stomatoloska klinika: »pri nas se gradi jedro ...»pri nas se gradi jedro zobozdravstvene...

stomatolosKa KliniKa: »Pri nas se gradi jedro ZoboZdraVstVene mediCine«uKCl Po Poti eVroPsKe odliČnostiinterVju: »naraVnega Poroda ni, ljudje se ne Vedemo naraVno«

+

Junij 2011 | številka

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

03

PREBERITEPREVIDNO NA SONCU

UKCL SMO LJUDJE»BABICA NI SAMO BABICA, JE TUDI MAMA, PRIJATELJICA, ZAUPNICA«

IN MEMORIAMROK ŠIŠERNIK, DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT

nagradna KriŽanKa

Vabimo Vas, da tudi Vi soustVarjate naše glasilo

V letu 2011 smo se odločili za vsebinsko prenovo internega glasila, in sicer z željo, da bi zaposleni lahko še bolj sodelovali pri vsebini glasila (več preberite v uvodniku). Prispevke, obve-stila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 10. julija 2011. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispev-kov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov: [email protected] ali na [email protected]

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispev-kov in fotografij ne honoriramo.

2 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | junij 2011

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaJunij 2011, številka 3

Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik mag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednica Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.,

višja svetnica • Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.• Darinka Klemenc, dipl. m. s.• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.• prof. dr. Helena Meden Vrtovec,

dr. med., višja svetnica • Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.• Blanka Šetinc

LektoriranjeApolonija Kališnik, prof. slov. jez. in dipl. sploš. jez.

Fotografije Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Matej Družnik in drugi

Oblikovanje Agencija Odmev, d.o.o.Tisk Agencija Citrus, d.o.o.Naklada 3.000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

KaZalo Preberite24 Previdno na soncu

PoVedali so26 anKeta - anketa: ali ste

pazljivi pri izpostavljanju sončnim žarkom?

mi ustVarjamo27 šahovska sekcija v uKCl ima

že skoraj 50 let: Člani so bili večkrat na pragu uvrstitve v prvo državno ligo.

27 letno srečanje sindikatov

Pogled naZaj28 225 let ljubljanske bolnišnice

(1786 do 2011)

29 Kaj menijo o nas

31 nagradna KriŽanKa

uVodniK3 drage sodelavke in sodelavci.

Kdo smo mi4 Varnostna služba:

»empatija do sočloveka je najpomembnejša«

6 »Pri nas se gradi jedro zobozdravstvene medicine,«

aKtualno9 uKCl po poti evropske

odličnosti10 najbolj zaslužnim enotam

nagrade za kakovost11 Celotno vodstvo se je

medicinskim sestram in babicam zahvalilo za trud

12 darovana kri marsikatero žalostno zgodbo spremeni v srečno

uKCl smo ljudje13 »naravnega poroda ni, ljudje

se ne vedemo naravno,« 15 »babica ni samo babica, je tudi

mama, prijateljica, zaupnica,«16 in memoriam:

roK šiserniK, diplomirani fizioterapevt (1978 — 2011)

18 Pomagati tam, kjer to najbolj potrebujejo

19 ljubljanski zdravniški orkester v uKCl

19 utrinek iz prostovoljstva

utriP uKCl17 ob mednarodnem dnevu

higiene rok smo opozarjali na pomen čistoče rok

17 izobraževanje o triaŽi20 telefonistom informatorjem

nasveti glede sedečega načina dela

21 ob svetovnem dnevu hiperten-zije: Vsak drugi prebivalec slo-venije ima previsok krvni tlak; v uKCl zdravimo predvsem težje bolnike

21 donacija modernega ultrazvočnega aparata Ko za pljučne bolezni in alergijo

22 evropski pisni izpit iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine-preko spleta

22 Predstavitev posegov na angiografskem aparatu s Ct prikazom struktur

23 uKCl se zahvali največjim donatorjem

junij 2011 | interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana KC interno | 3

Univerzitetni klinični center Ljubljana je odlična inštitucija. Odlična je pred-vsem z vidika dveh vrednot – zagotavljati najboljše zdravstvene storitve slo-venskim državljanom in najboljše delovno okolje 7.500 zaposlenim. Pretekla dva meseca so zaznamovali trije pomembni dnevi, ki smo jih še posebej želeli obeležiti

uVodniK

7. aprila, na dan zdravja, smo prvič podelili »prave« nagrade za kakovost. In zakaj prave nagrade? Ker ne gre le za priznanje, plakete, pač pa tudi za denarne nagrade, ki jih bodo enote, lahko namenile predvsem nabavi medicinske opre-me, ki bo v lasti UKCL, in po potre-bi tudi izobraževanju. Za delo v letu 2010 so nagrado za kakovost prejeli KO za kardiologijo Interne klinike, Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike in Ortopedska klinika. Vsem enotam v imenu vodstva še enkrat čestitam. Poleg tega smo v letošnjem letu sprejeli še dve pomembni odločitvi, ki bosta našo institucijo še bolj učvrstili na

poti k odličnosti. Začeli smo s po-stopki za mednarodno akreditacijo naše bolnišnice in oddali prijavo za Slovensko nagrado za poslovno odličnost, ki jo po mednarodnih kriterijih Evropskega združenja za poslovno odličnost že skoraj dvajset let podeljujejo najboljšim organiza-cijam v Sloveniji.

V maju smo obeležili še dva pomembna dneva. Najprej medna-rodni dan babic, nato pa še medna-rodni dan medicinskih sester. Tudi na tem področju smo negovalnim timom, ki najbolj sledijo razvojem in skupnim ciljem zdravstvene in babiške nege v UKCL za leto 2010, podelili pa smo tudi posebna priznanja za prispevek k razvoju

zdravstvene in babiške nege. Medi-cinske sestre, zdravstveni tehniki in babice predstavljajo skoraj polovi-co zaposlenih v našem kolektivu. Opravljajo zelo pomembno delo, saj so pogosto prav one tiste, ki nosijo najtežje breme zdravstvene obravnave bolnika. Marsikdaj tako pacienti kot tudi ostali zaposleni tega ne opazimo, saj njihov poklic in delo nista tako izpostavljena. Zato bi se jim ob tej priložnosti rad zahvalili za njihov trud in prispevek. Hkrati pa bi želel s tem vzpodbuditi nas vse, da bi bolj razumeli drug drugega, da bi več pozornosti po-svetili vsem svojim sodelavcem, saj bomo le na ta način ustvarili okolje, v katerem bomo radi preživljali večji del svojega življenja.

mag. simon Vrhunec, generalni direktor uKCl

drage sodelaVKe in sodelaVCi,


Služba za obrambo, zaščito in varnost UKCL opravlja širok spekter nalog, najpomembneje pa je, da premostijo zid med UKCL in obiskovalci, menijo varnostniki na posameznih delovnih mestih

Varnostna služba znotraj Univer-zitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), katere predstavniki nas pričaka-jo ob več različnih vhodih, opravlja številne naloge. Kot obrazloži vodja Službe za obrambo, zaščito in varnost, Alojz Cestnik, univ.dipl.pol., njihovo delo zaobjema tri glavna področja:

obrambne priprave, zaščito in varnost. V okviru obrambnega načrtovanja posebne priprave zahteva dejstvo, da je UKCL poleg Zavoda za transfuzijsko medicino edina institucija posebnega pomena v RS s področja zdravstva, kar pomeni, da moramo biti stalno pripravljeni za delo v vojnih in kriznih časih. Na področju zaščite se sreču-jemo z načrtom v primeru masovnih nesreč, področje varnosti pa je tisto, kar je naše najbolj »vsakdanje delo,« obrazloži Alojz Cestnik. V Službi za obrambo, zaščito in varnost UKCL so sicer zaposleni samo štirje, ki skrbijo

za varovanje, v povezavi z zunanjimi izvajalci za varovanje razpršenih lokacij UKCL pa imamo približno 80 sode-lavcev, ki pokrivajo 24 delovnih mest. Tudi področje varovanja je sicer precej

Varnostna sluŽba:

»emPatija do soČloVeKa je najPomembnejša«

Kdo smo mi

Kot obraZloŽi Vodja sluŽbe Za obrambo, Za-šČito in Varnost, Alojz Cestnik, njihoVo delo Zaobjema tri glaVna Po-droČja: obrambne PriPra-Ve, ZašČito in Varnost.

služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak


Kdo smo mi

zapleteno: poleg fizičnega varovanja, torej dejanskih oseb, ki skrbijo za var-nost stavb in ljudi, imamo tudi tehnično varovanje (protivlomni in video nadzor-ni sistemi).

od fotografa do VarnostniKa

Okoli dvajset minut smo na Ne-vrološki kliniki skupaj z varnostnikom Tonetom Kočevarjem čakali, da nam je lahko povedal več o svojem delu. Telefoni so zvonili in zvonili, ljudje pa neprestano spraševali: Oprostite, kje je Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo? Kje klinična nevrofiziologija? »Takšna vprašanja so del vsakdana,« pove Tone Kočevar in razloži, da po-leg sprejemanja obiskovalcev, nadzira celotno kliniko prek računalniškega zaslona. »Veste, na začetku sem bil precej nesrečen, da sem se znašel na mestu varnostnika. Vrsto let sem opra-vljal delo fotografa v kinematografih, potem pa je prišla recesija …« razlaga Kočevar, ki je ob delu dokončal tudi študij univerzitetnega diplomiranega

socialnega delavca, in dodaja, da zdaj na svoje delo gleda z izjemnim veseljem in optimizmom. »Ljudje, ki prihajajo sem, ne želijo videti žalo-stnega obraza. Zato skušam vedno z nasmehom in optimizmom pokazati, da se zavedam, da je empatija do sočloveka zelo pomembna. Če bo nekdo, ki prvič pride k nam, nemočen, bolan, naletel na zid, bo zanj še toliko težje,« razmišlja Kočevar.

biti ŽensKa V mošKem PoKliCu

Že tri leta delo varnostnice v UKCL opravlja Elizabeta Žibert, ki smo jo ujeli med delom v glavni avli UKCL. To seveda ni njeno edino delovišče, za var-nost skrbi tudi na Pediatrični kliniki, na Urgenci in na Zaloški ulici 2. »Pomemb-no je, da dajemo informacije ljudem, ki se ob vstopu v precej velik UKCL počutijo izgubljene. Kot žensko so me zelo dobro sprejeli, tako sodelavci kot tudi obiskovalci. Samo brezdomci so morda malo skeptični – mnenja so, da smo ženske precej hujše kot moški,« pove Elizabeta Žibert.

Tone Kočevar, varnostnik na

Nevrološki kliniki, svoje delo opravlja

z izjemnim veseljem in optimizmom,

zaveda pa se, da je empatija do

sočloveka zelo pomembna.

»Kot žensko so me zelo dobro sprej-

eli, tako sodelavci kot tudi obiskovalci.

Samo brezdomci so morda malo

skeptični – mnenja so, da smo ženske

precej hujše kot moški.«

V Službi za obrambo, zaščito in

varnost UKCL smo sicer zaposleni

samo štirje, ki skrbimo za varovanje,

v povezavi z zunanjimi izvajalci za

varovanje razpršenih lokacij UKCL pa

imamo približno 80 sodelavcev, pove

vodja Službe, Alojz Cestnik.


Stomatološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) že 66 let predstavlja edino vrhunsko terciar-no ustanovo na področju zobozdravstva v Sloveniji. Strokovno delo se razvija v okviru petih centrov, ob našem obisku razloži akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr.dent. med., že dvanajsto leto strokov-ni direktor Stomatološke klinike. »Veste,

» Pri nas se gradi jedro ZoboZdraVstVene mediCine,«

dvig kvalitete obravnave, pedagoškega in raziskovalnega dela je v stavbi, kjer nas pestijo prostorski problemi, precej omejen. Pa vendarle smo v svoji stro-kovnosti in delu nadpovprečno dobri. Pri nas se gradi jedro zobozdravstvene medicine,« pove v pogovoru. Ob njem ves čas sedi glavna medicinska sestra, Milena Gliha, ki je dokaz za to, da se da

stvari tudi po več letih zatišja popolno-ma spremeniti: po 25 letih je namreč z letošnjim letom na kliniki ponovno vpe-ljala praktično izobraževanje za srednje medicinske sestre oz. zobozdravstvene asistentke. Za že zaposlene medicinske sestre oz. zdravstvene tehnike, ki si želijo pridobiti dodaten naziv zoboz-dravstvenega asistenta, omogočajo nacionalno poklicno kvalifikacijo zoboz-dravstvenega asistenta. To, da je delo na Stomatološki kliniki izrazito povezano s pedagoškim delom, predvsem z Medi-cinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, je njihova posebnost. Več kot devetdeset odstotkov zaposlenih zobozdravnikov je v »dvojnem delovnem razmerju«: na

Stomatološka klinika, ki jo sestavlja pet Centrov, se že od ustanovitve leta 1945 zavzema za visoko strokovno, pedagoško in raziskovalno delo. Zobozdravniki pa se zaradi vse večje denarne participacije pri storitvah srečujejo z moralnimi dilemami: »Kako naj nekomu, ki ima 500 evrov ali celo manj pokojnine, sve-tujem, naj si privošči nadstandardno storitev,« med drugim v našem pogovoru izpostavi akad. prof. dr. Uroš Skalerič, strokovni direktor Stomatološke klinike

Kdo smo mi



Medicinski fakulteti in na Stomatološki kliniki, kar jih sili v nenehno razisko-valno in razvojno delo. Zobozdravniki in sodelavci na Stomatološki kliniki sodelujejo poleg dodiplomskega pouka dentalne medicine tudi pri vseh speci-alizacijah in pri izobraževanju zobnih tehnikov, ustnih higienikov in zobozdra-vstvenih asistentk.

