Štajerski Zakon o graditvi objektov (Steiermärkisches Baugesetz, v nadaljevanju Stmk. BauG)

http://www.technik.steiermark.at/cms/dokumente/11549819_58813874/3b247613/2013-10-01_Baugesetz%20verlinktrev1.pdf

Prvotna različica: Dež. ur. l. št. 59/1995 (XII. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vložna št. 992, priloga št. 132)Novele: (1) Dež. ur. l. št. 50/2001 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vladni predlog, vložna št. 13/1, poročilo odbora, vložna številka 13/4) (2) Dež. ur. l. št. 73/2001 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vladni predlog, vložna št. 224/1, poročilo odbora, vložna št. 224/4) (3) Dež. ur. l. št. 7/2002 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vladni predlog, vložna št. 443/1, poročilo odbora, vložna št. 443/2) (4) Dež. ur. l. št. 33/2002 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, iniciativni predlog, vložna št. 143/1, poročilo odbora, vložna št. 143/5, iniciativni predlog, vložna št. 135/1, poročilo odbora, vložna št. 135/9) (5) Dež. ur. l. št. 78/2003 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, iniciativni predlog, vložna št. 31, iniciativni predlog, vložna št. 55/1, poročilo odbora, vložna št. 55/15) (6) Dež. ur. l. št. 6/2008 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vladni predlog, vložna št. 930/1, poročilo odbora, vložna št. 930/5) (7) Dež. ur. l. št. 27/2008 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vladni predlog, vložna št. 1653/1, poročilo odbora, vložna št. 1653/4) (CELEX: 32002L0091) (8) Dež. ur. l. št. 88/2008 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, iniciativni predlog, vložna št. 1672/1, poročilo odbora, vložna št. 1672/4) (9) Dež. ur. l. št. 13/2010 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vladni predlog, vložna št. 3289/1, poročilo odbora, vložna št. 3289/4) CELEX: 32006L0123) (10) Dež. ur. l. št. 49/2010 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, iniciativni predlog, vložna št. 99/1, poročilo odbora, vložna št. 99/5) (11) Dež. ur. l. št. 13/2011 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, vladni predlog, vložna št. 3648/1, poročilo odbora, vložna št. 3648/4) (CELEX: 31989L0106, 32002L0091) (12) Dež. ur. l. št. 78/2012 (XIV. Zakonodajno obdobje štajerskega deželnega zbora, iniciativni predlog, vložna št. 1084/1, poročilo odbora, vložna št. 1084/5) [CELEX: 32010L0031] (13) Dež. ur. l. št. 83/2013

I. POGLAVJESplošna načela in postopkovni predpisi

I. DELUpravni organi, področje uporabe, opredelitev pojmov

1. členPristojnosti občin

Zadeve občin, ki jih ureja ta zakon, so v njihovi pristojnosti.

2. členPristojnost uradnih organov

1

(1) Organ prve stopnje je župan, organ druge stopnje je občinski svet.

(2) V mestih, ki imajo svoj statut, je organ prve stopnje mestni senat, organ druge stopnje je prizivna komisija.

3. členIzvzetja iz področja uporabe

Ta zakon ne velja zlasti za: 1. gradbene objekte, ki po predpisih zakonodaje o cestah veljajo za ceste ali sestavne dele ceste ter

pripadajočo protihrupno zaščito;2. gradbene objekte, ki so namenjeni upravljanju ali varovanju objekta ali železniškega ali letalskega

prometa, vključno s pripadajočo protihrupno zaščito;3. gradnjo in vzdrževanje vojaških objektov, zlasti bojnih in vojaških postojank, utrjenih naprav za

upravljanje in telekomunikacijskih naprav ter zaporov, skladišč streliva, premičnih vojaških objektov za kontrolo zračnega prostora, stavb za vojaške letalske operacije, strelišč in vadišč razen pripadajočih visokih gradenj, vključno s povezanimi objekti za preskrbo;

4. gradbene objekte, za katere je po določbah rudarskega in pomorskega prava in določbah o odpadkih potrebno dovoljenje;

5. gradbene objekte, za katere je po zakonodaji o gozdovih potrebno dovoljenje, če ne gre za stavbe;

6. gradbene objekte, za katere je po zakonodaji o vodah potrebno dovoljenje, če gre za takšne objekte, ki so namenjeni rabi vode (npr. oskrba z vodo, odvajanje odpadnih voda, proizvodnja energije), (8)

7. gradbene objekte, ki so namenjeni prenosu ali pretvarjanju energije (nadzemni vodi, transformatorske postaje, kabelske postaje, kabelske povezave, plinske napeljave, plinske reducirne postaje, napeljave za daljinsko ogrevanje, objekti za radijsko komunikacijo, črpalne postaje ipd.), če ne gre za stavbe;

8. začasne gradbene objekte (do 14 dni), za katere se po štajerskem Zakonu o prireditvah zahteva dovoljenje.

4. členOpredelitev pojmov

Pojmi v nadaljevanju imajo v tem zakonu naslednji pomen:1. naprave za parkiranje koles: parkirišča za kolesa z napravami za zaščito platišč za stabilno

parkiranje koles in z možnostjo zaklenitve ogrodja kolesa;2. parkirne površine za motorna vozila: površine na prostem, ki so namenjene parkiranju ter

prihodu in odhodu motornih vozil izven javnih prometnih površin;3. parkirišče za motorna vozila: tisti del garaže ali parkirnega mesta, ki je namenjen parkiranju

posameznih tovornih vozil;4. manjše odstopanje od odobrenega projekta: sprememba pri izvajanju gradbenih del, ki ne

vpliva niti na javne niti na sosedske interese in ki v samem bistvu ne spremeni projekta;5. bivalni prostor: prostor, ki je namenjen daljšemu zadrževanju oseb (npr. dnevna soba in

spalnica, kombinacija dnevne sobe in kuhinje, delovni prostor, učilnica), izključeni sta kopalnica in stranišče; (12)

6. dostopnost: stanje gradbenih objektov, če so invalidom dostopni in zanje uporabni na običajen način, brez posebnih težav in načeloma brez tuje pomoči;

7. gradbena dela: vsak delovni postopek za postavitev, vzdrževanje, popravilo ali rušenje gradenj ter urejanje in pospravljanje gradbišča;

8. gradbena regulacijska linija: črta, do katere lahko na cestni strani sega glavna linija ali rob objekta;

9. gradbene napake: pomanjkljivo stanje gradbenega objekta, ki vpliva na njegovo trdnost, požarno varnost, higieno ali zunanji videz in lahko ogroža ali poškoduje osebe ali stvari, ki so last tretje oseb, ali grobo vpliva na ulični pogled, zunanjo podobo kraja in pokrajine;

10. mejna linija gradnje: linija, ki je nadzemni deli stavb ne smejo preseči; pri pomožnih stavbah se lahko določijo izjeme;

2

11. investitor: imetnik gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za začetek gradnje;12. hrup na gradbišču: vsak hrup, ki moti javni red in nastane v času gradbenih del;13. gradbeni objekt (objekt): objekt, ki je povezan s tlemi, za njegovo strokovno izdelavo pa so

potrebna znanja s področja gradbeništva. Za povezavo s tlemi se šteje že, če objekt:

– stoji z lastno težo na tleh ali– je na stabilnih tirnicah omejeno premičen ali– je po svojem namenu uporabe namenjen pretežno fiksni uporabi;

14. gradbeni proizvodi:– gradbeni materiali, gradbeni elementi in deli, ki so izdelani za trajno vgraditev v gradbene

objekte visoke in nizke gradnje,– predizdelani deli iz gradbenih materialov in elementov, ki so bili narejeni za povezavo s tlemi,

kot npr. montažne hiše, montažne garaže in silosi;15. investitor: oseba, ki je vložila prošnjo za gradbeno dovoljenje ali prijavi projekt, ki ga je treba

obvezno prijaviti;16. gostota pozidave: količnik, ki izhaja iz delitve bruto tlorisne površine prostorov s pripadajočo

površino gradbene parcele;17. stopnja pozidave: razmerje med pozidano površino in površino gradbene parcele;18. način pozidave: razdelitev gradbenih mas na gradbeni parceli glede na meje gradbene parcele

a) odprt način pozidave:– z vseh strani prostostoječi gradbeni objekti ali– gradbeni objekti, ki so postavljeni na meje z ene strani;

b) sklenjen način pozidave: gradbeni objekti, ki so postavljeni na mejo drug zraven drugega;c) zaprt način pozidave: gradbeni objekti, ki so na vsaj dveh mejah postavljeni drug zraven

drugega;19. požarni sektor: območje, ki je od delov stavbe ločeno z zidovi in stropi, ki omejujejo požarni

sektor;20. požarni zid: zid s povečanimi zahtevami, ki omejuje požarni sektor;21. bruto tlorisna površina: površina posameznega nadstropja, ki je obdana z zunanjimi stenami,

vključno z zunanjimi stenami;22. podstrešje: nedograjen strešni prostor;23. mansarda: popolnoma ali delno dograjen strešni prostor za bivalne, skladiščne prostore ipd.;24. rob strehe: linija ob robu strehe na ravnini kritine vzdolž kapi in zatrepov; zgornji rob zunanjih

zidov pri ravnih strehah, pri strehah v obliki metulja itd.;25. energetska izkaznica: listina o skupni energetski učinkovitosti stavbe;26. kurilne naprave: naprave, ki so namenjene ogrevanju stavb in segrevanju sanitarne vode, kot je

opisano v nadaljevanju: kurilna naprava je funkcijska enota, sestavljena iz kurišča in naprav za vodenje zgorevalnih plinov do veznega člena, ki kurilno napravo povezuje z dimnikom ali s prostim ozračjem;

27. kurišče: enota naprave za segrevanje, v kateri nastanejo produkti zgorevanja, ki jih je potrebno odvajati v zunanjost;

28. garaže: stavba ali del stavbe, ki je namenjen garažiranju motornih vozil. Med garaže se ne uvrščajo razstavni in prodajni prostori ter delovni prostori za popravilo motornih vozil; (12)

29. stavbe: prekriti objekti, ki so z zidovi obdani z vseh strani ali pretežno; (12)30. sprednja stran stavbe: zunanja površina stene brez navzven štrlečih gradbenih elementov kot

so npr. balkoni, pomoli, predstrehe v običajnih merah; na straneh stavbe brez zunanjih sten predstavlja sprednjo stran stavbe navpična ravnina vzdolž roba strehe;

31. višina stavbe: navpična razdalja med točko na preseku terena (naravni teren) z zunanjo površino stene in robom strehe, ki je nad njo;

32. stopnja vonja (G): število za ocenitev emisij vonjav iz obratov z živinorejo. Število je zmnožek števila živali, faktorja, ki je značilen za živali, in kmetijsko-tehničnega faktorja, izračuna pa se na osnovi splošnih tehničnih pravil (npr. po prehodni direktivi za presojo imisij iz hlevske živinoreje – VRL (Vogelschutzrichtlinie – direktiva o pticah));

33. skupna višina stavbe: navpična razdalja med najnižjo točko na preseku terena (naravni teren) z zunanjimi površinami sten in najvišjo točko stavbe, pri čemer se ne upoštevajo gradbeni elementi z majhno prostornino, kot so npr. dimniki, nastavki za cevi ipd.;

34. nadstropje: del stavbe med zgornjimi robovi tal prostorov, ki so drug nad drugim ali svetli del med zgornjim robom tal in spodnjo površino strehe, če je dosežena zahtevana višina prostora. Deli stavbe, ki so med seboj oddaljeni do vključno polovice višine nadstropja, štejejo kot nadstropje;

3

34a. večja prenova: prenova, pri kateri je prenovljene več kot 25 % površine oboda stavbe, razen kadar vsi stroški prenove oboda stavbe in tehnično stavbnih sistemov znašajo manj kot 25 % vrednosti stavbe, pri čemer ni vključena vrednost zemljišča, na katerem je stavba zgrajena; (12)

35. gnojnična jama: zbiralnik za shranjevanje gnojevke ali gnojevki podobnih snovi (npr. substrat fermentacije iz obratov za pridobivanje bioplina);

36. glavni hodnik oz. glavno stopnišče: obvezni povezovalni hodnik, ki vodi do bivalnih prostorov oz. prostorov za dnevno uporabo;

37. kurilnica: prostor, ki je namenjen postavitvi kurišč za sisteme za centralno ogrevanje;38. nadmorska višina: višina, ki se nanaša na obstoječo ali bodočo koto temeljenja in v višinskem

sistemu v geodeziji leži nad Jadranskim morjem;39. klet: gradbeni objekt, ki je v celoti ali pretežno zgrajen pod zemeljsko površino, na katero meji;40. majhne hiše: hiše, ki so namenjene izključno bivanju in

– katerih skupna uporabna bivalna površina znaša manj kot 600 m2 in– imajo največ tri nadzemna nadstropja (vključno z mansardami);

41. klimatska naprava: kombinacija vseh sestavnih delov, ki so potrebni za obliko obdelave zraka, pri kateri se lahko temperatura po potrebi uravnava skupaj z prezračevanjem, vlago in čistostjo zraka;

42. višina kolenčnega zidu: mera navpične razdalje med zgornjim robom najvišjega dela nosilnega stropa in spodnjim robom nosilne strešne konstrukcije (škarniki), izmerjena na zunanji površini zunanje stene;

43. žuželke: majhni nevretenčarji, večinoma insekti, ki se radi zadržujejo v človeški bližini; pri tem gre za vrste, ki primarno niso škodljive; če pa se pričnejo zaradi ugodnih življenjskih pogojev preveč razmnoževati, se njihovo število prekomerno poveča in s tem postanejo moteči; če se pojavijo v velikih količinah, postanejo nadležni, marsikdaj lahko postanejo tudi škodljivi; mednje spadajo med drugim mravlje, srebrne ribice, kočiči, strigalice, muhe (npr. rastlinojede muhe, majhna domača muha itn.), ose, sršeni, pršice;

44. sosed: lastnik ali imetnik stavbne pravice (upravičenec za gradnjo) za zemljišča, ki mejijo na gradbeno parcelo, kot tudi tistih zemljišč, ki se prostorsko nahajajo tako blizu predvidene gradbene parcele, da lahko načrtovana gradnja ali njena uporaba v skladu s soglasjem vpliva na ta zemljišča, ki jih ščitijo določbe tega zakona, ali da lahko njen dovoljen industrijski, kmetijski ali gozdarski obrat vpliva na gradbeno parcelo;

45. meja s sosednjim zemljiščem: meja med zemljišči različnih lastnikov;46. naravni teren: naravni teren zemljišč je tisti teren, ki je obstajal v trenutku začetka veljavnosti

zadnje revizije načrta namembnosti površin;47. pomožna stavba: enonadstropni, pritlični objekti, v katerih ni mogoče živeti in so drugotnega

pomena, višina nadstropja znaša do 3,0 m, višina slemena do 5,0 m in pozidana površina do 40 m2;

48. novogradnja: izdelava novega gradbenega objekta, ki ni dozidava ali rekonstrukcija. Kot novogradnja se šteje tudi, če se po porušitvi obstoječega gradbenega objekta stari temelji ali kletni zidovi v celoti ali delno ponovno uporabijo;

49. nivo: nadmorska višina objektov in sosednjih prometnih površin;50. (se ne uporablja) (12);51. oljne kurilne naprave: kurišča, ki so namenjena zgorevanju kurilnega olja, vključno z napravami

za shranjevanje in dovajanje kurilnega olja;52. oljne peči: kurilne naprave na olje s priključkom za dimnik do nazivne moči ogrevanja 18,0 kW,

ki so namenjene ogrevanju enega prostora;53. lokalne obremenitve: imisije, ki na prizadetih območjih dejansko obstajajo, vendar se običajno

pojavijo na področjih te vrste;54. višina parapeta: navpična razdalja med gotovo stojno ploskvijo in zgornjim robom spodnjega

nadstropja ali parapeta;55. višina prostora: razdalja od zgornjega roba tal do spodnjega roba stropa, ki je nad njim;56. stanje tehnike: na ustreznih znanstvenih spoznanjih temelječa stopnja razvoja naprednih

gradbenih postopkov, naprav in načinov izvedbe, katerih pravilno delovanje je preizkušeno ali drugače dokazano; vsekakor so direktive OIB (Österreichisches Institut für Bautechnik - Avstrijski inštitut za gradbeno tehniko) tehnična pravila, ki odražajo stanje tehnike;

57. regulacijska linija ceste: meja obstoječe ali prihodnje javne prometne površine;58. rekonstrukcija: preoblikovanje notranjosti ali zunanjosti obstoječega gradbenega objekta, ki ne

poveča ali le zanemarljivo zmanjša mere, vendar je primerno, da zadeva javni interes (npr. protipožarna zaščita, stabilnost, zunanji videz), s pretežno ohranitvijo stavbe;

59. (se ne uporablja) (12);

4

60. zbirna mesta: stavbe ali deli stavb za prireditve z več kot 120 osebami, v kolikor ne gre za obrat;61. organska gnojila: organske snovi, ki nastajajo pri kmetijski in gozdarski dejavnosti in se

uporabljajo za gnojenje (npr. gnojevka, gnojnica in gnoj);62. stanovanjski prostori: bivalni prostori v stanovanjih;63. stanovanje: celota posameznih ali skupaj ležečih prostorov, ki so gradbeno zaključeni,

namenjeni za bivanje in omogočajo vodenje lastnega gospodinjstva;64. dozidava: povečanje obstoječega gradbenega objekta po višini, dolžini ali širini vse do podvojitve

dosedanje tlorisne površine.

II. DEL

I. razdelekZemljišče in njegova pozidava

5. členUstreznost gradbene parcele

(1) Zemljišče je kot gradbena parcela primerno za predvideno pozidavo, če1. je pozidava dovoljena po štajerskem Zakonu o urejanju prostora,2. je za namen uporabe načrtovanega gradbenega objekta zagotovljena primerna higienska in

zadostna oskrba z vodo ter3. je za namen uporabe načrtovanega gradbenega objekta zagotovljena ustrezna oskrba z energijo

in odvajanje odpadnih voda,4. je podlaga trdna ter predvidena pozidava ne ogroža stabilnosti sosednjih gradbenih objektov,5. ni pričakovati nevarnosti zaradi plazov, poplav, podtalnice, hudourniških nanosov, padajočega

kamenja, plazenja ipd. in6. za namen uporabe obstaja primeren in pravno varen dovoz vozne javne prometne površine.

(2) Občina lahko z uredbo za področje občine ali dele področja v skladu z lastnostmi področja, tudi za posamezne načine pozidave določi najmanjšo ali največjo velikost gradbenih parcel.

6. člen (11)Soglasje za priključitev na daljinsko ogrevanje

(1) Vse stavbe, v katerih so prostori ogrevani in ki se nahajajo na območju, ki je z uredbo v skladu z 9. odstavkom 22. člena štajerskega Zakona o urejanju prostora 2010 razglašeno za območje priključitve na daljinsko ogrevanje, morajo biti priključene na sistem daljinskega ogrevanja.

(2) Iz obveznosti priključitve na sistem daljinskega ogrevanja so izvzete stavbe oz. prostori v njih1. če njihova potreba po ogrevanju ustreza določbam osme točke prvega odstavka 1. člena

štajerske Uredbe za gradbeno tehniko (Steiermärkische Bautechnikverordnung – StBTV) 2011 – StBTV 2011, Dež. ur. l. št. 38/2011, ki veljajo za novogradnje, ali je izdelana v roku v skladu s petim odstavkom in obremenitev zaradi ogrevanja (po potrebi po uspešni sanaciji) ne presega 18 kW, (12)

2. s popolno ali pretežno stanovanjsko uporabo, če količnik njihove letne potrebe po ogrevanju in dolžine priključne napeljave ne presega 1400 kWh na meter,

3. ki pretežno ali v celoti niso namenjene za bivanje, če količnik njihove obremenitve zaradi ogrevanja in dolžine priključne napeljave ne presega 1 kW moči na meter. Namesto dokazila o obremenitvi zaradi ogrevanja se lahko predloži tudi dokazilo, da letna poraba energije za ogrevanje ne presega 1400 kWh na meter priključne napeljave.

