnije1999.godine),Europskikoncilpreporučio je da bi građani zemalja iz EU-a trebali učiti dva strana jezika.Noumjestotogadošloje,naprotiv,doguranjaengleskoga,idogubitkaznanjadru-gih jezika.Upočetku,ekspanzija Internetskihveza,kojesunajprijebileuglav-nomnaengleskom,snažnojenatodjelovala.Poslije,počelisusepokretatipre-vodilački programi preko računala… ali nažalost engleski je u tim primjerimapostaoopći"parser"zaprijevodesvihjezik.Itojejasnodovodilodoproblema.Dakle,računarstvojeizvornopoticaloučenjeengleskoga,alizbogstrukturetogajezikadošlojeubrzodoproblematičnosti,dopadaznanjadrugihjezika,dore-dukcijevlastitihverzija,dopropastiurazumijevanjudrugihkultura,itd.Zapra-vo,znanostjestala.Problemu21.stoljećusesamonastavljaidaljekomplicira.Nakonreferenduma"Brexit"uVelikojBritaniji23.lipnja2016.postavljasepitanjekojajebudućnostengleskogjezikauEuropskojuniji.Hoćelisenastavitidominacijaengleskogje-zikakojavećtrajenekolikodesetljećailićeseuEuropskojunijipočetikoristitiuvećojmjeri drugi jezici. Velika Britanija nikada nije bila tipični član Europskeunije.Postalaječlanicatek1973.skorodvadesetljećanakonpočetnogosnutkaEuropskeekonomskezajednice. I jedina jezemljakoja je imala2referendumazaizlazakizeuropskezajednice.Prvisetakavreferendumodržao1975.godine,itadajevelikavećinagrađanaUK-aglasalazaostanakutadašnjojEEZ(67,3%zaostanak,32,7%za izlazak).Noudrugomreferendumu2016.godinevećinagrađanaipakjeodučilazaizlazak.SadakadaseVelikaBritanijaopredijelilazanapuštanjeEU,potrebnojeiraspravitiobudućnostiengleskogjezikauEuropi.EU ima28zemaljačlanica,bezVelikeBritanije imaoko450milijunagrađana.Samodviječlaniceimajuengleskijezikkaoslužbeni–RepublikaIrskaiMalta.Irskaima4,6milionastanovnika,Maltasamo450tisuća,iuobjezemljepostojeidrugislužbenijezici(uMaltislužbenijezicisumalteškiiengleski;uIrskojen-gleskiiirski).PremaanketiEurobarometraiz2012.godine:100%Maltežanapričajumalteškii88%stanovnikatezemljegovoriengleski,66%talijanskii17%francuski.NoistraživanjeBadia iCapdevila (2004) ispitalo jeMaltežanekoji jezikpreferira-ju…i86%sudionika izjasnilosedapreferirajumalteški,a tek12%engleski isamo2%talijanski.PremdaistraživanjepokazujedaMaltežanipreferirajupri-čati na svojem jeziku, engleski smatraju jezikomuspjeha i prestiža takoda sesvevišekoristiuobrazovanju.Malteškisesmatramanjevrijednimjezikomiakoje jedini službeni semitski jezik uEuropi.U osnovnim i srednji školamadjecaobveznoučeimalteškiiengleski,dokuprivatnimškolamanastavajevećinomna engleskom jeziku. Također, visoko obrazovanje je većinski orijentirano naengleski jezik i većina odsjeka u Malteškom sveučilištu koristi se engleskym.


Takvasituacijauvelikeoslabljujedaljnjirazvojmalteškogjezikaismatrasedasuovoznakovizaupozorenjedasepoduzmukoraciuosiguravanjujednakeza-stupljenostiobajezika(BadiaiCapdevila,2004).Međutim,nakonodlaskaVelikeBritanijeizEU-asamooko5milijunaljudikoris-titćeengleski jezikkaoslužbeni, i touglavnomuIrskoj.Nopromjena jezikauEuropskojunijinećebitilagana,jerjenakonulaskaVelikeBritanijeuEU-uen-gleski postupno preuzimao dominaciju francuskog jezika kao diplomatskimeđudržavni jezik i prema podacima iz 2012. Oko 38% građana EU-a koristiengleskikaostrani jezik (SpecialEurobarometer386,2012).Gotovosvi zapo-slenici koji rade u institucijama Europske unije u Bruxellesu govore engleskitakoda je najupotrebljavaniji jezikUnije.Ali nije najkorisniji jezik upravnomsmislu.Jedinijefrancuskitemeljnijezikupravnomkontekstu,jerengleskinemapravnustrukturu,negosuanglobritanskizakoniutemeljenina"presedanima",tj."događajima",iengleskipravniizraziteksupoticajizarazmišljanjeinisuza-konskeosnove.Također,uMaltinjihovustavisvizakoninapisanisunaengles-kominamalteškom,aliakopostojidvojbaondasemorajučitatiisključivomal-teškiineengleskizakoni.Postoji,dakle,nekolikomogućihishodaštosetičebudućnostiengleskogajezikauEU.Jedanjedasefrancuskivratikaojezikdiplomacije,jerseuBelgijigovorifrancuskiipostojidugatradicijanjegovogkorištenjauEuropikaodiplomatski,međudržavnijezik.Francuskomjezikuzagarantiranojedrugomjestokaonajza-stupljenijijezik,alinjegovaponovnadominacijajemalovjerojatna.RazlogtomeještoengleskiprestajebitipolitičkiikulturološkivezansaVelikomBritanijomiSAD-om.Također,NjemačkajeekonomskinajjačazemljaEU-ai logičnobibilopretpostavitidabinjemačkimogaozavladatizbogekonomskogutjecajanadru-gezemlja…aliNijemcinemajuaspiracijenametatisvoj jezikdrugimčlanicamaeuropske unije. Trenutno je engleski prevladavajući jezik EU-a zbog ekonom-sko-političkih utjecaja, ali već sada nastaju promjene u EU-engleskom, koji garazlikujuodizvornika(odstandardnogengleskogjezika).Vjerojatnoćenastatipidžinkojićebitispojengleskogiostaliheuropskihjezika.Ovakavengleskipi-džin već se sada počinje koristiti u europskym institucijama. Tako će članicepreuzeti engleski i prilagoditi ga kako bi bio razumljiviji ljudima kojima je tostranijezik.Onoštosetrenutnodogađajestdanastajeengleskiprilagođenosta-limjezicimaEuropskeunije.Tojeizmijenjeniengleskiprilagođenkompleksnimterminologijamaadministrativnogdiskursaunutarinstitucijaunije.JeremyGardner,prevoditeljizEuropskogrevizorskogsuda,napraviojeivodičpodnazivom"Krivoupotrebljavaneengleskeriječii izrazikojisekoristeupu-blikacijamaEU-a"(v.2016).Prepoznalasepotrebadaseizradijedantakavvo-dičjersukorišteneengleskeriječiiizrazipočinjalibitiprevišeizmijenjenidabibili razumljivi osobi koja je izvorni govornik engleskog. Mnogim ljudima kojinisu izvornigovorniciengleskogovi izrazi i riječisupotpunorazumljivi jersudirektniprijevodisprimjericefrancuskogilinjemačkogitimeimajujednodru-


goznačenje.Primjerice,mnogiEuropljanikoristeriječcontrolumjestomonitorkaoprijevodzariječmotriti/nadgledati.Ispravnobibilokoristitiriječ"monitor",alipreuzetojeznačenjeizfrancuskeriječicontrôler.Istojesriječiassistkojasekoristizaprijevodriječiprisustvovati.Ispravnobibilokoristitiriječattend,aliseufrancuskomkoristiriječassister,anašpanjolskomasistir.Uzzamjenuzna-čenjazariječi,nekeengleskeriječibivajuprošireneuznačenju,primjericeriječiactor,axis,agent.Također,kršesegramatičkapravilaengleskogajezika,npr.usufiksimaza imenicepoput informations i competences.Ovaj sufiks „s“ sene-točnokoristiuEU-engleskom.Brojovihpogrešakapostaje iz godineugodinusvevećiinavedenivodičseredovitopovećava.ZaposleniciinstitucijaEU-apos-tajusvesvjesnijidasenjihovengleskipočinjerazlikovati.Problemiskorištenjemengleskogjezikaproširenisupocijelomsvijetu.Svevišeznanstvenikapogotovoonihkoji sebaveobrazovanjempočinjuuočavati kakoobrazovanjeljudinaengleskom,anenanjihovomrodnom(tzv."materinskom")jeziku rezultira slabijim akademskymuspjehom.ProblemubivšimengleskymkolonijamapoputJužnoafričkeRepublikeiIndijejedasedjecaimladiobrazujuna engleskom jeziku. Smatra se da je to znak prestiža i napretka tih zemalja.Nametanje jezika skojimdjecamoždanisudobroupoznata stavlja ihuvelikeneprilike.Teškojeshvatitiapstraktnetermineiuspostavitidobrukomunikacijusnastavnicimaprimjericeizmatematikeilifizikekadadjecanerazumijuupot-punostiosnoveengleskog,akamolinaprednekoncepte.Uzproblemnerazumi-jevanja sveučilišta tih zemalja su i u financijskoj neprilici jer često financirajučitavunastavuparalelnonarodnimjezicimaiengleskomtakodasebrojzapo-slenihnastavnikamoraudvostručiti.TojeproblemuJužnoafričkojRepublicijerse engleski podrazumijeva kao lingua franca automatski, ali ne i po službenojpolitici.Utojzemljiima8,2%izvornihgovornikaengleskogi11službenihjezi-ka.Samozuluskiixhosanskijezikzajednopriča41,4%populacije,aafrikaanski13,3%.Nasveučilištimaseuglavnompredajenaafrikaanskomilinaengleskomštosueuropskijezici(Naude,etal.2005).Takvimobrazovanjemvećsamimje-zikomizbacujemovelikuvećinupopulacijeizobrazovnogsustava.Takoznanostostaje zakinuta za brojne inteligentne ljude koji se nemogu obrazovati samozatoštonerazumijuštoimsepredaje.Ovakviprimjeriglobalizacijenažalostpostajusvečešćiiusporavajudruštveniiznanstvenirazvojuzemljamakojenepotičuraznolikostujezicimaikulturamavećsmatrajudajejedininačinnapretkajedinstveniglobalnijezik,unašedobaengleskijezik.IkojebirješenjemoglodanasnastatiuEuropi?!TrolistizonalnijeziciIdealnobilobirazvijanjemodela,kojismonazvali"trolistom".Tobiznačilona-predovanjeznanjatrijujezikaiztrijunajvećihjezičnihskupinauEuropi:izsla-


venske,romanskeigermanske.Dakle,građanislavenskihzemaljapoznajuvlas-titijezikizslavenskeskupine,alitrebalibijošnaučiti(kaoopćidodatak)jedanromanskiijedangermanskijezik,inesamoengleski.Ijasno,građaniizroman-skihzemaljatrebalibinaučitijedanslavenskiijedangermanskijezik,igrađaniizgermanskihpodručja,jedanromanskiijedanslavenskiprimjer.Ištojeključnoutommodelu?Konkretno,vrlosuvažniumjetni izrađeni jezicikojipovezujusvesrodnejezikeiidupodnazivom"zonalnikonstruiranijezici".Slavenskiprimjerjest"novoslavenski"(ili"međuslavenski"),kojifunkcionirakaoveza izmeđudanašnjihslavenskih jezika. Ipostoje iromanski igermanski"zo-nalnikonstruiranijezici".Itizonalnijezicimogudjelovatiprekoračunalnihsu-stavakao "parseri", tj. kao sredstva za točnijeprevođenjemeđusobno srodnihjezika.Ikadnetkonaučijedanslavenski,jedanromanskiijedangermanskijezik(uskladusmodelom"trolista"),prekotihzonalnih"parsera"mogućnostrazu-mijevanjadrugih jezika ikulturaznatnosepovećava(gotovodo95%sviheu-ropskihjezikailipakjezičnihkultura).Dakako,ovajmodelmogaobiseproširititakođerizvanEurope(dakle,izvan"trolista"),spomoćudrugihzonalnih"parse-ra"– i takobi zacijelopomogaonekymmanjimsvjetskym jezicimakakobi se"proširili"…štobibilo,doista,zanimljivoivrlopozitivno.Ovakveidejemoglebidovestidoglobalizacijekojajepoticajiličimbenikdodiraizmeđurazličitihkultura,anedoglobalizacijekaoprevlastijednekulture.Ijas-no,osimračunalnihveza,kojebitajpomakomogućile,trebalobiljudepotaknu-ti,izravno,danaučenekestranejezike,premasvojiminteresimaivoljama–inebisesmjelosvimanametnutisamojedanjezikkojiimaspecifičnustrukturu.Engleski jeumnogimaspektimačudovit jezik, ispomenuti jezičniznanstvenikEdwardSapirkojijepokrenuoantropološkulingvistiku(itakođersociolingvis-tiku)izniojezgodnikomentaroengleskom:"…izapovršnogdojmaojednostav-nostikrijesesavršenosinjakbizarnihiproizvoljnihprimjena…[pazatostranac]može osjetiti da je savladavanje engleske uporabe, dugoročno, mnogo teže odprimjene razmjerno velikogbrojapravila za tvorbu riječi, poduvjetomda su tapravilanedvosmislena" (Sapir, 1986: 53, 55). Dakako, tu je i problem razvitkakreola, i daljnjih raspada, ali ipak treba istaknuti i jedan ključni faktor koji jenaglasilaantropologinjaAnnaWierzbicka(1938–).Konkretno:engleski jekul-turni jezik, i daklenijeneutralankomunikacijskimodus (v.Wierzbicka, 2013;višeosvrtauknjizi).Dakako,toneznačidaseengleskinetrebanaučiti,moždapremavolji,ilikoristitizanekesvrhe,alimoraseshvatitidajeipakspecifičaninijeneutralanusvjetskomokviru.Danas, zbog nadmetanja engleskog u mnogim društvenim, kulturnim i znan-stvenimsredinama,prevladava idejada se zato "nemoženištaučiniti", jer sveide tako.Ali,akose "ništanemožeučiniti",nijednazemlja, ili širesvjetskopo-dručje,nemožesedaljerazvijati, ilipostićiboljiživot.Takvazamisaoonemo-gućnostidjelovanjajeproblematična,imnogeraznevladeuEU-uiusvijetutre-bale bi shvatiti da takvo gledište neće dovesti do uspjeha njihovih zemalja ili


općenitodoboljegživotanasvijetu.Potrebno jeudaljiti seod te ideje,kojasesadaodnosinajezičnudominacijuizjednepolitičko-kulturnesfere.

