UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

Diplomsko delo

RAZVOJ KONCEPTA VZORČNEGA

EKOHOTELA V SLOVENIJI

(DEVELOPMENT OF A CONCEPT FOR A SAMPLE ECOHOTEL IN SLOVENIA)

Avtorica: Tjaša Korenčan Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81620818 Program: Visokošolski strokovni Smer: Turizem Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe

Ljubljana, julij 2009

2

PREDGOVOR Že krajši sprehod po Ljubljanskem barju ali bližnjem gozdu nam postreže s prizori, ki so odraz nizke okoljske zavesti določenih družbenih skupin in posameznikov. Morda je bilo pred nekaj desetletji nelegalno odlaganje odsluženih gospodinjskih aparatov, avtomobilskih akumulatorjev in gradbenega materiala za prvim grmovjem nekaj povsem sprejemljivega, če ne celo normalnega. Danes je odvoz takih in drugačnih odpadkov organiziran bistveno bolje kot takrat, informiranost o škodljivosti v divjih odlagališč pa veliko večja kot nekdaj, zato je tovrstno početje povsem nerazumljivo. Poleg omenjenega nas mediji zasipajo s številnimi podatki o podnebnih spremembah, ogroženih živalskih vrstah, širjenju bolezni, pomanjkanju pitne vode, strupenih snoveh v ozračju in hrani ter ostalimi informacijami o vse slabšem stanju v okolju. Okoljevarstveniki napovedujejo črne scenarije, ki naj bi se uresničili že v nekaj desetletjih. Opozarjajo, da je skrajni čas, da se lotimo ukrepov, tako na ravni države in podjetij kot na ravni posameznika. Vsak od nas bi se moral potruditi po najboljših močeh - z ločevanjem odpadkov, uporabo javnih prevoznih sredstev, varčevanjem z vodo, ekonomično porabo virov energije in podobnimi ukrepi. Odnos do narave se izboljšuje razmeroma počasi. Veliko ljudi se že odziva na pozive k spremembi načina življenja, še vedno pa obstajajo posamezniki, ki za tovrstna priporočila niso dovzetni. Posameznik lahko napravi veliko več škode, kot je je sposoben popraviti, zato je naloga vseh, da poskušamo spreobrniti tiste, ki naša prizadevanja za ohranitev narave rušijo. Menimo, da bi država s pristojnimi institucijami za promocijo ekoloških projektov v vseh panogah in sektorjih, tudi v gradbeništvu in turizmu, lahko storila več. Poleg tega bi bila lahko tudi gospodinjstva na različne načine in s strani različnih institucij bolj motivirana k zmanjševanju količin odpadkov, zmanjševanju porabe energije in vode, uporabi alternativnih virov energije in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Rešitev vidimo v intenzivnejši promociji okoljevarstvenih projektov, kot so čistilne akcije, različne nagradne igre na temo okolja, vzgojno-izobraževalni projekti, predvsem v vrtcih in šolah ipd. Sofinanciranje okoljskih projektov preko Ekološkega sklada je dostopno vsem, vendar je s to možnostjo še vedno seznanjenih premalo ljudi. Problem vidimo predvsem v pomanjkljivi promociji načinov, s katerimi lahko vsak od nas nekaj pripomore k trajnostnemu razvoju. Turizem je neločljivo povezan z naravo. Brez čistega, zdravega, uravnoteženega in ustrezno vzdrževanega naravnega okolja so možnosti za razvoj turizma minimalne, zato je naloga turističnega sektorja ohranjati čim višjo kakovost le-tega in spodbujati odjemalce turističnih storitev k spremembam načina življenja, ki bodo vodile k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Uvedba okolju bolj prijaznega načina poslovanja turističnih obratov je ekološka in ekonomična hkrati, saj se poleg rezultatov, ki se kažejo v obliki izboljševanja stanja okolja, odraža tudi v prihrankih zaradi bolj smotrne porabe resursov.

3

V Sloveniji se ponudniki nastanitvenih zmogljivosti neradi odločajo za uvedbo ekološkega managementa, saj ne vidijo prednosti, ki jih prinaša takšen način poslovanja, po drugi strani pa se raje držijo preverjenih konceptov, ki jim vsaj zaenkrat zagotavljajo dovolj velik tržni delež, da kljub konkurenci obstanejo na trgu. Zahteve potrošnikov se spreminjajo, zato bodo morali ponudniki začeti razmišljati o specializaciji, ki bo njihovo ponudbo izvzela iz množice istovrstnih produktov in ji zagotovila dodano vrednost, ki jo potencialni uporabniki iščejo. Vsi sektorji in panoge se bodo v prihodnjih letih morali začeti obnašati bolj ekološko, zato je čim prejšnja specializacija v tej smeri ne le smiselna, pač pa celo nujno potrebna za preživetje posameznih ponudnikov na trgu.

4

KAZALO 1 UVOD.............................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev problema................................................................................................ 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................................................. 5 1.3 Predpostavke in omejitve.......................................................................................... 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja............................................................................... 7

2 SPLOŠNO O OKOLJSKI PROBLEMATIKI V TURIZMU.................................... 8 2.1 Vplivi turizma na okolje ........................................................................................... 8

2.1.1 Pozitivni učinki turizma na okolje ..................................................................... 8 2.1.2 Negativni učinki turizma na okolje.................................................................... 9

2.2 Trajnostni razvoj turizma in ekoturizem................................................................. 10 2.3 Povezava ekonomskih in ekoloških interesov ........................................................ 12

2.3.1 Zahteve tujih turistov ...................................................................................... 12 2.3.2 Profil evropskega »ekoturista« ........................................................................ 13

2.4 Ekološki management............................................................................................. 14 3 MOŽNOSTI ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA V SLOVENIJI ................ 15

3.1 Ekološka naravnanost slovenskih hotelov .............................................................. 16 3.2 Povzetek raziskave o ekološki naravnanosti slovenskih hotelov............................ 17 3.3 Ukrepi za pospeševanje uvajanja ekološkega managementa.................................. 18 3.4 Praktični primeri uvedbe trajnostnega turizma v Sloveniji..................................... 19

3.4.1 Terme Snovik................................................................................................... 19 3.4.2 Bohinj Park Hotel ............................................................................................ 20 3.4.3 Gostilna Krištof................................................................................................ 22

3.5 Priporočila obstoječim ponudnikom ekoloških namestitvenih obratov v Sloveniji 22 4 Primer ekohotela v tujini – Bio Seehotel Zeulenroda............................................... 24 5 PREDLOG ZA UREDITEV EKOHOTELA V SLOVENIJI.................................. 26

5.1 Človeški viri............................................................................................................ 26 5.2 Arhitektura .............................................................................................................. 26 5.3 Varčevanje z vodo................................................................................................... 28 5.4 Alternativni viri in varčevanje z resursi.................................................................. 28 5.5 Čiščenje in ločevanje odpadkov.............................................................................. 29 5.6 Kongresna dejavnost ............................................................................................... 30 5.7 Wellness.................................................................................................................. 31 5.8 Restavracija............................................................................................................. 32

6 SKLEP .......................................................................................................................... 34 POVZETEK .................................................................................................................... 36 ABSTRACT..................................................................................................................... 37 LITERATURA IN VIRI................................................................................................. 39

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Človek skuša s svojim delovanjem naravo prilagoditi samemu sebi in zadovoljitvi svojih interesov, zato že tisočletja posega v naravno okolje in s tem delno ruši njegovo ravnovesje. Posledice nepremišljenega ravnanja so izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, pomanjkanje naravnih virov in vse pogostejše naravne katastrofe, ki povzročajo krčenje obdelovalnih površin in s tem pomanjkanje hrane, le to pa vodi v širitev bolezni in množično umiranje ljudi v manj razvitih delih sveta1. Ekološka osveščenost še vedno ni na dovolj visokem nivoju, vendar se stanje počasi, a vztrajno izboljšuje. Na prvi pogled turizem k degradaciji okolja prispeva bistveno manj kot druge panoge, vendar pa podrobnejše analize kažejo drugačno sliko. Turizem je v zadnjih desetletjih postal ena najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev, saj obseg poslov v turizmu zlahka preseže število poslov, povezanih z izvozom nafte, proizvodnjo hrane ali avtomobilsko proizvodnjo, za marsikatero državo pa predstavlja glavni vir prihodkov. Spletna stran Svetovne turistične organizacije UNWTO navaja podatke, ki kažejo na izrazito povečevanje števila potnikov iz leta v leto. Iz navedenega izhaja, da je turizem pomemben onesnaževalec med gospodarskimi sektorji. Veliko število letalskih in cestnih prevozov, ki sta najpogostejša, hkrati pa okolju najmanj prijazna načina transporta, ogromna poraba vode in električne energije ter na tone odpadkov so dejstva, ki potrjujejo navedeno trditev. Turizem je hkrati sektor, ki je v celoti odvisen od naravnih virov, saj je poglavitni motiv večine turistov, ki se odločajo za potovanja, povezan z naravnimi danostmi namembnih krajev. Turisti potujejo, ker želijo videti in doživeti kaj novega, nekaj česar v svojem domačem okolju nimajo, na primer spoznati nove živalske in rastlinske vrste, različne kulture ter drugačno pokrajino in podnebje. Podjetja, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom, lahko s spremembami v načinu poslovanja znatno pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja in ohranjanju naravnih virov, hkrati pa potrošnike izobražujejo in spodbujajo splošno ekološko zavest. V diplomski nalogi smo obdelali področje nastanitvenih obratov kot osnovnega dela turistične ponudbe. Preverili smo, katere ukrepe s področja ekološkega managementa lahko nastanitveni obrati upoštevajo, da bodo zmanjšali negativne vplive na okolje. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je raziskati ponudbo ekološko naravnanih nastanitvenih obratov in ugotoviti možnosti za ureditev vzorčnega ekohotela v Sloveniji. Poglavitni cilj te diplomske naloge je pripraviti predlog za ureditev vzorčnega ekohotela v Sloveniji, katerega ponudba bo temeljila na trajnostnem razvoju, hkrati pa bo takšen 1 Povzeto po: Gore 2007

6

hotel s svojo ponudbo lahko konkuriral hotelom v kategoriji štirih in petih zvezdic, tudi z vidika kongresne oziroma seminarske dejavnosti. Temu cilju so podrejeni naslednji podcilji:

o raziskati različne vplive turizma na okolje, o navesti razlike med klasičnim in trajnostno naravnanim turizmom, o poiskati povezave med ekološkimi in ekonomskimi interesi, o analizirati obstoječo ponudbo trajnostno naravnane turistične ponudbe v Sloveniji, o analizirati ponudbo izbranega ekohotela v tujini in o poiskati poglavitne razloge za pomanjkanje ponudbe okolju prijaznih turističnih

storitev v Sloveniji. Turistični ponudniki v Sloveniji se pretežno ne odločajo za aktivno uvajanje ukrepov ekološkega managementa, saj so po njihovem mnenju izboljšave v tej smeri povezane z visokimi začetnimi stroški in posledično manjšim dobičkom. Drugi razlogi za odsotnost okolju prijazne turistične ponudbe so pomanjkanje splošne ekološke zavesti, pomanjkanje zavedanja o resnosti okoljske problematike in prepričanje, da povpraševanja po tovrstnih storitvah v Sloveniji še ni. Osnovna trditev diplomske naloge je, da ponudniki turističnih storitev Slovenije ne opazijo tržne niše, ki se odpira na področju ekoturizma oziroma trajnostnega razvoja turizma in se ne zavedajo s tem povezanih konkurenčnih prednosti destinacije ter posameznega ponudnika. Analize UNWTO kažejo, da se turistična podjetja že nekaj let zavedajo, da lahko na trgu s ponudbo ekohotelov in biohotelov uspešno konkurirajo ponudnikom, ki niso izdelali lastnega ponudbenega profila. Trdimo, da bo ta problem v prihodnosti vse izraziteje prisoten tudi v Sloveniji, zato je nujno sedanjo slovensko turistično ponudbo dopolniti tudi s ponudbo, tipično za ekohotele in biohotele (http://www.unwto.org/sdt/ [26.11.2008]). 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da bo v bližnji prihodnosti okolje vse bolj degradirano, naravni viri čedalje bolj iztrošeni, človek v boju za ohranitev planeta v obliki, kakršno pozna, pa vse bolj nemočen. Trenutno v Sloveniji med investitorji in upravljavci nastanitvenih zmogljivosti, torej na strani ponudnikov, še ni dovolj zanimanja za trajnostni razvoj in uvedbo ekološkega managementa, vendar predpostavljamo, da se bodo v prihodnjih nekaj letih potrošniki in ponudniki začeli zavedati resnosti okoljske problematike in vpliva le-te na zdravje in kvaliteto življenja, zato se bodo začeli aktivno posvečati varovanju okolja. Kupci bodo izbirali okolju prijazne izdelke in storitve, ker bodo vedno bolj ekološko ozaveščeni in ker bodo zaradi vse bolj stresnega vsakdanjega življenja vedno bolj intenzivno iskali sprostitev v naravi.

7

V geografskem smislu je ta diplomska naloga omejena na Slovenijo in Nemčijo, v strokovnem smislu pa na trajnostni razvoj turizma s poudarkom na ekoturizmu, zlasti z vidika nastanitvenih obratov. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo uporabili predvsem analitične metode, s katerimi smo v mikroekonomski statični raziskavi preverjali tuja spoznanja in izkušnje na obravnavanem področju. Diplomska naloga temelji na rezultatih primarne raziskave o ekološki naravnanosti slovenskih hotelov, ki jo je za potrebe Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarstvo RS opravil Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije ter na rezultatih nekaterih drugih primarnih raziskav. Pri preučevanju teme smo se opirali na podatke, objavljene na spletnih straneh posameznih turističnih podjetij in združenj ter na članke v strokovnih revijah. V osrednjem delu naloge, ki je namenjen posnetku stanja, smo uporabili deskriptivno metodo in komparativno analizo (primerjava s tujino). Sklep diplomske naloge tvori sinteza, v kateri smo na osnovi teoretičnih spoznanj in rezultatov analize izdelali predlog za uvedbo vzorčnega ekohotela za Slovenijo.

