strokovni posvet neionizirna sevanja na delovnem mestu
TRANSCRIPT
Strokovni posvet
NEIONIZIRNA SEVANJA NA
DELOVNEM MESTU
ZBORNIK PREDAVANJ
Ljubljana, 19. 1. 2012
Izdaja
Inštitut za neionizirna sevanj, Ljubljana
Pohorskega bataljona 215
1000 Ljubljana
www.inis.si
Urednika:
Doc.dr.Peter Gajšek
Dr.Blaţ Valič
Strokovni odbor
Doc.dr.Tadej Kotnik
Vesna Tlaker Ţunter
Nina Nikolič Lebič
Tomaţ Trček
Organizacija seminarja
Inštitut za neionizirna sevanja
Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Zbornica varnosti in zdravja pri delu
Narda STS za Slovenijo
Oblikovanje in tisk
Inštitut za neionizirna sevanj, Ljubljana
Naklada
400 izvodov
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
613.648.2(082)
STROKOVNI posvet Neionizirna sevanja na delovnem mestu (2012 ;
Ljubljana)
Zbornik predavanj / Strokovni posvet Neionizirna sevanja na
delovnem mestu, Ljubljana, 19. 1. 2012 ; [urednika Peter Gajšek,
Blaž Valič ; organizacija seminarja Inštitut za neionizirna sevanja
... et al.]. - Ljubljana : Inštitut za neionizirna sevanja, 2012
ISBN 978-961-92727-1-8
1. Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2. Gajšek, Peter, 1966- 3.
Inštitut za neionizirna sevanja (Ljubljana)
259938816
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 3 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Kazalo
POKLICNA IZPOSTAVLJENOST NEIONIZIRNIM SEVANJEM 4
Peter Gajšek
BIOLOŠKI UČINKI ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ 10
Tadej Kotnik
EMS IN ZDRAVJE - ZDRAVSTVENI NADZOR IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV 13
Nina Nikolič Lebič
OPTIČNA SEVANJA IN ZDRAVJE 15
Vesna Tlaker Ţunter
ZAKONODAJA NA PODROČJU NEIONIZIRNIH SEVANJ 17
Joţe Hauko
REZULTATI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA EMS NA DELOVNIH MESTIH 18
Blaţ Valič, Bor Kos, Tadej Kotnik, Peter Gajšek
MERITVE, STANDARDI IN OCENJEVANJE TVEGANJA 20
Blaţ Valič
UKREPI VARSTVA PRED NEIONIZIRNIMI SEVANJI 23
Tomaţ Trček
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 4 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Poklicna izpostavljenost neionizirnim sevanjem
Peter Gajšek Inštitut za neionizirna sevanja
V prispevku so predstavljeni pomembni viri elektromagnetnih sevanj (EMS) in optičnih sevanj na
delovnih mestih glede na kriterije Direktive 2004/40/ES o minimalnih zdravstvenih in varnostnih
zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev EMS in Direktive 2006/25/ES o minimalnih
zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev optičnim sevanjem.
Spekter neionizirnih sevanj je razdeljen v dve glavni področji – optična sevanja in
elektromagnetna sevanja (EMS). Nadalje lahko optična sevanja podrobneje delimo na
ultravijolično, vidno in infrardečo svetlobo, medtem ko elektromagnetna sevanja delimo na
statična polja, nizkofrekvenčna električna in magnetna polja ter visokofrekvenčna
elektromagnetna sevanja.
VIRI OPTIČNIH SEVANJ
Viri optičnih sevanj so lahko naravni viri, kot so npr. sevanja nebesnih teles, gorenje, blisk,
severni sij, ali pa so ustvarjena v umetnih virih optičnih sevanj. Umetna optična sevanja lahko
optična sevanja ustvarjajo namerno, lahko pa so viri optičnih sevanj taki, kjer optična sevanja
nastajajo kot nezaţelen stranski produkt. Namerno so ustvarjena optična sevanja za različne
namene, na primer za razsvetljavo, za delovanje različnih naprav (npr. televizija, računalnik) ali
zaradi različnih delovnih procesov, kjer so potrebna optična sevanja – na primer pri
nedestruktivnem preverjanju materialov, kjer se za sproţitev prodornega flourescenčnega barvila
uporablja UV sevanje. A ob varjenju nastajajo UV sevanja, ki za sam proces varjenja niso
potrebna, vendar se jim ni mogoče izogniti.
Umetno ustvarjena optična sevanja so prisotna na večini delovnih mest, zlasti pa v nekaterih
dejavnostih:
vroča industrija, kot so: obdelava kovin ter stekla, pekarne. Tveganje se pojavlja povsod,
kjer imamo vire (peči) z visokimi temperaturami in zato veliko IR sevanj;
tiskarska industrija, kjer se črnila in barve pogosto utrjene s procesom fotoinducirane
polimerizacije z UV sevanji,
nedestruktivno preskušanje ter preverjanje zlitin in ulitkov. Uporablja se UV sevanje ki
obarva fluorescentno barvilo v morebitnih razpokah ulitka;
kovinsko predelovalna industrija, kjer obdelava kovin vključuje varjenje (tako obločno,
kjer je visoka izpostavljenost UV sevanjem, kot avtogeno, kjer je visoka izpostavljenost IR
sevanjem);
laserski razrez, spajanje, varjenje, označevanje, vrtanje… kakršnih koli materialov, od
plastičnih mas do kovin in ostalega;
umetnost in zabava, kjer so lahko nastopajoči, izvajalci in modeli neposredno osvetljeni z
reflektorji, različnimi svetlobnimi učinki, laserskimi efekti ter bliskavicami. Sem spadajo
tudi tisti zaposleni, ki se nahajajo v območju publike in so izpostavljeni takšnim virom
sevanj (varnostniki, natakarji in ostalo osebje)
nakupovalni centri in industrijska skladišča, kjer so velike stavbe osvetljene s pomočjo
močnih lokalnih reflektorjev;
fotografi: Profesionalni fotografski studii, kjer je močnim bliskom izpostavljen tako
fotograf kot tudi oseba ki je fotografirana – model;
kozmetika, kjer se uporabljajo različni viri sevanj, kot so IR viri (za segrevanje, IR
savne…), kot tudi laserski viri (depilacija, odstranjevanje lepotnih pik in peg) ter različne
UV vire, kot je na primer solarij;
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 5 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
sterilizacija, ki se uporablja v farmaciji, različnih laboratorijih (prehrambna industrija,
mikrobiološki laboratoriji…) ter za čiščenje pitne vode in odpadnih vod;
medicina in zobozdravstvo, kjer so tako bolnik kot tudi zdravstveno osebje lahko
izpostavljeni različnim virom optičnih sevanj (operacijske luči, panoji za pregledovanje
rentgenskih slik, različna laserska diagnostična oprema, UV in podobni fototerapevtski
viri, kirurški in oftalomloški laserji, sončni simulatorji, dermatološki, zobni in podobni
laserji…);
optično merjenje razdalj z laserskimi viri, 3D snemanje objektov, laserski merilniki hitrosti
in vibracij;
telekomunikacije: prenos podatkov po optičnih povezavah in zraku, povezave s sateliti;
raziskave in znanost, kjer se lahko uporabljajo laserji, različni UV viri in še veliko drugih
moţnih virov optičnih sevanj.
Tabela 1.: Pregled virov sevanja na delovnih mestih
Vrsta optičnih sevanj Namerno povzročena Stranski produkt procesa
UVC
sterilizacija
fluorescenca (laboratoriji)
fotolitografija
utrjevanje črnil
luči za razsvetljavo
projekcijske luči
obločno varjenje
UVB
solariji
fototerapija
fluorescenca (laboratoriji)
fotolitografija
utrjevanje črnil
luči za razsvetljavo
projekcijske luči
obločno varjenje
UVA
fluorescenca (laboratoriji, nedestruktivno testiranje,
zabavni učinki, kriminalistika, označevanje lastnine)
fototerapija
solariji
utrjevanje črnil
pasti za mrčes
fotolitografija
luči za razsvetljavo
projekcijske luči
obločno varjenje
Vidna
luči za razsvetljavo
signalne luči
odstranjevanje dlak in krčnih ţil
utrjevanje črnil
fotolitografija
fotokopiranje
projekcije
računalniški in TV ekrani
solariji
luči za razsvetljavo
varjenje
IRA
osvetlitev za varnost in nadzor
gretje
sušenje
odstranjevanje dlak in krčnih ţil
komunikacije
luči za razsvetljavo
varjenje
IRB
gretje
sušenje
komunikacije
luči za razsvetljavo
varjenje
IRC gretje
sušenje
luči za razsvetljavo
varjenje
VIRI ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ
Čeprav Direktiva za statična magnetna polja navaja le opozorilno vrednost, lahko tudi v teh poljih
pride do induciranega izmeničnega toka – v nehomogenem magnetnem polju je za to dovolj ţe
premikanje telesa, v homogenem pa pride do tega pri zasukih delov telesa, npr. okončin [1]. Tako
lahko pri uporabi 3 T magneta za magnetno resonančno slikanje znaša inducirano električno polje
znotraj telesa do 0,17 V/m (vrtenje telesa pred izvrtino magneta, polje na trebuhu), oziroma do
0,04 V/m (na jeziku pri kimanju), kar pa je oboje manj od predvidenih prihodnjih smernic ICNIRP
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 6 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
za nizke frekvence [1]. Kljub temu formalno še ni jasno, ali tako nastali izmenični tokovi sodijo
pod omejitve za izmenične tokove v Direktivi ali ne.
Mejna vrednost izpostavljenosti, ki znaša 2 T, v primeru običajnih aktivnosti delavcev v bliţini
MR naprave z notranjo gostota magnetnega pretoka 4 T ne bo preseţena, razen v primeru, če se
delavec nagiba v jedro magneta. Raziskave kaţejo, da lahko gibanje zdravstvenih delavcev s
hitrostjo 1 m/s med rutinskimi kliničnimi aktivnostmi v območju od 0,5 m do 1 m v statičnem
polju MR skenerja z jakostjo 1,5 do 7 T, povzroči tokove v centralnem ţivčnem sistemu (še
posebno v glavi), ki presegajo dovoljene mejne vrednosti [3]. Pri gibanju s hitrostjo le 0,5 m/s je
sprememba polja pribliţno 0,5 T/s in po izračunih se v človeškem telesu inducira tok z gostoto do
400 mA/m2 (1000 % mejne vrednosti), kar presega priporočeno mejno vrednost.
