1

SOCIALNA VARNOST (IZPISKI IZ KNJIGE)

2

I. UVOD

Socialna varnost je prevencija ter odprava nesreč, ki prizadenejo posameznika, in mehanizem, ki je vstavljen med potencialno situacijo stalnega rizika ter situacijo, ki jo je moč popraviti ali se ji celo izogniti. Po tej opredelitvi se socialna varnost opredeljuje kot zveza možnih rizikov ter mehanizmov, ki jih opredelimo za zavarovanje pred temi riziki.

II. TEMELJNI POJMI SOCIALNE VARNOSTI

1. Socialni primer, socialni riziko

V življenju posameznika, družine ali katerekoli druge skupine posameznikov lahko pride do poslabšanja njihovega ekonomskega položaja. Do tega lahko pride npr. zaradi bolezni, invalidnosti, smrti hranilca družine ipd. Vse take dogodke lahko opredelimo kot rizike (bodoč in negotov dogodek, ki v primeru, da do njega pride, povzroči škodo). Ekonomska situacija tistih, ki so prizadeti s takšnim rizikom je poslabšana.Riziko je lahko individualen (bolezen, smrt, brezposelnost) ali kolektiven (nesreča oz. njene posledice, masovna brezposelnost, posledice naravnih katastrof).Socialni primer pa je bodoče in negotovo dejstvo ali že nastalo stanje, ki pri posamezniku povzroči zmanjšanje možnosti za pridobitev dohodka posameznika in njegove družine.Socialne primere delimo na:

Fizične rizike; Ekonomske rizike.

Pri fizičnih rizikih je prizadeta delovna sposobnost posameznika. Delijo se na poklicne (nesreče pri delu, poklicne bolezni) in na fiziološke rizike (bolezen, materinstvo, invalidnost, starost, smrt). Pri ekonomskih pa je posledica za posameznika izguba ali zmanjšanje plače oz. drugih stalnih prejemkov (brezposelnost).Poznamo pa tudi okoliščine, ki spreminjajo t.i. družinske razmere: večje št. otrok, otroci z razvezanimi starši, telesno oz. duševno prizadeti otroci… To so družinska bremena in tudi zanje so predvidene določene dajatve.

2. Socialno zavarovanje

Socialno zavarovanje je sistem, ki zagotavlja določene dajatve v primeru 4 rizikov: V primeru bolezni, V primeru starosti, V primeru invalidnosti,

3

V primeru smrti.

Objektivni element socialnega zavarovanja je socialni primer, subjektivni element pa oseba, ki jo obravnava socialno zavarovanje. Socialno zavarovanje pomeni sistem materialne varnosti zaposlenih in njihovih družinskih članov v zgoraj naštetih primerih. Sistem socialnega zavarovanja je od države do države različen. Lahko je obvezen ali neobvezen, upravljanje nosilcev zavarovanj je lahko zasebno ali avtonomno.Krog obvezno zavarovanih oseb v socialnem zavarovanju zajema predvsem vse zaposlene, samozaposlene, kmete ter druge aktivne osebe. Izvajalci sistemov socialnih zavarovanj so praviloma osebe javnega prava.Socialna zavarovanja se financirajo iz prispevkov zavarovancev = prispevni oz. kontributivni sistem.Za plačevanje prispevkov so zavezani tudi delodajalci, osnova za plačevanje pa je praviloma bruto plača. Od katere se odmeri določeni odstotek od osnove.

3. Socialno varstvo

Socialno varstvo je dodatni sistem, ki vskoči takrat, ko posamezniku, ki je v socialni ali ekonomski stiski, le-te ni mogoče blažiti z dajatvami iz zavarovanja. Delimo ga na sistem socialnega skrbstva(socialna pomoč) in sistem splošnega varstva vseh prebivalcev, ki jih doleti socialni ali ekonomski riziko. Pri socialnem varstvu gre za aktivnost centrov za socialno delo in socialnih zavodov, najpogosteje pa za denarne dajatve v minimalnem obsegu osebam, ki so teh dajatev potrebne = denarna pomoč. Denarna pomoč se daje v mejah potrebnosti prizadete osebe. O potrebnosti odločajo pristojni organi po svoji presoji, pri tem pa upoštevajo finančne možnosti nosilca socialnega varstva (=nosilec je po navadi lokalna skupnost). Ker se socialno varstvo financira iz lokalnih sredstev ali proračuna se označuje kot ne-prispevni oz. ne-kontributivni sistem.

Za sistem socialnega varstva sta značilni dve vrsti dajatev: denarne dajatve in dajatve v naravi. Slednje se uporabljajo zlasti za primere starih in onemoglih, otrok brez staršev, za telesno in duševno prizadete osebe… Denarne dajatve pa so namenjene za tiste, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje (zakon določi mejo dohodkov na posameznika, ki so nujno potrebni za preživetje).

4. Socialna varnost

Socialna varnost zajema sistem socialnega zavarovanja, socialno varstvo, sistem za primer brezposelnosti ter družinske dajatve. Do veljave je prišla zlasti med 2. Svetovno vojno. Pomemben sistem socialne varnosti je iz Nove Zelandije (1938), ki velja za sodobnega tudi za današnje razmere. Mednarodna organizacija dela (MOD) je med drugo sv. vojno začela v svojih aktih uporabljati pojem socialne varnosti in začrtala glavne smernice socialne politike. Izdelala je novo koncepcijo socialne varnosti, ki temelji na:

4

- Popolnem in skladnem pokritju vseh socialnih primerov, zaradi katerih izgubi delavec plačo začasno ali za stalno, z dopolnjenim zdravstvenim varstvom in družinskimi dokladami;

- Razširitvi varstva na vse odrasle osebe v mejah njihovih potreb in na osebe, ki te vzdržujejo;

- Predvidevanjih dajatev, ki v zmerni višini dopuščajo uporabnikom obdržati sprejemljiv življenjski standard in ki so z zakonom določene;

- Na sistemu financiranja, ki daje uporabnikom zadostna sredstva za kritje dajatev, pri tem pa mora biti uveljavljeno načelo solidarnosti revnih in bogatih, zdravih in bolnih, moških in žensk, aktivnih oseb in tistih ki so prestari/premladi za delo;

- Večji odvisnosti od družbenih dejavnikov, predvsem upoštevaje življenjski standard in produktivnost v posamezni državi.

Po Konvenciji MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti iz leta 1952 je socialna varnost vrsta splošnih ukrepov z nalogami:

zaščititi prebivalstvo pred ekonomsko bedo, v katero lahko pride zaradi bolezni, brezposelnosti, starosti ali smrti in pri tem izgubi dohodek;

prebivalstvu zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo; zagotoviti prispevek družinam za vzgojo otrok.

Razlike med socialno varnostjo in socialnim zavarovanjem:- socialna varnost pokriva vse socialne primere, socialno zavarovanje pa ne;- socialna varnost se razširja na vse aktivne prebivalce, člane njihovih družin in tudi na

neaktivno prebivalstvo;- v sistemu socialne varnosti pogoji za pridobitev dajatev začnejo izginjati oz.

postanejo manj strogi;- pri socialni varnosti je sistem financiranja prek države, pri soc. zavarovanju pa sistem

kapitalizacije;- socialna varnost postane javna služba pri državnih organih.

Razlike med socialno varnostjo in socialnim varstvom:- socialna varnost daje zaščiteni osebi pravice, socialno varstvo pa deluje na ideji

pomoči;- dajatve socialnega varstva so odvisne od ekonomskega položaja oseb, pri socialni

varnosti pa ne;- varstvo se financira iz proračuna, varnost pa iz davkov in prispevkov;- varstvo daje sredstva za minimalno eksistenco.

Cilj socialne varnosti je zaščititi vse državljane nasploh, zato sistem socialne varnosti temelji na načelu nacionalne solidarnosti, in sicer naj bi vsak državljan prispeval od svojega dohodka po svojih zmožnostih za kritje vseh dajatev, ki jih zajema socialna varnost.Pri socialni varnosti je glede pridobitve pravice do dajatev pomembno, da sta izpolnjena dva bistvena pogoja, in sicer:

- nastopiti mora socialni primer (bolezen, invalidnost, starost…),- oseba, ki zahtevek postavi, mora biti v določenem pravnem razmerju z nosilcem

socialne varnosti.

5

Dajatve iz socialne varnosti delimo na ekonomske (nadomestila, povračila, pokojnine, invalidnine, otroški dodatki) in materialne (v obliki preventivnega varstva, zdravstvenega varstva, rehabilitacija…).

5. Nacionalna socialna varnost- pojem

Zajema tiste nacionalne sisteme, v katerih so ob nastanku socialnega primera do dajatev upravičeni vsi državljani in prebivalci, ne glede na to ali so zaposleni ali ne, pa tudi ne glede na njihov ekonomski ali socialni položaj.

III. KROG UPORABNIKOV TER DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI

1. Krog uporabnikov

Krog uporabnikov je različen glede na posamezni riziko: najširši krog je pri zdravstvenih rizikih, ožji pa pri pokojninskih in invalidskih rizikih ter pri zavarovanju za primer brezposelnosti.

2. Dajatve in vrste dajatev

Dajatve delimo na: kratkoročne (npr. nadomestilo plače v primeru bolezni) in dolgoročne (npr. v primeru starosti, invalidnosti, smrti hranilca družine). Glede vrst dajatev pa ločimo materialne in ekonomske.

IV. RAZVOJ SOCIALNE VARNOSTI V SVETU

Prve tradicionalne oblike varstva socialnih primerov so bile: zasebno varčevanje, obveznosti delodajalca, razne oblike zasebnega zavarovanja, proti koncu 19. stoletja dobimo prve sisteme socialnega zavarovanja, pojavljajo se razne oblike socialnega varstva, v novejši dobi pa prehajamo v sisteme socialne varnosti, vse do nacionalne socialne varnosti.

6

1. Sistem individualnega varčevanja

V začetku 19. Stoletja, ko ni bilo še nobenih organiziranih oblik zaščite delavcev v primerih nastopa socialnih rizikov, so delavci sami poizkusili z individualnim varčevanjem za hude čase. Varčevanje pomeni vsakemu gospodarstvu stabilen element družbe ter celo možnost investiranja privarčevanih sredstev, ima pa tudi slabosti saj delavci niso zaslužili dovolj da bi lahko varčevali. Prihranjena sredstva zlasti niso zadoščala ob težjih socialnih primerih.

2. Sistem odgovornosti delodajalca

V kasnejšem obdobju, ko je bilo industrije in obrti in s tem tudi zaposlenih več, se je utrdila ideja, da mora delodajalec poskrbeti za svojega zaposlenega. Takrat so delodajalci osebno poznali svoje delavce, zato so tudi njuno razmerje opredelili kot odgovornost na podlagi kvazi očetovske oblasti. S povečano industrializacijo so se začele pojavljati nesreče pri delu in delodajalec je bil odgovoren za kakršnokoli škodo, ki je nastala delavcu zaradi delodajalčeve malomarnosti. Delavci so morali škodo uveljavljati preko sodišč, kjer so morali dokazati škodo in krivdo. Kasneje se je razvila teorija profesionalnega rizika, po kateri je imel delavec pravico do odškodnine, čeprav ni mogel dokazati krivde. Višino odškodnine so določali zakoni. Kasnejši razvoj je to spremenil in ob delodajalcu kot dolžniku nastopi še poseben javni zavod, ki izplačuje dajatve. Delodajalec in delavec pa sta dolžna temu zavodu plačevati določene mesečne prispevke. Če ti prispevki ne zadoščajo odškodnini, mora ostalo poravnati delodajalec.Ta sistem je še danes prisoten v nekaterih državah.

3. Sistem zasebnega zavarovanja

Ločimo dve skupini: zavarovanje na osnovi vzajemnosti in zavarovanje pri zavarovalnih družbah.

3.1. Zasebno zavarovanje na osnovi vzajemnostiTa oblika se je začela najprej razvijati v društvih za vzajemno zavarovanje, ki so jih ustanavljali delavci sami, za zavarovanje pred socialnimi riziki. Pojavljale so se razne blagajne, vse pa je potekalo na osnovi prostovoljnega zavarovanja.

3.2. Zasebno zavarovanje pri zavarovalnih družbahTo je komercialno zavarovanje = prilagaja premijo individualni nevarnosti, zato starih ne zavaruje, temveč predvsem mlade, ker ne predstavljajo posebnega rizika. Izključuje tudi osebe z nizkimi dohodki, ki ne morejo plačevati premije. Ker je bilo stanje za delavce pri takem sistemu zavarovanja vedno slabše, je bil nujen poseg države z zakonodajo.

7

4. Začetek in razvoj socialnega zavarovanja

Prvi sistemi socialnega zavarovanja so se pojavili šele proti koncu 19. stoletja v Nemčiji. Delavski razred je bil vse bolj nezadovoljen zato je nemški kancler Bismarck dal pobudo za uvedbo nekaterih vej socialnega zavarovanja. Prvi zakoni s tega področja so bili sprejeti prav v Nemčiji, in sicer leta 1883 zakon o bolniškem zavarovanju, leta 1884 zakon o zavarovanju za primer nesreče pri delu in leta 1889 zakon o zavarovanju za primer invalidnosti in starosti. Za Nemčijo je podoben sistem uvedla še Avstrija (1888). Anglija je leta 1911 prva uvedla zavarovanje za brezposelnost. Postopoma se je socialno zavarovanje razširilo še na druge države.

5. Družinske dajatve

Družinske dajatve so se pojavile pozno. Prvi zakon, ki je urejal družinske dajatve je bil sprejet v Belgiji 1930. leta, in je določal obveznost delodajalcev, da se vključijo v odškodninsko blagajno. Belgiji je sledila Francija, ki je predvsem zasledovala motiv večje natalitete, zato so dajatve za otroka razširili tudi na kmečko prebivalstvo, na vso aktivno populacijo zaposlenih, tako delavce kot samozaposlene, in na tak način odprli prehod na sistem socialne varnosti.

6. Nacionalna socialna varnost kot najširši sistem

Po tem sistemu niso več zaščitene le osebe, ki so bile zavarovane, ampak prejema npr. pokojnino vsak starejši od določene starosti, invalidske dajatve pa vsak invalid, družinsko pokojnino pa preživeli družinski člani po umrlem.Nacionalna socialna varnost ima torej za cilj, da se zagotovi vsakomur, da bo v vseh okoliščinah zavarovan ob nastopu katerega koli socialnega primera oz. rizika.

V. RAZVOJ SOCIALNE VARNOSTI NA TERITORIJU SLOVENIJE

V Sloveniji so se v 19. stoletju začele ustanavljati različne oblike zasebnega zavarovanja. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno leta 1835- Društvena, bolniška in podporna blagajna v Ljubljani. Leta 1869 je bilo ustanovljeno ljubljansko delavsko izobraževalno društvo, ki je imelo svojo bolniško blagajno. Leta 1885 smo dobili splošno delavsko bolniško podporno društvo. Takšna društva so nastajala tudi v posameznih blagajnah. Leta 1887 je bil sprejet Zakon o obveznem zavarovanju za nesreče pri delu, leta 1888 pa bolniško zavarovanje delavcev. Leta 1922 (v času Kraljevine SHS) je bil sprejet Zakon o delavskem zavarovanju, s katerim je bilo določeno, da mora biti uvedeno obvezno bolniško, nezgodno, pokojninsko zavarovanje in zavarovanje za brezposelnost.

8

Po drugi svetovni vojni je vladala neenotnost socialnega zavarovanja in razcepljenost na številne nosilce zavarovanj. 1945 je bil sprejet Zakon o izvajanju socialnega zavarovanja na območju Demokratične federativne Jugoslavije. Po tem zakonu je bil za izvajanje zavarovanj ustanovljen osrednji zavod za socialno zavarovanje s sedežem v Zagrebu. 1950 je bil v Jugoslaviji spet sprejet Zakon o socialnem zavarovanju delavcev, uslužbencev in njihovih družin. Urejanje in izvajanje sistemov je počasi prehajalo na republike. Samo sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil urejen na zvezni ravni. Z osamosvojitvijo sta bila leta 1992 sprejeta nova zakona s področja socialnih zavarovanj: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zavarovanje za starost, izgubo/zmanjšanje delovne zmožnosti ki je posledica poškodbe ali bolezni in zavarovanje za primer smrti družinskega člana), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (zavarovanje za primer bolezni in poškodbe in za nego obolelih družinskih članov). Oba zakona sta bila večkrat dopolnjena in spremenjena. Zakon o družinskih prejemkih pa ureja pravico do nadomestila plače za čas nosečnosti, porodniške in dopusta za nego in varstvo otroka.

VI. NAČELA SOCIALNE VARNOSTI

Najpomembnejša načela pri nas so: načelo enotnosti, univerzalnosti, obveznosti, vzajemnosti in solidarnosti, delitve po delu, demokratičnosti, nezastarljivosti in neodtujljivosti, spoštovanja pridobljenih pravic ter varstva pravic iz socialne varnosti.

1. Načelo enotnosti

Enotnost je bistvenega pomena za socialno varnost, torej ustanovitev ene same strukture, ki bo vsebovala vse ukrepe in vse dajatve, ki so predvidene za tiste, ki živijo od svojega dela. Predvideva poenotenje in skladnost obstoječih predpisov ter vzporedno organizacijo zdravstvene službe in službe zaposlovanja v vseh preventivnih in kurativnih dejavnostih. To načelo zahteva da se enotno določi minimum pravic in enotni temelji za organizacijo, delovanje in financiranje posameznih vej socialne varnosti. Zahteva uveljavitev enakih dajatev uporabnikov ob enakih pogojih.

2. Načelo univerzalnosti

V zdravstveno varnost je v Sloveniji zajeto že skoraj vse prebivalstvo. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja že z zakonom vključuje v zavarovanje delavce, samozaposlene, kmete. V Sloveniji imamo tudi urejeno starostno zavarovanje kmetov. Na področju družinskih bremen izgrajujemo sistem otroškega varstva. Na področju varstva za primer brezposelnosti uvajamo sistem varnosti zaposlitve in varnosti dohodka ter sistem socialne varnosti za primer brezposelnosti.

9

3. Načelo vzajemnosti in solidarnosti

Bistvo tega načela je v tem, da uporabnikom socialne varnosti zagotavlja dajatve in sredstva zanje: vsakdo prispeva v odstotkih enak delež, toda glede na različne dohodke, v različnih absolutnih zneskih. Solidarnost s stališča socialne varnosti pomeni, da želimo pomagati invalidnim, otrokom, starejšim… torej vsem, ki ne po svoji krivdi ne morejo v celoti ali v zadostni meri sami poskrbeti zase oz. za svoje najbližje.

4. Načelo obveznosti

To načelo pomeni, da je socialna varnost obvezna za vse tiste, za katere je katerakoli dajatev iz socialne varnosti uvedena z zakonom. Če posamezniki ne bi bili prisiljeni se vključiti v tak sistem socialne varnosti, ne bi rabili plačevati prispevkov in tako socialna varnost ne bi mogla delovati.

5. Načelo delitve po delu

Vsebina tega načela je, da oseba, ki je v času aktivnega dela prejemala višje prejemke (zaradi višje izobrazbe, delovnega mesta, osebnih rezultatov dela…), tudi ob nastopu socialnega rizika, ki ima za posledico denarne dajatve, prejema višje denarne dajatve.

6. Načelo pluralizma institucij

Gre za pluralizem institucij, ki v sistemu enotne socialne varnosti v posamezni državi opravljajo svoje delo na zaokroženem ožjem področju (npr. zdravstvo, pokojninsko-invalidsko zavarovanje…).

7. Načelo nezastavljivosti in neodtujljivosti

Pravice iz socialne varnosti, ki jih upravičenec pridobi s tem, ko so ob nastopu socialnega rizika izpolnjeni z zakonom določeni pogoji na njegovi strani, ne zastarajo. Načelo neodtujljivosti pa pomeni, da so pravice v socialni varnosti osebne pravice in jih ni mogoče odtujiti ali prenesti na drugo osebo.

10

8. Načelo spoštovanja pridobljenih pravic

Pravice iz socialne varnosti, ki jih posameznik pridobi v skladu z zakonodajo, so njegove osebne pravice in v sistemu socialne varnosti velja, da se spoštujejo tudi vnaprej. Novi predpisi se uporabljajo le za tiste primere, ki nastopijo po uveljavitvi novega predpisa. Edina izjema velja, če so na novo urejene pravice v kasnejši zakonodaji za uporabnika ugodnejše.

9. Načelo varstva pravic iz socialne varnosti

Če je posamezniku kršena njegova pravica iz socialne varnosti lahko uveljavlja varstvo te pravice. Pravice iz socialnih zavarovanj se v Sloveniji uveljavljajo v izvensodnem postopku pri nosilcih zavarovanj, v posebnih upravnih postopkih. Pri tem se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Postopki sodnega varstva pravic iz sistemov socialne varnosti se vodijo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem ter na Višjem delovnem in socialnem sodišču v skladu z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih. Izredna pravna sredstva pa se lahko uveljavljajo na Vrhovnem sodišču Slovenije.

10. Načelo zakonitosti

Vse pravice iz naslova socialne varnosti morajo biti določene in točno kvalificirane z zakonom.

