šumc | april 2007 [občina]glasi lo občine mežica | maj 2007 | š tev i lka : VI I I . | le to : V.

šumc

[ šumc ]

Proračun Občine Mežica za leto 2007

Vi sprašujete, župan odgovarja

Informacije občinske uprave

Počastitev dneva kulture

NOVeMu uredNIškeMu OdbOru glasila šumc na pot!

Uredniški odborDušan Krebelžupan

Marjan Sušnikurednik

Olga Vršičdirektorica OU

Alenka Hanušlektorica

Barbara Prevorčič

Marjeta Tasič

Manca Ocepek

Draga Simetinger

Pozdravljeni! Dovolite mi, da tudi jaz kot žu-pan, na tem mestu pa predvsem kot član no-vega uredniškega od-

bora občinskega glasi-la Šumc, ob izidu nove številke občinskega glasila spregovorim nekaj besed.

Lepo besedo Šumc so si pred davnimi leti izbrali za poimenovanje našega občinskega glasila. Ime je povzeto po potoku, ki teče skozi Mežico, hkrati pa izraža močno simboliko – nenehno šumenje, žubo-renje, pretakanje …

Temu želimo slediti tudi z novo uredniško politiko našega glasila. S pogostejšim izhajanjem (štiri številke na koledarsko leto) ter s sprotnim

obveščanjem o dogajanju v občini, povečanjem stalnih in uvedbo novih aktualnih rubrik v glasilo ter z vključitvijo večjega števila sodelujočih v pripravo glasila želimo le-to narediti še bolj zanimivo in aktualno za vas, dragi občani.

Zavedati se moramo, da občinsko glasilo predsta-vlja dokument nekega časa, neizbrisno sled doga-

janja v kraju ter zapis o ljudeh in času, kako smo živeli nekoč, kaj nas tare danes in kakšni so naši načrti in želje vnaprej. Zatorej želim, da naše glasilo ŠUMC še dolgo šumi, žubori ter še naprej uspešno pretaka vsakovrstne spise in zapise iz našega okolja, življenja in dogaja-nja v sleherni dom in prav do vsakega našega ob-čana. Vsi mi, ki mu bomo še naprej polnili vsebino, in tudi vi, ki vam je Šumc namenjen, moramo biti porok za to, da to šumenje in žuborenje nikdar ne bo utihnilo in njegov tok nikoli presahnil.

Staremu uredniškemu odboru se zahvaljujem za dosedanje delo, novemu pri udejanjenju vseh zasta-vljenih ciljev želim veliko uspehov, vam, dragi občani pa veliko zadovoljstva pri prebiranju našega glasila.

županDušan Krebel

uvodnik Radi bi, da bi bil izid našega časopisa vsakokrat praznik.

Za to bomo skrbeli mi v uredništvu Šumca, saj se bomo po svojih najboljših močeh trudili, da bo časopis izhajal večkrat, kot je doslej. Gotovo ste opazili, da vas skušamo očarati tudi z njegovo novo, nekoliko spremenjeno podobo. Trudili se bomo, da ta podoba ne bo le prijetna zunanjost, marveč predvsem odraz vsebine časopisa.

Želimo si, da bi vsakdo našel na njegovih straneh članke, ki bodo pritegnili njegovo pozornost, potešili njegovo radovednost, ga razveselili in mu predvsem ponudili možnost razmisleka.

Tako vam, dragi krajani, obljubljamo da bodo v njem ru-brike, ki bodo kritično in resnicoljubno obravnavale naše aktualne dogodke od gospodarstva do športa.

Želimo se posvetiti kulturni dejavnosti, tako z odmevi na kulturne dogodke pri nas in v okolici, kakor tudi z vašimi izvirnimi literarnimi prispevki.

Vse naštete obljube se sicer slišijo lepo, obetavno in mamljivo, a od načrta do dejanja je navadno naporna pot! Da bi torej vse našteto postalo naše skupno potovanje, naše delo in razvedrilo, naša skupna kreativna moč, da bi se vsi ambiciozni načrti uresničili, vas prijazno vabimo k sodelovanju. Brez vas bodo ostale strani puste in samo vi ste tisti, ki jim znate in morete dati smisel.

Pišite nam kritično, osebno, izvirno! Vse prispevke bomo z naklonjenostjo skrbno prebrali in objavili najbolj prodorne, neposredne in resnične!

Veselimo se srečanja z vami na straneh našega Šumca.

Vaš urednik Marjan Sušnik

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

�

šumc | april 2007 [občina]

PrOračuN ObčINe mežica za leto 2007

Z zaključno razpravo in soglasno potrjenim sklepom o sprejetju proračuna Občine Mežica za leto 2007 so svetniki na 5. seji občinskega sveta dne 26. marca 2007 za-ključili več kot dva me-seca dolgo proceduro sprejemanja občinske-ga proračuna.

Ta najpomembnejši finančni dokument občine, ki uokvirja financiranje vseh proračunskih porabnikov za leto 2007, je bil predhodno obravnavan na vseh matičnih odborih in usklajen do te mere, da nanj pri sprejemanju na občinskem svetu ni bilo pripomb. V drugem branju so svetniki potrdili tudi vse predloge sprememb osnutka proračuna, prejete v roku javne obravnave, ki pa niso bistveno posegli v končno finančno konstrukcijo proračuna.

Osnovna značilnost letošnjih aktivnosti v zvezi s pripravo proračuna je prav gotovo ta, da je letošnji proračun prvi v mandatu 2006–2010, da ga je občinskemu svetu prvič predložil novoizvoljeni žu-pan in da so pri njegovem usklajevanju, razpravi in sprejemanju prvič sodelovali novi člani občinskega sveta in novi člani posameznih odborov.

Vodilo in želja pri delu vseh je bila, da v okviru danih možnosti sestavimo uravnotežen proračun in da bo po meri prav vseh proračunskih porabnikov.Tako načrtujemo, da se bo v letošnji proračun občine nateklo za nekaj manj kot 2,7 milijona EUR prihodkov, kar je za 9 % več kot je bila realizacija lanskega proračuna. Načrtovani odhodki naj bi za

127.299 EUR presegli proračunske prihodke in za enak znesek se bo občina morala dodatno zadolžiti z najetjem kredita.

Največ, to je 1.821.�48 EUR, naj bi v proračun priteklo davčnih prihodkov (primerna poraba občin), sledijo transferni prihodki (delež države pri inve-sticijah) v višini �22.555 EUR, kapitalski prihodki v višini 209.1�8 EUR ter nedavčni prihodki v višini �17.797 EUR.

V občinskem proračunu so sredstva zagotovljena za dejavnost občinskih organov in uprave občine, osnovno izobraževanje, socialno in otroško varstvo, kulturo, šport, zdravstveno varstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, turizem, cestno in komunalno gospodar-stvo, urejanje stavbnih zemljišč, urejanje prostora, stanovanjsko gospodarstvo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za druge javne potrebe.

Na velik del odhodkov občinski svet nima neposre-dnega vpliva, saj je njihova višina določena z zakon-skimi predpisi (osnovno šolstvo, otroško varstvo, socialno varstvo … ).

Del, ki ostane, je razporejen v skladu z načrti in potrebami. Pri tem velja načelo, da morajo biti za občino vsa področja enako pomembna in je torej treba skrbeti za njihov enakomeren razvoj tudi z razporejanjem občinskega proračuna.

Seveda je glede na omejeno višino sredstev, s katerimi razpolaga občina, nemogoče pričakovati, da lahko vse potrebe rešimo takoj in hkrati.

Žal odhodkovno stran letošnjega proračuna breme-nijo tudi dokaj velike postavke iz naslova zapadlih in neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skupni vrednosti 560.582 EUR, kar predstavlja nekaj manj kot 21 % vseh odhodkov proračuna. Višina teh neporavnanih obveznosti bistveno odstopa od zneskov iz preteklih let, ko so se le-ti gibali med 100.000 in 150.000 EUR.

V okviru posameznih proračunskih porabnikov bomo v letošnjem letu največ finančnih sredstev namenili za področje izobraževanja, in sicer 1.049.5�9 EUR

4

ali kar �7,97 % vseh proračunskih odhodkov. Po-trebno je poudariti, da so v okviru te postavke na-črtovana tudi finančna sredstva za obnovo osnovne šole v znesku 478.196 EUR. S tem denarjem bomo letos v celoti obnovili ostrešje, zamenjali celotno kritino ter izvedli toplotno izolacijo stavbe.

Za odhodke gospodarskega dela proračuna name-njamo 7�1.227 EUR ali 26,45 % vseh proračunskih odhodkov. Sledi kultura, šport in društvena dejav-nost s �76.279 EUR ali 1�,61 %, lokalna samo-uprava s 228.468 EUR ali 8,26 %, socialno varstvo in zdravstvo s 212.297 EUR ali 7,68 % ter ostali proračunski porabniki s 166.661 EUR ali 6,0� % vseh proračunskih odhodkov.

Kljub dejstvu, da nam za investicije ostaja malo denarja, bomo letos za asfaltiranje krajevnih cest in obnovo kanalizacijskih vodov namenili �44.918 EUR.

V financiranje teh del so načrtovana tudi državna sredstva iz naslova sanacije starih bremen rudar-jenja oziroma protiprašne zaščite v višini 221.8�� EUR, kar je za 71.607 EUR več kot lani.

Načrtovani projekti in njihove predračunske vrednosti so sledeči:

Knapovška ulica 64. 079 EUR

× celotna obnova ulice× preplastitev cestišča× postavitev svetil

projekti: 2.487 EUR preplastitev cestišča: �1.547 EUR kanalizacija: �0.045 EUR

Senčna vas 181.272 EUR

× celotna obnova vseh cest× preplastitev cestišča× postavitev svetil

projekti: 10.516 EUR preplastitev cestišča: 117.176 EUR kanalizacija: 5�.580 EUR

Smrečnikovo 76.448 EUR

× preplastitev cestišča

projekti �.��8 EUR cesta 7�.110 EUR

Povezovalna cestaMariborska - Vivodavo 79� EUR

projekti: 79� EUR

Sanacija Leške ceste»Zimmrle« 22.�26 EUR

projekti 1.461 EUR nakup zemljišča 20.865 EUR

Poleg denarja, ki je namenjen za naložbe v ko-munalno infrastrukturo v občini Mežica, pa so v proračunu načrtovana tudi sredstva, ki jih občina namenja ustanovam in zavodom, katerih sousta-noviteljica je in ki jih v strukturnem deležu tudi sofinancira. Tako je za sofinanciranje ureditve diagnostičnega laboratorija v Zdravstvenem domu na Ravnah namenjenih 10.542 EUR, za sofinanci-ranje klimatske naprave v knjižnici Mežica v okviru Koroške osrednje knjižnice Ravne 8.�04 EUR ter za sofinanciranje programov, ki jih izvaja JKZ ND Mežica 16.692 EUR.

V okviru štirih javnih razpisov bodo razdeljena sredstva za programe športa v višini 29.210 EUR ter športne zveze v višini 10.975 EUR, za programe društev s področja kulture v višini 29.627 EUR, za programe društev na področju sociale v višini 5.546 EUR ter za programe na področju kmetijstva v višini 12.519 EUR.

Prvič letos so v proračunu zagotovljena tudi sred-stva za cepljenje deklic proti raku na materničnem vratu v višini 7.875 EUR ter sredstva enkratne de-narne pomoči ob rojstvu otroka v višini 4.000 EUR.

Dovolite mi, da ta hitri pregled skozi posamezne postavke letošnjega proračuna zaključim s sklepno mislijo, da se zavedam, da je za celovito izvedbo zastavljenih nalog nujno potrebno v celoti realizirati tudi vse prihodke, ki jih načrtujemo. In ker prihodki občine še zdaleč niso odvisni samo od državnih prilivov in subvencij, je potrebno za boljše rezultate v občini in občinski upravi združiti celotno energijo, znanje in podjetnost vseh in vsakogar, nenazadnje tudi zato da bo naslednji proračun lahko še ambicioznejši, še bolj razvojno naravnan in še bolj po meri prav vseh proračunskih porabnikov. Zatorej, veselo na delo!

županDušan Krebel

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

55

VI sPrašujete,župan odgovarja

V glasilu Šumc uvajamo novo stalno rubriko z na-slovom Vi sprašujete, žu-pan odgovarja, s katero želimo vam, dragi občani omogočiti, da županu in odgovornim na občinski upravi zastavite vpraša-nja iz vseh področij delo-vanja Občine Mežica.

Verjamemo, da bodo vprašanja in odgovori na teme po vzoru »kje pa vas čevelj žuli« prav gotovo zanimivi in da bomo o stvareh, ki nas najbolj tarejo, korektno obveščeni in kar je najpomembneje, da se bodo stvari tudi s pomočjo te rubrike pričele spre-minjati na bolje.

V vsaki številki našega glasila bo objavljen odgovor na eno, po izboru uredništva najbolj aktualno in za-

nimivo zastavljeno vprašanje. Torej, vsi ste vabljeni k sodelovanju, pisna vprašanja nam posredujte na uredništvo glasila Šumc. Tokrat objavljamo odgovor občanu, ki opozarja na dotrajano stopnišče pred lekarno in sprašuje, kdaj se bo le-to popravilo.

Spoštovani občan!Zahvaljujem se vam za vprašanje ter nanj podajam naslednji odgovor.

Strinjam se z vašo ugotovitvijo, da sta stopnišče in dohod k lekarni dotrajana in celo nevarna ter da sta potrebna temeljite obnove. Dejstvo je tudi, da je od obnove zdravstvenega doma Mežica minilo že več kot deset let in pojavila se je potreba po dvigalu, ki je dandanes del osnovnega standarda že v vseh zdravstvenih domovih na Koroškem.

Aktivnosti v zvezi z obnovo stopnic pred lekarno ter možnostjo postavitve dvigala v zdravstvenem domu Mežica sem tako pričel že v mesecu januarju tega leta. V mesecu februarju sem se sestal z di-rektorico Koroških lekarn in skupaj sva si ogledala stopnišče. Na sestanku smo prišli do zaključka, da je potrebno izdelati projekt celotne ureditve stopni-šča in okolice med pločnikom in lekarno. Izvedba obnove je načrtovana v maju 2007, poleg novega

stopnišča oziroma pohodne klančine pa bo urejena tudi zelenica pred lekarno. V mesecu februarju sem se sestal tudi z direktorjem Zdravstvenega doma Ravne ter projektantom. Skupaj smo preverili možnost umestitve dvigala, ki bo služilo invalidom za lažji dostop v prvo nadstropje (zobozdravnik) zdravstvenega doma Mežica.

Ugotovili smo, da je postavitev dvigala ob stopnišču zdravstvenega doma možna. Postavitev dvigala se bo izvedla v letu 2007, saj je umeščena tudi v letni načrt Zdravstvenega doma Ravne, ki ga je svet zavoda tudi že potrdil.

Z velikim veseljem vam torej lahko zagotovim, da bomo omenjeno proble-matiko v letošnjem letu odpravili. Prepričan sem, da v zadovoljstvo vseh občanov. župan

Dušan Krebel

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

šumc | april 2007 [občina]

INFOrMaCIjeobčinske uprave

Občinski svet Občine Mežica je na zadnji seji občinskega sveta 26. marca 2007 obravnaval in sprejel Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v občini Mežica.

Občina Mežica ima v proračunu za leto 2007 planirana sredstva v postavki Pomoč staršem ob rojstvu otroka, zato smo se na občini odločili, da pripravimo pravilnik, kako to pomoč razdeliti staršem oziroma otrokovim skrbnikom, če otrok nima staršev.

Pravico do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga upravičenec dvigne na sedežu občine oziroma je na razpolago na spletni strani občine Mežica, in ga izpolnjenega pošlje po pošti ali osebno vloži v tajništvo občine najkasneje v šestih mesecih od otrokovega rojstva. Po preteku tega roka pravice do enkratne denarne pomoči ni več mogoče uveljavljati.

Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkratne denarne pomoči bo vodil in z odločbo o njem odločal občinski upravni organ, pristojen za socialno varstvo.

Olga Vršič

dekleta bOdO CePljeNa PrOtI raku Na MaterNI-čNeM Vratu

Z zagotovljenimi sredstvi v občinskem proračunu je de-klicam omogočeno brezplačno cepljenje proti virusu, ki povzroča raka na materničnem vratu, ki je za rakom dojk druga najpogostejša oblika raka med Slovenkami. V občini Mežica je v tej populaciji okoli 20 deklet. Njim in njihovim staršem bodo na pobudo Odbora za zdra-vstvo in socialo pri Občini Mežica predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne pojasnili vse o virusu, bolezni in novem cepivu. V občini pričakujejo, da se bodo za brezplačno cepljenje odločila vsa dekleta.

V Sloveniji letno za rakom na materničnem vratu zboli okrog 200 žensk

Kot je znano, raka na materničnem vratu povzroča človeški virus papiloma (HPV), dodatni dejavniki tvega-nja pa so zgodnji spolni odnosi, pogosto menjavanje spolnih partnerjev, kajenje, alkohol in stres. Okužba z omenjenim virusom, ki se najhitreje prenaša pri spolnih odnosih iz kože na kožo, je zelo pogosta, saj se več kot polovica spolno aktivnih žensk vsaj enkrat

okuži z njim, vendar v večini primerov okužba v dveh letih izzveni. Pri približno desetih odstotkih okuženih z virusom pa preide v dolgotrajno okužbo, ki lahko nato v desetih do petnajstih letih vodi do razvoja rakavih celic. Tako v Sloveniji letno za rakom na materničnem vratu zboli okoli 200 žensk, od katerih jih kar četrtina umre, medtem ko v svetu za omenjeno obliko raka vsako leto umre okrog �00.000 žensk. Najpogosteje ta oblika raka prizadene ženske med petintridesetim in petinpetdesetim letom starosti, redki pa niso niti prime-ri obolelih dvajset- ali petindvajsetletnic.

