sanitarna hidrotehnika v funkciji zaŠČite …mvd20.com/leto2009/r12.pdf · merodajnih za...

dr. U. KRAJNC

- 76 - STANJE, VZDRŽEVANJE INOBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

dr. Uroš KRAJNC*

SANITARNA HIDROTEHNIKA V FUNKCIJI ZAŠČITE URBANIZIRANIH OBMOČIJ, OGROŽENIH ZARADI POPLAV

V zadnjih nekaj letih smo priča pogostim in večkrat celo preplavitvam urbaniziranih naselij, ko so povzročile veliko materialno škodo. Avtor smatra, da gre za tri skupine problemov: • Ogroženost zaradi neposredne bližine površinskih odvodnikov, ki poplavljajo • Problem površinskih odvodnikov, ki prečkajo urbanizirana naselja • Problem kanalizacije naselij Avtor želi predstaviti zakonodajni okvir zaščite v Sloveniji ter probleme, s katerimi se je srečal v praksi. Na nekaj konkretnih primerih bodo podane naše in tuje izkušnje reševanja tega problema. Poudarek bo na kanalizaciji naselij in izvajanju zahtev standarda EN752

OPIS PROBLEMA

Za srednjeevropska mesta je značilen mešan sistem kanalizacije. Srednjeveška mesta niso imela izgrajene kanalizacije, po širitvi mest izven obzidij so se mesta širila tudi na vodna telesa površinskih voda potokov in rečic. Uveljavil se je praviloma sistem odvodnje tako odpadne vode kot tudi padavinske vode v isti cevi. Seveda pa gradnja objektov in infrastrukture v dolinah potokov povzroči spremembo naravnega hidrograma odtoka padavinske vode v umetnega.

Slika 1: naravni in spremenjeni hidrogram odtoka (Despotović 2009) Odpadna voda vsebuje del onesnaženja v raztopljeni in del v suspendirani obliki. Zaradi majhnih hitrosti vode v sušnem času se praviloma suspendirana frakcija useda v cevi. Zato v obdobju, dokler kanalizacijski sistem mešanega tipa ni tehnološko zaokrožen s čistilno napravo, zaledne vode predvsem v sušnem času celo »koristijo«, saj povečuje pretoke v sušnem času, preprečujejo usedanje suspendiranih delcev v odpadni vodi in posledično smrad. Po izgradnji čistilne naprave pa vode teh potokov po nepotrebnem dodatno vsaj hidravlično obremenjujejo čistilno napravo in tako povečujejo investicijske in obratovalne stroške. Poseben primer pa predstavljajo glede protipoplavne varnosti kanalizacije. Za dimenzije kanalizacijskih cevovodov je merodajna padavinska voda. V daljšem času se je oblikoval tak koncept protipoplavne varnosti kanalizacije mešanega tipa, da kanalizacijski sistem nudi le neko omejeno varnost, iz gospodarskih razlogov izberemo sistem, ki je en krat poplavljen v ene letu , dveh letih ali petih letih.

* dr.Uroš KRAJNC, udig., IEI d.o.o., Ljubljanska 9, Maribor

dr. U. KRAJNC



Nadalje pa je ta koncept glede mestne kanalizacije nudil varnost le za nudil tiste dele zgradb, ki so nad najbližjo cesto. Delom zgradb pod cesto mestna kanalizacija ni nudila protipoplavne varnosti. V izračunih kanalizacije je bila običajna praksa v Sloveniji izbor varnosti glede enoletnega naliva časa trajanja 15 minut.

ZAKONODAJA GLEDE PROTIPOPLAVNE VARNOSTI NASELIJ

Slovenija mora kot članic Evropske Unije spoštovati evropsko zakonodajo. Standard EN752 »Drain and sewer systems otside buildings« iz julija 1996 je prevzel Urad RS za standardizacijo in meroslovje Ljubljani po metodi razglasitve decembra 1996. Del 2 tega standarda z naslovom Performance requirements priporoča povratne dobe računskih nalivov, s katerimi projektiramo kanalizacijska omrežja. Tabela 1: Pogostnosti računskih nalivov za preračune kanalizacije po EN 752

Pogostost nalivov1 (1x v ”n” letih)

Lokacija Pogostost poplav(1x v ”n” letih)

1 v 1 Podeželje 1 v 10 1 v 2 Stanovanjska območja 1 v 20

1 v 2 1 v 5

Mestni centri, industrijska in obrtna območja:

– s preskusom poplavljanja – brez preskusa poplavljanja

1 v 30 -

1 v 10 Podzemna železnica, podvozi 1 v 50 1 Pri nalivih ne sme priti do preobremenitve.