Poleg tega so iz obveznosti priključitve na sistem daljinskega ogrevanja vsekakor izvzete tiste stavbe oz. prostori v njih, ki za ogrevanje uporabljajo naslednje oblike:

4. toplotno črpalko, ki lahko pokriva najmanj 75 odstotkov letne porabe energije za ogrevanje prostorov in katere letni sezonski koeficient učinkovitosti mora znašati najmanj 4, v obstoječih stanovanjskih stavbah, v kolikor potreba po ogrevanju ogrevane stavbe ustreza določbam četrtega odstavka 4. člena Izvedbene uredbe štajerskega Zakona o subvencioniranju stanovanjske gradnje (Steiermärkisches Wohnbauförderungsgesetz) 1993, Dež. ur. l. št. 26/1993 v različici Dež. ur. l. št. 72/2011, ali je izdelana v roku v skladu s petim odstavkom, (12)

5

5. termično uporabo sončne energije v kombinaciji z zalogovnikom, tako da je lahko s tem pokrite najmanj 75 odstotkov letne porabe energije za ogrevanje prostorov,

6. termično uporabo geotermalne energije ali7. naprave, ki zbirajo tisti del operativno potrebne procesne toplote in jo izkoriščajo za ogrevanje

prostorov, ki je same v toplotnem procesu ne bi uporabile (odpadna toplota) in bi bila sicer kot neporabljena oddana v okolje.

(3) Štajerska deželna vlada lahko z uredbo k drugemu odstavku izda dodatne posebne določbe za dodatne oblike in sisteme ogrevanja, ki povzročajo manj emisij. (12)

(4) Soglasje za postavitev toplotne postaje daljinskega ogrevanja vključno s potrebnimi instalacijami in za priključitev na daljinsko ogrevanje se pri novogradnjah izda hkrati z gradbenim dovoljenjem, pri novogradnjah po prvi točki 20. člena hkrati z dovoljenjem za začetek gradnje in pri obstoječih stavbah z odločbo v postopku po uradni poti.

(5) Pri obstoječih stavbah mora gradbeni organ soglasje o priključitvi na daljinsko ogrevanje izdati najkasneje po poteku desetih let od začetka veljavnosti uredbe v skladu s prvim odstavkom.

(6) Pravilni priklop mora biti izveden pred potekom enega leta po nastopu pravnomočnosti odločbe in najkasneje po poteku primernega roka, določenega s strani organov v soglasju o priključitvi na daljinsko ogrevanje. Pri obstoječih stavbah, ogrevanih s kondenzacijskimi kotli, mora rok trajati največ 15 let, pri novogradnjah pa najkasneje do pričetka veljavnosti zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. (12)

(7) Pri določitvi rokov glede na peti in šesti odstavek je v interesu učinkovitega zmanjšanja onesnaževal zraka potrebno upoštevati vrsto obstoječega ogrevanja, velikost stavbe in število ogrevanih stanovanj oz. enot v stavbi. (12)

(8) V stavbah, ki so priključene na daljinsko ogrevanje, se kurišča ne smejo uporabljati, razen v primeru prekinitve daljinskega ogrevanja, do katere je prišlo po tuji krivdi. Nasprotno pa se v stavbah, ki so priključene na daljinsko ogrevanje, kot dodatno ogrevanje lahko uporabljajo akumulacijske peči (npr. lončene peči). (12)

7. členOrientacijske oznake in cestna razsvetljava

(1) Če na voljo ni javnega zemljišča, mora lastnik brez pravice do odškodnine dovoliti, da se na njegovi gradbeni parceli ali na njegovih gradbenih objektih na primernih mestih postavijo table z imenom kraja in ceste ali za označevanje položaja napeljav za komunalne vode in namesti ali postavi javna razsvetljava. Lastnik mora biti vsaj šest tednov pred koriščenjem njegove gradbene parcele ali njegovega gradbenega objekta o tem dokazljivo obveščen.

(2) Lastnik mora občino ali pristojno javno službo o začasni obvezni odstranitvi tabel ali sestavnih delov naprav javne razsvetljave obvestiti najmanj dva tedna pred tem.

(3) Lastnik stavbe mora na lastne stroške prejeti hišno številko, ki jo je določila občina, in jo namestiti na mesto, ki ga je označila občina. Če stoji stavba na več prometnih površinah, je lahko za vsako prometno površino predpisana ena hišna številka. Tabla s številko mora vsebovati tudi oznako prometne površine.

(4) Občina lahko z uredbo predpiše enotno vrsto izvedbe tabel s številko glede na material, velikost, barvo in pisavo.

8. člen

Proste površine in zasaditve

(1) Pri vodenju gradnje je treba urediti in vzdrževati dovolj ustreznih prostih površin (dvorišč, zelenih površin, dovozov, otroških igrišč, površin za zabojnike za smeti ipd.), ki bodo ustrezale namenu

6

uporabe in položaju gradnje; uporabiti in negovati jih je treba tako, da ne vplivajo na ulični pogled, zunanjo podobo kraja in pokrajine. Po potrebi se predpišejo ukrepi za negovanje in vzdrževanje.

(2) Upravni organ mora v skladu z lokalnimi razmerami za površine za parkiranje motornih vozil, ravne strehe, dvorišča in obrate predpisati ukrepe za zasaditev kot elemente sestave za ustrezen ulični pogled, zunanjo podobo kraja in pokrajine kot tudi za ohranitev in izboljšanje mikroklime in higiene bivalnih prostorov. Pri ostalem nadzoru gradnje so lahko takšna pravila predpisana, če je občina z uredbo določila splošne smernice za zasaditev.

9. člen (129)Dovozne poti za intervencijska vozila

Intervencijska vozila morajo imeti dostop do stavb. Dovozi, parkirišča in površine za prosto gibanje, ki so za to potrebne, morajo biti dovolj široke, pritrjene in trdne.

10. členOtroška igrišča

(1) Pri gradnji stavb z več kot tremi stanovanji kot tudi pri dozidavi ali rekonstrukciji, na osnovi katere nastane stavba z več kot tremi stanovanji, je treba na gradbeni parceli predvideti otroško igrišče. Ta zahteva se lahko izpolni tudi z oblikovanjem skupnih igrišč.

(2) Velikost otroškega igrišča mora znašati najmanj 5 m2 za vsako stanovanje. Površina ne sme biti manjša od 150 m2.

(3) Investitor lahko otroško igrišče uredi v neposredni bližini zemljišča gradbene parcele, če je na voljo primerno zemljišče in je njegova uporaba zagotovljeno za ta namen.

(4) Če investitor otroškega igrišča ne more urediti na svojem zemljišču ali na primernem zemljišču v neposredni bližini, lahko svojo obveznost po 1. odstavku izpolni tudi tako, da se občini zaveže, da bo v primerni višini kril stroške za ureditev in vzdrževanje otroškega igrišča. To velja le v primeru, če je občina otroško igrišče uredila, ga ureja ali ga bo uredila namesto investitorja tako blizu gradbenega zemljišča, da ga je mogoče peš varno doseči po pribl. 500 m dolgem dostopu.

(5) Obveznost v skladu s prvim do četrtim odstavkom preneha veljati, če gre za stavbe, za katere na osnovi njihovega namena uporabe ali lege potreba za to ne obstaja.

11. členOgraje in žive meje

(1) Ograje in žive meje je treba izvesti oz. vzdrževati tako, da ne vplivajo na ulični pogled, zunanjo podobo kraja in pokrajine in ne povzročajo nevarnosti za osebe in stvari. Ograje ne smejo biti postavljene pred regulacijsko linijo ceste.

(2) Občine lahko za celotno področje občine ali dele področja z uredbo sprejmemo previla o oblikovanju ograj ter živih mej za zaščito videza cest, zunanjo podobo krajev in pokrajin. K temu še posebej spadajo prepovedi za določene rastlinske rodove ali predpise o najvišji dovoljeni višini ograj in živih mej.

(3) Pri živih mejah, ki z dnem začetka veljavnosti uredbe že obstajajo, se lahko uporabljajo le predpisi o višini ograje.

(4) V primeru kršitve uredbe je lastnik ali pooblaščeni uporabnik z odločbo zavezan, da vzpostavi zapovedano stanje.

12. člen

7

Sestavni deli regulacijske linije ceste, gradbene regulacijske linije ali gradbene linije

(1) Če zazidalni načrt ne določa drugače, lahko čez regulacijsko linijo ceste ali gradbeno linijo štrlijo naslednji sestavni deli:1. okrasni elementi, podstavki fasad, izložbena okna ipd. do 20 cm, pri pločnikih širine nad 2,0 m do

40 cm;2. glavni zidni venci, napušči, okenska krila, ki se odpirajo navzven, rešetke, svetila, oglaševalska

oprema ipd. do 1,0 m, balkoni, pomoli, nadstreški, markize ipd. do 1,5 m; vendar morajo biti vsaj 4,5 m nad prometno površino; nad pločniki širine nad 2,0 m zadostuje, če je najmanjša višina 3,0 m;

3. zračniki, odprtine za vpad svetlobe, kletne odprtine, čistilni jaški ipd. do 1,0 m.

(2) Za sestavne dele, ki imajo drugačne mere, so dovoljene prekoračitve.

(3) Za stavbe, ki v trenutku določitve gradbene regulacijske linije že obstajajo in so v celoti ali delno pred gradbeno regulacijsko linijo, velja, da se lahko na delih, ki so pred gradbeno regulacijsko linijo, izvajajo samo vzdrževalna dela in notranja prenova.

13. členOdmiki

(1) Stavbe se gradijo ali neposredno ena poleg druge ali pa mora biti med njimi ustrezen odmik. Če se dve stavbi ne gradita neposredno ena poleg druge, mora razdalja med njima znašati najmanj toliko metrov, kolikor je vsota skupnega števila nadstropij, povečana za 4 (odmik med stavbami). (2) Vsaka sprednja stran stavbe, ki ni postavljena neposredno na mejo s sosednjim zemljiščem, mora biti od te oddaljena toliko metrov, kolikor je število nadstropij, povečano za 2 (odmik od meje).

(3) Če stoji stavba na meji zemljišča, lahko sosed, v kolikor ni z zazidalnim načrtom ali gradbenimi smernicami drugače določeno ali ni v nasprotju z uličnim pogledom, zunanjo podobo krajev in pokrajin, izbira, ali bo gradil na meji zemljišča ali bo upošteval nujne odmike med stavbami. Če ima stavba na strani meje odprtine (okna, vrata ipd.), mora biti upoštevan nujni odmik med stavbami.

(4) Za nadstropja na sprednji strani stavbe se štejejo tista,– ki so popolnoma zgrajena ali jih je mogoče dograditi v bivalne prostore in– katerih površina zunanje stene je za več kot 50 odstotkov in v sredini najmanj 1,5 m nad

naravnim terenom.

(5) Za nadstropja se ne štejejo tista na– strani strešnega žleba: mansarde oz. podstrešja, ki jih je mogoče dograditi v bivalne prostore, če

višina morebitnega kolenčnega zidu ne presega 1,25 m in je naklon strehe manjši od 70 stopinj;– pročelju: spodnja mansarda oz. spodnje podstrešje, ki ga je mogoče dograditi v bivalne prostore,

če višina morebitnega kolenčnega zidu ne presega 1,25 m in je naklon strehe manjši od 70 stopinj.

(6) Pri stavbah ali delih stavb, kjer nadstropja niso običajno razdeljena ali so nadstropja višja od 3,0 m, se razdalje določajo na podlagi fiktivne razdelitve nadstropij z višino 3,0 m na vsakem kotu stavbe nad naravnim terenom. Preostale višine nadstropij nad 1,5 m se štejejo kot nadstropja.

(7) Za stavbe na isti gradbeni parceli se lahko dovolijo tudi manjši odmiki med stavbami.

(8) Upravni organ lahko manjše odmike od mej sosednjih zemljišč in sosednjih stavb dovoli– za pomožno stavbo ali– če je to v interesu varstva zunanje podobe kraja, ohranitve starega mestnega jedra,

spomeniškega varstva ali ohranitve izredne gradbeno kulturne stavbne dediščine (kompozicija); (7)

– za zunanja dvigala, narejena brez ovir (peta točka 4. člena) za prevoz oseb kot dozidava k obstoječim stavbam.

8

(9) Odmik med stavbami mora biti najmanj 2,0 m, če je dovoljen manjši odmik, kot je določeno v prvem odstavku.

(10) S soglasjem soseda so lahko pomožne stavbe neodvisno od načina pozidave postavljene na mejo zemljišča.

(11) Če je na sosednjem zemljišču pomožna stavba, se mora pri določitvi odmika upoštevati le odmik od meje.

(12) Če bi lahko namen uporabe gradbenih objektov nesprejemljivo motil sosede ali presegal lokalni obseg motenja ali bila nevaren za zdravje sosedov ali če je to potrebno za varstvo zunanje podobe kraja, mora upravni organ predpisati večje odmike. (8)

(13) Od prvega do dvanajstega odstavka ne velja za– stavbe nasproti javnih prometnih površin;– gospodarske objekte, ki so namenjeni dokumentiranemu izvajanju služnostnih pravic v gozdu v

skladu z Deželnim zakonom o služnostnih pravicah v gozdu;– planšarske koče in hleve, ki so namenjeni uporabi v skladu z Zakonom o zaščiti planinskih

pašnikov;– gospodarske objekte stalnega kraja nepremičnin na zasebnih zemljiščih znotraj območja agrarne

skupnosti.

(14) Pri obstoječih objektih se lahko ne glede na odstavke 1 do 12 izvajajo gradbeno fizikalno ukrepi (npr. ukrepi v zvezi s toplotno izolacijo). Pri naknadnih pozidavah sosednjih zemljišč pri določitvi odmika od stavbe (1. odstavek) ni treba upoštevati gradbeno fizikalnih ukrepov. (5) (11)

(15) Poleg obstoječih določb je treba upoštevati tudi morebitno zahtevo po upoštevanju večjih minimalnih odmikov, ki izhaja iz razlogov za tehnično požarno zaščito iz uredbe v skladu z 82. členom. (11)

II. razdelekDostopnost

14. členOdstop zemljišča za prometne površine

(1) Zaradi izdaje gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za začetek gradnje za gradnjo stavb na nezazidanih zemljiščih lahko občina od lastnika zemljišča zahteva, da dele zemljišča do širine 6,0 m, največ pa 10 odstotkov površine zemljišča, ki je potrebno za izdelavo javnih prometnih površin, brezplačno in brez bremen odstopi občini za javno dobro.

(2) Stroške, ki bi nastali pri odstopu in prevzemu v javno dobro (npr. za delitveni načrt, za meritve ipd.), prevzame občina.

(3) Občina mora zemljišče, ki je namenjeno prenosu, v roku petih let od nastopa pravnomočnosti sklepa o obveznosti prevzeti v javno dobro, sicer obveznost o prenosu preneha veljati.

15. členKomunalni prispevek

(1) Zaradi izdaje gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za začetek gradnje davčni urad investitorju predpiše komunalni prispevek. Za komunalni prispevek skupaj z dodatnimi pristojbinami za zemljišče, stavbe (superedifikati) ali objekte po Zakonu o gradbenem pravu jamči zakonsko določena zastavna pravica. Če se gradbeno dovoljenje ne uporabi, se predpisani komunalni prispevek šteje pri kasnejših gradbenih dovoljenjih na istem zemljišču.

(2) Pri dozidavah in rekonstrukcijah se komunalni prispevek obračuna v skladu z na novo pridobljeno bruto tlorisno površino.

9

(3) Komunalni prispevek je enak zmnožku cene za enoto na kvadratni meter in bruto tlorisne površine. Pri tem se pritličje obračuna kot celota, ostala nadstropja (nadstropja podzemeljske garaže, klet, zgornja nadstropja, mansarde ipd.) pa se obračunajo polovično.

(4) Cena enote znaša 8,72 EUR/m2. Deželna vlada lahko glede na razvoj stroškov gradnje z uredbo prilagodi višino cene enote. Pri tem se mora ravnati glede na razvoj indeksa stroškov gradnje, ki ga objavlja avstrijski glavni urad za statistiko (Österreichisches Statistisches Zentralamt). (3)

(5) Komunalni prispevek je v smislu pete točke prvega odstavka 6. člena Ustavnega zakona o davčno-finančni pristojnosti (Finanz-Verfassungsgesetz) 1948 izključna občinska dajatev.

(6) Dajatve so namensko vezane za financiranje naslednjih posegov:1. izdelava prometnih površin, odvajanje površinskih voda in cestna razsvetljava;2. prenos zemljišč v javno dobro;3. postavitev in oblikovanje javnih otroških igrišč ter zelenih površin. (10)4. (se ne uporablja) (10)

(7) Pri postavitvi industrijskih objektov, ki se uporabljajo za kmetijske in gozdarske dejavnosti, se tlorisnim površinam, ki niso namenjene bivanju, od izračunanega komunalnega prispevka uradno določi le 25 odstotkov.

(8) Predpis komunalnega prispevka se ne uporablja:1. pri ponovni graditvi stavb z istim obsegom;2. pri pomožnih stavbah.

16. členPločniki

(1) Za izdelavo in vzdrževanje pločnikov na občinskih cestah je odgovorna občina. Za širino in način izdelave pločnika je odločilno načelo dostopnosti in pričakovanega pomena za promet.

(2) Občina lahko zaradi izdaje gradbenega dovoljenja ali – pri stavbah po prvi točki 20. člena – dovoljenja za začetek gradnje od investitorja zahteva nadomestitev stroškov za prvo izdelavo pločnika do širine 2,0 m vzdolž gradbene parcele. Stroški so lahko uradno določeni šele po dokončani izdelavi pločnika.

(3) Investitor lahko v soglasju z občino pločnik izdela na lastne stroške in v roku, ki ga določi občina.

III. DELPostopkovne določbe

I. razdelekOsnove za gradnjo, dovoljenje in dolžnost prijave

17. členInformacije

(1) Upravni organ mora na vprašanje podati informacije o pravnih podlagah zazidljivosti zemljišča (načrt namembnosti površin, zazidalni načrt, prepoved gradnje in podobno). Takšna informacija ne povzroči pravic ali obveznosti. (10)

(2) Neodvisno od danih informacij mora upravni organ investitorju pomagati v zadevah z gradbenimi deli.

18. členDoločitev osnov za gradnjo na gradbenem zemljišču za posamičen primer

10

(1) Na zahtevo mora upravni organ, v kolikor zazidalni načrti niso zahtevani, z odločbo določiti naslednje osnove za gradnjo:1. kategorije zazidalnih območij glede na načrt namembnosti površin,2. način pozidave, gostoto pozidave in stopnjo poseljenosti,3. regulacijske linije ceste in obseg zemljišč, ki so namenjena prenosu, in4. dovoljeno višino gradbenega objekta.Poleg tega lahko upravni organ določi gradbene regulacijske linije in mejne linije gradnje ter zahteve o smeri slemena in obliki strehe, pri čemer se upošteva ulični pogled, zunanja podoba krajev in pokrajin. (10)

(2) Zahtevi iz prvega odstavka mora biti priloženo:1. lokacijski načrt v merilu vsaj 1:1000 s prikazom zemljišč, ki so predvidena za pozidavo, vključno z

zemljišči, ki mejijo na gradbeno parcelo, z obstoječimi stavbami in številom njihovih nadstropij;2. dokazilo o lastništvu ali stavbni pravici na gradbeni parceli v obliki uradnega prepisa iz zemljiške

knjige ali v drugi pravno veljavni obliki, vendar ne sme biti starejše od šestih tednov;3. soglasje lastnika zemljišča ali imetnika gradbene pravice (upravičenec za gradnjo), če

predlagatelj ni sam lastnik zemljišča ali imetnik gradbene pravice.

(3) Upravni organ mora svojo odločitev sporočiti v roku osmih tednov od predložitve popolnih dokumentov. V tem postopku je predlagatelj edina stranka.

(4) Odločba preneha veljati: 1. po poteku dveh let od pravnomočnosti, v kolikor ni vložena prošnja za gradbeno dovoljenje ali

podan predlog za gradnjo;2. s pravnomočnostjo odločitve o vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja ali o priglasitvi

gradbenih del.