Literatura Adesope,OlusolaO.;TracyLavin,ThompsoniCharleUngerleider(2019)."Asystematicre-viewandMeta-analysisoftheTerricognitivecorrelatesofbilingualism".ReviewofEducationalResearch,80,207–245.

BadiaiCapdevila,Ignasi(2004)."AproximacióalasituaciólingüísticadeMalta".NovesSL.RevistadeSociolinguistica(http://www.gencat.cat/llengua/noves/noves/hm04primavera-estiu/badia1_3.htm)

Bialystok,Ellen;iMichelleM.Martin(2004)."Attentionandinhibitioninbilingualchildren:Evidencefromthedimensionalchangecardsorttask".DevelopmentalScience,7,325-339.

Bialystok,Elle;FergusI.M.CraikiMorrisFreedman(2007)."Bilingualismasaprotectionaga-insttheonsetofsymptomsofdementia",Neuropsychologia,45,459-464.

Boas,Franz(1911).Introduction.HandbookofAmericanIndianLanguages,sv.1,BureauofAmericanEthnology,Bulletin40.Washington,D.C.:SmithsonianInstitution/GovernmentPrintOffice,1911,1-83.

Cavalli-Sforza,LuigiLuca(1996).Geni,popolielingue.Milano:Adelphi

Naude,Ans,Engelbrecht,Johann,Harding,Ansie,iRogan,John.Theinfluenceofsecondlan-guageteachingonundergraduatemathematicsperformance.MathematicsEducationRe-searchJournal,2005,(17),3–21.

Gardner,Jeremy[Stephen].MisusedEnglishwordsandexpressionsinEUpublications.Luxem-burg:EuropeanCourtofAuditors,2016.

Goldberg,David;DennisLooneyiNataliaLusin(2015).EnrollmentsinLanguagesotherthanEnglishinUnitedStatesInstitutionsofHigherEducation.NewYork:ModernLanguageAssoci-ationofAmerica(Fall/jesen2013).

Javier,RafaelArt;FelixBarrosoiMicheleA.Muñoz(1993)."Autobiographicalmemoryinbi-linguals",JournalofPsycholinguisticResearch,22,319–s338.

London,Jack(1909)."ToomuchEnglish",Woman'sHomeCompanion,sv.XXXVI,br.4(tra-vanj).NewYork(v.http://carl-bell.baylor.edu/JL/TooMuchEnglish.html).

Mårtensson,Johan;JohanEriksson,NilsChristianBodammer,MagnusLindgren,MikaelJo-hansson,LarsNybergiMartinLövdén(2012)."Growthoflanguage-relatedbrainareasafterforeignlanguagelearning".NeuroImage,63,240–244.

Mercier,Louis-Sébastien.L'An2440,rêves'ilenfutjamais.London.1771.(https://fr.wikisource.org/wiki/L’An_deux_mille_quatre_cent_quarante)

PovijestEuropskeunije(v.https://europa.eu/european-union/about-eu/history_hr#1945._–_1959.)


Rasmussen,Knud(1927).AcrossArcticAmerica:NarrativeoftheFifthThuleExpedition.COLE.ClassicReprintSeriesNo.6.Fairbanks,Alaska:UniversityofAlaskaPress,1999.

Ruhlen,Merritta(1994).TheOriginofLanguage.TracingtheEvolutionoftheMotherTongue.NewYork:JohnWiley.

Sapir,Edward(1986)."TheFunctionofanInternationalAuxiliaryLanguage",u:Mandelbaum,D.G.(ur.),LanguageandPersonality.SelectedEssays.Berkeley:UniversityofCaliforniaPress.

Scott,Walter(1913).Ivanhoe.ARomance.Boston/NewYork:HoughtonMifflin.

SpecialEurobarometar386,Europeansandtheirlanguages(2012).Bruxelles:EuropeanCommission.(http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/archives/ebs/ebs_386_en.pdf)

Strauss,Stephen(2015).Doesbilingualismdelaydementia?CanadianMedicalAssociationJournal,87(7),209–210.

Wierzbicka,Anna.ImprisonedinEnglish.TheHazardsofEnglishasaDefaultLanguage.Ox-ford:OxfordUniversityPress.2013.

LanguagefactorsarecrucialforasocietyandanindividualdevelopmentThetextclarifiesthebeginningsofalanguageanditsgradualdevelopmentintoamodernlanguage.Factorsthatmakethedifferencetodayarediscussed.ThusthetextdescribestheconceptoflinguafrancainsteadofEnglishintheworldofglo-balizationandthecontributionof learningnewlanguagesoncognitivedevelop-ment.ItisclaimedthatthereisanEuropeanlanguagetrefoil,astheknowledgeofthebiggestlanguagegroupsinEurope.Thesignificanceofneoslavonic/interslaviczonalconstructedlanguageasaconnectionbetweenSlavicnationsinthesphereofglobalizationisemphasized.keywords:interslavic;neoslavonic;languagetrefoil;linguafranca;globalization;congnitivedevelopment


Biskup Duh - Čeh, ktorym načinaje historija Zagre-ba, soglasno s Janom Kollárom: blagověst Hrvatov

Marijan Lipovac Hrvatska akademija nauk i umětnostij, [email protected]

ČlanokgovoriočešskomprinosudorazvojagradaZagreba,ktorysepočinajeod11-ogo stolětja, kogda prvy zagrebsky biskup byl čeh s mitičnym imenem Duh.Jegolicomnačinajedodnesživatradicijačešsko-hrvatskyhvezov.ključneslova:biskupDuh;češivZagrebuVZáhřebupodlesčítáníliduzroku2011žije835Čechů,kteříjsoudlepočetnos-tiosmáz22narodnostníchmenšin,kteréexistujívhlavnímuměstuChorvatska.Češi dnes uspěšněudržují svou českou identitu a odolávají asimilací a běhemstoletídalivýznamnýpříspěvekkrozvojiZáhřebupraktickyvevšechoblastechživotaměsta.JednímČechemdokoncezačínáhistorieZáhřebu.Byltoprvnízá-hřebskýbiskupzkonce11.stoleti,kterýsejmenovalDuch.Jímzačínáitradicečesko-chorvatskýchvztahů,kteráježivádodnes.Vhistorickýchpramenech je totižZáhřebpoprvézmíněnvsouvislostisezalo-ženímbiskupstvíkolemroku1094,tedysletopočtem,kterýsečastospojujesesamotnýmvznikemměstaZáhřebu,ačkolivzdedřívenějakáosadaexistovala.Samotnézaloženíbiskupství,jakkolivpředstavujevýchozíbodhistorieZáhřebu,stálezůstáváponěkudobestřenorouškoutajemství,podobnějakomnohédalšíudálosti z dávné chorvatské historie. Originální dokument o založení záhřeb-skéhobiskupství se sicenedochoval, avšakzprávuozaloženíbiskupstvíuher-skýmkrálemLadislavemI.Arpádovcem(maďarsky:László,latinsky:Ladislaus)přinášíFeliciánůvediktzroku1134.Znějserovněždozvídáme,žeprvníbiskupse jmenovalDuchažetobylČech: „Abytedypoučilneznalostionoholidu,(králLadislav)našelvzornéhoČecha,mužepříkladnéhoživota,kterýsejmenovalDuch.JejposvémkaplanoviFrancikoviustanovilpastýřemstejnéCírkve,atensizajejídělníkyvyvolillidzŠomodskéhoaZálskéhokraje.“Tatovětajezároveňvším,cozhistorických pramenů o prvním záhřebském biskupuDuchovi víme. A sice žeuherskýkrálLadislavjakozakladatelbiskupstvíustanovilprvnímpastýřemzá-hřebské církveČechaDucha, vyznačujícího se způsobilostí a příkladnýmživo-tem a že jej do služby uvedl králův dvorní kaplan Francika. Z textu se dáledozvídáme, že král Ladislavdaroval nové církvi statekDubravauČazmy spo-lečněsobyvatelstvem,pozemkya lesem.NatentostatekbiskupaDuchauvedldvorníkaplanjménemKupan.Důvod,kvůlikterémubylbiskupemnověustanovenéhobiskupstvínachorvat-skémúzemíjmenovánprávěČech,jesnejvětšípravděpodobnostíjazykovápří-buznostatedymožnostdobrékomunikacesmístnímobyvatelstvem,mezinímž


byloobtížnénaléztosobuvhodnounabiskupskýstolec,neboťzdeduchovníži-votvdůsledkunepříznivýchválečnýchokolnostípatrněustal.OpůvodubiskupaDuchaexistujeněkolikhypotéz,jistévšakje,žebylčeskéná-rodnosti amá se za to, že byl benediktýnem. Je rovněžmožné, že byl jednímzhlaholských mnichů. Potom by jeho domovský klášter mohl být v SázavěuPrahy,kdehlaholštímnišipůsobiliaždosvéhovyhnánídoUhervroce1056.AlepokudbylDuchknězemlatinskéhoritu,nenívyloučeno,žepřišelzbenedik-tinskéhoklášteravBřevnověuPrahy, snímžkrálLadislavudržovalkontakty.Duchbylnabiskupavysvěcensnejvětšípravděpodobnostívuherskémcírkev-ním centru Ostřihomi, protože záhřebské biskupství bylo podřízeno právěostřihomskémetropoli.Duchpravděpodobněnebylzáhřebskýmbiskupemdlouho,jelikožseojehoná-sledovníkovi Bartolomějovi prameny zmiňují, že byl biskupem ještě za životakrále Ladislava, který zemřel roku 1095.Navzdory tomu se jako první pastýřzáhřebskécírkvenesmazatelnězapsalnejendonáboženského,aleikulturníhoživota Záhřebu a celého severozápadníhoChorvatska. PříchodembiskupaDu-chaseZáhřebstávábiskupskýmsídlem,cožmározhodujícíúlohuprojehodalšírozvoj,kdysestávápolitickým,kulturním,duchovnímahospodářskýmcentremceléhoChorvatska.Paralelněsezaloženímbiskupstvívznikáizáhřebskámetro-politní kapitula, jejíž členovébyli pravděpodobněkněží zeZálskéhoa Šomod-skéhokrajezmíněníveFeliciánověediktu.Byl to patrně právě biskup Duch, kdo začal s výstavbou záhřebské katedrály,kterábyladokončenaavysvěcenaažroku1217.Protožejakobiskupmuselmítsvůjsídelníkostel,používaljakodočasnoukatedrálunejspíšněkterýzjižexistu-jícíchkostelů.PodletradicebiskupDuchtaképřinesldoZáhřebunejstaršídochovanécírkevníknihy,kterésednesuchovávajívMetropolitníknihovnězáhřebskéarcidiecéze.JednáseoSacramentariumsanctaeMargaretae,napsanýmezilety1082a1092probenediktinskéopatstvíSv.MargaretydeHahotuSamogyváru,misálaponti-fikálMissaleantiquissimum(neboAgendapontificalis),psanýprorábskéhobis-kupaChartwirga-Arduinav11.stoletíaBenedictionale,psanýproostřihomskouarcidiecézi. Až do roku 1788 se v liturgii záhřebské diecéze používal tzv. zá-hřebskýobřad,kterýseponěkudlišilodřímskéhoritu.Másezato,žetytotřikodexy byly základem zmíněného záhřebského obřadu, za jehož původce jerovněžpovažovánbiskupDuch.KrálLadislavbiskupaDuchasnejvětšípravděpodobnostíobdařil inezbytnýmicírkevnímipotřebami,takžesezřejměodtétodobyvZáhřebunacházejíevan-geliářzeslonoviny(tzv.diptichon)aornátzvonovitéhotvarupodletradiceušitýz jehokorunovačníhopláště.Obapředmětysedodnesuchovávajívpokladnicizáhřebskékatedrály.Třebažeornát skutečněpochází zezmíněnéhoobdobí, je


přestopravděpodobnější,žesedoZáhřebudostalpozději jakorelikvievdobě,kdybylkrálLadislavprohlášenzasvatého.V díleAgendapontificalis se nacházejí také texty církevních dramat původemzFrancie – Velikonoční hra aHra o Třech králích, též Tractus stellae, která jezhudebníhohlediskazajímavátím,žeobsahujetypstředověkéhudebnínotace,tzv.neumy. JestližebiskupDuchtutoknihuskutečněpřinesldoZáhřebu,můžesek jehozásluhámpřičítat,žeposkytlnejenprvnícírkevní,ale též iprvníhu-debníadramatickétexty.Prochorvatskoukulturuapísemnictví jsounejvýznamnějšímdílempřipisova-nýmbiskupoviDuchoviglosyvRadonověBibli,kterébymohlybýtnejstaršípa-mátkouchorvatskéhojazyka.ZmíněnáBiblebylanapsanáněkdynapřelomu8.a9.stoletíproopatstvíSaintVaastvefrancouzskémArrasu,odkudjibenedikti-niv11.stoletípřineslidoUher.OdtudsedostaladoZáhřebuaodroku1576jeuloženaveVídni.Prostudiumslovanskýchjazykůjetatobiblezajímaváproto,žejsouvnízapsanéglosy,tedypoznámkypsanélatinkouvchorvatštiněnadla-tinskýmislovy,meziřádkyapostranách.Protožesevglosáchnacházípoměrnědostbohemismů,usuzujese,žejejichautoremjeČech.Podlejednéteoriebyau-torem těchto glosmohl být právě biskupDuch, kterému tyto poznámkymělypomocivpřípraváchnakázání,kterápronášelvchorvatskémjazyce.Nejstarší památka chorvatského jazyka,Baščanskádeska (chorvatsky:Bašćan-skaploča)seobvykledatujeletopočtem1100.PokudbyvšakbylautoremglosvRadonově bibli biskup Duch, byly by pak o několik let starší nežBaščanskádeskaatudížinejstaršípamátkouchorvatskéhojazykavůbec.DodnešníhodnesenaDuchověbiskupskémstolcivystřídalojeho75nástupců.Kroměskutečnosti,žeDuchovipřipadáčestnémístoprvníhopastýřenejvětšíanejvýznamnější chorvatské arcidiecéze, si jej českámenšinapravidelněpřipo-míná jako prvního známého Čecha v Záhřebu a celém Chorvatsku. Na návrhChorvatsko-českéspolečnostibiskupDuchdostalr.2005vZáhřebuschodysesvýmjménemasvouprvnímonografii.Roku2014,vpříležitosti920letzaloženízáhřebskéhobiskupstvívDubravě,kdeDuchmelsvůjstatek,vjehopočestbylpostavenpomník.Zmínímetaké,že jménobiskupaDuchanajdemeveSlávydceři JanaKolláraveznělce číslo 411, spolu se sv. Cyrilem a Metodĕjem a s dalšími významnýmiosobamikterésezasloužilyokřestslovanskýchnárodů:

Svatémužetyatytoženskéhůrkanevysokádělila,

vyhlídkazníradostčinilanatysvazkyvůkolspolečenské;

nakopcijsemjejímvšeslavenskéapoštolystátispatřila,zvláštěMethodaaCyrila,

obabratrythessalonicenské:


PotomAmandbylzde,Vicel,Bruno,Dubravka,Duch,Annacarice,kteřívedlilidnášPánuvlůno;

ještějedenvjejichřádsestavěl,aleskrytývbleskuvelice,

zdálosevšak,jakbysámbylPavel.