VII. VIRI SOCIALNE VARNOSTI

1. Vrste pravnih virov socialne varnosti

Pravne vire, ki urejajo sistem socialne varnosti delimo na: mednarodne vire in interne oz. državne/nacionalne vire. Mednarodne vire socialne varnosti delimo na univerzalne (deklaracije in pakti OZN, konvencije in priporočila MOD,…), na regionalne (za posamezne regije, pri nas so najpomembnejši viri EU), multilateralne (ki jih sprejme več držav, ki niso nujno regionalno povezane), ter bilateralne ali dvostranske vire socialne varnosti.Interne vire pa delimo na vire državnega, heteronomnega prava (določila ustave, zakonov, podzakonskih aktov…), ter vire avtonomnega prava (akti nosilcev socialne varnosti in kolektivne pogodbe na različnih ravneh).

11

1.1. Mednarodni viri

1.1.1. Univerzalni viriSem spadajo akti OZN, MOD in akte sprejete v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Vsi ti akti temeljijo na dveh predpostavkah:

- Določiti minimalne socialne pravice oz. standarde, temeljne pogoje za nastanek pravic in minimalni obseg dajatev;

- Ustvariti pogoje za koordinacijo, harmonizacijo in približevanje sistemov socialnih pravic.

Mednarodne akte na področju socialne varnosti delimo na: Deklaracije (npr. splošna deklaracija človekovih pravic OZN), Konvencije (najpomembnejše so tiste iz MOD), Pakte, Listine.

Deklaracije zavezujejo splošno, konvencije, pakti in listine pa imajo določene pravne posledice. Vsaka država ki jih sprejme, se zaveže da bo pristojnim mednarodnim organom poročala, kako določene pravice iz mednarodnega akta na svojem teritoriju uresničuje.Mednarodne organizacije so pooblaščene da nadzirajo ali države spoštujejo sprejete obveznosti. V primeru kršitev predlagajo da kršitve odpravijo ali pa se uporabijo določene sankcije. V okviru OZN sta pomembna dva akta: Splošna deklaracija človekovih pravic in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah.

Splošna deklaracija človekovih pravic je bila sprejeta leta 1948 ter zajema vse človekove politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice. V 22. in 25. členu direktno ureja določene pravice s področja socialne varnosti:

- 22. člen : vsakdo ima pravico do socialne varnosti in do uživanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

- 25. člen : vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blagostanje, vključno hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebne socialne usluge. Vsakdo ima pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah je bil sprejet leta 1966. Ratificirala ga je nekdanja SFRJ. Pomembne so zlasti določbe naslednjih členov:

- 9. člen : pravica vsakogar do socialne varnosti vključno s socialnim zavarovanjem;- 10. člen : posebno varstvo družine in otroka;- 11. člen : pravica vsakogar do primernega življenjskega standarda.

12

1.1.1.1. Konvencija MOD št. 102To je konvencija o minimalnih normah socialne varnosti iz leta 1952, pri nas velja še danes od 1954. Vsebina te konvencije je zajeta v desetih delih:

1. Del – splošni pojmi, definicije, obveznosti;2. Del – zdravstveno varstvo;3. Del – nadomestila za čas bolezni;4. Del – dajatve za čas brezposelnosti;5. Del – dajatve za starost;6. Del – dajatve za primer nesreče pri delu, poklicne bolezni;7. Del – družinske dajatve;8. Del – dajatve za primer materinstva;9. Del – dajatve za primer invalidnosti;10. Del – dajatve družinskim članom v primeru smrti hranitelja družine.

V vsakem delu je določena definicija oz. vsebina socialnega primera, minimalni krog upravičencev do dajatev, minimalna višina dajatev in njihovo trajanje in pri denarnih dajatvah pogoji za njihovo pridobitev.

Temeljna načela na katerih temelji MOD št. 102, so: Načelo periodičnega izplačevanja denarnih dajatev (ne sme se izplačati v enkratnem

znesku), Višina denarnih dajatev mora biti vnaprej določena s predpisi Odmerjena dajatev se obvezno valorizira, če pride do večjih sprememb v splošni

ravni zaslužkov Določeno je pravilo o enakem ravnanju z domačimi državljani in državljani držav

podpisnic konvencije (tuji delavci enake pravice) Pravila, ki se nanašajo na izgubo oz. mirovanje pravic do denarnih dajatev Za financiranje sistemov socialne varnosti je določeno pravilo, da če se financirajo iz

prispevkov zaposlenih oseb, lahko te nosijo skupaj največ 50% stroškov Določene so odgovornosti države (odgovornost za zakonitost) S konvencijo je določena pravica posameznika do uporabe pravnega sredstva

(ugovora pritožbe), če je njegov zahtevek zavrnjen. Pod določenimi pogoji ima pravico do sodnega varstva.

Ta konvencija je temeljna za področje urejanja socialne varnosti v katerikoli državi na svetu.

1.1.2. Regionalni viriSem uvrščamo vire, ki jih sprejmejo regionalne organizacije, kot npr. Svet Evrope in Evropska skupnost. Pomembni viri pri aktih Sveta Evrope so: Evropska socialna listina (dopolnjuje evropsko konvencijo o človekovih pravicah, sprejeta je bila 1961, veljati je začela 1965,vse skupaj vsebuje 23 pravic. 1996 je bila ta listina revidirana, sedaj vsebuje 31 pravic. Slovenija jo je ratificirala 1999), Evropski kodeks sociale varnosti (sprejet 1964, veljati začne 1969. Po vsebini je enak konvenciji MOD št. 102. 1990 je bil sprejet nov-revidiran kodeks socialne varnosti) in Evropska konvencija o socialni varnosti (sprejeta leta 1972, veljati začne 1977. Ureja pravice migrantov in tujih državljanov). Pri Evropski skupnosti so pomembne: uredba o svobodi gibanja delavcev (zelo pomembna je določba 7. člena, ki zagotavlja pravilo enakega obravnavanja vseh državljanov držav članic, ki se zaposlujejo v drugih državah.),

13

uredba o uporabi sistemov socialne varnosti (vsebuje pravila koordinacije, ki opredeljujejo, katera država članica mora na podlagi zakonodaje delavcu migrantu zagotoviti dajatev iz sistema socialne varnosti v primeru socialnega rizika) in uredba o postopku uveljavljanja prejšnje uredbe.Med pomembne regionalne vire spada tudi Pogodba o Ustavi za Evropo, ki jo je Slovenija ratificirala v letu 2005.

1.1.3. Večstranske ali multilateralne pogodbeOd večstranskih pravnih virov so v praksi najpogostejši tisti, ki se nanašajo na mednarodni transport blaga, ki prehaja nacionalne meje več držav. V teh primerih ne gre le za urejanje carinskih in drugih formalnosti, ampak tudi za delovnopravne norme (delovni čas, odmori…) ter norme socialne varnosti (zdravstveno zavarovanje pri nesrečah pri delu…). Pomemben je sporazum o socialni varnosti plovnega osebja (pomorščakov) na ladjah, ki plujejo po reki Ren. Veljati je začel leta 1963, leta 1969 je bil revidiran. Bistvo tega sporazuma je, da se izenačijo posledice socialnih rizikov za pomorščake, ne glede na to po teritoriju katere države ladja pluje v času ko se socialni riziko pripeti. Pri mednarodnem cestnem transportu je pomembna Evropska konvencija o socialni varnosti delavcev v mednarodnem cestnem prometu, ki je začela veljati 1958.

1.1.4. Dvostranske ali bilateralne pogodbeVsebinsko te pogodbe urejajo vprašanja posledic socialne varnosti za vse tiste, ki so se v času aktivnega življenja nahajali na teritoriju ne samo ene države (npr. del delovne dobe so delali v eni državi, del pa v drugi). Urejajo vprašanja: kdo (oz. katera država) krije stroške zdravljenja, kdo plačuje pokojnino po izpolnjenih pogojih za upokojitev… Urejajo tudi vprašanje kako postopati, če so pogoji za upokojevanje v različnih državah različni. Mednarodne pogodbe o socialnem zavarovanju lahko razdelimo v naslednje skupine:

- Sporazumi ali konvencije, s katerimi se ureja uporaba zakonodaje držav pogodbenic za državljane druge države pogodbenice, zaposlene pri njih;

- Sporazumi, ki se sklenejo za izvedbo splošnih pogodb v praksi, s katerimi se urejata postopek in pravno komuniciranje v postopku med organi;

- Pogodbe s katerimi se urejajo vprašanja medsebojnega prevzemanja že pridobljenih ali pričakovalnih pravic socialnega zavarovanja.

Na področju socialne varnosti gre v bistvu za 3 skupine mednarodnih pogodb:- meddržavne konvencije ali pogodbe o prevzemu oz. pobotanju obveznosti;- pogodbe, ki jih sklenejo pristojni državni organi za izvajanje in uporabo meddržavnih

pogodb;- pogodbe, ki jih sklenejo pooblaščeni organi za tehnično izvedbo meddržavnih

pogodb in ureditev medsebojnih razmerij.

Dvostranske pogodbe temeljijo na interesu držav pogodbenic, da medsebojno uredijo razmerja na področju socialnega zavarovanja tako, da na podlagi načela vzajemnosti in enakopravnosti uredijo kar najpopolnejše varstvo svojih državljanov, ki začasno ali stalno delajo ali prebivajo na ozemlju druge države. Upoštevati je treba zakonodajo obeh držav.

14

1.2. Interni viriTukaj obravnavamo heteronomne pravne vire (tisti, ki jih oblikuje tuja volja-npr. Ustava RS) in avtonomne pravne vire (izvira iz naše volje- npr. statuti, pravila).

1.2.1. Ustava Republike SlovenijeUreja temeljna razmerja s katerimi morajo biti vsebinsko in formalno usklajeni vsi drugi pravni viri. Ustava že v 2. členu ureja, da je Slovenija pravna in socialna država. V 50. členu ustave je določena osnovna in splošna pravica do socialne varnosti (da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnost, da država ureja obvezno zavarovanje in skrbi za njegovo delovanje in da je zagotovljeno posebno varstvo vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja. V 51. členu se še posebej zagotavljajo pravice do zdravstvenega varstva, v 52. členu pa pravice invalidov.

1.2.2. Pravna ureditev posameznih panog socialne varnosti v RSNajpomembnejši pravni akti, ki urejajo področje socialne varnosti so:

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravniški službi, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, Zakon o socialnem varstvu,…

VIII. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

1. Uvod

1.1. Splošni uvod Zdravstveno zavarovanje je del socialne varnosti in je ena od najpomembnejših vej socialne varnosti. Bolezen oz. poškodba je najpogostejši socialni primer in ko do tega pride, človek potrebuje pomoč, predvsem v obliki zdravstvenega varstva in denarne pomoči, ki sta tudi temeljni pravici zdravstvenega varstva.

1.2. Razvoj zdravstvenega varstvaSlovenija je med prvimi dobila podporne blagajne : 1835-društvena bolniška in podporna blagajna trgovinskih in zdravstvenih uslužbencev, 1869-bolniška blagajna za delavsko izobraževalno društvo, 1885-splošno bolniško podporno društvo. 1887 je bil sprejet Zakon o obveznem zavarovanju za nesrečo pri delu. V Kraljevini SHS je bil leta 1922 sprejet Zakon o delavskem zavarovanju, ki je zavarovanje razdelil na več kot sto različnih blagajn. V Jugoslaviji (po letu 1945) so se trudili poenotiti sistem socialnega zavarovanja in z njim zajeti čim večji krog upravičencev. Leta 1954 je bil sprejet Zakon o zdravstvenem zavarovanju.

15

1.3. Temeljna načelaV zdravstvenem zavarovanju so najbolj pomembna naslednja načela:

Načelo enotnosti (predpisi morajo biti enotni in skladni), Načelo univerzalnosti (krog upravičencev čim večji), Načelo obveznosti (vsak, ki sklene delovno razmerje ali opravlja podjetniško,

samostojno ali drugo dejavnost, se mora zdravstveno zavarovati), Načelo vzajemnosti in solidarnosti, Načelo zakonitosti (določenost pravic v zakonu), Načelo demokratičnosti (pri upravljanju sistema sodelujejo tudi predstavniki

delodajalcev in zavarovancev), Načelo varstva pravic (zoper vsako odločitev v sistemu zdravstvenega varstva je

predpisan postopek varstva pravic).

1.4. Pravni viri

1.4.1. Mednarodni pravni viri Konvencija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnost l. 1952, Konvencija MOD št. 24 o zdravstvenem zavarovanju delavcev v industriji, trgovini in

domačih služabnikov l. 1927, Konvencija MOD št. 25 o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih delavcev l. 1927, Konvencija MOD št. 130 o zdravstvenem zavarovanju in dajatvah za primer bolezni l.

1969, Konvencija MOD št. 121 o dajatvah za nesrečo pri delu in poklicne bolezni l. 1964.

Sem spada tudi EKČP (1950) in Evropska socialna listina (1961).

1.4.2. Interni pravni viriNajpomembnejši je Ustava RS (2., 50., 51., in 52. člen). Sledijo ji zakoni: Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o varstvu pri delu, Zakon o zdravniški službi. Pomembna so tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Avtonomnih pravnih virov na področju zdravstvenega zavarovanja za enkrat še ni.

2. Zdravstveno varstvo

2.1. Temeljne določbeZdravstveno varstvo obsega sistem aktivnosti, ukrepov in storitev za preprečevanje bolezni, krepitev zdravja, zgodnje odkrivanje bolezni, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih, ob tem pa še pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti.Vsakomur je zagotovljena pravica do najvišje možne stopnje zdravja, naložena pa mu je tudi dolžnost, skrbeti za svoje zdravje.

16

Nosilci skrbi za zdravje so: Republika Slovenija in občine in mesta (zadolženi za družbeno skrb za zdravje), delodajalci (zadolženi za zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem).Podjetja, zavodi, druge organizacije in delodajalci zagotavljajo pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva:

- Z razvijanjem in uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij,- Z uvajanjem ukrepov za varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev oz.

varovancev.

2.2. Družbena skrb za zdravjeOrgan, ki je zadolžen za realizacijo nalog, ki jih ima RS na področju zdravstvenega varstva, je Svet za zdravje, ki ga je ustanovila vlada. Za uresničevanje teh nalog se sredstva zagotavljajo iz proračuna.

2.3. Zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljemZa zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem skrbijo podjetja, zavodi, druge organizacije in delodajalci. Ti morajo svojim delavcem zagotoviti:

Ukrepe za preprečevanje in odkrivanje poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in poškodb pri delu;

Prvo pomoč v primeru poškodb; Pravočasno in ustrezno obveščenost o nevarnostih za zdravje pri delu; Preventivne zdravstvene preglede v zvezi z delazmožnostjo in v skladu s posebnimi

predpisi; Ukrepe za utrjevanje zdravja izpostavljenih delavcev; Poskrbeti za izdelavo analize vpliva tehnološkega procesa na zdravje in sprejeti

program odpravljanja škodljivosti; Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela do 30 dni zaradi bolezni ali

poškodbe.Delodajalci si dolžni zagotoviti predhodni zdravstveni pregled vsakemu, ki prvič sklepa delovno razmerje oz. če gre za prekinitev delovnega razmerja daljše od 6 mesecev. Prav tako ga morajo zagotoviti delavcu preden je razporejen na dela z večjo nevarnostjo poškodb oz. zdravstvenih okvar.

2.4. Nujna medicinska pomočNujna medicinska pomoč je izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena ali bi lahko v kratkem prišlo do takšne ogroženosti.Služba se organizira v osnovni zdravstveni dejavnosti, v večjih središčih in v bolnišnični urgentni službi. Skrbijo za prevoze zbolelih/poškodovanih z rešilcem v bolnišnice ali med bolnišnične prevoze. V službo nujne pomoči se morajo vključiti vsi osebni zdravniki (razen ginek.) pa tudi zdravniki ki delujejo na sekundarni ravni in so usposobljeni za izvajanje medicinske prve pomoči. Osnovna naloga te službe je, da v najkrajšem možnem času po potrebi vzpostavijo in pričnejo vzdrževati osnovne življenjske funkcije bolnika, ga oskrbijo za prevoz in ga čim hitreje pripeljejo v bolnišnico. Posebna oblika te službe je helikoptersko reševanje v gorah, ki ga opravljajo posebej izurjeni zdravniki.

17

3. Zdravstveno zavarovanje

3.1. SplošnoZdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Obseg zdravstvenega zavarovanja določa zakon. Nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Prostovoljno zavarovanje pa je dodatno, ki se lahko sklene z ZZZS ali katerokoli drugo zavarovalnico.

3.2. Obvezno zavarovanje

3.2.1. SplošnoObsega zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe izven dela in za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Poškodba je posledica hitre spremembe telesa, nenadne obremenitve telesa… Za poškodbo pri delu se štejejo tudi poškodbe ki se zgodijo na redni poti do delovnega mesta in nazaj, poškodba na službenem potovanju.Poklicne bolezni so bolezni povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali pri delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.Z obveznim zavarovanjem se zavarovancem zagotavlja:

Plačilo zdravstvenih storitev, Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, Pogrebnina in posmrtnina, Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.

3.2.2. Zavarovane osebe (zavarovanci)Zavarovanci so:

Osebe v delovnem razmerju v RS, Osebe s stalnim prebivališčem v RS, zaposlene pri tujem delodajalcu, Samozaposleni (s.p.), Kmetje, Vrhunski športniki in šahisti, Brezposelni, ki prejemajo nadomestilo ali denarno pomoč, Upokojenci, Upravičenci do nekaterih socialnih dajatev, Vojaški obvezniki, Družinski člani osebe, zavarovane v tujini, ki imajo stalno prebivališče v RS, Osebe z drugimi dohodki, če stalno prebivajo v RS, Vsi državljani RS ki tukaj stalno prebivajo.

Pod zakonsko določenimi pogoji so lahko zavarovani tudi družinski člani, če imajo stalno prebivališče v RS:

Ožji družinski člani:

18

- Zakonec (zavarovan je, če sam ni zavarovanec; isto velja za zunajzakonsko skupnost; zavarovan je lahko tudi razvezani zakonec, če ni zavarovanec in dobiva preživnino),

- Otroci (zakonski,nezakonski in posvojeni; do 15 leta starosti oz. do 18 leta, če ni sam zavarovanec; po teh letih pa samo če se še šola-do konca rednega šolanja).

Širši družinski člani:- Pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,- Vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih

preživlja,- Starši (oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem

gospodinjstvu in jih ta preživlja in nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje ali so trajno ali popolnoma nezmožni za delo.

3.2.3. Pravice iz obveznega zavarovanja

3.2.3.1. Pravice do zdravstvenih storitevZavarovanim osebam je lahko zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v celoti (otroci, poklicne bolezni, nalezljive bolezni), v višini najmanj 95% vrednosti (presaditev organov), v višini najmanj 85% vrednosti (neplodnost, zdraviliške storitve), v višini najmanj 75% vrednosti (specialistični pregledi, zdravila), najmanj 60% vrednosti (zdraviliško zdravljenje), največ do 50% vrednosti (zobo-protetično zdravljenje odraslih). Pravice iz zdravstvenega zavarovanja se v celoti zagotavljajo vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne, invalidom z najmanj 70% telesno okvaro, duševno in telesno prizadete osebe…

3.2.3.2. Nadomestila med začasno zadržanostjo od delaTo gre zavarovancem na podlagi mnenja osebnega zdravnika oz. zdravniške komisije. Pripada delavcem, s.p., vrhunskim športnikom in šahistom, kmetom-če plačujejo prispevek od osnove ki je določena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nadomestilo do 31. dne zadržanosti nosi delodajalec, od 31. dne dalje pa se financira iz zdravstvenega zavarovanja. Višina nadomestila: 80% osnove za nego družinskega člana ali za poškodbo, čez 90% za bolezen in 100% za poklicne bolezni, nesreče pri delu, presaditve tkiv v korist druge osebe. (osnova je povprečna mesečna plača).

3.2.3.3. Pogrebnina in posmrtninaPripadata upravičencem v primeru smrti zavarovane osebe. Pogrebnina pripada osebi, ki je oskrbela pogreb, posmrtnina pa je enkratna denarna pomoč ob smrti zavarovanca. Dajatvi upravičencu ne pripadata, če je imel zavarovanec v koledarskem letu pred smrtjo dohodek višji od 150% minimalne plače v RS.

3.2.3.4. Povračilo potnih stroškovPri uresničevanju zdravstvenih storitev dobijo zavarovanci povrnjene potne stroške in stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju, če morajo potovati k zdravniku ali v zdravstveni zavod v drug kraj. Računajo se kot najkrajša razdalja po ceni javnega prevoza. Za stroške za prehrano je upravičen če je od doma odsoten več kot 12 ur.

19

3.3. Viri sredstevSredstva za zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi zavezanci. Prispevke za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela plačujejo praviloma delodajalci in zaposleni zavarovanci (prispevki za vse pravice, za pravice do zdravstvenih storitev, do povračila stroškov, do pogrebnine in posmrtnine…). Za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačujejo prispevke delodajalci (prispevki za vse pravice, za pravice do zdravstvenih storitev, do povračila stroškov, pogrebnine, posmrtnine).

3.4. Prostovoljno zavarovanjeZa večji obseg pravic ali za višji standard storitev in dodatne pravice se uvede prostovoljno zavarovanje. Lahko ga sklenejo tudi delodajalci za svoje zaposlene. Zavarovalnice morajo zavarovati vse osebe, ki se želijo pri njih zavarovati; vse osebe morajo biti obravnavane enako.

