RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO

STANDARDI ZNANJ ZA PRILAGODITVE DELOVNIH MEST

motnje avtističnega spektra,

sladkorna bolezen,

epilepsija

mag. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj

Vodja Razvojnega centra

za zaposlitveno rehabilitacijo

URI SOČA

Generalni direktor URI SOČA

2

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: STANDARDI ZNANJ ZA PRILAGODITVE DELOVNIH MEST –

motnje avtističnega spektra, epilepsija, sladkorna bolezen

Naloga: Podporno zaposlovanje in prilagoditev delovnih mest

Vodja delovne skupine mag. Valentina Brecelj, RCZR - URI SOČA

Člani delovne skupine

mag. Valentina Brecelj, URI SOČA

Metka Teržan, URI SOČA

Jerneja Križaj, Zavod Jelša

Maja Zovko Stele, Centerkontura

mag. Petra Štampar, Centerkontura

Datum izdaje poročila: 23. 12. 2013

Izvodi: MDDSZ - Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

URI SOČA - Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica,

spletna stran: http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA

mag. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno

rehabilitacijo – URI SOČA

3

KAZALO

1. MOTNJE AVTISTIČNEGA SPEKTRA 6

2. EPILEPSIJA 12

3. SLADKORNA BOLEZEN (DIABETES MELLITUS) 21

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralno

poimenovanje, uporabljeni za oba spola.

Besedilo ni lektorirano.

4

UVOD

Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji med osebami, starimi od 15 do 64 let,

vsaka tretja oseba mnenja, da ima vsaj eno zdravstveno težavo. Med delovno aktivnimi v tej

starosti ima vsaj eno zdravstveno težavo približno četrtina oseb, med brezposelnimi približno

tretjina, med neaktivnimi pa nekaj manj kot polovica oseb. Najpogostejše bolezni, ki

bremenijo osebe pri vsakdanjih opravilih, so bolezni hrbta ali vratu (21 %) in bolezni srca,

krvnega tlaka ali ožilja (19 %). Najpogostejše težave, ki otežujejo opravljanje vsakdanjih

opravil, pa so dvigovanje ali nošenje (27 %), hoja in vzpenjanje po stopnicah (20 %) ter

težave z vidom (16 %).1

Posameznikom, ki zaradi specifičnih zdravstvenih težav potrebujejo prilagojene pogoje dela,

ukrep prilagoditve delovnih mest omogoča dostopnost in vključevanje v delo in zaposlitev. Za

ustrezno prilagoditev je nujno poznavanje bolezni same, ovir, ki jih le-ta prinaša na fizičnem

in psihičnem področju ter možnosti različnih oblik prilagoditve delovnih mest in delovnega

okolja. Pri tem so pomemben partner delodajalci, naloga strokovnih delavcev iz področja

zaposlovanja invalidov pa je prenos ustreznih podatkov o delovni zmožnosti invalida in

svetovanje o primernih prilagoditvah.

Direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in

delu v 5. členu opredeljuje razumne prilagoditve za hendikepirane osebe, in sicer: »Da se

zagotovi skladnost z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, se

zagotovijo razumne prilagoditve. To pomeni, da delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe glede

na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali

napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno

obremenili. Obremenitev ni nesorazmerna, če jo zadosti kompenzirajo ukrepi v okviru

politike, ki jo zadevna država članica izvaja v zvezi s hendikepiranimi osebami.«2

Direktiva opredeljuje tudi, kaj je razumljeno kot primerna prilagoditev: »Poskrbeti bi bilo treba

za ustrezne — tj. učinkovite in praktične — ukrepe za prilagoditev delovnih mest

hendikepiranim, denimo s prilagoditvijo delovnih prostorov in opreme, ritma delovnega časa,

razdelitve delovnih nalog ali z zagotovitvijo sredstev za usposabljanje ali uvajanje v delo.«

Primerna prilagoditev se torej lahko nanaša na organizacijske prilagoditve, tehnične

prilagoditve, socialne odnose, organizacijsko klimo, metode in tehnike dela, asistenco,

kvalifikacije/usposabljanje ter informiranje in ozaveščanje delodajalca in okolice.

1 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5180 2 DIREKTIVA SVETA 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu; dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:05:04:32000L0078:SL:PDF

5

V letu 2010 je Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA pripravil predloge

prilagoditev delovnih mest s konceptom primerne prilagoditve (ang. reasonable

accommodation) za 13 ciljnih skupin. Ciljne skupine predstavljajo določene omejitve

funkcioniranja, ki izhajajo iz zdravstvenih težav oz. bolezni. V gradivu so opisane prilagoditve

za osebe z naslednjimi boleznimi oz. težavami:

1. Amputacije 8. Multipla skleroza

2. Duševna prizadetost 9. Poškodbe glave

3. Gibalna oviranost 10. Slepota in slabovidnost

4. Gluhota in naglušnost 11. Staranje in invalidnost

5. Fibromialgije 12. Težave v duševnem zdravju

6. Kap 13. Učne težave

7. Kronična bolečina

Gradivo je dostopno na spletni strani:

http://www.ir-

rs.si/f/docs/Razvojni_center_za_poklicno_rehabilitacijo/Standardi_znanj_za_prilagoditve_del

ovnih.pdf?irrs_admin=jnj3mren2s1na2mqicb9l6p8i4

V letu 2013 smo se osredotočili na t.i. nevidne invalidnosti/bolezni, ki niso vedno vidne na

prvi pogled, ravno tako pa lahko predstavljajo oviro pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti

ter lahko segajo od lažji do težjih omejitev in se razlikujejo od osebe do osebe, pri čemer

poudarjamo pomembnost uporabe k posamezniku usmerjenega pristopa in individualne

obravnave. Dodatne težave, ki jih prinaša nevidna invalidnost, je, da jo okolica težje ali pa

sploh ne zaznava oziroma razume. Med nevidne invalidnosti navadno prištevamo kronično

bolečino, izčrpanost, omotico, telesno šibkost, kognitivne disfunkcije, učne težave, duševne

bolezni, senzorno oviranost ipd.

V nadaljevanju so podani opisi in možne prilagoditve za naslednje bolezni:

1. Motnje avtističnega spektra

2. Epilepsija

3. Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)

Navedene prilagoditve delovnih mest se lahko koristijo tudi v okviru storitev zaposlitvene

rehabilitacije, še posebej v okviru storitev B, G, H, I in J, oziroma vedno, ko zaposlitvena

rehabilitacija poteka v delovnem okolju. Znanja se lahko koristijo tudi pri svetovanju

delodajalcem glede prilagoditev delovnega okolja.

