sovremena makedonska odbrana br 2 makedonija

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANA

Izdava~:MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Adresa na Redakcijata:Ministerstvo za odbranaSpisanie SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANAul. Orce Nikolov bb 1000 SkopjeTelefoni: 442-302 i 447-547

Spisanieto izleguva dva pati godi{no.Cenata na eden primerok e 70 denari.Pretplata za 2000 godina iznesuva 140 denari (plus po{tenski tro{oci).Pretplata za stranstvo e dvojno pogolema (plus po{tenski tro{oci).

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANATEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA NA RM

IZDAVA^KI SOVET\or|i HRISTOVSKI, pretsedatelParaskeva ÂTMOVAZehedin TU[I, general-major\or|i TRENDAFILOVSa{o MIJALKOVprof. d-r Stoj~e DESKOVSKI, polkovnikVasil DIÊVSKIprof. d-r Trajan GOCEVSKIprof d-r Qup~o AJDINSKIprof. d-r Biljana VANKOVSKAprof. d-r Ratko NAÊVSKINikola KOSTESKI, potpolkovnikprof. d-r Anastas LAKOSKIPande PETROVSKI, general-potpolkovnikdoc. d-r Rose SMILESKI, polkovnikdoc. d-r Van~e STOJÊV, major

UREDUVA^KI ODBORprof. d-r Trajan GOCEVSKIdoc. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKIprof. d-r Zoran NACEVdoc. d-r Rose SMILESKI, polkovnikas. Oliver BAKRESKIDobre TRAJANOVSKI, major

Glaven i odgovoren urednik: prof. d-r Trajan GOCEVSKIZamenik glaven urednik: doc. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikTehni~ki urednik: Sa{o IVANOVLikovno re{enie na korica: Ko~o FIDANOVSKILektor Ksenija MITEVA

Pe~at: NAM Skopje

Site prava se rezerviraniSe zabranuva reproducirawe na publikacijata i nejzinite delovi, kako i nivno transformirawevo razni mediumi: elektronski, magnetni lenti, mehani~ko fotokopirawe, snimawe i drugo, bezpismeno odobrenie na izdava~ot i avtorite.

All rights reservedNo part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or byany means: electronic, electrostatic, magnetic tape, mechanical photocopying, recording or othewise,without permission in writing from the publisher and authors.

Spored Misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-7144/2 od 27. 12. 1999 godina, za spisanietoSOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA

Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temiod oblasta na odbranata

Boris TRAJKOVSKIDEMOKRATIZACIJATA I BEZBEDNOSNITE PREDIZVICI VOJUGOISTO^NA EVROPA ................................................................................................ 7

Hakan VIBERGDEMOKRATIJATA I VOJSKATA - ZA EDEN KOMPLEKSEN ODNOS ........ 11

Biljana VANKOVSKAVOJSKATA I MIROT PO STUDENATA VOJNA: VO POTRAGA PO NOVIVOJNI^KI MISII .................................................................................................... 23

Mitko KOTOVÊVSKISISTEM ZA NACIONALNA BEZBEDNOST NA REPUBLIKAMAKEDONIJA ........................................................................................................................ 37

Trajan GOCEVSKIPOLO@BA I FUNKCII NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA NAR. MAKEDONIJA .................................................................................................................. 51

Zoran NACEVOSNOVI NA PARADIGMATA ZA VNATRE[NATA ORGANIZACIJA NADR@AVATA KAKO PRIÎNA ZA VOJNA ............................................................... 65

Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temiod me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

Radko NAÊVSKIMULTIPOLARIZACIJA .................................................................................................. 79

Stojan KUZEVNATO MISIITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I KOSOVSKATAKRIZA ........................................................................................................................................ 87

Marina MITREVSKACIVILNATA ODBRANA VO ORGANIZACIJATA NA OBEDINETITENACII ....................................................................................................................................... 97

Boris NIKODINOVSKIPROSTORNO-PLANERSKI ASPEKTI NA ODBRANBENIOT SISTEMNA REPUBLIKA MAKEDONIJA ................................................................................ 109

Jove TALEVSKIKARTOGRAFIJATA VO SOVREMENATA ODBRANA ........................................... 123

Toni MILESKIPOIMNO OPREDELUVAWE NA POLITI^KATA GEOGRAFIJA INEJZINOTO MESTO VO SVETSKATA AKADEMSKA PRAKTIKA ............. 133

Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema

Stoj~e DESKOVSKI, Rose SMILESKI i Slavko ANGELEVSKIBALISTI^KI ASPEKTI NA DEJSTVOTO NA SOVREMENITEPROEKTILI ZA STRELE^KO VOORU@UVAWE VRZ ^ OVEKOVOTOTELO ........................................................................................................................................... 141

Pan~e LEVKOVTEHNI^KOTO OBEZBEDUVAWE - OSNOVNA LOGISTI^KAFUNKCIJA ............................................................................................................................ 171

Sokle KO^OSKIISTORISKI RAZVOJ NA OSNOVNATA LOGISTI^KA FUNKCIJA INTENDANTSKOTO OBEZBEDUVAWE .................................................................... 183

Ilija GLIGOROVKADRI ZA LOGISTI^KITE FUNKCII VO ARMIJATA- OSPOSOBUVAWE NA KANDIDATI ZA OFICERI ........................................ 199

Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata

Oliver BAKRESKIFINANSIRAWE NA ODBRANATA .............................................................................. 209

Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata

Oliver BAKRESKIOD RAZGOVOROT SO G-NOT SOKALSKI ................................................................ 227

Van~o KENKOVVOJNA, MIR I BEZBEDNOST(d-r Zoran Nacev, d-r Radko Na~evski) ............................................................................. 231

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA

Op{to teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata

77

DEMOKRATIZACIJATA I BEZBEDNOSNITE PREDIZVICIVO JUGOISTO^NA EVROPA

Boris TRAJKOVSKI,Pretsedatel na Republika Makedonija

Obra}awe do u~esnicite na Me|unarodnata konferencija Deset godini potoa: Demokratizacijata i bezbednosnite predizvici voJugoisto~na Evropa, vo organizacija na Institutot za odbrana priFilozofskiot fakultet-Skopje i PzM konzorciumot (Rabotna grupa zakrizen menaxment vo JIE)

Ohrid 27-29 oktomvri 2000 godina

Temata za rasprava na ovaa konferencija demokratizacijata ibezbednosnite predizvici vo Jugoisto~na Evropa gi opfa}a dvete najzna~ajnipra{awa {to se vo korelacija so idninata na ovoj region, a od koi ponatamu }ezavisi negovata natamo{na sudbina. Sudbinskoto pra{awe {to ni se nametnuvae pra{aweto dali Jugoisto~na Evropa }e se vklu~i vo sovremenite evropski isvetski demokratski i bezbednosni procesi i institucii, ili }e ostane namarginite na tie procesi, ostanuvaj}i i ponatamu so starite i nasledniproblemi, koi predizvikaa mnogu ~ove~ki traumi i zaostanuvawe ilinazaduvawe vo razvojot.

Izborot e jasen, no treba da ja istakneme na{ata podgotvenost da seprisposobime na novata realnost. Pra{aweto e dali sme podgotveni da ginadmineme me|usebnite nedorazbirawa, nedoverbata, starite sfa}awa i naviki,se razbira, i starite metodi na re{avawe na me|usebnite sporovi.

Se nao|ame na pragot na 21-ot vek i vleguvame so mnogu vetuvawa i nade`za prosperitet na celoto ~ove{tvo, no isto taka ne treba da gi zaboravime ibrojnite predizvici koi sekojdnevno ni se prisutni i ni sozdavaat problemi.Nekoi od ovie predizvici svoite koreni gi vle~at u{te od minatoto.Siroma{tijata, vojnata, tiranijata i raznite bolesti otsekoga{ bile protiv

3SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA


8

nas. Drugite predizvici doa|aat od ponovo vreme. Kako takvi }e gi spomnemeglobalizacijata i za{titata na ` ivotnata okolina na koi e potrebno da im seposveti pogolemo vnimanie.

Naporite treba da bidat naso~eni kon sozdavawe koncept {to }e imovozmoì na site nacii i individui pristap kon plodovite na globalizacijata.

Soodveten pristap do sopstvenite resursi, koristewe na znaeweto itehnologijata }e im ovozmoì na site dràvi polesno da se soo~at so realnosta.Istovremeno, kako nikoga{ dosega treba zaedno da ja za{titime globalnata~ovekova sredina. Toa }e go napravime ovde i sega, }e bide zapi{ano voistorijata, a na{ite dela }e bidat osudeni ili potvrdeni od idnite pokolenija.

Ve povikuvam da go napravime toa za niv.Vo noviot milenium, koga globalizacijata rapidno gi zbliùva na{ite

zemji i narodi, Obedinetite nacii se odgovorni za promocija na efikasnasvetska integracija i za zajaknuvawe na me|uzavisnosta. So cel Obedinetitenacii i ponatamu da bidat uspe{ni i da go prodolàt svojot kontinuitet vo21-ot vek, mora podednakvo site ~lenki na OON da se zalagaat za po~ituvawena op{tovaè~kite principi, kako i da odgovorat na novite predizvicite,vklu~uvaj}i ja tuka i reformata {to pretstoi na ovaa organizacija. Taa enameneta prvenstveno da ovozmoì efikasno izvr{uvawe na predvideniteaktivnosti.

Republika Makedonija so pravo se gordee so svojata uloga i pridones konuspe{nata realizacija na misijata na Obedinetite nacii.

Istorijata na ovoj region, {to denes go narekuvame Jugoisto~na Evropa,e isprepletena so tolku mnogu specifi~nosti, koi ne se karakteristika zadrugi regioni. Problemot treba da go barame vo na{ite sfa}awa na istorijatai istoriskite nastani i slabata komunikacija so metodite na re{avawe naspornite pra{awa, osobeno denes, vo era na integrativni procesi vo Evropa isvetot. Zatoa denes pove}e od koga i da e na dràvite participienti vo ovojregion im e potrebna hrabrost natrupanite istoriski i drugi komleksi izabludi da gi gledaat od eden drug agol, stavaj}i gi vo prv plan op{to~ove~kitevrednosti. Primer za toa treba sekako da ni bidat demokratskite procesi voEvropa, a, pred s, opredelbata za zaedni~ki ` ivot vo evropskiot dom na dràvi,vo ~ii ramki se nao|a i ovoj region.

Denes pred nas se nametnuva potrebata Jugoisto~na Evropa da japretvorime vo stabilen, bezbeden i prosperiteten del na Evropa, preku celosnoi trajno integrirawe na dràvite od regionot vo evropskite tekovi. Toa trebada bide na{a zaedni~ka cel i opredelba.

Republika Makedonija e cvrsto opredelena aktivno da u~estvuva voprocesite naso~eni kon stabilizacija i demokratski razvoj na regionot, no epodgotvena da dade i svoj maksimalen pridones za nivna uspe{na realizacija.



9

Republika Makedonija }e prodolì da se bori za za{tita na ~ovekoviteprava. Ovaa na{a zalo`ba, vakvata blagorodna kauza ja dokaàvme za vreme nakosovskata kriza koga vo na{ata dràva zgriìvme nad 390.000 begalci. Samodràvite koi se deklarirani kako demokratski i onie koi znaat i umeat da giubedat pripadnicite na malcinstvata deka dràvata e ednakva za site nejzinigra|ani, moàt da postignat potpolna integracija vo op{testvoto.

Republika Makedonija postojano se bori protiv organiziraniot kri-minal koj zazema se pogolemi razmeri. Denes ne postoi dràva koja e imuna navakvite pojavi.

Republika Makedonija se zalaga za sproveduvawe na reformite koi japro{iruvaat pazarnata ekonomija. Istovremeno se raboti na zgolemuvawe naìvotniot standard na gra|anite, kako i podobruvawe na na~inot na ` ivotot.

Na{iot pristap se temeli na obezbeduvawe sloboden protok na stoki ina kapital, na tehnologijata i na znaeweto.

Na{iot najzna~aen pridones vo odnosite so ON be{e na{ata postojanapoddr{ka kon merkite za prevencija na konflikti od 1993 godina, koga za prvpat bea stacionirani preventivni sili vo R.Makedonija, a podocna sorabotkataso ON prodolì za vrema na kosovskata kriza.

Republika Makedonija vo celost gi sproveduva{e odlukite na ON koise odnesuvaa na sankciite za vreme na krizata vo prethodniot period.