8

2 SPLOŠNO O OKOLJSKI PROBLEMATIKI V TURIZMU Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo v povezavi s potovanjem oseb in njihovim bivanjem izven kraja prebivališča, katerega namen ni zaposlitev ali stalno bivanje v namembnem kraju (Mihalič 1995, 8 povzema po Kaspar 1991, 18). Med turiste poleg oseb, ki potujejo zaradi počitka, sprostitve, zabave in novih doživetij, sodijo tudi osebe, ki potujejo poslovno. V ta okvir sodijo sestanki, seminarji, konference in podobna poslovna srečanja. Turistično povpraševanje je funkcija potreb po potovanju in bivanju izven kraja stalnega bivališča, količine razpoložljivih finančnih sredstev, količine prostega časa, cen integralne turistične storitve, subjektivnih dejavnikov ter količine in kakovosti naravnih, kulturnih in socioloških značilnosti namembnega kraja. Med vsemi naštetimi je najpomembnejši tisti dejavnik, ki predstavlja ozko grlo (Mihalič 1995, 23). V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na dejavnik kakovosti in subjektivni dejavnik ekološke zavesti. Turizem je največji gospodarski sektor na svetu. Zaposluje več kot 230 milijonov ljudi in predstavlja najmanj 10 odstotkov celotnega družbenega proizvoda na svetovni ravni. V 60 državah je turizem panoga z največjim obsegom izvoza, v 150 državah pa je ta panoga med prvimi petimi glede na obseg izvoza. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) je turizem eden najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev. Obseg poslov, povezanih s turizmom, lahko primerjamo z izvozom nafte, proizvodnjo in predelavo hrane ter avtomobilsko industrijo. Turizem danes igra ključno vlogo v mednarodni menjavi in mnogim državam predstavlja glavni vir prihodka (http://www.unwto.org/aboutwto/why/en/why.php?op=1 [20.05.2009]. Kljub temu, da je sektor na prvi pogled zelo »čist«, sodi turizem med večje onesnaževalce okolja, predvsem na račun cestnega in letalskega prometa ter na račun ustvarjanja velikih količin odpadkov. 2.1 Vplivi turizma na okolje Ko slišimo besedo »okolje«, najprej pomislimo na naravo in ekologijo, vendar pa v okviru trajnostnega razvoja turizma in ekoturizma obravnavamo poleg naravnega tudi družbeno, kulturno in ekonomsko okolje, ki naj bi delovala v sinergiji. Turizem je sektor, ki je popolnoma odvisen od okolja, v katerem se izvaja. Vpliv je obojestranski, saj turizem učinkuje na okolje, obenem pa tudi okolje vpliva na turizem. Privlačnost turističnega kraja je namreč v večini primerov odvisna od kakovosti okolja. 2.1.1 Pozitivni učinki turizma na okolje Med najpoglavitnejšimi pozitivnimi učinki turizma so zagotovo ugodni vplivi na gospodarsko rast in zmanjševanje brezposelnosti v različnih sektorjih, izboljšave

9

infrastrukturnih omrežij, hitrejši razvoj odročnih področij, ponovno poseljevanje zapuščenih območij, možnost pridobitve sredstev iz različnih skladov in podobno (Mihalič 1995, 54-55). Kot smo že omenili, lahko turizem uspeva le tako dolgo, dokler bo kvaliteta okolja dovolj visoka, da bo ustrezala pričakovanjem turistov. Turistični ponudniki bodo zato, ne glede na ekološko usmerjenost, vzpodbujali zaščito naravnega okolja in bodo del prihodkov od turizma namenili za zaščito naravnih virov. Turizem lahko na nevsiljiv način pomaga oblikovati in krepiti splošno ekološko zavest. Kot primer lahko navedemo prijazno obvestilo na vratih hotelske kopalnice, ki gosta spodbuja k varčevanju z vodo ter napotek o ravnanju z brisačami, ki so še uporabne. 2.1.2 Negativni učinki turizma na okolje Poleg pozitivnih vplivov na okolje ima turizem tudi številne negativne učinke. Turistična dejavnost obremenjuje naravno okolje z izdatnim trošenjem naravnih virov, predvsem pitne vode, emisijami toplogrednih plinov in povzročanjem hrupa, zlasti zaradi turističnih prevozov, vizualnim onesnaževanjem zaradi pretiranih pozidav, produkcijo velikih količin odpadkov, ogrožanjem avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst in poseganjem v pokrajinsko integriteto, kar vpliva na erozijo tal, podnebne spremembe itd. Na križarjenjih po karibskem morju se vsako leto proizvede več kot 70.000 ton odpadkov, povprečno golf igrišče pa dnevno posrka količino vode, ki bi zadostovala za oskrbo 100 malezijskih farm (http://www.ecotourism.org [26.11.2008]). Največji problem predstavlja tako imenovani masovni turizem, ki se je v Evropi začel razvijati po drugi svetovni vojni. Razloge za tako nenaden razmah turizma lahko iščemo v povečanju osebnih dohodkov, dvigu življenjskega standarda in večji količini prostega časa (Mihalič 1995, 90-91). Ponudniki turističnih storitev so navedena dejstva začeli izkoriščati za doseganje lastnih ekonomskih interesov, ki so na prioritetnih lestvicah oblikovalcev turistične ponudbe še danes daleč pred družbenimi interesi. Šele v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je postalo jasno, da ima masovni turizem izrazito negativni vpliv na naravno okolje, kulturno dediščino določenega območja in lokalno prebivalstvo. V Sloveniji masovnega turizma v pravem pomenu besede ne poznamo, kljub temu pa predvsem v obmorskih krajih že lahko začutimo preveliko zasičenost s turističnimi objekti. Takšno okolje je lahko ogroženo tako z ekološkega kot z estetskega vidika. Claire A. Gunn v svoji publikaciji Tourism Planning kot ključne negativne posledice rasti turizma navaja porušitev naravnega ravnovesja in ekosistema na določeni turistični destinaciji, negativne sociološke vplive, med katerimi posebej izpostavi trk različnih kultur, pretirano širitev transportnih sistemov, širjenje urbanih področij v nekoč ruralne kraje, pritisk na obstoječo, pogosto prešibko lokalno infrastrukturo, neenakomeren gospodarski razvoj področij in regij, širitev bolezni, krčenje gozdov, erozijo tal, uničevanje rastlinskih in živalskih vrst, onesnaževanje gorskih poti ipd. (Gunn 2002, 77-80). Podobni negativni učinki se kažejo tudi v Sloveniji, saj so nekatera, predvsem obalna

10

območja pretirano pozidana s turističnimi objekti, negativni učinki na račun nepremišljene gradnje pa se pojavljajo tudi na podeželju. S pojavom novih destinacij se je turizem prerazporedil na več različnih lokacij. Medtem ko je leta 1950 15 najbolj priljubljenih destinacij gostilo 88 odstotkov vseh turistov, se je do leta 1970 ta delež zmanjšal na 75 odstotkov, leta 2005 pa je znašal le še 57 odstotkov (http://www.unwto.org [26.11.2008]). Gössling opozarja tudi na dejstvo, da se zaradi podnebnih sprememb lahko spremenijo oblike turizma, ki so za določena območja tipična in s tem povezane značilne aktivnosti (smučarski turizem, potapljanje, deskanje itd.). V skrajnih primerih lahko to pomeni tudi propad turizma na nekaterih destinacijah (Gössling 2005, 339). Na ta način bodo v prihodnosti lahko prizadeta tudi nekatera slovenska, predvsem nižje ležeča smučarska središča (npr. Pohorje). Pri opisovanju Slovenije za namen promocije večkrat uporabljamo besedno zvezo »naravne lepote«. Turisti prihajajo v Slovenijo zaradi razmeroma neokrnjene narave, ki je v nekaterih drugih predelih sveta ni več mogoče najti, zato jo moramo takšno tudi ohraniti. 2.2 Trajnostni razvoj turizma in ekoturizem Izraza trajnostni turizem in ekoturizem označujeta turizem, ki je ekološko bolj sprejemljiv od množičnega. Prizadeva si zmanjševati negativne posledice in povečati pozitivne učinke na naravno, družbeno in kulturno okolje. Njegov namen je ohraniti primerno kakovost okolja oziroma jo celo izboljšati, v kolikor je to mogoče. Nekateri avtorji pojma ločujejo, drugi pa ju obravnavajo kot sopomenki, vendar je pojem »trajnostni turizem« po večini virov nekoliko širši od pojma »ekoturizem«. Lah razlikuje celo izraza »ekološki« in »okoljski«, saj meni, da se prvi nanaša zgolj na naravne vrste in zakonitosti življenja v naravi, medtem ko drugi poleg naravnega upošteva tudi družbeno okolje. Po njegovem mnenju izraz »trajnostni« opredeljuje etično načelo, ki od človeka terja ravnanje in gospodarjenje z naravo na način, ki ne bo ogrožal obstoja prihodnjih rodov. Najustreznejši pojem, ki definira razvoj, čimbolj prilagojen obnovljivim naravnim virom, je po njegovem mnenju »sonaravni trajnostni razvoj« (Svet za varstvo okolja RS 2001, 15). Mihaličeva definira trajnostni turizem kot turizem, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, hkrati pa omogoča prihodnjim generacijam zadovoljevanje njenih lastnih potreb (Mihalič 1995, 58). Trajnostni razvoj, bodisi turizma bodisi nekega drugega sektorja, je usmerjen v prihodnost in je s tega vidika najmanj egoistična oblika katere koli dejavnosti. Vzdržuje kakovost okolja, skuša izboljšati ekološke in hkrati ekonomske razmere, omogoča enakomeren razvoj, prispeva k višji kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in zagotavlja zadovoljstvo turistov v čim večji meri.

11

UNWTO definira trajnostni turizem kot zadovoljevanje gospodarskih, socialnih in estetskih potreb na način, ki zagotavlja ohranjanje kulturne integritete, ekoloških procesov in biotske raznovrstnosti (http://www.unwto.org [26.11.2008]). Mednarodna družba za ekoturizem TIES (The International Ecotourism Society) definira pojem ekoturizem kot odgovorno potovanje na naravna območja, ki ohranja okolje in izboljšuje dobro počutje lokalnih prebivalcev (http://www.ecotoursim.org [26.11.2008]). Pojmovanja se torej razlikujejo od avtorja do avtorja, zato v tej nalogi nismo izpostavljali mnenja točno določenega. Ne glede na to, ali govorimo o ekološkem, okoljskem ali trajnostnem turizmu, bomo vselej imeli v mislih okolje v širšem smislu, torej naravno, kulturno in družbeno. Ekoturizem mora zmanjševati negativne vplive na okolje, graditi okoljsko in kulturno zavest, zagotavljati dobro počutje turistov in lokalnih prebivalcev, ustvarjati optimalne ekonomske koristi lokalnim skupnostim, izboljšati delovne pogoje zaposlenim v turizmu ter vključevati lokalno prebivalstvo v odločanje o spremembah, ki bi utegnile bistveno vplivati na njihov vsakdan. Zagotavljati mora pozitivne prispevke k ohranjanju naravne in kulturne dediščine, turistom pa nuditi doživetja, ki so smiselno povezana z lokalnim prebivalstvom in omogočajo boljše razumevanje lokalne kulturne, družbene in okoljske problematike. Omogočati mora fizično aktivnost gostov na ekološko sprejemljiv način, negovati lokalno kulturo in spodbujati medsebojno spoštovanje turistov in lokalnega prebivalstva, ohranjanje in spoštovanje obstoječih političnih ter okoljskih in socialnih razmer v receptivni državi oziroma na destinaciji (http://www.ecotoursim.org [26.11.2008]). Od klasičnega se trajnostni turizem razlikuje v tem, da je glavni motiv »ekoturistov« bivanje v naravi in v sožitju z njo, zmanjševanje negativnih vplivov na naravno in socialno ter kulturno okolje, ustvarjanje socialne in gospodarske koristi lokalnim skupnostim ter informiranje civilne družbe in dvigovanje ravni okoljske ozaveščenosti. Trajnostni razvoj turizma je povezan z etičnim načelom, ki nam nalaga, da mora biti izkoriščanje naravnih virov in vrednot vzdržno, razumno in uravnoteženo, torej načrtno in usklajeno (Svet za varstvo okolja RS 2001, 15). V vseh pogledih je trajnostni turizem namenjen ljudem, ki spoštujejo naravo in iščejo stik z njo. Ciljna skupina pri trženju ekoturizma so torej posamezniki in skupine, ki so ekološko osveščeni in družbeno odgovorni. Hall opozarja, da niti ekoturizem ne more biti popolnoma neoporečen, saj se transportu v namembni kraj ne moremo izogniti oziroma je v večini primerov nemogoče zagotoviti prevoz, ki ne bo ustvarjal emisij ogljikovega dioksida v ozračje (Hall 2006, 306). S trditvijo se strinjamo, kljub temu pa menimo, da lahko izpuste s pravilnim načrtovanjem potovanj bistveno zmanjšamo.

