RAZKOŠJE MAJHNEGA

Mednarodni festival˝(ah), TE ORGLICE˝

-10 let

november 2009

2 - (ah), ...

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

78.091(497.4)

RAZKOŠJE majhnega : mednarodni festival »(ah), te orglice« : 10 let / [zbral in uredil Stane Peček ; fotografije arhiv JSKD OI Trebnje, Studio 5 Mirna]. - Trebnje : Zveza kulturnih društev, 2009

ISBN 978-961-91088-4-0

1. Peček, Stane

249910016

Stane Peček, Mojca Femec, Vladimir Hrovat, Igor Teršar,

Renata Mikec

... te orglice - 3

Pozdravljeni!Bilten je po maniri in logiki stvari nekako kar priča-kovan zaključek desetletnega obdobja festivala ustnih harmonik »(ah), TE ORGLICE«. Festival, ki se na ljubi-teljskih organizacijskih temeljih in v poplavi agresivne komercionalno zabavnjaške ponudbe desetletje obdrži na površju, že zaradi tega zasluži vsaj faktografski za-pis prehojene poti. To počne na način, da se na kratko ustavi pri vsakem pomembnem dogodku: revije in sre-čanja v matičnem okolju (Trebnje, Mokronog), revije v gosteh (Metlika, Poljane nad Škofjo Loko), gala kon-certi v Slovenski filharmoniji, Kosovelovem domu, Ce-lju, Evropskem parku v Rustu, Trebnjem, Mokronogu in Novem mestu, sodelovanja s festivalom v hrvaškem Gračišću in festivalom v Celovcu, tekmovanja z med-na-rodno udeležbo v Mokronogu. Pri tem se na slikovit način, s fotografijo, zahvali nastopajočim posa-meznikom, skupinam oz. ansamblom in sodelujočim umetni-kom ter skupinam in orkestrom iz profesi-onalnih vrst.

Poleg faktografskih podatkov se posame-zni članki lotevajo še ocen kakovostne rasti festivala, njegovega vpliva na razvoj igranja na ustno harmoniko na Slovenskem ter sodelovanja z glasbenim šolstvom.

Nekaj prostora namenja tudi tistim, ki festivalu omogočajo življenje po materialni plati.

Stane Peček, vodja festivala

4 - (ah), ...

Del slovenske glasbene odličnostiKo sem kot predsednik vlade zaigral na prvem festivalu, se mi zdi, da je šlo marsikomu na smeh. Danes je ta festival del slovenske glasbene odličnosti, ki dokazuje, da smo lahko veliki tudi v majhnem, da kakovost glasbe in atmosfera nista odvisni od velikosti inštrumenta. Izredno sem vesel, da so po zaslugi tega festivala orglice spet našle pot med ljudi, da tudi z njimi širimo svojo glasbeno kulturo in pristen ustvarjalni izraz.

Lojze Peterle

OrgliceDobro se spominjam mojega prvega srečanja z orglicami. Bile so spravljene v zgornjem predalu pri dedku in ob moji otroški radovednosti sem jih nekoč našel in potem obračal okoli in opazoval to glasbeno čudo. Pravzaprav sem našel dvoje različno velikih orglic in potem, ko sem ugotovil, da so si med seboj različne, v njih pihal z obeh strani in iz njih je začel prihajati zanimiv, a vseeno izredno lep zvok. Ko sem kasneje povprašal dedka, mi je šele pokazal (dokazal), da se z njimi da zaigrati vsako “ljudsko” ali poznano melodijo. Tako sem enačil orglice z glasbilom, ki je namenjeno širšim ljudskim množicam in, ki lahko spremljajo pevsko dogajanje tako doma kot v večjih družbah. Kasneje v času študija, sem spoznal natančnejšo sestavo orlgic (ustne harmonike) kot inštrumenta. Ugotovil, da so aerofono glasbilo (s prostimi kovinskimi peresi), da spadajo med pihala in da je njihova zgradba kljub na pogled enostavni strukturi zelo interesantno zamišljena. Slišal sem, da lahko orglice uporabiš v veliko različnih glasbenih stilih. Glede na radijske oddaje se mi je dozdevalo, da so največkrat uporabljane pri bluesu in nato še v zvrsteh kot so folk, jazz, country, rock and roll in pop glasba. Nato pa sem kot svetovalec za inštrumentalno glasbo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti spoznal organizatorje vsakoletnega festivala orglic in kmalu ugotovil še širše razsežnosti tega inštrumenta. Uspelo mi je slišati izvedbe skladb klasičnih skladateljev (Mozart, Villa-Lobos) in celo orkester orglic. Organizatorji festivala so me tako s svojim delovanjem prepričali, da orgličarji spadajo med inštrumentaliste, ki za prihodnji razvoj in promocijo tega lepega žepnega inštrumenta potrebujejo tudi sodelovanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ideje razvoja festivala vsekakor podpiramo in vsem orgličarjem ob obletnici želimo naj njihova pesem poje tako doma kot v koncertnih dvoranah in na radijskih postajah.

Daniel Leskovic svetovalec JSKD za inštrumentalno glasbo

Anton Maver, župan občine Mokronog-Trebelno

Gričar Bruno, predsednik uprave TOM d.d.

Ivan Mijandrušić, župan občine Gračišće... te orglice - 5

Popotnica okroglemu jubileju

Mokronog je 18. julija letos obeležil 730 let prve omembe. Če je bil pred stoletji trg s trškimi pravicami, je danes s Trebelnim mlada občina, za promocijo katere na svojevrsten način skrbi tudi festival (ah), TE ORGLICE.Letos so organizatorji – domače Kulturno-umetniško društvo Emil Adamič in trebanjska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti – pripravili jubilejni, deseti festival. Tridnevni spektakel je orglice trdno postavil v središče kulturnega dogajanja na Dolenjskem.Navdušen sem, da se festival dogaja v našem kraju, predvsem pa, da se festival zgodi vsako leto znova. Še več – dobil je mednarodne razsežnosti. Lepote naše občine, ki se razpoteza po Mirnski dolini in Raduljskem hribovju, na stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta, tako spoznavajo orgličarji in iz vse Slovenije in preko njih tudi drugi. Tudi tako je Občina Mokronog-Trebelno vedno bolj razpoznavna na kulturnem in turističnem zemljevidu Slovenije, s čimer pa se veča njena prepoznavnost še v širšem prostoru.Posebej me veseli sodelovanje z Gračišćem v hrvaški Istri, kjer se spletajo tudi druge vezi.V časih, ko veliko govorimo o recesiji, krizi in težavah, je v organizatorjih našega festivala še vedno dovolj moči in predvsem zagnanosti, da želijo in zmorejo vsako leto znova v Mokronog privabiti številne ljubitelje tega malega glasbila. Glasbeniki svojo ljubezen do glasbe uresničujejo z igranjem na to glasbilce, iz katerega zvabijo omamne zvoke bluesa, popularne in celo klasične glasbe. Pridite jih poslušat na 11. festival »(ah), TE ORGLICE«, da bomo uživali skupaj!Naj se iz Občine Mokronog-Trebelno še velikokrat zasliši: »Ah, te orglice!«

Anton MAVER, župan Občine Mokronog-Trebelno

6 - (ah), ...

