slikarske likovne tehnike ter - core.ac.uk · kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za likovno umetnost
Diplomsko delo
SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE TER
NJIHOVE MOŽNOSTI PRI LIKOVNEM
IZRAŽANJU STAREJŠIH OSEB
Mentorica:
red. prof., akad. slik. spec. Anka Krašna Kocjan
Kandidat:
Tomaž Sahernik
Somentor:
doc. dr. Tomaž Zupančič
Maribor, 2016
II
Lektorica: Ksenija Vidic, univ. dipl. jezikovna posrednica
Prevajalka: Ksenija Vidic, univ. dipl. jezikovna posrednica
III
ZAHVALA
Pri nastajanju diplomskega dela sem potreboval veliko časa in energije.
Brez pomoči številnih oseb, mnogih med njimi že pokojnih, mi ne bi uspelo.
Iz srca se zahvaljujem mentorici, akad. slik. spec. Anki Krašna Kocjan, ter
somentorju, doc. dr. Tomažu Zupančiču, da sta me sprejela pod svoje
okrilje.
Hvala za vse koristne nasvete, pomoč in spodbudo pri nastajanju diplomske
naloge.
Posebna zahvala gre vsem varovancem klinike SeneCura za ves vložen
trud in modrosti, ki so jih delili z nami.
Najlepša hvala mojemu dekletu Tini, mojim staršem, Tonji, Metodu ter
mnogim prijateljem za njihovo večletno potrpežljivost in razumevanje pri
izdelavi diplomskega dela.
Hvala vsem.
IV
IZJAVA
Podpisani Tomaž Sahernik, rojen 12. 11. 1983 v Slovenj Gradcu, študent
Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Likovna pedagogika,
izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Slikarske likovne tehnike ter
njihove možnosti pri likovnem izražanju starejših oseb pod mentorstvom
profesorice, akad. slik. spec. Anke Krašna Kocjan in somentorstvom doc.
dr. Tomaža Zupančiča avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri,
literatura in dobesedni navedki ustrezno navedeni in označeni.
Maribor, 25. 6. 2016 Tomaž Sahernik
V
POVZETEK
Namen diplomskega dela je proučevanje možnosti likovnega izražanja z
različnimi slikarskimi tehnikami pri osebah v tretjem življenjskem obdobju.
Diplomsko delo se prične z opisom tretjega življenjskega obdobja in življenja
v domu za upokojence, kjer sem tudi zaposlen.
Ljudje v otroštvu prebivamo v svojem prvem domu. Ko se poročimo, se
preselimo v svoj drugi dom, in ko ostarimo, se lahko zgodi, da dom
upokojencev postane naš tretji dom. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti,
kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje starejših ljudi, njihove
motorične sposobnosti ter njihovo samopodobo. Predvsem nas je zanimal
pojem ustvarjalnosti, njena opredelitev in po čem jo prepoznamo, saj vsak
od nas posreduje določeno stopnjo ustvarjalnosti.
V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili osebe v tretjem življenjskem
obdobju, ustvarjalnost, umetnostno terapijo ter slikarske likovne tehnike. V
praktičnem delu smo predstavili metodologijo raziskovanja ter primere
likovnega izražanja. Osredotočili smo se na osem likovno-terapevtskih
srečanj z varovanci doma za ostarele klinike SeneCura v Gradcu. Na
srečanjih smo preizkusili različne slikarske likovne tehnike ter z njihovo
pomočjo spodbujali ustvarjalnost varovancev. Motive smo izbirali iz
varovancem znanega okolja, najpogosteje narave. Nastala dela smo skupaj
analizirali in jih tudi razstavili.
KLJUČNE BESEDE: tretje življenjsko obdobje, ustvarjalnost, umetnostna
terapija, slikarske likovne tehnike, likovna ustvarjalnost.
VI
ABSTRACT
The purpose of this diploma thesis was to study the possibilities of
expressing art through various painting and drawing techniques by persons
in their third age.
The thesis begins with a description of the third age and the life in a
retirement home, where I am currently employed.
We spend our childhood in our first home. After getting married, we move
to our second home, and in our old age a retirement home might become
our third home. The purpose of this diploma thesis was to investigate how
practicing art influences the wellbeing of elderly people, their motoric ability
and their self-image.
We were particularly interested in defining the concept of creativity and the
clues to recognise it, mainly in view of the fact that everyone possesses a
certain level of creativity.
In the theoretical part, we focused on persons in their third age, creativity,
art therapy and painting techniques. In the practical part, we described the
research methodology as well as examples of various art expressions. We
conducted eight art therapy sessions with residents of the SeneCura
Retirement Care Centre in Graz, Austria. In these sessions, we used
various art techniques in order to encourage the creativity of the residents.
The motifs, mostly from nature, were taken from the environment known to
them. The created artworks have been analysed and put on display at the
SeneCura Retirement Care Centre in Graz.
KEY WORDS: third age, creativity, art therapy, painting techniques, art
creativity.