ŽejdeprávěoprvníhozáhřebskehobiskupapotvrdilKollárvesvémdíleVýkladčilipřímětkyavysvětlivkykuSlávyDceře, kdeDuhapopsal takto: „rozenýČech,blahozvěstKroatů.“RovněždalcitátzdílamaďarskéhohistorikaFerencaPalmyHistoriaHungariaesodkazemnazaloženízáhřebskéhobiskupství.KdyžnaVelehradě5.července2013jakolegátpapežeFrantiškavedloslavuju-bilea1150letodpříchodusvatýchCyrilaaMetodějenaVelkouMoravuzáhřeb-ský arcibiskup kardinál Josip Bozanić, tak ve své homilii pronesl tato slova:„Drazí bratři a sestry, jsem tu dnes s vámi i jako záhřebský arcibiskup, poutníkzChorvatska. Prvním záhřebským biskupem se v jedenáctém století stal biskupDuch,okterémdějinnýzáznamvypovídá,žebylnárodnostíČech.Odtédobyaždosoučasnosti vidíme nepřerušenou spojnici mezi chorvatským a českým náro-dem.“Tatoslovabylaodměněnadlouhýmpotleskompřítomných.Historie českého osídlení na území Záhřebu se tedy začíná psát ruku v rucesprvnípísemnouzmínkouohlavnímchorvatskémměstě,askutečnost,žeoso-ba, kterou se začínají chorvatsko-české vztahy, se jmenovalaDuch, lze chápatjako jakésiznamení,protožetytovztahybylynejrozvinutějšívduchovnísféře,voblastikultury,vědyaumění.Vtomtopřípadĕnomenopravdubylomen.BishopDuh-CzechpersonwhoinitiatedthehistoryofZagreb,accordingtoJanKollár:BlessedenouncementtoCroatsThe article describes the Czech contribution to the development of Zagreb city,whichbeginsinthe11thcentury,whenthefirstbishopofZagrebwasCzechper-sonhavingmythicalnameDuh,whobeginedalivingtraditionofCzech-Croatianrelationstothisday.keywords:bishopDuh;CzechsinZagreb


Obrine ostriženja u Slovjanov v těčenji historije Michał Swat

Univerzitet v Poznańu, [email protected]

Razvažanjaiiztočnikyodnosnoprědmetaråzširjenjaibyvanjaråzličnyhtipoviz-podobrinyh ostriženj u råznyh zemj i narodov Slovjanskoj, zamyslom ustaljenjaspoljnyhmedžuslovjanskyhsvojstvuslovjanskyhtradicijnyhostriženj.Podpirajųćisęiztočnikamiizråzličnyhdobhistorijeavtornahodiråzneiz-podobrineostrižen-jaujužnyh,zapadnyhiiztočnyhSlovjanov.ključne slova: ostriženje; Slovjani; historija; iz-podobrivanje glåvy; vlåsy; obćesvojstvaPrědmetizględaSlovjanovdavnojdobyzajmalidaljezajmajemnogihljudij.ObjihostriženjiužepisalimedžuinyminaprikladnaučnikyČehLubomírNiederleaboPoljakTomaszJurek1.Vtutomčlenkuhoćųprědložitinemnogoinypoględnaprědmetidodatkoveteorijeproizhodžųćeiziztočnikovješčeneprěględanyhvtakyhråziskyvanjahiktorejajesmnašel.Trěbamitakožezaznačiti,ižeglåvnycěljmojegočlenkanejestråziskyvanjeitvorjenjeteorijodnosnoostriženjada-vnyhPraslovjanov,ktoresuttęžkokverifikaciji,alezajednosòbranjeiztočnikovobtradicijnyhostriženjahSlovjanovustarojaleinovšejdoby.Råziskyvanjejestpovinnoslužitiksbiranjusrodstvkulturslovjanskyhnarodov,občemhoćųješ-čepisati.LubomírNiederleprědlagalmněnje,ižetradicijnomostriženjemSlovjanovbylidòlgevlasy,vųsibråda.Alezajmlivo,izdrugojstrånyjest,ižedažeNiederlena-pisal, iže nemaje k tomubezposrědnjih dokazov. Podpiral on sęmedžu inymiobyčajem dòlgyh vlåsov u indoevropskyh sųsědov slovjanskyh narodov, napr.Germanov2. Jednočasnoodmetlnapriměrtradicijne,dòlgespletenkyuslovjan-skyhDětvanov,kakoprvobytnoneslovjanskoostriženje,pravdopodobnovzętoodAvarov3.V zapiskah ob davnyh Slovjanah možno jest uviděti dva glåvne směry: dòlgevlåsy,vųsibrådailiiz-podobrinokråtkoostriženje,svųsomabobez.IztočnikykprvomusměruprědložilglåvnoNiederle,kdrugomuJurek. Ustaryhzapiskovarabskyh ili rimskyh historikov možno jest uviděti nejasne vzpomněnja obbrådah(alenedòlgyhvlåsah)uSlovjanov4,aletęžkojesttouznatikakodokaz, 1Tomasz Jurek, Fryzura narodowa średniowiecznych Polaków, w książce Scriptura custosmemoriae,s.634–651.ČęšťiztočnikovjesmvzęlodonųdyioznačiljeznakomTJ2Lubomír Niederle,ŽivotStarýchSlovanů, díl 1, svazek 2, str. 494 «Nepochybuji, ač o tomnemámepřímézprávy,žebylouSlovanů,podobnějakouGermanůajinýchsousedů,staro-dávnýmzvykem,abysvobodnýmužnosilvlasydelší(...)»3LubomírNiederle,ŽivotStarýchSlovanů,díl1,svazek2,str.4964ObbrådahuSlovjanovpisalnapr. Ibrahim ibn Jakub:«Andwhenpeoplebreatheout,thereformsontheirbeardsacoatoficeasifitwereglass…»iProcopius:«ButlaterontheAntaeand


ibojednočasnomoglototyčitisęnapr.samostaryhljudij,kakobylouněktoryhslovjanskyhnarodov.Kromětogo,užeEinhard,ktoryžilu8-9stolětja,pisal,žeSlovjani råzličajųt sę mnogo pri obyčajah i izględě1. To znači, že ne vsimSlovjanamtrěbabylosęstrigtijedinako,alemoglibyvatiněkojeråznicemedžuslovjanskymiplemenami.

Kodeks lubiński: svaťba Henryka I Brådatogo s Jadwigojų

Javjenje kråtkogo ostriženja u davnyh Zapadnyh Slovjanov Niederle objasnjalkako rimske i maďarske vlivy2. Pri vlivah maďarskyh trěba Niederlu oddatipravdų,alerimskevlivyuVendov3iPoljakovsųtnemnogosųmnlive,zatožeuZapadnojSlovjanskojbyvaliostriženjaiz-podobrine,aneprostokråtke:Rimjaniiz-podobrinyhostriženjneiměli.Bųdųješčepisalobtom.

Sclavenibecamehostiletooneanotherandengagedinabattle,inwhichitsofelloutthattheAntaeweredefeatedbytheiropponents. NowinthisbattleoneoftheSclavenitookcaptiveacertainyoungmanof theenemynamedChilbudius,whowas justwearinghis firstbeard,andtookhimofftohishome.»Vzętoiz:http://www.jassa.org/?page_id=54572017-10-151«…deinde omnes barbaras ac feras nationes, quae interRhenumacVisulam fluvios oceanu-mqueacDanubiumpositae,linguaquidempoenesimiles,moribusveroatquehabituvaldedis-similes,Germaniamincolunt, itaperdomuit,uteastributariasefficeret; interquasferepraeci-puaesuntWelatabi,Sorabi,Abodriti,Boemani–cumhisnamquebelloconflixit...»;VitaKaroliMagni–Děl15,Einhard;vzętoiz:http://www.jassa.org/?page_id=54572017-10-162«AjestliženěkterézprávyzkoncedobypohansképřipomínajíuMoravanneboPomořanůvou-syavlasykrátcepřistiženénebodocelaoholené,byltojistězjevvýjimenýapozdní,vzniklývli-vemcizím,uMoravanmaďarským,uPomořanůsnadřímským,podobnějakotobylopozdějiuPoláků.»;vzętoiz:LubomírNiederle,ŽivotStarýchSlovanů,díl1,svazek2,str.4943«Vendami»bųdųtuimenovalvsihSlovjanovnazapadodOdry.


Kromětogo,jedinebezsųmnedokazykakeNiederleprědložilkdòlgymvlåsamu Slovjanov, sųt češske. U jinyh narodov i plemen slovjanskyh Niederle našelsamo něktore iztočniky govorjųće ob kaznjah za ostriženje někomu brådy ilivlåsov ičešskyobyčajstriženjavlåsovuslužby1.Kaznje istriženjeslugne jestdobrydokaz,zatožezapiskytočnoneopisujųtkakoslugibylistriženi:jestveli-karåznicamedžučęstičnymobrinjemglåvyaobrinjemvsihvlåsovnaglåvě,ka-kobylourimskyhråbov2.Tęžkotòžmněti,ižeSlovjaniohotnoprijęliipoddržiliostriženje,ktorebyloznakomnevolje.PoslěprědloženjaonyhzapiskovNieder-lenačinajepisatiobvųsahikdòlgymvlåsamuženevråćaje.PrědmetostriženjuRutenijebųdųobgovarjalniže.Itak,kakesųtvzpomněnjaobiz-podobrinomostriženjiuSlovjanov?NajstaršezapiskiiiztočnikyproizhodętizZapadnojSlovjanskoj11-12stolětjaityčųt sęglåvnoPoljakov iVendov,hotinevsegdasųt jasne.Takorěčeny«Alt-friesackGötze» iz6-7 stolětja, proizhodžųći iz zemjvendskyh, jestužemnogostaryajegovoostriženjeråzličnorekonstruovane–tęžkodažeskazatijestlionodòlgoilikråtko.Podobnasituacijajestsmalojųskulpturojųiz10stolětjaktorųnašli vMerserburgě a bųdųća vmuzeju vOldenburgě. Jednakože,možemo tuskazati, iže imajeonakråtkoostriženje,pravdopodobnoiz-podobrino.Moglbytobytitakoženěkakydivnytipšapky,alektomunemajemodokazov,zvlastnože dòlge vlåsy iz-pod šapky jestmožlivo uviděti. Vtora,metalova skulptura izOldenburgajestješčegoršeråzumliva,alebezsųmnočlověkstojųćinagorěima-jekråtkevlåsy3.V11-omstolětjiimajemovęćedokazov.Jestnapriměrtakorěčeny«SědžųćiČlo-věkizGatschow»(blizkogrådaDemmin),ktoryproizhodiiz11ili12st.Imajeonkråtko iz-podobrinoostriženje. Iz-podobrinoostriženje imaje takožeskulp-tura(10-11st.)izgrådaSchwedtokolorěkyOdra.V1108godubyloizdanosasskooglåšenjekkrestovomupohoduprotivslovjan-skympoganam.Sòglåsnoszapisom,VendoviesdiralikožųizglåvubityhSasovioděvalinjimisvojeglåvy:hvalatomuvtěčenjinapadaizględalikakooni.Saso-vieobyčajnoimělidòlgevlåsy,itakznačito,ižeobyčniVendoviesiljnosęodnjihråzličaliostriženjem4.

1OdobnyobyčajjestvovaltakoževsrědnjevěcnojPoljskěinetvorilproblemovspoljskymiz-podobrinym ostriženjem: M. Feintuch, O woźnych sądowych w Wielkopolsce w XIV i po-czątkachXVwieku,PamiętnikSłuchaczyUniwersytetuJagiellońskiego,Kraków1887,s.184;A.Gąsiorowski,UrzędnicyzarządulokalnegowpóźnośredniowiecznejWielkopolsce,Poznań1970,s.302–303,324–325;TomaszJurek,FryzuranarodowaśredniowiecznychPolaków,wksiążceScripturacustosmemoriae,s.644-645;TJ2VictoriaSherrow,EncyclopediaofHair:ACulturalHistory,slovo«occupations»3http://www.lucivo.pl/2012/09/bawany-2.html2017-10-294UrkundenbuchdesErzstiftsMagdeburg,wyd.F.Israel,Magdeburg1937,nr193:Quampluresvivosexcoriantetcutecapitisabstractahocmodolarvatiinchristianorumfineserumpuntetsechristianos mentientes predas impune abigunt; przedruk: G. Labuda, Fragmenty dziejów


NajvyšeslavnyzapisobkråtkyhvlåsahuVendovjestbezsųmnoopisskulpturySvętovitaurugijskojArkony(poganskyhrambylsruinovanyv1168godu).Sa-xo Grammatyk napisal, iže Svętovit iměl ogolonų brådų i ostrižene vlåsy,sòglåsnokobyčajuvsihRugijov. Jedinopoganski svęčennikimogli imětidòlgevlåsyibrådų1.Definitivnym dokazom k iz-podobrinomu ostriženju u Vendov jest něměčskySachsenspiegel (Saksonsko zrcalo) iz ranogo 13 stoletja – sbor pravil. Knigaimajemnogoråznyhživopisov,medžuinymitakožeVendov.Vendiizonojdobyne znali ješče dobro sasskogo języka.Možemo tamuviděti grupyVendov prisųdě i vendskų svaťbų. Vsi Sasi imajųt dòlge vlåsy, a vsi Vendi – kråtko, iz-podobrinoostriženje.Itak jest jasno vidima bezprěryvna postojannosť i potvrdžanje kråtkyh, iz-podobrinyhostriženjuVendovlětopiscamiiodkrytjami10-13věka.

Sachsenspiegel: Znak ktory čini lěvo stojući Vend znači, že ne govori sasskym językom.