Prijazen pozdrav iz Gračišća!Plodna in očarljiva gračiška visokogorska raven, ki se je vzdignila nad pazinsko kotlino, od nekdaj s svojim izgledom, položajem in dobročutnostjo privablja ljudi. Danes je kraj oddih za oko in dušo, vaba in oddih (melem) za vse večje število turistov. Številni nasadi vinske trte in oljk kot da se stapljajo z dušami prebivalcev, živečih po razmetanih vasicah Gračiške pokrajine. V središču tega raja na zemlji, na majhni vzpetini, že od prazgodovine stoji ponosno in močno mestece Gračišće/Gallignana. Bogata preteklost, prepletena s prebujenimi hotenji zdajšnjih prebivalcev in vodstva Občine Gračišće, da svojemu mestu vrnejo nekdanjo lepoto in stari sijaj, je v zadnjem desetletju rodila obilico dragocenih, dobrih in plemenitih stvari, s katerim je Gračišće postalo pravo kulturno središče in atraktivno zbirališče tisočev obiskovalcev.

Med temi izvrstnimi dogodki je gotovo festival „Zasopimo na organić“, ki se odvija od leta 1996. Zasnoval ga je pokojni Renato Pernić, ki ga je dostojno nasledil sin Daniel. Število nastopajočih se iz leta v leto povečuje, zahvaljujoč festivalu „(ah), TE ORGLICE“ pa je dobil še mednarodni značaj. Na njem nastopajo predvsem orgličarji iz Istre in vse Republike Hrvaške. Dve leti zapovrstjo so nastopili kot gostje tudi kvartet „Mund Harmonica“ iz Avstrije, letos „Fata morgana“ iz Nizozemske, pa Jerry Riggs iz ZDA ter izvrstni hrvaški orgličarji Drago Mlinarec, Ivica Percl, Branko Kralj, Tomislav Goluban in Neven Mijać, ki je v Gračiđću vodil tudi seminarje za ustno harmoniko. Festival je vsako leto 3. nedeljo v maju. Za deseti nastop dobi udeleženec v dar ustno harmoniko.

Leta 2008 je izšla knjiga „ZASOPIMO NA ORGANIĆ U GRAČIŠĆU“. Avtor Vladimir Pernič je kot razlog za izzid knjige zapisal, da bi bil neoprostljiv greh ne zapisati tako velikega dogodka v tako majhnem mestu. Zapisal je tudi, da so mu bili v veliko pomoč in vzpodpudo tudi domačini na čelu z županom Ivanom Mijandrušićem.

Sodelovanje s festivalom „(ah), TE ORGLICE“ je na visoki ravni. Ravno tako z Občino Mokronog-Trebelno, prostovoljnima gasilskima društvoma Gračišće in Sveti Križ z Belega Griča ter vinarji obeh občin.

Župan Ivan Mijandrušić

Kontakti so pomembniLeta 2000 se je rodila ideja o srečanju ustnih harmonikarjev. Prvega srečanja v vrtnariji Binder v Celovcu se je udeležilo in pomerilo 34 tekmovalcev. Udeleženci so bili iz Koroške in Štajerske. Do desetega srečanja pa smo zapisali tudi udeležence iz Poljske, Hrvaške, ZDA, Francije, Italije, Nemčije, predvsem smo se veselili naših slovenskih sosedov, ki so postali naši stalni gostje. Že na prvem srečanju je bil organiziran tudi

... te orglice - 7

začetni tečaj za ustno harmoniko. Tako je na Koroškem raslo število mladih in manj mladih, ki igrajo na to prijazno glasbilo. Iz teh je leta 2005 nastal ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero, ki se je 2007 udeležil festivala “(ah), TE ORGLICE” v Mokronogu. Od takrat ima ansambel, ki se je razvil v harmonično skupino, osem članov.

Za naše društvo so pomembni kontakti, predvsem z našo sosednjo deželo Slovenijo. Glasba ne pozna meja in tako želimo, kolikor le nam bo čas dopuščal, splesti čim več vezi. Vodja ansambla Franz Halper načrtuje kar nekaj gostovanj po Sloveniji.

Dragi prijatelji ustne harmonike!

Glasba je govorica, ki je bolj razširjena kot besede. Če so ljudje brez besed, pogosto najdejo s toni in ritmi pot drug do drugega. Ko je duša bolna, razpoloženje na najnižji točki, ima glasba moč pomagati. Iz tega razloga sem pred desetimi leti, potisnjen med upokojence, pričel muzicirati na ustno harmoniko. Ta glasba me je postavila pred nove naloge in odprl se mi je nov svet. Na začetku sem se zgolj trudil, da bi izboljšal tehniko igranja. Na prvem srečanju ustnih harmonikarjev v aprilu 2000 pa se je začelo dogajati nekaj novega. Začeli smo se pogovarjati, kako bi ustanovili skupino. Trajalo je kar dolgo, do decembra 2004, preden smo se odločili in ustanovili društvo Das Mundharmonika Ensemble Wörthersee (Ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero). Letos, pri 10. srečanju, smo se ozrli na delavno bogato preteklost in čudovite doživljaje. Nobene te izkušnje ne bi rad meril, postale so del mojega življenja. Kot višek vsega sem doživel dobrodelni koncert za avtistične otroke, nastope pri starejših ljudeh in otrocih, ravno tako kot naša potovanja do Poljske.

Zahvaljujem se vsem, ki so nas spremljali na naši poti, in darovalcem za podporo in sodelovanje, Tako nam je uspelo.

Andrejaš Jože

Bergant Iztok

Božič Miro

8 - (ah), ...

Zame je vedno znova lepo doživetje otrokom in odraslim omogočiti vstop v svet glasbe z ustno harmoniko. To malo glasbilo, zasmehovano kot »Fotzhobel«(to je v avstrijskem dialektu in pomeni v direktnem prevodu ustni oblič op.p.) je postalo s pomočjo čustvenega dihanja, s katerim iz njega izvabljamo zvoke, čudežni inštrument. Muziciranje na ustni harmoniki ni le zdravilna pomoč za dušo. Pomaga tudi pri skrbi za zobe, ima učinke pri rehabilitaciji pljuč, celo pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni so dosegli uspehe.

Naj za konec povem, da sem ponosen za doseženo. Hvala vsem, ki ste potovali z mano. Želim, da bi ustna harmonika še naprej prinašala veselje in sprostitev čim večjemu številu ljudi.

Organizatorjem festivala »(ah), TE ORGLICE« pa želimo veliko uspehov in upamo, da se bomo čim večkrat srečali v Mokronogu in v Celovcu.

Vaš Franz Halper

Festivalu »(ah), TE ORGLICE« iskrene čestitke za prehojeno pot. Ponosni smo, da smo se na nekem delu, res proti koncu, priključili tudi mi, Poljanski orgličarji, zato je deseta obletnica festivala tudi naš praznik. Hvala za dosedanje sodelovanje in za priložnost, da se predstavimo v tej publikaciji.

