spremljanje nacionalne konkurenČnosti slovenije

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

Predstavitev rezultatov slovenske konkurenčnosti na osnovi objavljenih podatkov iz IMD svetovnega letopisa

konkurenčnosti

21.04.23 221.04.23 2

TRIJE METODOLOŠKI PRISTOPI

World Competitevness Yearbook - IMD od leta 1988 – Slovenija vključena 1999– vidik

Global Competitevness Report – WEF od leta 1979 – Slovenija vključena 2001– vidik

European Competitiveness Report – Evropska komisija

21.04.23 321.04.23 3

IMD & WEF: Razlike

WEF spremlja razvojne politike in strategije – projekcija konkurenčnosti na dolgi rok– izhodišče je nova teorija gospodarske rasti

IMD spremlja kratkoročno investicijsko, lokacijsko privlačnost države; privlačnost poslovnega okolja za prihod tujih podjetij– izhodišče je lokacijska privlačnost in podjetniška dinamika

21.04.23 4

IZRAČUN KONKURENČNOSTI – METODOLOGIJA 2009

Trdi podatki(statistični podatki)

135 kriterijev

Trdi podatki(statistični podatki)

135 kriterijev

Anketni podatki(vzorec ekspertov - anketa)

110 vprašanj

Anketni podatki(vzorec ekspertov - anketa)

110 vprašanj

Izračun STD vrednosti245 kriterijev

Izračun STD vrednosti245 kriterijev

Rangiranje kriterijev(statistični podatki)

135 kriterijev, 57 držav

Rangiranje kriterijev(statistični podatki)

135 kriterijev, 57 držav

Celostno rangiranje(agregirane STD)

245 kriterijev

Celostno rangiranje(agregirane STD)

245 kriterijev

Rangiranje faktorjev

Rangiranje faktorjev

Ek. uspešnostVladna uč.

Poslovna uč.Infrastruktura

21.04.23 5

VZOREC VKLJUČENIH PODJETIJ V SLOVENIJI

vzorec malih, srednjih in velikih podjetij po panogah dejavnosti: 128 sodelujočih

21.04.23 5

37

36

55 Majhno

Srednje veliko

Veliko

Podjetja po velikosti (število)

2

55

44

25

17

26

49

Dejavnost

Primarna

Proizvodnja

Promet

Gradbeništvo

Trgovina

Posl. Storitve

nepremičnine

Finančne st.

Turizem

Podjetja po dejavnosti (število)

21.04.23 621.04.23 6

REZULTATI KONKURENČNOSTI

Pregled rezultatov konkurenčnosti po metodologiji IMD 2009 – kazalo: – Lestvica uvrstitev– Prikaz po kategorijah konkurenčnosti– Lestvica konkurenčnosti z vidika gospodarske krize– Slovenske prednosti in slabosti (po kazalcih); globalna konkurenčnost glede

na EU-15– Dolgoročna primerjava konkurenčnosti Slovenije z izbranimi državami:

Avstrija, Danska, Estonija, Finska, Irska– Konkurenčnost Slovenije po ključnih sklopih na osnovi poročila EC– SWOT analiza slovenske konkurenčnosti– Povzetek– Priporočila

21.04.23 7

RANG LESTVICA KONKURENČNOSTI (N=57)

21.04.23 7

Mesto 2009 Indeks Mesto 2008 Indeks

ZDA 1 100 1 100

Hong Kong 2 98,15 3 94,96

Singapur 3 95,74 2 99,33

Švica 4 94,16 4 89,66

Danska 5 91,74 6 83,85

Švedska 6 90,52 9 82,46

Avstralija 7 88,93 7 83,50

Kanada 8 88,71 8 82,85

Finska 9 88,37 15 75,03

Nizozemska 10 87,76 10 80,48

Norveška 11 86,60 11 79,52

Luksemburg 12 86,27 5 84,40

Nemčija 13 83,51 16 74,74

Katar 14 82,00 - 0

Nova Zelandija 15 79,62 18 73,37

Avstrija 16 79,29 14 75,03

Japonska 17 78,24 22 70,03

21.04.23 8

RANG LESTVICA KONKURENČNOSTI (N=57; nadaljevanje)