Primerna prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja ne predstavlja le omogočanje

dostopnosti do dela in zaposlitve, ampak je pomemben ukrep tudi za preprečevanje poškodb

pri delu in poslabšanje zdravstvenega stanja.

6

1. MOTNJE AVTISTIČNEGA SPEKTRA

Kaj so motnje avtističnega spektra (MAS)?

Beseda avtizem prihaja iz grške besede »autos«, ki pomeni sam, lasten, vsebinsko usmerjen

vase3.

Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Je del spektra, ki ga imenujemo motnje

avtističnega spektra ali na kratko MAS. Beseda "spekter" se uporablja, ker, čeprav imajo vse

osebe z avtizmom težave na treh glavnih področjih, se le-te pri vsakem posamezniku

izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine. Medtem, ko so nekateri

ljudje z avtizmom sposobni živeti relativno "vsakdanje" življenje, potrebujejo drugi celo

življenje strokovno pomoč4.

Macedoni–Lukšičeva (2009) je opredelila spektroavtistične motnje kot razvojne motnje, ki se

kažejo kot motnje v socialni interakciji, komunikaciji in pomanjkanju domišljije. K tem

motnjam prištevamo:

- avtizem,

- Aspergerjev sindrom in

- neopredeljeno pervazivno razvojno motnjo.

Simptomi MAS

Pri motnjah avtističnega spektra gre za kombinacijo motenj. Pri osebah z diagnozo MAS se

pojavljajo težave na naslednjih področjih4,5.

Motnje v socialnem funkcioniranju:

osebe z MAS se vedejo, kot da jih kontakt z ljudmi ne zanima,

dajejo vtis samozadostnosti,

imajo težave pri navezovanju stikov,

ne prepoznavajo čustvenih stanj drugih,

čustveno so slabše ekspresivni,

ne bojijo se realnih nevarnosti,

imajo težave pri gradnji in ohranjanju prijateljstva – čeprav si nekateri zelo želijo

druženja, ne vedo natančno, kako naj to storijo,

ne razumejo nenapisanih "socialnih pravil", ki so za večino samoumevna,

drugi ljudje se jim zdijo nepredvidljivi in zmedeni,

se obnašajo neprimerno.

3 Jurišic B.: Avtizem 4 www.avtizem.org 5 Dobnik-Renko B.: Avtizem kot razvojna motnja

7

Motnje v komunikaciji in govornem razvoju:

govorno jezikovne posebnosti kot so: mutizem, konkretnost, eholalija, zamenjava

zaimkov, dispososdija,

ne uporabljajo neverbalne komunikacije,

ne uživajo v komunikaciji,

ne razumejo sporočil, ki so izražena z gestami, mimiko, ne razumejo šal, metafor,

besede razumejo dobesedno,

imajo težave z razumevanjem, kdaj se začne in konča pogovor in z izbiro teme

pogovora.

Težave na področju fleksibilnosti mišljenja:

raje imajo ponavljajoče se tipe iger in aktivnosti,

upirajo se spremembam,

imajo težave z usvajanjem novih spretnosti in znanj,

pozornost usmerjajo na nepomembne detajle,

ne znajo si predstavljati alternativnih izidov situacij,

imajo omejen izbor aktivnosti, ki se jih lahko domislijo ter jih ponavadi ponavljajo in togo

uporabljajo.

Ponavljajoča se vedenja, zanimanja in rutine

lahko imajo veliko ritualov, ki jih vedno znova ponavljajo,

neobičajne ali zelo omejene aktivnosti in interesi,

neobičajna drža, hoja,

odvisnost od rutine.

Odziv na dražljaje:

avditorne težave,

vizualne težave,

senzorni dražljaji jih vznemirijo,

senzorna preobčutljivost.

Kateri so vzroki za MAS?

Vzroki za nastanek avtizma še vedno niso znani. Najverjetneje nastanek avtizma ni

posledica enega samega dejavnika. Obstajajo dokazi, da avtizem nastane zaradi organskih

dejavnikov, ki vplivajo na razvoj možganov. Prav tako obstajajo dokazi, da so za avtizem

odgovorni genetski dejavniki1.

Kako zdravimo MAS?

MAS se pojavi pred 30. mesecem otrokove starosti in traja celo življenje. Zdravila za avtizem

ne poznamo, vendar to ne pomeni, da ne moremo ničesar storiti, da bi pomagali

posamezniku z avtizmom. Obstajajo številni pristopi in metode, ki so se pokazali kot uspešni

pri obravnavi oseb z avtizmom. Ker gre za zelo kompleksno motnjo, ki prizadene različne

vidike človekovega življenja, je pomembno, da je pristop multidisciplinaren.

Ob primerni pomoči, učenju, terapijah se oseba z MAS lahko uči in nauči živeti v mejah svoje

motnje.

8

Vključevanje zaposlenih oseb z MAS v delovno okolje (težave, predlogi)

Ker gre pri MAS za cel spekter motenj, ki se med seboj prepletajo in je vsaka oseba z

diagnozo MAS edinstvena, je pri vključitvi osebe z MAS v delovno sredino potreben povsem

individualiziran pristop. Delovna učinkovitost osebe z MAS lahko variira med 0 in 100 % in je

močno vezana na ustreznost vodenja in vzpostavljanja delovnih pogojev. Zato je ključnega

pomena, da je delodajalec seznanjen z motnjo in s prilagoditvami, ki jih oseba z MAS

potrebuje.

Predlogi prilagoditev za osebe z MAS

Fizične prilagoditve delovnega mesta

Osebe z MAS imajo težave s fleksibilnostjo, potrebujejo strukturirano in organizirano delovno

okolje.

Možne prilagoditve:

strukturirano in organizirano delovno okolje,

možnost umika v miren kotiček,

pravočasna priprava na spremembe v delovnem okolju,

pri nekaterih tudi možnost dela na domu.

Prilagoditve vezane na mikroklimatske in senzorne značilnosti dela

Ljudje z MAS so pogosto senzorno občutljivi. Ta občutljivost se lahko nanaša na eno ali na

več čutil - vid, zvok, vonj, okus in dotik. Posameznik je lahko preobčutljiv (hiper senzibilnost)

ali pa premalo občutljiv (hipo senzibilnost) na dražljaje.

Možne prilagoditve:

čim manj motečih dražljajev (upoštevanje individualnih posebnosti).

