sava je postala mlakuža - arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_l.pdfsoproga...

8
Cvetočo ajdo, ki po starem ljudskem pregovoru oznanja začetek jeseni, vse redkeje videvamo na gorenjskih poljih. Kmetovalci pravijo, da se je ne splača sejati predvsem zaradi nevarnosti slane in divjadi Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 68 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI NEG Kranj, torek, 3. 9. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu- arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Sava je postala mlakuža Gorenjska, 2. septembra — Da- vi ob 7,25 so v elektrarni Moste s pet dvignili zapornico akumula- cijskega jezera, uro in pol pred tem pa so ustavili tudi turbine. Zaradi nujnih vzdrževalnih del, ki jih morajo na tej elektrarni opraviti vsakih deset let, elek- trarna ne bo obratovala približ- no dva meseca. Z deli bodo začeli takoj, ko bo akumulacijsko jeze- ro prazno. Zaradi postopnega iz- pusta vode pa bo praznenje tra- jalo okrog 4 dni. Izpustiti morajo namreč okrog 500.000 kubičnih metrov vode. Prvemu manevru 14. avgusta, ko so v Mostah prvič za 15 cen- timetrov dvignili zapornico in začeli spuščati mrtvo vodo, k i se Je mešala s tisto, ki je tekla skozi turbine, je torej zdaj sledil drugi. V dobrih 14 dneh se je jezero pre- cej izpraznilo in struga za pre- grado je pred sedanjim izpustom že kazala strma in umazana re- bra. Pred prvim izpustom je bilo v jezeru okrog 7 milijonov kubič- nih'metrov vode, zdaj pa je je bilo le še dober milijon. Že pred sedmo uro davi je bila v Mostah tudi posebna komisija, v kateri so bili predstavniki zve- ze ribiških družin Gorenjske, Za- voda za ribištvo Ljubljana, Hi- drometeorološkega zavoda, Splošne vodne skupnosti Gorenj- ske, republiškega zavoda za vod- no gospodarstvo in hidroelek- trarne Moste. Voda za pregrado je bila mirna in prekrita s tanko plastjo odpadnih olj in drugih snovi. Od nedelje popoldne, ko so ustavili dve turbini (ponoči je obratovala le ena) je gladina na- rasla za približno pol metra. To ugotovitev so strokovnjaki, ki so določali sedanji izpust, skrbno pretehtali. Menili so, da bi glede na sedanji dotok Save v jezero moralo odteči skozi zapornice vsako sekundo 11 do 12 kubičnih metrov. Po teoretičnem izračunu bi to zadostovalo, da bi se jezero Mrtvih 122, okoli 100 ranjenih Zdomski vlak smrti Pol minute pred prihodom na glavni zagrebški kolodvor v petek, 30. avgusta, ob 22.32 je smrt zaustavila izredni mednarodni vlak številka 10410, k i j e vozil od Beograda proti Miinchnu pretežno jugo- slovanske zdomce. Na vlaku je bilo okoli 350 do 400 potnikov, od katerih jih je več kot sto umrlo malo pred železniško postajo Zagreb. Kaj se je zgodilo? Znane so že prve ugotovitve strokovne komisije. Na podlagi tahografa je komisija ugotovila, da je vlak prepeljal vstop- ni predsignal, ki je bil pokvarjen in ni gorel, z več kot 5)0 kilometri na uro, prav taka je bila tudi hitrost na vstopnem signalu, kjer pa je gore- la rdeča luč, razen tega pa je tam tudi dobro viden znak za omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro. Zaradi prevelike hitrosti je na sicer pravilno postavljenih kretnicah vlak iztiril. Osem vagonov vlaka se je odpelo in iztirilo, v smrtnem plesu ob strahotni hitrosti pa so pod seboj Zmleli telesa skoraj tretjine potnikov. Za sedaj je znano, d a j e v nesreči umrlo 122 potnikov, od tega pet v bolnišnici. Na seznamu pogrešanih Pa je 132 potnikov. Sodno medicinski strokovnjaki iz vse države, med njimi tudi ljubljanski, so ponudili zagrebškim kolegom pomoč pri iden- tifikaciji trupel. Hoje se, da vseh žrtev ne bodo mogli nikoli prepoznati, ker je želez je zmlelo v nič telesa nekaterih nesrečnih potnikov. Preiskovalni sodnik je izdal nalog za pripor 10-letnega strojevodje Nikole Kneževića in njegovega pomočnika Stjepana Varge, k i s t a "stala nepoškodovana na odpeti dizelski lokomotivi kakih 400 metrov "d kraja nesreče. Priprli so tudi štiri železničarje postaje Zagreb, med njitni dežurnega prometnika Zeljka Kneževića in dežurnega kretničarja na peronu 2 a Moška Vidačiča. Za sedaj je znano le to, da so Wli ti delavci med opravljanjem svoje službe trezni. Za sredo je napo- vedana rekonstrukcija tega tragičnega dogodka na drugem peronu KagrebSkega glavnega kolodvora. V ta namen bodo iz Zah. Nemčije pripeljali osem prav takih vagonov. Sicer pa se je promet na postaji že nor tnaliziral, tako da je drugi peron zagrebške postaje 2e odprl za potniški promet, za tovornega pa Se ne. Huda nesreća je pretresla prav vso jugoslovansko javnost. Poleg železničarjev, vojakov in zdravstvenega osebja, ki so prvi priskočili na pomot ponesrečenim, so številni Zagrebčani in tudi v drugih mestih pokazali pripravljenost pomagati nesrečnežem po svojih močeh. -Javili •so se številni prostovoljni krvodajalci, potnikom pa so pomagali tudi na druge načine. Ustanovljen je bil takoj koordinacijski odbor za pomoč preživelim potnikom in za odpravo posledic te hude nesreče. Zagreb se j«' v soboto zavil v žalost, žalovala pa je tudi vsa -Jugoslavija, od vseh strani tako iz domovine kot tudi iz tujine še vedno prihajajo sožalne brzojavke in pa izrazi pripravljenosti priskočiti na pomoč. Zagrebška železniška tragedija !<• doslej najhujša pri nas. Doslej najhujša pro- 'i iet na nesreča s e |e pri nas pripet rla v -I a pneih I januarja l §64, k o s e je potniški vlak zaletel v pospešenega. Umrlo je * i 1 ljudi, ranjenih pa je bilo 162. I>. M . postopno praznilo in da bi steklo okrog pol milijona kubičnih me- trov vode v približno 4 dneh. Postopen izpust je pomemben predvsem zaradi čimmanjše ško- de na ribjem življu v Savi. Pred desetimi leti na primer jezero niso praznili postopno in takrat je poginil ves živelj v Savi do Zbilj. Škoda je bila ogromna, čeprav po mnenju predstavnikov ribiških organizacij Sava takrat ni bila tako bogata z raznimi ri- bami. Ob enkratnem izpustu bi bila torej škoda lahko še veliko večja. Če bi tokrat recimo do Zbilj poginile vse ribe, bi po ne- popolni in približni oceni znaša- la škoda več sto milijonov starih dinarjev. Ko so ob 7,25 dvignili zapor- nico, je izpod pregrade začela teči umazana in smrdljiva broz- ga. Ozračje v strugi je bilo na- enkrat zasičeno s smrdljivimi (Nadalj. na 8. strani) Ob 7.25 je izpod zapornice akumulacijskega jezera elektrarne Moste začela teči umazana smrdljiva Sava VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA

Upload: others

Post on 20-Mar-2021

5 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

Cvetočo ajdo, ki po starem ljudskem pregovoru oznanja začetek jeseni, vse redkeje videvamo na gorenjskih poljih. Kmetovalci pravijo, da se je ne splača sejati predvsem zaradi nevarnosti slane in divjadi — Foto: F. Perdan

Leto X X V I I . Številka 68 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni

urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I N E G

K r a n j , torek, 3. 9. 1974 Cena: 1 d in

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

Sava je postala mlakuža Goren j ska , 2. s ep tembra — D a ­

vi ob 7,25 so v e l e k t r a r n i Moste s pe t d v i g n i l i z a p o r n i c o a k u m u l a ­ci jskega jezera , uro i n po l p red tem pa so us tav i l i tud i tu rb ine . Za rad i nu jn ih vzdrževa ln ih del , k i j i h mora jo na tej e l e k t r a r n i op rav i t i v s a k i h deset let, e lek­t r a rna ne bo o b r a t o v a l a pribl iž ­no dva meseca . Z del i bodo začeli takoj , ko bo akumu l ac i j s ko jeze­ro p razno . Z a r a d i pos topnega iz ­pusta vode pa bo praznenje t r a ­ja lo o k r o g 4 d n i . Izpustit i mora jo namreč o k r o g 500.000 kubičnih metrov vode.

P r v e m u m a n e v r u 14. avgusta , ko so v M o s t a h prvič za 15 c e n ­t imetrov d v i g n i l i z a p o r n i c o i n začeli spuščati m r t v o vodo , k i se Je mešala s t isto , k i je t ek la skoz i turbine, je torej zdaj s l ed i l d rug i . V d o b r i h 14 dneh se je jezero pre ­cej i zp r azn i l o i n s t ruga za pre ­grado je p red sedan j im i zpus tom že kaza l a s t r m a in u m a z a n a re­bra. P r ed p r v i m i zpus tom je b i lo

v jezeru o k r o g 7 mi l i j onov kubič ­n i h ' m e t r o v vode, zdaj pa je je b i lo le še dober mi l i j on .

Že p red sedmo uro dav i je b i l a v M o s t a h tud i posebna komis i j a , v ka te r i so b i l i p r e d s t a v n i k i zve ­ze r ib išk ih družin Goren j ske , Z a ­voda za r ibištvo L jub l jana , H i ­drometeoro loškega z avoda , Splošne vodne s k u p n o s t i G o r e n j ­ske, repub l i škega z avoda za v o d ­no gospodar s tvo i n h id roe l ek ­t r a rne Moste . V o d a za p reg rado je b i l a m i r n a i n p r e k r i t a s t a n k o plastjo o d p a d n i h olj i n d r u g i h snov i . O d nedelje popo ldne , ko so us tav i l i dve t u r b i n i (ponoči je o b r a t o v a l a le ena) je g l a d i n a n a ­ras l a za pr ib l ižno po l me t r a . T o ugotov i tev so s t r o k o v n j a k i , k i so določal i sedanj i izpust , s k r b n o pretehta l i . M e n i l i so, da bi glede na sedanj i dotok Save v jezero m o r a l o odteči skoz i z apo rn i ce v s ako sekundo 11 do 12 kubičnih met rov . Po teoretičnem izračunu bi to zados tova lo , da b i se jezero

Mrtvih 122, okoli 100 ranjenih

Zdomski vlak smrti P o l m i n u t e p red p r i h o d o m n a g l a v n i zagrebški k o l o d v o r v petek,

30. a v g u s t a , ob 22.32 j e s m r t z a u s t a v i l a i z r e d n i m e d n a r o d n i v l a k številka 10410, k i j e v o z i l od B e o g r a d a p r o t i M i i n c h n u pretežno j ugo ­s l o v a n s k e zdomce . N a v l a k u je b i l o o k o l i 350 d o 400 p o t n i k o v , od k a t e r i h j i h je več k o t s t o u m r l o m a l o p r ed železniško pos ta j o Zagreb .

K a j se je z god i l o ? Z n a n e so že prve u g o t o v i t v e s t r o k o v n e k o m i s i j e . N a p o d l a g i t a h o g r a f a j e k o m i s i j a u g o t o v i l a , d a je v l a k p r epe l j a l v s t op ­n i p r e d s i g n a l , k i je b i l p o k v a r j e n i n n i gore l , z več kot 5)0 k i l o m e t r i n a uro , p r a v t a k a je b i l a t u d i h i t r o s t n a v s t o p n e m s i g n a l u , k j e r p a j e gore­la rdeča luč, r a z en tega p a j e t a m t u d i d o b r o v i d en z n a k z a o m e j i t e v h i t r o s t i n a 50 k i l o m e t r o v n a u r o . Z a r a d i p r e v e l i k e h i t r o s t i j e n a s icer p r a v i l n o p o s t a v l j e n i h k r e t n i c a h v l a k i z t i r i l . O s e m v a g o n o v v l a k a se j e odpe lo in i z t i r i l o , v s m r t n e m p l esu ob s t r a h o t n i h i t r o s t i p a so pod seboj Zmle l i t e l esa s k o r a j t r e t j i n e p o t n i k o v . Z a sedaj je z n a n o , d a j e v nesreči u m r l o 122 p o t n i k o v , od tega pet v bolnišnici. N a s e z n a m u pogrešanih Pa je 132 p o t n i k o v . S o d n o m e d i c i n s k i s t r o k o v n j a k i iz vse države, m e d n j i m i t u d i l j u b l j a n s k i , so p o n u d i l i zagrebškim k o l e g o m pomoč p r i i d en ­t i f i k a c i j i t r u p e l . Hoje se, d a vseh žrtev ne b o d o m o g l i n i k o l i p r e p o z n a t i , ker j e želez je z m l e l o v nič te lesa n e k a t e r i h nesrečnih p o t n i k o v .

P r e i s k o v a l n i s odn ik je i z d a l n a l o g za p r i p o r 10- letnega s t r o j e vod j e N i k o l e Kneževića in n jegovega pomočnika S t j e p a n a V a r g e , k i s t a " s t a l a nepoškodovana n a o d p e t i d i z e l s k i l o k o m o t i v i k a k i h 400 m e t r o v " d k r a j a nesreče. P r i p r l i so t u d i štiri železničarje posta je Zagreb , med njitni dežurnega p r o m e t n i k a Z e l j k a Kneževića in dežurnega kretničarja n a p e r o n u 2 a Moška Vidačiča. Z a sedaj je z n a n o le to , d a s o Wli t i d e l a v c i med o p r a v l j a n j e m svoje službe t r e z n i . Z a s redo je napo ­v e d a n a r e k o n s t r u k c i j a tega tragičnega d o g o d k a na d r u g e m p e r o n u KagrebSkega glavnega k o l o d v o r a . V ta n a m e n bodo iz Z a h . Nemči je pripeljali osem prav t a k i h vagonov .

S i c e r pa s e je p romet na pos ta j i ž e nor t n a l i z i r a l , t a k o d a je d r u g i peron zagrebške posta je 2e odprl z a potniški promet, za t o v o r n e g a p a Se ne.

H u d a nesreća je p r e t r e s l a p rav vso j u g o s l o v a n s k o j a v n o s t . Poleg železničarjev, v o j a k o v in z d r a v s t v e n e g a oseb ja , k i so p r v i priskočili n a pomot ponesrečenim, so številni Zagrebčani in t u d i v d r u g i h m e s t i h p o k a z a l i p r i p r a v l j e n o s t p o m a g a t i nesrečnežem po s vo j i h močeh. -Javi l i •so se številni p r o s t o v o l j n i k r v o d a j a l c i , p o t n i k o m pa so p o m a g a l i t u d i n a druge načine. U s t a n o v l j e n je b i l t a k o j k o o r d i n a c i j s k i odbor za pomoč preživelim p o t n i k o m in za o d p r a v o pos led ic te h u d e nesreče. Zag reb s e j«' v s o b o t o z a v i l v žalost, žalovala pa je t u d i vsa -Jugos lav i ja , od vseh s t r a n i t a k o iz d o m o v i n e kot t u d i iz tu j i n e še v e d n o p r i h a j a j o sožalne b r z o j a v k e in pa i z r a z i p r i p r a v l j e n o s t i priskočiti na pomoč. Zagrebška železniška tragedija !<• doslej najhujša p r i nas. Dos l e j najhujša pro-' i iet na nesreča se |e p r i nas pr ipet rla v -I a pne ih I januarja l §64, ko s e je potniški v l a k za l e t e l v pospešenega. U m r l o je * i 1 l j u d i , ranjenih pa j e b i lo 162. I>. M .

postopno p r a zn i l o i n da bi s tek lo o k r o g po l m i l i j ona kubičnih me­t rov vode v pribl ižno 4 dneh .

Po s topen izpust je p o m e m b e n p redvsem za r ad i č immanjše ško­de na r ib jem življu v S a v i . P r e d deset imi let i na p r i m e r jezero niso p r a z n i l i postopno i n t ak ra t je pog in i l ves živelj v S a v i do Zbi l j . Škoda je b i l a o g r o m n a , čeprav po mnen ju p r e d s t a v n i k o v r ib iških o rgan izac i j S a v a t ak r a t n i b i l a t ako bogata z r a z n i m i r i ­b a m i . O b e n k r a t n e m izpustu bi b i l a torej škoda l a h k o še ve l i ko večja. Če b i tokra t r ec imo do Zbil j pog in i l e vse r ibe , bi po ne­popo ln i i n pribl ižni ocen i znaša ­la škoda več sto mi l i j onov s t a r ih d inar jev .

K o so ob 7,25 d v i g n i l i z apor ­n ico , je i zpod pregrade začela teči u m a z a n a i n smrd l j i v a broz ­ga. Ozrač je v s t rug i je b i lo n a ­e n k r a t zasičeno s s m r d l j i v i m i

(Nadalj. na 8. strani)

Ob 7.25 je izpod zapornice akumulacijskega jezera elektrarne Moste začela teči umazana smrdljiva Sava

VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA

Page 2: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

Titova poslanica Fordu

Predsednik republike Josip Broz-Ti to je poslal predsedni­ku ZDA Fordu osebno posla nico, ki je odgovor na nedavno poslanico novega ameriškega predsednika. V njej Tito izre­ka zadovoljstvo nad zagotovili predsednika Forda, da bo na­daljeval s politiko vzajemnega - •delovanja med ZDA in Ju­goslavijo. Sodelovanje temelji na načelih, določenih v skupni izjavi predsednikov Tita in \'ixona iz leta 1971, kot trajni osnovi trdnih dvostranskih odnosov. Njihova vrednost je potrjena v praksi. Predsednik Tito je v poslanici tudi pouda­ril, da je razvijanje enako-pravnega sodelovanja trajni interes neodvisne in neuvršče­ne Jugoslavije.

Rekordna žetev na vseh poljih

Jesen nam je prinesla nekaj rekordov. Razen rekordne žetve pšenice, ki smo jo letos pridelali blizu 6 milijonov ton, je pričakovati rekorden pride­lek na poljih, ki so zasejana s koruzo in sladkorno peso. Ko­ru ze naj bi pridelali 8,370.000 ton, sladkorne pese pa 4 mili­jone 250.000 ton. Nekoliko

-manjši bo le pridelek sončnic, in sicer naj bi po predvi­devanjih kmetijskih strokov­njakov znašal 410.000 ton.

Cementa bo dovolj

V zadnjih sedmih letih smo povečali proizvodnjo cementa s 3 na 6 milijonov ton, že čez tri. leta pa naj bi se proizvod nja ponovno podvojila. Pred­videvajo, da bo nova tovarna v Koromačnu pri Pulju proiz­vajala po 400 ton cementa na leto, Anhovo pa čez dve leti milijon ton. Sara, Kosjerič in Plevlja, kjer bodo zrasle nove zmogljivosti, bodo dajali po 1,7 milijona ton. Beočin, ki bo obnovljen leta 1976, naj bi z dvomilijonsko proizvodnjo do­segel solinski Dalmacija ce­ment, ki je sedaj največji pro­izvajalec cementa pri nas. Na spisku novih oziroma moder­niziranih tovarn so še: Ka-kanj, Sloboda u Podsuseda in Lukavac.

Popusti Številna hotelska podjetja

na jadranski obali bodo v posezonskih mesecih dajala domačim gostom popuste. Os­krbni dan bo veljal 20 do -W odstotkov manj kot v glavni sezoni. Možnosti za cenejši ilopust nudijo hoteli v Crikve­nici, v bližini Vinodolskega in Zadra. Za penzion v hotelu B kategorije bo treba odšteti od 75 do 85 dinarjev.

Rekorden ulov plave ribe

Vroče poletje je imelo ugod­ne /»is/edice za slovenski ribo-

Vročina je povzročila, da <• 11hje jate poldrugi mesec

prej kot pretekla leta pojavile i Tržaškem zalivu. Letos so že ulovili 550 ton sardelic ter ičun, kar je za 40 ton več kot v enakem času lani. Ker se se zona loi a šele začenja, so izo/ nki ribiči prepričani, da bodo

>'ii/i letni plan. Letos na/ bi ulovili kar 4(XX) ton rib.

Sodobna študentska

menza Prištinski študenti bodo

imeli letos boljšo prehrano in boljšo postrežbo. V novi štu Jentski menzi, ki bo zgrajena čez dva meseca, bodo vsak </an pripravili več kot 12.000 obrokov. Menza bo ena najso dobnejiih v Srbiji.