Vendskyobyčajostriženjajesttòžsųvislyspoljskom.Bartholomeus Anglicus, napisal okolo 1235 goda, iže Slovjani «vsi råzumějųtjedindrugogoivmnogyhstvårahprijęzykuiobyčajisųtpodobni,aråzličajųtsęobrędom... Vvęćšiněvsioni strižųtvlåsykroměRutencev i onyh směšanyh s SłowiańszczyznyZachodniej, t. III, Poznań 1975, s. 233–236 (cytat s. 234); tamże obszernadyskusjanatemattegozabytku.NaustęptenzwróciłuwagęS.Trawkowski,w:KulturaPolskiśredniowiecznejX–XIIIw.,s.64;TJ1SaxoGrammaticus,GestaDanorum, lib.XIV,cap.39,3,wyd.J.Orlik,H.Raeder,t.I,Hauniae1931, s. 645:Corrasaebarbae,crinesattonsi figurabatur,utartificis industriamRugianorumritum in cultu capitum aemulatam putares.; cap. 39,4: sacerdos praeter communem patriaeritumbarbaecomaequeprolixitatespectandus.;TJ


Němcami i Latincami.»1 Pozdněje, tože napisal avtor EulogiumHistoriarum v1366 godě, pravdopodobno prěpisujųći od Anglika, ale kako ne-strigųćih sęprědstavilsamoRutencev2.Zajmlivojesttakože,žespomnělobobrivanjiglåvyuFrizov,protivstavjajųćjihobyčajinymGermanam3.Medžuvrěmenno, v těčenji 13 věka i prědže, nahodimo takože velje mnogeiztočnikygovorjųćeobiz-podobrinomostriženjiuPoljakov.Napr.WincentyizKielcze,izpolovice13stoljetja,piše,ževsiPoljakisųtmnogonabožni, ibo nošęt tonzurų4. Lětopis Mierzwy vzpominaje (14 věk), iže knęzLeszek Czarny (+1288) nosil dòlge vlåsy daby iměl blågomilosť od Němcev.5Avstrijskypoet,SigfreidHelblingizkonca13věka,izsmějivajePoljakov,zatožestrigųtvlåsykråtko ivysokonadušami,čegone ljubętniAvstrijciniMadjari6.PatenaizgrådaPłock(polovina13věka)takožeizobražajeiz-podobrineosoby.RåznicųmedžuNěmcamiiPoljakamimedžuinymi,možnolegkouvidětivòtakorěčenom «Životě Svętoj Jadwigi (Kodeks lubiński)» iz 14 stoljetja, kde Poljakisųtkråtkoostriženiiiz-podobrini,vodråzlikěodNěmcev,kojiimajųtvsidòlgevlåsy i brådy.Kråtke vlåsy imajųt takože rysovanky iz dòsky izWiślice (płytawiślicka),aletęžkoskazatitočněje.

1A. E. Schönbach,DesBartolomeusAnglicusBeschreibungDeutschlands gegen1240, Mittei-lungendesInstitutsfürösterreichscheGeschichstforschung27(1906),s.54–90,tus.71:«quiomnesseintelliguntetinmultissuntsimiles,quoadlinguametquoadmores,disparestamenquoadritum,–omnesetiamistipromaioriparteincomasuntattonsi,exeptisRuthenisetilis,quimixtisuntcumTeutonicisetLatinis.»FragmenttekstuzpóźnośredniowiecznegowyciąguwydałW.KętrzyńskiwMPHVI,s.587–588,zamiast«attonsi»dającjednak«accensi»(zapal-czywi?);TJ2Eulogium (historiarum sive temporis), cap. LXVII: «Sclaviapart estMoesiae,multas conti-nens regiones, namSclavi suntBoemi,Wandali, Rutheni,Dalmatae et Corinti; quae omnes inlinguisseintelliguntetinpluribussimiles,quoadlinguam,quoadmores.Quoadritumsuntdis-persos(...).Omnespropartemaioriincomasunttonsi,exceptisReucenisetillisquicumeissuntcommixti.»3Eulogium(historiarumsivetemporis),cap.LXXXVI:»FrisiaprovinciaestininferioribusGer-maniaesita,superlitusOceanitractulongissimo,quaeinfineRheniincipitetinMariDaniticoterminatur;cujusincolaeFrisonesetGermanicinucupantur.InhabituedmoribusaGermanismultumdifferunt,namfereomnesincomacircularitersuntattonsi,quiaquantonobiliores,tan-torotundioresarbitranturattondi.»4WincentyfromKielcza,Vitaminor,cap.24,MPHIV,s.272:«Obcuiusdispesacionisbenefici-umacrecordacionismemorabilesignumindictumestPolonis,utintonsurarotundaconforma-rent semoribus religiosorum»; to samo powtarza Vitamaior, cap. 12,MonumentaPoloniaeHistoricaIV,s.382.;TJ5MonumentaPoloniaeHistoricaIII:«HicinfavoremTheutonicorumcomamnutriebat.»Por. J.Banaszkiewicz,KronikaDzierzwyXIV-wiecznekompendiumhistoriiojczystej,Warszawa1979,s.113.;TJ6Seifrief Helbling,Der Kleine Lucidarius, III 225 n. Wyd. J. Seemüller, Halle 1886 (reprint1987),s.123:«WazwillduPôlânhôchbeschorn?/derUngernwaeredazvilzorn/derirlangemhârerkür/diehôhenpôlânischenschüer.» ; Ibidem, VIII 793n., s. 210 n.: «undswer indisemlandesnit/gewantnâchderPôlânsit,/dazdemsinhârwaergeschorn/hôchúffürdieôrn/dazsoldimnimerwashen.»;TJ


Śmierć Chodkiewicza pod Chocimiem, živopis.

Poljske šljahtići – lěvo, zaporožske Kozaki - pravo

VPoljskěiz-podobrinoostriženje,imenovaneczupryna,vodråzlikěodVendov,stalosęznakompoljskyhšljahtićev.Aletojobyčajnebystroizčezal.Ješčev1422godězapiskyizsųdamedžuPoljakamiiteutonskymimonahamipotvrdžajųt,ižeiz-podobrino ostriženje bylo ješče obyčnym obyčajem šlahtićev1. Ale kolikosťljudij s iz-podobrinymi glåvami umenšala sę. Obyčaj držala glåvno bědnějšašljahta,bogatišljahtićenaslědovaliiznozemskeobyčaje–zatonemajenikakyhiztočnikovnapr.nagrobiščah:bědnašljahtaneiměladostatòčnogroši.2Glåvnakrizaprišlavò15věku:doZapadnojEvropyprišlamodanaiz-podobrineostri-ženje(bowlcrop,ál'écuelle)ijestvovalanajvęćeod1410do1460.Hvalatomupoljskiobyčajnebylužetakoosoblivy3.

1LitesacresgestaeinterPolonosOrdinemqueCruciferorum,wyd.T.Działyński, t. II,Poznań1855ms.100(PiotrzKobylina:«quodsingulinobilesdeRegnoportarentunumalbumpannumad collum loco stole et vidit ipse testis a multis dictum pannum portari»), 150 (HenrykBuchwald:«dispensavit–cumistiscondicionibus,quodPolonitenerenturportarecapillossub-cisospatentibusaurisetunumpaniculumalbumatcollum»). O zeznaniach Piotra zob. też J.Krzyżaniakowa, Piotr zKobylina –Sylwetkapóźnośredniowiecznegoprałata,w:Homines etsocietas.CzasyPiastówiJagiellonów,Poznań1997,s.345–357.;TJ2Tomasz Jurek, Fryzura narodowa średniowiecznych Polaków, w książce Scriptura custosmemoriae,s.634–651.3M. Bealieu, J. Baylé, Le costume enBourgognedePhilippe leHardi a lamort de Charles leTéméraire (1364–1477), Paris 1956, s. 62–63; C.Willet, p. Cunnington, Handbook, s. 117–


Uže na načętku 16-ogo stolětja ona izumirajųća tradicija vzrodila sę nanovo,medžuinymivěrojętnohvalaiztočnymvlivam,napr.tatarskym1.Pojavilisęno-verodyczupryny,napriměrczuprynaczerkieska iliczuprynaszwedzka,alejed-nočasno Poljaki pamętali ob najstarějšim ostriženji, ktory zvali czupryna (sta-ro)polska.Staropoljskoiz-podobrinoostriženjenosilnapr.kråljJanIIISobiesky.Tonačęloizčezativò18stoljetji2.NaČehijinemajenikakyhiztočnikovgovorjųćihobkakyh-nebųďizpodobrinyhostriženjah,jedinypriklad,kakydavajeNiederlejestobMoravanah,ktoristrigliglåvypodmaďarskymivlivami3.UJužnyhSlovjanovprědmetobritjaglåvykakorodnogoobyčajanejestmnogojasny.Tęžkoskazati,kakeostriženjenosiliprvobytnoJužniSlovjaniakakobyloprějęto od tuzemskyh balkanskyh plemen. Bezsumno možno skazati, iže rodtradicijnogoiz-podobrinogoostriženjaznajemydnesnaBalkanahneproizhodiodSlovjanov.NajužnojSlovjanskojbyval,do20věka,rodostriženjavòBòlgarijiimenovanymedžuinymiчумбас,чембас,uMakedoncevtòžперче,auSrbov,iHrvatov perčin.4Bylo to obyčno ostriženje umųžev imoglo råzlično izględatikakoiz-podobrinaglåvasdòlgymivlåsamizapletenymivpletenkųilikakoukra-jinskyoseledec5.Tojobyčajbylprvobytnojavnoneslovjansky:kakodokazkto-mujestfakt,ižekògdaprvihistorikipišųtobSlovjanah,negovorętničtoobně-kakomperčiněunjih,alekògdau6-gostolětjaprišliAvarovieEvropejčikymno-go sęudivili zaradi jihnogoobyčajanošenjadòlgyhpletenk6.Užeprotobulgari

119;E.Thiel,GeschichtedesKostüms,s.228–229;F.Boucher,HistoireducostumeenOcci-dentdel’antiquitéanosjours,Paris1965,s.198.;TJ1Tomasz Jurek, Fryzura narodowa średniowiecznych Polaków, w książce Scriptura custosmemoriae,s.651.2JacekKowalski,WielkaEncyklopediaStaropolska,wydawca:Dębogóra,rozdział«Strójnaro-dowyodgłowy».3LubomírNiederle,ŽivotStarýchSlovanů,díl1,svazek2,str.4944MarijanaGusić,Nošnjasenijskihuskoka,str.56icitati: izdnevnikaMarinoSanudo1501—1507: «Vauno con la testa rasa, lasciando un ciuffo di capelli sopra la testa fino àmezzo ilcapo»;citat izValvasorJ.W.,DieEhredesHerzogthumsKrain.Rudolfswerth1877:«EtlicheprangenmitgrossenundlangenBärten;EtlicheabermehendieselbemitderScheerweg,undlassenalleindenOber-Bart(oderKnebel-Bart)langwachsen.DerKopffwirdgleichfallsbescho-ren,unddemselbenvornnur ein langerZopff oderPüschleinHaarsgelassen;wiewol etlichensolcherHaar-Zopffhintensitzenbleibt,wiedenTürcken»;SrećkoLorder,Najvećiures–perčin,http://arhiv.slobodnadalmacija.hr/20040325/mozaik03.asp2017-10-29kdeiztočniky:IvanLovrić,BilješkeoPutupoDalmacijiopataAlbertaFortisa,Venecija,1776:«Kosuobičnobriju,aliostavljajućiduljiperčinnegoPoljaciiTatari.Nekoćjebioobičaj,aisadjejošvišeilimanjeusvakomselu,daprijeno štoobrijudječakuglavu,pozovuprijatelja,damuodrežemalokose.Tomceremonijompostajemukumidosljednoduhovnirođak.»,АнитаКомитска:Мъжкатаприческа „перчин” от македония в сборника „български народни песни” на братямиладинови.5N.Nikolov,VzhleddávnýchBulharů,http://www.sarakt.eu/vzhled.htm2017-10-296Walter Pohl, Helmut Reimitz, Strategies of Distinction: The Construction of the EthnicCommunities,300-800,Leiden-Boston-Köln1998,str.56


strigliglåvy,ktomuzapisjestvImennikubulgarskyhhanov.1Vistorijeinarod-nomhųdožstvějestmnogodokazovktomu,ižeperčiniličumbasbyvalnaBal-kaněmnogodòlgo.

Sachsenspiegel: Sasovie, Jevrej i Vendovie u sųda.

Zajmlivo jest takože, že u Buglarov prvo striženje perčina bylo mnogo pro-slavjeno: obręd imenoval sęстрижба,настригване,постриг,наплитане ilipodobno. Strižbų iměl hlåpec, jegože vlåsi ješče nikògdy ne byli strižene – oniměltriilisedmlět,zavisnoodobyčaja.Kmotrbrilglåvųhlåpca,aględalinatojegoprijateljiirodina.Poobręduodbyvalsępir.2Strižbaizględajeblizjednakokako poljske, prěd-hristijanske postrzyżyny3, makedonsko застриг (ili стриг,срижење, прво стрижење, земање коса на детето)4, srbsko шишање (iliстрижење, стриг, стрижба), češske postřižiny i ukrajinske пострижини5. 1https://en.wikipedia.org/wiki/Nominalia_of_the_Bulgarian_khans2017-10-292АнитаКомитска:Мъжкатаприческа„перчин”...3GalliAnonymiChronicaeetgestaducumsiveprincipumPolonorum, lib. Icap.1wyd.K.Ma-leczyński,MPHser.n.,t.Iims.9:Popiel«moregentilitatisadeorumtonsuramgrandeconvivi-umpreparavit»; lib. I, cap.2, s.10:Piast chowapiwo«procesariefiliiquemhabetuniciton-denda.»;TJ4 Лилјана Макаријоска, Обредно-обичајната лексикана македонскиот јазик (воСпоредбасосрпскиотибугарскиотјазик),str.1345 Ігнатенко І., Етнологія для народу. Свята, традиціі, звичаі, обряди, прикмети,віруванняукраїнців.