12

2.3 Povezava ekonomskih in ekoloških interesov Ekonomsko determiniran turizem bi moral biti tudi ekološko sprejemljiv, saj je le takšen lahko dolgoročno uspešen in navsezadnje tudi dobičkonosen. Uničevanje okolja pomeni hkrati tudi uničevanje turizma, saj je le-ta odvisen predvsem od privlačnosti okolja, v katerem se dejavnost izvaja. Naše mnenje je, da je povezava ekonomskih interesov z ekološkimi ne le mogoča, pač pa celo nujna, če imamo v mislih dolgoročne ekonomske koristi. Poleg dolgoročnih ekonomskih koristi, ki so povezane zlasti s pridobitvijo in ohranitvijo tržnega deleža, se ekoturizem manifestira tudi skozi kratkoročne ekonomske učinke v obliki prihrankov na račun manjše porabe energije in vode. Potrošniki so z ekološkimi problemi seznanjeni, vendar se zaenkrat še premalo zavedajo lastnega doprinosa k vse slabšemu stanju okolja, ravno tako pa se ne zavedajo odgovornosti in moči, ki jo imajo pri ohranjanju le-tega. V tem primeru lahko govorimo o odsotnosti ekološke odgovornosti. Stopnja informiranosti bo v prihodnosti čedalje večja, z njo pa bo naraščala splošna ekološka ozaveščenost. Ciljne skupine se bodo že v kratkem času začele obnašati bolj ekološko. Potrošniki bodo posegali po okolju prijaznih produktih. Tako kot bodo med izdelki na policah v trgovini izbrali takega, ki je ekološko najbolj sprejemljiv, bodo tudi v obsežni ponudbi istovrstnih ali primerljivih turističnih produktov izbrali tistega, ki bo najbolj prijazen okolju. Gunn v zvezi z ekonomskimi učinki turizma opozarja tudi na dejstvo, da prihodki in dobički od turizma pogosto, namesto, da bi ostali v regiji oziroma na območju, kjer se turizem odvija, odtekajo drugam. Do tega najpogosteje prihaja pri masovnem turizmu, od katerega lokalne skupnosti nimajo nobenih koristi. Po njegovem mnenju se je temu mogoče izogniti le s premišljenim načrtovanjem razvoja turizma, torej trajnostnim razvojem turizma (Gunn 2002, 76-77). Menimo, da je trajnostna oblika turizma edina, ki zagotavlja ekonomske in druge koristi vsem sodelujočim v procesu izvajanja le-tega, saj ni usmerjena le k čim večjemu dobičku, ki so ga deležni redki posamezniki, pač pa del prihodka namenja tudi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter dobrobit lokalnega prebivalstva. 2.3.1 Zahteve tujih turistov TIES navaja izsledke raziskav zahtev potrošnikov, izvedenih v različnih državah med leti 2000 in 2005, iz katerih izhaja, da večina turistov smatra aktivno varovanje okolja in podporo lokalnim skupnostim kot del odgovornosti hotela. Znaten delež turistov se zaveda potrebnosti in pomembnosti trajnostnega turizma, kar nekaj se jih zanima za okolju prijazne počitnice, 5 do 10 odstotkov pa jih zahteva »zelene« počitnice. Skoraj polovica anketiranih nemških turistov meni, da so okolju prijazne nastanitve posebno pomembne in bistveno vplivajo na odločitev pri izbiri počitnic. Britanskim turistom se zdi pomembno tudi, da turistična podjetja svojim zaposlenim zagotavljajo ustrezne delovne razmere. Večina anketiranih turistov bi bila pripravljena odšteti več denarja za

13

bivanje v hotelu z ekološko sprejemljivim načinom poslovanja. Večina švicarskih turistov svoje počitnice izbere na podlagi sprejemljivosti le-teh za lokalno kulturo (http://www.ecotouurism.org [26.11.2008]). Menimo, da izsledki raziskav kažejo na relativno visoko stopnjo ekološke zavesti pri tujih potrošnikih, ki pa ni samo latentna, pač pa jasno izražena, zato je ignoranca njihovih želja s strani turističnih ponudnikov nerazumljiva. V Sloveniji bi morali tovrstnim podatkom pripisovati večjo težo, saj je delež turistov iz držav, v katerih so bile zgoraj omenjene raziskave opravljene, pri nas dokaj visok. Gre torej za očitno tržno nišo, ki pa zaenkrat ostaja nezapolnjena. 2.3.2 Profil evropskega »ekoturista« Povprečni evropski »ekoturist« je visoko izobražen z višjim osebnim dohodkom, srednjih let ali starejši. Je izkušen turist in mnenjski vodja (tako imenovani »opinion leader«), ki o svojih potovanjih pripoveduje prijateljem in znancem (http://www.ecotourism.org). Ker tudi Slovenijo obiskujejo evropski turisti z navedenimi lastnostmi, upravičeno sklepamo, da bi prisotnost trajnostno naravnane turistične ponudbe naletela na pozitiven sprejem. Poleg tega je slovenski turist čedalje bolj podoben evropskemu turistu, zato bi z uvedbo ekološkega managementa v slovenskih hotelih pridobili tako tuje kot tudi domače goste. V razvitih državah je ekoturizem ena od oblik gospodarske dejavnosti, ki je manj destruktivna od ostalih gospodarskih panog in sektorjev, hkrati pa predstavlja priložnost za zaposlovanje lokalnega prebivalstva. Ekoturizem se je izkazal za enega najučinkovitejših mehanizmov za zagotavljanje finančnih virov za vzdrževanje varovanih območij, predvsem v manj razvitih državah in državah z najbogatejšo biodiverziteto. Biotska raznolikost je v mnogih državah, med drugim tudi v Sloveniji, eden najpomembnejših turističnih potencialov, le da se pri nas tega zaenkrat še ne zavedamo dovolj in zato ostaja veliko priložnosti neizkoriščenih (Turistična zveza Slovenije 2003,12). Na podlagi navedenih dejstev lahko zaključimo, da povpraševanje po ponudbi ekoturizma obstaja, vendar turistična podjetja v tem ne opazijo tržne niše in se obenem ne zavedajo, da je ravno usmerjenost k trajnostnem razvoju tisti dejavnik, ki bo vplival na dosego in ohranitev želenega tržnega deleža, s tem pa na dolgoročni uspeh. Podjetja, ki se bodo odločila ponuditi »eko« ali »bio« turistične storitve, naj to specializacijo izpostavijo pri trženju storitve. Menimo, da bi bilo nesmiselno, da bi ekohotel gradil svoj marketing primarno na wellness ponudbi. Ekohotel bi moral v odnosu do širše javnosti po našem mnenju predvsem poudarjati svojo ekološko naravnanost, dopolnilne dejavnosti pa ponuditi kot dodano vrednost storitve.

14

2.4 Ekološki management Ekološki management je definiran kot poslovna aktivnost pri vodenju organizacije, ki temelji na sodobnih načelih in dosežkih na različnih področjih skladno s trajnostnim razvojem (Ministrstvo za gospodarstvo 2006, 17 povzema po Lah 2002,138). Predstavlja družbeno odgovorni koncept poslovanja v tržnem gospodarstvu, ki je interdisciplinarne narave in zajema vsa področja poslovodenja podjetja, torej vodenje, raziskovanje, razvoj, trženje, proizvodnjo, kadrovanje, investicije itd. Vse aktivnosti potekajo v smeri doseganja temeljnega cilja ekološkega managementa, torej skrbi za varovanje okolja. Za uspešno izvajanje sistema ravnanja z okoljem je nujno potrebna ekološka ozaveščenost vodilnih na strateški ravni ter odločevalcev na taktični in navsezadnje izvajalcev na operativni ravni poslovnega procesa. K uvedbi ekološkega managementa podjetja spodbujajo okoljska zakonodaja - pri nas Zakon o varstvu okolja – predpisi in normativni akti, možnost pridobitve večjega ugleda podjetja, zahteve in pričakovanja kupcev, dolgoročna optimizacija stroškov in dolgoročno povečevanje dobička ter pričakovanja zaposlenih po varnem ter zdravju in počutju prijaznem delovnem okolju. Podjetje mora dolgoročno opredeliti cilje, oblikovati strategije in taktike na področju varovanja okolja ter sprejetim ukrepom in načrtom podrediti operativni del poslovnega procesa. Zastavljene cilje bo podjetje lahko doseglo le pod pogojem, da se spremenijo vedenjski vzorci vseh zaposlenih. Pri uvajanju trajnostnega razvoja v poslovanje podjetja lahko uporabimo dva koncepta: aditivni trajnostni razvoj, ki temelji na odstranjevanju že nastalih odpadkov in emisij, torej reševanje okoljskih problemov po končanem procesu, ali integrirani trajnostni razvoj, ki aktivno rešuje okoljsko problematiko z inovacijami, katerih cilj je preprečevanje nastajanja odpadkov (Ministrstvo za gospodarstvo 2006, 14). Naše mnenje je, da bodo morala podjetja prej ali slej pristopiti k integriranemu konceptu, saj se le-ta ukvarja s preventivo, torej preprečevanjem napak, in ne popravljanjem napak, ko so te že storjene. Samo takšen način zagotavlja dolgoročen uspeh. Zastavljene okoljske cilje lahko podjetje doseže z različnimi strategijami, od indiferentne, ki ne sprejema okoljskega tveganja in ne izkorišča okoljskih priložnosti, do inovativne, ki poleg tega, da sprejema okoljsko tveganje, tudi išče nove priložnosti za razvoj (MG 2006, 14). Odločitev o izbiri strategije je v pristojnosti managementa podjetij, na žalost pa se večina slovenskih podjetij ne odloča za pristop k inovativni strategiji.

15

3 MOŽNOSTI ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA V SLOVENIJI Po podatkih revije Kongres v Sloveniji turizem predstavlja 7,7 odstotkov BDP in zagotavlja 55.000 delovnih mest, v Evropi pa predstavlja 10 odstotkov BDP in 20 milijonov delovnih mest, zato menimo, da ima sposobnost in nenazadnje odgovornost, da skrbi za ohranjanje in oplemenitenje okolja (Tomin Vučkovič 2008, 72). Slovenija je kot članica EU zavezana k uresničevanju direktiv in smernic EU. Strategija EU za trajnostni razvoj in Lizbonska strategija EU za rast in delovna mesta zahtevata integracijo gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev, ki se ne smejo izločati, pač pa krepiti drug drugega. Temu sledi tudi Agenda za trajnostni in konkurenčni evropski turizem, dokument, ki je usmerjen k optimizaciji delovnih mest v turizmu, spoštovanju trajnostnih razvojnih usmeritev in izboljševanju konkurenčnosti evropskega turističnega gospodarstva, ki ga je Svet EU sprejel leta 2007. Ekoturizem v Sloveniji naj bi bil organiziran kot dopolnitev klasičnemu turizmu, kot priložnost za trajnostni razvoj podeželja, kot način ohranjanja naravnih, kulturnih in etnoloških posebnosti Slovenije ter kot priložnost za razvoj prepoznavnih produktov ekoturizma. Ker prihodnost turizma temelji na trajnostnem razvoju, je poglavitni cilj Ministrstva za gospodarstvo spodbujanje razvoja in spremljanje uresničevanja skladnega regionalnega razvoja po načelih trajnosti. Ukrepi turistične politike v letu 2009 so:

o prostorski in regionalni razvoj turizma s poudarkom na uravnoteženosti med funkcijo varovanja in funkcijo razvoja,

o spodbujanje uveljavljanja načel trajnostnega razvoja v turizmu zlasti z informiranjem in sofinanciranjem implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve v turističnih podjetjih,

o razvoj indikatorjev trajnostnega turizma o vplivu turizma na okolje in okolja na turizem ter

o ureditev pogojev za razvoj turizma na zavarovanih območjih za zagotovitev optimalnih pogojev za razvoj zavarovanih območij (http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/trajnostni_in_regionalni_razvoj/ [29.06.2009]).

Zastavljene cilje na področju ekoturizma in trajnostnega turizma bi Slovenija lahko dosegla s pomočjo naslednjih strategij:

o pospeševanje razvoja ekoturizma na izbranih prednostnih področjih, o izvajanje izobraževalnih programov za osveščanje ponudnikov in potrošnikov o

prednostih ekoturizma, o pomoč potencialnim ponudnikom produktov ekoturizma v obliki ugodnih

finančnih virov in olajšav, o pomoč pri oblikovanju, promociji in trženju ekoturizma.

Nosilci spodbujanja ekoturizma v Sloveniji bi morali biti vsi segmenti javnega, zasebnega in nevladnega sektorja, ki so na kakršen koli način povezani z razvojem

16

turizma, podeželja, regionalnim razvojem, varovanjem kulturne in naravne dediščine, torej vlada z ministrstvi, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Slovenska turistična organizacija z lokalnimi turističnimi organizacijami, Turistična zveza Slovenije in turistična društva, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Združenje turističnih kmetij Slovenije ter turistični ponudniki, turistične agencije itd. (Turistična zveza Slovenije 2002, 43). Turistična zveza Slovenije v prispevku s posvetovanja o razvoju ekoturizma v Sloveniji navaja naslednje: »Ekoturizem ni pretirano donosna dejavnost in to se najbrž v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo.« in dalje: »Zaradi teh in ostalih razlogov glavne kapitalske turistične korporacije niso zainteresirane za znatne investicije v ekoturizem, kar mogoče ni tako slabo. Na ta način ni bojazni (v tem trenutku) za svetovni stampedo ekoturistov.« Menimo, da je govoriti o »stampedu ekoturistov«, ki bodo masovno zahajali na naša varovana območja in jih zasedali do zadnjega kotička, popolnoma neupravičeno. Navedeni citat namreč zavrača vsa dejstva, navedena v gradivu, ki govorijo v prid trajnostni obliki turizma. Masovni turizem in ekoturizem se, kot že rečeno, izključujeta. Slednji je namreč namenjen individualnim potnikom in manjšim skupinam. Ekoturizem je oblika turizma z največ ugodnimi učinki na naravno, socialno in kulturno okolje, zato je zavračanje le-tega nesmiselno. Investitorji v Sloveniji so večinoma še vedno mnenja, da ekoturizem ni dovolj dobičkonosna dejavnost, zato z izjemo redkih večina še vedno zavrača financiranje takšnih projektov. Menimo, da sklicevanje zgolj na okoljsko zakonodajo ne more biti podlaga trajnostnemu razvoju, saj so njena določila navadno preveč ohlapna, poleg tega pa je neupoštevanje kakršne koli zakonodaje sankcionirano z denarnimi kaznimi. Motiv za izpolnjevanje zakonodaje je v tem primeru izogibanje kazni, trajnostni razvoj pa terja interese na višji stopnji. Iz navedenega lahko sklepamo na pomanjkanje interesa za uvedbo bolj inovativne strategije doseganja okoljskih ciljev. 3.1 Ekološka naravnanost slovenskih hotelov Ministrstvo za gospodarstvo RS navaja izsledke raziskave Svetovnega gospodarskega foruma (WEF – World Economic Forum) o konkurenčnosti v turističnem sektorju, ki je zajemala 130 držav in temelji na ocenah 14-ih dejavnikov konkurenčnosti turističnega sektorja (http://www.mg.gov.si [28.05.2009]). Slovenija se je na podlagi skupne ocene uvrstila na 36. mesto, kar predstavlja zgornji del lestvice oziroma nadpovprečje v okviru obdelanih parametrov. Na področju okoljskih dejavnikov smo bili uvrščeni na visoko 17. mesto, kar naj bi pomenilo dokaj dosledno upoštevanje okoljevarstvenih predpisov. Glede na število sporazumov na področju varovanja okolja, h katerim je država pristopila, se uvrščamo na 5. mesto, kar je izredno visoko.

