Št. 20 - 11.11.2011 - notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011 str �

petek, 11. november 2011, letnik X / št. 20 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Koncert za pomo~ ljudem

11

^eprav nas je zima že presenetila in so nekateri svoje jeklene konji~ ke pravo~ asno obuli v zimske ~ evlje, bodo 15. novembra po zakonu vsa vozila morala imeti zimske pnevmatike. V središ~ u pišemo, da imajo vulkanizerji v teh dneh kljub višjim cenam premontaže pnevmatik polne roke dela in dnevno preobujejo ve~ kot devetdeset avtomobilov. Tudi policisti z delom ne bodo zaostajali, ne bodo vam niti pogledali skozi prste in vas, ~ e ne boste opremljeni z zimsko opremo, oglobili za 120 evrov. V Postojni bo ceste po novem plužilo podjetje Kompost, na cerkniškem in v Logatcu pa komunalno podjetje s svojimi podizvajalci.

Preobujte jeklene konji~ ke

Jeza in solze nekdanjih delavcev Iz nekdanjih zaposlenih v invalidskem podjetju Javor IPP je vrelo, potem ko so razo~ arani, obupani in s solzami v o~ eh z odpovedmi v rokah še zadnji~ stopili iz podjetja, v katerem so številni oddelali skoraj celotno delovno dobo. str. 4

Za manjšo porabo energije Cerkniški svetniki so potrdili lokalni energetski koncept ob~ ine, na osnovi katerega bodo izoblikovali energetsko strategijo. V akcijskem na~ rtu naj bi uresni~ evali zastavljene cilje, ki jih bodo privedli do pravilne rabe energije na obmo~ ju ob~ ine. str. 8

Ogor~ eni krajani Rovt

Voda ne bo ve~ drla

6

2 3

7

Meritve umirjajo voznike

FOTO

: VAL

TER

LEBA

N

Krajani Rovt že vsaj desetletje potrebujejo novo kanalizacijo, ko pa naj bi to naposled dobili, se po~ utijo opeharjene, saj ne vedo, kdo pije in kdo pla~ a. Pla~ ali naj bi tudi sami, in to ne malo, skoraj 4.000 evrov vsako gospodinjstvo, kljub dodeljenim evropskim sredstvom.

Krajan Rovt Janez Še-balj pa se je opogumil in nam sporo~ il zgodbo, da bi z njo na morebitne ne-pravilnost opozoril sokra-jane. Ti so bili s skoraj-šnjim za~ etkom gradnje kanalizacije seznanjeni na sestanku s predstav-niki ob~ ine, ki so jim med drugim tudi povedali, da bo moralo vsako gospo-

dinjstvo za kanalizaci-jo prispevati okoli 3.800 evrov ali ve~ , odvisno od kvadrature posestva. Med krajani je završalo, saj je projekt, katerega vrednost je ocenjena na dober mi-lijon evrov, pridobil evrop-ska sredstva v višini 600 tiso~ evrov. Nadejali pa so se tudi, da bo kaj pri-maknila logaška ob~ ina,

ki pa je pomo~ odrekla.»Na razpis za izvajal-

ca del, ki ga je objavila ob~ ina, so prispele tri po-nudbe,« pojasnjuje Šebalj in ugotovlja, da je komisi-ja, ki je pregledovala po-nudbe, sprva sicer izbrala najcenejšo, v vrednosti 845,40 evra, pozneje pa to odlo~ itev, domnev-no zaradi pomanjkljivih pristojnosti, spremenila in izbrala za dobrih 200 tiso~ evrov dražjo ponud-bo.

»Nezaslišano je, da skušajo skoraj pol milijo-na evrov za kanalizacijo

»obesiti« na gospodinj-stva,« se jezi sogovornik in dodaja, da je v Rovtah nekaj ve~ kot 120 gospo-dinjstev, med katerimi so številne družine z majh-nimi otroki in upokojen-ci, nekateri tudi sami, ki pla~ ila omenjenega zne-ska nikakor ne bi zmogli pla~ ati, niti v enem letu, kolikor naj bi imeli na voljo za pla~ ilo. »Ob~ ina ni poskrbela niti za to, kako se bomo na sistem priklju~ ili. Od vsakega ja-ška bo moral marsikdo speljati cevi prek ve~ par-cel ... Nekateri krajani se

med seboj ne bodo mo-gli dogovoriti,« opozarja Šebalj.

Vsa gospodinjstva v projekt verjetno ne bodo vklju~ ena, tista, ki bodo izostala, pa si bodo mo-rala urediti samostojno ~ istilno napravo, ki bo najverjetneje pomenila še višji strošek od napove-danega prispevka za ka-nalizacijo. Šebalj poudar-ja, da je predstavnikom ob~ ine na sestanku po-vedal, da ravnajo v škodo krajanov Rovt, vendar se za njegova opozorila niso zmenili. Ve~ na str. 8.

VOLITVE 2011 Notranjsko-kraške novice vabijo k oglaševanju in sporo~ anju oglasnih vsebin na ~ asopisnih straneh. Volilni oglasi ne smejo kršiti zakonov, skladno z Zakonom o volilni in referendumski kampanji je obvezna navedba naro~ nika oglasa.

Predstavljamo intervju s kandidatom SDS za poslanca, mag. Andrejem Šircljem

Regijska izjava: »Lokalne ceste o~ istimo do 6. ure zjutraj. ^e v

ve~ ernih urah mo~ no sneži, lahko v no~ nih urah prenehamo s pluženjem. Sicer pa smo 12 ur ves ~ as v pogonu,« Tadej Trpin, Komunalno podjetje Logatec

Blanka Markovi~ Kocen

http://www.avtohisa-seliskar.si


Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rBlanka Markovi~ Kocen

Hladna tema za hladne dni

Nesre~ a nikoli ne po~ iva. Še zlasti ne, ko se sre~ amo z zimskimi razmerami na cestah, ko nas zaradi novozapadlega snega pa tudi poledice

nosi sem in tja po cestiš~ u, ko se bojimo odlo~ no stopiti na zavoro … In še zlasti, ko nam v malih možganih kljuje vprašanje, ali smo svojega jeklenega konji~ ka dovolj dobro pripravili na zimske razmere.

êz nekaj dni nas bodo na to opozarjale tudi okrepljene policijske enote, saj 15. novembra nastopi dan D za voznike. Medtem ko smo z zamenjavo letnih za zimske pnevmatike ve~ ino preteklih let, odkar velja ta zakonski predpis, ~ akali do zadnjih dni, se je tokrat, pravijo vulkanizerji, množi~ no »preobuvanje« za~ elo že precej prej – predvsem zaradi zgodnjega sneženja. Celo 90 do sto vozilom so nekateri vulkanizerji sredi oktobra na dan (!) zamenjali letne z zimskimi pnevmatikami. A te dni pri~ akujejo še en naval.

Tako, in ~ e smo vozniki z zamenjavo pnevmatik svoje opravili in se izognili visokim kaznim, ki znašajo od 120 do 500 evrov za posameznike ter od 1.200 do 5.000 evrov za samostojne podjetnike in pravne osebe, so zdaj na vrsti še izvajalci zimske službe. Le upamo lahko, da bodo vremenoslovci naslednje sneženje pravo~ asno in dovolj glasno napovedali, kajti v nasprotnem primeru jih bo, kot že tolikokrat, »sneženje presenetilo«.

Zelo primerno in dobrodošlo bi tudi bilo, da bi pristojni kon~ no uredili prostore za tako imenovano samoizlo~ anje kamionov, katerih vozniki so ob sneženju prej ko ne prepuš~ eni lastni iznajdljivosti, v nasprotnem primeru pa deležni visokih glob, ki znašajo najmanj 3.000 evrov za pravno osebo in še dodatnih 300 za voznika.

V resnici me spreletava srh, ko pomislim na vsakodnevno vožnjo v Ljubljano in nazaj v zimskih razmerah, ~ eprav sem pravo~ asno poskrbela za nova obla~ ila (no, ne ~ isto nova) svojega vozila. Upam, da niste ravno zdajle v vrsti pred vulkanizersko delavnico – ~ e pa ste med ~ akajo~ imi, morda z našim ~ asnikom v rokah, naj vam ~ as hitreje te~ e ob branju in z mislijo na svojo varnost in varnost vaših bližnjih.

Logatec, 4. november – Dan D za obvezno »preobuvanje« naših jeklenih konji~ kov se

nezadržno bliža, zato imajo vulkanizerji polne roke dela. Utrip in ritem dela smo skušali zaznati v logaškem avtoservisu Gruden, kjer nudijo tudi vulkanizerske

storitve. Gne~ a je bila v prvih novembrskih dneh po praznikih še vedno precejšnja, vendar dosti manjša kot ob nedavnem

sneženju. Vozniki o~ itno tudi pri menjavi pnevmatik ~ akamo na zadnji trenutek!

Postojna, Logatec, Cerknica – Nizke temperature, led in sneg

lahko voznikom povzro~ ijo veliko neprijetnosti ali celo ogrozijo varnost cestnega prometa, zato pravo~ asna

skrb za ustrezno zimsko opremo motornega pa tudi priklopnega

vozila nikakor ni odve~ . Predvsem zaradi varnosti, izjemno visoke

pa so tudi kazni, zlasti za pravne osebe in samostojne podjetnike,

so nam sporo~ ili z generalne policijske uprave. Voznik, ~ igar vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima

ustrezne zimske opreme, se kaznuje z globo 120, ~ e zaradi tega ovira

ali onemogo~ a promet, pa celo 500 evrov. Pravna oseba ali samostojni

podjetnik mora za isti prekršek pla~ ati najmanj 1.200 oziroma

5.000 evrov, odgovorni osebi pa 120 oziroma 500 evrov. Zaradi

kršitve odlo~ b o omejitvi prometa, pri ~ emer gre za samoizlo~ anje

kamionov v zimskih razmerah, pa je voznik kaznovan s 300, pravna oseba ali samostojni podjetnik pa

najmanj 3.000 evrov.

»Preobujejo« do 90 vozil na danGne~ a pri vulkanizerjih se je pred obvezno menjavo letnih z zimskimi pnevmatikami letos za~ ela nekoliko prej – Cene posko~ ile za približno deset odstotkov – Tik pred 15. novembrom še en naval

»Ob najhujši gne~ i premonti-ramo pnevmatike celo do 90, 100 vozilom na dan,« uvodoma pojasni Uroš Bajec, vodja avto-servisa Gruden, ki si kljub kakim desetim ~ akajo~ im avtomobilom utrga nekaj minut za pogovor. »âs zamenjave pnevmatik je odvisen od dimenzije, platiš~ in vrste vozila, v povpre~ ju pa traja približno 15 minut,« pravi, ko tu in tam kdo potrka na vrata in te-lefoni zvonijo. Pogled iz pisarne seže v delavnico, med privzdi-gnjene avtomobile in tiste, ki so že ali še na tleh.

Cene zimskih pnevmatik posko~ ile za deset odstotkovNajve~ jo gne~ o so imeli ob sneženju, vendar ne prvem, ko je bila vremenska napoved še obetavna, pa~ pa ob drugem, ko je kazalo, da gre bolj zares. »Letošnja gne~ a se je prav za-radi sneženja za~ ela nekoliko prej kot lani,« ugotavlja Bajec. Po njegovih besedah se vozni-

ki in lastniki avtomobilov višjih cenovnih razredov odlo~ ajo tudi za dražje zimske pnevmatike, cene pa se gibljejo od 30 evrov naprej za eno pnevmatiko. »Za zimsko pnevmatiko za renault 5, na primer, boste odšteli 30 evrov, pravkar pa smo nekemu vozilu namestili štiri pnevmatike, vredne 1.400 evrov,« slikovito oriše razpon cen in doda, da je visoka cena na~ eloma zagoto-vilo za kakovost. »Uveljavljene blagovne znamke so zagoto-vo dobre,« pravi, obenem pa svari pred tovrstnimi kitajskimi izdelki, ki pa so po njegovem mnenju še vedno boljši od ob-

novljenih zimskih pnevmatik. »S primernimi pnevmatikami lahko privar~ ujemo pri porabi goriva, ki je odvisna od kotalnega upo-ra,« izvem.

Zaradi dražjega kav~ uka so cene zimskih pnevmatik letos posko~ ile za približno deset od-stotkov v primerjavi z lani.

Skrbno preverjanjeKer opazim, da se po opravlje-nem delu serviserji še vedno ukvarjajo z avtomobilom, me zanima, na kaj morajo biti pri premontaži še posebej pozorni.

»Na enem avtu delata po dva serviserja, ki sta pozorna na mo-

rebitne poškodbe pnevmatike, na platiš~ a in vijake,« odgovar-ja sogovornik in poudarja, da noben avto ne odpelje, ne da bi ga poprej pregledali in pre-izkusili.

Do 15. novembra pri~ akuje-jo dodaten naval, med drugim tudi glede na preostalo koli~ ino shranjenih pnevmatik. »Približno na polovici smo,« meni vodja avtoservisa, ki tistim, ki nimajo pri roki pomi~ nega merila, svetu-je, da profil pnevmatike preverijo s kovancem za dva evra. Njegov rob namre~ meri natanko tri mi-limetre, kolikor je tudi predpisan profil zimske pnevmatike.

Najmanj 120 evrov kazni brez opremeê zaradi tega ovirate ali onemogo~ ate promet, boste odšteli 500 evrov globe – Pravne osebe ali samostojni podjetniki bodo za omenjene prekrške segli še globlje v žep: od 1.200 do 5.000 evrov

Od 15. novembra tudi okrepljen policijski nadzor»Od 15. novembra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opre-mo, policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega pro-meta preverjajo tudi opremlje-nost vozil s predpisano zimsko opremo,« so sporo~ ili z general-ne policijske uprave. Intenziv-nost policijskega nadzora je od-visna tudi od ugotovitev, koliko je kršitev, in glede na to obstaja možnost, da posamezne enote izvedejo poostrene nadzore. V ~ asu mo~ nega sneženja na delo razporedijo tudi dodatne policij-ske patrulje.

Ve~ no pomanjkanje ustreznih prostorov za samoizlo~ anjeNa Direktoratu za ceste Ministr-stva RS za promet smo povpra-šali, kdaj pravzaprav nastopijo

zimske razmere in dobili odgo-vor, da te nastopijo v trenutku, ko se ob sneženju sneg opri-jema voziš~ a ali ko je voziš~ e zasneženo, zaledenelo ali pole-denelo. Damjan Križnik iz službe za stike z javnostjo na prome-tnem ministrstvu opozarja, da lahko vse aktualne informacije o stanju državnih cest in prometu udeleženci dobijo na njihovem Prometno-informacijskem centru. Na direktoratu za ceste še po-jasnjujejo, da se morajo v takih razmerah vozniki tovornih vozil na avtocestah ali hitrih cestah samoizlo~ iti, in to na primerna mesta, ki jih seveda ni dovolj, na kar vozniki kamionov že leta za-man opozarjajo.

»Število prometnih nesre~ , ki jih je v povpre~ ju 1.800 na me-sec skozi vse leto, v zimskih mesecih ne odstopa. So pa po-sledice nesre~ milejše, manj je smrtnih in hudo telesno poško-dovanih, ve~ je nesre~ z mate-rialno škodo,« so nam povedali

na policijski upravi, kjer tudi ugo-tavljajo, da najpogosteje prihaja do nesre~ , ker vozniki ne prilago-dijo vožnje razmeram na cesti.

Najnevarnejši odseki na postojnskemNa Policijski upravi Koper, ki je med drugim zadolžena tudi za obmo~ je Postojne, pa so nam povedali, da so najnevarnej-ši odseki na tem obmo~ ju unški klanec, zaradi burje in izlo~ anja Razdrto, ob burji in poledici vi-adukt Bandiera, Planinski ridi, glavna cesta Postojna–Pivka in deloma proti Ilirski Bistrici.

»Lahko povemo, da je na teh odsekih predvsem pozimi ve~ prometnih nesre~ , najve~ z ma-terialno škodo. Razlogi so poledi-ca, snežne razmere in neprimer-na opremljenost motornih vozil, tako tovornih kot osebnih,« je opozorilo voznikom po postojn-ski regiji namenila Anita Lesko-vec, tiskovna predstavnica Policij-ske uprave Koper. bmk

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN



Na javnih parkiriš~ ih bodo po novem odloku zavezanci dolžni o~ istiti svoje vozilo do 10. ure naslednjega dne.

S plugi in ostalimi zimskimi vozili zagotavljajo pravo~ asno ~ iš~ enje, zlasti regionalnih cest.

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 �V s r e d i š ~ u

Cerknica – »Zimska služba je stalna improvizacija, lahko jo sicer na~ rtuješ, na koncu pa se moraš prilagoditi situaciji,« pravi Ivan Turk s Cestnega podjetja Ljubljana, ki vodi zimsko službo na državnih cestah na obmo~ ju cerkniške ob~ ine. Pravi, da so profesionalci in je njihovo delo rutinsko, zato le redko prihaja do manjših težav.

Postojna – »Zavedamo se negativne hipoteke dosedanjega izvajanja zimske službe in smo zato še dodatno motivirani za njeno ~ im boljše izvajanje, predvsem v prvem letu,« zagotavlja Robert Rogi~ , direktor podjetja Kompost, ki mu je ob~ ina Postojna podelila koncesijo za urejanje javnih površin. Ta zajema tudi izvajanje zimske službe. Sicer pa nov izvajalec zimske službe Kompost, ki je v lasti sežanske Hortikulture, ki v Postojni ureja zelene površine, in postojnskega gradbenega podjetja Besim Hajdari s.p., ni edina letošnja novost.

Z novim odlokom tudi globePomembna novost v odloku je, da se dolo~ ijo krajevni koor-dinatorji za izvajanje zimske službe v vsaki krajevni skupnosti, ki skrbijo za obveš~ anje dežurne zimske službe o stanju cest v njihovi krajevni skupnosti in kontrolirajo ustreznost izvajanja zimske službe.

Nov odlok predvideva tudi globe za opuš~ anje obvezno-sti izvajanja zimske službe, na primer neo~ iš~ enje ali neod-stranitev avtomobila na javnem parkirnem mestu, odmetava-nje snega na javno površino, nezaš~ itenje oziroma o~ iš~ enje objekta, s katerega se vsujetea sneg ali led in podobno. Z glo-bo 50 do 400 evrov se bo za prekršek kaznoval posameznik, z globo 150 do 1400 evrov pa pravna oseba.

Predvidena je tudi možnost javnega poziva k umiku vozil z javnih površin zaradi ~ iš~ enja ter izvajanje za~ asnih zapor pro-meta na javnih površinah za potrebe izvajanja javne zimske službe.

Po novem bo plužil KompostV ob~ ini Postojna nova izvajalec zimske službe in odlok

Ker ob obilnem sneženju v za~ etku lanske zime po oceni ob~ ine Postojna zimska služba oziroma zdaj že nekdanji izva-jalec Komus ni najbolje opravil

svojega dela, so na ob~ ini le-tos pripravili tudi nov odlok o na~ inu izvajanja zimske službe, ki natan~ neje dolo~ a predvsem obveznosti in odgovornosti po-

sameznih izvajalcev, pa tudi dru-gih zavezancev, kot so upravniki ve~ stanovanjskih stavb, javne ustanove, zavodi in inštitucije, poslovni subjekti in zasebni la-stniki stavb.

Urban Pinter, višji svetovalec za investicije na ob~ ini Postojna, opozarja, da nov odlok obvezu-je vse, katerih zasebne površine vplivajo prek svojih mej na javne površine. Denimo, ob~ an, s ka-terega strehe bi sneg ali ledene sve~ e lahko padle na javno po-vršino, mora poskrbeti za njiho-

vo odstranitev. Upravniki stavb morajo zagotavljati izvajanje zimske službe na svojih funkcio-nalnih zemljiš~ , lastniki oziroma najemniki pa na zasebnih povr-šinah svojih poslovnih objektov in javnih površinah pred vhodi v svoje poslovne objekte. Pre-povedano je tudi odmetavanje snega na cesto ali plo~ nik in puš~ ati sneg, ki pade s strehe ali drugega dela objekta, na ce-sti ali plo~ niku.

Za ob~ ane telefonska številka in solNov ob~ inski odlok podpirajo tudi v Kompostu, kjer so imeli po Rogi~ evih besedah sicer na podlagi dosedanjih izkušenj že

poveduje Rogi~ in dodaja, da bodo upoštevali tudi pripombe ob~ anov, ki jim bo na voljo di-rektna stalna številka 041 663 221. Kot novost Rogi~ izposta-vlja tudi, da bodo ob~ ani lahko na sedežu podjetja prejeli 10 ki-logramov soli.

Veronika Rupnik Ženko

450 ton soli in 300 ton

peska ima v Postojni trenutno na zalogi Kompost.

pred uradnim za~ etkom zimske sezone vso mehanizacijo, ma-teriale, kadre in logistiko pripra-vljeno za takojšnje delo. Kot iz-postavlja, imajo v Kompostu, ki bo plužil mesto Postojna in na-selje Prestranek (razen državnih cest, ki jih pluži Cestno podjetje Koper), 14 plužnih in deset posi-pnih enot ter pet manjših stro-jev za ~ iš~ enje površin za pe-šce. Kadrovsko razpolagajo z 29 delavci, kar omogo~ a dežurno izmensko delo, tudi v izrednih razmerah.

