revija monitor 096 september 2009

september 2009, letnik 19, številka 9 www.monitor.si

TWITTER ZA ZAČETNIKEse

ptem

ber 2

009

ISSN 1318-1017

cena: 6,22 EURcena: 6,22 EUR

Z DVD!

Z DVD!

Z DVD!

POSL

OVNI

PRO

JEKT

ORJI

• O

FFIC

E 20

10

STRAN 70 STRAN 27

Samsung Omnia HDNovi Samsungov pametni telefon je odličen, le video v ločljivosti HD je tak, hm, kot da bi bil narejen s telefonom ...

Maska fotoaparatPoletja še ni konec – preizkusili smo podvodno masko z vgrajenim fotoaparatom!

Office 2010Microsoft še vedno nadgrajuje svojo molzno kravo. Preizkusili smo najnovejšo različico beta.

STRAN 22

Očistimo poštni nabiralnik!

STRAN 42

Preizkusili smo 20 programov in storitev za obrambo proti nezaželeni pošti.

STRAN 20

PRVI GOOGLOVI TELEFONIPreizkusili smo HTCjeva telefona Hero in Magic z Googlovim operacijskim sistemom. Naprodaj že tudi pri nas!

STRAN 56

PRVI GOOGLOVI TELEFONIPreizkusili smo HTCjeva telefona Hero in Magic z Googlovim operacijskim sistemom. operacijskim sistemom. Naprodaj že tudi pri nas!

100 NAJBOLJŠIH BREZPLAČNIH PROGRAMOV

Poslovni projektorji19 preizkušenih projektorjev za poslovne predstavitve.

6 uVODNIk 6 Koliko časa še?

Matjaž Klančar

8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdjič

10 sEPTEMbRA NA MONITORJEVI PLOščI

12 PRED DEsETIMI LETI INNAPOVEDNIk

13 TRENDI

14 NOVICE 15 Spletni pregled

42 kugA sVETOVNEgA sPLETABoris Šavc, Luka Kropivnik

56 PROJICIRAJMO POsLOVNOTadej Beravs, Miran Varga

70 NOVA PIsARNA V DELuMiran Varga

76 VIRTuALNI sTROJI NA TRžNICIJanez Urevc

80 zAsTONJ JE bOLJE 80 100 najboljših zastonjskih programov

106 NAsVETI 106 Twitter za začetnike

108 MNENJA 108 Iskanje nove zlate žile Vladimir Djurdjič

110 Odvržene rokavice Uroš Mesojedec

112 PRO ET CONTRA 112 Zeleno ali nevarčno?

Odgovorni urednikMatjaž Klančarstrokovna urednikaVladimir Djurdjič, Primož GabrijelčičurednikUroš Mesojedec Vodja laboratorijaMatic Zupančičspletni urednikJure Forstneričurednik DVDŽiga VeberlekturaDora Mali

Oblikovanje, računalniška grafika in stavekPeter Gedei tehnični urednikGrega KropivnikfotografijePeter Gedei, fotoarhiv Monitorja , iStocknaslov uredništvaMonitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10, e-pošta: [email protected] v spletu http://www.monitor.siNenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača-mo. Vse gradivo v reviji Monitor je last druž-be Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

4 Monitor / september 2009

Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje prizna-nje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde-

lek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izde-lek je prejel priznanje.

IzdajateljMladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405DirektorDenis TavčarMarketingtel.: (01) 230 65 24e-pošta: [email protected]

naročnine in prodaja tel.: 080 98 84, (01) 230 65 30e-pošta: [email protected] Schwarz d.o.o., Ljubljananaklada: 8.250 izvodovDistribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana

VsEbINA sEPTEMbER 2009

Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 8,5%. ISSN 1318-1017

NEzAžELENA POšTABeseda spam je postala sinonim za kugo inter-

neta – nezaželena elektronska sporočila. Preizkusili smo rešitve, ki nas branijo pred njo: za Windows in Linux, za strežnike in domače uporabnike.

Zlati Monitor ....................................................................43Najhujši smetitelji ...........................................................44Rešitve za Windows .....................................................44Prepustimo pregledovanje drugim .............................45Prepustimo se oblaku ................................................... 47Rešitve za Linux ............................................................50Grafikoni ..........................................................................53Tabela ...............................................................................54

POsLOVNI PROJEkTORJI Izbor poslovnega projektorja se ob poplavi raz-

ličnih modelov zdi kot igranje igre na srečo. A tudi v svetu igralništva se tisti bolje podkovani z znanjem znaj-dejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na sre-čo. Preizkusili smo 19 modelov.

OFFICE 2010Ste se kdaj znašli pred dilemo, kaj podariti člove-

ku, ki ima že vse? V podobnih dvomih so bili očitno pri Microsoftu, ko so se začeli ukvarjati z novo različico pisar-niškega paketa Offi ce. Digitalna pisarna z letnico 2010 je ravno toliko prenovljena in izboljšana, da si zasluži nov rojstni dan.

VMwARE TRžNICAŽe pred časom smo se razpisali o VMWarovi tr-

žnici navideznih strojev, v kateri je na voljo silno ve-liko najrazličnejših že pripravljenih in delujočih pro-gramskih paketov v obliki strojev. Izkaže se, da je ta tržnica še kako živa, zato smo se odločili pobrskati po novostih in zanimi-vostih.

ličnih modelov zdi kot igranje igre na srečo. A tudi v svetu igralništva se tisti bolje podkovani z znanjem znaj-

20 Googlovi pametni telefoni

22 Samsung Omnia HD

23 HD kamera Practica

24 Xtreamer NMT

26 Maska s fotoaparatom

28 Novi omrežni diski

30 Draytekov usmerjevalnik

31 WriteMonkey

32 Ura telefon

33 Kingston – vrhunski pogon SSD

34 Acer Revo

34 Imate novo pošto

37 OWL intranet

39 Vmware Server 2 za Linux

41 Tramigo T22

AM MEDIA ............................................... 111

ASUS........................................................... 7

AVTERA ...........................................OVITEK 2

CIKLUS ......................................................73

DNEVNIK ...................................................69

DOBO ........................................................35

ETV............................................................75

GTV .........................................................109

LINUX ........................................................85

MEDIA TV ..................................................75

MIKROPIS HOLDING .......................OVITEK 3

MOBITEL PR ........................................23, 51

PLANET 9 .................................................65

POMORSKA ŠOLA .....................................36

R KANAL....................................................77

RADIO ROBIN ............................................79

SI.SPLET ..................................................... 9

SOCOMEC SICOM ...................................101

TEHNIŠKA ZALOŽBA..................................88

TV PRIMORKA .........................................109

VIBOR .............................................OVITEK 4

XENON FORTE ............................................. 1

Monitor / september 2009 5

seznam oglaševalcev

saMsunG OMnIa HDNovi Samsungov pametni telefon je odličen, le video v ločljivosti HD je tak, hm, kot da bi bil narejen s te-lefonom ...

20 PREIzkusI

89 NAJbOLJšI IzDELkI

je odličen, le video v ločljivosti HD je tak, hm, kot da bi bil narejen s te-

Maska s fOtOapaRatOMPoletja še ni konec – preizkusili smo podvodno masko z vgrajenim foto-aparatom!

WRIteMOnkeYMorate nujno končati pisanje, pa se raje ukvarjate z naslovi in pisa-vami? Poizkusite WriteMonkey in si moteče elemente izključite.

naročanje na revijo MonitorRevijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejema-te na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. • Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpeta v vsa-

ko številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elek-tronski pošti [email protected].

• Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne

zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za na-slednje obdobje.

• Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu

(01) 230 65 31 ali po elektronski pošti [email protected].

lenOVO tHInkpaD t400 sLenovo je svoj vrhunski preno-snik T400 še stanjšal in ga nare-dil lažjega.

CanOn pIxMa Mp980Canonova nova naprava iz družine Pixma, model MP980, predstavlja vrh ponudbe Canonovih brizgalnih večopravilnih naprav.

OlYMpus e-p1Že pri predstavitvi prvih konceptu-alnih slik tega modela smo bili nav-dušeni nad oblikovanjem in vide-zom naprave. Tudi v živo nismo bili razočarani.

92 PRENOsNI RAčuNALNIkI 92 Lenovo ThinkPad T400s

93 Asus W90VP-UZ020J

94 Lenovo G550 - 2958

95 LAsERskI TIskALNIkI 95 Lexmark T652dtn

96 Xerox Phaser 6128MFP

98 bRIzgALNI TIskALNIkI 98 HP Photosmart C309a

99 Epson Stylus Photo PX800FW

99 Canon Pixma MP980

100 Canon Pixma MX320

102 DIgITALNI FOTOAPARATI 102 Olympus E-P1

103 Sony Cyber-shot DSC-HX1

105 Canon Eos 500D

DIgITALNI FOTOAPARATI

Microsoftov monopol nad industrijo osebnih računalnikov je v vseh teh letih zagotovo nastal zaradi zelo uspešne-ga operacijskega sistema Windows (prej DOS), močno pa se je poglobil zaradi pisarne, paketa Offi ce. Za razliko od operacijskega sistema, kjer se je Microsoftu z DOSom (oz. IBMom) dobesedno »us**lo«, je pri Offi ceu treba prizna-ti, da so bili ključ do začetnega uspeha prav gotovo zelo dobri izdelki, najprej Word, kasneje tudi Excel. In seve-da odlična zamisel – združitev teh in nekaterih drugih programov v skupno Pisarno – Offi ce. Pravzaprav je bila zadnja poteza tako dobra, da večina običajnih uporab-nikov danes sploh ne loči med »Windows« in »Offi ce«. Za marsikoga je to pač vindovs, ki je že privzeto na vsa-kem računalniku.

Prvi Wordi za DOS sicer niso bili nič posebnega in so po prodaji daleč zaostajali za pionirjem Wordstarom in kasneje Word Perfectom, so pa zato zelo dobro zaorali v okenskem okolju. Res, zelo verjetno tudi zaradi skrivno-sti Oken, ki so bile konkurentom dalj časa skrite. Vendar je bil Winword 2.0, s katerim sem sam zakorakal v oken-sko urejanje besedil, zakon v primerjavi s čimerkoli dru-gim. No, moji profesorji na fakulteti se sicer niso strinjali in so vztrajali, da moram uporabljati TEX, ampak hej, saj so nas še kar nekaj let po tem še vedno učili fortran in ne C(++), tako da vam je verjetno vse jasno ...

Res je sicer, da je bilo urejanje grafi čnih elementov (npr. matematičnih enačb), pri katerih je TEX briljiral, špartansko, skorajda nemogoče, vendar sem se vsaj iz-ognil »kompajliranja« besedila, ki ga je zahteval slednji. Res je tudi, da ima Word od nekdaj (še vedno) težave s skritimi kodami, ki jih uporabnik sicer ne vidi in jih ne more popraviti, vendar lahko drastično vplivajo na (ne)zaželeni videz dokumenta. In res je tudi, da ima Word od nekdaj (še vedno) hude težave z dolgimi dokumenti in z dokumenti, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva. Živo se še spomnim, kako je moja ženka v Wordu po-stavila diplomsko nalogo in so se ji po končnem shra-njevanju vsi grafi čni elementi v datoteki pretvorili v ve-like rdeče ikse ... Brskanje po Microsoftovi bazi pomoči je razkrilo, da »Microsoft ve za to napako in lahko žal le svetuje, da vse grafi čne elemente znova vstavimo«. In, hej, tudi trenutno aktualni Word 2007 se je pravkar, med pisanjem tega uvodnika, odločil, da ne bo več pre-verjal slovnične pravilnosti mojega besedila (pojma ni-mam, zakaj), toda, roko na srce, boljšega urejevalnika besedil v resnici ni.

Toda. Kolikokrat ga kot urejevalnik besedil dandanes sploh še potrebujemo? Oz. bi ga v resnici potrebovali? Kolikokrat dejansko urejamo besedila, ki morajo biti lepo oblikovana, z grafi čnimi elementi? Prav, seminarske in diplomske naloge. Morda poročila, ki jih je treba dosta-viti v pisni obliki. Največkrat pa ga v resnici uporabljamo za pisanje elektronskih sporočil (!, da, Outlook 2007 za sestavljanje elektronskih sporočil uporablja Word 2007)

in za razne krajše dopise in sporočila, ki jih na koncu tako ali tako pošljemo po elektronski pošti kot pripon-ke ali pa objavimo v intranetu, kot priponko ali pa pre-tvorjene v HTML.

Pretvorba v HTML, ha, zgodba zase! Kdor je že kdaj poizkusil Wordov SaveAs HTML ali Copy/Paste iz Worda v kak urejevalnik HTML, se je verjetno zgrozil. Namesto običajne in čiste kode HTML je bil rezultat klo-basa Microsoftovih HTML dodatkov in oznak, ki jih je največkrat pravilno razumel samo Internet Explorer. Če jih je sploh kdo. Imel sem priložnost videti slovenski sis-tem CMS (sistem za upravljanje spletnih vsebin), ki je imel tri možnosti lepljenja besedila (Paste) – običajno, samo besedilo in, ne boste verjeli, lepljenje besedila iz Worda. Pri čemer je zadnja možnost že v odložišču za Wordom počistila vso nesnago v obliki Microsoftovih dodatkov.

In tako je dejstvo, da bi lahko veliko večino izdelkov, ki na koncu postanejo elektronski izdelki, danes nare-dili z OpenOffi ce in celo z Google Docs. Bodimo pošte-ni, če bi Offi ce »skeširali« iz lastnega žepa, bi to poče-li že danes. Dokler to skešira podjetje ali pa sploh nih-če, ga pač uporabljamo. Mimogrede, naš Dare, ki zadnje leto dela v Rusiji, pravi, da tam prav nihče ne pomisli na OpenOffi ce, saj je Microsoftov Offi ce enako poceni, beri: zastonj ...

Sploh pa – Word se nikoli ni zares prilagodil interne-tu tudi glede sodelovanja pri dokumentih. V Microsoftu sicer nekaj »prčkajo« s sodelovanjem prek portala Sharepoint, vendar je to, vsaj tisto, kar sem videl sam, nekako srednja žalost. In vsekakor precej daleč od sode-lovanja, ki ga omogoča Google s svojim Docs.

Kakorkoli že, svet se spreminja in se je tudi dokaj spremenil. Word pa ostaja. Le bistveno bolj zmogljiv, hkrati pa še vedno enak, usmerjen v oblikovanje izdel-kov, ki končajo na papirju. In teh je in bo vedno manj. Koliko časa torej še?

•••Se spomnite uvodnika v poletni številki, ko sem opo-

zoril na SiOLovo kockanje z naročniki? Uganite – da, SiOL TV je tudi danes, dva meseca in pol kasneje, še ve-dno eno samo kockanje in »resetiranje«, ki je preosta-lo uporabnikom z željo po televizijskem programu. Si predstavljate, da bi morali vsak večer vsaj enkrat zno-va zagnati nekaj, karkoli že, da bi si lahko ogledali pre-ostanek fi lma? Jaz ne. Če bi pa za vse to v nabiralnik do-bil še višji račun, kot so ga dobili naročniki SiOL TV, bi pa sploh znorel. No, po drugi strani - za več denarja še več kockanja...

Prav zanimivo bi bilo dobiti podatke o tem, koliko uporabnikov je zaradi tega zapustilo SiOL. K sreči (za SiOL) je še vedno veliko takih, ki nimajo druge izbire, ali pa so se zacementirali z nakupom subvencioniranih vmesnikov, prenosnikov, televizorjev ...

koliko časa še?Ideja za ta uvodnik se mi je porodila ob Microsoftovi splavitvi beta različice novega Office 2010 in branju komentarja na arstechnica.org. Res – ali tale Office, pardon, Word, res še pije vodo?

Matjaž klančarodgovorni [email protected]

uVODNIk

»Imel sem priložnost videti slovenski sistem CMS, ki je imel tri možnosti lepljenja besedila (Paste) – običajno, samo besedilo in lepljenje besedila iz Worda.


Brez panike! Brez panike! … Zdaj pa pa-nika! Microsoft je, kot kaže, prvič ura-

dno navedel, da vidi Linux kot resno konkuren-co za svoje namizne operacijske sisteme. V pre-teklosti so to vselej zanikali ali kvečjemu do-puščali konkurenčnost na področju strežniških sistemov, zdaj pa so v letnem poročilu za ameri-ško agencijo za vrednostne papirje brez zadrž-kov navedli družbe Canonical (Ubuntu) in Red Hat kot največjo grožnjo za okolje Windows, zlasti na področju lahkih netbookov. Doslej so kot konkurenta označevali predvsem Apple in njihov Mac OS X. Na seznamu se je znašel tudi Google s svojo platformo Android.

Želite prispevati v dobrodelne namene? Potem lahko zdaj namesto denarja ali

dobrin ponudite tudi neizkoriščen procesorski čas vašega računalnika. Intel je skupaj z nepro-fitno organizacijo GridRepublic razvil aplikacijo za priljubljeno storitev Facebook, s katero lah-ko vsak posameznik daruje procesne zmoglji-vosti svojega računalnika za enega ali več glo-balnih projektov s plemenitimi cilji. Trenutno lahko prispevate k projektu Rosetta@home, s katerim iščejo rešitve za najbolj pereče bolezni, Climateprediction.net, s katerim skušajo razu-meti in celo napovedovati podnebne spremem-be po svetu, ter Africa@home, s katerim išče-jo optimalni model za boj proti malariji. Najbrž se bodo pridružili tudi drugi projekti. Facebook seveda ni bil izbran naključno, saj računajo na hitro širitev informacij in ponudnikov, kar je značilno za družabna omrežja. Upajmo le, da globalna procesna zmogljivost ne bo zlorablje-na v druge namene.

Kljub različnim težavam Microsoft, Sony in Nintendo s svojimi igralnimi konzo-

lami služijo kar lepe denarce. Vsekakor dovolj, da o vstopu na to dobičkonosno področje, mor-da združeno z zmožnostjo prodaje in predva-janja večpredstavnih vsebin, razmišljajo tudi drugi velikani. Apple naj bi se tako pripravljal, da bi svoj predvajalnik Apple TV spremenil v napravo, prek katere bo mogoče igrati tudi igre. Še bolj drzna pa je napoved, da se s po-dročjem iger spogleduje tudi Google. Ugibanja je samo še podkrepil nedavni nakup podjetja On2 Technologies, ki sicer razvija učinkovite vi-deo kodeke, v našem primeru pa tudi rešitve za vgradne naprave. Ali Google pripravlja spreje-

mnik (set-top box), ki bo deloval na Androidu in v dnevni sobi predstavljal center digitalne za-bave in informiranja? Ideja ni slaba.

Kako pomembne postajajo računalniške igre v globalni ekonomiji, lepo nakazuje

zgodba iz Japonske. Analitiki so nedavno izra-čunali, da devet vodilnih izdelovalcev igralnih konzol in video iger skupaj ustvari več prihod-kov kot celotno japonsko elektrogospodarstvo, ki ga sestavlja kar 19 velikanov s področja ele-ktrične energije. Še več, zdaj ko je gospodarska kriza ustavila rast skoraj na vseh področjih, se nekaterim izdelovalcem iger, zlasti Nintendu, zavidljivo veča prodaja. Res je, ljudje si želimo kruha in iger. Potem smo zadovoljni.

Eno od področij, ki bodo v prihodnjih le-tih zagotovo doživela razcvet, je mobil-

ni dostop do interneta. Vse večje hitrosti pre-nosa podatkov v omrežjih 3G in kmalu tudi 4G ter hkrati nižje cene storitev bodo po mnenju družbe ABI Research prispevale, da se bo mo-

bilni internetni promet v naslednjih petih letih drastično povečal. Leta 2014 naj bi tako prek mobilnih omrežij vsak mesec prenesli 1,6 exa-byta podatkov. Za primerjavo – v celotnem letu 2008 so po svetu prek mobilnih omrežij prene-sli skupaj okoli 1,3 exabyta podatkov.

Med podjetjema Apple in Palm se bije pravi boj. Apple se nikakor ne strinja

s tem, da bi imeli uporabniki telefonov Palm Pre dostop do trgovine iTunes, saj je po mne-nju tega izdelovalca namenjena zgolj uporabni-kom izdelkov Apple. Sredi poletja so tako s po-sodobitvijo programja iTunes »izločili« uporab-nike Palm Pre, vendar izdelovalec teh zanimi-vih telefonov ni ostal dolžan – že v nekaj dneh so pripravili posodobitev sistemske program-ske opreme, ki je zopet omogočila dostop do

iTunesov. Vse bolj diši po navzkrižni tožbi, zo-pet pa bo na preizkusu že znano ameriško sta-lišče o boju proti monopolom.

Predstavniki organizacije Linux Foun da-tion se prepričani, da bodo ponudniki te-

lekomunikacijskih storitev že v kratkem začeli ponujati lahke netbooke brezplačno ali za sim-bolični znesek. Služili naj bi predvsem s proda-jo mobilnega interneta ter možnostjo nakupa in prenosa aplikacij za lahke prenosnike, po vzo-ru tega, kar počnejo Apple, Blackberry, Nokia in drugi s svojimi spletnimi trgovinami za telefon-ske aplikacije. Veliko zanimanje je predvsem na Kitajskem, kjer tudi izdelajo največ netbookov.

Toda danes ponudniki brezplačnih stori-tev in rešitev preživljajo težke čase. Vse

več podjetij in avtorjev opravlja revizijo svojih strategij, kjer naj bi brezplačne izdelke in sto-ritve poplačali iz drugih virov. Toda ti so v ča-sih gospodarske krize začeli hitro usihati. Tudi tako imenitnim organizacijam, kot je Mozilla, očitno ne gre prav lahko. Nedavno so tako upo-rabnike brskalnika Firefox pozvali, naj vendar-le razmislijo o prostovoljnih prispevkih za av-torje različnih dodatkov, ki so tako proslavili Firefox. Kot kaže, je v skupnosti razvijalcev pre-cej negodovanja, pa tudi streznili so se, da vse le ne more biti zastonj. Mozilla pa tudi nima la-stnih sredstev, s katerimi bi spodbujala razvi-jalce, brez katerih celota najbrž ne bi bila tako zanimiva, kot je.

Julija je v ZDA vzdignila precej prahu od-ločitev družbe Amazon.com, da odpokli-

če vse digitalne izdaje knjig 1984 in Živalska farma priznanega britanskega pisca Georga Orwella. Izkazalo se je, da nimajo pravic za prodajo, zato so naredili edini pravi korak – odpoklic. Le da so ga izvedli zelo nerodno, saj so kupcem knjige preproste izginile iz elektron-skih predalov in bralnikov Kindle tako rekoč čez noč. Ironično, da je to doletelo prav knjigi pisca, ki je že pred desetletji opozarjal na moč »Velikega brata«, ki vse vidi in lahko vpliva na vse. Kupci pa so se prvič zavedli, da imajo po-nudniki storitev pravzaprav delujoče vzvode, da jim odvzamejo nekaj, kar so kupili od njih, pa čeprav so v zameno dobili povračilo. Pri pa-pirnati izdaji se česa takega najbrž nikoli ne bi lotili.

TehnomanijaVladimir Djurdjičstrokovni urednik

TEHNOMANIJA


»Leta 2014 naj bi prek mobilnih omrežij vsak mesec prenesli 1,6 exabyta podatkov. Za primerjavo – v celotnem letu 2008 so po svetu prek mobilnih omrežij prenesli skupaj okoli 1,3 exabyta podatkov.

a letošnje poletje je konec dopustov in treba se bo spet vrniti na stara delov-na pota. V ta namen smo poiskali ene-ga izmed najuspešnejših programov, ki

pomagajo odganjati nezbranost pri delu za ra-čunalnikom in odvračajo pozornost od zabav-nih vsebin. WriteMonkey je kakovosten ureje-valnik besedil slovenskega izvora in bo v teh dneh več kot dobrodošel, druga opičja dobro-ta, ki se je tokrat znašla na naši plošči, pa se imenuje Tales of Monkey Island: Launch of the Screaming Narwhal. Z gusarščino se tokrat tudi v Monitorju poklanjamo slovesu od mor-ja, za sentimentalne romantike pa smo priloži-li še fi lm Moje poletje mladosti.

Za nekatere bo štart v novo delovno se-zono nemara še najlažji z novim brezplač-nim delovnim okoljem Linux SliTaz, ki bo vnesel novo moč in hitrost tudi v delo s starejšimi računalniki, saj se odlično spo-razumeva tudi s šibkejšo strojno opremo. Obujanje spominov pa nam ne uide niti pri tokratnem izboru nekaterih najboljših pri-spevkov, ki smo jih doslej priložili v okvi-ru Monitor TV.

Miniaturna brezplačna hitrost

Majhen in bliskovito hitri Linux SliTaz so začeli razvijati leta 2006, marca lani pa smo že ugledali prvo delujočo različico 1.0.

SliTaz je na neki način konkurenčen distribuci-jam, kot sta Damn Small Linux ali Puppy Linux, vendar zavzame celo nekaj diskovnega prosto-ra manj. Poleg tega njegova zasnova temelji na najnovejšem linuxnem jedru 2.6.25.5 (BusyBox). Različica 2.0, ki je tokrat na voljo na naši plošči, pa je na voljo od letošnjega aprila. Pripravljajo pa že zaenkrat še nestabilno različico 3.0, kate-re razvoj naj bi dokončali leta 2010.

Mini Linux distribucija in neposredni CD SliTaz sta na voljo brezplačno, prilagojen pa je tudi za delovanje na starejših in manj zmoglji-vih sistemih, saj za delovanje zadostuje že 128 MB pomnilnika. SliTaz deluje z razširjeno GNU

programsko opremo, slika sistema na plošči zasede le približno 30 MB, po name-stitvi pa disk obremeni le z 80 MB.

SliTaz deluje izjemno hi-tro, enako hitro poteka tudi namestitev, zažene pa se s Syslinux. Premore več kot 200 linuxnih ukazov, zbir-ko podatkov SQLite, orod-ja za reševanje sistema, sis-tem oken X, prednameščen je tudi brskalnik Mozilla Firefox itd. Za nekoliko zah-tevnejše in tiste, ki bi želeli resneje in vsak dan upora-

bljati SliTaz, pa smo na tokratno ploščo dodali še zbirko programov zanj.

Ime SliTaz sicer izhaja iz angleške bese-dne zveze Simple Light Incredible Temporary Autotomous Zone, okrog distribucije pa je tudi dobro razvita skupnost in forumi – med drugi-mi tudi slovenski na forum.slitaz.org/#idx5!

Tales of Monkey Island: Launch of the Screaming Narwhal

Pustolovščine, ki so nekaj časa brez pra-vega razloga veljale za mrtvo vejo računalni-ških iger, so zadnja leta nekoliko oživele. Žal večidel v obliki bolj ali manj dolgočasnih de-tektivščin a'la Sherlock Holmes v tisoč in eni različici. Tik pred poletjem pa je kar završalo. LucasArts je v potuhnjeni tajnosti pripravljal novo nadaljevanje prastare uspešnice Monkey Island. Prastare? Ja skoraj bo že desetletje, kar smo igrali četrti del, in dvajset let, kar smo se ubadali s prvim.

septembra na Monitorjevi plošči

Moje poletje ljubezni (My Summer of Love)

Težko je reči, kdo je prej koga zagledal, Mona (Natalie Press) Tamsin (Emily Blunt) ali Tamsin Mono, toda ko med njima klikne, res klikne – in to do obse-denosti, kakršno je Peter Jackson pričaral v Nebeških bitjih. Ko Mona, osamljena, neizkušena, zbegana naj-stnica iz zaspane, enolične, dolgočasne, deklasirane yorkširske vukojebine, ki ne ve čisto natanko, kako naj si razloži bratovo nenadno evangelizacijo, sreča Tamsin, elegantno čelistko iz premožne aristokratske družine, ki živi v bližnji tudorski palači, se ji zdi, da je srečala princa na belem konju. Njuno poletno druženje – pohajkovanje, čofotanje, šepetanje, poležavanje, piknikira-nje, modrovanje, kajenje, slačenje, sončenje, objemanje, poljubljanje, improviziranje ipd. – je tako samoumevno, da ju preseneti. In narobe, njuna poletna romanca ju tako preseneti, da se jima zdi nekaj povsem samoumevnega. Obe skušata pač pobegniti – vsaka pred svo-jim razredom. Vsaj to poletje. Mona, naivna fantazistka, in Tamsin, cinična ničejanka, ki ji odpre svet privilegijev in možnosti, postaneta zarotniško neločljivi. Če bi imeli več kot pole-tje, bi spremenili svet – ali pa vsaj razredni status quo. Toda poletja so vedno prekratka. 'Če me boš pustila, te ubijem,' dahne Tamsin, toda Mona in Tamsin sta preveč nadarjeni, da bi obtičali v likih Romea in Julije.

Marcel Štefančič, Jr.

MONITORJEV DVD


Z

Na naslednjem DVD ne spreglejte:• film Ponoreli vlak (Runaway Train)

Monitor je na voljo v različici s prilože-nim DVD in brez njega. Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naročnikom. Za kakršnakoli vprašanja vam je na voljo naš naročniški oddelek – [email protected], (01) 230 65 31.

Nihče raje ni pričakoval preveč, ker smo v zgodovini dočakali že nič koliko kilavih mo-dernih izvedenk kake klasike. Prav zato je bila klofuta navdušenja toliko prijetnejša. Guybrush Threepwood ima enako zasanjano/dolgočasen glas – spet mu ga je posodil Dominic Armato – in v dialogih in ugankah vlada tisti prijetni razposajeno obešenjaški humor.

Na začetku igre se znajdemo na gusarski ladji in spet moramo rešiti Elaine iz rok pirata LeChucka. In ne bo treba čakati dolgo, da spet ugledamo obalo znanega otoka, polnega skriv-nosti. Za tiste, ki v tem navdušenem pisanju ne najdejo pravega bistva, naj na hitro povza-memo, s čim so navduševali prejšnji štirje deli. Guybrush je piratski vajenec, čigar želja je posta-ti neustrašen pirat. Na dogodivščinah ga spre-mlja guvernerka Elaine, ki njegova prizadevanja podpira nekako tako kot vsakokratna bejba, ki

spremlja Indiano Jonesa. S ciničnim zba-danjem in kančkom podcenjevanja. Njun glavni nasprotnik je LeChuck, v igri pa se vsakič pojavi še nekaj stranskih oseb, vse skupaj pa je povezano v t. i. pokaži in kli-kni (point&click) pustolovščino.

Uganke so klasično zabavne, večino-ma sestavljene iz nabiranja, kombinira-nja in uporabljanja predmetov, pri čemer je treba vzeti v obzir nepredvidljiv in bi-zaren smisel za humor avtorjev, ki re-šitev ponavadi nekoliko oteži, a že tre-nutek zatem navduši s salvami smeha. Grafika je simpatično risankasta, na tre-nutke lepo nabrušena, da se poda k so-dobni eri grafičnih kartic. No, na tem področju najdemo edino slabo plat igre. Tu in tam se zdijo grafični učinki in po-drobnosti čudno slabši kot v pretežnem delu igre. Več kot očitno se je avtorjem

mudilo. Na preizkusnem računalniku se je igra ob zagonu tudi sesula, a je pomagala osveži-tev grafičnega gonilnika. Morda je ma-lenkost čuden tudi nadzor glavnega junaka, saj ne gre za čisti point&click, toda to smo doživeli že v četrtem delu Escape from the Monkey island.

Igra bo izhajala v delih – tako kot smo že doživeli pri zadnjem Samu in Maxu – v presledkih enega mese-ca. Launch of the Screaming Narwhal tako predstavlja prvi del. Za sladoku-sce je ob tem izšla še predelava prvega dela, Secret of teh Monkey Island, ki je grafično povsem prenovljena. Ni vrag, da niste v dvajsetih letih pozabili kake-ga dovtipa in priložnost za neprespa-no noč je na dlani. Za začetek si name-stite demo s tokratnega Monitorjevega

ploščka in ne pozabite na kako kilo limon ali Cankarjeve črtice. Za, saj veste, nevtraliziranje preveč nasmejanega obraza.

WriteMonkey

WriteMonkey je program, namenjen pisanju brez motenj, oziroma nam pomaga, da med de-lom čim manj brskamo po internetu, preverja-mo elektronska sporočila ali kako drugače mo-timo svojo zbranost za delo. Program s svojim zaslonom prekrije celotno delovno površino na zaslonu, kljub enostavnemu videzu pa omogoča široko paleto dodatnih možnosti; različni zvoki pri tipkanju in črkovalnik v več jezikih, upora-bimo lahko celo odštevalnik časa. Vse dodatke je, tako kot ta brezplačni program, mogoče naj-ti na avtorjevi spletni strani. Ta izdelek sloven-skega avtorja, ki se skriva za založniškim ime-nom Pomaranča, je pri nas žal premalo znan in ga veliko bolj cenijo v tujini, saj sodi med sebi enakimi v sam vrh.

V tokratnem Monitor TV

Naš MonitorTV je na voljo že vse od leta 2007 in v vsem tem času se je zbrala kar lepa zbirka prispevkov. Tokrat smo izbrali tiste naj-boljše, najzanimivejše, pa tudi najbolj zabavne. Zraven so se znašli tudi nekateri, ki jim lahko rečemo napovedniki najnovejših tehno-logij, a so danes večinoma že »mimo«. Takšne so naprimer repor-taže z velikih svetovnih informacijskih sejmov, zaradi katerih smo se odpeljali vse do Las Vegasa, na velike razdalje smo preizkusili

tudi brezžično povezavo WLAN, uničevali prenosnike in jih, tako kot tudi digitalne fotoaparate, polivali z vodo. Med slednjimi smo preizkusili tudi takega, ki omogoča videoposnetke s kar 1200 sli-čicami na sekundo, z vodo smo napolnili tudi baterijske vložke in se z nokio N95 bojevali proti temnim silam. Za konec smo napo-vedali še vreme, urednik naše revije je z glasbo svoje mladosti od-šel na pot z brezžičnim zvočnikom na ramenih, prvemu aparatu s prepoznavanjem nasmeškov pa so se nasmihale tudi dekleta iz na-šega uredništva. Vse to in še obilo drugih spominov čaka na tokra-tni Monitorjevi plošči.


Monitor TV si lahko z enomesečnim zamikom ogledate tudi na naših spletnih straneh: www.monitor.si/monitortv.

12 Monitor / julij-avgust 2006

PRED DEsETIMI LETIModemi in vmesniki ISDN

Med vmesniki ISDN smo zlahka našli iz-delek, ki izstopa po tehnični odličnosti in je hkrati primeren za namestitev v doma-čem okolju. To je Hagenuk Databox Speed Dragon, ki se je od lani, ko smo ga tudi zelo visoko ocenili, še izboljšal. Naprava bo zlah-ka igrala manjšo domačo telefonsko centra-lo, hkrati pa je podatkovni del dobro podprt tudi pri drugih operacijskih sistemih, ne le Windows 98.

Za manj zahtevne uporabnike, ki si želijo le hitrega in preprostega po-datkovnega priklopa v internet, bo idealna rešitev Eicon Diva, ki ima tudi dokaj ugodno ceno. Podeljujemo ji zlati Monitor za dober nakup.

Med modemi lahko priporočimo Diamond Supra SupraExpress 56i PRO PCI. Kartica je med preizkusom delovala brez težav, prenos podat-kov je zelo hiter, težave je povzročal le program za faksiranje Trio, česar pa navaden deskar ne bo potreboval.

Apple iBookLuka Romih

Apple je skoraj natanko leto dni po pred-stavitvi računalnika iMac, s katerim so uspe-šno prodrli na tržišče računalnikov za doma-čo rabo, predstavil prenosni računalnik iBo-ok, ki v svet prenosnikov prinaša vse poglavi-tne značilnosti računalnika iMac. Zaradi šte-vilnih podobnosti ga mnogi imenujejo kar pre-nosni iMac. iBook ima enako plastično prosojno ohišje z živobarvnimi plastičnimi vložki, povsem v slogu sedanjega rodu Applovih računalni-kov. iBook bo sprva na voljo v dveh barvah – borovničevo modri in man-darinsko oranžni.

Zanimiv je napajalnik, na katerega priključni kabel navijemo kakor na igračo jojo. Poleg oblike pa je morda največja novost razširitveno mesto, v katero lahko za doplačilo vgradimo brezžični omrežni vme-snik AirPort, s katerim lahko prenosnik priključimo v krajevno omrež-je brez uporabe kablov.

Ohišje je zaobljene oblike, Apple pa je ponosen tudi na poseben na-čin zapiranja zaslona, ki je povsem brez zatičev.

Gnilo jajceSamo Kuščer

Mat’Kurja je nastala že leta 1993, ko v Sloveniji velika večina za svetov-ni splet še slišala ni bila. Če smo pov-sem odkriti, v širnem svetu ni bilo do-sti drugače; to so bili res še pionirski časi. Na Inštitutu Jožef Stefan, ki se si-cer največ ukvarja s fi ziko, kemijo, bi-ologijo in matematiko, pa se je skupi-na zagnancev lotila izdelave spletnega mesta z bogato in pestro vse-bino.

A svet se je vrtel naprej, Mat’Kurja pa je po nekaj letih izgubila za-gon, ostala bolj ali manj na isti ravni, tako oblikovno kot organizacij-sko in vsebinsko. Vse več je bilo navlake in kuri se je obetalo, da jo vsak hip prehitijo nova spletna mesta s podobnimi vsebinami. Potreben bi bil resen vložek denarja, časa in energije, da bi kokoška dobila novo perje. Denar je dotlej prispeval Urad vlade za informiranje, ti pa so se odločili, da jim Mat’Kurja iz tega ali onega razloga ne ustreza več.

Pričakovali bi, da se bo Mat’Kurja pojavila na trgu in se prodala za - recimo - pol milijona mark. Se je to zgodilo?

V Sloveniji posli seveda potekajo drugače kakor v Ameriki. Mat’Kurja se ni pojavila na prostem trgu, ampak se je »skupina oko-li Mat’Kurje«, ki jo največkrat pooseblja Vladimir Alkalaj z IJS, nekdaj skrbnik nerentabilnega superračunalnika, dogovorila z Eonom d.o.o.. O denarju bojda sploh ni bilo govora, Eon prevzema skrbništvo, kar pomeni predvsem, da daje na voljo strežnik in dovolj široko komuni-kacijsko pipico.

Najbolj zanimivo pa je, da sploh ni jasno, kdo je pri Mat’Kurji lastnik česa. Jasno je le, da je Lavrič svoje ilustracije nekomu prodal, čeprav ni znano, komu. Jasno je tudi, da sta Štefan in UVI vložila kar precej denar-ja (in Štefan delovnih ur svojih zaposlenih), a sta se v pogodbi z Eonom odrekla kakršnimkoli pravicam v zvezi z Mat’Kurjo - razen v ohlapnem členu, ki zahteva od Eona, da vsebina Mat’Kurje še naprej promovira Slovenijo. V Sloveniji se posli navadno ne odvijajo na odprtem prosto-ru. Slovenski podjetniki imajo celo občutek, da je treba skrivati, tudi če ni kaj skriti. Tako je tudi pri Mat’Kurji ostalo nekaj zadev skritih in lah-ko burijo domišljijo.

Sicer pa lahko le upamo, da bo Mat’Kurja še dolgo med nami in da si ne bo kdo iz nje skuhal mastne kurje juhice.

septeMBeR 1999


V PRIHODNJIH šTEVILkAH

OkTObRskA šTEVILkA IzIDE 29. sEPTEMbRA ObIščITE NAs TuDI V sPLETu: www.MONITOR.sI

PREIzkus PROgRAMOV OCR

Zdi se, da je tehnologija optičnega branja znakov (OCR) že davno dozorela. Vrednosti na-tančnosti, s katerimi se ponašajo ti programi, so že davno presegle 99 %, pa vendar se izka-že, da te devetke ne povedo vedno vsega. Še posebej, kadar so v igri šumniki, in še pose-bej, kadar bi radi obdržali tudi izvirno struktu-ro strani (stolpci) in bi hoteli številke prepozna-ti kot številke, s katerimi bi nato lahko računali. Preizkusili bomo najboljše take programe.

kAkO LEgALNO DO gLAsbE NA TELEFONIH

iTunes, zdaj tudi Nokiin Ovi. Glasba na tele-fonih, nakup glasbe prek telefona, za majhne vsote, legalno. Da, toda ne v Sloveniji. Obdelali bomo, zakaj je tako, in predvsem, kako se ta-kim omejitvam izogniti.

PRENOsNI RAčuNALNIkI DO 600 EuR

Statistika naše spletne strani kaže, da so najbolj iskani preizkusi cenejših prenosnikov. Odličen razlog, da se lotimo popolnega pregle-da tega dela trga.


TRENDITokrat v Trendih analiziramo prodajo osebnih računalnikov in tiskalnikov v zadnjih dveh letih. Podatki v grafikonih označujejo število prodanih naprav in ne njihove vrednosti. Pri tiskalnikih številke vključujejo tudi večnamenske naprave.

Slovenijaštevilo

2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2008 Q1 2008 Q2 2008 Q3 2008 Q4 2009 Q1

Namizni računalnikiPrenosni računalniki

8000

15.000

22.000

29.000

36.000

43.000

50.000

Slovenijaštevilo

2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2008 Q1 2008 Q2 2008 Q3 2008 Q4 2009 Q1

Brizgalni tiskalnikiLaserski tiskalniki

6000

10.000

14.000

18.000

22.000

26.000

30.000

Evropa, Bližnji vzhod in Afrikaštevilo (milijonov)

2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2008 Q1 2008 Q2 2008 Q3 2008 Q4 2009 Q1

Namizni računalnikiPrenosni računalniki

5

7,5

10

12,5

15

17,5

20

Evropa, Bližnji vzhod in Afrikaštevilo (milijonov)

2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2008 Q1 2008 Q2 2008 Q3 2008 Q4 2009 Q1

Brizgalni tiskalnikiLaserski tiskalniki

2

4

6

8

10

12

Q = četrtletje

Q = četrtletje

Q = četrtletje

Q = četrtletje

Namizni računalniki

Vse do letošnjega prvega četrtletja so bile prodajne številke za namizne računalnike pre-cej stabilne, tam nekje med 20 in 30.000 ko-sov na trimesečje. V prvih treh mesecih letos je prodaja padla na samo 14.500 kosov. V prvem kvartalu leta prodaja vedno upade, a tolikšne-ga upada, kot smo ga doživeli letos, ne gre pri-pisati le vzponu prenosnikov, temveč tudi po-sledicam gospodarske krize.

Prenosni računalniki

Bolj nihajoč je trg prenosnikov, ki se jim je prodaja pri nas v lanskem prvem kvartalu krepko zmanjšala, potem ko jim je v zadnjem četrtletju leta 2007 prvič uspelo preseči nami-zne računalnike. Gibanja so sicer podobna ti-stim po Evropi, a so nihanja precej bolj opa-zna. Prodaja je daleč najboljša v zadnjih treh mesecih leta, zlasti velika je bila konec lanske-ga leta, ko so pri nas prodali skoraj 49 tisoč ko-sov teh modelov.

Brizgalni tiskalniki

Enako razgibana je tudi prodaja brizgalnih tiskalnikov, vzponi in padci so podobni spre-membam prodaje prenosnikov in tudi giba-nju prodaje drugod po Evropi. Tudi brizgalni-kov prodajo največ ob koncu leta – številki sta skoraj enaki za lani in predlani, okoli 28.000 – nato pa v naslednjem kvartalu sledi močan upad. Letos je bil kar –55 %.

Laserski tiskalniki

Nekoliko bolj umirjena je krivulja pri la-serskih tiskalnikih, vendar še zdaleč ne tako kot na trgih drugod po Evropi. Prodane koli-čine so manjše, kupci pa večinoma podjetja, zato gre velike odmike, ki jih v tujini ni opazi-ti, pripisati večjim naročilom podjetij ali drža-ve. Pomenljivo je, da tako pičle prodaje, kot je bila letos v prvem kvartalu, ni bilo že vse spre-mljano obdobje od leta 2007. Laserski tiskalni-ki pri nas dosegajo približno 40 % tiskalniške-ga trga. Leta 2008 se je po podatkih IDC najbolj povečala prodaja barvnih laserskih večnamen-skih naprav, in sicer kar za 171 %.

Dare Hriberšek

Rubriko pripravljamo v sodelovanju z analitsko hišo IDC.

NOVICEPrihajajo večcelični pomnilniki NAND

Intel in Micron sta na-znanila uspešno proizvo-dnjo večcelične tehnologi-je NAND, ki se lahko po-hvali s tremi biti na celico, kar bo še povečalo učin-kovitost 34-nanometrske tehnologije. Novi po-mnilniški čipi bodo večinoma namenjeni shra-njevanju podatkov na pomnilniških karticah in napravah USB, pri katerih sta visoka zmoglji-vost in stroškovna učinkovitost ključnega po-mena.

Večcelične pomnilnike NAND je raz-vilo in izdelalo skupno podjetje IM Flash Technologies, gre pa za najmanjši in stroškov-no najučinkovitejši 32-gigabitni pomnilniški čip na trgu ta hip, saj meri vsega 126 mm2. Množična proizvodnja bo stekla v zadnjem če-trtletju 2009.www.intel.comwww.micron.com

Intel pripravlja superhitre diske SSD

Intelovi diski SSD iz družine X25 veljajo za najzmogljivejše ta hip, saj jih poleg dobrih zmo-gljivosti odlikuje predvsem hitrost branja in pi-sanja. Inženirji pa so že pripravili naslednjo ge-neracijo, ki utegne prednost procesorskega gi-ganta na področju pomnilniških diskov še po-večati.

Družina novih diskov SSD, v razvojni fazi nosi kodno ime Postville, naj bi bila že skoraj nared. O delovnih hitrostih si-cer pri Intelu še pridno molči-jo, bolje obveščeni pa že vedo povedati, da bodo diski sesta-vljeni iz pomnilniških čipov, izdelanih s 34-nm tehnološki-mi postopki. Takšna miniatu-

rizacija bo omogočila sestavo 2,5-palčnih diskov z zmogljivostjo do 320 GB, hkrati pa bo pripomo-

gla tudi k znižanju cen. Če gre verjeti napove-dim, bodo novi diski SSD za okoli sto evrov ce-nejši od trenutnih modelov iz družine X25-M.www.intel.com

ATI FirePro V8750 3D

AMD je začel prodajati svoje najzmogljivej-še kartice za poslovni segment uporabnikov, ki ima stranke predvsem s področij CAD in DCC. Oblikovalci in dizajnerji, ki želijo ustvarjati svo-je modele in fotorealistične kreacije v realnem času, bodo veseli novega ATI FirePro V8750 3D, ki predstavlja najzmogljivejšo grafično kartico tega izdelovalca.

ATI FirePro V8750 3D se lahko pohvali s kar 800 senčilnimi enotami, ki zmorejo prepustnost pomnilnika pognati do zavidljivih 115,2 GB/s. Tehnologija ATI Stream še dodatno op-timizira delovanje gra-fičnega procesorja gle-de na obremenitev s strani različnih apli-kacij, pri čemer ima prednost tekoče de-lovanje aktivne apli-kacije, grafična karti-ca pa ustrezno dinamično prerazdeljuje svoje delo med seboj in osrednjim procesorjem.

Kartica je opremljena z dvema gigabajtoma hitrega pomnilnika GDDR5 in ima dva grafič-na vmesnika DisplayPort, prek katerih lahko prikaže najvišjo ločljivost 2560 x 1600 pik, in vmesnik DVI. O tem, da je namenjena le resnim uporabnikom, priča tudi njena cena, ki je z oko-li 1500 evri med najvišjimi v tem segmentu.ati.amd.com

Intelov Core i9 s pričakovano porabo okoli 130 W

V Intelu že preskušajo prve šestjedrni-ke, znane pod kodnim imenom Gulftown. Procesorji, ki jih bodo po vsej verjetnosti pro-dajali pod tržno oznako Core i9, naj bi bili na-red v prvi polovici leta 2010, kljub 32-nm teh-nologiji izdelave pa bodo razmeroma požrešni, saj bodo za svoje delo zahtevali do 130 W ele-ktrične energije.

Google Chrome OSO tem, da Google pripravlja svoj operacijski sistem, se je šušljalo že

dolgo. Nekako podobno kot to, da pripravlja svoj spletni brskalnik. Zdaj so obe pobudi združili in napovedali Google Chrome OS – nov operacijski sistem, namenjen predvsem lah-kim prenosnikom (net- in smartbooks).

Jedro novega operacijskega sistema bo, kot je pri Googlu že običaj, temeljilo na Linuxu, ki pa bo prila-gojen kar najhitrejšemu zagonu in čimprejšnjemu za-gonu brskalnika, ki bo poglavitni uporabniški vmesnik in tudi izvajalno okolje za številne spletne aplikacije. Google bo na Linux dodal še povsem nov grafični pod-sistem in okenski upravnik, saj sta to dve izmed bole-čih točk sicer zelo zmogljivih distribucij tega sistema.

Google Chrome OS bo na voljo tako za sisteme x86 kot tudi za siste-me s procesorji ARM. Podjetje se že dogovarja z različnimi partnerji, zato so že napovedali prve izdelke z novim operacijskim sistemom, ki naj bi prispeli na prodajne police v začetku naslednjega leta.

Koda sistema bo popolnoma odprta, to ni posebno presenečenje, saj so v primeru distribucije modifikacij Linuxa zaradi dovoljenja GPL k temu prisiljeni, brskalnik Chrome pa je skozi projekt Chromium že tako ali tako praktično popolnoma odprt.

V Googlu trdijo, da bodo tudi pri samem operacijskem sistemu, tako kot so storili že pri brskalniku, popolnoma na novo zasnovali uporab-

niško izkušnjo in spodaj ležeče tehnologije, kot je npr. varnostni mo-del in grafični podsistem. Novi sistem naj bi bil zato silno odziven, la-hek in zelo varen.

Google Chrome OS sicer ima nekaj skupnih točk s sistemom Android, vendar ni namenjen istim napra-vam. Špekulacije, da se Android prenaša tudi na lahke prenosnike, so tako uradno zanikane. Za lahke pre-nosnike in tudi namizne sisteme bo Google pripra-vil nov OS, najrazličnejšim pametnim telefonom pa bo še naprej služil Android. Seveda pa je zaradi nju-ne odprte kode mogoče pričakovati tudi vse druge mogoče kombinacije. Vsekakor pa je pred nami zani-mivo obdobje in končno bomo lahko videli, kaj nam Google lahko prinese tudi na standardno računalni-

ško namizje.Zaradi velikega zanimanja je Google objavil še nekaj odgovorov na

pogosta vprašanja v zvezi z novim OS. Potrdili so, da bo OS odprtokoden in na voljo za brezplačno rabo. Poleg tega so razkrili ključne partnerje pri projektu, ki so, med drugim: Acer, Adobe, ASUS, Freescale, HP, Lenovo, Qualcomm in Texas Instruments. Ob tem so objavili tudi poziv razvijal-cem, naj se pridružijo razvoju, tudi skozi redno zaposlitev pri Googlu, več najdete na spodnjem naslovu: google-chrome-browser.com/google-chrome-os-faqgoogleblog.blogspot.com/2009/07/introducing-google-chrome-os.html



NOVICE

elektROnskI katalOGIObožujete brskanje po nepregledni množici katalo-gov? Spletišče E-katalogi vam ponuja pester izbor aktualnih brezplačnih katalogov in drugih domačih publikacij v elektronski obliki. Njihove kategorije so solidno urejene, sčasoma pa se bo zbirka še dopol-nila, saj je stran šele dobro začela delovati.www.e-katalogi.si

DOMače aVtOMOBIlske DRažBeAvtoAvkcije.net je prva spletna stran v Sloveniji, ki omogoča pravnim in fizičnim osebam kupovanje novih in/ali rabljenih vozila v svetovnem spletu prek dražb. Avtorji so spletišče naredili po nekaterih sve-tovnih zgledih, zato deluje prepričljivo. Začetne cene avtomobilov so seveda nižje od njihove real-ne vrednosti in če je prodajalec zadovoljen z najviš-jo ponudbo ob koncu dražbe, se lahko odloči avto-mobil prodati.www.avtoavkcije.net

e-zaVaROVanjaZaposleni v RS si moramo ob nastopu službe urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, ki krije le osnov-ne zdravstvene storitve, zato veliko zaposlenih skle-ne še dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se tako izogne morebitnim stroškom doplačil. Ker je ureja-nje celotnega zdravstvenega zavarovanja lahko za-pleteno in časovno potratno, spletišče eZavarova-nja pomaga s celovitimi informacijami o sklenitvi zavarovanja pri vseh večjih zavarovalnicah v državi. www.e-zavarovanja.com

akaDeMIja InOVatIVnOstIAkademija inovativnosti prinaša konkretna znanja in veščine vzpodbujanja inovativnosti v podjetjih in drugih delovnih okoljih. Namenjena je vsem, ki so v podjetjih tako ali drugače odgovorni za vzpodbuja-nje ustvarjalnosti in inovacij. Predavanja in delav-nice z vrhunskimi strokovnjaki in praktiki na podro-čjih ustvarjalnosti, inovativnosti in razvoja izdelkov se bodo odvijali jeseni, zato je časa za prijavo do-volj. Če razmišljate o izzivu, kako postati bolj inova-tivno podjetje, kako povečati število inovacij, kako sicer dobre ideje na trgu tudi prodati, takšnega pro-grama vsekakor ne spreglejte.akademija.inovativnost.com

e-pRaVnIkV svetu neprestanega tožarjenja postajajo storitve pravnega svetovanja vse bolj iskane. Podjetje, ki si lasti spletišče Epravnik.net, je vsekakor v manjši prednosti, saj svoje področje dela, ki obsega pred-vsem sestavljanje pogodb in podajanje pravnih mnenj, ustrezno predstavlja spletni skupnosti upo-rabnikov. Glede na to, da poslovanje poteka samo po e-poti, storitve odlikuje tudi ugodna cena, tako vsaj navajajo na dverih.www.epravnik.net

Prvi testni primerki procesorjev Gulftown delujejo s taktom 2,4 GHz in so opremljeni s kar 12 MB L3-predpomnilnika, ki je poleg še-stih jeder zaslužen za visoko porabo. Intel obljublja, da bodo novi šestjedrniki združljivi s ploščami, ki temeljijo na čipovju Intel X58, se-veda pa bodo potrebovale nadgradnje strojne programske kode (BIOSa), da bodo nove proce-sorje sploh prepoznale.www.intel.com

Prototip OpenOffice s trakom

Uporabniški vmesnik v obliki traku, ki kra-si Microsoftovo pisarniško zbirko Offi ce 2007 (in tudi že Offi ce 2010, ki je še v delu), je očitno navdihnil tudi programerje pisarne OpenOffi ce.org, saj so se odločili pripraviti prototip podob-nega vmesnika.

Sun je pri snovanju novega vmesnika za OpenOffi ce.org ubral hibridni pristop, saj ima njihov prototip poleg uporabniškega vmesni-ka v obliki traku še vedno vse ključne menuj-ske postavke v glavni vrstici. Ker slika pove več

kot tisoč besed, jo seveda prilagamo, v Sunu pa že pričakujejo mnenja uporabnikov o tem, ali jim je zgodnjerazvojna različica všeč ali ne, šele nato se bodo odločili, ali jo bodo vključili v končni izdelek.www.openoffice.org

V prihodnje vse več računalnikov z večprocesorsko grafiko

Če gre verjeti napovedim podjetja Jon Peddie Research, si lahko v prihodnjih letih obetamo pravcati razmah uporabe računalnikov, v kate-rih drobovju bo delovalo več kot le eno grafi č-no jedro. Že leta 2012 naj bi delež računalni-kov z dvema ali več grafič-nimi proce-sorji dosegel polovico.

Razlogov za večproce-sorske grafič-ne rešitve je več, med po-glavitnimi pa je seveda po-večana zmo-gljivost. Tehnologije, kot sta ATI CrossFire in Nvidia SLI, imata zato lepo prihodnost. Posebnost večgrafi čnega okolja, ki zna znatno prispevati k višanju deleža grafi čno nadpov-prečno sposobnih osebnih računalnikov, bodo t. i. hibridne kombinacije, kjer bo en grafi čni procesor vgrajen že na matični plošči, drugega (in morebiti vse preostale) pa bo prispevala gra-fi čna kartica. V Jon Peddie Research skladno s tem trendom (delež večprocesorskih grafi čnih sistemov se v povprečju povečuje za 83 % na leto) pričakujejo tudi povišano uporabo siste-mov z več monitorji.www.jonpeddie.com

Spletni pregledWindows 7 s kritično napakoKmalu po tem, ko je Windows 7 uradno postal na voljo študen-

tom in razvijalcem, ki se družijo v omrežjih MSDN in Technet, je v javnosti odjeknila novica o kritični napaki, ki lahko povsem ohro-mi novi OS in zaradi katere se utegne zgoditi, da se bo uradna izdaja sedmice zavlekla.

V različici Windows 7 7600.16385, ki je bila poslana tudi se-stavljavcem računalnikov, je hrošč, ki v vsega nekaj sekundah spra-vi na kolena celoten OS. Gre za napako pri delu s pomnilnikom, ki je ne-posredno povezana z uporabo orodja za pregledovanje vsebine diskov chkdsk.exe. Ta namreč pri izvajanju ene svojih nalog ne sprosti zasedenega pomnilnika, zato ga sistemu kaj hitro zmanjka in postane popolnoma neodziven, testni uporabniki pa poročajo tudi o vrnitvi že skoraj pozabljenega modrega zaslona, ki nakazuje kritično napako.

V Microsoftu se že trudijo odpraviti napako, možno je tudi, da se bo zaradi nje prestavil tudi datum splavitve novega OS (zdaj napovedan za 22. oktober), saj bodo sestavljavci raču-nalnikov potrebovali kar nekaj časa, da že nameščene različice zamenjajo.

Na napako smo že naleteli tudi v uredništvu Monitorja, med nameščanjem Windows 7.www.microsoft.com

stavljavcem računalnikov, je hrošč, ki v vsega nekaj sekundah spra-


NOVICE

OptIčnI nOsIleC za nasleDnje DesetletjeHitachi, Mitsubishi Chemical in vrsta drugih podjetij ter Tokijska univerza so se že lotili razvoja novega rodu optičnih nosilcev. Cilj je pripraviti nosilec, ki mu bo uspelo shraniti kar 25-krat več podatkov kot današnjim vrste blu-ray, torej dober terabajt.Mejo tisoč gigabajtov oz. enega terabajta naj bi inženirji dosegli do leta 2012, pri tem pa si bodo pomagali z vso razpoložljivo vsebino ploščice. Dobesedno. Podatki se ne bodo več shranje-vali le na nekaj plasti, temveč na vse dele ploščka, ki jih bral-ni laser lahko doseže. Za dose-ganje danes težko predstavljive zmogljivosti bodo uporabili tudi tehnologijo hologramov.www.mitsubishichemical.com

Intel začel IzDelOVatI ODklenjene pROCesORjeProcesorski gigant je z zadnjo potezo začel tipati po segmen-tu računalniških navdušencev, saj je začel poskusno izdelova-ti in prodajati odklenjene pro-cesorje, tj. procesorje z odkle-njenim množilnikom, ki jim je na ustreznih osnovnih ploščah moč poljubno prilagajati de-lovni takt.Prvi je začel s tekočih tra-kov prihajati model Pentium E6500K. Gre za dvojedrni pro-cesor, katerega sredica utripa pri taktu 2,93 GHz, a ga je, kot že rečeno, moč poljubno spre-minjati (ne le navzdol, temveč tudi navzgor). www.intel.com

256 GB ključ usBZa najzahtevnejše uporabnike, ki jim venomer primanjkuje pro-stora, so v podjetju Kingston pripravili pomnilniški ključ USB, ki ima zmogljivost zavidljivih 256 gigabajtov.Novinec sliši na ime Kingston DataTraveler 300 in ponuja dva-krat več prostora kot najbliž-ji konkurenti (128 GB, ko gre za primerljivo tanke modele). Hitrost prenosa podatkov po navedbah izdelovalca dosega do 20 MB/s med branjem in 10 MB/s pri pisanju. Nekaj deset gramov težak ključek, ki sprej-me toliko podatkov kot povpre-čen prenosni disk, manj razve-seljuje s svojo ceno, saj hočejo zanj trgovci v ZDA, kjer je že na-prodaj, preračunano, neskro-mnih 625 evrov. www.kingston.com

aMD IzDelal 500-MIlIjOntI pROCesOR x86AMD je letos proslavil dva po-membna mejnika. Podjetje, ki praznuje 40 let delovanja, je ju-lija izdelalo že svoj 500-milijonti procesor z arhitekturo x86.V štirih desetletjih so v AMD po-stali trdno drugi na trgu proce-sorjev, med njihovimi izdelki pa poleg procesorjev za osebne ra-čunalnike najdemo tudi mobil-ne procesorje (za prenosnike in druge mobilne naprave) ter stre-žniške procesorje.www.amd.com

MICROsOft kOnčnO lastnIk DOMene OffICe.COMV začetku avgusta je dome-na Office.com, ki je celo de-setletje pripadala podjetju ContactOffice Group, le pri-šla v roke Microsofta. Žal po-datka o tem, kako globoko so v Redmondu segli v žep za tako močno želeno domeno, ni-mamo.www.office.com

Na kratko

Canonov hibridni stabilizator slike

Canon je razvil hibridni optični stabiliza-tor slike, ki lahko hkrati kompenzira tako ko-tne tresljaje fotoaparata kot tudi tresljaje, ki jih povzroča premikanje fotoaparata. Novost se bo v njihovih objektivih za zrcalno-refleksne foto-aparate znašla še pred koncem leta.

Za kompenzacijo napak, ki jih povzroča-jo tresljaji fotoaparata, so bile razvite različ-ne preventivne in korektivne metode. Canon je na tem področju začel z raziskavami v zgo-dnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zadnja Canonova tehnologija, imenovana Hybrid IS, učinkovito nevtralizira kotne (kro-žne) tresljaje in linearne premike fotoaparata. Nenadne spremembe nagiba fotoaparata lah-ko povzročijo občutno zamegljenost posnet-kov med običajnim fotografiranjem, medtem ko je zamegljenost zaradi premikov aparata vzporedno s subjektom bolj očitna pri makro fotografiji.

Hibridna tehnologija optične stabilizaci-je ima integrirano kotno tipalo za zaznavanje sprememb nagiba aparata, kot ga imajo vsi me-hanizmi za stabilizacijo slike, poleg tega pa ima tudi novo tipalo pospeškov, ki meri premike.

Hybrid IS uporablja nov algoritem, ki v skladu s podatki obeh tipal pomika leče in kompenzi-ra oba tipa tresljajev. Ta tehnologija zelo izbolj-

ša učinek stabilizacije slike pri makro fotogra-fiji, ki je običajni sistemi stabilizacije ne obvla-dujejo povsem.www.canon.com

Foxconn s HPjem do nove tovarne

Družba Foxconn Electronics, ki za večino drugih podjetij iz računalniške panoge izde-luje računalniške komponente, je predstavila načrt izgradnje nove tovarne. Njen partner bo korporacija HP, saj bo nova tovarna, ki bo za-čela delovati čez dobri dve leti, izdelovala pred-vsem HPjeve prenosnike.

Prvi fotoaparat s projektorjemSvet kompaktnih digitalnih aparatov je doživel nov

mejnik. Podjetje Nikon je namreč predstavilo prvi foto-aparat na svetu, ki se lahko pohvali z vgrajenim projek-torjem. Inovativni fotoaparat Coolpix S1000pj bo obču-tno spremenil trg kompaktnih digitalnih fotoaparatov, saj uporabnikom ponuja številne prednosti skupnega ogleda fotografij in videoposnetkov z vgrajenim oseb-nim projektorjem.

Kompaktni fotoaparat je opremljen s slikovnim senzorjem visoke lo-čljivosti 12,1 milijona pik in z 2,7-palčnim zaslonom LCD s širokim vidnim kotom. Z visoko občutljivostjo ISO 6400 in hitrim slikovnim procesorjem EXPEED zagotavlja tudi visoko ka-kovostne slike, ki jih uporabniki pričakujejo od izdelkov Nikon. V ohišje je poleg projektorja vgrajen širokokotni objektiv Nikkor s petkratno povečavo.

Vgrajeni projektor uporablja diode LED in projicira sliko z velikostjo diagonale od 13 do 102 centimetra. S priloženim daljinskim upravljalnikom lahko uporabnik brezžično upravlja projektor in običajne funkcije fotoaparata. COOLPIX S1000pj ima na voljo tudi način samo-dejne izbire scenskega načina, ki omogoča, da fotoaparat samodejno izbere ustrezni scen-ski način na podlagi vsebine fotografije in zagotovi popolne slike posnetkov z dotikom gum-ba. Poleg tega pet funkcij za zmanjševanje zamegljenosti slike in pametni sistem za portre-te vedno zagotavljajo popoln nasmeh na fotografijah. Dodatna funkcija omogoča »retušira-nje« obraza ljudi s funkcijo mehčanja kože, ki odstrani vidne pomanjkljivosti. Za zadnji dose-žek tehnike v kompaktnem razredu bo treba trgovcem odšteti 429 evrov.www.nikon.com

» Kotni tresljaji fotoaparata » Tresenje fotoaparata s pomikanjem


NOVICE

OHRanIte sVOja Gesla VaRnaRačunalnika nimamo vedno pri roki, pa kljub temu potrebujemo določene informacije, do katerih lah-ko pridemo prek spleta. Ena najpogostejših reši-tev, še posebej v tujini, je obisk lokalov z dostopom do interneta, t. i. internet cafejev, računalnikov v ho-telu, knjižnici ... Toda v teh napol javnih računalni-kih lahko na nas prežijo vse vrste škodljivih kod, od vohunskih programov in programov, ki spremljajo udarce po tipkovnici, naprej ... Rešitev za varno pri-javo v naše spletne račune – elektronske pošte ali drugih storitev – velja zato izvesti z enkratnimi gesli, ki nam jih generira spletna stran KYPS (kratica za: Keep Your Password Secret).www.kyps.net

OffeRettI – IskalnIk BOljšIH pOnuDB In akCIjOfferetti je spletni iskalnik ponudb, promocij, po-sebnih akcij, popustov, kuponov in drugih akcij, s katerimi lahko uporabniki prihranimo kak evro. Njegova posebnost je, da je specializiran za iska-nje po ponudbah trgovin, restavracij, avtomobilskih delavnic, lepotnih centrov, potovalnih agencij, zdra-vstvenih storitev in še bi lahko naštevali. Storitve in ugodnosti objavljajo ponudniki v vseh večjih sve-tovnih mestih, zato bo zanimiva predvsem za tiste, ki ste veliko v tujini. Pohvaliti velja tudi integracijo Googlovega prikaza lokacije, zato iskanega mesta (ulice) ne bo težko najti.www.offeretti.com

BOljše GOstOVanje fOtOGRafIjVečina spletnih mest, ki uporabnikom ponujajo ta-kšna in drugačne gostovanja datotek, je v svoji brezplačni različici omejena s prostorom. Gigabajt ali dva pa tudi pet kaj hitro napolnimo s fotografi-jami. In prav na področju fotografije blesti spletna stran ImageCubby, ki ima le eno omejitev. Tej sple-tni storitvi lahko zaupamo hrambo neomejenega števila fotografij, pri čemer posamezna fotografija ne sme preseči 3,5 MB. Pošteno, kajne?www.imagecubby.com

slIkOVnI slOVaRSlovarji so zelo uporabna stvar, pravi pripomo-ček popotnikov in vseh drugih. Gotovo ste že kdaj le ob deskanju po spletu naleteli na izraz ali be-sedno zvezo, ki je niste razumeli. Še huje, tudi pri branju razlage v slovarju vam ni uspelo razume-to, za kaj pravzaprav gre. Zdaj je tu rešitev, slikov-ni slovar Shahi. Združuje storitve Wikionary (slo-varja Wikipedije) in fotografije s spletnega mesta Flickr ter še nekaj avtorjevih optimizacij, ki naredi-jo iz omenjenega slovarja nadvse uporaben pripo-moček. Zaenkrat obvlada le angleško, a tudi s splo-šnimi izrazi v večjih svetovnih jezikih nima težav. Vsekakor je spletna stran resna kandidatka za uvr-stitev tudi med vaša priljubljena spletna mesta.blachan.com/shahi/

OpRaVIte BRezplačnI IQ testSpletišče SmartestofUS išče najpametnejšega pre-bivalca/ko ZDA, a to še ni razlog, da ne bi svojih možganskih celic pretegnili z brezplačnim testom inteligence tudi vi. Preizkus je sestavljen iz nalog s področij logike, matematike, razvrščanja, razu-mevanja prostora, govornih veščin, vizualizacijskih sposobnosti ter prepoznavanja vzorcev. Preizkus lahko opravite tudi večkrat, saj je v naboru oko-li 3000 nalog, tako da se ne ponavljajo. Morebiti na koncu ugotovite, da bi v ZDA veljali za presne-to pametne ...www.smartestofus.com

Spletni pregled

Foxconn in HP sta tako položila temelje že za tretjo skupno tovarno, zadnja bo namenje-na izdelavi prenosnih računalnikov. Proizvodni obrat bo stal v mestu Chongqing na Kitajskem, partnerja pa upata, da bo zaposlenim že leta 2012 uspelo proizvesti okoli 20 milijonov pre-nosnikov na leto.www.foxconn.comwww.hp.com

Nvidia: leta 2015 grafične kartice s 5000 procesnimi enotami

William Dally, vodja Nvidiinih znan-stvenikov, je napovedal, da bo povišana stopnja avtomatizacije elektronskega obli-kovanja čipov pripomogla k večji učinkovito-sti in manjši porabi energije. Grafi čni procesor-ji naj bi v prihodnje tudi postali eni najzmoglji-vejših čipov sploh.

Dally za ne tako oddaljeno računalniško prihodnost, natančneje leto 2015, predvide-va, da bodo podjetja, ki snujejo računalniške procesorje, sposobna izdelati čip, ki bo imel kar 5000 procesnih enot, katerih skupna pro-cesna moč bo okoli 20 terafl opov (TFLOPs). Vse to naj bi omogočila predvsem nadaljnja miniaturizacija silicija in drugih komponent, saj naj bi takrat že premogli 11-nanometrski izdelavni proces. Grafi čni procesorji naj bi po napovedih Nvidie leta 2015 že utripali s tak-tom treh gigahercev, prepustnost pomnilni-

ka pa naj bi dosegala 1,2 TB/s.www.nvidia.com

Radeon HD 4860 na poti

Potem ko so v AMD iz grafi čnega jedra ATI RV770 sestavili celo vrsto različnih modelov grafičnih kartic, je zmogljivejše RV790 osta-jalo rezervirano za paradnega konja Radeon

HD 4890. Nekoliko okr-njena različica jedra

RV790 pa naj bi naposled poga-njala tudi priha-

jajoči HD 4860.Radeon HD 4860, ki

naj bi bil naprodaj v nasle-dnjih mesecih, bo opremljenih z

različico jedra RV790 GT, v katerem bo tiktakalo 640 procesnih enot s taktom med 700 in 7500 MHz, inženirji pa so predvideli upo-rabo 512 MB pomnilnika GDDR5 (3000 MHz). Kartice bodo zvečine opremljene z izhodoma DVI in HDMI, zaradi nižjih taktov pa bodo tudi energijsko varčne. Kljub manjšemu segrevanju in porabi naj bi ATI Radeon HD 4860 dosegal zmogljivosti, primerljive z modelom 4870. Za nove grafi čne kartice srednjega segmenta bo treba odšteti približno sto evrov.ati.amd.com

Yahoo! naposled le v španovijo z MicrosoftomPo dolgotrajnem iskanju skupnega jezika sta družbi Microsoft in Yahoo! le našli način,

s katerim sta se zavezali k dolgoročnemu (desetletnemu) sodelovanju. To se bo začelo pri-hodnje leto, naveza velikanov iz IT industrije pa se želi s skupnimi močmi bolje zoperstavi-ti bogati ponudbi glavnega tekmeca, pod-jetja Google.

Zanimivo, da bo v prihodnje Microsoft poskrbel za poganjanje Yahoo!jevega iskal-nika, ta pa bo prevzel naloge trženja sple-tnega prostora in storitev. Podjetji meni-ta, da bo enoten razvoj bistveno zmanj-šal tudi naložbe, saj v teh časih šteje prav vsak dobro naložen dolar. Seveda bo nave-za Microsoft-Yahoo! zaradi svoje obsežno-sti najprej pristala pod drobnogled proti-monopolnih organov oblasti, ki bodo presodili vplive takšne koncentracije spletnih uporab-nikov in če bodo sodelovanje odobrili, se nam v spletu prihodnje leto obeta zanimiva bitka.www.microsoft.comwww.yahoo.com


NOVICEHollywoodski filmi se širijo na ključke USB

Podjetji Sonic Solutions in Widevine sta na-povedali, da bosta jeseni začeli distribuirati no-vejše fi lmske naslove na pomnilniških ključkih USB. Ti bodo dodatna alternativa nosilcem blu-ray, saj številni uporabniki nimajo ustreznega pogona BD za predvajanje najnovejših holly-woodskih uspešnic.