17

Vendar pa sprejemanje predpisov in pristopanje k sporazumom ne pomeni nujno konkretnih aktivnosti in ukrepov na področju varovanja okolja. Aktivni trajnostni razvoj se začne z odločitvijo hotela za vpeljavo ekološkega managementa in nadaljuje z doslednim izvajanjem ukrepov za varovanje okolja in varčevanje z naravnimi resursi. Da se hotel deklarira kot ekološki in tako postane primeren kandidat za okoljski znak, mora izpolnjevati ekološke kriterije, ki se nanašajo na varčevanje z viri energije in uporabo obnovljivih virov, primerno termalno izolacijo, avtomatske sisteme izključevanja razsvetljave in ogrevanja, zbiranje podatkov o porabi električne energije, varčno vodoinstalacijsko opremo, fleksibilno menjavo brisač in posteljnega perila, primerno odvajanje ali recikliranje odpadnih voda, izobraževanje zaposlenih in gostov o okoljevarstvenih vprašanjih, uporabo ekoproizvodov in proizvodov za večkratno uporabo, uporabo ekološko neoporečnih barv, čistil in detergentov, ločevanje odpadkov in primerno odvajanje le-teh, izogibanje uporabi nevarnih snovi, bioklimatsko arhitekturo ter uporabo hrane in prehrambenih proizvodov iz certificirane ekološke pridelave (Klančnik 2008, 6-7). 3.2 Povzetek raziskave o ekološki naravnanosti slovenskih hotelov Raziskava o ekološki naravnanosti slovenskih hotelov je privedla do nasprotnih ugotovitev, in sicer:

o stopnja ekološke urejenosti slovenskih hotelov in ekološka naravnanost zaposlenih v hotelu sta nizki,

o uvajanje ekološkega managementa v slovenskih hotelih je večinoma nesistematično,

o v hotelih primanjkuje strokovnjakov, ki bi skrbeli za celovit ekološki management in izvajanje standardov,

o ekološki problematiki je posvečena pozornost, vendar znak za okolje EU pozna manj kot polovica anketiranih,

o večina vprašanih meni, da bi implementacija znaka za okolje povečala stroške poslovanja,

o respondenti vidijo vlogo države predvsem v finančnih vzpodbudah v obliki davčnih olajšav za hotele, ki nameravajo uvesti znak za okolje, izvajanju nadzora in izobraževanja ter promocije pri uvajanju znaka za okolje,

o celoviti koncept reševanja ekoloških vprašanj imata z akcijskim načrtom izdelani le dve anketirani podjetji, ekološko knjigovodstvo izvaja le eno podjetje, ekološko poročilo pa izdeluje le pet podjetij,

o 32,5 odstotkov hotelov, ki so sodelovali v raziskavi, še vedno uporablja težka olja in premoge,

o le 23,1 odstotkov anketiranih hotelov uporablja tuše in vodovodne pipe z omejeno pretočnostjo vode,

o večina hotelov v Sloveniji ni zgrajena v skladu s standardi bioklimatske arhitekture,

o izobraževanje zaposlenih je najbolj intenzivno na področju ravnanja s čistili,

18

o informiranje gostov je najbolj intenzivno glede načinov varčevanja z energijo in vodo,

o izdelki z ekološko oznako so v uporabi le delno (Ministrstvo za gospodarstvo 2006, 8-9).

Rezultati primarne raziskave torej niso preveč vzpodbudni in kažejo na to, da so slovenska hotelska podjetja glede uvajanja ekološkega managementa v večini pasivna. Temeljni akt na področju ekologije je Zakon o varstvu okolja, ki ga podjetja spoštujejo le do takšne mere, da se izognejo morebitnim sankcijam, ki bi povzročile dodatne stroške. Z vstopom v Evropsko unijo se je Slovenija zavezala tudi k spoštovanju in uresničevanju direktiv in drugih aktov na področju varovanja okolja, zato bo morala slej ko prej uvesti dolgoročni program reševanja omenjene problematike tako na področju turizma kot tudi v okviru drugih sektorjev in panog. 3.3 Ukrepi za pospeševanje uvajanja ekološkega managementa Za pospeševanje procesa uvajanja znaka za okolje v turističnih podjetjih bi morala država s pristojnimi institucijami izpeljati intenzivno promocijo prednosti, ki jih prinaša uvajanje ekološkega managementa v poslovanje, povezati pristojna ministrstva in oblikovati skupna izhodišča ter politiko, ki bo vzpodbudila implementacijo znaka za okolje, oblikovati dodatne kriterije s področja ekološkega managementa in jih vključiti v nabor kriterijev, ki bodo omogočili pridobitev sredstev iz strukturnih skladov EU ter vključiti pozitivno ekološko naravnanost in uvajanje ekološkega managementa kot eno izmed komparativnih prednosti slovenskega turizma in jo tudi celovito tržiti. Ekipa strokovnjakov je na podlagi temeljite analize in metode Delfi oblikovala nabor kriterijev, ki bi lahko predstavljali minimum za uvedbo ekološkega managementa. Nanašali bi se na vse aspekte delovanja hotela, vključno z načinom gradnje kapacitet in uporabljenimi materiali ter nenazadnje na storitve, ki jih hoteli ponujajo. Na podlagi omenjene raziskave določeni minimum je znatno presegel minimum kriterijev v drugih državah in celo minimum pogojev za pridobitev znaka za okolje EU, zato so ga zaradi prezahtevnosti izključili (Ministrstvo za gospodarstvo 2006, 62). Interes za uvedbo katerega koli ekološkega znaka podpiramo in menimo, da je prav, da obstajajo določene minimalne zahteve, ki jih podjetje mora izpolnjevati za pridobitev le-tega, prav tako morajo obstajati kriteriji na podlagi katerih se podjetja in potrošniki lahko orientirajo, vendar pa ne vidimo nobenega problema v preseganju minimalnih kriterijev, saj so ti lahko indikatorji dodane vrednosti hotela oziroma lahko predstavljajo pomembno konkurenčno prednost. Temelj je sprememba v miselni naravnanosti, ki naj bo vodilo sprememb pri ravnanju z okoljem, glavni namen tovrstnih prizadevanj pa mora biti skrb za ohranitev okolja.

19

3.4 Praktični primeri uvedbe trajnostnega turizma v Sloveniji Kot smo že omenili, se slovenski gostinci, hotelirji in kmetje redko odločajo za uvedbo ekološkega managementa, zato je obratov, ki bi aktivno poslovali v skladu z načeli trajnostnega razvoja turizma, razmeroma malo. V nadaljevanju so predstavljeni ponudniki, ki so izjeme v splošni nezainteresiranosti za izvajanje gospodarske dejavnosti v skladu s trajnostnim razvojem. 3.4.1 Terme Snovik Terme Snovik so prve ekoterme v Sloveniji in prvo slovensko turistično podjetje, ki je pridobilo znak za okolje EU za turistične namestitve (EU marjetica, ang. ecolabel). Njihova skrb za družbeno in naravno okolje presega zgolj deklarativno raven, saj skušajo z naravo sobivati in vzdrževati odprt dialog z vsemi udeleženci njihove dejavnosti ter omogočati sinergično rast in razvoj podjetja in njegove okolice. Zavedajo se tudi, da je okolje temelj vseh vrst turistične ponudbe. V Termah Snovik so vzpostavili sistem kakovosti, ki je skladen z zahtevami standardov skupine ISO 9000 in ISO 14000, kot referenčna standarda pa so izbrali ISO 9001 za kakovost in ISO 14001 za ravnanje z okoljem. Za implementacijo znaka za okolje EU za turistične namestitve so se odločili, ker se zavedajo pomembnosti naravnega okolja, ki jih obdaja in ga želijo v takšni formi tudi ohraniti. Znak EU marjetica pridobijo podjetja, ki si prizadevajo za zmanjševanje onesnaževanja zraka, varčnejšo rabo energije in drugih naravnih virov ter zmanjševanje onesnaževanja okolja, v ponudbi prehrane pa uporabljajo organsko pridelana živila. Znak za okolje EU je uradno priznana in spoštovana storitvena znamka, ki v očeh uporabnika zagotavlja dodano vrednost proizvodu ali storitvi in s tem pripomore k izbiri destinacije. Okoljevarstvena zagotovila predpostavljajo zdrava bivališča, zdravo prehrano ter zdravo okolje tako za turiste kot za zaposlene. Vodstvo term se zaveda, da vse več gostov zahteva namestitev s pozitivnimi učinki na njihovo zdravje. Projekt implementacije znaka za okolje je bil delno financiran iz strukturnih skladov EU. Vsi objekti so zasnovani tako, da je njihova postavitev maksimalno prilagojena naravni konfiguraciji terena in ne posega v naravne značilnosti pokrajine. Namestitvene zmogljivosti so zgrajene iz naravnih materialov. Uporaba fosilnih goriv za ogrevanje je v celoti nadomeščena z okolju prijaznejšimi surovinami, kot je lesna biomasa. S pomočjo vakuumskih sončnih kolektorjev učinkovito izkoriščajo sončno energijo, toploto odpadne vode in odvečno toploto v zraku pa ponovno izkoriščajo s pomočjo toplotne črpalke. Zgradili so tudi mehansko biološko čistilno napravo, ki omogoča ponovno uporabo odpadnih vod. Odpadke ločujejo tako zaposleni kot gosti, saj imajo vsi apartmaji nameščene triprekatne koše za odpadke. Energijo varčujejo z uporabo varčnih sijalk, sistemom samodejnega izklapljanja klimatskih naprav in gretja, kakovostno izolacijo, energetsko učinkovitimi napravami in bioklimatsko arhitekturo. Poleg varčevanja

20

energije skrbno ravnajo tudi z vodo, svoje goste pa spodbujajo k uporabi javnih prevoznih sredstev. Terme Snovik se ponašajo tudi s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami, kot so nagrada za energetsko učinkovito podjetje Ministrstva za okolje in prostor in Časnika Finance, nagrada za ohranjanje čistega okolja Agencije RS za okolje in Zveze prijateljev mladine Slovenije, nagrada Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), nagrada za okolju prijazno podjetje Časnika Finance in Ekološkega sklada itd. Ponašajo se tudi z naslovom Naj kopališče, ki so ga pridobili v nekaj zaporednih letih. Ponudba Term Snovik zajema tudi sodobni spa in wellness center ter kapacitete, namenjene izvajanju seminarske dejavnosti (http://www.terme-snovik.si [20.05.2009]). Menimo, da bi Termam Snovik pri implementaciji ekološkega znaka morala slediti tudi druga hotelska podjetja, saj številne nagrade izkazujejo zanimanje širše javnosti za ekološko specializirano turistično ponudbo. 3.4.2 Bohinj Park Hotel Bohinj Park Hotel se deklarira kot prvi ekološki hotel v Sloveniji in eden najnaprednejših ter energetsko najvarčnejših hotelov v osrednji Evropi. Hotel ima lastno 430 metrov globoko energetsko vrtino, iz katere črpa vodo, ki jo nato s pomočjo toplotne črpalke segreva na primerno temperaturo. Tako pridobljena voda se uporablja za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanju objekta. Del geotermalne vode, ki se ne izkoristi v ta namen, se uporabi za izplakovanje sanitarij. Topla voda iz prh in umivalnikov se zbira v posebnih zbiralnikih, kjer ji toplotne črpalke odvzamejo preostalo toploto in le-to izkoristijo, odpadna voda pa se, šele ko je ohlajena na 9˚C, spusti v kanalizacijo. Toplota, ki je bila odvzeta odpadni vodi, se preko toplotnih izmenjevalcev znova vrne v sistem. Vodo, ki ji je bila v toplotnih črpalkah odvzeta toplota, s pomočjo sistema hladilnih gred poleti uporabljajo tudi za hlajenje. Poleg energetske vrtine ima hotel tudi lastno energetsko postajo, ki sočasno proizvaja električno energijo in toploto. Tako pridobljena električna energija skrbi za poganjanje toplotnih črpalk v hotelu in celotno napajanje hotela ter vodnega parka, ki se nahaja v neposredni bližini hotela. Toplota, ki se sprošča ob proizvodnji električne energije, se uporabi za gretje bazenov. Takšen sistem ima zaradi uporabe preostale toplote 70-90 odstotni celotni izkoristek, medtem ko z istočasno proizvodnjo toplotne in električne energije omogoča tudi do 30 odstotkov prihranka primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo. Celotni hotel je ogrevan na principu nizko-temperaturnega režima – s talnim gretje in hladilno-grelnimi gredami. Hotelska razsvetljava je zasnovana pretežno na tehnologiji Power LED, ki omogoča 40-krat manjšo porabo električne energije v primerjavi z navadnimi in halogenskimi žarnicami. Življenjska doba LED svetilke je do 1000-krat daljša od življenjske dobe klasične svetilke. Izračunali so, da je poraba električne energije za razsvetljavo v Park hotelu Bohinj na ta način kar 2500 odstotkov manjša kot v primerljivem hotelu, ki ga