Na pobudo KD Dr. Ivan Tavčar iz Poljan nad Škofjo Loko in ge. Majde Debeljak se je v nedeljo, 1. aprila 2006, zbrala v Poljanah na tečaju skupina glasbenih ljubiteljev, ki je želela obnoviti in poglobiti znanje v igranju na orglice oz. ustno harmoniko. Za pomoč pri hitrejšem osvajanju znanja so poprosili akademskega glasbenika, multiinstrumentalista Vladimirja Hrovata iz Ljubljane. Kot virtuoz na ustni harmoniki je skupini rad razkril osnove, tajne in možnosti igranja na to priljubljeno glasbilo. Skupina je namreč želela bogatiti kulturno življenje na Poljanskem. Tečaja so se v treh terminih udeležili dr. Štefka Križnar, Jože Dolenec, Anton Krek, Tomaž Pisk, Simon Čadež, Milan Kalan, Tomaž Poljanšek, Miha Mrak in Marjan Šifrar.

Prizadevnost udeležencev tečaja in odlično mentorstvo je obrodilo sadove. Skupina je že prvič nastopila na praznovanju dneva državnosti v Poljanah in nato na srečanju harmonikarjev in orgličarjev v Volavlju in še na dveh družabnih prireditvah v kulturnem domu v Poljanah.

V začetku leta 2007 se je skupina nekoliko reorganizirala, zmanjšala na štiri člane in nastal je kvartet ustnih harmonik z imenom Poljanski orgličarji pod umetniškim vodstvom člana skupine Antona Kreka.

Cej Davorin

Duo Branko Banovec

Duo Branko Malić in Sveto Petraš... te orglice - 9

Prizadevno smo pričeli vaditi lažje skladbe, ki jih je za skupino priredil umetniški vodja. Sledil je že prvi nastop na krajevni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Za primerne skladbe smo poprosili tudi gospoda Vladimirja Hrovata. Rad nam je ustregel in tudi sicer nam je vseskozi dragocen svetovalec pri izbiri in študiju skladb.

Februarja 2007 smo se udeležili I. mednarodnega tekmovanja ustnih harmonikarjev v Mokronogu. To je bila za nas velika preizkušnja, saj smo nastopili v družbi številnih, tudi odličnih posameznikov in skupin. S tem nastopom se je pričelo tvorno sodelovanje z organizatorjem tega tekmovanja, mednarodnim festivalom ustnih harmonik v Mokronogu, »(ah), TE ORGLICE«.

S številnimi nastopi smo pridobivali znanje in nove izkušnje v igranju na ustno harmoniko, udeležili smo se strokovnih srečanj orgličarjev pri Avseniku v Begunjah in širili spored skladb, ki so nam jih poleg Vladimirja Hrovata napisali še Matija Cerar, Egi Gašperšič in Jože Teran.

Zaupanje v našo prizadevnost in resno delo je bilo gotovo razlog, da nam je festival ustnih harmonik v Mokronogu, »(ah), TE ORGLICE« zaupal soorganizacijo Revije ustnih harmonikarjev Slovenije, ki je bila junija 2008 v Poljanah nad Škofjo Loko. Prireditev, ki je bila prva taka na poljanskem oziroma škofjeloškem, je zbrala v toplem poletnem večeru številne orgličarje-posameznike in skupine v različnih zasedbah, ki so pripravili številnim poslušalcem in sebi sproščen glasbeno kulturni večer, posvečen dnevu državnosti.

V tem letu smo se udeležili še II. Mednarodnega tekmovanja ustnih harmonikarjev v Mokronogu (doseženo bronasto priznanje) in skupaj z Mešanim pevskim zborom Lubnik iz Škofje Loke nastopili na

10 - (ah), ...

štirih koncertih pri Slovencih v Argentini. Seveda pa smo vmes s številnimi nastopi bogatili kulturno življenje na poljanskem in tudi širše.

Tudi v letu 2009 smo bili dejavni in polni volje, da z igranjem na te imenitne instrumente pripravimo lepe glasbene trenutke poslušalcem naših krajev in po Sloveniji. Izmed številnih nastopov posebej omenjam udeležbo na jubilejnem 10. festivalu ustnih harmonik na koncertu v Trebnjem, v Poljanah pa smo pripravili prireditev Večer z ustno harmoniko, ki bo postala tradicionalna.

Vrh našega dela v tem letu je bil letni koncert naše skupine, ki so ga popestrili pevci iz Krope.

Kvartet sestavljajo Anton Krek, Valentin Bogataj, Jože Dolenec in Milan Kalan.

Umetniški vodja je Anton KREK.

Valentin Bogataj

POGLED Z BALKONA – 2Nekaj strnjenih vtisov po desetih festivalih

Po jubilejni številki 10, ki jo je – kljub trenutno neprijetnemu recesijskemu času – tako kot vse poprejšnje, uspešno prestal naš festival ustnih harmonik, tokrat na treh prizoriščih v treh zaporednih dneh in s tremi različnimi sporedi, na katerih se je zvrstilo prav lepo število izvajalcev s pisano paleto raznolikih zasedb in točk, prebiram svoj prvi Pogled z balkona iz leta 2005 in ugotavljam, da se moram še vedno in ponovno strinjati s takrat zapisanim, da »festival ‘(ah), TE ORGLICE’… vsakokrat pokaže nove razsežnosti in vedno bolj dokazuje smotrnost svojega obstoja«. Od takrat se je v štirih letih zvrstila cela plejada novih dogodkov, novih prijemov, samostojnih prireditev in sodelovanj na prireditvah drugih organizatorjev, eksperimentalni razred ustne harmonike v okviru Glasbene šole Trebnje, tekmovanja z mednarodno udeležbo… A kot najsvetlejše, prav posebno, nepozabno dejanje, bi izpostavil tisto, ki smo si ga drznili privoščiti ob velikem in svetovno razvpitem jubileju rojstva nepojmljivo genialnega W. A. Mozarta, ko smo si z ustnimi harmonikami upali na sam večer in celo ob uri obletnice pripraviti takrat v Sloveniji edini celovečerni instrumentalni koncert posvečen izključno njegovi glasbi. K sodelovanju smo pritegnili Simfonike RTV Slovenija, dirigenta Marka Muniha in nacionalno televizijo – in v glasbi primerno izvrstni koncertni dvorani Narodnega doma v Celju je naš Amadé 250 kot enkratna celota bil takšen dogodek in dosežek, da si je v bodoče kar malce težko predstavljati že ponovitev njegovega dometa, kaj šele presežek; pa čeprav naj bi k temu težili. (In še: ob tem ne gre pozabiti, da smo koncert ponovili

Duo Ema Vezjak in Štefan Matko

Duo Robert Ivačič

Franković Klaudijo... te orglice - 11

za povabljeno nemško, francosko in švicarsko petično srenjo v zabaviščno-kulturnem centru v nemškem Rustu, blizu Strasbourga, v organizaciji našega evropskega poslanca in »orgličarja« Lojzeta Peterleta.)

Ja, ni kaj, vse to in še več je bilo, in najbrž se nam ne gre sramovati prehojene poti. Gremo pa naprej, s polnimi jadri, novim zmagam naproti. (S Pečkovim Stanetom in nenadkriljivo JSKD-jevo Mojco, ki zna skorajda - čarati, da zadeve sploh lahko speljemo …!)

