student magazine bfko, year 2011 - biotechnical faculty ljubljana

1

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

KazaloBFKORevija študentov Biotehniške fakulteteISSN 1854

Številka: 1Letnik: 7Datum izdaje: oktober.2011

Izdajatelj:Študentski svet Biotehniške fakulteteJamnikarjeva 1011000 Ljubljana

Izhajanje revije finančno omogočajo:Študentski svet Biotehniške fakulteteŠtudentska organizacija Biotehniške fakulteteŠtudentski svet Univerze v LjubljaniŠtudentska organizacija Univerze v Ljubljani

Tisk:Literapicta d.o.oNaklada:1000 izvidov

Revija BFKO in vsi njeni objavljeni članki so delo študentov BF in so avtorsko zaščiteni. Vse fotografije so last študentov in zaposlenih Biotehniške fakultete ali pa so javno dostopne na internetu.

Uredništvo:Glavni urednik: Gašper HabjaničAna CerarAjda MaričAlenka Malovrh

Lektoriranje:Boris Cesar

Oblikovanje in prelom:Sonja Rozman

b f ko re v i j a š t u d e n t o v b i o t e h n i š k e f a k u l t e t e

Uvodnik 2

»BF se igra« tokrat že sedmič 3

Študentski svet Biotehniške fakultete 6

ŠOBF 8

International Summer School Piran 2011 13

Holzerjeva permakultura 14

Strokovna ekskurzija na Nizozemsko 16

Mladi rejci 18

SERM 2011 20

Misterij drugega nadstropja 23

Geološko-geografsko-krajinarski tabor 24

Po Palladijevih stopinjah 25

ELASA mini-meeting 26

Od zamisli k realnosti 28

Makedonija 34

Invazivne vrste 38

Petnajsto leto DŠB 42

Društvo študentov zootehnike 44

Sri Lanka 46

Irski tjulni 48

Starost Zemlje, konec znanost 52

O predsodkih in preklopu paritvenega tipa 59

Kolofon

2

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Draga študentka, dragi študent!

V rokah držiš novega BFKO-ta, tradicionalno revijo študentov biotehniške fakultete, ki že leta prinaša male in velike vesti med obiskovalce fakultete pod Rožnikom.

Novi BFKO je uporaben za marsikaj: lahko je podlaga za sedenje na tleh v toplih jesenskih dneh, zavit je lahko smrtonosen uničevalec muh in drugega mrčesa, je skoraj neusahljiva zaloga materiala za papirnate avijončke ali pa škrnicelj za pečen kostanj, navsezadnje pa ga lahko, če še ni preveč izrabljen, tudi preberete.

V njem boš našel potopisna poročila, zanimivosti o društvih, neverjetne zgodbe in še marsikaj, kar vam bo brez dvoma popestrilo dan.

Da je uzrl luč sveta, se nas je kupica študentov odpovedala nekaj dnevom poletne idile, se lotila tipkanja in zamenjala strmenje v nebo z gledanjem v računalniški ekran. Ampak nič zato! Trud se je izplačal in BFKO je tu! Vsem, ki se prepoznate v eni od prejšnjih vlog, se zahvaljujem, da ste prispevali k stvaritvi te mojstrovine.

V imenu ustvarjalcev vam želim prijetno branje (sedenje, tolčenju muh in glodanje kostanja)!

Gašper Habjanič,glavni urednik

Uvodnik

Uvodnikb f ko re v i j a š t u d e n t o v b i o t e h n i š k e f a k u l t e t e

3

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

»BF se igra«, tokrat že sedmič

Vsak izmed devetih oddelkov oz. študijev je zastopan s svojo ekipo 12 predstavnikov – tekmovalcev, ki jo študenti izberejo sami. Ekipe nato tekmujejo v posameznih igrah oz. disciplinah: tek trojk z zvezanimi nogami, tek trojk v ogromnih vrečah, štafeta človeških samokolnic, itd. Da pa ne bi vse igre temeljile le na fizičnih spretnostih, smo dodali tudi nekaj umetniških kategorij, kot npr. risanje logotipa »BF se igra« (znamenite ovce) s flomastri med koleni.

Zmagovalna ekipa (tokrat so bili to Biotehnologi) je poleg različnih sponzorskih nagrad in daril Študentskega sveta domov seveda odnesla tudi veliko nagrado – plišasto ovco – simbol in prestiž iger, za katerega so se skupine borile in utrpele tudi športne poškodbe in rane. Nagrade so pripadle seveda tudi drugo in tretje uvrščenima ekipama, vsi tekmovalci pa so dobili majčke z logotipom iger v barvi njihove ekipe.

Ker pa je dogodek bolj namenjen druženju, medsebojnemu spoznavanju in kvalitetnemu preživljanju prostega časa, je bilo na voljo veliko brezplačnega piva in drugih pijač ter sendvičev, tako da udeleženci in obiskovalci niso ostali ne lačni ne žejni. Imeli smo tudi glasbo, oder, voditeljico in ostale stvari, ki pritičejo pravi vrtni zabavi. Na prireditvi so se na stojnicah predstavila tudi študentska društva, ki delujejo na fakulteti.

Za razliko od prejšnjih let so tokrat potekale v pomladanskem obdobju (začetek maja) in ne jeseni kot do sedaj. Ker se je to izkazalo kot dobra sprememba, bomo pri tem terminu tudi ostali, zato ne pozabite, da se v letošnjem šolskem letu zopet dobimo na travniku ob fakulteti na prijetnem druženju ob glasbi, pijači in zabavnih igrah nekje proti koncu aprila ali v začetku maja.

Se vidimo ...

Jurij Premk,predsednik ŠSBF

BF SE igra!

BF se igra

Kot veleva sedaj že tradicija, je Študentski svet BF tudi v lanskem šolskem letu organiziral neke vrste igre brez meja Biotehniške fakultete, namenjene bolj druženju in zabavi kot pa pravemu tekmovanju, z naslovom »BF se igra«.

3

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

4

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

BF se igra

4

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

5

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

BF se igra

5

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Foto: Nace Kranjc

6

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Študentski svet Biotehniške fakultete se predstaviJurij Premk, predsednik ŠS BF

Kaj sploh je ŠSBF? Kako je sestavljen?

Študentski svet Biotehniške fakultete (ŠSBF) je uradno predstavniško telo naše fakultete, v katerega študentje vsako leto izvolijo svoje predstavnike. Vsak od devetih oddelkov oz. študijskih smeri ima v Svetu tri predstavnike: dva za prvo stopnjo študija (BSc) in enega predstavnika druge (MSc) in tretje stopnje študija (PhD) skupaj. Izvolijo jih študentje posameznega oddelka oz. študija, izmed kandidatov tega oddelka oz. študija, ki se prijavijo na volitve; te ponavadi potekajo konec oktobra ali v začetku novembra. Poleg teh so v svetu še trije pridruženi člani in predstavnik Študentske organizacije Biotehniške fakultete (ŠOBF).

ŠSBF ima predsednika, ki predstavlja Svet in skrbi za njegovo delovanje, in štiri podpredsednike: za finance (skrbi za finančne zadeve Sveta in računovodstvo), za projekte (skrbi za izvedbo projektov, ki jih izvaja Svet), za študijske zadeve (skrbi za urejanje težav, s katerimi se srečujejo študenti ob študiju, za sodelovanje in komuniciranje z drugimi fakultetami in univerzami doma in v tujini ipd.) ter za kakovost študija (posreduje informacije o kakovosti dela pedagoških delavcev na fakulteti, ki se zbirajo z uradnimi in neuradnimi anketami in po drugih kanalih ter jih posreduje naprej; predlaga postopke v zvezi z njimi in ureja dokumentacijo – t.i. habilitacije). ŠSBF ima tudi tajnika, ki skrbi za zapisnike sej, arhive, urejanje dokumentacije in druge administrativne zadeve.

Kakšne so naloge ŠSBF?

ŠSBF deluje na več ravneh. Na ravni fakultete predstavlja študente in njihove interese v organih fakultete (Senat BF, Upravni odbor BF, Akademski zbor BF, posamezne oddelčne komisije za dodiplomski in podiplomski študij, disciplinske komisije, itd.); predstavlja študente BF v organih Univerze v Ljubljani (predvsem ŠSUL); poskuša posredovati in urejati probleme, s katerimi se srečujejo študenti ob študiju; pomaga in podpira študentska društva, ki delujejo na fakulteti; organizira in izvaja projekte obštudijskih dejavnosti (BF se igra, tečaji, ekskurzije, predavanja, sprejem brucev, predstavitve na Informativi in informativnih dnevih itd.); subvencionira izdajo glasil (BFko, glasilo biološkega društva »Antirapresor«, idr.), informativnih zgibank, publikacij itd.; subvencionira udeležbo študentov na izobraževalnih in športnih dogodkih v Sloveniji in tujini;

Študentski svet Biotehniške fakultete

7

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

sodeluje z Resorjem za Študijsko problematiko na ŠOU v Ljubljani, Kariernim centrom UL; pomaga pri organiziranju procesa tutorstva in medštudentske pomoči na fakulteti ter na druge možne načine poskuša dopolniti vsebine na fakulteti ali pomagati skupinam, ki si za to prizadevajo.

Poleg tega je ena najpomembnejših nalog ŠSBF podajanje t.i. habilitacij oz. študentskih mnenj v postopkih potrjevanja imenovanj in napredovanj profesorjev ter drugih pedagoških delavcev. Mnenja se oblikujejo na podlagi mnenj študentov, izraženih v vsakoletni redni anketi ob vpisu študentov v višji letnik in na podlagi dodatnih splošnih anket, ki jih ŠSBF izvaja občasno, ter tistih, ki so izvedene o konkretni osebi, ko ta pride na vrsto za imenovanje. Tako Svet uspe zbrati zadostno število mnenj za verodostojno oceno o delu posamezne osebe in vsebini posameznega predmeta, da potem lahko posreduje pomisleke in pohvale študentov nadrejenim (predstojnikom oddelkov oz. študijev in dekanu) ter svetuje in priporoča, kako izboljšati študijski proces. V skrajnem primeru lahko Svet zadrži ali celo prepreči posamezno imenovanje, če presodi, da je to potrebno.

Katere projekte smo izvedli v preteklem šolskem letu?

Večina projektov, ki jih izvedemo, je v preteklih letih postalo že tradicionalnih. Na začetku vsakega leta sodelujemo pri sprejemu brucev in jih seznanimo s študijem, fakulteto, tutorstvom; podarimo jim revijo BFko, ki vsebuje veliko zanimivih člankov in koristnih informacij, ter kakšno sponzorsko darilce, da nas ne pozabijo (kuliji, blokci, itd.).

Januarja sodelujemo na vseslovenskem sejmu izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja Informativa na Gospodarskem razstavišču in pri izvedbi Informativnih dni na fakulteti v februarju, kjer bodočim brucem predstavimo študije, ki jih zanimajo in poskušamo odgovoriti na njihova vprašanja.

Spomladi (predvidoma v začetku maja) na fakultetnem vrtu organiziramo veselo druženje – BF se igra – ob nagajivih športnih igrah, glasbi, jedači in pijači, kjer zmagovalna ekipa prejme veliki pokal BF-ovco.

Študentski svet Biotehniške fakultete

Za bruce smo letos uspeli organizirati skupno nabavo laboratorijskih halj, ki bodo, upamo, okrašene z logotipi fakultete ter obeh organizacij (ŠSBF in ŠOBF), krepile zavedanje in ponos študentov o fakulteti, katere del so.

Zbiramo študentska mnenja in izvajamo ankete, s katerimi anonimno prenašamo predloge, pripombe in pohvale od študentov do tistih, ki so jim namenjeni, in pišemo s tem povezane habilitacije.

Pomagamo pri organizaciji tutorstva. Sodelujemo s Kariernim centrom, Pisarno za mednarodno izmenjavo študentov ter drugimi službami fakultete in univerze.

S sofinanciranjem pomagamo študentskim društvom izvesti različne dogodke, tečaje, predavanja, srečanja, ekskurzije, izdajo publikacij itd.; posameznim študentom pa olajšati udeležbe na različnih izobraževalnih in športnih dogodkih.

Sproti pa urejamo še vso birokracijo, se bojujemo za pravice študentov in poskušamo narediti čim več dobrega.

Imamo tudi spletno stran: http://ss-bf.blogspot.com, kjer je možno izvedeti več o nas, si pogledati galerije slik preteklih dogodkov in napovedi novosti ter prihodnjih projektov.

8

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

ŠOBF – Študentska organizacija Biotehniške FakulteteAna Cerar in Ajda Marič

Pa poglejmo v zakulisje ŠOBF in kaj si o njegovem obstoju mislijo njegovi člani:

Predstavnica študentov agronomije – PATRICIJA RANDL ([email protected]):

»Študentje pogrešamo neke dogodke, ki niso čisto povezani s fakulteto oz. potrebujemo še kakšno dodatno dejavnost, ki je povezana z našo smerjo. Mislim, da je letošnja ekipa ŠOBF-ja dodobra poskrbela za tako raznolikost. V veselje mi je bilo načrtovati dogodke s pomočjo ŠOBF-ja. Kot organizatorki mi največ pomeni, da so udeleženci navdušeni nad kvalitetno izvedbo dogodka. S ŠOBF-jem pa je to letos potekalo gladko. Upam si biti optimistična in reči, da se bo to samo še nadgrajevalo.«

Predstavnica študentov biologije – NINA ERBIDA ([email protected]):

»Vesela sem, da lahko sodelujem v ŠOBF, saj sem dobila še boljši občutek o njegovem prizadevanju uresničevanja projektov za študente naše fakultete. Zelo pozitivno se mi zdi sodelovanje z društvi, kjer pa je seveda tudi še prostora za izboljšanje. Mislim, da so se tradicionalni projekti skozi leta izpopolnjevali in so zaradi tega na precej visoki ravni, pomembni pa so tudi novi projekti in sveže ideje ter možnost, da jih uresničimo. Takšno sodelovanje nam prinaša nove izkušnje in znanja ter spoznavanje tako enako mislečih kot takih, ki na svet gledajo drugače.«

Predstavnica študentov biotehnologije – SAŠA REZELJ ([email protected]):

»Biti del ŠOBF ekipe je bila zame super izkušnja. Super je delati v ekipi, ki ima skupni cilj in je za to pripravljena

ŠOBF

Ti je slučajno že kdaj prišlo na ušesa, da na BF obstaja skupina ljudi, ki se imenuje ŠOBF? Pa ti še do danes ni jasno, kaj naj bi ŠOBF sploh bil? Potem je skrajni čas, da se ti predstavimo! ŠOBF je študentska organizacija BF, ki je, po domače povedano, zadolžena za prostočasne dejavnosti. V okviru ŠOBF letno organiziramo preko 100 različnih projektov, ki ti ponujajo obilico možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. ŠOBF sodeluje z vsemi študentskimi društvi na Biotehniški fakulteti in s Študentskim svetom BF. Skupaj s člani društev poskušamo študentom ponuditi čim več dobrih projektov, tako izobraževalne kot tudi zabavne narave.

Skoraj vsako društvo ima vsaj kakšen tradicionalen projekt, prav tako pa vsako leto organiziramo tudi kaj popolnoma novega. Verjetno ste že slišali za:

Razstavo z naslovom ˝V objemu zime˝, glasilo Antirepresor, kostanjeve piknike, Izpit za varno uporabo motorno žage, Tečaj umetnega osemenjevanja, Perspektiva prihodnosti, Tovarna čokolade Gorenjka, ELASA, biološke terenske vikende in tabore, Lesarski sejem Milano, Ekskurzija na Nizozemsko, Sofinanciranje bonov za prehrano na Rodici, brucovanja? Vse to poteka tudi v organizaciji ŠOBF, poleg tega pa še mnogi izleti po Sloveniji in Evropi, izobraževanja, predavanja, poletni tabori, simpoziji itd.

ŠOBF sestoji iz predstavnikov vseh študijskih smeri na fakulteti in predstavnice študentskega sveta; vsaka smer ima enega predstavnika, nad vsemi pa bdita predsednica in podpredsednica. Člani imajo dvoletni mandat, ki se bo zaključil s koncem študijskega leta 2011/12.

9

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

veliko narediti. Poleg tega je bilo super tudi to, da smo skupaj razglabljali in ideje za nove projekte so rasle kot gobe po dežju. Mislim, da smo odlična ekipa, kar pa se vidi tudi iz rezultatov = odlično izpeljanih projektov.«

Predstavnik študentov gozdarstva – PETER GRANDIČ ([email protected]):

»ŠOBF je organizacija, ki skrbi za študente, na področju obštudijskega dogajanja, tu mislim na projekte, ki jih predstavniki posameznih oddelkov na BF pripravimo za druge. Udeležba na projektih omogoča na eni strani širjenje obzorja posameznega študenta kot tudi navezovanje stikov in spoznavanje novih ljudi na drugi strani. Omenil bi srečanja študentov v tujini, kjer ima študent priložnost spoznati poleg značilnih običajev, kultur, hrane, pijače in ostalega tudi značilnosti in posebnosti njegove bodoče stroke.