Dozvolete mi nakratko da se zadràm na odràniot samit od pred nekolkudenovi vo Skopje na koi bea prisutni liderite na dràvite od Jugoisto~naEvropa.

Sredbata vo Skopje ja pokaà podgotvenosta na regionot kone~no daprogovori so jazikot na sorabotkata, ja pokaà zaedni~kata èlba za negovastabilizacija, demokratizacija i za negovo integrirawe vo Evroatlantskitestrukturi. Na toj na~in zemjite i narodite od ovoj region, pretpoznatliv posvojata nestabilnost, odlu~ija da ja zemat sudbinata vo svoi race i kone~nosamite da moàt da gi re{avaat pra{awata {to gi zasegaat samite niv.

Paktot za stabilnost, kako i Procesot na sorabotka vo Jugoisto~naEvropa, nudat {iroka ramka za preto~uvawe na ovie opredelbi vo konkretniproekti so konkretni rezultati. Se nadevam deka ovaa mo`nost nema da bidepropu{tena, bidej}i toa nikoga{ nema da ni go prostat generaciite po nas.

Edno od posebnite zna~ewa na ovaa sredba, a bi rekol i dobar povod zaoptimizam, be{e faktot {to po ednodecenisko otsustvo, SR Jugoslavija povtornose vrati me|u zemjite od regionot, me|u svoite sosedi. Uvereni sme deka se vratiso ` elba da bide eden od generatorite na mirot, stabilnosta i demokratizacijatana regionot. So priemot vo Paktot za stabilnost toa stanuva nejzina obvrska.

Istovremeno so Paktot za stabilnost se dobiva eden nov impuls koj }eovozmoì na{a pobrza implementacija soglasno novite tendencii i dvièwa.



10

Situacijata vo regionot koja e bitno pomestena kon podobro ni japotvrduva prethodnata konstatacija.

înot na demokratskite promeni vo SR Jugoslavija be{e pozdraven ipoddràn od site u~esni~ki na sredbata vo Skopje, so nede` deka toa }epridonese i za vkupnata stabilizacija na sostojbite vo regionot.

Republika Makedonija i ponatamu }e prodolì da ja zajaknuva svojatademokratija. Nema da dozvolime avtoritarni lideri da ja zadu{uvaatdemokratijata, potpaluvaj}i go nacionalizmot i popre~uvaj}i gi politi~kitei ekonomski reformi. Mora da prodolìme da go razvivame gra|anskotoop{testvo kako eden od prioritetite za prosperitet.

Interesna e izjavata na prviot generalen sekretat na ON, DagHamarskjold koj kaàl deka ... Nieden ` ivot ne zadovoluva pove}e od toj koj enesebi~no staven vo slu`ba na svojata zemja ili ~ove{tvoto. Toa bara`rtvuvawe na site li~ni interesi, no isto taka i hrabrost beskompromisno dase zastane vo odbrana na svoite principi....

Problematikata za demokratizacijata i bezbednosnite predizvici voJugoisto~na Evropa opfa}a mnogu oblasti od sega{nosta i od istorijata naregionot. Se nadevam deka va{ite mislewa i sugestii }e pretstavuvaat zna~aenpridones za {to pouspe{no prodolùvawe i zavr{uvawe na ovie procesi voJugoisto~na Evropa.



11

DEMOKRATIJATA I VOJSKATA - ZA EDENKOMPLEKSEN ODNOS

Hakan VIBERGInstitut za mirovni istraùvawa - Kopenhagen

Apstrakt: Vo najgolemiot broj na demokratii (kako i vo mnogu drugi dràvi),primarnata zada~a na vojskata e nadvore{nata koja e i najmalku kontrovezna.Taa se sostoi vo odbrana na zemjata od nadvore{ni obidi da se promenatgranicite i da se naru{i suverenitetot po pat na sila (ili duri i od samitezakani za takvo ne{to), no i vo sozdavawe na uveruvawe deka takvite obidi }ebidat osueteni preku spremnost i podgotvenost za odbrana. Vo nekoidemokratii (i drugi dràvi) vojskata ima i vnatre{na funkcija: odbrana naustavniot poredok od promena po pat na sila. Ovaa misija moè da bidekontroverzna, zaradi mo`nosta lesno da se redefinira (od strana na vojskata,vlasta ili od nivnata koalicija) na sosema poinakov na~in: za{tita naodredena vlast od kakva bilo opozicija. Vo takov slu~aj vojskata moè sebesi dase vidi kako vistinski za{titnik na nacionalniot poredok, bez ogled navidot na politi~kiot sistem, i vo ekstremni slu~ai da zapadne vo paradoksotda go odrì ustavniot poredok preku negovo soboruvawe i vospostavuvawe navoen reìm. Kako bi moèlo da dojde do toa? Koi se okolnostite vo koirizikot od vakvi pojavi e realen? Kako bi moèlo toa da se prevenira i od kogo?Dali udarite moàt da se osuetat so sredstva koi }e bidat pove}e {tetniotkolku korisni? Dali nadvore{nite intervencii i pritisoci pomagaat vonadminuvaweto na vakvite situacii ili obratno, ja vlo{uvaat sostojbata?

Klu~ni zborovi: vojska, demokratija, voen udar, politi~ko nasilstvo,prevencija, sankcii

Abstract: In most democracies (and many other states) the primary military mission is externaland usually uncontroversial: defending their country against attempts to change its boundariesor constitutional order by (threat of) force, and dissuading such attempts by being ready fordefence. In some democracies (and many other states) their primary mission is internal:defending the constitutional order against changes by force. This mission is more controversial,being easily mixed up (by military, government or both) with something quite different:supporting the government by suppressing ANY opposition. The military may then seethemselves as the true guardians of the national order, disregarding the political system and, inextreme cases, get into the paradox of pretending to uphold the constitutional order byoverthrowing it. How do they do it? Under what circumstances is there a risk for their doing it?How can it be prevented and by whom? Can coups be undone by means that do more good thanharm? Can external interventions and pressures avoid doing more harm than good?

Key words: military, peace, war, conflifct, Cold War, military mission



12

VovedVo oktomvri 2000 godina Parlamentarnoto sobranie na Inter-parlamentarnata

unija }e se sretne vo Xakarta. Edna od glavnite temi na sredbata }e bide eden navidumklasi~en problem: voenite i drugite vidovi na dràvni udari protiv demokrstkiizbranite vladi i kako istite da se preveniraat. Sosema pogre{no, prviot vpe~atokmoè da bide deka ova se pra{awa po koi desni~arski orientiranite lu|e imaat ististavovi.

Me|utoa, pred kakva bilo generalizacija, a da ne zboruvame za davawe na gotovirecepti, nekolku pra{awa moraat vnimatelno da se razgledaat. Prvo, {to e toa {tomoè da se smeta kako udar (kup)? Dali voenite udari se sli~ni, ili moàt da seizdiferenciraat razli~ni tipovi so razli~na op{testvena uloga? Koi se tie razli~nividovi na pri~ini koi doveduvaat do vakvi udari? Mora li prevencijata na udarite dabide zadolìtelno determinirana od op{testvata vo koi tie se javuvaat ili postoine{to {to drugite dràvi moàt da go storat za da pomognat, a ne ja vlo{at sostojbata?Ako dojde do udar, koi se negovite protagonisti, i koi se tie akcii odnadvor koi moàtda gi oslabnat ili da gi zacvrstat vospostavenite voeni reìmi?

Iako stanuva zbor za problemi zad koi stojat dolgogodi{ni analizi iistraùvawa, da ne zboruvame za brojnite primeri od praktikata, tie sepak ne gubatvo aktuelnost. Naprotiv, moè da se kaè deka odgovorite na ovie pra{awa moàt dabidat rezultat na predrasudi i kako takvi da bidat nerelevantni vo noviteop{testveni uslovi i procesi koi se odvivaat vo poslednite godini na dvaesettiotvek. Ova istraùvawe ima za cel da pokaè deka navidum jasnite odgovori se ~estopatineargumentirani, pa duri i sosema pogre{ni.

1. [to e toa voen udar?[to e toa voen udar? Navidum ednostavno pra{awe, no teoriskata analiza

pretpostavuva najnapred determinirawe na vidot na fenomenot {to ovde sepostavuva. Postojat tri osnovni vidovi na nasilstvo vo op{testvoto, koi moàtda se pojavat sami ili vo kombinacija eden so drug:

a) Prviot vid na nasilstvo na vnatre{nopoliti~ki plan obi~no seimenuva kako "turbulencija"i se karakterizira (barem na prv pogled) soneorganizirano nasilstvo izvr{eno od (dominantno) civilni lica nasprotidrugi civili, ili nasproti vlastite i nivnite organi. Vo pogolemiot broj naslu~ai, turbulencijata ne pretstavuva seriozna opasnost za vlasta, koja esposobna da go kontrolira, ili barem da go izolira buntot, otporot. Sepak, vonekolku slu~ai vladata mora{e da otstapi i da se simne od vlasta. Ako analizataja limitirame na primeri na demokratski izbrani vladi (barem vo tehni~kasmisla na zborot), toga{ posledniot slu~aj na tloto na Evropa se slu~i voAlbanija so pa|aweto na reìmot na Sali Beri{a vo 1997 godina (~ijademokratska legitimacija sepak, {iroko be{e smetana za somnitelna).

Tokmu ovoj primer pokaùva deka vakviot kolaps na dràvata moèda ima i nadvore{ni efekti. Se smeta deka od okolu 700 iljadi par~iwa ogneno



13

oru`je (koe operacijata "Alba" sosema ne uspea da gi odzeme), najgolemiot delsi go najde patot do Kosovo, {to be{e eden od faktorite koi i ovozmoìja naOVK da go izvede, sekako na sopstven na~in, dràvniot udar vrz demokratskiizbraniot Ibrahim Rugova i da ja zavr{i negovata kampawa na nenasilen otporprotiv srpskata represija vo pokrainata. Ovoj moment be{e eden od klu~nitevo eskalacijata na nasilstvoto vo po~etokot na 1998 godina, koe podocna gipottikna nastanite so katastrofalni efekti kako za samoto Kosovo, taka i zaostatokot od Jugoslavija. Osven toa, posledicite bea katastrofalni i za nekoiod sosedite, vo prv red za Albanija koja navleze vo u{te pogolem haos iMakedonija kade etni~kite tenzii stanaa poizrazeni otkolku porano, aekonomijata te{ko pogodena na nekolku na~ini.

b) Vtoriot tip na doma{no nasilstvo vo edna dràva obi~no se narekuva"revolucija". Ovde stanuva zbor za organizirano dvièwe koe me|u drugoto,koristi i nasilni metodi za da i se zakani na postoe~kata vlada i vleguva voborba so nejzinite regularni vooruèni sili. Dvièweto, obi~noorganizirano vo vid na politi~ka partija, moè da bide zasnovano na nekolkurazli~ni premisi, kako {to se: ideolo{ki, etnonacionalni, regionalni ilinekoja kombinacija od istite. Celta na revolucijata e ponekoga{-secesija oddràvata, ponekoga{ prezemawe na vlasta ili barem nasilna promena naustavnoto ureduvawe i reìmot. Demokratski izbranite vladi vo ekonomskirelativno razvienite zemji mnogu retko se soo~uvaat so vakov vid na predizvik,a tamu kade {to istiot sepak se pojavi - verojatnosta toj da uspee e mnogu niska(poslednata demokratski izbrana vlast vo Evropa koja be{e nasilno sru{enabe{e onaa vo [panija od 1936-39 godina). Postojat nekolku slu~ai nademokratski (sega{ni ili biv{i) vladi vo pomalku ekonomski razvienite zemjikoi se soo~ile so vakvi zakani, kako {to se na primer: Filipini, Indonezija,Tajland, Indija, Pakistan, Turcija, Meksiko, Peru, Kolumbija, Nikaragva.