VII
KAZALO
POVZETEK ................................................................................................ V
ABSTRACT ............................................................................................... VI
1. UVOD .................................................................................................. 1
2. TEORETIČNI DEL ............................................................................... 2
2.1. TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE.............................................. 2
2.2. USTVARJALNOST ....................................................................... 3
2.3. UMETNOSTNA TERAPIJA ........................................................... 4
2.4. SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE ................................................. 5
3. NAMEN ............................................................................................... 7
4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE .............................................................. 8
5. METODOLOGIJA ................................................................................ 9
5.1. POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ............................................ 9
6. PRAKTIČNI DEL ............................................................................... 11
6.1. PRVO SREČANJE ..................................................................... 12
6.2. DRUGO SREČANJE .................................................................. 19
6.3. TRETJE SREČANJE .................................................................. 25
6.4. ČETRTO SREČANJE ................................................................. 32
6.5. PETO SREČANJE ...................................................................... 36
6.6. ŠESTO SREČANJE.................................................................... 41
6.7. SEDMO SREČANJE................................................................... 46
6.8. OSMO SREČANJE ..................................................................... 49
7. SKLEP ............................................................................................... 54
8. LITERATURA .................................................................................... 55
VIII
KAZALO SLIK
Slika 1: prvo srečanje 1 ............................................................................ 14
Slika 2: prvo srečanje 2 ............................................................................ 15
Slika 3: prvo srečanje 3 ............................................................................ 15
Slika 4: orhideja 1 (50 x 70 cm, mešana tehnika) .................................... 16
Slika 5: orhideja 2 (70 x 50 cm, mešana tehnika) .................................... 16
Slika 6: orhideja 3 (50 x 70 cm, mešana tehnika) .................................... 17
Slika 7: orhideja 4 (50 x 70 cm, mešana tehnika) .................................... 17
Slika 8: orhideja 5 (50 x 70 cm, mešana tehnika) .................................... 18
Slika 9: orhideja 6 (50 x 70 cm, vodene barve) ........................................ 18
Slika 10: drugo srečanje .......................................................................... 21
Slika 11: čebulnice 1 (55 x 70 cm, akril na platnu) ................................... 22
Slika 12: čebulnice 2 (40 x 30 cm, akril na platnu) ................................... 22
Slika 13: čebulnice 3 (40 x 40 cm, akril na platnu) ................................... 23
Slika 14: čebulnice 4 (40 x 40 cm, akril na platnu) ................................... 23
Slika 15: čebulnice 5 (50 x 35 cm, akril na platnu) ................................... 24
Slika 16: čebulnice 6 (40 x 40 cm, akril na platnu) ................................... 24
Slika 17: tretje srečanje 1 ......................................................................... 27
Slika 18: tretje srečanje 2 ......................................................................... 28
Slika 19: tretje srečanje 3 ......................................................................... 28
Slika 20: vejevje 1 (30 x 60 cm, akril na platnu) ....................................... 29
Slika 21: vejevje 2 (30 x 60 cm, akril na platnu) ....................................... 29
Slika 22: vejevje 3 (45 x 50 cm, akril na platnu) ....................................... 30
Slika 23: vejevje 4 (40 x 50 cm, mešana tehnika) .................................... 30
Slika 24: vejevje 5 (40 x 50 cm, akril na platnu) ....................................... 31
Slika 25: hiša 1 (55 x 60 cm, akril na platnu) ........................................... 34
Slika 26: hiša 2 (55 x 60 cm, akril na platnu) ........................................... 34
Slika 27: hiša 3 (55 x 60 cm, akril na platnu) ........................................... 35
Slika 28: hiša 4 (55 x 60 cm, akril na platnu) ........................................... 35
Slika 29: hiša 5 (55 x 60 cm, akril na platnu) ........................................... 35
Slika 30: pokrajina 1 (40 x 40 cm, akril na platnu).................................... 38
Slika 31: pokrajina 2 (40 x 40 cm, akril na platnu).................................... 38
Slika 32: pokrajina 3 (40 x 40 cm, mešana tehnika) ................................. 39
IX
Slika 33: pokrajina 4 (50 x 50 cm, mešana tehnika) ................................. 39
Slika 34: pokrajina 5 (40 x 40 cm, akril na platnu).................................... 40
Slika 35: pokrajina 6 (45 x 50 cm, mešana tehnika) ................................. 40
Slika 36: roža 1 (50 x 35 cm, mešana tehnika) ........................................ 43
Slika 37: roža 2 (50 x 35 cm, mešana tehnika) ........................................ 44
Slika 38: roža 3 (50 x 35 cm, mešana tehnika) ........................................ 44
Slika 39: roža 4 (45 x 50 cm, mešana tehnika) ........................................ 45
Slika 40: roža 5 (50 x 35 cm, akril na platnu) ........................................... 45
Slika 41: sedmo srečanje 1 ...................................................................... 48
Slika 42: sedmo srečanje 2 ...................................................................... 48
Slika 43: sedmo srečanje 3 ...................................................................... 48
Slika 44: osmo srečanje 1 ........................................................................ 51
Slika 45: osmo srečanje 2 ........................................................................ 52
Slika 46: osmo srečanje 3 ........................................................................ 52
Slika 47: žužki 1 ....................................................................................... 53
Slika 48: žužki 2 ....................................................................................... 53
1
1. UVOD
Odločili smo se, da se v diplomskem delu posvetimo temu, kar nas oziroma
me obdaja. Moje poti se ves čas križajo s starejšimi ljudmi, z ljudmi v tretjem
življenjskem obdobju. Od leta 2010 sem zaposlen v domu za ostarele, v
času šolanja pa sem vsako počitniško delo opravljal v domu za upokojence,
saj sem obiskoval srednjo zdravstveno šolo.
Od starejših ljudi sem se veliko naučil, veliko smo se skupaj smejali in tudi
jokali. Želel sem jim povrniti na svoj način. Ker ves prosti čas preživim v
ateljeju ter obiskujem Pedagoško fakulteto, smer Likovna pedagogika, sem
oboje želel povezati in tako sem atelje prestavil v službo. Zanimalo me je,
katera znanja in spretnosti so potrebni za izvedbo likovno-terapevtskega
srečanja, saj je dolgo veljalo, da starejši ljudje ne zmorejo biti več
ustvarjalni. A strokovnjaki so na tem področju ugotovili prav nasprotno. Vsak
človek je lahko ustvarjalen, nekdo bolj, drugi manj. Osebno so me bolj
zanimali proces dela, počutje varovancev, njihov pogled na določen
problem oziroma izziv kot končni izdelek. Tako sem na lastno pobudo začel
z likovnimi srečanji. Sčasoma, ko so odgovorne osebe opazile, da bi se z
varovanci resnično morali več ukvarjati, sem prejel vso podporo osebja,
tako v materialnem kot tudi psihološkem pomenu.
Ljudje smo si podobni; včasih smo veseli, drugič žalostni, večkrat osamljeni.
Slednje zlasti velja za starejše ljudi, ki si pogosto želijo, da si nekdo vzame
čas zanje in jim prisluhne. Pri svojem delu sem tudi spoznal, da starostniki
iz mesta laže sprejmejo življenje v domu kot tisti z vasi. Ljudje z vasi so bolj
vajeni miru in samote, kar pa se ob prihodu v dom za ostarele spremeni.
Naenkrat se počutijo nekoristne, saj so bili vse svoje življenje vajeni težkega
dela. Menim, da je ustvarjalnost velikega pomena prav za te ljudi, saj tako
odkrivajo in razvijajo njim lasten in edinstven likovni način izražanja.
2
2. TEORETIČNI DEL
V teoretičnem delu bomo podrobneje opisali tretje življenjsko obdobje,
ustvarjalnost, umetnostno terapijo in slikarske likovne tehnike.
