Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta UPEŠ Predmet: Management malih in srednjih podjetij

SKUPINSKA SEMINARSKA NALOGA PEKARNA STRNAD, VILJEM STRNAD S.P.

Jana Janežič Melita J. Robert G. Nina J. Ljubljana, 15.5.2007

1

KAZALO

1. POVZETEK ....................................................................................................................... 2 2. UVOD ................................................................................................................................. 4 3. ANALIZA PANOGE DEJAVNOSTI ............................................................................. 5

3.1 PRIVLAČNOST PANOGE ............................................................................................. 5 3.2 TRŽNI DELEŽI .............................................................................................................. 6 Vodilno podjetje v panogi .................................................................................................... 6 Konkurenčni podjetji ............................................................................................................ 7

4. PRIKAZ TRŽNIH REŠITEV IN MANAGERSKIH PRIJEMOV ............................... 9 4.1 OPIS NAM NAJBLIŽJEGA KONKURENČNEGA PODJETJA .................................... 9 4.2 PRIMERJAVA KONKURENČNEGA PODJETJA Z NAŠIM ......................................... 9 4.3 TRŽNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE PRODAJE .......................................................... 11 4.4 STRATEŠKE IN ORGANIZACIJSKE REŠITVE .......................................................... 12

5. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 14 LITERATURA: ................................................................................................................... 14 VIRI: ................................................................................................................................... 14

6. PRILOGE ......................................................................................................................... 15

KAZALO PRILOG

TABELA 1: BILANCA STANJA PEKARNE STRNAD ZA LETO 2002 DO 2005: ......................................... 15

TABELA 2: KONKURENČNA PRIMERJAVA PEKARNE STRNAD, PEKARNE PRESTA IN PANOGE .. 17

TABELA 3: ŠTEVILO PODJETIJ PO DEJAVNOSTI PROIZVODNJA KRUHA, SVEŽEGA PECIVA IN SLAŠČIC .............................................................................................................................................................. 18

TABELA 4: POSLOVANJE PODJETIJ PO DEJAVNOSTI PROIZVODNJE KRUHA, SVEŽEGA PECIVA IN SLAŠČIC .............................................................................................................................................................. 18

ČLANEK 1: .......................................................................................................................................................... 19

PRILOGA 1: SEZNAM PRODAJALN STRNAD .............................................................................................. 20

TABELA 5: IZDELKI .......................................................................................................................................... 21

2

1. POVZETEK

Naše področje proučevanja je bilo osredotočeno na pekarsko panogo, natančneje na pekarno

Strnad, ki v tej panogi deluje že od leta 1991. Kot v vsaki panogi, tudi v panogi pekarstva

razvoj in rast podjetja narekujejo predvsem konkurenti in ob primerjanju z njimi predlagamo

izboljšave, ki bi pripomogle k uspešnejšemu poslovanju.

Naš konkurent, pekarna Presta, prav tako deluje že od leta 1991. Presenetljivo dejstvo je,da so

njihovi prihodki skoraj 874.000 EUR večji kot prihodki pekarne Strnad, zato smo prednosti

konkurenta vzeli kot zgled našim pomanjkljivostim.

Poslovna strategija našega podjetja je delno že zasnovana, in sicer na treh temeljih:

- fleksibilnost na področju zaposlovanja,

- celovitost ponudbe,

- dolgoročna partnerska sodelovanja.

Najprej je seveda potrebno poskrbeti za zaposlene, saj so le srečni delavci tudi produktivni

delavci. Preko vprašalnikov, anket, raznih testov in podobno lahko preverimo, kakšne želje

imajo zaposleni in jih nato kolikor je mogoče upoštevamo. Z ugodnim delovnim okoljem,

ugodno klimo ter s timskim delom poskrbimo da zaposleni z veseljem prihajajo na delo. V

pekarni Strnad se že od samega začetka trudijo za dobro počutje zaposlenih. V vlogi

njihovega managerja pa predlagamo predvsem da ta trud nikoli ne zamre. Motiviranje

zaposlenih je potrebno stalno vzdrževati oziroma nadgrajevati. Denar seveda motivira

vsakogar, toda višja plača ni vedno najpomembnejši dejavnik motivacije. Tega se zavedajo

tudi vodilni v pekarni Strnad. Da bi preprečili konkurentom z mamljivimi ponudbami speljati

delavce in s tem njihovo za razvoj naše pekarne še kako potrebno znanje, se trudijo za čim

boljše delovne razmere, zaradi katerih bodo zaposleni z veseljem ostali v podjetju. Zaposleni

z večjo odgovornostjo v manj hierarhični organizacijski strukturi imajo več kontrole nad

delavnimi aktivnostmi in zaradi občutka pomembnosti in odgovornosti jih navdaja občutek,

da delajo za kupca in ne za nadrejene, kar še poveča njihovo pripravljenost za delo. Vsak

zaposleni točno ve, kakšna je njegova vloga v podjetju in kakšne so njegove naloge, vodilni

pa morajo njegov trud za dobre rezultate poslovanja znati ustrezno nagraditi. To lahko storijo

na materialen način z višjo plačo, raznimi bonitetami in podobno, ali nematerialen način z

nazivom peka oziroma prodajalca meseca. Pri vsakemu zaposlenemu je namreč potrebno

poskrbeti tudi za razvoj njegove lastne kariere skozi celotno službovanje.