»Ker je v preteklosti veliko težav povzro~ alo pomanjka-nje prostora v centru mesta za odlaganje snega, bomo sku-šali sproti odvažati sneg,« na-

Upo~ asni jih veliko snega ali žled

Na zimo so tudi v Cerknici do-bro pripravljeni. Kot pravi Turk,

do manjših težav prihaja le pred in po sezoni, ki traja od 15. no-

vembra do 15. marca, saj so takrat vozila še na gradbiš~ ih. V sezoni pa vzpostavijo stalno dežurstvo, ljudje, vozila in ma-terial so ves ~ as pripravljeni. Na normalne zimske razmere so povsem pripravljeni in jih ne skr-bijo, pravi Turk. »ê v nekaj urah zapade ogromno snega, kar se

zgodi le redko, ali se pojavi žled, pa seveda pride do krajših za-stojev pri pluženju.« Do zasto-jev pride tudi, kadar se pokvari katero od vozil, kar je v zimskih razmerah precej pogosto.

Sicer pa ima Cestno podje-tje Ljubljana tudi na Cerkniškem zaloge posipnega materiala. Ce-

ste posipajo z mešanico soli ter kalcijevega oziroma natrijevega klorida, kadar sneži pa z meša-nico soli in peska. Kdaj se od-pravijo plužit, se odlo~ ijo sami. »Še posebej na Cerkniškem so klimatske razmere zelo razli~ ne,« poudarja Turk. Tako je na primer ob prvem sneženju oktobra pri

Svetem Vidu zapadlo 15 cen-timetrov snega, na Babni Polici pet, v Cerknici pa le dva centi-metra.

Za ob~ inske ceste in ulice skr-bi Komunala Cerknica, financira pa cerkniška ob~ ina. Na ob~ ini pravijo, da so z njihovim delom zadovoljni. pt

Neizbrana ponudnika v upravni sporSpomnimo, da je ob~ ina Postoj-na Komusu že leta 2009 zaradi domnevnih nepravilnosti pre-kinila koncesijsko pogodbo. Ta je v skladu z dogovorom dela sicer opravljal do izbora nove-ga koncesionarja. Na ob~ ini so nam pojasnili, da so izbor no-vega koncesionarja zaklju~ ili maja, vendar pa Kompost, kot nam je povedal njegov direktor sam, ni bil najcenejši ponudnik. »Na razpis so se prijavili trije ponudniki. Zoper odlo~ itev sta neizbrana ponudnika (Komus in CPK, op. p.) sprožila uprav-ni spor, ki še ni zaklju~ en,« so povedali na ob~ ini. V Komusu v zvezi z zadevo izjav niso žele-li dajati.

Logatec – Zima letos še ni zares udarila, a po napovedih vremenarjev ne bo ve~ dolgo ~ akala. Poleg nas se nanjo pripravljajo tudi zimske službe, ki v tem ~ asu kopi~ ijo zaloge soli in peska, nekateri podizvajalci pa pripravljajo in posodabljajo svoj vozni park, ustrezen zimskim razmeram, ki notranjsko-kraški regiji ne prizanašajo.

Pripravljeni ~ akajo na zimoZimska služba za letošnji hladni del leta že pripravlja zaloge peska in soli, da je sneg ne bo prezgodaj presenetil

Denar za zimsko službo, ki jo v logaški ob~ ini vodi Komunal-no podjetje Logatec s podizva-jalci in ki vsako leto predstavlja višji strošek, zagotovijo ob~ ine same. Kot je pojasnil vodja vzdrževanja cest na logaškem komunalnem podjetju, Tadej Trpin, se na teren odpravijo, preden je na cesti 15 centime-trov snega, torej že takrat, ko zapade od pet do osem cen-timetrov snega. »Lokalne ceste o~ istimo do 6. ure zjutraj. ê v ve~ ernih urah mo~ no sneži, lah-ko v no~ nih urah prenehamo s pluženjem. Sicer pa smo 12 ur ves ~ as v pogonu,« pojasni Tr-pin. Poleg ob~ inskih plužijo tudi lokalne ceste, za katere velja, da morajo biti prevozne med 5. in 20. uro. V logaški ob~ ini je dolo~ eno, kateri izvajalec plu-ži posamezno cesto in kdo je

zanjo odgovoren. Tako, na pri-mer, podizvajalec, Gradbeni-štvo Treven, s trinajstimi plugi, ki skrbi skoraj za polovico lo-gaške ob~ ine, obe industrijsko-obrtni coni, Martinj hrib, Rovte z okolico, Rovtarske Žibrše in obmo~ je od Gornjega Logatca proti Veharšem, po novem pa tudi za plo~ nik ob regionalni ce-sti Logatec–Kalce, pravo~ asno po~ isti ceste, pluži pa tudi, tako reko~ , na poziv oziroma po naro~ ilu. »ê kdo želi, da mu o~ istimo dvoriš~ e, nas pokli~ e, seveda pa mora vedeti, da se v~ asih še isto minuto ne da, ker je naro~ nikov veliko,« pove Ja-nez Treven, vodja zimske službe pri omenjenem podizvajalcu, in doda, da imajo to~ no izde-lan na~ rt ali neke vrste seznam, kdaj in h komu bodo šli. Kdo ima prednost? »Najprej regional-

ne ceste, za njimi pa lokalne in krajevne. Trudimo se, da zaradi avtobusnih prevozov za šolarje pravo~ asno splužimo in posipa-mo ve~ je ceste.«

Treven se zaveda, da bi lju-dje radi imeli ~ im prej o~ iš~ ene ceste in dvoriš~ a, vendar pona-vlja, da ni mogo~ e splužiti vseh cest naenkrat, še zlasti v jutra-

njem prometnem zamašku. Ker je že nekaj let tako, da sneg rad preseneti zimsko službo, smo vprašali, kako je z zalogami soli in peska. »Imamo jo dovolj,« je

jasen Treven, Trpin z logaške ko-munale pa postreže s podat-kom, da zdaj skladiš~ ijo okrog 130 ton soli, samo lani so jo porabili 600 ton, poudari.

Kaj pa plo~ niki?Zimska služba se trudi pravo~ asno po~ istiti plo~ nike v naseljih in ob hišah. »Najve~ pritožb ob~ anov imamo na ne-kategoriziranih cestah, to so tudi dovozi do hiš, ki so po zakonu lahko dva dneva neo~ iš~ eni, vendar jih vseeno poskušamo o~ istiti prej,« odgovarja Trpin. Sneg odvažajo na deponijo. V Logatcu obi~ ajno na parcele, ki niso v uporabi, vendar le v do-govoru z lastnikom zemljiš~ a in ob~ ino.

Ker se vozniki pogosto jezimo na zimsko službo, ~ eš, da do-volj zgodaj ne po~ istijo cestiš~ a, smo vodjo zimske službe na lo-gaški komunali vprašali, do kdaj morajo biti po zakonu splužene lokalne ceste. Trpin odgovarja: »Prevozne morajo biti do sed-mih zjutraj, vendar so prej.«

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Barbara êpirlo


Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011G o s p o d a r s t v o4

Pivka, �1. oktober – »36 let sem delala, na koncu sem brez vsega. Ne vidim nobene rešitve, zdaj

nimam niti mo~ i, da bi razmišljala naprej.« »Zelo žalostno. Vodilni so izkoristili svoje položaje,

svojo mo~ , delavce pa vrgli na cesto brez vsega.« »Ubijajo la~ ne ljudi. Sram naj jih bo.« »Država jim

je dala subvencijo, ker smo invalidi. Zdaj pa za nas ni ve~ dela. Zakaj je država to dovolila?«

V seriji sre~ anj, posve~ enih vedno aktualnemu vprašanju, kako iz posameznikov oblikovati

u~ inkovito in kreativno ekipo, je konec septembra pod okriljem Mreže za inovativnost, ki jo vodi Marta

Turk, predsednica upravnega odbora Obrtne zbornice (OZ) Ljubljana, na ljubljanski Gospodarski zbornici Slovenije potekal brezpla~ en seminar z delavnim

naslovom »Zajtrk s strokovnjakom«.

Jeza in solze bivših delavcev invalidskega podjetjaOb bok dveh ste~ ajev Bruno Komac o nujnosti prestrukturiranja v Javorju

Tako je vrelo iz nekdanjih za-poslenih v invalidskem pod-jetju Javor IPP, ki se niso želeli izpostavljati z imeni, potem ko so razo~ arani, jezni, obupani, s solzami v o~ eh z odpovedmi v rokah še zadnji~ , stopili iz podje-tja, v katerem so številni oddelali skoraj celotno delovno dobo.

Potem ko so bili med ~ aka-njem na za~ etek ste~ ajnega po-stopka štiri mesece brez pla~ , so se zdaj lahko prijavili na zavod za zaposlovanje, iz jamstvene-ga sklada pa bodo dobili tri za-dnje pla~ e v višini minimalne bruto pla~ e, polovico minimalne bruto pla~ e za neizkoriš~ en letni dopust in eno minimalno bruto pla~ o kot nadomestilo za od-pravnino.

Za višjo dodano vrednost»Morajo se zgoditi tudi nepri-jetne stvari, da bomo jutri vsi

lažje živeli. Javor se mora pre-strukturirati ne z namenom, da se dolgoro~ no zapre, ampak da se izluš~ ijo programi, ki so zdravi, dobri in bodo v bodo~ e omogo~ ili nove zaposlitve. Kar ni perspektivno, je treba ukini-ti. Nujna je strateška preusme-ritev na izdelke, ki prinašajo višjo dodano vrednost,« pa je komentiral Bruno Komac, pred-sednik uprave Javorja.

Od 133-ih 39 prezaposlenihOd 133 nekdanjih delavcev Javorja IPP, ki je izvajal stori-tev za razli~ ne družbe v sku-pini, je bilo še pred uradnim za~ etkom ste~ ajnega postop-ka skupno prezaposlenih 39 delavcev. »Pri~ akovali smo, da bo Javor prezaposlil ve~ delav-cev. Po na~ elu, kjer je delo, tam bi moral biti tudi delavec, smo ra~ unali, da jih bo prezaposle-nih preko 70, toda 40 je vsee-no ve~ , kot je kazalo na za~ et-ku,« je povedal Bojan Kramar, sekretar obmo~ ne organizaci-je Zveze svobodnih sindika-tov Slovenije za Notranjsko in Primorsko.

Po ste~ aju Javorja Pohištvo, v

katerem je delo izgubilo 200 ljudi, je delo na laminatnem programu, zaenkrat sicer le po podjemnih pogodbah, dobi-lo 87 nekdanjih zaposlenih. »Vzpostavljamo novo organi-zacijo laminatnega programa. Cilj je, da enkrat po novem letu vzpostavimo novo proi-zvodno enoto, ki bo omogo~ ila dolgotrajnejše zaposlitve,« je pojasnil Komac. Ali si lahko kaj podobnega obetajo bivši za-posleni v Javor IPP? »Odvisno od poslovnega okolja. V težkih ~ asih je treba neperspektiv-ne programe ukiniti, da se po-speši zdrava jedra, ki bi lahko omogo~ ala nove zaposlitve v bodo~ e,« je odgovoril predse-dnik.

Ni denarja za surovineGlede na to da je šel letos v ste~ aj Javor Pohištvo, ki je ustvarjal najve~ jo izgubo v skupini Javor, posledi~ no pa tudi Javor IPP, Komac pri~ akuje boljši poslovni rezultat kot lan-sko leto, ko je skupina ustvari-la skupno šest milijonov evrov izgube, od tega dobre štiri mi-lijone Javor Pohištvo. Na vpra-

Uprava Javorja je pred dnevi na koprsko okrožno sodiš~ e poslala zahtevek za zame-njavo ste~ ajne upraviteljice podjetja Javor Pohištvo Er-mine Bajuk, ker menijo, da ste~ ajni postopek vodi ne-strokovno in neekonomi~ no ravna s ste~ ajno maso, kar vodi do bistveno slabšega popla~ ila upnikov. Ste~ ajna upraviteljica o~ itke zavra~ a in poudarja, da opravlja svoje delo v skladu z zakonom.

V Javorju Pivka menijo, da stroški hrambe materiala v višini 23.100 evrov za nasle-dnje tri mesece, ki dosega-jo kar 10 odstotkov vredno-sti materiala, niso upravi~ eni. Njihovemu ugovoru na pre-dlog ste~ ajne upraviteljice za izdajo soglasja k popla~ ilu

stroškov hrambe materiala je konec septembra pritrdi-lo tudi višje sodiš~ e v Lju-bljani. Ste~ ajni upraviteljici o~ itajo, da je »na netraspa-renten na~ in predlagala iz-vedbo nepotrebnih storitev z nejasnim namenom in to po postopku, ki zakonsko ni predviden«. Kot pravijo, je stroške hrambe ocenila pa-všalno, brez predhodnega zbiranja ponudb in primer-jave stroškov. Negospodar-na je po njihovem tudi nje-na odlo~ itev, da se material prenese v Logatec. Kot trdi-jo v Pivki, so upraviteljici za skladiš~ enje materiala po-nudili prazno halo v Pivki po dve tretjini nižji ceni najema, kot jo je nato izbrala. Pravijo tudi, da je za storitve, ki bi

jih po zakonu morala opra-viti sama, najemala zunanje podizvajalce ter da je celo brez soglasja sodiš~ a že v prvem mesecu ste~ aja pora-bila ve~ kot 37.000 evrov, ki sploh niso povezani s stroški hrambe materiala.

»Navedbe Javorja Pivka zavra~ am, saj so ve~ ino stro-škov povzro~ ili ravno pred-stavniki mati~ ne družbe s svojim ravnanjem. Zaradi nji-hovega nesodelovanja sem imela kar dvakrat asistenco policije,« odgovarja Bajukova.

S koprskega okrožnega sodiš~ a so nam odgovori-li, da bodo sprejeli ustre-zno odlo~ itev po prejemu upravitelji~ ine argumentira-ne izjave, za kar je rok že potekel.

Ste~ ajna s policijo, uprava z o~ itki

šanje, kdaj bi skupina, ki trenu-tno zaposluje še 550 ljudi, spet lahko poslovala pozitivno, Ko-mac odgovarja, da v letu 2012.

Javor se sicer še naprej spo-pada z likvidnostnimi težavami,

zaradi katerih prihaja do te-žav pri zagotavljanju surovin. Na ~ akanju so zato že bili de-lavci profitnega centra veza-na ploš~ a ter delavci obratov v Belskem in na Prestranku.

»Sredstva, ki jih imamo – teh pa ni v izobilju – skušamo optimalno razporediti in proi-zvodnjo optimalno organizirati. Vmes se koristijo dopusti,« je odgovoril Komac.


Treniraj misli!

Na vabilu na sre~ anje je med drugim pisalo, »~ eprav se nam v~ asih zdi, da je stvar breziz-hodna, da nas prostor in oko-lje omejuje in obremenjuje, se odgovori morda skrivajo prav v izboljšani tehniki komuniciranja s sodelavci in v spodbujanju in oblikovanju idej in predlogov«.

In ravno pomenu komunika-cije, kreativnosti v razli~ nih pri-stopih, storitvah, novih idejah in podobnem je bilo posve~ eno delovno dopoldne, ki ga je vodi-la strokovnjakinja za komuniko-logijo, mag. Nastja Mulej, ki ima ekskluzivno licenco za predaja-nje de Bonovih metod razmi-šljanja v Sloveniji; šest klobukov razmišljanja (metoda paralelnega razmišljanja, s katero se lo~ uje posamezne vidike razmišljanja) ter Lateralno razmišljanje. Sis-tem razmišljanja šestih klobukov je bil tudi rde~ a nit delovnega zajtrka, pri katerem so prisotni spoznali, da so pri zbiranju idej, alternativ (okrilje zelenega klo-buka, ki predstavlja varno okolje za svobodno izražanje) dovoljeni tudi na pogled nesmiselni prebli-ski, kot, na primer, da »letala pri-stajajo na hrbtih«. Pod rumenim klobukom je poudarek na pred-nostih in koristih, ki se jih lahko izvle~ e iz obravnavane teme, rde~ klobuk je ~ ustveno in intui-tivno obarvan itd.

Namen metode šestih klo-bukov je natan~ na osvetlitev

zadeve, odstranitev bahanja posameznikov, priklic najbolj-šega iz udeležencev debate, brez posledi~ ne kategorizacije ali predal~ kanja. Trenerka deluje v smeri spodbujanja razmišlja-nja in izboljšanja u~ inkovitosti, kreativnosti in konstruktivnosti delovanja tako posameznika kot tima, kar se je s prvimi rezultati pokazalo že na samem uspo-sabljanju, ki so se ga udeležili razli~ ni poklicni profili. Predava-teljica je na prakti~ nem prime-ru pokazala, koliko idej lahko nastane v pi~ lih treh minutah, ko sodelujo~ i domišljiji prepusti prosto pot, pri ~ emer se ne ome-juje s stereotipi, kaj je prav in kaj narobe. Ob tem je predavateljica podala zastrašujo~ podatek, da

je skupina študentov na podobni delavnici v enaki ~ asovni enoti dosegla bistveno slabši izplen idej. Med zanimivimi mislimi so nedvomno: »Ni slabih delavcev, so samo delavci na napa~ nih delovnih mestih!«, »Ko rabiš, hi-tro najdeš«, »Igraj se ideje in vadi veš~ ino razmišljanja«, »Misliš, da ni ~ asa«, »Nehajte govoriti – po-govorite se« in še mnoge druge, ki so bile izto~ nica za marsikate-ro razmišljanje po sre~ anju.

Ob tej priložnosti velja pou-dariti, da GZS Ljubljana svojim ~ lanom pa tudi širše nudi šte-vilne ugodnosti, od brezpla~ nih predavanj, seminarjev, poslovnih priložnosti, ki pa se jih slovenski poslovni prostor ne poslužuje v tolikšni meri, kot bi lahko. dš

http://www.pizza-cuk.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011 str 5

Oktobra so se cerkniški svetniki prvi~ sestali v novi sejni dvorani, ki so jo uredili na podstrešju ob~ inske stavbe.

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 5A k t u a l n o v r e g i j i

Cerknica, �0. oktober – Na zadnji seji je cerkniški župan svetnikom poro~ al o izvrševanju prora~ una v prvih šestih mesecih letošnjega leta in povedal, da je zadovoljen, ker so kljub kriznim ~ asom izpeljali veliko projektov in investicij. Povedal je tudi, da naj bi ~ istilno napravo v Dolenji vasi, na katero Cerkni~ ani že nestrpno ~ akajo, za~ eli graditi prihodnje leto.

Cerknica – Podjetje Telekom želi blizu policijske postaje v Cerknici postaviti 40 metrov visoko bazno postajo za mobilno telefonijo, s ~ imer bi po besedah njihovih strokovnjakov izboljšali mo~ in dostopnost signala v delih Cerknice, kjer je ta šibkejši. Tako vodstvo ob~ ine kot tudi ob~ inski svetniki pa imajo pomisleke proti postavitvi tako visokega stolpa blizu mestnega središ~ a.

Prihodnje leto na Cerkniškem ve~ je investicije

^istilna naprava v Dolenji vasi že leta ne zadoš~ a standardom in je veliko premajhna. Nova bo kar precejšen finan~ ni zalogaj, saj bo stala 4,3 milijona evrov, zato je ob~ ina pridobila 3,8 mi-lijona evrov iz evropskih kohe-zijskih skladov. Sredstva so jim letos odobrili, tako da naj bi z deli za~ eli prihodnje leto. Takrat bodo za~ eli tudi z urejanjem fe-kalne kanalizacije v Martinjaku, za kar bodo porabili 425 tiso~ evrov iz evropskih strukturnih skladov. »Pripravljamo pa tudi že projekte za ureditev kanali-zacijskega omrežja na Rakeku, Uncu in v Ivanjem selu, s kate-rimi se bomo potegovali za ko-

hezijska sredstva,« pravi župan Marko Rupar. Investicija je sicer vredna okoli 7,5 milijona, Evropa pa naj bi prispevala 6,4 milijo-na evrov. V prihodnje leto pa se je zamaknila še gradnja vrtca; na ob~ ini ~ akajo na razsodbo državne revizijske komisije za-radi pritožb na razpis za izbiro izvajalca.

V teh dneh pa so v Begu-njah zaklju~ ili z gradnjo ve~ na-menskega objekta z gasilskim domom. Tudi to pridobitev, ki so jo krajani nestrpno ~ aka-li, so sofinancirali z evropskimi sredstvi. Letos je ob~ ini uspelo urediti tudi meteorno kanaliza-cijo med industrijskima conama

v Podskrajniku. Za namestitev skoraj 800 metrov kanalizacij-skih vodov so odšteli okoli 250 tiso~ evrov. »Investicija je bila nujno potrebna, saj je voda zali-vala enkrat stari del cone, drugi~ pa novega,« pravi Rupar.

Postavili so ogrodje hale, ki bo spomladi pod streho spre-jela pustne like in asfaltirali tla, v Bezuljaku in na Uncu so ob-novili dele cest in ob tem ure-dili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo, aktivirali so vrtino za pitno vodo v Begu-njah, zaklju~ ili s kanalizacijo v Blo~ icah in ob~ inski denar vlo-žili še v nekaj manjših investicij. Poleg tega je ob~ ina zagotovila ve~ ino sredstev za nakup rent-genstkega aparata v zdravstve-nem domu. »Veliko pa smo investirali v športne objekte in glede na vložek naredili ogro-mno, saj smo se obnašali zelo var~ no,« je prepri~ an Rupar.