21

osvetljujejo na običajen način. Slaba stran halogenske žarnice je tudi ta, da ob uporabi le-te nastajajo toplotne emisije. Celotni sistem za izrabo energije in uravnavanje njene porabe je voden v centralnem nadzornem računalniškem sistemu. Visoko razvita tehnologija zahteva obsežen računalniški sistem. Tako veliko naprav oddaja tudi veliko toplote, zato je takšne prostore potrebno intenzivno hladiti. Da bi toplote, ki se sprošča ob delovanju naprav izkoristili, je v sistemskem prostoru nameščena napredna toplotna črpalka zrak-voda, ki vso oddano toplotno energijo vrne nazaj v sistem v obliki tople vode. Kot v večini drugih hotelov tudi tu v hotelskih kopalnicah goste čaka priporočilo, naj brisač in kopalnih plaščev ne dajejo v pranje, če to ni potrebno. Velike količine opranega perila v hotelskih in zunanjih čistilnicah potrošijo ogromne količine električne in toplotne energije, praškov in drugih kemikalij. Kljub temu, da so vsa čistila biološko razgradljiva, vseeno niso popolnoma neoporečna, čeprav je negativni učinek na okolje v tem primeru bistveno manjši kot pri uporabi konvencionalnih sredstev za čiščenje. Ker ne moremo z gotovostjo trditi, da se bodo prav vsi gostje ustrezno obnašali, za čimbolj učinkovito izrabo energije v Park hotelu Bohinj poskrbijo z dodatnimi ukrepi. Moderne računalniško vodene in z visoko tehnologijo podprte naprave v pralnici so energijsko varčne in okolju prijaznejše. Ker pa se pri pranju in likanju sprošča velika količina toplote, je v hotelu posebna, pralnici namenjena toplotna črpalka, ki oddano odpadno toploto prostoru odvzame in preusmeri v sistem za ogrevanje tople sanitarne vode. Stene v hotelu so nadstandardno izolirane in tako v največji možni meri omejujejo uhajanje toplote. Poleg sodobnih izolacijskih materialov so na celotnem objektu montirana tudi stekla, ki zagotavljajo minimalno izgubo toplote skozi plašč objekta. Streha je v celoti izdelana iz lesa in drugih materialov naravnega izvora, ki omogočajo optimalno izolacijo. V kolikor delujeta prezračevanje in klimatska naprava, gost pa okno pusti odprto, se energija porablja brez učinka. Sobe klimatska naprava ne more ohladiti (ali ogreti), zunanji zrak pa vdira v sobo skozi odprto okno. Na oknih so nameščeni posebni senzorji, ki v primeru, da gost ne zapre okna, po določenem času izključijo klimatsko napravo. Računalniški sistem, ki skrbi za uravnavanje klimatskih pogojev v notranjosti objekta, se obenem v realnem času prilagaja zunanjim klimatskim razmeram, kot so temperatura, vlaga, osončenost, del dneva ipd. in tako ustvarja optimalne pogoje za bivanje. Gost sicer lahko temperaturo v sobi nastavlja tudi sam. Udobnega bivanja pa ne zagotavljajo zgolj klimatski pogoji, temveč tudi ambient. Vse sobe in večina skupnih prostorov v hotelu je opremljenih z naravnimi materiali, večinoma lesom, naravnim kamnom, steklom ter drugimi naravnimi dekorativnimi elementi (http:// www.bohinj-park-hotel.si [20.05.2009]).

22

Hotel s pomočjo najsodobnejše tehnologije izvaja mnoge ukrepe, ki omogočajo optimalen izkoristek energije in vode, s tem pa znatno zmanjšuje stroške obratovanja, zato menimo, da bi morali takšnemu zgledu slediti tudi drugi slovenski ponudniki. 3.4.3 Gostilna Krištof Gostilna Krištof v Predosljah na Gorenjskem je gostilna z vrhunsko kulinarično ponudbo, ki prehrambene izdelke dobavlja večinoma na ekološko certificiranih kmetijah. Poleg klasičnih menijev ponujajo tudi vegetarijanske, veganske in presne menije. Sledijo načelu, da je kakovost končnega proizvoda odvisna od kakovosti surovin in načina obdelave le-teh (http://www.gostilnakristof.si [20.05.2009]). Vse več ljudi aktivno skrbi za svoje zdravje, tudi ali predvsem z zdravim prehranjevanjem. V javnosti se že dlje časa pojavljajo podatki o zdravju škodljivih aditivih, ki so dodani industrijsko predelani hrani, vse pogostejše so tudi informacije o škodljivosti škropiv, s katerimi je tretirana večina sadja in zelenjave na trgu ter o spornosti genskega inženiringa v agroživilski industriji. Farmska reja velja za največjega onesnaževalca ozračja, zato niti ne more soditi v kontekst trajnostnega razvoja. Zdravju neškodljivi so lahko le pridelki iz certificirane ekološke pridelave. 3.5 Priporočila obstoječim ponudnikom ekoloških namestitvenih obratov v Sloveniji Ob ogledu spletnih strani Term Snovik in Bohinj Park Hotela ne dobimo takoj vtisa, da gre za specializirano ponudbo, saj se na prvi pogled ne razlikujeta od ostalih hotelov. Pri obeh pozornost usmerjajo predvsem na wellness ponudbo, kongresno dejavnost, športne in rekreativne dejavnosti ter kulinariko. Na prvi pogled se zdi, da poleg ekološko ozaveščenih gostov in ljubiteljev narave nagovarjata tudi vse ostale skupine, od družin z majhnimi otroki do poslovnih gostov. Na spletni strani Term Snovik le s težavo pridemo do informacije, da je podjetje imetnik EU marjetice in dobitnik številnih nagrad. V nasprotju s tem pa pomemben korak v pravo smer nakazuje sprememba njihovega slogana »Svet termalnih užitkov« v »Ekosvet termalnih užitkov«. Bohinj Park Hotel nas na svoji spletni nagovori s sloganom: »Sodoben hotel visoke kategorije na robu Triglavskega narodnega parka«. Po našem mnenju je ta slogan neustrezen, saj ne pove, kako se ta hotel razlikuje od ostalih v tej regiji. Večina hotelov zase trdi, da so sodobno opremljeni, veliko je tudi takih, ki se ponašajo z več kot tremi zvezdicami, torej lahko s strani ciljnega segmenta, kateremu je namenjena njegova ponudba, ostane neopažen. Bohinj Park Hotel je v večini pogledov boljši od ostalih iste kategorije, saj je tehnološko bistveno bolj napreden. Navsezadnje ni zanemarljivo tudi dejstvo, da investicija v takšen sistem še zdaleč ni majhna, zato je prav, da se to bolj očitno izpostavi. Čedalje več ljudi tudi pri gradnji stanovanjskih objektov razmišlja o izgradnji lastne toplotne črpalke, zato bo javnost to informacijo zagotovo sprejela z odobravanjem. Menimo, da bi v sloganu morali poudariti svojo usmerjenost k varovanju okolja, zato bi bilo po našem mnenju primernejši slogan v smislu: »Okolju prijazen hotel

23

visoke kategorije«, ali pa »Visoka kakovost v sožitju z neokrnjeno naravo«. S tem bi izpostavili obe konkurenčni prednosti hotela. Za razliko od zgoraj navedenih opažanj glede predstavitev na spletnih straneh, pa se obe podjetji pogosto predstavljata v časopisih in revijah na temo turizma. Bohinj Park Hotel je bil še pred svojo otvoritvijo v maju 2009 večkrat predstavljen v tiskanih medijih, kar je zagotovo pritegnilo pozornost javnosti, kljub temu pa menimo, da je ravno splet medij, ki doseže največje število potencialnih gostov, zato bi predstavitvenim stranem po našem mnenju morali posvetiti večjo pozornost. Kot izboljšavo in nadgradnjo obstoječe ponudbe predlagamo tudi uporabo certificirane organsko pridelane hrane, saj je kakovost okolja v precejšnji meri odvisna tudi od načina kmetovanja. Uporaba pesticidov močno vpliva na degradacijo tal, s tem pa ogroža rastlinske in živalske vrste. Negativne posledice farmske reje živali so izpusti velikih količin toplogrednih plinov v ozračje, slabi življenjski pogoji in slabo zdravstveno stanje živine, širjenje bolezni ipd. Vse našteto vpliva na zniževanje kvalitete produktov, torej mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov, slabša kvaliteta zaužite hrane pa vpliva na slabše zdravstveno stanje ljudi.

24

4 PRIMER EKOHOTELA V TUJINI – BIO SEEHOTEL ZEULENRODA Ekohoteli so turistični namestitveni obrati, katerih management je usmerjen k trajnostnemu turizmu oziroma ekoturizmu. Naravnanost k okolju se kaže v vseh aspektih delovanja tovrstnih hotelov. Bio Seehotel v kraju Zeulenroda na vzhodu Nemčije, zgrajen leta 2001, je prvi eko kongresni hotel v Evropi. Združuje udobje hotela s štirimi zvezdicami in okoljsko odgovornost, kategoriji, ki se po mnenju mnogih izključujeta, saj je višja kategorizacija povezana ne le s kakovostjo, pač pa pogosto tudi s potratnostjo pri porabi resursov, hrane in ostalih dobrin. Če smo bili mnenja, da se kongresna dejavnost ne more izvajati na ekološko sprejemljiv način, je Bio Seehotel Zeulenroda primer, ki nas prepriča v nasprotno. Sobe so moderne in udobne z lesenimi tlemi in velikimi okni, ki zagotavljajo dovolj svetlobe in učinkovito prezračevanje. Hotel obratuje na osnovi uporabe alternativnih virov energije, ekološko sprejemljivih izdelkov in zmanjševanja elektromagnetnega onesnaževanja. Ponudba hrane temelji izključno na organsko pridelanih živilih. V hotelu vlada pozitivna atmosfera, ki ugodno vpliva na goste. Sodobno opremljene konferenčne dvorane različnih velikosti, ki gostijo do 500 udeležencev, so primerne za konference, predstavitve, konvencije, sprejeme, razstave, seminarje, delavnice in druge dogodke. Vsi prostori so dostopni tudi invalidnim osebam. V posebnih sobah, opremljenih z vso potrebno tehnologijo, se lahko predavatelji v miru pripravijo na svoje nastope. Celotna konferenčna dejavnost je organizirana skladno z načeli trajnostnega turizma. Med prireditvami udeležencem nudijo zdrave prigrizke in naravne napitke. Seminarsko dejavnost dopolnjujejo z izvajanjem team-buildingov. Hotel je primeren tudi za incentive in srečanja kolektivov, saj tovrstne programe vodi ekipa ustrezno usposobljenih ljudi. V hotelu vsako leto poteka srečanje družinskih in malih ter srednjih podjetij na temo trajnostnega razvoja. V okviru spa in fitnes centra so gostom na voljo različne oblike rekreacijskih in sprostitvenih programov. Ker storitev ne želijo le prodajati, pač pa o njih goste tudi poučevati, organizirajo seminarje o pravilni uporabi savne in njenih učinkih. V sklopu wellness ponudbe so na voljo različne masaže ter več vrst nege obraza in telesa z zdravju in okolju prijaznimi naravnimi kozmetičnimi preparati. Organizirajo tečaje nordijske hoje, delavnice o zdravi prehrani in kuharske tečaje, sprostitvene programe na prostem (npr. tai chi), vodene kolesarske izlete, nudijo možnost izposoje koles, v okvir kapacitet hotela pa sodi tudi igrišče za golf. Več vrst razvedrila je na voljo tudi otrokom. Kot smo že omenili, hotelska kuhinja v celoti temelji na bio oziroma organskih živilih, ki jih dobavljajo pri okoliških pridelovalcih. Izvirnost, naravnost in ekološko sprejemljivost hrane zagotavlja že omenjeno Združenje biohotelov, ki nadzoruje dobavitelje bio prehranskih izdelkov (http://www.biohotels.info/en/ [25.05.2009]).

25

Njihovi ukrepi za varovanje narave se kažejo skozi uporabo hidroelektrične energije, uporabo biološko razgradljivih čistilnih sredstev, uporabo pisarniškega materiala in publikacij iz recikliranih in okolju prijaznih materialov, ločeno zbiranje odpadkov, uporabo izključno organske hrane in pretežno organske pijače, pridelane na okoliških ekoloških kmetijah (lokalna pridelava zagotavlja nižje transportne stroške in s tem zmanjšuje emisije toplogrednih plinov). Z nakupom biološko pridelane hrane podpirajo zaščito okolja (ohranjanje zdravih tal in humano ravnanje z živino), pomagajo dvigovati standard okoljskih kmetov, zmanjšujejo brezposelnost ipd. Prav tako skušajo zmanjševati elektromagnetno onesnaževanje, ki povzroča nespečnost, nihanje razpoloženja, depresijo, kronične bolezni, oslabitev imunskega sistema in motnje regenerativnih sposobnosti. Hotel je zgrajen večinoma iz naravnih materialov. Prizadevajo si minimizirati emisije ogljikovega dioksida v ozračje, v prihodnosti pa nameravajo prav vse aktivnosti izvajati na okolju prijazen način. Vizija hotela je postati eden najboljših kongresnih hotelov, ki ekonomske cilje dosega na ekološko sprejemljiv način. V svoji dejavnosti združuje zdravo okolje, zdravo prehrano in zdrave ljudi – tako zaposlene, kot goste. Njihov cilj je oblikovati prihodnost skozi trajnostni razvoj. Ekološke zavednosti ne jemljejo kot stvar trenda, pač pa kot osnovo za odgovoren način življenja. Seehotel Zeulenroda je dokaz, da se ekonomski in ekološki interesi ne izključujejo, pač pa delujejo v sinergiji (http://www.seehotel-zeulenroda.de [20.05.2009]). Menimo, da je opisani eko oziroma bio hotel nekaj korakov pred slovenskimi ekološko usmerjenimi ponudniki, zato lahko slednji navdih za morebitne izboljšave iščejo pri tem ali podobnem tujem ponudniku, ki je član Združenja biohotelov. Tuji hoteli so v prednosti predvsem glede ponudbe ekološko pridelane hrane in okolju prijaznih aktivnosti. To zaokroža celostno ekološko ponudbo in nedvoumno izkazuje koncept uvedbe ekološkega managemneta v vseh segmentih delovanja podjetja, zaradi česar njihova skrb za okolje v očeh potencialnih gostov ne ostane neopažena. V teh primerih je povsem jasno, da se ponudniki usmerjajo k tržnemu segmentu okoljsko zavednih posameznikov in skupin, katerih pomembna vrednota je skrb za okolje. V primeru obstoječih slovenskih ponudnikov ta koncept ni jasno izražen, saj nimajo natančno izdelane tržne segmentacije, zaradi česar njihova ekološka specializacija hote ali nehote ne pride do izraza. Kot smo že omenili obstaja nevarnost, da ti ponudniki izgubijo pomembno konkurenčno prednost2.