Pet CentroV, VsaK s sVojimi Posebnostmi

Strokovno, pedagoško in raziskovalno delo se na Stomatološki kliniki odvija v petih Centrih, vsak pa ima svoje poseb-nosti.

Izredno ponosni so na možnost obravnave v Ambulanti za splošno omamo za otroke in odrasle s poseb-nimi potrebami na Centru za otroško in preventivno zobozdravstvo. »S splošno omamo lahko pomagamo tudi tistim, ki zaradi izjemnega strahu ali kakšnih drugih ovir ne bi vzdržali običajnega zobozdravniškega pose-ga,« pove akad. prof. dr. Skalerič, dr. dent. med. Strah je sicer pri pacientih v odnosu do zobozdravnikov precej pogost, to pa sogovornik pripisuje obdobju visoke pojavnosti zobne gnilobe. »Včasih, v obdobju, ko je bilo zobne gnilobe precej, je bilo dajanje

anestezije prej izjema kot pravilo,« pove sogovornik. Danes je drugače: vse države se trudijo, da bi bolečino pri pacientih takoj zmanjšale z upora-bo lokalne anestezije.

Zobozdravstveno stanje otrok in mladine v Sloveniji zaradi uvedbe pre-ventive v otroškem in šolskem obdobju je bistveno boljše kot pred desetletji. Žal pa to ne moremo reči za paciente, ki so stari več kot 35 let, in niso bili deležni nobenih preventivnih programov v mla-dostniških letih.

sPremenjena demografsKa situaCija PrebiValstVa in VeČje šteVilo starostniKoV se KaŽe tudi V Vse VeČjem PriliVu PaCientoV

Na Centru za zobne bolezni se največ ukvarjajo s problemom zobne gnilobe in njenimi posledicami. Kljub nacionalnemu preventivnemu programu je zobna gniloba še vedno problem, predvsem med starejšimi prebivalci. V Centru za zobne bolezni se ukvarjajo z zahtevnejšimi primeri koreninskega

Kdo smo mi

Zgoraj: Stomatološka klinika UKCL je

že okoli sedemdeset let edina vrhunska

terciarna ustanova v Sloveniji; zdravijo

predvsem zapletene zobozdravstvene

primere, ki so k njim napoteni z napot-

nico primarnega zobozdravnika.

Desno: »Na nas se obračajo obupani

ljudje iz vse Slovenije, ki so mnenja,

da so jih zobozdravniki na primarni

ravni neprimerno obravnavali. Potem

pa mislijo, da je Stomatološka klinika

rešitev za vse. To je napačno mišljenje:

mi smo vrhunska, terciarna ustano-

va, zdravimo predvsem zapletene

primere, ki jih na nižjih ravneh zaradi

pomanjkanja opreme – ali znanja – ne

zmorejo,« pove akad. prof. dr. Uroš

Skalerič, dr. dent. med.


zdravljenja, tudi z uporabo mikroskopa , ki omogoča bolj kvalitetno endodontsko zdravljenje.

Na Centru za zobno in čeljustno ortopedijo se zobozdrav-niki ukvarjajo z najtežjimi ortodontskimi anomalijami, kot so novorojenčki z zajčjo ustnico in volčjim žrelom ter pacienti z odprtim in križnim grizom. Pri obravnavi teh pacientov ortodonti pogosto interdisciplinarno sodelujejo s čeljustnimi kirurgi in drugimi specialisti stomatoloških specialnosti.

Na Centru za ustne bolezni in parodontologijo se speci-alisti ukvarjajo z boleznimi ustne sluznice in parodontalno boleznijo. Spremenjena demografska situacija prebivalstva in večje število starostnikov se kaže tudi v vse večjem prilivu pacientov, napotenih zaradi patologije ustne sluznice in vnetja obzobnih tkiv. Staranje prebivalstva, njihove spremljajoče sistemske bolezni ter zdravljenje vpliva na patologijo v ustni votlini in bolezni obzobnih tkiv. Prav tako pa parodontalna bolezen vpliva na nekatera sistemska stanja in bolezni, kot so prezgodnji porod, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. Na omenjenem Centru se poleg zdravljenja bolezni ustne slu-znice in parodontalne bolezni izvaja tudi kirurški del dentalne implantologije.

Na Centru za stomatološko protetiko pa sprejemajo najzahtevnejše paciente, ki potrebujejo fiksne ali snemne protetične izdelke in implantatno protetično rehabilitacijo. To je edini center, kjer se izvaja, v sodelovanju s kirurgi, ma-ksilofacialna protetična rehabilitacija pri pacientih, ki so bili operirani zaradi neoplastičnih procesov v predelu obraza in ustne votline.

»ZdraVega naČina ŽiVljenja se lahKo nauČimo tudi V VisoKi starosti«

Pojavnost bolezni zob, obzobnih tkiv in ustne sluznice je v R Sloveniji še vedno visoka. Navkljub relativno dobri pokri-tosti R Slovenije z zobozdravniki, specialisti na terenu in na Stomatološki kliniki, so potrebe po zdravljenju in protetični rehabilitaciji večje od možnosti. Rešitev problema ni v večanju števila zobozdravnikov in specialistov vseh zobozdravstvenih specialnosti, ampak v spremenjenem pristopu. Neizpodbitno dejstvo je, da so glavni problemi v ustni votlini, kot so zobna

gniloba, parodontalna bolezen in tudi rak ustne votline, stanja, ki so pogojena predvsem s pacientovim slogom življenja. Po-trebna je večja prosvetljenost in vzgojenost o tem, da so te bo-lezni preprečljive na relativno enostaven način. Pri tem je treba poudariti ustrezno in zadostno ustno higieno s ščetkanjem in nitkanjem zobovja, uporabo fluorjevih preparatov, ustrezno prehrano in preprečevanjem kajenja. Odraslemu prebivalstvu bi bilo potrebno dati možnost, da se poučijo in dobijo povra-tne informacije o preventivno oralno higienskih navadah, saj je znano, da se lahko učimo novih spoznanj tudi v visoki starosti. Pričakujemo, da se bo preventivno osveščanje odraslih okre-pilo s pomočjo vedno večjega števila ustnih higienikov. Na Sto-matološki kliniki smo v letošnjem letu zaposlili prvega. Milena Gliha, glavna medicinska sestra Stomatološke klinike, dodaja, da je ključna tudi komunikacija s pacienti. »Pomemben je prvi stik s pacientom, poslušanje in razumevanje težav. Zavedati se moramo, da je pacient, ko nas obišče, v stiski,« meni Milena Gliha, tudi sama na položaju glavne medicinske sestre klinike že dvanajst let. Pri obravnavi pacientov je spoznala, da je strah pacientov velikokrat posledica prenašanja strahu odraslih na svoje otroke, ki imajo z zobozdravstvenim delom popolnoma drugačne izkušnje, kot jih nudimo danes, ko je anestezija sku-paj s prijazno oskrbo pravilo.

»mnogi so dandanes V finanČni stisKi in ne Zmorejo VeČ PlaČeVati ZoboZdraVstVe-nih storiteV. V sloVeniji je mišljenje o tem, da je ZoboZdraVstVo neKaKšna KoZmetiKa, Za Katero je Potrebno PlaČati, PoPolno-ma naPaČno. Zato, Ker storitVe niso V Celoti PlaČane, se ZoboZdraVniKi V sVojem VsaKdanu sreČujemo Z iZjemnimi moralni-mi dilemami: KaKo naj neKomu, Ki ima 500 eVroV ali Celo manj PoKojnine, Zato Ker bi bilo to dobro Zanj, sVetujem, naj si PriVošČi nadstandardno storiteV?«

»VČasih, V obdobju, Ko je bilo Zobne gni-lobe PreCej, je bilo dajanje anesteZije Prej iZjema Kot PraVilo, goVorilo Pa se je o PaCientoVi hrabrosti, da naj ZdrŽi ZoboZ-draVnišKi Poseg,« PoVe sogoVorniK. danes je drugaČe, saj se Vsi ZoboZdraVniKi tru-dijo, da bi boleČino Pri PaCientih Čimbolj omilili. tudi stanje ZdraVja Zob otroK in mladostniKoV V sloVeniji je V PrimerjaVi s tujimi drŽaVami na Vrhu. Žal Pa stanje PoPulaCije, starejše od 35 let, ni taKo do-bro, saj niso bili deleŽni nobenih PreVen-tiVnih ProgramoV V mladostnišKih letih.

Milena Gliha, glavna medicinska sestra Stomatološke klinike

UKCL, je po 25 letih z letošnjim letom na kliniki ponovno

vpeljala praktično izobraževanje za srednje medicinske sestre

oz. zobozdravstvene asistentke

Kdo smo mi


aKtualno

Model odličnosti odgovarja na vprašanja, kaj delamo dobro, kaj so naše odlike in kako vemo, da to, kar delamo, delamo dobro

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) se je aprila letos odločilo, da se UKCL kot celota po-novno prijavi na razpis Vlade RS za Priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2011. V ta namen je ožja skupina pripravila samoocenitveno poročilo – analizo stanja v UKCL po evrop-skem modelu poslovne odličnosti EFQM (v nadaljevanju model odličnosti).

Kaj delamo dobro in KaKo Vemo, da to delamo dobro?

Model odličnosti ni povsem enostaven. Jasen in razu-mljiv postane šele po kakšnem letu dni uporabe oz. po ustrezni razširjenosti po organizacijskih enotah in med zaposlenimi. Model poslovne odličnosti nam zagotavlja, da na sistematičen način analiziramo in spremljamo, kako naša organizacija deluje, zakaj deluje na tak način, kako preverjamo in merimo delovanje, kaj mi, kot UKCL, počne-mo, s kakšnim namenom to počnemo in kaj želimo doseči. Določa tudi, na kakšen način smo pripravljeni na spremem-be v okolju in kako hitro lahko odreagiramo. Kaj delamo dobro, kaj so naše odlike in kako vemo, da to, kar delamo, delamo dobro. Kje so še naše priložnosti za izboljšanje, da jih poskušamo še izboljšati. Model je v Evropi zelo razširjen tudi na področju zdravstva.

PriZadeVamo si PrePoZnati PriloŽnosti Za iZboljšaVe

Vpeljan model omogoča primerjavo z odličnimi evropskimi zdravstvenimi organizacijami in odgovore na vprašanja: Na kakšni stopnji poslovne odličnosti se UKCL res nahaja – koliko smo odlični po evropskih standardih, koliko to dosegamo? Na katerih področjih smo v primerjavi z drugimi zdravstvenimi organizacijami med najboljšimi – odlični - in kje morda zao-stajamo in zakaj? Zakaj so nekateri univerzitetni klinični centri boljši od drugih? Zakaj so uspešnejši? Kaj počnejo drugače? Kaj počnemo mi?

Projekt vpeljave modela odličnost v UKCL je v polnem teku. Konec maja smo oddali Samoocenitveno poročilo, v katerem so popisani naši pristopi in kazalniki uspešnosti UKCL. Izdelana ocena nam pokaže, kje smo dobri in na katerih področjih se lahko še izpopolnimo. In na osnovi ocene stanja lahko celovito in usklajeno prepoznamo priložnosti za izboljšave in tveganja, primere dobrih praks, načrtujemo ukrepe za izboljšanje stanja, obvladovanje tveganj ter širjenje dobrih praks.

uKCl Po Poti

eVroPsKe odliČnostimag. Peter Pustatičnik

zAkAj smo se odločili zA odličnost?

Ker so le odlične bolnišnice in Univerzitetni klinični centri dolgoročno sposobni zagotavljati:• kakovostno in varno obravnavo pacientov, odličnost

rezultatov zdravljenja, opravljati in razvijati vrhunske storitve;

• zadovoljstvo pacientov in drugih »odjemalcev« sto-ritev ter ugled v domačem in mednarodnem okolju;

• zadovoljne, kompetentne in motivirane zaposlene, varno delovno okolje in prihodnost vsem zaposlenim;

• urejenost in učinkovitost procesov, informacijske pod-pore, organizacije dela;

• stabilno finančno poslovanje …


Vodstvo je petim enotam podelilo nagrade v vrednosti od 50 tisoč do 150 tisoč evrov

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) je najbolj zaslužnim sodelavcem podelilo nagrade za izboljševanje kakovosti v UKCL za leto 2010. Kot je ob tem dejala strokovna direktorica UKCL, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., želijo z nagradami izpostaviti celoletni trud najboljših enot znotraj bolnišnice. »Medtem ko orodja za nagrajevanje posameznih sodelavcev nima-mo, želimo s podelitvijo nagrad za izboljševanje kakovosti poudariti, kako pomembno se nam zdi odlično delo posa-meznih organizacijskih enot skozi celo leto,« je poudarila prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.

Organizacijske enote, ki so si za leto 2010 prisluži-le nagrado za izboljševanje kakovosti, so člani izborne komisije izbrali na podlagi številnih kriterijev (števila objav znanstvenih oz. SCI člankov, organizacije šol in podi-plomskih tečajev praktičnega usposabljanja ter strokovnih srečanj, uvedbe klinične poti v klinično prakso, uvedbe

klinične smernice v klinično prakso, izvajanju morbiditetnih in mortalitetnih konferenc ter količnika gospodarnosti). Člani izborne komisije so pregledali zapisane aktivnosti in dokazila posameznih organizacijskih enot ter na osnovi števila zbranih točk naredili izbor, kar je potrdil Odbor za kakovost.