Prilagoditve vezane na delovni proces in vključevanje v posamezne naloge

Ljudje z MAS imajo težave na področju organizacije in načrtovanja dejavnosti.

Možne prilagoditve:

pomoč pri časovni organizaciji,

jasno določeni termini oz. časovne opredelitve,

uporaba koledarjev za označevanje rokov,

kratkoročne postavitve,

pomoč pri organizaciji delovnih nalog – oseba mora vedeti, kaj je treba narediti

najprej, kaj potem in kaj na koncu dela,

pomoč pri izdelavi dnevnih in tedenskih urnikov, ček list ipd.,

jasna struktura delovnih nalog,

seznam nalog,

uporaba elektronskih organizatorjev,

določitev stalnega mentorja, ki bo osebi z MAS pomagal pri strukturi delovnega

urnika,

naloge, v katere se vključuje osebo z MAS, naj bodo čim bolj individualne in

neodvisne od prevelikega števila ljudi in timskega dela.

9

Prilagoditve v usmerjanju in podaji navodil za izvajanje nalog

Zaradi težav na področju komunikacije, je njihovo razumevanje pogosto pomanjkljivo.

Možne prilagoditve:

določitev ene osebe, ki osebo z MAS usmerja pri delu, pomaga pri strukturi urnika,

daje navodila,

jasna in natančna navodila, kaj mora opraviti pri posamezni nalogi,

navodila naj bodo v ustni in pisni obliki,

navodila naj ne bodo podana v nedoločnikih,

v navodilih naj bo čim manj nepomembnih detajlov,

oseba, ki podaja navodila, se mora prepričat, da oseba z MAS navodila ustrezno

razume,

pri delu z dokumenti jasna navodila glede oblike poročanja,

čim manj možnosti za delo po lastnih predstavah.

Prilagoditve v medosebnem odnosu

Osebe z MAS imajo težave na socialnem področju, težje vzpostavljajo stike, ne razumejo

nenapisanih pravil. Zaradi težav pri komunikaciji se težje izražajo ter tudi slabše razumejo

sogovornika.

Možne prilagoditve:

uporaba kratkih, jasnih in jedrnatih stavkov,

v komunikaciji potrebuje razmislek, preden kaj pove, zato mu moramo dati dovolj

časa,

pomoč pri vključevanju na skupnih sestankih,

spodbujanje k aktivni udeležbi,

omejevanje telefonskih pogovorov.

Predlagana usposabljanja zaposlenih/sodelavce/vodstva

Izobraževanja, ki jih organizirajo različne zdravstvene in izobraževalne ustanove,

organizacije, društva oziroma strokovnjaki, ki so usposobljeni za delo z osebami z MAS.

Vprašanja v razmislek

1. S kakšnimi omejitvami se sooča zaposleni z MAS?

2. Kako omejitve vplivajo na zaposlenega in na njegovo delovno uspešnost?

3. Katere delovne naloge težje opravlja zaradi omejitev?

4. Katere prilagoditve so na voljo za zmanjšanje ali odpravo teh težav? Ali so

uporabljeni vsi viri za določitev možnih prilagoditev?

5. Ali so zaposlenemu dostopne informacije o možnih prilagoditvah?

6. Ali bi bilo smiselno, ko se prilagoditve uredi, skupaj z zaposlenim oceniti njihovo

učinkovitost in določiti morebitne nadaljnje ukrepe oz. prilagoditve?

7. Ali nadrejeni in ostale osebe potrebujejo usposabljanje v zvezi z zaposlenimi z MAS?

10

Primeri nekaterih situacij v delovnem okolju in nakazane rešitve

Računovodkinja z motnjo avtističnega spektra je imela težave pri organizaciji in

načrtovanju dejavnosti. Predlogi prilagoditev: zaradi težav s časovno organizacijo, potrebuje

jasno določene termine oz. časovne opredelitve. Vedeti mora, kaj mora v nekem časovnem

obdobju opraviti, kdaj se določena obveznost začne in konča. Lažje se znajde znotraj

kratkoročnih postavitev. Omogočijo naj se ji tedenski sestanki z mentorico, namenjeni

pregledu opravljenega dela in načrtovanju del za naslednje dni. Mentorica naj skupaj z gospo

sestavlja dnevne oziroma tedenske urnike dela, saj se bo na ta način lažje organizirala in

pripravila na vse naloge.

Delavec v proizvodnji z diagnozo MAS je imel velike težave pri vključevanju v skupino in

pri skupinskem delu. Predlogi prilagoditev: omogoči naj se mu delo, kjer bo lahko

individualne izvajal naloge. Delo ne sme biti povezano ali odvisno od prevelikega števila ljudi

(timsko delo v smislu neprestanega sodelovanja).

Pomočnica v administraciji z diagnozo MAS je imela velike težave pri vzpostavitvi

kontakta z novimi osebami. Veliko težav so ji predstavljali tudi telefonski pogovori. Predlogi

prilagoditev: iz delovnih nalog se izločijo vse naloge, ki zahtevajo stik s strankami.

Komunikacija s strankami in s sodelavci naj namesto po telefonu poteka po e-pošti.

Dodatne informacije

Attwood, T. (2007). Aspergerjev sindrom. Priročnik za starše in strokovne delavce.

Ljubljana: Megaton d.o.o.

Howlin, P. (1997). Autism: preparing for Adulthood. London: Routledge.

Jurišic, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Podporna zaposlitev oseb z Aspergerjevim sindromom oziroma visoko funkcionalnim

avtizmom - priročnik za delodajalce. Ljubljana: Center za avtizem

Meyer, N. R. (2001). Asperger Syndrome Employment Workbook: An employment

woorkbook for adults with Aperger Syndrome. London and Philadelphia: Jessica

Kingsley Publishers.

http://www.avtizem.org

http://autism.org.uk

http://autism.com

http://nas.org.uk

http://www.TheAutismSite.com

11

Viri in literatura:

Dobnik-Renko, Bernarda. 2009. Avtizem kot razvojna motnja. Dostopno prek:

http://pednevro.pedkl.si/wp-content/uploads/2008/07/avtizem.pdf

Jurišic, Branka. 1992. Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in

šport.

Center za avtizem. Dostopno prek: http://www.avtizem.org/o_avtizmu.html

Job Accommodation Network (JAN). Dostopno prek: http://askjan.org/media/ASD.html

12

2. EPILEPSIJA

Kaj je epilepsija?

Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja in imeti epilepsijo pomeni imeti napade, ki

imajo lahko različne oblike6. Je bolezen z različnimi vzroki, vendar so posledični napadi enaki

ne glede na vzrok7.