Pomembna skrb naše pekarne pa so tudi (in predvsem) kupci. Dražje in težje je pridobiti

novega kupca, kot pa obdržati stalnega, zato se v pekarni Strnad trudijo predvsem za

zadovoljitev želja njihovih dosedanjih strank, ob tem pa seveda pridobijo tudi precej novih.

Naša pekarna že nudi veliko ugodnosti kupcem, da pa bi še povečali svoj prihodek, kot

managerji predlagamo še nekaj izboljšav. Najprej predlagamo sodelovanje z vrtci in šolami

ter s trgovinami po Sloveniji, saj bi s tem razširili svoj trg, na katerem delujejo in postali še

bolj poznani. Ponudili bi lahko tudi svoj katalog in naročanje izdelkov preko spleta, kar je že

3

aktualno pri naših konkurentih. Kot možno izboljšavo pa predlagamo tudi novo lokacijo, in

sicer v bližini večjih mest, saj bi bili tako naši izdelki dosegljivi večjemu številu končnih

potrošnikov, ki bi tako lahko izdelke kupili v naših prodajalnah in ne samo v prodajalnah

naših poslovnih partnerjev. Lahko bi izvedli tudi anketo, da bi dobili podatek, česa si kupci

najbolj želijo in kaj bi spremenili oziroma dodali pri naši ponudbi.

Sami tržni ukrepi, ki smo jih predstavili v seminarski nalogi pa niso zagotovilo, da bo naše

podjetje res uspešno. Potrebno je tudi vzdrževati prijetno klimo v podjetju. Le z upoštevanjem

obojega bomo prišli do hitrejše rasti.

4

2. UVOD

Pekarna Strnad ,

Viljem Strnad s.p.,

Prečna ulica 26, Oplotnica

Matična številka: 5340532

Davčna številka: 35433973

Pekarna Strnad se ukvarja s peko kruha in peciva že od leta 1991. Je pekarna s tradicijo in

nekatere bistvene postopke še vedno opravljajo ročno in na tradicionalen način. Pri pekarni

Strnad so mnenja, da prav to pripomore k ohranjanju izvirnega okusa njihovih izdelkov. V

več kot desetih letih so si pridobili priznanje in zaupanje mnogih poslovnih partnerjev in

ljubiteljev pekovskih dobrot. Še nedavno majhna pekarna v Oplotnici, zaposluje danes

petinštirideset ljudi, ki skrbijo za vsak dan sveže pripravljene dobrote. Njihovo ponudbo

sestavljajo različne vrste kruha, pekovskega peciva, krofov, testenin in keksov. Svojo

ponudbo in prav tako poslovanje so razširili z novo slaščičarno, ki so jo odprli v središču

Oplotnice.

Dejavniki, ki ločijo hitro rastoče pekarne od drugih so na začetku seveda sama kakovost

izdelkov. Pekarna Strnad poudarja na svoji ispletni strani poudarja, da je pri njih kakovost

najbolj pomembna. Pri tovrstni strategiji je tveganje precej visoko. Nikoli se ne ve in se ne bo

vedelo kaj se plete po glavah potrošnikov. Razlike v stopnji rasti pekarn se pojavijo tudi

zaradi same lokacije pekarn. vemo da je najbolj zaželena lastnost kruha in seveda drugih

dobrot, da so le te kar se da sveže in mehke. Da bi pekarne to ponudile porabniku morajo biti

le te v njihovi neposredni bližini. Nenazadnje je eden od dejavnikov za razlike v rasti pekarn

to, da so male pekarne bolj »družinsko« osredotočene. Manjše pekarne so ponavadi v lasti

družine in se zaredi tega ne osredotočajo prav veliko na samo rast in razvoj ampak le na

obstanek. Kot smo že spoznali na predavanjih je velika razlika med podjetniki in ekonomisti.

Kot primer bi navedli družino, v kateri je oče podjeten in ustanovi pekarno. Vanjo vloži svoj

kapital in pekarna začne obratovati. Vendar pa se kmalu pojavijo težave zaradi neizkušenosti.

Ponavadi se zalomi pri vodenju podjetja kjer je potrebno znanje ekonomije. Prav zaradi tega

se veliko energije in sredstev porabi za samo vodenje in ne toliko za rast in širitev.

5

3. ANALIZA PANOGE DEJAVNOSTI Podjetja niso namenjena sama sebi. So sredstva za opravljanje določene naloge v družbi..

Njihov cilj je določen poseben prispevek, ki ga mora dajati podjetje posamezniku in družbi.

Če podjetje nima jasne vizije, poslanstva in ciljev, tudi ne more ugotoviti, kako učinkovito je

in ali sploh dosega želene rezultate.

V podjetjih se stalno sprašujejo, kaj bi se dalo izboljšati v poslovanju in kako to storiti, saj

konkurenca neposredno odpira ta vprašanja. Iskanje odgovorov je na nek način povzetek

analize poslovanja.

Pod pojmom analiza poslovanja si predstavljano neko strokovno opravilo, kot dejavnost,

posebno obliko proučevanja… Na splošno pa je analiza poslovanja in hkrati panoge, proces

spoznavanja poslovanja konkretnih podjetij.