Za leto 2010 so danes nagrado iz rok vodstva UKCL prejele naslednje enote:

1. mesto: Klinični oddelek za kardiologijo Interne klinike2. mesto: Dermatovenerološka klinika3. mesto: Klinika za infekcijske bolezni in

vročinska stanja 4. mesto: Klinični oddelek za bolezni živčevja

Nevrološke klinike5. mesto: Ortopedska klinika Nagrade so v vrednosti od 50 tisoč do 150 tisoč evrov,

denar pa lahko posamezne enote namenijo predvsem nakupu medicinske opreme, ki bo v lasti UKCL, po potrebi tudi izobraževanju.

najbolj ZasluŽnim enotam nagrade Za KaKoVost

aKtualno



aKtualno

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) smo mednarodni dan medicinskih sester in babic v letošnjem letu obeležili na poseben način: poleg tega, da smo negoval-nim timom, ki najbolj sledijo razvoju in skupnim ciljem zdravstvene in babiške nege v UKCL za leto 2010, so vsi nagrajeni oddelki prejeli tudi sofinanciranja podiplomskega študija iz zdravstvene nege za eno osebo iz oddelka. Nagrade so si po izboru šest--članske komisije prislužili: Služba za alergologijo, revmatologijo in klinič-no imunologijo Pediatrične klinike, Kliničnega oddelka za maksilofaci-alno in oralno kirurgijo Kirurške klini-ke, Kliničnega oddelka za endokrino-

logijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike, Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike in Kliničnega oddelka za travmatolo-gijo Kirurške klinike.

Podelili smo posebna priznanja za prispevek k razvoju zdravstvene in babiške nege v UKCL, in sicer prvi skupini vodstva zdravstvene nege iz leta 1991 v sestavi: Polona Zupančič, glavna medicinska sestra UKCL, Alenka Krist, pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za področje izobraževa-nja, Bara Pavčič Trškan, pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za področje informatike in kakovosti, Mojca Dolinšek, pomočnica glavne

medicinske sestre UKCL za higiensko epidemiološko področje.

Posebno priznanje smo podelili tudi Kliničnemu oddelku za anesteziologi-jo in intenzivno terapijo operativnih strok – oddelku za terapijo bolečine, in sicer kot negovalnemu timu za vodenje pooperativne akutne boleči-ne ter Veri Kodila, avtorici priročnika za medicinske sestre in zdravstvene tehnike z naslovom Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravlje-nja. Prireditev, na kateri so se zbrale medicinske sestre in babice iz celotne-ga UKCL, je povezoval priznani komik, Vid Valič. Objavljamo foto-utrip iz prireditve.

Celotno VodstVo se je mediCinsKim sestram in babiCam ZahValilo Za trud služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak

Medicinskim sestram se je poklonil tudi priznani komik, Vid Valič, petim klinič-nim oddelkom in nekaj posameznikom pa smo podelili priznanja


Ob dnevu krvodajalstva, 4. junija, se želijo v Zavodu RS za transfuzijsko medicino zahvaliti vsem krvodajalcem in k sodelovanju povabiti nove prostovoljce

V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Da pokrijemo potrebe bolnikov po krvi v Sloveniji, potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan. Krvo-dajalstvo oz. krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema. Darovanje krvi je zagotovo ena od najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S petodstotnim deležem krvoda-jalcev med prebivalstvom se Slovenija uvršča v evropsko povprečje in kar je najpomembnejše, na področju preskrbe s krvjo smo samozadostni.

organiZirano KrVodajalstVo Že od leta 1953

Krvodajalske akcije so osnovna oblika organiziranja krvodajalcev v Sloveniji. V sodelovanju s transfuzijsko službo Slovenije in Rdečim križem Slovenije že vse od leta 1953 gradimo uspešno organizirano krvodajalstvo, s katerim si za-gotavljamo zadostne količine krvi. Zaradi skrbnega letnega in sprotnega načrtovanja med potrebami po krvi in pridobi-vanjem krvodajalcev zagotavljamo nemoteno preskrbo bol-nikov s krvjo. Občasno se v določenih obdobjih ( počitnice, večja obolevnost prebivalstva za nalezljivimi boleznimi ...)

lahko pojavijo nihanja pri zagotavljanju zalog – denimo odziv krvodajalcev k darovanju krvi je zaradi časa dopustov zmanjšan, hkrati pa je večje število bolnikov, ki potrebujejo kri (poškodovanci v prometnih nesrečah, pri presaditvah or-ganov …). Redko pride do tega, da določene krvne skupine povsem zmanjka, saj sprotno reagiramo na zmanjševanje zalog z dodatnim vabljenjem krvodajalcev na odvzem krvi.

V Poletnih dneh Potreba Po KrVi VeČja Darovana kri je že marsikatero žalostno zgodbo spremenila

v srečno, zato pozivamo ljudi, še posebej krvodajalce, da se tudi v poletnih dneh v čim večjem številu udeležujejo rednih krvodajalskih akcij v najbližjem kraju, ali pa na odvzem krvi pri-dejo individualno v okviru delovnega časa transfuzijskih služb. Informacije o tem so objavljene v medijih in na spletnih straneh Zavod RS za transfuzijsko medicino in Rdečega križa Slovenije.

Krvodajalec lahko postanete tako, da se odzovete na vabilo Rdečega križa na krvodajalsko akcijo ali pridete na odvzem krvi v delovnem času vam najbližje transfuzijske službe. Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdrave, pojeste lahko nemasten obrok, denimo kruh z marmelado, pijete čaj, sadni sok ali kavo. Pomembno je, da niste tešči. Več informa-cij lahko preberete na spletni strani www.ztm.si.

Ob 4. juniju – dnevu slovenskega krvodajalstva in 14. ju-niju – svetovnem dnevu krvodajalcev se vsem krvodajalcem v imenu transfuzijske službe in posebej v imenu bolnikov zahvaljujemo za darovano kri.

daroVana Kri marsiKatero Žalostno Zgodbo sPremeni V sreČno

aKtualno

Levo: Ekipa Zavoda RS za

transfuzijsko medicino RS se

za darovano kri zahvaljuje tudi

v imenu bolnikov.

natalija lampreht, Zavod rs za transfuzijsko medicino


Ko je prim. dr. Vasilij Cerar začel z delom v porodni sobi, je otrok, težak 1,8 kilograma umrl, danes pa tisti nedono-šenčki, ki so težki samo en kilogram in manj, preživijo — o napredku stroke med drugim spregovori vodja Porodnega bloka Ginekološke klinike

»Vse to sem doživel sam: od nedotakljive maternice do tega, da danes vemo skoraj preveč in včasih ne vemo več, kako odreagirati. Na drugi strani pa v Afriki živijo popolnoma drugo zgodbo – zgodbo načrtovanja družine z abortusi, kar pri nas ni več problem,« razmišlja prim. dr. Vasilij Cerar, ki je z delom na Ginekološki kliniki pričel že leta 1965 kot študent. Kot štipendist je v času študija delal v vlogi babice, kasneje pa se je – četudi je bila takrat situacija drugačna in je

»delo iskalo ljudi in ne ljudje dela« – odločil ostati v porodni-štvu. Na svoji poti je od »začetne babice« zrasel v starosto porodništva: med drugim je bil predsednik Sindikata, dela-vskega sveta, v času selitve stare porodnišnice v novogra-dnjo pa tudi direktor Ginekološke klinike. Še danes je Vodja porodnega bloka, sodelavci pa o njem vedo povedati, da je velik borec za položaj babic, odličen diagnostik, posebna strast pa so mu nosečnice, ki nosijo dvojčke.

V Sloveniji je bilo področje načrtovanja družine od nekdaj urejeno. Kako se to odraža še danes?

»Pozitivno in negativno. Načrtujemo potomstvo; pozitiv-no je, da je večina nosečnosti načrtovanih in so zato kvalite-tne. A zato, ker so načrtovane, so se nosečnosti pomaknile v trideseta leta starosti žensk. Ko smo nenačrtovana rojstva urejali z abortusom, je bila povprečna starost žensk pri prvi nosečnosti 22 let. Soočali smo se s problemom abortusa mladih, danes se soočamo s problemom starosti. Gledano iz biološkega in medicinskega stališča odlaganje nosečnosti ni dobro: ker je organizem že starejši, se lahko pojavljajo pro-blemi. Nosečnost ne uspe, pojavljajo se kronične bolezni …

Kakšna je trenutno povprečna starost ženske pri prvem rojstvu?

»Več kot 29. let.«

Vi ste sicer na Ginekološki kliniki že vrsto let; bili ste tudi najmlajši asistent v bivši Jugoslaviji.

»Ja, res je. V času študija sem bil štipendist javnega razpisa, danes bi temu lahko rekel, da je bila štipendija kar elitistična, pogoji so bili precej strogi. Da sem ohranil štipendijo, sem moral vsak mesec dobiti potrdilo od mentorja, da sem opravil 30 ur dela in eno dežurstvo. Delal sem na nivoju babice.«

Kakšne spomine imate na to prvo obdobje? »Zelo dobre in zanimive. Kasneje kot zdravnik sem bil

velik zagovornik babic, ker so me one učile prakse. Tudi kasneje sem vztrajal; pridobil sem Kidričevo štipendijo.«

Ste od samega začetka vedeli, da želite delati v Porodnišnici? »Ne. V Porodnišnico sem sprva prišel zaradi štipendije.

Deloma je bilo to, da sem tako zgodaj začel delati, negativ-no – postal sem namreč kritičen do preveč teoretskega štu-dija. Pri nekaterih izpitih nisem bil preveč uspešen, ker sem študiral za medicino, ne pa za profesorja. Pri patofiziologiji sem skoraj padel!«

V nadaljnji poti ste dosegli marsikaj.»Ko sem končal medicino, sem bil na razpotju – ali naj

» naravnega poroda ni, ljudje se ne vedemo naravno,«

uKCl smo ljudje

»17. maja 1987 smo odprli porodnišnico, 19. maja sem postal

direktor. Soočiti sem se moral z reorganizacijo porodnišnice po

vselitvi,« med drugim v pogovoru pove prim. dr. Vasilij Cerar,

dr. med.



uKCl smo ljudje

ostanem na področju ginekologije, ki s stališča drugih speci-alnosti ni ugledna, ali pa odidem drugam. Vabili so me na pa-tologijo, v interno medicino in tudi v kirurgijo. Ko sem končal medicino, so ravno odpirali glavno stavbo UKCL. Potrebovali so nove kadre, ni bilo tako kot danes – nismo mi iskali dela, ampak je delo iskalo nas. A jaz sem se vseeno odločil ostati na Ginekološki kliniki.«

Kaj vas je napeljalo k temu? »Prof. Novak. Poklical me je in rekel: ti ne boš šel nikamor!«

V svoji poklicni karieri ste bili tudi direktor Ginekološke klinike …

»Ja, dejansko sem doživel celosten razvoj, če lahko temu tako rečem. Bil sem predsednik Sindikata, predsednik izvršne-ga sveta, delavskega sveta; s samoupravljanjem sem se precej ukvarjal. Ginekološka klinika je v času samoupravljanja vedela, kaj je denar in kako gospodariti; klinika je bila takrat zelo ugle-dna; tako pod prof. Lunačkom kot pod prof. Novakom.«

Direktor pa ste postali katerega leta? Leta 1987, in to žal. Takrat se je prof. Lidija Andolšek

upokojila, jaz pa sem kliniko prevzel v težavnih razmerah, takrat, ko smo bili tik pred selitvijo v novogradnjo. 17. maja 1987 smo odprli porodnišnico, 19. maja sem postal direk-tor. Soočiti sem se moral z reorganizacijo porodnišnice po vselitvi. So se pa ob preselitvi precej izboljšale možnosti: nova porodnišnica je bistveno pripomogla k tehnologijam in določenim doktrinarnim spremembam. To, da smo lahko v novi porodnišnici imeli inkubatorje, je pomenilo tudi, da lahko uvedemo transport v maternici ploda, da nosečnico

pripeljemo sem in neposredno iz maternice damo otroka v inkubator. To v starih prostorih ni bilo možno, v novih prostorih pa smo dosegli, da sta porodna soba in oddelek za nedonošenčke fizično povezana preko hodnika v istem nadstropju.«

Zakaj je za porod, tako »naravno stvar«, sploh potrebna medicina?

Ko govorimo o obporodnem varstvu, je potrebna medici-na, da prepreči določene zaplete. Porod je problem javnega zdravja; po drugi svetovni vojni so se vsi porodi preselili v porodnišnice – vse do osemdesetih let, ko se je ponovno pojavila težnja po t.i. naravnem porodu. A dejstvo je, da na-ravnega poroda ni, ljudje se ne vedemo naravno: nosečnost je vsaj delno načrtovana, ne gre za to, da posameznik prav nič ne pomisli – da denimo ženska zagleda moškega, ki ji je všeč in z njim takoj naredi otroka. Tega ni.

Kako je v vseh letih, odkar spremljate porodništvo, ta veja napredovala?

»Porodništvo je iz skoraj praktičnega posla, kjer je šlo za babiško in kirurško reševanje zapletov, zraslo v medicinsko področje. Zdaj obvladujemo izventelesno zanositev, prišlo je do neverjetnega razvoja genetike. Ogromen doprinos pomeni tudi razvoj pediatrije. Ko sem začel z delom v porodni sobi, je otrok, težak 1,8 kilograma umrl, danes pa tisti nedonošenčki, ki so težki samo en kilogram in manj, preživijo. Napredek je neverjeten. Vse to sem sam doživel: od nedotakljive maternice do tega, da danes vemo skoraj preveč in včasih ne vemo več, kako odreagirati. Na drugi strani pa v Afriki živijo popolnoma drugo zgodbo – zgodbo načrtovanja družine z abortusi, kar pri nas ni več problem.«

»Ko smo nenaČrtoVana rojstVa urejali Z abortusom, je bila PoVPreČna starost ŽensK Pri PrVi noseČnosti 22 let. sooČali smo se s Problemom abortusa mla-dih. Zdaj so Vse osVešČene, noseČnost je Planirana. gledano iZ biološKega in mediCinsKega stališČa odlaganje noseČ-nosti ni dobro: Ker je organiZem Že starejši, se lahKo PojaVljajo Problemi. noseČnost ne usPe, PojaVljajo se Kro-niČne boleZni …«

»a dejstVo je, da naraVnega Poroda ni, ljudje se ne Vedemo naraVno: noseČ-nost je Vsaj delno naČrtoVana, ne gre Za to, da PosameZniK PraV niČ ne Pomi-sli – da denimo ŽensKa Zagleda mošKe-ga, Ki ji je VšeČ in Z njim taKoj naredi otroKa. tega ni.«

Sodelavci o prim. dr. Cerarju, dr. med. vedo povedati, da je ve-

lik borec za položaj babic, odličen diagnostik, posebna strast

pa so mu nosečnice, ki nosijo dvojčke.


