rojstni dan vila podvin ima si deli s prvo zvezdico slovenijo · veliki tenorist se je rodil pred...
TRANSCRIPT
Občina Radovljica
V imenu Občine Radovljica čestitam ob dnevu državnosti.
Ciril GlobočnikŽUPAN
ww
w.r
adov
ljica
.si
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 24, 26. junija 2020, številka 8
Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si
Marjana Ahačič
Župan Ciril Globočnik je tudi letos pripravil sprejem za naj-boljše osnovnošolce, to je tis-te, ki letos zaključujejo osnov-no šolo in so v vseh devetih razredih dosegli odličen
uspeh oziroma povprečje ocen najmanj 4,5. Takšnih je bilo letos v občini 42 in priha-jajo s štirih osnovnih šol: 17 z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, 12 z OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce, 12 z OŠ Staneta Žagarja Lipnica
in eden z OŠ Antona Janše Radovljica. Skupaj je v tem šolskem letu deveti razred osnovnih šol v občini obisko-valo 150 učencev. Župan jim je na sprejemu v Baročni dvorani Radovljiške graščine čestital ter jim izro-
čil priznanja in knjižna dari-la. Podelitev, ki so se je učen-ci udeležili skupaj z učitelji in ravnateljicami, so z glasbeni-mi nastopi spremljali učenci Glasbene šole Radovljica.
Za najboljše tudi letos sprejem pri županuŽupan Ciril Globočnik je tudi letos pripravil sprejem za najboljše osnovnošolce štirih radovljiških osnovnih šol. Letos jih je bilo dvainštirideset, sprejema v Baročni dvorani Radovljiške graščine pa so se udeležili skupaj z razredniki in ravnateljicami.
Dvainštirideset je bilo letos tistih učencev, ki so imeli vseh devet razredov osnovne šole povprečje ocen najmanj 4,5. Tradicionalnega sprejema v Baročni dvorani Radovljiške graščine so se udeležili skupaj z razredniki in ravnateljicami.
Fo
to: G
ora
zd K
avči
č
43. stran
Tudi Gorenjci smo dobili svojo prvo »mišelinko«: dobila jo je Vila Podvin z Urošem Štefelinom na čelu.
stran 16
Vila Podvin ima prvo zvezdico
Leščanka Nina Vidic se je rodila 25. junija 1991.
stran 13
Rojstni dan si deli s Slovenijo
OBČINSKE NOVICE
Seja občinskega sveta Radovljiški občinski svet je na zadnji seji pred poletjem sprejel sklep o podelitvi leto-šnjih občinskih priznanj.
stran 3
KRAJEVNE NOVICE
Maketa RadovljicePred vhod v radovljiško knji-žnico so postavili maketo starega mestnega jedra Radovljice, delo Urbana Magušarja.
stran 5
ŠPORT
Po vrnitvi željni žogePogovor z Mošnjanom Andrejem Jožefom, nogo-metnim trenerjem z licenco PRO, vodjem mladinskega pogona NK Šobec Lesce
stran 10
KULTURA
Obletnica rojstva Antona DermoteVeliki tenorist se je rodil pred 110 leti v Kropi.
stran 11
Marjana Ahačič
Kot je v nagovoru na sloves-nosti v sredo poudaril župan Ciril Globočnik, smo Slo-venci ob razglasitvi samos-tojnosti pred 29 leti delovali enotno, odločno, razumno in pogumno in tako dosegli skupen cilj."Podobnemu vzorcu smo bili priča v minulih mese-cih. Vsi skupaj smo ponov-no dokazali, da nam je mar za drug drugega. Obdobje
epidemije smo uspešno pre-brodili z dobro organizacijo štaba Civilne zaščite in občinske uprave, krajevnih skupnosti in drugih sodelu-jočih organizacij, občani pa ste medsebojno pomoč tudi odlično samoorganizirali. Ob vaši skrbi za svojce in sosede je bilo malo takšnih, ki so potrebovali organizira-no pomoč. Na lokalni ravni je sistem deloval, občina je izpolnila naloge, zaradi katerih je ustanovljena."
Slovesnost ob dnevu državnostiObčina je tudi letos pripravila slovesnost pri lipi samostojnosti v Radovljici. Zbrane je nagovoril župan Ciril Globočnik, v kulturnem sporedu sta nastopila Pihalni orkester Lesce in člani Kulturnega društva Kropa.
Župan je občanom čestital za praznik. / Foto: Gorazd Kavčič
povabil le udeležence, ki so sodelovali na fotografskem natečaju. Tradicionalnega čestitanja in sprejemanja nagrad ni bilo, nagrajence so pričakale na mizah.
Pripravili so projekcijoNa srečo pa ni manjkala tradicionalna projekcija, ki jo je tudi tokrat odlično pri-pravil nekdanji predsednik Fotografskega društva Radovljica Žarko Petrovič. Pred projekcijo je prisotne nagovoril župan Ciril Glo-bočnik. "Veseli me, da je bil tudi v letu 2019 dober odziv na natečaj. Ta razstava ved-no znova in znova dokazu-je, da so dogodki v radovlji-ški občini zanimivi, s foto-grafijami pa dobivamo bogat arhiv za Občino Radovljica," je povedal župan in izrazil željo, da bi v prihodnje na natečaju bolj sodelovali tudi mladi foto-grafi ter v tem smislu tudi napovedal sodelovanje z Ekonomsko gimnazijo in srednjo šolo, ki ima odde-lek za fotografijo. Komisija v sestavi Jakob Gnilšak, MF FZS, AFIAP,
Fotografsko društvo Radov-ljica, Tanja Frelih Egart, predstavnica Občine Radov-ljica, in Barbara Boltar, Muzeji radovljiške občine, ni imela lahkega dela. Na natečaju Dogodki v občini Radovljica 2019 je sodelova-lo 12 avtorjev z 236 fotogra-fijami. Žirija je izbrala 70 fotografij, od tega 42 za raz-stavo in digitalno prezenta-cijo ter še 27 samo za digi-talno prezentacijo. Vsak avtor je lahko sodeloval z največ desetimi dogodki in s po štirimi fotografijami na izbrano temo.
Letošnji nagrajenciNagrade so prejeli: 1. nagra-da – Marjan Resman (Zajč-ka bi), 2. nagrada – Vida Markovc (Vurnikova pot, Radovljica), 3. nagrada – Janez Resman (Na pusta k pouku). Dobitniki diplom: Danila Bricelj (Mladi lokos-trelec), Damjan Markovec (Prelet), Matjaž Klemenc (Pogled z višine), Tomaž Sedaj (Kronometer 2), Simon Senica (Razstava 1). Ob Dogodkih v Občini Radovljica 2019 je bila še
tema Skriti arhitekturni detajli v okolici Radovljice. Pri tej temi je sodelovalo sedem avtorjev z 42 fotogra-fijami. Vsak avtor je lahko prispeval največ šest foto-grafij. Žirija je izbrala 15 fotografij – osem za razstavo in digitalno prezentacijo ter sedem samo za digitalno prezentacijo. Prvo nagrado je prejel Tomaž Sedej (Pleč-nik, Begunje), drugo Vida Markovc (Vrbnje) in tretjo Janez Resman (V spomin postavljeno, Radovljica).
Dobro sodelovanje"Na natečaj se lahko prijavi vsak fotograf. Pomembno je samo to, da je dogodek na fotografiji iz radovljiške občine in da se je zgodil v letu razpisa. Fotografsko društvo Radovljica se dobro zaveda velike pomoči, ki smo jo deležni od Občine Radovljica, in v ta namen jim gremo naproti s to raz-stavo iz celotne občine in jim pomagamo, da povečajo svoj dragoceni arhiv," je svoj pogled podala predsednica Fotografskega društva Rado-vljica Vida Markovc.
2 Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Občinske novice
deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:
Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)
UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice),
Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),
Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, [email protected], oglas no tr že nje: Jana Triller, 04/201 42 30).
De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš-ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 24. julija 2020, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 15. julija 2020.
Matjaž Klemenc
Nagrade in priznanja so bila izbrana, slike za diaprojekci-jo pripravljene, zložene in CD-ji s fotografijami nareje-ni, razstava v občinski avli postavljena. Vse je bilo pri-pravljeno na odprtje razsta-ve Dogodki v občini Radov-
ljica 2019, ki jo skupaj prip-ravljata Občina Radovljica in Fotografsko društvo Radov-ljica, 19. marca, a žal je vmes posegla višja sila, ime-novana koronavirus. Marsi-kateremu fotografu je "omo-gočila", da je v času karante-ne napravil kakšen posnetek več, po drugi strani pa je
zaustavila delo fotografov, ki redno sodelujejo s svojimi fotografijami na dogodkih v občini Radovljica.Enajsti dogodek po vrsti se je v marsičem razlikoval od prejšnjih. V preteklosti je bil dogodek javen, tokrat pa je sredi junija župan Ciril Glo-bočnik v občinske prostore
Razstava, projekcija in nagradeKoronavirus je preprečil marsikatero prireditev. Na srečo je tradicionalno razstavo in projekcijo izbranih in nagrajenih del natečaja Dogodki v občini Radovljica, že enajstega po vrsti, samo za slabe tri mesece prestavil.
Nagrajenci natečaja Dogodki v občini Radovljica z županom Cirilom Globočnikom
Fotografsko društvo Radovlji-ca je objavilo dvanajsti natečaj Dogodki v občini Radovljica z dodatno temo Kovaška tradi-cija Krope, ki je bila tudi tokrat določena v sodelovanju z Muzeji radovljiške občine.Na natečaju lahko sodelujete z dokumentarnimi fotografi-jami javnih prireditev, kot so proslave, športni in kulturni dogodki, pomembni obiski ..., ter večjih arhitekturnih ali okoljskih sprememb s pose-gom človeka ali narave v pro-stor. Vsak avtor lahko sode-luje s fotografijami največ desetih dogodkov, za vsak
dogodek z največ štirimi fotografijami. Na temo kova-ške tradicije Krope pa avtorji lahko sodelujejo s po šestimi fotografijami. Organizator sprejema samo digitalne fotografije v formatu JPG. Društvo fotografije za razpis sprejema do 31. januarja 2021. Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstavlje-ne v Galeriji Avla Občine Radovljica. Razpis je objav-ljen na spletnih straneh Fotografskega društva Rado-vljica (www.fd-radovljica.si/) in Občine Radovljica (www.radovljica.si).
Fotografski natečaj Dogodki v občini Radovljica 2020
Begunje na Gorenjskem
Lesce
Otok
Brezje
Radovljica
Mošnje
SrednjaDobrava
KamnaGorica
Ljubno
PodnartKropa
Lancovo
Pomembni datumi:26. 6. 2020 objavljen javni poziv za oddajo predlogov 31. 7. 2020rok za oddajo predloga projekta 12. 10. – 16. 10. 2020glasovanje za izbor projektov
Predlagate lahko manjše naložbene projekte ali projekte z mehkimi vsebinami v vrednosti od 2.000 do 15.000 evrov z vključenim DDV. Za celotno občino je v dveh letih skupno na voljo 300.000 evrov, sredstva pa so razporejena na pet območij.
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Občina Radovljica v letih 2021 in 2022 prvič uvaja participativni proračun. Del proračunskih sredstev namenja za projekte manjših vrednosti, ki jih predlagate in zanje glasujete občani.
Imate idejo, kako vaš kraj urediti, mu dati nove vsebine in tako izboljšati življenje v vaši skupnosti?
Javni poziv in obrazec za spletno prijavo projekta najdete na www.radovljica.siTiskani prijavni obrazci so na voljo v glavni pisarni Občine Radovljica v času uradnih ur.
Predlagajte projekt za vaš kraj!Območje 5
2x 30.000 €
Območje 42x 30.000 €
Območje 32x 30.000 €
Območje 12x 30.000 €
Območje 22x 30.000 €
ProjektZaMojKraj_letakA5.indd 1 17/06/2020 16:38
Fotonatečaj Dogodki v občini Radovljica 2019, tema Skriti arhitekturni detajli v okolici Radovljice: V spomin postavljeno, Janez Resman, 3. nagrada
Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Občinske novice
3
Marjana Ahačič
Radovljiški občinski svet se je prejšnjo sredo sestal na drugi seji po omilitvi ukre-pov ob epidemiji, zadnji pred jesenjo. Svetniki so se na seji med drugim seznanili s poročilom o poteku odziva občine ob epidemiji covi-da-19 in načeloma izrazili zadovoljstvo nad odzivom pristojnih. Štab Civilne zaš-čite, ki je koordiniral delo, je ob tem poudaril velik obseg prostovoljnega dela, ki ga je opravilo radovljiško območ-no združenje Rdečega križa, ki je med drugim organizira-lo delitev pomoči občanom, predvsem prehranskih pake-tov in skoraj 1300 toplih obrokov, ki jih je v celoti donirala Picerija Matiček. Na seji je bil sprejet tudi sklep o podelitvi občinskih priznanj za leto 2020. Veliko plaketo Občine Radovljica bo prejel Tonček Smolej za dol-goletno aktivno udejstvovan-
je na področju gorskega reše-vanja in vodenje GRS Radov-ljica. Prejemniki plaket Obči-ne Radovljica so Kulturno društvo Bid Bang ob dvajset-letnici delovanja, Igor Mari-jan za dolgoletno članstvo in vodenje PGD Radovljica ter humanitarne akcije in podje-tje Mioba za prispevek k raz-voju kulturnega turizma z odprtjem Lekarniškega in alkimističnega muzeja. Plakete Antona Tomaža Lin-harta bodo prejeli Vilma Kravanja Gosnik za aktivno-sti na področju ljubiteljske kulture, Petja Zorec za uspešno delovanje v mod-nem oblikovanju in Kultur-no turistično društvo Kam-na Gorica za skrb za turistič-no promocijo kraja, ohranja-nje tradicije in bogatenje kulturnega življenja v skup-nosti, so se s predlogi komi-sije za volitve in imenovanja strinjali svetniki.Potrdili so tudi ponovno imenovanje dosedanje dire-
ktorice Nataše Mikelj na mesto direktorice javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica. Nov petletni mandat, tretji zapored, se ji začenja jeseni.Na predlog svetnice Vojke Jesenko je občinski svet obravnaval dodatno točko, v okviru katere so se svetniki seznanili z medijskimi obja-vami ter anonimnimi pismi o domnevnih nepravilnostih poslovanja v državnem jav-nem zavodu Dom dr. Janka Benedika Radovljica. Svetni-
ca je predlagala, da občinski svet poda prijavo suma nep-ravilnosti poslovanja doma – poziv za ukrepanje vsem pri-stojnim organom k izvedbi temeljitega celostnega nad-zora v zavodu. Svetniki tega predloga niso sprejeli, saj je v razpravi prevladalo mnenje, da je treba prepustiti ukrepa-nje tistim, ki so za to pristoj-ni, to pa sta svet zavoda ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot ustanovitelj doma starejših občanov.
Seja občinskega svetaRadovljiški občinski svet je na zadnji seji pred poletjem sprejel sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj in dosedanji direktorici zavoda za turizem in kulturo Nataši Mikelj potrdil še en petletni mandat.
Veliko plaketo Občine Radovljica bo prejel Tonček Smolej za dolgoletno aktivno udejstvovanje na področju gorskega reševanja in vodenje GRS Radovljica. Prejemniki plaket Občine Radovljica so Kulturno društvo Bid Bang, Igor Marijan in podjetje Mioba (Lekarniški muzej). Plakete A. T. Linharta bodo prejeli Vilma Kravanja Gosnik, Petja Zorec in Kulturno turistično društvo Kamna Gorica.
Osrednja občinska sloves-nost v spomin Alenki Bole Vrabec je predvidena 11. septembra v Linhartovi dvo-rani v Radovljici, so sporo-čili z občinske uprave. Pro-gram bodo v sodelovanju z Občino Radovljica pripravi-le radovljiške kulturne usta-nove, s katerimi je Alenka Bole Vrabec soustvarjala: Linhartova dvorana Radov-ljica, Knjižnica A. T. Lin-harta Radovljica, Muzeji radovljiške občine in KUD Radovljica.Slovesnosti, na katerih se bodo poklonili spominu letos umrle radovljiške dramske igralke, režiserke, prevajalke, direktorice in umetniške vodje v številnih ljubiteljskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorke kulturnega življenja, načrtujeta tudi Slo-
venski center PEN 24. sep-tembra v knjižnici na Bledu in Društvo slovenskih knji-ževnih prevajalcev 6. oktobra v radovljiški knjižnici.V Knjižnici A. T. Linharta bodo Alenki Bole Vrabec posvetili ves september. V sodelovanju s Fotografskim društvom Radovljica in Muzeji radovljiške občine bodo pripravili memorialno fotografsko razstavo. Kot je zapisala predsednica druš-tva Vida Markovc, so na fotografijah ujeti trenutki bogatega življenja vsestran-ske umetnice, ki so jo v Radovljici srečevali med otroki, mladino, odraslimi in starejšimi. Če zdravstvene razmere ne bodo dopuščale večjih prire-ditev, bodo spominske slo-vesnosti prestavljene na kasnejši čas.
Slovesnost v spomin Alenki Bole Vrabec
Osrednja občinska slovesnost v spomin Alenki Bole Vrabec je predvidena 11. septembra v Linhartovi dvorani v Radovljici.
Alenka Bole Vrabec (1937–2020) / Foto: Gorazd Kavčič
Potem ko je bil dosedanji direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR) Mark Toplak izbran za direktorja Sploš-ne bolnišnice Jesenice, je svet zavoda objavil razpis za novega direktorja razvojne agencije. Pogoj za prijavo je visoka stro-kovna ali univerzitetna izobrazba družboslovne ali tehnične smeri, kandidat mora imeti najmanj pet let izkušenj na vodil-nih delovnih mestih in mora obvladati slovenski in najmanj en tuji svetovni jezik. Predložiti mora program dela in vizijo razvoja zavoda. Prijave je treba oddati do 3. julija.
Razvojna agencija išče novega direktorja
Ob občinskem prazniku 5. avgustu bo Občina Radovljica tudi letos nagradila izredno uspešne dijake, ki so v tem šolskem letu zaključili srednješolsko izobraževanje z odličnim uspe-hom v vseh štirih letnikih, in zlate maturante, ki so na maturi dosegli izjemen uspeh. Občina je zato na svoji spletni strani že objavila razpis, na katerega se lahko prijavijo dijaki, ki ima-jo stalno prebivališče v občini Radovljica in so državljani Republike Slovenije. Vloge sprejemajo do 24. julija.
Razpis za priznanja odličnim dijakom
Zaradi še vedno aktualnih zdravstvenih razmer je 35. Spo-minski pohod na Triglav prestavljen v leto 2021, so sporoči-li iz Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica. Organi-zacijski odbor tokrat organizira le pohod patrulje, sestavlje-ne iz članov organizacij veteranov vojne 1991, slovenskih častnikov in borcev NOB. Pohodniki bodo na pot z Rudnega polja odšli v petek, 10. julija, in se čez Planiko povzpeli na vrh Triglava ter nato spustili na Kredarico. Vrnitev patrulje na Rudno polje bo 11. julija, ko bo opoldne pred Vojašnico Rudolfa Badjure krajša slovesnost, so še sporočili organiza-torji.
Spominski pohod prestavljen na prihodnje letoLetošnji nagrajenci so: Urša Mojca Begeš, Alja Berčič, Neža Čebašek, Ambrož Fre-lih, Karolina Jeločnik, Anja Kariž, Zala Bohinc, Nik Kozel Tomše, Lucija Medja, Filip Sitar, Maša Dacar, Matija Papler, Nejc Pogačnik, Pavla Ponikvar, Karin Rotar, Elena Setnikar in Špela Šemrl z Osnovne šole Antona Toma-ža Linharta Radovljica.Z osnovne šole Frana Saleš-kega Finžgarja so med
nagrajenci: Anja Erman, Aljaž Kelc, Sara Meze, Nik Podobnik, Neža Pristov, Amber Čop, Ema Kavčič, Nikolina Lazarević, Urška Pirc, Lenart Resman, Nejc Skumavec in Uršula Torkar.Učenci, ki so najboljši uspeh dosegli na Osnovni šoli Sta-neta Žagarja Lipnica, so: Tina Kristan, Tjaša Peter-man, Vita Praprotnik, Luka Puconja, Blažka Rihtaršič, Pia Rožič, Andraž Svetelj, Matevž Šimnic, Ajda Šolar, Tjaž Šolar, Špela Švab in
Živa Teran, med najboljše pa se je zapisal tudi Matevž Knafelj z Osnovne šole Antona Janše Radovljica. Pogovore z nekaterimi od njih bomo objavili v julijski številki Deželnih novic.Kot so povedale ravnateljice, so v šolah kljub popolnoma drugačnemu zaključku šol-skega leta, kot smo jih bili vajeni doslej, za devetošolce pripravili prireditve, na kate-rih so se poslovili od šole, učiteljev in drug od drugega. "Dva meseca v drugi polovici
letošnjega šolskega leta so, kot vemo, učenci in učitelji delali od doma. Delo je bilo naporno, vsi smo se učili in prilagajali novi situaciji, tudi starši, ki so zelo pomagali," je povedala ravnateljica OŠ A. T. Linharta Zlata Rejc. "Tudi ko so se maja začeli vračati, je bilo za nov zagon pouka v šoli potrebnih veliko priprav, ob tem, da so bila navodila, ki smo jih prejema-li, pozna in zapletena. A smo se prilagodili: prvič, ko so prišli najmlajši, drugič, ko so se vrnili devetošolci, in naza-dnje, ko so prišli še vsi drugi učenci."Kot je opažala ravnateljica, so bili otroci vrnitve v šolske klopi načeloma veseli. "Smo pa ugotavljali, da jih je strah. Na začetku so bili zelo zelo mirni in šele čez čas so se toliko sprostili, da so se malo razživeli. Delo je nato lepo steklo," je povedala.Sicer pa so učitelji in vods-tvo šole z mislimi že v novem šolskem letu. "Naj-prej bomo naredili analizo dela na daljavo, ocenili, kaj je bilo dobro in kaj bi bilo bolje spremeniti, če se situa-cija, kakršno smo imeli to pomlad, še kdaj ponovi. Seveda pa si želimo, da se septembra vrnemo v šole in imamo običajen pouk," je še povedala Zlata Rejc.