Napade razdelimo v dve skupini, in sicer na napade, kjer je motena funkcija možganov v

celoti (splošni, generalizirani napadi), in na napade, kjer je motena funkcija le dela možganov

(delni, parcialni napadi)6.Večinoma so napadi z izgubo zavesti in krči (okoli 90 %), v 10 % so

epileptični napadi brez krčev7.

Epileptični napad nastane ob nenadni nepravilni dejavnosti možganskih celic8. Napad je

lahko en sam, lahko brez izgube zavesti, lahko je omejen na predel, v najhujši obliki pa z

izgubo zavesti in hudimi krči. Pojavijo se lahko tudi psihogeni epileptični napadi ali zgibki, ki

jih težko ločimo od pravih epileptičnih napadov7.

Epileptični status pomeni stanje ponavljajočih se epileptičnih napadov, ki trajajo vsaj 30

minut brez vmesnega izboljšanja zavesti7.

Kako pogosta je epilepsija v Sloveniji?

Po podatkih iz literature ima okoli 2 % ljudi v življenju vsaj en epileptični napad, kronične

oblike epilepsije pa so redkejše (pri okoli 0,5 % prebivalcev)7..Prizadene 1 % ljudi vseh ras in

vseh socialnih razredov6. V Sloveniji je po ocenah približno 20.000 oseb z epilepsijo8.

Kaj povzroča epilepsijo?

Vzrok nastanka bolezni in simptomi so izrazito raznoliki. Pogosto so ti lahko posledica

poškodbe možgan, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in

dednosti6.

Vzroki za nastanek epileptičnega statusa: poškodba glave, tumorji, vnetje možganov

(encefalitis), žilni (možganska kap, krvavitev), odtegnitev alkohola ali drog in nekaterih

zdravil, vzroki pa so lahko tudi nejasni7.

6 Društvo LIGA proti epilepsiji Slovenije. Epilepsija. ly 31, 2013, from http://www.epilepsija.org/si/index.html 7 Ahčan, U., Slabe, D., & Šutanovac, R. (2008). Nujna bolezenska stanja: Epilepsija, epileptični napad in

epileptični status. Priročnik za prvo pomoč na delovnem mestu. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2008, str. 118-

119. 8 Sta 2012. Tokratni evropski dan epilepsije letos pod geslom Razbijmo predsodke. Dnevnik, 13.2.2012. Retrieved September 6, 2013, from http://www.dnevnik.si/zdravje/1042509266

13

Kako jo zdravimo?

Natančno diagnozo lahko postavo samo zdravnik, ki se s to boleznijo ukvarja. Zdravimo jo z

zdravili. Zelo pomembno je, da ljudje z epilepsijo redno jemljejo predpisana zdravila in se

držijo navodil za zdravo življenje6. Zdravljenje z zdravili je uspešno pri približno 70 %

bolnikov, ki ob tem nimajo več epileptičnih napadov8. Če antiepileptična zdravila niso

uspešna pri uravnavanju oz. zmanjšanju epileptičnih napadov, obstaja možnost operacije

možganov9.

Zdrav način življenja je pomembno področje za vsakega posameznika, za ljudi z epilepsijo

še posebej. Pomembno je redno jemanje zdravil, primerna količina počitka in izogibanje

stresu10.

Vključevanje zaposlenih oseb z epilepsijo v delovno okolje (težave, predlogi)

Ljudje z epilepsijo so sposobni za večino telesnih in duševnih aktivnosti, zaposlitev, športov

itd., upoštevati pa morajo nekatere omejitve6. Osebe z epilepsijo nerade govorijo o svojih

težavah, saj je njihovo življenje zaradi nerazumevanja in predsodkov okolice oteženo8.

Predlogi prilagoditev za osebe z epilepsijo za vzpodbudno delovno funkcioniranje11

Osebe z epilepsijo imajo lahko nekatere omejitve, obravnavane v nadaljevanju, vendar so

redko prisotne vse od njih. Stopnja omejitev se med posamezniki razlikuje. Vsi ljudje z

epilepsijo ne potrebujejo prilagoditev za delovno funkcioniranje, nekateri potrebujejo le

nekatere. V nadaljevanju je le vzorec rešitev med številnimi obstoječimi možnostmi

prilagoditev.

9 The Epilepsy Foundation of America. About epilepsy: Treatment. Retrieved September 6, 2013, from

http://www.epilepsyfoundation.org/aboutepilepsy/treatment/surgery/ 10 The Epilepsy Foundation of America. Living with epilepsy: Health and wellness. Retrieved September 6, 2013, from http://www.epilepsyfoundation.org/livingwithepilepsy/healthandwellness/ 11 JAN – Job Accommodation Network. Retrieved September 1, 2013, from http://www.jan.wvu.edu/

14

Vprašanja v razmislek

1. S kakšnimi omejitvami se sooča zaposleni z epilepsijo?

2. Kako omejitve vplivajo na zaposlenega in na njegovo delovno uspešnost?

3. Katere delovne naloge težje opravlja zaradi omejitev?

4. Katere prilagoditve so na voljo za zmanjšanje ali odpravo teh težav? Ali so

uporabljeni vsi viri za določitev možnih prilagoditev?

5. Ali so zaposlenemu dostopne informacije o možnih prilagoditvah?

6. Ali bi bilo smiselno, ko se prilagoditve uredi, skupaj z zaposlenim oceniti njihovo

učinkovitost in določiti morebitne nadaljnje ukrepe oz. prilagoditve?

7. Ali nadrejeni in ostale osebe potrebujejo usposabljanje v zvezi z zaposlenimi z

epilepsijo?

Pregled primernih prilagoditev – KOGNITIVNE OKVARE

Spomin

Ljudje z epilepsijo imajo lahko težave s pomnenjem, kar lahko vpliva na njihovo sposobnost

opraviti naloge, zapomniti si delovne dolžnosti, dnevne obveznosti ali aktivnosti. Razloga za

to sta lahko ali stranski učinki zdravil ali nedavni epileptični napad.

Možne prilagoditve:

priskrbite pisna ali slikovna navodila ali glasovni pozivnik,

uporabite možnost ponovnega usposabljanja,

uporabite tabelo za opis posameznih izvedbenih korakov naloge,

vzdržujte seznam pomembnih informacij, kot so gesla ipd.,

poslužujte se snemanja navodil,

priskrbite imenik zaposlenih s slikami,

uporabljajte tablice z imeni (na vratih, kabinah, mizi ...),

priskrbite imenik zgradbe oz. zaposlenih po imenih, nadstropjih, oddelkih ipd.,

označite predmete na mizi zaposlenega (poštni predal, video posnetki, arhiv…),

uporabljajte sistem samodejnega klicanja za hitro povezavo s telefonskimi številkami,

ki jih uporabljate.