Onųpodobnosťtrěbabyješčetočnějeråziskati,alezaradiråzměšćenjaizględajekako vseslovjansky stary obręd. Tęžko samo skazati byla li prvobytna strižbaosnovjenajedinonaodrězanjikųskavlåsoviliiz-podobrinjiglåvy.PerčinuSrbijiizčezludobyvodžaKarađorđe(19st.),ktorygovzbrånilnositi.1Tęžkotočnoskazatikakasituacijabylaurutenskyhnarodov.NaUkrajiněoseledeciostriženjeпідмакитруljudinaselahnosiliješčenedavno.OseledecUkrajincimogliprějętinapr.odBulgarovaostriženje„pidmakitru”odZapadnyhSlovjanov,aleprědmetnejestjasny.VRossijitakožebyvaloostriženjeвкружало iliподгоршок,alehistorijajegoproizhodženjajestmnogonejasna.KromětogoRossijaimělavelikevlivyodRe-publikiObuNaroduvò17i18věkě,medžuinyminěktoreljudinačęlisęstrigtikakoinozemci.2Bělarusski (i litòvski) šljahtići iměli iz-podobrino ostriženje hvala vlivam odPoljakov. Srěd ukrajinskyh, bělarusskyh i rosijskyh naučnikov jest råzširjenopověrje,ižeostriženjepidmakitru/vkružokprišlodoRutenijevò15-16věku,aletęžkonajdtiktomukake-nebųďvěrodostojneiztočniky,zaradivelikogone-porędka pri citovanji.3D. K. Zelenin davaje råzne zajmlive vědomosti, ale naj-staršesųtizXIXvěka.4Kromětogojestproblemčtotočnoznačivkružok.Dòl-gosťmogla byti råzlična a glåva ne vsegda iz-podobrina.Moje råziskyvanja vinternetěråzuměnjanazvy«vkrųžok»objaviliižeizględtakogoostriženjamogl 1BulletinduMuséeethnographiquedeBeograd tome24(ГласникЕтнографскогмузејауБеограду књига 24), Јерина Шобић, Разматрања о шопској ношњи, str.72;https://srbski.weebly.com/istorija-i-srbstvo/kike-i-percini2017-10292 Carj Aleksiej Mihailovič, 6 avgusta 1675: «Стольником и стряпчим и дворяноммосковскимижильцом...Свойгосударевуказсказать,чтобонииноземскихнемецкихииныхизвычаевнеперенимали,волосовусебянаголовенепостригали,такожиплатя,кафтановишапоксиноземскихобразцовненосили,илюдямсвоимпотомужноситьневелели. А буде кто впредь учнет волосы постригать и плате носить с иноземскогообразца, илижетакоежплатеобъявитсяналюдяхих: итемотВеликогоГосударябытьвопале,иизвысшихчиновнаписаныбудутвнижниечины.»źr:С.М.Шамин:Модав россии последней четверти столетия; iztočnik: Забелин И. Е.: Домашний бытрусскогонародавXVIиXVIIст.М.,2000.Т.I.Ч.П.II.ДомашнийбытрусскихцарейвXVIиXVIIст.С.442.3Iměljesmvtomvelikųbědų:mnogoavtorov,zaměstodavanjabezposrědnjihdokazov,da-vajųtsamoiztočnikyk inymavtoram,čtotvoridòlgysystemcitovanjbezprvobytnogo,naj-važnějšego iztočnika. Napr. В.М. Бялявіна, Л.В. Ракава:Мужчынскі касцюм на беларусі,Мінск, Беларусь 2007 (informacija ob ostriženji «v krųžalo») >poslanje>РабиновичМ. Г.Одежда русских XIII—XVII вв. //Древняя одежда народов Восточной Европы(Материалыкисторико-этнографическомуатласу).М.,1986.С.83.>kdeposlanje>ВXV-XVII вв. волосы подстригали «в кружок», «в скобку» или стригли очень коротко(Гиляровская,1945,с.82-83).> kdeavtorkaslalačitateljakzrěnjustaryhobrazov,alenepišųćiktoryh.4ЗеленинД.К.-Восточнославянскаяэтнография,М.,Наука,Москва1991str.273;Zele-nin govori, iže ostriženje «v kružok» trěba by råzględěti kako vseiztočnoslovjanskų, ale nedavajektomudostatòčnyhdovodov.


pravdopodobnobytisiljnoråzny.Zelenindažečiniråznicųmedžuostriženjem„vkružok”(dopolovinyuha)aostriženjemukrajinskymproizhodžųćimodose-ledca (glåva obrina vyžeje).1 Daže ako by někto našel někake jedno ili dvavzpomněnja,trěbatakožepamętati,ižeprvobytnoRusimělanormanskevlivy,aNormanitakože iz-podbrivaliglåvy,hotinemnogoinače ineobyčajno.2UNor-manovonoostriženjeizčezloužev13věku.3Nenašeljesmnikakyhiztočnikovpotrvdžajųćihiz-podobrivanjeuRutencev,aužecitovanytuBartholomeusAn-glicusjednoznačnomuprotivrěči.Zatosklanjajųsęktvrdženju,iženaRutenijejesttopravdopodobnotradicijamlådšaněželinaZapadnojiJužnojSlovjanskoj.

zaklučenje Možemo skazati, že obyčaj iz-podobrinogo ostriženja možemo uznati za blizvseslovjansky imedžuslovjansky.On jest starymnogostolětj, imajųći tradicijuvyše800lět,auBulgarovdòlžeje.Iz-podobrinoostriženjejestvovalobliznavsejSlovjanskoj zemje: u Poljski, Bulgarije, Makedonije, Srbije i sųsědnyh držav,Ukrajině,Bělorusi,Hrvatije iuVendov,čęstičnouRossije. Jedinekraje,kde iz-podobrinoostriženjenebylodostatočnopotvrdženosųtSlovenija,ČehijaiSlo-vakija.Imajunadějų,ižesvědomosťjestvovanjatogoobćego,starogoobyčajauslovjanskyhnarodovbųdemoglpodkrěpitičuvstvospoljnoj,medžuslovjanskojkulturyiblizkostinarodovslovjanskojčęstiEvropy.SlavicshavenhairstylesduringthehistoryTherearedeliberationsand sourcesabout thequestionofareaandexistenceofvarioustypesofshavenhaircutsindifferentslaviclandsandnations,withpurposeof finding common interslavic features existing in slavic traditional hairstyles.Usingsourcesformvarioushistoricperiodstheauthorfindssomeshavenhaircutsinsouth,westandeastslavicnations.keywords:hairstyle;Slavs;history;shavinghead;hair;commonfeatures

1Časopis ИСТОРИЯ№01 (792), 1-15.01.2006 Наталья Дорожкина, По Сеньке и шапка;kakoprikladostriženja«vkružok»avtoricaprědložilaportretUstimaKarmeljukaV.A.Trop-ninina.Karmeljukjestiz-podobrinyvysokonaduši–izględajetotočnokakopoljskoivend-skoostriženje.Medžuvrěmennovtěčenjiiskanjapriměrvovonogoostriženjanašeljesmfo-tografijų M.Dimitrijeva iz1904,kdemonahimajetakožeostriženjev«kružok»,alemnogodòlžejše. http://nlo-mir.ru/civilizacia/23724-redkie-kadry-carskoj-rossii-v-fotografijah-maksima-dmitrieva-45-foto.html2017-10-26AkoliprijętitočkųzrěnjaZeleninaKarmeljukičlověkizfotografijeDimitrijevaimajųtdvaråzličneostriženja?2MnogiprikladisųtnatkaniněizBayeux.3E. Thiel, Geschichte des Kostüms. Die europäische Mode von den Anfängen bis zum Ge-genwart,Berlin1968,s.142,156,178-179;C.Willet,P.Cunnington,HandbookofEnglishMe-diaevalCostume, London b. d. , s. 23-25, 34, 47; A. Schultz,DashöfischeLebenzurZeitderMinnesinger,1880,t.I,s.213;J.Bumke,HöfischeKultur.LiteraturundGesellschaftimhohenMittelalter,München1986;zob.teżhasłoBart,w:LexikondesMitelalters,t.I,kol.1940-1941.


Prva slovjanska proklamacija k slovjanskym govornikam i drugym ljudjam

Rafael Novokmet Slavic Union International, Headquarters Helsinki, [email protected]

Članokgovorioidejimodernyhmedžunarodnyhslovjanskyhaktivnostjahpovzo-rupodobnyhmedžunarodnyhorganizacijizoblastineslovjanskyhjezykov.ključneslova:Slovjanskaunija;medžunarodneaktivnostiSLAVICUNIONwasregisteredinHelsinki,atDecember17,2004astheassocia-tion(«SlavicUnionry.»),andthisisourfirstproclamation.ThevisionwastobecomeamoreglobalSlavonic languageorganizationinthefuture,somethinglikethealreadyexistinglargeculturallanguageorganizations,suchas:• CPLP-CommunityofPortugueseLanguageCountries,(ComunidadedosPaí-sesdeLínguaPortuguesa).

• OIF -AnorganizationofpoliticsandgovernmentsofFrench-speakers, (Or-ganisationinternationaledelaFrancophonie).

• OEI-OrganizationofIbero-AmericanStates.(Ibero-Americansummit).• HISPANIDAD–Hispanicityisthecommunityformedbythepeopleandcoun-triesthatshareacommonHispanicheritageandculturalpattern.

• LATINUNION - an international organization of nations that use Romancelanguages

• IFUSCO-InternationalFinno-UgricStudents’Conference• D-A–CH–listofterritorialentitieswhereGermanisanofficiallanguage• English–speakingworld.Anglosphere.Commonwealth.Andsoon…ItisinterestingthatmanycountriesandalsosomeSlavicspeakingcountriesaremembers,associatemembers,observersortheytakepartas”specialguests”oftheFrancophonicOIF.ThesamewaymanyFrancophonicoranykindofcoun-triescouldhavethesamerightasmembers,associatemembers,observers,ortheycouldbe«specialguests»inourSLAVICUNION,whynot?Franchophoniccountriesusetheterm«FRANKOPHONIA»,theEnglishspeakingworldusestheterm”ANGLOSPHERE”,andatthesametimetheSlavicspeaking


countriesdon'thavesomekindof term«SLAVOPHONIA»or«SLAVONICSPHE-RE».Itmeansthatwecouldcreatethiskindofaterminthefuture.TheinternationalSlavicUnionshouldbringtomindthosealreadyexistinglan-guageorganizations,notanynational,politicalorradicalmovement.WecallourinitiativeSLAVICCULTURALINITIATIVEwhichcouldbecreatedasaculturalbridge,topromoteawarenessofSlaviclanguages,culture,historyandtraditions.AtthesametimeitisawayforSlavicpeopleofalloriginstocometoknowourselvesandeachotherbetter.BecauseofthefactthatSlavicspeakingpeopleandSlavicdescendantslivearound the world and many of them don’t have a common knowledgeabout other Slavic languages, we decide that the main language ofcommunication in the Slavic Union should be English language, as themostspokenlanguageintheworldtoday,buttheideaofoneuniqueandoverallSlaviclanguage,«LinguaSlavonica»,«LinguaSlavica»,or«Intersla-vic»,interslaviclanguagehasexistedforalongtime,andnowitisactual.Inthefuture,ourSlavicUnionhopestoorganizeculturalactivitiesofallkinds,includingsportingeventsfeaturingevenSlavicnationalteams.Noonecandeny thatweplaygreat football,hockey,basketball,handball, andother sports.Ultimately, this could lead toorganizingourownSLAVICSPORTGAMES,orwecouldcallthemjust«SLAVIADA».SomethinglikealreadyexistingFrancophonic«CONFEJES».We propose a world-wide MISS SLAVIA competition or MISS «SLAVIALANDCOMPETITION».NoonecandenySlavicwomenareamongthemostbeautifulones.Wewill organize a «SONG OF SLAVIA» competition or «SLAVIALAND VISIONSONGCONTEST», likewe have todaywith the Eurovision song contest.Manyotherinterestingeventsarepossibleaswell.Ourhappeningswouldbeparallelwiththealreadyexistinghappenings.We could have an international Slavic language television network. Like theFrancophoneTV5Monde,forexample.There is possibility of creating a business forums, such as the FrancophoneBusinessForum-FORUMFRANCOPHONEDESAFFAIRES.WewillalsoproposeeducationalprogramsinprimaryschoolsforteachingSla-vic languages and culture, as a new scholar subject - overall slavic culture,«SLAVICCULTURE»,providingdifferent teachingmaterialsandorganizing funlearning activities such as games and quizzes about Slavonic literature, geo-graphy,historyandsociety.Noonecandenythatourculturalheritageisgreat.Ineveryculturalmovement therecanbea littlebitofpositiveeuphoria,whynot.Becauseofthatallthisareawheretheslaviclanguagesaredistributedcan


haveajustoneuniquename.WefindthatthewordSLAVIAcouldbethemostadequate.(Slaviaisaveryoldwordorname,buteventilltodaynobodycansaywhat the word Slavia exactly means – there is no explanation, but thisword&namehasalongtraditionintheSlavicspeakingareas.)So,SLAVIAitis,butbecauseourmainlanguageisEnglishwetrytotranslatethewordSlavia intoEnglish, andSlaviabecomesSLAVIALAND in the spiritof theEnglish speakingworld inwhichwe live today. (From thiswemake a slogan«Slavialand –There is a land in theheart of thePlanet» or »Slavialand – theLandofLove,Peace&Freedom”,becauseourofficialmottois–Love,Peace&Freedom).

Slavialand

Slavialandshouldbecomeourcommonname for thedistributionof theSlaviclanguages around theworld andbring us together, respecting the democraticvalueoftoday,respectingeachotherandrespectingallother languagegroupsaroundtheworld,bigandsmall.Therearegreatpossibilities.Let'smakethemhappen!