Prehrambena panoga in v njej dejavnost pekarstva in slaščičarstva kažeta značilnosti »zrelega

trga«. Proizvodne zmogljivosti presegajo povpraševanje na trgu. Naša največja pekarska

podjetja so v primerjavi z evropskimi tako majhna, da komaj dosegajo njihove povprečne

vrednosti. Kaže se trend zmanjševanja potrošnje kruha in spremembe potrošnje v korist

nekaterih novih oblik (npr. polnozrnati kruh). Prav tako je opazen trend spremembe

prehrambenih navad v smeri hitro pripravljene hrane. Proizvajalci pekarskih izdelkov si

konkurirajo s ceno in kakovostjo izdelkov. V dejavnosti pekarstva in slaščičarstva v Sloveniji

deluje okrog 390 poslovnih subjektov. (Kranjec, 2000, str. 10). Razdelili bi jih lahko v dve

skupini. Eno skupino predstavljajo večja pekarska podjetja, drugo skupino pa hitro razvijajoče

se družinske pekarne. Značilnosti prvih so, da težijo k širokemu proizvodnemu programu,

težijo k velikim kupcem in širitvi trga, imajo lastno maloprodajo z diskonti, z dislociranimi

obrati pokrivajo večji trg, nimajo lastnih prevoznikov, izvajajo politiko diferencialnih cen,

pretežni del prodaje predstavljata programa kruh in pecivo, nenehno izboljšujejo kvaliteto in

imajo lasten razvoj.

Značilnosti družinskih pekarn so naslednje: hiter razvoj in posodabljanje proizvodnje, velika

fleksibilnost in prilagajanje zahtevam trga (npr. razvoj zamrznjenih izdelkov in izdelkov iz

listnatega testa, proizvodnja sladoleda), nimajo lastnega razvoja (kopirajo konkurenčne

izdelke, kupujejo recepte), imajo agresivno trženje in dobro razvito distribucijsko mrežo.

Zaradi velike razdrobljenosti se pojavljajo težnje po združevanju. Slovenska pekarska podjetja

so premajhna glede na velika tuja podjetja in prevelika glede na majhna in fleksibilna

družinska podjetja. Zaradi svoje majhnosti ne morejo dosegati ekonomije obsega, po drugi

strani so premalo fleksibilna na trgu.

3.1 PRIVLAČNOST PANOGE

Ko želimo oceniti okolje podjetja, je dobro, da analiziramo panogo, v kateri podjetje posluje.

M. Porter je postavil pravila konkuriranja v panogi, ki so odvisna od petih določljivk, in sicer:

1-vstopanja novih konkurentov v panogo,

2-nevarnosti vstopanja novih proizvodov oziroma storitev v panogo,

3-pogajalske moči kupcev,

6

4-pogajalske moči dobaviteljev,

5-rivalstva med obstoječimi konkurenti v panogi (Porter, 1998)

Prehrambena panoga je panoga, ki jo je vstop Slovenije v EU najbolj prizadel, saj je zaradi

vstopa v EU Slovenija prevzela enotno carinsko tarifo Evropske unije in s tem poslabšala

položaj živilske industrije zlasti na področju izvoza v države bivše Jugoslavije, kasneje pa se

je pojavil tudi dvig cen surovin ter drugi problemi, kot so pojav ptičje gripe itd. V panogi so

se na povečano konkurenco odzvali s konsolidacijo in sinergijskimi učinki, vendar žal

marsikatero podjetje nekoliko prepozno. Prve učinke združene Droge in Kolinske že lahko

opazujemo, čeprav je do te panoge še marsikdo skeptičen. Tudi uvedba enotne davčne stopnje

oziroma sprememba davka na dodano vrednost (DDV) bi prinesla znaten pritisk zlasti na

prehrambeno industrijo. Živilska industrija po mnenju strokovnjakov nima rezerv, s katerimi

bi pokrila negativen vpliv uvedbe enotne davčne stopnje. Je namreč vezana na zelo omejen

regionalni trg, zato bi jo uvajanje občutno drugačne politike, kot jo imajo sosednje države

(precej višja stopnja DDV), precej udarilo. Povečanje stopnje DDV bi namreč znižalo

proizvajalčeve cene in zmanjšalo realizacijo na trgu, kar bi vodilo k zmanjšanju prihodkov

industrije, ki je že sedaj v izgubi. Dodatni stroškovni in cenovni pritiski, ki so že prisotni v tej

panogi, bi povzročili propad nekonkurenčnih živilskih podjetij.

3.2 TRŽNI DELEŽI

V Sloveniji ima največje tržne deleže med pekarnami Žito z 11%, Pekarna Grosuplje 7%,

Kruh pecivo 6%, Mlinotest in Pekarna Vrhnika pa imata vsak po 5%. Deleži ostalih pekarn v

Sloveniji so nižji. Vseeno obstaja veliko majhnih konkurentov, ki delujejo zgolj na

posameznih lokalnih trgih in je njihova prodaja preko celotne države majhna ali pa je sploh

ni, čeprav predstavljajo kar 66% tržnega deleža.

Vodilno podjetje v panogi

Skupina Žito je največji slovenski ponudnik moke, pekarskih izdelkov, testenin, zamrznjene

hrane, ostalih mlevskih izdelkov in konditorstva - bonbonov, čokolade, žvečilne gume in

vafelj proizvodov. Kar vsak tretji Slovenec je Žitov kruh. 1900 zaposlenih v 49 objektih letno

predela 78 milijonov kilogramov pšenice, namelje 64 milijonov kilogramov moke in napeče

35 milijonov kilogramov kruha. Skupino Žito sestavlja več podjetij v Sloveniji in v tujini.