2.1. TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Ljudje se od nekdaj ukvarjamo z vprašanji, povezanimi s staranjem in
starostjo. Še bolj poglobljeno pa to počno filozofi, pesniki, politiki, duhovniki
in različni misleci. Vendar vse do konca prve svetovne vojne ne moremo
govoriti o načrtnem raziskovanju starosti. Mejnik za preučevanje vprašanj
staranja predstavlja ustanovitev prvega tovrstnega inštituta na standfordski
univerzi v ZDA leta 1928 (Požarnik, 1982: 6).
Gerontologíja je veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje
staranje. Je multidisciplinarna veda, kar pomeni, da se prepleta s številnimi
drugimi področji, kot sta na primer psihologija in sociologija. Gerontologi
preučujejo staranje v smislu štirih procesov: kronološko staranje, biološko
staranje, psihološko staranje in socialno staranje.
»Na staranje in tretje življenjsko obdobje se lahko gleda z neosebnega,
objektivnega vidika. Povprečna življenjska doba se daljša in število
starejšega prebivalstva raste. Ti ljudje povečini niso onemogli starčki, ki se
stiskajo na zapečku. Zaradi boljših življenjskih razmer in boljšega zdravja
so aktiven in čedalje bolj zahteven sloj prebivalstva. Ker ga je veliko, pomeni
tudi družbeno moč. To je poglavitni razlog, da se o tretjem življenjskem
obdobju čedalje več govori in piše, zanje se ustanavljajo posebni klubi,
društva, šole, časopisi itd.« (Pečjak, 1998)
Pečjak (1998: 11−12) opisuje tri vidike staranja: koledarskega, biološkega
in psihološkega, ki so sicer povezani, lahko pa se oddaljijo drug od drugega,
tako da staranje po enem vidiku ne ustreza staranju po drugem.
3
Prehod v tretje življenjsko obdobje je za večino ljudi eden izmed najbolj
stresnih oziroma bolečih prehodov v življenju (že znani psiholog Stanley
Hall ga je imenoval obdobje neviht in stresov), pogosto pa nastopijo tudi
finančne težave, sprememba bivališča in osamljenost. Tretje življenjsko
obdobje je lahko najdaljše življenjsko obdobje v življenju človeka, zato ne
sme biti nič manj aktivno in ustvarjalno (Pečjak, 1998:13).
2.2. USTVARJALNOST
Ustvarjalnost je splošna človekova lastnost. Največ ljudi je povprečno
ustvarjalnih, manj pa takih, ki so sposobni vrhunske ustvarjalnosti, ali pa
sploh niso ustvarjalni. Ustvarjalnost ljudi lahko prepoznamo vsaj na tri
načine: preko ustvarjalnih izdelkov, ustvarjalnega procesa in osebnostnih
lastnosti, ki so značilne za ustvarjalne osebe (Glogovec in Žagar, 1992: 8).
Mnogi vodilni psihologi razlikujejo med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo.
Pokazalo se je, da ustvarjalnost ni enovita sposobnost, saj sestoji iz več
sposobnosti. Iz izvirnosti, štirih faktorjev prožnosti (fluentnosti), dveh
faktorjev gibljivosti (fleksibilnosti) in iz faktorja izdelave. Izvirnost je glavna
značilnost ustvarjalnih odgovorov, ki so redki, nenavadni in presenetljivi,
najbolj ustvarjalni pa so enkratni, kar pomeni, da nihče drug ne ponudi
enakih odgovorov. K prožnosti sodijo besedna, asociativna, idejna in
izrazna prožnost, h gibljivosti pa spontana in prilagojena gibljivost. Ti faktorji
naj bi posameznika usposabljali za divergentno mišljenje, ki daje različne
rezultate, rešitve in ideje, v nasprotju s konvergentnim, ki daje predvidene
rezultate (Pečjak, 1998: 112).
»Korenina vse ustvarjalnosti je spontanost, ki je korenina samodejavnosti v
razliki od gole odzivnosti ali kreativnosti /.../ Koliko ima kdo te spontanosti
in z njo ustvarjalnosti, ne moremo eksaktno meriti, niti po učinkih ali
produktih ustvarjalnega dela, ker nikoli ne moremo zanesljivo razločevati
med spontanimi vzpodbudami in reaktivnimi pobudami, ki so prihajale od
drugih. Najmanj pa je možno meriti spontanost mišljenja s kakršnimkoli
4
testom. Nikoli ne moremo z nalogami ali testi izvedeti, kako bi deloval in
česa vsega bi bil zmožen organizem, če ga prepustimo lastni iniciativi brez
pobud, ki bi prihajale ravno ob določenih, pa naj si še tako odprtih nalog.«
(Trstenjak, 1982: 85)
Ustvarjalnost je spontan proces, ki ga lahko pospešiš z intenzivnim
razmišljanjem o problemu ali gradivu in preizkušaš različne možnosti rešitve
(Pečjak, 1987: 16).
2.3. UMETNOSTNA TERAPIJA
Umetnost izpolnjuje naše notranje hrepenenje po lepoti, resnici in dobroti
ter nas osrečuje. Podzavestno doživljamo učinke tega, kako nas zdravi,
dviga in poživlja. Umetnost služi kot sredstvo neverbalne komunikacije,
preko katere osebe vstopajo v nov svet, ki je drugačen od realnosti.
»Začetke uporabe umetnosti kot terapije najlažje razumemo znotraj
konteksta umetnosti na splošno. Umetnost je vedno simbolizirala
osebnostne in družbenokulturne vidike, je refleksija družbenih smernic.«
(Dalley, 1984)
Z uporabo umetnosti v terapevtske namene, ki se je začela pred približno
pol stoletja, so bili doseženi dokaj opazni uspehi v socialnem skrbstvu, v
rehabilitacijskih centrih, pri pomoči ljudem z osebnostnimi problemi (Tancig,
Kroflič, Vogelnik, 1998).
Umetnostna terapija je uporabna znanstvena disciplina, ki s primernimi
metodami, tehnikami in sredstvi človeka raziskuje kot celoto, kot telo, dušo
in duha. Zvrsti umetnostne terapije (likovna, gibalno-plesna, dramska in
glasbena) so posamezni procesi, ker zdravljenje poteka skozi doživljanje,
izražanje in ustvarjanje z različnimi umetnostnimi izraznimi sredstvi.