Zelo pomembne stike pa se pridobi tudi z vstopom v ŠOBF. Ne samo študente, ki jim predstaviš in razložiš stvari, ki jih mučijo, tudi profesorje spoznaš v drugi luči, saj vidiš, da niso na fakulteti samo zato, da te silijo, da hodiš na predavanja, temveč so tam tudi z voljo sodelovati in ti pri projektih pomagati.«

Predstavnica študentov krajinske arhitekture – SARA NOVAK ([email protected]):

»Kot članica ŠOBF sem se seznanila z organizacijo večjih projektov in preko teh spoznala veliko novih ljudi. Prav tako se mi zdi tudi ŠOBF pomemben za študente, saj imajo možnost udeležbe na obštudijskih dejavnostih po ugodnih cenah. Pomembno je ohraniti tradicijo že obstoječih projektov in dodati nove, tako izobraževalne kot zabavne.«

Predstavnik študentov lesarstva – DALIBOR MRŠIČ ([email protected]):

»Ko sem dobil prvi klic in povabilo na kavo, sem se odzval zgolj iz vljudnosti. Po pogovoru in kratkem razmisleku sem prišel do spoznanja, da je oddelek za Lesarstvo že tako ali tako veliko izgubil na področju obštudijskih dejavnosti in medsebojnemu druženju študentov in da moram kandidirati za predstavnika svojega oddelka. ŠOBF mi je omogočil organizacijo dveh piknikov in brucovanja. Ogled pohištvenega sejma v Milanu pa je dosegel povsem druge dimenzije in je bil mogoč zgolj in samo zaradi ŠOBF-ja, za kar sem vam zelo hvaležen. Poleg vseh projektov pa je mi je ŠOBF dal izredno veliko tudi s tem, da sem spoznal nove prijatelje, s katerimi se trudimo, da bi bili še boljši za vse ostale študente naše fakultete.«

Predstavnik študentov mikrobiologije – PRIMOŽ TURNŠEK ([email protected]):

»Naloga Študentske organizacije Biotehniške fakultete je izvajanje raznolikih projektov za študente in finančna pomoč študentskim društvom pri izvajanju njihovih projektov. Da je ekipa ŠOBF dobra, potrjuje dejstvo, da se letno na BF odvije več projektov kot na katerikoli drugi fakulteti. Sodelovanje v takšni ekipi mi je vsekakor v veselje. Pridobil sem nova znanja, izkušnje o organizaciji projektov in spoznal nove ljudi. Menim, da je ŠOBF pomemben del študentskega življenja na BF, brez katerega bi bilo le-to veliko bolj pusto.«

ŠOBF

10

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Predstavnica študentov zootehnike – BARBARA BRAČIČ ([email protected]):

»Obstoj organizacije se mi zdi zelo pomemben, saj je pomemben vir projektov za študente, za njihovo izobraževanje zunaj fakultete, za druženje in zabavo. Brez ŠOBF bi študenti manj sodelovali. Meni je sodelovanje pomagalo pridobiti organizacijske sposobnosti in spoznati mnogo novih ljudi, nekateri izmed njih pa so mi postali tudi pravi prijatelji. V prihodnje je cilj, da obdržimo že tradicionalne projekte in dodamo še nove, ki bodo finančno dostopnejši za študente.«

Predstavnik študentov biotehnike in biološkega izobraževanja – DAMJAN VINKO:»Vlogo organizacije vidim predvsem kot uresničevanje študentskih idej po organiziranju projektov, ki so po večini bolj izobraževalne kot žurerske narave, in nato na njih povezovanje študentov različnih letnikov in študijev. Obenem pa je pomembna vloga ŠOBF-ja tudi organizacijska in finančna podpora študentskih društev na Biotehniški fakulteti. Za študente moje smeri je ŠOBF zanimiv s stališča, da smo lahko v preteklosti preko te organizacije izvedli več študentskih, dijaških in mladinskih bioloških taborov, kjer so se mladi na terenu učili o naravi, študenti pa smo pri tem pridobili pedagoške veščine.«

Predstavnica Študentskega sveta BF – KATJA GUČEK ([email protected]):

Predstavnica študentov živilske tehnologije – ANJA KRISTAN ([email protected]):

»Obstoj Študentske organizacije na BF ima veliko vlogo, saj na leto organizira okoli 100 projektov z vseh smeri in zelo veliko področij, od zanimivih predavanj, strokovnih ekskurzij, brucovanj, zabavnih izletov ... Z njenim delovanjem popestri študentska leta vsem študentom naše fakultete, poleg tega pa smo vsi člani ŠOBF pridobili veliko znanja, izkušenj, novih poznanstev in se naučili dobrega sodelovanja ter ekipnega delovanja.«

»Vedno sem se spraševala, od kod vsi ti izleti, predavanja, tečaji in vsi drugi projekti. Kmalu sem ugotovila, da je to delo študentske organizacije naše fakultete. Ko sem se jim pridružila tudi sama, sem videla, da gre za študente z veliko idejami za projekte, ki jih nato tudi izpeljejo in omogočijo študentom, da se ne udeležujejo samo rednih predavanj, ampak izvejo tudi kaj novega in drugačnega na več načinov in si s tem razširijo obzorja. Z delom v organizaciji sem tudi sama pridobila veliko izkušenj in novih poznanstev ter predvsem veliko nepozabnih trenutkov.«

Predsednica – AJDA MARIČ ([email protected]):

»S samim organiziranjem projektov sem se seznanila skozi projekte našega društva (Biotehnološko študentsko društvo), kasneje pa kot predstavnica biotehnologov v ŠOBF. Če me vprašate, ali bi se podala na isto pot, če bi lahko zavrteli čas nazaj, je moj odgovor da, saj sem preko projektov pridobila nove izkušnje, poznanstva in ugotovila, kaj me veseli v življenju. Mrzlično tekanje in iskanje rešitev, ko gre nekaj narobe. Realiziranje zamisli za projekte, tako izobraževalne, kot družbi koristne. Pozitivne povratne informacije, ob katerih pozabiš na vse tegobe in

ŠOBF

11

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

si ponovno pripravljen na nove podvige (beri: projekte). Vsekakor menim, da je študentsko organiziranje kot tako pomemben segment. Zato le izkoristite, kar vam je dano, saj študentska leta hitro minejo.«

Podpredsednica – ANA CERAR ([email protected]):

»Svoje sodelovanje s ŠOBF sem začela kot predstavnica študija mikrobiologije in v dveh letih ugotovila, da lahko uspešno sodelovanje med študenti prinese super rezultate. Pridobila sem organizacijska znanja, spoznala nove ljudi in predvsem uživala ob organizaciji projektov za naše študente. ŠOBF se mi zdi pomemben predvsem zato, ker študentom omogoča pridobivanje dodatnih znanj pa tudi enostavno druženje med sabo v okviru raznoraznih projektov. Pomembno se mi zdi predvsem uspešno sodelovanje z društvi. Želim si, da bi v prihodnjih letih obdržali sloves najbolj pridne in delovne študentske organizacije v Ljubljani in da bi organizirali še mnogo uspešnih projektov.«

Skupaj se torej trudimo, da ti med študijem ne bo dolgčas! Hja, ampak pri vseh ostalih obveznostih, ki jih imaš, kako pa boš vedel/a, kaj vse se dogaja? Preprosto! Imamo tudi mesečni obveščevalni list Bfko obvešča, ki izhaja vsakič na začetku meseca. V zadnjih letih smo se odločili, da postanemo malce bolj »eko« in Bfko obvešča tiskamo samo še v obliki plakatov za info table na fakulteti, drugače pa ga med študente posredujemo v elektronski obliki, preko mailing list vseh letnikov. Tu notri boš našel/-la vse projekte, ki potekajo v določenem mesecu v okviru ŠOBF in ŠOU v Ljubljani ter tudi v okviru društev in drugih organizacij,

Imaš mogoče tudi sam/-a kakšno idejo za projekt, pa nisi zasledil/-a nič podobnega med našimi projekti? Ni problema, vedno smo veseli novih idej! Kontaktiraj predstavnika svoje smeri ali pa kar predsednico ali podpredsednico in skupaj bomo poskušali tvojo idejo spraviti v pogon.

ŠOBF

12

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Zavod ŠOU šport se predstaviMarija Jozak, vodja programov ŠOU šport

ŠOU šport

ŠOU šport organizira in izvaja dejavnosti usmerjene v razvoj športa študentov. Prek svojih dejavnosti ŠOU šport spodbuja študente k redni športno-gibalni aktivnosti, s pestro ponudbo programov spodbuja k udeležbi še neaktivne študente in z izvajanjem podpornih dejavnosti skrbi za promocijo zdravega načina življenja.

Pri načrtovanju dejavnosti v okviru programa dela izhajamo iz pregleda doseženih rezultatov v preteklem programskem obdobju, iz analiz mnenj in pričakovanj udeležencev v programih, iz pregleda ponudbe športnorekreativnih storitev na trgu in prihajajočih trendov.

Na podlagi vseh teh informacij in podatkov določimo obseg posameznih programskih skupin.

Osnovno vodilo pri oblikovanju programov in izbiri novih vsebin so vselej kakovost programa, strokovnost vaditeljev in sodelavcev, varnost pri vadbi (upoštevanje normativov in standardov), želje udeležencev in novosti na trgu … Velikokrat pa kakšen izmed programov žal ni izpeljan, saj smo prostorsko zelo omejeni.

Dejavnosti ŠOU športa lahko razvrstimo v naslednje skupine:

• Športnorekreativni programi: celoletni vodeni športnorekreativni programi in drugi športnorekreativni programi (aerobika, pilates, zumba, joga, plavanje, hip hop itd.).

• Športnoizobraževalni programi: športni tečaji in športna usposabljanja (plesni tečaji, borilne veščine, tenis, golf, jezdenje, alpinizem, sabljanje itd.).

• Množične in druge rekreativne prireditve: Teden odprtih vrat, Študentska Arena in Študentski tek na grad.

• Posredovanje kart in vstopnic.

• Športnoadrenalinski programi.

• Raziskovalna dejavnost.

• Promocija zdravega načina življenja.

• Vodenje razvida študentov nosilcev licenc v športu.

Ob začetku novega študijskega leta 2011/12 bo najbolj aktualen Teden odprtih vrat ali teden brezplačnih športnih delavnic, ki se ga vsako leto udeleži več kot 700 študentov oz. kolikor dovoljuje prostor. Torej prvi teden v oktobru vabimo vse športne ljubitelje na brezplačno miganje, vse dodatne informacije o programu, urniku, lokaciji pa bodo na voljo na naši spletni strani www.sousport.si od septembra dalje.

Aerobika

Tek

Potaplanje

13

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

International Summer School Piran 2011Ana Cerar

Od 26. avgusta do 3. septembra se je v Piranu odvijala že četrta poletna šola, ki jo organizirajo študenti Biotehniške fakultete v sodelovanju z domačimi in tujimi profesorji ter z nekaj slovenskimi podjetji in inštituti. Letošnja poletna šola je potekala v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo (NIB), BioSistemiko in Društvom za celično in tkivno inženirstvo Slovenije (DCTIS).

Tema letošnje poletne šole so bile nove molekularne metode v biotehnologiji. Na to tematiko so nam predavali tako domači kot tudi tuji profesorji. Med drugim smo imeli predavatelje z Nizozemske, iz ZDA in Brazilije. Tekom tedna so nam predstavili trenutno najbolj uporabne in atraktivne metode, nam razložili, s čim se trenutno ukvarjajo in nam pripravili laboratorijske vaje. Vse skupaj je potekalo na Morski biološki postaji.

Seveda pa so organizatorji poskrbeli tudi za prostočasne dejavnosti. Tako smo si pod strokovnim vodstvom ogledali soline, kjer smo izvedeli, da so to edine soline na svetu, kjer sol še pridelujejo na star način. Sečoveljske soline so namreč izjemne predvsem zaradi posebne mikrobne odeje, petule, ki zagotavlja čistost soli. Prav zato je sol iz Sečoveljskih solin cenjena tudi med kulinaričnimi mojstri. V okviru prostega časa smo imeli tudi »palačinka-party« in tradicionalno večerjo z ostrigami. To nam je dalo možnost spoznati tako tuje študente kot tudi profesorje. Nekateri izmed profesorjev na poletni šoli sodelujejo že nekaj let in pravijo, da bi radi sodelovali tudi v prihodnje. Tudi zasedba študentov je bila internacionalna, saj so se nam pridružili kolegi iz Irana, ZDA in Brazilije.

Organizatorji ISS Piran se vsako leto trudijo, da bi ponudili nove zanimive teme. Osebno se mi je to zdela zelo dobra izkušnja, saj smo o določenih temah na faksu slišali zelo malo ali pa sploh nič. Predvsem se mi je zdelo uporabno predavanje o bioinformatiki, ki je, glede na trenutno količino podatkov v znanosti, več kot uporabno področje. Seveda pa je bilo zanimivo slišati tudi predavanja o uporabi matičnih celic v veterini, tkivnem inženirstvu, aptamerih, uporabi molekulskih

International Summer School Piran 2011

metod v raziskavah rakavih obolenj itd. Med drugim se nam je predstavilo tudi društvo Morigenos, ki preučuje delfine v slovenskem morju. Ti so namreč stalni prebivalci našega morja, ki jih lahko opazimo tudi čisto blizu obale. Žal zaradi razburkanega morja nismo videli nobenega, so nam pa pokazali razgledno točko, ki jo društvo uporablja za opazovanje delfinov s kopnega.

Na poletni šoli sem pridobila ogromno novega znanja, ki mi bo v prihodnosti nedvomno koristilo. Upam, da bo ISS Piran nadaljevala svojo tradicijo in se je bom lahko udeležila tudi prihodnje leto.

Več o šoli na http://www.iss-piran.com/

14

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Holzerjeva permakultura ali Eden izmed bolj poučnih dni med izpitnim obdobjemInes Vodopija

Res, ni lepšega kot vzeti si čas med tistim obdobjem v letu in se odtrgati od črno-belega znanja ter okusiti zeleno kombinacijo teoretičnega znanja in prakse, ki lahko obrodi sadove tudi v (nemogočih?) življenjskih pogojih.

Holzerjeva permakultura

Prav, bom bolj natančna. Študentje smo se junija odpravili na enodnevno ekskurzijo v Avstrijo, v gore, na posestvo Krameterhof. Tam med zaplatami enodobnih sestojev smreke na degradiranih tleh opazimo pobočje z drugim odtenkom zelene, svetlejše, cvetoče in precej pestrejše vegetacije. Družina Holzer si je tam uredila vrt, ki jih oskrbuje s hrano, lesom za kurjavo in gradnjo in čudovitim življenjskim prostorom. Pravzaprav je tako poln življenja, da si ga prihajajo ogledovat od daleč. Mi smo bili eni izmed teh.

Posest, velika 45 ha na nadmorski višini med 1100–1500 m, je zasnovana na sistemu teras in ribnikov, ki preprečujejo vodi, da bi tla odnašala s seboj, in omogočajo boljšo izkoriščenost tal in zadrževanje vode. Raznolikost rastlin – tako gojenih sort češenj, ribeza, drugega sadja, žita in zelenjave kot tudi divjih vrst – privablja tudi mnoge živali. Pomembne so predvsem ptice, ki ohranjajo ravnovesje med vsemi vrstami in skrbijo za raznašanje semen in s tem pogozdovanje prej v vetru uničenih sestojev smrekove monokulture. Seveda mimogrede tudi precej pomagajo tlom. Sodelovanje med rastlinami, živalmi, človekom in tlemi ustvarja mikroklimatska območja, ki jih ščitijo pred mrazom (dodajmo, da govorimo o Tirolski). Zanimivih idej je ogromno, od načina sobivanja kokoši in pujsa, do vzgoje rakov in rib v ribnikih, umestitve bora cemprina med sadno drevje in zaposlitev pujsov, da si sami obdelujejo sadovnjak, ki jim daje jesti. Mislim, da je samo po sebi umevno, da ne uporabljajo nobenih kemičnih sredstev. Vse te in druge ideje so v našem svetu, kjer je treba vse klasificirati in poimenovati, stlačili v pojem permakulture. Pričujoče glasilo je prekratko, da bi zaobjeli vso teorijo in vtise. Vendar je o tem že veliko napisanega, ta članek je samo poročilo in pokušina za vse, ki to berete.

Torej, naj dodam še nekaj tehničnih podatkov. Organizacija s strani Društva študentov gozdarstva,

foto: Ines Vodopija

foto: Ilona Rac

15

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Holzerjeva permakultura

sofinancerji: Študentski svet BF, Študentska organizacija BF in Zavod 1Apejron. 28 študentov, 1 profesor, 1 prevajalec, 1 voznik avtobusa. Predstavniki s skoraj vseh smeri BF (kar se je izkazalo kot zelo zanimivo v pogovoru – priporočam malo več druženja). Več ur sprehoda po 'vrtu' z odmorom za kosilo, kjer smo si nekateri privoščili okusno pripravljeno kosilo z bio izdelki s kmetije in okolice. Zadovoljni obrazi navzočih ob koncu izleta (oz. ekskurzije, če smo že na fakulteti). Včasih nam takšna izkušnja 'v živo' lahko da več kot knjige. Občutek bujnega življenja vse naokrog se je izkazal kot močna inspiracija in motivacija za prizadevanje k boljšemu in bolj živemu okolju, v katerem živimo.

foto: Ilona Rac

foto: Nadja Osojnik

16

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Kolesarski raj.

Strokovna ekskurzija na NizozemskoBojan Papić

Ekskurzija na Nizozemsko

Letos smo člani DŠMBS v začetku maja organizirali sedemdnevno strokovno ekskurzijo na Nizozemsko.

Prvi dan smo preživeli na avtobusu in po ne tako zabavni 16-urni vožnji naslednji dan v jutranjih urah prispeli v mesto Utrecht. Naše dolgo potovanje je bilo vsekakor poplačano in v Utrechtu smo z veseljem ostali še dva naslednja dva dneva. Utrecht je četrto največje mesto na Nizozemskem in v njem vsakdo najde svoj kotiček – staro mestno jedro z znamenito katedralo Dom iz srednjega veka, sprehajanje ob kanalih, nakupovalna središča, kavarnice ali kaj drugega. Mesto je znano tudi po največji univerzi v državi, ki uživa svetovni ugled. Na naše dodatno presenečenje pa življenje tam ni nič kaj dražje kot pri nas.

Tretji dan je bil v celoti strokoven (lahko bi rekli kar mikrobiološki). Dopoldan smo se odpravili na ogled Centra za biodiverziteto gliv CBS-KNAW – gre za moderen inštitut, ki hrani okoli 57.000 sevov nitastih gliv, 8.000 sevov kvasovk in 10.000 bakterijskih sevov (vključno z edinstveno fagno in plazmidno zbirko). Tam so nam prikazali glavna načina shranjevanja teh sevov, ki ohranjata mikrobe dalj časa v neaktivnem stanju – krioprezervacijo in liofilizacijo. Za nekatere občutljivejše mikrobe pa je možno le shranjevanje na agarju.

Popoldne smo se odpravili še na ogled Inštituta za cepiva (NVI) v mestecu Bilthoven, kjer so bili vsi izjemno gostoljubni in prijetni. Po uvodnih predavanjih treh raziskovalcev o njihovih aktualnih raziskovalnih projektih smo se podali na ogled ogromnega poslopja, spustili pa so nas tudi v laboratorije, kjer so nam raziskovalci

17

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Mlini na veter.

Ekskurzija na Nizozemsko

predstavili svoje delo. Večine raziskovalnih laboratorijev zaradi strogih varnostnih ukrepov na žalost nismo mogli videti.

Četrti dan smo se v dopoldanskih urah prispeli v mesto koles, sloviti Amsterdam. Pravzaprav mi je vzdevek »mesto koles« postal jasen šele, ko sem videl, da so kolesa res povsod okoli mene – na peš poteh, na cestah, kjer imajo kar lasten pas, naslonjena na ograje ali pa kar v lastni parkirni hiši z 2.000 »parkirnimi prostori«. In potem je šel vsak svoji ljubezni naproti – ljubitelji umetnosti v Van Goghov muzej in Rijksmuseum, romantiki na sprehod ob kanalih, nekateri (zgolj iz izobraževalnih namenov) v Heineken muzej. Obvezno je bilo seveda tudi slikanje pred napisom I am Microbiologist Amsterdam. Podobno, le malo manj zmedeno, je bilo tudi prihodnji dan, ko smo nekateri obhodili večino mesta kar peš in uživali ob pogledu na mogočno arhitekturo mesta. Živahno je bilo tudi ponoči, ko na ulicah in v diskotekah ne manjka ljudi.