Vladimir Hrovat, umetniški vodja festivala

AH, TE ORGLICE tudi v sistemu glasbenega izobraževanja?

Pod geslom »Ah, te orglice«, ki na dvoumen način izraža tako navdušenje nad tem instrumentom kot tudi občutek omalovaževanja in odrinjenosti, se vsako leto zbirajo »orgličarji« na prireditvi v Mokronogu, ki je že zdavnaj prerasla lokalne okvire in je postala mednarodna. Organizator srečanja je območna izpostava JSKD Trebnje, idejni vodja pa neutrudni kulturni delavec Stane Peček, ki je v »svoje mreže« pritegnil tudi Glasbeno šolo Trebnje.

Najprej mi je bila poverjena naloga članice, nato tudi predsednice komisije — na dveh tekmovanjih »ustnih harmonikarjev« (kot jim tudi rečejo) z mednarodno udeležbo. Imela sem možnost pobliže spoznati ustvarjanje orgličarjev, ki so na instrumentu izvajali raznovrstno glasbo: od preprostih ljudskih melodij do skladb, ki so sicer pisane za različne solo instrumente, pa so jih priredili tudi za izvajanje na orglicah.

V šolskem letu 2007/08 smo na Glasbeni šoli Trebnje (najbrž prvi v državi) organizirali pouk igranja na orglicah. K sodelovanju smo povabili prof. Vladimirja

12 - (ah), ...

Hrovata, sicer akademskega glasbenika in skladatelja, ki je učence poučeval po učbeniškem gradivu, ki ga še dodeluje in namerava tudi izdati.

Učenci so ob pouku poglobili zanimanje za orglice in za igranje nanje, razvili izvajalske spretnosti, se navadili na individualno in skupinsko muziciranje ter se usposobili za samostojno delo.

Po zaključenem izobraževanju smo naredili analizo in ugotovili, da bo potrebno za poučevanje instrumenta natančno določiti operativne cilje (dejavnosti in vsebine), standarde znanja,izdelati didaktična priporočila in izvedbene standarde, predvsem pa bo nujno pripraviti učbenike, po katerih bi učitelji poučevali, pa tudi poskrbeti za izobraževanje učiteljev.

S tovrstnim izobraževanjem bi povečali zanimanje za instrument, omogočili glasbeno razgledanost in razvili ustrezen odnos do glasbila in glasbenega izročila. Literatura , ki bi jo uporabljali, bi morala temeljiti predvsem na ljudski in narodno(zabavni) melodiki, pa tudi na bluesu in jazzu, da bi glasbilo ostalo »ljudsko«, obenem pa bi spodbujali novosti, ki bi prispevale k razvoju igranja na tem glasbilu. Učenci bi razvijali igranje z notnim in brez notnega besedila, s posnemanjem in improvizacijo, spoznavali bi glasbeno zapuščino iz ljudskega izročila.

Šele ob vsem tem bi si glasbilo lahko začelo utirati pot v sistem glasbenega šolstva in bi našlo enakovrednejše mesto med »večjimi« instrumenti.

Tatjana Mihelčič Gregorčič

Orglice, orgličarji in festival»Naš namen je ljudi spomniti na to malo glasbilo in ustno harmoniko pripeljati v glasbene šole,« mi je v začetku devetdesetih let minulega stoletja, ko je bil festival v povojih in na negotovih tleh, zanesenjaško razlagal njegov pobudnik Stane Peček. Sedaj, po skoraj dvajsetih letih od takrat in po desetletju festivala, mi še vedno, ob vsaki njegovi izvedbi in z enakim ognjem v očeh, razlaga isto. Razlika je le v tem, da je festival sedaj uveljavljen, ugleden in dobro obiskan, glasbene šole čakajo na učbenik, ki se pripravlja, organiziranih je bilo nekaj seminarjev, midva pa nisva več naključna sogovornika, temveč kljub razliki v najinih letih, prijatelja.

Kot novinar, pred leti pa sem se udinjal na lokalnem radiu, ki so ga nekdaj imeli za dolenjskega, festival spremljam od njegovih začetkov, zagnani orgličarji pa so me pred tremi leti s seboj peljali tudi na srečanje v Celovec, kjer sicer niso podrli svetovnega rekorda v igranju na orglice, so pa skupaj s hrvaškimi, avstrijskimi in še nekaterimi mednarodnimi zanesenjaki pokazali, kakšna je ljubezen do tega drobnega glasbila in

Gašperin Jenez in Franci Resman

Giovanni Volini in Mirjana Tumpej

Gjerkeš Anton... te orglice - 13

glasbe, ki jo ustvarijo z lastno sapo in nihanjem njegovih pločevinastih peres.

Takrat smo v Celovcu naleteli na pisano paleto orglic, od najmanjših do največjih primerkov, podobno pa se dogaja na odru mokronoškega festivala. Tam se je skozi leta zvrstila dobra stotnija ustnih harmonikarjev z različnimi izpeljankami tega glasbila. Kot ugotavljajo prireditelji, raven izvajanja nastopajočih z vsakim letom festivala raste. Hkrati se povečuje število notno pismenih orgličarjev, saj so v sklopu festivala priredili več seminarjev, pri izvedbi nekaterih pa je sodelovala trebanjska glasbena šola. Revijo ustnih harmonikarjev, kot tudi imenujejo festival, vsako leto pripravijo v matičnem Mokronogu, hkrati z njo gostujejo. Doslej so obiskali Metliko, Poljane nad Škofjo Loko, Sežano in hrvaško oziroma istrsko Gračišće, sodelovali so na omenjenem festivalu ustnih harmonik v Celovcu, nastopili v Slovenski filharmoniji, za največji uspeh festivala Ah, te orglice pa velja koncert ob 250-letnici Mozartovega rojstva, ki so ga izvedli v Celju in ponovili v nemškem Rustu.

Desetletna ali tudi nekaj večletna zgodovina orgličarskega festivala je na Dolenjskem in širše pustila sled. Po njej bodo šli novi orgličarji, saj je pot, ki so jo tlakovali neutrudni mokronajzarski »muzik« Stane Peček, Mojca Femec iz trebanjskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti, umetniški vodja festivala Vladimir Hrovat in ostali sodelavci festivala orglic dobro zastavljena. Festivalu so v zibelko položili visoke cilje, med njegove naloge pa uvrstili pripeljati malo glasbilo nazaj v ljudsko družabnost, ustvarjanje in poustvarjanje ter uveljaviti glasbilo kot koncertno. Po prvem desetletju festivala bi lahko ugotovili, da se vse našteto uresničuje.

Rasto Božič, samostojni novinar

14 - (ah), ...