Dogovor z Romunijo

Kot pričakujejo bosta Jugo slanja in Romunija v kratkem sklenili dogovor o socialnem l uvurovanju. S tem dogovo­rom bodo uredili številna Vprašanja socialnega in zdra i 's 11 'enega zava rova nja prebivalcev obeh držav. Na pripravljalnih pogovorih sta se v teh dneh v Bukarešti ses­tala romunski minister za dilo in predsednik zveznega 1 >\teja za delo Svetozar /' 'kovski.

T r z i c D a n e s se bo v Trž i ču ses ta l izvršni o d b o r občinske kon f e r ence S Z D L . N a sej i b o d o r a z p r a v l j a l i o u s t a n a v ­

l j a n j u s a m o u p r a v n i h i n t e r e s n i h s k u p n o s t i i n o o r g a n i z a c i j s k i h i n k a d r o v s k i h p r o b l e m i h , k i se p o j a v l j a j o p r i t e m . Člani izvršnega o d b o r a bodo o b r a v n a v a l i t u d i o r g a n i z a c i j o v l a k a b r a t s t v a i n e n o t n o s t i . - jk

Svet delovne skupnost i upravnega o rgana skupščine občine Tržič razpisuje prost i de lovni mest i : 1. referenta za varstvo družine

n a oddelku za splošne zadeve in družbene službe 2. blagajnika in ekonoma

n a oddelku za gospodarstvo in finance

Po l eg splošnih pogojev se zah teva za de lovno mesto : pod 1.: višja s t r o k o v n a i z o b r a z b a s o c i a l n e s m e r i i n 2 l e t i u s t r e z ­n i h d e l o v n i h izkušenj; pod 2.: s r e d n j a s t r o k o v n a i z o b r a z b a e k o n o m s k e s m e r i i n 2 l e t i u s t r e z n i h d e l o v n i h izkušenj. P o n u d b e z d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i spre jema svet de lovne skupnos t i u p r a v n e g a o r g a n a S O Tržič 8 d n i po ob jav i r azp i sa .

Soproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre­jela v petek opoldne na Brdu pri Kranju predsednico vseindijske konference žensk Lakšmi Ragu Ramajah. Gostja iz prijateljske Indije je bila na tridnev­nem obisku v naši republiki. V četrtek je obiskala republiško konferenco SZDL in se s predsednico konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije Vladko Jan pogovarjala o socialni politiki. Razen Vladke Jan so bile na sprejemu pri Jovanki Broz tudi predstavnice zvezne konference za družbeno aktivnost žensk. Lakšmi Ragu Ramajah je v razgovoru z Jovanko Broz med drugim povedala, da je prvič v Sloveniji in da je navdušena nad lepotami naše republike. jk

Delaven september D e l o v k r a n j s k i h s i n d i k a t i h čez

po le t j e n i p r e n e h a l o . M e d d r u g i m so v o d i l i a k c i j o za ublažitev pos l ed i c j u l i j s k i h podražitev, a v g u s t a p a so se v večini o s n o v n i h o r g a n i z a c i j s e s t a l i izvršni o d b o r i . N a s e s t a n k i h so se d o g o v o r i l i o p r o g r a m u d e l a in ev i ­d e n t i r a l i k a n d i d a t e za de legate , k i se b(x lo udeležili republiškega in zvez­nega k o n g r e s a zveze s i n d i k a t o v . Največ p o z o r n o s t i pa so p o s v e t i l i p r i p r a v a m n a seje konferenc, k i de­lu j e j o p r i občinskem s i n d i k a l n e m s v e t u .

Se je k o n f e r e n c se bodo začele t a t eden in se bodo s k l e n i l e p r o t i k o n ­

c u meseca . K o n f e r e n c e bodo spre je l e p r o g r a m d e l a i n o b r a v n a v a l e p r e d l o g s t a t u t a r n e g a d o g o v o r a o o r g a n i z i r a ­n j u in d e l o v a n j u Zveze s i n d i k a t o v v S l o v e n i j i , k i ga bo p o t r d i l kongres s l o v e n s k i h sindikatov.

O b e n e m pa se bodo n a konferen­cah dokončno i z o b l i k o v a l i a k t i v i m l a d i h de l a vcev . A k t i v i b o d o z d r u ­ževali m l a d e d e l a v c e p o s a m e z n i h p a n o g in d e j a v n o s t i .

S s e j a m i konferenc se bo v k r a n j ­s k i občini začela j a v n a r a z p r a v a o d o k u m e n t i h z a V I I I . kongres s l o v en ­s k i h s i n d i k a t o v , k i bo v začetku no­v e m b r a v C e l ju . - l b

Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka

vabi k sodelovanju vodilne delavce: 1. vodjo komercialnega sektorja

Pogo j i : 1. n a j m a n j višješolska i z o b r a z b a 2. p o z i t i v n e m o r a l n o polit ične k v a l i t e t e 3. o p r a v l j e n i z p i t z a z u n a n j e t r g o v i n s k o p o s l o v a n j e

(če je p o t r e b n o ) 4. a k t i v n o z n a n j e enega s v e t o v n e g a j e z i k a 5. n a j m a n j pet let d e l o v n i h izkušenj n a v o d i l n i h a l i v o d s t v e n i h

d e l o v n i h m e s t i h v k o m e r c i a l i .

2. vodjo proizvodno tehničnega sektorja

Pogo j i : 1. n a j m a n j srednješolska i z o b r a z b a 2. p o z i t i v n e m o r a l n o polit ične k v a l i t e t e 3. n a j m a n j 10 le t d e l o v n i h izkušenj n a v o d i l n i h a l i v o d s t v e n i h

d e l o v n i h m e s t i h v klobučarski i n d u s t r i j i 4. p a s i v n o z n a n j e enega s v e t o v n e g a j e z i k a .

3. vodjo finančno računovodskega sektorja

Pogo j i : 1. n a j m a n j srednješolska i z o b r a z b a 2. p o z i t i v n e m o r a l n o polit ične k v a l i t e t e 3. n a j m a n j 10 let d e l o v n i h izkušenj n a v o d i l n i h a l i v o d s t v e n i h

d e l o v n i h m e s t i h n a finančno računovodskem področju 4. p a s i v n o z n a n j e enega s v e t o vnega j e z i k a .

V a b i m o vas n a n e o b v e z n i o s ebn i r a z govo r .

Obenem razglašamo prosta delovna mesta: 1. strojnega ključavničarja

v vzdrževa ln ih o b r a t i h zaželena je p r a k s a p r i r e m o n t u s t r o j e v

2. snažilke 3. več prostih delovnih mest

v proizvodnji P r i j a v e s p r e j e m a o d b o r za m e d s e b o j n a r a z m e r j a v združenem d e l u 15 d n i po o b j a v l j e n e m r a z p i s u oz. r a z g l a s u .

S kmeti le še v rokavicah? Zago tov i t i si zanes l j ive , tra jne

v i re energi je i n h rane — to je n a ­loga , k i j o bomo m o r a l i S l o v e n c i i zpo ln i t i v p r i h o d n j i h pet ih , de­setih le t ih . Resda n i p rep ros ta , v e n d a r so n e d a v n i p re t res i v sve ­tu p o k a z a l i , da ne prenese k o m ­p romi sov in popuščanja , saj bi v n a s p r o t n e m p r i m e r u utegn i l i za ­iti v k r i zo nes lu ten ih razsežno­st i .

Če p u s t i m o ob s t r a n i ene r ge t sko p r o b l e m a t i k o in se osredotočimo na p r e h r a n o , že p r v i h i p odkrijemo tes­no soodv i snos t s kmetijstvom, k i s m o ga pravzaprav šele n e d a v n o začeli obravnavati z a d o s t i resno, za­d o s t i odgovorno. In spet je t reba u g o t o v i t i , d a so davčne ublažitve eden p i v i h in najpomembnejših u k r e p o v , prek k a t e r i h skušamo raz­bremeniti k m e t a , m u p o m a g a t i ter pospešiti m o d e r n i z a c i j o in i n t e n z i ­f i kac i j o p r o i z v o d n j e . P o l e tu 1!)70 je namreč r e p u b l i k a sp re j e l a n i z pred­p isov , k i »vsaj m a l o odv i j a j o primež neskončnih ome j i t ev « — kot svež ve te r v o d n o s u do l a s t n i k o v obde­l o v a l n e z eml j e označuje eden na j ­naprednejših p o l j a n s k i h k m e t o v . »Paket predpisov« pa ne vsebu je le republiških, marveč t u d i občinske od l oke , stremeče k i s t e m u c i l j u . V davčni s fer i so, k a r z a d e v a go ren j ske k o m u n e , d o k a j u s k l a j e n i , z a t o ne bo nič narobe« a k o naš članek g r a d i m o na v z o r c u Škofje L o k e , na jbo l j a g r a rnega koščka dežele K r a n j s k e .

» P A K E T U C O D N O S T l «

Z n a n o je, d a v Sloveniji r o d o v i t n e površine d e l i m o v -1 o k v i r n e k a k o vos tne skupine. I m e t n i k i zemljišč, k i

sod i j o v p r v o ka t e go r i j o ( v e l i ko h u ­m u s a r a v n a t l a , možnost u p o r a b e težkih s t ro j ev , d ob r e t r a n s p o r t n e in k o m u n a l n e zveze, bližina potrošni­ških središč o z i r o m a t rga i t d ) , plačujejo zda j o s n o v n i p r i spevek v višini 37 o d s t o t k o v d vana j s t meseč­nega k a t a s t r s k e g a d o h o d k a , o n i m V d r u g i ( n e k o l i k o slabši pogo j i bod i s i z a r a d i nižjih h e k t a r s k i h donosov , bod i s i z a r a d i r e l a t i v n e o d m a k n j e n o ­s t i i n v a l o v i t e g a t e rena ) so ga zmanjšali n a 25, V t r e t j i ( h r i bov i t svet , dostopen le lažji m e h a n i z a c i j i , odda l j enos t nase l i j , ostrejše podneb ­je) n a IT) in v četrti ( go ra t i p r ede l i , pretežno ročno obde l o van j e , p r evoz otežen) n a pičlih 5 o d s t o t k o v . Proporcionalni s i s t em obdavčitve je tore j z a m e n j a l p rog r es i vnega , k i n i ka j p r i d a stimulativen; <"e na j . bo o s n o v n i s m o t e r r a z vo j , p o t e m n i t i približno ne dosega učinkovitosti pravičnejšega »vzporednega« od merjanja finančnih o b v e z n o s t i , k o s l edn je naraščalo l i n e a r n o z dviga­njem zaslužka. O p i s a n a sprememba gospodar je rešuje s t r a h u pred širje n j em in zaokroževanjem poses t i , s t r a h u , katerega pos l ed i ce so b i l e so-povzročitel j škodljivega d r o b l j e n j a » g runtov « . N o , danes je z a k o n o d a ­jalec v želji, d a b i proces s t eke l v o b r a t n i s m e r i , šel še k o r a k d l je ter po l j ede lce , k i b i želeli o d k u p i t i do lo ­čeno n j i v o a l i t r a v n i k , oprostil dav ­kov od p r o m e t a z nepremičninami. Oproščeni so t u d i kakršnihkoli e n k r a t n i h d e n a r n i h odtegljajev p r i n a b a v i in lastništvu strojev — ka j ­pak s amo pod pogojem, d a j i h ne u p o r a b l j a j o v pridobitne s v rhe ne­k m e t i j s k e g a značaja. V s o s edn j i h re­p u b l i k a h tega lU, Saj obs t o j a j o po­

sebne takse , kakršne s icer S l o v e n c i odrinemo ob r eg i s t rac i j i o s e b n i h a v t o m o b i l o v i n mo to r j e v .

N I Č V E Č D E S E T I B R A T ! G o r n j i sveženj o la jšav je seve­

da zgolj s k r o m e n izsek iz sezna ­ma ugodnos t i , k i naj bi p r ide lo ­v a l c e m živil dovo l i l e svobodneje zad iha t i . V a n j poleg osta lega sodi odločitev, da se »p rosve t -l jencem«, p r i p r a v l j e n i m v lagat i dena r v p reusmer i t ev o z i r o m a v spec ia l i zac i jo gospoda r s tva , odo ­br i znižanje finančnih terjatev, ki je enako 20 o d s t o t k o m inves t i ­ci jske vsote, v enda r znesek ne sme prekoračit i seštevka tr i let ­n ih o d m e r d a v k a . O d k a r obstoja naveden i predpis , so samo v Skofj i L o k i n ap r edn i kmetje (209 po števi lu ) p r i h r a n i l i s kupno 753.461 N d i n (!). H k r a t i ob last i ne pozabl jajo z av i r a t i v z n e m i r ­l j ivega razs lo jevanja go ren j sk ih h r i bov , kjer je vedno več opušče­n ih , razpadajočih zg radb in za ­nemar j en ih polj. T a k o so 968 bajtarjev v 102 loških p l a n i n s k i h vaseh, bajtarjev, k a t e r i h ka t a ­s t r sk i dohodek ne presega 8000 d in , »odreš i l i « vsakršn ih daja­tev. K m e t o m , staršem učencev, d i jakov in študentov p o k l i c n i h , s rednj ih , višjih in v i s o k i h šol, nadalje pr izna jo 500 d inar jev odb i tka na gojenca, na mlado le t ­ne otrok** in na dela nesposobne družinske člane pa 10 ods to tkov izračunanih dajatev ( izvzeto je posestvo, katerega p r o d u k t i v ­nost omogoča prek 12000 d ina r jev letnega zaslužka po osebi) .

P o d o b n i h » popus tov « , od 10 do 50 ods to tkov , so deležni borci N O V . Z a n i m i v o je tud i , da druž­ba že lep čas ne obdavču je g<>" s p o d a r s k i h poslopi j , skednjov ter s o r o d n i h f u n k c i o n a l n i h pro­storov in da so občutno omiljene' celo takse od s t anovan j sk ih s tavb : v regi jah četrtega kvab " tetnega raz reda s toodstotno , v

tret jem raz redu 50-odstotno, v

p r v i h dveh pa 25-odstotno.

K o l i k o resn ice potemtakem tiči v polemičnem n a s l o v n e m vprašanji »S k m e t i le še v rokavicah?«? Jasne« ga, n e d v o u m n e g a odgovo ra n isiiu> sposobni na vreči; čeprav je »paket a g r a r n i h koncesij« d e j a n s k o i z j e m i ' 0

obsežen in čeprav s«' |e r e a l n a v r ed ' nost mase sredstev , k i p r i t e k a j o v

občinsko blagajno, močno skrčila, tO v/po r edno doka j na ras l e obve znos t ' iz. n a s l o v a s t a r o s t n e g a in zd ravs t ve ­nega z a v a r o v a n j a . V perspekt iv i , d o m n e v a j o s t r o k o v n j a k i , bodo kme­t o v a l c i bržkone dolžni o d r i n i t i obči­ni le še p r i spevek od presežkov do­h o d k a , določenega v samoupravneri s p o r a z u m u , k a j t i n i d v o m a , d a I1'' pred v r a t i n e k a i n a k n a d n i h nedavč-n i h posego> v njihove žepe. med k a t e r i m i i z s t o p a l o z l a s t i dotad i « ' Interesnim skupnostim. A osnovni tendenca je j a s n a : boj za p r eh ran * ' n i trenutno, e n o d n e v n o geslo, m a i -vet z a h t e v e n do lgoročen 1 p r o b r a n ' Živinorejci in po l j ede l c i so v n j c i i ' poglavitna u d a r n a pest R a z u m l j i v " |e, d a kot p r o t i u s l u g o zahtevajo u " 1 ' t e r i a l n o s p o d b u d o , k i |ih bo rešil" Rta tuna »desetega: brata« ter kmete V očeh družbe izenačila z d e l a v c i

I Guzelj

Page 3: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

S T O L P E C Z A U P O K O J E N C E

Gozdarstvo in lesna industrija si podajata roke

Velike možnosti za sodelovanje in povezovanje gorenjskega gozdarstva in lesnopredelovalne ter celulozne industrije — Že prihodnje leto gozdni gospodarstvi Bled in Kranj, Alples Železniki, Elan Begunje, Jelovica Škofja Loka, LIP Bled, ZLIT Tržič, Tovarna celuloze Medvode in Lesno industrijski obrat Gradisa v Škofji Loki v sestav­ljeni organizaciji združenega dela — Gradnja tovarne ivernih plošč na Gorenjskem prva

skupna akcija nove SOZD G o s p o d a r s k a z b o r n i c a S l o v e n i j e

in medobčinski svet Z K z a G o r e n j ­sko s t a d a l a p o b u d o z a tesnejše .so­de lovan je g o z d a r s t v a i n l esnoprede ­lova lne i n d u s t r i j e G o r e n j s k e . M a r i ­bo r sk i e k o n o m s k i s t r o k o v n j a k i so j u n i j a i z d e l a l i z a j e tno a n a l i z o in t e -g r ab i l no s t i i n u g o t o v i t e v n a j p r i m e r ­nejše ob l i k e s o d e l o v a n j a gozdnogo­s p o d a r s k i h in l e s n o p r e d e l o v a l n i h o rgan i zac i j združenega d e l a z G o ­renjske. A n a l i z a ocen ju j e s edan j i položaj t e h p a n o g t e r možna s k u p n a po ta p r i h o d n o s t i . D e v e t , p r e d v s e m goren j sk ih o r g a n i z a c i j združenega de la s tega področja, je z a j e t i h v a n a l i z i : G o z d n i g o s p o d a r s t v i B l e d i n K r a n j , A l p l e s Železniki, E l a n B e g u -n J e , k i i m a s v o j s t v e n položaj z a r a d i posebnega značaja p r o i z v o d n j e , J e ­l ov i ca Škofja L o k a , L I P B l e d , Z d r u ­žena l e sna i n d u s t r i j a Trž ič , T o v a r n a ce lu loze M e d v o d e , k i de lu j e s i cer k o t T O Z D A e r a iz C e l j a i n o b r a t G r a ­d isa v Škofji L o k i .

O m e n j e n e gozdarske i n l esnopre ­de l ova lne o r g a n i z a c i j e združenega de la se bodo po dos le j začrtani p o t i v začetku l e t a 1975 združile v sestav­l jeno o r g a n i z a c i j o združenega de l a , v k a t e r i bo v s a k a od združenih T O Z D in O Z D obdržala s vo j o samo­sto jnost . G l a v n o b r e m e združevanja

nos i i n i c i a t i v n i o d b o r z a in t e g rac i j o . O s n u t e k s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a o združevanju na j b i b i l i z d e l a n še ta mesec. S k u p a j s k r a t k i m izvlečkom iz a n a l i z e m a r i b o r s k i h s t r o k o v n j a ­kov bo predložen v j a v n o r a z p r a v o m e d d e l a v c e o m e n j e n i h o r g a n i z a c i j združenega d e l a in k m e t e , l a s t n i k e gozdov . C e r a z p r a v a p r ed l o gov ne bo z a v r n i l a , b o n o v a s e s t a v l j e n a orga­n i z a c i j a združenega d e l a gozdnogo­s p o d a r s k i h i n l e s n o p r e d e l o v a l n i h pod je t i j G o r e n j s k e začela d e l o v a t i n a začetku p r i h o d n j e g a l e ta .

N a z a d n j i se j i i n i c i a t i v n e g a odbo­r a z a i n t e g r a c i j o so obširno r a z p r a v ­l j a l i o g r a d n j i t o v a r n e i v e r n i h plošč n a G o r e n j s k e m , k i na j b i j o s pomoč­j o b a n k e f i n a n c i r a l a n o v a ses tav l j e ­n a o r g a n i z a c i j a gozdar jev i n lesar­jev , j o o s k r b o v a l a s s u r o v i n a m i t e r k u p o v a l a n j ene i zde lke . Z a m i s e l o g r a d n j i t o v a r n e i v e r n i h plošč n i le­tošnja. P o j a v i l a se je že p r ed l e t i , v e n d a r z a r a d i s labega o d z i v a b a n k e n i b i l a uresničena. T o k r a t je p o k a ­z a l a b a n k a več r a z u m e v a n j a . N o v a t o v a r n a i v e r n i h plošč bo z g r a j e n a n a škofjeloškem področju a l i nek je ob železniški p rog i L j u b l j a n a — K r a n j . R a z e n bančne bo p o t r e b n a prece j ­šnja udeležba članic nove ses tav l j e ­ne o r g a n i z a c i j e združenega d e l a

Zakaj gradnja doma dr. Franceta Berglja kasni

Splošno g radbeno pod je t j e S a v a gradi n a Z g o r n j e m Plavžu ob seda­n jem d o m u o s k r b o v a n c e v d r . F r a n ­ce ta B e r g l j a n o v ob j ek t , v k a t e r e m bo 36 večjih garson j e r brez k u h i n j e m 20 garson j e r s k u h i n j s k o nišo. V s e garsonjere bodo ime l e b a l k o n , v pri­tličju pa bo v e l i k a k u h i n j a i n j e d i l ­n i ca ter več d r u g i h p r o s t o r o v .