5
»Če povežemo identiteto umetnosti s posameznimi navedenimi smermi,
sprejmemo združitev umetniškega in znanstvenega procesa. Osnovna
elementa pojmovanja uporabe umetnosti v terapevtske namene sta
ustvarjalno umetnostno dejanje, ki lahko povzroča ključne čustvene in
miselne procese v človekovem spreminjanju, in spreminjevalni proces,
katerega osnova je v samem umetnostnem ustvarjanju. Umetnostni procesi
ne služijo terapiji, ampak sami vsebujejo terapijo.« (Tancig, Kroflič,
Vogelnik, 1998)
2.4. SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE
Slikanje je ob risanju najpomembnejše in najbolj zastopano področje v
likovni terapiji. Obstajata dve vrsti slikarskih tehnik: suhe slikarske tehnike
(slikanje z barvnimi svinčniki, oljnimi pasteli, voščenkami, s kredami in z
barvnimi flomastri) ter mokre slikarske tehnike (slikanje z vodenimi barvami,
akrilom, s tempera barvami in v gvašu).
Slikarske tehnike, primerne za likovno terapijo, so (Belec, 2009):
- slikanje z oljnimi pasteli, ki so primerni za upodabljanje motivov, ki
vsebujejo številne barvne podrobnosti;
- slikanje z barvnimi svinčniki, ki so primerni za ustvarjanje bolj
zapletenih barvnih risb ali za izdelavo hitrih skic;
- slikanje z barvnimi flomastri, ki so primerni za hitre kompozicije in
barvne osnutke;
- slikanje z akrilnimi barvami, ki so primerni za vse vrste podlag;
- slikanje z vodenimi barvami, ki so prosojne in se prelivajo;
- gvaš: tehnika slikanja z vodenimi barvami, ki jim dodajamo belo
barvo.
6
V praktičnem delu diplomskega dela smo uporabili naslednje tehnike
slikanja:
slikanje z akrilnimi ter vodenimi barvami,
slikanje z oljnimi pasteli,
slikanje z barvnimi svinčniki,
slikanje z barvnimi flomastri.
7
3. NAMEN
Namen diplomskega dela je proučevanje možnosti likovnega izražanja v
različnih slikarskih likovnih tehnikah z osebami v tretjem življenjskem
obdobju. V diplomski nalogi želimo ugotoviti, ali in na kateri način različne
slikarske tehnike vplivajo na počutje varovancev, njihove motorične
sposobnosti ter samopodobo.
8
4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE
V raziskavi želimo ugotoviti, kako slikarske likovne tehnike vplivajo na
počutje starejših ljudi, njihove motorične sposobnosti in njihovo
samopodobo.
Predpostavke oziroma hipoteze pri načrtnem izvajanju slikarskih likovnih
tehnik z ljudmi v tretjem življenjskem obdobju bodo izražene implicitno v
obliki eksplikativnih vprašanj:
Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje varovancev?
Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na samopodobo varovancev?
Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na izražanje občutkov, misli,
konfliktov in domišljije?
Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na sposobnost ustvarjalnosti?
Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na željo po spoznavanju
novega?
9
5. METODOLOGIJA
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili metodologijo neformalnega
pristopa ter akcijskega raziskovanja. Za starejše ljudi je pri ocenjevanju
primeren neformalen pristop, po možnosti v njihovem domačem okolju, saj
naj bi srečanje potekalo v sproščenem vzdušju. Pri izvajanju srečanj smo
uporabili njim dobro znane predmete, ki pripomorejo k opazovanju ter
analizi dela in nalog.
Pri izvajanju srečanj sta potrebna partnerski odnos ter intenzivna
komunikacija med raziskovalci in udeleženci srečanj. Pomembno je učenje
ter sprotno prilagajanje vseh udeležencev. Pri akcijskem raziskovanju je
pomemben tudi odnos izvajalcev srečanj do lastnega dela in možnost
učenja iz izkušenj ter združevanje raziskovanja in eksperimentiranja v
enoten proces, ki se nanaša na praktične situacije. Akcijsko raziskovanje je
usmerjeno v kvalitativno metodologijo, lahko pa to metodologijo uporabimo
tudi kvantitativno (Sagadin, 1991).
Raziskovalni vzorec
Raziskava je potekala na vzorcu skupine ljudi v tretjem življenjskem
obdobju, ki prebivajo v domu za ostarele SeneCura v Gradcu, v Avstriji.
5.1. POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
Likovno-terapevtska srečanja so potekala dvakrat mesečno. Določili smo
točen dan in uro izvajanja, kljub temu pa so se termini prilagajali življenju in
aktivnostim v kliniki. Trajanje posameznega srečanja je bilo odvisno od
zahtevnosti likovne tehnike ter motivacije za delo.
Analizirali smo več varovancev klinike. Povprečna starost varovancev je bila
med 80 in 90 let. Vsebino likovnih srečanj smo načrtovali vnaprej, določili
10
smo likovno temo, motiv in likovno tehniko. Vsebinski program smo
načrtovali sproti na posameznih srečanjih, v skladu s posameznimi cilji in
potrebami dela.
Posamezno srečanje je imelo tri stopnje:
Uvodni del je vseboval začetno motivacijo, pogovor o počutju ter
dogodkih, ki so se zgodili v njihovem življenju.
Osrednji del je vseboval pogovor o sami likovni tehniki ter njenih
možnostih, o motivu ter samem izvajanju likovnega procesa.
Zaključni del je obsegal analizo nastalih del ter pogovor o njihovem
počutju in izkušnjah, ki so jih pridobili na srečanju.
Osredotočili smo se na lastno ustvarjanje varovancev.
11
6. PRAKTIČNI DEL
Ocena možnosti ter stanja varovancev klinike SeneCura glede slikarskih
likovnih
tehnik, je vsebovala naslednje elemente:
Samostojnost
Varovanci se med seboj precej razlikujejo, a velika večina jih pri skrbi zase
potrebuje pomoč tako pri osebni higieni kot tudi pri uporabi sanitarij.
Navade, znanje in spretnosti
Vsi varovanci so prebivalci doma oziroma klinike, v kateri bivajo. Večina jih
je starejših od osemdeset let. V domu so vključeni v različne aktivnosti:
skupaj prepevajo, gledajo stare filme, pečejo kekse, hodijo na izlete.