2 A. Brezovec opozarja, da so današnji turisti zasuti s številnimi informacijami v zvezi z najrazličnejšimi istovrstnimi ali med seboj podobnimi izdelki, ki so jim na voljo, zato ponudnikom priporoča, da se usmerijo na največ tri segmente ter da se pozicionirajo čim bolj jasno (Brezovec 2000, 83).

26

5 PREDLOG ZA UREDITEV EKOHOTELA V SLOVENIJI Vsaka država ima specifične naravne danosti, ki nudijo različne možnosti in postavljajo določene omejitve, zato ni mogoče prenesti modela v tujini uspešnega hotela v Slovenijo in pri tem pričakovati, da se bo obnesel tudi pri nas. V Sloveniji kongresni turizem dobro uspeva, saj je lega države za takšno dejavnost nadvse primerna, zato predlagamo ureditev ekohotela, ki bo lahko gostil seminarje, konference in različna poslovna srečanja ter s svojo ponudbo konkuriral najuspešnejšim slovenskim hotelom v najvišjih kategorijah. Menimo, da bi bilo smiselno uporabiti dobre prakse iz tujine, jih med seboj primerjati in jih dopolniti z novimi idejami, iz obstoječih konceptov izvzeti najboljše segmente in jih preoblikovati tako, da bodo ustrezali slovenskim razmeram, naravnim danostim, geografskim značilnostim in socialnim ter kulturnim determinantam. V nadaljevanju bomo navedli nekaj predlogov, ki bodo lahko v pomoč potencialnim investitorjem pri projektiranju ekohotela v Sloveniji. 5.1 Človeški viri Če želimo, da bodo storitve opravljene kakovostno in bodo izpolnile ali celo presegale pričakovanja gostov, moramo v prvi fazi zagotoviti ustrezno delovno okolje, v katerem se bodo zaposleni dobro počutili. Samo zadovoljni uslužbenci bodo svoje delo opravljali učinkovito in predvsem uspešno. Pozitivno atmosfero bodo začutili tudi gosti, ki se bodo v krog prijaznih ljudi radi vračali. Če je le mogoče, zaposlitev ponudimo ljudem iz okoliških krajev. S tem bomo pripomogli k večji zaposlenosti, višjemu standardu lokalnega prebivalstva ter nenazadnje k manjšemu izpustu toplogrednih plinov na račun prevozov na delo iz oddaljenih krajev. Vodilni morajo pri vseh zaposlenih vzbuditi ekološko zavest, saj bodo le na ta način dosledno izvajali ukrepe za ohranitev okolja. 5.2 Arhitektura V načrtovanje turističnih kompleksov naj bodo vključeni investitorji, uporabniki in izvajalci, torej projektanti prostorske ureditve, arhitekture, statike in notranje ureditve ter strojnih in električnih instalacij in projektanti bazenske tehnike, dobavitelji opreme, zunanji sodelavci, inšpekcijske službe, fakultete in inštituti ter upravni organi. Pri gradnji objekta moramo upoštevati vse zakonske regulative: pravilnike, standarde, smernice in direktive, na primer Zakon o varovanju okolja, Zakon o graditvi objektov, Energetski zakon, Nacionalni energetski program, HACCP, ISO 9000, ISO 14000 itd. V Sloveniji se vedno pogosteje odločamo za gradnjo energijsko varčnih zgradb, ki omogočajo večji izkoristek energije in zagotavljajo nižje stroške obratovanja zato menimo, da bi bilo z vidika ekologije najbolj sprejemljivo hotel zgraditi na takšen način. Energetsko varčne zgradbe porabijo 30 odstotkov energije manj kot klasične. Standardi

27

gradnje energetsko varčnih objektov predpisujejo ukrepe za znižanje emisij toplogrednih plinov v okolje in uporabo alternativnih virov energije. Predlagamo ogrevanje hotela s pomočjo toplotne črpalke, ki izkorišča energijo podtalne vode v povezavi s solarnim sistemom za gretje objekta in vode pozimi, poleti pa se temperatura podtalne vode izkorišča za hlajenje prostorov (http://www.revijakapital.com [20.05.2009]). Med ukrepe za večji izkoristek energije sodijo tudi kakovostna termoizolacijska okna in sodobna centralno prezračevalna naprava, ki omogoča ponovno uporabo toplotne energije. Pri tovrstni gradnji je priporočljiva uporaba okolju prijaznih recikliranih gradbenih materialov, okolju prijaznih barv in premazov. Arhitekturne rešitve naj omogočajo optimalni izkoristek dnevne svetlobe in čim bolj učinkovito izrabo prostora. Nadvse pomemben je učinkovit sistem prezračevanja, pri čemer je potrebno poseben poudarek nameniti odvajanju zraka iz kuhinje. Umetni materiali v kombinaciji s slabim prezračevalnim sistemom lahko povzročijo zatohlost prostorov, v katerih se gostje ne bodo dobro počutili. Učinkovit sistem prezračevanja omogoča odvzemanje preostanka toplote iz zraka s pomočjo toplotne črpalke in ponovna uporaba le-te. Toplotne črpalke so lahko povezane oziroma predstavljajo del klimatske naprave, saj lahko svež zrak dodatno ohladimo in takega dovajamo v prostor. V zimskem režimu je možno s pomočjo toplotne črpalke odvzeti odvečno energijo iz zraka, nato pa jo vrniti v prostor. Izkoristek energetskega učinka naj bi v tem primeru presegal tudi 90 odstotkov (Finance 30.3.2009 št. 61/2956, 32). Notranja oprema hotela naj bo izdelana iz naravnih materialov, kot so les, kamen, pluta ipd. Posteljnina in zavese naj bodo iz naravnih tkanin (npr. organskega bombaža). Namesto umetnih polnil za vzglavnike predlagamo vzglavnike z ajdovimi ali pirinimi luščinami, ki so enostavni za vzdrževanje in prijetni, predvsem pa zdravi za uporabo. Po podatkih Svetovne zveze za ekološko gradnjo podjetja, ki opravljajo svojo dejavnost v tovrstnih zgradbah, beležijo do 40 odstotkov večjo produktivnost zaposlenih in znatno nižje stroške na račun odsotnosti z dela zaradi bolezni kot so astma in različne alergije. Ugotovili so tudi, da je produktivnost zaposlenih, ki delajo v prostorih z optimalno količino dovedene naravne svetlobe, za 30 odstotkov višja od običajne. Na podlagi tega sklepamo, da se bodo tudi gostje bolje kot v sobah, opremljenih s cenenimi in nekakovostnimi umetnimi materiali, počutili v prostorih, ki dihajo. To lahko zagotovimo z uporabo naravnih materialov kot sta les za talne obloge in pohištvo ter bombaž za posteljnino (http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=4132 [26.11.2008]). Pri opremljanju ekohotela velja upoštevati tudi podatek iz raziskave, opravljene med avstrijskimi in slovenskimi gosti, in sicer, da si želijo veliko zelenja v hotelu samem in okoli njega (Gojčič 2008, 30-31).

28

5.3 Varčevanje z vodo V Sloveniji vodo še vedno obravnavamo kot neomejen vir, saj pitno uporabljamo tudi v primerih, ko bi jo lahko nadomestili z deževnico ali prečiščeno odpadno vodo, na primer za izplakovanje stranišč, zalivanje cvetja in za oskrbovanje golf igrišč. Ekohotel naj ima zbiralnike deževnice in lastno biološko čistilno napravo za prečiščevanje odpadne vode, ki jo je mogoče ponovno uporabiti. Po nekaterih raziskavah večino namakalnih površin zalivamo tudi do 50 odstotkov preveč. Razlog za to je predvsem v dejstvu, da se pri oskrbovanju namakalnih površin ne prilagajamo vremenskim razmeram in ostalim dejavnikom, kot so karakteristike tal in solarna radiacija. Na trgu so na voljo centralni sistemi za kontrolo avtomatičnega namakanja, ki omogočajo avtomatizirano prilagajanje namakanja dejanskim potrebam. Tovrstni sistemi so povezani z vremensko postajo in na podlagi podatkov o temperaturi, jakosti in smeri pihanja vetra, vlažnosti zraka ter insolaciji uravnavajo intenziteto zalivanja (Finance 30.3.2009). 5.4 Alternativni viri in varčevanje z resursi Z integralnim načrtovanjem gradbenih objektov, zlasti s pomočjo ukrepov racionalne rabe energije in uporabo obnovljivih virov, zadostimo tako ekološkemu kot ekonomskemu vidiku razvoja turističnega objekta. Na ta način zmanjšamo dobavo in porabo energije, vode in kemikalij, zmanjšamo emisije zdravju škodljivih snovi v zraku, znižamo obratovalne stroške, vse našteto pa pripomore k izboljšanju kakovosti naravnega, družbenega in ekonomskega okolja. Hotel naj za ogrevanje v čim večji meri uporablja solarne kolektorje, saj je takšen način ekonomičen in ekološki, lega zgradbe pa naj omogoča čim večji izkoristek sončnih žarkov. Predlagamo uvedbo sistemov za upravljanje hotelskih sob, ki olajšujejo delo hotelskim uslužbencem in prinašajo znatne prihranke energije. Zajemajo naj regulatorje temperature ter daljinsko upravljanje, vklop in izklop razsvetljave ob prehajanju gosta v sobo in iz sobe, samodejno prezračevanje prostorov, samodejno odpiranje in zapiranje oken ter električno upravljanje s senčili. Takšni sistemi zmanjšujejo stroške obratovanja in omogočajo centraliziran pregled nad stanjem v hotelu, hkrati pa omogočajo prilagajanje zahtevam posameznih gostov. (http://www.robotina.si [20.05.2009]) Investicija v energetsko varčne sisteme se kmalu povrne v obliki različnih koristi. Večji izkoristek energije in varčna raba le-te lahko pomenita tudi do 70 odstotkov nižje obratovalne stroške (http://www.revijakapital.com [20.05.2009]). Predlagamo zmernost pri razsvetljavi tako notranjih kot zunanjih površin hotela, saj je pretirana in neustrezna raba svetil neekonomična, včasih tudi neestetska, predvsem pa pomeni svetlobno onesnaževanje.

29

V Sloveniji so investitorji, ki se odločajo za okolju prijazno gradnjo in obnovo objektov ter pristop k izkoriščanju obnovljivih virov energije, deležni dodatnih ugodnosti pri najemu kredita. Poleg tega je Slovenija, podobno kot večina zahodnoevropskih držav, že uvedla davčne olajšave za ekološko napredne rešitve v gradbeništvu, s katerimi spodbuja tovrsten način gradnje (http://www.revijakapital.com [20.05.2009]). Ekološki sklad nudi podjetjem in fizičnim osebam sofinanciranje okolju prijaznih projektov (http://www.ekosklad.si [20.05.2009]). Kot učinkovit ukrep za varčevanje z vodo predlagamo ekonomično uporabo in menjavo brisač ter posteljnega perila, omejeno pretočnost vode v sanitarnih prostorih in, kjer je le mogoče, nadomeščanje pitne vode z uporabo deževnice in prečiščene odpadne vode (npr. za izplakovanje stranišč). 5.5 Čiščenje in ločevanje odpadkov Vsa čistila, ki se uporabljajo v ekohotelu, naj bodo biološko razgradljiva, kljub temu pa naj jih zaposleni rabijo v čim manjših količinah. Tako vedenje bo ekološko in ekonomično hkrati. Nadvse pomembno je, da so zaposleni seznanjeni z načinom doziranja posameznih čistilnih sredstev, ki naj bodo uporabljena in ne zlorabljena. Dejstvo je namreč, da tako doma kot na delovnem mestu pretiravamo z njihovo uporabo. Tudi na tem mestu velja opozoriti na ekonomično porabo vode in elektrike. Rastlinam, ki bodo krasile okolico hotela, ne dodajamo umetnih hranil, gnojimo jih s kompostom in drugimi naravnimi gnojili. Škropimo jih z nestrupenimi pripravki, ki so, kolikor je mogoče, okolju prijazni. Strupena gnojila pronicajo v podtalnico, kar je lahko ne samo naravi, pač pa tudi zdravju škodljivo. Ločevanje odpadkov je nujen ukrep, ki naj ga striktno izpolnjujejo vsi zaposleni v hotelu, priporočljivo pa je, da se k temu spodbudi tudi goste hotela. Le-ti naj bodo pred prihodom ali najkasneje ob prihodu v hotel seznanjeni z ekološkim načinom poslovanja hotela, v okviru tega pa naj bodo informirani tudi o tem, kakšno vedenje se od njih pričakuje. S tem mislimo predvsem na napotke pri ravnanju z vodo in električno energijo, navodila o načinu ravnanja z odpadki, itd. V hotelski sobi je obvezen koš za ločeno zbiranje odpadkov. Vendar je še bolj kot ločevanje, pomembno zmanjševanje količine ustvarjenih odpadkov. Hotel naj bo pri izbiri prehrambenih in drugih izdelkov pozoren na njihovo embalažo. Ta naj služi le zaščiti artikla pred zunanjimi vplivi, ostale funkcije, kot je na primer privlačnost embalaže, naj bodo zanemarjene. Izogibati se moramo predvsem večslojnemu pakiranju, kadar to ni nujno potrebno za ohranitev kakovosti izdelka. Če bodo obvestila in priporočila glede ekološke naravnanosti nastanitvenega obrata gostu posredovana na prijazen, nevsiljiv in morda nekoliko inovativen način, jih bo ta sprejel z odobravanjem in v skladu z njim tudi ravnal. Pri gostih, ki so ekološko naravnani, posebni napori v zvezi s tem ne bodo potrebni, torej se je potrebno osredotočiti predvsem na tiste, ki sami ne varčujejo z vodo in energijo ter ne ločujejo odpadkov. Ko bodo spoznali, da tovrstno ravnanje ne zahteva posebnih naporov, bodo takšne ukrepe uvedli tudi v svojem gospodinjstvu.