FOTO

: SA

MO

MLI

NAR

40-metrski stolp za boljši signalTelekom bi pri policijski postaji v Cerknici postavil 40 metrov visoko bazno postajo – Svetniki so se za mnenje obrnili na Krajevno skupnost Cerknica

obmo~ je Peš~ enka, Sinje gorice in Dolenje vasi. Kot sta ob~ in-skim svetnikom na seji 20. ok-tobra pojasnila predstavnika Telekoma Marko Vintar in Mario Mlakar, naj bi nova bazna po-staja Cerkni~ anom prinesla bolj-ša signala GSM in UMTS, poleg tega pa bi podpirala tudi novo tehnologijo LTE, ki bo omogo~ ila precej hitrejši dostop do široko-pasovnega interneta.

Vprašali bodo ob~ aneTako vodstvo ob~ ine kot tudi ob~ inski svetniki pa imajo po-misleke proti postavitvi tako vi-sokega stolpa blizu mestnega središ~ a. »40-metrski stolp bi bil

precej višji od slabih 13 metrov visoke stavbe policije in bi kva-ril veduto naselja, poleg tega bi ga postavili na samem robu obmo~ ja Nature 2000,« pravi župan Rupar, ki poudarja, da so po drugi strani zelo naklonje-ni razvoju tehnologije mobilne telefonije in drugih elektronskih komunikacij. »Kar se ti~ e širo-kopasovnega omrežja, je naša ob~ ina izredno slabo pokrita.«

Predstavnika Telekoma s svo-jimi pojasnili nista prepri~ ala cerkniških svetnikov, ki so se odlo~ ili, da za mnenje vprašajo še krajevno skupnost Cerknica. Pozanimali se bodo tudi o dru-gih tako visokih baznih postajah

po Sloveniji ter si kakšno ogle-dali. Preden se bodo odlo~ ili o tem, ali naj dovolijo postavitev bazne postaje, pa želijo preu~ iti tudi alternativne možnosti, ki naj bi jim jih predstavil Telekom.

Industrijska cona ne pride v poštevVintar je pojasnil, da bi v pri-meru, da v Cerknici ne dovoli-jo postavitve 40 metrov visoke bazne postaje pri policiji, morali v mestu namestiti še najmanj dve manjši bazni postaji, da bi dosegli vsaj približno enak u~ inek. Dejal je še, da za reše-vanje pokritosti signala v Cer-knici postavitev bazne postaje

v industrijski coni v Podskrajni-ku, kot so predlagali na ob~ inski upravi, ne pride v poštev. Vintar je poudaril, da so lokacijo in vi-šino postaje dolo~ ili na podlagi natan~ nih meritev, ki so poka-zale, da bi bazna postaja prav tam najbolje odigrala svojo vlo-go. 40-metrski stolp pa je po-treben tudi zaradi tega, da bo signal dosegel severni del Cer-knice za vzpetino Tabor. Postajo bi lahko uporabljali tudi drugi ponudniki mobilne telefonije, je še dodal Vintar, ki je Cerkni~ ane tako opozoril, da jim v tem pri-meru ne bi bilo treba skrbeti, da bodo po mestu zrasli številni drugi »stolpi«.

^istilno napravo v Dolenji vasi naj bi za~ eli graditi prihodnje leto

Petra Tr~ ek

Petra Tr~ ek

Na Cerkniškem je pri izvozu avtoceste za Unec, na levi stra-ni v smeri Postojne, že postavljena 35-metrov visoka bazna postaja, podobna tisti, ki naj bi jo Telekom postavil v Cerknici. Kot pravi Marko Vintar iz Telekoma, je po Sloveniji že nekaj 40-metrskih postaj, najvišja, 50-metrska, pa je v Prekmurju.

S signalom Mobitela je slabše pokrit predvsem severni del Cer-knice oziroma obmo~ je v smeri

proti Begunjam, saj ga bazna postaja, postavljena na stav-bi pošte, le slabo pokriva, ter

http://www.mizarstvo-becaj.si


V Bezuljaku je zdaj tudi cesta širša.

Ker so uredili tudi meteorno kanalizacijo, naj bi voda ob deževju ni~ ve~ ne drla po cesti na Hribce.

Novo vodno zajetje z vrtino za ~ rpanje podtalnice bo zagotavljalo dovolj kakovostne pitne vode.

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

Petra Tr~ ek

Unec – Delavci na Uncu so pred mesecem dni zaklju~ ili z deli na cesti na Hribce na Uncu, ki je bila zaradi nepravilno urejene meteorne kanalizacije že povsem uni~ ena, denar pa je poleg ob~ ine zagotovila tudi Družbe Republike Slovenije za ceste (Dars). »Obnova cestiš~ a je bila nujna, saj je bilo na cesti ob ve~ jem deževju tudi do 20 centimetrov vode,« pojasnjuje župan Marko Rupar.

Begunje nad Cerknico – êprav so novo vodno vrtino pri Begunjah zavrtali že pred štirimi leti, so v cerkniškem ob~ inskem prora~ unu šele letos zagotovili denar, da so obnovili

tudi vodovodno omrežje in prebivalce Begunj, Selš~ ka in Bezuljaka za~ eli oskrbovati z dovolj

kakovostne pitne vode iz nove vrtine.

Zaradi pritožb vrtec šele spomladiCerknica – Z gradnjo težko pri~ akovanega vrtca v Cerknici so nameravali za~ eti še letos, a, kot kaže, se bo gradnja odmaknila v pomladanski ~ as prihodnjega leta. Eden od izvajalcev, ki so se ja-vili na javni razpis, se je namre~ pritožil državni revizijski komisiji in na ob~ ini zdaj ~ akajo na njiho-vo razsodbo.

»Želeli smo še letos podpisati pogodbo z izvajalcem, ampak znesek šestih milijonov evrov, ko-likor je vredna investicija, je bil o~ itno tako zanimiv za izvajalce, da so se za~ eli pritoževati,« pravi župan Marko Rupar. ê se bo državna revizijska komisija hitro odlo~ ila, bo ob~ ina pogodbo z izva-jalcem lahko podpisala še pred koncem leta. Kot pravi Rupar, so glede financiranja oziroma krediti-ranja že dogovorjeni z bankami. »Del investicije pa bomo poskusili financirati iz evropskega sklada za razvoj regij, kjer imamo na razpolago milijon evrov.«

Na razpis za izvajalca del za vrtec se je sicer odzvalo šest izvajalcev, od katerih je eden poslal nepopolno ponudbo. Ponudbe so odprli 22. julija, izvajalca pa izbrali že ~ ez 14 dni. Ostali ponu-dniki so za~ eli na ob~ ino naslavljati pritožbe; zadnje konec septembra, eden od njih pa je pritožbo poslal državni revizijski komisiji.

Bezuljak – Poleti so obnovi-li okoli 400 metrov dolg odsek ceste skozi Bezuljak nad Cerkni-co. Po besedah župana Marka Ruparja so prebivalci na to že nestrpno ~ akali, saj je bila cesta, po kateri vozi tudi šolski avto-bus, preozka in v zelo slabem stanju. Delavci so razširili in pre-plastili cestiš~ e, poleg tega pa so dogradili tudi meteorno ka-nalizacijo in javno razsvetljavo, obnovili vodovodno omrežje in postavili avtobusno postajališ~ e. Za nekaj ~ ez 150 evrov vredno investicijo je ob~ ina Cerknica od države prejela dobrih 120 tiso~ akov. pt

Ne bo ve~ drlaVode dovolj

dovodnega omrežja, postavilo elektropriklju~ ek in v vrtini nare-dilo jašek do vode.

Odsek ceste na Uncu je dolg le 580 metrov, njegova obnova je skupaj z drugimi deli stala do-brih 180 tiso~ akov. Kljub temu se ga na ob~ ini niso lotili kar ne-kaj ~ asa, ker so se dogovarjali z DARS-om, da bi problem mete-ornih voda s podro~ ja viaduk-ta reševali skupaj z rekonstruk-cijo ceste. Septembra so tako zaklju~ ili s širitvijo in preplasti-

V Bezuljaku so uredili tudi avtobusno postajališ~ e

tvijo cestiš~ a, dogradili so me-teorno kanalizacijo, postavili 20 novih drogov javne razsvetljave in obenem obnovili dotrajano vodovodno omrežje. Za dobrih 180 tiso~ evrov vredno investi-cijo, so v Cerknici namenili 130 tiso~ akov, ki jih ob~ ina dobi po zakonu o financiranju ob~ in, ure-ditev meteorne kanalizacije pa je s 15 tiso~ aki sofinanciral Dars.

Naj spomnimo, da je pred ureditvijo meteorne kanalizacije ob deževju voda pridrla iz višje leže~ ih predelov Unca in se v potokih zlivala vse do križiš~ a z regionalno cesto pri gostilni Por-tus. Še slabše je, odkar so cesto prekopali elektri~ arji. Na ob~ ini so nameravali cesto popraviti, a so želeli najprej urediti kanali-zacijo, za kar pa so potrebovali dovoljenje Darsa, saj bi posegli na njihova zemljiš~ a. Na Darsu so imeli pomisleke; bali so se, da bi poseg vplival na stabilnost tal pod stebri viadukta avto-ceste. V zadovoljstvo prebival-cev ob cesti sta ob~ ina in Dars uspela najti kompromis. pt

FOTO

: AR

HIV

OB

ÎN

E CE

RKN

ICA

V za~ etku letošnjega leta je ministrstvo za zdravje Ob~ ino Cerknica z odlo~ bo obvestilo, da je voda, ki jo pijejo prebi-valci Begunj in okoliških naselij opore~ na. »Voda je bila ve~ krat opore~ na tudi zaradi tega, ker se je ob poletni suši studenec presušil, letos pa celo presah-nil, zaradi ~ esar smo morali lju-dem vodo dovažati,« je poja-snil župan Marko Rupar. Nova vrtina naj bi rešila vse teža-ve. Ob~ ina je zagotovila dobrih

110 tiso~ evrov, da je Komu-nalno podjetje Cerknica poleti lahko obnovilo 900 metrov vo-

FOTO

: AR

HIV

OB

ÎN

E CE

RKN

ICA

Petra Tr~ ek

FOTO

: AR

HIV

OB

ÎN

E CE

RKN

ICA

•

•

•

•

•

"Predan delu, zastavljam svoje znanje, etične

vrednote, ugled družine in

notranjski ponos za večjo gospodarsko rast in

razvoj podeželja, socialno

pravičnost ter red in nižje stroške države."

http://www.mercator.si


Motorist na fotografiji se je skozi vas, in to le nekaj metrov pred prehodom za pešce, peljal kar 78 kilometrov na uro.

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

Planina, �8. oktober – V Planini so s ciljem umirjanja prometa ~ ez poletje za dva meseca poskusno namestili dve merilni tabli, ki ju je najela Krajevna skupnost Planina. Kot se je pokazalo, sta pomembno prispevali k zmanjšanju hitrosti skozi naselje in ve~ ji varnosti. V krajevni skupnosti zato želijo tabli namestiti za stalno, za financiranje njihovega nakupa pa so že v za~ etku septembra zaprosili ob~ ino Postojna, a odgovora zaenkrat še niso dobili. Nam pa so na ob~ ini pojasnili, da nameravajo prikazovalnike hitrosti namestiti na ve~ lokacij v ob~ ini, tudi v Planini, kdaj, pa bo odvisno od finan~ nih sredstev.

Postojna – V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna bodo do konca meseca zaklju~ ili s celovito energetsko sanacijo stavbe, ki je bila s ciljem dodatnega var~ evanja, tako reko~ , nujna, saj je bila postojnska bolnišnica ena energetsko najbolj potratnih bolnišnic v Sloveniji. Marjeta Stegel Bizjak, pomo~ nica direktorja, pravi, da bodo s sanacijo, ki zajema toplotno izolacijo fasade in podstrešja ter zamenjavo oken in vrat, predvidoma prihranili okrog 50 odstotkov energije. Do zdaj so letno porabili okrog 130 tiso~ litrov kurilnega olja (po novem bodo poleg še nekaterih javnih zavodov v okolici priklju~ eni na daljinsko ogrevanje na biomaso).

Postojna, 19. oktober – Na Osnovni šoli Antona Globo~ nika v Postojni so se zatresla tla. »No, skoraj zares. Imeli smo tehniški dan, na katerem smo pridobivali koristna znanja in informacije o potresih in drugih naravnih nesre~ ah, ki so pogoste na našem obmo~ ju, ter o ravnanju v primeru nesre~ e,« nam je povedala Martina Kuzman, koordinatorka projekta na šoli. Izvedli pa so tudi ~ isto pravo evakuacijo v primeru potresa. »Gasilci so z lestvijo rešili ujetega u~ itelja v nadstropju, reševalci pa so ga oskrbeli. Pri iskanju pogrešanih v pritli~ ju so prisko~ ili na pomo~ reševalni psi iz Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna,« je izsek iz dramati~ nega dogajanja orisala Kuzmanova.

Na tehni~ nem dnevu, ki je na mati~ ni šoli in podružnicah potekal v okviru mednarodnega projekta preko Zavo-da RS za šolstvo, so sodelovali pred-stavniki Prostovoljnega gasilskega društva Postojna, reševalne postaje Zdravstvenega doma Postojna, Klu-ba vodnikov reševalnih psov Postoj-na, postojnske izpostave Uprave RS za zaš~ ito in reševanje, Centra za obveš~ anje, Gorske reševalne služ-be, Policijske postaje Postojna in Agencije RS za okolje. U~ enci so se med drugimi dejavnostmi u~ ili tudi osnov prve pomo~ i, spoznali, kako posreduje gorska reševalna služba, si ogledali opremo gasilcev in policistov, obiskali center za obveš~ anje, kjer so spoznali pomen številke 112 ... vrž

Merilni tabli umirili voznikeV Planini opozarjajo na zaskrbljujo~ e stanje prometne varnosti – Poskusno najeli merilni tabli, zdaj bi ju radi kupili

Rok Kolar, ~ lan Krajevne sku-pnosti Planina, nam je povedal, da so z meritvami prišli do zgo-vornih in tudi zaskrbljujo~ ih po-

tednov prikaz hitrosti na tabli izpisan, tri tedne pa zatemnjen, tako da vozniki svoje hitrosti niso videli, ~ eprav je bila ta iz-merjena. »V ~ asu, ko je tabla pri-kazovala hitrost, so vozniki vozili po predpisih oziroma zmanjšali hitrost na 50 kilometrov na uro ali manj. V ~ asu zatemnitve je bila hitrost v gornjem koncu vasi višja za 14 odstotkov, pri pošti pa za osem odstotkov,« je pove-dal Kolar in opozoril, da je v vasi ve~ nevarnih odsekov, kjer pri-haja do previsokih hitrosti.

Tabli sta bili nameš~ eni na stebrih javne razsvetljave, ena na za~ etku vasi je merila hi-trost voznikov v smeri Postoj-ne, druga, nameš~ ena nasproti

prometa s pomo~ jo LED prikazo-valnikov hitrosti. V skladu z raz-položljivimi sredstvi bomo tako prikazovalnike namestili na ve~ lokacij v ob~ ini Postojna. Zaen-krat so v na~ rtu lokacije na Ko-sovelovi ulici v Postojni, v Stude-nem in v Planini, vendar seznam ni dokon~ en, saj stalno prejema-mo nove pobude,« so nam od-govorili z ob~ ine Postojna.

Poudarili so še, da so že do sedaj k izboljšanju prometne varnosti v Planini veliko prispe-vali. »Nenazadnje je bilo v za-dnjih letih na najbolj frekven-tnih odsekih v Planini zgrajenih ve~ kot 800 metrov plo~ nikov. V zadnjem ~ asu pa k izboljšanju prometne varnosti prav gotovo prispevajo tudi radarske kon-trole, ki jih tudi v Planini izvaja Medob~ inski inšpektorat in re-darstvo.«

Dodajmo, da je Krajevna sku-pnost Planina analizo izmerje-nih podatkov poslala tako na Medob~ inski inšpektorat in re-darstvo kot na Policijsko upravo Koper in Direkcijo RS za ceste. vrž

pošte, pa je merila hitrost voz-nikov v smeri Logatca. Krajevna skupnost je za njun najem lju-bljanskemu podjetju Intermatic inženiring&consulting pla~ ala 475 evrov, nakup dveh tabel pa bi stal okrog 4700 evrov. Ker je ta znesek za krajevno skupnost

prevelik zalogaj, so ob~ ino za-prosili za sofinanciranje. V svo-jem dopisu pa poudarili, »naj ne bo smrtna žrtev tista, ki prebudi v ~ loveški zavesti iskanje rešitve varnostnih ukrepov. Bodimo hi-trejši in na takšen na~ in rešuj-mo življenja.«

Merilnike na Kosovelovo ulico, v Studeno, Planino»Z navedbami v dopisu Krajevne skupnosti Planina se na~ eloma strinjamo, saj imajo tudi drugod pozitivne izkušnje z umirjanjem

123 kilometrov na

uro je bila najve~ ja izmerjena hitrost skozi Planino v ~ asu delovanja merilnih tabel.

datkov. V ~ asu dvomese~ nega najema so namre~ odziv vozni-kov preizkusili tako, da je bil pet

Po energetski obnovi polovi~ ni prihranek

Za dobrega pol milijona evrov vredno naložbo v energetsko sanacijo so na lanskem razpisu ministrstva za zdravje pridobi-li 90 odstotkov sofinancerskih evropskih sredstev, razliko bodo prispevali sami. V ta namen, pa tudi zaradi pri~ akovane-

ga kr~ enja sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je bol-nišnica lani ustvarila kar nekaj rezerve. Za razliko od ve~ bolni-šnic, ki so globoko v minusu, je lansko leto namre~ kon~ ala s kar 400.000 evri presežka, na poziti-ven rezultat ra~ unajo tudi letos.

»Naše poslovanje v lanskem in prejšnjih letih je bilo pozitiv-no, ker zelo velik obseg dela opravlja majhno število ljudi. V~ asih smo na udaru zaradi našega rezultata, ki nekoliko iz-stopa v Sloveniji, toda nih~ e ne vidi, koliko naša ekipa dela, vsi vidijo samo številke,« komenti-ra dr. Aleksander Merlo, direktor bolnišnice, in ob tem opozarja na pere~ o kadrovsko stisko in težave s pridobivanjem dobrega kadra, kar se odraža tudi pri po-daljševanju ~ akalnih dob.

Stegel Bizjakova pa poudarja, da se trudijo zelo racionalno po-slovati in stalno iskati notranje rezerve, k dobremu poslovanju pa prispeva tudi tržna dejavnost.

Postojnska porodnišnica ni~ ve~ ena energetsko najbolj potratnih bolnišnic pri nasFO

TO:

ROK

KOLA

RFO

TO:

VERO

NIK

A RU

PNIK

ŽEN

KO

FOTO

: AR

HIV

OŠ

ANTO

NA

GLO

BO

^NIK

A


Agrocenter Mlin Cerknicatel. 707 16 27

Agrocenter Iga vastel. 01 707 16 40

Agrocenter Nova vastel. 01 709 80 75

Agrocenter Vrhnikatel. 750 68 40

za vse trgovinah!V trgovini Pepelka v Starem trgu

akcija

“VSAK PETEK VSE PO 5 €!”

(v 1. nadstropju)ed 0

M 8.000

in 15. uro.

AKCIJA v vsehTEKSTILNIH

GENERACIJE

9,90do številke 35

razliènebarve

VSE ZA KOLINE:- elektriène mesoreznice- roène mesoreznice- èreva (naravna in umetna)- vreèke za vakumiranje- visokokakovostni kuhinjski noži

- polnilke- vakumirke- žage za kosti

zimski natikaèi

VNO

O


Starejši so pokazali veliko zanimanja za izobraževanje.

Janez Šebalj, krajan Rovt: »Krajani Rovt bodo za izgradnjo kanalizacije v krajevni skupnosti pla~ ali tudi nekakšen nepremi~ ninski davek, še preden ta v resnici zaživi.«

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011A k t u a l n o v r e g i j i8

Za gradnjo kanalizacije v Rovtah je bilo na razpisu izbrano

gradbeno podjetje Godina, d.o.o., iz Hrpelj pri Kozini, ki pa je bilo

za ve~ kot 200 tiso~ evrov dražje od najcenejšega ponudnika.

Cerknica – Na pobudo Lili Mahne iz Notranjskega ekološkega centra Cerknica (NEC Cerknica) v Cerknici odpirajo Univerzo za tretje

življenjsko obdobje. »Tako se bodo tudi starejši prebivalce Notranjske lahko izobraževali in se

družili blizu svojega doma,« pravi koordinatorka projekta Anja Kranjc. Na informativni dan

je 27. oktobra prišlo veliko ljudi, zanimanje in pripravljenost na sodelovanje pa so že

pokazala društva upokojencev.

Za jamo uspešna sezonaPostojna, ��. oktober – V družbi Postojnska jama letošnjo turisti~ no sezono ocenjujejo kot iz-jemno uspešno. Najve~ jo slovensko znamenitost je v slabih desetih mesecih obiskalo dobrih 492.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je število obiskovalcev že preseglo celoletno lansko. »Do konca leta pri~ akujemo še približno 30.000 gostov, kar pomeni, da bodo doseženi zastavljeni cilji, ki so predvsem plod u~ inkovitih marketinških aktivnosti,« so povedali v družbi.