21.04.23 8


Malezija 18 77,16 19 73,20

Irska 19 76,96 12 77,64

Kitajska 20 76,59 17 73,76

Velika Britanija 21 76,07 21 71,90

Belgija 22 75,97 24 68,75

Tajska 23 75,39 13 77,36

Izrael 24 73,43 20 72,41

Čile 25 70,93 26 64,17

Tajska 26 70,76 27 63,10

Koreja 27 68,41 31 58,88

Francija 28 68,07 25 66,01

Češka 29 66,75 28 62,25

Indija 30 66,45 29 60,62

Litva 31 64,88 36 56,23

Slovenija 32 64,64 32 57,90

Slovaška 33 63,91 30 59,36

Portugalska 34 62,59 37 54,66

Estonija 35 62,57 23 69,65

21.04.23 9

KONKURENČNOST SLOVENIJE IN EU-15

49,3

0

51,6

4

55,1

7

57,9

0 64,6

4

68,4

9

69,2

8 73,8

0

69,8

8 75,1

9

0

10

20

30

40

50

60

70

80

2005 2006 2007 2008 2009

Indeks

Slovenija

EU-15

21.04.23 10

PRIKAZ PO KATEGORIJAH KONKURENČNOSTIEKONOMSKA USPEŠNOST

52,67

47,29

44,92

43,30

44,66

45,86

0 10 20 30 40 50 60

2005

2008

2009

Slovenija

EU-15

VLADNA UČINKOVITOST

51,69

46,17

44,10

33,32

29,62

35,14

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00

2005

2008

2009

Slovenija

EU-15

21.04.23 11

PRIKAZ PO KATEGORIJAH KONKURENČNOSTI

POSLOVNA UČINKOVITOST

52,54

49,20

47,71

21,80

39,03

30,42

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00

2005

2008

2009

Slovenija

EU-15

RAZVITOST INFRASTRUKTURE

59,24

58,35

57,80

40,98

39,82

40,91

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00

2005

2008

2009

Slovenija

EU-15

21.04.23 12

PODROČJA KONKURENČNOSTI 2009 (IMD)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Avstrija

Danska

Estonija

Finska

Irska

Slovenija

Indeks

Ekonomska uspešnost

Vladna učinkovitost

Poslovna učinkovitost

Razvitost inf rastrukture

21.04.23 1321.04.23 13

PODROČJA KONKURENČNOSTI 2009 (IMD)

Ekonomska uspešnost: močna plat– Slovenija zaostaja le za Avstrijo in je boljša od Danske, Estonije, Finske in

Irske– Izboljšanje v primerjavi s predhodnim letom, ko sta bili od nje boljši tudi

Estonija in Irska

Vladna in poslovna učinkovitost ter razvitost infrastrukture: šibke plati– Glede na poslovno učinkovitost in razvitost infrastrukture je Slovenija boljša le

od Estonije– Glede na vladno učinkovitost uvrščena najslabše med opazovanimi državami

– Uvrstitev Slovenije boljša kot v letu 2008, ko je bila na vseh treh področjih uvrščena najslabše med opazovanimi državami

21.04.23 14

RANG LESTVICA TESTA KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE

21.04.23 14


Danska 1 100 Tajvan 21 58,55

Singapur 2 96,40 Brazilija 22 55,05

Katar 3 87,93 Jordanija 23 53,51

Norveška 4 83,97 Nemčija 24 52,56

Hong Kong 5 83,15 Irska 25 51,81

Švica 6 83,12 Japonska 26 51,30

Švedska 7 81,60 Kazahstan 27 50,33

Avstralija 8 81,35 ZDA 28 49,74

Finska 9 80,81 Koreja 29 45,83

Malezija 10 77,62 Turčija 30 45,09

Nizozemska 11 74,23 Peru 31 44,39

Nova Zelandija 12 69,34 Filipini 32 43,71

Indija 13 68,06 Indonezija 33 43,57

Avstrija 14 67,83 Velika Britanija 34 40,09

Čile 15 67,79 Belgija 35 39,82

Kanada 16 67,23 Slovaška 36 39,47

Luksemburg 17 66,61 Češka 37 37,73

Kitajska 18 64,58 Kolumbija 38 35,41

Tajska 19 63,22 Slovenija 39 35,09

Izrael 20 62,20 Mehika 40 30,75

21.04.23 15

TEST KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE:Slovenija in EU-15, 2009

21.04.23 15

50,63

35,09

0

10

20

30

40

50

60

EU-15 Slovenija

Indeks

21.04.23 1621.04.23 16

TEST KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE: Slovenija in EU-15, 2009

