slovenian heritage trail
TRANSCRIPT
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
1/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
2/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
3/49
First published in Australia in 2009by the Institute or Slovenian Studies o Victoria Inc.www.thezaurus.com
All enquiries should be addressed to:Te Institute or Slovenian Studies o Victoria Inc2/43 Stockdale Avenue, Clayton North Victoria 3168.
Copyright 2009. All rights reserved.Tis book, or portions thereo, may not be reproduced in any orm without permission.
National Library o AustraliaCataloguing in Publication data:
Ceerin, Alexandra A. (Alexandra Albina)Slovenian Heritage railAn exploration o the cultural lie o Slovenes in greater Melbourne.
Bibliography.
ISBN 978-0-9750453-1-2
Project consultant : Aleksandra L. CeerinDesign : Bo jan Morej Aman, Zavod Neuropolis, Ljubljana.Photography : Aleksandra L. CeerinKit resources : ISSV ArchivesCover photo: ivoli Park, Boy with ute, by Aleksandra L. CeerinImage : Sculpture by Z denko Kalin, Boy with ute, 1942
positioned in ivoli Park, Ljubljana.Back cover photo: ivoli Park, Jakopi Promenade, by Aleksandra L. CeerinImage: Urban design by Joze Plenik, 1934.Printing: Zoom Digital Print, Melbourne
Slovenian Heritage Trail is an education project
o the Institute or Slovenian Studies o VictoriaInc. Melbourne, Australia.
The language kit was developed by AlexandraCeerin or Slovenian as a second language
and culture studies.
The project was made possible through the
seeding grants unds provided in 2009 by TheModern Languages Teachers Association o
Victoria Inc. www.mltav.asn.au
MLTAV is a proessional association o language
teachers, the umbrella organisation or about
twenty single language associations o Victoria,and the representative body or teachers o
languages in Victoria.
The seeding grants are intended to promote the
teaching and learning o languages in Victoria.
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
4/49
I n d e x
Section I.Introduction 02Guide to the heritage trail 03
Photolog - Views o Slovenia1. The Country 052. Monuments 06
Unit 1. Slovenian Presence 07Unit 2. Community 10
Unit 3. Slovenian Language 12Unit 4. Migrant Experience 14
Unit 5. Cultural Heritage 16
Unit 6. Community Media 18
Section II.Resources 20
Section III.
Source Documents: Unit 1 22Source Documents: Unit 2 25Source Documents: Unit 3 32Source Documents: Unit 4 37Source Documents: Unit 5 38Source Documents: Unit 6 43
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
5/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
6/49
The Slovenian Language Kit and Heritage Trail ocuses on the
theme o Exploration o the Cultural Lie o Slovenes in Australia,
Greater Melbourne, through a close study o primary documents.
The study o Slovenian cultural heritage was selected as an in-
teresting area within the overarching ield o Slovenian migra-
tion and multicultural studies.
The target audience is rom the secondary to tertiary levels: the
student at upper secondary level, the teacher, and the research-
er. It is also aimed at the individual interested in the use o the
Slovenian language around the world, and in Slovenes living in
Australia, who have contributed to the cultural diversity and rich
linguistic environment o Australia.
The trail structure is a series o units which contain reading
notes and resources or extended study, and lead to deep-
ening intercultural knowledge. The suggested tasks require
evaluation or reection on issues o language and commu-
nication, signifcance o culture and perspectives on cultural
identity and diversity in contemporary Australia.
Tasks in each o the units ollow the interdisciplinary stud-
ies o Victorian schools curriculum guidelines reected in
the Victorian Essential Learning Standards that replaced
the Curriculum Standards Framework rom 2006. The VELS
LOTE dimension o developing intercultural awareness and
language awareness has continued CSF aims in the area o
multiculturalism, o promoting greater cross-cultural under-
standing, communication, general knowledge, and a greater
understanding o ones own culture and environment through
the study o other cultures.
Language resources designed or students contribute to e-
ective development o language skills and act as a motivator
in language and cultural studies. Intercultural studies and
the experience o learning languages encourage dialogue and
promote awareness o the diversity o societies and cultures.
I n t r o d u c t i o n
02
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
7/49
Guide to the heritage trailThe kit is organized in three sections:
Section I. Series o six units
Section II. Resources and materials or urther study
Section III. Key six source documents, one or each o the six units
Section I. the units
The series o six units are:
Unit 1. Slovenian Presence
Unit 2. Community
Unit 3. Slovenian Language
Unit 4. Migrant Experience
Unit 5. Cultural Heritage
Unit 6. Community Media
Each unit contains:
1. Background notes
2. Photo images
3. A primary source document in Slovenian
4. Description of the document
5. Phrases glossary - in Slovenian/English
6. Suggested tasks
7. Extended reading: texts and web sites
Section II. resources
The selected resources detail relevant sources or urther study:
Online archive collections, Slovenian community directory, reerences, ar-
ticles in Slovenian and English, online publications, video and audio re-
sources, and websites.
Section III. source documents
The key source study document or each o the six units is located in this
section.
About the heritage trail
The Slovenian heritage trail is a new open learning educational re-
source or a culture study program with the ocus on Slovenian Cul-
tural Heritage in Australia, in the state o Victoria. The trail has
been designed as an E-book, reely and directly available on the Web.
As a multi-purpose program the trail is exible, or use in dier-
ent study environments. It may be either included or adapted as:
part o the cultural component o a language course, as a unit in a
multicultural or interdisciplinary studies, or in a community-based
school or as private study.
It is designed or two dierent areas o study: or learning Slovenian
as a second language at varying levels o knowledge and or English
speakers who study Slovenian migration and culture. The trail is in-
tended or English speakers; instructions and primary inormational
reading texts are in English. For anyone who has some knowledge
o Slovenian, there are primary resources in Slovenian language in
each unit.
03
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
8/49
D e s c r i p t i o nThe heritage trail contains six units, which point to vital elements
o Slovenian heritage maintained in Melbourne, and the continuing
links with Slovenia. Facets o Slovenian cultural heritage are shown:
preserving Slovenian language, maintaining customs and traditions,
and the thriving, vibrant community lie.
Source material or the trail is taken rom the online Archives o
the Institute or Slovenian Studies o Victoria started in 1976. The
content o the trail has been determined by primary sources avail-
able rom the period o the frst wave o immigration o Slovenes to
Australia in the atermath o World War 2. The six key documents
were chosen or the breadth o historical content and relevance to
the ocus o each unit.
Research papers on aspects o Slovenian migration and issues are
published by the Institute or Slovenian Emigrant Studies in two in-
ternational scientifc journals Dve Domovini/ Two Homelands and
the monograph series Migracije/Migrations. The study o the role
and signifcance o cultural activities o the Slovenian diaspora in
maintaining identity and language is a challenge or the uture.
The ocus o the units is Slovenian presence in Victoria. In Mel-
bourne there is a signifcant concentration o Slovene migrants in
view o the relatively large number o organisations, and activities.
Unit 1. looks at the early history in the 1950s, and establishment o
Slovenian organisations and activities. The Slovenian Catholic Mis-
sion, better known as the Slovenian Religious and Cultural Centre
with the church o Ss. Cyril and Methodius, the Church Hall and
Baraga House, is an important community centre in Melbourne.
The Baraga House is the subject o Unit 2. It was selected or its
signifcant role in the lie o the community in Victoria. Since its
establishment in 1960, it has linked newly arrived Slovenes and
unctions as a community and a cultural hub. Unit 3. reviews the
history o Slovenian language in the Victorian secondary school
system rom 1976. Unit 4. outlines activities o Slovenian commu-
nity and organisations, and presents the profle o an individual.
Unit 5. is about a new virtual cultural heritage phenomenon, an
Online Archive - a landmark photographic collection o Slovenian
handicrats in Victoria, launched in 2008. Unit 6. covers community
media services, websites, and broadcasting programs produced in
Slovenian and English since 1952. It presents a report written by
the parliamentary Commission or Relations with Slovenes Across the
Borders and around the World, ater its visit to Australia in 2003.
04
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
9/49
Views of slovenia
1. Country
1. Village in the northern Gorenjska region
2. Commemorative sculpture o 16th century
peasant uprisings3. Soa River
4. J. V. Valvasors castle Bogenperk
5. Valley in Gorenjska region
6. tanjel, oldest ortied village south Slovenia
7. Ptuj city on Drava River
8. Castle Otoec on Krka River
9. View rom Ljubljana Castle
10. Deer at Olimje in eastern Slovenia
05
6
3
9
5
2
8
4
1
7
10
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
10/49
Views of slovenia
2. Monuments
1. Predjama Castle
2. Mali Castle and well at Planina
3. Stina Abbey corridor4. View in tanjel - oldest ortied village
5. Preeren rg (Square) Ljubljana
6. Krianke courtyard, Knights emplar
monastery Ljubljana
7. Ljubljana Castle
8. Parliament House o Slovenia portal
9. Lake Bled and Bled castle
10. Interior o Hrastovlje Church
06
6
3
9
5
2
8
41
7
10
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
11/49
Unit 1Slovenian Presence 1
1. S lovenians in Australia, 1994
2. Slovenian Club Melbourne
3. Entrance to Slovenian Club Melbourne
4. Baraga House Kew
5. Planica Club Anniversary Celebrations 2005
6. Slovenian Easter Blessing ceremony at LourdesGrotto Baraga Centre
7. Geelong Club
8. Geelong Club
9. Slovenian group perorming at Christmas OZFestival at Victoria Market 2001
10. Jadran Club
11. Planica Club
07
11
10
6
3
9
5
2
8
4
1
7
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
12/49
08
UNIT 1.
Slovenian Presence
Background notes
Slovenes in Australia
Slovenian organisations are highly active participants in multicultural events
and estivals, with perormances o ensembles, olk-dancing and crat exhibi-
tions. The clubs celebrate traditional Slovenian estivities throughout the year,
and oster popular youth ensembles, with traditional musical instruments.
They participate in inter-club sporting competitions particularly in Euro-
pean bowls, and hunting associations. They host singers, choirs, ensembles
and theatre groups rom Slovenia. All the clubs have libraries, and have held
Slovenian language classes, with the expressed aim o maintaining Slove-
nian language and culture.
Slovenian community groups are dispersed in all the states o Australia, with
largest concentration in Melbourne, ollowed by Sydney. There are active
groups in and around all the capital cities, and the areas o Geelong, Albury,
Gold Coast, Newcastle, and Wollongong. There are twenty-six Slovenian clubs
and centres in Australia. Many have been ormed by the frst generation
Slovenes as the place or: Slovenian community activities, estivals,
cherished Slovenian traditions, and customs. The organisations with their
achievements and activities, and individuals who have participated in the
lie o the Slovenian community show commitment and connection to the
home country.
The Slovenian population o Australia has been estimated to total about
25,000; fgures vary rom the Australian census statistical data o 15,000.