Šesti dan smo se odpeljali do arboretuma Keukenhof, kjer smo si ogledali številne vrste tulipanov in drugih rastlin, vendar smo na žalost zamudili prostrana cvetoča polja tulipanov v okolici arboretuma. Ob vrnitvi smo uživali še zadnji dan v Amsterdamu.

Kaj prehitro je že napočil čas našega odhoda. Na poti nazaj smo se ustavili še v mestecu Zaanse Schans z znamenitimi mlini na veter, kjer smo okusili še izvrstne nizozemske sire. In sedmi dan je mikrobiolog počival vse do prihoda domov.

18

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Zootehniki dejavni kot mladi rejciPetra Firm

Mladi rejci

Zootehniki smo v preteklem študijskem letu postali zelo dejavni in prepoznavni kot mladi rejci. Konec oktobra smo se skupaj z Govedorejskim društvom Domžale udeležili prav posebnega dogodka – Evropske razstave črno-bele pasme v Cremoni, na kateri se je prvič s svojimi kravami predstavila tudi Slovenija. Dogodka smo se udeležili v obliki dvodnevne ekskurzije. Prvi dan smo si ogledali 2 kmetiji z mlečno proizvodnjo, popoldne pa smo obiskali razstavni prostor v Cremoni, saj je potekala evropska prodajna avkcija vrhunske genetike. Na avkciji je sodelovala tudi slovenska telička, ki je bila prodana za 3.700 € na Nizozemsko. Najvišjo ceno je dosegla italijanska telička, kar 24.600 €. Sledila je večerja v prestižni restavraciji, nato pa nastanitev v hotelu.

Naslednji dan je bil celoten posvečen ogledu sejma in razstave. V dopoldanskem času je potekal izbor evropske šampionke za rdeči holštajn in najboljše skupine živali te pasme po deželah, popoldne pa izbor za črno-belo pasmo. Slovenija se je predstavila s 6 živali črno-bele pasme. Trije člani DŠZ (Rok Curhalek, Petra Firm in Tomaž Mis) so bili tudi aktivno udeleženi na razstavi. Pred tem so se septembra udeležili Evropske šole za mlade rejce v Belgiji (European Young Breeders School), na kateri so osvojili veščine priprave in vodenja živali na razstavi. Tako so v Cremoni pod vodstvom dr. Marije Klopčič (strokovni tajnik za črno-belo pasmo) oskrbovali živali in poskrbeli, da so bile le-te na razstavi vodene profesionalno, kot se to spodobi za evropsko razstavo.

Ker pa v Sloveniji ni pravega znanja o pripravi živali na razstavo, smo se odločili, da bomo pridobljeno znanje širili tudi med našimi rejci. Tako je zrasla ideja, da bi v Sloveniji izvedli šolo mladih rejcev, kar smo tudi uresničili. Od 20. do 22. julija 2011 je tako na Kmetijski šoli Grm Novo mesto potekala prva mednarodna šola mladih rejcev, ki so jo organizirali predstavniki priznane rejske organizacije za črno-belo pasmo Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji in Oddelka za zootehniko. Šole se je udeležilo tudi več kot 10 študentov zootehnike. Priznani predavateljici iz Nizozemske sta vseh 55 udeležencev v času tridnevnega zelo intenzivnega izobraževanja skušali naučiti tehnike priprave in vodenja živali na javnem nastopu.

Po namestitvi v internatu in pozdravu smo se takoj lotili dela. Najprej si je vsak udeleženec izbral svojo telico, nato pa je že sledilo prvo predavanje in praktični prikaz priprave ležišča in pranja živali. Ležišče mora biti čim bolj udobno, da se živali dobro počutijo. Razdeljeni smo bili v pet skupin, da je bilo delo lažje in smo lahko pomagali drug drugemu. Polovica članov ekipe je uredila ležišče,

Tudi počivati je treba!

18

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

19

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

medtem pa je druga polovica že začela s pranjem telic. Ko smo opravili z delom, je sledilo zasluženo kosilo, takoj zatem pa smo že nadaljevali z učenjem. Predavateljica nam je pokazala, kako se živali striže in pravilno vodi. Polovica učencev je začela s samostojnim delom striženja, polovica pa s treningom vodenja živali. Zvečer sta nam predavateljici razložili sistem krmljenja živali na razstavah. V obrok je vključeno najkakovostnejše seno, lucerna, namočeni pesni rezanci in krmila. S takšnim načinom krmljenja dobimo živali z obsežnim vampom in bolj odprtimi rebri, kar je pri mlečnem tipu zelo zaželeno. Sam sistem prehrane moramo prilagoditi že dva meseca pred razstavo, ko je že potrebno začeti z rednim treningom živali, ki vključuje tudi čiščenje.

Ponoči smo tudi izmenično dežurali pri telicah in z vedri lovili iztrebke, da se živali niso umazale. Zjutraj smo začeli z delom že ob 6.00 uri. Najprej smo živali nakrmili in napojili, nato pa smo jim uredili ležišča in jih oprali. Tekom dneva smo nato nekateri vadili vodenje živali, drugi pa jih strigli in se nato izmenjali, da je vsak lahko s svojo živaljo preizkusil, kako bo to potekalo naslednji dan na javni predstavitvi. Zelo je pomembno, da so vodniki živali nasmejani, da izražajo ponos, da lahko predstavljajo svoje živali v predstavitvenem prostoru in v tem uživajo. Ves čas morajo pozorno spremljati sodnika, ki samo s kretnjami daje navodila. Vodniki hodijo z živalmi v krogu, v smeri urinega kazalca in kadar se ustavijo, morajo živali postaviti v pravilen položaj (sprednje noge morajo biti ena ob drugi, zadnji dve pa v razkoraku, odvisno od tega, na kateri strani je sodnik). Popoldne smo imeli kratko predavanje o marketingu in promociji lastne črede. Pred večernim krmljenjem sta nam predavateljici razložili in pokazali še zadnje lepotne korekcije živali, kako se naredi hrbtna linija in katere spreje ter kako jih uporabiti, tik preden gre žival v ring. Naslednje jutro je delo potekalo enako kot prejšnji dan, v dopoldanskem času pa smo še uredili hrbtne linije. Ob 14. uri je potekala javna predstavitev, na kateri smo udeleženci pokazali, kaj smo se naučili v treh dneh. Predstavitev je potekala v petih skupinah po starosti. V vsaki skupini so izbrali dva tekmovalca za finale, ki sta se najbolje odrezala v vodenju. Študentje zootehnike smo se odrezali odlično, saj smo imeli kar 5 finalistov. Prvo mesto je zasedel naš bivši študent Franci Zagožen, drugo mesto Aleš Šmid s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, tretje mesto pa zopet naš zootehnik Dejan Kastelic. Izbrali so tudi dva tekmovalca, ki sta najbolje pripravila in ostrigla žival. Prvo mesto je ravno tako zasedel Franci Zagožen, ki je tako postal dvojni zmagovalec prireditve, drugo mesto pa tud naš študent Miha Puhek.

Prireditev je bila zelo uspešno izpeljana, gledalci so bili navdušeni in presenečeni, da smo v tako kratkem času naučili in umirili živali. Udeleženci so bili zelo zadovoljni

s pridobljenim znanjem in ga želijo še nadgraditi, zato smo sklenili, da naslednje leto ponovimo šolo in jo še nadgradimo.

Mladi rejci

Naučili smo se pravilne stoje.

Učili smo tudi najmlajše.

Deset najboljših mladih rejcev.

19

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

20

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

SERM 2011Gal FidejKatarina FlajšmanPetra MuhičPrimož Rogelj

Oddelek za Gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

SERM 2011

Letošnje Srečanje študentov gozdarstva južne Evrope (SERM – Southern European Regional Meeting) je organiziral »Local commitee Freising«, ki je tako kot Društvo študentov gozdarstva (DŠG) član krovne organizacije IFSA: International Forestry Students Association. Srečanje je potekalo od 30. 4. do 8. 5. 2011 na različnih mestih na Bavarskem. Prisostvovalo je preko 30 študentov iz 10 držav.

Nacionalni park Bayerischer Wald.

21

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

V program so bile vključene strokovne ekskurzije, povezane s področjem gozdarstva, izleti za širjenje splošne razgledanosti in rekreacijske dejavnosti. Tekom srečanja smo dobili vpogled v način nemškega gospodarjenja z gozdom, gozdne ekonomike in trga lesa v Nemčiji. Spoznanja so koristna, saj se Slovenija z gozdarskega vidika zaradi podobnih razmer pogosto primerja z Nemčijo. Spoznali smo tudi močno Bavarsko kulturo in izmenjavali izkušnje s študenti gozdarstva iz sosednjih držav ter si tako razširili svojo mrežo poznanstev. Tekom srečanja smo si pogledali sestoje poškodovane s strani srnjadi in jelenjadi, provenienčni test z duglazijo, kjer nam je predaval ugledni profesor H. Pretzsch. Ob obisku Nationalpark Bayerischer Wald smo se sprehodili tudi po Tree top walk, ki je res navdušujoč. Obiskali smo tudi glavno upravo Bayerische Staatforsten, kjer gospodarijo z državnimi gozdovi Bavarske. Natural park Steigerwald je eden izmed zadnjih še ohranjenih bukovih gozdov srednje Evrope, ki ga želijo spremeniti v nacionalni park, vendar se lokalno prebivalstvo s tem ne strinja. Ogled žage Binderholz Germany GmbH je navdušil s svojimi dimenzijami in proizvodnjo. Letna kapaciteta znaša 1,5 milijona m3 lesa, vendar zaradi pomanjkanja lesa na trgu trenutno razžagajo ''le'' 1 milijon m3 lesa letno. Ogled German-German muzeja nas je seznanil z zgodovino Nemčije po drugi svetovni vojni. Vsi ogledi so bili strokovno vodeni in profesionalno izpeljani.

Vsaka država udeleženka je bila dolžna predstaviti svoje gozdarstvo in predstavništvo (local committe – LC). V 20 minutni predstavitvi smo prikazali slovensko gozdarstvo. Predstavitev je bila po mnenju organizatorjev in udeležencev srečanja najboljša izmed vseh. Sodelovali smo tudi v treh neobveznih delavnicah. Na mednarodnem večeru, na katerem se predstavijo države, smo postavili stojnico, kjer smo predstavili slovensko kulinariko in Slovenijo s turističnega vidika.

Predstavitev zasebnega gozda na južnem Bavarskem.

Ogled žage Binderholz Germany GmbH.

Naravni park Steigerwald.

Nacionalni park Bayerischer Wald.

22

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Študentska založba je v pričakovanju 15. obletnice svoje razvejane in živahne knjižne dejavnosti. Čeprav je svoj čas predstavljala eno manjših in mlajših slovenskih založb, je s svojim izbranim domačim in prevodnim knjižnim programom – leposlovnim, esejističnim in humanističnim – postala eno osrednjih stičišč in izvirov literarnega življenja. Je ena izmed najbolj produktivnih slovenskih založb in standard za kakovost, tako v leposlovju kot v humanistiki, posebno pozornost pa namenjamo tudi oblikovanju knjig, pristopu k bralcem in subtilnemu marketingu.

Študentska založba danes izda več kot 60 naslovov letno v knjižnih zbirkah Beletrina, ČKZ, Koda, Scripta in Posebne izdaje, ima organizirano redno mrežo nastopov svojih avtorjev po vsej Sloveniji in redno organizira obiske tujih avtorjev v naših krajih. Med zbirkami je prav gotovo najbolj prepoznavna leposlovna zbirka Beletrina, ki je v zadnjih letih postavila nove standarde kakovosti na področju izdajanja leposlovja, njen program

Študentska založba - V imenu knjige

Študentska založba - V imenu knjigeSanja Grobovšek

skuša združevati tradicijo in novosti, naši avtorji so tako vse od slovenskih klasikov pa do mlajše in najmlajše generacije. Ob tem smo tesno povezani z mednarodnim prostorom. Pri prevodih sledimo najbolj zanimivim trendom v elitni literaturi, okrog dvajset naših knjig izide letno v tujini.

Ob tem pa je potrebno opozoriti tudi na kakovosten in intelektualno vznemirljiv program v zbirkah Koda, Scripta in ne nazadnje Časopis za kritiko znanosti, ki izhaja že več kot trideset let in je najstarejša zbirka Študentske založbe. V knjižni zbirki Scripta je tudi izšlo delo Rodneya F. Boyerja Temelji biokemje. Boyerjev učbenik Temelji biokemije je po skoraj 30 letih prvi sodobni učbenik biokemije v slovenščini. Namenjen je študentom številnih univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov, kot so medicina, farmacija, biologija, veterina, kemija, različnih programov biotehniške fakultete in zdravstvenih visokih šol. Zanima tudi že formirane strokovnjake s področja ved o življenju (zdravnike, farmacevte, klinične biokemike, srednješolske profesorje naravoslovnih usmeritev itd.) ter dijake srednjih šol. O kvaliteti tega učbenika pričajo prevodi v številne jezike po vsem svetu. Učbenik je prevedlo več strokovnjakov s področja biokemije, uredila pa sta ga dr. Metka Renko in dr. Matjaž Zorko.

Študentska založba organizira tudi dva vrhunska literarna festivala: mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina (www.poezijainvino.org), ki zadnji teden avgusta pestri dogajanje na Ptuju in obiskovalcem predstavlja pesnike in pesnice z vsega sveta, ter festival Literature sveta – Fabula (www.festival-fabula.org), ki vabi prozaiste s širšega mednarodnega zemljevida in je bil v letih 2010 in 2011 osrednja manifestacija Ljubljane – Svetovne prestolnice knjige.

Pod okriljem založbe deluje tudi literarni portal www.airbeletrina.si, ki z neodvisnim uredništvom spremlja, komentira in analizira splošno literarno dogajanje doma in po svetu.

Za konec dovolite še, da vas povabimo k obisku knjigarne Beletrina na Novem trgu 2 v Ljubljani, kjer vam poleg stalnih popustov za študente in dijake nudimo tudi darilne bone, brezplačno zavijanje daril in pester izbor knjig slovenskih avtorjev v tujih jezikih!

Herta Mueller

23

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Misterij drugega nadstropja - oddelek KA

Misterij drugega nadstropja - oddelek KAPetra Grmek, Gašper Habjanič, Tanja Štajdohar

Kaj se dogaja v zgornjem nadstropju, je za večino Biotehniške fakultete prava mala misterija. Da do tam po novem pelje tudi dvigalo, je skoraj splošno znano, a kaj se skriva za steklenimi vrati? Tam domujemo »krajinarji«, BF-jevci ki jih občasno do pretežno vedno daje »artizem«. Rišemo perspektive, skiciramo, lepimo makete, pikamo tlorise, klikamo po različnih GIS-ih in se izza naših belih miz večkrat hrepeneče zazremo v okoliško krajino … No, saj večkrat »pobegnemo« tudi ven – na kakšen piknik, ekskurzijo, tabor ali pa srečanje. Za to je odgovorna že sama narava našega študija, hkrati pa za čim pestrejše dogajanje znotraj oddelka skrbimo še študentje, združeni v društvu študentov krajinske arhitekture, ali krajše: DŠKA.

Foto: plust

24

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Piknik in brucovanjeŠtudijsko leto smo pričeli z že skoraj »tradicionalnim« kostanjevim piknikom v družbi študentov gozdarstva. Topel kostanj in dobra družba so nas napolnili z energijo za resno študijsko leto, ki nas je čakalo.

Seveda pa ni pravega začetka študijskega leta brez brucovanja, za katerega se je na našem oddelku že kar uveljavilo ime brucKA, ki se ga je »primorana« udeležiti prav vsaka krajinarska brucka (in bruc, če ima nova generacija srečo, da premore tudi predstavnike moškega spola ). Letos je bila brucKA plesno navdahnjena, saj so tretji letniki pripravili pravo groovy disco vzdušje s primernim glasbenim ozadjem in dress code-om. Plesalo se je in bleščalo, bruci in brucke pa so uspešno zaprisegli izkušenejšim kolegom in stroki.

Geološko-geografsko-krajinarski taborPo zimskem zatišju, ki je bolj kot posledica spanja, bilo posledica izpitnega obdobja, smo se dodobra prebudili v družbi geografov in geologov, s katerimi smo se odpravili na raziskovalni tabor nad Ajdovščino.

Prvi dan je dipl. inž. geologije Tomislav Popit predstavil značilnosti plazov na S robu Vipavske doline. Ogledali smo si plazove Rebrnice, Slano blato in Stogovecin spoznali delovanje mehanizma plazenja tal in vzroke za plazove na območju. Popoldne je sledilo spoznavanje profilov prsti, ki ga je vodil dr. Tomaž Kralj. Drugi dan smo spoznavali klimatske značilnosti območja Vipavske doline s poudarkom na burji, njenem merjenju in lokacijah, kjer so bili izmerjeni najmočnejši sunki. Obravnavali smo tudi učinke burje na krajino in življenje ljudi ter kako se obvarovati pred njo. Predavala sta Jaka Ortar, absolvent geografije in asist. dr. Marko Dobrilovič z Biotehniške fakultete. Tretji dan je ekskurzijo vodil izr. prof. dr. Karel Natek s Filozofske fakultete. Ogledali smo si geomorfološke značilnosti plazov in oblikovanost reliefa na stiku fliša in apnenca. Ogledali smo si tudi značilnosti hidromelioracij reke Vipave. Popoldne so se udeleženci učili pravilnega skiciranja krajinskih skic, predaval je prof. dr. Alojzij Drašler z biotehniške fakultete. Zadnji dan tabora je upokojeni profesor dr. Ladislav Placer vodil ekskurzijo, katere cilj je bil spoznavanje tektonskih značilnosti območja in narivnih struktur s poudarkom na Trnovskem gozdu in Nanosu. Vsak dan v večernih urah pa je potekalo tudi druženje med udeleženci v obliki družabnih dejavnosti.

Brucovanje, Geološko-geografsko-krajinarski tabor

Mrtinčkanje.Zbrana druščina.

Ogled plazu Slano blato. Skupinsko naslanjanje v veter.

Podor Podrta gora s strani.

25

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Po Palladijevih stopinjahČasa za počitek ni bilo, saj nas je že naslednji dan čakal avtobus za tridnevno ekskurzijo po severni Italiji pod vodstvom prof. Ane Kučan. Ogledali smo si poznorenesančne vile arhitekta Andree Palladia s pripadajočimi vrtovi. Tako smo spoznali značilnosti vrtne umetnosti, o katerih smo tretji letniki poslušali na predavanjih v prvem semestru, hkrati pa prišli do zaključka, da ima spomladi severna Italija prav poseben čar tudi že sama po sebi.