Osebne lastnosti in vedenje
Vsi varovanci so generacija obdobja pred drugo, nekateri tudi pred prvo
svetovno vojno, kar je predvsem vidno v tem, da večina zelo varčuje s
svojim imetjem. Radi skrivajo hrano, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo spet lačni.
Varovanci so so živeli v času, ko se ljudje niso veliko pogovarjali o svojih
čustvih, saj je bilo treba delati. Osebnostno se razlikujejo, nekateri so
umirjeni, vljudni in prijazni drug do drugega. So pa tudi takšni, ki so
nevljudni, radi razgrajajo, preklinjajo in so hudobni do drugih.
12
6.1. PRVO SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: vodene in akrilne barve.
Likovna tema: rastline.
Likovni motiv: orhideje.
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: vodene in akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.
CILJI
Varovanci:
- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve);
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
Varovance smo lepo pozdravili in se predstavili. Srečanje smo pričeli s
pogovorom o umetnosti in o slikarjih, ki jih poznajo. Povedali smo jim, da
13
tudi sam študiram likovno umetnost. Pokazali smo jim tudi nekaj reprodukcij
svetovno znanih slikarjev. Ker sem v kliniki zaposlen, mi je bilo laže pridobiti
zanimanje varovancev za tovrstna srečanja. Prvi odgovori so bili, da
takšnega načina ustvarjanja ne poznajo, ter da je slikanje in ustvarjanje
samo za slikarje in umetnike. Šele ko nam je uspelo, da se je srečanja
udeležila gospa (J., 91 let), do katere je veliko varovancev gojilo
spoštovanje, so se tudi drugi opogumili in začeli sodelovati.
Za temo smo si izbrali rastline, saj je bilo okoli nas precej orhidej, kar se
nam je zdel dober motiv.
Osrednji del:
Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah
ter o razliki med akrilnimi in vodenimi barvami. Svetovali smo jim glede
formata, mešanja barv ter spiranja čopiča.
Začetek je bil za vse težak, a ko so se pokazale prve linije, so si vsi po
malem oddahnili in ugotovili, da res ni tako hudo. Takrat je srečanje
zaživelo. Ker smo se osebno poznali ter drug do drugega gojili spoštovanje
(jaz do njih, ker so vsi v visoki starosti, oni do mene, ker si jemljem čas
zanje), so bili pripravljeni slediti mojim napotkom. Med srečanjem smo se
precej posvečali vsakemu varovancu posebej, saj je vsak imel svoja
vprašanja, želje ter predstave o tem, kako bi rešil problem.
Zaključni del:
Ko smo opazili, da motivacija upada, smo varovance opomnili, naj počasi
zaključijo s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo
skupaj pregledali izdelke ter osvežili izkušnje, ki smo jih pridobili. Vprašali
smo jih, ali so z izdelkom zadovoljni.
Analiza srečanja:
14
Ob prvem srečanju so bili varovanci kljub začetni nezainteresiranosti kmalu
motivirani in so pozorno poslušali ter sodelovali. Pozorni smo bili na rabo
besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega
izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano predstavili v skladu s kriteriji
naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si tudi reprodukcije nekaterih
umetniških del. Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na
obseg in globino vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne
faze.
Med delom so varovanci bili sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
osem varovancev. Spoznali smo, da bomo pri takšnem številu udeležencev
potrebovali asistenta, ki smo ga tudi našli. Varovanci so bili s srečanjem
zelo zadovoljni.
Slika 1: prvo srečanje 1
15
Slika 2: prvo srečanje 2
Slika 3: prvo srečanje 3
16
Slika 4: orhideja 1 (50 x 70 cm, mešana tehnika)
Slika 5: orhideja 2 (70 x 50 cm, mešana tehnika)
17
Slika 6: orhideja 3 (50 x 70 cm, mešana tehnika)
Slika 7: orhideja 4 (50 x 70 cm, mešana tehnika)
18
Slika 8: orhideja 5 (50 x 70 cm, mešana tehnika)
Slika 9: orhideja 6 (50 x 70 cm, vodene barve)
19
6.2. DRUGO SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: akrilne barve.
Likovna tema: rastline.
Likovni motiv: tihožitje (čebulnice v cvetličnih loncih).
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.
CILJI
Varovanci:
- spoznavajo slikarske tehnike akrila;
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
Varovance smo lepo pozdravili. Naše drugo srečanje smo pričeli s
pogovorom o letnih časih. Povprašali smo jih, katere rastline rastejo ob
20
določenem letnem času. Pokazali smo jim tudi nekaj reprodukcij njim znanih
rastlin. Varovanci so kljub začetnim težavam laže kot na prvem srečanju
pričeli z delom. Bilo jim je tudi precej jasneje, kaj se bo dogajalo. Veselilo
nas je, da smo bili vsi zelo motivirani za delo.
Za temo smo si izbrali čebulnice, ker je bil čas njihovega sejanja.
Osrednji del:
Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja. Obnovili smo, česar
smo se naučili na prvem srečanju. Svetovali smo jim glede formata,
mešanja barv ter spiranja čopiča. Srečanje je potekalo v precej živahnem
vzdušju, saj so bili varovanci ta dan zelo dobre volje.
Med srečanjem smo se posvečali vsakemu varovancu posebej, saj je imel
vsak svoja vprašanja, želje in predstave, kako bi rešil problem.
Zaključni del:
Ko se je srečanje bližalo koncu, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo s
svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo skupaj
pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Varovanci so bili
zadovoljni z rezultatom in napredkom.
Analiza srečanja:
Naše drugo srečanje je bilo precej bolj pestro od prvega. Varovanci so
pozorno poslušali in sodelovali. Pozorni smo bili na rabo besed in izrazov,
saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov
smo jim strukturirano predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom
srečanja. Ogledali smo si tudi reprodukcije nekaterih umetniških del.
Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino
vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne faze.
21
Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
šest varovancev. Pri srečanju je sodeloval tudi animator klinike. Varovanci
so bili s srečanjem zelo zadovoljni. Bolj kot končni izdelek nas je razveselilo,
da so se varovanci sprostili, se umirili in bili motivirani za delo ter sledili
napotkom.
