semejnoto funkcionirawe i odnesuvawe na roditelite …
TRANSCRIPT
SEMEJNOTO FUNKCIONIRAWE I ODNESUVAWE NA RODITELITE NA DECA SO AUTIZAM
-magisterski trud-
Kandidat: Mentor: Rozalija Davkovska Prof. d-r Vladimir Trajkovski
April 2014 SKOPJE
UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ FILOZOFSKI FAKULTET-SKOPJE
INSTITUT ZA DEFEKTOLOGIJA
2
ODBRANA NA MAGISTERSKI TRUD
SEMEJNOTO FUNKCIONIRAWE I ODNESUVAWE NA RODITELITE NA DECA SO AUTIZAM
Komisija za ocena na Kandidat: magisterski trud: Rozalija Davkovska 1. Prof. d-r Vladimir Trajkovski 2. 3. Datum: _______________________________
3
Ovoj magisterski trud go posvetuvam na moite roditeli Milorad i Jonka Davkovski
4
SODR@INA
REZIME........................................................................................................................................6
ABSTRACT.....................................................................................................................................8
VOVED..........................................................................................................................................10
I. TEORETSKI OSNOVI ......................................................................................................13
1. Pervazivni rastrojstva.....................................................................................................13
1.1 Poim i definicija za pervazivni rastrojstva.........................................................13
1.2 Poim i definicija za autizam.....................................................................................15
1.3 Epidemiologija................................................................................................................16
1.4 Etiologija.........................................................................................................................17
1.5 Klini~ka slika................................................................................................................19
1.6 Dijagnoza, trtman i prognoza........................................................................................21
2. Semejstvo i vidovi semejstva..............................................................................................23
2.1 Definicija za semejstvo................................................................................................23
2.2 Glavni karakteristiki na semejstvoto......................................................................23
2.3 Vidovi semejstva..............................................................................................................24
3. Semejstvo i dete so autizam...............................................................................................25
4. Kohezija i adaptibilnost....................................................................................................29
5. Strategii vo odnesuvawe....................................................................................................31
6. Stres vo semejstvoto.............................................................................................................34
7. Socijalna poddr{ka..............................................................................................................37
II. METODOLOGIJA NA ISTRA@UVAWE ...................................................................40
1. Predmet na istra`uvawe......................................................................................................40
2. Cel na istra`uvaweto..........................................................................................................40
3. Zada~i na istra`uvaweto.....................................................................................................41
4. Hipotezi..................................................................................................................................42
5. Varijabli na istra`uvaweto..............................................................................................45
6. Metodi, tehniki i instrumenti...........................................................................................45
7. Populacija i primerok.........................................................................................................48
5
8. Statisti~ka obrabotka.........................................................................................................48
9. Organizacija i tek na istra`uvawe....................................................................................49
III. ANALIZA NA REZULTATI ........................................................................................51
1. Demografska analiza.............................................................................................................51
2. Deskriptivna analiza ...........................................................................................................57
2.1 Deskriptivna analiza kaj eksperimentalna grupa.......................................................57
1. Pra{alnik za adaptacija i kohezija vo semejstvo- Family Adaptability and Cohesion
Evaluation Scales (FACES III).......................................................................................................57
2. Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto- Family crisis
oriented personal evaluation scale (F-COPES)...............................................................................63
3. Sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto i prijatelite-Perceived
social support from friends and from family (PSS-Fa, PSS-Fr).....................................................72
2.2 Deskriptivna analiza kaj kontrolna grupa...................................................................77
1. Pra{alnik za adaptacija i kohezija vo semejstvo- Family Adaptability and Cohesion
Evaluation Scales (FACES III).......................................................................................................77
2. Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto- Family crisis
oriented personal evaluation scale (F-COPES)...............................................................................83
3. Sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto i prijatelite-Perceived
social support from friends and from family (PSS-Fa, PSS-Fr).....................................................93
3. Komparativna analiza..........................................................................................................98
IV. DISKUSIJA .....................................................................................................................113
V. ZAKLU^OCI .....................................................................................................................129
VI. PREDLOZI ........................................................................................................................132
VII. LITERATURA .................................................................................................................134
VIII. PRILOZI ........................................................................................................................141
6
REZIME Davkovska R. Semejnoto funkcionirawe i odnesuvawe na roditelite na deca so autizam. Magisterski trud. Filozofski fakultet: Skopje, 2014, 1-147. Voved: Vo sistemot na funkcionirawe na semejstvoto, site ~lenovi imaat podednakva uloga. So toa, sekoj ~len e klu~en del od celiot semeen sistem. Dokolku nekoj zna~aen nastan mu se slu~uva na eden ~len od semejstvoto toa zna~i deka istiot toj nastan vlijae na celoto semejstvo. Dokolku vo semejstvoto ima dete so autizam, toga{ toa ima vlijanie na celokupnoto semejno funkcionirawe. Cel: Osnovnata cel na ovoj magisterski trud e da se istra`i funkcioniraweto na edno semejstvo kade ima dete so autizam. Isto taka, da se napravi sporedba na semejnoto funkcionirawe, nivoto na koristewe na strategii za spravuvawe so stresot i vlijanieto na socijalnata poddr{ka vo funkcioniraweto, pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so autizam. Metodi: Vo istra`uvaweto e opfaten primerok od 140 ispitanika, od koi 70 se roditeli (majki i tatkovci) na deca so autizam i 70 se roditeli (majki i tatkovci) na deca so normalen razvoj. Podatocite bea obraboteni so standarden statisti~ki program SPSS - 21 for Windows 7, pri {to se analiziraa merkite na centralna tendencija (M) i merkite na varijabilnost (SD), minima{eniot i maksima{eniot skor. Za statisti~ki zna~ajna razlika be{e smetana razlikata na nivo na zna~ajnost od p<0,05. Rezultati: Vo semejstvata kade ima ili nema dete so autizam, postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva vo odnos na koristewe na poddr{kata od prijatelite, odnosno nebalansiranite semejstva ja koristat pove}e od balansiranite, a dodeka vo odnos na koristeweto na poddr{kata od semejstvoto i vkupnata socijalna poddr{ka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome}u dvete grupi od interes. Vo onie semejstva kade ima dete so autizam ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo odnos na koristewe na strategijata dobivawe na socijalna poddr{ka (Acquiring social support-ASS) i strategijata barawe duhovna poddr{ka (Seeking spiritutal support-SSS), odnosno majkite i tatkovcite podednakvo gi koristat ovie dv strategii. Dodeka vo odnos na strategiite: restruktuirawe na problemot (Reframing-R) pasivna ocenka (Passive appraisal-PA) i mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing family-MF), postoi statisti~ka zna~ajna razlika, odnosno majkite vo pogolema mera gi koristat ovie strategii da se spravat so stresot otkolku tatkovcite . Vo odnos na strategiite za spravuvawe so stres od strana na kontrolnata grupa na ispitanici, ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na ovie strategii, odnosno tie podednakvo gi koristat, osven vo odnos na strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA) kade tatkovcite vo pogolema mera ja koristat ovaa strategija od majkite. Postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na poddr{kata od prijatelite i vkupnata socijalna poddr{ka, odnosno majkite vo zna~ajno pogolema mera gi koristat ovie vidovi na poddr{ka, dodeka vo koristeweto na poddr{kata od semejstvoto ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika
7
pome|u majkite i tatkovcite, odnosno tie ja koristat vo ista mera vo semejstvata kade ima dete so autizam. Majkite na deca so autizam vo pogolema mera go percepiraat semejstvoto kako kohezivno i adaptivno, posakuvanata kohezija e na povisoko nivo kaj niv otkolku kaj tatkovcite, dodeka vo odnos na nivoto na posakuvanata adaptacija ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite. Pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so autizam vo odnos na koristeweto na poddr{kata od prijatelite postoi statisti~ki zna~ajna razlika, odnosno semejstvata kade nema dete so autizam ja koristat vo pogolema mera, no ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na poddr{kata od semejstvoto i vkupnata socijalna poddr{ka pome|u ovie dve grupi od interes. Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u brojot na balansirani i nebalansirnai semejstva vo semejstvata kade ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so autizam. Zaklu~ok: Postojat razliki vo semejnoto funkcionirawe, koristeweto na socijalnata poddr{ka i koristeweto na strategiite za spravuvawe so stresot pome|u roditelite vo semejstavata kade ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so atuzam. Najva`no od se za roditelite na deca so autizam e da imaat neophodna i sistemski organizirana sekojdnevna poddr{ka za da mo`at da se spravat so sekojdnevnite predizvici. Klu~ni zborovi: autizam, strategii za spravuvawe so stres, socijalna poddr{ka, semejstvo.
8
ABSTRACT Davkovska R. Family functioning and behavior of the parents of children with autism, Master’s thesis, Faculty of philosophy, Skopje, 2014, 1-147 Introduction: In the system of functioning within the family, all the members have an equal role. Thereby, every member is a crucial part of family system. If some important event happens to one of the members it means that it influences the whole family. If there is a child with autism in a family, then it influences the whole family functioning. Goal: The basic goal of this master’s work is to research the functioning of one family with a child with autism and to compare family functioning, the level of using strategies for dealing with the stress and the influence of the social support in the functioning, between the families where there is a child with autism or there is not the one. Methods: In this research there is included an example of 140 inquired, 70 of which are parents (mothers and fathers) of children with autism and 70 with children with normal development. Data have been processed with standard statistical program SPSS – 21 Windows 7, whereupon the measures of central tendency (M), the measures of variability (SD), the minimal and maximal score have been analyzed. Difference of the level of importance of p < 0, 05 have been considered as statistically important. Results: In families with or without a child with autism, there is a statistically significant difference between the balanced and unbalanced families considering the support of their friends, i.e. unbalanced families use it more than the balanced ones, whereas considering the family support and the whole social support there is not a statistically significant difference between the two groups of interest. In those families with a child with autism there is not a statistically significant difference considering the use of the strategy of acquiring social support – ASS and the strategy of seeking spiritual support – SSS, respectively mothers and fathers use these two strategies equally. Considering the strategies: reframing of the problem –R, passive appraisal –PA and mobilizing the family – MF, there is a statistically significant difference, which means mothers use these strategies more often than fathers in order to deal with the stress. Regarding strategies for dealing with stress from the control group of inquired there is not a statistically significant difference between mothers and fathers using these strategies, which means they both use them equally, except the strategy of passive appraisal – PA which is used more by fathers than mothers. There is a statistically significant difference between mothers and fathers in using the support given by friends and overall social support, i.e. they both are more used by mothers, whereas in the use of family support there is not a statistically significant difference between mothers and fathers, which means it is used equally in families where there is a child with autism. Mothers with a child with autism perceive the family as cohesive and adaptive and the acquired cohesion is on much higher level comparing fathers, whereas considering the level of acquired adaptation there is not a statistically significant difference. Between families with a child with autism and those without one there is a statistically significant difference considering the use of friends support, i.e. families with a child without autism use it more but there is not a statistically significant difference in the use of family support and overall social support between these two groups of interest. There is not a statistically significant difference between the number of balanced and unbalanced families in the families with a child with autism and those without one.
9
Conclusion: There are differences in families where there is a child with autism and in families with a child without autism considering family function, use of social support and strategies for dialing the stress. The most important for families with a child with autism is to have an essential and systematically organized support for dealing with everyday challenges. Key words: autism, strategies for dialing the stress, social support, family.
10
VOVED
Trgnuvaj}i od 1940 godina koga Leo Kaner i Hans Aperger prvi go opi{ale
sindromot koj nie denes go znaeme kako AUTIZAM, mnogu ne{ta povrzani so
autizmot se promeneti. Taka, se pove}e se pro{iruva lepezata na istra`uvawa
povrzani so ovoj sindrom (1).
Vrz osnova na trendot na zgolemena prevalencija od re~isi 1%, autizmot i
autisti~niot spektar na naru{uvawa poka`uvaat najgolema ekspanzija, ostavaj}i gi
zad sebe decata so juvenilen dijabetes i maligni zaboluvawa. Ovie predupreduva~ki
znaci poka`uvaat na javno zdravstven problem koj e iten, bidej}i autizmot pove}e
ne pretstavuva redok sindrom (2).
Postoi golema heterogenost na klini~kite fenotipovi na autisti~niot
spektar na naru{uvawa, so varijacii na dominacija na klu~nite simptomi i
nivnata te`ina. Op{to prifateniot stav e deka ranoto otkrivawe obezbeduva rana
intervencija za vreme na periodot koga terapevtskiot prozorec e {iroko otvoren
i koga e neophodno da se dade psihosocijalna poddr{ka na semejstvoto.
Navremenoto soo~uvawe na roditelite so faktot deka ne{to ne e vo red so nivnoto
dete e od golema va`nost (3).
Pove}eto roditeli toa go zabele`uvaat u{te na 18 meseci, a dodeka 10% od
niv zabele`uvaat pred vtorata godina.
So ovie podatoci se naglasuva potrebata od ranoto dijagnosticirawe i pred
tretata godina {to go pobiva faktot deka ne treba da se ~eka tri godini za da se
dijagnosticira autizmot (4).
Klu~ot za optima{een detski razvoj se nao|a vo vlijanijata od neposrednata
`ivotna sredina. Sistemot na semejstvoto kako del od `ivotnata sredina, igra
centralna uloga vo ishodot od detskiot razvoj (5).
Nekoi istra`uvawa poka`uvaat deka dokolku edno semejstvo ima dete so
autizam, toa sigurno vlijae na celokupnoto semejno funkcionirawe.
Vo studiite na semejstva koi imaat dete so autizam, istra`uva~ite
tradicionalno go ispituvaat i se fokusiraat na efektot od roditelite vrz deteto,
a ne na efektot od deteto vrz roditelite.
11
Vo ponovo vreme studiite se fokusiraat na problemot na te{kotiite so koi
se soo~uvaat roditelite na deca so autizam vo nivnoto semejstvo (6).
Pogolemiot broj familijarni studii za autizmot se fokusiraat na majka-
dete i isklu~uvaat bilo kakva analiza na tatkoto i drugite vo semejstvoto ili na
primer, gi vklu~uvaat bra}ata i sestrite, no ne i tatkoto. Pridonesite na tatkoto
vo semejstvo kade ima dete so autizam se golemi, no e te{ko da se procenat (7).
Teorijata za familijarnite sistemi se steknuva so visoka popularnost vo
poslednite godini i slu`i kako alatka za analiza na semejnoto funkcionirawe.
Vo prilog na ispituvawe na dijadite vo semejstvata (vrskata me|u majka-dete
ili brat-sestra), istra`uva~ite na familijarnite sistemi gi procenuvaat
pogledite i dejstvijata na celoto semejstvo. Drugite sistemi koi komuniciraat so
semejstvata se: prijateli, po{irokite ~lenovi na semejstvoto, op{testvoto samo po
sebe, u~ili{teto itn. (8).
Vo sistemot na funkcionirawe na semejstvoto, site ~lenovi imaat
podednakva uloga. So toa sekoj ~len e klu~en del od celiot semeen sistem. Dokolku
nekoj zna~aen nastan mu se slu~uva na eden ~len od semejstvoto toa zna~i deka
istiot toj nastan vlijae na celoto semejstvo. Pa taka, na primer dokolku eden ~len
od semejstvoto dobiva dijagnoza autizam, toga{ ovoj moment vlijae na celokupnoto
semejno funkcionirawe.
Vo najgolem broj slu~ai, deteto so autizam ima nizok stepen na socijalno
funkcionirawe bidej}i ima naru{uvawe vo komunikacija, stereotipno ponekoga{
i agresivno odnesuvawe, koi se edni od faktorite za niskiot stepen na socijalnoto
funkcinirawe kaj ovie lica.
Se smeta deka autizmot e najte`ok oblik na naru{uvawe vo odnesuvaweto na
detstvoto, so dosta komplicirana razvojna {ema (9).
Dete so autizam vo semejstvoto e golem stres za site ~lenovi, pred se zaradi
dvosmislenosta na dijagnozata, te`inata i vremetraeweto na naru{uvaweto,
problemite koi se javuvaat zaradi neuspe{nosta vo nepo~ituvaweto na
op{testvenite normi od strana na deteto. Stresot se zgolemuva koga roditelite }e
sfatat deka ne postoi lek za autizmot. Iako, denes postojat mnogu na~ini koi
12
pomagaat vo podobruvaweto na klini~kata slika, sepak prvi~noto soo~uvawe so toj
moment e te`ok.
Isto taka, semejstvoto na dete so autizam mo`e }e ima potreba da napravi
bezbroj usoglasuvawa za da mo`e da funkcionira na prose~no nivo (10).
Vo literaturata postojat i se razgledani razli~ni aspekti na semejnoto
funkcionirawe i koristeweto na strategii za spravuvawe, koi mo`at da bidat
relevantni za semejstvata koi imaat dete so autizam, vklu~uvaj}i kohezija,
adaptibilnost, socijalna poddr{ka, semejna poddr{ka, itn.
Tokmu ovoj trud }e go prou~i semejnoto funkcionirawe vo koj }e bidat
razgleduvani strategiite za spravuvawe so stresot i funkcioniraweto vo
semejstvoto.
Celta na ovoj trud e da da se istra`i funkcioniraweto na edno semejstvo
kade ima dete so autizam. Isto taka, da se napravi sporedba na semejnoto
funkcionirawe, nivoto na koristewe na strategii za spravuvawe so stresot i
vlijanieto na socijalnata poddr{ka vo funkcioniraweto, pome|u semejstvata kade
ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so autizam.
13
I TEORETSKI OSNOVI NA PROBLEMOT
1. Pervazivni rastrojastva
1.1 Poim i definicija za pervazivni rastrojstva
Terminot „pervazivni razvojni rastrojstva“ za prv pat e upotreben vo 80-te
godini vo DSM III klasifikacijata na Amerikanskata psihijatriska asocijacija za
da se opi{e edna grupa na razvojni naru{uvawa. Psihopatolo{kite promeni kaj tie
naru{uvawa prodiraat i gi zafa}aat site sferi od funkcionirawe na deteto (11).
Dijagnosti~kata kategorija „Pervazivni razvojni rastrojstva“ vo DSM IV e
sprotivna na kategorijata specifi~ni razvojni rastrojstva i vo nea spa|aat:
Autizam
Aspergerov sindrom
Retov sindrom
Dezintegrativno naru{uvawe vo detstvoto (Helerov sindrom)
PDDNOS ili atipi~en autizam (nespecificirano pervazivno razvojno
rastrojstvo)
Slika 1.Grafi~ki prikaz na pervazivnite razvojni rastrojstva.
PERVAZIVNI RAZVOJNI NARU[UVAWA
AUTIZAM
DEZINTEGRA-
TIVNO NARU[UVAWE VO DETSTVOTO
HELLER-OV SINDROM
ASPERGER OVSINDROM
ATIPI^EN AUTIZAM
PDDNOS nespecificirnao
pervazivno razvojno
rastrojstvo
RETOV SINDROM
14
Voobi~aena pojava kaj pervazivnite razvojni rastrojstva e periodot na
normalen ili naizgled normalen razvoj pred jasnoto pojavuvawe na klini~kite
simptomi. So retki isklu~oci, op{tiot kognitiven razvoj e pove}e ili pomalku
popre~en. Nitu vo eden moment ne e najden biolo{ki indikator {to bi mo`el da ja
potvrdi dijagnozata (12).
Pervazivnite razvojni rastrojstva gi karakterizira o{tetuvawe na
recipro~nite socijalni interakcii i obrasci na komunikacija kako i siroma{en,
stereotipen, repetitiven repertoar na interesi i aktivnosti.
Ovie dlaboki abnormalni odnesuvawa na li~nosta se manifestiraat vo site
situacii, iako mo`at da variraat vo stepenot na izrazuvaweto (13).
Nekoi rastrojstva od ovaa grupa se smeta deka se povrzani so organski pre~ki
na CNS predizvikani od genetski, kongenitalni, infektivni ili traumatski
faktori. Ova posebno se odnesuva na rastrojstvata koi iniciraat prisustvo na
umerena, te{ka i dlaboka mentalna retardacija, kako i pojava na epilepsija (14).
Pervazivnite rastrojstva se definirani vo ~etvrtoto izadanie na
dijagnosti~kiot i statisti~kiot prira~nik za mentalni naru{uvawa (DSM IV),
izdaden od Amerikanskata psihijatriska asocijacija (APA) vo 1994 godina (15).
Petoto izdanie (DSM V) e izdadeno vo maj 2013 godina. Postojat pove}e
kritiki za DSM IV koi se odnesuvaat na toa deka stapkata na prevalencija na
autizmot e zgolemena kako rezultat na pro{iruvawe na kriteriumite za
dijagnosticirawe na autisti~noto naru{uvawe.
Promenite vo DSM V vklu~uvaat:
• pove}e nema da postojat poddijagnozi kako autisti~no naru{uvawe,
pervazivno naru{uvawe, dezintegrativno naru{uvawe, Aspergerov sindrom
tuku site tie zaedno }e bidat vklu~eni vo dijagnozata autisti~en spektar na
naru{uvawe-ASN. Retoviot sindrom ne e pove}e del od od ASN iako licata
so Retov sindrom mo`e da imaat ASN.
Isto taka noviot dijagnosti~ki kriterium opfa}a dve oblasti na funkcionirawe
namesto tri:
• Socijalna komunikacija i
• Restriktivni i repetitivni odnesuvawa.
15
So ogled na ova nau~nicite se nadevaat deka DSM V }e gi pokrie
nedostatocite na korisen na~in (16).
1.2. Poim i definicija za autizam
Detskiot autizam pretstavuva pervazivno rastrojstvo kade psihopatolo{kite
manifestacii gi zafa}aat site sferi na funkcionirawe na deteto koe obi~no
nema period na normalen razvoj (primaren autizam kade klini~kata slika se javuva
vo prvite meseci od ra|aweto) ili rastrojstvoto se manifestira vo tekot na
vtorata ili tretata godina, no sekoga{ pred tretata godina od `ivotot (sekundaren
autizam) (17).
Autizmot e edno od najte{kite razvojni naru{uvawa koe se javuva vo najranoto
detstvo koe go zagrozuva normalniot razvoj na deteto i negovata adapatacija vo
socijalnata sredina. Poimot autizam poteknuva od gr~kiot zbor „autos“ {to zna~i
sam, a mo`e da se prevede kako povle~enost vo sebe i egoisti~no bitisuvawe. Iako
autizmot kako termin e sozdaden vo dvaesetiot vek, za negovoto postoewe ima
podatoci u{te mnogu porano.
Razgleduvaj}i gi bibliografskite edinici mo`e da se dojde do pove}e
definicii za autizmot vo koi se otkriva negovata su{tina, kompleksnost i
heterogenost na klini~kata slika (18).
Amerikanskata psihijatriska organizacija vo 1994 godina go definira autizmot
kako {irok kontinuum na povrzani kognitivni i nevrobihejvioralni naru{uvawa,
vklu~uvaj}i tri karakteristiki: naru{uvawe vo socijalizacijata, naru{uvawe vo
verbalnata i neverbalnata komunikacija i restriktivni i repetitivni {emi na
odnesuvawe (19).
Spored SZO detskiot autizam pretstavuva pervazivno razvojno naru{uvawe koe
se definira so postoewe na nenormalen ili o{teten razvoj {to se manifestira
pred tretata godina od `ivotot so karakteristi~en oblik na patolo{ko
funkcionirawe vo site tri oblasti na socijalnite interakcii, vo komunikaciite
i so povtoruvako odnesuvawe (20).
16
Avstriskiot psihijatar Leo Kaner e mnogu zna~ajno ime koga stanuva zbor za
autizmot. Imeno, toj ima objaveno preku 260 statii i poglavja na tema autizam,
psihologija i psihijatrija. Vo edna negova studija od 1943 godina se opi{ani 11
deca koi se identifikuvani kako deca so ran infantilen autizam ili vo dene{nata
literatura mo`e da se sretne kako Kanerov autizam. Terminot autizam go pozajmil
od psihijatarot Eugen Blojler koj go upotrebuval za da ja opi{e {izofrenijata kaj
pacientite koi isto taka poka`uvale povle~enost i naru{uvawe vo
komunikacijata vo ekstremna forma (21).
Autizmot kako slo`en op{testven problem, go pottiknuva interesot kaj golem
broj stru~waci i nau~nici od celiot svet, a posebno negovata kompleksnost koja
bara istra`uvawe na etiologijata, karakteristikite, mo`nostite za edukacija,
podobruvawe na tretmanot i rehabilitacijata na ovie lica.
1.3. Epidemiologija
Epidemiolo{kite studii za autizmot zapo~nale vo sredinata na {eesetite
godini vo Anglija i ottoga{ po~nuvaat da se sproveduvaat vo dr`avite {irum
svetot. Me|u prvite dr`avi vo koi se sproveduvaat epidemiolo{kite studii se
Amerika, Danska, [vedska i Japonija kade se istaknuva deka prevalencijata
iznesuva 4-5 deca na 10.000 `ivorodeni (22).
Dokolku se koristat po{iroki i razli~ni kriteriumi mo`e da se naide na
mnogu pogolem procent na prevalencija vo razli~ni geografski podra~ja. Na
primer, vo Velika Britanija razgleduvani se slu~ai na deca so autizam kade
dominirale problemite vo socijalnite interakcii i govorot i tamu
prevalencijata iznesuva 21 dete na 10.000, vo Japonija vo studija na 21.610 deca se
otkriva 1,3 deca so autisti~no naru{uvawe na 1.000 deca. Vo [vedska vo studijata
na Rapin se objavuva prevalencija od 1-2 deca so autizam na 1.000 `ivorodeni na
vozrast od 3 do 17 godini (23).
Vo edna ponova studija od 2003 na Yeargin-Allsopp se otkriva stapka od 34 deca
so autisti~en spektar na naru{uvawe na 10.000 `ivorodeni na vozrast od 3-10
godini vo Atlanta. Isto taka, vo ovaa studija se otkriva prevalencija od 60 deca na
10.000 `ivorodeni so autisti~en spektar na naru{uvawe vo po{iroki ramki
17
vklu~uvaj}i gi i pervazivnite rastrojstva i Asperger sindromot (24). Dokolku ovoj
podatok se zeme predvid mo`e da se ka`e deka vo Amerika okolu 425.000 deca
pomali od 18 godini imaat autisti~en spektar na naru{uvawe, vklu~uvaj}i i
114.000 deca pomali od 5 godini.
Vo odnos na polot, ma{kite se pozasegnati od `enskite i toj odnos se dvi`i od
2,1:1 до 3,9:1 vo korist na ma{kite vo svetski ramki (25).
Vo periodot me|u 2007 i 2011-2012 godina rasprostranetosta na autizmot kaj
deca na vozrast od 6-17 godini vo SAD zna~itelno e zgolemena od 1,16% do 2.00%.