(5) Sprožitev sklepa o določitvi ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

(6) Določitve so za gradbeni postopek zavezujoče – neodvisno od predpisov, ki odstopajo od načrta namembnosti površin ali zazidalnih načrtov. (10)

19. členProjekti, ki potrebujejo dovoljenje za gradnjo

V kolikor iz 20. in 21. člena ne izhaja drugače, se dovoljenje zahteva za naslednje projekte:1. novogradnje, dozidave in rekonstrukcije gradbenih objektov ter večje prenove (34a točka 4. člen);

(7) (12)2. spremembe namembnosti, ki lahko vplivajo na trdnost, protipožarno zaščito, higieno, varnost

gradbenih objektov ali njihovih delov ali vplivajo na sosedsko pravo ali če lahko vplivajo na določbe veljavnega Zakona o urejanju prostora, načrta namembnosti površin ali zazidalnega načrta; (10)

3. postavitev, sprememba ali razširitev parkirnih mest za motorna vozila, garaže in pomožne stavbe;4. ograje na meji s sosednjim zemljiščem ali javnimi prometnimi površinami ter podporni zidovi od

višine nad 1,5 m; (5)5. spremembe naravnega terena zemljišč, ki po načrtu namembnosti površin ležijo na gradbenem

zemljišču, ter zemljišč, ki ležijo na prostem in mejijo na gradbeno zemljišče; (5)6. več kot tri dni trajajoča postavitev vozil in drugih prenosnih naprav, ki so primerne za bivanje ali

prenočevanje oseb, kot so zlasti stanovanjske prikolice, mobilni domovi in mobilne hišice, izven javnih prometnih površin, parkirnih mest ali garaž;

7. rušenje stavb, razen pomožnih stavb.

20. členProjekti, ki jih je treba prijaviti

V kolikor iz 21. člena ne izhaja drugače, je treba prijaviti naslednje projekte:1. novogradnje, dozidave in rekonstrukcije majhnih hiš na gradbenem zemljišču, če se lastniki

zemljišč, ki mejijo na gradbeno parcelo, ter tisti lastniki zemljišč, katerih zemljišča od gradbene

11

parcele loči ozek pas zemljišča širine do 6 m (npr. javne prometne površine, poti, pasovne parcele ipd.), s podpisom gradbenih načrtov izrecno strinjajo s projektom;

2. postavitev, sprememba ali razširiteva) parkirnih mest za več kot pet motornih koles do največ 30 koles ali več kot dve motorni vozili

do največ dvanajst motornih vozil z najvišjo dovoljeno skupno težo 3.500 kg, vključno z za to potrebnimi dovozi in odvozi;

b) garaž za največ 30 motornih vozil ali največ dvanajst motornih vozil z najvišjo dovoljeno skupno težo 3.500 kg in pomožnih stavb, tudi če so izdelane kot dozidava k stavbi;

c) nadstreškov (prevesnih streh), katerih pokrita površina znaša več kot 40 m2, tudi če so izvedeni kot dozidava k stavbi;

d) pomožnih stavb, če so izpolnjeni pogoji iz prve točke. (5)3. postavitev, sprememba ali razširitev

a) reklamne opreme in objektov za obveščanje (table, vitrine, ostale priprave in predmeti, na katere je mogoče namestiti reklame in napovedi, oznake, napise, napotke ipd.);

b) transformatorskih in kabelskih postaj, v kolikor gre za stavbe;c) ograj na meji z javnimi prometnimi površinami ter podpornih zidov do višine 1,5 m; (5)d) oljnih kurilnih naprav in kurilnih naprav na trdna goriva vključno s tem povezanimi gradbenimi

spremembami ali spremembami namembnosti; (5)e) vidnih nosilnih stebrov za antene in radijsko vodene naprave; (4)f) gradbenih objektov za jahalne parkurje ali prostorov za urjenje psov;g) naknadne postavitve, spremembe ali razširitve hišnih čistilnih naprav in greznic; (5)h) solarnih in fotonapetostnih naprav do 100 m2 skupne površine kolektorja in z višino nad 3,50

m; (12)4. spremembe naravnega terena zemljišč, ki po načrtu namembnosti površin ležijo na gradbenem

zemljišču, ter zemljišč, ki mejijo na gradbeno zemljišče, če se lastniki zemljišč, ki mejijo na gradbeno parcelo, s podpisom gradbenih načrtov izrecno strinjajo s projektom; (5)

5. postavitev motorjev, strojev, naprav in podobnega, če bi to lahko vplivalo na trdnost stavb ali povzročilo nevarnost in se postavitev ne izvede v napravi, za katero velja Obrtni zakon ali Zakon o ohranjanju čistoče zraka za kotle; (12)

6. izvajanje večjih prenov (34a točka 4. člena) ali optimizacija oboda stavbe pri obstoječih majhnih hišah. (12)

21. členProjekti, ki ne potrebujejo dovoljenja za gradnjo

(1) Med projekte, ki ne potrebujejo dovoljenja za gradnjo sodijo postavitev, sprememba ali razširitev: (12)

1. pomožnih stavb (razen garaž), lokalnih živih mej, plastičnih tunelov, sistemov mrež za zaščito pred točo, ležečih silosov, deževalnikov ipd. le v okviru kmetijske in gozdarske dejavnosti, v kolikor to ne vpliva na sosedsko pravo v smislu prve in druge točke prvega odstavka 26. člena;

2. manjših gradbenih objektov, še zlastia) za recikliranje (kompostiranje) biogenih odpadkov v smislu štajerskega Zakona o ravnanju z

odpadki; kot so zlasti majhni obrati za kompostiranje za stavbe z do šest stanovanji;b) parkirnih mest za največ pet motornih koles ali največ dve motorni vozili z največjo dovoljeno

skupno maso 3.500 kg, vključno za to potrebnimi dovozi in odvozi, naprav za parkiranje koles ter nadstreškov (prevesnih streh), katerih pokrita površina znaša skupaj največ 40 m2, tudi če so izvedeni kot dozidava k stavbi; (5)

c) skulptur in okrasnih vodnjakov do višine 3,0 m, vključno s podstavki, manjših sakralnih objektov ter križev na vrhovih gora;

d) bazenov do skupne prostornine 100 m3, sezonskih hranilnikov za solarno ogrevanje prostorov in vodnjakov;

e) prostostoječih nadstreškov do skupno 100 m2 zemljišča;f) pergol, katerih pozidana površina znaša do 40 m2, klopotcev, mlajev, drogov za zastave in

ograd za čiščenje preprog, lovskih stolčkov ter otroških igral; (5)g) hišk za orodje na gradbenem zemljišču do skupne površine 40 m2; (5)h) rastlinjakov z višino slemena do 3,0 m in s skupno površino do 40 m2; (5i) paraboloidnih naprav ter hišnih antenskih sprejemnih naprav za privatno uporabo; mikro

celic za oskrbo terenov s premerom od 100 m do 1 km in piko celic za mobilno radijsko

12

opremo za oskrbo terenov s premerom do 100 m, skupaj z nosilnimi in pritrdilnimi elementi; (4) (11)

j) telefonskih govorilnic in čakalnic za javni prevoz; k) podpornih zidov do višine 50 cm nad naravnim terenom, na katerega mejijo; (5)l) zasteklitev balkonskih niš, vključno z zahtevano ogrodno konstrukcijo; (5)

3. manjših gradbenih objektov in manjših dozidav na gradbenem zemljišču, v kolikor so glede na velikost in vpliv na sosede primerljivi z objekti in napravami, navedenimi v drugi točki; (5)

4. gradbiščne opreme, vključno z nastanitvenimi prostori, ki so namenjeni izključno prehodnemu bivanju;

5. kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva z nazivno močjo do 8,0 kW, v kolikor obstajajo dokazila o pravilni uporabi v smislu štajerskega Zakona o kurilnih napravah, Dež. ur. l. št. 73/2001; (2)

5a. plinskih postaj, ki po štajerskem Zakonu o plinu ne potrebujejo dovoljenja, kurilnih naprav pa le takrat, če obstajajo dokazila o pravilni uporabi v smislu štajerskega Zakona o kurilnih napravah, Dež. ur. l. št. 73/2001 in predpisov o varnosti plinskih naprav, Zv. ur. l. št. 430/1994, ostalih plinskih naprav, ki niso kurilne naprave, vendar le takrat, če obstajajo dokazila o pravilni uporabi v smislu predpisov o varnosti plinskih naprav, Zv. ur. l. št. 430/1994;

6. reklamne opreme in objektov za obveščanje skupin volivcev, ki sodelujejo pri volilni kampanji za volitve splošnega telesa ali ustavnih organov strokovno pravnega zastopanja, za volitve zveznega predsednika ali za referendume, peticije in javno posvetovanje na podlagi deželnih ali zveznih zakonskih predpisov, v roku šest tednov pred dnevom volitev ali dnevom referenduma, peticije ali javnega posvetovanja do najkasneje dva tedna po tem.

(2) Poleg tega dovoljenja za gradnjo ne potrebuje: (12) 1. rekonstrukcija gradbenega objekta ali stanovanja, ki ne spremeni zunanjega videza;2. do tri dni trajajoča postavitev vozil in drugih prenosnih naprav v smislu šeste točke 19. člena;3. skladiščenje kurilnega olja do 300 l;4. rušenje vseh gradbenih objektov, ki ne sodijo v okvir sedme točke 19. člena; (5) Zakona o graditvi

objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 175. ograje na meji s sosednjimi zemljišči (razen javnih prometnih površin) do višine 1,5 m; (5) (11) 6. solarne in fotonapetostne naprave do 100 m2 skupne površine kolektorja, pri tem naprava in njeni

deli ne smejo prekoračiti višine 3,50 m; (11) (12)7. rekonstrukcija gradbenega objekta, če gre pri tem izključno za barvanje. (12)

(3) Projekte, ki ne potrebujejo dovoljenja, je treba pred izvedbo na občino pisno prijaviti. Obvestilo mora vsebovati kraj in kratek opis projekta. (12)

(4) Projekti, ki ne potrebujejo dovoljenja, ne smejo kršiti gradbenih in urbanističnih predpisov, kot so zlasti določene gradbene regulacijske linije, mejne linije gradnje in regulacijske linije ceste ter predpisov o odmikih. (5)

II. razdelekPostopek za izdajo dovoljenja

22. členZahteve

(1) Za izdajo gradbenega dovoljenja se pri upravnem organu vloži pisna zahteva.

(2) Zahtevi je treba priložiti naslednje dokumente:1. dokazilo o lastništvu ali gradbeni pravici za zemljišče, ki je predvideno za pozidavo, v obliki

uradnega prepisa iz zemljiške knjige ali v drugi pravno veljavni obliki, ki ne sme biti starejše od šest tednov;

2. soglasje lastnika zemljišča ali upravičenca za gradnjo, če investitor ni lastnik zemljišča ali upravičenec za gradnjo;

3. dokazilo, da je površina zemljišča, ki je namenjena pozidavi – če ne leži v dveh katastrskih občinah – iz enega zemljišča v smislu Zakona o geodetski dejavnosti (Vermessungsgesetz), Zv. ur. l. št. 306/1968, v različici Zv. ur. l. št. 480/1980. Dokazilo se lahko izpusti– za obstoječe objekte,– za objekte, ki se zaradi svoje funkcije običajno razprostirajo čez dve zemljišči,

13

– če obstajajo pravnomočni zazidalni načrti, na katerih temelji delitveni načrt, (5)– ter pri kmetijskih in gozdarskih objektih na prostem;

4. seznam zemljišč, ki so od meje gradbene parcele oddaljena do 30,0 m, z navedenimi imeni in naslovi lastnikov teh zemljišč;

5. podatke o ustreznosti gradbene parcele;6. projekt v dveh izvodih.

(3) Če samo iz dokumentov, navedenih v drugem odstavku, ni mogoče ugotoviti, ali načrtovani predlog za gradnjo ustreza predpisom tega zakona, je treba na zahtevo upravnega organa predložiti dodatna dokazila, še posebej o stabilnosti, nosilnosti tal, upoštevanje protipožarne zaščite in zaščite pred hrupom ipd. ter vzdolžni profil.

(4) Upravni organ se lahko vzdrži zahtev po predložitvi posameznih dokumentov, navedenih v drugem odstavku, če so dokumenti za ocenitev skladnosti projekta zadostni.

(5) Če dokazilo v skladu s tretjo točko drugega odstavka zahtevi ni priloženo, ga je treba predložiti najkasneje pred izdajo gradbenega dovoljenja.

23. členProjektni dokumenti

(1) Projekt mora vsebovati:1. lokacijski načrt, ki mora izkazovati:

– meje gradbene parcele,– na gradbeni parceli obstoječe in načrtovane objekte s pomožnimi stavbami in prostimi

površinami (greznice, otroška igrišča, parkirišča za motorna vozila, odlagališča za zabojnike za odpadke, naprave za oskrbo z vodo in energijo ter odstranjevanje odplak skupaj z napeljavami ipd.),

– številčne podatke odmikov stavb od mej s sosednjim zemljiščem ter tavb med seboj, Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 18,

– obstoječe gradbene objekte na zemljiščih, na katere mejijo in so od mej gradbene parcele oddaljeni do 30,0 m in s podatki o številu nadstropij,

– številke parcel,– meje parcele,– prometne površine,– smer severa,– vse instalacijske vode, ki so na gradbeni parceli ter so odločilni za komunalno pripravo

stavbnega zemljišča, skupaj z imeni in naslovi lastnikov instalacijskih vodov,– znan najvišji nivo podtalnice in– višinsko koto, na višino katere se bo nanašal celotni načrt javnih naročil;

2. tlorise vseh nadstropij s podatkom o koriščenju prostorov in uporabnih površin;3. izračun bruto tlorisne površine vseh nadstropij v preverljivi obliki;4. potrebne prereze, zlasti prereze stopnišča in tiste prereze, ki so nujni za določitev odmikov, ki jih

je treba upoštevati; (12)5. vse poglede, ki so potrebni za ocenitev zunanjega videza gradbenega objekta in priključitve na

pomožne stavbe ter podatke o barvanju;6. prikaz načrtovanih sprememb terena (predhodni in novi teren) v prerezih in pogledih;7. prikaz naprav za odvajanje odpadnih voda in za oskrbo z energijo, gnojišča ipd.;8. v zvezi z varčevanjem z energijo in s toplotno izolacijo:

a) energetsko izkaznico v skladu z 81. členom;b) dokazilo o izpolnjevanju zahtev v skladu z 80. členom v povezavi z uredbo v skladu z 82.

členom, v kolikor te zahteve v energetski izkaznici niso upoštevane po točki a ali če energetske izkaznice ni mogoče pripraviti;

c) po potrebi dokazilo, izdano s strani izvedenca za ustrezno strokovno področje, ki je pooblaščen po predpisih, odločilnih za opravljanje poklica, da je treba upoštevati zahteve v skladu s petim odstavkom 80. člena;

(7) (11)9. po potrebi način in prikaz gradbene priprave za ogrevalne sisteme z dimniki vključno s priključki

za dimnik, morebitna dvigala, prezračevalne in transportne naprave, klimatske naprave ipd.;

14

10. (se ne uporablja) (2) (5)11. opis gradbene parcele in načrtovanega gradbenega objekta z navedbo vseh okoliščin, ki so za

dovoljenje odločilne in iz načrtov niso razvidne, zlasti tudi s podatki o namenu uporabe načrtovanih gradbenih objektov (potek gradnje).

(2) Lokacijski načrti morajo biti izdelani v merilu 1:1000, tlorisi, prerezi in pogledi ter prikaz v smislu sedme in devete točke prvega odstavka v merilu 1:100, v kolikor za projekt ni primerno večje ali manjše merilo.

(3) Načrti morajo biti izdelani v tehnično brezhibni obliki. V načrtih za dozidave in rekonstrukcije morajo biti sestavni deli, predvideni za rušitev, označeni z rumeno barvo, sestavni deli, predvideni za gradnjo, pa z rdečo barvo.

(4) Načrte in potek gradnje morajo podpisati investitor, lastniki zemljišča ali upravičenci za gradnjo, pripravljavci dokumentacije, morebitna dodatna dokazila morajo podpisati investitor in pripravljavci dokumentacije s pripisom njihove funkcije. Pripravljavci dokumentacije so lahko le po zakonu upravičene osebe.

24. členObravnava o gradnji

(1) Upravni organ lahko na zahtevo obravnavo o gradnji izvede ustno in za skupno obravnavo in odločitev poveže ali loči več upravnih zadev. V okviru obravnave o gradnji mora biti opravljen ogled kraja. (5)

(2) Upravni organ mora pri vseh teh postopkovnih pravilih upoštevati načelo smotrnosti, hitrosti, enostavnosti in varčevanja stroškov. (5)

(3) Pri obravnavi predložena projektna dokumentacija mora biti parafirana.

(4) Če mora biti projekt, za katerega se v skladu z 19. členom zahteva dovoljenje, odobren na podlagi gospodarsko pravnih predpisov o obratih (74. člen ff Obrtnega zakona), se mora na prošnjo investitorja obravnava o gradnji izvesti hkrati z obravnavo po Obrtnem zakonu.

25. člen (5)Objava in povabilo na obravnavo

(1) Obvestilo o obravnavi se lahko izda po osebnem dogovoru z znanimi udeleženci. Znani udeleženci so zlasti1. investitor,2. lastnik zemljišča,3. imetnik gradbene pravice,4. pripravljavec projektne dokumentacije,5. sosedje, s katerimi se je upravnih organ po četrti točki drugega odstavka 22. člena seznanil na

podlagi seznama, preverjenega z vidika celovitosti in verodostojnosti,6. občina v tistih gradbenih postopkih, ki jih je deželna vlada na podlagi Odloka o prenosu

pooblastila prenesla na državne organe dežele. Če so lahko udeleženci tudi druge osebe, mora biti obravnava razglašena tudi z obvestilom na občini ali z objavo v časopisu, ki je namenjen uradnim objavam upravnih organov.

(2) Termin obravnave mora biti določen tako, da se je lahko udeleženci udeležijo pravočasno in pripravljeni. Predmet dogovora (razglasitve) obravnave mora vsebovati čas in kraj obravnave o gradnji, vključno z opozorilom o posledicah, do katerih bi lahko prišlo v skladu s prvim odstavkom 27. člena. V primeru, da je treba za namen obravnave na vpogled udeležencem razgrniti načrte in druge dokumente, mora biti to s podatkom o času in kraju vpogleda navedeno v vabilu na obravnavo.

26. členSosedsko pravo

15

(1) Sosed lahko na izdano odločbo o gradbenem dovoljenju poda ugovor, če se ta nanaša na gradbene predpise, ki ne služijo le javnemu interesu temveč tudi interesu sosedov (subjektivno-javnopravni ugovori). To so določbe o1. skladnosti projekta z načrtom namembnosti površin in zazidalnim načrtom, če so s tem povezani

ukrepi za zmanjševanje imisij; (10)2. odmikih (13. člen);3. zaščiti pred hrupom (prvi odstavek 77. člena); (11)4. tehnično požarni izvedbi zunanjih sten objektov na meji s sosednjim zemljiščem (drugi odstavek

52. člena); (11)5. preprečevanju druge nevarnosti ali nedopustnih motenj oz. obremenitev (drugi odstavek 57.

člena, prvi odstavek 60. člena, drugi stavek 66. člena in 88. člen); (11)6. ustavitvi gradnje in odstranitvi (6. odstavek 41. člena).

(2) Če sosed trdi, da gre za kršitev pravice, ki služi izključno varstvu javnega interesa, za katerega po uradni dolžnosti skrbi upravni organ (objektivno-javnopravni ugovori), mora upravni organ ta projekt zavrniti.

(3) Če sosed trdi, da gre za kršitev pravice, ki izhaja iz zasebnega prava (zasebnopravni ugovor), mora upravni organ najprej skušati doseči sporazum. Če do sporazume ne pride, se udeleženca z njegovimi zasebnopravnimi ugovori usmeri na redno sodno pot. Ta napotitev se z navedbo ugovora izreče v izreku sklepa o odobritvi.

(4) Pri novogradnjah in dozidavah, ki so namenjene bivanju, je treba upoštevati tudi ugovore v smislu prve točke prvega odstavka 26. člena, na osnovi katerih so sprejete imisije, ki jih povzročajo odobreni sosednji industrijski, kmetijski ali gozdarski obrati in vplivajo na načrtovan predlog za gradnjo (bližnja stanovanjska pozidava). Vendar to velja le glede na dovoljene emisije, katerih dopustnost morajo sosedje dokazati. (5)

Člen 26a (5)Položaj občin kot strank v postopku

V tistih gradbenih postopkih, ki jih je deželna vlada na podlagi Odloka o prenosu pooblastila prenesla na državne organe dežele, je občina stranka v postopku. Ima pravico, da glede urejanja prostora ter uličnega pogleda, zunanje podobe krajev in pokrajin v postopku uveljavi upoštevanje javnega interesa, za katerega skrbi po uradni dolžnosti, da uporabi pravna sredstva in da vloži pritožbo na upravno ali ustavno sodišče.