4. Odnos zavod-zdravstveni zavod-zasebnik

ZZZS je javni zavod, ki izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje in ima sedež v Ljubljani. Upravlja ga skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev in zavarovancev. Izvršilni organ skupščine je odbor, poslovodni organ pa je direktor. ZZZS sklepa pogodbe z zdravstvenimi zavodi in organizacijami ki opravljajo zdravstveno dejavnost in z zasebnimi zdravstvenimi delavci. Za rešitev spornih vprašanj je predvidena arbitraža.

5. Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja

Pravice iz zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavi oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe. Ta ima pravico do proste izbire osebnega zdravnika, specialista s področja ginekologije, zobozdravnika in zdravstvenega zavoda. Za osebe mlajše od 19 let je izbrani osebni zdravnik praviloma pediater oz. specialist šolske medicine. Zamenjava osebnega zdravnika je praviloma možna po poteku enega leta, prej pa samo izjemoma. Imenovani zdravnik je pristojen da odloča o:

- Začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe;

- Zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni;

- Napotitvi na zdraviliško zdravljenje;- Upravičenosti zahteve po medicinsko-tehničnem pripomočku pred iztekom trajnosti

dobe in o pravici do zahtevnejših medicinsko-tehničnih pripomočkov;- Upravičenosti zdravljenja v tujini.

20

Zavarovanec in delodajalec svojo zahtevo vložita v 3 delovnih dneh po seznanitvi z oceno izbranega zdravnika, imenovani zdravnik pa nato odloči v roku 8 dni. Pritožba, ki jo je treba vložiti v 3 dneh, ne zadrži njene izvršitve. Zdravstvena komisija (dva zdravnika + pravnik) obravnava pritožbo zavarovane osebe ali delodajalca v 8 dneh po prejemu pritožbe. Pri vodenju postopkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku.

6. Povrnitev škode

Zavod ima pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe. Za škodo, ki jo je povzročil delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom, nosi odgovornost delodajalec, razen če je bila storjena s kaznivim dejanjem. Zavarovanec mora zavodu povrniti vsak izplačan znesek, do katerega ni bil upravičen. Zavod odgovarja zavarovancu za škodo, ki mu jo je povzročil.

7. Zdravstvena dejavnost

Zdravstveno dejavnost ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZD). Zdravstvena dejavnost obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo zdravstveni delavci pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in poškodovancev. Gre za javno službo, ki jo mora zagotavljati država. Opravlja se na:

- Primarni ravni: osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost;- Sekundarni ravni: specialistična ambulanta in bolnišnična dejavnost;- Terciarni ravni: dejavnost klinik, institutov in pooblaščenih zdravstvenih zavodov.

Med drugo zdravstveno dejavnost štejemo zdraviliško zdravstveno dejavnost, lekarniško dejavnost in preskrbo z ortopedskimi pripomočki, preskrbo s krvjo in organi za presajanje, socialno-medicinsko, higiensko, epidemiološko in zdravstveno-ekološko dejavnost.Domače in tuje fizične osebe lahko opravljajo javno službo v zdravstveni dejavnosti na podlagi koncesije, s katero se določi vrsta zdravstvene dejavnosti, obseg izvajanja, začetek izvajanja, rok za odpoved koncesije in višina zagotovljenih sredstev. Izvajalci zdravstvenih storitev ne smejo zaračunavati nikakršnih doplačil za vrednost storitev iz obveznega zavarovanja. Doplačilo se lahko zahteva samo če zavarovanec s tem soglaša, storitev pa je v višjem ali drugačnem standardu.

7.1. Opravljanje zdravstvene dejavnostiZdravstveni delavci morajo vse ljudi obravnavati enako in spoštovati njihove pravice. Edino merilo prednosti je nujnost zdravstvenega posega. Osnovne zdravstvene storitve opravljajo osebni zdravniki. Vsi drugi zdravniki, ki sodelujejo na sekundarni ali terciarni ravni, so napotni zdravniki.

21

Vsakdo ima pravico do:- Proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda;- Do posvetovanja z ustreznimi zdravniki specialisti oz. do konziliarnega pregleda;- Izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno

trajanje zdravljenja. (=pojasnilna dolžnost: njena opustitev je lahko podlaga za odškodninsko tožbo. Lahko se opusti zaradi možne povzročitve škode na psihičnem stanju bolnika).

Največjo vlogo ima danes privolitev bolnika v poseg (=dati soglasje za medicinski poseg in biti predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in učinkih). Brez soglasja poseg ni dovoljen, razen če gre za nujen medicinski poseg, bolnik pa o njem ne more odločati. Poseben primer so primeri sprejemov in zdravljenj brez privolitve bolnika v psihiatričnih bolnicah. V takem primeru je dolžnost bolnice, da o stanju bolnika obvesti sodišče v 48 urah po njegovem sprejemu.Vsak bolnik ima pravico odkloniti predlagane medicinske posege. Vsak bolnik ima pravico do vpogleda v medicinsko dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni da bi to škodljivo vplivalo na njegovo zdravstveno stanje. Bolniki lahko zahtevajo, da zdravstveni delavci brez izrecne privolitve nikomur ne posredujejo podatkov o njegovem zdravju. Lahko tudi zahtevajo premestitev v drug zdravstveni zavod. Imajo pravico do ugovora, ki ga naslovijo na pristojni organ nadzora, če menijo da niso bila uporabljena dovolj učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali če niso bila spoštovana etična načela. Bolnik ima pravico da s seznani s stroški zdravljenja in da zahteva obrazložitev računa za zdravstvene storitve. Ima tudi pravico do povračila povzročene škode (materialna škoda, telesne ali duševne bolečine, strah, skaženost, zmanjšanje življenjskih aktivnosti) zaradi neustreznega zdravljenja. Odškodnina se lahko uveljavlja tudi zaradi duševnih bolečin zaradi smrti družinskega člana oz. v primeru njegove težke invalidnosti.Za otroke do 15. leta starosti, te pravice uveljavljajo starši. Če bolnik ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ga je mogoče napotiti na zdravljenje v psihiatrični bolnici tudi brez njegove privolitve, vendar je treba o tem obvestiti sodišče (48ur). Zdravstveni delavci morajo podatke o bolniku varovati kot poklicno skrivnost, izdajo jih lahko le ožjim sorodnikom bolnika ali skrbniku. Zdravstveni delavec lahko odkloni poseg, če sodi da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike. Nujne medicinske pomoči zdravstveni delavec ne sme odkloniti. Uporabljajo lahko le preverjene metode preprečevanja, odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije. Uporabljajo lahko tudi preverjene in strokovno neoporečne dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, če ne škodujejo zdravju in jih odobri ministrstvo. V primeru smrti je treba ugotoviti čas in vzrok smrti, kar lahko opravi le pooblaščeni zdravnik. Obdukcija se opusti samo, če je vzrok smrti nesporen in če zdravnik, ki je umrlega zdravil, s tem soglaša.

7.2. Ugovor vestiZaradi moralnih, religioznih, tradicionalnih pa tudi strokovnih razlogov, lahko zdravnik uporabi institut ugovora vesti. O tem mora obvestiti svojo organizacijo, ki mora zagotoviti, da bo pacientu zagotovljena nemotena uveljavitev pravice s področja zdravstvenega varstva.

22

7.3. Umetna oploditevVsakdo ima pravico do zdravljenja neplodnosti. Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo se lahko opravljajo le z namenom, da pride do rojstva otroka. Do postopkov sta upravičena moški in ženska, ki živita v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti.

7.4. Abortus (splav)Odločanje o rojstvu otrok je svobodno, to določa že ustava. Vendar je abortus, v primeru ko ni opravljen v skladu z zakonom, deontološki prekršek in ga kot takega obravnava tudi Kodeks medicinske deontologije Slovenije. Dopusten je samo če ga narekujejo medicinski, genetski ali socialni vzroki.

7.5. EvtanazijaEvtanazija je medicinska pomoč pri umiranju. Po svetu ima veliko privržencev in veliko nasprotnikov. Nekatere države jo omogočajo, pri nas je prepovedana. Zdravnik lahko nudi umirajočemu oskrbo, nego in človeški odnos ter omogočiti navzočnost družine, dolžan mu je tudi zagotoviti da se pripravi na pričakovano smrt.

7.6. Presajanje organovSprejet je bil Zakon o odvzemu in presaditvi delov človekovega telesa zaradi zdravljenja. S to dejavnostjo se lahko ukvarjajo samo javni zdravstveni zavodi, da se vodi evidenca vseh odvzemov in presaditev organov in tkiv, da je darovanje brezplačno in da se do odvzema delov lahko pride samo z darovalčevim privoljenjem.

7.7. Genske spremembeGenetska tehnologija se ukvarja s spreminjanjem molekul DNK. Genetske spremembe se v medicini uporabljajo pri zdravljenju gensko prenosljivih bolezni in okvar, uporablja pa se tudi gensko spremenjena hrana. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi predpisuje postopek za preprečevanje širitve morebitnih škodljivih posledic človekovih posegov. Posebna genetska manipulacija je tudi kloniranje (osami se celica in se iz nje vzame jedro in le-to se nadomesti z jedrom druge celice, nato pa se vzpodbudi razvoj teh celic tako, kot bi bile jajčne celice. Ker se prenese v osamljeno celico DNK iz že razvitega organizma je nov isti kot ta ki je daroval jedro).

7.8. NadzorstvoIzvaja se lahko interni strokovni nadzor, ki se izvaja na podlagi splošnega akta zdravstvenega zavoda in strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga kot javno pooblastilo izvaja pristojna zbornica ali strokovno združenje v sodelovanju s klinikami, inštituti in drugimi zavodi in v skladu s posebnim programom. Opravi se na predlog zavarovanca, delodajalca, zdravnika ali zavoda. O strokovnem nadzoru se sestavi zapisnik, ki se ga pošlje zavodu ali zasebnemu zdravniku ter pristojnemu ministrstvu. Ministrstvo lahko odredi ukrep odprave pomanjkljivosti in določi rok za njihovo odpravo ali pa začasno prepove dejavnost zavoda ali zdravnika. Upravni nadzor opravlja pristojno ministrstvo na podlagi programa, na predlog bolnika, njegovega svojca ali skrbnika, zdravstvenega zavoda, delodajalca, pristojne

23

zbornice, sodišča ali po lastni presoji. Če ugotovi nepravilnosti, ministrstvo izda odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti ali odredi začasen ukrep, da prepreči neposredno nevarnost za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere. Poznamo pa še nadzor, ki ga izvaja ZZZS, s katerim se nadzira izpolnjevanje pogodb, ki jih je zavod sklenil za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

7.9. Združenja in zborniceZdravstveni zavodi in druge pravne osebe, se lahko povezujejo v združenja zdravstvenih zavodov zaradi sodelovanja pri oblikovanju cen, pri sklepanju pogodb, pri sklepanju kolektivnih pogodb in zaradi drugi skupnih interesov. Zdravniki in zobozdravniki se obvezno združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije, ki vodi register zdravnikov in zobozdravnikov in sprejema statut. Ima pa še naslednje pristojnosti:

- Sprejema Kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvez s kršenjem kodeksa;

- Daje, podaljšuje in odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dela zdravnikov oz. zobozdravnikov;

- Načrtuje, spremlja in nadzoruje sekundariat, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti;

- Izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;- Sodeluje pri pripravi zakonov, planskih aktov, kadrovskih načrtov in drugih

predpisov;- Sodeluje pri oblikovanju programa za zdravnike in zobozdravnike pri dodiplomskem

izobraževanju;- Soodloča pri določanju izhodišč za sklepanje pogodb z ZZZS;- Zastopa interese zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pri sklepanju pogodb z ZZZS;- Sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb v imenu zasebnih zdravnikov in

zobozdravnikov;- Druge naloge…

IX. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

1. Uvod

24

1.1. Splošni uvodPokojninsko in invalidsko zavarovanje pride v poštev v primeru, ko bi človek ali njegova družina postali materialno ogroženi zaradi posledic bolezni, poškodbe, smrti ali starosti. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje torej zagotavlja pravice do starostne, družinske in invalidske pokojnine, pravico do zaposlitve na drugem delu ali z ustreznim delovnim časom, pravico do poklicne rehabilitacije, pravico do ustreznih denarnih nadomestil, pravico do invalidnine.

1.2. Razvoj socialnih zavarovanjAnglija je leta 1908 sprejela zakon o državnih podporah za starost, leta 1911 pa zakon o zavarovanju za primer bolezni, invalidnosti in nezaposlenosti, Kraljevina SHS je ustrezen zakon sprejela 1922.

1.3. Pravni viri

1.3.1. Mednarodni pravni viri- Konvencija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti (1952),- Konvencija MOD št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni (1964),- Konvencija MOD št. 128 o invalidskih, starostnih in družinskih dajatvah (1976),- Konvencija MOD št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (1983).

1.3.2. Interni pravni viriNajpomembnejša je Ustava RS (2. člen, 50. člen, 52. člen). Naslednji pravni vir je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), ki je začel veljati leta 2000. Pomemben je tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki ureja pravila sodnih postopkov za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

2. Splošne določbe

2.1. Temeljna načelaKot prvo s ohranja temeljno načelo enotnosti zavarovanja, kar pomeni, da so vsi zavarovani pri istem nosilcu socialnega zavarovanja, ne glede na to iz katerega naslova so zavarovani. Pravice se priznavajo na podlagi plače ali drugega dohodka iz dela, od katerega so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.Ohranja se tudi temeljno načelo obveznosti zavarovanja, ki zahteva da vsak, ki sklene delovno razmerje ali prične opravljati s.p., že po zakonu postane zavarovanec. Posledica tega je da morajo delodajalci prijaviti v zavarovanje delavce, ki sklenejo pri njih delovno razmerje. Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine (starostna, invalidska, vdovska, družinska, delna), pravice iz invalidskega zavarovanja (do poklicne rehabilitacije, nadomestila za invalidnost, pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom…), dodatne pravice (dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine, varstveni dodatek) in druge pravice (odpravnina, oskrbnina, varstveni dodatek).

25

Delovanje obveznega zavarovanja zagotavlja država. Zakon še vedno ohranja temeljni načeli vzajemnosti in solidarnosti, iz katerih izhaja, da se lahko nekaterim zavarovancem priznajo večje pravice, kot bi jim šle samo glede na plačane prispevke. Ohranjena so tudi: načelo zakonitosti (določenost v zakonu), načelo demokratičnosti (sodelovanje pri upravljanju), načelo nezastarljivosti, načelo varstva pravic (ugovor, sodno varstvo).V novi zakon so vgrajena naslednja načela: načelo postopnega uveljavljanja sprememb, načelo proste izbire časa upokojitve po izpolnitvi minimalnih pogojev, načelo varovanja pridobljenih pravic (tisti, ki bodo vlagali pravice pred uveljavitvijo novega zakona bodo obravnavani po starem), načelo varovanja pričakovanih pravic (tisti ki bodo dosegli določeno zavarovalno dobo ali določeno starost bodo obravnavani po starem).

2.2. Trije stebriPrvi steber je osnova, ki ga predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Financira se iz prispevkov delavcev in delodajalcev in sredstev RS, v manjšem delu pa iz Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Drugi steber sestavljata obvezno in prostovoljno dodatno zavarovanje prek podjetij. Z obveznim dodatnim zavarovanjem se nadomešča stara beneficirana delovna doba. Možnosti za zagotovitev večjega obsega pravic, kot jih ima zavarovanec na podlagi obveznega zavarovanja, daje prostovoljno dodatno zavarovanje, ki se financira predvsem iz podjetij.Tretji steber pa predstavlja zavarovanje posameznikov, ki se ne morejo ali nočejo vključiti v drugi steber. Ti sklenejo pogodbo z zavarovalnico, ki mora pripraviti pokojninski načrt in organizirati pokojninski sklad.

2.3. Pomen izrazovNovi zakon opredeljuje pomen izrazov. Poleg starih tudi nekaj novih: vdovska pokojnina, poklicna pokojnina, državna pokojnina, dodana doba in prišteta doba.

2.4. Izvajanje zavarovanjaIzvajalec in nosilec obveznega zavarovanja ostaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Dodatno obvezno zavarovanje in prostovoljno imata drugega nosilca.Za postopke uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.

3. Zavarovanci

Zavarovanec je vsak, ki je obvezno ali prostovoljno vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

26

3.1. Obvezno zavarovanjeZavarovanci so vsi zaposleni v RS (tudi tujci, ki so zaposleni pri mednarodnih organizacijah), državljani RS zaposleni v tujini, s.p., kmetje, vajenci, vrhunski športniki in šahisti, brezposelni, starši in zaporniki. Kot samozaposlene (s.p.) se štejejo:

- Samostojni podjetniki, obrtniki, zasebni trgovci;- Umetniki, kulturniki, tisti ki opravljajo medijske dejavnosti;- Tisti, ki opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti;- Duhovniki;- Odvetniki, notarji;- Drugo…

Kot kmetje se zavarujejo tisti, ki samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost in na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšni katastrski dohodek ali drug dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače. Morajo biti zdravstveno sposobni opravljati kmetijske dejavnosti in starejši od 15let.Samozaposleni in kmet lahko pri nosilcu zavarovanja uveljavlja izvzem, če mesečna osnova za obračun davka iz dejavnosti ne dosega polovico zneska minimalne plače v obdobju zadnjih 6 mesecev. Izvzem lahko pod posebnimi pogoji uveljavljajo tudi tujci zaposleni pri mednarodnih organizacijah. Vajenci so osebe, ki so v učnem razmerju z delodajalcem in so dopolnili 15 let. Isto velja tudi za športnike in šahiste.Obvezno se zavarujejo še brezposelni zavarovanci, eden od staršev, ki skrbita za otroka mlajšega od 7 let in zaporniki, ki so državljani RS in delajo s polnim delovnim časom.Zakon tudi določa da so samo za primere invalidnosti, telesne okvare ali smrti kot posledice nesreče pri delu ali poklicne bolezni zavarovani tudi: dijaki in študentje pri praktičnem pouku, otroci in mladostniki z motnjami v razvoju pri praktičnem pouku, osebe ki po šolanju opravljajo prostovoljno prakso, osebe ki so uveljavile izvzem iz zavarovanja, kmetje ki niso obvezno zavarovani, invalidi na rehabilitaciji oz. pri usposabljanju, dijaki in študentje za delo preko študentskega servisa, zaporniki ki niso obvezno zavarovan in mladoletniki v prevzgojnih domovih. Poseben primer je zavarovanje za primer organizirane aktivnosti: delovne akcije, reševalne akcije, akcije zaščite, mladinski tabori, vojaška ali nadomestna civilna služba, pomoč policiji pri izpolnjevanju nalog, akcije rezervnega sestava policije, aktivno sodelovanje pri športnih ali šahovskih akcijah, prostovoljno gasilsko delo, akcije gorske reševalne službe in pasivno zavarovanje.

3.2. Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanjeNamenjena je osebam, ki v določenem aktivnem obdobju zaradi različnih razlogov sicer nimajo obveznega zavarovanja, da se jim omogoči drugačno vključitev v zavarovanje in se jim s tem zagotovi da lahko ostanejo zavarovanci. Zakon zato omogoča državljanom RS, ki so dopolnili 15let, da se vključijo v obvezno zavarovanje ko so na neplačanem dopustu, ko so v suspenzu, ko študirajo, med služenjem vojaškega roka, če skrbijo za otroka mlajšega od 7let, če skrbijo za invalidno osebo, opravljajo kmetijsko dejavnost pa niso obvezno zavarovani….

27

4. Pridobitev in odmera pravic

Podlaga za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lahko:- Starost, - Invalidnost,- Potreba po stalni pomoči in postrežbi,- Telesna okvara,- Smrt.

4.1. Starostna pokojninaPripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje v zakonu določene pogoje.

4.1.1. SplošnoStarostna pokojnina je dolgoročna dajatev, trajne narave, ki se periodično izplačuje in upravičencu omogoča socialno varnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. Skrbi da upokojenec po upokojitvi ostane v enakem ekonomskem položaju, kot ga je imel, ko je bil aktiven.

4.1.2. Pogoji za pridobitev praviceZavarovanec dobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe, zavarovanka pa 38 let pokojninske dobe. Zavarovanec ki ima dopolnjenih 20 let pokojninske dobe se lahko upokoji pri 63 letih, zavarovanka ki ima dopolnjenih 20 let pokojninske dobe pa pri 61 letih. Če ima zavarovanec izpolnjenih najmanj 15 let pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine pri 65 letih, zavarovanka pa pri 63 letih.

4.1.3. Znižanje starostne mejePogoji za priznanje pravice do pokojnine se lahko znižajo v dveh primerih:

Zaradi skrbi in vzgoje za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. Starostna meja se zniža, če je zavarovanec/ka skrbel za otroka najmanj 5 let. Meja se zniža za 8 mesecev za enega otroka, 20 mesecev za 2 otroka in 36 mesecev za 3 otroke. Pri večjem številu otrok se za vsakega nadaljnjega otroka zniža za dodatnih 20 mesecev. Po tej določbi se lahko minimalna upokojitvena starost moškemu zniža največ do 58. leta starosti, ženski pa do 56. leta starosti.

Zaradi zaposlitve ženske pred 18. letom starosti. Upošteva se znižanje starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom, vendar največ do 55 let.

4.1.4. Pokojninska osnovaVišina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove. Po definiciji je pokojninska osnova mesečno povprečje plač in zavarovalnih osnov v določenem obdobju, ki se skladno z zakonom valorizira na raven zadnjega koledarskega leta pred upokojitvijo.Za izračun pokojninske osnove se ne upoštevajo plače ali zavarovalne osnove iz leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Za leto zavarovanja, se upošteva koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo ali nadomestilo plače za najmanj 6 mesecev.