Eden marginalen slu~aj na vakov vid politi~ko nasilstvo e onoj {tonaj~esto se imenuva kako "terorizam". Zad nego obi~no stoi organizacija kojasebe se definira kako revolucionerna. Napadite {to gi vr{at teroristi~kitegrupi tendiraat da bidat od pomal razmer, a primarna cel se civilite ipoliciskite sili, i sosema retko regularnata vojska. Istoriskoto iskustvopokaùva deka dvièwata zad koi stoi zna~itelna masovna poddr{ka, i koiimaat barem ograni~eni mo`nosti za izrazuvawe na svoite nezadovolstva nizlegalni kanali, sosem retko pribegnuvaat kon nasilni metodi. Terorizmotima tendencija da bide "oru`je na slabite". Zaradi taa pri~ina, toj retkopretstavuva seriozna zakana za demokratski izbranite sistemi i demokratskiizbranite vladi, iako toj moè da prestavuva seriozna bezbednosna zakana zaoddelnite ~lenovi i pretstavnici na vladata ili naselenieto (na primer:Velika Britanija, [panija, Francija, Italija, Germanija; posledniot slu~ajna seriozna zakana za reìmot be{e onoj vo Finska vo 1930 godina).



14

v) Tretiot tip na nasilstvo ~esto se narekuva "kup" (udar), ili duri"revolucija vo palatata". Toj se razlikuva od turbulencijata zaradi svojataorganiziranost, a od revolucijata - po toa {to e so kratko traewe, bez ogleddali e uspe{en ili ne. Opozicijata, naj~esto vooruèna (vojska ili vooruènicivili) nasilno ja simnuva ustavnata vlast (bez ogled dali e demokratskiizbrana ili ne) i vospostavuva druga. Vo Evropa, nekolku demokratski izbranivladi se soo~ija so zakanata od dràvni udari vo periodot me|u dvete svetskivojni. Edinstveniot dràven udar izveden od levi politi~ki sili be{e onojvo Rusija od 1917 godina, dodeka drugite bea neuspe{ni, kako na primer, obiditevo Estonija i Germanija. Desni~arskite kupovi uspeaja vo Portugalija iItalija, kako i vo nekolku zemji na Centralna i Isto~na Evropa, no ima{e ineuspe{ni (kako onoj vo Germanija 1920 godina). Po Vtorata svetska vojnadràvniot udar izveden od levi~arite vo ^ ehoslova~ka vo 1948 be{e uspe{en,iako uzurpacijata na vlasta od demokratski izbranata vlast od strana nakomunistite ima{e pomalku spektakularna forma. Desni~arskite udari voGrcija od 1967 godina i vo pove}e navrati vo Turcija bea uspe{no izvedeni, noobidot vo Francija od 1961 godina be{e neuspe{en. Nadvor od evropskiotkontinent, postojat brojni primeri na vakvo soboruvawe na (tehni~ki)demokratski izbranite vladi. Ju`na Koreja, Filipini, Indonezija, Burma,Banglade{, i Pakistan se samo glavnite primeri od aziskiot kontinent. [tose odnesuva pak do afrikanskite i zemjite od Latinska Amerika, tamusituacijata e takva {to samo nekolku zemji NEMAAT barem edno iskustvo nasoboruvawe na demokratski izbranata vlada preku otvoren voen udar.

Sepak, mora da se vodi smetka deka postojat pove}e vidovi na dràvniudari. Mnogu od niv, ili duri pogolemiot broj, na demokratski izbrani vladigo zadràa legitimitet duri i po soboruvaweto. No postojat (naj~estoafrikanski) primeri na udari koi sleduvaat otkako vladata sosema }e go zagubisvojot legitimitet preku korupcija od {iroki razmeri, nasilna represija inacionalen haos, kade vojskata se javuva pove}e vo uloga na privremenza{titnik, koj nabrzo po sreduvaweto na sostojbite vlasta i ja predava na novatademokratski izbrana vlada. Vo nekoi slu~ai, vojskata ja osvojuva vlasta sonamera istata da ja zadrì. Vo drugi slu~ai pak, taa e pove}e prodolèna rakana oligarhijata koja se ~uvstvuva zagrozena od socijaldemokratskata ili li-beralnata vlada, koja moè da ja zagrozi nejzinata privilegirana op{testvenapozicija so merkite {to gi sproveduva. Me|utoa, postojat i takvi primeri,koga vojskata e pottiknata i ohrabrena od nekoja (vo najgolem broj sliu~ai,demokratski izbrana) vlada na nekoja golema sila na koja ne i se dopa|a poli-ti~kata orientacija ili politikata na posto~kata demokartski izbrana vlada.

Dràvi koi se najmalku zagrozeni (iako od sosem razli~ni pri~ini) odgra|anski vojni se stabilnite demokratii i stabilnite avtokratii. Obratno,



15

rizikot e najgolem kaj dràvite vo tranzicija, t.e. vo slu~ai na tuku{to rodenademokratija ili oslabnata avtokratija. Paralela moè da se napravi po istiotkriterium i koga stanuva zbor za demokratski izbranite vladi i dràvniteudari. Kolku e demokratijata postara i podlaboko vkoreneta vo civilnotoop{testvo, dotolku e pomal rizikot deka taa }e stane ` rtva na udar. Sepak, vo1973 godina ^ ile be{e edna funkcionalna demokratija so stabilna tradicijaod pedeset godini. Ovoj primer predupreduva deka ova ne sekoga{ e dovolnagarancija protiv voeni udari. Se ~ini deka vo mo{ne mladite demokratii,odredeni grupi moàt da se re{at na udar, pa i da uspeat, duri i koga nemaatgolema poddr{ka, dodeka kaj etabliranite demokratii, kako vo ^ ile i Grcija,tie ne moàt da uspeat bez zna~itelna ({to vo nikoj slu~aj ne zna~i i mnozinska)poddr{ka vo javnosta.

Na slu~aite so primena na sila vo vnatre{nopoliti~kite odnosi voedna dràva, {to gi opi{avme pod a), b) i v), treba da se gleda samo kako naglavni tipovi. Tie ponekoga{ se javuvaat vo ~ista forma a, drugi slu~ai moàtda se javat vo vid na marginalni fenomeni vo odnos na glavnite tipovi, iliduri i da pretstavuvaat kombinirani formi. Odlukata kade da se povle~edemarkacionata linija pome|u "kupovite" i drugite oblici na politi~konasilstvo e pra{awe na politi~ka ocenka, kako {to e i pra{aweto nadefinirawe na minimalni kriteriumi koi demokratski izbranite vladi trebada gi zadovoluvaat za da baraat simpatii i poddr{ka od drugite demokratskiizbrani vladi, koga se zagrozeni na eden od gore spomenatite na~ini.

Druga va`na rabota koja treba da se ima predvid e toa deka, iakonajtipi~en e primerot koga udarot e naso~en kon vladata ({to vo mnogu slu~aizna~i i raspu{tawe na parlamentot ili radikalno ograni~uvawe na negovatavlast), sepak ima primeri kade vladata vr{i udar protiv demokratskiizbraniot parlament, bez ogled dali samata vlada moèbi na vlast do{la popat na demokratski izbori (Hitler, Jelcin) ili ne (Bahrein vo 1974 i nekoidrugi monarhii).

2. Analiza na glavnite pri~ini za voenite udariZad razli~nite tipovi na udari protiv demokratski izbranite vladi

moè da se identifikuva cela niza od vidovi na pri~ini, koi isto taka moàtda se javat vo razli~ni kombinacii. Tokmu zatoa, listata na faktori {to jaizloùvame podolu, treba da se zeme kako ne{to {to e plod na pove}eslu~ajnosti, otkolku kako op{to pravilo.

Edna demokratski izbrana vlada se soo~uva so pogolem rizik od udardokolku:

- demokratskiot politi~ki sistem e relativno nov i s u{tekontroverzen;



16

- zemjata ima prethodna tradicija na povremeni udari;- zemjata e relativno siroma{na;- zemjata se nao|a vo period na ekonomska depresija;- vladata e prisilena da pravi drasti~ni redukcii na buxetot vo sferata

na zdravstvoto, obrazovanieto, socijalnata za{tita vo polza na nekoi drugiceli;

- civilno-voenite odnosi s u{te ne se sosema iskristalizirani so cvrstovospostavena demokratska kontrola nad vojskata;

- postoi slabo razvieno civilno op{testvo.Vo vrska so nekoi od navedenite pri~ini navistina nema mnogu mo`nosti

ne{to da stori na pokratok rok, nitu odvnatre nitu nadvor od zemjata.Istorijata e takva kakva {to e (iako percepciite na istorijata moàtponekoga{ da se menuvaat rapidno). Pridviùvaweto po skaliloto naekonomskata razvienost e dolgoro~na i te{ka zada~a koja stoi pred sekojadràva (osven vo slu~aj ako dràvata odedna{ pronajde neograni~en i vredenizvor na sirovini koi moàt da se izvezuvaat). Demokratskite ustavi moàtda se napi{at, pove}e ili pomalku, "preku no}" no demokratskata kulturapretpostavuva decenii za da se formira duri i vo starite demokratii, pa duritie vo odredena smisla i im prethodat na demokratskite institucii. [to seodnesuva do drugite pri~ini, tie moàt do odreden stepen da bidat pod vlijaniena dràvite odnadvor, pa po taa logika moàt da se razgleduvaat vo metoditena prevencija na dràvnite udari.

3. Prevencija preku poddr{kaSpre~uvaweto ili prevencijata na voenite udari ima najdobri {ansi za

uspeh dokolku nastojuvawata se fokusirani na edna pozitivna akcija, koja esvrtena tokmu kon onie pri~initeli na koi moè da se dejstvuva.

Ekspertizata ponudena od demokratskite zemji moè vo golem broj naslu~ai da pretstavuva korisen sovet za toa kako da se zacvrstat demokratskiteinstitucii i da se izbegnat opasnostite i zamkite vo procesot na gradewe nademokratski sistem na vlast. Sepak, ovde od krucijalno zna~ewe e vakvataeksterna ekspertiza da bide zasnovana na solidno znaewe, ne za demokratijatakako takva, tuku za samata zemja na koja i se nudat uslugite. Nudeweto apstraktnirecepti obi~no e bez pogolemi efekti ako ne korespondira so uslovite ipotrebite na edna konkretna zemja.

Ne treba da se potceni i efektot {to drugite dràvi i me|uvladiniorganizacii moàt da go predizvikaat so finansiska i drugi vidovi na pomo{i asistencija vo pottiknuvaweto na razvojot. Ublaùvaweto na ekonosmkitete{kotii e vistinskiot na~in na koj se otstranuvaat i rizicite koi obi~no gisledat vakvite te{ki ekonomski i socijalni ambienti. Vo slu~ai kade {to



17

ekonoskata poddr{ka se uslovuva od strana na dràvite i organizaciite koise javuvaat kako donatori, potrebna e posebna pretpazlivost vo definirawetona uslovite pod koi dràvata treba da ja dobie taa pomo{. Ekonomskitereformi koi vodat kon drasti~ni socijalni redukcii za golem del odnaselenieto pretstavuvaat "me~ so dve ostrici" i ~estopati moàt duri dabidat kontraproduktivni, zgolemuvaj}i go konfliktniot potencijal vo samotoop{testvo.

Reformata na civilno-voenite odnosi, vo sekoj slu~aj, treba da se odvivaso potpirawe na civilna ili voena ekspertiza odnadvor, bidej}i mo`nostiteza u~ewe od sopstvenite iskustva, vo ovoj slu~aj se re~isi nepostoe~ki. Soogled na toa {to demokratskata (civilna) kontrola nad vojskata ne e dovolnoda se definira kako zada~a na ustavnite politi~ki institucii, ulogata nacivilnoto op{testvo dobiva na zna~ewe vo ovaa sfera. Me|unarodnitenevladini organizacii moàt da im asistiraat na svoite "sestri", organizaciiod zemjata-doma}in na nekolku na~ini, me|u koi: organizaciska ekspertiza,materijalna pomo{ i vklu~uvawe vo me|unarodnite tekovi i asocijacii odsli~en vid. Dràvite i me|unarodnite organizacii, isto taka, moàt da sejavat kako faktor vo davaweto na materijalna i druga poddr{ka za civilnotoop{testvo vo dadena zemja, no na "civilnoto op{testvo" vo nikoj slu~aj netreba da se gleda kako na antagonisti~ko i sprotistaveno na "vladata", tukupove}e vo smisla na poddr{ka za (legitimnata) vlast.

4. Upotrebata na sankciiteVo princip, odnadvor nametnatite sankcii moàt da bidat upotrebeni

protiv slu~aite na dràven udar na dva na~ina: ili za da ja vratat sostojbatana status quo {to se naru{ila so dràvniot udar, ili za da se prevenira iliotstrani sekoja mo`nost za naru{uvawe na toa status quo.

a) Voeni sankcii. Voveduvaweto na "demokratija po pat na sila"ima svoiistoriski koreni. Germanija i Japonija bea nasilno demokratizirani. Me|utoa,za toa da se slu~i prethodea nekolku godini na voena okupacija vrz ve}eporazenite dràvi-agresori od Vtorata svetska vojna. Ovie primeri sepak sesamo istoriski isklu~oci.