Organizacija časa

Ljudje z epilepsijo imajo lahko težave pri razporejanju časa. To lahko vpliva na njihovo

sposobnost opraviti naloge znotraj določenega časovnega okvira. Težave so lahko tudi pri

pripravi delovnih nalog ali kdaj se jih lotiti.

Možne prilagoditve:

razčlenite obširne naloge na več manjših,

uporabite opomnik z alarmom,

pišite seznam nalog,

uporabljajte elektronske organizatorje (npr. na računalniku ali tablici) in poskrbite za

učenje pravilne uporabe le-teh,

uporabite koledarje za označevanje rokov.

15

Obvladovanje stresa

Ljudje z epilepsijo lahko doživijo napade, ko stres ni primerno obvladan. Situacije, ki

povzročajo stres, se razlikujejo od posameznika do posameznika, vendar preobsežna

količina dela, nerealni oz. skrajšani roki in nesoglasja med zaposlenimi pripomorejo k

doživljanju stresa.

Možne prilagoditve:

ob uspešnem delu zaposlenega pohvalite in spodbujajte,

poslužite se podpornih programov za zaposlene,

dovolite zaposlenemu telefonske pogovore z zdravnikom ali drugimi, ki nudijo

potrebno podporo,

omogočite usposabljanje glede obvladovanja stresa,

spremenite razporeditev dela.

Pregled primernih prilagoditev – MOTORIČNE TEŽAVE

Vožnja - Ljudje z epilepsijo imajo lahko omejitve pri vožnji. Več informacij glede slovenske

zakonodaje, ki ureja to področje, najdete na: www.zakonodaja.gov.si in www.mz.gov.si

(Zakon o voznikih in Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil).

Možne prilagoditve:

omogočite zaposlenemu, da ga na sestanke vozi sodelavec,

omogočite delo od doma,

premestite zaposlenega na delovno mesto, do katerega se ni potrebno pripeljati z

avtomobilom,

prilagodite urnik dela zaposlenemu tako, da lahko uporablja javni prevoz,

vzpodbujate zaposlene k skupnemu prihodu/odhodu z dela (več ljudi v enem avtu).

Ravnotežje - vzpenjanje

Možne prilagoditve:

posledice padca lahko ublažite z namestitvijo nedrsečih preprog in oblazinite robove

in vogale,

namestite varnostne elemente na strojih,

uporabljajte stabilne in varne lestve,

poskrbite za zaščito glave,

poskrbite za zaščito oči,

uporabljajte zaščite pred padci.

16

Utrujenost – Ljudje z epilepsijo se lahko počutijo utrujene zaradi stranskega učinka zdravil

ali nedavnega epileptičnega napada.

Možne prilagoditve:

uporabljajte anti-fatigue matting na tleh,

dovolite prilagodljiv urnik dela,

poskrbite za varnen in zaseben prostor, kamor se zaposleni med odmori lahko

umakne.

Zagotavljanje varnosti na delovnem mestu

Upoštevajte splošne ukrepe:

določite ključno osebo za nujne primere,

skrbite za proste prehode (odstranite nepotrebne predmete po hodnikih…),

zagotovite hitre in neovirajoče izhode,

jasno označite smeri izhodov, požarnih vrat ipd.,

vedeti kdaj oz. kdaj ne klicati nujno medicinsko pomoč (112),

z zaposlenim se pogovorite o akcijskem planu, da boste vedeli, kako ukrepati/

reagirati ob epileptičnem napadu (glej »Akcijski načrt«, dodatne informacije).

Pregled primernih prilagoditev – SENZORNE TEŽAVE

Občutljivost na svetlobo: Občutljivost na svetlobo (računalniški zaslon, flurescentna

svetila) lahko ljudem z epilepsijo povzročijo napad ali glavobole.

Možne prilagoditve:

uporabljajte zaslon, ki ne utripa (LCD zaslon, ploski zaslone),

uporabljajte zaslon, ki ima zaščito pred bleščanjem,

dovolite pogostejše odmore pri delu z računalnikom,

omogočite alternativne vire svetlobe:

- flurescentno svetlobo nadomestite s svetlobo s polnim spektrom,

- uporabite naravne vire svetlobe (okna) namesto električnih svetil.

Vid/ sluh/ komunikacija: Zaposleni ima lahko med ali po epileptičnem napadu težave z

vidom, sluhom ali govorom, ki so začasne.

Možne prilagoditve:

omogočite čas, da si zaposleni po napadu opomore,

dogovorite se za znake (z rokami ali drugo), s katerimi se bo lahko zaposleni

sporazumeval z drugo osebo,

uporabite komunikacijski sistem z izmenjavo slik (angl. PECS),

uporabite pozivni sistem za komunikacijo s sodelavci,

uporabite dvosmerni radijski aparat,

uporabite sistem opozarjanja za prenos sporočila.

17

Druge prilagoditve

Prisotnost/ odsotnost: Epileptični napadi lahko vplivajo na prisotnost zaposlenega na

delovnem mestu.

Možne prilagoditve:

če je mogoče, dovolite zaposlenemu, da ostane na delovnem mestu po epileptičnem

napadu,

omogočite prilagodljiv urnik dela,

prilagodite pravila prisotnosti na delovnem mestu,

omogočite zaposlenemu dopust, medtem ko se prilagaja na odmerke zdravil,

omogočite zaposlenemu enoizmensko delo namesto dvo ali več izmenskega dela.

Osebna nega: Pri ljudeh z epilepsijo se lahko med ali po epileptičnem napadu pojavi

vedenje, kot je jok, slinjenje, pljuvanje ali uriniranje. Po napadu zato oseba potrebuje čas za

osebno nego.

Možne prilagoditve:

omogočite zaposlenemu prostor, kjer lahko shranjuje dodatna oblačila,

omogočite zaposlenemu zasebni prostor, kjer se lahko zbere in poskrbi za osebno

nego,

sodelavcem omogočite dodatna usposabljanja za boljše poznavanje zmanjšane

zmožnosti/ invalidnosti (epilepsije).