Test konkurenčnosti z vidika gospodarske krize : Slovenija 39. mesto med 57 državami

– Pripravljenost Slovenije na gospodarjenje v času gospodarske krize ter njen potencial za izboljšanje konkurenčnosti v bližnji prihodnosti je neugoden

– Slovenija slabše uvrščena od večine držav EU-15 (razen Portugalske, Španije, Francije, Italije in Grčije)

– Med novimi državami članicami Slovenija slabše uvrščena kot Češka in Slovaška

21.04.23 17

KATEGORIJE TESTA KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE

21.04.23 17

1. EKONOMSKA USPEŠNOST (29.mesto)

predvidevanje realne rasti BDP napoved inflacije napoved brezposelnosti napoved salda tekočega računa plačilne

bilance resistentnost gospodarstva

2. VLADNA UČINKOVITOST (31.mesto)

upravljanje javnih financ pravni in regulatorni okvir prilagodljivost vladne politike birokracija javne uprave vladne odločitve

3. POSLOVNA UČINKOVITOST (40.mesto)

poslovna etika kredibilnost managerjev podjetniške vrednote delovanje nadzornih svetov razvoj podjetništva

4. ODZIVNOST DRUŽBE KOT CELOTE (45.mesto)

slabša socialna kohezija nizka institucionalna prilagodljivost in prožnost potrebe po ekonomskih in socialnih reformah tveganje politične nestabilnosti (menjava vlade) stališča in ukrepi z vidika procesa globalizacije

21.04.23 18

KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE, 2009

21.04.23 18

PRIČAKOVANA EKONOMSKA USPEŠNOST Mesto

VLADNA UČINKOVITOST Mesto

POSLOVNA UČINKOVITOST Mesto

ODZIVNOST DRUŽBE Mesto

Kitajska 1 Singapur 1 Danska 1 Danska 1

Katar 2 Danska 2 Finska 2 Singapur 2

Norveška 3 Katar 3 Singapur 3 Avstralija 3

Malezija 4 Finska 4 Hong Kong 4 Hong Kong 4

Švica 5 Švedska 5 Švedska 5 Nizozemska 5

Jordanija 6 Avstralija 6 Švica 6 Švedska 6

Hong Kong 7 Nova Zelandija 7 Norveška 7 Irska 7

Danska 8 Hong Kong 8 Avstralija 8 Finska 8

Tajvan 9 Norveška 9 Čile 9 Švica 9

Indija 10 Švica 10 Avstrija 10 Kanada 10

Tajska 11 Malezija 11 Malezija 11 Nova Zelandija 11

Izrael 12 Kanada 12 Brazilija 12 Norveška 12

Avstrija 13 Luksemburg 13 Kanada 13 Čile 13

Nizozemska 14 Čile 14 Nova Zelandija 14 Indija 14

Avstralija 15 Nizozemska 15 Nizozemska 15 Kitajska 15

Luksemburg 16 Jordanija 16 Katar 16 Brazilija 16

Švedska 17 Kazahstan 17 Tajska 17 Katar 17

N= 57

21.04.23 19

KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE, 2009 (nadaljevanje)

21.04.23 19

PRIČAKOVANA EKONOMSKA USPEŠNOST

Mesto

VLADNA UČINKOVITOST Mesto

POSLOVNA UČINKOVITOST Mesto

ODZIVNOST DRUŽBE Mesto

Avstralija 15 Nizozemska 15 Nizozemska 15 Kitajska 15

Luksemburg 16 Jordanija 16 Katar 16 Brazilija 16

Švedska 17 Kazahstan 17 Tajska 17 Katar 17

Koreja 18 Irska 18 Japonska 18 Avstrija 18

Japonska 19 Tajska 19 Indija 19 Koreja 19

Filipini 20 Izrael 20 Luksemburg 20 Luksemburg 20

Singapur 21 Avstrija 21 Kolumbija 21 Kazahstan 21

Peru 22 Kitajska 22 Turčija 22 Izrael 22

Nemčija 23 Indija 23 Južna Afrika 23 Malezija 23

Čile 24 Tajvan 24 Kazahstan 24 ZDA 24

Češka 25 Turčija 25 Izrael 25 Turčija 25

Kanada 26 Indonezija 26 Belgija 26 Slovaška 26

ZDA 27 Nemčija 27 Tajvan 27 Velika Britanija 27

Finska 28 ZDA 28 Irska 28 Nemčija 28

Slovenija 29 Portugalska 29 Filipini 29 Tajvan 29

Nova Zelandija 30 Estonija 30 Litva 30 Tajska 30

Mehika 31 Slovenija 31 Nemčija 31 Japonska 31

… …

Slovenija 40 Slovenija 45

N= 57

21.04.23 20

KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE: Slovenija in EU-15, 2009