Koncept zagotavljanja protipoplavne varnosti se vidi iz slike 2:

T < 3 -5 let T = >3 – 5 let T = 20 – 30 let Slika 2 : Koncept protipoplavne varnosti urbaniziranih območij Torej ključna je zahteva, da moramo preveriti sistem tudi za močnejše nalive s povratnimi dobami 10 -50 let in preveriti, kakšne so posledice teh poplav. Povsem drugačen problem pa je zaščita urbaniziranih površin pred poplavami zunanjih voda. Za urbanizirana območja zahtevamo običajno varnost pred stoletnimi poplavami. Tako je že prisoten prvi konflikt različne izbire protipoplavne varnosti. Naslednji problem pa je, če se zaledni potoki priključijo na mestno kanalizacijo, katera ni bila projektirana v ta namen. Tako je sedaj prispevna površina te kanalizacije bistveno večja.

dr. U. KRAJNC



Zato moramo poudariti, da je kanalizacijski sistem, če je tako načrtovan ali pa ne, dvojni sistem, ki obsega:

podzemni del dežne kanalizacije – MINOR sistem (cevi, požiralniki, jaški), površinski del kanalizacije MAJOR sistem (ulice, parki, kleti)

Za nalive povratnih dob, za katere je dimenzioniran kanalizacijski sistem ( na primer do 2 letali do10 let povratne dobe) deluje sistem minor, ko pa nastopijo nalivi večji ali znatno večji od hidrogramov, merodajnih za dimenzioniranje cevnih sistemov, je dominanten sistem major. Meja delitve na ta dva sistema je niz kontrolnih objektov, kot so požiralniki na cesti, robniki v mešanih sistemih kanalizacije ter propusti na naravnih povodjih (Despotović 2009).

ZAKONSKA UREDITEV

Vodno gospodarstvo (urejanje voda) ter sanitarna hidrotehnika (vodovodi, kanalizacija, čistilne naprave), seveda sodita organizacijsko pod pristojnost Ministrstva za okolje in prostor (MOP), vendar sta pod različnimi pristojnostmi. To lahko ugotovimo že na spletni strani MOP-a, kjer najdemo pod zakonodajo sledeča področja (ZAKONI): Zakon o varstvu okolja Zakon o vodah … Sanitarna hidrotehnika sodi k Zakonu v varstvu okolja ( ZVO : Uradni list RS, št. 41/04, št. 17/06, št. 20/06 , št. 66/06 , št. 70/08) kot krovnemu zakonu za področja: Po 149. členu ZVO so obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ………. Iz navedenega sledi, da sanitarno hidrotehniko pokriva Zakon o varstvu okolja,in je v ingerenci lokalnih skupnosti : občini in mestnih občin. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) postavlja v 2. členu omejitev, da se storitve javne službe se nanašajo na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. Javna površina je po istem pravilniku površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov. Območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. To so tako imenovane anglomeracije, definirane v Operativnem program iz leta 2004, novelacija je bila izvedena v letu 2008-2009. Obstoječe območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in operativnim programom na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Za naselje ali del naselja, ki mora biti skladno z zahtevami tega pravilnika opremljeno z javno kanalizacijo, je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh, ali, če je to ekonomsko upravičeno, zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje in čiščenje padavinske vode. Ukrepe za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo povzemamo po Kompari 2002.

dr. U. KRAJNC



Slika 3 : Ukrepi za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo (Kompare 2002) Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, mora upravljavec javne kanalizacije izvajati ukrepe za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v to javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh. Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, mora upravljavec javne kanalizacije zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter za zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvajanje v čistilno napravo. Torej zakonodaja s področja varstva voda nalaga komunalnim podjetjem zgolj odvodnjo in čiščenje padavinske odpadne vode! Zakon o vodah je precej mlajši od Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, št. 57/08) Podlgo predstavlja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES) ter Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6. 11. 2007, str. 27). Zakon o vodah v 4. členu (naloge države in lokalne skupnosti) pravi: upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po tem zakonu pristojna lokalna skupnost. Zakon o vodah predpisuje v 92. členu varstvo pred padavinskimi vodami, vendar je lokalna skupnost skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij. To varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda obsega zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda. Zakon o vodah pa pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij vrača lokalni skupnosti.