Zgolemuvaweto na autizmot kako vo SAD taka i vo drugite razvieni zemji e trend
vo izminatite nekolku decenii (26).
Vo edna studija od 2011-2012 godina e napravena analiza kade e utvrdeno deka e
zabele`ana zgolemena prevalencija na autizam na deca na vozrast od 6-9 i 10-13
godina.
Osnovnata pri~ina za ovoj trend ne e mo`no da se utvrdi, no se pretpostavuva
deka poranoto dijagnosticirawe ima mnogu va`no vlijanie. Dokazite od golemiot
broj na istra`uvawa vo oblasta na epidemiologijata, genetikata i nevrologijata
poka`uvaat na prenatalniot period kako prozorec na izlo`enost za rizik
faktorite (27).
1.4. Etiologija
Ponovite nau~ni istra`uvawa poka`uvaat deka autizmot pretstavuva
biopsiholo{ko rastrojstvo vo koe zna~ajna uloga imaat genetskite i
imunolo{kite faktori, perinatalnite naru{uvawa, biohemiskite i hormonalnite
~initeli (28).
Sovremenite medicinski istra`uvawa uka`uvaat na biolo{ki predizvikuva~i
na autizmot. Ima brojni zna~ajni pokazateli za biolo{ka osnova:
1. Autizmot e ~esto pridru`uvan so nevrolo{ki simptomi;
2. Autizmot e ~esto asociran so pote{kotii vo u~eweto;
3. Autizmot e ~esto pridru`uvan so epilepsija;
18
4. Majkite na deca so autizam ~esto ka`uvaat za pote{kotii vo tekot na
bremenosta;
5. Gorenavedenite sostojbi kako virusnite infekcii, metabolnite sostojbi i
genetskite naru{uvawa se tesno povrzani so autisti~niot spektar na
naru{uvawa (29).
Vo golem broj na istra`uvawa se poka`alo deka faktorite na sredinata vo
interakcija so genetskite faktori se pri~inata za pojava na autizamot. Tuka se
vbrojuvaat odredeni vidovi na hrana, zarazni bolesti, te{ki metali, pesticidi,
alkohol, pu{ewe, konsumirawe na nedozvoleni drogi, prenatalen stres itn. (30)
Teorijata za vakcinite kako pri~initel e kontroverzna. Mo`no e koga }e se
postavi dijagnozata i koga roditelite }e stanat svesni za sostojbata na nivnoto
dete da bide vo periodot na redovnoto vakcinirawe (31).
Za teorijata na vakcinite nema cvrsti nau~ni dokazi no, i pokraj toa se pove}e
roditeli ja izbegnuvaat imunizacijata (32).
Site ponovi svetski istra`uvawa uka`uvaat deka autizmot pred se ima cvrsta
genetska osnova, no genetskiot sostav na autizmot e slo`en. Se raboti za
interakcija me|u pove}e geni, okolinata i epigenetskite faktori koi ne go
promenuvaat sostavot na DNK, no se nasledni i vlijaat na reprodukcija na genite
(33).
Najgolem broj od mutaciite koi go zgolemuvaat rizikot za vospostavuvawe
dijagnoza autizam ne se identifikuvani. Pri~inata ne mo`e da se najde vo genetska
mutacija spored Mendelovite zakoni na nasleduvawe ili pak vo abnormalnosta na
eden hromozom. Vo najgolem del autizmot e rezultat na hromozomska aberacija vo
genite, kako spontana delecija ili duplikacija na genetski materijal za vreme na
mejozata.
Slika 2. delecija (1), duplikacija (2), inverzija (3)
19
Ottuka, golem del od slu~aite na autizam mo`e da gi baraat svoite koreni vo
genetskite pri~ini, koi se nasledni, no ne nasledeni-{to zna~i deka mutacijata
koja go predizvikala autizmot ne e prisutna vo roditelskiot genom (34).
1.5 Klini~ka slika
Klini~kite manifestacii glavno se manifestiraat vo t.n trijada na
naru{uvawa koja vo sebe vklu~uva:
1. Naru{uvawe na socijalizacijata;
2. Naru{uvawe na komunikacijata;
3. Naru{uvawe na imaginacijata (35).
Naru{uvawata na socijalizacijata se odnesuvaat na problemi vo razvivawe na
socijalnata interakcija, izbegnuvawe na kontakt o~i vo o~i, siroma{na facijalna
ekspresija. Decata so autizam ne mo`at da vospostavat vrska so decata na ista
vozrast, imaat namaleni interesi, otsustvo na empatija koja rezultira so
nemo`nosta da se razberat tu|ite ~ustva. Naj~esto, ne odgovaraat koga im se
zboruva, se povlekuvaat i dr`at na strana (36).
Okolu edna tretina od licata so autizam ne razvivaat dovolno govorni
sposobnosti za da gi zadovolat potrebite za osnovna komunikacija. Vo prvite tri
godini od `ivotot kaj decata so autizam se zabele`uva zadocnuvawe vo govorot,
neobi~ni gestikulacii, ispu{tawe na glasovi i zborovi (37). Poznata e pojavata na
eholalija ili postojano povtoruvawe na zborovite, kako i ~estoto otsustvo na
svrznicite pri obidot za komunikacija. Naj~esto, licata so autizam koi imaat
razvieno govor, jazikot go koristat na neobi~en na~in. Ne mo`at da gi povrzat
zborovite za da napravat re~enica, povtoruvaat eden ist zbor nekoe vreme i
naj~esto na pra{awe odgovaraat so pra{awe (38).
Ima pove}e karakteristiki povrzani so na~inot na govor koi mo`at da bidat
zabele`ani kaj licata so autizam koi vklu~uvaat: problem so ja~ina na glasot-
20
ponekoga{ e preglasno, glasot zvu~i mehani~ki ili monotno, izgovorot na
zborovite mo`e da bide prenaglasen (39).
Licata so autizam imaat te{kotija vo koristeweto i razbiraweto na gestovite,
govorot na teloto, glasovite i tonovite. Na primer, mo`e da ne razbere {to zna~i
maftaweto so rakata za doviduvawe. Facijalnata ekspresija, dvi`ewata,
gestikulacijata ne odgovaraat so toa {to go zboruvaat, pa taka mo`e da se smeat, a
da zboruvaat ne{to ta`no (40).
Edna od prepoznatlivite karakteristiki na autizmot e nesposobnosta za igra
ili kreirawe na imaginarni aktivnosti, odnosno licata so autizam imaat
naru{uvawe na imaginacijata. Taka, kamionot igra~ka stanuva sredstvo za igrawe
samo ako vrteweto na trkaloto mu obezbeduva stimulacija (41).
Vo ranoto detstvo ima nekoi simptomi koi mo`e da uka`uvaat na autizam:
ne odgovara na sopstvenoto ime na 12 meseci;
ne poka`uava interes za slu~uvawata vo okolinata na 14 meseci;
ne igra imaginarni igri (da hrani ili uspiva kukla) na 18 meseci;
izbegnuva kontakt o~i vo o~i i saka da bide samo;
ima te{kotija vo razbiraweto na ~uvstvata na drugite lu|e;
ima te{kotii vo govorot ili jazi~nite sposobnosti;
povtoruva zborovi ili frazi postojano;
dava nepovrzani odgovori na pra{awa;
ima opsesivni interesi;
gi stiska racete, se vrtat vo krug;
imaat neobi~ni reakcii na zvuci, mirisi i vkusovi (42).
Mnogu individui so autizam imaat i zdravstveni problem:
Nevrolo{ki naru{uvawa vklu~uvaj}i epilepsija;
Gastrointestinalni problem;
Kompromintiran imun sistem;
Naru{uvawe na finata i grubata motorika;
Anksioznost i depresija (43).
21
Isto taka mnogu rano mo`e da se zabele`at i odredeni promeni koi se odnesuvaat
na:
1. Emocionalniot `ivot se razviva sporo ili ne se razviva;
2. Deteto ne ja zabele`uva realnosta ili edvaj ja zabele`uva, iako negovite
setila se intaktni, taka {to ne reagira na vizuelni i slu{ni drazbi. Isto
taka, deteto ne reagira na dopiri, galewe itn.;
3. Intelektualniot razvoj e zabaven, osobeno kaj decata kaj koi autistic~noto
rastrojstvo se javuva rano, a onie koi dostignale odredeno nivo na
intelektualen razvoj funkcioniraat pod toa nivo;
4. Govorot ne se razviva ako autizmot se razvil rano, a ako govorot ve}e se
pojavil, toga{ poka`uva tendencija na usporuvwe. Ako govorot e prisuten,
toj ne slu`i za komunikacija so okolinata;
5. Percepciite, osobeno vizuelnite i slu{nite se zabaveni, taka {to deteto
ostava vpe~atok deka e gluvo ili slepo;
6. Igrata na deteto so autizam e poednostavna, bez sodr`ina i fantazija,
prazna e i stereotpna;
7. Deteto te`nee da se zadr`at istite okolnosti (prostor, lica, predmeti), a
sekoja nivna promena predizvikuva strav, nemir i agresivnost (44).
1.6 Dijagnoza, tretman i prognoza
Postojat niza na testovi so koi mo`e da se dijagnosticira autizmot. Bidej}i ne
postoi biolo{ki test za autizam, dijagnosticiraweto obi~no se bazira na
specifi~ni kriteriumi od DSM IV, a od ovaa godina i DSM V na Amerikanskata
psihijatriska asocijacija. Isto taka, se koristat i ICD-10 kriteriumi na Svetskata
zdravstvena organizacija (45). Dijagnosticiraweto ~esto vklu~uva i drugi
specifi~ni skrining alatki kako:
• Autizam dijagnosti~kata opservacija (ADOS);
• Autizam dijagnosti~koto intervju (ADI-R);
• Rejting skala za detski autizam (CARS);
• Vineland skala (46).
22
Za da se dijagnosticira autizam se primenuvaat i drugi dijagnosti~ki
postapki kako na primer: procena na sluh i auditivni testovi, krvni analizi,
imunodijagnosti~ki testovi i defektolo{ka procenka (47).
Bidej}i ne postoi edinstven lek, tretmanot na autizmot vklu~uva postapki
koi se odnesuvaat na sevkupnoto funkcionirawe na li~nosta.
Biomedicinskiot tretman vklu~uva dieti, dodatoci vo ishranata kako
vitamini i minerali, imunolo{ka terapija, terapija so lekovi itn. (48).
Vo tretmanot na autizmot se koristat specifi~ni metodi na rabota kako
{to e TEACCH, PECS, ABA.
Bihejvioralnata terapija e mnogu va`en segment vo tretiraweto na
autizmot. Taa se odnesuva na postapki preku koi se namaluva nesoodvetnoto
odnesuvawe i uve`buvaweto na socijalnite ve{tini (49). Psihoterapijata se
odnesuva na sovetuvawe i poddr{ka na roditelite na decata so autizam.
Najgolema vrednost ima sovetuvaweto (suportivna terapija), zaradi
nadminuvaweto na te{kite periodi i depresijata, predizvikani od osnovniot
problem (50). Vo tretmanot na autizmot se koristi i muzikoterapija, terapija niz
crte`, Holding terapija, Daily life therapy, i psihomotorna reedukacija (51).
Prognozata na autizmot pred se najmnogu zavisi od ranoto otkrivawe i
ranata intervencija, a e direktno povrzana so koeficientot na inteligencija,
verbalnite sposobnosti i intenzivniot multidiscipliniran priod vo tretmanot.
Edna britanska studija (2004), koja opfa}a 68 vozrasni koi bile dijagnosticirani
pred 1980 godina kako deca so autizam so IQ nad 50, poka`uva deka 12% od niv
postignale visoko nivo na nezavisnost kako vozrasni, 10% imaat rabota i
prijateli, na 19% im bila potrebna zna~itelna poddr{ka, na 46% visoko nivo na
poddr{ka, a na 12% visoko nivo na bolni~ka nega (52).
Zaradi promenite vo dijagnosti~kata praktika i zgolemuvaweto na
dostapnosta na ranata intervencija stanuva jasno deka site ovie naodi ne mo`at
to~no da se generaliziraat.
23
Prognozata e relativno dobra za onie lica koi zavr{uvaat obrazovanie,
imaat razvieno komunikaciski ve{tini, se vrabotuvaat i vodat sekojdneven
normalen `ivot (53).
2. Semejstvo i vidovi semejstva
2.1 Definicija za semejstvo
Semejstvoto e sostavna edinica na socijalnoto op{testvo i ne mo`e da se
zamisli zaednicata da funkcionira bez nego. Semejstvoto e univerzalna socijalna
institucija, odnosno del od ~ovekovata zaednica. Brojnite definicii za
semejstvoto, poka`uvaat deka se definira od razli~en aspekt na gledawe na
ne{tata (54).
Obedinetite nacii (1948) ja dava slednava definicija za semejstvo:
„Semejstvoto e prirodna i osnovna edinica na op{testvoto i ima pravo na za{tita
od strana na op{testvoto i dr`avata“.
Patterson i Rothausen (1999) tolkuvaat deka pogolemata upotreba na zborot
„semejstvo“ vo istra`uvawata uka`uvaat na toa deka ~esto e definirano kako
„bra~niot drugar i decata“ ili „rodnini vo familijata“(55).
Semejstvoto kako {to e definirano vo ekonomijata, psihologijata,
sociologijata, ~esto e kombinacija na pretstavite za doma}instvoto i rodninite.
McDaniel i sorabotnicite (2005) go definiraat semejstvoto kako grupa na
lu|e povrzani biolo{ki ili emocionalno. Toa e grupa na lu|e koja e zna~ajna za
blagosostojbata na ~ovekot (56).
2.2. Glavni karakteristiki na semejstvoto
1. Univerzalnost: Nema ~ove~ko op{testvo vo koe nekoj vid na semejstvo ne
se pojavilo. Edno semejstvo koe se sostoi od majka, tatko i nivnite deca, se nao|a vo
site zaednici, civilizirani ili necivilizirani. Nagonot za reprodukcija i
zaedni~kite ekonomski potrebi pridonesuvaat za ovaa univerzalnost.
24
2. Emocionalna osnova: Semejstvoto se temeli na emocii i ~uvstva. Toa e
osnova za ra|awe, maj~inska posvetenost, bratska qubov, roditelska gri`a. Taa e
izgradena vrz osnova na ~uvstvata qubov, so~ustvo, sorabotka i prijatelstvo.
3. Ograni~ena golemina: Kako primarna grupa goleminata e sekoga{
ograni~ena. Toa e najmalata op{testvena edinica.
4. Formativno vlijanie: Semejstvoto e sredina vo koja se formira li~nosta
na nejzinite ~lenovi.
5. Nuklearna pozicija vo op{testvenata struktura: Semejstvoto e jadroto na
site drugi op{testveni organizacii. Celata op{testvena struktura e izgradena od
semejni edinici.
6. Odgovornost na ~lenovite: ^lenovite vo semejstvoto imaat odredeni
obvrski i odgovornosti.
7. Socijalna regulacija: Semejstvoto e za{titeno so zakonska regulativa
(57).
2.3 Vidovi semejstva
Vo tekot na godinite, strukturata na semejstvoto pretrpuva odredeni
promeni. Strukturata na semejstvoto ne mo`e da poka`e kako toa semejstvo
navistina funkcionira.
Postojat ~etiri vidovi na semejstva spored negovata struktura:
nuklearno semejstvo;
samohran roitel;
po{iroko semejstvo;
bezdetno semejstvo.
1. Nuklearnoto semejstvo ili u{te se narekuva i tradicionalno se sostoi od
dvajca roditeli (majka i tatko), nivnite biolo{ki ili posvoeni potomci. Vo ovoj
vid na semejstvo, roditelite im pru`aat qubov na svoite deca, postoi emocionalna
poddr{ka me|u ~lenovite;
25
2. Samohran roditel e struktura na semejstvo kade deteto `ivee so edniot
roditel, od bilo koja pri~ina osven taa pri~ina da ne e smrt na edniot od
roditelite;
3. Po{irokoto semejstvo e vid na semejstvo kade dve ili pove}e vozrasni lica od
razli~ni generacii delat edno doma}instvo. Vakviot vid na semejstvo vklu~uva
roditeli i deca, bratu~edi, tetki, vujkovci, babi i dedovci.
4. Bezdetno semejstvo e vid na semejstvo kade od bilo koja pri~ina nema potomci.
Nekoi od niv mo`ebi }e imaat deca vo idnina, nekoi mo`ebi ne ni mo`at da imaat
(58).
3. Semejstvo i dete so autizam
Site semejstva se soo~uvaat so promeni. Nekoi promeni mo`e da ja izmenat
strukturata na semejstvoto, kako i efektot na rastewe i sozrevawe na decata.
Semejstvata mo`e da bidat izlo`eni na mnogu stresni situacii zaradi: razvod,
smrt vo semejstvoto, dete so pre~ki vo razvojot.
Rastewe na dete so pre~ki vo razvojot vo semejstvo, dodava nova dimenzija na
kompleksnosta i predizvicite na roditelstvoto. Vozrasta na deteto koga e
postavena dijagnozata, specijalnite potrebi, kulturata na semejstvoto se ~initeli
koi mo`at da vlijaat na semejnoto funkcionirawe. Nekoi od posebnite potrebi
koi gi imaat ovie deca baraat intenzivna medicinska intervencija i poddr{ka,
adaptibilna oprema ili smestuvawe, dodeka pak drugi baraat intenzivni
intervencii vo odnesuvaweto (59).
Dodeka trae periodot na dijagnosticirawe, potrebite i uslovite na
semejstvata se menuvaat so tekot na vremeto. Nivnite `ivoti se serija na reakcii i
adaptacii, serija na tranzicii i povtorni usoglasuvawa, proizlezeni od razvojnite
fazi na deteto, vozrasta, serioznosta na hendikepot i tekovnite medicinski
pra{awa.
26
Za da mo`e da se razberat barawata na semejstvata koi imaat dete so autizam,
mora da se potencira deka ponekoga{ za bilo koe semejstvo koe nema dete so
autizam ili nekoja druga popre~enost, roditelstvoto mo`e da bide stresno).
Sekoe semejstvo e unikatno i ima razli~ni iskustva vo periodot dodeka trae
dijagnosticiraweto, planiraweto i prilagoduvaweto za da se zadovolat potrebite
na deteto so autisti~en spektar na naru{uvawe. Dobivaweto dijagnoza e ~esto
kulminacija na eden dolg proces koga roditelite se podlo`eni vo potraga da go
razberat nivnoto dete (60).
Dokolku edno semejstvo ima dete so autizam, sekako deka toa vlijae na
celokupnoto semejno funkcionirawe. Osobeno bidej}i stanuva zbor za kompleksno
razvojno naru{uvawe koe pri~inuva dopolnitelen stres vo semejstvoto. Vo takvo
semejstvo i najmalite problemi koi se sozdavaat mo`e da izgledaat kako
nere{livi.
Roditelite na deca so autizam mo`e da po~uvstvuvaat vina, sram,
izoliranost itn. Ova se objasnuva so faktot deka nitu eden roditel ne o~ekuva
negovoto dete da bide dete so autizam.
Kaj bra}ata i sestrite na deteto so autizam se razlikuvaat pove}e vidovi
izvori na stres. Eden od izvorite vsu{nost pretstavuva samiot sram od koj postoi
od svoite vrsnici. Bra}ata i sestrite mo`e da po~uvstvuvaat nervoza i neizvesnost
koga nivnite prijateli }e bidat vo blizina, stravuvaj}i pritoa nivniot brat ili
sestra so autizam da ne poka`e agresivno odnesuvawe (61).
Autism Society od 2011 godina vo edna studija opfa}a bra}a i sestri na vozrst
od 7-20 godini, koi imaat brat ili sestra so autizam. Vo ovaa studija se potvrduvaat
~uvstvata na strav kaj niv. Studijata na Orsmond & Seltzer 2007 gi potvrduva ovie
rezultati, poka`uvaj}i na negativnite aspekti od prisustvoto na brat ili sestra
so autizam vo semejstvoto.
Drug izvor na stres kaj bra}ata i sestrite se gleda vo nivnata qubomora za
pomalku posvetenoto vreme od strana na roditelite. Za nekoi roditeli
pretstavuva te{kotija da se balansira pominatoto vreme so site deca, osobeno ako
se raboti za dete so autizam koe ima pogolema potreba od nega (62).
27
Trgnuvaj}i od ~estotata na pojavata na agresivno i impulsivno ili opsesivno
odnesuvawe na decata so autizam, mo`e da se pretpostavi kako toa }e vlijae na
semejnoto `iveewe i funkcionirawe.
Site istra`uvawa poka`uvaat deka roditelite na decata so posebni potrebi
se osobeno podlo`ni na stres. Visoki nivoa na voznemirenost se pronajdeni vo 70%
od majkite i 40% od tatkovcite na deca so seriozen invaliditet.
Rivers i Stonemen otkrivaat deka informaciite od pove}eto studii za
efektot na deteto so autizam vrz semejstvoto gi dobivaat od strana na majkata, no
ne i od strana na tatkoto (63).
Pokraj toa, psiholo{kata literatura i specifi~nite studii za decata so
posebni potrebi poka`uvaat deka roditelskata voznemirenost vlijae na mnogu
na~ini na semejnoto funkcionirawe. Iako, postojat mnogu drugi razvojni
naru{uvawa koi vlijaat na funkcioniraweto na semejstvoto, sepak autizmot e
edinstven na pove}e na~ini.
Prvo, autizmot nema jasna biolo{ka etiologija za razlika od mnogu drugi
pre~ki vo razvojot, kako {to se mentalna retardacija, gluvost, slepilo i afazija.
Ovaa dvosmislenost doveduva do pote{kotija za roditelite da go prifatat
celokupnoto dejstvuvawe na deteto (64).
Vtoro, bidej}i se karakterizira so problemi vo socijalna interakcija,
roditelite na deca so autizam ~esto gi zanemaruvaat fundamentalnite pridobivki
na roditelstvoto.
Kako rezultat na toa, autizmot se smeta kako eden od najkompleksnite
razvojni naru{uvawa so koi semejstvata treba da se spravat. Istra`uvawata
poka`ale deka autizmot mo`e da sozdade pogolema roditelska voznemirenost i
tenzija od roditelite na deca so drugi razvojni naru{uvawa, roditeli na deca so
fizi~ki pre~ki ili pote{kotii vo u~eweto (65).
Iako, nekoi istra`uvawa poka`uvaat visoko nivo na semejno funkcionirawe,
sepak ovie roditeli ~uvstvuvaat pove}e stres od roditeli na deca so medicinski
problemi ili drugi razvojni naru{uvawa. Generalno, majkite poka`uvaat pogolem
stres i i depresija otkolku tatkovcite.
28
DeMyer istaknuva deka postojat studii na semejstva na deca so autizam kade e
vklu~ena procenkata na dvata roditela. Vakvite istra`uvawa mo`e da imaat svoj
pridones vo zgolemuvaweto na uslugite koi im se potrebni na semejstvata, ako se
zeme vo predvid i se pogolemata rasprostranetost na autizmot na svetsko nivo (66).
Vo nau~nata literatura ne postojat golem broj na istra`uvawa koi pravat
sporedba na psihi~koto zdravje na roditeli koi imaat dete so autizam so op{tata
populacija. Vo 2003 godina, nacionalnoto istra`uvawe na detskoto zdravje vo
Amerika poka`uva deka majkite ~ii deca se dijagnosticirani so autizam
poka`uvaat labilno mentalno zdravje za razlika od op{tata populacija (67).
Relaciite na roditelite so prijatelite mo`at da bidat naru{eni zaradi
prirodata na naru{uvaweto. Socijalniot `ivot na roditelite mo`e da bide
ograni~en zaradi zadovoluvawe na potrebite na nivnoto dete. Zaradi ova nekoi
roditeli se ~uvstvuvaat kako da se zatvoreni vo eden krug i kolku simptomite se
poseriozni tolku stresot e pogolem. Ova za vozvrat ja zgolemuva potrebata za
koristewe na pove}e vreme za koristewe na strategii za spravuvawe so ovaa
situacija (68).
Sonot i spieweto e va`en faktor za zdrav razvoj, no simptomite na autizmot
vklu~uvaat naru{eno i nepravilno spiewe. Ova zna~i deka roditelite neminovno
stradaat na ist na~in {to go zgolemuva stresot i zamorot (69).
Mo`ebi pridru`nite efekti na ovoj nedostatok e toa deka psihijatriskite
naru{uvawa se po~esti kaj roditelite na deca so autizam otkolku kaj roditelite na
deca so normalen razvoj. Zatoa se ograni~uvaat nivnite o~ekuvawa {to prethodno
gi ima{ee, se ~uvstvuvaat izgubeni i depresivni, pri {to se menuva semejnoto
funkcionirawe (70).
Va`ni elementi za normalno semejno funkcionirawe pretstavuvat kohezijata
vo semejstvoto, adaptibilnosta, socijalnata poddr{ka, semejnata poddr{ka,
strategiite vo odnesuvaweto itn.
29
4. Kohezija i adaptibilnost
Nivoto na adaptibilnost na semejstvoto se odnesuva na sposobnosta na edno
semejstvo da se soo~i so `ivotna situacija, da se generiraat novi re{enija na
problemite, da se menuvaat ulogi i odgovornosti.
Iako, adaptibilnosta ~esto se povrzuva so kohezijata, ovie dve konstrukcii
ne samo {to koncepciski se razli~ni edna od druga, isto taka se i prili~no
nepovrzani (71).
Semejstvata na deca so razvojni naru{uvawa se unikatni vo svoite iskustva
i poka`uvaat {irok spektar na semejna dinamika. Sposobnosta na edno semejstvo da
stane fleksibilno, da se reorganizira okolu novi predizvici, najverojatno }e im
ovozmo`i na svoite ~lenovi da ispolnat mnogu predizvici na semejniot `ivot (72).
Sprotivno na toa rigidnosta vo semejnata dinamika mo`e da go zadu{i
kreativnoto razmisluvawe i re{avaweto na novite problemi.
Adaptibilnosta se definira kako merka za sposobnosta na semejstvoto za
promeni, kako odgovor vo stresna situacija. Ako adaptibilnosta isto taka se sfati
kako kontinuum, toga{ na edniot kraj od toj kontinuum se nao|a rigidnoto
semejstvo, koe ne menuva ni{to vo sistemot, vo situacija koga treba da odgovori na
golem stres. Obi~no ovoj tip na semejstvo ima stav za toa deka tatkoto e glava na
semejstvoto, pa taka majkata ima golem tovar vo gri`ata za semejstvoto (73).
Adaptibilnosta mo`e da bide od golemo zna~ewe za poedinci ~ii posebni
potrebi baraat zgolemeno re{avawe na problemite.
Deimling, Smerglia, а Shefer (2001) poka`uvaat deka niskata adaptibilnost e
najsilniot indikator za depresija na roditelite.