27. člen (5)Položaj strank v postopku

(1) Če je bila obravnava razglašena v skladu z zadnjim stavkom prvega odstavka 25. člena in dodatno v ustrezni obliki, to povzroči, da sosed izgubi položaj stranke, če ugovorov v smislu prvega odstavka 26. člena ne vloži najkasneje na dan pred pričetkom obravnave pri upravnem organu ali med obravnavo. Objava je ustrezna, če zagotavlja, da sosed verjetno opazil obvestilo o obravnavi.

(2) Če obravnava ni bila razglašena v skladu s prvim odstavkom, v njej navedena pravna posledica (izguba položaja stranke) velja le za tiste sosede, ki so pravočasno prejeli dogovor o terminu obravnave.

(3) Sosed, ki je svoj položaj stranke izgubil v skladu s prvim odstavkom in dokaže, da je bil zaradi nepredvidenega ali neizogibnega dogodka zadržan, da bi lahko pravočasno vložil ugovore v smislu prvega odstavka 26. člena, in ni krivo ravnal ali je ravnal pomotoma, lahko v roku dveh tednov od prenehanja ovire svoje ugovore navede tudi po zaključeni obravnavi, in sicer1. do poteka osmih tednov od dejanskega začetka gradnje ali2. od seznanitve s spremembo namembnosti, za katero se zahteva dovoljenje, vendar najkasneje

do poteka enega leta od izvedene spremembe namembnosti.

16

(4) Sosed, ki svojega položaja stranke ni izgubil v skladu s prvim odstavkom in ki ni prejel sklepa (prehodni sosed), lahko navede naknadne ugovore proti gradbenemu ukrepu ali zaprosi za dostavo sklepa o dovoljenju le do poteka treh mesecev od dejanskega začetka gradnje ali od seznanitve s spremembo namembnosti, za katero se zahteva dovoljenje, vendar najkasneje do poteka enega leta od izvedene spremembe namembnosti.

(5) Dokler odločitev o zahtevi za gradnjo še ni bila sprejeta, mora upravni organ ugovore po tretjem in četrtem odstavku upoštevati na enak način, kot če bi bili podani na ustni obravnavi. Če pa je bil sklep o gradbenem dovoljenju že sprejet, velja vloženi ugovor kot zaprosilo za vročitev sklepa o dovoljenju. Na odločitev o dovoljenju ali na sklep, ki ne ugodi zaprosilu za vročitev, se lahko vloži pritožba. Pri nadaljnjih postopkih se mora upoštevati pravno stanje, ki je veljavno v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe.

28. členIzvedenec za gradbeništvo

(1) Deželna vlada mora voditi seznam neuradnih izvedencev za gradbeništvo. Če upravni organ nima na razpolago uradnih izvedencev, mora iz tega kroga izbrati neuradne izvedence. Deželna vlada mora seznam enkrat letno javno objaviti.

(2) Za uvrstitev na seznam izvedencev je treba predložiti dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev za izvajanje poklica civilnega tehnika ali gradbenika ter najmanj triletna ustrezna praksa iz stroke.

(3) Izvedenci za gradbeništvo, ki pogojev v skladu z drugim odstavkom ne izpolnjujejo, se lahko uvrstijo na seznam neuradnih izvedencev, če so bili pred datumom oddaje vloge v stroki dejavni najmanj deset let neprekinjeno in brez pritožb. Deželna vlada se mora prepričati o strokovnem znanju izvedenca za gradbeništvo s področja gradbeništva, zakona o urejanju prostora ter o znanju v zvezi z nalogami izvedenca za gradbeništvo.

(4) Izvedenci po drugem in tretjem odstavku morajo najmanj enkrat v dveh letih obiskati dodatno usposabljanje, ki ga organizira in priznava deželna vlada. Dokazilo o uspešni udeležbi je treba samodejno predložiti deželni vladi.

(5) Deželna vlada mora dodatno usposabljanje v smislu četrtega odstavka organizirati najmanj dvakrat letno. Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 21

(6) Izvedence za gradbeništvo, ki– svoje dejavnosti niso opravljali več kot tri leta ali– kršijo službene obveznosti,bo deželna vlada črtala iz seznama.

(7) Če je izvedenec za gradbeništvo kršil službene dolžnosti, je lahko na seznam ponovno sprejet šele po poteku dveh let.

Člen 28a (9)Navidezna odobritev

(1) V postopku po drugem in tretjem odstavku 28. člena velja odobritev zaprosila v skladu z zakonom kot potrjena, če upravni organ v roku treh mesecev ni sprejel odločitve.

(2) Če predlagateljici/predlagatelju dokumentov ni mogoče dostaviti preko oddajnega mesta v notranjosti države, se lahko navidezna odobritev uporabi le, če predlagateljica/predlagatelj alternativno1. navede kraj vročitve v notranjosti države,2. navede pooblaščenca za sprejem poštnih pošiljk v notranjosti države,3. omogoči dokazljivo elektronsko vročitev po elektronski poti, ali4. omogoči dokazljivo elektronsko vročitev z neposredno elektronsko odpremo; v tem primeru mora

prijaviteljica/prijavitelj upravni organ v začetku postopka seznaniti z elektronskim naslovom in njeno/njegovo identiteto in verodostojnost dokazati z geslom. Ko je dokument pripravljen, upravni

17

organ na elektronski naslov pošlje obvestilo, ki vsebuje povezavo, preko katere lahko prijaviteljica/prijavitelj po vnosu gesla dostopa do dokumenta. Po dostopu do dokumenta je vročitev opravljena. Dokazilo o vročitvi tvori elektronsko obvestilo skupaj s zapisom podatkov o vročitvi. Če prijaviteljica/prijavitelj dokumenta ne dvigne v roku desetih delovnih dni od odpošiljanja obvestila, vročitev prav tako velja za izvedeno. Na to pravno posledico mora biti prijaviteljica/prijavitelj opozorjen/a na začetku postopka ter v elektronskem obvestilu o pripravljenem dokumentu. Na mestu zapisa podatkov o vročitvi se prikaže zaznamek o izteku roka.

(3) Upravni organ lahko rok za odločitev enkrat ustrezno podaljša, če je to nujno zaradi težavnosti zadeve. Podaljšanje roka mora biti utemeljeno, stranka v postopku pa mora biti o njem obveščena pred potekom roka za odločitev.

(4) Zaprosilo je treba pisno predložiti. Rok, ki je določen v prvem odstavku, prične teči šele s pravočasnim prejemom popolnega zaprosila. Na to okoliščino je treba opozoriti tudi v primeru naročila za odpravo pomanjkljivosti v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (AVG).

(5) Upravni organ mora nastop dovoljenja v skladu s prvim odstavkom čim prej pisno potrditi. To potrdilo je treba dostaviti stranki v postopku. Stranka ima pravico, da v roku štirih tednov po prejemu tega sporočila v skladu s prvim odstavkom zahteva sklep o nastopu dovoljenja.

(6) Za dovoljenje po prvem odstavku se smiselno uporabljajo 68. do 70. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (AVG).

29. členOdločitev upravnih organov

(1) Upravni organ mora zahtevo sprejeti s pisnim sklepom, če so po tem zakonu izpolnjeni pogoji, zahtevani za dovoljenje.

(2) Za izkoriščanje največje dovoljene gostote pozidave, določene za zazidalna območja v načrtu namembnosti površin, je mogoče uveljaviti zakonito pravico, če to ni v nasprotju z zazidalnim načrtom ali interesi uličnega pogleda, zunanje podobe kraja in pokrajine. (10)

(3) Pri ocenitvi dopustnosti projekta v smislu določb štajerskega Zakona o urejanju prostora se upoštevajo tudi vsi ukrepi, ki so predvideni v projektu in so v interesu dobrih sosedskih odnosov.

(4) Če predložen predlog za gradnjo ne ustreza sklepu o določitvi, se prošnjo zavrne. To ne velja pri dovoljenih prekoračitvah in nedoseganju gostote pozidave.

(5) Dovoljenje se izda skupaj s pogoji, če je to potrebno, da se izpolnijo javni interesi ter subjektivno-pravne pravice sosedov, ki jih morajo varovati upravni organi.

(6) Če interesi v skladu s prvim odstavkom 95. člena na podlagi veljavnega uradnega gradbenega dovoljenja v okviru kmetijstva ne bodo dovolj zaščiteni, mora upravni organ – zlasti na zahtevo sosedov – v utemeljenih primerih glede na stanje tehnike predpisati druge ali dodatne pogoje. Glede na kmetijske živinorejske obrate se ta določba uporablja šele, ko je stopnja vonja G = 20. Stroške postopka nosi občina. (8) (12)

(7) Upravni organ lahko za izpolnitev oz. upoštevanje dodatnih pogojev v skladu s šestim odstavkom določi največ petletni rok, če so te dolžnosti za lastnika obrata šele po enem ali več letih gospodarsko ustrezne in zaščitni namen dovoljuje takšno določitev roka (tehtanje interesov). (8)

(8) Vendar pa je treba spreminjanje oz. dopolnite predhodnih pogojev v skladu s šestim odstavkom opustiti, če so finančni stroški v primerjavi z zaželenimi koristmi nesorazmerno visoki. Pri tem je treba zlasti upoštevati način, količino in nevarnost emisij, ki jih obrat oddaja, imisije, ki jih obrat povzroča, amortizacijsko dobo in tehnično opremo obrata. (8)

18

(9) S sklepom o dovoljenju je treba investitorju izročiti en izvod projektne dokumentacije, ki ima zaznamek odobritve. (8)

(10) Gradbeni objekti ali deli objektov se lahko gradijo že pred pravnomočnostjo sklepa o dovoljenju, če se je na sklep pritožil le predlagatelj in se upoštevajo pogoji tega sklepa. (8)

30. členČasovno omejeno gradbeno dovoljenje

(1) Gradbeni objekti, ki se glede na njihov namen uporabe gradijo v zvezi s prireditvijo, se lahko odobrijo enkrat za trajanje največ šest mesecev. Rok prične teči s pravnomočnostjo dovoljenja.

(2) Za takšne objekte so dovoljena odstopanja od določitev v načrtu namembnosti površin, če to ne vpliva na sosedsko pravo.

31. členPrenehanje dovoljenja

Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če se projekt ne prične izvajati v roku petih let po pravnomočnosti dovoljenja.

32. členRušenje stavb

(1) Prošnji za izdajo dovoljenja za rušenje stavb je treba priložiti:1. dokazilo o lastništvu v obliki uradnega prepisa iz zemljiške knjige ali v drugi pravno veljavni obliki, ki ne sme biti starejše od šestih tednov;2. soglasje lastnika zemljišča ali imetnika gradbene pravice, če predlagatelj ni sam lastnik zemljišča ali imetnik gradbene pravice,3. lokacijski načrt s prikazom stavbe ali dela stavbe, ki je predviden za rušenje,4. izračun bruto tlorisne površine vseh nadstropij in5. opis tehnične izvedbe rušenja, varnostnih ukrepov, ukrepov za zaščito pred hrupom in prahom ter podatke o razvrščanju in nahajališču odpadnega gradbenega materiala in končne ukrepe.

(2) Upravni organ lahko določi postopek rušenja. Zlasti lahko odredi razbijanje stropa kleti, zasutje kletnih prostorov, pregraditev hišnih kanalov ipd., če je to potrebno zaradi varnosti ali higiene.

(3) Lastnike ali imetnike gradbene pravice (upravičence za gradnjo) površin, ki mejijo na zemljišče, ki je predmet zaprosila, mora upravni organ v projekt vključiti kot udeležence in jih obveščati o projektu rušenja. (5)

III. razdelek

33. členPostopek priglasitve

(1) Projekti v smislu 20. člena morajo biti upravnemu organu dokazljivo prijavljeni v pisni obliki.

(2) Prijavi je treba priložiti naslednje dokumente: 1. Pri projektih iz prve točke 20. člena vse dokumente v skladu z drugim odstavkom 22. člena.

Gradbeni načrti morajo biti po točki b prve točke 20. člena podpisani s strani sosedov. 2. V primerih druge do šeste točke 20. člena– lokacijski načrt v merilu 1:1000 (dvakrat),– zahtevane tlorise, prereze, poglede in opise (dvakrat),

19

– dokazilo o lastništvu ali gradbeni pravici za zemljišče, ki je predvideno za pozidavo, v obliki uradnega prepisa iz zemljiške knjige ali v drugi pravno veljavni obliki, ki ne sme biti starejše od šestih tednov,

– soglasje lastnika zemljišča ali upravičenca za gradnjo, če investitor ni lastnik zemljišča ali upravičenec za gradnjo,

– po potrebi dokazilo v skladu s tretjo točko drugega odstavka 22. člena,– v primeru večje prenove (34a točka 4. člena) še dodatno dokumente v skladu z osmo točko

prvega odstavka 23. člena v zvezi z varčevanjem energije in toplotno izolacijo.(12)3. Pri kurilnih napravah z nazivno močjo nad 8,0 kW do 400 kW, zadostuje dokazilo o pravilni

uporabi v smislu štajerskega Zakona o kurilnih napravah, Dež. ur. l. št. 73/2001. Če je za postavitev, spremembo ali razširitev kurilnih naprav treba sprejeti gradbene ukrepe

glede kraja postavitve, skladišča goriva ali dimnika, je treba predložiti potrdilo izvedenca ali pooblaščenega podjetnika o njegovi sposobnosti. (5)

4. pri nosilnih stebrih za antene in radijsko vodene naprave, ki bodo v skladu z v štajerskem Zakonu o urejanju prostora določenimi kategorijami zemljišč postavljeni znotraj zemljišč tipa popolnoma stanovanjsko območje, splošno stanovanjsko območje, jedro mesta, upravna cona, poslovna cona, vas, zdraviliško in rekreacijsko področje ter počitniško stanovanjsko območje ali zunaj teh kategorij zemljišč na razdalji do 300 m od mej zemljišča, seznam zemljišč, ki so od mej gradbene parcele oddaljena do 30,0 m, z navedenimi imeni in naslovi lastnikov teh zemljišč, skupaj s soglasjem vseh lastnikov zemljišč za izvajanje postopka priglasitve s priloženimi podpisi na seznamu zemljišč. (4)

(3) Pripravljavci dokumentov morajo poleg tega potrditi, da dokumenti ustrezajo vsem zahtevam gradbenega prava. (5)

(4) Upravni organ mora prijavljeni projekt v roku osmih tednov prepovedati s pisnim sklepom, če1. je iz priloženih dokumentov razvidno, da

a) prijavljeni projekt zahteva dovoljenje v skladu z 19. členom,b) je vložen ugovor na načrt namembnosti površin, zazidalni načrt ali določene osnove za

gradnjo, (10) c) so kršeni predpisi o odmikih,d) ni zagotovljeno pravilno odstranjevanje odplak, e) je projekt v očitnem nasprotju z ostalimi predpisi gradbenega prava ali

2. je ugotovljen vpliv na ulični pogled, zunanjo podobo krajev in pokrajin.(5)

(5) Če ne more biti pravočasno obravnavano,– ali obstaja vpliv na ulični pogled, zunanjo podobo krajev in pokrajin ali– če spremembe terena s tem povezanimi spremembami pri ureditvi izpustov povzročijo nevarnosti

ali nedopustne obremenitve,mora upravni organ v roku osmih tednov po prejemu popolne prijave brez napak sprožiti postopek odobritve gradnje in o tem obvestiti prijavitelja. (5)

(5a) Če zahtevani podpisi v primerih iz točke e tretje točke 20. člena prijavi ne bodo priloženi, mora upravni organ sprožiti postopek odobritve gradnje in prijavitelja o tem obvestiti. Lastnikom zemljišč, ki so od mej gradbene parcele oddaljeni do 30 m, je treba omogočiti, da v roku dveh tednov podajo mnenje o prijavljenem projektu (pravica do izražanja mnenja). Upravni organ lahko na podlagi rezultatov izvedene obravnave po Zakonu o graditvi objektov – BauG 8200.03 oktober 2013 24odredi lokalno preiskavo in ustno obravnavo, na katero mora povabiti lastnike zemljišč. O rezultatu postopka o odobritvi gradnje, ki je bil izveden po tej določbi, je treba zaslišane lastnike zemljišč pisno obvestiti. (4)

(6) Če ni vzrokov za prepoved, se investitorju dostavi en izvod načrta in opis gradnje z zaznamkom ,Baufreistellung‘ (dovoljen začetek gradnje). Prijavljeni projekt v skladu z 20. členom se od vročitve šteje, da je odobren. Prijavljeni projekt se tudi šteje kot odobren, če v roku osmih tednov od prejema popolne prijave brez napak ni izdan sklep o prepovedi. (5)

(7) V postopku priglasitve je investitor edina stranka.

20

(8) Ocenitev, ali obstajajo razlogi za prepoved, mora temeljiti na stvarnem in pravnem stanju, ki je veljavno v trenutku prejema prijave.

(9) Dovoljenje preneha veljati, čea) se projekt ne prične izvajati v roku petih let po dostavi dovoljenja za začetek gradnje alib) sosed v smislu točke b prve točke ali druge točke 20. člena ni podpisal gradbenih načrtov in je to

do poteka osmih tednov po začetku gradnje prijavil upravnemu organu.

IV. delIzvedba gradnje in gradbeni nadzor

34. členInvestitor, nadzornik

(1) Investitor mora pri izvajanju novogradenj, dozidav ali rekonstrukcij (prva točka 19. člena) garaž (tretja točka 19. člena in točka b druge točke 20. člena), novogradenj, dozidav ali rekonstrukcij majhnih hiš (prva točka 20. člena) vključiti zakonsko upravičenega nadzornika. (5)

(2) Nadzornik mora upravni organ obvestiti o začetku gradnje in prevzem vodenja gradnje potrditi s podpisom načrtov in opisa gradnje. Upravni organ mora nadzorniku izdati gradbiščno tablo z rdečim obročem na beli podlagi, na kateri so navedeni številka in datum gradbenega dovoljenja ali izjava o dovolitvi začetka gradnje, namen uporabe projekta, nadzornik ter začetek gradbenih del. Gradbiščna tabla mora biti v času gradnje na vidnem mestu nameščena na gradbišču.

(3) Nadzornik je odgovoren za strokovno-tehnično izvedbo celotnega gradbenega objekta, poleg tega mora biti izvedba v skladu z dovoljenjem in ustrezati gradbenim predpisom.

(4) Nadzornik mora skrbeti, da so vsi potrebni izračuni in statična dokazila izdelani najkasneje pred vsakim izvajanjem gradbenih del in za morebitno preverjanje shranjeni pri upravnem organu.

(5) Če pride do zamenjave nadzornika, mora on ali investitor o tem nemudoma obvestiti upravni organ. Do prihoda novega nadzornika, ki ga izbere investitor, je treba ustaviti nadaljnjo izvajanje gradbenih del; v vsakem primeru mora dosedanji nadzornik sprejeti potrebne varnostne ukrepe. Nov nadzornik mora prav tako podpisati načrte in opis gradnje.

35. členIzvajanje gradbenih del

(1) Pri izvajanju gradbenih del je treba paziti, da je zagotovljena varnost ljudi in predmetov in da se prepreči negativne obremenitve.

(2) Za preprečevanje nevarnosti in motenja po prvem odstavku lahko upravni organ odredi postavitev gradbiščne ograje, namestitev nadstreškov, zavarovanje gradbiščnih jam, označitev prometnih ovir, ukrepe za protipožarno zaščito, zaščito pred hrupom in prahom ipd. ter časovno omeji izvajanje gradbenih del in rušenje. (12)

(3) Občina lahko z uredbo določi, da se gradbena dela, ki povzročajo hrup, v bližini ustanov, ki zaradi hrupa zahtevajo posebno zaščito, kot npr. pri šolah, cerkvah, zdravstvenih zavodih, okrevališčih in vrtcih, ter za zaščito zdraviliških in rekreacijskih področij, v določenem času sploh ne smejo izvajati, prav tako se ne smejo uporabljati določeni gradbeni stroji, določi pa lahko tudi, kateri ukrepi morajo biti sprejeti proti širjenju gradbiščnega hrupa. Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 25

(4) Po dokončanem izvajanju gradbenih del mora investitor nemudoma poskrbeti za čiščenje, ki je potrebno zaradi varnosti, prometa in zaščite uličnega pogleda in zunanje podobe kraja. Če investitor te obveznosti ne izpolni, mu mora upravni organ s sklepom odrediti izvedbo teh del.