Kaj lahko napravi ljubezen – ali »(ah), TE ORGLICE« – že 10 let!Ko sva z bratom Tomažem med počitnicami kot majhna fantiča bila občasna pastirčka pri dedu in stricu na tratah, strniščih in v jelševju ob reki Muri, sva nekoč imela tudi majhne orglice, poslala jih je mamina teta, naravnost iz Amerike. Kakšna dragocenost! A kaj dosti nisva spravila iz njih, no ja, pošteno sva jih poslinila, da so se pokvarile. Nikogar nisva imela, ki bi naju učil igrati nanje. Najbrž bi na to zgodbo za vedno pozabil. Spomin na silno otroško željo izvabiti kakšno vsaj približno prepoznavno melodijo iz te čarobne škatlice, v katero si lahko pihal z obeh strani, pa je oživel, ko je pred desetimi leti prišlo na uredništvo oddaj o kulturi na TV Slovenija prvo vabilo na »orgličarski« festival. Tako je naneslo, da sem bil na več kot polovici teh prireditev. Od skromnih, a navdušujočih začetkov do tako zahtevnih koncertov, kot jih lahko spremljamo zadnja leta. Od občudovanja vrednih ljudskih godcev do tako vrhunskih izvedb Mozarta, Vivaldija in drugih skladateljev klasične glasbe ali jazza, kakor sta jih zmožna izvajati recimo akademski glasbenik-violinist Vladimir Hrovat ali arhitekt Miro Božič, samouk na ustno harmoniko.

Kaj lahko stori posameznik ali majhna skupina ljudi, če ima pravo idejo in močno voljo, da jo uresniči! Mogoče so si s Stanetom Pečkom nekega dne rekli – ah, te orglice, napravimo kaj zanje. Torej je bila poleg ideje in volje zraven še ljubezen. Ljubezen do glasbila, ki ima najmanj dve imeni in nešteto različic, od čisto majhnih orglic ali ustne harmonike, ki se še v roki lahko zgubi, kaj šele v žepu, do glasnega in velikega brundala, kot so basovske orglice. V desetih letih je signal iz Mokronoga in Trebnjega postal tako prepoznaven zvok, da bo prej ali slej moral odpreti tudi ušesa tistih dvomljivcev, ki orglicam ali ustni harmoniki še ne dajo veljave pravega, izjemno zmogljivega ljudskega in koncertnega glasbila.

Peter Kuhar

Oh, te ORGLICE !Zmešnjava okrog imena za orglice je res velika. Kar prevelika, da bi lahko šli mirno mimo. Vsak otrok ve, da so orglice glasbilo, na katero se lahko hitro nauči zaigrati preprosto pesmico in ki se ga da danes kupiti takorekoč v vsaki trafiki, čeprav je za malo boljši inštrument treba stopiti do kakšne veleblagovnice ali pa v trgovino z glasbili. In če tam povprašamo po orglicah, nam prodajalec prinese na pult ustno harmoniko. Tako ima ta mali inštrument namreč vpisan v nabavnih knjigah. Da je to tisto glasbilo, ki smo ga iskali in ga potem v žepu odnesli domov, je spet jasno vsem. Če pa bi si hoteli doma prebrati karkoli o našem novo kupljenem inštrumentu v strokovni literaturi, bi njegov opis našli v kazalu najverjetneje pod imenom: ustne orglice. In tam lahko preberemo:

Grabnar Anton

Gramc Vlado

Grošelj Andrej... te orglice - 15

Ustne orglice… »imajo niz prenihavajočih jezičkov, ki so v parih po dva pritrjeni na nosilne ploščice, te pa na posebno predelno steno z ustreznimi kancelami. Če pihnemo zračni curek v kancelo, bo zanihal le tisti jeziček, ki ga curek potisne v režo. Ko pa z usti vdihnemo zrak iz kancele, bo zanihal nasprotni jeziček. Tako daje ena kancela dva različna tona, enega pri pihanju in drugega pri vdihavanju zraka.« (B. Ravnikar, Osnove glasbene akustike, DZS, Ljubljana 2001, 115)

Zdaj vemo že kar precej. Orglice so torej aerofonski inštrument, pri katerem nihanje zračnega stebrička v cevi povzroči kovinski jeziček, pritrjen v njej. Po sistematiki Sachsa – Hornbostla jih označimo s številko 412.132, kar pomeni: uvrščamo jih med prosta zrakovna glasbila (41), tista s prekinjajočim zračnim tokom (412), s skupinskimi prenihajočimi jezički (412.132). Višina tona, s katerim se oglasi posamezni jeziček, je odvisna predvsem od njegove dolžine, barvo tonu orglic pa določa cela vrsta dejavnikov. Gledano akustično je proces, ki poteka ob jezičku, dokaj zamotan. Izdelovalci boljših in dražjih inštrumentov prav to izkoriščajo sebi v prid: na primer vgrajujejo več istovrstnih jezičkov, ki so med seboj malenkost »razglašeni«, s čimer dosežejo značilno utripanje (»vibrato«) osnovnega tona, ali pa celo dodajo osnovnemu jezičku še npr. za oktavo višje uglašen drugi jeziček in s tem dobijo večji zvenski spekter ter posledično bogatejši ton.

Najenostavnejše orglice so uglašene v t.i. »celtonski« (diatonični) lestvici, zato jim strokovno pravijo diatonične ustne orglice. Danes jih izdelujejo v vseh velikostih, od čisto kratkih, samo nekaj tonskih, do pravih velikank, z velikim tonskim obsegom. Tiste uglašene v C-duru zazvenijo takole:

pihanje: (G) c e g c1 e1 g1 c2 e2 g2..

vdihavanje: d f a h d1 f1 a1 h1 d2 rf2.

16 - (ah), ...

Za razliko od diatoničnih so kromatične ustne orglice prirejene drugačnim potrebam: z njimi se da zaigrati vse stopnje kromatične lestvice, to je lestvice, ki je sestavljena iz samih poltonov. Kromatični inštrument se naredi podobno kot diatonični, le s to razliko, da v eno kancelo namesto dveh pritrdijo štiri jezičke. Dva dodatna jezička torej, za ustrezni polton. Dotok zraka v ta drugi (poltonski) del se navadno usmeri s pritiskom na t.i. stranski gumb, ki ga diatonične orglice ne potrebujejo. Uglasitev kromatičnih orglic je npr. taka:

Brez stranskega gumba:

pihanje: c e g c1 c1 e1 g1 c2 c2 …

vdihavanje: d f a h d1 f1 a1 h1 d2 …

S pritisnjenim stranskim gumbom pa:

pihanje: cis eis gis cis1 cis1 eis1 gis1 cis2 cis2 …

vdihavanje: dis fis ais his dis1 fis1 ais1 his1 dis2 …

In katera glasbila poleg ustnih orglic še uporabljajo za vzbujanje zvoka prosti, prenihavajoči jeziček? Podobno kot ustne orglice je narejena tudi kromatična melodika, harmonika in harmonij. In celo v boljše cerkvene in koncertne orgle, ki imajo večino ustničnih piščali (kot jih imajo blok flavte), med njimi pa jih je nekaj tudi z enojnim udarnim jezičkom, je vgrajena piščal s prenihavajočim kovinskim jezičkom - tista z oznako registra: klarinet.