This estimate excludes the second generation o Australians whose parents
are o Slovenian origin. The census data o the Australian Bureau o Statistics
has historically relied on ofcial citizenship documents, which did not state
peoples ethnic identity. Slovenes have been identifed in statistical data
in terms o the country o ormer citizenship and domicile in neighbouring
countries o Austria, Italy and ormer Yugoslavia.
Key source document
Article: Slovenci v Avstraliji, by Igor Maver, Slovenska knjievnost 1,
Ljubljana, 1999, 261-265.
See Document No.1. in Section III
About the document
The article reers to frst known records o Slovenes in Australia dating
rom 1857. The main reasons or migration are discussed. More than
twenty-fve organisations are listed, the greatest number in Victoria. The
Slovenian community is active in ethnic media, and has produced journals
and publications. The Catholic Church has played an important role in
preserving Slovenian ethnic identity by establishment o religious and
cultural centres in Adelaide, Melbourne and Sydney. Slovenian language
was frst taught in Melbourne as a secondary school subject in 1977.
Glossary
slovensko popotnitvo v Avstralijo -slovenian travel to Australiaglavni razlogi za slovensko izseljevanje -main reasons or Slovenian migration
po drugi svetovni vojni -aer second world war
prvi priseljenci iz Slovenije so bili begunci -the rst emigrants rom Slovenia were reugeeskatolika cerkev v drubenem in kulturnem ivljenju -catholic church in social and cultural lie
v sklopu nove politike multikulturnosti -in context o new politics o multiculturalism
prvi slovenski asopis Misli je izel -rst Slovenian newspaper Misli was publisheddramske dejavnosti izseljencev -theatre activities o immigrants
pri ohranjenju slovenske etnine identitete -in preservation o Sl ovenian ethnic identity
pomembni stiki z domovino -important links with the homeland
Tasks
1. Interview
Interview a member o a Slovenian organi-
sation or group, about the activities o the
organisation, provide a transcript or a
Slovenian journal publication OR a commu-
nity newspaper
2. Radio talkWrite a report based on the article on the
history o the Slovenian community in Aus-
tralia, present it as a radio talk
Extended readingBirsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994),Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne and Gradu-
ate School o Education, La Trobe University, Australia.
Ceerin, Aleksandra L., (2003),
Slovenian language in Australia, 25 Years o
Slovenian language in Victorian schools,
Institute or Slovenian Studies o Victoria Inc.,
Australia, pp. 3-15, Arriving in Australia: the beginning.
Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives
Online resourcesInstitute or Slovenian Studies o Victoria Inc.
www.thezaurus.com
Misli - Thoughts
glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.html
Slovenian Network in Australia
www.glasslovenije.com.au
Slovenian Religious Centres o Australia
glasslovenije.com.au/verska_index.htm
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
13/49
09
Unit 1Slovenian Presence 2
1. Proteus Anguinus singers perorm at Anniver-sary o Slovenian language 2003
2. Slovenian Festival at Geelong Club 2002
3. S lovenia Independence Day celebrations atMother Romana Home courtyard 2001
4. Martin Krpan, sketch by ormer Slovenianstudents at Anniversary o Slovenian language2003
5. Choir Planika at Ss. Cyril and Methodius Hall
6. Easter preparations butarice(Easter sheas)Baraga House 2009
7. Slovenian language classroom Planica Club2008
8. Slovenian olk ensemble Melodija at 25thAnniversary o Slovenian language 2003
5
8
4
2
7
3
1
6
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
14/49
UNIT 2.
Community
Background notes
Baraga House - Slovenian Religious and
Cultural Centre
Baraga House/Baragov Dom, is located in Kew, a prestigious suburb o innerMelbourne. It was named in honour o the amous Slovenian missionary
Friderik Baraga (1797-1868) in USA. The religious and cultural centre is the
great achievement o Fr. Bazilij Valentin (1924-1997) who arrived in Mel-
bourne in 1956. It is a complex consisting o:
- religious centre (church and pastoral work in Victoria and Tasmania)
- cultural centre (the journal Misli, publication o books and school
books, Baraga Library and bookshop, archives, national costumes,
programs, exhibitions)
- social care centre ( Mother Romana Home or the Aged, Baraga Hostel,
St. Ema Association)
- educational centre (Slomek school, conversation class or adults)
The Church o Ss. Cyril and Methodius was the frst Slovenian church in Aus-
tralia. The ounding stone was laid by Melbourne Bishop James R. Knox on 21
June 1968 and blessed by the Bishop o Koper Dr. Janez Jenko on 20 October
1968. The mosaic o Ss. Cyril and Methodius is the work o Slovenian artist
France Benko. The church hall is the venue or social gatherings, cultural
events and celebrations.
The frst church services were initiated by Franciscan missionaries, who es-
tablished Slovenian church communities across Australia, including spiri-
tual, social and cultural assistance and activities. The Slovenian Franciscan
Mission in Melbourne oered accommodation and board in the hostel Bara-
ga House to individuals and amilies on arrival and assisted them in estab-
lishing themselves in Australia. Since 1975 Baraga Library has unctioned asa Slovenian lending library and distributor o Slovenian books, magazines,
video flms and CDs.
Mother Romana Home was established in 1992 or the care o the elderly.
Sunday classes o Slovenian are oered ortnightly or primary school chil-
dren and conversation classes or adults. The church hall is the venue or
community cultural and social events. It is also the Head Ofce or the jour-
nal Misli-Thoughts, now also an online publication, delivered throughout
Australia and internationally since 1952.
Key source document
Article: Od Padua Hall do Baragovega doma, by Sasha Ceerin,
Slovensko versko in kulturno sredice Melbourne, Misli Spominska izdaja
september 1998, Melbourne, 1998, 197-211.
See Document No.2. in Section III
About the document
The article traces the history o Baraga House (Baragov dom), the religious
and cultural centre rom 1960. The centre was established gradually and
evolved with the determined leadership o Father Bazilij Valentin, who single-
handedly initiated and galvanized activities o the centre. The Church and
Mother Romana Home were built and fnanced through und raising and
eorts o the Slovenian community. The institution continues as a vital cen-
tre in the religious, social and cultural lie o the community. The article
includes 37 archival photos o the history o Baraga House.
Glossary
mejniki slovenske prisotnosti -landmarks o Slovenian presenceV majskih Mislih poroa p. Bazilij -In May Misli Father Bazilij reportsBlagoslovitev cerkve sv. Cirila Metoda -Consecration-Church o Ss. Cyril and MethodiusPrvi Slovenski ko na avstralskih tleh -rst Slovenian Bishop on Australian soilCerkev in dom - vera in kultura, delo in zabava -Church and home - religion and culture, work and play
vse-avstralski koncert slovenske mladine -all-Australian concert o Slovenian youthSlovenski del pokopalia v Keilorju -Slovenian section o cemetery at Keilorzbirka knjig, revij, dokumentov -collection o books, journals, documentsOtroci in mladina, zbori in olklora -children and youth, choirs and olkloreSlovenske ene in Drutvo sv. Eme -Slovenian women and Association o St. Ema
Tasks
1. Field Trip and article
Arrange a visit to the Baraga Centre and in-
terview one o the sta about the activities
at the centre: 1. The manager, 2. The librar-
ian, 3. A member o the Cultural Committee
4. Manager o Mother Romana Hostel or
the Aged,
Write an article about the Centre or the lo-
cal newspaper OR the local councils website
2. Video interview
Write a script and video tape an interview
o one o the sta at the centre,
Prepare the interview or a television seg-
ment on SBS television
Extended readingBiography o Father Bazilij Valentin MBE, pp. 7-112, in:
Pax et Bonum, Mir in Dobro, The presence o Slove-
nian Franciscan priests and nuns in Australia rom
1951 to 2001 , Slovenian Religious and Cultural Centre,
Ss. Cyril and Methodius, Melbourne, 2001. A collection
o biographies in Slovenian and English languages.
Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians inAustralia , Birsa, Melbourne and Graduate School o
Education, La Trobe University, Australia.
Ceerin, Aleksandra L., (2003), Slovenian language inAustralia, 25 Years o Slovenian language in Victori-
an schools, Institute or Slovenian Studies o Victoria
Inc., Australia, 5-9, Misli - the frst Slovenian publica-
tion (1952-2002).Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives
Online resourcesMisli - Thoughts
www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.htmlSlovenian network in Australia
Slovenian network in Australia
www.glasslovenije.com.au/index.html
10
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
15/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
16/49
Key source document
Interview: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandro Ceerin,
Slovencina v oli, by Silvo Fatur, V111, 5/6, 2003.
See Document No.3 in Section III
About the document
The article is in the educational journal o the Institute or Schools o Slo-
venia/ Zavod republike Slovenije za olstvo. It is an interview o Aleksan-
dra Ceerin with Silvo Fatur, discussing her many years o involvement with
Slovenian language and her two exceptional personal achievements: the
introduction o Slovenian as a matriculation subject or the frst time in
Australia; and the website Thezaurus, Archives o Slovenian language and
cultural resources. They also spoke about the Institute or Slovenian Studies
o Victoria, established to support language and cultural projects.
Glossary
uveljavitev slovenine v Avstraliji -establishment o Slovenian in AustraliaZdruenje slovenskih uiteljev Viktorije -Slovenian eachers Association o VictoriaSlovenina kot izbirni predmet -Slovenian language as an optional subject
pobuda Ministrstva za izobraovanje -initiative o Department o EducationTezaurus je postal v prvi vrsti spletni arhiv -Tezaurus became primarily a web archive
za tudij slovenskega jezika in kulture -or study o Slovenian language and culture
potomci ki jih imenujemo izgubljena g eneracija -descendants, we reer to as lost generationelja po spoznavanju svoje dediine -the wish to know ones heritageSlovenijo odkrila skozi objektiv otoaparata -discovered Slovenia through lens o cameraeaj slovenskega jezika smo hoteli obogatiti -We sought to enrich the Slovenian course
UNIT 3.
Slovenian language
Background notes
Slovenian language education
Slovenian language as a secondary school subject was introduced into
the Australian school system in Victoria in 1976, in NSW in 1978, and
taught ormally until 2005. Its introduction was proposed and imple-
mented by Aleksandra Ceerin with the support o parents in the Slo-
venian community. It was a landmark achievement or being the frst
occurrence o the ormal provision o Slovenian language in the English-
speaking world. The two teaching organisations, The Slovenian Teach-
ers Association o Victoria (1976), later incorporated into the Institute
or Slovenian Studies o Victoria (1998), were ormed to support the
teaching o Slovenian as a second language and to provide language,curriculum and cultural study materials. The web site Thezaurus.com
(1998) was unded by the Education Department o Victoria to support
language learning. The web site was developed by ISSV as a web library
o Slovenian language and cultural resources or electronic and open
learning. ISSV initiates web language and cultural projects, promotes
intra-cultural dialogue, supports Slovenian arts events in Australia and
provides the online publication Webzine Sloveniana.