Druge panoge, kjer so vrednosti za statična polja lahko preseţene, so na primer elektrokemijski
procesi, ki temeljijo na elektrolizi in uporabljajo velike enosmerne tokove. Pri enosmernem toku
60 kA lahko 10 cm od vodnika gostota magnetnega pretoka doseţe 120 mT (60 % opozorilne
vrednosti), tipične vrednosti na mestih, kjer se običajno zadrţujejo delavci, pa znašajo 8-15 mT
(7,5 %). Pri teh procesih se izkaţejo za bistveno bolj problematične harmonske komponente s
frekvencami 300, 600 in 900 Hz, ki se pojavljajo zaradi močnostnih usmernikov, ki nimajo
idealnega filtriranja. Te harmonske komponente lahko v seštevku doseţejo tudi do 800 % (v
bliţini usmernikov) ali do 500 % (v okolici vodnika) opozorilnih vrednosti [4,5].
Pri nizkih frekvencah so največji viri električnih in magnetnih polj prisotni v elektroenergetiki. V
stikališčih je lahko električno polje preseţeno predvsem v okolici visokonapetostnih vodnikov,
magnetno polje pa v bliţini nizkonapetostnih zbiralk pri transformatorjih in generatorjih v
elektrarnah, kjer je zaradi velikih tokov prisotno močno magnetno polje. V visokonapetostnih
400 kV stikališčih se pri tipičnih opravilih pojavljajo električna polja do 40 kV/m (400 %
opozorilne vrednosti), vendar mejne vrednosti izpostavljenosti za tokove dotika in inducirane
tokove niso nujno preseţene (običajno manj kot 50 % mejne vrednosti) [6]. Opozorilne vrednosti
za magnetno polje v okolici 400 kV daljnovoda tipično niso preseţene (do 20 % za magnetno
polje ter do 80 % za električno polje), na daljnovodnem stebru v nivoju vodnikov pa lahko gostota
magnetnega pretoka doseţe opozorilno vrednost, električno polje pa jo preseţe do dvakrat [4,5].
Pomemben vir izpostavljenosti je tudi varjenje, kjer sicer obstaja veliko različnih postopkov. Med
tistimi, ki za vir toplote za varjenje uporabljajo elektriko, se razlikujejo metode za uporovno in
obločno varjenje. Pri obločnem varjenju so prisotni tokovi do 1 kA, vrednosti gostote magnetnega
pretoka lahko ob kablu doseţejo 2 mT (400 % opozorilne vrednosti), ob telesu varilca pa do
200 µT (40 % opozorilne vrednosti) [4]. Mejne vrednosti v tem primeru niso preseţene, je pa
potrebno opozoriti, da si nekateri varilci zaradi laţjega rokovanja z varilno elektrodo napeljejo
dovodne kable ob telesu ali preko ramena. V tem primeru bi lahko prišlo do preseganja mejnih
vrednosti izpostavljenosti za gostote induciranega toka znotraj centralnega ţivčnega sistema.
Pri uporovnem varjenju obdelovancev z velikim presekom se uporabljajo zelo veliki tokovi za
varjenje; delovni tokovi so lahko do 100 kA, kar povzroča preseganje opozorilnih vrednosti za
gostoto magnetnega pretoka za faktor 2 na oddaljenosti 1 m ter za faktor 20 na oddaljenosti 10 cm.
Mejne vrednosti so lahko preseţene v okončinah; v rokah so pri bremenskem toku 11 kA izmerili
inducirano gostoto toka do 14 mA/m2 [5]. Pri enosmernem varilnem toku 4 kA (s 300 Hz
komponento ripple toka) so z numeričnimi izračuni ocenili, da izpostavljenost na razdalji 20 cm
dosega 60 % mejne vrednosti izpostavljenosti, pri efektivnem toku 2 kA s frekvenco 50 Hz pa na
isti razdalji 53 % mejne vrednosti [7].
Pri visokih frekvencah delujejo radijski in TV oddajniki, kjer so lahko v bliţini oddajne antene
vrednosti elektromagnetnega polja zelo visoke. Srednjevalovni radijski oddajniki imajo moči
manjše od 500 kW. V bliţini stolpa so lahko opozorilne vrednosti preseţene do dvakrat (700 V/m
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 7 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
in 2 uT na oddaljenosti 1 m) [5], podatki o mejnih vrednostih izpostavljenosti pa so pomanjkljivi.
Na UKV oddajnih stolpih lahko električna poljska jakost in gostota magnetnega pretoka prav tako
preseţeta opozorilni vrednosti 61 V/m in 0,2 µT (do 1000 V/m in 0.5 µT na stolpu, kar znaša do
1600 % oziroma 250 % opozorilne vrednosti) [10]. TV oddajniki delujejo v dveh frekvenčnih
področjih – VHF (174-230 MHz) in UHF (470-862 MHz) – in na stolpu so lahko vrednosti
električnega polja bistveno višje od opozorilnih vrednosti (do 600 V/m, kar je 25600 % mejnih
vrednosti za električno polje) [5]. Tudi v tem primeru še ne obstajajo podatki, ki bi potrdili ali
ovrgli preseganje mejnih vrednosti izpostavljenosti.
Pri radarju gre običajno za izrazito pulzna polja ter zelo usmerjen sevalni snop. Zato v okolici
antene mejne vrednosti izpostavljenosti običajno niso preseţene, medtem ko so v glavnem snopu
antene lahko preseţene tudi v daljšem časovnem povprečju, še toliko bolj pa med samim
radarskim pulzom. Gostota pretoka moči v času radarskega pulza v osi antene doseţe vrednost
10 MW/m2 (faktor 200 nad mejno vrednostjo izpostavljenosti), časovno povprečje v osi antene na
oddaljenosti nekaj metrov pa znaša 80 W/m2 (160 % mejne vrednosti izpostavljenosti). Na tipičnih
delovnih mestih povezanih z radarji je gostota pretoka moči manjša od 1 W/m2 (2 % mejne
vrednosti izpostavljenosti), zato velja, da na tipičnih delovnih mestih mejne vrednosti
izpostavljenosti niso preseţene, so pa preseţene v glavni osi antene [4, 5].
Naprave za dielektrično varjenje plastike uporabljajo izmenično električno polje (običajno
frekvence okoli 30 MHz) za segrevanje in varjenje plastike. V okolici naprave je lahko zelo
visoko polje in moţne so tudi brezkontaktne opekline pri delavcih. Dejstvo, da pri uporabi naprav
za varjenje plastike dejansko pogosto prihaja do takšnih opeklin, nakazuje, da so lahko vrednosti
izpostavljenosti zelo velike. Izmerjene povprečne vrednosti električnega polja so od 28 do
107 V/m (45 % do 175 % opozorilne vrednosti), povprečni inducirani tokovi v zapestjih in
gleţnjih pa 100 mA (100 % opozorilne vrednosti) [10].
Pri drugih primerih dielektričnega varjenja so izmerili jakosti električnega polja do 300 V/m
(500 % opozorilne vrednosti) in magnetna polja do 20 A/m (12500 % opozorilne vrednosti).
Odvisno od izolacije telesa operaterja proti zemlji in oddaljenosti do elektrod lahko celotelesna
vrednost SAR znaša med 0,12 in 2 W/kg (med 15 in 250 % mejne vrednosti izpostavljenosti) [4,
5].
Mikrovalovno sušenje se uporablja za sušenje lesa v lesni industriji ter za sušenje po poplavah in
drugih poškodbah z vodo. Princip delovanja je enak kot pri gospodinjskih mikrovalovnih pečicah.
Izhodne moči tovrstnih naprav segajo od 1 do 5 kW pri frekvenci 2,45 GHz, narejene pa so tako,
da mikrovalovno sevanje usmerijo proti površini, ki jo je potrebno sušiti. Pri sušenju zidu lahko
neposredno pred aplikatorjem gostota pretoka moči preseţe 10 kW/m2 (20000 % mejne vrednosti
izpostavljenosti), na nasprotni strani zidu pa 1 kW/m2 (2000 % mejne vrednosti izpostavljenosti).
Poleg tega lahko gostota pretoka moči stresanega polja v okolici naprave preseţe mejno vrednost
izpostavljenosti 50 W/m2 na oddaljenosti 50 cm [4].
Mobilna telefonija, ki po trenutno veljavnih standardih deluje pri frekvencah 900, 1800 in
2100 MHz, je predvsem v laični javnosti pogosto vzrok za zaskrbljenost, vendar pa se običajno
uporabljajo relativno nizke oddajne moči. Oddajna moč mobilnih telefonov je omejena na 2 W.
Bazne postaje oddajajo pri nekoliko višji moči, vendar tipično manj kot 100 W. Opozorilne
vrednosti za zaposlene so zato običajno preseţene zgolj v glavnem snopu, neposredno pred
oddajno anteno. Vrednosti so sicer bistveno odvisne od skupne oddajne moči na anteni, pri čemer
je potrebno upoštevati izgube v kablih. V splošnem je zato dejanska izsevana moč antene manjša
od izhodne moči bazne postaje (oddajno sprejemna enote). Pri oddajni moči 30 W so opozorilne
vrednosti preseţene na oddaljenostih, manjših od 1 m, medtem ko mejna vrednost izpostavljenosti
tudi pri razdalji 20 cm še ni preseţena [10]. Drugi izračuni kaţejo, da je pri oddaljenosti 50 cm od
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 8 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
antene največja dovoljena moč, pri kateri še niso preseţene mejne vrednosti izpostavljenosti,
pribliţno 50 W pri 2140 MHz [11, 12, 13].
V tabeli 2 so povzeta najbolj izpostavljena delovna mesta, kjer so na voljo tudi podatki o
opozorilnih in mejnih vrednostih izpostavljenosti.