Ona {to e karaktersiti~no za despotskite dràvi e deka tie mnogu retkogi napa|aat svoite sosedi, pa taka vakvite mo`nosti od voena okupacija se istotaka retki. Toga{, pak, koga ova bilo slu~aj, i despotskite reìmi bilesoboreni od napadnatite sosedi, kako {to toa be{e slu~aj so Pol Pot voVietnam, Idi Amin vo Tanzanija, ili od zagrozenite sosedi (kako {to be{eslu~ajot so Indija vo Banglade{), vo takvite slu~ai i koga }e se javea znaci narazvoj vo pozitivna nasoka, sepak patot do stabilna demokratija be{e ili seu{te e - mnogu dolg i makotrpen. Vo nekolku primeri, dràvnite udari izvedeni



18

od strana na relativno mali sili vo nekoi afrikanski dràvi, tie bea simnatiso nadvore{na intervencija od strana na golemite sili, no kako uslov sejavuva{e sozdavaweto situacija na kontraudar zaradi vra}awe na simnatatavlada, {to sepak izgleda kako dosta redok fenomen. Najnoviot slu~aj na"demokratija po pat na zakana i sila" e onoj na Haiti. Toj be{e uspe{en zakratok rok, {to se manifestira{e so soglasnosta na generalite da ja napu{tatzemjata, no na podolg rok slu~ajot e daleku od ohrabruva~ki. Imeno, od 1994godina, ima{e sedum ili osum izbori, na koi participacijata be{e pod 5procenti od glasa~koto telo. Taka na primer, zemjata dobi pretsedatel izbranso 95 nasto glasovi od onie koi izlegle na izborite, a noviot reìm se obvinuvaza istite zloupotrebi kako i onoj na generalite.

Istoriskoto iskustvo ponatamu, ukaùva deka vo dràvite koi se nao|aatpod zakana za primena na sila, vodstvoto koristi edna kombinacija na efektotna solidarizacija i homogenizacija na narodot ("sobirawe okolu znameto") sozgolemuvawe na stepenot na opresija koja sega se legitimizira so barawata nanacionalnata bezbednost. Vo takva situacija, silite na demokratskata opozicijakoja mu se sprotivstavuva na reìmot, stanuvaat totalno marginalizirani, anivnata situacija beznade`na. Vo ubedlivo najgolemiot broj na empiriskislu~ai, zakanata so sila nosi mnogu pove}e {teta otkolku dobro za zemjite koise predmet na intervencijata, bez ogled na moèbi mnogu blagorodnite intenciiproklamirani od nositelite na voenata intervencija. Ostanuva krajnodiskutabilno pra{aweto: Kako i dali e mo`no da se najde nekoja razumna ikonsensualno legitimira~ka politi~ka formula za retkite isklu~oci?

b) Ekonomski sankcii. Ovie sankcii bile primenuvani {iroko, vo mnogurazli~ni konteksti i od strana na razli~ni me|unarodni akteri (kako Ligatana narodite i OON, Afro-aziskata grupa, EU, oddelni golemi sili, itn.) sorazli~ni celi (ekonosmki ili politi~ki koncesii za onie koi voveduvaatsankcii; promeni vo reìmot kaj onie nad koi se voveduvaat sankciite). Tie seretko uspe{ni vo postignuvaweto na proklamiranata cel, i toa samo vo odredenstepen i pod cela niza na uslovi koi treba da bidat ispolneti: "objektot" nasankciite treba da e te{ko zavisen od "subjektot" koj gi voveduva sankciite,vo smisla deka nema izbor vo smisla na novi pazari za svoite proizvodi;sankciite imaat pogolem efekt ako "subjektot"e oddelna dràva otkolku dastanuva zbor za organizacija na pove}e dràvi; reìmot kon koj se naso~enisankciite treba da ima relativno slaba doma{na poddr{ka u{te od samiotpo~etok i kone~no, barawata nametnati so sankciite da ne navleguvaat vopra{awa od krucijalno zna~ewe za atakuvaniot reìm. Samo vo nekolku retkislu~ai reìmot navistina bil smenet, no bez isklu~ok site ovie reìmi seseu{te kontroverzni na eden ili drug na~in.

Vladata na Iran padna vo 1953 godina po Anglo-amerikanskite sankcii{to bea vovedeni protiv nea. No ovoj slu~aj e karakteristi~en po toa {to



19

vladata be{e demokratski izbrana, a voeniot udar pottiknat odnadvor be{ere{ava~kiot faktor za padot na reìmot. Reìmot na Truhiljo vo Domi-nikanskata Republika padna po voveduvaweto na ekonsmskite sankcii od stranana SAD, no nad Truhiljo be{e izvr{en atentat a noviot demokrtaski izbranreìm be{e soboren so voen udar samo nekolku godini podocna. Reìmite naaparthejdot vo Ju`na Rodezija (Zimbabve) i Ju`na Afrika navistina otstapijapo voveduvaweto na me|unarodnite sankcii, no toa be{e pove}e rezultat nanivnata nesposobnost da izlezat na kraj so vooruènoto dvièwe na otporot,ili da gi kontroliraat branovite na doma{no nasilstvo - zavisno od slu~ajot.

Pokraj fatot deka sosem retko doveduvaat do uspeh, ekonomskite sankciikoi se naso~eni kon promena na reìmot se problemati~ni vo nekolku aspekti.Mnogu e te{ko, ako ne i nevozmo`no, da se izbegne situacijata vo kojanaselenieto e daleku pote{ko pogodeno od samiot reìm kon koj se naso~enisankciite. Na toj na~in, ona {to fakti~ki se postignuva so sankciite e samozgolemuvaweto na stradawata na naselenieto koe i onaka e te{ko pogodeno odnedemokratskiot reìm. Re~isi i da nema slu~aj vo koj vakvata situacijapoliti~ki bi i pomognala na demokratskata opozicija. Vsu{nost, nejzinatapozicija stanuva u{te pote{ka ({to ponekoga{ i samata demokratska opozicijane uspeva da go sogleda od samiot po~etok na voveduvaweto na sankciite, paduri i gi pozdravuva). Procesot na generirawe na ekonomskite sankcii imatendencija na turkawe vo dve nasoki. Prvo, postavuvaweto na mnogu strogi ilidolga lista na barawa, ili davaweto karakter na "s ili ni{to, pridonesuvakaj pogodeniot reìm voop{to i da nema inicijativa za ispolnuvawe na baremnekoi od barawata. Pokraj toa, imaj}i vo predvid deka ekonomskite sankciine se limitirani so faktorot vreme, se javuva problemot kako da se najdesoodveten izlez od "pat-situacija" koga duri i stanuva jasno deka sankciitesamo ja vlo{uvaat situacijata.

v) Politi~ki i diplomatski sankcii. Ovoj tip na sankcii vklu~uva:- isklu~uvawe od ~lenstvoto na nekoja me|uvladina organizacija vo koja

i reìmot i mnozinstvoto na naselenieto sakaat da u~estvuvaat;- suspenzija na takvoto ~lenstvo;- odbivawe da se dade takvo ~lenstvo;- odbivawe na noviot reìm da mu se priznae pravoto da ja pretstavuva

zemjata koja e ve}e ~lenka na organizacijata;- simnuvawe na nivoto ili totalno prekinuvawe na diplomatskite odnosi;- kolektivna kritika od forumite na organizaciite vo koi dràvata

~lenuva.Prednosta {to politi~kite i diplomatskite sankcii gi imaat vo odnos

na voenite i ekonomskite, se sostoi vo toa {to tie daleku pomalku go pogoduvaatnaselenieto na zemjata pod sankcii. Me|utoa, nivna osnovna slabost e {to tie



20

gi namaluvaat ili sosema eliminiraat mo`nostite za dijalog i pregovori, kakona~in da se dojde do re{enie. Isto taka, tie ponekoga{ pretpostavuvaatkonsenzus koj e te{ko da se postigne. Dokolku edna grupa na zemji gi koristivakvite sankcii, toga{ toa moè da go navede reìmot da se svrti kon drugagrupa na zemji koja toa ne go pravi.

Zaklu~okNajednostavniot zaklu~ok vo vrska so prevencijata na voenite udari e deka ne

postoi ednostaven zaklu~ok, zatoa {to nema ednostavni problemi. Duri, mo`no e i dapostojat takvi slu~ai vo koi zemjata i naselenieto moàt da imaat daleku pogolemabeneficija od eden ~esen voen reìm, otkolku od totalno korumpirana civilna vlada,duri i ako e ovaa (barem od tehni~ki aspekt) vlada izbrana po demokratski pat. Nopostoi eden primaren uslov: vojskata treba na svojata uloga da gleda kako na tran-ziciona, a na sebe kako na za{titnik na zemjata dodeka ne se podgotvat uslovite zaizbor na nova vlada koja nema da bide korumpirana. Me|utoa, kolku podolgo voeniotreìm ja drì vlasta, tolku e poverojatno deka i toj }e stane isto tolku korumpirankako i negovite civilni prethdonici (ako tie ne bile korumpirani u{te na samiotpo~etok, pri voveduvaweto na voeniot reìm). Zborovite na lordot Akton se s u{teklasi~na i mudra poraka za vakvite slu~ai: "Vlasta korumpira, a apsolutnata vlastkorumpira apsolutno".

Prevencijata na voenite udari ne e ni{to drugo, tuku otstranuvawe na pri~initekoi doveduvaat do voeni udari i koi sozdavaat "kontrapri~ini". Prviot primer sesostoi vo izbegnuvawe na dlaboki i dolgi ekonomski krizi i tokmu ova e poleto nakoe drugite dràvi moàt da storat pove}e dobro otkolku zlo so svojata pravilnaasistencija. Vtoriot tip vklu~uva gradewe na silno civilno op{testvo i promocijana edna demokratska kultura koja dràvnite udari }e gi napravi nemo`ni. Tukaeksternite nevladini organizacii moàt da se angaìraat mnogu poadekvatno otkolkudrugite dràvi i me|unarodni organizacii, koi e mo`no da imaat skrieni celi i obi~nopove}e gi vlo{uvaat sostojbite otkolku {to go podobruvaat, bez ogled na intenciitekoi javno gi iskaùvaat.

Duri i koga doa|a do voeni udari, sekoga{ postoi na~in demokratijata povtornoda si go najde patot, no toa re~isi sekoga{ zavisi od doma{nata dinamika naslu~uvawata i promenite. Stepenot vo koj tie dobivaat me|unaroden tretman apoliti~arite na golemite dràvi se pod pritisok na mediumite da storat ne{to {to}e im ovozmoì da izgledaat vo isto vreme i moralni i aktivni, najverojatniot ishod}e bide toj deka tie }e gi napravat sostojbite polo{i, a ne podobri, pravej}i ~estopatiduri i naivni gre{ki. Edna od najgolemite gre{ki vo ovaa smisla e vo uveruvawetodeka cvrstite sankcii }e go postignat sakaniot efekt poskoro otkolku ubeduvawatai pregovorite. Ova obi~no e potkrepeno (bez nikakov dobar argument ili primer) so{pekulacijata deka takvite sankcii }e bidat pou~ni i }e gi odvratat i drugite dràviod nepoèlnoto odnesuvawe.

Druga gre{ka e vleguvaweto vo zamkata na sankciite koja ve}e ne obezbeduvaizlez, zatoa {to nema vremenska limitacija. Vakvata situacija se vlo{uva koga nekoja



21

zemja go koristi svoeto pravo na veto vo odnos na povlekuvaweto na sankciite, iakotie ve}e odamna stanale besmisleni. Najdobrata ilustracija, mo`ebi e komi~natasituacija vo koja zapadnaa 14-te zemji na EU, koi sega ne mo`at da se izvle~at od obiditebez da si na{tetat na ugledot po prethodniot obid da se me{aat vo perfektnodemokratskite izbori vo Avstrija.

LITERATURA:

1. Baldwin, David A. 1985. Economic Statecraft, Princeton: Princeton University Press.2. Dimitrijevic, Vojin & Jelena Pejic 1995. "UN Sanctions Against Yugoslavia: Two Years Later",

pp. 124-153 in Dimitris Bourantonis & Jarrod Wiener, eds.: The United Nations in the NewWorld Order. The World Organization at Fifty. London: MacMillan.