21.04.23 20

30 2

8 27 2

5

29

31

40

45

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Pričakovana ekonomska uspešnost Vladna učinkovitost Poslovna učinkovitost Odzivnost družbe

Mest

o n

a lest

vic

i

EU-15

Slovenija

21.04.23 2121.04.23 21

BENCHMARKING SLOVENIJE: KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSP. KRIZE, 2009

8

28

13

50 4

8

29

2

4

21

18

30

31

1 2 2

28

41 40

1

8

18

7

43

45

0

10

20

30

40

50

60

Danska Finska Avstrija Irska Estonija Slovenija

Mesto

na lestv

ici

Pričakovana ekonomska uspešnost Vladna učinkovitost Poslovna učinkovitost Odzivnost družbe

21.04.23 22

DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI

Ekonomska uspešnost DE: uspešnost domačega gospodarstva MINV: mednarodne investicije ZAP: zaposlenost CE: cene

21.04.23 22

27

14

29

20

7

52

1720 19

14 15

22

11

18

57

19

42

16

22

48

10

32

5

59

18 17

2630

14

54

1916

49

39

21

53

31

20

44

51

9

35

1917

27

33

16

39

15

8

24

32 3129

42

49

1917

46

15

44

54

37

24

50

11

37

47

34

3941

12

0

10

20

30

40

50

60

70

Avstrija Danska Estonija Finska Irska Slovenija

DE05 DE08 DE09 MINV05 MINV08 MINV09 ZAP05 ZAP08 ZAP09 CE05 CE08 CE09


N (2005) = 60; N (2009) = 57Ekonomska uspešnost: relativno izboljšanje položaja

– Iz 35 mesta (2005) na 21 mesto (2009) Močne plati – k izboljšavam prispevalo: (v oklepaju mesto na lestvici 2009)

– Prihodki iz turizma (kot delež BDP) (9)– Diverzifikacija nacionalnega gospodarstva (9)– Rast BDP p.c. (11)– Izvoz proizvodov - delež BDP (11)– Indeks življenj. potrebščin (17)

Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009)– Obstaja velika nevarnost re-alokacije R&D zmogljivosti - (55)– Višina neposrednih tujih investicij (55)– Izvoz proizvodov v mil. $ (48)– Izvoz komercialnih storitev v mil. $ (48)– Tekoča plačilna bilanca – delež BDP (44)

21.04.23 23

21.04.23 24


Vladna učinkovitost FP: fiskalna politika INO: institucionalni okvir BZK: poslovna zakonodaja ZNO: znanstveni okvir

21.04.23 24

50

43

26

36

4

52

4542

15

40

7

5150

39

29

40

6

49

10

2

12

37

47

10

2

15

97

33

15

2

25

4

13

30

13

4

16

3

8

55

14

3

10

20

5

47

20

1

22

7 6

39

14

4

26

2

35 36

16

3

20

1

26

33

17

3

33

4

16

30

0

10

20

30

40

50

60

70


FP05 FP08 FP09 INO05 INO08 INO09 PZK05 PZK08 PZK09 ZNO05 ZN008 ZNO09


N (2005) = 60; N (2009) = 57Vladna učinkovitost : relativen položaj nespremenjen; še vedno v zadnji tretjini

lestvice– Iz 42 mesta (2005) na 38 mesto (2009)

Močne plati : (v oklepaju mesto na lestvici 2009)– Carinske tarife – uvoz (7)– Stabilnost deviznega tečaja (11)– Št. postopkov za ustanovitev novega podjetja (12)– Celoten javen dolg – delež BDP (14)– Davek na dobiček (15)

Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009)– Prispevek podjetij za socialno varnost (55)– Zakonodaja povezana z zaščito brezposelnih (55)– Fleksibilnost trga delovne sile (54)– Stimulativnost dohodnine za fizične osebe (54)