Slovenian classes in centres and clubs
Language classes or primary school aged children are currently
held in the Baraga Centre and the Planica Club. The sessions include
rehearsals or annual estive events on a ortnightly basis. Ss. Cyriland Methodius Mission in Melbourne oers a ortnightly conversation
class or adults on Sundays ater mass. The Mission runs the Slomek
School or children rom pre-school to primary levels with two-hour
lessons ortnightly. Similarly, Slovenian Religious and Cultural
Centres in Adelaide, and Sydney provide classes subject to interest
and availability o teachers. In general, the classes are aimed at
preparation or cultural events. In all centres there are annual
celebrations and estivities. An important eature are the childrens
perormances o Slovenian songs, plays, recitations and olk-dances.
Tasks
1. Article
Contact a member o ISSV and discuss the
aims and activities o the Institute,
Write an article about ISSV or a community
OR multicultural publication
2. ReviewRead the book Slovenian Language in Aus-
tralia, and web sites promoting languages
and cultural diversity in Australia,
Write a review about the book or Educa-
tion section o The Age newspaper OR send
to web site www.Slovenci.si OR the Victoria
Multicultural Magazine
Extended ReadingBirsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians inAustralia, Birsa, Melbourne and Graduate School o
Education, La Trobe University, Australia.
Ceerin, Aleksandra L, (2003), Slovenian languagein Australia, 25 Years o Slovenian language in
Victorian schools, Institute or Slovenian Studies o
Victoria Inc., Australia.
Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives
Online resourcesVictorian Multicultural Commission
www.multicultural.vic.gov.au
Modern Languages Teachers Association o Victoriawww.mltav.asn.au
12
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
17/49
Unit 3Slovenian Language
1. S lovenian Course Outlines 2003
2. Computer training or Slovenian class 1999
3. V CE Examination Disc 2003
4. Slovenian Choir Oktet Suha rom Carinthiavisit classes Princes Hill SC 1999
5. Slovenian classes Princes Hill SC 2001
6. Permanent exhibition rubar Museum inSlovenia
7. New publications rom Slovenia ISSVLibrary, 2002
8. Slovenian class Princes Hill SC 2005
9. Slovenian Literary Reader 1984
10. Slovenian Language In Australia 2003
13
6
3
9
5
2
8
4
1
7
10
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
18/49
UNIT 4.
Migrant experience
Background notes
Community life in Melbourne
The major wave o migration rom Slovenia to Australia occurred around
1950. The Slovenian community soon established social organisations, which
unctioned as centres or social, community and cultural activities. There
are seven active Slovenian organisations in Melbourne: the Slovenian Catho-
lic Mission, Institute or Slovenian Studies o Victoria, fve social associa-
tions and the Slovenian Welare and Inormation Ofce. Broadcasting ser-
vices are at the 3ZZZ Slovenian Community Radio Program and SBS Slovenian
Radio Program. Eli and Vinko Rizmal ormally established the annual Old
Vine Festival, in homage to the 400 year old vine o Maribor, Stara trta in
2001 at the McWilliams Estate in Lillydale. It is a natural monument rom
Slovenia, recorded as the oldest wine-producing vine in the world in the
Guinness World Records in 2004.
The frst Slovenian club was the Slovenian Association Melbourne ormed in1954. In the ollowing years other associations were established in various
parts o Melbourne and Geelong, providing social, recreational and school
acilities: Jadran, Ivan Cankar Geelong, Planica, Snenik, and Veseli Lovci. In
1976 the Slovenian Teachers Association o Victoria was ounded to support
the teaching and maintenance o Slovenian language in Victoria. It was the
association responsible or the teaching and support o Slovenian language
as a secondary school subject rom 1977.
The Council o Slovenian Organisations o Victoria, a body representing our
Slovenian social associations, was established in 1984. Members meet regu-
larly to make decisions, and undertake arrangements or visiting represen-
tatives o Slovenian government and other overseas visitors. The SlovenianNational Council o Victoria ormed in 1991 to represent the Slovenian com-
munity and supported Slovenian cultural activities and programs, till 2005.
Associations hold a variety o cultural, recreational, sporting and social unc-
tions throughout the year, contributing to awareness o Slovenian cultural
heritage in Australia. The activities encompass: cultural events with art and
crat displays, participation in inter-club sporting events, with perormances
in music, drama, dancing, and hosting guest perormers rom Slovenia, Slo-
venian-speaking regions o Austria and Italy, Canada and other countries.
Key source document
Article: Stanko Prosenak - tirideset let uspenega ivljenja na peti celini, by
Sasha Ceerin, Misli - Thoughts, May 2008, Melbourne, 102-103.
See Document No.4. in Section III
About the document
The article is a profle o Stanko Prosenak, a prominent and active member
o the Slovenian community in Victoria, who had been president o Slove-
nian Association Melbourne and at the time o interview the Manager o
Mother Romana Home or the Aged. He came to Australia in 1956, and led an
interesting and successul lie, attempting a diversity o jobs and business
enterprises. S. Prosenak contributed to the representations or recognition
o Slovenia as an independent state in 1991, and is proud o his Slovenian
heritage.
Glossary
Slovenski naseljenci poznamo tetje let -Slovenian settlers know the counting o yearsstopil prvi na avstralska tla -rst stepped on Australian soillovek bi rekel, pravi slovenski pionir -one might say, a true Slovenian pioneermalo spremembe, poitka in razvedrila -some change, rest and recreationkot upravnik Doma -as manager o the Home
deloval pri slovenskem drutvenem ivljenju -he participated in Slovenian social lieosamosvojitev Slovenije je bila velik dogodek -independence o Slovenia was an important event
priznanje Slovenije kot samostojne drave -recognition o Slovenia as independent statese je zavedal svoje slovenske identitete -he was conscious o his Slovenian identity
plodonosno ivljenje in mnogo dejavnosti -a productive lie and many pursuits
Tasks
1. Personal Profle
Contact a person in the Slovenian commu-
nity to interview or his/her lie story and
Slovenian heritage,
Write a profle similar to the article Stanko
Prosenak or a Slovenian community pub-
lication such as Misli, Glasslovenije or The-
zaurus, OR Multicultural Victoria Magazine
2. Radio Interview
Interview a member o the Slovenian livingin Melbourne or Geelong,
Record the interview or the Slovenian 3
ZZZ community radio program OR SBS Radio
program
Extended readingBirsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in
Australia , Birsa, Melbourne and Graduate School oEducation, La Trobe University, Australia.
Ceerin, Aleksandra L, (2003), Slovenian language in
Australia, 25 Years o Slovenian language in Victo-
rian schools, Institute or Slovenian Studies o Victo-ria Inc., Australia, 6-9, Maintaining Slovenian Identity
- the frst cultural activities.
Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives
Online resourcesSlovenian Community Directory
www.thezaurus.com/community
Slovenian Network in Australia
www.glasslovenije.com.au/
Slovenian Religious Centres o Australia
www.glasslovenije.com.au/verska_index.html
14
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
19/49
Unit 4Migrant Experience
1. Tirty year Anniversary celebration PlanicaClub
2. Bowling at Eighth Slovenian Festival GeelongClub 2002
3. Perormance 11th Slovenian Festival JadranClub 2008
4. Slovenian ensemble Snenik rom IlirskaBistrica Slovenia Planica Club 2008
5. Mother Romana Aged Care Facility 2004
6. R oom Interior decorated with Slovenian sym-bols in home Meta and Peter Lenari 2006
7. Stara trta - Old Vine Festival Lillydale 2008
15
4
7
3
6
2
1
5
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
20/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
21/49
Unit 5Cultural Heritage
Field trip or Slovenian handicras o Victoriain 2006
1. Embroidered tablecloth Geelong
2. Marija Uri bobbin-lace maker Melbourne
3. Andrew Potonik wood artist Melbourne
4. Painted childrens table and chair set Geelong
5. Idrija lace Melbourne
6. Embroidered kitchen cloths Melbourne
7. D olls Slovenian national costume Melbourne
8. Painting on porcelain Geelong
9. Idrija lace moti Swallow Geelong
10. Chess set and table Geelong
11. Idrija lace display Geelong
17
11
10
6
3
9
5
2
8
4
1
7
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
22/49
UNIT 6.
Community Media
Background notes
Slovenian settlers have produced a number o print and electronic publica-
tions. The most enduring has been the monthly religious and cultural maga-
zine Misli. Begun in 1952 by the Franciscan missionaries, it is published today
rom Baraga House in Melbourne, in print and online. Slovenian Australian
Network has provided a news and inormation service on the Web to Slovenian
communities in Australia since 1996. From 1999 Institute or Slovenian Stud-
ies o Victoria has published Thezaurus.com, Slovenian language and cultural
archives, and Webzine Sloveniana.
Slovenian has had a weekly one-hour program in Melbourne and Sydney since
1975 at SBS 1224 AM on Tuesdays and Sundays. In Melbourne there is also the
local community weekly radio program 3 ZZZ, 92.3 FM in operation since 1988.
It has been the responsibility o Meta Lenarcic since 1991. There are in addi-
tion a number o radio programs in country towns across Australia. Slovenian
community news is broadcast on the radio nationally since 1975. The Special
Broadcasting Service provides the weekly Slovenian radio program. On Channel
31 Community Television, One World - Slovenia is shown weekly in Melbourneand Geelong rom material sent by the Slovenian Government; frst sponsored
by the Slovenian National Council o Victoria, and private donations. In Austra-
lia there are three main Slovenian Internet publishers; the frst two publish
mainly in Slovenian language. The Slovenian Franciscan riars publish the
monthly journal Misli - Thoughts. It is a religious and cultural journal with
articles and detailed inormation about community activities and events. The
editor and manager is Father Cyril A. Boic OFM. Misli is distributed through-
out Australia and overseas, with online archives located on the web site o the
Slovenian Australian Network, Glasslovenije.com. In Sydney, the Slovenian
Australian Network is the web publication managed by Florjan Auser. The
web site provides news, community inormation, newsletters, and articles
rom Slovenia and Australia. It started as the Australian Slovenian monthlynews journal Glas Slovenije (1993), and has been published on the Web as
Slovenian Media House rom 1996.
The Institute or Slovenian Studies o Victoria portal, Thezaurus.com, published
since 1998, contains web and heritage projects. The President, Aleksandra Ce-
erin, leads a team developing web projects with a ocus on the broader global
audience. The ongoing projects are: Webzine Sloveniana, Slovenian language
and cultural resources, Careerlinx, Literator, Galeria Sloveniana, ISSV Archives
and Archive o Slovene Migrant Handicrats, www.rocnadela.org in 2008.
Key source document
Report: Porocilo o obisku Komisije za odnose s Slovenci zamejstvu in po svetu
pri slovencih v Avstraliji od 6. do 17. ebruarja 2003, by Uro Pirnat, Assistant
Secretary, Glasslovenije, Feb/April 2003, Sydney, 6-8.