Vrsta vira
Opozorilne
vrednosti Izmerjene/izračunane vrednosti
Mejne vrednosti
izpostavljenosti
Izmerjene/izračunane
vrednosti
statično magnetno polje pri
MR napravah 500 mT do 3 T (600%)
ni podano do 0,17 V/m pri
vrtenju pred izvrtino
magneta, do 400
mA/m2 pri hoji v
gradientu polja
proizvodnja aluminija 200 mT do 120 mT (60%) ni podano
ni podatka
proizvodnja aluminija -
višjeharmonske
komponente
odvisno od
frekvence
do 800 % v okolici usmernikov, do
500 % v okolici vodnika
10 mA/m2
ni podatka
ţeleznice 500 mT
do 100 mT (20%) znotraj
voznikove kabine
ni podano
ni preseţeno
400 kV stikališča 10 kV/m do 40 kV/m (400 %) 10 mA/m2
do 50 %
okolica 400 kV daljnovoda 10 kV/m ni preseţeno
10 mA/m2
ni preseţeno
na stebru 400 kV
daljnovoda 10 kV/m
do 200% za električno polje, do
100 % za gostoto magnetnega
pretoka
10 mA/m2
ni podatka
obločno varjenje 1 mT
do 2mT (200%) ob kablu, ter do
200 µT ob telesu varilca (40%)
10 mA/m2
ni preseţeno
uporovno varjenje 0,5 mT
do 2000% na oddaljenosti 10 cm
od vodnika
10 mA/m2 14 mA/m2 (140 %) v
rokah
indukcijsko segrevanje 25 A/m magnetno polje do 90 A/m (360%) 10 mA/m2 ni podatka
naprave za elektronski
nadzor
odvisno od
frekvence ni podatka
gostota toka
odvisna od
frekvence, SAR 10
W/kg
do 1 mA/m2, do
0,005 W/kg
naprave za medicinsko
diatermijo 610 V/m
do 500 V/m 10 cm od vodnika, do
2500 V/m 1 cm od vodnika
gostota toka
odvisna od
frekvence, SAR 10
W/kg ni preseţeno
srednjevalovni radijski
oddajniki 610 V/m
700 V/m in 2 µT na oddaljenosti 1
m od stolpa
10 mA/m2
ni podatka
UKV radijski oddajniki 61 V/m
1000 V/m in 0.5 µT (1600 %
oziroma 250 %)
celotelesna SAR 0,4
W/kg, lokalizirana
SAR 10 W/kg ni podatka
TV oddajniki (VHF, UHF) 200 V/m do 600 V/m na stolpu (25600 %)
celotelesna SAR 0,4
W/kg, lokalizirana
SAR 10 W/kg ni podatka
radar v osi antene 50 W/m2
gostota pretoka moči do 10
MW/m2 (20000%), časovno
povprečje do 80 W/m2 (160%)
celotelesna SAR 0,4
W/kg, lokalizirana
SAR 10 W/kg ni podatka
dielektrično varjenje 61 V/m
do 300 V/m (500 %), do 100mA
(250 %)
celotelesna SAR 0,4
W/kg, lokalizirana
SAR 10 W/kg
ter do 2 W/kg
(250%)
mikrovalovno sušenje 50 W/m2
do 10 kW/m2 pred aplikatorjem, do
50 W/m2 (100%) 50 cm od
naprave
celotelesna SAR 0,4
W/kg, lokalizirana
SAR 10 W/kg
mobilna telefonija
odvisno od
frekvence
celotelesna SAR 0,4
W/kg, lokalizirana
SAR 10 W/kg
preseţene na
majhnih
oddaljenostih od
antene
Tabela 1: Pregled virov in tipičnih mejnih vrednosti
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 9 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Literatura
[1] S. Ilvonen and I. Laakso, “Computational estimation of magnetically induced electric fields in a rotating
head,” Physics in Medicine and Biology, vol. 54, 2009, pp. 341-351.
[2] P. Glover and R. Bowtell, “Measurement of electric fields induced in a human subject due to natural
movements in static magnetic fields or exposure to alternating magnetic field gradients,” Physics in Medicine and
Biology, vol. 53, Jan. 2008, pp. 361-373.
[3] WHO, Static Fields, Geneva: World Health Organization, 2006.
[4] Maila Heitanen, Anna-Maija Hämäläinen, and Patrick von Nandelstadh, Electromagnetic fields in the work
environment, Helsinki: Finnish Institute of Occupational Health, 2002.
[5] J. Bolte and M. Pruppers, Electromagnetic fields in the working evironment, Ministry of Social Affairs and
Employment (SZW), 2006.
[6] L. Korpinen, J. Elovaara, and H. Kuisti, “Evaluation of Current Densities and Total Contact Currents in
Occupational Exposure at 400 kV Substations and Power Lines,” Bioelectromagnetics, vol. 30, 2009, pp. 231-240.
[7] P. Mair, “Effects on the Human Body and Assessment Methods of Exposure to Electro-Magnetic-Fields
Caused by Spot Welding,” Proceedings of the 4th International Seminar on Advances in Resistance Welding, 2006.
[8] B. Floderus, C. Stenlund, and F. Carlgren, “Occupational exposures to high frequency electromagnetic fields
in the intermediate range ( >300 Hz-10 MHz),” Bioelectromagnetics, vol. 23, 2002, pp. 568-577.
[9] M. Martínez-Búrdalo, A. Sanchis, A. Martín, and R. Villar, “Comparison of SAR and induced current
densities in adults and children exposed to electromagnetic fields from electronic article surveillance devices,”
Physics in Medicine and Biology, vol. 55, 2010, pp. 1041-1055.
[10] EBU, “Radiofrequency Radiation Hazards - Exposure Limits and Their Implications for Broadcasters,” 1995.
[11] J. Wilen, R. Hornsten, M. Sandstrom, P. Bjerle, U. Wiklund, O. Stensson, E. Lyskov, and K. Mild,
“Electromagnetic field exposure and health among RF plastic sealer operators,” Bioelectromagnetics, vol. 25, 2004,
pp. 5-15.
[12] M. Martinez-Burdalo, A. Martin, M. Anguiano, and R. Villar, “On the safety assessment of human exposure in
the proximity of cellular communications base-station antennas at 900, 1800 and 2170 MHz,” Physics in Medicine
and Biology, vol. 50, 2005, pp. 4125-4137.
[13] M.C. Gosselin, A. Christ, S. Kuhn, and N. Kuster, “Dependence of the Occupational Exposure to Mobile Phone
Base Stations on the Properties of the Antenna and the Human Body,” IEEE Transactions on Electromagnetic
Compatibility, vol. 51, 2009, pp. 227-235.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 10 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
BIOLOŠKI UČINKI ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ
Tadej Kotnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
ČLOVEŠKO TELO V ELEKTRIČNEM POLJU
V snoveh, ki vsebujejo proste naboje (prevodnikih), prične ob izpostavitvi električnemu polju teči
električni tok. Človeško telo je zgrajeno iz organov, ti pa iz različnih bioloških tkiv, ki so vsa do
neke mere električno prevodna. Zato v telesu ob izpostavitvi električnem polju vselej pride do
nastanka električnih tokov. Njihova velikost, smer in trajanje so odvisni od jakosti in smeri
zunanjega polja ter prevodnosti in geometrije posameznih tkiv. Tako je gostota električnega toka v
splošnem večja v bolj prevodnih tkivih, poviša pa se tudi v zoţenih delih telesa.
ČLOVEŠKO TELO V MAGNETNEM POLJU
Magnetno polje se ob vstopu iz praznega prostora v telo skorajda ne spremeni; pravimo, da je telo
za magnetno polje prosojno. Zato magnetno polje v telesu tudi ne povzroči znatnega namagnetenja
(magnetne polarizacije). Kljub temu pa časovno spremenljiva magnetna polja učinkujejo na telo,
saj so vir kroţnega električnega polja. Ker so tkiva električno prevodna, to privede do nastanka
induciranih tokov – kroţnih električnih tokov, pravokotnih na smer vektorja gostote magnetnega
pretoka. Podoben učinek ima tudi gibanje telesa po nehomogenem statičnem magnetnem polju.
Kot vsak električni tok so tudi kroţni tokovi, ki nastanejo zaradi magnetnih polj, odvisni od
prevodnosti in geometrije tkiv in telesa, enaki pa so tudi njihovi učinki.
CELICA V ELEKTRIČNEM POLJU
Tkivo dejansko ni snov s homogenimi električnimi lastnostmi, temveč je sestavljeno iz bioloških
celic. Zato je pri obravnavi učinkov na mikroskopskem nivoju potrebno upoštevati zgradbo takšne
celice. Ta je obdana z membrano, ki je zgrajena preteţno iz polarnih maščob (lipidov) in ima zelo
nizko električno prevodnost. Notranja zgradba celice pa je sicer zelo pestra, a na učinke
električnega polja vpliva predvsem njena poglavitna sestavina – elektrolitska raztopina (citosol) s
sorazmerno visoko prevodnostjo. Izpostavitev celice zunanjemu električnemu polju tako privede
do električnega toka v citosolu, a ker je membrana za tok skoraj neprepustna, se nosilci naboja
(ioni) naberejo ob membrani, kar povzroči naelektritev membrane in s tem nastanek električne
napetosti na membrani. Ta napetost lahko vpliva tudi na določene beljakovinske molekule v
membrani, ki skoznjo transportirajo posamezne ione in molekule. Električno polje povzroči tudi
orientacijo polarnih molekul ter gibanje ionov v okolici celice – električni tok, ki teče okoli
(mimo) celice.
CELICA V MAGNETNEM POLJU
Podobno kot tkiva, organi in telo kot celota je tudi celica nemagnetna in prosojna za magnetno
polje. Izjemo predstavljajo molekule, ki vsebujejo ţelezo, npr. hemoglobin, ki sodeluje pri
transportu kisika po telesu in ga najdemo v rdečih krvnih celicah (eritrocitih), ter še nekaj snovi, ki
preteţno prav tako sodelujejo v celični presnovi kisika. Magnetno polje lahko tako vpliva na
transport in presnovo kisika ter še nekatere kemične procese v celici. Načeloma bi tudi na
celičnem nivoju učinki lahko nastali tudi preko induciranih električnih tokov, a so ti tokovi dokaj
nizki, o njihovih morebitnih učinkih na celico pa še vedno poteka intenzivna znanstvena razprava.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 11 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
ODVISNOST FIZIKALNIH MEHANIZMOV BIOLOŠKIH UČINKOV OD FREKVENCE EMS
Interakcije med EMS in človeškim telesom so po svojih fizikalnih mehanizmih odvisne od
frekvence EMS, oziroma natančneje od tega, ali je valovna dolţina EMS pri obravnavani
frekvenci znatno niţja, podobnega velikostnega razreda, ali pa znatno višja od velikosti objekta
(celotnega telesa, organa, celice), na katerega deluje. V splošnem lahko to frekvenčno odvisnost
mehanizmov povzamemo takole:
Pri frekvencah do 1 MHz prevladujejo učinki, ki temeljijo na gibanju nosilcev naboja
(ionov). Na makroskopskem nivoju to privede do električnih tokov v telesu in
prerazporejanja nabojev na površini telesa, na mikroskopskem pa do naelektritve
celičnih membran (membranske napetosti). Ti učinki lahko povzročijo vzdraţenje ţivcev
in mišic, pri visokih jakostih polja pa tudi ohmsko segrevanje in elektroporacijo celične
membrane.
Pri frekvencah med 1 MHz in 1 THz prevladujejo učinki, ki jih obravnavamo s teorijo
mikrovalovnih polj, predvsem dielektrično segrevanje.