Filmski ključi USB bodo poleg visoko ločlji-vega video zapisa vsebovali tudi vse potrebne video kodeke ter aplikacijo - predvajalnik, ki bo deloval na osebnih računalnikih. Če se bo upo-rabnik ob vstavitvi ključa USB v računalnik po-vezal še z internetom, bo lahko iz spleta pre-nesel vrsto dodatnih informacij, med katerimi bo, denimo, tudi »dovoljenje«, da DRM zaščita Roxio CinemaNow Digital Locker, ki bo name-ščena na ključkih, omogoči predvajanje vsebine na povezanih napravah. Med slednjimi podje-tji Sonic Solutions in Widevine omenjata pred-vsem omrežene predvajalnike sistemov hišne-ga kina ter omrežene televizorje, ki podpirajo standard DLNA.

Rešitev Roxio CinemaNow, ki jo uporabljata omenjeni podjetji, trenutno že omogoča prenos bogatih video vsebin iz spleta in ima pogodbe s fi lmskimi studii Lionsgate, Warner Bros. in Blockbuster, pričakovati pa je, da se bodo ome-

njeni trojici v prihodnje pridružile tudi druge hollywoodske založniške hiše.www.roxio.comwww.sonic.comwww.widevine.com

Maribor z brezplačnim dostopom do brezžičnega interneta

Na Mestni občini Maribor so si v načrtu za leto 2009 zadali vzpostavitev 40 točk, kjer bo uporabnikom (kot pravijo, predvsem dijakom, študentom, turistom ter vsem občankam in ob-čanom) omogočen brezplačni in brezžični do-stop do interneta prek vseh naprav, ki vsebuje-jo brezžične vmesnike.

V prvi fazi projekta (ki sega še v leto 2008) so brezžično omrežje že vzpostavili na desetih

MICROsOft BO najel 400 zapOslenIH Iz DRužBe YaHOO!V mesecih, ko smo pisali pretežno o množičnih odpuščanjih v IT panogi, mo-ramo seveda objaviti tudi spodbudnej-še novice. Novo sodelovanje podjetij Microsoft in Yahoo! bo, če ga bodo le po-trdili regulatorni oz. protimonopolni or-gani, vsaj 400 ljudem pomagalo obdr-žati službo.Še več, delali bodo za največjega gigan-ta za programsko opremo, Microsoft. Partnerstvo na področju spletnih iskal-nikov in spletnih tehnologij velikanu iz Redmonda veliko pomeni, saj načrtu-je naložbo v obsegu 150 milijonov dolar-jev, s katero bi se približal ali celo prese-gel glavnega spletnega tekmeca, podje-tje Google.www.microsoft.com

fIRefOx pReseGel MIlIjaRDO pRenOsOVMozilla Firefox je dosegel pomemben mejnik – iz spleta ga je prenesla že več kot milijarda uporabnikov.Za dosego zavidljivega rezultata je Firefox potreboval skoraj pet let, leta 2004 je namreč luč sveta ugledala različica 1.0. V tem času je odprtokodni brskalnik pri-dno odžiral tržni delež Microsoftovemu Internet Explorerju in se v nekaterih drža-vah celo izenačil z njim ali ga morda ma-lenkost presegel. Toda v Microsoftu ne sedijo križem rok. Viri, ki poznajo njiho-vo statistiko, navajajo, da se tudi IE 8 pri-dno pretaka v računalnike uporabnikov. V zadnjih štirih mesecih naj bi bil iz spleta prenesen v kar 200 milijonov primerkih. www.firefox.com

neRO 9 z BRezplačnO RazlIčICOV podjetju Nero, znanem predvsem po istoimenskem programu za zapisova-nje podatkov na optične nosilce, so na-zadnje le podlegli pritiskom številnih po-nudnikov brezplačnih programov za za-pisovanje podatkov in pripravili posebno brezplačno različico Nero 9. Ta je seve-da funkcionalno omejena, saj ponuja le osnovno zapisovanje podatkov.Tako je moč v brezplačni različici, kate-re namestitev še vedno obsega obsežnih 55 megabajtov, moč opraviti preprostej-še zapise podatkov na nosilce CD in DVD, ploščki blu-ray in napredne funkcije pro-grama Nero 9 pa so rezervirane za pla-čljivo različico.www.nero.com

sHaRp In sOnY zDRužIla MOčI pRI IzDelOVanju lCDjeVPo vzoru naveze LG-Philips sta se tudi Sharp in Sony odločila sodelovati pri iz-delovanju sodobnih LCD matrik, name-njenih najnovejšim digitalnim televizor-jem. Sharp je svoje proizvodne zmoglji-vosti že preselil pod novo nastalo podje-tje Sharp Display Products Corporation (krajše SDP), Sony pa bo v družbo do konca leta vložil 10 milijard jenov in tako pridobil tretjinski delež.Pogodba o sodelovanju predvideva, da bo v naslednjih letih Sony z dodatni-mi vlaganji še povišal svoj delež v sku-pnem podjetju, ki se bo posvetilo pred-vsem razvoju 10. generacije digitalnih te-levizorjev na tekoče kristale, prednost pa bodo imeli modeli z velikimi diagonala-mi zaslona. www.sharp.comwww.sony.com

Na kratko

PirateBay prodan!Švedsko programersko podjetje Global Gaming

Factory X (GGFX) je objavilo, da je kupilo znameni-to spletišče za izmenjavo datotek The Pirate Bay. Transakcija je vredna skoraj 5,6 milijona evrov, pol v denarju in pol v novo izdanih delnicah. GGFX je si-cer lastnik verige internetnih kavarn in igralnih sre-dišč ter ponuja programsko opremo zanje, kot ta-kšen pa ima dostop do številnih uporabnikov sple-ta, predvsem igričarjev.

Tudi pri nas dobro znani Pirate Bay sodi med 100 najbolj obiskanih spletišč na svetu in je že dolgo trn v peti najrazličnejšim organizacijam za zaščito avtorskih pravic, čeprav sam ne gosti sporne vsebine, temveč ponuja zelo posodobljeno kazalo do virov, večinoma v obli-ki datotek za protokol BitTorrent. Kljub temu jih je aprila letos švedsko sodišče spoznalo kri-ve kršitve zakonodaje o avtorskih pravicah in jih kaznovalo z zaporno kaznijo in plačilom ve-likanske globe. Postopek sicer še ni končan, saj se je Pirate Bay seveda pritožil.

Novi lastnik je obljubil, da bodo skupaj s Pirate Bayem našli nove poslovne modele, ki bodo izkoriščali preizkušeno tehnologijo za izmenjavo datotek podjetja Peerialism, ki je bilo ustanovljeno prav s strani avtorjev Pirate Baya in je prav tako predmet nakupa. Novi poslov-ni model naj bi vključeval tudi poplačilo avtorjem in ponudnikom spornih vsebin.

Kaj točno novi model prinaša uporabnikom v prihodnosti, je zaenkrat težko oceniti, zdaj že nekdanji lastniki Pirate Baya pa so nakup komentirali v njim lastni maniri: »Če se bodo zaj*bavali s spletiščem, ga nihče več ne bo uporabljal.«www.globalgamingfactory.com

Švedsko programersko podjetje Global Gaming


NOVICE

OCenIte kOGaRkOlIŽe imate izdelan profil v kakšnem družabnem omrežju ali dveh? Morda boste presenečeni, ko bo-ste ugotovili, da vas svet dojema veliko drugače kot vi sami sebe. Spletišče PersonRatings deluje šele nekaj mesecev, a lastniki pričakujejo, da bo v raz-meroma kratkem času zbralo milijone uporabnikov. Ponuja namreč javno ocenjevanje posameznikov – ocenite lahko kogarkoli in kdorkoli lahko oceni vas po najrazličnejših kriterijih, najbolj splošni, deni-mo inteligenca in stopnja zaupanja, pa so prikazani tudi s sistemom zvezdic. www.personratings.com

spletna pOslOVna VIzItkaAmeričani so se domislili še ene uporabne storitve. Na spletišče The Card Board lahko brezplačno na-ložimo svojo poslovno vizitko in kratek opis. Ker je stran optimizirana za uporabnike v ZDA, je razvrsti-tev omejena na tamkajšnje zvezne države in pano-ge gospodarstva. Bržkone ne bo trajalo prav dolgo, pa bo tudi Evropa ali pa le Slovenija dobila posne-movalno stran.www.thecardboard.net

pODOBna spletIščaSte že kdaj naleteli na spletno stran z vsebino, ki vas je neznansko pritegnila, in bi radi v trenutku po-znali še druge podobne strani? No, podobno funk-cionalnost kot spletišče SimilarSites.Net ponuja tudi sveži Internet Explorer 8, le da omenjena sple-tna stran bolje opravlja svoje delo. Njena uporaba je preprosta, uporabniški vmesnik intuitiven, zadet-ki po ključnih besedah ali samo vnosu spletnih na-slovov pa presenetljivo natančni.www.similarsites.net

aGenCIje za GOspODInjske pOMOčnICePoletje je čas, ko veliko staršev doma in v tujini po-trebuje gospodinjsko pomočnico, da bi nadzorova-la dogajanje v njihovem domu, saj otrok med poči-tnicami ne gre prepustiti samim sebi. V tujini se ta-kim pomočnicam reče Au Pair, na voljo pa je več spletnih agencij, ki se jim lahko javijo posamezniki, ki bi želeli opravljati te storitve.www.euraupair.com

kDO Me je klICal?Ne prepoznate številke v vašem stacionarnem tele-fonu? Na pomoč vam lahko priskoči spletna stori-tev poizvedbe za številko – številko preprosto vtip-kate v spletni iskalnik, ta pa preveri v telefonskem imeniku. Storitev seveda ni na voljo v vseh drža-vah, trenutno deluje za številke v Argentini, Belgiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu in ZDA.www.sullr.com

Spletni pregledtočkah. Posamezna vstopna točka lahko spre-jeme do 50 klientov (uporabnikov), sama po-vezava z internetom pa je urejena na podlagi sodelovanja z mariborskimi kabelskimi opera-terji, ki so podprli nekomercialni projekt e-me-sto Mestne občine Maribor. Zaradi neposega-nja v ponudbo internetnih ponudnikov so pro-met omejili na dva načina, ki ju lahko po po-trebi tudi spreminjajo: prva možnost je časov-na omejitev (vsak klient je lahko v 24 urah pri-javljen največ 2 uri) ter omejitev hitrosti preno-sa podatkov na 256 kbit/s. V prihodnje bodo v Mariboru omrežje razširili tudi onkraj ožjega mestnega jedra na nekatere krajevne skupno-sti, in sicer načrtujejo vzpostavitev dodatnih 30 dostopnih točk.

Hkrati s projektom vzpostavitve brezplač-nega brezžičnega interneta so na treh lokacijah (Trg svobode, Grajski trg in Glavni trg) že na-mestili tudi spletne kamere, prek katerih lah-ko obiskovalci prenovljene spletne strani mesta Maribor v živo spremljajo dogajanje na ome-njenih trgih.www.maribor.si

Za dotik občutljivi zasloni bodo stregli 10 prstom

Čeprav danes za dotik občutljivi zasloni, ki zaznavajo hkratno gibanje dveh prstov, veljajo za napredne, bodo kaj kmalu postali povsem osnovna ponudba. Vsaj v primerjavi z najno-vejšo pogruntavščino podjetja Synaptics, ki je pripravilo rešitev ClearPad 3000, katere senzorji

lahko sledijo 10 hkratnim gibanjem prstov.V družbi Synaptics tako navajajo, da se ute-

gne raba aplikacij v prihodnje občutno spre-meniti, saj bo zdaj moč z zasloni, občutljivimi za dotik, početi marsikaj, denimo igrati klavir. Prve zaslone nove serije bodo dobili v roke iz-delovalci mobilnikov in majhnih prenosnih ra-čunalnikov, saj bodo sprva na voljo le v diago-nalah do dolžine 8 palcev (20 cm). Posamezen senzor je debel vsega 0,3 mm, gibanje pa lah-ko spremlja na milimeter natančno.www.synaptics.com

Brezžični standard 802.11n potrjen septembra?

Vse kaže, da se bo saga o sprejemanju stan-darda 802.11n, ki v računalništvu skrbi za brez-

žični prenos podatkov, vendarle končala. Po le-tih dogovarjanj in pregovarjanj naj bi septem-bra organizacija IEEE, ki bdi nad omenjenim standardom, le sprejela končni dogovor.

Tako vsaj meni predsednik IEEE, Bob Heile, ki pravi, da bodo predstavniki izdelovalcev in standardizacijskega odbora sredi septembra zo-pet skupaj sedli za mizo in se dogovorili o za-dnjih podrobnostih standarda N. Ta je bil do-slej v svojem drugem osnutku (Draft 2.0), a so ga izdelovalci kljub temu vzeli za svojega in za-čeli ponujati naprave, ki zmorejo brezžični pre-nos do 300 Mbps (bolj teoretično).

Naslednji korak IEEE in njenih članov bo pri-prava standarda 802.15, ki bo urejal prenose v zasebnih (domačih) omrežjih oz. napravah, na-menjenih taki rabi.www.ieee.org

OpravičiloV prejšnji številki smo si podrobneje

ogledali, kako natančno se našim fotogra-fijam posvetijo različne spletne razvijalni-ce, in namenili nekaj besed tudi tistim, ki so se med prejšnjim preizkusom odrezali odlično, pa so svojo ponudbo kljub temu opustili. Tako smo napisali, da sta se raz-vijalnici Mimovrste.com in Enaa.com na lanskoletnem preizkusu odrezali odlič-no, letos pa te storitve ne ponujata več. Prišlo pa je do napake, saj spletna trgovi-na Mimovrste.com te storitve nikoli ni po-nujala, temveč smo njeno ponudbo pome-šali z lani preizkušeno razvijalnico spletne trgovine nakupovanje.net.

Ta svojo storitev še vedno ponuja prek istega razvijalca kot nekoč spletna trgo-vina Enaa.com, Digifot. Ta spletna razvi-jalnica sicer ni na voljo na spletnem na-slovu www.nakupovanje.net, prav tako je prek te strani ni mogoče najti: iskati jo je treba prek spletnih iskalnikov. Je na sple-tnem naslovu www.izdelava-razvijanje-di-gitalnih-fotografij.com, od tam pa izvirajo tudi korenine naše napake. Vsem prizade-tim in bralcem se opravičujemo.

koč s programsko nadgradnjo podprta tudi slo-venščina.

Posodobljen uporabniški vmesnik ponuja kar sedem domačih zaslonov, med katerimi se sprehajamo s šviganjem prsta, nanje pa lah-ko postavimo različne pripomočke (widgets) ali ikone map in programov. HTC je pripravil

PREIzkusINajboljši izdelkiNovi prenosniki, fotoaparati in tiskalniki.

Samsung Omnia HDNovi Samsungov pametni telefon je odličen, le video v ločljivosti HD je tak, hm, kot da bi bil narejen s telefonom ...stRan 89

dkar je Apple pretresel svet mobilnih naprav s svojim revolucionarnim iPho-nom, se številni uveljavljeni in novi igralci trudijo, da bi se mu približali in

ga morda celo presegli. Novinec v tej industri-ji je tudi Google, ki je vanjo vstopil z lastno odprtokodno programsko pobudo, poimenova-no Android. Izdelovalci mobilnih naprav ima-jo zdaj na voljo zelo kakovostno in cenovno nadvse ugodno možnost, ki jo lahko izkoristi-jo pri pripravi izdelkov za trg. Med njimi je šel trenutno najdlje tajvanski HTC, ki že ponuja inovativne naprave z operacijskim sistemom

Windows Mobile, nadvse resno pa so spreje-li tudi Android.

Hero je lično oblikovan telefon, ki kljub ne-majhni teži (135 g) deluje zelo priročno in ro-bustno. Poglavitna značilnost njegovega za-slona je za nekatere sporna izrazita »brada«, ki pa ima zelo koristno posledico: pri morebi-tnem padcu na sprednjo stran ostane zaslon – 81 mm (3,2-palčni) – zaščiten. Hero ima kljub zelo odzivnemu zaslonu na dotik z ločljivostjo 320 × 480 (HVGA) v opremi tudi sledilno kro-glico (trackball), ki je nadvse priročna pri izbiri možnosti z majhno površino na zaslonu, hkra-ti pa z njeno rabo ne bomo mazali zaslona. Hero je prvi HTCjev telefon z Androidom, ki na vrhu ponuja standardni priključek za slušalke. Kompletu je priložen dokaj kakovosten komplet za prostoročno telefoniranje. Pod brado najde-mo za HTC običajni modificirani priključek mini USB, ki rabi za polnjenje in za prenos podatkov. Na zadnji strani naprave najdemo objektiv foto-aparata s 5 megapikami in samodejnim ostre-njem, a brez dodatne osvetlitve, ki zmore po-sneti tudi video. Slednji žal ni posebej kakovo-sten. Hero pozna tudi režo za kartice microSD, 2 GB je priložena v kompletu, a moramo za do-stop do nje odstraniti zadnji pokrov, to pa zna biti pri vključeni napravi zelo nerodno.

Ob prvem zagonu telefona nas pričaka ča-rovnik za prilagoditev sistema. Najprej izbere-mo jezik, a slovenščina ni podprta. Pri izbiri je-zikov imamo poleg angleščine na voljo le še če-ščino in poljščino. Na srečo je mogoče prežive-ti z dodatno ročno nastavitvijo 24-urnega for-mata ure in nam domačega prikaza datuma. Zaslonska tipkovnica lahko prikliče tudi naše črke, o čemer nas pouči tudi interaktivni vo-dnik, ki je prav tako del uvodnih nastavitev sis-tema. Žal pa ne zna samodejno popravljati vno-sov s tipkarskimi napakami, kar npr. izvrstno deluje za angleščino. Ostaja upanje, da bo ne-

Robotski JunakGooglov Android je prišel tudi v naše kraje. Še bolje, v naše kraje je prišel trenutno najboljši pametni telefon s tem operacijskim sistemom, ki so ga pri izdelovalcu, podjetju HTC, še izdatno izboljšali z lastnimi programskimi nadgradnjami HTC Sense.

Uroš Mesojedec

Opa M e t n I t e l e f O n I

XtreamerKorejci so pograbili trg večpredstavnih podaljškov NMT. Novi Xtreamer stane borih 100 evrov.

stRan 22

HTC HEROkaj: Pametni telefon.Operacijski sistem: Android (1.5).procesor: Qualcommov 528 MHz procesor ARM.pomnilnik: 288 MB RAM/512 MB ROM.pomnilniška kartica: MicroSD, priložena 2 GB.ločljivost zaslona: 320 × 480 pik.krajevne komunikacije: Bluetooth 2.0, USB 2.0, WLAN 820.11b/g.Omrežja in frekvenčna območja: GSM/EDGE 850/900/1800/1900 MHz; UMTS/HSDPA 900/2100 MHz; GPS.

Odzivnost uporabnost splošni vtis

Izdeluje: HTC, www.htc.com.prodaja: Mobitel, www.mobitel.si.Cena: 359 EUR; 209 EUR v paketih Povezani 44/77 pri Mobitelu.

Operacijski sistem Android s HTCjevimi dopol-nitvami.

Občasno zatikanje, trajanje baterije.

stRan 24


» Predvajalnik glasbe ponuja privlačen vizualni prikaz, podoben Applovemu »cover flow«.


PREIzkusIHTC HERO

kopico vizualno zelo privlačnih pripomočkov, od predvajalnika glasbe do animiranega pri-kaza ure, datuma in vremena na trenutni lo-kaciji ali na enem od številnih mest po svetu. Za ugotavljanje lokacije ima Hero vgrajen mo-dul GPS in tudi digitalni kompas. Izvrstna la-stnost HTC Sense je možnost shranjevanja na-stavitev na vseh sedmih zaslonih, ki jih lahko potem hitro menjamo.

Sodobni pametni telefoni so pravzaprav omrežni osebni računalniki. Večina njiho-vih funkcij pride do izraza šele pri podatkov-ni povezanosti. Tu se najprej ponujajo možno-sti Androida, ki zna izkoristiti nastavitve naše-ga računa pri Googlu (če smo uporabniki sto-ritve Gmail ali Google Apps). Zgolj z vnosom imena in gesla Googlovega računa bomo de-ležni samodejnega usklajevanja stikov, e-pošte in koledarja med telefonom in oblakom. HTC se je dodatno potrudil za prijaznejšo rabo z Okni in strežnikom Exchange. Stike lahko usklajuje-mo tudi z Okni, odjemalec za e-pošto pa pod-pira tudi protokol ActiveSync, ki ga zahteva Exhange. Na telefonu bomo našli tudi progra-me za pregledovanje zapisov Microsoft Office (urejanje ni podprto) in PDF.

HTC je namenil velik poudarek družabnim omrežjem, ki jih je zelo uspešno vpletel v si-ceršnje ogrodje Androida. S preprosto nastavi-tvijo se lahko takoj poveže z omrežji Facebook, Twitter in Flickr. Po tem bo znal sam poveza-ti naše stike z e-naslovom z ustreznimi profi-li na Facebooku. Za Twitter ponuja pripomoček za domači zaslon, kjer lahko sproti spremljamo

ščebetanja ljudi, ki jim sledimo, na voljo pa je tudi ločena aplikacija Peep. Najbolj impresiven kos programja na telefonu pa je spletni brskal-nik. Že tako izvrsten brskalnik Androida, ki te-melji na pogonu WebKit in podpira HTML 5, je HTC nadgradil z večprstnim upravljanjem (mul-titouch), vizualnim urejevalnikom zaznamkov ter celo s predvajalnikom flash. Za večpred-stavnost je sicer na voljo tudi privlačen pred-vajalnik glasbe in videa. Seveda je na voljo tudi standardna Androidova samostojna aplikacija za brskanje in ogled videov YouTube.

Android je vsekakor predvsem podlaga za nove programe, ki jih je vsak dan več, do njih pa pridemo z aplikacijo Market. Na žalost so nam na voljo le brezplačni programi, saj Slovenija pri plačljivih še ni podprta. Glede na to, da so tele-foni z Androidom zdaj pri nas uradno na vo-ljo, lahko že v kratkem pričakujemo, da bo od-pravljena tudi ta omejitev. Kljub temu je izbor

aplikacij, ki so na voljo že zdaj, zelo impresiven. Mimogrede – vse aplikacije lahko brez težav pregledujemo tudi na spletišču cyrket.com.

Hero je nadvse prepričljiv in privlačen pa-ket. Kljub temu moramo omeniti, da je zelo zmogljiva HTCjeva programska oprema obča-sno malo prezahtevna za vgrajeni Qualcommov 528 MHz procesor ARM, ki ima na voljo 288 MB RAMa. Občasno zatikanje in slabšo odzivnost je mogoče zaznati predvsem pri izkoriščanju ve-čopravilnosti (poganjanju več aplikacij hkrati) in pri rabi brskalnika z vsadkom flash. Druga slabost je dokaj kratka avtonomnost, saj vgra-jena 1350 mAH baterija ob malo bolj intenziv-ni rabi GPS, WiFi in večpredstavnega predvaja-nja komaj zdrži dan in pol. Z zmernejšo rabo verjetno lahko pozabimo napajalnik tudi za ne-kaj dni, na srečo pa je za polnjenje dovolj vsak napajan priključek USB (npr. na prenosniku) in standardni kabel.

Domala hkrati, le z nekajtedensko zamu-do, se je na Mobitelovo ofenzivo z Googlovim Herojem odzval Simobil. V svoj prodajni program mu je uspelo pridobiti, prav tako HTCjev, telefon Magic. Gre za »Google številka 2«, če ga lahko tako imenujemo, in je pravzaprav predhodnik modela Hero.

Kljub temu sta po strojni plati skorajda ena-ka, z enakim procesorjem, pomnilnikom in za-slonom. Razlikujeta se le po barvi (vsaj mode-la, ki smo ju preizkusili mi) in obliki, kajti Magic na spodnji strani ni ukrivljen v obliki slušalke. Ali je to dobro ali ne, je pravzaprav zelo oseb-na odločitev, zagotovo pa v tesen žep kavbojk sede bolje kot Hero.

Operacijski sistem, Android, je enak, ven-dar Magicu (mimogrede, po svetu je bilo pro-danih že več kot milijon primerkov) HTC ni namenil svoje nadgradnje HTC Sense. To pomeni, da je uporabniški vmesnik bolj ali manj enak kot pri prvem Androidu, mode-lu G1. Ni omogočeno dvoprstno delo (beri: dvoprstno povečevanje in pomanjševanje fo-tografij in spletnih strani), spletni brskalnik ne zmore flasha, spletne bližnjice so kar običajni zaznamki in ne posnetki spletnih strani, osnovne strani ne odklenemo s potegom prsta, temveč kar s pritiskom na gumb Home in še kaj.

Vendar pa je ravno na dan končevanja tega članka v spletu odjeknila novica, da bo HTC kaj kmalu HTC Sense z nadgradnjo omogočil tudi uporabnikom Magica. Tudi v Simobilu so nam potrdili, da Sense nestrpno pričakujejo.

O vsem drugem si lahko prebrete pri preizkusu Heroja. Magic je tako kot slednji zelo do-ber telefon, le malce se občasno zatika, kot da bi ga/nas procesor ne dohajal. In seveda, če ste navajeni na tipkovnico QWERTY (uporabniki Blackberry), boste ob »tapkanju« po za-slonu kaj hitro izgubili živce.

Cena in točen datum začetka prodaje ob koncu redakcije še nista bila znana.Matjaž Klančar

Simobilova konkurenca

V Mo ni tor je vem la bo ra to ri ju za preizkušanje iz del kov upo rab lja mo na sled njo opre mo: računalnike s procesorji Pentium 4 in Core 2 Duo podjetja Intel • dva računalnika PCX s Core 2 Quad podjetja Avtera. • monitor Samsung 940BW podjetja Lancom. • Brezžično dostopno točko Netgear ProSafe 802.11g podjetja Domex.

» HTC je izboljšal že tako izvrsten spletni brskalnik. Na sliki je vizualni pregled zaznamkov (bookmarks).

PREIzkusI sAMsuNg I8910 OMNIA HD

elefon že na prvi pogled ni med manjši-mi napravami te vrste, pravzaprav je večji od skoraj vseh pametnih telefonov, ki smo jih preizkusili v zadnjem času. Na prednji

strani je 3,7 palca velik, za dotik občutljiv za-slon, izdelan v tehnologiji AMOLED (ne LCD!), pod njim pa tri običajne tipke za menu ter spre-jem in zaključek klica. Ob straneh so še gumbi za fotoaparat, zaklep tipkovnice in spreminjanje glasnosti, reža za pomnilniško kartico in vhod za slušalke. Fotoaparat, ki je zadaj, premore kar osem milijonov pik, z njim pa lahko zajemamo tudi video posnetke v ločljivosti HD (720p). V no-tranjosti so sprejemnik za GPS, brezžični vme-snik in 8 GB vgrajenega pomnilnika.

Poleg spremenjene zunanjosti je največja sprememba med prvo Omnio in njeno nasledni-co v izbiri operacijskega sistema. Pri Samsungu so se tokrat odločili mobilno različico Oken na-domestiti s Symbianom S60 pete generacije, ki ga najdemo tudi v Nokii 5800 in N97. A kljub enakemu sis-temu je v delovanju

in videzu kar nekaj razlik. Samsung je tako na prvo stran postavil svoje že dobro znane »wid-gete«, na izbiro imamo nekaj novih, večinoma povezanih s spletnimi storitvami ali socialnimi omrežji. Na voljo imamo tri namizja, na katera lahko postavimo poljubne aplikacije, prehaja-nje med njimi pa je povsem enostavno in hitro. Zaslon je zelo odziven pri delu s prsti in je eden boljših na trgu. Pri uporabi nismo imeli praktič-no nikakršnih težav z vnosom besedila ali izbi-ranjem po menujih. Besedilo lahko vnašamo na več različnih načinov, a najhitrejši in najlažji je uporaba polne tipkovnice QWERTY, ki se poja-vi, ko telefon postavimo v ležeči položaj. Ob iz-biri znaka se nad naših prstom prikaže prikaz naše izbire, ki olajša tipkanje in zmanjša števi-lo napak. Orientacija zaslona se samodejno pri-lagaja ob pomoči senzorja pospeška, ki ga izko-rišča tudi večina vgrajenih programov ter iger, med drugim lahko pregledujemo fotografije s preprostimi premiki naprave.

Programska oprema, ki jo najdemo v telefo-nu, je povsem običajna za takšno napra-

vo, med aplikacijami bomo našli urejevalnike različnih do-

kumentov, nekaj pi-sarniških programov

ter nekaj dodatkov, ki jih na Nokii ne najdemo. Med bolj

zanimivimi je neka-kšen napol samodej-

ni bralnik vizitk. Z upora-bo fotoaparata ter optične-

ga prepoznavanja zna-kov poskuša z vizitke razbrati podatke, kot so ime, priimek, tele-

fon, naslov in podobno. Uspešno prebrane podatke lahko nato shranimo nepo-sredno v telefonski imenik.

Žal nam med preizkusom ni uspelo dobiti pravilnih podatkov

z nobene vizitke. Se je pa veliko bolje odrezal v običajnem načinu optičnega prepoznavanja znakov, saj mu je uspe-

lo prebrati večje količine angleškega be-sedila skoraj brez napak.

Najpomembnejši del, ki je tudi najbolj oglaše-van, je seveda kamera visoke ločljivosti. Posnetki, zajeti s fotoaparatom, se lahko merijo z marsika-terim kompaktnim fotoaparatom, če so zajeti v dobrih svetlobnih razmerah. Temnejši prostori so žal še vedno velika težava mobilnih kamer in niti Omnia HD ni izjema. Vgrajena bliskavica je sicer močna, a osvetljuje z nekoliko preveč belo svetlobo, zato dobimo slike z rahlo preveč pou-darjenimi modrimi odtenki.

Še huje je pri snemanju videa. Podobno kot pri mirujočih posnetkih se tudi tu količina sve-tlobe izkaže za zelo pomemben dejavnik, nočni posnetki so zelo slabi, z zelo izrazitim šumom, ki se kaže predvsem v rdečih barvah. Pri sne-manju v visoki ločljivosti je zelo opazno tudi tresenje roke. Da, kamere imajo »že od nekdaj« stabilizator, že nekaj časa ga imajo tudi fotoa-parati, celo kompaktni. Telefoni žal (še?) ne. Žal je ob zajetem videu zvok še slabši kot slika. Ker je zajemanje video posnetkov visoke ločljivosti procesorsko zahtevna naloga, nas ni presene-tila hitra poraba energije med snemanjem. Po nekaj minutah snemanja je indikator stanja ba-terije upadel za skoraj polovico. A kljub vsem pomanjkljivostim so zajeti posnetki še vedno boljši kot pri drugih mobilnih telefonih, žal še tako hiter procesor in dobra programska opre-ma ne moreta odtehtati fizično majhnih mer samih leč in tipala.

Pred izidom se je veliko govorilo o tem, da bo Omnia HD pravzaprav Nokia 5800 z lepšo zunanjostjo in spremenjeno temo, a mi lahko zatrdimo, da je veliko več kot to. Pri uporabi nismo opazili nikakršnih težav s počasnim de-lovanjem ali zaostajanjem, ki smo jih opisovali pri obeh Nokiah s tem operacijskim sistemom. Samsungu je torej uspelo sistem tako izpopol-niti, da lahko tekoče delovanje pri uporabi za dotik občutljivega zaslona brez težav primerja-mo s kultnim iPhonom, ki še vedno velja za ne-kakšen vzor na tem področju.

sAMsuNg I8910 OMNIA HDkaj: Pametni telefon.Operacijski sistem: Symbian S60, peta gene-racija.pomnilnik: 8 GB.pomnilniška kartica: MicroSD, ni priložena.ločljivost zaslona: 640 x 360 pik.krajevne komunikacije: Bluetooth 2.0, USB 2.0, WLAN 820.11b/g.Omrežja in frekvenčna območja: GSM/EDGE 850/900/1800/1900 MHz; UMTS/HSDPA/HSUPA 900/2100 MHz; GPS.

Odzivnost uporabnost splošni vtis

Izdeluje: Samsung, www.samsungmobile.com.Cena: 680 EUR; od 279 EUR pri Mobitelu, od 280 EUR pri Simobilu.

Odzivnost, kakovostna izdelava, zaslon. Cena, slaba kakovost nočnih posnetkov.

samsung Omnia HDTik pred začetkom poletja je k nam prišel Samsungov telefon i8910, bolj znan pod imenom OMNIA HD. Napovedi pred izidom in obljubljene zmožnosti so vlivale veliko upanja, da bo naslednik Omnie postavil nove mejnike na področju pametnih telefonov. In končni izdelek nas v večini pogledov, razen HD videa, ni razočaral.

Damjan Matičič

Tpa M e t n I t e l e f O n I



PREIzkusIPRAkTICA DVC 5.4 FHD

PRAkTICA DVC 5.4 FHDkaj: Video kamera.ločljivosti: 1440 × 1080 pik pri 30 FPS, 1280 × 720 pik pri 60 FPS.povezljivost: MiniUSB.Izdeluje: Praktica, www.praktica.com.prodaja: Eurovision, www.eurivison.si.Cena: 200 EUR.

Enostavnost rabe, cena, uporaba kodeka MPEG-4.

Ni priključka HDMI, grdi menuji, elektron-ska stabilizacija slike (deluje le pri ločljivosti 720p).

ugoden HDNemška Praktica je bila pri nas včasih znana predvsem po kakovostnih analognih fotoaparatih, še danes marsikdo to ime povezuje s filmsko fotografijo. A v novih (digitalnih) časih nosijo to tudi video kamere, v Monitorju pa smo vzeli pod drobnogled model, ki se hvali predvsem z visoko ločljivostjo.

Jure Forstnerič

ideo kamere za domače uporabnike se v zadnjih desetih letih skoraj niso spre-minjale, do pojava visoke ločljivosti. Praktično edina sprememba je bila v no-

silcu, na katerega smo snemali. Priljubljenim kameram MiniDV so nekaj časa delale družbo kamere, ki so snemale na ploščke DVD. Danes teh skoraj ni več – večinoma imajo kamere vgrajene kar diske (velikosti nekaj deset GB), vse več pa je takih, ki video shranjujejo kar na pomnilniške kartice. Taka je tudi Praktica DVC 5.4 FHD, ki uporablja najbolj razširjene karti-ce, torej tipa SD (seveda podpira tudi novejše SDHC). Izdelovalec tudi na spletni strani po-udarja, da je notranji pomnilnik le za pro-gramsko opremo (na tistih 32 MB tako ali tako ne bi spravili rav-no veliko videa).

Kamera snema pri ločlji-vostih 1440 × 1080 ter 1280 × 720 pik. V prvem pri-meru je hitrost za-jema 30 slik na se-kundo, v drugem pa 60. V obeh primerih se uporablja napreden ko-dek na osnovi MPEG-4, za-radi česar video zavzame do-kaj malo prostora na pomnilniški kar-tici. Pri višji ločljivosti velja minuta videa oko-li 60 MB, pri nižji pa še nekoliko manj (oko-li 50 MB). V obeh primerih je zvok dvokanalni (stereo). Fotografije zajema pri ločljivosti 5 mi-lijonov pik (ločljivost je 2576 × 1932 pik), pro-gramsko lahko to poveča na 8 megapik (a to ne prispeva k kakovosti fotografij). Nad kakovostjo videa nismo imeli večjih pripomb, tudi šuma ni pretirano veliko. Pogrešali smo le boljšo stabi-lizacijo slike, saj premore naprava le elektron-sko, ki deluje le pri ločljivost 1280 × 720 pik. Ostrenje je solidno, le na slabši svetlobi ima ne-kaj več težav.

Objektiv je povsem povprečen za ta rang ka-mere. Omogoča petkratni optični zum, na voljo pa je tudi štirikratni digitalni zum (ki ga lah-ko mirne vesti pustimo ugasnjenega). Nadzorne tipke so zbrane zadaj, kjer jih hitro dosežemo,

tu so očitno ostali pri preverjeni formuli, za-radi česar se tudi novi uporabniki takoj znaj-

dejo. Zaslon je soli-dno velik, nje-

gova diagona-la meri tri pal-ce, ločljivost pa

je povprečna, 960 × 240 pik (oziroma 240.000 pik, kot to podajajo izdelovalci digitalnih foto-aparatov). Med priključki kameri zamerimo, da nima HDMI, torej bomo podatke prenašali le prek USB oziroma video out.

Samo delo s kamero je zelo enostavno. Nastavitev ni veliko – nastavimo lahko le kom-penzacijo ekspozicije za dve zaslonki svetleje oziroma temneje in temperaturo beline (kjer imamo poleg samodejnega nastavljanja še šti-ri posamezne vrednosti). Še dobro, saj so me-nuji enostavno grdi, zaradi česar se nismo radi preveč spuščali vanje.

Praktica DVC 5.4 FHD je torej solidna ka-mera, sploh glede na konkurenčno ceno (200 evrov). Najbolj smo pogrešali vmesnik HDMI, ki ga nosi sestrska naprava, model Praktica DVC 5.4 HDMI, in je z vseh drugih vidikov povsem enaka kamera.

Vk a M e R e


PREIzkusI XTREAMER

ravzaprav bi Xtreamerju naredili krivi-co, če bi ga označili zgolj za večpred-stavni podaljšek, saj se lahko tudi sa-mostojno povsem znajde v osrednji vlo-

gi v sistemu domačega kina (če seveda na pr-vem mestu ne upoštevamo velikega zaslona, ki mu posreduje sliko). Predvajalnik obvlada veliko večino avdio in video posnetkov, ki jih uporabljamo sodobni avdio in videofili, seve-da je poudarek na visoko ločljivih vsebinah. Xtreamer tako predvaja polno visoko ločljivost (1080p), zgledno pa svoje delo opravi tudi pri

fotografijah, ki so višje ločljivosti (tega, deni-mo, za nekatere konkurente ne moremo tr-diti). K temu veliko prispeva predvsem novo Realtekovo čipove 128X SE, ki je ob nekoliko večji procesni moči laže kos zahtevnejšim vse-binam. Večpredstavna črna škatlica kompak-tnih mer (18 × 8 × 3 cm) je videti kot debe-lejši zvežčič, v predvajalnik pa je moč vgraditi tudi 2,5-pačni disk SATA (modeli za prenosne računalnike do zmogljivosti 500 GB). Prednja stran naprave je zelo čisto in minimalistično oblikovana, saj na njeno (ne)delovanje opozar-ja le ena lučka (ki je obarvana rdeče ali zele-no). Aktivnostim branja podatkov s ključkov

USB, vgrajenega diska ali omrežnih virov snovalci niso namenili poseb-nih svetlečih diod, lahko pa zadnjo, zahvaljujoč tankosti predvajalnika, spremljamo ob značilnem utripanju statusnih diod omrežnega vmesni-ka. Kljub zelo nizki višini so inže-nirji v predvajalnik namestili maj-hen ventilator, ki topel zrak vleče iz ohišja. Pri svojem delu ni najtišji, k sreči pa je njegovo hitrost moč na-stavljati. Na najnižji stopnji je sko-raj neslišen, na srednji se po gla-

snosti izenači z morebitnim vgraje-nim diskom, pri polnih obratih pa je prav nadležen. Izdelovalec sicer pri-poroča srednjo nastavitev, s čimer se tudi sami povsem strinjamo, saj ohra-nja predvajalnik ustrezno hladen tudi ob ve-čurnem nepretrganem predvajanju zahtevnih vsebin.

Zadnja stran predvajalnika nam hitro raz-krije, kaj vse lahko od njega pričakujemo. Povezavi s sodobnimi zasloni ali projektorji je namenjen vmesnik HDMI, ki podpira specifika-cijo 1.3a, torej lahko po enem kablu prenašamo tako visoko ločljive video kot tudi avdio vsebi-

ne (DTS HD-HR, DTS HD-MA, Dolby Digital Plus ter Dolby TrueHD). Če še za trenutek ostanemo pri avdio priključkih, lahko poleg standardnih

XTREAMERIzdeluje: Xtreamer Ltd., www.xtreamer.net.Cena: 99 EUR.

Zelo ugodna cena, predvajanje zahtevnih vsebin, vsestranskost, odprtokodnost.

Na voljo le prek spleta, položaj vmesnikov USB, nekaj težav s povezljivostjo HDMI.

EkstremnežPoletno vročico na sceni večpredstavnih predvajalnikov je zanetil Xtreamer, ki predstavlja svež pristop k drugi generaciji večpredstavnih podaljškov za domači kino. Njegova največja odlika je cena, ugotavljamo pa, da se 99 evrov vredna naprava zlahka kosa tudi z enkrat do dvakrat dražjimi konkurenti.

Miran Varga

PV e č p R e D s taV n I p R e D Va j a l n I k I

» Na voljo so tudi slovenski meniji. » Lepo deluje tudi hiter skok na določeno minuto in sekundo.

»Povezljivost je ena izmed odlik Xtreamerja, saj ga lahko omrežimo in tako uporabljamo kot podatkovni ali večpredstavni strežnik, seveda pa lahko predvajalnik predvaja tudi vsebine iz drugih omrežnih virov.


PREIzkusIXTREAMER

zvočnih izhodov za levi in desni kanal omeni-mo optični izhod, ki ga bodo avdiofili zelo ve-seli. Xtreamer je po avdio/video plati namenjen čim širšemu krogu uporabnikov, o tem ne na-zadnje priča tudi njegova cena. To pomeni, da zna zahtevne avdio zapise brez pomoči avdio sprejemnika pretvoriti v jezik manj sposobne opreme, predvsem televizorjev. Funkcija sliši na ime DTS downmix in je v svetu večpred-stavnih predvajalnikov zelo zaželena med manj zahtevnimi uporabniki. Med lastnostmi pred-vajanja zvoka velja omeniti še t. i. »nočni na-čin«, ki vklopljen pridno reže base in druge vi-soke tone, zato je zvok pri ogledu filma jasnej-ši tudi pri manjši jakosti.

Povezljivost je ena izmed odlik Xtreamerja, saj ga lahko omrežimo in tako uporabljamo kot podatkovni ali večpredstavni strežnik, seveda pa lahko predvajalnik predvaja tudi vsebine iz drugih omrežnih virov (več o tem v nadaljeva-nju). Poleg žične povezave si lahko omislimo brezžično anteno (oz. vmesnik), ki jo vtakne-mo v enega izmed dveh vhodov USB na zadnji strani. Antena, ki sicer stane 20 evrov, je v pr-vih serijah brezplačno na voljo kupcem pred-vajalnika in tako le še povečuje njegovo sku-pno vrednost. Za nameček podpira brezžični N-standard (osnutek 2.0), kar je zagotovilo za hitre prenose datotek v predvajalnik in iz nje-ga. Tako vsaj pravi teorija, praksa je malen-kost drugačna. Antena se med delovanjem ne-

zavidljivo močno segreva in to ji vsekakor šte-jemo v slabo, inženirji pa bodo morali še mal-ce dodelati strojno programsko kodo predva-jalnika, da bo vse možnosti brezžičnih preno-sov izkoristil tudi v praksi. Tako smo, denimo, na našem preizkusu imeli več težav z zatika-njem in prekinjanjem najzahtevnejših 1080p vsebin prek brezžičnega omrežja, čeprav so te z diska, ključkov USB in prek klasične mreže delovale brez težav. Sicer je za brezžični del, ki je vsekakor daljna prihodnost predvajalnikov v domačem kinu, ustrezno poskrbljeno, tudi z možnostjo WEP ali WPA enkripcije brezžič-ne povezave.

V Xtreamer vsekakor velja vgraditi disk in tako močno razširiti nabor njegovih funkcio-nalnosti. Podatke na disk lahko prenesemo s pomočjo USB slave vmesnika, ki je zaenkrat najhitrejša možnost, saj je občutno hitrejši od omrežnih prenosov (18 proti 5,5 MB/s). Manjši minus si sicer zaslužijo oblikovalci naprave, ki so vhoda USB postavili ob nekajmilimetr-ski rob ohišja, zato je uporaba debelejših ključ-kov USB brez ustreznega podaljška praktično nemogoča.

Daljinski upravljalnik sodi med srednje po-srečene izdelke. Zaradi omejenih mer lahko gosti le omejeno število tipk, zato ima veči-

Posebnost Xtreamerja se skriva v načinu njegove prodaje, ki je hkrati tudi razlog za zelo ugodno ceno. Istoimensko podjetje ga namreč trži kar samo, to pa pomeni, da je na voljo samo za naročila prek spleta. Ko podjetje zbere dovolj naročil (vsaj tisoč), odda naročilo ki-tajskemu podizvajalcu in ta pridno izdela naročene primerke, ki jih podjetje nato razpošlje do uporabnikov. Z odsotnostjo verige uvoznikov in pooblaščenih prodajalcev namreč odpa-dejo vse njihove marže (in hkrati tudi vrsta »izsiljevalskih« pogajanj), zato lahko Xtreamer do-sega ceno pod sto evri, to pa je za ta razred naprave odlično, saj podobno zmogljivi konku-renti stanejo vsaj dvakrat več.

Spletna trgovina podpira več načinov plačil (od vseh svetovno priljubljenih kreditnih kar-tic, sistema PayPal ...), zato z naročilom iz Slovenije ne bi smeli imeti težav, stroški pošilja-nja pa so za države EU enotni in stanejo 20 evrov. Mi smo svoj primerek naročili še v pred-naročilu na začetku poletja in ga sredi julija tudi prejeli. Kolesje globalnega trga torej delu-je tudi v praksi.

Učinkovit tržni pristop

» Omogočeno je kopiranje vsebin iz nosilcev USB na vgrajeni disk.

» Lahko predvajamo glasbo...

» Ne manjka tudi video povezava z spletom.

» ... ali pa fotografije.

PREIzkusI LIquIDIMAgE EXPLORER 301

na dvojno funkcijo. To od uporabnika zahteva nekaj privajanja, a ker so tipke in funkcije do-kaj logično razporejene, s tem ni večjih težav. Natančnost daljinca je dobra, velja pa omeni-ti, da ima nekatere ukaze sorodne z drugimi večpredstavnimi predvajalniki in je na našem preizkusu včasih tudi prižgal ter krmilil svoje-ga konkurenta, ki je bil postavljen v neposre-dni bližini.

Uporabniški vmesnik naprave je razmeroma preprost. To je seveda pohvalno. Razdelek z na-stavitvami je razdeljen na pet bolj ali manj pre-glednih osnovnih delov, skozi katere se uporab-nik hitro sprehodi. Osnovni menu predvajalnika uporabniku ponuja izbiro medijske knjižnice, in-

terneta, upravljalnika datotek in prilagoditev na-stavitev. Osnovni podmeni predvajalnika uporab-niku postreže z izbiro vira za predvajanje vsebin, podprti pa so vmesniki USB, (morebitni) vgrajeni disk, omrežni viri ter internet in zunanji pogon DVD (priklopljen prek vmesnika USB).

O predvajanju vsebin lahko zapišemo sko-raj samo pozitivne izkušnje. Xtreamer brez te-žav predvaja večino video posnetkov standardne in visoke ločljivosti, uporabniku pa med predva-janjem ponuja vrsto možnosti – od prikaza po-drobnih informacij do vrtenja naprej in nazaj (do hitrosti 32X), zelo dobro in pregledno delu-je tudi funkcija preskoka na določen del posnet-ka (Go to). Predvajalnik zna tudi nadaljevati na

delu, kjer je uporabnik ogled (ne)namerno prene-hal. Ob vklopljeni funkciji predogleda Xtreamer na desni strani menuja prikazuje vsebino dato-teke, na kateri je uporabnik (zavrti film, prikaže fotografijo ...). Pri glasbenih datotekah v stisnje-nih formatih, ki vsebujejo več informacij o izva-jalcu in skladbi, te tudi prikaže. Pri Xtreamerju so v predvajalnik vgradili tudi možnost komu-nikacije s spletom, kar še dodatno popestri mo-žnosti zabave. Med prednastavljenimi spletišči tako najdemo prilagojene povezave na YouTube, Picaso, Flickr, svetovni vremenski portal ter do nekaterih novičarskih virov RSS.

Pohvalno je tudi to, da naprava govori slo-vensko, čeprav bo ravno na področju slovenšči-

LIquIDIMAgE EXPLORER 301kaj: Podvodna maska z vgrajenim fotoaparatom/video kamero.največja globina: 5 m.Optika in tipalo: f/2.8, tipalo CMOS 1/3«, 3,1 mi-lijona pik.ločljivost: Video 640 × 480 pik, 20 slik/s, foto-grafije 2048 × 1536 pik.Izdeluje: Liquidimage, www.liquidimageco.com.Cena: Približno 80 EUR v tujih spletnih trgovinah.

Kamera/fotoaparat, ki je pod vodo vedno z nami, ne glede na to, ali jo potrebujemo ali ne, dobra kakovost maske kot take, enostaven uporabniški vmesnik, cena.

Na začetku težavno kadriranje, kakovost po-snetkov, ne omogoča nikakršnih nastavitev, tehnične omejitve, omejitev največje globine potopa na 5 m.

utekočinjena slikaFotoaparati, ki so bolj ali manj odporni proti vodi, so na trgu že lep čas. Ena prvih takih zaresnih naprav na voljo širši javnosti je bil sicer legendarni Nikonos že leta 1963, katerega novejšo različico za podvodno fotografijo nekateri uporabljajo še danes, vendar imamo mi v mislih bolj tiste digitalne.

Žiga Veber

lympus in Pentax sta takšne aparate v zadnjih nekaj letih povsem približala tudi manj naprednim domačim uporab-nikom, saj lahko nekatere Olympusove

modele brez podvodnega ohišja brez težav upo-rabljamo do globine 10 m. Vendar je največja težava ravno v tem, da je aparat, ko bi ga med potapljanjem želeli imeti s seboj, ko je kompo-zicija najbolj zanimiva, vedno na kopnem pod

brisačo.

Zato je ameriško podjetje, zgovorno imeno-vano kar Liquidimage, razvilo potapljaško ma-sko, z uporabo katere med potopom ne bomo več pogrešali kamere ali fotoaparata. Prvo ta-kšno napravo so potapljaškemu občinstvu pred-stavili že lani, čeprav se na sončni strani Alp o njej ve bore malo, pa tudi prodajalci v spe-cializiranih potapljaških trgovinah večinoma še niso slišali zanjo. Razlogov je verjetno več, eden izmed poglavitnih pa je tudi ta, da te na-pravice primarno niso namenjene profesional-nim uporabnikom. Saj snemanje in fotografira-nje pod vodo zahteva kar nekaj znanja in spe-cializirano opremo, še posebej luči, ki so na globinah potrebne, tehnične zmogljivosti teh

mask pa so omejene.Tokrat preizkušeni model Explorer

301 je prvi iz linije pred letom dni pred-stavljenih izdelkov in je najniže na le-

stvici, z njim naj se ne bi potopili globlje od 5 m. Maska, ki ji zara-di nizke deklarirane največje glo-bine raje rečemo podvodna kot potapljaška, je v osnovi povsem soliden izdelek, ki bi bil primeren

tudi za resne potope v morske glo-bine. Odlikuje jo majhen volumen, ki omogoča enostavno praznjenje vode

in izenačevanje pritiska, poleg tega pa je sestavljena iz silikonskega tesnila, ki se zelo

lepo prilega obrazu, dve ločeni leči pa sta kaljeni. Globljih potopov tako ne omogo-

ča le zaradi ohišja kamere.

Povsem drugačna zgodba kot maska pa je osnovni model tipala. Ta je vrste CMOS in je ve-lika le 1/3 palca, zato je bolj kot tistim v kom-paktnih fotoaparatih podobna tistim v mobil-nih telefonih. In takšna je tudi kakovost foto-grafij in videoposnetkov. Bolj kot majhna ločlji-vost 3,1 megapike (ki bi sicer lahko povsem za-dostovala) zmoti sama kakovost fotografij, na katerih je viden majhen dinamičen razpon tipa-la, kljub nizki najvišji občutljivosti ISO100 pa je tudi zrnatost fotografij razmeroma velika. Ker je kljub dovolj svetlemu objektivu z vrednostjo f/2.8 svetlobe kmalu premalo, aparat samodej-no poskrbi za dovolj svetlobe z daljšim časom odprtosti, vse do 1/15 s, to pa ob razmeroma ozkem vidnem polju kaj kmalu pripelje do za-megljenih fotografij.

Tako naletimo tudi na podobno težavo, s ka-tero smo se spopadali v prejšnji številki, ob pre-izkusu kamere ContourHD, in sicer s težavnim kadriranjem. V pomoč so nam resda križci na lečah maske, med katere je treba ujeti kadrira-ni objekt; to ni težko, teže je ujeti pravo višino. Ta je odvisna od same oddaljenosti od objekta, ki ga fotografiramo, vedno pa velja, da bo spo-dnji del posnete fotografije tisti, ki ga vidimo

OD I G I ta l n I f O t O a pa R at I


PREIzkusILIquIDIMAgE EXPLORER 301

natanko med križcema. Ko se pomanjkljivosti in tehničnih omejitev

nekoliko privadimo, pa je kljub vsemu mogoče zabeležiti dovolj zgovorne spomine. Kamera si-cer ne omogoča nikakršnih nastavitev, njeno upravljanje pa je sila enostavno in primerno tudi za delo z rokavicami. Aparat nam na majh-nem zaslonu LCD tudi prešteva število posnetih fotografij in videoposnetkov posnetkov.

Kakšni so rezultati, pa ostane skrivnost vse do srečanja z računalnikom. Preizkuševalci smo se zaradi uporabe pomnilniških kartic MicroSD znašli kar z Nokiinim mobilnikom. Podprte so pomnilniške kartice do velikosti 2 GB, ki pa jih ob uporabi dveh alkalnih baterij AAA nikakor ni mogoče na-polniti. Kljub deklariranih 500 fo-tografijam ali 20 minut videa ba-terije na preizkusu med soteska-njem po mrzlih strugah v okoli-ci Bovca niso zadostovale za več kot 50 fotografij in nekaj minut vi-dea. Naprava se odreže veliko bo-lje v toplem Jadranu. Baterije so var-no shranjene in zatesnjene na desni stra-

ni maske, na levi je zatesnjen prazen prostor za rezervo ali pa kakšen evro za sladoled.

Liquidimage ima v ponudbi tudi nekaj bolj-ših modelov, Explorer 302 se ponaša le z bolj-šim tipalom, model VideoMask 310 poleg še boljše optike in zmogljivejšega tipala omogoča potope do 10 m, potapljači v tujini pa so ga pre-izkusili tudi na 3× večji globini. Kraljevski mo-del ScubaHD 320 je še stopnjo više, saj brez te-

žav premaga glo-

bino 35 m in omogoča zajemanje videa v lo-čljivosti HD 720p, v pripravi pa je tudi model, ki bo tesnil vse do praktično nesmiselnih 100 m. Poleg tega v Liquidimage ponujajo celo vr-sto dodatkov, od filtrov pa vse do luči. Te je žal moč uporabiti le na letošnjih modelih, ki so si-cer enaki, vsi modeli razen serije Explorer pa imajo vgrajen tudi mikrofon.

Izdelek/izdelki je/so kljub vsemu namenjeni bolj zabavi kot resnemu delu, ena izmed omeji-tev teh kamer pa je tudi najbližja točka ostrenja,

kar pol metra, ki je skupna vsem modelom in je predvsem ob majhnih zalogah moči dodatnih luči prevelika. So pa ti izdelki uporabni kot dodaten snemalni pripomo-

ček in je z njimi mogoče ujeti marsikaj, še posebej če jih zares uporabljamo namesto običajne maske. Kljub slabi kakovosti posnetkov je pripravljenost na zanimive trenutke vseeno vredna nekaj dodatnih evrov, saj je maska kot taka povsem soliden izdelek, ki

se lahko primerja z nekaterimi mode-li bolj zvenečih imen. Za negovanje tesnil

je priloženo celo silikonsko olje.

ne potrebnih še nekaj dodelav, saj je več pre-vodov manj posrečenih, nekateri so celo nepri-merni. A ker za napravo stoji prava skupnost uporabnikov, ne nazadnje gre za odprtokodni predvajalnik, kjer lahko ljudje sami razvije-jo svoje rešitve, verjamemo, da bo takšnih na-pak vse manj. Če se vrnemo k slovenščini, lah-ko zapišemo, da Xtreamer podpira slovenske podnapise (pa še vrsto drugih, tudi hebrejšči-no!), ima pa vsaj v preizkušeni različici (s stroj-no programsko kodo 1.0.2) grdo lastnost, da so šumniki malenkost večji od drugih znakov in tako grdo izstopajo. Dobrodošla možnost je tudi popravljanje zamika podnapisov, če prehi-tevajo ali zaostajajo.

Upravljalnik datotek je priročen pomočnik in uporabniku omogoča hitro in logično delo z datotekami na različnih virih. Mape in datote-ke lahko med posameznimi lokacijami kopira-mo, premikamo, preimenujemo pa tudi izbri-šemo. Pri ustvarjanju novih map predvajalnik postreže z navidezno tipkovnico, ki jo krmili-mo z daljincem.

O porabi energije pri delu lahko kilogram težkemu Xtreamerju zapišemo samo hvalo. Tudi pri predvajanju najzahtevnejših avdio in video vsebin (z vgrajenega diska) namreč ni presegla 12,5 W, v povprečju pa je bila še vat ali dva nižja. Prav zaradi izjemne varčnosti se zdijo takšni vsestranski predvajalniki in delil-

niki datotek bistveno boljša izbira za osrednjo napravo v dnevni sobi, saj so hkrati tudi manj-ši in tišji od sistemov HTPC ter seveda nava-dnih računalnikov.

Xtreamer je zaenkrat precej blizu idealne na-prave za hišni kino sistem, vsaj če upoštevamo njegovo dostopnost širšim množicam. Res pa je, da smo med preizkušanjem naleteli tudi na ne-kaj težav. Tako smo na enem (od dveh) televi-zorjev ugotovili, da ima težave s povezljivostjo HDMI (slika cuka, oz. skače) oz. da je to odvisno tudi od kakovosti kabla HDMI. Na drugem te-levizorju teh težav ni bilo. Ravno tako smo pri predvajanju vsebin običajne ločljivosti ocenili, da bi bila kakovost slike lahko tudi boljša.

» Ob dobrih razmerah so posnetki zadovoljive kakovosti, zamegli jih lahko le mokra prednja leča.

» Posnetek je zaradi predolgega časa odprtosti neoster.



PREIzkusI qNAP Ts-439 PRO / qNAP Ts-219P / THECus N0204

e doma se nam dogaja, da nas sprele-ti srh, če le pomislimo na to, da bi se pokvaril disk v računalniku, na kate-rem hranimo neprecenljive spomine

na naše življenje v obliki fotografij, video za-pisov in besedil. Kaj šele v podjetjih, kjer jim predvsem zakonodaja in trg vsak dan dihata za ovratnik.

Če niste ravno bogataš ali podjetje, ki mu ni težava, nameniti večjih vsot denarja za na-kup imenitne strojne in programske opreme za varnostno shranjevanje podatkov, vas lah-ko skrbi ob razmeroma majhnem vložku od-reši tudi nakup danes vedno bolje prodajanih omrežnih naprav NAS. Te so že našle pot v mar-sikateri dom, saj je njihova namestitev trivial-na – priključimo jih na električno napetost in v podatkovno omrežje in so praktično že pri-pravljene za delo.

Naprave NAS so danes že pravi večopravil-ni strojčki, ki jih pravzaprav lahko uporabi-mo v različne namene, saj jih večina že stre-že spletne strani, ki za delovanje potrebujejo PHP in MYSQL, obvladujejo različne protokole omrežij vsak z vsakim (P2P), znajo iz fotografij v podatkovnem polju izdelati priročno galeri-jo, na tv zaslonu prikazovati video vsebine, ki

gostijo na njihovih diskih, ali pa se prelevijo v pravo radijsko postajo, slišno vsemu svetu.

Preizkusili smo tri NASe, velikega, srednje velikega in majhnega.

Qnap TS-439 Pro in TS-219P

Qnap je ime, ki je že dalj časa navzoče na trgu in proizvaja dobre sisteme NAS. Med dru-gim je njihov model TS-509 Pro Turbo tudi pri nas že dobil zlati Monitor (januarja 2009). Tokrat smo dobili v preskus modela TS-439 Pro in TS-219P. V prvega lahko namestimo do štiri diske, v drugega pa dva.

TS-439 je torej naprava, ki podpira do štiri diske, s katerimi lahko sestavimo polja RAID 0/1/5/6, 5+rezerva ali JBOD.

Diske pritrdimo na posebne nosilce in jih nato vstavlja-mo s sprednje strani naprave. Da bi diski varno ostali na svojih mestih, lahko vsakega izmed njih posebej s ključkom zaklenemo v režo.

Na sprednji stranici ima naprava dvovrstič-ni zaslon LCD, ki je zelo priročen zaradi pri-kazanega IP naslova, na katerem je NAS dose-gljiv, prav tako pa lahko s pomočjo dveh gum-bov opravimo tudi osnovne nastavitve TCP/IP, spremenimo geslo in izvemo nekaj statistike, kot je velikost in temperatura posameznega di-

ska, nivo RAID polja in njegova ve-likost ter temperatura procesorja in zraka v napravi.

V notranjosti se skriva Intelov

Atom, ki teče s taktom 1,6 GHz in sodeluje z 1 GB pomnilnika DDR2. Na zadnji strani sta dve gigabitna omrežna vmesnika, kar je več kot dobrodošlo, saj s tem pridobimo nekaj svo-bode, kako želimo NAS vpeti v naše omrež-je. Omrežni kartici lahko namreč konfigurira-mo na tri načine: ob morebiti okvari ene vlo-go povezave do podatkov prevzame druga; oba omrežna vmesnika združimo v enega in tako

qNAP Ts-439 PROkaj: NAS.Izdeluje: QNAP, www.qnap.com, www.qnap.si.podpora RaID: 0, 1, 5, 6, 5+rezerva, JBOD.Hitrost pisanja: 45,44 MB/s.Hitrost branja: 59.75 MB/s.prodaja: Omo7, www.omo7.si.Cena: 768 EUR (brez diskov).

Hitrost, dodatne možnosti, razširljivost. Počasen zagon.

qNAP Ts-219Pkaj: NAS.Izdeluje: QNAP, www.qnap.com, www.qnap.si.podpora RaID: 0, 1, JBOD.Hitrost pisanja: 45,22 MB/s.Hitrost branja: 58,20 MB/s.prodaja: Omo7, www.omo7.si.Cena: 384 EUR (brez diskov).

Hitrost, dodatne možnosti, razširljivost. Počasen zagon.

THECus N0204kaj: NAS.Izdeluje: Thecus, www.thecus.com.podpora RaID: 0, 1, JBOD.Hitrost pisanja: 34,92 MB/s.Hitrost branja: 50,8 MB/s.prodaja: Lancom, www.lancom.si.Cena: 179 EUR (brez diskov).

Mere, cena, priklop ISO datotek. Ni integracije v ActiveDirectory, zastarel spletni

vmesnik.

Na to, da številni izdelovalci tudi iz ba-nalnosti naredijo marketinško potezo, kaže kratica JBOD, ki se danes šopiri na večini sistemov NAS in se jo bere kot naj-večjo znanost. Če že namenite nakupu naprave NAS po nekaj stotakov, potem je JBOD točno tisto, česar nočete upora-biti, kajti to je »Just a Bunch of Disks« ali, po naše, »samo kup diskov«, ki ne pome-ni nobene varnosti za podatke, shranje-ne v taki obliki »diskovnega polja«. JBOD, ki tako tudi ne spada v klasifikacijo RAID, torej le združi vse diske v eno samo ve-liko particijo. Zaradi objektivnost ome-nimo, da tudi diskovno polje RAID 0 po-datkov ne ščiti nič bolje, a kdor se odloči zanj, bo vedel, zakaj ga je izbral. Z RAID 0 se namreč precej povečajo hitrosti bra-nja in pisanja.

Velika, srednje velika in mala shrambaHramba podatkov postaja vedno bolj delikatno opravilo. Po eni strani zaradi vedno večje količine podatkov, ki jih vsak dan ustvarjamo, po drugi strani zaradi tega, ker morda trajnejšo hrambo zahteva od nas država.

Matic Zupančič

ŽO M R e ž n I D I s k I n a s


PREIzkusIqNAP Ts-439 PRO / qNAP Ts-219P / THECus N0204

dobimo hitrost povezave do 2 Gb/s, to pa mora, jasno, podpirati tudi omrežno stikalo; lahko pa vsakemu vmesniku nastavimo svoj IP naslov in NAS postane viden iz dveh različnih omre-žij. Zaradi možnosti priklopa po standardu iS-CSI je Qnap TS-439 zanimiv tudi za podjetja, ki potrebujejo tako podatkovno povezavo dis-kov na strežnik.

Na zadnji strani so še štiri vtičnice USB in dva priključka eSATA, spredaj pa lahko v režo USB vtaknemo pomnilniške medije USB in s pri-tiskom na bližnjo tipko sprožimo avtomatizira-no kopiranje vsebine medija na NAS.

Mehka plat naprave je prav tako obsežna in v njej se datotečni strežnik, ki je v bistvu osnov-na vloga, že kar skrije. Napravo lahko uporablja-mo kot strežnik FTP, spletni strežnik (sem spada tudi zbirka podatkov MySQL) ter tiskalniški stre-žnik (USB). Ne manjka pa tudi podpora protoko-lom P2P (bittorrent, emule), foto albumi in me-dijski strežnik, s katerim lahko NAS vsebine po-nudi tudi drugim napravam v omrežju (medij-ski predvajalniki, TV in drugi), prek vrat USB pa lahko priključimo tudi IP kamere in tako dobi-mo enostaven sistem za nadzor. Na spletni stra-ni izdelovalca najdemo tudi druge razširitve.

Meritve so pokazale, da je Qnap TS-439 Pro hiter, saj podatke (s polja RAID 5) bere s hitro-stjo 59,75 MB na sekundo, zapisuje pa jih tudi hitro – 45,44 MB na sekundo. Zmotil nas je dol-gotrajen zagon naprave, saj traja nekaj manj kot štiri minute, da postane polno operativna – je pa res, da se ob normalni rabi na zagon ne bo čakalo prav velikokrat. Kljub delovanju štirih di-skov in ventilatorja s spremenljivo hitrostjo vr-tenja naprava ne oddaja prevelikega hrupa.

Kot zanimivost je dobro omeniti še to, da lahko med samim delovanjem (po posebnih po-stopkih) povečujemo velikost polja z večjimi di-ski in tudi višamo nivo RAID (denimo iz RAID 1 v RAID 5).

Drugi preizkušanec, TS-219P, je namenjen bolj domači rabi, čeprav tudi omogoča pri-klop na strežnik po standardu iSCSI. Dva dis-

ka, ki se ju ravno tako pro-sto vstavlja s sprednje stra-ni in sta zamenljiva med delovanjem (hot swappa-ble), bosta sposobna dela-ti v RAID 0 in 1 ter načinu JBOD. Vgrajen je manj zmo-gljiv procesor Marvell 6281, ki teče pri 1,2 GHz in sode-luje z 512 pomnilnika DDR2. Sprednja stran nima zaslo-na LCD, kot pri večjem bratu, zato si bo treba pri konfiguraciji poma-gati s priloženim progra-mom, najdemo pa vtič USB z gumbom za avto-matično kopiranje vsebi-

ne nosilca v poljubno določeno mapo na dis-ku. Zadaj pa najdemo dve vtičnici eSata, dve vtičnici USB in omrežni priključek. Merjenje prenosov je pokazalo zelo primerljive rezul-tate s TS-439 Pro: branje podatkov 58,20 MB/s, pisanje pa 45,22 MB/s.

Nadzorna spletna konzola je enaka kot pri prej opisanem modelu, prav tako so dodatne možnosti bolj ali manj enake, enako je z razši-ritvami na spletni strani Qnap.

Thecus N0204 mini NAS

Tudi Thecus je že znanec našega laboratorija (na že omenjenem testu naprav NAS je tudi do-bil zlati Monitor). N0204 je miniatura med na-pravami NAS, saj vanjo lahko vgradimo do dva diska, velika 2,5 palca – torej diske, ki jih običaj-no vgrajujemo v prenosne računalnike. Rezultat te miniaturizacije je kompaktna in majhna, že skoraj žepna naprava, ki jo zlahka prenašamo.

Pomanjkljivost je seveda v zmogljivosti na trgu dosegljivih diskov, saj se končajo pri 500 GB, to pa nam ob predpostavki, da bomo konfi-gurirali RAID 1, na koncu pusti le pol terabajta veliko shrambo. Še bolj zanimivo je, da na trgu ni pretirane ponudbe teh diskov, saj je povpra-ševanje po njih majhno. Mi smo jih komajda dobili za preizkus.

Na sprednji strani je en vtič USB, ki ga, tako kot pri večini danes dostopnih naprav, upora-bljamo za priročno kopiranje vsebine nosilcev USB v NAS. USB na zadnji strani pa je, žal, le različice 1.1 in bo večinoma uporaben le za mo-rebiten tiskalniški strežnik.

Spletni vmesnik je po videzu in načinu dela že malce okoren in zastarel, saj se do raz-ličnih funkcij delovanja prebijamo prek spu-stnih menujev. Dodatnih funkcij nima v izo-bilju, kot pri zgoraj omenjenih dveh napravah NAS, še vedno pa ga lahko uporabimo za pri-ročen tiskalniški strežnik, strežnik FTP, nanj priklopimo IP kamero ali pa ga uporabimo za strežbo avdio/video datotek ter datoteke pre-

našamo iz spleta po protokolih HTTP, FTP ali bittorrent.

Domnevali smo, da bo v strojnem in pro-gramskem pogledu Thecus N0204 težko tekmo-val z napravama Qnap. Deloma se je to potrdilo pri zapisovanju, saj je zapisoval s še vedno do-brimi 34,92 MB/s, bral pa z 50,8 MB/s.

Zanimiva in za marsikoga nadvse uporab-na pa je možnost,

da lahko prek spletnega vmesnika priklopimo (mount) do 200 ISO datotek, katerih vsebina je nato prikazana znotraj mape, ki jo določimo. Tako si lahko poenostavimo dostop do zbirke namestitvenih nosilcev za pogosto uporablja-ne programe.

Malce nenavadno je to, da nas ob prvi uporabi spletnega vmesnika družba Thecus opozori, da ne nosi odgovornosti za morebitno škodo, nastalo zaradi izgu-bljenih podatkov in stroškov, povezanih s tem. Lepa popotnica za uporabnike.

####SLIKA - thecus_wtf.PNG###Tako Thecus vabi, naj ljudje množično uporablja-

jo njihove izdelke.####/SLIKA - thecus_wtf.PNG###

» Značilen uporabniški vmesnik Qnap, ki med drugim omogoča tudi spojitev v ActiveDirectory.

» Thecus N0204 zna v datotečni sistem pripeti tudi da-toteke ISO (do 200).


PREIzkusI DRAyTEk VIgORPRO 5300N uNIFIED sECuRITy FIREwALL

smerjevalniki z vgrajeno brezžično do-stopno točko so že dolgo časa na trgu, prav velikih izboljšav pa niso bili deležni. Če odmislimo višje hitrosti brezžičnega

prenosa, na katerega končni standard 802.11n čakamo (pre)dolgo časa, potem so bile vse dru-ge izboljšave bolj lepotne narave. Počasi pa so tudi izdelovalci prisluhnili uporabnikom in za-čeli spremljati njihove težave in potrebe. Tako so začeli ponujati poleg klasične omrežne po-vezljivosti tudi dodatne možnosti. Izdelek pod-jetja DrayTek, VigorPro 5300n je prav gotovo eden izmed njih.

V osnovi ponuja seveda vse možnosti kot klasični usmerjevalnik. Prek vašega najljubšega spletnega brkljalnika se povežete nanj in opra-vite ob pomoči čarovnika (ali pa ročno) vse po-trebne nastavitve za povezavo z internetom. Že tu naletimo na posebnost, ki jo ima 5300n. Za povezavo z internetom ima na voljo dva pri-ključka. Na voljo imamo torej, da se v internet povežemo prek dveh neodvisnih internetnih ponudnikov, s tem pa močno povečamo zane-sljivost delovanja naše internetne pove-zave. Poleg same zanesljivosti pa dobi-mo tudi višjo hitrost povezave, saj pre-izkušeni VigorPro 5300n zmore upora-bljati obe povezavi hkrati in porazdeli-ti breme prenosa podatkov med obe po-vezavi, t. i. Load Balancing. Pri porazde-litvi bremena prenosa podatkov lahko ustvarimo različna pravila, kateri oz. ka-kšen promet bo potekal po določeni po-vezavi. Ustvatimo lahko do dvaj-set različni pravil in to bi mo-ralo zadostovati tudi zahtev-nejšim uporabnikom.