V porodni sobi je ključno timsko delo, meni Jasna Žagar, babica v porodnem bloku Ginekološke klinike UKCL – z njo smo se pogovarjali ob mednaro-dnem dnevu babic

»Pomagajte mi, prosim, pomagajte mi,« se je slišalo ječanje iz porodne sobe. Babica Jasna Žagar je porodni-co z umirjenimi besedami in mrzlimi obkladki umirjala in tolažila. »Še malo, bodite močni, še malo, sva že pri kon-cu,« sem jo slišala reči in gledala, kako je s svojimi gibi in načinom komuni-ciranja nemirno porodnico povsem umirila. Popadki so se vrstili eden za

drugim, soba se je mirno napolnila še z drugim osebjem, ki so pripravljali vse potrebno za prihod novorojenca. »Še enkrat pritisnite in rodili boste,« so bile njene spodbudne besede, ki so na svet pomagale še eni deklici v ljubljanski porodnišnici. Babica Jasna Žagar že 36 let dela v porodnem bloku Ginekološke klinike. Pravi, da je vsak porod nekaj edinstvenega in da rada opravlja svoje delo. Še vedno in vsakič znova.

Videla sem, kako ste odlično pomirili porodnico, ki se mi je zdela precej nemirna. Kako to dosežete?

»Komunikacija s porodnico je nekaj najbolj pomembnega. Tu ni in ne sme biti vnaprej določenega odnosa, treba jo je začutiti in v nekaj urah ustvariti odnos, da ti bo povsem zaupala. Se-veda je od ženske do ženske različno, karakterno smo si vsi ljudje različni in z vsemi se ne da delati enako. K temu prispeva tudi anamneza in družinsko ozadje, vendar pa je naša naloga, da porodnico vodimo skozi celoten potek poroda.«

Kako vi vidite svojo vlogo kot babica?»Babica ni samo babica, je tudi

mama, prijateljica, zaupnica. Ko žensko mučijo porodne bolečine, nam mar-sikaj zaupa. V tistem trenutku smo zanjo edina oseba, ki ji zaupa. Včasih celo sliši zgolj samo moj glas in celo odklanja moževa ljubkovanja in prigo-varjanja. Kot babica moraš znati žensko poslušati, moraš biti na nek način celo njen psiholog, terapevt. Porodnico pa seveda usmerjaš in jo vodiš. Naša nalo-ga je, da skrbimo za žensko in otroka, kar pomeni veliko odgovornost. Če je porod brez zapletov, porodnici poma-gamo samo babice. Naučene smo, da zaplete prepoznamo in takoj obvesti-mo zdravnika. Porodna soba je timsko delo. Včasih si že z očmi, z določeno besedo povemo med sabo, kaj je treba

» babica ni samo babica, je tudi mama, prijateljica, zaupnica,«

uKCl smo ljudje

Babica Jasna Žagar že 36 let dela v porodnem bloku Ginekolo-ške klinike. Pravi, da je vsak porod nekaj edinstvenega in da rada opravlja svoje delo. »Zame je še vedno najlepši trenutek, ko rodimo otroka in ga mama z veseljem in z željo vzame k sebi. To je nagrada za vse, ki sodelujemo pri porodu.«

služba za odnose z javnostmi, Polona lečnik Wallas »je Pa Zame še Vedno najlePši trenuteK, Ko rodimo otroKa in ga mama Z Veseljem in Z Željo VZame K sebi. to je nagrada Za Vse, Ki sode-lujemo Pri Porodu.«


uKCl smo ljudje

»babiCa ni samo babiCa, je tudi mama, Prija-teljiCa, ZauPniCa. Ko ŽensKo muČijo Porodne boleČine, nam marsiKaj ZauPa. V tistem tre-nutKu smo Zanjo edina oseba, Ki ji ZauPa. VČasih Celo sliši Zgolj samo moj glas in Celo odKlanja moŽeVa ljubKoVanja in Pri-goVarjanja. Kot babiCa moraš Znati ŽensKo Poslušati, moraš biti na neK naČin Celo njen Psiholog, teraPeVt.«

narediti. Sodelavke se zelo poznamo med seboj. Včasih celo po hoji prepoznam, da se nekaj dogaja.«

Že dolgo let ste zaposleni v UKCL. Se je v vseh teh letih, skupno kar v 36 letih, veliko spremenilo?

»Sam akt poroda se ni v ničemer spremenil. Se je pa veliko spremenilo v času popadkov, na primer prva poro-dna doba je danes veliko krajša. Kako smo bili na začetku previdni, ko smo začeli uporabljati oksitocin! Imeli smo osem postelj in samo dva CTG aparata, uporabljali smo ka-palno infuzijo, gledali na uro in šteli kapljice. Glede tehnike je danes bistveno drugače. V precejšnji meri se je spreme-nil odnos do porodnice; upoštevamo, če želi porodnica recimo stati, klečati, včasih je morala samo ležati. Danes imamo večji posluh za žensko in upoštevamo njene želje glede načina poroda.«

Pravili ste mi, da ste se celo življenje učili, izobraževali in da vas je vsako leto kaj novega presenetilo. Kaj vam v pri-hodnosti predstavlja še izziv, kam se razvija vaša stroka?

»Absolutno podpiram ambulantni porod. Cilj tega je, da se tako babica kot nosečnica spoznata že v nosečnosti, vzpo-stavita medsebojno zaupanje in da se njun odnos povsem drugače osmisli. Prav tako je smiselno, da po porodu ženske odidejo domov, to se mi zdi razmišljanje v pravo smer. Tudi v tujini je tako. Še vedno pa zagovarjam porod v porodnišnici, ki je tudi najbolj varen. V prihodnosti si želimo, da bi za eno porodnico skrbela ena babica.«

Se spominjate kakšnega dogodka, ki vas je presenetil?»Takih dogodkov je bilo veliko; spomnim se 'mojih' naj-

težjih dvojčkov. Ko je ženska rodila prvega, in seveda nismo vedeli, da sta dva, ki je imel čez štiri kilograme, sva z zdravni-co izmenično gledali dojenčka in trebuh porodnice, pa spet dojenčka in trebuh, ki je bil še kar velik, kljub porodu otroka. Presenečeni sva porodili še drugega, krepkega, prav tako čez 4 kilograme težkega dojenčka. Tudi trojčke sem že poraja-la, pa ženska ni vedela, da jih ima. To so bili res nenavadni trenutki, polni šoka, adrenalina in tudi veselja. Je pa zame še vedno najlepši trenutek, ko rodimo otroka in ga mama z veseljem in z željo vzame k sebi. To je nagrada za vse, ki sodelujemo pri porodu.«

Sodelavci Inštituta za medicin-sko rehabilitacijo in Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Kirur-ške klinike smo globoko pretre-seni ob smrti našega prijatelja in fizioterapevta, ki nas je v 32. letu starosti nenadno tragično zapustil.

Ne moremo verjeti, da je ta kruta usoda med nas in vse tebi drage ljudi posegla mnogo prezgodaj. Ko si pred dvema letoma postal naš sodelavec, smo bili veseli tvojega pozitivnega po-gleda na življenje. Tvoja vedrina, nasmeh, odlični kuharski recepti in nasveti so nas vedno spravili v dobro voljo. Občudovali smo tvoje veselje do plezanja, saj smo vedeli, da je to tvoj drugi resnični svet, v katerega si verjel. Ta svet te je osrečeval in izpopolnjeval.

ROK, veliko besed je ostalo neizrečenih, veliko stvari nedokončanih. Nekateri demoni, s katerimi si bil svoje bitke, so tisti dan odbrzeli s tabo v to usodno globel … Vrzel, ki je nastala v naših srcih ob tvoji tragični izgubi nas žalosti, a hkrati nas opogumlja, saj vemo, da v kamnito razpoko gorskih višav lahko pritrdimo klin in plezamo naprej – naprej proti vrhu.

ROK, bil si izjemen sodelavec, odprt za vse in vsakogar, zato smo ponosni, da smo imeli priložnost poznati te in delati s teboj. Naj ti bo zemlja lahka – in bodi še naprej ti, kjerkoli in kakorkoli si!

Čutimo, da nam govoriš naslednje besede:

Jaz sem že osvojil vrh,na katerega vi še plezate,

zato ne žalujte, moji dragi,jaz sem svoje delo že dokončal.

Vojko Čeligoj

in memoriam:

roK šiserniK, diplomirani fizioterapevt (1978 — 2011)

sodelavci iz imr

»Tvoja vedrina, nas-

meh, odlični kuharski

recepti in nasveti so nas

vedno spravili v dobro

voljo. Občudovali smo tvoje

veselje do plezanja, saj smo

vedeli, da je to tvoj drugi

resnični svet, v katerega si

verjel,« so v spomin zapisali

sodelavci Roka Šišernika.


Udeleženci izobraževanja o sodobnem trendu – triaži pacientov.

utriP uKCl

iZobraŽeVanje o triaŽimajda Cotič anderle in maruša brvar (internistična prva pomoč)

Trendu, da se na urgentnem oddelku čim prej oceni pacientovo stanje in določi nujnost obravnave, smo se z izobraževanji pridružili tudi v urgentnem bloku UKCL

Urgentne ambulante in oddelki postajajo vse bolj obre-menjeni in vsem pacientom ni možno zagotoviti zdravstve-ne oskrbe takoj oziroma hkrati. Trend v sodobni obravnavi urgentnih pacientov je, da se ob prihodu na urgentni oddelek čim prej oceni pacientovo stanje s strani zdravstvenega delavca in določi nujnost obravnave. Tem trendom želimo slediti tudi v urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), zato je bil že v februarju organiziran prvi tečaj o tiaži pri sprejemu urgentnega pacienta za medicinske sestre. V

Urgentnem bloku UKC Ljubljana vsakodnevno išče pomoč in oskrbo veliko število pacientov, zato je bila želja po izobraževa-nju zelo močna. V Sloveniji tovrstnega izobraževanja še nima-mo, zato smo na pobudo Internistične prve pomoči (IPP) ter ob sodelovanju Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci poiskali informacije in kontakte o tečajih triaže v tujini. Tečaja se je udeležilo 25 medicinskih sester iz Internistič-ne prve pomoči (IPP), Kirurškega urgentnega bloka in Splošne nujne medicinske pomoči(SNMP), ki so imeli že določene izkušnje glede triaže ter nekaj medicinskih sester iz UKC Ma-ribor ter ZD Celje. Tečaj je vodil gospod James Bethel iz Velike Britanije, predsednik Britanskega združenja medicinskih sester v urgenci ter predsednik Evropskega združenja medicinskih sester v urgenci. Poleg strokovnega dela na področju urgence se profesionalno ukvarja z izobraževanjem za področje triaže.

ob mednarodnem dneVu higiene roK smo oPoZarjali na Pomen ČistoČe roKslužba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak

V UKCL smo omogočili več mest z možnostjo preverjanja ustrezne čistosti kože rok, odziv je bil odličen

Ob mednarodnem dnevu higiene rok, ki smo ga pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) obe-ležili v četrtek, 5. maja, smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) že tradicionalno skušali zaposlene in javnost opozoriti na pomen higiene rok v javnih prosto-rih, posebej v bolnišnicah. Tudi letos smo na več mestih omogočili možnost razkuževanja rok, prvič pa smo omogo-čili tudi kontrolo higiene rok s t.i. hitrimi testi.

»Higiena rok je temeljna aktivnost v preprečevanju pre-nosa bolnišničnih okužb,« sta povedali Mojca Dolinšek, viš. med. ses., univ. dipl. soc. ped. pomočnica glavne me-dicinske sestre UKCL za higiensko epidemološko področje in doc. dr. Tatjana Lejko, dr. med., vodja Službe za prepre-čevanje in obvladovanje okužb v UKCL. S hitrimi testi, ki smo jih letos vpeljali prvič, so mimoidoči lahko preverili, ali dobro skrbijo za higieno rok. Z akcijo osveščanja smo želeli celotno javnost ponovno spomniti na pomen čistoče rok, zaposlene pa s promocijskim materialom opozoriti na pet osnovnih korakov higiene rok za varno delo z bolniki.

Z rednim, PraVilnim in temeljitim umiVanjem roK lahKo PrePreČimo marsiKatero oKuŽbo. Verje-tnost Za Prenos oKuŽbe je PreCej VeČja V jaVnih Prostorih, V Katerih se ZadrŽuje VeliKo ljudi in so med njimi lahKo tudi PrenašalCi oKuŽb. raVno Zato moramo biti Pri higieni roK V jaVnih Pro-storih še bolj PoZorni.