28

Poleg plač in zavarovalnih osnov, se za izračun pokojninske osnove upoštevajo tudi nadomestila plač in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.V pokojninsko osnovo se ne vštevajo prejemki

- Od katerih niso bili plačani prispevki,- Za delo izven okvira rednega dela,- Prejeti za povračilo materialnih stroškov,- Izplačani na račun regresa,- Iz naslova nagrad ob delovnih jubilejih,- V naravi,- Izplačani kot odpravnine,- Izplačani v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev,- Od osnove, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe.

Če je zavarovanec prejemal plačo za delo v času, krajšem od polnega delovnega časa, se pokojninska osnova izračuna tako, da se prejeti znesek preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas. Če gre za delo prek polnega delovnega časa, se za izračun pokojninske osnove upošteva celotna plača, ki je bila prejeta za čas, za katerega delo prek polnega delovnega časa dovoljujejo predpisi iz delovnega razmerja. Najmanjša pokojninska osnova je najmanjši znesek, od katerega se zavarovancu lahko odmeri pokojnina v primeru, če je bil zavarovan od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne omogočajo odmere take pokojnine, ki bi upokojencu zagotavljala vsaj minimalno socialno varnost. Zakonsko je določena tudi najvišja pokojninska osnova, ki je določena v višini 4× najnižje pokojninske osnove.

4.1.5. Odmera starostne pokojnineOdmerja se v odvisnosti od starosti, pokojninske oz. zavarovalne dobe in spola zavarovanca oz. zavarovalke. Za 15 let zavarovalne dobe se zavarovancu odmeri pokojnina v višini 35% pokojninske osnove, za zavarovanko v višini 38% osnove. Za vsako nadaljnjo polno leto pokojninske dobe se odstotek poveča za 1,5%. Če znaša pokojninska doba manj kot 1 leto ampak več kot 6 mesecev, se odstotek poveča za 0,75%. Tako odmerjena pokojnina doseže 72,5% pokojninske osnove in ne več kot 85% pokojninske osnove.Če se odmerja starostna pokojnina zavarovancu z delovno dobo daljo od polne, se mu pokojninska osnova poveča. Pri manjši starosti od polne, se pokojnina zniža za vsak mesec starosti, ki zavarovancu/ki manjka do dopolnjene polne starosti. Zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine, pa ostane v zavarovanju po 63. oz. 61. letu, se pokojnina poveča. Minimalna pokojnina, ki jo zavarovanec lahko dobi v skladu z veljavnimi predpisi, je določena v višini 35% najnižje pokojninske osnove.Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja. Za kmeta velja, da pridobi pravico, ko odda kmetijo prevzemniku, ko jo proda ali odda v dolgoročni najem. Upravičencu, ki ob uveljavitvi pravice ni bil zavarovan, se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ 6 mesecev za nazaj.

4.2. Delna pokojninaDelna pokojnina omogoča, da zavarovanec ostane največ s polovico polnega delovnega časa v delovnem razmerju in za ta čas prejema ustrezno plačo, razliko pa mu pokrije zavod v

29

obliki delne pokojnine, ki se odmeri v višini polovice starostne pokojnine ob upoštevanju pokojninske dobe, osnove in starosti. Ko preneha pravica do delne pokojnine, ima zavarovanec tri možnosti: da se mu izplačuje že izračunana in usklajena pokojnina v celoti namesto samo polovice; da se mu odstotno poveča prej odmerjena pokojnina, glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo oz. starost, v času prejemanja delne pokojnine; da se mu pokojnina ponovno odmeri.

4.3. Državna pokojninaDržavna pokojnina je prejemek, ki se ob dopolnitvi določene starosti zagotavlja osebam, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine in izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonom. To so državljani RS, ki pri starosti 65let (in pod pogojem, da so med 15 in 60 letom starosti najmanj 30 let prebivali v RS) nimajo sredstev za preživljanje. Priznava se jim pravica do državne pokojnine, ki znaša 33,3% najnižje pokojninske osnove.

4.4. Pravice na podlagi invalidnostiInvalidsko zavarovanje preprečuje izgubo delovne zmožnosti in zagotavlja materialno varnost in ohranjanje delovnega mesta tistim, pri katerih so se pojavile spremembe v zdravstvenem stanju.Pravice na podlagi invalidnosti praviloma trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pravica pridobljena.

4.4.1. Definicija invalidnostiInvalidnost je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje. Veljavni zakon opredeljuje tri kategorije invalidnosti.I. kategorija invalidnosti: zavarovanec sploh ni več zmožen opravljati pridobitnega dela ali je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti (=da je brez nevarnosti za poslabšanje, zmožen polni (ali vsaj polovico polnega) delovni čas opravljati delo na drugem delovnem mestu). II. kategorija invalidnosti: ko je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za 50% ali več. III. kategorija invalidnosti: zavarovanec tudi s poklicno rehabilitacijo ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, vendar:

- Lahko opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa,- Je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50%,- Lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, ni pa zmožen za delo na

delovnem mestu, na katerega je razporejen.

4.4.2. Vzroki za nastanek invalidnosti Poškodba pri delu; Poklicna bolezen; Bolezen, Poškodba izven dela.

4.4.2.1. Poškodba pri deluTo je poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodb, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne

30

obremenitve telesa in drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Sem spadajo tudi poškodbe, ki jih je zavarovanec utrpel na redni poti do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo.

4.4.2.2. Poklicna bolezenTo so bolezni, ki so povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali pri delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan,

4.4.3. Pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnostiPravice na podlagi invalidnosti lahko pridobi zavarovanec, pri katerem se ugotovi I., II. ali III. kategorija invalidnosti, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 63 oz. 61 let.

4.4.4. Invalidska pokojninaInvalidska pokojnina je pokojninska dajatev, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec ne glede na pokojninsko dobo, če je ta posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Drugače pa le, če je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj 1/3 razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti. Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna enako kot za starostno pokojnino. Invalidska pokojnina za poškodbe pri delu in poklicne bolezni se odmeri isto kot starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo, s tem da se zaradi starosti ne zmanjšuje. Invalidska pokojnina, ki se odmeri zaradi poškodbe izven dela ali bolezni, se odmeri v znesku, ki velja za izračun starostne pokojnine, brez odbitka zaradi starosti ob upokojitvi. Najmanjša višina invalidske pokojnine je 45% oz. 48% pokojninske osnove. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi polne starosti pa se odmeri najmanj v višini, določeni za odmero staroste pokojnine za 15 let zavarovalne dobe. Pri odmeri invalidske pokojnine se upošteva tudi prišteta doba(=predstavlja del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo). Če zavarovanec izpolnjuje tako pogoje za invalidsko kot za starostno pokojnino, sam izbira, katero od obeh bo užival.

4.4.5. Poklicna rehabilitacijaTo je proces, s katerim se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic, da se lahko vključi v normalno ali prirejeno delovno okolje. Pravico do poklicne rehabilitacije lahko pridobi zavarovanec z II. kategorijo invalidnosti, če še ni dopolnil 50 let. Poklicna rehabilitacija se opravi z izobraževanjem na ustreznih šolah, z drugimi oblikami izobraževanja in s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu, s soglasjem zavarovanca pa tudi z izobraževanjem ob delu. Ko se prizna pravica do poklicne rehabilitacije, se določi oblika in način, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, pogoji za usposabljanje in pogoji in roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani rehabilitaciji. Zavarovanec ima pravico do začasnega denarnega nadomestila za čas med rehabilitacijo in sicer v višini 100% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Če pa se zavarovanec usposablja ob delu pa v višini 40% invalidske pokojnine. Prav tako ima pravico do denarnega nadomestila v višini 100% pokojninske osnove za čas od zaključka rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu. Po pričetku dela na novem delovnem mestu, ima pravico do denarnega nadomestila v višini 20% invalidske

31

pokojnine. Zavarovanec izgubi pravico do denarnih nadomestil, če ne izpolnjuje pogojev iz pogodbe, če ne dokonča rehabilitacije ali če ne nastopi novega dela.

4.4.6. Pravica do premestitvePremestitev je pravica, ki jo dobi delovni invalid:

- Po končani poklicni rehabilitaciji,- S preostalo delovno zmožnostjo, če je pri njem ugotovljena II. kategorija invalidnosti

po 50. letu starosti,- Če je pri njem ugotovljena III. kategorija invalidnosti.

Premestitev mora zagotoviti delodajalec. Delovni invalid ima v primeru premestitve pravico do nadomestila za invalidnost in sicer:

a) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti, se nadomestilo odmeri:- če ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oz. zavarovan in sicer v višini 60% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti;- če mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje oz. krivde, v višini 80% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti,- če mu je delovno razmerje prenehalo po lastni volji ali krivdi, 40% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti, če mu je prenehalo delovno razmerje po dopolnitvi 53. leta starosti, oz. 20% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti, če mu je prenehalo delovno razmerje ko še ni dopolnil 53 let,- če se je zaposlil na drugem delovnem mestu, v višini 20% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti;

b) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije zaradi zmanjšanje delovne zmožnosti za manj kot 50%, oz. če zavarovanec še lahko dela, vendar na drugem delovnem mestu, se nadomestilo odmeri:- če ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oz. zavarovan, v višini 40% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti,- če mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje/krivde, v višini 60% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti,- če mu je delovno razmerje prenehalo po lastni volji/krivdi, v višini 25% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti,- če se je zaposlil na drugem delovnem mestu, v višini 25% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadla ob nastanku invalidnosti.

Nadomestila se izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela. Nadomestila zaradi prenehanja delovnega razmerja se izplačujejo samo za čas ko je zavarovanec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Delovni invalid lahko zahteva da se mu namesto pravice do premestitve, zagotovi pravica da rehabilitacije.

4.4.7. Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in delna invalidska pokojninaZavarovanec ki sodi v III. kategorijo invalidnosti in ni zmožen za delo s polnim delovnim časom niti z rehabilitacijo, pridobi pravico do dela s skrajšanim delovnim časom ali do delne invalidske pokojnine. Delna invalidska pokojnina se odmeri od invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in to v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Delna invalidska pokojnina se poveča, če zavarovanec ni več zmožen za delo

32

na delovnem mestu na katerega je razporejen in dobi zato drugo (za 30%), ali če izgubi delo brez lastne volje ali krivde (za 40%). Tako povečana pokojnina ne sme presegati 80% invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.Če zavarovancu po lastni volji/krivdi preneha delovno razmerje, se delna invalidska zmanjša za 30%. Delovnemu invalidu, ki ima priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom se pokojnina izplačuje od dneva ko je invalid pričel delati s polovičnim delovnim časom. Zavarovancem, ki se jim izplačuje delna pokojnina po prenehanju delovnega razmerja, se izplačuje za čas ko so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje.

4.4.8. Dolžnosti delodajalcaDelodajalec je dolžan obdržati v delovnem razmerju zavarovanca, pri katerem je nastala II. ali III. kategorija invalidnosti. Dolžan ga je premestiti, zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali zagotoviti delo s krajšim delovnim časom.

4.4.9. Prenehanje delovnega razmerja delovnemu invaliduDelodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi če invalidu za preostalo delovno zmožnost ne more zagotoviti delovnega mesta oz. dela s krajšim delovnim časom. Odpove lahko tudi če invalid brez opravičljivega razloga:

- Ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne dokonča,- Ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o poklicni rehabilitaciji,- Ne nastopi dela na drugem delovnem mestu,- Ne prične z delom s skrajšanim delovnim časom.

4.4.10. Kontrolni pregledČe je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 45. letom starosti, se pri njem invalidnost ponovno ugotavlja z obveznimi kontrolnimi pregledi, vsakih 5 let.

4.4.11. Povračilo potnih stroškovZavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem ali uživanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. (če je bil napoten na zdravstveni pregled v drugi kraj).

4.5. Pravice za primer zavarovančeve smrtiZakon loči vdovsko in družinsko pokojnino.

4.5.1. Pogoji na strani umrlega zavarovancaVdova, vdovec, oz. drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico do pokojnine, če je umrli zavarovanec:

- Dopolnil najmanj 5 let zavarovalne ali najmanj 10 pokojninske dobe,- Izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne oz. invalidske pokojnine,- Bil uživalec starostne ali invalidske pokojnine ali je užival pravice na podlagi

invalidnosti.

4.5.2. Vdovska pokojninaTo je pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju oz. ob izpolnjenih pogojih tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v izven-zakonski skupnosti umrlega zavarovanca, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon. Na strani vdove/vdovca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: dopolnitev 53 let, nezmožnost za delo in otroci. Pogoj starosti ni

33

potreben, če je bila vdova/vdovec do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postal/a po enem letu od zavarovančeve smrti ali če ima otroka ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova/vdovec pa jih je dolžna preživljati. Pravico do vdovske pokojnine ima tudi vdova, ki rodi zavarovančevega otroka, najkasneje 300dni po njegovi smrti. Če vdova/vdovec še ni dopolnila 53 let, je pa dopolnila vsaj 48 vseeno pridobi pravico ko dopolni 53. Vdova/vdovec v primeru da je umrl zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil 58 let, pridobi pravico le če ima z zavarovancem otroka ali če je zakonska zveza trajala nepretrgoma vsaj 1 leto. Vdova/vdovec trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine, če je med uživanjem vdovske pokojnine dopolnila 53 let. Tudi tukaj velja pravilo čakalne dobe za čas od 48. do 53. leta. Vdova izgubi pravico že sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo 58. leta starosti, razen če je popolnoma nezmožna za delo. Izven-zakonska skupnost mora trajati vsaj 3 leta pred smrtjo zavarovanca, da se lahko uveljavlja pravica do vdovske pokojnine, razen če sta imela otroka (potem mora trajati vsaj 1 leto pred smrtjo). Razvezani zakonec ima pravico do pokojnine, če mu je bila ob razvezi priznana pravica do preživnine. Vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja starostne ali invalidske pokojnine umrlemu, če je bila uveljavljena pravica do vdovske pokojnine po uživalcu starostne ali invalidske pokojnine. Vdova/vdovec ne mora pridobiti pravice če je bila obsojena za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.

4.5.3. Družinska pokojnina

4.5.3.1. OtrociMed otroke zavarovanca štejemo: njegove zakonske in nezakonske otroke, njegove posvojence, pastorke, vnuke in tudi druge otroke brez staršev (velja tudi za otroke s starši ki niso zmožni za delo). Ko otrok dopolni 15 let ima pravico do družinske pokojnine samo, če je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje (do 18. leta) oz. če se redno šola (največ do 26. leta). Pravico do družinske pokojnine imajo tudi otroci, ki so obvezno zavarovani kot vajenci, ki so v učnem razmerju in se izobražujejo pri delodajalcu. Otrok izgubi pravico če sklene zakonsko zvezo, razen če gre za otroka ki je trajno nezmožen za delo ali če se oba zakonca še šolata in nista zavarovana.

4.5.3.2. Starši Starši dobijo pravico če jih je zavarovanec do smrti preživljal in če so do smrti zavarovanca dopolnili 58 let ali če so bili ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožni za delo.

4.5.3.3. Bratje in sestrePravico dobijo pod enakimi pogoji kot otroci ali starši umrlega, mora pa biti izpolnjen še dodaten pogoj, da imajo lastnih sredstev za preživljanje.

4.5.4. Odmera vdovske oziroma družinske pokojnineOsnova za odmero je starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo zavarovanec dobil ob smrti ali ki jo je ob smrti že užival. Po določitvi osnove za odmero, se vdovska pokojnina odmeri v višini 70% od osnove. Vdova/vdovec ki ima pravico tudi do starostne ali invalidske pokojnine si sam izbere katero pokojnino bo užival. Če je za vdovo ugodneje, se lahko poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi največ 15% vdovske pokojnine, pri čemer pa skupni

34

znesek ne sme znašati več kot 100% povprečne pokojnine izplačane v državi v prejšnjem koledarskem letu.Pri odmeri družinske pokojnine pride do ločevanja družinskih članov na ožje (otroci in posvojenci) in na širše družinske člane (vsi ostali). Odmeri se od osnove v odstotku, katerega višina je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo pravico do družinske pokojnine. Če imajo pravico samo ožji ali samo širši družinski člani, znaša za enega člana 70%, za dva 80%, za tri 90% in za štiri ali več članov 100% osnove. Če imajo pravico tako ožji kot širši družinski člani, se pokojnina ožjim dodeli tako kot če bi samo oni imeli pravico, članom širše družine pa pripada ostanek. Če uživa družinsko pokojnino več družinskih članov, pa komu od njih pravica preneha, se drugim članom pokojnina ponovno odmeri. Če gre za otroka, ki je izgubil oba starša, se družinska pokojnina odmeri po enem roditelju, ob tem pa otroku pripada še 30% od osnove po drugem roditelju. Skupni znesek ne sme presegati 100% osnove za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju.

4.5.5. Odpravnina in oskrbninaTo sta začasni pravici. Pravico do odpravnine ima vdova, ki ni zavarovana, in sicer v višini 6 mesečnega zneska vdovske pokojnine, ki bi ji šla, če bi imela pravico do te pokojnine. Do oskrbnine pa ima pravico po prenehanju izplačevanja odpravnine, če se v 30 dneh prijavi pri Zavodu za zaposlovanje. Pravico do oskrbnine ima največ 24 mesecev, oskrbnina pa znaša toliko koliko bi znašala vdovska pokojnina, vendar največ v višini osnove najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.

4.6. Varstveni dodatekTo je denarni dodatek upokojencu s pokojninsko dobo, krajšo od 40 oz. 38 let, ki izpolnjuje premoženjski cenzus in čigar pokojnina je nižja od osnove za odmero dodatnih pravic. Varstveni dodatek se zagotavlja zaradi zagotavljanja socialne varnosti uživalcev pokojnin. Njegova višina je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe in tudi od števila uživalcev. Uživalec te pravice mora vsako leto do 31. marca predložiti dokazila o dohodkih in premoženju, ki vplivajo na priznanje pravice, sicer se mu s 1. majem izplačilo ustavi.

4.6.1. Premoženjski cenzusSkupni dohodki uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov so:

- Dohodki iz delovnega razmerja,- Iz opravljanja s.p.,- Od premoženja,- Drugi dohodki, od katerih se plačuje davek,- Pokojnine,- Dodatki k pokojnini,- Vojaške invalidnine iz tujine,- Prejemki iz prostovoljnega zavarovanja,- Prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov,- Drugi prejemki…

V skupno premoženje se izrecno ne vštevajo: - Lastništvo delnic oz. kapitalskih deležev kapitalskih družb ali zadrug do višine 2 mil.

Sit,- Stanovanje ali stanovanjska hiša, ki služi kot prebivališče uživalca pokojnine in

njegovih družinskih članov,

35

- Kmetijska in gozdna zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

4.6.2. Družinski članiDružinski člani, katerih dohodki se upoštevajo pri izračunu pokojninskega cenzusa so: zakonec, zunajzakonski partner, prevzemnik kmetije, otroci ter drugi družinski člani, ki jih uživalec pokojnine preživlja.

4.6.3. Odmera varstvenega dodatkaOdmerja se v višini, ki je odvisna od tega, ali pripada k starostni, invalidski, vdovski ali družinski pokojnini. Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med pokojnino in zneskom osnove najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Pri pokojninski dobi 15 let ali manj znaša 60% osnove, za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pa se višina dodatka poveča za 2%, s te da ne presega 100% navedene razlike. Pri invalidski pokojnini znaša za uživalca s pokojninsko dobo 20 let ali manj, najmanj 70% osnove za odmero varstvenega dodatka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto se poveča za 2%, pri čemer ne sme presegati 100% osnove. Pri vdovski ali družinski pokojnini se odmeri od razlike med osnovo za odmero pokojnine po umrlemu zavarovancu in osnovo za odmero varstvenega dodatka in znaša 70% razlike za enega, 80% za dva, 90% za tri in 100% razlike za 4 ali več uživalcev pokojnine.

4.7. Dodatek za pomoč in postrežboTo je denarni prejemek, ki ga upravičenec dobi, če ne more opravljati vseh ali večine življenjskih potreb. Omogoča plačilo drugih oseb za nudenje pomoči in postrežbo. Pravico do tega dodatka imajo tisti uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v RS. Ta pravica zavarovancu pripada od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, izplačuje se od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev nazaj. Zavarovancu pripada,če se ne more sam gibati v stanovanju, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno….Odmeri se v 3 različnih višinah:

- Upravičencu, ki mu je potrebna pomoč pri vseh opravilih, ter slepim in nepokretnim se odmeri v višini najmanj70% zneska osnovne najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo;

- Upravičencu, ki mu je potrebna pomoč pri večini opravil, ter slabovidnim se odmeri v višini najmanj 35% zneska osnovne najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo;

- Za nekatere najtežje prizadete kategorije upravičencev se lahko določi tudi višji znesek od 70%.