3. Finsterbusch, Kurt 1974. "Theories of Domestic and International Conflict and Their Relation-ship", in Ben-Dak, Joseph, ed.: The Future of Collective Violence. Lund: Studentlitteratur.

4. Galtung, Johan 1967. On the Effects of International Economic Sanctions", i World Politics,vol. 19, nr.3, s. 378-416.

5. Galtung, Johan 1987. United States Foreign Policy as Manifest Theology. University ofCalifornia: Institute on Global Conflict and Cooperation. IGCC Policy Paper No. 4

6. Gleditsch, Nils Petter & Hvard Hegre 1997. "Peace and Democracy: Three Levels ofAnalysis", Journal of Conflict Resolution, vol. 41, no. 2.

7. Gow, James 1992. Legitimacy and the military. The Yugoslav Crisis. London: Pinter.8. Gurr, Ted R. (ed.). 1980. Handbook of Political Conflict: Theory and Research. New York:

Free Press.9. Hoffman, Fredrik 1967. "The Functions of Economic Sanctions: A Comparative Analysis", i

Journal of Peace Research, vol. 4, nr. 2, s. 140-160.10. Hufbauer, Gary Clyde; Jeffrey Schott & Kimberly Elliott 1991. Economic Sanctions Reconsi-

dered. Washington, DC: Institute for International Economics.11. Mansfield, Edward & Jack Snyder 1995. "Democratization and the Danger of War", in

International Security, vol. 20, no.1.12. Rummel, Rudolph J. 1979. Understanding Conflict and War, vol. 4 (War, Power, Peace).

London: Sage.13. Sharp, Gene 1973. The Politics of Nonviolent Action. Boston: Porter Sargent.14. van Bergeijk, Peter A. G. 1994. "Effectivity of Economic Sanctions: Illusion and Reality", pp.

24-35 in Peace Economics, Peace Science and Public Policy, vol. 2, no. 1.15. Wallensteen, Peter 1968. "Characteristics of Economic Sanctions", Journal of Peace Research,

vol. 5, no. 3, pp. 248-65.16. Wilkenfeld, Jonathan, ed. 1973. Conflict Behavior & Linkage Politics. New York: McKay.



22



23

VOJSKATA I MIROT PO STUDENATA VOJNA:VO POTRAGA PO NOVI VOJNI^KI MISII

Prof. d-r Biljana VANKOVSKAFilozofski fakultet, Institut za odbrana - Skopje

Apstrakt: Vo fokusot na trudot se staveni promenite vo me|unarodniotsistem, kako i pote{kotiite koi proizleguvaat od transformacijata navojnata vo konflikt. Istraùvaweto e svrteno kon impaktot {to oviepromeni go imaat na vojskata kako institucija. Doa|aweto na postmodernataera nosi novi predizvici kako za dràvata taka i za vojskata. Vo taa smisla,osobeno e zna~ajno redefiniraweto na tradicionalnata misija (funkcija) navojskata. Postmodernite sudiri i zamenata na "neprijatelskite" rizici sonevoeni zakani pretpostavuva mnogu zada~i za koi konvencionalnata vojska eslabo podgotvena. Na krajot na Studenata vojna, na bezbednosnata agenda i sepostavija golem broj na nevoeni funcii kako odrùvaweto na mirot, gradewetona mirot, upravuvaweto so katastrofi i humanitarni intervencii.Situacijata e u{te posloèna od aspekt na postkomunisti~kite dràvi. Soogled na toa {to primarnata misija na vooruènite sili vo komunisti~kiotsistem be{e naso~ena kon ispolnuvawe na vnatre{nite socijalni i kontrolnifunkcii (odbrana na reìmot od vnatre{niot neprijatel), pred site ovievojski stojat novi predizvici pa usvojuvawe na novi ulogi i zada~i.

Klu~ni zborovi: vojska, mir, vojna, konflikt, studena vojna, vojni~ka misija

Abstract: The main consideration of this paper is the change of nature of the world order, andthe difficulties arising from the transformation of war into conflict. The paper attempts toresearch the effects these changes inflict on the army. The coming of the postmodern era bringsnew challenges for both the state and the army. Thus it is considered important to define thearmy's traditional mission. Postmodern conflicts and a change from "enemy risks" to non-military threats include many duties for which conventional armies are ill-prepared. At the endof the Cold War era security agendas presented them with a large number of non-military tasks,such as peace-keeping, peace making, disaster management, and humanitarian interventions. Itis to be expected that the greatest challenge will be connected to the switch from training for warto training to prevent war, or more precisely, to prevent conflict. The situation is even morecomplex from the post-communist countries' perspective. Since the primary mission of formercommunist armed forces was aimed at performing internal social control functions (i.e.defending the regime from its internal enemies), all these armies face great challenges ofacquiring new roles and new tasks.

Key words: military, peace, war, conflict, Cold war, military mission



24

1. Vojskata pome|u mitot i stvarnostaOd teoriska i empiriska gledna to~ka, vojskata e edna od najkontro-

verznite institucii na modernite politi~ki i ustavni sistemi. Pra{awataza nejzinata polo`ba i uloga otsekoga{ pretstavuvale vistinska provokacijavo svetlinata na demokratskata teorija. Nasproti faktot deka voenata mo} enepopularna kaj izbira~koto telo i deka istata e te{ko da se kontrolira,duri i najdemokratskite vladi na svetot ne se osmeluvaat da ja ukinatinstitucijata na vojskata.1

Ne e te{ko da se konstatira deka na sega{niot stepen na civilizaciskirazvoj, vojskata e neizbe`na institucija ili nu`no zlo vo sekoj politi~kisistem. Vojskata s u{te se sfa}a kako atribut na dràvniot suverenitet ikako pretpostavka za nacionalniot opstanok. Sekoja nau~na analiza na ovaainstitucija zatoa mora da go ima predvid faktot deka nejzinata najva`nakarakteristika e ambivalentnosta. Ovoj zaklu~ok moè da se elaborira nizrazli~ni aspekti. Me|utoa, vo ovoj kontekst analizata se vr{i niz prizmatana mirovnite istraùvawa.

Na prv pogled se steknuva vpe~atokot deka odnosot pome|u vojskata imirot e mnogu ednostavna, osobeno vo svojata crno-bela varijanta. Crnata slikavoobi~aeno na vojskata gleda kako na zakana za mirot; sekako, ako mu pripa|a napotencijalniot neprijatel. Od druga strana, belata strana na slikata se odnesuvana ideite na heroizmot i patriotizmot. Vo ramkite na ovoj pristap se smetadeka vojskata go ~uva i garantira mirot, ili nakratko - vojskata ja branitatkovinata. Me|utoa, prodlabo~enata analiza pokaùva deka ovoj odnos ne enitu pravoliniski nitu ednostaven. Ovaa teza moè da se dokaùva vo istoriskaperspektiva, no se ~ini deka e od posebno zna~ewe na pragot na 21 vek.

Vojskata minala niz istite razvojni fazi kako i dràvata. So drugizborovi, istorijata na dràvata ~estopati bila istorija na vojskata i vice versa.Transformaciite na voenata organizacija gi odrazuvale dlabokite i korenitipromeni na socijalniot supstrat. Istovremeno, vojskata ~esto gi pottiknuvalamutaciite na socijalniot sistem. Ovie recipro~ni odnosi nu`no pretstavuvaatpojdovna to~ka za sekoja seriozna i prodlabo~ena analiza na vojskata.

Sozdavaweto na modernata (ili poto~no masovnata) vojska koinci-diralo so sozdavaweto na dràvata-nacija. Ottuka e sosema razbirlivo {tovojskata se sfa}a kako kruna na dràvniot suverenitet. I denes postoi visokstepen na poistovetuvawe na vojskata i dràvata. Nacionalnite vooruènisili go simboliziraat edinstvoto na nacijata pa spored toa pretstavuvaat kraen

1 John Garnett, The Role of Military Power vo Richard Little & Michael Smith (eds.), Perspectives onWorld Politics: A Reader. London and New York: Rutledge, 1991.



25

izraz na patriotizmot. Pove}e od dve stoletija eden od najva`nite faktori zaopstanokot na dràvata vo me|unarodnata arena se sostoi vo nejzinatasposobnost da gi mobilizira i stavi vo funkcija masovnite vooruèni silitemeleni na op{tata voena obvrska i na podgotovkite na naselenieto vo slu~ajna vojna.

Rason detre na modernata vojska otsekoga{ bil povrzan so odbranata nasuverenitetot, nezavisnosta i teritorijalniot integritet na dràvata od sekojoblik na nadvore{na agresija. So drugi zborovi, klasi~nata misija na vojskatase sostoe{e od odrùvawe na mirot za smetka na dràvata i nejzinite gra|ani.Vo vreme na mir od vojskata se o~ekuva podgotvenost, dobra izve`banost iopremenost. Vo slu~aj na vojna, od nea se o~ekuva pobeda, {to zna~i da se pobedineprijatelot i da se za{titi zemjata. Vo taa smisla, moè da se kaè deka odgledna to~ka na vojskata najpoèlna cel e otsustvoto na vojnata ili t.n. sostojbana negativen mir.

Bipolarizmot na svetoto za vreme na Studenata vojna, a osobenoopasnosta od globalen nuklearen sudir go pomestija fokusot na voenata misijaod vojni~ka pobeda kon odvra}awe i izbegnuvawe na voeni sudiri. Korisnostana najmo}noto vooruùvawe se sostoe{e vo negovoto poseduvawe, a ne vonegovata upotreba. Zajaknuvaweto na sopstvenata voena mo} i nadmo} ja sozdaderamnoteàta na stravot, pri {to vojni~kata pobeda stana nedosti`na cel, anegativniot mir stana studen mir. Ovaa situacija eden avtor ja izrazuva nasledniot na~in: "Edna od promenite koi se slu~ija po Vtorata svetska vojna ezgolemenata sofisticiranost so koja vojskata se koristi a voop{to i da ne seupotrebi voena sila. Toa e vreme na opasna politika na igrawe na rabot navojnata, upravuvawe so krizite i odvra}awe. Ovie fenomeni ja potkrepuvaattezata deka modernata voena sila pove}e sluì i za zakana i so nea pove}e semanipulira vo mirno vreme otkolku {to se koristi vo vojna."2

Gledano niz prizmata na odnosot pome|u mirot i vojskata moè da seidentifikuvaat tri glavni pra{awa koi ja pokaùvaat seta dvosmislenost navojskata kako institucija. Najnapred, mora da se ima predvid deka ispolnu-vaweto na tradicionalnata vojni~ka misija mnogu ~esto moè da zna~i negacijana mirot kako univerzalna vrednost. Vo toj slu~aj mirot se sfa}a pove}e kakonacionalna vrednost, kako ne{to {to e povrzano so definirana dràvnateritorija i odredeno naselenie. Prifa}aj}i go takviot pristap kakoprvo iosnovno, vojskata razlikuva na{i i tu|i gra|ani, na{ i tu| mir.

Kako vtoro, od nejziniot nastanok do denes, vojskata ja sledat nekolkumitovi. Eden od naj~estite e mitot spored koj vojskata sekoga{ im sluì na

2 Ibidem, str. 79.



26

interesite na sopstvenata nacija i gra|ani. Pokraj toa, postoi i pogre{nosfa}awe deka vooruènite sili, po definicija, imaat odbranbena priroda.Toa zna~i deka voenata misija na vojskata e legitimna od aspekt na me|unarodno-pravniot sistem. Sepak, ne treba da se odi vo podlaboka istoriska analiza zada se najdat niza primeri na voeni intervencii vo vnatre{no-politi~ki ramki,za smetka na vladea~kite politi~ki sili ili za smetka na samata vojska. Durini najdemokratskite vladi ne se ~uvstvuvaat prijatno pred sopstveniot voenestabli{ment tokmu zaradi soznanieto deka vojskata osven {to ima va`nafunkcija vo odbranata na op{testvoto, taa istovremeno moè da pretstavuvazakana i za demokratskite vrednosti koi treba da gi {titi.