Če se po tem ovinku zdaj povrnemo k razmišljanju o imenu za naš žepni inštrument, se moramo vprašati, ali so orglice dobile svoje ime pravzaprav po orglah. So to res le majhne orgle, kot jih »po domače« nagovori njihovo (popularno) ime? Tu se začne stvar okrog imena zapletati. Tuja, angleška strokovna literatura namreč naše orglice poimenuje največkrat kar harmonica. Francozi jim pravijo harmonica a bouche, Nemci Mundharmonika in Italijani armonica a bocca.

Pri ustnih orglicah gre, kot očitno izhaja že iz imena, pravzaprav za harmoniko, inštrument, katerega korenine segajo daleč na vzhod, h Kitajcem, v čas dinastije Shang. Tam so že sredi drugega tisočletja pred Kristusom igrali na glasbilo z imenom sheng. Inštrument sestavlja serija v (skupno!) skledo vpetih, različno dolgih bambusnih piščali z vanje vgrajenimi nihajoči jezički! Enega od kitajskih šengov, prinešenih v Evropo, naj bi okrog leta 1777 videl tudi Pere Amiot in piščal, podobno piščalim v šengu, vgradil med piščali v svojih orglah. Slabega pol stoletja za tem, leta 1821, je v Berlinu Christian Friedrich Ludwig Buschmann izdelal svojo znamenito »Auro«, pihalni inštrument z vrsto

Hočevar Ladislav

Ivačič RobertJurkošek Jernej

... te orglice - 17

vgrajenih nihajočih kovinskih jezičkov, ki mu je nato dodal še meh in serijo tipk. Sprva so glasbilo imenovali kar »ročna eolina« in ga že takoj po nastanku začeli izdelovati tako v diatonični kot kromatični različici, z obsegom dveh ali treh oktav. Kasneje so to prvo »harmoniko« številni izdelovalci tehnično izpopolnili in svoje inštrumente v najrazličnejših izvedbah na trgu ponujali kot akordeone, koncertine, bandonione ipd. Zaradi lahke priučljivosti in glasnosti se je harmonika bliskovito razširila najprej po Evropi, kmalu pa tudi drugod po vsem svetu. Izpodrinila je vrsto glasbil, ki so do takrat sestavljala tradicionalne (tudi ljudske) inštrumentalne sestave. Te so po navadi sestavljala po zvoku sicer zanimivejša glasbila (razna godala, pihala, brenkala ali tolkala), ki pa harmoniki niso mogla konkurirati niti po prodirnem in vsiljivem ter zadirčnem zvoku niti po praktičnosti in ekonomičnosti. Z njo je namreč en sam godec lahko nadomestil celoten godčevski sestav, saj je bilo na enem inštrumentu možno igrati vodilno melodijo, se spremljati in vsemu skupaj dodajati še base! In za ohcet ali veselico si lahko namesto treh ali štirih godcev najel le enega in s tem za podoben efekt plačal nekajkrat manj! Harmoniki se je s tem odprl do takrat nesluten trg. Postala je priljubljeno in najbolj uporabljano ljudsko glasbilo, zanjo pa so začeli pisati tudi pomembni koncertni skladatelji: Berg, Prokofiev, Stravinski, Milhaud in drugi.

Harmonika je torej precej mlajši inštrument od orgel (it. organo, fr. orgue, angl. organ, nem. Orgel). Glasbilo so poznali in do podrobnosti opisali že stari Grki. Tako vemo, da je v Aleksandriji že v 3. stoletju p. n. š. domiselnemu izdelovalcu glasbil Ktesibiju uspelo s sistemom veznih posod izenačiti zračni tlak v vrsti zloženih piščalih. S tem je dosegel stalno in izravnano intonacijo glasbila in njegove t.i. hidravlične orgle (»orgle na vodni pogon«) so stoletja dolgo ostale v uporabi predvsem kot obredni inštrument.

18 - (ah), ...

V vrsto zložene, različno dolge piščali pa niso šele grška domislica. So še precej starejši tip glasbila od orgel. Iznajdba prvega tovrstnega inštrumenta se sicer pripisuje grškemu bogu Panu, bogu pastirjev, pol kozlu - pol človeku, ki naj bi si, kot je popisano v Ovidovih Metamorfozah (7. stol. p. n. š.), ves čas piskal na piščal iz trstike, v katero je bila začarana zanj nedosegljiva nimfa Syrinx. Kaže pa, da je t.i. panova piščal, ta sila preprost in prijetno zveneč inštrument (iz vrste na eni strani začepljenih cevi, v katere pihamo z vrha), še precej starejša kot se mu pripisuje po grških virih. Arheologija sledi kamnitim in glinenim panovim piščalim vse tja do neolitika, prastara tovrstna glasbila izdelana iz gline, lesa, bambusa ali celo iz kovine pa so bila najdena takorekoč po vseh celinah. Poznale naj bi jih tudi stare kulture, v Evropi npr. Etruščani in Rimljani.

Tudi na naši znameniti bronasti situli iz Vač (5.stol. p. n. š.) je zelo jasno upodobljen staroselski (venetski) godec, ki piska na 5-cevno piščal iz trstike. Raziskave kažejo, da so slovenske trstenke, naše prastaro ljudsko glasbilo, naravna naslednica inštrumenta iz situle. S svojo V obliko, s katero se da igrati tudi dvoglasne viže (tako da se pihne hkrati v dve sosednji luknjici), so edinstven tovrstni inštrument na svetu. Do današnje oblike naj bi se naše trstenke razvile zaradi potrebe slovenskega človeka po obvladovanju zvočne vertikale, istega mehanizma, ki je oblikoval tudi podobo slovenskega ljudskega vokalnega večglasja.

Za naša razmišljanja je zanimivo dejstvo, da tudi večina ljudskega izrazoslovja za trstenke ta inštrument imenuje po trstiki, torej materialu, iz katerega je glasbilo narejeno: trstenke, trstovinke, trstike, manj imen se nanaša na način igranja nanj: piščalka, dudla, piskulice, pišole, pištulice, najmanj pa jih uporablja primerjalno ime za podoben inštrument iz umetne ali tuje rabe: flavta ali orgelce. Slovenska etnomuzikologija stoji na stališču, da z izrazom trstenke dovolj dobro opišemo to naše avtohtono, doma izdelovano pastirsko glasbilo, pod tem imenom pa ga tudi dovolj prepoznavno umestimo med istovrstne inštrumente, ki jih stroka sicer vodi pod imenom panova piščal ali syrinx. Trstenke so po mnenju stroke zanj torej primerno ime, in to kljub argumentom, da so do neke mere podobne zunanji strani orgel in da ga prav zato ponekod na Štajerskem in Koroškem poznajo tudi kot orglice (orgelce).