IfwetalkaboutallEuropeanterritorythentheSlaviclanguagesarelargelydis-tributedatleastin20Europeancountries.So,the13SlavicstatesBelarus,Bos-niaandHerzegovina,Bulgaria,Croatia,Czechia,Macedonia,Montenegro,Poland,Russia,Serbia,Slovakia,SloveniaandUkraineplusArmenia,Azerbaijan,Estonia,Germany,Georgia,Latvia,LithuaniaandMoldova.TheSlavic speakersare themostnumerousethnicand linguisticbodyofpeo-plesinEuropetoday.AroundEuropeandinsidethethirteenSlavicStatestherearealsoalotofdiffe-rentethnicSlavicgroupsandnationalities,suchasRusyns,Lemko,Boyko,Hucul,Kashubians,LusatianSorbs,Pomaks,BurgenlandCroatsetc.AsidefromtheofficialSlaviclanguages,therearemanyregionalSlavicdialectsspokenthroughoutEurope,whicharelesswell-knownandlessstudied.IfwetalkaboutthedistributionoftheSlaviclanguagesaroundtheworld,thenwe can say that the Slavic languages are distributed in different ways in 27countriesat least.So,the20statesinEuropethencountriesaroundtheworldlike Kazakhstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tajikistan, Kyrgyzstan, MongoliaandIsrael.InthisgroupwecouldinsomewayincludeevenAfghanistanorSyria,andalsothecountriesintheNewWorldwithalargenumberofSlavicdescendantslikeUSA,Canada,Australia,andNewZealand.Butforthebeginning,wehaveatleast27countries.ThereareyetdifferentSlavicspeakersandSlavicdescendantsaroundtheworldandwecouldcallthatWORLDSLAVICDIASPORA.Onthemapat thepreviouspagewetry toshare that largedistributionof theSlaviclanguagesin27worldcountries.TotalareaoftheSlavicspeakingcountriesis24677966km²whichisactually1/6ofthetotallandareaoftheEarth.TheSlavicspeakingpopulationofthe27countriesis385millionpeoplewhichisactually5%ofthetotalpopulationontheEarth.Thepositiveeuphoriaandgoodwishesisonethingandrealityanother.BecauseofthatwebelievethatourSLAVICUNIONcanbesuccessfulonlyifissupportedby the governments of the Slavic speaking countries, in the sameway as thealreadyexistingCPLP,OIF,OEI,LATINUNION,IFUSCOetc.Foranexample:FinancingofOEI-OrganizationofIbero-AmericanStates,OrganizacióndeEsta-dos Iberoamericanos . (Ibero-American summit). Operations and programs is


derived fromobligatory quotas and voluntary contributions from the govern-mentsofmembernationsandprivateculturalandeducationalinstitutionsandfoundations.ThehonorarypresidentoftheorganizationistheKingFelipeVI.ofSpain.That also means that the initiative for the »real and implementable SLAVICCULTURAL INITIATIVE” should come from some of the governments of thecountrieswheretheSlaviclanguagesaredistributedorsomeofthepresidentsofthose27countries.Webelievethatameetingofthe27presidentsofthosecountriesispossibleinthefuture.TheyshouldmeetandreallyestablishsomekindofjointSlavicworldlanguageUnionleadingouridea.Thatmeetingshouldnothaveanyspecialpreparationsbefore.Someoftheresi-dentscanjustcallothersforthemeeting.Approximately13or27ornomatterhowmuchwillcome,thethingisthatatleastoneofthemshouldstartthispro-gram.The governments and the presidents are, of course, being changedwith time,buttheideaoftheSlavicUnionshouldalwaysbeactualandhelpwithabetterunderstandinginanykindofsituationinthosecountriesinthefuture.Thisalsomeans that any kind of conflicts between those countries now or hereaftershouldnotdestroy this idea.For this idea isalwaysgoodandat just therighttime.formoreinformationlookhere:http://slavialand.org/firstslavicproclamation.htmFirstSlavicProclamationtotheSlavicspeakersandotherpeopleThe article discusses the idea ofmodern international Slavic activities based onpatterns of similar international organizations in the area of non-Slavic lan-guages.keywords:SlavicUnion;Internationalactivities


Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do budučnosti,

aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji 1Vojtěch Merunka, 2Jan van Steenbergen

1glavny redaktor i prědsědnik družstva Slovjanska unija v Čehiji, [email protected] 2glavny redaktor i městoprědsědnik Language Creation Society, [email protected]

Članok govori o teoriji i praksi Slovjanskoj kulturnoj diplomacije u družstvaSlovjanskaUnijavČehiji.Prvačasttekstagovoriopotrěbnostikulturnojdiploma-cije.VrotačastjestSWOTanalizaiformulacijastrategijespomočjumodelaAIDASkakometodyupravjenjakulturnyhprojektov.Tretjačastgovorioprogramudruž-stvaSlovjanskaunijavČehiji.ključne slova: Slovjanska kulturna diplomacija; SWOT analiza; AIDAS model;SlovjanskaunijavČehiji;konferencijaomedžuslovjanskomjezyku;medžunarodnyfestivaldnislovjanskojkultury

motivacija Slovjanskenarodytrěbujutimětistrategičneinstrumenty,ktorymibymogliso-bě pozitivno ovplyvatimedžunarodnu situaciju. Trěba jest držati kontakty načrězgraničnyhljudij,ktoribyznalislovjanskukulturu,dabyonikakosoveznikiSlovjanovzanašprofitpomagalipoddrživatinašelegitimneinteresyvglobali-zovanomsvětu.Procesyglobalizacijeiliberalizacijeneimajutdostatočnyrespektdoidentičnos-ti i kulturno-historičnoj integrity naših slovjanskyh narodov i držav. Takože,globalizacija i liberalizacija automatično ne znači lučšu kvalitu života i lučšuuravenjdemokracije.Europaivessvětsemožebystrodestabilizovatiiprěmě-niti.Zatojestnamtrěbadělatistrategijurazvojaidržanjakontaktovnaobrazo-vanyhljudijizneslovjanskyhnarodov,ktoribybylinašimisimpatizantamizna-jučimi naše jezyky, kulturu, historiju i različne specifične črty, da by oni bylisposobnipomagatinašimnarodamkakonašipartneri.Naša aktualna situacija jest gorša od situacije v 19-om i na početku 20-ogostolětja,kogdavoznikalisamostojneslovjanskedržavy(napr.Poljska,Čehoslo-vakija,Jugoslavija,Bulgarija, ...).Vtutyhstaryhvrěmenahbylonormalno,ženaZapadu (Pariž, London,NewYork, ...) slovjanske kulturne i naučne elity imělibogatekontaktyselitamiizpolitiky.Hvalatutymkontaktamjesmodobylisvo-boduidemokracijuodstaryhmonarhij.Dnesna opytunedavnogo razpada Jugoslavije i aktualnoj tragedije vUkrajiněmožemoviděti,ževglobalnomrankunašupolitikuiekonomijurazrěšajutljudi,ktorineimajutdobreznanjaoslovjanskojkulturěipolitikěihistoriji,izatomo-gut jih razsudženja byti protiv našim interesam. Navyše, slovjanske narody


razděljajepolitičnagranicamedžuZapadomiRusskojuFederacijeju,kdetrěbauvažati,žeSlovjanižijutnaobohstranicahtutojgranice.Tutagranicarazděljajeeuropsku civilizaciju uže od vrěmen rimskogo imperatora Diokleciana.My neimajemo scenarij našego postupanja ni na slučaj vojny (može byti s islamom,Činoju,RusskojuFederacijeju,Zapadom...)ninaslučajrazpadaEU.Navsetutegrozbyjesttrěbasepodgotoviti.Mynejesmoprotivnikineslovjanskyhnarodov,nooninasmaloznajut,isutiznasvozstrašeni.Dolgovrěmennoplanovanjeekonomijeipolitikyslovjanskyhdržavformu-lujut črězgranični ljudi,ktori sut raznodušniknašimspecifičnym intere-sam.Možebyti, žebudučnostbude tvoritimedžunarodnupolitiku,ktoraiznova bude protiv našim narodnym interesam, kako to uže bylovprošlom vrěmeni. Bude li taky problem, kto na Zapadu znaje i hočeohranjatinašeinteresy?Potutojpričinějestnammnogotrěbadržatidob-re kulturno-diplomatične kontakty s našimi strategičnymi soveznikami,ktoribyvvrěmenikrizyhotěliiznalinampomagatiinasohranjati.Do planovanja slovjanskoj kulturnoj diplomacije jest trěba takože pametatimnogo važnumedžuslovjansku orientaciju. Ako li političarji jednoj slovjan-skoj državy rezignujut na kulturnu diplomaciju, pytajemo se, kde vdrugyhslovjanskyhdržavah ju aplikujut. Budemo li v naših interesah zajedno, potommožediplomatičnapomočprihoditiod jednojslovjanskojdržavy i jejinyhkul-turnyhsoveznikovdodrugojslovjanskojdržavy,ktoraimajeproblemy.Notutoidejumedžupomočinarušajemedialnopopularnarusofobijaiodnjejidučian-tislovjanizmpolitičnyhprědstaviteljevněktoryhslovjanskyhnarodovi takožepropaganda velikorusskogo ekspanzionizma, ktory ne hoče viděti različnostmedžu slovjanskym i specifično russkym, imysli, že vsi nerusski Slovjani sutobvezanislužitirusskymdržavnyminteresam.

začto jest dnes taka nedobra situacija? Eksternyfaktor: SlovjanskenarodyposlěII.světovojvojnysutvsibylivlagrusocializma,ktorybylpolitičnymprotivnikomneslovjanskogoZapada.Tutoraz-budilostareantagonizmyišovinizmymedžuSlovjanamiine-Slovjanami.Vpro-šlomvrěmeniprědkomunizmombylibulgarsky,češsky,poljsky,russky...jezy-kyintegralnojučestjujedinogoeuropskogokulturnogoprostoraodAtlantikadoUrala.Nodnesodpropagandyhladnojvojny sutvse slovjanske jezyky simbo-lom eksotiky i davajut konotacije primitivizma, barbarizma i nekulturnosti.Dnes sut napriměr azijske jezyky v amerikanskyh filmah na lučšej poziciji odslovjanskyh,ktoresuttolikoatributaminegativnyhlic.Internyfaktor: Kulturnadiplomacijastojinaznanjunarodnyhjezykovinajih-nomkoriščenjivnajširšemsmyslu.Samisobědělajemoproblemy,žesenesta-rajemoonašubudučnost.Našeuniverzitetyneimajutinteresdržatikontaktyssvojimibyvšimistudentamiizčudžihkrajin.Nedavajemolučšeuslovjastuden-tamizZapada,Azijeidrugyhkrajinsvěta,dabyunasstudovalivnašihslovjan-


skyhjezykah.Napriměrprěd1990vbyvšejBulgariji,Čehoslovakiji,Jugoslaviji...bylibezplatnekurzynarodnogo jezyka,kdestudentiizmnogyhkrajinsvětase učili narodny jezyk jedno lěto prěd univerzitetom. Dnes naše univerzitetyučetčrězgraničnyhstudentovtolikovanglijskomjezyku,iniktoneimajeinteresbezplatnovozpityvatiznanjenarodnogojezyka.Nasoravnjenje:Britanija,Francija,Němcija,Italija,...poddrživajutznanjesvojihjezykov.Organizujutspecialneškolyisostrěčenja.Onirazumějut,žetutain-vesticijajimdavajevelikykulturno-političnyprofit.Efektivnakulturnadiplomacijatrěbujeznanjenarodnyhjezykov.Alemynedr-žimo strategiju poddržanja i širjenja svojih narodnyh jezykov, obače naše ofi-cialne državne organy takože znajut medžunarodnemobility studentov i uči-teljev(AIESEC,ERASMUS,...),notutojestvvelikojbolšinětolikonaanglijskomjezykuipotutojpričiněbezglubšegoznanjanašejkulturyihistorije.Potomnasčrězgranični studenti i medžunarodni učitelji malo znajut, obače u nas domaprěživajut.Alevprotivnomsměrututasistemamedžunarodnojmobilitystudentoviučiteljev dobro rabotaje: Naši studenti i učitelji koriščeči istemedžuna-rodneprogramynasvojihputovanjahdočudžihkrajinseunjihučetvjih-nyhjezykah:anglijskom,francuzskom,němečskom...

teorija kulturnoj diplomacije Smyslomkulturnojdiplomacijejestdavatimožnostljudjamizčudžihkrajinpo-znatinašnarod.Tuto jestmožno spomočjupoddrživanjakulturnyhakcij, ob-měny znajemyh ljudij (naučnikov, muzikantov, teatralnyh i filmovyh akterov,vsihdrugyhartistov ...),univerzitetnogosotrudženja,učenja jezykov ičrězgra-ničnogo televizijnogo ili radiovogo širjenja. Cěljem sut netoliko diplomati izpartnerskojkrajiny,novsaobčinapartnerskojkrajinyiosoblivojejinaelita,kto-re imajutpotencial formovanjaobčegomněnja.Hvalamodernymmedijam(in-ternet, televizija) iglobalizacijidnesrasteznačenjekulturnojdiplomacijekakoinstrumentadopolitikyiekonomije.Jesttokompleksnasebeprezentacijanašejkrajinyspomočjumetodyširokogoinformovanjaljudijizdrugojkrajinyzaefek-tomformovanjapubličnogomněnjatojdrugojkrajinyknašejkrajině.

inspiracija iz Europskoj Unije (Europskogo Soveza) «Kulturadnesne jest toliko literatura ili theatr.Ona jest takože važnym instru-mentom diplomacije. Kulturna diplomacija jest koristima do propagacije demo-kracijeisvobodydosvěta.»govoriholandijskaeurodeputaticaMarietjeSchaake,ktora napisala Parlamentarny raport EU o europskoj kulturnoj diplomaciji.(http://goo.gl/yjdKSOe)


Forum slovjanskyh kultur, Ljubljana Forumslovjanskyhkultur(FSK,http://www.fsk.si) jestnedržavna ineprofitnamedžunarodna organizacija osnovana lěta 2004. Smyslom FSK jest vozživitikreativnostSlovjanovirazvivatimedžuslovjanskydialogvuslovjahmodernogoglobalnogo světa. FSK poddrživaje slovjanske studija i stipendijne programy.FSKhočepodporovatislovjanskusorabotuiodkrytyrazvojslovjanskojkulturyv uslovjahprěměnlivogoglobalnogospolečenstva.

Projekt EU - MICReLa1, Groningen VEuropěgovorimomnogymijezykami.Različnostnašihjezykovjestvelikaeu-ropska cěnnost, no jezyčna različnost može dělati problemy. Po tutoj pričiněpublikovala vysokouravnjova grupa na mnogojezyčnost (HLGM - High LevelGroup onMultilingualism) prěgled svojih tematov naučnogo raziskanja, da bybyla ulěpšena komunikacija v Europě pri sohranjenjumnogojezyčnogo bogat-stva. IzprvagrupaHLGMgovorionedostatkuznanjaovzajemnojrazumlivostiblizkyhjezykovdokomunikacijeosnovanojnareceptivnojmnogojezyčnosti.Toznači razuměnje jezyku,ktorygovornikneznaje,no jestblizky jegovomurod-nomujezyku,žegovornikimogutnasebegovoritivsvojihjezykah.GrupaHLGMtakožegovoriopotrěběnovogoocěnjenjaanglijskogojezykakakouniverzalno-go jezyka govornikov imajučih različne narodne jezyky i potrěbě raziskanjamedžunarodnoj komunikacije v ramkah germanskoj, slovjanskoj i romanskojjezyčnyhgrup,moželinapriměrkomunikacijaSlovjanovizrazličnyhnarodovvjihslovjanskyhjezykahbytialternativajihnojkomunikacijev anglijskomjezyku. Našakolegica JelenaGolubovićnapisalavramkahtutogoprojektasvojnaučnyprojektvzajemnogorazuměnjamedžuslovjanskymijezykamikakosvojudiser-tacijunaDržavnomUniversitetuv GroningenvHolandiji.