G r a d n j a tega d o m a , z a k a t e r e g a je Pro jekt p r i p r a v i l in pozne j e t u d i nekoliko s p r e m e n i l inž. M i l a n Jerala jz Z a v o d a za u r b a n i z e m B l e d , p a hudo k a s n i , so n a m d e j a l i t i s t i , k i b i S e r ad i še pred z i m o v p r o s t o r e V s e l i l i , r a z e n tega so i z v a j a l c i p o p o l ­n o m a s p r e m e n i l i t ehno l o g i j o , t a k o da je zdaj v s a k a ga r son j e r a neka j k v a d r a t n i h m e t r o v manjša od pred­videne. R a z e n vsega tega pa , so de­j a l i i n v e s t i t o r j i , t u d i že nabavljena Oprema ne u s t r e z a več. K e r pač i n -v es t i t o r j e m n i vseeno, kaj naj bi ?daj z a svo j d e n a r d o b i l i , so n a m p r i l z v a j a l c u , p r i Splošno g r a d b e n e m Pod je t ju S a v a , t a k o l e o d g o v o r i l i :

»Na jpre j smo res m i s l i l i de lat i v l i tem betonu, potem pa tega n i ­kakor n i smo mog l i uresničiti , t e r v tem k o n c u n i smo mog l i p r i ­prav i t i žer javne proge. Po l e g "orna je potok J e s e n i c a , p r i po­stavitv i te proge pa nas je o v i r a ­la s tara bukev , k i n a m je niso Pustili posekat i . Nič drugega n , s m o mog l i s tor i t i ko t to, da •S|n<> se odločil i za d rugo tehno -•°gijo, i n s icer za gradnjo z iso-s P a n opeko , k i je p o v r h vsega

top lotno i n izo lac i j sko boljša od l i tega betona .

Iz tega je seveda s led i lo tud i to, da smo m o r a l i sp remen i t i not ­ranje prede lne stene, k e r je v p r vo tne težko vg r ad i t i vse po­trebne insta lac i je , k i j i h je na ob jektu k a r precej . Z a r a d i nujne nove tehnolog i je je pr iš lo tud i do tega, da so garsonjere n e k o l i k o manjše, i n s icer v s a k a za k v a ­d r a tn i meter površ ine , k a r je skupaj 60 k v a d r a t n i h me t r ov za ves objekt.

T u d i za n e k o l i k o podal jšani r ok gradnje i m a m o ob jekt ivne vz roke . Pogodben i r ok je vel ja l do 25. ju l i ja i n že takoj na začet­k u del smo ugotov i l i , da bomo de la l i n e k o l i k o dlje, k e r smo m o r a l i najprej objekt l okac i j sko sp remin ja t i , zemel jska de la so tra ja la mnogo dlje, k e r se je iz ­kaza lo , da je t reba i zkopa t i skora j p o l o v i c o m a t e r i a l a v ska l i . T a k o zdaj p r edv i devamo , da bomo ga r son j e r sk i del zg ra ­di l i do 1. o k t o b r a , r e s t av rac i j sk i del z de l i l n i co h rane i n z v e z n i m h o d n i k o m pa do 1. novembra .

Že v p r v o t n e m načrtu je za op r emo pro jektant p r edv i deva l dve v a r i a n t i nameščanja , v e n d a r se p r v a v a r i a n t a z a r ad i spre ­membe tehnologi je (in tudi z a ­rad i neupoštevanja cev i c en t r a l ­ne kur jave in rad iator jev ) ne bo mog l a uresničiti . O p r e m o bomo tako pos tav i l i po d rug i var iant i . «

D. Sedej

Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v Z P Iskra Kranj

Želi z a r ad i povečevanja p ro izvodn je zapos l i t i nove sode lavce , in s icer :

40 delavk za delo v montaži, obde lova l niči al i na plastičnih m a s a h ;

15 delavcev za delo v obde lova l niči al i na plastičnih m a s a h ;

cisti lk

v 15 dneh P i s m e n e p r i j a v e poš l j i te n a s l o v : I s k r a , E l e k t r o m e h a n i k a K r a n j , p o d r o č j e , 64000 K r a n j , S a v s k a l o k a 4

po objavi na kadrovsko

gozdar j ev in lesar jev . D o s e g l a na j b i o k r o g 7 m i l i j a r d s t a r i h d ina r j e v .

M a r i b o r s k a študija u g o t a v l j a , d a i m a m o n a G o r e n j s k e m , k jer je 12 od­s t o t k o v gozdov r e p u b l i k e , posek n a našem področju p a dosega 14 ods to t ­kov republiškega, možnosti z a sode­l o van j e i n združevanje g o z d a r s t v a i n l e s n o p r e d e l o v a l n e i n d u s t r i j e . O m e ­n jene možnosti i n in t e res z a združe­van j e in d e l i t e v d e l a so še posebno ve l ike v l e sn i i n d u s t r i j i . » D o m a č e « go zda r s t v o j o l a h k o t r a j n o o s k r b u j e s s u r o v i n o , n a d r u g i s t r a n i p a gozdar j i od t a k e g a s o d e l o v a n j a pričakujejo p r e d v s e m višjo s t o p n j o p rede lave ter boljše v r e d n o t e n j e lesa, k a t e r e g a končni r e z u l t a t so — boljša c e n a , več d e n a r j a z a tehnično o p r e m l j e n o s t gozdar jev , biološka v l a g a n j a v gozdove , u s p o s a b l j a n j e opuščenih g o z d n i h i n d r u g i h k m e t i j ­s k i h površin i t d .

K združevanju g o r e n j s k i h gozdar ­j ev in lesar jev p r i s t o p a t u d i c e l u l o z ­n a i n d u s t r i j a M e d v o d e , k i že s ode lu ­je z g o r e n j s k i m g o z d a r s t v o m i n l e s n o p r e d e l o v a l n o i n d u s t r i j o . N o v a s e s t a v l j ena o r g a n i z a c i j a združenega de l a želi s ode l o van j e še o k r e p i t i p r edv s em p r i trajnejšem z a g o t a v l j a ­n j u s u r o v i n z a c e l u l o z n o i n d u s t r i j o in d e n a r j a z a tehnične i n biološke naložbe v gozdove .

J . Košnjek

V Z G O J N O V A R S T V E N I Z A V O D TRŽ IČ

razpisuje prosta de lovna mesta za nedoločen čas: 4 vzgojiteljic dokončana vzgojiteljska šola

medicinske sestre dokončana šola za medi ­c inske sestre, po možno­sti pediatrične smer i kuharice mlečne kuhinje — snažilka poskusno delo 1 mesec R a z p i s ve l ja do zasedbe d e l o v n i h mest.

K Ž K K r a n j Vrtnarstvo

Cenjene s t r anke obvešča ­mo, da p roda j amo hruške za takojšnjo upo rabo i n za v laganje v s a k d a n od 14. do 18. ure n a sadn i p lantaži v P r e d d v o r u . H ruške so kva l i t e tne i n pocen i .

Razen izjem ugodno G o s p o d a r s k e o r gan i z a c i j e v r adov ­

ljiški občini so v p r v e m p o l l e t j u l e tos dosegle z a 1,062 m i l i j a r d e d i n a r j e v d o h o d k a a l i z a 38 o d s t o t k o v več ko t l a n i t a čas. Družbeni p r o i z v o d se j e povečal z a 39 o d s t o t k o v , d o h o d e k p a k a r z a 45 o d s t o t k o v . P o g o d b e n e o b v e z n o s t i so n a r a s l e z a 15 ods to t ­kov , k a r h k r a t i kaže, d a o b r e s t i z a k r e d i t e n i s o b i l e v z r o k z a v e l i k o po­večanje stroškov. Ze lo p a so se po­večale z a k o n s k e o b v e z n o s t i , i n s i cer k a r z a 124 o d s t o t k o v ( indeks 224!) a l i v a b s o l u t n e m z n e s k u z a p rek 20 m i l i j o n o v d ina r j e v . T o je t o l i k o , k o t je znašalo polovično povečanje b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v . S i c e r p a so se b r u t o o sebn i d o h o d k i povečali z a 27 o d s t o t k o v (40 m i l i j o n o v d i n a r ­jev ) , ne to izplačani o sebn i d o h o d k i pa z a 29 o d s t o t k o v ob 5 - o d s t o t n e m povečanju z a p o s l e n i h .

G l e d e n a letošnji p l a n so gospo­da r ske o r g a n i z a c i j e v p r v e m p o l l e t j u dosegle 47,3 o d s t o t k a od predv ide ­nega c e l o tnega d o h o d k a . Družbeni p r o i z v o d in d o h o d e k p a s t a s l a b ods to t ek pod p l a n o m . N a j b o l j so pod p r e d v i d e n i m l e t n i m načrtom b r u t o o s e b n i d o h o d k i , saj so doseg l i le 43,1 o d s t o t k a . P rece j n a d p l a n o m pa je p o r a s e l d o h o d e k z a s k l a d e i n j e ob p o l l e t j u znašal 66,4 o d s t o t k a od p l a n i r a n e g a do k o n c a l e ta .

V i n d u s t r i j i so zabeležili v p r v e m p o l l e t j u za 27 o d s t o t k o v večjo v r ed ­nost p r o i z v o d n j e v p r i m e r j a v i z l a n ­s k i m p o l l e t j e m . V e n d a r n i so i z p o l n i l i p o l o v i c o l e tnega o snovnega p l a n a z a 4 ods t o tk e . P o s a m e z n a podjetja so doseg la nas l edn j e r e z u l t a t e . Kol ič in­s k a p r o i z v o d n j a v P l a m e n u je b i l a za 4 o d s t o t k e nižja, c e l o t n i d o h o d e k p a za 32 o d s t o t k o v večji. V e r i g a je z a 4 o d s t o t k e preseg la p l a n , c e l o t n i d o h o d e k pa je b i l večji za 49 ods to t ­kov . P o d o b n e r e z u l t a t e s ta doseg la t u d i Kemična t o v a r n a P o d n a r t in A h n i r a R a d o v l j i c a . D a je med k o l i ­činsko p r o i z v o d n j o i n d o h o d k o m to­likšno nesorazmerje, je v z r ok pred­vsem v /višanju cen , d e l o m a pa t u d i v p r o d a j i precejšnjih za log , k i so se n a b r a l e ob k o n c u m i n u l e g a l e ta . U g o d e n je t u d i o s t anek d o h o d k a v i n d u s t r i j i , saj se je povečal za 94 od­s t o t k o v . I z v o z je b i l v p r v e m p o l l e t j u za 32 o d s t o t k o v večji kot l a n i . P od ­jet ja so i z v o z i l a za prek 7 m i l i j o n o v do la r j ev . P r i t e m je z a n i m i v o , d a se je i z voz na k o n v e r t i b i l n o področje v p r i m e r j a v i z l a n s k i m p o l l e t j e m povečal k a r za 71 o d s t o t k o v . S i c e r pa SO pod j e t j a od s k u p n e g a i z v o za p r o d a l a na k o n v e r t i b i l n e m področju za 78 o d s t o t k o v i zde lkov .

P r a v o nasp ro t j e i n d u s t r i j i so v p r v e m polletju r e z u l t a t i v k m e t i j ­s t v u . Družbeni p r o i z v o d v tej panog i je b i l /a ods t o t ek manjši kot l a n i ta čas. D o h o d e k je b i l manjši k a r za 22 o d s t o t k o v . B r u t o o sebn i d o h o d k i so b i l i s i cer večji za ti o d s t o t k o v , ne to izplačani osebn i d o h o d k i pa K) o d s t o t k o v . V e n d a r p a se je število z a p o s l e n i h v tej panog i povečalo k a r za o odstotkov. T a k o so b i l i r e a l n i o s ebn i d o h o d k i v p r i m e r j a v i z ena k i m l a n s k i m o b d o b j e m nižji. Takšni rezultati SO pač pos l ed i ca podražitve m a t e r i a l a za 15 o d s t o t k o v in upa danja živalske p ro i z vodn j e . N e p r i ­j e tno pa je, d a je z a r a d i p o n o v n e g a zvišanja cen u m e t n i h gno j i l in k r m i l in z a r a d i z n a n i h teža V z m e s o m v drugem polletju v k m e t i j s t v u moč pričakoval i Se slabše rezultate.

P o p o l n o m a drugačno b i l a n c o je zabeležilo ^o/dars t vo . T u s o se c e ­

l o t n i d ohodek , družbeni p r o i z v o d i n d o h o d e k sko ra j p o d v o j i l i . O s e b n i d o h o d k i so se povečali z a 53 ods to t ­k o v p r i 2 - o d s t o t n e m zmanjšanju z a p o s l e n i h . T a k o so se r e a l n i o s ebn i d o h o d k i n a zapos l enega povečali z a 56 o d s t o t k o v . V tej p a n o g i so d o b r i r e z u l t a t i p o s l e d i c a p r e d v s e m i z r e d n o povečane p roda j e i n v e l i k e ga p o p r a -ševanja t e r d v i g a cen z a h l o d o v i n o .

N e k a j slabši k o t v g o z d a r s t v u so r e z u l t a t i v gradbeništvu. T u so se r e a l n i o s ebn i d o h o d k i n a zapos l e ­nega povečali z a 26 o d s t o t k o v . Druž­b e n i p r o i z v o d na zapos l enega se j e d v i g n i l k a r za 60 o d s t o t k o v . G r a d ­b e n a d e j a vnos t p a je b i l a h k r a t i t u d i pod močnim v p l i v o m in f l a c i j e , saj se je po en i s t r a n i srečevala s podražit­v i j o g radbenega m a t e r i a l a , po d r u g i p a g r a d b e n i h s t o r i t e v .

T r g o v i n a je zabeležila z a 33 od­s t o t k o v večjo v r ednos t p r o d a n e g a b l aga ko t l a n i t a čas. V e n d a r r e a l n o povečanje proda je znaša n e k a k o 10 o d s t o t k o v , saj so se prece j pove­čale cene. R e a l n i o s ebn i d o h o d k i so se v t r g o v i n i povečali z a 11 ods to t ­kov .

P o l e g k m e t i j s t v a na jbo l j neugod ­ne r e z u l t a t e beležijo v p a n o g i go­s t i n s t v o i n t u r i z e m . Števi lo gos tov j e b i l o z a 5 o d s t o t k o v manjše k o t l a n i . Domačih gostov je b i l o s i ce r za 9 od­s t o t k o v več, t u j i h pa k a r z a 20 od­s t o t k o v m a n j . P o d o b n o je t u d i s pre­nočitvami, saj j i h je b i l o z a 14 od­s t o t k o v m a n j k o t l a n i do k o n c a po l ­l e t j a . N a B l e d u so i m e l i z a 7 ods to t ­kov m a n j prenočitev, v R a d o v l j i c i z a 13, v B o h i n j u p a za 8 o d s t o t k o v več. O s t a n e k d o h o d k a so ob p o l l e t j u z a ­beležili le h o t e l G r a j s k i d v o r i n ho­tel P o d v i n t e r gostišče T u r i s t . V s i d r u g i h o t e l i so po l l e t j e končali z i zgubo . Le-1 a se je povečala z a 307 o d s t o t k o v v p r i m e r j a v i z l a n s k i m polletjem. S i c e r p a so se r e a l n i oseb­n i d o h o d k i z a p o s l e n i h v tej p a n o g i

.povečali za 17 o d s t o t k o v . Družbena obr t je zabeležila v i sok

porast c e l o tnega d o h o d k a (za 3 8 % ) , k i pa je s p l a h n e l z a r a d i i z r e d n o v iso­kega p o r a s t a m a t e r i a l n i h stroškov (za 5 8 % ) . T a k o znaša povečanje družbenega p r o i z v o d a 34 o d s t o t k o v , d o h o d k a 33, b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v za 21 , r e a l n i o s ebn i d o h o d k i pa so se povečali za 28 o d s t o t k o v ob 6-od-s t o t n e m povečanju z a p o s l e n i h . I z gubo je v p o l l e t j u zabeležila G o ­ren j ska o p e k a r n a D v o r s k a vas . V e n d a r se je ta v p r i m e r j a v i z l a n ­s k i m ^ p o l l e t j e m zmanjšala za o k r o g 270.000 d ina r j e v .

P o d o b n e r e z u l t a t e kot v o b r t i so doseg l i t u d i v k o m u n a l i , k j e r se j e r e a l n i o s ebn i d o h o d e k n a zapos le ­nega povečal za 23 o d s t o t k o v . I z gubo pa s o zabeležili v K o m u n a l ­n e m pod j e t ju R a d o v l j i c a . L e t a znaša 135.000 d ina r j e v .

P o takšnem preg l edu tore j l a h k o u g o t o v i m o , da je večina gospodar­s k i h o r g a n i z a c i j o z i r o m a c e l o t n e g a radovljiškega gospodarstva v p r v e m p o l l e t j u doseg la ugodne r e z u l t a t e . Značilna za to obdob je pa je na j ­večja s t o p n j a inflacije dos le j . D o k o n c a le ta napovedu j e j o , d a n i bo­jazni, da b i se r e z u l t a t i p rvega po l ­l e t ja ka j b i s t v e n o poslabšali. K o t rečeno, je k m e t i j s t v u ne kaže na j ­bol je . Z a g o s t i n s t v o in t u r i z e m pa j e glede na d o k a j d o b r o s e zono v d r u g i p o l o v i c i j u l i j a in v a v g u s t u moč n a p o v e d a t i le to, d a primanjkljaja iz prvega p o l l e t j a vseeno ne bodo m o g l i n a d o k n a d i t i . A . Z a l a r

P O K O J N I N E V Š T E V I L K A H

P o najnovejših statističnih p o d a t k i h je poprečna p o k o j n i ­n a v p r v i h p e t i h letošnjih me­sec ih v S l o v e n i j i znašala 1746 d i n . S t a r o s t n i u p o k o j e n c i z v a r s t v e n i m d o d a t k o m so l e tos i m e l i poprečno p o k o j n i n o 1517 d i n , z a družinske u p o k o j e n c e p a j e b i l a poprečna p o k o j n i n a 1005 d i n . V S l o v e n i j i p r e j e m a 63.239 u p o k o j e n c e v p o k o j n i n o manjšo od 1000 d i n , v e l i k a ve­čina a}i natančneje 110.997 u p o k o j e n c e v i m a p o k o j n i n o m e d 1000 i n 2000 d i n , več kot 2000 d i n p a p r e j e m a 15.059 u p o k o j e n c e v .

Poprečna s ta ros t u p o k o j e n ­ca ob u p o k o j i t v i j e v S l o v e n i j i peka j m a n j k o t 56 let , k a r j e več k o t v d r u g i h r e p u b l i k a h . Moški se u p o k o j i j o s poprečno d e l o v n o dobo 35,1 let , ženske p a s poprečno d e l o v n o d o b o 28,2 let . P o k o j n i n o p a uživajo u p o k o j e n c i poprečno 14 l e t i n 8 mesecev , u p o k o j e n k e p a po­prečno 17 let i n 2 meseca .

M e d s l o v e n s k i m i u p o k o j e n c i je sko ra j p e t i n a i n v a l i d s k i h u p o k o j e n c e v a l i 46.450, u p o k o ­j encev z b e n e f i c i r a n o d o b o j e 9647, u p o k o j e n c e v , k i so se u p o k o j i l i s p r i z n a n o d v o j n o d e l o v n o d o b o a l i p r e j ema j o družinsko borčevsko p o k o j n i ­no , p a je 53.000.

N O V O B A L I N I Š Č E

O b d o m u u p o k o j e n c e v n a J a v o r n i k u so večinoma s p ro ­s t o v o l j n i m d e l o m članov D r u ­štva z g r a d i l i n o v o balinišče i n t a k o p o s k r b e l i - z a r ek r ea c i j o vseh članov. Balinišča so s i javorniški u p o k o j e n c i že do l go želeli, saj so ga n a m e r a v a l i z g r a d i t i že t eda j , k o so teme­l j i t o o b n o v i l i svo j d o m n a J a ­v o r n i k u . D . S.

P O P U S T N A Ž E L E Z N I C I Z A U P O K O J E N C E

O d 1. s e p t e m b r a da l j e ve l j a ­j o n a v s e h železniških p r o g a h v J u g o s l a v i j i p o s ebn i p o p u s t i z a u p o k o j e n c e in t u d i z a vse starejše osebe, k i so že d o p o l ­n i l e s t a ros t 65 let . S t a r o s t n i , družinski i n i n v a l i d s k i u p o k o ­j e n c i se bodo l a h k o v o z i l i z a polovično ceno n a vseh r e l a c i ­j a h i n v o b e h r a z r e d i h p o t n i ­ških i n b r z i h v l a k o v . V S l o v e ­n i j i so že sedaj v e l j a l i p o p u s t i za u p o k o j e n c e , zda j p a ta ugodnos t v e l j a t u d i z a osebe starejše od 65 let , ne g lede n a to , a l i so u p o k o j e n i a l i ne.