See Document No.6. in Section III
About the document
This is a report o the Commission or Relations with Slovenes Across the Borders
and Around the World, ollowing the visit to Australia rom 6th to 17th Feb-
ruary 2003. The delegation met representatives o Slovenian associations and
organisations, representatives o state governments and ederal government o
Australia. One o the key problems identifed by delegates was the uture o the
second and third generation Slovenes. They considered one o the most impor-
tant tasks or maintaining Slovenian identity, the preservation o a presence in
print and electronic media.
Glossary
delegacija se je sreala s predstavniki -the delegation met with representativesnajtevilneji so v Melbournu in Sydneyu -most o them live in Melbourne and Sydneyglavni vzroki izseljevanja so bili ekonomski -the main reasons o migration were economiczgradila 11 klubov in tri verska sredia -built 11 clubs and three religious centres
v razkono opremljenih klubskih prostorih -in luxuriously appointed clubs
staranje druge in tretje generacije -aging o the second and third generationeden kljunih problemov Slovencev -one o the key problems o Slovenes
prihodnost druge in tretje generacije -uture o the second and third generationsza ohranjanje slovenske zavesti -or preservation o Slovenian identity
prisotnost v tiskanih in elektronskih medijih -presence in printed and electronic media
Tasks
1. Article
Look at the websites:
www.thezaurus.comwww.glasslovenije.com.au
Describe each website, evaluate their role
in the community, what is the target group
or each?
Write an evaluative article on how they ul-
fll the role o maintaining Slovenian heri-
tage
2. Radio talk
Interview one o the key writers or editors o
the three publications, about their work, ac-
tivities, views on the question o preserving
Slovenian heritage in Australia,
Script and organize a radio interview with
an editor about issues o Slovenian heritage
in Australia and the role o the media or a
3 ZZZ OR SBS radio program
Extended readingInterview: Zavest o slovenskih koreninah, s castnim generalnim konzulom RS Alred Brenikom , by Lu-
cija Kavcic, Tednik Demokracija, 6 June 2008, www.
demokracija.si , Nova obzorja d.o.o. Ljubljana
Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in
Australia , Birsa, Melbourne and Graduate School oEducation, La Trobe University, Australia.
Online resourcesInstitute or Slovenian Studies o Victoria Inc.
www.thezaurus.com
Misli - Thoughts
glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.htmlSlovenian Network in Australia
www.glasslovenije.com.au
Slovenian Religious Centres o Australia
glasslovenije.com.au/verska_index.htm
18
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
23/49
19
6
3
9
5
2
8
4
1
7
Unit 6Community Media
1. Special issue o Glasslovenije 10th AnniversarySydney April 2003
2. Article in Delo newspaper on Australian-Slovenian student exchange 2003
3. Moja Slovenija monthly journal rom SloveniaMay 2008
4. Svobodni razgovori journal Sydney June1987
5. Commemorative issue, Misli - Toughts, 1998
6. Interview at Radio station 3 ZZZ program
7. Display o Slovenian media publications inAustralia at 25th Anniversary Slovenian Lan-guage in Australia, March 2003
8. Misli - Toughts, January - February 2009
9. Rodna Gruda rom Slovenia October 2001
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
24/49
RESOURCES
The reerences are a selected guide or urther study o Slovenian
cultural heritage in Australia and Slovenia. They are held in the
ISSV Library collection in Melbourne.
Slovenian Emigrant Archives in
Australia
Victoria and New South Wales have separately established the
valuable community archives known as HASA, The Historical
Archives o Slovenian Australians. Archival collections held by the
associations are being prepared. HASA in New South Wales was
established in 2003 to preserve historical records o the Slovenian
community in NSW. In the same year the book Sadovi slovenske
dedicine - The Fruits o our Slovenian Heritage was published,
highlighting the communitys history.
HASA Victoria, were the frst Slovenian historical archives in Australia and the initiative o Milena Brgoc, at the Slovenian
Association Melbourne, where they are located. They include all
the publications o Australian Slovenes, containing the record
o their activities ollowing settlement in Australia. M. Brgoc
compiled an annotated bibliography o Slovenian books and
periodicals published in Australia in 1996. HASA Victoria orms
part o the collection o the State Library o Victoria.
The journal Misli in Melbourne is archived rom 1952. It is located
in the Archives o the Mission o Ss. Cyril and Methodius. Archives o
the Institute or Slovenian Studies o Victoria begun in 1976, are in
the process o being published online in their entirety, on the web siteThezaurus.com in 2009.
In 2008, a new Online Archive o the Slovene Emigrants Handicrats
o Victoria, www.rocnadela.org was co-produced by Slovenian
Ethnographic Museum o Ljubljana, Institute or Slovenian Studies
o Victoria and Zavod Neuropolis, Ljubljana.
There have been twelve Slovenian newspapers in circulation and over
one hundred Slovenian books and periodicals published in Australia.
Slovenes in Australia
The publications listed are suitable resources or the specifc
themes o the units in the scope o a study o cultural heritage
o Slovenes in Australia and in the context o multicultural
Australia.
EnglishBirsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne
and Graduate School o Education, La robe University, AustraliaBrgo, Milena, (1996), An annotated bibliography o Slovenian books and peri-odicals published in Australia, Milena Brgo, Melbourne, AustraliaCeerin, Aleksandra, Dediina slovenskih ronih del v Avstraliji/Slovenianhandicras heritage in Australia, Etnolog 18/2008, Bulletin o Slovene Ethno-graphic Museum, Ljubljana, 241-255.Ceerin, Aleksandra L, (2003), Slovenian language in Australia, 25 Years o Slo-
venian language in Victorian schools, Institute or Slovenian Studies o VictoriaInc., Melbourne, AustraliaCeerin, Aleksandra, (2000), Te Future o Slovenian Language in Australia,31-32, Rodna Gruda, Slovenska Izseljenska Matica, LjubljanaGelt, Draga, Ferolja, Veronika, Pax et Bonum, (2001), Te Presence o theSlovenian Franciscan priests and nuns in Australia rom 1951 to 2001, SlovenianReligious and Cultural Centre, Ss Cyril and Methodius, Victoria, AustraliaHASA-NSW, (2004), Te Fruits o our Slovenian Heritage, HASA, Merrylands,
NSWKobal, Ivan, (1982), Men who built the Snowy River, SCOPP, SydneyPribac, Bert, Brooks, David, (2008), Te Golden Boat, Selected Poems o SrekoKosovel, Salt Publishing, CambridgePreeren, Joe, (1988), Anthology o Australian Slovenes - 1988. SALAC, Sydney,Slovenski olski odbor za NSW, (1988), Rastemo iz Korenin, Zbornik ob-10 letslovenske mature, Sydney, NSW
SlovenianCeerin, Aleksandra, Dediina slovenskih ronih del v Avstraliji/Slovenianhandicras heritage in Australia, Etnolog 18/2008, Bulletin o Slovene Ethno-graphic Museum, Ljubljana, 241-255.Ceerin, Aleksandra, Slovenina v avstralskem vzgojno-izobraevalnemsistemu deele Viktorije, Slovenski Izseljenski Koledar, 2004-2005, ZdruenjeSlovenska izseljenska matica, Ljubljana, 138-146.Ceerin, Aleksandra, Prihodnost slovenine v Avstraliji, Slovenina v oli,
t.6/ 2000, ZRS, LjubljanaCeerin, Saa (Aleksandra L), Od Padua Hall do Baragoveg a doma, 197-209,Misli; Spominska izdaja september 1998, Barag a House, Kew, Victoriaebulj-Sajko, Breda, (1992), Med sreo in svobodo, Avstralski Slovenci o sebi,Breda ebulj-Sajko, LjubljanaFatur, Silvo, Intervju: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandroeerin, Slovenina v oli, 5-6/2003, ZRSS, LjubljanaKavi, Lucija, Intervju: Zavest o slovenskih koreninah, s astnim generalnimkonzulom RS Alred Brenikom, 6 June 2008, ednik Demokracija, LjubljanaKobal, Ivan, (1993), Moje s Snowyja, Gorika Mohorjeva druba, GoricaKokalj, Koevar, Monika, et. al., (2001), Izseljenec: ivljenske zgodbeSlovencev po svetu, Muzej noveje zgodovine Slovenije, Ljubljana
20
Koprivec, Daa, Rona dela iz Avstralije, Etnolog, 18/2008, Ljubljana, Bulletino the Slovene Ethnographic Museum, 231-239.Mikola, Maa, (2005), iveti med kulturami, Od avstralskih Slovencev doslovenskih Avstralcev, ZRC, Z RC SAZU, LjubljanaOgorevc, Metod, Ceerin, Saa (Aleksandra L), eds, Misli; Spominska izdajaseptember 1998, Baraga House, Kew, VictoriaPribac, Bert, (1962), Bronasti olka, Slovenski klub Melbourne, Melbourneoplak, Kristina, Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji: vpliv izseljenske
izkunje na likovno umetnost. Etnolog 13/2002, Ljubljana, 2003, 469-484.Valentin OFM, Basil, Intervju o naih kulturnih dejavnostih, pogovor z mag.
pro. Aleksandro Ceerin, Misli, januar, 1980, Baraga House, Kew, VictoriaZbornik Avstralskih Slovencev-1985, (1985), Slovenian-Australian LiteraryCircle, Sydney, (some articles in English)Zbornik Avstralskih Slovencev-1988, (1988), Slovenian-Australian LiteraryCircle, Sydney (some articles in English)itnik, Jana, Glui, Helga, eds, (1999), Slovenska izseljenska knjievnost 1Evropa, Avstralija, Azija, ZRC, Rokus, Ljubljana
Cultural heritage in SloveniaArns, I, (2003), Irwin Retroprincip 1983-2003, Inke Arns, Irwin, LjubljanaBaato, M, Bogataj, J, (1994), lovek z mako, Didakta, RadovljicaBogataj, J, (1999), Handicras o Slovenia, Rokus, Ljubljana
Bogataj, J, (1998), Smo kaj egavi? Mladinska knjiga, LjubljanaBogataj, J, (1992), Sto sreanj z dediino na Slovenskem, LjubljanaBerk, Bogataj, Puksi, (1993), Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, Domus,LjubljanaCevc, E, (1992), Pripovedi s panjev, ebelarski muzej, RadovljicaGlavan, M, (2003), reasures o the National and University Library Ljubljana,Narodna in Univerzitetna knjinica, LjubljanaGranda, Stane, (2008), Slovenia:An Historical Overview, Government Com-munication Oce, Ljubljana,Hrausky, A, et.al, (2007), Joe Plenik - Dunaj, Praga, Ljubljana, Cankarjevazaloba, LjubljanaKrei, P, (1999), Joe Plenik - moderni klasik, DZSKropej, H, (1990), Poslikane panjske konnice, Mohorjeva zaloba, CelovecGruden, J, (1992), Zgodovina slovenskega naroda, 1-2, Mohorjeva druba, Celje
Jesenovec, A, Lenardi, (2001), Knjievnost na maturi 2002, ICO, LjubljanaKuret, N, (1989), Praznino leto Slovencev 1-4, Druina, Ljubljana
Ovsec, D, J, (1992), Velika knjiga o praznikih, Domus, LjubljanaPrek, S. Merharj, B, (1993), risto narodnih, Cankarjeva zaloba, LjubljanaRazborek, I, (1993), Slovenska krasilna umetnost, Mohorjeva druba, LjubljanaSaksida, I, 1994),Izhodia in modeli olske interpretacije mladinske knjievnosti,rzinSluga, M, (1979), Zgodovina Slovencev, Cankarjeva zaloba, Ljubljanaavli, J, (1994), Slovenska znamenja, Humar, Bilijeavli, J, (2008), Zlati cveti: bajeslovje Slovencev: Duhovna dediina Karantanije,Bilje, Studio RO - Humarkojanec, Andreja Klasinc, (2006), Vodnik po arhivskem gradivu Studia slo-
venica, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljanatrekelj, K, (1980), Slovenske narodne pesmi, 1-4, Cankarjeva zaloba, Ljubljana
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
25/49
WebsitesGaleria Sloveniana
www.thezaurus.com/galleryInstitute or Slovenian Studies o Victoria Inc.