Za najboljše tudi letos sprejem pri županu31. stran
Še zadnje fotografije za spomin, preden se bodo odpravili vsak svojim novim izzivom naproti.
Foto
: Go
razd
Kav
čič
4 Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Pogovori
Marjana Ahačič
Saša Pavlič že od rojstva živi v Kropi in pravi, da je pono-sna Kroparka. "Zaključeno imam gimnazijo na Jeseni-cah, letos pa končujem izo-braževanje na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled, smer Zdravstveni turizem, kjer me čaka še diploma. Sem samostojna podjetnica in letos že drugo leto zapo-red vodim gostinski lokal na letnem kopališču v Kropi," se je na kratko predstavila mlada športnica, ki v tem mandatu vodi Svet Krajevne skupnosti Kropa.
Kakšne so vaše izkušnje z delom v lokalni skupnosti in zakaj ste se odločili, da boste sodelovali v svetu krajevne skupnosti?V krajevno skupnost sem vstopila v prejšnjem manda-tu na povabilo člana KS. Zaradi želje po novih izkuš-njah, učenju ter prispevati, da se življenje v kraju izbolj-
ša, sem se odločila, da kan-didiram ponovno, in tako so me člani izvolili za predsed-nico. S tem, ko sem se vklju-čila, sem želela vzpodbuditi tudi svoje vrstnike, da se vključijo v delovanje lokalne skupnosti in soustvarjajo boljšo prihodnost. Katere cilje skušate uresni-čiti kot predsednica sveta KS?Predvsem mi je pomembno zadovoljstvo krajanov, v delo KS želim privabiti tudi druge krajane, zato zelo podpiram participativni proračun, kjer so velike
možnosti sodelovanja kra-janov. S svetom KS si želi-mo animirati vse ljudi, predvsem mlade, da se jim spodbudi občutek soodgo-vornosti za napredek skup-nosti in kraja. Kateri so aktualni projekti, s katerim se ukvarjate v KS?Projekti, ki smo si jih zadali, so dokončna ureditev nove-ga pokopališča ter nadaljeva-nje prenove poslovilne veži-ce. Določen del sredstev bomo namenili urejanju kulturne dediščine, delamo pa tudi na ureditvi spletne strani.
Na kaj ste v svoji KS najbolj ponosni?Rečem lahko, da sem pono-sna na svoj kraj, ki ga Slove-nija pozna kot zibelko kovaštva. Ponosna sem tudi na aktivne krajane, ki po svojih najboljših močeh
poskušajo Kropo ohranjati kot kraj in tudi kot kulturno dediščino, saj tako Kropa ostaja kraj, kjer je prijetno živeti. Ponosna sem tudi, da imamo društva, s kateri-mi vedno odlično sodeluje-mo.
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v KS?Največji problemi pri nas so prometna ureditev in pomanjkanje parkirišč ter preobremenjenost trškega jedra z vozili. Velik prob-lem so tudi neurejena last-ništva zemljišč, nedokonča-na komunalna infrastruktu-ra ter slaba in zastarela turi-stično-kulturna infrastruk-tura.
Kaj vam zapolnjuje prosti čas? Prosti čas si najrajši zapol-nim s sprehodi v naravi s svojim psom, rada tudi kole-sarim predvsem pa uživam v igranju odbojke, saj sem jo še do pred kratkim trenirala. V šport sem vpeta že od mladih nog, zato mi pomeni veliko – kot način druženja s prijatelji kot tudi način spro-stitve po napornem dnevu. Precej pa se angažiram tudi v našem kulturnem druš-tvu.
Ponosna na krajane, zaradi katerih je v Kropi prijetno živetiSaša Pavlič želi kot predsednica Sveta Krajevne skupnosti Kropa prispevati k izboljšanju življenja v kraju pa tudi spodbuditi mlade, da sodelujejo v prizadevanjih za napredek skupnosti in kraja.
»V delo KS si želim privabiti tudi druge krajane, zato zelo podpiram participativni proračun, kjer so velike možnosti sodelovanja krajanov. S svetom KS si želimo animirati vse ljudi, predvsem mlade, da pri njih spodbudimo občutek soodgovornosti za napredek skupnosti in kraja.«
Marjana Ahačič
Tatjana Justin, predsednica Sveta Krajevne skupnosti Lesce, že več kot tri desetletja živi v Hlebcah. Je mama dveh sinov ter ponosna stara mama vnukinji in dvema vnukoma, pove. Poleg druži-ne in prijateljev ji veliko pomenijo človeške vrednote – iskrenost, poštenost, pravi-čnost, odgovornost, delav-nost, čut za človeka v stiski ... "Vsega tega se z denarjem ne da kupiti niti se ne da nauči-ti, to ima človek v sebi – ali pa ne. Zase lahko s ponosom rečem, da mi je bilo vse to položeno v zibko," pove.
Kakšne so vaše izkušnje z delom v lokalni skupnosti in zakaj ste se odločili, da boste sodelovali v svetu krajevne skupnosti?Izkušnje z delom v lokalni skupnosti sem si pridobila že v preteklih mandatih kot članica sveta, v prejšnjem mandatu pa kot podpredse-dnica sveta. Vodenje krajev-ne skupnosti sem sprejela kot nov izziv, z željo, da povežemo krajane in našo
krajevno skupnost z okoliš-kimi vasmi ter tako našo krajevno skupnost naredi-mo še lepšo, boljšo – takšno, da smo nanjo lahko ponos-ni, zdaj in tudi v prihodnje. Skupaj s člani sveta posku-šamo postoriti vse, kar je v okviru možnosti naše kraje-vne skupnosti, seveda pa brez sodelovanja z občino žal ne gre, zato kot že veliko-krat tudi tokrat poudarjam mačehovski odnos občine do naše krajevne skupnosti. Kljub temu da smo zelo vztrajni, se stvari odvijajo prepočasi, naj tukaj ome-nim primer ceste za Verigo.
Katere cilje skušate uresniči-ti kot predsednica sveta KS? Ob začetku mandata smo na Svetu KS Lesce dopolnili in sprejeli Prostorsko-razvojne usmeritve Krajevne skupno-sti Lesce, ki jim skušamo čim bolj slediti in ki so bile tudi predstavljene občini. Vsekakor pa so bistveni cilji varnost in kvalitetno življe-nje v kraju ter povezovanje in sodelovanje krajanov, saj smo lahko le skupaj, z roko v roki uspešni.
Kateri so aktualni projekti, s katerim se ukvarjate v KS?Poleg že navedenih aktual-nih projektov je poudarek na varnih pešpoteh, zato sta trenutno v izdelavi dvig-njen prehod za pešce na Finžgarjevi ulici in stalna cestna ovira za umirjanje prometa pri Žitu oziroma Čebelarskem centru. Do začetka novega šolskega leta se bodo obnovile tudi vse talne označbe. Z mese-cem julijem bo zaživela nova spletna stran, kjer bodo razvidne vse novice in aktualne teme, krajani pa bodo imeli tudi možnost direktno oddati svoj pred-log oziroma pobudo. Obno-vili in prebarvali bomo napušč v prostorih centra.
Na kaj ste v svoji KS najbolj ponosni?Ponosna sem na vse krajan-ke in krajane in na prečudo-vit kraj, v katerem živimo. Neokrnjena narava, ki je obdana s hribovjem, gozdo-vi, rekami in jezeri, je velik razlog za zadovoljstvo in ponos. Še lepše je, da tu živi-jo prijazni in dobri ljudje.
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v KS?V sami krajevni skupnosti imamo dve veliki nerešeni zadevi, ki se vlečeta iz prete-klosti, zato ponovno poziva-mo občino, da prednostno pristopi k rešitvi. To sta ces-ta za Verigo in Šuštaršičeva vila (stara Pošta). Tretja zelo pomembna zade-va pa je križanje železnice in
cest v Lescah, vezano na projekt Nadgradnja odsekov obstoječe glavne železniške proge Ljubljana–Jesenice. Podvoz in obnova železniš-ke postaje v Lescah sta tre-nutno iz projekta nadgrad-nje izvzeta. Krajevna skup-nost je že v preteklem letu na občino posredovala stali-šča v zvezi s križanjem žele-znice in cest v Lescah, za
katera želimo, da se tudi upoštevajo. Prav železniška postaja Les-ce je najpomembnejše izho-dišče Zgornje Gorenjske – za Lesce, Begunje, Radovlji-co, Žirovnico, Bled in Bohinj.
Kaj vam zapolnjuje prosti čas? Prosti čas ... Včasih bi bilo dobro, če bi lahko dan podaljšal na trideset ur ... Prav v času pandemije smo vsi spoznali, da se lahko v nekem trenutku ustavi ves svet, da lahko odložimo marsikatero stvar, ki ni nuj-no potrebna, da si vzame-mo čas, čas zase, za druži-no, za prijatelje. Sama si rada vzamem čas zase, za skupen sprehod v naravo, kolesarjenje, pohod-ništvo, igro z vnuki, dobro knjigo. Rada tudi potujem in raziskujem našo Sloveni-jo, na katero smo lahko upravičeno ponosni, saj imamo ogromno lepega še neraziskanega, polno bogate naravne in kulturne zgodo-vine in seveda čudovitih in prijaznih ljudi.
Uspehe je mogoče doseči le skupajTatjana Justin je vodenje Sveta Krajevne skupnosti Lesce prevzela v tem mandatu, potem ko je bila v preteklih njegova aktivna članica. Že več kot tri desetletja živi v Hlebcah. Želi si, da bi bile vse vasi – Hlebce, Hraše, Studenčice in Lesce kot središče krajevne skupnosti še tesneje povezane med seboj.
Tatjana Justin / Foto: Gorazd Kavčič
Saša Pavlič / Foto: Gorazd Kavčič
Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Krajevne novice
5
s kuponom do 31. 7. 2020.
Marjana Ahačič
Pred vhod v Knjižnico A. T. Linharta Radovljica so pos-tavili maketo starega mest-nega jedra Radovljice, delo domačega mojstra oblikova-nja gline Urbana Magušar-ja. Maketa predstavlja staro mestno jedro, kakršno je bilo v poznem srednjem veku, pojasnjuje predsednik Sveta Krajevne skupnosti Radovljica Andrej Golčman. V širino in dolžino meri dva metra, izdelana je iz kerami-ke in postavljena pod stekle-no zaščito. "Predstavlja osnovne značil-nosti mesta v obdobju med 16. in 18. stoletjem, z obzid-jem, obrambnimi stolpi, mestnimi vrati in mestnim jarkom. Je avtorsko delo, kar jo nekako loči od bolj običaj-nih, tako imenovanih tehnič-nih maket, po navadi izdela-nih iz brona ali lesa, a je avtor s svojim odnosom do starega mestnega jedra pos-krbel za prepoznavnost posa-meznih objektov," pojasnju-je Golčman in dodaja, da je na izbor lokacije vplivala tudi želja po oživitvi Vurnikovega trga pri knjižnici.
"Krajevna skupnost skuša postopoma oživiti Vurnikov trg kot tretji trg v Radovljici, za Linhartovim in cerkve-nim trgom, in nekako vzpo-staviti odnos staro – novo v Radovljici. Na Vurnikovem trgu si prizadevamo obliko-vati še druge zanimivosti, na
primer vodni motiv, panoje s predstavitvijo Vurnika ... Vse z namenom, da bi na trg privabili tako domačine kot turiste," je še povedal.Pobudo za postavitev make-te je sicer v osnovi dal odbor za turizem in kulturo pri svetu krajevne skupnosti, ki
ga vodi dr. Avguštin Men-cinger. Z lokacijo pod nad-streškom pred vhodom v knjižnico so zanimanje za ogled makete želeli spodbu-diti tudi pri mladih obisko-valcih knjižnice, turiste pa na ta način povabiti na obisk starega mestnega jedra.
Maketa RadovljicePred vhod v Knjižnico A. T. Linharta Radovljica so postavili maketo Radovljice, delo domačega mojstra oblikovanja gline Urbana Magušarja. Maketa predstavlja staro mestno jedro Radovljice, kakršno je bilo v poznem srednjem veku.
Avtor Urban Magušar pred maketo starega mestnega jedra Radovljice, ki so jo nedavno postavili pred vhod v radovljiško knjižnico. / Foto: Primož Pičulin
Marjana Ahačič
"Ker nam je epidemija spre-menila in obrnila naša življe-nja in ritem v popolnoma drugo smer, smo se na svetu krajevne skupnosti odločili, da zaradi izrednih razmer praznovanja krajevnega pra-znika s proslavo, kolesar-skim krogom in prireditvijo za otroke letos ne bomo organizirali," je sporočila predsednica sveta KS Tatja-na Justin. "S sredstvi, ki so bila name-njena praznovanju krajevne-ga praznika, smo pomagali Osnovni šoli Frana Saleške-ga Finžgarja Lesce; kupili smo 12 računalnikov in s tem omogočili našim otro-kom nemoten pouk na dalja-vo. Velik hvala vsem prosto-voljcem, ki ste kakorkoli sodelovali v organiziranih akcijah in v času epidemije pomagali vsem, ki so potre-bovali kakršnokoli pomoč, in seveda vsem krajanom, da ste spoštovali vse sprejete
ukrepe, pazili nase, ostali zdravi in s tem preprečili šir-jenje okužb," je še poudarila Justinova.Kot je povedala, so se že pred pandemijo odločili, da ob krajevnem prazniku podelijo dve priznanji krajevne skup-nosti. Dobitnika sta za letoš-nje leto dva: Prostovoljno gasilsko društvo Hlebce in Zlatica Demšar.Prostovoljno gasilsko druš-tvo Hlebce prav letos praznu-je stoletnico delovanja. S svo-jim delovanjem nesebično pomaga ob naravnih katas-trofah, požarih ali osebni sti-ski vsem, ki so pomoči potre-
bni, poudarjajo v krajevni skupnosti.Zlatica Demšar aktivno sode-luje v krajevni skupnosti, Rdečem križu Lesce, Horti-kulturnem društvu, kot ude-leženka in vaditeljica sodelu-je v Šoli zdravja – 1000 gibov, v projektu Pešbus z leško osnovno šolo, v projek-tih Ljudske univerze Radov-ljica s svojimi ročnimi spret-nostmi za Europa Donna in Unicef, od jeseni 2019 pa je vključena tudi v občinski projekt Prostofer."Obema iskrene čestitke, ura-dno bosta prejemnika prizna-nji prejela prihodnje leto," je
povedala Tatjana Justin in vsem krajankam in krajanom zaželela iskrene čestitke ob krajevnem prazniku. "Ostani-te to, kar ste, saj ste prav taki najboljši, predvsem pa pazite nase in ostanite zdravi, saj veste: skupaj smo in skupaj zmoremo."Krajevna skupnost Lesce poleg Lesc povezuje in zdru-žuje še vse tri okoliške vasi: Hlebce, Hraše in Studenčice je druga največja krajevna skupnost v občini. Po omem-bah v starih zapisih spadajo Lesce med najstarejša naselja na Gorenjskem in prav pri-hodnje leto bo okrogla oblet-nica prve omembe, je poveda-la sedanja predsednica krajev-ne skupnosti. Po statističnih podatkih iz leta 2019 je sku-paj z vsemi vasmi v krajevni skupnosti skoraj 3500 prebi-valcev oziroma 1500 gospo-dinjstev. "Seveda pa je danes prebivalcev veliko več, saj je v Lescah precej novogradenj in posledično tudi novih kraja-nov," še navaja Tatjana Justin.
Letos krajevni praznik praznujejo drugače Krajevna skupnost Lesce, ki poleg Lesc vključuje še Hlebce, Hraše in Studenčice, 14. julija praznuje praznik krajevne skupnosti.
Letošnja nagrajenca Krajevne skupnosti Lesce sta PGD Hlebce, ki prav prav letos praznuje stoletnico delovanja, in Zlatica Demšar, prostovoljka, ki aktivno sodeluje na različnih področjih dela in življenja v krajevni skupnosti in širše. Priznanje bosta prejela na slovesnosti prihodnje leto.
Marjana Ahačič
Za projekt v vrednosti 2,5 milijona evrov, ki ga bo izva-jala Občina Radovljica, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrega 1,1 milijona evrov, so včeraj sporočili iz službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohe-zijsko politiko.V okviru projekta bodo vzpo-stavili kolesarske povezave s spremljajočo prometno in komunalno infrastrukturo
med Radovljico in Lescami. Gre za eno pomembnejših povezav med stanovanjski-mi soseskami obeh naselij. Varne in udobne kolesarske povezave bodo spodbudile prebivalce k večji uporabi kolesa za potrebe dnevne mobilnosti in tako pospešile prehod občine Radovljica iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost, so poudarili v sporočilu za jav-nost.
Evropska sredstva za kolesarsko stezoSlužba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori za projekt Kolesarske povezave Radovljice z zalednimi naselji.
Krajevna skupnost Lancovo
ODDAJA V NAJEM PLANINSKI DOM GOŠKA RAVAN.Koča ima urejeno kuhinjo s plinskim štedilnikom, novo kopal-nico, štiri spalnice s petnajstimi ležišči - možnost oddajanja. Razpis je objavljen na spletni strani Občine Radovljica.
Več informacij na gsm: 041 324 049, g. Gregor Remec.
KRA
JEVN
A S
KUPN
OST
LA
NCO
VO, L
AN
COVO
30,
RA
DO
VLJI
CA
Občina Radovljica do konca letošnjega leta podaljšuje sklep, po katerem gostincem najemnikom občinskih zemljišč ne bo treba plačevati najemnine zanje. "Epidemija covida-19 je močno prizadela ponudnike gostinskih storitev, ki bodo še dolgo čutili njene negativne posledice in se spopadali z zmanjšanim prometom," so odločitev pojasnili na radovlji-ški občinski upravi. Najemnikom letnih vrtov za gostinsko dejavnost na zemljiščih v občinski lasti zato občina že v času epidemije ni zaračunala najemnin. Nedavno sprejeti sklep o določitvi višine najemnine zemljišč v lasti Občine Radovljica za gostinsko dejavnost pa omogoča, da bodo ti najemniki vse do konca leta plačali zgolj simbolično ceno v višini le enega evra na kvadratni meter. S cenikom najema zemljišč je sicer določena letna najemnina 48 evrov na kva-dratni meter za prvo območje in 28,80 evra na kvadratni meter za drugo območje, so še pojasnili na radovljiški občinski upravi.
Le evro na kvadratni meter
6 Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Občinske novice, mnenja
V Ljubnem je vse večkrat izpo-stavljeno zemljišče s parcelno št. 134, k. o. Ljubno, javno dob-ro v lasti Občine Radovljica. Razni očitki so neutemeljeni.V sedemdesetih ali osemdeset-ih letih je takratna Občina Radovljica izdala krajanom dopis, naj uredijo določene parcele pred svojimi objekti, ki predstavljajo javno dobro. Tak dopis sta dobili tudi hiši Ljub-no 100 in 101 oziroma njihovi takratni lastniki Marija Pra-protnik, Jože Ravnik st. in Alojz Fajfar. Vsi so danes že pokojni. Ti so poskrbeli za ure-ditev te parcele ter obenem vsa leta skrbeli za njeno vzdrževa-nje. Na lastne stroške so posta-vili oporni zid.Ko je KS Ljubno v času moje-ga predsedovanja urejala vaš-ko jedro Ljubnega, je bilo s strani tedanjega župana Jan-ka S. Stuška izdano generalno soglasje Občine glede urejanja javnih površin oziroma povr-šin v lasti Občine. KS je poskr-bela za razširitev lokalne ceste v tem delu in naredila nov kamniti oporni zid. Tako je jedro vasi lepo urejeno. Za ta namen ni bilo porabljenih nobenih javnih financ. Tik ob stanovanjskem objektu Ljubno 100 in 101 že od nekdaj poteka pešpot za vse občane, ki priha-jajo iz različnih smeri do teh objektov. Kdor je vešč uporabe računalnika, lahko iz ortofoto posnetkov vidi, da je bilo tako že v preteklosti. Takih pešpoti je po vasi kar nekaj, večinoma smo cele ali delno obnovili. Pešpot je urejena tako, da lah-ko komunalno vozilo za čišče-nje grezničnih gošč pripelje do objekta Ljubno 100 in izpraz-ni Ravnikovo greznico, kar pomeni, da je cesta do glavne-ga vhoda pri Ravniku. To zemljišče se uporablja večna-mensko in ne kot zasebno par-
Obračun z bivšim predsednikom?
kirišče. Tudi za obračanje vozil, da se potem lahko v pro-met vključijo pravilno, ne vzvratno. Dne 23. januarja 2020 sem dal Občini pojasnilo. Zato me čudi, da KS Ljubno, ki je ožji del občine, v zvezi s tem ne ve ničesar in se spreneveda v jav-nih medijih.Naj dodam, da v obeh objek-tih, Ljubno 100 in 101, živijo starejši občani, tudi invali-di. V objektu Ljubno 101 živi moja mama (88 let), ki je tudi invalidna oseba. Dnevno jo obiskujejo izvajalci pomoči na domu, patronažna sestra, zdravnik, pediker itd. Ti naj-večkrat svoja vozila parkirajo na omenjenem zemljišču pred objektom Ljubno 101. Prav tako na tem mestu parkirajo poštar in drugi obiskovalci Ljubnega. Za urejenost zeleni-ce pred objektoma Ljubno 100 in 101 skrbi sosed iz objekta Ljubno 100. Moji mami opa-zovanje urejene okolice veliko pomeni in jo pomirja, saj vidi, da se njena skrb za urejeno okolico nadaljuje. Po nastopu novega Sveta KS Ljubno je postal velik interes občinskemu svetniku in obe-nem članu Sveta KS Ljubno Vilku Praprotniku ta del preu-rediti. Je namen "škodovati" meni osebno? Na januarski 9. redni seji občinskega sveta je dal pobudo, da Občina izda soglasje za postavitev oglasne deske na asfaltiranem delu te parcele. Do sedaj so starejši krajani imeli mir in se je zem-ljišče uporabljalo skladno s svojimi nameni.Sprašujem se, kakšna je ta "naša" KS? Bodo začeli pre-vladovati osebni interesi z namenom nagajati posamez-nikom v kraju, ki ne delijo enakega mnenja, ali bo pre-vladal javni interes? Vodilo Svetu KS bi moral biti javni in ne osebni interes. Zato upam, da Občina ne bo sodelovala pri uresničevanju slabih namer.