4.8. InvalidninaTo je denarni prejemek do katerega je zavarovanec upravičen v primeru telesne okvare (=izguba, poškodba ali onesposobljenost organov ali delov telesa), do katere je prišlo med zavarovanjem. Invalidnina se zavarovancu prizna, če izpolnjuje pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine in če dosega telesna okvara določeno stopnjo.Če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, lahko zavarovanec pridobi pravico do invalidnine ne glede na pokojninsko dobo, če je okvara najmanj 30%. Če

36

pa je okvara nastala izven dela, dobi pravico le, če je okvara najmanj 50% in če ima zavarovanec ob nastanku okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Telesne okvare so razdeljene na 8 stopenj. Prva stopnja je 100% telesna okvara, osma pa 30%.Invalidnina za prvo stopnjo telesne okvare, ki je nastala pri delu, znaša 24% osnove najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Z vsako stopnjo telesne okvare se zniža za 2%. (osma stopnja je 10%). Če pa gre za invalidnino ki je nastala izven dela, znaša 70% zneska, določenega za telesno okvaro iste stopnje, ki je posledica poškodbe pri delu. Pravica traja dokler traja telesna okvara.

4.9. Usklajevanje pokojninUsklajevanje pokojnine priznani pokojnini ohranja določeno vrednost in raven pridobljene socialne varnosti ter vzdržuje razmerje med pokojninami in plačami zaposlenih. Uskladitev se ponavadi uredi v februarju.

5. Pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji

Kdo je do tega upravičen določajo zakoni, ki pa ne morejo določiti, da se komu prizna pravica do pokojnine pred dopolnitvijo 55let in 35let pokojninske dobe za moške in 53let starosti in 30let pokojninske dobe za ženske.

6. Pridobitev, uživanje in izguba pravic

Zavarovanec praviloma pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Pokojnine, invalidnine, dodatek za pomoč in postrežbo se izplačujejo mesečno in sicer za nazaj. Zapadli in neizplačani zneski, ki niso bili plačani iz razlogov na strani uživalca, se izplačujejo največ za 3 leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo. Zapadli zneski, ki ob smrti zavarovanca še niso bili izplačani, se podedujejo. Zavarovanec ne more pridobiti pravice iz invalidskega zavarovanja če si je sam povzročil invalidnost ali telesno okvaro. Če zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev dveh ali več pokojnin si sam izbere katero bo prejemal. Uživalec pravice mora v 8 dneh sporočiti zavodu vsako spremembo, ki bi vplivala na uživanje pravice. Tujcu, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje če je s to državo sklenjen ustrezen sporazum ali če velja načelo recipročnosti. Izplačuje se tudi Slovencu, ki se izseli v tujino. V tujino se ne izplačujejo: državna pokojnina, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, oskrbnina in invalidnina.

7. Pokojninska doba

37

Pokojninska doba je seštevek zavarovalne in posebne dobe, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine. Pokojninska doba obsega čas:

- Prebit v obveznem zavarovanju,- Ki se zavarovancu všteva v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov v skladu z

zakonom,- Dopolnjen pred uveljavitvijo novega zakona, ki se slovenskim državljanom všteva v

pokojninsko dobo po prej veljavnih predpisih.Posebna doba, ki se tudi všteva v pokojninsko dobo, je doba, prebita v revolucionarnem delu pred letom 1941. Vanjo štejejo tudi udeležba v narodnoosvobodilni vojni, aktivno sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju, čas služenja v JLA, udeležba v antifašističnem gibanju… To področje ureja Zakon o vojnih veteranih iz leta 1995, ki je krog upravičencev razširil tudi na osebe, ki so sodelovale pri obrambi Slovenije med agresijo leta 1991. Pomemben je tudi Zakon o žrtvah vojnega nasilja.

7.1. Zavarovalna dobaTo je obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter obdobja, za katero so bili plačani prispevki. Čas, prebit v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, se všteva v zavarovalno dobo tako, da ustreza seštetemu številu delovnih ur v koledarskem letu, nato pa se preračuna na polni delovni čas. So pa neke izjeme. V zavarovalno dobo se kot čas prebit s polnim delovnim časom, šteje čas, ki ga je delovni invalid prebil v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, če ima pravico do delne invalidske pokojnine. Isto velja, če je zavarovanec v času, ko je delal s skrajšanim delovnim časom, skrbel, negoval ali varoval težje telesno prizadeto osebo ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo. Vajencem se zavarovalna doba šteje tako, da se 12 mesecev učne dobe upošteva kot 6 mesecev zavarovalne dobe. V zavarovalno dobo se vštevajo tudi nekatera druga obdobja izven delovnega razmerja:

- Čas skrbi za otroka v prvem letu starosti,- Čas rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo,- Čas poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega,

obolelega za distrofijo ali drugimi mišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, civilnega invalida vojne,

- Čas zadržanosti od dla zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja, če je zavarovanec prejemal nadomestilo plače,

- Čas ko je zavarovanec opravljal versko službo in ni mogel plačevati prispevkov.

7.2. Dodana dobaDodana doba je čs, prebit izven zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Sestavljajo jo leta zaključenega dodiplomskega ali podiplomskega študija, služenje obveznega vojaškega roka in čas ko je bil zavarovanec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje.

38

7.3. Računanje zavarovalne in pokojninske dobeZavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih (30dni mesec, 12 mesecev leto). Pokojninska doba se upošteva samo na podlagi podatkov nosilca socialnega zavarovanja.

7.4. Dokup pokojninske dobeDokupljena doba je z zakonom določeno obdobje, v katerem zavarovanec ni bil vključen v zavarovanje, šteje pa se v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Zakon omogoča dokup v 4 primerih:

- Če gre za dokup zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine presežnih delavcev (presežni delavec, ki se mu lahko dokupi največ 5 let delovne dobe, je lahko tisti, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, ali zaradi prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Dokup je možen če je zavarovanec dopolnil 35 oz. 33 let pokojninske dobe in 58let starosti, 63 oz. 61 let starosti in 15 let pokojninske dobe, 65 oz. 63 let starosti in 10 let zavarovalne dobe, ali če je zavarovanec invalid pa nima potrebne zavarovalne dobe.)

- Če gre za dokup za ugodnejšo odmero (to lahko stori zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in želi ugodnejšo odmero),

- Če gre za dokup zaradi odmere pokojnine brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti (gre bolj za enkratno in predčasno vplačilo zneska, ki ga predstavljajo izračunane razlike oz. odstotki odbitkov zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti.),

- Če gre za dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine (zavarovancu omogoča, da se mu ob plačilu prispevkov v zavarovalno dobo upošteva: čas ko je bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje; čas ko ni bil zavarovan zaradi nege, varstva otroka mlajšega od 3 let; čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija; čas služenja vojaškega roka…).

7.5. Prištevanje pokojninske dobePrišteta doba je del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot fiktivna pokojninska doba. Zavarovancu, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 63 oz. 61 let, se kot prišteta doba upošteva:

- Če je invalidnost nastopila pred 58 letom starosti: 2/3 obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnitvijo 58 let; ½ obdobja med dopolnitvijo 63 oz. 61 let in dopolnitvijo 58 let starosti.

- Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 58 letom starosti, predstavlja prišteta doba eno polovico obdobja med dopolnitvijo 63 oz. 61 let in nastankom invalidnosti.

Zakon prišteto dobo v višini ¼ dejanskega zavarovanja, priznava k zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v obveznem zavarovanju kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalidi od I. do IV. skupine, civilni invalidi vojne od I. do IV. skupine, slepi, gluhi, oboleli za cerebralno in otroško paralizo…. Tem zavarovancem se zniža zahtevana starost za priznavanje pravic za eno leto za vsaka 4 leta prebita v zavarovanju.

39

8. Matična evidenca in dolžnost obveščanja

Zavod je nosilec informacijske službe za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja- pri njem se vodi matična evidenca. Matična evidenca zajema vse podatke, ki so pomembni za pridobitev in odmero pravic (podatki o pokojninski dobi, višini plače, plačilnih prispevkov…). Te podatke morajo zavodu zagotoviti delodajalci, samozaposleni, kmetje, vrhunski športniki in šahisti, osebe ki so prostovoljno vključene v zavarovanje, ter Zavod za zaposlovanje, pravosodno ministrstvo, ZZZS in davčna uprava.Zakon o matični evidenci natančno določa obveznosti tistih, ki so dolžni matični evidenci posredovati podatke.

9. Zagotavljanje sredstev

Prihodki obveznega zavarovanja so prispevki, drugi prihodki in sredstva državnega proračuna. Prispevke plačujejo:

- Zavarovanci za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,- Delodajalci za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in- Delodajalci za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Med druge prihodke lahko štejemo kupnine za zemljo in prihodke od dividend, obresti in ostalega.Med odhodke iz obveznega zavarovanja štejejo:

- Pokojnine, denarna nadomestila in drugi prejemki na podlagi pridobljenih pravic ,- Stroški poklicne rehabilitacije,- Stroški v zvezi z ocenjevanjem invalidnosti in telesne okvare,- Stroški z izplačevanjem pokojnin in drugih pokojninskih prejemkov,- Stroški izvajanja zavarovanja,- Stroški delovanja organov upravljanja zavoda….

9.1. PrispevkiPrispevki so zneski, ki jih zavarovanec oz. delodajalec vplača v korist zavarovanca v obvezno, obvezno dodatno ali prostovoljno dodatno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja. Prispevki se obračunajo od osnove. najvišja osnova za plačilo prispevkov ni določena, določeno pa je , da je najnižja osnova znesek minimalne plače. Za samozaposlene in kmete se osnova za plačilo prispevka določi glede na dosežen dobiček. Za njih je določena tudi najvišja osnova, ki je določena v višini najvišje pokojninske osnove. Vrhunski športniki in šahisti ter osebe prostovoljno vključene v zavarovanje, si lahko same izbirajo osnovo za plačilo prispevkov, vendar ta ne sme biti manjša od zneska najnižje pokojninske osnove. Vajencem je osnova za plačilo prispevkov določena z višino mesečne nagrade, pri čemer osnova ne more bit manjša od polovice zneska minimalne plače. Osnova za izplačilo prispevkov za brezposelne je znesek nadomestila, ki ga prejemajo, oz. zavarovalna osnova, od katere Zavod za zaposlovanje plačuje prispevek. Prispevki za obvezno zavarovanje se plačujejo zavodu, nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem pa opravlja davčna uprava. Zavezanec, ki ne plača prispevkov mora nato plačati tudi zamudne obresti.

40

9.2. Prihodki iz državnega proračunaRS iz državnega proračuna ali drugih virov (trajno) zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda. Proračun zagotavlja zavodu sredstva tudi, kadar mu za izpolnitev kratkoročnih obveznosti primanjkuje likvidnih sredstev.

9.3. Finančno poslovanjeZavod opredeljuje finančno poslovanje s finančnim načrtom, ki se praviloma pripravi in sprejme za vsako koledarsko leto posebej. Sprejme ga skupščina zavoda, soglasje zanj pa da Vlada RS. V finančnem načrtu se opredelijo vsa sredstva, pridobljena iz prispevkov in drugih virov, pa tudi sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, ter druga sredstva, potrebna za pokrivanje pravic in izvajanje zavarovanja ter drugih obveznosti. Zavod letno pripravi poročilo o finančnem poslovanju in ga predloži Državnemu zboru.

9.4. Premoženje zavodaZavod ima neomejeno pravno in poslovno sposobnost, razpolaga pa tudi z lastnim premoženjem. Sem spadajo nepremičnine, stvarne in obligacijske pravice, delnice ali lastniški deleži, denar in druga sredstva, na katerih ima zavod lastninsko pravico.

9.5. Nepremičninski skladTo je pravna oseba, ustanovljena z namenom upravljanja nepremičnin in zagotavljanja neprofitnih in varovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe. Organi sklada so skupščina (imenuje jo Vlada RS za 4 leta), nadzorni svet in direktor.

9.10. Kapitalski skladUstanovljen je kot delniška družba za upravljanje z vrednostnimi papirji, za upravljanje Prvega pokojninskega sklada, upravljanje Sklada obveznega dodatnega zavarovanja in upravljanje vzajemnih skladov. Zagotavlja dodatna sredstva za pokrivanje pokojninskih in invalidskih prejemkov, njegovi prihodki pa so obresti, dividende in drugi prihodki, ki izvirajo iz naložb ter poslovanja sklada. Organi so skupščina, nadzorni svet in uprava.

10. Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic

10.1. Splošne določbe

10.1.1. Uveljavljanje pravicPravice iz obveznega zavarovanja uveljavlja oseba, ki je bila pri zavodu zavarovana.

10.1.2. Pristojnost za odločanje o pravicah iz zavarovanjaNa prvi stopnji, o pravicah iz zavarovanja odloča enota zavoda, kjer je bil zavarovanec zavarovan, na drugi stopnji pa posebna enota na sedežu zavoda. Če se odloča o pravicah na

41

podlagi mednarodnih sporazumov, je za odločanje na prvi stopnji pristojna enota na sedežu zavoda, na drugi pa predstojnik zavoda.

10.1.3. Varstvo pravic in sodno varstvoZoper vsako odločbo na prvi stopnji ima zavarovanec pravico do pritožbe, če gre za priznanje pravice invalidnosti, lahko pritožbo vloži tudi delodajalec. Ko je odločitev pred organi zavoda dokončna, lahko zavarovanec v 30 dneh od vročitve drugostopenjske odločbe prične s postopkom sodnega varstva. Za odločanje je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

10.1.4. RevizijaZoper vsako odločitev, s katero je bila zavarovancu na 1. stopnji priznana kakšna pravica, se mora po uradni dolžnosti opraviti revizija. Če revizija ni opravljena v 3 mesecih po poteku roka za pritožbo zoper odločbo, se šteje, da je bila odločba v reviziji potrjena. Odločba se lahko potrdi, spremeni ali odpravi, učinkuje pa s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji revizijske odločbe. V invalidskih postopkih se v revizijo predloži že pozitivno mnenje invalidske komisije 1. stopnje. Revizijo opravi invalidska komisija 2. stopnje.

10.1.5. Ugotavljanje lastnosti zavarovancaUgotavlja se lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja. Za zavarovance za posebne primere zavarovanja se lastnost zavarovanca ugotavlja ko nastopi zavarovalni primer.

10.2. Uveljavljanje pravic iz zavarovanjaPostopek uveljavljanja pravic se začne na zahtevo zavarovanca, vdove, vdovca, družinskega člana ali zakonitega zastopnika. Če gre za pravice iz invalidskega zavarovanja pa se lahko začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika oz. zdravniške komisije. Postopek je uveden ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.

10.2.1. AkontacijaAkontacija se izplačuje ko se ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine, ni pa mogoče takoj določiti njene višine.

10.2.2. Izvedenski organiIzvedenski organi (invalidske komisije (2 zdravnika+strokovnjak z ustreznega področja), strokovne institucije,…) podajajo izvedenska mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi drugega ter o nezmožnosti za delo upravičencev do vdovske ali družinske pokojnine.

10.2.3. Izvršljivost določbOdločbe, s katerimi so priznane pravice invalidom II. in III. kategorije, se izvršijo, ko postanejo dokončne. Odločbe za I. kategorijo pa ko postanejo pravnomočne.

10.2.4. Učinek obnove postopkaZ obnovo postopka se skuša izdati novo odločbo o stvari, ki je bila predmet prejšnjega odločanja. Uporabljajo se določbe ZUP. Za obnovitev so predpisani posebni razlogi, ki so našteti v zakonu. Z obnovitvijo se lahko prejšnja odločba pusti v veljavi ali pa se nadomesti z novo (odprava=ex tunc za nazaj, razveljava= ex nunc za naprej). Obnovljena odločba učinkuje od prvega naslednjega dne v mesecu po dani zahtevi oz. od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek začet po uradni dolžnosti.

42

11. Organiziranost pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Nosilec zavarovanja je še naprej Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Sestavljajo ga skupščina (30 članov), upravni odbor (izvršilni organ, 13 članov) in generalni direktor (poslovodni organ). Zavod ima statut, ki določa načine volitve članov skupščine in upravnega odbora ter njihovih predsednikov in namestnikov, konstituiranje, pristojnosti, organiziranost in način delovanja skupščine in upravnega odbora, organizacijo službe zavoda, položaj delavcev… K statutu, ki ga sprejema skupščina, daje soglasje Vlada RS.

12. Povrnitev povzročene škode in neupravičeno pridobljenih sredstev

Zavod lahko zahteva povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvar, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca. Če je škodo povzročil delavec pri delu, je zanjo odgovoren delodajalec. Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem pa je odgovoren povzročitelj škode. Zavod je upravičen določiti najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki se lahko terja od fizične osebe. Zavod lahko zahteva od zavarovanca povrnitev škode tudi v primerih, ko je zavarovanec dal zavodu napačne podatke ali jih sploh ni dal, če je zaradi tega nastala škoda. Povrnitev škode se lahko zahteva tudi od tistega, ki je pridobil pravico s krivo izpovedjo, če je bil za to dejanje pravnomočno obsojen.Škoda je podana, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- Da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja;- Da je škoda sploh nastala;- Da obstaja vzročna zveza;- Da obstaja odgovornost povzročitelja škode.

Odškodnina obsega nastale stroške in celotne zneske izplačanih dajatev. Tudi preplačila je treba povrniti zavodu, lahko pa se preveč plačani znesek tudi pobota. Zavod je dolžan zavarovancu povrniti škodo, ki mu jo je povzročil pri opravljanju ali v zvezi s svojo dejavnostjo. Škodo predstavljajo tudi zamudne obresti.

13. Dodatno pokojninsko zavarovanje

13.1. SplošnoZakon iz leta 1992 je uveljavljal tri možne vrste prostovoljnih zavarovanj:

- Oblike različnih dodatnih zavarovanj, ki bi e uvedle s posebnimi zakonom,- Prostovoljno vključitev v zavarovanje,- Prostovoljno vključitev v zavarovaje za dodaten obseg pravic.

Prva oblika ni zaživela, drugi dve pa sta po vsebini prej drugačni obliki obveznega zavarovanja.

43

13.2. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanjePrejšnja zakonodaja je poznala institut beneficirane zavarovalne dobe, ki je priznavala zavarovancem zavarovalno dobo s povečanjem, če je opravljal posebno težka, zdravju škodljiva dela. Stopnja povečanja je bila odvisna od škodljivosti in teže dela in je smela znašati največ 50% (12 mesecev dela za 18 mesecev zavarovalne dobe).

13.2.1. SplošnoZ uvedbo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je sistem pridobil institut, ki uvaja zbiranje prispevkov delodajalcev, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oz. druge pravice, ki bi jih uživali zavarovanci, ki opravljajo težka dela, zdravju škodljiva… Zavezanci za plačilo prispevkov iz obveznega dodatnega zavarovanja so samo delodajalci.

13.2.2. Krog zavarovancevPod pogoji določenimi z zakonom, se v obvezno dodatno zavarovanje vključujejo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka, zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno opravljati.

13.2.3. Vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanjeZa vključitev so razpisana delovna mesta. Posebna komisija, ki jo imenuje minister za delo, pa lahko določi tudi druga delovna mesta, na katerih je delo tako, da je treba delavcem zavarovancem plačevati obvezno dodatno zavarovanje. Komisija lahko tudi izloči delovna mesta, če niso več izpolnjeni pogoji za obvezno dodatno zavarovanje.

13.2.4. Pravice iz obveznega dodatnega zavarovanjaTo je pravica do poklicne pokojnine. Čas obveznega dodatnega zavarovanja se pri uveljavljanju pravic upošteva kot dodana doba, pri čemer se k dejanski zavarovani dobi doda ¼ obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje. Pravice se izplačujejo v obliki:

- Poklicne pokojnine, ki se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine v obveznem zavarovanju,

- Znižane poklicne pokojnine, ki se izplačuje v mesečnih zneskih od upokojitve v obveznem zavarovanju do zavarovančeve smrti.

13.2.5. Pokojninski načrt Vsebuje način izračuna poklicne pokojnine, minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke, pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, oblike izplačila poklicne pokojnine, investicijsko strategijo obveznega dodatnega zavarovanja in višino prispevkov za posamezna delovna mesta. Sprejme ga minister za delo.

13.2.6. Upravljanje skladaObvezno dodatno zavarovanje izvaja sklad obveznega dodatnega zavarovanja, ki se oblikuje kot vzajemni sklad. Vzajemni sklad je premoženje v lasti zavarovancev, članov sklada, ki je namenjeno izključno kritju obveznosti zavarovancev obveznega dodatnega zavarovanja. Premoženje se ustvarja z zbiranjem prispevkov oz. premij obveznega dodatnega zavarovanja. Nadzor nad poslovanjem sklada izvaja minister za delo, naložbe pa nadzoruje Agencija za trg vrednostnih papirjev. Delodajalci morajo sklad obveščati o zaposlitvi oz. razporeditvi delavca na delovno mesto. Zavod pa je dolžan skladu sporočati podatke v zvezi

44

s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine in druge podatke, ki vplivajo na pravico do pridobitve in uživanja poklicne pokojnine.

13.3. Prostovoljno dodatno zavarovanjeTo je prostovoljno zbiranje sredstev na osebnih računih zavarovancev, z namenom, da se jim v primerih, ki so določeni v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge pravice.