Za zadnji pobeg pred napornim junijem, polnim izpitov, oddaj seminarskih nalog in projektov, smo se odločili v sredini maja. Destinacija: Sarajevo, namen: obisk Sarajevskih dnevov arhitekture. Poleg udeležbe na predavanjih prej omenjenega dogodka smo Sarajevo spoznavali tudi s krajinsko-arhitekturnega vidika – ogledali smo si namreč tipično bosansko hišo, enega največjih muslimanskih pokopališč v mestu, in najbolj poznano mestno četrt Baščaršijo – spoznavanje mestnega utripa in kulture sta, seveda, všteta zraven.

Skiciranje.

Ogledovanje enega izmed vrtov.

Pogled na srednjeveško konstrukcijo mostu.

Po Palladijevih stopinjah

26

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Mednarodno srečanje študentov krajinske arhitekture v Sloveniji!

ELASA mini-meeting

Slovenijo sicer dodobra spoznavamo v sklopu obveznih strokovnih ekskurzij, a letošnjo pomlad smo se preizkusili tudi v vlogi vodičev, saj smo po slovenskih vinogradniških krajinah popeljali evropske kolege, ki so se udeležili pomladanskega ELASA mini-meetinga.

Slovenija ponuja z mnogih vidikov neizmerno pestrost na zelo majhnem območju. Prav zato je bila pestrost slovenskih krajin glavna tema mednarodnega evropskega srečanja študentov krajinske arhitekture v mesecu marcu. Srečanje, katerega so se udeležili študenti 15 Evropskih držav, je potekalo od 25. do 30. 3. 2011 v organizaciji Društva študentov krajinske arhitekture in Europaean Landscape Architecture Student Association.

Študente krajinske arhitekture, stroke, ki se ukvarja z urejanjem in razumevanjem odprtega prostora, je zanimala raznolikost slovenskih krajin. Raziskovali smo jo skozi tipični slovenski kulturno-krajinski tip – vinograde. Razlike v slovenskih krajinah in vinogradih so vidne med posameznimi vinorodnimi okoliši, kar se kaže tudi v pestrosti slovenskih vin, ki so lahko različna od grape do grape.

Na srečanju smo si ogledali vse tri Slovenske vinorodne regije. Začeli smo v znamenju renskih rizlingov na Štajerskem, kjer je krajina med ravnino in hribovjem izrazito razgibana in se vinogradi ritmično pojavljajo med zaplatami gozda. Preko Zlatega griča v Slovenskih Konjicah in Slovenske Bistrice smo se podali vse do meje z Avstrijo. V Svečini smo obiskali vinski etnološki muzej Kebl, občudovali razgled s kmetije Dreisiebner in večer zaključili z odličnimi vini na kmetiji Pliberšek.

V popolnoma drugačni krajini na Dolenjskem smo opazovali, kako vinogradi skupaj z drugo značilno kulturno krajino – terasami, sestavljajo krajinsko podobo. Nad Kostanjevico na Krki smo v vinski kleti Žolnir poizkušali okuse Dolenjske, pot nadaljevali na Bizeljsko, obiskali kleti Blaževa gorca in Vina Graben.

Raznolikost smo zopet lahko opazovali v popolnoma drugačni krajini in obliki vinogradov v Vipavski dolini, ki je močno zaznamovana z morfologijo, ravnino na dnu doline ter strmimi pobočji na robovih. Degustirali smo vina kleti Tilia iz zgornje Vipavske doline in kleti Belica v hiši Marica v Šmartnem v Brdih, kjer v gričevnatem svetu prevladujejo terasasti vinogradi, deljeni s pasovi vegetacije, kot tipična kulturna krajina. Dan smo zaključili z ogledom strmih teras kleti Čarga.

Skiciranje - nekaj kar nas druži.

Štanjel.

Pogled na »srček« izpred domačije Lavrenčič.

27

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

ELASA mini-meeting

Pogled iz »Zlatega griča«.

Srečanje smo končali med edinstvenimi oblikami morfologije na Krasu, kjer se med površinsko skalovitostjo tal vinogradi pojavljajo tudi na ravnem. Poizkusili smo Teran kleti Vinakras.

Slovenske krajine in njihove vinograde smo preko skice in risbe tudi analizirali ter skozi oči krajinske arhitekture uspeli mladim bodočim evropskim strokovnjakom predstaviti Slovenijo kot pomembno vinorodno državo. Mnogi med mladimi iz evropskih držav so bili tako prvič soočeni s kulturo pitja vina, ki je v naših krajih prisotna že mnogo stoletij.

Ena izmed pogostitev.

Degustacija vin v Svečini.

28

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Od zamisli k realnostiDanijel Mohorič, študent 3. letnika krajinske arhitekture, svoj čas poleg študiju namenja tudi zanimivemu in kreativnemu hobiju. Pod njegovo roko zamišljeni svetovi spremnijajo v realne v obliki risb in slik. Zaupal nam je nekaj podrobnosti o sebi in svojem ustvarjanju.

29

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Od zamisli k realnosti

30

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com30

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com


31

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com 31

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com


Zakaj si se odločil za študij krajinske arhitekture?

Vpisal sem se tako na študij arhitekture kot na študij krajinske arhitekture, a sem bil sprejet na slednjega. Pri obeh me privlači ustvarjanje nečesa novega, gradnja novih svetov, ki obstajajo samo v glavi, a jih potem preleviš v resničnost. Hkrati pa gre pri obeh študijih za povezovanje estetike s tehniko in uporabnostjo. Zanimanje za obe smeri se je najbolj izrazilo na gimnaziji, ko sem se začel ukvarjati z digitalno umetnostjo, rad pa sem imel tudi fiziko in matematiko. Ta študij je tako samo logična posledica tega, saj združuje tako oblikovanje kot tudi tehnično znanje.

Kako se tvoj hobi povezuje s študijem?

Tako pri študiju kot tudi pri računalniški grafiki, s katero se ukvarjam, gre za urejanje prostora. Postopek je podoben od začetnih skic do končnega izdelka. Uporabljam ista pravila od kompozicije, ki je prijetna za oko, do vodenja pogleda, uporabe barve za dosego različnih čustev, igram se s kontrasti med temnim in svetlim ter polnim in praznim. Pri obeh gre za ustvarjanje prostora in njegovo vizualizacijo, le medija sta različna.

Katere tehnike uporabljaš pri risanju konceptov?

Najprej naj povem, da pri risanju uporabljam Photoshop in grafično tablico, ki močno lajša delo in je nepogrešljiv pripomoček. Digitalna umetnost je relativno nova in povezuje več različnih tehnik. Sam se za izdelavo skic največ poslužujem digitalnega risanja oz. slikanja. Za bolj fotorealistične koncepte uporabljam iste tehnike kot tako imenovani matte painterji. Matte painting je vizualizacija pokrajine ali lokacije, ki omogoča filmarjem, da ustvarijo iluzijo okolja, ki bi ga bilo predrago zgraditi ali obiskati. Ta iluzija mora biti čim boljša in ustvariti realno podobo, da gledalec ne opazi razlike med realno krajino in digitalno podobo. Med te tehnike poleg risanja spada npr. tudi kolažiranje in druge tehnike.

Kje najdeš inspiracijo za domišljijske krajine?

Inspiracija pride iz realnega življenja, fotografij pa tudi od drugih umetnikov, tako slikarjev iz vseh obdobij kot tudi matte painterjev. Če omenim nekaj imen sta to npr. Dylan Cole in Yannick Dusso. Pri risanju skušam gledalcu posredovati čustva in občutke, ki so mi blizu ali me privlačijo.

32

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com


32

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Avtor: Danijel Mohorič

33

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Socialni inkubator - priložnost za pogumneTomaž Stritar

Raziskave kažejo, da se v času naše mladosti (naj)lažje podamo na podjetniško pot kot kdaj koli kasneje v življenju. Imamo namreč veliko znanja, veliko dobrih idej, več časa, imamo več zunanjih virov, ki nam omogočajo preživetje (starši, štipendija, študentski dom, boni za prehrano, popusti). Zaradi vseh teh dejavnikov nismo pod velikim pritiskom, zato smo bolj sproščeni in nam lažje uspe. Tudi če se izkaže, da je naša podjetniška ideja slaba, to po navadi ne ogrozi našega preživetja, zato se lažje spet lotimo česa novega. Vsi ti razlogi kažejo, da je mladim podjetništvo pisano na kožo. Če pa imate poleg dobrih idej in mladostniške zagnanosti tudi željo ustvarjati spremembe na bolje v naši družbi, se boriti za enakopravnost vseh in vam je pri srcu vrednota solidarnosti, potem je socialno podjetništvo definitivno eno od možnih področji, kjer lahko gradite svojo kariero. In ravno pri udejstvovanju na področju socialnega podjetništva vam lahko pomaga Socialni inkubator.

Smo socialno-podjetniški inkubator, katerega namen je zagotavljanje ustreznega podpornega okolja posameznikom, podjetniškim skupinam in nepridobitnim organizacijam, ki so nosilci socialno-podjetniških idej na področju socialnega podjetništva, socialne ekonomije in socialne politike. Naši ustanoviteljici sta Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Za študentke in študente:

- organiziramo okrogle mize,

- organiziramo socialno-podjetniške ekskurzije,

- organiziramo socialno-podjetniške delovne vikende,

- organiziramo konference na temo socialnega podjetništva,

- organiziramo različne seminarje, ki pokrivajo teme povezane s socialnim podjetništvom,

- izvajamo 4-urne interaktivne delavnice skozi katere udeleženci spoznajo področje socialnega podjetništva,

- svetujemo in pomagamo tako pri poslovnem načrtovanju kot tudi pri ustanovitvi in vodenju vašega

socialnega podjetja.

Informacije o socialnem podjetništvu in o konkretnih projektih lahko najdete na naši spletne strani: www.socialni-inkubator.si

Prisotni smo tudi na Facebooku, in sicer na naslovu: http://www.facebook.com/socialni.inkubator

Če pa želite prejemati naša obvestila, pa nam svoj e-naslov pošljite na: [email protected]

Socialni inkubator

33

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

34

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Zootehniki ponovno spoznavali tuje dežele – tokrat Makedonijo

V Društvu študentov zootehnike konec aprila organiziramo že kar tradicionalno strokovno ekskurzijo v tujino. Pretekla leta smo obiskovali le razvitejše države, zato smo tokrat za spremembo želeli obiskati še kakšno manj razvito državo. Tako smo se na koncu odločili za Makedonijo.

Na pot smo se z avtobusom podali v noči s 24. na 25. april. Iz Ljubljane smo se odpeljali preko Hrvaške in Srbije, kjer smo v Nišu naredili daljši postanek, da smo se malo pretegnili po dolgi vožnji in si ogledali center mesta. Proti večeru smo le prispeli do Skopja in se nastanili v hostlu Boge, v katerem smo ostali 3 noči. Prvi večer smo, tako kot se za zootehnike spodobi, sklenili z veselim druženjem ob harmoniki.

V torek zjutraj smo obiskali Fakulteto za kmetijstvo in živilstvo, ki je del Univerze Sv. Cirila in Metoda. Najprej nas je pozdravil dekan fakultete prof. Dragi Dimitrievski, nato nam je prof. Elizabeta Angelova, ki je pristojna za mednarodno sodelovanje, predstavila njihovo fakulteto. Ustanovljena je bila leta 1974, razdeljena pa je na 5 oddelkov in različne inštitute. Fakulteto letno obiskuje okoli 350 študentov, ki lahko izbirajo med 11 različnimi programi na prvi stopnji in med 12 na drugi stopnji. Od leta 2000 naprej veliko sodelujejo s tujimi univerzami, tudi z našo fakulteto. Imajo veliko mednarodnih izmenjav preko Erazmus Mundus in drugih programov. Po končani predstavitvi so nam razkazali laboratorije za biokemijo in molekularno genetiko, nam predstavili svoje raziskave in nas za konec še pogostili. Ta dan smo obiskali še mesno predelovalno industrijo Uka-Komerc v Saraju, kjer predelujejo le goveje in perutninsko meso. Imajo certifikat

HALAL, kar pomeni, da proizvodni procesi in izdelki ustrezajo prehrambenim standardom za muslimansko prebivalstvo. Razkazali so nam celotno proizvodnjo, na koncu pa smo lahko njihove izdelke tudi poizkusili. Zatem smo skupaj obiskali živalski vrt v Skopju, preostanek popoldneva pa smo si samostojno ogledovali znamenitosti Skopja.

V sredo smo obiskali farmo s kravami molznicami v bližini Skopja. Na farmi imajo okoli 200 krav črno-bele pasme v prosti reji. Skupno obdelujejo 2000 ha in imajo 30 zaposlenih. Farma je razdeljena na dva dela. Na prvi lokaciji, na kateri smo bili , imajo samo krave molznice, na drugi pa mlado živino in pitance. Teleta so do starosti treh mesecev na tej lokaciji, nato pa jih preselijo na drugo farmo, ki je oddaljena okoli 10 km. Breje telice pred porodom ponovno pripeljejo nazaj. Kljub temu, da je makedonsko kmetijstvo precej nerazvito, imajo tu sistem precej dodelan. Farmo vodi menedžer, ki je veliko potoval po Izraelu, Nemčiji in drugih razvitih državah in tam nabiral izkušnje. Krave imajo razdeljene v 3 skupine: prvo predstavljajo krave na višku laktacije, drugo krave na koncu laktacije in tretjo presušene krave. Krmijo jih z mix obrokom, ki ga sestavljajo naslednje komponente: lucernina silaža in senaža, koruzna silaža, seno, pivske tropine, polnomastna soja, sojine tropine in minerali. Imajo molzišče side by side (2x16) in računalniško voden sistem. Krave imajo pedometre, kar jim omogoča dober nadzor nad čredo in lažje odkrivanje pojatev. Imajo tudi lastnega veterinarja, ki krave osemenjuje. Veliko osemenjujejo s tujimi biki, saj makedonska selekcija še ni dovolj razvita. Glede na njihove razmere dosegajo zelo dobre rezultate: doba med telitvama je 390-400 dni, mlečnost v standardni laktaciji je 7500 kg s 4,0 % mlečnih maščob in 3,5-3,6 % mlečnih beljakovin. S somatskimi celicami nimajo veliko težav, povprečno število znaša 200.000 ŠSC/ml. Cena mleka je 30 centov, kar trenutno brez težav pokrije vse proizvodne stroške. Za blaženje poletne vročine imajo tuše in ventilatorje. Če sistem normalno funkcionira, padca mlečnosti kljub vročini ni (temperature poleti lahko presežejo tudi 45 ºC). Več težav imajo pozimi s prepihom. Krave v čredi v povprečju preživijo 4-5 laktacij. V prihodnosti

Makedonija

Rekonstrukcija koliščarskega naselja na Ohridskem jezeru.

34

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

35

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

nameravajo uvoziti pasmo rdeče dansko govedo, ki je bolj robustna in manj občutljiva. Če se bo dobro obnesla, bodo postopoma zamenjali celotno čredo, saj je holštajn frizijska pasma za njihove razmere preveč občutljiva.

Popoldne smo obiskali družinsko vinsko klet Kartal na obrobju Skopja. Obrat so postavili pred 6 leti. Kapaciteta kleti je 200 hl, trenutno pa zapolnijo 80 hl. Vinograde imajo 100 km stran v vinorodni pokrajini Tikveš in obrano grozdje vozijo v svojo klet. Grozdje tudi dokupijo. Kljub oddaljenosti pravijo, da se jim to izplača, saj je njihova lokacija zelo primerna za trženje. Pridelujejo rdeča in bela vina sorte renski rizling, merlot, vranec in cabernet. Vino prodajajo po ceni 3 € na liter. V prihodnosti nameravajo dati večji poudarek na kakovost. Kupili bodo barik sode za zorenje rdečih vin, sedaj ta vina zorijo v nerjavečih cisternah. Na koncu smo vino tudi degustirali. Preostanek dneva smo imeli ponovno prost za samostojne oglede po Skopju.

V četrtek zjutraj smo se odpravili proti naši novi destinaciji – Ohridu. Na poti smo obiskali Narodni park Mavrovo z Mavrovim jezerom, ki velja za največje umetno jezero v državi. Iz jezera se ena reka izliva v Jadransko morje, druga pa v Egejsko. Povzpeli smo se tudi do znamenitega samostana Sveti Jovan Bigorski. Njegovi začetki segajo v 12. stoletje, pozneje pa je bil večkrat prenovljen. Največja znamenitost tega samostana je lesen ikonostas, delo debarske rezbarske šole. Pot smo nadaljevali do Ohrida, ki je gotovo najlepše makedonsko mesto in pravo turistično središče na severovzhodni obali Ohridskega jezera. Tu smo se nastanili v treh vilah, od koder se nam je odpiral čudovit pogled na jezero.

Naslednji dan smo se odpeljali na drugi konec jezera, kjer smo si ogledali samostan sv. Nauma z odlično ohranjenimi freskami. Z ladjico smo se lahko popeljali tudi do izvira Ohridskega jezera, kjer voda brbota iz tal jezera. Voda, ki napaja jezero, se steka z bližnjega gorovja Galičica in dosega pretok tudi do 6 t/s. Med prevažanjem z ladjico smo zvedeli tudi zgodovino in

Makedonija

Obisk vinske kleti.

Takšne prizore brez težav srečaš sredi Skopja: vprega na glavni cesti, celo na odstavnem pasu avtoceste smo jo lahko videli.

Obisk farme v okolici Bitole.

Farme v okolici Bitole: Silos, ne gnojišče kot smo tudi mi mislili, kvaliteta krme je zelo slaba.

Pave lahko srečaš na vsakem samostanskem dvorišču.

35

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

36

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

način izdelovanja znamenitih ohridskih biserov. Ogledali smo si tudi muzej in rekonstrukcijo prazgodovinskega kompleksa koliščarskega naselja, ki je bil postavljen na mestu odkritja enega izmed naselij. Skozi kristalno čisto vodo je na dnu moč opaziti ostanke tega naselja, orodja in kosti. Kristalno čista voda omogoča pogled do globine 22 m. Ohridsko jezero je eno od najglobljih jezer, saj globina seže tudi do 289 metrov. Preostanek dneva je bil namenjen samostojnemu ogledu Ohrida.