R a z e n v S l o v e n i j i so dos le j v e l j a l i železniški p o p u s t i za u p o k o j e n c e t u d i p r i Z T P S a ­ra jevo . V s a železniška t r ans ­p o r t n a pod j e t j a p a so se p r ed k r a t k i m • s p o r a z u m e l a z a po­pus t , k i v e l j a z a vso državo. T r e b a p a je o p o z o r i t i , d a ve l ja ­j o p o p u s t i le za potniške i n brze v l a k e ne p a t u d i za ekspresne i n t is te p o s l o v n e v l ake , k j e r m o r a j o p o t n i k i p l a ­čevati d o d a t e k z a o m e n j e n o v r s t o v l a k a . R a z e n tega 50-od­s t o t n i popus t za u p o k o j e n c e ne v e l j a v j u l i j u i n a v g u s t u .

O b n a k u p u železniške vo­z o v n i c e u p o k o j e n e c pokaže od -rezek po pošti n a k a z a n e po­k o j n i n e v tekočem a l i p re t ek ­l em mesecu . C e p o k o j n i n e ne d o b i v a po pošti i n tore j n i m a o d r e z k a , se m o r a ob n a k u p u v o z o v n i c e in n a v l a k u i z k a z a t i z osebno i z k a z n i c o i n p o t r d i ­l o m , k i ne sme b i t i starejše od 6 mesecev. Osebe, k i so s t a r e j ­še od 65 let , se.izkažejo z oseb­no i z k a z n i c o a l i p o t n i m l i s t o m .

P o t n i k , k i po tu j e z v l a k o m do 100 k m daleč, l a h k o k u p i v o z n o k a r t o z a eno s m e r a l i p a p o v r a t n o v o z o v n i c o . K a d a r po tu j e d l j e ko t KM) k m , pa m o r a o b v e z n o k u p i t i p o v r a t n o v o z o v n i c o i n to z o b r a z c e m K - 1 5 . C e potuje z u p o k o j e n ­c e m njegov z a k o n s k i tovariš — mož a l i žena, ve l j a p o p u s t t u d i z a n j . Z a k o n s k o z ve zo do­kaže z osebno i z k a z n i c o a l i po­ročnim l i s t o m . Podrobnejše i n f o r m a c i j e o p o p u s t i h da je jo vse železniške posta je .

N . I.

L* A 3Ki 3 Torek, 3. septembra 1974

Page 4: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

I Del občinstva, kije v nedeljo spremljalo modne revije tovarne Peko in zabav­no prireditev Vesela šuštarija za paviljonom NOB v Tržiču. — Foto: J. Koš-njek

8 S o - J C < •o o i . ca c c G

% O

O

a

o o a a -* > X 3j Vi ••—>

5 8 S M o o

P O M U R S K A ZALOŽBA bo oktobra izdala zanimivo knjigo K R O J E N J E K n j i g a obsega 400 s t r an i večjega fo rmata , v njej je n a d 350 sk i c in r i sb

N A R O Č I L N I C A

Neprekl icno naročam en izvod knjige

K R O J E N J E

Naročnino 150,00 d in bom poravnal(a) takoj , po povzetju, v treh zapo­rednih obrokih po 50,00 d in , po prejemu računa.

Pr i imek in ime:

Bivališče (kraj, ul ica)

PoŠta: :

Zaposlen(a) p r i :

D a t u m : Podpis :

Najmanj 30.000 ljudi na trziski

»šuštarski nedelji«

Potolčeni vsi rekordi

P r i r e d i t v e -ob V I . »šuštarski nede-j i « v Trž iču so uspe l e k o t še n i k o l i . Začele so se v pe tek z o t v o r i t v i j o r a z s t a v e najnovejših P e k o v i h mode ­lov z a p r i h o d n j o s e zono v p a v i l j o n u N O B , s l o v e s n i m s p r e j e m o m čevljar­s k i h va j encev m e d pomočnike po običaju, kakršen je b i l v Trž iču v n a ­v a d i n e k d a j , t e r m o d n o rev i j o , n a k a t e r i so s o d e l o v a l i člani b a l e t a i z L j u b l j a n e . R e v i j o , k i j e b i l a z a pa ­v i l j o n o m N O B , je p o p e s t r i l a z a b a v ­n a p r i r e d i t e v V e s e l a šuštarija. Člani tržiškega A m a t e r s k e g a gledališča I v a n K o k a l j , J a n k o J a g o d i c , M i r o V r h o v n i k i n Jože Župančič so števil­n i m radovednežem p o k a z a l i , k a k o so tržiški »Šuštarji« d e l a l i n e k d a j i n kakšne čase doživl ja sedaj s o d o b n a tržiška o b u t v e n a i n d u s t r i j a . Bese­d i l o z a šegavo p r i r ed i t e v , k i je i z o b i s k o v a l c e v pogos to i z v a b l j a l a s m e h , s t a posrečeno n a p i s a l a E d o R o b l e k i n M i l a n B a t i s t a . ' P r i r e d i t v e , p l a n i r a n e z a sobo to , so

Tržičani o d p o v e d a l i i n se n a t a način pridružili žalovanju ob t r a ­gični železniški nesreči v Z a g r e b u !

Oblačno nede l j sko j u t r o Trž iča-n o m n i o b e t a l o v e l i k o dob r ega . V e n ­dar , o b l a k i so se r a z k a d i l i in začel se je p r i j e t e n sončen d a n . M e s t o j e spre je lo p r v e o b i s k o v a l c e že p red s edmo z j u t r a j , k o s t o jn i c e n a T r g u s vobm l e še n i so b i l e n a r e d . K e r takš­nega n a v a l a m o t o r i z i r a n i h ob i sko ­va l c e v t u d i največji o p t i m i s t i n i so pričakovali, se je začela b o r b a za p a r k i r n e p ros to r e . K o so miličniki, gas i l c i i n r eda r j i o d p r l i parkirišče z a V i r j e m in d o v o l i l i p a r k i r a t i t u d i n a h o k e j s k e m igrišču, j e b i l o vprašanje parkirišč rešeno.

S e m e n j n a T r g u s vobode je b i l največji dos l e j . K a r 86 s t o j n i c j e od j u t r a d o večera o b l e g a l a množica l j u d i . T r g o v i n a je c v e t e l a . Največ z a n i m a n j a je b i l o za i z d e l k e čevljar­ske in u s n j e n e i n d u s t r i j e , c opa t e , i zde lke Trž iške t o v a r n e kos i i i s rpov , i s k a n o b l a go Bombažne p r e d i l n i c e in t k a l n i c e i t d . K o s m o o k r o g e n a j s t i h spraševali po »š tant ih« o p r o m e t u , so b i l i o d g o v o r i e n a k i : z a d o v o l j n i s m o s p r o m e t o m , boljši je od l anske ­ga! P o v e d a t i v e l j a , d a je b i l o z a n i ­m a n j e za s ode l o van j e n a »šuštar-skem« s e j m u tolikšno, d a so m o r a l i o r g a n i z a t o r j i »šuštarske nedelje« Puristično društvo in P e k o , n a j m a n j 20 p o n u d b o d k l o n i t i ! S e j e m so po­p e s t r i l i z v o k i domačega p i h a l n e g a o r k e s t r a ter godbenikov iz K r a n j a , ki so b i l i v nede l j o gostje T r ž i čanov !

P r e d p a v i l j o n o m N O B so se v ne-le l jo p o n a v l j a l e P e k o v e m o d n e rev i ­je in p r i r e d i t e v V e s e l a šuštarija. Težko se je b i l o p r e b i t i do pr i r ed i t /enega p r o s t o r a , v ka t e r ega bližini 10 Živila iz K r a n j a ter športniki in gasi lc i iz Kr i žev u r e d i l i zabaviščni p ros to r . N a n j e m se je še Sveder ob dese t ih , e n a j s t i h t r l o l j u d i ! O b teb u r a h so se začeli t u d i p r a z n i t i par­k i r n i p r o s t o r i . N a družabni p r i r ed i t v i v p a r k u ob p a v i l j o n u N O B so n a ­s t o p a l i t u d i f o l k l o r i s t i s k u p i n e K a r a ­v a n k e t e r pevc i Tržiškega o k t e t a in k v i n t e t a B r a t j e Z u p a n ! Srečke z a srečolov ; -o b i l e r a z g r a b i j ene in >krog 500 d o b i t k o v ( g l a vn i je b i l o )onv ko l o ) je k m a l u d o b i l o l a s t n i k e !

Števi lni o b i s k o v a l c i »šuštarske ledelje« • so p o k u k a l i t u d i v M e n a or j evo b l a g o v n i c o in v prodajalno

/ e l e t e k s t i l a , k i s ta b i l i v nede l j o n l p r t i ! M n o g i pa so s i zaželeli ' .nanib tržiških bržol. Za r e s i z v r s t n o so j i h k u h a l i v r e s t a v r a c i j i Z e l e n i c a n v g o s t i l n i D a m u l n e k , s t a r e m dnrališču tržiških »Šuštarjev«.

O c e n a , d a je letošnja p r i r ed i t ev ) o t o l k l a vse r eko rde in d a se je

v n ede l j o gne t l o v Trž iču več kot {0.000 l j u d i , n i p r e t i r a n a ! .J Košn|ek

4

Podoba pionirja po osvoboditvi K R A N J — V četrtek, 5. s e p t e m b r a ob 10. u r i b o d o v stebriščni

d v o r a n i G o r e n j s k e g a m u z e j a n a T i t o v e m t r g u o d p r l i r a z s t a v o z n a ­s l o v o m P o d o b a p i o n i r j a v l e t i h po o s v o b o d i t v i — otroški e k s l i b r i s i . R a z s t a v o s t a p r i p r a v i l a k r a n j s k a p i o n i r s k a knjižnica i n uredništvo P i o n i r j a . Z a n i m i v a r a z s t a v a bo o d p r t a do 15. s e p t e m b r a , i n s i ce r v sak d a n od 9. do 12. i n 17. do 19. u r e . - jk

Zamrzovalne ^ r i j g prijateljice gospodmjsi

I z t h

RAZSTAVA GORENJSKIH MOJSTROV FOTOGRAFIJE — V petek, 30. avgusta, so odprli v galeriji Mestne hiše v Kranju eno od razstav v okviru pri­kazovanja sodobnih likovnih prizadevanj na Gorenjskem. V Mestni, hiši se tokrat predstavlja 19 gorenjskih fotografskih mojstrov, in sicer inž. Alojz Ž i-1

bert, Ciril Pokom, Anton Kocjančič, Tone Marčan, Janko Justin, Milojko Demšar, Marjan Kukec, Franc Črv, Mirko U dir, Janko Krmelj, Franc Sluga, Franc Kolman, Marjan Černe, Jaka Čop, Aleksej Ignaščenko, Marko Aljan-čič, dr. Jurij Kurillo, arh. Milan Ropret in Janez Marenčič. Razstava bo odprta do 26. septembra. Po otvoritvi je bil v renesančni dvorani mestne hiše koncert sopranistke Ljiljane Rešeter—Kovandžič iz Beograda in pianista Igorja Dekleve iz Ljubljane, (jk) — Foto: F. Perdan

N T R A L G O S T I N S K O IN T R G O V S K O P O D J E T J E • K R A N J

Na Jezerskem je odprto novo štiri-stezno avtomatsko kegljišče.

Sprejemamo rezervacije. K o l e k t i v i in posamezne družbe, rezervirajte čas za kegljanje v hotelu K a z i n a . tel.(064) 44 007.

J

SLIKAR IVAN BOGOVČIČ V PREŠERNOVI HlSl — V petek, 30. avgusta, so odprli v galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavo akademskega slikarja Ivana Bogovčiča, rojenega leta 1943 v Breganskem selu. Umetnik živi sedaj v Ljubljani. Akademski slikar se predstavlja Kranjčanom z devetimi deli. Umetnik je na Gorenjskem že razstavljal, in sicer leta 1972 v Tržiču. Razsta­va bo odprta do 26. septembra, (jk) — Foto: F. Perdan

Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj T O Z D Komerc ia ln i servis

Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega mater ia la Hrastje po ugodnih cenah:

— stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement ruski a 1 din

( Izkoristite ugoden nakup!

Informacije dobite na tel. št. 21-611

sk 'eK

K R A N J 6. s e

P

t

e

m

b

e

r

74

vabi svoje stranke na otvoritev prenovljenih

prodajaln

MANUFAKTURA Gorenja vos

Page 5: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

— K A R I B S K A S K R I V N O S T 17 V sodelovanju s Prefternovo družbo objavljamo v

nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Ka ­ribska s k r i v n o s t . To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974.

»O , a l i res?« j e r e k l a E v e l v n z o s t r i n i g l a s o m , k a r pa je M o l l v k o m a j d a o p a z i l a .

»Poročeni l jud je se v e d n o t a k o r a d i pričkajo i n prepirajo,« j e n a d a l j e v a l a M o l l v . »Tud i t i s t i , k i se ima jo r a d i , pa še m a r j i m n i , če se t u d i j a v n o prepirajo.«

»Nekater im je p r e p i r a n j e k a r všeč, v e n d a r pa po n a v a d i n i m a g lob l j ega pomena,« je r e k l a E v e l v n .

»Men i se zd i ostudno,« je p r i b i l a M o l l v . »Tud i meni,« j e r e k l a E v e l v n . »Ampak, če človek v i d i vas in Edvva rda . . .« »O, M o l l v , nič ne p o m a g a ; ne m o r e m d o p u s t i t i , d a

bi še napre j t a k o lepo m i s l i l i o n a m a . Edvva rd in ja z . . .« z a t r e n u t e k je u m o l k n i l a , n a t o p a n a d a l j e v a ­la : »Ce hočete vede t i r e sn i co — v z a d n j i h t r e h l e t i h sva z E d v v a r d o m k o m a j d a i z p r e g o v o r i l a kakšno bese­de), k a d a r s va b i l a sama.«

» K a j ? « M o l l v se je o s u p l o z a s t r m e l a v E v e l v n o . »Tega pa sko ra j ne m o r e m verjeti . «

»Oba se d e l a v a , kot d a j e vse v najlepšem r edu . N o b e d e n od n a j u ne m a r a pričkanja pred d r u g i m i l j u d m i . S p l o h pa se n i m a v a o čem prepirati.«

» K a j p a se je v e n d a r zgodi lo?« je vprašala M o l l v . »Običajna stvar.« » K a j m i s l i t e reči s t em — običajna? D r u g a . . .?« »Da, d r u g a ženska, i n najbrž v a m ne bo preveč

težko u g a n i t i , kdo j e to.« »Gospa D v s o n o v a — Luckv? « Evelvn je p r i k i m a l a . »Opazi la s em , d a se prece j spogledujeta,« je r e k l a

M o l l v , »a sem m i s l i l a , d a je to s a m o . . .« »Samo go la razigranost?« j i j e p o m a g a l a Evelvn.«

»Da se nič ne s k r i v a za tem?« »Ampak z a k a j . . .« M o l l v je u m o l k n i l a , n a t o p a j e

spet p o s k u s i l a . »A l i n is te . . . v e n d a r pa najbrž ne b i sme la t o l i k o spraševati.«

»Vprašajte, k a r hočete,« je r e k l a E v e l v n . » N i č več s e m i ne d a b i t i t i h o ; v l o ga d o b r o vzgo jene , srečne žene m i gre n a živee. Edvvard je čisto i z g u b i l g l a vo za rad i L u c k v . B i l je t u d i t a k o n e u m e n , d a m i je vse p r i z n a l . Najbrž s i je ho t e l olajšati srce , h o t e l j e b i t i r e s n i c o l j u b e n , pošten. N i m u pa prišlo n a m i s e l , d a nieni z a t o ne bo nič laže.

»Al i vas je ho t e l zapustit i?« E v e l v n je z m a j a l a z g l avo . »Dvo j e o t r o k imava,«

.je r e k l a . » In oba ju i m a v a s i l n o r a d a . V A n g l i j i s t a , v Solo h o d i t a . Edvvard in jaz n i s v a h o t e l a r a z d e j a t i d r u ­žine. Po l e g tega pa t u d i L u c k v n i h o t e l a ločitve. G r e g je zelo premožen.. N j e g o v a p r v a žena m u je b i l a z a p u s t i l a precej d e n a r j a . T a k o s va se d o g o v o r i l a , d a bomo s t r p n i d r u g z d r u g i m — Edvvard in L u c k v v »rečnem prešuštvu, G r e g v blaženi n e v e d n o s t i . Edvvard in j a z pa v d o b r e m prijateljstvu.« G l a s j i je b i l IK'koče t rpek.

» K a k o — k a k o pa l a h k o to s p l o h prenašate?« »Človek se v s e m u p r i v a d i . T o d a včasih . . .« » D a ? « je vprašala M o l l v . »Včasih me i m a , d a b i j o s p r a v i l a n a d r u g i svet . « S t r a s t v E vel v n e m g lasu je p r e s ene t i l a M o l l v . »Nehajva se p o g o v a r j a t i o meni,« je r e k l a E v e l v n .

»Rajši g o v o r i v a o vas. H a d a b i vede la , z a k a j s te jokali . «

M o l l v je b i l a neka j časa t i h o , n a t o pa je sprego­v o r i l a : » L e to . le to je, d a se m i z d i , d a j e z m e n o j nekaj narobe.«

»Narobe? K a j hočete reči s tem?« M o l l v je žalostno z m a j a l a z g lavo . »Bo j im se,« j e

P r i z n a l a . »Strašno se boj im.« »Cesa?« »Vsega,« je o d v r n i l a M o l l v . »I/, d n e v a v d a n j e

huje. Z d i se m i , d a slišim g lasove v g r m o v j u , s t op in j e , besede, k i j i h i z r eka j o d r u g i l jud je . Z d i se m i , da me nepres t ano n e k d o opazu j e ter me zas ledu je . N e k d o me S (>vraži. K a r naprej čutim, d a me nekdo sovraži.«

»L jubo dete ! « E v e l v n je b i l a p r e t r e s ena in ( > s u p n j e n a . » K a k o do l go pa to že traja?«

» N e v e m . P o s t o p o m a se je začelo. P a še neka j drugega se dogaja.«

»Ka j ? « »Včasih počnem s t v a r i , k i j i h ne m o r e m razložit i i n

t u d i s p o m i n j a m se j i h ne.« »Hoče te reči, d a se ne s p o m i n j a t e , k je ste b i l i i n ka j

ste počel i?« »Da . Včasih — rec imo , d a j e u r a pet — se ne m o ­

rem s p o m n i t i ničesar, k a r se je zgod i l o m e d d r u g o in Peto u r o «

»Na jbrž z a t o . ke r ste s p a l i . Z a d r e m a l i ste.« »Ni-, n i s em spa l a . V i d i t e , k o se končno spet zave­

den i , s em nekje drugje. Včasih i m a m n a seb i d r u g o ob l eko in očitno sem počela s t v a r i , ce lo p o g o v a r j a l a s , , n i se z l j u d m i , v e n d a r pa se ne m o r e n i s p o m n i t i , d a sem res g o v o r i l a s kom.«

E v e l v n je b i l a p r e t r e s ena . »Ampak, M o l l v , č e j e t o fes, b i v e n d a r m o r a l i k zdravniku.«

»Nočem i t i k z d r a v n i k u . Se v n jegovo bližino nočem.«

E v e l v n j o je p o z o r n o pog l eda l a , n a t o p a j o je p r i ­j e l a za roke .

»Mogoče vas j e s t r a h za p r a z e n pič, M o l l v . Sa j v e n d a r veste , d a j e vse p o l n o živčnih b o l e z n i , k i v res­n i c i s p l o h n i so resne n a r a v e . Z d r a v n i k b i vas h i t r o po­miri l . «

»Mogoče p a ne. Mogoče b i r eke l , d a je res ka j n a r o b e z menoj . «

»Zakaj p a na j b i b i l o k a j n a r o b e z vami? « »Zato , ke r . . .« je začela M o l l v , n a t o p a j e u m o l k ­

n i l a . »Na jbrž res ne b i i m e l v z r o k a za to,« je končno r e k l a .