Stroka z izrazom orglice navadno označuje »tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okviru piščali s kovinskim jezičkom« (Z. Kumer, Ljudska glasbila in godci, Slovenska matica, Ljubljana 1983, 88). Orglice so bile svoj čas predvsem priljubljeno birmansko darilo fantičem, zvočna igrača torej, na kar spominja tudi njihovo ime (ponekod so jim rekli kar birmanske), redno pa so jih vaški in mestni trgovci in kramarji prodajali po sejmih in proščenjih. Na dejstvo, da so bile orglice ponekod tudi »resnejše« glasbilo, kaže zopet predvsem ljudsko poimenovanja zanje: igrice (igrc = zabavnjak, godec), piščele, gošče…Zanimivi pa so v tej zvezi tudi drugi etnografski

Kavčič Stanislav

Kokol Silvo

Kolenc Janez... te orglice - 19

podatki: nekatere domače izvedbe orglic naj bi namreč imele na straneh pritrjene drobne zvončke, s katerimi se je spretnejši godec lahko tudi ritmično spremljal (Ljubljana). Ponekod naj bi se godec na orglice spremljal tudi z gudalom (tj. lončenim basom, Bela krajina), z Dolenjskega pa imamo še celo iz časa po drugi vojni podatke o zanimivem godčevskem triu: orglice, lončeni bas in gosli. Orglice v takšni zasedbi so, seveda, predvsem ritmični spremljevalni ljudski inštrument.

In kje naj ob takem razmišljanju najdemo ustno harmoniko? Na mestu, ki ji naravno pravzaprav tudi pripada: obrtniško (ali tovarniško) izdelanemu glasbilu, ki je danes precej razširjeno in priljubljeno, ki se ga da sorazmerno hitro priučiti, ki pa za izvajanje njemu namenjene ali celo zanj napisane muzike zahteva precejšnjo veščino in včasih že kar precejšnje izvajalsko mojstrstvo. In kje jo lahko pričakujemo in najdemo? Takorekoč povsod in kadarkoli: tako kot (ne)pričakovani glasbeni dodatek sicer glasne in razigrane zabave ali kot predana zvočna meditacija na znano jazzovsko temo na kavču študentske sobe. Mogoče tudi kot del glasbene ponudbe v šolah in glasbeni šoli pa tudi kot del zaključenih »izdelkov« v kulturnih društvih, kar nas v prihodnosti gotovo še čaka. Nenazadnje pa tudi kot vrhunski, žlahtni in prepoznavni glasbeni dosežek na koncertnem odru pred polno dvorano glasbenih sladokuscev.

Orglice naj zato ostanejo že ustaljen izraz za ustno harmoniko v ljudski rabi, trstenke pa tako ali tako ostajajo trstenke: naš najbolj prepoznavni ljudski inštrument, o katerem pa je povedal skoraj vse že mojster torevtik* iz Vač, pred natančno poltretjim tisočletjem.

*Torevtika = tehnika oblikovanja kovin s cizeliranjem (vrezovanjem, tolčenjem).

Igor Cvetko

20 - (ah), ...

DrobtinicaV Gathyjevem glasbenem pogovornem leksikonu iz leta 1840 beremo: »Ustna harmonika je današnja običajna zabava in nekaj najbolj groznega za vaša ušesa. V kovinskem ohišju se nahaja 4 do 6 akordično uglašenih glasilk, ki zvenijo ob izdihavanju in vdihavanju. S to nadlogo so opremljeni otroci, sprehajalne palice, dežniki in jahalni biči, nenadejano strašeč nedolžne popotnike.« Čez 125 let pa je to »grozno« glasbilo delalo družbo kapitanu vesoljskega plovila Gemini VI, Walterju Schirraju, ki je na vesoljskem potovanju leta 1965 imel s seboj miniaturno ustno harmoniko Hohnerjevo »Litlle Lady«. Gotovo ne zato, da bi z njo strašil morebitne vesoljčke.

Stane Peček

LETO 19911. festival v Trebnjem, 26. oktober 1991

V času, ko se Sloveniji dogaja samostojnost, se Stanetu PEČKU, tajniku Občinske kulturne skupnosti Trebnje in Zveze kulturnih organizacij Trebnje, utrne ideja o festivalu. Z malo pesniške svobode so nekatera hotenja celo primerljiva: zapostavljeno želi dokazati, da je enakovredno.

Ideja je ponujala visoko zastavljene cilje: vrniti glasbilo v slovenski vsakdanjik, odpreti mu vrata na koncertne odre in ga pripeljati v sistem glasbenega šolstva. Vrstni red bi seveda moral biti drugačen, najprej šola, potem oder, vendar: kdo naj uči, učbenik, kako v sistem in še in še. Skratka, zahteven, dolgoročen in večplasten projekt, ki je začel oživljati pod organizacijsko streho občinske pa tudi republiške Zveze kulturnih organizacij. Vendar ne prav enostavno. Že pri naslovu festivala, »(ah), TE ORGLICE«, ki ga je skupaj z idejo ponujal Peček, je bilo kar nekaj zavijanja z očmi, predvsem zapriseženih jezikarjev, čeprav z malo truda hitro ugotovimo, da tisti ah v oklepaju nostalgično namiguje na romantične čase tega glasbila, ko ga je še veliko slovenskih pobov nosilo v žepu in so znali z njim zabavati druščine, zaigrati dekletu pod oknom, se ob njegovih zvokih zavrteti v planinski koči itn., a odločne velike črke TE ORGLICE nesporno kažejo na prepričanost o pravi izbiri.

Hkrati se je pojavilo tudi vprašanje: orglice ali ustna harmonika? Med ljudmi je uveljavljeno ime ORGLICE, po knjigah, celo v strokovni literaturi, pa kakor kje. Zmeda recimo nastane, ko zveš, da se isto ime uporablja tudi za trstenke in še nekaj drugih ljudskih glasbil. Po drugi strani pa zveš, da je beseda orglice pomanjševalnica za orgle. Zagovorniki imena USTNA HARMONIKA pa izhajajo iz tega, da je glasbilo že nastajalo

Kontošić Mario

Krek Viktor

Ljubi Alojz... te orglice - 21

v sorodstvu s harmoniko na meh in da ga je že kmalu po izumu Evropa krstila za MUNDHARMONIKO.

Za potrebe festivala smo zadrego nekako salomonsko rešili, da ljudski godci igrajo na orglice, klasika in bolj »nobel« melodije pa se igra na ustno harmoniko.

Skratka, pestro!

Pestro tudi v razmišljanjih o tipu prireditve. Večina je vso stvar videla v preizkušenem revijalnem kostumu, po možnosti z veselico in plesom, kar pa ni bilo v sozvočju s cilji ideje. Morda je tudi to botrovalo, da festival v Trebnjem ni dobil pravega gnezda in je že po drugem nastopu omagal.

Kakorkoli že, v soboto, 26. oktobra 1991, se je v nabito polni dvorani kulturnega doma v Trebnjem rodil prvi festival ustnih harmonik na Slovenskem.

V prireditvenem odboru so bili Stane PEČEK, glasbenik, Igor CVETKO, muzikolog, Ljubljana, Vladimir BRLEK, odgovoren za inštrumentalno glasbeno dejavnost pri ZKO Slovenije, Igor TERŠAR, profesor glasbe, Trebnje, in Vladimir HROVAT, skladatelj in multiinstrumentalist, Ljubljana. Marketinške niti so bile v rokah Antona KOTARJA, dipl. ing., in Dušana KECMANA, dipl. pravnika, grafično podobo pa je oblikoval Jovo OJDANIČ, sicer zaposlen pri ZKO Slovenije.

Festivalu je v imenu občine Trebnje v otvoritvenem nagovoru zaželel in napovedal ustvarjalno rajžo Milan RMAN.