21.04.23 25

21.04.23 26


Managerska učinkovitost TD: trg dela F: finance MP: managerske prakse V: vrednote

21.04.23 26

33

23

36

28

20

47

16

24

3733

12

39

18

13

36

22

12

40

19

5

29

9

20

48

17

6

29

13 14

2826

11

50

5

3741

7

1

42

2

17

47

14

1

24

18

8

30

7

1

40

2

29

39

24

12

23

15

6

54

26

5

1923

3

46

25

4

37

119

47

0

10

20

30

40

50

60

70


TD05 TD08 TD09 F05 F08 F09 MP05 MP08 MP09 V05 V08 V09


Managerska učinkovitost : relativen položaj nespremenjen; še vedno v zadnji tretjini lestvice

Iz 43 mesta (2005) na 39 mesto (2009) Močne plati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009)

– Podjetnost managerjev (10)– Stroški delovne sile (na enoto proizvoda) v proizvodnih dejavnostih (12)– Nagrade managerjev (17)– Investicijsko tveganje (24)– Nagrade (plače in dodatki) v proizvodnih dejavnostih(26)

Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009)– Uspešnost nadzornih svetov v nadzoru uprav (57)– Odprtost nacionalne kulture za tuje ideje( 54)– Fleksibilnost in prilagodljivost ljudi spremembam, novim izzivom (53)– Privlačnost delovnega okolja za tuje strokovnjake (52)– Učinkovitost velikih podjetij po mednarodnih standardih (51)

21.04.23 27

21.04.23 28


Razvitost infrastrukture TINF: tehnološka infrastruktura ZINF: znanstvena infrastruktura ZOK: zdravje in okolje IZO: izobraževanje

21.04.23 28

30

11

31

15

34

40

20

9

21

13

23

2824

5

25

8

22

31

25

13

42

7

27

41

17 16

35

11

23

32

1715

38

9

22

30

47

54

6

34

41

35

41

11

19

30

7 6

31

2

14

25

18

4

24

1

15

38

10

2

21

1

14

29

11

1

22

2

14

23

0

10

20

30

40

50

60

70


TINF05 TINF08 TINF09 ZINF05 ZINF08 ZINF09 ZOK05 ZOK08 ZOK09 IZO05 IZO08 IZO09


Razvitost infrastrukture: relativen položaj izboljšan Iz 32. mesta (2005) na 27. mesto (2009) Močne plati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009)

– Indeks odvisnosti; delež populacije med15 let in 64 let v celotni populaciji (8)– Investicije v telekomunikacije – kot delež v BDP (9)– Razmerje št. učencev / št. učiteljev v srednjih šolah (14)– Št. uporabnikov interneta v celotni populaciji (22)– Indeks človekovega razvoja (25)

Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009)– Razpoložljivost usposobljenih inženirjev (51)– Razvoj in uporaba visokih tehnologij – podprto z zakonodajo ( 46)– Izvoz visokotehnoloških proizvodov – kot delež celotnega izvoza proizvodov (45)– Višina stroškov elektrike za industrijske odjemalce (41)– Mobilnost študentov – delež tujih študentov na 1000 preb. (35)

21.04.23 29

21.04.23 30

DOLGOROČNA PRIMERJAVA RANGOV - SLOVENIJA

Gibanje konkurenčnosti Slovenije v obdobju 2005 – 2009.– DE: uspešnost domačega gospodarstva, MINV: mednarodne investicije, ZAP: zaposlenost, CE: cene– FP: fiskalna politika, INO: institucionalni okvir, BZK: poslovna zakonodaja, ZNO: znanstveni okvir– TD: trg dela, F: finance, MP: managerske prakse, V: vrednote– TINF: tehnološka infrastruktura, ZINF: znanstvena infrastruktura, ZOK: zdravje in okolje, IZO: izobraževanje