V soboto smo v okolici Bitole obiskali še eno farmo s kravami molznicami. Ta je del največjega kmetijskega obrata v Makedoniji, ki deluje kot delniška družba, lastniki delnic pa so večinoma delavci. Skupno obdelujejo 30.000 ha zemljišč. Obrat obsega 4 farme, na katerih redijo govedo, prašiče in drobnico. Imajo ribogojnico in lastno mešalnico, ukvarjajo pa se tudi s sadjarstvom (gojijo višnje) in poljedelstvom. Skupno je zaposlenih 750 ljudi, od tega 28 na farmi, ki smo jo obiskali. Na dveh farmah imajo še vezano rejo, na dveh pa prosto (na obiskani farmi so imeli prosto rejo z izpustom). Redijo 780 glav goveda črnobele pasme, od tega je 330 molznic. Imajo 4 proizvodne skupine. V obroku imajo lucernino silažo, koruzno silažo, seno in koncentrate. Bikce prestavijo na drug obrat, kjer jih pitajo, telice pa ostanejo na istem obratu. Molzišče je ribja kost Westfalia 2x16. Povprečna mlečnost v standardni laktaciji je 7000 kg s 3,6 % mlečnih beljakovin in 4,2 % mlečnih maščob. Z mastitisi nimajo veliko težav, število somatskih celic je pod 200.000/ml. Za mleko dosegajo odkupno ceno 0,33 €/kg. Največ težav in s tem izločitev je zaradi težav z nogami in parklji ter pljučnice, krave pa v čredi ostanejo v povprečju okoli 5 laktacij. Čeprav so na nadmorski višini 800 m, imajo poleti veliko težav z vročino, saj temperature še vedno presegajo 40 ºC. To se odrazi v padcu mlečnosti za 20-30 %. Imajo 2 lastna veterinarja, ki pokrivata vse 4 farme.

Po končanem ogledu farme smo se za kratek čas ustavili še v Bitoli, kjer smo si lahko na hitro ogledali glavno ulico tega zgodovinskega mesta. Nato smo se odpeljali proti Prilepu, kjer smo obiskali muzej tobaka, ki deluje pod okriljem Inštituta za tobak. Tu so nam razložili zgodovino tobaka in razkazali njihove razstavne eksponate. Tako smo si lahko ogledali različne vrste lul – pip, ki so bile izdelane skozi zgodovino, poleg tega pa smo slišali še vse zanimive zgodbe o posameznih lulah. Nato smo se odpravili nazaj proti Ohridu, kjer smo še zadnjo noč prespali v hotelu Diplomat, naslednje jutro pa smo se polni novih izkušenj in spoznanj odpravili nazaj proti domačim krajem.

Morda je bila tokratna ekskurzija res manj strokovno podkovana, vendar pa smo kljub temu spoznali makedonsko kmetijstvo, ki je po večini še zelo skromno, na večjih farmah pa že tudi kar dobro razvito. Med potjo je bilo zanimivo opazovati njihov način paše, ki se vsekakor razlikuje od slovenskega načina. Tu živali še vedno pasejo čobani (pastirji), pri nas električni pastirji. Pri njih še veliko orjejo s konji in osli, mi pa orjemo samo še s traktorji. Ogromno je družin, ki imajo le eno ali nekaj krav, konja za vprego in morda še kaj drobnice. Skromne vprege brez težav srečaš tudi na glavnih cestah v največjih mestih. Marsikaj bi lahko povedali tudi o kakovosti pridelane krme (dodatek smeti) in njihovi skrbi za varovanje okolja, vendar o tem ne bomo izgubljali besed.

Čisto na koncu se moramo zahvaliti prodekanu prof. dr. Emilu Erjavcu in prof. dr. Dragomirju Kompanu, ki sta se dogovarjala za naš sprejem na fakulteti in zaprosila za pomoč pri organizaciji strokovnega dela. Zahvalili bi se radi tudi prof. dr. Andreju Lavrenčiču, ki nas je spremljal na celotni poti in nam večkrat popestril dneve s pripovedovanjem lastnih prigod.

Mesno predelovalna industrija.Obisk farme v okolici Skopja.

36

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Makedonija

37

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Skupinska slika nad Ohridskim jezerom.

Farma v okolici Bitole.

37

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Makedonija

38

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Invazivne vrste

Da najprej razčistimo, kaj sploh invazivne vrste so. Gre za tujerodne vrste, ki so bile prinešene v novo in neznano okolje in se v njem zdaj intenzivno širijo. Potrebno je seveda poudariti, da ni vsaka tujerodna vrsta invazivna. Od desetih vrst, ki se jih zanese v novo okolje, se v tem okolju obdrži približno ena, od desetih vrst, ki v novem okolju uspevajo, pa je le ena invazivna. Koruza je primer tujerodne vrste, ki ne predstavlja nobene grožnje, ker se sama od sebe v okolje ne širi in ne povzroča nikakršne škode. Problem invazivnih vrst se vedno bolj povečuje, saj se je transport ljudi, živali, rastlin in drugega blaga v nekaj letih drastično povečal, z njimi pa so prišla tudi semena, jajčeca in živi primerki raznih bitij. Ta so stoletja živela v svojem naravnem okolju, ki so ga omejevale naravne pregrade, kot so velike reke, gorovja, itd., s prevozom pa so se jim odprle prej nedostopne poti. Kar nekaj invazivnih vrst je človek prinesel namenoma. To so recimo rdečevratka kot primer živalskega ljubljenčka in žlezava nedotika, japonski dresnik, topinambur, japonska medvejka, pelinolista ambrozija ... v rastlinskem svetu. Naš projekt se je torej osredotočal na rastlinske vrste. In potem si človek reče: No, pa kaj, če se nekaj tujih rastlinic posadi na naše ozemlje! Njah, problem je v tem, da se invazivne vrste v naše okolje zelo hitro širijo, njihovo širjenje pa je povsem nekontrolirano. Pri tem lahko tvorijo ogromne goste sestoje in s tem onemogočajo rast drugim rastlinam. So izjemno uspešne v zavzemanju prostora, svetlobe in hranil, do katerih druge rastline ne morejo, in taki sestoji se hitro ustvarijo.

Invazivne vrste, le prek moje krste!Manca Velkavrh

Letos smo preko Društva Študentov Biologije (DŠB) ponovno organizirali projekt proti

invazivnim rastlinskim vrstam. Projekt ni ravno novost, ker se je izvajal že 4. leto zapored.

Da so bili sestanki prijetnejši in bolj delavni, smo se organiziranja letos lotile kar tri mlade

biologinje.

39

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Zdaj si pa na primer predstavljajte, da bi na vašem vrtu rasla samo ena vrsta kislice. Ne bi bilo fino, ne? Dodaten problem je v tem, ker se s tem uničuje vrstna pestrost. V okolju, kjer raste samo ena rastlinska vrsta, bo lahko živelo tudi manj živalskih vrst. To pa ni edina škoda, ki jo povzročajo. Kdor je alergičen na pelinolisto ambrozijo, bo hitro znal povedati, kako se ta visoko alergena rastlina hitro širi. Babica, ki mora vrt prekopati vsake tri dni, ker je nanj zasadila topinambur, ki se zdaj širi, bo tudi znala povedati, kako jo boli hrbet. Soseda, ki ji je parcelo prerasel bambus, bo občudovala vašo dnevno sobo, ki se kopa v sončni svetlobi. Lastnik travnika ob potoku se bo pritoževal nad nedotiko, ki jo je treba kositi hitreje kot karkoli drugega. In ko bo asfalt v vaši ulici napadel dresnik, boste bentili, ko bo treba plačevati novega. To je sicer lahko slišati smešno, vendar ko se vam bo to zares zgodilo, ne bo več tako zabavno. Spomnite se tudi na vrt, poln same kislice ;). Tako, zdaj (verjetno) razumete pomen invazivnih vrst.

Tematika je splošna in je dobro, da vsak posameznik zna o njej kaj povedati, kot biologi pa se moramo njenega pomena še bolj zavedati. Naj zdaj na hitro predstavim rastlinico, ki smo jo letos ruvali. Spravili smo se na dresnik. Gre za rastlino z votlimi kolenčastimi stebli, ki lahko zrastejo v višino do pet metrov (čeprav je povprečje nekje med dvema ali tremi metri). Listi so zeleni, srčaste oblike, z mrežasto razporejenimi žilami. Cveti pozno poleti, se pravi enkrat avgusta, socvetja pa so podolgovata in bela. Problem te rastline je močno razvejan koreninski sistem, ki lahko sega do dva metra globoko. Dresnik ima zelo dobro razvite korenike, v katerih čez zimo shranjuje hranilne snovi, saj rastlina vsako pomlad znova zraste. Pozimi torej lahko vidimo le posušena votla stebla. Na začetku rasti lahko prirastek opazujemo vsak dan, saj v dobrih pogojih zraste za 15cm. Pokažite si to dolžino s prsti, za lažjo predstavo. Pod zemljo se tvorijo tudi povezave, ki omogočajo rast novih poganjkov tudi 100m daleč od primarnega sestoja. Da lahko zraste nova rastlinica, je potreben le 1g korenike oz. 5mm dolg košček. Poskusite si tudi to dolžino ponazoriti s prsti. Zdaj si lahko mislite, da je dresnik težko odstranljiv. Da bi nam to le uspelo, je še najbolj uspešno redno rovarjenje po zemlji in izkopavanje nadzemnih poganjkov in korenik čim globje in čim večkrat letno. Odstranjevanje je najbolj primerno, ko so sestoji dresnika še manjši, vendar če smo za to že prepozni, se bo treba lotiti tudi večjih. Izvabite iz sebe vso negativno energijo in izpulite čim več dresnika! O rastlini bi vam lahko povedala še marsikaj zanimivega, ampak ker marsikdo tega članka zaradi dolžine sploh ne bo začel brati, bom raje priložila email za dodatna vprašanja =).

Kako je torej letos izgledal naš projekt? Najprej smo se zbrali pred oddelkom za biologijo. Večina nas je bila študentov biologije, prišli pa so tudi predstavniki mikrobiologov (HVALA VAM ZA SODELOVANJE!) in Biologi brez meja, ki so organizirali akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Vseh skupaj nas je bilo skoraj 50. Razdelile smo tudi svetlo zelene majice s sloganom projekta. Po krajši uvodni razlagi problematike invazivnih

Invazivne vrste

40

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

vrst, ki nam jo je namenila dr. Simona Strgulc Krajšek, smo se premaknili na obrežje Glinščice ob kolesarski stezi. Tam je sledila podrobnejša predstavitev dresnika in njegovo športno izkopavanje. Nekateri so pulili, drugi kopali, tretji rezali korenike in jih dajali v vreče za smeti. Lahko si mislite, kako prisrčen sestoj bi zrasel na kompostu, če bi korenike pustili tam. Ker v Sloveniji nimamo sežigalnice, so te vreče odpeljali na smetišče in jih skupaj z drugimi smetmi zasuli. To organizatork projekta ni ravno veselilo, ampak žal nismo imele izbire. Prišla sta tudi novinarka in fotograf iz Dnevnika in zadevo dokumentirala. Fizično delo se je izvajalo kar dve uri, da je bil nato skoraj celoten breg kar se da očiščen. Nato je za vse lačne in žejne udeležence sledil piknik, ki s(m)o si ga pošteno zaslužili. Celoten projekt je sofinanciral MOL, zato se jim zahvaljujemo za podporo!

V Dnevniku je bil nato objavljen članek o naši akciji in kmalu zatem je sledilo pismo bralca. Ta nas je obtožil za »biofašiste«, ker odstranjujemo tujerodne rastline, ki nam

nič nočejo. Bralcu se seveda za pismo zahvaljujemo. Upam, da so mu tematiko kasneje bolje razložili ali pa mu jo vsaj še kdo bo. Gre za to, da se socialnih problemov in trenj ne da preslikavati na naravo in njene procese. Tu ne gre za odstranjevanje tujerodnega, ampak za odstranjevanje invazivnega, ki predstavlja resno grožnjo. (Predstavljajte si, kako bi gledal kmet, ko bi študentje biologije pulili tujerodno koruzo.) Zato še enkrat poudarjam, da ni vsaka tujerodna vrsta invazivna.

Še enkrat bom izrabila priložnost in se zahvalila vsem, ki ste prišli sodelovat in ste na kakršenkoli način pomagali pri projektu! Brez vas nam ne bi uspelo, saj več rok bolje dresnik puli! ;) Naslednje leto lahko pričakujete podoben projekt, kaj točno, pa še tehtamo, razmišljamo in premlevamo. Brez skrbi, plakati bodo viseli vsaj nekaj dni pred izvajanjem projekta. Upam, da ste zvedeli kaj novega in da boste babico hitro obvestili, naj pregleda, kaj ji raste na vrtu!

Invazivne vrste

41

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Naj te za uvod prosim, da na hitro skočiš z menoj v moj razmajan avto, tako ja, udobno se namesti na sovoznikov sedež in pojdi z menoj na kratek sprehod čez radijske frekvence. Klik, shit, shit, takoj s prve Veseljak, al kaj, klik, aha, tisti popačeni glasovi, ki so tako popularni med sodobnimi »rap« zvezdami, klik, Radio Ogn… KLIK, klik, ta nov komad od ene ameriške gospodične, čaki, ne bežat, bom vtipkal šifro za direktni vnos: osem, devet, tri. Radio Študent.

Če ti ob omembi Radia Študent ne postane toplo pri srcu ali pa se morda celo namrdneš, bo delček mene umrl, saj to pomeni, da sovražnik počasi in vztrajno zmaguje. Svoje lovke je stegnil vse do Biotehniške fakultete, poštene študente indoktriniral in pripravil na življenje pasivnih potrošnikov, le na videz svobodne in ne le nezmožne, ampak, kar je še huje, tudi brez volje za kritično razmišljanje o družbi okoli sebe. Če ob omembi Radia Študent le skomigneš z rameni, pa se zate ne bojim, preklopi na 89,3 ali na www.radiostudent.siin spoznaj zvestega sopotnika ne le skozi študijska leta, ampak skozi vse življenje, če boš le ostal odprte glave. Sicer ne bo razmišljal namesto tebe, a saj tega nočeš, ne?

No, preden me prijaviš policiji, stopiva iz avta in se vrniva vsak na svojo stran, jaz za tipkovnico, ti pa pred odprtega BFKO-ta. Vem, o čem razmišljaš, ravno sem bil v prastarem avtu, letnik 1985, le koliko ur Radia Študent se je že moralo prevrteti v njem. Veliko, če bi bil istega letnika kot Radio Študent, pa še veliko, veliko več. Radio Študent namreč oddaja že od 9. maja 1969. Ustanovljen je bil na pobudo univerzitetne partije, ki je imela z njim seveda svoje načrte: z njim je želela umiriti vrenja med študenti ljubljanske univerze, a propagandno orožje se je obrnilo proti njim. Radio Študent je postal pribežališče nekonformističnih študentov, ki se niso menili za namene svojih ustanoviteljev, ampak so jih z napadi ne le na glasbeni in literarni fronti, ampak tudi s svobodomiselnimi radijskimi špicami in montažami in predvsem s svojo neuklonljivo držo popolnoma zmedli.

Na čelu kritičnih medijev je bil tudi vsa osemdeseta leta, v devetdesetih in v novem tisočletju pa se spopada z vseprisotno komercializacijo in s svojim kritičnim, neodvisnim in nekomercialnim programom ostaja trden pristan za vse, ki jim vrednote, kot so svoboda, neodvisnost in kvaliteta, še vedno nekaj pomenijo.

Da pa ne zaključimo navidez tako resnobno, te vabim, da se udeležiš dogodkov v okviru Klubskega maratona, ki podpira slovensko alternativno glasbo, ki že od septembra poteka po 30 klubih po vsej Sloveniji in se bo zaključil novembra v Menzi pri koritu na Metelkovi. Skoči na www.rš.si in preveri, če bo kakšen koncert tudi v tvojem kraju!

RŠ je že konec 60. prvi v slovenski medijski prostor uvedel D.J.-a.

Radio Študent

Kratka vožnja po 42. letih valovanja Radia ŠtudentZala Vidali

42

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Petnajsto leto Društva študentov biologijeEkipa DŠB

Petnajsto leto DŠB

Član društva lahko postane vsak, ne glede na starost, status in državljanstvo, ki se zanima za aktivnosti našega društva oz. za biologijo samo. Število članov društva vsako leto narašča. Lani se nas je pod okriljem društva družilo več kot 150 študentov biologije, drugih naravoslovnih in pedagoških študijev ter mnogih drugih naravoslovnih navdušencev.

Študentska taboraŠtudenti biologije že od leta 1988 v Sloveniji organiziramo Raziskovalne tabore študentov biologije, kjer teoretično znanje, pridobljeno na fakulteti, dopolnjujemo na terenu. Za udeležence pomeni julijski tabor priložnost za desetdnevno pridobivanje znanj in izkušenj, hkrati pa nam ostane dovolj časa še za družabno življenje, ki nam ga med letom primanjkuje.

Prvomajsko pohajkovanje se je razvilo v tabor, katerega seznam prijav je vsako leto hitreje napolnjen. Ekosistemi Jadrana so priložnost, da se študenti spoznamo z mediteranskimi ekosistemi, ki so v času študija zapostavljeni. V okviru tabora smo raziskovali po Hrvaškem, v Črni Gori in Makedoniji.

Delo na obeh taborih sicer poteka v različnih skupinah, ki se ukvarjajo s posamezno živalsko oz. rastlinsko skupino ali z glivami. Po obeh taborih izdamo zbornik tabora s poročili vseh skupin.

Študentsko raziskovanje vrstne pestrostiSe tudi tebi zdi, da je tekom študija premalo terenskega dela? Vedno bolj ugotavljaš, da je smešno, nespametno in škoda študirati biologijo samo iz knjig in zapiskov brez konkretnega praktičnega znanja? Pritrditve na ta vprašanja so nas v DŠB spodbudile, da že od leta 2001, ne glede na letni čas, organiziramo terenske dneve študentov biologije.

Kaj ti nudijo terenski dnevi?

Osvojiš osnove biološkega terenskega dela,

spoznaš vrstno pestrost različnih delov Slovenije,

pridobiš veliko novega znanja,

spoznaš strokovnjake, ki te lahko usmerijo v resno raziskovalno delo.

Študenti na terenskih vikendih pod izkušenim vodstvom raziskujemo številne skupine živali in rastlin. Na ta način skušamo poglobiti znanje, ki ga dobimo tekom študija biologije in pokriti pomanjkanje terenskega izobraževanja med študijem.

Mednarodna dejavnostOd leta 2005 smo zopet aktivni na mednarodnem področju. Študente spodbujamo k udeležbi mednarodnih študentskih srečanj in konferenc. Slednjo smo v 2007 v sodelovanju še z mnogimi drugimi organizirali tudi pri nas. Na konferencah študenti predstavljajo svoja raziskovalna dela, ki jih opravljajo tekom študija ali v prostem času. Tako smo že obiskali Litvo, Latvijo, Srbijo, Poljsko, Švico, Nizozemsko, Portugalsko in Španijo.

