“spreminjanje - uni-lj.si
TRANSCRIPT
Psihologija 2 2
Opredelitev:
“Spreminjanje dejavnosti pod vplivom izkušenj in z razmeromatrajnim učinkom.”
3 oblike izkušenj (interakcija posameznika in njegovega okolja):
- biološka (vse vrste, tudi najnižje razvite) – refleksi, instinkti
- individualna (večinoma ljudje,tudi nižje razvite vrste)
- družbena (le človek)
Psihologija 2 3
Delitve glede na:
kompleksnost učnega gradiva:pogojevanje in asociiranje
poskusi in napake, posnemanje
mehanično učenje (učenje na pamet)
učenje z razumevanjem in vpogledom
vrsto gradiva:motorično
besedno (nekateri te oblike ne priznavajo…)
ZORENJE vs. UČENJE – vpliva le na ontogenetskefunkcije (McGraw – učenje enojajčnih dvojčkovplezanja, hoje, skakanja, smučanja…)
Ivan Pavlov – poskusi s psi (konec 19. stoletja)
Ali lahko psa nauči reagirati na nekaj, na kar na podlagibiološkega ustroja ne bi?
Behaviorizem!!!
Dražljaj Reakcija vmes: črna škatla
Psihologija 2 4
Psihologija 2 5
Pogojni dražljaj (Dp) Nespecifična reakcija (Rx)
Brezpogojni dražljaj (Db) Brezpogojna reakcija (Rb)
Pogojna reakcija (Rp)
Pred pogojevanjem: =
Med pogojevanjem: + =
Po pogojevanju: =
Psihologija 2 6
Rb in Rp – brezpogojni in pogojni refleks, le navidezno enaka:
• pogojni šibkejši (če pa spreminjamo intenzivnost aliznačilnosti zvonjenja, pa še toliko šibkejši)• odgovor na pogojni dražljaj je bolj specifičen• pogojni refleks je priprava na brezpogojni dražljaj
Pogojni refleks je pravzaprav povezava med zvončkom inhrano…pes se nauči, da bo ob zvoncu prišla tudi hrana (v nekemdoglednem časovnem obdobju).Najprej in najbolje se vzpostavi povezava ko: zvonček ½ s predhrano.
Kaj pa ljudje? Mežik očesa in zvonček… Zakaj ne maramokakšne hrane?
Če se v predavalnici ob 15 čez uro odprejo vrata – kaj mislite,kdo prihaja?
Psihologija 2 7
Obstajajo nekatere oblike klasičnega pogojevanja z vidika prezentacije Db in Dp:
Simultano pogojevanje
Odloženo pogojevanje
Pogojevanje sledi
Pogojevanje nazaj
Psihologija 2 8
Posebnosti:
Ugašanje in spontano izboljšanjeInhibicija
Generalizacija in diferenciacijaSENZORNA GENERALIZACIJA (posploševanje med različnimikvalitetami istega čuta – ton različnih herzov)
SEMANTIČNA GENERALIZACIJA (po pomenu – hiša in dom)
FONIČNA GENERALIZACIJA (na besede, ki se podobno slišijo –hiška in miška)
MOTORIČNA GENERALIZACIJA (elektrode in L ter D roka…)
Psihologija 2 9
Najprej generalizacija, nato diferenciacija. Veliko število poskusov!!
8 1
9 2
Pri tem se lahko pojavijo številne težave… Upoštevati jepotrebno naravne danosti oziroma razvojne značilnostiposameznika (ali pa osebka), ki se uči.
10
Instrumentalno pogojevanjeKlasično – vsakemu Db sledi Dp (vedno), pomembna stičnost
Instrumentalno – Db se pojavi glede na reakcijo na Dp(Pojavljanje brezpogojnega refleksa omogoči delovanjepozitivnega Db ali prepreči delovanje negativnega Db).Pomemben nagon – brez ojačitve instrumentalni refleks boljupade
Ojačenje: spodbujanje vedenja, ki je zaželeno ali umikanjenezaželenega vedenja
Dve vrsti instrumentalnih refleksov:Reakcija omogoči pojavljanje brezpogojnega dražljaja s pozitivno
valenco (nagrada) - pozitivni ojačevalec.Reakcija ustavi delovanje brezpogojnega dražljaja z negativno
valenco (kazni) – negativni ojačevalec.