www.thezaurus.com/Misli - Toughts
www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.html
Slovenian Network in Australiawww.glasslovenije.com.au/index.htmlSlovenian Webclassroom
www.thezaurus.com/webclassroomWebzine Slovenianawww.thezaurus.com/webzine
Slovenian organisationsCentre or Slovene, Ljubljana University
www.centerslo.net/Gateway to inormation on Slovenia
www.slovenia.si/Government o the Republic o Slovenia
www.vlada.si/Institute or Ethnic Studies
www.inv.siInstitute or Slovenian Emigration Studiesisi.zrc-sazu.si/Ministry o Culture
www.mk.gov.si/en/Ofce o the Government or Slovenes Abroad
www.uszs.gov.si/Slovene Ethnographic Museum
www.etno-muzej.si/enWeb Portal or Slovenes Abroadwww.slovenci.si/Year o rubar 2008
www.trubar2008.si/
Australian organisationsDepartment o Planning and Community Development
www.dvc.vic.gov.au/Institute or Slovenian Studies o Victoria Inc.
www.thezaurus.com/Modern Languages Association o Victoria
www.mltav.asn.au/Slovenian Community Guide
www.thezaurus.com/communitySlovenian Network in Australia
www.glasslovenije.com.au/Slovenian Religious Centres o Australia-Adelaide, Melbourne, Sydney
www.glasslovenije.com.au/verska_index.htmVictorian Multicultural Commissionwww.multicultural.vic.gov.auVictorian Curriculum and Assessment Authoritywww.vcaa.vic.edu.au/Victorian School o Languageswww.vsl.vic.edu.au/
Radio and TelevisionChannel 31 Melbourne and Geelong
www.c31.org.au/new/Melbourne Ethnic Community Radio
www.3zzz.com.auSBS Radio
www.sbs.com.au/radio/
VideoDomae obrti na Slovenskem, (1993), (2 videos) RV SlovenijaEn dan v kofi Loki, (1996), uristino drutvo kofa LokaGorenski plesi-olklorna skupina Emona, (1997), LjubljanaKamniti Pygmalion:Joe Plenik, RV (1992), SlovenijaKoir, I. Zvoki - umetniki program, (1999), Ljubljana
(6 television programmes on traditional Slovenian olk estivals)Lenari, (1998), Lenarieva zlata poroka, Brezje, Slovenija
Vincec, M, (1994), Istra - Slovenski del, Video center KoperVincec, M, (1996), Gradovi, Slovenia
AudioCarmina Slovenica - Slovenian songs, (1997), Maribor, (CD)Ceerin, A, Slovenian Folk Songs, (1985), Ceerin, Melbourne, (AC and booklet)Graenauer, N, Slovenske ljudske pravljice, (1992), Mladinska knjiga, Ljubljana
(booklet o six Slovenian olktales with two AC)Laibach, Anthems, (2004), 2 CDS, 44 pages booklet, Mute Records Ltd,LondonLaibach, Volk, (2006), Mute Records Ltd. London (CD)Logar, , Slovenska nareja, (1992) Mladinska knjiga, Ljubljana
(textbook o selected Slovenian dialects with our AC)Pritrkavanje, Helidon, (1992), Obzorja, Maribor (CD)Slovenec sem, Branko, (1997), Nova Gorica (CD)
Slovenske ljudske pesmi, (1996), ZRC SAZU Slovenia (CD)Slovene national and olk songs, (1995), SAZAS, Slovenia (CD)
Archives CollectionsGaleria Sloveniana
www.thezaurus.com/galleryInstitute or Slovenian Studies o Victoria Inc.
www.thezaurus.com/Misli - Toughts
www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.htmlSlovenian Network in Australia
www.glasslovenije.com.au/index.htmlSlovenian Webclassroom
www.thezaurus.com/webclassroomWebzine Slovenianawww.thezaurus.com/webzine
LibrariesNational Library o Australiacatalogue.nla.gov.au/State Library o Victoria
www.slv.vic.gov.au/National and University Library, Ljubljana, Slovenia
www.nuk.uni-lj.si/Digital Library o Slovenia
www.dlib.si/dlib_eng.aspTe Archives o the Republic o Slovenia
www.arhiv.gov.si/
21
22
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
26/49
22
SOURCE DOCUMENTSUNIT 1.
Article: Slovenci v Avstraliji, by Igor Maver, Slovenska knjievnost 1, 1999, Ljubljana, 261-265.
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
27/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
28/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
29/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
30/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
31/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
32/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
33/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
34/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
35/49
32
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
36/49
SOURCE DOCUMENTSUNIT 3.Interview: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandro eerin, Slovenina v oli, bySilvo Fatur, V111, letnik 5/6. 2003, Ljubljana.
32
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
37/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
38/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
39/49
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
40/49
37
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
41/49
SOURCE
DOCUMENTSUNIT 4.Article: Stanko Prosenak - tirideset let uspenega ivljenja na peti celini,by Sasha Ceerin, Misli - Toug hts, May, 2008, Melbourne, 102-103.
E l 18 (2008)
38
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
42/49
SOURCE
DOCUMENTSUNIT 5.Article: Rona dela iz Avstralije, by Daa Koprivec, Etnolog, 18/2008, 2008,Bulletin o the Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana, 231-239.
Etnolog 18 (2008)
231RO^NA DELA IZ AVSTRALIJE
Ro~na dela iz Avstralije, tako smo v Slovenskem etnografskem muzeju poimenovaliterensko raziskavo v Melbournu in v Geelongu v letu 2006, ki je bila del {ir{egaraziskovalnega projekta muzeja, z nazivom Tradicija ro~nih del odraz ohranjanja inspreminjanja slovenske identitete v Avstraliji. Rezultat prvega dela raziskave je spletnarazstava ali spletni arhiv z naslovom Spletni arhiv ro~nih del Slovencev po svetu , ki jolahko spremljate na samostojnem spletnem naslovu www.rocnadela.org. Je rezultat
dela in strokovnih prizadevanj treh ustanov, Slovenskega etnografskega muzeja (zanjmag. Da{a Koprivec, kustodinja za slovenske izseljence in zamejce), Viktorijskegain{tituta za slovenistiko, Avstralija (zanj prof. Aleksandra Ceferin, direktorica) in ZavodaNeuropolis iz Ljubljane, ki ima zasluge za oblikovanje in izdelavo samostojne spletnestrani. Raziskavo je v letu 2006 nanciral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu inpo svetu, izdelavo spletne strani pa v letu 2007 Slovenski etnografski muzej iz svojegarednega programskega nanciranja, sicer v okviru Ministrstva za kulturo RS. Pomembendele` je prispeval {e Viktorijski in{titut za slovenistiko (v nadaljevanju ISSV), ki je prof.Aleksandri Ceferin v letih 2006 in 2007 nanciral pot iz Melbourna v Ljubljano terbivanje pri nas, saj smo v jesenskih mesecih 2006 in 2007 nadaljevali s pomembnimdelom na sami raziskavi ter pri postavljanju in prezentaciji spletnega arhiva. Plodnosodelovanje pa se je nadaljevalo tudi v letu 2008, tako v Melbournu, kjer je prof.Ceferin poskrbela za javno predstavitev spletne strani v marcu 2008 v okviru izrednopomembnega Slovenskega festivala v Melbournu, kot tudi ponovno v Ljubljani jeseni2008, ~esar rezultat sta nenazadnje tudi pri~ujo~a prispevka v tem Etnologu.
Izdelki ro~nih del
Izdelkom ro~nih del, ki smo jih uvrstili v spletno razstavo in raziskavo, smodolo~ili status muzejskih predmetov, zato smo jih tako tudi podatkovno obdelali.Vsem predmetom smo dolo~ili devet temeljnih podatkov: ime predmeta, avtorja izdelka,~as in kraj izdelave, material in tehniko izdelave, motiv, mere in kdo je predmet zaspletno razstavo fotograral. Vsi izdelki na spletni razstavi so fotograrani dvakrat, na
Da{a Koprivec Ro~na dela iz Avstralije
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
43/49
232
Izdelki iz porcelana, ki jih je izdelala in ro~no poslikala Julijana Kure.Foto: Da{a Koprivec, Geelong, maj 2006.
Bo`i~ni zvon~ki iz tekstila, ki jih je izdelala Anica Kodila.Foto: Da{a Koprivec, Melbourne, maj 2006.
233
dva na~ina: na terenu samem (posnetke sta naredili prof. Ceferin in mag. Koprivec) instudijsko (posnetke je naredil muzejski fotograf Marko Habi~).
Po temeljitem strokovnem razmisleku smo se odlo~ili za razvrstitev predmetovv {est osrednjih motivov: simbolni, prazni~ni, nabo`ni, cvetli~ni, geometrijski inpravlji~ni. Kot materiali nastopajo: tekstil, les, glina, kamen, steklo, papir in porcelan.Ro~no narejeni izdelki na{ih izdelovalcev so iz vseh na{tetih materialov. Poleg tovrstneraznolikosti pa so {e bolj raznolike tehnike izdelovanja teh predmetov. Na{teli smo
jih ve~ kot petnajst: klekljanje, vezenje, {ivanje, kva~kanje in pletenje, posebni tehnikipergamanain krpanka; pa bru{enje in stru`enje, nana{anje oljnih barv na les, slikanjena porcelan ; vse si lahko ogledate na na{i spletni strani.