(5) Pri izvajanju gradbenih del v stavbah, v katerih se stanovanja še naprej uporabljajo, se lahko obstoječa oskrba z vodo, ogrevanje, odstranjevanje odplak, uporaba stranišč ter dostopnost prekine

21

oz. odstrani šele, ko bodo tozadevne naprave, ki so predvidene v gradbenem dovoljenju, začele delovati. Pri prekinitvi delovanja teh naprav brez predhodne priprave odobrenih ali ureditve ustreznega nadomestka, lahko upravni organ ta gradbena dela ustavi s smiselno uporabo 41. člena. Za zagotovitev delovanja se smiselno uporablja 42. člen.

(6) Bistvena odstopanja (tretja točka 4. člena) od odobrenih gradbenih načrtov morajo pred njihovim izvajanjem pridobiti odobritev oz. dovoljenje gradbene inšpekcije, če se nanašajo na gradbena dela, za katera se zahteva dovoljenje in jih je treba obvezno prijaviti. (5)

36. členPrehodna uporaba tujega zemljišča

(1) Pri postavitvi, vzdrževanju in rušenju gradbenih objektov na območju meje zemljišča mora lastnik zemljišča ali gradbenih objektov brez povrnitve škode dovoliti, da se njegovo zemljišče ali njegovi gradbeni objekti s sosednjega zemljišča uporabljajo v nujno potrebnem obsegu, zlasti se lahko na njem izvajajo nujno potrebna dela in postavljajo potrebne konstrukcije ter se prehodno uporablja zračni prostor, če se sicer postavitev, vzdrževalna dela in rušenje gradbenih objektov ne morejo izvesti ali pa se lahko izvedejo le z nesorazmerno velikim naporom. Lastniki zemljišč morajo o koriščenju sprejeti sporazum. (5)

(2) Če je koriščenje zavrnjeno, mora upravni organ odločiti o nujnosti, obsegu in trajanju uporabe tujega zemljišča. Morebitno nadomestilo škode se lahko uveljavi po sodni poti.

37. členPreverjanje izvajanja gradnje

(1) Upravni organ ima pravico, da kadarkoli preveri upoštevanje predpisov gradbenega prava. V ta namen je treba organom oblasti dovoliti dostop do nepremičnine in do vseh delov gradbenega objekta. Investitor in nadzornik sta dolžna, da organom oblasti omogočita dostop do vseh potrebnih informacij ter vpogled v vse referenčne dokumente.

(2) Poleg tega lahko upravni organ odredi preizkus vzdržljivosti in raziskave o toplotni izolaciji in protihrupni zaščiti in zahteva dokazila o zmožnosti vgradnje gradbenih proizvodov. (1)

(3) Investitor mora pri novogradnjah, dozidavah ali rekonstrukcijah (prva točka 19. člena) garaž (tretja točka 19. člena in točka b druge točke 20. člena), pri novogradnjah, dozidavah ali rekonstrukcijah majhnih hiš (prva točka 20. člena) upravnemu organu pisno sporočiti dokončana groba gradbena dela, po možnosti hkrati s potrdilom nadzornika o izvedbi, ki je v skladu s soglasjem. Če potrdilo obvestilu ni priloženo, mora upravni organ ogled grobih gradbenih del opraviti na stroške investitorja. (5)

(4) Če se pri izvajanju gradbenih del kršijo predpisi gradbenega prava, mora upravni organ v skladu s sklepom nemudoma poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti ali, če to za pravilni nadaljnji nadzor gradnje ne zadostuje, gradnjo ustaviti.

38. členIzjava o zaključku del – uporabno dovoljenje

(1) Investitor mora po zaključeni novogradnji, dozidavi ali rekonstrukciji (prva točka 19. člena) garaž (tretja točka 19. člena in točka b druge točke 20. člena), novogradnji, dozidavi ali rekonstrukciji majhnih hiš (prva točka 20. člena) ali izdelavi hišnih čistilnih naprav ali greznic (točka g tretje točke 20. člena) in pred uporabo upravnemu organu sporočiti dokončanje del.

(2) Obvestilu o dokončanju del je treba priložiti naslednje dokumente:1. potrdilo nadzornika, civilnega tehnika z ustreznim pooblastilom, gradbenika s koncesijo ali

tesarskega mojstra v okviru njegovega gospodarsko pravnega pooblastila o izvajanju gradbenih del, ki je v skladu z dovoljenjem in ustreza gradbenim predpisom z navedbo morebitnih manjših odstopanj;

22

2. pri gradbenih objektih z dimniki in lovilniki dimnih plinov rezultat pregleda dimnikarja o ustrezni izvedbi dimnikov in lovilnikov dimnih plinov iz kurišč v skladu s predpisi;

3. pri gradbenih objektih z električnimi napeljavami rezultat pregleda pooblaščenega elektrotehnika o ustreznosti električnih napeljav v skladu s predpisi;

4. po potrebi potrdilo izvedenca ali pooblaščenega podjetnika o pravilni izvedbi naprav za gašenje in javljanje požarov (razen ročnih gasilnih aparatov), naprav za odsesavanje dima, mehanskih prezračevalnih naprav in javljalnikov ogljikovega monoksida;

5. glede hišnih čistilnih naprav in greznic potrdilo o tesnjenju, izdano s strani izvedenca ali pooblaščenega podjetnika.

(3) Pred prijavo o dokončanju del oz. pred izdajo uporabnega dovoljenja v primerih iz četrtega odstavka se gradbeni objekti ne smejo uporabljati.

(4) Če v primerih prve in tretje točke 19. člena, prve točke in točke b druge točke 20. člena in osme točke 19. člena potrdilo v skladu s prvo točko drugega odstavka ni priloženo, mora investitor hkrati s prijavo o dokončanju del vložiti prošnjo za uporabno dovoljenje.

(5) Uporabno dovoljenje se v primerih iz četrtega odstavka podeli,1. če gradbeni objekt ustreza dovoljenju,2. če obstajajo manjše pomanjkljivosti v skladu s predpisom o objektihali 3. če izvedba odobrenega projekta le neznatno odstopa.

(6) Prijava o dokončanju del se lahko poda za en neodvisen del gradbenega objekta. Prav tako se lahko uporabno dovoljenje v skladu s petim odstavkom podeli tudi za en neodvisen del gradbenega objekta.

(7) Uporaba gradbenega objekta se prepove, če1. se gradbeni objekt uporablja brez prijave o dokončanju del,2. prijavi o dokončanju del dokumenti niso priloženi ali so priloženi le pomanjkljivi in nezadostni

dokumenti in če dokumenti v roku, ki ga je določil upravni organ, niso pravilno predloženi in dopolnjeni,

3. če obstajajo odstopanja od načrta, ki potrebujejo dovoljenje za gradnjo in jih je treba obvezno prijaviti, ali

4. obstajajo pomanjkljivosti, ki preprečujejo pravilno uporabo.

V. DELUkrepi gradbene policije

39. členVzdrževanje in uporaba

(1) Lastnik mora skrbeti, da se stanje gradbenih objektov ohranja v skladu s predpisi v gradbenem dovoljenju, z izjavo o dovolitvi začetka gradnje in v skladu z gradbenim pravom.

(2) Lastnik mora opustiti uporabo, ki je v nasprotju z dovoljenjem. Odgovoren je, da tudi druge osebe, ki imajo pravico do razpolaganja, objektov ne uporabljajo na način, ki je v nasprotju z dovoljenjem. (8)

(3) Če lastnik svoje obveznosti krši, mu mora upravni organ odrediti potrebne varnostne ukrepe in da v primernem roku odpravi stanje, ki je v nasprotju s predpisi dovoljenja in predpisi gradbenega prava.

(4) Če odprava gradbenih napak tehnično ni mogoča ali z ekonomskega vidika ni dopustna, mora upravni organ zaradi varnosti odrediti izpraznitev ali zaprtje gradbenih objektov ali delov objektov in, če je potrebno, tudi njihovo rušitev.

(5) Organom upravnega organa je treba zaradi spremljanja upoštevanja predpisov gradbenega prava dovoliti dostop do vseh delov gradbenih objektov.

23

(6) Upravni organ lahko lastniku, če vzroka in obsega gradbene napake ni mogoče določiti samo z vizualnim pregledom, naloži preiskavo, ki jo izvede izvedenec, in predložitev mnenja.

40. členZakonito stanje

(1) Obstoječi gradbeni objekti in kurišča, za katere je v času njihove postavitve potrebno gradbeno dovoljenje in tega ni mogoče dokazati, veljajo za zakonite, če so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1969.

(2) Poleg tega veljajo za zakonite takšni gradbeni objekti in kurišča, ki so bili postavljeni med 1. januarjem 1969 in 31. decembrom 1984 in bi v trenutku postavitve izpolnjevali pogoje za pridobitev dovoljenja.

(3) O zakonitosti iz drugega odstavka se odloča na zahtevo investitorja ali po uradni dolžnosti. Pri tem je treba upoštevati pravni položaj, ki je veljaven v trenutku postavitve. Če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka, mora upravni organ presoditi o zakonitosti. Sklep o ugotovitvi velja kot gradbeno in uporabno dovoljenje.

(4) Če se postopek zakonitosti vodi po uradni poti, mora lastnik objekta v primernem roku upravnemu organu posredovati zahtevano projektno dokumentacijo.

41. členUstavitev gradnje in nalog za odstranitev

(1) Upravni organ mora gradnjo ustaviti, če projekti kršijo predpise tega zakona, zlasti če se1. projekti, za katere se zahteva dovoljenje, izvajajo brez dovoljenja,2. projekti, ki jih je treba obvezno prijaviti, izvajajo brez dovoljenja v smislu šestega odstavka 33.

člena ali3. projekti, ki potrebujejo odobritev, ne izvajajo v smislu tega zakona.(5)

(2) Če se nedovoljena gradbena dela izvajajo kljub ustavljeni gradnji, lahko gradbena inšpekcija gradbišče zapečati ali zapre, gradbeni material in elementi, naprave, stroji in gradbeni pripomočki na gradbišču pa se uradno pridržijo.

(3) Upravni organ mora glede na gradbene objekte, ki niso v skladu s predpisi, izdati nalog za odstranitev. Nalog se mora izdati ne glede na zaprosilo za naknadno izdajo gradbenega dovoljenja ali prijavo v skladu s prvim odstavkom 33. člena.

(4) Upravni organ mora odrediti opustitev uporabe, ki ni v skladu s predpisi, če je bila izvedena sprememba namena uporabe gradbenega objekta ali delov objekta, za katero se zahteva dovoljenje; drugi stavek tretjega odstavka se uporablja smiselno.

(5) Pritožbe na sklepe iz prvega in četrtega odstavka nimajo odložilnega učinka.

(6) Sosedje imajo pravico do izdaje naloga gradbene inšpekcije, če gradbena dela, gradbeni objekti ali ostali okrepi iz prvega, tretjega in četrtega odstavka kršijo njihove pravice (prvi odstavek 26. člena).

42. členTakojšnji ukrepi

(1) Če gre za grozečo nevarnost, lahko upravni organ brez nadaljnjega postopka na kraju samem odredi potrebne sklepe in varnostne ukrepe v škodo in stroške lastnika (vsakega solastnika) gradbenega objekta in takoj zahteva izvršitev. Če je ljudi mogoče rešiti le s sosednje stavbe ali zemljišča, mora vsak lastnik (solastnik) in uporabnik dovoliti vstop v stavbo ali prehod čez zemljišče in izvajanje potrebnih sprememb. Pri tem se lahko potrebni sklepi takoj odredijo in izvršijo.

24

(2) Reklamno opremo in objekte za obveščanje, ki so bili po 1. marcu 1989 postavljeni brez dovoljenja, lahko upravni organi takoj odstranijo. Upravni organ mora lastnika odstranjenega predmeta ali lastnika zemljišča nemudoma pozvati, da predmete odstrani. Lastnik mora stroške odstranjevanja in shranjevanja predmeta iz prvega stavka upravnemu organu povrniti. Če lastnik odstranjenih predmetov v roku enega meseca po pozivu ne prevzame, se to smatra kot odpoved lastnini v dobro občine. Škoda, ki neizogibno nastane pri odstranjevanju predmetov, se izloči iz vseh odškodnin.

II. poglavje (11)Predpisi s področja gradbeništva

I. del (11)Splošne gradbene določbe

I. razdelek (11)Zahteve glede načrtovanja, izvajanja gradbenih del in gradbenih proizvodov

43. člen (7) (11)Splošne zahteve

(1) Objekti in vsi njihovi deli morajo biti načrtovani in izdelani tako, da so ob upoštevanju dejavnika gospodarnosti uporabni in izpolnjujejo gradbene zahteve, navedene v nadaljevanju. Te zahteve morajo biti glede na stanje tehnike ob predvidenem vplivu in ob normalnem vzdrževanju uresničene v ekonomsko primernem časovnem obdobju. Pri tem se morajo upoštevati razlike glede na lego, velikost in uporabo objektov.

(2) Gradbene zahteve glede objektov so:1. mehanska trdnost in stabilnost,2. protipožarna zaščita,3. higiena, zdravje in varovanje okolja,4. varnost pri uporabi in dostopnost,5. zaščita pred hrupom,6. varčevanje z energijo in toplotna izolacija ter7. trajna uporaba naravnih virov. (13)

(3) Gradbeni elementi morajo biti izdelani iz ustrezno odpornih gradbenih materialov ali zaščiteni pred škodljivimi vplivi, če so takšnim vplivom izpostavljeni. Škodljivi vplivi so npr. onesnaževala okolja, vremenski vplivi, tresljaji ali korozija.

(4) Poleg upoštevanja gradbenih zahtev mora biti objekt načrtovan in izdelan tako, da v njegovem oblikovalskem pomenu ustreza uličnemu pogledu, zunanji podobi krajev in pokrajin. Pri tem je treba upoštevati spomenike in odlične naravne znamenitosti.

44. člen (1) (11) (13)Gradbeni proizvodi

(1) Pri vodenju gradnje se lahko načeloma vgradijo le gradbeni proizvodi, ki ustrezajo določbam o uporabi na podlagi štajerskega Zakona o gradbenih proizvodih in nadzoru trga 2013. (13)

(2) Za dokazilo o izpolnjevanju zahtev 43. člena je odgovoren investitor.

Štajerski Zakon o gradbenih proizvodih in nadzoru trga 2013 (Steiermärkisches Bauprodukte- und Marktüberwachungsgesetz 2013) (NOVO)

Štajerski Zakon o gradbenih proizvodih 2000 (Steiermärkisches Bauproduktegesetz 2000) (STARO)Seznam gradbenih materialov ÖA (Baustoffliste ÖA) Seznam gradbenih materialov ÖA (Baustoffliste ÖE)

Baza podatkov OIB (Datenbank OIB)

25

Členi 45-47se ne uporabljajo (13)

II. razdelek (11)Mehanska trdnost in stabilnost

48. člen (11)Zahteve

(1) Objekti in vsi njihovi deli morajo biti glede na stanje tehnike načrtovani in izdelani tako, da so med postavitvijo in celotnim trajanjem njihove uporabe nosilni, pri tem se morajo upoštevati stalni, spremenljivi in nenavadni vplivi. Ob upoštevanju stalnih in spremenljivih vplivov uporabnosti ne smejo ovirati deformacije ali nihanje.

(2) Zlasti je treba preprečiti naslednje dogodke:1. porušitev celotnega objekta ali dela objekta,2. deformacije, zaradi katerih je ovirana uporabnost ali sicer izpolnitev gradbenih zahtev v skladu s 43. členom,3. poškodbe gradbenih elementov, naprav ali opreme zaradi prevelike deformacije nosilne gradbene konstrukcije ali4. poškodbe, ki so v povezavi z dogodkom, ki jih je povzročil, nesorazmerno velike.

k Direktivi OIB-Richtlinie 1 FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 1)

III. razdelek (11)Protipožarna zaščita

49. člen (11)Splošne zahteve

Objekti morajo biti načrtovani in izdelani tako, da se prepreči nevarnost za življenje in zdravje oseb zaradi požara ter da se širjenje požara učinkovito omeji.

50. člen (11)

Nosilnost objekta v primeru požara

(1) Objekti morajo biti načrtovani in izdelani tako, da se nosilnost v primeru požara ohrani vsaj toliko časa, kolikor je potrebno za varen pobeg ali reševanje uporabnikov objekta. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, ki so pomembne za varen pobeg ali reševanje, še posebej velikost in namen uporabe objekta ter možne dostope za reševalne ekipe.

(2) Če je to potrebno zaradi lege in velikosti objekta, mora biti poleg tega zagotovljeno, da zaradi porušitve objekta ali delov objekta na gradnjah, ki so dovoljene na sosednjih zemljiščih, ne more nastati večja škoda.

51. člen (11)Širjenje ognja in dima znotraj objekta

(1) Objekti morajo biti načrtovani in izdelani tako, da se v primeru požara širjenje ognja in dima znotraj objekta omeji.

(2) Gradbeni elementi za razmejitev uporabnih enot, npr. stropi ali stene med stanovanji, morajo biti požarno odporni, da se lahko1. izključi neposredna ogroženost oseb v drugih uporabnih enotah in2. širjenje požara učinkovito omeji.

26

Pri tem je treba upoštevati namen uporabe in velikost objekta.

(3) Objekte je treba razdeliti na požarne cone, če je to zaradi namena uporabe in velikosti objekta potrebno za zaščito zasilnih izhodov in učinkovitega gašenja požara. Še posebej pomembna je ustrezna velikost in razporeditev požarnih con. Gradbeni elementi, ki omejujejo posamezne požarne cone, morajo širjenje požara učinkovito omejiti.

(4) Kot samostojne požarne cone morajo biti vsekakor zasnovani:1. prostori, ki zaradi namena uporabe predstavljajo povečano požarno ogroženost, to so npr.

kurilnice ali prostori za zbiranje odpadkov,2. prostori s posebnimi napravami, pomembnimi za varnost, kot so npr. stabilni zasilni agregat.Gradbeni materiali, uporabljeni v teh prostorih, kot so npr. talne obloge, zidne in stropne obloge vključno z izolacijskim materialom, ne smejo biti ugodni za nastanek ali širjenje požara.

(5) Fasade, vključno z izolacijskim materialom, podkonstrukcijo in sidranjem, morajo biti izvedene tako, da se v primeru požara širjenje na druge uporabne enote in ogroženost reševalnih ekip kar najbolj prepreči. Pri tej je treba upoštevati višino objekta.

(6) Praznine v gradbenih elementih, npr. v stenah, stropih, tleh ali fasadah, ne smejo prispevati k širjenju ognja in dima. Hišne naprave, npr. prezračevalne naprave, morajo biti načrtovane in vgrajene tako, da ne prispevajo k nastanku in širjenju ognja in dima.

(7) Vsi deli kurilnih naprav (vključno s pripadajočimi veznimi členi in izpušnimi napravami) morajo biti tako razporejeni in izvedeni, da ni nevarnosti požara, še posebej zaradi segrevanja sestavnih delov.

(8) Za preprečitev širjenja požara v začetni fazi mora biti na razpolago dovolj ustreznih naprav za začetno in nadaljnje gašenje; pri tem je treba upoštevati lego, velikost in namen uporabe objekta ali dela objekta. Poleg tega morajo biti na razpolago primerni protipožarni sistemi, kot so npr. samodejni sistemi za odkrivanje in javljanje požara, stacionarni gasilni aparati, sistemi za odvod dima in toplote, če je to potrebno zaradi nevarnosti nastanka požara ali toplotne obremenitve.

52. člen (11)Širjenje ognja na druge objekte

(1) Objekti morajo biti načrtovani in izdelani tako, da se prepreči širjenje ognja na druge objekte.

(2) Zunanje stene objektov morajo biti izdelane tako, da se prepreči širjenje požara na druge objekte ali, če to ustreza velikosti in namenu uporabe objekta, da se širjenje dovolj upočasni. Takšna izvedba zunanjih sten ni potrebna, če so objekti drug od drugega postavljeni na dovolj veliki razdalji. Pri tem je treba upoštevati tudi dovoljeno pozidavo na sosednjih zemljiščih.

(3) Strešne kritine, frčade in prosojni elementi v strehah (npr. strešna okna, svetlobne kupole, svetlobni trakovi) morajo biti izvedeni in vgrajeni tako, da se prepreči nastanek požara zaradi letečega ognja ali toplotnega sevanja. Za frčade in prosojne elemente v strehah se smiselno uporablja drugi odstavek.

53. člen (11)Zasilni izhodi

(1) Objekti morajo biti načrtovani in izdelani tako, da lahko uporabniki objekt v primeru požara hitro in varno zapustijo ali pa se jih reši z drugimi ukrepi.