dr. U. KRAJNC



OPIS PROBLEMA NA PRIMERU MARIBOR

Ocena ogroženosti in poškodljivosti Mestne občine Maribor osnovni elementi ogroženosti mestne občine Maribor Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje iz januarja 2009 v poglavju poplave obravnava pretežno problem poplavljanja reke Drave, še zlasti v primeru pospešenega praznjenja akumulacij na Dravi zaradi okvar in nesreč (porušitve v vojni) na pregradah ali porušitvah nasipov dovodnega kanala HE Zlatoličje ter porušitve HE Golice v Avstriji. Ocena ogroženosti pa opozarja pa, da je možno pričakovati večjo ogroženost in materialno škodo ob nenadnih močnih nalivih in hudourniških udarih pohorskih in kozjanskih potokov oz. zalitju urbanega predela, zaradi nezadostnih ali zamašenih kanalizacijskih odvodov. Vodotoki: Bresterniški, Kamniški in Rošpoški potok imajo značaj hudourniških potokov, ki v primeru večjih nalivov na področju Kozjaka predstavljajo poplavno nevarnost za zaselke ali skupine hiš nizvodno ob vodotokih. Vodotoki: Lutmerski, Pekerski in Radvanjski potok imajo značaj hudourniških vodotokov Lutmerski potok v primeru visokih voda zalije kletne prostore in dvorišča ob Lackovi cesti. Pekrski potok poplavlja v naselju Pekre pri križišču Bezjakove ulice, Ceste Graške gore in Lackove ceste, na teh mestih poplavlja zavoljo zamuljenosti in premajhne propustnosti cestnih izpustov. Radvanjski potok poplavno ogroža predvsem spodnji del Radvanja, kjer se ob večjem nalivu razlije po okoliških zemljiščih. Dosedanje evidentirane posledice izlivov hudourniških vodotokov narekujejo izdelavo posebnega rekonstrukcijskega načrta z načrtovanjem investicijskega in rednega vzdrževanja. Ta projekt poteka skupaj z predstavniki MOP-Agencije za okolje in prostor-vodarji in je trenutno v fazi snemanja stanj na terenu. Pridobljeni rezultati bodo izhodišče za izdelavo prioritet v načrtovanju in izvedbi. Projekt poteka na osnovi skupnega interesa MO Maribor- MOP Agencije za okolje in prostor Enota Maribor. Vzporedno z ocenjevanjem na terenu poteka tudi v primeru poplav izgradnja nasipov, ki imajo začasno in preventivno funkcijo zmanjševanja posledic razlitja hudourniških potokov. Takšna rešitev se je izvajala v mesecu maju 2006 v naselju Dogoše.

Slika 3: Zožen profil Stražunskega jarka razlog za poplave v letu 2006 V letih 2008 in 2009 smo imeli v Mariboru nalive takšnih intenzitet, da so preplavile posamezne mestne predele. Padavine konec maja 2009 so povzročile preplavitev mariborske kanalizacije na več odsekih: Stražunski kanal pod prečkanjem z energetskim kanalom hidroelektrarne Zlatoličje, območje Tržnice na Taboru ter območje Razvanja. Po podatkih meritev padavin na centralni čistilni napravi Maribor so dosegle padavine dne 22.5.2009 36.5 mm ter dne 26.5.2009 88.5 mm. Naslednji intenzivni naliv je bil 4.8.2009. Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje pri Mestni upravi je ob tem nalivu črpala vodo iz kleti 46 objektov.

dr. U. KRAJNC



Slika 4: Maribor Vinarska ulica 4.8.2009

Slika 5: Maribor Trubarjeva ulica 4.8.2009

Slika 6: Maribor Ribniška ulica 4.8.2009

dr. U. KRAJNC



IZLOČITEV VODA ZALEDNIH POTOKOV IZ MESTNE KANALIZACIJE

Dolgoročna rešitev problema preobremenitve mestne kanalizacije vidimo v izločitvi voda zalednih potokov iz mestne kanalizacije. Ker smo ta problem identificirali v Mariboru že pred več kot petnajstimi leti, več strateških dokumentov razvoja mariborske kanalizacije vsebuje cilj izločitve voda potokov iz kanalizacijskega sistema