Psihologija 2
Poznamo tudi primarne (vplivajo na primarne potrebe –hrana) in sekundarne ojačevalce(ti prevzamejo močojačenja ob povezavi s primarnimi – zvonec, denar, pohvala).
Če vedenju sledi nagrada, se bo to pogosteje pojavljalo –pozitivno ojačenje.
Če vedenju ne sledi nagrada, je vedenje v upadanju.Če vedenju sledi kazen (lahko odvzem nečesa prijetnega ali pa
negativen dražljaj), ga bo vse manj. averzivno učenjeČe vedenju ne sledi kazen, se pogosteje pojavlja.
ZAKON UČINKAPsihologija 2 11
Ojačevalec
prisoten odsoten
pozitiven
Pozitivno ojačevanje - nagrada(porast vedenja)“Želim, da napišeš nalogo. Ko jonapišeš, lahko pol ure gledaš TV.”
Gašenje (upad vedenja)Otrok se postavi po robu učitelju, dabi pokazal, da si upa, vrstniki pa toignorirajo.
negativen
Kaznovanje (upad vedenja)Otrok ignorira naše navodilo, mipa mu zato prepovemo igranjeračunalniških iger.
Negativno ojačevanje (porastvedenja)“Naredi domačo nalogo. Če je neboš, ne boš smel gledati TV.”
12
Kdaj je kazen učinkovita:
- med agresivnim (nezaželenim) dejanjem in kaznijo pretečemalo časa (kazen je hitra);
- kazen je dovolj intenzivna;- oseba, ki kaznuje, sicer ne sme biti videna kot agresiven
model;- kaznujočega dražljaja ne smemo povezati s prijetnim (če
gre v sobo za kazen, potem se pa tam igra…; kaznujemo,sledi pa “izliv nežnosti”);
- kaznovani mora jasno razumeti, zakaj je bil kaznovan –pojasnimo tudi, kako priti do ojačevalca na pozitiven način(npr. do pozornosti);
- kaznovati je potrebno konsistentno – vsakič, ko se vedenjepojavi.
Psihologija 2
Američan Skinner – »Skinnerjev zaboj« (1938)
D1 R D2
D1 je dražljaj v zelo splošnem smislu – npr. cel zabojR - pritisk na vzvodD2 – hrana
Pritisk na vzvod seoblikuje počasi –najprejnespecifična gibanja,tek po kletki, beganje…(oblikovanje odgovora -nagradimo približevanjezaželenemu).
13Psihologija 2
14
Verižni refleksiD1 R1
D2+d2 R2
D3+d3 R3...
Primer: Thorndikove mačke(1874)
Šimpanzi, ki se naučijo“kupiti” hrano za žetone –te so dobile na podlagiopravljenega dela
(Wolfe, 1936).
Psihologija 2
15
Splošni pogoji za pogojevanje:
stičnost z ojačenjem
motiviranost
ponavljanje
Navada in nagon
Reakcija = Navada * Nagon
ljudje????
Živčna podlaga pogojevanja
korteks
iradiacija vzburjenja tvorjenje ENGRAMOV
Psihologija 2
16
ASOCIACIJE
So funkcionalne zveze med duševnimi vsebinami ali besedno-motoričnimi dejanji.
A B C D
Asociativni zakoni (Aristotel):
zakon stičnosti – duševni dogodek obudi drug
dogodek, če sta se v preteklosti pojavljala skupaj
zakon podobnosti – dogodek obudi podobne dogodke
zakon kontrasta – dogodek obudi ravno nasproten dogodek
Psihologija 2
17
Kaj odkrivamo z asociativnimi preizkušnjami:
pogostost ali distribucijo odgovorov za posameznedražljaje in skupine ljudi ....pa poglejmo
podobnost dražljajev glede na enakost dobljenihodgovorov (asociativne faktorje) – sinonimne besedepogosto izzovejo isti odgovor (redovnica, nuna –samostan)
odnos med dražljajem in odgovorom (nadredja,podredja...)