Programy Europskoj Komisije Commenius - Grundtvig i Erasmus+

EUdavajegrantynakurzyvseživotnogoobrazovanjaimobilituljudij.IzbudžetaEU jest transport,prěživanje ipoplatokzaučenje.Možeseorganizovatinapri-měrlětnaškolailikonferencija.Tuteprojektypoddrživajutideju,žeobrazovan-jetrěbabytidostupnymvsimljudjampovesživot.Takeobrazovanjenejestto-likoznanje,notakožegradžanskaotgovornostikulturnerazvoje.VsekrajinyEUimajutsvojeNarodnekoordinačneagenturyzaEuropskeprogramyobrazovanja.Izgrantovmožnoplatitiputovanje,prěživanje,vizu,podgotovjenjekurzaiplatuzaučenjeučestnika.

http://ec.europa.eu/education/trainingdatabase/

1MICReLa=MutualIntelligibilityofCloselyRelatedLanguages(vzajemnarazumivostblizkovezanyhjezykov)[http://www.let.rug.nl/gooskens/project]


Tute europske programy nesut imena holandijskogo naučnika i augustini-anskogomonahaDesiderija Erasmusa Rotterdamskogo (1466-1536), ktorybyl jednymizosnovateljeveuropskogorenesansaihumanizma, ičešskogona-učnika,poslědnogoepiskopacrkveJednotyBratskojiosnovateljamodernojpe-dagogiky Jana Amosa Komenskogo (1592-1670), i danskogo luteranskogopastora,politika i teoretikapedagogikyNikolaja Frederika SeverinaGrund-tviga (1783-1872). Oni tri sut osnovateljami europskoj tradicije vseživotnogoučenjanetolikovmladomaleivvozrastlomvěkučlověka.Jihnaidejabyladava-tivsimljudjamvesživotdostupnumožnostobrazovanja,ktorosodržajenetoli-koznanjenotakožegradžanskuodgovornostikulturnyrazvoj.

SWOT Analiza

S-W-O-Ti n t e r n a a n a l y z a

prědnosti(S-strenghts)

slabosti(W-weaknesses)

e ksternaanalyza

udobnomož-

nosti

(O-

oppor-

tunities)

S-Ostrategija

Razvojprědnostij

zanoveudobnomožnosti.

W-Ostrategija

Odstranjenjeslabostij

zanoveudobnomožnosti.

grozby

(T-threats)

S-Tstrategija

Razvojprědnostij

zarazrěšenjegrozeb.

W-Tstrategija

Odstranjenjeslabostijzarazrěšenjegrozeb.

četyri možnosti strategije

možnosti multikulturnogo občežitja KanadskypsihologisociologJohnW.Berry,autorteorijeakulturacije,popisy-vaje različne možnosti razvoja odnošenj medžu ljudjami različnyh narodov vmultikulturnyhuslovjah1.

1BERRY John W. (2013) Intercultural Relations in Plural Societies: Research Derived fromMulticulturalismPolicy.Actadeinvestigaciónpsicológica,ISSN2007-4719.


medžunarodne odnošenja v multikulturnyh uslovjah [Berry, 2013]

Berrypopisyvajedvafaktorydoprognozyrazvojaobčežitjaljudijrazličnyhna-rodov:• horizontalnadimenzija-Voljailinevoljadržatisvojekulturnenaslědstvoiidentičnost.

• vertikalnadimenzija-Voljailinevoljarazvivatimedžukulturneodnošenja.Tutojmodeltvoridvědimenzije,ktoredavajutčetyrikombinacijerezultata.Domodelaješčetrěbapridativelikostetničskyhobčin.Nalěvomdiagramujestpo-pisanjesituacijemalojobčinymedžudrugyminarodami,napravom(desnom)diagramu jest popisanje situacije velikoj občiny medžu drugymi narodami.Slovjanskakulturnadiplomacijaimajeješčedvěspecifičneuravnje:1. Slovjanskenarodyvzajemnomedžusoboju.Napriměrtujestznajemane-ravnasituacijamedžuvozhodnymiSlovjanami,ktoradělajekulturnumargi-nalizacijuiasimilacijuUkrajinceviBělorusovdorusskojezyčnogoetnika.

2. Slovjanskenarodykakojedinblokvodnošenjukneslovjanskymnaro-damvsejZemje.Globalnaobčinaimajezluizkušenostizmuslimskogosvěta,kdekombinacijavysokojmotivacijemuslimovdržatisvojukulturnuidentič-nost s jihnoju vysokoju nevolju razvivati medžukulturne odnošenja dělajevažneproblemyseparacije isegregacijemuslimovidučedoterorizmairaz-bojnyhkonfliktov.


interna analiza - slovjanske prědnosti 1. Blizkostkulturiblizkostnašihjezykov,kulturnaijezyčnasebeinterpretacija.2. BogatanarodnakulturaSlovjanov,napr.folklorneklubyiasociacije.3. Dobreznanjetradičnyhremesel,možnostjihsojedinjenjasprojektamivse-

životnogoobrazovanja(napr.projektyizportalahttp://ipraksetv.cz).4. Možnonastavitinašopytizvrěmeneprěd1990,kontaktydodnesimajemo.

(napr.Kuba,Vietnam,Orient,...)5. Imajemohistoričnodokazaneprojektyslovjanskojmedžupomoči.Napriměr

russkapomočdoosvobodženjaSrbijeiBulgarijeodOsmanoviličešskapo-močdotvorjenjabulgarskojijugoslavskojindustrialnojbazy.

6. Imajemovsvětuznajemyhnaučnikov,inovatorov,licaizkultury,industrije,sporta(napr.Kopernik,Tesla,Mendelejev,Ciolkovskij,Sikorski,Ressel,Ba-ťa,...)Netolikovhistoriji,noněktorižijutvdnešnomvrěmeni,něktorižijutvčudžihkrajinah.

7. Vnašihkrajinahsutmnogeobčinyiorganizacije,jihžeprogramjestslovjan-skaideja.Kulturnadiplomacijamožebytinašimzajednymstrategičnymin-teresom.

8. Imajemo občiny i organizacije slovjanskyh rodžakov medžu emigrantami.Onisutvvsemsvětu,najměvKanaděiUSA.Jihnyopytikontaktysutidealnamožnostrealizacijeslovjanskojkulturnojdiplomacije.

9. Imajemo pomočny slovjansky medžujezyk, ktory nam može zaměniti ab-surdnost koriščenja anglijskogo jezyka od mladyh ljudij do medžu-slovjanskojbesědy.

10. Čtoješče?


interna analiza - slovjanske slabosti 1. Jest li realny interes i sposobnostdo sorabotanjaSlovjanovvkulturnojdi-

plomaciji?KakoglubokesutkulturneraznicemedžuSlovjanami?2. Imajemobogatyfolkloristarunarodnukulturu,alečtonovogomožemoda-

vatidosvěta?3. Slabe odnosy v oblasti medžuslovjanskoj nauky i techniky. Lučše i bolše

sorabotajemosneslovjanskyminarodamiodsorabotymedžunašiminaro-dami.Najměnašamladageneracija.

4. Slabeodnosyvoblastimedžuslovjanskogohudožstva.Tolikoprezentujemomedžu soboju jedin drugogo, no realnemedžuslovjanske projekty ne ima-jemo.Najměnašemladeljudi.

5. Razpadmultinarodnyhslovjanskyhdržavnamalejednonarodnedržavy(Ju-goslavija,Čehoslovakija,SovětskySovez).

6. Nepomagajemo Lužičskym Srbamprotiv jihnoj asimilaciji do němečskogoetnika.

7. Šovinizmihistoričnereminiscencijeslovjanskyhnarodov.Slovjanskedržavyimajut različne interpretacije našej historije, bo imajut različne aktualneideologijeiprotivnepolitičneinteresy,manipulacijasfaktami.

8. Zlyhistoričnyopytskoriščenjemkrizyslovjanskogososědazasebe.Napri-měr poljska okupacija graničnogo ozemja Češskoslovačskoj republiky v1938, osnovanje Slovačskogo štata v 1939, hrvatsko-srbske odnošenja, idnestakožeukrajinsko-russkeodnošenja.

9. Poddržanjeslovjanskojkulturyinaukynemožebytitolikoširjenjerusskogojezykairusskojkulturybezdrugyhslovjanskyhnarodov,nopravdajest,žebez velikogo russkogo potenciala nemožemo dobro dělati slovjansku kul-turnudiplomaciju.

10. KulturnanekomunikacijamedžuslovjanskymlatinskokulturnymzapadomigrečskokulturnymvozhodomznajemakakoproblemyCirilica/Latinicaire-ligije. Ne byli jesmo sposobni se dogovoriti na slovjanskoj transkripcijimedžu našimi dvěma abecedami. Zaměsto dogovora se koristi SlovjanamneprirodnoprěpisanjemedžuCirilicejuiLatinicejuizanglijskogojezyka.

11. Ljudi i najmě našamlada generacija ne imajut znanje libokakogo drugogoslovjanskogo jezyka od svojego rodnogo. Obače jest znajemo, že kto znajedva ili vyše slovjanskyh jezykov, toj može lučše pasivno razuměti vsimslovjanskym jezykam. V tutom naša mlada generacija popuščaje znanjeslovjanskoj identičnosti. Potommladi ljudi iz sosědnyh slovjanskyh krajinlučšebesědujutvanglijskomjezyku,boblizkomujezykusvojegososědanehočutilinemožutrazuměti.

12. Čtoješče?


eksterna analiza - udobnomožnosti od neslovjanskogo světa do nas

1. Okoljnaobčinanasinterpretujekakojedinstvo.2. VEuropskojUnijijesmogrupasoběblizkyhnarodovimajuča70mil.ljudijivRusskojFederaciji90mil. ljudij.K tomu ješčeUkrajina,Bělorus,Srbija,Ma-kedonija, Črna Gora i vsi ljudi na Zemje, ktori znajut govoriti v libokakomslovjanskomjezyku,čtovkupěčitajepribližno300mil.ljudij.

3. SlovjanskekrajinyimajutznajemupozicijuvSovětuEuropyiOrganizacijezaBezopasnostiSotrudženjevEuropě,UNESCOidrugyh.

4. SlovjanskekrajinysutčlenamiVyšegradskojgrupyV4.(V4jestpolitičnaor-ganizacija za sorabotanje Poljsky, Čehije, Slovakije i Madžarske s part-nerstvomSlovenije)

5. OtvorjenyisvobodnyInternet.PublikačnemožnostinaInternetu.6. MožemostvoritikulturnusorabotusGrěkamispomočjujužnyhSlovjanov.7. Blizko bude jubileum 100 lět od konca prvoj světovoj vojny (1914-1918),kogda sut voznikli moderne slovjanske demokratični državy iz razpadastaryhmonarhij.Tutojubileumbudeprazdnovanovsimidržavami.

8. Historičnesobytja,kogdaSlovjanisutobranili ispasiliEuropskucivilizacijuodizničenja.Napriměrpoljsko(bitvauVieny11.Septembra1683)irosijsko(russko-turečskevojnyv18-emstolětju)osvobodženjeEuropyodislamskojinvazije.

9. Čtoješče?

eksterna analiza - grozby od neslovjanskogo světa do nas 1. Slovjanskakulturnaidejanejestpopularna,najměumladyhljudij.Světnasinterpretujekakonedemokratične iprimitivnenarodyizpričinyhladnovoj-novojpropagandy,kogdajesmovsibylivlagrusocializmapoddominacijejuSSSR.Zlenazrěnjananašukulturu i slovjanskeaktivity (zagovor:Slovjan=komunist⟷Neslovjan=demokrat).

2. ProblematičnepolitičneodnošenjamedžuZapadomiRusskojuFederacijeju.3. Světneznajerazlišatimedžuslovjanskojuispecifičnorusskojukulturoju.4. Obvinjenjaiznacionalizmaišovinizmavvseslovjanskyhaktivitah.5. Světnasmaloznaje.Najměneznajenašejezyky.Potutojpričiněsemysli,žemyjesmoprimitivni.Světneznajenašejezykyineinteresujesedonjih.

6. Mnogostolětjbudovaneosoblivevezyseuropskymikrajinamibyliprěměn-jenevnovojrealitěEU.Napr.tradičnyslovjanskysoveznikFrancijaitradičnyslovjanskyneprijateljNěmcijanesutdnessoběneprijateljami,aleonizajed-nokooperujutsnovymmněnijemoslovjanskojideji.

7. Čtoješče?


diskusija Slovjanskysvěttrěbujenovystrategičnyplan,ktorybyjasnopopisalnovustra-tegičnumetunašihnarodov.V19-omstolětjistrategičnametabylobojevanjezanarodnusamostojnost,bo togda jedina svobodna slovjanska država byla Rosija. Tutameta bylauspěšno izpolnjena blagodareči slovjanskoj kulturnoj i političnoj emancipaciji.Koncem19-ogoinapočetku20-ogostolětjavozniklomnogonovyhslovjanskyhdržav.MnogonarodnedržavyseposlěrazpadaSSSR,JugoslavijeiČehoslovakijev1990-yhlětahprěměnilinasamostojnejedinonarodnedržavy.TolikoLužičskiSrbidnesneimajutsvojunarodnudržavu.DnesSlovjani trěbujutnovustrategičnumetu,ktorabybylaorientovanadobudučnostiiktorabyreflektovalanoveudobnomožnostiinovegrozby.

nova strategija do budučnosti Jedinamožnanevojnovastrategijamodernyhslovjanskyhnarodovdržečanašekulturnenaslědstvoiidentičnostjestsorabotasdrugymicivilizovanymina-rodami.Dělati někaku slovjansku alternativu (praktično to znači opoziciju) protiv glo-balnojcivilizacijibySlovjanovstavilodovojnovogokonfliktasglobalnojuci-vilizaciju idonaslědnojseparacije isegregacije,ktorabybylamnogoblizkapesimističnojprognozěmuslimskojbudučnosti.Mynemožemosebeobstupitisentimentompoidealizovanojprošlostiněkakogo«zlatogověka»istavitisedoopozicijeprotiv«fašističnomuibezbožnomu»modernomusvětu.Takaopozicijapraktičnobybylausiljemnapovratnoputovanjedofiktiv-nojprošlosti,ktorabyznačilakonecslovjanskogovkladadorazvojamo-dernogosvětaiodkrylabyPandorinukrabkuskonspiračnymiteorijamioglobalnomzagovoruprotivSlovjanam.

kakoju taktikoju? Taktikajestpraktičnypristupdorealizacijestrategičnojmety,ktorajesttvorje-namnožinojurazličnyhpraktičnyhpodrobnokontrolovanyhprojektov.AIDA1sutvkratkostičetyrianglijskeslova:attention–interest–desire–action.Jesttomodelpopisyvajučiprocesrabotymarketingovojreklamyilipropagacijei jest todobrokoristimypriručniknaplanirovanje ikontrolirovanjespolečen-skyhprojektov.ModelAIDA(razširjena jegovarianta jestAIDAS)tvorinaslěd-stvopostupnyhkrokov,ktoryh jest trěbadouspěhaprojekta.Vsakypostupnykrokjestkritičnovažnyijegoneuspěhjestneuspěhomvsegoprojekta.