13.3.1. Pokojninski načrtPravice iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja so praviloma neprenosljive. Če se sklepa prostovoljno dodatno zavarovanje za krije dodatne starostne pokojnine ali kritje predčasne starostne pokojnine, obsega pokojninski načrt določbe o naložbeni politiki, zajamčenem donosu, višini stroškov izvajalca pokojninskega načrta, izplačevalcu pokojninske rente ter pogojih za pridobitev pravice, o tem, kako se izračunata odkupna vrednost in pokojninska renta ter kakšni so pogoji za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice. Če se sklepa zavarovanje za kritje dodatne invalidske pokojnine ali družinske pokojnine, pa pokojninski načrt obsega pogoje za pridobitev pravice do dodatne invalidske pokojnine, za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice, višino stroškov izvajalca pokojninskega načrta, način izračuna odkupne vrednosti, način izračunavanja rente in določbo o tem, kdo bo rento izplačeval. Če je pokojninski načrt v skladu z zakonom ga odobri minister za delo, nato pa se vpiše v poseben register. Pokojninski načrt izvajajo pokojninski skladi ali zavarovalnice.

13.3.2. Naložbeno tveganje in zajamčen donosTveganje je na strani zavarovanca, pri čemer zakon zahteva, da upravljavec pokojninskega načrta jamči zajamčen donos na vplačano premijo, zmanjšano za vstopne stroške, ki letno ne sme biti nižja od 40% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.

13.3.3. Financiranje pokojninskega načrtaPremija prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je znesek, ki ga plačuje zavarovanec da bi dobil pravice iz zavarovanja. Plačuje se mesečno, lahko pa tudi polletno ali letno.

13.3.4. Pokojninski načrt, ki ga financira delodajalecVelike gospodarske družbe, RS, velika zadruga in javni zavod z več kot 1000 zaposlenimi lahko oblikujejo pokojninski načrt in organizirajo prostovoljno dodatno zavarovanje za svoje zaposlene. V tem primeru morajo pokojninski načrt tudi financirati, ter deloma ali v celoti plačevati premije za svoje zaposlene, ki so se vključili v načrt. Če del premije plačujejo tudi zaposleni, se pokojninski načrt oblikuje v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo sklene delodajalec s sindikatom ali svetom delavcev.

13.4. Vzajemni pokojninski skladVzajemni skladi so premoženje, ki ga sestavljajo premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja in z gospodarjenjem s temi sredstvi ustvarjena sredstva (imeti morajo najmanj 1000 članov). Zaprt vzajemni sklad je sklad, katerega člani so zaposleni pri ustanovitelju sklada. Odprt vzajemni sklad pa je tisti, v katerega se lahko vključujejo tudi drugi. Sredstva vzajemnega sklada so namenjena kritju obveznosti zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. V imenu sklada mora biti oznaka, da gre za vzajemni pokojninski sklad.

45

Zaprt vzajemni sklad lahko ustanovi delodajalec, odprtega pa zavarovalnica ali banka pod pogojem da ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov. Za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada mora ustanovitelj pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Upravljanje obsega zbiranje premij, upravljanje s premoženjem, izplačevanje odkupnih vrednosti. Premoženje sklada je razdeljeno na enake enote, ki so knjižene na osebne račune na ime članov sklada. Član lahko zahteva da se mu v določenih primerih odplača odkupna vrednost premoženja na osebnem računu, ko se mu odplača izgubi lastninsko pravico na skladu. Upravljavec sklada mora mesečno izračunati donos zadnjih 12 mesecev. Premoženje sklada je ločeno od premoženja ustanovitelja in upravljavca. Eden izmed pogojev za izdajo dovoljenja za oblikovanje sklada je pogodba s Klirinško depotno družbo. Tako ima upravljavec neposreden vpogled v stanje svojih vrednostnih papirjev. Klirinško depotna družba je dolžna ustanovitelju sklada na zahtevo posredovati podatke o stanju vrednostnih papirjev sklada. Sklad lahko preneha zaradi likvidacije. Takrat se unovčijo vse naložbe sklada. Izplačajo se obveznosti, ostanek pa se razdeli članom sklada.

13.6. Pokojninska družbaTo je pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba in mora imeti najmanj 15.000 zavarovancev. Razen zavarovanj ne sme opravljati nobenega drugega posla. Predmet njenega poslovanja je zbiranje premij prostovoljnega zavarovanja, upravljanje premoženja in izplačevanje pokojninske rente. Delnice so imenske, osnovni kapital pa mora biti 1/3 minimalnega kapitala, določenega za zavarovalnico, ki opravlja posle življenjskega zavarovanja, in ne sme biti nižji od višine zajamčenega kapitala zavarovalnice.Družba mora zaposlovati delavce, ki imajo znanja s področja financ, imeti mora tudi pooblaščenega aktuarja. Član uprave pokojninske družbe je lahko samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za takega člana in ima dovoljenje za opravljanje te funkcije. Pokojninska družba ima svoj statut. Preneha enako kot zavarovalna delniška družba- likvidacija, stečaj.

13.7. Vključitev v prostovoljna dodatna zavarovanjaČe se oseba vključuje v prostovoljno zavarovanje po pokojninskem načrtu zavarovalnice, mora skleniti ustrezno pogodbo z zavarovalnico. Če se oseba vključuje po načrtu vzajemnega pokojninskega sklada, se vključi v zavarovanje s pristopom k pravilom sklada in pridobitvijo statusa člana sklada. Če se oseba vključuje v zavarovanje prek pokojninske družbe, se vključi s sklenitvijo pogodbe z družbo.

13.8. Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanjaIzstop iz takega zavarovanje je lahko reden ali izreden. Do rednega pride, ko zavarovanec pridobi pravice iz tega zavarovanja, ker je izpolnil določene pogoje. Izredno prenehanje pa nastopi z izstopom iz zavarovanja, z odpovedjo pogodbe, s smrtjo zavarovanca ali s prenehanjem izvajalca. Ob izrednem prenehanju ima zavarovanec, upravičenec za primer smrti ali dedič pravico do enkratnega denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, vpisanih na osebnem računu zavarovanca. Izplačilo se opravi v 60 dneh po prenehanju zavarovanja. Zavarovanec je po izplačilu odkupne vrednosti od prejetih zneskov dolžan plačati dohodnino. Davek od osebnih prejemkov se plača tudi v primeru prenehanja prostovoljnega dodatnega zavarovanja zaradi smrti zavarovanca.

46

13.9. Pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanjaZavarovanec si tako pridobi dodatno starostno ali invalidsko pokojnino, lahko pa tudi pravico do dodatne družinske pokojnine. Pravico do dodatne starostne pokojnine, ki se izplačuje mesečno, pridobi zavarovanec: če je dopolnil 58 let, če je uveljavil pravico do pokojnine v obveznem pokojninskem zavarovanju, če je bil vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj 120 mesecev. Zavarovanec ima tudi pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine, če je to vključeno v pokojninski načrt. Pravico do dodatne invalidske pokojnine pridobi zavarovanec v naslednjem mesecu po nastopu zavarovalnega primera. Do dodatne družinske pokojnine je lahko upravičen samo tisti, ki je lahko uživalec vdovske ali družinske pokojnine iz obveznega zavarovanja.Med trajanjem prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko pride do mirovanja prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Takrat zavarovanec ne plačuje premij, pogoji in dolžina mirovanja pa morajo biti določeni v pokojninskem načrtu.

13.10. Pridobitev davčnih in drugih olajšavOlajšave se lahko priznavajo samo, če je pokojninski načrt vpisan v poseben register. Osnova za dohodnino se zmanjša za znesek premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Izplačani zneski dodatne starostne pokojnine se zavarovancu vštevajo v osnovo za dohodnino v letu, v katerem je izplačilo prejel. Delodajalcu, ki plačuje premije za svoje delavce, se izplačani zneski štejejo kot davčna olajšava pri plačilu davka od dobička.

13.11. NadzorNadzor opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki nadzira upravljanje vzajemnih skladov. Nadzor nad pokojninskimi družbami opravlja nadzorni organ po ZZavr. Pokojninske načrte in izvajanje pravic nadzira minister za delo. Nadzorni organi imajo pravico pregledovati poslovanje izvajalcev prostovoljnega dodatnega zavarovanja, pregledovati poslovne knjige, spise in druge dokumente. Nepravilnosti se lahko odpravijo ali pa se odredijo potrebni ukrepi, lahko se začasno prepove upravljanje sklada… Če se ugotovi da so bila pri vodenju sklada kršena pravila o pokrivanju izgube, se ustanovitelju naloži, da vplača manjkajoča sredstva.

13.12. Sklad obrtnikovSamostojni podjetniki, samozaposleni, njihovi družinski člani in pri njih zaposleni delavci lahko izvajajo prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prek Sklada obrtnikov. Sklad obrtnikov je pravna oseba, ki zavarovancem zagotavlja pravico do dodatne pokojnine. Sklad obrtnikov pravice določi s pokojninskim načrtom, ki mora biti aktuarsko potrjen, sprejme pa ga minister za delo. Ima tudi statut, skupščino, nadzorni svet in uprava.

47

14. Predhodne in končne določbe

14.1. Varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisihUživalcem pravic, ki uživajo pravice priznane po starih predpisih, te pravice ostanejo tudi naprej v prejšnjem obsegu, usklajujejo pa se po novem predpisu.

14.2. Pravica do starostne ali predčasne pokojnine po starih predpisihTa pravica se priznava tistim, ki so do 13.12.1999 pridobili pravico do nadomestila za čas brezposelnosti; tistim, ki jim je do tega dneva prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja ali prisilne poravnave; ali so bili invalidi II. ali III. kategorije invalidnosti, ali jim je delovno razmerje brez krivde prenehalo pred uvedbo stečaja in so bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev, pa jim je ob uveljavitvi novega zakona za pridobitev pravice manjkalo do 5 let pokojninske dobe ali starosti.

14.3. Uživanje pravic iz invalidskega zavarovanjaVsi uživalci pravic II. in III. kategorije obdržijo priznane pravice v nespremenjenem obsegu.

14.4. Pogoji za pridobivanje pravic do starostne pokojnine v predhodnem obdobjuV predhodnem obdobju se bo postopoma povečevala potrebna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Do leta 2013 oz. 2007 se postopoma viša minimalna starost za pridobitev te pravice, pa tudi zahtevana pokojninska doba (od 35 na 38 let). Starost se viša po 4 mesece na leto, pokojninska doba pa po 3 mesece na leto. Postopoma se bo do leta 2015 zniževala tudi starostna meja, za katero je določeno, da se zniža zaradi otrok. Postopno zviševanje minimalne starostne dobe je predvideno tudi za zavarovance, ki se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem, in za tiste, ki so bili upravičeni do pridobitve pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih.

14.5. Izračun pokojninske osnove v predhodnem obdobjuZavarovancu, ki se upokoji v letu po uveljavitvi novega zakona, se pokojninska osnova odmeri od plač, ki jih je prejel v najugodnejših zaporednih 10 letih pred veljavnostjo novega zakona, nato pa se obračunsko obdobje poveča za eno leto, dokler ne doseže 18 zaporednih let zavarovanja do zadnjega koledarskega leta pred uveljavitvijo pokojnine.

14.6. Odmera pokojnine v predhodnem obdobjuZavarovancu, ki je del pokojninske dobe dopolnil do 31.12.1999, se bo odmera opravila tako, da se bodo upoštevali odstotki za odmero pokojnine po starih in po novih predpisih. Odstotku za odmero po starih predpisih se bo prištel 1,5% za eno leto pokojninske oz. delovne dobe oz. 0,75% za vsaj 6 mesecev pokojninske oz. delovne dobe, dosežene v času veljavnosti novega zakona.

48

14.7. Uveljavljanje državne pokojnineUveljavljale se bodo postopoma. V predhodnem obdobju jo lahko uveljavi oseba, starejša od 65 let, če izpolnjuje pogoje o materialnem stanju.

14.8. Spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnineZa vdovca se znižuje za vdovo pa se zvišuje. Za vsako koledarsko leto se zviša ali zniža za 6 mesecev.

14.9. Družinska pokojninaStarša umrlega zavarovanca trajno obdržita pravico do družinske pokojnine, ki je bila priznana po starih predpisih zaradi popolne nezmožnosti za delo, če v predhodnem obdobju dopolnita starostno mejo, ki se od 50. oz. 53. leta starosti povečuje za 6 mesecev v vsakem letu.

14.10. Vzpostavitev enakega položaja med prejemniki najvišjih pokojninPokojnine, ki presegajo znesek najvišje pokojninske osnove, se ne usklajujejo po določbah veljavnega zakona toliko časa, dokler presegajo znesek pokojnine, do katere bi bili prejemniki upravičeni, če bi bila njihova pokojnina odmerjena od najvišje pokojninske osnove po novem zakonu.

14.11. Zavarovanje delavcev z beneficirano zavarovalno doboTisti, ki imajo ob uveljavitvi novega zakona najmanj 25 let oz. 23 let pokojninske dobe imajo še naprej pravico do znižanja starostne mere po starih predpisih.

14.12. Izplačevanje kmečkih pokojninPokojnina se izplačuje v višini, enaki zadnjemu izplačilu pokojnine pred uveljavitvijo novega zakona.

14.13. Invalidsko zavarovanjeVse te določbe se uporabljajo od 1.1.2003.

14.14. Dodatno zavarovanjeTe določbe se uporabljajo od 1.1.2001 dalje.

49

X. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

1. Splošno

Brezposelnost je socialni primer, saj pri posamezniku povzroči, da ne more z delom ustvarjati zaslužka, ker ne more dobiti primerne zaposlitve. Brezposelna oseba je oseba, ki je sposobna za delo (ustrezna starost) in je pripravljena delat (prijava pri Zavodu za zaposlovanje) in aktivno išče zaposlitev. Polna brezposelnost pomeni: izgubo celotnega dohodka, nemožnost dobiti zaposlitev, zmožnost za delo, razpoložljivost za delo, aktivno iskanje zaposlitve. Za delno brezposelnost pa se šteje brezposelnost, ki doleti osebo, ki ji ni prenehalo delovno razmerje, vendar začasno izgubi celoten dohodek ali del dohodka, ker začasno ne dela ali dela s krajšim delovnim časom. Glavni elementi, ki opredeljujejo brezposelno osebo so:

- Mora biti brez zaposlitve ali dela;- Mora biti brez zaslužka ali dohodka;- Mora biti za delo zmožna;- Mora biti prijavljena pri javni službi za zaposlovanje;- Mora biti brez zaposlitve brez utemeljenega razloga;- Mora aktivno iskati zaposlitev.

2. Ureditev brezposelnosti v primerjalnem pravu

Vrsta teoretikov opredeljuje brezposelnost kot najtežji socialni riziko, ker zavira razvoj države, povzroča izgubo človeških potencialov ter zvišuje socialne izdatke. V skladu s Konvencijo MOD št. 102 morajo vse države podpisnice brezposelnim zagotoviti denarne dajatve , ki so časovno omejene.

3. Vzroki in vrste brezposelnosti

Ciklična brezposelnost nastane zaradi pomanjkanja povpraševanja na individualni ravni in na ravni gospodarstva. Zniževanje povpraševanja po proizvodih zmanjša obseg proizvodnje, kar povzroči zmanjšanje števila delovnih mest. to lahko privede do množične brezposelnosti.Sezonska brezposelnost nastane zaradi sezonskih nihanj v intenziteti proizvodnje in dela v določenih dejavnostih v različnih letnih obdobjih. Značilna je za gradbeništvo, turizem, gostinstvo. Sodi med lažje oblike brezposelnosti, ker se delavci v prihodnosti spet zaposlijo.Tehnološka brezposelnost nastaja zaradi uvajanja novih tehnologij in novih metod upravljanja in organizacije dela. Zamenjava človeškega dela s tehnologijo, povzroča, da je na trgu vedno več poklicnih in kvalifikacijskih profilov.Strukturna brezposelnost je posledica neskladja med izobrazbo oz. usposobljenostjo, zahtevano za razpoložljiva delovna mesta, in dejansko izobrazbo in usposobljenostjo brezposelnih oseb.

50

Frikcijska brezposelnost je posledica redne fluktuacije delovne sile in nastane zaradi menjave zaposlitve v času, ko posameznik preneha z eno zaposlitvijo in čaka na začetek nove zaposlitve.Množična brezposelnost nastopi ob ekonomskih krizah v posamezni državi, ko ostane brez dela veliko število do tedaj zaposlenih delavcev, novo zaposlenih pa ni, ker ni delovnih mest. ta oblika je najhujša in je tudi dolgoročna.Brezposelnost kot posledica globalizacije je najnovejša oblika brezposelnosti. Gre za pojav, ko delodajalci selijo svojo proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo in zapirajo svoje obrate v državi (tekstilna industrija…). Tako brezposelni prejemajo denarne dajatve za brezposelne, upravičeni pa so tudi do drugih dajatev (prekvalifikacije…), kar pa državo veliko stane. Tako ima država večkraten izpad, saj več ne pobere toliko sredstev, mora pa iz manjšega zajetja plačati več.

4. Obseg brezposelnosti

Stopnjo brezposelnosti v posamezni državi je mogoče meriti na dva načina. Prvi način urejanja stopnje brezposelnosti je določen s primerjanjem skupine registriranih brezposelnih oseb s skupino pridobitno aktivnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je praviloma določena kot delež prijavljenih brezposelnih oseb v delovni sili, ki tvorijo aktivne osebe, in sicer zaposlene, samozaposlene in brezposelne osebe v starosti nad 15 let.V Sloveniji je brezposelnost v letu 2005 dosegla 6,2%, kar je bistveno manj od povprečja v ostalih državah članicah EU. Drug način merjenja brezposelnosti temelji na metodologiji, določeni za statistično spremljanje zaposlenosti in brezposelnosti v MOD in v EU. Prebivalstvo se deli na aktivno in neaktivno prebivalstvo. Aktivno se deli na prebivalstvo ki je običajno aktivno, in na prebivalstvo ki je trenutno aktivno. Brezposelni so po statističnih definicijah torej tisti, ki so:

- Brez dela,- Trenutno na razpolago za delo,- Iskalci zaposlitve.

Za zaposlenost zadostuje že ena ura dela v referenčnem obdobju (=en dan ali en teden). Zaposlenost lahko zajema polno zaposlenost ali podzaposlenost, ki se deli na vidno (ko obseg zaposlitve ni zadosten) in na nevidno podzaposlenost (ko posameznik dobiva stalno plačo vendar je neproduktiven).Stopnja brezposelnosti po metodologiji MOD se ugotavlja z »anketno brezposelnostjo«. V anketi se ugotavlja kateri člani vzorčnih gospodinjstev so bili v referenčnem tednu zaposleni in kateri brezposelni. Za brezposelne štejejo tako samo tiste osebe, ki v določenem referenčnem obdobju niso pridobitno delale niti eno uro. V RS imamo podatke za število brezposelnih oseb izračunane glede na oba navedena kriterija: po statističnem letopisu predstavlja stopnja brezposelnosti odstotni delež registriranih brezposelnih v aktivnem prebivalstvu, v slovenski anketi delovne sile pa se za nezaposlene štejejo osebe, ki v referenčnem tednu niso bile zaposlene in niso opravile nobenega dela za plačilo, so pa aktivno iskale zaposlitev.

51

5. Dejavniki, ki vplivajo na brezposelnost

- Ekonomska gibanja,- Povečevanje produktivnosti na zaposleno osebo (odvisno od tehnološkega razvoja,

povečevanje produktivnosti=zmanjševanje zaposlovanja),- Skrajševanje dolžine delovnega časa (način zniževanja brezposelnosti),- Cena dela v posamezni državi (plača delavca, prispevki in davki; povečuje

brezposelnost).

6. Razvoj zavarovanja za brezposelnost na teritoriju Slovenije

6.1. Pred letom 19911952 je bila sprejeta Uredba o varstvu začasno brezposelnih oseb, leta 1960 je bil sprejet Zakon o službi zaposlovanja, leta 1965 pa še Temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja. V Sloveniji je bil leta 1974 sprejet Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je bil noveliran v letih 1977, 1978, 1982 in 1987. S tem zakonom je bila urejena politika zaposlovanja, pravice zavarovancev in organizacija in financiranje sistema. Določeno je bilo denarno nadomestilo plače za vse zavarovance, k izpolnjujejo pogoje, denarna pomoč pa se je dodelila tistim, ki po izčrpanem denarnem nadomestilu niso imeli skupaj z družinskimi člani zadostnih sredstev za preživetje. Določena je bila priprava na zaposlitev, ki je brezposelne osebe usposabljala za zaposlitve ki so bile na razpolago.

6.2. Ureditev po letu 1991Sprejet je bil nov Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Dejavnosti in pravice, določene z zakonom, izvaja RZZ. Zavod upravljajo socialni partnerji prek upravnega odbora, v katerem so predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade. Sistem zavarovanja za primer brezposelnosti se financira iz proračuna. Zakon vsebuje novo poglavje o aktivni politiki zaposlovanja, v katerem so naštete vrste finančnih ukrepov v korist delodajalcev in možnih dajatev in pomoči za brezposelne osebe. ZZZPB ureja:

- Zaposlovanje,- Zavarovanje za primer brezposelnosti,- Upravljanje sistema,- Izvajanje strokovnih nalog.

Zaposlovanje obsega posredovanje zaposlitev, posredovanje dela, ukrepe za pospeševanje zaposlovanja in odpiranje novih delovnih mest. Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zagotavljajo pravice za čas, ko so brezposelni brez svoje krivde brez zaposlitve ali ko postane njihovo delo nepotrebno. Državni zbor na predlog Vlade RS sprejme politiko zaposlovanja in program za njeno izvajanje in določa sredstva. Strokovne naloge izvaja RZZ. Temeljna pravica brezposelne osebe je vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti. Zavod ali druga pooblaščena organizacija

52

najkasneje v 2 mesecih po prijavi brezposelnosti, pripravi zaposlitveni načrt, ki je podlaga za vključitev brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja.Državljani držav članic EU so v pravicah in dolžnostih, določenih z ZZZPB, izenačeni s slovenskimi državljani.