Branko Fajfar
Marjana Ahačič
V okviru projekta Hitro s kolesom je občina že decembra namestila pet kolesarnic oziroma postaj za avtomatizirano izposojo koles: v Radovljici na parki-rišču nasproti knjižnice (Radovljica center) in na Gradnikovi cesti (Radovlji-ca zahod), v Lescah pri žele-zniški postaji (Lesce center) in pri vrtcu (Lesce sever) ter v Begunjah pri avtobusni
postaji (Begunje center). V njih bo na voljo skupaj 32 koles, od katerih bo dvajset električnih. Sistem bo pred-vidoma začel delovati v začetku julija, datum bo objavljen na spletni strani Občine Radovljica.Cilj projekta je občanom in obiskovalcem omogočiti na zdrav način urediti opravke, oditi na delo ali se rekreirati, jih spodbuditi k spremembi potovalnih navad, obenem pa obogatiti turistično ponu-
dbo. Občina Radovljica je zanj zagotovila 152 tisoč evrov, od katerih je sto tisoč nepovratnih sredstev. Pro-jekt se izvaja se prek LAS Gorenjska košarica (pristop CLLD) in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regio-nalni razvoj.
Enoten sistem izposojeGorenjska.bike bo kot eno-ten sistem izposoje koles vzpostavljen še v štirih gorenjskih občinah: na Jese-nicah, v Naklem, Tržiču in Kranju. Vsaka kolesarnica
ima samopostrežni termi-nal, ključavnice in kolesa. Za uporabo bo potrebna registracija v sistem. Upora-bniki si bodo lahko kolo izposodili na katerikoli pos-taji sistema Gorenjska.bike.Sistem bo letos na voljo do novembra, in sicer 24 ur na
dan. Veljavni ceniki, opis paketov in druge informaci-je glede uporabe sistema bodo objavljeni na spletni strani www.gorenjska.bike. Uporabniški račun bo mogoče ustvariti s spletno prijavo, s pomočjo mobilne aplikacije mobiln.si, v Kran-ju pa v poslovnem času tudi na sedežu lokalnega uprav-ljavca z izpolnitvijo prijavni-ce. Ob registraciji bo upora-bnik pridobil uporabniško ime in geslo.Uporaba bo preprosta, izpo-soja in vračilo kolesa bosta vzela nekaj trenutkov. Pri
vračilu kolesa bo uporabnik kolo potisnil v ključavnico in preveril, ali je vračilo uspešno zaključeno. Vsa navodila za uporabo sistema za izposojo koles pa bo lah-ko pridobil ob registraciji ali na uradni spletni strani sis-tema www.gorenjska.bike.
Izposoja koles že poletiPet kolesarnic je že postavljenih, kolesa bodo namestili v kratkem. Enoten sistem izposoje bo vzpostavljen še v štirih gorenjskih občinah: na Jesenicah, v Naklem, Tržiču in Kranju.
Uporabnikom bo na voljo 32 koles, od tega 20 električnih.
Cilj projekta je občanom in obiskovalcem omogočiti na zdrav način urediti opravke, oditi na delo ali se rekreirati, jih spodbuditi k spremembi potovalnih navad, obenem pa obogatiti turistično ponudbo.
Foto
: Tin
a D
okl
Marjana Ahačič
Člani Kulturno-umetniške-ga društva Radovljica so se v začetku meseca zbrali na volilnem občnem zboru, prvem po smrti dolgoletne predsednice Alenke Bole Vrabec. Občni zbor je spre-jel spremembe statuta in izvolil novo vodstvo društva, so sporočili. KUD Radovlji-ca se je tako preimenoval v Kulturno-umetniško druš-tvo A. T. Linharta Radovljica (skrajšano ime je še vedno KUD Radovljica), recitacij-ska sekcija pa po novem nosi ime Recitacijska sekcija Alenke Bole Vrabec.
Za častna člana društva sta bila soglasno imenovana Maruša Avguštin in Franci Černe, ki sta pomembno prispevala k rasti, dejavnosti in kvaliteti društva. KUD Radovljica se jima s to gesto zahvaljuje za dolgoletno soustvarjanje in sodelovanje pri različnih projektih druš-tva, so še sporočili. Vodstvo društva zdaj sestav-ljajo: predsednik Rok Andres in člani upravnega odbora Gašper Primožič (Harmonikarski orkester), Januša Avguštin (Linhartov oder), Mojca Škofic (Recita-cijska skupina Alenke Bole Vrabec), Nejc Šmit (Impro-
vizacijsko gledališče) ter Peter Kolman, Matic Stocca, Gordana Granatir in Igor Kovačič. Nadzorni odbor sestavljajo Matjaž Konda, Matjaž Glavač in Urša Lan-gus. "Društvo bo še naprej aktiv-no vključeno v kulturno dogajanje v domačem kraju, člani bodo pripravljali dogodke, recitale, koncerte in uprizoritve. Posebno si želimo sodelovanja s sorod-nimi društvi in organizacija-mi," poudarjajo. Kot je pojasnil Rok Andres, zdaj vodilno vlogo pri obli-kovanju programa društva prevzemajo sekcije, ki
bodo vsaka na svojem pod-ročju skrbele tudi za razvoj občinstev, vzgojo mladih ljubiteljskih ustvarjalcev, ohranjanje kulturne dediš-čine, koncertno tradicijo, ulične, improvizacijske in druge uprizoritve, recitale iz zakladnice lokalnih ustvarjalcev ... Sodelovali bodo na tekmovanjih, revi-jah in v sodelovanju z lokalno skupnostjo skrbeli za pomembnost in razvoj ljubiteljske kulturne dejav-nosti. Vse sekcije v svoje vrste vabijo nove člane, dosegljivi so po e-pošti in na svoji strani na Faceboo-ku.
Izvolili novo vodstvo društva
Pristojni so sanirali brv čez potok Lipnica, ki je ključni del šolske poti za otroke v Osnovni šoli Lipnica, je sporočil občinski svetnik Nejc Kliček, pobudnik sanacije. "Ustrezno so bile pritrjene hodne plošče ter postavljena dva količka za preprečitev prečkanja motornih koles, ki so tista, ki so naj-bolj uničevala položaje hodnih plošč in ustvarjala nevarnost pri prehodu brvi," je pojasnil. Zadovoljen je, ker je brv zdaj varnejša in predvsem ustreznejša za prečkanje učencev in drugih pešcev.
Sanacija brvi čez potok Lipnica
Marjana Ahačič
Tudi to poletje se bodo bral-ci lahko udeleževali števil-nih akcij za spodbujanje branja, ki jih pripravlja rado-vljiška knjižnica. Mladim je namenjena akcija Vesolje zakladov, v kateri sodelujoči otroci s prebrani-mi knjigami zbirajo žige; zgibanke z žigi lahko oddajo
že od 30. junija naprej in ob tem prevzamejo sladko nagrado.Med počitnicami se lahko otroci od 7. do 12. leta pridru-žijo skupini Poletavcev – poletnih bralcev. Trideset dni berejo pol ure na dan in vodijo dnevnik branja. Bere-jo lahko karkoli. Zgibanko dobijo v vseh enotah Knjižni-ce Antona Tomaža Linharta.
Najstniki, stari več kot 13 let in manj kot 16 let, se lahko pridružijo Najpoletavcem. Prebrati morajo tri knjige ali e-knjige in izpolniti obrazec na spletni strani www.rad.sik.si. Poletavce in Najpole-tavce čakajo jeseni priznan-je, majica in nagrada.Mislice so izzivi, v katerih mladi bralci lahko rešujejo miselne uganke; vsak mesec
jih čaka nov izziv, ki ga naj-dejo v svoji knjižnici. Akcija Zbistrimo um je namenjena vsem ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma; tudi zanje so knjižničarji pripravili po en mesečni problem. Sode-lujoči bralci v akciji Ta veseli knjižni svet pa lahko ocenje-valne liste oddajo do 30. juni-ja, so sporočili iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica.
Poletno dogajanje v knjižnici
Prejeli smo
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
269
, 26
. ju
nij
a 20
20
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi 2
9. č
lena
Zak
ona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
Ur.
l. R
S, š
t. 9
4/0
7
– U
PB
2 i
n sp
rem
embe
) in
17.
čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(D
N
UO
, št
. 18
8/1
4)
je O
bčin
ski s
vet
Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a 12
. se
ji dn
e 17
.6.2
02
0 s
prej
el
SK
LEP
o
do
loči
tvi v
išin
e na
jem
nine
zem
ljišč
v la
sti O
bči
ne R
ado
vljic
a
za g
ost
insk
o d
ejav
nost
1. N
e gl
ede
na d
oloč
be C
enik
a na
jem
a ze
mlji
šč v
last
i Obč
ine
Rad
ovlji
-ca
(DN
UO
, št.
267
/20
) se
za n
ajem
zem
ljišč
v la
sti O
bčin
e R
adov
ljica
, na
men
jeni
h za
gos
tinsk
o de
javn
ost,
v ob
dobj
u od
zač
etka
vel
javn
osti
prek
lica
epid
emije
nal
ezlji
ve b
olez
ni S
ARS
-CoV
-2 (C
OVI
D-1
9) d
o ko
n-ca
leta
20
20
obr
ačun
a ce
na n
ajem
a te
h ze
mlji
šč,
ki z
a ce
lotn
o ob
do-
bje
od 1
.6.2
02
0 d
o 31
.12
.20
20
zna
ša 1
,00
EU
R/m
2.
2.
Cen
a na
jem
a ze
mlji
šč z
a go
stin
sko
deja
vnos
t, do
loče
na v
toč
ki 1
. te
ga s
klep
a, v
elja
izkl
jučn
o za
naj
emni
ke z
emlji
šč n
a že
obs
toje
čih
lo-
kaci
jah.
3.
Ta s
klep
zač
ne v
elja
ti na
sled
nji d
an p
o ob
javi
v D
ežel
nih
novi
cah,
gl
asilu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca –
Ura
dne
obja
ve in
vel
ja d
o 31
.12
.20
20
.
Šte
vilk
a: 4
78
4-0
00
3/2
02
0-7
Dat
um: 1
8.6
.20
20
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽU
PAN
2.
Na
podl
agi 2
9. č
lena
Zak
ona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
urad
no p
reči
ščen
o be
sedi
lo,
ZLS
-UP
B2
, U
r. l.
RS
, št
. 9
4/0
7,
76/0
8,
100
/08
, 7
9/0
9,
51/1
0),
122
. čl
ena
Sta
tuta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (
DN
UO
, št
. 18
8/1
4),
247.
čle
na Z
akon
a o
urej
anju
pro
stor
a (Z
Ure
P-2
, U
r. l.
RS
, št
. 61
/17
) in
skl
epa
Obč
insk
ega
svet
a O
bčin
e R
adov
ljica
z 1
2.
seje
, z
dne
17.6
.20
20
, O
bčin
ska
upra
va O
bčin
e R
adov
ljica
po
urad
ni d
olžn
osti
izda
ja n
asle
dnjo
OD
LOČ
BO
o iz
vzem
u ze
mlji
šč iz
javn
ega
do
bra
1.
Z ze
mlji
šč s
sez
nam
a:
KO
Par
cela
Kva
dra
tura
[m
2]
Last
ništ
vo
216
4LA
NC
OVO
245
/14
1O
bčin
a R
adov
ljica
216
4LA
NC
OVO
1601
/23
4O
bčin
a R
adov
ljica
se iz
briš
ejo
zazn
ambe
gra
jene
ga ja
vneg
a do
bra.
2.
Z ze
mlji
šč s
sez
nam
a:
KO
Par
cela
Kva
dra
tura
[m
2]
Last
ništ
vo
215
4N
OVA
VAS
673
/516
9Ja
vno
dobr
o
215
4N
OVA
VAS
68
6/6
47Ja
vno
dobr
o
se iz
briš
e la
stni
nska
pra
vica
na
ime
JAVN
O D
OB
RO
ter s
e vp
iše
last
nin-
ska
prav
ica
na im
e O
bčin
a R
adov
ljica
, mat
ična
šte
vilk
a: 5
88
34
66
00
0.
O b
r a
z l
o ž
i t e
v:
Obč
ina
Rad
ovlji
ca s
krbi
za
deja
nsko
in p
ravn
o ur
ejen
ost c
est i
n dr
ugih
ja
vnih
pov
ršin
loka
lneg
a po
men
a. Z
emlji
šča,
za
kate
ra je
bilo
ugo
tovl
je-
no, d
a ne
slu
žijo
več
javn
i rab
i ali
drug
im p
otre
bam
obč
ine,
obč
ina
lah-
ko v
skl
adu
z Za
kono
m o
stv
arne
m p
rem
ožen
ju d
ržav
e in
sam
oupr
avni
h lo
kaln
ih s
kupn
osti
(ZS
PD
SLS
-1, U
radn
i lis
t RS
, št.
11/1
8, 7
9/1
8) p
ro-
da a
li za
men
ja z
a dr
uga
zem
ljišč
a. P
red
tem
je t
reba
zem
ljišč
a iz
vzet
i iz
javn
ega
rabe
. O
izvz
emu
iz ja
vne
rabe
mor
a pr
isto
jni o
rgan
obč
ine
spre
jeti
ugot
ovitv
eni s
klep
, da
se
zem
ljišč
e ne
upo
rabl
ja v
eč k
ot ja
vno
dobr
o. N
eupo
raba
pre
dmet
nih
zem
ljišč
kot
javn
o do
bro
je b
ila u
goto
-vl
jena
v u
goto
vitv
enih
pos
topk
ih, i
zved
enih
ob
izva
janj
u ge
odet
skih
me-
ritev
na
tere
nu, i
n z
leta
lski
h po
snet
kov
ter d
rugi
h po
datk
ov G
eode
tske
up
rave
Rep
ublik
e S
love
nije
. V u
goto
vitv
enih
pos
topk
ih s
odel
ujej
o st
ro-
kovn
e sl
užbe
obč
insk
e up
rave
in v
pos
amez
nih
prim
erih
tudi
Dire
kcija
R
S z
a in
frast
rukt
uro
in k
raje
vne
skup
nost
i. O
izvz
emu
iz ja
vne
rabe
je
dne
17.6
.20
20
Obč
insk
i sv
et O
bčin
e R
adov
ljica
spr
ejel
ugo
tovi
tven
i sk
lep,
da
se n
aved
ena
zem
ljišč
a ne
upo
rabl
jajo
več
kot
javn
o do
bro.
Odl
očba
je iz
dana
po
urad
ni d
olžn
osti
in je
taks
e pr
osta
.
PO
UK
O P
RAV
NE
M S
RE
DS
TVU
: Zop
er to
odl
očbo
je d
ovol
jena
prit
ož-
ba ž
upan
u O
bčin
e R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0 R
adov
ljica
. P
ritož
bo s
e la
hko
vlož
i v 1
5 d
neh
po o
bjav
i odl
očbe
v D
ežel
nih
novi
-ca
h, g
lasi
lu O
bčin
e R
adov
ljica
- U
radn
e ob
jave
, pi
sno
nepo
sred
no a
li pr
ipor
očen
o po
poš
ti al
i us
tno
na z
apis
nik
pri
Obč
insk
i up
ravi
Obč
i-ne
Rad
ovlji
ca.
Za p
ritož
bo je
pot
rebn
o pl
ačat
i upr
avno
taks
o v
znes
ku
18,1
0 E
UR
po
tar.
št.
2 Z
akon
a o
spre
mem
bah
in d
opol
nitv
ah Z
akon
a o
upra
vnih
taks
ah (Z
UT-
I, U
radn
i lis
t RS
32
/16
).
Pos
tope
k vo
dil:
Dom
inik
Sku
mav
ec, v
išji
svet
oval
ec
Šte
vilk
a: 7
113
-2/2
02
0-4
Dat
um: 1
8.6
.20
20
Al
enka
Lan
gus
l.r.
D
irekt
oric
a ob
čins
ke u
prav
e
VS
EB
INA
1.
SK
LEP
o d
olo
čitv
i viš
ine
naje
mni
ne z
emlji
šč v
last
i Ob
čine
R
ado
vljic
a za
go
stin
sko
dej
avno
st2
. O
DLO
ČB
A o
izvz
emu
zem
ljišč
iz ja
vneg
a d
ob
ra3
. O
DLO
ČB
A o
raz
gla
sitv
i zem
ljišč
za
gra
jeno
javn
o d
ob
ro
v la
sti O
bči
ne R
ado
vljic
a4
. JA
VN
I RA
ZP
IS z
a so
finan
cira
nje
naku
pa d
odat
kov
za z
oren
je
gno
jevk
e na
ob
mo
čju
ob
čine
Rad
ovl
jica
v le
tu 2
02
05
. JA
VN
I PO
ZIV
ob
čano
m in
ob
čank
am o
bči
ne R
ado
vljic
a za
o
dd
ajo
pro
jekt
nih
pre
dlo
go
v –
Pro
jekt
za
mo
j kra
j
UO
, stra
n4
št
. 26
9, 2
6. j
unija
20
20
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
III. V
SE
BIN
A V
LOG
E
Upr
avič
enec
mor
a vl
ožiti
vlo
go n
a iz
poln
jene
m o
braz
cu z
zah
teva
nim
i pr
iloga
mi.
Raz
pisn
a do
kum
enta
cija
je o
d dn
eva
obja
ve ja
vneg
a ra
zpis
a do
izte
ka p
rijav
nih
roko
v do
segl
jiva
na s
plet
ni s
trani
obč
ine
in v
spr
eje-
mni
pis
arni
obč
ine
na n
aslo
vu G
oren
jska
ces
ta 1
9, 4
240
Rad
ovlji
ca.
Vse
doda
tne
info
rmac
ije v
zve
zi z
javn
im r
azpi
som
dob
ijo z
aint
eres
irani
v
času
ura
dnih
ur n
a te
l. št
.: 5
37 2
3 2
0 a
li po
e-p
ošti:
and
reja
.sch
mitt
@ra
dovl
jica.
si.
IV. R
OK
IN N
AČ
IN P
RIJ
AV
E
Izpo
lnje
no r
azpi
sno
doku
men
taci
jo v
laga
telji
poš
ljejo
prip
oroč
eno
po
pošt
i ali
dost
avijo
ose
bno
v za
prt
i kuv
erti
na n
aslo
v: O
bči
na R
ado
vlji-
ca, G
ore
njsk
a ce
sta
19, 4
24
0 R
ado
vljic
a.
Ne
gle
de
na n
ačin
vlo
žitv
e m
ora
jo v
log
e p
risp
eti n
a O
bči
no R
ado
-vl
jica
najk
asne
je 3
0.9
.20
20
do
12
. ure
.
Vlog
a m
ora
biti
spet
a in
odd
ana
v za
prti
ovoj
nici
. N
a sp
redn
ji st
rani
ov
ojni
ce (s
poda
j lev
o) m
ora
biti
napi
sano
nas
ledn
je b
esed
ilo:
»Ne
od
pir
aj –
Jav
ni r
azp
is –
SO
FIN
AN
CIR
AN
JE D
OD
ATK
OV
ZA
Z
OR
EN
JE G
NO
JEV
KE
20
20
«.
Če
v o
kvir
u ra
zpis
neg
a ro
ka s
red
stva
ne
bo
do
v c
elo
ti iz
kori
šče-
na, o
staj
a ra
zpis
od
prt
do
po
rab
e sr
edst
ev. V
tem
pri
mer
u b
o o
b-
čina
sp
reje
mal
a vl
og
e tu
di p
o r
azp
isne
m r
oku
in ji
h o
bra
vnav
ala
po
vrs
tnem
red
u p
reje
ma,
ven
dar
naj
po
znej
e d
o 3
0.1
0.2
02
0.
V. P
OS
TOP
EK
OB
RA
VN
AV
E V
LOG
IN D
OD
ELJ
EVA
NJE
SR
ED
ST
EV
Odp
iranj
e vl
og b
o 1.