Računalnike v našem omrežju lahko nanj pri-ključimo prek štirih 10/100Mb priključkov ali prek brezžičnega vmesnika, ki podpi-ra 802.11n (draft) povezavo. Že zdaj je na trgu kar ne-kaj prenosnikov, ki

podpirajo osnutek standarda 802.11n. Z upo-rabo te vrste povezave pridobimo tako na hi-trosti povezave kot tudi večji domet brezžič-nega omrežja. Na testu je bila jakost signala v primerjavi z brezžično dostopno točko 802.11g (Linksys WAP54G) precej boljša. Pri izbiri ka-nala za naše brezžično omrežje je dobrodošla že vgrajena funkcija, ki pregleda v okolici upo-rabljene kanale brezžičnih omrežij, na podlagi česar se lahko odločimo za izbiro kanala, ki ne bo občutljiv za motnje okolice. Na voljo ima-mo 13 različnih kanalov, treba pa je vedeti, da se frekvenčni spekter sosednjih kanalov pokri-va, kar pomeni, da moramo izbrati kanale, ki so dovolj narazen (priporoča se uporaba kana-lov 1, 5, 9 ali 13).

Podpira uporabo več navideznih brezžič-nih omrežij (multi SSID), ki jih lahko glede na namembnost ustrezno nastavimo. Tako ima-mo lahko zasebno brezžično omrežje s polnim dostopom do žičnega dela omrežja in hkrati tudi javno brezžično omrežje, ki lahko dosto-pa samo do interneta.

Glede na to, da naprava podpira 802.11n, bi bili lahko vgrajeni

DRAyTEk VIgORPRO 5300N uNIFIED sECuRITy FIREwALLkaj: Usmerjevalnik, brezžična dostopna točka in zaščita pred nevarnostmi iz interneta v enem.Izdeluje: DrayTek www.DrayTek.com. prodaja: Telos, www.telos.si.Cena: 528 EUR.

Rešitev vse v enem. Omrežno stikalo ne podpira hitrosti 1Gb/s.

Poenotena varnostManjša podjetja si težko privoščijo specializirane namenske izdelke za posamezne zahteve sodobnega omrežja, obenem pa se soočajo z enakimi težavami kot veliko večja podjetja. Značilne potrebe današnjega podjetja so: varna, zanesljiva in seveda dovolj hitra povezava v internet, brezžična povezava znotraj podjetja, zaščita pred virusi in seveda preprečevanje vse nezaželene pošte, ki se zelo hitro kopiči v poštnem predalu uporabnikov.

Matej Lekšetudi omrežni priključki s hitrostjo 1000 Mb oz 1 Gb/s, saj ima danes že veliko računalni-kov vgrajen giga omrežni vmesnik. Za ločeva-nje prometa znotraj omrežja lahko ustvarimo do štiri različna navidezna omrežja (Virtual LAN oz. VLAN), to že pri malo kompleksnejših omrežjih lahko s pridom uporabimo. Pri upo-rabi IP telefonije (VoIP) je zaželena možnost določanja prioritete določenega prometa, t. i. QoS (Quality of Service). Seveda lahko s pomo-čjo QoS nastavimo proriteto tudi za drug pro-met, omogoča pa 4 različne nivoje prioritet.

Vgrajen ima zmogljiv požarni zid, ki pod-pira SPI, DoS in DDoS zaščito, pa tudi filtrira-nje vsebine URL in uporabniško nastavljiv IP filter. Filtriranje prometa v omrežja in iz njih lahko uravnavamo s pravili, ki jih sami nasta-vimo. Na voljo je že precej prej določenih pra-vil, pri katerih lahko enostavno vključujemo/izključujemo določene možnosti. Npr. filter za promet P2P, ki pozna večino prometa P2P, ki ga lahko z njegovo pomočjo omejimo ali v ce-loti preprečimo.

Podobno velja tudi za filtriranje dostopa do določenih vsebin v spletu, kjer lahko z vnaprej nastavljenimi skupinami posameznih vsebin omejimo dostop do njih. Seveda ti filtri niso 100

% zanesljivi, kljub vsemu pa vsaj omejijo dostop do nekaterih nezaželenih vsebin, kar je uporabno tako doma (preprečeva-nje dostopa otrokom do določenih vsebin) kot tudi v podjetjih.

Večina manjših podjetij ali domačih uporabnikov ima težavo, kako se zašči-titi pred veliko količino nezaželene po-šte (SPAM) in virusi. VigorPro 5300n ima osnovni sistem za zaščito pred vi-

rusi in proti nezaželeni pošti že integriran. Uporablja protiviru-sni pogon podjetja Kaspersky. Enoletna naročnina je všteta v ceno, podaljšanje licence je treba plačati. Protivirusna zaščita lahko pregleduje ves promet po poštnem prome-tu (SMTP, IMAP in POP3) in prenašanju vsebine prek interneta (HTTP, FTP). Pregledovati zna tudi stisnjene datoteke (ZIP, GZIP, BZIP2). Filtriranje

Uu s M e R j e Va l n I k I

PREIzkusIwRITEMONkEy


lahko nastavimo za vsakega izmed protokolov posebej. Posodabljanje je urejeno prek interneta na pod-lagi naročnine in aktivacije raču-na, ki ga moramo sami ustvariti. Pri boju proti SPAMu lahko poleg vgrajenih filtrov, ki se sproti po-sodabljajo, ustvarimo tudi lastne črne oz. bele liste pošiljateljev.

VigorPro 5300n podpira tudi osnovno upravljanje priključenih računalnikov, saj je prek njego-vega spletnega vmesnika mogoče vklapljati računalnike, ki podpira-jo funkcijo Wake on LAN (WOL). Včasih pride prav …

Za dostop do našega krajevne-ga omrežja prek interneta je seve-da nujna uporaba povezave VPN. VigorPro omo-goča uporabo že obstoječega strežnika VPN, kjer samo prepušča potreben promet, ali pa ga upo-rabimo kot strežnik VPN. Hkrati lahko upora-bljamo do 100 povezav VPN, kar bo večinoma zelo verjetno zadostovalo tudi že za malo ve-čja podjetja.

Ko končamo z nastavitvami usmerjevalnika, jih lahko shranimo v datoteko. Ob kakršnihkoli

kasnejših težavah oz. nezaželenih spremembah v konfiguraciji usmerjevalnika lahko nastavitve na ta način enostavno povrnemo.

Za diagnostične namene je na voljo več različnih orodij. Lahko spremljamo promet prek usmerjevalnika ob pomoči Data Flow Monitorja, na voljo imamo tudi grafični prikaz prometa (Traffic Graph) in seveda klasična Ping in Trace Route za diagnosticiranje povezave.

DrayTek VigorPro 5300n je usmerjevalnik, ki nam po-leg standardnih funkcional-nosti ponudi kar nekaj doda-tnih možnosti. Nastavljanje in kasnejše upravljanje usmerjevalnika je izvedeno razmeroma enostavno (mal-ce poglobljenega znanja po-trebujemo šele pri zahtev-nejših nastavitvah), s tem pa opraviči namembnost upora-be za manjša podjetja oziro-ma zahtevnejše domače upo-rabnike. V paketu dobimo 30-dnevno naročnino fil-tra nezaželene pošte, enole-tno naročnino na protiviru-

sne posodobitve podjetja Kaspersky in 3-letno protivirusno naročnino, ki jo ponuja podjetje DrayTek. Ker dobimo dve vrsti protivirusne za-ščite, je smiselno izrabiti najprej enoletno na-ročnino Kapsersky in nato še triletno naroč-nino izdelovalca. Enoletno podaljšanje zaščite proti nezaželeni pošti nas bo stalo 60 evrov, protivirusne zaščite Kaspersky 144 evrov in protivirusne zaščite DrayTek 96 evrov.

wRITEMONkEykaj: Program za pisanje brez motenj.Izdeluje: Studio Pomaranča, www.writemonkey.com.Cena: Brezplačno.

Prilagodljivost, brezhibno delovanje. Črkovalnik deluje samo na poziv.

Pišoča opica?Pri delu na računalniku je vedno več skušnjav, ki nas odvračajo od tistega, kar dejansko počnemo. Govorimo seveda o elektronski pošti, programih za trenutno sporočanje in spletu na sploh. Zato so se pred časom pojavili programi, ki nam pomagajo pri pisanju ostati zbrani. Eden boljših nastaja tudi v Sloveniji.

David Vidmar

riteMonkey tako kot drugi progra-mi za pisanje brez motenj, recimo DarkRoom (they.misled.us/dark-room) ali Macovski WriteRoom (www.hog-

baysoftware.com), po zagonu prikazuje temno prazno okno, raztegnjeno čez ves zaslon, vi-den je samo položaj zadnjega znaka. Pri pi-sanju oblikovanje ni mogoče. Vse to z name-nom, da se, ko prišemo, res posvetimo samo pisanju.

Vendar se v primeru programčka Write-Monkey za skromnim pročeljem skriva mno-žica funkcij in zanimivih nastavitev, ki WriteMonkey povzdignejo nad konkurenco. Tako si lahko, na primer, nastavimo števec znakov, ki prikazuje številčno vrednost, ali pa enostaven graf, vklopimo si lahko odštevalnik časa, ki nas opominja na rok, nastavimo različ-ne barvne sheme in pisave in tako dalje.

Na voljo so tudi manj pomembne, a toli-ko bolj zabavne možnosti, kot je, recimo, mo-žnost vklopa zvoka pisalnega stroja ob tipka-

Wu R e j e Va l n I k I B e s e D I l

nju. Poskrbljeno je tudi za učinkovito tiskanje in izva-žanje besedila. Avtorji so vključili črkovalnik v več je-zikih, ki pa na žalost ne pre-gleduje besedila sproti, tem-več moram preverjanje spro-žiti ročno.

Čeprav člani Monitor je ve-ga uredništva pozorno spre-mljamo trg takih in drugač-nih programov in smo nav-dušeni uporabniki namen-skih programov, ki omogo-čajo pisanje brez nepotreb-nih motenj, nam je nekako uspelo spregledati program WriteMonkey, ki je pravi mercedes tovrstnih progra-mov, povrh vsega pa ga je iz-

delal slovenski avtor. Tako smo zagrešili enega klasičnih slovenskih grehov – domači izdelki so bolj cenjeni v tujini kot v domačih logih.

» Nastavitve dvojne povezave z internetom


PREIzkusI wATCH MObILE M810

e pred časom se je zdelo, da bo minia-turizacija naredila svoje in bomo tele-fone kmalu vsi nosili na zapestju name-sto ure. Iz nekega razloga se to doslej ni

zgodilo. Nekaj poizkusov na to temo je sicer že bilo, vendar so to ostali marginalni izdelki, ki se praktično utopijo v poplavi običajnih telefo-nov. Prej nasprotno – v modi so zopet razme-roma veliki, pametni telefoni, ki imajo zaslone, občutljive za dotik, in se v marsičem spogledu-jejo z osebnimi računalniki.

Toda to ne pomeni, da telefona ni mogo-če vgraditi v zapestno uro. Če bi od kod lah-ko pričakovali, da bodo razvili tak izdelek, bi najbrž na prvo mesto postavili Daljni vzhod, Kitajsko ali Japonsko. Nismo čakali preveč dol-go. Pod roke nam je povsem slučajno prišel nadvse nenavaden izdelek, ki združuje mobil-ni telefon, večpredstavni predvajalnik, video kamero in seveda zapestno uro. Imenuje se Watch Mobile M810 in utegne pristati na vaši roki, če boste zvest obiskovalec enega od ka-

zinojev na slovenski Obali. Pravzaprav smo v zadregi – ne vemo, kdo ga

prodaja, še manj, kdo ga izdeluje. Poizvedovanje po internetu hitro pokaže, da gre za enega ti-stih izdelkov, ki se imenuje lahko tako, kot ho-čete – dovolj, da imate denar. Seveda ga je mo-goče naročiti tudi neposredno s Kitajskega, vendar se boste morali pri tem najbrž dogo-voriti za količino. Upajmo, da minimalna eno-ta ni kontejner.

Toda to ni ovira, da telefončka, pardon, ure ne bi preizkusili, vsaj na kratko. Že na prvi po-gled postane jasno, da imamo opraviti z izdel-kom, ki je neizpodbitno »made in China«. Tako

zaradi oblike kot predvsem podrobnosti, ki raz-krivajo tisto nedolžno površnost, tako značil-no za izdelke z Daljnega vzhoda. Celota je po-vrh vsega velika, prevelika, čeprav pravijo, da je to zdaj zopet moderno. Kljub temu še naj-

bolj spominja na prve digitalne ure iz začet-ka sedemdesetih.

Toda ne bi se mogli bolj motiti. Zaslon je namreč z aktivno matriko, 65.536 barvami, z diagonalo 1,8 palca in lo-

čljivostjo 128 × 160 pik. Dovolj, da na njem prikažemo pravi mali upo-rabniški vmesnik. Povrh vsega je občutljiv za dotik, tako s prstom ali, še bolje, nohtom, kot tudi z miniaturnim pisalom, ki je za-taknjeno v rob ure, neposre-dno ob pasu. Toda kaj, ko ga je tako težko izbezati ven, če ni-mate dolgih nohtov (pa še po-lomite jih lahko pri tem). Ker je pisalo dolgo le kake 3 cm, ga boste tudi zelo hitro izgu-

bili. Še opazili ne boste, kdaj bo padlo na tla. Funkcije lahko

izbiramo tudi s tipkami, ki so na levi in desni strani ure. Skupaj jih

je pet, vsaka pa ima več funkcij, odvi-sno od programa/funkcije, ki jo trenutno

uporabljamo. Med tipkami je pokrov, ki skri-va – ne boste verjeli – pravi miniaturni vme-snik USB. Povezava z računalnikom je torej le korak stran.

Pa zaslon ni edina posebnost ure M810. Na zgornjem delu se tik nad pasom skriva pravcata miniaturna video kamera, menda ima ločljivost kar 1,3 milijona pik. Dovolj, da lahko naredimo fotografije in celo snemamo video posnetke. To bomo lahko počeli povsem neopazno, tako da se pri tem počutimo kot kak James Bond med vohunsko nalogo. Kakovost posnetkov je seve-

da razmeroma skromna, pa vendar boljša, kot bi pričakovali na prvi pogled.

Seznam telefonskih lastnosti razkriva, da je M810 povsem spodoben mobilnik. Podpira GSM omrežja 900/1800/1900 MHz, podprto je celo podatkovno omrežje GPRS. Za uporabo je precej bolj pomembna podpora vmesniku blu-etooth. Tu so se avtorji lepo izkazali in v pake-tu prilagajo ob uri ustrezno opremljeno brez-žično slušalko, čeprav že na pogled zelo ceneno. Telefon ima vgrajene miniaturne zvočnike in mikrofon za prostoročno telefoniranje. Ne bo-ste verjeli, a celo deluje, čeprav je zvok zelo tih in ga že v malo hrupnejšem okolju ne bomo sli-šali. Kam so le stlačili vse te funkcije? Telefon meri 6,1 x 4,4 x 1,7 cm in tehta skromnih 78 gramov (skupaj z akumulatorjem). Prostor za kartico SIM so našli pod akumulatorjem, ki za-vzema celotno dno ure. Za povrh je poleg leži-šča za kartico tudi prostor za pomnilniške kar-tice Micro SD, v uro lahko poleg osnovnega po-mnilnika, velikega 505 MB, vgradimo kar 4 GB veliko kartico. Dovolj za vse MP3 posnetke, ki si jih želimo poslušati in še za kup video in sli-kovnih posnetkov.

Uporabniški vmesnik je preprost, hitro ra-zumljiv. Naš je bil v italijanščini in nikakor ni-smo našli funkcije, da bi ga spremenili, čeprav je v internetu razbrati, da je moč izbirati med

wATCH MObILE M810kaj: Zapestna ura z vgrajenim mobilnim telefonom in video kamero.Izdeluje: Nismo ugotovili, kitajski izvor. Cena: Giblje se med 125 in 150 dolarji, odvisno od količine.

Število vgrajenih funkcij, zaslon, občutljiv za dotik, spodobne telefonske funkcije, video in MP3 predvajalnik, priložena slušalka blueto-oth.

Nerodno delo s funkcijami, zlasti telefonskimi, majhno trajanje delovanja z enim akumulator-jem, velikost.

zapestni telefonAli ste si kdaj želeli, da bi bil telefon preprosto vgrajen v zapestno uro? Želja je postala realnost z izdelkom Watch Mobile M810. Ki je povrh vsega predvajalnik MP3 in video posnetkov, fotoaparat, video kamera in igralna konzola? Multipraktik za vašo dlan, žal s številnimi omejitvami.

Vladimir Djurdjič

ŠM O B I l n I t e l e f O n

»Ne vemo, kdo ga prodaja, še manj, kdo ga izdeluje. Poizvedovanje po internetu hitro pokaže, da gre za enega tistih izdelkov, ki se imenuje lahko tako, kot hočete – dovolj, da imate denar.


PREIzkusIkINgsTON E INTEL X25-E 32 gb

vsaj šestimi jeziki. Poleg telefona so vgrajeni še predvajalnik glasbe (MP3) in celo video posnet-kov (3GP, MP4), koledar, kalkulator, pretvornik valut, prostor se je našel celo za video igro. Ko ne potrebujemo ničesar od tega, lahko na zaslo-nu prikažemo uro, lahko celo simulacijo analo-gne, kar je prav lepo narejeno.

Sliši se zanimivo, toda v praksi le ni vse tako idealno, kot se zdi prvi hip. Za začetek je zaslon za nekaj, kar krmilimo z dotikom, pre-prosto premajhen. Ko se nam na zaslonu pri-kaže tipkovnica za vpis telefonske številke, se bomo najbrž kar naprej motili, ne glede na to, ali uporabimo priloženo pisalo ali prst. Na kon-cu bo najbolj varno, da številko izberemo kar iz

imenika. Privaditi se je treba tudi samega vme-snika, ki zahteva, da dobro premislimo, katero tipko moramo pritisniti, to pa je moteče zlasti pri telefonskih klicih.

Vse naštete funkcije se seveda razumljivo poznajo pri precej veliki porabi energije. Kljub temu da je akumulator debel skoraj toliko kot celoten preostanek ure, zadostuje komaj za do-bri dve uri pogovorov oz. okoli 180 ur miro-vanja. Da je to resna omejitev, priča podatek, da izdelovalec že v paketu ponuja kar dva aku-mulatorja. V paketu je tudi polnilec, s katerim lahko polnimo tistega, ki ga trenutno ne upo-rabljamo. Sicer pa lahko telefon polnimo kar iz vmesnika USB. Žal je zamenjava akumulator-

ja naporno delo (zopet z nevarnostjo lomljenja nohtov), za povrh pa tvegamo, da bomo pri tem izgubili kartico SIM, ki je zelo slabo zataknjena v ležišču. Glede na vse skupaj najbrž ni odveč povedati, da telefon ni vodotesen in umivanje z njim ni najbolj priporočljivo.

Watch Mobile M810 je značilen kitajski iz-delek. Prvi hip navduši, toda z uporabo hitro ugotovimo, da je le napol uporaben. Za upora-bo večine funkcij bomo porabili več časa, kot bi v resnici želeli, tako da stvar hitro postane mo-teča. Zanimiva bo morda nekaj prvih dni, nato pa bomo najbrž že razmišljali o starem telefonu in bolj elegantni ter lažji (morda vodotesni) uri. Toda nekatere zna kljub temu navdušiti.

kINgsTON E INTEL X25-E 32 gb, sATAII (sNE125-s2/32gb)kaj: 2,5-palčni SSD, 32 GB.Izdeluje: www.kingston.com.prodaja: www.acord-92.si.Cena: 462,3 EUR.

Skoraj potrojena hitrost pisanja v primerjavi z modelom X25-M, dostopni čas.

Cena in še enkrat cena.

EkstremnežKončno smo lahko preizkusili disk SSD, za katerega smo že na aprilskem velikem preizkusu »pogonov v trdnem stanju« predvidevali, da bo absolutni zmagovalec v hitrosti. In nismo se motili …

Matjaž Jeruc

ingston Intelov pogon s celicami tipa NAND SLC spada v Intelovo serijo X25-E, ki je namenjena zahtevni strežniški rabi in temu ustrezno tudi optimizirana. V

praksi pa je v primerjavi s serijo X25-M opazi-ti razlike pred-

vsem v

hitrosti zapiso-vanja podatkov. Če je aprilski rekorder Kingston Intel X-25M 80 GB podatke zapisoval pri okoli 77 MB/s, jih je to-kratni zmogljivejši brat zapisoval pri neverje-tnih 190 MB/s! Če bo Kingston (no, Intel) še na-prej nadaljeval razvoj s tako velikimi koraki, jim bo vmesnik SATA II kaj hitro postal omeju-joč. Kingston Intelov pogon SSD je še najpoča-snejši pri naključnem branju, kjer zmore »bo-rih« 136 MB/s.

Da bi vsem dvomljivcem dokazali izjemne zmogljivosti pogona, smo meritve opravili kar v treh različnih programih: IOmeter, HD Tune

in še v Crystal Disk Marku. Preizkusu hitrosti je sledil preizkus nalaganja Oken XP. Rezultati sle-dnjega se sicer niso bistveno izboljšali, to gre seveda na račun približno enake hitrosti bra-nja podatkov: osnovni zagon oken je trajal 14 sekund, polni (Okna z vsemi mogočimi gonil-niki in programi) pa 21 sekund. Da pa bi še v praksi pokazali izjemno moč pisanja, smo se pogon odločili preveriti na posebej zanj zasno-

vanem preizkusu.V prenosni računalnik Lenovo

ThinkPad R500 smo namestili preizkusno različico prihaja-jočega Microsoftovega ope-racijskega sistema Windows

7. Operacijski sistem sicer ura-dno še ni izšel, a bo po našem

mnenju prevladujoči operacijski sis-tem, ko se bo začela množičnejša upora-

ba pogonov SSD (čez nekaj let). Celoten posto-

pek namestitve prek pogona DVD je trajal do-brih 25 minut. Ko pa smo Hitachijev klasični 2,5-palčni disk nadomestili s pogonom SSD in postopek ponovili, se je ura ustavila pri toč-no 13 minutah. Le še en dokaz več, da moder-nih računalnikov ne zavira več počasen proce-sor, grafična kartica ali pomanjkanje pomnilni-ka RAM, temveč počasnost pogonov za hram-bo podatkov.

Podobno kot ob razglasitvi zmagovalca aprilskega preizkusa pa moramo tudi tokrat ugotoviti, da je prava ovira pri prodaji tega ek-stremneža tudi njegova nič kaj skromna cena. Ta SSD je po ceni na GB kar 14-krat dražji od običajnih diskov, za ceno samega pogona SSD pa dandanes že dobimo kar spodoben prenosni računalnik! Zanesenjakom in ljubiteljem vseh tehničnih novotarij pa pogon od srca privošči-mo, čeprav je bolj verjetno, da ga bomo našli v vrhunskih strežnikih.

p O G O n I s s D

disk kingston M Intel x25-M 80 GB, sataII (snM125-s2/80GB)

kingston e Intel x25-e 32 GB, sataII (sne125-s2/32GB)

zmogljivost 80 GB 32 GB

vmesnik SATA II SATA II

velikost (palcev) 2,5 2,5

tip SSD, NAND: MLC SSD, NAND: SLC

64k zaporedno branje (MB/s) 217,61 224,94

64k zaporedno pisanje (MB/s) 76,13 189,8

64k naključno branje (MB/s) 132,76 136,03

64k naključno pisanje (MB/s) 78,27 203, 63

zagon Oken - osnovni (s) 15 14

zagon Oken- polni (s) 22 21

povprečni dostopni čas (ms) 0 0,1

obremenitev procesorja (%) 8,1 5,5

K

PREIzkusI ACER AsPIRE REVO


ivimo v času hibridov. Tako tistih s poljskih površin, ki končajo na naših krožnikih, kot tistih, ki jih srečamo tudi na avtomobilskih cestah kot al-

ternativo bencinski potrati. V zadnjem času je opaziti precej hibridov tudi računalništvu, kot odgovor industrije, ki išče samo sebe in ob tem tržne niše, ki še niso zapolnjene. Ena takih je bila v minulih dveh letih zelo uspešna – »net-booki« kot križanci med prenosniki, internetni-mi terminali in pametnimi telefoni so spreme-nili trg računalnikov. Zakaj se nekaj podobne-ga ne bi moglo ponoviti tudi na sicer usihajo-

čem trgu namiznih računalnikov?Med prvimi, ki odločno koraka na novo po-

dročje, je Acer, ki je konec pomladi predstavil zanimivo novost v obliki mini računalnika, ki sliši na ime Revo. Pravijo mu tudi »nettop«, kot nekakšna namizna različica netbooka. Po tem, kar smo videli in preizkusili, pa lahko zagotovi-mo, da podobnosti niso zgolj v imenu.

Revo je posebnež že na prvi pogled. Ohišje je le malo večje od kakšne manjše knjige, za-gotovo pa je manjše od večine prenosnikov in celo nekaterih netbookov. Največja površina je dolga le 18 cm, celota pa je tudi zelo lahka (750 gramov). Poleg tega ima prav posebno, nesime-

trično obliko, tako da je lahko hkrati okras, če ga, denimo, postavimo v dnevno sobo. Škoda le, da so vmesniki postavljeni po celotnem obo-du in če bomo nanj res priključili več naprav, bo videti kot novoletna jelka s kupom kablov-ja, ki sega iz vseh delov računalnika. Če bi av-torji našli kak način, kako prikriti to zmedo, bi bilo precej bolj estetsko.

K sreči ga lahko tudi povsem skrijemo. Ohišje računalnika je namreč narejeno tako, da ga lahko uporabljamo kot samostoječe (pri-loženo je stojalo, ki pa je dokaj nestabilno), Acer pa je tudi predvidel, da računalnik prek posebnega nosilca enostavno pritrdimo na za-

okrat smo, nekoliko za šalo in nekoliko zares, preizkusili enostavno in poceni na-pravico »USB Universal E-mail/Webmail/IM Notifier« iz hongkonške trgovine de-

alextreme (tinyurl.com/nvx933). Omogoča, da smo o novih sporočil v poštnem predalu ob-veščeni vizualno, z utripanjem nekoliko cene-ne plastične kuverte v velikosti cigaretne ška-tlice.

Čeprav so priložena navodila, glede na iz-vor izdelka, precej lično oblikovana, za prilo-ženo programsko opremo tega ne moremo tr-

diti. Dobimo jo na majhnem CDju, že ob namestitvi pa izkušen uporabnik izgubi vso za-upanje. Priložena pro-gramska oprema na-čeloma omogoča preverjanje pošte v spletnih nabiralni-kih, kot so Hotmail, Gmail, Yahoo! Mail in namiznih odjemalcih Outlook in Outlook Express, ven-dar z njenim delovanjem nismo imeli veliko sreče, saj se je program še med nastavitvami prav pošteno raztreščil in nas o tem obvestil v kitajščini. Namesto tega smo raje uporabili vtičnik za Outlook Marka Štamcarja (tinyurl.com/kt29jm), ki deluje brezhibno. Marko prila-ga tudi popolno izvirno kodo v jeziku C#, tako da si lahko, če imate vsaj nekaj programerske žilice, njegovo delovanje prilagodite ali napiše-te programček, ki bo obveščal o čem drugem – recimo sveže prenesenem filmu, pomanjkanju prostora na disku ali čemerkoli že.

Kot lahko skle-pamo iz cene, res ne gre za vrhunski izdelek in napravica ne zmore prav veliko. Vendar je prav prijetna popestritev na pisarniški mizi, posebej če upoštevamo ceno dobrih 7 ameri-ških dolarjev in tega, da za dostavo ni treba plačati poštnine. Še posebej, če vas veseli tudi programiranje. Poleg opisane naprave je na vo-ljo tudi nekoliko boljša različica, ki zmore sve-titi v več barvnih odtenkih za približno dvojno ceno (tinyurl.com/4bsqwk).

ACER AsPIRE REVOkaj:Osebni računalnik na platformi Nvidia Ion. Izdeluje: Acer, www.acer.com. prodaja: Alterna, www.alterna.si.Cena: 349 EUR.

Majhne mere, izhod HDMI, tiho delovanje, lič-no ohišje, zanimiva cena.

Premalo zmogljiv procesor, nestabilno stojalo.

E-MAIL NOTIFIERkaj: USB napravica, ki obvešča o prispetju nove elektronske pošte.Izdeluje: Neznani Kitajci.prodaja: Dealextreme, www.dealextreme.com.Cena: 7,31 USD.

Poceni in zabavna naprava. Malo zmožnosti.

Acerjev RevoKaj se zgodi, če križamo netbook in namizni računalnik? Dobimo mini računalnik, ki išče svoje mesto predvsem v dnevni sobi, ob televizorju, kot zamenjava za večpredstavni podaljšek, glasbeni stolp, igralno konzolo. Toda ali tak multipraktik res izvaja vse to, kar obljublja?

Vladimir Djurdjič

Imate novo pošto!Navadno, ko pišemo o elektronskih igračkah, govorimo o modnih, prefinjenih in pregrešno dragih izdelkih. Včasih pa za potešitev lakote po novih igračkah ni treba seči prav globoko v žep.

David Vidmar

ŽO s e B n I R ač u n a l n I k I

TI G R ač k e


PREIzkusIACER AsPIRE REVO

dnjo stran monitorja ali televizorja. Zaradi tega tudi razumemo nenavadno mesto za tipko za vklop (zgornji rob ob strani), ki ima smisel, ko je računalnik pritrjen na televizor, a je nero-dno za rabo, ko je računalnik samostoječ. Kar nekaj sile je treba za vklop, na priloženem ma-javem stojalu pa se s tem nevarno nagne ves računalnik.

Kot se spodobi za pretendenta za mesto v dnevni sobi, je računalnik nadvse tih, saj upo-rablja zunanji napajalnik, kot pri prenosnikih. Ventilator za drobovje je sicer vgrajen (sliši se ga pri zagonskem testu), vendar se pri našem več-tedenskem poletnem preizkusu ni nikoli vklo-pil. To je ugodno. Za povrh je računalnik pravi energijski šparovček, saj pri rednem delovanju porabi manj kot 25 wattov električne energije.

Večina prenosnikov porabi več, da o namiznih računalnikih niti ne izgubljamo besed.

Acer z Revom ubira novo pot, vendar se obe-nem zgleduje po nekaterih uglednih vzornikih. Ko iz škatle potegnemo tipkovnico in miško bele barve, si ne moremo kaj, da se ne bi spo-mnili na Apple. Tipkovnica je nemogoče majh-na (celo manjša kot pri prenosnikih) in s tipka-

mi, ki dajejo zelo gumijast občutek. Pri testu smo jo zato hitro zamenjali za bolj standardno, za povrh vsega brezžično tipkovnico, ki ima pri takem računalniku več smisla. Priložena je na-mreč ožičena prek kabla USB. Prav tako ni nič posebnega miška, ki je prav tako zgolj pomanj-šani brat večjih glodalcev. Še najbolj zanimiv je dodatek, ki ga Acer ponuja za doplačilo in gre za nekakšno kombinacijo brezžične miške in igralne palice, ki skuša Revo postaviti ob bok igralnim konzolam, kot je Nintendo Wii. Ta palica deluje tudi kot daljinski upravljavec in pride še kako prav v scenariju, ko računal-nik uporabljamo za hišni kino. Žal ta dodatek v testnem sistemu ni bil priložen.

Svoje sorodstvo z netbooki Revo razkri-je, ko pogledamo tehnične podatke. Srce je Intelov procesor Atom 230 s taktom 1,6 GHz, ob njem pa je vgrajen 2 GB pomnilnik s tak-tom 800 MHz. Tudi 160 GB disk je iz sveta pre-nosnikov, saj je komaj 1,8-palčni, s hitrostjo vr-tenja 5400 vrtljajev na minuto. Največja poseb-nost Reva pa je sama platforma, saj gre za prvi izdelek, ki temelji na sistemski arhitekturi in naboru Nvidia Ion, ki je namenjena predvsem cenejšim namiznim računalnikom. Dobra plat tega je, da je vgrajena grafika pravzaprav ena-ka kot pri grafičnih karticah GeForce 9400. V

Acerju pravijo, da je grafika vsaj desetkrat bolj-ša kot pri konkurenci (toda kateri?).

Zanimivo, da ima tak preprost (ne smemo mu reči podhranjen) računalnik v osnovi nalo-ženo okolje Windows Vista Home Premium, to-rej sistem, ki je daleč od idealnega glede sistem-ske požrešnosti. Sodimo, da bi mu Windows XP bolj ustrezal, vendar tega nismo imeli časa pre-

izkusiti. Verjamemo in upamo, da bo prihod po sistemskih sredstvih bolj varčnega Windows 7 za Revo pravi obliž.

Delovanje nekaterih elementov, kot je na primer uporabniški vmesnik Aero, kaže znake razmeroma počasne platforme. Najbolj se po-zna pri začetnem nalaganju praktično vseh pro-gramov. Že sam zagon operacijskega sistema je dolg, potem pa sam zagon Firefoxa traja skoraj toliko, kot sama Vista! In najnovejši Internet Explorer deluje na Revu obupno počasi.

Ker je ohišje računalnika zelo majhno, so skoraj vsi robovi (razen dveh največjih ploskev in dna) izkoriščeni za priključke in vmesnike. Na zadnji strani tako najdemo vmesnik VGA, kar štiri vmesnike USB, omrežni priključek in posebnost – vmesnik HDMI, ki najbolj priča o tem, da Acer Reva vidi predvsem ob sodob-nih ploskih televizorjih. O tem, kako majhen je Revo, precej priča tudi reža za ključavnice Kensington, ker bi ga bilo sicer na javnih me-stih preveč preprosto smukniti. Prostor za še dva priključka USB so našli na zgornji strani in zgornjem sprednjem robu računalnika (tik po-leg tipke za vklop) in daje skupno kar šest vtič-nic USB – precej za tako majhno napravo.

Vmesniki se gnetejo tudi na prednji strani. Tu je bralnik za pomnilniške kartice, koristen

»Računalnik je nadvse tih, saj uporablja zunanji napajalnik, kot pri prenosnikih. Ventilator za drobovje je sicer vgrajen, vendar se pri našem večtedenskem poletnem preizkusu ni nikoli vklopil.


PREIzkusI ACER AsPIRE REVO

pa utegne biti priključek za zunanje diske eSA-TA, s katerim lahko podatke najhitreje dostavi-mo do procesorja in pomnilnika. Tu sta še pri-ključka za slušalke in mikrofon. Začuda manj-ka optični zvočni izhod, kar pomeni, da nam utegne otežiti poslušanje prostorskega zvoka. Ta (7.1 kanalov) je sicer podprt s strani stroj-ne opreme, vendar ga lahko prenašamo le prek vmesnika HDMI. Če tega naš ojačevalnik nima ali pa ne zna pravilno dekodirati, nam ostane le navaden stereo zvok. Škoda.

V praksi nas je Revo ponekod prijetno pre-senetil, vendar tudi večkrat razočaral. Osnovna zamisel je ponuditi sistem, ki je razmeroma po-ceni in ima ne preveč zmogljiv centralni proce-sor ter spodobno zmogljiv grafični procesor, ki bo kompenziral vse, česar CPU ne zmore. Toda praksa pokaže malo drugačno sliko.

Za spremljanje video posnetkov je dejan-sko skoraj nujna uporaba priloženega progra-ma Cyberlink PowerDVD, ki zna izkoriščati har-dware Nvidia Ion oziroma tehnologijo CUDA. Če priklopimo, denimo, zunanjo enoto blu-ray in poženemo Cyberlink PowerDVD, bo ta nemoteno požrl vse filme v visoki ločljivosti. Poskušali smo tudi z nekaterimi drugimi pro-grami, optimiziranimi za Nvidio, kot je pro-gram Badaboom, ki uporablja tehnologijo CUDA za kodiranje video posnetkov. Zanimivo, da pri

tako skromnem računalniku program deluje hi-treje kot na štirijedrnem Intelu Core 2 Quad brez vključene podpore za CUDO.

Če pa uporabljamo druge predvajalnike, na primer Bsyplayer, Gom, tudi Windows Media Player, lahko računamo samo na nemoteno predvajanje posnetkov v standardni ločljivo-sti, to pa je za tak sistem zelo resna omejitev. Že pri posnetkih 720p bo Intelov Atom poče-pnil, celo bolj kot, denimo, pri deset let starem prenosniku s prastarim Penitumom M. Se pra-

vi, če nimamo Nvidia optimizirane programske opreme, se bo to še kako poznalo. Že pri pre-prostem brskanju po internetu, zlasti, kadar je uporabljena tehnologija flash.

Zanimivo pa je, da razmeroma zahtevne grafične igre na Revu po drugi strani deluje-jo razmeroma zadovoljivo. Pač zato, ker grafič-ni procesor kot del platforme prevzame večino bremena. Zaplete se tam, kjer je treba tudi in-tenzivno sodelovanje glavnega procesorja. Acer ob računalniku pri tem prilaga nekaj iger in demo različic manj znanih iger kot demonstra-cijo, kaj je sposoben ta mali računalnik.

Sicer pa je Acer Reva precej založil z različno programsko opremo. Poleg iger je tu še Office 2007 Home & Student edition, pa program eSo-bi, ki je pravzaprav Acerjev RSS reader, ter Acer Arcade Deluxe, ki je nekakšen program Home

Theater, sposoben predvajati filme, glasbo in fo-tografije. So pa še boljši. Še najbolj nas je spravil ob živce McAfee Security Center, ki je še upoča-snjeval že tako počasen računalnik.

Poleg počasnega delovanja z izbranimi pro-grami smo imeli tudi nekaj težav s samo stroj-no opremo, zlasti vmesnikom HDMI. Nekajkrat se je zgodilo, da iz računalnika ni bilo zvoka, spet drugič ni bilo slike, ko smo imeli televizor ugasnjen med začetnim zagonom. Težave sicer lahko pripišemo tudi pomanjkljivi združljivo-sti med vmesniki HDMI računalnika in televi-zorja, vendar je to prva naprava, ki je povzro-čala take težave.

Na koncu lahko zapišemo, da Acerjeva za-misel ni slaba in Revo bi lahko bil resen kan-didat za klasični namizni računalnik, še pose-bej v dnevni sobi, ob televizorju, kamor nedvo-mno sodi. Toda paziti moramo na programsko opremo, ki jo uporabljamo, in na njeno sesta-vo, sicer bomo razočarani. Ker je Aspire Revo pravzaprav »standardni« PC in lahko nanj pri-ključimo praktično vse PC naprave, je bistve-no bolj prilagodljiva platforma za domači kino kot praktično katerikoli večpredstavni podalj-šek. Toda z njim bomo imeli več dela.

Cena se zdi primerna, celo mamljiva in niž-ja kot pri precej večjih in glasnejših, a v neka-terih delih zmogljivejših računalnikih. Meri na kupce, ki bi sicer vzeli specializiran računalnik za domači kino ali pa mini računalnike, kot sta Apple Mac Mini oziroma Dell Studio Hybrid. Ti stanejo bistveno več. Škoda le, da se ne odre-že dovolj dobro tam, kjer bi pravzaprav priča-kovali, da sploh ne bo težav – pri spletnem br-skanju. Toda Revo zagotovo ni reva.

»Že pri posnetkih 720p bo vgrajeni Intelov Atom počepnil, celo bolj kot, denimo, pri deset let starem prenosniku s prastarim Penitumom M.


PREIzkusIOwL INTRANET ENgINE

OwL INTRANET ENgINEkaj: Sistem za upravljanje dokumentov.Izdeluje: Anytime Communication/Bozz It Consulting, owl.anytimecomm.com.Cena: Osnovna različica brezplačna, poslovna od 299 USD naprej.

Zrelost, široko področje rabe, slovenski pre-vod, cena.

Težave s šumniki.

zdelek odprtokodne skupnosti je zasno-van na arhitekturi PHP/MySQL in kot tak prosto dostopen vsem morebitnim upo-rabnikom. Njegova osnovna zamisel je

poustvariti uporabniško izkušnjo okenskega Raziskovalca, vendar brez vezi in omejenosti z okoljem. Tako lahko sistem postavimo v ka-terikoli strežnik, ki podpira njegovo zasnovo PHP. Za delovanje potrebuje poleg zbirke po-datkov tudi spletni strežnik, ker je uporabni-ški vmesnik dostopen prek spletnega brskalni-ka. To pomeni, da so odjemalci takoj pripravlje-

ni za delo in je delovanje neodvisno od zmo-gljivosti krajevnega računala, saj se vsa logi-ka izvaja v strežniku. Namestitev je sila pre-prosta, ob predpostavki, da ima strežnik, v ka-terega nameščamo Sovo (angleško Owl), uspo-sobljene vse storitve, ki jih potrebujemo (npr. PHP5, MySQL 5 in Apache2). Najprej vso vsebi-no prenesemo v poljuben imenik, do katerega mora imeti dostop naš spletni strežnik, nato napolnimo bazo iz priložene skripte (najdemo jo pod /DOCS/sql v korenskem imeniku siste-ma). Fino nastavljanje opravimo s sprememba-mi datoteke owl.php (v mapi /config), ki je lepo dokumentirana in z vnaprej nastavljenimi mo-žnostmi preprosta za spreminjanje. Tako, pri-pravljeni smo za delo. Prva prijava je vedno ad-ministratorska (admin/admin) in z njo naredi-mo prve korake po Sovi.

V osnovi je sistem namenjen shranjevanju dokumentov oziroma datotek v imeniško struk-turo, ki jo je pametno določiti že prej. Z njim upravljamo podobno kot z njegovim okenskim bratrancem. Objavljene datoteke je mogoče ko-pirati, urejevati, prestavljati, preimenovati in še marsikaj. Vsebino je mogoče razvrščati po vseh prikazanih parametrih. Ob objavi lahko datote-ko opremimo s ključnimi besedami za lažje is-kanje, ki je svetlobno hitro tudi ob veliki količi-ni podatkov (preverjeno na sistemu z 80.000 ob-javljenimi dokumenti). Zaradi predhodnega in-deksiranja besedišča v zbirko podatkov je Sova

sposobna iskati tudi znotraj določenih datotek. V ta elitni klub se uvrščajo vsa tekstovna bese-dila s končnico .txt, .doc, .pdf ter .xls. Razen na-vadnih zapiskov poteka vsaka transakcija dato-tek s posredovanjem uporabnikovega računalni-ka. Kot primer naj navedem popravek vsebine nekega do-kumenta, napisanega v pro-gramu Word. Najprej uporab-nik želeni dokument poišče znotraj drevesne strukture, to lahko stori prek glavnega vmesnika, načrta strani ali

vgrajenega iskalnika. Zatem uporabnik izbere prenos do-kumenta v svoj računalnik. V tem trenutku dokument pre-vzame lokalni operacijski sis-tem in od njega je odvisno, kakšna je oblika pogovorne-ga okna, ki vam ga ponudi. Toda v bistvu gre za dvoje, odpiranje ali shranjevanje. Kot pri običaj-nem prenosu datotek iz spleta, kajne? Ko je upo-rabnik zadovoljen s popravki, ki jih dejansko iz-vede na svojem računalu, tja novo različico do-

kumenta tudi shrani. Šele potem lahko gre na-zaj v sistem Owl, na izbranem dokumentu izbe-re posodabljanje, poišče shranjene popravke in potrdi prenos nazaj. Lokalni operacijski sistem takrat pošlje datoteko nazaj v strežnik.

Sistem je narejen po vzo-ru naprednejših datotečnih strežnikov. Pozna različne nivoje uporabnikov in sku-pin ter njim določena dovo-ljenja nad datotekami. Z nji-hovo pametno uporabo lah-ko ustvarimo kompleksen, živ datotečni strežnik s pri-jaznim uporabniškim vme-snikom. Želite, da skupina uporabnikov ne vidi strogo zaupnih dokumentov? Nič lažjega. Hočete, da se ob prijavi znajdejo na podro-čju oziroma v mapi, ki vse-buje le njim relevantne do-kumente? Ni problema. Naj vsebino le berejo? Saj ve-ste, da se da. Njihovim pra-vicam se dinamično prila-gajajo menuji, ki so jim na

voljo. Priporočam le, da se pred začetkom dela določijo natančna pravila, ki se jih je treba pri nadaljnjem delu dosledno držati. Skupinam in posameznim uporabnikom je namenjena tudi možnost medsebojnega sporočanja, s katerim

Pisarna brez papirjaSveti gral pisarniške programske opreme je poslovanje brez uporabe papirja. Ekološko, varčno in učinkovito. Owl Intranet Engine, sistem za upravljanje dokumentov, je korak v pravo smer.

Boris Šavc

II n t R a n e t

» Osrednje okno, ki v marsičem posnema Raziskovalca. To je dobro, saj uporabnik tako večino časa preživi v zna-nem okolju, to pa olajša uvajanje.

» Akcijski menu, ki se dinamično spre-minja glede na uporabnikove pravi-ce. Na primer, če uporabnik vsebine ne sme prenesti v svoj računalnik, mu sistem možnosti sploh ne ponudi.

»V osnovi je sistem namenjen shranjevanju dokumentov oziroma datotek v imeniško strukturo, ki jo je pametno določiti že prej.


PREIzkusI OwL INTRANET ENgINE

si lahko izmenjavajo dokumente ali zgolj krat-ka obvestila. Kadar več uporabnikov hkrati do-polnjuje eno datoteko, morajo uporabiti zakle-panje, v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do izgube nekaterih popravkov. Vse spremem-be se zapisujejo v dnevnik. Za nameček lahko vklopimo tudi zmogljiv CVS (angleško – concur-rent versions system), ki nam poleg informacij o spremembah shranjuje tudi prejšnje različi-ce popravljenega dokumenta oziroma datoteke in s tem zagotavlja popolno sledljivost vsakemu objavljenemu dokumentu oziroma datoteki.

Upraviteljem je na voljo široka paleta doda-tnih orodij za lajšanje njihovih tegob. Na pr-vem mestu velja omeniti razna poročila o de-lovanju, iz katerih lahko razberejo, kaj se je v sistemu dogajalo, kdo je kaj počel in kdaj je to storil. Prek administratorskega vmesnika iz-vajajo varovanje baze, imeniške in datotečne

strukture. Upravljajo skupine, uporabni-ke in njihove pravice. Spreminjajo videz in zmogljivosti celotne-ga sistema. Na krat-ko, določajo, kakšen

naj bo Owl in kaj se z njim lahko počne. Iz pra-kse vam lahko povem, da se sistem uporablja za vse mogoče. Nekateri ga uporabljajo za dis-tribucijo informacij k strankam, drugi kot sis-tem za varovanje podatkov vseh računalnikov v podjetju, tretji za dokumentacijo po standar-du ISO. Uporablja se še za trgovino na debelo, kjer trgovski potniki vsak dan objavljajo naro-čila v matično podjetje. Nekaj strank ga upora-blja za skupinsko delo razvijalcev načrtov (z do-datkom zna Sova pogledati tudi znotraj datotek CAD), skoraj vse ga imajo za sistem sporočanja. Stranke s hčerinskimi podjetji ga uporabljajo za enotno poslovno komunikacijo s skupno in-terno dokumentacijo. Če je hčerinsko podjetje v drugače govoreči državi, to seveda ni težava, saj je program preveden v številne svetovne je-zike (tudi slovenščino) in ob prijavi dobi upo-rabnik na zaslon vmesnik v svojem jeziku. Kot

vidite, je področje rabe res široko, omejuje vas lahko le domišljija.

Poglavitna prednost Sove so datoteke na enem mestu in seveda njihovo izmenjavanje med uporabniki. S tem je zmanjšana poraba papirja znotraj podjetja in povečana varnost pomembnih poslovnih dokumentov. Dostop

do objavljenega materiala je dvojni, znotraj podjetja oziroma krajevnega omrežja (intra-net) in zunaj njega (internet). To pomeni, da z ustreznimi pravicami in povezavo s sple-tom lahko pridete do podatkov kjerkoli, le hitrost prenosa se temu ustrezno zmanjša. Velik plus za programski paket pomeni tudi njegova cena, kajti sistem je moč dobiti brez-plačno. Za nič evrov dobite osnovno razli-čico, ki jo tudi opisujem. Poslovna različica vsebuje kar nekaj priboljškov, med drugim zna indeksirati tudi dokumente zadnjega pi-

sarniškega paketa iz Microsofta ter datoteke, ki jih ustvari OpenOffice.org. Dobimo jo ob naro-čilu vsaj trimesečnega vzdrževanja, za katero odštejemo 299 dolarjev. Po mojih izkušnjah se brez možnosti, ki jih ponuja izboljšana Sova, da živeti brez skrbi. Predvsem zaradi politike v na-šem poslovnem svetu, saj velika večina uporab-nikov uporablja starejše pisarniške pakete, pre-ostali pa shranjujejo datoteke v formatu, razu-mljivem njim (npr. besedilo v .doc). Tudi odziv ustvarjalcev na uradnih forumih je odličen, saj glavni razvijalec »Bozz« odgovori na vprašanje praviloma v manj kot štiriindvajsetih urah. In to ne samo odgovori, kajti večinoma uporabni-kovo težavo brezplačno razreši. Če se stvar res zaplete, se je s sistemom pripravljen povezati tudi na daljavo, a v tem primeru pričakuje pla-čilo po uradnem ceniku.

Napake in pomanjkljivosti seveda so. Največ težav povzročajo naši šumniki. Temu se vsaj delno izognemo z uporabo kodne tabele UTF-8. Delno zato, ker bodo težave še vedno imeli upo-rabniki sistema brez Oken. Vsaj tisti, ki imajo v podjetju mešane operacijske sisteme, in tisti, ki nimajo določenega standarda poimenovanja dokumentov. Redna uporaba razkrije še nekaj vrzeli, a v prihodnosti nameravajo razvijal-ci dodati marsikatero spregledano malenkost. Izpostavim naj možnost urejevanja MS Office dokumentov znotraj sistema ob pomoči tehno-logije WebDAV, olajšano objavljanje več datotek hkrati z javanskim programčkom, samodejno zaklepanje ob prenosu datotek ter izboljšano

iskanje in zapisovanje v dnevnike. Sistem živi, se z vsakim dnem izboljšuje in res ni razloga, da ga ne bi začeli uporabljati tudi sami. Poleg Owl Intranet Engine, ki ga opisujemo mi, lah-ko preizkusite tudi Vmware različico, ki delu-je »iz škatle«, ali Ultra Lite oskubljeno različico paketa z osnovnimi možnostmi večjega brata, brez zbirke podatkov in uporabniških računov. Polno slovensko različico lahko preizkusite na naslovu http://www.owl.si (uporabniško ime in geslo sta »admin«), kjer najdete tudi sloven-ska navodila za uporabo.

» Po sistemu se uporabnik lahko premika na tri načine. Prek Raziskovalcu podobnega vmesnika, ob pomoči vrsti-ce z informacijo o trenutnem imeniku ali pa, kot prikazuje slika, z načrtom strani.

» Datoteke, ki so posamezniku na voljo, so zbrane v okenčku za hitri dostop. Zelo pri-ročno za pregled sprememb ter novosti od njegovega zadnjega obiska.

»Napake in pomanjkljivosti seveda so. Največ težav povzročajo naši šumniki. Temu se vsaj delno izognemo z uporabo kodne tabele UTF-8. Delno zato, ker bodo težave še vedno imeli uporabniki sistema brez Oken.


PREIzkusIVMwARE sERVER 2 LINuX

VMwARE sERVER 2 LINuXkaj: Navidezni linuxni strežnik.Izdeluje: Vmware, www.vmware.com. Cena: Zastonj.

Cena, enostavnost rabe, nadzor nad daljavo. Počasnost uporabniškega vmesnika, omejitve

delovanja glede na plačljivo (ESX) različico.

Linuxoidni VmwareStrojna oprema se dandanes razvija precej hitreje kot programska. Čisto povprečen računalnik je sposoben poganjati večino programske kode. Najbolj očitna razlika je na strežniškem področju. Predvsem na strežnikih z operacijskim sistemom Linux, kajti navadno ti delujejo kot spletni ali poštni strežniki in za to opravilo ne potrebujejo kipečih mišic. Kam z odvečno procesorsko močjo? Kaj storiti s presežkom notranjega pomnilnika? S čim bi napolnili prazen disk?

Boris Šavc

virtualizaciji smo v Monitorju že dosti pisali. Zatorej naj ponovimo samo osnov-ne pojme. Bistvo virtualizacije je ločitev programske in strojne opreme z vmesno

plastjo. Znotraj te plasti lahko ustvarimo po-ljubno število navideznih računalnikov, ki se obnašajo kot fizični, le neposrednega stika s strojno opremo nimajo. Zato lahko navidezne stroje tudi fizično prestavljamo iz enega gosti-teljskega računalnika v drugega. Jedro virtuali-zacijskih okolij so hipervizorji, katerih poglavi-tna naloga je pregledati programsko kodo, ki se izvaja v navideznem računalniku, in jo posla-ti naprej fizičnemu procesorju. V tem postopku morajo hipervizorji ločiti »nevarne« dele pro-gramske kode in jo zamenjati s svojo, saj pro-cesorji do nedavna niso podpirali navideznosti. To je zelo zahtevno opravilo, ki je v pionirskih časih posnemanja fizičnih računal povzročalo težave s počasnim delovanjem. Pravi razcvet je

virtualizacija doživela šele zadnjih nekaj let, in to ravno na strežniškem področju, ki ga bomo podrobneje spoznali tudi mi.

Zakaj bi se tega početja lotili v svojem pod-jetju? V odgovor vam lahko naštejemo kar ne-

kaj prednosti. Prva je fleksibilna in prilagodlji-va informacijska infrastruktura. To preprosto pomeni, da širitev informatike v podjetju z virtualnimi strežniki, odgovornim ne bo pov-zročala glavobolov. Dodajanje računskih zmo-gljivosti za potrebe novih informacijskih po-treb je v takšnem okolju stvar ur ali celo mi-nut. Nadalje, v današnjih kriznih časih ne sme-mo zanemariti zmanjšanja stroškov, ki jih ta-

OV I R t u a l I z aC I j a

kšna ureditev prinese. Manj strežnikov, diskov-nih polj, omrežnih komponent, manjšo pora-bo električne energije ter povečano produktiv-nost informatikov. Kot zadnjo prednost pa naj izpostavimo lažjo migracijo ter varovanje na-videznih strežnikov. Prav slednje je res prepro-sto in učinkovito ter hkrati omogoča tudi hi-pno vzpostavitev sistema z uporabo tako pri-dobljenih varnostnih kopij. Vse našteto pa za nameček prispeva še k povečani varnosti va-ših informacij.

Poznamo več priljubljenih orodij za ustvar-janje navideznih računalnikov. O njih ste v naši reviji izvedeli že marsikaj. Virtual PC, Virtual Box in VmWare Workstation so para-dni konji, ko je govor o posnemanju več raču-nal hkrati na enem domačem PCju. Predstavili bomo VmWare Server 2, ki rabi kot hipervizor za učinkovito postavitev več navideznih stre-žnikov hkrati. Če bi imeli denarja na pretek, se je bolje odločiti za različico ESX/ESXi, toda v času recesije je pametneje poseči po osnov-ni, brezplačni različici tega odličnega izdelka. Osnova je enaka, le brez orodij, ki bi ogrela srce marsikaterega sistemskega upravitelja, ki ima na skrbi večje število strežnikov. Vmware stre-žnik številka dve omogoča stvaritev navideznih strežnikov, ločenih po namembnosti. Tako kot svetujejo vsi strokovnjaki, je pametno ločiti poštni strežnik od usmerjevalnika, požarnega zidu in spletnega strežnika. Z malo muje po-nudi tudi varovanje na način, ki omogoča lah-ko (beri: hitro) vzpostavitev vseh storitev v pri-meru katastrofe.

Po prenosu izbrane različice VmWare stre-žnika in razširitvi vsebine na poljuben okus Linuxa, je prvi korak zagon namestitvene skripte vmware-install.pl (za SuSE Linux je tre-ba imeti nameščen gcc prevajalnik). V začetni polovici namestitve navedemo svoje želje glede nahajališča za delovanje potrebnih datotek, na-redimo skripto za odstranitev programa in na koncu odpremo nastavitveno datoteko vmwa-re-conf.pl, ki jo je sicer moč urediti »na roke«, a je zaradi prijaznosti to priporočljivo storiti zno-traj same namestitve. V njej še pred prvim za-

» Domač uporabniški vmesnik bo dobrodošel predvsem tistim, ki so se z njim spoznali v kakšni drugi različici najbolj priljubljenega orodja za virtualizacijo. Na žalost je znotraj brskalnika slabo odziven.

»Virtualizacija danes prinese manj strežnikov, diskovnih polj, omrežnih komponent, manjšo porabo električne energije ter povečano produktivnost informatikov.


PREIzkusI VMwARE sERVER 2 LINuX

gonom strežnika nastavimo omrežni način de-lovanja, vrata za različne vrste delovanja pro-grama (oddaljeni dostop, http, https), ustvari-mo upravitelja in vpišemo serijsko številko, ki smo jo ob registraciji prejeli po elektronski po-šti. Za konec namestimo še VIX Api (applicati-on programming interface – vmesnik za pisa-nje avtomatizacijskih skript), če ga bomo potre-bovali. Po vnovičnem zagonu celotnega sistema je čas za zagon virtualnega sistema. Strežnik se zaganja z ukazom »/etc/init.d/vmware {start/stop/status/restart}«, medtem ko upravljanje poteka v vašem priljubljenem spletnem brskal-niku na naslovu https://127.0.0.1:8333/ui/.

Če ste vajeni namizne različice sistema Vmware, vam bo uporabniški vmesnik takoj znan. Zlahka se boste premikali po domačih menujih, le odzivnost je malenkostno počasnej-ša. Navsezadnje gre tu za pogovorno okno zno-traj brskalnika. Sistem ima tudi konzolno okno, v katerem spremljamo dogajanje v navideznem računalniku. Slednje, skupaj z zakasnitvijo, pri-speva k prvi težavi, na katero naletimo. Če ope-racijski sistem, ki ga želimo namestiti kot vir-tualni strežnik, vsebuje časovno omejitev pri izbiri namestitve, imamo problem. Saj pozna-te zagonsko izbiro:

• zagon z diska• namestitev Linuxa• namestitev Linuxa – Varni zagon• test spomina• čas za izbiro: 15 sekund (odštevanje)?Ker je prehod v konzolni način delovanja

sistema znotraj spletnega brskalnika prepo-časen, se računalnik odloči nadaljevati z de-lom in izbere privzeto možnost – zagon z dis-ka. Znajdemo se v začaranem krogu. Preostane nam slepo pritiskanje tipke za pavzo ali izbira na pamet. Druga pripomba leti na izbiro delo-

vanja CD naprave. Načeloma to ni kriv-da sistema Vmware, saj je nastavitev od-visna od operacijskega sistema, na kate-rem počiva strežnik. Za našo konfigura-cijo s strežnikom SuSE Linux Enterprise kot osnovo se je osnovna nastavitev s posnemanjem ATAPI izkazala za neu-strezno. Da se je zagonski medij sploh zagnal, smo morali nastaviti napra-vi neposreden dostop do strojne opre-me. Mimogrede, popravljanju se lahko izognete tudi z uporabo zrcalne (ISO) slike zagonskega medija. Ko preskoči-mo omenjene ovire, nas pričaka čudo-vita platforma za virtualizacijo. Vse de-luje, kot je treba. V primerjavi z nami-zno različico v nekaterih pogledih celo bolje. S to izjavo namigujemo predvsem na preklapljanje zunanjih naprav z ene-ga navideznega računalnika na druge-ga, ki je v Vmware Workstation za sa-mostojne odjemalce včasih problema-tično (npr. neodzivnost miške). Vmesnik

nam poleg ostalega ponuja dodajanje strojne opreme, spreminjanje parametrov posameznih navideznih strojev ter izdelavo varnostnih ko-pij. Varovanje je pomemben dejavnik, ki botru-je odločitvi za navideznost. Prav njegova eno-stavnost in kasnejša hitrost pri vnovični vzpo-stavitvi sistema sta glavni »prodajni« točki, za kar je zaslužen hipervizor in posledično vedno enaki gonilniki v notranjosti virtualnega stre-žnika. Trenutno predstavlja edino oviro potre-ba po mirovanju navideznega računalnika med stvaritvijo varnostne kopije. Z uporabo dragih,

namenskih orodij jo je seveda mogoče odpra-viti. A če imamo denar, bomo uporabljali stre-žnik ESX/ESXi, ki vsebuje varovanje v času de-lovanja, kajne? V spletu je zato moč najti kup skript, ki čas nedelovanja strežnika optimizi-rajo in hkrati avtomatizirajo postopek izdela-ve varnostnih kopij. Zelo dober primerek naj-dete na naslovu http://code.google.com/p/vms-backup/downloads/list. Priložena so razumlji-va navodila za rabo.

Za strežnike in lastnike, ki nimajo veliko pod palcem, je Vmware Server odlična izbira. Je veliko lažji za uporabo kot njegova konku-renca v brezplačnem segmentu (na primer Xen) in zmogljivejši kot namizna različica izpod pr-stov istega razvijalca – Vmware Workstation. Diči se s podporo od dveh do štirih procesor-jev in do 8 GB notranjega pomnilnika na po-samezno navidezno napravo. Kljub temu da je zastonj, pa ga ne gre podcenjevati. Podjetje Vmware je isto programsko kodo pod imenom GSX kar pet let prodajalo po ceni, primerlji-vi z njihovim današnjim paradnim konjem – Vmware ESX/ESXi. Stabilnosti in zmogljivosti mu zatorej ne manjka. Če res ne potrebujete velikega števila navideznih strojev na strojni opremi, dražji od novega avta, potem brezplač-na različica Vmware strežnika povsem zado-stuje. Še več, vse kaže, da bo v prihodnosti izbira še enostavnejša, saj beta različica šte-vilke tri že vsebuje med drugim lažji prehod z drugih virtualizacijskih orodij, izdelavo var-nostnih kopij v ozadju ter pripomoček za pri-klop obstoječega sistema Windows (Vmware DiskMount Utility).

» Tudi Okna lahko delujejo na podlagi Linux odlično, to pa konkurenci povzroča preglavice. V brskalniku, konzolnem načinu, se počutimo kot v »pravem« Microsoftovem svetu.

» Za razliko od ESX/ESXi različice strežnika, potrebuje Vmware Server 2 za delovanje gostujoči operacijski sistem. Od njega je odvisno, kako globoko bomo spoznali podrobne nastavi-tve sistema. Na sliki je primer spremembe potrebne za zagon SLES 10 (SuSE Linux Enterprise Server).


PREIzkusITRAMIgO T22

ledilniki GPS so sicer dokaj preproste na-prave. Bistvo je seveda GPS enota, ki pre-ko navadnih GSM omrežij komunicira z uporabnikom. Napravam lahko nastavi-

mo več različnih načinov delovanja, odvisno seveda od tega, za kaj jih želimo sploh upora-biti. Najbolj pogosto se jih uporablja za slede-nje avtomobilom v primeru kraje. Enoto vgra-dimo (skrijemo) nekam v avto, nakar jo nasta-vimo, da ob gibanju pošlje SMS sporočilo (seve-da moramo v sledilnik vstaviti telefonsko SIM kartico za dostop do omrežja). Preko takih spo-ročil lahko tudi dobimo GPS koordinate trenu-tne lokacije. Proizvajalci omenjajo tudi sledenje osebam, denimo otrokom. V državah tretjega sveta so te naprave priljubljene predvsem za-radi varnostnih razlogov, bodisi za preprečitev kraje avtomobilov, bodisi za pomoč v primeru ugrabitve. Pri nas (oziroma drugje v civilizira-nem svetu) pa so njihovi največji uporabniki lo-gistična podjetja.

Delo preko SMSjev se hitro pokaže za neučin-kovito, če ne naravnost nadležno. Vsako koman-do moramo namreč ročno izpisati, nazaj pa do-bimo sporočila s dodanimi GPS koordinatami, ki jih moramo sami vnesti v primeren program (de-nimo Google Maps). Tramigo se tega zaveda, kot rešitev pa ponuja dva različna programa. Prvi je M1 Move, ki je narejen v Javi, kot tak pa deluje na večini današnjih pametnih telefonov.

Mi smo ome-njen program preiz-kusili na manj razširjenem tele-fonu (Motoroli VE538), kjer je deloval brez težav (kar nas je, po pravici povedano, pozitiv-no presenetilo). Program uporabimo za krmi-ljenje naprave in za poizvedbo o njenem statu-su. Ko se ga enkrat navadimo je njegovo delo-

vanje v bistvu izredno preprosto. Najprej pri-javimo našo napravo (prijavimo lahko hkra-ti več posameznih naprav), tu je bistven pred-vsem vnos njene telefonske številke. V progra-mu lahko nato preko sistema menijev upravlja-mo vse nastavitve, hkrati lahko preverimo sta-nje in lokacijo sledilnika. Še vedno poteka ko-munikacija preko SMSjev (kar ni nujno poceni), a tokrat nam jih ni potrebno pisati na roke, le

skačemo po meniju. Drugi program pa je namenjen domačim ra-

čunalnikom in se imenuje M1 Fleet. Kot pove že ime je namenjen pisarnam, ki bdijo nad večji-mi flotami tovornjakov, taksijev, in drugih tovr-stnih vozil. Pri tem pa moramo imeti tudi GMS modem oziroma terminal (kar velja okoli 100 evrov). Tako lahko preko GSM omrežja komuni-ciramo s posameznimi Tramigo enotami.

Same enot lahko seveda nastavimo za več različnih načinov delovanja. Od tega, da nam na nek interval sporočajo lokacijo, pa do opozo-rila, ko se začno premikati (ali ko dosežejo do-ločeno hitrost), načinov delovanja je res veliko. Zanimiv je tudi način, ko nam na majhnem ze-mljevidu prikaže lokacijo. Žal imajo ti zemlje-vidi le nekaj lokalnih znamenitosti (denimo Ljubljanski Grad), zaradi česar so bolj uporab-ne GPS koordinate. M1 Fleet lahko sicer lokacijo prikazuje tudi v programu Google Earth.

Tramigo sicer prodaja dodatno opremo, s katero lahko sledilnik povežemo neposredno z elektroniko v avtu (oziroma to naredijo v av-tomehanični delavnici). Tako lahko tudi na da-ljavo preprečimo vžig avtomobila (čolna, mo-torja, itd.).

Tramigo T22 je sicer prvi uporabniku pri-jazen sledilnik GPS, žal pa cena niti ni nizka. Programska oprema je sicer zastonj, sama eno-ta pa velja 298 EUR. Mogoče veliko, po drugi strani pa lahko tudi zelo malo.

sledenje po finskoSledilniki GPS, ki si jih lahko omislijo domači uporabniki, so večinoma izjemno neprijazni, saj je edini način, s katerim lahko z njimi komuniciramo, preko kratkih sporočil SMS. Tako nastavljanje kot delo s tako napravo je skrajno neprijazno in nadležno. Finsko podjetje Tramigo obljublja rešitev.

Jure Forstnerič

TRAMIgO T22kaj: Sledilnik GPS.Izdeluje: Tramigo, www.tramigo.netprodaja: Tramigo, [email protected]: 298 EUR.

Enostavna uporaba. Cena.

SG p s

»Mi smo nadzorni program preizkusili na manj razširjenem telefonu (Motoroli VE538), kjer je deloval brez težav, kar nas je, po pravici povedano, pozitivno presenetilo.

NEzAžELENA POšTA


kugAkugAkugAsvetovnega spletaSkoraj štirideset let je že, odkar so se spamu smejali. Leteči cirkus Montyja Pythona je z njim izvabljal salve smeha. Nevede so z zloglasnim skečem o komunikacijskih problemih v restavraciji napovedali težavo, ki se je v sedanjosti razrasla preko obvladljivih meja. Nam ni do smeha, kajti beseda spam je postala sinonim za kugo interneta – nezaželena elektronska sporočila.

Boris Šavc, Luka Kropivnik

ako resna težava je nezaželena elektronska pošta in kako hitra je njena rast, nam pokaže rezultat evropske raziskave, ki pravi, da je bilo po svetu leta 2001 z njo pov-zročene za deset milijard evrov škode. Leta 2007 so v Združenih državah Amerike naredili podob-

no raziskavo. Rezultat je bil več kot 13 milijard dolarjev izgube zaradi zmanjšane produktivno-sti, dodatne opreme in dela. In to samo v ZDA! Ali pa vam morda pove več podatek, da je bilo leta 2002 na dan poslano 2,4 milijarde neza-želenih sporočil, leta 2007 februarja 90 mili-jard in istega leta junija že več kot 100 milijard nevšečne pošte. Od vseh poslanih sporočil na svetu je le tri odstotke tistih pravih. Preostalo, pravijo najrazličnejše raziskave, je navlaka. Da bi pošiljatelji teh sporočil lahko delovali, potre-bujejo silno veliko število e-poštnih naslovov, ki jih pridobijo brez vednosti lastnika. V svo-ja sporočila praviloma celo pripnejo besedilo o odjavi z njihovega seznama obvestil, kjer piše »unsubscribe« (ang. odjava), to v njihovem pre-vodu pomeni »pošlji še«, saj s tem dobijo potr-

ditev o aktivnosti naslova. Nepridipravi pošilja-jo smeti v propagandne namene, za zabavo, za denar, zaradi sovraštva, svojih prepričanj, za-radi dokazovanja, izpostavljenosti in še bi lah-ko naštevali. Različni vzroki imajo skupen ra-zlog. Pošiljanje nepregledne količine elektron-ske pošte je strašansko poceni! Poleg tega je ta-kšno početje zelo težko izsledljivo in preganja-nje zelo drago.

Za množično pošiljanje sporočil uporablja-jo spletni kriminalci, ljubkovalno imenova-ni »spammerji«, različne načine. Pomembno je, da jih poznamo, saj le tako lahko delujemo proti njim.

Največkrat izkoriščajo tri znane distribucij-ske tehnike. Najprej so izkoriščali odprte po-štne strežnike z nezadostno zaščito (ang. open relay) in v njihovem imenu smetili elektronske predale po svetu. Ko so skrbniki teh strežnikov pokrpali vse razpoke v varnosti, so začeli nepri-dipravi iskati nove načine. Zelo priljubljene so postale omrežne povezave za posreden dostop do drugih omrežnih storitev (ang. open proxy), ki maskirajo izvirno IP številko in omogočajo anonimni dostop do storitev v spletu, v našem

primeru do poštnih strežnikov. V zadnjih letih je najbolj priljubljen način razpečevanja neza-želene pošte z namensko spisanimi virusi. Tak virus okuži osebni računalnik uporabnika in ta s tem nevede postane eden izmed poštarjev ter pošilja smeti prek poštnih strežnikov ali omre-žnih povezav, do katerih resnični nepridipravi drugače ne bi imeli dostopa.

Najučinkovitejša obramba

Za preprečevanje spama je na voljo pre-prosta rešitev – ne delite naokrog svojega ele-ktronskega naslova! Onemogočite dostop do njega vsem falotom tega spleta. Nikoli ne od-govarjajte na nezaželeno pošto in ne klikajte povezav v njej. Ne posredujte sporočila nezna-nega izvora prijateljem. Pred prijavo na spletni seznam se prepričajte, ali je vreden zaupanja. V tem primeru ravnajte kot pri nakupih prek interneta. Tam tudi ne uporabljate storitev su-mljive spletne trgovine, kajne? Nadalje lahko preprečite vdor v vašo zasebnost s pregledova-njem zadeve sporočila, preden ga odprete, ali s predogledom, če vaš poštni odjemalec to po-

K

NEzAžELENA POšTA


nuja (na primer MS Outlook). Za ra-zne registracije uporabljajte sekun-darni poštni naslov, če ga imate, oziroma ga lahko pridobite.

Če se nezaželena pošta kljub vsem naštetim ukrepom znajde v vašem predalu, so tu namenski programi in storitve. V prvih boj-nih vrstah stojijo sistemski upravi-telji, ki lahko s pametnimi nastavi-tvami poštnega strežnika zavrnejo vsaj dve tretjini smeti že na vsto-pni točki. V ta namen uporabljajo razne tehnike. Nekateri zelo radi nastavijo strežnik »na roke«, to po-meni, da na začetku določijo pravi-la igre in jih kasneje vsak dan do-polnjujejo. Z uporabniki se na pri-mer dogovorijo, s katerimi drža-vami naj poteka komunikacija in s katerimi ne. Prepovejo tudi besede, za katere so prepričani, da se ne morejo pojavljati v naslovih služ-benih sporočil. Sestavljajo interne črne liste naslovov in domen, s ka-terih so v preteklosti dobivali veli-ko odvečne pošte. Spet drugi raje uporabljajo sodobne tehnike, ki še vedno zahtevajo dokajšnje pozna-vanje operacijskega sistema in de-lovanja poštnih storitev.