Treto, vo ovoj kontekst mora da se naglasi deka mirot ne zna~i samo ot-sustvo na represija i nasilstvo ~ii izvr{iteli se nadvore{nite neprijatelii nivnite vooruèni sili. Otsustvoto na fundamentalnite demokratski pos-tulati, a osobeno involviraweto na vojskata vo politikata, vo celost se ne-spoivi so su{tinata na poimot (pozitiven) mir i so miroqubivoto op{testvokako {to gi opredeluva Johan Galtung. Zatoa, konzistentnata civilnasupremacija nad vojskata, koja ja vr{at legitimni i odgovorni vr{iteli navlasta, pretstavuva conditio sine qua non. So drugi zborovi, akcentot treba da sestavi na klu~niot odnos pome|u konstitucionalizmot, mirot i statusot navojskata vo demokratijata, ili podobro pod demokratijata. Osven toa, sporedGaltung, mirot ne zna~i samo otsustvo na direktno nasilstvo. Vistinskiotmir go podrazbira i ukinuvaweto na sekoj oblik na strukturalno nasilstvo voi pome|u op{testvata. Konsekventno, "miroqubivoto op{testvo e mnogu pove}eod op{testvo koe naprosto ne se vpu{ta vo agresija ili podgotvuvawe na vojnaso jaknewe na voenata ma{inerija ili vo u~estvuvawe vo voeni sojuzi koiraspolagaat so takva ma{inerija. Nezavisnite razoruèni op{testva se su{te sposobni da vr{at oblici na strukturalno nasilstvo sprema sebe i konnadvor, taka {to ne samo {to pretstavuvaat zakana za mirot (voobi~aeno moèda dojde do vnatre{en ili nadvore{en sudir), tuku bi pretstavuvale nemir.Osven toa, od miroqubivite op{testva bi moèlo da se o~ekuva i ne{toaktivno, ne samo redukcija na sredstvata za nasilstvo od koj bilo vid, tuku iaktivno odrùvawe i sozdavawe na mirot, kako i inicijativi za gradewe namirot."3

Nesomneno, opstanokot i uspe{noto funkcionirawe na sekoj ustaven ipoliti~ki sistem zavisi od efikasnosta na sistemot za nacionalna bezbednost.Me|utoa, vo natamo{nata elaboracija na ovaa premisa mora da se ima predvid

3 Johan Galtung, The True Worlds: A Transnational Perspective, (New York: The Free Press, 1991): 94.



27

edna izvonredno va`na rabota deka: vo ramkite na op{tata tipologizacija natemelnite vrednosti na edno op{testvo, mirot i bezbednosta spa|aat vo redotna t.n. modalni ili instrumentalni vrednosti. Toa zna~i deka tie ne se celisami po sebe i ne pretstavuvaat nezavisen ideal na dràvata. Tie sekoga{ sepovrzani so drugite krucijalni vrednosti na politi~kiot sistem, ilipoprecizno kaàno, mirot i bezbednosta se conditio sine qua non za ostvaruvawena ~ovekovite slobodi i prava i na drugite demokratski postulati naop{testvoto. Temelnite vrednosti na politi~kiot sistem, koi obi~no gidefinira ustavot, ja pretstavuvaat samata su{tina ili se temelen supstrat nacelokupnoto op{testveno postoewe. Zakanite za mirot go doveduvaat vopra{awe postoeweto na samata politi~ka zaednica, pa zaradi toapredizvikuvaat nemir vo bazi~niot socijalen ambient vo koj se realiziraatop{testvenite vrednosti.

Vo ovoj kontekst se protkajuva u{te eden paradoks koj se odnesuva nafunkcijata na vojskata vo ~uvaweto na mirot i bezbednosta na dràvata.Nasproti nesoborliviot fakt deka (sopstveniot) mir i bezbednost se krajnacel kon koja se stremi sekoja dràva, sepak e neprifatliv {irokorasprostranetiot mit deka sekoja akcija prezemena so cel da se zajaknenacionalnata bezbednost e po definicija moralna i opravdana. Na primer,`rtvuvaweto na ekonomskata blagosostojba ili ~ovekovite slobodi i pravazaradi nacionalnata bezbednost ponekoga{ moè da bide nemoralno ineopravdano. Materijalnite resursi, duri koga stanuva zbor i za razvienoop{testvo se ograni~eni. Vojskata, vodena od svojot funkcionalen imperativi baraj}i soodveten odgovor na sekoja realna ili hipoteti~ka zakana,pretstavuva zna~aen aspirant vo odnos na raspredelbata na op{testveniteresursi. Su{tinata na problemot leì tokmu vo ovoj moment. Maksimirawetona voenata bezbednost pretstavuva, vo pogolema ili pomala merka, ` rtvuvawena drugite op{testveni vrednosti. Cenata {to mora da se plati ponekoga{odi na smetka na vrednostite koi ne moàt da bidat proceneti so ekonomski(materijalni) parametri, kako {to se ~ovekovite slobodi, demokratskiot imiroqubiv karakter na dràvnata politika i.t.n. Zaradi toa, re{enijata popra{awata od oblasta na nacionalnata bezbednost moraat da se preispitaatniz prizmata na nekolku su{tinski pra{awa: bezbednost za kogo ili za {to,bezbednost od koj vid na zakana, bezbednost ostvarena so kakvi sredstva i pokoja cena (ili: koj }e gi plati tro{ocite?).

Od aspekt na ustavniot sistem i demokratijata, mora da se istaknezna~eweto na poimot sekuritizacija (securitisation) razvien od Ole Viver (OleWeaver), koj posredno se odnesuva na ulogata i misijata na vojskata. Stanuvazbor za edno odamna poznato sredstvo koe nositelite na vlasta otsekoga{{iroko go koristele so cel da ja so~uvaat svojata vladeja~ka pozicija vo



28

op{testvoto. Vsu{nost, ovoj fenomen e vo tesna vrska so mo`nosta vladea~kitekrugovi da gi interpretiraat i re{avaat politi~kite i op{testvenitepra{awa kako problemi koi se povrzani so mirot, stabilnosta i dràvnatabezbednost. Soglasno vakviot pristap spektarot na na~ini na upravuvawe soovoj vid na problemi moè da bide radikalno promenet i da vklu~uva i ednaniza na t.n. specijalni prava.4 Vo taa smisla, najva`nite mehanizmi koi stojatna raspolagawe vklu~uvaat i voveduvawe na vonredna sostojba, prodolùvawena mandatot na politi~kite institucii, zgolemen stepen na represija,ograni~uvawe ili ukinuvawe na ~ovekovite slobodi i prava i kone~no -aktivirawe na t.n. vnatre{na misija na vojskata.

Vojskata obi~no postavuva odredeni barawa sprema civilnoto op{testvo,~ij mir taa go ~uva. Tie barawa se odnesuvaat na ekonomskite i prorodniteresursi, kako i na materijalnite sredstva i oprema, ~ove~kiot potencijal,soodvetnata organizaciska postavenost na civilnata infrastruktura, kako ina edna cela niza drugi preduslovi koi proizleguvaat od posebniot karakterna podgotovkite na op{testvoto za eventualna vojna. Pokraj ovie barawa koipredizvikuvaat odredeni reakcii, kako na op{testvoto, taka i na gra|anite ,postoi i edna druga nadvore{na dimenzija na interakcijata pome|u vojskata iop{testvoto. Stanuva zbor za mo`nosta od pojava na bezbednosna dilema (securitydilemma), koja moè da ima kontraproduktivni efekti vo smisla na zajaknuvawena nebezbednosta na dràvata koja se podgotvuva za samoodbrana vo slu~aj navojna. Konceptot na bezbednosnata dilema moè da se definira kako "situacijavo koja obidite na edna zemja da ja zgolemi svojata bezbednost se doìvuvaatkako zakana za bezbednosta od strana na sosedite. Koga toa }e se slu~i, sosedotobi~no prezema protivakcija so namera da se za{titi, {to prvata dràva segago percepira kako zakana, a rezultatot od seto toa e spiralata na raste~koneprijatelstvo. Najva`no, sudirot i ne mora da bide rezultat na ne~ii agresivninameri..."5

Vo taa smisla, naporite na dràvata vloèni vo sozdavawe na pogolemai podobro organizirana voena odbrana, drugite (obi~no sosedni) dràvi gosfa}aat kako (in)direktna zakana pa duri i provokacija. Voenite podgotovkina edna dràva sozdavaat neizvesnost ili poto~no strav kaj druga, deka onaaprvata ima namera da na{teti ili barem da ja oslabi nejzinata bezbednost.

4 Ovaa koncepcija istaknuva deka "bezbednosta" moè da se sfati kako govoren akt. Toazna~i deka "koga se veli 'bezbednost' pretstavnikot na dràvata celiot problem go prenesuva voedno posebno podra~je, baraj}i specijalno pravo da koristi sredstva koi se nu`ni za problemotda se razre{i." (Ole Weaver, "Securitization and Desecuritization", COPRI Working Papers, No. 3, 1993, p. 7.)

5 Stuart Kaufman, "An International Theory of Inter-Ethnic War", Review of International Studies, vol. 2,No. 2, April 1996, p. 151.



29

Osobeno neorealisti~kite avtori argumentiraat deka vo ramkite naanarhi~nite me|unarodni odnosi preovladuva principot na "samopomo{" ideka soglasno so nego kako pojdovni proekcii na nacionalnata bezbednost sezemaat najlo{ite mo`ni scenarija.6 Na toj na~in se sozdava circulus vitiosus, pri{to se umnoùva i zajaknuva ~uvstvoto na nesigurnost ("Hobsovski strav")koe se odviva po logikata na spiralno {irewe. Fenomenot na bezbednosnatadilema moè da posluì kako najdobar pokazatel deka voenata sila, a toa zna~ii efikasnata voena odbrana, ponekoga{ davaat de facto ponizok stepen nabezbednost. So drugi zborovi taa sozdava pove}e rizici i predizvici za mirotkako od nacionalen, taka i od regionalen aspekt. Zatoa, se ~ini deka funkcijatana odvra}awe, koja se smeta za edna od klasi~nite vojni~ki misii stanuva sepoproblemati~na.

2. Vojni~kata misija niz prizma na istorijataVo tekot na svojot istoriski razvoj vojskata kako institucija minala

niz mnogu transformacii. Nezavisno od nivnoto vistinsko zna~ewe ili razmer,promenite otsekoga{ bile konstanta vo nejzinoto istorisko bitisuvawe. Votaa smisla se razlikuvaat tri klu~ni to~ki na vojni~ka tranzicija od koi sekojabila prosledena so novi koncepcii i barawa kako vo organizaciska taka i vofunkcionalna smisla. Taka, kon krajot na 18 vek, paralelno so socijalnite ipoliti~kite promeni koi gi pottiknaa Amerikanskata i Francuskatarevolucija, be{e rodena i idejata za masovna (narodna) vojska. Temelnatapremisa na ovaa koncepcija be{e op{tata voenata obvrska na gra|anite voodbranata na nivnata dràva-nacija. Idejata na masovnata vojska be{e {irokoprifatena, osobeno po 1870 godina, za kone~no da bide trajno akceptirana vovremeto na dvete svetski vojni. Ovoj model koj dolgo preovladuva{e mina iniz radikalni metamorfozi vo vremeto na Studenata vojna.

Denes voobi~aeno se smeta deka vojskata se nao|a pred u{te eden periodna tranzicija, osobeno od aspekt na nejzinata organizacija i rason d'etre. Krajotna Studenata vojna ja napravi ovaa promena imperativ. Modernata masovnavojska, karakteristi~na za vremeto na nacionalizmot (t.e. gradeweto na dràvi-nacii), postepeno po~na da se pridviùva kon ona {to se imenuva kakopostmoderna vooruèna sila.7 Ovaa nova vojska mora da se prilagoduva nanoviot postvestfaliski sistem vo koj nacionalizmot i klasi~niot princip

6 Barry Posen, "The Security Dilemma and Ethnic Conflict", Survival, Spring 1993, vol. 35, No. 1.7 Charles Moskos and James Burk, The Military in New Time. Adopting Afmed Forces to a Turbulent

World, (Boulder: Westview Press, 1994).



30

na dràven suverenitet im go otstapuvaat mestoto na globalnite me|unarodniorganizacii i institucii.