10.2
02
0 in
ne
bo ja
vno.
Pra
voča
sno
pris
pele
in
prav
ilno
ozna
čene
vlo
ge z
a ra
zpis
ane
nam
ene
bo o
brav
nava
la k
omis
ija,
ki jo
imen
uje
župa
n. O
ddaj
a vl
oge
pom
eni,
da s
e pr
ijavi
telj
strin
ja z
vse
-m
i pog
oji j
avne
ga r
azpi
sa in
da
spre
jem
a vs
e po
goje
iz d
okum
enta
cije
po
ziva
.
Pre
pozn
o pr
ispe
le v
loge
bod
o s
skle
pom
zav
ržen
e, n
eute
mel
jene
pa
zavr
njen
e.
Pre
dlag
atel
ja n
epop
olne
vlo
ge k
omis
ija v
rok
u 8
dni
od
odpi
ranj
a vl
og
pisn
o po
zove
na
dopo
lnite
v vl
oge.
Rok
dop
olni
tve
je 8
dni
od
prej
ema
pozi
va.
Vlog
e, k
i jih
vla
gate
lji v
rok
u ne
bod
o do
poln
ili,
se s
skl
epom
za
vrže
, neu
stre
zno
dopo
lnje
ne v
loge
pa
zavr
ne.
Kom
isija
bo
obra
vnav
ala
vse
popo
lne
vlog
e in
na
podl
agi p
regl
eda
vlog
in
stro
kovn
ega
vred
note
nja
vseh
zbr
anih
dok
azil
prip
ravi
la p
redl
og r
az-
delit
ve s
reds
tev.
Upr
avič
enci
bod
o o
izid
u ra
zpis
a ob
vešč
eni n
ajpo
zne-
je v
roku
45
dni
po
izte
ku ra
zpis
nega
roka
.
Če
sešt
evek
vse
h vl
og (z
nesk
ov),
z up
ošte
vanj
em n
ajvi
šjeg
a m
ožne
ga
sofin
anci
ranj
a, p
rese
že v
redn
ost r
azpi
sani
h sr
edst
ev, s
e so
finan
cira
nje
vsem
vlo
gam
sor
azm
erno
zni
ža.
Izbr
ani p
rijav
itelj
se s
pre
dlož
itvijo
vlo
ge n
a ja
vni r
azpi
s st
rinja
z ja
vno
obja
vo p
odat
kov
o od
obre
nih
in i
zpla
čani
h de
narn
ih s
reds
tvih
. O
bja-
vlje
ni b
odo
osno
vni p
odat
ki o
sof
inan
cira
nju
javn
ega
razp
isa
v sk
ladu
z
zako
nom
, ki u
reja
dos
top
do in
form
acij
javn
ega
znač
aja,
in z
akon
om, k
i ur
eja
vars
tvo
oseb
nih
poda
tkov
.
VI.
NA
DZ
OR
IN S
AN
KC
IJE
Če
se u
goto
vi,
da s
reds
tva
niso
bila
por
ablje
na z
a na
men
, za
kat
ere-
ga s
o bi
la d
odel
jena
ali
da s
o bi
la d
odel
jena
na
podl
agi
nere
snič
nih
poda
tkov
ozi
rom
a je
pre
jem
nik
prek
ršil
drug
a do
loči
la p
ogod
be,
je
Obč
ina
Rad
ovlji
ca u
prav
ičen
a za
htev
ati
vrač
ilo d
odel
jeni
h sr
edst
ev v
en
krat
nem
zne
sku.
Pre
jem
nik
bo m
oral
vrn
iti s
reds
tva
s pr
ipad
ajoč
imi
zam
udni
mi o
bres
tmi z
a ob
dobj
e od
dne
va n
akaz
ila d
alje
.
Za
po
tenc
ialn
e p
rija
vite
lje b
o 8
.7.2
02
0 o
b 1
6. u
ri v
pro
sto
rih
če-
bel
arsk
ega
cent
ra v
Les
cah,
Rož
na d
olin
a 5
0a,
Les
ce, o
rgan
izi-
rana
del
avni
ca.
Šte
vilk
a: 4
1018
-00
01/2
02
0D
atum
: 19
.6.2
02
0
Ciri
l Glo
bočn
ik l.
r.
ŽUPA
N
5.
Na
podl
agi
4.
člen
a P
ravi
lnik
a o
post
opku
izv
edbe
par
ticip
ativ
nega
pr
orač
una
v ob
čini
Rad
ovlji
ca (
DN
UO
, št
. 2
68
/20
) in
skl
epa
1. s
eje
Stro
kovn
e ko
mis
ije z
dne
17.
6.
20
20
Obč
ina
Rad
ovlji
ca,
Gor
enjs
ka
cest
a 19
, Rad
ovlji
ca o
bjav
lja
JAV
NI P
OZ
IV
ob
čano
m in
ob
čank
am o
bči
ne R
ado
vljic
a za
od
daj
o
pro
jekt
nih
pre
dlo
go
v –
Pro
jekt
za
mo
j kra
j
I. P
artic
ipat
ivni
pro
raču
n
Par
ticip
ativ
ni p
rora
čun
je s
iste
m r
azpo
reja
nja
dela
pro
raču
nske
ga d
e-na
rja ta
ko, d
a pr
i odl
očan
ju o
nje
govi
por
abi s
odel
ujej
o ne
posr
edno
ob-
čani
in o
bčan
ke o
bčin
e. O
bčan
om in
obč
anka
m je
na
ta n
ačin
om
ogo-
čeno
, da
sam
i pre
dlag
ajo
in o
dloč
ijo, k
ater
i pro
jekt
i so
zanj
e po
mem
bni
in b
i lah
ko p
rispe
vali
k iz
boljš
anju
kak
ovos
ti bi
vanj
a v
obči
ni.
V pr
orač
unu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca z
a le
to 2
021
in le
to 2
02
2 b
o za
par
tici-
pativ
ni p
rora
čun
nam
enje
nih
150
.00
0 E
UR
z D
DV
za v
sako
pro
raču
n-sk
o le
to, s
kupn
o to
rej 3
00
.00
0 E
UR
.
II. N
amen
in c
ilji
S »
PR
OJE
KTO
M Z
A M
OJ
KR
AJ«
žel
i Obč
ina
Rad
ovlji
ca o
bčan
ke in
ob
čane
vkl
juči
ti v
proc
es s
oodl
očan
ja p
ri ra
zpor
ejan
ju d
ela
pror
ačun
-sk
ega
dena
rja,
prid
obiti
pro
jekt
ne p
redl
oge
po m
eri o
bčan
ov in
hkr
ati
izbo
ljšat
i uč
inko
vito
st p
orab
e sk
upni
h sr
edst
ev,
krep
iti p
artic
ipac
ijo v
do
mač
em o
kolju
ter i
zbol
jšat
i kak
ovos
t živ
ljenj
a v
obči
ni.
Z ja
vnim
poz
ivom
žel
i Obč
ina
Rad
ovlji
ca p
ridob
iti p
roje
ktne
pre
dlog
e na
pet
ih o
bmoč
jih o
bčin
e, k
i bod
o v
nasl
ednj
i faz
i izb
rani
na
podl
agi
glas
ovan
ja o
bčan
ov in
obč
ank.
III. O
bm
očj
a iz
vaja
nja
par
ticip
ativ
neg
a p
rora
čuna
Z na
men
om č
im b
olj e
nako
mer
ne p
oraz
delit
ve p
roje
ktov
in u
pošt
eva-
nja
velik
osti
in š
tevi
la p
rebi
valc
ev v
kra
jevn
ih s
kupn
osti,
so
oblik
ovan
a na
sled
nja
obm
očja
:
Ob
mo
čje
Kra
jevn
a sk
upno
stR
azp
olo
žljiv
a sr
edst
va
20
212
02
2
Obm
očje
1R
adov
ljica
30
.00
0,0
03
0.0
00
,00
Obm
očje
2Le
sce
30
.00
0,0
03
0.0
00
,00
Obm
očje
3K
amna
Gor
ica,
Kro
pa,
Lanc
ovo,
Sre
dnja
Dob
rava
30
.00
0,0
03
0.0
00
,00
Obm
očje
4P
odna
rt, L
jubn
o, B
rezj
e3
0.0
00
,00
30
.00
0,0
0
Obm
očje
5B
egun
je, M
ošnj
e, O
tok
30
.00
0,0
03
0.0
00
,00
IV. P
ost
op
ek iz
ved
be
»Pro
jekt
a za
naš
kra
j«
1. O
DD
AJA
PR
ED
LOG
OV
Obč
ani i
n ob
čank
e s
stal
nim
pre
biva
lišče
m v
obč
ini R
adov
ljica
lahk
o od
dajo
pro
jekt
ne p
redl
oge
na o
braz
cu z
a od
dajo
pro
jekt
nih
pred
logo
v:
UO
, stran2
št. 26
9, 2
6. junija 2
02
0U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
3.
Na podlagi 2
9. člena Zakona o lokalni sam
oupravi (UP
B, ZLS
-UP
B2
, Ur.
l. RS
, št. 94
/07, 76
/08
, 100
/08
, 79
/09
, 51/10
), 122
. člena Statuta
Občine R
adovljica (DN
UO
, št. 188
/14), 2
3. člena Zakona o graditvi
objektov (UP
B, ZG
O-1
-UP
B1, U
r. l. RS
, št. 44
/07, 12
6/07
, 108
/09
), 3
9. člena Zakona o cestah (ZC
es-1, Ur. l. R
S, št. 10
9/10
) in sklepa O
bčinskega sveta Občine R
adovljica z 12. seje, z dne 17.6
.20
20
, Ob-
činska uprava Občine R
adovljica po uradni dolžnosti izdaja
OD
LOČ
BO
o
razglasitvi zem
ljišč za grajeno
javno d
ob
ro v lasti
Ob
čine Rad
ovljica
1)
Z zemljišč s sledečega seznam
a:
Šifra K
.O.
ime K
.O.
parcela
po
vršina (m3)
2151B
EG
UN
JE18
6112
57
2151B
EG
UN
JE18
62
417
2151B
EG
UN
JE18
66
270
2151B
EG
UN
JE18
32
/14
6
2151B
EG
UN
JE18
34
/43
4
2151B
EG
UN
JE18
43
/32
65
2151B
EG
UN
JE18
48
/44
2
2151B
EG
UN
JE18
48
/513
5
2151B
EG
UN
JE187
2/11
413
2154
NO
VA VAS6
66
418
2154
NO
VA VAS6
69
163
2
2154
NO
VA VAS6
59
/710
8
2154
NO
VA VAS6
63
/1047
2154
NO
VA VAS6
63
/128
3
2154
NO
VA VAS6
63
/1314
2154
NO
VA VAS6
63
/924
9
2154
NO
VA VAS671
/312
8
2154
NO
VA VAS67
3/8
93
2154
NO
VA VAS674
/217
2154
NO
VA VAS6
80
/313
48
2154
NO
VA VAS6
86
/1117
2156
RAD
OVLJIC
A771
/1319
6
2156
RAD
OVLJIC
A771
/82
65
2156
RAD
OVLJIC
A77
5/1
29
4
2156
RAD
OVLJIC
A7
84
/32
3
2157P
RE
DTR
G8
02
/1515
2157P
RE
DTR
G8
02
/166
82
2157P
RE
DTR
G8
07/9
1
2157P
RE
DTR
G8
09
/817
2157P
RE
DTR
G815
/49
8
2157P
RE
DTR
G8
25
/71977
2157P
RE
DTR
G8
25
/82
8
ki so v zem
ljiški knjigi vp
isana kot JA
VN
O D
OB
RO
in so v naravi
javne po
vršine lokalneg
a po
mena, se izb
riše lastninska pravica
na ime JA
VN
O D
OB
RO
ter se na njih vpiše lastninska p
ravica na im
e Ob
čina Rad
ovljica, m
atična številka: 58
83
46
60
00
, ter se na njih zaznam
uje javno d
ob
ro – o
bčinska cesta.
2)
Z zemljišč s sledečega seznam
a:
Šifra K
.O.
ime K
.O.
parcela
po
vršina (m3)
2151B
EG
UN
JE1814
215
2151B
EG
UN
JE1815
198
2151B
EG
UN
JE18
25
401
2151B
EG
UN
JE18
40
35
6
2151B
EG
UN
JE18
44
25
50
2151B
EG
UN
JE18
45
178
6
2151B
EG
UN
JE18
46
179
5
2151B
EG
UN
JE18
49
1216
2151B
EG
UN
JE18
58
134
2
2151B
EG
UN
JE18
59
1831
2151B
EG
UN
JE18
60
1014
2151B
EG
UN
JE18
68
631
2151B
EG
UN
JE1874
8199
2151B
EG
UN
JE187
56
55
2151B
EG
UN
JE1876
1240
2151B
EG
UN
JE1877
248
2151B
EG
UN
JE187
815
57
2151B
EG
UN
JE187
98
31
2151B
EG
UN
JE18
80
5751
2151B
EG
UN
JE18
819
39
2151B
EG
UN
JE127
2/7
100
0
2151B
EG
UN
JE18
43
/43
814
2151B
EG
UN
JE18
48
/38
44
2151B
EG
UN
JE18
67/2
52
2151B
EG
UN
JE18
67/3
65
2151B
EG
UN
JE18
67/4
68
9
2154
NO
VA VAS676
1047
2154
NO
VA VAS6
59
/34
96
0
2154
NO
VA VAS6
59
/4137
5
2154
NO
VA VAS6
63
/11318
0
2154
NO
VA VAS67
3/10
34
2154
NO
VA VAS67
3/11
2615
2154
NO
VA VAS67
3/9
212
2154
NO
VA VAS674
/13
32
2154
NO
VA VAS6
86
/52
32
2156
RAD
OVLJIC
A76
910
59
2156
RAD
OVLJIC
A14
6/2
132
2156
RAD
OVLJIC
A27
3/11
39
0
2156
RAD
OVLJIC
A3
52
/2176
2156
RAD
OVLJIC
A76
0/11
40
6
2156
RAD
OVLJIC
A761
/1910
2156
RAD
OVLJIC
A76
4/1
1138
2156
RAD
OVLJIC
A76
4/3
307
2156
RAD
OVLJIC
A76
4/5
60
4
2156
RAD
OVLJIC
A76
4/7
221
2156
RAD
OVLJIC
A76
4/9
69
2156
RAD
OVLJIC
A76
6/2
72
2
2156
RAD
OVLJIC
A76
6/4
20
0
2156
RAD
OVLJIC
A774
/23
31
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 2
69
, 26
. junija 20
20
UO
, stran3
2156
RAD
OVLJIC
A776
/33
34
2157P
RE
DTR
G8
2714
3
2157P
RE
DTR
G8
06
/218
2
2157P
RE
DTR
G8
07/1
44
3
2157P
RE
DTR
G811
/42
82
2157P
RE
DTR
G813
/25
39
2157P
RE
DTR
G813
/524
57
2157P
RE
DTR
G813
/710
46
2157P
RE
DTR
G813
/817
2157P
RE
DTR
G815
/32
5
2157P
RE
DTR
G815
/567
ki so v zem
ljiški knjigi vp
isana kot JA
VN
O D
OB
RO
in so v naravi
javne po
vršine lokalneg
a po
mena, se izb
riše lastninska pravica
na ime JA
VN
O D
OB
RO
ter se na njih vpiše lastninska p
ravica na im
e Ob
čina Rad
ovljica, m
atična številka: 58
83
46
60
00
, ter se na njih zaznam
uje javno d
ob
ro – p
ot.
3) Z zem
ljišč s sledečega seznama:
Šifra K
.O.
ime K
.O.
parcela
po
vršina (m3)
2156
RAD
OVLJIC
A7
58
/374
4
2156
RAD
OVLJIC
A771
/514
48
2156
RAD
OVLJIC
A771
/67
2156
RAD
OVLJIC
A771
/99
4
2156
RAD
OVLJIC
A7
84
/731
ki so v zem
ljiški knjigi vp
isana kot JA
VN
O D
OB
RO
in so v naravi
javne po
vršine lokalneg
a po
mena, se izb
riše lastninska pravica
na ime JA
VN
O D
OB
RO
ter se na njih vpiše lastninska p
ravica na im
e Ob
čina Rad
ovljica, m
atična številka: 58
83
46
60
00
, ter se na njih zaznam
uje javno d
ob
ro – javna p
ovršina.
O b
r a z l o ž i t e v :
Občina R
adovljica skrbi za dejansko in pravno urejenost cest in dru-gih javnih površin lokalnega pom
ena. Grajeno javno dobro lokalnega
pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v om
režje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pom
ena in javna površina na njej, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakim
i pogoji name-
njena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža, tržnica, igrišče, parkirišče,
pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in
druga javna prometna površina lokalnega pom
ena. Vsa zemljišča, ki
so predmet predlaganih sklepov so zem
ljišča javne površine lokalnega pom
ena. V postopku ugotavljanja upravljavca je bilo preverjeno ali na-vedena zem
ljišča predstavljajo grajene javne površine lokalnega pome-
na ali državno prometno infrastrukturo ali m
orebiti naravno javno dobro. U
gotovljeno je bilo da med navedenim
i zemljišči ni zem
ljišč, ki bi bili deli državne infrastrukture, niti vodnih ali drugih zavarovanih zem
ljišč. Vsa navedena zem
ljišča so grajeno javno dobro lokalnega pomena in kot
taka v lasti in upravljanju občine na ozemlju katere ležijo.
245
. člen ZUreP
-2 določa, da objekt ozirom
a del objekta, ki je lahko ozirom
a mora biti grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javne-
ga dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi
sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pri-stojna občinska uprava. Zem
ljišča iz zgornjih tabel, za izpolnjujejo vse predpisane kriterije za izdajo takšne ugotovitvene odločbe, kot izhaja sklepa O
bčinskega sveta Občine R
adovljica z 12. redne seje, z dne
17.6.2
02
0.
Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta.
PO
UK
O P
RAVN
EM
SR
ED
STVU
: Zoper to odločbo je dovoljena pritož-ba županu O
bčine Radovljica, G
orenjska cesta 19, 4
240
Radovljica.
Pritožbo se lahko vloži v 15
dneh po objavi odločbe v Deželnih novicah,
glasilu Občine R
adovljica - Uradne objave, pisno neposredno ali pripo-
ročeno po pošti ali ustno na zapisnik pri Občinski upravi O
bčine Ra-
dovljica. Za pritožbo je potrebno plačati upravno takso v znesku 18,12
E
UR
po tar. št. 2 ZU
T.
Postopek vodil:
Dom
inik Skum
avec, višji svetovalec
Številka: 7113
- 2/2
02
0-3
Datum
: 18.6
.20
20
Alenka Langus l.r.
D
irektorica občinske uprave
4.
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni sam
oupravi (Ur. l. R
S, št. št.
94
/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 76/0
8, 7
9/0
9, 51
/10, 4
0/12
–
ZUJF, 14
/15 –
ZUU
JFO, 11
/18 –
ZSP
DS
LS-1
in 30
/18), 31. člena
Statuta O
bčine Radovljica (D
N U
O, št. 18
8/14
) in Odloka o proračunu
Občine R
adovljica za leto 20
20
(DN
UO
, št. 25
4/19
) Občina R
adovlji-ca objavlja
JAV
NI R
AZ
PIS
za sofinanciranje nakup
a do
datko
v za zorenje g
nojevke na
ob
mo
čju ob
čine Rad
ovljica v letu 2
02
0
I. PR
ED
ME
T R
AZ
PIS
A
Občina R
adovljica objavlja razpis za sofinanciranje nakupa dodatkov za zorenje gnojevke na obm
očju občine Radovljica. G
nojevka so iztrebki dom
ačih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim
dodatkom stelje
in z večjim ali m
anjšim dodatkom
vode.
II. SP
LOŠ
NI P
OG
OJI IN
ME
RILA
ZA
PR
IDO
BIT
EV
SR
ED
ST
EV
1. P
redm
et javnega razp
isaP
redmet razpisa je sofinanciranje nakupa dodatkov za zorenje gnojevke
- nakup dodatkov, ki se bo
do
do
dajali v g
nojevko
in ne kot d
od
atek krm
i. Sredstva v višini 10
.00
0,0
0 E
UR
so zagotovljena v proračunu za leto 2
02
0 (R
ebalans I) na proračunski postavki 44
517 S
ubvencije in državne pom
oči v kmetijstvu. Višina sofinanciranja je do 8
0 %
stroškov nakupa, brez D
DV. N
akup mora biti izveden v letu 2
02
0, v času od
1.1.20
20
do 16.11.2
02
0. Zahtevki (z dokazili) za izplačilo m
orajo biti predloženi do 3
0.11.2
02
0.
2. U
pravičenci
- K
metijska gospodarstva, vpisana v register km
etijskih gospodarstev in redijo živali (govedo, prašiči), im
ajo sedež in lokacijo reje živali na obm
očju občine Radovljica in opravljajo dejavnost prim
arne kmetij-
ske proizvodnje na najmanj 1
ha kmetijskih površin.
- D
o finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo porav-
nanih zapadlih obveznosti do občine.-
Prejem
nik podpore mora im
eti za nakazilo dodeljenih sredstev od-prt transakcijski račun v R
epubliki Sloveniji.
- S
redstev po tem razpisu se ne dodeli za davek na dodano vrednost,
v primeru, da je upravičenec zavezanec za D
DV.