Seligman i Darling istaknuvaat deka postojat nekolku oblasti koi mo`e da go
podobrat semejnoto funkcionirawe na semejstva na deca so autizam. Tie oblasti se
vsu{nost, kohezijata i adaptibilnosta na semejstvoto, mehanizmite za spravuvawe
kako {to e socijalnata poddr{ka itn. Postojat mnogu studii koi merat mehanizmi
za spravuvawe na semejstvata, no nitu edna od tie studii ne vklu~uva i ne go meri
nivoto na semejnoto funkcionirawe i zadovolstvoto od funkcioniraweto na
semejstvoto (74).
30
Vo op{tata populacija visokoto nivo na semejnata adaptibilnost e povrzana
so pomal procent na problem i vo odnesuvaweto kaj decata.
Semejstvo koe dobro funkcionira ima dobar balans na kohezija i
adaptibilnost.
Kohezijata vo edno semejstvo ja pretstavuvaat emotivnite vrski koi
~lenovite vo semejstvoto gi poka`uvaat edni kon drugi {to gi dr`i zaedno kako
eden sistem.
Spored Olson, Portner i Lavee, semejnata kohezija e definirana kako:
emocionalno povrzuvawe na ~lenovite eden kon drug (75).
Minuchin uka`uva na toa deka ekstremi vo kontinuitetot na kohezija vo
semejstvata se konceptite na anga`iranost i neanga`iranost. Semejstvata so
visoka anga`iranost se premnogu vklu~eni vo za{titata na svoite deca. Takvite
premnogu za{titni~ki semejstva, mo`at da imaat lo{o vlijanie vrz razvojot na
dete so autizam, bidej}i ne mo`at da go promoviraat negoviot razvoj i nezavisnost
(76).
Olson i sorabotnicite vo edno istra`uvawe istaknuvaat deka vo semejstvo
kade ima umereno nivo na kohezija i adaptibilnost se o~ekuva podobro da
funkcionira, za razlika od semejstvo koe ima ekstremno nivo na kohezija i
adaptibilnost. Ovie istra`uva~i na krajot od istra`uvaweto davaat izve{taj kade
stoi deka i onie semejstva koi imaat ekstremno nivo na kohezija i adaptibilnost se
zadovolni od funkcioniraweto na svoeto semejstvo.
Na sprotivniot kraj od kontinuumot, odnosno, neanga`iranosta kaj
semejstvata mo`e da predizvikuva anksioznost. Vakov tip na semejstvo kaj dete so
posebni potrebi, mo`ebi }e uspee da razvie nezavisnost, no nema da doprinese toa
dete da se po~uvstvuva sakano i za{titeno (77).
Sanders i Morgan pravat komparativna analiza na semejstva kade ima deca so
autizam so semejstva kade ima dete so Down sindrom i semejstva kade nema dete so
naru{uvawa vo detskiot razvoj. Interesen e faktot deka ovie istra`uva~i ne
nao|aat razliki vo semejnoto funkcionirawe vo odnos na kohezijata,
adaptibilnosta, konfliktite, nezavisnosta itn. (78).
31
Za dobro funkcionirawe na semejstvo vo koe ima dete so autizam, Bristol
nao|a deka semejstvata koi se tesno povrzani, sposobni da gi izrazat emociite,
sposobni da dadat poddr{ka, vklu~eni vo raznovidni nadvore{ni rekreativni
aktivnosti, se posposobni da se prilagodat na te{kotiite pri gri`ata za dete so
autizam.
Rigidnite semejstva mo`e da imaat pote{kotii vo gri`ata za dete so
posebni potrebi koja bara dopolnitelna nega, bidej}i drugite ~lenovi na
semejstvoto ne se podgotveni da go namalat zgolemeniot tovar koj go ima majkata.
Na drugiot kraj od kontinuumot se haoti~nite semejstva koi se
karakteriziraat so nestabilni i nekonzistentni promeni. Vo takvite semejstva,
maliot broj na pravila mo`e postojano da se menuva (79).
5. Strategii vo odnesuvawe
Iako stresot e del od semejniot `ivot so nego pozitivno mo`e da se spravi
preku koristewe na pove}e strategii. Nekoi od tie strategii se slednive:
1. Pozitivno razmisluvawe
Pozitivno razmisluvawe i pozitivniot stav za sebe se efikasni
na~ini za spravuvawe so stresot. Toa gi zgolemuva pozitivnite ~uvstva i
sposobnosta da se spravi so stresnite situacii (80).
2. Poddr{ka od prijatelite i semejstvoto
Potrebno e da se ima aktivna poddr{ka od prijatelite i od ~lenovite
na semejstvoto. Toa navistina mo`e da pomogne preku spodeluvawe ~uvstva,
idei i informacii (81). Prijatelite i semejstvoto mo`e da predlo`at
na~ini za upravuvawe i spravuvawe so stresot, iznao|awe na pri~initeli
koi mo`at da predizvikaat stres. Isto taka, vo ponovo vreme mnogu
32
pozitivni iskustva mo`e da se steknat od internet forumite za roditeli na
deca so autizam (82).
3. Strategii za spravuvawe so pote{kotiite vo odnesuvaweto na decata so
autizam
Te{kotiite {to se javuvaat vo odnesuvaweto kaj decata so autizam se
edni od faktorite koi predizvikuvaat stres kaj roditelite i semejstvoto.
Zaradi toa, potrebno e da se posveti vnimanie na specifi~nite situacii koi
doveduvaat do nesoodvetno odnesuvawe. Otkako }e se utvrdat situaciite koi
go predizvikuvaat takvoto odnesuvawe, toga{ treba da se izbegnuvaat ili da
se minimiziraat (83).
Koristeweto na strategii od strana na roditelite za spravuvawe so
te{kotiite mo`e da zavisi od pove}e faktori:
Verski veruvawa i religija;
Imotna sostojba;
Kulturni normi;
Ruralna sredina;
Urbana sredina;
Obrazovanieto na roditelite.
Isto taka, mnogu e va`no da se iznajdat strategii na odnesuvawe koi
se dizajnirani samo za edno dete. Ne postojat univerzalni strategii koi se
upotrebuvaat za site deca so autizam. Sekoga{ vo iznao|aweto na
strategiite se trgnuva od toa {to go predizvikuva takvoto odnesuvawe kaj
deteto so autizam (84).
4. Soveti od drugi roditeli i stru~ni lica
Site deca so autizam se razli~ni. Iskustvata na roditelite isto taka
se razli~ni. Potrebno e da se zemaat soveti do roditeli koi bile vo sli~ni
33
situacii. Potrebno e da se razbere deka }e ima podemi i padovi vo
sekojdnevnoto semejno funkcionirawe. Sovetite od stru~nite lica }e
pomognat vo prezemawe na soodvetni merki so cel da se podobri sostojbata na
nivnoto dete (85).
Roditelite na decata so posebni potrebi, vklu~uvaj}i gi i roditelite na
deca so autizam, koristat golem broj na strategii za spravuvawe so sostojbata vo
koja se nao|aat, potpiraj}i se na semejstvoto, grupite za poddr{ka, uslugite na
zdravstvenata za{tita ili na nivnata vera ili religija (86).
Autizmot mo`e da bide osobeno te{ko rastrojstvo koe e stresno, {to se
dol`i na nemo`nosta na deteto da odgovara na op{testvenite normi.
Nekoi roditeli smetaat deka e polesno da se izoliraat sebesi od
op{testvoto otkolku da se spravat so reperkusiite od vklu~uvawe na nivnoto dete
vo nepoznata situacija (87).
Roditelite ne samo {to treba da se soo~at so predrasudi za nadminuvawe na
negativnite aspekti tuku i da se fokusiraat na pozitivnite aspekti, kvaliteti i
sposobnosti koi gi poseduva nivnoto dete i da se naso~at da gi nadgraduvaat tie
potencijali (88).
Goleminata na stresot zavisi od toa kolku tie samite mu dozvoluvaat da
vladee so nivniot semeen `ivot. Semejstva koi donesuvaat pozitivni mentalni
stavovi, nikoga{ ne mo`e da se sudrat so krizi (89).
Vo studijata na Twoy, Konoli, Novak (2007), se razgleduvaat tri nivoa na
resursi koi se na raspolagawe na semejstvata:
Poedinecot-li~nosta kako resurs;
Semejstvoto;
Zaednicata (90).
Resursite na poedinecot-li~nosta gi vklu~uvaat: fizi~koto i emocionalnoto
zdravje, stepenot na obrazovanie, znaeweto i ve{tinite, samata li~nost.
34
Semejstvoto kako ednica resurs vo sebe gi vklu~uva: ve{tinite vo
donesuvaweto na odluki, sposobnosta za organizacija i komunikacija, ve{tinite
kako i sposobnoista za re{avwe na konfliktite (91).
Resursite na zaednicata gi vklu~uvaat semejstvoto, prijatelite, verskite
organizacii, obrazovnite i zdravstvenite ustanovi.
Vo edno semejstvo mo`e da se najdat efektivni metodi za spravuvawe so
naru{enata ramnote`a vo semejstvoto. Grey (2002) poka`uva deka najpopularna
strategija za spravuvawe so odnesuvaweto na semejstvoto e da se poddr`at
~lenovite na toa toa semejstvo (92).
Druga popularna strategija e i u~estvo vo verski i drugi individualni
aktivnosti. Kako popularen negativen na~in na spravuvawe se naveduva
povlekuvaweto na semejstvoto od po{irokoto semejstvo, kako i od prijatelite i
op{testvoto (93).
Vo literaturata se naveduvaat vnatre{nii i nadvore{ni strategii za
spravuvawe. Primer za vnatre{na strategija e koga celoto semejstvo veruva deka
problemite so tekot na vremeto }e se re{at. Ova sekako ne e dobra strategija za
spravuvawe vo semejstvo kade ima dete so autizam, iako funkcioniraweto na deteto
mo`e da se podobri so tekot na vremeto, deteto sekoga{ }e poka`uva nekoi
simptomi (94).
Najizu~uvana nadvore{na strategija za spravuvawe pretstavuva socijalnata
poddr{ka. Ovoj nadvore{en mehanizam mo`e da bide najva`en za dete so autizam, no
mnogu te{ko mo`e da se najde kvalitetna mre`a na poddr{ka (95).
6. Stres vo semejstvoto
Roditelite na deca so autizam poka`uvaat zgolemeni nivoa na stres i
afektivni simptomi vo sporedba so roditeli koi imaat deca so normalen razvoj i
roditeli na deca koi imaat drugi pre~ki vo razvojot. Stresot na roditelite e
naj~estiot istra`uvan aspekt vo semejstvata koi imaat dete so autizam (96).
35
Kako {to raste brojot na dijagnosticirani deca so autizam, kontinuiranite
studii na faktorite koi go predizvikuvaat roditelskiot sres, treba da im
pomognat na semejstvata da se adaptiraat na predizvicite od gri`eweto na decata
so autizam.
Dima i sorabotnicite pravat komparativna analiza za nivoto na stresot vo
semejstvoto kaj dete so autizam i kaj semejstvo koe ima dete so Down-ov sindrom,
kade nao|aat deka vo semejstvoto kaj dete so autizam ima pove}e stres, depresija i
anksioznost (97).
Istra`uvawata poka`uvaat deka semejstvata so dete so autizam naj~esto
poka`uvaat pogolem stres od drugite semejstva. Pri~ini koi doveduvaat do takva
situacija se slednive:
- ~uvstvata koi gi obzemaat koga se u{te ne znaat kako da go razberat i {to
zna~i autizmot za nivnoto dete;
- ~uvstvoto za niska kontrola vrz sopstvenoto dete;
- pote{kotiite vo odnesuvaweto;
- pote{kotiite so koi se sre}avaat roditelite pri dobivaweto na servisnite
uslugi;
- predizvicite od sekojdnevniot `ivot so koi se sre}avaat (98).
Zaedni~kite karakteristiki na decata so autizam posebno problemite so
odnesuvaweto i komunikacijata, pridonesuvaat za pojava na stres vo semejstvoto.
Deficitot na emocionalnata ekspresivnost na autisti~nite deca mo`e da ja
namali empatijata me|u majkata i deteto i na toj na~in da predizvika pogolem
stres za roditelite.
Postoe~kite studii na semejstvata na deca so autizam poka`uvaat deka
odnesuvaweto, socijalnite i kognitivnite dimenzii na rastrojstvoto se povrzani i
vlijaat na stepenot na stresot kaj roditelite, odnosno kolku se pote{ki
simptomite, tolku e pogolem stresot (99).
Isto taka, kolku pove}e negativni karakteristiki ima deteto so autizam,
tolku se socijalno poizolirani i }e se ~uvstvuvaat stigmatizirani.
36
Gray vo edna svoja studija nao|a deka skoro site roditeli na deca so autizam
se po~ustvuvale stigmatizirani vo sekojdnevni situacii (kako na primer vo
supermarket ili vo trgovski centar).
Drugi va`ni faktori povrzani so stresot na roditelite vo semejstvoto
vklu~uvaat gubitok na li~na kontrola, otsutnost na neformalna i profesionalna
poddr{ka (100).
Sekojdnevnite prilagoduvawa na realnosta na potrebite na deteto so
autizam, domuvaweto i finansiite se nekoi od faktorite koi vlijaat na
roditelskiot stres. Vo slu~aite na semejstvata kaj koi decata poka`uvaat
nasilstvo i agresivnost, roditelite se soo~uvaat so visoki nivoa na stres.
Sivberg (2002) pravi studija za nivoto na stres i vidovite na strategii za
spravuvawe so odnesuvaweto vo semejstva so dete so autizam i vo semejstva kade
nema dete so autizam. Studijata poka`ala deka semejstvata koi imaat dete so
autizam imaat povisoko nivo na stres za razlika od normalnite semejstva.
Semejstva na dete so autizam imaat poniska samokontrola, isto taka ne
koristat mehanizmi za spravuvawe so odnesuvaweto (101).
Druga grupa avtori nao|aat deka roditeli na deca so autizam poka`uvaat
povisoko nivo na anksioznost i depresija za razlika od normalnata ppulacija.
Nekolku publicirani izve{tai od intervjua na roditeli poka`uvaat deka
mora da se soo~uvaat so mnogu stresori dodeka se gri`at za nivnoto dete so autizam.
Gri`ata za dete so autizam mora da bide 24 ~asa dnevno, 7 dena vo nedelata. Zaradi
toa roditelite, ~esto pati gi rizikuvaat svoite karieri za da mo`at da mu
ovozmo`at kompletna nega na deteto so autizam (102).
Zgolemenoto nivo na stres mo`e da zeme svoj danok za semejstvata so deca so
posebni potrebi. Vakvite semejstva imaat zgolemen rizik za brojni te{kotii (pr.
bra~ni, emocionalni, fizi~ki problemi), za razlika od onie semejstva koi nemaat
dete so posebni potrebi.
Dokolku majkata go zeme pogolemiot del okolu obvrskite za gri`a na deteto
so autizam, drugite deca mo`e da dobijat pomalku vnimanie. Pokraj toa, majkata
mo`e da ima malku vreme za sebe i za svojot soprug. Semejstvo koe ima dete so
autizam treba da se bori da postigne ramnote`a vo naru{eniot semeen sistem
37
preku koristewe na efektivni strategii za spravuvawe so pote{kotiite i
problemite so koi se soo~uva (103).
7. Socijalna poddr{ka
Socijalnata poddr{ka im ovomo`uva na lu|eto da se sakaat, da se gri`at
eden za drug, da gi namalat negativnite efekti so odredena kriza, da napravat
promeni vo nivniot `ivot se so cel za polesno adaptirawe i prevencija na
mentalnoto zdravje.
Socijalnata poddr{ka mo`e da se definira kako emocionalna,
informativna, instrumentalna i monetarna pomo{ koja e pru`ena od lu|eto vo
neposrednoto opkru`uvawe (104).
Semejnata socijalna poddr{ka ima pove}e tipovi. Koga se odnesuva na
socijalna poddr{ka na semejstva koi imaat dete so pre~ki vo razvojot vklu~uva:
menaxment na pari~ni sredstva;
uslugi poddr`ani od profesionalci;
poddr{ka od drugi lica;
hrana i produkti;
kombinacija na uslugi.
Isto taka, socijalnata poddr{ka vklu~uva poddr{ka za celata doma{na
sredina so cel funkcionalno kanalizirawe na celoto semejstvo. Taa go zbogatuva
kvalitetot na semejniot `ivot vo koj ima dete so pre~ki vo razvojot za da imaat
podobra pozicija vo op{testvoto (105).
Socijalnata poddr{ka posreduva politiki i praktiki za da mu ovozmo`at na
celoto semejstvo da bide poefektivno i taa mo`e da bide:
formalna i
neformalna
Formalnata poddr{ka e poddr{ka od strana na profesionalcite, a
neformalnata poddr{ka gi vklu~uva ~lenovite na semejstvoto, prijatelite koi se
del od nivniot sekodneven `ivot.
38
Socijalnata poddr{ka sama po sebe ne e dovolna. Ekspertizata vo davaweto
poddr{ka e zna~aen faktor vo namaluvaweto na stresot kaj roditelite, vo relacija
so samoefikasnost i kontrolirawe na odnesuvaweto bazirano na doma{na nega
(106).
Ima mnogu debati za efektivnite na~ini za poddr{ka na decata
dijagnosticirani so ASD. Nasproti faktot deka mnogu od ovie ne se nau~no
proceneti, sepak ima dokazi za zadovolstvoto na roditelite.
Mnogu od semejstvata po~nuvaat so barawe na formalna socijalna poddr{ka za
da im pomogne vo gri`ata za deteto so autizam. Ovie semejstva vakvata poddr{ka ja
baraat od lekarite-specijalisti, psiholozite, socijalnite rabotnici i
defektolozi. Po steknuvaweto na ovaa formalna socijalna poddr{ka za
ispolnuvawe na fizi~kata i psihi~kata potreba na deteto, semejstvoto obi~no
bara neformalno socijalna poddr{ka, kako {to se prijatelite, grupite za
poddr{ka itn.
Vo studija na Grey koja go opi{uva zna~eweto na socijalnata poddr{ka na
semejstva na dete so autizam, istaknuva deka najgolemiot broj od semejstvata se
izjasnile deka op{testvoto te{ko }e go prifati deteto so autizam, kako i deka
postoi op{testvenata stigma za sramot za iznesuvawe na ovie deca vo javnosta
poradi nepromislenoto odnesuvawe koe mo`e da go poka`at (107).
Sharpley, Bitska i Efremidis istaknuvaat deka socijalnata poddr{ka e od golema
vrednost za roditelite na dete so autizam, no najva`no od se e poddr{kata na
~lenovite od semejstvoto.
Semejstvata na decata so autizam mo`e postepeno da go gubat dopirot so svoite
prijateli zaradi se pomalku dostapnoto slobodno vreme koe go imaat. Isto taka
zaradi toa {to prijatelite mo`at da se ~uvstvuvaat deka ne se sposobni da ja
razberat sostojbata na svoite prijateli ili pak ne mo`at da im pomognat.
Podale~nite rodninite mo`e da se slu~i i da go odbegnuvaat semejstvoto.
Vakvite rodnini, roditelite na dete so autizam naj~esto gi opi{uvaat kako
rodnini koi se studeni, dale~ni i generalno ne se od pomo{.
39
Socijalnata poddr{ka odamna e priznata kako va`na komponenta pri
soo~uvawe so stres, koja doprinesuva za psiholo{ka dobrosostojba.
Soodvetnata i kvalitetnata socijalna poddr{ka mo`e da im pomogne na
semejstvata na dete so autizam da se spravat so postojaniot stress (108).
So ogled na povrzanosta na socijalnata poddr{ka so psiholo{kata
blagosostojba, se pove}e ima studii koi go ispituvaat vlijanieto na socijalnata
poddr{ka kaj roditelite na deca so posebni potrebi vklu~uvaj}i gi i decata so
autizam. Vo ovie studii se poka`alo deka visokite nivoa na primena socijalna
poddr{ka se povrzani so poniski nivoa na negativni vlijanija vrz psiholo{koto
zdravje.
Istra`uvawata povrzani so roditelite na deca so posebni potrebi i
seriozni zdravstveni problem, poka`uva deka u~estvoto vo grupi za poddr{ka mo`e
da obezbedi ~uvstvo za pripadnost i e povrzano so namaluvawe na stresot.
Grupite za poddr{ka se relativno efektivni i so niv lesno se implementira
nekakva intervencija so cel poddr{ka za potrebite na ovie semejstva (109).
40
II. METODOLOGIJA NA ISTRA@UVAWE
1. Predmet na istra`uvaweto
Predmet na ova istra`uvawe e semejnoto funkcionirawe i odnesuvawe na
roditelite vo semejstva kade ima dete so autizam.
2. Cel na istra`uvaweto
Celta na istra`uvaweto za ovoj magisterski trud e:
1. Da se napravi sporedba pome|u semejnoto funkcionirawe i nivoto na
koristewe na strategii vo odnesuvaweto na roditelite za spravuvawe so
stresot vo semejstva kade ima dete so autizam i vo semejstva kade nema dete so
autizam.
2. Da se istra`i vlijanieto na primenata socijalna poddr{ka vrz semejnoto
funkcionirawe vo semejstva kade ima dete so autizam i vo semejstva kade
nema dete so autizam.
3. Da se napravi sporedba vo ocenuvaweto na svoeto semejstvo kako kohezivno i
adaptibilno pome|u majkite i tatkovcite vo semejstvata kade ima dete so
autizam.
4. Da se istra`i vlijanieto na primenata socijalna poddr{ka i koristeweto na
strategii vo odnesuvaweto za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
takovcite vo semejstva kade ima dete so autizam.
5. Da se istra`i vlijanieto na primenata socijalna poddr{ka i koristeweto na
strategii vo odnesuvaweto za spravuvawe so stresot vrz semejnoto
funkcionirawe pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i vo semejstvata
kade nema dete so autizam.
41
3. Zada~i na istra`uvaweto
Zada~i na istra`uvaweto se:
1. Da se utvrdi nivoto na koristewe socijalna poddr{ka, odnosno koristenata
poddr{ka od prijatelite i semejstvoto pome|u balansiranite i
nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam.
2. Da se utvrdi nivoto na koristewe socijalna poddr{ka, odnosno koristenata
poddr{ka od prijatelite i semejstvoto pome|u balansiranite i
nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam.
3. Da se utvrdi nivoto na koristenite strategii za spravuvawe so stresot
pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam.
4. Da se utvrdi nivoto na koristewe socijalna poddr{ka, odnosno koristenata
poddr{ka od prijatelite i semejstvoto pome|u majkite i tatkovcite na
decata so autizam.
5. Da se utvrdi nivoto na percepirana kohezija i adaptacija i posakuvanata
kohezija i adaptacija pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam.
6. Da se utvrdi nivoto na koristenite strategii za spravuvawe so stresot
pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so
autizam.
7. Da se utvrdi nivoto na koristewe socijalna poddr{ka, odnosno koristenata
poddr{ka od prijatelite i semejstvoto pome|u semejstvata kade ima dete so
autizam i semejstvata kade nema dete so autizam.
8. Da utvrdi brojot na balansirani semejstva pome|u semejstvata kade ima dete
so autizam i semejstvata kade nema dete so autizam.
42
5. Hipotezi na istra`uvaweto
A. Kaj balansiranite semejstva kade шto ima dete so autizam }e ima povisoko nivo
na koristewe na socijalna poddr{ka za spravuvawe so stres vo sporedba so
nebalansiranite semejstva kade {to ima dete so autizam.
A.1. Kaj balansiranite semejstva kade шto ima dete so autizam }e ima povisoko
nivo na koristewe na poddr{ka od prijatelite za spravuvawe so stres vo sporedba
so nebalansiranite semejstva kade {to ima dete so autizam.
A.2. Kaj balansiranite semejstva kade шto ima dete so autizam }e ima povisoko
nivo na koristewe na poddr{ka od semejstvoto za spravuvawe so stres vo sporedba
so nebalansiranite semejstva kade {to ima dete so autizam.
B. Kaj balansiranite semejstva kade nema dete so autizam }e ima povisoko nivo na
koristewe na socijalna poddr{ka za spravuvawe so stres vo sporedba so
nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam.
B.1. Kaj balansiranite semejstva kade шto ima dete so autizam }e ima povisoko nivo
na koristewe na poddr{ka od prijatelite za spravuvawe so stres vo sporedba so
nebalansiranite semejstva kade {to ima dete so autizam.
B.2. Kaj balansiranite semejstva kade шto ima dete so autizam }e ima povisoko nivo
na koristewe na poddr{ka od semejstvoto za spravuvawe so stres vo sporedba so
nebalansiranite semejstva kade {to ima dete so autizam.
V. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite koristat pove}e strategii za
spravuvawe so stres od tatkovcite.
V.1. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite vo pogolema mera ja koristat
strategijata dobivawe na socijalna poddr{ka (Acquiring social support-ASS) za
spravuvawe so stresot od tatkovcit.e
V.2. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite vo pogolema mera ja koristat
strategijata restruktuirawe na problemot (Reframing-R), za spravuvawe so stresot
od tatkovcite.
43
V.3. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite vo pogolema mera ja koristat
strategijata barawe duhovna poddr{ka (Seeking spiritutal support-SSS) za spravuvawe
so stresot od tatkovcite.
V.4. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite vo pogolema mera ja koristat
strategijata mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing family-MF) za spravuvawe so
stresot od tatkovcite.
V.5. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite vo pogolema mera ja koristat
strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA), za spravuvawe so stresot od
tatkovcite.
G. Vo semejstva kade {to nema dete so autizam majkite i tatkovcite koristat
podednakvo strategii za spravuvawe so stresot.
G.1. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite i tatkovcite podednakvo ja
koristat strategijata dobivawe socijalna poddr{ka (Acquiring social support-ASS) za
spravuvawe so stresot.
G.2. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite i tatkovcite podednakvo ja
koristat strategijata restruktuirawe na problemot (Reframing-R), za spravuvawe so
stresot.
G.3. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite i tatkovcite podednakvo ja
koristat strategijata barawe duhovna poddr{ka (Seeking spiritutal support-SSS) za
spravuvawe so stresot.
G.4. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite i tatkovcite podednakvo ja
koristat strategijata mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing family-MF) za
spravuvawe so stresot.
G.5. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite i tatkovcite podednakvo ja
koristat strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA), za spravuvawe so
stresot.
44
D. Vo semejstvata kade ima dete so autizam, majkite vo pogolema mera }e koristat
socijalna poddr{ka za spravuvawe so stresot od tatkovcite.
D.1. Vo semejstvata kade ima dete so autizam, majkite vo pogolema mera }e koristat
poddr{ka od prijatelite od tatkovcite.
D.2. Vo semejstvata kade ima dete so autizam, majkite vo pogolema mera }e koristat
poddr{ka od semejstvoto od tatkovcite.