Krovna družba je podjetje Žito d. d.. Dejavnost Skupine Žito temelji na pekarski, mlinarski in

slaščičarski dejavnosti ter proizvodnji testenin in zamrznjene hrane. Skupino Žito sestavljajo

naslednje družbe:

� Žito d.d. (pekarska dejavnost, mlinarstvo, testeninarstvo, zamrznjeni program)

� PC Pekarna Vrhnika (pekarstvo)

� PC Kruh pecivo (pekarstvo)

7

� PC Dolenjske pekarne (pekarstvo)

� PC Intes (mlinarstvo, testeninarstvo)

� Žito Gorenjka, d.d. (pekarstvo, konditorstvo)

� Žito Šumi d.o.o.(konditorstvo)

� Intes Storitve d.o.o. (invalidsko podjetje)

� ABC Agrohit, d.o.o., Ljubljana

� LD Žito d.o.o., Zagreb, Hrvaška (distribucija)

� Žito d.o.o. Beograd, Srbija (distribucija)

� Žito PI d.o.o.e.l. Skopje, Makedonija (distribucija)

Konkurenčni podjetji

� Pekarna Grosuplje, d. d.

Naslov Gasilska cesta 2,

1290 Grosuplje, Slovenija

Telefon Centrala: 01/7866-900

Na domačem trgu so se na vodilnem položaju utrdili tudi na področju peke na prodajnem

mestu. Po tržnem deležu se uvrščajo na 2. mesto med slovenskimi pekarnami. Prav tako

spadajo med najhitreje rastoče pekarne pri nas. So tudi najuspešnejša netrgovska družba v

Skupini Mercator. Za pekarno Grosuplje je značilno da so pripravljeni na sodelovanje in

poslovno povezovanje z velikimi in manjšimi pekarnami. Svoje izdelke tržijo na celotnem

slovenskem trgu, naši osrednji odjemalci pa so prodajni centri in hipermarketi. Poleg

Poslovnega sistema Mercator uspešno sodelujejo tudi z drugimi velikimi trgovskimi

družbami. Prav tako so se razširili na države bivših jugoslovanskih republik. Vse bolj

sodelujejo tudi s partnerji v Italiji in Avstriji.

� Pekarna Pečjak d.o.o. Dolenjska cesta 442 1291 Škofljica tel.: +386 1 36-01-550 fax.: +386 1 36-01-570 E-pošta: pekarna.pecjak@siol.net

Z novimi proizvodnimi prostori v Trzinu je Pekarna Pečjak postala vodilni slovenski

proizvajalec zamrznjenih izdelkov iz testa. Vsi proizvodni postopki so skladni z določili

živilskega standarda HACCP, ki potrošniku jamči kvalitetne in varne izdelke. Skladno z

najnovejšimi trendi v Evropi smo se odločili svojim kupcem ponuditi izdelke iz že vzhajanega

kvašenega listnatega testa, polnjenih z marmelado, čokolado, kokosom ali vanilijevo kremo.

Tržne napovedi kažejo, da bo naslednjih letih najhitrejša rast prodaje izdelkov iz testa, ki

8

pečeni tehtajo okrog 20 gramov. Takšni izdelki so mini žepki, mini francoski rogljiči, slano

pecivo in podobno. Prijetna popestritev ponudbe so palačinke, ki so pripravljene na več

načinov. V trgovinah je veliko izdelkov, ki so polni kemikalij. Pri Pečjaku pa se temu

izogibamo. Naš najpomembnejši konzervans je mraz. Eden najbolje prodajanih izdelkov

Pekarne Pečjak so podloge za pizzo iz pol vzhajanega kvašenega testa, ki se hitro odtali in je

kmalu pripravljeno za sproščanje vaše kulinarične domišljije. Seveda pa ne pozabite na ostale

naše izdelke, kot so svaljki, cmoki, razne vrste pizz, štruklji, zavitki, vlečeno in listnato testo.

V Pekarni Pečjak, kot vodilnem slovenskem proizvajalcu jušnih testenin, take izdelke znamo

narediti.

9

4. PRIKAZ TRŽNIH REŠITEV IN MANAGERSKIH PRIJEMOV

4.1 OPIS NAM NAJBLIŽJEGA KONKURENČNEGA PODJETJA

Na samem začetku bi predstavili našega konkurenta v panogi pekarstva - Pekarno Presta.

Sedež podjetja je v Velenju. Ima 30 zaposlenih in ga zato uvrščamo med majhna podjetja. Že

od decembra leta 1991 se ukvarjajo s proizvodnjo kruha, pekovskega peciva ter slaščičarskih

in drugih izdelkov. Pri ustanavljanju podjetja so najeli in obnovili prostore z lastnimi sredstvi,

za opremo pa je tuja banka dala kredit. Ob ustanavljanju je bilo 7 zaposlenih, danes pa

podjetje zaposluje 30 ljudi.

Načelo njihovega podjetja je: "Vedno je treba imeti dober posluh za stranke, vlagati v

kvaliteto in skrbeti za stalno izboljšanje in raznolikost ponudbe. Načrtov za prihodnost je še

veliko, vendar je vsako življenje mozaik brezštevilnih ciljev, zmag in porazov. Nezadržna sila

nas znova in znova vleče naprej."

Slika 1: Logotip pekarne Presta

4.2 PRIMERJAVA KONKURENČNEGA PODJETJA Z NAŠIM

V pekovski panogi je težko najti še kakšne izboljšave, saj se vsi v panogi trudijo biti dobri,

boljši ali celo najboljši in si konkurenčna podjetja tako precej hitro sledijo pri uporabi novih

proizvodnih procesov, sestavin in ostalih kriterijih, ki jim omogočajo konkurenčno prednost.