asociativne reakcijske čase (večja latenca – konflikt,težava)
nebesedno obnašanje, ki spremlja preizkušnjo (zardevanje,tresenje, jecljanje...)
introspektivno poročilo preizkušanca
Psihologija 2
18
Uporaba asociativnih preizkušenj v praksi:
klinikasocialna psihologijakriminalistični nameni – pozor, tudi nedolžni lahko reagirajo na
kritične besede, pomembna vzpostavitev osnovnega nivojavzburjenja oz. reagiranja
Tipi asociativnih preizkušenj:
- odgovor z eno besedo, ki je lahko prosta ali pa usmerjena- verižne asociacije- proste asociacije zbrez časovne ali številčne omejitve.... uvedel
Freud
Psihologija 2
Kdaj naj bi odgovori na asociacijskih testih nakazovali»krivdo«:
dolg reakcijski čas, popolna nezmožnost reagiranja
ponavljanje stimulativne besede
slabo razumevanje stimulativne besede
odgovori nimajo nobene povezave s stimulativno besedo
znaki emocionalnega vznemirjenja – jecljanje, smeh, šepet, ...
pri ponovni preizkušnji se oseba ne spomni prvega odgovora
istočasno reagiranje na galvanometru
ali drugih instrumentih – poligraf
Psihologija 2 19
20
SERIALNO UČENJE
Proučevanje enojne serije členov – po metodianticipacije poskusna oseba ob vsakem členu povenaslednji člen – gre za mehanično učenje,memoriranje, kjer je pomembna dobesednareprodukcija prebrane snovi.
Tu prav pride uporaba mnemoničnih tehnik...
Proaktivna inhibicija
Retroaktivna inhibicija
Psihologija 2
Serialno učenje da tipični vzorec zapomnitve...
Do česa pridemo, če veliko število takšnih poskusov?
Ali si kakšne elemente zapomnimo bolje? Kakšni so?
zanimivi, drugačni, nenavadni, smešni, pomembni, opolzki…
Psihologija 2 21
Učenje s poskusi in napakami
Miška v labirintu... (Watson)
Cilj: čim hitreje priti do izhoda
Reducirajo se odvečni gibi, oblikujejo se verižni refleksi – vsakgib je odgovor na kompleks notranjih in zunanjih dražljajev.
Možni trije tipi učenja:
- Zapomnitev gibov (levo, desno....)
- Vidno – predstavno učenje (zapomnitev podobe, orientacija)
- Besedno številčno učenje (govorna navodila kako najnadaljujemo...)
Psihologija 2 22
Učenje z razumevanjem in vpogledom
Vpogled: velika količina mišljenja, tako imenovana “a – haizkušnja” (hitra reorganizacija miselnega gradiva):
- ni postopnosti, učenec si naenkrat zapomni rešitev
- napake se ne ponovijo več
- transfer izkušnje je velik.
Pojavlja se tudi izraz učenje z uvidom.
23Psihologija 2
Posnemanje
Posnemanje skrajša napor in čas učenja – napredek jehitrejši.
Učinek je večji, kadar so naloge zapletene. Govorijo o trehfazah – izpostavitev (po možnosti z vključenim verbalnimnavodilom), usvojitev in sprejetje.
Albert Bandura – Lutka Bobo (1963); na podlagi tehrezultatov vzpostavil teorijo socialnega učenja.
Kdo nam predstavlja model?
Pod katerimi pogoji bo otrok to sprejel?
24Psihologija 2
Štirje elementi modelnega učenja:
1. pozornost (vedenje naj bo jasno in izrazito, živ alisimboličen model)
2. zapomnitev (vedenje modela analiziramo, uvidimo potekin si ga zapomnimo)
3. izvajanje (najprej lahko vadi tudi na miselnem nivoju)
4. motivacija (vedenje uporabi, če zanj vidi smisel –se z njimstrinja, ga odobrava in ga oceni kot koristnega zase…)
Psihologija 2 25
26
Toliko o učenju…