Cepivo, ki so ga razvili minulo leto in ga med drugim v ZDA, Avstraliji, Kanadi in tudi Avstriji, Nemčiji in tudi Franciji že tudi uporabljajo, naj bi zmanjšalo zgodnjo obolelost za rakom materničnega vratu. Cepivo deluje na dva virusa, ki ju povezujejo s tem rakom, in naj bi ženske vsaj za nekaj časa varovalo pred izbruhom bolezni. Namenjeno pa je zlasti mladostnikom od deve-tega leta starosti in ženskam do šestindvajsetega leta. Pri tem velja, da je najboljši čas za cepljenjem pred prvim spolnim odnosom. (vir: SIOL)

Občinski svet Občine Mežica je pri sprejemanju proračuna za leto 2007 na seji dne 26. marca 2007 potrdil predlog Odbora za zdravstvo in socialo, da 7.875 EUR nameni cepljenju devetošolk proti virusu, ki povzroča raka na materničnem vratu.

6

7

šumc | april 2007 [občina]

ObčINska PrIZNaNjaza leto 2006

Občina Mežica je v skladu s 16. členom Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih v Občini Mežica sprejela sklep, da se podeli Priznanje Občine Mežica skupini za samopomoč Lipa za neomajno prizadevanje dajati sebi in drugim. Skupina Lipa je bila ustanovljena pred 21. leti. V začetku je štela 14 članic, danes jih šteje �4. Leta 1995 se je skupina vključila v Združenje Lučka, ki povezuje 17 medgeneracijskih skupin za samopomoč. Njen osnovni cilj je ohranjanje telesnega in mentalnega zdravja, preprečevanje socialne izključenosti s povezanostjo v interesnih dejavnostih. Članice skupine Lipa so zgradile trdno navezo do otrok s posebnimi potrebami v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni. Pripravile so 20 samostojnih razstav svojih ročnih del ter s tem dokazale, da je človek bitje neskončnih možnosti, s katerimi osrečuje sebe in druge. Spremljajo in ohra-njajo stike s članicami, ki preživljajo jesen življenja v obeh domovih za starejše na Prevaljah in v Čr-nečah. Danes je skupna starost vseh članic 2��5 let, povprečna pa 77 let in 8 mesecev. Dajati sebi in drugim ni le dobra gesta, temveč dejanje, ki ogreje mnoge dlani.

Priznanje Občine Me-žica je prejela gospa Alojzija Barbič za delo na področju kulturne dejavnosti.Alojzija Barbič je bila konec leta 2001 pobudnica ustanovitve Društva ljubiteljev domače in umetno-stne dejavnosti Štiblc, katerega namen sta razvoj in promocija kulturne dejavnosti. Kot predsednica društva in lastnica galerije Štiblc je od decem-bra 2001 pa do danes organizirala 47 likovnih razstav in 3 likovne kolonije z naslovom Likovna druščina pod Peco. Na razstavah in kolonijah so sodelovali priznani likovni umetniki iz Slovenije in sosednjih držav. Posebej hvaležni so ji domači ustvarjalci in začetniki na tem področju, saj je omo-gočila predstavitev njihovega dela, kar je bilo za le-te svojevrstno priznanje in hkrati nadaljna spodbuda. Poleg likovne se je v Štiblcu predstavljala tudi literar-na zvrst, kot je predstavitev knjige pokojnega go-spoda Vačuna Iz kašče. S svojim zagnanim delom in prefinjenim čutom za kulturo je pripomogla k večjemu razvoju kulturne dejavnosti ter prepo-znavnosti občine Mežica v Sloveniji in zamejstvu.

Priznanje Občine Me-žica je prejel gospod Anton Škrjanec za ohranjanje kulturne dejavnosti na področju pevske ustvarjalnosti.

Občina Mežica je za leto 2006 ob občinskem prazniku 3. decembra lani med slavnostno proslavo

podelila občinska priznanja naslednjim zaslužnim občankam, občanom, skupini in društvu.

8

Anton Škrjanec že vrsto let skrbi za ohranjanje kulturne dejavnosti na področju zborovskega vo-denja petja. Več kot 20 let je neprekinjeno igral pri Mežiški rudarski godbi. Od leta 197� do 1994 je prevzel vodenje pevskega zbora Mežiški knapi, ki mu je posvečal svoj prosti čas in glasbeno znanje. Leta 1997 je zasnoval zbor upokojencev in jih stro-kovno usposobil za nastopanje v medijsko znanih prireditvah, kot so Od Pliberka do Traberka, Sloven-ske napitnice in podoknice v Pesnici pri Mariboru,

srečanje PZ društev upokojencev Koroško-šaleške pokrajinske zveze. S svojim sodelovanjem pa so prisotni še na mnogih prireditvah in proslavah v kraju in drugje. Gospod Škrjanec je MOPZB Vi-harniki pri DU Mežica kot zborovodja dal svojo osebno noto in pevski talent. Na to kažejo šte-vilna dobljena priznanja. Je človek, ki živi polno življenje z glasbo v srcu.

V skladu s 15. členom Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih v Občini Mežica je ta sprejela sklep, da se podeli Zlati grb Občine Mežica Planinskemu društvu Mežica ob 80-letnici društvenega delovanja.Zaradi boljšega dela, hitrejšega razvoja ter gradnje koče na Peci se je 7. novembra leta 1926 ustanovilo

samostojno planinsko društvo, ki se je imenovalo Me-žiška podružnica slovenskega planinskega dru-štva Peca, katere delo uspešno nadaljuje Planinsko društvo Mežica. Danes ima društvo v upravljanju štiri planinske domove. Mežiški planinci pa niso osredoto-čeni samo na izpolnjevanje gospodarskih obveznosti, temveč tudi uspešno razvijajo planinsko kulturo. Uspešno sodelujejo pri vzgoji šolarjev in najmlajših v rod mladih planincev ob varstvu gorske narave, izletni-štva in izobraževanja. Planinsko društvo Mežica se

je uspešno vključilo v ekološko ureditev svojih plani-nskih postojank. Med leti 2001 in 2005 je PD zgradilo na vseh treh kočah (Peca, Grohot in Pikovo) biološke čistilne naprave in se s tem pridružilo 15. planinskim kočam v Sloveniji. Pot mežiškega planinstva od začetka do danes pomeni izjemno vrednoto za ohranjanje in razvoj le-tega na Koroškem. Ne le v simbolni podobi, temveč v klenem značaju koro-škega človeka, ki ljubi naravo in gore.

V skladu z 18. členom Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih v Občini Mežica je ta sprejela sklep, da se podeli naziv Častna občanka Občine Mežica gospe Mari Dretnik za njen življenski prispevek k razvoju glasbene kulture v Mežici.

Gospa Mari Dretnik se je rodila na Nizozemskem. Že v zgodnjih otroških letih so njeni starši svojim petim otrokom privzgojili čut za muziciranje. Med njenim petnajst letnim bivanjem in obiskovanjem OŠ v tujini je začela peti v otroškem PZ Venček. Ko je dobila v dar od staršev še citre, se je začela učiti ta instrument v glasbeni šoli. Spominja se mnogih nastopov na različnih prireditvah, čeprav je bila stara šele sedem do osem let. Po vrnitvi nazaj v Črno, rojstni kraj njenega očeta, se je tudi

tam začela intenzivno udejstvovati na glasbenem področju. Ustanovila je mladinski pevski zbor, folklorno skupino in igrala na odru. Citre pa so jo dobesedno spremljale na vsakem koraku. Vabila za nastope na kulturne prireditve so prihajala od blizu in daleč. Predana z dušo in srcem glasbi in citram se je z veseljem odzvala in za te trenutke bogato živela. Po odhodu v pokoj je svoj prosti čas še bolj zagnano namenjala učenju otrok. Tako je pod nje-nim mentorstvom nešteto mladih osvojilo igranje na citre. Celih 1� let je s svojim glasbenim posluhom in predanostjo vodila in usmerjala zbor Strune izpod Pece. Bila je pobudnica in ustanoviteljica ŽEPZB Gorna. Gospa Mari Dretnik je večji del svojega življenja, v številki 65 let, podarila igranju na citre in seveda vsem, ki smo jo kadar koli in kjer koli imeli priložnost poslušati. Njen kulturnoglasbeni dopri-nos kraju in ljudem je neizmerljiva zakladnica bogate dediščine zdaj in v prihodnje.

Vsem nagrajencem še enkrat iskrene čestitke!Občinska priznanja je podelil župan Občine Mežica gospod Dušan Krebel.

Marjeta Tasič

9

šumc | april 2007 [občina]

ŽIVljeNje s sVINCeM —dediščina stoleti j

Kaj naredi okolje, v katerem živimo, po-sebno? To so ljudje, s katerimi sobivamo. So navade, ki smo jih prevzeli od staršev in jih preslikavamo na naše otroke. Je jezik, s katerim se sporazume-vamo. So gore, ki nas tisočletja s svojim ob-jemom varujejo in v ka-terih nedrja smo kopali za vsakdanji kruh …Kaj naredi okolje, v ka-terem živimo, poseb-no? Naš dom!

Namen tega pisanja je, da osvetlimo okolje, v ka-terem živimo, s stališča »življenja s svincem«, naše dediščine, ki smo jo prevzeli za stoletji rudarjenja v zgornji Mežiški dolini, s stališča vplivanja obstoje-čega stanja na zdravje ljudi in okolja.

Skupaj moramo najti pot do bolj zdravega življenja zase in predvsem za naše otroke. Tako zaznamo-vanega okolja ne moremo rešiti čez noč. Ta pot bo dolga in zahtevna, naš cilj pa je, da v tem prostoru dosežemo optimalne pogoje za življenje in razvoj.

V nadaljevanjih, ki bodo sledila v naslednjih izdajah glasila, vam bomo natančno predstavili naša prizadevanja na tej poti, pretekle aktivnosti in načrtovanje sanacije.

Če je v času industrijskega razcveta prebivalec zgornje Mežiške doline živel v zelo perspektivni in

razviti regiji, ki je nudila dobre možnosti za zaposli-tev in napredovanje, potem danes živimo v razvojno zastali regiji z »dobrimi pogoji« za razvoj turizma.

V zgodovini sta bili glavni gonilni sili doline železarstvo in rudarjenje. Železarstvo je ostalo, rudniški rovi pa so se eden za drugim zapirali. Čas je tekel in dočakali smo dobo, ko so vplivi industrijskega onesnaženja na okolje in zdravje ljudi postali pomembna tema v javno-sti tako med ljudmi kot v medijih in tudi v stroki.

Trajne emisije svinca in kopičenje te obstojne kovi-ne v okolju so pustile nepopravljive posledice. Že dobrih 50 let različne študije ugotavljajo povečano obremenjenost okolja in ljudi s svincem. Škodljive posledice svinca na zdravje so nesporne. Ugoto-vimo torej lahko, da je zdravje ljudi, ki živijo v tem okolju, ogroženo.

Primerjalna študija onesnaženosti okolja v zgornji Mežiški dolini v letih 1989–2001 je pokazala, da je obremenjenost okolja in ljudi s svincem tudi po zaprtju rudnika in preoblikovanju topilnice svinca še vedno prekomerna.

Onesnaženje s svincem se je pokazalo tudi v črpa-lišču pitne vode, zato se je začelo redno jemanje vzorcev pitne vode iz omrežja, kjer pa so bile vre-dnosti znotraj dovoljenih normativov.

Tehtni povodi torej, da smo leta 2003 na ZZV Ravne pričeli s projektom »Življenje s svincem«. Cilj projekta je informirati ljudi, kako varno ži-veti v onesnaženem okolju in jih motivirati, da z enostavnimi ukrepi izboljšajo kvaliteto življenja. Začeli smo s promocijskimi aktivnostmi, organi-zirali informativne delavnice v občinah Črna in Mežica, izdelali informativni plakat ter zloženko (»Življenje s svincem – dediščina stoletij«), prebivalcem smo stalno nudili informacije. Vse našteto kontinuirano poteka tudi danes.

Proti koncu leta 2004 smo začeli izvajati laborato-rijske analize vsebnosti svinca v krvi triletnih otrok, izvedene pa so bile tudi analize težkih kovin v pesku iz otroških peskovnikov in vrtne zelenjave. Vse ana-lize so pokazale visoko obremenjenost s svincem. Analize krvi otrok, ki veljajo za najbolj ogroženo skupino populacije ob izpostavljenosti svincu, smo

Iz enega debla so veje pognale,na vse strani neba se obrnile,

iz istih korenin življenjske sokove so pile,iz svojih semen nova življenja so dale.

10

nadaljevali skozi naslednja leta, vrednosti pa so kljub opaznemu padcu še vedno zaskrbljujoče viso-ke. Vzporedno izvajamo anketiranje staršev triletnih otrok o njihovem odnosu, mnenju o problematiki, s tem pa pridobivamo tudi pomembne informacije, s katerimi si pomagamo pri uspešnejšem pristopu k reševanju problema.

V lanskem letu smo obiskali Podklošter – Arnold-stein v sosednji Avstriji, kjer so podobno onesnaže-no rudarsko območje ustrezno sanirali, nas pa so obiskali strokovnjaki iz ZDA, ki so nam predstavili sanacijo območja ob rudniku svinca Bunker Hill (Idaho). Obakrat smo dobili potrditev, da smo na pravi poti, čeprav je to šele začetek.

Izkušnje v svetu torej kažejo, da rešitev obstaja. Rešitev je kombinacija aktivnosti delnega očiščenja okolja, predvsem pa aktivnosti preprečevanja širje-nja onesnaženja v okolju. Preprečevanje prenosa onesnaženja v okolju je tudi osnova za prepreče-vanje ponovnega onesnaženja očiščenih območij. Če je za povišane vsebnosti svinca v krvi ljudi krivo onesnaženo okolje, je torej potrebno preprečiti prenos svinca iz okolja.

Kako torej naprej?

Celovite sanacije okolja so več let trajajoči projekti, ki morajo poleg informiranja ljudi zajemati tudi sana-cijske posege v okolju.

V razviti družbi ni moralno dolgoročno reševanje problema zgolj s samozaščitnimi ukrepi. Ljudje imajo pravico živeti v čistem okolju! Če se gremo v Sloveniji razvito družbo, moramo napeti v ta namen vse sile, pa čeravno gre le za nekaj tisoč prebiva-lcev na območju ob robu državne meje.

In kako bi zagotovili zdravo življenjsko okolje prebivalcem zgornje Mežiške doline?

Najprej je potrebno iz okolja odstraniti največje onesnaževalce, kar pa se je z zapiranjem rudnika in spremembami v tehnologiji pravzaprav že zgodilo. Morda bi lahko vse prebivalce preselili v čisto oko-lje, pri čemer poleg visokih stroškov in logističnih težav ne gre spregledati čustvene navezanosti prebivalstva na dom.

Ostane torej možnost, da okolje očistimo. Par stoletij dejavnosti in emisij, velik raznos onesnaženja v okolju … Ja, zopet se znajdemo v slepi ulici.

Zatravljanje golih površin v veliki meri preprečuje mobilnost prahu, v katerem je precej svinčenih del-cev. Asfaltiranje makadamskih cest učinkuje zelo

podobno. Oba ukrepa skupaj lahko posredno vpli-vata na manj kontaminirana stanovanja, ker je vnos prahu manjši, in celo na manj onesnažene vrtnine, ker na vrtno zemljo in tudi same vrtnine pride manj svinčenega prahu. S svincem »prebogato« zemljo je potrebno zamenjati s čistejšo in tako zagotoviti varno vrtičkarstvo. Onesnažene vire pitne vode je potrebno zamenjati s čistejšimi …

Da bi preverili uspešnost izvedenega, je potrebno postaviti sistem za spremljanje onesnaženosti okolja: svinec v zraku, vodi, prašnih usedlinah … Ne smemo pozabiti morebitnih preostalih virov emisij: neurejene halde, še obstoječe dejavnosti, ki delajo s svincem …

Ljudem je potrebno ponuditi primerno sanirano okolje! ZZV Ravne je pripravil osnutek celovitega sana-cijskega programa okolja zgornje Mežiške doline, s katerim bi v 15. letih lahko do te mere izboljšali življenjsko okolje, da bi obremenjenost otrok s svincem prišla na nivo, ki ne predstavlja več tvega-nja za njihovo zdravje. Lokalni skupnosti in podjetja so program podprli.

Vsi skupaj verjamemo, da bo pomen predla-ganega programa pre-poznala tudi država in da bo tokrat pokazala materinski čut za svo-je državljane ob meji, skrb za njihovo zdra-vje, ne pa mačeho-vske brezbrižnosti, ki bi razbila naše upe! Naslednjič:Dosedanje raziskave vsebnosti svinca v krvi pri triletnih otrocih

Za informacije smo na voljo na telefonskih številkah: 02 87 05 60002 87 05 60602 87 05 612

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem

[infotočka]

sanacija okolja zgornje Mežiške doline

V okviru programa sanacije okolja zgornje Mežiške doline bo v vašem kraju redno delovala

infotočka.

Prva info točka bo v sredo, 9.

maja 2007, med 13. in 15. uro

v prostorih občine Mežica, nato

pa vsako drugo in četrto sredo v mesecu.

Ob tem bo na voljo strokovnjak iz Zavoda za

zdravstveno varstvo Ravne.

Če imate vprašanja, pripombe

in predloge v zvezi s sanacijskim

programom in problematiko,

se oglasite.

Za uspešen potek programa je pomembno

sodelovanje in usklajevanje vseh akterjev in

prav prebivalci ste pri tem ključnega pomena.

11

[infotočka]

šumc | april 2007 [kultura]

POčastIteVdneva kulture

S slavnostno zapeto Zdravljico je MOPZB Mežiški knapi uvodno pozdravil vse navzoče na predvečer slovenskega kulturnega praznika v ND Mežica. Isti zbor je pod vodstvom gospoda Marka Kavtičnika odpel še dve Prešernovi pesmi.

Pripravljenost sodelovanja je potrdil tudi MEPZB Ludvika Viternika, ki deluje v okviru Kulturnega društva Strojnska reka že dobrih petnajst let. Vodi ga gospa Jasmina Mandl. Njihov izbor na čast pra-zniku je bil podan v treh odpetih pesmih.