\. Vo semejstvata kade ima dete so autizam, majkite vo pogolema mera }e go procenat
semejstvoto kako kohezivno i adaptivno od tatkovcite.
\.1. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite vo pogolema mera }e go
percepiraat semejstvoto kako kohezivno od tatkovcite.
\.2. Vo semejstvata kade ima dete so autizam nivoto na posakuvana kohezija e na
povisoko nivo kaj majkite otkolku kaj tatkovcite.
\.3. Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite vo pogolema mera }e go
percepiraat semejstvoto kako adaptivno od tatkovcite.
\.4. Vo semejstvata kade ima dete so autizam nivoto na posakuvana adaptacija e na
povisoko nivo kaj majkite otkolku kaj tatkovcite.
E. Vo semejstvata kade ima dete so autizam vo pogolema mera se koristi socijalna
podr{ka otkolku vo semejstvata kade nema dete so autizam.
E.1. Vo semejstvata kade ima dete so autizam vo pogolema mera se koristi poddr{ka
od prijatelite otkolku vo semejstvata kade nema dete so autizam.
E.2. Vo semejstvata kade ima dete so autizam vo pogolema mera se koristi poddr{ka
od semejstvoto otkolku vo semejstvata kade nema dete so autizam.
@.Vo semejstvata kade nema dete so autizam ima pogolem broj na balansirani
semejstva otkolku vo semejstvata kade ima dete so autizam
45
6. Varijabli vo istra`uvaweto se:
Zavisna varijabla: adaptacija, kohezija, poddr{ka od prijateli, poddr{ka od
semejstvoto, socijalna poddr{ka, strategii za spravuvawe so stres
Nezavisna varijabla: pol na roditel, semejstvo kade ima dete so autizam, semejstvo
kade nema dete so autizam
7. Metodi, tehniki i instrumenti
Metodi:
metod na deskriptivna analiza
metod na komparativna analiza
Tehniki:
analiza na dokumentacija
anketirawe
Instrumenti:
Pra{alnici koi gi pretstavuvaat slednive skali:
• Skala za procena na adaptacija i kohezija vo semejstvo (FACES III),
• Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto (F-COPES),
• Skala za sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto i
prijatelite PSS-Fa, PSS-Fr.
Site skali se prevedeni i prilagodeni od strana na Davkovska R. (2011)
Opis na instrumentite
1. Skala za procena na adaptacija i kohezija vo semejstvo- Family Adaptability
and Cohesion Evaluation Scales (FACES III)
Skalata se sostoi od 40 ajtemi i e vo vid na pra{alnik koj ja meri kohezijata
me|u ~lenovite vo semejstvoto kako i sposobnosta za adaptacija na promenite.
Odgovorite se rangiraat vrz osnova na pet to~ki od Likertova skala i se dvi`at od
„skoro nikoga{“ do „skoro sekoga{“. Ispitanicite go opi{uvaat nivnoto
46
sogleduvawe (percepirawe) na funkcionirawe na semejstvoto kako i posakuvanoto
nivo na funkcionirawe na semejstvoto.
Mereweto ima test-retest relijabilnost od 0.80-0.83. Alfa relijabilnosta
za kohezija e 0.71, a za adaptibilnosta e 0.62. Celokupnata alfa e 0.68, koja ima
dobra vnatre{na konzistentnost.
Ovaa merka poka`uva dobra diskriminativna validnost, bidej}i mo`e da
napravi razlika me|u problemski semejstva i neproblemski semejstva.
Interkorelacijata me|u adaptacijata i kohezijata e 0.03 {to uka`uva deka se
razli~ni faktori. Celta na koristewe na skalata e da se utvrdi i sogleda
semejnoto funkcionirawe.
2. Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto- Family crisis
oriented personal evaluation scale -F-COPES
Skalata se sodr`i od 30 ajtemi. Se koristi za da se proceni koi na~ini i
strategii semejstvata gi koristat za da se spravat so stresot. Odgovorite se
rangiraat vrz osnova na pet to~ki od Likertova skala i se dvi`at od „strogo ne se
soglasuvam“ do „strogo se soglasuvam“. Ovaa skala ima pet subskali grupirani vo
dve dimenzii: vantre{ni i nadvore{ni. Vnatre{nite strategii se koristat vo
krugot na semejstvoto. Vo vnatre{ni strategii spa|aat: restruktuirawe(Reframing-
R) i preformulirawe na problemot so koj se soo~uva semejstvoto, so cel da go
napravi semejstvoto polesno za funkcionirawe i pasivna ocenka (Passive appraisal-
PA) {to zna~i pasivno prezemawe i prifa}awe na problemot bez da se prezeme
bilo {to vo vrska so nego. Vo nadvore{ni strategii spa|aat: barawe na duhovna
poddr{ka (Seeking spiritutal support-SSS) preku vklu~uvawe na semejstvoto vo
religiozni aktivnosti, sposobnosta na semejstvoto da se zdobiva so socijalna
poddr{ka (Acuiring social support-ASS) i mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing
family-MF) so cel da gi dobiva i koristi resursite na zaednicata kako i da ja
prifa}a pomo{ta od drugite.
Povisokite rezultati indiciraat popozitivno spravuvawe so problemot za
vreme na kriza. Ovaa merka ima dobra dobra vnatre{na kozistentnost i
celokupnata alfa iznesuva 0.86. Celokupniot test-retest za relijabilnost e 0.81.
47
Alfa za subskalite e od 0.61-0.81, a test-retest vrednostite se dvi`at vo opseg o
0.61-0.95. Ovoj instrument se koristi za da se vidat i izmerat strategiite koi se
koristat od strana na semejstvoto vo spravuvaweto so krizite i dali istite se
sproveduvaat efektivno.
3. Sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto i prijatelite-Perceived
social support from friends and from family (PSS-Fa, PSS-Fr)
Ovoj instrument se sostoi od dve skali so po 20 pra{awa za sekoja od niv.
Dvete skali ja merat socijalnata poddr{ka od semejstvoto i prijatelite.
Ispitanicite odgovaraat so „DA“, „NE“ i „NE ZNAM“. Poddr{kata od prijatelite
i socijalnata poddr{ka od semejstvoto imaat alfa od 0.88 i 0.90. Dvete skali imaat
0.40 korelacija edna so druga. Dvete skali so pra{awata se koristat za da se izmeri
socijalnata poddr{ka, bidej}i e va`en segment vo spravuvaweto so problemite so
koi se soo~uvaat semejstvata koi imaat dete so autizam.
4. Demografski pra{alnik
Pra{alnikot e namenet za roditeli na deca so i bez autizam koi }e zemat u~estvo
vo ovaa istra`uvawe i ima za cel da sobere osnovni podatoci kako:
• pol na roditelot;
• vozrast na roditelot;
• vozrast na deteto;
• pol na deteto.
Ovoj magisterski trud pretstavuva kvantitativna studija koja e sovremena i
aktuelna vo istovreme, prou~uvaj}i go funkcioniraweto na semejstvoto vo
zavisnost od primenata poddr{ka (semejna i socijalna) i upotrebata na strategiite
za spravuvawe so problemite, komparativna zatoa {to pravi sporedba na razli~ni
kategorii na ispitanici, vo zavisnost od toa dali vo semejstvoto ima dete so
autizam.
48
8. Populacija i primerok
Primerokot vo ovaa istra`uvawe e sostaven od 4 grupi na ispitanici.
1. Ispituvana grupa na roditeli (tatkovci) od semejstva kade ima dete so
autizam-35 ispitanici.
2. Kontrolna grupa na roditeli (tatkovci) od semejstva kade nema dete so
autizam-35 ispitanici.
3. Ispituvana grupa na roditeli (majki) od semejstva kade ima dete so autizam-
35 ispitanici.
4. Kontrolna grupa na roditeli (majki) od semejstva kade nema dete so autizam-
35 ispitanici.
Vo ova istra`uvawe u~estvuvaa ispitanici-roditeli (majka i tatko) od
semejstva kade ima ili nema dete so autizam pod uslov da se biolo{ki roditeli
i da `iveat zaedno.
9. Statisti~ka obrabotka
Potrebnite podatoci za ova istra`uvawe bea pribrani preku sproveduvawe na tri
pra{alnika i toa:
1. Skala za procena na adaptacija i kohezija vo semejstvo- Family Adaptability and
Cohesion Evaluation Scales (FACES III)
2. Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto- Family crisis
oriented personal evaluation scale (F-COPES)
3. Sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto i prijatelite-Perceived
social support from friends and from family (PSS-Fa, PSS-Fr)
4. Demografski pra{alnik
Slednata postapka be{e obrabotka na podatocite, odnosno kodirawe i
vnesuvawe vo statisti~ka programa. Za obrabotkata na podatocite se koriste{e
statisti~ka programa SPSS 21 for Windows. Po vnesuvaweto, najprvo se napravi
demografska analiza na primerokot na ispitanici. Ponatamu se izraboti
deskriptivna anliza na podatocite dobieni od pra{alnicite, pri {to se
49
analiziraa merkite na centralna tendencija (M) i merkite na varijabilnost (SD)
minima{een i maksima{een skor. Rezulatite od deskriptivnata i demografskata
analiza se prika`aa grafi~ki i tabelarno.
Za testirawe na statisti~kite hipotezi se koriste{e t-testot za nezavisni
primeroci, so koj se ispituvaa razlikite pome|u aretmite~kite sredini na grupite,
hi-kvadrat testot, so koj se ispituvaa razlikite pome|u frekfenciite vo
razli~nite kategorii. Za statisti~ki zna~ajna se smeta{e r-vrednosta p<0,05.
10. Organizacija i tek na istra`uvaweto
Otkako se definira{e problemot koj e predmet na ovaa studija, se izgotvi
plan za sproveduvawe na istra`uvaweto.
Istra`uvaweto se sprovede preku stapuvawe vo kontakt so roditeli koi
imaat dete so autizam i roditeli koi imaat normalni deca. Dvajcata roditeli
(majka i tatko) potpolnuvaa pra{alnici koi se spomenati vo instrumentite na
istra`uvaweto.
Istra`uvaweto se sproveduva{e po~nuvaj}i od juni 2011 do januari 2012
godina.
Primerokot vo ova istra`uvawe e 35 para na roditeli koi imaat dete so
autizam i 35 para roditeli na normalni deca. Kontaktite so semejstvata se
obezbedija preku Makedonskoto nau~no zdru`enie za autizam, a dodeka
instituciite koi ovozmo`ija da se sprovede istra`uvaweto se slednive:
Posebnite u~ili{ta: POU„Zlatan Sremec“-Skopje, POU „Maca Ov~arova“-
Veles, POU „Idnina“-Skopje.
Op{tinskite osnovni u~ili{ta: OU„Bra}a Miladinovci“-Kumanovo, OU
„Krste Misirkov“-Kumanovo, OU„Kliment Ohridski“-Prilep, OU„Goce
Del~ev“ OU„ “Vlado Kantarxiev“-Gevgelija, OU „Sande [terjoski“ Ki~evo,
OU„Dane Krap~ev“-Skopje.
50
Vo tekot na istra`uva~kiot proces se vr{e{e analiza na dokumentacija,
~ija cel be{e prou~uvawe na problemot na istra`uvawe, pritoa koristej}i
doma{na i stranska literatura, internet resursi-nau~ni spisanija, e-knigi, web
strani, nau~ni publikacii itn.
Po zavr{uvaweto na istra`uva~kiot proces se pristapi kon obrabotka na
podatocite od instrumentite i nivna soodvetna statisti~ka obrabotka koja e
prethodno navedena.
51
III. ANALIZA NA REZULTATI
1. Demografska analiza na eksperimentalnata i kontrolnata grupa
Za potrebite na ova istra`uvawe bea opfateni dve osnovni grupi na
ispitanici, odnosno 35 para na roditeli od semejstva kade ima dete so autizam
(eksperimentalna grupa) i 35 para na roditeli od semejstva kade nema dete so
autizam (kontrolna grupa)
Vo odnos na vozrasta na ispitanicite se razgleduva{e vozrasta i kaj roditelite
i kaj decata vo eksperimentalnata i kontrolnata grupa.
Vo odnos na roditelite od eksperimentalnata grupa, srednata vozrast
iznesuva{e M=41,25 i SD=6,10, pri {to najmladiot roditel ima{e 28, a
najvozrasniot ima{e 52 godini. Dokolku ja razgleduvame vozrasta kaj roditelite
spored nivniot pol, srednata vozrast kaj roditelite od `enski pol iznesuva{e
M=39,6 i SD=6,12 pri {to najmladiot roditel ima{e 28, a najvozrasniot ima{e 52,
dodeka pak srednata vozrast kaj roditelite od ma{ki pol iznesuva{e M=43,46 i
SD=5,32, pri {to najmladiot roditel ima{e 32, a najvozrasniot ima{e 52. Vozrasta
na roditelite vo eksperimentalnata grupa e prika`an grafi~ki i tabelarno,
podolu vo Tabela 1, Slika 3, Slika 4 i Slika 5.
Tabela 1. Vozrast na roditeli vo eksperimentalnata grupa
М SD Min Max Ma{ki roditeli 43,46 5,32 32 52 @enski roditeli 39,06 6,12 28 52 Vkupno roditeli 41,26 6,10 28 52
52
Slika 3. Vozrast na roditeli od eksperimentalna grupa
Slika 4. Vozrast na `enski roditeli od Slika 5. Vozrast na ma{ki roditeli od eksperimentalnata grupa eksperimentalnata grupa
Vo odnos na roditelite od kontrolnata grupa, srednata vozrast
iznesuva{e M=37,01 i SD=7,01, pri {to najmladiot roditel ima{e 20, a
najvozrasniot ima{e 50 godini. Dokolku ja razgleduvame vozrasta kaj roditelite
spored nivniot pol, srednata vozrast kaj roditelite od `enski pol iznesuva{e
M=34,31 i SD= 7,50 pri {to najmladiot roditel ima{e 20, a najvozrasniot ima{e
47, dodeka pak srednata vozrast kaj roditelite od ma{ki pol iznesuva{e M=39,71
i SD=5,34, pri {to najmladiot roditel ima{e 30, a najvozrasniot ima{e 50.
53
Vozrasta na roditelite vo kontrolnata grupa e prika`an grafi~ki i tabelarno,
podolu vo Tabela 2, Slika 6, Slika 7 i slika 8.
Tabela 2. Vozrast na roditeli vo kontrolnata grupa
М SD Min Max Ma{ki roditeli 39,71 5,34 30 50 @enski roditeli 34,31 7,50 20 47 Vkupno roditeli 37,01 7,01 20 50
Slika 6. Vozrast na roditeli od kontrolna grupa
Slika 7. Vozrast na `enski roditeli od Slika 8. Vozrast na ma{ki roditeli od kontrolna grupa kontrolna grupa
54
Vo odnos na decata od eksperimentalnata grupa, srednata vozrast iznesuva{e
M=10,83 i SD=2,19, pri {to najmaloto dete ima{eo 5, a najvozrasnoto ima{eo 17
godini. Vozrasta na decata vo eksperimentalnta grupa e prika`an grafi~ki i
tabelarno, podolu vo Tabela 3, Slika 9, Slika 10 i Slika 11.
Tabela 3. Vozrast na dete vo eksperimentalnata grupa
М SD Min Max Ma{ki deca 10,63 2,07 5 14
@enski deca 11,03 2,31 7 17 Vkupno 10,83 2,19 5 17
Slika 9. Vozrast na dete od eksperimentalna grupa
Slika 10. Vozrast na `enski deca Slika 11. Vozrast na `enski deca od eksperimentalna grupa od eksperimentalna grupa
55
Vo odnos na decata od kontrolnata grupa, srednata vozrast iznesuva{e M=
8,50 i SD=4,58, pri {to najmaloto dete ima{eo 1, a najvozrasnoto ima{eo godini
15. Vozrasta na decata vo kontrolnata grupa e prika`an grafi~ki i tabelarno,
podolu vo Tabela 4, Slika 12, Slika 13 i Slika 14.
Табела 4. Возраст на дете во контролната група
М SD Min Max Ma{ki deca 8,79 4,65 1 15 @enski deca 8,22 4,5 1 15 Vkupno 8,50 4,58 1 15
Slika 12. Vozrast na dete od kontrolna grupa
Slika 13.Vozrast na `enski deca Slika 14. Vozrast na ma{ki deca od kontrolna grupa od kontrolna grupa
56
Vo odnos na polot na decata od eksperimentalnata grupa, 80% od decata od
eksperimentalnata grupa bile od ma{ki, a 20% bile od `enski pol.
Polot na decata e prika`an grafi~ki podolu na Slika, 15.
Slika 15. Pol na decata od eksperimentalnata grupa
Vo odnos na polot na decata od kontrolnata grupa, od decata od kontrolnata grupa 48,56% bile od ma{ki, a 51,4% bile od `enski pol.
Polot na decata e prika`an grafi~ki podolu na Slika 16.
Slika 16. Pol na decata od kontrolnata grupa
57
2. Deskriptivna analiza
2.1 Deskriptivna analiza kaj eksperimentalna grupa
1. Pra{alnik za procena na adaptacija i kohezija vo semejstvo- Family Adaptability and Cohesion Evaluation Scales (FACES III)
Vo odnos na varijablite percipirana i posakuvana kohezija i percipirana i
posakuvana adaptacija se analiziraa postignuvawata na testot kaj
eksperimentalnata i kaj kontrolnata grupa, pri {to se napravi prikaz vo odnos na
celata grupa, kako i po odnos na podelbata po pol na roditelot. Rezultatite od
analizata se dadeni vo prodol`enie.
A) Kohezija kaj eksperimentalnata grupa
Vo odnos na eksperimentalnata grupa se analiziraa dvata aspekta na
kohezija percipirana kohezija i posakuvana kohezija. Vo odnos na percipiranata
kohezija kaj eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=38,99 i
SD=6,14, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 26, a najvisokiot
postignat skor iznesuva{e 49. Vo odnos na posakuvanata kohezija kaj
eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=42,90 i SD=4,39, pri
{to najniskiot postignat skor iznesuva{e 35, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 50. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo
prodol`enie na Slika 17 i Slika 18.
Slika 17. Percepirana kohezija Slika 18. Posakuvana kohezija vo eksperimentalnata grupa vo eksperimentalnata grupa
58
Kohezijata kaj eksperimentalnata grupa se razgleduva{e i od aspekt na polot
na roditelite, odnosno zasebno za roditelite od `enski i roditelite od ma{ki
pol. Vo odnos na kohezijata kaj roditelite od `enski pol povtorno se analiziraa
dvata aspekti na percipirana i posakuvana kohezija, pri {to se poka`a deka
percepiranata kohezija ima{e sredna vrednost od M=41,20 i SD=4,80, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 27, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
49. Vo odnos na posakuvanata kohezija kaj roditelite od `enski pol od
eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=44,71 i SD=3,73, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 36, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
50.
Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na
Slika 19 i Slika 20.
Slika 19. Percepirana kohezija Slika 20. Posakuvana kohezija kaj kaj roditeli od `enski pol roditeli od `enski pol vo eksperimentalnata vo eksperimentalnata grupa
Vo odnos na kohezijata kaj roditelite od ma{ki pol povtorno se analiziraa
dvata aspekti na percipirana i posakuvana kohezija, pri {to se poka`a deka
percepiranata kohezija ima{e sredna vrednost od M=36,77 i SD=6,58, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 35, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
59
50. Vo odnos na posakuvanata kohezija kaj roditelite od ma{ki pol od
eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=41,09 i SD=4,30, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 26, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
47.
Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na
na Slika 20 i Slika 21.
Slika 20. Percepirana kohezija Slika 21: Posakuvana kohezija kaj roditeli od ma{ki pol kaj roditeli od ma{ki pol vo eksperimentalnata grupa vo eksperimentalnata grupa
B) Adaptacija kaj eksperimentalnata grupa
Vo odnos na eksperimentalnata grupa se analiziraa dvata aspekta na
adaptacijata, percipirana i posakuvana adaptacija. Vo odnos na percipiranata
adaptacija kaj eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=29,41 i
SD=4,39, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 18, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 41. Vo odnos na posakuvanata adaptacija kaj eksperimentalnata
grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=36,77 i SD=5,79, pri {to najniskiot
postignata skor iznesuva{e 24, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 50.
Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na
Slika 21 i Slika 22.
60
Slika 21. Percepirana adaptacija Slika 22. Posakuvana adaptacija vo eksperimentalnata grupa vo eksperimentalnata grupa
Adaptacijata kaj eksperimentalnata grupa se razgleduva{e i od aspekt na
polot na roditelite, odnosno zasebno za roditelite od `enski i roditelite od
ma{ki pol. Vo odnos na adaptacijata kaj roditelite od `enski pol povtorno se
analiziraa dvata aspekti na adaptacijata-percipirana i posakuvana, pri {to se
poka`a deka percepiranata adaptacija ima{e sredna vrednost od M=28,49 i
SD=4,83, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 18, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 37. Vo odnos na posakuvanata adaptacija kaj roditelite od `enski
pol od eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=38,40 i SD=5,28,
pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e, 29 a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 50. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo
prodol`enie na Slika 23 i Slika 24.
61
Slika 23. Percepirana adaptacija Slika 24. Posakuvana adaptacija kaj roditeli od `enski pol kaj roditeli od `enski pol vo eksperimentalnata grupa vo eksperimentalnata grupa
Vo odnos na adaptacijata kaj roditelite od ma{ki pol povtorno se
analiziraa dvata aspekti na adaptacijata-percipirana i posakuvana, pri {to se
poka`a deka percepiranata adaptacija ima{e sredna vrednost od M=35,14 i SD=
5,89, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 24, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 50. Vo odnos na posakuvanata adaptacija kaj roditelite od ma{ki
pol od eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=30,34 i SD=3,73,
pri {to najniskiot postignata skor iznesuva{e 23, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 41. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo
prodol`enie na Slika 23 i Slika 24.
Slika 25. Percepirana adaptacija kaj roditeli od ma{ki pol vo eksperimentalnata grupa
62
Slika 26. Posakuvana adaptacija kaj roditeli od ma{ki pol vo eksperimentalnata grupa
63
2. Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto- Family crisis oriented personal evaluation scale -F-COPES
Vo odnos na varijablite, odnosno strategiite koi se koristat za spravuvawe so
stres vo semejstvoto: restruktuirawe na problemot (Reframing-R vo ponatamo{en
tekst), pasivna ocenka (Passive appraisal-PA vo ponatamo{en tekst), barawe duhovna
poddr{ka (Seeking spiritutal support-SSS vo ponatamo{en tekst) dobivawe na socijalna
poddr{ka (Acquiring social support-ASS vo ponatamo{en tekst) i mobilizirawe na
semejstvoto (Mobilizing family-MF vo ponatamo{en tekst) se analiziraa
postignuvawata na testot kaj eksperimentalnata i kaj kontrolnata grupa, pri {to
se napravi prikaz vo odnos na celata grupa, kako i po odnos na podelbata po pol na
roditelot. Rezultatite od analizata se dadeni vo prodol`enie.
A) Vo odnos na koristeweto na strategijata dobivawe socijalna poddr{ka (Acquiring
social support-ASS) za spravuvawe so stresot, se poka`a deka vo eksperimentalnata
grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=29,90 i SD=6,49, pri {to najniskiot
postignat skor iznesuva{e 13, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 42.
Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 27.
Slika 27. Koristewe na strategijata ASS kaj roditelite od eksperimentalnata
grupa
64
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=30.86 i SD=6,26, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 17, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
42. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=28,94 i
SD=2,66, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 13, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 42. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 28 i Slika 29
Slika 28. Koristewe na strategijata Slika 29. Koristewe na strategijata ASS kaj roditelite od ASS kaj roditelite od `enski pol od eksperimentalnata grupa ma{ki pol od eksperimentalnata grupa B) Vo odnos na koristeweto na strategijata restruktuirawe na problemot
(Reframing-R) za spravuvawe so stresot, se poka`a deka vo eksperimentalnata
grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=29,71 i SD=4,63, pri {to najniskiot
postignat skor iznesuva{e 19, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 40.
Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na i Slika 30.
65
Slika 30. Koristewe na strategijata (R) kaj roditelite od eksperimentalnata grupa
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=31,49 i SD= 3,88, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 23, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
40. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=27,94 i
SD=4,70, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 19, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 40. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 31 i Slika 32.
Slika 31.Koristewe na strategijata Slika 32. Koristewe na strategijata (R) kaj roditelite od `enski pol (R) kaj roditelite od ma{ki pol vo eksperimentalnata grupa vo eksperimentalnata grupa
66
V) Vo odnos na koristeweto na strategijata barawe duhovna poddr{ka (Seeking
spiritutal support-SSS) za spravuvawe so stresot, se poka`a deka vo eksperimentalnata
grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=11,7 i SD=3,46, pri {to najniskiot
postignat skor iznesuva{e 4, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 9.
Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 33.
Slika 33. Koristewe na strategijata (SSS) kaj roditelite od eksperimentalnata grupa
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=12,51 i SD=3,33, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
18. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=10,91 i
SD=3,44, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 4, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 19. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 34 i Slika 35.
67
Slika 34. Koristewe na strategijata Slika 35. Koristewe na strategijata (SSS) kaj roditelite od (SSS) kaj roditelite od `enski pol od eksperimentalnata ma{ki pol od eksperimentalnata grupa grupa G) Vo odnos na koristeweto na strategijata mobilizirawe na semejstvoto
(Mobilizing family MF) za spravuvawe so stresot, se poka`a deka vo
eksperimentalnata grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=14,90 i SD=3,88, pri
{to najniskiot postignat skor iznesuva{e 4, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 20. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na
Slika 36.
Slika 36. Koristewe na strategijata (MF) kaj roditelite od eksperimentalnata grupa
68
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=16,09 i SD=3,36, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 7, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
20. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=13,71 i
SD=4,04, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 4, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 20. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 37 i Slika 38.
Slika 37. Koristewe na strategijata Slika 38. Koristewe na strategijata (MF) kaj roditelite od (MF) kaj roditelite od `enski pol od eksperimentalnata grupa ma{ki pol od eksperimentalnata grupa D) Vo odnos na koristeweto na strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA) za
spravuvawe so stresot, se poka`a deka vo eksperimentalnata grupa taa ima{ea
sredna vrednost od M=12,03 i SD=2,41, pri {to najniskiot postignat skor
iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 19. Distribucijata na ovaa
varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 39.
69
Slika 39. Koristewe na strategijata (PA) kaj roditelite od eksperimentalnata grupa
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj
roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=11,40 i
SD=2,48, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot
postignat skor iznesuva{e 19. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od
strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa
varijabla iznesuva{e M=12,66 i SD=2,21, pri {to najniskiot postignat skor
iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 16. Distribucijata na
ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 40 i Slika 41.