Med sodobnimi tehnikami naj-demo »graylisting« ali sive liste. Njihova uporaba povzroči zača-sno zavračanje pošte vseh pošilja-teljev, ki jih ni na belih oziroma varnih sezna-mih (ang. white lists). Takšno ravnanje prisili tuji strežnik, da čez nekaj časa poizkusi znova. Če to res stori, »spammerji« namreč tega na-vadno ne delajo, ga poštni strežnik spusti sko-zi. S podobno obrambo se ponaša tudi stori-tev »greet delay«, zavlačevanje s pozdravom. Za upočasnitev ali popolno preprečitev delovanja spletnih razbojnikov na našem strežniku lah-ko uporabimo spletne črne liste (ang. black li-sts). To so seznami IP številk in domen znanih pošiljateljev nadležne pošte. Takšne obramb-ne mehanizme, kjer poštni strežnik zavlačuje s transakcijo, kolikor je mogoče, in s tem pri-sili nezaželenega obiskovalca, da razkrije svoje namene, skupno imenujemo »tarpit« ali »tarpit-ting«. Resda tako preverjanje upočasni delova-nje naših poštnih storitev, a je zato zelo učinko-vito. V skupino učinkovitih orodij v boju zoper spam prav tako prištevamo SPF (Sender Policy Framework). Ker se danes ljudje, ki se ukvarja-jo z nezaželenim množičnim razpečevanjem e-pošte, največkrat predstavljajo z lažnim, ukra-denim e-poštnim naslovom, nam pride SPF še kako prav. V bistvu gre za preverjanje naslova na »kuverti«, to je naslova, kamor naj se ele-ktronsko sporočilo vrne ob neuspešni vroči-

tvi. To ni naslov v glavi sporočila, kajti poštni strežniki se nanj praviloma ne ozirajo. Pri pre-verjanju morata sodelovati obe vpleteni stra-ni. Strežnik na prejemnikovi strani se poveže s strežnikom, ki je autoritativen za sprejemni-kovo domeno. Od njega zahteva potrditev, da je pošta res njegova. Če tega ne dobi, ima poslano za spam. Med drugimi vzvodi proti spamu se lahko odločimo tudi za preverjanja HELO/EHLO signalov (preveri se ujemanje izvora sporoči-

la in IP številke pošiljatelja), nasta-vljanje pasti ter uporabo poštnih posrednikov (ang. mail proxy), ki so sposobni v realnem času pre-veriti namen prejetega sporočila. Za konec naštevanja preprečeval-nih tehnik je treba omeniti še zelo uporabno učenje bodisi poštnega odjemalca bodisi poštnega stre-žnika. To lahko dosežemo z upo-rabo Bayes filtra, ki na začetku ni sposoben ločiti zrnja od plev, a se z vztrajnim učenjem krivulja od-krite nesnage strmo dviga.

Ker je nezaželena pošta veli-kanski problem, je za njeno pre-prečevanje veliko namenskih pro-gramov. Taka programska opre-ma uporablja vse upraviteljem znane prijeme, a je preverjena in primerna za takojšnjo rabo, saj so vsa pravila, seznami, prepovedi in učenje že polni podatkov o tem, kaj se sme in kaj ne. Uporabljamo jih lahko v lastnem operacijskem sistemu, kjer se navadno naselijo kar znotraj našega poštnega odje-malca ali v strežniku in tam so-delujejo z nameščenimi poštnimi storitvami.

V preteklih letih smo v Mo ni-tor ju že predstavili kup takšnih rešitev, a od zadnjega pregleda je minilo že več kot leto in čas je, da pokukamo, kaj je novega na tem

področju, ter hkrati zaupamo nekaj nasvetov za tiste, ki si radi umažejo roke in kakšno stvar postorijo sami. Pri testiranju smo uporabili za vsak program ali storitev istih tisoč sporočil (582 nezaželenih in 418 pravih), ki so prispe-la na javno objavljeni elektronski naslov revije Mladina. Izmerili smo učinkovitost posameznih orodij glede na količino odkritih in blokiranih nezaželenih sporočil ter hkrati pazili na napake v obliki nepravilno označene pošte. Nastavitve

» Delovanje zavlačevalne tehnike na poštnem strežniku.

Časi se spreminjajo in odprtkodne rešitve počasi, vendar zanesljivo že ka-žejo prednosti sodelovanja skupnosti. Strežniška protismetna rešitev, ki smo jo priporočali lani, se je namreč letos izkazala kot slabša od odprtokodnega Mailscannerja z ustreznimi filtri. MailScanner, ki smo mu podelili zlati monitor, sicer še vedno ni popoln, vendar ga je mogoče v kombinaciji s filtri postfix in ne-

kaj ročnega nastavljanja še precej izboljšati. Z nekaj »friziranja« je namreč našel 100% nezaže-lene pošte, v 7% pa se je zmotil. Če se Linuxa kljub temu ne bi radi šli, pa priporočamo Ninja Email Security, Sunbeltov program, ki v ozadju uporablja Cloudmarkovo tehnologijo.

Na namizju Linux resnih protismetnih rešitev bolj ali manj ni, oziroma temeljijo na ročnem učenju statističnih filtrov, zato pa jih je na okenskem namizju kot listja in trave. Zanimivo, da večina resnih spet uporablja kar Cloudmarkov filter in – še bolj zanimivo – so kljub enake-mu pogonu bolj učinkoviti od originala. Zlati monitor tako podeljujemo Sunbeltovemu pro-gramu iHatespam, ki se je na preizkusu najbolje odrezal.

Zlati monitor

bela lista dovoljenih strežnikov/

pošiljateljev

selektivni poštni strežnik SMTP

črna lista

počakamo 65 sekund

(tarpit delay)

začasno zavrnemo sporočilo

(greylisting)

sporočilo zavrnemo

strežnik pošiljatelj ni poslal še enkrat

strežnik pošiljatelj ni počakal

je na črni listi

je na beli listi

ni dinamičnaIP številka

strežnik pošiljatelj je

poslal še enkrat

sporočilo sprejmemo


NEzAžELENA POšTA – wINDOws

v programih smo večinoma pustili privzete, ra-zen pri tistih, katerih delovanje je odvisno zgolj od sprotnega učenja. Slednje smo sicer opisali, rezultate prestrežene pošte pa pustili neocenje-ne, saj je njihova uspešnost odvisna od uporab-nikove zavzetosti in natančnosti.

Rešitve za Windows

Priznajmo, v manjših in srednje velikih podje-tjih (po slovenskih merilih) kot poštni strežnik še vedno kraljuje Microsoftov Exchange (na strežni-ku Windows Server), na namizju, in tudi doma, pa Microsoftov Outlook ali Outlook Express oz., po novem, na Visti, Microsoft Mail (na eni od različic sistema Windows). Preizkusili smo torej 8 izdelkov za varovanje pred nezaželenimi spo-ročili na ravni Exchangea in šest izdelkov, ki delujejo na ravni Outlooka.

Na strežniku

Preizkusnih 1000 spo-ročil smo, po namestitvah vsakega programa posebej, pošiljali na poštni strežnik MS Exchange 2007, name-ščen na strežniku Windows Server 2008. Na poštnem strežniku smo izklopili vse vgrajene mehanizme za pre-poznavo nezaželenih sporo-čil, tako da ni mogel vpliva-ti na končni rezultat.

Cloudmark Server Edition

Cloudmark nezaželena sporočila prepozna-va v realnem času. Za vsako prejeto e-sporoči-lo naredi povzetek, ki ga pošlje v oddaljeni stre-žnik in primerja v svoji zbirki povzetkov. Če se je to (oz. »tako«) sporočilo že pojavilo kjerkoli drugje in je bilo prepoznano kot nezaželeno, ga strežnik premakne v posebno mapo Spam. Seveda ga lahko od tam takoj tudi izbriše, odvi-sno od tega, kako imamo nastavljeno v progra-mu. Če je program naredil napako in spregledal določeno nezaželeno sporočilo, to tja enostav-no premaknemo sami. Tako hkrati sporočimo sistemu, da v svoji zbirki še nima te oblike ne-

zaželene pošte. Enako ve-lja v nasprotni smeri, če program označi dobro e-sporočilo za nezaželeno. Zgoraj opisana metoda je učinkovita, saj omogo-ča na podlagi uporabni-ških izkušenj zgodnje od-krivanje novih oblik spa-ma. Vendar je učinkovi-ta bolj na dolgi rok, kaj-ti dokler takih »prijav« za določeno sporočilo ni veliko, bo tako sporočilo pri uporabnikih še vedno označeno napačno.

Cloudmark je bil na naših prejšnjih preiz-kusih zmagovalec, na tokratnem preizkusu pa se je izkazal za povprečnega, saj je prepoznal le 82 % nezaželene pošte, pri tem pa je 3 % do-bre pošte označil kot spam. Morda je nastopil čas, da pri podjetju poleg preizkušene metode začnejo uvajati še druge in na ta način posku-šajo doseči boljši rezultat.

Filtri za MS Exchange 2007

Pred tremi leti smo na preizkusu program-ske opreme za boj proti nezaželeni pošti preiz-kusili Microsoftovo rešitev Microsoft Exchange Intelligent Message Filter kot dodatek poštne-

mu strežniku Exchange 2003. Lani je bil predstavljen nov posodobljen poštni strežnik, Exchange 2007, ki je korenito spremenjen, enako velja tudi za dodat-ke za boj proti nezaželeni pošti.

Da bi nove filtre lahko uporabljali, jih moramo najprej aktivirati. Pri predho-dniku je bilo to bolj enostavno, saj smo morali odpreti le orodje za upravljanje in dodati nekaj kljukic. Že sama zasnova programa Exchange 2007 pa temelji na bolj »unixoidnem« načinu upravljanja ob pomoči terminalskega okna in besedil-nih ukazov. Čeprav ima Exchange 2007 grafično orodje za upravljanje, to dejan-sko pretvarja naše klike v besedilne uka-ze in mu jih nato posreduje.

Za razliko od predhodnika uporablja Exchange 2007 kombinacijo različnih filtrov za odkrivanje nezaželene pošte. Pri tem mora-mo priznati, da so se nove metode v primer-javi s filtrom Intelligent Message izkazale za bolj učinkovite, saj je Exchange prepoznal sko-raj 80 % nezaželene pošte, pri tem pa je na-pačno označil 13 % dobre. Glede na to, da smo preizkus nezaželene pošte opravili s privzeti-mi nastavitvami, verjamemo, da bi, če bi na-stavitve bolje izpilili, kaj hitro prišli do spreje-mljivih rezultatov.

Ninja Email Security for Exchange

Ameriško podjetje Sunbelt Software ponu-ja Ninja Email Security for Exchange, ki zdru-

CLOuDMARk sERVER EDITION

kaj: Strežniški program za preprečevanje nezaže-lene pošte.Izdeluje: www.cloudmark.com.prodaja: www.cloudmark.si.Cena: 399,6 EUR za 10 uporabnikov na leto.

Enostavno delo s programom. Visoka cena, ni prav veliko možnosti za vpliva-

nje na odločanje.

FILTRI zA Ms EXCHANgE 2007

kaj: Skupek filtrov za odkrivanje nezaželene pošte.Izdeluje: www.microsoft.com.Cena: Brezplačen.

Brezplačen. Visok odstotek napačno označenih e-sporočil.

82 % 3 %

ODkRIta nezaželena pOšta

napačnO Označena DOBRa pOšta

78 % 13 %



Spamhaus, nevladna organizacija s sedežem v Švici, objavlja na svoji spletni strani podatke, iz katerih držav izvira naj-več nezaželene pošte. Pri tem je zanimivo, da so na prvem mestu, kljub strogi zako-nodaji, še vedno ZDA, sledijo jim Kitajska, Rusija in Anglija. To samo kaže, kako do-ber posel je pošiljanje nezaželene pošte.

Najhujši smetitelji


wINDOws – NEzAžELENA POšTA

žuje vsa potrebna orodja za zaščito poštne-ga strežnika. Obsega tako zaščito pred ne-

zaželeno pošto kot tudi proti virusom. Posebnost opisanega programa je, da upo-rablja kot osrednjo metodo za zaščito proti nezaželeni po-št i Cloudmarkovo tehnologijo prever-janja v realnem času. Poleg te pa tudi la-stno metodo zaščite, ki je skupek običajnih filtrov in preverjanje prejetih sporočil prek

seznamov RBL (Real-time Blackhole Lists). Ko nezaželeno sporočilo prispe in ga Ninja Email Security for Exchange prepozna, se ta, glede na nastavitve, odloči za nadaljnjo obravnavo. Lahko ga izbriše, preusmeri v centralno ka-ranteno, doda k zadevi sporočila izbrano be-sedilo ali pa preusmeri v posebno uporabniko-vo mapo. Upravljanje programa je prek vme-snika MMC, v primeru Exchange 2007 pa se program integrira neposredno v konzolo po-štnega strežnika.

Ninja Email Security for Exchange se je pri prepoznavanju nezaželene pošte izkazal do-bro, saj je prepoznal 88 % vse nezaželene po-šte, pri tem pa napačno označil 3 % veljavne. Glede na rezultat preizkusa, v program vklju-čeno protivirusno zaščito in ceno na uporabni-ka, ki je nižja kot pri podobnih konkurenčnih

programih, smo mu na tokratnem testu dode-lili zlati Monitor.

Norman Email Protection

Norman Email Protection (NEP) je skupek orodij za zaščito uporabnikovih e-poštnih predalov. Na voljo sta dve različici, ki se raz-likujeta glede na podporo protivirusne zašči-te. Čeprav smo v tokratnem testu uporabili ti-sto s protivirusno zaščito, smo se osredotočili le na delovanje spam filtra. Namestitev pro-grama je dokaj zahtevna, saj je zaradi nači-na delovanja treba nekatere nastavitve dolo-čiti ročno. NEP se namreč postavi med zuna-nji svet in naš poštni strežnik. Vso pošto, ki jo prejme, obdela in jo ustrezno preusmeri, zato je treba določiti statično pot do poštne-ga strežnika. Vsa zadržana prejeta sporočila preusmeri v karanteno. Posamezni uporabni-ki si jih lahko kasneje ogledajo prek spletne-ga vmesnika. Poleg tega lahko za lastni po-štni predal spreminjajo nastavitve spam fil-tra. Ponudnik omenjene programske opreme uporablja kot osrednjo metodo za odkrivanje nezaželene pošte metodo, imenovano SCA. Ta deluje tako, da prejeto sporočilo analizira in ga ustrezno kategorizira. Pravila, kako se pre-jeta sporočila kategorizirajo, se vsak dan po-sodabljajo. Poleg te metode program omogo-ča uporabo jezikovnih filtrov, uporabo stre-žnikov SURBL za prepoznavo spam povezav, določanje seznama prepovedanih priponk idr. Pri nastavitvah smo večino možnosti pusti-

NINJA EMAIL sECuRITy

kaj: Strežniški program za preprečevanje nezaže-lene pošte.Izdeluje: www.sunbeltsoftware.com.prodaja: Dinamik, www.dinamik.siCena: 145 EUR za 15 uporabnikov na leto.

Zanesljivost. V ceno je vključena protivirusna zaščita.

Visoka cena.

88 % 3 %



Pod domeno ClearMyMail se skriva-jo spletne storitve, ki nam ponudijo po-moč pri boju proti nadležni pošti, prido-bivanju naših podatkov (ang. phishing) in raznim virusom. Ker nas je zanimalo delovanje antispam filtra, smo se prijavi-li na mesečni preizkus. V tem obdobju je storitev brezplačna, kasneje je treba za storitve plačevati. Po registraciji dobimo podatke za prijavo. V nastavitvah naše-ga odjemalca je treba spremeniti stre-žnik POP (strežnik za prihajajočo pošto – mail01.clearmymail.com) in uporabniško ime, ki je v celoti enako našemu poštne-mu naslovu. Sistem deluje kot poštni po-srednik (proxy), je stalno prijavljen na naš poštni predal in iz njega pobira našo pošto. Naprej posreduje samo ti-sta sporočila, za katera je prepričan, da so prava. Na spletni strani so nam na voljo razna poročila o dogajanju v našem predalu in orodja za upravljanje. Popravimo lahko stanje čisto vsakega označenega sporo-čila, saj sistem hrani prejeto pošto trideset dni. Sporočila, za katera ClearMyMail ni prepričan, kaj z njimi, označi kot »neznano«. Poročilo o neznanih sporočilih dobimo tudi v naš poštni odjemalec, kjer lah-ko sistem naučimo, kaj z njimi. Največja prednost takega filtra je pre-prostost za končnega uporabnika. Prav tako se lahko veselijo poštni strežniki pri strankah, saj vse računsko delo opravijo strežniki v sple-

tu. Vendar grenak priokus ostaja. Takšna storitev bi morala brezhib-no delovati takoj, sploh če upoštevamo, da je zanjo treba plačevati. Resda »skrivnostna tehnologija« (ponudniki storitve nočejo izdati, na kakšen način preverjajo prispelo pošto) ne spusti skozi filter niti ene-ga samega nezaželenega sporočila, a po drugi strani sprva tudi pravih ne. Vse, kar se ji zdi količkaj sumljivo, preprosto označi za »neznano« in prepusti uporabniku izbiro, kako naprej. Na koncu pristanemo (spet) pri zaščiti, ki je odvisna od našega učenja. Z njim pa se ClearMyMail pokaže v čisto drugačni luči.

Prepustimo pregledovanje drugim!

CLEARMyMAIL

kaj: Spletni antispam filter.Izdeluje: ClearMyMail Limited, www.clearmymail.com. Cena: 3,45 USD/mesec, 20 USD/leto.

Brez namestitve, preprostost, kasnejša učin-kovitost.

Počasnost, v začetku precej pošte s statusom »neznano«.

73 % 97 %



(drugo kot »neznano«) (označi kot »neznano«)



li privzetih, spremenili smo le jezikovne na-stavitve, ki omogočajo preprečevanje dosta-ve v določenem jeziku. Program se je pri pre-poznavanju nezaželene pošte izkazal dobro, saj je prepoznal 87 % vse nezaželene pošte. Je pa pri tem na žalost napačno označil kar 7 % dobre.

SPAMfighter Exchange Module

Spamfighter, podobno kot Cloudmark, uporablja metodo prepoznavanja ne-zaželene pošte v re-alnem času. Vendar pa za raz l i ko od Cloudmarka omogo-ča še dodatne nasta-vitve, kot so npr. iz-bira nezaželenih je-zikov, v katerih so e-sporočila napisa-na. Tu lahko npr. ta-koj izločimo vse azij-ske, arabske in druge bolj eksotične drža-ve. Poleg zaščite pro-ti nezaželeni pošti program ponuja do-

datek, ki omogoča zaščito proti virusom. Na žalost je treba zanj doplačati. Vso nezaželeno pošto Spamfighter preusmeri v mapo »spam« posameznega uporabnika, seveda če imamo tako nastavljeno. Izpuščena sporočila lahko označimo prek orodne vrstice, nameščene v Outlooku ali Outlook Expressu. Če program primerjamo s Cloudmarkom, ima slednji po-dajanje popravkov napačno označenih e-spo-ročil bolje rešeno, za označevanje napačno iz-branih e-sporočil nam namreč ni treba name-ščati dodatnih orodnih vrstic. Cloudmark pre-

mike iz mape in vanjo samodejno zaznava in ustrezno ukrepa. Upravljanje s Spamfighter Exchange Modulom poteka v celoti prek sple-tnega vmesnika, ki je pregleden in logično razporejen.

Na našem testu se je program izkazal zelo dobro in je med okenskimi strežniškimi pro-grami dosegel najboljši rezultat. Odkril je 86 % vse nezaželene pošte, pri tem pa je napačno označil 2 % dobrih sporočil.

Symantec Mail Security for Microsoft Exchange

Symantec je dobro znano podjetje, ki po-nuja orodja s področja varnosti. Med različ-nimi programskimi orodji za varovanje ponu-jajo tudi program Mail Security for Microsoft Exchange za poštne strežnike Exchange. V osnovni različici nam na žalost ponudi obram-bo proti nezaželeni pošti le z uporabo osnov-nih metod prepoznavanja. Lahko pa se, seveda proti plačilu, vključimo v njihov program na-prednega boja proti spamu Symantec Premium AntiSpam. Jedro omenjene storitve temelji na Brightmailovi tehnologiji, ki omogoča samo-dejno prilagajanje parametrov različnih me-tod prepoznavanja. Nastavitve se posodablja-jo večkrajt na uro, podatke o grožnjah pa pod-

NORMAN EMAIL PROTECTION

kaj: Strežniški program za preprečevanje nezaže-lene pošte.Izdeluje: www.norman.com.prodaja: www.norman.si.Cena: 591 EUR za 25 uporabnikov na leto.

Uporabniki lahko spreminjajo nastavitve anti-spam filtrov za svoje poštne predale prek br-skalnika.

Visok odstotek napačno označene pošte, zah-tevna raba.

syMANTEC MAIL sECuRITy FOR MICROsOFT EXCHANgE 6.0

kaj: Strežniški program za preprečevanje nezaže-lene pošte.Izdeluje: www.symantec.com.prodaja: www.chs.si.Cena: Od 158,55 USD/5 uporabnikov na leto, v ceno ni všteta storitev Symantec Premium AntiSpam.

Dobra učinkovitost, antivirus. Doplačilo za Symantec Premium AntiSpam.

sPAMFIgHTER EXCHANgE MODuLE

kaj: Strežniški program za preprečevanje nezaže-lene pošte.Izdeluje: www.spamfighter.com.Cena: Do 21 EUR/uporabnika na leto.

Enostavna raba, dober rezultat. Za protivirusno zaščito je treba doplačati.

87 % 7 %



81 % 1 %



86 % 2 %





jetje črpa na podlagi 2 milijona vzorčnih po-štnih predalov in izkušenj uporabnikov z vse-ga sveta. Program prepoznava vzorce prejetih sporočil in jih primerja s filtri, končen rezultat procesa pa je ocena sporočil, ki rabi pri nadalj-nji obravnavi e-sporočila. To se lahko dostavi, izbriše ali pa zavrne. V ceno je všteta tudi za-ščita proti virusom.

Upravljanje je mogoče prek lastnega admi-nistrativnega orodja. Če nismo uporabniki sto-ritve Symantec Premium AntiSpam, moramo za dober rezultat nastavitve filtra prilagajati roč-no, za to pa ponavadi potrebujemo kar veliko časa. V našem primeru smo dodatno storitev Premium aktivirali in to se je tudi poznalo pri končnem rezultatu. Program je prepoznal 81 %

nezaželene pošte, od tega je napačno označil 1 % dobre.

Trend Micro ScanMail for Microsoft Exchange

Trend Micro za boj proti nezaželeni pošti ponuja samostojen program, ki ga namestimo na poštni ali drug strežnik. Uporablja več krite-rijev za ocenjevanje prejetih e-poštnih sporočil. Ko sporočilo prispe, ga preveri prek različnih vnaprej nastavljenih pravil in mu določi oceno. Na podlagi te se lahko sporočilo dostavi, izbri-še, spremeni glava, doda beseda »spam« v za-devo sporočila, preusmeri na drug e-poštni na-slov ali dostavi v določeno mapo. S pravili lah-ko določamo, kakšno stopnjo pomembnosti naj

program upošteva pri ovrednotenju e-poštnega sporočila. Pravila se samodejno posodabljajo iz strežnikov podjetja Trend Micro.

Celoten sistem deluje na podlagi prepozna-vanja vzorcev v prejetih sporočilih na podlagi pravil. Ta se spreminjajo in posodabljajo. Ker pa ponavadi posodabljanje poteka ob določe-nih urah, metoda še zdaleč ni tako učinkovita kot pri preverjanju v realnem času. Prav tako je veliko težje sporočati, katera e-sporočila so bila označena napačno.

Na našem preizkusu se je Scanmail odrezal povprečno, saj je prepoznal 80 % nezaželene pošte, pri tem pa je napačno označil 2 % dobre. Sicer je Scanmail izdelek, ki ga Trend Micro na-menja nekoliko večjim podjetjem (najmanjši na-

Saj ste že slišali za predlog, naj že končno opustimo vse strežni-ke, strežniške progra-me in drugo navlako in se prepustimo Oblaku oz. Googlu? (Pustimo Microsoftov Azur, ki je zaenkrat še precej me-glen..., hm, oblak.) Tudi v Monitorju smo o tem že nekajkrat pisali. In če je to vprašanje da-nes morda res še neko-liko v oblaku, pa je dej-stvo, da je vsaj na po-dročju elektronske pošte in varovanju te pošte Google dandanes av-toriteta.

Saj vsi, ki uporabljamo Gmail, vemo, da za njim stoji tudi zmogljiv sistem protismetne zaščite, kajne? Toda kako dober, smo se vpraša-li med preizkušanjem tokratnih protismetnih paketov? Da bi to izmeri-li, smo testnemu Gmail računu posredovali isti paket 1000 elektron-skih sporočil, s katerimi smo preizkušali samostojne programe, in nato prešteli, pri koliko sporočilih se je veliki G zmotil in koliko packarij je

spustil skozi. Rezultat? Pravilno je zaznal celih 99 % neželene pošte, to je precej več kot katerikoli izmed izdelkov, ki smo jih preizkusili. Žal pa je kar 9 % prave pošte napačno določil kot nezaželeno ... Kljub vse-mu je to zelo dober rezultat, ki je rezultat velike strojne moči, pame-tnih algoritmov in ročnega dela (nastavljanja filtrov), kar vse premore-jo pri Googlu.

Toda to še ni vse! Za plačilo 40 evrov na leto Google ponuja poslov-ni Gmail, ki zajema tudi sistem Postini (italijansko »poštarji«). Ta omo-goča arhiviranje pošte, pa tudi dodatno protismetno zaščito, ki jo dose-

žemo tako, da svojo po-što preusmerimo prek Googlovih/Postini stre-žnikov. Preizkusili smo tudi tega. Rezultat? Gmail s Postini je pra-vilno določil popolno-ma vso nezaželeno po-što (natanko 582 spo-ročil), zmotil se je le pri 4 % sporočil. Veliko boljši rezultat kot pri za-stonjski različici, torej.

Morala? Dobra pro-tismetna zaščita sta-ne. Tudi pri Googlu.

Matjaž Klančar

Prepustimo se oblaku!

gOOgLE gMAIL s POsTINI

kaj: Plačljiva spletna pošta z vključeno protisme-tno zaščito.Izdeluje: www.google.com/aCena: 40 EUR za uporabnika na leto, zajema poln paket Apps, ne samo pošto.

Popolnoma odkrita nezaželena pošta. Ni zastonj, tako kot nas je Google z leti razvadil.

100 % 4 %



gOOgLE gMAIL

kaj: Spletna pošta z vključeno protismetno za-ščito..Izdeluje: www.google.com/gmail.Cena: Zastonj.

Izreden odstotek odkrite nezaželene pošte. Zelo visok odstotek napačno določene dobre

pošte.

99 % 9 %



» Gmail je silno priljubljena spletna pošta. Tudi zaradi zelo dobre protismetne zaščite.

» Plačljivi Gmail obsega storitev Postini, katere del je tudi izredno učinko-vita zaščita proti nezaželeni pošti.



kup je 26 licenc), za manjše je na voljo Worry-Free Business Security Advanced, ki naj bi te-meljil na isti tehnologiji in zajema tudi ločeno zaščito osebnih računalnikov.

Na namizju

Cloudmark Desktop

Cloudmark Desktop je Cloudmarkova reši-tev, namenjena rabi doma. Način odkrivanja nezaželenih sporočil je enak kot pri strežniški različici. To pomeni odkrivanje nezaželene po-

šte v realnem času ob pomoči povzetka prejetega sporočila. Zanimivo pri tem je, da se je program za domačo rabo iz-kazal veliko bolje kot strežniški, saj je odkril 93 % nezaželene pošte (pozor, za test smo upo-rabili isti paket pošte!) ter napačno označil le 2 % dobre.

Namestitev je enostavna in ne bo povzroča-la večjih težav niti manj veščim uporabnikom. Cloudmark Desktop podpira Outlook in Outlook Express ter vse protokole, ki jih poštna odje-malca podpirata (POP3, IMAP, Exchange). Po na-mestitvi se nam v poštnem odjemalcu prika-že nova orodna vrstica, ki omogoča enostavno upravljanje. Ta rabi bolj za popravljanje more-bitnih napak, ki jih program naredi med pre-poznavanjem nezaželene pošte.

iHateSpam

Ko smo namestili iHateSpam, smo takoj opazili podobnost uporabniškega vmesnika s Cloudmarkovim. Po rezultatih testiranja, ki so bili skoraj enaki, nam je vse skupaj posta-lo še bolj sumljivo, zato smo več informacij po-iskali v spletu. In res, programska rešitev iHa-teSpam je prevzela Cloudmarkovo tehnologijo prepoznavanja nezaželene pošte. Je pa zanimi-vo, da trenutna različica programa podpira le Outlook, Outlook Expressa in Windows Maila

pa ne. Razlika pa je tudi v ceni, ki je ob-čutno nižja od pro-grama Cloudmark Desktop.

Program se je od-rezal odlično, saj je prepoznal kar 92 % nezaželene pošte, pri tem pa je napač-no ocenil le 2 % do-bre. Zaradi odlične-ga rezultata in nižje cene od primerljivega programa Cloudmark Desktop si je na leto-šnjem preizkusu pri-

služil zlati Monitor.

Norton Internet Security 2010 beta

Nortonov program proti nezaželeni po-šti smo preizkusili kot del skupka varnostnih programov za domači računalnik. Tokratna različica je še razvojna, saj smo pri prebira-nju lastnosti različice 2009 odkrili, da na po-dročju odkrivanja nezaželene pošte ne ponu-ja nič novega. Žal to velja tudi za novo raz-ličico 2010. Namestitev je enostavna, vendar dolgotrajna, saj je od vseh preizkušenih pro-gramov potekala najdlje. Za prepoznavo spa-

TREND MICRO sCANMAIL FOR MICROsOFT EXCHANgE

kaj: Strežniški program za preprečevanje nezaže-lene pošte.Izdeluje: www.trendmicro-europe.com.prodaja: www.real-sec.com. Cena: 1163 EUR za 26 uporabnikov na leto.

Protivirusna zaščita je všteta v ceno. Zapleteno upravljanje.

CLOuDMARk DEskTOP

kaj: Program za preprečevanje nezaželene pošte.Izdeluje: www.cloudmark.com.prodaja: www.cloudmark.si.Cena: 40,05 EUR na leto.

Podpira tudi Exchange, visoka učinkovitost. Cena.

IHATEsPAM

kaj: Program za preprečevanje nezaželene pošte.Izdeluje: www.sunbeltsoftware.com.prodaja: www.dinamik.si.Cena: 21 EUR na leto, paket za vso družino 36 EUR.

Dobra učinkovitost. Podpira le Outlook.

80 % 2 %



93 % 2 %



92 % 2 %





ma uporablja klasične metode na podlagi iz-kušenj. To pomeni, da čim več pošte obdela, tem boljši bo končni rezultat ločevanja neza-želenih e-sporočil od dobrih. Vendar na žalost v praksi ni vedno tako, saj npr. novih oblik ne zna učinkovito prepoznati kot programi s pre-poznavanjem v realnem času. Program podpi-ra le POP3 poštne predale, IMAP in Exchange protokola pa ne.

Uporabniški vme-snik je pregleden in za uporabnike Nortonovih izdelkov znan. Na našem pre-izkusu smo večino na-stavitev pustili privze-tih. Norton se je izka-zal kot podpovprečno učinkovit, saj je pre-poznal komaj 51 % nezaželene pošte, pri tem pa vsaj ni nobe-ne napačno označil. Program je vsekakor bolj namenjen pre-prečevanju okužbe z virusi kot pa odkriva-nju nezaželene pošte.

SpamEater ProPodjetje High Mo-

un tain Software je razvilo nekoliko dru-gačno obliko rešitve za boj proti nezažele-ni pošti. Dejansko gre za program, ki deluje ločeno od poštnih od-jemalcev. Ta na podla-gi vnaprej nastavlje-nega urnika periodič-no pregleduje poštni predal pri ponudni-ku e-poštnih storitev. Edini pogoj je, da po-nudnik e-pošte podpira protokol POP3. Ko pro-gram poštni predal prečisti nezaželenih spo-ročil, zažene privzeti poštni odjemalec in pre-nese preostala sporočila iz strežnika. Že med namestitvijo smo dokaj hitro ugotovili, da je bil program razvit že pred leti in da ga podje-tje ne posodablja. To se je prav tako pokazalo pri rezultatih preizkusa, ki so bili podpovpreč-ni. Program je odkril 78 % nezaželene pošte, pri tem pa je napačno označil kar 51 % dobre. Rezultat je bil pričakovan, saj SpamEater Pro ne uporablja prav nobene naprednejše metode od-krivanja spama. Edino, kar bi lahko izpostavili

kot prednost, je, da lahko program uporablja-mo z bolj nestandardnimi, eksotičnimi poštni-mi odjemalci. SpamEater Pro za svoje delova-nje namreč ne potrebuje točno določenega od-jemalca, saj deluje samostojno. Glede na učin-kovitost in zmogljivost programa pa je cena od-ločno previsoka.

Spambuster

Zadnji izmed preizkušenih program-skih rešitev je Spambuster. Ta je v primer-javi s SpamEaterjem še bolj neučinkovit. Funkcionalnost programa je podobna kot pri Spameaterju, a s to razliko, da Spambuster omogoča čiščenje več POP3 predalov hkrati. Seveda je POP3 tudi edini protokol, ki ga pod-pira. Metode prepoznavanja so popolnoma neu-činkovite in neprimerne današnji obliki nezaže-lene pošte. Program se je na našem preizkusu odrezal porazno, saj je napačno prepoznal kar vsa dobra e-sporočila. Čudi nas, da podjetje še vedno ponuja tako zastarelo programsko reši-tev in to še zaračunava.

Spamfighter Pro

Dansko podjetje ponuja dve različici progra-ma za preprečevanje nezaželene pošte, Pro in Standard. Programa sta si po funkcionalnosti zelo podobna. Pro različica ponuja poleg funkci-onalnosti različice Standard še možnosti določi-tve jezika, v katerem je e-sporočilo lahko napi-sano, neomejenega števila črnih in belih sezna-

NORTON INTERNET sECuRITy 2010 bETA

kaj: Skupek varnostnih orodij za vaš računalnik.Izdeluje: www.symantec.com.prodaja: www.chs.si.Cena: 55,2 EUR (cena za različico 2009).

V ceno je všteta tudi protivirusna zaščita. Slaba učinkovitost.

sPAMEATER PRO

kaj: Program za preprečevanje nezaželene pošte.Izdeluje: www.spameaterpro.com.Cena: 24,95 USD.

Posredno podpira vse oblike poštnih odjemal-cev.

Cena, slaba učinkovitost, podpira le POP3.

sPAMbusTER

kaj: Program za preprečevanje nezaželene pošte.Izdeluje: www.contactplus.com.Cena: 19,95 USD.

Možnost nastavitve več POP3 računov. Popolnoma neučinkovit, visoka cena.

51 % 0 %



78 % 51 %



99 % 100 %




NEzAžELENA POšTA – LINuXmov, odstranitve samodejne noge v odhodnih e-sporočilih ter navsezadnje uporabo programa v podjetjih. Standardno različico lahko namreč uporabljajo le domači uporabniki in je brezplač-na. Prav tako kot strežniška uporablja opisana različica kot osrednjo metodo za prepoznavanje nezaželene pošte primerjavo povzetka prejete-ga e-sporočila z bazo povzetkov v realnem času. Če povzetek e-sporočila najde v svoji zbirki, ga obravnava v skladu z nastavitvami. To pomeni, da ga premakne v drugo mapo ali pa izbriše.

Na prejšnjem velikem preizkusu programov za boj proti nezaželeni pošti smo Spamfighter Pro grajali, ker je omogočal podporo le Outooku in Outlook Expressu, a je podjetje v tem času program razširilo in dodalo podporo Mozilli Thun derbirdu, saj je slednji čedalje bolj prilju-bljen.

Spamfighter Pro se je na našem preizku-su izkazal povprečno, saj je napačno označil kar 10 % dobre e-pošte. Pri tem pa je odkril 98 % slabe. Posebej pohvalno pa je, da podje-

tje omogoča domačim uporabnikom še vedno brezplačno različico, ki uporablja enako meto-do odkrivanja nezaželene pošte kot plačljiva. Navsezadnje si z brezplačnimi uporabniki po-večujejo bazo povzetkov nezaželenih e-sporo-čil. Temu zgledu bi lahko sledilo še kakšno dru-go podjetje.

Rešitve za LinuxRes, Linux postaja vse bolj in bolj prilju-

bljen, vendar vsaj na namizju še ne kaže, da bo kaj kmalu prehitel vsenavzoča Okna. Kljub temu smo se odločili, da preizkusimo tudi najbolj prilljubljena protisme-tna orodja za ta operacij-ski sistem. Ker je Linux zelo močan na strežni-škem področju, ne čudi, da smo prav tu našli ne-kaj zelo močnih orodij. Še več, Mailscanner se je izkazal kot trenutno naj-močnejše strežniško pro-tismetno orodje, ki je po-metlo tudi z vso okensko konkurenco. Ker gre za odprtokodno rešitev, ki nas povrh vsega tudi ne

bo udarila po žepu, je to še posebej razveselji-vo. Res pa je, da za namestitev Mailscannerja ne bo dovolj le nekaj klikov »nexta«, kot smo vajeni pri okenskih programih, še posebej, ker gre za t. i. posredniški (proxy) strežnik. Vendar menimo, da se bo naložba v nekaj znanja v obli-ki strokovnjaka, četudi zunanjega, zagotovo hi-tro obrestovala.

Na strežniku

Nastavitev Postfixa

Postfix je najbolj priljubljen poštni strežnik v operacijskem sistemu Linux. Je varen, hiter in lahko nastavljiv sistem, ki ga lahko sposo-ben upravitelj dobro oboroži v boju proti spa-mu. Vse nastavitve prvotno izvajamo v datote-ki main.cf. Predstavljamo vam dve nastavitvi, s katerima lahko zajezimo levji delež nezažele-ne pošte. Najprej nastavimo preverjanja glave in telesa sporočil:

header_checks = regexp:/etc/postfix/header_checksmime_header_checks = regexp:/etc/postfix/mime_header_checksbody_checks = regexp:/etc/postfix/body_checks

Zgornje vrstice poštnemu strežniku pove-do, kje najde seznam pravil za preverjanje spo-ročil. Ustvarimo še temu primerne datoteke, ki bodo vsebovale naše želje, po katerih se bo sis-tem ravnal. Pravila lahko kadarkoli spreminja-mo, a za začetek svetujemo, da si prvo nastavi-tev snamete iz interneta, kjer že izdelanih se-znamov kar mrgoli.

Nadalje nadebudnim upraviteljem svetu-jemo vključitev črnih list, vendar je treba pri tem paziti na (pre)strogost nekaterih. Kaj lah-ko se vam zgodi, da bo Postfix začel zavračati čisto legitimna sporočila zaradi vnosa na ka-kšni obskurni črni listi, saj se lahko načeloma prijavijo vsi uporabniki v spletu. Prav tako je treba biti pozoren na dejavnost črne liste, kaj-ti sistem nam ob morebitnem nedelovanja lah-ko začne zavračati pošto. To se je pred kakšnim letom zgodilo tudi enemu izmed naših večjih internetnih ponudnikov, ko je nehala delovati črna lista spambag.org. Vrstni red zapisa je po-memben, kajti sistem se ravna po njem. Najprej se preverijo vnosi na listi, ki je navedena naj-

sPAMFIgHTER PRO

kaj: Program za preprečevanje nezaželene pošte.Izdeluje: www.spamfighter.com.Cena: Različica Pro 25 EUR na leto, različica Standard je brezplačna.

Učinkovitost, cena. Visok delež napačno označene pošte.

POsTFIX

kaj: Poštni strežnik.Izdeluje: Wietse Venema, IBM, www.postfix.org. Cena: 0 EUR.

Cena, hitrost, varnost, možnosti. Zahteva dobro poznavanje delovanja elektron-

ske pošte.

98 % 10 %



79 % 0 %




NEzAžELENA POšTA – LINuX

prej, zato je prav, da najboljše napišemo najprej in s tem pridobimo na hitrosti delovanja stre-žnika. Ko je sporočilo enkrat označeno za ne-zaželeno, ga sistem ne obravnava več in ne gre preverjat naslednje liste v vrsti. Mi smo pri te-stu uporabili naslednje črne liste (zapis v dato-teki main.cf):smtpd_client_restrictions = reject_rbl_client bl.spamcop.net, reject_rbl_client cbl.abuseat.org, reject_rbl_client dnsbl.njabl.org, reject_rbl_client list.dsbl.org, reject_rbl_client dul.dnsbl.sorbs.net

SpamAssassinSpamAssassin je

najboljši odprtokodni filter s predhodno na-stavljenimi pravili za obravnavo nezažele-ne elektronske pošte, ki jih lahko posoda-bljamo z ukazom sa-update. Pri svojem delu uporablja števil-ne priljubljene tehni-ke boja proti spamu. Zanaša se na pre-gledovanje besedila, premore Bayesov fil-ter, črne liste in sku-pne zbirke podatkov o poštni zalegi. K njegovi učinkovitosti lahko pripomorete tudi sami, saj razvijalci vabijo vse z napačno označenim spo-ročilom, da jim ga pošljejo. Zavedajo se, kakšna velika pomanjkljivost je napačna oznaka. Bolje deset spregledanih spamov kot eno pomemb-no elektronsko sporočilo, ki se je po nesreči, z napačno definiranimi pravili znašlo med neza-želeno pošto. Ker so vsa navodila za delovanje SpamAssassina shranjena v navadnih besedil-nih datotekah, uporabnik zlahka dodaja svo-ja pravila in želje in s tem poveča učinkovitost zaščite. Za tiste, ki ne želijo brskati po drobov-ju sami, je na voljo generator. Najdete ga na naslovu www.yrex.com/spam/spamconfig.php. Med glavne adute filtra štejemo modularnost, s katero zlahka razširi nabor svojih zmožnosti, in lahko integracijo v praktično vse znane po-štne sisteme.

MailScanner z MailWatch (upra-viteljsko orodje) in filtrom Vipul's Razor

MailScanner je v srži nadgradnja Spam-Assassina. Preizkušali smo ga z dodanim MailWatch (upraviteljsko orodje) in filtrom Vipul's Razor. Namestitev je z uporabo prilože-ne skripte install.sh preprosta. Če vam v sis-temu manjka kakšna manj pomembna kom-ponenta, lahko uporabite zastavico –nodeps. Program se normalno namesti in tudi pri delo-vanju ni zaslediti kakšnih pomanjkljivosti zara-di tega. Za protivirusno zaščito uporablja pro-

gram ClamAV. Vsebuje ga že osnovna name-stitev.

Najlaže ga je uspo-sobiti za delovanje na način poštnega na-mestnika (»proxy«). Najprej povemo naše-mu posredniku pošte oziroma poštnemu strežniku, naj vso pri-hajajočo pošto posre-duje v določen ime-

nik. Pri uporabi Postfix MTA (ang. Mail Transfer Agent) strežnika lahko to storimo pri pregledu glave sporočila – datoteka header_checks vse-buje naslednji zapis:

/̂ Received:/ HOLD

V nastavitveni datoteki MailScanner.conf tako v našem primeru navedemo:

Incoming Queue Dir=/var/spool/postfix/holdOutgoing Queue Dir=/var/spool/postfix/incoming

Vsa pošta, ki jo strežnik prejme, gre v ob-delavo, kjer jo prejme MailScanner s svojimi orodji in filtri. Eden najbolj priljubljenih je filter Vipul's Razor, ki smo ga pri našem testu upo-rabili tudi mi. Razor, trenutno v drugi različi-ci, je orodje prihodnosti. Temelji bolj na stati-stični obdelavi podatkov kot na ročno določe-nih pravilih, zato je zelo prilagodljiv. Ker sam MailScanner nima grafičnega vmesnika, smo za lažje razumevanje log datotek na sistem namestili še MailWatch, preprost uporabniški sistem upravljanja. Interakcija z njim poteka v spletnem brskalniku. Na PHP/MySQL platformi grajeni upraviteljski sistem ponudi različna po-ročila, grafične prikaze delovanja, nastavitve in celo učenje Bayesovega filtra. MailScanner je v osnovi odličen skupek antispam orodij, ki

sPAMAssAsIN

kaj: Odprtokodni filter.Izdeluje: The Apache Software Foundation, spamassassin.apache.org. Cena: 0 EUR.

Cena, celovitost rešitve, dodatki. Neučinkovitost brez dodatnih orodij in nastavi-

tev.

MAILsCANNER

kaj: Zaščita elektronske pošte za strežnike.Izdeluje: Julian Field, www.mailscanner.info. Cena: 0 EUR.

Cena, učinkovitost, protivirusna zaščita, gra-fična orodja.

Prava vrednost se pokaže šele z dodatnimi orodji in nastavitvami.

65 % 0 %



87 % 1 %




LINuX – NEzAžELENA POšTA

z nekaj dodatnimi nastavitvami doseže raven komercialnih rešitev (v Linuxu jih celo prese-že), a je treba povedati, da je na testu kljub vse-mu označil odstotek prave pošte za nezažele-no. Ob podrobnejšem pregledu smo ugotovili, da zaradi protivirusnega programa z osnovni-mi nastavitvami (ClamAV) – vzrok so bile po-tencialno nevarne priponke. Brez njega je bil MailScanner precej bolj natančen.

Na namizju

Thunderbird

Odlični odprtoko-dni poštni odjema-lec Thunderbird, ki ga najdemo tako na okenski platformi kot v operacijskem siste-mu Linux, ima filter za boj proti nezaže-leni pošti že vgrajen. Temelji na Bayesovem matematičnem teore-mu, ki na podlagi be-sed v sporočilu izra-čuna možnost, da je

obravnavana pošta spam. Preverja glede na posamezno bese-do, glede na vso vse-bino ter občasno še glede redkih besed. Učinkovitost in zane-sljivost filtra se veča sorazmerno z obravnavanim številom sporo-čil. Tako se nam na začetku zdi, kot da filtra sploh nimamo, kaj-ti označene pošte ni.

Program namreč uporabniku prepusti odločitev o tem, kaj je spam in kaj ne (ali kaj je »ham«,

0 50 100 150 200

Cloudmark Desktop

iHateSpam

Spamfighter Pro

Norton IS 2010 beta

SpamEater Pro

Spambuster

191

190

188

151

127

99

Točke, ki smo jih glede na meritve podelili sodelujočim strežniškim programom

točk

Opomba: Formula za izračun: odstotek najdene + (100 - odstotek napačno označene pošte)

Cloudmark Desktop

iHateSpam

Norton IS 2010 beta

Spambuster

SpamEater Pro

Spamfighter Pro

93

92

51

99

78

98

2

2

0

100

51

10

Učinkovitost strežniškega odkrivanja nezaželene pošte na našem preizkusu

odstotki

najdena nezaželena pošta

Windows

Windowsnapačno označena dobra pošta

0 50 100 150 200

Gmail s Postini

Gmail

MailScanner

Ninja Email Security



Symantec Mail Security for MS Exchange


Postfix nastavitve

Trend Micro ScanMail for MS Exchange


SpamAssassin

ClearMyMail

196

190

186

185

184

180

180

179

179

178

165

165

103

Točke, ki smo jih glede na meritve podelili sodelujočim strežniškim programom

točk

Opomba: Formula za izračun: odstotek najdene + (100 - odstotek napačno označene pošte)

ClearMyMail �



Gmail

Gmail s Postini

MailScanner

Ninja Email Security


Postfix nastavitve

SpamAssassin


Symantec Mail Security for MS Exchange

Trend Micro ScanMail for MS Exchange

100

82

78

99

100

87

88

87

79

65

86

81

80

97

3

13

9

4

1

3

7

0

0

2

1

2

Učinkovitost strežniškega odkrivanja nezaželene pošte na našem preizkusu odstotki

najdena nezaželena pošta napačno označena dobra pošta�: ClearMyMail v začetku breme določanja nezaželene pošte prepusti uporabniku.

(več je bolje)

(več je bolje)

0 20 40 60 80 100

0 20 40 60 80 100

Windows Linux Google

Windows Linux Google

MOzILLA THuNDERbIRD

kaj: Poštni odjemalec z vgrajenim filtrom proti ne-zaželeni pošti.Izdeluje: The Mozilla Foundation, www.mozilla-messaging.com/en-US/thunderbird Cena: 0 EUR.

Cena, praktičnost, hitrost. Zahteva potrpežljivost.

neocenjeno neocenjeno




NEzAžELENA POšTA – LINuXkot rečejo želeni pošti izdelovalci an-tispam programov). A po drugi strani tako učenje uporablja tudi zelo veliko komercialnih rešitev, saj je vprašanje o tem, kaj je nezaželeno, zelo subjek-tivno. Tako z vztrajnim učenjem brez-plačno dobimo zmogljiv filter, primer-ljiv tudi z njegovimi plačljivimi kolegi. Je hitra, preprosta in učinkovita rešitev za uporabnike, ki bi se radi izognili na-meščanju dodatnih programov in so se pripravljeni za dober rezultat malo po-truditi.

ThunderBayes

SpamBayes je vodilna implementa-cija Bayes filtra za namizne sisteme. In takšen sloves se je drži čisto upraviče-no, kajti z malo treninga postane izredno učin-kovita. Na žalost je kot take v Linuxu ni moč uporabiti, ker različice za ta operacijski sistem ni (očitno to postaja pravilo med izdelovalci an-tispam orodij). Reši nas lahko le naveza poštne-ga odjemalca Thunderbird z dodatkom, ki ga je spisal Daniel Miller. ThunderBayes je razši-ritev za Thunderbird, ki temelji na prilagojeni različici filtra SpamBayes. Za delovanje potre-buje Python 2.2 ali novejši (lahko tudi s Python xml tools). Po namestitvi je treba dodati v oro-dno vrstico še ikono za učenje, kajti program sam tega ne stori. Z ukazom Customize (desni klik v orodni vrstici) povlečemo SPAM slikico, kamor želimo, in z uporabo nje začnemo pro-

gram učiti, kaj je prav in kaj ne. Priporočamo jo predvsem uporabnikom, ki radi sami povedo, kaj je zanje nezaže-leno. ThunderBayes je v pri-merjavi z vgrajenim filtrom v Thunderbirdu boljši in učin-kovitejši, z nekaj truda skoraj nezmotljiv, a kljub vsemu ne pričakujte enakosti s komer-cialnimi rešitvami. Zaradi robustnega uporabniškega vmesnika in krajšega sezna-ma dodatnih možnosti, kjer smo najbolj pogrešali doda-tne nastavitve in klasifika-cije za »dobro« pošto, se ne more kosati z njimi.

Rezultati

Tokratni preizkus je pokazal, da so razlike v učinkovitosti delovanja programov med ponu-dniki dokaj velike. Je pa opazno, da vsi uspešni programi danes uporabljajo prepoznavanje ne-zaželene pošte v realnem času na podlagi zbra-nih podatkov lastnih uporabnikov ali pa vzorč-nih poštnih predalov. S tem so dosegli večjo učinkovitost in hitrejšo odzivnost na nove obli-ke sporočil.

Pri nekaterih ponudnikih (najopaznejši je Cloudmark) se je odstotek prepoznane nezaže-lene pošte zmanjšal, kar lahko pripišemo manj-

Programi za zaščito pred nezaželeno pošto na osebnih računalnikih

ime Cloudmark Desktop iHatespam norton Internet

security 2010 beta spambuster spameater pro spamfighter pro thunderbird filter thunderBayes

operacijski sistem Windows Windows Windows Windows Windows Windows Linux Linux

kajprogram za zašči-to pred nezažele-no pošto

program za zašči-to pred nezažele-no pošto

skupek varnostnih orodij za osebni ra-čunalnik




odjemalec elektron-ske pošte z vgrajenim filtrom

različica SpamBayes filtra za Mozilla Thunderbird

osrednji način pre-poznave nezažele-

ne pošte

porazdeljeno pre-verjanje

porazdeljeno pre-verjanje analiza besed

preverjanje na pod-lagi prednastavlje-nih filtrov

preverjanje na pod-lagi prednastavlje-nih filtrov

porazdeljeno pre-verjanje Bayes filter Bayes filter

podprti protokoli POP3, IMAP, Exchange POP3, IMAP, Exchange POP3 POP3 POP3 POP3, IMAP, Exchange POP3, IMAP /

poštni odjemalci Outlook, Outlook Express Outlook Outlook, Outlook

Express, Windows Mail vsi vsi Outlook, Outlook Express / Thunderbird

protivirusna zaščita û û ü û û û / /

najdena nezažele-na pošta 93% 92% 51% 99% 78% 98% neocenjeno neocenjeno

napačno označena dobra pošta 2% 2% 0% 100% 51% 10% neocenjeno neocenjeno

spletna stran www.cloudmark.com www.sunbeltsoftwa-re.com www.symantec.com www.contactplus.com www.spameater-

pro.com www.spamfighter.comwww.mozillamessa-ging.com/en-US/thun-derbird

pieces.openpoliti-cs.com

prodaja www.cloudmark.si www.dinamik.si www.chs.si / / / / /

cena 40 EUR na leto29,95 USD na leto, paket za vso družino 49,95 USD na leto

55,2 EUR (cena za raz-ličico 2009) 19,95 USD 24,95 USD

Različica Pro 25 EUR na leto, različica Standard je brezplačna

zastonj zastonj

za Podpira tudi Exchange, visoka učinkovitost. Dobra učinkovitost. V ceno je všteta tudi

protivirusna zaščita.Možnost nastavitve več POP3 računov.

Posredno podpira vse oblike poštnih odje-malcev.

Učinkovitost, cena. Cena, praktičnost, hitrost. Cena, učinkovitost.

proti Cena. Podpira le Outlook. Slaba učinkovitost. Popolnoma neučinko-vit, visoka cena.

Cena, slaba učinkovi-tost, podpira le POP3.

Visok delež napačno označene pošte. Zahteva potrpežljivost.

Nekoliko težja name-stitev na Linuxu, potr-pežljivost pri učenju.

Opomba: Orodji za linux sta neocenjeni, ker v začetku breme iskanja nezaželene pošte v celoti prepustita uporabniku.

THuNDERbAyEs

kaj: Izvedba SpamBayes filtra za poštni odjema-lec Thunderbird.Izdeluje: Daniel Miller, pieces.openpolitics.com. Cena: 0 EUR.

Cena, učinkovitost. Nekoliko težja namestitev v Linuxu, potrpežlji-

vost pri učenju.

neocenjeno neocenjeno




NEzAžELENA POšTAši učinkovitosti uporabljenih metod. Če ta pod-jetja ne bodo kmalu ukrepala in se prilagodila čedalje bolj izvirnim oblikam nezaželene pošte, se bodo kmalu lahko pridružila tistim, ki v tem boju veljajo za neučinkovita. Vse kaže, da bo v prihodnje to področje kljub zakonski regulati-vi in vedno večjemu številu ponudnikov še ve-dno zelo aktualno.

Programi za zaščito pred nezaželeno pošto na strežnikih

ime Cloudmark server edition

filtri za Ms exchange 2007 ninja email security norman email

protectionspaMfighter exchange Module

symantec Information foundation Mail security for Microsoft exchange

operacijski sistem Windows Windows Windows Windows Windows Windows

kaj strežniški program za prepre-čevanje nezaželene pošte

skupek filtrov za odkrivanje nezaželene pošte

skupek orodij za zaščito e-po-štnih odjemalcev


strežniški program za prepre-čevanje nezaželene pošte


osrednji način prepoznave nezaželene pošte porazdeljeno preverjanje preverjanje na podlagi pred-

nastavljenih filtrov porazdeljeno preverjanje porazdeljeno preverjanje porazdeljeno preverjanje preverjanje na podlagi filtrov

protivirusna zaščita û û ü ü doplačilo ünajdena nezaželena pošta 82% 78% 88% 87% 86% 81%

napačno označena dobra pošta 3% 13% 3% 7% 2% 1%

spletna stran www.cloudmark.com www.microsoft.com www.sunbeltsoftware.com www.norman.com www.spamfighter.com www.symantec.com

prodaja www.cloudmark.si www.microsoft.si / www.norman.si / www.chs.si

cena 399,6 EUR za 10 uporabni-kov na leto Brezplačen. 145 EUR za 15 uporabni-

kov na leto591 EUR za 25 uporabni-kov na leto 21 EUR na uporabnika na leto

od 158,55 USD za 5 upo-rabnikov na leto, v ceno ni vključena storitev Symantec Premium AntiSpam

za Enostavno delo s programom. Brezplačen. Zanesljivost. V ceno je vklju-čena protivirusna zaščita.

Uporabniki lahko spreminja-jo nastavitve antispam filtrov za svoje poštne predale preko brskalnika.

Enostavna uporaba, dober rezultat. Dobra učinkovitost, antivirus.

protiVisoka cena, ni prav veliko možnosti za vplivanje na od-ločanje.

Visok odstotek napačno ozna-čenih e-sporočil. Nič.

Visok odstotek napačno označene pošte, zahtevna uporaba.

Za protivirusno zaščito je po-trebno doplačati.

Doplačilo za Symantec Premium AntiSpam.

Programi za zaščito pred nezaželeno pošto na strežnikih

imetrend Micro scanMail for Microsoft exchange

ClearMyMail Mailscanner postfix nastavitve spamassassin Gmail Gmail s postini

operacijski sistem Windows Linux Linux Linux Linux Google Google

kaj skupek orodij za zaščito e-poštnih odjemalcev

spletno orodje za zaščito pred nezaželeno pošto

skupek orodij za zaščito poštnih strežnikov poštni strežnik skupek filtrov za odkriva-

nje nezaželene poštespletna elektronska pošta

plačljiva spletna elek-tronska pošta

osrednji način prepoznave nezaželene pošte

preverjanje na podla-gi filtrov porazdeljeno preverjanje porazdeljeno preverjanje črne liste, analiza besed porazdeljeno preverjanje neznano neznano

protivirusna zaščita ü ü ü û û ü ünajdena nezaželena pošta 80% 100% 87% 79% 65% 99% 100%

napačno označena dobra pošta 2% 97% 1% 0% 0% 9% 4%

spletna stran www.trendmicro-euro-pe.com www.clearmymail.com www.mailscanner.info www.postfix.org spamassassin.apa-

che.org www.google.com/gmail www.google.com/a

prodaja www.real-sec.com / / / / / /

cena 1163 EUR za 26 uporab-nikov na leto

3,45 USD na mesec, 20 USD na leto zastonj zastonj zastonj zastonj 40 EUR na uporabni-

ka na leto

za Protivirusna zaščita je vključena v ceno.

Brez namestitve, pre-prostost, kasnejša učin-kovitost.

Cena, učinkovitost, pro-tivirusna zaščita, grafič-na orodja.

Cena, hitrost, varnost, možnosti.

Cena, celovitost rešitve, dodatki.

Izreden odstotek odkrite neželene pošte.

Popolnoma odkrita neže-lena pošta.

proti Zapleteno upravljanje.Počasnost, v začetku precej pošte s statusom »neznano«.

Prava vrednost se poka-že šele z dodatnimi orodji ter nastavitvami.

Zahteva dobro poznava-nje delovanja elektron-ske pošte.

Neučinkovitost brez do-datnih orodij ter na-stavitev.

Zelo visok odstotek na-pačno določene nežele-ne pošte.

Ni zastonj, kakor nas je Google z leti razvadil.

S preizkusom smo pri vsakem programu želeli dobiti dve vrednosti, in sicer delež od-kritih nezaželenih sporočil in delež napačno označenih nezaželenih sporočil. Testirali smo strežniške programe in programe, namenjene rabi doma. Najprej smo zbrali vzorčna spo-ročila za preizkus. Pri tem smo uporabili e-poštni naslov revije Mladina, na katerega vsak dan prispe povečini nezaželena pošta, le manjši del sporočil je veljavnih. Z omenjenega e-poštnega računa smo zbrali 1000 e-poštnih sporočil, od tega je bila približno polovica dobrih in polovica nezaželenih (natanko 582 nezaželenih in 418 pravih). Večji del neza-želenih sporočil je bil z azijsko vsebino, nekatera so bila pisana v cirilici, druga pa prodaj-na, ki so ponujala erotične pripomočke, vrednostne papirje, avtomobilske dele, program-sko opremo idr.

Pri vzorčnih sporočilih smo pazili, da smo ohranili, poleg vsebine, tudi vse priponke in gla-vo sporočila. Nastavitve v programih smo večinoma pustili privzete, saj smo želeli ugotoviti, kakšno stopnjo zaščite nam ponudijo, če je uporabnik nevešč, oziroma se mu z nastavitva-mi ne ljubi ukvarjati. Resnici na ljubo – takih nas je največ.

Kako smo preizkušali?

POsLOVNI PROJEkTORJI


PROJICIRAJMOposlovnoIzbor poslovnega projektorja se ob poplavi različnih modelov zdi kot igranje igre na srečo. A tudi v svetu igralništva se tisti bolje podkovani z znanjem znajdejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na srečo. Prav zato smo pripravili hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujete poslovni projektor. Oboroženi z znanjem namreč ne morete izbrati slabega projektorja.

Miran Varga, Tadej Beravs

zbor ustreznega poslovnega projek-torja je precej lažji, kot je videti na prvi pogled. Čeprav na trgu izbiramo med več deset različnimi modeli, se moramo pred nakupom posvetiti le nekaj ključnim dejavnikom, ki našo izbiro močno zožijo. Ko bomo tako lo-čili zrna od plev, nam bodo ostali le

še dobri modeli.

Kakšno ločljivost potrebujem?

V svetu projektorjev je ločljivost eden ključ-nih podatkov pri izbiranju projektorja, ven-dar ima bistveno večjo težo pri postavljanju sistemov hišnega kina kot pri poslovni rabi. Ločljivost projektorja lahko opredelimo kot

število pik, ki se-

stavljajo sliko, in je tipično se-stavljena iz zmnožka dveh števil, npr. 1024 × 768. Pri tem prvo šte-vilo predstavlja število pik na vo-doravni osi, drugo pa na navpič-ni. Ločljivost torej označuje števi-lo podrobnosti, ki jih projektor

lahko prikaže. Projektorji z visokimi ločljivost-mi imajo manjše pike, ki so manj vidne na pla-tnu, a bomo za višjo ločljivost odšteli tudi ob-čutno več denarja.

Projektorji so kos najrazličnejšim ločljivo-stim, a le ena je t. i. naravna ločljivost, pri ka-teri projektor deluje optimalno. Pri tej ločlji-vosti se namreč projektor odlikuje z izjemno ostro sliko, pri manjših ločljivostih je slika ra-

zumljivo slabša, pri višjih pa žal večinoma prav tako.

Projektorji namreč vsebino, ki je v viš-ji ločljivosti od nji-hove, obdelajo in prilagodijo, pri tem

pa uporabljajo različ-ne tehnologije stiska-

nja, ki pri svojem delu odreže cel kup podat-

kov. To pri prikazu ve-čjih pisav ni moteče, pri

manjših pisavah (recimo, da želite prikazati Excelovo ta-

belo ali Wordove pisave, visoke od 9 do 12) pa silno neprijetno. Projektor

bo še vedno prikazal berljivo pisavo, a bo neostra in neredko tudi raztresena, to pa bo gledalce seveda motilo. Če torej pogosto prika-zujete različne podrobne tabele (fi nančni po-datki), drobno besedilo ali inženirske risbe, raje posezite po projektorju z visoko ločljivostjo.

Če boste s projektorjem večinoma prikazova-li klasične predstavitve, grafe, tabele in podob-ne dokumente, potem posezite po projektorju z ločljivostjo XGA (manj zahtevni bodo brez te-žav shajali tudi s SVGA). Višje ločljivosti namreč spremlja precej »težja« nalepka s ceno, zato se

I


čili zrna od plev, nam bodo ostali le še dobri modeli.

število pik, ki se-

stavljajo sliko, in je tipično se-stavljena iz zmnožka dveh števil, npr. 1024 × 768. Pri tem prvo šte-vilo predstavlja število pik na vo-doravni osi, drugo pa na navpič-ni. Ločljivost torej označuje števi-lo podrobnosti, ki jih projektor

vosti se namreč projektor odlikuje z izjemno ostro sliko, pri manjših ločljivostih je slika ra-

zumljivo slabša, pri višjih pa žal večinoma prav tako.

Projektorji namreč vsebino, ki je v viš-ji ločljivosti od nji-hove, obdelajo in prilagodijo, pri tem

pa uporabljajo različ-ne tehnologije stiska-

nja, ki pri svojem delu odreže cel kup podat-

kov. To pri prikazu ve-čjih pisav ni moteče, pri

manjših pisavah (recimo, da želite prikazati Excelovo ta-

belo ali Wordove pisave, visoke od 9 do 12) pa silno neprijetno. Projektor

bo še vedno prikazal berljivo pisavo, a bo neostra in neredko tudi raztresena, to pa bo gledalce seveda motilo. Če torej pogosto prika-zujete različne podrobne tabele (fi nančni po-datki), drobno besedilo ali inženirske risbe, raje posezite po projektorju z visoko ločljivostjo.

Če boste s projektorjem večinoma prikazova-li klasične predstavitve, grafe, tabele in podob-ne dokumente, potem posezite po projektorju z ločljivostjo XGA (manj zahtevni bodo brez te-žav shajali tudi s SVGA). Višje ločljivosti namreč spremlja precej »težja« nalepka s ceno, zato se



PROJICIRAJMOjim, če jih ne potrebujete nujno, zlahka odpove-ste. O projektorjih ločljivosti (W)SXGA in boljših velja razmisliti, če bo večina vaših vsebin opre-mljena z natančnimi inženirskimi risbami, digi-talnimi fotografi jami z veliko podrobnostmi ...

Za kar najboljšo sliko velja projektor oskrbo-vati z vsebino v njegovi naravni ločljivosti. To danes ni več težava, saj na osebnih in preno-snih računalnikih lahko preprosto nastavimo ustrezno ločljivost. Tudi če tega ne storimo, bo projektor sam prilagodil (povečal ali pomanj-šal) ločljivost svojim zmogljivostim, vendar se lahko pri tem tudi zmanjša kakovost same slike (zrnavost, mehka slika); včasih, čeprav redko, se celo izboljša (če mu dostavljamo vir v višji ločlji-vosti) – odvisno od posameznega projektorja in vanj vgrajenih elektronskih pomagal. Poslovni projektorji namreč ne potrebujejo zmogljivih čipov za izredno natančen prikaz barvnih od-tenkov, s katerimi so, denimo, opremljeni mo-deli za hišni kino, zato so tudi cenejši.

Svetilnost lahko skoraj enačimo z zmogljivostmi

Svetilnost projektorja, ki jo merimo v ANSI lumnih, krajše lumnih, določa njegovo sposob-nost prikaza slike v svetlih prostorih. Čim viš-ja bo svetilnost, tem dražji bo projektor. Čeprav med laično javnostjo velja, da so projektor-ji z višjo svetilnostjo vedno boljši in primer-nejši za posamezno nalogo, še zdaleč ni tako. Osnovnega pravila, ki bi nam omogočilo eno-stavno izbiranje po številkah, v tem primeru ni. Poiskati moramo namreč projektor, ki v oko-lju, v katero ga nameravamo postaviti, ne bo prikazoval ne presvetle ne pretemne slike.

Pri izbiranju svetilnosti projektorja moramo upoštevati več dejavnikov. Eden takih je pov-prečno število ljudi v sobi – če je v sobi večje število ljudi, je treba projicirano sliko poveča-ti, da jo lahko vsi udobno vidijo. Za kakovosten prikaz večjih diagonal pa potrebujemo visoko svetilnost. Seveda so za povprečne sejne sobe, v katerih potekajo predstavitve in sestanki, do-volj že osnovni modeli, če le ne gre za izjemno svetle prostore.

In že smo pri svetlosti prostorov. Temna soba bo vedno postregla z najboljšo sliko, ne glede na to, kakšno svetilnost premore projek-tor. Seveda pa večina poslovnih sestankov po-teka v vsaj delno osvetljenih prostorih, saj si udeleženci zapisujejo stvari, pomemben pa je tudi njihov medsebojni očesni stik. Projektor z dobro svetilnostjo bomo torej potrebovali v prostorih, kjer luči ni mogoče ugasniti, zastre-ti oken oziroma popolnoma zatemniti prosto-ra. Če bomo v temen prostor postavili projektor z zelo visoko svetilnostjo, bomo občinstvu zelo verjetno povzročili glavobol, saj bo slika eno-stavno presvetla in naporna za gledanje.

Izbor ustrezne svetilnosti projektorja je od-

visen od projekcijskega platna, ki ga bomo upo-rabljali, saj pomembno vpliva na kakovost pri-kazane slike. Večina sodobnih projekcijskih pla-ten ponuja zadosten odboj svetlobe, zato tudi svetilnostno razmeroma šibek projektor ob ustreznih nastavitvah postreže z dobro sliko. Uporaba projekcijskega platna je zato močno priporočljiva, če ne kar nujna. Če nameravate projektor uporabljati v različnih okoljih (npr. ste trgovski potnik) in platno ni vedno na vo-ljo, velja poseči po projektorju z višjo svetilno-stjo, saj stene ne veljajo za posebej dobre od-sevnike svetlobe.

Razmisliti moramo še o namenu uporabe projektorja. Če bomo projektor uporabljali pred-vsem kot pripomoček za izobraževanja in sku-pinsko delo, potrebujemo večjo svetilnost, saj narava dela zahteva svetlejšo sobo zaradi sa-mega poteka komunikacije. Klasične predsta-vitve, ki uporabljajo grafe, fotografi je, pa tudi video posnetke, se navadno odvijajo v temnej-ših razmerah, zato je lahko moč žarnice projek-torja manjša. Če bomo projektor uporabljali za več različnih namenov, moramo pri izbiri upo-števati našo najzahtevnejšo možnost.

Grobo lahko namembnost in uporabo pro-jektorjev z različnimi svetilnostmi razdelimo takole:

Manj kot 1500 lumnov

Ti projektorji danes veljajo za najpreprostej-še in najcenejše. To seveda še zdaleč ne pomeni, da so slabi ali manj primerni, celo nasprotno – v temnih prostorih znajo biti celo najboljša iz-bira. Vendar je to hkrati tudi njihova največja omejitev, saj bodo za prikaz lepe slike potrebo-vali vsaj delno zatemnjen prostor, vdor dnevne svetlobe pa bi povzročil precej sprano sliko.

Od 1500 do 2500 lumnov

Projektorji v tem rangu svetilnosti so zelo razširjeni, saj veljajo za zelo univerzalne napra-

ve. Primerni so za večino sejnih sob in učilnic, pri svojem delu pa zahtevajo le malce temnej-še svetlobne razmere, popolna zatemnitev pro-stora pa ni potrebna.

Od 2500 do 4000 lumnov

Preskok v razred više se pozna že pri ceni naprav. Visoka svetilnost projektorja lažje klju-buje dnevni svetlobi, zato ga lahko namestimo tudi v večje prostore, kjer bo postregel z večjo sliko za večje število udeležencev.

4000 in več lumnov

Ultrasvetli projektorji so namenjeni naj-zahtevnejšim in največjim okoljem, saj njihove svetilnosti lahko dosegajo in presegajo 12000 lumnov. Temu primerne so tudi cene projek-torjev, a ker se uporabljajo predvsem v velikih konferenčnih dvoranah, avditorijih, cerkvah, koncertnih dvoranah, nočnih klubih itd., na-ložbo vanje upravičuje veliko število ljudi, ka-terim postrežejo z zelo velikimi diagonalami prikazane slike.

Pazite na enotnost osvetlitve

Zelo pomemben podatek je tudi enotnost osvetlitve (ang. uniformity). Kakovost slike na-mreč določa več dejavnikov, ne le ločljivost, sve-tilnost in kontrast. Enotnost osvetlitve je prav tako zelo pomembna, predstavlja pa odstotek svetilnosti, ki se prenaša od kota do kota in od roba do roba slike. Čim višji je odstotek, tem bolj natančen je prikaz slike čez celotno pro-jicirano površino. Za čim boljšo sliko izbirajte med modeli, ki premorejo stopnjo enotnosti 85 odstotkov ali več.

Naštete tehnične lastnosti so tiste, ki v gro-bem skrčijo izbor poslovnega projektorja za po-samezne potrebe na okoli 10 primerkov. O fa-voritih pa nato odločajo podrobnosti, nekate-re med njimi so za uporabnika bolj, druge pa

V razredu prenosnih poslovnih projektorjev smo zaradi majhne teže in kompaktnosti, dobre zmoglji-vosti in seveda dokaj ugodne cene za zmagovalca izbrali Optomo EP7155i. Najbližji konkurent je zopet bil Casiov predstavnik XJ-SC210 z močno optično

povečavo, vendar slabšim svetlobnim tokom.V razredu osnovnih poslovnih projektorjev smo izbrali Epsonov

projektor EB-X6, ki se lahko pohvali z zelo ugodno ceno, dobro zmogljivostjo in prenosom slike prek povezave USB. Za tiste, ki bi radi uporabljali povezavo DVI, pa bo prava izbira ugodna Optoma DX609v

Zaradi širokega razpona srednjega poslovnega razreda smo za zmagovalca izbrali Optomo EP782, ki ponuja zelo zmogljiv in bogato opremljen projektor. Če pa zelo močna osvetlitev ni tako pomembna, priporočamo Toshibo TLP-X200, ki se lahko pohvali z dobro opremo in tihim delovanjem.