Ko nekaj pekarn uporablja določeno inovacijo to uvedejo povsod. Se pa konkurenčne

prednosti vseeno kažejo, saj so si podjetja različna.

Konkurenčno podjetje pekarna Presta ima kar nekaj prednosti pred našim podjetjem, kar pa ne

pomeni, da jih mi nimamo pred njim.

Pekarna Presta dobro sodeluje z vsemi šolami, vrtci, trgovinami in podjetji v Velenju in

okolici, pekarna Strnad pa le s poslovnimi partnerji. Poslovni partnerji so sicer številčni

(imamo jih kar 900), vendar pa bi lahko proizvode ponudili tudi šolam in vrtcem in s tem

povečali prodajo in si pridobili nekaj novih kupcev. Že res, da poslovni partnerji kupujejo

velike količine naših pekovskih proizvodov, vendar pa se naši proizvodi prodajajo v njihovih

trgovinah in se tako naše ime kar skrije v množici drugih bolj odmevnih znamk. Če bi

10

prodajali svoje izdelke tudi končnim potrošnikom, bi imeli tako več stika s potrebami in

željami kupcev, ustvarili bi nek odnos s kupci, kateri bi morda tako še raje kupovali pri nas.

Že sama lokacija pekarn nam pokaže zakaj so prihodki pekarne Presta večji od prihodkov

naše pekarne, saj se nahaja v centru Velenja, medtem ko je naša pekarna odmaknjena od

večjih mest. Prihodki pekarne Presta v letu 2005 so 884.518 EVRA, medtem ko naši znašajo

le 10.866 EVRA. Če bi lokacijo naše pekarne iz Oplotnice premaknili bližje večjim mestom,

kot so Celje, Velenje, Slovenj Gradec ali Maribor bi se število konkurenčnih podjetij sicer

povečalo, ampak tako bi bili bolj dosegljivi večji količini kupcem.

Slika 2: Zemljevid Velenja in Oplotnice

Lokacijski problem pa naša pekarna delno rešuje z dostavno ekipo, ki pekovske dobrote

raznaša do poslovnih partnerjev v okolici. Morda bi se dalo uvesti tudi potujočo pekarno, ki bi

delovala tako, da bi se kruh in pekovsko pecivo naložilo v dostavna vozila in bi zjutraj vozili

do bolj oddaljenih hiš, tako da kupcem ne bi bilo potrebno iti do trgovine po sveži kruh.

Pekarski trend kar se tiče ponudbe je tudi naročilo pekovskih izdelkov preko interneta.

Ponudba je pri pekarni Presta precej podobna ponudbi naše pekarne, le da je pri konkurenci

možno naročanje tort po naročilu, medtem ko kupci naših izdelkov lahko izbirajo le med

danim možnostmi. Če bi razširili ponudbo tako, da bi zadovoljili prav vsem željam kupcev, bi

tako spet pridobili nove stranke. Imata pa obe podjetji na spletni strani prikazano, katere vrste

kruha, pekovskega peciva, slaščic in tort ponujata. Naše podjetje ponuja poleg naštetega še 8

vrst testenin. Tudi ponudba kruha je pri nas pestrejša, kar je seveda pozitivno.

Pozitivno pa je tudi število podružnic naše pekarne, saj imamo kar 5 objektov – pekarno v

Oplotnici, 3 samopostrežne trgovine v Stranicah, Poljčanah in Slovenski Bistrici, trgovino,

kavarno in slaščičarno pa prav tako v Oplotnici. Naša konkurenca pa ima le 2 objekta –

11

pekarno v Velenju in trgovino, kavarno in slaščičarno imenovano Presta center prav tako v

Velenju. Veliko objektov je lahko dobro, saj se s širjenjem pokažemo kupcem in povečamo

število kupcev, lahko pa je tudi slabo, saj investiranje v objekte veliko stane, poleg tega je

zato potrebne več delovne sile, kar poveča naše stroške plač, pa tudi managerja potrebujemo,

ki bo skrbel za toliko prodajaln.

4.3 TRŽNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE PRODAJE

S tržnimi ukrepi želimo spoznati kakšne so želje in potrebe naših kupcev, kako jim ustreči in s

tem privabiti še več kupcev v naše trgovine. Spoznali smo, da imajo naši konkurenti kar 81-

krat večji čisti dobiček od prodaje, zato smo poiskali nekaj ukrepov, kako povečati prodajo.

Graf 1: primerjava čistega dobička od prodaje pekarne Presta in pekarne Strnad

Anketiranje kupcev je najbolj neposredna metoda za ugotovitev njihovih potreb. V pekarnah

bi anketirali stranke in jih vprašali kateri kruh imajo najraje, kaj v pekarni pogrešajo, kaj jim

je pri kruhu in ostalih izdelkih najbolj pomembno in na podlagi odgovorov bi prilagodili

program in ga celo lahko razširili. V zadnjem času je predvsem pomembna zdrava prehrana in

zdrav način življenja. Glede na to, da v našem podjetju nekatere izdelke še vedno delamo

ročno na tradicionalen način, lahko vpeljemo kakšne nove surovine, ki so bolj zdrave.

Ker anketiranja ljudje ponavadi ne maramo in se nam anketiranci zdijo vse preveč vsiljivi, bi

lahko anketo umestili v nagradno igro.

Pekarna Grosuplje izdaja katalog z opisom ponudbe, kar je dober način oglaševanja. Tudi

naša pekarna bi lahko izdala kataloge, ki bi vsebovali tudi list z anketo in v zameno za rešeno

anketo, bi se kupci uvrstili v žreb za nagrado, ki bi lahko bila torta po želji.