Klu~niot odnos pome|u vojskata i op{testvoto vo golem stepen edeterminiran od mo`nosta za izbivawe na vooruèn sudir, kako i odpercepcijata na mo`nite zakani. Od vojskata se o~ekuva da najde soodvetniodgovori za sekoj predizvik koj bi imal forma na vooruèn ili nasilen sudir.Vsu{nost, klu~nata razlika pome|u modernata (masovna) i postmodernata vojskaleì tokmu vo karakteristikite na zakanite so koi tie se soo~uvaat kako i odna~inot na koj istite se percepiraat, dodeka od moderna vojni~ka perspektivaneprijatelskata invazija na sopstvenoto tlo pretstavuva realna mo`nost,ne{to {to treba da se spre~i, postmodernoto op{testvo e sosema poinakvo.

Denes preovladuva tezata deka vojnata, koja s u{te postoi vo odredeniregioni na svetot, sepak, gi ima izmeneto svoite karakteristiki.8 So drugizborovi, se napu{ta Klauzevicevoto trojstvo (dràva - narod - vojska). Kla-si~nite me|udràvni vojni s pove}e im go otstapuvaat mestoto na vnatre{nitekonflikti. Najnovite istraùvawa pokaùvaat deka ~ove{tvoto se soo~uvaso nova istoriska situacija vo koja vojnata se pretvora vo konflikt. Se smeta,deka me|udràvnite sudiri barem vo izminatite godini, vlegoa vo zonata naneverojatnoto - vo razvienite zapadni demokratii. Vo taa smisla Jung dokaùvadeka klasi~nata vojna stanuva isklu~ok vo masovnite nasilni sudiri.9 Gledanood globalna perspektiva, vojnata ve}e ne e dominanten oblik na vooruènkonflikt. Se procenuva deka regionalnite sudiri, gra|anskite vojni,terorizmot i etni~koto nasilstvo stanuvaat postmoderen modus na vooruènsudir. Sekoj od ovie oblici sodrì karakteristiki koi ne soodvetsvuvaat sovoobi~aenata pretstava za vojnata kako ne{to, pove}e ili pomalku standardno,planirano i racionalno (vo smisla na celite kon koi se te`nee i koi sedefinirani, i sredstvata so koi se nastojuva istite da se realiziraat).

Periodot po Studenata vojna be{e pozdraven i prosleden so golemio~ekuvawa i optimizam. Najgolemite nadeì bea povrzani so perspektivite{to gi vetuva{e t.n. dividenda na mirot (peace dividend). Iluziite is~eznaa soizbuvnuvaweto na prvite vooruèni konflikti. Realnosta pokaà dekapostmodernoto op{testvo mora da najde soodvetni odgovori za postmodernitevojni.10 Osven toa, stana jasno deka modernite konvencionalni vojski se lo{o

8 Martin van Creveld, The Transformation of War, (New York: Free Press, 1991).9 Dietrich Jung, "From Inter-State to Intra-State War. Patterns and Trends of Development since 1945",

tekst prezentiran na COPRI symposium on Intra-State Conflicts: Causes and Peace Strategies, May, 1997.10 Bjorn Mueller, "Ethnic Conflict and Postmodern Warfare. What is the Problem? What Could Be Done?",

COPRI Working papers, No. 12, 1996.



31

podgotveni za noviot vid na konflikti, {to postavuva novi zada~i ipredizvici. Zatoa ne treba da iznenaduva {to vojskite, podgotvuvani zaklasi~ni vojni od po{iroki razmeri, stanuvaat optovareni so ambivalentenodnos sprema novata stvarnost. Situacijata ubavo ja opi{uva Martin vanKreveld koj veli deka:"po hodnicite na general{tabovite i ministerstvataza odbrana vo celiot 'razvien' svet se {eta edno seni{te - stravot od nemo}ta,pa duri i irelevantnosta."11

Istovremeno, treba da se zabeleì deka vo onie delovi na svetot koi seu{te pretstavuvaat àri{ta na postmodernite konflikti, ulogata navooruènite sili stanuva krajno sporna. Od edna strana, glavnite akteri naovie konflikti se najrazli~ni: razni voeno-politi~ki kliki, gerilski sili,paravojski, civili... O~igledno se raboti za nevladini sili koi nemaat ni{tozaedni~ko so legitimnite vlasti. Vo takvi uslovi koi se karakterizirani sokonfuzniot odnos pome|u javnata i privatnata sfera, regularnite vooruènisili prestanuvaat da bidat "opravdani instrumenti za ostvaruvawe naracionalnosta na dràvnite politiki i: vo odredeni slu~ai tie vodat sopstvenapolitika".12

Ovie specifi~ni op{testveni fenomeni neizbe`no vodat kon potrebatada se kreira nova bezbednosna agenda. Nejzinata glavna karakteristika e {tovoenite aspekti na bezbednosta gubat primat, dodeka drugite dimeniziidobivaat pogolemo zna~ewe, kako na primer: ekonomskata, politi~kata,op{testvenata i ekolo{kata dimenzija. Na toj na~in, stariot diskurs za miroti bezbednosta radikalno se definira. Namesto "zakani vo vid na nadvore{enneprijatel", vo debatite okolu bezbednosta preovladuvaat pra{awata zaekonomskiot kolaps, politi~koto ugnetuvawe, oskudnosta na prirodniteresusrsi, zagaduvaweto, prenaselenosta, etni~kite konflikti, kriminalot iterorizmot. Bezbednosta stanuva domesticirana. Kaj nea e vidliva tendencijatana podveduvawe na istite obrasci i procesi koi se karakteristi~ni zapolitikata i dràvata. Me|utoa, vo svetlinata na negativnite implikaciikoi se rezultat na novite bezbednosni problemi, dràvnite granici kako dastanuvaat pomalku va`ni. Tie duri moàt i da predizvikaat efekt na "spoenisadovi" i nekontrolirano multiplicirawe i {irewe, koe granicite ne moàtda go zaprat.

Vo ovoj kontekst se postavuva pra{aweto: Kako ovie promeni nastanatipo Studenata vojna }e vlijaat na vojskata, koja nekoga{ be{e centralna

11 Martiv van Creveld, ibidem, 3.12 Pertti Joenniemi, "Wild Zones, Black Holes and Struggles Void of Purpose: Has War Lost Its Name?",

tekst prezentiran na 17th IPSA World Congress, August 17-21, 1997, Seoul, Korea, str. 6.



32

institucija vo promocijata i razvojot na modernata dràva-nacija? Vtoro, iu{te pova`no, kako vojskata }e se prilagodi za da odgovori na novitepredizvici? Glavnata promena e vo pogled na voenata struktura, koja se sostoiod tranzicija od modelot na masovna vojska temelena na op{tata voena obvrskakon pomala, dobrovolna i profesionalna sila. Vo situacija koga rizikot odvojna od po{iroki razmeri stanuva pomalku verojaten, moralniot legitimitetna masovnata mobilizacija stanuva diskutabilen. Osven toa, visoko razvienitei sloèni voenotehnolo{ki sistemi baraat dobro osposoben i educiran voenkadar. Odvra}aweto ve}e ja nema porane{nata uloga, pa zatoa vojni~kata misijatreba nu`no da se revidira. Novite, netradicionalni i neborbeni misii janaglasuvaat "svetlata strana" na voenata institucija - t.n. voen humanitarizam.Toa podrazbira svrtuvawe od voenite kon brojnite nevoeni aspekti nabezbednosta, kako na globalno taka i na nacionalno nivo.

Promenata na vojni~kata misija ja anticipira{e u{te Janovic vo 60-tegodini.13 Spored nego, erata na nuklearnoto oru`je i drugite sredstva zamasovno uni{tuvawe doveduva do zavr{uvawe na t.n. totalna vojna. Osven toa,toj predlaga{e pretvorawe na regularnite voeni sili vo edna druga struktura,na t.n. policiski sili (constabulary forces) koi bi bile primereni na novitepredizvici. Ovie novi sili bi trebale da bidat mnogu mobilni i lesni zarasporeduvawe, sposobni za brzi intervencii vo slu~aj na me|unarodni krizi.Istovremeno, tie bi imale ograni~ena dozvola za upotreba na sila. Nivnataprvenstvena zada~a ne bi bila vojni~kata pobeda, tuku odrùvaweto name|unarodniot status quo. So drugi zborovi, toa be{e prvoto navestuvawe zapotrebata za voveduvawe na mirovni misii koi bi gi izveduvale vooruènisili so me|unaroden mandat. Janovic so pravo oceni deka vakvoto redefinirawena vojni~kata misija i pribliùvaweto kon ona {to obi~no se smeta zapoliciska zada~a }e predizvika otpor kaj voenite profesionalci i najvisokiteoficeri. Na vakvata ideja i se sprotivstavija duri i nekoi nau~ni i akademskikrugovi koi go osporuvaa sozdavaweto na mirovnite studii kako nau~nadisciplina.

3. Kon nova misija na vojskata: pred novi predizviciPoznato e deka od krajot na Vtorata svetska vojna, t.e. od sozdavaweto na

OON, Me|unarodnata zaednica bezuspe{no nastojuva da sozdade me|unarodnivooruèni sili. Nivnata cel treba{e da bidat garantiraweto na mirot ibezbednosta vo globalni ramki. Me|utoa po zavr{uvaweto na Studenata vojna

13 Morris Janowitz, The Professional Soldier, (New York: Free Press, 1960).



33

dojde do poinakvi razmisluvawa za me|unarodnata bezbednost. Na primer,kopnceptot na zaedni~kata bezbednost (common security), zasnovan na premisatana postoewe na zaedni~ka zakana, go izgubi svoeto zna~ewe. Namesto nego, voupotreba vleze eden sosema nov vokabular, a so nego i konceptot na t.n.kooperativna bezbednost (co-operative security). Ovoj koncept vklu~uva nekoielementi na kontradiskurs vo koj jasno se uo~uvaat indikacii koi zboruvaatdeka problemot na nasilstvoto e s u{te prisuten, no deka e korenito izmenet.Funkcijata na kooperativnata bezbednost se sfa}a kako ne{to {to moè dagi soedini nacionalnite i me|unarodni nastojuvawa za spre~uvawe iupravuvawe so konfliktite. Nejzina glavna karakteristika e nadminuvawetona razlikata pome|u prijatelstoto i neprijatelstvoto vo me|unardonite odnosi.

Konceptot se temeli na uveruvaweto deka dràvite moàt i treba darazvivaat {iroka sorabota, kako edinstven na~in da se izbegnat ili elimi-niraat raznite zakani za mirot i bezbednosta. Poa|aj}i od nedelivosta na miroti bezbednosta vo svetot, ovaa koncepcija go nadminuva tradicionalnotosfa}awe za svetosta na dràvnite granici i neprikosnovenosta na dràvniotsuverenitet. Ponatamu, taa zagovara me|unarodna zaednica zasnovana na za-edni~kite vrednosti kako {to se ~ovekovite prava i demokratijata, vklu~uvaj}igo i nejzinoto pravo da intervenira koga i kade }e oceni deka ovie vrednostigrubo se kr{at. Vo ramki na vakvite postsuvereni me|unarodni odnosireferentna to~ka na me|unarodniot bezbednosen sistem ve}e ne e suverenatadràva, tuku prvenstveno op{testvoto, poedincite i ~ovekovata okolina.

Vo ramki na radikalno izmeneta konstelacija na me|unarodnite odnosi,nacionalnite vojski koi go imaat zadràno bitniot element na dràvnost vosvoeto bitie, ve}e nemaat drug izbor tuku da se soo~at so predizvicite na post-modernata era. Vo toj kontekst, tie moraat da se stavat vo funkcija na ostva-ruvawe na konceptot na kooperativna bezbednost na najdobar moèn na~in.Sprotivnoto, vodi kon isklu~uvawe od me|unarodnite procesi, dlaboka izola-cija, pa duri i konfrontacija. Ostanuvaj}i vnatre vo tesnite nacionalni ramki,vojskata }e bide osudena na soo~uvawe so predizvici koi ne e sposobna da gisovlada ili za koi e lo{o podgotvena i nemo}na, kako {to se, na primer,etni~koto nasilstvo ili nesre}i od po{iroki razmeri.

Vojuvaweto vo me|udràven sudir pretpostavuva, osven regularnata vojskai nacionalna poddr{ka na gra|anite koi se lojalni vo pogled na nastojuvawatai celite definirani od nivnata dràva. Odnosot pome|u gra|anite i dràvata(vojskata) be{e izvonredno zna~aen vo kontekst na op{tata voena obvrska iformiraweto na modernata nacionalna vojska. Pa sepak, treba da se ima predviddeka postoi dlaboka razlika pome|u me|udràven i vnatre{nodràvenkonflikt. Posledniot se karakterizira so situacija vo koja dràvata i nekoisegmenti na op{testvoto se odnesuvaat kako protivnici. Toga{ obi~no doa|a



34

do rascep na dràvata zaedno so nejziniot represiven aparat. Toa se dokaàlovo brojni slu~ai, kako na primer vo Ruanda, Bosna i Hercegovina, pa duri i voAlbanija. Spasot dojde samo po intervencijata na me|unarodnite sili sosoodvetni mandati.