Slika 10: drugo srečanje
22
Slika 11: čebulnice 1 (55 x 70 cm, akril na platnu)
Slika 12: čebulnice 2 (40 x 30 cm, akril na platnu)
23
Slika 13: čebulnice 3 (40 x 40 cm, akril na platnu)
Slika 14: čebulnice 4 (40 x 40 cm, akril na platnu)
24
Slika 15: čebulnice 5 (50 x 35 cm, akril na platnu)
Slika 16: čebulnice 6 (40 x 40 cm, akril na platnu)
25
6.3. TRETJE SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: vodene in akrilne barve.
Likovna tema: rastline.
Likovni motiv: vejevje.
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: vodene in akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.
CILJI
Varovanci:
- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve);
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
Varovance smo lepo pozdravili. Za naše tretje srečanje smo si izbrali motiv
vejevja. Na sredino mize smo postavili velik kup vejevja ter čakali na njihov
26
odziv. Začetni odziv je bil negativen, saj jim je slikanje vej predstavljalo
precej večji izziv kot slikanje cvetlic. A kmalu po začetni motivaciji z vsakim
posebej ter pogovorom o možnostih slikanja so spet dobili veselje do dela.
Pokazali smo jim tudi nekaj reprodukcij abstraktne umetnosti, kar jim je dalo
dodaten zagon pri ustvarjanju.
Osrednji del:
Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah.
Vprašali smo jih, kakšna je razlika med akrilnimi in vodenimi barvami.
Ponovili smo znanje glede formata, mešanja barv ter spiranja čopiča. Med
srečanjem smo se posvečali tudi vsakemu varovancu posebej. Slikali smo
abstraktno, zaradi česar so bili varovanci sprva nemirni, a so čez čas začeli
uživati v ustvarjanju.
Zaključni del:
Ko se je srečanje bližalo koncu, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo z
svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Podpis je zanje predstavljal
velik izziv, saj je zanj potrebnih več motoričnih spretnosti kot pri ustvarjanju.
Skupaj smo pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Vprašal
sem jih, ali so zadovoljni z izdelkom. Bili so zadovoljni, ker so bila dela ob
koncu srečanja boljša, kot so pričakovali.
Analiza srečanja:
Ob našem tretjem srečanju so bili varovanci zaradi motiva negativno
nastrojeni, a kmalu po začetni motivaciji ter prikazu reprodukcij so se
sprostili. Pozorno so poslušali in sodelovali. Pozorni smo bili tudi na rabo
besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega
izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano predstavili v skladu s kriteriji
naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si tudi reprodukcije nekaterih
umetniških del. Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na
27
obseg in globino vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne
faze.
Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
pet varovancev, ki so bili s svojim delom zadovoljni.
Slika 17: tretje srečanje 1
28
Slika 18: tretje srečanje 2
Slika 19: tretje srečanje 3
29
Slika 20: vejevje 1 (30 x 60 cm, akril na platnu)
Slika 21: vejevje 2 (30 x 60 cm, akril na platnu)
30
Slika 22: vejevje 3 (45 x 50 cm, akril na platnu)
Slika 23: vejevje 4 (40 x 50 cm, mešana tehnika)
31
Slika 24: vejevje 5 (40 x 50 cm, akril na platnu)
32
6.4. ČETRTO SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: akrilne barve.
Likovna tema: zgradbe.
Likovni motiv: naša hiša.
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.
CILJI
Varovanci:
- spoznavajo tehniko slikanja z akrilom;
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
33
Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričeli s pogovorom o
zgradbah in o tem, katere vrste hiš poznajo. Pokazali smo jim nekaj
reprodukcij znanih zgradb. Za temo smo si izbrali naš dom, poslopje, v
katerem varovanci prebivajo.
Osrednji del:
Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja z akrilom. Svetovali
smo jim glede formata, mešanja barv in spiranja čopiča. Med srečanjem
smo se posvečali vsakemu varovancu posebej, saj ima vsak svoja
vprašanja, želje ter predstave o tem, kako bi rešil problem.
Zaključni del:
Ko smo opazili, da motivacija upada, smo varovance opomnili, naj počasi
zaključijo s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo
skupaj pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Varovance smo
povprašali, ali so zadovoljni z izdelkom.
Analiza srečanja:
Četrto srečanje se je pričelo zelo živahno. Vsak varovanec je povedal nekaj
o svojem domu. Kako so zgradili ali kupili svojo hišo, kako je bilo za časa
vojne. Pripovedovali so tudi, kako so morali ta dom na stara leta zapustiti,
kako jim ga je vzela država ali pa otroci. Ob tem smo vsi postali malce
žalostni in turobni, kar se opazi tudi v delih. Varovanci so pozorno poslušali
in sodelovali.
Pozorni smo bili na rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet
teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano
predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si
tudi reprodukcije nekaterih umetniških del. Zgradba srečanja je bila
ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino vsebine. Primerno smo
tudi odmerili čas za posamezne faze.
34
Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
pet varovancev. Varovanci so bili s srečanjem zadovoljni.
Slika 25: hiša 1 (55 x 60 cm, akril na platnu)
Slika 26: hiša 2 (55 x 60 cm, akril na platnu)
35
Slika 27: hiša 3 (55 x 60 cm, akril na platnu)
Slika 28: hiša 4 (55 x 60 cm, akril na platnu)
Slika 29: hiša 5 (55 x 60 cm, akril na platnu)
36
6.5. PETO SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: vodene in akrilne barve, oljni pasteli, barvni svinčniki.
Likovna tema: pokrajina.
Likovni motiv: po lastni želji.
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: vodene in akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.
CILJI
Varovanci:
- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve, oljni
pasteli, barvni svinčniki);
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
37
Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričneli s pogovorom o
našem planetu. Vprašali smo jih, katere kontinente in katera mesta poznajo.
Povedali smo jim, da prihajam iz druge države, in jih vprašali, kaj oni mislijo
o tem. Pogovarjali smo se o tem, kje po svetu so že potovali, o različnih
kulturah ter pokrajinah. Pokazali smo jim tudi nekaj fotografij narave. Za
temo smo si izbrali naravo, motiv pa je bila pokrajina po želji.
Osrednji del:
Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah,
o razliki med akrilnimi in vodenimi barvami ter o barvnih pastelih in barvnih
svinčnikih. Svetovali smo jim glede formata, mešanja barv ter spiranja
čopiča. Začetek je bil za vse težak, a ko so bile pokrite prve ploskve
risalnega lista, so si vsi oddahnili. Takrat je srečanje zaživelo. Posvečali
smo se tudi vsakemu varovancu posebej, saj je imel vsak svoja vprašanja
in želje.