70
Slika 40. Koristewe na strategijata Slika 41. Koristewe na strategijata (PA) kaj roditelite od (PA) kaj roditelite od `enski pol od eksperimentalnata grupa ma{ki pol od eksperimentalnata grupa
\) Vkupno koristewe na strategii
Vo odnos na vkupnoto koristewe na strategii za spravuvawe so stresot, se
poka`a deka vo eksperimentalnata grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=73 i
SD=128, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 73, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 128. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 42.
Slika 42. Vkupno koristewe na strategii za spravuvawe so stres kaj roditelite od eksperimentalnata grupa
71
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=102,34 i SD=10,67, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 73, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
124. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=94,17 i
SD=12,08, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 75, a najvisokiot
postignat skor iznesuva{e 128. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana
grafi~ki podolu na Slika 43 i Slika 44.
Slika 43. Vkupno koristewe na strategii Slika 44.Vkupno koristewe na strategii za spravuvawe so stres kaj roditelite od za spravuvawe so stres kaj roditelite od `enski pol od eksperimentalnata grupa ma{ki pol od eksperimentalnata grupa
72
Pra{alnik za sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto i prijatelite-Perceived social support from friends and from family (PSS-Fa, PSS-Fr)
Vo odnos na koristeweto na poddr{ka od sredinata, se ispituvaa nekolku
aspekti od istata. Imeno, se ispituva{e koristeweto na poddr{ka od prijatelite
pri spravuvaweto so stres, koristeweto na poddr{ka od semejstvoto pri
spravuvaweto so stres, kako i vkupnoto koristewe na poddr{kata od sredinata pri
spravuvawe so stres. Rezultatite od ovoj pra{alnik se dadeni vo prodol`enie:
A) Koristewe na poddr{ka od prijatelite pri spravuvaweto so stres. Vo odnos na
ovaa varijabla se poka`a deka vo eksperimentalnata grupa taa ima{ea sredna
vrednost od M=11,49 i SD=2,45, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a
najvisokiot postignat skor iznesuva{e 16. Distribucijata na ovaa varijabla e
prika`ana grafi~ki podolu na Slika 45.
Slika 45.Koristewe na poddr{ka od prijatelite pri spravuvaweto so stres kaj eksperimentalnata grupa
Koristewe na poddr{ka od prijatelite pri spravuvaweto so stres isto taka
be{e razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj
roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=12,40 i SD=2,03,
pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 16. Vo odnos na koristewe na poddr{ka od prijatelite pri
73
spravuvaweto so stres od strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka
srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=10,57 i SD=2,51, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
15. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 46 i
Slika 47.
Slika 46. Koristewe na poddr{ka Slika 47. Koristewe na poddr{ka od prijatelite od prijatelite kaj roditelite od `enski pol kaj roditelite od ma{ki pol od eksperimentalnata grupa od eksperimentalnata grupa
b) Koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri spravuvaweto so stress- vo odnos na
ovaa varijabla se poka`a deka vo eksperimentalnata grupa taa ima{ea sredna
vrednost od M=10,36 i SD=4,25, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 4, a
najvisokiot postignat skor iznesuva{e 33. Distribucijata na ovaa varijabla e
prika`ana grafi~ki podolu na Slika 48.
74
Slika 48. Koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri spravuvaweto so stres
kaj eksperimentalnata grupa
Koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri spravuvaweto so stres isto taka
be{e razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj
roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=11,03 i SD=3,56,
pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 4, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 20. Vo odnos na koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri
spravuvaweto so stres od strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka
srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M= 9,68 i SD=4,82, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 5, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
33. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 49 i
Slika 50.
75
Slika 49. Koristewe na poddr{ka Slika 50. Koristewe na poddr{ka od semejstvoto kaj roditelite od semejstvotokaj roditelite kaj roditelite od `enski pol kaj roditelite od ma{ki pol od eksperimentalnata grupa od eksperimentalnata grupa
v) Vkupno koristewe na poddr{ka od sredinata pri spravuvaweto so stres
Vo odnos na ovaa varijabla se poka`a deka vo eksperimentalnata grupa taa
ima{ea sredna vrednost od M=21,83 i SD=5,03, pri {to najniskiot postignat skor
iznesuva{e 13, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 39. Distribucijata na ovaa
varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 51.
Slika 51. Vkupno koristewe na poddr{ka od sredinata pri spravuvaweto so stres kaj eksperimentalnata grupa
76
Vkupnoto koristewe na poddr{ka od sredinata pri spravuvaweto so stres
isto taka be{e razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka
kaj roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=23,43 i
SD=4,71, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 14, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 33. Vo odnos na vkupno koristewe na poddr{ka od sredinata pri
spravuvaweto so stres od strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka
srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=20,18 i SD=4,88, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 13, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
39. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 52 i
Slika 53.
Slika 52. Vkupna socijalna poddr{ka Slika 53. Vkupna socijalna poddr{ka kaj roditelite od `enski pol kaj roditeliteod ma{ki pol od eksperimentalnata grupa od eksperimentalnata grupa
77
2.2 Deskriptivna analiza kaj kontrolna grupa
1. Pra{alnik za procena na adaptacija i kohezija vo semejstvoto (Family Adaptability and Cohesion Evaluation Scales (FACES III)
A) Kohezija kaj kontrolnata grupa
Vo odnos na kontrolnata grupa se analiziraa dvata aspekta na
percipirana kohezija i posakuvana kohezija. Vo odnos na percipiranata kohezija
kaj kontrolnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=41,32 si SD=3,08, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 34, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 50. Vo odnos na posakuvanata kohezija kaj kontrolnata grupa, taa
ima{e sredna vrednost od M=43,53 i SD=3,24, pri {to najniskiot postignat skor
iznesuva{e 36, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 50. Distribucijata na
ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na Slika 54 i Slika 55.
Slika 54. Percepirana kohezija Slika 55. Posakuvana kohezija vo kontrolnata grupa vo kontrolnata grupa
Kohezijata kaj kontrolnata grupa se razgleduva{e i od aspekt na polot na
roditelite, odnosno zasebno za roditelite od `enski i roditelite od ma{ki pol.
Vo odnos na kohezijata kaj roditelite od `enski pol povtorno se analiziraa
dvata aspekti na percipirana i posakuvana kohezija, pri {to se poka`a deka
78
percepiranata kohezija ima{e sredna vrednost od M=41,17 i SD=3,00 , pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 36, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
50. Vo odnos na posakuvanata kohezija kaj roditelite od `enski pol od
eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=44,34 i SD=2,71, pri {to
najniskiot postignata skor iznesuva{e 38, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
50. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na
Slika 56 i Slika 57.
Slika 56. Percepirana kohezija Slika 57. Posakuvana kohezija kaj roditeli od `enski pol kaj roditeli od `enski pol vo kontrolnata grupa vo kontrolnata grupa
Vo odnos na kohezijata kaj roditelite od ma{ki pol povtorno se analiziraa
dvata aspekti na percipirana i posakuvana kohezija, pri {to se poka`a deka
percepiranata kohezija ima{e sredna vrednost od M= 41,49i SD=3,20, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 34, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
60. Vo odnos na posakuvanata kohezija kaj roditelite od ma{ki pol od kontrolnata
grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=42,71 i SD=3,54 , pri {to najniskiot
postignata skor iznesuva{e 36, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 49.
Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na Slika
58 i Slika 59.
79
Slika 58. Percepirana kohezija Slika 59. Posakuvana kohezija kaj roditeli od `enski pol kaj roditeli od ma{ki pol vo kontrolnata grupa vo kontrolnata grupa
B) Adaptacija kaj kontrolnata grupa
Vo odnos na kontrolnata grupa se analiziraa dvata aspekta na adaptacijata,
percipirana i posakuvana adaptacija. Vo odnos na percipiranata adaptacija kaj
kontrolnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=33,74 i SD= 3,79, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 24, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
40. Vo odnos na posakuvanata adaptacija kaj kontrolnata grupa, taa ima{e sredna
vrednost od M=36,54 i SD= 3,77, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 28, a
najvisokiot postignat skor iznesuva{e 48. Distribucijata na ovaa varijabla e
prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na Slika 60 i Slika 61.
80
Slika 60. Percepirana adaptacija Slika 61. Posakuvana adaptacija vo kontrolnata grupa vo kontrolnata grupa
Adaptacijata kaj kontrolnata grupa se razgleduva{e i od aspekt na polot na
roditelite, odnosno zasebno za roditelite od `enski i roditelite od ma{ki pol.
Vo odnos na adaptacijata kaj roditelite od `enski pol povtorno se
analiziraa dvata aspekti na adaptacijata-percipirana i posakuvana, pri {to se
poka`a deka percepiranata adaptacija ima{e sredna vrednost od M=33,74 i
SD=3,79, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 24, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 40. Vo odnos na posakuvanata adaptacija kaj roditelite od `enski
pol od eksperimentalnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=36,54 i SD=3,77,
pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e, 28 a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 48. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo
prodol`enie na Slika 62 i Slika 63.
81
Slika 62. Percepirana adaptacija Slika 63. Posakuvana adaptacija kaj roditeli od `enski pol kaj roditeli od `enski pol vo kontrolnata grupa vo kontrolnata grupa
Vo odnos na adaptacijata kaj roditelite od ma{ki pol povtorno se
analiziraa dvata aspekti na adaptacijata-percipirana i posakuvana, pri {to se
poka`a deka percepiranata adaptacija ima{e sredna vrednost od M=31,80 i SD=
3,67, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 23, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 38. Vo odnos na posakuvanata adaptacija kaj roditelite od ma{ki
pol od kontrolnata grupa, taa ima{e sredna vrednost od M=34,31 i SD=4,15, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 28, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
47. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki vo prodol`enie na
Slika 64 i Slika 65.
82
Slika 64. Percepirana adaptacija Slika 65. Posakuvana adaptacija kaj roditeli od ma{k pol kaj roditeli od ma{ki pol vo kontrolnata grupa vo kontrolnata grupa
83
2. Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto- Family crisis oriented personal evaluation scale -F-COPES
A) Vo odnos na koristeweto na strategijata dobivawe socijalna poddr{ka
(Acquiring social support-ASS) za spravuvawe so stresot, se poka`a deka vo
kontrolnata grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=31,78 i SD=4,97, pri
{to najniskiot postignat skor iznesuva{e 16, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 44. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 66.
Slika 66. Koristewe na strategijata ASS kaj roditelite od kontrolnata grupa
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=32,20 i SD=5,09, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 19, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
44. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=31,37 i
SD=4,89, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 16, a najvisokiot postignat
84
skor iznesuva{e 39. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 67 i Slika 68.
Slika 67. Koristewe na strategijata Slika 68. Koristewe na strategijata ASS kaj roditelite od ASS kaj roditelite od `enski pol od eksperimentalnata grupa ma{ki pol od eksperimentalnata grupa
B) Vo odnos na koristeweto na strategijata restruktuirawe na problemot
(Reframing-R), se poka`a deka vo kontrolnata grupa taa ima{ea sredna
vrednost od M=30,56 i SD=2,99, pri {to najniskiot postignat skor
iznesuva{e 25, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 39. Distribucijata
na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 69.
Slika 69. Koristewe na strategijata (R) kaj roditelite od kontrolnata grupa
85
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=30,86 i SD= 2,80, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 25, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
36. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=30,26 i
SD=3,19, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 25, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 39. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 70 i Slika 71.
Slika 70. Koristewe na strategijata Slika 71. Koristewe na strategijata (R) kaj roditelite od `enski pol (R) kaj roditelite od ma{ki pol od kontrolnata grupa od kontrolnata grupa
V) Vo odnos na koristeweto na strategijata barawe duhovna poddr{ka (SSS) se
poka`a deka vo kontrolnata grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=13,23 i
SD=2,36, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 8, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 20. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 72.
86
Slika 72. Koristewe na strategijata (SSS) kaj roditelite od kontrolnata grupa
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=13,50 i SD=2,43, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 10, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
20. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=12,97 i
SD=2,30, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 8, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 19. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 73 i Slika 74.
87
Slika 73. Koristewe na strategijata Slika 74. Koristewe na strategijata (SSS) kaj roditelite od (SSS) kaj roditelite od `enski pol od kontrolnata grupa ma{ki pol od kontrolnata grupa
G) Vo odnos na koristeweto na strategijata mobilizirawe na semejstvoto
(Mobilizing family MF) se poka`a deka vo eksperimentalnata grupa taa ima{ea sredna
vrednost od M=13,23 i SD=2,64, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a
najvisokiot postignat skor iznesuva{e 19. Distribucijata na ovaa varijabla e
prika`ana grafi~ki podolu na Slika 75.
88
Slika 75. Koristewe na strategijata (MF) kaj roditelite od kontrolnata grupa
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite
od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=13,11 i SD=2,43, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 10, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
20. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki
pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=13,34 i
SD=2,83, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 19. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 76 i Slika 77.
89
Slika 76. Koristewe na strategijata Slika 77. Koristewe na strategijata (MF) kaj roditelite od (MF )kaj roditelite od `enski pol od kontrolnata grupa ma{ki pol od kontrolnata grupa
D) Vo odnos na koristeweto na strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA) za
spravuvawe so stresot, se poka`a deka vo kontrolnata grupa taa ima{ea sredna
vrednost od M=11,76 i SD=2,39, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 7, a
najvisokiot postignat skor iznesuva{e 16. Distribucijata na ovaa varijabla e
prika`ana grafi~ki podolu na Slika 78.
Slika 78. Koristewe na strategijata (PA) kaj roditelite od kontrolnata grupa
90
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e
razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj
roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=11,17 i
SD=1,90 pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 8, a najvisokiot
postignat skor iznesuva{e 16. Vo odnos na koristeweto na ovaa strategija od
strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka srednata vrednost na ovaa
varijabla iznesuva{e M=12,34 i SD=2,70, pri {to najniskiot postignat skor
iznesuva{e 7, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 16. Distribucijata na
ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 79 i Slika 80.
Slika 79. Koristewe na strategijata Slika 80. Koristewe na strategijata (PA) kaj roditelite od (PA)kaj roditelite od `enski pol od eksperimentalnata grupa ma{ki pol od eksperimentalnata grupa
\) Vkupno koristewe na strategii
Vo odnos na vkupnoto koristewe na strategii za spravuvawe so stresot, se
poka`a deka vo kontrolnata grupa taa ima{ea sredna vrednost od M=100,61 i
SD=9,74, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 72, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 122. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki
podolu na Slika 81.
91
Slika 81. Vkupno koristewe na strategii za spravuvawe so stres kaj roditelite od kontrolnata grupa
Koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres isto taka be{e razgleduvana
i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj roditelite od `enski pol
nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=100,94 i SD=9,27, pri {to najniskiot
postignat skor iznesuva{e 82, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e 120. Vo
odnos na koristeweto na ovaa strategija od strana na roditelite od ma{ki pol, se
poka`a deka srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=100,29 i SD=10,30,
pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 72, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 122. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na
Slika 82 i Slika 83.
92
Slika 82: Vkupno koristewe na strategii Slika 83: Vkupno koristewe na strategii za spravuvawe so stres kaj roditelite od za spravuvawe so stres kaj roditelite od `enski pol od kontrolnata grupa ma{ki pol od kontrolnata grupa
93
3. Pra{alnik za sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto i prijatelite-Perceived social support from friends and from family (PSS-Fa, PSS-Fr)
A) Koristewe na poddr{ka od prijatelite pri spravuvaweto so stres. Vo odnos na
ovaa varijabla se poka`a deka vo kontrolnata grupa taa ima{ea sredna vrednost od
M=12,35 i SD=2,04, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot
postignat skor iznesuva{e 18. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana
grafi~ki podolu na Slika 84
Slika 84. Koristewe na poddr{ka od prijatelite pri spravuvaweto so stres kaj kontrolnata grupa
Koristewe na poddr{ka od prijatelite pri spravuvaweto so stres isto taka
be{e razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj
roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=12,11 i SD=2,17,
pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 18. Vo odnos na koristewe na poddr{ka od prijatelite pri
spravuvaweto so stres od strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka
srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=12,57 i SD=1,90, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
94
15. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 85 i
Slika 86.
Slika 85. Koristewe na poddr{ka Slika 86. Koristewe na poddr{ka od od prijatelite od prijatelite kaj roditelite od `enski pol kaj roditelite od ma{ki pol od kontrolnata grupa od kontrolnata grupa
b) Koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri spravuvaweto so stres- vo odnos na
ovaa varijabla se poka`a deka vo kontrolnata grupa taa ima{ea sredna vrednost od
M=9,56i SD=2,47, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 4, a najvisokiot
postignat skor iznesuva{e 15. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana
grafi~ki podolu na Slika 87.
Slika 87: Koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri spravuvaweto so stres
kaj kontrolnata grupa
95
Koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri spravuvaweto so stres isto taka
be{e razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka kaj
roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=9,20 i SD=2,47,
pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 4, a najvisokiot postignat skor
iznesuva{e 15. Vo odnos na koristewe na poddr{ka od semejstvoto pri
spravuvaweto so stres od strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka
srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M= 9,91 i SD=2,44, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 6, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
15. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 88 i
Slika 89.
Slika 88. Koristewe na poddr{ka Slika 89. Koristewe na poddr{ka od semejstvoto kaj roditelite od semejstvoto kaj roditelite od `enski pol od kontrolnata grupa od ma{ki pol od kontrolnatagrupa
v) Vkupno koristewe na poddr{ka od sredinata pri spravuvaweto so stres
Vo odnos na ovaa varijabla se poka`a deka vo kontrolnata grupa taa ima{ea sredna
vrednost od M=21,93i SD=3,58, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 11, a
najvisokiot postignat skor iznesuva{e 29. Distribucijata na ovaa varijabla e
prika`ana grafi~ki podolu na Slika 90.
96
Slika 90. Vkupno koristewe na poddr{ka od sredinata pri spravuvaweto so stres kaj kontrolnata grupa
Vkupnoto koristewe na poddr{ka od sredinata pri spravuvaweto so stres
isto taka be{e razgleduvana i spored polot na roditelite, pa taka se poka`a deka
kaj roditelite od `enski pol nejzinata sredna vrednost iznesuva{e M=21,35 i
SD=3,98, pri {to najniskiot postignat skor iznesuva{e 11, a najvisokiot postignat
skor iznesuva{e 29. Vo odnos na vkupno koristewe na poddr{ka od sredinata pri
spravuvaweto so stres od strana na roditelite od ma{ki pol, se poka`a deka
srednata vrednost na ovaa varijabla iznesuva{e M=22,49 i SD=3,10, pri {to
najniskiot postignat skor iznesuva{e 16, a najvisokiot postignat skor iznesuva{e
28. Distribucijata na ovaa varijabla e prika`ana grafi~ki podolu na Slika 91 i
Slika 92.
97
Slika 93. Vkupna socijalna poddr{ka Slika 94. Vkupna socijalna poddr{ka kaj roditelite kaj roditelite od `enski pol od kontrolnata grupa od ma{ki pol od kontrolnata grupa
98
3. Komparativna analiza
Po deskriptivnata analiza se pristapi kon proveruvawe na istra`uva~kite hipotezi
HIPOTEZA 1: Kaj balansiranite semejstva kade шto ima dete so autizam }e ima
povisoko nivo na koristewe na socijalna poddr{ka za spravuvawe so stres vo
sporedba so nebalansiranite semejstva kade {to ima dete so autizam.
Za testiraweto na ovaa hipoteza se koriste{e t-testot so koj se ispituvaa
razlikite na aritmeti~kite grupi na postignuvawata po odnos na dadena varijabla
kaj dvete grupi od interes, odnosno se testira{e statisti~kata zna~ajnost na
razlikata vo koristeweto na socijalnata poddr{ka pome|u balansiranite i
nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam.
a) Vo odnos na koristeweto poddr{ka od prijatelite se sporeduvaa razlikite
vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres pome|u
balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam, pri {to
se dobi vrednost na t=-2,04, pri {to vrednosta na p =0,045, odnosno p<0,05, so
{to se zaklu~uva deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u
balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam vo odnos
na koristewe na ovaa strategija za spravuvawe so stres, no vo nasoka
sprotivna na o~ekuvanata, odnosno, nebalansiranite semejstva koristat
pove}e strategii za spravuvawe so stres od balansiranite. Rezultatite od ova
analiza se poka`ani podolu vo (Tabela 5).
Tabela 5. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od prijatelite
M D t df p
Balansirani semejstva 10,81 Prijateli Nebalansirani semejstva
12,00
-1,19 -2,04 67,00 0,045
b) Vo odnos na koristeweto poddr{ka od semejstvoto se sporeduvaa razlikite
vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres pome|u
balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam, pri
99
{to se dobi vrednost na t=0,78, pri {to vrednosta na p=0,441 so {to se
zaklu~uva deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u balansiranite
i nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam vo odnos na koristewe
na ovaa strategija za spravuvawe so stres. Rezultatite od ova analiza se
poka`ani podolu vo (Tabela 6).
Tabela 6. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od semejstvoto
M D t df p
Balansirani semejstva 10,92 Semejstvo Nebalansirani semejstva
10,10
0,82 0,78 66 0,441
v) Vo odnos na koristeweto na vkupnata socijalna poddr{ka se sporeduvaa
razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres pome|u
balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam, pri
{to se dobi vrednost na t=-0,27, pri {to vrednosta na p=0,786 so {to se
zaklu~uva deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u balansiranite
i nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam vo odnos na koristewe
na ovaa strategija za spravuvawe so stres. Rezultatite od ova analiza se
poka`ani podolu vo (Tabela 7).
Tabela 7. Razliki pome|u grupite vo odnos na vkupnoto koristewe na socijalna poddr{ka
M D t df p
Balansirani semejstva 21,73 Vkupno Nebalansirani semejstva
22,07
-0,34 -0,27 66 0,786
HIPOTEZA 2: Kaj balansiranite semejstva kade nema dete so autizam }e ima
povisoko nivo na koristewe na socijalna poddr{ka za spravuvawe so stres vo
sporedba so nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam. Za testiraweto
na ovaa hipoteza se koriste{e t-testot so koj se ispituvaa razlikite na
aritmeti~kite grupi na postignuvawata po odnos na dadena varijabla kaj dvete
100
grupi od interes, odnosno se testira{e statisti~kata zna~ajnost na razlikata vo
koristeweto na socijalnata poddr{ka pome|u balansiranite i nebalansiranite
semejstva kade nema dete so autizam.
a) Vo odnos na koristeweto poddr{ka od prijatelite se sporeduvaa razlikite
vo koristeweto na ova strategija za spravuvawe so stres pome|u
balansiranite i nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam, pri
{to se dobi vrednost na t=-1,93, pri {to vrednosta na p=0,047 so {to se
zaklu~uva deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u balansiranite i
nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam vo odnos na koristewe
na ovaa strategija za spravuvawe so stres, no vo nasoka sprotivna na
o~ekuvanata, odnosno nebalansiranite semejstva koristat pove}e strategii
za spravuvawe so stres od balansiranite. Rezultatite od ovaa analiza se
poka`ani podolu vo (Tabela 8).
Tabela 8. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od prijatelite
M D t df p Balansirani semejstva 11,79 prijateli Nebalansirani semejstva
12,73
-0,94 -1,93 67 0,057
b) Vo odnos na koristeweto poddr{ka od semejstvoto se sporeduvaa razlikite
vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres pome|u
balansiranite i nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam, pri
{to se dobi vrednost na t=-0,31, pri {to vrednosta na p=0,758 so {to se
zaklu~uva deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u balansiranite
i nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam vo odnos na koristewe
na ovaa strategija za spravuvawe so stres. Rezultatite od ova analiza se
poka`ani podolu vo (Tabela 9).
101
Tabela 9. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od semejstvoto
M D t df p Balansirani semejstva 9,45 Semejstvo Nebalansirani semejstva
9,63
-0,18 -0,31 68 0,758
v) Vo odnos na koristeweto na vkupnata socijalna poddr{ka se sporeduvaa
razlikite vo koristeweto na ova strategija za spravuvawe so stres pome|u
balansiranite i nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam, pri
{to se dobi vrednost na t=-1,23, pri {to vrednosta na p=0,221 so {to se
zaklu~uva deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u balansiranite
i nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam vo odnos na koristewe
na ovaa strategija za spravuvawe so stres. Rezultatite od ova analiza se
poka`ani podolu vo (Tabela 10).
Tabela 10. Razliki pome|u grupite vo odnos na vkupnoto koristewe na socijalna poddr{ka
M D t df p
Balansirani semejstva 21,29 Vkupno Nebalansirani semejstva
22,37
-1,08 -1,23 67 0,221
HIPOTEZA 3: Vo semejstvata kade ima dete so autizam majkite koristat pove}e
strategii za spravuvawe so stres od tatkovcite.-za testiraweto na ovaa hipoteza se
koriste{e t-testot so koj se ispituvaa razlikite na aritmeti~kite grupi na
postignuvawata po odnos na dadena varijabla kaj dvete grupi od interes, odnosno se
testira{e statisti~kata zna~ajnost na razlikata vo koristeweto na opredelena
strategija pome|u majkite i tatkovcite.
a) Vo odnos na strategijata dobivawe na socijalna poddr{ka (Acquiring social
support-ASS) se sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za
spravuvawe so stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost
na t=1, 24, pri {to vrednosta na p=0,22 so {to se doa|a do zaklu~ok deka ne
postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo
102
koristeweto na ovaa strategija pome|u majkite i tatkovcite vo
eksperimentalnata grupa (Tabela 11).
Tabela 11. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na dobivawe na socijalna poddr{ka (ASS) kako strategija za spravuvawe so stresot.
ASS Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 17 42 30,86 6,26Tatkovci 13 42 28,94 6,66
1.24 0,22
b) Vo odnos na strategijata restruktuirawe na problemot (Reframing-R) se
sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so
stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=3,44, pri
{to vrednosta na p=0,001 so {to se doa|a do zaklu~ok deka postoi silna
statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto
na ovaa strategija pome|u majkite i tatkovcite vo eksperimentalnata
grupa, odnosno deka majkite vo zna~ajno pogolema mera ja koristat ovaa
strategii vo spravuvawe so stresot. (Tabela 12).
Tabela 12. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na restruktuirawe na problemot (R) kako strategija za spravuvawe so stresot.
R Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 23 40 31,49 3,88Tatkovci 19 40 27,94 4,70
3,44 0,001**
в) Во однос на стратегијата barawe duhovna poddr{ka (Seeking spiritutal
support-SSS) се споредуваа разликите во користењето на оваа стратегија за
справување со стрес помеѓу мајките и татковците, при што се доби вредност
на t=1,98, при што вредноста на p=0,052 со што се доаѓа до заклучок дека не
постои статистички значајна разлика во користењето на оваа стратегија
помеѓу мајките и татковците во експерименталnata grupa. (Tabela 13)
103
Tabela 13. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na barawe duhovna poddr{ka (SSS) kako strategija za spravuvawe so stresot.