Vse zgoraj na{tete kategorije imajo mo`nost fltrirnega iskanja, ki smo mu dodali
{e ~etrti sklop izdelovalci. Medsebojno spoznavanje in razvr{~anje 46 predmetov dajezelo zanimive rezultate za spoznavanje z vsebino ro~nih del in tudi {ir{ega identitetnegakonteksta med slovenskimi izdelovalci v Avstraliji, kar je bil tudi namen te raziskave.Med simbolnimi motivi najdemo na primer nagelj, planiko, lipov list, lastovico itd. Istisimbolni motiv je lahko izdelan v ve~ materialih, kar izvemo prav s pomo~jo ltrirnegaiskanja po spletni razstavi. Motiv planike se pojavlja na primer kot ~ipka in kot kerami~nabro{ka. Prav tako je motiv sv. Marije mo~ najti na iz razli~nih materialov izdelanihpredmetih kot na primer: mozaikih, ~ipkah, vezenih prti~kih itd; in spet, ~e izhajamoiz materiala samega, vidimo, da se na ~ipkastih izdelkih pojavlja zelo veliko motivov,ki deloma izhajajo iz tradicionalne slovenske motivike, kot sta nagelj~ek ali planika,
Lepa notranjost doma s slovenskimi simboli pri Metki Lenar~i~.
Foto: Da{a Koprivec, Melbourne, maj 2006.
Da{a Koprivec
jd di l k i k j k l i d M i d j
Ro~na dela iz Avstralije
ik P di d i l k k i ~ ih d lih j i i k i
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
44/49
234
najdemo pa tudi povsem nove, avstralske, na primer kenguruja, koalo itd. Menim, da jeprav mo`nost razvr{~anja predmetov v posamezne skupine pomembna baza za nadaljnjeraziskave, ko bomo spletni arhiv raz{irili tudi na druge dr`ave, kjer `ivijo slovenskiizseljenci, vsekakor v Argentino, Kanado, ZDA in v evropske de`ele. Takrat bo mogo~eprimerjati med seboj, kateri motivi se v posameznih de`elah najpogosteje pojavljajo inkateri so za posamezna izseljenska okolja speci~ni; kako se izdelki lo~ijo po materialih,barvah, tehnikah izdelave; koliko se ohranjajo tradicionalna znanja in v kolik{ni meri jihv posameznih de`elah presegajo. Nastali spletni arhiv nudi veliko mo`nosti za nadaljnja
raziskovanja in povezovanja na osnovi izdelkov ro~nih del Slovencev po svetu, raziskavav Avstraliji pa predstvalja prvi bazi~ni del {ir{ega projekta.
Izdelovalci ro~nih del
Na spletni razstavi so predstavljeni trije sklopi: izdelki, potek terenske raziskaveter izdelovalci in izdelovalke ro~nih del iz Melbourna in Geelonga v Avstraliji. ^e vprvem poglavju lahko govorimo o biograji predmetov (izdelkov), saj so opremljeniz ustreznimi podatki, potem vsekakor nismo smeli (niti hoteli) pozabiti na ljudi, naizdelovalke in izdelovalce, na njihovo du{o, njihovo srce. Prav slednje je odlo~ilno, kar
jih vodi pri izdelovanju, saj so vsi neprofesionalni izdelovalci, se pravi, da se s svojimiizdelki ne pre`ivljajo, temve~ jih izdelujejo iz notranjega nagiba, v krogu svoje dru`inein prijateljev. Tekom raziskave smo obiskali 20 izdelovalcev in izdelovalk, v Melbournuin v Geelongu. V Melbournu sva s prof. Ceferin vse izdelovalke in izdelovalce obiskalina njihovih domovih, kjer sva nastanek ro~nih del lahko spremljali v njihovih doma~ihprostorih. Le pri redkih tudi v priro~nih delovnih koti~kih ali manj{ih delavnicah,ki pa so bolj zasebni prostori izdelovalcev znotraj dru`inske skupnosti kot pa pravedelavnice (Vsakdo potrebuje nekaj prostora samo zase, je dejala ena izmed izdelovalk.).Tudi izdelki so za~eli nastajati tako spontano, v dolo~enem `ivljenjskem trenutkuposameznega izdelovalca ali izdelovalke. Pri ve~ini gre za slovenske priseljence prvegeneracije v Avstralijo, ki so bili rojeni v Sloveniji v dvajsetih ali tridesetih letih 20. stoletjater so se v Avstralijo priselili ve~inoma v petdesetih letih 20. stoletja. Vsi so bili takojzajeti v neumorni delovni tempo avstralskega vsakdana, ki je tedaj od vsakega priseljencazahteval in pri~akoval polnih delovnih mo~i in zagnanosti. Tudi slovenski priseljenciso se temu morali podrediti, poleg tega pa poskrbeti {e za osnovne potrebe: dru`ino,stanovanje. ^asa za sprostitev, za konji~ke tedaj skorajda ni bilo, ~eprav so izdelovalci
in izdelovalke ugotavljali, da je vsakdo od njih marsikaj od tega prinesel od doma, nesamo znanje izdelovanja ro~nih del (vezenje, pletenje, klekljanje, {ivanje, risanje, slikanje,izdelovanje mozaikov itd), ampak tudi nadarjenost in veselje do izdelovanja. Vendarso njihovi talenti ostajali dolgo ~asa, tudi dvajset, petindvajset ali trideset let, globokozakopani. Lidija Bole iz Geelonga nam je povedala: Leta 1961 sem pri{la v Avstralijo.
In takrat sem tudi opustila klekljanje. Imela sem dru`ino in slu`bo. Po dvajsetih letihsem zopet za~ela in tako nadaljujem {e sedaj, ker to je moje najbolj priljubljeno ro~nodelo. In Lojze Jeri~ iz Melbourna, ki je znan po svojih krasnih mozaikih, je dejal: V
Avstralijo sem pri{el leta 1954. Petdeset let je minilo, da sem se zopet za~el ukvarjati zmozaikom. Danes, ~e mi je le mogo~e, zlagam kamen~ke pri kamen~ku, ki se imenuje
235
mozaik.Prav zaradi navedenega socialnega konteksta pri ro~nih delih v zajeti raziskavidanes ({e) ne moremo govoriti o njihovi veliki histori~ni vrednosti, saj gre prete`no zaro~na dela, ki so nastala v zadnjem desetletju. Vendar so pomembna in povedna pravv kontekstu svojega nastajanja, zato smo jih vklju~ili v kontekst `ivljenjskih zgodbna{ih izseljencev v novem, priseljenskem avstralskem okolju; ter spremljali, kako sose okoli{~ine njihovega `ivljenja s priselitvijo v socialnem, ekonomskem in kulturnemsmislu spremenile in koliko energije so potrebovali, da so si ustvarili pogoje za ivljenje,kakr{nega `ivijo danes.
S prof. Ceferin sva vsakemu izdelovalcu in izdelovalki dali mo`nost in prilo`nost,da sam/sama pove, kdaj in kako je ponovno za~el/za~ela izdelovati ro~na dela. Tako jenastalo dvajset kratkih biografskih pripovedi, ki so ve~inoma lastnoro~no napisane inso `e same po sebi pomembna pridobitev za Slovenski etnografski muzej. Za spletnostran smo o vsakem izdelovalcu/izdelovalki povzeli temeljne podatke: o kraju, izkaterega je pri{el/pri{la, in kdaj je prispel/prispela v Avstralijo, kje se je nau~il/nau~ilaizdelovanja in kak{en odnos ima sam/sama do slednjega. Kot celotna spletna stranso tudi biograje pripravljene v slovenskem in v angle{kem jeziku. Tako iz biograjizdelovalcev, {e bolj pa iz neposrednih osebnih kontaktov in medsebojnih vezi, ki sose spletle tekom dru`enja v Avstraliji, smo lahko spoznali, da je bil pogosto povod zavrnitev k izdelovanju ro~nih del globoko osebne in psiholo{ke narave. Danes, ko so seizdelovalci in izdelovalke ro~nih del `e upokojili in uredili svoje temeljne obveznosti,ki so jih imeli do dru`inskih ~lanov, se je njihovo `ivljenje umirilo; toda lahko se je
pojavil tudi ob~utek praznine, osamljenosti in samote, predvsem v primerih, ko so ostalibrez svojega `ivljenjskega sopotnika. Tedaj so se vrnili k veseljem, ki so jih poznali vmladosti, in k dejavnosti, ki jih je tudi notranje polnila in bogatila. V avstralski dru`bi,kjer je tudi za majhen denar mogo~e kupiti prav vse izdelke, ro~na dela danes nisoekonomska nuja, nasprotno, mnoge izdelovalke so poudarile, da jih izdelovanje staneve~, kot ~e se s tem ne bi ukvarjale, saj ves material za izdelavo kupijo, izdelke pa potempodarjajo in ne prodajajo. Prav to je ena od velikih razlik med njihovim izdelovanjemv otro{tvu in danes. Kot je razvidno iz nekaterih biograj, so tam, kje so v Slovenijisami pletli rokavice, nogavice in tople pulovarje, tudi sami doma redili ovce in samipredli volno; v dru`ini so sami poskrbeli za celoten delovni postopek in za material. Delizdelkov so prodali, del pa imeli za lastno uporabo: kot potrebno toplo zimsko obutev inobleko; kot del celotne opreme gospodinje, skupaj z vezenimi vzglavniki, prti, prti~ki,rjuhami in posteljnimi pregrinjali itd. V njihovem otro{tvu v Sloveniji so bili doma~i
izdelki v funkciji prepotrebne doma~e uporabe. In ~e je bilo potrebno, je dejala ena odinformatork, so doma pletli tudi bratci.Da pa so vsekakor ~ipke klekljali tudi fantje in
jih odprodajali v razli~ne odkupne zadruge, je povedal informator, doma iz Cerknega,ki se spominja svojega klekljanja iz otro{kih let, ko je {e `ivel v Cerknem; danes `ivi vMelbournu, klekljanje ~ipk pa je v celoti prevzela njegova `ena.
Danes, ko izdelovanje ro~nih del ni ve~ ekonomska nuja, je privzelo druge, boljpsiholo{ke dimenzije. Izdelovanje in podarjanje izdelkov izdelovalcem pomeni dodatnoveselje, zado{~enje, razvedrilo in po~itek, pa tudi zadovoljstvo v komuniciranju zdrugimi. Hkrati pa tudi v komuniciranju s samim seboj, saj so prav vsi poudarili, da se
Da{a Koprivec Ro~na dela iz Avstralije
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
45/49
236
Idrijska ~ipka, motiv kenguruja, izdelala Marija Ur{i~ v Melbournu.Foto: Marko Habi~, SEM, september 2007.
Marija Ur{i~ pri klekljanju idrijske ~ipke. Foto: Aleksandra Ceferin, Melbourne, maj 2006.
237
Kratka biografja izdelovalke Ane Marije Thomas, rojene slovenskim star{em v Melbournu.(Dokumentacija SEM)
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
46/49
feb-april 2003
6
POROILO O OBISKU KOMISIJE ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN
PO SVETU PRI SLOVENCIH V AVSTRALIJI OD 6. DO 17. FEBRUARJA 200343
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
47/49
SOURCE DOCUMENTSUNIT 6.