Po številu obiskovalcev ne zaostaja niti Predjamski grad, ki si ga je že do konca avgusta ogledalo rekordnih 90.000 gostov, kar je 13 odstotkov ve~ kot v enakem obdobju lani. Obisk gradu bo sicer prav tako presegel lanskoletnih 108.000 obiskovalcev. Tudi obisk Proteusove jame – Vivarija že zdaj presega lanskega za približno 15 odstotkov oziroma 4000 obiskovalcev.

Najve~ obiskovalcev znamenitosti prihaja iz Italije, Nem~ ije, Slovenije in Japonske, skupno pa na letnem statisti~ nem izpisu naštejejo preko 160 držav sveta. Porast števila obiskovalcev so zabeleži-li na ve~ ini trgov, poleg slovenskega pa najbolj na daljnovzhodnih, kot so Koreja in Hongkong, pa tudi ZDA. Od bližnjih držav je Postojnsko jamo obiskalo precej ve~ avstrijskih in madžarskih gostov ter obiskovalcev iz balkanskih držav. vrž

Praznovali so jesen

459 tiso~ akov iz žepa krajanov Rovt

Logatec, 9. november – Pre-letimo številke! Na razpis za iz-vedbo projekta, vrednega 1,59 milijona evrov, so se prijavili trije ponudniki: najcenejši za 845,40, naslednji za 1.059,182 in naj-dražji za 1.328,780 evra. Ob~ in-ska razpisna komisija je izbrala gradbeno podjetje Godina, d.o.o. iz Hrpelj, ~ igar ponudba je bila za 210 tiso~ evrov dražja od naj-cenejše.

Krajani Rovt naj bi poleg odobrenih evropskih sredstev v višini 600 tiso~ evrov prispe-

vali še 459 tiso~ evrov, kar je po 3.800 evrov na gospodinj-stvo, vendar cena ne bo eno-tna, saj se bo dolo~ ala glede na kvadraturo, kakršna je bila navedena v poskusnem vre-dnotenju nepremi~ nin Geodet-skemu zavodu. Podatki, ki so šteli za osebne, so torej postali javni, krajani Rovt pa bodo za izgradnjo kanalizacije v krajevni skupnosti pla~ ali tudi nekakšen nepremi~ ninski davek, še pre-den ta v resnici zaživi. »Vrednost projekta gotovo ne bo ostala pri 1,59 milijona evrov,« je prepri~ an Janez Šebalj, ki se je v dobro krajanov Rovt izpostavil s pripo-vedjo zgodbe.

êprav je razpis zaklju~ en, bodo krajani skušali spodbuditi ob~ ino, naj izbranemu ponudni-ku naloži znižanje cene, med-

tem ko sama za projekt ne na-merava prispevati.

Zakaj, to~ no, je bilo omenje-no podjetje izbrano, ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da mnogi krajani 3.800 ali ve~ evrov pre-prosto ne morejo pla~ ati. Zato še vedno upajo, da si bo ob~ ina Logatec premislila in vendarle sofinancirala projekt.

Evropski denar naj bi logaška ob~ ina kmalu dobila, gradnja kanalizacije pa naj bi se za~ ela še ta teden, tako da ~ asa za morebitne pritožbe prakti~ no ni ve~ . Ostaja pa upanje. Gra-dnja kanalizacijskega sistema v Rovtah naj bi bila – s tem ali drugim izvajalcem – kon~ ana do leta 2015. Kako se bodo na zgodbo krajanov odzvali na lo-gaški ob~ ini, bomo poro~ ali v naslednji številki.

FOTO

: B

ARB

ARA

ÊPI

RLO


Vpis na Univerzo za tretje življenjskega obdobja bo do konca novembra, krožki pa se bodo se bodo za~ eli konec novembra s prvimi sre~ anji z mentorji. Vpisnina je 18 evrov, za posamezen krožek pa se pla~ a le kotizacija za pla~ ilo mentorja, in sicer gle-de na število udeležencev. Vpisnino lahko podarite tudi kot da-rilni bon. Za vse informacije pokli~ ite Anjo Kranjc na tel. št. 031 211 257 ali ji pošljete elektronsko pošto na [email protected] ali pogledate pod zavihek na spletnih straneh NEC-a Cerknica in cerkniške knjižnice.

U~ enje za starejše tudi v Cerknici

Mahnetova je prepri~ ana, da so starejši nosilci življenjskih mo-drosti, ki jih lahko posredujejo mlajšim, a se pogosto znajdejo v situacijah, ko jih nova znanja prehitijo. »Imajo pogosto dovolj ~ asa, da se u~ ijo, ustreznih oko-lij pa ni,« meni Mahnetova. Z novembrom bodo zato za~ eli s študijskimi krožki v Centru sta-rejših Cerknica, knjižnici in v pro-storih Notranjskega študentske-ga kluba. Nekateri mentorji so si prostore uredili kar doma.

Univerza je namenjena upo-kojencem pa tudi brezposelnim, starejšim od 45 let. Kranj~ eva pravi, da lahko sprejmemo tudi nekoga, ki je v veliki socialni stiski. »Namen univerze je, da so starejši aktivni, se vklju~ ijo v družbo in se lokalno povezuje-

jo, gre za spoštovanje drugega, druženje in povezovanje gene-racij,« pravi Kranj~ eva. Pri~ aku-jejo predvsem ljudi iz ob~ in Cerknica, Bloke in Loška dolina, lahko pridejo tudi od drugje. Študijski krožki so zelo raznovr-stni, od u~ enja petih tujih jezi-kov, kuhanja starih kme~ kih jedi ter konserviranja in restavriranja lesa do likovnih delavnic, spo-znavanja flore Notranjske, zbi-ranja še neobjavljenih pripovedi iz ljudskega izro~ ila in razisko-vanja podzemlja. V prihodnje bodo imeli tudi vadbo za dušo, um in telo in u~ enje o jezerih in okolju, dogovarjajo se tudi za ra~ unalniški te~ aj. »Vabimo vse, ki želijo prenesti svoja znanja, naj se nam pridružijo kot men-torji,« pravi Kranj~ eva.

Šolsko leto bo trajalo do maja, udeleženci posameznih krožkov pa se bodo s svojimi izdelki tudi predstavili javnosti. Poleg krožkov nameravajo na univerzi pripraviti še zanimiva predavanja. Pri~ akujejo, da se bo vpisalo veliko ljudi.

Univerza v veliki meri temelji na prostovoljstvu, saj mentor-jem pla~ ajo le osnovne stroške. »Ta dejavnost je druga~ na od klasi~ nega izobraževanja, lju-dje so resni~ no motivirani za u~ enje, mentorji in animatorji so zadovoljni,« pravi Mahnetova, ki dodaja, da take skupine s svo-jim delovanjem pogosto oboga-tijo lokalno skupnost. »To je nov vzorec obnašanja, ki zagotavlja upanje in motivacijo, in želim si, da bi uspel tudi pri nas.« pt

FOTO

: PE

TRA

TRÊ

K

P r e j e l i s m o

Praznovali so jesen»Rjavi so listki v jeseni, in kostanj je tudi rjav. Z rjavimi listki bo ježek svoj zimski brlog si postlal. Rjava sta srna in medved, pa debla in listje in veje in izpod rjavega grma jur~ ek rjavo se smeje.«

Nežni glasovi Rjave pesmi so se razlegli po telovadnici v ~ etr-tek, 13. oktobra, v vrtcu Kurir~ ek, enota Ti~ nica. Otroci in vzgojite-ljice so prepevali pesem, ki jo je bilo slišati dale~ naokoli, tako da jo je v svoje uho ujela tudi Teta jesen, ki nas je po~ astila s svo-

jim obiskom. Z jesensko obarva-nimi listki je Teta jesen razvese-lila otroke, starše in vzgojiteljice, zastavila težko uganko, ki so jo otroci s pomo~ jo bratcev in se-stric hitro rešili, in nas povabila k ustvarjanju v jesenskih delav-nicah. Tako so otroci skupaj s starši oblikovali iz slanega testa, izdelali slike iz razli~ nih vrst se-men, izdelali jesensko dekoraci-jo, gozdne škrate ter se poigrali z jesenskimi plodovi, ki nam jih narava ponudi vsako jesen. Otroci so se v pripravljenih de-

lavnicah skupaj s starši zabavali in razvijali svojo in »starševsko« kreativnost, domišljijo, ro~ ne spretnosti in skupaj uresni~ eva-li svoje zamisli z ustvarjanjem ~ udovitih izdelkov. V poznih po-poldanskih urah se je Teta jesen poslovila in odšla v gozd barvat listje, otroci pa so se polnih rok izdelkov vrnili domov. Vzgojitelji-ce pa bi se rade zahvalile vsem staršem in otrokom za pomo~ pri zbiranju materiala in udelež-bo na delavnicah. dipl. vzg. Mateja Corn

FOTO

: VR

TEC

KURI

RÊK

, EN

OTA

TI^N

ICA

Nadaljevanje s stani 1


Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 9V o l i t v e 2 0 1 1

Mag. Andrej Šircelj, v zadnjem ~ asu vas spremljamo pred-vsem kot predsednika odbora za finance pri strokovnem sve-tu SDS. Lahko kaj ve~ poveste o sebi, kakšna je vaša poklicna pot, ki ste jo prehodili?Diplomiral sem na Ekonom-ski fakulteti in opravil magisterij znanosti s podro~ ja dav~ nega prava. Imam dolgoletno pra-kso na dav~ nem, finan~ nem in ban~ nem podro~ ju. Med drugim sem bil zaposlen tudi na Mini-strstvu za finance, Gospodarski zbornici Slovenije, Deloitte &To-uche ... Ustanovil sem uspe-šno podjetje, v katerem sem z dav~ nim in poslovnim sveto-vanjem tako malim kot velikim podjetjem odkrival pasti preve~ zapletenega dav~ nega sistema. Tudi to je bil eden od razlogov, da sem se z veseljem odzval na povabilo in se konec leta 2005 pridružil vladi Janeza Janše kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, z manda-tom na Ministrstvu za finance. Ponosen sem, da sem v tem obdobju sooblikoval ekonom-sko in finan~ no politiko vlade, v okviru Odbora za reforme, kot predsednik skupine za dav~ ni sistem pa vplival na zmanjša-nje dav~ nih bremen in na po-enostavitve dav~ nega sistema. Vsi se še spomnimo, kakšno je bilo napovedovanje dohodni-ne pred tem, ko smo kupovali obrazce, zbirali dokazila, pisali napovedi in stali v dolgih vrstah pred poštnimi okenci; to je bilo, preden smo uvedli informativne izra~ une dohodnine, s kateri-mi so vsa ta opravila odpadla. Poskrbeli smo tudi za manjša dav~ na bremena podjetij tako, da smo znižali stopnjo davka od dohodka pravnih oseb iz 25 na 20 odstotkov, poenosta-vili postopke obra~ unavanja in pla~ evanja davkov ter zmanjšali obdav~ itve osebnih prejemkov, med drugim tudi z odpravo po-sebnega davka na pla~ e. V že-lji, da odgovorno in s ponosom sodelujem pri nadaljnjem razvo-ju Slovenije, sem se odlo~ il, da kandidiram za poslanca v držav-ni zbor.

^e bi morali izbrati dve besedi, ki vas najbolje opisujejo, kateri bi izbrali?Odlo~ nost in vztrajnost.

Kje se po vašem mnenju ti la-stnosti odražata v programu SDS 10+100, ki ga je v treh le-tih nastajanja sooblikoval tudi odbor za finance, ki ga vodite?V SDS smo prepri~ ani, da je tre-ba državo potegniti iz krize z odlo~ nimi koraki. To bomo do-segli z manjšim trošenjem drža-ve in s tem tudi z manjšim za-dolževanjem, da prihodnji rodovi ne bodo pla~ evali naših dolgov. Moralno in eti~ no sprevrženo je, da bremena sedanje krize pre-našamo na naše otroke in vnu-ke, kar se dogaja v zadnjih treh letih. To bomo prepre~ ili tako, da bomo ustvarjalnim in pod-jetnim ljudem izboljšali pogoje za podjetnost. Usposobili bomo ban~ ni sistem, da bodo banke podjetnim in ustvarjalnim lju-dem zagotavljale kredite, s katerimi bodo lahko uresni~ ili

Zaupam v razvoj in prihodnost SlovenijeV ~ asu volilne kampanje objavljamo intervju s kandidatom za poslanca iz stranke SDS, mag. Andrejem Šircljem

Mag. Andrej Šircelj se je rodil 28. februarja 1959 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasi~ no gimnazijo. Leta 1985 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 2003 pa magi-striral na Pravni fakulteti v Mariboru.

Svojo pot je za~ el kot u~ itelj, nadaljeval kot vodja prodaje v Iskri, pozneje pa se zaposlil kot višji svetovalec na Gospodarski zbornici Slovenije. Od leta 1992 do 1996 je delal na Ministrstvu za finance kot svetovalec vlade za podro~ je davkov, kasneje pa deloval kot direktor podro~ ja za dav~ no in finan~ no svetovanje za srednja in velika podjetja v revizijski hiši Deloitte & Touche. Leta 2005 so ga imenovali za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade z mandatom na ministrstvu za finance. So-oblikoval je ekonomsko in finan~ no politiko vlade, predloge za-konov in gradiv s finan~ nega in fiskalnega sistema, sodeloval je tudi s številnimi mednarodnimi ustanovami Evropske unije, Sve-tovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter mednarodnimi bankami. V letih 2008 in 2009 je bil ~ lan sveta direktorjev pri Evropski inve-sticijski banki, od leta 2009 pa je zaposlen kot svetovalec pred-sednika uprave v Gorenjski banki Kranj.

Je o~ e Kristine, pravnice in novinarke, ter Mateja, študenta in podjetnika. V prostem ~ asu te~ em, z zaro~ enko Mojco Centa igram tenis in planinarim.

svoje ustvarjalne zamisli in pod-jetniške ideje. Odlo~ no bomo sprejeli tudi ukrepe na dav~ nem, delovno-pravnem in administra-tivno-birokratskem podro~ ju. S temi rešitvami bomo izboljšali konkuren~ nost in olajšali poslo-vanje podjetnim in ustvarjalnim ljudem. Tu se vidi povezava pro-grama SDS z odlo~ nostjo. Kar se ti~ e vztrajnosti, naj spomnim, da je SDS podobne ukrepe že ne-kajkrat predlagala, prvi~ že ko-nec leta 2008. Te ukrepe je SDS kasneje še nekajkrat predlagala sedanji odstopljeni vladi, jih iz-boljšala, dodajala nove ukrepe, ki so bili primerni odgovor aktu-alnim težavam. Žal s strani raz-padle koalicije niso bili sprejeti. SDS torej vztraja pri pametnih rešitvah.

Ostanimo še pri programu stranke SDS. Kaj po vašem mnenju dela program SDS 10 + 100 za pravi~ nost, delovna mesta in razvoj bolj uspešnega od programov drugih politi~ nih strank? V SDS smo pripravili program, ki vsebuje rešitve, da prebrodimo težke ~ ase, ki so pred nami. Da krizo uporabimo zato, da Slove-nija iz nje pride boljša, mo~ nej-ša in pravi~ nejša do državljank in državljanov. O primernosti programa bodo odlo~ ali voliv-ci, poudarjam pa, da SDS lahko na podlagi tega programa, ki ga je ve~ kot 600 strokovnja-kov pripravljalo 3 leta, pri~ ne z delom takoj. Program je preteh-tan in ni pisan za ~ as do voli-tev in zgolj za volitve, temve~ za ~ as po njih, ko bo šlo zares. Prvi del vsebuje 10 nujnih pro-tikriznih ukrepov, ki jih bomo izvedli v prvih 100 dneh po vo-litvah. Teh deset ukrepov meri na preobrat, ki ga je potrebno dose~ i takoj na za~ etku man-data, da prekinemo pesimizem v gospodarstvu in pri ljudeh ter smer razvoja znova za~ nemo obra~ ati navzgor. Številka 100 v naslovu programa pa predsta-vlja ostale potrebne ukrepe, ki bi jih nova vlada izvedla tekom celega mandata. Poleg same-ga programa imamo v SDS pri-pravljenih tudi preko 50 nujno potrebnih zakonov za prvih 100 dni mandata nove vlade. Imamo tudi dale~ najkakovostnejšo listo kandidatk in kandidatov doslej, ki združuje izkušnje in sve-žo mo~ , in ta ekipa je sposob-na nemudoma pri~ eti z delom in izpeljati zastavljeni program. Bojim se, da se ostale politi~ ne stranke premalo zavedajo, da je izhod iz gospodarske, socialne in politi~ ne krize tudi tek-ma s ~ asom ter

da ni dovolj le lepore~ je, ampak morajo za programi stati ljudje oziroma ekipe strokovnjakov, ki bodo takoj pri~ ele program uresni~ evati.

Govorite o tekmi s ~ asom in o najnujnejših rešitvah, ki bi jih morali v Sloveniji pri~ eti izva-jati takoj z namenom prekini-tve krize, v kateri smo se zna-šli. Katere imate v mislih in za katere se boste zavzemali kot poslanec, ~ e boste izvoljeni?V Slovenski demokratski stran-ki bomo takoj, brez odlaša-nja, zmanjšali stroške države in pove~ ali njeno u~ inkovitost. Odpravili bomo birokratske ovire in olajšali administrativne po-stopke. Podjetnike bomo ~ im prej dodatno motivirali z ustvar-janjem prijaznejšega gospodar-skega okolja in zmanjšanjem dav~ nih bremen predvsem pri stroških dela, ki so med naj-višjimi v Evropi. Zato podpiram omejitev pla~ evanja prispev-kov za socialno varnost oziroma uvedbo t. i. socialne kapice. Pre-dlagam poenostavitev dav~ nih predpisov za majhna podjetja, ki so eden najvitalnejših delov gospodarstva. Zato bomo uvedli pavšalno obdav~ itev za majh-na podjetja ter za samostojne podjetnike. S poenostavitvijo obdav~ itve bomo spodbudili rast podjetništva, to bo pove~ alo šte-vilo delovnih mest, razširil se bo krog pla~ nikov davkov, zmanjša-la se bo siva ekonomija.

Z ukrepi na finan~ nem podro~ ju bomo odpravili kreditni kr~ , ki je v bankah nastal kot posledica dajanja »slabih kreditov«, to je kreditov, ki jih banke ob veli-ki verjetnosti ne bodo dobile vr-njenih. Te kredite bomo na podlagi transparentnega postopka prene-sli na poseb-no ustanovo, t. i. slabo banko. Ob tem bodo specializirane ustanove ugota-vljale odgovor-nost za nastanek slabih kreditov, predvsem pri dr-žavnih bankah. Stanovanja, ki so v lasti državnih bank, bomo dali v prodajo po cenah, ki jih je realno mogo~ e dose~ i na trgu. S tem

bomo dosegli nižje cene sta-novanj, zaradi ~ esar bodo sta-novanja postala bolj dostopna predvsem mladim družinam. Specializirani policijski oddel-ki, tožilci in sodiš~ a bodo imeli šestmese~ ni rok za razsodbo težkih gospodarskih kaznivih dejanj na prvi stopnji in tri me-sece na drugi stopnji.

In še nekaj, likvidnost gospo-darstva bomo takoj izboljšali tako, da bomo uvedli 15-dnev-ni rok za vse prora~ unske upo-rabnike.

Pri investicijah imajo tako pod-jetja kot posamezniki številne težave pri pridobivanju dovo-ljenj za gradnjo ali celo za raz-širitev objektov, kar tudi zmanj-šuje investicije in razvoj, hkrati pa ljudem povzro~ a številne neprijetnosti. Kaj boste storili na tem podro~ ju?Umeš~ anje objektov v prostor je v kr~ u zaradi številnih nepo-trebnih administrativnih ovir in pridobivanja pogosto tudi ne-potrebnih soglasij. To bomo od-pravili. Takoj in dosledno bomo za~ eli izvajati pravilo, da molk organa pomeni soglasje organa. Z drugimi besedami, ~ e ministr-stvo na vlogo ob~ ana za prido-bitev gradbenega dovoljenja za tipsko stanovanjsko hišo ne bo odgovorilo v 30 dneh, je grad-beno dovoljenje izdano. Pri tem bodo uslužbenci ministrstev in

drugih državnih organov dolžni pomagati prosilcem pri prido-bivanju dovoljenj do popolno-sti vloge. Ne pa da jih ovirajo. Zlorabe in neukrepanje pri daja-nju pomo~ i prosilcem dovoljenj bomo kaznovali.

Politi~ ni programi strank po-gosto omenjajo pomembnost razvoja. SDS ga je izbrala kot enega od temeljev svojega politi~ nega programa z ime-nom pametna rešitev. Kako razvoj Slovenije vidite vi? Na kakšem na~ in boste v parla-mentu podpirali razvoj no-

tranjsko-kraške regije, ~ e boste izvoljeni?

Družbeni razvoj ni spontan in se ne

more dose~ i sam po sebi.