Zlati monitor



manj primerne. Če kateri izmed v nadaljevanju naštetih lastnosti pripisujete še posebej velik pomen, se velja v njeno primerjavo med posa-meznimi modeli temeljito poglobiti.

Možnost povečave

Leča projektorja omogoča tudi povečavo sli-ke, optični zum pa med posameznimi modeli lahko zelo variira. Predvsem prenosni projek-torji so v tem elementu nekoliko bolj omeje-ni. Projektor z možnostjo povečave 1,2 : 1 tako omogoča 20-odstotno povečanje slike, model z 2,0 : 1 pa 100-odstotno povečanje. Različne ve-likosti slike lahko dosežete tudi s premikanjem projektorja in večanjem/manjšanjem razdalje do platna, vendar ker gre pri večini poslovnih projektorjev za fiksne namestitve, lahko mo-žnost povečave pride še kako prav.

Trapezni popravek slike in premik leče

Včasih prostorske omejitve onemogoča-jo postavitev projektorja pravokotno na proji-cirno površino. Nekateri modeli že omogočajo premik leče (v vse smeri), ki to nevšečnost ele-gantno odpravlja, lahko pa so opremljeni tudi z možnostjo trapeznega popravka slike. Namreč,

če sliko projiciramo pod nepravim kotom, dobi-mo namesto pravokotne površine trapez, ki ga boljši modeli znajo odpraviti. Pri tem velja ome-niti, da praktično vsako projiciranje pod kotom terja davek v obliki nekoliko manjše ostrine ter prikazanih podrobnosti projicirane slike.

Kontrast

Kontrastno razmerje je določeno na pod-lagi najsvetlejših in najtemnejših delov slike. Poslovni projektorji zmorejo visoke kontraste (2000 : 1 in večje), saj ti pridejo prav pri ogledu fotografij ali video posnetkov. Za prikaz doku-mentov, grafov in tabel, skratka računalniških vsebin, pa zadostujejo že krepko manjše vre-dnosti (recimo 500 : 1), zato je temu kos prav vsak sodoben poslovni projektor.

Opremljenost z vmesniki in priključki

Zaradi razmeroma velikih mer so projektor-ji nedvomno ena izmed naprav z največjim šte-vilom različnih priključkov. V poslovnih okoljih so njihovi najpogostejši pajdaši prav namizni ali prenosni računalniki, katerih grafične kar-tice premorejo izhode VGA, DVI in/ali HDMI, s temi (in številnimi drugimi) pa so opremljeni

tudi sodobni projektorji. Boljši modeli premo-rejo tudi večje število posameznih priključkov, zato lahko nanje hkrati priklopimo večje števi-lo naprav in tako preprosto preklapljamo med različnimi viri slike.

Stroški lastništva

Pri poslovnih projektorjih so zelo pomemb-ni tudi skupni stroški lastništva naprave v dalj-šem obdobju, v katere so všteti nabavni in na-mestitveni stroški, vzdrževalni posegi (menja-va vse prej kot poceni žarnic), le redko pa ti iz-računi upoštevajo tudi porabo energije, ki si-cer ni ravno zanemarljiv strošek (povprečen po-slovni projektor ima porabo med 350 in 500 W, zmogljivejši modeli seveda še občutno več). Posamezni izdelovalci se zelo razlikujejo tudi glede jamstva, to je sicer skoraj vedno večle-tno, a tudi med dvema in petimi leti so velike razlike. Pohvalno pa je to, da vse več izdeloval-cev daje tudi večletno garancijo na barve, torej kakovost prikazane slike.

Pomoč strokovnjakov

Laični pristop pri nakupovanju sodobne pro-jekcijske opreme lahko povzroči več škode kot koristi. Ker je nakup projektorja večinoma fiksna in enkratna investicija, se pri tem velja obrniti na strokovnjaka. Ta si po navadi prostor ogle-da in se s stranko pogovori o željah in dejan-skih možnostih ter poišče najbolj optimalno re-šitev. Resda bo zato na računu izpisana postavka za kakšno svetovalno uro, a bo ta znesek krep-ko manjši od morebitnih napak, zadovoljstvo ob rabi pa zagotovoljeno. V ponudbo specializiranih ponudnikov večkrat ne sodi le montaža, temveč tudi strokovno uvajanje uporabnikov za delo z novo opremo, kjer se uporabniki naučijo opti-malne rabe in vzdrževanja projektorja.

Prenosni poslovni projektorji

Casio XJ-SC210

Projektorji Casio-vi so znani predvsem po svojih izredno zanimivih merah. So silno tan-

Tale informacija bi lahko sodila v rubri-ko »Ali ste vedeli?«. Veliko poslovnih pro-jektorjev namreč projicira zelo lepo in či-sto video sliko, zato jih lahko brez sramu uporabimo tudi za hišni kino. Seveda jim za razliko od namenskih video projektor-jev manjka cel kup elektronike za lepšanje videa, vendar se ob dobrem viru izkažejo z zelo dobrim prikazom video posnetkov. Če seveda imate možnost odnesti projek-tor iz službe tudi domov.

Uporabni tudi doma

Pri izbiri ločljivosti poslovnega projektorja imamo veliko izbiro samo na papirju, v praksi pa se izkaže, da okoli tri četrtine poslovnih projektorjev ponuja ločljivost XGA. Izjeme so naj-dražji modeli z visokimi ločljivostmi ter ultraprenosni ter v zadnjem času odkriti žepni pro-jektorji, ki zaradi svojih fizičnih omejitev prikazujejo manjše ločljivosti.

SVGA, 800 × 600 pik: Projektorji z ločljivostjo SVGA predstavljajo vstopni razred poslov-nih projektorjev in so na voljo po zelo ugodnih cenah. Kljub temu so še vedno lahko povsem korektna izbira, če jih nameravamo uporabljati v manjših sobah in za prikazovanje vsebin z nizko stopnjo podrobnosti.

XGA, 1024 × 768 pik: Projektorji z ločljivostjo XGA so v poslovnem segmentu daleč naj-bolj razširjeni in medtem ko so njihovi bratranci, namenjeni uporabi v sistemih hišnega kina, že preskočili na polno visoko ločljivost, nič ne kaže, da bi osnovni poslovni modeli pogreša-li višje ločljivosti.

WXGA, 1280 × 800 pik: Ločljivost WXGA, ki se počasi ponuja v poslovnem svetu, je ši-rokokotna različica ločljivosti XGA. Razmerje stranic pri ločljivosti WXGA je 16 : 9, a ker je le malo dokumentov v takem formatu, je jasno, da XGA z razmerjem 4 : 3 bolj ustreza zahte-vam poslovnega segmenta.

SXGA, 1280 × 1024 pik: Projektorji z ločljivostjo SXGA so včasih veljali za višji razred, s prihodom višjih ločljivosti pa so skorajda izginili s trga.

SXGA+, 1400 × 1050 pik: Enako kot za ločljivost SXGA lahko zapišemo tudi za njeno ši-rokokotno različico z oznako +. Danes v ponudbi skorajda ne bomo našli projektorja s to lo-čljivostjo.

UXGA, 1600 × 1200 pik: Ločljivost UXGA še danes velja za eno najvišjih v svetu poslov-nih projektorjev, uporabljajo pa jo projektorji, ki so namenjeni zahtevnim predstavitvam, saj so zmožni prikazati veliko količino podrobnosti. Uporabljajo se za prikaz inženirskih risb, de-lovanja programja CAD/CAM ...

WUXGA, 1920 × 1200 (1080) pik: Zgornjo mejo ločljivosti v današnjih poslovnih projek-torjih predstavlja polna visoka ločljivost, t. i. Full HD (1080p). Zaenkrat je na trgu še razme-roma malo projektorjev s to ločljivostjo, a je pričakovati, da se bodo z nižanjem cen tehnolo-gije počasi vsi poslovni projektorji preselili v višje ločljivosti, čeprav jih, roko na srce, za pri-kaz poslovnih predstavitev zvečine pravzaprav ne potrebujejo.

Tipične ločljivosti poslovnih projektorjev



ki in zato primerni za transport v torbi skupaj s prenosnikom. Višina osnovnih modelov je bo-rih 43 milimetrov. Podoben projektor smo imeli na preizkusu že lani. Šlo je za rahlo naprednej-ši model SC215, ki se po specifikacijah praktič-no ne razlikuje od tokratnega SC210. Moč žarni-ce ostaja enaka in njen svetlobni tok je precej-šnjih 2500 lumnov, prav tako bomo našli elek-tronsko nastavljivo povečavo in ostrino. Edina razlika med modeloma je ta, da je SC210 ostal brez vhoda USB, ki pri modelu SC215 omogoča priklop pomnilniških enot USB za pregled foto-grafij in modula WiFi.

Kljub majhni višini in dokaj kompaktne-mu ohišju je kakovost slike presenetljivo do-bra. Edina slabost stisnjenega ohišja je nekoliko glasnejše hlajenje s posledično bolj hrupnimi ventilatorji. Kljub majhni leči se projektor lahko pohvali z zelo ostro sliko in velikansko optič-no povečavo. Večina konkurenčnih projektor-jev ponuja optično povečavo do 1,2×, pri Casio pa ponujajo kar 2,0× povečavo. Vsekakor la-stnost, ki doda k fleksibilnosti rabe.

Z naborom vhodov so bili tudi tokrat skopi, saj je na voljo zgolj VGA in kompozitni vhod. Seveda pa lahko vhod VGA z ustreznim kablom uporabimo tudi kot komponentni vhod.

Posebnosti projektorja posledično pomenijo tudi nekoliko višjo ceno kot pri konkurentih. Ta pa je kljub vsemu precej bolj ugodna kot pri ra-hlo naprednejšem modelu XJ-SC215, ki smo ga preizkusili že lani.

InFocus IN1100

Podjetje InFocus ima v razredu prenosnih projektorjev dva modela, ki se rahlo razlikuje-ta po moči in ločljivosti. Model IN1100 ima lo-čljivost 1024 × 768 pik ter svetlobni tok 2100 lumnov, drugi model, ki ga žal nismo imeli na preizkusu, pa ima nekoliko višjo ločljivost

1280 × 800 pik in svetlobni tok 2300 lumnov. Projektor je razmeroma

kompakten in silno lahek (1,25 kg). Seveda je zaradi kompak-

tnosti tudi nekoliko glasnej-ši, a to lahko pri projektor-jih takega malega forma-

ta tudi pričakujemo. Testirani model je prijetno pre-

senetil tudi z raz-meroma dobro kakovostjo slike. Na vo-ljo je več barvnih profilov in barve so dokaj pravilne. Nastavljamo lahko ko-ličino bele barve, če pa želimo povsem naravne barve, nam slika nekoliko po-temni zaradi ne preveč močne žarnice. Zaradi ne preveč dobre optične povečave smo nekoliko omejeni pri postavitvi, kljub temu pa je slika zadovoljivo ostra in enako-merno osvetljena. Od priključkov bomo na projektorju našli analogni vhod VGA, S-video in kompozitni vhod, kot novost pa je InFocus v projektorje uvedel tudi povezavo USB, ki poleg upravljanja računalniške miške omogoča pre-nos slike in zvoka. Podobno ponujajo tudi ne-kateri Epsonovi projektorji. Računalnik pri tem preprosto povežemo s kablom USB, program-ska oprema za namestitev pa je na samem pro-

jektorju. Ko program namestimo, se samodej-no vzpostavi povezava. Hitrost prenosa slike je zelo dobra in težko rečemo, da je povezan prek USBja in ne prek klasičnih povezav. Kot dodatek pa lahko s priloženo programsko opremo tudi povsem upravljamo projektor, kot bi v rokah držali daljinski upravljalnik in miško.

Uporaba brezžične povezave WLAN za prenos slike na projektor resda ni optimalna, a ima več prednosti kot slabosti. Zaradi omejitve hitrosti prenosa podatkov smo omejeni pri predvajanju vi-dea, vendar to pomanjkljivost premaga dejstvo, da se lahko s projektorjem povežemo brez kakršnekoli zmešnjave s kabli, iskanjem pretvornikov in seveda brez motenj, ki lahko nastanejo pri daljših kablih. Priznamo pa, da je pri nekaterih pro-jektorjih (predvsem zaradi nerodne programske opreme) možnost, da uporabnik kaj hitro izgubi živce z vzpostavitvijo brezžične povezave.

Kaj pa če projektor že imamo in smo si brezžičnost zaželeli naknadno? Infocusov LiteShow II je vmesnik, ki sliko, poslan prek povezave WLAN, posreduje naprej projektorju prek kabla VGA. Ker včasih med projiciranjem potrebujemo tudi povezavo v splet, je na pretvornik mo-žno priklopiti omrežni kabel.

Uporaba sistema je razmeroma preprosta. Takoj ob vklopu vmesnika se nam na projek-torju izpišejo navodila, kako vzpostaviti povezavo. Po izbiri vmesnika na seznamu brezžič-nih povezav s spletnim brskalnikom odpremo naslov, kjer si lahko namestimo ustrezno pro-gramsko opremo ali pa vstavimo priloženi CD. Uporabniški vmesnik je sila preprost in ponu-ja le najnujnejše nastavitve. Tako lahko izbiramo med hitrostjo prenosa slik (5, 10 ali 15 slik na sekundo). Celoten sistem deluje zelo dobro, za prenos videa pa žal ni najprimernejši. Če bi to kljub vsemu želeli, pa lahko program samodejno zniža ločljivost in predvajanje videa poteka razmeroma gladko. Največja ločljivost, ki jo premore pretvornik, je 1280 × 800 pik.

Kljub temu da je pretvornik izdelalo podjetje InFocus, ga lahko uporabljamo s katerim-koli projektorjem. Rahlo prednost pa imajo seveda InFocusovi projektorji, saj imajo nekate-ri že pripravljeno napajanje za pretvornik LiteShow II.

Cena? 216 evrov.

Brezžično do kabla

CAsIO XJ-sC210tip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2500 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 2000 ur.Cena: 1380 EUR.

Mere, kakovost in mere slike. Življenjska doba žarnice.

INFOCus IN1100tip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2100 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 4000/3000 ur.Cena: 1176 EUR.

Kakovost slike, povezava USB. Glasno delovanje, optična povečava.



Optoma EP7155iLani smo imeli na preizkusu Optominega

malčka EX330, tokrat pa smo imeli priložnost preizkusiti rahlo večji, vendar precej zmoglji-vejši model EP7155i. Od projektorja tako majh-nih mer in teže (1,4 kg) ne moremo pričako-vati enakih zmogljivosti, kot jih vidimo pri precej večjih projektorjih. Pa vendar so se pri Optomi odločili, da vanj kljub vsemu vgradijo silno močno žarnico, ki premore svetlobni tok 3000 lumnov. Seveda takšna številka kar kli-če po preizkusu. Izmerili smo, da navedena številka ne odstopa bistveno od realnega sta-nja. Vendar moramo poudariti, da višje vredno-sti dosežemo le pri določenih barvnih načinih, ki omogočajo zelo svetlo in barvno nepravilno sliko. K sreči je na voljo več barvnih načinov, količino bele pa lahko še dodatno znižamo. S tem seveda nekoliko znižamo svetlost projici-rane slike, vendar ta odstopanja glede na naše meritve niso drastična, poštevaje zmo-gljivost projektorja. Kakovost projicira-ne slike je tako precej boljša od predho-dnika EX330, nekoliko slabša je le optič-na povečava, saj bomo za veliko sliko na platnu potrebovali kar nekoliko večjo raz-daljo od platna. Ker gre le za nekoliko na-prednejši projektor, je temu primerno pri-čakovati poleg vhoda VGA tudi vhod HDMI, na voljo pa so še S-video, kompozitni in av-dio vhod. Žarnica ima zaradi svoje moči neko-liko krajšo življenjsko dobo kot model EX330, ki je pri obratovanju pri polni moči zgolj 2000 ur. Seveda je tako močno žarnico treba tudi moč-neje hladiti. To pa pomeni kar precej glasno de-lovanje, tudi v načinu z manjšo močjo.

Optoma ES526

Preizkusili smo tudi najnovejši Optomin projektor ES526. Gre za prenosni projektor, ki

zaradi nižje ločljivosti (800 × 600 pik) ni primeren za

zahtevnejše uporabnike. To še ne pomeni, da ni

niti omembe vreden. Čeprav gre za precej majhen projektor, se v njem skriva precej zmo-

gljiva žarnica, ki zmo-re ustvariti kar do 2800 lu-

mnov. Tudi kontrastno razmerje lepo sega iz povprečja, saj je kar 3000 : 1. Na voljo je tudi model z lo-čljivostjo 1024 × 768 pik in enakim svetlobnim tokom, vendar ga na žalost še nismo imeli mo-žnosti preizkusiti.

Projektor Optoma ES526 se je presenetljivo dobro izkazal pri projiciranju slike v ločljivosti 1024 × 768 pik. Slika v tem primeru deluje ra-hlo »megleno«, vendar ne izpušča posameznih pik, tako kot počnejo nekateri konkurenti. To se še posebej opazi pri projiciranju preglednic.

Kakovost slike je dobra, tudi barve so lepo pravilne, seveda pri ustrezno izbranem barv-nem profilu, ki je namenjen projiciranju čim svetlejše slike. V tem načinu o barvni pravil-nosti težko govorimo, tudi beli odtenki skoraj silijo rahlo na rumeno.

Nabor vhodov je razmeroma majhen, saj ponuja zgolj VGA, S-video in kompozitni vhod, prek vrat RS-232 pa lahko upravljamo tudi do več enakih projektorjev hkrati, seveda z ustre-znim razdelilnikom.

Kljub majhnem ohišju in močni žarnici je projektor razmeroma tih in ne povzroča na-dležnega hrupa, še posebej, če zmanjšamo ja-kost žarnice. To pride prav, kadar se projektor ne uporablja v slabo zatemnjenih prostorih, saj s tem življenjsko dobo žarnice podaljšamo na 4000 ur.

Toshiba TLP-X100Toshibin TLP-X100 smo zaradi dokaj kompak-

tnih mer in razmeroma majhne teže uvrstili v razred prenosnih projektorjev. Izmed vseh pro-jektorjev na tokratnem preizkusu je omenjeni model eden redkih, ki namesto DLP uporablja-jo tehnologijo 3LCD. Podoben Toshibin projek-tor, zasnovan na tehnologiji DLP s primerljivi-mi tehničnimi zmogljivosti, je v razredu osnov-nih poslovnih projektorjev. TLP-X100 ima nave-deni svetlobni tok žarnice 2200 lumnov, kontra-stno razmerje pa je po pričakovanjih precej niž-je, le 600 : 1. Ohišje je dokaj kompaktno, kar po-meni nekaj težav pri hlajenju. Posledično je pro-jektor pri polni moči precej hrupen, pri zmanj-šanju moči pa se jakost hrupa opazno zmanjša. Navzven pade v oči nekoliko nenavadna posta-vitev »nogic«, kar pomeni veliko težav pri nasta-vljanju projektorja, če podlaga ni ravna.

Za to, da postavitev vendarle ni tak hud problem, poskrbi zadostna optična po-

večava, ki tokrat omogoča projicira-nje dovolj velike slike že s krajših

razdalj. Ker je uporabljena teh-nologija LCD, tokrat ni večjih težav z barvami, ne glede na to, kateri barvni profil izbere-

mo. Pri dodeljevanju priključ-kov niso ravno pretiravali, na

ohišju bomo našli po dva vhoda VGA, kompozitni, S-video in avdio

vhod. Nekoliko nenavadno je, da v teh časih namesto dvojnega vhoda VGA ne uporabijo raje še enega hibridnega, na primer vhod DVI-I.

Osnovni poslovni projektorji

Epson EB-X6

Epson v osnovnem poslovnem razredu po-nuja tri projektorje, ki se med seboj razlikujejo zgolj po ločljivosti (od 800 × 600 pik do 1280 ×

OPTOMA EP7155Itip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 3000 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 1176 EUR.

Zmogljivost, vhod HDMI. Glasno delovanje.

TOsHIbA TLP-X100tip: LCD.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2200 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 839 EUR.

Kakovost slike, optična povečava. Brez digitalnega vhoda.

OPTOMA Es526tip: DLP.ločljivost: 800 × 600 pik.svetlobni tok: 2800 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 4000/3000 ur.Cena: 552 EUR.

Tiho delovanje, zmogljivost žarnice. Brez digitalnega vhoda.



800 pik), preizkušeni model EB-X6 je na sredi-ni, torej mu pripada ločljivost 1024 × 768 pik. Opremljen je z žarnico standardne moči, ki pre-more svetlobni tok 2200 lumnov. Kljub tehnolo-giji 3LCD je nazivno kontrastno razmerje pre-cej visoko, 2000 : 1.

Ohišje projektorja ni med najmanjšimi, ima pa zanimivo izveden poklopec leče, ki obenem deluje tudi kot začasna zatemnitev slike (AV-mute). To seveda pri drugih projektorjih z na-vadnimi pokrovčki ni pametno početi. Projektor ponuja dobro optično povečavo, med konkuren-

ti v svojem razredu pa je edini, ki lahko z razda-lje dvanajstih metrov projicira sliko v velikosti deset metrov po diagonali. Kakovost projicira-ne slike je dobra, tudi barve so lepo pravil-ne. Opazili smo le rahle nepravilnosti pri poizkusnem projiciranju belega ozadja, saj se odtenki na določenih mestih rahlo raz-likujejo od celote. Kljub vsemu je slika na vseh področjih enakomerno osvetljena.

Čeprav ima projektor nekoliko večje ohišje, pri polni moči ni ravno med tišji-mi. Pri preklopu na varčni način pa se ja-kost hrupa občutno zniža, razlika v osve-tljenosti slike pa je zanemarljiva. V varčnem načinu bomo tudi podaljšali življenjsko dobo žarnice na 4000 ur.

Epson EB-X6 po številu priključkov ne izsto-pa iz povprečja. Na voljo je zgolj VGA, S-video, kompozitni in video vhod, ne manjka pa pove-zava USB, ki ni namenjena zgolj za upravljanje projektorja, temveč za prenos slike. Namestitev povezave je preprosta, saj ne potrebujemo do-datnega CDja z gonilniki, saj so ti shranjeni na samem projektorju in se ob prvem priklopu sa-modejno namestijo.

InFocus IN2102 in InFocus IN2106

Tokrat smo vzeli pod drobnogled InFocusova predstavnika osnovnega razreda IN2102 in IN2106. O vme-snem modelu IN2104 smo pisali že pri lanskem preizkusu. Gre za sko-raj povsem enaka projektorja, ki se praktično razlikujeta zgolj po ločlji-vosti. Oba imata sicer vgrajeno ena-ko močno žarnico, ki premore 2500

lumnov, vendar je razlika v ločlji-vosti kljub temu velika. Tako je

model IN2102 z ločljivostjo 800 × 600 pik namenjen bolj nezah-

tevnim uporabnikom, dražji mo-del IN2106 pa se ponaša z ločlji-vostjo 1280 × 800 pik, ki se večinoma uporablja tudi na prenosnih računalnikih.

Projektorja imata enako, dokaj veliko ohišje. Med delo-vanjem sta oba dokaj glasna,

na žalost se tudi v varčnem na-činu jakost hrupa ne zniža preveč.

Kljub temu da gre za projektor osnovnega ra-zreda, imata oba dobro kakovost projicirane sli-ke z naravnimi barvami. Model IN2102 razme-roma lepo pretvori tudi sliko višjih ločljivosti (1024 × 768 pik). Rahlo pomanjkljivost obde-lave slike smo opazili le pri modelu IN2106, ki v določenih okoliščinah slabo filtrira motnje v signalu, na primer motnje zaradi omrežne na-petosti. Sprva smo mislili, da je za »migotanje« slike kriva nizka osveževalna frekvenca, vendar z višanjem te frekvence težave še vedno nismo mogli odpraviti. To je bil tudi edini projektor na preizkusu, ki je imel takšno težavo. Optična po-večava je samo

1.1×, vendar je slika z nekoliko manjše razdalje dovolj velika. Nabor priključkov je malenkost nenavaden, saj bomo namesto enega digital-nega vhoda našli kar dva analogna vhoda VGA, zraven pa še S-video in kompozitni vhod.

Optoma DX609v

Optomin projektor DX609v bi lahko zaradi razmeroma majhnih mer in teže (2 kg) uvrsti-li v razred prenosnih projektorjev, vendar ima Optoma za ta razred svoje favorite, katerih opis sledi v nadaljevanju. DX609 je na voljo v dveh različicah, »v« in »i«, pri katerih gre zgolj za razliko v moči žarnice. Opisani model DX609v ima tako žarnico, ki ponuja svetlobni tok 2300 lumnov in precej dobro kontrastno razmerje

2000 : 1. Ohišje opisanega modela je zelo podobno ohišjem drugih Optominih pro-

jektorjev, to pa glede na pretekle izku-šnje pomeni tiho delovanje, čeprav

je projektor dokaj majhen. Glede na današnje stalnice je svetlob-ni tok 2000 lumnov bolj ali manj minimum, vendar se kljub vsemu dobro obnese tudi v slabše zate-

mnjenih prostorih. Opaznejša raz-lika nastane le pri kakovosti proji-

cirane slike. Če želimo svetlejšo sliko, lahko izberemo temu primeren barvni profil. Posledično to pomeni veliko bele barve in zelo slabo barvno razločljivost. V načinu, kjer bodo barve bolj ali manj pravilne, pa projektor pre-cej izgubi na svetlosti. Vendar tudi v tem nači-nu barve še vedno niso tako »žive« kot pri ne-koliko zmogljivejših projektorjih. Optična po-večava je 1,1, za pokrivanje celotnega platna (180 cm) bomo potrebovali nekoliko večjo raz-

EPsON Eb-X6tip: LCD.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2200 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 4000/3000 ur.Cena: 751 EUR.

Optična povečava, kakovost slike, povezava USB.

Brez vhoda HDMI ali DVI.

INFOCus IN2106tip: DLP.ločljivost: 1280 × 800 pik.svetlobni tok: 2500 Lmživljenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2500 ur.Cena: 984 EUR.

Ločljivost, kakovost slike. Glasno delovanje, brez digitalnega vhoda.

INFOCus IN2102tip: DLP.ločljivost: 800 × 600 pik.svetlobni tok: 2500 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2500 ur.Cena: 576 EUR.

Zmogljivost žarnice, kakovost slike. Glasno delovanje.



daljo od platna. Glede na to, da gre za povsem osnovni model, nas je presenetilo, da ima pro-jektor poleg vhoda VGA in S-video še digitalni vhod DVI-I. Vse tri vhode je možno z dodatni-mi kabli razširiti še v komponentni, kompozi-tni in HDMI vhod.

Toshiba TDP-XP1

Gre za najosnovnejši poslovni projektor v Toshibini ponudbi. TDP-XP je na voljo v dveh različicah, opisani TDP-XP1 je najšibkejši mo-del. Razlika med modeloma je le v moči žarnice, TDP-XP1 je tako opremljen z žarnico, ki premo-re 2200 lumnov, TDP-XP2 pa ima rahlo močnejšo žarnico z nazivno vrednostjo 2500 lumnov. Kljub temu

da ohišje ni preveč kompaktno, projektor med delovanjem ni najtišji, pri zniža-

nju jakosti žarnice pa deluje skoraj enako glasno. Seveda moramo v

tem primeru računati tudi na slabšo osvetlitev, če vzamemo še barvni profil, ki nam zago-tavlja pravilne oz. naravne bar-ve, pa bo slika še toliko bolj te-mna. Projicirana slika je sicer v

normalni postavitvi lepo ostra in barve so v pravem barvnem profilu tudi

zelo lepe, že na oko pa se lahko opazi neena-komerna osvetlitev. To napako smo opazili že pri pred-hodnih Toshibinih pro-jektorjih, vendar jim je do danes očitno še ni uspelo odpraviti. Z me-ritvami smo ugotovili, da se zgornji levi in spo-dnji desni kot po osvetlje-nosti razlikujeta tudi do 500 luksov. Glede na to, da gre za prenosni projektor, bi pričakovali tudi nekoliko večjo optično povečavo. Vendar se je pri me-ritvah z iste razdalje z različnimi projektorji iz-kazalo, da ima Toshiba TDP-XP1 s te razdalje še najmanjšo širino slike od vseh. Od priključkov nam omenjeni model ponuja zgolj najosnovnej-še; en VGA vhod, kompozitni, S-video in avdio vhod. Za nadzor nad projektorjem pa so na vo-ljo še vrata RS-232, ki jih je možno s posebnim pretvornikom priklopiti tudi v omrežje.

srednji poslovni projektorji

Epson EB-G5100

V Epsonovi ponudbi bomo poleg klasičnih poslovnih projektorjev

našli tudi nekaj modelov, ki so namenjeni zahtevnejši rabi. Projektorji takšnega kova so v razredu G5000, ki trenutno ponuja štiri različice, mi pa smo si po-bliže ogledali najosnovnej-ši model, EB-G5100. Ohišje

projektorja je zelo lepo obli-kovano, menujske tipke so pre-

maknili na zadnjo stran, ki jo lahko s priloženim plastičnim pokrovom zakrijemo in s tem pokri-jemo tudi cel šop kablov. Veliko ohišje ima tudi svoj namen, saj precej utiša hlajenje precej moč-ne žarnice. Projektor med delovanjem sicer ni neslišen, vendar mu jakost šuma precej upade, če zmanjšamo moč žarnice.

Projektor je zasnovan na tehnologiji 3LCD, žarnica pa premore svetlobni tok 4000 lumnov. Z meritvami smo ugotovili, da je odstopanje od prave vrednosti kar precejšnje. Posebna la-

stnost projektorja je tudi izredno dobra prila-godljivost. Glede na to, s kakšne razdalje želi-mo projicirati sliko, lahko izbiramo med šesti-mi različnimi objektivi, ki jih je mogoče pov-sem preprosto in hitro zamenjati s pritiskom na gumb. Dobrodošlo je tudi vertikalno in ho-rizontalno premikanje leč, kar nam postavitev projektorja še toliko bolj olajša.

Kakovost projicirane slike je po pričakova-njih zelo dobra, z barvno pravilnostjo nima te-žav, prav tako ne z enakomernostjo osvetlitve. Za dobro kakovost projiciranja slik potrebuje-

mo tudi ustrezno povezavo oz. priključek, teh pa je pri EB-G5100 več kot dovolj. Tako bomo našli vhod HDMI, dve vtičnici VGA, komponen-tni in kompozitni vhod, S-video ter avdio vho-de. Za ustrezno nadzorovanje projektorja pa ra-bijo še USB, LAN in RS-232 vrata. Dražji modeli pa imajo poleg višje ločljivosti možnost predva-janja vsebin s pomnilniških kartic.

InFocus IN3108

Infocus IN3108 je najmočnejši predstavnik v razredu IN3100. Predvsem zaradi njegove ve-like zmogljivosti ga uvrščamo med projektor-je srednjega poslovnega razreda. Svetlobni tok žarnice je 3500 lumnov, ponaša pa se tudi z nekoliko višjo ločljivostjo, in sicer 1280 × 800 pik. InFocus se je pri novih projektorjih izkazal tudi v oblikovnem smislu, saj je omenjeni pro-jektor stilno všečen, od klasičnih projektorjev pa se razlikuje tudi po tem, da nima nikjer no-benega vidnega gumba. Ti so namreč v obliki za dotik občutljive plošče. Projekcija slike je po pričakovanjih zelo dobra, prav tako tudi lepo osvetljena, zahvaljujoč precej zmogljivi žarnici. Morda omenjeni projektor res ni najtišji, ven-dar z delovanjem v varčnem načinu hrup pre-

OPTOMA DX609Vtip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2300 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000.Cena: 780 EUR.

Tiho delovanje, vhod DVI. Nizek svetlobni tok.

EPsON Eb-g5100tip: LCD.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 4000 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 3355 EUR.

Zmogljivost, prilagodljivost. Visoka cena, življenjska doba žarnice.

TOsHIbA TDP-XP1tip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2200 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 743 EUR.

Cena. Neenakomerno osvetljena slika, optična pove-

čava.



cej znižamo, razlika v svetlosti pa ni tako dra-stična. Kot smo pisali že pri projektorju IN1100, ima tudi IN3108 za prenos slike na voljo pove-zavo USB, imenovano DisplayLink. Ta naj bi bila po novem vgrajena v vse prihodnje InFocusove projektorje, kar je za vse prihodnje uporabni-ke gotovo razveseljivo. Poleg USB lahko upo-rabimo tudi vtičnico HDMI, na voljo pa sta še dva vhoda VGA, in sicer S-video in kompozitni. Komponentni vhod je na voljo ob pomoči po-sebnega kabla, ki ga seveda priklopimo na vhod VGA. Za upravljanje projektorja pa je na voljo že omenjena povezava USB ali vrata RS-232.

Optoma EP728i

V srednji poslovni razred smo uvrstili Optomin projektor EP728i, ki je v primerjavi s konkurenti po svojih zmogljivostih nekoli-

ko v ozadju. Skrit je v že videnem kom-paktnem Optominem ohišju, v kate-

rem se zelo učinkovito in tiho hla-di zmogljiva žarnica. Ta premo-re svetlobni tok 2800 lumnov. Kontrastno razmerje ne odstopa od povprečja, opazna pa je neko-liko višja kakovost slike. Kljub viš-

jim svetlobnim tokom in tehnologi-ji DLP so barve lepo pravilne oziroma

naravne. Tudi pri spreminjanju barvnih pro-filov ni velikih odstopanj. Le optična poveča-va nas je rahlo razočarala. Je namreč zgolj 1,1×, to pa pomeni, da smo nekoliko ome-jeni pri sami postavitvi projektorja, oziro-ma potrebujemo večje razdalje za dovolj ve-liko sliko. S številom vho-dov niso ravno preti-ravali, kljub temu pa so postregli z vhodom VGA in DVI-I, S-video in avdio vhodom in RS-232 in USB priključkom, ki je namenjen upravljanju ra-čunalniške miške ob po-moči daljinskega upravljal-nika. Žarnica projektorja lahko zdrži do 4000 ur, če projektor obratuje v varčnem načinu, v nasprotnem prime-ru pa lahko pričakujemo 1000 ur manj.

Optoma EP782

Optoma 782 spada med najmočnejše mode-le v njihovi ponudbi. Čeprav na prvi pogled ne deluje prav nič posebnega, se v notranjosti skri-va marsikaj. V oči najprej pade antena, ki štr-li z zadnje strani ohišja. Kot je pričakovati, gre za povezavo WLAN s projektorjem. Poleg an-

tene ji delata družbo še digitalna HDMI in DVI-D vhoda, dva vhoda VGA in po en

S-video in kompozitni vhod. Za name-ček pa ima še vsak svoj avdio vhod.

Za upravljanje računalniške mi-ške z daljinskim upravljalnikom je na voljo vtičnica USB, za nad-zorovanje projektorja pa še vtič-nici RS-232 in LAN. Da pride na svoj račun vsa pisana paleta vho-

dov, skrbi izredno močna žarnica, ki zagotavlja svetlobni tok kar 4700 lumnov. Z na-prednejšo tehnologijo DLP DarkChip3 pa zago-tavljajo večje kontrastno razmerje, in sicer kar 3000 : 1.

Kakovost projicirane slike je primerna zmo-gljivosti projektorja. Barve so pravilne in rav-no prav žive, kljub temu pa si lahko nastavimo belkasto »DLP« sliko in s tem izkoristimo zadnji kanček moči projektorja. Slika je nekoliko za-maknjena navzgor od ravnine projektorja in to

nakazuje, da je projektor namenjen fiksni po-stavitvi pod strop. Ohišje projektorja je dobro izdelano, saj s hlajenjem kljub zelo močni žar-nici ne povzroča motečega hrupa. Pod drobno-gled pa smo vzeli Optominovo novost, že prej omenjeno brezžično povezavo. Pri večini pro-jektorjev je proces povezave zapleten in to mar-sikomu vzame voljo že na samem začetku. Pri Optomi so ta proces skušali kar se da poenosta-viti in jim je tudi dokaj uspelo. V pregledu brez-žičnih omrežij zgolj najdemo projektor in se po-vežemo nanj. Za namestitev programske opre-

me odpremo le spletni brskalnik, ki nam takoj ponudi nalaganje datotek. Ob za-gonu programa se nam avtomatično

spremeni ločljivost, ki je primerna za projek-tor, in povezava je vzpostavljena. Hitrost pove-zave je zadovoljiva, vendar premajhna za pred-vajanje videa. Zato programska oprema omo-goča predvajanje videa ob pomoči njihove pro-gramske opreme, ki datoteko očitno sočasno pošilja, predvaja pa se na samem projektorju. Zanimivo, da je podprta večina formatov zapi-sa, dokaj uspešno pa predvaja tudi posnetke v polni ločljivosti HD. Sicer dokaj dobra rešitev, vendar kljub temu ne tako udobna, kot če bi projektor zmogel predvajati video brez pomoči ustreznega predvajalnika.

Toshiba TLP-X200

Model TLP-X200 nekoliko izstopa iz ponud-be Toshibinih projektorjev, vendar ne zaradi tehničnih zmogljivosti, temveč zaradi nekoli-ko nadpovprečne opreme. To ugotovimo že ta-koj ob vklopu, saj ima projektor vgrajeno go-vorečo asistentko, ki nas obvešča o trenutnem

INFOCus IN3108tip: DLP.ločljivost: 1280×800 pik.svetlobni tok: 3500 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 1440 EUR.

Kakovost slike, povezava USB, cena. Hrupno delovanje.

OPTOMA EP782tip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 4700 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 2640 EUR.

Zmogljivost, oprema. Življenjska doba žarnice.

OPTOMA EP728Itip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2800 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 4000/3000 ur.Cena: 1020 EUR.

Tiho delovanje, kakovost slike. Slaba optična povečava.



stanju projektorja. V prvih minutah je sistem zanimiv in zabaven, ko poskušamo iz projek-torja izvabiti raznorazne dialoge, kmalu pa vse skupaj postane skoraj moteče. Če na platnu ne vidimo slike, namreč ni treba, da nam projek-tor še sam pove, da nima signala. To je lahko še posebej nerodno, če nas projektor glasno opo-zarja pred večglavo množico, ko nam gre že tako ali tako za nohte.

Podobno kot TLP-X100 je tudi TLP-X200 za-snovan na tehnologiji 3LCD. Nekoliko opaznej-ša razlika je le v močnejši žarnici, ki omogoča svetlobni tok do 3000 lumnov. Kontrastno raz-merje ostaja enako, 600 : 1. Med delovanjem je razmeroma tih, še posebej, če ga upo-rabljamo v varčnem na-činu. Kakovost proji-cirane slike je po pri-čakovanjih dobra in slika je lepo enako-merno osvetljena. Na voljo je tudi nekoliko večja prožnost pri po-stavitvi zaradi dobre op-tične povečave. Nekoliko težav pa lahko povzroča pod ravnino projektorja za-maknjena slika, kar od nas zahteva, da projektor postavi-mo nekoliko više, kot je višina začetka platna.

Poleg klasičnih priključkov, kot so VGA, HDMI, S-video ter kompozitni vhod, je na voljo še vtičnica USB, za predvajanje vsebine na pomnilniških enotah USB. Kot posebnež v ra-zredu ima omenjeni model na voljo tudi brez-žično povezavo WLAN. Uporabniki operacijske-ga sistema Windows XP bodo morali namesti-ti ustrezno programsko opremo, uporabniki Windows Vista pa lahko uporabijo kar nepo-

sredno povezavo. Povezava poteka razme-roma tekoče, dovolj hitro za predvajanje

filmov manjšega formata.

Posebneži

Optoma EP1080

Že res, da se projektorji vi-soke ločljivosti večinoma upo-

rabljajo za predvajanje video vsebin, vendar se včasih potreba

po visoki ločljivosti pojavi tudi v poslovni rabi. Velika večina projektorjev uporablja ločljivost 1024 × 768 pik, to pa je več kot dovolj za vsak-danjo rabo. Vendar pride ne-koliko višja ločljivost še kako prav, kadar želimo projicirati razne tehnič-ne risbe ali prikazati do-ločene podrobnosti. Ena izmed rešitev je upora-ba projektorja visoke lo-čljivosti za domači kino. Vendar taki projektorji za poslovno rabo niso primer-ni, predvsem zaradi slabega svetlobnega toka. Ravno to je največji adut Optome EP1080, saj se ponaša s kar 3600 lumni svetlobnega toka. Temu primerno je tudi neko-liko nižje kontrastno razmerje, 2200 : 1, kljub temu da uporablja novejši DLP chip z imenom DarkChip3.

Čeprav je projektor namenjen poslovni rabi, so se pri Optomi zelo potrudili pri oblikovanju ohišja in izbrali nenavadno barvo z bleščicami.

Kakovost projicirane slike je po pričako-vanjih zelo dobra in lepo svetla. Kljub viso-kemu svetlobnemu toku so barve ravno prav žive. Pri obratovanju pri polni moči ne more-mo reči, da je projektor izredno tih, čeprav številke pravijo drugače. A hrup kljub vsemu ni tako moteč, pri normalni moči pa projektor postane prijetno tih. Pri projektorjih visoke lo-čljivosti smo bili večinoma vajeni dobre optič-ne povečave ali fizičnega premika leč, vendar žal Optoma EP1080 tega ne ponuja. Tako bomo morali na žalost pravo velikost slike na pla-tnu nastavljati predvsem z oddaljenostjo pro-

jektorja. Projektor ima silno veliko paleto pri-ključkov. Tako bomo našli priključek za HDMI, DVI-D, dva vhoda VGA, S-video, kompozitni

in komponentni vhod ter pripadajoči avdio vhod. Projektor ponuja tudi možnost 12

V krmilnega signala, nadzora prek po-vezave LAN ali RS-232 ter upravljanje miške prek povezave USB.

Visoko ločljivost ter silno veliko priključkov pa lahko tudi združimo za gledanje dveh slik hkrati oz. gledanje slike v sliki (PIP). Zaradi visoke ločljivo-sti je tudi cena višja.

Optoma EX525ST

Model EX525ST je Optomin posebnež, saj gre za projektor, ki lahko sliko projicira z bi-stveno krajših razdalj kot klasični projektorji. Pri konkurenčnih projektorjih smo lahko vi-deli različne rešitve, ki sliko projicirajo ob po-moči serije zrcal, Optoma EX525ST pa upora-blja najpreprostejšo obliko, in sicer z upora-bo posebne leče. Tak način sicer ne omogoča, da bi lahko projektor postavili tik ob platno,

TOsHIbA TLP-X200tip: LCD.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 3000 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 1655 EUR.

Tiho delovanje, kakovost in mere slike, poveza-va WLAN.

Življenjska doba žarnice.

OPTOMA EP1080tip: DLP.ločljivost: 1920 × 1080 pik.svetlobni tok: 3600 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000 ur.Cena: 3480 EUR.

Kakovost, opremljenost, zmogljivost , visoka ločljivost.

Optična povečava, visoka cena.

OPTOMA EX525sTtip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2500 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 4000/3000 ur.Cena: 1140 EUR.

Kakovost slike, tiho delovanje. Brez povezave WLAN.



je pa dovolj, da ga od platna ali stene odma-knemo dober meter in si s tem zagotovimo ši-rino slike 180 centimetrov. To je vsekakor do-brodošlo, če se znajdemo v stiski s prostorom. Kot smo že pisali, je pri projektorjih za krat-ke razdalje pomembno, da je platno, na kate-rega projiciramo sliko, kar se da ravno. Vsaka guba oz. zamik zelo deformira projicirano sli-ko, saj pri takšnih kratkih razdaljah šteje vsak centimeter.

Projektor je opremljen z žarnico, ki premo-re svetlobni tok 2500 lumnov, kontrastno raz-merje pa je 2500 : 1. Kljub posebni leči je pro-jicirana slika ob pravih razmerah enakomerna in ostra. Sprememba barvnih profilov ne vpli-va drastično na kakovost slike in večinoma so barve ravno prav žive in pravilne. Tako kot ve-čina projektorjev tudi EX525ST omogoča varč-ni način obratovanja, ki nekoliko zniža sve-tlost, vendar že tako tih projektor še toliko bolj utiša. Očitno nekoliko večje ohišje tudi tokrat ni bilo zaman. Ker gre le za nekoliko poseben projektor, je na voljo cela paleta vhodov. Tako bomo našli klasični VGA, DVI-I vhod, S-video in kompozitni vhod, temu primerno tudi av-dio vhod, USB za upravljanje kazalca miške z

daljinskim upravljalnikom, za nadzorovanje projektorja pa sta na voljo vtičnici LAN in RS-232. Morda ne bi bilo odveč, ko bi doda-li še povezavo WLAN.

Toshiba F10

O projektorjih LED smo pisali že v majski številki, a nam je »zmanjkal« Toshibin model F10. Tako se je na tokratnem velikem preizku-su uvrstil med posebneže, saj zaradi še razvi-jajoče se tehnologije LED težko konkurira med preostalimi prenosnimi projektorji.

Ker tehnologija LED načeloma ne zahteva veliko prostora, so pri Toshibi celoten sistem uspešno stisnili v majhno ohišje, tako da po velikosti ne odstopa od konkurentov. Vgrajen ima modul s tremi svetlečimi diodami, seveda za vsako barvo posebej. Sliko pa ustvarja ob po-moči čipa DLP. Nazivni svetlobni tok je 100 lu-mnov, z našimi meritvami pa smo izmerili vre-dnost 58 lumnov. Treba je poudariti, da smo meritve opravljali pri največji razdalji projek-torja od platna, tako da je projicirana slika po diagonali merila kar 1,9 metra. Projektor s sto-timi lumni svetlobnega toka se težko primerja

s klasičnimi prenosnimi projektorji, ki zlahka ustvarijo svetlobni tok nad 2000 lumni. Zato je več kot očitno, da se tak projektor uspešno uporablja zgolj v dobro zatemnjenih prostorih. Tudi pri slabše zatemnjenih prostorih bi ga po-

TOsHIbA F10tip: LED.ločljivost: 800 × 600 pik.svetlobni tok: 100 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 20.000 ur.Cena: 828 EUR.

Življenjska doba žarnice oz LED. Brez optične povečave.



gojno lahko uporabili, vendar bi težko govori-li o kakršnikoli barvni razločljivosti. Ločljivost projektorja je 800 × 600 pik, to je povsem do-volj, saj projektor nikakor ni namenjen zahtev-nejši rabi.

Na voljo je VGA in kompozitni vhod, druž-bo pa mu dela še vtičnica USB in reža za SD pomnilniške kartice. Tako lahko predvajamo vsebino na pomnilniških karticah, ne da bi po-trebovali računalnik; to bi lahko v prid izkori-stili za predvajanje reklamnih sporočil. Konec

koncev so projektorji LED silno vzdržljivi, saj je navedena življenjska doba svetlečih diod kar 20.000 ur.

Toshiba TDP-EX20

Posebnost, ki ločuje Toshibin TDP-EX20 od drugih projektorjev, je sposobnost projiciranja slike z zelo majhne razdalje. Najkrajša razda-lja, s katere lahko projiciramo sliko, je tako le pol metra, največja priporočena pa meter in

pol. Pri takšni oddaljenosti projicirana slika po diagonali meri dobra dva metra in pol. Slika je zelo svetla in lepo vidna tudi v ne preveč temnih prostorih, čeprav ima projektor pov-sem povprečen svetlobni tok 2300 lumnov. Nobenih težav nima niti s pravilnostjo barv, čeprav zasnova temelji na tehnologiji DLP. Na pogled je TDP-EX20 podoben klasičnim projek-torjem, v oči pade predvsem njegova nekoliko izbočena leča, ki še dodatno pripomore k lep-ši sliki. Projektorju je priložen daljinski upra-

proizvajalecmodel

Casioxj-sC210

InfocusIn1100

Optomaep7155i

Optomaes526

toshibatlp-x100

epsoneB-x6

razred prenosni poslovni prenosni poslovni prenosni poslovni prenosni poslovni prenosni poslovni osnovni poslovni

projekcijska tehnika DLP DLP DLP DLP LCD LCD

strojna ločljivost(pik) 1024 × 768 1024 × 768 1024 × 768 800 × 600 1024 × 768 1024 × 768

največja ločljivost(pik) 1600 × 1200 1600 × 1200 1600 × 1200 1600 × 1200 1600 × 1200 1600 × 1200

naveden svetlobni tok (ansI) (lm) 2500 2100 3000 2800 2200 2200

kontrastno razmerje (naved-ba proizvajalca) 1800:1 1800:1 2500:1 3000:1 600:1 2000:1

življenjska doba žarnice (ur) (z varčevanjem/brez) 2000 4000 / 3000 3000 / 2000 4000 / 3000 3000 / 2000 4000/3000

razmerje slike 4:3 4:3, 16:9, 5:4, 16:10 4:3, 16:9 4:3, 16:9 4:3, 16:9 4:3

priporočena oddaljenost od zaslona (m) 0,8 - 8,5 1,2 - 12 1,2 - 12 1 - 12 1,6 - 12 1,0 - 12,1

nastavitev trapezaste slike (do stopinj) 30 30 30 40 45 30

optična povečava (zoom - ×) 2 1,1 1,15 1,1 1,2 1,2

število zvočnikov 1 1 1 1 1 1

moč zvočnikov (W) 1 2 1 2 1 1

podpora za video NTSC, PAL, SECAMNTSC, PAL, SECAM, 480i, 576i, 480p, 576p, 720p, 1080i, 1080p

PAL, NTSC, SECAM, 1080i, 720p

PAL, NTSC, SECAM, 1080i, 720p, 1080p NTSC/PAL/SECAM

NTSC / NTSC4.43 / PAL / M-PAL / N-PAL / PAL60 / SECAM

glasnost (dB) 35 35 36 33 32 35

glasnost v tihem načinu (dB) 31 30 33 31 28 28

vhodi VGA, kompozitni, avdio, RS-232

VGA, S-video, kompozi-tni, USB

VGA, HDMI, kompozitni, av-dio, USB

VGA, S-video, kompozitni, Audio, RS-232

2x VGA, S-video, kompozitni, avdio, RS-232

VGA, S-video, kompozitni, USB, Avdio

daljinski upravljalnik ü ü ü ü ü ülaserski kazalec û û ü û û û

posebnosti izredno tanek, elektronski fo-cus in zoom DisplayLink - slika preko USB. / / / Slika preko USB

čas vklopa (min:sek) 01:00 00:45 00:30 00:40 00:30 00:40

čas izklopa (min:sek) 01:00 02:00 00:10 00:20 00:10 00:01

mere (mm) 43 × 270 × 199 210 × 63 × 182 220 × 178 × 71 286 × 192 × 97 268 × 70 × 189 327 × 245 × 92

masa (kg) 1,8 1,2 1,4 2,3 1,8 2,8

izmerjena svetilnost (ansI lm) 1.018 824 1.782 1.651 1.314 1.262

izmerjeno realno kontrastno razmerje (x:1) 47 44 50 60 56 56

za Dimenzije, kakovost in dimen-zija slike. Kvaliteta slike, USB povezava. Zmogljivost, HDMI vhod. Tiho delovanje, zmogljivost

žarnice.Kvaliteta slike, optična po-večava.

Optična povečava, kvaliteta slike, USB povezava.

proti Življenjska doba žarnice. Glasno delovanje, optična povečava. Glasno delovanje. Brez digitalnega vhoda. Brez digitalnega vhoda. Brez HDMI ali DVI vhoda.

cena 1.380 EUR 1.176 EUR 1.176 EUR 552 EUR 839 EUR 751 EUR

cena žarnice 368 EUR 456 EUR 312 EUR 192 EUR 420 EUR 211 EUR

strošek žarnice na uro (v var-čevalnem načinu) 0,18 EUR 0,15 EUR 0,16 EUR 0,06 EUR 0,21 EUR 0,07 EUR

garancija 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

garancija žarnice 1 leto oz. 2000 ur 1 leto 6 mesecev ali 1000 ur 6 mesecev ali 1000 ur 3 mesece ali 300 ur 90 dni

spletni naslov proizvajalca www.casio.com www.infocus.com www.optoma.com www.optoma.com www.toshiba.com www.epson.com

prodaja Lestra - Center projekcije Lestra - Center projekcije Lestra - Center projekcije Lestra - Center projekcije Tift Avtera

spletni naslov prodajalca www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.tift.si www.avtera.si



vljalnik z laserskim kazalnikom, ki je zmožen upravljati računalniško miško s priloženim spreje-mnikom, prikloplje-nim na računalnik. Nekoliko nas je razo-čaral neroden dostop do omrežne oz. brez-žične povezave, če upo-

proizvajalecmodel

InfocusIn2102

InfocusIn2106

OptomaDx609v

toshibatDp-xp1

epsoneB-G5100

InfocusIn3108

razred osnovni poslovni osnovni poslovni osnovni poslovni osnovni poslovni srednji poslovni srednji poslovni

projekcijska tehnika DLP DLP DLP DLP LCD DLP

strojnaločljivost(pik) 800 × 600 1280 × 800 1024 × 768 1024 × 768 1024 × 768 1280 × 800

največja ločljivost(pik) 1024 × 768 1400 × 1050 1600 × 1200 1600 × 1200 1600 × 1200 1920 × 1200

naveden svetlobni tok (ansI) (lm) 2500 2500 2300 2200 4000 3500

kontrastno razmerje (naved-ba proizvajalca) 2000:1 2000:1 2000:1 2000:1 1000:1 2000:1

življenjska doba žarnice (ur) (z varčevanjem/brez) 3000 / 2500 3000 / 2500 3000 / 2000 3000 / 2000 3000 / 2000 3000 / 2000

razmerje slike 4:3, 16:9, 5:4, 16:10 4:3, 16:9, 5:4, 16:10 4:3, 16:9 4:3, 16:9 4:3 16:10, 16:9, 4:3, 5:4

priporočena oddaljenost od zaslona (m) 1,2 - 10 1,2 - 10 1 - 12 1 - 12 odvisno od leče 1,5 - 11

nastavitev trapezaste slike (do stopinj) 20 20 40 NP 40, 20 30

optična povečava (zoom - ×) 1,1 1,1 1,1 1,1 1,2 1,1

število zvočnikov 1 1 1 1 1 /

moč zvočnikov (W) 2 2 1 2 7 /

podpora za video NTSC (480i\p), PAL (576i\p), SECAM, 720p, 1080i

NTSC (480i\p), PAL (576i\p), SECAM, 720p, 1080i

PAL, NTSC, SECAM, 1080i, 720p NTSC, PAL, SECAM NP PAL, NTSC, SECAM, 1080i,

720p, 1080p

glasnost (dB) 35 35 29 35 35 35

glasnost v tihem načinu (dB) 32 32 NP 32 29 31

vhodi 2× VGA, S-video, Kompozitni, USB, avdio, RS-232

2x VGA, S-video, Kompozitni, USB, avdio, RS-232 VGA, DVI-I S-Video, Avdio VGA, S-video, kompozitni, av-

dio, RS-232

HDMI, 2x VGA, komponentni, kompozitni, S-video, avdio, USB, LAN, RS-232

HDMI, 2x VGA, USB, S-video, kompozitni, avdio, RS-232

daljinski upravljalnik ü ü ü ü ü ülaserski kazalec û û ü û û ü

posebnosti / / / / / DisplayLink - slika preko USB

čas vklopa (min:sek) 00:40 00:45 00:40 00:30 01:00 00:30

čas izklopa (min:sek) 01:30 01:20 00:10 02:00 00:01 00:10

mere (mm) 297 × 109 × 240 297 × 109 × 240 259 × 188 × 71.5 270 × 98 × 198 470 × 381 × 135 94 × 248 × 315

masa (kg) 3,13 3,13 2 2,2 6,6 3,18

izmerjena svetilnost (ansI lm) 886 651 1.120 1.256 1.568 1.829

izmerjeno realno kontrastno razmerje (x:1) 31 61 49 59 49 58

za Zmogljivost žarnice, kvali-teta slike. Ločljivost, kvaliteta slike. Tiho delovanje, DVI vhod. Cena. Zmogljivost, prilagodljivost. Kvaliteta slike, USB poveza-

va, cena.

proti Glasno delovanje. Glasno delovanje, brez digital-nega vhoda. Nizek svetlobni tok. Neenakomerno osvetljena sli-

ka, optična povečava.Visoka cena, življenjska doba žarnice. Hrupno delovanje.

cena 576 EUR 984 EUR 780 EUR 743 EUR 3.355 EUR 1.440 EUR

cena žarnice 288 EUR 288 EUR 192 EUR 420 EUR 474 EUR 516 EUR

strošek žarnice na uro (v var-čevalnem načinu) 0,12 EUR 0,12 EUR 0,10 EUR 0,21 EUR 0,24 EUR 0,26 EUR

garancija 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

garancija žarnice 1 leto, 3 leta za šole in vladne ustanove

1 leto, 3 leta za šole in vladne ustanove 6 mesecev ali 1000 ur 3 mesece ali 300 ur 90 dni 1 leto

spletni naslov proizvajalca www.infocus.com www.infocus.com www.optoma.com www.toshiba.com www.epson.com www.optoma.com

prodaja Lestra - Center projekcije Lestra - Center projekcije Lestra - Center projekcije Tift Avtera Lestra - Center projekcije

spletni naslov prodajalca www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.tift.si www.avtera.si www.centerprojekcije.si

TOsHIbA TDP-EX20tip: DLP.ločljivost: 1024 × 768 pik.svetlobni tok: 2300 Lm.življenjska doba žarnice (z varčevanjem/brez): 3000/2000 ur.Cena: 1428 EUR.

Kakovost slike, opremljenost. Brez digitalnega vhoda.



rabljamo operacijski sistem Windows XP, saj se je namestitev zaradi zahtevanega natanč-nega branja navodil izkazala za zelo zamu-dno. Tudi programska oprema ni ravno pre-gledna. Izbiramo lahko sicer, katera aplikacija se bo projicirala in katera ne, vendar je izved-ba nekoliko nerodna, saj projektor na koncu ne prikaže zgolj izbrane aplikacije, temveč po-leg nje vidimo tudi vse neizbrane, le da so po-krite z belo barvo, to pa nekoliko moti. Z upo-

rabo operacijskega sistema Windows Vista, pa Toshibine programske opreme za povezavo s projektorjem ne potrebujemo. Povezava omo-goča prenos zvoka na projektor, težave pa na-stanejo pri predvajanju videa. Projektor ima poleg omrežnih povezav na voljo še priklop USB, prek katerega lahko pregledujemo vsebi-no na ključih USB. TDP-EX20 je zmogljiv, boga-to opremljen projektor, ki poleg tega razvese-ljuje tudi z nizko ceno.

proizvajalecmodel

Optomaep728i

Optomaep782

toshibatlp-x200

Optomaep1080

Optomaex525st

toshibaf10

toshibatDp-ex20

razred srednji poslovni srednji poslovni srednji poslovni posebneži posebneži posebneži posebneži

projekcijska tehnika DLP DLP DarkChip3 LCD DLP DarkChip3 DLP LED DLP

strojna ločljivost(pik) 1024 × 768 1024 × 768 1024 × 768 1920 × 1080 1024 × 768 800 × 600 1024 × 768

največja ločljivost(pik) 1600 × 1200 1400 × 1050 1600 × 1200 1920 × 1080 1400 × 1050 1280 × 1024 1600 × 1200

naveden svetlobni tok (ansI) (lm) 2800 4700 3000 3600 2500 100 2300

kontrastno razmerje (naved-ba proizvajalca) 2200:1 3000:1 600:1 2200:1 2500:1 1000:1 2000:1

življenjska doba žarnice (ur) (z varčevanjem/brez) 4000 / 3000 3000 / 2000 3000 / 2000 3000 4000 / 3000 20000 3000 / 2000

razmerje slike 4:3, 16:9 4:3, 16:9 4:3, 16:9 16:9, 4:3, 16:10 4:3 4:3, 16:9 4:3, 16:9, 16:10

priporočena oddaljenost od zaslona (m) 1,2 - 12 1,2 - 10 1,6 - 12 1,2 - 12 0,5 - 3,7 0,6 - 2,4 0,5 - 1,5

nastavitev trapezaste slike (do stopinj) 40 18 45 +10 / -10 (navpično) +20 / -20 (navpično) / 18

optična povečava (zoom - ×) 1,1 1,2 1,2 1,2 / / /

število zvočnikov 1 2 1 1 1 / 1

moč zvočnikov (W) 1 3 1 3 8 / 1

podpora za video PAL, NTSC, SECAM, 1080i, 720p

PAL, NTSC, SECAM, 1080i, 720p NTSC, PAL, SECAM

NTSC (480i\p, 525i\p), PAL (576i\p, 625i\p), SECAM, 720p, 1080i\p

NTSC (480i\p, 525i\p), PAL (576i\p, 625i\p), SECAM, 720p, 1080i\p

NTSC, PAL, SECAM NTSC, PAL, SECAM, 480i, 480p, 576i, 576p, 720p, 1080i

glasnost (dB) 33 32 32 30 30 28 33

glasnost v tihem načinu (dB) 31 30 28 28 28 NP 28

vhodi VGA, DVI-I, S-video, USB, Avdio, RS-232

2x VGA, HDMI, DVI-D, S-video, kompozitni, av-dio, USB, RS-232, LAN

VGA, HDMI, kompozi-tni, S-video, avdio, USB, LAN, WLAN

2x VGA, DVI-D, S-video, Kompozitni, HDMI, USB, Avdio, RS-232, LAN

VGA, DVI-I, S-video, Kompozitni, USB, Avdio, RS-232, LAN

VGA, kompozitni, USB, SD-reža

2x VGA, S-video, kompo-zitni, koponentni, Avdio, LAN, RS232

daljinski upravljalnik ü ü ü ü ü ü ülaserski kazalec ü ü ü ü ü û ü

posebnosti / / / / / Predvajanje z USB ali SD pomnilniških kartic /

čas vklopa (min:sek) 00:30 01:00 00:30 00:30 00:30 00:30 01:00

čas izklopa (min:sek) 00:15 00:30 00:10 00:40 00:15 02:00 00:08

mere (mm) 259 × 72 × 188 398 × 132 × 295 293 × 70 × 192 411 × 116 × 311 339 × 122 × 276 139 × 56 × 124 337 × 118 × 265

masa (kg) 2 5 2 4,5 4,3 0,65 4,2

izmerjena svetilnost (ansI lm) 1.693 2.064 1.380 2.212 1.644 58 1.728

izmerjeno realno kontrastno razmerje (x:1) 71 44 48 63 47 283 26

za Tiho delovanje, kako-vost slike. Zmogljivost, oprema.

Tiho delovanje, kakovost in dimenzija slike, WLAN povezava.

Kakovost, opremljenost, zmogljivost.

Kvaliteta slike, tiho de-lovanje.

Življenjska doba žarni-ce oz. LED.

Kakovost slike, opre-mljenost

proti Slaba optična povečava. Življenjska doba žarnice. Življenska doba žarnice. Optična povečava, viso-ka cena. Brez WLAN povezave. Brez optične povečave. Brez digitalnega vhoda.

cena 1.020 EUR 2.640 EUR 1.655 EUR 3.480 EUR 1.140 EUR 828 EUR 1.428 EUR

cena žarnice 276 EUR 384 EUR 420 EUR 372 EUR 324 EUR 420 EUR 420 EUR

strošek žarnice na uro (v var-čevalnem načinu) 0,09 EUR 0,19 EUR 0,21 EUR 0,12 EUR 0,11 EUR 0,02 EUR 0,21 EUR

garancija 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

garancija žarnice 6 mesecev ali 1000 ur 6 mesecev ali 1000 ur 3 mesece ali 300 ur 6 mesecev ali 1000 ur 6 mesecev ali 1000 ur 3 mesece ali 300 ur 3 mesece ali 300 ur

spletni naslov proizvajalca www.optoma.com www.optoma.com www.toshiba.com www.optoma.com www.optoma.com www.toshiba.com www.toshiba.com

prodaja Lestra - Center projekcije Lestra - Center projekcije Tift Lestra - Center projekcije Lestra - Center projekcije Tift Tift

spletni naslov prodajalca www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.tift.si www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.tift.si www.tift.si

MICROsOFT OFFICE 2010


NOVA PIsARNANOVA PIsARNAv delu Ste se kdaj znašli pred dilemo, kaj podariti človeku, ki ima že vse? Ponavadi izberemo kakšno preprosto, a uporabno stvar, ki bo obdarovanca večkrat spomnila na nas. No, vsaj takrat, ko jo bo uporabljal. V podobni dilemi so bili očitno pri Microsoftu, ko so se začeli ukvarjati z novo različico pisarniškega paketa Office. Digitalna pisarna z letnico 2010 je ravno toliko prenovljena in izboljšana, da si zasluži nov rojstni dan.

Miran Varga

elikan iz Redmonda je v okvi-ru srečanja Microsoft Worldwide Partner Conference 2009 svojim najzvestejšim partnerjem že pred-stavil vrsto programskih paketov z letnico 2010. Prihodnje leto bo programski gigant povil naslednje rešitve: Office 2010, SharePoint

Server 2010, Visio 2010 in Project 2010. Vsi ome-njeni programi in programski paketi so že da-leč v razvojni fazi in so bili omejenemu števi-lu uporabnikov dani v predogled tehnologije. Nekaj deset tisoč uporabnikov je bilo v okviru programa Technical Preview povabljenih k pre-izkušanju izdelkov Offi ce in Visio. Nekaj novosti iz pisarniške zbirke Offi ce 2010, ki bo predvi-doma na voljo v prvi polovici prihodnjega leta, 2010, predstavljamo tudi mi.

Naslednja, že 14. generacija digitalne pisar-ne bo ne le prenovljena, temveč tudi poenosta-vljena. Pri Microsoftu so se namreč odločili, da zmanjšajo število izdaj Offi cea z osem na pet, vsako izdajo pa izboljšajo z dodatnimi aplikaci-jami in funkcijami. Microsoft je nadaljeval delo tam, kjer je končal pri Offi ceu 2007, dodanih je nekaj novih možnosti – predvsem na področju omreženega sodelovanja.

Največja novost v Officeu 2010 bo ne-dvomno povezanost s spletom, še več, pri Microsoftu bodo predstavili spletne aplikaci-je Offi ce Web, torej spletne različice urejeval-nika besedil Word, urejevalnika preglednic Excel, predstavitvenega programa PowerPoint

ter programa za zapiske OneNote. Omenjene aplikacije bodo krepko olajšane in bodo delo-vale tudi na mobilnih napravah, do njih pa bomo uporabniki preprosto prišli prek sple-tnih brskalnikov (že v razvojni fazi sta poleg IE podprta tudi Firefox in Safari). Spletne apli-kacije bodo na voljo na tri načine: prek stori-tev Offi ce Web, kjer bo po Microsoftovih oce-nah imelo do teh aplikacij brezplačni dostop okoli 400 milijonov uporabnikov, na lokaciji uporabnika za več kot 90 milijonov strank s podpisanimi letnimi pogodbami in prek stori-tev Microsoft Online Services, kjer bodo stran-ke lahko kupile naročnino v okviru ponudbe gostovanih aplikacij. Microsoft zagotavlja, da bodo tako ustvarjeni dokumenti povsem zdru-žljivi med spletnimi in namiznimi različicami pisarne Offi ce, kar je velik plus, saj bodo upo-rabniki lahko odprli posamezne novejše do-kumente, čeprav si ne bodo lastili najnovej-še različice pisarniškega paketa. Te trditve bomo morebiti lahko preverili še letos, saj naj

bi Microsoft še pred uradno splavitvijo ome-jenemu krogu uporabnikov omogočil preizkus storitev Offi ce Web.

Bodi dovolj o spletnem podaljšku pisarne, posvetimo se različicam za namizne računalni-ke. Offi ce 2010 bo uporabnikom na voljo v 32- in 64-bitni različici (tokrat prvič), obe smo imeli tudi priložnost preizkusiti. Zapišemo lahko, da novi Offi ce na povprečnem računalniku (dvo-jedrnik s taktom okoli 2 GHz in 2 GB pomnil-nika) deluje zelo hitro. Še preden pa se posve-timo novostim v posameznih programih, po-glejmo, katere novotarije, skupne več aplikaci-jam, so za prihodnje leto pripravili razvijalci v Redmondu.

Trak ostaja

Zunanja podoba pisarniškega paketa Offi ce 2010 je zasnovana po zadnji modi, ki sta jo za-povedala operacijska sistema Windows Vista in Windows 7. To pomeni delno prosojnost ter

Vbi Microsoft še pred uradno splavitvijo ome-jenemu krogu uporabnikov omogočil preizkus



uporabo traku z ukazi namesto posameznih menujev. K sreči ukazni trak (ang. ribbon) po-staja iz različice v različico pametnejši in bolj natančen, saj uporabniku sproti ponuja raz-lične možnosti, skladne z njegovim delom z vsebino. Praktično vsi programi imajo doda-ne nove funkcionalnosti. Čeprav smo uporab-niki Microsoftovih pisarniških paketov že do-slej zmajevali z glavo, češ da je možnosti za navadnega uporabnika krepko preveč, pa nam iz Microsofta sporočajo, da sicer drži, da štiri petine uporabnikov uporablja le 20 odstotkov vseh možnosti, se pa zato te povsem razlikuje-jo od uporabnika do uporabnika. Zato lahko v vsakem trenutku najdejo navdušenca nad po-samezno funkcijo, ki bo trdil, da mu brez nje živeti ni. S tem se seveda težko strinjamo, pa vendar.

Backstage View

Klik t. i. gumba Offi ce (prvi zavihek z leve) prikliče nov zaledni pogled (če bo morebiti za-deva tako prevedena v slovenščino). Kljub ne najbolj posrečenemu imenu pa moramo funk-cionalnost tega gradnika le hvaliti. Vsebuje na-mreč praktično vse informacije o dokumentih in možnostih, kaj lahko počnemo z njimi, v ospredju sta seveda shranjevanje dokumenta in tiskanje. Izbira tiskalniškega dela iz stolpca na levi tako postreže ne le z izbiro tiskalnika, temveč tudi z vrsto praktičnih nastavitev ti-skanja. Razdelek z informacijami je imenu pri-merno informativen – uporabnik hitro vidi vse podatke o dokumentu ter avtorju, času ureja-nja, omogočen je celo pregled preteklih razli-čic (če te obstajajo, seveda). Se spomnite, ko-liko korakov smo za to potrebovali v Offi ceu 2007? Preveč.

Predogled lepljenja

Že smo pri majhnem in praktičnem darilu iz naslova. Offi ce 2010 prinaša pomembno iz-boljšavo v dosedanji sistem kopiranja in leplje-nja vsebin v dokumente. Z leti je namreč funk-cija kopiraj/prilepi izgubila svojo priročnost, saj so bili rezultati pri kopiranju mešanih vsebin, denimo besedila s fotografi jami in tabelami, v najboljšem primeru pogojno sprejemljivi, več-krat pa daleč od želenih. Nova funkcija, v iz-virniku poimenovana Paste Preview, omogoča predogled vsebine, namenjene lepljenju, in iz-biro načina lepljenja (če želimo samo besedi-lo ali drugo vsebino). Prehod z miško nad po-samezno možnostjo prikaže predogled lepljene vsebine, zato se bomo v novi pisarni bistveno manj posluževali vračanja ukazov in novih po-skusov. Delo bo natančnejše in hitrejše, predo-gled lepljenja pa uporabniku omogoča tudi na-stavitev privzetega načina lepljenja (če pogosto izvajamo le eno vrsto operacij).

Napredno delo s fotografijami in video posnetki

Uporabniki smo v zadnjih letih postali iz-razito večpredstavno usmerjeni, saj smo foto-grafi je in video posnetke vzeli za svoje. Offi ce 2010 ima tako bistveno več možnosti urejanja fotografi j, ki so preprosto dosegljive s funkci-jami na traku. Tako imamo ob vstavitvi slike v dokument celo vrsto poprej nastavljenih mo-žnosti urejanja, ne le premikanja ter rezanja, temveč spreminjanja barv, kontrasta, osvetli-tve, še celo ozadje lahko razmeroma preprosto

izrežemo ali pa sliki dodamo kak »modni doda-tek« ... Če smo čisto pošteni, lahko zapišemo, da so novi grafi čni učinki podedovani iz nedavno opuščenega paketa Digital Image Suite, s čimer ni seveda nič narobe.

V dokumente lahko vstavljamo tudi posnet-ke iz spletnih video strežnikov in z dveri, a več o tem v nadaljevanju.

Microsoft Word 2010

V urejevalnik besedil Word bi težko doda-li kaj resnično novega, zato so se Microsoftovi

uporabo traku z ukazi namesto posameznih

lične možnosti, skladne z njegovim delom z vsebino. Praktično vsi programi imajo doda-

petine uporabnikov uporablja le 20 odstotkov vseh možnosti, se pa zato te povsem razlikuje-

» Grafični predogled lepljenja v vseh programih Microsoft Office 2010 je ena boljših pogruntavščin.