Zaključni del:
Ko smo opazili, da motivacija upada in se bliža čas kosila, smo jih opomnili,
naj počasi zaključijo s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob
koncu smo skupaj pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili.
Vprašali smo jih, ali so bili s srečanjem zadovoljni.
Analiza srečanja:
Peto srečanje je potekalo zelo umirjeno, varovanci so med delom zelo
uživali, bili so motivirani in so pozorno poslušali in sodelovali. Nenehno jih
je bilo treba opozarjati na izpiranje čopičev in mešanje barve. Opozarjali
smo jih tudi, naj ne dajejo čopiča v usta in naj ne slikajo po mizi. Kljub temu
je bilo srečanje uspešno tako za nas kot za varovance. Pozorni smo bili na
rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega
izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano predstavili v skladu s kriteriji
naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si tudi reprodukcije nekaterih
38
umetniških del. Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na
obseg in globino vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne
faze.
Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
šest varovancev. Varovanci so bili s srečanjem zadovoljni.
Slika 30: pokrajina 1 (40 x 40 cm, akril na platnu)
Slika 31: pokrajina 2 (40 x 40 cm, akril na platnu)
39
Slika 32: pokrajina 3 (40 x 40 cm, mešana tehnika)
Slika 33: pokrajina 4 (50 x 50 cm, mešana tehnika)
40
Slika 34: pokrajina 5 (40 x 40 cm, akril na platnu)
Slika 35: pokrajina 6 (45 x 50 cm, mešana tehnika)
41
6.6. ŠESTO SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: vodene in akrilne barve, oljni pasteli, barvni svinčniki.
Likovna tema: rastline.
Likovni motiv: okrasno cvetje.
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: vodene in akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.
CILJI
Varovanci:
- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve, oljni
pasteli, barvni svinčniki);
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
42
Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričeli s pogovorom o
različnih rastlinah, o tem, katere vrste cvetlic poznajo. Povedali smo jim, da
imam tudi sam cvetlični vrt. Pokazali smo jim nekaj fotografij eksotičnih in
znanih domačih rastlin. Pogovarjali smo se o zdravilnih učinkih rastlin, o
tem, katera je za katero bolezen in kdaj se jo nabira. Za temo smo si izbrali
cvetlice, ki so nas obkrožale in so se nam zdele dober motiv. Tudi
varovancem so bile najljubši motiv.
Osrednji del:
Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah,
o razliki med akrilnimi in vodenimi barvami. Svetovali smo jim glede formata,
mešanja barv in spiranja čopiča. Začetek je bil za vse težak, a ko so se
pokazale prve linije, so si vsi po malem oddahnili. Takrat je srečanje
zaživelo. Ker smo se osebno poznali in drug do drugega gojili spoštovanje,
so bili varovanci pripravljeni slediti našim napotkom. Tokratno srečanje nas
je tudi precej zbližalo.
Zaključni del:
Ko smo opazili da motivacija upada, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo
s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo skupaj
pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Varovance smo
vprašali, ali so bili s srečanjem zadovoljni.
Analiza srečanja:
Šesto srečanje je bilo zelo živahno, saj smo ponovno slikali rastline in so bili
varovanci zelo motivirani ter so pozorno poslušali in sodelovali. Iz prejšnjih
srečanj so imeli že predstavo o tem, kako se bodo lotili problema. Pozorni
smo bili na rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in
praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano predstavili v
skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si tudi
reprodukcije nekaterih umetniških del. Zgradba srečanja je bila ustrezna
43
oziroma dobra glede na obseg in globino vsebine. Primerno smo tudi
odmerili čas za posamezne faze.
Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
pet varovancev. Varovanci so bili s srečanjem zadovoljni.
Slika 36: roža 1 (50 x 35 cm, mešana tehnika)
44
Slika 37: roža 2 (50 x 35 cm, mešana tehnika)
Slika 38: roža 3 (50 x 35 cm, mešana tehnika)
45
Slika 39: roža 4 (45 x 50 cm, mešana tehnika)
Slika 40: roža 5 (50 x 35 cm, akril na platnu)
46
6.7. SEDMO SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: akrilne barve.
Likovna tema: vreme.
Likovni motiv: dež.
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: akrilne barve, čopiči, dežniki, lončki z vodo.
CILJI
Varovanci:
- spoznavajo tehniko slikanja z akrilom;
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričeli s pogovorom o
vremenu in o tem, katere letne čase poznajo. Pokazali smo jim nekaj
47
fotografij letnih časov. Povedali smo jim, da bomo slikali na dežnike, kar jih
je zelo presenetilo. Ko so opazili, da to ni šala in da mislimo resno, so
postajali radovedni, kako bo srečanje potekalo.
Osrednji del:
Pogovarjali smo se o možnostih slikanja na dežnike. Svetovali smo jim
glede zapolnitve formata dežnika, mešanja barv in spiranja čopiča. Začetek
je bil za vse težak, a ko so se pokazale prve poslikane ploskve, so si vsi
oddahnili ob ugotovitvi, da je možno slikati tudi na dežnike. Srečanje je
zaživelo, varovanci pa so bili pripravljeni slediti našim napotkom. Posvečali
smo se vsakemu varovancu posebej, saj je vsak imel svoja vprašanja in
predstave o tem, kako bi poslikal dežnik.
Zaključni del:
Ko so bili vsi dežniki poslikani, smo jih opomnili naj se podpišejo in splaknejo
čopiče. Ob koncu smo skupaj pregledali izdelke ter ponovili naučeno.
Vprašali smo jih, ali so zadovoljni z izdelkom. Bili so veseli, da bodo dežnike
lahko tudi uporabljali.
Analiza srečanja:
Srečanje je potekalo zelo živahno, saj nihče od varovancev nikoli prej ni
slikal na dežnike. Zaradi tega so bili zelo motivirani in so pozorno poslušali
in sodelovali. Pozorni smo bili tudi na rabo besed in izrazov, saj je srečanje
odražalo preplet teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim
strukturirano predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja.
Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino
vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne faze.
Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
osem varovancev. S srečanjem so bili zelo zadovoljni. Ob koncu srečanja
je vsak varovanec prejel svoj dežnik, na katerega je bil zelo ponosen.