Vlogo za sredstva v okviru tega razpisa predloži nosilec kmetijskega go-
spodarstva. Eno
kmetijsko
go
spo
darstvo
(KM
G M
ID) lahko
v letu 2
02
0 o
dd
a eno vlo
go
.
Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Šport
9U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
Ašt
. 26
9, 2
6. j
unija
20
20
UO
, stra
n5
prek
o sp
letn
e ap
likac
ije »
Pro
jekt
za
moj
kra
j«,
po p
ošti
na n
aslo
v: O
bčin
a R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0
Rad
ovlji
ca, s
prip
isom
»P
roje
kt z
a m
oj k
raj«
,
os
ebno
v g
lavn
i pi
sarn
i O
bčin
e R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0 R
adov
ljica
ali
po e
lekt
rons
ki p
ošti
na n
aslo
v: z
amoj
kraj
@ra
dovl
jica.
si.
Obr
azec
za
odda
jo p
roje
ktne
ga p
redl
oga
po p
ošti
je d
osto
pen
na s
ple -
tni s
trani
ww
w. r
adov
ljica
.si i
n v
glav
ni p
isar
ni O
bčin
e R
adov
ljica
v č
asu
urad
nih
ur.
V pr
imer
u od
daje
pro
jekt
nega
pre
dlog
a na
tis
kane
m o
braz
cu b
o pr
e-dl
og v
apl
ikac
ijo v
nese
l usl
užbe
nec
Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Obč
anom
in o
bčan
kam
bo
zago
tovl
jena
pom
oč p
ri iz
poln
jeva
nju
obra
z-ca
. Vsa
vpr
ašan
ja s
e la
hko
posr
eduj
ejo:
v sp
letn
i apl
ikac
iji »
Pro
jekt
za
moj
kra
j«,
po e
lekt
rons
ki p
ošti
na n
aslo
v: z
amoj
kraj
@ra
dovl
jica.
si.
Naj
pogo
stej
ša v
praš
anja
in o
dgov
ori b
odo
obja
vlje
ni n
a sp
letn
i stra
ni
Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Pro
jekt
ni p
redl
ogi m
oraj
o bi
ti od
dani
:
do
31.
7.2
02
0 d
o 24
. ure
v s
plet
ni a
plik
aciji
»P
roje
kt z
a m
oj k
raj«
na
sple
tni s
trani
Obč
ine
Rad
ovlji
ca w
ww
.rad
ovlji
ca.s
i ali
po e
lekt
rons
ki
pošt
i na
nasl
ov: z
amoj
kraj
@ra
dovl
jica.
si a
li
do
31.
7.2
02
0 d
o 13
. ure
v g
lavn
i pis
arni
Obč
ine
Rad
ovlji
ca, G
oren
j -sk
a ce
sta
19, R
adov
ljica
ali
do 3
1.7.
20
20
na
pošt
i in
posl
ani n
a na
slov
Obč
ina
Rad
ovlji
ca,
Go -
renj
ska
cest
a 19
, 424
0 R
adov
ljica
.
Vse
v ro
ku p
reje
te p
roje
ktne
pre
dlog
e ev
iden
tira
obči
nska
upr
ava.
2. P
OG
OJI
ZA
KA
ND
IDIR
AN
JE N
A J
AV
NE
M R
AZ
PIS
U
Pro
jekt
ni p
redl
og m
ora
ustre
zati
nasl
ednj
im p
ogoj
em:
proj
ekt p
rispe
va k
ure
snič
evan
ju ja
vneg
a in
tere
sa n
a ob
moč
ju o
bči-
ne R
adov
ljica
,
je
takš
ne n
arav
e, d
a bo
nos
ilec
proj
ekta
lahk
o O
bčin
a R
adov
ljica
,
je
skl
aden
z r
azvo
jnim
i usm
eritv
ami o
bčin
e R
adov
ljica
, op
rede
ljeni
-m
i z v
elja
vnim
i raz
vojn
imi p
rogr
ami,
s st
rate
gija
mi i
n pr
ogra
mi r
azvo
ja
posa
mez
nih
podr
očij,
proj
ekt b
o iz
vede
n na
obm
očju
obč
ine,
proj
ekt
še n
i uvr
ščen
v p
rora
čun
obči
ne in
ne
ustre
za p
ogoj
em z
a ne
povr
atna
fina
nčna
sre
dstv
a, k
i jih
pre
dlag
atel
ji la
hko
prid
obijo
na
redn
ih ra
zpis
ih O
bčin
e R
adov
ljica
,
pr
ojek
t ne
pred
laga
izve
dbe
in fi
nanc
iranj
a že
obs
toje
če in
fina
ncira
-ne
redn
e de
javn
osti,
v za
dnjih
pet
ih (5
) let
ih š
e ni
bil
(so)
finan
cira
n iz
pro
raču
na O
bčin
e R
adov
ljica
,
je
fina
nčno
ovr
edno
ten
med
2.0
00
in 1
5.0
00
EU
R z
DD
V.
3. N
AČ
IN IZ
VE
DB
E IZ
BO
RA
PR
OJE
KTO
V
Pra
voča
sno
pris
pele
pre
dlog
e bo
pre
učila
stro
kovn
a ko
mis
ija z
a pa
rti-
cipa
tivni
pro
raču
n v
sode
lova
nju
s st
roko
vnim
i slu
žbam
i Obč
ine
Rad
o-vl
jica.
Pre
verja
nje
skla
dnos
ti in
izve
dljiv
osti
proj
ektn
ih p
redl
ogov
ter n
ji-ho
vo e
vent
ueln
o us
klaj
evan
je s
pre
dlag
atel
ji bo
pot
ekal
o od
3.8
.20
20
do
31.
8.2
02
0.
V pr
vi fa
zi s
e bo
pre
veril
a sk
ladn
ost p
redl
ogov
s p
ogoj
i, iz
loče
ni b
odo
tisti
pred
logi
, ki
pog
ojev
ne
bodo
izpo
lnje
vali.
Pre
dlog
i, za
kat
ere
bo
ugot
ovlje
na s
klad
nost
s p
ogoj
i, bo
do v
dru
gi fa
zi p
reve
rjeni
z v
idik
a iz
-ve
dljiv
osti,
zla
sti
bo p
reve
rjen
časo
vni,
ekon
omsk
i, fin
ančn
i, za
kono
-da
jni,
zem
ljišk
o-kn
jižni
vid
ik,
kako
r tu
di v
idik
vzd
ržno
sti p
redl
agan
ega
proj
ekta
.
Vsi p
redl
ogi,
ki b
odo
ustre
zali
pogo
jem
in b
odo
ocen
jeni
kot
izve
dljiv
i, bo
do u
vršč
eni n
a gl
asov
anje
in b
odo
javn
o ob
javl
jeni
.
Pro
jekt
ne p
redl
oge,
ki s
o sk
ladn
i s p
ogoj
i, se
v d
ruge
m k
orak
u pr
ever
i še
z v
idik
a iz
vedl
jivos
ti, in
sic
er:
•
ali p
rispe
va k
ure
snič
evan
ju ja
vneg
a in
tere
sa in
se
izva
ja n
a ob
moč
ju
obči
ne R
adov
ljica
,•
pr
ispe
va k
nam
enom
tega
poz
iva:
spo
dbuj
a ak
tivno
par
ticip
acijo
in
vklju
čeno
st o
bčan
ov, d
viga
kak
ovos
t biv
anja
v lo
kaln
em o
kolju
, gra
-di
sku
pnos
tni p
risto
p in
je n
amen
jen
splo
šni j
avni
upo
rabi
,•
je
takš
ne n
arav
e, d
a ga
bo
Obč
ina
Rad
ovlji
ca la
hko
izve
dla
v ok
viru
ob
čins
kih
zmog
ljivo
sti i
n za
kons
kih
pris
tojn
osti,
•
je s
klad
en z
zak
onod
ajo
in v
elja
vnim
i obč
insk
imi a
kti,
•
je r
ealn
o iz
vedl
jiv v
pre
dlag
anem
pro
raču
nske
m l
etu
(20
21 a
li 2
02
2),
•
je u
meš
čen
v en
ega
od p
etih
obm
očij
znot
raj o
bčin
e, o
pred
elje
nih
za p
artic
ipat
ivni
pro
raču
n.
4. G
LAS
OVA
NJE
Po
potrd
itvi s
ezna
ma
proj
ektn
ih p
redl
ogov
bo
na s
plet
ni s
trani
Obč
ine
Rad
ovlji
ca o
bjav
ljeno
vab
ilo s
sez
nam
om p
roje
ktni
h pr
edlo
gov,
ust
re-
znih
za
glas
ovan
je.
Gla
sova
nje
o pr
ojek
tnih
pre
dlog
ih b
o po
teka
lo o
d 12
.10
.20
20
do
16.1
0.2
02
0 n
a sp
letn
i stra
ni O
bčin
e R
adov
ljica
. V p
redv
iden
em te
rmi-
nu z
a gl
asov
anje
bo
mož
no g
laso
vati
tudi
na
sede
žu o
bčin
e in
sed
ežih
kr
ajev
nih
skup
nost
i ose
bno.
Nat
ančn
ejši
term
ini i
n lo
kaci
je z
a os
ebno
gl
asov
anje
bod
o ob
javl
jeni
nak
nadn
o.
Gla
sova
li bo
do la
hko
tisti
obča
ni in
obč
anke
, ki
imaj
o st
alno
pre
biva
li-šč
e v
obči
ni R
adov
ljica
in b
odo
imel
i na
dan
31.7
.20
20
sta
lno
preb
iva-
lišče
v o
bčin
i Rad
ovlji
ca in
bod
o na
dan
12
.10
.20
20
sta
ri 15
let a
li ve
č.
Za g
laso
vanj
e v
aplik
aciji
Pro
jekt
za
moj
kra
j bo
treba
vne
sti k
odo,
ki j
o bo
do v
si u
prav
ičen
ci, s
kupa
j z v
abilo
m z
a gl
asov
anje
, pre
jeli
po p
ošti.
Vsak
upr
avič
enec
za
glas
ovan
je im
a pr
i gla
sova
nju
1 g
las
za p
roje
ktne
pr
edlo
ge iz
svo
jega
obm
očja
.
16.1
0.2
02
0 o
b po
lnoč
i se
bo fa
za g
laso
vanj
a za
klju
čila
, gla
sova
nje
bo
onem
ogoč
eno.
Izg
laso
vani
pro
jekt
i bod
o ja
vno
obja
vlje
ni in
do
viši
ne
sred
stev
za
posa
mez
no o
bmoč
je p
artic
ipat
ivne
ga p
rora
čuna
uvr
ščen
i v
pred
log
pror
ačun
a, k
i ga
bo ž
upan
pos
redo
val o
bčin
skem
u sv
etu
v ob
ravn
avo
in s
prej
em.
5. U
ME
ST
ITE
V IZ
GLA
SO
VAN
IH IN
IZB
RA
NIH
PR
OJE
KTO
V
V P
RO
RA
ČU
N
Po
izve
dbi
glas
ovan
ja i
n pr
idob
itvi
urad
nih
rezu
ltato
v gl
asov
anja
stro
-ko
vna
kom
isija
razv
rsti
izgl
asov
ane
proj
ektn
e pr
edlo
ge te
r jih
pot
rdi k
ot
izbr
ane
gled
e na
razp
olož
ljiva
sre
dstv
a za
pos
amez
no o
bmoč
je.
Med
izg
laso
vane
pro
jekt
e za
pos
amez
no o
bmoč
je s
e um
estij
o pr
o-je
kti p
o vr
sti g
lede
na
štev
ilo p
reje
tih g
laso
v, d
okle
r sk
upna
vre
dnos
t pr
ojek
tov
ne z
apol
ni a
li pr
esež
e pr
edvi
dene
ga z
nesk
a 3
0.0
00
EU
R z
a po
sam
ezno
obm
očje
. Če
imat
a dv
a al
i več
pro
jekt
nih
pred
logo
v en
ako
štev
ilo g
laso
v in
obe
h oz
irom
a vs
eh n
i mog
oče
potrd
iti z
a iz
vedb
o, o
te
m, k
ater
i pro
jekt
ni p
redl
og b
o iz
vede
n, o
dloč
i stro
kovn
a ko
mis
ija.
Pos
tope
k po
trjev
anja
se
izve
de z
a vs
ako
izm
ed p
etih
obm
očij
pose
-be
j. S
troko
vna
kom
isija
prip
ravi
kon
čni p
redl
og p
roje
ktov
za
uvrs
titev
v
pror
ačun
Obč
ine
Rad
ovlji
ca z
a pr
orač
unsk
i let
i 20
21 in
20
22
in g
a po
sred
uje
obči
nski
upr
avi,
ki iz
vede
ust
reze
n up
ravn
i pos
tope
k.
Šte
vilk
a: 4
1015
-00
03
/20
20
Dat
um: 1
7. 6
. 20
20
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽU
PAN
Matjaž Klemenc
V naši okolici ima Mošenj-ski tek eno najdaljših tradi-cij. Tokrat je bil že 31. po vrsti. V teh več kot tridesetih letih je enkrat odpadel zara-di vremenskih težav. Spom-ladi je večino prireditev odpadlo zaradi koronaviru-sa. V naši občini smo pogre-šali Brezjanski tek in Radov-ljiško 10ko. Prizadevno športno društvo Mošnje je imelo srečo, da se je korona-virus malce "umiril" in so brez težav pripravili priredi-tev, seveda z upoštevanjem vseh predpisanih ukrepov. Mošenjski tek je bila ena prvih rekreativnih tekaških prireditev v naši širši okolici. V preteklosti je štel za Gorenjski pokal. Sedaj je tek v okviru prireditev Gorenj-ska, moj planet. V Mošnjah je bila uvodna tekma. Do konca leta so na programu še naslednje tekme serije Gorenjska, moj planet: Kranjskogorska 10ka (15. 8.), Dobrodelna Vrhnika (29. 8.), Cerkljanska 10ka (19.
9.), Tek Petra Levca (Trzin, 26. 9.), Tek po ulicah Tržiča (3. 10.), Veronikin tek (Kam-nik, 10. 10.) in za konec Miklavžev tek (Snovik, 5. 12.) Mošenjski tek so po tra-diciji odprli najmlajši, ki so se merili v različnih katego-rijah in na različnih razdal-jah. Pobliže si poglejmo zmagovalce v obeh kategori-jah. Tek na 1000 m (od let-nika 2005 do 2008): dekleta Mina Repe, fantje Andraž
Bizjak. Skupno število je 15 nastopajočih, 11 fantov in 4 dekleta. Tek na 700 m (od letnika 2009 do 2012): fan-tje Mark Bizjak, dekleta Eva Biček. Skupno število nasto-pajočih je 57 (37 fantov, 20 deklet). Tek na 350 m (letnik 2013 in mlajši): fantje Vid Jevtič, dekleta Nina Radej. Skupno število nastopajo-čih: 56 (34 fantov, 22 deklet). Lepo število nastopajočih se je udeležilo glavne tekme na
progi, dolgi 8 km, s startom in ciljem v Mošnjah. Pozna-lo se je, da zaradi koronavi-rusa ni bilo tekmovanj in da tekači in tekačice želijo pokazati, kako dobro so tre-nirali v času karantene. Sku-pno število 108 (74 tekačev, 34 tekačic) ni presenetljivo, je pa spodbuda za tekaške rekreativne tekme, ki sledi-jo. V moški absolutni kon-kurenci je slavil Andrej Mikelj (AD Hitrost) s časom
27:02,6, drugi je bil Marjan Robič s časom 27:32,2, tretji pa Tadej Osvald (ŠTD Lon-čar) s časom 27:58,4. Pobli-že si poglejmo zmagovalce po starostnih kategorijah. Do 19 let: Filip Jerala (Let's dance), od 20 do 29 let: Matevž Malovrh (Koster Slo-venija), od 30 do 39 let: Mar-jan Robič, od 40 do 49 let: Andrej Mikelj (AD Hitrost), od 50 do 59 let: Janko Želez-nikar (NŠD Medvode), od 60 do 69 let: Andrej Jesen-ko, 70 let in več: Ivo Janez Jelenc. Vrstni red v ženski konkurenci je bil naslednji: zmagala je Nives Skube (AD Olimpik, 32:56,5), druga je bila Ema Kolenc (ŠD Gorje), tretja pa tekačica iz domače-ga Športnega društva Moš-nje Anja Zima (33:52,3). Zmagovalke po kategorijah so bile: do 29 let Nives Sku-be (AD Olimpik), od 30 do 39 let: Anja Zima (ŠD Moš-nje), od 40 do 49 let: Marje-ta Jerak (Let's dance), od 50 do 59 let (Ivi Žlogar (Pulse Performance), 60 let in več (Pulse Performance). Abso-
lutna zmagovalka v ženski konkurenci Nives Skube je po tekmi povedala: "Zmage v absolutni ženski konku-renci nisem pričakovala. Koronavirus je prinesel zati-šje, kar se tiče tekmovanj. Trenirala sem sama, znotraj občine. Že prej sem po veči-ni treninge opravljala sama, tako me samostojno trenira-nje brez skupnega treninga ni zmotilo. Na Mošenjskem teku sem bila že četrtič, zato progo res dobro poznam, kar je zagotovo koristno za izdelavo taktike. Na tekmi se nisem na nikogar ozirala. Začela sem bolj zadržano, saj je na trasi kar nekaj klan-cev. S končnim časom sem zelo zadovoljna, saj sem za minuto popravila svoj prejš-nji najboljši čas. To me nav-daja z optimizmom in je povratna informacija, da sem v odmoru dobro delala. Letošnji glavni cilj je letoš-nje državno prvenstvo v Slo-venskih Konjicah in tekma na deset kilometrov ter Ljub-ljanski maraton, kjer bom tekla na 21 kilometrov."
Uspešno izpeljali Mošenjski tekŠportno društvo Mošnje je pripravilo že 31. tradicionalni rekreativni tek, ki slovi kot ena prvih rekreativnih prireditev v širši okolici.
Tekači na trasi Mošenjskega teka / Foto: Peter Kramar
10 Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Šport
Začela se je nova sezona v prstometni ligi. V prvi moški ligi nastopa deset ekip, v gorenjski regiji devet in v prvi ženski ligi štiri. Poglejmo, kako nastopajo ekipe iz naše občine. V prvi moški ligi so tri ekipe: Podnart, Kamna Gorica in Begu-nje – MD Begunje Cifra, ki so do prejšnje srede odigrale šest tekem. Podnart je sedmi z dvema zmagama, dvema porazo-ma in dvema neodločenima rezultatoma. Mesto za njim je Kamna Gorica z eno zmago, dvema porazoma in tremi neo-dločenimi rezultati. Begunje so na desetem, zadnjem mes-tu. V Gorenjski regiji imamo dve ekipi. Do prejšnjega torka je bilo odigranih šest kol. Na vrhu je Ljubno s petimi zma-gami in tekmo manj. Drugi predstavnik Kropa MIzaVAS je sedma (dve zmagi, trije porazi in tekma manj). V prvi ženski ligi našo občino zastopata Kamna Gorica in Podnart. Kam-na Gorica je druga s tremi zmagami in tremi porazi. Pod-nart je tretji z dvema zmagama in štirimi porazi.
Prstomet
Najbolje Podnart, Ljubno in Kamna Gorica
V sodelovanju z German ITF je Taekwon-do klub Radovljica pripravil tekmovanje, izvedeno na daljavo, saj bi bila dejan-ska tekma zaradi trenutnih razmer neizvedljiva. Tekmovalo več kot šestdeset tekmovalcev iz Slovenije, Nemčije, Irske, Avstrije in Poljske. Tekmovalci so se merili v formah, s pos-netki od doma ali s treninga. Uvrstitve radovljiških tekmo-valcev na stopničke: Taja Oblak 1., forme 6. kup, Luka Cvije-tić 3., forme 9. kup, Simon Bakoš 2., forme 7. kup, Tamara Cvijetič 3., forme 8. kup, Marko Oblak 1., forme 3. kup, Tibor Oblak 1., forme I. DAN, Neža Guštin 2., forme I. DAN, Ivana Sitar 2., forme I. DAN, Jurij Sitar 2., forme 3. kup, Denis Škufca 1., forme 1. kup, Barbara Sitar 3., forme III. DAN
Taekwon-do
Tekma tokrat malce drugače
Matjaž Klemenc
Delo nogometnega trenerja je vezano na skupinsko vad-bo. Ta je bila v času korona-virusa onemogočena. Kako ste vi preživeli to obdobje?Ko smo dobili obvestilo, da zaradi koronavirusa ne bo skupnih treningov, sem sam doživel kar manjši šok. Na srečo smo se v klubu na to hitro odzvali. Na Faceboo-ku imamo različne skupine in tako je bila vzpostavljena komunikacija med trenerji in igralci. Igralci so dobili individualni načrt dela – z željo, da se vrnejo v čim boljši formi. Bili smo v stiku tudi z video konferencami.
Kdaj ste v Nogometnem klu-bu Šobec Lesce začeli skup-no vadbo?Skupno vadbo smo začeli 8. maja, takoj ko smo dobili zeleno luč, seveda z upošte-vanjem vseh navodil, ki smo jih dobili – brez uporabe garderob, brez dotikov, z upoštevanjem varnostne razdalje. Zelo pomembno je bilo, da so igralci prišli v stik z žogo. Intenzivnost trenin-gov smo postopoma poveče-vali.