Vo postmodernoto op{testvo tradicionalnata vojni~ka misija eredefinirana. Bez ogled na toa, s u{te postojat mnogu dilemi i razli~nistavovi spored misijata na edna demokratska vojska vo periodot po Studenatavojna.14 Strogoto tradicionalno tolkuvawe na vojni~kata misija e dekatemelnata cel na vooruènite sili e povrzana so zgolemuvaweto na nivnataborbena podgotvenost i sposobnost. Onie koi go poddrùvaat vakvoto mislewese sloùvaat deka vojskata od vreme na vreme moè da ima i drugi zada~irazli~ni od voenite, no sepak insistiraat deka involviraweto na vojskata voovie novi akcii }e bide kontraproduktivno i }e ja namali nejzinata borbenaefikasnost. So drugi zborovi, vojskata moè da izveduva misii razli~ni odvojna, no tie ne moàt da bidat nejziniot . Tie se pla{at deka vakvite dol`nosti}e dovedat do tro{ewe na i onaka ograni~enite sredstva od voeniot buxet i }ego skratat vremeto koe se dava na raspolagawe, {to }e gi odvlekuva voeniteprofesionalci od izvr{uvaweto na nivnite primarni zada~i. Vo taa smisla,indikativna e izjavata na porane{niot minister za odbrana na SAD, VilijemPeri so koja toj predupreduva: "Nie sme vojska, ama ne Vojska na spasot."15

Spored netradicionalnoto sfa}awe, vojskata mora da bide podgotvenaza potencijalna nadvore{na agresija, no toa ne e dovolno. Od nea se o~ekuva dasorabotuva vo razni neborbeni missi, bidej}i nevoenite zakani za nacionalnatabezbednost se podednakvo va`ni kako i zakanite od vooruèn sudir. Novatamisija na vojskata gledana vo edna vakva {iroka perspektiva ima i me|unarodnai doma{na dimenzija. Od me|unarodna gledna to~ka, najva`ni se misiite za~uvaweto na mirot i humanitarnata asistencija. Doma{nata upotreba navojskata mnogu po~esto gi vklu~uva policiskite funkcii (odrùvawe na redot),spre~uvawe na nelegalnite aktivnosti kako trgovijata so droga i oru`je,~uvaweto na okolinata, izgradbata na javna infrastruktura, davawe obrazovnii nau~ni uslugi, kako i u~estvo vo razni komercijalni zafati zaradipronao|awe na finansiski sredstva ili nabavka na oprema za vojskata.

Imaj}i predvid deka misijata na vojskata e najkriti~niot faktor nacivilno-voenite odnosi, ne treba da iznenaduva postoeweto na jasna razlika

14 Cutis L. Gilroy, "Civil-Military Operations and the Military Mission: Differences between Military andInfluential Elites" vo Don Snider Miranda Carlton-Carew(eds.), US Civil-Military Relations. In Crisis andTransition?, (Washington D.C.: The Center for Strategic and International Studies, 1995).

15 Washington Post, 5.VIII. 1994.



35

pome|u vrednostite i stavovite na voenite krugovi i onie koi gi imaatcivilnite eliti, osobeno {to se vlijatelni vo odnos na nositelite na vlasta.Zatoa, najva`noto pra{awe vo ovoj kontekst e: Koj ja definira agendata nanacionalnata bezbednost i misijata na vojskata? So drugi zborovi, ~ie vlijanie}e bide re{ava~ko?

Vo toj pogled, na obete strani e prisuten eden stepen na skepsa. Vojskatae zagrièna zaradi svojata pro{irena misija, zatoa {to e svesna deka taa nemoè da gi re{i site novi globalni i doma{ni problemi koi se karakteris-ti~ni za postmodernoto op{testvo. Istovremeno se smeta deka vojskata e ` rtvana sopstveniot uspeh - taa e podobra od koja bilo druga organizacija. Vo vakvikontradiktorni okolnosti, taa treba da ja pokaè svojata sposobnost i efi-kasnost prezemaj}i cela niza nevoeni operacii. Nejzinata glavna grià e bu-xetot koj so godini ima tendencija na opa|awe, kako i brojnata redukcija navooruèniot sostav do koj dojde po Studenata vojna, osobeno vo razvienitedemokratii. Tro{ocite i razlikte vo sfa}awata pome|u voenite i civilnitelideri za va`nosta na nevoenite misii pridonesuva za zgolemuvawe na civilno-voenite tenzii.

Nekoi civilni istraùva~i istaknuvaat deka vo demokratskotoop{testvo netradicionalnite misii na vojskata treba da se smetaat za preodnii privremeni. Tie dokaùvaat deka okolnostite koga mnogu civilni vladi neposeduvaat stru~nost i kapacitet za efikasen civilen nadzor, ovie preodniulogi moàt da vodat kon (in)direktno vklu~uvawe na vojskata vo politikata.Mo`no e so tek na vremeto politi~kite strukturi da stanat nesposobni da muodoleat na isku{enieto se po~esto da baraat voena poddr{ka pri re{avawetona op{testvenite i drugite doma{ni problemi.

Vo taa smisla, se postavuva pra{aweto: Koi se izvorite na konzerva-tivizmot vo civilno-voenite konsideracii? Osnovnite teorii za civilno-voe-nite odnosi se sozdadeni vo vremeto na Studenata vojna. Nivnata pojdovna os-nova be{e deka "glavna zada~a na vooruènite sili e odbranata na op{testvotood nadvore{ni neprijateli i proekcijata na nadvore{nata sila kako potporana nadvore{nata politika. Se pretpostavuva{e deka vojskata ne treba da bidezna~aen akter vo doma{nata politika, iako najgolemiot broj na zapadni vojskidobija i doma{ni misii, kako i deka treba da bidat odgovorni pred civilniotnadzor po nepartiska osnova."16 Temelite na civilno-voenite koncepcii beacivilnata kontrola i podelbata na trudot pome|u civilite i vojnicite.

Od 50-te godini navamu, najgolemiot broj na analiti~ari na civilno-voenite odnosi se zanimavaat so ova pra{awe niz politikolo{ka prizma,

16 David Segal, "US Civil-Military Relations in the Twenty-First Century: A Sociologist's View" " vo DonSnider Miranda Carlton-Carew(eds.), US Civil-Military Relations. In Crisis and Transition?, (Washington D.C.:The Center for Strategic and International Studies, 1995): 189.



36

zanemaruvaj}i go sociolo{kiot pristap. Me|utoa, tokmu vakviot pristapovozmoùva sogleduvawe na faktot deka mnogu promeni vo voenata tehnologija,organizacija i misija, kako i transformacijata na svetskiot sistem, moèa dabidat predvideni. Vo periodot po Studenata vojna moè da se uo~i pritisokkon pro{iruvawe na doma{nata uloga na vojskata, vklu~uvaj}i i pomo{ prikatastrofi i cela niza od funkcii povrzani so zakonitosta, redot i poredokot.Kako {to se menuvaat doma{nite rolji na vojskata, taka se menuvaat i civilno-voenite odnosi. Vsu{nost, i dvete klu~ni pra{awa (civilnata kontrola ipodelbata na trudot) treba da se preformuliraat i vo odnos na postmodernotoop{testvo. No, moè da se o~ekuva deka raspravata }e se fokusira napra{aweto dali vojskata }e ja prevladee svojata uloga kako sila na odvra}awe,ili treba da bide sila za konstruktivna promena doma i vo me|unarodnata arena.Moè da se o~ekuva vojskata da mine dolg pat pred kone~no da se iskristalizirajasen i konzistenten odgovor na ova pra{awe.

LITERATURA:

1) John Garnett, The Role of Military Power vo Richard Little & Michael Smith (eds.),Perspectives on World Politics: A Reader. London and New York: Rutledge, 1991.

2) Johan Galtung, The True Worlds: A Transnational Perspective, (New York: The Free Press,1991).

3) Ole Weaver, "Securitization and Desecuritization", COPRI Working Papers, No. 3, 1993, p. 7.4) Stuart Kaufman, "An International Theory of Inter-Ethnic War", Review of International

Studies, vol. 2, No. 2, April 1996.5) Barry Posen, "The Security Dilemma and Ethnic Conflict", Survival, Spring 1993, vol. 35, No. 1.6) Charles Moskos and James Burk, The Military in New Time. Adopting Afmed Forces to a

Turbulent World, (Boulder: Westview Press, 1994).7) Martin van Creveld, The Transformation of War, (New York: Free Press, 1991).8) Dietrich Jung, "From Inter-State to Intra-State War. Patterns and Trends of Development since

1945", tekst prezentiran na COPRI symposium on Intra-State Conflicts: Causes andPeace Strategies, May, 1997.

9) Bjorn Mueller, "Ethnic Conflict and Postmodern Warfare. What is the Problem? What CouldBe Done?", COPRI Working papers, No. 12, 1996.

10) Pertti Joenniemi, "Wild Zones, Black Holes and Struggles Void of Purpose: Has War Lost ItsName?", tekst prezentiran na 17th IPSA World Congress, August 17-21, 1997, Seoul,Korea, str. 6.

11) Morris Janowitz, The Professional Soldier, (New York: Free Press, 1960).12) Cutis L. Gilroy, "Civil-Military Operations and the Military Mission: Differences between

Military and Influential Elites" vo Don Snider Miranda Carlton-Carew(eds.), US Civil-Military Relations. In Crisis and Transition?, (Washington D.C.: The Center for Strategic andInternational Studies, 1995).

13) David Segal, "US Civil-Military Relations in the Twenty-First Century: A Sociologist's View" "vo Don Snider Miranda Carlton-Carew(eds.), US Civil-Military Relations. In Crisis andTransition?, (Washington D.C.: The Center for Strategic and International Studies, 1995).



37

SISTEM ZA NACIONALNA BEZBEDNOSTNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prof. d-r. Mitko KOTOVÊVSKIFilozofski fakultet, Institut za odbrana - Skopje

Apstrakt: Bezbednosta od sovremen aspekt moème da ja tretirame kakosostojba vo koja e osiguran uramnoteèniot fizi~ki, duhoven i materijalenopstanok na poedinecot i na op{testvenata zaednica vo odnosot kondrugite poedinci, op{testveni zaednici i prirodata.Svesnoto nastojuvawe za vospostavuvawe sostojba na bezbednost pretstavuvacivilizaciska i kulturna kategorija koja gi opfa}a site aspekti nasovremenata bezbednost: ekonomski, socijalni, kulturni, politi~ki,odbrambeni itn.Neposrednoto opkruùvawe na R. Makedonija koe proizleguva od nejzinatalociranost vo centarot na balkanskiot geopoliti~ki krst, vo golema meraja uslo`nuva nejzinata bezbednosna polo`ba, bezbednosna sostojba, kako inejzinata vkupna bezbednosna osetlivost koja e mo{ne silno izrazena posebnovo novosozdadeniot balkanski haos i pekol. Neposredniot kontakt sokosovskiot gra|anski konflikt, sostojbite vo Albanija i SR. Jugoslavija noi na{ite vnatre{ni bezbednosni sostojbi pretstavuvaat dopolnitelni imo{ne opasni destibilizira~ki faktori na na{ata nacionalna bezbednost.Sevkupnite bezbednosni sostojbi imperativno ja nametnuvaat potrebata zaizgradba na sovremen, efikasen i respektiven sistem za nacionalna bezbednostfundiran vrz iskustvata na sovremenite sistemi za nacionalna bezbednost ivrz na~elata koi egzistiraat vo razvienite sovremeni parlamentarnidràvi.Su{tinata i celta na ovoj tekst e da se prezentira strukturata ipostavenosta na (proekcijata) - mo`niot model na noviot, sovremen sistemza nacionalna bezbednost na Republika Makedonija.

Klu~ni zborovi: nacionalna bezbednost, sistem za nacionalna bezbednost,nacionalna odbrana.

Abstract: From a modern point of view security can be defined as a plight characterised bybalanced physical, spiritual and material exstence of the individual and society in

sovremena makedonska odbrana br 2 makedonija

Documents