Da bi Slove-nija postala družba bla-ginje, mo-

ramo pri njenem razvoju sode-lovati vsi, vsak po svojih mo~ eh in hotenju. Slovenska družba zato potrebuje okolje, kjer ima vsakdo možnost uspeti, kjer so ustvarjalnost, podjetnost in zna-nje nagrajeni. Razvoj Sloveni-je poleg stabilnih javnih financ zahteva še zdravo in uspešno gospodarstvo ter pravi~ ne in pa-metne rešitve na podro~ ju so-cialne politike, varovanja okolja, izobraževanja, kulturne in var-nostne politike. Vsi ti dejavniki zagotavljajo skladen razvoj No-tranjske. Zato bom predlagal in podpiral programe, ki bodo No-tranjski zagotovili nova delovna mesta, poslovno povezavo po-slovnih con ter s tem u~ inkovi-tejšo poslovanje v njih, ureditev ~ istilnih naprav, hitrejše pridobi-vanje dovoljenj za investiranje na Notranjskem ter tudi rešitve, ki bodo zagotavljale ve~ mest v vrtcih.

Predstavili ste rešitve, za katere se boste zavzemali kot posla-nec, ~ e vam bodo volivci zau-pali svoj glas. V kaj zaupate?Zaupam vase, zaupam dobro misle~ im ljudem ter zaupam v razvoj in prihodnost Slovenije.

Sebastjan Erlah

Nadaljevanje v prihodnji številki.

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: S

DS, T

rste

njak

ova

8, 1

000

Ljub

ljana

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011 str �0

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011A k t u a l n o v r e g i j i10

Cerknica, �0. oktober – Na oktobrski seji so cerkniški svetniki potrdili lokalni energetski koncept

ob~ ine, temeljni dokument, na osnovi katerega bodo izoblikovali energetsko strategijo. V njem so med drugim predvideli akcijski na~ rt, po katerem

naj bi uresni~ evali zastavljene cilje, ki naj bi privedli do pravilne rabe energije na obmo~ ju ob~ ine.

Grahovo, ��. oktober – Tekmovanja iz logike, ki sodi med najmnoži~ nejša

tekmovanja pri nas, se je na septembrskih šolskih tekmovanjih

udeležilo ve~ kot 23 tiso~ u~ encev od 3. do 9. razreda iz 346 osnovnih šol.

Najboljši zadnje triade, ki jih je bilo okrog 1750, so se za naslove državnih prvakov v posamezni skupini pomerili v oktobru, ko je na 22 osnovnih šolah

po Sloveniji isto~ asno potekalo že 26. državno tekmovanje iz znanja

logike. 58 tekmovalcev iz 12 osnovnih šol iz notranjsko-kraške regije, med njimi tudi štirje iz cerkniške šole, se

je tekmovanja tokrat udeležilo na podružni~ ni šoli v Grahovem.

Cerknica – Letos so se v Cerknici lotili urejanja Jur~ kovega tabora, a so se dela zaradi

arheoloških najdb nekoliko zavlekla. Stolp je sicer obnovljen, okolico pa bodo tlakovali šele, ko bodo arheologi zaklju~ ili svoja izkopavanja.

Med drugim so naleteli na groba.

Porabili naj bi manj energijeTudi v Cerknici skrbno na~ rtujejo energetsko strategijo ob~ ine

Lokalni energetski koncept so morali sprejeti tudi zaradi tega, ker se lahko ob~ ina le tako poteguje za javna sredstva na razli~ nih okoljskih razpi-sih, na primer za posodobitev javne razsvetljave ali energet-sko sanacijo objektov. »Najbolj pomembno je, da bomo tako lahko dobili dodatna evrop-

ska nepovratna sredstva,« pra-vi župan Marko Rupar. Poleg tega bodo na osnovi lokalnega energetskega koncepta naredili register, v katerem bodo popi-sali ob~ inske objekte glede na energetsko potratnost oziroma koli~ ino porabljenih energentov. »Na osnovi registra se bodo lah-ko odlo~ ili, kateri objekti pridejo najprej v poštev za investicije ter s katerimi prijemi in investici-jami bomo najve~ prihranili.«

Vsako leto nekaj denarjaKot so pokazali predhodni ener-getski pregledi, je nekaj stavb

v lasti ob~ ine povsem primer-nih, na primer glasbena šola, knjižnica ter kulturni in gasilski dom v Cerknici. Nekaj manjših del, in sicer vgradnjo var~ nih pip in kotli~ kov ter senzorjev za vklop lu~ i v sanitarijah, potre-bujeta sicer novi šoli na Rakeku in v Grahovem, v ostale stav-be, predvsem starejše šole, pa bodo morali vložiti ve~ sredstev, da jih bodo energetsko sanirali. Tako bo, na primer, treba izo-lirati Gerbi~ evo hišo, Dom na Slivnici, društveni dom na Ra-keku in nekatere druge zgrad-be. Rupar je prepri~ an, da to ne bi smel biti prevelik zalogaj za

ob~ inski prora~ un. Poudaril je, da ob~ ina že nekaj ~ asa vsako leto zagotovi nekaj denarja za energetsko sanacijo; letos so zamenjali okna na šoli v Begu-njah in športni dvorani v Cer-knici, deloma pa tudi na cer-kniški šoli. »V prora~ unu vsako leto rezerviramo okrog 50, 60 tiso~ evrov; naslednje leto bo šlo 50 tiso~ akov samo za cer-kniško šolo, za ostale pa po potrebi,« še pravi Rupar.

Daljinsko ogrevanje v CerkniciNa cerkniški ob~ ini pa ne raz-mišljajo le o uporabi obnovlji-

vih virov energije in u~ inkoviti rabi energije v javnih stavbah. Tako so se ob~ inski svetniki že lani strinjali, da ob~ ina poiš~ e koncesionarja za daljinsko ogrevanje s paro in vro~ o vodo na lesno biomaso, na katerega bi sprva navezali tako ob~ in-ske zgradbe kot tudi bloke v središ~ u Cerknice. Kot pravi Rupar, so že navezali stike z nekaterimi ponudniki, a so se aktivnosti zaradi gospodarske situacije umirile. »Kljub temu smo še vedno v stiku s poten-cialnimi kandidati,« pravi Rupar.

Med prvimi projekti, ki se jih bodo lotili na ob~ ini, pa

bo vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh ob~ in-skih stavbah. Nad izvajanjem akcijskega na~ rta lokalnega energetskega koncepta naj bi bdel energetski upravljavec: za evidence bo skrbel ~ lovek, zaposlen v ob~ inski upravi, za posamezne projekte pa bodo po besedah Ruparja najeli po-godbenega izvajalca. V nasle-dnjih letih jih med drugim ~ aka še namestitev var~ nih sijalk na svetila javne razsvetljave; z zamenjavo sijalk so že za~ eli, z var~ nimi pa jih morajo nado-mestiti najpozneje do konca leta 2016.

Tekmovali so v logi~ nem razmišljanju

Tekmovalce je najprej pozdra-vila ravnateljica OŠ Notranjski odred Cerknica, Marija Braniselj, in izpostavila, da je »logika zelo širok pojem in vse kaj druge-ga kot samo matematika,« in

jim zaželela jasno, modro in logi~ no razmišljanje. Željam se je pridružil tudi cerkniški župan Marko Rupar, tekmovanje pa je odprla Marjeta Košir, u~ iteljica in mentorica interesne dejav-nosti logika na mati~ ni šoli, ki je organizacijo tekmovanja v Grahovem sprejela kot svojevr-sten izziv.

V okviru krožkov logike men-torji spodbujajo u~ ence k po-glabljanju znanja iz podro~ ja logike in lingvistike, kar je tudi cilj tekmovanja, katerega kon~ ni namen je tudi spod-bujati k raziskovanju, logi~ ne-mu razmišljanju in odlo~ anju, kar postaja pomembnejše na vseh podro~ jih dela in življe-nja. Na to opozarja tudi Zveza za tehni~ no kulturo Slovenije (ZOTKS), ki si prizadeva za po-pularizacijo znanosti, inovativ-

nosti, razvoja, ustvarjalnosti in podobnih ciljev. Tovrstne spo-sobnosti lahko bodo~ i tekmo-valci razvijajo tudi s pomo~ jo nalog dosedanjih tekmovanj, dosegljivih na spletni strani ZOTKS ter s številnimi interne-tnimi logi~ nimi igricami, revijo Logika & razvedrilna matema-tika ter sudokuji in križanka-mi, pri ~ emer si na~ in dela in u~ enja izbere vsak sam.

»Logika bi morala biti bolj popularizirana,« je pokomenti-rala Majda Škrabec, vodja inte-resne dejavnosti logika v gra-hovski šoli, saj u~ enci zaradi nje lažje povezujejo stvari med sabo tudi pri drugih predmetih.

Letos je zlato priznanje preje-la osmošolka, Manca Kužnik, in je ena izmed šestih tekmoval-cev iz notranjske regije z zlatim priznanjem.

Na Taboru našli tudi dva grobaPri obnovi Jur~ kovega tabora naleteli na arheološke ostaline

Kot je še povedala Vesna Merc iz podjetja Arheološka izkopava-nja, so ugotovili, da trg v prete-klosti ni bil prazen, kot je danes, pa~ pa je na sredini trga stala hiša, in sicer že vsaj leta 1825. »Ob obstoje~ em vhodu v tabor smo odkrili ve~ beneških novcev iz 17. in 18. stoletja, pred zazida-nim vhodom v Urban~ ev stolp pa ostanek zidu, ki je bil ver-jetno del vhoda v tabor,« pravi Mer~ eva. Najbolj pa sta jih pre-senetila groba, ki kažeta na to, da ni bilo pokopališ~ e le znotraj tabora, temve~ se je vsaj del ri-tuala pokopavanja odvijal tudi izven obzidja.

Ob~ ina je medtem obnovi-la Jur~ kov tabor, med drugim so zamenjali okna in ostrešje ter stopniš~ e obnovili v starem sti-lu. Ploš~ ad na Taboru namera-vajo tlakovati in urediti parkirna mesta. »Tabor bo postal središ~ e dogajanja v kraju,« pravi žu-pan Marko Rupar, ki že razmi-

šlja o vsebini Jur~ kovega stolpa. »Mogo~ e bo v njem turisti~ no-informativni center, saj bi s tem oživeli stari del mesta, prostora je tudi za kakšno razstavo.« Ce-lotna investicija je vredna 450 tiso~ evrov, ve~ ji del so jih dobili iz evropskih strukturnih skladov.

Petra Tr~ ek

Damijana Škrlj

FOTO

: D

AMIJA

NA

ŠKRL

J

Petra Tr~ ek

FOTO

: AR

HIV

OB

^IN

E CE

RKN

ICA

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011 str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 11Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Rovte – Skoraj 400 obiskovalcev se je minulo nedeljo udeležilo dobrodelnega koncerta Srce, ki vidi. Z zbranimi sredstvi bo organizator, Župnijska Karitas Rovte, skušala pomagati družinam in bolnim.

Logatec, ��. oktober – Knjiga Me~ in vihar je pripoved o vojnem pohodu najve~ je armade, ki je v antiki prehodila ozemlje današnje Slovenije. Avtor Lovro Novinšek jo je v zadnjem oktobrskem tednu predstavil v logaškem Narodnem domu.

Ra~ unalniki o~ arali starejšeOdli~ en odziv starejše generacije na ra~ unalniško opismenjevanjeLogatec – Direktorica Knjižnice Logatec Bibijana Mihevc, ki je na logaškem koordinirala projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija, ocenjuje, da je bil odziv starejših na pridobivanje ra~ unalniških znanj odli~ en, izkazali pa so se tudi prostovoljci. Kar 114 jih je generacijo svojih dedkov in babic v tednu med 17. in 21. oktobrom pou~ evalo na logaških osnovnih šolah.

S koncertom na pomo~ ljudem v stiskiV Domu krajanov Rovte je bil minulo nedeljo že 16. iz cikla to-vrstnih koncertov, ki jih od usta-novitve, leta 1994, pripravlja žu-pnijska Karitas. Na koncertu so zbirali zgolj prostovoljne prispev-ke, vstopnine pa ni bilo. »Bolje je, da je dvorana polna in da obiskovalci za nekaj trenutkov pozabijo na gmotne težave,« je dejal Hieronim Kav~ i~ , ki župnij-sko Karitas vodi še vrsto let vodi in se zahvalil vsem obiskoval-cem, darovalcem in pokrovite-ljem koncerta.

Po njegovih besedah so sred-stva namenjena za pomo~ lju-dem v stiski, predvsem otrokom

in njihovim družinam. »Ker se je izkazala potreba po izposoji bolniških postelj, bomo poskusili kupiti še eno elektri~ no, sicer pa imamo v izposoji že dva invalid-ska vozi~ ka in hoduljo ter nekaj bergel.«

Na koncertu so nastopi-li Osnovna šola Rovte, Ženski upokojenski zbor Rovte, Poljan-ski orgli~ arji, Družinski ansambel Toneta Rusa, pevki Katja Kle-men in Sara Kobold, Trio Šubic, Kvartet Kresnice, pevec Franci Pušnik, skupina Pot, Harmoni-karski orkester Primoža Merlaka, nagovor pa je imela gospa Ivan-ka Šuštrši~ , pravna svetovalka

na Slovenski in Škofijski Karitas Ljubljana. Program sta oblikovala in povezovala Rezka Drmota in Jakob Skvar~ a.

Župnijska Karitas Rovte se odlo~ a za razli~ ne akcije, nepo-sredno po koncertu je zbirala poljske pridelke za dom upo-kojenih duhovnikov v Ljubljani. »Pripravljamo pa še podobne akcije, tudi v sodelovanju s šolo, sre~ anje bolnih in ostarelih v župnijski cerkvi, redno, vsako za-dnjo nedeljo v avgustu, romanje bolnih in ostarelih na Brezje in še kaj bi se našlo,« pravi Kav~ i~ in dodaja: »Po naši oceni se je nedeljskega koncerta udeležilo od 350 do 400 ljudi, pri zbira-nju denarnih sredstev pa se, kot kaže, pozna trenutno gmotno stanje ljudi. Toda veseli smo bili vsakega evra.«

Obiskovalci koncerta so s prostovoljni prispevki pomagali ljudem v stiski.

Oživljena anti~ na podoba naše dežele

V knjigi Me~ in vihar avtor Lovro Novinšek bralca popelje skozi anti~ no podobo slovenske de-žele. Zgolj peš~ ica udeležencev nadvse zanimive predstavitve v Narodnem domu pa je bila svo-jevrsten dokaz, kako malo je lo-kalni skupnosti mar zgodovine naših krajev. Pred prihajajo~ imi zimskimi ve~ eri, ko še toliko raje posežemo po dobri knjigi, bi na predstavitvi pri~ akovali ne samo bralce in ljubitelje zgodovine, temve~ tudi lokalne turisti~ ne vodi~ e, saj je bilo predavanje tudi regijsko naravnano. In ne samo to, bitka pri Frigidu ali Mr-zli reki je svetovnozgodovinsko

pomemben dogodek, ki se je odigral na naših tleh. Do neke mere, pravi Novinšek, je šlo tudi za versko vojno.

Lovro Novinšek, upokojeni polkovnik in vojaški diplomat, v svoji knjigi, ki jo je – tako pra-vi – kot sveže upokojeni vojak pripravljal šest let, ne predstavlja samo znamenite bitke, temve~ z enako natan~ nostjo slika ži-vljenjske razmere v 4. stoletju, kot vojaški poveljnik pa s po-sebno zavzetostjo tudi rimsko vojsko.

»Knjiga je zastavljena polju-dno-strokovno, ~ eprav sem jo sprva nameraval nameniti slo-

venski vojski kot priro~ nik,« je na predstavitvi med drugim povedal Novinšek, ki je delo na ve~ kot 200 straneh izdal v samozalož-bi. V 21 poglavjih je zbral tudi zanimivosti posameznih krajev, ki bi lahko služile ne samo kot zgodovinski vir, temve~ tudi kot promocija oziroma turisti~ na za-nimivost. Novinšek je celo sam fotografiral kraje, o katerih je pi-sal, in to v tistih letnih ~ asih, kot se je dogajala opisana zgodba.

»Rimska država je bila v ti-stem ~ asu mogo~ na sila, po-dobno, kot je danes Amerika,« pravi Novinšek in poudarja, da je prav rimska vojska dala te-melje evropskim srednjeveškim vojskam. Z bitko pri Frigidu pa je bila krš~ anstvu izbojevana za-dnja in dokon~ na zmaga nad rimskim anti~ nim poganstvom.

Knjiga ne predstavlja samo znamenite bitke pri Frigidu, temve~ tudi življenje ljudi v 4. stoletju in zanimivosti krajev iz naše neposredne okolice.

»Izobraževanja se je ude-ležilo 137 starejših, ki so v okviru treh modulov zase-dli 344 od 405 razpisanih mest. To kaže na velik inte-res starejših, da si pridobijo ra~ unalniška znanja. Najsta-rejša udeleženka je imela 84 let,« je povedala sogo-vornica in dodala: »Dnevno smo bili v stiku z vodji po-sameznih modulov in spre-

mljali izvajanje projekta.«Udeležence Simbioze je

zanimalo prakti~ no vse: od urejanja besedil do inter-neta in elektronske pošte. Želeli bi si celo, da bi imeli možnost ra~ unalniškega iz-obraževanja v projektih, kot je Simbioza, ve~ krat na leto, saj bi jim pridobljeno znanje v marsi~ em olajšalo življe-nje. bmk


FOTO

: VA

LTER

LEB

AN


FOTO

: B

LAN

KA M

ARKO

VI^

KOCE

N

http://www.citroen.si


Pod lipo sedita Božidar Premrl in Irena Margon, v ozadju projekcija replike kamnitega križa.

Postojna, �5. oktober – Tržaški zgodovinar dr. Jože Pirjevec zadnje tedne gostuje po številnih slo-venskih krajih, kjer predstavlja svojo zgodovinsko delo Tito in tovariši, ki vzbuja veliko zanimanje. Na povabilo društva TIGR in postojnskega obmo~ nega združenja borcev za vrednote NOB je spre-govoril tudi postojnskemu ob~ instvu. Pri tem pa se ni mogel izogniti nedavni odlo~ itvi ustavnega sodiš~ a, ki je novo poimenovanje ulice po Titu ozna~ ilo kot protiustavno in neskladno s ~ loveškim dostojanstvom. »Zapozneli protesti, spoznanja se mi zdijo zelo klavrni. Takrat ko je nevarno, moraš povedati tisto, kar misliš, ne pozneje,« je bil Pirjevec kriti~ en do predsednika ustavnega sodiš~ a dr. Ernesta Petri~ a.

Sam je v knjigi, ki je plod ve~ kot 30-letnega raziskovalnega dela, skušal »prikazati Tita v njego-vih negativnih in pozitivnih plateh. To, kar se danes dogaja – in ne samo pri nas – je nesprejemlji-vo in bedasto, ker zgodovina se ne piše tako, da jo »malaš« ~ rno-belo, temve~ jo skušaš prikazati v vseh njenih niansah, ki so številne in kompleksne, kakor je kompleksno življenje samo,« je v pogo-voru z novinarjem Ladom Ambroži~ em poudaril zgodovinar in osvetlil poudarke iz Titovega življenja in njegove odnose s tovariši, med katerimi je svoje možne naslednike Tito pravo~ asno odstranil, saj kot mo~ na osebnost, ki je »ustvarila mit o sami sebi« naslednika ni želel imeti in ga glede na uso-do Jugoslavije, obsojene na propad, tudi ni imel. vrž

»Zapozneli protesti so klavrni«

MePZ Postojna se je s svojega štirinajstega mednarodnega tekmovanja vrnil z izjemnimi dosežki, najve~ jimi v zadnjih petih letih.

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le1�

Pivka, 5. november – Slavnostna akademija ob 15-letnici delovanja društva

za krajevno zgodovino in kulturo Lipa je bila v znamenju kamnitih križev, Martina

Krpana in petja. V dvorani Krpanovega doma v Pivki so premierno pokazali

kratki dokumentarni film Dežela kamnitih križev, kamniti križ pa so obiskovalci lahko tudi kupili, in sicer njegovo 3D

repliko v razmerju 1:15 in 1:20. V kulturnem programu so nastopili tudi

Pevska skupina Studenec, MoPZ Pivka ter harmonikar Martin Manko~ .

Praga, Postojna, ��. oktober–�. november – Konec oktobra so se ~ lani Mešanega pevskega zbora

Postojna udeležili 25. mednarodnega tekmovanja Praga Cantat, s katerega

so se vrnili s polno bero odli~ ij. Že naslednji teden so kot zaklju~ ni zbor nastopili na reviji zborov in vokalnih skupin ob~ in Pivka in Postojna, ki je

potekala v Kulturnem domu Postojna.

PopravekZaradi nesporazuma obja-vljamo popravek naslova portreta Vida Sarka v prej-šnji številki novic, na strani 11. Pravi naslov se glasi:

Vedeti, koga imamo radi – formula za sre~ o. Blanka Markovi~ kocen

Društvo zasejano pred petnajstimi leti Društvo Lipa je 15-letnico delovanja obeležilo s slavnostno akademijo

Po tem, ko je zbrane na slav-nostni akademiji društva Lipa nagovoril sam Martin Krpan, je predsednica Irena Margon predstavila delovanje društva. V petnajstih letih so izdali ne-kaj knjižic, v katerih odstirajo preteklost naših krajev, in sicer ob 130-letnici vseslovenskega tabora na Kalcu, zbornik o piv-ški cerkvi, izbor pesmi Ludovike Kalan. Z razstavami in priredi-tvami pa so obeležili še veliko drugih pomembnih dogodkov v

Borisa Pahorja, ki je letos po-stal tudi ~ astni ob~ an Pivke, ter veliko drugih. V društvu so se posve~ ali tudi delu z mladimi, ki so se preko dramskih, lutkov-nih igric in ustvarjalnih delav-nic vstopali v svet umetnosti in kulture.