»A l i ne b i moge l kakšen s o r o d n i k , m a t i , s e s t ra a l i pa k d o d r u g p r i t i k vam? «

»Z m a m o se ne r a z u m e v a . N i k o l i se n i s v a r a z u m e l i . Ses t r e so s i cer poročene, v e n d a r p a b i najbrž prišle, če b i j i h p r o s i l a . A m p a k j a z nočem n i k o g a r , n i k o g a r r a ­zen T ima . «

»A l i T i m ve o v s e m t e m ? S t e m u p o v e d a l i ? * » N e , « je r e k l a M o l l v . »Ampak t a k o j e z a s k r b l j e n

i n k a r nap r e j me opazu j e , k o t d a m i hoče p o m a g a t i t e r m e v a r o v a t i . I n če je t o res, p o t e m to p o m e n i , d a res p o t r e b u j e m pomoči, kajne?«

»Zdi se m i , d a s i večino najbrž s a m o domišljate, v e n d a r p a še v e d n o m i s l i m , d a b i m o r a l i i t i k z d r a v ­niku.«

» K s t a r e m u d r . G r a h a m u r O n ne b i moge l nič pomagat i . «

» N a o t o k u so še d r u g i zdravniki.« • »Saj bo vse dobro,« je r e k l a M o l l v . » L e m i s l i t i ne

s m e m n a to . Najbrž je vse s k u p a j res s a m a domišljija. O , k a k o p o z n o j e ! M o r a l a b i p o m a g a t i v j e d i l n i c i . I t i moram.«

O s t r o , s k o r a j n a p a d a l n o je p o g l e d a l a E v e l y n o H i l -l i n g d o n o v o ter o d h i t e l a . E v e l v n j e s t r m e l a z a n jo .

12. S T A R I H G R E H O V N E P O Z A B I M O K A R T A K O

»Zdi se m i , d a sem n a s led i nečemu pomembnemu.« » K a j praviš, V iktor i ja?« »Zdi se m i , d a s em n a p r a v i s l ed i . T o p o m e n i d e n a r

— v e l i k o denarja.« »Poslušaj, dek l e , p r e v i d n a b o d i . Nočem, d a b i se

z a p l e t l a v kakšne težave. Mogoče b i b i l o bo l j e , če b i se j a z l o t i l zadeve.«

V i k t o r i j a se j e z a s m e j a l a . Z a h i h i t a l a se j e z g lobo­k i m , p o l n i m g l a som.

» L e počakaj, pa boš videl,« j e r e k l a . »Vem, k a k o je t r e b a i g r a t i t o igro . D e n a r bo, človek, m n o g o d e n a r j a . N e k a j s em v i d e l a , n eka j p a u g a n i l a . Z d i se m i , d a sem p r a v uganila.«

I n m e h k o , p o l n o h i h i t a n j e se je spet z a k o t a l i l o v e n v noč.

»Eve l vn . . .« » D a ? « E v e l v n H i l l i n g d o n o v a j e vprašala mehanično,

b rez z a n i m a n j a . Se p o g l e d a l a n i svo jega moža. »Eve lvn , a l i b i i m e l a ka j p r o t i , če b i m i d v a p u s t i l a

vse s k u p a j i n se v r n i l a v Ang l i jo? « E v e l v n , s i j e b i l a p r a v k a r česala k r a t k e t emne lase.

O b moževih besedah p a so j i r oke z d r s n i l e z g lave. O b r n i l a se je k n j e m u .

» Pa — p a saj s v a k o m a j prišla. Se l e t r i t edne s v a p r e b i l a tukaj.«

»Vem. T o d a , a l i b i i m e l a ka j prot i? « N j e n e oči so ga n e z a u p n o p r e i s k o v a l e . »A l i se res hočeš v r n i t i v A n g l i j o ? D o m o v ? « »Da . « » In p u s t i t i — Luckv? « Z d r z n i l se je. »Na jbrž s i ves čas vede la , ka j se dogaja?« »Da , prece j dobro.« »N iko l i n i s i ničesar rekla.« »Zakaj p a naj b i? Sa j s v a se o v s em p o g o v o r i l a že

pred l e t i . N o b e d e n od n a j u n i h o t e l ločitve. S p o r a z u ­m e l a s v a se o t e m , d a b o v a šla v sak s vo j o po t , a d a se b o v a v j a v n o s t i obnašala, k o t d a s v a srečno poroče­na.« N a t o pa j e d o d a l a , še p r e d e n je moge l d o besede: »Zakaj p a b i se zdaj r ad v r n i l v Ang l i jo? «

»Zato , k e r me bo z l o m i l o , E v e l v n . N ič več ne m o r e m prenašati vsega tega.« M i r n i E d v v a r d H i l l i n g -d o n je b i l čisto s p r e m e n j e n . R o k e so se m u tres le , n jegov m i r n i ob ra z , k i n a v a d n o n i k a z a l , n o b e n i h čustev, p a je b i l k a r spačen od bolečine.

»Za božjo vo l j o , E d v v a r d , ka j p a je v e n d a r na­robe'?«.

»N i č — le to, d a b i r ad proč od tukaj.« »Prek ušes s i b i l z a l j u b l j e n v L u c k v . Zda j p a te j e

m i n i l o . J e to t i s t o , k a r m i hočeš povedat i? « »Da . V e r j e t n o m i ne boš n i k o l i odpustila.«

Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organi­zacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešer­nov koledar 1975, roman .Janeza Švajncerja K O ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine U G A S L O OGNJIŠČE, SPOMINI NA L E ­NINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi M L A D A B R E D A in priročnik Rastline in nase zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din.

POMENKI O Š E N Č U R J U IN SOSEDNJIH V A S E H

( H o t e m a ž e , Hrastje, L u ž e , Milje, O l š e v e k , Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo)

(18. zapis)

P r e d e n se z našimi p o g o v o r i o v a ­seh šenčurskega področja ( nekda j občine, zda j k r a j e v n e g a u r a d a ) pre­s e l i m o v južno po l o v i c o , se m o r a m o , seve, p o m u d i t i še n a M i l j a h .

L E P O V A Š K O I M E

Ne n a v a d n o m i l o k r a j e v n o ime ! T u d i vaščanom m o r a u g a j a t i , k o j i m sosedje p ra v i j o , d a so

M i l j a n i . A , le o d k o d t o ime — M i l j e (v narečju M i l e , ko t je K r a n j v n a ­rečju le K r a n ) ?

N a p r v i h i p u tegne k d o p o m i s l i t i n a r i m s k i m i l j n i k . I n d a i m e i z v i r a od d a l j i n s k e o z n a k e . — K e r n i s o d i t i n a t a k o s t a r i z v o r M i l j , b i s i z a raz ­lago k r a j e v n e g a i m e n a ra je i z b r a l i poznejšo (še v V a l v a s o r j e v i h časih upoštevano) nemško m i l j o . T o d a t a m e r i n a t a n k o 7 k m i n 420 m . M i l j e pa so od K r a n j a odda l j ene le 5 k m . T u d i z r i m s k o m i l j o ( m i l l i a p a s s u m — tisoč k o r a k o v ) s i ne m o r e m o ime­n a raztolmačit i . — I m a m o p a še f r a n c o s k o besedo »mi l i eu« ( izg. mi l j e ) , k i p o m e n i oko l j e , s r ed ino , v k a t e r e m k d o živi. — S i c e r p a i m a ­m o M i l j e t u d i p r i T r s t u ( M i l j s k i z a l i v ) , c e l o v b o t a n i k i v e m o z a ras t ­l i no , k i se j i p r a v i m i l j e .

N o , če z a i m e ne n a j d e m o raz lage , pa vsa j t o l a h k o rečemo z a vas , k i j e najmanjša v s k l o p u k r a j e v n e g a u r a d a Šenčur, d a j e p o k r a j i n s k o e n a najlepših v k r a n j s k i o k o l i c i .

N a s e l j e — le 113 p r e b i v a l c e v šteje — leži n a obeh s t r a n e h ceste K r a n j — J e z e r s k o , m e d B r i t o f o m i n V i s o k i m . K e r je p a n o r a m a gora n a seve ru t a k o čudovita, s i je t u m n o g o s l a d o k u s c e v - e s t e t o v zg rad i l o , svo je d o m o v e . Z a m a l o k ra j e v v e m , k i b i b i l i t a k o m i k a v n i z a človeka, k i i m a rad gore, b i s t r o vodo , obsežna p o l j a in senčne logove — d a b i se t u z a vselej n a s e l i l . (A , žal, d a n o n a m je m n o g i m živeti v b e t o n s k e m b lo ­k u . . .)

M i l j e n i s o več kmečka vas — s k o r o vs i o d r a s l i p r e b i v a l c i h i t e s le­h e r n o j u t r o n a de l o v K r a n j . P o t e m pa se posvečajo s v o j i m v r t o v o m . K a j t i l a h k o b i r e k l i M i l j a m , d a so hiše s r ed i rož, o k n a i n b a l k o n i p o l n i c v e t j a — d a so M i l j e dehteč šopek pred k r a n j s k i m i v r a t i !

P A D L I Z A R A D I I Z D A J S T V A

K ot se n a m v id i j o l e t a osvobo­d i l n e g a b o j a z a na jbo l j sonč­n a v naši n a r o d n i z g o d o v i n i ,

t a k o se n a m kažejo i z d a j s t v a po domačinih, k o t resnična senčna z a p l a t a — p o d l a , n e p o t r e b n a , ne­v a r n a . A , k a j , k o so l j u d i s t o l e t j a p o d p i h o v a l i , d a je drugače misleč sočlovek že t vo j sovražnik. » K a k o strašna s l e p o t a je človeka . . .«

O b p o t i , k i veže vas M i l j e s Šen­čurjem, s t o j i n a p a r o b k u gozda k a m n i t b l ok ( v e l i k o s t i 137 c m x 85 c m ) — s p o m i n s k o obeležje t r e m p a d l i m p a r t i z a n o m .

V k a m e n so v k l e s a n e obtožujoče besede: 5. 10. 1942 so z a r a d i i zda je p a d l i n a t e m m e s t u K r a v c a r Jože-F r i c , K r a v c a r V i n k o - F e d j a , B e r n i k Avgust-Pišta — Z B V i s o k o 10. 7. 1960:

B r a t a K r a v c a r j a , d o m a iz Kr i žev p r i Trž iču, s t a se priključila p a r t i ­z a n o m v a p r i l u 1942. V s t o p i l a s t a v Kokrško četo. — A v g u s t B e r n i k , d o m a iz o k o l i c e L j u b l j a n e , j e v s t o p i l v I I . b a t a l j o n Kokrškega o d r e d a že ob n j egov i u s t a n o v i t v i dne 18. j u n i j a 1942. T u d i b r a t a K r a v c a r j a s t a b i l a do s m r t i b o r c a I I . b a t a l j o n a K o k r ­škega od r eda .

O b k o n c u a v g u s t a 1. 1942 so b i l i s k u p n o z J a n e z o m K r i s t a n c e m i z Voge l j , p o s l a n i v večdnevno p a t r u l j o v okoliške vas i in v V o g l j a n s k o

G m a j n o . N a p o v r a t k u v b a t a l j o n , k i je t a b o r i l z a Storžičem, j i h j e d n e 5. o k t o b r a 1942 pod vas jo M i l j e z a ­teke l d a n . Z a t o so se z a k a m u f l i r a l i v g o zdu , v n e p o s r e d n i bližini seda­njega obeležja. N e k d o p a j i h j e i z d a l i n s l e d i l j e os ter n a p a d nemških orožnikov iz Šenčurja. L e K r i s t a n c u se je posrečilo u i t i sovražnikovim k r o g l a m , o s t a l i t r i j e p a so n a m e s t u p a d l i .

V A S M E D H R A S T I

S eveda so t o H r a s t j e — vas t a k o b l i z u K r a n j a ( le 4 k m ) , a sod i le pod k r a j e v n i u r a d

Šenčur, k i j e prece j d l j e i n še t o po o v i n k u n a Prebačevo i n V o k l o .

D a n e s p o z n a m o po l eg s t a r e ga H r a s t j a ce lo N o v o H r a s t j e , k i n a ­s t a j a p r o t i K r a n j u . Včasih kmečka vas, z n a n a po t r d n i h g r u n t a r j i h , j e danes že p o v s e m d e l a v s k o nase l j e — t o l i k o j e n o v i h , l e p i h s t a n o v a n j s k i h hiš. V s e i m a j o t u d i garaže. N o b e n e revščine n i s l u t i t i .

Z a t o z v e n i k a r n e k a m pres l ovesno , če v današnji, t r e z n i čas v p l e t e m o še p r i p o v e d o n e k d a n j i h , romantičnih časih te danes že k a r m o d e r n e nase lb ine .

Znamenje pod hrastom pri H rastju

S r e d i H r a s t j a s t o j i s t a r a ce rkev , posvečena sv. M a t e j u . P r v o t n a j e b i l a z g ra j ena že 1. 1508. N o v o , sedan jo , p a je d a l p o s t a v i t i i m o v i t kmet-domačin ( za d r u g t a k p r i m e r , k o s i d a k m e t z g r a d i t i c e rkev , ne k a p e l i c o , v e m le- še v koroških K o r t a h n a d O b i r s k i m ) . T u d i bene f i ­c i j ( z a go t o v l j ena vzdrževalnina) za s t a l n e g a d u h o v n i k a s t a u s t a n o v i l a pobožna k m e t a A n d r e j N o v a k i n M a t e j P i r e . T a d v a — t u d i p r e sne t o premožna s t a m o r a l a b i t i — s t a z g r a d i l a t u d i župnišče (b i l o j e t o 1. 1817), k i še sedaj služi v s a k o k r a t ­n e m u hraškemu d u h o v n i k u za b i ­vališče.

C e r k e v i m a t l a n e n a v a d n o vgrez-n j ena pod n i v o o k o l i c e — m e n d a od t od t u d i v l a g a i n h l a d . » Z l a t « o l t a r iz baročnega 17. s t o l e t j a j e na j ­večja d ragocenos t c e rkv ene n o t r a n j ­ščine. S t r a n s k a o l t a r j a s t a iz novejše dobe , posvečena s t a M a r i j i Pomoč­n i c i i n sv. A n i .

S v . M a t e j , c e r k v e n i p a t r o n , j e zgo­d o v i n s k a osebnos t . B i l j e po r o d u R i m l j a n , po p o k l i c u p a c e s t n i n a r a l i mitničar, k a r je b i l a včasih ka j l epa in d o n o s n a služba. — A k o se je s e z n a n i l s K r i s t u s o v i m n a u k o m , j e p u s t i l vse in šel o z n a n j a t i krščan­s t vo v E t i o p i j o . T a m so ga u b i l i — u m r l je mučeniške s m r t i , p r e h o d e n s s u l i c o . . .

C. z .

Na Begunjščici so kopali rudo K o n c e aprila le tos je upokojenec

A n t o n M e n c i n g e r z Zgoše p r i Begu ­n j a h praznoval HO. r o j s t n i d a n . N e t o l i k o z a r a d i v i sokega jub i l e j a , pač pa zaradi bogatih s p o m i n o v smo ga pred d n e v i o b i s k a l i . Še vedno n i oean in živahen kot v najboljših l e t i h je h i t r o pustil de l o in rad spregovor i l .

»Bil s em kmečki s in in devet o t r o k nas je b i l o d o m a . N i b i l o dovo l j z em l j i ' Za vse. Izučil sem se za ta ­pet n i k a . Se danes včasih ka j pode-l am i/, mo je s t r oke . M e d vo jno pa sem Za p a r t i z a n e n a r e d i l prek 250 n a h r b t n i k o v , v r s t o opasačev in po­d o b n o Z m a t e r i a l o m takra t n i b i l o l a h k o . V Celovec sem nesel fižol in/ mas t , v z a m e n o pa sem d o b i l ma ­te r i a l «

»Menda se še s p o m i n jat e, da M) b i l i na BegunjAčici rudniki?« ^a pop i ašam.

»Ja, vse do prve vo jne so t a m k o p a l i železno rudo . Rudniki so bili m e n d a last k r a n j s k e i n d u s t r i j s k e družbe. H u d o so s p r a v l j a l i V d o l i n o , po t em pa so jo napre j s k o n j i v o z i l i na J e s en i c e . M e d p r v o v o jno so po t em r u d n i k e o p u s t i l i . K a s n e j e j ih nihče n i več o b n o v i l . T a k o so t u d i ko l ibe , v k a t e r i h so b i l i k n a p i , pro­padle . S i c e r je res, d a je v B e g u n j -ščici k a r precej rovov m d a je precej prekopana, t oda po moje je v njej Se precej rude. P r e d l e t i so jo še nabi­rali lončarji iz K o m e n d e . Zda j kot kaže, še k o m a j k d o ve zan jo . J a z pa verjamem da je, saj k a d a r t r e ska , na BegunjAčici v edno najbolj.«

A n t o n M e n c i n g e r se še d o b r o spo­m i n j a , da je ime l pred p r vo v o jno lov v g o z d o v i h na Begunjščici v z a k u p u b a r o n B o n i — i n d u s t r i j a l e c v Tržiču. Ime l je t u d i več lovcev . E d e n

od nemških l ovcev je nekoč nekega d i v j ega l o v c a o b s t r e l i l i n m u p o t e m g lavo o d r e z a l . Begunjčani i n preb i ­v a l c i tega d e l a so b i l i p o t e m t a k o razjarjeni, da so h o t e l i živega n a dr e vo p r i b i t i . N a j b o l j nepravično se j i m je zde lo , ke r je m o r i l e c d o b i l s a m o 14 d n i z apo ra .

A n t o n M e n c i n g e r je b i l t u d i borec za s eve rno mejo. »Takrat smo m i zmagali , « p r a v i , »samo o g o l j u f a n i s m o bili.«

S i c e r pa se na j ra je s p o m i n j a let, ko je po p r v i v o j n i d e l a l p r i železnici v M a r i b o r u . D e l a l i so vagone in l o k o m o t i v e . B i l o je v e l i k o S l o v e n c e v , k i n i s o p u s t i l i , d a b i j i m N e m c i ko ­m a n d i r a l i . »O, to smo j ih včasih Ugna l i v rog,« se s p o m i n j a . »Bil i smo seveda m l a d i in m a r s i k a j smo že do­živeli. Z a n a m i je b i l a v o j n a , p red v r a t i pa k r i z a . D a n e s m l a d i ne vedo.

k a k o je b i l o včasih. N e vedo z a te­žave, k i s m o j i h i m e l i m i , d a s m o se zaposlili i n d a s m o se l a h k o preživeli. P a je k a r p r a v t a k o , ko t je zda j . S a m o včasih se m i z d i , d a n e k a t e r i p r e m a l o cen i j o to , k a r d a n e s imajo.«

»Prav i te , d a še v edno de l a t e . K a j pa p ros t i čas?«

»Takrat počivam in be r em . I m a m vse d n e v n e časopise i n še v r s t o d r u ­g ih . Tudi G l a s . P a t e l e v i z i j o g l e d a m in rad io poslušam. In t u d i n a Be ­gun jščico še stopim. Planinari! s em vedno rad . L o v e c pa n i s e m b i l . . . A l i sem d o v o l j p o v eda l ? S t e z a d o v o l j ­ni?« m i j e d a l vede t i , d a je pogovo r končan in da ga p r i g a n j a de lo .

Še v e l i k o t a k o z d r a v i h in k r e p k i h let sem m u zaželel. O n pa m i je o b l j u b i l , da m i bo p o k a z a l r u d n i k e na Begunjščici, če se bova spet kda j srečala. A . Ž.

l «*f j r m Torek, 3. septembra 1974

Page 6: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi prodam

P r o d a m K R A V O s i m e n t a l k o t i k p red t r e t j o t e l i t v i j o . V i s o k o 42 5540

P r o d a m eno l e to s t a r e K O K O Š I — nesn i ce . C e g e l n i e a 1, N a k l o 5541

P r o d a m d e l o v n e g a V O L A . M e g l i c , L o m 19, Trž i č 5542

P r o d a m S P A L N I C O , K A V Č , D I ­V A N i n o m a r i c o z a čevlje. C . J L A — k i o sk T o b a k 5543

P r o d a m 40 -basno k l a v i r s k o H A R ­M O N I K O , p r i m e r n o z a začetnike, d e s n i Š T E D I L N I K n a t r d o go r i vo , p l i n s k i n a m i z n i i n električni Š T E ­D I L N I K , vse po u g o d n i c en i . O g l e d p o p o l d a n . B a u m a n , B e n e d i k o v a 2, K r a n j 5544

P r o d a m leseno L O P O , d v o k a p n i c o 4 x 4 m , opečna k r i t i n a . J e n s t e r l e , R ibčev l a z 16, B o h . J e z e r o 5545

P r o d a m K R A V O , t r i t edne p red t e l i t v i j o , i n B I K A , s t a r ega eno le to , t e r t r i P R A Š I Č E po s to kg . B i z j a k F r a n c , P r e d o s l j e 133 5546

P r o d a m 11 let s t a r e g a K O N J A . L j u b n o 1, P o d n a r t 5547

P r o d a m P E C za c e n t r a l n o k u r j a ­vo z v g r a j e n i m bo j l e r j em , 30.000 k a ­l o r i j . O s t a l a p o j a s n i l a p r i o g l edu v sak d a n p o p o l d a n . Maček S t a n k a , B r i t o f 213, K r a n j 5548

P r o d a m j e s enov P A R K E T , 40 kv . m . Cundrič, P o d h o m 7, Zg . G o r j e .