»gosPod bethel nam je na tridneVnem teČaju Pred-staVil manChestersKi triaŽni sistem, Ki je Z doloČe-nimi PrilagoditVami Primeren tudi Za uPorabo Pri nas. udeleŽenCi teČaja naj bi PredstaVljali baZo, Ki bo Pridobljeno Znanje VPeljala V PraKso in sKrbe-la Za nadaljnje iZobraŽeVanje.«


Sekcija za tropsko medicino: vsak ponedeljek na Kliniki za infekcijske bolezni potekajo predavanja o tropskih bole-znih, ki jih vodijo različni strokovnjaki s področja medicine

Verjetno ste že videli kakšno zloženko, ki se je potika-la po mizah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) in v kateri je predstavljena humanitarno-medicinska odprava zbirala sredstva. Morda se tudi spominjate nade-budnih študentov medicine ali mladih zdravnikov, ki so v avli dobrovoljno prodajali majice z afriškimi motivi. Mogo-če ste se udeležili kakšne od nadvse zanimivih in čustvenih predstavitev že zaključene odprave v tretji svet v veliki predavalnici na Medicinski fakulteti. Vse to so vidni, zreli sadeži Sekcije za tropsko medicino (STM), ki nas obkroža-jo v vsakdanjem življenju, pa ne vemo točno, h kateremu drevesu sodijo.

od iZbirnega Predmeta do dejansKega sodeloVanja

Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je organiziran izbirni predmet Tropska medicina, katerega nosilka je doc. dr. Tatjana Lejko-Zupanc, dr. med., pomagajo pa ji številni »tropci«. V okviru izbirnega predmeta deluje Sekcija za tropsko medicino (STM) študentov, ki poleg izobraževalne-ga programa študentom ponuja še možnost sodelovanja v humanitarno-medicinskih odpravah v državah tretjega sveta. Leta 1999 je pri Zdravniškem društvu Slovenije nastala ˝starejša sestra˝ Sekcije za tropsko medicino, ki se imenuje Sekcija za tropsko in potovalno medicino (STPM). Name-njena je zdravnikom, ki se želijo izobraževati na področju potovalne medicine, pomagati pri izobraževanju študentov in tudi sami večkrat odidejo na enomesečno delo v trope na lastne stroške in v času dopusta. Predsednica STPM je mag. Tadeja Kotar.

najbolj motiVirani gredo na trimeseČne odPraVe

To so bili začetki, ki so obrodili veliko sadov. STM danes združuje študente medicine, dentalne medicine, medicinske sestre, študente mikrobiologije, Visoke šole za zdravstvo in zdravnike, ki imajo željo po znanju in veliko srce. Vsak pone-deljek na Kliniki za infekcijske bolezni potekajo predavanja o

tropskih boleznih, ki jih vodijo različni strokovnjaki s podro-čja medicine. Enkrat na leto se organizira tropski vikend, kjer študentje še bolj intenzivno pridobivajo znanja o boleznih v tropih, predvsem pa praktično sodelujejo v delavnicah.

Tisti najbolj motivirani se odločijo tudi za trimesečno odpravo v tretji svet, kjer na odročnih krajih lokalnemu pre-bivalstvu nudijo osnovno zdravstveno oskrbo, jih osveščajo in vzgajajo na področju prehrane, higiene in širjenja nale-zljivih bolezni. Organizacija take humanitarno-medicinske odprave zahteva veliko volje, nesebičnosti, potrpežljivosti in prostega časa.

Pomagati tam, kjer to najbolj potrebujejo

uKCl smo ljudje

Glavna naloga Sekcije za tropsko medicine je izobraževanje

znanja željnih in nudenje možnosti pomagati tam, kjer to

najbolj potrebujejo.

Začetki vsega segajo v leto 1977, ko se je prof. Franjo Pikelj,

dr. med, podal na prvo slovensko zdravniško odpravo v

takratno Centralno afriško republiko, torej teritorij, ki ga danes

zavzema država Kongo. Srečanje s Pigmejci in delo v ruralnih

območjih tropske Afrike ga je tako prevzelo, da je tropski

medicini posvetil vsa svoja nadaljnja delovna leta in še sedaj,

ko je v pokoju, se rad vrača k nam.

VsaKo leto se V oKViru stm obliKuje deset ali VeČ odPraV, Ki nudijo mediCinsKo Po-moČ na Že ustaljenih destinaCijah: Kenija, uganda, Zambija, madagasKar, PaPua noVa guineja in tudi etioPija.

breda Podjaveršek


uKCl smo ljudje

Karin Demšar, prostovoljka na Pediatrični kliniki UKCL, meni,

da gre pri prostovoljstvu za delitev znanja, izkušenj in časa

brez pričakovane materialne koristi.

Velik avditorij razstavišča UKCL je ob velikonočni prireditvi

za bolnike gostil Ljubljanski zdravniški orkester Camerata

medica s predsednico dr. Mojco Božič. (foto Teja Šulek)

marko slavec

V velikonočnem tednu je med bolnike, zaposlene in dru-ge v ljubljanskem kliničnem centru prinesel veliko predpra-zničnega razpoloženja koncert Ljubljanskega zdravniškega orkestra Camerata medica, ki letos praznuje 20-letnico obstoja.

Z vedrim programom W. A. Mozarta Sinfonietta, Pabla de Sarasateja Ciganski napevi in Zdenka Fibicha Poem, kar je zanje izbral njihov dirigent prof. Franc Avsenek, so med zbrane vnesli žlahtno razpoloženje, toplo atmosfero in olajšali bolnikom bivanje v bolnišnici ter pričakovanje velikonočnih praznikov izven doma. Orkester z akademsko violinistko prof. Vildano Repše na prvem glasbenem pultu je ubrano in vedro zaigral ves program, posebne pozor-nosti pa je bila deležna študentka 3. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani Lucija Čemažar, ki je hkrati slušateljica violine na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Monike Skalar.

Karin demšar, prostovoljka na Pediatrični kliniki uKCl

Besede, pogovori, pogledi, stiski rok, prijateljstvo - ži-vljenje še zdaleč ni le blišč in bogastvo. Pri prostovoljstvu gre za delitev znanja, izkušenj in časa brez pričakovane materialne koristi; v prvi vrsti gre za bogatitev in popestri-tev bivanja pacientov v bolnišnici, preko druženja in s tem doživljanja občutkov zadovoljstva ter dobrega počutja, ki sta seveda pomembni komponenti pri kvaliteti samega zdravljenja. Dajanje je izrednega pomena, saj je tesno povezano s sprejemanjem nečesa več, kot je materialno zadoščenje. Preko prostovoljstva imaš možnost pomagati drugim, uriti veščine uspešne komunikacije, pridobivati nova prijateljstva. Najboljše od vsega pa je, ker v zameno za to dobrobit sočloveku dobiš barvni spekter različnih

izkušenj, ki jih s pridom lahko uporabiš pri krmarjenju v medosebnih odnosih. Prostovoljstvo te nedvomno izpolni, naredi koristnega in ne nazadnje postavi na preizkus pred samim seboj. Na ločnici med tukaj in tam zorijo spoznanja-živeti za druge šele pomeni živeti zase.

»Kdor Vedno samo sPrejema in niKoli niČ ne da, je Podoben stojeČi mlaKi, Kjer Za Ve-Komaj ostane Vse, Kar Vanjo Pade, in Kar Vanjo Pade, tudi strohni.« (john a. james)

utrineK iZ ProstoVoljstVa

ljubljansKi ZdraVnišKi orKester V uKCl


utriP uKCl

“Bila sem zelo zadovoljna. Vaje so bile koristne, še zlasti za

naše delo, ki je predvsem sedeče. Upam, da bomo še kdaj

ponovili”, pove Sonja Viršek.

“Fino bi bilo, če bi

prikazane vaje izvajali

pogosteje”.

“Bilo je zelo zanimivo in poučno,”

pove Metod Raztresen.

V UKC Ljubljana opravlja delo telefonistov informatorjev sedemnajst ljudi, za izboljšanje njihovih pogojev dela pa jim je vodja organizirala prikaz praktičnih vaj za krepitev hrbtnega in mišičnega skeleta

Telefonisti so tisti, ki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana omogočajo prvi stik z obiskovalci. Njihovo delo je triizmensko, pokrivajo pa celoten UKCL, pri čemer sklicujejo tudi reanimacijske ekipe za oživljanje. Telefonisti informatorji - skupina sedemnajstih ljudi - imajo stresno delo, ker delajo večinoma v sedečem položaju, zato jim je njihova vodja, ga. Ksenija Kečkeš, v sodelovanju z vodjo Inštituta za medicin-sko rehabilitacijo UKCL, go. Mileno Klopčič, organizirala prikaz praktičnih vaj za krepitev hrbtnega in mišičnega skele-ta. Ker gre za izjemno dobro povezanost posameznih služb znotraj UKCL – in uresničitev načela, da lahko drug drugemu še kako pomagamo – objavljamo utrinke telefonistov. Izobra-ževanja se je udeležilo vseh sedemnajst telefonistov informa-torjev, in sicer dvakrat po dve uri in pol.

“ZahValjujem se ge. Kseniji KeČKeš in ge. boŽi noVljan, Ker sta nam omogoČili, da je Prišla fiZioteraPeVtKa. VeliKo smo odnesli in VeliKo noVega iZVedeli. šKoda Pa je, da teh Vaj nisem PoZnala Že Prej. neKatere Vaje so Zelo Koristne tudi V PriVatnem ŽiVljenju”, PoVe senja ĐaKić

telefonistom informatorjem nasVeti glede sedeČega naČina dela služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak

PišetA: miroslAv lAjoviC in mAjA resnik»Naše delo v telefonski centrali poteka pogosto z ust-aljenim delovnim ritmom. Pred nedavnim pa smo imeli že kar težko pričakovani obisk, ki nam ga je pred časom obljubila naša vodja ga. Ksenija Kečkeš. K nam v goste je namreč prišla dipl. fizioterapevtka, Lidija Jazbec, z na-menom, da nam pokaže nekaj praktičnih vaj in zaupa nekaj dragocenih nasvetov, ki bi nam lahko prišli še kako prav ob našem razmeroma sedečem opravljanju dela, vsekakor pa tudi sicer v vsakdanjem življenju, saj ob upoštevanju lahko pomaga k ohranjanju in celo izboljšanju našega zdravja ter pripomore k boljšemu počutju.Ko nas je ga. Lidija Jazbec nagovorila, smo že po nekaj uvodnih besedah spoznali, da bo njeno predavanje zelo zanimivo, saj je govorila izjemno motivacijsko in besede podkrepila s praktičnimi primeri vaj. Ravno tako se je tudi močno potrudila odgovoriti na naša vprašanja, saj je bilo za nas marsikatero pojasnilo nekaj povsem novega, kljub temu da smo podobne vaje nekateri občasno že izvajali ali pa o njih zgolj brali. Prepričana sva, da lahko v imenu vseh nas v centrali trdim, da je bilo to za nas eno izmed najzanimivejših predavanj v naši službi, saj se nas je ga. Lidija Jazbec s svojim namenoma preprostim podajanjem nasvetov in govorom polnim energije ter zanosa resnično dotaknila. Tako močno, da smo kljub rani jutranji uri z veseljem spremljali njene prikaze vaj, ki smo jih ob koncu predavanja tudi skupaj poskusili pravilno narediti. Spod-budila nas je, da tudi v prihodnje naredimo nekaj več zase in za naše zdravje. Za to smo ji iz srca hvaležni.«


utriP uKCl

Z najmodernejšim ultrazvočnim aparatom bodo lahko na KO

za pljučne bolezni zelo dobro prikazali strukture v prsnem

košu, predvsem v področju rebrne mrene.

Merjenje krvnega tlaka v ambulanti KO

za hipertenzijo UKCL.

služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

Arterijska hipertenzija, ki predstavlja globalen zdravstveni problem, je tudi pri nas zelo pogosta. Epidemiološki podatki kažejo, da ima več kot vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije previsok krvni tlak. Ustrezno zdravlje-nje in obvladovanje lahko bistveno ugodno vpliva na preživetje in bolj kakovostno življenje posameznika. Srčno-žilne bolezni so tako eden naj-pogostejših vzrokov za smrt.

Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo Interne klinike UKCL, je povedal, da sodimo po pogostosti bolezni v evropsko povprečje in da je odstotek tistih, ki vedo, da imajo visok krvni tlak, majhen. Še manjši je bil delež

tistih, ki so se zdravili. »Vloga KO za hipertenzijo ni v tem, da bi zdravili vse bolnike s hipertenzijo v Sloveniji, temveč da pripravljamo in sodelujemo pri pripravi smernic za zdravljenje, izvajamo izobraževanja zdravstvenih delavcev in drugih,« je dejal. V naših ambulantah in v bolnišnici sicer zdra-vimo predvsem bolnike s težjo obliko bolezni. Takih bolnikov je vse več, naše ambulante obišče približno 5000 bolnikov letno.

V povprečju 140/90 mmHg in več pomeni previsok krvni tlak. Včasih je seveda naš krvni tlak višji, morda tudi 160/90 ali še več, kar pa ne predsta-vlja nujno bolezni. Trajno previsok krvni tlak pomeni večjo verjetnost za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, ledvično odpoved in bolezen arterij z motnjami prekrvitve organov in tkiv.

Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčno-žilne zaplete veliko po 7 — 10 letih, življenje pa se lahko skrajša tudi za 10 — 20 let. Z uspešnim zdravljenjem (obvladova-njem) se tveganje izenači s tistimi, ki nimajo arterijske hipertenzije.