Kako ste gledali na to, da je Nogometna zveza Slovenije, razen v prvi slovenski ligi, zaključila sezono?Če gledam s stališča Nogo-metnega kluba Šobec Lesce, smo "profitirali" pri kadetih in mladincih z napredovan-jem v drugo slovensko ligo. Pri članski ekipi smo bili še v igri za prvo mesto v prvi gorenjski ligi. Po drugi stra-ni je koronavirus zamajal celoten svet in za seboj pote-gnil določene posledice. S prekinitvijo prvenstva pri vseh naših selekcijah smo se pač morali sprijazniti.
Ste bili s pripravljenostjo igralcev na prvih skupnih treningih zadovoljni?Sam sem dopovedoval fan-tom, naj se odzivajo tako, kot da se bo prvenstvo nada-ljevalo, in naj bodo na to pri-pravljeni. Na prvih skupnih treningih se je hitro videlo, kdo je delal več, kdo manj. Na splošno gledano, sem bil s pripravljenostjo igralcev, ki delajo pod mojim vods-tvom, po večini zadovoljen. Opazil sem, da so bili zelo željni žoge.
Zdaj treningi potekajo nor-malno. Do kdaj bodo pote-kali skupni treningi?V petek, 19. junija, bomo zaključili skupne treninge (pogovor je potekal dva dni
prej, op. a.). Dolgo ne bodo prosti. Kadeti in mladinci začnejo skupno vadbo spet 10. julija, teden dni kasneje selekcija U15 in 21. julija člani. Preostale selekcije začnejo 1. avgusta. V Les-cah in Radovljici imamo res idealne pogoje za tre-ning, za kar gredo zasluge predvsem predsedniku klu-ba Daretu Maroltu. V feb-ruarju 2021 načrtujemo zimske priprave v Umagu za starejše selekcije, za mlajše selekcije pa turnirje v času zimskega premora.
Razmišljate tudi o okrepit-vah?Kot pred vsako sezono se želimo okrepiti v vseh selek-cijah.
V klubu skrbite za celotno piramido, uradno pa ste tre-ner selekcij U15, U19 in čla-nov. Ste bili zadovoljni z rezultati do prekinitve sezo-ne 2019/2020?Izredno sem bil zadovoljen s sezono mladincev in kade-tov. Ta uspeh smo gradili tri leta. Mladinci so imeli v desetih tekmah devet zmag in le en neodločen rezultat.
Kadeti so na vseh devetih tekmah zmagali. Imeli smo dve zelo dobri generaciji in kaj takega bomo zelo težko ponovili. Posebej bi pouda-ril, da smo tako pri kadetih kot pri mladincih igrali s svojimi igralci, kar uspeh samo še poveča. Člani so imeli edini pravi spodrsljaj doma z Britofom, ko smo zelo oslabljeni tekmo izgu-bili s 4 : 2. Kot sem že prej omenil, smo imeli prilož-nost za prvo mesto in mož-nost napredovanja v tretjo slovensko ligo. Z enakimi željami bomo startali tudi v novo sezono. Selekcijo U15 nam je uspelo po težavah v zadnjih dveh letih stabilizi-rati. Ne smem pozabiti tudi preostalih selekcij, ki so dosegle odlične rezultate. Pohvale tudi vsem trener-jem, ki zelo dobro opravljajo svoje delo. Veseli me, da delujemo kot ena ekipa z miselnostjo razvojnega klu-ba. Potem rezultati pridejo.
Zelo pomembno za Nogo-metni klub Šobec Lesce je zagotovo to, da bodo mla-dinci in kadeti igrali v drugi slovenski ligi.
V slovenskem merilu smo majhen klub in igranje v drugi ligi z ekipami, ki ima-jo člane v višjem kakovost-nem razredu, kot smo mi, je za nas zelo velik uspeh. Ta uspeh ni od včeraj. To je plod kvalitetnega in načrtne-ga dela skozi daljše obdobje. Pristop je pravi in na tem mestu bi se zahvalil vsem trenerjem, ki so delali v raz-ličnih selekcijah. Cilj na skupni lestvici kadetov in mladincev v drugi slovenski ligi je zanesljivo obstanek in da v prihodnosti postanemo stabilen drugoligaš. Kako daleč ste s svojo tre-nersko licenco?Prišel sem do najvišje licen-ce, možne s šolanjem, do licence PRO. S to licenco lahko prevzamem vsakega slovenskega članskega prvo-ligaša. Za višji naziv, licenco UEFA PRO, moraš voditi prvoligaško ali vsaj drugoli-gaško člansko ekipo. Za ta naziv ni šolanja. Narediš le seminarsko nalogo in jo zagovarjaš.
V Sloveniji veliko klubov sodeluje med seboj. S kate-rim klubom Šobec Lesce največ sodeluje?Nogometni klub Šobec Les-ce ima zelo dobro sodelova-nje s kranjskim Triglavom. Tistim, ki so prerasli našo sredino, omogočimo pre-stop v Triglav. Triglav je pač vrh gorenjskega nogometa. Seveda pa si ob prestopu želimo, da igralec tudi dobi priložnost za igro in ne obsedi na klopi in posledič-no stagnira.
Po vrnitvi na trening so bili vsi željni žogeMošnjan Andrej Jožef, nogometni trener z licenco PRO, v Nogometnem klubu Šobec Lesce deluje kot vodja mladinskega pogona.
Andrej Jožef, trener v Nogometnem klubu Šobec Lesce
»Izredno sem bil zadovoljen s sezono mladincev in kadetov. Ta uspeh smo gradili tri leta. Mladinci so imeli v desetih tekmah devet zmag in le en neodločen rezultat. Kadeti so na vseh devetih tekmah zmagali. Imeli smo dve zelo dobri generaciji in kaj takega bomo zelo težko ponovili. Posebej bi poudaril, da smo tako pri kadetih kot pri mladincih igrali s svojimi igralci, kar uspeh samo še poveča.«
GA
ŠPER
OLE
TIČ
S.P.,
ZAV
RH P
OD
ŠM
ARN
O G
ORO
3 C
, LJU
BLJA
NA
- ŠM
ART
NO
V medobčinski malonogometni ligi Radovljica so še tri kola. Lestvice po nedeljskih tekmah so: Skupina A: 1. KŠD Biser – Gostilna Turist 28, 2. Elmont Bled 22, 3. Smola 18, 4. Pod-nart 16, 5. TVD Partizan Begunje 8, 6. Brezje 8, 7. Begne 8, 8. Ribno 2. Skupina B: 1. Lisjaki Naklo 22, 2. Utrip 20, 3. Hrušica – Pizzeria Trucker 18, 4. Stara Fužina 15, 5. Gorje 14, 6. Šmeks Vrbnje 10, 7. Kamna Gorica, 8. Calimero boys 5. Skupina C: 1. Lipce 24, 2. Hom 17, 3. TVD Partizan Žirovnica 16, 4. Gostilna in picerija Turist 13, 5. Sokol bar 11, 6. Cifra 11, 7. Lancovo 11, 8. Podbrezje 11. Skupina D: 1. Horeba oprema – Hraše 25, 2. Mošnje CoMetal 22, 3. Dvorska vas 21, 4. Čpinarji Ljubno 17, 5. Brezje Moby Dick 13, 6. Bartog Jesenice 11, 7. Posavec 6, 8. Zvezde Gorje 1.
Mali nogomet
Še tri kola do konca
Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Kultura
11
Marjana Ahačič
V četrtek, 4. junija, prav na dan 110. obletnice umetni-kovega rojstva, je v podruž-nični cerkvi kroparske Mate-re božje – zaradi znane legende o nastanku ji Kro-parji pravijo Kapelca – Joža
Eržen prebiral zapise iz Der-motove avtobiografije z nas-lovom Tisoč in en večer. Dermotovi so svoj čas nam-reč živeli prav v mežnariji pri Kapelci. Od skupno dva-najstih otrok so kar trije bra-tje zasloveli kot imenitni tenoristi: poleg Antona še Leopold, v tujih pevskih enciklopedijah zapisan kot Leo Cordes (Kordež) – Der-mota, in Gašper, ki je bil solist ljubljanske opere in dolgoletni član Slovenskega okteta."Moja otroška leta so tekla v revščini, v taki revščini, kakršno si danes komaj predstavljamo," je Anton Dermota zapisal v letu 1978 izdani avtobiografiji. "Še danes me ob spominu preši-ne rahla groza, ki je popadla nas pobiče ob pogledu v črno globočino opuščenih jaškov. Če smo vrgli vanje kamen, se je zdelo, kot da bi padala v neskončnost. Še sli-šim nenehne, stotere glaso-ve kladiv, še zmeraj vidim pred seboj žareča ognjišča, obdana s preprostimi, iz desk zbitimi lopami," opisu-je otroštvo v Kropi. "Okrog teh kovaških ognjišč so se gnetli delavci drug ob dru-gem, zakaj dragoceni ogenj iz lesnega oglja je bilo treba preudarno rabiti. Mehove pri ješah je gnala voda. Eno od tistih starih lopatastih koles se v Kropi še danes vrti
kot zanimivost iz nekdanjih časov."
Tisoč in en večer"Bilo nas je enajst ali dva-najst otrok – prav natanko tega ne vem, zakaj nekaj jih je umrlo že prav zgodaj, še
kot dojenčki," opisuje. "Več kot dvanajst let zaporedoma smo v družini vsako leto čakali na 'veseli dogodek'. Nismo občutili tragično, da več otrok ni živelo niti tako dolgo, da bi zlezli iz plenic. Bog je dal in Bog je vzel. In če je vzel, so bila pri hiši ena usta manj ... Kljub temu je bilo moje otroštvo srečno. Saj nismo mogli svojega živ-ljenja z ničimer primerjati, tudi drugim ni šlo bolje. Posesti in lastnine za otroke ni bilo. Obleke, čevlji, celo igrače, vse to je bilo otrokom v družini skupna last. Hlače in krilca smo drug za dru-gim podedovali, dokler ni razpadlo. Nazadnje prvotnih hlač od samih krp sploh ni bilo več videti. Živeli smo brez zavisti, brez želja in jemali vse, kakor je pač pri-šlo. A najmanjše veselje nas je bogatilo," se spominja.
S petjem preganjali strah pred temo"Ko se je stemnilo, smo začeli prepevati. Luči nismo imeli, sveče in petrolej – to je bilo predrago. Torej smo peli, da bi pregnali strah pred temo. Peli smo ljudske in preproste umetne pesmi, enoglasno in večglasno. Zaloga pesmi je bila neizčr-pna. Sicer pa nismo peli le doma, temveč vedno in pov-sod tudi na vasi. Čeprav smo
tolkli hudo revščino in živeli neusmiljeno trdo življenje, smo bili vendarle dovzetni za petje in igro," opisuje svoje otroštvo v Kropi.
V Ljubljano in na DunajŠe kot otroka so ga poslali v orglarsko šolo v Ljubljano, kot mlad fant je kasneje pos-tal član opernega zbora v Lju-bljani, kasneje se je potegoval za štipendijo za nadaljevanje študija in jo tudi dobil. Izbral je Dunaj, kjer se je v trideset-ih letih prejšnjega stoletja popolnoma posvetil petju, si ustvaril družino in živel do konca življenja. Že leta 1936, komaj sredi dvajsetih, je podpisal pogod-bo z Dunajsko državno ope-ro in v njej debitiral v Mozar-tovi Čarobni piščali. Tako se je začela njegova pot navz-gor. Član dunajske opere je ostal kar 45 let, vse do konca svoje operne poklicne poti, v kateri je nastopal po vsem svetu in z najvidnejšimi imeni opernega sveta.
Življenjska in umetniška spremljevalkaKmalu po prihodu na Dunaj je spoznal svojo kasnejšo ženo, pianistko Hildo Berger von Weyerwald, ki ga je vse življenje tudi umetniško
spremljala in podpirala. Mar-jana Mrak, urednica in avto-rica umetniškega programa na nacionalnem radiu ter soavtorica knjige o Antonu Dermoti, poudarja, da je imel srečo, ker je bila gospa Dermota izjemna umetnica s talentom in izobrazbo, zaradi katerih bi tudi sama lahko postala velika koncert-na pianistka, a se je odločila, da bo ostala njegova sprem-ljevalka na klavirju. Ostajal je SlovenecAnton Dermota je vse svoje odraslo življenje preživel na Dunaju, kjer so se jima s soprogo Hildo rodili trije otroci: Jovita, Tanja in Mari-an. V svoji dolgoletni karieri je stal na najpomembnejših svetovnih odrih po vsem svetu, ustvarjal z najslavnej-šimi dirigenti in za svoje delo prejel številna odlikova-nja in priznanja po vsem svetu. "A kjerkoli po svetu je pel, je v svoje programe ved-no vključeval tudi slovensko ljudsko pesem in samos-pev," poudarja Mrakova. Pogosto se je vračal v doma-čo Kropo, v svojem dunaj-skem stanovanju pa je imel v pritličju sobo s širokim izhodom na vrt. Tam so sta-le orgle, na katere je igral, in se ob odprtih vratih ob pos-lušanju ptičjega petja spo-
minjal domačih krajev, je povedala Mrakova. "V stano-vanju pa je imel na klavirju na pozlačenem podstavku Valvasorjevo Slavo vojvodi-ne Kranjske. Vedno je bila odprta na strani, kjer je bila opisana Kropa."
Kje so tiste stezice"Na Radiu Ljubljana smo umetnika povabili na eno od oddaj 'v živo'. Pripovedoval naj bi o svoji življenjski in umetniški poti in poslušalci naj bi se z njim pogovarjali po telefonu," v knjigi o Der-moti opisujeta Marjana Mrak in Francka Slivnik. "In govoril je in se pogovarjal dve uri, vmes smo vrteli pos-netke z magnetofonskega traku. Bližala sta se deseta ura zvečer in konec oddaje.
Nekaj minut pred tem je vstal od mize z mikrofoni in rekel: 'Sicer ne pojem več, ampak zdaj vam bom eno zapel. Slovensko narodno Kje so tiste stezice. To ima gotovo svoj pomen. Spomin na čase, ki so za nami. Vsak-do lahko nekega dne reče: Kje so tiste stezice! Kje so tisti časi!' Na drugem koncu studia 13 sta stala klavir in mikrofon, pripravljena za vsak primer. Osvežil si je grlo s požirkom vode in gos-pa Hilda Dermota je z zado-voljnim nasmehom položila roke na klaviaturo. Ta večer, 24. septembra 1986, je Der-mota še zadnjič zapel široke-mu krogu poslušalcev. Bil je v 77. letu življenja."Umrl je 22. junija 1989 na Dunaju, kjer je tudi poko-pan.
Obletnica rojstva velikega tenoristaV Kropi so v začetku meseca obeležili 110. obletnico rojstva Antona Dermote, slovitega opernega pevca, ki je bil kar 45 let član Dunajske državne opere, trideset let njen prvi tenorist. Rodil se je 4. junija 1910 v Kropi.
V mežnariji pri podružnični cerkvi kroparske Matere božje – zaradi legende o njenem nastanku ji Kroparji pravijo Kapelca – so svoj čas živeli Dermotovi. / Foto: Tina Dokl
Anton Dermota je bil najbolj znan po svojih vlogah v Mozartovih operah. / Foto: Arhiv Kovaškega muzeja v Kropi
Slik
a je
sim
boln
a. R
enau
lt N
issa
n Sl
oven
ija d
.o.o
., D
unaj
ska
22, 1
000
Ljub
ljana
.
renault.si
Znesek 169 € na mesec vključuje mesečni obrok preko EKO SKLADA v višini 95 € na mesec in mesečni obrok najema baterije preko RCI lizing, d.o.o. v višini 74 € na mesec za 7.500 prevoženih km.*Doseg vožnje po WLTP (globalno usklajeni postopek testiranja za lahka vozila). **EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/elektrina-in-hibridna-vozila/elektricna-in-hibridna-vozila-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: Informativna mesečna anuiteta za model Renault Zoe Life R110 v skupni vrednosti 21.390 € z DDV, s pologom v višini 10.750 € (višina pologa se lahko zniža za 6.000 € ob pridobitvi subvencije preko EKO SKLADA) in financirano vrednostjo 10.685 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 95 € na mesec. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. EOM = 2,73 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 12.152,72 € od tega znašata zavarovalna premija 202,92 € in strošek odobritve kredita 149,59 €. Kreditojemalec mora kredit zavarovati pri Zavarovalnici Triglav, d.d., Ljubljana, v skladu s pogoji poziva. Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem in izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za električna in hibridna vozila, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. V ceno 21.390 € je že vključen redni popust v višini 3.000 €. ***Ponudba velja v primeru istočasne sklenitve pogodbe o najemu baterije z RCI lizing, d.o.o., mesečni obrok za najem baterije pa znaša 74 € na mesec za 7.500 prevoženih km. Pred prevzemom vozila mora kupec pri eni od slovenskih zavarovalnic skleniti kasko zavarovanje za baterijo (največ 1 % odbitna franšiza), ki vključuje tudi zavarovanje proti kraji. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.
Renault ZOENovi
Z dosegom do 395 km*
Že za
169 €/mesec z kreditom**
in najemom baterije***
Vaš trgovec v LjubljaniAVTOHIŠA IN NJENO URADNO IMENaslov trgovca v eni vrstici Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330
Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450
12 Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Obletnice
Ivanka Korošec
"Zdaj nas je živih le še šest," začne Tončka svojo življenj-sko pripoved. "Razpon med mano, ki sem najstarejša, in med zadnjim otrokom v naši družini je kar 26 let. Mama je otroke rojevala kar doma, kmalu po porodu je morala na njivo. Kar dvakrat je gore-lo pri nas, 1945. in 1948. Bilo je na jesen, imeli smo poln hlev in zgorelo je vse seno. Prosili smo naokoli, da smo lahko 'nafutrali' živali. Pogo-rišče so nam pomagali čistiti vojni ujetniki. Le počasi smo si spet opomogli."Otroci so na tako veliki kme-tiji seveda morali prijeti za delo. "A ta mlajši so se kma-lu začeli 'šparati'," se posme-ji. Zato je glavnina dela padla na starejše otroke. "V šolo v Lesce sem šla samo takrat, ko doma ni bilo dela, sicer sem morala pomagati. Med vojno smo bili otroci v nem-ški šoli, še zdaj znam brati in pisati nemško."Po osnovni šoli si je bilo tre-ba poiskati službo. Prvo je dobila v Almiri, pot jo je nato vodila v Kranj v Tekstilindus, kjer je delala na tkalskih stro-jih. Potem je zbolela na očeh in zdravniki so jo poslali v specialno očesno kliniko na Jezersko. "Tam je bilo zelo lepo, spoznala sem vse tiste lepe kraje, tudi v gore smo hodili. Po šestih mesecih so se oči pozdravile, a tistega natančnega dela s tankimi nitmi nisem mogla več opra-vljati." Po krajši zaposlitvi v tovarni čokolade se je napos-led ustalila v Žitu, kjer je leta 1983 dočakala upokojitev. Kljub službi in delu na kme-
tiji je našla čas za sodelovan-je v dramski sekciji Kultur-nega društva Svoboda Lesce. "Igranje me je mikalo že od mladih let in z veseljem sem se pridružila sekciji. To je bil lep čas, spomnim se učiteljev Kneza in Rutarja, ki sta orga-nizirala mnoge igre. V nepo-zabnem spominu so mi osta-li tudi soigralci in soigralke, na primer Torkarjeva Mara in Dora, Drašlerjeva Pavla in Triplatov Slavc. V igri Cigan-ka sem imela celo glavno vlo-go. Z užitkom sem hodila na vaje, nastopali smo na odru nekdanje osnovne šole, gos-tovali pa smo tudi po okoliš-kih krajih. Igrala sem vse do svoje nosečnosti." Leta 1958 je rodila sina, nekaj let kasneje pa se je poročila. "Mož je bil Ptujčan. Spoznala sem ga, ko je v našem koncu opravljal ples-karsko službo. Mojega sina je sprejel in mu dal svoje ime, strašno sta se 'zastopi-la'. Umrl je leta 1996 star niti šestdeset let."
Stanovali so na njenem domu, v skromni čumnati, a ves čas si je želela lastne hiše. "Takrat so si ljudje med sabo veliko bolj pomagali kot danes. Ko smo betonirali 'plato', je prišlo še enkrat toliko ljudi, kot jih je bilo tre-ba! Gradili smo počasi, saj smo živeli iz rok v usta. Zato je mož odšel na delo v Nem-čijo in od tam pošiljal denar, da je lažje šlo. V novo hišo smo se vselili leta 1971. in še potem počasi delali naprej. O, včasih sem držala vse niti v rokah; bila sem močna in vzdržljiva, vse vreče cementa pri gradnji sem sama zložila s kamiona. Pri hiši smo ime-li tudi bikca, koze, purane in kokoši, tako da smo vse doma pridelali. Po operaciji hernije pa ne smem nič težjega delati. A imam tako pridnega sina! Res je sposo-ben, vsa dela pri hiši in okoli nje zna opraviti." V Društvu upokojencev Les-ce se je leta 1993 porodila ideja za pevski zbor. Prav
kmalu je bilo pevcev in pevk za cel ograbek. Takoj se je pojavilo vprašanje, kdo ga bo vodil in kdo bo znal uskladiti želje in znanje pevcev in pevk. Soglasno so se odločili, da je najbolj primerna Tonč-ka. Imela je že nekaj pevskih izkušenj, kajti prepevala je v cerkvi na koru in imela je tudi avtoriteto. "Res nisem imela potrebne glasbene izo-brazbe, toda imela sem voljo in ljubezen do lepih sloven-skih pesmi. Veliko navduše-nja je bilo; vaje je bilo konec, pa smo še kar peli. Prvi nas-top smo imeli v Hrašah 2. oktobra 1994 na odprtju spo-menika Janeza Krstnika Pre-šerna."Zbor je vodila več kot deset let, nekaj let potem pa je še vedno pela v cerkvenem zbo-ru. "Zdaj pa si zapojem samo še za svojo dušo," pravi, "ali če je družba prava". Sin in snaha živita zgoraj v hiši, vnukinja z družino pa v Trži-ški Bistrici. Nasmeh na obra-zu ji rišejo pravnukinja in dva pravnuka. "Televizije ne maram, saj ni nobenega programa, same reklame! Zaradi slabšega vida tudi brati ne morem – in to pogrešam. Sicer pa se mi zdi, kot bi bila nekje na dopustu. Živimo v tako lepi in mirni okolici, zame dobro skrbita sin in snaha pa tudi negovalka Nataša pride po trikrat na dan. Tu blizu je doma, in če jo potrebujem, jo pokličem. Zelo sem zado-voljna, je pridna in vestna, boljše ženske ne bi mogla dobiti."Ob rojstnem dnevu se je raz-veselila tudi obiska predstav-nikov krajevnih organizacij.