Mercator je podjetje iz druge panoge, vendar lahko črpamo nekaj idej tudi iz njega. Kako se

približati kupcem je vprašanje, ki nam pogosto povzroča probleme, saj so si kupci tako

različni. Mercator je mnoge svoje kupce privabil tudi z raznimi Lumpijevimi delavnicami,

12

kjer se otroci igrajo, starši pa medtem nakupujejo v Mercatorju, ali pa pijejo kavo v enem od

neštetih kavarn v sklopu Mercator centra.

Kljub temu, da naša pekarna ni tako znana ali razširjena kot Mercator, bi lahko v naši pekarni

enkrat na mesec priredili delavnice, kjer bi si otroci iz kvašenega testa zamesili piškot ali

pekovsko pecivo po lastni želji. Tako bi ljudi opozorili na nas in si s tem naredili reklamo.

Kartice zvestobe so danes že zelo razširjene. Vsako večje trgovsko podjetje ima kartico

zvestobe, ki omogoča nakup nekaterih izdelkov ceneje, za določen znesek se dajejo nalepke in

ko zberemo neko število nalepk dobimo kakšno stvar zastonj, ali pa se nakupi seštevajo in

kupci sodelujejo v raznih žrebih. Vse to ljudi prisili v nakup in kupci začutijo neko

pripadnost. Tudi naša pekarna bi lahko imela kartico zvestobe in bi recimo vsaki deseti hlebec

kruha podarili.

Za poizvedbo mnenj naših kupcev o naši pekarni in naših izdelkih pa lahko uporabimo tudi

dobro staro knjigo pritožb in pohval.

4.4 STRATEŠKE IN ORGANIZACIJSKE REŠITVE

Naš način dela in poslanstvo je strmeti k cilju zadovoljiti kupce tako, da vsak dobi nekaj zase,

da so dobrote sveže in imajo izviren okus. Zato je dobro izvesti tržne ukrepe, da se približamo

kupcem in dobro je, da uporabljamo tradicionalne metode za pripravo kruha. Vendar pa to ni

zagotovilo, da bo naše podjetje postalo še bolj uspešno. Pri kakršnem koli poslu so zelo

pomembni tudi delavci. Če le ti niso motivirani in so nezadovoljni, je produktivnost majhna in

slej ko prej nas bodo delavci zapustili. Zato je potrebno za boljšo klimo v podjetju in za večjo

produktivnost imeti z zaposlenimi pošten in prijazen odnos.

V vseh podjetjih je dobro, da vsak zaposleni točno ve, kakšna je njegova vloga v podjetju,

kakšne so njegove delovne naloge, pristojnosti, potrebno pa je tudi, da se rezultati uspešnosti

zaposlenih merijo, zato da imajo zaposleni nek občutek koliko prispevajo podjetju in da mi

vemo koga obdržati v podjetju in koga zamenjati.

Pri zaposlenih pa je za nas pomembno njihovo počutje in motivacija, saj le motiviran delavec

dela produktivno, kar vpliva na višje prihodke podjetja.

Motivacija je pomembna, ker so le srečni delavci tudi produktivni delavci in ker so vsi

posamezniki zelo produktivni, če je njihov šef prijateljski, zaupljiv in dostopen.

Pogovori so učinkovito selekcijsko sredstvo, s katerim lahko ločimo kandidate za delo, ki

bodo pri delu uspeli, od tistih, ki ne bodo uspeli.

Vsak ima rad spodbudno delo in denar velja kot močno spodbujevalno sredstvo.

Motivatorji so lahko materialne narave, kot na primer denar, nagrade, bonitete, lahko pa so

tudi nematerialne narave.

Z vprašanjem kaj človeka motivira in kako ga lahko motiviramo se psihologi ukvarjajo že

zelo dolgo. Tako je nastalo več teorij. Med najbolj znanimi je tudi McClellandova teorija

zadovoljitve treh potreb in sicer potrebe po dosežkih, po moči in po tesnem sodelovanju.

13

Zaposleni pri katerih kot motivator deluje potreba po dosežkih želijo biti učinkoviti in doseči

več kot drugi. Zaposleni s potrebo po moči želijo imeti vpliv na dogajanje in na podrejene.

Zaposleni pri katerih pa je izrazita potreba po tesnem sodelovanju pa želijo biti sprejeti pri

drugih, veliko jim pomeni sodelovanje in prijateljstvo. Kot lastniki oziroma managerji

podjetja, moramo najprej ugotoviti kakšne potrebe pri posamezniku obstajajo, da vemo kako

ga vzpodbuditi in konec koncev na kakšno delovno mesto ga postaviti.

Potrebno pa se je zavedati, da je motivacija nestabilna. Kar nas je morda še včeraj motiviralo

nas danes ne več, zato se je delavcem potrebno približati in sproti ugotavljati kaj bi koga

spodbudilo in ga naredilo produktivnejšega.

Dobre metode za nematerialno motiviranje so recimo naziv pek ali prodajalec tedna. Kupci

lahko izvolijo prodajalca, ki je bil najbolj prijazen, in ki jim je najbolj znal svetovati pri izbiri

in slika le tega bi nato cel teden visela na vidnem mestu v prodajalni.

Naša pekarna bi se morala tudi pojavljati v lokalnem časopisu, kjer bi objavili kakšen članek.

Ker v malih podjetjih zaposleni čutijo veliko pripadnost podjetju v katerem delajo, bi pohvala

pekarne vplivala kot pohvala delavcev.