Pri frekvencah nad 1 THz se EMS obnašajo kot plaz delcev: frekvence med 400 in
800 THz stimulirajo očesno mreţnico in jih zaznavamo kot vidno svetlobo, še višje
frekvence (ultravijolična svetloba, rentgensko in gama sevanje) lahko snov ionizirajo in s
tem nepovratno poškodujejo, pri visokih jakostih polja pa pride tudi do optičnega
segrevanja.
ELEKTRIČNA STIMULACIJA ŢIVCEV IN MIŠIC
Električno polje, ki znotraj telesa presega jakost 6 V/m dlje kot 100-200 μs, lahko pri najdaljših
ţivcih spremeni membransko napetost za 15-20 mV, aktivira napetostno odvisne kanale in sproţi
depolarizacijo membrane. Učinek je podoben običajnemu prevajanju ţivčnih signalov, le da je
naravno vzdraţenje ţivca posledica prevajanja signala z drugega ţivca, tukaj pa pride do
vzdraţenja zaradi izpostavitve električnemu polju – električne stimulacije ţivca. Če vzdraţeni
ţivec oţivčuje mišico, se ţivčni signal prenese na mišična vlakna in povzroči njihovo vzdraţenje
(skrčenje) – posredno električno stimulacijo mišice. Pri poljih, ki znotraj telesa preseţejo 6 V/m
in trajajo več kot 1 ms, lahko pride tudi do neposredne stimulacije skeletnih mišic. Nad 12 V/m
lahko pride tudi do vzdraţenja srca, kar lahko povzroči njegov zastoj ali nepravilno delovanje.
Ker zunanje električno polje ob vstopu v telo močno oslabi, do opisanih učinkov prihaja predvsem
ob neposredem stiku z virom polja – ko nas "strese". Ti učinki so lahko tudi koristni: z
defibrilatorjem vzdraţimo srce in odpravimo njegov zastoj, s funkcionalno električno
stimulacijo skeletnih mišic pa omogočimo ponovno uporabo teh mišic osebam s poškodbami
ţivcev, predvsem hrbtenjače.
TERMIČNI UČINKI
Termični učinki so najbolje raziskani in znanstveno utemeljeni med tistimi interakcijami EMS s
telesom, do katerih pride brez neposrednega kontakta z virom polja. Segrevanje tkiv je posledica
absorpcije energije – njenega prenosa s polja na snov, izrazitost tega učinka pa merimo s t.i.
stopnjo specifične absorpcije (SAR). Pri enaki jakosti (amplitudi) električnega polja se SAR
povečuje z višanjem frekvence, kar pomeni, da pri višji frekvenci ustvarimo enako SAR z niţjo
jakostjo polja. SAR višine 1 W/kg, ki v eni uri poviša temperaturo tkiva za ca. 1 °C, tako pri
frekvenci 1 kHz povzročimo s poljem, katerega jakost v telesu znaša 45 V/m, pri 100 MHz je za to
potrebnih 35 V/m, pri 1 GHz pa 27 V/m. Vrednosti SAR, ki privedejo do povišanja temperature v
telesu za več kot 1°C, lahko povzročijo trajne poškodbe tkiv, vključno z opeklinami. V zdravstvu
pa ta učinek uporabljamo npr. pri hipertermiji tumorjev. EMS ob prodiranju skozi snov
postopoma slabi; razdalji, pri kateri jakost el. polja pade za tretjino, pravimo vdorna globina. Nad
100 MHz prične vdorna globina z višanjem frekvence hitro padati: pri 2.5 GHz znaša 2 cm, pri
10 GHz pa le še 4 mm. Zato se EMS s frekvenco nad 1 GHz skoraj povsem absorbirajo v zunanjih
slojih telesa.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 12 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
VIZUALNI UČINKI (FOSFENI)
Električna stimulacija ţivca je posledica njegovega vzdraţenja zaradi aktivacije napetostno
krmiljenih kanalov v njegovi membrani. Za takšno stimulacijo mora sprememba napetosti na
membrani ţivca znašati vsaj 15-20 mV, saj šele tolikšna sprememba vpliva na delovanje teh
kanalov in s tem nastanek ţivčnega signala. Proces prenosa signala z enega ţivca na drugega, ki
poteka prek sproščanja posebnih molekul (nevrotransmiterjev) iz ţivčnih končičev (sinaps), pa je
v nekaterih primerih znatno bolj občutljiv na lokalno vrednost membranske napetosti. Med najbolj
občutljivimi so sinapse v očesni mreţnici, na delovanje katerih lahko vplivajo ţe električna polja,
katerih jakost znotraj telesa znaša le 50-80 mV/m in povzroči spremembo membranske napetosti v
sinapsah za le nekaj sto μV. Takšno stimulacijo mreţnice zaznamo kot fosfene – svetlikanje,
podobno tistemu ob močnem mencanju oči. Opisani učinek lahko posredno, prek induciranega
električnega polja oziroma električnega toka, povzroči tudi magnetno polje. Glede na to, ali
fosfeni nastanejo ob izpostavitvi zunanjemu električnemu ali magnetnemu polju, jih delimo na
elektrofosfene in magnetofosfene.
SLUŠNI UČINKI
Učinki visokofrekvenčnih EMS, ki jih tipično uvrščamo med termične, so posledica dovolj
izrazitega dviga temperature, da pride do poškodb celic in tkiv. Poznamo pa tudi učinke, ki
nastopijo, če pride do sicer majhnega dviga temperature, a v zelo kratkem času. Eden
najpomembnejših takšnih učinkov je mikrovalovni slušni učinek: pulzirajoča EMS dovolj visoke
jakosti v frekvenčnem območju med nekaj sto MHz in nekaj GHz ob prehodu skozi lobanjo
povzročijo sicer zelo majhno, a hitro termoelastično razširitev, ki se kot tlačni val seli po kostnem
tkivu do notranjosti ušesa, kjer jo oseba zazna kot zvok. Odvisno od trajanja, števila in frekvence
pulzov zaznamo te zvoke kot pokanje, brenčanje, brnjenje ali cvrčanje – lahko bi rekli, da “slišimo
mikrovalove”. Vrednost SAR, nad katero pri človeku pride do opisanega učinka, znaša okoli
100 W/kg. Od naprav, ki nas obdajajo v vsakdanjem ţivljenju, bi lahko ta pojav načeloma
ustvarile le mikrovalovne pečice; pri EMS frekvence 2.45 GHz, ki ga te ustvarjajo, bi lahko
mikrovalovni slušni učinek nastal, če bi električno polje v glavi preseglo 300 V/m. Ker pa so
mikrovalovne pečice zgrajene tako, da notranjega EMS praktično ne prepuščajo v okolico, tudi v
njihovi bliţini do tega učinka ne more priti.
MAGNETOHIDRODINAMIČNI UČINKI
Izredno močna magnetna polja (nad 1.5 T) lahko v telesu povzročijo nezanemarljive sile na
gibajoče se ione, učinek pa je najbolj izrazit, če je smer gibanja ionov pravokotna na vektor
gostote magnetnega polja. Pojavom, ki nastanejo na ta način, pravimo magnetohidrodinamični
učinki. Če je tako močnemu magnetnemu polju izpostavljena glava, lahko oseba dobi občutek
nenavadnega okusa v ustih ali vrtoglavico. Ta učinek je še pogostejši pri hitrem gibanju glave
skozi takšno polje, npr. pri kimanju z glavo v tuljavi naprave za magnetno resonančno slikanje.
Močna magnetna polja lahko vplivajo tudi na pretok prevodnih tekočin, predvsem krvi. Učinek
tudi v najmočnejših magnetnih poljih, ki jih znamo danes ustvariti, ni velik, je pa merljiv. Če telo
izpostavimo magnetnemu polju, v katerem se gostota magnetnega pretoka spreminja s hitrostjo
5 T/s, se bo krvni tlak tako spremenil za pribliţno 1 %. Raziskave kaţejo, da tako majhne
spremembe krvnega tlaka nimajo zaznavnega vpliva na zdravje in delovanje človeškega telesa
nasploh.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 13 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
EMS IN ZDRAVJE - ZDRAVSTVENI NADZOR IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV
Nina Nikolić Lebič Zdravstveni dom Celje
Poklicno izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem (EMS) sestavljajo različni viri tovrstnega
sevanja v delovnem okolju, od najšibkejših do takšnih, ki lahko povzročajo izpostavljenost
delavcev nad predpisanimi mejnimi vrednostmi.
Evropska Direktiva 2004/40/ES, ki jo je do 30. 4. 2012 potrebno implementirati v nacionalno
zakonodajo, z določanjem minimalnih zahtev za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo
zdravje in varnost, ki so ali bi lahko bili posledica poklicne izpostavljenosti elektromagnetnim
sevanjem, preprečuje znane kratkoročne škodljive vplive na zdravje. Definira opozorilne in mejne
vrednosti izpostavljenosti za različna frekvenčna območja elektromagnetnih sevanj, ki ščitijo
izpostavljene delavce pred škodljivimi vplivi EMS, ne pa tudi ogroţenih delavcev. V to skupino
uvrščamo delavce z različnimi kovinskimi in medicinskimi vsadki, nosečnice in delavce z
različnimi obolenji (kardiovaskularna, nevrološka itd).
Na verjetnost pojava stranskih učinkov za zdravje vpliva frekvenca vira elektromagnetnega
sevanja, modulacije, trajanje in intenziteta izpostavljenosti. V splošnem, ščitijo mejne vrednosti za
električna in magnetna polja v območju nizkih in srednjih frekvenc (1 Hz do nekaj MHz) pred
induciranimi tokovi, v območju EMS srednjih in visokih frekvenc (nekaj kHz do nekaj GHz) pa
preprečujejo prekomerno lokalno in splošno segrevanje telesa.
Direktiva 2004/40/ES v 8. členu opredeljuje zdravstveni nadzor, ki je namenjen preprečevanju in
zgodnjemu ugotavljanju kakršnih koli škodljivih vplivov na zdravje zaradi poklicne
izpostavljenosti EMS. Ob tem se porajajo vprašanja o uspešnosti ugotavljanja morebitnih
zdravstvenih posledic v okviru rednih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov, zlasti kadar
so vrednosti EMS na delovnem mestu pod zakonsko predpisanimi.
Do prekomerne izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem v delovnem okolju lahko pride zaradi
različnih vzrokov: nepravilne uporabe vira sevanja, napake na opremi ali pa zaradi nenamerne
izpostavljenosti delavca, ki običajno ne dela z viri EMS (npr. pri čiščenju, vzdrţevanju itd.). Ob
sumu ali po ugotovljeni prekomerni izpostavljenosti delavca, ki jo označujejo preseţene mejne
vrednosti EMS na delovnem mestu, je potrebna takojšnja medicinska obravnava. Ob
zdravstvenem pregledu poškodovanega navadno ugotovimo le posledice delovanja
visokofrekvenčnih EMS (posledice toplotnega delovanja).