5549 P r o d a m C I S T E R N O z a gno j e vko ,

p r i m e r n o t u d i z a g o r i l n o ol je. Šinko­vec Jože, H o t a v l j e 18, G o r e n j a vas

5550 P r o d a m G U M I V O Z , 15 -co l sk i .

C v e n k e l j A n d r e j , B e g u n j e 100 B ' ; 5551

P r o d a m K R A V O s i m e n t a l k o , 9 mesecev bre j o — d r u g o te le . B r e g 12, P r e d d v o r 5552

U g o d n o p r o d a m m i n i K U H I N J O . K a l a n , V o k l o 14 5553

P r o d a m D N E V N O S O B O , d o b r o o h r a n j e n o . K a m n a g o r i t a 36 5554

U g o d n o p r o d a m k o m p l e t M E H A ­N I Z A C I J O z a i z d e l o v a n j e b e t o n s k i h b l o k o v . O g l e d v petek , 6. 9., od 18. ure da l j e . P i r e S l a v k a , K o k r i c a , G r o -s o v a 38 5555

P r o d a m k o m b i n i r a n i otroški V O ­Z I Č E K » T R I B U N A « . S t a n o v n i k , Virmaše 95, Škofja L o k a 5593

P r o d a m p l e m e n s k o K R A V O s t r e t j i m t e l e t o m . Tavčar , Kr ižna gora 10. Škofja L o k a 5594

kupim K u p i m S L A M O za s t r e h o (škop-

n ike ) . O k o r n , Zg . Luša 6, S e l c a n a d Škofjo L o k o 5595

K u p i m s u h e h r a s t o v e L E T V E 5 x 6 x 2 0 0 c m a l i P L O H E 5 c m . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u a l i n a t e l . 60-436 5562

Gorska nesreča V soboto, 31. avgusta , sta se v

seve rn i s ten i T r i g l a v a v ska lašk i smer i ponesreč i la d v a m l a d a a l p in i s t a iz Mo j s t r ane : M i r k o Smodiš , 17 let, i n P a v e l S k o -movc , s tar 18 let. N a pomoč j i m a je p r ih i t e l o 15 g o r s k i h reševa l ­cev iz Mo j s t rane , kasneje pa se j i m je pr idruži lo še k a k i h pet re ­ševalcev. Zgodaj zjutraj nas l ed ­njega dne so se reševalc i povzpe ­l i do obeh a l p in i s tov , v akc i j i pa je s ode l ova l tud i he l ikopte r . A l p i n i s t a sta b i l a v navez i , S k o -m o v c je b i l p r v i . M e d p lezan jem se j i m a je v r v z a t a k n i l a i n ko jo je S k b m o v c spros t i l , je Smodiš pade l o k o l i 3 metre g l oboko in se r a n i l . D a b i rešil sop leza lca , je S k o m o v c hote l upo rab i t i še do­datne k l i ne , v e n d a r pa , ko je o d ­p i r a l n a h r b t n i k , m u je vse skupaj pad lo v p repad . T a k o sta m o r a l a počakat i reševalce. Ran j en i Smodiš je v i se l vso noč z g l avo navzdo l , t empe ra tu r a pa je zelo pad la . Ponesrečencu je nud i l o r vo pomoč dr . R o b i S iz Trž iča , nato pa so ga v doka j r e snem stanju s he l ikopte r j em prepe l ja l i v j e sen iško bolnišnico. P a v e l S k o m o v c ni bi l ran jen .

Izdaja CP Glan, Kranj, Ul ica MoAe Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjskk tisk Kranj , tisk: Združeno podjetje Ljudaka pravica, Ljubljana, Kopi ­tarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kra ­nju številk« 51500-601-12594 — Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 2I-1B0, uredni­štvo 21-835, novinarji 21-H60, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

vozila P r o d a m a v t o N S U 1200 C , l e t n i k

1971, 52.000 k m , c e n a 25.000 d i n . O g l e d v sak d a n p o p o l d a n . Kovač i č J a n e z , T a t j a n e O d r o v e 4, K r a n j

5479 P o c e n i p r o d a m Z A S T A V O 750,

l e t n i k 1968. T r b o j e 9 5526 P r o d a m lepo o h r a n j e n N S U 1100,

85.000 k m , l e t n i k 1967. O g l e d p o p o l ­d a n . Zupančičeva 18, K r a n j 5556

P r o d a m m o t o r z n a m k e P U C H 175 S V . J a n A l o j z , S p . G o r j e 125 c ( Fo r -t u n a ) 5557

P r o d a m a v t o R E N A U L T D A U P -H I N , l e t n i k 1960, k o m p l e t a l i p o de­l i h . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u .

5558 P r o d a m Z A S T A V O 750, l e t n i k

1965, z a 5500 d i n . P r i m e , Poljšica 15, P o d n a r t 5559

P r o d a m VVV 1300. R a k o v e c S t a n e , Zg . B e s n i t a 106 5560

P r o d a m L A D O , d o b r o o h r a n j e n o , prevoženih 30.000 k m . Z a s a v s k a 42, K r a n j 5561

zaposlitve D e l a v c a z a pomoč v G A L V A N ­

S K I S T R O K I s p r e j m e m . Plača po d o g o v o r u . N a s l o v v o g l a s n e m od ­d e l k u . 5596

Z a p o s l i m d a m s k o F R I Z E R S K O P O M O Č N I C O . C e s a l n i c a M E T A , B i s t r i c a 160, Trž i č 5436

Iščem žensko z a V A R S T V O hiše z a 14 d n i n a mesec . Plača po dogo­v o r u . P o n u d b e n a o g l a s n i odde l ek pod » N a deže l i « 5587

S p r e j m e m V A J E N K O , p l e t i l j o a l i d e k l e z a priučitev. P L E T I L S T V O K n i f i c Jožica, Oprešnikova 29, t e l . 24-631 5588

V uk s p r e j m e m V A J E N C A a v t o -m e h a n s k e s t r o k e . B o k a l A n t o n , P o ­l i c a 18, N a k l o 5589

obvestila C e n j e n e s t r a n k e obveščam, d a od

1. 9. 1974 da l j e o p r a v l j a m o b r t M E ­N J A V A A V T O M O B I L S K I H P L A -Š C E V , C E N T R I R A N J E , V U L K A -N I Z A C U A — v n o v i h p r o s t o r i h K R A N J , K O R O Š K A c. 25 ( n a s p r o t i r e s t a v r a c i j e P a r k ) i n ne več n a J e ­z e r s k i c es t i 2. Se priporočam Jože B o l t e z 5590

V A R I . P r o s i m n a j d i t e l j a , d a ga v r n e n a n a s l o v : P a v l a Čolnar, Prešernova 1, K r a n j 5591

D n e 30. 8. 1974 d o p o l d n e s e m i z gu ­b i l a od K r a n j a do Stražišča R D E Č O J O P I C O . P r o s i m poštenega n a j d i ­t e l j a , d a j o p r o t i n a g r a d i v r n e n a n a s l o v N o v a k A l e n k a , C e p u l j e 3, K r a n j 5592

MESNI IZDELKI

V E

PRODAJALNAH

ŽIVIL, A posesti

S T A N O V A N J E , pa r c e l o , k m e t i j o a l i hišo v K r a n j u a l i bližnji o k o l i c i , k u p i m . P o n u d b e pod » Pov ra tn ik «

5568

stanovanja Iščem S O B O a l i G A R S O N J E R O s

s o u p o r a b o k o p a l n i c e . P o n u d b e pod »1 . oktober « 5563

F a n t in dek l e iščeta o p r e m l j e n o S O B O za določen čas. P o n u d b e pod »Radov l j i ca — B l e d in okol ica«

5564 Uslužbenki iščeta o g r e v a n o S O B O

s s o u p o r a b o k o p a l n i c e m e d K r a n j e m in L j u b l j a n o . P o n u d b e pod »Sol id-nost « ' 6666 • Z a m e n j a m t r o s o b n o S T A N O V A ­

N J E s k o p a l n i c o v I z o l i za kakršno­k o l i v K r a n j u . I n f o r m a c i j e n a te l . 23-506 po 18. u r i . 5566

G A R S O N J E R O a l i S O B O iščeta ses t ra i n b r a t . P o n u d b e pod »1. o k t o ­ber« 6667

izgubljeno V ponede l j ek se je i z g u b i l čisto­

k r v n i m l a d črn P U D L . Sliši n a ime

Kranj C E N T E R septembra amer. barv. pust. film S T E Z A

S L O N O V ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra (rane. barv. k l i m . f i lm PRIČA

.JE MORALA U M R E T I ob 10.. 18. in 20. uri 5. septembra franc. barv. kr im. f i lm PRIČA

JE M O R A L A U M R E T I ob 1«.. 18. in 20. uri

Kranj STORŽIC 3. septembra i ta l . barv. ljub. f i lm SMEŠNA

J E P R V A L J U B E Z E N ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra franc. barv. film Z E N E V L A ­

D A J O ob 10.. 18. in 20. uri 5. septembra amer. barv. pust f i lm S T E Z A

S L O N O V ob 1«., 18. in 20. ur i

Tržič 3. septembra franc. barv. f i lm Z E N E

V L A D A J O ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. drama V Z L J U B I L A

B O S M O J O M A M O ob 18. in 20. ur i 5. septembra amer. barv. drama V Z L J U B I L A

BOŠ M O J O M A M O ob 18. in 20. ur i

Kamnik DOM 3. septembra ital.-špan. barv. vvestern NOČ

N A S I L J A V TOMB8TONU ob 18. in 20. ur i 4. septembra ital.-špan. barv. vvestern NOC

N A S I L J A V T O M B S T O N U ob 18. in 20. uri "> septembra amer. barv. k l i m . f i lm D E T E K ­

T I V K L U T o b 18. in 20. uri

Radovljica .'!. septembra amer. barv. f i lm ( " ' L O V E K V

D I V J I N I ob20. ur i 4. septembra amer. barv. r isani f i lm V E S E L E

Z G O D B E ob 20. uri •r>. septembra franc. barv. f i lm T R G O V I N A S

S E K S O M ob20. uri

6

Moped v avtomobil V petek , 30. a v g u s t a , p o p o l d n e se je n a ces t i d rugega reda v Kr ižah p r i

Trž i ču p r i p e t i l a p r o m e t n a nezgoda . V o z n i k m o p e d a Z d e n k o Radič ( ro j . 1964) s P r i s t a v e je v b l a g e m l e v em o v i n k u v o z i l po l e v i s t r a n i , n j egovo v o z i l o p a t u d i n i i m e l o nožnih zavo r . Iz n a s p r o t n e s m e r i je teda j p r i p e l j a l p r a v i l n o po svo j i d e s n i v o z n i k osebnega a v t o m o b i l a F r a n c Močnik ( ro j . 1930) iz L j u b l j a n e . Trčenje je b i l o neizbežno. V o z n i k in s o p o t n i k K a r e l D o b r i n s ta p a d l a i n se le laže r a n i l a . , _

Neprevidno cez cesto N a C e s t i maršala T i t a n a J e s e n i c a h j e v petek , 30. a v g u s t a , ob 19.20 preč­

k a l a ces to Urška H a f n e r ( ro j . 1898) z J e s e n i c . Počasi je šla čez levo p o l o v i c o ceste , čez d r u g o pa j e n e n a d o m a s t e k l a i n t a k o p r e s e n e t i l a v o z n i k a osebnega a v t o m o b i l a nemške reg i s t rac i j e V i k t o r j a Olujiča (roj . 1938), k i trčenja k l j u b z a v i r a n j u n i moge l preprečiti. H u d o r a n j e n o H a f n e r j e v o so p r epe l j a l i V b o l n i ­šnico. _ ,

Nezgoda na prehodu za pešce N a ces t i p rvega reda v D o v j e m se je v nede l jo , 1. s e p t e m b r a , ob 22.15

p r i p e t i l a hujša p r o m e t n a nezgoda . K o j e n a a v t o b u s n e m postajališču n a D o v j e m u s t a v i l a v t o b u s , so p o t n i k i i z s t o p i l i i n h o d i l i p r e k o ceste po p r e h o d u za pešce. M i m o j e teda j p r i p e l j a l z n e p r i m e r n o h i t r o s t j o ter z a v i l n a levo po­l o v i c o cestišča, k o je o p a z i l pešce, v o z n i k osebnega a v t o m o b i l a A n t o n Robič ( ro j . 1937) iz G o z d — M a r t u l j k a . S p r e g l e d a l pa je T e r e z i j o S n i o l e j ( ro j . 1968) I Dov j e ga , k i j e po p r e h o d u prečkala cesto . A v t o m o b i l j o je z ade l , t a k o d a je p a d l a n a p o k r o v motorja, DO 29 m e t r i h pa je z d r s n i l a n a t l a in obležala h u d o r a n j e n a . Z d r a v i se v jeseniški bolnišnici.

Padel s kolesom V nede l jo , 1. s e p t e m b r a , d o p o l d n e je n a vaški ces t i v T r b o j a h n e n a d o m a

z a v r l na k o l e s u s pomožnim m o t o r j e m C i r i l Kožuh (roj . 1931 ) iz T r b o j . Z a r a d i tega je n a m a k a d a m s k e m cestišču pade l i n so ga z z l o m l j e n o nogo p r e p e l j a l i v l j u b l j a n s k o bolnišnico.

Zapeljal s ceste V nede l jo , 1. s e p t e m b r a , ob 1. u r i z j u t r a j je na C e s t i t a l c e v v K l a n j u za

pe l j a l s ceste v o z n i k ko l e sa s pomožnim m o t o r j e m F r a n c B o c (ro j . 1910 ) iz K r a n j a in po neka j m e t r i h vožnje po t r a v n a t i b a n k i n i trčil v b e t o n s k i s teber . H u j e ran j enega so p r e p e l j a l i V l j u b l j a n s k o bolnišnico. L . M .

Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor — sekcija — Kranj

Obvešča, da vpisuje slušatelje za iz­redni študij Visoke ekonomsko ko­mercialne šole Maribor za I. in II. stopnjo v šolskem letu 1974/75.

Z a vp i s n a I. s t o p n j o j e p o t r e b n a p o p o l n a s r e d n j a šola. Z a I I . s t o p n j o p a končan I. s t o p e n j s k i študij n a k a t e r i k o l i višji šoli e k o n o m s k e a l i tehnične s m e r i .

D o k u m e n t i , k i j i h predložite za vp i s so : d i p l o m a oz. zaključno spričevalo, i zp i s ek iz matične kn j i g e , p o t r d i l o de lo ­d a j a l c a o z a p o s l i t v i i n k r a t e k življenjepis. V s e in fo rmac i j e i n po jasn i l a dob i te v p i s a r n i K l u b a gospo­d a r s t v e n i k o v K r a n j , P r e še rnova 11/1, v s a k d a n od 10. do 15. ure — telefon 21-975.

O d b o r sekci je V E K Š K r a n j

Z A H V A L A

O b b r i d k e m s l o v e su od našega dob r ega očeta, d e d a i n p r a d e d a

Jakoba Bogataja iz Sovodnja 10

se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m za p o d a r j e n o cve t j e t e r s p r e m s t v o n a z a d n j i p o t i . P o s e b n o z a h v a l o p a družbenopolit ičnim o r g a n i ­z a c i j a m i z S o v o d n j a , p od j e t j u T e r m o p o l , P G D , k r a j e v n i m orga ­n i z a c i j a m Z B N O V T r e b i j a , H o t a v l j e , Žiri, G o r e n j a vas , P o l j a n e t e r občinskemu o d b o r u Z B Škofja L o k a . Z a h v a l j u j e m o se z a gan­l j i ve p o s l o v i l n e besede tov . Hobiču, Galičiču i n P a g o n u ; dr . B e r -n i k u p a z a požr tvova lno zdravniško pomoč v času b o l e z n i . H v a l a t u d i z n a n c e m , s o s edom i n v s e m , k i so n a m ob težkih u r a h s t a l i ob

s t r a n i i n n u d i l i nesebično pomoč.

Žalujoči : hčerke I v a n k a , L o j z k a , A n i c a i n s i n F r a n c z družinami.

S o v o d e n j , L j u b l j a n a , U n e c , K r a n j , 29. a v g u s t a 1974

S t r t i od žalosti sporočamo, d a j e s r ed i d e l a i n načrtov m n o g o pre­zgodaj o m a h n i l naš l j u b l j e n i i n n a d v s e d o b r i mož, a t a , b r a t ,

s t r i c , ze t i n s v a k

Anton Šink D r a g e g a p o k o j n i k a b o m o s p r e m i l i v p r e z g o d n j i z a d n j i d o m v to rek , 3. s e p t e m b r a , ob 15.30 i z p r e d hiše žalosti Z a b n i c a 53 n a

pokopališče v Žabnico.

Neuto laž l j iv i : žena J u s t i , s i n o v a V i k t o r i n Igor, b ra t j e , s e s t r i i n o s t a l o s o r o d s t v o . ,

Z a b n i o a , 1. s e p t e m b r a 1974

Z A H V A L A

O b p r e r a n i i n boleči i z g u b i moža, očeta, s t a r ega očeta, b r a t a i n s t r i c a

Alojza Tomažina smo dolžni še posebno z a h v a l o k o l e k t i v o m K o m u n a l n e g a se rv i sa K r a n j i n t o v a r n e S a v a K r a n j , p i h a l n e m u o r k e s t r u K r a n j , p e v c e m , g o v o r n i k o m in vsem d a r o v a l c e m vencev in cve t j a . R a z e n tega se p o n o v n o z a h v a l j u j e m o L o v s k i družini Šenčur, s i n d i k a l ­n i m a o r g a n i z a c i j a m a S a v e K r a n j i n K o n f e k c i j e Triglav, Štefki V e h o v e c in n j e n e m u možu, gospodu župniku in s o r o d n i k o m ,

p r i j a t e l j e m ter z n a n c e m , posebno p a še očetu.

Žalujoči : žena M a r i n k a , s i n I z t ok , hčerka Angelca /.družino in o s t a l o s o r o d s t v o

K r a n j , S e v n i c a , R e k a , S t u d e n e c , Škofja L o k a , K o p e r , Trž ič , 3. s e p t e m b r a 1974

Z A H V A L A

O b h u d i i n boleči i z g u b i našega dragega moža, očeta, s t r i c a , t a s t a

Andreja Koritnika se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o vsem p r i j a t e l j e m , s osedom, s o r o d n i k o m in z n a n c e m , k i so n a m i z r a z i l i sožalje, m u p o k l o n i l i v ence in cvet je ter ga s p r e m i l i na n jegov i z a d n j i p o t i . I sk reno se z a l i v a l ju j en io t u d i Združenemu pod j e t ju T O Ž I ) I s k ra , V a r n o s t i K r a n j , organizaciji S Z D L , Z B , pevcem. DU in tov. T o p l a k u ter tov. B e t o n u /a poslovilna KOVOra ob o d p r t e m g robu . V s e m , k i so

p o r a s t i h njegOV s p o m i n , prisrčna h v a l a .

Žalujoči: žena A n g e l a , s in M i r o , hčere P a v l a , S i l v a . A n g e l a z družino in o s t a l o s o r o d s t v o .

K r a n j , 2. s e p t e m b r a 1974

Page 7: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

pogovor tedna

Niko Drinovec: Letos ostrejša merila

N o g o m e t n a s e z ona je že v p o l n e m r a z m a h u . Z a republiškimi ligaši so starmal i t u d i v c o n a h , t a k o d a so v s a t e k m o v a n j a v nogo­m e t n i h l i g a h v p o l n e m t e k u . T o k r a t smo i z b r a l i z a p o g o v o r t e d n a republiškega n o g o m e t n e g a s o d n i k a iz K r a n j a N i k a D r i n o v c a , k i j e h k r a t i p r e d s e d n i k s t r o k o v n e g a o d b o r a v t e m e l j n i z v e z i n o g o m e t n i h s o d n i k o v G o r e n j s k e .