Report: Poroilo o obisku Komisije za odnose s Slovenci zamejstvu in p o svetu pri slovencih vAvstraliji od 6. do 17. ebruarja 2003, by Uro Pirnat, Assistant Secretary, Glasslovenije, Feb/April 2003, Sydney, 6-8.
Delegacija Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu inpo svetu v sestavi:predsednik Franc Puki, ter lana JanezPodobnik in Ivan Kebri, ki jo je spremljal podsekretar DZ UroPirnat, je v dneh od 6. do 17. februarja obiskala slovenske izseljencev Avstraliji, kjer se je sreala s predstavniki slovenskih d rutev inorganizacij, predstavniki oblasti zveznih drav ter draveAvstralije. Delegacijo Komisije je spremljala predstavnica Uradaza Slovence v zamejstvu in po svetu Barbara Sunik, med obiskom
pa sta delegacijo izmenino spremljala odpravnik poslovVeleposlanitva Republike Slovenije v Avstraliji Bojan Bertonceljin uslubenec veleposlanitva Andrej Rode. V Sydneyu jedelegacijo spremljal tudi astni generalni konzul Republike
Slovenije Alfred Brenik.
V Avstraliji naj bi po razlinihocenah ivelo med 15.000 in30.000 Slovencev. Na lanskem
popisu prebivalstva se je zaslovenski narodni izvoropredelilo okoli 13.000 oseb,okoli 5.000 oseb pa je navedlo,da so se v Avstralijo priselile izSlovenije. Slovenci, ki so
prihajali iz razlinih delov svojedomovine (najve s Primorske,nekaj manj pa e iz Gorenjske,Prekmurja in Dolenjske) sonajtevilneji v Melbournu in
Sydneyu. Veje in strnjene skupine slovenskih izseljencev ivijoe v Adelaidi, Perthu, Brisbanu in Canberri, manje organiziraneskupine pa e v Wollongongu, Newcastlu, na Gold Coastu,Geelongu ter Albury-Wodongi, skupinice in posamezniki pa e vmnogih drugih krajih. Glavni vzroki izseljevanja v Avstralijo so
bili predvsem ekonomski manj pa politini. Prvi Slovenci, veinas Primorske, so se (predvsem zaradi ekonomskih vzrokov) vAvstralijo naselili v asu med prvo in drugo svetovno vojno. Nekajve je bilo politine emigracije v asu neposredno po drugi svetovnivojni. Obdobje najvejega vala priseljencev je bilo v 50. in 60.letih, glavni vzrok pa so bile slabe ekonomske razmere in politinonezadovoljstvo v tedanji SFRJ. Tretji izseljenski val po 60. letihse je kljub odprtim jugoslovanskim mejam bistveno zmanjal. Vtem obdobju se je tudi spremenila socialna struktura slovenskihizseljencev v Avstraliji, predvsem pa se je dvignila stopnjaizobrazbe. Slovenci so v Avstraliji organizirali tevilna kulturnadrutva, ki obstajajo e nekaj desetletij. Ob osamosvajanju je bilaustanovljena e Avstralsko slovenska konferenca, ki je razdeljenana posamezne narodne svete.
Slovenska skupnost je v asu svojega bivanja v Avstralijizgradila 11 klubov in tri verska sredia (Sydney, Melbourne inAdelaide). Te institucije so glavna osnova za druenje in ohranjanjeslovenskih tradicij in slovenskega jezika. Veji del klubov (izjemista v Sydneyu in v Canberri) je vlanjenih v Svet slovenskihorganizacij Avstralije, ki koordinira njihovo delo. Velika veinaslovenskih drutev v Avstraliji domuje v bolj ali manj razkonoopremljenih klubskih prostorih, ki imajo praviloma lastno kuhinjo,
jedilnico, veliko dvorano z odrom za veje prireditve, nekajmanjih prostorov, namenjenih (neko) za slovensko olo, sestankein podobno, skoraj vsako drutvo pa ima tudi balinie - ta soveinoma vestezna in tudi pokrita. lanstvo v drutvih je e zelostaro, veinoma nad 60 let. Ohranjajo vzorce drutvenega ivljenja,kakrnih so bili vajeni od samega zaetka med seboj oziromaznotraj drutva se obiajno kar dobro razumejo, saj imajo podobneivljenjske zgodbe in teave. Druga generacija z vsem tem nimaveliko, zato se udeleuje zgolj najvejih in najbolj privlanih
prireditev.
Delegacija se je sreala s predstavniki vseh vejih drutevin organizacij slovenskih izseljencev v Melbournu, Adelaidi,Canberri in Sydneyu, si ogledala veino slovenskih kulturnih
domov ter vsa tri verska in kulturna sredia (v Melbournu,Adelaidi in Sydneyu). Sreala se je tudi s predstavniki slovenskihglasil ter slovenskih radijskih in TV oddaj.Delegacija je imela v asu obiska:
- 14 sestankov in sreanj s predstavniki slovenskih drutev inorganizacij;- sestanek z vodstvom Avstralsko-slovenske konference;- 3 sreanja v slovenskih verskih srediih;- 3 sreanja z uredniki slovenskih radijskih programov;- sestanek s predstavnikoma Veleposlanitva Republike Slovenijev Avstraliji;
- sestanek s astnim generalnim konzulom Alfredom Brenikomiz Sydneya;
- pogovor s predsednico Intituta za slovenski jezik Viktorije
Aleksandro Ceferin;- ogled kulturnega programa ob Preernovem dnevu v verskemsrediu Kew;- pogovor s Florjanom Auserjem, direktorjem Slovenian MediaHouse;- pogovor z vodstvom Slovensko-avstralskega intituta;- sestanek s predsednikom parlamenta Zvezne drave ViktorijaAlexom Andrianopoulosom;- sestanek z zveznim ministrom za dravljanske zadeve inmultikulturo Garyem Hardyrareom;- sestanek z zveznim ministrom za imigracije, multikulturne inzadeve prvobitnih prebivalcev Philipom Ruddockom;- sprejem pri predsedniku skupine prijateljstva Avstralija -Republika Slovenija, poslancu Paulu Nevillu;- sprejem pri predsednici zgornjega doma parlamenta Zveznedrave Novega junega Walesa Meredith Burgmann;- sprejem za delegacijo zveznih poslancev in lanov parlamentarneskupine prijateljstva Avstralija - Republika Slovenija.
Predstavniki Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvuin po svetu so slovenska drutva in organizacije na pogovorih
seznanili z:- delovanjem Komisije ter pri tem poudarili, da je ustanovitevKomisije dokaz, da se v Sloveniji spreminja odnos do Slovencevizven Slovenije, ki se jim namenja ve pozornosti;- interesom Slovenije za vzdrevanje stikov z izseljenci ter tesnejeodnose na kulturnem in drugih podrojih;- namenom obiska, ki je predvsem v tem, da se ugotovi stanje na
podroju ivljenja in potreb izseljencev ter da se na podlagiugotovitev predlagajo in sprejmejo ustrezni ukrepi;- sestavo komisije (iz vsake poslanske skupine po en lan), ki seodraa v prizadevanjih za soglasno sprejemanje odloitev v zveziz izseljenci in zamejci ne glede na strankarsko pripadnost;- spremembo Zakona o volilni evidenci, na podlagi katere se bodomorali vsi Slovenci, ki prvi volijo, le tokrat sami vpisati v volilniregister;
7
feb-april 2003
- spremembami Zakona o dravljanstvu, ki vsebuje nekatereolajave za pridobitev slovenskega dravljanstva;- sprejetjem Resolucije o donosih s Slovenci po svetu;
pripravo zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci ki
optimalen nain prispevala k ohranjanju slovenske zavesti ne samopri stareji generaciji, temvec tudi pri mladini in to predvsem napodlagi sosobnih pristopov in tehnologij.
ocenila prizadevanja te medijske hie, saj je menila, da je trebapreko nje ohraniti obveanje slovenske in avstralske javnosti vsajna sedanji ravni Zato se bo zavzela za dodatno financiranje njene
Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije;- potreba po pripravi zdravstvenega sporazuma med dravama;-finannapomo Avstralijeslovenskimdrutvomin organizacijam
8
feb-april 2003
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
48/49
- pripravo zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci, kiivijo zunaj njenih meja;- predlogom Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnostimed Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije;- povabilom na vseslovensko sreanje Slovencev iz vsega sveta,ki bo v Dravnem zboru Republike Slovenije, 8. julija 2003;- referendumom za vstop Slovenije v EU in NATO ter v zvezi stem razloge za vstop v ti dve organizaciji.
Slovenska drutva in organizacije so predstavnike Komisijeseznanila s svojim delovanjem, ki se osredotoa predvsem naohranjanje slovenskega jezika, kulture in obiajev. Vsa drutvakot tudi verska sredia so v preteklosti na podlagi prispevkovSlovencev in na podlagi prostovoljnega dela zgradila svoje domove.Kot najveji problem so izpostavili staranje in s tem povezano
poasno zmanjevanje lanstva. Druga in tretja generacija
Slovencev, ki se je e dokaj asimilirala pa ne kae ustreznegazanimanja, da bi se vkljuila v delo slovenskih drutev in klubov.
Zato je eden kljunih problemov Slovencev v Avstralijiprihodnost druge in tretje generacije. Da bi zajezili osip lanstva
in vkljuili mlade v delo drutev, ki sicer imajo ustrezen odnos dosvojih korenin bi bilo potrebno posvetiti vejo pozornost predvsemuenju slovenskega jezika tudi s pomojo sodobnih elektronskih
pomagal, to je predvsem preko interneta. Pospeiti bi bilo trebaizmenjavo dijakov in tudentov, sodelovanje med univerzami terizmenjavo kulturnih prireditev. Med najpomembneje naloge zaohranjanje slovenske zavesti pa spada ohranjanje medijske
prisotnosti v tiskanih in elektronskih medijih, tako na lokalni kottudi na dravni ravni.