Vmesni pevski predah je z recitali iz Prešernovih Poe-zij zapolnil član DLG Treska gospod Peter Peruzzi.

Slavnostni govornik na proslavi je bil poslanec v DZ, predsednik Odbora za kulturo in podžupan Občine Mežica gospod Miro Petek.

Kultura je hrana za dušo in duha in je pojem, od ka-terega se v vrtincu življenskega ritma bolj oddalju-jemo kot približujemo. Kljub temu so nam tovrstne dobrine bližje in potrebne kot kdaj koli prej.

S svojim nastopom so nas spet prijetno razveselile pevke pevskega društva Alenčice in njihov umetni-

ški vodja gospod Vojko Veršnik. Dovršeni zvoki v razširjeni sestavi pevk in glasbeni nivo so poslušal-ci nagradili z močnim aplavzom.

Z veseljem se je povabilu na kulturno prireditev v Mežici odzval Kvintet Ajda s Prevalj, ki ga vodi

gospod Marjan Berložnik. Na citre jih je spremlja-la Tina Pandev. V glasbeni šopek so združili kar štiri čutno zapete pesmi. Ob zvokih citer se je zlilo bogastvo besedila in moških glasov kvinteta Ajda v tihe trenutke čutečega užitka.

Kultura je vse tisto, kar človeka plemeniti. Pred-vsem pa je pomembna naša osebna, medse-bojna in skupna kultur-na naravnanost. Kultura je omikana gospa, naj bo v družbi ali doma. Kdor z njo prijateljuje je bogat, kdor pa z njo živi, ta ima pravi zaklad.

Nastopajoči pevski zbori, recitator, slavnostni govornik, povezovalka programa in vsi obiskovalci proslave smo imeli lep in doživet kulturni večer.

Marjeta Tasič

12

Nikoli ne veš,kaj se v Štiblcu skriva,

so barve, vitraži in čipka igriva.To je izba za mnogo lepih reči

domače in umetnostne obrti.

In ko bo tu kdaj pesem zadonela,če bodo kdaj glasbila se ujela,

takrat bo Štiblc zaživelin vsak meščan ga bo vesel.

Mina (2001)

Na predvečer materinskega praznika so bila v Štiblcu zasedena vsa stojišča, tudi tista na hodniku. Odmevali so zvoki flavt mladih učenk glasbene šole Mežica. Po pozdravni besedi in predstavitvi slik avtorice Milene Golob – Mine se je ob kozarcu vina in dobrih kruhkih pričelo prijetno kramljanje obiskovalcev umetnosti. Tako ob vsakem odprtju razstave Štiblc zaživi.

Štiblc je izba, kotiček in galerija. V Bargetovi vili v centru Mežice galerija že

peto leto združuje ljubitelje kulture in umetnosti. Štiblc je odprl vrata velikim imenom slovenskega

slikarstva in kiparstva ter tudi neuveljavljenim umetnikom s Koroške in drugih slovenskih krajev. Od

leta 2001 do danes se je predstavilo enainpetdeset umetnikov. Vsako razstavo spremlja zanimiv

kulturni program z glasbo in poezijo. Mežica je s tem prostorom pridobila pomemben prostor – hram kulture, ki je že polno zaseden že dve leti vnaprej.

Likovno srečanje v nederjih mogočne Pece je že tretje leto družilo skupino umetnikov iz različnih

generacij. V domu na Peci je ustvarjalo devet umetnikov pod vodstvom priznanega koroškega umetnika

Štefana Marflaka. Sledi še IV. srečanje umetnikov – poletna kolonija 2007, ki bo prav tako pod Peco, dela pa bodo na ogled v galeriji.

Uspešno delo v Štiblcu je pripisati vsem: umetnikom, članom, ki pridno pomagajo, voditeljicama

programa, oblikovalki, učencem glasbene šole Mežica, ostalim glasbenikom, pevskim zborom in seveda

donatorjem ter obiskovalcem. Vsem lepa hvala!

Lojzka Barbič

1�

Pravkar sem prišla z literarnega večera Društva Literarno gle-dališče Treska Mežica. Tokrat smo pripravili javno branje poezije ob svetovnem dnevu poezije, 21. marcu. In bilo je veselo! Skoraj petdeset ljudi je eno uro poslušalo pesmi svojih sokrajanov in pesnikov in pesnic iz drugih krajev Koroške. Letos smo bra-nje poezije pripravili že drugič in upam, da bomo naslednje leto lahko povabili na �. tradicionalno javno branje. Tokrat so nastopili Gregor Grošelj, Milena J. Cigler, Tilka Dorič, Hilda Maklin, Helena Veršnik, Berta Pavlinec, Anka Plevnik, Terezija Jaser, Marijan Mauko, Lovro Vreš, Peter Peruzzi, Pevska skupina Gorna in spodaj podpisana. Pa naj še kdo reče, da kultura ne združuje ljudi! In kako te tak večer napolni z energijo, čeprav je zahteva še veliko več.

To je bil že četrti literarni Večer ob treski letos, čeprav smo šele marca. 6. januarja smo pripravili večer božičnih pesmi, kolednic in šeg ob prelomu leta. V gosteh smo imeli Študentski mešani pevski zbor Mohorjan Prevalje z zborovodkinjo Heleno Buhvald. V neverjetno akustični avli OŠ Mežica so odmevali zares ubrani glasovi mladih pevk in pevcev, med katere smo Petra Štirn, Lovro Vreš, Janja Gradišnik, Marjeta Tasič, Peter Peruzzi in Ajda Vasle prepletli nekaj zanimivih ljudskih kolednic in vraž.

Konec januarja se je Treska »potepala« po afriški državi Maroko z Barbaro Naveršnik Bel Haima in Khalilom Bel Haima. Spoznavali smo deželo, ljudi, običaje in kulinariko. Tudi v praksi. Njam!

Februarja smo predstavili dve novi knjigi Rudija Mlinarja in Ivane Vatovec Vstopite in Vsa njegova križpotja. Obe knjigi prinašata zanimivo branje za vse ljubitelje lepe besede, ki ne le berejo, ampak se znajo tudi zamisliti. Predstavitev sta glasbeno obogatili Mira Stropnik in Jasna Černjak.

Tako počasi, a vztrajno širimo krog prijateljev Treske. Vedno več je avtorjev, za katere se lahko

pohvalimo, da smo jih gostili. In vedno širša je tudi paleta naših obiskovalcev, česar sem vsaj jaz osebno najbolj vesela.

Vesela sem še ene naše specifike: nismo generacijsko društvo, temveč naši člani sodijo tako med študente kot med upokojence in vsa desetletja vmes imajo prav tako svoje predstavnike. To mi daje upanje, da bo naše društvo ostalo dejavno tudi v prihodnosti. Sicer pa se tako ali tako vidimo na naslednjem literarnem večeru. Kajne?

Ajda Vasle

treskINzačetek leta 2007

šumc | april 2007 [kultura]

Kam le čas beži, le kam se mu mudi?To je bila pozdravna čestitka predstavnika MoPZ Mežiški knapi ob 10-letnem jubileju Pevske sku-pine Gorna Društva upokojencev Mežica, ki smo ga praznovale 25. novembra 2006 v Narodnem domu v Mežici.

Leta tečejo in nič ne rečejo in že je 10 let prepe-vanja za nami. Ko smo se pred 10. leti zbrale pod vodstvom Silve Polajner in Rozke Lujinovič, smo združile moči in nastale so nepozabne prire-ditve: Božično–novoletni direndaj s Pekarno Miš–Maš, Babična skrinja in skozi vsa leta še dobrodelni koncert za vse otroke Mežice.Takrat smo se zbrale tudi okrog znane koroške citrarke Mari Dretnik. Združevala nas je želja po petju, ki pa je kmalu prerasla v nekaj več.

Koroška pesem nas je bogatila, nas povezovala in tkala prijateljske vezi v sožitju z mladimi. Tisoč ur in veliko prevoženih kilometrov, ki smo jih žrtvovale v teh letih, je bilo opravljenih z veseljem in zagna-nostjo. Plačilo za ves trud pa je seveda priznanje hvaležnih poslušalcev in zavest, da smo ime kraja in Koroške ponesle po domovini in tudi preko meja. Za našo dolgoletno, vztrajno, predvsem pa ljubitelj-sko delo na področju kulture pa smo bile leta 200� posebno vesele prejetega Občinskega priznanja. Tudi naprej si želimo ohranjati naše lepe pesmi s citrami Mari Dretnik in Kristine Perovnik, ki smo je vse pevke zelo vesele.

Za praznovanje 10. obletnice delovanja Pevske skupine Gorna DU Mežica smo se odločile, da jo bomo obeležile skupno z mladimi z dobrodelnim koncertom za mežiški vrtec za nakup varnih igral za naše malčke. K sodelovanju smo povabile vrtec in osnovno šolo Mežica, ansambel Happy Boys

iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, literate DU Mežica, instrumentalni duet Barbare in Martina Jeharta iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, lovski oktet LD Peca Mežica, pevce KD Prevalje – Rute, harmonikarja Jana Šumaha in učence glasbene šole Ravne – oddelek Prevalje.

Vsi povabljeni pevci, glasbeniki, recitatorji, osnov-nošolki Ana in Neža ter malčki iz vrtca z vzgojite-ljicama Tanjo Bivšek in Tanjo Kralj so se z dobro voljo odzvali našemu povabilu, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo. Dvorana Narodnega doma Mežica je bila razprodana do zadnjega sedeža.

Razgiban in pester kulturni program, voden v domači koroški besedi, so z glasnim ploska-njem pozdravljali vsi v dvorani in nam dali vede-ti, da naš trud ni bil zaman.

Za pevsko skupino Gorna DU Mežica Majda Pušnik

GOrNa10 let sožit ja z mladimi

Nekega popoldneva je prišel na pevsko vajo skupine Gorna gospod Zmago Rafold. Pokončen mož stare šole, ki veliko svojih let skrije. Malo sumničavo nas je opazoval in povedal, da bi rad, da pripravimo celoten program za srečanje literarne skupine Likus.

Likus je združenje ljudskih piscev upokojencev iz cele Slovenije. Zmago Rafold je predsednik tega društva in tudi sam pisec. V društvo je vključenih tudi nekaj kraja-nov Mežice. Za nastop smo se do potankosti domenili. Sklenili smo, da bomo z našim nastopom predstavili Koroško. Vključili smo koroške pesmi in tudi naša pove-zovalka programa Draga je govorila v domačem narečju.

V Maribor smo šli 11. novembra. Po uvodni pesmi Rož Podjuna Zila so se zvrstili govorniki. Spregovorili so o težavah društva, o pomanjkanju denarja, upadu članov, saj se novi pisci iz različnih vzrokov premalo vključujejo. Mi smo jim pripravili pester program. Zapeli smo več pesmi (tudi eno Rafoldovo, ki jo je uglasbila naša Mari). Harmonikarja Jan in Fredi sta jih razveselila s poskočnimi vižami, Anči in Stanka pa s folklorno točko, ki sta jo zaplesali ob spremljavi harmonike in našega petja. Z nami sta bila Trezka in Jože – prebrala sta svoje pesmi. Za spodbudo sta nas spremljala prejšnji in sedanji predsednik DU Mežica in oba sta bila ponosna na nas. Gospodu Rafoldu se je

kar smejalo ob pogledu na zadovoljne ljudi. Pozneje je marsikdo pristopil k nam in povedal, da tako lepo na srečanju še ni bilo. Z žarečimi obrazi in stiski rok so se nam zahvaljevali. Zelo veseli in polni lepih vtisov pa smo bili tudi mi.

Razveselili smo ljudi v tretjem življenskem obdobju (ene starejše, druge malo manj), ki so še polni energi-je, imajo dar za pisanje, ki veliko vedo, saj se je z leti nabralo veliko življenskih izkušenj in bi bilo škoda, če bi šlo vse to v pozabo. Svojega daru niso potlačili v sebi, ampak so ga spravili na papir. Radi segajmo po njihovih zbornikih in drugih delih, saj so to preprosti pisci, ki pišejo za svoje srce in dušo, vsem pa lahko polepšajo marsikatero urico.

Zmago Rafold nam je ob koncu leta poslal prisrčno voščilnico – zahvalo in gotovo bo skupina Gorna še kdaj nastopila na srečanju ljudskih piscev upo-kojencev, vključenih v Likus.

Jožica Kotnik

NastOPIlI sMOv mariboru

14

Moški pevski zbor Društva upokojencev Viharniki iz Mežice je 24. februarja praznoval 10. obletnico svojega delovanja.S pesmijo in bogato vsebino slavnostno koncertne-ga programa so pevci najlepše izrazili zahvalo in veselje za plodno desetletje.

Zbor je 27. februarja leta 1997 ustanovil takratni predsednik Odbora za kulturo pri DU Mežica gospod Anton Kajzer. Ime Viharniki je pomenljivo že v samem besednem jedru, saj ponazarja podobo drevesa, ki je močno zakoreninjeno v tleh, trdno v pokončni drži samorasca in kljubuje različnim vremenskim nevšeč-nostim. Možje – pevci so skozi prehojena leta dokazali in ponosno potrdili, da so Viharniki v pravem pomenu besede. Na razpis se je takrat prijavilo več kot 50 pevcev. Na prvo vajo pa se jih je zbralo le 14. Iz prve skupine jih je danes med njimi še 7. Leta 200� je zbor štel največ 19 članov, danes jih je zopet 15.

V pevskem zboru DU kot pove ime samo pojejo, razen dveh članov, samo upokojenci. Zaradi tega se številčno stanje zbora nenehno spreminja. Eni odhajajo, drugi prihajajo. Žal se čuti pomanjkanje mlajših glasov. Zbor od samega začetka uspešno vodi gospod Anton Škrjanec. Lansko leto je za svoje dolgoletno delovanje na glasbenem področju prejel Priznanje Občine Mežica.

Kljub finančnim težavam in pogostih menjavah pev-cev je zbor dobro napredoval. Njihov izbor obsega danes okrog 80 pesmi. Radi nastopajo v domačem kraju in izven. Pogosto se s pesmijo poslovijo od naših najbližjih na Mirju. Redno hodijo na zborovske prireditve Od Pliberka do Traberka, na Praznik sadja in vina vsako jesen v Pesnico pri Mariboru, redno zastopajo naše Gasilsko društvo na tekmova-njih gasilskih PZB, ob vsakoletnem srečanju staro-stnikov v občini in Domu na Prevaljah, raznih jubile-jih, umetniških razstavah in še bi lahko naštevala.

Pevce druži osnovno vodilo, da pojejo v zadovoljstvo krajanov in za svojo dušo. Na leto opravijo po 70 vaj in več kot 40 nastopov. S pesmijo in v okviru vseh spremljajočih zmožnosti so Viharniki optimistično stopili naproti drugemu desetletju. Pomen njihovega društvenega delovanja na področju petja za kraj je

v slavnostnem govoru z besedami zahvale izrazil župan Občine Mežica gospod Dušan Krebel.S svojim glasbenim nastopom je navdušil tudi družinski Trio Knez iz Črne. Osrednji, slavnostni del koncertnega programa je bila podelitev Gallu-sovih značk, priznanj, pohval in zahval članom zbora. Gallusove značke je podelila predstavnica Javnega sklada RS za Kulturne dejavnosti območ-na izpostava Ravne na Koroškem gospa Jožica Pušnik. Priznanja, pohvale in zahvale pa je podelil predstavnik DU Mežica gospod Franc Mavrič.Oba sta podala obrazložitev, pomen in zahvalo ob jubileju in izročitvi priznanj članom PZ.

V imenu članov Odbora za kulturo Občine Mežica jim je župan gospod Dušan Krebel podelil knjige Popotni utrinki avtorice Marjete Tasič.

Ja, bil je res en lep večer! S pesmijo je MOPZB DU Viharniki izrazil veselje, srečo, pripadnost in zahvalo vsem vam, ki ste jih počastili z obiskom ob njihovem 10-letnem jubileju zborovskega petja.Pesem in glasba sta najlepša in vsem razumljiva govorica sveta, ki je vsesplošna in večna. Z njo živimo, z njo se poslovimo!

Slavnostni koncert sem povezovala Marjeta Tasič

MOškI PeVskI ZbOrdruštva upokojencev viharniki iz mežice

šumc | april 2007 [kultura]

15

kulturNO PeVskO društVOsv. jakob mežica

Delovanje zbora je bolj znano izpred nekaj desetletij, saj nekateri člani pojejo v zboru že več kot petdeset let. Po podatkih, ki sem jih dobil od dolgoletne cerkvene pevke gospe Ivanke Perič, naj bi zbor aktivno deloval že za časa župnika Janeza Hornboćka. Ta je v Mežici nastopil duhovniško službo leta 1916, leta 1941 so ga zaprli Nemci in ga internirali v taborišče Dachau. Leta 1920 je v Mežico prišel gospod Ivan Lednik in prevzel orglanje in vodenje cerkvenega zbora, vendar je bil leta 1941 z družino izseljen v Srbijo. Po vrnitvi je še nekaj časa igral na orgle in vodil zbor. Nekaj časa pa so pevci peli celo brez orgel. Zanimivo je, da je mešani cerkveni zbor deloval tudi vsa leta med drugo svetovno vojno. Za gospodom Lednikom je orglanje in vodenje zbora prevzel Franček Kuljat, nasledil pa ga je Maks Strmčnik, sedaj priznani organist in skladatelj. Za njim je za orglanje in vodenje zbora poskrbela gospa Danica Tasič, vendar je leta 1975 odšla v tujino. Z njenim odhodom so orgle v mežiški cerkvi utihnile za skoraj �0 let. Pevski zbor je nato pod vodstvom gospoda Jožeta Graufa

deloval do leta 1994, ko je zbor prevzel novi zborovodja gospod Marjan Gerdej, orglanje pa gospa Barbara Stane. Tako so se orgle v naši cerkvi po dolgih letih znova oglasile. Ob tem se je naš cerkveni zbor vidno okrepil in pomladil. Zbor v današnji sestavi deluje že trinajsto leto. Po nekajletnem delovanju je zbor zapustil gospod Gerdej, tako da je tudi dirigentsko palico prevzela gospa Stane. Ta je zaradi službenih obveznosti zbor prepustila mladi in obetavno organistki in zborovodkinji Špeli Mastek.