SSS Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 6 18 12,51 3,33Tatkovci 4 19 10,91 3,44
1,98 0,052
g) Vo odnos na strategijata mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing
family-MF) se sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za
spravuvawe so stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi
vrednost na t=2,67, pri {to vrednosta na p=0,010 so {to se doa|a do
zaklu~ok deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
ovaa strategija pome|u majkite i tatkovcite vo eksperimentalnata
grupa, odnosno deka majkite vo zna~ajno pogolema mera ja koristat ovaa
stretegija za spravuvawe so stresot (Tabela 14).
Tabela 14. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na mobilizirawe na semejstvoto (MF) kako strategija za spravuvawe so stresot.
MF Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 7 20 16,09 3,36 Tatkovci 4 20 13,71 4,04
2,67 0,010**
d) Vo odnos na strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA) se
sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe
so stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na
t=2,24, pri {to vrednosta na p=0,028 so {to se doa|a do zaklu~ok deka
postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na ovaa strategija
pome|u majkite i tatkovcite vo eksperimentalnata grupa, odnosno deka
tatkovcite vo zna~ajno pogolema mera ja koristat ovaa strategija za
spravuvawe so stresot, no vo nasoka sprotivna od o~ekuvanata, odnosno
tatkovcite ja koristat ovaa strategija vo pogolema mera od majkite.
(Tabela 15).
104
Tabela 15. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na pasivna ocenka (PA) kako strategija za spravuvawe so stresot.
PA Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 6 19 11,40 2,48 Tatkovci 6 16 12,66 2,21
-2,24 0,028*
d) Vo odnos na vkupnoto koristewe na strategii za spravuvawe so
stresot se sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za
spravuvawe so stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi
vrednost na t=3,00, pri {to vrednosta na p=0,0048 so {to se doa|a do
zaklu~ok deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
ovaa strategija pome|u majkite i tatkovcite vo eksperimentalnata
grupa, odnosno deka majkite vo zna~ajno pogolema mera koristat
strategii za spravuvawe so stresot (Tabela 16).
Tabela 16. Razliki pome|u grupite vo odnos na vkupnoto koristewe na strategii za spravuvawe so stresot
Vkupno strategii Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 73 124 102,34 10,67 Tatkovci 75 128 94,17 12,08
3,00 0,004**
HIPOTEZA 4: Vo semejstva kade {to nema dete so autizam majkite i tatkovcite
koristat podednakvo strategii. Za testiraweto na ovaa hipoteza se koriste{e t-
testot so koj se ispituvaa razlikite na aritmeti~kite grupi na postignuvawata po
odnos na dadena varijabla kaj dvete grupi od interes, odnosno se testira{e
statisti~kata zna~ajnost na razlikata vo koristeweto na opredelena strategija
pome|u majkite i tatkovcite.
a) Vo odnos na strategijata dobivawe na socijalna poddr{ka (Acquiring social support-
ASS) se sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so
stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=0,694, pri {to
vrednosta na p=0,490 so {to se doa|a do zaklu~ok deka ne postoi statisti~ki
105
zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na ovaa strategija
pome|u majkite i tatkovcite vo kontrolnata grupa (Tabela 17).
Tabela 17. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na dobivawe na socijalna poddr{ka (ASS) kako strategija za spravuvawe so stresot.
ASS Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 19 44 32,30 5,09Tatkovci 16 39 31,37 4,89
0,694 0,490
b) Vo odnos na strategijata restruktuirawe na problemot (Reframing-R) se
sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres
pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=0,836, pri {to
vrednosta na p=0,406 so {to se doa|a do zaklu~ok deka ne postoi statisti~ki
zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na ovaa strategija
pome|u majkite i tatkovcite vo kontrolnata grupa. (Tabela 18).
Tabela 18. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na restruktuirawe na problemot (R) kako strategija za spravuvawe so stresot
R Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 25 36 30,86 2,80Tatkovci 25 39 30,26 3,19
0,836 0,406
в) Во однос на стратегијата barawe duhovna poddr{ka (Seeking spiritutal support-
SSS) се споредуваа разликите во користењето на оваа стратегија за справување со
стрес помеѓу мајките и татковците, при што се доби вредност на t=0,927, при што
вредноста на p=0,357 со што се доаѓа до заклучок дека не постои статистички
значајна разлика во користењето на оваа стратегија помеѓу мајките и татковците во
kontrolnata grupa. (Tabela 19).
Tabela 19. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na barawe duhovna poddr{ka (SSS) kako strategija za spravuvawe so stresot.
SSS Min Max M SD t-тест p-вредност
106
Majki 10 20 13,50 2,43Tatkovci 8 19 12,97 2,30
0,927 0,357
g) Vo odnos na strategijata mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing family-MF)
se sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so
stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=-0,360, pri
{to vrednosta na p=0,720 so {to se doa|a do zaklu~ok deka ne postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na ovaa strategija pome|u
majkite i tatkovcite vo kotrolnata grupa. (Tabela 20).
Tabela 20. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na mobilizirawe na semejstvoto (MF) kako strategija za spravuvawe so stresot.
MF Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 10 20 13,11 2,43 Tatkovci 6 19 13,34 2,83
-0,360 0,720
d) Vo odnos na strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA) se sporeduvaa
razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres pome|u
majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=-2,098, pri {to vrednosta
na p=0,049 so {to se doa|a do zaklu~ok deka postoi statisti~ki zna~ajna
razlika vo koristeweto na ovaa strategija pome|u majkite i tatkovcite vo
eksperimentalnata grupa, odnosno deka tatkovcite vo zna~ajno pogolema mera
ja koristat ovaa strategija za spravuvawe so stresot (Tabela 21).
Tabela 21. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristeweto na pasivna ocenka (PA) kako strategija za spravuvawe so stresot
PA Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 8 16 11,17 1,90 Tatkovci 7 16 12,34 2,70
-2,098 0,049*
d) Vo odnos na vkupnoto koristewe na strategii za spravuvawe so stresot se
sporeduvaa razlikite vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so
stres pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=0,277, pri
{to vrednosta na p=0,782 so {to se doa|a do zaklu~ok deka ne postoi
107
statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na ovaa strategija pome|u
majkite i tatkovcite vo kontrolnata grupa. (Tabela 22).
Tabela 22. Razliki pome|u grupite vo odnos na vkupnoto koristewe na strategii za spravuvawe so stresot
Vkupno strategii Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 82 120 100,94 9,27 Tatkovci 72 122 100,29 10,20
0,277 0,782
HIPOTEZA 5: Vo semejstvata kade ima dete so autizam, majkite vo pogolema
mera }e koristat socijalna poddr{ka za spravuvawe so stresot od tatkovcite.-
za testiraweto na ovaa hipoteza se koriste{e t-testot so koj se ispituvaa
razlikite na aritmeti~kite grupi na postignuvawata po odnos na dadena
varijabla kaj dvete grupi od interes, odnosno se testira{e statisti~kata
zna~ajnost na razlikata vo koristeweto na socijalnata poddr{ka pome|u
majkite i tatkovcite kade ima dete so autizam.
a) Vo odnos na poddr{kata od prijatelite se sporeduvaa razlikite vo
pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=3,35, pri {to
vrednosta na p=0,0012 so {to se doa|a do zaklu~ok deka postoi
statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite, odnosno deka
majkite vo zna~ajno pogolema mera koristat poddr{ka od prijatelite vo
spravuvawe so stresot. (Tabela 23).
Tabela 23. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od prijatelite
Poddr{ka od prijatelite
Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 6 16 12,40 2,03 Tatkovci 6 15 10,57 2,51
3,35 0,001**
b) Vo odnos na poddr{kata od semejstvoto se sporeduvaa razlikite vo pome|u
majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=1,33, pri {to vrednosta
na p=0,189 so {to se doa|a do zaklu~ok deka ne postoi statisti~ki zna~ajna
108
razlika pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na koristeweto na poddr{ka
od semejtvoto vo spravuvawe so stresot. (Tabela 24).
Tabela 24. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od semejstvoto
Poddr{ka od semejstvoto
Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 4 20 11,03 3,56 Tatkovci 5 33 9,68 4,82
1,33 0,189
v) Vo odnos na vkupnata socijalna poddr{ka vo spravuvawe so stresot se
sporeduvaa razlikite vo pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi
vrednost na t=2,82, pri {to vrednosta na p =0,006 so {to se doa|a do
zaklu~ok deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i
tatkovcite, odnosno deka majkite vo zna~ajno pogolema mera koristat
socijalna poddr{ka vo spravuvawe so stresot.(Tabela 25).
Tabela 25. Razliki pome|u grupite vo odnos na vkupnoto koristewe na socijalna poddr{ka
Vkupno poddr{ka Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 14 33 23,43 4,71 Tatkovci 13 39 20,18 4,88
2,82 0,006**
HIPOTEZA 6: Vo semejstvata kade ima dete so autizam, majkite vo pogolema mera
}e go procenat semejstvoto kako kohezivno i adaptivno od tatkovcite. Za
testiraweto na ovaa hipoteza se koriste{e t-testot so koj se ispituvaa razlikite
na aritmeti~kite grupi na postignuvawata po odnos na dadena varijabla kaj dvete
grupi od interes, odnosno se testira{e statisti~kata zna~ajnost na razlikata
pome|u percepiranata kohezija i adaptacija i posakuvanata kohezija i adaptacija,
pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam.
109
a) Vo odnos na percipiranata kohezija se sporeduvaa razlikite vo pome|u
majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=3,22, pri {to vrednosta
na p=0,002 so {to se doa|a do zaklu~ok deka postoi statisti~ki zna~ajna
razlika pome|u majkite i tatkovcite, odnosno deka majkite vo zna~ajno
pogolema mera go percipiraat svoeto semejstvo kako kohezivno.(Tabela 26).
Tabela 26. Razliki pome|u grupite vo odnos na percipiranata kohezija
Перцепирана кохезија
Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 27 49 41,20 4,80 Tatkovci 26 47 36,77 6,58
3,22 0,002**
b) Vo odnos na posakuvanata kohezija se sporeduvaa razlikite pome|u
majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=3,78, pri {to
vrednosta na p=0,0001 so {to se doa|a do zaklu~ok deka postoi
statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite, odnosno deka
posakuvanata semejna kohezivnost e na mnogu povisoko nivo kaj majkite
otkolku kaj tatkovcite (Tabela 27).
Tabela 27. Razliki pome|u grupite vo odnos na posakuvanata kohezija
Посакувана кохезија Min Max M SD t-тест p-вредност Majki 36 50 44,71 3,73 Tatkovci 35 50 41,09 4,30
3,78 0,0001**
V) Vo odnos na percipiranata adaptacija se sporeduvaa razlikite vo
pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=-1,80, pri
{to vrednosta na p =0,077 so {to se doa|a do zaklu~ok deka ne postoi
statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
procenkata na adaptivnosta na nivnoto semejstvo, odnosno deka majkite
i tatkovcite vo ista mera go percipiraat svoeto semejstvo kako
adaptivno. (Tabela 28).
110
Tabela 28. Razliki pome|u grupite vo odnos na percipiranata adaptacija
Percepirana adaptacija
Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 18 37 28,49 4,83 Tatkovci 23 41 30,34 3,73
-1,80 0,077
g) Vo odnos na posakuvanata adaptacija se sporeduvaa razlikite vo
pome|u majkite i tatkovcite, pri {to se dobi vrednost na t=2,44, pri
{to vrednosta na p=0,018 so {to se doa|a do zaklu~ok deka postoi
statisti~ki zna~ajna razlika pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
posakuvanata adaptacija na nivnoto semejstvo, odnosno deka
posakuvanata semejna adaptacija e na mnogu povisoko nivo kaj majkite
otkolku kaj tatkovcite (Tabela 29).
Tabela 29. Razliki pome|u grupite vo odnos na posakuvanata adaptacija
Posakuvana adaptacija
Min Max M SD t-тест p-вредност
Majki 29 50 38,40 5,28 Tatkovci 24 50 35,14 5,89
2,44 0.018*
HIPOTEZA 7: Vo semejstvata kade ima dete so autizam vo pogolema mera se
koristi socijalna poddr{ka otkolku vo semejstvata kade nema dete so autizam. Za
testiraweto na ovaa hipoteza se koriste{e t-testot so koj se ispituvaa razlikite
na aritmeti~kite grupi na postignuvawata po odnos na dadena varijabla kaj dvete
grupi od interes, odnosno se testira{e statisti~kata zna~ajnost na razlikata vo
koristeweto na socijalnata poddr{ka pome|u semejstvata koi imaat dete so autizam
i semejstvata koi nemaat dete so autizam.
a) Vo odnos na koristeweto poddr{ka od prijatelite se sporeduvaa razlikite
vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres pome|u semejstvata
koi imaat dete so autizam i semejstvata koi nemaat dete so autizam, pri {to
se dobi vrednost na t=-2,26, pri {to vrednosta na p=0,026 so {to se zaklu~uva
111
deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u semejstvata koi imaat dete
so autizam i semejstvata koi nemaat dete so autizam vo odnos na koristewe na
ova strategija za spravuvawe so stres, no vo nasoka sprotivna na o~ekuvanata,
odnosno semejstvata kade nema dete so autizam koristele pove}e poddr{ka od
prijatelite. Rezultatite od ovaa analiza se poka`ani vo Tabela 30.
Tabela 30. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od prijatelite
M D t df p Semejstvo so dete so autizam
11,49 Prijateli
Semejstvo bez dete so autizam
12,35
-0,86 -2,26 137 0,026
b) Vo odnos na koristeweto poddr{ka od semejstvoto se sporeduvaa razlikite
vo koristeweto na ovaa strategija za spravuvawe so stres pome|u semejstvata
koi imaat dete so autizam i semejstvata koi nemaat dete so autizam, pri {to se
dobi vrednost na t=1,37, pri {to vrednosta na p=0,174 so {to se zaklu~uva deka
ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u semejstvata koi imaat dete so
autizam i semejstvata koi nemaat dete so autizam vo odnos na koristewe na ova
strategija za spravuvawe so stres. Rezultatite od ova analiza se poka`ani vo
Tabela 31.
Tabela 31. Razliki pome|u grupite vo odnos na koristewe poddr{ka od semejstvoto
M D t df p
Semejstvo so dete so autizam
10,36 Semejstvo
Semejstvo bez dete so autizam
9,56
0,80 1,37 137 0,174
v) Vo odnos na vkupnoto koristewe na socijalna poddr{ka se sporeduvaa
razlikite vo koristeweto na ova strategija za spravuvawe so stres pome|u
semejstvata koi imaat dete so autizam i semejstvata koi nemaat dete so
autizam, pri {to se dobi vrednost na t=-0,14 , pri {to vrednosta na p=0,892,
so {to se zaklu~uva deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u
semejstvata koi imaat dete so autizam i semejstvata koi nemaat dete so
112
autizam vo odnos na koristewe na ovaa strategija za spravuvawe so stres.
Rezultatite od ova analiza se poka`ani vo Tabela 32.
Tabela 32. Razliki pome|u grupite vo odnos na vkupnoto koristewe na socijalna poddr{ka
M D t df p
Semejstvo so dete so autizam
21,83 Vkupno
Normalno semejstov 21,93
-0,10 -0,14 136 0,892
HIPOTEZA 8: Vo semejstvata kade nema dete so autizam ima pogolem broj na
balansirani semejstva otkolku vo semejstvata kade ima dete so autzam- vo odnos na
ova hipoteza, se sporeduvaa razlikite vo brojot na balansirani i nebalansirani
semejstva pome|u semejstvata koi imaat dete so autizam i semejstvata koi nemaat
dete so autizam, pri {to se dobi vrednost na -test=1,211, pri {to vrednosta na p
=0,546, odnsno p>0,05, so {to se zaklu~uva deka ne postoi statisti~ki zna~ajna
razlika pome|u brojot na balansiranite i nebalansiranite semejstva pome|u
semejstvata koi imaat dete so autizam i semejstvata koi nemaat dete so autizam.
Rezultatite od ovaa analiza se poka`ani vo Tabela 33.
Tabela 33. Razliki pome|u grupite vo odnos na balansiranosta na semejstvata
Balansiranost na semejstvata po odnos na kohezija i adaptacija
-test
df p
Balansirani Nebalansirani Vkupno Semejstva so dete so autizam
26 44 70
Semejstva bez dete so autizam
29 41 70
Vkupno 55 85 140
1,211a
2
0,546
113
IV. DISKUSIJA
Otkako se napravi deskriptivna analiza na podatocite, se testiraa istra`uva~kite hipotezi. Kaj hipotezite bea testirani razlikite pome|u aritmeti~kite sredini na individualnite skorovi za sekoja od varijablite pri {to se koriste{e t-testot. Rezultatite od ovaa analiza se dadeni vo prodol`enie.
Pri testirawe na hipotezata 1 se ispituva{e pra{aweto dali postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo nivoto na koristewe na socijalnata poddr{ka za
spravuvawe so stresot me|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima
dete so autizam.
a) Za da se napravi sporedba pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva
vo odnos na nivoto na koristewe na poddr{kata od prijatelite se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,045,
so {to se poka`a deka se razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka od
prijatelite, no vo nasoka sprotivna od o~ekuvanata. Ova zna~i deka
nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam vo pogolema mera
koristat poddr{ka od prijatelite za razlika od balansiranite semejstva
kade ima dete so autizam.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
poddr{kata od prijatelite kaj balansiranite i nebalansiranite semejstva
kade ima dete so autizam se potvrduva.
b) Za da se napravi sporedba pome|u balansiranite i nebalansiranite
semejstva vo odnos na nivoto na koristewe na poddr{kata od semejstvoto se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,441,
so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka
od semejstvoto. Ova zna~i deka balansiranite i nebalansiranite semejstva
kade ima dete so autizam ja koristat ednakvo poddr{kata od semejstvoto.
114
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
poddr{kata od semejstvoto kaj balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima
dete so autizam ne se potvrduva.
v) Za da se napravi sporedba pome|u balansiranite i nebalansiranite
semejstva vo odnos na koristeweto na vkupnata socijalna poddr{ka se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,786,
so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na ovaa varijabla. Ova zna~i
deka balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam ja
koristat ednakvo socijalnata poddr{ka.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na vkupnata
socijalna poddr{ka kaj balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete
so autizam ne se potvrduva.
Balansiranite semejstva po definicija se vsu{nost semejstva koi imaat
umereno nivo na kohezija i adaptacija (koja se meri so soodveten instrument-FACES
III). Koga edno semejstvo se soo~uva so problem, toga{ toa sigurno vlijae na
semejnoto funkcionirawe, {to zna~i deka mo`e da se naru{at nivoata na kohezija
i adaptacija vo semejstvoto, pa taka edno balansirano semejstvo lesno mo`e da
pomine vo nebalansirano.
Golem broj na istra`uvawa poka`uvaat deka pogolemoto nivo na primena
socijalna poddr{ka doveduva do namaluvawe na stresot vo semejstvoto. Vo toj slu~aj
koga stresot kaj roditelite e pomal, toga{ toa semejstvo podobro funkcionira.
Vo na{iot slu~aj nebalansiranite semejstva kade ima dete so autizam koristat
edinstveno pove}e poddr{ka od prijatelite za da se spravat so stresot, za razlika
od balansiranite semejstva, dodeka poddr{kata od semejstvoto i vkupnata socijalna
poddr{ka vo ista mera ja koristat.
115
Vo studijata na Pottie i Ingram u~estvo zemaat 34 semejstva na deca so autizam
kade istra`uva~ite nao|aat deka socijalnata poddr{ka e va`en faktor za
adaptacijata na semejstvoto i prifa}awe na dijagnozata i sostojbata (108).
Vo ovaa nasoka interesna e studijata na Higgins i sorabotnicite koi nao|aat
deka negativnite socijalni stavovi se naj~estite predizvici kaj 22% od
ispitanicite (roditelite na deca so autizam). Za da se spravat so seto toa 55,6% od
niv gi gledaat bra~nite drugari kako izvor na poddr{ka, a 26,7 % na poddr{kata od
samite sebesi, dodeka 20% od niv se potpiraat na nivnite prijateli (98).
Pri testirawe na hipotezata 2 se ispituva{e pra{aweto dali postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo nivoto na koristewe na socijalnata poddr{ka za
spravuvawe so stresot me|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade nema
dete so autizam.
a) Za da se napravi sporedba pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva
vo odnos na nivoto na koristewe na poddr{kata od prijatelite se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,047
so {to se poka`a deka se razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka od
prijatelite. Ova zna~i deka balansiranite semejstva kade nema dete so
autizam vo pogolema mera koristat poddr{ka od prijatelite za razlika od
nebalansiranite semejstva kade nema dete so autizam.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
poddr{kata od prijatelite kaj balansiranite i nebalansiranite semejstva kade
ima dete so autizam se potvrduva.
b) Za da se napravi sporedba pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva
vo odnos na nivoto na koristewe na poddr{kata od semejstvoto se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,758
so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka od
prijatelite. Ova zna~i deka balansiranite semejstva nebalansiranite
116
semejstva kade nema dete so autizam vo ista mera koristat poddr{ka od
semejstvoto.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
poddr{kata od semejstvoto kaj balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima
dete so autizam ne se potvrduva.
v) Za da se napravi sporedba pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva
vo odnos na koristeweto na vkupnata socijalna poddr{ka se sporeduvaa
razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,221 so {to se
poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na ovaa varijabla. Ova zna~i deka
balansiranite semejstva nebalansiranite semejstva kade nema dete so
autizam vo ista mera koristat socijalna poddr{ka.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
vkupnata socijalna poddr{ka kaj balansiranite i nebalansiranite semejstva
kade ima dete so autizam ne se potvrduva.
Bez razlika dali vo semejstvoto ima ili nema dete so autizam, balansiranosta na
semejstvoto e osnovata za adaptirawe i soo~uvawe so problemot kako i
koristeweto na socijalnata poddr{ka za spravuvawe so stresot.
Razlikata vo primaweto i koristeweto na socijalnata poddr{ka kaj
semejstvata kade ima ili nema dete so autizam e vo kvantitetot i kvalitetot na taa
poddr{ka. Ovaa razlika se javuva pred se zaradi toa {to simptomite koi se javuvaat
kaj decata so autizam baraat pogolem anga`man i na ovie semejstva im e potrebna
pogolema poddr{ka. Ovaa konstatacija e poddr`na vo istra`uvaweto na Siklos i
Kerns kade nao|aat deka roditelite na deca so autizam primaat sli~na poddr{ka
kako i semejstvata kade nema deca so autizam. Tie razlikata ja nao|aat vo
kvantitetot na poddr{kata, odnosno dobro adaptirano semejstvo kade nema dete so
117
autizam koristi poddr{ka vo pomala mera. Naj~esto na ovie semejstva dovolna im e
poddr{kata od samoto semejstvo (109).
Pri testirawe na hipotezata 3 se ispituva{e pra{aweto dali postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategiite za spravuvawe so stres
me|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam.
a) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata dobivawe na socijalna poddr{ka (Acquiring social support-ASS ) se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,22,
so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa
strategija. Ova zna~i deka majkite i tatkovcite strategijata (ASS) ja
koristat ednakvo za da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (ASS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam ne se potvrduva.
b) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata restruktuirawe na problemot (Reframing-R), se sporeduvaa
razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,001, odnosno so
{to se poka`a deka se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa
strategija. Ova zna~i deka majkite vo pogolema mera ja koristat strategijata
(ASS) od tatkovcite za da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (R) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam se potvrduva.
в) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata barawe duhovna poddr{ka (Seeking spiritutal support-SSS) se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,052
so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa
118
strategija. Ova zna~i deka majkite i tatkovcite strategijata (SSS) ja
koristat ednakvo za da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (SSS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam ne se potvrduva.
g) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing family-MF) se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,010
so {to se poka`a deka se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa
strategija. Ova zna~i deka majkite vo pogolema mera ja koristat strategijata
(MF) od tatkovcite za da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (MF) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam se potvrduva.
d) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA), se sporeduvaa razlikite
pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,028 so {to se poka`a deka
se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa strategija, no vo nasoka
sprotivna na o~ekuvanata. Ova zna~i deka tatkovcite vo pogolema mera ja
koristat strategijata (PA) od majkite.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (PA) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam se potvrduva.
|) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
vkupnoto koristewe na strategii se sporeduvaa razlikite pome|u nivnite
aritmeti~ki sredini pri {to p=0,048 so {to se poka`a deka se razlikuvaat
vo odnos na vkupnoto koristewe strategii. Ova zna~i deka majkite vo
119
pogolema mera gi koristat strategiite za spravuvawe so stres od tatkovcite
vo semejstva kade ima dete so autizam.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo odnos na
vkupnoto koristewe na strategiite za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam se potvrduva.
Majkite na deca so autizam imaat pogolem anga`man okolu niv za razlika od
tatkovcite. Sekojdnevnata gri`a nudi golem broj na predizvici so koi se
soo~uvaat. Kako rezultat na toa, se pretpostavuva deka koristat mnogu pove}e
kompenzatorni mehanizmi, kako {to se strategiite za spravuvawe so stres vo
na{iov slu~aj. Opravdanosta na ovaa konstatcija se gleda preku studijata na Dale i
sorabotnicite koja opfa}a majki i tatkovci na deca so autizam vo tekot na
postavuvaweto na dijagnozata. Za vreme na dijagnosticiraweto naj~estite ~uvstva
koi se javile kaj roditelite bile lutina, stres, {ok i vina. Majkite poka`ale
pove}e vakvi negativni ~uvstva i depresija za razlika od tatkovcite (110).
Istra`uvawata napraveni na ova pole poka`uvaat deka kolku pove}e
strategii za spravuvawe so stres se koristat tolku polesno se spravuva so
popre~nosta, odnosno, koristeweto na pove}e strategii se od pogolema pomo{
(111).
Vo edna studija koja opfa}a 129 roditeli na deca so autizam na koi im e
potrebna posebna nega, ja istra`uva vrskata pome|u koristenite strategii za
spravuvawe so stres, depresijata na roditelite i sostojbata na deteto.
Istra`uva~ite nao|aat deka majkite i tatkovcite ednakvo ja koristat strategijata
(ASS) i (R). Vo na{iot slu~aj, strategiite (ASS) i (SSS) gi koristat ednakvo,
dodeka strategijata (PA) tatkovcite pove}e ja koristat od majkite (1).
Pri testirawe na hipotezata 4 se ispituva{e pra{aweto dali postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategiite za spravuvawe so stres
me|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade nema dete so autizam.