K a k o ste s o d n i k i p r i p r a v l j e n i n a n o v o s e zono? » Z a v e d a m o se težke na loge , saj se je število ek i p v goren j ­

s k i h l i g ah poveča lo i n z a r a d i tega smo m o r a l i povečati tudi število a k t i v n i h č lanov . M e d polet jem smo v naše vrste dob i l i 11 n o v i h č lanov, t ako da i m a m o sedaj 44 a k t i v n i h s o d n i k o v . Seveda pa to število še ne zadošča po t r ebam. Zato bodo m o r a l i neka te r i s o d n i k i v o d i t i t e k m o tako v sobotah k a k o r tud i v nede­l jah. O b k o n c u jesenskega de la p r v e n s t v a pa bomo o r g a n i z i r a l i tečaj za nove sodnike . «

K a j p a k v a l i t e t a so j en ja? » P o teoretičnih test ih , k i so j i h n a p r a v i l i v s i s o d n i k i , i n

končnih rezu l ta t ih , smo ugo tov i l i , da so s o d n i k i teoretično dobro p o d k o v a n i s p r a v i l i nogometne igre. V s e m s o d n i k o m i n kont ro l o r j em smo naroči l i , da p r e d v s e m kaznujejo nešportne poteze i n izpade i g ra l cev . Igra lec bo dob i l r u m e n i k a r t o n že v p r i m e r u , če bo po sodniškem žvižgu n a m e r n o b r c n i l žogo, p r i v s a k e m medsebo jnem ob računavan ju pa bo s ledi l rdeči k a r t o n o z i r o m a izključitev. H u d e k a z n i p a bodo tud i v p r i m e r u n a p a d a na sodnika . «

Se v a m ne zd i , d a so t o p r eos t r e k a z n i ? »N i t i na jmanj , k e r to n i nekaj novega v p r a v i l i h nogometne

igre. V m i n u l i sezoni so b i l i naši s o d n i k i glede tega popust l j i -vejši. T o se n a m še sedaj maščuje, k e r i g r a l c i mis l i jo , da na igrišču l a h k o počno vse. P r a v z a r ad i nešportnih i g r a l c ev je tud i nogomet i zgub i l na svo j i l epot i i n z a n i m i v o s t i . M a r s i k a t e r i starši odvrača jo svoje s inove od nogometa z utemel j i tv i jo , da je to šport su rovos t i i n g robost i . M i pa želimo p r a v v letošnji sezoni dokaza t i , da to n i res i n nogometu v r n i t i ug led i n mesto , k i ga zasluži. Z a v e d a m se, da bodo nastop i l e težave, da se s o d n i k i ne bodo držal i vsega , zato bomo pošil jali n a t ekme kontro lor je . P r i tem pa r a čunamo tud i na pomoč trener jev i n nogometn ih de lavcev , k i naj b i i g ra l ce že n a t r e n i n g i h i n p r ed tekmo na igre psihično pr iprav l ja l i . « P. N o v a k

Mladinsko prvenstvo S F R J v vaterpolu

Domači mladinci razočarali H e r c e g n o v s k i J a d r a n j e p o n o v i l

l a n s k o l e t n i u s p e h , saj j e v šestdnev­n ih b o r b a h letošnje deve t e r i c e f i na ­l i s tov m l a d i n s k e g a v a t e r p o l s k e g a P r v e n s t v a k a k o r l a n i spet o s v o j i l Prvo mes to . Z m a g o v a l c i se i m a j o z a P r v a k a z a h v a l i t i s o d n i k u Beograjča­nu Grkiniču, k i je v z a d n j i t e k m i •Jadran : S o l a r i s oškodoval p r a v Sibeničane. M o r a l n a z m a g o v a l c a k ran j skega p r v e n s t v a s t a s p l i t s k i

ZP Iskra pokrovitelj

P r i p r a v e za III. turnejo s k a k a l c e v iz 9 držav E v r o ­pe in A m e r i k e gredo h kra ju . Sp i sek p r i j av l j en ih je zdaj popo ln . T o bo ne­d v o m n o daleč največja športna p r i r ed i t ev leta v K r a n j u , saj ni bi lo doslej še v nobenem športu z b r a n i h na p r i r e d i t v a h v K r a n j u to l iko v r h u n s k i h športni ­kov in 9 držav kot je to p r i -nier za sobotno p r i r ed i t ev ob 15. u r i na 50 -met r sk i plastični s k a k a l n i c i na G o ­renji S a v i . Pok rov i t e l j s t vo nad p r i red i tv i j o je p revze lo Združeno podjetje I sk ra K r a n j . J . J .

P O Š K ter zagrebška M l a d o s t . R a z o ­čarani so domači i g r a l c i , k i so v t e m p r v e n s t v u d o k a z a l i , d a t u d i v d o m a ­čem b a z e n u ne zna j o z a i g r a t i k o t je t r e b a , saj t ake p r i l i k e k o t so i m e l i le tos, ne bo več. N e k a t e r i i g r a l c i T r i ­g l a va so k l j u b t e m u , d a n a s t o p a j o v moštvu drugoligaša, i g r a l i p od svo j i ­m i zmožnostmi. Najslabši e k i p i m e d J a d r a n o m , Poškom, M l a d o s t j o , P a r ­t i z a n o m , K P K , S o l a r i s o m , T r i g l a ­v o m s ta b i l a v s e k a k o r najmlajši v r s t i p r v e n s t v a P r i m o r a c ter d u -brovniški J u g .

Izida zadnjega 9. k o l a : P O S K : P r i m o r a c 12:2, J a d r a n : S o l a r i s 6:7. Izidi še zadn j ih t reh t ekem T r i ­g l a va : K P K : T r i g l a v 5:4, M l a d o s t : T r i g l a v 7:3, T r i g l a v : J a d r a n 6:11.

L e s t v i c a : J a d r a n P O Š K M lados t P a r t i z a n K P K So l a r i s T r i g l a v P r i m o r a c J u g

Najboljši strelec Sredovanovič ( H e r go l i , najboljši i g ra le gov k l u b s k i ko l ega ša v r a t a r j a Bratić j ić ( H e r c e g N o v i ) , ženec je b i l Mačić boljši s odn ik p a je ( K r a n j ) .

8 52 1 72:43 12 8 5 2 1 57:42 12 8 4 3 1 51:37 11 8 5 0 3 78:53 10 8 4 1 3 60:62 9 8 3 1 4 60:53 7 8 2 2 4 59:58 6 8 2 1 5 54:81 5 8 0 0 8 24:86 0

p r v e n s t v a je b i l ceg N o v i ) z 32 C t u r n i r j a je nje-Porabič, najbolj-(POSK) ter Špa­na j mlajSi ude le -( P r i m o r a c ) , na j -M a r j a n Pičulin

-dh

Vi l i . letne športne igre ObSS Kranj

V n a d a l j e v a n j u t e k m o v a n j a v rna-1 ( 1 1 1 nogometu v o k v i r u V I I I . l e t n i h "Portnih iger ObSS K r a n j so se po* s a m , . / M ) l t,,k,,,,, končale z n a s l e d n j i -, r " r e z u l t a t i : S a v a I) : Ž T P 1:5, K o p ^Gorenjski t i sk B 1:1, I sk ra < : U J V

Creina S e r v i s G o r e n j e 3:4, g o r e n j s k i t i sk A : S a v a A 3:1, I s k r a

T e k s t i l n i c en t e r 3:0, S a v a C : Teka t i l i n d u s B 6:0, S a v a B : T e k s t i l -

i n d u s A 1:6, F J e k t r o : U J V 0:7, P T T : C r e i n a 6:1, P r o j ek t : S e r v i s Gore nje 9:0, I sk ra B : Merkur 4:0, P l a n i ­ka K o m u n a l n i serv is 0:3, I s k r a A : Sava D 4:0, IB I : T e k s t i l n i c en t e r 3:0. T e k s t i l n i c en t e r : K o p 0:3, ŽTP : 1B1 3:0.

T e k m o v a n j e se n a d a l j u j e po s k u ­p i n a h , v sredo, I I . septembra, pa se bo pričel f i n a l n i de l . P. N o v a k

S C H I E D E L - Y U - K a m i n

dimnik št. 1 v Evropi

PGP GRADNJA ŽALEC

3. in 4. mesto za Triglav

N a a t l e t s k i s t e z i v L j u b l j a n i i n N o v e m m e s t u je b i l o letošnje a t l e t ­sko p r v e n s t v o z a p o k a l S R S z a m l a j ­še, starejše m l a d i n c e in m l a d i n k e . P r i starejših m l a d i n c i h je k r a n j s k i T r i g l a v v e k i p n e m d e l u zasede l 4. mes to , m e d t e m ko so b i l i p r i mlajših m l a d i n c i h 3.

Rezu l ta t i — starejši m l a d i n c i : 100 m : 1. Grošeta ( M a r i b o r ) 10,9, 2. R a v n i k a r (Tr.) 41 ,0 ; 200 m : 1. G r o ­šeta ( M a r . ) 21,8, 2. R a v n i k a r (Tr . ) 22,4; v iš ina : 1. D . P r e z e l j (Tr. ) 196; da l java : 1. I). P r e ze l j (Tr . ) 643; t r o s k o k : 1. D . P r e z e l j (Tr. ) 13,79; pa l i c a : 1. Gerejevič (01.) 340, 3. L i -pa r (Tr . ) 300; d i sk : 1. R o t (Tr . ) 36,70; k l a d i v o : 1. Šparovec (01.) 46,21, 3. Beguš (Tr . ) 38,56; m l a d i n ­ke: k r o g l a : 1. Mašič (Tr. ) 8,72; d i sk : 1. Mašič (Tr. ) 33,62;

mlajši m l a d i n c i : skok s p a l i c o : 1. Cvetkov ič (Tr. ) 350; k r o g l a : 1. G r o z e l j (Tr . ) 13,02, 3. Cvetkov ič (Tr. ) 12,30; d i sk : 1. G r o z e l j (Tr . ) 42,90; mlajše m l a d i n k e : k r o g l a : 1. K l a d n i k (Tr . ) 11,34; d i sk : 1. H o r v a t (Tr. ) 38,04, 2. K l a d n i k (Tr. ) 34,04.

Končn i v r s t n i r ed — starejši m l a d i n c i : 1. O l i m p i j a 1165 točk, 2. K l a d i v a r 1107,5, 3. M a r i b o r 480, 4. T r i g l a v 412; mlajši m l a d i n c i : 1. O l i m p i j a 155, 2. K l a d i v a r 133, 3. T r i ­g lav 65. - d h

gorenjska nogometna liga

Visoka zmaga Bleda

V 2. k o l u n o g o m e t n e g a p r v e n s t v a v g o r en j sk i l i g i smo doživel i že p r v a presenečenja. Z a to je p o s k r b e l B l e d , k i je p r e m a g a l Jeseničane, p o r a z p a so doživele t u d i M e d v o d e . Z a n i m i v o je, d a s t a poraženca v p r v e m k o l u v i ­s oko z m a g a l a .

B l e d : J e sen i ce 5:1 N a domačem igrišču so B l e j c i v i ­

s oko p r e m a g a l i Jeseničane, k i so po z m a g i n a d L e s c a m i v p r v e m k o l u p o d c e n j e v a l i n a s p r o t n i k a . B l e j c i so i g r a l i požr tvova lno in s m i s e l n o i n t a k o iztržili d r a g o c e n i točki. S o d i l je Mihelčič iz K r a n j a .

A l p l e s : B o h i n j 5:2 P o p o r a z u , k i so ga p r e t e k l o sobo­

t o doživel i nogometaši A l p l e s a , so t o k r a t z a i g r a l i boljše. N j i h o v i n a p a ­d i so b i l i n e v a r n i i n čeprav so se gostje ž i lavo u p i r a l i , so domačini prepričlj ivo z m a g a l i . T e k m o j e s o d i l P r i g o r a iz K r a n j a .

Medvode : Lesce 1:2 T o k r a t se je moštvo M e d v o d , k i j e

l a n i t e k m o v a l o v l j u b l j a n s k i podzve -z i , prvič p r e d s t a v i l o d o m a . P o g l a d k i z m a g i v prejšnjem k o l u v Železnikih so Medvodčani t u d i doma pričako­v a l i t r i u m f . T o d a Leščani so i g r a l i taktično — v o d i l i so že z 2:0. Nato s o domačini znižali r e z u l t a t z golom iz e n a j s t m e t r o v k e . E k i p i s t a z a p r a ­v i l i n eka j z r e l i h priložnosti. S o d i l j e Kašt ivnik iz K r a n j a .

P r e d d v o r : P r i m s k o v o 0:2 T o je b i l o srečanje d v e h n o v i n c e v

v go r en j sk i l i g i . G o s t j e so b i l i tehnič­no boljši. Z m a g a je zaslužena, čeprav s o se domači b o r b e n o b r a n i l i . S o d i l je P e r d a n iz Šenčurja.

N a k l o : B r i t o f 4:3 E k i p i s t a p r i k a z a l i v e l i k o t r u d a in

b o r b e n o s t i . V e n d a r je b i l a sreča bol j n a k l o n j e n a i g r a l c e m N a k l e g a , k i so osvo j i l i obe točki. S o d i l je Kl jučevič z Jesenic.

K o r o t a n : Šenčur 2:0 I g r a l c i K o r o t a n a s o z a i g r a l i s m i ­

se lno in tehnično boljše od gostov. Kaže, da b o d o l e tos resneje poseg l i v b o j za v r h l es tv i ce . .Srečanje j e sod i l Vrečko Z -Jesenic. P. N o v a k

Obisk pri telesnokulturnih organizacijah

ŠD Železniki išče novega trenerja

Z i m s k a s e z o n a j e p r e d d u r m i i n suhe p r i p r a v e »snežnih« športni­k o v so v p o l n e m r a z m a h u . T u d i v ŠD Železniki, e n e m i z m e d d v e h t e l e s n o v z g o j n i h k o l e k t i v o v Selške do l i n e , ne držijo r o k križem. S k o r a j ­šnje preizkušnje b i r a d i dočakali v čim boljši f o r m i , saj le t r d o de l o z a g o t a v l j a p o n o v i t e v l a n s k o l e t n i h d o b r i h r e z u l t a t o v . Z a l p a se j e v o d s t v o k l u b a znašlo v h u d i z a g a t i : p r i m a n j k u j e m u k v a l i t e t n i h v a d i t e l j s k i h k a d r o v . P r e d v s e m v e l j a p o v e d a t i , d a je n a odsluženje vojaškega r o k a odšel n j i h o v p o k l i c n i t r e n e r Aleš G a r t n e r , g o n i l n a s i l a in u s k l a j e v a l e c v a d b e n o - t e k m o v a l n e a k t i v n o s t i v »hiš i « . K o t p o u d a r j a ­j o v o d i l n i možje, n a s t a l e v r z e l i ne bo mogoče z a p o l n i t i z razpoložl j iv imi l j u d m i , z a t o so s k l e n i l i p o i s k a t i p r i m e r n o n a d o m e s t i l o od z u n a j . T a k o l e p r a v i p r e d s e d n i k M i r k o P o l a j n a r :

» Č e nočemo nazadova t i , je pro fes iona lec nepogrešl j iv . V e m o sicer , k a k o r e d k i so danes zadost i usposob l jen i ljudje i n k o l i k ­šno je povpraševan je po n j ih , v e n d a r ne m i s l i m o vreči puške v ko ruzo . Računamo n a sode lovanje s redstey j avnega obveščanja , skoz i katere b i r a d i svoj p r o b l e m pos tav i l i p r e d občo družbeno skupnost . U p a m o , da bomo našl i i n p r i t egn i l i us t reznega č love­k a , k i b i b i l vo l j an i n zmožen vsaj začasno prevzet i pos le k l u b ­skega t rener ja . K a j p a k b i ga z vesel jem sprejel i medse tud i za sta lno , ka j t i potrebe kažejo, da že zdaj potrebujemo na jmanj dve p lačani moči . «

P o l a j n a r n i t i m a l o ne p r e t i r a v a . ŠD Železniki namreč n a m e r a v a v bližnji p r i h o d n o s t i po l e g smučanja p o s v e t i t i v e l i k o p o z o r n o s t i s a n k a n j u , tore j p a n o g i , k i i m a v selškem k o n c u i z r e d n o boga t o t r a d i ­c i jo . Z a r a d i p o m a n j k a n j a sodobne op r eme i n stez t r e n u t n o ne m o r e b i s t v e n o n a p r e d o v a t i , a k m a l u bo drugače. Člani sankaške sekc i j e so se s a m i , po s v o j i h z a m i s l i h i n v s vo j i i z v e d b i , l o t i l i i z d e l a v e 40 t e k m o v a l ­n i h san i ( ! ) . I n še neka j je važno p o u d a r i t i : i d e j a o u r e d i t v i u m e t n e proge n i več zgo l j ide ja , marveč o t i p l j i v p r o j ek t . V pobočju n a d S e l c a m i so s t r o k o v n j a k i o d k r i l i t e r en , k j e r bo mogoče ob z m e r n i h stroških spe l j a t i tisočmetrski l e d e n i jašek s številnimi l e v i m i i n d e s n i m i z a v o j i . C e s t a je b l i z u , d o s t o p p r ep ros t , nedaleč s t r a n p a teče p o t o k , k i v n a p r e j o d p r a v l j a zagate o k r o g vode, obve znega pripomočka p r i u t r j e v a n j u ledene pod lage . G r a d n j o na j b i k a j p a k i z v a j a l i v e t a p a h , p r i čemer z a zda j n i s o p r e d v i d e l i n a k u p a i n montaže s t r o j n i h z m r z o v a l n i h n a p r a v . Načr t s t a dos le j p o d p r l a o r g a n i z a c i j s k i o d b o r p r i r e d i t e v » P o s t e z a h p a r t i z a n s k e Jelov ice« i n Sankaška z v e z a S l o v en i j e , t o d a n j e go v i a v t o r j i so prepričani, d a bodo p r i s t o j n e občinske službe i n T T K S Škofja L o k a zan j p o k a z a l e e n a k o m e r o r a z u m e v a n j a .

» V z r o k o v , k i utemeljujejo i n opravičujejo invest ic i jo v umetno progo , je nič ko l iko , « p r i s t a v l j a M i r k o P o l a j n a r . » M a l o n e vse upo rabne ceste, ko lovoze i n gozdne pot i , n a k a t e r i h so fantje nekoč t r en i r a l i , zadnja leta sprot i orjejo i n usposabl ja jo za promet , k a r seveda onemogoča na josnovnejšo vadbo . V d a n i h pogo j ih je i l uzo rno pr ičakovat i so l idne dosežke, das i sta med 40 našimi sankači d v a ,asa ' v r h u n s k i h kva l i t e t i n m e d n a r o d ­nega f o rmata (Ton i H a b j a n , V i k o Debe l jak ) i n das i ne m a n j k a n a d e b u d n i h narašča jn ikov . P r a v iz n a v e d e n i h r az logov smo p rek S Z S l a n i naveza l i s t ike z društvi onk ra j meje ter s i osebno og leda l i spec ia lne steze v Ku f s t e inu , Inz ingu i n Imstu. Naj d o d a m , da so nas domačini p o v s o d zelo pr i j azno sprejel i . K l u b iz Imsta n a m je celo p o n u d i l svojo p rogo v neka jdnevno brezp lačno uporabo . S k l e n i l i smo i z k o r i s t i t i pr i ložnost ter letos p o z i m i peščici najbol jših omogočit i enotedensko b ivanje v t em avs t r i j skem sankaškem središču . . . «

A m b i c i j e Selčanov očitno n i s o z ras l e n a t r h l i h t e m e l j i h , marveč n a p r e t e k l i h izkušnjah. J i h bodo u s p e l i uresničiti? O d g o v o r je o d v i s e n od n i z a različnih okoliščin. E n o — vprašanje t r e n e r j a — s m o o m e n i l i v u v o d u pričujočega zap i sa . N ič m a n j odločilna reč p a n i mes to , k i ga v s k l o p u širših r e k r e a c i j s k i h s t r e m l j e n j občina p r i z n a v a s a n k a n j u . S l e d ­nje j e brez d v o m a i d e a l n a o b l i k a zd ravega r a z v e d r i l a i n z abave množic. N e m a r a b i ne b i l o n a p a k i z g r a d n j o lažje sankaške steze vključiti t u d i v o k v i r n i p r o g r a m turističnega c e n t r a Soriška p l a n i n a , opo za r j a j o Z e l e z n i k a r j i . I. G u z e l j

Lep uspeh DPD Kranj Društvo za p o d v o d n o d e j a v n o s t

K r a n j je b i l o v s obo t o in nede l j o or­g a n i z a t o r državnega p r v e n s t v a m l a ­d i n c e v in p i o n i r j e v v p l a v a n j u s p l a ­v u t m i . V obeh d n e h je n a s t o p i l o 40 m l a d i h t e k m o v a l c e v iz p e t i h jugo ­s l o v a n s k i h k l u b o v . V e k i p n i u v r s t i t ­v i je p r i m l a d i n c i h z m a g a l o N o v o m e s t o p r e d K r a n j e m , e n a k v r s t n i red pa je t u d i med p i o n i r j i .