Zelo si želimo zbor pomladiti, saj nekateri pevci in pevke v zboru pojejo že več kot petdeset let, zato vabimo vse, ki imajo veselje do cerkvenega petja, da se nam pridružijo. Zbor trenutno šteje 26 pevcev in je letos stopil na pot kriterijev, ki jih zahteva Zveza kulturnih organizacij, tako da se je po pravni poti registriral pod imenom Kulturno pevsko društvo Sv. Jakob Mežica. Zbor ima na leto povprečno 65 vaj. Redno sodeluje pri mašah, udeležuje se nastopov na vsakoletnem srečanju dekanijskih cerkvenih pevskih zborov, sodeluje

na prireditvi Mežica poje, med letom pa gostuje tudi v kakšni drugi župniji. Tudi v letošnjem letu zbor čaka kar nekaj prireditev: v mesecu juniju nastop na prireditvi Mežica poje in igra, sledi srečanje dekanijskih pevskih zborov, na lepo nedeljo se ob blagoslovu obnovljenih orgel pripravlja svečanost v domači cerkvi, v jeseni pa prenos maše na nacionalni televiziji. Tako ima zbor na leto, če štejemo tudi sodelovanje pri mašah, povprečno kar 70 nastopov.

Kot sem že omenil, imamo željo zbor pomladiti, zato še enkrat vabimo mlade pevce in pevke, da se nam pridružijo.

Alfred Kotnik, predsednik zbora

Znano je, da cerkveni pevski zbor deluje že dolga leta. Po vsej verjetnosti je bil ustanovljen ob nastanku župnije Mežica. V župnijskem arhivu je o tem napisanega bolj malo.

16

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

šumc | april 2007 [šolstvo]

S spomini na preteklost ter z očmi uprtimi v prihodnost smo z različnimi dejavnostmi, dogodki in projekti zaznamovali praznik šole. 1. decembra je z osrednjo proslavo in priložnostno razstavo šola na široko odprla vrata vsem, ki so z njo kakor koli povezani. Vrata šole pa so tudi sicer vedno odprta. Za vsakogar.

Naša šola uči otroke šteti. In nauči jih tudi tisto, kar šteje.

Barbara Prevorčič

šOla NekOčin danes

17

Konec preteklega leta je naša šola praznovala dva jubileja. Minilo je 130 let od ustanovitve prve

državne šole v Mežici in 80 let od zgraditve mogočne stavbe, ki je ob svojem nastanku veljala

za eno najlepših šol v Sloveniji.

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

Generacija ucteljev in ucencev ob 80. obletnici šole

MeŽIClza večjo prepoznavnost naše šole

V sklopu dejavnosti in projektov, ki so potekale ob 80-letnici mežiške osnovne šole, je naša vzgojno-izobraževalna institucija prvič v zgodovini dobila svojo lastno maskoto.

Na pobudo ravnateljice Ivanke Lesnik smo lani decembra na prireditvi, posvečeni 80-letnici šole, uresničili idejo o maskoti Osnovne šole Mežica. Majhnega palčka z rumeno kapo, ki po svojem vide-zu spominja na perkmandelca, je ustvarila učiteljica razrednega pouka Petra Čegovnik. Želja je bila, da se ustvari lik, ki se navezuje na mežiško tradicijo in je hkrati aktualen tudi v šolstvu. Palček ima v eni roki lučko, kar simbolizira znanje in modrost, drugo roko pa skrivnostno drži za hrbtom ter nas s tem opozarja, da ne vemo, kakšna pot nas čaka v prihodnosti. Koraki na tej poti pa bodo, zaznamovani z lučko, nedvomno lažji in uspešnejši.

In zakaj smo ga krstili za Mežicla?

Učitelji in učenci so se sprva izgubili v poplavi predlogov za ime novonastale maskote, od katerih pa nobeno ni prepričalo, dokler se ni avtorici možiclja v stilu »Eureka, imam jo!« porodilo ime Mežicl. Mežicl je že takoj po svojem rojstvu začel uresničevati svoje poslanstvo.

Barbara Prevorčič

18

šumc | april 2007 [šolstvo]

19Generacija ucteljev in ucencev ob 80. obletnici šole

18. drŽaVNOprvenstvo mladina in gore

V soboto, 1�. januarja 2007, je na OŠ Mežica po-tekalo 18. Državno tekmovanje Mladina in gore. Tekmovanje je organizirala Mladinska komisija PZS ob soorganizaciji OŠ Mežica in PD Mežica.Sodelovalo je �0 ekip iz različnih krajev Slovenije. Le-te so se uvrstile na državno tekmovanje na podlagi rezultatov, ki so jih dosegle na regijskih tekmovanjih. Tekmovanja se je tako udeležilo več kot 200 udeležencev.

Mladi planinci – tekmovalci so pokazali veliko zna-nja, zdaj pa je bila pred njimi še večja preizkušnja, tokrat državno tekmovanje. Potrebnih je bilo veliko teoretičnih priprav tako v šoli kot praktičnih na pohodih. Vendar se je izplačalo. Pridobili so znanje, ki jim ga ne more nihče vzeti. Z državnim tekmo-vanjem pa so tako postali bogatejši še za izkušnjo več. Seveda ne smemo pri vsem tem pozabiti na mentorje, ki jih vseskozi spremljajo, bodrijo, usmer-jajo in bogatijo z znanjem. Letošnjo ekipo OŠ Me-žica so zastopale Giftne bonte pod mentorstvom Marjete Karničnik. Tekmovali so: Amadej Grauf, Andraž Karničnik, Anej Lešnik in Maja Šipek. Dosegli so odlično 10. mesto. Čestitke!

Kaj pa organizacija in potek tekmovanja?

Čeprav smo bili organizatorji trije, je treba priznati, da je to kar velik zalogaj. Gostiti �0 ekip iz vse Slovenije, mentorje, goste ter poskrbeti, da poteka

tekmovanje nemoteno, ni kar tako od muh. To je posebno tekmovanje, ki ima svoja pravila.

Začelo se je ob 10. uri z uvodnim programom, ki smo ga pripravili učenci in učitelji naše šole, nago-vorom voditeljice Jerneje Vertačnik ter pozdrav-nimi besedami povabljenih gostov. Po končanem kulturnem programu je sledil prvi preizkus za te-kmovalce – pisanje testov po učilnicah. V tem času je tudi potekalo srečanje mentorjev, kjer je zbrane pozdravil tudi predsednik PZS. Nato so predstavniki MK PZS seznanili mentorje s programom in akcija-mi, ki bodo potekale v letu 2007. Sledilo je kosilo in ogled Podzemlja Pece z muzejem. Po vrnitvi z ogleda je sledila razglasitev rezultatov.

V finale se je uvrstilo 6 ekip. Ta je potekal javno v obliki kviza pred občinstvom. Poleg pisnih odgo-vorov so morali tekmovalci pokazati tudi praktično znanje. Dodatno gradivo za to tekmovanje z naslo-vom V kraljestvu kralja Matjaža pa je sestavila učite-ljica Marjeta Karničnik. V času finalnega dela je v prvem odmoru potekala podelitev nagrad literarno-

-likovnega natečaja Moj kraj z bližnjimi vzpetina-mi, v drugem odmoru pa je mlade zabavala koroška pevka Vera Trafela. Finale je tako potekal v zelo sproščenem in športnem vzdušju.

Po dolgem in napornem dnevu, predvsem za naju z učiteljico Marjeto Karničnik, saj sva bili odgovorni za organizacijo in potek tekmovanja, se je vendarle ob 18. uri vse dobro zaključilo. Dobili smo državnega prvaka 18. tekmovanja Mladina in gore. Zmagala je ekipa Osmice iz PD Škofja Loka, OŠ Ivana Gro-harja Škofja Loka pod vodstvom Ivanke Dolenc.

Vse ekipe in mentorji so bili deležni praktičnih nagrad, biltena 18. državnega tekmovanja, prva ekipa pa še tabora v tujini, drugi dve pa vikend paketa v slovenskih planinskih postojankah, tudi na Peci in Grohatu, za kar se gre zahvaliti MK PZS, PD Mežica, PD Domžale ter vsem domačim sponzorjem in donatorjem.

Bili sva zelo zadovoljni in predvsem ponosni, saj so ekipe iz naše šole odhajale z nasmeški in ne malokateri mentor nama je stisnil roko in pritrdil, da so se pri nas v Mežici zares dobro počutili in se imeli lepo.

Hvala. Z Vašo pomočjo nam je resnično dobro uspelo!

Polonca Bivšek

VrteCse predstavlja

Vrtec je hiša, kamor hodi Miša,v njen so Nejci, Drejci, Nine, Brede,vse najlepše petletne sosede …

V našem vrtcu se strokovne delavke zavedamo, da je potrebno otrokom nuditi najboljše, zato se trudimo, da jim je lepo in da nam zaupajo tudi starši. Za dobro vzgojo je potreben kakovosten program, še bolj pa dobri izvajalci. Zato skrbimo, da se strokovni delavci nenehno izobražujemo in se podpiramo med seboj v osebnostnem in strokovnem razvoju.

Skrbimo tudi za vzpodbudno učno okolje ter za pridobivanje neposrednih izkušenj znotraj in zunaj vrtca. Ponosni smo tudi na našo dobro in zdravo prehrano, saj smo bili izbrani med vzorčne vrtce za svetovni projekt. V Sloveniji je bilo izbranih samo trinajst vrtcev.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki na kakršen koli način živite z vrtcem, predvsem pa krajanom Mežice, ki tako pridno zbirajo star papir in s tem omogočijo otrokom različne izlete. Zahvaljujemo se tudi pevski skupini Gorna in vsem ostalim donatorjem, ki so omogočili nakup igrač.

Milena Konečnik

PrOjekt MedI MedO OdPraVlja straH OtrOk Pred ZdraVNIkI

Otrokom želimo omogočiti zdrav razvoj na vseh področjih in zaradi tega smo se strokovne delavke vrtca Mežica še posebej razveselile projekta Medi Medo. »Kaj pomeni in kako poteka?« smo bile radovedne. Osnovni moto projekta Medi Medo je odpravljanje morebitnega strahu pred obiskom zdravnika, zobozdravnika, bolnice, bele halje …

Pobudnica projekta je domačinka Maja Navotnik, ki je končala študij stomatologije. Povabila nas je k sodelovanju in nam podala nekaj smernic za izvajanje le-tega. Zdelo se nam je zanimivo, zato smo se navdušene lotile dela.

Kako je potekal projekt?

Po igralnicah so potekale usmerjene dejavnosti v zvezi z zdravjem, zdravniki, obiski ambulante, lekarne … Ustvarjalne delavnice na to temo so se odvijale po vseh skupinah, aktivno smo vključile tudi starše in stare starše, predvsem tiste, ki delajo v zdravstvu. Oskrbeli so nas z materialom za igro (embalaža zdravil, povoji, gaze, zaščitne maske, halje, plastične posodice za shranjeva-nje zdravil, beležke … ), od doma so prinašali brošure in knjige, izdelali so si zdravstvene kartice, skratka ves vrtec je bil prežet s pričakovanjem in izredno aktivnostjo otrok. Ob pogovorih in igri je nastajalo veliko pobud, v interakciji s starši in osebjem v ambulanti so si razvijali lastno družbenost ter si širili vedenje o nalezljivih bole-znih, zdravljenju, pomoči in vživljanju v vlogo bolnika, zdravnika, zobozdravnika, farmacevta …

25. januarja, ko so bili otroci z osnovami dodobra seznanjeni, je v malo telovadnico osnovne šole prišlo osem študentov medicine različnih smeri (nekateri izmed njih so študij že zaključili in so zaposleni v zdravstvenih ustanovah). Telovadnica se je spremenila v bolnišni-

co, saj so si v njej uredili lekarno, svojo ordinacijo so imeli zdravnik splošne medicine, zobozdravnik, kirurg, rentgenolog, psihologinja in medicinska sestra, ki je v čakalnici sprejemala bolnike in jih usmerjala. Izvajalci projekta so s sabo prinesli ves material, različne pripo-močke za zdravljenje, rentgen, plakate, oblečeni so bili v zdravniške halje.

Bolniki so bili otrokove igrače – igrače, ki otroku po-menijo največ in so jih prinesli od doma. V čakalnici so oddali zdravstvene kartice in medicinski sestri povedali, za čem je zbolel njihov medvedek, punčka, junak iz risanke … V njenem spremstvu je otrok odšel do ustre-znega zdravnika, ki se je z njim najprej pogovoril. Ko je oskrbel pacienta, je predpisal še ustrezna zdravila in otroka napotil v lekarno. Otroci so iz ambulante prihajali sproščeni, nasmejani, z žarom v očeh so pripovedovali, kaj se je zgodilo ter da se njihova igrača ni bala zdrav-nikov in tudi oni ne. V rokah so stiskali povito punčko, medvedka s pozdravljeno tačko, zajčka z ozdravljenim zobom, Nodija z mavcem na nogi …

Ta dan je bila telovadnica za otroke iz vrtca ter prvega razreda devetletke spremenjena v bolnišnico. Pa ne samo ta dan, še sedaj se v vrtcu odvijajo dejavnosti v povezavi z zdravjem in kotički z ambulanto in lekarno so postali naša stalnica. Dosegle pa smo tudi cilj, ki je bil s tem projektom zastavljen. Otroci se, po pripovedovanju staršev in odzivih otrok, veliko manj bojijo obiska katere-ga koli zdravnika.

Ta projekt poteka po večjih mestih Slovenije, da pa smo ga lahko izvedle pri nas, v manjšem koroškem kraju, se zahvaljujemo vsem, ki so nam to omogočili.

Milena Starc

V času hitrih spre-memb ter nenehnem pomanjkanju časa se v našem vrtcu trudimo, da bi otroci čim bolj kvalitetno in raznoliko preživeli dopoldne.20

21

šumc | april 2007 [šolstvo]

sredNja strOkOVNa zdravstvena šola slovenj gradec se predstavi

Šolski center Slovenj Gradec

Šolski center Slovenj Gradec združuje več šol ter izobražuje v programih za različne poklice. Najprej so bile posamezne šole, ki so se postopoma združile v center (1996). Kot prva je nastala ekonomska šola (1960), sledila je trgovska (1971), nato zdravstvena (197�) in gostinska (1976), v osemdesetih letih lesar-ska (1987), konec devetdesetih gimnazija (1996) in kot zadnja višja strokovna šola (2000). V teh 47. letih je po šolah v Slovenj Gradcu pridobilo želeno izo-brazbo več tisoč dijakinj in dijakov (v nadaljevanju bo uporabljena samo moška oblika) in opravljalo delo mnogo učiteljic in učiteljev iz vseh koroških občin, Šaleške doline ter drugih krajev Slovenije.

Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec

Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec ali medicinska šola, kot ji ljudje radi rečejo, ima svoj začetek v daljnem šolskem letu 197�/74, ko so se v dislocirani oddelek mariborske zdravstvene šole začele vpisovati prve dijakinje in redki dijaki. Že v naslednjem letu (1974/75) je šola postala sa-mostojna in se je ob izdatni podpori bolnišnice ter tedanje občinske uprave postavila na lastne noge. Obdobje dobrih treh desetletij je na šoli prineslo mnogo sprememb. Kljub temu, da je bil nekajkrat ogrožen obstoj šole, je ta počasi rasla in se umestila v prostor. Dopolnjevale in spreminjale so se učne

vsebine, preimenovali so se programi in naziv, poklic je postajal zanimiv za oba spola, iz leta v leto je rasel interes za poklice v zdravstvu ter odpirala so se mnoga delovna mesta. V prvih letih se je izvajal samo štiriletni tehnični program, konec devetdesetih pa je pričel svojo pot tudi redni triletni poklicni program bolničar – negovalec in v šolskem letu 200�/04 še njegovo logično nadaljevanje – poklicno tehniško izobraževanje (PTI). Ob samem začetku se je letno vpisovalo za en oddelek otrok, ob prelomu tisočletja pa dva oddelka tehnikov in en oddelek bolničarjev. Leto 2002 je bilo pri vpisu prelomno, interes za zdravstvene poklice je izredno narasel in od tedaj vsako leto vpišemo tri oddelke tehnikov, en oddelek bolničar – negovalec in en oddelek poklicnega teh-ničnega programa (PTI). Ugodne okoliščine (dobre zaposlitvene možnosti znotraj države in v EU) ter tudi nekoliko drugačno delo z dijaki so pripeljale do tega, da bomo šolsko leto 2007/2008 najbrž pričeli kot največja šola znotraj šolskega centra. V 17. oddelkih se bo izobraževalo približno 500 dijakov, poučevalo bo �5 rednih in 15 izrednih profesorjev, ki se bodo dopolnjevali z drugimi šolami (znotraj centra, z Gi-mnazijo Ravne, Srednjo zdravstveno šolo Maribor in Splošno bolnišnico Slovenj Gradec).

Ta velikost poleg zadovoljstva, da izobražujemo za želena in perspektivna poklica, s seboj prinaša tudi mnoge organizacijske težave. Skoraj nova šolska zgradba, ki jo delimo na izredno posrečeni lokaciji z Gimnazijo Slovenj Gradec, prostorsko ne zadostuje več. Problem obeh šol bomo reševali z najemanjem

prostorov ob pomoči Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije ter Mestne občine Slovenj Gra-dec. Na tak način bo dijakom, učiteljem in ostalim strokovnim sodelavcem zagotovljen oz. ohranjen visok šolski standard ter dobri pogoji za delo.