SpletiščeVeč o društvu si lahko ogledaš tudi na dobro založenem društvenem spletišču, ki se nahaja na naslovu http://dsb.biologija.org. Poleg omenjenih vsebin so tam obiskovalcem na voljo tudi vedno večja zbirka študijskih namigov, izbor razpisov diplomskih in drugih nalog ter novice, društvene in širše biološke. V okviru spletišča delujejo še e-poštne liste za ažurnejše obveščanje članov.

Društvo študentov biologije (DŠB) smo skupina, ki nas druži študij biologije, zanimanje za problematiko študija in dejavnosti povezane z biologijo. Že od leta 1996 uspešno skrbimo za pravilno preobrazbo študentov Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete in približujemo biologijo vsem mladim, ki jih to področje zanima in veseli.

Organiziramo številne aktivnosti, s katerimi pridobivamo nova znanja in izkušnje. Vse mlade, ki jih zanima področje biologije, vabimo k raziskovanju in izobraževanju. Študentom biologije skušamo

olajšati študij, znanja pridobljena na neformalen način pa lahko pri njem tudi dobro uporabijo.

43

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Petnajsto leto DŠB

S čim vse še postrežemo?Izdajamo društveno glasilo Antirepresor, ki nosi še daljšo tradicijo kot društvo samo. Uredništvo redno vabi študente k sodelovanju. Svojim članom nudimo uporabo garderobnih omaric za obdobje študija in izposojo terenske opreme in literature. Od leta 2007 dalje se ukvarjamo tudi z aktualno naravovarstveno tematiko – z invazivnimi rastlinami. S fotografskimi razstavami, tečaji in strokovnimi predavanji skušamo pobarvati tiste sive lise, ki jih študijski program ne pokrije. Ob želji študentov se odpravimo kam dlje – tako smo obiskali morski center v Genovi, tržaški in dunajski prirodoslovni muzej ter zagrebški in praški ZOO. Brucem s tutorstvom pomagamo skozi študijsko leto, za tiste z daljšo študijsko kilometrino pa prirejamo karierne seminarje.

Z roko v roki z željo, da bi raziskovalno delo in izobraževanje mladih potekalo čim bolj kvalitetno, vabimo k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake iz različnih podjetij, muzejev in fakultet. Sicer pa DŠB pri svojem delu redno sodeluje z mnogimi drugimi biološkimi društvi. Na sami fakulteti se povezujemo še s študentsko organizacijo, študentskim svetom in z ostalimi

študentskimi društvi.

Info točkaZa kakršnakoli vprašanja o projektih, društvu, članstvu itd. se lahko oglasiš v času uradnih ur v društveni sobici na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete (Večna pot 111, 1000 Ljubljana), obiščeš spletno stran http://dsb.biologija.org ali pa pišeš na elektronski naslov [email protected].

Dobrodošel je prav vsak, saj dela in idej nikoli ne zmanjka.

Japonski dresnik. Foto: Roman Lustrik

Foto: Mojca Plankl

Foto: Jean Ichter

44

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

DŠZ - Društvo študentov zootehnike Petra Firm

Društvo študentov zootehnike

Nahaja se tam daleč od mestnega vrveža, tam na ravnini obdani z Rodiškimi polji in travniki, kjer te sredi predavanj lahko zmoti le glas ovac in konj, kjer gledaš skozi okno predavalnice tiste prečudovite gore in se tja rad vračaš obujat spomine na prijetna študentska leta. Čeprav vemo, da vsem najverjetneje niso bila samo prijetna, skušamo v našem društvu popestriti tudi tiste naporne študijske dni. Vedno bolj smo povezani tudi z našim Oddelkom za zootehniko in prav ne predstavljamo si več, da bi se na strokovne ekskurzije odpravili brez katerega od naših profesorjev, da se na najbolj norem brucovanju ne bi zavrteli z njimi in, da nam ne bi pomagali pri organizaciji katerih izmed naših projektov.

V spodnjih člankih si preberite nekaj o naših najbolj odmevnih projektih v tem študijskem letu, verjemite pa nam, da je vsak vsaj malo zabaven, poučen in zanimiv. Česarkoli se že lotimo, nam skupaj nikoli ni dolgčas! PS: Tudi, če nisi zootehnik, si lahko naš oboževalec. Pridruži se nam z udeležbo na kakšnem izletu, zabavi, tečaju, … Več informacij najdeš na www.drustvo-zoo.si ali na Facebook-u (Društvo študentov zootehnike)!

Na Rodici se dogaja – noro brucovanje Zootehnikov!

V ta namen smo študentje zaključnih letnikov v Viteški dvorani na Oddelku za zootehniko tudi letos, 1. marca 2011, pripravili brucovanje, ki smo ga poimenovali »Noro brucovanje zootehnikov«. Kaj se je dogajalo? Ker je šlo za brucovanje, so bili seveda v ospredju bruci, ki so morali prestati težaven krst, na katerem so morali pokazati predvsem svoje spretnosti, saj preverjanje znanja na tak vesel dogodek seveda ne sodi in le tega preverjajo profesorji na izpitih. Ostali so se na njihov račun zabavali in se spominjali tistih preteklih časov, ko so bili tudi sami v njihovi koži. Bruci so se pomerili v molži in spretnosti »pobiranja« jajc. Dokazali so, da jim gresta tako čiščenje kot tudi ples z metlo dobro od rok in nog. Pri trenju orehov z rokami je bila potrebna tako moč kot tudi spretnost, kar pa za bruce ni bil noben problem. Uspešno pa so fantje zapeli tudi podoknico dekletom in jih nato povabili na ples. Po svečani prisegi, da bodo pridni in ubogljivi do nas starejših kolegov, je bil »uradni del« končan in sledila je zabava do jutranjih ur. Da ni manjkalo glasbe, je poskrbel ansambel Drakslerji.

Vsako leto se na Oddelku za zootehniko zgodi brucovanje, ki je namenjeno pozitivnemu sprejemu nove generacije študentov in spodbudi za njihov uspešen študij, je pa tudi priložnost za neformalno srečanje vseh sedanjih in bivših študentov, ki se tega dogodka radi udeležujejo.

44

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

45

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Društvo študentov zootehnike

Krst brucev na Rodici.

Metla ni samo za delo.

Ples do jutranjih ur.

45

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

46

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Potep po Sri LankiSaška Kočevar, študentka prvega letnika biologije

Sri Lanka – raj za biologa! Valilnice želv, sirotišnice slonov, Indijski ocean s koralnimi grebeni, nedotaknjeni deževni gozdovi, plantaže marakuj, ananasa, čajevca, kavčukovca, rajske plaže in poseben gorski svet predstavljajo le kanček vseh lepot, ki jih je moč doživeti na tem otoku.

Na Sri Lanki sem skupaj s fantom preživela 11 nepozabnih dni. Spoznavala sem njihovo kulturo in se soočila z izjemno pestrostjo rastlinstva in živalstva, ki ga tamkajšnji prebivalci zelo cenijo in se tudi trudijo, da bi ga ohranili. Tako je vzdolž obale možno zaslediti veliko valilnic za želve, v bolj celinskem delu pa so številni naravni rezervati in parki, ki se ponašajo z mnogimi endemitskimi vrstami.

Na obisku želvje valilnice v Bentoti sem izvedela, da kupujejo jajca morskih želv po 3 rupije (1 evro je 153 šrilanških rupijev) in jih nato zakopljejo v pesek, pol metra globoko. Ko se želvice izvalijo jih še dva dni zadržijo v posebnih bazenih in jih nato zvečer spustijo v ocean.

» We are not rich but we try to be happy all the time. It is not what you have or what you buy, it is what you do and give in your life.«

Valilnica želv, Bentota.Veselje otrok ob prejemu enega samega bonbona.

Sri Lanka, nekdanji Cejlon, je demokratična socialistična republika s približno 20 milijoni prebivalcev. Velika je za tri Slovenije zato ne čudi, da gre za večetični in večverski narod. Tukaj se prepletajo značilnosti budizma, hinduizma, islama in krščanstva, a kljub vsej raznolikosti so ljudje različnih verskih prepričanj med seboj zelo strpni in celo zelo dobri prijatelji.

47

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Sri Lanka

Preživi jih samo 10%, ker so zelo ranljive, saj svojega telesa ne morejo skriti pod oklep, kot to počno kopenske predstavnice in tako predstavljajo zelo lahek plen. Tukaj sem videla tudi dve albino želvi in želvice z genskimi napakami, ki jih imajo v posebnih velikih bazenih. Gre za slepe živali ali pa takšne, ki nimajo pravilno razvitih okončin in same v naravi ne bi mogle preživeti.

Posebno doživetje je bil tudi rečni safari, kjer smo čolnarili med mangrovami in opazovali kormorane, varane in imeli možnost pocrkljati mladega krokodila. Tudi sprehod po deževnem gozdu Sinharaja me je veliko naučil. Predvsem to, da predstavljam dober vir hrane za vse pijavke in mrčes, ki me je napadal. Vse od velikih strupenih metuljev, različnih kuščarjev, kač, ogromnih pajkov, do kričečih opic in lepih orhidej daje temu habitatu edinstveno atmosfero.

Malce srhljiv je bil sprehod po ribji tržnici. Med mnogimi vrstami morskih psov se najde tudi kakšna tuna, mečarica, ali pa kakšen ligenj ali skat. In zob morskega psa ti prodajo za 2 evra. Ja, malo sporna tržnica za biologa, ampak pomoči ni. Morske pse za velike denarce izvažajo na Japonsko in Kitajsko.

V Pinaweli, kjer je sirotišnica slonov, je nastala lepa fotografija z Mariom Galuničem, ki se je isti čas potikal tod naokoli.

Noč pa je bila čas za opazovanje raznolikih in zelo plašnih rakov, ki so se podili po plaži. Posebni so bili zelo veliki samotarci v zavidljivo lepih hiškah!

Sri Lanka ima dobro razvito lesno obrt. Obdelujejo vse vrste tropskega lesa. Znani so tudi po dragih kamnih, od katerih je zelo poseben tip zvezdnega safirja, ki ga izkopavajo samo tukaj. Izjemni so tudi izdelki iz svile. Hrana je zelo zelo pikantna in pri jedi ne uporabljajo nobenega pribora. Namesto krožnika imajo list bananovca, za vse ostalo pa poskrbijo prsti. Ljudje so preprosti, nasmejani in zelo odprti. Iskric hvaležnosti v očeh otrok, ki sva jim podelila bonbone ne bom nikoli pozabila.

Ulice so zelo umazane in avtomobili so vsi brez katalizatorjev. Ženske in dekleta v pisanih krilih in sarijih so tisto, kar pričara posebno vzdušje in razkošje v tem revnem svetu. In kot je rekel eden od najinih vodičev: » We are not rich but we try to be happy all the time. It is not what you have or what you buy, it is what you do and give in your life.«

Potovanje je bilo res dobra šola za življenje. Posebej me je očaral njihov odnos do vere, za katero živijo in ki jih združuje. Ljudje molijo v rekah, ob kipih božanstev po naseljih in tudi najin šofer se je na začetku in ob koncu poti ustavil pri domačem templju in Budo prosil za varno pot ter se mu ob prihodu lepo zahvalil. To so res doživetja, ki sežejo v srce, četudi si ateist, in pričarajo nepozabne spomine.

Dežela ponuja še veliko zanimivih dogodivščin, zato se že veseliva ponovnega obiska, ko bova raziskala tudi bolj severni del in se potapljala ob koralnih grebenih.

Negovanje slona v rehabilitacijskem centru za slone.

Market, Bentota.

Ulica v Kalutari.

48

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Preživljanje počitnic na drugačen načinAjda Marič

Če ste se kdaj vprašali, kako bi združili (družbi) koristno s poučnim, bi hkrati delali v zavetišču za tjulenje in si ogledali Irsko, vam je članek pisan na kožo. Naj vas ne skrbi, da nimate izkušenj z delom s tjulenji, saj se vseh stvari naučiš ravno v zavetišču, kjer ti vse razložijo od a do ž.

Med študente BF je prišla možnost, da se prijavimo za delo v zavetišču. Po krajšem premisleku, sem se odločila, da se prijavim. Zaradi popravljanja cevi v matičnem zavetišču, so nas obvestili, da bomo delali v hčerinskem zavetišču v Dinglu. Ko je prišel dan odhoda na Irsko, se je pričelo pravo popotovanje. Po pristanku na dublinskem letališču je prvo ˝oviro˝ predstavljal transport iz Dublina do Dingla (Dublin-Limerick, Limerick-Tralee, Tralee-Dingle, cca 10 ur vožnje). Vsekakor je potrebna sreča s časovnim ujemanjem. Seveda, če ima letalo zamudo ali se pokvari avtobus, kar se je zgodilo v mojem primeru, se pot rahlo zavleče.

Kot že samo ime The Irish Seal Sanctuary (ISS) (včasih se je imenovalo Skerries Marinewatch) pove, gre za zavetišče, ki je primarno namenjen tjulenjem, vendar

pod svoje zaveterje vzamejo tudi druge morske živali ali divje žvali. Samo zavetišče obratuje že od leta 1986. ˝Najdenčkom˝poleg zavetišča nudijo še rehabilitacijski program. Po rehabilitaciji jih spustijo nazaj v divjino. Do sedaj so pomagali več kot 800 tjulenjem, v povprečju pa se srečajo z 2000 klici na pomoč na letni ravni.

Delo v sklopu zavetišča je razdeljeno na 3 dele:

1. Delo v zavetišču, kjer pomagaš pripraviti hrano, samo hranjenje živali, čiščenje bivalnih prostorov in pomoč pri sprotnem delu v samem zavetišču.

2. Obisk Blasket island, kjer opazuješ obnašanje in šteješ tjulnje, ki so v divjini. Ob koncu dneva pa pripraviš poročilo.

Pohajkovanje po Inch beach.

Irski tjulni

49

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

3. Delo v info pisarni, kjer imaš opravka z radovednimi turisti.

Po koncu dela pa ti ostane čas za raziskovanje okolice in ker smo študentje ponavadi zmeraj pridni, nam dodelijo tudi proste dneve, ki jih lahko izkoristimo za ostale aktivnosti, ki jih mestece ponuja.

Kaj mi bo poleg izkušnje s tjulenji ostalo v spominu? Dobra družba (Bianca in Julija Slovenka in njena hči, ki živita na Irskem), poseben ten zelene barve, ki krasi celo Irsko, prijaznost Ircev in seveda tipična pivnica, kjer strežejo pravo pristno irsko pivo (beri Guinness).

Vsekakor zanimiva izkušnja!

Več informacij o delu v zavetišču Bianca StClare [email protected].

V oktobru (14., 15. ali 16.) pa bodo BF obiskali tudi predstavniki Irish Seal Sanctuary, ki bodo za nas pripravili predavanje. Nikar se ne bojte, za obveščenost o dogodku bo poskrbel ŠOBF preko mesečnika BFko obvešča.

Nataša, študentka Biodiverzitete (Univerza v Kopru):Za enkrat še ni bilo toliko dela, vsekakor pa je zelo zanimiva izkušnja.

Tina, študentka Veterine (Univerza v Ljubljani):Samo delo je zelo zanimivo, Irska je lepa, v glavnem, ful je fajn.

Irski tjulni

Barvito mesto Dingle.Razgled iz Eask tower na ocean.

50

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

ZAVOD K6/4Jurij Krpan, umetniški vodja galerije

Zavod K6/4 je bil ustanovljen leta 2000. Predstavlja kulturno institucijo, ki združuje umetniško in računalniško produkcijo, ter platformo za predstavitev slovenske in mednarodne neodvisne kulturne produkcije. Predstavlja prostor sodobne urbane kulture in svetovne trende umešča v slovenski prostor. V okviru zavoda delujejo Klub K4, prizorišče sodobnega umetniškega raziskovanja Galerija Kapelica, računalniški in kulturni center Kiberpipa in mednarodni festival sodobne umetnosti Break ter projekta Generika – generiranje umetnostnega kapitala in HAIP – multimedijski bienale odprtih tehnologij.

Pa podrobneje spoznajmo …

Zavod K6/4

Galerija KapelicaGalerija Kapelica (1995) je eno izmed osrednjih prizorišč sodobnega umetniškega raziskovanja v slovenskem in mednarodnem prostoru. Deluje na Kersnikovi 4 v Ljubljani pod okriljem Zavoda K6/4, neprofitne kulturne institucije, ki združuje še glasbeno in vizualno platformo Klub K4, mednarodni festival sodobne raziskovalne umetnosti Transfer, računalniški kulturni center Kiberpipa, multimedijski bienale odprtih tehnologij HAIP in kultno Kavarno Metropol. Zavod K6/4 sta leta 2000 ustanovili ŠOU v Ljubljani in Zveza ŠKIS, posamezni projekti v okviru zavoda pa ločeno delujejo že od leta 1989. K6/4 je največji nevladni in neprofitni zavod na področju umetnosti in kulture v Sloveniji.

V Galeriji Kapelica predstavljamo umetniške projekte, ki svoje teme črpajo iz sodobnosti. To so projekti, v katerih umetniki uporabljajo izrazna sredstva, ki so izbranim temam kontingentni in so velikokrat v središču umetniškega dela samega. Tako izbrane teme in sredstva umetniškega izražanja velikokrat zahtevajo prilagoditev inštitucije galerije in galerijskega prostora do te mere, da je umetniško delo potrebno realizirati in predstaviti zunaj, t.j. na oziroma v prostorih, ki so značilni za izbrano in obravnavano tematiko.

Pomemben vidik našega kuratorskega interesa je spodbujanje produkcije in delovanja umetnikov, ki metodološko omogočajo večletno razvijanje vsebin in tem. Tako v interdisciplinarnih procesih nastajajo konzorciji strokovnjakov in umetniški izrazi večjega formata. Zanimajo nas procesi, v katerih umetniki na nelinearni, participatorni in interaktivni način ustvarjajo inovativno čutno-spoznavno okolje.Produkcija pomenjanja sodobnih raziskovalnih umetniških praks je neločljivo povezana s političnostjo dela, ki svojo ideološko moč črpa iz tematiziranja in problematiziranja ideoloških paradigem vgrajenih v fenomenologijo vsakdanjega življenja. To so sistemske aplikacije, ki zaradi svoje normativnosti onemogočajo ali krčijo svoboščine in pravice, ki izvirajo iz osnovnih družbeno - civilizacijskih dogovorov. Zato v Galeriji

Symbiotica + Stelarc: ‘Ekstra uho ¼ velikosti’, foto: Miha Fras / arhiv Galerije Kapelica

Kuai Shen: '0hm!gas', foto: Miha Fras / arhiv Galerije Kapelica

51

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Zavod K6/4

Kapelica spodbujamo umetniško dejavnost, ki se ne skriva v privilegijih slonokoščenih stolpov, temveč želi družbo sooblikovati v aktivnem dialogu z ostalimi družbenimi praksami.