Podatki o značilnostih vira sevanja, trajanju izpostavljenosti in poloţaju telesa glede na vir, ki jih
pridobimo anamnestično ali od podjetja, kjer je delavec zaposlen, so pomemben dejavnik
diagnostične obravnave. Postopek ugotavljanja in potrditve preseţenih mejnih vrednosti lahko
namreč traja tudi nekaj tednov. Če se ugotovi poškodba, ki je posledica takšne izpostavljenosti,
mora delodajalec ugotoviti razloge, zaradi katerih so bile mejne vrednosti preseţene, in izvesti
tehnične/organizacijske ukrepe, s katerimi prepreči njihovo ponovno prekoračitev.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je leta 2010 v revidiranem Seznamu poklicnih bolezni nanj
uvrstila poklicno katarakto zaradi delovanja EMS v mikrovalovnem frekvenčnem območju.
Slovenskih kriterijev za ugotavljanje poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti EMS še nimamo.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 14 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je leta 2002 na podlagi rezultatov epidemioloških
študij na otrocih uvrstila nizkofrekvenčna magnetna polja med »mogoče kancerogene za ljudi«
(razred 2b). 31. maja 2011 pa je po preučitvi raziskav, ki so ugotavljale vpliv uporabe mobilnih
telefonov na pojav moţganskih tumorjev, v isti razred uvrstila tudi visokofrekvenčna
elektromagnetna sevanja.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 15 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Optična sevanja in zdravje
Vesna Tlaker Žunter Dermatološka klinika, UKC Ljubljana
Tarčna organa za škodljive učinke optičnih sevanj sta koţa in oko. Škodljive učinke razdelimo na
takojšnje (akutne) in pozne (kronične). Akutni učinki so večinoma posledica kratkotrajne
izpostavljenosti velikim intenzitetam sevanja in se pojavijo ţe po nekaj urah. Kaţejo se z vnetnimi
ali nekrotičnimi spremembami koţe in oči. Kronični učinki se lahko pojavijo šele po več
desetletjih in so lahko zelo resni, kot npr. koţni rak in siva mrena – katarakta. Biološki učinki
optičnih sevanj naravnih in umetnih virov so enaki, odvisni pa so od valovne dolţine, intenzitete
in trajanja izpostavljenosti (efektivne obsevanosti oz. doze). Občutljivost za nekatere učinke
optičnih sevanj, npr. za z UV-sevanjem povzročnene okvare koţe, je individualno lahko zelo
različna, zato je pri nekaterih skupinah izpostavljenih potrebna posebna pozornost.
Vir poklicne izpostavljenosti optičnim sevanjem je lahko bodisi naraven (sonce) bodisi umeten.
Slovenska zakonodaja zaenkrat ne predpisuje omejitev ali zaščitnih ukrepov v zvezi s poklicno
izpostavljenostjo soncu. Pri delavcih, ki delajo z umetnimi viri optičnih sevanj, se lahko pojavijo
tako akutni škodljivi učinki zaradi izpostavljenosti velikim intenzitetam, zlasti v primeru
neuporabe zaščitnih sredstev ali delovnih nesreč, kot tudi kronični škodljivi učinki. Hkrati se
učinki prejetega sevanja na delovnem mestu in v prostem času seštevajo.
V prispevku bomo podali pregled škodljivih vplivov na zdravje glede na valovno dolţino
optičnega sevanja (ultravijolično sevanje, vidna svetloba, infrardeče sevanje). Kjer ni posebej
omenjeno, se besedilo nanaša na nekoherentno sevanje; laser obravnavamo posebej.
Med nekoherentnimi optičnimi sevanji je ultravijolično (UV) sevanje najpomembnejši dejavnik
tveganja za zdravje koţe in oči, tudi zato, ker ga za razliko od vidne svetlobe ali IR-sevanja ne
zaznavamo in se pred njim ne umaknemo. Glede na valovno dolţino in fotobiološke lastnosti UV-
sevanje razdelimo na tri spektre: UVC (100–280 nm), UVB (280–315 nm) in UVA (315–380 nm).
Občutljivost koţe za UV-sevanje je izrazito individualno pogojena. Glede na občutljivost koţe za
UV-sevanje in sposobnost porjavitve, ki je obrambni mehanizem, razvrstimo posameznike v 6
skupin, imenovanih fototipi. Najobčutljivejše so osebe s fototipoma 1 (mlečno bela polt, rdeči
lasje, na soncu vedno dobijo opekline in nikoli ne porjavijo) in 2 (blond lasje, zelo svetla polt, na
soncu zelo pogosto dobijo opekline in le minimalno porjavijo). V Sloveniji je najbolj razširjen
fototip 3 (rjavi lasje, svetla polt, včasih sončne opekline, na soncu nekoliko porjavijo). Fototip 4
ustreza mediteranskemu tipu, fototip 5 npr. Arabcem in Indijcem, fototip 6 črncem. Fototipa 5 in 6
načeloma pomenita dobro zaščito koţe pred soncem, vendar pa se lahko tudi pri teh posameznikih
pojavijo škodljivosti na koţi zaradi umetnih virov UV, kot tudi zaradi ekstremne izpostavljenosti
soncu. Za škodljive vplive na oči so občutljivi vsi posamezniki, ne glede na fototip.
Na splošno in poenostavljeno je UVA-sevanje odgovorno za staranje koţe (mnemonično: A –
aging); UVB za akutne toksične reakcije, ti. (sončno) opeklino (B – burn), oboje pa je rakotvorno.
Na očeh UV-sevanje akutno povzroči vnetje roţenice in veznice, njegov pozni učinek je tvorba
sive mrene. Z ultravijoličnim sevanjem so povezane vse tri najpogostejše vrste koţnega raka:
bazalnocelični in ploščatocelični karcinom ter melanom. Najbolj jasna je povezava z UV pri
skvamoznoceličnem karcinomu, kjer je glavni dejavnik tveganja kumulativna ţivljenjska
izpostavljenost. Pri melanomu so verjetno pomembne kratke izpostavitve intenzivnemu UV-
sevanju. Izpostavljenost UVC-sevanju je redko, glavni učinek je akutno vnetje veznice.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 16 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Globina penetracije UV-svetlobe v koţo je odvisna od valovne dolţine – daljša kot je valovna
dolţina, globlja je penetracija. Tako UVA-sevanje prodre vse do dermisa, vključno z njegovim
globljim delom, medtem ko se večina UVB-sevanja absorbira v epidermisu in ga le malo prodre
do zgornjega dermisa. V koţi in očeh so številne tarčne molekule (kromofore); glavna kromofora
za pozne učinke UV-sevanja je DNA. Vrh absorpcije v DNA je pri 260 nm, nato absorpcija skozi
območje UVB hitro pada in je pri valovnih dolţinah, daljših od 325 nm, ni več opaziti.
Tako UVB kot UVA povzročita odziv celičnih mehanizmov za popravo DNA, ki so tesno
povezani in koordinirani s proizvodnjo pigmenta, kar povzroči porjavitev. DNA absorbira energijo
UV-sevanja, pri čemer se tvorijo nenormalne navzkriţne povezave med nukleotidi, ki (če se ne
popravijo) vodijo v mutacije. Do maligne transformacije pride v celicah, ki se izognejo vsem tem
popravljalnim mehanizmom in nakopičijo kritično raven UV-poškodb.
Intenzivna vidna svetloba lahko povzroči okvaro mreţnice in trajno motnjo vida. Zaradi naravnega
refleksnega obrambnega mehanizma (zaprtje vek, zaslomba oči, odvračanje pogleda) do takih
okvar pride večinoma ob namernem daljšem gledanju v svetlobni vir. Strokovni viri omenjajo tudi
moţnost vnetja mreţnice zaradi modre svetlobe (400-490 nm), vendar mnenja o tem niso enotna.
V vsakdanjem ţivljenju so najpomembnejši potencialni vir okvare okulistični pregledi in posegi.
Glavni biološki učinek infrardečega sevanja (valovnih dolţin od 780 nm do 1 mm) je segrevanje
tkiva. Občutimo ga kot toploto oz. vročino in njegov učinek je odvisen tudi od siceršnje
temperature prostora. Akutno lahko IR-sevanje povrzoči opekline koţe, vnetje in opekline
roţenice in mreţnice. Edini nedvomni kronični učinek na koţi je pojav ti. eritema ab igne,
nepravilne mreţaste rdečine na koţi, ki je trajna, na očeh pa pojav sive mrene.
Učinke laserja na tkivo izkoriščamo pri številnih terapevtskih postopkih na očeh in koţi, kjer tkivo
z njim po potrebi reţemo ali koaguliramo. Škodljivosti laserja v delovnem okolju so večinoma
posledica delovnih nesreč. Na koţi so moţne toplotne poškodbe od rdečine (eritema) do nekroze
(mrtvine) tkiva; na očeh pa prav tako toplotne in fotokemične poškodbe, vključno s poškodbami
mreţnice in trajnimi okvarami vida.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 17 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Zakonodaja na področju neionizirnih sevanj
Jože Hauko Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Neionizirna sevanja predstavljajo veliko tveganje za varnost in zdravje delavcev na delovnih
mestih. Da bi preprečili negativne učinke teh sevanj ter čim bolj zaščitili delavce, morajo
delodajalci upoštevati predpise na tem področju.
V Republiki Sloveniji, poleg Zakona o varnostni in zdravju pri delu, sprejetem konec leta 2011,
obstaja še posebna uredba na področju varovanja delavcev pred umetnimi optičnimi sevanji, prav
tako pa je v pripravi tudi direktiva o varovanju delavcev pred elektromagnetnimi sevanji.
Uredba o varovanju delavcev pred umetnimi optičnimi sevanji se nanaša na tveganja za varnost in
zdravje delavcev zaradi škodljivih vplivov na oči in koţo. Pri tem povzema bistvene zahteve
evropske direktive.
Uredba določa obveznosti delodajalcev, in sicer:
Splošne določbe
Ex ante izdelavo ocene tveganja
Ukrepe za preprečevanje oz. zmanjševanje tveganj
Posvetovanje in sodelovanje delavcev
Zdravstveni nadzor
Kazni
Uredba določa tudi mejne vrednosti izpostavljenosti, skladno s priporočili ICNIRP-a, ki temeljijo
neposredno na ugotovljenih vplivih sevanj na zdravje in bioloških presojah.