120
a) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata dobivawe na socijalna poddr{ka (Acquiring social support-ASS )
se sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to
p=0,49 so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na koristeweto
na ovaa strategija. Ova zna~i deka majkite i tatkovcite strategijata
(ASS) ja koristat ednakvo za da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (ASS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade nema dete so autizam se potvrduva.
b) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata restruktuirawe na problemot (Reframing-R), se sporeduvaa
razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,406 so {to se
poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa strategija.
Ova zna~i deka majkite i tatkovcite strategijata (R) ja koristat ednakvo za
da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (R) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade nema dete so autizam se potvrduva.
в) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata barawe duhovna poddr{ka (Seeking spiritutal support-SSS) se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,357
so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa
strategija. Ova zna~i deka majkite i tatkovcite strategijata (SSS) ja
koristat ednakvo za da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (SSS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade nema dete so autizam se potvrduva.
121
g) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata mobilizirawe na semejstvoto (Mobilizing family-MF) se
sporeduvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,720
so {to se poka`a deka ne se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa
strategija. Ova zna~i deka majkite vo podednakva mera ja koristat
strategijata (MF) so tatkovcite za da se spravat so stresot.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (MF) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam se potvrduva.
d) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo koristeweto na
strategijata pasivna ocenka (Passive appraisal-PA), se sporeduvaa razlikite
pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,04 so {to se poka`a deka
se razlikuvaat vo odnos na koristeweto na ovaa strategija, no vo nasoka
sprotivna na o~ekuvanata. Ova zna~i deka tatkovcite vo pogolema mera ja
koristat od majkite.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
koristeweto na strategijata (PA) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i
tatkovcite vo semejstva kade ima dete so autizam ne se potvrduva.
|) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
vkupnoto koristewe na strategii se sporeduvaa razlikite pome|u nivnite
aritmeti~ki sredini pri {to p=0,782 so {to se poka`a deka ne se
razlikuvaat vo odnos na vkupnoto koristewe strategii. Ova zna~i deka
majkite i tatkovcite vo ista mera koristat strategii za spravuvawe so stres
vo semejstvata kade nema dete so autizam.
Vo na{iot slu~aj hipotezata deka ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo
odnos na vkupnoto koristewe na strategiite za spravuvawe so stresot pome|u
majkite i tatkovcite vo semejstva kade nema dete so autizam se potvrduva.
122
Vo semejstvata kade nema dete so autizam majkite i tatkovcite gi koristat
podednakvo strategiite za spravuvawe so stres, osven strategijata (PA) kade
tatkovcite pove}e ja koristat od majkite. Ovaa strategija isto taka pove}e ja
koristat i tatkovcite od semejstvata kade ima dete so autizam od prethodnata
hipoteza.
Pri testirawe na hipotezata 5 se ispituva{e pra{aweto dali postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo nivoto na koristewe na socijalnata poddr{ka za
spravuvawe so stres me|u majkite i tatkovcite vo semejstvo kade ima dete so
autizam.
a) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na nivoto
na koristewe na poddr{kata od prijatelite se sporeduvaa razlikite
pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,0012 so {to se poka`a
deka se razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka od prijatelite.
Ova zna~i deka majkite vo pogolema mera koristat poddr{ka od
prijatelite za razlika od tatkovcite vo semejstva kade ima dete so
autizam.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo primenata poddr{ka od
prijatelite pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam se potvrduva.
b) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na nivoto
na koristewe na poddr{kata od semejstvoto se sporeduvaa razlikite
pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,189 so {to se poka`a
deka ne se razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka od semejstvoto.
Ova zna~i deka majkite i tatkovcite poddr{kata od semejstvoto ja
koristat ednakvo.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
poddr{kata od semejstvoto pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam ne se
potvrduva.
123
v) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
vkupnoto koristewe na socijalnata poddr{ka se sporeduvaa razlikite
pome|u nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,006 so {to se poka`a deka
se razlikuvaat vo odnos na ovaa varijabla. Ova zna~i deka majkite vo
pogolema mera koristat socijalna poddr{ka za razlika od tatkovcite vo
semejstva kade ima dete so autizam.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo vkupno primenata
socijalna poddr{ka pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam se potvrduva.
Majkite na deca so autisti~en spektar na naru{uvawe ostavaat pove}e vreme
za svoite deca. Majkite koi primaat pogolemo nivo na formalna i neformalna
socijalna poddr{ka imaat poniski nivoa na depresija i anksioznost (90).
Vo na{iot slu~aj tatkovcite i majkite podednakvo ja koristat poddr{kata
od semejstvoto, a vo istra`uvaweto na Herman Thompson ovaa poddr{ka ja
potenciraat kako najva`na, odnosno deka neformalnata poddr{ka koja ja dobivaat
majkite od sopruzite i obratno e najpoznatata strategija voop{to (112).
Altiere pak, vo svoeto istra`uvawe dobiva sli~ni rezultati kako vo na{eto
istra`uvawe, vo odnos na toa deka majkite primaat i koristat pove}e poddr{ka od
prijatelite za razlika od tatkovcite. Vo odnos na koristeweto na poddr{kata od
semejstvoto, rezultatite na ovie dve istra`uvawa se razlikuvaat.
Majkite se popodlo`ni na stres zaradi postojanata gri`a, pa zatoa majkite
poka`uvaat pogolemi potrebi od tatkovcite, odnosno:
• im treba pove}e vreme za sebe; • sakaat da vospostavuvaat kontakt so drugi semejstva; • baraat poddr{ka i pomo{ od prijatelite (113).
124
Pri testirawe na hipotezata 6 se ispituva{e pra{aweto dali postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo ocenuvaweto na semejstvoto kako kohezivno i
adaptivno me|u majkite i tatkovcite vo semejstvo kade ima dete so autizam.
a) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
percepiranata kohezija, se ispituvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki
sredini, pri {to p=0,002 so {to se poka`a deka se razlikuvaat vo odnos na
ovaa varijabla. Ova zna~i deka majkite vo pogolema mera go percepiraat
semejstvoto kako kohezivno.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na
deca so autizam vo odnos na percepiraweto na semejstvoto kako kohezivno, odnosno
majkite vo pogolema mera go percepiraat semejstvoto kako kohezivno, se potvrduva.
b) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
posakuvanata kohezija, se ispituvaa razlikite pome|u nivnite
aritmeti~ki sredini, pri {to p=0,0001 so {to se poka`a deka se
razlikuvaat vo odnos na ovaa varijabla. Ova zna~i deka posakuvanata
semejna kohezivnost e na mnogu povisoko nivo kaj majkite otkolku kaj
tatkovcite.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na
deca so autizam vo odnos na posakuvanata semejna kohezija, odnosno posakuvanata
kohezija e na povisoko nivo kaj majkite, se potvrduva.
v) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na
percepiranata adaptacija, se ispituvaa razlikite pome|u nivnite
aritmeti~ki sredini, pri {to p=0,077 so {to se poka`a deka ne se
razlikuvaat vo odnos na ovaa varijabla. Ova zna~i deka majkite i tatkovcite
vo ista mera go percepiraat semejstvoto kako adaptivno.
125
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na
deca so autizam vo odnos na percepiraweto na semejstvoto kako adaptivno, odnosno
majkite vo pogolema mera go percepiraat semejstvoto kako adaptivno, ne se
potvrduva.
g) Za da se napravi sporedba pome|u majkite i tatkovcite vo odnos na posakuvanata
adaptacija, se ispituvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki sredini, pri {to
p=0,018 so {to se poka`a deka se razlikuvaat vo odnos na ovaa varijabla. Ova zna~i
deka posakuvanata semejna adaptivnost e na mnogu povisoko nivo kaj majkite
otkolku kaj tatkovcite.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na
deca so autizam vo odnos na posakuvanata semejna adaptacija, odnosno posakuvanata
adaptacija e na povisoko nivo kaj majkite, se potvrduva.
Vo na{eto istra`uvawe majkite vo odnos na ocenuvaweto na percepiranoto i
posakuvanoto nivo na kohezija, kako i posakuvanoto nivo na adaptacija se
razlikuvaat od tatkovcite, odnosno vo pogolema go ocenuvaat kako takvo, dodeka ne
postoi razlika vo odnos na ocenuvaweto na percepiranoto nivo na adaptacija
pome|u majkite i tatkovcite. Interesno e da se napomene istra`uvaweto na Altiere
koj nao|a deka nema razlika vo ocenuvaweto na percepiranata i posakuvanata
kohezija i adaptacija na svoeto semejstvo kade ima dete so autizam (114).
Imaj}i predvid deka majkite se kreatori na semejnoto opkru`uvawe kako
{to veli Krauss, toga{ se o~ekuva od niv da go ocenat svoeto semejstvo kako
kohezivno i adaptivno. Toj vo edna svoja studija, koja opfa}a roditeli na deca
pre~ki vo razvojot nao|a deka postojat razliki vo odnos na rangiraweto na
semejstvoto kako kohezivno i adaptivno me|u majkite i tatkovcite. (115).
126
Pri testirawe na hipotezata 7 se ispituva{e pra{aweto dali postoi
statisti~ki zna~ajna razlika vo nivoto na koristewe na socijalnata poddr{ka me|u
semejstvata kade ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so autizam.
a) Za da se napravi sporedba pome|u semejstvata vo odnos na nivoto na
koristewe na poddr{kata od prijatelite se sporeduvaa razlikite pome|u
nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,026 so {to se poka`a deka se
razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka od prijatelite, no vo nasoka
sprotivno od o~ekuvanata, odnosno semejstvata kade nema dete so autizam vo
pogolema mera koristat poddr{ka od prijatelite za razlika od semejstvata
kade ima dete so autizam.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
poddr{kata od prijatelite pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstva
kade nema dete so autizam, se potvrduva.
b) Za da se napravi sporedba pome|u semejstvata vo odnos na nivoto na
koristewe na poddr{kata od semejstvoto se sporeduvaa razlikite pome|u
nivnite aritmeti~ki sredini pri {to p=0,174 so {to se poka`a deka ne se
razlikuvaat vo odnos na varijablata poddr{ka od semejstvoto. Ova zna~i deka
semejstvata kade ima dete so autizam vo ista mera koristat poddr{ka od
semejstvoto kako i semejstvata kade nema dete so autizam.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na
poddr{kata od semejstvoto pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstva
kade nema dete so autizam, ne se potvrduva.
v) Za da se napravi sporedba pome|u semejstvata vo odnos na vkupnoto
koristewe na socijalnata poddr{ka se sporeduvaa razlikite pome|u nivnite
aritmeti~ki sredini pri {to p=0,892 so {to se poka`a deka ne se
razlikuvaat vo odnos na ovaa varijabla. Ova zna~i deka semejstvata kade ima
127
dete so autizam vo ista mera koristat socijalna poddr{ka kako i semejstvata
kade nema dete so autizam.
Hipotezata deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo vkupnoto koristewe na
socijalnata poddr{ka pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstva kade
nema dete so autizam, ne se potvrduva.
Golem e brojot na istra`uvawata za psiholo{kata dobrosostojba na
roditelite na deca so autisti~en spektar na naru{uvawe koi se obiduvaat da gi
utvrdat pri~inite za stres. Izve{taite od ovie istra`uvawa uka`uvaat na toa
deka roditelite na ovie deca imaat pogolemi nivoa na stres za razlika od
roditelite koi nemaat dete so autizam, pa i roditeli koi imaat deca so drugi
popre~enosti (116).
Istra`uvaweto na Plumb nao|a povrzanost na gri`ata, samoefikasnosta,
namaluvawe na voznemirenosta so primenata socijalna poddr{ka (117).
Edno ponovo istra`uvawe pak, Enas and Smith nao|a deka socijalnata
poddr{ka mo`e da poslu`i za da se podobri semejnoto funkcionirawe (118)
Rezultatite od na{eto istra`uvawe kako i rezultatite na nekoi od
prethodnite istra`uvawa na ovaa tematika poka`uvaat deka zaradi sostojbata vo
koja se nao|a semejstvoto vo koe ima dete so autizam, se u{te vo celost ne se
potpira na poddr{kata od prijatelite kako na~in za se spravi so stresot kako {to
toa go pravat toa semejstvata kade nema dete so autizam.
Pri testirawe na hipoteza 8 se ispituva{e pra{aweto dali postoi statisti~ki
zna~ajna razlika pome|u brojot na balansiranite i nebalansiranite semejstva
pome|u semejstvata koi imaat dete so autizam i semejstvata koi nemaat dete so
autizam.
Za da se napravi sporedba pome|u brojot na balansirani i nebalansirani
semejstva pome|u semejstvata koi imaat dete so autizam i semejstvata koi
128
nemaat dete so autizam se ispituvaa razlikite pome|u nivnite aritmeti~ki
sredini pri {to vrednosta p=0,546 poka`uva deka ne postoi razlika, odnosno
brojot na balansirani semejstva vo semejstva kade nema dete so autizam i
brojot na balansirani semejstva vo semejstva kade ima dete so autizam ne se
razlikuvaat zna~ajno.
Hipotezata deka vo semejstvata kade nema dete so autizam ima pogolem broj na
balansirani semejstva otkolku vo semejstvata kade ima dete so autzam, ne se
potvrduva.
Edno romansko istra`uvawe ~ija cel e dijagnosticirawe i opredeluvawe na
semejstvata od op{tata populacija spored FACES III poka`uva deka najgolem del od
ispituvanite semejstva se balansirani. Vo istra`uvaweto, primerokot e zemen od
op{tata populacija po slu~aen izbor.
129
V ZAKLU^OCI
Postojat razliki vo semejnoto funkcionirawe, koristeweto na socijalnata
poddr{ka i vo koristeweto na nekoi od strategiite za spravuvawe so stresot pome|u roditelite vo semejstavata kade ima dete so autizam i semejstvata kade nema dete so autizam. Poedine~nite zaklu~oci za sekoja od istra`uvanite hipotezi se odnesuvaat na toa deka:
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na poddr{kata od
prijatelite pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete
so autizam, no vo nasoka sprotivna na o~ekuvanata, odnosno nebalansiranite
semejstva vo pogolema mera ja koristat poddr{kata od prijatelite od
balansiranite.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo primenata poddr{ka od
semejstvoto pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete
so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na socijalna
poddr{ka pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade ima dete
so autizam.
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo primenata poddr{ka od prijatelite
pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade nema dete so
autizam, odnosno nebalansiranite semejstva vo pogolema mera ja koristat
poddr{kata od prijatelite od balansiranite.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo primenata poddr{ka od
semejstvoto pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade nema
dete so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo primenata vkupna socijalna
poddr{ka pome|u balansiranite i nebalansiranite semejstva kade nema dete
so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata
(ASS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva
kade ima dete so autizam.
130
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata (R) za
spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade ima
dete so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata
(SSS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade
ima dete so autizam.
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata (MF) za
spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade ima
dete so autizam.
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata (PA) za
spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade ima
dete so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata
(ASS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade
nema dete so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata (R)
za spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade nema
dete so autizam
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata
(SSS) za spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade
nema dete so autizam
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata (MF)
za spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade nema
dete so autizam
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na strategijata (PA) za
spravuvawe so stresot pome|u majkite i tatkovcite vo semejstva kade nema
dete so autizam
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na poddr{kata od
prijateli pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na poddr{kata od
semejstvo pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam.
131
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristenata socijalna poddr{ka
pome|u majkite i tatkovcite na decata so autizam.
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na deca so
autizam vo odnos na percepiraweto na semejstvoto kako kohezivno, odnosno
majkite vo pogolema mera go percepiraat semejstvoto kako kohezivno.
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na deca so
autizam vo odnos na posakuvanata semejna kohezija, odnosno posakuvanata
kohezija e na povisoko nivo kaj majkite.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na deca so
autizam vo odnos na percepiraweto na semejstvoto kako adaptivno, odnosno
majkite vo pogolema mera go percepiraat semejstvoto kako adaptivno.
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u majkite i tatkovcite na deca so
autizam vo odnos na posakuvanata semejna adaptacija, odnosno posakuvanata
adaptacija e na povisoko nivo kaj majkite.
Postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na poddr{kata od
prijatelite pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstva kade
nema dete so autizam, no vo nasoka sprotivna na o~ekuvanata, odnosno
semejstvata kade nema dete so autizam koristele pove}e poddr{ka od
prijatelite
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na poddr{kata od
semejstvoto pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstva kade
nema dete so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo koristeweto na socijalnata
poddr{ka pome|u semejstvata kade ima dete so autizam i semejstva kade nema
dete so autizam.
Ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u broj na balansirani
semejstva i nebalansirani semejstva pome|u semejstvata koi imaat dete so
autizam isemejstvata koi nemaat dete so autizam.
132
VI PREDLOZI
Po izgotvenata analiza na rezultati i donesuvawe na soodvetni
zaklu~oci za istata, se davaat slednive predlozi koi odat vo prilog na celiot
predmet na istra`uvawe na ovoj magisterski trud. Predlozite se:
Da postoi soodveten i utvrden sistem za rana intervencija so cel {to
porano i pobrzo vklu~uvawe na roditelite vo celiot toj proces.
Da postoi soodveten i utvrden sistem za rana dijagnostika koj }e
ovozmo`i dostapni resursi i izbegnuvawe na dolgite dijagnosti~ki
proceduri so cel rano soo~uvawe na roditelite na decata so autizam so
problemot.
Da postojat servisi-davateli na uslugi od strana na stru~ni lica koi }e
pru`aat stru~na pomo{ i poddr{ka na samite roditeli vedna{ po
dobivaweto na dijagnozata.
Da ima vospostaveno model, kako del od sistemot za rana intervencija koj
}e vklu~uva izgotvuvawe na semeen plan i programa koj }e sodr`i
konkretni zada~i so cel prepoznavawe na potrebite i prioritetite na
raniot detski razvoj. Vakviot pristap }e nudi zaedni~ka vklu~enost na
roditelite i profesionalcite.
Da se pottikne inicijativa za organizirawe na rabotilnici, obuki,
tribini so cel budewe na javnata svest za problemot na autizmot so koj se
sre}avaat roditelite i potrebnata poddr{ka koja im e neophodna.
Da postojat posebni servisi-davateli na uslugi od strana na stru~ni lica
koi }e nudat poddr{ka za toa kako roditelite da se gri`at i odnesuvaat
so svoite deca. Ovie servisi da vklu~uvaat i realiziraat obuki za
roditelite i kakov treba da bide nivniot pristap kon ovie deca.
Da se organiziraat forumi na roditeli koi mo`e da bidat i od tipot na
internet forumi koi }e bidat naso~eni na razmena na iskustva me|u niv
kako i ovozmo`uvawe na zaedni~ko dru`ewe so cel podobruvawe na
socijalniot moment na site semejstva koi imaat dete so autizam.
133
Da se sledi trendot na novi tehniki i metodi vo rabotata so deca so
autizam. Za ovaa cel potrebno e permanentno profesionalno
usovr{uvawe na stru~nite lica koi rabotat so ovie deca preku obuki, a
istovremeno i samite roditeli indirektno da bidat vklu~eni vo celiot
toj proces.
Da se odr`uvaat rabotilnici so cel gradewe na kapacitetite i razvivawe
na ve{tinite na roditelite so cel sekojdnevno da se poddr`uva i
pravilno da se naso~i razvojot na nivnite deca.
Da postojat servisi koi }e nudat poddr{ka na roditeli vo ~ii semejstva
postojat naru{eni semejni odnosi, kako i na samohrani roditeli koi
imaat dete so autizam.
Da postojat nevladini organizacii koi }e rabotat na podigawe na svesta
vo zdravstvenite ustanovi, u~ili{tata, mediumite so cel da se namali
stigmata za autizmot, a roditelite na decata so autizam da ne se
~uvstvuvaat deka se sami i zatvoreni so svojot problem.
Odr`uvawe na javni tribini i vklu~uvawe na nadle`nite ministerstva,
vo izgotvuvawe na proceduri, pravilnici kade to~no i konkretno }e
bidat opredeleni pravata na roditeltie so autizam.
Odr`uvawe na javni tribini koi }e deluvaat na poleto na zdravstvoto so
cel potkrevawe na inicijativa za besplaten biomedicinski tretman koj
im e neophoden na ovie deca.
134
VII. LITERATURA
1. Dunn ME, Burbine T, Bowers CA, Tantleff-Dunn S. Moderators of stress in parents of children with autism. Community Mental Health Journal 2001; 37:39-52.
2. Rice CE, Baio J, Van Naarden Braun K, Doernberg N, Meaney F J, Kirby RS. A public health collaboration for the surveillance of autism spectrum disorders. Paediatry Perinatal Epidemiollogy 2007; 21:179–90.
3. Kogan MD, Blumberg SJ, Schieve LA, et al. Prevalence of parent-reported diagnosis of autism spectrum disorder among children in the U.S. Pediatrics 2009; 124:1395–403.
4. Baron-Cohen S, Allen J, & Gillberg C. Can autism be detected at 18 months? The needle, the haystack, and the CHAT. British Journal of Psychiatry 1992; 161:839-843.
5. Bibby P, Eikeseth S, Martin NT, Mudford OC, & Reeves D. Progress and outcomes for children with autism receiving parent-managed intensive interventions. Research in Developmental Disabilities 2001; 22: 425-447.
6. Schall C. Family perspectives on raising a child with autism. Journal of Child and Family Studies 2000; 9: 409-423
7. Fombonne E. The prevalence of autism. Journal of the American Medical Association 2003; 289: 87-89.
8. Gray DE. Lay conceptions of autism, Parents’ explanatory models. Medical Anthropology 1995;16: 99-118
9. Mackowiak M. A etiology of autism, Focus on the biological perspective. Early Child Development and Care 2000; 160: 77-84.
10. Moes D, Koegel R, Schreibman L, Loos L. Stress profiles for mothers and fathers of children with autism. Psychological Reports 1992; 71: 1272-1274.
11. Volkmar FR, Lord C, Bailey A, Schultz RT, Klin A. Autism and pervasive developmental disorders. Child Psychol Psychiatry 2004; 45:135–170
12. Robbins DI, Fein D, Barton MI, Green JA. The modified checklist for autism in toddlers: an initial study investigating the early detection of autism and pervasive developmental disorders. Journal of Autism and Developmental Disorders 2001; 31(2): 149-151.
13. Filipek PA, Volkmar R, Paul A, Klin A. & Cohen D. Medical aspects of autism. Handbook of autism and pervasive developmental disorders 2005; 3(1): 534-581
14. Akshoomoff N, Pierce K, Courchesne E. The neurobiological basis of autism from a developmental perspective. Development and Psychopathology 2002; 14: 613-634.
15. American Psychiatric Association 2000. Diagnostic and statistical manual of mental disorders (4th ed., Text rev.). Washington, DC: Author.
16. American Psychiatric Association. Diagnostic and statistical manual of mental disorders. 5th ed. Washington, DC: American Psychiatric Association, 2013
17. Volkmar FR, Koenig K, State M. Childhood disintegrative disorder. Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorder. 3rd ed. Hoboken, NJ: Wiley; 2005:70-78.
18. Trajkovski V. Autizam. Filozofski fakultet: Institut za defektologija; 2004.
19. American Psychiatric Association (1994) Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (4th edn) (DSM^IV).Washington,DC: APA.
20. World Health Organization. (1993). The ICD-10 Classification ofmental and behavioral disorders: Diagnostic criteria for research. Geneva: Author.
135
21. Tonge BJ. Autism, autistic spectrum and the need for a better definition. The Medical Journal of Australia 2002; 176(9):412–413.
22. Trajkovski V. Medicinski osnovi na invalidnosta. Filozofski fakultet: Institut za defektologija; 2008
23. Trajkovski V. Autizam i Pervazivni razvojni naru{uvawa. Filozofski fakultet: Institut za defektologija; 2011
24. Fombonne E. Epidemiological surveys of autism and other pervasive developmental disorders: an update. J Autism Dev Disord 2003; 33(4):365–382.
25. Yeargin-Allsopp M, Rice C, Karapurkar T, Doernberg N, Boyle C, Murphy C. Prevalence of autism in a US metropolitan area. JAMA 2003; 289(1):49–55.
26. Blumberg SJ, Luke JV. Wireless substitution: Early release of estimates from the National Health Interview Survey, January–June 2012. National Center for Health Statistics. Available from: http://www.cdc.gov/nchs/nhis.htm. [accesed on 12 December 2012]
27. Schieve LA, Rice C, Yeargin-Allsopp M, Boyle CA, Kogan MD, Drews C, Devine O. Parent-reported prevalence of autism spectrum disorders in US-born children: An assessment of changes within birth cohorts from the 2003 to the 2007. National Survey of Children’s Health. Matern Child Health 2012; 16:151.
28. Matsuzaki H, Iwata K, Manabe T, Mori N. Triggers for Autism: Genetic and Environmental Factors. Journal of Central Nervous System Disease 2012: 4 27–36.
29. Abrahams BS, Geschwind DH. Advances in autism genetics: on the threshold of a new neurobiology. Nat Rev Gene 2008; 9(5):341–55.
30. Folstein SE, Rosen-Sheidley B. Genetics of autism: complex etiology for a heterogeneous disorder. Nat Rev Genet 2001; 2(12):943–55.
31. Abrahams BS, Geschwind DH. Advances in autism genetics: on the threshold of a new neurobiology. Nat Rev Genet. 2008;9(5):341–55.
32. Glessner JT, Wang K, Cai G, et al. Autism genome-wide copy number variation reveals ubiquitin and neuronal genes. Nature. 2009;459(7246):569–73.
33. Ylisaukko-oja T, Alarcon M, Cantor RM, et al. Search for autism loci by combined analysis of Autism Genetic Resource Exchange and Finnish families. Ann Neurol 2006; 59(1):145–55.
34. Johnson KP, Giannotti F, Cortesi F. Sleep patterns in autism spectrum disorders. Child and Adolescent Psychiatric Clinics of North America 2009;18(4):917–28.
35. Volkmar FR. Medical Problems, Treatments, and Professionals in Powers MD. Children with Autism: A Parent’s Guide, Second Edition, Bethesda: Woodbine House, 2000.
36. Zafeiriou DI, Ververi A, Vargiami E. Childhood autism and associated comorbidities. Brain and Development 2007;29(5):257–72.
37. Landa RJ, Holman KC, Garrett-Mayer E. Social and communication development in toddlers with early and later diagnosis of autism spectrum disorders. Archives of General Psychiatry 2007; 64(7):853–64.
38. Johnson CP, Myers SM. Identification and evaluation of children with autism spectrum disorders. Pediatrics 2007;120 (5):1183–215.
39. Simonoff E, Pickles A, Charman T, Chandler S, Loucas T, Baird G. Psychiatric disorders in children with autism spectrum disorders: prevalence, comorbidity, and associated factors in а population-derived sample. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry 2008; 47(8):921–9.
40. Myers SM, Johnson CP. Management of children with autism spectrum disorders. Pediatrics 2007;120 (5):1162–82.
136
41. Couper JJ, Sampson AJ. Children with autism deserve evidence-based intervention. Medical Journal of Australia 2003; 178(9):424–5.