» Delo s slikami je veliko lažje in hitrejše, uporabniki pa imamo na voljo celo nekaj naprednih možnosti (izrez ozad-ja, odstranitev senčenih delov slike ali dodajanje različnih senc, glajenje robov ...).



razvijalci posvetili lajšanju dela pri najpogostej-ših opravilih. Med že omenjenimi novotarija-mi vodi zmogljiv predogled lepljenja, pa tudi možnosti dela s fotografijami so močno raz-širjene. Dodatne vsebine je bil deležen tudi is-kalnik po dokumentu, saj je zdaj bistveno bolj učinkovit in uporabniku omogoča ne le iska-

nje po celotnem besedilu, temveč tudi po vsta-vljenih grafih, tabelah, opombah in drugih vse-binah. Uporabniški vmesnik iskalnika je spre-menjen, po novem se odpre na levi strani ter ponuja možnosti, ki omejujejo iskanje. Prikaže tudi podobo dokumenta ter majhne sličice nje-govih razdelkov.

Na svoj račun bodo prišli tudi uporabniki, ki imajo radi barvit in razgiban slog svojih bese-dil, saj jim nov nabor posebnih učinkov omogo-ča hitro »kičanje« besedila (dodajanje učinkov, kot so debelina, odsev, sence ...), podprte pa so tudi bolj prefinjene tipografije.

Microsoft Excel 2010

Excel se zdi v paketu Office 2010 še naj-manj prenovljen glede na predhodno raz-ličico, pa vendar tudi tu najdemo vsaj par odličnih novosti. Ena izmed njih se imenuje »Sparklines« – gre za majhne grafikone raz-ličnih (in določljivih) oblik, ki zasedejo veli-kost posamezne celice in uporabniku ponuja-jo hitro grafično ponazoritev trendov, ki jih črpajo iz podatkov v tabeli. Slednje je še pose-bej priročno za hitro spremljanje gibanja pro-daje ali zalog.

Izboljšano je tudi formatiranje celic ter do-ločanje njihovih lastnosti, uporabniki bomo de-ležni predvsem več novih stilov in ikonic, s ka-terimi bomo svoje tabele lahko naredili še pre-glednejše. Tako kot vsi drugi programi iz zbir-ke Office 2010 je tudi Excel opremljen z orod-ji za deljenje dokumentov z drugimi uporab-niki, ki lahko tudi hkrati delajo na istem do-kumentu.

Microsoft PowerPoint 2010

PowerPoint je poln uporabnih novosti. Ena najbolj posrečenih je objava predstavitev na dverih Sharepoint ali pa ob pomoči raču-na Windows Live (slednje bo tudi brezplačno), nato pa ljudem, katerim želimo predstavitev pokazati, preprosto pošljemo povabilo in po-vezavo do nje. Predstavitev jim bo prikazana v spletnem brskalniku, s čimer odpade potre-ba po tem, da bi imeli v lastnem računalniku nameščen program PowerPoint.

Skladno z grafično všečnostjo vmesnika so razvijalci med prezentacijska orodja dodali ne-kaj novih 3D učinkov in prehodov, ki jih je po novem tudi precej lažje oblikovati in upravlja-ti. Tudi »izposoja« animacije iz drugih virov je

Čeprav spletne aplikacije Office Web še niso na voljo, pa je Microsoft že okvir-no napovedal, kaj se bo z njimi dalo poče-ti. Znano pa je že, da bo uporaba spletnih aplikacij brezplačna za licenčne uporabni-ke paketa Office. Javnost (bržkone pa tudi Microsoftovi tržniki) pa zaenkrat še ugiba, ali bodo različice za domačo in poslovno rabo različne.

Spletni WordSpletna različica programa Word bo

ohranila uporabniški vmesnik namizne, kar pomeni, da se nam bo naložil kon-trolnik v obliki traku. Pri Microsoftu oblju-bljajo, da bomo lahko v spletu preprosto ustvarjali, urejali in shranjevali Wordove dokumente. Do vseh naprednih funkcij seveda ne bomo mogli, bodo pa uporab-nikom kljub temu omogočili dodajanje ta-bel in omejeno slogovno urejanje doku-mentov, dodani bosta celo možnosti sa-mopopravkov ter črkovalnika, ki bosta te-kli v ozadju.

Spletni ExcelTudi spletni Excel bo uporabnikom po-

nujal ustvarjanje, urejanje in shranjevanje preglednic prek spletnega brskalnika, med drugimi lastnostmi spletne različice pa ve-lja omeniti večuporabniško podporo, saj bo omogočena možnost, da več uporab-nikov hkrati ureja posamezen dokument, prav tako bodo v spletu delovale vse ma-tematične in druge formule iz namizne raz-ličice programa Excel.

Spletni PowerPointSpletna različica PowerPointa bo omo-

gočala izbiro in urejanje posameznega li-sta predstavitve – tudi njegove postavi-tve elementov. V predstavitev, ustvarjeno v spletu, bo moč dodajati animacije, slike, grafe in tabele, tako kot spletni Word pa bo opremljen tudi s funkcijo samopoprav-kov in črkovalnikom.

Spletni OneNoteSpletna različica vsega zmožne digital-

ne beležnice bo med vsemi spletnimi apli-kacijami še najmanj okrnjena. Zato bo po-nudila tudi najbolj pristno spletno uporab-niško izkušnjo.

Office Web

» Mini grafikoni Sparklines, ki se prikažejo v celici Excela, so bili v prejšnjih različicah na voljo le kot nadgradnja s strani alternativnih razvijalcev. Microsoft jih je vzel za svoje, bolje rečeno, jim je omogočil samostojno funkcijo, kar je nadvse dobrodošlo, saj močno pripomorejo k preglednosti vsebin.

» Deljenje dokumentov z drugimi uporabniki je močno poenostavljeno. Na enem mestu imamo možnost prenosa na spletno mesto za skupno urejanje, pošiljanja po e-pošti ter pretvorbo v različne formate zapisa.



zdaj bistveno enostavnejša, saj jo le kopiramo in dodamo predmetom v naši predstavitvi.

Velik preskok je PowerPoint naredil tudi na področju video vsebin, kjer je bil v dose-danjih različicah izredno tog. Očitno so v Redmondu le ugotovili, da slika pove toliko kot tisoč besed, video pa bržkone še desetkrat več. Orodjarna z ukazi za urejanje video po-snetkov je zdaj bistveno razširjena in je posta-la pravi video urejevalnik v malem. Krajšanje video posnetkov in dodajanje preprostih učin-kov je zdaj izredno enostavno, priročna pa je tudi možnost prilagajanja velikosti dato-

» Informacije o datoteki, avtorju, skratka dokumentu so sedaj lažje dostopne in izdatnejše. V primeru opremljanja dokumentov s ključnimi besedami se z natančnostjo zadetkov zelo izkaže tudi iskalnik.

» Največja novost v PowerPoint 2010 je brez dvoma iz-datnejša podpora video vsebinam, tudi tistim s sple-tnih mest.



teke (različne stopnje stiskanja). K sreči pri Microsoftu tokrat niso pozabili na kontrolno ploščo za video vsebine, ki jih je po novem v predstavitvi moč začasno ustaviti in previja-ti naprej ali nazaj. Nič kaj presenetljivo ni niti to, da PowerPointov video vmesnik v izvirniku podpira le dva formata, datoteke .avi ter .wmv. Verjamemo, da se bo nabor do končne različi-ce še spremenil, sicer pa se znajo hitro pojavi-ti dodatki, ki bodo PowerPoint 2010 prepriča-li, da pozna tudi druge vrste video vsebin. Za konec PowerPointovega poglavja o videu naj še dodamo, da nova različica podpira dodaja-nje videov s priljubljenih spletnih video dveri – preprosto le vstavimo kodo, ki jo video sple-tišča objavljajo prav v ta namen. Seveda bomo morali biti ob predvajanju takšnih vsebin v prezentaciji nujno povezani z internetom, saj se video prenaša z matične spletne strani in ne iz računalnika.

Microsoft Outlook 2010

Največje prenove, tudi vizualno, je bil dele-žen Microsoftov poštni odjemalec Outlook. Z različico 2010 se namreč od Outlooka poslavlja hibridni uporabniški vmesnik, saj bodo vse sta-re elemente (ki se vlečejo še iz različice 2003) nadomestili novi, orodjarne pa v celoti prese-lile na trak. Novi Outlook je po videzu neka-kšen križanec med drugimi aplikacijami iz zbir-ke Office 2010 ter konkurenčno spletno poštno storitvijo Gmail.

Programerji so se poleg uporabniškega vme-snika posvetili tudi odpravljanju kroničnih na-pak, ena izmed njih je bilo nadvse nepregledno spremljanje dolgih izmenjav e-poštnih sporo-čil. To je nazadnje le izboljšano in precej eno-stavnejše. Desni klik na sporočilo in menujska izbira možnosti »Find Related« ter »Messages in this Conversation« uporabniku prikaže vsa sorodna sporočila, ki jih nato lahko lažje spre-mlja, odpre ali zapre. Posrečena možnost ob spremljanju dolgih verižnih sporočil je tudi funkcija »ignore«, ki bo samodejno izbrisala vsa nadaljnja sporočila (odgovore) na izbrano sporočilo.

Med dobrodošlimi dodatki je tudi možnost delnega čiščenja sporočil, ki deluje tako, da vse navedke oziroma citiranja preprosto zbriše iz predhodnih sporočil – ostanejo le nepodvoje-ne različice, sporočila pa se skrajšajo in posta-nejo preglednejša. Velja pa opozoriti, da ta mo-žnost dejansko izbriše dele sporočil (jih ne skri-je), zato jo velja uporabljati z dobršno mero pre-vidnosti.

Novi Outlook je založen tudi s celo vrsto opozoril, ki uporabniku predlagajo, da spo-ročilo morebiti ni primerno za pošiljanje. Ta sporočila se pojavijo, ko želi uporabnik, deni-mo, posamezno sporočilo (ali več njih) posla-ti na večje število naslovnikov, sporočilo pa

ima podobno sestavo kot nezaželena sporoči-la (spam). Prav tako program uporabnika opo-zori, če sporočilo pošilja komu, od katerega je pred tem prejel obvestilo o odsotnosti, ali pa če deli sporočila vsebujejo osebne podat-ke. Žal je ta funkcija omejena le na uporabni-ke poštnih strežnikov Exchange, zato je jasno, da Microsoft s temi dodatki meri predvsem na poslovne uporabnike.

So se pa programerji očitno odločili, da ob-držijo Wordov pogon za urejanje in prikazova-nje sporočil HTML. Nekateri uporabniki so že v različici 2007 pogrešali možnost upravljanja vsebin s pogonom Internet Explorerja, ki naj bi bil po njihovem mnenju primernejši, vendar te možnosti v Outlooku 2010 preprosto ni.

Novosti v drugih programih zbirke Office 2010

Pisarniški paket Microsoft Office seve-da ni sestavljen le iz programov Word, Excel, PowerPoint in Outlook, temveč tudi številnih drugih (odvisno od različice), ki pa jih večina uporabnikov redkeje uporablja (po pravici po-vedano, je med njimi tudi pisec teh vrstic). Zato bomo dodane funkcionalnosti preleteli le na hi-tro, uporabniki, ki te programe pogosteje upo-rabljajo, pa znajo odkriti še kakšno zanimivo novost.

Program za namizno založništvo Publisher je dobil večino dodatkov novega Worda, pred-vsem je opazen nov nabor pisav in z njimi po-vezanih učinkov. Programerji so poskrbeli, da je urejanje že nastavljenih predlog zdaj lažje, velik prispevek k produktivnosti pa dodaja mo-žnost hkratnega deljenja in urejanja vsebin z drugimi uporabniki Publisherja.

Program za zapiske OneNote že od nek-daj velja za precej podcenjeno aplikacijo zbir-ke Office, vendar v Microsoftu upajo, da bo nova različica pomagala k njeni prepoznav-nosti. OneNote, ki je že doslej podpiral vrsto različnih dokumentov, je namreč opremljen z

možnostjo, imenovano Side Notes, ki omogo-ča vpis opomb, zapiskov in drugih vsebin ob hkratni uporabi drugega programa iz zbirke Office. Kopiranje vsebin v OneNote je po zaslu-gi že omenjenih izboljšav bistveno lažje, razvi-jalci pa so izboljšali tudi navigiranje med zapi-ski, ki jih je zdaj še laže najti (tega ni bilo tež-ko doseči, saj iskalnik v prejšnji različici ni bil dorasel svoji nalogi).

Zbirka podatkov Access ne prinaša večjih novosti, orodje Groove pa je bilo deležno no-vega visokoletečega imena – prihodnje leto bo slišalo na ime SharePoint Workspace 2010. Sočasno z novo pisarno je Microsoft v javni pre-gled poslal tudi strežnike SharePoint Server 2010, Microsoft Project 2010 in risarski pro-gram Visio 2010.

Končna ocena

Novosti v novi različici Office 2010 bo, kot kaže, dovolj, da bo potrdila upravičenost do nove letnice. Po prvi uporabi preizkusne različi-ce se zdi, da so dodane funkcionalnosti resnič-no uporabne, veseli pa to, da so v Microsoftu ob pomoči svojega sistema sporočanja in anali-ze napak večino teh odpravili (čeprav zna tudi preizkusni Office 2010 odpovedati poslušnost, še posebej pri delu z video vsebinami v progra-mu PowerPoint). Škoda le, da spletnih pisarni-ških aplikacij Office Web še nismo imeli pri-ložnosti preizkusiti, zato teže podamo celovi-to oceno paketa, ne nazadnje pa leto 2010 in splavitev nove pisarne nista več daleč. Za vse neučakane je več informacij o programih iz pi-sarniške zbirke Office 2010 na voljo na sple-tnem naslovu www.microsoft.com/Office2010. Po doslej videnem lahko ocenimo, da gre še za en soliden izdelek iz Microsoftovega hrama. Ali ga bodo ljudje dejansko sprejeli za svojega, pa bomo še videli. Še posebej, ker sodeč po pri-ponkah, ki prihajajo na naš novičarski naslov, večina še vedno uporablja predzadnjo različi-co 2003.

» Spremljanje e-pošte v Outlooku je postalo preglednejše.

VMwARE


irtualizacija sistemov se vse več omenja in seveda tudi uporablja. To omogoča predvsem vedno bolj zmogljiva strojna oprema, ki omo-goča hkratno poganjanje več vir-tualnih računalnikov na enem fi -zičnem, in seveda tudi aplikacije in sistemi, ki jo omogočajo na pro-

gramski ravni. Takih rešitev je vse več, eden najbolj prepoznavnih izdelovalcev take pro-gramske opreme pa je zagotovo VMware, ki na svoji spletni strani vzdržuje »tržnico« že pripra-vljenih navideznih strojev (t. i. Virtual appli-ance, www.vmware.com/appliances/). V praksi gre za datoteke, ki jih le poženemo ob pomo-či virtualizacijske programske opreme podjetja VMware in storitve, ki so nameščene na njih, nemudoma uporabljamo. Poleg njihove lastne programske opreme lahko za poganjanje stro-jev uporabljamo tudi odprto kodno aplikacijo VirtualBox, ki jo razvija podjetje Sun. V vsakem navideznem stroju je že nameščen operacijski sistem in dodatne aplikacije, s katerimi doseže-mo želene storitve.

Na spletni tržnici virtualnih strojev je na voljo več kot tisoč že pripravljenih virtualnih strojev, ki se med seboj razlikujejo tako po na-meščenem operacijskem sistemu kot tudi po namembnosti. Na voljo so nam virtualni stro-ji, ki imajo nameščen samo enega od najrazlič-nejših operacijskih sistemov (Windows, GNU/Linux distribucije, BSD …), pa tudi taki, ki želi-jo s programsko opremo, ki je dodana samemu operacijskemu sistemu, zagotoviti neko točno določeno storitev ali skupino teh storitev.

Prva skupina virtualnih strojev je na voljo predvsem tistim, ki želijo preizkusiti neki ope-racijski sistem ali s čim manj truda dobiti stroj, ki jim omogoča takojšnje delo. Druga je name-njena čim enostavnejšemu preizkusu ali celo

namestitvi določene storitve, saj naj bi z virtu-alnim strojem dobili popolnoma delujoč sistem, ki bo lahko takoj zadovoljeval neko določeno potrebo uporabnika. Na voljo so stroji z name-ščenimi LAMP (Linux+Apache+MySQL+PHP) paketi, raznimi CMS rešitvami, orodji za sku-pinsko delo razvijalcev programske opreme (SVN, CVS, sistemi za sledenje hroščem …). Vsem tem sistemom je skupno, da želijo v pa-ketu ponuditi storitev, ki bo delovala takoj, ko bo uporabnik želel, hkrati pa bo ponudila eno-stavno in zanesljivo rabo in administracijo.

Ker je uporabniku na spletni tržnici virtual-nih strojev na voljo enostavno preveč strojev, da bi lahko vse predstavili, smo poiskali tiste, ki so najbolj zanimivi, uporabni ali nenavadni. Če želite preizkusiti druge, vas vabimo, da obi-ščete tržnico in sami preizkusite stroje, ki so najbolj zanimivi za vaše potrebe.

Video editing

Gre za navidezni stroj, v katerem je nameščena 64-bitna različica GNU/Linux distribucije Fedora 10. Poleg operacijske-ga sistema je v stroju nameščen tudi paket programske opreme, namenjene digital-ni obdelavi video po-snetkov, katere srce je aplikacija za neli-nearno obdelavo vi-dea, Cinellera. Poleg Cinelerre (opis odpr-to kodnih programov za obdelavo videa naj-

dete v februarski številki) je v stroju namešče-na tudi najrazličnejša druga programska opre-ma, ki nam omogoča zajem posnetkov iz digi-talnih video kamer, ogled teh kamer, obdelavo zvoka in pretvarjanje med različnimi video for-mati in kodeki. Nameščena programska opre-ma omogoča tudi obdelavo posnetkov v kako-vosti HD, le strojna oprema, na kateri stroj teče, mora biti dovolj zmogljiva.

Glede na to, da je Cinelerra v preteklosti že bila deležna precej kritik na rovaš svojega za-

CINELERRAkaj: Virtualni stroj, namenjen obdelavi videa.naslov: www.vmware.com/appliances/directory/148183 Cena: Brezplačno.

Popoln nabor programske opreme za obdelavo videa.

Cinelerra je za današnji čas nekoliko zastarel program.

VIRTuALNI sTROJI na tržniciŽe pred časom smo se razpisali o VMWarovi tržnici navideznih strojev, v kateri je na voljo silno veliko najrazličnejših že pripravljenih in delujočih programskih paketov v obliki strojev. Izkaže se, da je ta tržnica še kako živa, zato smo se odločili pobrskati po novostih in zanimivostih.

Janez Urevc

» Uporabniški vmesnik programa Cinelerra

V

VMwARE


pletenega uporabni-škega vmesnika in te-žav pri delu z nekate-rimi novejšimi video kodeki, bi pričakova-li, da bo v stroju na-meščena tudi kakšna aplikacija, ki teh te-žav nima.

Djigzo – enkripcija e-pošte

Pri tem navide-znem stroju gre za navaden strežnik za e-pošto (MTA), ki en-kriptira vašo vhodno in izhodno elektron-sko pošto. Sistem temelji na distribuciji GNU/Linuxa Ubuntu 8.04 in strežniku za elektron-sko pošto Postfi x. Djigzo ponuja dve vrsti en-kripcije (S/MIME in PDF), popolno integracijo s sistemom Postfi x, spletni vmesnik za konfi gu-racijo, neomejeno število domen, uporabnikov in certifi katov. Ob uporabi enkripcije PDF lah-ko sistem sporočilo zaščiti z geslom, to pa pre-

jemniku pošlje prek sporočila SMS.Sistem bo gotovo zanimiv za podjetja, ki

si svojih elektronskih sporočil ne želijo neza-ščitenih pošiljati po internetu, a hkrati ne že-lijo imeti pretirano veliko dela z administraci-jo rešitve, ki to omogoča. Čeprav ima navidezni stroj že nameščeno vso potrebno programsko opremo, bo pred uporabo treba še nekaj kon-

fi guracije, za katero bomo morali obvladovati ukazno lupino.

Zimbra

Navidezni stroj je opremljen z distribucijo GNU/Linux Ubuntu 8.04, ki gosti sistem za ele-ktronsko pošto, izmenjavo in shranjevanje da-totek, koledarje, stike ipd., Zimbra. Gre za alter-nativo Microsoftovemu izdelku Exchange, ki je odprtokodna, brezplačna in deluje na vseh po-membnejših platformah.

Srce Zimbre je napredno zasnovan spletni vmesnik, v katerega so integrirane vse funkci-onalnosti sistema. Poleg tega omogoča sinhro-nizacijo podatkov v najrazličnejših formatih in z uporabo najrazličnejših klientov. Zimbra po-

» Vmesnik za konfiguracijo e-poštnega strežnika Djigzo.

DJIgzOkaj: Virtualni stroj, namenjen kriptiranju elektron-ske pošte.naslov: www.vmware.com/appliances/directory/103773Cena: Brezplačno.

Majhna velikost, spletni vmesnik za konfigu-racijo.

Nekoliko zahtevnejša konfiguracija.

VMwARE


nuja tudi posebno aplikacijo za sinhronizacijo podatkov iz mobilnih naprav.

Zimbra je celovit sistem, ki za svoje delova-nje ne potrebuje nič drugega kot operacijski sis-tem, na katerem bo tekel. Z virtualnim strojem dobimo popoln sistem, ki ga bomo lahko brez težav začeli uporabljati takoj, pa naj bo njegov namen samo testiranje funkcionalnosti siste-ma ali uporaba v produkciji.

Zone minder

ZoneMinder je aplikacija, namenjena rabi v videonadzornih sistemih. Gre za sis-tem, ki nadomešča klasične snemalne eno-

te. Sporazumevati se zna tako s kamerami, priključenimi na vi-deo kartice, kot tudi s tistimi, priključeni-mi na vrata USB ali v krajevno omrežje. Sistem zna prek naj-različnejših protoko-lov upravljati pogled vsake kamere, če te to omogočajo. Do sis-tema uporabnik pride prek spletne nadzor-ne plošče, na kateri si lahko ogledujemo tre-nutno stanje na »tere-nu«, pregledujemo ar-

hivske posnetke ipd. Navidezni stroj ima nameščeno GNU/Linux

distribucijo Ubuntu server, spletni strežnik Apache, zbirko podatkov MySQL in aplikacijo Zone Minder. Ko navidezni stroj poženemo, mo-ramo le še nastaviti vse kamere v našem sistemu, nastaviti po-litiko zajemanja posnetkov (ob dogodkih, stalno, časovno vo-deno …) in že imamo pripra-vljeno osnovno obliko video nadzornega sistema, ki teme-lji zgolj na odprtokodnih reši-tvah in je zato cenejši od pro-fesionalnih izdelkov.

JanusVM

Gre za zelo enostaven in nadvse nezahteven navide-zni stroj (velik je samo 66 MB), ki je namenjen doseganju za-sebnosti v internetu. Deluje kot proxy oz. tor strežnik, prek katerega se povežemo v inter-net in tako skrbimo za svojo anonimnost in za-

sebnost. Vse zahtevki (tudi po-izvedbe DNS), ki jih pošljete v internet prek JanusVM, se po-šljejo prek omrežja Tor in tako skrijejo vašo resnično identite-to. Poleg tega se vsi paketi po-

šljejo skozi filtre, ki odstranjujejo občutljive in-formacije, ki bi jih utegnili brez nadzora posla-ti v internet. Prav tako se iz povratnih podat-kov odstranijo nezaželeni podatki, kot so ogla-si in prikazna sporočila. Poleg tega je v sistemu nameščen strežnik OpenVPN, ki omogoča var-no in kriptirano prijavo na daljavo v krajevno omrežje in nemoteno delo v domačem okolju.

Uporaba je zelo preprosta, saj je treba le za-gnati navidezni stroj. Konfiguracija se opravi

prek konzolnega vmesnika, ki pa ima le nekaj enostavnih možnosti in ga je popolnoma eno-stavno uporabljati.

•••Predstavili smo le nekaj po

našem mnenju najzanimivej-ših navideznih strojev, ki so na voljo na spletni tržnici, ki jo na svoji spletni strani vzdr-žuje podjetje VMware. Ista tr-žnica ponuja silno veliko števi-lo najrazličnejših že pripravlje-nih navideznih strojev, tako da bo vsak uporabnik našel pra-vega za zadovoljitev svojih po-

treb. Prednost navideznih strojev, ki jih najde-mo na tržnici, je tudi v tem, da jih lahko poga-njamo tudi s konkurenčnimi virtualizacijskimi programi, kar nam omogoča prosto izbiro in, kar je še pomembneje, popolno neodvisnost od platforme, na kateri jih želimo poganjati.

zIMbRAkaj: Virtualni stroj, namenjen skupnemu delu skupin.naslov: www.vmware.com/appliances/directo-ry/94533Cena: Brezplačno.

Dober spletni vmesnik, celovita ponudba funk-cionalnosti.

Zahtevnejša integracija z drugimi sistemi za elektronsko pošto.

zONE MINDERkaj: Virtualni stroj, namenjen vzpostavitvi video-nadzornega sistema.naslov: www.vmware.com/appliances/directo-ry/86653Cena: Brezplačno.

Nadomešča drage profesionalne sisteme, veli-ko različnih funkcionalnosti/možnosti.

Pred nakupom strojne opreme je treba preveri-ti njeno podprtost.

JANusVMkaj: Virtualni stroj, namenjen doseganju zasebno-sti in anonimnosti v internetu.naslov: www.vmware.com/appliances/directo-ry/86653Cena: Brezplačno.

Majhna potreba po prostoru na disku in drugih virih, enostavna raba.

Nič.

» Koledar v spletnem vmesniku programa Zimbra

» Okolje za konfiguracijo sistema JanusVM je zelo enostavno in uporabniku ne bi smelo povzročati večjih težav.

» Pogled na kamero prek spletnega vmesnika aplikacije ZoneMinder


a bo brskanje enostavnejše, bomo ob iz-idu Monitorja v spletnem dnevniku ob-javili seznam naslovov.

Seznam seveda ni popoln in vsak lju-bitelj brezplačne programske opreme ima svoje adute. Če jih želite deliti z nami, zapišite komen-tar k članku na Monitorjevi spletni strani.

Brskalniki

Mozilla Firefoxwww.mozilla.com/firefox

Firefox je za Internet Explorerjem najbolj priljubljen oz. razširjen spletni brskalnik. Na voljo je za vse priljubljene operacijske siste-me, njegova največja prednost pred konkuren-co pa je izjemno število dodatkov, ki omogo-čajo, da Firefox prilagodimo lastnim potrebam in okusu in ga spremenimo v bistveno več kot samo spletni brskalnik. Vse našteto ga nare-di za verjetno najbolj koristen brezplačen pro-gram na svetu.

Safariwww.apple.com/safari

Safari je Applov brskalnik, ki deluje na Mac OS, iPhone in v Oknih. Če že nimate Maca, si

lahko apetit po Applovih dobrotah nasitite vsaj z brskalnikom. Vtičniki? Pa kaj še!

Microsoft Internet Explorerwww.microsoft.com/windows/internet-explorer

Najbolj razširjen brskalnik na svetu. Povsem verjetno samo zato, ker je privzeto naložen v

večini računalnikov. Z različico 8 je tudi zmanj-šal prednost konkurentov pri varnosti, zmoglji-vostih in še čem.

Operawww.opera.com

Za Opero velja, da je nadvse dober in hiter brskalnik z vgrajenimi funkcionalnostmi, ki jih moramo pri konkurenci šele dodati. Kdor je Opero preizkusil, jo je vzljubil.

Google Chromewww.google.com/chrome

Googlov minimalističen brskalnik, ki nav-dušuje s hitrostjo. Marsikoga je očaral, čeprav je dejansko manj funkcionalen kot konkurenčni izdelki, a se bo to v prihodnosti verjetno spre-menilo.

Klepetanje

Trillian Astrawww.ceruleanstudios.com

Če imate pr ijatelje na več mrežah za spro-tno sporočanje, je Trillian idealna rešitev za vas. Omogoča pogova r ja -nje s prijatelji v omrežjih Windows Live Messenger, Google Talk, ICQ, AIM, Yahoo!, hkrati pa sodelu-jete še v vedno bolj pri-ljubljenima družabnima omrežjema Facebook in Twitter. Obenem omogoča tono prilagoditev in dodatkov. Če vam zastonjkarska različica

ne bo dovolj, za nekaj dolarjev nadgradite na profesionalno različico.

Digsbywww.digsby.com

Odprtokodni klepetalnik, ki vas pove-že s prijatelji v vseh pomembnejših omrežjih. Nekatere bo odvrnil videz, drugi bodo navdu-šeni nad enostavnostjo in prenosnostjo.

Skypewww.skype.com

Najbolj razširjen način klepetanja s pisa-njem in internetnega telefoniranja. Omogoča tudi klepetanje s HD sliko, če premorete ustre-zno kamero, seveda.

TweetDeckwww.tweetdeck.com

Če ste kul in klepetate (tudi) po Twitterju, potem si vsekakor omislite učinkovito orod-

je. TweetDeck je zvezda med mnogimi odje-malci Twitterja. Ker je razvit v Adobe Air, teče na vseh mogočih platformah. Imate iPhone? TweetDeck teče tudi na njem!

» Safari

» Trillian Astra

zAsTONJ JE bOLJE100 najuporabnejših brezplačnih programovPravijo, da so v življenju najlepše stvari zastonj. V to nismo 100 % prepričani, vam pa ponujamo pregled sto najuporabnejših brezplačnih programov po mnenju Monitorjevega uredništva. Prepričani smo, da marsikateri opisani program že poznate, saj smo o njih že veliko pisali.

David Vidmar

D

Seznam brezplačnih programov je bolj ali manj plod ankete, ki smo ji izvedli med čla-ni uredništva. Med rezultate pa se nam je prikradla zanimiva »napaka« – zelo visoko na le-stvici se je znašel program Total Commander (www.ghisler.com). Če ga ne poznate – gre za nadvse priljubljen preizkusni program (tipa shareware), ki na tem seznamu nima kaj is-kat, saj ni brezplačen.

Smo ljubitelji brezplačnih orodij, a očitno se še vedno najdejo programi, ki so zaradi svoje praktičnosti in kakovosti vredni plačila nekaj 10 evrov ali dolarjev, čeprav so na voljo brez-plačne alternative. Ravno zato si je Total Commander zaslužil častno omembo v članku o brezplačnih orodjih.

» TweetDeck


zAsTONJ JE bOLJE100 NAJuPORAbNEJšIH bREzPLAčNIH PROgRAMOV

Elektronska pošta

Postboxwww.postbox-inc.com

Če za elektronsko pošto ne uporabljate Microsoft Outlooka in se ne morete navaditi na spletne vmesnike Gmail, Yahoo, Hotmail ali po-dobne, potem je Postbox trenutno najboljša izbi-ra. Podpira protokola POP3 in IMAP, vsebuje hiter iskalnik in dobro zaščito pred nezaželeno pošto. V resnici gre (samo?) za izboljšan Thunderbird.

Thunderbirdwww.mozilla.com/thunderbird

Thunderbird poskuša postati Firefox za ele-ktronsko pošto in z velikim bratom deli marsi-kateri del kode in uporabniškega vmesnika. Če še vedno uporabljate Outlook Express, ga hitro zaprite in preklopite na Thunderbird.

Prenosi

uTorrentwww.utorrent.com

Najmanjši in hkrati najboljši torent odjema-lec za okolje Windows. Zmore vse, kar je po-

trebno, in čisto nič več. Uporaben tudi za pre-nose legalnih torentov!

eMulewww.emule-project.net

Če vas pota zanesejo v črne kote interneta, je eMule najboljši način, da najdete tisto staro nadaljevanje dr. Housa, ki ste ga zamudili in ga ni več med torenti. Enako velja za druge dato-teke, legalnih stvari pa na eMule verjetno ni.

Filezillafilezilla-project.org

Zares dober in varen odjemalec za strežni-ke FTP, SFTP in podobne. Začetniki ga ne potre-bujejo, vsi drugi ga že poznajo.

Orbit Downloaderwww.orbitdownloader.com

Če vam je filmček na YouTube tako všeč, da ga morate imeti tudi na svojem disku, si poma-gajte z Orbit Downloader, ki omogoča shranje-vanje videa in glasbe z raznih spletišč, ki sama po sebi ne omogočajo prenosa.

Blogi

NewsGator FeedDemonwww.newsgator.com/Individuals/feedDemon

Za resne bralce spletnih dnevnikov in no-vic je nujno potreben bralnik virov RSS. Če

bi opisovali tudi spletne aplikacije, bi hvali-li Google Reader, za namizje pa priporočamo ogled FeedDemon. Nekoč je bilo zanj treba pla-čati, zdaj je k sreči brezplačen!

FeedReaderwww.feedreader.com

Vam FeedDemon ne ugaja? Imate srečo, tu je še FeedReader, ki zmore vse potrebno za bra-nje novic.

Windows Live Writerwindowslivewriter.spaces.live.com/

Če se vam zdi, da pisci blogov še niso napi-sali vsega, kar je treba napisati, se jim pridru-žite. Z uporabo Windows Live Writerja bo pisa-nje hitrejše, bolj pravilno in udobno.

Dostop na daljavo

TeamViewerwww.teamviewer.com/download/portable.aspx

Vas mame, sosedje ali prijatelji po telefonu nadlegujejo za računalniško pomoč, pa jim ne morete dopovedati, kako lahko odprejo pripon-ko PDF z elektronske pošte? Najhitreje jim boste pomagali z uporabo programa, ki vas bo pove-zal z njihovim namizjem, da boste klikali vi, so-govornik s težavo pa samo gledal. TeamViewer je treba samo prenesti in pognati, brez name-stitve in dodatnih zapletov se boste varno po-vezali na tuji računalnik. Profesionalci naj pla-

čajo za polno različico, domačim mojstrom pa bo dovolj brezplačna.

LogMeIn Freesecure.logmein.com/products/free

Kadar je dostop na daljavo potreben večkrat in občasno brez posredovanja človeka na drugi strani, je pravi način uporaba brezplačne raz-ličice LogMeIn.

Terminalswww.codeplex.com/terminals

Odprtokodni dvojček programa mRemote, če bo slučajno avtor mRemote opustil, saj se pri-družuje sorodnemu komercialnemu projektu.

mRemotewww.mremote.org

Če veliko uporabljate Remote Desktop, vam bo mRemote prihranil veliko časa in brskanja po zapiskih, da boste našli pravi IP naslov in geslo za dolgo pozabljeni strežnik.

Synergysynergy2.sourceforge.net

Kako uporabljati dva računalnika z eno tip-kovnico in miško? Z uporabo Synergy in nekaj spretnosti. Obvezna uporaba, če imate na mizi stacionarni računalnik in prenosnik hkrati.

Arhiviranje

7-Zipwww.7-zip.org

Spet nova končnica stisnjenih datotek in pri-jatelji vam svetujejo, da namestite WinNekaj, ki

bo po vrhu vsega še tečnaril, da ga registriraj-te? Odstranite WinZip, WinRar in kar je podob-nih programov in preklopite na 7-Zip in vaši »zipanje« bo bolj učinkovito. Ruski matematiki morda niso vrhunski esteti, ko pa govorimo o matematiki, ki stoji za stiskanjem datotek, jim ni para. Zato je v kategoriji samo en program.

Beležke

Notepad2www.flos-freeware.ch/notepad2.html

Beležnica, kot bi morala biti. Še vedno eno-stavna in bliskovita, a s (skoraj) vsemi funkci-

» uTorrent

» TeamViewer

» 7-Zip

» NewsGator FeedDemon


zAsTONJ JE bOLJE 100 NAJuPORAbNEJšIH bREzPLAčNIH PROgRAMOV

onalnostmi, ki jih potrebujete pri urejanju te-kstovnih datotek.

Notepad++notepad-plus.sourceforge.net

Ko enostavna beležnica ni dovolj, vzemite večje kladivo. Omogoča odpiranje več doku-mentov v zavihkih in kopico dodatkov za re-snično vsa opravila z besedilom.

Iskanje

FileSeekwww.binaryfortress.com/fileseek

Popolno iskanje po datotekah brez indeksi-ranja. Acrobat in Word datotek ne mara prav močno, za tekstovne datoteke je pa pravi.

Google Desktopdesktop.google.com

Oče iskalnikov, ki vsebine indeksirajo. Žal po mnenju nekaterih preveč obremenjuje raču-nalnik in preslabo filtrira zadetke, a zato prina-ša še (ne)potrebne okraske za vaše namizje!

Copernic Desktop Searchwww.copernic.com/en/products/desktop-search/in-dex.html

Najhitrejše iskanje po vsebini datotek brez nepotrebne navlake in upočasnjevanja računal-nika. Sicer ne boste »guglali« po svojem raču-nalniku, iskanje pa bo kljub vsemu strahovi-to hitro.

Everythingwww.voidtools.com

Revolucionaren način iskanja samo po ime-nu. Brez indeksiranja išče bliskovito, celoten disk prečeše v nekaj sekundah, potem je iska-nje praktično trenutno. Deluje samo na diskih, ki uporabljajo NTFS.

Sinhronizacija

Microsoft Live Syncwww.foldershare.com

Če potrebujete iste datoteke na več ra-čunalnikih hkrati, je Live Sync idealna reši-

tev. Microsoftovo preimenovanje se še ni či-sto prijelo in marsikdo še vedno uporabi ime FolderShare. Ker se sinhronizira neposredno

med računalniki brez vmesnega odlaganja v tujih strežnikih, ni omejitev glede velikosti!

DropBoxwww.getdropbox.com

Če želite poleg sinhronizacije še varnostno kopijo v spletu in možnost dostopa do datotek s kateregakoli računalnika, je najboljši način uporaba DropBox. Brezplačno za manjše koli-čine podatkov, za več kot 2 GB pa je treba raz-vezati mošnjiček.

SyncBack Freeware www.2brightsparks.com/freeware

Delate varnostne kopije podatkov na zuna-nji disk ali na drug računalnik v omrežju? Pa menda ne kopirate ročno? Uporabite primerno orodje in opravilo bo hitrejše, enostavnejše in po žeji samodejno!

Upravljanje datotek

Bulk Rename Utilitywww.bulkrenameutility.co.uk

Verjetno najgrši program na seznamu. A kaj, ko je pri zahtevnem načinu preimenova-nja zelo zmogljiv. Posebej spreten je s fotogra-

fijami in glasbenimi datotekami, saj lahko upo-rablja podatke EXIF in ID3.

Deffraglerwww.defraggler.com

Simpatičen in minimalističen program za defragmentacijo podatkov na disku. Občasen zagon bo nedvomno pohitril dostop do dato-tek na vaših diskih.

MyDefragwww.mydefrag.com

Novo ime za JkDefrag, ki smo ga v Monitorju že pohvalili kot enega izmed boljših brezplač-nih reorganizatorjev podatkov na diskih. Naj vas neatraktivna zunanjost ne zavede.

TeraCopywww.codesector.com/teracopy.php

Kopiranje datotek v Okna, še posebej v Visti brez popravkov, je lahko čudno zamudno. TeraCopy je program, ki poskrbi za kar se da hi-tro in učinkovito kopiranje datotek.

Recuvawww.recuva.com

Orodje, ki ga je dobro imeti pri roki v tre-nutku, ko ste ugotovili, da ste po pomoti izbri-sali (ne premaknili v koš!) datoteko, ki jo še po-trebujete. Deluje tudi na zunanjih diskih in po-mnilniških karticah fotoaparatov.

Pisarna

OpenOfficewww.openoffice.org

Najbolj znan brezplačen nadomestek za Microsoftovo pisarniško zbirko Office. Šestdelni komplet je na voljo praktično za vse znane plat-forme in njihove različice in v številnih jezikih.

AbiWordwww.abisource.com

Pisanje besedil je za deskanjem in klepeta-njem verjetno najbolj razširjeno opravilo na ra-

čunalniku. Če v računalnik ne morete namesti-ti najbolj znane pisarne in uporabljati Worda in vam OpenOffice ni všeč, bo vsem enostav-nejšim potrebam po pisanju zadostil brezplač-ni AbiWord, ki lahko deluje tudi brez namesti-tve in s ključka USB.

Mozilla Sunbird www.mozilla.org/projects/calendar/sunbird

Če potrebujete namizni koledar in ne po-ganjate Outlooka, si oglejte še enega čla-na Mozilline družine. Deluje tudi z Google Calendar in na voljo je tudi kot vtičnik za Thunderbird, če ocenjujete, da pošta in kole-dar sodita skupaj.

FoxitReaderwww.foxitsoftware.com/pdf/reader/

Najbolj razširjen nadomestek za Adobe Reader, ki velikega brata premaga na vseh po-dročjih, še posebej pa v hitrosti odpiranja da-totek PDF.

Sumatra PDFblog.kowalczyk.info/software/sumatrapdf

Minimalističen bralnik datotek PDF, ki za delovanje potrebuje točno eno datoteko in ga z lahkoto poganjate kar s ključka USB, kakovost prikaza pa pri vsem skupaj ne trpi.

» Microsoft Live Sync

» Bulk Rename Utility

» AbiWord



PrimoPDFwww.primopdf.com

Privzeti način izdelovanja datotek PDF je plačljiv, zato je nastalo kar nekaj brezplačnih programov, ki nalogo opravljajo zadovoljivo. Eden boljših je PrimoPDF, ki je bil tudi zmago-valec Monitorjeve primerjave brezplačnih izde-lovalnikov datotek PDF.

EverNoteevernote.com

EverNote je konkurenca Microsoftovemu OneNote in glede na to, da ga lahko uporablja-

mo na širšem spektru naprav, tudi telefonih in ročnih računalnikih, ga v marsičem presega. Brezplačna različica ima omejitve, vendar zado-stuje za normalno rabo. Zasvojenci bodo mora-li seči po kreditni kartici.

Kompozerkompozer.net

Enostaven urejevalnik spletnih strani, ki de-luje na Mozillini tehnologiji, naslednik nekoč slavnega Nvu.

Pripomočki

Launchywww.launchy.net

Najhitrejši in najelegantnejši način za zagon programov. Prilagodljiv, atraktiven in enosta-ven.

Ccalcccalc.shanebweb.com

Dokler ne naložite Windows 7, ki premore končno nadgrajeni kalkulator, lahko za svoje računske potrebe uporabite Ccalc, ki je videti kot ukazna vrstica, pa je v resnici kalkulator.

Vremenkovremenko.veverica.si/

Vremenska napoved za Slovenijo v besedi in sliki na vašem namizju. Eden redkih slovenskih programov na našem seznamu.

ClipXbluemars.org/clipx

Zakaj Okna že privzeto ne poznajo odložišča z zgodovino in možnostjo pregleda, ostaja ena velikih skrivnosti računalništva. ClipX to rešu-je odlično z minimalnim posegom v Okna. Žal ni več v razvoju.

Dittoditto-cp.sourceforge.net

Ditto je podoben ClipX, omogoča pa tudi sinhronizacijo odložišča z več računalniki.

AutoHotKeywww.autohotkey.com

Nadvse uporaben neviden pripomoček, s ka-terim si lahko pohitrimo delo z miško in tipkov-nico. V najenostavnejši obliki si lahko omislimo bližnjice za odpiranje programov, izdelavo no-vega elektronskega sporočila in podobno.

WinSplit Revolutionwww.winsplit-revolution.com

Orodje, namenjeno tistim, ki uporabljajo več zaslonov ali en velik zaslon in želijo imeti lično razporejena okna. Omogoča, da velikosti oken prilagodimo vnaprej predpisanim kvadrantom na zaslonu.

Grafika

Picasapicasa.google.com

Izjemen pregledovalnik slik in urejevalnik fotografij za začetnike. Če k temu dodamo še spretno sinhronizacijo z Googlovimi spletnimi galerijami slik, sodi v računalnik vsakega na-dobudnega fotografa.

XNViewwww.xnview.com

Manj znan, a odličen pregledovalnik slik v vseh mogočih formatih. Starejši računalnikarji

se bodo ob pogledu nanj spomnili ACDSee, ka-kršen je bil na začetku, ko je bil še uporaben. Na voljo kot namestitev ali datoteka, ki jo pre-prosto raztegnemo.

IrfanViewwww.irfanview.com

Legendarni pregledovalnik slik bosanskega avtorja, ki je nadvse priljubljen kljub zastare-lemu videzu. V nenehnem razvoju in s števil-nimi dodatki.

Paint.Netwww.getpaint.net

Najbolj priročen urejevalnik slik, ki ni tako zapleten, da ga ne bi mogel osvojiti vsak. Seveda se ne more primerjati s Photoshopom, a koliko nas sploh uporablja Photoshop za kaj več kot obrezovanje slik in spreminjanje for-matov?

Gimpwww.gimp.org

Najboljši približek Photoshopu, za katere-ga ni treba plačati. Nekoliko manj prijazen do uporabnika, a ko se boste z njim spoprijateljili, omogoča silno veliko. Prijatelji Linuxa ga obo-žujejo.

IcoFXicofx.ro

Če daste kaj na svoje namizje ali pa ste pro-gramer, boste vedno na preži za lepimi ikona-

mi. Z IcoFX boste lahko narisali svoje ali druge formate slik pretvorili v ikone.

GeoSetterwww.geosetter.de

Če imate napravo GPS in ste fotograf, boste z uporabo tega programa slike zelo enostav-no umestili na zemeljsko oblo in prikazali na zemljevidu.

Google Sketchupsketchup.google.com

Nepričakovano enostaven program za 3D modeliranje. V zbirki je dostopno neverjetno število predmetov, med njimi pa izstopajo po-poln nabor izdelkov trgovske verige Ikea in sil-no veliko slavnih poslopij z vsega sveta.

Blenderwww.blender.org

Zelo odprtokoden program za 3D modelira-nje, če imate veliko časa in izjemen talent, po-

» EverNote

» IcoFX

» XNView



trebujete samo še Blender, da naredite risanko, boljšo od Ice Age!

Glasba

WinAmpwww.winamp.com

Eden najstarejših in hkrati še vedno eden najboljših predvajalnikov glasbe z vgrajenimi številnimi možnostmi upravljanja, zbiranja, pretvarjanja in seveda poslušanja in gledanja večpredstavnih datotek.

Foobar2000www.foobar2000.org

Na začetku bled in pust predvajalnik glasbe, a tako razširljiv, da ga lahko preoblikujete do nerazpoznavnosti. Samo za resnične ljubitelje glasbe in hkrati računalniške navdušence.

iTuneswww.apple.com/itunes

Če imate iPod, poslušate podcaste ali pa ste ljubitelj Jabolk, potem je iTunes predvajalnik za vas. Sicer vas verjetno ne bo prepričal.

Songbirdwww.getsongbird.com

Mozillin poskus, da zavlada tudi trgu pred-vajalnika glasbe. Začetek je obetaven, a uspeh ne tolikšen, kot so se nadejali. Posnema tako WinAmp kot tudi Foobar2000.

Last.FMwww.last.fm

Last.FM ni predvajalnik glasbe, temveč sku-pek spletnega mesta in vtičnika za vse mogo-če predvajalnike glasbe. Poleg natančnih podat-kov o trenutno vrteči se glasbi omogoča gra-dnjo osebnih lestvic in statistik poslušanja. K temu dodajte še socialno noto in odličen izbor različnih spletnih radiev in jasno je, zakaj se je Last.FM znašel v tem izboru.

CDexcdexos.sourceforge.net

Če vaša glasbena zbirka še ni povsem digi-talna, si lahko z zdaj že opuščenim CDex izde-late zelo dobre datoteke mp3 iz glasbe na plošč-ku CD.

Audacityaudacity.sourceforge.net

Zelo zmogljiv odprtokodni urejevalnik glas-be in zvokov. Primeren tako za obrezovanje kot preoblikovanje zvočnih posnetkov. Če želite pri-ljubljeno popevko predelati v zvonjenje za vaš mobilni telefon, potrebujete Audacity.

CDBurnerXPcdburnerxp.se

Še en zelo dober program za peko plošč CD/DVD, ki posnema Nero in svoje delo opra-

vlja zelo solidno. Trume uporabnikov niso v zmoti.

Video

VLCwww.videolan.org/vlc

Pozabite na razne pakete kodekov, ki en-krat delujejo, enkrat ne. (Ste opazili, da nobe-nega takega paketa ni na seznam?) Vse, kar potrebujete za predvajanje video datotek, je VLC. Prepozna vse priljubljene in manj pri-ljubljene oblike video posnetkov in podnapi-sov.

DVD Shrinkwww.dvdshrink.org

DVD Shrink poskrbi za varnostne kopije fil-mov DVD in omogoča, da z znižanjem kakovo-sti posnetka in izločanjem posameznih kom-ponent vsebino natlačimo na enoslojne plošče DVD.

Jingwww.jingproject.com

Snemalnik zaslona, s katerim boste z enim klikom posneli dogajanje na zaslonu računalni-ka, z naslednjim pa ga že objavili v spletu.

Xmedia Recodewww.xmedia-recode.de

Kadar je treba video posnetek pretvoriti iz enega posnetka v drugega, potrebujemo pro-gram, ki bo to naredil brezhibno in s čim manj sodelovanja uporabnika. Xmedia Recode ponu-

ja množico prednastavitev za razne programe in namene.

AutoGKwww.autogk.me.uk

Enostaven uporabniški vmesnik za sicer zapletena orodja za izdelovanje varnostnih kopij filmov DVD in video datotek. Kljub vse-mu si pred uporabo vzemite 5 minut za na-vodila.

Pinnalce VideoSpinwww.videospin.com

Brezplačni nelinearni urejevalnik video po-snetkov, ki je čisto dovolj dober za domače vi-deo posnetke. Za svoj prvi celovečerec pa bo kljub vsemu treba uporabiti kaj drugega.

CD/DVD

ImgBurnwww.imgburn.com

Minimalističen in priljubljen brezplačen pro-gram za peko CDjev in DVDjev.

InfraRecorderinfrarecorder.org

Če imate raje klasični uporabniški vmesnik programov za peko plošč CD/DVD, vam bo sim-patični InfraRecorder zelo všeč. Res ni nobene potrebe, da uporabljate Nero, pa tudi če je za-stonj!

Virtual Clone Drivewww.slysoft.com/en/virtual-clonedrive.html

Najpreprostejši in najhitrejši način, da pri-klopite posnetke optičnih nosilcev v formatih .iso, .img in številnih drugih. Brez nepotrebnih in nezaželenih dodatnih programov!

Daemon Tools Litewww.daemon-tools.cc/eng/downloads

Najbolj znan program za posnemanje op-tičnih pogonov in uporabo datotek .iso, .img in podobnih. Pozor, pri namestitvi se posku-site ogniti namestitvi dodatnih programov, ki jih ne potrebujete!

» Blender

» CDBurnerXP

» Xmedia Recode



Varnost

Commodo Firewallpersonalfirewall.comodo.com

Čeprav Okna imajo požarni zid, mu mar-sikdo ne zaupa. Commodo je najbolje ocenjen brezplačni požarni zid po številnih testih, nje-gova namestitev pa bo še povečala varnost do-stopa do vašega računalnika.

TrueCryptwww.truecrypt.org

Omogoča šifrirano shrambo podatkov in v zadnjih različicah vsebine celotnega diska. Cenjena in priznana odprtokodna rešitev tudi med strokovnjaki za računalniško varnost. Hramba občutljivih podatkov v prenosnih ra-čunalnikih brez TrueCrypt je nevarno, če ne neodgovorno početje.

Avira AntiVir Personal www.free-av.com

Na žalost pri uporabi Oken kljub silnemu na-predku v zadnjih letih še vedno ni povsem var-

no živeti brez pognanega protivirusnega pro-grama. K sreči je trg brezplačnih različic zelo živ in brezplačna zaščita je že zelo solidna. Ena najboljših izbir je manj znana, a cenjena Avira. Njihov brezplačni AntiVir deluje hitro in zane-sljivo.

Avast!www.avast.com/eng/avast_4_home.html

Še en dober in brezplačen antivirusnik. Dobra izbira za sosedov in mamin PC.

Ad-Awarewww.lavasoft.com

Eden najstarejših in še vedno zelo zanesljiv program za odstranjevanje nezaželenih progra-mov iz računalnika. Primeren tudi za manj iz-kušene uporabnike.

Spybot Search & Destroywww.safer-networking.org

Programi za odstranjevanje nezaželenih programov so manj zanesljivi kot tisti za od-stranjevanje virusov, zato jih je v primeru suma okužbe smiselno uporabiti več. Spybot Search & Destroy je zanesljiv nadomestek za člane prve ekipe.

KeePasskeepass.info

Najbolj razširjena shramba za vaša gesla. Zelo zanesljiv in varen, kar jamčijo odprta koda in trume uporabnikov. Pogrešamo edino inte-gracijo v brskalnike.

LastPasslastpass.com

Inovativna rešitev shranjevanja gesel, ki de-luje kot vtičnik za spletni brskalnik in pomaga pri prijavi na spletiščih. Zelo praktičen za upo-rabno na več računalnikih, saj je ista zbirka ge-sel dosegljiva povsod!

Izobraževanje

Google Earthearth.google.com

Z Google Earth vam nikoli ne bo zmanjka-nje gradiva za raziskovanje. V pogledu na ze-mljo, luno in nebo bodo uživali firbci, fotogra-fi, športniki, iskalci zlata, teoretiki zarote in vsi vmes.

Stelariumwww.stellarium.org

Planetarij za vaš računalnik. To orodje upo-rabljajo planetariji po svetu iz dobrega razlo-

ga, da se občasno ne bi usedli na sosedov trav-nik s prenosnikom v naročju in raziskali zvez-dnega neba.

Celestiawww.shatters.net/celestia

Če vas srbijo pete in sta zemlja in nebo pre-malo, se s Celestio sprehodite po vesolju. Tam se zabava (dobesedno) nikoli ne konča. Še en iz-jemen izdelek odprtokodne skupnosti.

Sistemska orodja

FileHippo.com Update Checkerwww.filehippo.com/updatechecker

Droben program, ki preveri, ali imate na-meščene zadnje različice številnih priljubljenih brezplačnih programov. Del odličnega spletišča FileHippo.

Ketarinketarin.canneverbe.com

Sestavite si seznam iz spleta prenesenih na-mestitev programov, Ketarin pa poskrbi, da je vaša knjižnica vedno posodobljena. Sama poskr-bi za prenos zadnje različice in brisanje starih.

Windows Sysinternalstechnet.microsoft.com/en-us/sysinternals/default.aspx

Če bi na seznam 100 najuporabnejših pro-gramov dodali posamezne člane družine

» Avira AntiVir Personal

» Stelarium



Sysinternals, ne bi ostalo skoraj nič prostora za druge. Ni namenjeno začetnikom!

TreeSize Freewww.jam-software.com/freeware

Za hitro delovanje računalnika je ključno, da imamo na disk dovolj prostega prostora. Če ne veste, kam se izgubljajo gigabajti, vam lahko uganko pomaga razvozlati TreeSize, ki prikaže velikost datotek v posameznih mapah.

Revo Uninstallerwww.revouninstaller.com

Revo Uninstaller prikaže možnost odname-stitve tudi za programe, na katere v Okna vgra-jeni seznam programov za odstranitev pozabi.

Poleg klasične namestitve omogoča tudi anali-zo podatkov, ki so za programom ostali po od-stranitvi.

Console2sourceforge.net/projects/console

Bistveno boljša ukazna vrstica, ob kateri vas linuksovci ne bodo več spravljali v zadrego. Žal ne deluje pravilno v 64-bitnih Oknih!

Microsoft Virtual PC 2007www.microsoft.com/windows/virtual-pc

Microsoftova brezplačna rešitev za navide-zne računalnike. Pri preizkušanju množice pro-gramov je navidezni stroj nuja, drugače sme-timo glavno namestitev svojega računalnika. Solidno delovanje za najboljšo ceno.

Sun xVM VirtualBoxwww.virtualbox.org

Odlična virtualizacijska rešitev podjetja Sun, ki deluje na vseh priljubljenih platfor-mah. Neprestane nadgradnje omogočajo na-mestitev tudi najnovejših različic operacijskih sistemov.

CCleanerwww.ccleaner.com

Eden izmed programov, ki sodi v vsak arze-nal orodij za čiščenje zapuščenih računalnikov. Čisti za množico programov, ki za sabo puščajo datoteke, ki niso nujno potrebne.

Brskalniki

Mozilla Firefox www.mozilla.com/firefox

safari www.apple.com/safari

Microsoft Internet Explorer www.microsoft.com/windows/inter-net-explorer

Opera www.opera.com

google Chrome www.google.com/chrome

klepetanje

Trillian Astra www.ceruleanstudios.com

Digsby www.digsby.com

skype www.skype.com

TweetDeck www.tweetdeck.com

elektronska pošta

Postbox www.postbox-inc.com

Thunderbird www.mozilla.com/thunderbird

prenosi

uTorrent www.utorrent.com

eMule www.emule-project.net

Filezilla filezilla-project.org

Orbit www.orbitdownloader.com

Blogi

Newsgator FeedDemon www.newsgator.com/Individuals/FeedDemon

FeedReader www.feedreader.com

windows Live writer windowslivewriter.spaces.live.com/

Oddaljen dostop

TeamViewer www.teamviewer.com/download/portable.aspx

LogMeIn Free secure.logmein.com/products/free

Terminals www.codeplex.com/Terminals

mRemote www.mremote.org

synergy synergy2.sourceforge.net

arhiviranje

7-zip www.7-zip.org

Beležke

Notepad2 www.flos-freeware.ch/notepad2.html

Notepad++ notepad-plus.sourceforge.net

Iskanje

Fileseek www.binaryfortress.com/fileseek

google Desktop desktop.google.com

Everything www.voidtools.com/

Copernic Desktop search www.copernic.com/en/products/de-sktop-search/index.html

sinhronizacija

Microsoft Live sync www.foldershare.com

Dropbox www.getdropbox.com

syncback Freeware www.2brightsparks.com/freeware

upravljanje z datotekami

bulk Rename utility www.bulkrenameutility.co.uk

Deffragler www.defraggler.com

MyDefrag www.mydefrag.com

TeraCopy www.codesector.com/teracopy.php

Recuva www.recuva.com

pisarna

OpenOffice www.openoffice.org

Abiword www.abisource.com

Mozilla sunbird www.mozilla.org/projects/calen-dar/sunbird

FoxitReader www.foxitsoftware.com/pdf/reader/

sumatra PDF blog.kowalczyk.info/software/su-matrapdf

PrimoPDF www.primopdf.com

EverNote evernote.com

kompozer kompozer.net

pripomočki

Launchy www.launchy.net

Ccalc ccalc.shanebweb.com

Vremenko vremenko.veverica.si/

ClipX bluemars.org/clipx

Ditto ditto-cp.sourceforge.net

AutoHotkey www.autohotkey.com

winsplit Revolution www.winsplit-revolution.com

Grafika

Picasa picasa.google.com

XNView www.xnview.com

IrfanView www.irfanview.com

Paint.Net www.getpaint.net

gimp www.gimp.org

IcoFX icofx.ro

geosetter www.geosetter.de

google sketchup sketchup.google.com

blender www.blender.org

Glasba

winAmp www.winamp.com

Foobar2000 www.foobar2000.org/

iTunes www.apple.com/itunes

songbird www.getsongbird.com

Last.FM www.last.fm

CDex cdexos.sourceforge.net

Audacity audacity.sourceforge.net

CDburnerXP cdburnerxp.se

Video

VLC www.videolan.org/vlc

DVD shrink www.dvdshrink.org

Jing www.jingproject.com

Xmedia Recode www.xmedia-recode.de

Autogk www.autogk.me.uk

Pinnalce Videospin www.videospin.com

CD/DVD

Imgburn www.imgburn.com

InfraRecorder infrarecorder.org

Virtual Clone Drive www.slysoft.com/en/virtual-clone-drive.html

Daemon Tools Lite www.daemon-tools.cc/eng/do-wnloads

Varnost

Commodo Firewall personalfirewall.comodo.com

TrueCrypt www.truecrypt.org

Avira AntiVir Personal free.avg.com

Avast! www.avast.com/eng/avast_4_home.html

Ad-Aware www.lavasoft.com

spybot search & Destroy www.safer-networking.org

keePass keepass.info

LastPass lastpass.com

Izobraževanje

google Earth earth.google.com

stelarium www.stellarium.org

Celestia www.shatters.net/celestia

sistemska orodja

FileHippo.com update Checker www.filehippo.com/updatechecker

ketarin ketarin.canneverbe.com

windows sysinternals technet.microsoft.com/en-us/sysin-ternals/default.aspx

Treesize Free www.jam-software.com/freeware

Revo uninstaller www.revouninstaller.com

Console2 sourceforge.net/projects/console

Microsoft Virtual PC 2007 www.microsoft.com/windows/vir-tual-pc

sun xVM Virtualbox www.virtualbox.org

CCleaner www.ccleaner.com

» Revo Uninstaller


NAJbOLJšI IzDELkINovi preizkusi prenosnih računalnikov 92 Lenovo ThinkPad T400s

93 Asus W90VP-UZ020J

94 Lenovo G550 - 2958

Novi preizkusi laserskih tiskalnikov 95 Lexmark T652dtn

96 Xerox Phaser 6128MFP

Novi preizkusi brizgalnih tiskalnikov 98 HP Photosmart C309a

99 Epson Stylus Photo PX800FW

99 Canon Pixma MP980

100 Canon Pixma MX320

Novi preizkusi digitalnih fotoaparatov 102 Olympus E-P1

103 Sony Cyber-shot DSC-HX1

105 Canon Eos 500D

čar inovativnostiJure Forstnerič

tokratnem Monitorju si lahko preberete preizkus Olympusove novega digitalne-ga fotoaparata, modela E-P1. Gre za foto-aparat, ki ni pravzaprav nič posebnega.

Še več, manjka mu nekaj osnovnih delov, deni-mo bliskavica in optično kukalo. A aparat pred-stavlja tisto inovativnost, ki jo v svetu globali-zacije vse teže najdemo. Pri gromozanskih pod-jetjih gredo odločitve čez toliko posameznih pi-sarn in pisalnih miz, da je vse manj prostora za tovrstne posebnosti. Žal.

Voditelj neke priljubljene televizijske od-daje je pred kratkim dejal, da Audi, BMW in Mercedes pravzaprav vsi izdelujejo isti avto. Skoraj enako je v računalništvu in elektroniki. Ja, Canon in Nikon delata pravzaprav iste fotoa-parate. Ogorčena pisma bralcev gor ali dol, prav z vsakim aparatom DSLR lahko delamo brez te-žav ali omejitev. Sistem je morda malo druga-čen, a bistvenih razlik v kakovosti fotografij ni – vsaj za 98 % uporabnikov. Tista zadnja 2 % pa tako ali tako uporabljata srednji format. Razlike med enim in drugim osvojimo v prvih nekaj dneh rabe, ostane le še navijaško navdu-šenje nad »našim«.

Podobna zgodba je pri drugih napravah, o katerih lahko berete na straneh nenehnih pre-izkusov, pardon Najboljših izdelkov. Tiskalniki so si že tako podobni, da jih je med seboj sko-raj nemogoče ločiti. Sploh, ker kar nekaj izde-lovalcev pri njih sodeluje (denimo velikana HP ter Canon), večino razlik vidijo le še naše ma-tematične formule, s katerimi računamo vrstni red. V zgornjem razredu brizgalnikov tako vta-kneš brezžično povezljivost, na tiskalnik nale-piš goro groznih nalepk za hvaljenje s raznoli-kostjo funkcij (ki jih, roko na srce, uporablja le malo uporabnikov), za evro ali dva pa prilago-diš ceno glede na konkurenco. Čez pol leta po-noviš vajo.

Prav zaradi tega smo tako navdušeni nad novostmi, kot je Olympusov E-P1. Morda se je res le v neki pisarni na Japonskem nekdo opo-gumil, a rezultat je aparat, ki mu je vseeno za ustaljene trende. Vsi se zavedamo, da je kako-vost fotografij pri novih aparatih dovolj dobra, zakaj bi delali plastične igrače, ki se od drugih ločijo le po napisu izdelovalca? Naredimo apa-rat tako, da bo lep. Naredili so torej fotografsko različico fiata 500 (novega, seveda).

Podobno se sicer dogaja povsod. Velika pod-jetja se zavedajo, da potrebujejo nekaj svežega in zanimivega, da se ločijo od svoje konkuren-ce. Žal je ustaljena taktika taka, da svoj izdelek, ki je enak izdelku drugega podjetja (le boljši, se-veda, po možnosti moder namesto zelen), ogla-šuješ do onemoglosti. Pokažeš mlade, navdu-šene in energične, predvsem pa »kul« uporab-nike, kako skačejo s tvojim novim (najboljšim) MP3 predvajalnikom/prenosnikom/fotoapara-tom po zeleni trati. Druga taktika je, da usta-noviš posebno vejo podjetja za tovrstno čarov-nijo. Po zgledu Toyotinega oddelka Scion torej.

Redkokatero podjetje zna dejansko izdelati kaj inovativnega. V računalništvu je najočitnej-še tako podjetje Apple. V času, ko so že vsi ime-li svoj predvajalnik MP3, so v Applu šli svojo pot in zmetali ven vse, kar se je dalo. Danes pa jih drugi lovijo in se jih trudijo posnemati. A ti večinoma ne razumejo, da končnim uporabni-kom dodatne funkcije in butasto ime (Zune, Zen, Sansa ... ) ne pomenijo vsega. Sploh, ko imajo vsi drugi enako neumno zveneča imena in še ka-kšno funkcijo več. Včasih ne potrebuješ druge-ga, kot da stvari narediš drugače od drugih.

V

NAJbOLJšI IzDELkI


ekateri izmed oglaševalcev v oglasih radi navajajo visoke številke v zvezi s trajno-stjo akumulatorja, za katere (večinoma) niti v drobnem tisku ne navajajo, kako

so dobljene. Ozaveščeni kupci seveda takšno sa-mohvalo jemljejo s pridržkom in iščejo zaneslji-vejše podatke pri neodvisnih virih. Zato v raču-nalniških revijah, ki dajo kaj nase (tako tudi mi pri Monitorju), pri preizkušanju prenosnih raču-nalnikov trajanje delovanja akumulatorja ugota-vljajo kar sami. Načini ugotavljanja se razlikuje-jo, resnejši temeljijo na programskem paketu, ki posnema realistično uporabo prenosnika. Enostavnejši izmeri-jo, koliko časa zmo-re prenosnik predva-jati ploščo DVD-ROM. Najenostavnejši (in najmanj natančen) način je merjenje, koli-ko časa zmore akumula-tor prikazovati namizje, na katerem komajda teče kak uporabniški program. Tako dobljen čas je, logično, tudi najdaljši, a zdi se nam, da se nekateri izdelovalci ne morejo upreti oglaše-vanju tako dobljenih vrednosti.

Pri Monitorjevih nenehnih preizkusih pre-nosnikov uporabljamo uveljavljeni program MobileMark 2007, pred njegovim izidom pa smo uporabljali prav tako dobro znani in pre-izkušeni BatteryMark. MobileMark 2007 na-mesti na disk Microsoftove pisarniške progra-me (Word, Excel, PowerPoint, Outlook, Project), Adobove programe za ustvarjanje večpred-stavnih vsebin (Photoshop, Illustrator, Flash), Adobov Reader ter program za predvajanje plošč DVD-ROM (WinDVD).

Program za preizkušanje akumulatorja ima tri module, Productivity, DVD in Reader. Pri prvem poseben skript poganja pisarniške in Adobove programe. Pri drugem modulu pro-gram nenehno predvaja film s plošče DVD-ROM, ki je priložena programu MobileMark. Pri tre-tjem modulu se program Adobe Reader neneh-no, a počasi pomika po datoteki PDF (dolžine 58 strani) in s tem posnema uporabnikovo bra-nje. Pri zagonu MobileMarka se odločimo, kateri modul bomo uporabili. (Za nenehne preizkuse v Monitorju uporabljamo modul Productivity.) Pri merjenju s katerimkoli modulom program teče,

dokler se akumulator ne izprazni. Nadzorni pro-gram Harness spremlja, koliko časa preteče od zagona do izpraznitve akumulatorja.

Sredi junija je bilo na blogovskih straneh spletišča dnevnika New York Times (NYT) ob-javljeno razmišljanje z naslovom Why Can't We Get an Accurate Battery Life Test for Laptops? (Zakaj ne moremo dobiti natančnega preiz-kusa za trajanje akumulatorja pri prenosni-kih?). V njem avtor med drugim citira Patricka Moorheada, podpredsednika za marketing (!)

družbe AMD. Ta trdi, da je za nerealne

trditve o trajanju akumu-latorjev kriv prav MobileMark

2007. Med njegovim delovanjem naj bi bila osvetljenost zaslona le 20 % maksimalne osve-tljenosti, izključena naj bi bila brezžična omre-žna kartica, med preizkusom naj ne bi predva-jali videa ali glasbe, igrali iger ter nalagali sple-tnih strani. Višek vsega je stavek (ki pa najbrž ni Moorov, temveč prihaja izpod tipkovnice av-torja zapisa), da preizkus spremeni računalnik več ali manj v slabo osvetljeno uro.

V oči nas je zbodla predvsem prva trdi-tev, ki nima prav nobene podlage. V resni-ci MobileMark 2007 sploh nima nastavitve za osvetlitev zaslona. Osvetljenost nastavi uporab-nik. Pri Monitorjevih nenehnih preizkusih po-ganjamo MobileMark 2007 pri polni osvetlitvi, saj tako dosežemo primerljivost rezultatov za vse prenosnike. Po drugi strani ne bi bilo prav nič narobe, če bi se odločili za 50 % osvetlje-nost, saj marsikateri uporabnik zmanjša osve-tljenost, da podaljša čas delovanja, ko preno-snik ni priključen na zunanji vir energije.

Druge Moorheadove trditve celo drži-jo, vendar jih je treba vsaj malo pojasniti. Brezžična omrežna kartica je med preizkusom z MobileMarkom lahko vključena ali izključena, ne smemo pa biti povezani v splet. Nekateri pro-grami iz MobileMarka ob zaznavi spletne pove-

zave iščejo posodobitve, to pa nadzorni program Harness zazna kot dovolj veliko motnjo, da pre-kine delovanje preizkusa. Da bi ocenili vpliv de-lujoče brezžične omrežne kartice, smo sočasno s poganjanjem modula Reader pretakali nekaj GB veliko datoteko z Microsoftovega strežnika (približno 300 kB/s). Čas delovanja akumulator-ja se je v povprečju zmanjšal za 9 odstotkov. Še bolj moteče za preizkus bi bilo sočasno predva-janje glasbe in videa, pa tudi težko si predsta-vljamo uporabnika, ki lahko resnično hkrati gle-da videoposnetek ter dela v katerem od progra-

mov iz paketa Microsoft Office, Photoshopu ali Illustratorju.

Tudi igranje iger spada v isti koš. Ne nazadnje tega ni dopuščal niti

Battery Mark. Zanimiva je tr-

ditev v sestavku, da imajo prenosniki z

Intelovimi procesorji daljši čas delo-vanja z akumulatorjem od prenosnikov s pro-cesorji podjetja AMD. To naj bi se branilo, da je za takšno premoč kriva Intelova tehnologija nizke porabe moči, ki izklopi del procesorja, ko ta ne opravlja nobenega dela. Slabšega izgovo-ra si skoraj ne bi mogli izmisliti, saj ko ta teh-nologija zmanjša porabo energije procesorja, s tem pač podaljša čas delovanja. Res je težko vi-deti, kaj naj bi bilo s tem narobe. Bolj zanimi-vo je, da se Moore ni obregnil ob to, da vklju-čuje MobileMark v modulu Productivity daljše (tudi 30-minutne) prekinitve izvajanja. To iz-delovalci programa opravičujejo s trditvijo, da tudi uporabnik prenosnika ne obremenjuje ves čas, temveč ima vmes premore. Trditev se nam zdi malo za lase privlečena, saj domnevamo, da bi ob 30-minutni prekinitvi dela večina izkuše-nih uporabnikov poslala prenosnik v stanje mi-rovanja. Seveda, če ni priključen na zunanji vir napajanja. Te daljše prekinitve se zdijo nekate-rim Monitorjevim sodelavcem edini pomemb-nejši vir spotike pri preizkušanju trajanja aku-mulatorja s programom MobileMark 2007.