6.2.1. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela po ZZZPBPosredovanje zaposlitve obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da iskalec zaposlitve sklene delovno razmerje. Posredovanje dela pa obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.Posredovanje izvaja zavod. Ministrstvo lahko pooblasti organizacijo oz. delodajalca, da izvaja strokovne naloge posredovanja. Sredstva, ustvarjena iz koncesijskih dajatev za posredovanje dela dijakom in študentom, se namenijo za delovanje študentske organizacije, za izvajanje obštudijskih dejavnosti, izpopolnjevanje študentov v tujini… S posredovanjem se lahko ukvarja samo zavod ali pooblaščena organizacija, za študente pa tudi pooblaščena študentska organizacija. Delodajalci delavcem posredujejo :

- Prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati (v 8 dneh),- Obvestilo o sklenitvi delovnega razmerja (v 8 dneh);- Obvestilo o potrebi po sklenitvi pogodbe o delu in o potrebi po opravljanju

kratkotrajnih del (v 8 dneh);- Obvestilo o ugotovitvi prenehanja potreb po delu zaradi nujnih operativnih razlogov

pri delodajalcu;- Poročilo o opravljenem delu prek polnega delovnega časa in poročilo o opravljenem

občasnem ali začasnem delu (do 15.1. za preteklo leto);- Kopijo pogodbe o delu ali avtorske pogodbe (v 8 dneh);- Mesečne podatke o izplačilu po pogodbi o delu.

Organizacije in delodajalci morajo do 15.1. za tekoče leto posredovati potrebe po kadrih, podatke o številu delavcev, katero delo več ne bo potrebno… Do tega datuma morajo tudi razpisati kadrovske štipendije. Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, mora javno objaviti prosto delovno mesto ter izvesti vse postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.

6.2.2. Zavarovanje za primer brezposelnosti po ZZZPBObvezno se zavarujejo vsi delavci v delovnem razmerju, prostovoljno pa se lahko zavarujejo: samostojni podjetniki in lastniki gospodarskih družb, slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, zakonci slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred odhodom v tujino v delovnem razmerju.

6.2.2.1. Brezposelne osebe- Oseba, ki ni v delovnem razmerju,- Samozaposlena oseba, katere dobiček ni presegal zneska zajamčenega nadomestila

plače in lastnik ali solastnik gospodarske družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, dobiček te družbe pa ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače;

- Lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

- Oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec ali udeleženec po ZZZPB, in je: Zmožna za delo,

53

Prijavljena pri zavodu, Na razpolago za zaposlitev, Aktivni iskalec zaposlitve.

Za brezposelno osebo ne štejejo tisti, katerim je prenehalo delovno razmerje:- Zaradi poteka ali prekinitve pogodbe o zaposlitvi in bo prejela odškodnino oz.

odpravnino (statusa brezposelne osebe nimajo dokler dobivajo odškodnino)- Zaradi konkurenčne prepovedi po pogodbi o zaposlitvi, prejema pa nadomestilo

zaradi konkurenčne prepovedi (statusa nimajo, dokler prejemajo nadomestilo).

6.2.2.2. Pravice iz zavarovanja za brezposelnost - Denarno nadomestilo (če je oseba zavarovana za primer brezposelnosti, če zanj ni

ustrezne zaposlitve)- Denarna pomoč - Povračilo prevoznih in selitvenih stroškov,- Pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega

zavarovanja.Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan 3 ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Ustrezna zaposlitev po ZZZPB je: z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas; ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnje leto; ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe osebe, ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj 2 leti; na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja osebe do 1 uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.Skupni čas odsotnosti od doma zaradi dela in prevoza na delo, ne sme trajati več kot 11 ur.Primerna zaposlitev je tista, pri kateri so izpolnjeni pogoji za ustrezno zaposlitev in ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do ene stopnje nižjega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih 12 mesecev pred brezposelnostjo.Aktivno iskanje zaposlitve obsega:

- Pismene prijave na objavljeno ustrezno zaposlitev, po 4 mesecih brezposelnosti pa na primerno zaposlitev;

- Prijave pri izvajalcih posredovanja dela in zaposlitve, ki iščejo delavce v kraju prebivanja brezposelne osebe oddaljen do ene ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom v eno smer.

Brezposelna oseba mora enkrat mesečno zavodu predložiti dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve, če želi povračilo stroškov za iskanje.Brezposelna oseba ne rabi aktivno iskati zaposlitve, če je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja.

6.2.2.2.1. Denarno nadomestilo

Pravico do denarnega nadomestila ima zavarovanec, čigar delovno razmerje je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih.Pravice nimajo zavarovanci, ki jim je delovno razmerje prenehalo:

- Na podlagi pisne izjave/sporazuma z delodajalcem,- Zaradi ugotovitve, da nima zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta ali če ni

dosegal pričakovanih rezultatov in ni sprejel razporeditve na drugo delovno mesto,- Zaradi neopravičene odsotnosti od dela pet dni zaporedoma,

54

- Zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom,- Zaradi zamolčanja ali dajanja neresničnih podatkov,- Zaradi odklonitve razporeditve na drugo delovno mesto,- Zaradi odklonitve prekvalifikacije oz. dokvalifikacije ali dela s skrajšanim delovnim

časom,- Zaradi odklonitve napotitve na usposabljanje ali izobraževanje,- Zaradi popolne nezmožnosti za delo,- Zaradi neopravljenega pripravniškega izpita, če je predpisan,- Zaradi odpusta z dela, če je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja pri delu ali v

zvezi z delom……..

Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v 12 mesecih pred brezposelnostjo.Višina denarnega nadomestila: prve tri mesece prejemanja znaša 70%, v naslednjih mesecih pa 60% osnove. Nadomestilo ne sme biti nižje od 100% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, in ne višje od 3× tako določenega najnižjega nadomestila.Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila: 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let, 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let, 9 mesecev za 15 do 25 let, 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, 18 mesecev za zavarovance starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let, 24 mesecev za zavarovance starejše nad 55 let in za zavarovanje nad 25 let.Roki za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila: če zavarovanec vloži zahtevo v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja, mu denarno nadomestilo gre od 1. dne ko mu je prenehalo razmerje. Če ta rok zamudi se mu skupna dolžina prejemanja zmanjša za čas prekoračitve roka, računajoč od 31. dneva prenehanja delovnega razmerja do vložitve zahteve. Rok ne teče: v času bolezni, porodniške, vojaške dolžnosti, prestajanja pripora ali zaporne kazni.Razlogi za prenehanje pravice do denarnega nadomestila:

- Če zavarovanec sklene pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom,- Postane samozaposlena oseba,- Izpolni pogoje za predčasno ali starostno ali invalidsko pokojnino ali uveljavi

družinsko pokojnino,- Dopolni starost, ki je pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo,- Se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb,- Odkloni ustrezno zaposlitev,- Odkloni neplačano začasno delo v primerih višje sile,- Ne išče zaposlitve aktivo,- Ni na razpolago,- Nastopi prestajanje zaporne kazni v trajanju 6 ali več mesecev,- Dela ali je zaposlen na črno……

Denarno nadomestilo se za dobo 2 mesecev zniža za 50% če zavarovanec odkloni primerno zaposlitev. Za dobo 2 mesecev se zniža za 30% če zavarovanec odkloni primerno začasno ali občasno plačano delo, začasno ali občasno humanitarno ali drugi primerno neplačano delo, ki traja največ 64 ur mesečno.Pravica do denarnega nadomestila miruje v času:

- Služenja vojaškega roka, pripora, zapora,- Sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas ki traja manj kot 12 mesecev,- Vključitve v izobraževalni program,

55

- Prejemanja starševskega nadomestila, - Nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov,- Vključitve v program javnih del,- Ko ne prebiva v RS.

6.2.2.2.2. Denarna pomoč

Ko se zavarovancu izteče pravica do denarnega nadomestila, lahko v 30 dneh uveljavlja pravico do denarne pomoči, do katere je upravičen, če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih 3 mesecih v povprečju ne presegajo 80% zajamčene plače po zakonu. Denarna pomoč pripada samo zavarovancem s stalnim prebivališčem v RS. Izplačuje se največ 15 mesecev. Brezposelni osebi, ki ji do upokojitve manjkajo največ tri leta, se denarna pomoč izplačuje do upokojitve.

6.2.2.2.3. Pravica do povrnitve prevoznih in selitvenih stroškov

To pravico ima, če so stroški povezani z zaposlitvijo v drugem kraju, kamor ga je napotil zavod ali s katero je zavod soglašal. Brezposelna oseba lahko dobi povrnjene tudi stroške za priporočene poštne pošiljke, ki jih je imela zaradi aktivnega iskanja zaposlitve.

6.2.2.3. Aktivna politika zaposlovanjaOrganizacijam / delodajalcem se v okviru sredstev, namenjenih za izvajanje programov zaposlovanja, zagotavlja zlasti:

- Sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest,- Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest,- Posojilo za investicijska vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti,- Sofinanciranje pospeševanja celotne zaposlitve delavcev, ki delajo v sezonskih

dejavnostih,- Pomoč pri usposabljanju novo sprejetih delavcev,- Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja,…

Ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvajajo zavod, pooblaščene organizacije oz. delodajalci, skladi dela in ministrstvo za delo.Delodajalcu, ki je zaposlil brezposelno osebo, ki je pri zavod prijavljena že več kot 12 mesecev, zavod povrne polovico prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti. Povračilo se mu prizna če:

- Se s pogodbo zaveže, da bo kot samozaposleni z dejavnostjo nadaljeval najmanj dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov,

- Se s pogodbo zaveže, da bo brezposelno osebo zaposlil za najmanj 2 leti,- Se s pogodbo zaveže, da bo brezposelno osebo ki prejema denarno nadomestilo

zaposlil najmanj za dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov,- Da v obdobju 3 mesecev pred uveljavitvijo povračila prispevkov in v času uveljavitve

ni zmanjšal skupnega števila zaposlenih na istih ali podobnih delovnih mestih iz razlogov na strani delodajalcev,

- Da za zaposlitev brezposelne osebe še ni prejel drugih sredstev, razen v primeru vključitve v izobraževanje in usposabljanje,….

Osebam, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja, je mogoče zagotavljati: kritje stroškov zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicno bolezen; denarne dajatve; nadomestitev dela plače pripravnikom in iskalcem prve zaposlitve, ki niso dolžni opravljati

56

pripravništva; posojilo za nabavo opreme pri samozaposlovanju; stroške pomoči pri zaposlitvi; pokrivanje stroškov poklicne prekvalifikacije; ….Brezposelna oseba se lahko vključi v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Postopek vključitve se začne na predlog delodajalca ali na predlog zavoda. Pri odločanju o vključitvi v ta program se upoštevajo zlasti:

- Stanje na trgu dela in stanje v določenem poklicu;- Stroški vključitve v program;- Osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe ter njena starost;- Možnosti za uspešen zaključek programa;- Družinske obveznosti do otrok s težjo ali težko motnjo;- Dolžnost preživljanja mladoletnih otrok…

Prednost pri vključitvi imajo mlajše in dolgotrajno brezposelne osebe, invalidne osebe in tiste brezposelne osebe ki prejemajo denarno pomoč ali nadomestilo. Vključitev in način ter pogoji izvajanja programa so urejeni s pogodbo med brezposelno osebo in zavodom oz. pooblaščeno organizacijo.

6.2.2.3.1. Javna dela

To so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih in kmetijskih programov. Program javnih del in število vključenih oseb določi Vlada RS ali občina, če zagotovi sredstva za njihovo izvajanje. Osebe, ki so vključene v javna dela, so praviloma ¼ časa trajanja javnih del vključena v programe usposabljanja in izobraževanja. Vključitev v javna dela lahko traja največ 1 leto in se lahko podaljša, če brezposelni osebi ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve.

6.2.2.3.2. Izobraževanje brezposelnih oseb

Udeleženec izobraževanja ima v času vključitve v izobraževanje pravico do zdravstvenega varstva, štipendije in do povračila stroškov izobraževanja. Prednost imajo tiste osebe, ki jim stroške izobraževanja sofinancira delodajalec. Program izobraževanje za brezposelne osebe pripravita ministrstvo za delo in ministrstvo za šolstvo, za vsako šolsko leto. Sprejme ga Vlada RS. Brezposelna oseba, ki ima ali si pridobi strokovno znanje za opravljanje poklica lahko pridobi poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje z listino. To ni enako kot poklicna izobrazba. Strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za pridobitev listine o poklicni kvalifikaciji, so določena v katalogu standardov znanj in spretnosti, ki vsebuje: ime kataloga; potrebna strokovna znanja in spretnosti; načine preverjanja; pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo; delo oz. poklic, ki ga je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji; raven zahtevnosti dela.

6.2.2.4. Vrnitev sredstevZavod lahko zahteva vrnitev izplačanih sredstev, če je bila pravica pridobljena na podlagi neresničnih podatkov, če upravičenec ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice oz. če so bila sredstva nenamensko porabljena.

6.2.2.5. ŠtipendiranjeZajema kadrovske in republiške štipendije za nadarjene, dajanje jamstev in subvencioniranje obrestne mere za najeta posojila za študij.

57

Kadrovske štipendije dodeljujejo organizacij in delodajalci v skladu s svojimi potrebami. Višina štipendije ne sme biti nižja od 20%, za študente pa ne od 30% z zakonom določene zajamčene plače.Vajenci, dijaki in študentje se lahko prijavijo na razpis za republiško štipendijo, ki jo dobi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu, ni presegal celotnega zneska 130% zajamčene plače.Izrazito nadarjeni dijaki, vajenci in študentje lahko pridobijo Zoisovo štipendijo. Dijakom in študentom pripadajo še dodatki za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega prebivališča, stroške prevoza v šolo, dosežen učni uspeh.

6.3. Pravni viri zavarovanja za primer brezposelnosti v Sloveniji- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;- Statut Zavoda RS za zaposlovanje;- Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje;- Pravilnik o postopku prijave in objave prostega delovnega mesta ter načinu

sporočanja podatkov Zavodu RS za zaposlovanje;- Pravilnik o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti zavarovancev, ki se

začasno zaposlijo v tujini in njihovih zakoncev, ………

XI. OTROŠKO VARSTVO – DRUŽINSKI PREJEMKI

Sistem družinskih dajatev je poseben sistem, saj rojstvo in preživljanje otroka ni klasičen negotov riziko, ampak želen dogodek.

1. Otroško varstvo v Sloveniji

To področje ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Konkretne pravice, ki izhajajo iz ZSDP so:

- pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (starševski dopust, nadomestilo in pravice iz naslova krajšega delovnega časa) in

- pravice do družinskih prejemkov. Vrste starševskega dopusta so: porodniški; očetovski; dopust za nego in varstvo; posvojiteljski.Porodniški dopust matere traja najmanj 105 dni; če rodi mrtvega otroka pa 42 od dneva poroda. Če otrok umre med porodniško ima mati pravico do porodniške v obsegu, ki jo je do dneva smrti izrabila, vendar najmanj 42 dni od rojstva otroka. Po smrti ji pripada največ 10 dni porodniškega dopusta. Če mati otroka zapusti ima pravico do 42 dni dopusta po porodu. Če otroka zapusti med porodniško pa je že izrabila 42 dni dopusta, nima več pravice. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni, lahko pa 42 dni pred predvidenim datumom poroda. Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, nastopi z dnem rojstva otroka.

58

Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok, in sicer v trajanju 90 dni. Pravica je neprenosljiva. Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če: mati rodi mrtvega otroka; mu je odvzeta roditeljska pravica oziroma so prepovedani stiki z otrokom skladno s posebnim zakonom; otrok živi pri materi ali pri drugi osebi ter oče ne varuje in ne neguje otroka. Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v obsegu, kolikor ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice. Oče mora izrabiti očetovski dopust do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v trajanju najmanj 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Oče nima pravice do izrabe tega dela dopusta, če koristi porodniški dopust. Oče lahko izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 3. leta starosti otroka. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi delodajalec in center.Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni.Izjemoma je do porodniškega dopusta lahko upravičena tudi tretja oseba, v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila. Dopust za nego in varstvo otroka enega od staršev je določen na 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta. V primeru dvojčkov se podaljša za 90 dni, pri trojčkih ali več pa za vsakega otroka po 90 dni. Posvojiteljski dopust je za posvojitelja oz. za osebo kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve. Za otroka od 1-4 leta je 150 dni, za otroka od 4-10 let pa 120 dni. Pravica do starševskega nadomestila obsega: porodniško (za čas porodniške), očetovsko nadomestilo (15 dni; za 75 dni pa dobi plačane prispevke za socialno varnost od minimalne plače od RS), nadomestilo za nego in varstvo otroka (v času dopusta za nego in varstvo) in posvojiteljsko nadomestilo (v času dopusta). Pravico do nadomestil imajo osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po ZSDP. Pravico imajo tudi tisti, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, pa so bile zavarovane po ZSDP najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.Če starš ne izrabi dopusta za nego in varstvo v obsegu ki je določen, lahko pripadajoči del nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka izrabi v obliki dobroimetja za: plačilo varstva otroka, plačilo najemnine za stanovanje ali za reševanje stanovanjskega vprašanja (nakup hiše/stanovanja, gradnja hiše…). Višina dobroimetja je enaka višini neizplačanega nadomestila.Pravica staršev do krajšega delovnega časa pripada tistemu, ki neguje in varuje otroka do 3. leta starosti. Tak krajši delovni čas mora trajati najmanj polovico tedenske delovne obveznosti. Pravice do družinskih prejemkov so: starševski dodatek (če po rojstvu niso upravičeni do starševskega nadomestila, traja 365 dni od rojstva); pomoč ob rojstvu otroka (enkratni prejemek namenjen nakupu opreme za novorojenčka); otroški dodatek (z njim se staršem zagotovi prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Višina se določi glede na razvrstitev družine v dohodkovni razred. Če otrok živi v enostarševski družini se poveča za 10%. Upravičeni so otroci do 18. leta starosti oz. do 26. če se še šola); dodatek za veliko družino (za družine z več otroki); dodatek za nego otroka (za otroka ki potrebuje posebno nego in varstvo); delno plačilo za izgubljeni dohodek (dobi ga eden od staršev, če prekine delovno razmerje ali začne delati s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo).

59

O pravicah iz ZSDP odloča na prvi stopnji center za socialno delo, o pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo, v sporih zoper odločbe ministrstva pa pristojno delovno in socialno sodišče.

XII. SOCIALNO VARSTVO

To je sistem, k naj zagotavlja dajatve tistim, ki so v socialni ali ekonomski stiski in zato potrebujejo pomoč. Sistem socialnega varstva se deli na: sistem pomoči določenim skupinam prebivalstva, ki potrebujejo posebno pomoč= sistem socialnega skrbstva in na sistem splošnega varstva= za tiste prebivalce, ki se znajdejo v socialni/ekonomski stiski.Socialno varstvo se financira iz državnih ali lokalnih sredstev.

1. Socialno varstvo v Sloveniji

To področje pri nas ureja Zakon o socialnem varstvu. Socialnovarstveni program, ki ga sprejme Državni zbor RS: določi strategijo razvoja socialnega varstva; opredeli prednostna razvojna področja socialnega varstva; opredeli specifične potrebe in možnosti posameznih območij; določi mrežo javne službe, ki jo zagotavlja država.Upravičenci do socialnega varstva so državljani RS, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v naši državi. Socialnovarstvene storitve v RS, ki so namenjene odpravi socialnih stisk in težav so:Prva socialna pomoč: pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, ocena možnih rešitev in seznanitev z vsemi oblikami socialnovarstvenih storitev in dajatev…Osebna pomoč: svetovanje, urejanje in vodenje z namenom da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti.Pomoč družini: pomoč za dom (urejanje odnosov med družinskimi člani in pomoč pri skrbi za otroke), pomoč na domu (oskrba upravičenca v primeru invalidnosti, starosti…) in socialni servis (pomoč pri hišnih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč….).Institucionalno varstvo: vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.Vodenje in varstvo: skrb za odraslo telesno in duševno prizadeto osebo, razvijanje individualnosti in harmoničnega vključevanja v skupnost in okolje.Pomoč delavcem v podjetjih: svetovanje in pomoč pri reševanju težav, ki jih imajo v zvezi z delom v delovni sredini in ob prenehanju delovnega razmerja, ter pomoč pri uveljavitvi pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter otroškega in družinskega varstva.Socialnovarstvene dajatve so ali denarna pomoč kot edini vir preživljanja ali pa denarni dodatek. Do denarne pomoči so upravičeni tisti, ki so trajno nezmožni za delo in osebe starejše od 60 let, če so brez dohodkov in če nimajo nikogar ki bi jih preživljal. Do denarnega

60

dodatka je upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ne more vplivati. Dejavnost socialnega varstva v RS je javna služba, ki jo opravljajo javni socialnovarstveni zavodi, na podlagi koncesije pa tudi drugi.Center za socialno delo: opravlja naloge, ki so mu poverjene kot javna pooblastila in naloge, ki mu jih nalagajo drugi predpisi. Opravlja tudi storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, pomoč družini za dom…Domovi za starejše: institucionalno varstvo starejših in pomoč posamezniku in družini na domu. Domovi za otroke: institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje.Socialnovarstveni zavodi za odrasle: institucionalno varstvo za odrasle duševno in telesno prizadete osebe.Varstveno delovni centri: vodi in varuje ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe. Socialnovarstveni zavodi za usposabljanje: opravlja institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju.Kot socialnovarstveni zavodi se lahko organizirajo tudi sprejemališča, materinski domovi, svetovalnice, stanovanjske skupine….