Direktiva o varovanju elektromagnetnih sevanj je bila sprejeta ţe leta 2004 in se nanaša na
tveganja za varnost in zdravje delavcev zaradi znanih kratkoročnih škodljivih vplivov na zdravje.
Ker so se v zvezi z mejnimi vrednostmi v direktivi pojavili dvomi v njihovo ustreznost, je
Evropski parlament zadrţal prenos direktive v pravne rede drţav članic. Tako je sedaj v pripravi
nova direktiva, ki bo nadomestila obstoječo. Nova direktiva bo vključevala najnovejša znanstvena
spoznanja na področju elektromagnetnih sevanj, mejne vrednosti pa bodo manj konservativne.
Vseeno pa obstaja kar nekaj dilem, ki jih bodo drţave članice pri pripravi nove direktive morale
rešiti.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 18 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Rezultati raziskovalnega projekta EMS na delovnih mestih
Bor Kos1,2
, Blaž Valič2, Peter Gajšek
2, Tadej Kotnik
1
1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
2 Inštitut za neionizirna sevanja
Da bi spodbujali varnost in zdravje zaposlenih, je Evropska Unija leta 1989 sprejela krovno
direktivo 89/391/EGS, ki je uveljavila vodila za kasnejše direktive za zaščito pred različnimi
dejavniki tveganja za poklicne bolezni in varnost pri delu. Direktiva 2004/40/ES je 18. zaporedna
direktiva pod to krovno direktivo in naj bi zagotovila poenoteno minimalno zaščito delavcev pred
negativnimi vplivi električnih, magnetnih in elektromagnetnih polj do frekvence 300 GHz. Nad to
frekvenco velja direktiva 2006/25/ES o optičnih sevanjih, ki je izšla leta 2006.
Direktiva 2004/40/ES je namenjena poenotenju meril za zaščito pred neionizirnimi
elektromagnetnimi sevanji med drţavami članicami. Povzela je mejne vrednosti smernic ICNIRP
iz leta 1998 [1], ki so utemeljene na znanstveno dokazanih negativnih vplivih na človeka, pri
čemer so dodatno upoštevani še varnostni faktorji, ki zagotavljajo zaščito tudi bolj občutljivim
delom prebivalstva. Direktiva 2004/40/ES, povzeto po smernicah ICNIRP, poleg opozorilnih
vrednosti elektromagnetnih količin v praznem prostoru predvideva še mejne vrednosti, ki se
nanašajo na dozimetrične količine v človeškem telesu. Glavni dozimetrični količini sta gostota
toka, pri frekvencah do 10 MHz, ter stopnja specifične absorpcije (SAR), pri frekvencah od 100
kHz naprej. Ker dozimetrične količine znotraj človeškega telesa niso merljive brez invazivnih
postopkov, je edina moţnost uporaba numerične dozimetrije. Numerična dozimetrija uporablja
različne numerične metode za izračune dozimetričnih količin v človeškem telesu, med
najpogosteje uporabljanimi pa sta metoda končnih elementov in metoda končnih diferenc v
časovnem prostoru.
Glavni namen raziskovalnega projekta Razvoj metod in sistemov za vrednotenje tveganj
različnih ciljnih skupin zaradi izpostavljenosti EMS (Šifra: L7-2231, trajanje 1. 5. 2009 - 30. 4.
2012) je bil identificirati delovna mesta/poklice, kjer prihaja do čezmernih sevalnih obremenitev
in jih s pomočjo meritev EMS določiti oziroma izmeriti. Rezultati meritev so sluţili kot vhodni
parametri za numerični izračun gostote toka in/ali stopnje specifične absorpcije v modelih
odraslega moškega, ţenske in nosečnice.
Izvedene so bile številne detajlne meritve EMS, s pomočjo katerih so bile določene vrednosti
električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka za različne tipične sevalne obremenitve, s
katerimi se lahko srečamo na delovnem mestu ali doma. Tako so bile meritve opravljene v
neposredni bliţini različnih oddajnih naprav, kot so bazne postaje in radijski ter televizijski
oddajniki, v napravah in objektih, ki sluţijo za distribucijo električne energije, v livarnah, ob
indukcijskem kuhališču…
Na podlagi izmerjenih vrednosti smo z numerično dozimetrijo raziskali več primerov poklicne
izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem različnih frekvenc. Na področju nizkih frekvenc smo
raziskovali primer sočasne izpostavljenosti električnemu in magnetnemu polju [2], kjer smo
ugotovili, da izvedene mejne vrednosti ljudi z prevodnimi vsadki ne ščitijo pred preseganjem
mejnih vrednosti dozimetričnih količin v tolikšni meri, kot ljudi brez vsadkov.
Pri srednjih frekvencah smo med prvimi na svetu izračunali dejansko izpostavljenost nosečnic ter
ploda pri uporabi indukcijskih kuhališč, ki so pogosta v gospodinjstvih, prav tako pa tudi v
profesionalnih kuhinjah. Ugotovili smo, da trenutno veljavni standardi sicer zagotavljajo, da
mejne vrednosti niso preseţene, ne za matere, ne za plod [3].
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 19 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Pri visokih frekvencah so relevantne izpostavljenosti v bliţini oddajnih naprav, saj morajo
zaposleni pogosto delovne naloge izvajati v neposredni bliţini delujočih oddajnikov. Izračunali
smo izpostavljenost pri različnih poloţajih človeka na kombiniranem FM-UHF oddajnem stolpu
ter v neposredni bliţini večpasovnih baznih postaj mobilne telefonije. Pri slednjem smo ugotovili,
da je seštevanje različnih sistemov mobilne telefonije tako, da je ustrezno uporabljati enostavno
seštevanje najvišjih vrednosti SAR pri vsaki frekvenci [4].
Za izpostavljenost na oddajnem stolpu je značilno, da so izmerjene vrednosti za izpostavljenost
radijskemu oddajniku v praznem prostoru bistveno višje od mejnih vrednosti, vendar dozimetrične
količine v telesu mejnih vrednosti ne presegajo bistveno. To je posledica tega, da so izvedene
mejne vrednosti v praznem prostoru izpeljane za najslabši moţni primer celotelesne resonance, ki
se pojavi samo pri izpostavljenosti v daljnem polju, ki je prisotno šele na večji oddaljenosti od
oddajnika, kjer pa so tudi elektromagnetne količine v praznem prostoru manjše. Drugače je v
primeru televizijskega oddajnika, ki deluje pri višjih frekvencah in pri takšni izpostavljenosti ne
prihaja do celotelesne resonance, zato ne prihaja do večjih odstopanj med preseganjem izmerjenih
vrednosti v praznem prostoru in dozimetričnih količin znotraj človeškega telesa.
Projekt je v zaključni fazi, večina aktivnost je ţe zaključena, objavljenih pa je bilo tudi več
člankov z rezultati študij, opravljenih v okviru tega projekta.
Reference [1] ICNIRP, “Guidelines for limiting exposure to time-varying electric, magnetic, and electromagnetic fields (up
to 300 GHz),” Health Physics, vol. 74, no. 4, pp. 494-522, Apr. 1998.
[2] B. Valic, P. Gajsek, and D. Miklavcic, “Current density in a model of a human body with a conductive
implant exposed to ELF electric and magnetic fields,” Bioelectromagnetics, vol. 30, no. 7, pp. 591-599, Oct.
2009.
[3] B. Kos, B. Valič, D. Miklavčič, T. Kotnik, and P. Gajšek, “Pre- and post-natal exposure of children to EMF
generated by domestic induction cookers,” Physics in Medicine and Biology, vol. 56, no. 19, pp. 6149-6160,
Oct. 2011.
[4] B. Kos, B. Valič, T. Kotnik, and P. Gajšek, “Exposure assessment in front of a multi-band base station
antenna,” Bioelectromagnetics, vol. 32, no. 3, pp. 234-242, Apr. 2011.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 20 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Meritve, standardi in ocenjevanje tveganja
Blaž Valič Inštitut za neionizirna sevanja
Namen meritev je določiti velikost neznane fizikalne veličine. Vsaka meritev je povezana z
določeno merilno negotovostjo, ki je odvisno od izbrane merilne metode, merilne opreme ter
okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat meritev. Da lahko rezultatom meritev zaupamo, je
potrebno zagotoviti sledljivost meritve do osnovnih etalonov veličin, za kar je poleg ustreznih
kalibracij uporabljene merilne opreme potrebna tudi ustrezna usposobljenost in znanje, pri
izvajanju meritev pa je potrebno slediti ustreznim merilnim postopkom, ki jih lahko vsak
laboratorij definira samostojno, običajno pa se uporabljajo ustrezni standardi, ki določajo merilne
postopke.
STANDARDI ZA MERITVE OPTIČNIH SEVANJ
Za izvajanje meritev optičnih sevanj na delovnih mestih je bila pripravljena druţina standardov
SIST EN 14255, in sicer standardi SIST EN 14255-1:2005 - Merjenje in ocenjevanje
izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju – 1. del: Ultravijolično sevanje
»umetnih« svetlobnih virov na delovnem mestu, SIST EN 14255-2:2006 - Merjenje in
ocenjevanje izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju - 2. del: Vidno in infrardeče
sevanje svetlobnih virov na delovnem mestu, SIST EN 14255-3:2008 - Merjenje in ocenjevanje
izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju - 3. del: Sončno UV-sevanje SIST EN
14255-4:2007 - Merjenje in ocenjevanje izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju
- 4. del: Terminologija in veličine pri meritvah izpostavljenosti UV-, vidnemu in IR-sevanju. Ker
pa se Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim
sevanjem (UL RS 34/2010) nanaša samo na umetne vire optičnih sevanj, sta pomembna samo
standarda SIST EN 14255-1:2005 in SIST EN 14255-2:2006. Za meritve inkoherentnih optičnih
sevanj, to je nelaserskih optičnih sevanj, obstaja tudi širši oziroma obseţnejši standard, ki se ne
nanaša le na poklicno izpostavljenost, ampak na kakršno koli izpostavljenost optičnim sevanje, in
sicer standard SIST EN 62471:2008 - Fotobiološka varnost sijalk in sistemov s sijalkami (IEC
62471:2006, spremenjen).
Običajno se izpostavljenost umetnim optičnim sevanjem nekoherentnih virov ugotavlja z
meritvami, čeprav jo je mogoče določiti tudi s pomočjo podatkov proizvajalcev ali računsko,
pomembno pa je, da morajo v teh dveh primerih biti na voljo ustrezni podatki proizvajalcev.