Galerija Kapelica je danes obvezna postaja vseh gostujočih kustosov, umetnikov in teoretikov sodobnih umetniških praks v Ljubljani, ki so vselej pozitivno presenečeni nad specifično programsko usmerjenostjo galerije in pestrostjo realiziranih projektov. Teme, ki nas zanimajo so: umetnost skozi tehnologijo, umetnost skozi znanost in umetnost skozi družbeno.

Strokovna javnost Galerijo Kapelica postavlja v sam vrh evropske umetnostne produkcije, saj kot prostor umetnostnih avantgard trasira smeri umetnostnega razvoja v bodoče in kaže, kako bo umetniška senzibilnost reflektirala velike teme jutrišnjih dni.

www.kapelica.orgwww.k6-4.org

Maja Smrekar: 'MaSm Metatransformation', foto: Miha Fras / arhiv Galerije Kapelica

Marcel.li Antunez Roca: ‘Mut’, foto: Igor Andjelić / arhiv Galerije Kapelica

52

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Starost Zemlje, konec znanostiLuka Mesec

Starost Zemlje, konec znanosti

Koliko je stara Zemlja?

Ob koncu 19. stoletja je znanost prišla do točke, ko so bili številni raziskovalci prepričani, da je naravoslovju uspelo odkriti vse skrivnosti narave in dokončno demistificirati svet. Napovedovali so, da bodo v 20. stoletju možni le še manjši popravki obstoječih teorij, čas zares revolucionarnih dognanj in odkritij pa naj bi se s prelomom stoletja končal.

Ampak spremembe ponavadi pridejo, ko jih najmanj pričakuješ, in tudi tokrat so že prva leta 20. stoletja, ko je Einstein z objavo svojih slavnih treh člankov napovedal prodor v atomsko dobo in pokazal, da je znanost prej na svojem začetku kakor na koncu. Kmalu zatem se je izkazalo, da 19. stoletje ni znalo niti približno ponuditi odgovorov na nekatera osnovna vprašanja, kot so npr. zakaj nastajajo potresi, kako potuje svetloba, koliko je star planet, na katerem živimo, ipd. Preden se spet posvetim vprašanju, zakaj se danes spet srečujemo z grožnjo konca znanosti, se bom za hip ustavil pri na videz nepomembnemu vprašanju – kako stara je Zemlja?

Na slednje vprašanje je odgovor šele sredi 20. stoletja ponudil doktorski študent geologije Clair Patterson. Pri iskanju odgovora je uporabil metodo datiranja starosti snovi s pomočjo razpolovnega časa radioaktivnih elementov. Pri raziskovanju se je opiral predvsem na razpolovni čas urana, ki razpada v svinec, a je pri svojem delu naletel na nemogočo težavo – njegovi izračuni se niso izšli, saj so bile kamnine, na katerih je izvajal poskuse, nerazložljivo kontaminirane s svincem (kontaminiranost je bila v nekaterih primerih tudi do 200-krat večja od pričakovane).

Thomas Midgley jr.

Patterson ni znal razložiti nenavadne kontaminiranosti s svincem, saj mu ni prišlo na misel, da bi bila lahko le-ta človeškega izvora. Po letih mukotrpnega raziskovanja je končno ugotovil pravi razlog. Vse skupaj se je začelo z mladim strojnikom Thomasom Midgleyem jr., ki ga je zanimala industrijska raba kemije. Tako se je kot mlad raziskovalec zaposlil pri General Motorsu, kjer se je ukvarjal s problemom tresljajev oz. »prdenja« motorjev. Kmalu je ugotovil, da motorji nehajo »prdeti«, če bencinu doda tetraetilni svinec, in le nekaj mesecev po njegovem odkritju so ameriška avtomobilska podjetja osnovala združeno podjetje, imenovano Gasoline Corporation, ki je začelo proizvajati osvinčen bencin. Problem pa je bil v tem, da je bil svinec že takrat dobro poznan nevrotoksin, ki povzroča nepopravljivo škodo na

možganih in centralnem živčevju – povzroči lahko slepoto, odpoved ledvic, ohromelost in nekaj vrst raka. Zaradi tega so podjetja spojino, ki so jo dodajali bencinu, raje poimenovali etil, saj je zvenela »manj strupeno«.

To pa ni pomagalo delavcem v Gasoline Corporation, saj so kljub preimenovanju korporacije v Ethyl Corporation množično obolevali, dobivali halucinacije in umirali. Število žrtev ni znano, saj je podjetje zelo spretno prikrivalo zastrupitve. K dobri javni podobi nove snovi je znatno pripomogel tudi sam iznajditelj etila. V nekaj primerih javnih obtožb je namreč v bran korporacije stopil tudi sam Midgley. Njegovi nastopi so bili nepozabni, saj se je polival s svincem in ga »njuhal«, da bi novinarje prepričal o neškodljivosti njegove dobičkonosne spojine, čeprav se je tudi sam zelo dobro zavedal škodljivosti le-te in se je je (razen pred novinarji seveda) karseda izogibal.

A vendar ga je omenjena prepričljivost drago stala. Slabih 20 let po njegovem izumu (pri starosti 51 let) ga je ohromila paraliza. Midgley pa se ji ni dal in je izumil celo vrsto motorčkov in škripcev, ki so ga avtomatsko dvigali in obračali v postelji. A vendar se je tudi ta njegov izum izkazal za smrtonosnega – leta 1944 je namreč umrl, ko se je med obračanjem na postelji zapletel v vrvi naprave in se zadušil.

Patterson vs. Midgley

Ob Midgleyevi smrti se za trenutek vrnimo k Pattersonu. Le-ta je do leta 1953 (seveda s pomočjo drugih temeljnih raziskav) uspel določiti starost Zemlje1 – ta znaša 4550 milijonov let +/– 70 milijonov let (podatek, ki velja še danes). Poleg tega pa je prišel tudi na sled nenavadno velikim količinam svinca v atmosferi. Dognal je, da večina svinca izvira iz izpušnih plinov, vendar pa tega ni mogel dokazati, saj si z izsledki preteklih raziskav ni mogel pomagati. Večino raziskav, povezanih s svincem, so namreč do tistega časa financirali izključno proizvajalci raznovrstnih izdelkov, ki vsebujejo svinec – tem pa je seveda v interesu dokazati njegovo neškodljivost. Tudi raziskave o vplivu svinca na ljudi so bile groteskne – v eni izmed njih so npr. prostovoljci požirali in vdihavali večje količine svinca. Vodja raziskave je nato izmeril količino svinca v njihovih iztrebkih in urinu ter navdušeno

1 Starost Zemlje je preračunal s pomočjo meritev delcev urana in svinca v meteoritskih kamninah na površju Zemlje (to so namreč najstarejše kamnine na Zemlji, njegov izračun pa temelji na predpostavki, da so meteoriti preostanki »gradbenega materiala« iz ča-sov oblikovanja osončja, med katerim naj bi nastala tudi Zemlja).

bfko oktober 2011 |

52 ss-bf.blogspot.com

53

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Starost Zemlje, konec znanosti

ugotovil, da tam ni niti sledi o njem in ga seveda razglasil za neškodljivo spojino. Pri tem pa je, jasno, »pozabil«, da je svinec nevaren prav zaradi tega, ker se ne izloča iz telesa, ampak se akumulira v krvi in kosteh.

Patterson se je tako spustil v težak boj z industrijo svinca. Kmalu je dokazal, da je prek 90 % svinca posledica prav te industrije, in opravil raziskave, ki so jasno pokazale na prej omenjene nevarnosti etila. Na tej točki je njegov boj postal peklenski – financiranja za raziskave zaradi svinčevih lobijev ni več prejemal, Ethyl Corporation pa je univerzi, na kateri je bil zaposlen, ponujal financiranje nove katedre, če ga odpustijo. Kljub temu Patterson ni omahoval in po skoraj 20 letih boja so leta 1970 njegova prizadevanja pripeljala do novega zakona o čistem zraku, ki je prepovedal uporabo svinca v gorivu, zaradi česar se je količina svinca v krvi povprečnega Američana skoraj nemudoma zmanjšala za 80 %.

Javni vs. zasebni interes v znanosti

Preden v zgodbo vpletemo še Golobiča, si nekoliko podrobneje oglejmo razlike med Pattersonom in Midgleyem. Čeprav sta kapital in znanost vse od svojih nastankov poročena (znanstvena dognanja omogočajo razvoj novih produktov, ki podjetjem prinašajo višjo profitno mero, zato podjetja vseskozi uporabljajo nova znanstvena dognanja in jih aplicirajo v produkcijo), se v našem primeru jasno pokaže razlika med tistimi raziskovalci, ki jih financira javni kapital in pri svojem delu uživajo sorazmerno avtonomijo (Patterson), in tistimi, ki jih financira zasebni kapital in ki so zaposleni zgolj zato, da bi določenemu podjetju s svojimi raziskavami omogočili konkurenčne prednosti (točneje rečeno, razvoj/izboljšanje produktov in zato začasen monopol na nekem trgu) in s tem začasno povečanje profitne mere (Midgley).

Rezultati dela Migleya in Pattersona namreč niso toliko odvisni od osebnostnih lastnosti enega ali drugega, ampak jih je v veliki meri določil njun strukturni položaj. Namreč, Migley je bil zaposlen v korporaciji General Motors, medtem ko je bil Patterson zaposlen na javnem inštitutu Caltech (California Institute of Technology) in v svojih raziskovalnih projektih financiran tudi s strani drugih javnih inštitucij, npr. United States Public Health service. Različne zaposlitve obeh raziskovalcev so jima podale različne naloge. Midgley je tako dobil nalogo preprečiti »prdenje« motorjev, seveda na način, da bo to dobro za korporacijo – torej čim bolj profitabilno. Družbeni stroški pri tem niso bili pomembni, saj jih korporacija ne plačuje. Na drugi strani pa je Patterson dobil nalogo (ki mu jo je naložil njegov mentor doktorske disertacije), da na podlagi razpolovnega časa urana poskusi izračunati starost Zemlje. Njegov mentor, univerzitetni profesor, je očitno razsodil, da je ta podatek v javnem interesu. Podobno kot je kasneje Patterson, ki je pri svojem delu užival akademsko avtonomijo, sam razsodil, da je v javnem interesu zmanjšanje količine svinca v ozračju. Pomembno pri tem pa je, da je to problematiko lahko raziskoval in svoje raziskave

financiral s strani javnega kapitala (kljub močnim pritiskom industrijskih lobijev). V kolikor bi bil zaposlen v zasebni raziskovalni inštituciji ali v razvojnem oddelku korporacije, bi bil najbrž odpuščen prvi dan, ko bi predlagal tovrstno raziskavo. Razen če bi jo bil pripravljen prikrojiti korporaciji v prid, kot je to storil prej omenjeni raziskovalec vpliva svinca na človeško telo.

Javni interes po Golobičevo

Patterson torej ni »premagal« Midgleya zaradi svoje plemenitosti, ampak zaradi zaledja javnega kapitala in avtonomije, ki jo je v povojnih časih uživala znanost, omogočala pa jo je keynesianska socialna država. A vendar se je kmalu po Pattersonovem podvigu zgodil ključen preobrat. Ob sredine 70-ih let naprej je namreč na političnem parketu pobudo prevzela neoliberalna/neokonservativna struja, ki je v zadnjih 30-ih letih odpravila večino pridobitev socialne države, deregulirala finančne trge in privatizirala javni sektor. Od Reagana in Thatcherjeve prek Blaira, Clintona do Janše in Pahorja so se tako razmere moči v družbah Zahoda odločno nagnile v prid zasebnemu kapitalu.

To prinaša tudi korenito prevrednotenje razumevanja javnega interesa in znanosti. Nova logika je zelo jasno izražena v dokumentih NPVŠ in RISS. Ta dva dokumenta sicer (v nasprotju s klasičnimi neoliberalnimi postavkami iz 80-ih) poudarjata, da je razvoj znanosti v javnem interesu, in tudi zagovarjata, da mora univerza kot mesto znanstvene produkcije ostati v javni lasti, a po drugi strani – kar je še bolj nevarno – redefinirata sam javni interes. Namreč kot ključni problem Slovenije prepoznavata premajhno konkurenčnost gospodarstva in zato zapovedujeta večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva kot obči družbeni interes. Proizvodnjo klasičnega, avtonomnega, »samo akademskega« znanja dojemata kot sebično in neodgovorno početje, ki ni v javnem interesu. Da bi univerza in raziskovalne dejavnosti služile javnemu interesu, pa je, kot zapovedujeta dokumenta, v raziskovalnih institucijah treba spodbujati podjetniškega duha ter tesneje povezati znanost in privatni sektor. Raziskovalne dejavnosti naj bi tako morale postati »podporni steber gospodarstvu«. V teh dveh dokumentih javno postane zasebno, zasebni interes (konkurenčnost gospodarstva) pa družbeno obče mesto. Donosnost je edini kriterij.

Vendar pa se je minister za znanost!, tehnologijo in visoko šolstvo (podobno kot prej omenjeni raziskovalec vpliva svinca na zdravje) pozabil vprašati, kaj njegove reforme pomenijo za znanost samo.2

Konec znanosti ali Patterson postane Midgley

Kot sem že omenil, je v Pattersonovem času še cvetela 2 Pri vsem skupaj je vredno poudariti, da omenje-na argumentacija (na žalost) ni zgolj muha zdaj že bivšega ministra za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo, saj podobne diagnoze in argu-mentacijo lahko zasledimo tudi v strateških dokumentih OECD, EU ipd. Gre torej za globalen fenomen.

53

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

54

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

socialna država, ki jo je poganjal t. i. keynesianski ekonomski model. V tem ekonomskem sistemu sta bili znanost in znanstvena produkcija pozicionirani v javni sektor, zunaj diktata trga. Znanost je bila avtonomna, razvijala se je po svoji notranji logiki (akademski korespondenci) in ni bila vpeta v logiko trga (primer Patterson). Znanje, ki ga je proizvajala, je bilo javno in gospodarstvo ga je lahko kadarkoli uporabilo za izboljšanje svoje produktivnosti/konkurenčnosti, v kolikor se je pač posameznim gospodarskim akterjem to zdelo smotrno (primer Midgley3). Javni sektor v tem modelu tako odkriva, spoznava, zasebni sektor pa odkritja in spoznanja uporablja v produkciji. Javni sektor se ukvarja s temeljnimi raziskavami, zasebni sektor z inovacijami. Taka delitev dela je omogočala tako prosperiteto znanosti kot gospodarstva – lahko bi rekli, da sta na svetovni ravni po 2. svetovni vojni oba doživela največji boom v svoji zgodovini.

Neoliberalni model, ki je v prvi vrsti antikeynesianski, napade javni sektor, češ da je ta neproduktiven. V to kritiko sta seveda vpeti tudi javna in avtonomna znanost. Nova znanost, ki bo producirala dodano vrednost brez meja (kakor se je v svojem manifestu izrazil neoliberalni Mladi forum socialnih demokratov), se mora podrediti diktatu gospodarstva. Neoliberalizem je to doslej uveljavljal na dva načina: a) privatizacija raziskovalnih institucij, ki jih naredi odvisne od trga, zato so avtomatsko prisiljene producirati neposredno komercialno uporabna znanja namesto temeljnih raziskav – oziroma, rečeno z neoliberalnim novorekom, producirati morajo inovacije (namesto odkritij) in znanje ter veščine (človeški kapital namesto znanosti) – in b) s preoblikovanjem javnega sektorja v podporni steber gospodarstvu, pri čemer so učinki za znanost in znanstvene producente (izguba avtonomnosti, prekernost, pretvarjanje univerze v podjetje ipd.) natanko isti kot v prvem primeru.

Znanost tako v neoliberalizmu v celoti postaja podrejena diktatu trga in je reducirana na večno proizvajanje lepotnih popravkov obstoječih produktov in produkcijskih sredstev, ki bodo temu ali onemu podjetju začasno omogočili nadpovprečno profitno mero. Zdi se, da so neoliberalni strategi obudili prepričanje, ki se je med znanstveniki razširilo ob koncu 19. stoletja – takrat se je namreč zdelo, da je znanost uspela razvozlati večino skrivnosti narave (kljub temu da ni vedela niti tega, da se tektonske plošče premikajo ali kako je sestavljen atom) in da jo v novem stoletju čakajo zgolj opombe in skromni popravki. Tovrstna nadutost je izpuhtela že v prvem desetletju 20. stoletja, ko so temeljne raziskave naravoslovcev prestavile fokus znanosti na atomsko in subatomsko raven in napovedale stoletje neslutenih odkritij in spoznanj.

V začetku 21. stoletja pa se zopet srečujemo z isto nadutostjo, le da tokrat ne prihaja s strani znanstvenikov, temveč s strani ekonomistov in politikov. Tokrat je znanost res obsojena na lepotne popravke, rešiti pa je ne 3 Midgleya je sicer vršil zgoraj opisano funkcijo, a ga tu nekoliko nupravičeno navajam kot primer, saj v času njegovega raziskovanja keynesianskega ekonomskega modela še ni bilo.

more niti najbolj revolucionarno temeljno odkritje, ampak le revolucija politike in ekonomije.

Starost Zemlje, konec znanostibfko oktober 2011 |

54 ss-bf.blogspot.com

55

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Študentski podjetniški center ŠPCEkipa ŠPC

Imate morda dobro in inovativno idejo, ki bi lahko pripomogla k razvoju gospodarstva? Ideja je seveda le začetek poti, pomembno je, da najde pravega naslovnika. Ste že tukaj naleteli na težavo? Kako jo predstaviti kompetentnim ljudem in poskrbeti za njeno realizacijo? Kako priti v stik z bodočim delodajalcem, kateremu bi z znanjem, pridobljenim ana fakulteti, lahko pomagali pri procesnih težavah? Temu je namenjen Študentski podjetniški center (ŠPC).

Zakaj znamo ravno mi poiskati odgovore na vaša vprašanja? Smo zavod, ki temelji na povezovanju mladih, predvsem študentov in gospodarstva. Študente različnih fakultet in smeri združimo v kreativno ekipo, poiščemo primerno organizacijo, ki bo z razvito idejo lahko izboljšala svoje delovanje in omogočimo sodelovanje. Ne samo, da si boste na ta način pridobili izkušnje, ki so danes pri delodajalcih ključnega pomena, spoznali boste tudi nove kolege, ki bodo s svojim znanjem dopolnili vašega. Možna je tudi nagrada v plačilu ali v ostalih oblikah. Dovoljene so napake, dovoljeni so »plonkci«, saj je nenazadnje to eden od procesov učenja. Glavni poudarek je na sodelovanju in kvalitetnemu končnemu rezultatu ter zadovoljstvu udeležencev. Stremimo k neposrednemu prenosu znanja iz fakultetnega v gospodarsko okolje. ŠPC je tu ključni povezovalni člen, ki vam ponudi roko, poišče ključne ljudi in organizacije, ki jih vaša ideja potrebuje, in omogoči, da je zadovoljstvo obojestransko.