Družba Mobitel je Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergije Interne klinike podarila najmodernejši ultraz-vočni aparat. Aparat, ki je namenjen ugotavljanju spre-memb in bolezni na notranjih organih, je vreden približno 23.000 evrov

Doc. dr. Marjeta Terčelj, dr. med., je ob zahvali pou-darila, da si strokovnega dela v moderni pulmologiji ne moremo več predstavljati brez takšnega ultrazvočnega aparata. Poleg tega, da nam olajša delo, je predvsem prijazen bolnikom. Prim. mag. Matjaž Turel, je povedal, da s to napravo lahko zelo dobro prikažemo strukture v prsnem košu, predvsem v področju rebrne mrene. Lahko dobro označimo mesto, kjer bomo punktirali strukture na rebrni mreni oziroma tekočino, ki se nabira v plevralnem prostoru. Z istim aparatom lahko pregledamo tudi srce, žilje, trebušne organe. Aparat bomo uporabljali vsak dan. Prednost tega UZ aparata je tudi zelo dobra pomičnost, saj

ga lahko pripeljemo do bolnika v sobo in ga vsaj kako uro ni potrebno priklopiti na električni vir, saj ima s pomočjo baterije zagotovljeno avtonomijo.

donaCija modernega ultraZVoČnega aParata Ko Za PljuČne boleZni in alergijo

ob sVetoVnem dneVu hiPertenZije

VsaK drugi PrebiValeC sloVenije ima PreVisoK KrVni tlaK; V uKCl ZdraVimo PredVsem teŽje bolniKe


utriP uKCl

eVroPsKi Pisni iZPit iZ anesteZiologije, reanimatologije in PerioPeratiVne intenZiVne mediCine-PreKo sPleta prof. dr. Vesna novak-jankovič, dr. med., prof. dr. Vesna Paver-eržen, dr. med.

Evropsko združenje zdravnikov specialistov (UEMS) je v so-delovanju s podjetjem iz Švedske pripravilo računalniški izobra-ževalni program za vse medicinske stroke ( v angleščini online European teaching platform for all medical specialties). V okviru tega programa je Evropsko združenje za anesteziologijo (Euro-pean Society of Anaesthesiology) z omenjenim švedskim pod-jetjem pripravilo poskusni evropski pisni izpit iz anesteziologije preko spleta, ki je potekal v vseh državah sočasno v petek, 13. maja 2011. V Sloveniji je potekal izpit v organizaciji Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike v Simulacijskem centru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Udeležilo se ga je 6 specializantov (pet iz UKCL in eden iz Splošne bolnišnice Jesenice).

PredstaViteV PosegoV na angiografsKem aParatu s Ct PriKaZom struKtur


Na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR) UKCL so prikazali posege, ki jih izvajajo na novem angiografskem aparatu (Allura Xper FD 20). Je prvi aparat v Sloveniji, ki združuje angiografijo s CT prikazom struktur. Asist. mag. Dimitrij Kuhelj, ki je razložil delovanje aparata, je povedal, da ga imamo na inštitutu že leto dni. Omogoča nam namreč hkratni prikaz tako žilnih kot nežilnih struktur ter hkratno izvedbo intervencijskega radiolo-škega posega. Na aparatu smo v tem času opravili več kot 1200 posegov, večinoma najzahtevnejših.

Pri zdravljenju tumorjev ga uporabljamo za ciljano zdravlje-nje nekaterih tumorjev (hepatoceličnih karcinomov, metastaz, adenokarcinomov ledvic ipd.), saj omogoča natančno lokaliza-cijo arterij, ki tumor prehranjujejo, ter njihovo hkratno izključi-tev z embolizacijo ter po potrebi direktno aplikacijo zdravil v tumor- kemoterapevtikov.«


utriP uKCl

uKCl se ZahVali najVeČjim donatorjemslužba za odnose z javnostmi, Polona lečnik Wallas

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKCL) Ljubljana, mag. Simon Vrhunec, ter glavna medi-cinska sestra, Erna Kos Grabnar, sta se na slavnostni prire-ditvi zahvalila okoli 150 donatorjem za njihovo finančno pomoč UKCL v letu 2010 in jih seznanila s prioritetami naše ustanove v letošnjem letu

V letu 2010 so donatorji skupno prispevali 4.228.860,00 evrov, s tem pa so po mnenju vodstva opravili izredno plemenito dejanje v korist vsem bolnikov in zaposlenih v UKCL. “Omogočili ste nam hitrejše izboljšanje pogojev ter kakovosti dela naših zaposlenih v dobro vseh naših pacien-tov,” je vodstvo UKCL izreklo zahvalo v uvodnem govoru na prireditvi. Pridobljena sredstva smo v UKC Ljubljana namenili za posodabljanje medicinske opreme, uvajanje najnovejših medicinskih tehnologij ter pridobitev novih strokovnih znanj. Največji delež, 1.835.042,00 evrov, je bilo namenjenih za iz-obraževanje, sledijo donacije v denarju za osnovna sredstva (772.341,00 evrov v denarju in 841.435,00 evrov v naravi), donacije zdravil (662.554.00 evrov v naravi), za tekoče poslovanje pa je bilo namenjenih 117.487,00 evrov.

Od leve proti desni: generalni direktor UKCL, mag. Simon

Vrhunec, predstavnik podjetja Novo Nordisk, g. Inko Gerlanc,

g. dr. Nikolaj Kristan, dr. med., predstavnica podjetja Roche,

predstavnica podjetja Genzyme Adriatic, predstavnik Rotary

kluba Ljubljana 25, predstavnik podjetja Johnson in Johnson in

glavna medicinska sestra UKCL, Erna Kos Grabnar.

Vsem donatorjem, ki

so v letu 2010 skupno

darovali 4.228.860,00

evrov, se je vodstvo

UKCL zahvalilo na slav-

nostni prireditvi.

še Posebej Pa so V lansKem letu iZstoPali PosameZniKi, Kot na Primer g. inko GerlAnC, Ki je s Prodajo sVoje umetnišKe ZbirKe nesebiČno PrisPeVal Kar 65.000 eur Za uZ aParat aloKa 7alfa, Ki se uPorablja V nujnih stanjih V noseČnosti in Za sPremljanje stanja Pri bolnih noseČniCah.

na KliniČnem oddelKu Za otrošKo Kirurgijo in intenZiVno teraPijo KiruršKe KliniKe so V letu 2010 V uPorabo Predali monitor lidCo raPid Z Vso PriPadajoČo oPremo. VeČji del sredsteV, Kar 10.000 eur je doniral g. dr. nikolAj kristAn, dr. med., uPoKojeni ZdraVniK, sPeCialist maKsilofaCialne Kirurgije.


asist. tanja Planinšek ručigaj in mag. Karmen Voda

Znamenja, ki so jih v preteklosti razumeli celo kot modni dodatek, se lahko spremenijo v melanom; število novo odkritih obolenj se povečuje

Znamenja na koži so v zgodovini predstavljala modni do-datek, saj so si dame nad zgornjo ustnico velikokrat prilepile »lepotilno mušico«. Danes vemo, da se nekatera znamenja lahko spremenijo v melanom oz. » črni kožni rak«. V zadnjih desetletjih se število novo odkritih obolenj tako v svetu kot tudi v Sloveniji hitro povečuje. Da bi opozorili na ta problem, smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ob dne-vu boja proti melanomu opravljali brezplačne preventivne preglede. Slovenija je letos k projektu pritegnila tudi Teniško zvezo Slovenije, s pomočjo katere bomo predstavili problem melanoma športnikom, ki veliko časa preživijo na soncu.

nujnost samoPregledoVanja KoŽe Letošnji slogan dneva boja proti melanomu je še pose-

bej opozarjal na pomembnost rednega, enkrat mesečnega samopregledovanja kože in znamenj ter pozornega spre-mljanja sprememb na koži in novonastalih znamenj, kar je pomembno za zgodnje odkritje malignega melanoma in izid zdravljenja. »Želimo, da bi samopregledovanje kože prišlo v navado ljudem, tako kot redno umivanje zob,« je dejal eden od sodelujočih dermatologov, »saj vemo, da v napredovali fazi melanom lahko zaseva v notranje organe in ogrozi življenje bolnika«. Statistični podatki kažejo, da je preživetje bolnikov z melanomom najboljše pri debelinah tu-morja pod 1mm. V Sloveniji je bila srednja vrednost debeline primarnih tumorjev na prelomu stoletja okrog 2 mm. Šele v zadnjih letih, po številnih projektih z namenom ozave-ščanja prebivalstva o nujnosti samopregledovanja kože, ki jih izvajamo slovenski dermatovenerologi, so tudi pri nas pogostejši bolniki, ki pridejo na pregled prej, ko tumor še ni zaseval.

V riZiČno sKuPino sPadajo ljudje s sVetlo Poltjo in sVetlimi ali rdeČimi lasmi

Najpogostejši vzrok nastanka vseh vrst kožnega raka so ultravijolični (UV) žarki. Znano je, da ponavljajoče,

posebno pa intenzivno izpostavljanje soncu, katerega posledica so sončne opekline, posebno v otroštvu, zvišuje tveganje za razvoj melanoma in nemelanomskih kožnih rakov. Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka.

Preberite

ZašČito Pred šKodljiVimi VPliVi uV seVa-nja V PrVi Vrsti PredstaVlja mehaniČ-na ZašČita. neiZPostaVljanje sonČnim ŽarKom V najbolj VroČem delu dneVa oZiroma ZašČitna oblaČila, PoKriVala in oČala. šele Kadar se fiZiČno ne mo-rete ZašČititi Pred sonCem, je Pomemb-no, da iZberemo KaKoVostne PriPraVKe Za ZašČito Pred sonCem ter jih redno in PraVilno nanašamo na KoŽo. taKo Zmanjšamo moŽnost nastanKa mela-noma, Kar Potrjuje tudi Petnajstletna KliniČna študija, oPraVljena V aVstraliji, Ki je doKaZala da VsaKodneVna uPoraba uČinKoVite ZašČite Pred sonCem Varuje Pred melanomom.

PreVidno na sonCu


Preberite

Pozorno preglejte obraz, ne pozabite na ušesa in pri tem uporabite ogledalo. Pozorno preglejte tudi lasišče.

Kadar je mogoče, se zadržujte v senci in ne planirajte dolgotrajnih aktivnosti na prostem v času najmočnejšega sonca (odvisno od geografske lege, nekje med 10. in 16. uro oz. kadar je UV-indeks ≥ 3).

Preglejte dlani in notranje strani podlakti in nadlakti. S pomočjo ogledala preglejte komolce in pazduhe.

Dojenčkov in otrok ne izpostavljajte soncu.

Preglejte vrat, trebuh (tudi kožne gube na trebuhu) in prsi (ženske naj pozorno pregledajo predel pod dojkami). Zaščitite dojenčke, otroke in sebe s

klobukom, sončnimi očali in oblačili.

Preglejte tilnik, ramena in hrbet pred ogledalom ob pomoči drugega, ročnega ogledala. Ne pozabite na zadnjo stran stegen, zadnjico in predel za ušesi.

Uporabite zaščitni pripravek, primeren vašemu tipu in fototipu kože. Nanesite zaščitni pripravek v debelem sloju pred izpostavljanjem soncu in nanose pogosto ponavljajte, predvsem po kopanju, ob potenju in otiranju z brisačo.

V sedečem položaju preglejte kožo golen, notranje strani stegen, gležnjev, narta, podplatov in prste nog. Ne pozabite na nohte in predel spolovila, pri čemer uporabite ogledalo.

kAko si sAm PreGledAm znAmenjA? kAj lAhko oziromA morAmo nArediti?

V približno 30 % primerov se razvije v že obstoječem kožnem znamenju, v približno 70 % pa se pojavi kot novo znamenje kjerkoli drugje na koži. Kako prepoznamo melanom?

Melanom, posebej v zgodnjih stadijih, ni nujno rašča nad nivojem kože, temveč se lahko pojavi v številnih oblikah. Zato ne smemo prezreti nikakršne na novo zrasle ali že

obstoječe spremembe oz. znamenja na koži, ki se kakorkoli spreminja. Še posebej bodimo pozorni na vsako spremembo velikosti, barve, oblike, robove ali debeline že obstoječih znamenj in ostalih tvorb, kar je ključno za zgodnje prepo-znavanje melanoma. V rizično skupino za razvoj melanoma spadajo ljudje s svetlo poltjo in svetlimi ali rdečimi lasmi, katerih koža na soncu hitro pordeči in ne porjavi, in ljudje z velikim številom pigmentnih znamenj ali ljudje z atipičnimi znamenji.