Multinacionalna in multikulturna drava, kakrna jeAvstralija, sicer pomaga, da imajo nekatere radijske postajeobasne programe tudi v slovenskem jeziku, ki so s straniSlovencev zelo posluane. To velja tudi za lokalne radijske
programe. Slovenija bi morala pri dodeljevanju finanne pomoiSlovencem v Avstraliji oceniti, katera je tista pomo, ki bi na
Razgovori s predstavniki slovenskih drutev in organizacijso se nanaali predvsem na:
pridobitev slovenskega dravljanstva za Slovence, ki e dalj casabivajo v Avstraliji ter njihovih potomcev; vpraanja meddravnihsporazumov na podrocju sociale in zdravstva; pokojninsko
problematiko, oziroma kako pridobiti pokojnino na podlagi delaoziroma zaposlitve v Sloveniji; vpraanja uenja in pouka
slovenskega jezika, predvsem zadrugo in tretjo generacijoSlovencev; financiranje pro-gramov slovenskih drutev inorganizacij s strani slovenskedrave; financiranje slovenskihradijskih in TV programov;
probleme v zvezi z uvelja-vljanjem volilne pravice; vpra-anja v zvezi z uveljavljanjem
pravic na podlagi lastninskihcertifikatov; zbiranje in ohra-njanje arhivov, ki se nanaajo naivljenje in delo Slovencev vAvstraliji; gostovanja slovenskihkulturnih skupin v Avstraliji;vpraanja odkodnin rtvamvojnega nasilja; monostivraanja oziroma preselitve
Slovencev iz Avstralije v Slovenijo.Ena od pomembnejih tem v razgovorih s Slovenci se je
nanaala na praktino izvedbo volitev in monosti sodelovanjaslovenskih dravljanov na volitvah in referendumih, ki jihrazpisuje Republika Slovenija. Opozorjeno je bilo, da sedanji
predpisi za izvedbo volitev ne ustrezajo volilcem, ki so geografskozelo oddaljeni od Slovenije. Voliti je mono le na enem mestu, to
je na slovenskem veleposlanitvu v Canberri, zaradi ogromnihrazdalij do mesta bivanja pa je to mnogim fizino in tudi finannoonemogoeno. Tisti, ki pa prejemajo glasovnice po poti, obiajnole-te dobijo prepozno, v veini primerov takrat, ko je pretevanjeglasovnic e konano. Delegacija Komisije je na podlagi taknihinformacij Slovencem v Avstraliji obljubila, da bo pristojne dravneorgane o teh problemih obvestila ter se zavzela za ustreznespremembe na podroju volilne zakonodaje.
Slovenci v Avstraliji tudi niso zadovoljni s spremembamiin dopolnitvami Zakona o dravljanstvu Republike Slovenije.Menijo, da je na novo doloena starostna meja do dopolnjenega36 leta prenizka za pridobitev slovenskega dravljanstva za tiste,ki so rojeni v tujini in katerega eden od starev je ob njegovemrojstvu dravljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj dravljan. Stako dolobo naj bi bile kratene pravice vsem starejimSlovencem.
Delegacija Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu inpo svetu se je na obisku v Avstraliji pogovarjala tudi s FlorjanomAuserjem, urednikom Slovenske medijske hie - Glas Slovenije vSydneyu, ki zdruuje tri medije: Glas Slovenije (informativniasopis), internetne domae strani in Slovenska TV31 Sydney(prenehala z oddajanjem v oktobru 2001). Namen teh medijev jenegovanje slovenskega jezika in kulture, informiranje Slovencevv Avstraliji in po svetu preko tiskanega medija in interneta,arhiviranje podatkov, sodelovanje z znanstveno raziskovlnimiinstitucijami v Sloveniji, usklajevanje pristopa do ohranitveslovenske zgodovine v Avstraliji, promocija Slovenije, slovenskiobicajev ter kulture, seznanitev avstralske javnosti o Slovencih vAvstraliji in Sloveniji, povezovanje Slovencev v Avstraliji,Sloveniji in po svetu ter povezovanje slovenskih novinarjev posvetu in v Avstaliji. Trenutno je financiranje teh medijev (predvsemTV) otekoeno, saj je sodelovanje z RTV Slovenija prekinjeno,naronina za asopis pa le steka pokriva stroke za izdajanje.Slovenska medijska hia sicer dobiva nekaj denarja od Urada zaSlovence v zamejstvu in po svetu in redkih sponzorjev, kar pa nidovolj za ambicije, ki jih ima ta hia na podroju obveanjaslovenske in avstralske javnosti. Delegacija Komisije je pozitivno
na sedanji ravni. Zato se bo zavzela za dodatno financiranje njenedejavnosti.
V razgovoru z direktorico Intituta za slovenski jezikViktorije Aleksandro Ceferin je bila predstavljena spletna uilnica- stiice Thezaurus - za tudij slovenskega jezika v dobikomunikacijske tehnologije in je namenjena predvsem tretjigeneraciji, to je za otroke starev, ki sicer e znajo slovensko, neuporabljajo pa ve slovenskega jezika v vsakodnevnem ivljenju.Stiice Thezaurus je v tirih letih postalo vstopna toka zaSlovence po svetu, za takoimenovano izgubljeno generacijo, kisi eli vedeti odkod izhaja, pa tudi za iro javnost, za katero jeneke vrste virtualna slovenska kulturna ambasada. Tako so lani vnovembru preko interneta dosegli 125.000 zadetkov, z obiskovalciiz 53 d rav. Direktorica intituta je e pripravila program za uenjeslovenskega jezika preko interneta, ki pa bi ga rada uradnoverificirala tako, da bi bil sprejemljiv in uporaben za uenje tudiv drugih dravah kjer ivijo Slovenci. elela bi, da jo v njenih
prizadevanjih finanno podpre tudi Slovenija. Poleg tega bi bilopo njenem mnenju potrebno ponovno odpreti lektorat slovenskegajezika v Avstraliji, ki je pred leti e deloval v Sydneyu.
Milena Bergo je predstavila zgodovino in deloHistorinega arhiva Slovencev v Avstraliji, ki je tudiregistriran pri Dravni knjinici Avstralije. V arhivu sozbrani vsi slovenski asopisi, ki so izhajali v Avstraliji,vse knjige, ki so jih napisali tu ivei Slovenci in knjige,ki so jih pisali drugi o njih. Arhivirano je tudi ostalogradivo posameznikov in drutev, ki ga d obijo.
lani delegacije so imeli pogovore tudi s astnimgeneralnim konzulom Republike Slovenije v NoviZelandiji Duanom Lajovicem. Le ta jih je seznanil onjegovem videnju poloaja Slovencev v Avstraliji ter vzvezi s tem predlagal nekatere reitve za boljesodelovanje z matino domovino.
V letu 2000 je bil v Sydneyu ustanovljenSlovensko-Avstralski intitut z n amenom pospeevanjaizmenjave med Slovenijo in Avstralijo na podroju umetnosti,kulture, turizma, trgovine in izobraevanja. Namenjen je predvsemdrugi in tretji generaciji Slovencev, ki e goji pripadnost domovininjihovih prednikov. Glavna skrb intituta je, da bi se izgubljenageneracija povrnila, saj je ta generacija premalo vkljuena v deloslovenskih drutev. S to generacijo komunicirajo predvsem preko
elektoronskih medijev(Email - internet), obasno
pa tudi organizirajokulturne prireditve in drugasreanja. So eden od prvihintitutov v Avstraliji staknim namenom innainom delovanja ter zgledza pripadnike ostalihnarodov, ki jih e
posnemajo. Glede na to, daso neprofitna organizacija, bodo za finanno pomoc zaprosilislovensko vlado, kakor tudi avstralsko ministrstvo. DelegacijaKomisije je izredno ugodno ocenila pomen delovanja te institucijeter pri tem menila, da jo je treba finanno
podpreti.Delegacija Komisije je opravila tudi uradne pogovore s
predstavniki avstralskih oblasti in sicer s: predsednikomparlamenta Zvezne drave Viktorije Alexom Andrianopoulasom,zveznim ministrstvom za dravljanske zadeve in multikulturoGaryem Hardgraveom, zveznim ministrom za imigracije,multikulturne zadeve in zadeve prvobitnih prebivalcev PhilipomRuddockom, zveznim poslancem in predsednikom skupine
prijateljstva Avstralija - Republika Slovenija Paulom Nevillom,predsednico zgornjega doma parlamenta Novega junega WalesaMeredith Burgmann ter nekaterimi zveznimi poslanci.
Na teh pogovorih so bile obravnavane predvsem naslednjeteme:
- predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med
finanna pomo Avstralije slovenskim drutvom in organizacijamter slovenskim medijem v Avstraliji;- omogoanje volitev slovenskim dravljanom na irem obmojuAvstralije;- uvedba elektronske vize in ukinitev vpraalnika o moni udelebi
prosilcev viz v vojni po razpadu Jugoslavije.
Po mnenju avstralskih uradnih sogovornikov so Slovenciizredno delovni ljudje, njihova izobrazba pa je v primerjavi zizseljenci iz ostalih drav nadpovprena, zato z njimi nimajonikakrnih teav.
Po njihovi statistiki ivi v Avstraliji 6640 Slovencev, ki sorojeni v Sloveniji, 5000 jih govori slovensko, 14000 pa se jih
priznava kot Slovence. Od tega je 2505 zaposlenih, povprejenezaposlenih pa je nije od avstralskega povpreja. V letu 2001 jeAvstralijo obiskalo 3346 Slovencev tam pa jih je ostalo le 1,7%kar je manj od povpreja. Pri pristojnih organih se bodo zavzeliza imprejnjo ratifikacijo socialnega sporazuma obeh vlad.
Predlog delegacije, da bi bilo potrebno med dravamaskleniti tudi sporazum na podroju zdravstva bodo prouili, pobudo
pa posredovali ministrstvu za zdravstvo, ki je pristojno za tezadeve. Glede predloga o uvedbi elektronskih viz so menili, da bi
bila uvedba tega sistema draga in zapletena, zato ne velja hiteti staknim nainom podeljevanja viz.
Glede vpraalnika o moni udelebi prosilcev viz v vojnipo razpadu Jugoslavije so menili, da to vpraanje ni mono reitina bilateralni ravni, saj ta postopek od njih zahteva sodie zavojne zloine v Haagu. Ko bo to vpraanje reeno na multilateralniravni bo tudi Avstralija odstopila od zahteve za izpolnjevanje tehvpraalnikov. Po vstopu Slovenije v EU pa bodo tudi prouilimonosti za poenastavitev izdajanja viz sloven skim dravljanom.Zagotovili so, da se finanna pomo Avstralije slovenskimdrutvom in organizacijam ne bo zmanjala, saj mislimultinacionalna drava kot je Avstralija tudi v bodoe nameniti
precej sredstev za ohranitev identitete posameznih narodov, kiivijo v tej dravi.
lani delegacije Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvuin po svetu na podlagi obiskov in razgovorov s Slovenci inavstralskimi oblastmi ugotavljajo, da je: potrebno imprej sprejeti
predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti medVlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije (objavljen vPoroevalcu, t. 5, z dne 5. marca 2003); imprej pristopiti k
pripravi zdravstvenega sporazuma med dravama; pripravitiustrezne programe finanne pomoi za slovenska drutva inorganizacije, vkljuno za medije, ki delujejo v slovenskem jeziku;
potrebno prouiti ustreznost veljavne volilne zakonodaje, ki biomogoala vsem naim dravljanom v Avstraliji monostsodelovanja na volitvah; potrebno prouiti monosti za izvedboin financiranje pouka slovenskega jezika predvsem za Slovencedruge in tretje generacije.
Uro Pirnat,podsekretar
-
8/14/2019 Slovenian Heritage Trail
49/49