Določanje izpostavljenosti koherentnim, to je laserskim virom, pa običajno temelji na podatkih,
dostopnih s strani proizvajalca. Proizvajalec naprave, ki vsebuje laserski vir, ali laserja samega,
mora namreč za takšno napravo določiti, v kateri razred glede na standard SIST EN 60825-1:2009
- Varnost laserskih izdelkov - 1. del: Klasifikacija opreme in zahteve (IEC 60825-1:2007) takšen
laser ali naprava z laserjem spada. Prav tako proizvajalec na napravi navede, kakšna je valovna
dolţina in moč laserja. Če so ti podatki na voljo in če se naprava uporablja kot je predvideno in v
skladu z navodili proizvajalca, se meritev običajno ne izvaja, saj je izpostavljenost mogoče
določiti na podlagi proizvajalčevih podatkov in dodatne meritve niso potrebne. Če pa podatkov
proizvajalcev ni na voljo ali se naprava uporablja drugače od predvidene uporabe, je za oceno
izpostavljenosti potrebno opraviti tudi meritve, in sicer v skladu s standardom SIST EN 60825-
1:2009 - Varnost laserskih izdelkov - 1. del: Klasifikacija opreme in zahteve (IEC 60825-1:2007).
STANDARDI ZA MERITVE EMS
Merilni postopki za merjenje EMS so določeni v več različnih standardih, ki so lahko splošni: npr.
SIST IEC 61786:2005 - Merjenje nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj z vidika
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 21 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
izpostavljenosti ljudi – Posebne zahteve za instrumente in napotki za merjenje, SIST EN
50413:2009 - Osnovni standard za merjenje in izračunavanje izpostavljenosti ljudi električnim,
magnetnim poljem in elektromagnetnim sevanjem (0 Hz - 300 GHz), ali pa specifični za določene
naprave oziroma tehnologijo: npr. SIST EN 50492:2009 - Osnovni standard za terensko merjenje
jakosti elektromagnetnega polja v zvezi z izpostavljenostjo ljudi v okolici baznih postaj ali SIST
EN 50364:2010 - Omejevanje izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim sevanjem naprav, ki
delujejo v frekvenčnem obsegu od 0 Hz do 300 GHz in se uporabljajo za elektronski nadzor blaga
(EAS), radiofrekvenčno razpoznavanje (RFID) in podobne namene.
Odločitev, po kateremu standardu je potrebno izvesti določeno meritev, je lahko odvisna od
naročnika, ki ţeli imeti določeno meritev izvedeno po točno določenem standardu, v praksi pa je
zaradi nepoznavanja problematike odločitev o tem večinoma prepuščena izvajalcu meritev. Pri
tem je pomembno, da izvajalec standarde pozna in se odloči za tisti standard in s tem povezane
tiste merilne metode, ki so namenjeni za merjenje vira in bodo zato podale ustrezne rezultate.
OCENJEVANJE TVEGANJA
Ocena tveganja je bistveni sestavni del izjave o varnosti, to je listine, s katero delodajalec pisno
izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, izvedbo ocenjevanja
tveganja pa zahteva ţe Zakon o varnosti in zdravju pri delu (UL RS, 43/2011). Glede na
zakonodajo mora oceno tveganja izdelati vsak delodajalec, v njej pa opredeli tveganja ter način in
ukrepe za njegovo zmanjševanje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V splošnem se za ocenjevanje tveganja za posamezen dejavnik uporabljajo različne metode.
Specifičen standard, pripravljen posebej za ocenjevanje tveganja zaradi izpostavljenosti EMS na
delovnem mestu, je standard SIST EN 50499:2009 - Postopki ocenjevanja izpostavljenosti
delavcev elektromagnetnim sevanjem, za osebe z medicinskimi vsadki pa sta bila pripravljena
standarda SIST EN 50527-1:2010 - Postopek ocenjevanja izpostavljenosti delavcev z aktivnimi
medicinskimi vsadki elektromagnetnim poljem - 1. del: Splošno ter EN 50527-2-1:2011 -
Postopek ocenjevanja izpostavljenosti delavcev z aktivnimi medicinskimi vsadki
elektromagnetnim poljem - 2-1. del: Specifično ocenjevanje pri delavcih s srčnimi
spodbujevalniki. Za optična sevanja posebnega standarda za ocenjevanje ni, a ţe standardi iz
druţine SIST EN 14255 določajo nekaj splošnih načel o ocenjevanju tveganja.
Ocenjevanje tveganja po prej omenjenih standardih pa je usmerjeno zgolj v primerjanje izmerjenih
oziroma kako drugače določenih vrednosti s predpisanimi vrednostmi, drugih vidikov ocenjevanja
tveganja pa se ne dotika. Ko namreč določimo izpostavljenost zaposlenih, je naslednji korak
vrednotenje te izpostavljenosti oziroma določanje tveganja. V Sloveniji je med najbolj
razširjenimi metodami metoda s točkovanjem, kjer se posameznemu dejavniku tveganja s
pomočjo tabele določi številčna vrednost tveganja, ki je med 1 in 5. Višja kot je vrednost, višje je
tveganje. V spodnji tabeli so podani kriteriji, kako bi lahko točkovali posamezno situacijo v
primeru izpostavljenosti EMS, slika pa to prikazuje v grafični obliki.
vrsta
tveganja stanje R0
1
izpostavljenost pod izvedenimi mejnimi vrednostmi ali mejnimi vrednostmi za prebivalstvo oziroma drugače
ugotovljeno, da EMS ne more predstavljati tveganja za zaposlene, delovno mesto je v skladu s tabelo 1 standarda
SIST EN 50499
0
2
izpostavljenost nad mejnimi vrednostmi za prebivalstvo, a pod izvedenimi mejnimi vrednostmi za zaposlene,
opravljene so meritve oziroma izračuni, izdelana je ocena tveganja, izvedeno je usposabljanje za varno delo z viri
EMS
3
3
izpostavljenost nad izvedenimi mejnimi vrednostmi za zaposlene, a pod mejnimi vrednostmi za zaposlene,
opravljene so meritve oziroma izračuni, izdelana je ocena tveganja, zagotovljen je zdravstveni nadzor, izvedeno je
usposabljanje za varno delo z viri EMS
4
4 Sicer
5
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 22 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Pri ocenjevanju tveganja je bistveno, da se upoštevajo tisti dejavniki, ki dejansko povzročajo
tveganje. V primeru neionizirnih sevanj, ki jih človek v veliki meri ne zaznava in ki lahko nimajo
takojšnih škodljivih učinkov, to ni tako samoumevno kot pri nekaterih drugih dejavnikih tveganja,
zato je v pomembno, da so tisti, ki ocenjevanje tveganja izvajajo, ustrezno usposobljeni, da znajo
identificirati vire tveganja. Velikokrat se ocenjevanje tveganja nato lahko izvede ţe na podlagi
podatkov proizvajalcev vira, kar dopušča tudi zakonodaja, velikokrat pa so za ocenjevanje
tveganja potrebne tudi meritve, ki naj jih izvedejo akreditirane institucije z ustrezno usposobljenim
osebjem.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 23 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Ukrepi varstva pred neionizirnimi sevanji
Tomaž Trček Inštitut za neionizirna sevanja
Ko se v oceni tveganja ugotovi, da so potrebni ukrepi, je ţe v sklopu ocene tveganja potrebno
določiti tako odgovorne osebe kot roke za izvedbo ukrepov. Ukrepi so različni, njihov namen pa je
zmanjšati tveganja na sprejemljivo raven oziroma zmanjšati nepotrebna tveganja na minimum. V
procesu izvajanja ukrepov in nadzora nad njimi so v ta proces vključeni tako vodstvo podjetja kot
pooblaščenci za varnost in zdravje ter vsi zaposleni. Za dosego cilja ustrezne varnosti in zdravja
na delovnem mestu je potrebno doseči vzajemno sodelovanje vseh ključnih oseb znotraj podjetja -
tako delavcev pri virih sevanja, vzdrţevalcev, drugih pooblaščenih oseb, vodstva kot tudi
odgovornih za varnost pri delu. Če ne bo potrebnega medsebojnega sodelovanja za dosego
ţelenega cilja, se postavlja pod vprašaj tudi uspeh celotne izvedbe ukrepov varstva pred EMS in
optičnimi sevanji.
Glede na ugotovitve o škodljivosti sevanj je nujna vzpostavitev zaščitnih ukrepov. Ločimo tri
vrste zaščitnih ukrepov: tehnični, administrativni in organizacijski. Pri izbiri ustreznih ukrepov se
ravnamo po pravilu, da tveganja najprej odpravljamo pri viru tveganja, ko to ni mogoče oziroma
neupravičeno, pa se preprečevanja tveganja lotevamo tudi s pomočjo ukrepov, ki temeljijo na
uporabi osebne varovalne opreme.
Tehnična zaščita je zelo zanesljiva in učinkovita, zato je eden prvih ukrepov, ki se ga posluţimo.
Tehnične zaščitne ukrepe izvajamo pri izvoru samem. Če to ni mogoče, se izvaja z zasloni na poti
širjenja sevanja, s preprečevanjem dostopa do vira, z zmanjšanjem moči vira ali zaustavitvijo vira
in podobno. Zelo pomemben tehnični ukrep so meritve sevalnih obremenitev, saj šele te ponudijo
vpogled v dejanske sevalne obremenitve in tudi odločajo o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Ko je
poskrbljeno za tehnične zaščitne ukrepe poskrbimo še za administrativne zaščitne ukrepe.
Med administrativne zaščitne ukrepe sodijo: ustanovitev delovne skupine za izpostavljenost
sevanjem, priprava internih vodil o delu z viri sevanja, vodenje podatkov o virih, postavitev
opozorilnih znakov, avtorizacija dostopa in hierarhija pristojnosti, določitev in spremljanje časa
izpostavljenosti, prilagoditev delovnih procesov in upravljanje solokacij. Namen delovne skupine
za izpostavljenost sevanjem je zagotoviti sodelovanje vseh vpletenih v zagotavljanje varnega
delovnega okolja. Zato so v delovno skupino vključeni posamezniki iz vseh segmentov podjetja,
tako iz vodstva kot iz sluţbe za varnost in zdravje pri delu in predstavniki zaposlenih. Z namenom
dostopa do podatkov, informiranja zaposlenih ter vodenja ustrezne politike ravnanja z viri sevanja
ter izvajanjem nadzora nad izpostavljenostjo, sluţba za varnost in zdravje pri delu ob sodelovanju
z eksperti s področja EMS pripraviti interna vodila za varno delo z napravami, ki so vir EMS.