Primeri nekaterih situacij v delovnem okolju in nakazane rešitve11

Inženir z epilepsijo je imel težave z obvladovanjem obsežnih nalog. Predlog prilagoditev je

bil uporaba barvnega označevanja tekočih projektov, beleženje poteka na stenski tabli in

določanje prioritetnih nalog, ki jih mora opraviti.

Delavka v proizvodnji z epilepsijo je želela imeti varno delovno mesto v primeru

epileptičnega napada. Predlog prilagoditve je bil namestitev varnostnih elementov na stroju.

Svetovalka na področju izobraževanja z epilepsijo je imela omejitve pri vožnji avtomobila.

Predlog prilagoditve je bil, naj gospo k strankam vozi nekdo drug iz njenega tima. Prav tako

je bilo predlagano opravljanje dela na daljavo ob uporabi sodobne tehnologije.

Varilec z epilepsijo je želel imeti varno delovno mesto v primeru epileptičnega napada.

Predlog prilagoditve je bil nošenje varilne čelade z dodatnim oblazinjenjem in namestitev

varnostnega stikala na njegovih varilnih aparatih.

Administratorka z epilepsijo je potrebovala sistem za komunikacijo, ki bi ji v primeru

epileptičnega napada omogočil, da nemudoma nekoga o tem obvesti. Predlagana je bila

uporaba dvosmernega radijskega aparata.

Študent z epilepsijo je med praktičnimi vajami uporabljal stroje in drugo orodje za nego

dreves in živih mej. Za njegovo varnost je bilo predlagano, da uporablja ojačano obuvalo,

ščitnike za kolena in zaščito za roke.

18

Tržnik tehničnega programa z epilepsijo je imel težave pri učenju novih nalog. Predlagano

je bilo ponovno usposabljanje, raba priročnikov za uporabo in določitev osebe, ki bo nudila

pomoč zaposlenemu.

Prodajalec z epilepsijo je imel težave pri prilagajanju na nova zdravila. Delodajalcu je bilo

predlagano, da omogoči zaposlenemu tritedensko odsotnost z dela, kar je bilo podprto tudi s

strani zdravnika.

Akcijski plan11

Za primer epileptičnega napada na delovnem mestu je potrebno biti pripravljen. Priprava se

začne z akcijskim planom. Akcijski plan je orodje ob nujnem ukrepanju. Lahko se uporablja

kot priprava na ali kot postopek ukrepanja v nujnih primerih, ki nastane, ko oseba doživi

epileptični napad na delovnem mestu. Akcijski plan lahko izdelata zaposleni in delodajalec.

Zajema lahko naslednje informacije:

nujne kontaktne številke,

vidne ali slušne opozorilne znake,

kako/kdaj poklicati medicinsko pomoč na kraj dogodka,

kako/kdaj poklicati 112,

kako omogočiti podporo okolice,

koga določiti kot ključno osebo v primeru napada,

kdo kliče pomoč,

kako poučiti sodelavce o epilepsiji.

Primerno uveden akcijski plan lahko zmanjša zmedo, paniko ali strah, ki ga doživljajo

sodelavci ali stranke, ko vidijo zaposlenega med napadom na delovnem mestu. Po

akcijskem planu določena oseba v primeru epileptičnega napada pokliče družinskega člana

oz. kontaktno osebo ali nujno pomoč. Določena oseba ostane in pazi na zaposlenega. Nihče

ne daje napačne ali nepotrebne medicinske pomoči (na primer oživljanje – masaža srca in

umetno dihanje). Z nujno pomočjo se nihče ne prenagli, ker so vsi zaposleni na epileptičen

napad pripravljeni, zato ga lahko ustrezno prepoznajo in primerno nanj reagirajo.

Primer akcijskega plana je priložen kot primer, kako napisati svoj akcijski plan. Po

zakonodaji delodajalec in/ali zaposleni z epilepsijo ni dolžen uporabljati sledečega

obrazca.

19

Primer akcijskega plana

Zmanjšana zmožnost/ invalidnost in/ali omejitve: Epilepsija (preprosti žariščni

napadi)

Opozorilni znaki za prihajajoči napad:

a. Miha bo imel občutek slabosti v želodcu.

b. Mihov obraz ali rame/ roke se bodo nehoteno tresli.

c. Miha z opozorilnimi znaki napad napove 3 do 4 minute pred začetkom.

d. Miha bo določenega sodelavca opozoril na prihajajoči napad z uporabo

dvosmernega radijskega aparata.

Akcijski plan:

a. Primite Miha za dlan ali roko in ga nežno vodite na določeno varno mesto.

b. Če je potrebno, pomagajte Mihi v sedeči ali ležeči položaj.

c. Če je potrebno, sprostite utesnujoča oblačila (kravata, šal…).

d. Med napadom (ki trajajo od 2 do 5 minut), Miha ne bo potreboval medicinske

pomoči.

e. Ko se napad umiri, ponudite Mihi hladno krpo za obraz ali hladno pijačo.

f. Če je Miha dezorientiran, se predstavite in mu razložite, kje se nahaja.

Dodatne opombe:

a. Dva določena sodelavca bosta nosila dvosmerni radijski aparat, da bosta slišala

Mihov opozorilni znak.

b. Supervizor bo poklical Mihovo kontaktno osebo za nujne primere.

c. Na podlagi Mihove zdravstvene dokumentacije, pridobljene s strani nevrologa,

medicinska oskrba ni potrebna razen v primeru, če Miha ob padcu utrpi

poškodbo glave.

Ta obrazec NE SME biti shranjen v osebni mapi zaposlenega. Shranjeno mora biti v

zaupni zdravstveni mapi zaposlenega.

Sledi prva pomoč pri epileptičnem napadu v nedogovorjenih okoliščinah oz. kjer

akcijski plan ni v rabi:

20

Prva pomoč pri epileptičnem napadu

Ko napad mine in se oseba še ni ovedla, ga namestimo v pravilni položaj nezavestnega.

Poskrbimo, da se ne duši. Laik ali zdravstveni delavec (ne zdravnik):

- iz bližine osebe odstrani vse predmete, ki bi ga med napadom lahko poškodovali,

- glavo mu podpre z mehko in ravno podlago,

- odpne ovratnik srajce, odveže kravato, ruto, odpne pas na hlačah,

- ko napad mine, počaka ob osebi, dokler si ne opomore, in pokličite strokovno pomoč.

Ne stojte in ne čakajte, da bo pomagal kdo drug. Ponovnega napada na terenu ne morete

preprečiti ali ustaviti brez zdravil, lahko pa poskrbite, da bo minil brez hujših posledic.