Rezu l ta t i — m l a d i n c i : 200 m : 1. P a v l i n 1:59,3, 2. Ružič (oba R i j e k a ) 2:02.5, 3. Suštaršič ( N . mesto ) 2:06,5, 6. Perkovič 2:14,1, 7. P r a p r o t n i k 2:15,0/8. Bežan 2:15.7, 9. Z m i t e k (vs i K r a n j ) 2:17,8; 800 m: 1. Ružič 9:32.9, 2. Petkovič (oba R i j e k a ) 9:48,0, 3. Bežan 9:52,1, 5. P r a p r o t n i k 9:56,3, 10. Z m i t e k (vs i K r a n j ) 11:56,5; 4 x 200 m : 1. H r p u n R i j e k a 8:39,6, 2. K P A N o v o m e s t o 8:46,9, 3. D P I ) K r a n j 9:09,1, 4. D R M L j u b l j a ­n a 9:40.0; i O O m : 1. P a v l i n ( R i j e k a ) 50,2, 2. Šnštaršič 54,6, 3. Z u p a n e (oba N . mes to ) 55,3, 5. S t r g a r 56,5, 6. S t a -r i h a 66,8, 11. Perkovič (vs i K r a n j ) 58,9; 1500 m : 1. Ružič ( R i j e k a ) 16:36,0, 2. P r a p r o t n i k 19:04,7, 3. Be ­žan 19:08,2, 7. Z m i t e k (vs i K r a n j )

šport med vikendom

N O G O M E T — V 1. kolu ZCNL sta se v gorenjskem derbiju pomerila loški L T H in kranjski Triglav. Po prvem delu je bil rezultat 0:0, v nadaljevanju pa so domačini dosegli /adetek in zmagali. Tržičani so gostovali v Mirni , kjer so morali priznati premoč domači Adrti.

l/.idi: L T H : Triglav 1:0 (0:0), Adr ia : Tržič 3:1 (1:1), Sava : Primorje 1:5 (1:3). Pari prihodnjega kola: Triglav : Primorje, Tržič : Tabor, L T H : Jadran, Usnjar

: Sava. K O Š A R K A — V nadaljevanju I SKL A je kranjsk i Tr ig lav šele v podaljšku izgubi l

tekmo s C*{jako Kov inotchno. v S K L M pa so Jeseničani pet sekund pred koncem zapust i l i igritta.

Izidi: Kov ino tehna : Tr ig lav 8t>:85 (77:77, 94:30). L i t i j a : Jesenice 70:68 (.17:26). Pari prihodnjega kola — motki I Triglav Bati, Jeaanloa Ruie, ženske: K r o j :

Vrhn ika . R O K O M E T — V novo sezono so »tartale rokomctaAiee v II. zvezni rokometni

ligi. Ekipa Alplesa je že v prvem kolu na domačem igrišču odpravila Tr iko . V moški republiški ligi je bila tekma Sevnica : Tržič neodigrana, dekleta Save pa so na do­mačem terenu izgubile /. gostjami Borca.

l/.idi — ženske: Alple« : T r iko 18:13 (6:6), Sava : llorce 13:20 (H:8), moftki: ŠeSir : Jadran 29:20 (12:7).

P a r i prihodnjega kola: ženske: Velenje : Alples, I z o l a : Sava, moški: Tržič : l lranik. Kudar : ftcttir. (||,

23:53,2; 400 m : 1. Ružič 4:22,7, 2. P a v l i n 4:29,3, 3. Petkovič (v is R i j e ­ka ) 4:38,2, 9. Perkovič ( K r a n j ) 5:29,1; 4 x 100 m : 1. Harpun R i j e k a 3:51,4, 2. K P A N o v o mesto 3:52,1, 3. D P D K r a n j 4:01,1;

m l a d i n k e : 25 m n a v d i h : 1. N o ­vak ( N . mesto) 12,1, 2. Šarabon ( K r a n j ) 13,2, 3. F o n d a ( P i r a n ) 14,1, 4. S k u b i c 14,8, 6. D r a k s l e r (obe K r a n j ) 15:8; 100 m : 1. N o v a k ( N . mes to ) 58,7, 2. S k u b i c ( K r a n j ) 1:04,3, 3. F o n d a ( P i r a n ) 1:05,0, 4. D r a k s l e r 1:07,1, 6. Al jančič 1:09,0, 8. O b l a k (vse K r a n j ) i : 12 ,8 ; 400 m : 1. N o v a k ( N . mesto ) 3:54,6, 2. F o n d a ( P i r a n ) 5:33,1, 3. Sarabon ( K r a n j ) 5:43,4; 200 m : 1. N o v a k ( N . mesto) 2:16,6, 2. F o n d a ( P i r a n ) 2:26,4, 3. D r a k s l e r 2:40,1, 4. Al jančič (obe K r a n j ) 2:50,0; 800 m : 1. N o v a k ( N . mesto) 10:10,9, 2. Sarabon 12:03,1, 3. S k u b i c 12:41,4, 5. O b l a k (vse K r a n j 13:07,4;

p ion i r j i : 50 m : 1. V o h a r ( N . mesto ) 25,7, 2. S l ado j e ( K r a n j ) 28,8, 3. Juriševič ( P i r a n ) 29,1; 100 m : 1. V o h a r ( N . mesto) 1:02,2, 2. S l a d o j e ( K r a n j ) 1:04,0, 3. C e r k o v n i k ( N . mesto ) 1:08,9; 200 m : 1. V o h a r ( N . mesto ) 2:20,0, 2. S l a d o j e ( K r a n j ) 2:23,2, 3. Juriševič ( P i r a n ) 2:33,0; 400 m : 1. V o h a r ( N . mesto) 5:04,0, 2. S l a d o j e ( K r a n j ) 5:10,4, 3. Sink (Lj. ) 5:27,3;

p i o n i r k e : 50 m : 1. Vodičar ( N . mesto) 37,7; 100 m : 1. Vodičar ( N . mesto ) 1:25,0; 200 m : 1. Vodičar ( N . mesto ) 3:12,0.

E k i p n i v r s t n i red — m l a d i n c i : 1. K P A N o v o mes to 189 točk, 2. D P I ) K r a n j 149, 3. H a r p u n R i j e k a 144, 4. D P D P i r a n 105, 5. D R M L j u b l j a n a 78, 0. P a r t i z a n 44; p i o n i r ­j i : 1. K P A N o v o mes to 64, 2. D P D Kranj 52, 3. D P I ) P i r a n 42, 4. D R M L j u b l j a n a 38 točk. -dh

%MtUA9 7 J Torek, 3. septembra 1974

Page 8: Sava je postala mlakuža - Arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_68_L.pdfSoproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je spre jela v petek opoldne na Brdu

1. a p r i l a so u v e d l i v Trž iču m e s t n i a v t o b u s n i p r o m e t , k i so ga n a j b o l j vese l i p r e b i v a l c i R a v e n , S l a p a , B i s t r i c e i n P r i s t a v e , t o j e oddaljenejših m e s t n i h in p r i m e s t n i h prede­lov . Z a o p r a v l j a n j e p r e v o z n i h s t o r i t e v s t a se p o n u d i l i pod je t ­j i C r e i n a i z K r a n j a i n S A P iz L j u b l j a n e . Trž ičani so po raz ­p r a v a h , m e d n j i m i t u d i n a se­j a h občinske skupščine, m e s t n i a v t o b u s n i p r o m e t z a u p a l i p od ­j e t j u S A P iz L j u b l j a n e , k i že s i ce r vzdržuje prece j a v t o b u s ­n i h z vez Trž iča z d r u g i m i k r a j i . L o k a l n i a v t o b u s i zače­n ja j o v sak d a n v o z i t i ob p o l šestih z j u t r a j , k »poč i tku« p a gredo ob p o l e n a j s t i h zvečer. V o z i j o v s a k o u r o , n a n e k a t e r i h (K lsek ih pa t u d i v s ake p o l u r e . Čeprav r e l ac i j e n a p r v i pog l ed n i so do lge , vseeno o p r a v i po­s a m e z n i a v t o b u s d n e v n o t u d i 3(X) k i l o m e t r o v . V o z i l a so n a j ­bo l j z a s e d e n a z j u t r a j , k o <xlha-j a j o l jud j e v službo, i n m e d d r u g o i n t r e t j o u r o p o p o l d n e , k o tržiški d e l a v c i zapuščajo t o v a r n e . V n e d e l j a h i n p r a z n i ­k i h j e zasedenos t m e s t n i h a v t o b u s o v manjša.

Trž ičani so se n a n o v o s t h i t r o p r i v a d i l i i n j o i z r e d n o t o p l o sp re j e l i . C e b i m e s t n i p r o m e t u k i n i l i , p r a v i j o , b i ga ze l o pogrešali. T o p o t r j u j e j o t u d i pogovor ) , k i s m o j i h za današnjo r u b r i k o z a p i s a l i n a a v t o b u s n i p o s t a j i v Trž iču.

p r o m e t a še n i b i l o , s em h o d i l a v T rž i č peš a l i se v o z i l a s ko le ­s o m . Hva ležna s em b i l a t u d i p r i j a t e l j e m in z n a n c e m , k i so me od časa do časa p o v a b i l i v svo je osebne a v t o m o b i l e . M e s t n e g a a v t o b u s n e g a pro­m e t a s em se že n a v a d i l a . P o l ­d r u g i d i n a r s t a n e vožnja v eno smer . N i v e l i k o . L o k a l n i a v t o ­b u s i so m e d t e d n o m od j u t r a do večera zaseden i . O b nede­l j a h i n p r a z n i k i h j e seveda manjši p r o m e t . V e n d a r to ne sme b i t i v z r o k , d a b i k d a j z a ­čeli razmišljati o u k i n i t v i m e s t n e g a a v t o b u s n e g a p ro ­meta. «

A n t o n Pečan, s l ikop les -kar , d o m a iz B i s t r i c e p r i Trž iču :

»Seveda sem z a d o v o l j e n , k e r s m o v Trž iču d o b i l i m e s t n i a v t o b u s n i p r o m e t . V s a k d a n se z l o k a l n i m a v t o b u s o m v o z i m v službo in d o m o v . D o B i s t r i c e plačam 1,50 d i n a r j e v . Čeprav n i v e l i k o , b i b i l a vožnja l a h k o cenejša o z i r o m a e n a k a k o t do P r i s t a v e . A v t o b u s i v o z i j o do­vo l j pogos to . N a v o z n i red s m o se že n a v a d i l i i n ga ne b i k a z a ­lo s p r e m i n j a t i . P i l i v t a k o h i b i l a v e l i k a škoda, če b i m e s t n i p romet k a r n a e n k r a t u k i n i l i P r e d 1. a p r i l o m s em h o d i l v službo |M'š a l i z r e d n i m i a v t o ­b u s i , k i v o z i j o v K r a n j . V e n d a r so le-1 i redkejš i «

Sonja J u s t i n , us lužbenka, d o m a i/. B i s t r i c e pr i Trž iču :

» K o mes tnega a v t o b u s n e g a

L a d o Boštar , de lavec , do ­m a z R a v e n v Trž iču:

» K e r svo jega p r e v o z a še n i ­m a m , s em še posebno zado­v o l j en , k e r s m o t u d i v Trž iču d o b i l i m e s t n i a v t o b u s n i p ro ­met . V s a k d a n se v o z i m n a lo­k a l n i h p r o g a h . Na jpogos t e j e se peljem d o L o k e , K ovo rja i n Zvirč. D o L o k e s tane vožnja 1,50 d i n a r j a , d o Zvirč pa 1,80 d i n a r j a . M i s l i m , d a cene vo­z o v n i c n i so p r e t i r a n e . O b t a k e m v o z n e m redu so a v t o b u ­si d o b r o zaseden i , / 'e b i v o z i l i še pogoste je , pa b i b i l i z anes l j i ­vo od časa do časa p r a z n i . P r ed u v e d b o l o k a l n e g a a v t o ­busnega p r o m e t a sem si po­m a g a l kot sem vede l in z n a l . Na jpogos t e j e s em z a j a h a l k o l o a l i pa s e m j o m a h n i l k a r peš. A v t o b u s n a postajališča so še k a r d o b r o označena. L e p o k r i ­te Čakalnice b i kazalo urediti.«

•J. Košu jek

F V o % p o t r a t 0 - L

, n Parkiranj« prepovedano

f i k o m u r n e b r a n i m o s p r e h o d o v , n a r a v i 1 1 1 p a d o v o l j e n o h o d i l i in p o s e d a l i

i p o n e p o k o š e n i t r a v i !

Bo izviren napis na opozorilni tabli ob Plunšurskciu je reru na Je '.enkem /><> magal, da ljudje ne bodo pometu/rali trave? — Foto: F. 1'enlnn

Sava je postala mlakuža

(Nadalj. s 1. strani) h l ap i . Ribiči so tudi t o k r a t opre ­m i l i k o n t r o l n e postaje v Zas ipu , Otočah in K r a n j u s tes tn imi r i b a m i . O b 8,30 je v Zas ip p r i B l e d u že p r i spe l p r v i v a l u m a z a ­nije. S a v a je od minu te do minute posta ja la gostejša. D o t o k čiste R a d o v n e se je že po nekaj m e t r i h izgubl ja l v brozg i . L e nekaj m i ­nut za tem so r ibe na tem prede lu začele »h las ta t i « za z r a k o m , ob 8,40 pa smo že b i l i pr iča m a s o v ­n e m u pog inu . Po b rozg i so se va l i l e tud i n a d po l met r a dolge r ibe. Števi lne je v o d a odnaša la , nekaj pa se j i h je us t av i l o ob bre ­gu. H k r a t i so pog in i l e tud i testne r ibe , s t ruga Save pa je zaudar j a -la kot ob i zpus tu v M o s t a h .

K a k o bo naprej vzdolž Save je b i lo moč le ug ibat i . Ribiči so b i l i č rnogledi . Če S a v a B o h i n j k a , k i t o k r a t n i posebno v e l i k a , ob i z l i ­v u ne bo kaj p r i d a razredči la brozge, se l a h k o zgod i , da bo do K r a n j a a l i pa še dlje pog in i l o vse živo.

Rib iške družine opozar ja jo p reb iva l ce , naj ne pob i ra jo mr t ­v i h r i b iz vode i n j i h ne uživajo, ke r so s t rupene . N e v a r n e so tud i še žive, a omotične r ibe. P r a v t ako poz iva jo p reb iva l ce , naj ne plaši jo r i b ob obrežju i n p r i t o k i h Save , k a m o r se r ibe zatekajo. S i c e r pa je do nadal jn jega v S a v i p r e p o v e d a n tud i u lov r i b .

A . Ž a l a r

Gradnja nove hladne valjarne G r a d n j a nove h l a d n e v a l j a r n e n a

B e l i p r i J e s e n i c a h p o t e k a po p r v o t ­n i h načrtih. D o zda j so o p r a v i l i že večja z e m e l j s k a d e l a , i z kope , u r e d i l i in a s f a l t i r a l i n o v o ces to , p o s t a v i l i r a z s v e t l j a v o ob ces t i , zda j p a m o r a j o o p r a v i t i še neka j manjših de l p r eden bodo začeli z montažo.

O b t e m pa grad i j o n a Koroški B e l i že s t o l p n i c o za de l a v c e — m o n t e r j e ter p r i p r a v l j a j o k a d r e z a n o v o h l a d ­no v a l j a m o . N a J e s e n i c e so t u d i že pr i spe l i s v e t o v a l c i f i rme A R M C O , k i bodo s o d e l o v a l i i n n a d z o r o v a l i n a ­d a l j n j i po t ek i z g r adn j e h l a d n e va ­l j a rne n a B e l i . D . S .

Krajevni praznik Javornika

V s p o m i n na pet u s t r e l j e n i h t a l c e v p r a z n u j e j o 4. s e p t e m b r a na J a v o r -n i k u in n a Koroški B e l i k r a j e v n i praznik. V o k v i r u letošnjega p ra z ­n i k a bodo p r i p r a v i l i več p r i r ed i t e v . M i n u l o nedeljo je b i l že šahovski t u r n i r v k u l t u r n e m d o m u A l b i n a in Julke P i b e r n i k in v i z v edb i Šahov­skega odseka D P I ) S v o b o d a J a v o r -n ik . D a n e s , v to rek , bo b a l i n a r s k i t u r n i r n a balinišču ob d o m u upo­ko j encev in zvečer kres na Potoški p l a n i n i . V sredo , 4. s e p t e m b r a , bo konce r t pihalnega o r k e s t r a jeseni­ških železarjev p red d e l a v s k i m do­m o m ter s l a v n o s t n a se ja s v e t a k r a ­j e vne ukupnosti in družbenopolitič­n i h o r g a n i z a c i j v d e l a v s k e m d o m u . V sobo to , 7. s e p t e m b r a , pa bo gas i l ­s k a va j a , k i jo bodo i z v ed l i gas i l c i terena Javornik-Koroška Bela. V s o b o t o zvečer bodo javorniški pevci sp re j e l i v goste t u d i t r b o v e l j s k i ok t e t , s k a t e r i m že več let sode lu j e j o in n a v e z u j e j o tesne p r i j a t e l j ske stik»v T r b o v e l j s k i oktet bo v ( K o r a n i d e l a v s k e g a d o m a p r i p r a v i l s a m o s t o ­jen k o n c e r t . D . S .

Krvodajalska akcija od 9.

do 14. septembra občinski odbor RK na Jesenicah

bo t u d i l e tos o r g a n i z i r a l r edno k r v o ­d a j a l s k o a k c i j o , in s icer v d e l a v s k e m d o m u p r i Je l enu na Jeseni< a h

Vse k r v o d a j a l s k e akc i j e so b i le na J e s e n i c a h ze lo uspešne, p r o s t o v o l j -n ib darovalcev k r v i je še ce lo iz leta v l e to Več. Največ k r v o d a j a l c e v je seveda iz največjega delovnega ko­lektiva, jeseniške Železarne, m sir er ve« kot p o l o v i c a . O b s t r a n i pa ne sto je t u d i o s t a l a pod j e t j a , u s t a n o v e in organizacije.

L a n i je v jeseniški občini pros to ­v o l j n o d a r o v a l o k r i 1500 k r v o d a j a l ­cev in o r g a n i z a t o r t u d i l e tos p r i ­čakuje, d a bodo to števi lo doseg l i .

I ) S.

Srečanje invalidov V soboto popo ldne so se zb ra l i

na pr i jetno srečanje v Dup l j ah pr i T r n o v c u težji i n v a l i d i k r a n j ­skega društva i n v a l i d o v . T o - je bi lo že d rugo srečanje, k i ga je društvo p r i p r a v i l o . L a n i je n a m ­reč p r v o srečanje zelo uspelo. T u d i letos so o rgan i za to r j em p r i ­skočili na pomoč s p revoz i a l i

k a k o d rugače K Ž K K r a n j — obra t K l a v n i c a , Ž iv i la , Ve let rgo ­v i n a K o k r a , E l e k t r o K r a n j , Pro­jekt , k r a n j s k i gas i l c i , K o m u n a l ­no podjetje i n reševa lna postaja Zd r av s t venega d o m a K r a n j , po­krov i te l j s tvo n ad srečanjem pa je p revze l a L jub l j anska b a n k a — podružnica K r a n j .

Kranjsko društvo invalidov je v soboto obiskala delegacija civilnih delovnih invalidov iz Beljaka. Gostje so se zanimali za probleme invalidov pri nas, ogledali pa so si Iskro (posnetek je s sprejema v Iskri) ter obiskali invalide v Domu upokojencev v Kranju. Popoldne pa so se pridružili srečanju invalidov v Dupljah.

Invalidom, ki so se zbrali pri Trnovcu, so pripravili pester kulturni program organizacija slepih (na sliki je moški pevski zbor slepih), ansambel Marodini, taborniki Kokrškega odreda, moški kvintet Gorenjci, peli sta sestri Gorjanc in še drugi.

Zbrane težje invalide je pozdravi/predsednik društvo Konrad Pauli. kije nO kratko orisal preteklo delo društva in opozoril na možnosti, ki jih družbo ima, da bi invalidom še olajšala včasih precej naporno delo in življenje.

Srečanja pri Trnovcu M /e v soboto udeležilo okoh 70 težjih ske občine. svojcem in društvu pa so pri preruju poni kranjska podjetja, za kur so jim rsi skupaj zelo hvaležni, M tudi predsednik m tajnik Zveze društev invalidov Slovenije.

Besedilo! L. Mencinger Foto: F l'enion

invalidov km'1) ogulit nekatetf ed gosti sto /"'"