Šola za vse in od vseh

Še posebej nas veseli, da smo šola, ki združuje dijake iz vseh koroških občin, Šaleške doline ter tudi od drugod. Ta raznolikost, ki na enem mestu združuje v spoznavanju drugačnosti mlade iz različnih krajev, pomeni pravo bogastvo ter pomaga odpravljati razne lokalne in druge predsodke, ki morajo biti zdravstvenim delavcem tuji. Edine težave, ki se vežejo na ta širok demografski spekter se, kažejo pri organizaciji pouka in prevozu dijakov v šolo oz. iz nje.

Odprtost Šolskega centra Slovenj Gradec je vidna ne samo pri dijakih (iz Mežice v tekočem šolskem letu 26 dijakov) ampak tudi pri zaposlovanju delavcev. Več kot polovica zaposlenih prihaja izven občinskih meja Slovenj Gradca. Pri tem so izredno močno zastopane občine zgornje Mežiške doline (samo na zdravstveni šoli 16 profesorjev). Iz Mežice je kar 7 profesorjev in ravnatelj (na zdravstveni dva profesorja in ravnatelj).

To so hkrati podatki, ki zaskrbijo ter silijo k razmišljanju, ko nekateri lokalni politiki v nekaterih občinah pri izposta-vljanju svojega ega pozivajo, ob doživljanju lokalpatriot-skih čustev, k razbijanju enotnega koroškega prostora.

Štev

ilo d

ijako

v po

obč

inah

za

šols

ko le

to 2

006/

2007Črna na Koroškem

Dravograd

Mežica

Mislinja

Muta

Prevalje

Radlje ob Dravi

Ravne na Koroškem

Slovenj Gradec

Šoštanj

Velenje

Vuzenica

Vitanje

Podvelka

Vransko

Oplotnica

Šentjur pri Celju

Skupaj

1.a

1

2

2

1

6

1

5

4

4

6

32

1.b

2

4

2

�

4

7

9

2

33

1.c BN

5

2

1

4

1

�

4

6

1

27

1.d

2

1

�

2

15

8

31

SK

8

10

2

5

10

8

5

13

30

29

3

123

2.a

4

�

�

2

4

5

5

1

2

2

31

2.b

5

2

4

5

5

4

5

2

32

2.c BN

1

4

2

1

�

2

�

�

�

1

23

2.d

1

1

1

11

9

6

29

SK

6

11

9

1

4

11

6

24

21

15

5

2

115

3.a

2

2

1

5

1

5

�

4

4

1

28

3.b

5

6

�

2

4

�

1

4

28

3.c BN

2

�

2

1

�

4

�

1

4

4

27

3.d

4

1

4

8

9

26

SK

9

15

5

1

6

7

9

14

16

1

21

5

109

4.a

6

1

2

�

�

8

1

7

1

32

4.b

1

6

4

5

1

11

1

�

32

4.d

�

7

1

4

12

1

4

32

1.e PTI

1

6

2

2

1

1

�

2

9

27

SK

1

16

9

2

4

7

4

14

25

5

31

2

3

123

5. c PTI

2

1

�

10

10

1

1

1

1

30

SK

26

52

26

9

24

33

24

68

102

6

106

16

2

3

1

1

1

500

22

Široka paleta različnosti nam omogoča, da smo programe in vsebine zasnovali tako, da kar najbolj povezujemo šolo z lokalnim in širšim okoljem.

Znotraj in zunaj šole želimo ustvariti čim bolj odprt in živahen življenjski prostor, ki bo dajal dijakom in profesorjem pogoje za oblikovanje zdrave, celovite in zrele osebnosti. Poštenost, humanost, odgovor-nost, empatija, zmožnost sprejemati drugačnost naj bi bile vrline zaposlenih in dijakov – bodočih zdravstvenih delavcev.

Najbrž so plod take usmeritve zelo dobri rezultati pri poklicni maturi ter zaključnem izpitu (pri obeh nad 94 %), že tradicionalno dober uspeh šole (nad 90 %) oz. zelo majhen osip ob zaključku šolskega leta ter mnoga priznanja na različnih regijskih in državnih tekmovanjih.

Zelo nas veseli skozi vse leto odgovorno, prijatelj-sko, kulturno in neproblematično vedenje velike večine dijakov na šoli. Enako velja za športne in kulturne prireditve, tekmovanja, izlete, kjer se šola predstavlja navzven. Brez manjših problemov in ne-soglasij, ki jih uspešno in sproti rešujemo, pa tudi pri nas ne gre, včasih pride do manjših trenj med udeleženci učno-vzgojnega procesa (dijaki, učitelji, starši … ). Najverjetneje bi šola brez teh problemov izgubila človeški obraz, bila bi sterilna, brezosebna. Ljudje delamo napake ves čas, ko se učimo, je pa res, da jih nekateri delajo manj in da jih nekateri sploh ne priznajo oz. vidijo.

Predstavitev izobraževalnih programov

Na Srednji strokovni zdravstveni šoli v Slovenj Grad-cu ponujamo tri programe, ki izobražujejo za dva poklica: tehnik zdravstvene nege, bolničar – nego-valec in tehnik zdravstvene nege v poklicnem tehni-škem izobraževanju (PTI). Izobrazbo je možno dobiti z rednim izobraževanjem, s pomočjo organiziranega izobraževanja odraslih (plačljivo z organiziranimi pre-davanji) ali s samoizobraževanjem po sistemu občan (plačljivo brez organiziranih predavanj).

Tehnik zdravstvene nege

Šolanje v programu Tehnik zdravstvene nege traja štiri leta in se konča s poklicno maturo (pisni in ustni izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit iz zdravstvene nege in prve pomoči, pisni in ustni izpit iz matemati-ke ali tujega jezika, storitev z zagovorom iz praktične-ga pouka nege bolnika v avtentičnem okolju – bolni-šnici), ki omogoča nadaljnji vpis na visoke strokovne šole in tudi mnoge univerzitetne programe.

Tehnik zdravstvene nege je po končanem šolanju pripravljen za mnoga strokovna dela v okviru zdravstvenega varstva bolnikov, varovancev in zdravih ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Je pomemben člen zdravstvenega tima pri vzdrževanju fizičnega okolja, zdravstveni negi in prehrani bolnikov oz. varovancev, ob diagnostičnih in terapevtskih posegih pri medikamentoznem zdravljenju, pri opazovanju, merjenju, poročanju ter zdravstvenovzgojnem delu. Poklic je zahteven zaradi svoje narave dela, zelo odgovoren in povezan z etičnimi in moralnimi načeli. Namenjen je ljudem, ki so komunikativni in radi delajo z ljudmi, so odgovorni, natančni, urejeni, redoljubni,

disciplinirani, stalno pripravljeni na delo in imajo visoko stopnjo etične in moralne zavesti (za različne predsodke v tem poklicu ni prostora). Primeren je za oba spola. Zaposlitev je možno dobiti v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, naravnih zdraviliščih, v splošnih in specialnih socialnih zavodih, v vzgojno-varstvenih zavodih in povsod, kjer se opravlja zdravstveno- socialna dejavnost.

Specialna znanja, potrebna za poklic, dijaki pridobijo pri temeljnih strokovnoteoretičnih predmetih, kot so zdravstvena vzgoja, higiena in socialna medicina, zdravstvena nega bolnika. Teoretične vsebine se povezujejo s praktičnim

2�

šumc | april 2007 [šolstvo]

poukom, ki poteka v 1. in 2. letniku v specialnih kabinetih znotraj šole, v �. in 4. letniku pa pod vodstvom učiteljev zdravstvene nege na oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki je naša učna baza.

Bolničar – negovalec

Program Bolničar – negovalec omogoča pridobiti srednjo poklicno izobrazbo. Traja tri leta, vključi se lahko vsakdo, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje in z zdravstvenim potrdilom izkazal ustrezno zdravstveno stanje.

Po opravljenem zaključnem izpitu, ki je sestavljen iz ustnega in pisnega dela iz slovenskega jezika, ustnega izpita iz predmeta pomoč in oskrba ter praktičnega dela v socialno-zdravstvenem zavodu, je dijak usposobljen za oskrbo stanovalcev v domovih za starejše občane in v drugih socialno- varstvenih zavodih ali za oskrbo na domu, za higiensko vzdrževanje opreme in pripomočkov v oskrbovančevem okolju ter za transportna dela, povezana z varovanci. Primeren je za oba spola. Zahteva pa komunikativne, odgovorne, delavne, urejene, etično in moralno izoblikovane ljudi.

Znanja, potrebna za poklic, dijaki pridobijo pri temeljnih strokovnoteoretičnih predmetih, kot so vzgoja za zdravje in higiena, socialno skrbstvo, pomoč in oskrba, gospodinjstvo s hranoslovjem in dietetiko. Prakso s teorijo dijaki povezujejo pri praktičnem pouku, ki se odvija vsa tri leta znotraj učnih baz (domovi starostnikov na Prevaljah, v Črnečah in v Velenju).

Tehnik zdravstvene nege (Poklicno tehniško izobraževanje – PTI)

Srednje poklicno izobraževanje je možno nadgraditi v programu Poklicnega tehniškega izobraževanja (PTI). Bolničarji – negovalci lahko v dveh letih dodatnega izobraževanja pridejo do izobrazbe tehnik zdravstvene nege (traja dve leti in je namenjen samo dijakom, ki so prej končali program bolničar – negovalec). Program je zahteven in precej natrpan, ker mora dijakom v dveh letih zagotoviti potrebno znanje tehnika. Konča se s poklicno maturo in je izenačen z rednim tehniškim programov ter omogoča enake pogoje za nadaljnje izobraževanje (glej predstavitev programa tehnik zdravstvene nege).

Povezanost z okoljem

Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec zelo tesno sodeluje s širšim okoljem znotraj in zunaj regije. Najtesneje je povezana z učnimi bazami, partnerji, kot so Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ter domovi starostnikov na Prevaljah, v Črnečah ter Velenju (izvajanje prakse, zabava, šport, prostovoljstvo). Značilnost šole je tudi ta, da mnogi dijaki kot prostovoljci sodelujejo na domovih pri občanih ali v domovih starostnikov, v bivalni skupnosti Sonček in CUDV Črna na Koroškem.

Povezujemo se z visokošolskimi in višješolskimi organizacijami, kar se kaže skozi pedagoško prakso, ki jo študenti redno opravljajo v naši ustanovi, in skupno načrtovanih projektih.

Plod takih skupnih sodelovanj s Koroškim visokošolskim zavodom (KOVIVIS) bo viden v jeseni (šolsko leto 2007/2008), ko se bo pričel izvajati visokošolski program zdravstvene nege pod okriljem Visoke zdravstvene šole iz Maribora (pouk bo potekal tudi v nekaterih specializiranih učilnicah naše šole).

Skupaj z Zavodom za zdravstvo Ravne na Koroškem raziskujemo zlorabo drog v naši regiji ter posledi-čno skušamo razvijati instrumentarij, ki bi drugim šolam omogočal odkrivanje in preprečevanje tega zla ter osveščanje o njem. Z osnovnimi in srednjimi šolami izvajamo različne skupne aktivnosti (dan OZN-a, Tek zdravja, športna tekmovanja … ). S Prvo osnovno šolo Slovenj Gradec smo sklenili partnerstvo na področju UNESCO šol, z Drugo osnovno šolo redno sodelujemo pri Teku zdravja, na Srednji ekonomski šoli Slovenj Gradec in na Gimnaziji Ravne pa naši profesorji v okviru izbirnih vsebin predavajo prvo pomoč.

Največji vsakoletni projekt, ki ga izvedemo skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec, je tek po mestnih ulicah in primestnih poteh ob svetovnem dnevu zdravja (7. april). Prisotni smo na večini za občino pomembnih prireditev. Predstavimo se z izdelki in delavnicami na stojnicah in s ponudbo dovoljenih zdravstvenih uslug (merjenje krvnega tlaka, slad-korja v krvi, prikazi oživljanja, nastop glasbene skupine). Tradicionalni partnerji šole so tudi tabor-niki, policija, Turistično društvo iz Slovenj Gradca in različna podjetja. S taborniki že vrsto let v mesecu juniju, znotraj ur obveznih izbirnih vsebin, organizira-mo Šolo preživetja na Ježevem. Predstavniki policije predavajo v okviru tečaja cestnoprometnih predpi-sov in na skupnih roditeljskih sestankih o prometni kulturi. S turističnim društvom (pred dvema letoma je šola prejela najvišje priznanje društva – venetske-ga konja) pa v okviru turističnega krožka sodelujejo dijaki prostovoljci (še posebno ob dnevu Zemlje, 22. aprila, ko skupaj z društvom organiziramo različne aktivnosti). Vsako leto se predstavimo z aktivnostmi v prostorih trgovskega centra Mercator in na Sejmu zdravja v Celju.

Šola se navzven odpira še z izobraževanjem od-raslih, ko ponuja (tudi v povezavi z Republiškim zavodom za zaposlovanje) in izvaja vse obstoječe programe, ter z oddajo prostorov klubom in skupi-nam v času, kadar niso zasedeni (največ telovadnica in velika predavalnica).

Prihodnost šole

Iz zapisanega je možno razbrati, da je Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec trenu-

24

tno v obdobju cvetenja. Najbrž je to možno pripisati dejstvu, da izobražujemo za dokaj zaposljiva in široko uporabna praktična poklica, nekaj malega pa tudi dobremu in nekoliko drugačnemu načinu dela z mladimi (malo samohvale ne škodi). Ostaja-mo pa realni in se zavedamo, da v prihodnje lahko pričakujemo padec interesa in delno preusmeritev v druge »socialno modne« poklice. Nekaj malega se bo poznalo že v prihajajočem šolskem letu (2007/2008), dolgoročno pa se bo stanje najbrž stabiliziralo na enem oddelku programa bolničar – negovalec ter dveh oddelkih tehnik zdravstvene nege. Veliko bo odvisno od prenove obeh progra-mov, njihove modularne zasnove, razvoja poklicne mature, prehodnosti na fakultete in šolskega oz. družbenega razvoja nasploh. Nekakšen stabilizator vpisa in razvoja zdravstvene šole naj bi bila tudi

možnost visokošolskega študija v Slovenj Gradcu, gradili pa naj bi tudi novo šolsko zgradbo in prešli samo na dopoldanski pouk (trenutno imamo dvo-izmenski pouk).

Bistvo zdravstvene šole pa bo spremembam navkljub ostalo isto. Vzgajali in izobraževali bomo dobre kadre za enega najbolj humanih in odgovornih poklicev ter s tem bolnim in po-

moči potrebnim tudi v prihodnosti zagotavljali ustrezno oskrbo.

Vodstvo šole, učiteljski zbor, šolske skupne službe, dijaki ter njihovi starši bomo tudi v prihodnje delali na medsebojni komunikaciji, spoznavanju in izobraževanju. Prepričani smo, da samo dobri odnosi med vsemi udeleženci vzgojnega procesa zagotavljajo kvaliteto in zadovoljstvo posameznika in skupine. Samo zadovoljni in vsestransko izobraženi ljudje pa so porok za humanost, medsebojno razumevanje in srečo nasploh.

Blaž Šušel, univ. dipl. psih.ravnatelj Srednje strokovne zdravstvene šole Slovenj Gradec

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

25

šumc | april 2007 [javni zavod se predstavi]

jaVNI ZaVOdkoroško višje in visokošolsko središče

Trenutno stanje na trgu dela in na področju razvoja človeških virov bistveno slabi razvojne moči in potenciale Koroške regije. Izobrazbena struktura prebivalcev regije je še vedno izredno nizka. Delež aktivnega prebivalstva z višjo in visokošolsko izobrazbo (VI. in VII. stopnja) znaša le 9,8 %, kar je �,2 % točki pod slovenskim povprečjem. Regija beleži tudi visok nivo »bega možganov«. Študentje si po končanem študiju delo iščejo v drugih regijah, največkrat ostajajo v Ljubljani in v Mariboru.

Poleg tega na koroškem trgu dela prihaja do veli-kega neskladja med ponudbo in povpraševanjem po visoko izobraženih kadrih. Na eni strani je velika ponudba diplomantov družboslovnih fakultet (Fakul-tete za družbene vede, pedagoških, ekonomskih in pravnih fakultet) – leta 2005 je na primer na obeh pedagoških fakultetah diplomiralo kar 55 koroških študentov, na ekonomskih ter pravnih fakultetah kar 90, medtem ko je bilo vseh koroških diplomantov tehniških fakultet (strojništvo, gradbeništvo, elek-trotehnika, računalništvo) le 48 (SURS, 2005) – na drugi strani pa podjetja povprašujejo predvsem po diplomantih tehniških fakultet.

Dejstvo je, da je znanje postalo najpomembnejši faktor razvoja moderne družbe.

Brez ustrezno usposobljenih in motiviranih visoko izobraženih kadrov, predvsem s področja tehnike, koroška podjetja ne bodo zmožna dovolj hitro

posodabljati svojih pro-duktov, zviševati dodane vrednosti pri proizvodnji in posredno uspešno konkurirati s tekmeci iz Slovenije, Evrope in drugih delov sveta, zato je kritična masa tovrstnih kadrov nujno potrebna.

Omenjena problematika je leta 2004 vzpodbu-dila nastanek Javnega zavoda Koroško višje in visokošolsko središče (KOVIVIS). Med ustanovi-telji je poleg 10. koroških občin in Gospodarske zbornice Slovenije območne zbornice Koroška tudi Občina Mežica. Že od ustanovitve zavod vodi dr. Silva Roncelli-Vaupot. Splošni namen ustanovitve je bil razvoj visokega šolstva v regiji, izboljšanje situ-acije in koordinacija aktivnosti na področju razvoja človeških virov v regiji in s tem soustvarjanje inova-cijskega okolja ter povečevanje atraktivnosti regije v slovenskem in evropskem prostoru. Sedež zavoda je na Glavnem trgu 1 v Slovenj Gradcu. Dejavnost zavoda lahko v grobem razdelimo v tri sklope aktivnosti. Osrednja aktivnost zavoda je razvoj novih aktualnih visokošolskih programov. Poleg tega pa se zavod ukvarja tudi z vzpostavitvijo dislociranih enot višjih in visokih strokovnih šol v regiji (glede na potrebe koroškega gospodarstva) ter z izvajanjem partnerskih projektov s področja razvoja človeških virov, s katerimi poskuša reševati probleme, ki jih zaznava na trgu delovne sile. Nujni podporni aktiv-nosti vsega naštetega pa sta seveda tudi zbiranje in analiza podatkov o stanju na trgu dela, trendih vpisa, trendih na področju zaposlovanja, gospodarski struk-turi, potrebah po kadrih ipd. ter sklepanje zavezništev z različnimi institucijami in gospodarskimi subjekti v regiji in izven nje. Sledi kratek opis najpomembnejših dosežkov Javnega zavoda Koroško višje in visokošol-sko središče od njegove ustanovitve v letu 2004.