Moorovo omalovaževanje veljavnosti re-zultatov, dobljenih z MobileMarkom, je nena-vadno, saj je podjetje AMD član neprofitne-ga združenja BAPCo, ki je izdalo MobileMark 2007, pa tudi SYSmark 2007, s katerim preiz-kušamo zmogljivost prenosnikov. Ne nazadnje

koliko zdrži vaš akumulator?Pri prenosnih računalnikih je trajanje delovanja z akumulatorjem eden pomembnejših podatkov, na podlagi katerih se odločamo za nakup. Kakorkoli že gledamo, je trajanje večinoma prekratko, zato se odločamo za razne oblike varčevanja. Izmerili smo, koliko v resnici pomaga, če si na prenosniku nekoliko zatemnimo zaslon.

Vlado Robar

N

NAJbOLJšI IzDELkI


to dokazuje tudi logotip podjetja, ki se (skupaj z logotipi drugih članov združenja) prikaže na začetnem zaslonu namestitvenega programa. Če smo zlobni, njegovim ugovorom še doda-tno zbija težo to, da je v podjetju zadolžen za marketing.

Kaj pokažejo meritve?

Da bi preverili, kako različni parametri vpli-vajo na izmerjeni čas trajanja akumulatorja, smo se lotili preizkusa s štirimi prenosniki. Na voljo smo imeli HPjev EliteBook 6930p, Lenovova pre-nosnika ThinkPad T400 ter ThinkPad W700 in Asusov W90. Prva prenosnika sta imela manjši zaslon (15,4 oziroma 14,1 palca), zadnja pa ve-čjega (17,1 oziroma 18,4 palca). Najprej smo iz-merili trajanje delovanja na način, kot počne-mo pri nenehnih preizkusih, torej z modulom Productivity, pri 100 % osvetljenosti zaslona. Nato smo preizkus ponovili pri osvetlitvi, nasta-vljeni na 10 %. (Omenimo, da že po prvem vtisu razmerje med 10 % in 100 % osvetlitvijo ni ena-ko pri vseh prenosnikih.) Postopek smo ponovi-li še z drugima moduloma, Reader in DVD. Pri zadnjem preizkusu smo poleg predvajanja fil-ma s plošče DVD-ROM dodatno namestili pro-gram DaemonTools, ki lahko slike ISO nosilcev CD-ROM ali DVD-ROM priklopi kot navidezne enote DVD. Ploščo smo posneli v datoteko ISO in MobileMark je film predvajal z navidezne plošče DVD-ROM. To pomeni, da se je namesto optične enote neprenehoma vrtel disk računalnika.

Rezultati vseh preizkusov so zbrani v tabeli.Rekorder je vsekakor EliteBook 6930p, ki

je dosegel dobrih sedem ur delovanja z na-videz skromnim akumulatorjem zmogljivo-sti samo 5500 mAh. Omenimo, da ima ta pre-nosnik še dodatni akumulator, ki ga priključi-mo na hrbtno stran notesa. Z obema akumula-torjema se čas delovanja približa 24 uram, če-sar sicer zaradi zamudnosti preizkusa nismo

izmerili. Ugotovili smo, da se pri treh preno-snikih trajanje delovanja, izmerjeno z modu-loma Productivity in Reader, le malo razliku-je. Znatnejša razlika je (v korist Readerja) le pri HPjevem prenosniku. Zanimivo, pri ThinkPadu T400 je čas, dobljen z Readerjem pri 100 % osve-tljenosti, celo krajši (pri 10 % osvetlitvi pa zna-tno daljši). Po pričakovanjih je čas trajanja pri predvajanju filmov DVD najkrajši in spet je raz-lika med moduloma Productivity ter DVD naj-večja pri EliteBooku. Presenetljivo, način pred-vajanja (s plošče DVD ali iz navideznega pogo-na DaemonTools, torej z diska) ni pomemben. V prvem primeru porabljamo energijo za vrte-nje plošče, v drugem za vrtenje diska, v obeh pa seveda še za osvetljevanje zaslona. Očitno so v podjetju HP inženirji odlično opravili svo-je delo in še enkrat dokazali, da za dolgo delo-vanje akumulatorja ni pomemben samo zmo-gljiv akumulator, temveč tudi optimizirano de-lovanje vseh delov prenosnika.

Podaljšanje časa delovanja pri slabši osvetli-tvi se med prenosniki pomembno razlikuje. Z modulom Productivity je pri T400 več kot 2 uri ali skoraj 50 %, pri Asusovem W90 pa le nekaj minut. Razlika je največja pri modulu Reader,

ko T400 »bere« datoteko pdf, saj je čas traja-nja kar dvakrat daljši (za dobre 3 ure in pol). Glede na velikost zaslona pri W90 (18,4 palca) bi pričakovali, da bo podaljšanje večje, a očitno že slaba osvetlitev »pokuri« veliko energije, da dveh diskov ne omenjamo.

Pri modulu Productivity smo naredili dva preizkusa, prvič smo merili z vklopljeno in drugič z izklopljeno brezžično omrežno karti-co. Zanimivo, trajanje delovanja je bilo pri iz-klopljeni omrežni kartici celo za malenkost, a nepomembno krajše. Da bi preverili, koliko k dolžini trajanja prinesejo pretirane prekinitve v izvajanju MobileMarka, smo pri HPjevem pre-nosniku v izvajalni skripti izbrisali ukaze za te prekinitve. Čas delovanja se je s 7 ur in 4 mi-nut skrajšal na 6 ur in 15 minut, torej za 11,5 % ali dobro desetino. Povečanje torej ni tolikšno, da bi lahko obtožili izdelovalce MobileMarka za napihnjene rezultate. Ko v oglasih preberemo trditve o nerealno dolgih časih delovanja, so zanje krivi izdelovalci prenosnikov, ki name-sto MobileMarka uporabljajo druge, za dobro-bit računalniške industrije manj zaupanja vre-dne načine merjenja.

Vlado Robar

Trajanje delovanja akumulatorja, merjeno s programom Mobilemark 2007

lenovo thinkpad t400 Hp eliteBook 6930p lenovo thinkpad

W700 asus W90

velikost zaslona (palcev) 14,1 15,4 17 18,4

productivity, 100% osvetljenost 4:00 7:04 2:19 1:23

productivity, 10% osvetljenost 6:03 7:42 3:13 1:28

Reader, 100% osvetljenost 3:43 8:28 2:27 1:24

Reader, 10% osvetljenost 7:21 9:28 3:32 1:30

DVD, 100% osvetljenost 3:03 4:13 1:53 1:07

DVD, 10% osvetljenost 3:56 NP 2:23 1:21

DVD, IsO, 100% osvetljenost 3:07 NP 1:56 1:15

DVD, IsO, 10% osvetljenost 4:02 NP 2:29 1:20

Opombe: productivity - povprečna raba pisarniških in Adobe programov. Reader - počasno branje datoteke PDF. DVD - gledanje filma DVD. DVD, IsO - gledanje filma DVD z datoteke ISO. np - preizkusa nismo izvedli.

Productivity - povprečna raba pisarniških in Adobe programov.

Lenovo Thinkpad T400 (14,1")

HP EliteBook 6930p (15,4")

Lenovo Thinkpad W700 (17")

Asus W90 (18,4")

Reader - počasno branje datoteke PDF.DVD - gledanje filma DVD.DVD, ISO - gledanje filma DVD z datoteke ISO.

0

20

40

60

80

100

Podaljšanje delovanja, ko smo osvetlitev zmanjšali iz 100% na 10%. V štirih različnih preizkusih.

odstotki

Lenovo Thinkpad T400 (14,1")

HP EliteBook 6930p (15,4")

Lenovo Thinkpad W700 (17")

Asus W90 (18,4")

Reader - počasno branje datoteke PDF.DVD - gledanje filma DVD.

Pozitivna vrednost pomeni podaljšanje delovanja, negativna pa zmanjšanje.

-40

-20

0

20

40

60

80

100

Koliko se spremeni trajanje delovanja, če namesto povprečnega dela gledamo DVD ali le beremo PDF

odstotki

PRENOsNI RAčuNALNIkINAJbOLJšI IzDELkI


ime računalnika toshiba portege R600-10W

toshiba portege R600-10u

lenovo thinkpad t400s

Hewlett-packard eliteBook 2730p

toshiba nV 100 – 12n

preizkušeno 2009/03 2009/01 NOVO 2009/03 2009/07

sysmark 2007 productivity 77,0 73,0 175,0 104,0 54,0

sysmark 2007 VideoCreation 69,0 69,0 155,0 87,0 38,0

trajanje delovanja

(ur:min)5:06 4:47 3:31 4:28 3:38

Ocena - zgradba in oprema

Ocena - velikost in teza

zaTeža, zmogljivost, traja-nje delovanja, optična enota, SSD disk.

Teža, zmogljivost, tra-janje delovanja, optič-na enota.

Izdelava, zmogljivost, tipkovnica, disk SSD.

Izdelava, monitor, zmo-gljivost akumulatorja

Kakovost izdelave, tip-kovnica

proti Neenakomerno osve-tljen zaslon, cena.

Neenakomerno osve-tljen zaslon. Cena, brez HDMI Cena cena

cena (z DDV) 2.179,20 EUR 1.799,99 EUR 1.790,00 EUR 1.541,00 EUR 409,00 EUR

garancija 2 leti 2 leti 3 leta 3 leta 2 leti

mere 28,3 x 21,58 x 1,95 cm, 1,114 kg

28,3 x 21,58 x 1,95 cm, 1,114 kg

33,7 × 24,1 × 2,1 cm, 1,8 kg

29,0 × 21,2 × 2,8 cm, 1,7 kg

22,5 × 19,0 × 3,3 cm, 1,05 kg

tehnični podatki

Intel Core 2 Duo SU9300, 1,2 GHz, 2048 MB RAM, disk 128 SSD GB, DVD±RW, 12,1'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kar-tica Mobile Intel® GMA 4500MHD, WLAN 802.11 a/b/g/n, blu-etooth

Intel Core 2 Duo SU9300, 1,2 GHz, 2048 MB RAM, disk 160 GB, DVD±RW, 12,1'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kar-tica Mobile Intel® GMA 4500MHD, WLAN 802.11 a/b/g/n, blu-etooth

Intel Core 2 Duo SP9600, 2,5 GHz, 3072 MB RAM, disk 128 SSD GB, DVD±RW, 14,1'' za-slon, 1440×900 pik, grafična kartica Intel GMA 4500MHD, WLAN 802.11a/b/g/Draft-N, bluetooth

Intel Core 2 Duo SL9400, 1,9 GHz, 2048 MB RAM, disk 120 GB, brez, 12,1'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA 4500MHD, WLAN 802.11a/b/g/Draft-N, bluetooth

Intel Atom N270, 1,6 GHz, 1024 MB RAM, disk 120 GB, brez, 8,9'' zaslon, 1024 × 600 pik, grafična kar-tica Intel GMA 950, WLAN 802.11 b/g/n, bluetooth, WWAN 3G modul HDSPA

prodaja Asbis, www.asbis.si Asbis, www.asbis.si

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna-i.si, www.diss.si, www.mikropis.si

HP partnerji, www.hp.com/si/retail-partnerji

Asbis, www.asbis.si

ga okusa, lahko pa potrdimo, da večji tipki re-snično olajšata delo. Na nekatere tipke so do-dali tudi svetleče diode, ki tako bolj zgovor-no povedo, kaj je vklopljeno in kaj ne (na tip-ki Caps Lock, gumbih za utišanje zvočnikov in mikrofona, osvetljen je tudi gumb za vklop). Tipkanje je prijetno, v temi pa nam tipke osve-tljuje v zgornjo stranico zaslona vgrajena luč-ka. Posebna zgodba pa je sledilna ploščica, ki je bila očitno prav tako deležna premišljenih sprememb. Površina je namreč posebej nare-bričena, da že takoj začutimo, kdaj imamo pr-ste na njej in kdaj ne. Sledilna ploščica tudi za-zna več dotikov prstov, to bo morda izboljša-lo uporabniško izkušnjo v kakšnem programu. Do polnega izraza bo ta zmožnost prišla šele s prihodom Windows 7, ki bodo podpirali tudi take vmesnike.

Kot se za poslovni računalnik zgornje-ga cenovnega razreda spodobi, je notranjost opremljena z zmogljivimi komponentami. Zasnovana je okrog procesorja Intel Core 2 Duo SP9600, ki teče pri 2,53 GHz. Delovnega pomnilnika je za 3 GB, 1 GB pa si ga »prilasti« grafi čni procesor. Na disku SSD je prostora za 128 GB, to je dovolj za večino poslovnih potreb, vgrajena pa je tudi zapisljiva enota DVD, ki jo

Lenovo ThinkPad T400s

Pravzaprav se tudi po zaslugi T400s niti ne moremo več čuditi, da Lenovo kljub težkim sve-tovnim gospodarskim razmeram še vedno po-sluje z dobičkom. Njihov novi ThinkPad, ki je pravzaprav »stanjšani« model T400, spet doka-zuje, da so po kakovosti in inovacijah v samem vrhu izdelovalcev prenosnih računalnikov.

Nekaj sprememb je vidnih že pri tipkovni-ci, kjer so povečali tipki »escape« in »delete« ter zmanjšali reže med posameznimi tipkami (izdelovalec to reklamira s tem, da tako lahko jeste sendvič, ko delate s T400s, ne da bi vam drobtine padale v reže med tipkami).

Razporeditev tipk je dokaj stvar osebne-

tRenutnO je na lestVICI58 prenosnih računalnikov, od tega:• 15 lahkih, • 12 cenejših, • 31 dražjih.

Vsak mesec objavimo tabelo s petimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

PRENOsNI RAčuNALNIkIPri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj.Pri prenosnikih ocenjujemo:

• zgradbo in opremo• kakovost in ločljivost zaslona• kakovost tipkovnice in sledilne ploščice• hitrost delovanja• čas trajanja akumulatorja

• velikost in maso prenosnika• ceno in garancijske pogoje

Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah raz-lično obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih).Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

» Posebnost je vtičnica eSata, ki je hkrati tudi vtičnica USB.

69,0 155,0

175,073,077,0

69,0

104,0

87,0

54,0

38,0

LAH

KI P

REN

OSN

IKI

LAH

KI P

REN

OSN

IKI

LAH

KI P

REN

OSN

IKI

LAH

KI P

REN

OSN

IKI

LAH

KI P

REN

OSN

IKI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

LENOVO THINkPAD T400sLENOVO THINkPAD T400sposlovni indeks sysMark 2007(productivity): 175.Večpredstavni indeks sysMark 2007(VideoCreation):(VideoCreation): 155. 155.trajanje delovanja:trajanje delovanja: 3 ure 31 minut. 3 ure 31 minut.

zgradba in oprema zgradba in oprema zgradba in oprema zgradba in oprema Velikost in teža Velikost in teža Velikost in teža Velikost in teža

Mere: 33,7 × 24,1 × 2,1, 1,8 kg. 33,7 × 24,1 × 2,1, 1,8 kg.Značilnosti: Intel Core 2 Duo SP9600, 2,5 GHz,3072 MB RAM, 120 GB SSD disk, DVD±RW, WLAN, HSDPA802.11 a/b/g, bluetooth.802.11 a/b/g, bluetooth.zaslon:zaslon: 14,1-palčni, 1440 × 900 pik. 14,1-palčni, 1440 × 900 pik.Operacijski sistem:Operacijski sistem: Windows Vista Business. Windows Vista Business.Cena:Cena: 1790 EUR. 1790 EUR.prodaja:prodaja: Alterna, Diss, Mikropis; www.alterna-i.si, Alterna, Diss, Mikropis; www.alterna-i.si, www.diss.si, www.mikropis.si.

Izdelava, zmogljivost, tipkovnica, disk SSD. Izdelava, zmogljivost, tipkovnica, disk SSD. Cena, brez HDMI. Cena, brez HDMI.

PRENOsNI RAčuNALNIkI NAJbOLJšI IzDELkI


ime računalnika Dell latitude e6400 (8576)

Hewlett packard elitebook 6930p

Dell latitude e6400 (8302)

Dell latitude e6500 (8305)

toshiba tecra s10-11a

preizkušeno 2009/04 2008/12 2009/04 2009/04 2009/05



trajanje delovanja

(ur:min)6:29 3:43 2:54 3:37 2:49



za

Disk SSD, opremlje-nost, garancija, traja-nje delovanja, dodaten akumulator

Kakovost izdelave, trdnost ohišja in skladnost z vo-jaškim standardom MIL-STD 810F, opremljenost, trajanje baterije, presti-žen izgled

Opremljenost, garan-cija, osvetljena tip-kovnica

Opremljenost, ga-rancija

Tipkovnica, trajanje de-lovanja.

proti CenaLe povprečna kotna vi-dljivost zaslona, zmoglji-vost integrirane grafič-ne kartice

Cena Tipkovnica, cena Nekoliko zastarele komponente.

cena (z DDV) 1.990,00 EUR 1.218,00 EUR 1.638,00 EUR 1.699,00 EUR 1.180,00 EUR

garancija 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

mere 33,5 × 23,8 × 3,1 cm, 1,94 kg

33,1 x 24,3 x 3,1 cm, 2,1 kg

33,5 × 23,8 × 3,1 cm, 1,94 kg

35,8 × 25,7 × 3,3 cm, 2,34 kg

36,1 × 26,5 × 3,8 cm, 2,8 kg

tehnični podatki

Intel Core 2 Duo P8400, 2,3 GHz, 3072 MB RAM, disk 128 GB, DVD±RW, 14,1'' zaslon, 1440 × 900 pik, grafična karti-ca Mobile Intel 4 Series Express, WLAN 802.11 a/g/n, bluetooth

Intel Core 2 Duo T8600, 2,40 GHz, 2048 MB RAM, disk 160 GB, DVD±RW, 14,1'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična karti-ca Mobile Intel(R) 4 Series Express Chipset Family, WLAN 802.11 a/b/g/n in bluetooth

Intel Core 2 Duo P8600, 2,4 GHz, 3072 MB RAM, disk 250 GB, DVD±RW, 14,1'' zaslon, 1440 × 900 pik, grafična kartica NVIDIA Quadro NVS 160M, WLAN 802.11 a/g/n, blu-etooth

Intel Core 2 Duo P8600, 2,4 GHz, 2048 MB RAM, disk 250 GB, DVD±RW, 15,4'' zaslon, 1440 × 900 pik, grafična kartica NVIDIA Quadro NVS 160M, WLAN 802.11 a/g/n, blu-etooth

Intel® Core 2 Duo Pro P8600, 2,4 GHz, 4096 MB RAM, disk 250 GB, DVD-RW, DVD-RAM, 15,4«'' zaslon, 1680 × 1050 pik, grafična kartica nVI-DIA Quadro NVS 150M, WLAN 802.11 a/b/g/n, bluetooth

prodaja D-1, www.d-1.si/ Partnerji HP, www.hp.com/si/retailpartnerji D-1, www.d-1.si/ D-1, www.d-1.si/ Inea, www.inea.si

ime računalnika lenovo G550 Dell Inspiron 1545 Dell Inspiron 1525 acer aspire 5735 sony Vaio VGn-ns20e

preizkušeno NOVO 2009/07 2008/04 2009/01 2009/03



trajanje delovanja

(ur:min)2:53 2:58 3:03 2:16 3:17



zaŠtevilčni del tipkovnice na 15 palčniku, trdno in na praske neobčutljivo ohišje, avtonomija, cena.

Operacijski sistem Ubuntu, oblika Videz, opremljenost Zaslon, zvok

Enostavna in prijetna obli-ka, trajanje baterije kljub skromni kapaciteti.

protiGrafična kartica, nekateri deli ohišja na otip manj pri-jetni, drsna ploščica, opre-mljenost.

Zgolj 1 leto garancije, trajanje delovanja

Zmogljivost, zgolj 1 leto garancije

Glasna gumba miške, tipkovnica

Ni bluetootha, tipkovnica, skupna postavitev napa-jalnega, omrežnega in pri-ključka za modem.

cena (z DDV) 459,00 EUR 699,00 EUR 749,00 EUR 729,00 EUR 669,00 EUR

garancija 2 leti 1 leto 1 leto 2 leti 2 leti

mere 38,1 × 24,5 × 3,6 cm, 2,7 kg

34,3 × 24,4 × 2,6 cm, 2,6 kg

35,7 × 25,4 × 2,6 cm, 2,7 kg

38,3 × 25 × 3,7 cm, 2,7 kg

36 × 27 × 3,8 cm, 2,9 kg

tehnični podatki

Mobile DualCore Intel Pentium T4200, 2,0 GHz, 3072 MB RAM, disk 250 GB, DVD±RW, 15,6'' za-slon, 1366 × 768 pik, gra-fična kartica Intel GMA 4500M, WLAN 802.11 a/b/g

Intel Core 2 Duo T6400, 2 GHz, 3072 MB RAM, disk 320 GB, DVD±RW, 15,6'' zaslon, 1366 x 768 pik, grafična kartica Intel GMA 4500MHD, WLAN 802.11 b/g, bluetooth

Intel Core 2 Duo T7250, 2 GHz, 3072 MB RAM, disk 160 GB, DVD±RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA X3100, WLAN 802.11 b/g, bluetooth

Intel Core 2 Duo T7250, 2,0 GHz , 3072 MB RAM, disk 250 GB, DVD±RW, 15,6'' zaslon, 1366 x 768 pik, grafična kartica Intel GM45 Express, WLAN 802.11b/g/n

Pentium Dual Core T3400, 2,16 GHz, 3072 MB RAM, disk 250 GB, DVD±RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA 4500M, WLAN 802.11a/b/g

prodaja Alterna, Diss, www.alterna-i.si, www.diss.si D-1, www.d-1.si/partnerji D-1, www.d-1.si/partnerji

Alterna, Avtera, TrendNet, www.alterna-i.si, www.av-tera.si, www.trendnet.si

Vshop, www.vshop.si, www.mimovrste.com

127,0

89,0

119,0

78,0

130,0

82,0

109,0

67,0

137,0

82,0

103,0

82,0

128,0

90,0

127,0

89,0

137,3

77,0

138,2

79,0

CEN

EJŠI

PR

ENO

SNIK

IC

ENEJ

ŠI P

REN

OSN

IKI

CEN

EJŠI

PR

ENO

SNIK

IC

ENEJ

ŠI P

REN

OSN

IKI

CEN

EJŠI

PR

ENO

SNIK

ID

RA

ŽJI P

REN

OSN

IKI

DR

AŽJ

I PR

ENO

SNIK

ID

RA

ŽJI P

REN

OSN

IKI

DR

AŽJ

I PR

ENO

SNIK

ID

RA

ŽJI P

REN

OSN

IKI

bo v prihodnosti možno nadomestiti z dodatno baterijo. Grafi čnim potrebam streže integriran Intelov grafi čni procesor. V svet se povezujemo prek običajnega omrežnega in WiFi vmesnika, dodan pa je tudi 3 G modem HSDPA.

Kar zadeva priključke, je T400s posebnež. Na prvi pogled je videti, da sta nam na voljo le dva priključka USB, pa ni tako – vtičnica eSata je prirejena tako, da sprejema tudi konektorje USB. Druga posebnost pa je DisplayPort, ki je konkurenca vratom HDMI, ki pa jih T400s žal nima. Kaj se bo z DisplayPortom dogajalo v pri-hodnosti, je težko napovedati, zagotovo pa je HDMI že postal de facto standard za povezova-nje na video naprave, beri: televizorje.

Avtonomija računalnika je, glede na vgra-jene komponente, kar solidna. Ob delu z raz-ličnimi pisarniškimi in grafi čnimi aplikacijami boste lahko brez priklopa v električno omrež-je ostali okrog tri ure in pol, nato pa bo treba poiskati vtičnico.

Rezultati meritev kažejo, da se T400s uvršča v sam vrh lahkih prenosnikov, ki so bili preiz-kušeni v našem laboratoriju.

Model T400s bo za marsikoga že kar dober približek »popolnemu prenosniku«, ki naj bi bil majhen, lahek in zmogljiv.

Matic Zupančič

Asus W90VP-UZ020J

Prenosni računalniki z zaslonom, večjim od 17 palcev, si oznako »prenosnik« zaslužijo le pogojno. Večinoma so to računalniki, ki naj bi v dnevni sobi nadomestili namizno (ali pod-mizno) škatlo. Asusov velikan W90VP-UZ020J meri po diagonali 18,4 palca in ga pri masi več kot 5 kg niti pomotoma ne moremo imenovati prenosnik, saj ga z eno roko nismo mogli vze-ti z mize. Na velikanske mere nas pripravi že orjaška embalaža; na prvi pogled bi sklepali, da se v njej skriva sesalnik za prah. Zgolj masa adapterja za napajanje z električno energijo presega kilogram.

Če W90VP ni ravno prenosljiv, pa je precej zmogljiv, vsaj po nekaterih kriterijih. Na nje-govo zmogljivost kaže predvsem Intelov štiri-jedrni procesor Core 2 Quad, ki bije s taktom 2 GHz. Pri delu mu pomaga kar 6 GB pomnilni-ka, matična plošča omogoča namreč naselitev treh pomnilniških modulov. Taka zverina pa na hitrostnem preizkusu ni pokazala vseh zob, saj rezultati precej zaostajajo za najboljšimi. Tudi količina diskovnega prostora je rekordna, vgra-jena sta dva diska, vsak pa zmore shraniti 500 GB podatkov. Po želji ju lahko povežemo v dis-kovno polje RAID. Podatke lahko shranjujemo tudi na plošče DVD, nosilce BluRay pa lahko op-tična enota le bere.

Grafični podsistem ni od muh, svetle-či zaslon s polno visoko ločljivostjo (1920 × 1080 pik) krmilita dve ATIjevi kartici Radeon

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

leda

te n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

PRENOsNI RAčuNALNIkINAJbOLJšI IzDELkI


Mobility HD 4870, povezani s tehnologijo CrossFire. Vsaka ima na voljo 512 MB namen-skega pomnilnika, rezultat pri preizkusu s pro-gramom 3DMark 2001 je visok (skoraj 27000 pik), a ne navdušujoč. V preteklosti smo preiz-kusili že kar nekaj boljših izdelkov.

Z vmesniki je W90VP dostojno opremljen, najuporabnejši so štirje vmesniki USB 2.0, fi -rewire, HDMI, e-SATA ter brezžični omrežni vmesnik. Vgrajeni so še vmesniki bluetooth, iz-hoda S-video ter VGA, modem in ožičena omre-žna kartica. Za razširitev sistema lahko upo-rabimo režo za kartico Express Card. Ljubitelji večpredstavnosti bodo veseli zvoka iz zvočni-kov Altec Lansing. Ob robu računalnika so tip-ke, občutljive za dotik, s katerimi krmilimo več-predstavne programe.

Tipkovnica se kljub velikosti ne upogiba pre-več in svoje delo opravi povsem solidno. Tipki sledilne ploščice bi lahko bili malce mehkejši, sama ploščica pa je nekoliko preveč hrapava. Pod njo najdemo bralnik prstnih odtisov, nad zaslonom pa je vgrajena spletna kamera.

Akumulator sicer premore kar 8800 mAh, a pri požrešnem zaslonu, procesorju in dveh di-

skih obnemore že po slabi poldrugi uri delova-nja. Sicer pa računalnika najbrž prav nihče ne bo prenašal daleč stran od električne vtičnice.

Nameščena je slovenska različica 64-bitne-ga operacijskega sistema Vista Ultimate, poleg nje pa najdemo še Nortonov paket za spletno varnost – Internet Security 2009, ter prgišče Asusovih programov za lažje delo s prenosni-kom. Posebnost računalnika je »dodatno« več-predstavno okolje Express Gate, ki ga zelo hitro zaženemo pri ugasnjenem računalniku z veli-ko tipko na levi strani. Ta leži nasproti tipke za običajni vklop Oken. V tem okolju lahko pregle-dujemo fotografi je, poslušamo glasbo s plošč CD-ROM ali mp3, brskamo po spletu ter opra-vljamo telefonske klice prek Skypa.

Vlado Robar

Lenovo G550 - 2958

Lenovo prenavlja tudi cenovno ugodno lini-jo izdelkov G, ki ne sodi med Thinkpade. Ta se deli na nekoliko manjši 14-palčni model, klasič-ni 15,4-palčni in tokrat preizkušeni 15,6-palčni širokokotni model z razmerjem zaslonskih stra-nic 16 : 9. Kljub cenovno ugodni ponudbi pa v Lenovu kljub vsemu niso pozabili na zanje zna-čilna kakovostna ohišja, čeprav na prvi pogled in morda tudi dotik niso vi-deti takšna.

Prenosnik G550 se odpira lepo in se kljub široki izvedbi ne zvija, tudi če ga uporabnik odpre na skrajnem robu. Ločljivost zaslona sicer ni med najvišjimi v razredu, vendar bo za-dovoljila potrebe večine potencialnih kupcev, poleg tega pa je zaslon osve-tljen z LEDicami, ki ga zalagajo z do-

volj veliko in enakomerno svetlostjo, belina pa deluje prijetno pravilna.

Zgradba zaslonskega dela je poleg vzvodne čvrstosti obdarjena tudi z obo-jestransko trdnostjo in pritiski na za-slon s sprednje ali zadnje strani na sliki

ne pustijo več nekajsekundnega madeža. Tipkovnica sicer ni tako kakovostna, kot

smo iz te hiše vajeni, tako po trdnosti kot tudi povratni informaciji, a glede na ceno kljub temu prekaša marsikatero konkurenco, poleg tega je prenosnik kljub le 15,6 palca velikosti opremljen tudi z nekoliko pomanjšano številč-no tipkovnico. Manj natančna in prijetna za uporabo je tudi drsna ploščica, pri tipkovnici pa zmoti še nizka tipka Enter.

Nekoliko šibkejši del tega prenosnika je opremljenost. Razen optične enote na desni, ki ji dela družbo še en vhod USB, in še dveh njegovih bratov na levi, nam je na voljo bore malo. Na levi se znajde še analogni priključek VGA in omrežni priključek, spredaj pa sta vho-da zvočne kartice in uporabno analogno stikalo za nadzor nad vmesnikom WLAN. Manjka raz-

širitvena kartica (PC card, Express Card) ali pa vsaj bralnik pomnilniških kartic. Drugo vpra-šanje pa je, kolikokrat povprečen uporabnik v današnjih časih dejansko uporabi razširitveno mesto, modem ali pa priključek FireWire, ko pa je kartica WLAN vgrajena že v samem pre-nosniku, priključek USB pa tako ali tako vlada povsod. Pisec teh vrstic praktično nikoli, vsaj ne na poti, ko je v rabi prenosnik.

Pod »karoserijo« se skriva Intelov T4200, ki bije pri 2 GHz in je ob pomoči 3 GB pomnilnika brez težav kos večini sodobnih aplikacij; to je razvidno tudi iz rezultatov naših preizkušanj, sape pa prenosniku hitro zmanjka le pri zah-tevnejših 3D igrah in programih, ki jim pod-hranjena Intelova grafi ka ne zadošča. Knjižnica podatkov na tem prenosniku lahko obsega do 250 GB, po želji pa jih lahko zaščitimo s prepo-znavanjem obraza VeriFace, programa, ki preko sicer ne preveč zmogljive spletne kamere pre-pozna naš obraz in nam tako omogoči vstop v operacijski sistem. S prenosnikom lahko brez napajanja delamo kar 3 ure, to je za osnovni 4800 mAh akumulator zelo pohvalen rezultat.

Lenovo je znova postregel z nadvse zanimi-vo in konkurenčno serijo prenosnikov in tokrat preizkušena izvedba modela G550 je s ceno 459 evrov brez operacijskega sistema več kot zgovo-

ren dokaz za to.Žiga Veber

Asus w90VP-uz020JAsus w90VP-uz020Jposlovni indeks sYsmark 2007 poslovni indeks sYsmark 2007 (productivity):(productivity): 116. 116.Večpredstavni indeks sYsmark 2007 Večpredstavni indeks sYsmark 2007 (VideoCreation): 143.trajanje delovanja: 1 ura 23 minut.

zgradba in oprema zgradba in oprema Velikost in teža Velikost in teža Velikost in teža Velikost in teža

Mere:Mere: 44,3 × 32,8 × 6,3 cm, 5,2 kg. 44,3 × 32,8 × 6,3 cm, 5,2 kg.značilnosti:značilnosti: Intel Core 2 Quad, 2 GHz, 6 GB RAM, Intel Core 2 Quad, 2 GHz, 6 GB RAM, 1 TB disk, WLAN 802.11 a/b/g/Draft-n.1 TB disk, WLAN 802.11 a/b/g/Draft-n.zaslon: 18,4-palčni, 1920 × 1080 pik. 18,4-palčni, 1920 × 1080 pik.Operacijski sistem: Windows Vista Ultimate (64-bitni).Cena: 2699 EUR.prodaja:prodaja: Avtera, www.avtera.si. Avtera, www.avtera.si.

Disk, pomnilnik, grafika. Disk, pomnilnik, grafika. Disk, pomnilnik, grafika. Disk, pomnilnik, grafika. Velikost, teža računalnika in adapterja za elek- Velikost, teža računalnika in adapterja za elek- Velikost, teža računalnika in adapterja za elek-

trično napajanje, trajanje delovanja.trično napajanje, trajanje delovanja.

LENOVO g550 - 2958LENOVO g550 - 2958poslovni indeks sYsmark 2007 (productivity):(productivity): 82. 82.Večpredstavni indeks sYsmark 2007 Večpredstavni indeks sYsmark 2007 (VideoCreation):(VideoCreation): 89. 89.trajanje delovanja:trajanje delovanja: 2:53.

zgradba in oprema zgradba in oprema Velikost in teža Velikost in teža

Mere: 38,1 × 24,5 × 3,6 cm, 2,7 kg.značilnosti:značilnosti: Intel Pentium T4200, 2,0 GHz, 3072 Intel Pentium T4200, 2,0 GHz, 3072 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g.MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g.zaslon:zaslon: 15,6-palčni, 1366 × 768 pik. 15,6-palčni, 1366 × 768 pik.Operacijski sistem:Operacijski sistem: Windows Vista Home Windows Vista Home Premium.Cena: 459 EUR.prodaja: Alterna, www.alterna-i.si, DISS, www.diss.si, Mikropis, www.mikropis.si.

Števični del tipkovnice na 15-palčniku, trdno in Števični del tipkovnice na 15-palčniku, trdno in Števični del tipkovnice na 15-palčniku, trdno in Števični del tipkovnice na 15-palčniku, trdno in za praske neobčutljivo ohišje, avtonomija, cena.za praske neobčutljivo ohišje, avtonomija, cena.

Grafična kartica, nekateri deli ohišja za otip Grafična kartica, nekateri deli ohišja za otip Grafična kartica, nekateri deli ohišja za otip manj prijetni, drsna ploščica, opremljenost.manj prijetni, drsna ploščica, opremljenost.

LAsERskI TIskALNIkI NAJbOLJšI IzDELkI


ime tiskalnika samsung Ml-1640 konica Minolta pagepro 1350W xerox phaser 3250 kyocera Mita fs-1100

preizkušeno 2008/5 2005/06 2009/01 2008/04

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost

ocena za ceno izpisa

za Velikost Preprosta namestitev, hi-trost izpisa Oprema, hitrost tiska. Hitrost tiska, podpira

Postscript

proti Kakovost bitnih slik, opre-mljenost

Nekoliko slabši izpis bitnih slik, nima predala, glasnost zaradi ogrevanja. Nima poda-jalnika za posamezne liste

Kakovost izpisa bitnih slik. Kakovost izpisa bitnih slik

cena (z DDV) 56,00 EUR 50,00 EUR 197,00 EUR 280,00 EUR

cena strani 0,028 EUR 0,029 EUR 0,021 EUR 0,017 EUR

hitrost tiska besedila 01:06 00:58 00:40 00:38

hitrost tiska poročila 00:41 00:40 00:28 00:28

tehnični podatki

A4, 16 str./min., 600 × 600 pik/palec, 250 (predal), 8/8, PCL6; vmesniki: USB 2.0; go-nilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP.

A4, 20 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 150 (pla-denj), 8, GDI; vmesniki: vzpo-redni, USB; gonilniki: Windows 98SE, Me, 2000, XP.

A4, 28 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 250 predal, 1 podajalnik, 32/160, PCL6, PostScript3; vmesniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000.

A4, 28 str./min., 1200 * 1200 pik/palec, 250 (pre-dal) + podajalnik za posa-mezne liste, 32/544, PCL6, PCL5e, Diablo 630, IBM pro-printer X24E, Epson LQ850, LinePrinter, KPDL3; vmesni-ki: USB; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS, Linux, OS/2.

prodaja Avtera, Lancom, www.avtera.si, www.lancom.si

Gorenje Point, Likopris, point.gorenje.si, www.likopris.si

Xerox Slovenija, www.xerox.si/partnerji

Xenon forte, www.xenon-forte.si

tRenutnO je na lestVICI59 tiskalnikov, od tega:• 16 osnovnih, • 17 srednje zmogljivih, • 4 najzmogljivejši, • 16 dražjih barvnih,• 6 cenejših barvnih. Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse laserske tiskalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalnikom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno odtisa na papir. Cena odtisa vključuje samo ceno barvila in valja, ne pa tudi grelca, prenosnega traku in ostalega morebitnega potrošnega materiala ter seveda papirja.Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se

(lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.Pri laserskih tiskalnikih ocenjujemo:

• kakovost tiska• hitrost tiska.• ceno odtisa (črno belo in barvno), ki jo izračunamo na podlagi podatkov proizvajalca• ceno tiskalnika.• delo s papirjem• zgradbo• robustnost

LAsERskI TIskALNIkI

• razširljivost• enostavnost dela in morebitne težave• prijaznost gonilnikovOcenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri osnovnih tiskalnikih igra cena večjo vlogo kot pri najzmogljivejših).

Lexmark T652dtnVelikih črno-belih laserskih tiskalnikov je

vse manj, saj dobimo za zelo podobno ceno že barvni model. A kljub temu se v velikih pi-sarniških okoljih še vedno potrebuje pred-vsem cenovno ugoden črno-beli tisk. Tu nasto-pi Lexmarkov T652dtn. Gre za razmeroma veli-ko napravo, visoko pol metra, ki obljublja pred-vsem zanesljivo delovanje.

Takih naprav si skoraj ne moremo zamisli-ti brez omrežnega priključka (seveda mu dela družbo USB), kot dodatna oprema pa so na vo-ljo še brezžični, hitri gigabitni, zaporedni in vzporedni vmesniki. Vgrajen je tudi samodej-

ni obračalnik, njegova raba upočasni tisk za dobro polovico. Ločljivost tiska je 1200 x 1200 pik na palec, to lahko programsko povečamo na 2400 x 2400, s tem pa ne vplivamo bistve-no na samo kakovost izpisa. Podajalnik je že v osnovi zelo zmogljiv, saj sprejme do 650 li-stov (na zgornji odlagalni površini se jih lah-ko nabere do 350), z dodatnimi predali pa lah-ko to zmogljivost povečamo do vsega skupaj 4300 listov. Tudi največja priporočena meseč-na zmogljivost tiska je vredna pohvale – kar 225.000 izpisov.

Hitrost tiska je, kot se za črno-bele napra-ve spodobi, zelo dobra. Pri Lexmarku obljublja-

OSN

OVN

I ČB

TIS

KA

LNIK

IO

SNO

VNI Č

B T

ISK

ALN

IKI

OSN

OVN

I ČB

TIS

KA

LNIK

IO

SNO

VNI Č

B T

ISK

ALN

IKI

OSN

OVN

I ČB

TIS

KA

LNIK

IO

SNO

VNI Č

B T

ISK

ALN

IKI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

leda

te n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

LEXMARk T652DTNLEXMARk T652DTN Hitrost Hitrost Hitrost Hitrost kakovost izpisa kakovost izpisa kakovost izpisa kakovost izpisa Opremljenost Opremljenost Opremljenost Cena izpisa Cena izpisa

Vmesniki: USB, omrežni.Velikost (razred): A4 (srednje zmogljivi črno-beli). ločljivost:ločljivost: 1200 x 1200 pik na palec. navedena hitrost:navedena hitrost: 48 strani na minuto. 48 strani na minuto.tehnične lastnosti:tehnične lastnosti: 650 listov (predal), PCL6, 650 listov (predal), PCL6, PPDS, PostScript3, 128 MB. PPDS, PostScript3, 128 MB. Cena: 1138 EUR.Cena natisnjene čB strani: 1,6 centa.prodaja: Alterna, www.alterna.si.

Hitrost, opremljenost, cena izpisa, vgrajen Hitrost, opremljenost, cena izpisa, vgrajen spletni strežnik za pregled nastavitev.spletni strežnik za pregled nastavitev.

Kakovost izpisa bitnih slik, neenakomerno ti- Kakovost izpisa bitnih slik, neenakomerno ti- Kakovost izpisa bitnih slik, neenakomerno ti- Kakovost izpisa bitnih slik, neenakomerno ti-skanje rastrov, vzorec v črni barvi.skanje rastrov, vzorec v črni barvi.

1200 DpI

LAsERskI TIskALNIkINAJbOLJšI IzDELkI


ime tiskalnika nashuatec sp 8200Dn kyocera Mita fs-9530Dn

kyocera Mita fs-9130Dn

Hewlett-packard laserjet 9050dn

preizkušeno 2008/8 2006/11 2006/11 2005/02

ocena za hitrost




za Hitrost, cena izpisa, cena ti-skalnika.

Opremljenost, zmogljivost, preprost za uporabo

Opremljenost, zmogljivost, preprost za uporabo

Zmogljivost, zanesljivost, opremljenost, tiho delovanje

proti Kakovost izpisa, glasnost. Malenkost slabši izpis bitnih slik, opazni rastri

Malenkost slabši izpis bitnih slik, opazni rastri

Opazni rastri, čas, preden prekine tiskanje

cena (z DDV) 3.341,00 EUR 4.679,00 EUR 3.533,00 EUR 4.278,00 EUR




tehnični podatki

A3, 50 str./min., 600 × 600 pik/palec, 2 × 550 (predal) + 100 (večnamenski podajal-nik), 256/512, PCL 6, PCL 5e, Postscript 3, PDF direct print; vmesniki: omrežni, USB; gonil-niki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, Vista, MacOS, Linux (Red Hat).

A3, 51 str./min., 1800x600 pik/palec, 2 x 500 listov (pre-dal) + 200 listov (večnamen-ski podajalnik - tudi zaprt), 64/576 MB, PCL 6, PCL 5e, KPDL3 (Postscript 3), HP-7550A, IBM - X24E, Epson LQ850, Diablo 630; vmesniki: omrežni, vzporedni, USB, ; go-nilniki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOs.

A3, 40 str./min., 1800x600 pik/palec, 2 x 500 listov (pre-dal) + 200 listov (večnamen-ski podajalnik - tudi zaprt), 64/576 MB, PCL 6, PCL 5e, KPDL3 (Postscript 3), HP-7550A, IBM - X24E, Epson LQ850, Diablo 630; vmesniki: omrežni, vzporedni, USB, ; go-nilniki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOs.

A3, 50 str./min., 600 × 600 (1200 programsko) pik/pa-lec, 2 × 500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski po-dajalnik), 128 MB/512 MB MB, PCL 6, PCL 5e, Postscript 3, PDF; vmesniki: vzporedni, omrežni; gonilniki: Windows XP, 9x, NT 4.0, 2000, Me, MacOS , OS/2 , Linux , Novell NetWare 3.x, 4.x, 5.x, .

prodaja Vibor, www.vibor.si Xenon forte, www.xenon-forte.si


partnerji HP, www.hp.com/si/retailpartnerji

ime tiskalnika kyocera Mita fs-3920Dn

kyocera Mita fs-4020Dn kyocera Mita fs-2020D Hewlett-packard

laserjet p2015x

preizkušeno 2009/05 2009/05 2009/04 2006/12

ocena za hitrost




za Obračalnik, cena izpisa Obračalnik, cena izpisa Obračalnik, cena v razmerju s hitrostjo in ceno izpisa.

Enostavna namestitev, hitro in tiho delovanje, dobra opre-mljenost. Odlično besedilo in dobri bitni izdelki

proti Vidni rastri, ni možnosti tiska-nja v 1200 dpi

Vidni rastri, ni možnosti tiska-nja v 1200 dpi

Nima mrežnega priključka, nekoliko temnejši izpis bi-tnih slik.

Nekoliko visoka cena izpisa

cena (z DDV) 1.038,00 EUR 1.249,00 EUR 668,00 EUR 445,00 EUR




tehnični podatki

A4, 40 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 500 + 100 (večnamenski podajalnik), 128/1152, PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct print, Epson LQ-850; vmesniki: vzporedni, USB 2.0, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP.

A4, 45 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 500 + 100 (večnamenski podajalnik), 128/1152, PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct print, Epson LQ-850; vmesniki: vzporedni, USB 2.0, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP.

A4, 35 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 500 + 100 (večnamen-ski podajalnik), 128/1152, PCL 6, PCL5c incl. PJL, Postscript® 3 (KPDL3), PDF Direct print, Line Printer, IBM Proprinter X24E, EPSON LQ-850, DIABLO 630; vmes ni ki: vzporedni, USB 2.0; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP.

A4, 26 str./min., 1200 x 1200 pik/palec, 500 predal + 50 večnamenski, 32/288, PCL 6, PCL 5e, HP Postscript Level 3 emulation with automa-tic language switching; vme-sniki: USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOS.

prodaja Xenon forte, www.xenon-forte.si




jo 48 strani na minuto. Mi smo izmerili 44,5 strani na minuto, to je kljub vsemu zelo hitro (petdeset strani besedila je natisnil v minuti in 13 sekundah). Za izpis prve strani smo čakali (pri delno ogreti napravi) le sedem sekund, to je odlično (uradna številka izdelovalca je sicer 7,5 sekunde). Le malce več smo čakali po zelo dolgem premoru – 10 sekund. Tudi dokumen-te PDF natisne silno hitro – za našo naslovnico si je vzel le 10 sekund, za dvajset strani pa mi-nuto in 45 sekund.

Kakovost tiska je povsem povprečna glede na druge črno-bele naprave. Nad besedilom ni-smo imeli pripomb, tisku slik in drugih grafi k pa tak stroj tako ali tako ni namenjen. Malce visoka je le cena izpisa, sploh če pomislimo na visoko ceno same naprave. Zanjo bomo odšte-li 1138 evrov, za vsako posamezno stran pa 1,6 centa.

Jure Forstnerič

Xerox Phaser 6128MFP

Xeroxov novi Phaser 6128MFP je povsem značilen predstavnik večopravilnih barvnih laserskih tiskalnikov. Gre za razmeroma vi-soko (skoraj pol metra) in težko napravo, po-leg tiskanja, kopiranja in optičnega branja ga lahko uporabljamo tudi kot faks. Seveda je to tiskalnik, namenjen bolj pisarniškim oko-ljem, tako ima dodan tudi omrežni priklju-ček, kot dodatek si lahko omislimo brezžič-nega.

Na zgornji strani štrli samodejni podajalnik, žal niso dodali dodatka za tisk na obe strani. Ločljivost tiska je 600 x 600 pik na palec, kako-vost je med boljšimi v tem razredu. Besedilo je sploh odlično, barve pa lepe in pravilne. Tudi podrobnosti so glede na ločljivost kar solidne. V predal lahko pospravimo do 250 listov, na zgornji strani se lahko nabere do 150 natisnje-nih listov.

Nazivna hitrost tiskanja je 16 strani pri črno-belem tisku in 12 pri barvnem, obe šte-vilki sta za laserski tiskalnik razmeroma niz-ki. Žal pa tiskalnik niti teh ne doseže. Najbolj zgovoren je podatek pri tisku dolgega, petde-set strani obsegajočega besedila, s katerim Phaser opravi v dobrih 5 minutah – izmerje-na hitrost je torej deset strani na minuto pri črno-belem tisku. Slabo. Med daljšim tiska-njem se večkrat za nekaj trenutkov ustavi, kar se seveda pozna pri končnem rezultatu. Tudi barvni tisk ni ravno hiter, za devet stra-ni v obliki DOC, kjer so vključeni tudi barvni poslovni grafi koni, je potreboval 57 sekund. Še slabše je bilo pri tisku PDFja (dvajset stra-ni naše revije), kjer smo čakali okroglih šest minut. Nadpovprečno hitro je le barvno ko-piranje, za pet kopij enega lista je potreboval 39 sekund. Čakanje na prvo stran traja pov-prečnih 15 sekund.

SRED

NJE

ZM

OG

LJIV

I ČB

TIS

KA

LNIK

ISR

EDN

JE Z

MO

GLJ

IVI Č

B T

ISK

ALN

IKI

SRED

NJE

ZM

OG

LJIV

I ČB

TIS

KA

LNIK

ISR

EDN

JE Z

MO

GLJ

IVI Č

B T

ISK

ALN

IKI

SRED

NJE

ZM

OG

LJIV

I ČB

TIS

KA

LNIK

ISR

EDN

JE Z

MO

GLJ

IVI Č

B T

ISK

ALN

IKI

SRED

NJE

ZM

OG

LJIV

I ČB

TIS

KA

LNIK

ISR

EDN

JE Z

MO

GLJ

IVI Č

B T

ISK

ALN

IKI

NA

JZM

OG

LJIV

EJŠI

ČB

TIS

KA

LNIK

IN

AJZ

MO

GLJ

IVEJ

ŠI Č

B T

ISK

ALN

IKI

NA

JZM

OG

LJIV

EJŠI

ČB

TIS

KA

LNIK

IN

AJZ

MO

GLJ

IVEJ

ŠI Č

B T

ISK

ALN

IKI

NA

JZM

OG

LJIV

EJŠI

ČB

TIS

KA

LNIK

IN

AJZ

MO

GLJ

IVEJ

ŠI Č

B T

ISK

ALN

IKI

NA

JZM

OG

LJIV

EJŠI

ČB

TIS

KA

LNIK

IN

AJZ

MO

GLJ

IVEJ

ŠI Č

B T

ISK

ALN

IKI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

LAsERskI TIskALNIkI NAJbOLJšI IzDELkI


ime tiskalnika Hewlett-packard Color laserjet 4700dtn nashuatec sp C811dn Hewlett-packard Color

laserjet 5550hdn nashuatec sp C420dn

preizkušeno 2006/01 2007/06 2004/10 2008/11

ocena za hitrost




za

Hitrost, opremljenost, tiho de-lovanje. Kakovost barvnega tiska. Pravilnost barv (pri ti-sku v PS)

Hitrost, cena, cena ČB izpisaHitrost, opremljenost, obli-ka, enostavna raba, tiho de-lovanje

Kakovost odtisa, cena tiskal-nika, obojestranski tisk

protiDvostranski tisk je počasen (pri modelih, ki imajo vgrajen obračalnik)

Glasno delovanje, dolge pre-kinitve med tiskanjem večjega števila dokumentov

Le 600 dpi, cena Nekoliko počasnejše tiska-nje fotografij

cena (z DDV) 2.897,00 EUR 4.188,00 EUR 5.978,00 EUR 690,00 EUR

cena čB strani 0,019 EUR 0,012 EUR 0,001 EUR 0,013 EUR

cena barvne strani 0,107 EUR 0,100 EUR 0,008 EUR 0,073 EUR



tehnični podatki

A4, 31 ČB str./min., 31 barv-nih str./min, 600 x 600 (ImageRet 3600) pik/pa-lec, 1500 (4 predali) + 100 (večnamenski podajalnik), 288/544, PCL6, PCL5c, Postscript 3 (posnemanje); vmesniki: vzporedni, omre-žni; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, XP, MacOS.

A3+, 40 ČB str./min., 40 barv-nih str./min, 600 × 600 pik/palec, 2×550 (predal) + 100 (večnamenski podajal-nik), 256/512, PCL 5c, PCL 6, RPCS, Postscript 3; vme-sniki: USB, omrežni; gonil-niki: Windows 9x, Me, NT, 2000, MacOS, Linux, Solaris, NetWare, AIX.

A3+, 28 ČB str./min., 28 barvnih str./min, 600 x 600 (ImageRet 3600) pik/pa-lec, 4× 500 (predali) + 100 (večnamenski podajal-nik), 288/416, PCL6, PCL5c, Postscript 3 (posnemanje), PDF 1.3; vmesniki: vzpore-dni, omrežni, USB 2.0; gonil-niki: Windows 9x, NT, 2000, XP, MacOS.

A4, 30 ČB str./min., 30 barv-nih str./min, 1200 x 1200 pik/palec, 1×550 (predal) + 100 (večnamenski podajal-nik), , PCL 5c, PCL 6, RPCS, Postscript 3; vmesniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, MacOS, Linux, Solaris, NetWare, AIX.

prodaja partnerji HP, www.hp.com/si/retailpartnerji Vibor, www.vibor.si partnerji HP, www.hp.com/si/

retailpartnerji Vibor, www.vibor.si

ime tiskalnika nashuatec sp C220n xerox phaser 6110 xerox phaser 6125 Hewlett-packard Color laserjet Cp1215

preizkušeno 2008/5 2008/04 2008/08 2008/09

ocena za hitrost




za Hitrost, cena barvnega izpisa Nizka cena, kakovost črno-be-lega izpisa

Hitrost barvnega izpisa, kako-vost odtisa.

Ugodna cena, kakovosten črno beli tisk.

proti Opremljenost Cena izpisa Majhna zmogljivost barvil. Slabša barvna pravilnost, hitrost.


cena čB strani 0,026 EUR 0,031 EUR 0,031 EUR 0,036 EUR

cena barvne strani 0,134 EUR 0,171 EUR 0,146 EUR 0,193 EUR



tehnični podatki

A4, 16 ČB str./min., 16 barv-nih str./min., 2400 x 600 pik/pa-lec, 250 (predal) + 1 (večnamen-ski podajalnik), 64/256, DDST; vmesniki: USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 98SE/NT4.0/2000/ME/XP/Server 2003 MAC OS 9/x, 10.1-10.4 .

A4, 17 ČB str./min., 4 barvnih str./min., 2400 x 600 pik/palec, 150 (predal), 32/32, GDI; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 3.1x, 9x, NT, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 16 ČB str./min., 12 barv-nih str./min., 600 x 600 pik/pa-lec, 250 (predal) + 1 (večnamen-ski podajalnik), 64/64, GDI; vme-sniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows 3.1x, 9x, NT, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 12 ČB str./min., 8 barvnih str./min., 600 × 600 pik/palec, 150 (predal) + večnamenski podajal-nik, 16/16, GDI; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x, Me, 2000, XP, MacOS 10.x.

prodaja Vibor, www.vibor.si Xerox Slovenija, www.xerox.si/partnerji

Xerox Slovenija, www.xerox.si/partnerji


DR

AŽJ

I BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

ID

RA

ŽJI B

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

DR

AŽJ

I BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

ID

RA

ŽJI B

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

DR

AŽJ

I BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

ID

RA

ŽJI B

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

CEN

EJŠI

BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

IC

ENEJ

ŠI B

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

CEN

EJŠI

BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

IC

ENEJ

ŠI B

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

CEN

EJŠI

BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

IC

ENEJ

ŠI B

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

CEN

EJŠI

BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

I

Pri takih napravah bi si želeli, če ne hitro-sti, pa vsaj cenovno ugoden tisk. Žal pa ni tako, črno-bela stran velikosti A4 namreč velja 3,3 centa. Seveda je stran v barvah še dražja, 16,6 centa. Tako gre za najdražji izpis pri osnov-nih barvnih večopravilnih laserskih tiskalni-kih. Tudi sama naprava ni ravno poceni, velja 689 evrov.

J. F.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

Hewlett-packard Color

XEROX PHAsER 6128MFPXEROX PHAsER 6128MFPkaj:kaj: Barvni laserski tiskalnik, kopirni stroj, optični Barvni laserski tiskalnik, kopirni stroj, optični barvni bralnik, faks.barvni bralnik, faks.

Hitrost Hitrost Hitrost Hitrost kakovost izpisa kakovost izpisa kakovost izpisa Opremljenost Opremljenost Cena izpisa Cena izpisa

Vmesniki: USB, omrežni, faks.Velikost (razred): A4 (osnovni barvni).ločljivost:ločljivost: 600 x 600 pik na palec. 600 x 600 pik na palec.navedena hitrost:navedena hitrost: 16 strani na minuto. 16 strani na minuto.tehnične lastnosti:tehnične lastnosti: 250 listov (predal), 128 MB 250 listov (predal), 128 MB pomnilnika.pomnilnika.Cena: 689 evrov.Cena natisnjene čB strani: 2,6 centa.Cena natisnjene barvne strani: 14,6 centa.prodaja:prodaja: Partnerji Xerox. Partnerji Xerox.

Hitro barvno kopiranje, kakovost izpisa. Hitro barvno kopiranje, kakovost izpisa. Hitro barvno kopiranje, kakovost izpisa. Hitro barvno kopiranje, kakovost izpisa. Hitrost, cena naprave, cena natisnjene strani. Hitrost, cena naprave, cena natisnjene strani. Hitrost, cena naprave, cena natisnjene strani.

1200 DpI

bRIzgALNI TIskALNIkINAJbOLJšI IzDELkI


ime tiskalnika Canon pixma ip4600 Canon pixma ip3600 Hewlett-packard Deskjet D4360

preizkušeno 2009/01 2009/01 2008/09

ocena za hitrost


ocena za opremljenost in

enostavnost dela


za Hitrost barvnega izpisa, kakovost izpisa. Hitrost črno-belega tiska, kakovost iz-pisa. Cena tiskalnika, mere tiskalnika

proti Cena izpisa, počasno obojestransko ti-skanje. Cena izpisa. 0

cena 87,00 EUR 73,00 EUR 79,00 EUR

cena čB strani 0,11 EUR 0,11 EUR 0,07 EUR

cena barvne strani 0,27 EUR 0,27 EUR 0,26 EUR

čas tiska 5 strani besedila 00:58 00:51 00:57

čas tiska 9 strani poročila 01:25 01:45 02:16

čas tiska fotografije 00:39 01:41 01:11

tehnični podatkitoplotni brizgalnik A4, 9600 x 2400 pik, 5-barvni; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 98/2000/XP/Vista, MacOS

toplotni brizgalnik A4, 9600 x 2400 pik, 5-barvni; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 98/2000/XP/Vista, MacOS

toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 4-barvni; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS

prodaja partnerji Canon, www.canon.si partnerji Canon, www.canon.si partnerji HP, www.hp.com/si/retail-partnerji

izdelovalci ohranjajo najdražje naprave konku-renčne pred cenejšimi. HPjev Photosmart C309a je značilni predstavnik te vrste.

Že sam tiskalnik je povsem polepljen z ozna-kami, kaj vse zmore. V oči najbolj zbodeta zna-ka za brezžično povezljivost prek omrežij Wlan in prek bluetootha. Pri slednjem sparimo tiskal-nik s telefonom, vse fotografi je, ki jih nato po-šljemo iz telefona na tiskalnik, pa se tako ne-mudoma natisnejo. Seveda lahko na tiskalnik neposredno priključimo tudi fotoaparat (vme-snik PictBridge), spredaj pa ima naprava tudi bralnik pomnilniških kartic (SD, MemoryStick, xD, tudi CF). Za bolj običajne oblike povezova-nja skrbita omrežni vmesnik in vmesnik USB. Pri opremljenosti lahko pohvalimo tudi samo-dejni obračalnik, ki ga marsikatera taka napra-va nima (medtem ko je samodejni podajalnik

za optični bralnik, ki ga ima tudi Photosmart C309a, bolj pogost).

Sama hitrost izpisa je v zgornjem delu te zmogljivostne skupine. Po uradnih podatkih naj bi dosegel hitrost 12 strani na minuto pri črno-belem izpisu ter 9,5 strani pri barvnem, naši preizkusi načeloma potrjujejo ti številki. Pet strani navadnega besedila natisne v 45 se-kundah, pri najvišji hitrosti (»draft«) pa v 29 se-kundah. Poslovno poročilo na devetih straneh v obliki DOC, ki vsebuje tudi barvne diagrame, izpiše v minuti in 28 sekundah. To se morda sli-ši veliko, a je za brizgalni tiskalnik povsem pri-čakovan rezultat. Tudi pri tisku na svetleči pa-pir se dostojno odnese. Fotografi jo najbolj raz-širjene velikosti, torej 10 × 15 cm, natisne v 29 sekundah na navaden papir, na svetlečega pa v 53 sekundah.

tRenutnO je na lestVICI40 brizgalnikov, od tega:• 15 štiribarvnih, • 14 večnamenskih,• 11 večnamenskih s faksom.

Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najbolj-šimi iz vsake skupine.Vsi tiskalniki so formata A4.

Pri preizkusu vse brizgalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu (vključujoč večnamenske naprave), razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalnikom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno odtisa na papir. Cena odtisa vključuje samo ceno barvila, ne pa tudi papirja.Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najboljšimi iz vsake skupine.Vsi tiskalniki so formata A4.Pri brizgalnih tiskalnikih ocenjujemo:• kakovost tiska• hitrost tiska• ceno odtisa (črno belo, barvno in fotografije), ki

jo izmerimo z lastnimi testnimi dokumenti• ceno tiskalnika• delo s papirjem• zgradbo• robustnost• enostavnost dela in morebitne težave• prijaznost gonilnikovPri večnamenskih napravah poleg tega še:

bRIzgALNI TIskALNIkI-

• hitrost in kakovost optičnega branja (vključujoč OCR)

• hitrost in kakovost fotokopiranja (črno-belo in barvno)

• zmogljivosti faksaOcenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri 4-barvnih brizgalnikih igra cena večjo vlogo kot pri foto tiskalnikih).

1200 dpi

HP PHOTOsMART C309Akaj: Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgal-nik, faks.

tiskanje tiskanje fotokopiranje fotokopiranje fotokopiranje fotokopiranje Optično branje Optično branje Optično branje Optično branje Cena izpisaCena izpisa

Vmesniki:Vmesniki: USB, omrežni, WLAN (802,11 B/G), blu- USB, omrežni, WLAN (802,11 B/G), blu-etooth, faks. Cena: 309 EUR.Cena natisnjene čB strani: 13 centov.Cena natisnjene barvne strani: 75 centov.prodaja:prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partners. Partnerji HP, www.hp.com/si/partners.

Brezžična povezava, samodejni Brezžična povezava, samodejni Brezžična povezava, samodejni Brezžična povezava, samodejni obračalnik.obračalnik.

Cena tiskalnika, cena barvnega izpisa. Cena tiskalnika, cena barvnega izpisa. Cena tiskalnika, cena barvnega izpisa.

ŠTIR

IBA

RVN

I TIS

KA

LNIK

IŠT

IRIB

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

ŠTIR

IBA

RVN

I TIS

KA

LNIK

IŠT

IRIB

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

ŠTIR

IBA

RVN

I TIS

KA

LNIK

IŠT

IRIB

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

HP Photosmart C309a

Večnamenski brizgalni tiskalniki v zadnjem času dobivajo vse več različnih funkcij. S tem

bRIzgALNI TIskALNIkI NAJbOLJšI IzDELkI


ime tiskalnika Canon pixma Mp540 Canon pixma Mp610 Canon pixma Mp630

preizkušeno 2008/11 2008/02 2008/11

ocena za tiskanje

ocena za fotokopiranje

ocena za optično branje


kaj Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic

za Kakovost odtisa, hitro barvno foto-kopiranje.

Hitro delovanje, zelo dober izpis na sve-tleč papir, tiskanje na CD, barvni LCD

Kakovost tiska na svetleč papir, tiska-nje na CD

proti Dolgotrajno čiščenje pred tiskanjem. Cena izpisa, manj izrazit izpis črne barve Cena izpisa, ni samodejnega poda-jalnika,

cena 99,00 EUR 123,00 EUR 157,00 EUR






čas kopiranja 5 čB strani 01:33 01:33 01:19

čas branja barvne strani (300 dpi) 00:30 00:18 00:12

tehnični podatki

tiskalnik 9600 x 2400 pik, 5-barvni; bralnik 2400 x 4800 pik, 48 bitov, po-dajalnik: ne, OCR s šumniki: da; uporab-niški vmesnik: slovenski; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, Vista, MacOS



prodaja partnerji Canon, www.canon.si partnerji Canon, www.canon.si partnerji Canon, www.canon.si

Kakovost izpisa je seveda dobra. Barve so žive, a kljub temu dokaj pravilne. Najbolje je seveda na svetleči papir, a mu moramo obvezno nastaviti vrsto papirja (saj se papir lahko močno razlikuje med seboj). Tisk besedila je zgolj povprečen, hi-tro opazimo nazobčanost in prelivanje.

HPjev Photosmart C309a je odlična večna-menska naprava predvsem za tehnološke nav-dušence, ki bodo izkoristili vse njegove funk-cije. Drugim pa priporočamo katero izmed ce-nejših tovrstnih naprav, ki imajo podobno ka-kovost in hitrost tiska, a jim manjka brezžič-no povezovanje. Cena modela C309a je na-mreč razmeroma visoka, 309 evrov, visoka je tudi cena izpisa.

Jure Forstnerič

Epson Stylus Photo PX800FW

Stylus Photo PX800FW je še eden izmed ti-skalnikov, ki nas želijo prepričati z velikim na-borom različnih funkcij. Epson ga predstavlja

kot idealno rešitev za vso družino, poudarjajo pa tudi atraktivno oblikovanje. Res gre za eno izmed lepših takih naprav, vsaj takrat, ko je za-prt pokrov samodejnega podajalnika za optični bralnik. Elegantna svetleča črna plastika skri-va marsikaj, prvo, kar opazimo, pa je velik, za dotik občutljiv zaslon, katerega diagonala meri skoraj 20 cm.

Kot postaja pri dražjih brizgalnih tiskalni-kih navada, je PX800FW opremljen tudi z brez-žičnim vmesnikom (podpira standard 802.11 B in G, podpira pa tudi novejši standard N, ven-dar pri nižji hitrosti). Seveda je tu tudi vme-snik USB, poleg njega pa zadaj opazimo še na-vadni omrežni priključek, dokupimo pa lahko tudi bluetooth vmesnik. Za tisk na obe stra-ni bomo skrbeli sami, kot smo omenili, pa se na vrhu skriva samodejni podajalnik. Bralnik kartic podpira vse najbolj razširjene kartice, od CF ter SD pa do Sonyjevih MemoryStick in Olympusovih xD.

Hitrost izpisa je med najboljšimi brizgalni-mi tiskalniki. Tisk pet strani besedila, ki traja 57 sekund, je sicer povprečno hiter, a je zato barvni tisk toliko hitrejši. Devet strani poročila (s poslovnimi grafi koni) natisne v minuti in 14 sekundah, kar je najboljši rezultat v tej skupi-ni. Pravzaprav je dosegel najboljše rezultate pri vseh naših barvnih preizkusih, tako na navadni

papir kot na svetlečega. Fotografi jo v velikosti 10 × 15 cm tako čakamo 24 sekund pri uporabi navadnega papirja in 33 sekund pri uporabi sve-tlečega (v obeh primerih pa pri najboljši kakovo-sti tiska). Eno stran v obliki PDF (našo naslovni-co) natisne na svetleči papir v minuti in 32 se-kundah, medtem ko marsikateri barvni brizgal-ni tiskalniki potrebujejo 4 in več minut.

Kljub visoki hitrosti pa je tudi kakovost pov-sem na nivoju. Malce smo bili razočarani le nad sivinskimi prehodi, vse drugo pa je zelo dobro. Tiskalnik smo sicer uporabili tudi za primerja-vo s fotografskimi studii, kjer se je slabše od-rezal pri barvni pravilnosti, za boljši rezultat bi se morali poigrati z barvnim profi lom.

Stylus Photo PX800FW ima povrh še solidno ceno izpisa. Šest centov za črno-belo stran je najbolje med večopravilnimi napravami brez faksa, 34 centov za barvno stran pa je tudi pov-sem konkurenčno. Malce draga je le sama na-prava, saj velja 268 evrov.

J. F.

Canon Pixma MP980

Canonova nova naprava iz družine Pixma, mo-del MP980, predstavlja vrh ponudbe Canonovih brizgalnih večopravilnih naprav. Tako kot v dru-gih podjetjih so tudi v Canonu vgradili kar nekaj

1200 dpi

EPsON sTyLus PHOTO PX800Fwkaj: Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgal-nik.

tiskanje tiskanje tiskanje tiskanje fotokopiranje fotokopiranje fotokopiranje fotokopiranje Optično branje Optično branje Optično branje Optično branje Cena izpisa Cena izpisa Cena izpisa Cena izpisa

Vmesniki: USB, omrežni, WLAN (802,11 B/G). USB, omrežni, WLAN (802,11 B/G). Cena: 268 EUR.Cena natisnjene čB strani: 6 centov.Cena natisnjene barvne strani: 34 centov.prodaja:prodaja: Avtera, www.avtera.si. Avtera, www.avtera.si.

Cena izpisa, kakovost izpisa, hitrost izpisa, Cena izpisa, kakovost izpisa, hitrost izpisa, Cena izpisa, kakovost izpisa, hitrost izpisa, Cena izpisa, kakovost izpisa, hitrost izpisa, brezžični vmesnik, videz.brezžični vmesnik, videz.

Cena naprave, povprečni sivinski prehodi. Cena naprave, povprečni sivinski prehodi. Cena naprave, povprečni sivinski prehodi.

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

bRIzgALNI TIskALNIkINAJbOLJšI IzDELkI


ime tiskalnika Hewlett-packard Officejet pro l7590 epson stylus Office sx600fW epson stylus Office Bx600fW

preizkušeno 2008/09 2009/02 2009/02

kaj Faks, kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik,faks

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik,faks

ocena za tiskanje

ocena za fotokopiranje

ocena za optično branje


za Kakovost izpisa, cena izpisa, samodej-ni obračalnik. Brezžična povezava, hitrost tiska. Kakovost izpisa na svetleč papir, hi-

trost izpisa.

proti Cena tiskalnika. Cena barvnega izpisa. Občasne težave s tiskom, cena barv-nega izpisa.

cena 199,00 EUR 159,00 EUR 180,00 EUR






čas kopiranja 5 čB strani 02:03 00:43 00:48

čas kopiranja 5 barvnih strani 02:11 00:00 00:00

čas branja barvne strani (300 dpi) 00:15 00:16 00:16

tehnični podatki

tiskalnik 4800 x 1200 pik, 4-barv-ni; bralnik 2400 x 2400 pik, 48 bitov, podajalnik: da, OCR s šumniki: da; hi-trost faksa: 33.600 b/s; uporabniški vmesnik: angleški; vmesniki: USB, fax, omrežni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS

tiskalnik 5760 x 1440 pik, 4-barvni; bralnik 1200 x 2400 pik, 48 bitov, po-dajalnik: da, OCR s šumniki: Da; hitrost faksa: 33.600 b/s; uporabniški vme-snik: angleški; vmesniki: USB, fax, LAN, WLAN; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS, Vista

tiskalnik 5760 x 1440 pik, 4-barvni; bralnik 2400 x 2400 pik, 48 bitov, po-dajalnik: da, OCR s šumniki: ; hitrost fa-ksa: 33.600 b/s; uporabniški vmesnik: angleški; vmesniki: USB, fax, omrežni, wlan; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS, Vista

prodaja partnerji HP, www.hp.com/si/retail-partnerji Avtera, www.avtera.si Avtera, www.avtera.si

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI S

FA

KSO

MVE

ČN

AM

ENSK

I TIS

KA

LNIK

I S F

AK

SOM

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI S

FA

KSO

MVE

ČN

AM

ENSK

I TIS

KA

LNIK

I S F

AK

SOM

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI S

FA

KSO

MVE

ČN

AM

ENSK

I TIS

KA

LNIK

I S F

AK

SOM

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI S

FA

KSO

MVE

ČN

AM

ENSK

I TIS

KA

LNIK

I S F

AK

SOM

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI S

FA

KSO

MTa

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

dodatkov. Za tiste, ki prisegajo na življenje brez žic, bo še najbolj dobrodošel brezžični vmesnik WLAN (poleg navadnega omrežnega vmesnika in USBja). Korak naprej je dodatek za bluetooth, ki pa ga moramo kupiti posebej. Kot pri vseh na-pravah tega cenovnega ranga lahko tiskamo ne-posredno iz fotoaparata oziroma s pomnilniških kartic (bralnik se skriva pod majhnimi vratci na sprednji desni strani naprave).

Zgornji del naprave je povsem raven, manj-ka torej samodejni podajalnik. Pod majhnim po-krovčkom se skrivajo funkcijske tipke, med nji-mi tudi uporabna vrtljiva tipka. Spodnji del po-krovčka nosi majhen zaslon LCD, njegova dia-gonala meri 8,8 cm (tu je Epsonov PX800FW bi-stveno bolj impresiven). Je pa lepo videti samo-

dejni obračalnik, ki olajša tisk na obe strani. Po hitrosti tiska je ta Pixma med boljšimi

večopravilnimi brizgalniki. Zanimivo, da je tudi svetleči papir ne upočasni pretirano. Vektorska slika velikosti A4 se pri uporabi navadnega pa-pirja natisne v poldrugi minuti, ko vstavimo (in z menuja izberemo) svetleči papir, pa se ta čas poveča na minuto in 57 sekund. Pri fotografi ji velikosti 10 × 15 cm sta ta časa 36 sekund za navaden in 44 sekund za svetleči papir.