(2) Objekti morajo imeti zasilne izhode v smislu tretjega odstavka, če je to ob upoštevanju namena uporabe, velikosti in uporabe reševalnih sredstev nujno, da se lahko objekt hitro in varno zapusti.

(3) Gradbeni materiali, ki so uporabljeni v zasilnih izhodih, kot npr. talne obloge, stenske in stropne obloge, morajo biti izdelane tako, da v primeru požara na varno zapustitev objekta ne vplivajo ogenj, dim ali gorljivo kapljanje. Zaradi velikosti in namena uporabe objekta so lahko potrebni dodatni ukrepi,

27

kot so npr. razdelitev na požarne sektorje, sistemi za odvod dima in toplote ali orientacijska osvetlitev zasilnega izhoda.

54. člen (11)Zahteve za reševanje in gašenje v primeru požara

(1) Objekti morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je pri gašenju požara v največji možni meri zagotovljena varnost gasilskih in reševalnih ekip in da je možno učinkovito gašenje.

(2) Ob upoštevanju velikosti, lege in namena uporabe objekta morajo biti na voljo dostopi, odlagalne površine in površine za prosto gibanje ter ostala tehnična oprema (npr. hidrantno omrežje, dvigala za gasilce).

k Direktivi OIB-Richtlinie 2.0 k Direktivi OIB-Richtlinie 2.1 k Direktivi OIB-Richtlinie 2.2 k Direktivi OIB-Richtlinie 2.3

FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 2.0)FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 2.1)FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 2.2)FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 2.3)

IV. razdelek (11)Higiena, zdravje in varovanje okolja

55. člen (11)Splošne zahteve

Gradbeni objekti in njihovi posamezni deli morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ob upoštevanju njihovega namena uporabe ustrezajo zahtevam glede higiene, zdravja in varovanja okolja.

56. člen (11)Sanitarije

Objekti z bivalnimi prostori morajo imeti zadostno število sanitarij, kot so npr. stranišča ali oskrba z vodo. Ta morajo glede na velikost in namen uporabe objekta ustrezati higienskim zahtevam. Ostali objekti morajo prav tako izpolnjevati te zahteve, če so namenjeni zbiranju večjega števila oseb.

57. člen (11)Odpadne vode

(1) Pri objektih mora biti ob upoštevanju njihovega namena uporabe poskrbljeno za zbiranje in odvajanje odpadnih in meteornih voda.

(2) Naprave za zbiranje in odvajanje odpadnih in meteornih voda morajo biti zasnovane, vzpostavljene in vzdrževane tako, da zagotavljajo zanesljivo delovanje in da ne pride do nevarnosti ali negativnih obremenitev.

(3) Naprave za zbiranje in odvajanje odpadnih in meteornih voda ne smejo vplivati na nosilnost podlage in suhost objektov.

(4) Preverjanje in čiščenje naprav za zbiranje in odvajanje odpadnih in meteornih voda mora potekati brez težav.

58. člen (11)

28

Ostali odtoki

Ostali odtoki, zlasti tisti iz kmetijskih obratov, kot npr. iz hlevov, mest za shranjevanje gnoja ali silosov, se morajo zbirati tako, da ne ogrožajo higiene in zdravja oseb.

59. člen (11)Odpadki

Stavbe morajo ob upoštevanju njihovega namena uporabe imeti naprave za higiensko ustrezno, zdravju nenevarno in nemoteno zbiranje in odstranjevanje odpadkov.

60. člen (11)Izpušni plini iz kurišč

(1) Izpušne pline iz kurišč je treba ob upoštevanju vrste kurišča in goriva na prosto odvesti tako, da ne ogrožajo varnosti in zdravja oseb in jih ne motijo po nepotrebnem.

(2) Izpušne naprave morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče brez težav preveriti in očistiti.

61. člen (11)Zaščita pred vlago

(1) Stavbe morajo biti v skladu z njihovim namenom uporabe trajno zaščitene pred dvigovanjem vlage in pred vdorom vode. Pri tem je treba paziti tako na podtalnico kot tudi na predvidljivo površinsko vodo (npr. gravitacijska voda in poplave).

(2) Nadstreški, zunanje stene, zunanja okna in vrata ter ostali zunanji sestavni deli morajo nuditi zaščito pred meteornimi vodami.

(3) Objekti in njihovi posamezni deli morajo biti glede na njihov namen uporabe izdelani tako, da je preprečeno škodljivo nabiranje vlage zaradi kondenziranja vodne pare v gradbenih elementih in na površini gradbenih elementov.

62. člen (11)

Uporabna voda

(1) Lastna oskrba z vodo je lahko načrtovana in izvedena le tako, da ni povezana z oskrbo pitne vode.

(2) Zamenjavo uporabne in pitne vode je treba preprečiti s primernimi ukrepi.

63. člen (11)Pitna voda

(1) Gradbeni objekti z bivalnimi prostori morajo imeti oskrbo z zdravstveno neoporečno pitno vodo.

(2) Rezervoarji, cevovodi, armature, sestavni deli za obdelavo vode (npr. segrevanje, mehčanje) in drugi sestavni deli, ki so v stiku s pitno vodo (npr. naprave za zniževanje tlaka), lastnosti vode ne smejo spremeniti na način, ki bi bil higiensko sporen ali zdravju škodljiv.

(3) Zagotoviti je treba, da se pitna voda zaradi zunanjih vplivov ne onesnaži na higiensko sporen ali zdravju škodljiv način, npr. zaradi poškodovanih tesnil, nenamernega povratnega toka, mineralnih oz. organskih škodljivih snovi ali z mikrobiološkega vidika.

64. člen (11)

29

Zaščita pred nevarnimi imisijami

(1) Gradbeni objekti in njihovi posamezni deli morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne povzročajo imisij, kot npr. nevarne pline, delce ali žarke, ki bi ogrožali zdravje uporabnikov gradbenega objekta.

(2) Če zaradi namena uporabe gradbenega objekta emisije v nevarnih koncentracijah niso izključene (npr. v garažah), morajo biti sprejeti gradbeni in drugi ukrepi za preprečevanje ogrožanja zdravja. Potrebni ukrepi so lahko npr. posebne prezračevalne in odzračevalne naprave ali namestitev opozorilnih naprav.

(3) V primeru nevarnih emisij iz podlage morajo biti gradbeni objekti in njihovi posamezni deli načrtovani in izvedeni tako, da zdravje uporabnikov ni ogroženo.

65. člen (11)Osvetlitev in razsvetljava

(1) Bivalni prostori morajo biti v smislu zdravja in dobrega počutja po izkušnjah dovolj naravno osvetljeni, razen če zaradi namena uporabe zadostuje samo umetna osvetlitev. Pri tem je treba zlasti upoštevati prostorsko geometrijo in pogoje osvetlitve.

(2) Vsi prostori in splošno dostopna območja v stavbah morajo biti glede na njihov namen uporabe ustrezno osvetljena.

66. člen (11)Prezračevanje in ogrevanje

Prostori morajo biti glede na namen uporabe urejeni tako, da jih je mogoče zračiti in ogrevati. Prezračevalne naprave ne smejo ogrožati zdravja oseb in jih po nepotrebnem motiti. Pravilna odvodna napeljava dimnih plinov iz kurišč ne sme biti ogrožena.

67. člen (11)Nivo in višina prostorov

(1) Talni nivo prostorov mora biti v primerjavi z zemljiščem tako načrtovan in izveden, da v skladu z namenom uporabe ne vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov. Pri tem je še zlasti treba paziti na predvidljivo površinsko odtekanje vode npr. zaradi gravitacijske vode in poplav.

(2) Višina prostorov mora glede na namen uporabe in v smislu zdravja in dobrega počutja uporabnikov zagotavljati dovolj veliko količino zraka.

68. člen (11)Shranjevanje nevarnih snovi

Gradbeni objekti ali deli objektov, v katerih so shranjene nevarne snovi, morajo biti izdelani tako, da zaradi uhajanja ali prodiranja teh snovi v tla ni ogroženo življenje ali zdravje teh oseb ter ni ogroženo okolje.

k Direktivi OIB-Richtlinie 3 FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 3)

V. razdelek (11)Varnost pri uporabi in dostopnost

69. člen (11)Splošne zahteve glede varnosti pri uporabi

30

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da pri njihovi uporabi ne pride do nesreč, zaradi katerih bi bilo ogroženo življenje ali zdravje ljudi, kot so npr. nesreče zaradi zdrsa, spotika, padca ali udarcev. Pri tem je treba glede na namen uporabe posebno pozornost nameniti tudi otrokom, starejšim osebam in invalidom.

70. člen (11)Dostop

(1) Vsi deli gradbenega objekta morajo biti urejeni tako, da so glede na namen uporabe varno dostopni in uporabni. Višine prehodov pri vratih, stopnicah morajo biti dimenzionirane tako, da njihova uporaba ni nevarna.

(2) Vertikalni dostop mora potekati po stopnicah ali klancih. Če je treba zaradi predvidene uporabe upoštevati višino gradbenega objekta, je treba v stopniščih prilagoditi stopnice ali namestiti dodatna dvigala.

(3) Poleg stopnic je treba osebna dvigala namestiti pri1. gradbenih objektih z bivalnimi prostori in tremi ali več nadzemnimi nadstropji,2. garažah s tremi ali več nadzemnimi ter dvema ali več podzemnimi nadstropji.To ne velja za stavbe, ki imajo največ tri stanovanja ter vrstne hiše. (12)

FAQ - Primeri v zvezi z obveznostjo vgradnje dvigala (FAQ - Beispiele betreffend die Aufzugsverpflichtung)

71. člen (11)Zaščita pred nesrečami zaradi zdrsa in spotika

(1) Pohodni deli gradbenih objektov ne smejo imeti drsečih površin in ovir zaradi premajhne ali nepričakovano spreminjajoče se upornosti zdrsa, nevarnih ovir ali neravnin. Pri tem je treba upoštevati namen uporabe in možen pojav vlage.

(2) Stopnice in klanci morajo biti glede na namen uporabe, zlasti glede njihovih mer, izvedeni tako, da je njihova uporaba varna in udobna.

72. člen (11)Zaščita pred nesrečami zaradi padca

(1) Na mestih, ki ustrezajo namenu uporabe objekta in na katerih obstaja nevarnost padca, morajo biti nameščene primerne varnostne konstrukcije proti padcu oseb (npr. ograje, zidci, zasteklitve, ki varujejo pred padcem), razen če bi bilo varovalo v nasprotju z namenom uporabe (npr. pri nakladalnih ploščadih, plavalnih bazenih).

(2) Če so mesta objekta, na katerih obstaja nevarnost padca, glede na namen uporabe dostopna tudi otrokom, morajo biti varnostne konstrukcije (prvi odstavek) nameščene tako, da otroci skozi njih ne morejo smukniti in da je plezanje nanje oteženo.

(3) Jaški, servisne odprtine in podobno morajo biti pokrite z nosilnimi in prometno varnimi pokrovi.

73. člen (11)

Zaščita pred nesrečami zaradi udarcev in padajočimi predmeti

(1) Zasteklitve morajo biti ob upoštevanju vgradne situacije pred udarci oseb zaščitene in izvedene tako, da se ne nevarno razbijejo.

31

(2) Objekti morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da so njihovi uporabniki zaščiteni pred padajočimi predmeti. To vključuje npr. tudi varno pritrditev sestavnih elementov, kot so npr. fasade in stekleni elementi, ukrepi proti padanju steklenih delov pri nadglavnih zasteklitvah, ki predstavljajo nevarnost, ter ukrepe proti zdrsu snega in ledu iz streh.

74. člen (11)Zaščita pred opeklinami

Opremo in naprave za ogrevanje objekta ter za pripravo, shranjevanje in porazdelitev tople vode je treba, v kolikor so nevarne, zaščititi pred dotiki, ki lahko povzročijo nevarnost.

75. člen (11)Zaščita pred udarom strele

Objekti morajo imeti nameščen sistem za zaščito pred udarom strele, če zaradi njihove lege, velikosti ali načina gradnje obstaja nevarnost udara strele ali če to zahteva namen uporabe ali kulturnozgodovinski pomen objekta.

76. člen (11)Oblikovanje objektov brez ovir

(1) Naslednji objekti (novogradnje) morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da so deli, ki so namenjeni strankam in obiskovalcem, varno in po možnosti brez tuje pomoči dostopni tudi otrokom, starejšim osebam in invalidom:1. objekti za javne namene (npr. upravne organe in urade),2. objekti za namene izobraževanja (npr. vrtci, šole, visoke šole, izobraževalne ustanove),3. trgovske ustanove s potrošnimi dobrinami za dnevno uporabo, Zakon o graditvi objektov – BauG

8200.03 Oktober 2013 354. banke,5. zdravstvene in socialne ustanove,6. zdravniške ordinacije in lekarne,7. javna stranišča ter8. ostali objekti, ki so prosto dostopni in so projektirani za hkratno prisotnost najmanj 50

obiskovalcev ali strank.

(2) Za izpolnitev zahtev iz prvega odstavka morajo biti zlasti izpolnjeni naslednji pogoji:1. na voljo vsaj en vhod, po možnosti glavni vhod, ki je dostopen brez stopnic,2. na prehodih naj načeloma ne bi bilo stopnic, pragov in podobnih ovir; različne nivoje, ki se jim ni

moč izogniti, se lahko odpravi ali izravna z ustreznimi klanci, dvigali ali drugimi dvižnimi napravami,

3. treba je upoštevati nujne minimalne širine za vrata in hodnike,4. glede na namen uporabe je treba urediti ustrezno število sanitarnih prostorov, namenjenih

invalidom.

(3) Pri dozidavah in rekonstrukcijah objektov v skladu s prvo in drugo točko prvega odstavka je treba te in obstoječe gradbene objekte zgraditi brez ovir, če s tem glede na obstoječo pozidavo v primerjavi s stroški gradbenega dela ne nastanejo nesorazmerno veliki dodatni stroški.

(4) Stanovanjske stavbe (novogradnje in takšne, ki to postanejo zaradi spremembe namembnosti) z več kot tremi stanovanji morajo biti načrtovane in postavljene po načelih za prilagodljivo gradnjo stanovanj. Za prilagodljivo gradnjo stanovanj je vsekakor treba upoštevati zahteve iz prve in tretje točka drugega odstavka. (12)

k Direktivi OIB-Richtlinie 4 FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 4)

VI. razdelek (11)

32

Zvočna zaščita

77. člen (11)Splošne zahteve

(1) Objekti morajo biti načrtovani in izdelani tako, da hrup in tresljaji, ki nastajajo pri namenski uporabi, ne ogrožajo zdravja in po nepotrebnem motijo zdravih, normalno občutljivih uporabnikov ali sosedov tega objekta. Pri tem je treba upoštevati namen uporabe ter lego objekta in njegovih prostorov.

(2) Če je zahtevan posebni namen uporabe, je treba zagotoviti ustrezno akustiko prostora.

78. člen (11)Sestavni deli

Vsi sestavni deli, še posebej zunanji in ločilni deli ter pohodne površine v objektih, morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da se širjenje zvoka po zraku, udarnega zvoka in zvoka, ki se z vibriranjem trdne strukture širi skozi najmanjše dele svoje poti zaduši toliko, kolikor je to potrebno za izpolnitev zahtev iz prvega odstavka 77. člena.

79. člen (11)Servisne napeljave

Servisne napeljave, stacionarni stroji in tehnična oprema, ki pri delovanju prenaša hrup ali lahko pride do tresljajev, morajo biti vgrajeni in nameščeni tako, da so izpolnjene zahteve prvega odstavka 77. člena.

k Direktivi OIB-Richtlinie 5 FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 5)

VII. razdelek (11)Varčevanje z energijo in toplotna izolacija

80. člen (11)Splošne zahteve

(1) Objekti in vsi njihovi deli morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da je količina energije, ki je potrebna za uporabo, omejena glede na stanje tehnike. Predpostavlja se, da je objekt namensko rabljen; upoštevati je treba s tem povezane potrebe (zlasti ogrevanje, priprava tople vode, hlajenje, prezračevanje, razsvetljava).

(2) Pri ocenitvi, ali je količina energije v skladu s prvim odstavkom omejena glede na stanje tehnike, je treba še posebej paziti na1. vrsto in namen uporabe objekta,2. zagotovitev notranjih klimatskih razmer, ki ustrezajo namenu uporabe; še posebej je treba

preprečiti neugodne vplive, kot je npr. nezadostno prezračevanje ali poletno pregrevanje,3. sorazmernost med stroški in koristjo glede na varčevanje z energijo.

(3) V skladu z določbami 81. člena mora biti izdelana energetska izkaznica.

(4) Za izpolnitev zahtev od prvega do tretjega odstavka lahko Deželna vlada z uredbo v skladu z 82. členom določi posebne zahteve glede potreb po ogrevanju in hlajenju, termične kakovosti oboda stavbe, potreb po končni energiji, sestavnih delov, ki prenašajo toploto, delov energetskega sistema in energetske izkaznice.

(5) Pri postavitvi novih objektov (novogradenj) s skupno uporabno površino, ki je večja od 1000 m2, je treba uporabiti alternativne sisteme, če je to tehnično, ekološko in gospodarsko smotrno. Alternativni sistemi so zlasti1. decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi obnovljivih virov energije,

33

2. naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije,3. daljinski ali skupinski ogrevalni in hladilni sistemi in4. toplotne črpalke.

(6) Neodvisno od določitve v skladu s petim odstavkom mora pri postavitvi novih stanovanjskih stavb ogrevanje vode potekati z uporabo termičnih solarnih naprav ali neposredno iz drugih obnovljivih virov, če njihova uporaba ni gospodarsko nesmotrna, ali preko daljinskega ogrevanja iz obnovljivih virov ali zelo učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije, če je ta na voljo skozi vse leto. Po Zakonu o zunanji podobi kraja iz leta 1977 in Zakonu mesta Gradca o ohranitvi starega dela mesta iz leta 2008 ulični pogled, zunanja podoba krajev in pokrajin v smislu četrtega odstavka 43. člena ne sme nasprotovati uporabi termičnih solarnih naprav na zavarovanih območjih.

81. člen (11)Energetska izkaznica

(1) Energetska izkaznica v skladu z uredbo po 82. členu mora biti izdelana:1. pri novozgrajenih stavbah,2. pri večjih adaptacijah (34a točka 4. člena) stavb, (12)3. pri odstopanjih od dovoljenih gradbenih načrtov (šesti odstavek 35. člena) v primerih prve in

druge točke, če te vplivajo na izdelano energetsko izkaznico, in4. pri stavbah za javne namene, npr. za upravne organe in urade, ter stavbah, v katerih se

opravljajo storitve za večje število ljudi in ki jih ljudje zaradi tega pogosto obiščejo. To velja le za stavbe s kondicioniranim bruto zemljiščem – do 8. julija 2015 – večjim od 500 m2, nato večjim od 250 m2. (12)

Če je treba za ostale obstoječe stavbe izdelati energetsko izkaznico, smiselno veljajo določbe tega zakona in uredbe v smislu 82. člena.

(2) V stavbah iz četrte točke prvega odstavka je treba energetsko izkaznico namestiti na javnosti dobro vidnem mestu.

(3) Veljavnost energetske izkaznice je omejena na deset let. (4) Energetsko izkaznico sestavljajo:1. prva stran z lestvico učinkovitosti, pri čemer lahko pride do odstopanj pri prikazu lestvice

učinkovitosti v skladu z direktivo,2. druga stran s podrobnimi podatki o rezultatih in3. priloga s podatki o uporabljenih tehničnih pravilnikih in pripomočkih (npr. programska oprema) in

podatki o določitvi vhodnih podatkov (geometrijskih, gradbeno fizikalnih in servisnih vhodnih podatkih).

(5) Vsebina energetske izkaznice se odvisno od namena uporabe stavbe (kategorija stavbe) nanaša na predpise v zvezi z/s:1. potrebo po ogrevanju stavbe in primerjavo z referenčnimi vrednostmi,2. energetsko potrebo stavbe po ogrevalni tehniki,3. potrebo stavbe po hlajenju,4. energetsko potrebo (izgube) hišnih naprav, ločeno za ogrevanje, hlajenje, mehansko

prezračevanje ter razsvetljavo stavbe,5. potrebo stavbe po končni energiji,6. U-vrednostjo sestavnih delov,7. priporočilom o ukrepih – razen pri novogradnjah –, katerih implementacija zmanjša potrebo

stavbe po končni energiji in je tehnično in gospodarsko smotrna.