Ivan Mori, grafični oblikovalec, Služba za odnose z javnostmi UKCL:

»Sončnim žarkom sem izpostavljen predvsem na kolesu. Če kolesarim na krajše razdalje, kreme za sončenje ne upo-rabljam, smo jo pa vsi – skupaj s sinom in hčerko – upora-bljali v lanskem letu, ko smo šli na dvotedensko kolesarjenje v sosednjo Avstrijo. Skupno sva s sinom prevozila 1200 kilo-metrov, hčerko pa sem vozil v 'prikolici' na kolesu. Na morje skupaj hodimo manj, gredo pa otroci vsako leto v kolonije, kjer učitelji zelo skrbijo zanje glede izpostavljanja na soncu. Prepričan sem, da so današnje generacije v splošnem zelo dobro ekološko osveščene – moja sedemletna hčerka celo tako, da ji gredo stvari včasih kar malo na živce. Pazljivost pri izpostavljanju na soncu je sicer po mojem mnenju pomemb-na, pa če si še kako želimo porjaveti.«

Helena Globokar, zdravstvena tehni-ca na Kliničnem oddelku za abdomi-nalno kirurgijo Kirurške klinike:

»V lepem vremenu zelo rada kole-sarim, na morje pa se ne odpravim po-gosto. Dejstvo je tudi, da se z zaščitno kremo ne mažem ravno pogosto, ver-jetno tudi zato, ker če nisem na morju,

niti nimam občutka, da bi mi sonce lahko škodovalo. A očitno sem vseeno previdna, saj se mi nikoli ni zgodilo, da bi bila posebej opečena. Osveščenost o nevarnosti sonca je sicer po mojem mnenju danes zelo dobra, na vsakem koraku nas v po-letnih mesecih spremljajo opozorila. Poleg kolesarjenja sicer v toplejših dneh tudi rada poležavam doma na travniku, vročino imam zelo rada. Sem pa prepričana, da bom bolj pazljiva pri nanašanju kreme, ko bom imela tudi svoje otroke (smeh).«

Vesna Veselič, Služba za higieno prostorov in opreme:

»Največ sem soncu izpostavljena na morju v poletnem času. Otro-ke, stare štiri in sedem let, vedno zaščitim s klobučki in zaščitno kremo, sprva s faktorjem 30, kasneje pa znižujem. Podobno poskrbim

zase: sprva uporabljam kremo s faktorjem dvajset, nato pa počasi faktorje nižam. Večinoma se držim priporočil, da naj med 12. in 15. uro ne bomo zunaj, če pa smo, pa otrokom vedno oblečem majice ali poskrbim , da smo v senci pod

dežnikom. Že ob spomladanskem soncu otrokom namažem nosove in obraz, zase pa pred poletjem nisem kaj prida v skrbeh. Soncu zaradi službe čez dan nisem izpostavljena, pa tudi bolj temne polti sem.«

Peter Pustatičnik, vodja ekonomske-ga sektorja UKCL:

»Sonce je vir življenja. Je energija, do katere moramo imeti spoštljiv odnos. Sončno vreme me spravlja v dobro voljo, še posebej če sem v naravi in na počitnicah (na morju, v hribih …). Svetloba naredi vse bolj

vidno, optimistično ... Zaradi občutljive kože se moram pred soncem zaščititi, med 12. in 15. uro pa skriti v senci. Preveč je pri meni zelo hitro lahko premalo (mislim na kožo) in obra-tno. Tako kot v življenju.«

Marjana Črv, dipl. medicinska sestra, Urgentni blok:

»Na splošno imam sonce in poletni čas zelo rada. Mislim, da ni lepšega od sedanja in ležanja na sončku, seveda s klobučkom na glavi in sončnimi očali, ki ti napolni baterije s pozitivno energijo. Na

morju vedno pazim, da prve dni uporabljam kremo z višjim zaščitnim faktorjem, saj sem bolj svetle polti in me sonce kar hitro lahko opeče.

Drugače pa mislim, da so ljudje zelo dobro seznanjeni o posledicah prekomernega sončenja. O tem nas veliko opozarjajo tudi mediji preko televizije, časopisov in revij z različnimi članki, veliko pa lahko o tem preberemo tudi na internetu, kar se mi zdi zelo pomembno.

V lekarnah in trgovinah nam je na voljo veliko krem za sončenje z različnimi zaščitnimi faktorji. Tako, da lahko vsak nekaj najde zase. Pomembno je tudi, da v poletnem času popijemo dovolj tekočine dnevno in se tako izognemo dehidraciji.«

Barbara Gavrić, Informacijski center:

»Najljubše mi je zgodnje spomla-dansko sonce in pozno jesensko, takrat se rada posončim, saj sonce ni preveč močno, še posebej se veselim spomladanskega, ker ga čez dolgo zimo ni veliko. Poleti se ne

maram sončiti v času, ko je sonce najmočneje ( od 13. do 15. ure), temveč raje v jutranjih urah ali v poznih popoldan-skih, saj imam občutljivo kožo in se moram paziti. Sončno kremo uporabljam občasno, ko sem preveč izpostavljena soncu.«

anKeta: ali ste PaZlji-Vi Pri iZPostaVljanju sonČnim ŽarKom? služba za odnose z javnostmi

PoVedali so


šahoVsKa seKCija V uKCl ima Že sKoraj 50 let

Člani so bili VeČKrat na Pragu uVrstitVe V PrVo drŽaVno ligoZa šahovsko sekcijo uKCl Primož Pečnik in bojan Peršl

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) že vr-sto let uspešno deluje šahovska sekcija, ki je bila ustanovljena daljnega leta 1965. V njej so med drugimi sodelovali zdravniki profesorji: Ivan Franc Lenart, Rudi Pavlin, Stanko Banič in številni drugi, sodelavci UKCL in Medicinske fakultete, pa tudi študenti in nekdanji bolniki ter se merili v različnih šahovskih ligah. Zadnja leta Šahovska sekcija deluje zelo ambiciozno. Tekmujemo v okviru Šahovske zveze Slovenije v II. državni šahovski ligi zahod, dobre rezultate pa dosegamo tudi v ljubljanski šahovski ligi »delavski ligi«. Od preko 50 moštev, ki tekmuje v različnih nivojih tega tekmovanja, od tretje lige pa do vključno Super lige, imamo redno obe ekipi zastopani v najmočnejši ligi, to je Super ligi, kjer vedno zasedamo vidna mesta. To tekmovanje poteka vsako leto od januarja do konca marca, organizira pa ga Šahovsko društvo Komenda. V letu 2004 smo se prvič registrirali kot klub pri Šahovski zvezi Slove-nije in od takrat dalje se tudi redno udeležujemo tekmovanj, ki so organizirana pod okriljem Šahovske zveze Slovenije. V ekipnem državnem klubskem tekmovanju, drugi ligi zahod, pa smo se dvakrat uvrstili na četrto mesto, večkrat smo bili tudi že na pragu uvrstitve v prvo državno ligo, vendar nam je to žal večkrat tudi spodrsnilo. Enkrat smo bili celo drugi. Za doseže-ne rezultate smo v teh dolgih letih delovanja prejeli številna priznanja in pokale, ki jih hranimo v vitrini v Seminarju 1, UKCL, na Zaloški 7.

Pri šahu je najbolj mikavno, da je do zmage mogoče priti na veliko različnih načinov: nasprotnika je mogoče napasti neposredno in poskusiti matirati kralja, lahko se žrtvujejo kmeti ali figure z namenom napada na kralja ali doseganja kakšnih drugih ciljev, igralec lahko poskusi zmagati z minimal-

letno sreČanje sindiKatoV

V juniju bo sindikat KC organiziral že šestnajsto sre-čanje članstva, in sicer 11. junija 2011 od 14. ure dalje v šd svoboda na gerbičevi 61 v ljubljani. Za dobro voljo in ples bo poskrbel trio sopranos, pripravili bodo tudi srečelov, otroško delavnico, poskrbeli za hrano in pijačo. sindikat samostojno organizira srečanja članstva. ostali sindikati znotraj uKCl so poklicni sindikati ali pa sindikati dejavnosti, ki delujejo pod okriljem republiške-ga odbora sindikata.

V okviru šahovske sekcije deluje tudi šahovska šola za otroke. Vse informacije o delovanju te šole dobite pri Primožu Pečniku, po tel. 041 602-639 ali po elektronski pošti [email protected]. Vse informacije o delovanju kluba pa lahko dobite po tel.: (01) 522-51-91; 051 328 783 ali na e-pošti: [email protected].

mi ustVarjamo

kAj sPloh šAh je?šah je igra, Ki se igra s 32 figurami na 64 Poljih. igralCa iZmeniČno igrata PoteZe in Zmaga tisti, Ki matira nasProtniKoVega Kra-lja. VsaK igraleC je Pri iZbiri PoteZe PoPol-noma sVoboden in lahKo V danem ČasoVnem oKViru sestaVi sVojo lastno ViZijo šahoVsKe PoZiCije in naČina, KaKo se je bo lotil – Po-dobno Kot VojašKi PoVeljniK, le da breZ Člo-VešKih ŽrteV, saj je šah Vendarle igra.

no pozicijsko prednostjo, tako da večino časa igra na videz nenevarne, a strateške poteze, mogoče je torej napadati, mogoče se je braniti. Prav gotovo pa ni univerzalne poti do zmage, saj šahovska igra ni izčrpana, zato se ne da vnaprej presoditi, ali je določen šahovski pristop uspešen ali ne. Zato je šah pravzaprav boj filozofij, idej in navdiha dveh igralcev v določenem trenutku.

Člani Igor Glavač, Gorazd Lampič,

Luka Šolmajer, Jure Borišek in

Robert Roškar.

Člani Karmen Mar, Vesna

Rožič, Bojan Peršl

in Branko Vidič.


prof. dr. Zvonka Zupanič slavec

Civilna bolnica v Ljubljani je bila prva kurativna zdra-vstvena ustanova na Kranjskem; v 225 letih se je soočila s številnimi izzivi

Civilna bolnica v Ljubljani je bila prva kurativna zdravstve-na ustanova na Kranjskem. V Ljubljani je bila ustanovljena sočasno z deželnimi bolnišnicami v glavnih mestih avstrijske monarhije. Na njej temelji kasnejši razvoj ljubljanske bolnišni-ce. Ustanovljena je bila 19. junija 1786, ko je cesar Jožef II. ukazal, da se opuščeni samostan avguštincev na Ajdovščini spremeni v bolnišnico. Vodili so jo redovniki reda usmiljenih bratov razpuščenega špitala v Trstu. Sprva je bolnišnica štela le 12 postelj, 9 za moške in 3 za ženske. Slednjim so poma-gale strežnice. Imela je 3 oddelke: medicinskega (današnje-ga internističnega), kirurškega in dermatološkega. Čez nekaj let so odprli še oddelek za duševne bolnike. V bolnišnici so

Samostan bosonogih avguštincev na Ajdovščini v

Ljubljani, nasproti današnje kavarne Evropa, kjer je bila

l. 1786 ustanovljena prva civilna bolnišnica pri Slovencih.

Pogled naZaj

225 let ljubljansKe bolnišniCe (1786 do 2011)

usmiljeni bratje uredili lekarno in dobili dovoljenje za javno prodajo zdravil.

L. 1811 je bolnišnico prevzela uprava Ilirskih provinc, saj so jo potrebovali za zdravljenje francoskih vojakov. Ko so Francozi prepovedali red usmiljenih bratov, so upravo predali ljubljanski mestni občini. V tistem času so se v bolnišnico preselile tudi porodnišnica, najdenišnica in hiralnica, ki so bile pred tem nastanjene v nekdanjem Meščanskem špitalu na mestu dana-šnje Kresije. Od 1820 je bolnišnica rasla in se razvijala, število kirurških in internističnih postelj je do l. 1842 naraslo na 82, v porodnišnici pa na 21. V bolnišnici so uredili tudi prostore za klinični pouk za gojence Mediko-kirurškega liceja, ustanovljene-ga l. 1782, ukinjenega pa ob marčni revoluciji l. 1848.

L. 1856 so bolniško nego prevzele usmiljenke reda Vincencija Pavelskega. L. 1864 se je iz Civilne bolnišnice osamosvojila Cesarice Elizabete otroška bolnišnica, v sklopu Civilne bolnišnice pa je bila postavljena baraka za koze in druge nalezljive bolezni s 36 posteljami.

L. 1870 je bolnišnica dobila ginekološki in okulistični oddelek. L. 1879 je pri Figovcu imela že 6 oddelkov, blaznica pa je bila sprva na Poljanskem nasipu, l. 1881 se je vselila v novo Deželno blaznico Studenc. Infekcijski oddelek je bil prav tako ločen na Poljanski ulici.

Zaradi rasti mesta in medicinskega napredka ter tudi potresa l. 1895 se je istega leta, kot je bil potres, bolnišni-ca preselila v nove prostore na sedanji lokaciji ob Zaloški cesti, kjer je dobila 7 medicinskih paviljonov, bila za tisti čas najsodobneje opremljena z električno napeljavo in centralno kurjavo, predvsem pa je zagotavljala 568 bolniških postelj, kar je le krajši čas pokrivalo ljubljanske bolnišnične potrebe.

Po 225 letih lahko zapišemo, da se je celotna bolnišnica soočala s številnimi izzivi ter jih tudi uspešno premagovala.

Že med obema sVetoVnima Vojnama je V ljubljani PrimanjKoValo bolnišKih Postelj, a KomPetentni niso usPeli doseČi noVogradnje. Po 2. sVetoVni Vojni se je KomPleKs sPlošne bolnišniCe raZširil, Pridobil dodatne Prostore VeČinoma naCionaliZiranih staVb V sVoji oKoliCi in se Z mediCinsKo faKulteto PreimenoVal V KliniČne bolniCe.

Spominska plošča v upravni

stavbi UKCL je nastala ob

odprtju bolnišnice na Zaloški

cesti l. 1895.


urgentni bloK, traVmatološKa ambulanta

Spoštovani,z mojim sinom, starim 2 leti, smo nedavno obiskali

Urgenco zaradi udarca v glavo. Rada bi se zahvalila celotni ekipi, zdravniku, ki ga je pregledal ob sprejemu, osebju v mali operacijski, saj so bili vsi zelo prijazni in so si za nas vzeli čas kljub veliki gneči. Iskrena hvala vsem!

Saša

PediatriČna KliniKa

Hčerko sem nedavno pripeljala na pregled k dr. Urošu Krivcu. Pohvalila bi točnost, prijaznost in strokovnost vseh zaposlenih.

Lep pozdravMojca Gerželj Štembergar

Ko Za neVroKirurgijo, ambulanta na PoliKliniKi

Spoštovani,s sinom Mijović Dejanom – tetraplegikom želiva pohva-

liti sestro Sabino Dolinar iz nevrokirurške ambulante, ki svo-je delo opravlja ne le maksimalno profesionalno, ampak z vsem svojim velikim srcem, prijaznostjo in samoiniciativno pomočjo slehernemu pacientu, ki pride prvič v ambulanto. Takih ljudi v našem zdravstvu žal ni veliko, zato želim, da tako njeno razdajanje spoštujete, po možnosti dodatno na-gradite, predvsem pa njen svetal zgled prenesete na druge zaposlene.