21.04.23 30

52

0

22

0

16

59

0

54

0

53

35

0

39

0

29

15

0

11

0

11

52

0

51

0

4947

0

33

0

30

55

0

47

0

3936

0

33

0

30

47

0

39

0

40

48

0

28

0

41

47

0

30

0

39

54

0

46

0

47

40

0

28

0

31

41

0

32

0

30

41

0

30

0

25

38

0

29

0

23

0

10

20

30

40

50

60

70

Slovenija 05 Slovenija 08 Slovenija 09

DE MINV ZAP CE FP INF PZK ZNO TD F MP V TINF ZINF ZOK IZO

DOLGOROČNA PRIMERJAVA - SLOVENIJA

Gibanje konkurenčnosti Slovenije v obdobju 2005 – 2009.– DE: uspešnost domačega gospodarstva, MINV: mednarodne investicije, ZAP:

zaposlenost, CE: cene– FP: fiskalna politika, INO: institucionalni okvir, BZK: poslovna zakonodaja, ZNO:

znanstveni okvir– TD: trg dela, F: finance, MP: managerske prakse, V: vrednote– TINF: tehnološka infrastruktura, ZINF: znanstvena infrastruktura, ZOK: zdravje in

okolje, IZO: izobraževanje

– Graf na predhodni prosojnici prikazuje gibanje Slovenije po posameznih vidikih konkurenčnosti (močnih / šibkih) plateh, ki so bili izpostavljeni v celotnem sklopu prosojnic o dolgoročni primerjavi konkurenčnosti Slovenije v obdobju 2005 - 2009

21.04.23 31

21.04.23 32

KONKURENČNOST SLOVENIJE GLEDE NA EC POROČILO

Slovenija

473

0 25 50 75 100 125 150 175 200 225 250

Celotni izdatki za R&R (GERD), v % BDP, 2006

Izdatki podjetij za R&R (BERD); v % BDP, 2006

Diplomanti znanosti & tehnologije na 1000 preb.v starosti 20-29 let, 2006

Sumarni inovacijski index, 2007

Celotni izdatki za IKT (IT + telekomunikacijski trg), v % BDP, 2006

Gostota širokopasovnih povezav (št.linij na 100 prebivalcev), 2007

Visoko-tehnološki izvoz kot delež v celotnem izvozu, 2006

Primanjkljaj pri prenosu IM direktiv 1687, v %, na dan 13/5/2008

Relat. raven cen, končna zaseb.potroš.gosp.vključ.s posr.davki (EU27=100), 2007

Odprtost gospodarstva (delež izvoza in uvoza blaga in storitev v BDP), 2006

Celotna državna pomoč, v % BDP, 2006

Uporaba storiotev e-vlade med podjetji, v %, 2007

Licenčni postopki (število), 2007-2008

DG ENTR indeks zmanjševanja administr.ovir (0=najslabše, / 10=max), 2007

Ustanovitev podjetja - evidentiran čas (minimalno št.potrebnih dni), 2008

Ustanovitev podjetja - postopki (število), 2007-2008

Naložbe tveganega kapitala - zgodnja faza (% BDP), 2007

Skupne emisije toplogred.plinov (ekviv. CO2, Kyoto dejansko izh.leto=100), 2006

Energetska intenzivnost gospodarstva, 2006

Elektr.energ. pridobljena iz obnovljivih virov (% bruto porabe elektr.energije), 2006

Tržni delež največ.proizv. na trgu elektr.energ. (% celotne proizv.elektr.energ.), 2006

Tržni delež prvotnega ponudnika f iksne govor.tel.: nac.klici na dolge razd., 2005

Cena telekomunikacijskih storitev: domači klici (€/10' klic), 2006

Cena elektr.energije za industrijske odjemalce - srednje velike (€ za kWh), 2007

Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce - 13-1 (€ za Gigajoule), 2007

EU povprečje = 100

R&D

Inovacije

ICT

Industrijska politika

Notranji trg

Konkurenca

Boljša regulacija

Podjetništvo

in MSP

Okolje

Infrastruktura

v isoka v rednost JE ZAŽELENA v isoka v rednost NI ZAŽELENA

KONKURENČNOST SLOVENIJE GLEDE NA EC POROČILO

Konkurenčnost glede na Lizbonsko strategijo (“Strategy for Growth and Jobs”)

Močne plati glede na EU povprečje– Notranji trg (upoštevanje EU direktiv)– Varstvo konkurence (razen državnih pomoči)– Regulacija (razen zmanjševanja administrativnih ovir)– Podjetništvo in MSP

Šibke plati glede na EU povprečje– Industrijska politika (visokotehnološki izvoz)– R&D– Inovacije– Okoljski vidiki