Kamniti križi v filmuNa prireditvi so premierno pred-vajali kratki dokumentarni film z naslovom Dežela kamnitih križev, ki je nastal v produkciji Galerija 2 iz Postojne ter studia V.A.S. Pivka. Besedilo za doku-mentarec je pripravil Božidar Premrl, ki je kot osrednji gost spregovoril z Margonovo. Da je pivško obmo~ je res dežela ka-mnitih križev, govori dejstvo, da je od osemdesetih ohranjenih v Sloveniji, ve~ kot polovica na našem obmo~ ju. Nekatere vasi, na primer, Petelinje, Gradec ... premorejo kar tri kamnita zna-menja. Premrl je v pogovoru poudaril, da je med raziskoval-

nim delom po pokrajini opa-zil skrb pri varovanju sakralne dediš~ ine, se pravi cerkva, ka-pelic in križev, medtem ko se stavbna dediš~ ina pokrajine za-nemarja in se dopuš~ a, da sta-re kme~ ke stavbe propadajo ali celo rušijo.

Ob tej priložnosti so v dru-štvu skupaj z Galerijo 2 iz Po-stojne zastavili projekt, v kate-rem so našo kulturno dediš~ ino uporabili, jo oživili in ponu-dili v obliki spominka tako doma~ inom kot turistom. Tako je nastala replika kamnitega križa, ki je do nedavnega še stal ob glavni cesti na odcepu za Gradec. Pred kratkim pa je bil križ v prometni nesre~ i po-škodovan, in je prenesen na zavod za spomeniško varstvo, kjer ga bodo obnovili. Predse-dnica Lipe, Margonova, ter di-rektor Galerije 2, Bojan Novak, sta nekaj spominkov podarila, za ostale obiskovalce pa so bili na prodaj.

Deseta ob~ inska revija in zlatoUspešnost in števil~ nost pevske ljubiteljske dejavnosti predstavlja tudi na pivškem in postojnskem osrednjo kulturno manifestacijo

Pivki. Njihovo kulturno delova-nje so zaznamovali tradicional-ni ve~ erni pogovori z gosti, med

katerimi izpostavimo Toneta Pav~ ka, Nika Grafenauerja, Da-neta Zajca, Cirila Zlobca, Nežo

Maurer, igralko Štefko Drolc, zgodovinarja Staneta Granda, dr. Jožeta Felca, Silva Faturja,

Mešani pevski zbor Postojna z zborovodjem Mirkom Ferlanom je med 27. in 30. oktobrom so-deloval na 25. mednarodnem zborovskem tekmovanju Praga Cantat 2011. Iz ~ eškega glav-nega mesta se je vrnil z dvema zlatima priznanjema, prvo na-

grado kategorije ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Zbor se je uvr-stil tudi na zaklju~ no tekmova-nje za Grand Prix.

Na tekmovanju je sodelovalo 21 zborov iz enajstih evropskih držav ter Indonezije. MePZ Po-stojna je tekmoval v dveh kate-gorijah. Prvo preizkušnjo je opra-vil v kategoriji »folklora«, v kateri se je žiriji predstavil s priredbami slovenskih narodnih pesmi. Še bolje se je zbor odrezal v kon-kurenci velikih mešanih zborov. Z odli~ nim nastopom si je pri-pel zlato priznanje in bil skupaj s poljskim zborom Musica Viva zmagovalec kategorije.

V izvedbi JSKD obmo~ ne izpo-stave Postojna se je letos že de-seti~ odvila revija pevskih zborov in vokalnih skupin iz ob~ in Pivka in Postojna. V soboto je v kultur-nem domu Postojna nastopilo sedem pevskih zasedb, in sicer LO Javorniki, VS Unica, VS Elum, Dekliška VS Ubeljsko, Oktet Bori, VS Slavina ter DPZ Mavrica. V nedeljo pa se je ob~ instvu pred-stavilo šest sestavov, ki so pri-hajali pretežno iz pivškega kon-ca: Moška VS Zgun, VS Goldinar, MoPZ Pivka, Župnijski MePZ Ko-šana ter MePZ Postojna. Na re-viji je zbore in vokalne skupine strokovno ocenjeval Walter Lo Nigro. kt

FOTO

: LA

DIS

TO

RRES

AN

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

Katarina Temkova

Iščemo dekle za delo v strežbI. delo je pretežno v popoldanskem času in ob vikendih.

Primerno za študentke, ki imajo vsaj nekaj izkušenj in volje do dela.

Za tiste, ki bi se radi zaposlili pa ponujamo redno zaposlitev. Za več informacij pokličite na telefon :

041 778 839 vojko Panić s.p Medvedje brdo 6

1373 rovteokrepčevalnica in pizzerija tavžentroža

FOTO

: KA

TARI

NA

TEM

KOVA


Slivice – V oktobru je izšla že deveta knjiga Franca Perka z naslovom Gozd lahko živi brez ~ loveka, ljudje ne morejo brez gozda. Knjiga je plod dolgoletnega dela na podro~ ju gozdov in gozdarstva in pokriva celotno zgodovino gozdov v Sloveniji.

Rak za~ el s praznovanjemUnec, ��. oktober – Kot smo že poro~ ali, Kulturno društvo Rak z Rakeka deluje že celih devet let in v tem obdobju vstopa v deseto leto delovanja. Svojo prvo desetletnico bodo proslavljali vse leto, pri~ eli pa so že prejšnjo soboto. V Uršulinem domu na Uncu je nastopil mešani pevski zbor Rak, ki se je predstavil z repertoarjem pesmi, ki so jih pilili preteklo sezono. Na odru pa jim je družbo delal tudi lovski pevski zbor Martin Krpan iz Nove vasi, za humoristi~ ne vložke pa je poskrbela gledali-ška sekcija društva. Polna dvorana, veliko smeha in zadovoljni ljudje so rezultat sobotnega kon-certa. Tudi sicer so v društvu zelo aktivni. Vsako leto ob vseh svetih poskrbijo za komemoracijo na pokopališ~ u na Rakeku. Pevski zbor Cluster se že pripravlja na regijsko tekmovanje, ki bo v novem-bru, likovna sekcija pa vabi na potopisno predavanje in razstavo. Umetniki so se podali na Korziko, kaj se je tam dogajalo, pa boste izvedeli v ~ etrtek, 10. novembra. Potopisni ve~ er in razstava bosta potekala v prostorih društva na Trgu padlih borcev 2, pri železniški postaji na Rakeku. aj

Mef v CerkniciCerknica, ��. oktober – Predzadnjo soboto v oktobru je v Kulturnem domu v Cerknici gostoval glas-benik in novinar Drago Mislej Mef, ki je na slovenski glasbeni sceni prisoten že desetletja. ê po svoji profesionalni plati izhaja iz novinarske stroke – poznamo ga kot nekdanjega urednika in novi-narja radia Koper, od koder je odšel na koprsko televizijo, nato pa na Primorske novice, v zadnjem ~ asu pa deluje tudi kot urednik izolskega tednika Mandra~ – je po svoji ljubiteljski plati zagotovo in predvsem glas-benik. Starejše generacije se ga spominjajo po njegovem bendu Deseti brat, s katerim je nastopal v osemdesetih letih, trenutno pa nastopa v okviru zasedbe Mef in NOB (Naro-dno osvobodilni bend). V svoji karieri je sodeloval s samimi vrhunskimi glasbeniki, kot so Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Zo-ran Predin in še bi lahko našte-vali. Slovensko glasbeno sceno pa je zaznamoval predvsem tudi kot pisec besedil številnih hitov, med drugim je pisal za Tinkaro Kova~ , Laro Baruca, Faraone, Kalamare, Ano Pupedan, Slavka Ivan~ i~ a, ~ e naštejemo samo najbolj znane. V svoji bogati karieri se je kot pisec besedil podpisal pod ve~ kot 400 pesmi. aj

Ljudje ne morejo brez gozda

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJÎ

^FO

TO:

AND

REJA

JER

NEJ

Î^

Avtor sega v sam za~ etek goz-dov pri nas, ki so nastali pred deset tiso~ leti, po zadnji ledeni dobi. Takrat so pokrivali kar 90 odstotkov današnjega ozemlja Slovenije. Ljudje smo v soži-tju z gozdovi živeli do sedem tiso~ let nazaj, potem pa je ~ lo-vek iz nabiralca in lovca postal tudi poljedelec in živinorejec ter za~ el gozd kr~ iti. Kr~ enje je vi-šek doseglo v 15. stoletju, ko je gozd pokrival le še 36 odstot-kov Slovenije. Tako stanje je ostalo nekje do leta 1830, ko je gozd zaradi razli~ nih dejavnikov spet za~ el preraš~ ati Sloveni-jo. Takšne in podobne zanimi-vosti najdemo v knjigi, besedilo pa dopolnjujejo tudi fotografi-je, zemljevidi in razli~ ni drugi dokumenti. Franc pravi, da knji-ga ni pisana samo za gozdar-je, ampak za širšo publiko, saj smo bili Slovenci že od nekdaj tesno povezani z gozdom in življenjem ob in v njem. Franc Perko je študiral gozdarstvo na tedanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterino v Ljublja-ni. Po študiju se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Postoj-na. Leta 1989 je dokon~ al magi-

leta 2002 pa je urednik strokov-ne revije za gozdarstvo Gozdar-ski vestnik.

Izid knjige sovpada tudi z letom gozdov, Generalna skupš~ ina Združenih narodov je namre~ leto 2011 poimenovala Mednarodno leto gozdov – Goz-dovi za ljudi. aj

strski študij, po upokojitvi pa je bil desetletje predsednik zveze gozdarskih društev Slovenije, od

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 1�Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Untitled-3 1 18.10.2011 12:20:18

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJÎ

^


Žakelj in Selan na poti do drugega mesta.

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011Š p o r t14

Postojna – »Dolgoletno zavzeto strokovno delo športnih pedagogov in dodatna

vlaganja v športne oddelke na OŠ Miroslava Vilharja Postojna so ob zaklju~ ku

letošnje atletske sezone obrodili rezultat, saj je ekipa starejših de~ kov osvojila naslov ekipnega državnega prvaka,« je zadovoljna Pia de Paulis Debevec, ravnateljica Osnovne

šole Miroslava Vilharja Postojna.

Trbovlje, ��. oktober – Karate klub Trbovlje je pod tehni~ nim vodstvom Karate zveze Slovenije organiziral 2. pokalno tekmo v karateju, ki se jo je udeležilo 351 tekmovalcev iz 38 slovenskih karate klubov ter se pomerilo v 437 nastopih. Izjemno so se odrezali tudi ~ lani postojnskega karate kluba, saj so bili ~ etrti najboljši klub na tekmi z izkupi~ kom petih zlatih, petih srebrnih in štirih bronastih odli~ ij.

Rok Turk in Enej Ložnar (AMD Recaro Slovenija) sta uspešno kon~ ala letošnjo sezono evropskega prven-stva. V skupni razvrstitvi sta leto kon~ ala na sedmem mestu, v razvrstitvi evrop-skega pokala med vozili z dvokolesnim pogonom sta osvojila zanesljivo prvo mesto.

Idrija, 15. oktober – Z relijem v Idriji se je kon~ alo letošnje prvenstvo Slovenije v najbolj priljubljeni

avtošportni panogi pri nas. Naslov prvaka si je med vozniki s peto zaporedno zmago privozil Italijan

Piero Longhi z vozilom škoda fabia s2000. Njegov sovoznik je bil Luigi Pirolli, ki pa je nastopil le na

treh dirkah, tako da je med sovozniki naslov prvaka osvojil Logat~ an Enej Ložnar.

Vilharjevci ekipni državni prvaki

^eprav Vilharjeva šola že vrsto let sodeluje na ekipnih atletskih tekmovanjih v kategorijah deklic

in de~ kov, se je tokrat prvi~ v zgodovini postojnskih osnovnih šol uvrstila tudi na finalno tek-movanje, kjer so tekmovale eki-pe deklic in de~ kov iz po 12 šol iz vse Slovenije.

Postojnski tekmovalci so se na finalno tekmovanje uvrstili z drugim najboljšim rezultatom v državi, v finalu pa so svoje re-zultate še izboljšali in stopili na zmagovalne stopni~ ke. Najbolj-ši so bili tekmovalci v tekaških

disciplinah, v katerih so odnesli vsa prva mesta: Alen Nuhanovi} na 60 metrov, Blaž Otoni~ ar na 300 metrov, Klemen Vilhar na 1000 metrov in v štafeti štirikrat 100 metrov. Ekipa je tako zbrala najve~ to~ k in prehitela vsako-letne favorite OŠ Grm iz Novega mesta. Alen Nuhanovi~ pa je iz rok Borisa Mikuža, direktorja Atletske zveze Slovenije, prejel tudi pokal za najbolj uspešnega udeleženca tekmovanja. vrž

Na koncu slavili doma~ i

FOTO

: AR

HIV

OŠ

MIR

OSL

AVA

VILH

ARJA

PO

STO

JNA

FOTO

: ŽI

GA

ŠPAR

AMB

LEK

P r e j e l i s m o

P r e j e l i s m o

2. pokalna tekma v karateju

Slednji na tokratni dirki ni na-stopil, saj sta se z Rokom Tur-kom udeležila relija evropskega prvenstva v Franciji. Za loga-ško prevlado med sovozniki je s kon~ nim drugim mestom poskr-bel Blaž Selan, ki bere zapiske Rajku Žaklju. Logaška posadka je tokrat uspela osvojiti mesto, ki sta naskakovala že na dirki v Ajdovš~ ini, na cilj idrijskega relija sta zapeljala kot druga. Žakelj se je s tem uspehom uvrstil tudi na skupno tretje mesto med vozni-ki, zaostal je le za prvakom Lon-ghijem in Turkom.

Reli na doma~ em terenu sta na devetem mestu kon~ ala Aleks Humar in Zmago Logar,

siceršnji sovoznik Kristijan Širok (DAS Koleselj), ki je tokrat prvi~ nastopil kot voznik. Na njegovo obi~ ajno »delovno mesto« se je usedel Aleš Li~ en, vozila pa sta peugeot 306. Odli~ en nastop je uspel Martinu in Miranu Mli-narju. Posadka iz Medvedjega Brda je z zastavo yugom osvoji-la skupno 21. mesto, v diviziji II sta bila druga, v yugo pokalu pa sta osvojila svojo prvo zmago. S tem uspehom sta se povzpela na kon~ no tretje mesto držav-nega prvenstva divizije I, v yugo pokalu pa sta skupno ~ etrta. Zmagovalca tega pokala sta An-drej Velkavrh in Jure Kova~ , ki sta tokrat zasedla 25. mesto med vsemi nastopajo~ imi posadkami. Posadka Rok Nartnik–Gregor Ža-kelj je po prevra~ anju zadnji reli sezone kon~ ala na 37. mestu, Marko Verbi~ in Matic Dolenc sta bila 45., Matjaž Karner in Tadej Leskovec (vsi zastava yugo) pa 48. Toliko posadk je tudi prišlo do cilja. Med tiste, ki so odstopi-

li, velja omeniti predvsem Matja-ža Mihevca in Mateja Dolenca. Nastopila sta s škodo felicio in dosegla na uvodni preizkušnji po ulicah Idrije najhitrejši ~ as divizije I, skupno pa sta bila 11. Lep uspeh v njunem drugem nastopu. Žal sta morala na dru-gi preizkušnji odstopiti zaradi odpovedi motorja. V konkurenci društev je naslov prvaka romal v Avto klub MPI racing iz Idrije, DAS Koleselj pa je uvrš~ en na 15. mesto. el

ki sta sicer na drugi preizku-šnji izgubila kar tri minute ob menjavi prazne gume na njuni škodi fabii. V diviziji II sta bila

~ etrta, mesto za njima pa je dirko zaklju~ il Vasja Miklav~ i~ , kateremu je zapiske bral Leon Vodopivec, nastopila sta z re-

nault cliom. Slavko Komel (DAS Koleselj) in Ana Gorki~ sta z opel astro na cilj prispela kot 11.. Šest mest nižje se je uvrstil Komel,

Konec septembra smo na uredništvo pre-jeli novico, da so mladi postojnski balinar-ji dosegli velik uspeh na državnem prven-stvu, v disciplini natan~ nega zbijanja. Državni prvak je postal enajstletni Nik Švara (na sli-ki). V vseh treh serijah je bil najbolj zbran in osvojil prvi naslov državnega prvaka v posa-mezni disciplini. Velikemu klubskemu uspe-hu so prispevali še Jan Zakrajšek z osvojitvijo ~ etrtega mesta, Matic Lulik z osvojitvijo še-stega mesta in Blaž Janev, ki je osvojil dva-najsto mesto. Tekmovanje je potekalo v So-dražici. Nastopilo je šestnajst de~ kov, ki so si na posameznih obmo~ nih zvezah zagotovili nastop na državnem prvenstvu.

V katah posamezno sta prvi me-sti osvojila Marko Panteli} med mlajšimi de~ ki in Zala Kuštrin med starejšimi deklicami. Drugo mesto je med starejšimi de~ ki osvojil Timon Jurca, tretja je bila med kadetinjami Tina Stegel.

V borbah po težnostnih kate-gorijah se s prvim mestom lahko pohvalita Zala Kuštrin med starej-šimi deklicami do 45 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg. Srebrno medaljo si je v kategori-ji kadetov nad 70 kg priboril Alen Nuhanovi}, bronaste medalje pa so si v borbah prisvojili med mlajšimi deklicami nad 40 kg Nala Jurca, Svit Pavši~ med mlaj-šimi de~ ki nad 45 kg, Timon Jurca med starejšimi de~ ki do 40 kg.

Zelo dobro so se Postojn~ ani odrezali v ekipnem prikazu kat: najboljša, prva, je bila ekipa

starejših de~ kov (Timon Jurca, Marko Panteli} in Vine Pirih), druge, srebrne, pa so bile ekipe mal~ ic (Adrijana Bajc, Nuša Ha-bjan, Sara Lišinovi} – na sliki), mal~ kov (Ajan Prelc, Arnes Dža-kuli} in Adnan Pašagi~ ) ter ekipa

mlajših deklic (Nala Jurca, Mojca Turk in Hana Tršar). Sabina Ilerši~ Kovšca

FOTO

: M

ITJA

PRE

LC

NOVO

http://www.dekor-sencila.si


Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 15Av tomob i l i s t i ~ no

Ob mondeni Azurni obali na jugu Francije je bil mesec oktober rezerviran za »krst« novega DS5, tretjega predstavnika ekskluzivne linije DS, ki je prvi~ zapeljal na evropske ceste. Popolnoma druga~ en, drznega, vizionarskega videza in prestižne notranjosti v slogu letalskega »kockpita«, ~ rpa navdih v študiji C-SportLounge.

Konec oktobra je na evropske ceste zapeljala Opel zafira tou-rer, tretja generacija kompaktne-ga enoprostorskega vozila, ki je v tem razredu z domiselnim, pri-lagodljivim sistemom notranjosti prva uveljavila formulo sedmih sedežev flex7. Po letu 1999 je Opel izdelal ve~ kot 2,2 milijona zafir. Novo filozofijo in dinami~ ni design izraža prednji del v obli-ki kril, ki so navdihnile oblikoval-ce tudi pri designu armaturne ploš~ e. Zafira tourer se predsta-vlja predvsem s celostno prenovo sistema sedežev flex7 in prvi~ v tem kompaktnem razredu z ne-katerimi tehnološkimi rešitvami za ve~ jo varnost in potovalno udobje. Izboljšani sistem flex7 se v razli~ nih konfiguracijah, brez odstranjevanja sedežev, z ve~ kot

Kot v letaluVe~ ja zafira

Zasnova notranjosti v popol-noma novem slogu predstavlja dober kompromis med kupe-jem in limuzino in je v celoti osredoto~ ena na voznika. Glav-na upravljalna stikala so zbrana na sredini vozila na dveh osre-dnjih konzolah, spodaj in na stropu, kjer so potisni in vrtljivi gumbi ter posebna klecna sti-kala. Sedeži so iz izbranega in kakovostno izdelanega usnja.

Novi DS5 uporablja najnovej-šo citroenovo tehnologijo, elek-tronski nadzor pogona, opozo-rilnik nenamerne spremembe voznega pasu druge generacije, samodejno preklapljanje dolgih lu~ i, barvni projektor za prikaz podatkov na nastavljivem ste-klenem zaslonu pred vetro-

branskim steklom in kamero za nadzor obmo~ ja za vozilom ob vzvratni vožnji. V tehnolo-škem pogledu je najve~ ja no-vost razli~ ica DS5 Hybrid4, ki združuje zmogljivosti dvolitr-skega dizelskega motorja 160 HDi in u~ inkovitost sinhronske-ga elektri~ nega motorja 27 kW (37KM), vgrajenega v poseb-no ve~ to~ kovno vpeto zadnjo premo. Poganja samo zadnji par koles, kar je svojevrstna no-vost med hibridi. Citroen DS5 Hybrid4 zmore 200 KM; s 4-kolesnim pogonom, funkcijo pove~ anja mo~ i ob pospeševa-nju v športnem na~ inu, kot za kratek ~ as samo ob elektri~ nem pogonu do hitrosti 60 km/h, bi znal pritegniti ne samo ljubi-

telje te znamke. Nižje emisije CO2 naj bi znašale le 99 g/km. Ob hibridu bosta na izbiro še dva dizelska motorja s serij-sko vgrajenim filtrom sajastih delcev – e-HDi 110 Airdream (s šeststopenjskim robotiziranim mehanskim menjalnikom) z novo generacijo mikrohibridne tehnologije Stop&Start ter HDi 160 (s šeststopenjskim mehan-skim menjalnikom ali šeststo-penjskim avtomatskim menjal-nikom.