Kdor poje, ostaja mladV začetku junija je devetdeseti rojstni dan praznovala Antonija Lorenčič. Tončka, kot jo kličejo, je bila rojena kot prva izmed štirinajstih otrok. Kmetija »pr' Vo'k« je bila tedaj druga največja v vasi.
Tončka Lorenčič, devetdesetletnica
Alenka Brun
Z izbranimi vizualno zani-mivimi prizori prekmurskih ravnic slovenska fotografin-ja in novinarka Mankica Kranjec na Lancovem v Galeriji Brigita predstavlja motive slikovitih krajev, kjer je njen ded, izvrstni pisatelj Miško Kranjec, preživljal svojo mladost. "To je moja povest o dobrih ljudeh, pri-jaznih vaseh, osamljenih
razpotjih, prostranih njivah, skritih močvirjih in tistih poteh, kjer je nekoč hodil moj ded," je o razstavi zapi-sala avtorica.Skozi trideset izbranih foto-grafskih motivov Mankica gledalcu ponuja širši vpo-gled v življenje ob Muri ter ustvarja nezavedno poveza-vo med umetnostjo in svojo izkušnjo iskanja dedovih stopinj. Gre za posebej pre-mišljen in celostno zastav-ljen koncept, ki je nastajal leto dni. Fotografije so raz-stavljene v starih lesenih okvirjih, razstava pa je dopolnjena tudi s citati iz Kranjčevih literarnih del in skrbno zbranih spominov Mankičinega očeta Matjaža.
Strici so mi povedaliMed pripravo razstave je Mankica o dedku veliko raziskovala, ob večerih pa brala roman Strici so mi povedali, da bi si kar najbol-je lahko predstavljala Prek-murje v njegovem času in prekmurske podobe čim bolj živo doživela. Ker je dedek umrl dve leti pred
njenim rojstvom, ga nikoli ni osebno poznala. Vse živ-ljenje pa ga že spoznava sko-zi pripovedovanja ljudi, ki so se z njim srečali, zlasti pa ji ga je približal oče Matjaž skozi zelo osebne zgodbe in spomine.
Dnevna svetlobaGalerija Brigita je prvi raz-stavni prostor na Gorenj-skem, kjer se je razstava letos ustavila. Zaradi svoje
umetniške tradicije, zlasti pa zaradi izjemne domačno-sti prostora v tej zanimivi gorenjski vili, razstava lepo sovpada z začetkom kultur-no-poletnega dogajanja v Radovljici in njeni okolici. Razstava Po stopinjah moje-ga deda bo v galeriji gostova-la do 18. julija, za najboljšo fotografsko izkušnjo pa avtorica razstave priporoča ogled ob dnevni svetlobi.
Obožuje naravoAkademska slikarka Brigita Požegar Mulej razloži, da gosti v Galeriji Brigita pre-težno butične dogodke, kot je tudi Mankičina razstava. Dopolni se, da je lani na Lancovem gostila likovno kolonijo, na kateri se je umetnost prepletla z nara-voslovjem, z naslovom Ohranimo risa, po tokratni fotografski razstavi pa bo na ogled postavila svoja dela. Obožuje naravo, kar se iz njenih slik tudi vidi. "Ko naredim set slik, odprem hišo, galerijo in ljudje si jo lahko ogledajo," še pove Požegar Mulejeva.
Po stopinjah mojega dedaFotografska razstava Mankice Kranjec z naslovom Po stopinjah mojega deda prvič gostuje na Gorenjskem, in sicer v Galeriji Brigita na Lancovem.
Brigita Požegar Mulej in Mankica Kranjec / Foto: Alenka Brun
www.cistilnenaprave-dezevnica.siArmex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, [email protected], tel.: 01 786 92 70, 051 652 192
VARČUJTE Z VODO, ENERGIJO IN DENARJEM, NE S KAKOVOSTJO IN ODGOVORNOSTJO DO NARAVE.
Ponikalni sistemiPonikalni sistemi so učinkoviti, lahki ter omogočajo enostavno montažo. Cenovno so postali zelo dostopni.
Lovilci olj in maščobUporaba povsod, kjer se v iztočnih odpadnih vodah pojavljajo masti ali olja.
Čistilna naprava One2cleanInovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje.Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje. Rezervoar je povozen.
DeževnicaZ uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode. In denarja. Priporočamo vam uporabo brezplačne deževnice za pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, pranje perila in zalivanje vrta.
Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Obletnice
13
Ivanka Korošec
Veliko ji pomeni, da si roj-stni dan deli s Slovenijo, in huduje se, če ljudje ne vedo, kdaj je dan državnosti. Sama v praznovanje vedno vnese tudi simboliko – ne smejo manjkati zastave pa beli, rdeči in modri baloni, na papir v barvah zastave zapi-še Zdravljico. Sem ponosna Slovenka, pra-vi. "Mnogi prijatelji me ne razumejo, ampak jaz imam rada našo državo, naravo, domačo glasbo, običaje ozi-roma kulturo. Ne vem, ali bi bila tako zavedna, če se ne bi rodila ravno na praznik. Menim, da smo na splošno Slovenci premalo ponosni na svojo državo." Po hudi prometni nesreči po koncu tretjega letnika gimnazije se ji je življenje postavilo na glavo, a po čudežu je preživela in se je ob zdravniški pomoči, neo-majni podpori svojih staršev in svoje močne volje vrnila v šolske klopi. Danes ima dva magisterija, je uspešna mla-da ženska in pred njo je še nesluteno veliko možnosti in priložnosti.
Petindvajsetega junija ste se rodili na Jesenicah ... Rodila sem se prezgodaj, zato sem potrebovala inku-bator. Takrat pa se je začela vojna za samostojno Slove-nijo in je bila oskrba z elek-triko v bolnišnici motena, zato se je inkubator ves čas izklapljal. Ob zračnem napadu so v Bolnišnici Jese-nice novorojenčke in matere evakuirali v zaklonišče.
Kakšne spomine imate na osnovnošolska leta? Vedno sem se igrala, kako poučujem druge. Kasneje sem želela postati pilotka, saj imam zelo rada letala. Hodila sem v OŠ Lesce. Ime-li smo se "fletno", kdaj smo tudi kaj ušpičili, a nič hujše-ga. Veliko časa sem preživela v skate parku s prijatelji. Spomnim se, da sem vso osnovno šolo gledala vse španske nadaljevanke, učila pa sem se med oglasi. Ravno iz nadaljevank sem se nauči-la španskega jezika in to me je tudi motiviralo, da sem se dvakrat udeležila izmenjave Erasmus+ v Španiji.
Pri osemnajstih ste imeli hudo prometno nesrečo. Kaj se je zgodilo?Na Bledu me je, ko sem bila na kolesu, zbil avto. Zdrav-
niki so rekli, da bo čudež, če preživim. Imela sem obsežno možgansko krvavi-tev, tri tedne sem bila v umetni komi v UKC. Zače-la mi je odpovedovati trebu-šna slinavka in potrebna je bila še ena operacija na tre-buhu. Ko sem se zbudila iz umetne kome, je bila prva moja skrb, da nimam las, saj so mi zaradi operacije pobrili glavo. Dejansko se nisem zavedala, kaj se je sploh zgodilo. Zdravnik mi je rekel, da bom šla na Sočo. Jaz pa sem se začudi-la: ''Kako naj grem raftat, če ne morem hoditi?'' Do takrat še nikoli nisem sliša-la za Sočo – Univerzitetni rehabilitacijski inštitut. Tam sem bila dva meseca
in ponovno so me naučili hoditi. Šele takšna izkušnja ti odpre nov pogled na svet in zavedela sem se, da danes si, jutri pa te morda ni več. Od takrat vem, kako pomembno je življenje, in zahvaljujem se za vsak pre-živet dan. Brez podpore družine in prijateljev mi ne bi uspelo. Hvaležna sem Bogu, ker se je zgodilo toli-ko majhnih čudežev, da sem danes med živimi.
Postavili ste se na noge in nadaljevali študij ... Bilo je težko. Na Gimnazijo Jesenice sem se vrnila z dve-ma mesecema zaostanka v četrti letnik. Pri pouku nisem bila sposobna biti več kot dve uri, saj me je takoj začela boleti glava. Veliko več časa sem morala nameniti učen-ju, saj sem potrebovala vme-
sne odmore. Na koncu sem zaključila četrti letnik z lep-šim uspehom kot letnike pred nesrečo. Sledil je vpis na fakulteto. Glede na obsežno poškodbo glave so mi zdravniki sveto-vali, naj se vpišem na manj zahtevno fakulteto. Ampak jaz sem se vpisala na dodi-plomski študij na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo – smer Geodezija in geoin-formatika. Dokazala sem jim, da se motijo, saj sem študij dokončala z lepimi ocenami. Potem sem se vpi-sala na drugo stopnjo, tj. magistrski študij Pedagoške zgodovine na Filozofski fakulteti. Po enem letu na pedagoški zgodovini mi je manjkalo nekaj tehničnega pridiha, zato sem vpisala vzporedni študij na Fakulte-ti za arhitekturo. To je pomenilo, da sem študirala na dveh fakultetah hkrati, oboje magisterij. Ker pa sem kmalu ugotovila, da študij arhitekture le ni tako tehnično usmerjen, sem šla nazaj na Fakulteto za grad-beništvo in geodezijo. Tudi na magistrskem študiju nisem nikoli padla na izpi-tu, ocene so bile še lepše kot na prvi stopnji. Trikrat sem prejela priznanje za najbolj-šo študentko na svoji smeri. Prav tako sem prejela priz-nanje Občine Radovljica za odlične diplomante. Študij geodezije in geoinfor-matike sem zaključila z magisterijem septembra 2019, študij pedagoške zgo-dovine pa prav tako z magi-sterijem maja 2020. Študi-rala sem tudi v tujini, v Malagi in Valencii. Na izme-njavi Erasmus+ sem izdela-la mednarodno magistrsko nalogo. Dejstvo je, da sem za študij namenila ogromno časa. Kljub temu da sem veliko ur presedela za knjigami, nisem pozabila živeti.
Dobili ste tudi štipendijo, ki jo Univerza v Ljubljani vsa-ko leto podeli desetim svo-jim nadpovprečno nadarje-nim študentkam in študen-tom.
Res je. Zelo sem vesela in počaščena, da sem bila v prvi generaciji, ki je prejela štipendijo inž. Milana Lenarčiča. Za pridobitev šti-pendije je potreben nadpov-
prečni učni uspeh. Še bolj sem bila počaščena nasled-nje šolsko leto, ko so mi kot edini izmed prejemnic šti-pendije prejšnjega leta to štipendijo podelili še enkrat.
Kaj so vaši konjički? Kaj vse vas navdušuje, s čim se še ukvarjate?Prostega časa imam bolj malo, saj sem zaposlena v šolstvu. Vseeno pa si ga vza-mem, predvsem za prijatelje in druženje npr. igranje družabnih iger. Rada hodim na hokejske tekme, saj navi-
jam za Acroni Jesenice, se zavrtim na veselicah, predv-sem na veselicah Ansambla Saša Avsenika, urejam slike v albumih, se sprehajam v naravi, raziskujem zapušče-
ne stavbe, gradove. Nikoli mi ni dolgčas, vedno imam poln listek opravil, ki jih moram storiti. Vesela pa sem, da imam ob sebi druži-no, ki me podpira. To mi daje moč in energijo za delo.
Kakšen je vaš življenjski cilj? Najti mir in srečo na vseh področjih ter preživeti vsak dan v popolnosti, da mi ne bo nikoli žal, da nečesa nisem storila. Želim biti boljša kot včeraj, ampak v svojem bistvu ostati to, kar sem.
Rojstni dan si deli s SlovenijoPo podatkih statističnega urada se je na torek, 25. junija 1991, v Sloveniji rodilo 62 otrok. Ena od njih je tudi Leščanka Nina Vidic.
Nina Vidic se je rodila takrat kot država Slovenija: 25. junija 1991. / Foto: Gorazd Kavčič
Kleparsko - ličarska dela za vse znamke vozil Prijava škodnega dogodka Cenitev poškodovanega vozila
Nadomestno vozilo
Pooblaščeni serviser za vozila:
Tel.: 04 58 33 390e-pošta: [email protected]
INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice, Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice
»Zdravnik mi je rekel, da bom šla na Sočo. Jaz pa sem se začudila: 'Kako naj grem raftat, če ne morem hoditi?' Do takrat še nikoli nisem slišala za Sočo – Univerzitetni rehabilitacijski inštitut.«
»Sem ponosna Slovenka. Mnogi prijatelji me ne razumejo, ampak jaz imam rada našo državo, naravo, domačo glasbo, običaje oziroma kulturo. Ne vem, ali bi bila tako zavedna, če se ne bi rodila ravno na praznik.«
14 Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Turizem
Urša Peternel
Pri mostu čez Savo v Lescah so odprli nov kamp, ki nosi ime River Camping Bled. V njem je 26 nadstandardnih alpskih hišic z velikimi tera-sami in dva glamping šoto-ra, drugo pa so parcele za kampiranje, na katerih sta elektrika in voda, na nekate-rih tudi odtok. V sklopu kampa so uredili tudi recep-cijo, dva sanitarna objekta, restavracijo, zunanji ogre-van bazen, kolesarski poli-gon ("pump track") in prav-ljično deželo za otroke. Posebno pozornost so namenili okolici, posadili so kar 350 dreves, velik pouda-rek so dali zlasti lesu in naravnim materialom. Kot zanimivost velja omeniti, da
ima kamp iz zraka obliko srca.Kamp je postavilo podjetje Kamp turizem iz Ljubljane, gre pa za projekt dveh dru-žin, Filipičevih in Židaniko-vih, ki so že vrsto let navdu-šeni kampisti. Spoznali so se na kampiranju, in čeprav brez izkušenj na področju turizma, so se entuziastično lotili urejanja lastnega kam-pa. Zemljišče ob Savi so odkupili od tako imenovane slabe banke, kamp pa so začeli urejati v začetku leta.Kot sta povedala Matjaž Fili-pič in Jan Židanik, niso želeli postavljati ekskluziv-nega kampa, temveč takšne-ga za "normalne" družine. Že ob odprtju se je najavilo več skupin, zelo zadovoljni pa so tudi z rezervacijami za
julij in avgust, ki kažejo, da naj bi bila približno polovica gostov domačih, polovica pa tujih, zlasti iz Nizozemske in Nemčije. Ko bo kamp v celoti urejen, bodo lahko sprejeli okrog sedemsto gostov. Po letošnji sezoni bodo namreč nadal-jevali drugo fazo urejanja, tako bo letos odprt predvido-ma do oktobra, v prihodnje pa vse leto. Tako hiške kot glamping šotori so namreč izolirani in ogrevani, prav tako je vse leto živahen avto-domarski turizem.Po Filipičevih besedah bo posebnost kampa tržnica, na kateri bodo gostom ponujali lokalne pridelke in izdelke, pripravljali pa jo bodo v sodelovanju s KGZ Sava Lesce. Posebno pozor-
nost namenjajo sodelovanju in dobremu odnosu z lokal-no skupnostjo.V kampu načrtujejo tudi različne tematske tedne, denimo teden joge, pilatesa, ajurvede, posebno ponudbo pripravljajo za društva na pripravah, dogovarjajo pa se tudi za poslovne dogodke, v sklopu katerih bi podjetja najela celoten kamp. V glavni sezoni naj bi v kampu in restavraciji delalo okrog trideset ljudi, gre predvsem za domačine, pov-praševanje po delu pa je po besedah lastnikov kampa veliko. Investicija je bila vredna pet milijonov evrov, polovico je lastnih sredstev, polovico kredita, povrnila pa naj bi se v petih do sedmih letih.
Prvi gostje v novem kampu pod LescamiRiver Camping Bled pod Lescami je že sprejel prve goste. Že ob odprtju se je najavilo več skupin, zelo zadovoljni pa so tudi z rezervacijami za julij in avgust, ki kažejo, da naj bi bila približno polovica gostov domačih, polovica pa tujih.
Novi kamp so odprli 12. junija in že prvi konec tedna je bilo v njem zelo živahno. Zadovoljni so tudi z rezervacijami za julij in avgust. / Foto: Tina Dokl
Solastnika kampa Jan Židanik in Matjaž Filipič / Foto: Tina Dokl
V kampu imajo ogrevan bazen, ob bližnji reki Savi pa bodo v prihodnje uredili plažo s kotički za poležavanje. / Foto: Tina Dokl
Med prvimi gosti so bili ljubitelji Volkswagnovih vozil.
Fo
to: T
ina
Do
kl
Marjana Ahačič
Tradicionalna prireditev se bo v Kropi začela že v četr-tek, 2. julija, ko bodo na pro-storu ob Vigenjcu Vice zače-li postavljati peč za taljenje železove rude, na Šolarje-vem travniku ob cesti proti Slovenski peči pa oglarsko kopo. Ob sedmih zvečer bo maša pri Kapelci, po njej pa družabno srečanje pred Kul-turnim domom v Kropi. V petek ob 17. uri bo v Kultur-
nem domu delavnica gravi-ranja in cizeljiranja z Ajo Bohinc, ob 19.30 pa prav tako v kulturnem domu odprtje praznovanja Kovaš-kega šmarna z literarnim večerom KD Kropa v izvedbi dramske skupine Čofta z naslovom Zapleši z menoj.Osrednje dogajanje se bo začelo v soboto, 4. julija, ob 9. uri, ko se bodo v t. i. gos-poski gasi s svojimi dejavno-stmi predstavili prebivalci "gase". Od 10. do 12. ure bo
na Plac otroška likovna dela-vnica, med 10. in 16. pred tovarno UKO prikaz umetni-škega kovanja, od 10. do 18. ure dan odprtih vrat Kovaš-kega muzeja Kropa ter od 10. do 12. in od 14. do 16. ure dan odprtih vrat muzejske hiše Foušaritnica, kjer bo ob 11. in ob 15. uri projekcija fil-ma o nastanku Legende o kroparski Materi božji.Od 10. ure naprej bo v "gasi" ob spomeniku NOB prikaz izdelkov mojstrov domačih
obrti, mogoč bo tudi ogled muzejske zbirke Mežnarija – Dermotovo leto 2020. Obiskovalci si bodo lahko ogledali kuhanje oglja in taljenje železove rude, ob
18. uri bo nastop Pihalne godbe Vodice in od 20. ure dalje družabno srečanje. Dogajanje bodo tudi letos obogatili slikarji Društva likovnikov Ljubljani z gosti
iz drugih likovnih društev ter turnir v prstometu, v nedeljo pa še v odbojki na mivki, so sporočili glavni organizatorji prireditve Turistično društvo Kropa.
V Kropi bo spet Kovaški šmarenOsrednje dogajanje v soboto, tokrat poseben poudarek predstavitvam, ki jih bodo pripravili prebivalci tako imenovane gosposke gase. V petek uvod v praznik z literarnim večerom domače dramske skupine Čofta.