Zaposlene pa tudi motivira to, da vedo kaj se v podjetju dogaja, zato radi dobijo povratne

informacije o tem, kako dobro opravljajo svoje delo.

Kot managerji pekarne moramo biti usmerjeni v prihodnost in poznati razvojne trende. Nekoč

je bil črn kruh zelo poceni in so ga ljudje veliko kupovali. Ker pa sta kruh in pekovsko pecivo

iz bele moke bolj dobra in mehkejša, so pričeli kupovati beli kruh. Zadnjih nekaj let pa je

trend zopet črn kruh in pa kruh s semeni, saj sta bolj zdrava.

Za rast podjetja moramo biti sposobni določiti kakšne so naše poslovne sposobnosti in kakšne

so naše konkurenčne prednosti.

Poslovna strategija našega podjetja je delno že zasnovana na treh temeljih.

1.) Dolgoročna partnerska sodelovanja (imamo že 900 partnerjev, na spletni strani pa se je

možno tudi prijaviti kot bodoči partner)

2.) Celovitost ponudbe ( naših izdelkov ni možno kupiti samo v naši pekarni in prodajalnah,

temveč tudi v prodajalnah naših partnerjev)

3.) Fleksibilnost na področju zaposlovanja (ker je delovni čas v pekarni fleksibilen,

predvsem pred prazniki in na primer za pusta, je potrebno včasih delati noč in dan, zato

bomo takrat najeli študentsko delovno silo, da razbremenimo zaposlene in jim

omogočimo praznovanje)

Ker je težje pridobiti novega kupca kot pa obdržati starega kupca, bomo z anketami,

dejavnostmi in dodatnimi storitvami poskušali obdržati stare kupce in po nenapisanem pravilu

dober glas se širi v deveto vas bomo dobili tudi veliko novih kupcev.

14

5. VIRI IN LITERATURA

LITERATURA:

• Rozman, R., Kovač, J., Koletnik, F., (1993). Management, Ljubljana: Gospodarski vestnik.

• Drnovšek, M., Stritar, R. (2007). Planiranje in ustanavljanje podjetja, Ljubljana (Priročnik v nastajanju)

VIRI:

www.gvin.com

www.pekarna-strnad.si

www.presta.si

www.pekarna-grosuplje.si

www.stat.si

15

6. PRILOGE

Tabela 1: BILANCA STANJA PEKARNE STRNAD ZA LETO 2002 do 2005: Kategorije 2002 2003 2004 2005 Povprečje rasti Sredstva 13.028 12.307 10.991 10.999 (5,47)%

Stalna sredstva

0 0 0 0 n.p.

Opredmetena osnovna sredstva

0 0 0 0 n.p.

Gibljiva sredstva

13.028 12.307 10.991 10.999 (5,47)%

Zaloge 0 0 0 0 n.p.

Poslovne terjatve

0 0 8.801 10.869 n.p.

Obveznosti do virov sredstev

13.028 12.307 10.991 10.999 (5,47)%

Kapital 12.646 11.792 9.410 8.828 (13,47)%

Finančne in poslovne obveznosti

382 515 1.581 2.171 105,21%

Čisti prihodki od prodaje

0 0 8.833 10.866 n.p.

Poslovni odhodki

389 650 11.114 11.455 319,68%

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)

(389) (650) (2.281) (588) (4,88)%

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja

(389) (518) (2.240) (588) 6,61%

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

(389) (518) (2.240) (588) 6,61%

Delež kapitala v financiranju

97,07 95,81 85,62 80,27 (8,47)%

Delež dolgov v financiranju

2,93 4,19 14,38 19,73 117,07%

Kratkoročni koeficient likvidnosti

34,09 23,88 6,95 5,07 (53,93)%

Pospešeni koeficient likvidnosti

34,09 23,88 6,95 5,07 (53,93)%

Obračanje zalog 1

n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

Obračanje kratkoročnih poslovnih terjatev

n.p. n.p. 2 1,1 n.p.

Dnevi vezave zalog 1

0 0 0 0 n.p.

Dnevi vezave kratkoročnih

n.p. n.p. 182,5 330,38 n.p.