48
Slika 41: sedmo srečanje 1
Slika 42: sedmo srečanje 2
Slika 43: sedmo srečanje 3
49
6.8. OSMO SREČANJE
Likovno področje: slikarstvo.
Likovna tehnika: barvni flomastri.
Likovna tema: živali.
Likovni motiv: žuželke.
Oblika dela: skupinska – individualna.
Metode dela: metoda pogovora in razlage;
metoda prikazovanja in demonstracije;
metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;
metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike
s
pomočjo lastne izkušnje.
Pripomočki: barvni flomastri, kamenje.
CILJI
Varovanci:
- spoznavajo tehniko slikanja z barvnimi flomastri;
- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;
- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;
- spoznavajo nove možnosti sproščanja;
- razmišljajo o svojem delu.
POTEK IN OPIS SREČANJA
Uvodni del:
Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričeli s pogovorom o živalih
in o tem, katere vrste živali poznajo. Pogovor smo navezali na žuželke, ki
50
jih poznajo. Vprašali smo jih, kaj jih pri žuželkah moti in kaj jim je všeč.
Pokazali smo jim nekaj fotografij žuželk. Povedali smo jim, da bomo slikali
z barvnimi flomastri na kamenje. Za motiv pa smo izbrali žuželke.
Osrednji del:
Pogovarjali smo se o možnostih slikanja z barvnimi flomastri na kamenje.
Varovancem smo svetovali, kakšen kamen bi bil primeren za njihovo
zamisel. Vsakemu varovancu smo se posebej posvečali, saj je imel vsak
svoja vprašanja, želje in predstave o tem, kako bi rešil problem. Večina se
je odločila za pikapolonice, saj so jim bile najbolj pri srcu. Zanimivo je bilo
tudi, da so si vsi zaželeli rokavice, kot da se bojijo nove tehnike.
Zaključni del:
Ko se je srečanje bližalo koncu, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo s
svojim delom in se podpišejo. Ob koncu smo skupaj pregledali izdelke ter
obnovili nova spoznanja. Varovance smo vprašali, ali so z izdelkom
zadovoljni. Bili so zadovoljni z zamislijo in veseli, da bodo lahko vnukom
podarili lasten izdelek.
Analiza srečanja:
Naše zadnje srečanje je bilo posebno. Vsi smo čutili, da se naše druženje
izteka, zaradi česar je bilo med varovanci čutiti napetost. Pomirili smo jih
šele, ko smo jim obljubili, da se bom še videli in družili. Ob tem zagotovilu
so varovanci spet postali motivirani in so začeli sodelovati.
Pozorni smo bili na rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet
teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano
predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja. Zgradba srečanja
je bila ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino vsebine. Primerno
smo tudi odmerili čas za posamezne faze. Tehnično je bilo zadnje srečanje
51
zanje najbolj zapleteno, saj so morali uporabljati zelo natančne motorične
sposobnosti, kar jih je večkrat ujezilo.
Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo
šest varovancev in z njim so bili zadovoljni. So pa priznali, da je bila naloga
kljub začetnemu veselju zanje precej zahtevna.
Slika 44: osmo srečanje 1
52
Slika 45: osmo srečanje 2
Slika 46: osmo srečanje 3
53
Slika 47: žužki 1
Slika 48: žužki 2
54
7. SKLEP
Pri varovancih, ki so se udeležili srečanj, se je pokazala višja motiviranost
za delo, njihovo počutje se je izboljšalo, prav tako njihove motorične
sposobnosti, dvignila se je njihova samopodoba in tako so laže izražali
svoje misli in občutke. V njih se je prebudila želja po spoznavanju novega
in posredno njihova lastna ustvarjalnost.
Z likovno umetnostjo se starejši najpogosteje srečajo v sklopu animacije, za
katero je poskrbljeno enkrat na mesec. Menim, da so tovrstna srečanja
preredka, saj varovanec zaradi starosti v tem času pozabi na prejšnje
srečanje in s tem ni možna nadgradnja naloge.
Vsi ljudje smo ustvarjalni, tako starejši kot mlajši. Da starostniki začutijo in
izrazijo željo po ustvarjanju, potrebuje likovni terapevt veliko strokovnega
znanja, veselja do ustvarjanja ter sposobnosti motiviranja starejših ljudi.
Znati jim mora prisluhniti ter navezati stik z njimi. Prav tako moramo starejši
osebi čim dlje omogočiti zadovoljevanje lastnih potreb ter dostojno življenje.
Zaključimo lahko, da likovno ustvarjanje pomembno vpliva na življenje
starostnikov, saj zvišuje kvaliteto njihovega bivanja ter jim osmisli čas.
Namen likovnih del ni njihova umetniška vrednost, temveč postopek
ustvarjanja ter počutje osebe, med tem ko ustvarja.
55
8. LITERATURA
Butina, M. (1997) Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora.
Case, C. in Dalley, T. (1992) The Handbook of Art Therapy. London, New
York: Tavistock and Routledge.
Dalley, T. (1984) Art as Therapy. London, New York: Routledge.
Glogovec, Z. in Žagar, D. (1992) Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo.
Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Gorjup, T. (1999) Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije.
Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Kroflič, B. idr. (1996) Pomoč z umetnostjo (Umetnostna terapija) s smermi:
drama, gib – ples, glasba, likovnost. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Pečjak, V. (1998) Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pečjak, V. (1987) Misliti, delati in živeti ustvarjalno. Ljubljana: DZS.
Požarnik, H. (1982) Umetnost staranja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ramovš, J. (2003) Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka
in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Sagadin, J. (1991) Razprave iz pedagoške metodologije. Univerza v
Ljubljani: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut.
Scoble, S. (2006) European Arts Therapy: Grounding the Vision. European
Consortium for Arts Therapies Education.
56
Tancig, S., Kroflič, B., Vogelnik, M., (1998) Pomoč z umetnostjo na področju
zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Koper: Znanstvenoraziskovalno
središče RS.
Teslič, T. (1996) Nova kvaliteta pristopa k posamezniku in skupinam –
pomoč z umetnostjo. Delovna terapija včeraj, danes, jutri. Ljubljana:
Zbornica delovnih terapevtov Slovenije.
Trstenjak, A. (1981) Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.
Vogelnik, M. (1996) Likovnost v skupini. Koper: Vita.
Warren, B. (1993) Using the Creative Arts in Therapy. London, New York:
Routledge.