(6) Energetsko izkaznico mora izdati upravičenec, ki je pooblaščen po predpisih, odločilnih za opravljanje poklica ali akreditiran preveritelj. Upravičenci, ki so pooblaščeni po predpisih, odločilnih za opravljanje poklica, so v tem primeru civilni tehniki/civilne tehničarke z ustreznim pooblastilom ter tehnične pisarne – svetovalci ustreznih tehničnih smeri in obrtniki ustreznih tehničnih smeri za načrtovanje, postavitev ali spreminjanje gradbenih objektov (npr. gradbeni mojster, tesarski mojster) ali ogrevalnih sistemov, vsak v okviru svojega obrtnega dovoljenja.

34

(7) Izdajatelji energetskih izkaznic morajo energetske izkaznice registrirati v registru energetskih izkaznic v skladu z določbami Zveznega zakona o registru stavb in stanovanj (Bundesgesetzes über das Gebäude- und Wohnungsregister (GWR-Gesetz)), Zv. ur. l. I št. 9/2004, v različici Zvez, ur. l. I št. 125/2009.

k Direktivi OIB-Richtlinie 6 FAQ k Direktivi OIB (FAQs zur OIB-Richtlinie 6)

VIII. razdelek (11)Opredelitev tehničnih zahtev

82. člen (11)Smernice Avstrijskega inštituta za gradbeno tehniko (Österreichisches Institut für Bautechnik)(1) Deželna vlada lahko z uredbo določi tiste pogoje, ki bodo ustrezali gradbenim zahtevam, določenim v prvem delu drugega poglavja. Pri tem se mora ravnati glede na smernice in tehnične pravilnike, ki jih je izdal Avstrijski inštitut za gradbeno tehniko (OIB – Österreichisches Institut für Bautechnik).

(2) Deželna vlada mora zahteve po skupni energetski učinkovitosti stavb, določene z uredbo iz prvega odstavka, preveriti najkasneje vsakih pet (5) let in jih po potrebi prilagoditi.

(3) Upravni organ mora na zahtevo dovoliti odstopanja od določb, ki so bile določene z uredbo iz prvega odstavka, če investitorka/investitor dokaže, da bo s tem kljub temu dosežena enaka raven zaščite.

povezava do Uredbe o gradbeni tehniki (zur Bautechnikverordnung 2012)

II. del (11)Posebne gradbene določbe

I. razdelek (11)Gradbena civilna zaščita

83. člen (11)Zaklonišča

(1) Če so izdelana zaklonišča, morajo nuditi zaščito (osnovno zaščito) pred:– preostalim sevanjem,– običajnimi eksplozivnimi telesi (zaščita pred drobci in ruševinami),– kemičnim orožjem,– biološkim orožjem in– kratek čas trajajočimi požari.

(2) Za postavitvi zaklonišč veljajo naslednje gradbene minimalne zahteve:– ojačani elementi za ograditev prostora in stropa v območju dostopa (armirani beton),– cevi za prezračevanje in odvod zraka,– odvodi skozi steno za električni kabel in kabel za zunanjo anteno,– vrata s ključavnico, ki ne prepuščajo plina, in po potrebi loputa za zasilni izhod,– trdno z ograditvenim zidom povezana posoda za peščeni filter,– vsekakor potrebna reševalna pot in zasilni izhod.

(3) Zaklonišče se lahko uporablja tudi v druge namene, če uporaba kot zaklonišče v primeru potrebe s tem ni izključena.

II. razdelek (11)Kurilne naprave

84. člen (11)Postavitev in delovanje kurilnih naprav

35

Kurilne naprave so lahko postavljene in dane v uporabo le, če ustrezajo določbam štajerskega Zakona o kurilnih napravah.

85. člen (11)Zasilni kamin

Neodvisno od vrste ogrevanja mora imeti vsako stanovanje vsaj en priključek na ustrezno izpušno napravo za obratovanje na trda goriva. To ne velja za stavbe, pri katerih je zagotovljena možnost centralnega ogrevanja s trdimi gorivi, ter za pasivne hiše.

III. razdelek (11)Greznice in gnojnične jame

86. člen (11)Greznice in evidenčna knjiga praznjenja jam

(1) Če so narejene greznice, mora biti zagotovljeno trajno nemoteno nadaljnje odvajanje. Kot dokazilo o rednem praznjenju je treba voditi evidenčno knjigo praznjenja jam. Odstranjevanje izven zemljišča mora potrditi pooblaščena oseba. Evidenčno knjigo praznjenja jam je treba na zahtevo predložiti upravnemu organu.

(2) Obveznost vodenja evidenčne knjige praznjenja jam iz prvega odstavka velja tudi za tiste gradnje, ki so bile postavljene pred 1. septembrom 1995.

(3) Občina lahko z uredbo za območje občine oz. za dele občine določi vrsto in pogostost odstranjevanja, mesto praznjenja ter s tem povezane stroške.

(4) Prvi in drugi odstavek ne veljata za greznice, v katere so speljane odplake iz hleva (gnojnica in gnojevka).

87. člen (11)Gnojnične jame

Gnojnične jame morajo biti vodotesne.

IV. razdelek (11)Spremembe terena

88. člen (11)Zahteve

Pri spremembah terena v skladu z 19. ali 20. členom s tem povezane spremembe pri ureditvi izpustov ne smejo povzročati nevarnosti ali nedopustne obremenitve.

V. razdelek (11)Parkirna mesta in garaže

89. člen (11)Obveza za ureditev parkirnih mest za motorna vozila ali garaž

(1) Pri postavitvi gradbenih objektov, pri katerih je pričakovati prihajajoči in odhajajoči promet, mora investitorka/investitor izdelati primerna parkirna mesta v zadostnem številu – od tega za motorna vozila za invalide v obsegu najmanj 2 odstotka, od petih parkirnih mest najmanj eno – dovolj veliko. Pri parkirnih mestih za invalide je treba upoštevati načela gradnje brez ovir. Število in velikost parkirnih

36

mest je odvisno od vrste in števila obstoječih objektov glede na namen uporabe in pričakovanih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev. Ta obveznost velja tudi, če se gradbeni objekti ali njihov namen uporabe bistveno spremenijo in se s tem v primerjavi z dosedanjim stanjem poveča potreba po parkirnih mestih.

(2) Namesto parkirnih mest se lahko odredi postavitev garaž, če se v nasprotnem primeru lahko pričakuje obremenitev ali ogroženost sosedstva, ki je nedopustno ali ki presega lokalni obseg. Postavitev podzemnih garaž se lahko odredi, če se lahko tudi pri garažah pričakuje obremenitev in ogroženost sosedstva, ki presega lokalni obseg.(3) Obveznost iz prvega odstavka velja za izpolnjeno, če je narejeno najmanj eno parkirno mesto1. pri stanovanjskih hišah na stanovanjsko enoto,2. pri ustanovah na pet mest v ustanovi,3. pri poslovnih in upravnih stavbah na pet delojemalcev,4. pri trgovinah, poslovnih objektih, nakupovalnih centrih ipd. za 50 m2 prodajne površine,5. pri zbirnih mestih, gledališčih, kino dvoranah in koncertnih dvoranah na 20 sedežnih mest,6. pri športnih objektih, kopališčih in ustanovah za prosti čas na 15 obiskovalcev,7. pri prenočitvenih dejavnostih na najemno enoto,8. pri gostinskih obratih na deset obiskovalcev,9. pri bolnišnicah, negovalnih domovih in zavodih, ki opravljajo negovalno dejavnost na pet mest,10. pri šolah in univerzah na 20 dijakov ali študentov,11. pri obrtniških, industrijskih in trgovskih ustanovah, skladiščnih prostorih in skladiščih na pet delojemalcev in12. pri pokopališčih na 200 m2 površine zemljišča.

(4) Občine imajo pravico, da število parkirišč določijo z odstopanjem od tretjega odstavka uredbe. Pri tem morajo upoštevati interese javnega prometa, lokalnega načrtovanja ter obstoječe prometne zasnove. Do izdaje uredbe mora upravni organ dovoliti izjeme, ki se navezujejo na obveznost iz tretjega odstavka, če so utemeljene glede na lego objekta ali povezavo z javnimi prometnimi sredstvi. Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 40

(5) Potrebna parkirna mesta ali garaže se uredijo na gradbeni parceli, če ni mogoče dokazati, da garaže ali parkirna mesta že obstajajo ali bodo postavljene izven javnih prometnih površin, ki od gradbene parcele niso oddaljene več kot 500 m hoje in je njihovo uporabnost dokazano zagotovljena.

(6) Če investitorka/investitor potrebnih parkirnih mest ali garaže ne more narediti na njeni/njegovi gradbeni parceli in ne more predložiti dokaza iz petega odstavka, lahko s soglasjem občine obveznosti iz prvega do tretjega odstavka izpolni tako, da prevzame lokalno višino stroškov parkirnih mest ali garaž, ki jih občina uredi tako, da ji/mu prizna uporabne pravice, ki ustrezajo njenim/njegovim potrebam.

90. člen (11) Redni pregledi

Upravljavka/upravljavec garaže mora poskrbeti, da izvedenec najmanj vsaki dve leti pregleda protipožarno opremo, najmanj enkrat letno pa naprave za javljanje požarov in samodejne naprave za gašenje. O tem mora voditi zapise, ki jih mora na zahtevo predložiti upravnemu organu.

91. člen (11) Garaže za vozila na utekočinjen naftni plin

(1) Pri garažah, v katerih so parkirana vozila na utekočinjen naftni plin, mora biti zagotovljeno, da zaradi izhajajočega plina ne bo ogroženo življenje ali zdravje oseb.

(2) Garaže, ki ne ustrezajo zahtevi iz prvega odstavka, je treba na uvozu označiti z dobro berljivim in trajno nameščenim obvestilom z besedilom »Uvoz vozilom na utekočinjen naftni plin prepovedan«.

37

92. člen (11)Naprave za parkiranje koles

(1) Pri postavitvi gradbenih objektov, razen majhnih hiš, je treba v skladu z namenom uporabe objekta in predvideno istočasnostjo njihove uporabe izdelati primerne naprave za parkiranje koles, ki so dostopne brez stopnic, z zadostnim številom parkirnih mest.

(2) Za zadostno število iz prvega odstavka se šteje, če je narejeno najmanj eno parkirno mesto za kolo1. pri stanovanjskih hišah za začetih 50 m2 uporabne stanovanjske površine,2. pri ustanovaha) za učence in vajence po štiri prostore v ustanovi,b) za študente po dva prostora v ustanovi,3. pri poslovnih in upravnih stavbah na 20 delojemalcev,4. pri trgovinah, poslovnih objektih, nakupovalnih centrih ipd. za 50 m2 prodajne površine,5. pri zbirnih mestih, gledališčih, kino dvoranah in koncertnih dvoranah na 50 sedežnih mest,6. pria) pri športnih objektih in ustanovah za prosti čas na 50 obiskovalcev,b) kopališčih na 25 obiskovalcev,7. pri gostinskih obratih na 50 obiskovalcev,8. pri šolah (od 5. razreda), univerzah in ostalih izobraževalnih ustanovah na 5 učencev ali študentov,9. pri obrtniških, industrijskih in trgovskih ustanovah, skladiščnih prostorih in skladiščih na 20 delojemalcev,vendar ne manj kot pet parkirnih mest za kolesa. Pri gradbenih objektih v skladu z drugo do deveto točko je od referenčnega števila 1000 na dodatnih 200 potrebno le eno dodatno pakirno mesto za kolo.

(3) Občine imajo pravico, da število parkirnih mest določijo z odstopanjem od uredbe. Pri tem morajo upoštevati interese javnega prometa, lokalnega načrtovanja ter obstoječe prometne zasnove.

(4) Potrebne naprave za parkiranje koles se uredijo na gradbeni parceli, če ni mogoče dokazati, da izven javnih prometnih površin že obstajajo ustrezne možnosti za parkiranje, ki od gradbene parcele niso oddaljene več kot 100 m hoje in je njihovo uporabnost trajno zagotovljena. Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 41

(5) Dostopne ceste med napravami za parkiranje koles in cestami z javnim prometom morajo biti urejene tako, da je zagotovljen varen prihod in odhod. Parkirna mesta za kolesa morajo biti najmanj 2 m dolga in najmanj 0,7 m široka, pri tem je lahko minimalna širina pri stojalih za kolesa, ki omogočajo postavitev na višino, manjša za do 20 cm.

(6) Kjer je za gradbene objekte v skladu s prvo do peto točko drugega odstavka potrebnih več kot pet parkirnih mest za kolesa, je treba naprave za parkiranje koles prekriti, če to po Zakonu o zunanji podobi kraja iz leta 1977 in Zakonu mesta Gradca o ohranitvi starega dela mesta iz leta 2008 ni v nasprotju z uličnim pogledom, zunanjo podobo krajev in pokrajin na zavarovanih območjih.

VI. razdelek (11)Klimatske naprave

93. člen (11)Redno preverjanje klimatskih naprav

(1) Uporabnica/uporabnik klimatskih naprav, katerih skupna nazivna moč znaša več kot 12 kW, je zavezan/a, da na lastne stroške priskrbi izvedenca, ki v skladu z drugim odstavkom enkrat letno, v skladu s tretjim odstavkom vsaka tri leta in v skladu s četrtim odstavkom vsakih dvanajst let opravi kontrolo klimatskih naprav. Uporabnica/uporabnik klimatskih naprav je tudi zavezan, da rezultate preverjanj shrani in jih na zahtevo predloži izvedencu in upravnim organom.

(2) Letni pregled mora obsegati naslednje storitve:1. vizualni pregled;

38

2. preverjanje delovanja in nastavitev različnih regulacijskih naprav, zlasti nastavitev regulacijskih termostatov;3. čiščenje filtrov in toplotnih izmenjevalnikov ter uparjalnikov in kondenzatorjev.

(3) Kontrola, ki se izvaja vsaka tri leta, mora dodatno k pregledu iz drugega odstavka obsegati še naslednje storitve:1. zbiranje osnovnih podatkov o napravi, npr. o hladilni tekočini, letu izdelave, moči hlajenja, posrednem ali neposrednem sistemu, sistemski integraciji v prezračevalni napravi;2. preverjanje skladnosti naprave z njenim stanjem v trenutku delovanja in dokumentiranje kasnejših sprememb, preverjanje dejanskih zahtev glede potreb po hlajenju in aktualnega stanja stavbe;3. preverjanje pravilnega delovanja naprave na osnovi:a) preverjanja popisa stanja in dokumentacije;b) preverjanja delovanja, obrabe in tesnjenja kompresorja hladilnega sredstva,c) pregled učinkovitosti odvajanja toplote na prosto (npr. zračno hlajeni kondenzatorji),d) pregled učinkovitosti toplotnega izmenjevalnika (uparjalnik oz. analogno k temu mrzla voda – hladilno sredstvo / hladilec zraka) v hladilni napravi,e) pregled sistemov za ohlajeni zrak in zrak iz neodvisnega prezračevanja v obravnavanih prostorih,e) pregled sistemov za ohlajeni zrak in zrak iz neodvisnega prezračevanja na prezračevalnih napravah in pripadajočih vodih za zrak,e) pregled sistemov za ohlajeni zrak in zrak iz neodvisnega prezračevanja na prezračevalnih napravah na odprtinah za dovod zunanjega zraka;4. preverjanje delovanja in nastavitev različnih regulacijskih naprav, zlasti nastavitev regulacijskih termostatov ter tlačnih stikal za kondenzatorje (optimizacija regulacije kondenzacijskega tlaka);5. testiranje delovanja in priključenosti različnih elementov;6. kontrola potrebne količine hladilne tekočine v pogojeni točki delovanja in dodatno preverjanje tesnjenja hladilnih naprav.

(4) Kontrola, ki se izvaja vsakih dvanajst let, mora dodatno k pregledu iz drugega odstavka in tretjega odstavka obsegati še naslednje storitve:1. merjenje porabe toka;2. ugotavljanje izkoristka nameščene naprave ob upoštevanju uporabljenega sistema; Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 423. izdelava predlogov za zmanjšanje potreb po hlajenju stavbe oz. prostorsko povezane odgovornosti;4. izdelava predlogov za izboljšanje učinkovitosti naprave v posameznih stopnjah:a) priprava energije,b) razdelitev,c) oddajanje (posredno ali neposredno),d) spremljanje emisij (CO2).

(5) Izvedenec/izvedenka mora o rezultatih redne kontrole izdati pisni izsledek o kontroli. Ta mora glede na kontrolo vsebovati1. v skladu z drugim odstavkom podatke o pregledani stavbi in kontrolorju, seznam pripravljenih dokumentov, podatke o preverjenih napravah, ugotovljene pomanjkljivosti, priporočene ukrepe, izvedena vzdrževalna dela naprave ter povzetek rezultatov in priporočil kontrole,2. v skladu s tretjim odstavkom dodatno k podatkom izsledka o kontroli za preverjanje po drugem odstavku podatke o rezultatih merjenja, skupni porabi energije, energetski učinkovitosti naprave, o količini zraka naprave pri integriranem prezračevanju, ki je potrebna za doseganje želene klime v prostoru, ugotovljene pomanjkljivosti, priporočene ukrepe, izvedena vzdrževalna dela na napravi, primernost nameščenih regulacijskih naprav, njihovih nastavitev in predložene predloge za izboljšave, alternativne rešitve ter povzetek rezultatov in priporočil kontrole,3. v skladu s četrtim odstavkom dodatno k podatkom izsledka o kontroli za preverjanje po drugem in tretjem odstavku podatke o rezultatih merjenj, skupni porabi energije, energetski učinkovitosti naprave, alternativnih rešitvah ter povzetek rezultatov in priporočil kontrole.Izvedenec mora en istoveten izvod izsledka o kontroli posredovati upravnemu organu.

(6) Uporabnica/uporabnik klimatske naprave mora takoj odpraviti pomanjkljivosti, ki so predstavljene v izsledku o kontroli. Če teh obveznosti ne izpolni, lahko upravni organ uporabniku klimatske naprave izda ustrezne uradne naloge.

39

94. člen (11)Izvedenci

Izvedenci za redno preverjanje klimatskih naprav so zlasti:1. akreditirani organi,2. ustanove združenja ali zvezne države,3. civilni tehniki in tehnične pisarne z ustreznim pooblastilom,4. tiste osebe, ki so po gospodarsko pravnih predpisih pooblaščeni za načrtovanje, postavitev, spreminjanje, vzdrževanje ali preverjanje klimatskih naprav in imajo s tem znanje o osnovah hladilne tehnike,vedno v okviru njihovih pooblastil.

VII. razdelek (11)Kmetijski obrati

95. člen (11)Načrtovanje, odobritev in izvedba

(1) Kmetijski obrati morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da1. življenje ali zdravje sosedov ni ogroženo,2. hrup, dim, prah, tresljaji, smrad ali zajedavci po nepotrebnem ali preko lokalno običajnega obsega

ne motijo sosedov ali javnih ustanov kot so npr. šole, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele in negovalni domovi ali cerkve in

3. na strukturo tal ter vode ne vplivajo negativni vplivi, pod pogojem, da ti niso opredeljeni s pravili Zakona o vodah. Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 43

(2) Kmetijski obrat se odobri, če je po stanju tehnike in stanju medicinskih ter drugih ustreznih ved mogoče pričakovati, da bodo nevarnosti v smislu prvega odstavka, ki jih je mogoče predvideti na podlagi okoliščin posameznega primera, povsem preprečene ali preprečene ob upoštevanju določenih ustreznih pogojev, ki bi bili po potrebi predpisani, ter da bodo nadlegovanja, obremenitve ali negativni vplivi v smislu prvega odstavka omejeni na sprejemljivo mero. Predpisani pogoji morajo po potrebi obsegati tudi ukrepe za primer prenehanja delovanja kmetijskega obrata in opustitve objekta. Poleg tega lahko upravni organ dovoli, da se lahko določene zahteve upoštevajo šele od začetka uporabe objekta ali delov objekta, ki je ustrezno določen glede na čas, porabljen za zahtevane ukrepe, če ni zadržkov z vidika zaščite interesov, opisanih v prvem odstavku.

(3) Če je motenje sosedov v smislu prvega odstavka sprejemljivo, se to presodi po tem, kako dejanske lokalne razmere, nastale zaradi sprememb, ki jih je povzročil kmetijski obrat, vplivajo na zdravega, normalno občutljivega človeka.