30

5.6 Kongresna dejavnost S trajnostnim turizmom težko povezujemo kongrese, ki gostijo po več sto ali tisoč udeležencev, ker tako veliko število ljudi na enem mestu s težavo deluje v popolni harmoniji z naravo. Vzorčni tuji hotel Seehotel Zeulenroda, ki smo ga predstavili v prejšnjem poglavju, sicer dokazuje, da gre ekoturizem lahko z roko v roki z večjim številom gostov, vendar imamo navadno, kadar govorimo o kongresni dejavnosti v povezavi s trajnostnim razvojem turizma, v mislih predvsem prirejanje seminarjev, konferenc in podobnih srečanj, namenjenih manjšemu številu udeležencev. Prvi so se organiziranja dogodkov v skladu s trajnostnim razvojem lotili v Veliki Britaniji. Kot vodilo so uvedli standard BS 8901, ki natančno določa, kako morajo biti dogodki pripravljeni in izvedeni, da ustrezajo trajnostnemu razvoju (Kovačič 2008, 76). V Ameriki so leta 2007 izvedli prvi množični kongres, kjer so reciklirali več kot 90 odstotkov odpadkov. Tovrstna srečanja lahko uspejo le, če se v njih aktivno udejstvujejo vsi akterji, od organizatorja do udeležencev (Kovačič 2008, 8). Podobne ukrepe svetujemo tudi v okviru predlaganega hotela. Predlagamo predhodno informiranje udeležencev o načinu in namenu izvedbe trajnostno naravnanega dogodka ter o ciljih, ki jih želimo s tem doseči. Seminarska in promocijska gradiva naj bodo izdelana iz okolju prijaznih materialov in v količini, ki ne presega nujno potrebne. Poskušajmo se izogniti neuporabnemu promocijskemu materialu, kot so mape iz umetnih, biološko nerazgradljivih materialov, nefunkcionalna pisala, plastificirane zloženke in ostale drobnarije, ki navadno končajo v košu za odpadke, ne da bi bile sploh uporabljene. V čim večji meri skušamo uporabiti izdelke lokalnih proizvajalcev, seveda ob predpostavki, da le-ti upoštevajo trajnostna merila. Namesto tiskanih publikacij predlagamo, da organizator slušateljem posreduje gradivo na USB ključih. Tako bodo lahko podatke, ki jih bodo potrebovali po končanem srečanju, doma pregledali na računalniku, USB ključ pa bo uporaben tudi takrat, ko seminarsko gradivo ne bo več aktualno. Prireditelj dogodka naj skuša udeležence spodbuditi k uporabi okolju prijaznejših transferjev (npr. vlak, avtobus ali druge oblike skupinskega prevoza). Morda se v neposredni bližini nahaja železniška postaja, pa tega udeleženci sploh ne bi vedeli, če jim organizator ne bi predlagal prevoza z vlakom. V primeru težav s parkiranjem v okolici kraja, kjer se dogodek odvija, naj predlaga javni prevoz in posreduje kar se da natančne podatke v zvezi s tem. Po končani konferenci oziroma prireditvi je prav, da organizator udeležencem posreduje informacijo o rezultatih njihovih prizadevanj (npr. izračun količine toplogrednih plinov, ki so jo izpustili v ozračje, v primerjavi s količino, ki bo jo izpustili ob neupoštevanju

31

načel trajnostnega razvoja, podatke o količini recikliranih odpadkov ter količini prihranjene energije in vode itd.). Med dogodkom naj bo gostom na voljo zdrava, ekološko neoporečna hrana, pridelana v bližnji okolici, in pijača postrežena v steklenih ali papirnatih kozarcih in krožnikih. Smisel trajnostnega turizma je lahko tudi izobraževanje gostov o ustreznejšem odnosu do okolja, zato naj management hotela razmisli o organiziranju seminarjev o zdravi prehrani, alternativni medicini, wellnessu kot načinu življenja, okoljski problematiki, varčevanju z resursi ipd. Tudi v primeru, da se vodstvo hotela ne bi odločilo za izvajanje kongresne dejavnosti, naj nekatera zgoraj navedena priporočila upošteva pri administrativnih delih. Menimo, da kljub uvedbi sodobnejših načinov prenosa informacij veliko podjetij še vedno porabi veliko več papirja in ostalega pisarniškega materiala kot bi bilo potrebno. Čeprav je danes večina dnevnih časopisov dosegljiva na spletu, večina še vedno uporablja tiskane izdaje. Namesto klasičnega priporočamo elektronsko arhiviranje dokumentov, ki je bolj ekološko, poleg tega pa prihrani veliko prostora in omogoča večjo varnost pred morebitnimi zlorabami ali uničenjem. Če bodo zaposleni v hotelu spremenili svoje navade tudi na tem področju, bo podjetje pridelalo bistveno manjše količine odpadnega papirja, poleg tega pa so takšni ukrepi povezani tudi z znatnimi prihranki. 5.7 Wellness Namen wellnessa je preprečevanje nastanka bolezenskih stanj ter ohranjanje fizičnega in psihičnega zdravja. Vodilo za dosego tega cilja je pozitivna naravnanost posameznika k lastnemu telesu in osebnosti ter pozitiven odnos do družbenega in naravnega okolja. Wellness je proces, skozi katerega človek raste, da bi dosegel cilj – optimalni nivo dobrega počutja. Posamezniku omogoča, da z usklajevanjem zdrave prehrane, gibanja in duševne aktivnosti doseže optimalno kakovost življenja (Gojčič 2005, 8). Pomembno je razumeti, da wellness ni le storitev, pač pa predvsem način življenja. Naša naloga je, da goste poučimo, da je wellness več kot le savna, masaža in fitness. Neločljivo je namreč povezan z zdravo in uravnoteženo prehrano, duševno in telesno aktivnostjo ter lepotno nego telesa. Menimo, da takšen koncept wellnessa sovpada s trajnostim razvojem turizma, saj imajo potencialni odjemalci enega in drugega podobne lastnosti oziroma lahko celo rečemo, da sodijo v isti ciljni segment. V raziskavi, opravljeni med avstrijskimi in slovenskimi gosti wellneških hotelov, je bilo ugotovljeno, da so slednji v primerjavi s prvimi manj ekološko ozaveščeni, kar raziskovalci povezujejo predvsem z odsotnostjo ekohotelov v Sloveniji. V Avstriji, kjer je tovrstna ponudba že krepko razvita, gostje veliko večji pomen kot gostje v Sloveniji pripisujejo mirni lokaciji z veliko zelenja v hotelu in okoli njega, uporabi okolju prijaznih čistil, okoljski ozaveščenosti hotelskega osebja, uporabi naravnih materialov ter učinkoviti rabi energije in vode. Tako avstrijski kot slovenski gostje pričakujejo nadomeščanje kloriranja z okolju prijaznejšimi načini dezinfekcije bazenov, pri storitvah

32

lepotne in telesne nege pa zahtevajo izdelke naravne kozmetike. Anketirani turisti veliko svojega prostega časa preživijo v naravi, spijo vsaj 7 ur dnevno, stres obvladujejo s telesnimi aktivnostmi, imajo pozitivne odnose z ljudmi in skrbijo za uravnoteženo prehrano (Gojčič 2008, 30-31). Na podlagi rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so se avstrijski gostje okoljsko izobrazili in ozavestili tudi ali pa predvsem na račun izkušenj z bivanjem v ekohotelih in biohotelih. Slovenski gostje, ki tovrstnih izkušenj nimajo, ker takšne ponudbe pri nas še ni, zaenkrat kakovost ponudbe povezujejo večinoma s kategorizacijo hotela in ne toliko z ekološko ustreznostjo. Zaključimo torej lahko, da v Sloveniji ekohotele nujno potrebujemo, če želimo napredek na področju trajnostnega razvoja, saj ekoturizem ne ponuja le visoko kakovostne storitve pač pa tudi izobražuje goste in jih usmerja pri izbiri življenjskega sloga. Wellness center težko uvaja radikalne ukrepe za varovanje narave, saj je tu običajno poraba vode največja (s tem mislimo predvsem bazene in vzdrževanje le-teh), velika je tudi poraba električne energije (ogrevanje savn in vode). Da bi se kar najbolj približali konceptu trajnostnega razvoja tudi v wellness programu, predlagamo opremo prostorov iz naravnih materialov, predvsem lesa, plute, bombaža in kamna, uporabo organskih kozmetičnih izdelkov, kar največjo možno skrbnost pri porabi vode in električne energije ter vse druge ukrepe, ki veljajo v ostalih segmentih hotela. Za dezinficiranje bazenov naj se uporabljajo postopki, ki so naravi in človeku manj škodljivi kot kloriranje (npr. postopek elektrolize). Ker je wellness neločljivo povezan s telesno vadbo, lahko v sklopu le-tega ponudimo gostom številne oblike rekreacije na prostem, katerih pogoj je, da ne terjajo bistvenih posegov v naravno okolje. Takšne oblike vadbe so pohodništvo, nordijska hoja, tek, kolesarjenje, različne oblike skupinske vadbe (aerobika, tai chi, pilates, joga…), tek na smučeh, sankanje ipd. 5.8 Restavracija Hotelska restavracija naj nudi hrano in pijačo pripravljeno izključno iz organsko pridelanih živil, če je le mogoče, iz okoliških ekoloških kmetij, predvsem sadja in zelenjave ter čim manj mesa. Ker smo ljudje večinoma naveličani industrijske hrane, ki je nezdrava in brez značilnega okusa, bo popolnoma naravna hrana pri gostih hotela zagotovo deležna pozitivnega odziva. Škodljiva sta lahko tudi komercialno pridelana sadje in zelenjava, saj sta gnojena in škropljena s strupenimi pripravki, poleg tega pa je lahko onesnažena tudi zemlja, na kateri uspevata. Ekohotel mora svojim gostom nuditi izključno živila, ki so pridelana na naraven način. Z ustreznim skladiščenjem je sadje in zelenjavo mogoče ohraniti svežo vse leto, ne da bi jima bilo potrebno dodajati zdravju škodljive aditive. Nadvse primerne so ustrezno grajene in opremljene kleti, ki lahko nadomestijo okolju škodljive hladilne naprave.

33

Meso in mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke mora ekohotel dobavljati na ekoloških kmetijah s pridobljenim certifikatom o ekološki pridelavi, kjer živino krmijo z naravno krmo, jo ustrezno negujejo in z njo tudi sicer ravnajo humano. Pomembno je tudi, da ekohotel živila dobavlja pri lokalnih pridelovalcih, saj je dobava iz oddaljenih ali celo eksotičnih krajev povezana z izpusti večjih količin ogljikovega dioksida na račun transporta. Nekateri biohoteli v tujini imajo lastne vrtove, na katerih pridelujejo zelenjavo in sadje. Tovrsten način oskrbe s hrano je najverjetneje povezan tudi z nižjimi stroški. Na ekoloških kmetijah je možno kupiti tudi pijače, izdelane iz ekološko pridelanega sadja, ki je konzervirana na čim bolj naraven način, torej brez umetnih konzervansov. Menimo, da bi moral ekohotel, kadar je to mogoče, nuditi sveže iztisnjene sadne in zelenjavne sokove. V Goriških Brdih si večina vinarjev prizadeva pridelati vino s čim bolj naravnimi pripomočki in čim manjšo uporabo umetnih snovi. Vinogradi so gnojeni s kompostom, umetna škropiva pa uporabljajo v minimalnih količinah in zgolj kadar je to neizogibno za ohranitev letine. Briškemu vinogradniku Stojanu Ščurku je uspelo proizvesti vino brez vsakršnih zaščitnih in čistilnih sredstev, tudi dovoljenih žveplovih spojin. Omenjeno vino se trži pod imenom Kontra, kar nakazuje na alternativo klasično pridelanim vinom (Perko 2008, 22-23). Hrana in pijača naj bosta shranjeni in postreženi v okolju prijazni embalaži, ki jo je mogoče ponovno uporabiti ali pa odstraniti na način, ki je naravi najmanj škodljiv. Priporočamo uporabo steklenic in izogibanje težko razgradljivim plastičnim materialom. Ponovno je potrebno poudariti, da sta primarni funkciji embalaže varovanje izdelka pred zunanjimi vplivi in ohranjanje kakovosti le-tega, medtem ko estetska funkcija pri ekološkem načinu poslovanja ne sme biti merodajna pri izbiri izdelka. V konvencionalnih restavracijah, predvsem višje kategoriziranih, je pri samopostrežbi pomembno, da so na voljo izredno velike količine hrane, ki niso nujno sorazmerne s številom gostov. Ker veliko hrane ostaja, predvidevamo, da se je veliko tudi zavrže. Ekoturisti so običajno ljudje z zdravim načinom prehranjevanja, zato nanje polno obloženi pladnji in krožniki ne bodo naredili takšnega vtisa kot na običajne goste, racionalno pripravljena količina hrane pa je ekonomična in ekološka hkrati.