Z željo, da bi podobno pohvalo lahko nekoč izrazila vsem delavcem v zdravstvu, vas

prav lepo pozdravljam!

Breda Mijović

gineKološKa KliniKa, PorodnišniCa

Končno sem našla čas, da se vam zahvalim in vas hkrati pohvalim ob krasni izkušnji, ki sem oz. smo jo, s pomočjo vašega osebja, doživeli ob nedavnem rojstvu sina. Po pravici povedano me je bilo kar malo strah, kako se bo odvijal porod. Človek hote ali nehote sliši in ujame take in drugačne izkušnje. Tudi na forumih je moč prebrati marsikatero zgod-bo. Zavedam se, da ima vsak svoje videnje in tudi isto stvar različni ljudje različno doživijo. 18. februarja ob 01.31 sem rodila sina Matevža. Brez super ekipe in podpore moža ne vem, kako bi se vse skupaj končalo. Bili smo že devet dni čez rok, ko so mi porod sprožili (s tabletko). Sledilo je čakanje in ogromno negotovosti, ker res nisem vedela, kako bodo stvari potekale. Ob štirih popoldne pa me je zdravnica presenetila z novičko, da grem v porodno sobo. Kljub temu, da sem dobro vedela, da bo vrhunec nosečnosti porod, sem bila mir-no rečeno res presenečena. Mož je odnesel moje stvari in ob šestih naj bi se vrnil, da bi se vse skupaj začelo. Po britju in klistirju so me namestili v porodno sobo. Sprejela nas je babica Mateja. Pojasnila je, kaj se bo do nadaljnjega z mano dogajalo in tako smo čakali na konkretnejše popadke. Ob devetih je sledila izmena in Mateja se je poslovila in prišla je babica Milena. Večino poroda je bila z nami tudi gostujoča študentka iz Finske, mislim, da je bila Eva. Dr. Marko pa je preverjal koliko je odprt maternični vrat. No, nekje ob enajsti uri zvečer so popadki postali res močni in se stopnjevali vse do samega poroda. Sama sem bila že precej izmučena in samo super ekipi gre zahvala, da se je stvar odvila do konca. Nenadoma je bila prisotna tudi še ena babica. Imena se žal ne spomnim, vem pa, da je imela črne daljše lase. Babici sta

kar malo pritisnili in pospešili dogajanje, saj je bil res že čas, da smo otročka spravili ven. In po dveh močnih potiskih in obilni pomoči obeh babic je Matevž pogledal na plan. Sle-dilo je umivanje, tehtanje, merjenje, prvi stik itd. Z možem sva bila precej ganjena in tiste tri ure, ki smo jih preživeli v porodni sobi, so bile kar dobrodošle, da smo sploh dojeli, kaj se nam je zgodilo. Sledilo je še šivanje, dr. Marko je bil sicer precej skrivnosten, ko sem spraševala, kakšno je stanje tam spodaj, ampak on že ve in verjetno je bilo tako kar prav. Sedaj je Matevž star že skoraj mesec dni in čakamo prvo posvetovalnico. Obiski patronažne sestre so minili in fanti-ček lepo in vidno napreduje. Moram pohvaliti tudi osebje na oddelku. Bila sem v tretjem nadstropju, oddelek C in soba 1. Vse sestre in tehniki, zdravniki in zdravnice, tudi čistilke so bili res prijazni in vedno znova pripravljeni pomagati. Sploh prvorodke smo polne nekih strahov, ki jih super osebje razu-me in reši. Nesebično so nama z možem večkrat pokazali, kako previti in umiti dojenčka. Tako nisva imela večjih težav, ko sva prišla domov.

Še enkrat pohvala vsem: Mateji, Mileni, Evi, dr. Marku, sestram, ki so me pripravile na porod, črnolaski in vsem zaposlenim na oddelku ter tistim, ki sem jih nehote pozabila. Ljudje tako radi opozorimo na napake in povemo glasno, kadar smo nezadovoljni, zato se mi je zdelo pravilno, da tudi svoje zadovoljstvo in veselje jasno izrazim. Vse lepo pozdravljam ter vam vsem skupaj želim še mnogo uspešnih delovnih dni kot tudi ogromno veselja in vse najlepše na zasebnem področju.

Irena in Matjaž z Matevžem Šega

Kaj menijo o nas


Kaj menijo o nas

Ko Za PljuČne boleZni in alergijo, ambulanta na PoliKliniKi

Spoštovani,

želim pohvaliti Oddelek za pljučne bolezni in alergije na Polikliniki Ljubljana, predvsem vse zaposlene, še pose-bej pa gospoda Izidorja in gospo Ružico, ki izstopata v prijaznosti, ki jo širokogrudno nudita nam transplantantom. Pa verjetno mi nismo glede tega nobene izjeme. Vsi so iz-redno prijazni in tudi če se kdaj zgodi, da je potrebno malo počakati, mi ni težko, saj vem, da me bodo v ambulanti pričakali sami prijazni ljudje.

S spoštovanjem, Suzana Jager iz Celja

stomatološKa KliniKa

Spoštovani,

rada bi se zahvalila študentki dentalne medicine Lei Zavodnik za odlično, strokovno delo. Ob zdravljenju me je sproti obveščala o poteku in učinkih ter o načinu svojega dela ter mi tako približala zobozdravstvo in mi na prija-zen, razumljiv način pomagala, ne le z zobnimi težavami, ampak je tudi zmanjšala moj strah pred zobozdravniki. Za natančen in pozoren prispevek bi se zahvalila tudi asistentu Igorju Križnarju,dr.med, ki je z nasveti in dodatnimi pregle-di pomagal do uspešnih rezultatov.

Lep pozdrav, Lučka Kovač

negoValna bolnišniCa

Spoštovani,

pred tremi tedni je bil moj mož tik pred tem, da ga odpu-stijo iz UKC Ljubljana, a je bil še vedno nemočen, skoraj ne-pokreten in potreben umetnega hranjenja. To so bili najtežji trenutki najinega skupnega življenja – kako naj se znajdem sama s hudim bolnikom, saj možnosti, da bi ga dala v dom starostnikov, ni bilo.

Ko sem bila še brez vsakega upanja, se mi je ponudila enkratna priložnost za sprejem v vašo negovalno bolnišnico. Komaj sem doumela, da se lahko tudi meni v življenju zgodi nekaj takšnega, kar popolnoma spremeni prepričanje o tem, da si v življenju vedno sam, brez pomoči, ko si je najbolj potreben. Že sprejem v vaši cenjeni bolnišnici in prve spod-budne besede gospe sestre Vide Oražem so mi dale novo upanje. Ko pa sem moža prepustila oskrbi vašega osebja v urejeni, prijetni in varni sobi, sem bila kot prerojena. Dovolje-

nje, da sem lahko z njim malo dlje kot le v času obiskov, da ga lahko spremljam in sem mu v oporo, mi je dalo dodatnih moči. Obiskovala sem ga vsak dan in spoznala delo zdra-vstvenega osebja v čisto novi luči. Prijazen, strokoven in tako človeški pristop zdravnice dr. Megličeve mi je dal spodbudo za nadaljnje življenje. Začutila sem, da tukaj nisi le številka, temveč človek, ki se mu prisluhne in pomaga, ko mu je najhuje.

Naučila sem se pomagati možu, ga negovati in hraniti, ob enem pa sem nadvse hvaležna tudi za ves trud in spodbudo, ki ste jo nudili meni, ko mi je bilo najhuje. Naj se ob odhodu še enkrat zahvalim zdravnicama dr. Megličevi in dr. Suha-dolnikovi, sestri Vidi Oražem in na sploh vsemu osebju vaše negovalne bolnišnice. Želim vam uspeha in zadovoljstva pri vašem nadaljnjem delu s pacienti in njihovimi najbližnjimi. Srečanje z vami vsemi mi bo ostalo v najlepšem spominu.

S spoštovanjem, Suada Celestina

KliniKa Za otorinolaringologijo in CerViKofaCialno Kirurgijo

Nedavno sem bil operiran na Kliniki za otorinolaringo-logijo in cervikofacialno kirurgijo na Zaloški 2 v Ljubljani. Želim javno izraziti priznanje in iskreno pohvalo za izredno prijazno in humano obravnavo ter po moji skromni presoji vrhunsko strokovno opravljeno operacijo in nego na oddel-ku v dneh po operaciji. V pohvali naj posebej izpostavim predstojnika prof. dr. Mihaela Žargija, dr. med., višjega sve-tnika. Brez njegovega vrhunskega strokovnega poznavanja in čuta in hkrati neposrednega ter humanega pristopa na začetku moje bolezni bi se lahko morda dogodki zasukali tudi drugače. Neizmerno sem hvaležen in želim javno pohvaliti zdravnika g. Jureta Urbančiča, dr.med., spec.orl., ki me je pregledal in operiral in

nadzira moje okrevanje. Njegova zavzetost in skrb za bolnike je resnično vredna vse pohvale! Prav tako izrekam pohvalo celotni ekipi operacijskega bloka, kjer sem bil nedavno operiran. Iskreno želim pohvaliti tudi vse osebje bloka >>A<< nove ORL klinike na Zaloški 2, kjer sem prebil nekaj noči in dni. Hvala vsem!

Vsem omenjenim želim veliko uspeha in da bi ostali takšni tudi v bodoče! Življenje je tudi v bolezni lahko lepo, če si med takimi ljudmi in prijaznem okolju! Hvala!

dr. Jure Zupančič

junij 2011 | interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana KC interno | 31

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisem-ski ovojnici z nalepljenim kuponom najkasneje do 10. julija 2011 na naslov: Univerzitetni klinič-ni center Ljubljana, Služba za odnose z javnost-mi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado.

Izžrebani iz prejšnje številke so: 1. Nagrada (priročnik 1001 zdravilo iz

narave): Silva Škrjanec, Centralna kurirska in gospodinjska služba, 1. klet, Zaloška 7, 1000 Ljubljana;

2. nagrada (komplet pohodnih palic): Tea Šuštar, Podgorska ulica 11b, 1330 Kočevje;

3. nagrada (dežnik): Benjamin Fajdi-ga, Služba za komercialno dejav-nost, UKC Ljubljana.

nagradna KriŽanKa – št. 3

Nagrade za junijsko številko (podarja jih Medis, d.o.o).:1. nagrada: torbica Samsonite in Urgo fil-

mogel proti glivičnim okužbam nohtov2. nagrada: plažna brisača Fenistil in pro-

biotični prašek WAYA® AD (14 vrečk) 3. nagrada: kanglica za zalivanje rož

Koziol in kapsule Imunoglukan P4H®

Odgovorite na nagradno vprašanje in sodelujte v nagradni igri Pekarne Grosuplje, Mercatorjeve domače pekarne, ki letos praznuje 60 let!

Izrežite izpolnjen kupon in ga pošljite na naslov Mercator, d.d., sektor Operativni marketing, Dunajska 107, 1000 Ljubljana, s pripisom ZA NAGRADNO IGRO - Pekarna Grosuplje.

Posl

ovni

sis

tem

Mer

cato

r d.d

., D

unaj

ska

cest

a 10

7, 1

001

Ljub

ljana

PRVA NAGRADAWellness paket za 2 osebi na slovenski obali (dvodnevni wellness paket v hotelih Lifeclass 4* z razvajanjem v Shakti Ayurveda in Terme & Wellness centru)

Pravila nagradne igre: S podpisom potrjujem, da se strinjam z navedenimi pravili sodelovanja. Nakup izdelkov ni pogoj za sodelovanje. Nagradna igra poteka od 26. 5. 2011 do vključno 17. 6. 2011. V zaključnem žrebanju bodo sodelovali vsi nagradni kuponi, ki vsebujejo pravilen odgovor na nagradno vprašanje in bodo pravilno poslani do vključno 17. 6. 2011. Vsak kupon mora biti poslan v svoji kuverti. Nagrajenci bodo nagrade prejeli v roku 14 dni po končanem žrebanju, ki bo potekalo 21. 6. 2011 v Mercator centru Ljubljana. Rezultati žrebanja so dokončni, pritožba nanje ni možna. Spisek nagrajencev bo objavljen na spletnih straneh www.mercator.si, najkasneje 24. 6. 2011. Nagrade niso izplačljive v gotovini. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v Mercatorju in njihovi ožji družinski člani. Nagrajenec je po zakonu o dohodnini davčni zavezanec, zato je dolžan pred prevzemom nagrade predložiti svojo davčno številko. Davek od nagrad plača organizator nagradne igre. Organizator nagradne igre je Mercator, d.d., sektor Operativni marketing, Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Splošni pogoji o nagradni igri so objavljeni na www.mercator.si.

NAGRADNO VPRAŠANJEKako se imenujejo prvovrstni hlebci Pekarne Grosuplje, pripravljeni na tradicionalen način, z dodajanjem kislega testa po dolgotrajnem postopku priprave kruha, brez dodanih aditivov?

a) francoska štruca, bela žemlja

b) Krjavelj, Malnar, Sosed, Korošec, Skorjavc, Dolenc, Rženi kruh, Domači koruzni, Domači ajdov in Polnozrnati kruh

c) polbeli pšenični kruh, francoski rogljiček, čokoladni žepek

Ime in priimek:

Naslov:

Kraj:

Telefonska številka:

E-poštni naslov:

Podpis:

DRUGA NAGRADA5 x Mercatorjeva darilna kartica v vrednosti 100 EUR

TRETJA NAGRADA10 x kuharski darilni paket (predpasnik, kuhinjska prijemalka in rokavica)

stomatoloska klinika: »pri nas se gradi jedro ...»pri nas se gradi jedro zobozdravstvene...

Documents