16

poslovnih terjatev

Čista dobičkovnost skupnih prihodkov

n.p. (390,32) (25,24) (5,41) (88,22)%

Čista donosnost sredstev

(5,87) (4,09) (19,29) (5,35) 14,34%

Čista donosnost kapitala

(6,04) (4,24) (21,2) (6,45) 23,3%

Vir: www.gvin.com

17

Tabela 2: KONKURENČNA PRIMERJAVA PEKARNE STRNAD, PEKARNE PRESTA IN PANOGE Kategorije Presta Pekarna Strnad Proizvodnja kruha podjetje za proizvodnja in svežega peciva, proizvodnjo in trgovina d.o.o. slaščic prodajo kruha,peciva in testenin d.o.o. Sredstva 1.880.726 10.999 245.925.148 Stalna sredstva 309.456 0 179.724.989 Opredmetena osnovna sredstva 61.125 0 122.361.564 Gibljiva sredstva 1.570.673 10.999 65.365.187 Zaloge 13.453 0 8.785.644 Poslovne terjatve 210.877 10.869 38.777.138 Obveznosti do virov sredstev 1.880.726 10.999 245.925.148 Kapital 1.506.606 8.828 135.068.984 Finančne in poslovne obveznosti 374.120 2.171 109.086.313 Čisti prihodki od prodaje 884.518 10.866 235.812.947 Poslovni odhodki 825.875 11.455 233.152.754 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 58.643 (588) 5.974.384 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 761.239 (588) 4.376.933 Čisti pos.izid obračunskega obdobja 752.614 (588) 4.367.319 Delež kapitala v financiranju 80,11 80,27 54,92 Delež dolgov v financiranju 19,89 19,73 44,36 Kratkoročni koeficient likvidnosti 8,3 5,07 0,81 Pospešeni koeficient likvidnosti 8,23 5,07 0,7 Obračanje zalog 1 54,84 n.p. 26,02 Obračanje kratkoročnih posl. terjatev 4,11 1,1 6,48 Dnevi vezave zalog 1 6,66 0 14,03 Dnevi vezave kratk. posl. terjatev 88,71 330,38 53,01 Čista dobičkonosnost skupnih prihodkov 47,15 (5,41) 1,79 Čista donosnost sredstev 34,89 (5,35) 1,85 Čista donosnost kapitala 41,43 (6,45) 3,26 Vir: www.gvin.com

18

Tabela 3: Število podjetij po dejavnosti Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic

Število podjetij po dejavnosti (C-K), Slovenija, letno

2001 2002 2003 2004 2005 DA15.81 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic 301 304 297 282 294 Vir: Statistični urad RS Tabela 4: Poslovanje podjetij po dejavnosti proizvodnje kruha, svežega peciva in slaščic

Poslovanje podjetij po dejavnosti, Slovenija, letno - revidirani podatki.

2001 2002 2003 2004

12110 Prihodki od

prodaje

12110 Prihodki od

prodaje

12110 Prihodki od

prodaje

12110 Prihodki od

prodaje DA15.81 Pro.kruha,svežega peciva,slaščic

55.527 61.569 64.270 66.175

Opombe: Vir: Statistični urad RS Panoga dejavnosti raste z 2,13%. Naša pekarna v primerjavi z panogo raste nadpovprečno in sicer 5,47%.

19

Članek 1: OBRTNIK LETA VILJEM STRNAD, Pekarna Strnad, Oplotnica

V družini Strnad iz Oplotnice je obrt že tradicija, saj se nadaljuje že v

tretji generaciji.

Pekarno Strnad vodita Viljem Strnad, kot samostojni podjetnik, in

Vladimira Strnad, prokuristka.

Viljem Strnad, rojen leta 1964, je ustanovitelj obratovalnice Pekarna,

trgovina, avtoprevozništvo. Najprej je bil avtomehanik, zaposlen kot

vzdrževalec v kovinski industriji, od leta 1985 pa obrtnik

avtoprevoznik. Leta 1991 je dejavnost razširil na peko kruha in prodajo na drobno. Odtlej

vsak ustvarjeni tolar vlaga v razvoj in razširitev obrti.

Leta 2000 je ustanovil prvo poslovno enoto v Slovenski

Bistrici, trgovino Živila, tej pa so sledile poslovne enote v

Poljčanah, prodajalna, kavarna in slaščičarna v Oplotnici,

prodajalna v Stranicah ter prodajalna na tržnici v Mariboru.

Poleg poslovnih enot je Viljem Strnad ustvarjal razvoj

dejavnosti tudi z nakupom dostavnih in specialnih vozil za

prodajo na terenu potujočih prodajaln.

Pekarna Strnad je mlada, uspešna in hitro raste. Zaposlenih

ima 47 delavcev, ima vpeljan sistem HACCP, vključena je v

sistem SLOPAK, obrtna obratovalnica ima znak SQ

Slovenska kvaliteta.

Je tudi zmagovalka akcije Štajerskega vala Sončnica in jež za najbolj prijazne prodajalce na

širšem območju.

V teku je naložba v nakup opreme za potrebe obrata pekarne in gradnja prizidka k pekarni, ki

bo zaključena konec leta 2006.

Prihodki od prodaje nenehno rastejo, struktura virov sredstev je zelo ugodna, saj kar 72 %

predstavlja podjetnikov kapital.

Vir: http://www.ooz-sb.si/cgi-

bin/stran.pl?id=5&izris=izpisiNovico&st_pod=23&jezik=slo&templ=0

20

Priloga 1: SEZNAM PRODAJALN STRNAD OPLOTNICA Pekarna Strnad Prečna ulica 26, 2317 Oplotnica : +386 (0)2 845 0230 +386 (0)2 845 0231 Delovni čas: 6.30 – 14.30

Trgovina, kavarna in slaščičarna Ulica 22. Maja 1, 2317 Oplotnica : +386 (0)2 802 0410 +386 (0)2 802 0411 Poletni delovni čas: 6.00 – 20.00 Zimski delovni čas: 6.00 – 19.00

SLOVENSKA BISTRICA Samopostrežna trgovina Strnad Kolodvorska ulica 11, 2310 Slovenska Bistrica : +386 (0)2 843 1973 +386 (0)2 843 1974 Delovni čas: 6.00 – 18.00

STRANICE Samopostrežna trgovina Strnad Stranice 22, 3206 Stranice : +386 (0)3 752 0480 Poletni delovni čas: 7.00 – 20.00 Zimski delovni čas: 7.00 – 19.00

POLJČANE Samopostrežna trgovina Strnad Prvomajski trg 17, 2319 Poljčane : +386 (0)2 802 8338 Poletni delovni čas: 6.00 – 19.00 Zimski delovni čas: 6.00 – 18.00

21

Tabela 5: IZDELKI

Beli domači kruh

Biga

Buhteljni

Čajno pecivo