Prva samostojna visoka šola na Koroškem – Visoka šola za tehnologijo polimerov vpisuje prve študente

Najpomembnejši projekt zavoda v zadnjih dveh letih je ustanovitev in zagotovitev pogojev za uspešen zagon prve samostojne visoke šole v Koroški regiji – Visoke šole za tehnologijo polimerov, ki bo letošnjo jesen v Slovenj Gradcu že odprla vrata za prvo generacijo izrednih študentov. K ustanovitvi Visoke šole za tehnologijo polimerov so poleg Koroškega višje in visokošolskega središča pristopili še GIZ Grozd Plasttehnika, TECOS – Razvojni center orodjarstva, Mestna občina Slovenj Gradec, Regionalna razvojna agencija Koroška, Tehnološko razvojni center Koroška ter lokalna podjetja Johnson Controls, NTU, Prevent Global družba za upravljanje, investicije in razvoj ter Grammer Automotive Slovenija. Ustanovitev šole pa je s pismom podpore podprlo tudi več kot 40 podjetij iz cele Slovenije.

Na visoki šoli se bo izvajal visokošolski strokovni študijski program I. stopnje Tehnologija polimerov. Gre za sodobno zastavljen študijski program, ki je primerljiv s sorodnimi programi iz EU in Združenih držav Amerike, obenem pa odseva posebnosti oziroma potrebe domačega gospodarstva.

Brez ustrezno izobraženih kadrov v Koroški regiji ne bo razvoja

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

26

Nastajal je v tesnem sodelovanju s slovenskim gospo-darstvom, upoštevajoč smernice Evropske unije. Bodoči diplomanti bodo pridobili temeljna tehniška znanja, sodobna in ključna strokovna znanja s področja tehnolo-gije polimerov, poleg tega pa bo diplomant pridobil tudi znanja s področja ekonomije in managementa. Program je zelo praktično naravnan, saj laboratorijske in seminar-ske vaje ter praksa skupaj obsegajo kar 50 %, zagoto-vljeno pa bo tudi tesno sodelovanje študentov in podjetij že v času študija, kar bo povečalo zaposlitvene možnosti bodočih diplomantov Visoke šole za tehnologijo poli-merov. Kljub temu, da gre za eno najperspektivnejših gospodarskih panog, je izraz tehnologija polimerov marsikomu še nepoznan. Po mnenju strokovnjakov bodo prav napredni, nanostrukturirani in inteligentni polimeri v petih letih prevladali v večini panog. Že danes se le-ti vedno bolj pogosto uporabljajo v medicini, gradbeništvu, avtomobilski, letalski in elektroindustriji, energetiki, embalažni industriji itd.

V Sloveniji je, po podatkih GIZ grozda Plasttehnike kar 1.600 podjetij. Poleg tega ta panoga po vrednosti že nekaj let presega predelavo kovin, obenem pa v Slo-veniji, za razliko od Evropske unije, kjer je to študijsko področje dobro razvito, do sedaj še nismo imeli samo-stojnega študijskega programa, ki bi pripravljal bodoče diplomante za delo na tem strokovnem področju.

V jeseni na Koroškem vpis v dodiplomska študijska programa Management turističnih destinacij in Zdravstvena nega ter podiplomski študijski program Trženje

Poleg vpisa v prvo samostojno visoko šolo na Koro-škem (Visoko šolo za tehnologijo polimerov) bomo v Koroškem višje in visokošolskem središču letošnjo jesen prebivalcem občine Mežica in ostalih koroških občin omogočili tudi vpis v tri visokošolske študijske programe, ki se bodo začeli izvajati v regiji. Možen bo vpis v: × visokošolski strokovni študijski program

I. stopnje Management turističnih destinacij

TURISTICE Visoke šole za turizem Portorož Univerze na Primorskem,

× visokošolski strokovni študijski program I. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdra-vstveno nego Univerze v Mariboru in

× podiplomski študijski program II. stopnje Trženje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Zaenkrat bo možen le izredni študij, potrudili pa se bomo, da bo v naslednjih letih možen tudi redni študij in da bo seznam visokošolskih študijev, ki se bodo izvajali na Koroškem, iz leta v leto daljši. Zainteresi-rani lahko za več informacij o študiju na Koroškem in vpisnih pogojih ter drugih aktivnostih KOVIVIS-a obiščejo našo spletno stran www.ko-vivis.si, lahko pa nas tudi kontaktirajo na 02 88 22 788 ali nas obiščejo na Glavnem trgu 1 v Slovenj Gradcu.

Projekti na področju razvoja človeških virov

Od ustanovitve je Koro-ško višje in visokošolsko središče izvedlo tudi nekaj uspešnih projek-tov, katerih skupni cilj je bil izboljšati stanje na področju človeških virov v regiji. Najodmevnejši projekt na tem področju v prvem letu delovanja

je bil projekt »Mladi – razvojni potencial Koroške«, za katerega je KOVIVIS v letih 2004 in 2005 na razpisih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Zavoda RS za zaposlovanje pridobil dodatna sredstva za izvedbo. V okviru tega projekta so se nadaljevale in nadgrajevale nekatere aktivnosti projekta »Ostani tu«. Osnovni namen projekta je bil z informiranjem in posredovanjem znanj mlade usmerjati na deficitarna področja ter jih opremiti z veščinami, ki so potrebne za uspešen nastop na modernem trgu dela. V okviru pro-jekta so na koroških osnovnih in srednjih šolah, tudi na Osnovni šoli Mežica, potekali seminarji o dogajanju in trendih na regionalnem, nacionalnem in evropskem trgu delovne sile za učence ter njihove starše. Namen teh seminarjev je bil posredovati ažurne informacije o stanju in trendih na trgu dela. V okviru projekta »Ostani tu« je bilo namreč ugotovljeno, da se le-ti v veliki meri odlo-čajo na podlagi emocionalnih vzgibov in stereotipnih predstav o neperspektivnosti določenih gospodarskih panog, kar prispeva k povečanju neskladja na trgu dela. Poleg tega pa smo v okviru projekta izvajali tudi številne brezplačne delavnice in tečaje za osnovnošolce, dijake, študente ter brezposelne osebe iz različnih področij (računalništvo, javno nastopanje, projektno vodenje,

komunikacijske veščine ... ), s katerimi smo želeli mlade oborožiti z veščinami, ki so potrebne za učinkovito delo-vanje v sodobni, na znanju temelječi družbi, in jih hkrati spodbuditi za izbiro študija na perspektivnih/deficitarnih področjih. Omenjene aktivnosti, predvsem seminarji o stanju in trendih na trgu dela za učence, dijake in njihove starše, so po zaključku projekta prešle v stalno dejavnost našega zavoda.

V lanskem letu smo skupaj s Podjetniškim centrom Slo-venj Gradec zaključili tudi zelo odmeven projekt »Pod-jetnost Mladih«, katerega cilji so bili predvsem širjenje podjetniške kulture med mladimi, prenos osnovnih podjetniških veščin in spretnosti med mlade, spodbuja-nje potencialnih podjetnikov za iskanje in uresničevanje podjetniških priložnosti ter opogumiti mlade za lastno podjetniško pot in kariero. Projekt je bil financiran iz neposrednih regionalnih spodbud in Mestne občine Slovenj Gradec. V Koroškem višje in visokošolskem središču smo v okviru projekta med drugim izvedli tudi tekmovanje za najpodjetniško skupino mladih podje-tnikov Koroške (12–15 let), na katerem so uspešno sodelovali tudi učenci OŠ Mežica. Poleg tekmovanj smo organizirali tudi razne ekskurzije in oglede dobrih praks (uspešnih podjetnikov) ter mednarodno konferenco z naslovom Mehanizmi za spodbujanje nastanka novih podjetij in širjenje podjetniške kulture v regiji.

Trenutno pa skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem izvajamo tudi projekt »Skupen boj proti odvisnosti«, v okviru katerega želimo predvsem dvigniti nivo informiranosti in ozaveščenosti otrok, mladine in staršev, pedagoških delavcev in drugih v lokalnem okolju o prednosti zdravega načina življenja brez drog in s tem vzpodbuditi njihov aktiven odnos do te problematike. V okviru projekta Koroško višje in visokošolsko središče izvaja naslednje štiri sklope aktivnosti: izvaja seminarje in delavnice na temo Živimo brez zasvojenosti, razvija nove preventivne modele za otroke in mladino, razvija nove metodično didaktične pristope za delo v vrtcih in šolah ter pripravlja aktivnosti za preventivno dejavnost med vrstniki.

V Koroškem višje in visokošolskem središču smo prepričani, da ima Koroška z razvojem mreže višjih in visokih strokovnih šol v regiji nedvomno možnost, da olajša dostop prebivalcem regije do tovrstnega izobraževanja in s tem dodatno spodbudi vključevanje lokalnega prebivalstva v proces izobraževanja, kar bo posredno izboljšalo izobrazbeno strukturo le-tega. Z uvajanjem in pripravo sodobnih študijskih programov ter usposabljanj, ki bodo usklajeni z razvojnimi težnja-mi regije ter širšega slovenskega in evropskega pro-stora in potrebami gospodarstva, pa se bo postopoma zmanjševalo tudi strukturno neskladje na trgu dela in zviševala konkurenčnost našega gospodarstva.

Maja Mešl, Koroško višje in visokošolsko središče

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]

lOVska druŽINa PeCa-MeŽICaje 2. septembra 2006

praznovala 60. obletnico

V posebno zadovoljstvo in čast mi je, da lahko napišem nekaj misli o jubileju, ki ga je lovska družina Peca-Mežica praznovala v preteklem letu. Vsako praznovanje prinaša v človeka neko posebno vznemirjenost, posebno pa visok jubilej. To je čas prazničnega razpoloženja in ponosa na pre-hojeno pot, ki smo jo opravili, še posebej, če si na tej poti s svojimi lovskimi tovariši bil tudi soustvarjalec in graditelj takšne družine, katere prepoznavnost in po-nos ni poznan samo doma, pač pa tudi izven meja naše domovine. Ponosni smo lahko predvsem na to, kar smo ustvarili s svojim nesebičnim delom pri varovanju nara-ve in vseh življenskih vrst v njej, posebno na ohranitev naših avtohtonih vrst divjadi, ki je nismo samo obdržali na nivoju izpred 60. let pač pa smo jo celo povečali in jo bomo tako ohranili tudi našim zanamcem. Vse to nam je omogočila dediščina naših prednikov, ki so bili upravljalci lovišča pred nami in so že vsi umrli. Ostal pa je spomin na njih in njihova prizadevanja za varstvo narave in gojitev divjadi.

Leta 1946 je v Sloveniji izšel začasni zakon o lovu, ki je določil organiziranost lovišč in divjadi, na osnovi katerega se je tudi v Mežici zbrala skupina ljubiteljev narave in divjadi ter na ustanovnem občnem zboru dne 15. 8. 1946, ki se ga je udeležilo 12 članov, ustanovila lovsko družino Mežica. Z odločbo iz leta 1947 je OLO Prevalje tudi regristrirala lovsko družino Mežica, ki je lahko nato sklenila zakupno pogodbo z OLO Prevalje in LD Mežica, ki je dobila v najem lovišče v obsegu 2660 ha.

Nov republiški zakon o lovu, ki je izšel 6. 5. 1949, je prinesel tudi precej sprememb za lovske družine, saj je predvideval, da se manjša državna lovišča dodeli v zakup lovskim družinam.

Tako je lovski družini Mežica bilo dodeljeno nekdanje rudniško in grofovo lovišče, s tem pa se je povečalo lovišče lovske družine na 4704 ha. Še isto leto je lovska družina Mežica na izrednem občnem zboru, ki je bil 20. 10. 1949, sprejela sklep o preimenovanju lovske družine v lovsko družino Peca-Mežica.

Na podlagi 2. in �. odstavka 11. člena Zakona o lovu Ur.list LRS št. 26/54 so z odločbo LRS oz. OLO Slovenj Gradec št. P-4515/1-54 bile dolo-čene meje lovišča lovske družine Peca-Mežica. S tem letom je bilo tudi končano obdobje zakupništva lovišč v Sloveniji in lovec je lahko postal vsak drža-vljan LR Slovenije, ki ni bil v navskrižju z zakonom in je imel pravico do nošenja orožja. Ta zakon pa je prinesel tudi pomembnejše spremembe v smislu ohranitve narave in divjadi, kakor tudi v izvajanju lova v takšni obliki, kot jo poznamo še danes. Sis-tem zakupništva pa zopet buri duhove v Sloveniji, ki si želijo vračanja v preteklost. Ne vedo, ali pa poza-bljajo, da je ravno odprava zakupništva omogočila gospodarjenje z divjadjo na vsem slovenskem pro-storu brez omejitve gibanja divjadi. Lovska družina Peca-Mežica danes gospodari z loviščem na osnovi pogodbe med LD Peca-Mežica in SO Ravne na Koroškem iz dne �1. 5. 1967.

V preteklih 60. letih se je marsikaj spremenilo in se še spreminja pri sami organiziranosti lovstva, varova-nja narave in gojitvi divjadi in tako je tudi prav, vendar moramo vedno najprej pomisliti na varovanje našega naravnega okolja in šele nato na naše osebne koristi. S takšnim pogledom na pretklost bomo lahko gradili tudi našo bodočnost. Bodočnosti pa ni, če ni v tem konceptu zajeta tudi preteklost, na kateri bomo lahko uspešno gradili tudi naše delo v bodoče. Ostati bomo morali družina v pravem smislu besede in to tudi takrat, ko bomo reševali vprašanja v dobrobit divjadi in o celovitosti lovišča pred privatizacijo in zakupni-štvom, ki ni v korist divjadi.

Utrditi bomo morali vezi, ki nas vežejo, to pa so izročila naših prednikov, lovska kultura in tradicija lovstva v Sloveniji. Na tak način bomo lahko kljubovali vnosom različnih vplivov, ki so tuji slovenskemu lovstvu.

Ostati moramo varuhi naše dediščine in vsakomur, ki misli le na svoje osebne koristi, ki jih vidi v gozdu, in zagovarja tezo o neomejenih količinah prostožive-če divjadi, povedati, da je tudi lov del gospodarske dejavnosti in koriščenje naravne danosti vsem kori-stnikom prostora v dobrobit divjadi in človeka.

Poleg varovanja narave in gojitve divjadi pa smo v preteklosti skrbeli tudi za razvoj društvene in kultur-ne dejavnosti. Prvi smo v MLGB organizirali lovsko razstavo s pregledom in oceno trofej oplenjene divjadi in kulturnim programom, kar je postalo tudi tradicija, saj smo v letu 2005 organizirali že �8. takšno razstavo. Tudi strelstvo se je najprej v MLGB začelo prav v naši lovski družini, prvi smo zgradili tudi sodobno strelišče za streljanje na glinaste go-lobe. Naši lovci pa so nas razveseljevali z rezultati, ki so jih dosegali doma in tudi drugod po Sloveniji in med našima pobratenima lovskima družinama v LD Boštanj in LD ZEC v Vratišincu.

Lovska družina Peca-Mežica je lastnica lovske koče na Krajnčevem vrhu, imenovana Šahmanova koča, in bivše Tomaževe koče, ki smo jo leta 1991 preime-noveli v Ninotovo kočo, saj je imel prav naš dolgo-letni starešina največ zaslug pri pridobitvi te v trajno last od bivšega Rudnika svinca in cinka Mežica. Leta 1977 smo od bivše JLA dobili v najem vojašnico, ki je več let samevala, in smo jo s prostovolnim delom obnovili in 25. septembra 1977 slavnostno otvorili in dali v uporabo skupaj z novim sodobnim streliščem za glinaste golobe vsem lovcem in tudi drugim krajanom.

Na področju sodelovanja z lovskimi družinami smo se leta 1979 po starih izročilih tudi pobratili z LD Boštanj in LD Zec iz Vratišinca.

Leta 1982 se je v lovski družini porodila zamisel o ustanovitvi lovskega okteta, ki je pod vodstvom pe-vovodje g. Jožeta Graufa pričel prepevati in tako prvič javno nastopil na bazenski razstavi leta 198�. Od takrat naprej redno nastopa na vseh prireditvah v MLGB, njegov glas pa je poznan tudi izven meja Slovenije. Leta 200� je oktet s slavnostnim kon-certom praznoval svojo 20. obletnico delovanja in širjenja lepe slovenske lovske pesmi. 27

S spreminjanjem družbe se je tudi v lovski organi-zaciji spreminjalo delo tako na področju varovanja narave kakor tudi pri gojitvi divjadi in društveni dejavnosti. Da bi izpopolnili našo lovsko zavest je LZS 1�. junija 1998 v Novem mestu sprejela Etični kodeks, s katerim smo vsi slovenski lovci podpi-sali svečano zaprisego o spoštovanju in ugledu lovstva, ohranjanju lovske kulture ter utrjevanju narodne in naravovarstvene zavesti. S družbenimi spremembami, ki so nastale po osamosvojitveni vojni leta 1991, smo tudi v lovskih vrstah dočakali nov Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki je bil sprejet in objavljen v Ur. listu RS št. 16 z dne 20. 2. 2004. Tako smo slovenski lovci 20. 5. 2004 dobili nov zakon, ki pa žal še danes ni dopolnjen s vsemi podzakonskimi akti, kar pa je naj važnejše, niso bile razpisane koncesije, ki jih ta zakon predvideva in na osnovi katerih bomo lahko lovske družine gospodarile v bodoče.