34

6 SKLEP Trajnostno naravnani turizem je turizem prihodnosti. Ker je splošna ekološka zavest vedno večja, lahko pričakujemo, da se bodo potrošniki vse pogosteje odločali za sonaravni način življenja, ki bo vplival tudi na odločitve v zvezi s preživljanjem prostega časa in izbiro počitnic ter potovanj. Problem ni v odsotnosti povpraševanja po ekoloških dobrinah, pač pa v odsotnosti ponudbe le-teh. Ko se bo ponudba ekoloških oziroma trajnostnih turističnih produktov pojavila, bo oblikam turizma, ki ne sledijo trajnostnemu razvoju, prevzela znaten tržni delež. Na dolgi rok bodo preživeli in uspeli tisti ponudniki turističnih storitev, ki bodo v svoje poslovanje pravočasno uvedli ekološki management. UNWTO namreč ocenjuje segment ekoturizma na približno sedem odstotkov, potencial rasti le-tega pa na 20-30 odstotkov letno (http://www.unwto.org/ [26.11.2008]). Uvedba ekološkega managementa bo postala v naslednjih nekaj letih zahteva in pogoj za preživetje na trgu. Ukrepi v tej smeri bi se torej morali začeti izvajati takoj, če ne želimo ostati na repu in prepustiti svojega tržnega deleža drugim, tistim, ki so tržno nišo, ki je mi nismo opazili, znali pravočasno zapolniti. Združitev narave, razkošja in dobrega počutja niso več dejavniki, ki se med seboj izključujejo, pač pa se celo dopolnjujejo. V diplomski nalogi smo navedli nekaj uspešnih primerov iz tujine, jim dodali nekaj novosti in na podlagi tega podali predlog za uporabo takšnega modela pri nas. V očeh turistov je Slovenija »zelena dežela«, zato bi bilo prav, da se ponudniki turističnih storitev začnejo tega dejstva zavedati in to konkurenčno prednost izkoriščati za zadovoljevanje ekonomskih in družbenih interesov, vendar le na ekološko sprejemljiv način. V nasprotnem primeru bo destinacija »zeleni« predznak izgubila in bo morala za pridobitev želenega tržnega deleža najti novo tržno nišo. Menimo, da je potencial za oblikovanje trajnostnih turističnih produktov slabo izkoriščen. Da bi obstoječe stanje spremenili, je potrebno sodelovanje investitorjev, managementa turističnih podjetij, vladnih in nevladnih institucij ter civilne interesne sfere. Vse to je mogoče doseči le pod pogojem, da so omenjene skupine dovolj dobro informirane o problematiki, strategijah in želenih ciljih. Zavedati se morajo, da bodo v primeru korektnega sodelovanja in pravilnega pristopa k trajnostnem razvoju v prizadevanjih za ohranitev okolja pridobili koristi vsi. Osnovno trditev, da se v Sloveniji turistični ponudniki ne odločajo za trajnostne oblike turistične ponudbe zaradi pomanjkanja splošne ekološke zavesti ter zaradi prepričanja, da je uvedba ekološkega managementa povezana z večjimi stroški in manjšim dobičkom, potrjujejo rezultati primarne raziskave o ekološki naravnanosti slovenskih hotelskih podjetij. Trditev, da ponudniki turističnih storitev v Sloveniji ne izkoriščajo tržnega potenciala na področju trajnostnega turizma dovolj, pa potrjujejo rezultati raziskave o pričakovanjih in željah tujih turistov, ki so vedno bolj ekološko ozaveščeni.

35

Glavni cilj diplomskega dela je bil pripraviti predlog za izgradnjo prvega ekohotela v Sloveniji. Le-ta je bil dosežen na podlagi analize obstoječe ponudbe ekohotela na primerljivi destinaciji v tujini.

36

POVZETEK V prvem poglavju smo opredelili problem, izpostavili namen diplomske naloge ter navedli cilje in osnovne trditve, ki smo jih skušali doseči in dokazati v sledečih poglavjih. Trdili smo, da se slovenski turistični ponudniki ne odločajo za uvedbo ekološkega managementa, ker ne opazijo tržne niše na tem področju. Predstavili smo predpostavke in omejitve raziskave ter navedli metode, na podlagi katerih smo se lotili raziskave. V drugem poglavju smo opisali okoljsko problematiko v povezavi s turizmom. Definirali smo nekaj osnovnih pojmov o turizmu ter navedli aktualne podatke o obsegu turističnega sektorja. V nadaljevanju smo opredelili poglavitne pozitivne in negativne učinke turizma na okolje ter opisali bistvene značilnosti trajnostnega razvoja turizma in ekoturizma. Izpeljali smo povezavo med ekološkimi in ekonomskimi interesi in ugotovili, da se ne izključujejo, pač pa dopolnjujejo. Na podlagi izsledkov primarnih raziskav, opravljenih v tujini, smo ugotovili, da so turisti vse bolj naklonjeni ekološko usmerjenemu turizmu, slovenski ponudniki pa temu trendu ne sledijo. S tem smo tudi potrdili hipoteze iz prvega poglavja. V tretjem poglavju smo opredelili možnosti za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji in ugotovili, da naša država ima potencial za uvedbo ekohotelov, vendar investitorji in ponudniki raje vztrajajo pri konvencionalni nespecializirani turistični ponudbi, saj so še vedno mnenja, da je uvedba ekološkega managementa povezana z visokimi investicijskimi stroški in manjšim dobičkom. Razlogi za takšno stanje so predvsem v pasivnosti izvajalcev in države, pomanjkanju inovativnosti in pomanjkanju ekološke zavesti. V nadaljevanju poglavja smo navedli nekaj slovenskih turističnih ponudnikov, ki so se odločili za ekološki način poslovanja in opisali njihove konkretne ukrepe za varovanje okolja. V četrtem poglavju smo opisali primer ekohotela v tujini, Bio Seehotel Zeulenroda v Nemčiji, ki je prvi eko kongresni hotel v Evropi, katerega vizija je postati eden vodilnih kongresnih hotelov v Evropi, ki svoje cilje dosega na okolju prijazen način. V petem poglavju smo opisali vzorčni ekohotel, ki bi ga lahko zgradili v Sloveniji. Navedli smo konkretne ukrepe, s katerimi bi hotel zmanjšal porabo električne energije in vode, čim bolje izkoristil resurse, pripomogel k zmanjšanju količin odpadkov, pripomogel k razvoju ekološkega kmetijstva, hkrati pa svojim gostom zagotovil dobro počutje in posameznike spodbudil k uvedbi ukrepov za varovanje okolja. S tem smo dosegli poglavitni cilj diplomske naloge, predlog za uvedbo prvega ekohotela v Sloveniji. V sklepu diplomske naloge smo trajnostno naravnani turizem definirali kot turizem prihodnosti, ki bo pripomogel k temu, da turistični sektor ne bo več pretežno v vlogi onesnaževalca okolja, pač pa bo skrbel za ohranitev kakovosti okolja. Slovenija bo le na ta način lahko ohranila predznak »zelene« destinacije. Ključne besede: okolje, ekohotel, trajnostni razvoj, turizem, onesnaževanje, ekološki management, alternativni viri, ekološka zavest

37

ABSTRACT In the first chapter we have defined the problem, exposed the purpose of the research and indicated the aims and basic statements that we attempted to achieve in following chapters. We affirmed that Slovene tourism companies refuse to implement ecological management because they don't perceive the market gap in this sphere of activity. We have also presented presumptions and limitations of the research and alleged the methods of the research work. In the second chapter we represented the environmental problems related to tourism. We indicated some basic definitions of tourism, alleged current information about the extension of tourism. Furthermore we indicated some basic positive and negative consequences of tourism activity on the environment and represented characteristics of sustainable development of tourism and ecotourism. We executed the relation between ecologic and economic interests and ascertained these two things are not necessary alternatives and can even complement them selves. Following the results of researches performed abroad we concluded that tourists are more and more inclined to ecologically adjusted tourism although Slovenian suppliers do not follow this trend, which is the confirmation of the hypothesis from the first chapter. In the third chapter we defined the options for sustainable development of tourism in Slovenia and ascertained that our country has a great potential to initiate ecohotels but in spite of that investors and suppliers rather insist at common unspecialized offer because they still believe that the implementation of ecological management causes high investment costs and lower profit. The reasons for that situation are mostly in inactivity of performers and state, lack of innovation and lack of ecological awareness. Furthermore we indicated some Slovenian suppliers of tourist services which decided for ecologic manner of operation. We defined their concrete arrangements for protection of the environment. In the fourth chapter we defined an example of ecohotel abroad, Bio Seehotel Zeulenroda in Germany, which is the first eco congress hotel in Europe. Its vision is to become one of the leading congress hotels in Europe that manages to achieve the aims in environment-friendly way. In the fifth chapter we described the sample ecohotel which might be build some day in Slovenia. We declared some provisions for reduction of water and energy consumption, for systematic use of resources, for reduction of waste output, to support development of ecologic agriculture. At the same time it should ensure the optimum well-being of their guests in order to stimulate them to initiate their own steps to protect the environment. By that we achieved the essential aim of the research. In conclusion we defined sustainable tourism as tourism of future that is able to exclude the tourism sector from the circle of the biggest pollutants and include it among essential protectors of the environment that maintain the quality of surroundings. This is the only way for Slovenia to keep its designation of »green« destination.

38

Key words: environment, ecohotel, sustainable development, tourism, pollution, ecomanagement, alternative resources, ecological awareness

39

LITERATURA IN VIRI

1. BIO-HOTELS - Association for Marketing & Provision of Tenders. 2009. [online] http://www.biohotels.info/en-organic-holiday/89961/oranic-holiday.html, [20.05.2009].

2. BIO SEEHOTEL ZEULENRODA. 2009. [online] Dostopno na: http://www.seehotel-zeulenroda.com/cms_en/index.php?index [20.05.2009].

3. Brezovec, Aleksandra. 2000. Marketing v turizmu. Portorož: Turistica. 4. DRUŽBA ZA EKOTURIZEM. 2008. [online]. Dostopno na:

http://www.ecotourism.org/webmodules/webarticlesnet/templates/eco_template.aspx?articleid=95&zoneid=2, [26.11.2008], http://www.ecotourism.org/site/c.orLQKXPCLmF/b.4835303/k.C64B/What_is_Ecotourism.htm [26.11.2008] in http://www.ecotourism.org/webmodules/webarticlesnet/templates/eco_template.aspx?articleid=15&zoneid=2, [26.11.2008].

5. EKOSKLAD RS. 2009. [online]. Dostopno na: http://www.ekosklad.si [20.05.2009].

6. Gojčič, Slavka. 2005. Wellness: zdrav način življenja: nova zvrst turizma. Ljubljana: GV Založba.

7. Gojčič, Slavka. 2008. Ekologija v wellneški ponudbi. Turizem - revija za menedžment in trženje v turizmu XII(92), 30-31.

8. Gore, Al. 2007. Neprijetna resnica. Ljubljana: Mladinska knjiga založba. 9. GOSTILNA KRIŠTOF. 2008. [online]. http://www.gostilnakristof.si,

[26.11.2008]. 10. Gössling, Stefan in Hall, C. Michael. 2006. Tourism and global environmental

change. Ecological, social, economic and political interrelationships. New York: Routhledge.

11. Gunn, Claire A. 2002. Tourism planning: basics, concepts, cases. New York: Routhledge.

12. Hall, C. Michael. 2005. Tourism: Rethinking the social science of mobility. London: Pearson Education.

13. Klančnik V, Rok. 2008. Mnogo več kot le modni trend. Turizem - revija za menedžment in trženje v turizmu XII(93), 6-7.

14. Kovačič, Miha. 2008. Je ekološka osveščenost prednost ali zahteva? Revija Kongres II(3), 76-77.

15. Kovačič, Miha. 2008. Kongresna dejavnost in trajnostni turizem. Turizem - revija za menedžment in trženje v turizmu XII(93), 8.

16. Mihalič, Tanja. 1995. Ekonomija okolja v turizmu. Ljubljana: EF. 17. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO RS, Direktorat za turizem. 2006.

Program ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov. [online]. Dostopno na: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/Prirocnik_za_ekolosko_ureditev_hotelov-final_8.1.07-na_splet.pdf [26.11.2008].

18. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO RS. 2009. [online]. Dostopno na: http://www.ekohoteli.mg.gov.si/upload/File/Eko_Hoteli-final.pdf, [26.11.2008].http://www.mg.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//6550/

40

[28.05.2009] in http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/trajnostni_in_regionalni_razvoj/ [29.06.2009].

19. Perko, Bogdan. 2008. V Brdih na martinovo pijejo tudi biovino. Finance – Priloga Okolje in energija, 2008(9), 22-23.

20. Rifl, Damijan. 2008. Terme Snovik – zelene terme v Tuhinjski dolini. Turizem - revija za menedžment in trženje v turizmu XII(93), 13.

21. Svet za varstvo okolja RS. 2001. Turizem in okolje. Slovenija – turistična dežela. 22. TERME SNOVIK. 2009. [online]. Dostopno na: http://terme-

snovik.si/podjetje/marjetica.php, [20.05.2009]. 23. Tomin Vučkovič, Mateja. 2008. Trajnostni turizem – naša prioriteta, prednost in

nujnost. Revija Kongres II(3), 72-73. 24. Tomin Vučkovič, Mateja. 2008. Prioritete v času predsedovanja na področju

turizma. Turizem - revija za menedžment in trženje v turizmu XII(93), 4-5. 25. Turistična zveza Slovenije. 2002. Razvoj ekoturizma v Sloveniji. [online].

Dostopno na: http://www.turisticna-zveza.si/datoteke/razvojEKOturizma.pdf [26.11.2008].

26. UNWTO. 2009. [online]. Dostopno na: http://www.unwto.org/aboutwto/why/en/why.php?op=1, [20.05.2009] in http://www.unwto.org/sdt/ [26.11.2008]

27. Zotlar Bolce, Nataša. 2006. Varčevanje z energijo: Zelene stavbe. Revija Kapital. Dostopno na: http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=4132 [26.11.2008].