Tiskalnik uporablja šest barvnih kartuš, poleg standardnih (črna, rumena, cian in ma-genta) še fotografsko črna ter siva, ki pomaga pri tisku črno-belih fotografi j. Najmanjši volu-men pike je 1 pl., kakovost tiska pa je odlična. Besedilo je sicer malce slabše, a vse drugo, sploh pri uporabi svetlečega papirja, je zelo dobro.

Seveda pa šest različnih barv in razmeroma majhne kartuše potegnejo za seboj višjo ceno izpisa. Tu velja ena stran črno-belega tiska 12 centov, barvna pa trikrat več, torej 36 centov. Tudi sama naprava je med dražjimi, zanjo bomo odšteli 326 evrov. A če potrebujemo kakovosten in hiter tisk, hkrati pa si želimo brezžično pove-zljivost, je Pixma MP980 kar solidna izbira.

J. F.

Canon Pixma MX320

Cenejših večopravilnih brizgalnih naprav je na trgu vse polno, cene samih naprav pa so že smešno nizke. Izdelovalci imajo razmeroma ve-liko modelov, ki se med seboj le malo razlikujejo. Pred letom dni smo preizkusili modela Pixma MX 300 in 310, zdaj pa je prišel k nam na preizkus še MX 320. Slednji je malce hitrejši od prej omenje-nih dveh, hkrati pa za nekaj drobiža dražji.

Naprava se uvršča v nižji cenovni rang, po-leg tiskalnega dela ima še optični bralnik (za-radi katerega deluje tudi kot kopirni stroj) in faks. Zgoraj je samodejni podajalnik, kar v tem cenovnem rangu še ni povsem razširjeno, pre-more pa do 30 listov hkrati. Za povezljivost je na voljo le USB, lahko pa dokupimo modul za bluetooth. Spredaj je vmesnik USB (PictBridge), s katerim lahko tiskamo neposredno iz fotoa-paratov, če vanj vstavimo kak ključ USB, pa lah-ko na ta ključ neposredno shranimo dokumen-te iz optičnega bralnika. Bralnika pomnilniških kartic ni, če bomo želeli tiskati na obe strani, pa bomo morali papir obračati sami.

Hitrost samega tiskanja je povsem povpreč-na. Kot smo že omenili, je rahlo hitrejši kot bra-

1200 dpi

CANON PIXMA MP980CANON PIXMA MP980kaj: Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgal-nik.

tiskanje tiskanje fotokopiranje fotokopiranje Optično branje Optično branje Optično branje Optično branje Cena izpisa Cena izpisa Cena izpisa Cena izpisa

Vmesniki:Vmesniki: USB, omrežni, WLAN. USB, omrežni, WLAN. Cena: 326 EUR.Cena natisnjene čB strani: 12 centov.Cena natisnjene barvne strani: 36 centov.prodaja: Partnerji Canon, www.canon.si/partnerji.

Hitrost tiska, kakovost izpisa, brezžični omre- Hitrost tiska, kakovost izpisa, brezžični omre- Hitrost tiska, kakovost izpisa, brezžični omre-žni vmesnik.žni vmesnik.

Cena izpisa, cena naprave, ni samodejnega Cena izpisa, cena naprave, ni samodejnega Cena izpisa, cena naprave, ni samodejnega podajalnika.podajalnika.


NAJbOLJšI IzDELkIta MX 300 in 310, ki sta si zaslužila eno oceno manj (torej 7 namesto 8). Za barvni dokument na devetih straneh potrebuje dve minuti, vek-torska slika (na navadnem papirju, a pri najviš-ji kakovosti) je vzela še 15 sekund več. Opazno počasnejši je bil tisk na svetleči papir, saj je za enako sliko potreboval kar 3 minute in 55 se-kund. Pri fotografi ji 10 × 15 cm je potreboval 53 sekund pri navadnem papirju ter minuto in 50 sekund pri svetlečem. Je pa optično branje zelo hitro (sploh pri črno-belem), predpregled je pripravljen že po petih sekundah, samo bra-nje pa traja sedem (v črno-belem) oziroma 18 (v barvah) sekund.

Kakovost tiska je praktično enaka kot pri drugih Canonovih tiskalnikih tega ranga; to pomeni, da je povsem zadovoljiva za večino domačih potreb. Čez fotografije nismo imeli večjih pripomb, barve so bolj žive kot pravil-ne, pri besedilu bo natančno oko opazilo nekaj nazobčenosti, a nič pretresljivega.

J. F.

1200 dpi

CANON PIXMA MX320CANON PIXMA MX320kaj: Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgal-ni, faks.

tiskanje tiskanje tiskanje tiskanje fotokopiranje fotokopiranje fotokopiranje fotokopiranje Optično branje Optično branje Optično branje Optično branje Cena izpisa Cena izpisa Cena izpisa

Vmesniki: USB, faks. Cena: 105 EUR.Cena natisnjene čB strani: 22 centov.Cena natisnjene barvne strani:Cena natisnjene barvne strani: 39 centov. 39 centov.prodaja:prodaja: Partnerji Canon, www.canon.si/partnerji. Partnerji Canon, www.canon.si/partnerji.

Hitrost optičnega branja, samodejni podajal- Hitrost optičnega branja, samodejni podajal- Hitrost optičnega branja, samodejni podajal-nik, cena naprave.nik, cena naprave.

Cena črno-belega izpisa. Cena črno-belega izpisa. Cena črno-belega izpisa.

DIgITALNI FOTOAPARATINAJbOLJšI IzDELkI


ime fotoaparata sony Cyber-shot DsC H-50 Canon powershot G10 sony Cyber-shot

DsC-Hx1 Olympus sp-570 uz

preizkušeno 2008/10 2009/02 NOVO 2008/06

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

zaŠirok razpon goriščne razda-lje, kakovost in ergonomija ohišja, obroč za zumiranje.

Kakovost ohišja, nov široko-kotni objektiv (majhna po-pačenja) in izboljšan stabili-zator slike, vgrajen ND filter, dostopnost funkcij in roko-vanje z aparatom, izboljšano držalo, trajanje akumulatorja.

Širok razpon goriščne raz-dalje, kakovost in ergonomi-ja ohišja, svetlobna jakost objektiva, ločljivost zajema video posnetkov, vrtljiv gumb za napredne nastavitve.

Širok razpon goriščne razda-lje, kakovost in ergonomija ohišja, obroč za zumiranje.

proti

Nerodno zumiranje, velika popačenja slike pri širokoko-tnih posnetkih, čas snema-nja videoposnetkov pri lo-čljivosti 640×480 največ 40 sekund.

Cena, nekoliko počasnejši zaporedni posnetki od pred-hodnika, šum se pojavi pre-kmalu, optično iskalo ne za-dovolji pričakovanj

Samodejno ostrenje včasih greši, razmeroma počasno zumiranje, kabel za priklop na računalnik, visoka cena.

Nerodno zumiranje, velika popačenja slike pri širokoko-tnih posnetkih, čas snema-nja videoposnetkov pri lo-čljivosti 640×480 največ 40 sekund.


efektivna ločljivost tipala v

mil. pik9,10 14,70 9,10 10,00

mere 116,1 x 81,4 x 86 mm, 415 g 109,1 × 77,7 × 45,9 mm, 350 g

114,5 x 82,8 x 91,8 mm, 453 g 118,5 x 84 x 87,5 mm, 445 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + MS duo, MS Pro duo (15 MB); zaslon LCD: 76 mm; objektiv: 31–465 mm (ekvivalent leica); sve-tlobna jakost: 2,7–4,5; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; ISO: Samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskonč-no; makro: 1 cm–neskonč-no cm; belina: samodejna, prednastavitve (7), zajem; doseg bliskavice: 9,1 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/SDHC/MMC (32 MB); zaslon LCD: 76 mm; objektiv: 28–140 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 2,8–4,5; čas osvetlitve: 1/4000–15 s; ISO: samodej-na, 80, 100, 200, 400, 800, 1600, (3200 v posebnem scenskem načinu); ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 1 cm–neskončno cm; belina: samodejna, prednastavitve (7), zajem; doseg bliskavice: 4,6 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + MS duo, MS Pro duo (11 MB); zaslon LCD: 76 mm; objektiv: 28–560 mm (ekvivalent leica); svetlob-na jakost: 2,8–5,2; čas osve-tlitve: 1/4000–30 s; ISO: Samodejna, 125, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,01 m–neskončno; makro: 1 cm–neskončno cm; belina: samodejna, prednastavitve (8), zajem; doseg bliskavice: 9,2 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + xD (47 MB); zaslon LCD: 69 mm; objek-tiv: 26–520 mm (ekviva-lent leica); svetlobna ja-kost: 2,8–4,5; čas osvetli-tve: 1/1000–480 s; ISO: sa-modejna, 64, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200, 6400; ostrenje: 0,1 m–neskončno; makro: 1 cm–120 cm; belina: samodejna, prednastavitve (6), zajem; doseg bliskavice: 4,5 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: da/da

prodaja partnerji Sony, www.sony.si Avtera, www.avtera.si partnerji Sony, www.sony.si Olympus Slovenija, www.olympus.si

Olympus E-P1Olympus že od samega začetka svojega sis-

tema digitalne fotografi je, imenovanega sistem štirih tretjin (ki hkrati določa tako velikost kot obliko tipala), obljublja majhne fotoaparate in majhne objektive. To jim je tudi resda uspeva-lo, čeprav so bile razlike v velikosti (ter teži) v primerjavi s konkurenco razmeroma majhne. A so pred časom predstavili še korak dlje, sis-tem štirih tretjin je tako dobil še oznako »mi-kro«. Pri tem sodelujejo s Panasonicom, ki je svoj aparat predstavil že pred časom (model Lumix G1, ki smo ga v Monitorju preizkusili v letošnji aprilski številki). Zdaj je tudi Olympus le splavil svoj aparat – model E-P1.

Že pri predstavitvi prvih konceptualnih slik tega modela smo bili navdušeni nad obli-kovanjem in videzom naprave. V Olympusu so si vzeli za zgled aparate izpred trideset in več let, predvsem lastni model Pen F iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Po našem mnenju gre za enega izmed najlepših digitalnih aparatov sploh, vsekakor bo že sam videz marsikoga pre-pričal v nakup. Zaenkrat si lahko aparat omisli-mo v dveh barvnih kombinacijah – tradicional-ni srebrni s črnimi detajli ali beli s peščeno rja-

tRenutnO je na lestVICI85 fotoaparatov, od tega:• 13 zmogljivih• 15 kompaktnih • 34 žepnih• 13 manj zmogljivih slR• 10 najzmogljivejših slRVsak mesec objavimo tabelo s štirimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj.Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo:

• tehnično zmogljivost• kakovost fotografij

• geometrijsko pravilnost fotografij• zasnovo, velikost in maso ohišja• enostavnost in preglednost nastavitev

Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

IZM

OG

LJIV

I FO

TOA

PAR

ATI

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

IZM

OG

LJIV

I FO

TOA

PAR

ATI

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

IZM

OG

LJIV

I FO

TOA

PAR

ATI

DIgITALNI FOTOAPARATI

vimi detajli. V tej kombinaciji je, če dodamo še novi 17 mm fi ksni objektiv srebrne barve, novi Olympus ena izmed najbolj posrečeno oblikova-nih elektronskih naprav na našem trgu. Ohišje je v vsakem primeru kovinsko, zato daje aparat občutek trdnosti in natančnosti.

Glavno vodilo pri oblikovanju so bile majh-ne mere. Osnova je seveda odprava pentapriz-me oziroma zrcalca, ki v navadnih zrcalno-re-fl eksnih aparatih zavzame kar nekaj prostora. Pri Olympusu pa so šli še korak dlje in se zne-bili tako okularja kot tudi vgrajene bliskavice. Seveda ima aparat priključek za zunanje bli-skavice (t. i. »hot shoe«), zanj so posebej raz-vili novo, razmeroma majhno bliskavico FL-14. Bolj zanimiv je zunanji okular, ki spominja na nekatere stare aparate tipa »rangefi nder« (de-

nimo Leica M3 ali Nikon S2). Okular pokriva enako območje kot že omenjeni 17 mm fi ksni objektiv, pri drugih objektivih pa bomo primo-rani uporabiti živi predogled slike, kot pri ve-čini kompaktnih aparatov.

Kljub minimalističnim oblikovanjem so funkcije ostale dosegljive. Zanimivo je navpič-no postavljeno glavno funkcijsko kolesce, ki se znajde pod palcem desne roke. Pod njim ima-mo štiri tipke do največkrat uporabljenih funk-cij (nadzor občutljivosti ISO, temperature beli-ne, samodejnega ostrenja in hitrosti zajema-nja fotografi j oziroma samodejnega sprožilca), okoli njih pa še eno vrtljivo kolesce. Zadaj je še šest preostalih tipk, glavno funkcijsko ko-lesce (za izbor načina fotografi ranja) je na levi gornji strani aparata. To kolesce je pogloblje-

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i

OLyMPus E-P1OLyMPus E-P1kaj:kaj: Digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi. Digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.ločljivosti:ločljivosti: Do 4032 × 3024. Do 4032 × 3024.tipalo:tipalo: Efektivno 12 milijona pik. Efektivno 12 milijona pik.Velikost in vrsta tipala: 17,3 × 13,0 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 2.Izdeluje: Olympus, www.olympus.com.prodaja:prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si Olympus Slovenija, www.olympus.siCena:Cena: 635 EUR (ohišje), 709 EUR (ohišje in objek- 635 EUR (ohišje), 709 EUR (ohišje in objek-tiv M. Zuiko Digital ED 14-42 mm F3.5–5.6), 807 tiv M. Zuiko Digital ED 14-42 mm F3.5–5.6), 807 EUR (ohišje in objektiv M. Zuiko Digital ED 17 mm EUR (ohišje in objektiv M. Zuiko Digital ED 17 mm F2.8).F2.8).

Videz, velikost in teža. Videz, velikost in teža. Ni okularja, ni vgrajene bliskavice, malce poča- Ni okularja, ni vgrajene bliskavice, malce poča-

sno ostrenje.

DIgITALNI FOTOAPARATI NAJbOLJšI IzDELkI


ime fotoaparata sony Cyber-shot DsC W170

sony Cyber-shot DsC W150 samsung l310W Canon Ixus 110 Is

preizkušeno 2008/10 2008/04 2009/01 2009/06


kakovost

zasnova aparata

za

Kakovostno optično iskalo, razpon objektiva, široki kot, uporaba predleč v tem razre-du, ohišje.

Optično iskalo, hitrost delo-vanja, razpon objektiva, ugo-dna cena

Širokokotni objektiv, dober ročni nadzor, optična stabi-lizacija, zumiranje med sne-manjem videa.

Ohišje in oblika, enostaven in smiseln uporabniški vmesnik, hitrost delovanja, ostrenje, kakovost videa in zvoka.

protiIzpostavljen zaslon, ra-hel šum že pri nižjih vredno-stih ISO.

Nekoliko debelejše ohišjeŠibak nadzor barv, digital-ne »igračke« delujejo neza-nesljivo.

Cena, opora pri enoročnem fotografiranju.



mil. pik10,10 8,10 13,60 12,00

mere 93,7 × 58 × 24 mm, 142 g 94 × 58 × 24 mm, 142 g 91,6 x 61 x 22,95 mm, 138 g 97,9 × 54,1 × 22,1 mm, 145 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + Memorystick Duo (15 MB); zaslon LCD: 68 mm; objektiv: 28–140 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 3,3–5,2; čas osvetli-tve: 1/1600–1 s; ISO: samo-dejna, 80, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 10 cm–neskončno cm; belina: samodejna, prednastavitve (7); doseg bliskavice: 4,2 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + Memorystick Duo (15 MB); zaslon LCD: 68 mm; objektiv: 30–150 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 3,3–5,2; čas osvetli-tve: 1/1600–1 s; ISO: samo-dejna, 80, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 10 cm–neskončno cm; belina: samodejna, prednastavitve (8); doseg bliskavice: 4,2 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + SD/MMCPlus (30 MB); zaslon LCD: 68 mm; objektiv: 28–102 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 2,8–5,7; čas osvetli-tve: 1/1500–8 s; ISO: samo-dejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,8 m–neskončno; makro: 5 cm–80 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 4,6 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/SDHC/MMC (32 MB); zaslon LCD: 71 mm; objektiv: 28–112 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 2,8–5,8; čas osvetlitve: 1/1600–15 s; ISO: samodej-na, 80, 100, 200, 400, 800, 1600; ostrenje: 0,5 m–ne-skončno; makro: 2 cm–ne-skončno cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 4 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/da, (nad 1 s)

prodaja partnerji Sony, www.sony.si partnerji Sony, www.sony.si Euro foto, www.eurofoto.si Avtera, www.avtera.si

ime fotoaparata samsung WB500 sony Cyber-shot DsC-H10 fujifilm s1000fd panasonic lumix

DMC-tz5

preizkušeno 2009/06 2008/10 2008/12 2008/08


kakovost

zasnova aparata

zaSnemanje HD videa, široko-kotni način, odlična optika, dober optični stabilizator.

Bliskavica, stabilizacija slike, dimenzije glede na zum, cena

Velik optični razpon glede na ceno, ugodna cena, ostrenje v slabših svetlobnih pogojih, zelo trdno ohišje.

Snemanje HD videa, široko-kotni način, odlična optika, dober optični stabilizator.

protiPremočno odstranjeva-nje šuma, »mehki« posnet-ki, teža.

Ni priložen kabel za pre-nos HD posnetkov, šum nad ISO 400

Nima optične stabilizacije sli-ke, počasno zumiranje, ki ga ni moč uporabiti med snema-njem videa.

Premočno odstranjeva-nje šuma, »mehki« posnet-ki, teža.



mil. pik10,20 8,10 10,00 9,10

mere 105 x 61,4 x 36,5 mm, 219 g 106 × 68,5 × 48,9 mm, 264 g 102,5 x 73 x 67,8 mm, 325 g 103 x 59 x 37 mm, 214 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + SD (30 MB); zaslon LCD: 69 mm; objek-tiv: 24–240 mm (ekviva-lent leica); svetlobna ja-kost: 3,3–5,8; čas osvetlitve: 1/2000–8 s; ISO: samodej-na,80, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 5 cm–neskončno cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (5); doseg bliskavice: 4,7 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + MS Duo / Pro Duo (31 MB); zaslon LCD: 76 mm; objektiv: 38–380 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 3,5–4,4; čas osvetli-tve: 1/2000–30 s; ISO: sa-modejna, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 2 cm–50 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (7), za-jem; doseg bliskavice: 7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD ali xD (24 MB); zaslon LCD: 68 mm; objektiv: 33–396 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–5; čas osvetlitve: 1/2000–8 s; ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,4 m–neskončno ; makro: 2 cm–neskončno cm; belina: samodejna, predna-stavitve (6); doseg bliskavi-ce: 8,7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + SD (27 MB); zaslon LCD: 76 mm; objek-tiv: 28–280 mm (ekviva-lent leica); svetlobna ja-kost: 3,3–4,9; čas osvetli-tve: 1/2000–8 s; ISO: samo-dejna, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 5 cm–neskončno cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (5); doseg bliskavice: 5,3 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

prodaja Eurofoto, www.eurofoto.si partnerji Sony, www.sony.si Image&Information, www.fu-jifilm-slovenia.com PC Hand, www.pchand.si

ŽEPN

I FO

TOA

PAR

ATI

ŽEPN

I FO

TOA

PAR

ATI

ŽEPN

I FO

TOA

PAR

ATI

ŽEPN

I FO

TOA

PAR

ATI

ŽEPN

I FO

TOA

PAR

ATI

no, kar je predvsem slogovna odločitev, a ni-kakor ne otežuje dela z njim. Pri nekaterih tip-kah pa lahko tudi sami (preko menujev) dolo-čimo namembnost.

Kakovost fotografi j je povsem na ravni na-vadnih aparatov DSLR. Tipalo je enako kot pri hišnem modelu E-30, premore 12 milijonov pik in enak faktor povečave goriščnice kot vsi di-gitalni Olympusi, goriščnica objektivov se to-rej podvoji. Tudi druga elektronika je praktič-no enaka kot pri E-30. Tipalo ima sistem proti nabiranju prahu, stabilizacija slike je vgrajena v ohišje. Žal je samodejno ostrenje v primerja-vi z aparati DSLR razmeroma počasno, saj de-luje na podlagi kontrasta, kot je v navadi pri kompaktnih aparatih. Pri ročnem ostrenju lah-ko sliko digitalno povečamo za faktor 10, s tem seveda laže preverimo natančnost ostrenja. V Olympusu so dodali 6 digitalnih umetniških fi l-trov, a to lahko hitro dosežemo tudi v progra-mih za obdelavo fotografi j. Omenimo še mo-žnost zajema videa pri visoki ločljivosti 1280 × 720 in pri hitrosti 30 slik na sekundo. Žal pa pri tem uporablja navaden kodek MJPG.

Za novi sistem so zaenkrat razvili še dva nova objektiva. Prvi je majhen, fiksen objek-tiv, katerega goriščnica je 17 mm (ki se tu seve-da obnaša kot 34 mm objektiv v formatu Leica), največja zaslonka pa F 2,8. Drugi objektiv je bolj standarden zum objektiv goriščnih razdalj od 14 pa do 42 mm (oziroma od 28 do 84 mm), nje-gova posebnost pa je, da ga lahko ob neuporabi še dodatno skrčimo, saj se pospravi sam vase in tako ostaja izredno kompakten. Olympus je ta-koj ob izidu modela E-P1 naredil še dva dodatna adapterja. S prvim lahko uporabljamo kateriko-li objektiv prejšnjega (torej navadnega) standar-da štirih tretjin, pri tem pa obdržimo tudi de-lovanje samodejnega ostrenja (čeprav je tu po-časnejše kot pri navadnih Olympusovih apa-ratih DSLR). Drugi bo bolj zanimiv za tiste, ki še v analogni dobi slikajo z aparati te japonske znamke, saj omogoča, da na E-P1 uporabljamo stare objektive Zuiko, narejene za bajonet OM. Na voljo pa so tudi vmesniki za uporabo objek-tivov številnih drugih znamk in bajonetov (de-nimo Leica M, Nikon F, Pentax K ... ).

Olympusov novi aparat je odlična izbira za vse, ki želijo čim manjši in lažji fotoaparat, pri tem pa ne želijo kompromisov pri kakovosti fo-tografi j. V primerjavi s pravimi aparati DSLR je njegova največja hiba razmeroma počasno ostrenje, sploh pri slabši svetlobi. Je pa zato eden izmed najlepših in najbolj prikupnih apa-ratov, kar smo jih v Monitorju kdaj preizkusili.

Jure Forstnerič

Sony Cyber-shot DSC-HX1

Najzmogljivejšo serija Sonyjevih kompak-tnih fotoaparatov od zgodnjega poletja naprej dopolnjuje model DSC-HX1, ki se s podporo po-

KO

MPA

KTN

I FO

TOA

PAR

ATI

KO

MPA

KTN

I FO

TOA

PAR

ATI

KO

MPA

KTN

I FO

TOA

PAR

ATI

KO

MPA

KTN

I FO

TOA

PAR

ATI

KO

MPA

KTN

I FO

TOA

PAR

ATI

KO

MPA

KTN

I FO

TOA

PAR

ATI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

iTa

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti

DIgITALNI FOTOAPARATINAJbOLJšI IzDELkI


ime fotoaparata nikon D3x nikon D3 Canon eOs 5D mark II nikon D700

preizkušeno 2009/04 2008/02 2009/04 2008/09

zaLočljivost, hitrost, ohišje, ka-kovost posnetka, LCD pregle-dovalnik LCD, rokovanje.

Nastavljivost ISO, hitrost, ohišje, kakovost posnet-ka, pregledovalnik LCD, delo z njim.

Kakovost posnetka in ločlji-vost, kakovost videa, eno-stavno rokovanje.

Nastavljivost ISO, ohišje, ka-kovost posnetka, pregledo-valnik LCD, delo, samodejno čiščenje tipala, ogled slike.

proti

Cena, nima samodejnega či-ščenja tipala, ni možnosti na-mestitve zaščitnega pokrova LCD zaslončka LCD.

Nima samodejnega čiščenja tipala, ni možnosti namesti-tve zaščitnega pokrova za-slončka LCD.

Nima vgrajene bliskavice, ni možnosti namestitve za-ščitnega pokrova zaslonč-ka LCD.

Napajanje.

cena brez objektiva 7.728 EUR 4.556 EUR 2.399 EUR 2.188 EUR

cena z objektivom 3.330 EUR 2.890 EUR


mil. pik24,5 12,1 21,1 12,1

velikost tipala 35,9 × 24 mm 36 × 23,9 mm 36 × 24 mm 36 × 23,9 mm

mere 160 × 157 × 88 mm, 1320 g 160 × 157 × 88 mm, 1320 g 152 × 114 × 75 mm, 892 g 147 × 123 × 77 mm, 1072 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 76 mm, 922000 pik; čas osvetlitve: 0,000125–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P; število bliskavice (pri ISO 100): /; sinhronizacija bliska-vice: 0,004 s; 5 slik/s; število zaporednih slik: 130 JPG

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 76 mm, 922000 pik; čas osvetlitve: 0,000125–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P; število bliskavice (pri ISO 100): /; sinhronizacija bliska-vice: 0,004 s; 9 slik/s; število zaporednih slik: 64 JPG

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 76 mm, 920.000 pik; čas osvetlitve: 0,000125–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, Auto depth-of-fie-ld, portret, pokrajina, ma-kro, šport, nočni posnetek, izključena bliskavica, cu-stom 1/2/3; število bliska-vice (pri ISO 100): /; sinhro-nizacija bliskavice: 0,004 s; 6,3 slik/s; število zaporednih slik: 90 JPG, 16 RAW

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 76 mm, 922000 pik; čas osvetlitve: 0,000125–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P; število bliskavice (pri ISO 100): 12; sinhronizacija bli-skavice: 0,004 s; 5 slik/s; število zaporednih slik: 100 JPG

objektiv v kitu Canon 24-105L IS f/4 Nikkor 24-120 mm f/3.5-5.6G ED-IF AF-S VR

prodaja Nikon Slovenija, www.nikon.si Nikon Slovenija, www.nikon.si Avtera, www.avtera.si Nikon Slovenija, www.nikon.si

ime fotoaparata pentax k-m pentax k200D nikon D60 nikon D90

preizkušeno 2009/04 2008/06 2008/04 2008/10

kakovost

zasnova aparata

za Kakovost ohišja, velikost in teža, cena.

Kakovost ohišja, odpor-nost proti vremenskim vpli-vom, cena.

Kakovost ohišja, enostavno upravljanje.

Ohišje, rokovanje, kakovost posnetka, dodatne funkcije, snemanje videa.

protiMarsikomu premajhno ohiš-je, premalo funkcijskih tipk na ohišju.

Počasnejše zajemanje več slik.

Premalo novosti glede na D40x

Težave in omejitve pri snema-nju videa.

cena (aparat + objektiv) 429 EUR 531 EUR 429 EUR 924 EUR


mil. pik10,2 10,2 10,2 12,3

velikost tipala 23,5 × 15,7 mm 23,5 × 15,7 mm 23,6 × 15,8 mm 23,6 × 15,8 mm

mere 122 x 91 x 67 mm, 720 g 133 x 95 x 74 mm, 820 g 126 x 94 x 64 mm, 732 g 132 x 103 x 77 mm, 881 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika: SD; zaslon LCD: 69 mm, 230000 pik; čas osvetlitve: 0,00025–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, portret, pokrajina, otrok, makro, šport, noč-ni posnetek, brez bliskavi-ce; število bliskavice (pri ISO 100): 12; sinhronizacija bli-skavice: 0,005 s.




objektiv SMC Pentax-DA L 18-55 mm SMC Pentax-DA 18-55 mm AL Nikkor AF-S 18-55 G ED, Nikkor AF-S 18-55 VR

Nikkor AF-S 18-55 G ED, Nikkor AF-S 18-55 VR

prodaja Foto Beseničar, www.foto-market.net

Foto Beseničar, www.foto-market.net Nikon Slovenija, www.nikon.si Nikon Slovenija, www.nikon.si

polnega ročnega nadzora spogleduje s fotoapa-rati DSLR, z zajemom video posnetkov FullHD pa z amaterskimi videokamerami.

Plastično ohišje z dodatkom gume na štr-lečem »oprijemalu« je trdno in omogoča zelo dober oprijem, oblikovno pa s svojo črno bar-vo in »zrcalno-refl eksnim« videzom ne izstopa. Nastavek za objektiv je kovinski, odlaganje fo-toaparata pa nam zelo olajša droben gumijast čepek na spodnji strani objektiva, ki prepreču-je zdrse na gladki površini. Čudna rešitev pa je kabel USB, ki je združen s priključki preplete-nega video signala.

Objektiv s svojimi merami sicer ni prav nič diskreten, a ob kar dvajsetkratni optični pove-čavi mu vpadljivost težko očitamo. Goriščnica se giblje od spodbudnih 28 mm pri širokem kotu do 560 mm v tele območju. Zumiranje je mogoče z dvema hitrostma, a tudi hitrejša potrebuje približno dve sekundi, da prepotuje celotno goriščnico. Kljub širokemu zajemu in zmogljivemu zumu je optično popačenje zelo dobro nadzorovano, svetlobna jakost pa je pri širokem kotu kar F/2,8 in se postopno znižuje do F/5,2 pri najdaljši goriščnici. Največja zapr-tost zaslonke je F/8. Objektiv vsebuje tudi op-tično stabilizacijo.

DSC-HX1 uporablja tipalo CMOS ločljivosti devet megapik tehnologije Exmor. Zaradi no-

ZMO

GLJ

IVI S

LRZM

OG

LJIV

I SLR

ZMO

GLJ

IVI S

LRZM

OG

LJIV

I SLR

MA

NJ

ZMO

GLJ

IVI S

LRM

AN

J ZM

OG

LJIV

I SLR

MA

NJ

ZMO

GLJ

IVI S

LRM

AN

J ZM

OG

LJIV

I SLR

MA

NJ

ZMO

GLJ

IVI S

LRTa

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i

sONy CybER-sHOT DsC-HX1 sONy CybER-sHOT DsC-HX1 Razred:Razred: Zmogljivi. Zmogljivi.efektivna ločljivost tipala:efektivna ločljivost tipala: 9 milijonov pik. 9 milijonov pik.tehnične lastnosti: Objektiv 28–560 (35 mm. ek- Objektiv 28–560 (35 mm. ek-vivalent); svetlobna jakost 2,8–5,2; ostrenje 1 cm (makro)–neskončno; domet bliskavice 9,1 m; ISO: samodejno in ročno (125–3200).

tehnična zmogljivost tehnična zmogljivost tehnična zmogljivost tehnična zmogljivost kakovost fotografije kakovost fotografije kakovost fotografije kakovost fotografije zasnova aparata zasnova aparata zasnova aparata zasnova aparata

prodaja:prodaja: www.sony.si. www.sony.si.Cena: 411 EUR.

Širok razpon goriščnice objektiva, kakovost in Širok razpon goriščnice objektiva, kakovost in ergonomija ohišja, svetlobna jakost objektiva, ločljivost zajema video posnetkov, vrtljiv gumb za napredne nastavitve.za napredne nastavitve.

Samodejno ostrenje včasih greši, razmeroma Samodejno ostrenje včasih greši, razmeroma Samodejno ostrenje včasih greši, razmeroma Samodejno ostrenje včasih greši, razmeroma počasno zumiranje, kabel za priklop na raču-počasno zumiranje, kabel za priklop na raču-nalnik, visoka cena.nalnik, visoka cena.

DIgITALNI FOTOAPARATI NAJbOLJšI IzDELkI


vih tehnoloških rešitev pri sami izdelavi naj bi se povečala občutljivost tipal in posledično zmanjšala količina šuma. Vrednosti ISO je moč nastavljati med 125 in 3200, a čisto in detajl-no fotografi jo fotoaparat posname do ISO 200. Posnetki pri višjih občutljivostih so opazno zr-nati in kmalu se začnejo izgubljati tudi podrob-nosti. Omeniti pa velja, da so fotografi je pri vi-sokih občutljivostih vseeno občutno boljše kot pri nekaterih konkurentih z enakimi zmoglji-vostmi na papirju.

Iskalo je elektronsko, prikaz pa je majhen in barvno ne najbolj pravilen. Večina bo zato po-segala po uporabi zaslona, ki s svojo ločljivostjo ne blesti, se pa zato lahko izvleče navzven in prilagaja svoj naklon v navpični smeri, zavrte-ti pa se ga žal ne da.

Menuji nam ponudijo sprotno razlago ne-katerih možnosti, ki so sicer odvisne od nači-na slikanja, ki ga izberemo. Na izbirnem vr-tljivem gumbu najdemo tudi klasične roč-ne načine P, S, A in M. Prikaz nastavi-tev na zaslonu je izpopolnjen, prav tako upravljanje z gumbi na samem ohišju. Najbolj zaslužno je kolesce, ki ga vrti-mo s palcem desne roke. S pritiskom nanj lahko hitro zamenjamo njegovo funkcijo in tako nastavljamo kompenza-cijo osvetlitve, zaslonko, čas ali vrednost ISO. Zanimiv je tudi način zajema panorame, kjer ne sestavljamo posameznih fotografi j, tem-več aparat le premikamo v želeni smeri. DSC-HX1 panoramo najverjetneje ustvari iz video posnetka, saj je ločljivost ene stranice omejena na 1080, druga pa je lahko do 7152 pik. In ko že govorimo o video posnetkih, ti se zajemajo pri ločljivosti 1440 × 1080 pik, čemur že lah-ko rečemo FullHD. Med snemanjem je mogo-če zumiranje, ki je počasno, a dovolj tiho, da je na posnetkih skorajda nemoteče. Kakovost vi-dea v dobrih razmerah je več kot solidna, pri zvoku pa bi si želeli več nizkih frekvenc in ve-čjo dinamiko.

Zmogljivi Sony je zelo dober fotoaparat, ki zna poleg dobrih fotografi j zajeti tudi video vi-

soke ločljivosti. Cena si-cer ni nizka in je že bli-zu vstopnim modelov DSLRjev, a DSC_HX1 kljub temu ponuja veliko in na nekaterih podro-čjih celo več od resnejših bratov.

Ž. Č.

Canon Eos 500D

Ne prav veliko sproži-tev nazaj je enega uspe-šnejših fotoaparatov Canonove družine s tri-številsko oznako, Canona

EOS 400D, nadomestil model 450D. In že kar nekaj časa si lahko omislimo tudi njegovega naslednika, EOS 500D.

Pretresljivih novosti nismo deležni. Vsaj, če govorimo o prvotnem namenu – fotografi ra-nju. Ob prebiranju bleščečih podatkov, ki rabi-jo predvsem privabljanju novih kupcev, pa je naš vtis nekoliko drugačen.

Eos 500D je pridobil na ločljivosti tipala, ki je zdaj že petnajst milijonov pik, zaradi česar se pri višji občutljivosti ISO obnese občutno slabše kot njegov predhodnik. Programsko odpravlja-nje napak je sicer izboljšano, zato lahko izbere-

mo občutljivosti vse do ISO 12800, a so izgube detajlov občutne že pri ISO 800, če fotoaparat skrbi za sprejemljivo količino šuma. Posledica visoke ločljivosti je tudi kar dvajsetmegabajtna datoteka RAW, ki je zapisana v prenovljenem formatu CR2. Za odpiranje smo si morali vzeti kar nekaj časa, saj so bile potrebne nadgradnje naše programske opreme.

Ohišje ni doživelo drastičnih sprememb. Dosegljivost funkcij na ohišju je dobra, upo-rabniki z nekoliko večjimi rokami pa aparata ne morejo držati najbolj udobno. Zaradi razme-roma lahkega ohišja je bila uravnoteženost sis-tema nekoliko neudobna že ob rabi objektiva 18-200mm, pri osnovnem objektivu 18-55mm pa teh težav ni.

Vgrajeni zaslon ima ločljivost 920.000 pik, kar izboljša izkušnjo pri pregledovanju posne-tih fotografi j, dobrodošel pa je tudi nov premaz, ki izboljša vidljivost na močni svetlobi. Menuji so malenkost prenovljeni, hitrejše in prepro-stejše je tudi spreminjanje nastavitev prek ne-posrednega prikaza na zaslonu med samim fo-tografi ranjem.

Hitrost zaporednega fotografi ranja se ni bi-stveno spremenila in je 3,4 posnetka na sekun-do. Vgrajeni procesor je sicer nove generacije, a se je zahtevnost obdelave povečala zaradi vi-soke ločljivosti. Kljub temu se med rabo v kom-binaciji s spoštljivo hitrostjo ostrenja Eos 500D izkaže za razmeroma hiter fotoaparat, k temu pripomore tudi večja količina medpomnilnika, ki zadostuje za devet posnetkov RAW in po po-

datkih izdelovalca kar 170 posnetkov JPG. Med vsem dobro znanimi programski-

mi in ročnimi načini slikanja se je na vr-tljivem gumbu znašlo še novo polje »CA« oz. Kreativna avtomatika. Malce zlobno rečeno, gre za odkrivanje tople vode, saj se na zaslončku prikažeta dva drsna izbir-nika, ki označujeta ostrino ozadja in sve-tlost fotografi je. Primerno torej za tiste, ki

se jim ne ljubi niti malo poučiti o osnovnih fotografskih pojmih.

Še en dokaz bitke med kompaktnimi in fo-toaparati DSLR pa je dodajanje možnosti zaje-ma fi lmskih posnetkov. Eos 500D podpira kar polno visoko ločljivost 1080p pri dvajsetih sli-čicah na sekundo. A ostrenje je bolj piškavo, saj je dolgotrajno, glasno in na posnetku je jasno opazno lovljenje prave lege.

EOS 500D še zdaleč ni slab fotoaparat, kljub temu pa se je težko znebiti občutka, da napre-dnejšemu ljubiteljskemu uporabniku ne ponu-ja prav nič več od svojega predhodnika, čeprav njegova cena ni ravno ugodna. Če torej lahko shajate brez zaslona visoke ločljivosti in vam ni do igranja z videom, lahko z nadgradnjo siste-ma mirno počakate oz. pri nakupu privarčuje-te nekaj evrov.

Ž. Č.

CANON EOs 500Dkaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmen-ljivimi objektivi.ločljivost: Do 4752 × 3168.tipalo:tipalo: Efektivno 15 milijona pik. Efektivno 15 milijona pik.Velikost in vrsta tipala:Velikost in vrsta tipala: 22,3 × 14,9 mm, CMOS, 22,3 × 14,9 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 1,6.faktor povečave goriščnice 1,6.Izdeluje:Izdeluje: Canon, Canon, www.canon.cowww.canon.comm..prodaja:prodaja: Avtera, www.avtera.si. Avtera, www.avtera.si.Cena: 777 EUR (ohišje), cena z objektivom 18–55 mm IS 850 EUR.

Ločljivost, hitrost, kakovost posnetka, proti- Ločljivost, hitrost, kakovost posnetka, proti-prašni filter, enostavna raba, zaslon LCD, sne-prašni filter, enostavna raba, zaslon LCD, sne-manje filmov FullHD.manje filmov FullHD.

Občutljivost za šum, razmeroma visoka cena, Občutljivost za šum, razmeroma visoka cena, Občutljivost za šum, razmeroma visoka cena, neuporabno ostrenje med snemanjem filmov.neuporabno ostrenje med snemanjem filmov.

» Zaradi svetlobno močnega objektiva in visokih goriščnic je kljub majhnemu ti-palu mogoče ločevati objekt od ozadja.


NAsVETI

ljub temu da obratuje že od leta 2006, se je bliskovi-ta rast števila uporabnikov storitve za mikrobloganje

začela šele konec leta 2008. Tako ne preseneča preveč, da je še ve-dno skoraj polovica uporabnikov iz ZDA, pri nas pa po priljubljenosti nikakor ne dosega npr. Facebooka. Zato si najprej poglejmo, kako Twitter sploh deluje.

Kako deluje?

Vsak uporabnik tvita – piše svoj mikroblog, ki ga sestavljajo sporo-čila (tviti) dolžine največ 140 zna-kov. Na naslovu

twitter.com/uporabnik

so javno dostopni vsi tviti uporabnika, ra-zen če jih zaščiti in dovoli ogled samo izbranim osebam, kar pa počne redko kdo.

Uporaba RSS je sicer možna, vendar ima Twitter povsem svojo rešitev za spremljanje tvitov drugih uporabnikov. Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici (twitter.com) po-leg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabni-kov. Podobno kot na Facebooku, odkar ima nov vmesnik. Pomembna razlika pa je, da je prija-teljstvo na Facebooku vzajemno; jaz sem lahko tvoj prijatelj, samo če si tudi ti moja prijatelji-ca. Na Twitterju pa v času pisanja tega besedi-

la npr. Ashtonu Kutcherju sledi več kot 3 mili-jone oboževalk, on pa samo 190 osebam, med katerimi je kajpak tudi Demi Moore. Več sreče prihodnjič, punce!

Če bi tukaj zgodbo o Twitterju končali, bi iz-pustili tisti pomemben del o prijetnem praska-nju po komarjevem piku. Svojevrstno družab-no omrežje ima namreč kup posebnosti, ki jih je treba obvezno poznati, če želimo okusiti vse radosti Twitterja.

Poleg običajnih tvitov poznamo še tri poseb-ne vrste sporočil. Tista, ki vsebujejo besedo @uporabnik,

so sicer še vedno javna, vendar jih bo upo-rabnik dobil v poseben predal z omembami, če-tudi vam ne sledi. Tovrstne tvite uporabljamo predvsem za odgovore uporabnikom, za zaseb-no komunikacijo pa lahko pošljemo neposre-dno sporočilo (d uporabnik vsebinasporočila),

ki ga vidita samo pošiljatelj in prejemnik. Tretja vrsta posebnih sporočil pa so ritviti (re-tweets), s katerimi še sami tvitnemo, kar smo

prejeli na svoji časovnici. Ponavadi imajo ta sporočila obliko

RT @uporabnik izvirnosporocilo ali

izvirnosporocilo (via @uporabnik).

Iskanje

Priročno je, da se vse besede oblike @uporabnik na strani twit-ter.com in v večini odjemalcev za Twitter samodejno pretvorijo v po-vezave na časovnice uporabnikov. In podobno je z besedami, ki se začnejo na #. S temi označujemo kategorije sporočil, ki so neobve-zne, a precej olajšajo iskanje, tako da npr. s klikom besede

#iphone

v sporočilu dostopimo do časovnice vseh tvitov, ki vsebujejo kategorijo #iphone.

Iskanje je morda najmočnejši adut Twitterja,

s katerim hodi v zelje celo Googlu. Več desetmili-jonska množica nenehno ustvarja velikansko ko-ličino vsebine, za katero je velika verjetnost, da vsebuje vsaj kanček informacij, ki zanimajo tudi vas. Če iščete npr. idejo za ogled filma, iščite

“movie :)”,

in to vas bo pripeljalo do vseh tvitov, ki omenjajo besedo movie in vsebujejo še kakšne-ga pozitivnega smeška. Rezultati iskanja so raz-porejeni od najmlajšega do najstarejšega tvi-ta, po preteku nekaj sekund pa se na vrhu po-javi še število novih tvitov, ki so bili objavlje-ni po iskanju.

Tako lahko v realnem času spremljamo, kaj ljudje pišejo o temi, ki nas zanima, Twitter pa tudi sam spremlja trende in postreže z nekaj najbolj priljubljenimi temami v danem trenut-ku (Trending Topics). In to je še posebej kori-

S

Nori na TwitterS Twitterjem je tako kot po komarjevem piku; srbi, srbi, srbi in čim bolj se praskaš, tem bolj srbi. Projekt, ki se ga bodo vlagatelji izogibali v velikem loku torej. Bi rekli nevedneži. Kajti vsakdo, ki ga je pičil komar, dobro ve, da praskanje tako dobro dene, da je nemogoče odnehati. In to je razlog, zakaj so ustanovitelji Twitterja v manj kot treh letih pritegnili blizu 60 milijonov ameriški dolarjev kapitala.

Matjaž Horvat

» Znameniti »fail whale« se pokaže vsakič, ko ima Twitter tehnične težave zaradi preobremenjenosti, to se je hitro rastoči storitvi rado dogajajo. V vsem letu 2007 je bil Twitter skupaj nedejaven celih šest dni, seveda tudi ob govoru Steva Jobsa na Macworldu.

Če bi bilo le 100 uporabnikov Twitterja...

20 mrtvih(praznih uporabniških računov)

50 lenih,ki v zadnjem tednu niso tvitali

5 glasnih,ki ustvarijo 75% vseh tvitov

(Vir: www.davidmccandless.com)

samo 5z več kot 100 sledilci

»Prek spletne strani twitter.com uporabniki pošljejo 45,70 % tvitov, vsak mesec pa stran obišče 44,5 milijona uporabnikov, kar je v nebo vpijočih 1460 % več kot v enakem obdobju lani.


NAsVETIsOCIALNA OMREžJA

stno pri branju novic, do katerih ponuja Twitter najhitrejši dostop. Ob smrti kralja popa je bila v nekem obdobju kar tretjina vseh tvitov po-svečena pevcu. In če je kdo želel biti res na te-kočem z informacijami, ki so prihajale, je v Twitterjev iskalnik vnesel Michael Jackson in sproti osveževal tvite. Google in Google News sta bistveno manj ažurna. O pristanku letala na reki Hudson so bili prav tako prvi obveščeni na Twitterju, saj je eden izmed reševalcev obja-vil fotografijo letala na Twitpicu še preden so na kraj nesreče pridrveli novinarji.

Povezane storitve in programi

Seveda v tvitih, ki so zaradi možnosti po-šiljanja kot sporočila SMS omejeni na 140 zna-kov (20 znakov je rezerviranih za uporabni-ško ime), ni mogoče povedati prav veliko. Zato

velik delež tvitov vsebuje povezave na dru-ge spletne strani, slike, videe in druge vse-bine. Ker znajo biti povezave dolge, se veči-noma uporabljajo posredno prek skrajšanih povezav, kar omogočajo storitve, kot je npr. TinyURL.com.

Twitter je do nedavna uporabljal prav to, ki je z rojstvom v letu 2002 starosta storitev za krajšanje spletnih naslovov. A z razmahom Twitterja so se pojavile številne druge, ki ima-jo čisto praktične prednosti, tako da je zdaj pri-vzeta storitev za krajšanje naslovov bit.ly. Ne le, da so naslovi zaradi imena domene 5 znakov krajši, dobro leto dni star skrajševalnik omo-goča tudi spremljanje statistik o klikih v real-nem času, kar je bil verjetno ključni razlog, da je mlado podjetje že prejelo investicije v viši-ni dveh milijonov ameriških dolarjev. Statistike so še posebej zanimive za podjetja in blagovne

znamke, CocaCola pa je stopila še korak naprej in ponuja kar svojo storitev za krajšanje naslo-vov – Coke URL.

Skrajševalniki naslovov pa še zdaleč niso edini, ki so zaživeli z mikrobloganjem. Vlagatelj Fred Wilson, ki je z Union Square Ventures so-lastnik Twitterja, je na konferenci pred nekaj meseci govoril o neverjetnih 11.000 različnih

aplikacijah za to storitev. Prosto dostopni pro-gramski vmesniki (API) namreč omogočajo ra-zvoj namiznih in mobilnih aplikacij za udob-nejše rokovanje s Twitterjem kot prek spletne strani, vedno znova pa se pojavljajo tudi nove spletne storitve.

Večina odjemalcev za Twitter samodejno krajša naslove ter omogoča neposredno nala-ganje slik in videoposnetkov. Tako se je hitro pojavilo kar nekaj spletnih storitev, ki ponuja-jo gostovanje slik in videoposnetkov in njiho-vo komentiranje, npr. yFrog, TwitPic, Twitgo, Posterous, img.ly, pix.im. TwitVid je speciali-ziran za videe, twitcam pa omogoča kar živo pretakanje videa (live streaming). Slike in vi-deo lahko sicer tudi sami nekje objavimo (npr. na Flickrju in YouTubu) in tvitnemo samo po-vezavo do vsebine, vendar je uporaba s pomo-čjo odjemalcev dosti bolj udobna in posledično bolj razširjena.

Nekateri odjemalci omogočajo tudi razpo-rejanje uporabnikov, ki jim sledimo, v skupine. Mnogi se poslužujejo tehnologije Adobe AIR, zato so dostopni v večini operacijskih sistemov, številni pa ponujajo tudi različico za mobilne naprave, predvsem za iPhone. Sodeč po stati-stikah iz meseca junija je nekaj več kot polovi-ca tvitov poslanih iz različnih mobilnih, nami-znih ali spletnih odjemalcev, med katerimi ima največji delež TweetDeck, s katerim uporabni-ki pošljejo enega od petih tvitov. Prek spletne strani twitter.com uporabniki pošljejo 45,70 % tvitov, vsak mesec pa stran obišče 44,5 milijo-na uporabnikov, kar je v nebo vpijočih 1460 % več kot v enakem obdobju lani. Facebook, pri-pravi se!

Nekdanji Bushev svetovalec Mark Pfeifle je pred kratkim za Fox News izjavil, da si avtorji Twitterja zaslužijo Nobelovo nagrado za mir, ker so prestavili vzdrže-valna dela, da bi storitev nemoteno delo-vala ob poplavi tvitov zaradi protestov v Iranu. Karkoli si že mislimo o Bushu in nje-govih svetovalcih, izjava vsekakor kaže, da Twitter nikakor ni samo orodje za zabavo, temveč ima uporabno vrednost, predvsem v smislu hitrega obveščanja. Zato ne pre-seneča, da ima kar nekaj posnemovalcev, med katerimi najdemo tudi slovensko sto-ritev Koornk. Žal pa gre predvsem za ko-pijo Twitterja in kakšne pretirane dodane vrednosti ne prinaša in to so opazili tudi nekateri ugledni tuji mediji. (Vir: http://www.techcrunch.com/2008/11/27/ko-ornk-blatantly-rips-off-twitter/.) Ker ima bistveno manj uporabnikov kot Twitter, je tudi precej manj ažuren in posledično ve-liko težje postreže s svežimi novicami pred klasičnimi mediji.

Koornk

» »V Hudsonu je letalo. Sem na trajektu, s katerim bomo pobrali potnike. Noro.« S tem sporočilom je Janis Krums (@jkrums) svetu prvi sporočil, da je na reki Hudson pristalo letalo.

» S temi besedami je Micah Baldwin (@micah) začel običaj, imenovan FollowFriday. Vsak petek uporabniki tvitnejo seznam uporabnikov, ki jim sledijo, in jih tako priporočajo tistim, ki sledijo njim.

» TweetDeck za razliko od večine drugih odjemalcev privzeto zavzame velik delež uporabniškega vmesnika. Sodeč po številu uporabnikov, ki jih ima, je takšna postavitev pravilna.

MNENJA


Vladimir Djurdjičstrokovni urednik

etošnje poletje je bilo ne-navadno polno različnih napovedi novosti, spre-memb, poslovnih dogo-vorov. Microsoft je objavil

Windows 7 in javno prikazal Office 2010, povezal se je z Yahoojem glede spletnega iskanja. Google je napovedal svoj operacijski sis-tem, Oracle je kupil družbo Sun in še bi lahko naštevali. Na prvi po-gled se zdi, kot da so se vrnili do-bri stari časi in je vse v najboljšem redu. Stvari se dogajajo. Američani so napovedali, da je gospodarska kriza dosegla dno in da prihaja čas za obnovo. Čutiti je mogoče prve zametke zanosa, navdušenja, op-timizma.

Toda, ali je res tako? Bojim se, da je v računalniški industrija to le kulisa za javnost in da v resnici ni nič tako, kot je videti. Dejstvo je, da se celotno področje spoprijema z veliko globljo vsebinsko krizo, majejo se temelji in osnovni po-

stulati, menjajo vrednote. Splošna svetovna gospodarska kriza je na tem področju le katalizator dogaja-nja, ne pa poglavitni razlog za te-žave. Morda jih je le nekoliko bolj in prej izpostavila, kot bi se zgo-dilo sicer.

Težave imajo vsi, od velikih do majhnih, od izdelovalcev strojne opreme do ponudnikov progra-mov in vse bolj tudi spletnih sto-ritev. Z redkimi izjemami, ki pa bolj ali ne potrjujejo pravila. Zdi se, da nič od doslej naučenega in ugotovljenega ne drži tako trdno, kot smo si predstavljali v preteklo-

sti. Izdelovalci se soočajo z zasiče-nostjo trga, krizo dosedanjih po-slovnih modelov, krizo ustvarjanja in inovacij, ki so bile tako značilni sopotnik te branže v zadnjih dveh, treh desetletjih.

Kako se to kaže? Še najbolj v tem, da vsi počnejo vse in vsi se borijo drug proti drugemu. Pa kaj, bo kdo porekel, saj to se je vedno dogajalo. Pa vendar so drobne raz-like, ki kažejo, da so številna doga-janja prej povezana z obupnim is-kanjem nove zlate žile kot pa re-snične inovacije, ki lahko spodbu-di nadaljnji razvoj in seveda po-trošnjo. Pravijo, da v kriznih ča-sih vsak prodani izdelek šteje. In to se kaže v tem, da številni pred-stavljajo neverjetno nišne izdelke, pri katerih je že od daleč vidno, da kakih pretiranih prodajnih številk ne bodo dosegli. Pa kljub temu je za proizvajalce to bolje, kot stati na mestu in čakati. To še posebej velja za proizvajalce zabavne elek-

tronike, ki kar ne morejo dojeti, da končni uporabniki ne potrebujemo petih različnih naprav, ki imajo enake ali pa pogosto prekrivajoče funkcije. Stavijo na seznam lastno-sti namesto na vsebino. Toda upo-rabniki so postali bolj previdni, se-lektivni. Ta formula ne zažge več. Včasih se mi zdi, kot da iščejo zla-to na terenu, ki so ga pred njimi že mnogi drugi prekopali, pa še ve-dno verjamejo, da je nekaj ostalo.

Po drugi strani je že kar neka-ko žalostno gledati velikane, ki se borijo za ohranitev strateškega po-ložaja in prestiža, odgovarjajo bolj

na napovedi drug drugega kot pa na povpraševanje uporabnikov in dojemljivost trga. Na tem mestu je v ne preveč zavidljivem položaju Microsoft, čeprav prav v zadnjem času kar poka od napovedi novo-sti. Precej v ozadju pa so ostale in-formacije, da je isti Microsoft letos opustil skoraj deset izdelkov, med njimi take, kot so Encarta, Money, Filght Simulator. Dobro poučeni pravijo, da se seznam letos še ni končal. Microsoft se ubada s sta-njem, ko je že tako razširil por-tfelj izdelkov, da tekmuje doma-la z vsakim drugim izdelovalcem strojne ali programske opreme. Družno pa so vsi seveda močnej-ši od Microsofta. Nekateri pravijo, da je pripravljen žrtvovati Office (ali pa vsaj spletno različico ponu-diti zastonj), da bi ohranili pri ži-vljenju Windows. Podobno, kot je Oracle pripravljen podprti kakšen-koli Linux, da le ni okolje Windows. Jasno, saj je tam več zaslužka.

Microsoft tega najbrž ne bo ni-koli priznal, toda vse te bitke na različnih frontah ga že pošteno izčrpavajo. Strategije se ne zdi-jo več tako dorečene, pogosto gre bolj za tipanje trga kot pa za re-snično strategijo. Če ne gre tako, bo šlo pa drugače. Ali to pomeni, da se kažejo prvi znaki pomanjka-nja vizije?

Toda s pomanjkanjem potrdi-tev svojih vizij se srečujejo tudi drugi. Brezmejne brezplačne sto-ritve in programska oprema se zdijo slepa ulica in marsikje so ne-hali vse staviti samo na tega ko-nja. Prav tako je v zadnjih mesecih opaziti zastoj v tako svežem kon-ceptu, kot je programska oprema kot storitev (SaaS). Kot da bi seda-nja kriza streznila uporabnike in bi se v dvomih raje odločali za bolj

preverjene, lahko bi rekli konser-vativne pristope. Saj so ti tudi do-slej že delovali, mar ne?

Prvi znaki kažejo, da se bo v računalniški industriji začelo do-gajati tisto, kar se že več kot oči-tno dogaja v avtomobilizmu. Downsizing. Minili so časi tekme za absolutno tehnološko prevla-do (toda nišni trgi bodo še naprej ostali pomembni, celo dobičkono-sni), odgovoriti bo treba s ponudbo izdelkov, ki ponudijo največ za vlo-žena sredstva. Nič čudnega, če se v zadnjih mesecih izrazito povečuje predvsem povpraševanje po cenej-ših izdelkih, tako na področju po-slovne kot domače rabe. Nekoliko je to seveda izraz previdnosti za-radi negotovih razmer, po drugi strani pa tudi posledica doseda-njega nenadzorovanega zasičeva-nja z izdelki in lastnostmi, ki jih ob koncu dneva nihče sploh nima časa uporabiti.

Izziv je seveda tudi za kupce, uporabnike. Previdnejši pristop ponudnikov bo pomenil, da se bo treba nečemu odreči ali pa plačati za nekaj, kar je bilo doslej samou-mevno, zastonj. Za vsem skupaj je pač človeško delo in ne zgolj bor-zne špekulacije, ki se lahko spre-menijo v prah, kot bi mignil.

Morda pa je tako prav, čas je za razmislek, za začetek novega, preudarnejšega obdobja. Seveda naj ne bo slepil, da na koncu ne bomo zopet končali kot doslej. Zgodovina se pač ponavlja, v raču-nalništvu celo hitreje kot drugod. Toda to ne pomeni, da proizvajal-cem ni treba iskati novih zlatih žil. Prav nasprotno. Težava je le v tem, da se morajo tega iskanja lotiti bolj načrtno, s strategijo, ki že sama po sebi jamči uspeh in ga ne prepušča zgolj naključju, sreči.

Iskanje nove zlate žileV starih časih so bili zlatokopi pripravljeni žrtvovati marsikaj, da bi dosegli končni cilj – najti zlato žilo in obogateti. Mrzlično so raziskovali in preizkušali še tako nemogoče možnosti, a le redki so na koncu zares obogateli. Zdi se, da je računalniška industrija v teh časih v podobni situaciji. Vsi mrzlično iščejo novo zlato žilo, pri tem pa vse manj izbirajo sredstva. Čeprav ne bodo priznali, gre za vprašanje obstoja.

»Microsoft najbrž ne bo nikoli priznal, toda vse te bitke na različnih frontah ga že pošteno izčrpavajo.

L

MNENJA


oglavitno vprašanje je: ali res mora biti tako? Mar ni po desetletjih in desetle-tjih inovacij pričakovati, da se bo življenje uporab-

nikov v temeljih preobrazilo, spre-menilo in poenostavilo? Mar je res lahko poglavitna inovacija novih operacijskih sistemov zgolj nov vi-zualni učinek na bolj ali manj ena-ki osnovi? Seveda je lahko druga-če, vendar je stanje na trgu pač ta-kšno, da zaradi vrste razlogov še naprej vzpodbuja uveljavljene mo-nopole, od katerih pa ni pričako-vati, da bi s kakšno korenito spre-membo ogrozili svoje lagodno ži-vljenje. Alternative seveda so, a jim v zadnjih letih ni uspelo do-seči večjega preboja. Potrebna je bila velikanska polomija, imeno-vana Vista, da si je Apple na vr-huncu moči lahko izboril nekaj dodatnih odstotnih točk trga, a

kot kaže, si je Microsoft z manj-šo osvežitvijo, tokrat bolj prepro-sto poimenovano Okna 7, spet utr-dil okope, predvsem v poslovnih okoljih, ki so njegov poglavitni vir zaslužka.

Na drugi strani se Linux uvelja-vlja vsepovsod, a predvsem v sis-temih, kjer operacijski sistem ni tako izražen in uporabnik prav-zaprav niti ne ve, s čim se ukvar-ja. Zaradi nične cene in praktič-no popolne svobode pri prilaga-janju in dopolnjevanju, je našel dom v najrazličnejših vgrajenih sistemih, od hišnih snemalnikov videa do usmerjevalnikov in celo

mobilnih naprav, ki so najhitre-je rastoči trg (osebnih) računalni-kov. Prav na slednjih je nujno za-ledje uspelo vzpostaviti šele mo-gočnemu Googlu. Na trgu so na-mreč že prej bili poizkusi, kot je bil Sharpov Zaurus ali Openmoko, vendar se jim iz domene hekerske igrače nikoli ni zares uspelo razši-riti. Ko pa je Google podprl Linux skozi svoj projekt Android, je bil tržni uspeh le še vprašanje časa. Za letošnje leto se namreč obeta cela poplava najrazličnejših izdel-kov, ki jih bo krmilil prav Linux in njegova »robotska« nadgradnja, prve primerke smo dočakali tudi pri nas. Android pa ni zanimiv le zaradi Linuxa, Google je skozenj znova izpostavil še eno obetav-no tehnologijo, ki pa vsaj na stra-ni končnega uporabnika še vedno ni zares uspela. Gre za Javo, ki je sicer v poslovnem svetu velikanski

uspeh, njenega obeta, da bo pre-novila tudi programje za namizje in splet, pa ni zares še nihče ure-sničil. Google je moral za potrebe Androida celotno Javo sicer zre-ducirati na zgolj programski je-zik in izdelati povsem novo izva-jalno okolje za aplikacije, a jim je to uspelo tako dobro, da bo velik delež uspeha Androida predsta-vljalo prav nadvse preprosto se-stavljanje aplikacij zanj, ki dedu-jejo vse poglavitne značilnosti ja-vanskega programiranja: hiter in preprost razvoj, bogate pripravlje-ne knjižnice in neodvisnost od de-janske strojne podlage.

Zato lahko razumemo veli-kanska pričakovanja, ki jih je po-rodila Googlova predstavitev nji-hovega novega projekta, tokrat kar operacijskega sistema, poi-menovanega Chrome OS. Zaradi Microsoftove vse bolj agresiv-ne igre na Googlovih uveljavlje-nih okopih, kot je spletno iska-nje in programska oprema v obla-ku, so z javno oznanitvijo projek-ta nekoliko pohiteli, tako da lah-ko prve naprave, ki jih bo krmilil novi operacijski sistem, pričakuje-mo šele naslednje leto. A ne gle-de na to je odziv javnosti dokaj ja-sno pokazal, da je željna inovacij in sprememb, ki bi tudi računalni-ško namizje dokončno odtrgalo iz prejšnjega tisočletja in ga pripravi-lo za aktualno stanje, kjer je omre-žna povezanost samoumevna in se pričakuje čim bolj neomejeno so-delovanje, seveda z ustrezno var-nostjo in kakovostjo delovanja.

Ime samega operacijskega sis-tema namenoma spominja na Googlov inovativen spletni brskal-nik. Tudi ta se je razvijal v precej-šnji tajnosti in ponudbo program-ske opreme osvežil z zares pre-prosto in predvsem hitro rešitvijo. Kot zanimivost: razvijalci brskalni-ka Chrome so hitrosti pripisali tak pomen, da jo vodijo kot poglavi-tno značilnost programa in enega od parametrov pri testu regresij. Če namreč katera od sprememb v programski kodi pomeni poča-snejše delovanje, se obravnava kot hrošč v kodi. Vsaka nova razli-čica brskalnika mora tako delova-ti še hitreje od prejšnjih. Podobno zanimiva je zgodba iz ozadja na-stanka Googlovega brskalnika. Ustanovitelja Googla sta namreč že kmalu po zagonu podjetja želela razviti lasten brskalnik, a ju je pri tej nameri zaustavil od zunaj pri-dobljeni predsednik, ki je se v bit-

kah z Microsoftom že kalil v pod-jetjih Sun in Novell. Objava lastne-ga spletnega brskalnika je nazna-nila, da se Google zdaj končno po-čuti dovolj močnega za odkrit spo-pad z monopolistom iz Redmonda, to so s tako zgodnjo napovedjo la-stnega operacijskega sistema le še bolj očitno potrdili.

Vse prej kot slučajno je izbra-na tudi strojna podlaga, na katero Chrome OS meri na začetku – lah-ki prenosniki, tako tisti najbolj raz-širjeni, s procesorji x86 (netbooks), kot tudi alternativni, na vse bolj pri-ljubljeni podlagi ARM (smartbooks). Zakaj potem nov sistem in ne kar Android? V Googlu očitno vedo, da tako preprosto le ne bo šlo. Na stra-ni bolj tradicionalnih osebnih raču-nalnikov jih namreč čaka mogočen velikan, ki tu – za razliko od mobil-nih naprav – še naprej z jekleno pe-stjo vzdržuje svoj monopol. Treba je bilo najti pravi trenutek in pravo družino napravo, da se lahko priča-kuje vzpodbuden odziv trga. Le pov-sem nov operacijski sistem v trenu-tno zelo priljubljeni družini lahkih prenosnikov ima ta potencial.

Podobno priložnost so imele že priljubljene distribucije Linuxa, npr. Ubuntu, ki bi polom Viste in vzlet lahkih prenosnikov lahko bo-lje izkoristile, a žal je Microsoft z znova pogretimi Okni XP lahko začasno zaustavil večji upad la-stnega tržnega deleža na namiz-ju. Distribucije Linuxa so še vedno ujetnice posnemanja in nikoli do-končanega lovljenja Oken. Takšne pa uporabnikom ne morejo pred-staviti toliko boljše alternative, da bi se ti dokončno odrekli Oknom. Potreben je korenit rez, ki gradi na zmogljivih in prilagodljivih teme-ljih Linuxa, a končnega uporabnika od »unixoidnih« neprijaznosti po-polnoma izolira, kot je npr. uspelo Applu z njihovim Mac OS X.

Odvržene rokaviceNapredek pri strojni opremi je še bolj poudaril težave, ki že desetletje in dlje pestijo temeljno programsko opremo – operacijske sisteme. Ob zniževanju cene računalnikov pa je vse teže opravičiti tudi njihovo visoko ceno.

uroš Mesojedecurednik

»Objava lastnega spletnega brskalnika je naznanila, da se Google zdaj končno počuti dovolj močnega za odkrit spopad z Microsoftom, to so s tako zgodnjo napovedjo lastnega operacijskega sistema še bolj očitno potrdili.

P

Najmodernejše je bolje!Matic Zupančič

lede na to, da sta zadnji dve leti, morda tudi zaradi pomanjkanja optimizma po svetu, namenjeni predvsem zelenim tehnologijam, naj se najprej pomudim pri varstvu narave in najzanimivejši, bolj finančni vidik, pustim za konec.

Narava je ena sama, njen samoočiščevalni program pa najbrž pome-ni naravo brez človeka. In če hočemo kot biološka vrsta še dolgo hoditi po tem planetu, potem to najbrž pomeni, da bo treba kar takoj zavihati ro-kave. Sama tehnologija nam že zdaj, če bi nam bilo kaj mar, ponuja nekaj možnosti, kako tudi sicer z ekološko precej spornimi izdelki naravo uma-zati manj, kot bi jo sicer. Gre za izbiro manjšega zla – še posebej, ker govo-rimo o napravah za nepretrgano napajanje, ki kar kličejo po Greenpeaceovi akciji – polne so namreč strupenih snovi, od svinca do arzenika.

Prodajalci nam bodo najbrž ponudili baterije s podaljšano življenj-sko dobo (10 let in več), najbrž tudi zaradi večjega trenutnega zaslužka. Vendar si ravno zaradi okoljevarstvenega vidika ne bi smeli privoščiti nakupa standardnih baterij, katerih življenjska doba bi bila krajša od 5 let. Naprave za nepretrgano napajanje namreč, za razliko od računalni-ške opreme, ne kupujemo za 3–5 let, temveč pričakujemo, da bo svoje

delo opravljala tudi 10 let in več. Poleg tega (zdaj pa že prihajam v malce bolj denarne vode) bate-

rija z dvakrat daljšo življenjsko dobo ne stane dvakrat več denarja. Verjamem, da je še posebej danes, ko štejeta vsak

dinar ali para, težko nameniti nekaj 100 evrov za čisto ekološko vest podjetja.

Kar oglejte si spodnji graf. Namenjen je vsem, ki radi spremljate črtice, da si laže predstavljate tisto, kar je morda slišati kot govorjenje na pa-met. Naj malce raztolmačim. Rdeča črta pome-ni UPS napravo z 10 kVA oziroma 9 kW izho-dne moči in ima izkoristek do 96 odstotkov. Modra črta pa pomeni danes sicer še proda-jano, a tehnološko že zastarelo napravo z 12

kVA in 8,4 kW izhodne moči ter ima do 92 % izkoristek. Modernejša naprava je sicer nekaj dražja, a v tretjem letu obratovanja,

pri tipični porabi 7 kW, se stroški izenačijo. V naslednjih letih z dražjo napravo samo še »varčujemo«. Po desetih letih se prihranek povzpne na 1500 evrov, seveda ob

predpostavki, da je cena energije vedno enaka. Če bi se dražila (in najbrž se bo), bi bil prihranek še večji. In da ne bo pomote, ta graf ne upošteva, da je pri »modri« napravi treba po 3–5 letih kupiti nove bate-rije, če hočemo, da nam zanesljivo služi.

Ah, saj vem, bob ob steno ...

PRO ET CONTRA – zELENO : NEVARčNO

Je zeleno vredno svojega denarja?Miha Mali

riznajmo si, gonilo kapitalizma je potrošništvo, gonilo potrošni-štva pa smo mi vsi. Še posebej to velja na mladih in še nerazvitih področjih, h katerim vsekakor sodi tudi računalništvo, ali kar ves IT, če sem malo širši. Tu je treba v hudi konkurenci kupcem kar

čim pogosteje vsiliti nakup nove, boljše in sploh naj naj naprave, druga-če se celotno kolesje ustavi. Kar je lepo videti na področju osebnih raču-nalnikov, ko je bolj ali manj že jasno, da je mogoče dostojno »preživeti«

tudi z dve, tri ali več let starimi računalniki. In to nam je jasno, kljub temu da se novi računalniki še vedno postavljajo z vedno več mega-hertzi, z vedno bolj vpadljivo zunanjostjo (prenosniki), z vedno večjo »zelenostjo«, če govorimo o poslovnih računalnikih.

In prav v tej zelenosti je težava. Saj veste – bodi-mo zeleni, privarčujmo kak vat in si domišljajmo, da bomo s tem pomagali rešiti svet, ki drsi v glo-balno katastrofo. Pa ja. Ste se že kdaj lotili prera-čunavanja, ali z nakupom zelenih naprav dejan-sko privarčujete dovolj, da »prinesete noter« ve-liko višjo ceno, ki jo izdelovalci zahtevajo zanje? Recimo, če za hip ostanemo zunaj IT, kak hla-dilnik, pralni stroj ali kaj podobnega? Odgovor je – ne, višje cene vam nikoli in nikdar ne bo uspelo upravičiti. Vsaj ne v predvideni življenjski dobi naprave.

Pa je pri IT kaj drugače? Zamisel za ta zapis se mi je porodi-la, ko smo v podjetju kupovali nov UPS, saj veste, napravo, ki z akumulatorji drži pokonci strežniško sobo, ko/če zmanjka elektrike. Ne govorimo o majhnih igračah za domov, temveč o konkretni omarici na kolescih, ki s svinčenimi akumulator-ji tehta nekaj sto kilogramov. Cena? Malenkost, 5000 evrov. Popravek, taka je cena za običajni UPS, nas pa je prodajalec takoj hotel prepriča-ti, naj kupimo novejši model, ki je seveda še 2000 evrov dražji. Razlog? Novejša tehnologija, ki ima boljši izkoristek in posledično porabi manj električne energije zase. UPSi namreč kar nekaj odstotkov električne energije, ki jo črpajo iz omrežja, potrebujejo zase, oziroma gre za iz-gube.

Ok, zelenost gor ali dol, kot sem že zapisal, vse je v denarju. Ali manjša poraba dejansko pomeni, da bomo teh 2000 evrov v življenj-ski dobi UPSa dejansko »prinesli noter«? Priznam, računanje s ceno električne energije ni niti približno enostavno, saj imajo računi za ele-ktriko toliko spremenljivk in postavk, kot bi se distributerji prav na-lašč trudili, da jih ne bi razumeli. Prepričan pa sem, da teh nekaj od-stotkov višji izkoristek nikakor ni vreden skoraj 50 % višje cene zele-nega UPSa.

»Cena? Malenkost, 5000 evrov. Popravek, taka je cena za običajni UPS, nas pa je prodajalec takoj hotel prepričati, naj si omislimo novejši model, ki je seveda še 2000 evrov dražji. Razlog? Novejša tehnologija, ki ima boljši izkoristek in posledično porabi manj električne energije zase.

GP

4000

6000

8000

10.000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Primerjava nabavne cene UPS-a in stroški izgubljene energije pri porabi 7 kW in ceni 0,09 EUR/kWh (odjem do 10 kW) za obdobje 10 let

EUR

leto10kVA/9 kW do 96 % izkoristka12kVA/8,4 kW do 92 % izkoristka

revija monitor 096 september 2009

Documents