Na koncu svojega prispevka o praznovanju 60. oble-tnice lovske družine Peca-Mežica pa ne morem mimo dela, ki smo ga opravili v letih od 200� do 2006, ko smo od bivšega Rudnika oz. sedaj družbe Energije RM v decembru 2002 odkupili staro Pustnikovo centralo in poznejšo rudarsko šolo ter jo s pomočjo velikega števila prostovoljno opravljenih ur vseh naših lovcev in ob pomoči številnih sponzorjev 2. septem-bra 2006 s slavnostno otvoritvijo in praznovanjem 60. obletnice LD odprli in predali v uporabo vsem lovcem in krajanom Mežice. Na dan praznovanja 60. obletnice lovske družine smo razvili tudi nov družinski prapor, na katerega smo pripeli 46 trakov darovalcev. Drog prapora pa krasi tudi 94 zlatih žebljičkov naših članov in simpatizerjev naše lovske družine.

Slavnosti ob priliki praznovanja 60. obletnice LD in otvoritve novega Doma lovcev so se poleg naših lovskih tovarišev udeležili častni gostje: poslanci

DZ Republike Slovenije g. Franc Kangler, g. Franc Sušnik in g. Miro Petek, ki je tudi svetnik občine Mežica, župan občine Mežica g. Janez Praper, žu-pan občine Črna na Koroškem g. Janez Švab, župnik črnjanske župnije mag. Anton Vrisk in predstavniki sosednjih lovskih družin. Med gosti so bili tudi pred-sednik LZS Bogdan Mahne, urednik revije Lovec Boris Leskovic, predsednik KLZ Dušan Leskovec. S svojo prisotnostjo so počastili praznovanje tudi pred-stavniki naših pobratenih lovskih družin iz LD Boštanj in lovskega društva ZEC iz Vratišinca na Hrvaškem, predstavniki Kluba prijateljev lova iz Celovca s pred-sednikom g. Mirkom Kumrom ter številni drugi lovski prijatelji iz Slovenije, sosednje Avstrije, Nemčije, Švice in Liechtensteina.

Lovski zdravo! Pavel Steblovnik,

starešina LD Peca-Mežica

Ustanovni člani lovske družine Mežica leta 1946(stojijo od leve: Rudolf Bivšek, Jožef Ladinik, Filip Naveršnik, Jakob Hermonko, Rudolf Hermonko, Franc Praper, Bernard Lenazi; sedijo od leve: Franc Hermonko, Jožef Čekon, Maks Rratnekar, Matevž Hermonko, Ciril Vončina, Jožef Štern, Franc Bivšek)

28

Pot mežiškega planinstva od rojstva do danes pomeni izjemno vrednoto za vso slovensko planinstvo, še posebej za ohranjanje in razvoj le-tega na Koroškem.Delo planincev je skozi ves čas potekalo v izjemni skromnosti, največkrat so bili prepuščeni sami sebi. Premalo se je v slovenskem planinskem prostoru poudarjala pomembnost in aktualnost tega mejnega področja za slovenstvo, kajti Peca in celotno gorsko področje nad Mežico v zaključku vzhodne karavanške gorske mejne verige sta in še predstavljata trden steber in pomemben mejnik slovenstva in slovenske države.

Tu se je vedno bil narodnostni boj za obstoj sloven-stva in pri teh narodnih prizadevanjih je mežiško planinstvo odigralo pomembno vlogo. Mežiških pla-nincev niso zaustavile vojne vihre, požigi in uniče-nje mežiškega planinskega premoženja, ampak so

v ruševinah in plamenih uničevanja našli novo ener-gijo, voljo, hotenja, pot in cilj do popolnih obnov in razvijanja novega sodobnega celovitega napredne-ga planinstva. Mežiška podružnica Slovenskega planinskega društva je pred 78. leti z izgradnjo prve planinske slovenske koče na Peci povzročila, kot so takrat zapisali, veliko, odmevno manifestacijo za »sivo« Peco in še posebej so se ob tem trdno utrdila poslanstva in kraljestvo »kralja Matjaža« na najbolj »vetrovnem« braniku slovenstva.

Zatorej moramo ob praznovanju osemdesetletnice mežiškega planinstva izreči iskreno in prisrčno pla-ninsko zahvalo mežiškim planincem in Planinskemu društvu Mežica za delo in opravila, društvene do-sežke, usmerjene še posebej za in v dobro vsega slovenskega planinstva. Tudi prizadevanja pri vzgoji in usmerjanju mladih planincev na pravo planinsko pot je veliko poslanstvo. Tudi vrhunski alpinizem, ki ga mežiško planinstvo ni obšlo, je velika vrednota.

Prav celovitost in zanesljivost učinkovite-ga delovanja planinskega društva Meži-ca skozi čas v obdobju osmih desetletij je prilika, trenutek in obveza, da se vam zahvalimo v imenu vsega slovenskega planinstva in vam zaželimo samo še tako neomajno naprej. In hvala vam.

Današnji čas je tudi čas planinskega zbliževanja z vseh področij sveta. Zbližujemo se s cilji in progra-mi, kako ohraniti in obvarovati planinsko krajino, svet, ki nam daje vire za življenje in preživetje. Gor-ski svet je vse bolj izpostavljen interesom ekonomi-ke, tržnih izrab, enostranskih koristoljubnih motivik, ne meneč se kaj in kako bo jutri. Naš dolg in obveza je, da smo učinkoviti uporabniki, upravljavci pla-ninsko–gorskega sveta, da ga ohranimo takšnega, kot smo ga prejeli, ga skušamo še naravovarstveno izboljševati in ga, kar se da neokrnjenega, oddati in prepustiti našim planinskim zanamcem.

Smo v »novem« svetu med še komaj razpoznavno tradicionalno preteklostjo in realnostjo sedanjosti, ki je odraz neizmernega potrošništva, nevarno astronomsko hitrega razvoja, še komaj obvladljivih energetskih porab. Bomo s tako neobvladljivo nagli-co, prekomernimi naravnimi izrabami in neupošte-vanjem sonaravnih zakonitosti »iztirili« naš planet? Je mar to naš cilj?

Zgodila se je Evropa, stara celina brez meja, ki še posebej odraža in legalizira dejstva, da smo vsi v soodvisnosti od naravnih danosti, razvoja, preventi-ve, preživetja. Približali smo se in vstopili v dejstva, ki, tako kot vetrovi, lepo vreme, vode, tudi za gore ne poznajo omejevanj in meja. In tako se bomo, če bomo hoteli ohraniti naše alpsko blagostanje,

OseM desetletIjaktivnega in us tvarjalnega mežiškega planins tva

šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]

29

�0

živeti med gorami in z gorami, morali tudi mi utiriti v učinkovita, odprta, medsebojna, vsesvetovna sodelovanja v pomoči, solidarnosti, znanosti in še posebej v prizadevanjih za varovanje in ohranjanje zelenih zdravih površin, v aktivnostih za zmanjševa-nje erozije, zagotavljanju čistih gorskih vodnih talnic in biserno čistih planinskih studencev. Ob tem pa poskrbeti za veselje in lepoto planinskega življenja.

Tudi za slovensko planinstvo je še kako pomembno poslanstvo, da stalno opozarja in zagovarja, da je v alpskem prostoru potrebno vedno in trajno skrbeti za njegovo čistost in neomadeževanost. Tako kot organizacija mora biti tudi vsak planinec ambasador gore, ki sporoča, opozarja, uči, da moramo kot zavedni, osveščeni planinci vedno imeti pozitiven, preventiven, kulturen odnos do planinskega sveta, njegovega okolja pa tudi do sočloveka.

Tudi Planinska zveza Slovenije kot nacionalna krovna planinska organizacija, naslednica

legendarnega »Slovenskega planinskega društva«, s planinskimi podružnicami bo le toliko vplivna in učinkovita, kolikor bo čim bolj vseslovenska, s tem da bodo spoštljivo in vplivno upoštevana vsa geografska slovenska področja. Obvladovanje in upoštevanje različnosti je za današnji čas ena največjih vrednot, delovnih, kot duhovnih – to je tistih, od katerih je odvisen naš obstoj in razvoj. In le z resničnimi upoštevanji, spoštovanji in združevanji različnosti bomo obvladovali vse bolj prisotno agresivno, brezokompromisno globalizacijsko politiko in procese. In v tej situaciji je za PZS še kako pomembna aktivnost in delo članov vsakega planinskega društva. In prav članstvo je ogledalo stanja »Zveze«, to je od druš-tvenih aktivnosti, ki jih izvajajo, od uglednosti, strokovnosti, procesov vzgoje, množičnosti …

Prav ta sodobnost, sedanjost bo tudi dobila svojo prihodnost, zgodovino. In »sedanjost« se bo morala še kako truditi, da bosta delo in ustvarjalnost dobila

vsaj podobno primerjalno vrednoto, kot je zapisana v temeljih slovenskega planinstva.

Zato so praznovanja jubilejev še kako potrebna, da ob njih ocenimo vrednote prehojenih poti, društvenega planinskega dela, doseženih ciljev, se s pozornostjo spoštljivo zahvalimo planinstvu predanim društvenim delavcem in se opredelimo v obzorjih bodočnosti za nadaljnje smeri vzponov, smeri in novih ustvarjalnih planinsko prijaznih in varnih popotovanj.

Ob jubileju – 80 let mežiškega planinstva – pa iskrene čestitke za izjemno ustvarjalno planinsko delo, delo, ki je trdno opredeljeno kot planinsko javno dobro v imenu vsega slovenskega planinstva in PZS.

Hvala vam planinski prijatelji. Franci Ekar,

predsednik Planinske zveze Slovenije

PustPust je pri nas že pra-vi ljudski praznik. Zima se poslavlja, začenja se pomlad, narava se prebuja. Pustno pra-znovanje pa je pove-zano z maskiranjem, plesom v maskah in sprevodih v skupinah. In tako naj bi bilo tudi v naši Mežici. Na naših sprevodih so vidni tudi kurenti, ki so res posebnost, so magična bitja iz onostranstva, ki v pustnih dneh potujejo po Sloveniji, obiščejo prireditve ter z močnim hrupom preganjajo zimo in oznanjajo pomlad, rodovitnost, novo življenje. Res je, da je maska kurenta videti demonska in pošastna, vendar spomnimo se, da kurentovanje sodi med najpomembnejše turistično-etnografske prireditve. In ravno zato si naše TD tudi iz leta v leto prizadeva, da v naš kraj pripeljejo kurente iz pobra-tene Dornave.

Toda, koliko je nas takih, ki pristopimo h kurentu in mu na palico privežemo robec? Se raje sramežljivo umaknemo? Ali pa vse skupaj opazujemo le od daleč? Otroci nas pri vsem tem nadebudno spre-mljajo z očmi in posnemajo naše kretnje. Pokažimo jim spoštovanje do običaja in do različnosti.

Kaj pa naši – mežiški »pusti«? Otroci se tega dne veselijo, čeprav nam odraslim lasje kar pokonci štrlijo. A saj ni vse tako hudo. Le masko si moramo dati na glavo – pa že gremo na zabavo.

V Mežici bi pač vsi želeli, da bi tudi mi eno fajn povorko imeli. Vrtec in šola za to že nekaj let skrbita, a pred pustno komisijo se kar nekam izgubita. Otroci sami so za prvo nagrado žal premladi, odraslim pa ni za norenje, kaj šele, da bi za skupinsko masko poskrbeli in naš karneval razvneli. Je pač tako, da �0 polžkov ali gobic, indijancev ali črncev, Pika Nogavičk ali zmedenih hudičev … komisije ne prepriča dovolj, da poskrbeli bi za finalni boj.

Šolarčki so tako že nagrade ob prijavi dobili, sku-pinske maske za glavno nagrado pač letos ne bomo razglasili. A v šoli smo veseli, saj gremo na pico med poukom z našo učiteljico. In ponosni smo na številko, ki smo jo prejeli, saj menimo, da smo bili fletni tako, da nagrado med deset prejeli smo!

Upam, da se drugo leto komisija med maske zavrti, jim da možnost se predstaviti tako, da videl jih vsak-do lahko bo. Na odru pred Narodnim domom pa naj bo vzdušje veselo, tam se naj bi tudi pelo in norelo. Za zabavo pravo je pač spikerjev v Mežici, menda ta pravih, bolj malo. A res?!

Se vidimo drugo leto na povorki. Skupinske maske, vabljene!

Polonca Bivšek

šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]

�1

Hopsasa, drajsasapustna sobota,lan sem bil špeha sit,letos kompota.

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

Vsako leto organiziramo planinski nočni pohod, ki smo ga poimenovali Z lučko v neznano.Tudi letos smo se z lučkami odpravili v temno, a toliko bolj čarobno okolico Mežice, da poiščemo palčka Nagajivčka. Niso nam svetile le lučke. Svetile so tudi iskrice v pričakujočih očeh malčkov in šolarjev. »Kam pa gremo?« so bili radovedni, ko so iskali pot do palčka Nagajivčka in skritega zaklada. Pa se je naša vztrajnost le obrestovala. Našli smo palčka Nagajivčka, ki je bil sicer ob številnih obiskovalcih kar preveč plašen, a zaupal nam je, kam je skril zaklad.

Tudi do zaklada nam je s pridno hojo uspelo priti. Mraz nas pa res ni prestrašil, ko smo se pa lahko posladkali s čokolado … Mnjam! Presenečenj pa še ni bilo konec, saj sta nas pričakala še zajček in Pika Nogavička, s katero smo zaplesali. Tudi slastnih krofov in toplega čaja smo se razveselili.

Ko smo odhajali, smo drobno lučko nosili tudi v sebi …

Meta Karničnik

Z lučkOv neznano

sNeŽNI GradOVIkralja matjaža malo drugače

V Podpeci nad Črno na Koroškem je letos že petnajstič zapored potekalo tradicionalno tekmovanje v gradnji snežnih gradov.Gradnje se je udeležilo 74 ekip z okoli 500 graditelji. Na varnem pred mrazom in vremenskimi vplivi pa so se učenci podaljšanega bivanja na OŠ Mežica lotili podobnega projekta. Kopica otrok (od 2. do 5. razreda), ki obiskuje podaljšano bivanje, si je pod mentorstvom učiteljic Petre Čegovnik in Nataše Lipovnik zadala zanimiv izziv: v primerljivem času kot v Podpeci so naredili svoje sanjske gradove. Polni zagona in ustvarjalnosti so iz odpadne kartonske in plastične embalaže, lepenke ter časopisnega papirja izdelali štiri gradove. Do končnega »snežnobelega« efekta so si pomagali še z lepilom in barvo.

Po šestih urah rezanja, sestavljanja, lepljenja in barvanja so zaključi-li z delom.V enakem času kot je na voljo tudi graditeljem pravih snežnih gradov so v avli ene najlepših šol v Sloveniji že stali gradovi, ki jih sonce nikoli ne bo stopilo.

Petra Čegovnik �2

čIstIlNa akcija

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]

��

Na pobudo župana in občine je v soboto, 14. aprila, potekalo spomladansko čiščenje Mežice in okolice.

Tokrat je bila udeležba še večja kot pretekla leta, kar pomeni, da je ozaveščenost občanov za čisto okolje vedno večja. Povabilu so se odzvali večina političnih strank, šola, društva in klubi, k čemur je pripomogel tudi lep pomladanski dan. Menim, da smo vsi udeleženci ob delu uživali v lepem vremenu in prijetnem druženju ter se po dobrem kosilu zadovoljni in ponosni, da smo nekaj naredili za svoj kraj, odpravili proti domu.

Verjamem, da bo ta reportaža pripomogla k še boljši ozaveščenosti, da bodo tudi tisti, ki sme-tijo, malo premislili, preden odvržejo smeti, kjer se jim zazdi, in jih odpeljali na za to namenjena zbirališča, ki jih je v obdobju spomladanskega čiščenja po kraju in okolici še več.

Upam, da se drugo leto zberemo v še večjem številu in da se nam bodo pridružili tudi tisti, ki so do danes brezskrbno smetili po naši okolici.

Dani Kropivnik

Že tretje leto zapo-redoma smo se lani v septembru srečali upokojenci KŠPZ. Tokrat že drugič v idilični vasici Šentanel nad Prevaljami. Zbralo se je okoli 1000 upokojencev, ki so prisluhnili pestremu kulturnemu programu v organizaciji DU Mežica. Sodelovali so pevska skupina Gorna, citrarka Kristina Perovnik, MoPZ Vihariki in literati – vsi iz DU Mežica – lovski oktet LD Peca Mežica, folklorna skupina Osnovne šole Mežica in ansambel Diaton iz Mute. Program sem povezovala spodaj podpisana.

Kot je v navadi, se je na odru zvrstilo kar nekaj govornikov. Navdušila nas je slavnostna govornica ZDUS-a gospa Irena Jerman - Jere. Pozdravne besede pa so med udeležence srečanja razdelili še podpredsednik DU Mežica g. Anton Strmčnik, predsednik KŠPZ g. Gologranc, v imenu Sveta občin Koroške regije in prisotnih županov iz Raven, Prevalj in Mežice pa g. dr. Matic Tasič.

Po končanem uradnem delu so se udeleženci srečanja okrepčali z jedačo in pijačo Turistične kmetije Miler - Marin, nasmejali pa humoristu Tomislavu in zaplesali z ansamblom Vornšek.Številni udeleženci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, kar smo lahko videli tudi na posnetku Koroške TV.

Srečanje smo sklenili s prijetnim druženjem in ugotovitvijo, da naša sopotnica nista le starost in osamljenost, ampak tudi veselje do življenja in gibanja ter druženja in uživanja na jesen življenja.