Dogajanje Kovaškega šmarna se z osrednjega prizorišča letos širi tudi na tako imenovano gosposko gaso. / Foto: Tina Dokl
Deželne novice, petek, 26. junija 2020
Prireditve
15
Petek, 26. junij Mleko, ob 21.30, Islandija, komična drama, Poletni kino, vstop prost, dvorišče Linhartove dvorane Radovljica
Veseli Begunjčani, ob 19.00, večer narodno-zabavne glasbe in kuli-narike, Gostilna Avsenik, Begunje *
Sobota, 27. junijMini Festival Academia Okusi piva, ob 12.00, pester nabor sloven-skega craft piva, "street food" in dobra glasba, parkirišče ob lokalu Academia, Radovljica
Romanje mladih na Brezje – maša v zahvalo za preteklo študijsko leto, ob 7.00, ob zaključku šolskega in akademskega leta se bodo dijaki in študentje podali na nočno peš romanje mladih na Brezje, organizator Katoliška mladina, maševal bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje
Pat in Mat: Mojstra na delu, ob 18.00, animirani, Linhartova dvorana Radovljica*
Kubanskih pet, ob 20.00, triler, Francija, Brazilija, Linhartova dvora-na Radovljica*
Nedelja, 28. junijPat in Mat: Mojstra na delu, ob 18.00, animirani, Linhartova dvorana Radovljica*
Kubanskih pet, ob 20.00, triler, Francija, Brazilija, Linhartova dvora-na Radovljica*
Četrtek, 2. julijČetrtkovi večeri na trgu: Gala Dance Orchestra, ob 20.00, "street food" Okusi Radol'ce, ob 20.30 koncert, Linhartov trg, Radovljica
Voden ogled Gradu Kamen, ob 16.00, zbor pod gradom, po ogledu gradu sledi še pohod po Lambergovi poti od Gradu Kamen do sredi-šča Begunj, zaželene predhodne prijave v TIC Begunje, Grad Kamen, Begunje
Voden ogled Mošenj, ob 10.00, na vodenem sprehodu skozi Mošnje si boste lahko ogledali staro vaško jedro, etnološki muzej in arheolo-ško najdišče Villa Rustica, zaželene predhodne prijave v TIC Radov-ljica, Mošnje
Kovaški šmaren, ob 19.00, začetek Kovaškega šmarna z mašo, Cer-kev Matere Božje, Kropa
Četrtkov večer in Š'ta godba, ob 20.00, prvi program Radia Slovenija v sodelovanju z Gostilno Avsenik gostuje Pri Jožovcu, vstop prost, Gostilna Avsenik, Begunje
Petek, 3. julijAnsambel Saša Avsenika, ob 19.00, večer narodno-zabavne glasbe in kulinarike, rezervacije, Gostilna Avsenik, Begunje*
Kovaški šmaren, ob 10.00, tradicionalna prireditev kroparskih kova-čev z razstavami, prikazi kovanja in sejem domače obrti, različne kulturne, športne in zabavne prireditve, Kropa
Pavarotti, ob 21.30, glasbeni biografski, ZDA, Velika Britanija, Poletni kino, vstop prost, Dvorišče Linhartove dvorane Radovljica
Sobota, 4. julijKovaški šmaren, ob 9.00, tradicionalna prireditev kroparskih kova-čev z razstavami, prikazi kovanja in sejem domače obrti, različne kulturne, športne in zabavne prireditve, Kropa
Poletni večer z Moniko Avsenik, ob 19.00, večer bo prepleten z živo glasbo zimzelenih melodij ter slastnih kulinaričnih umetnin, ki jih bodo za vas pripravili naši kuharji, brezplačni bingo, Gostilna Avse-nik, Begunje*
Še vedno verjamem, ob 18.00, romantična glasbena drama, ZDA, Linhartova dvorana Radovljica*
Kralj Staten Islanda, ob 20.00, komedija, ZDA, Linhartova dvorana Radovljica*
Nedelja, 5. julijZlata sveta maša in druženje pod cvetočim gankom, ob 17.00, Cer-kev sv. Trojice, Kamna Gorica
Bolšjak, ob 9.00, ljubitelji starin menjajo in prodajajo svoje izdelke, Linhartov trg, Radovljica
Kovaški šmaren, ob 10.00, tradicionalna prireditev kroparskih kova-čev z razstavami, prikazi kovanja in sejem domače obrti, različne kulturne, športne in zabavne prireditve, Kropa
Še vedno verjamem, ob 18.00, romantična glasbena drama, ZDA, Linhartova dvorana Radovljica*
Kralj Staten Islanda, ob 20.00, komedija, ZDA, Linhartova dvorana Radovljica*
Torek, 7. julijVoden ogled Kamne Gorice, ob 12.30, oglejte si zanimivo vaško jed-ro Kamne Gorice, prepredeno s številnimi vodnimi kanali, mostički in zgodovinskimi stavbami, zaželene predhodne prijave v TIC Rado-vljica, zbirno mesto TIC Radovljica
Voden ogled Krope, ob 10.00, oglejte si čudovito ohranjeno trško naselje z edinstveno dediščino večstoletnega kovanja, zaželene predhodne prijave v Kovaškem muzeju, avtobusna postaja Kropa
Voden ogled Radovljice, ob 10.15, voden ogled starega mestnega jed-ra, Linhartov trg, Radovljica
Sreda, 8. julijKoncert udeležencev klavirskega in violinskega seminarja, ob 19.00, predstavitev udeležencev mednarodnega klavirskega in violinskega seminarja, pod vodstvom prof. Sijavuša Gadžijeva in prof. Vasilija Meljnikova, organizator je La Casa de Kamna, vstop prost, Dvorana glasbene šole, Linhartov trg, Radovljica
Četrtek, 9. julijČetrtkovi večeri na trgu: Fed Horses, ob 20.00, "street food" Okusi Radol'ce, 20.30 koncert, Linhartov trg, Radovljica
Od 26. junija do 24. julija 2020Poletni Artish v Radovljici, od 14.00 do 19.00, prodajna razstava unikat-nih rokodelskih izdelkov, Linhartov trg – trg pred cerkvijo, Radovljica
Voden ogled Gradu Kamen, ob 16.00, zbor pod gradom, po ogledu gradu sledi še pohod po Lambergovi poti od Gradu Kamen do sredi-šča Begunj, zaželene predhodne prijave v TIC Begunje, Grad Kamen, Begunje
Voden ogled Mošenj, ob 10.00, na vodenem sprehodu skozi Mošnje si boste lahko ogledali staro vaško jedro, etnološki muzej in arheolo-ško najdišče Villa Rustica, zaželene predhodne prijave v TIC Radov-ljica, Mošnje
Petek, 10. julijKoncert udeležencev klavirskega in violinskega seminarja, ob 19.00, predstavitev udeležencev mednarodnega klavirskega in violinskega seminarja, pod vodstvom prof. Sijavuša Gadžijeva in prof. Vasilija Meljnikova, organizator je La Casa de Kamna, vstop prost, Dvorana glasbene šole, Linhartov trg, Radovljica
Judy, ob 21.30, biografska glasbena drama, Velika Britanija, Poletni kino, vstop prost, Dvorišče Linhartove dvorane Radovljica
Sobota, 11. julijVisoka nota, ob 18.00, glasbena drama, ZDA, Linhartova dvorana Radovljica*
Ema, ob 20.00, drama, Čile, Linhartova dvorana Radovljica*
Nedelja, 12. julijVisoka nota, ob 18.00, glasbena drama, ZDA, Linhartova dvorana Radovljica*
Vita in Virginia, ob 20.00, biografska romantična drama, Irska, Veli-ka Britanija, Linhartova dvorana Radovljica*
Torek, 14. julijVoden ogled Kamne Gorice, ob 12.30, oglejte si zanimivo vaško jed-ro Kamne Gorice, prepredeno s številnimi vodnimi kanali, mostički in zgodovinskimi stavbami, zaželene predhodne prijave v TIC Rado-vljica, zbirno mesto TIC Radovljica
Voden ogled Krope, ob 10.00, oglejte si čudovito ohranjeno trško naselje z edinstveno dediščino večstoletnega kovanja, zaželene predhodne prijave v Kovaškem muzeju, avtobusna postaja Kropa
Voden ogled Radovljice, ob 10.15, voden ogled starega mestnega jed-ra, Linhartov trg, Radovljica
Sreda, 15. julijKoncert udeležencev violinskega seminarja, ob 19.00, predstavitev udeležencev violinskega seminarja, pod vodstvom prof. Leonida Sorokova, organizator je La Casa de Kamna, vstop prost, Dvorana glasbene šole, Linhartov trg, Radovljica
Četrtek, 16. julijČetrtkovi večeri na trgu: Monika Avsenik & The mood swingers, ob 20.00 "street food" Okusi Radol'ce, 20.30 koncert, Linhartov trg, Radovljica
Voden ogled Gradu Kamen, ob 16.00, zbor pod gradom, po ogledu gradu sledi še pohod po Lambergovi poti od Gradu Kamen do središča Begunj, zaželene predhodne prijave v TIC Begunje, Grad Kamen, Begunje
Voden ogled Mošenj, ob 10.00, na vodenem sprehodu skozi Mošnje si boste lahko ogledali staro vaško jedro, etnološki muzej in arheolo-ško najdišče Villa Rustica, zaželene predhodne prijave v TIC Radov-ljica, Mošnje
Petek, 17. julijKoncert udeležencev violinskega seminarja, ob 19.00, predstavitev udeležencev violinskega seminarja, pod vodstvom prof. Leonida Sorokova, organizator je La Casa de Kamna, vstop prost, Dvorana glasbene šole, Linhartov trg, Radovljica
Collete, ob 21.30, biografska drama, Velika Britanija, Poletni kino, vstop prost, Dvorišče Linhartove dvorane Radovljica
Sobota, 18. julijKapitan Sabljezobi in čarobni diamant, ob 18.00, animirani, Linhar-tova dvorana Radovljica*
Ema, ob 20.00, drama, Čile, Linhartova dvorana Radovljica*
Nedelja, 19. julijKapitan Sabljezobi in čarobni diamant, ob 18.00, animirani, Linhar-tova dvorana Radovljica*
Besen, ob 20.00, triler, ZDA, Linhartova dvorana Radovljica*
Torek, 21. julijVoden ogled Kamne Gorice, ob 12.30, oglejte si zanimivo vaško jed-ro Kamne Gorice, prepredeno s številnimi vodnimi kanali, mostički in zgodovinskimi stavbami, zaželene predhodne prijave v TIC Rado-vljica, zbirno mesto TIC Radovljica
Voden ogled Krope, ob 10.00, oglejte si čudovito ohranjeno trško naselje z edinstveno dediščino večstoletnega kovanja, zaželene predhodne prijave v Kovaškem muzeju, avtobusna postaja Kropa
Voden ogled Radovljice, ob 10.15, voden ogled starega mestnega jed-ra, Linhartov trg, Radovljica
Četrtek, 23. julijČetrtkovi večeri na trgu: Etno banda Poseben gušt, ob 20.00 "street food" Okusi Radol'ce, ob 20.30 koncert, Linhartov trg, Radovljica
Voden ogled Gradu Kamen, ob 16.00, zbor pod gradom, po ogledu gradu sledi še pohod po Lambergovi poti od Gradu Kamen do sredi-šča Begunj, zaželene predhodne prijave v TIC Begunje, Grad Kamen, Begunje
Voden ogled Mošenj, ob 10.00, na vodenem sprehodu skozi Mošnje si boste lahko ogledali staro vaško jedro, etnološki muzej in arheolo-ško najdišče Villa Rustica, zaželene predhodne prijave v TIC Radov-ljica, Mošnje
Petek, 24. julijKickbokserka, ob 21.30, mladinski film, Nizozemska, Belgija, Poletni kino, vstop prost, Dvorišče Linhartove dvorane Radovljica
RazstaveMuzej jaslic Brezje, edinstvena zbirka okoli 450 eksponatov jaslic s celega sveta. Muzej, ki je urejen v nekdanjem pomožnem gospodar-skem poslopju Frančiškanskega samostana Brezje, je odprt ob sobo-tah in nedeljah od 9.00 do 16.00 ter med tednom po predhodni najavi v Romarskem uradu Brezje.
Vzemi si čas, od 3. junija do 24. julija. Na razstavi so predstavljene številne ure, ki jih hranijo v Gorenjskem muzeju, razstavna zgodba pa nas bo vodila skozi zgodovinski čas in prostor. Kako so ljudje nekoč dojemali čas? Sprva so čas doživljali skozi spremembe v nara-vi, danes nam ga merijo ure. Ura kot predmet je eden najstarejših izumov; Knjižnica A. T. Linharta Radovljica.
10 let Igrive arhitekture, od 1. junija do 31. avgusta. V radovljiški knjiž-nici si lahko ogledate razstavo o delovanju izobraževalnega programa o arhitekturi, prostoru in oblikovanju Igriva arhitektura od leta 2009.
Mankica Kranjec: Po stopinjah mojega deda, od 18. junija do 18. julija. Fotografinja Mankica Kranjec se predstavlja z izbranimi prizori prek-murskih ravnic motive slikovitih krajev, kjer je njen ded, izvrstni slo-venski pisatelj Miško Kranjec, preživljal svojo mladost v močvirju; Galerija Brigita, Lancovo.
Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino. Več informacij o posamez-nih prireditvah je na spletni strani www.radolca.si. Organizatorji prireditev si pridržujejo pravico do spremembe programa.
JUN
IK -
M, D
.O.O
., KO
RZIK
A 3
, GO
ZD M
ART
ULJ
EK
16 Deželne novice, petek, 26. junija 2020
deželne novice
Alenka Brun
Mošnje – Končno smo dobi-li Michelinov vodnik za Slo-venijo. Njegov prihod je bil odmeven, v sklopu dogodka, ki so ga poimenovali Miche-lin Star Revelation pa so na Ljubljanskem gradu razkrili imena slovenskih restavra-cij, gostiln, bistrojev, ki so se uvrstili v omenjeno prestiž-no rdečo knjižico, ki jo nekateri imenujejo kar kuli-narična biblija. Michelin vstopa zgolj na destinacije z dokazanim kulinaričnim potencialom in tako s prihodom na slo-venski trg potrjuje, da Slove-nija sodi v sam vrh svetovne gastronomije. To je odlična popotnica za naprej, za celo-ten gostinski sektor. Miche-linovi kriteriji ocenjevana temeljijo na petih načelih: kakovost uporabljenih sesta-vin, mojstrstvo okusov in kuharskih tehnik, osebnost kuharskih mojstrov v njiho-vi kuhinji, vrednost za denar in doslednost med različni-mi obiski; njegova priznanja in zvezdice pa pomenijo garancijo za najvišjo kako-vost kulinarike. Prejete tri zvezdice pomenijo izjemno kulinariko, vredno posebnega potovanja, dve odlično, za katero je vredno narediti ovinek, ena pa viso-
kokakovostno kulinariko, vredno postanka. Prejeti Bib Gourmand pomeni dobro razmerje med ceno in kako-vostjo, The Plate Michelin oziroma krožnik Michelin pa sveže surovine, skrbno prip-ravljen in dober obrok. Pode-ljujejo pa tudi piktogram traj-nosti, kar označuje zavzema-nje za ohranjanje okolja, iznajdljivost pri uporabi traj-nostnih praks v vsakodnev-nem delu. Slovenci smo se dobro odre-zali: dobili smo kar šest pik-
togramov trajnosti, 37 krožni-kov Michelin ter devet Mic-helinovih Bib Gourmand. V velikem finalu podeljevanja zvezdic pa je kar pet restavra-cij s svojimi kuharskimi moj-stri dobilo eno zvezdico in (pričakovano) Hiša Franko z izjemno kulinarično mojstri-co Ano Roš dve. Skupno sedaj najdemo v prvem Mic-helinovem vodniku Slovenije kar 52 slovenskih restavracij. Še posebno pa smo ponos-ni, da je med prejemniki zvezdic tudi Vila Podvin iz
Mošenj s kuharskim mojs-trom Urošem Štefelinom, ki zvezdice ni pričakoval in presenečenja ni mogel skri-ti. Občutki veselja so ga ujeli kasneje, ko je dojel, da je dejansko dobil Michelinovo zvezdico. Z njim so se vese-lili tako njegova ekipa Vile Podvin v Mošnjah in hotelu ter bistroju Linhart v Radov-ljici kot tudi radovljiški gos-tinci, predvsem iz Okusov Radol'ce. Je pa tovrstno priz-nanje pravzaprav velika pri-dobitev za vso Gorenjsko.
Vila Podvin dobila prvo zvezdicoLetos se je Slovenija znašla na zemljevidu Michelinovega vodnika. Ta je prepoznal kakovost slovenske gastronomije in Slovenijo uvrstil med svoje nove destinacije. Tudi Gorenjci smo dobili svojo prvo »mišelinko«: dobila jo je Vila Podvin iz Mošenj z Urošem Štefelinom na čelu.
Uroš Štefelin in razpoložena kuharska ekipa Vile Podvin / Foto: Tina Dokl
Prvi dogodek bo že v četrtek, 2. julija, ko bo Radovljica gostila Gala Dance Orches-tra. Teden dni kasneje pri-hajajo Fed Horses, 16. julija pa Monika Avsenik in The Mood Swingers. V četrtek, 23. julija, sledi Etno banda Poseben gušt, zadnji četrtek v juliju pa vas bodo zabavali Vudlenderji, napovedujejo organizatorji. Piko na i četrt-kovim večerom, ki bodo med 20. in 23. uro na Lin-hartovem trgu, dodajo Oku-si Radol'ce. Celoten program poletnega dogajanja sicer najdete na www.radolca.si, ker je objav-ljen koledar vseh poletnih prireditev. "Vabljeni v Rado-vljico, kjer se ves čas kaj dogaja: Bolšjak vsako prvo nedeljo v mesecu med 9. in 13. uro, pri Avseniku se vse
poletje odvijajo glasbeni večeri, to soboto pred barom Academia pripravljajo mini festival Okusi piva, lahko pa samo pridete v mesto in uži-vate na eni od prijetnih teras ob kavici in sladoledu," še naštevajo pestro poletno dogajanje na Turizmu Radovljica."Ker pa bomo letos še bolj raziskovali vse kotičke pre-lepe Slovenije, se lahko v juliju in avgustu podate na vožnjo z avtobusom Hop-On Hop-Off. Letos smo za domačine pripravili brezplačno vožnjo, ki si jo lahko privoščite s kuponč-kom, objavljenim v tej šte-vilki Deželnih novic. Skoči-te na avtobus, pojdite na enega od brezplačnih vode-nih ogledov in postanite še bogatejši za novo popotniš-
ko izkušnjo," vabijo in dodajajo: "Naj vam poletje mine mirno in prijetno na katerem od dogodkov, v pre-
lepi naravi na eni od števil-nih tematskih poti, na kole-su, ob vodi ali ob kavici v mestu. Se vidimo!"
Prihaja Poletje v Radol'cZ julijem se v Radovljico vračajo četrtkovi večeri z glasbo in kulinariko. Šest četrtkov, šest glasbenih zasedb in Okusi Radol'ce s ponudbo ulične hrane.
V četrtek, 9. julija, boste med 14. in 19. uro na trgu pred cerkvijo svetega Petra v mestu lahko izbirali še med rokodelskimi izdelki na poletnem Artishu. / Foto: Boris Pretnar
Turistični avtobus Hop-On Hop-Off krenil že v osmo sezono. Brezplačni prevozi za domačine.Na Turizmu Radovljica upa-jo na čim več obiskovalcev na avtobusu ter na organizi-ranih vodenih ogledih, ki se jih tako tujci kot domačini lahko brezplačno udeležijo na številnih točkah ob trasi. Avtobus vozi vsak torek, sre-do, četrtek in petek v juliju in avgustu. Vsak dan vozi na drugi relaciji, vedno pa svo-jo pot začne na Bledu. Celo-ten program vodenih ogle-dov in urnik avtobusa sta
objavljena na spletni strani www.radolca.si. Da bi projekt, ki deluje po principu dnevne vozovnice, približali gostom, so vožnje za vse, ki imajo kartico gosta Julijske Alpe: Radovljica ali Julijske Alpe: Bled, brezpla-čne, je povedala Kaja Beton.Brezplačno se lahko z avto-busom vozijo tudi otroci do dopolnjenega desetega leta,
letos pa promocijsko brez-plačno dnevno vozovnico podarjajo tudi domačinom. Na ta način jih vabijo na obisk krajev v svoji občini in obisk sosednjih destinacij, hkrati pa na ta način spod-bujajo lastnike zasebnih nastanitev na Bledu, da se s produktom seznanijo tudi sami ter ga tako lažje pripo-ročajo svojim gostom."Iz Radovljice se boste tako lahko vsak petek podali na izlet v Kamno Gorico ali Kro-po, obiskali dolino Draga pri Begunjah, Brezje, Bled ali celo Tržič. Prebivalci Krope
in Kamne Gorice, Brezij in Begunj se z avtobusom lahko odpeljete v Radovljico ali na Bled. Avtobus lahko izkoristi-te kot odlično priložnost, da se sprehodite po podeželskih poteh in nazaj odpeljete z avtobusom. Na ta način lah-ko na primer prehodite tudi četrto etapo daljinske pohod-ne poti Juliana," je še pojasni-la Kaja Beton.
Turistični avtobus
Brezplačno se lahko z avtobusom vozijo otroci, promocijsko brezplačno dnevno vozovnico pa letos podarjajo tudi domačinom.
V razstavnem hodniku Radovljiške graščine bo to poletje na ogled razstava fotografij legendarnih radovljiških fotografov Adija Finka in Ivana Pipana z naslovom Industrijska dedišči-na v fotografiji: Industrija v radovljiški občini skozi objektiv fotografov. Adi Fink in Ivan Pipan sta bila fotografa, ki sta aktivno delovala v Fotografskem društvu Radovljica in sta v dolgih letih ukvarjanja s fotografijo posnela veliko zanimivih motivov, ki dokumentirajo življenje v Radovljici in njeni oko-lici v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja, poudarjajo v Muzejih radovljiške občine, kjer so razstavo pripravili v sodelovanju s Fotografskim društvom Radovljica."Dediči so velik del njune fotografske zapuščine prepustili Fotografske-mu društvu Radovljica, ta pa nato Mestnemu muzeju Rado-vljica. Razstava je samo del njune bogate zapuščine, posne-te v okoliških tovarnah. Nekaterih ni več, druge pa še zdaj delujejo kot uspešna podjetja tudi v mednarodnem prosto-ru," je pojasnila Katja Praprotnik, skupaj z Vido Markovc soavtorica razstave.
Industrijska dediščina v fotografiji
Hop-On Hop-Off
Brezplačna dnevna vozovnica za 2 osebiBrazplačno za otroke do 10 let in imetnike kartice Julijske Alpe
TURI
ZEM
IN K
ULT
URA
RA
DO
VLJI
CA, L
INH
ART
OV
TRG
9, R
AD
OVL
JICA