XIII. GLOBALIZACIJA IN SOCIALNA VARNOST

Pretirana delovnopravna zaščita v neki državi povzroči, da se delodajalci odločajo za proizvodnjo v drugi, cenejši državi, kar ima za posledico brezposelnost, manj prilivov davkov in prispevkov ter več obveznosti države. Na ceno delovne sile v neki državi ter na politiko zaposlovanja vplivajo tudi stroški prispevkov za socialno zavarovanje. Prispevek za socialno varnost predstavlja za delodajalca velik izdatek, ki lahko delodajalca odvrne od investicije in s tem tudi od zaposlovanja delavcev. Višji socialni stroški zavirajo zaposlovanje in povečujejo možnosti za brezposelnost, kar v okoliščinah globalnega trga pomeni, da je proizvod zaradi višje cene na enoto nekonkurenčen. Skupni stroški dela vplivajo na ceno proizvoda in na možnost prodaje na domačem in globalnem trgu. Manjše povpraševanje pa pospešuje odpuščanje delavcev ter zavira zaposlovanje, kar povzroča rast brezposelnih.

XIV. DEMOGRAFSKA GIBANJA IN SOCIALNA VARNOST

Socio-demografske strukture učinkujejo na sisteme socialne varnosti, in sicer na naravo ukrepov in na stroške socialne varnosti. Temeljni demografski podatki za vsako državo so tisti, ki imajo v končni posledici največji vpliv na financiranje in na višino dajatev v socialni

61

varnosti. V Sloveniji se zaradi staranja prebivalstva in zaradi manjše rodnosti, razmerja med npr. zaposlenimi in upokojenci hitro slabšajo. Situacija se še hitro ne bo izboljšala, saj se bo do leta 2015 upokojil pretežni del povojne »baby boom« generacije. V Sloveniji opažajo tudi velik upad porok in porast števila razvez, kar dodatno prispeva k nižji rodnosti. Ker pa se pričakovana življenjska doba daljša, to dodatno prispeva k večjim izdatkom za socialno varnost, tako zaradi daljšega obdobja izplačevanja pokojnin kot tudi zaradi višjih izdatkov za zdravstveno zavarovanje. Finančno ravnovesje sistema socialne varnosti tako na eni strani neposredno zadeva starostno piramido prebivalstva države, na drugi strani pa je odvisno tudi od ekonomske situacije, ki je odvisna od dejanskega števila aktivnega prebivalstva v državi. Treba pa je poudariti, da staranje prebivalstva, ki prejema pokojninske dajatve, omogoča tudi nova delovna mesta v negi, servisnih storitvah, zdravstvu, zdraviliškem turizmu…. Razen tega pa starejša generacija predstavlja potrošnike, socialni varnosti prihrani določene stroške (z varovanjem otrok).

XV. SOCIALNI SPORI

1. Uvod

Gre za odločanje o najobčutljivejših pravicah posameznika in njegove družine, t.j. pravici do osnovne socialne varnosti.

2. Splošno o socialnih sporih

Vsakemu se zagotavlja pravično sojenje, ki vsebuje elementa poštenosti postopka ter enakega obravnavanja strank, pravica do izjave ter sojenje po hitrem in učinkovitem postopku. Pri socialnih sporih se zagotavlja sodni nadzor nad zakonitostjo in nad pravilnostjo dokončne odločitve upravnega akta.

3. Pravna umestitev socialnega spora

Evropsko sodišče je socialne spore umestilo med zasebnopravne spore, kljub temu enotnih stališč v teoriji še vedno ni.

3.1. Javno in zasebnoZa delovno pravo je značilno, da vsebuje oboje, tako javno kot zasebno. Tako imamo ob civilnem razmerju med partnerji pogodbe o zaposlitvi, še vrsto državnih predpisov.Civilno (materialno) pravo ima dosti čisti značaj zasebnega prava. V njem se kot udeleženci pojavljajo enakopravni partnerji, ki svoja razmerja ustvarjajo sami in zato tudi sami razpolagajo s svojimi pravicami.

62

Upravno pravo je instrument javnega prava, ki ureja tudi razmerja med posamezniki in organizacijami ali organi uprave.Povsem specifično je področje socialne varnosti oz. spori s tega področja. Ima naravo javnega prava (obvezno zavarovanje, proračunsko financiranje..) in naravo zasebnega prava (pretežno plačevanje prispevkov s strani delavcev…).

3.2. Mednarodna ureditevPodročje delovnih sporov ter sporov socialne varnosti in postopkov je urejeno različno. V Avstriji so za socialne spore pristojna delovna in socialna sodišča ali upravno sodišče V Nemčiji jih obravnava socialno sodišče. V Franciji veljajo socialni spori za zasebno pravo. V Angliji jih rešujejo posebna razsodišča ali tribunali.

4. Socialni spori

Socialno sodišče je specializirano sodišče v okviru delovnega sodišča v Ljubljani in je pristojno za odločanje v socialnih sporih. Socialni spor je spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnih sporih na prvi stopnji odloča socialno sodišče prve stopnje, na drugi stopnji višje delovno in socialno sodišče, ki ima poseben oddelek za socialne spore, zoper odločitve sodišče 2. stopnje pa odloča Vrhovno sodišče RS, ki ima v sestavi tudi delovno-socialni oddelek.

4.1. PristojnostZakon določa da je pristojnost socialnega sodišča podana na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja (samo za spore iz obveznega zavarovanja), na področju zdravstvenega zavarovanja (samo za spore iz obveznega zavarovanja), na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja, na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov ter socialnih prejemkov. Spori z prostovoljnih zavarovanj so spori iz pogodbenega razmerja, zato jih rešuje pristojno sodišče splošne pristojnosti.

4.1.1. Spori s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja Spori o pravici do in iz zavarovanja, Spori v zvezi s plačevanjem prispevkov, Spori o določitvi ali ukinitvi mest, za katere je obvezna vključitev v dodatno

pokojninsko zavarovanje (določi jih minister za delo), Spori o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in

plačevanju prispevkov, Spori o priznanju in dokupu zavarovalne dobe, Spori o pravici do državne pokojnine, Spori v zvezi z matično evidenco, Spori o povrnitvi neupravičenih pridobljenih sredstev in o povrnitvi škode.

4.1.2. Spori s področja zdravstvenega zavarovanjaSpori o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovancev in plačevanju prispevkov za to zavarovanje. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja obsegajo: plačilo

63

zdravstvenih storitev, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela, pogrebnino in posmrtnino ter povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.

4.1.3. Spori s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnostiSocialno sodišče odloča v sporih o:

Pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje,

Prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje in plačevanju prispevkov, Štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za

nadarjene, Posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencionirane obrestne mere, pri

podeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus.

4.1.4. Spori s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov Spori o pravici do in iz zavarovanja ter plačevanja prispevkov, Spori o pravici do družinskih prejemkov.

4.1.5. Spori s področja socialnih prejemov Spori o socialnovarstvenih dajatvah, Spori zaradi drugih socialnih prejemkov, če je za priznanje pravice predviden

premoženjski cenzus, Spori o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev in o povrnitvi škode.

5. Postopek

5.1. Skupne določbe za postopke v delovnih in socialnih sporih

5.1.1. Pravila postopkaPri uporabi pravil postopka socialnega spora je treba najprej ugotavljati kaj v zvezi s posameznim institutom določa ZDSS in če oz. kako upošteva posebnosti narave socialnega spora. Šele če ZDSS ne bo imel nobenih določb, se bodo uporabile določbe ZPP.

5.1.2. Načelo pospešitve postopkaSamo hiter postopek lahko v sporih zagotavlja varovanje zavarovanca. V praksi se pospešitev uresničuje prek posameznih institutov, kot na primer pri odločanju o predhodnem vprašanju, pripravah na glavno obravnavo, obravnavi po neuspeli poravnavi, izključitvi mirovanja postopka, krajših paricijskih rokih….

5.1.3. Predhodno vprašanjeZDSS od sodnika zahteva, da predhodno vprašanje reši sam. Na rešitev lahko počaka samo v primeru, če predhodnega vprašanja sam ne sme rešiti (npr. če gre za vprašanje ustavnosti zakona ki bi se uporabil) ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice že v teku.

5.1.4. Izločitev sodnikaKdaj sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije je določeno v 70. čl. ZPP-ja. Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije tudi v primeru, če je član organa stranke v postopku.

64

5.1.5. Odločitev brez glavne obravnaveSodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da dejansko stanje med strankama ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali. To je odmik od načela, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja.Sodišče mora stranki opozoriti na možnost, da se lahko glavni obravnavi odpovesta. Odpoved mora biti pisna.

5.1.6. Priprave na glavno obravnavoSodišče lahko strankam naloži, da v roku, ki jim ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne vloge ter predložijo listine. Po prejemu odgovora na tožbo oz. pripravljalne vloge ali po opravljeni obravnavi, lahko sodišče strankam določi rok, v katerem lahko vložijo naslednjo pripravljalno vlogo. Namen določb o pripravi na glavno obravnavo je zagotoviti, da bodo stranke že pred glavno obravnavo navedle vse okoliščine, pomembne za odločitev in predložile pomembne listine. Te določbe bistveno prispevajo k skrajšanju sodnih postopkov. Če stranka rok zamudi, nastopi prekluzija, kar pomeni da se tiste vloge in listine, ki so bile vložene po roku, ne upoštevajo, razen če je bil rok zamujen brez krivde stranke.

5.1.7. Poravnalni narokSodišče prične glavno obravnavo takoj po neuspešnem dogovarjanju o poravnavi na poravnalnem naroku.

5.1.8. Mirovanje postopkaV socialnih sporih ni predvideno mirovanje postopka. Gre za zastoj v postopku, ki nastane po volji strank, ker začasno ali trajno nimajo interesa za nadaljevanje postopka. V času mirovanja ne prenehajo teči roki določeni z zakonom, prenehajo pa teči sodni roki.

5.1.9. Posledice izostanka z narokaPosledice izostanka tožene stranke: če tožena stranka ne pride na narok sodišče izda zamudno sodbo. Zamudna sodba ne sme biti izdana, če tožena stranka predhodno opraviči izostanek iz utemeljenih razlogov. Opravičljivi razlogi so tisti, ki jih stranka ni povzročila sama. Zamudna tožba je možna tudi pri vloženem odgovoru na tožbo. Izostanek z naroka je tisti izostanek, ko tožena stranka na narok ne pride do konca naroka. Takrat stečejo pogoji za izdajo zamudne sodbe. Treba pa je tudi ugotoviti, ali je šlo za pravilno vabljenje strank na narok (upoštevajo se določbe ZPP o vročanju pisanj).Posledica izostanka tožeče stranke: pomeni umik tožbe.Posledica izostanka obeh strank: narok se preloži, če pa tudi na naslednjega ne prideta, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

5.1.10. Izpolnitveni rokAli paricijski rok je tisti rok, ki ga sodišče določi tožencu za prostovoljno izpolnitev prisojene dajatve. S potekom roka postane dajatvena sodba izvršljiva. (8dni/ZDSS, 15dni/ZPP).

5.1.11. Pritožbeni postopekZaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in vrniti v nov

65

postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Možna je tudi pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi v novo sojenje, če razveljavitev ne bi bila v skladu z določbami o pritožbenem postopku. Njen namen je, da se ne bi ponovile slabe izkušnje upravnega sodstva, ko se je obravnava pred upravnimi sodišči namesto kot pravilo izvajala kot izjema. Možna bo samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to je da je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni upoštevalo določb 30. člena ZDSS in je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, čeprav bi moralo samo opraviti obravnavo pred sodiščem druge stopnje. O njej odloča Vrhovno sodišče RS v senatu 3 sodnikov, ki odloča ali je smiselno popraviti odločitev sodišča prve stopnje z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov ali pa je bolj smiselna razveljavitev odločitve in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

5.1.12. RevizijaJe izredno pravno sredstvo in je dovoljena v vseh socialnih sporih. Dovoljena ni samo v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.

5.1.13. Dopuščena revizijaJe popolna novost v našem pravu. Pomeni pravno sredstvo s katerim se zagotavlja, da lahko vrhovno sodišče odloča o reviziji, čeprav niso izpolnjeni vsi kriteriji za dopustnost revizije. Omogoča dopustnost revizije tudi v sporih, v katerih npr. zakon taksativno izključuje dopustnost, oz. v sporih, v katerih npr. ni dosežena vrednost spornega predmeta. Sodišče revizijo dopusti, če je od odločitve mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, če odločba sodišča druge stopnje od sodne prakse ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. O dopustnosti revizije odloči sodišče druge stopnje s sklepom, obenem ko odloča o pritožbi. Na sklep je vrhovno sodišče vezano. Če se revizija ne dopusti, ima stranka pravico do pritožbe, ki jo rešuje Vrhovno sodišče v senatu 3 sodnikov.

5.1.14. Zahteva za varstvo zakonitostiV socialnih sporih ta zahteva ni več dovoljena.

5.2. Posebne določbe za socialne spore

5.2.1. Splošne določbe

5.2.1.1. Socialni sporV socialnem sporu se po postopku, ki ga določa zakon, zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Tudi za socialne spore velja pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Le hitro sojenje je učinkovito sojenje.

5.2.1.2. Zaslišanje zavarovanca

66

Zaslišanje zavarovanca se lahko opravi tudi v pisni obliki, če se zavarovanec zaradi zdravstvenih težav ali drugih utemeljenih razlogov ne more udeležiti naroka. Pogoj pa je, da temu ne nasprotuje nobena od strank. To predstavlja izjemo od načela ustnosti.

5.2.1.3. Izključitev javnostiJe izjema od pravila, da so sodne obravnave javne. Javnost je vedno izključena pri sporih o pravicah do in iz invalidskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja, ker gre za povsem osebne podatke tožnika. Vsebinsko izključitev javnosti zajema samo navzočnost na naroku, ne pokriva pa tudi izrekanja sodbe.

5.2.1.4. Načelo materialne resniceSodišče mora popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Materialna resnica je subjektivna predstava o objektivnih dejstvih. Največja skladnost je podana, ko govorimo o gotovosti, kjer možnost zmote ni predvidena. Pri prepričanju gre za visoko stopnjo skladnosti, ko noben ne dvomi o istovetnosti. Najnižja stopnja materialne resnice je verjetnost, ko gre samo za možnost, da je subjektivna predstava istovetna objektivnim dejstvom.

5.2.1.5. Preiskovalno načeloPreiskovalno načelo določa, da sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če ugotovi, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne morejo razpolagati. Sodišče lahko izvede tudi dokaze, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.

5.2.1.6. Procesna predpostavkaKadar se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, je v socialnih sporih predhodno voden upravni postopek, ki je, ko je dokončen ali če gre za molk organa, procesna predpostavka za začetek socialnega spora. Dokončnost upravnega akta je procesna predpostavka v socialnem sporu.

5.2.1.7. Narok izven sedeža sodiščaSodišče lahko opravi narok tudi na zunanjih oddelkih ali na sedežu ali oddelku drugega delovnega sodišča. Pogoj je, da ima zavarovanec stalno ali začasno prebivališče na območju oddelka ali drugega sodišča.

5.2.1.8. PooblaščenciGre za izjemo od pravila, da lahko stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopa samo odvetnik. Stranka lahko opravlja procesna dejanja po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenj zavarovancev oz. delodajalcev, če ga je zavarovanec pooblastil za zastopanje in če ima opravljen pravniški državni izpit. Izjema je dovoljena tudi za toženo stranko.

5.2.1.9. Nerazumljive ali nepopolne vlogeVloge morajo biti razumljive in morajo vsebovati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Če vloge niso popolne oz. so nerazumljive, sodišče vložnika pouči kako naj odpravi

67

pomanjkljivosti in ga opozori na pravne posledice, pouči ga tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči.

5.2.1.10. Sprememba navedbe tožene strankeZavarovancu omogoča, da lahko v primeru očitne pomote spremeni navedbo tožene stranke do konca poravnalnega postopka oz. do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo, če poravnalnega naroka ni bilo. Kdaj je mogoče govoriti o očitni pomoti presoja sodišče od primera do primera.

5.2.1.11. Stroški postopkaStranka, ki ne uspe v pravdi, mora povrniti stroške nasprotni stranki. Zavod sam krije svoje stroške in stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ko gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj, ne glede na izid postopka. Zavarovanec je v takem primeru dolžan poravnati samo stroške, ki jih bo povzročil z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kak drugače po svoji krivdi. Prav tako bo plačal stroške, ki so nastali po naključju (separatni stroški).

5.2.1.12. Udeležba drugih oseb v postopkuDo konca postopka na prvi stopnji lahko sodišče o začetku postopka obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali v na zakon oprte neposredne koristi ali če se odločitev lahko sprejme samo na enak način tudi zanje.

5.2.1.13. Začasne odredbeSodišče lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo stranki nastala težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev. Pri začasnih odredbah določa zakon izredno kratke roke (3/8 dni).

5.2.1.14. Sodne takseV sporih do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva se sodne takse ne plačujejo.

5.2.2. Potek postopka

5.2.2.1. Rok za vložitev tožbeTožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Če tožba v tem roku ni vložena, se zavrže (prekluzivni rok). Če pristojni organ ne izda upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh, če gre torej za molk organa, lahko stranka vloži tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V tem primeru tožba ni vezana na prekluzivni rok. .

5.2.2.2. Vsebina tožbeTožba vložena zoper upravni akt mora, ob sestavinah vsake vloge, vsebovati tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je vložena, tožbene razloge in tožbeni zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi izpodbijani akt v izvirniku ali v overjenem prepisu.

5.2.2.3. Sodelovalna dolžnost strankSodišče lahko stranki, ki ni fizična oseba, naloži, da se mora udeležiti naroka, če je to potrebno, da se postopke opravi brez zavlačevanja in s čim nižjimi stroški. Sodišče stranki, ki

68

se naroka brez upravičenega razloga ne udeleži, izreče denarno kazen, na zahtevo nasprotne stranke pa tudi povrnitev stroškov, ki so ji bili povzročeni zaradi take odsotnosti. Sodelovalna dolžnost v socialnih sporih bi naj pomagala pri hitrejšem reševanju sporov.

5.2.2.4. Vzorčni postopekČe je pri sodišču vloženih večje število tožb zoper upravne akte, v katerih se pravice ali obveznosti opirajo na enako ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbo na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek, druge pa prekine.

5.2.2.5. Izdaja upravnega akta po vložitvi tožbeV praksi se kljub določenim rokom, v katerih je treba izdati odločbo v upravnem postopku, pogosto izda druga odločba že med sodnim postopkom, lahko pa se odločba v upravnem postopku zaradi uporabe katerega od izrednih pravnih sredstev tudi spremeni, razveljavi ali odpravi. Z izdajo novega upravnega akta ali z izdajo akta v primeru molka organa, je pravno sporni primer dobil nove razsežnosti. Organ, ki izdaja odločbo, v primeru molka organa, in ko naknadno, po vložitvi tožbe, izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču. Sodišče nato zahteva od tožeče stranke, da izjavi, ali vztraja pri tožbi in v kakem obsegu oz ali jo razširja tudi na izdani upravni akt. Če tožeča stranka ne vztraja pri tožbi, sodišče postopek s sklepom ustavi.

5.2.2.6. Odločitev sodiščaTožbeni zahtevek, za katerega sodišče ugotovi, da ni utemeljen, se s sodbo zavrne. Sodišče lahko v socialnem sporu, če izpodbija upravni akt, odloči na dva načina, če ugotovi, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Prvi način je meritorno odločanje o sporni zadevi. V takem primeru sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, odpravi izpodbijani akt in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Pri drugem načinu odločanja sodišče odloči v bistvu tako, kot bi odločalo samo o zakonitosti spornega akta, akt odpravi in toženi stranki naloži nadaljnji postopek. Če bo izpodbijani akt odpravljen in bo zadeva vrnjena v nov postopek, bo morala tožena stranka izdati nov upravni akt v roku, ki ji ga bo določilo sodišče, rok pa ne bo smel biti daljši od 30 dni. Če bo tožba vložena zaradi molka organa in bo sodišče ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, bo lahko samo odločilo o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Če bo sodišče v sodnem postopku ugotovilo ničnost izpodbijanega upravnega akta, bo s sklepom izreklo tak akt za ničen in istočasno odpravilo nastale posledice.

6. Kaj bi zakon v socialnih sporih še lahko predvidel

Alternativno reševanje sporov. Za to bi bilo treba v sistem vgraditi poseben sistem mediacije.

Ustrezna poravnava, ki bi jo moralo ponujati sodišče. Zakon bi moral predvideti, da bi stranke po razglasitvi sodbe morale napovedati

pritožbo. Če pritožba ne bi bila napovedana, je stranke več ne bi mogle vložiti. Višje sodišče ne bi sodilo v senatu 3 sodnikov, ampak bi bil senat sestavljen podobno

kot na sodišču prve stopnje. S tem bi se lahko zmanjšalo število poklicnih sodnikov v senatih, kar bi ostalim omogočilo večji izkoristek poklicnih znanj in zmožnosti