Osebi ne tlačimo ničesar v usta in ji ne odpiramo nasilno ust!

Dodatne informacije:

o Zakon o voznikih, Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil, dostopno na

www.mz.gov.si in www.zakonodaja.gov.si

o Društvo LIGA proti epilepsiji Slovenije, dostopno na http://www.epilepsija.org

Ulica stare pravde 2, 1000 Ljubljana; telefon: 01 432 9393, e-pošta:

epilepsija@epilepsija.org

Viri in literatura:

Društvo LIGA proti epilepsiji Slovenije. Epilepsija. Dostopno prek:

http://www.epilepsija.org/si/index.html (31. 7. 2013)

Ahčan, U., Slabe, D., & Šutanovac, R. (2008). Nujna bolezenska stanja: Epilepsija,

epileptični napad in epileptični status. Priročnik za prvo pomoč na delovnem mestu.

Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2008, str. 118-119.

Slovenska tiskovna agencija. 2012. Tokratni evropski dan epilepsije letos pod geslom

Razbijmo predsodke. Dnevnik, 13. 2. 2012. Dostopno prek:

http://www.dnevnik.si/zdravje/1042509266 (6. 9. 2013)

The Epilepsy Foundation of America. About epilepsy: Treatment. Dostopno prek:

http://www.epilepsyfoundation.org/aboutepilepsy/treatment/surgery/ (6. 9. 2013)

The Epilepsy Foundation of America. Living with epilepsy: Health and wellness.

Dostopno prek:

http://www.epilepsyfoundation.org/livingwithepilepsy/healthandwellness/ (6. 9. 2013)

JAN – Job Accommodation Network. Dostopno prek: http://www.jan.wvu.edu/

(1. 9. 2013)

21

3. SLADKORNA BOLEZEN (DIABETES MELLITUS)

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka

koncentracija glukoze v krvi, kar imenujemo poljudno tudi previsok krvni sladkor. Krvni

sladkor nastaja skoraj iz vse hrane, ki jo zaužijemo in nam daje potrebno energijo. V

normalnih mejah ga vzdržuje hormon insulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Kadar

trebušna slinavka izloča premalo insulina ali pa se telesna tkiva na insulin ne odzivajo dovolj,

se krvni sladkor dvigne nad normalno mejo. Previsok krvni sladkor z leti okvari drobno in

veliko žilje in povzroča možgansko kap, srčno kap, ledvično odpoved, slepoto, okvaro živcev

in skupaj z okvaro žilja nog lahko privede do amputacije. Te posledice previsokega krvnega

sladkorja imenujemo zapleti sladkorne bolezni12,13.

Katere tipe sladkorne bolezni poznamo?

Poznamo več tipov sladkorne bolezni:

- sladkorno bolezen tipa 2,

- sladkorno bolezen tipa 1,

- sladkorno bolezen v nosečnosti,

- druge tipe sladkorne bolezni.

Sladkorno bolezen tipa 2 (prej imenovana starostna sladkorna bolezen ali od insulina

neodvisna sladkorna bolezen) ima 95 % bolnikov s sladkorno boleznijo. Previsok krvni

sladkor je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo insulina in

oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Sladkorno bolezen

tipa 2 večinoma diagnosticiramo po 40. letu, vrh pojavnosti je med 60. in 70. letom,

predvsem kot odraz nezdravega življenjskega sloga in povečane telesne teže.

Za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 je genetska osnova zelo pomembna, vendar še ne

povsem pojasnjena. Med dejavniki, na katere zagotovo lahko vplivamo, sodijo nezdrava

prehrana, pomanjkanje gibanja in z njima povezana čezmerna telesna teža oziroma

debelost. Nekatera bolezenska stanja predstavljajo predstopnjo v razvoju sladkorne bolezni

tipa 2 in jih poimenujemo s skupim izrazom preddiabetes.

Sladkorno bolezen tipa 1 (včasih imenovana juvenilna, imunsko povzročena sladkorna

bolezen ali od insulina odvisna sladkorna bolezen) ima 4 % bolnikov s sladkorno boleznijo.

Previsok krvni sladkor je posledica okvare trebušne slinavke, ki insulina ne izloča več ali pa

ga izloča zelo malo. Okvara trebušne slinavke običajno poteka naglo, zato bolnik začuti

težave hitro po nastanku bolezni, navadno v nekaj dneh ali tednih. Težave se hitro

stopnjujejo, za preživetje bolnika je nujno takojšnje zdravljenje z insulinom, ki nato traja vse

življenje. Običajno zbolevajo otroci in mladostniki, lahko pa se pojavi v katerikoli starosti. Ker

ne poznamo vzroka okvare, ne moremo prepoznati oseb z večjim tveganjem za sladkorno

bolezen tipa 1 in je tudi ne znamo preprečiti.

12 Šatej N, Zaletel J, Bulc M. Obvladovanje sladkorne bolezni tip 2 v družinski medicini 13 JAN (Job Accomodation Network), Accomodation and Compliance Series, Practical Solutions-Workplace Successs, Avice of the U:S:Department of Labor's Office of Disability Employment Policy, http://AskJAN.org

22

Sladkorna bolezen v nosečnosti je tisti tip sladkorne bolezni, ki se prvič pojavi med

nosečnostjo in po porodu izgine. Ženske, ki so imele sladkorno bolezen v nosečnosti, imajo

veliko tveganje, da se kasneje v življenju pojavi sladkorna bolezen tipa 2 in zato potrebujejo

posebno obravnavo.

Drugi tipi sladkorne bolezni nastanejo kot posledica nekaterih zdravil, operacij,

podhranjenosti, okužb, genetskih sindromov in drugih redkih bolezni12.

Kako sladkorno bolezen zdravimo?

Sladkorno bolezen tip 1 se zdravi z insulinom. Pri sladkorni bolezni tipa 2 okvara trebušne

slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje od

vzpodbujanja zdravega načina življenja do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo preko ust,

do zdravljenja z insulinom12.

Seveda pa je izrednega pomena tudi pravilna prehrana, ustrezna telesna dejavnost in

vzdrževanje ustrezne telesne mase. Osebe s sladkorno boleznijo so zato v Sloveniji deležne

ustrezne zdravstvene vzgoje, ki jo izvajajo ustrezno usposobljeni člani multidisciplinarne

skupine, ki so sposobni posredovati znanje o vseh vidikih sladkorne bolezni in se morajo tudi

sami stalno izobraževati14.