1AIDAModel[http://www.mindtools.com/pages/article/AIDA.htm]


model AIDAS

1. uvažanje(A-attention)Smyslomtutogokrokajestprivabitivnimanjeljudijwebovymi stranicami, tlačenymimedijami, televizijeju i radiom, ipersonal-nymi kontaktami (prijatelji, sosědi). Tu trěbujemo koristiti netolikopristupajučutaktiku,vktorojdavajemosvobodnypristupkcentralnozapi-sanym informacijam (napr. k publičnymwebovym stranicam, ktore čitateljtrěbuje sobě pogledati i odkryti), ale ješčedistributivnu taktiku, v ktorojjestinformacijaadresnorazsylanaodautorovkpotencialnymzainteresova-nymčitateljam(napr.e-pošta).

2. interes(I-interest)Smyslomtutogokrokajestuljudijvozbuditiinteres,dabyoniprěměnilisvojevnimanje,žebyonisamiznaliiodkryvalinašeinfor-mačneiztočniky.

3. želanje(D-desire)Smyslomtutogokrokajestuljudijvozbuditiželanjeuče-stvovati,dabyonihotělinašustrategičnumetuaktivnopodporiti.

4. čin (A-action)Smyslomtutogokrokajestrealneučestvovanje ljudijnapri-měrnakonferenciji,naučnojilikulturnojakciji,kupovanjeknig,itd.

5. zadovoljstvo(S-satisfaction)Smyslomtutogokrokajestznatirealnyrezul-tatprojekta.Uspěhprojektadělajutjegoučestniki,ktorisutsprojektomza-dovoljeni,hočut jegoprodolženje, ionisamirekomendujutdrugymljudjamučestvovativprojektu.Tutojestmnogovažnedonovyhnaslědnyhprojektov,bojihmožepodporitiilikomplikovati.

medžunarodny festival Dni slovjanskoj kultury GlavnymorganizatoromfestivalajestčešskodružstvoSlovanskáuniez.s.,ktoronaležidonajstaršihslovjanskyhdružstevČešskoj republiky.Družstvobyloos-novano lětom 1992 češskym pisatelem Aleksejem Pludekom i svoju tradicijubereodPrvogoslovjanskogosjezdalětom1848vPrage,naktoromučestvovaliznajemelicamedžunarodnogoslovjanskogodviženjaiktoromuprědsědalotecčešskogonarodaiosnovateljvseslovjanskogodviženjaFrantišekPalacký.Druž-stvojestsamostojnojuridičnolicoIČ48133396,ktorojestaktivnonateritorijiČešskojrepublikypodčešskymzakonodatelstvom.UkulturnojagenturyEurop-skojkomisijeEACEA (Education,Audiovisual andCultureExecutiveAgencyof

dainteresinterest

ne

dauvažanjea*en+on

ne

daželanjedesire

ne

dačinac+on

ne

dazadovolstvosa+sfac+on

ne

uspěh

neuspěh

plan


the European Commission) jest registrovano pod partnerskym kodom923564549 i jest kontaktnym licom za Češsku republiku u MedžunarodnojustanovyForumslovjanskyhkulturvLjubljaněvSloveniji.MedžunarodnyfestivalDnislovjanskojkulturyvozniklizaktualnojpotrěbnostibolšegomedžunarodnogosobytjanatemukulturnyhihistoričnyhkorenovvsihslovjanskyhkrajininarodovvterminukoncamajaipočatkajunaipotrěbnostikoristiti tradiciju slovjanskoj kultury, pismenosti i vzajemnosti s otkazom na-slědstvamisije svetyhCirila iMethodijadogenerovanjanovyhkulturnyhpro-jektov.Pozitivnerezultatyprvyhlětfestivalaisorabotaznajemyhlicslovjanskojkultury i naukydalimožnost do uspěšnogo razvitja tutogo projekta i jego za-ključenja do strategičnogo plana medžunarodnoj organizacije Forum slovjan-skyhkulturnalěta2017-2021.Strategičnecěljefestivalasut:1. Prostor za prezentaciju kulturnogo naslědstva slovjanskyh narodov. Pro-gramfestivalajestnaměrjenynaprezentacijuregistrovanogomaterijalnogoinematerijalnogonaslědstvadoUNESCO.Festivalimajepoddrženjeodminis-terstevkultury,ambasadslovjanskyhkrajin,slovjanskyhkulturnyhcentrovimedžunarodnyhorganizacij.

2. Atraktivnoweekendovomultižanrovosobytjesvysokymturističnympoten-cialomv tradičnojhistoričnoj lokalitěVelikojMoravy iupotrěbjenje jejinyhpriborov(EventCentrumStaréMěsto,velikomoravskyArcheoskanzenMod-rá,religijnoputovnoměstoibazilikaVelehrad,MuzejVelikojMoravy,ArealRochus,Moravskyzemskymuzej,itd).Programfestivala2016imělpribližno50akcij(kino,theatro,ekspozicijevmuzejah,folklor,besedysekspertami...),ktore vidělo pribl. 2.500 posětiteljev. Festival 2017 iměl približno 3.000posětiteljev, ale něktore festivalom otvorjene ekshibicije v muzejah budutprětrvatidoSeptembra2017ijihnakolikostposětiteljevmožebytibolšeod100.000.NaDnjahpoljskojihrvatkojkulturybylikromědrugyhveleposlani-caPoljskoj republikyvČRg-ža InesTroha,poslanica i sovětnicaambasadyPoljskoj republiky v ČR g-ža Marzena Ewa Krajewska, govorca Hrvatskojakademije nauk i umětnostij prof. Marijan Lipovac i direktorica medžuna-rodnogoForumaslovjanskyhkulturg-žaAndrejaRihter.

3. Kulturnymostmedžuslovjanskymseveromijugom.Festivalovadramaturgi-ja jestvsekako lětoosnovananaprezentacijikulturnyh tradicij jednogose-vernogoijednogojužnogoslovjanskogonarodaijihnomprinosudotvorjen-jaeuropskojcivilizacije.Lětom2015tobyliRusyniiMakedonci,lětom2016tobyliSlovakiiSlovenci,lětom2017tobyliPoljakiiHrvati,ilěto2018budeokulturěČehoviLužičskyhSrbovijužnyhSrbov.

Uspěh festivala tvorimožnost razširjenja tutogomodela i tradicije do drugyhslovjanskyhkrajin,najměvsorabotěsForumomslovjanskyhkultur.


naučna konferencija o medžuslovjanskom jezyku - CISLa 2017 ČetvrtolětomedžunarodnogofestivalaDnovslovjanskojkulturybyloposveče-nopoljskojihrvatskojkulturam.Četyridnyod1-ogodo4-ogojunija2017tuto-gofestivalabyliorganizovanenatradičnomměstuaglomeracijeVelehrad,Mod-rá,StaréMěstoiUherskéHradiště,ktorisutblizkosojedinjeneshistorijejuVeli-kojMoravy i dějanjemslovjanskyhučiteljev svetyhCirila iMethodija.Dopro-grama festivalabylaod1-ogodo2-ogo junija2017priključenanaučnakonfe-rencijaCISLa(ConferenceonInterSlavicLanguage),ktorabylaprvymmedžuna-rodnymnaučnymzasědanjemljudij,ktorimnogolětsorabotajutnaInternetuvoblasti slavistiky i lingvistiky, i strětili se v konferenčnom centru (Event-Centrum)gradaStaréMěstoblizpametniku-muzejaVelikojMoravyimodernojcrkviSvetogoDuha.Smyslom konferencije CISLa bylo strětiti jedin drugogo, bezposrědny obměnpogledov,vzajemnainspiracija,iglubočejšasorabotadodalěčejšegorazvitjana-šegoobčegointeresa,ktorymisutskonstruovanejezykyvključajučimožnostjihširjenjadopraksi.KonferencijaCISLa2017otvorilaprostordobesědynaizra-ženjainovativnyhmněnjijdomežunarodnojkomunikacijeslovjanskyhnarodovvuslovjahmodernogoglobalizirovanogosvěta.Lěto2017 jest takožegodinojulingvistov, medžu ktorymi UNESCO proslavuje dvě velike jubileje: 100 lět odsmrtiLudwikaZamenhofa -poljskogo tvorcaEsperanta, i400 lětodsmrtihr-vatskogonaučnika, techničskogo izmyslitelja i lingvista FaustaVrančića, ktoryjesttakožeautoromprvogoslovnikahrvatskogojezykaitvorcempravopisanja,ktoro se dodnes koristi v madjarskom jezyku. Radi tomu konferencija CISLa2017bylaposvečenatutymdvomosobnostjam.Nakonferencijiaktivnorabotalo64ljudijzainteresovanyhdomedžuslovjanskojkomunikacije i ekspertov (lingvisti, slavisti, historiki, univerzitetni profesori,členinarodnyhakademijnauk, studentiuniverzitetov ...) iz12različnyhdržavsvěta, 7 slovjanskyh (alfabetično: Bulgarija, Čehija, Hrvatska, Poljska, Russija,Slovakija,Slovenija)i5neslovjanskyh(Čina,Hispanija,Hollandija,Italija,Něm-cija).Nakonferencijijesmobesědovalislědujučeprědměty:Jezyčneproblemyvgradžanskojparticipaciji,e-demokraciju,prěvodznanostij,komunikačneudob-nomožnostidospecifičnyhoblastijekonomijerazličnyhdržav,kakojestturisti-kaidigitalnaekonomija, imožnostipodporykoristenjaskonstruovanyhzonal-nyhjezykovzapobudženjerazvitjaeuropskojidentičnostiisolidarity.Vprogramukonferencijebyla takožeprezentacijaprojektaAmbasadaslovjan-skojmladeži,ktorypodgotovujeslovjanskogymnazijum(srědnaškola)vBrati-slavěspomočjupoljskyhirusskyhekspertovnaodkrytoobrazovanje.Delegaci-jaizAmbasadyslovjanskojmladežiiměla7ljudij:4russkyh,slovačskyhipolj-skyhekspertov,doktorovnauky,i3studentygymnazija.Konferencijupodporilčešskyrežiser i tvorca filmovVáclavMarhoul,ktoryko-ristimedžuslovjansky jezykdo svojegonovogo filma«Kolorovanaptica»popi-


syvajučitežkyživotdětkavvrěmenivtorojsvětovojvojny,ipozdravilnassvo-jimi slovami: «Pozdravjaju vsih učestnikov lingvističnoj konferencije i festivalapoljskojihrvatskojkultury.ŽelajuVam,dabystesenavsemkulturnodogovoriliispolečnoseběporazuměli.»Interesnymsodrženjemprogramakonferencijebylinaučnebesědyiprezentaci-je na temu najstarějših slovjanskyh legend, konkretno o praotcah češskogo,poljskogo, irusskogonarodov,ktori -kakokažut legendy-bylirodženi ižilivoblasti dnešnogo hrvatskogo grada Krapina. Dopolnjenjem konferencije bylomnogo interesno vystupjenje prof. Luďka Galušky iz Moravskogo zemskogomuzeja,ktoryučestnikomkonferencijepribližillokalitukonferencije-gradSta-ré Město i jego Genius Loci uzko vezany na život svetyh Kyrilla i Methodija.VMuzejuVelikojMoravy jesmopoznali životstaryhSlovjanov inajnovějšear-cheologičneodkrytja.Našakonferencijabylaprvymoficijalnymipubličnootvorjenymzasědanjem,naktoromzvučilibylkoriščenymedžuslovjanskyzonalnyjezyk,ktoryseopravdalbytiinstrumentomdopisanjaibesědypričitajučinaučnetematakakonapr.his-torija, lingvistika ili pedagogika.Obačenakonferenciji byli ljudi iz7 različnyhslovjanskyhkrajin,dostatočnobyloprěkladatiprezentacijeidiskusijutolikodojednogo jezyka razumivogo vsim: medžuslovjanskogo. Dobyli jesmo opyt, žekogdaprezentacijajestpisanavmedžuslovjanskomjezyku,govornikmožepre-zentovativsvojemrodnomslovjanskomjezykubezprěkladatelja.Tutojprincipbudetrěbadržetivbudučihzasědanjah.SlavicCulturalDiplomacy-SWOTanalysis,strategyandtacticstothefuture,SlavicUnionactivitiesThis paper describesmethods and tools of the Slavic cultural diplomacy, whichaimtoimprovethecurrentstatusofSlavicnationsinthecontextoftoday'sgloba-lized world. The first part is explaining the need for Slavic cultural diplomacyfollowedbyanall-Slavicanalysisof internalandexternal factors that cause thepresentdangerous situation.The following text is anoverviewof theoretical re-searchandpracticalinternationalprojectsthatcouldbeused.ThemainpartofthispaperisadetailedSWOTanalysisandaproposalforanewSlavicstrategyforthefuture.ThispaperdescribestheAIDASmethodofmanagingindividualprojectsand, intheformulationofgeneralstrategy,usestheJ.W.Ber-ry’sacculturationhypothesisabout fourvariantsof interculturaland internatio-nal relations. This paper reflects the author's practical experience in the recentall-SlavicmovementandsupportstheideaofbetterpeaceableSlavicinvolvementintheprocessesofbuildingthemodernglobalizedworld.ThereisanappendixtotheprogramobjectivesoftheSlavicUnionattheendofthispaper.keywords:culturaldiplomacy;SWOTanalysis;AIDASmodel;SlavicUnionintheCzechRepublic;ConferenceonInterslavicLanguage;daysofSlavicculture

svezok 2 (2017) numer 2 slovjanislovjani.info/archive/2017-2.pdf · rimska kultura preimala mnogo z...

Documents