Delodajalec za svoje lokacije in lokacije, kjer gostuje ali kjer delavci redno ali periodično
opravljajo svoja dela, vodi evidenco virov in sevalnih moči na lokaciji. Evidenca virov mora biti
dostopna in razumljiva delavcem, ki delajo s temi viri oziroma imajo pooblastilo, da lahko
vstopajo v neposredno bliţino teh virov.
Organizacijski ukrepi so povezani z usposabljanjem delavcev, dostopom od informacij ter
problemom solokacij. Dela in naloge v bliţini virov lahko opravljajo le ustrezno kvalificirano
osebje z opravljenim usposabljanjem s področja neionizirnih sevanj. Ustrezno strokovno
usposobljeno osebje se mora zavedati vseh potencialnih nevarnosti ter biti usposobljeno, da
pravilno uporablja osebno varovalno opremo. Poseben primer predstavljajo solokacije, kjer je
bistvenega pomena zagotavljanje izmenjave podatkov med vsemi prisotnimi na lokaciji. V
primeru solokacij je potrebno storiti kar največ, da se oblikujejo skupni postopki, ki jih morajo
spoštovati vsi delavci, ki so pooblaščeni za vstop v objekt oziroma v bliţino virov sevanja. To bo
zavarovalo njihove interese in zagotovilo varnost, prav tako pa tudi vse zaposlene, ki se zadrţujejo
na območju z viri sevanja. Uskladiti je treba ukrepe varstva pred neionizirnimi sevanji in tako
zagotoviti varno vzdrţevanje in delo v bliţini virov. Zagotoviti je potrebno, da delavci pred
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 24 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
dostopom v bliţino virov sevanja preverijo, kateri viri so prisotni na lokaciji – tako lastni delavci
kot tudi zunanji izvajalci in gostujoči. Za to je potrebno voditi evidenco virov, kjer so navedeni
bistveni podatki o virih.
Osebna varovalna oprema je zadnji ukrep v vrsti ukrepov, vendar je njena uporaba pogosto
priporočljiva in tudi potrebna. Osebna varovalna oprema za optična sevanja je precej pogosta,
lahko dostopna in tudi zelo učinkovita. Precej drugače je pri osebni varovalni opremi za EMS, saj
za področje nizkih frekvenc praktično ne obstaja, še posebej v primeru izpostavljenosti
magnetnemu polju. Za področje visokih frekvenc pa se danes ţe dobi ustrezno varovalno opremo,
ki je tudi precej učinkovita. Zaščitne obleke, halje, pregrinjala, zasloni, rokavice in čevlji iz
metalizirane tkanine ali tkanine s prevodnimi vlakni občutno zmanjšajo vplive visokofrekvenčnih
sevanj. Nepogrešljiva so tudi zaščitna očala iz poliranega stekla z metaliziranim slojem svinčevega
oksida ali stekla z mreţico iz bakra. Posebno zaščitno obleko iz tkanine s prevodnimi, imenovano
EMSafe, smo razvili tudi na INIS-u. Zaščitna obleka EMSafe je namenjena vsem, ki potrebujejo
zaščito pred visokofrekvenčnimi EMS. Še zlasti je namenjena delavcem, ki so izpostavljeni
visokim sevalnih obremenitvam v telekomunikacijah (radijski in televizijski oddajniki, oddajniki
mobilne telefonije), delavcem na radarskih sistemih in delavcem v industriji, ki uporabljajo stroje
za visokofrekvenčno varjenje, segrevanje in obdelovanje materialov. Laboratorijske meritve
slabljenja zaščitne obleke EMSafe, ki jih je izvedel akreditirani inštitut, so pokazale na slabljenje
med 11 in 13 dB v področju visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj med 10 MHz in 10 GHz.
Poseben primer zaščite, o katerem se danes sicer zelo veliko govori, na delovnem mestu pa nanjo
kar pozablja, je zaščita pred soncem. Potrebno je poudariti, da količina UV sončnega sevanja z leti
narašča, osnovna zaščita pa se priporoča ţe pri minimalni izpostavljenosti UV sončnemu sevanju,
ko UV indeks znaša od 2 do 3. Pri zaščiti pred soncem se daje prednost naravni zaščiti, to je senca,
obleka, pokrivalo in očala. Šele v primeru nezadostne ali oteţene naravne zaščite se uporablja
zaščitne kreme.
Vse te zaščitne aktivnosti pa naj povezuje zdravstveni nadzor. Sproti naj se s kontrolnimi pregledi
nadzoruje zdravstveno stanje izpostavljenih oseb. Zelo pomembno je natančno vodenje statističnih
podatkov izpostavljenih. Gre za zbiranje rezultatov meritev o poljskih jakostih, trajanju
izpostavljenosti, vrsti dela in fizikalnih parametrih. Na podlagi teh rezultatov so potem moţni
zaključki in kasnejše epidemiološke raziskave. Sproti, vsaj enkrat letno s kontrolnimi pregledi, naj
se nadzoruje zdravstveno stanje izpostavljenih oseb. S pomočjo zdravstvenega nadzora se lahko
odkrijejo zgodnji znaki in simptomi bioloških učinkov še preden le-ti resneje ogrozijo zdravje.
Voditi je treba statistiko o zdravstvenem stanju zaposlenih pri izvorih EMS (tudi o manj izrazitih
zdravstvenih teţavah, potrebni so redni zdravstveni pregledi). Potrebno je predpisati postopke
oziroma standardizirati preglede. Ker obstaja velika praznina na področju zakonsko predpisanega
nadzora nad poklicno izpostavljenostjo EMS v Sloveniji, je obstoječi sistem zdravstvenega
nadzora šele v svoji začetni fazi.
Še tako dobri zaščitni ukrepi pa niso učinkoviti, če se jih ne izvaja oziroma ne uporablja. Posebno
pozornost je zato potrebno posvetiti sprejemljivosti zaščitnih ukrepov, tako da njihovo izvajanje
ali uporaba postaneta rutinska. Pri osebni varovalni opremi (obleka, pokrivala, očala,…) je poleg
učinkovitosti potrebno gledati tudi na izgled, material, barvo in pravilno velikost za vsakega
posameznika.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 25 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
CELOVITA REŠITEV NA PODROČJU VARSTVA PRED NEIONIZIRMI SEVANJI
Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) je kot neodvisna in nevladna organizacija registrirana
za raziskave in razvoj na interdisciplinarnem področju problematike neionizirnih sevanj
(NIS). V okviru INIS deluje skupina, ki je usposobljena za najzahtevnejše
razvojnoraziskovalne naloge s področja tehniškega, administrativnega, pravnega in
zdravstvenega nadzora nad NIS. Ker smo mednarodno priznana institucija na področju
varstva pred neionizirnimi sevanji, smo s strokovnim kadrom, mednarodnimi
povezavami in laboratorijsko opremo vrhunsko usposobljeni, da odgovorimo na vsa
vaša vprašanja glede problematike EMS v bivalnem in delovnem okolju.
Dejavnosti merjenje elektromagnetnih sevanj (EMS) v frekvenčnem območju od 0-40 GHz;
merjenje optičnih sevanj od 200 nm do 3000 nm - (infrardeča sevanja, vidna svetloba
in ultravijolična sevanja)
izobraževanje s področja vplivov neionizirnih sevanj na biološke sisteme
2D in 3D modeliranje sevalnih obremenitev v okolju
modeliranje sevalnih obremenitev v bioloških strukturah v smislu določitve gostote
toke in absorbirane energije v človekovem telesu
ocenjevanje obstoječega stanja delovnega in bivalnega okolja zaradi sevalnih
obremenitev NIS;
svetovanje pri tehničnih in administrativnih zaščitnih ukrepih;
izvajanje presoj vplivov virov elektromagnetnih sevanj na okolje;
preučevanje možnih negativnih bioloških učinkov v delovnem in bivalnem okolju;
svetovanje pri načrtovanju novih virov sevanj in tehnoloških rešitev z uvajanjem
razumnih preventivnih ukrepov.
izvajanje nalog iz področja varnosti in zdravja pri delu predvsem iz vidika
elektromagnetnih in optičnih sevanj na delovnem mestu
Reference opremljenost z vrhunsko merilno procesno opremo za merjenje neionizirnih sevanj
(elektromagnetna in optična sevanja) kakor tudi s programsko opremo za modeliranje
morebitnih vplivov sevanj na človeka in okolje;
koordinacija projekta Forum EMS;
nacionalni koordinator v okviru projekta COST 0704 o bioelektromagnetiki
članstvo v mednarodnem svetovalnem odboru globalnega projekta o EMS, ki ga vodi
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO);
članstvo v upravnem odboru evropskega združenja za bioelektromagnetiko (EBEA) ;
sodelovanje v številnih mednarodnih organizacijah s področja NIS (WHO, BEMS, IEEE,
COST, NATO Research Initiative, CENELEC);
sodelovanje s priznanimi raziskovalnimi institucijami (US Airforce Research Lab,
Microwave Consulting Limited);
prek 3000 izvedenih projektov o ugotavljanju čezmernih sevalnih obremenitev v
delovnem in bivalnem okolju ter izvedenih presoj vplivov različnih virov
elektromagnetnih sevanj na okolje;
prek 200 objav v znanstveni in strokovni periodiki s področja NIS.
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 26 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]
Pooblastila AKREDITACIJA
Inštitut za neionizirna sevanja je s strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za
izvajanje meritev elektromagnetnih sevanj v območju od 5 Hz do 40 GHz (LP-059)
Inštitut za neionizirna sevanja je s strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za
izvajanje meritev optičnih sevanj v območju od 200 nm do 3000 nm (LP-059)
POOBLASTILO MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR
Pooblastilo št. 35459-1/2009 za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa
za vire nizkofrekvenčnega in visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja.
Pooblastilo št. 68-73/03 za izdelavo presoj vplivov na okolje zaradi obremenjevanja z
emisijami elektromagnetnih sevanj.
Smo nosilci pooblastila za okoljskega izvedenca
POOBLASTILA MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE
Pooblastilo 1865-4/2010-2 za izvajanje usposabljanja osebja v solarijih.
Pooblastilo 1865-12/2010-3 za izvajanje meritev optičnega sevanja solarijev.
POOBLASTILO MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Pooblastilo za opravljanje periodičnih in drugih preiskav fizikalnih škodljivosti v
delovnem okolju
Več informacij: Inštitut za neionizirna sevanja (INIS)
Naslov: Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana Portal INIS: www.inis.si e-mail: [email protected]
Telefon: + 386 1 568 2733
Strokovni seminar Neionizirna sevanja na delovnem mestu 2012 stran 27 od 27
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, Ljubljana, Tel: (01) 5682 732, E-mail: [email protected]