21.04.23 33

21.04.23 34

SWOT ANALIZA KONKURENČNOSTI

21.04.23 34

PREDNOSTI Diverzifikacija proizvodnih in storitvenih dejavnosti Kvaliteta osnovne infrastrukture Javni in zasebni izdatki za izobraževanje Nizka stopnja kriminalitete Izobraževanje

PRILOŽNOSTI Prestrukturiranje predelovalne industrije Izboljšanje delovanja finančnega sistema NTI in prenos tehnologije Vključenost mladih v terciarno izobraževanje Razmah strokovnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja Nova podjetja in ustvarjanje novih delovnih mest

SLABOSTI Javnofinančni primanjkljaj Vrednote in etičnost poslovanja Visoki stroški dela Rizični kapital Neučinkovitost davčnega sistema Nefleksibilnost plač glede na gibanje produktivnosti Letalske povezave z nekaterimi glavnimi mest

GROŽNJE Odlašanje z ekonomskimi in socialnimi reformami Naraščanje brezposelnosti Razpoložljivost tehničnih strokovnjakov in informatikov Neučinkovitost nadzornih svetov in uprav podjetij

IZBOLJŠANJA

zakonodaja na področju varstva konkurence obseg državnih subvencij neposredne investicije v tujini izvoz komercialnih storitev razpoložljivost tehničnega inženirskega kadra imigracijska zakonodaja investicijske spodbude za tuje vlagatelje

POSLABŠANJA

proračunski primanjkljaj realna rast bruto domačega proizvoda kvaliteta in obseg finančnih (bančnih in zavarovalniških) storitev tekoči račun plačilne bilance razpoložljivost tveganega kapitala učinkovitost nadzornih svetov pri kontroli podjetniškega managementa upravljanje javnih financ prilagajanje podjetij na tržne spremembe kredibilnost podjetniških managerjev

21.04.23 3521.04.23 35

NAJVIDNEJŠE SPREMEMBE

21.04.23 36

POVZETEK

Stagnacija globalne konkurenčnosti Slovenije (32. mesto med 57. državami)

– Rahel napredek: makroek. uspešnost, vladna uč., infrastruktura– Močno nazadovanje: poslovna uspešnost (izguba 13 mest na lestvici)

nizka kredibilnost managerjev, neustrezne vrednote, slabo delovanje nadzornih svetov, nizka poslovna etika, povprečna podjetniška inovativnost in počasno ustanavljanje novih podjetij

Odziv na gospodarsko krizo – neugoden (39. mesto med 57 državami)

najbolj neugoden rezultat: vidik celovitega odzivanja družbe na krizo (45. mesto)

21.04.23 36

21.04.23 37

PRIPOROČILA - 1

Ukrepi, usmerjeni na področja, kjer Slovenija zaostaja (primerjalno)– Trg dela (več spodbud za delodajalce, preveč obremenitev socialnega zavarovanja,

pomanjkanje ciljnih profilov: tehnični strokovnjaki, gradbeništvo, turizem, gostinstvo,sezonska dela)

– Fiskalna politika (nestimulativen sistem dohodnine, povečanje davčnih olajšavza R&R vlaganja)

– Javne finance in finančni sistem (vzdržnost javnofinančnega sistema in obvladovanje javnega dolga, ohranitev stabilnosti bančnega sistema in ukrepi za preusmeritev kreditnega “krča”, zmanjšanje javnega dolga, konsolidacija bančnega sistema)

– Črpanje evropskih sredstev (povečanje programov za sofinanciranje razvoja SME)

– Izobraževanje (evalvacija novo nastalih visokošolskih programov; več ustanovitev zasebnih ustanov povečalo konkurenco, vendar padec kakovosti)

21.04.23 37

21.04.23 38

PRIPOROČILA - 2

Ukrepi, usmerjeni na področja, kjer Slovenija zaostaja (primerjalno)– Neposredna tuja vlaganja (potrebno je izboljšati pogoje za NTI na področju

visokih in srednjih tehnologij: še posebej v IKT, eko tehnologije)

– Vlaganja v raziskave in razvoj (interakcija – 3 vijačnica: potrebno je izboljšati interakcijo med raziskovalnimi inst., podjetji in državo)

– Inovacijska in podjetniška kultura (vrednote v šolskem sistemu je potrebno na dolgi rok zasukati: usmerjenost v inovativnost, mednarodno sodelovanje, internacionalizacija)

21.04.23 38

spremljanje nacionalne konkurenČnosti slovenije

Documents