VIII. razdelek (11)Poenostavitve

96. člen (11)Obrati

Za obrate vseh vrst mora gradbena inšpekcija v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali priglasitve na prošnjo investitorke/investitorja dovoliti poenostavitve glede predpisov iz prvega dela tega poglavja, če teh predpisov ob upoštevanju posebnosti obrata ni potrebno izpolnjevati in poenostavitve z vidika varnosti, trdnosti, protipožarne zaščite in higiene ne vzbujajo pomislekov.

97. člen (11)Gradbena dela na starih stavbah

Za stavbe, ki so bile postavljene pred 1. januarjem 1969, mora upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali priglasitve na prošnjo investitorke/investitorja za ureditev bivalnih prostorov v obstoječih strešnih prostorih, dvigal ali dvigalom podobnih naprav ter dozidav ali rekonstrukcij

40

dovoliti poenostavitve glede predpisov iz prvega dela tega poglavje, če teh predpisov ob upoštevanju posebnosti stavbe ni potrebno izpolnjevati. Vendar so poenostavitve dopustne le do te mere, da z vidika stabilnosti, trdnosti, protipožarne zaščite, toplotne izolacije in protihrupne zaščite ter higiene ne vzbujajo pomislekov.

98. člen (11)Ostale izjeme

Upravni organ mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali priglasitve na prošnjo investitorke/investitorja dovoliti izjeme, ki se navezujejo na predpise s področja gradbeništva, če je projekt v interesu varstva zunanje podobe kraja, ohranitve starega mestnega jedra, spomeniškega varstva ali ohranitve izredne gradbeno kulturne stavbne dediščine in zaradi stabilnosti, protipožarne zaščite, higiene, zdravja in varnosti pri uporabi ter dobrih sosedskih odnosov ni zadržkov.

99. člen (11)Dokazilo o izpolnjevanju pogojev

Lastnica/lastnik zemljišča mora v skladu s členi od 96 do 98 dokazati izpolnjevanje pogojev.

Členi 100-116(se ne uporabljajo) (11)

III. POGLAVJEKazenske določbe, prehodne in končne določbe

117. členSklicevanje

(1) Sklice v tem zakonu na druge deželne zakone je treba razumeti kot sklice na trenutno veljavno različico.

(2) Sklice v tem zakonu na Zvezne zakone je treba razumeti kot sklice na različico, veljavno v trenutku začetka veljavnosti tega zakona.

(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, smiselno veljajo tudi za ženske. 

118. členKazenske določbe

(1) Upravni prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo od 363 EUR do 14.535 EUR, zagreši, kdor (3)1. novogradnje in dozidave stavb postavlja brez potrebnega dovoljenja (prva točka 19. člena in prva

točka 20. člena);2. spremembe namembnosti izvede brez potrebnega dovoljenja (druga točka 19. člena);3. stavbe ruši brez dovoljenja (sedma točka 19. člena);4. izvaja projekte, za katere se zahteva dovoljenje, in projekte iz prve točke 20. člena, ne da bi v to

vključil zakonsko upravičenega nadzornika (prvi odstavek 34. člena);5. pri izvajanju gradbenih del prekine oz. odstrani obstoječo oskrbo z vodo itd., preden predvidene

tozadevne naprave začnejo delovati (peti odstavek 35. člena);6. kot lastnik gradbeni objekt uporablja brez uporabnega dovoljenja ali ga dovoli uporabljati osebam,

ki imajo pravico do uporabe (osmi odstavek 38. člena); (8)7. (se ne uporablja) (8)

41

(2) Upravni prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo do 7.267 EUR, zagreši, kdor (3)1. obvezne odstranitve tabel ali sestavnih delov naprav javne razsvetljave občini ali pristojni javni

službi ne prijavi pravočasno (drugi odstavek 7. člena);2. projekte v skladu z 19. in 20. členom izvaja brez potrebnega dovoljenja, če po prvi, drugi in tretji

točki prvega odstavka niso kaznivi;3. začetka gradnje ne prijavi upravnemu organu (drugi odstavek 34. člena);4. gradbenega objekta ne izvaja strokovno-tehnično, v skladu z dovoljenjem in gradbenimi predpisi

(tretji odstavek 34. člena);5. ne skrbi za to, da so vsi potrebni izračuni in statična dokazila izdelana najkasneje pred vsakim

izvajanjem gradbenih del in za morebitno preverjanje shranjeni pri upravnem organu (četrti odstavek 34. člena);

6. upravnemu organu ne prijavi takoj, da je nadzornik gradnjo opravil ali da mu je bila naloga odvzeta (peti odstavek 34. člena);

7. pri projektih, za katere se zahteva dovoljenje, in pri projektih v skladu s prvo točko 20. člena, ki jih je treba obvezno prijaviti, upravnemu organu ne sporoči pisno o dokončanju grobih gradbenih del (tretji odstavek 37. člena);

8. pri vodenju gradnje vgrajuje gradbene proizvode, ki ne ustrezajo določbam o uporabi na podlagi štajerskega Zakona o gradbenih proizvodih in nadzoru trga 2013 (prvi odstavek 44. člena); (13)

9. postavi in da v uporabo kurilne naprave, ki ne ustrezajo določbam štajerskega Zakona o kurilnih napravah (84. člen); (11)

10. kot upravljavka/upravljavec garaže ne poskrbi, da izvedenec najmanj vsaki dve leti pregleda protipožarno opremo, najmanj enkrat letno pa naprave za javljanje požarov in samodejne naprave za gašenje in o tem ne vodi zapiskov (89. člen), (11)

11. ne upošteva zahtev, sprejetih v sklepih, ali predpisanih pogojev;12. ne upošteva zahtev in prepovedi uredbe, izdane na osnovi tega zakona.

(3) Dejanje se ne kaznuje, če predstavlja primer kaznivega dejanja, za katerega je pristojno sodišče. Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 45

(4) Kazen ne oprošča obveznosti, da je treba odpraviti odstopanja od predpisov gradbenega prava in izpolniti zahteve in naloge, ki jih vsebujejo sklepi gradbenih inšpekcij.

(5) Denarne kazni se stekajo na račun občine, v kateri je bilo storjen upravni prekršek. Globe se uporabijo za projekte, ki so pomembni za gradbene predpise in predpise urejanja prostora.

Člen 118a (7) (9) (11)Zakonodaja Skupnosti

(1) S tem zakonom se izvajajo direktive Evropske skupnosti:1. Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o poenotenju pravnih in upravnih

predpisov držav članic o gradbenih proizvodih; UL L 40 z dne 11. 2. 1989, str. 12, nazadnje v različici Direktive 1882/2003/ES, UL L 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1;

2. Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o skupni energetski učinkovitosti stavb, UL L z dne 4. 1. 2003, str. 65; (12)

3. Direktiva 2010/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o skupni energetski učinkovitosti stavb (prenovljena različica), UL L 153 z dne 18. 6. 2010, str. 13; (12)

(2) Ta zakon je bil skladno z določbami Direktive Sveta 98/34/EGS o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe objavljen v različici Direktive 2006/96/ES (številka objave 2010/515/A).

119. členPrehodne določbe

(1) Dovoljenja, ki so z dnem začetka veljavnosti tega zakona že pravnomočno izdana, ostanejo nespremenjena, v kolikor v nadaljevanju ni drugače določeno.

42

(2) Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti tega zakona že v teku, se zaključijo po do sedaj veljavnih določbah. Za mesto Gradec veljajo naslednje izjeme: o pritožbah, katerih postopek je v teku na prvi stopnji, odloča prizivna komisija.

(3) Dovoljenja za namembnost v smislu prvega odstavka, ki so bila izdana do 1. marca 1989, prenehajo veljati s 1. marcem 1999. Dovoljenja za namembnost v smislu prvega odstavka, ki so bila izdana od 1. marca 1989 pa do pričetka veljavnosti tega zakona, in tista, ki so bila izdana v smislu drugega odstavka, prenehajo veljati, če v roku desetih let po pravnomočni izdaji ni bila vložena prošnja za gradbeno dovoljenje.

(4) Če je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu z 22. členom vložena v času, ko dovoljenje za namembnost v smislu tretjega odstavka še velja, podatke o ustreznosti gradbene parcele, zahtevane v peti točki drugega odstavka 22. člena, nadomesti prošnji priložen sklep o dovoljenju za namembnost.

(5) Neodvisno od veljavnega dovoljenja za namembnost se lahko vloži prošnja o določitvi osnov za gradnjo. S pravnomočnostjo sklepa prenehajo veljati pred tem izdana dovoljenja za namembnost.

(6) Če je vlogi za gradbeno dovoljenje priloženo dovoljenje za namembnost v smislu četrtega odstavka, v katerem je bila sprejeta obveznost do odstopa zemljišča, se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja 14. člen ne uporabi.

(7) Če dokončan projekt, ki je bil odobren v skladu s štajerskimi gradbenimi predpisi 1968, odstopa od sklepa o dovoljenju, se lahko uporabno dovoljenje izda, če je projekt mogoče dovoliti po tem zakonu.

(8) Pri predpisu komunalnega prispevka je treba šteti doslej predpisane premije za komunalno pripravo gradbenega zemljišča.

Člen 119a (1)Prehodna določba k noveli v Dež ur. l. št. 50/2001

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 50/2001 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona.

Člen 119b (2)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 73/2001

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 73/2001 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona.

Člen 119 c (4)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 33/2002

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 33/2002 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona. Enako velja za objekte, za katere so do veljavnosti spremembe veljale zahteve glede obveščanja, in za objekte, ki so že zgrajeni.

Člen 119d (5)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 78/2003

(1) Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 78/2003 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona.

43

(2) Če dokončan projekt, ki je bil do pričetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 78/2003 odobren v skladu z veljavnimi določbami, odstopa od sklepa o dovoljenju, se lahko uporabno dovoljenje izda, če je projekt mogoče dovoliti po tem zakonu.

Člen 119e (6)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 6/2008

Sklepe, ki so bili v skladu s 103. členom izdani v različici dež. ur. l. št. 78/2003, je treba po uradni dolžnosti prilagoditi pravnemu položaju, ki je bil spremenjen z novelo Dež. ur. l. št. 6/2008.

Člen 119f (7)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 27/2008

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 27/2008 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona. To ne velja za osmi odstavek 13. člena in 85. člen.

Člen 119g (8)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 88/2008

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 88/2008 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona.

Člen 119h (9)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 13/2010

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 13/2010 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona.

Člen 119i (10)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 49/2010

Če v smislu štajerskega Zakona o urejanju prostora 1974 veljajo gradbene smernice, ki se nanašajo na zemljišča, ki so predvidena za pozidavo, se uporabljajo določbe prvega in šestega odstavka 18. člena različice, ki se uporablja do začetka veljavnosti tega zakona.

Člen 119j (11)Prehodna določba k noveli v Dež. ur. l. št. 13/2011

(1) Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 13/2011 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona. Zakon o graditvi objektov – BauG 8200.03 Oktober 2013 47

(2) Za gradbena dela na obstoječih stavbah, ki so bila dovoljena pred veljavnostjo tega zakona oz. ki se štejejo kot zakonita, se tretji odstavek 70. člena ne uporablja.

Člen 119k (12)Prehodne določbe k noveli v Dež. ur. l. št. 78/2012

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti tega zakona že v teku, se zaključijo po do sedaj veljavnih določbah.

44

Člen 119l (13)Prehodne določbe k noveli v Dež. ur. l. št. 83/2013

Postopki, ki so z dnem začetka veljavnosti spremembe Dež. ur. l. št. 83/2013 že v teku, se morajo zaključiti po določbah, ki so veljale do začetka veljavnosti spremembe zakona.

120. člen

Začetek veljavnosti

Ta zakon začne veljati 1. septembra 1995.

Člen 120a (1)Začetek veljavnosti novel

(1) Prenovljena različica drugega odstavka 37. člena, prvega odstavka 44. in 45. člena, sprememba četrtega in petega odstavka 45. člena, dopolnitev petega odstavka 45. člena in prenovljena različica drugega odstavka 46. in 47. člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 50/2001 začnejo veljati 1. oktobra 2001. (2)

(2) Prenovljena različica 5. in 5a točke prvega odstavka 21. člena, 10. točke prvega odstavka 23. člena, 3. točke drugega odstavka 33. člena, 60. člena, 119a člena, 120a člena in razveljavitev 58. in 88. člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 73/2001 začnejo veljati 25. oktobra 2001. (2)

(3) Prenovljena različica četrtega odstavka 15. člena in prvega in drugega odstavka 118. člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 7/2002 začnejo veljati 1. januarja 2002. (3)

(4) Prenovljena različica črke e tretje točke 20. člena in črke i druge točke prvega odstavka 21. člena, dodatek k četrti točki drugega odstavka 33. člena in vstavitev 5a odstavka 33. člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 33/2002 začnejo veljati naslednji dan po razglasitvi, torej 30. marca 2002. (2)

(4) Sprememba oz. dopolnitev seznama glede na 21., 25., 26a in 27. člen, sprememba prve točke 4. člena, devete točke 4. člena, sedemindvajsete točke 4. člena (definicija, odprte garaže), devetindvajsete točke 4. člena, vstavitev 37a točke 4. člena, prenovljena različica enainštiridesete točke 4. člena, triinštiridesete točke 4. člena, dodatek štirinajstemu odstavku 13. člena, prenovljena različica četrte točke 19. člena, pete točke 19. člena, prve in druge točke 20. člena, črke c tretje točke 20. člena, črke d tretje točke 20. člena, dodatek črki g tretje točke 20. člena, prenovljena različica četrte točke 20. člena, naslov 21. člena, prenovljena različica črke b druge točke prvega odstavka 21. člena, črk f, g in h druge točke prvega odstavka 21. člena, dodatek črkama k in l druge točke prvega odstavka 21. člena, prenovljena različica tretje točke prvega odstavka 21. člena, popravek v četrti točki drugega odstavka 21. člena, dodatek peti točki drugega odstavka 21. člena, četrtega odstavka 21. člena, prenovljena različica tretje točke drugega odstavka 22. člena tretji pomišljaj, razveljavitev desete točke prvega odstavka 23. člena, prenovljena različica prvega in drugega odstavka 24. člena, prenovljena različica 25. člena, dodatek četrtemu odstavku 26. člena, vstavitev 26a člena, prenovljena različica 27. člena, dodatek tretjemu odstavku 32. člena, prenovljena različica tretje točke drugega odstavka 33. člena, tretjega odstavka 33. člena, četrtega odstavka 33. člena, petega odstavka 33. člena, šestega odstavka 33. člena, prvega odstavka 34. člena, dodatek šestemu odstavku 35. člena, prenovljena različica prvega odstavka 36. člena, tretjega odstavka 37. člena prvi stavek, prvega odstavka 38. člena, prve točke drugega odstavka 38. člena, pete točke drugega odstavka 38. člena, petega odstavka 38. člena, prvega odstavka 41. člena, prvega odstavka 65. člena, prenehanje veljavnosti šestega odstavka 83. člena, vstavitev 119d člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 78/2003 prične veljati 1. januarja 2004. (5)

(6) Sprememba seznama kot tudi prenehanje veljavnosti 103. člena in vstavitev 119e člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 6/2008 začne veljati prvi dan naslednjega meseca po razglasitvi, to je 1. februarja 2008. (6)

(7) Sprememba seznama vsebine in štiriindvajsete točke 4. člena, vstavitev 39a in 56a točke 4. člena, sprememba osmega odstavka 13. člena, prve točke 19. člena, osme točke prvega odstavka 23. člena

45

in šeste točke drugega odstavka 43. člena, vstavitev 43a člena (razen četrte točke prvega odstavka in drugega odstavka), 43b člena, sprememba 85. člena ter vstavitev 118a in 119f člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 27/2008 začne veljati naslednji dan po razglasitvi, to je 2. aprila 2008. (7)

(8) Vstavitev četrte točke prvega odstavka 43a člena in drugega odstavka ter 63a člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 27/2008 začne veljati 4. januarja 2009. (7)

(9) Sprememba seznama vsebine in šeste točke 3. člena, vstavitev 30a in 40a točke 4. člena, sprememba dvanajstega odstavka 13. člena, vstavitev šestega do osmega odstavka 29. člena in sprememba oznak dosedanjega šestega in sedmega odstavka 29. člena, sprememba drugega odstavka 39. člena, vstavitev drugega do četrtega odstavka 114. člena, sprememba šeste točke prvega odstavka 118. člena, prenehanje veljavnosti Zakona o graditvi objektov (Baugesetz - BauG) 8200.03, oktober 2013 48 sedme točke prvega odstavka 118. člena ter vstavitev 119g člena začne veljati naslednji dan po razglasitvi, to je 30. avgusta 2008. (8)

(10) Sprememba seznama vsebine, 118a člena ter vstavitev 28a in 119h člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 13/2010 začne veljati naslednji dan po razglasitvi, to je 3. marca 2010. (9)

(11) Sprememba seznama vsebine, 6. točke 15. člena, prvega odstavka 17. člena, prvega in šestega odstavka 18. člena, druge točke 19. člena, prve točke prvega odstavka 26. člena, drugega odstavka 29. člena in črke b prve točke četrtega odstavka 33. člena ter vstavitev 119i člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 49/2010 začne veljati prvi dan naslednjega meseca po razglasitvi, torej 1.  julija 2010. (10)

(12) Sprememba seznama in 4. in 6. člena in štirinajstega odstavka 13. člena, dodatek petnajstega odstavka 13. člena, sprememba črke i druge točke prvega odstavka 21. člena, drugega odstavka 21. člena, osme točke prvega odstavka 23. člena, tretje do pete točke prvega odstavka 26. člena, prve točke drugega odstavka 38. člena, celotnega drugega poglavja, osme do desete točke drugega poglavja 118. člena, 118a člena in vstavitev 119j člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 13/2011 začne veljati prvi dan naslednjega meseca po razglasitvi, torej 1. maja 2011. (10) Uredbe na podlagi tega zakona so lahko sprejete naslednji dan po razglasitvi; vendar v veljavo ne smejo stopiti pred rokom, navedenim v prvem stavku. (11)

(13) Sprememba seznama, pete, osemindvajsete in devetindvajsete točke 4. člena, prve in četrte točke drugega odstavka 6. člena, tretjega odstavka in šestega do osmega odstavka 6. člena, 9. člena, osmega odstavka 13. člena, prve točke 19. člena, prvega do tretjega odstavka 21. člena, šeste točke drugega odstavka 21. člena, četrte točke prvega odstavka 23. člena, šestega odstavka 29. člena, druge točke drugega odstavka 33. člena in drugega odstavka 35. člena, tretjega odstavka 70. člena, četrtega odstavka 76. člena, druge in četrte točke prvega odstavka 81. člena, vstavitev 34a točke 4. člena, črke h tretje točke 20. člena, šeste točke 20. člena, sedme točke drugega odstavka 21. člena, tretje točke prvega odstavka 118a člena in 119k člena ter prenehanje veljavnosti petdesete in devetinpetdesete točke 4. člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 78/2012 začne veljati naslednji dan po razglasitvi, to je 28. avgusta 2012. (12)

(14) Sprememba seznama, drugega odstavka 43. člena, prvega odstavka 44. člena, osme točke drugega odstavka 118. člena, prenehanje veljavnosti 45. do 47. člena ter vstavitev 119l člena na podlagi novele Dež. ur. l. št. 83/2013 začne veljati naslednji dan po razglasitvi, to je 24. avgusta 2013. (13)

121. členIztek veljavnosti

S pričetkom veljavnosti tega zakona prenehajo veljati:1. Zakon z dne 25. oktobra 1968, s katerim so bili sprejeti gradbeni predpisi za deželo Štajersko

(Štajerski gradbeni predpisi 1968), Dež. ur. l. št. 149, v različici Dež. ur. l. št. 130/1974, 61/1976, 55/1977, 9/1983, 12/1985, 80/1985, 67/1987, 14/1989, 68/1990, 42/1991, 43/1992 in 54/1992;

2. Zakon z dne 20. februarja 1979, s katerim so bila sprejeta pravila o uporabi garaž za deželo Štajersko (Štajerski pravilnik o uporabi garaž 1979), Dež. ur. l. št. 27, v različici Dež. ur. l. št. 55/1989;

3. Zakon z dne 13. februarja 1973 o gradnji in delovanju oljnih kurilnih naprav (Štajerski Zakon o oljnih kurilnih napravah 1973), Dež. ur. l. št. 53, v različici Dež. ur. l. št. 18/1985 in 82/1986;

46

4. Zakon z dne 3. julija 1974 o zaščiti pred hrupom na gradbišču (Štajerski Zakon o hrupu na gradbišču 1974), Dež. ur. l. št. 129.

47