42. Johnson CP. Early Clinical Characteristics of Children with Autism. Autistic Spectrum Disorders in Children. Marcel Dekker New York Inc. 2004:85-123.
43. Pellicano E. Testing the predictive power of cognitive atypicalities in autistic children: evidence from a 3-year follow-up study. Autism Research, 2013; 6:258–267.
44. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Fourth Edition – Text Revision (DSM-IV-TR). Washington, DC: American Psychiatric Publishing, Inc, 2000.
45. Baird G, Cass H, Slonims V. Diagnosis of autism. BMJ 2003; 327(7413):488-93. 46. Moore K, McConkey R, Sines D, Cassidy A. Improving diagnostic and assessment
services for children with autistic spectrum disorders. Early Child Dev Care 1999;154:1-11.
47. Panerai S, Zingale M, Trubia G, Finocchiaro M, Zuccarello R, Ferri R, & Elia M. Special education versus inclusive education: the role of the TEACCH program. Journal of Autism and Developmental Disorders 2009; 39:874-882.
48. Simpson R, Jennifer B. Ganz Emily M. Lund. The Picture Exchange Communication System (PECS): A Promising Method for Improving Communication Skills of Learners with Autism Spectrum Disorders Education and Training in Autism and Developmental Disabilities, Texas A&M University Department of Educational Psychology 2012; 47(2): 176–186
49. Granpeesheh D, Tarbox J, Dixon D. Applied behavior analytic interventions forchildren with autism: A description and review of treatment research. Annals of Clinica l Psychiatry 2009 ;21(3):162-173
50. Howard JS, Sparkman CR, Cohen HG, Stanislaw H. A comparison of intensive behavior analytic and eclectic treatments for young children with autism. Research in Developmental Disabilities 2005; 26:359–383.
51. Billstedt E, Gillberg C. Autism after adolescence: population-based 13- to 22-year follow-up study of 120 individuals with autism diagnosed in childhood. J Autism Dev Disord 2005; 35(3):351-60.
52. Heuveline P, Timberlake JM. The role of cohabitation in family formation: The United States in comparative perspective. Journal of Marriage and Family 2004; 66:1214-1230.
53. Rothausen TJ. ’Family’ in organizational research: a review and comparison of de Wnitions and measures. Journal of Organizational Behavior 1999; 20:817–836.
54. McDaniel SH, Pisani A. "Interpersonal Relationships". Clinical Guide to the WHO International Classification of Functioning, Disability. American Psychological Assocation Publications 2005. 569:590
55. Thomson E, McLanahan SS, Curtin RB. Family Structure, Gender, and Parental Socialization. Journal of Marriage and the Family 1992; 54(2): 368-378.
56. Goulbourne, H. Transnational Families: Ethnicities, Identities and Social Capital. London: Routledge, 2010.
57. Symon JB. Parent education for autism: Issues in providing services at a distance. Journal of Positive Behavior Interventions 2001; 3:160-174.
58. Lessenberry BM, Rehfeldt, RA. Evaluating stress levels of parents of children with disabilities. Exceptional children 2004; 70(2):231-244.
59. Dunn ME, Burbine T, Bowers CA, Tantleff-Dunn S.‘Moderators of stress in parents of children with autism’. Community Mental Health Journal 2004; 37:39–52.
137
60. Singer GHS, Powers LE. Families, disability, and empowerment. Baltimore: Brookes; . 1993.
61. Tunali B, Power T. Coping by redefinition: cognitive appraisals in mothers of children with autism and children without autism. Journal of Autism and Developmental Disorders 2002; 32(1): 25-34
62. Sloper P, Turner S. Risk and resistance factors in the adaptation of children with severe physical disability. Journal of Child Psychology and Psychiatry 1993; 34:167-188.
63. Sander JL, Morgan SB. Family stress and Adjustment as perceived by parents of children with autism or Down syndrome: Implications for intervention. Child and Family Behavior Therapy 1997; 19: 15-32.
64. Gray DE. Perceptions of stigma: The parents of autistic children. Sociology of Health and Illness 1993; 15: 102-120.
65. Hastings RP, Johnson E. Stress in UK families conducting intensive home-based behavioral intervention for their young child with autism. Journal of Autism and Developmental Disorders 2001; 31: 327-336.
66. Coplan J, Souders M, Mulberg A, et al. Children with autistic spectrum disorders. II. Parents are unable to distinguish secretin from placebo under double-blind conditions. Arch Dis Child 2003; 88:737–739
67. Dunn ME, Burbine T, Bowers CA, Tantleff-Dunn S. Moderators of stress in parents of children with autism. Community Mental Health Journal 2001; 37 (1): 39–52.
68. Kogan MD, Strickland BB, Blumberg SJ, Singh GK, Perrin JM, Van Dyck PC. A national profile of the health care experiences and family impact of autism spectrum disorder among children in the United States. Journal of the American Academy of Pediatrics 2008; 122 (6):1148–1159
69. Greenberg JS, Seltzer MM, Hong J, Orsmond GI. Bidirectional effects of expressed emotion and behavior problems and symptoms in adolescents and adults with autism. American Journal of Mental Retardation 2006; 111(4):229-249.
70. Glazzard J, Overall K. Living with autistic spectrum disorder: parental experiences of raising a child with autistic spectrum disorder (ASD). British journal of learning support, support for learning 2010; 27 (1): 39-45.
71. Olson DH. FACES IV manual. University of Minnesota and life innovation, Minneapolis, 2008.
72. Kogan MD, Strickland BB, Blumberg SJ, Singh GK, Perrin JM, Dyck PC. A. National profile of the health care experiences and family impact of autism spectrum disorder among children in the United States. Journal of the American Academy of Pediatrics 2008; 122 (6):1148–1159.
73. Deimling G, Smerglia V, Schaefer M. The Impact of Family Environment and Decision-Making Satisfaction on Caregiver Depression, Journal of Aging and Health, Sage Publications, Inc 2001; 13(1):47-71.
74. McCubbin H, Larson A, Olson D. F-COPES Family Crisis Oriented Personal Scales. In H. McCubbin & A. Thompson (Eds.), Family assessment inventories for research and practice. Madison, WI: University of Wisconsin, Madison; 1987.
75. Minuchin S. Families and Family Therapy. Cambridge, MA, Harvard University Press, 1974.
76. Beckman P. Comparison of mothers’ and fathers’ perceptions of the effect of young children with and without disabilities. American Journal of Mental Retardation 1991; 95: 585-595.
138
77. Gray DE. Coping with autism, Stresses and strategies. Sociology of Health &Illness 1994;16: 275-300
78. Gray DE. Ten years on: A longitudinal study of families of children with autism. Journal of Intellectual & Developmental Disability 2002; 27: 215-222.
79. Houser R, Seligman MA comparison of stress and coping by fathers of adolescents with mental retardation and fathers of adolescents without mental retardation. Research in Developmental Disabilities 1991; 12: 251-260.
80. Keenan M, Dillenburger K, Doherty A, Bryne T, Gallagher S. The experience of parents during diagnosis and forward planning for children with autism spectrum 55 disorder. Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities 2010; 23:390-397.
81. Penzo JA, Harvey P. Understanding parental grief as a response to mental illness: Implications for practice. Journal of Family Social Work 2008; 11(3): 323-338.
82. Meadan H, Halle JW, Ebata AT. Families with children who have autism spectrum disorders: Stress and support. Exceptional Children 2010; 77(1):7-36.
83. Higgins DJ, Bailey SR, Pearce JC. Factors associated with functioning style and coping strategies of families with a child with an autism spectrum disorder. Autism 2009, 9:125–137.
84. Luther EH, Canham, DL, Cureton VY. Coping and social support for parents of children with autism. The Journal of School Nursing 2005; 21:40–47.
85. Mancil GR, Boyd BA, Bedersem P. Parental stress and autism: are there useful mcoping strategies? Education and Training in Developmental Disabilities 2009; 44(4):523-537.
86. Lyons AM, Leon SC, Phelps C.E, Dunleavy AM. The impact of child symptom severity on stress among parents of children with ASD: The moderating role of coping styles. Journal of Child and Family Studies 2010; 19:516-524.
87. Dunn ME, Burbine T, Bowers CA, Tantleff-Dunn S. Moderators of stress in parents of children with autism. Community Mental Health Journal 2001; 37:39–52.
88. Lee L, Harrington RA, Louie BB, Newhoffer CJ. Children with autism: Quality of life and parental concerns. Journal of Autism and Developmental Disorders 2008; 38:1147-1160.
89. Hassall R, Rose J. Parental cognitions and adaptation to the demands of caring for a child with an intellectual disability: a review of the literature and implications for clinical interventions. Behavoir Cogn Psychother 2005; 33:71–88.
90. Gray D. Ten years on: a longitudinal study of families of children with autism. Journal of Intellectual and Developmental Disability 2002; 27(3):215-222
91. Marshak LE, Seligman M. Counseling persons with disabilities, Theoretical and clinical perspectives. Austin, TX: Pro-Ed; 1993.
92. Patterson JM. A family systems perspective for working with youth with disability. Pediatrician 1991; 18: 129-141.
93. Sharpley CF, Bitsika V, Efremidis B. Influence of gender, parental health, and perceived expertise of assistance upon stress, anxiety, and depression among parents of children with autism. Journal of Intellectual & Developmental Disability1997; 22: 19-28.
94. Green J, Charman T, McChonachie H, et al. Parent mediated communication-focused treatment in children with autism (PACT): a randomised controlled trial. Lancet 2010; 19 (3795): 2152–2160.
95. Hall HR, Graff, JC. The relationships among adaptive behaviors of children with autism, family support, parenting stress, and coping. Issues Comprehensive Pediatric Nursing 2011; 34(1): 4-25.
139
96. Montes G, Halterman JS. Psychological functioning and coping among mothers of children with autism: a population-based study. Pediatrics 2007; 119(5): 1040-1046.
97. Siman-Tov A, Kaniel S. Stress and personal resource as predictors of the adjustment of parents to autistic children: A multivariate model. Journal of Autism and Developmental Disorders 2011; 41(7): 879-890.
98. 100. Higgins DJ, Bailey SR, Pearce JC. 2005 May. Autism. Factors associated with functioning style and coping strategies of families with a child with an autism spectrum disorder. (09.05.2005) Available from URL: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15857858 [accesed on 28.April 2011]
99. GrayDE, Holden W. Psycho-social well-being among the parents of children with autism. Australia and New Zealand Journal of Developmental Disabilities 1992;18: 83-93.
100. Pakenham KI, Samios C, Sofronoff K. Adjustment in mothers of children with Asperger Syndrome: An application of the double ABCX model of family adjustment. Autism 2005; 9:119-212.
101. Rivers JW, Stoneman Z. Sibling relationships when a child has autism. InMarital stress and support coping. Journal of Autism and DevelopmentalDisorders 2003; 33: 383-394.
102. Lounds J, Seltzer MM, Greenberg JS, Shattuck P. Transition and change in adolescents and young adults with autism: Longitudinal effects on maternal well-being. American Journal on Mental Retardation 2007; 112: 401–417.
103. Seltzer MM, Greenberg JS, Hong J, Smith LE, Almeida DM, Coe C, et al. Maternal cortisol levels and child behavior problems in families of adolescents and adults with ASD. Journal of Autism and Developmental Disorders 2010; 40, 457–469.
104. Ekas NV, Lickenbrock DM, Whitman TL. Optimism, social support, and well-being in mothers of children with autism spectrum disorder. Journal of Autism and Developmental Disorders 2010; 40:1274–1284.
105. August KJ, Sorkin DH. Marital status and gender differences in managing a chronic illness: The function of health-related social control. Social Science and Medicine 2010; 71:1831–1838.
106. Gill MJ, Harris SL. Hardiness and social support as predictors of psychological discomfort in mothers of children with autism. Journal of Autism and Developmental Disorders 1991; 21: 407-416
107. Shira Katz. 2002. When the Child's Illness Is Life Threatening: Impact on the Parents. (01.01.2002). Available from URL: http://www.medscape.com/viewarticle/444200 [accesed on 28.April 2011].
108. Pottie C, Ingram K. Daily stress. Coping and well-being in parents of children with autism: A multilevel Modeling Approach. Journal of family psychology 2008; 22 (6): 855-864.
109. Siklos S, Kerns KA. Assessing need for social supports in parents of children with autism and Down syndrome. Journal of Autism and Dev. Disorders 2006; 36(7):921-933.
110. Dale E, Jahoda A, Knot F. Mothers attributions following their child's diagnosis of ASD: exploring links with maternal levels stress, depression and expectations about their child's future 2006; 10(5) 463-79.
111. Greenbers J, Seltzer M, Hwa-ha J. Parenting a child with disabilities. The role of social support for African-American parents, Parents in society 2012; 92 (4):405-411.
112. Herman S. Thompson I. Families’ perception of their resources for caring for children with developmental disabilities. Mental retardation 1995; 33:73-83
140
113. Bailey D et al. Needs and supports reorted by Latino families of young children with developmental disabilities. American Journal of Mental retardation 1999; 104:437-451
114. Altiere MJ, Kluge S. Family functioning and coping behaviors in parents of children with autism. Journal of Child and Family Studies 2009; 18:83-92.
115. Krauss MW. Child related and parenting stress: similarities and differences between mothers and fathers of children with disabilities. American Journal of Mental Retardation 1993; 97:393-404.
116. Hartley S, Seltzer M, Hedd L. Psychological well-being in fathers of adolescents and young adults with Down Syndrome, Fragile X syndrome and autism, Journal of Family Psychology 2012; 61: 327-342.
117. Plumb J. The impact of social support and family resilience on parental stress in families with a child diagnosed with an ASD. Doctorate in Social work, University of Pennsylvania, 2011.
118. Smith E, Maenner M, Seltzer M. Social support and well-being at mid-life among mothers of adolescents and adults eit ASD. Journal of Autism and Developmental disorders 2012; 42: 1818-1826.
141
Prilog 1 Skala za procena na adaptacija i kohezija vo semejstvo- Family Adaptability and Cohesion Evaluation Scales (FACES III) Pri odgovor na pra{awata koristete ja slednava skala: 1. skoro nikoga{ 2. edna{ vo nekoe vreme 3. ponekoga{ 4. ~esto 5. skoro sekoga{ Opi{i go tvoeto semejstvo _____^lenovite vo semejstvoto baraat pomo{ eden od drug _____ Vo re{avaweto na problemite se slu{aat i sugestiite od decata _____Se odobruvaat prijatelite na site ~lenovi vo semejstvoto _____ Decata imaat udel vo svojata disciplina _____ Sakame da pravime raboti samo vo na{eto poblisko semejstvo _____ Razli~ni lica deluvaat kako lideri vo na{eto semejstvo _____^lenovite vo semejstvoto se ~uvstvuvaat pobliski so ~lenovite od semejstvoto otkolku so ~lenovi koi ne se od semejstvoto _____ Na{eto semejstvo pravi promeni so podelba na zada~ite vo semejstvoto _____ ^lenovite od semejstvoto sakaat slobodnoto vreme da go pominat zaedno _____Roditelite zaedno so decata go diskutiraat kaznuvaweto _____^lenovite od semejstvoto se ~uvstvuvaat bliski eden za drug _____Decata donesuvaat odluki vo semejstvoto _____Koga se pravat zaedni~ki aktvnosti vo semejstvoto, site ~lenovi se prisutni _____Pravilata se menuvaat vo semejstvoto _____Lesno mo`eme da razmisluvame za rabotite {to gi pravime zaedno kako semjestvo _____Se menuvaat odgovornostite na sekoj ~len vo semejstvoto _____^lenovite od semejstvoto se konsultiraat eden so drug pri donesuvawe na nekakva odluka _____Te{ko e da se identifikuva liderot vo na{eto semejstvo _____Semejnoto zaedni{tvo e mnogu va`no _____Te{ko e da se ka`e koj koe zadol`enie od doma{nite raboti pravi IDEALNO, KAKO BI SAKALE DA BIDE VA[ETO SEMEJSTVO _____^lenovite od semejstvoto da baraat pomo{ eden od drug _____Vo re{avaweto na problemite da se slu{aat i sugestiite od decata _____Da se odobruvaat prijatelite na site ~lenovi vo semejstvoto _____Decata da imaat udel vo svojata disciplina
142
_____Da sakame da pravime raboti samo vo na{eto poblisko semejstvo _____Razli~ni lica da deluvaaat kako lideri vo na{eto semejstvo _____^lenovite vo semejstvoto da se ~uvstvuvaat pobliski so ~lenovite od semejstvoto otkolku so ~lenovi koi ne se od semejstvoto _____Na{eto semejstvo da pravi promeni so podelba na zada~ite vo semejstvoto _____^lenovite od semejstvoto da sakaat slobodnoto vreme da go pominat zaedno _____Roditelite zaedno so decata da go diskutiraat kaznuvaweto _____^lenovite od semejstvoto da se ~uvstvuvaat bliski eden za drug _____Decata koga mo`e da donesuvaat odluki vo semejstvoto _____Koga se pravat zaedni~ki aktvnosti vo semejstvoto, site ~lenovi bi mo`elo da bidat prisutni _____Pravilata da se menuvaat vo semejstvoto _____Lesno da mo`eme da razmisluvame za rabotite {to gi pravime zaedno kako semejstvo _____Da se menuvaat odgovornostite na sekoj ~len vo semejstvoto _____^lenovite od semejstvoto da se konsultiraat eden so drug pri donesuvawe na nekakva odluka _____Da se identifikuva liderot vo na{eto semejstvo _____Semejnoto zaedni{tvo da e mnogu va`no _____Bi mo`elo da se ka`e koj koe zadol`enie od doma{nite raboti da pravi
143
Prilog 2 Skala orientirana za li~na procenka na krizite vo smejstvoto-Family crisis oriented personal evaluation scale -F-COPES Nasoki: Prvo, pro~itajte gi odgovorite edna{. Vtoro, odlu~ete koj odgovor go opi{uva va{iot stav i odnesuvawe vo re{avaweto na problemite. Koristete gi ovie pet to~ki od skalata: 1 - strogo ne se soglasuvam 2 - umereno ne se soglasuvam 3 - nitu se soglasuvam nitu ne se soglasuvam 4 - umereno se soglasuvam 5 - strogo se soglasuvam KOGA SE SOO^UVAME SO PROBLEMI I KRIZI VO SEMEJSTVOTO ODGOVARAME SO: Spodeluvawe na na{ite pote{kotii 1 2 3 4 5 so rodninite Barame odobruvawe i poddr{ka od 1 2 3 4 5 prijatelite Znaeme deka imame mo} da gi re{ime 1 2 3 4 5 golemite problemi Barame soveti i informacii od drugi lica 1 2 3 4 5 od semejstva koi se soo~ile so sli~en problem Barame soveti od rodnini 1 2 3 4 5 Barame soveti od zaednicata, agenciite koi 1 2 3 4 5 se dizajnirani da im pomognat na semejstvata za odredena situacija ili problem Znaeme deka imame sila vo na{eto semejstvo 1 2 3 4 5 da gi re{ime problemite Primawe na podaroci i uslugi od sosedite 1 2 3 4 5 (pr: hrana, nosewe po{ta)
144
Barame soveti i informacii od 1 2 3 4 5 na{iot semeen lekar Barame uslugi i pomo{ od sosedite 1 2 3 4 5 Se soo~uvame so problemot i se obiduvame 1 2 3 4 5 da dojdeme vedna{ do re{enie Gledame televizija 1 2 3 4 5 Poka`uvame deka sme silni 1 2 3 4 5 Prisustvuvame na bogoslu`bi 1 2 3 4 5 Prifa}awe na stresni situacii 1 2 3 4 5 kako del od `ivotot Spodeluvawe na problemite so 1 2 3 4 5 bliskite prijateli Veruvawe vo sre}a koja igra golema uloga vo toa 1 2 3 4 5 kako dobro da se re{i problemot Ve`bawe so prijatelite kako da se namali 1 2 3 4 5 tenzijata Prifa}ame deka problemite se javuvaat 1 2 3 4 5 odedna{ Pravewe na zaedni~ki raboti so rodninite 1 2 3 4 5 (piknik, ve~era i sl.) Barame stru~no sovetuvawe i pomo{ za 1 2 3 4 5 semejnite problemi Veruvame deka mo`eme da se spravime so 1 2 3 4 5 semejnite problemi U~estvuvame vo aktvnosti na crkvata 1 2 3 4 5 Definirawe na problemite na pozitiven 1 2 3 4 5
145
na~in, taka {to ne vleguvame vo re{avaweto na problemot obeshrabreni Barawe mislewe od rodninite 1 2 3 4 5 za problemot so koj se soo~uvame ^uvstvuvame deka bez razlika {to pravime 1 2 3 4 5 za da se podgotvime, }e imame problemi vo re{avaweto na problemot Barame sovet od nadle`en minister 1 2 3 4 5 Veruvame deka ako ~ekame dovolno dolgo 1 2 3 4 5 problemot }e is~ezne Spodeluvame problemi so sosedite 1 2 3 4 5 Imame verba vo Boga 1 2 3 4 5
146
Prilog 3 Sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od semejstvoto-Perceived social support from family (PSS-Fa) Nasoki: Tvrdewata {to sledat se odnesuvaat na ~uvstva i iskustva koi se javuvaat kaj pove}eto lu|e, vo odnosite so semejstvata. Za sekoe pra{awe ima tri mo`ni odgovori: da, ne, ne znam. Ve molime zaokru`ete go odgvorot za sekoj ajtem. DA NE NEZNAM 1. Moeto semejstvo mi ja pru`a moralnata poddr{ka koja mi treba DA NE NEZNAM 2. Dobivam dobri idei od moeto semejstvo za toa kako da gi napravam nekoi raboti DA NE NEZNAM 3. Pove}eto lu}e {to gi znam se pobliski so svoeto semejstvo otkolku {to sum jas so moeto DA NE NEZNAM 4. Koga se doveruvam na ~lenovi od semejstvoto koi mi se pobliski mislam deka ne se ~uvstvuvaat prijatno DA NE NEZNAM 5. Moeto semejstvo saka da slu{a {to jas mislam za ne{to DA NE NEZNAM 6. ^lenovite od moeto semejstvo delat mnogu od moite interesi DA NE NEZNAM 7. Odreden del od ~lenovite na semejstvoto doa|aat kaj mene koga imaat problem ili koga im treba sovet DA NE NEZNAM 8. Jas se potpiram na semejstvoto za emocionalna poddr{ka DA NE NEZNAM 9. Postoi eden ~len vo semejstvoto so koj bi mo`el da se ~uvstvuvam zabavno DA NE NEZNAM 10. Jas i moeto semejstvo sme otvoreni toga{ koga razmisluvame za rabotite DA NE NEZNAM 11. Moeto semejstvo e osetlivo na moite li~ni potrebi DA NE NEZNAM 12. ^lenovi od moeto semejstvo doa|aat kaj mene za emocionalna poddr{ka DA NE NEZNAM 13. Imam {iroko spodeluvawe so golem broj na prijateli DA NE NEZNAM 14. ^lenovite od moeto semejstvo mi pomagaat vo re{avawe na problemi DA NE NEZNAM 15. ^lenovite od moeto semejstvo imaat dobra ideja za toa kako da gi napravat rabotite DA NE NEZNAM 16. Koga se doveruvam na ~lenovi od semejstvoto koi mi se pobliski, toa pravi da se ~uvstvuvam neprijatno DA NE NEZNAM 17. ^lenovite od moeto semejstvo me baraat za dru`ewe DA NE NEZNAM 18. Mislam deka moeto semejstvo znae deka sum dobar vo pomagawe za re{avaweto na problemi DA NE NEZNAM 19. Nemam vrska so ~len od semejstvoto koj mi e blizok kako vrskite na drugite lu|e so ~lenovite od semejstvoto DA NE NEZNAM 20. Posakuvam semejstvoto da be{e porazli~no od ona {to e
147
Prilog 4 Sogleduvawe na socijalnata poddr{ka od prijatelite-Perceived social support from friends (PSS-Fr) Nasoki: Tvrdewata {to sledat se odnesuvaat na ~uvstva i iskustva koi se javuvaat kaj pove}eto lu|e, vo odnosite so prijatelite. Za sekoe pra{awe ima tri mo`ni odgovori: da, ne, ne znam. Ve molime zaokru`ete go odgvorot za sekoj ajtem. DA NE NEZNAM 1. Moeto semejstvo mi ja pru`a moralnata poddr{ka koja mi treba DA NE NEZNAM 2. Dobivam dobri idei od moeto semejstvo za toa kako da gi napravam nekoi raboti DA NE NEZNAM 3. Pove}eto lu}e {to gi znam se pobliski so svoeto semejstvo otkolku {to sum jas DA NE NEZNAM 4. Koga se doveruvam na ~lenovi od semejstvoto koi mi se pobliski mislam deka ne se ~uvstvuvaat prijatno DA NE NEZNAM 5. Moeto semejstvo saka da slu{a ona {to jas mislam za ne{to DA NE NEZNAM 6. ^lenovite od moeto semejstvo delat mnogu od moite interesi DA NE NEZNAM 7. Odreden del od ~lenovite na semejstvoto doa|aat kaj mene koga imaat problem ili koga im treba sovet DA NE NEZNAM 8. Jas se potpiram na semejstvoto za emocionalna poddr{ka DA NE NEZNAM 9. Postoi eden ~len vo semejstvoto so koj bi mo`el da se ~uvstvuvam zabavno DA NE NEZNAM 10. Jas i moeto semejstvo sme otvoreni toga{ koga razmisluvame za rabotite DA NE NEZNAM 11. Moeto semejstvo e osetlivo na moite li~ni potrebi DA NE NEZNAM 12. ^lenovi od moeto semejstvo doa|aat kaj mene za emocionalna poddr{ka DA NE NEZNAM 13. Imam {iroko spodeluvawe so golem broj na prijateli DA NE NEZNAM 14. ^lenovite od moeto semejstvo mi pomagaat vo re{avawe na problemi DA NE NEZNAM 15. ^lenovite od moeto semejstvo imaat dobra ideja za toa kako da gi napravat rabotite DA NE NEZNAM 16. Koga se doveruvam na ~lenovi od semejstvoto koi mi se pobliski pravi da se ~uvstvuvam neprijatno DA NE NEZNAM 17. ^lenovite od moeto semejstvo me baraat za dru`ewe DA NE NEZNAM 18. Mislam deka moeto semejstvo znae deka sum dobar vo pomagawe na re{avaweto na problemi DA NE NEZNAM 19. Nemam vrska so ~len od semejstvoto koj mi e blizok kako vrskite na drugite lu|e so ~lenovite od semejstvoto DA NE NEZNAM 20. Posakuvam semejstvoto da be{e porazli~no od ona {to e