V bencinski ponudbi bo-sta dva motorja z neposre-dnim vbrizgavanjem goriva euro V, plod skupnega razvoja z družbo BMW – THP 155 (s šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom) ter THP 200 (s šeststopenjskim mehanskim menjalnikom. Z ve~ vidikov za-nimivi citroen DS5 prihaja v pro-dajne salone konec leta, k nam pa šele na pomlad. Neuradno se govori, da naj bi bil dosegljiv že za 28.900 evrov. bl

30 predali in razli~ nimi prekati, vpetji in nosilci – z zadnjim po novem za štiri kolesa – prilagaja razli~ nim družinskim in po novem tudi poslovnim zahtevam. Novost je druga vrsta sedežev, kjer so zdaj namesto enodelne klopi trije posami~ ni, vzdolžno pomi~ ni in zložljivi sedeži, ki jih je mo~ s po-mikom do 21 cm razporediti po sistemu lounge seating – drug proti drugem in s srednjim v na-slon za komolce. Zafira tourer se hvali tudi s 710-litrskim prtljažni-kom za petimi sedeži, ve~ jim za 65 litrov, in z zlaganjem sedežev v ravno dno do 1860 litrov, kar je prav tako 40 litrov ve~ . Drugi rod kamere opeleye spredaj je osno-va za številne sisteme pomo~ i in podpore, med ostalim je v za-firi prvi~ samodejno prilagodljivi

tempomat, ki na osnovi radarja v kriti~ nih trenutkih vklju~ i sistem opozarjanja pred trkom ... Med motorji bo mo~ izbirati najprej med dvema bencinskima 1,4-li-trskima agregatoma 88 kW (120 KM) in 103 kW(140 KM). Trenutno najzmogljivejši bencinski motor je na voljo tudi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ena-ko kot najve~ ji dizelski 2.0 CDTI 121kW (165 KM). Družini zafire tourer se bo kak mesec kasneje pridružila še najbolj ekonomi~ na razli~ ica ecoFLEX z nizko pora-bo goriva in izpusti CO2, s tur-bo dizelskim motorjem 2.0 CDTI in serijsko vgrajeno tehnologijo Start/Stop. Dosedanji model bo še naprej v prodaji. Obe zafiri pri-hajata iz tovarne v nemškem Bo-chumu. bl

Postojna, 18.–��. oktober – RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je zaradi slabšega zanimanja za deficitarne poklice med mladimi skupaj s postojnskimi Gospodarsko zbornico, Šolskim centrom, Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo, Obmo~ nimi obrtnimi zbornicami iz Cerknice, Ilirske Bistrice, Logatca in Postojne, Uradom za delo Postojna ter postojnskim Zavodom Znanje predstavila in promovirala deficitarne in perspektivne poklice v notranjsko-kraški regiji.

Za ve~ mizarjev, orodjarjev, lesarjev ...

Dogodek je bil tudi odziv na lani nepodeljene štipendije s podro~ ja lesarstva, saj so od 23 razpisanih za lesarske poklice vseh ravni podelili le eno za le-sarskega tehnika. Aktivnosti za promocijo lesarskih poklicev, ki so del projekta Štipendijska she-ma Notranjsko-kraške regije, so-financiranega iz sredstev Evrop-skega socialnega sklada, so se za~ ele že decembra lani in se kasneje razširile tudi na ostale deficitarne oziroma perspektivne poklice v regiji.

Namen promocije poklicev je bil prvenstveno spodbuditi mla-de, da se v ve~ ji meri odlo~ ajo za poklice, za katere delodajal-ci v regiji povprašujejo, in hkrati spodbuditi delodajalce, da raz-pišejo štipendije za tiste poklice, ki med mladimi sprožijo zani-manje.

Srednje šole so predstavile vrsto poklicev: orodjar, avtoser-viser, strojni tehnik, ra~ unalni-ški tehnik, ekonomski tehnik, mizar, gozdar, gozdarski tehnik, bolni~ ar–negovalec, zdravstvena nega, mahatronik, aranžer, ku-har, natakar, kozmeti~ ni tehnik, elektrotehnik, zidar, kamnosek in frizer. Predstavitveni akciji so se poleg obeh postojnskih sre-dnjih šol pridružile še Gimnazi-ja Jurija Vege Idrija, Šolski center Sre~ ka Kosovela Sežana, izolski Srednja gostinska in turisti~ na šola ter Srednja zdravstvena šola, ljubljanski Elektrotehniško-ra~ unalniška strokovna šola in gimnazija ter Srednja gradbe-na, geodetska in ekonomska šola Ljubljana in Srednja teh-niška šola Koper. Predstavitev, ki je potekala na postojnskem Šolskem centru, si je skupaj s

spremljevalci ogledalo okoli 400 u~ encev iz enajstih osnovnih šol v regiji. Nekateri u~ enci so se predstavitve poklicev udeležili skupaj s starši.

Poklice so spremljale še ostale aktivnosti, in sicer kviz s ~ arovnikom na temo »Ko bom velik, bom …«, promocija Šti-pendijske sheme notranjsko-kraške regije (RRA) ter predsta-vitve kompeten~ nega centra za orodjarje (RRA), dejavnosti CIPS-a (Urad za delo Postojna), možnosti izobraževanja preko Obrtne zbornice Slovenije (OOZ Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna), službe za izobra-ževanje pri GZS ter CPU (GZS) projekta Center vseživljenjsko u~ enje (ISIO, BZ, U30), dejav-nosti Središ~ a za samostojno u~ enje (Zavod Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna) in zaklju~ ka projekta Podjetnost in inovativnost (OOZ Ilirska Bistrica).

Vzporedno s tem so predsta-vili poklice še pri 53 delodajal-cih v obliki dneva odprtih vrat. Na velik odziv so naleteli zlasti delodajalci v Ilirski Bistrici, kjer je dan odprtih vrat potekal v soboto.

Ze len i razg l ed i

FOTO

: AR

HIV

KO

LEKT

OR

ORO

DJA

RNE

V postojnski podružnici KOLEKTOR ORODJARNE so u~ encem predstavili orodjarja, strugarja, rezkalca in strojnega tehnika.

FOTO

: B

RAN

KO L

AGIN

JA

http://www.nagode-nagode.com


nastopajo velike lutke, ki z bar-vito scenografijo popeljejo otro-ke v deželo pravljic. Predstava govori o Skalnem Vilenjaku, ki prebiva v samoti in o Vilinki, ki goji mavri~ ne cvetlice s ~ udežno ~ arobno mo~ jo, ohranja vero v dobro in lepo, izpolnjuje želje in uresni~ uje najbolj skrite sa-nje. Zgodba o njunem prijatelj-stvu je primerna za otroke od 4. leta dalje.

V petek, 18. novembra, ob 20. uri na naš oder prihaja Mathi-as Štefan~ i~ z monokomedijo Oh, ta fejstbuuk. Monokomedija govori o najstniku, ki se prebija skozi mu~ en srednješolski dan, poln internetnih ljubezenskih te-žav, in ob tem iš~ e rešitve, kako kon~ ati to težko najstniško ži-vljenje. Ob tem mu prav vsaka stvar, ki se je loti, spodleti, soci-alna omrežja pa so v monoko-mediji prikazana kot past mladi-ni tretjega tiso~ letja. Predstava je hkrati zelo pou~ na in zabavna. 50 minut smeha je tako vaša neizogibna naloga ogleda pred-stave.

Martinovanje je v Kulturnem domu Cerknica že tradicional-no zaznamovano z glasbo za-sedbe Fletno. Martinov koncert se bo zgodil v soboto, 19. no-vembra, ob 20. uri in bo kot ve-

dno zabaven ter poln glasbenih presene~ enj.

Vsem tistim, ki jih kratki dnevi in meglena jutra že spravljajo v slabo voljo, pa ponujamo pobeg v toplejše kraje.

V nedeljo, 20. novembra, ob 19. uri nam bo Matej Mele pred-stavil svoje potovanje po Južni Ameriki. Matejeva predavanja veljajo za zanimiva in zabavna, tako da ga ljubitelji potopisnih predavanj nikakor ne smete za-muditi.

Za konec meseca vam ponu-jamo še en odmerek smeha. V soboto, 26. novembra, ob 20. uri bo na sporedu komedija Sezo-na naro~ enih Umorov. Predstava je prežeta z imenitnim srbskim humorjem, zna~ ilnim za Dori}ev rokopis. Besedilo je poslovenje-no in prežeto z našimi, našemu življenju lastnimi težavami. Na odru blestijo štirje igralci: iz Trsta prihaja Franko Korošec (pozna-mo ga predvsem z malih zaslo-nov), ki nastopa v vlogi lastnika agencije za naro~ anje umorov. Komedijantka Mojca Partlji~ se predstavlja v vlogi Tanje Dober-man, žene znamenitega tajkuna Ala, lastnika pivovarne in pre-tirano bogatega snoba. Njega je upodobil Branko Li~ an, ki je dolga leta ustvarjal v Saraje-vu, sedaj se je ustalil v novo-goriškem gledališ~ u. Predstava predstavlja tudi popolnoma nov obraz na naših odrih - Andrija-no Boškovsko Bati~ , ki prihaja iz Makedonije in nastopa v vlogi Vanje, Alove ljubice. »Prepri~ an sem, da sem imel sre~ no roko pri izboru igralcev in verjamem, da boste gledalci delili užitek z nami, kot smo ga bili deležni mi ob nastajanju predstave,« je pred premiero pojasnil Gojmir Lešnjak Gojc.

Tako bomo torej zakorakali v jesen v Kulturnem domu Cer-knica. ê ste v novembrskem sporedu našli kaj po svojem okusu, naj vas obvestimo, da so vstopnice v predprodaji na vo-ljo dve uri pred vsako predstavo na blagajni Kulturnega doma, v poslovalnici Tur servis v Cerkni-ci, v trgovini Avtostil na Rake-ku in na vseh drugih prodajnih mestih Moje Karte po vsej Slo-veniji. Preko spleta lahko vsto-pnice kupite na spletni strani: www.mojekarte.si

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011I z o b ~ i n s k e h i { e1�Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

November je prvi od tistih mrzlih zimskih mesecev, ki nas, ~ e izvzamemo zimske

radosti in predvolilno vro~ ico, navda z neverjetno željo po zape~ karstvu in

nedružabnosti. Vendar pa ni razloga za to, saj vam v Kulturnem domu Cerknica

pripravljamo vrsto prireditev za vse okuse.

Konec avgusta je v naše kraje preko programa Comenius, ki podpira mednarodno sodelova-nje izobraževalnih institucij, za tri mesece prišel mlad bodo~ i u~ itelj, ki si bo tudi na ta na~ in pridobil izkušnje, ki mu bodo pomagale pri nadaljnjem delu. U~ enec Žiga Modic je pripra-vil intervju v nemškem jeziku in ga prevedel v slovenš~ ino pod mentorstvom u~ iteljice Mateje Vukovi~ .

Se lahko na kratko predstavite?Ime mi je Michael Mautz. Priha-jam iz Nem~ ije, iz Freiburga. Tam sem tudi študiral francoš~ ino in šport. Star sem 28 let.

Kako, da ste se odlo~ ili priti v Slovenijo?V Sloveniji sem bil že pred tremi leti, leta 2008 v Bovcu, kjer smo se vozili s kajaki. Že takrat mi je bilo tukaj zelo vše~ , in zato sem se odlo~ il še enkrat priti v Slove-nijo, da bi jo bolje spoznal. Tako sem spet tu.

Koliko Slovenije ste do sedaj že spoznali in kaj vam je bilo najbolj vše~ ?Nekaj Slovenije mi je že uspelo spoznati. Bil sem že v Kamni-ški Bistrici in seveda na Cerkni-škem jezeru, na Slivnici in celo na Triglavu, ki mi je bil zelo vše~ , pa tudi sam vzpon nanj. Spo-znal sem tudi Vipavo, Postojnsko

Program v novembru

Za~ enjamo v petek, 11. novem-bra, ob 20. uri s celove~ ernim dokumentarnim filmom ob 20. obletnici delovanja skupine Big foot mama. Dokumentarec Tist’ dan v tednu je nastal pod tak-tirko ~ lanov ustvarjalne ekipe šti-rih režiserjev (Anže Verdel Miha êak in Anže Petri~ ) z imenom Benjamin produkcija, Big Foot Mame in menedžmenta skupi-ne. V njem nastopajo ~ lani sku-pine Grega Sko~ ir, Alen Steržaj, Daniel Gregori~ , Jože Habula, Zo-ran âli}, Miha Guštin, Žare Pak, Aleš Gu~ ek in Ajlan Šubic. Do-kumentarni film o poti glasbene skupine od za~ etka dalje vas bo popeljal skozi vzpone in padce ene najuspešnejših rock skupin pri nas.

Dan kasneje, v soboto, 12. novembra, ob 11. uri, pridejo na vrsto najmlajši Kulturniki. V go-ste prihaja Mavri~ no gledališ~ e s predstavo Jane Stržinar Vilinka. Mavri~ no gledališ~ e je izrazito pravlji~ no gledališ~ e, v katerem

Partizanska cesta 22 Cerknica

TURISTIČNE JAME V SLOVENIJI, FRANCIJI IN NA SLOVAŠKEM

V letih 2008 in 2010 so se člani Društva ljubiteljev Križne jame udeležili simpozijev in kongresov Svetovnega združenja turističnih jam v Franciji in na Slovaškem.

Poglavitne teme srečanj so bili načini varovanja in obiskovanja jam, predstavitve turističnih jam v posameznih državah ter trženje jam.

V Sloveniji, Franciji ter na Slovaškem so določene podobnosti in razlike v zakonodaji, načinih promocije, vsebinah, načinih razlage ter v urejenosti turističnih jam.

Na predstavitvi bodo člani DLKJ s pomočjo fotografij predstavili lepote turističnih jam teh treh držav.

sreda, 23. november 2011, ob 1900

Predavala bosta Matej Kržič in Alojz Troha

iz Društva ljubiteljev Križne jame.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica www.kjuc.si

Na študijski izmenjavi

jamo in Bohinj, vse mi je bilo zares zelo vše~ .

Ali opazite kakšno razliko med slovenskim in nemškim šol-skim sistemom?Seveda so razlike, saj traja pri nas osnovna šola le štiri leta, potem pa obstajajo tri možnosti za u~ ence. Lahko se odlo~ ijo za višje razrede šole (Hauptschule), za realko (Realschule) ali za gi-mnazijo (Gymnasium), v Sloveniji pa je skupna osnovna šola do devetega razreda, kar je precej druga~ e.

Ali ste bili že na kateri drugi iz-menjavi študentov?Ja, sem že bil na izmenjavi v Franciji, v šolskem letu 2007-08. Sedem mesecev sem delal kot asistent na treh razli~ nih šolah v mestu Montélimar.

Kakšen se vam zdi naš kraj, Cerknica? Kako si popestrite proste popoldneve?Cerknica mi je zelo vše~ in mi-slim, da sem na pravem kraju. Tukaj se po~ utim dobro in ljudje so zelo prijazni. Veseli me, da so me lepo sprejeli in vklju~ ili medse. V prostem ~ asu tukaj v Sloveniji veliko hodim naokrog, v naravo, in se trudim, da bi spo-znal ~ im ve~ te dežele, še pose-bej ob koncu tedna. Sicer pa se ukvarjam s športom, grem kole-sarit, te~ em in plezam, ~ e je le mogo~ e.

Kako vam gre u~ enje našega jezika?Slovenš~ ina je zame težja, kot sem mislil, da bo. Precej je druga~ na od jezikov, ki sem se jih u~ il v šoli – francoš~ ine, angleš~ ine in španš~ ine. Vaš je-zik je zame nekaj popolnoma novega. Za razliko od nemš~ ine ima slovenš~ ina dva sklona ve~ (še mestnik in orodnik), težave pa mi delata tudi spreganje in stopnjevanje. Tudi besediš~ e ni enostavno, še posebej, ker so razlike po pokrajinah. Tako težko pravilno uporabim besede, kljub temu pa se poskušam vsak dan kaj novega nau~ iti.

Kakšni so vaši na~ rti v priho-dnje?Drugega decembra je uradni konec izmenjave in grem spet nazaj v Freiburg. Naslednje leto, januarja, bom v Nem~ iji opravljal še pedagoške izpite, kajti rad bi postal u~ itelj. Januarja se torej za~ enja drugi del mojega izo-braževanja (pedagoški del), in to traja skupaj 18 mesecev. Torej imam že naslednje leto in pol bolj ali manj dolo~ eno. Upam, da bom v poletju 2013 dobil mesto u~ itelja. Sicer pa bi rad ostal zdrav in še dosti potoval ter odkrival nove stvari.

Novinarski krožek OŠ Cerknica pod mentorstvom Alenke Kol-šek Puklavec

Partizanska cesta 22Cerknica

Z RAÛNALNIKOM V SVETbrezpla~ ni ra~ unalniški te~ aji za vse ~ lane knjižnice

Knjižnica Jožeta Udovi~ a Cerknica - Partizanska cesta 22 - Cerknica - www.kjuc.si

Te~ aj osnov ra~ unalništva je razdeljen na tri dele:Prvi del: Spoznavanje osebnega ra~ unalnika, delo z miško in s tipkovnico. Delo z dokumenti in programi v operacijskem sistemu MS Windows 7.Drugi del: Spoznavanje programa MS Word 2007. Osnove urejanja besedila vstavljanje slik, shranjevanje, uporaba tiskalnika.Tretji del: Spoznavanje in uporaba programov za dostop do svetovnega spleta. Iskanje po sve-tovnem spletu. Uporaba elektronske pošte.Cilj te~ aja: Udeleženci bodo osvojili znanje, s katerim bodo znali samostojno napisati in obli-kovati dokument, ki vsebuje slike ter ga poslati prek elektronske pošte. Prijava: Prijavite se lahko osebno v prostorih Knjižnice Jožeta Udovi~ a Cerknica. Število te~ ajni-kov je najve~ šest. Te~ aj bo vodil Marko Kebe.

PRVI TEÂJ - 8 ur: 14., 16., 17. in 18. november 2011 od 8.00 do 10.00v Knjižnici Jožeta Udovi~ a Cerknica

http://www.kjuc.si

http://www.kjuc.si


Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 1�I z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.Evropa investira v podeželje.

www.integrirana-pridelava.si

Ljudem in naravi prijazna pridelava

Partizanska cesta 22Cerknica

^etrtek, 17. november 2011, od 17.00 do 18.00

BARVITA JESENpravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico

za otroke od dopolnjenega 4. leta daljeVabljeni! Z vami bo knjižni~ arka Anita.

Prosimo vas, da otroka predhodno prijavite

na tel. št. 01 7091 078.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA - Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 8.00 - 13.00, www.kjuc.si

28. oktobra smo se ~ lani rodu Srnjak z vlakom odpravili na Rakitno v lovsko ko~ o. Prispeli smo do bližnje postaje, od tam pa smo po se vodih po krajši orientaciji odpravili do ko~ e. Ko smo vsi prispeli do ko~ e, smo se udobno namestili v hiši in si zakurili, da nas ni zeblo. Dobili smo zelo dobro ve~ erjo – cmo-ke in frutabelo. Nato pa je sle-dilo predavanje o mednaro-dnem dogajanju pri tabornikih. Izvedeli smo, kakšne akcije obstajajo v Evropi, po svetu in tudi v Sloveniji. Med predava-njem nam je Ozi pokazal tudi slike z akcij, katerih se je ude-ležil. Ker se Logaški taborniki precej uspešno širimo na Vrhni-ko, je bilo med nami veliko no-vih tabornikov, ki pa so bili zelo navdušeni. Nekateri so rekli, da se bodo 100-odstotno udeležili jamboreeja na Japonskem.

Po predavanju je bil ~ as za

P r e j e l i s m o

»spanje«. Seveda smo se do poznih ve~ ernih ur pošteno za-bavali. Toda zjutraj je bilo treba (ne glede na koli~ ino spanja) vstati. Ob pol osmih smo bili že vsi pred ko~ o in pripravljeni na jutranjo telovadbo – igrali smo se igro britanski buldog, nato pa je sledil zajtrk za novo energi-jo. Dopoldne smo imeli dve de-lavnici. Ena je bila predavanje o varni uporabi orodja (hvala An-dražu Dreš~ ku, ki jo je izvedel), druga pa o vrisovanju kontrol-nih to~ k na karto. Sledilo je ko-silo, malo prostega ~ asa, nato pa smo se zopet vrgli na delo. Tokrat smo se vsi lotili risanja skice terena okrog naše ko~ e, zatem pa je sledilo še predava-nje iz prve pomo~ i (hvala Tjaši Flisar!). Nau~ ili smo se kaj mo-ramo povedati, ko kli~ emo 112, kakšen je položaj nezavestnega, kako ukrepati ob krvavitvah, kako ukrepati, ~ e najdeš nezavestnega

na tleh, kako se izvaja umetno dihanje in še marsikaj.