Slika 7 : Razvoj oskrbe s pitno vodo, izpusta in kanaliziranja odpadne in padavinske vode skozi čas (Despotović 2009). Kot primer navedimo Lokalno agendo 21. Ta je med prednostne cilje uvrstila izboljšanje stanja vodnega okolja, kjer navaja: skozi mesto oz. ob njem tečejo potoki iz Kamniške grabe, Kalvarije, območja treh ribnikov ter Počehovski, Pekrski in Radvanjski potok. Revitalizacija teh potokov, njihova vključitev v zeleni sistem in ohranjanje biotske raznovrstnost ter razbremenitev kanalizacije, je vsebovana v akcijskem programu izgradnje kanalizacije MOM. Postavljen je bil cilj Izločitev potokov iz kanalizacijskih sistemov in njihova vključitev v zeleni sistem mesta. Ta pa naj vsebuje tri strateške korake: 1. Izdelava katastra hidrogeografske mreže površinskih voda in kataster kakovosti površinskih odvodnikov. 2. Izdelava koncept dolgoročne izločitev potokov iz kanalizacijskih sistemov in njihova vključitev v zeleni sistem mesta.

dr. U. KRAJNC



3. Izvedba izločitve potokov iz kanalizacijskih sistemov. Ta program se v celoti ni realiziral, temveč le delno ob posameznih večjih gradnjah v mestu. Eden zadnjih večjih posegov je gradnja iz novega poslovno stanovanjskega objekta podjetja MTB v Svetozarevski ulici. V okviru izdelave idejnih projektov za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje ČN Maribor« je Institut za ekološki inženiring Maribor skupaj s podjetjem CEKIBEO iz Beograda izdelal hidravlične izračune mariborske kanalizacije z dinamičnim modelom z uporabo programskega paketa SWMM 5.0. Model je podal koncept zaščite levega brega Maribora pred poplavami z izgradnjo vsaj osmih zadrževalnikov. Kot primer navajamo zadrževalnik v mestnem parku na koncu Trubarjeve ulice.

ZAKLJUČEK

Površinski odvodniki, ki prečkajo urbanizirana naselja, so problem, ki ga mora po zakonodaji reševati lokalna skupnost – občina. Nujna je izločitev teh potokov iz javne kanalizacije Protipoplavno varnost urbaniziranih območij je glede preplavitve kanalizacije potrebno preveriti tudi za nalive z daljšimi povratnimi dobami ranga 20 – 30 let.

VIRI:

- Despotović Jovan, Krajnc Uroš, Jovanović Zoran, Plavšić Jasna: Matematički model kanalizacionog sistema Maribora radi unapređenja kanalizacionog sistema i rada PPOV-a, , Zbornik Savremena tehnika kanalisanja 16. septembra 2009 Beograd

- Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora –širše prispevno območje čistilne naprave Maribor , izdelava matematičnega modela mesta Maribor II.faza, mapa 1.3: rezultati izračunov za levi breg, idejni projekt, številka projekta: 6P-1H0.0.07.1.3.1, marec 2008

- Despotović Jovan: Kanalisanje kišnih voda , Građevinski fakultet Univerziteta u Beogradu, Beograd 2009

- Kompara Boris: Urbana odovdnja v funkciji zaščite voda, Vodni dnevi 2002 - Zaključno poročilo o aktivnostih zaščite in reševanja ob neurju in rekordno ekstremnih

padavinah dežja na območju MOM 3. – 5. 08. 2009, Mestna občina Maribor Mestna uprava Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje, 07.09.2009

- Zakon o vodah – ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1A (Uradni list RS, št. 57/08 z dne

10. 6. 2008). - Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04 z dne 22. 4. 2004), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO-1A (Uradni list RS, št.

20/06 z dne 24. 2. 2006), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO-1B (Uradni list RS, št.

70/08 z dne 11. 7. 2008 - Ocena ogroženosti in poškodljivosti Mestne občine Maribor osnovni elementi ogroženosti

mestne občine Maribor - ažurirana presoja - Mestna občina Maribor Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje januar 2009

sanitarna hidrotehnika v funkciji zaŠČite …mvd20.com/leto2009/r12.pdf · merodajnih za...

Documents