Za nas velja rek: »Nimam cajta!«

Draga Simetinger Odbor za kulturo DU Mežica

OdMeVI Na srečaNjeupokojencev koroško–šaleške pokrajinske zveze na šentanelu 7. septembra 2006

Pozdravljeni!Ob izidu zadnje številke Šumca sem z veseljem sprejel povabilo, naj o obnovi orgel ali o življenju župnije kaj napišem. Župnija sv. Jakoba v Mežici se skoraj v celoti pokriva z občino Mežica, zato je naravno, da s svojo dejavnostjo soustvarjamo naše življenje in prispevamo tisto, kar lahko. Površen opazovalec bi morda rekel: »Župnija, to je cerkev in župnik.« V naše skupno veselje pa je v župniji veliko dejavno-sti, skupin in drugih oblik povezovanja njenih čla-nov. Vsako krščansko skupnost, tudi našo župnijo, ohranjajo pri življenju trije stebri: bogoslužje – s sv. mašami, obhajanjem zakramentov in zakramenta-

lov (blagoslovi, pogrebi) smo verni deležni duhovne hrane in tolažbe, oznanjevanje – verouk, predava-nja, nagovori in župnijsko glasilo nas popeljejo v vsebino vere in nam odpira nova obzorja in dobro-delnost – uresničevanje ljubezni do bližnjega.

Uresničevanje vsega tega privablja povprečno 700 ljudi na teden v cerkev in druge župnijske prostore. To so obiskovalci cerkve, veroučenci, člani ŽPS, biblične in molitvene skupine, sodelavke župnijske Karitas, pevci, bralci, čistilke, ključarji in ministranti. Poleg tega pa so tu še obiski v Župnijski pisarni. To je redno tedensko dogajanje. Vmes pa se zgodijo tudi izredni dogodki. Župnijska Karitas pomaga preko petdesetim posameznikom in družinam pred božičem in veliko nočjo, med letom otrokom in dru-gim, organizira delitev živil iz evropskih rezerv, gosti skupino Sožitje iz Mežiške doline, z gojenci iz CUDV-ja Črna preživijo počitniški dan, organizirajo dobro-delne koncerte in različne delavnice. V okviru žu-pnije se organizirajo romanja in študijsko potovanje, predavanja, tečaj priprave na zakon, koledovanje,

srečanje starejših in zakonskih jubilantov. Biblična skupina je pripravila razstavo Svetega pisma, Kultur-no pevsko društvo sv. Jakob povabi v gosti zbore iz drugih krajev, ki sodelujejo pri bogoslužju itd.

Veliko tega se uresničuje s prostovoljnim delom in medsebojno pomočjo. Res pa je, da za večje projekte, ki so v dobro širše skupnosti, pričakujemo pomoč občine in donatorjev. Vsem, ki ste v preteklosti pomagali dvigniti kakovost življenja s svojimi darovi, se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo še vnaprej.

Franc Linasi, župnik

Za Župnijsko skupnost

ŽuPNIja sV. jakObav mežici

�4

�5

šumc | april 2007 [šport]

POtOP V ZalIte dele rudNIka peca pod vodo

Nitro sport klub (Nitro diving) in Sirena tehnical diving team sta uspešno zaključila projekt, ki sta ga poimenovala Peca pod vodo. Gre za prvo resno tehnično potapljanje v tem rudniku z namenom preizkusa usposobljenosti v primeru morebitnega reševanja ponesrečenca. Vaja je pritegnila obilo medijske pozornosti, s tem pa je bila dobra promocija za Turistični rudnik Mežica ter za potapljanje samo, ki postaja vedno bolj priljubljen šport.

Že v petek, 9. marca 2007, so potapljači opravili pregled jame, pripravili opremo, ob prisotnosti jamskega inšpektorja so uredili vso potrebno dokumentacijo ter napeljali adrijanino vrv, ki služi kot izhod iz jame.

V soboto, 10. marca 2007, ob 9.�0 je turistični vlak Rudnika Mežica v jamo prepeljal potapljače, novinarje in televizijske ekipe, ki so prišle posnet reportažo. Potop se je ob prisotnosti mnogih predstavnikov sedme sile in slovenske potapljaške javnosti začel ob 10.45.

Ob prvem potopu so dosegli globino 92 metrov, trajal pa je 77 minut. Potapljači so imeli zelo slabe pogoje: voda je imela komaj 11 °C, vidljivost ni presegala �0 centimetrov, a se je zaradi združitve z vodnim rovom na �0. metrih rahlo izboljšala. Damir Podnar in Boštjan Čopi, oba izkušena tehnična in jamska potapljača, sta šla najgloblje in dosegla globino 111 metrov, potop je trajal 101 minuto, od tega sta več kot 1 uro porabila za dekompresijske postanke. Potapljači so hoteli potop snemati, a to zaradi slabe vidljivosti ni bilo smiselno. Celoten potop se je izvršil po zastavljenem načrtu, pri samem projektu je sodelovalo nekaj deset ljudi, saj je bilo na mesto potopa potrebno spraviti skoraj tono potapljaške opreme.

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

Ker gre za tehnično potapljanje, ki nikakor ni pri-merno za rekreativne športnike, so se tega podviga lotili potapljači, ki so izkušeni in za to izurjeni. Vodja potopa Damir Podnar je vodja Enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje Republike Slovenije ter mednarodni inštruktor tehničnega in jamskega potapljanja. Poleg njega so se v jamo potopili še Boštjan Čopi, ki je prav tako v Enoti za tehnično potapljanje, ter Klemen Tasič in Peter Draksler, ki sta imela nalogo name-stitve jeklenk na določenih globinah, ki so potaplja-čem ob vrnitvi krajšali dekompresijske postanke.

Ob potopu so bili prisotni še župan Občine Mežica Dušan Krebel, direktorica Turističnega rudnika mag. Suzana Famut, župan Občine Horjul, strasten potapljač in znan slovenski podjetnik Janko Jazbec, Slovenska potapljaška zveza ter mnogi novinarji.

V sklopu zanimivega dogodka so si prisotni ogledali Turistični rudnik in muzej, ki je tudi sicer odprt za turistične oglede širše javnosti.

Manca Ocepek

V okviru šolskih športnih tekmovanj vsako leto poteka tudi tekmovanje v odbojki – kategorija starejše deklice. Že vrsto let mežiška šola na tekmovanjih tudi uspešno nastopa. Lansko leto so se dekleta uvrstila v finale, ki je potekal v Metliki, in dosegle zelo uspešno 4. mesto. Tudi letošnje šolsko leto so se pod vodstvom

trenerja Mirka Rebule preko medobčinskih, regijskih ter medregijskih tekmovanj uvrstile v polfinale, ki je marca letos potekal na OŠ Mežica. Z zmagami nad vsemi tremi nasprotnimi ekipami (Prevalje, Ljubno ob Savinji ter Braslovče) so si tako zopet priborile to čast, da so skupaj z ekipami Luče, Jesenice ter Hrvatini igrale v finalu, ki je bil 1�. aprila 2007 v Lučah. Zopet so s tremi tesnimi porazi (2:1) zasedle nehvaležno, a vseeno pohvale vredno 4. mesto.

Za OŠ Mežica so nastopile: Sara Sinanovič, Daša Pregel, Monika Praznik, Sara Mlinar, Nika Kolar, Maja Jezernik, Dajana Rakič, Anja Auprih, Anja Kolednik, Sabina Breznik ter Monika Plemen.

Večina igralk poleg v šolske interesne dejav-nosti – odbojka trud vlaga tudi v trening pri OK Mežica. Morda pa bo njihov trud kdaj v bli-žnji prihodnosti popla-čan tudi z medaljo.

Manca Ocepek

uVrstIteVv republiški f inale

�6

šumc | april 2007 [gospodarstvo]

POdjetje se PredstaVInepremičnine prokon

Nepremičnine postajajo vedno bolj aktualna zadeva. Ne glede na to, ali se odločamo za nakup ali prodajo nepremičnine, lahko naletimo na določene ovire.Da bi potek prenosa lastništva potekal čim bolj tekoče, predvsem pa varno za vse udeležence, je najbolje, da se obrnemo na za to usposobljene ljudi oziroma na dobro nepremičninsko agencijo.

Od leta 2005 v Mežici deluje nepremičninska agen-cija Prokon & Co d.o.o., ki je družinsko podjetje, specializirano za posredovanje in svetovanje pri prodaji, nakupu ali najemu vseh vrst nepremičnin. Cilj podjetja je zagotoviti strankam kakovostne in

varne storitve. Le-te nudijo na podlagi izkušenj in strokovnega delovanja, saj posle nepremičninskih posredovanj za njih opravlja posrednik z licenco Ministrstva za okolje in prostor, za sestavo vseh pravnih listin pa skrbi pravni strokovnjak s pravoso-dnim izpitom.

Za svoje stranke opravljajo naslednje storitve: posredujejo pri opravljanju nepremičninskih poslov prodaje, nakupa, najema, oddaje ali menjave nepremičnin, preverjajo dejansko in pravno stanje nepremičnin, izdelajo vse vrste pogodb za prenos lastništva, posredujejo informacije o nepremičninah, oglašujejo, vodijo oglede, organizirajo cenitve in na željo strank svetujejo pri oblikovanju prodajne cene nepremičnin glede na dejansko vrednost na trgu.

Delovanje agencije ni vezano samo na Koroško, ampak pokriva celo Slovenijo. Trenutno ponudbo prodaje oziroma nakupov nepremičnin najdete na njihovi spletni strani www.slovenianproperty.net, kjer dobite tudi vse ostale informacije.

Kljub dobrim referen-cam in mednarodnem slovesu pa je agencija v Mežici žal še vedno dokaj neprepoznavna.

Alenka Hanuš �7

�8

FraNCoderlap

Mnogi domačini ter svet ga poznajo ne le po imenu, temveč po njegovih ekstremnih alpinističnih dosežkih. Pod sabo je namreč kot drugi Slovenec (za Viki-jem Grošljem) pustil že vse najvišje vrhove vseh kontinentov: azijski Everest (oktober 2000), afriški Kilimandžaro (november 2001), evropski Elbrus (maj 2002), južnoameriško Aconcaguo ( januar 200�), avstralski Mt. Kosciusko ( julij 200�), se-vernoameriški Denali (maj 2004) in Mt. Vinson na Antarktiki novembra 2006.

S ponosom pravi, da je čistokrven Mežičan, saj je na svet privekal v Mežici, in sicer za krušni peči pri Šumahu. Pogled na Peco ter vpliv očeta Ivana, s katerim je kot 10-letni fant prehodil slovensko planinsko transverzalo, sta bila povod za prve stike s planinarjenjem. Teorijo je osvajal s prebiranjem planinskih vestnikov z alpinistično ter planinsko te-matiko, znanje pa je v družbi številnih kolegov praksi preizkušal z osvajanjem bližnjih koroških, nato pa tudi ostalih slovenskih hribov in planin.

Po nekaj letih premora (šola, zidanje hiše … ) ga je pot zanesla v družbo alpinistov – gorskih reševalcev na Raduho, kjer je z njimi prvič tudi plezal. »In ko enkrat prideš v steno, te potegne … Želja po steni, plezanju je vedno močnejša,« pravi Franc. »Ko spo-znaš Peco, Raduho, nadaljuješ s Kamniško-Savinj-skimi Alpami, Julijskimi Alpami … Kmalu slovenske gore niso več dovolj, zato nadaljuješ v sosednji Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici … « S tem pa je bilo neko obdobje, ciklus tudi zaključen, saj je bila želja po prvi alpinistični odpravi v daljni svet vedno močnejša.

Z gorskimi reševalci postaje Prevalje so leta 1996 odšli na njegovo krstno odpravo v Južno Ameriko, na vrh Aconcague. Vrh so osvojili vsi člani odprave. Na to odpravo ima zelo lepe spomine in pravi, da je Južna Amerika nasploh lepa, ljudje so izredno prijazni in tudi pokrajina je zelo zanimiva. Na tej

odpravi se je prvič srečal s tako ekstremno višino in ugotovil, da jo tudi zelo dobro prenaša, kar pa na žalost vsakemu ni dano. Vse to mu je dalo nek elan, izziv za naprej … Želel je v Himalajo!

S prebiranjem knjig, vestnikov ter druge literature se je izobraževal o Himalaji. Začel je iskati možnosti, kateri odpravi bi se lahko priključil. 1999 se je s Posavskim alpinističnim klubom odpravil na odpravo na šesti najvišji vrh na svetu Čo Oju (8201 m). Čeprav je imel malo pred to odpravo poškodovano nogo, je z intenzivnim treniranjem, z vztrajnostjo in svojo koroško trmo tja dejansko tudi odšel in skupaj še z enim alpinističnim kolegom osvojil vrh ter s tem postal prvi najvišje stoječi Korošec … Čo Oju je zelo blizu Everesta, pod katerim je bil na trekingu in aklimatizaciji, in že naslednje leto je bil tam na novi odpravi Ski Everest 2000. Bil je soplezalec Dava Karničarja, ki je takrat prvi v zgodovini izvedel popoln smučarski spust z vrha Everesta (8848 m) do baznega tabora (5�50 m). Poleg Franca in Dava pa so bili člani odprave še drugi Korošci: Matej Flis, Grega Lačen ter Jurij Gorjanc. Tudi na to odpravo ima Franc zelo prijetne spomine, čeprav je bilo pred samo izvedbo le-te nešteto organizacijskih priprav, treningov, odrekanja … Bili so prava ekipa in skupaj so dosegli to, kar jim je namenila tudi sreča, ki je na vseh odpravah tista pika na i. Lahko si fizično in psihično še tako pripravljen, imaš dobro vremensko napoved, vendar če nimaš sreče v dani situaciji, žal ne uspeš.

Sledile so številne odprave: leta 2001 Šiša Pangma, kamor je v Tibet odpotoval skupaj z neko italijansko odpravo, a je žal pod vrhom sestopil, ker je pomrznil, še isto leto zopet Aconcagoa ter Kilimandžaro, leta 2002 Elbrus. V letu 200� je s slovensko odpravo odšel prav tako na Šiša Pagmo, vendar z druge, zelo zahtevne južne strani. Pod vrhom so se morali obrnit, ker je bilo preveč vetrovno in mrzlo. Leta 200� sta sledila Mt. Kosciusko in Avstralija, leta 2004 Denali in Malezija – Borneo … Zadnja odprava je lani bila Antarktika (Mt. Vinson). Z odpravo sta Franc in Davo dolgo zavlačevala zaradi finančnih razlogov, saj so bile cene astronomsko visoke (�5.000 $ na osebo). Poleg ekstremnih cen pa so bile tam tudi ekstremne

šumc | april 2007 [znani mežičani]

�9

razmere, mraz do –55 °C, veter, megla … Z omenje-nim vrhom na Antarktiki je Franc stopil na zadnjega v seriji najvišjih vrhov vseh kontinentov. Poleg tega je bil Franc lani mesec in pol v Himalaji, kjer je bil inštruktor za nepalske vodnike.

Vsaka odprava zahteva precej napora, odrekanja in težiti je treba res k čim boljši fizični pripravljenosti.. Recepta za psihično pripravo nima. Meni, da ti največ dajo izkušnje ter pozitivno mišljenje. V steni, gorah ti ni nič podarjenega. Tam si sam, veliko dejavnikov je nepredvidljivih. Nekajkrat je bil v zelo resni situaciji, a je s pomočjo sreče ter za-upanja v samega sebe dosegel to, kar je rekel Šrauf: »Ljudje smo najbolj trpežna bitja, tam ko žival več ne more, gre človek še naprej … « Za največji uspeh pa si Franc šteje to, da ima vseh 20 prstov ter to da se je povsod, kjer je bil, vse dobro izšlo, da je veliko videl in doživel.

Poleg vseh obveznosti je Franc Oderlap član Gor-ske reševalne službe, kar prav tako zahteva ogro-mno časa, saj imajo številne vaje, tečaje, izobraževa-nja, dežuranja, preventivne akcije … Kar nekaj časa pa mu vzamejo tudi seminarji ter tečaji za učenje psov reševalcev iz snežnih plazov, katerega lastnik je tudi sam. Zaveda se, da je treba znanje nenehno obnavljati, utrjevati, nadgrajevati … Trenutno opravlja tudi tečaj za inštruktorja letalskega reševanja.

Na vprašanje o planih za naprej je odgovo-ril: »Ogromno – kejkr bo cajt posto.« Že za letošnjo jesen je v na-črtu slovensko-avstrij-ska odprava na Šiša Pangmo, kjer bo Davo Krničar smučal, ostali člani bodo plezali, s tre-tjega višinskega tabora pa prav tako smučali. V letu 2008 pa bo prišel na vrsto Pakistan – projekt Dava Krničarja Smučati s K2, drugega najvišjega vrha sveta.

Franc ima za seboj že šestnajst odprav. Z vsako si pridobiva nove izkušnje, spoznava nove, drugačne ljudi, pokrajine. Pravi, da ima vsak košček na Zemlji svoje čare in vrednote. Odkrivati le delčke od njih v družbi ljudi, ki jim alpinizem pomeni življenje, je zanj neprecenljive vrednosti. »Ko ti enbrt pride v kri, se ne da nehat! Hočeš vedno več, vedno dlje, vedno globlje … A vseeno, ko pa prideš na Koro-ško, je tk lpo, da se ti svet obrne ... «

Manca Ocepek

[ šumc ]

župan

Dušan Krebel

Vsem občankam in

občanom občine

Mežica iskreno

čestitam ob 27. aprilu –

dnevu upora

proti okupatorju

in 1. maju –

prazniku dela.

Glasilo Občine Mežica izhaja 5x letno v nakladi 1500 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi glasilo Občine Mežica med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.

Vsem, ki ste s prispevki sodelovali, se najlepše zahvaljujemo. Prosimo, da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete, ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo.

Prispevki ne bodo honorirani, uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora.

Oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstovni članki v Microsoft Word-u, fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tif f, in sicer na resoluciji �00 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm). Fizično oddane fotografije, ki ste jih prispevali, lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine Mežica.

Svoje prispevke pošljite na naslov:Občina MežicaTrg svobode 1, 2�92 Mežica

Izdala Občina Mežica

oblikovanje Jasna Kalčič

fotografije Dani Kropivnik avtorji člankov

tisk Dikplast

naklada 1500 kosov

fotografija na naslovnici Dani Kropivnik, Por tal Osnovne šole Mežica