Sledili sta krajša pavza ter ve~ erja, s ~ imer pa naš pro-gram še ni bil kon~ an. Po ve~ erji smo najprej med-se sprejeli 25 novih taborni-kov, nato pa so v družino GG prestopili kar trije vodi bivših M^jev. Zatem pa smo odšli spat – tokrat nas je ve~ ina kar popadala v spalke, zjutraj pa se je vstajanje zaradi utrujenosti malo bolj zavleklo.

Telovadbi je spet sledil zajtrk, nato pa mnogoboj. Ekipe so v okolici hiše iskale sedem to~ k, na katerih so bile razli~ ne na-loge: signalizacija, bivak, vozli in vezave, poligon, prihod pod kotom, poznavanje himne in zakonov ter prva pomo~ . Sledi-lo je kosilo, nato pa smo se do prihoda staršev igrali razli~ ne taborniške igrice, nad katerimi smo bili navdušeni. Jerca Tr~ ek

http://www.kjuc.si

http://www.integrirana-pridelava.si

http://www.oblak.si

http://www.transfelix.si


Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p18

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: [email protected]. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: [email protected]. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamBukova drva in jagnjeta z ekološke kmetije. Tel.: 041 230 514.Suha cepljena bukova drva. Razrez in dostava sta po dogovoru. Tel.: 031 333 407.Okrog 40 m3 bukovih drv, lokacija Grahovo. Cena: 55 eur/m3. Tel.: 031 842 910.Motorno žago znamke Stihl 08. Cena: 140 eur oz. po dogovoru. Tel.: 040 127 971.

KupimPe~ na drva, po možnosti z elektri~ nim grelcem. Tel.: 041 518 695.Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize mentrge in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine

Oddam2-sobno pritli~ no stanovanje v centru Rakeka, l. 2002, 68,30 m2, CK, vsi priklju~ ki, ZK. Cena: 300 eur. Tel.: 040 122 806.Opremljeno stanovanje v Logatcu, 43,43 m2, pa tudi posamezna ležiš~ a. Cena: 130 eur/mesec s stroški. Tel.: 041 765 877. Anita Kogovšek s.p., Potoška c. 12 a, 1370 Logatec

ProdamStanovanje v centru Logatca, 85 m2. Cena: ugodno. Tel.: 040 721 758.Garažo na Kraigherjevi ulici v Postojni, zgrajeno l. 1964, 19 m2, nova vrata. Cena 8.000 eur. Tel.: 041 509 294.Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.Stanovanje v Velikih Blokah, 60 m2, 30 m2 kleti, 60 m2 mansarde, 2 balkona 8 m2 in 3,5 m2. Celotno adaptirano v letu 2011. Tel.: 040 529 031.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara êpirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispev-kov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949(komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Volitve 2011 – ObvestiloV skladu s 5. ~ lenom Zakona o volilni in referendumski kampanji ~ asopis Notranjsko-kraške novice ureja obseg, pogoje in na~ in predstavitve kandidatov za poslance in poslanke v DZ. O obsegu in vsebini novinarskih prispevkov, ki govorijo o kampanji, listah in kandidatih na volitvah, odlo~ a uredništvo samostojno v skladu s svojo uredniško politiko. âsopis svojega redakcijskega prostora ne bo namenjal objavi obvestil ali drugih dokumentov politi~ nih strank, list, kandidatov, njihovih volilnih štabov, organizatorjev kampanje …, prav tako kandidatom ne zagotavlja brezpla~ ne predstavitve. Notranjsko-kraške novice vabijo vse politi~ ne stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje volilnih kampanj, da obvestila za javnost ter druga sporo~ ila in dokumente objavijo kot oglas po veljavnem ceniku. Ne postavljamo omejitev glede vsebine ali pogostosti objavljanja volilnih oglasov. V okviru razpoložljivega oglasnega prostora bomo objavili vse volilne oglase, razen tistih, katerih vsebina krši zakon ali ob~ e veljavne norme med~ loveških odnosov in dobrega okusa. Ker je oglasni prostor v ~ asopisu omejen, se bomo pri objavi oglasov držali na~ ela »kdor prej pride, prej melje«. Naro~ niki morajo oglasni prostor rezervirati vsaj 8 dni pred izidom ~ asopisa. Objavili bomo samo izdelane oglase, ki jih bodo naro~ niki v ustreznem formatu (v elektronski obliki) dostavili najkasneje do ponedeljka v tednu pred izidom. Oglasu mora biti priloženo pisno naro~ ilo, kopija odlo~ be o vpisu v register politi~ nih strank ter potrdilo DURS-a oziroma kopija osebnega dokumenta naro~ nika, ~ e je le-ta ob~ an. Pogoji so dostopni tudi na spletni strani www.nkr-novice.si. Uredništvo

Ivana âmpa Nova vastor. od 13.00 do 19.00sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trgpon. od 9.00 do 15.00~ et. od 12.00 do 18.00pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojnapon.–pet. od 7.30 do 18.30sob. od 7.00 do 12.00îtalnicapon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivkapon. in ~ et. od 7.30 do 14.30tor. od 9.00 do 14.30sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranekpon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80

Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82LogatecT: 01 759 07 72PivkaT: 05 721 17 30PostojnaT: 05 721 17 00Stari trg pri LožuT: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti

Loška dolinaGrad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.

A n i n e z v e z d e

Škorpijon je znamenje ogromne notranje mo~ i in sprememb. Ljudje, ki imajo v rojstni karti poudarjeno znamenje Škorpijon, obi~ ajno niso lepi, vendar jih obdaja skrivnostnost, strast in magneti~ na privla~ nost. So ekstremisti in so obsedeni s tistim, za kar si prizadevajo. Prizadevajo si, da bi dosegli svoj cilj in se zlepa ne predajo. Njihov slogan se glasi »vse ali ni~ «. Ni jim mar, koga ali kaj bodo uni~ ili, zanje se zdi pomembno le, da dosežejo svoje cilje, pa ~ eprav so žrtev sami.Na poslovnem podro~ ju se Škorpijoni izkažejo pri vseh delih, ki se jim lahko posvetijo z vsem svojim bitjem. Pripravljeni so trdo delati, potrebujejo ob~ utek varnosti in so zelo podjetni, vendar nikdar nestrpni. Vedno potrpežljivo ~ akajo na svojo pri-ložnost.Škorpijoni ne smejo ostati brez dela, kajti v tem primeru imajo preve~ energije, ki jo utegnejo uporabiti tudi v slabe namene. Fiksni zna~ aj razloži željo po ~ ustvenem posedovanju. Škor-pijon je najtežje razumljivo znamenje horoskopa. Je tvorec in transformator energij. Sprejema samo svoje lastne zakone in ne priznava nobene avtoritete. Je individualist, vendar izjemno ob~ utljiv in notranje nemiren.Škorpijonke so odlo~ ne, strastne, zelo posestniške, smele, rade spletkarijo, so skrivnostne, rade raziskujejo, so intrigantke, uporne, arogantne, dostojanstvene, hvalisave, pronicljive, ima-jo sposobnost, da se dobro znajdejo v izrednih situacijah. So mra~ ne osebe, mo~ ne, odlo~ ne, okrutne, maš~ evalne, preme-tene in vsiljujejo svojo voljo. Imajo smisel za okultno, skrbijo za svoje zdravje, stojijo za svojimi dejanji.V ljubezni je Škorpijonka zaverovana vase, je zaš~ itniška, tudi požrtvovalna. Prevare ne prenese, nasprotno, tako zelo se jo boji, da jo gotovo tudi doživi. Potem se maš~ uje, saj tega ni-koli ne prenese. Okoli žrtve plete mrežo, saj jo smatra za svoj plen. Lahko je tudi dobra žena in naporna kot mati, saj želi voditi vse.Škorpijon je navidezen samotar; ima prodoren izprašujo~ po-gled, zaveda se svojih potencialov, v~ asih je prepotenten, težko ga je užaliti, ker je samozavesten. Na komplimente ne reagira, ~ eprav mu prijajo. Sumnji~ av je do motivov drugih, ~ e se hvalijo, je hladnokrven, deluje, kot da je nezainteresi-ran za okolico, a vse opazuje; težko ga je spraviti s tira, ima mo~ no psihološko mo~ , izžareva vitalnost, ne pokaže, kar ~ uti, zavestno želi pustiti vtis ravnodušnosti. Pove samo tisto, kar smatra, da je umestno, a ne pokaže, kaj misli, in ne govori o zaklju~ kih in namenih. Drugi mislijo, da je nesebi~ en, kar niti ni to~ no, ~ eprav je v resnici zelo plemenit in ob~ utljiv na tuje trpljenje; zasluži si spoštovanje, ima energetsko mo~ , predan je prijateljem, hraber, zanima ga religija, vprašanje življenja in smrti. Ima mo~ no samokontrolo. Strasten je, lahko je rezervi-ran, a je v resnici zelo topel in no~ e odkriti svoje romanti~ ne duše. Vse stvari ho~ e imeti pod kontrolo, je posestniški, glasno se redko razjezi, ~ eprav v njemu vre. To je eden najmo~ nejših tipov moških v horoskopu, skoraj idealen, ker ideali ne obsta-jajo. Sposoben je mo~ nih ~ ustev in zvest do tistih, ki jih ljubi. Partnersko življenje Škorpijonov mora biti strastno. Zelo po-membno je, da partner ni hladen, po drugi strani pa sposoben uravnavati in delati z izjemno energijo, s katero se bo soo~ al s strani škorpijonskega partnerja. ê njegova energija ne bo iz-rabljena, bodo nastale težave.Najboljši dan: torekŠtevili: 8, 20Hrana: ~ ebula, hrana z mo~ nim okusomBarva: ~ rna, rjava, temno rde~ a, vijoli~ astaDrago kamenje: jeklo, železo, topaz, hematit, srebroPriljubljene živali: ka~ a, orel, mrhovinarji, žuželkeUjema se: z Biki, Raki, Devicami, s Kozorogi in z RibamiNajpogostejši poklici – ona: poslovna ženska, ki ima svojo agencijo, organizator, ban~ nica, igralka, zdravnik, raziskoval-no deloNajpogostejši poklici – on: detektiv, policaj, bankir, zdravnik, kirug, patolog, pisatelj, igralec, režiserBolezni, za katerimi zboleva, ob~ utljivi organi: danka, za-dnjik, urogenitalni trakt, spolni organi, prostata, genitalije, en-dokrini sistem, glavoboli, poškodbe, ledvice, spodnji del trebu-ha, mehur, bronhiji, plju~ aSlavni, rojeni v znamenju Škorpijona:Richard Burton, Charles Bronson, Princ Charles, Alain Delon, Dostojevski, Rock Hudson, Robert Kennedy, Burt Lancaster, Martin Luther, Francois Mitterand, Claude Monet, Nehru, Paga-nini, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Marie Curie, Indira Gandhi, Grace Kelley, Katharine Hepburn, Vivien Leigh, Marie-Antoinet-te, Margaret Mitchell,Anton Funtek, Mile Klop~ i~ , Cene Vipotnik, Ivan Pregelj, Jo-sip Ribi~ i~ , Anton Kuhelj, Fran Mikloši~ , Janez Bleiweis, Tomaž Hren, Alenka Godec

ŠKORPIJON(23. 10.–22. 11.)

090 44 28PRIZNANA, ISKANA,

USPEŠNA!VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVE-

TUJE, POGLEDA V PRIHO-DNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE,

LJUBEZEN … CENA/MIN: 1,29 €

Iš~ emo gozdne delavceDelo je na obmo~ ju do 40 km izven Ljubljane. ê ima-te veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino (naslov, starost, iz-obrazba in telefonska šte-vilka) na naslov: Gozd Lju-bljana d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229, 1001 Ljubljana.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_11_11_Goodyear.pdf 1 3.11.11 8:16

2-sobno stanovanje v Postojni (Zele-ni biser), funkcionalna razporeditev, lastna CK plin, lastniško parkiriš~ e v ceni, lasten vhod, terasa 28 m2, mirna soseska. Lahko kot pisarne. Cena: 115.000 eur, možnost dokupa garaže za 13.000 eur. Tel.: 051 622 248.Dvoj~ ka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, v IV. gradbeni fazi. Cena: 152.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 LjubljanaStanovanje z atrijem v Postojni, v III. gradbeni fazi, 110 m2. Cena: 85.000 EUR. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana

DrugoSvetovanje in pomo~ pri sajenju sadnega drevja ter ostala dela na vašem vrtu. Tomaž Kobal s.p., Vrhpolje 40, 5271 VipavaIš~ em pošteno osebo za brezpla~ no imenovanje direktorja podjetja v mirovanju zaradi upokojitve. Imenovanje bi se izvedlo prek notarja, sicer brez vsakih obveznosti in dolžnosti do podjetja za ~ as do 31. 12. 2012. Ponudbe sprejemam: Trafika Alenka p.p. 33, 6257 Pivka

Urniki knjižnicLogatecpon., sre., pet. od 9.00 do 19.00tor., ~ et. od 12.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovtetor. od 15.00 do 19.00~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršicasre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnicaVrh Svetih Treh Kraljevtor. od 12.30 do 14.30pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknicapon.–pet. od 10.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00

http://www.span.si


Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011 19N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev,

ki bodo od 25. novembra do 8. decembra. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 18. novembra, na e-naslov [email protected]. Za

spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

20 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Najboljše sla-dice v mestu. 1. nagrada: navadna okrogla torta: Dejan Dekleva, Cesta pod Slivnico 4a, Cerknica; �. nagrada: dve sadni kupi: Nina Ožbolt, Sme-lijevo naselje 13, Stari trg pri Ložu; �. nagrada: 4-krat kre-mna rezina: Andreja Mahne, Bra~ i~ eva 1, Cerknica. Obvesti-la o nagradah, ki jih podarja Slaš~ i~ arna Berzo, Aliriza Ab-di s.p., Stara cesta 1, 1360 Vrh-

nika, bodo nagrajenci prejeli po pošti.Tokratne nagrade podarja: Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p., Starožirovska ce-sta �, 4�� Žiri. 1. nagrada: tabure; �.–5. nagrada: okra-sne blazinice 40 x 40 cm. Pri žrebanju bomo upoštevali ku-pone, ki bodo na naslov No-tranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 18. novembra �011.

Razstave17. 11. Odprtje likovne razstave in predstavitev literarnega zbornika osnovnošolcev iz logaške ob~ ine, ki so ob mednarodnem letu goz-dov ustvarjali na temo »Iz gozdnega življenja«, ob 19. uri v Galeriji Hiša sonca v Logatcu. 18. 11. Odprtje razstave Brata Jager, ki jo pripravljata Nataša Oblak – Ja-pelj in Muzejsko društvo Vrhnika, ob 18 uri v dvorani pod NLB, Cesta 4. maja 65 v Cerknici. Razstava bo odprta do 1. decembra, vsak pone-deljek, sredo in petek, od 9. do 12. ure, in vsak torek in ~ etrtek, od 14. do 18. ure.Do 20. novembra je v galerijskih prostorih gradu Snežnik v Loški do-lini na ogled razstava slik Dagmar M. Mlakar z naslovom SUDOKU. Ogledi so možni vse dni v tednu, ra-zen v ponedeljek, od 10. do 16. ure.Do konca novembra je v prostorih knjižnice v Starem trgu na ogled razstava ro~ no izdelanega cvetja in vezenih voš~ ilnic avtorice Rajke Truden.

Prireditve, predavanja

11. 11. Potopisno predavanje Kolum-bija – dežela med karibsko obalo in Amazonko s Tanjo Žnidar~ i~ in z Lukom Brezavš~ kom, ob 19.30 v kra-jevni knjižnici v Hotedršici.11. 11. Literarni ve~ er s pesnikom, pisateljem, dramatikom, igralcem in prevajalcem Andrejem Rozmanom - Rozo, ob 19. uri v gradu Snežnik. Pogovor bo vodila Martina Ko~ evar. Za glasbo bo poskrbel duo Karot.12. in 19. 11. Okrogla miza Bruc doma in po svetu, ob 17. uri na Sre-dnji gozdarski in lesarski šoli v Po-stojni.13. 11. Predstava Gregorja ^ušina, Janez brez glave, moraliteta, ob 17. uri v Krpanovem domu v Pivki.

14. 11. Prireditev ob svetovnem dne-vu sladkorne bolezni, ob 9. uri v Zdravstvenem domu v Postojni.14.–18. 11. Brezpla~ ni ra~ unalni-ški te~ aji za vse ~ lane knjižnice Z ra~ unalnikom v svet, od 8. do 10. ure v knjižnici v Cerknici.16. 11. Potopisno predavanje Fiji, ob 18. uri v Parku vojaške zgodovi-ne v Pivki.18. 11. Prireditev ob 160-letnici šol-stva na Košanskem, ob 17. uri v telo-vadnici OŠ Košana.18. 11. Literarni ve~ er s pesnico Vanjo Strle, predstavitev pesniške zbirke Vprašaj magnolijo – Pitaj ma-gnoliju, ob 19. uri v knjižnici v Sta-rem trgu.19. 11. Prireditev S plesom in pe-smijo, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.23. 11. Predavanje Mateja Krži~ a in Alojza Trohe z naslovom Turisti~ ne jame v Sloveniji, Franciji in na Slo-vaškem, ob 19. uri v knjižnici v Cer-knici.24. 11. Gledališka predstava To ima-mo v družini, za abonma in izven, ob 19.30 v kulturnem domu v Po-stojni.Za~ ela so se redna sre~ anja za mamice, in sicer vsak drugi torek. Sre~ anja so v dvorani Doma starejših Logatec, v 3.nadstropju. Prispevek na sre~ anje je dva evra, vodi psiho-loginja z dolgoletnimi izkušnjami z delom z mamicami, mag. Radmila Pavlovi~ iz Zavoda Objem.

Za otroke17. 11. Pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico Barvita jesen, od 17. do 18. ure za otroke od dopolnjene-ga 4. leta dalje v knjižnici Cerknica. Otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 709 10 78.17. 11. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 709 80 29.

Kulturno društvo Pevska skupina Studenec Pivka obveš~ a, da so v humanitarni akciji OZRIMO SE NAOKOLI zbrali �0�5 evrov. Od tega se je na ra~ unu KD Pevska skupina Studenec nabralo 1265 evrov, kot prostovoljne prispevke so na koncertu zbrali 675 evrov, s prodajo knjig pa so prispevali še 85 evrov.

Polovico sredstev so razdelili Župnijski Karitas, ostalo polovico pa Rde~ emu križu za pomo~ najbolj potrebnim v Ob~ ini Pivka.

Pevska skupina Studenec se vsem, ki ste kakorkoli sodelova-li pri humanitarni akciji, v imenu prejemnikov pomo~ i še enkrat iskreno zahvaljuje.

Petek, 11. november 2011, ob 20:00

Slovesnost ob 70. letnici prvega partizanskega napada na italijansko fašistično postojanko v Ložu, posnetek

Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve pri spomenikuna Ulaki, posnetek

DP v letnem biatlonu za mlajše kategorije, prispevek

Nedelja, 13. november 2011, ob 13:00

Prostovoljstvo na področju športnih aktivnosti, pog. oddaja

Mitja Rok na Dirki okoli Slovenije 2010, dokumentarni film

Torek, 15. november 2011, ob 20:00Predstavitev zgoščenke Marija, s teboj na tej poti –

Pesmi iz Schönstatta, posnetek koncerta MePZ Sv. Jurij

Torek, 15. november 2011, ob 21:20 – Sponka.tvProstovoljstvo na področju gasilstva in civilne zaščite,pogovorna oddaja

Petek, 18. november 2011, ob 20:00Posnetek 8. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Nedelja, 20. november 2011, ob 13:00

Posnetek 8. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Predstavitev zgoščenke Marija, s teboj na tej poti – Pesmiiz Schönstatta, posnetek koncerta MePZ Sv. Jurij

Ponedeljek, 21. november 2011, ob 21:00 – Sponka.tvPosnetek 8. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Torek, 22. november 2011, ob 10:00 – Sponka.tvPosnetek 8. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Snemanje oddaj o prostovoljstvu

sofinancira Evropska komisija

Generalni direktorat

za komuniciranje

(GD COMM).

http://www.oron.si


Informacije in prodaja:Si-Tx d.o.o., Šmartinska c. 152g, LjubljanaTel. 01/541-30-36, 041/484-736 , www. si-tx.si , [email protected]

Za vse vrste dejavnosti!

Enote so velikosti 50 m2.Možnost nakupa in poslovnega najema tudivečjih enot.

Sestavite svoj poslovni prostor!Center je razdeljen na pos-amezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastane-jo dimenzije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine. Že od 550 EUR / m2

ZA VSAKO DEJAVNOST!POSLOVNI PROSTORI

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTEVILO !

IOC LOGATEC- ZAPOLJENovozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Rimi-255x200.indd 1 5.10.2011 13:38:20

pvcnagode_notranjske novice_126x200_sejem Ambient.indd 1 11/3/11 9:16:10 PM

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o., pooblaščenposrednik Telekom Slovenije d.d.

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC-30%

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih.

Sony EricssonCedar5€** Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

NokiaC2-011€*

SamsungGalaxyMini1€** Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Zimske radostiso pred vrati...

Sony EricssonCedar

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyACE1€*z izbiro NAJNAJ (7)

http://www.si-tx.si

http://www.mobitel.si

http://www.pvcnagode.si

Št. 20 - 11.11.2011 - notranjsko kraške novice

Documents