Breme sladkorne bolezni za posameznika in družbo

Bolnik s sladkorno boleznijo v povprečju na svojo bolezen pomisli vsakih dvajset minut, vsak

dan, do konca življenja. Sladkorna bolezen mu zato predstavlja veliko breme ter vpliva na

kvaliteto njegovega življenja.

Ocenjujejo, da ima samo v Evropski uniji (EU) že več kot 30 milijonov odraslih sladkorno

bolezen. Do leta 2025 naj bi imelo to bolezen že več kot 10 % prebivalcev EU. Slovenija po

razširjenosti sladkorne bolezni ne odstopa od držav EU. Podatki iz mednarodne ankete

kažejo, da je bilo v Sloveniji leta 2007 okrog 125.000 sladkornih bolnikov (6,25 %)14.

Razpolagamo tudi z oceno neposrednih in posrednih stroškov zaradi sladkorne bolezni v letu

2005. Med stroški, povezanimi s sladkorno boleznijo, hospitalna oskrba predstavlja štirikrat

večji strošek, kot je strošek ambulantne oskrbe, ki s 6 % celokupnega stroška predstavlja

najmanjši strošek. Kar 40 % stroškov je posrednih, saj nastanejo zaradi začasne odsotnosti z

dela in zaradi izgubljenega prihodnjega zaslužka12.

Prilagajanje delovnega mesta za osebe s sladkorno boleznijo

V nadaljevanju bomo predstavili nekatere prilagoditve po vzoru JOB Accomodation Network.

Osebe z diabetesom imajo zaradi svoje bolezni različne omejitve, ki se nanašajo na delovno

mesto. Omejitve so odvisne od načina zdravljenja in zapletov, ki jih bolezen prinaša. Pri izbiri

pravih rešitev je potrebno upoštevati značilnosti posameznika in zahteve njegovega

delovnega mesta.

14 Medvešček M, Mrevlje F, eds. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah. 2.izd.. Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije; 2011

23

Vprašanja v razmislek

1. Kakšne omejitve ima zaposleni s sladkorno boleznijo?

2. Kako te omejitve prizadenejo zaposlenega in njegovo zmožnost za delo?

3. Katere specifične naloge so problematične zaradi omejitev zaposlenega?

4. Kakšne prilagoditve so na razpolago za zmanjševanje oziroma odpravo teh težav? Ali

so bili res uporabljeni vsi viri za iskanje ustreznih prilagoditev?

5. Ali smo se z zaposlenim posvetovali o možnih prilagoditvah?

6. Ali smo pripravljeni slediti uporabnost prilagoditev in iskati nove rešitve?

7. Ali bi bilo smiselno usposabljanje predpostavljenih in sodelavcev o sladkorni bolezni?

Predlogi za prilagoditve:

Hipo/hiperglikemija:

zagotavljanje primernega mesta za shranjevanje zdravil in/ali hrane,

zagotavljanje ustreznega prostora za testiranje krvnega sladkorja,

zagotavljanje ustreznega prostora za apliciranje inzulina,

zagotavljanje prostora za počitek po eventualnih epizodah hipo/hiperglikemije,

zagotavljanje dodatnih odmorov za prehrano, če je to potrebno,

zagotavljanje primerne prehrane na dogodkih, ki jih organizira podjetje.

Okvara živčevja:

sprememba delovnih nalog, ki zahtevajo fino ročno spretnost,

zagotavljanje dodatne osebne varovalne opreme (rokavice, čevlji),

odpravljanje oziroma omejitev uporabe ostrih predmetov,

zagotavljanje fleksibilnosti stoječega in sedečega dela,

zagotavljanje prostora za parkiranje osebnega avtomobila.

Utrujenost ali slabost:

zagotavljanje dodatnih odmorov,

zmanjševanje fizično napornega dela,

zagotavljanje prostora za počitek,

zagotavljanje fleksibilnosti stoječega in sedečega dela,

omogočanje deljenega delovnega časa.

Težave z vidom:

zagotavljanje pripomočkov za povečavo (lupe), pri delu na računalniku je smiselna

uporaba večjega zaslona, povečave,

pri hujših okvarah vida je potrebno zagotoviti pripomočke za slabovidne osebe,

pri meglenem vidu je smiselna uporaba visokih kontrastov med predmeti dela in

ozadjem,

v primeru prihoda na delo z javnimi prevoznimi sredstvi je potrebno razmisliti o najbolj

ugodni razporeditvi delovnega časa,

v primeru preobčutljivosti na svetlobo je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne vire

svetlobe, filtre za fluorescentne svetilke in ustrezna senčila za okna.

24

Bolezni ledvic:

zagotavljanje enostavnega dostopa do sanitarij,

zagotavljanje fleksibilnega delovnega časa v primeru, ko je potrebno zdravljenje,

nekateri zaposleni bi lahko delali na daljavo, če so vezani na dializo.

Kognitivne omejitve:

zagotavljanje pisnih navodil za delo, jasna navodila glede prednostnih nalog,

zagotavljanje jasne strukture del in nalog,

uporaba dnevnega plana,

zagotavljanje fleksibilnega delovnega časa,

zagotavljanje opomnikov,

zmanjševanje motečih dejavnikov iz okolja,

zmanjševanje časovnih pritiskov.

Druga priporočila:

zagotavljanje prostora za umivanje zob za preprečevanje bolezni dlesni,

ocena tveganja,

izogibanje temperaturnim ekstremom zaradi slabše cirkulacije,

usposabljanje sodelavcev o postopkih ravnanja v nujnih primerih in prepoznavanja

simptomov hipo in hiperglikemije.

Dodatne informacije:

https://diabetesatwork.org

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44, telefax: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net; spletna stran:

http://www.diabetes-zveza.si/

Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020, dostopno prek:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/NP

_diabetes/Nacionalni_program_obvladovanja_sladkorne_bolezni_210410.pdf

International Diabetes Federation; http://www.idf.org/

Viri in literatura:

1. Šatej N, Zaletel J, Bulc M.: Obvladovanje sladkorne bolezni tip 2 v družinski medicini.

Dostopno prek:

http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/946b05cb354603f8fa542ed8d71a46c0.pdf

2. Job Accomodation Network (JAN). Accomodation and Compliance Series, Practical

Solutions-Workplace Successs. Avice of the U:S:Department of Labor's Office of

Disability Employment Policy, http://AskJAN.org

3. Medvešček M, Mrevlje F, eds. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne

bolezni tipa 2 pri odraslih osebah. 2. izdaja. Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije;

2011.