In kdo se nam lahko priključi? V naše projekte se lahko vključite študenti, ki imate status rednega ali izrednega študenta tako prve kot tudi druge ali tretje stopnje in vsi diplomanti, ki ste diplomirali pred manj kot letom dni. Lahko se udeležite tudi naših delavnic in predavanj ter si tako že v naprej zagotovite različne možnosti sodelovanja v prihodnje.

Poizkusiti ni greh. Že samo kratek obisk pri nas ali obisk spletne strani www.s-p-c.si in vpis v neformalno bazo zainteresiranih študentov je dobra pot za začetek. Ko bomo poznali vaše kontaktne podatke in področje, ki vas najbolj

zanima in imate v okviru njega največ znanja, boste postali potencialni kandidati za oblikovanje idej in njihovo realizacijo. Z vpisom v bazo vas bomo seznanili tudi z vsemi dodatnimi aktivnostmi, ki jih Študentski podjetniški center ponuja. Torej, imate idejo, pa ne veste, če je uresničljiva? Ponudili vam bomo objektivni pogled na možnost izvedbe in vam predstavili možnost nadaljnjega sodelovanja. Kmalu po začetku študijskega leta lahko pričakujete kratko predstavitev na vaši fakulteti, kjer bomo na voljo tudi za vsa vaša vprašanja. V jeseni pripravljamo nove projekte, kjer se boste že lahko preizkusili v naših izzivih in s svojim znanjem ter delom v skupinah pomagali premostiti težave določene organizacije.

Kje nas najdete? Naši prostori se nahajajo na Komenskega ulici 22 v Ljubljani, kjer smo ob delovnikih prisotni. Za obisk se, prosimo, najavite kar preko elektronskega naslova [email protected] ali 040 431 785 (Žiga), saj tako pot do naših prostorov ne bo zaman.

Študentski podjetniški center ŠPC

56

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

ZAKAJ?Študentsko življenje s seboj prinese mnogo sprememb, tako na področju izobraževalnega sistema kot tudi v zasebnem življenju. Ko študent začne s študijem na fakulteti ali visoki šoli ni strokovne svetovalne službe, kamor bi se lahko brezplačno obrnil po pomoč ali nasvet, kot je bilo to v osnovni in srednji šoli. Zavod Študentska svetovalnica je nastal prav zaradi potrebe študentov po informiranju in svetovanju v času študija.

KAJ?Ponujamo informacije na področju:

1. študijske problematike:dodiplomski študij (vpisi, prepisi, prehodi med programi, ponavljanje, »pavziranje«, vzporedni študij, absolventski staž …),podiplomski študij,

2. socialne problematike:štipendije,bivanje (študentski domovi, zasebniki s subvencijo, prosti trg …),prehrana,zdravstveno zavarovanje,študentske družine,

3. študija v tujini:države, univerze, fakultete, študijske smeri,štipendije, namestitve, delo,

V okviru Zavoda delujejo tudi psihološka svetovalnica, ki je na voljo študentom, ki se znajdejo v osebni stiski, ter Infotočka in m2 - brezplačna posredovalnica sob. Posebno pozornost namenjamo tudi študentskim družinam in tistim, ki razmišljajo, da bi to še postali :)

Naša naloga je študente informirati o njihovih pravicah in možnostih, jim svetovati, ko se znajdejo v težavah, in jih usmerjati na prave naslove. Želimo si, da bi prav vsak, ki se na nas obrne z vprašanjem, pri nas dobil tudi pravi odgovor.Za študente, ki se znajdejo v največjih stiskah zagotavljamo tudi možnost brezplačne začasne nastanitve, v študentski hiši SRCe (Student Resource Centre), ki jo najdete na Židovski stezi 6 v Ljubljani.

KJE?Zavod Študentska svetovalnicaKersnikova 41000 LjubljanaaliŠtudentska hiša SRCe, Židovska steza 61000 Ljubljana

http://www.svetovalnica.comhttp://www.studentska-hisa.sihttp://twitter.com/Svetovalnicahttp://www.facebook.com/studentska.svetovalnica

Zavod študentska svetovalnicaSanja Leban

Zavod študentska svetovalnica

KAKO?Osebno: Na eni od zgornjih lokacij.Telefon: 080 98 67 (brezplačna telefonska številka)Forum: http://www.svetovalnica.com/klepetalnica/ E-pošta: [email protected]

57

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

Osrednja dejavnost Zavoda Šouhostel, ki ga je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani ustanovila leta 2003, je upravljanje Hostla Celica. Hostel se nahaja v osrčju Ljubljane, v stavbi nekdanjega vojaškega zapora vojašnice na Metelkovi iz leta 1882. Prostor, ki je nekoč ljudi zapiral, se je skozi desetletno obnovo odprl svetu skozi arhitekturo, umetnost in ljudi, kjer popotniki najdejo svoj košček popotniške zgodbe.

Kreativno načrtovanje, obnova in preobrazba nekdanjega vojaškega zapora v mladinsko popotniško središče je trajala 10 let. V tem času se je v projekt obnove vključilo preko 80 domačih in tujih umetnikov. Prvi gostje so v Hostlu Celica prenočili julija 2003.

Edinstvenost Hostla Celica se kaže v 20 umetniško prenovljenih zaporniških celicah. Vsaka izmed njih je popolnoma unikatna, ima svojega avtorja ali skupino avtorjev, lastno zgodbo in koncept. Vseeno pa je vseh 20 celic obdržalo eno skupno lastnost: originalne rešetke na vratih in oknih. Poleg celic je gostom na voljo še 8 večposteljnih sob in soba, prilagojena za invalide.

No.1 »hippest hostel in the world«, »the ulitimate place to stay«, najboljši hostel v Sloveniji na podlagi ocen obiskovalcev je le nekaj priznanj, ki jih je Celica prejela do sedaj. Edinstvena zamisel umetniške prenove zapora v mladinski hotel se je s takšnimi in drugačnimi slavospevi znašla na vrhu lestvic priljubljenosti po presoji svetovnih popotniških biblij kot sta Lonely Planet in Rough Guides ter največjega spletnega rezervacijskega portala Hostelworld.com. Poleg številnih mednarodnih nagrad je bil Hostel Celica večkrat nagrajen tudi doma. Slovenska turistična organizacija je leta 2004 kot prvemu v Sloveniji podelila priznanje »Zlati Sejalec« za najbolj inovativen slovenski turistični proizvod, 2 leti kasneje pa je Mestna občina Ljubljana s posebnim priznanjem hostel nagradila za prispevek k promociji turizma in prepoznavnosti Mesta Ljubljane v svetu.

Poleg prenočišča je Hostel Celica tudi bar, lounge, restavracija, srečevališče mladih popotnikov in slovenske mladine, umetniška galerija, koncertni oder in ljubljanska arhitekturna znamenitost.

Sproščeno chill out atmosfero lahko obiskovalci Celice začutijo v različnih kotičkih bara, restavracije in letnega vrta – v ambientu, ki je namenjen spoznavanju, srečevanju in druženju ob dobri hrani ter pijači. V Galeriji Srečišče pa v bogatem kulturnem repertoarju

Zavod ŠOUhostel- Hostel CelicaTanja Lipovec

Zavod ŠOUhostel - Hostel Celica

Celice svoje mesto najdejo še izobraževalne delavnice, predavanja, potopisne projekcije, skupinska branja. Vstop na vse dogodke, ki se čez leto odvijajo v hostlu, je prost.

Po načelu pestrosti in odprtosti se utrip Celice prilagaja gostom iz tujine, ki si želijo čim več druženja z domačini in ostalimi popotniki, slovenski mladini, ki vedno znova išče nove dogodivščine in izvirne oblike zabave, ter ostalim mladim po duši, ki radi posedajo in se prepuščajo edinstvenim kulturnim doživljajem. Brezplačni koncerti vsako leto zapored tradicionalno ob torkih zvečer privabljajo glasbene sladokusce in ljubitelje glasbe s celega sveta. Torkovi brezplačni koncerti v družbi vrhunskih glasbenih izvajalcev obiskovalce popeljejo na nepredvidljivo glasbeno avanturo od daljnega vzhoda vse do dobro znanih rokerjev na zahodu. Kulinarične zabave vse-kar-lahko-poješ v hostlu in na vrtu, ki so poleg hranjenja odlično izhodišče za druženje in zabavo, so še posebej priljubljene med slovenskimi študenti in obiskovalci iz tujine, ko se na dvorišču svojega začasnega doma lahko spoznavajo in družijo z ostalimi nemirnimi popotniškimi dušami in si tako izmenjajo marsikatero dragoceno izkušnjo za nadaljnje izzive na svojih poteh. Na vsakem koraku si kljub pestremu in raznovrstnemu programu vsakdo lahko utrga svoj kotiček miru z dobro knjigo, revijo ali časopisom, ob mamljivih aromah orientalske šiše, udobno nameščen na kavč ali tabure …

58

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Zavod YBlaž Ravnikar in Borut Jeglič

Zavod Ypsilon je stičišče in miselno središče za mlade med 20. in 30. letom, ki združuje proaktivne, razmišljujoče in odgovorne posameznike. S povezovanjem, izobraževanjem in sodelovanjem prispeva k dvigu ravni zavesti vsakega posameznika in družbe ter k tesnejšemu medgeneracijskemu sodelovanju. Jedro delovanja organizacije temelji na združevanju najbolj talentiranih mladih med 20. in 30 letom z različnih področij, izobraževanju, ozaveščanju in povezovanju članov na svojih navdušujočih dogodkih, kresanju mnenj in aktivnem sodelovanju pri reševanju sodobnih družbenih problemov, povezovanju generacije Y z drugimi generacijami, izvajanju družbeno koristnih projektov in razvoju zanimivih produktov. Klikni na FB, poglej si spletno stran http://www.ypsilon.si ali nam piši na [email protected] in postani del Zavoda Ypsilon tudi ti.

Simbioz@: Znanje in izkušnje lahko tako pridobivamo kot tudi posredujemo naprej.

Nabiranje izkušenj in referenc v študentskem življenju predstavlja precej pomembno poglavje. Brez njih danes, na žalost, skorajda ne zmoremo doseči vseh izzivov, ki smo si jih zadali.

V jeseni, natančneje od 17. do 21. oktobra, bo po vsej Sloveniji potekala prostovoljska akcija Simbioz@ e-pismena Slovenija. Organizatorji akcije Simbioz@ želijo starejšim ponuditi možnost vstopiti v računalniški svet, kjer imajo najpomembnejšo vlogo mladi prostovoljci, ki bodo svoje znanje delili s starejšo generacijo. Simbioz@ torej spodbuja tudi medgeneracijsko sodelovanje, ki je v naši družbi vsekakor zapostavljeno. Biti del akcije je neprecenljiva izkušnja, ki je ne smemo zamuditi. Mladi se bomo prelevili v učitelje in starejšim pomagali pri prvih korakih uporabe računalnikov in interneta, poleg tega pa se bomo skupaj s sodelavci naučili tudi ekipnega sodelovanja. Poleg občutka, da si nekomu polepšal dan, akcija ponuja možnost pridobivanja dragocenih referenc, izkušenj in poznanstev, ki so lahko koristne pri nadaljnjih izzivih in zaposlitvah. Za sodelovanje pri projektu potrebuješ le povsem vsakdanje računalniško znanje, malce potrpežljivosti in dobre volje ter željo, da postaneš del akcije in vtisneš svoj pečat največjemu projektu letošnje jeseni.

Prijave prostovoljcev bodo potekale preko spletne strani www.simbioza.eu, kjer se lahko prijavite za sodelovanje na enem ali več modulih. Moduli se izvajajo dopoldne in popoldne, torej od 9.00 do 11.00 in od 16.00 do 18.00. Ob prijavi je potrebno navesti tudi termin in lokacijo, kjer bi kot prostovoljec želeli sodelovati. Za več informacij in pomoč pri prijavah nam lahko pišete tudi na elektronski naslov [email protected] ali pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 47 47. Projekt Simbioz@ najdete tudi na Facebooku.

Zavod Y

59

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

O predsodkih in preklopu paritvenega tipaBojan

Fant plemenitega rodu Saccharomyces cerevisiae, sicer haploidna spora z imenom George, se je spet počutil osamljenega. Vse naokoli neki pritlikavi organizmi, take in drugačne bakterije, ene nadležnejše od drugih, pa virusi, ki si jih lahko videl le z lupo. Med tolikšno gručo mikrobov pa le par osebkov njegove vrste. In še to same a-kvasovke! George je bil a-paritvenega tipa in seveda ni bilo možno, da bi se združil z a-kvasovko, temveč le s kvasovko nasprotnega paritvenega tipa.»No, tako nor, da bi me vzburjal a-feromon, pa vendarle še nisem! In raje umrem, preden preklopim med paritvenima tipoma le zavoljo želje po združitvi v diploidno sporo!« si je zamrmral in nadaljeval s fermentiranjem glukoze, medtem pa sanjaril o mični b-kvasovki, s katero bi se združila v eno in bi kot taka lahko ob neugodnih pogojih sporulirala in ohranila svoj rod.George je torej sintetiziral a-feromone in imel a-receptorje, s katerimi je privabljal b-kvasovke, edini problem pa je bil, da le-teh tedaj ni bilo mnogo. In edini način, da bi se združil z istospolno kvasovko, je ta, da bi preklopil med paritvenima tipoma. A kaj tako ostudnega za nič na svetu ne bi naredil! Preziral je kvasovke, ki so spremenile spol le zaradi svojih potreb in nagonov. Nagone je možno nadzorovati in on bil odličen zgled, da je kaj takega mogoče.

»Kako drugače pa bodo nastajale normalne diploidne kvasovke?« si je mislil, »Saj bodo kmalu sami izprijenci na tem svetu! Jaz sem potrpežljiv, bom že naletel na kakšno mično b-samico!« Georgu so bile všeč zaobljene haploidne b-kvasovke, ki so se mastile z glukozo, kot da je življenje ena sama eksponencialna faza rasti.Vedel je, da se bliža obdobje lakote in se mu slabo piše, če ne najde primerne partnerice in sporulira. A zaklel se je, da se nikdar ne poda v spremembo paritvenega tipa, pa naj bo pomanjkanje glukoze še tako hudo.

***

Bil je ponedeljek. In ob ponedeljkih se je George kot aktivist udeleževal združenj Kluba kvasovk proti spolno izprijenim. Spolno izprijene so bile vse tiste kvasovke, ki jih je obsedel hudič in jih naredil sposobne preklapljati med paritvenima tipoma in tako nečistovati z istim paritvenim tipom.

A v tistem času niso vedeli, da razlog za spremembo spola ni hudič, ampak je povsem naraven. Resda o paritvenem tipu pri kvasovkah odloča MAT lokus, a imajo tudi genski zapis za oba spola, t. i. aktivno in neaktivno kaseto z zapisoma za oba paritvena tipa. In sposobnost preklapljanja med spoloma je še kako zaželena v neugodnih razmerah, ko je potrebna sporulacija, da kvasovke lahko preživijo, saj sporulirajo le diploidne spore.

Tisti dan so sodili Jane. Jane, prej poznana kot Victor, naj bi podpisala pakt s hudičem in v njegovem imenu postala

iz a-kvasovke b-kvasovka v želji po združitvi z a-kvasovko. Aktivisti so glasovali o njeni usodi – od štirinajstih prisotnih je le ena kvasovka v kotu plaho dvignila svoj glas proti Janini usmrtitvi in vsi so jo tako grdo pogledali, da je kaj hitro spustila svojo roko.»Na grmado z njo!« je zaklical George. In aktivisti so uživali ob pogledu trpeče kvasovke, ki je nič kriva gorela pred njihovimi očmi. Tom, Georgev najboljši prijatelj, se je spogledal z Georgem in obema so oči zažarele od silnega navdušenja, da sta svet rešila še enega nepridiprava.

Takrat pa je nastopilo hudo obdobje lakote. Glukoze ni bilo več na spregled in med preživelimi kvasovkami je zavladal stres. Razglasili so izredne razmere in kvasovke so vklopile svoj stringent odziv. Nekateri srečneži, ki so našli partnerja, so sporulirali in se rešili pred neugodnimi razmerami. George in Tom pa sta srepo zrla predse in se jezila, da nikjer ni b-kvasovk.George ni zdržal več. Od pomanjkanja hranil se je komaj premikal in postal je vse bolj odljuden, torej odkvašen. »Saj bo, George, saj bo prišla kakšna b-kvasovka« ga je Tom potrepljal po rami. A ta dotik je sprožil nekaj v Georgeu. Kot bi imel hudič mlade, je HO endonukleaza cepila DNA pri aktivnem MAT lokusu, neaktivna b-kaseta pa se je podvojila in nadomestila MAT lokus. George je le nemočno stal ter gledal, kako se spreminja v b-kvasovko. »Kaaaj, saj to ni možno! Zakaj ravno jaz, hudiča! Saj sem bil celo življenje zgledna kvasovka, verna in nepokvarjena!« George je že imel b-receptorje in sproščal b-feromone. In Tom je še vedno stal pri njem, ali bolje rečeno pri njej. Neznanska sila ju je pritegnila skupaj in oba sta z gnusom gledala, kako jima počasi razpada ovoj in kako se njuni jedri združujeta v eno. In kmalu po združitvi so iz askusa pognale štiri spore. Dve a- in dve b-kvasovki! Ni važno, kaj je, samo da je zdrava. Pa vendar želimo to najprej vedeti.

Kaj se je zgodilo, George? Ker zadnje čase nič več nisi nasmejan, z menoj si zadržan …

O predsodkih in preklopu paritvenega tipa

59

| bfko oktober 2011

ss-bf.blogspot.com

60

bfko oktober 2011 |

ss-bf.blogspot.com

Tribuna išče nove sodelavke in sodelavce!

V študentskem časopisu Tribuna iščemo nove sodelavce, vešče pisanja vsebinskih prispevkov, risanja ilustracij in fotografiranja – še posebej pa iščemo avtorje in avtorice z naravoslovno-tehničnega področja.

Prijave zbiramo na [email protected] do 10. oktobra 2011. Vsaka kandidatka in kandidat za vsebinske prispevke naj pošlje kratek življenjepis in en objavljen ali neobjavljen tekst kateregakoli žanra. Kandidatka in kandidat za ilustracije in fotografije naj pošlje svoj portfolijo. Diskriminacija je enaka za vse.

Življenje je kratko, prijavi se čimprej!

prijave na

[email protected]

do 10. oktobra 2011

Tribuna razpis

student magazine bfko, year 2011 - biotechnical faculty ljubljana

Documents