Kot zanimivost povejmo, da je festival »(ah), TE ORGLICE« gotovo edini na svetu, ki v svojo zgodovino zapiše: na prvem festivalu je zaigral na ustno harmoniko tudi prvi predsednik prve slovenske vlade v prvi samostojni slovenski državi, Lojze PETERLE, sedaj evropski poslanec. Še vedno sodeluje s festivalom.

22 - (ah), ...

Koncertni večer je bil zasnovan v dveh delih in tako že s prvim vstopom v javnost pokazal, da misli resno in da ne želi postati zgolj družabno srečanje orgličarjev oz. ustnih harmonikarjev. V prvem sta Vladimir HROVAT na ustni harmoniki in Igor SAJE s kitaro postregla s sporedom iz t. i. klasike (Mozart, Schubert), ki jih je za to zasedbo priredil Vladimir Hrovat. Za večino je bil nastop mojstrov pravo odkritje, saj je ustna harmonika v slovenskih ušesih predvsem kot ustna »frajtonarica«. Odkritje je bila tudi učna minuta Hrovata, ko je demonstriral igranje na komaj vidnem glasbilcu s štirimi odprtinicami, pa do polmetrskih basovskih ustnih harmonik.

Tudi drugi del večera je bil izvrsten glasbeni dogodek, ki je po kakovosti presenetil celo organizatorje, saj je bila večina nastopov skrbno pripravljenih, nekaj celo naštudiranih po notnih zapisih. Pravzaprav ni bilo slabega nastopa. Dvorano pa je dvignil na noge bruc arhitekture Miro Božič z Montijevim Čardašem.

• solisti

BOŽIČ Miro, Idrija, FUNDA Marija, Grahovo, GJERKEŠ Anton, Šoštanj, KAVČIČ Stanislav, Dragomir, OBLAK Albin, Pangrac, PETERLE Lojze, Ljubljana, PLANOVŠEK Toni, Nazarje, PREMELČ Janko, Črnuče, RADEJ Martin, Sremič, RODIČ Lojze, Trebnje, SITER Danilo, Krško, STRMECKI Maks, Krško, ŠEBENIK Anton, Črnuče, ŠTIH Franc, Videm Dobrepolje, UDOVČ Martin, Novo mesto, VENCELJ Janez, Trebnje, ZLETEL Stane, Ljubljana in ŽAGAR Edvard, Ankaran.

• skupine

OMERZU Pavle in ZAKŠEK Nande, Krško, oba UH

GORJANC Jurij in Matija, Prevalje, (brata), UH in klavir

VIDOVIČ Cveto in Cveto (oče in sin), Sežana, UH in kitara

TREFALT Anica in Franc (zakonca), Zabukovje, oba UH

KODER Egon s skupino, Žalec

URBANIJA Marjan, Mengeš, z ansamblom Ludvika Lesjaka

Scenarij in režija: Stane PEČEK

Večer je vodila Renata MIKEC.

Denarno so festival podprli: AKRIPOL, Trebnje, IMP INTRA d.o.o, Ljubljana, LJUBLJANSKI SEJEM, P&S, Ljubljana, turistično podjetje POSTOJNSKA JAMA, IN NOVA d.o.o. Ljubljana. Zraven sta bila tudi tovarna glasbil HOHNER iz Trosingena in zastopstvo HOHNER iz Begunj. Največji kos je preko ZKO Trebnje odrezala Občina Trebnje.

Marenče Tone

Markovič Jože

Meglič Stane... te orglice - 23

LETO 19922. festival v Trebnjem, 12. december

1992

Na predvečer revije ustnih harmonikarjev je bil v avli Centra za izobraževanje in kulturo koncert s t. i. klasičnim programom. Izvedli so ga Vladimir Hrovat – ustna harmonika, Ruda Kosi – harfa in Igor Saje – kitara.

Organizacija prireditve je bila v istih rokah, tudi strokovna ekipa je bila ista. Zanimivo je, da je ob drugem festivalu potekal tudi enodnevni seminar za ustno harmoniko, ki ga je vodil mojster igranja na ta instrument g. Herold Helmunth. Na prošnjo organizatorjev ga je poslala tovarna Höhner iz Nemčije.

NASTOPILI SO

• solisti

BIZJAK Simon, BOŽIČ Miro, JURKOŠEK Jernej, KAVČIČ Stanislav, spremljal se je s kitaro, KOLENC Janez, KOŠIR Miroslav, KUKONIČ Silvo, NOVAK Franc, OBLAK Albin, PLANOVŠEK Toni, PREMELČ Janko, RADEJ Martin, RODIČLojze, spremljal se je s kitaro, STRMECKI Maks, ŠTIH Franc, UDOVČ Martin, ZAKŠEK Franc, ŽAGAR Edvard

• skupine

DUO TREFALT Anica in Franc (zakonca)

DUET VIDOVIČ Cveto in Cveto – UH +kitara

EGON & THE JAM SESSION BAND iz Celja.

In kot smo že zapisali, festival pa se v Trebnjem nekako ni hotel ukoreniniti in je za desetletje utihnil.

24 - (ah), ...

LETO 20023. festival v Mokronogu, 2. februarja 2002

Po dolgi pavzi (1992-2002) je festival ponovno oživel v Mokronogu.

In zakaj ravno v Mokronogu? Preprosto zato, ker je avtor festivala Mokronožan in ker je tu našel sogovornike.

Uvod v koncertni večer je bil po zasnovi nekakšna ponovitev prvega festivala. Prvi del sta pripravila akademska glasbenika Vladimir Hrovat (ustna harmonika) in Sofija Ristic (harfa). Njun izvrstni nastop je bil za večino (nič drugače kot na prvem v Trebnjem) presenečenje in prvovrstna poslastica, kajti ni veliko priložnosti, ki bi ponudile klasično glasbo v taki izvajalski zasedbi. Naravnost dobrodošla je bila tudi mini učna lekcija o orglicah oziroma ustni harmoniki, ki jo je opravil profesor Hrovat.

Revijski del prireditve je začel nenajavljen gost Jože PODLOGAR iz Trstenika pri Mirni. »Danes sem napolnil 82 let. Če mi dovolite, bi ga rad praznoval z orglicami!« je povedal in zaigral.

NASTOPILI SO

• solisti

Jože ANDREJAŠ, Radovljica, Robert IVAČIČ, Presladol pri Brestanici, Brane JURJEVČIČ, Idrija, Stanislav KAVČIČ, Grive pri Brezovici, Jože MARKOVIČ, Zagrad pri Škocjanu, Oto NEMANIČ, Gornja Lokvica pri Metliki, Lojze PETERLE, Ljubljana, Lojze RODIČ, Račje selo pri Trebnjem, Jože STARIHA, Drašiči, Tone ZALETEL, Vrh nad Želimljami, Edvard ŽAGAR, Ankaran

• skupine

JAZBEC Damir, Vrhnika, kitara Mare Matjašič

RAKAR Franc in Jernej KRALJ, Šentlovrenc

PREMK Viktor, Ljubljana in Duo Balalajka: Natalija Ermakov, klavirska harmonika, Aleksej Ermakov, balalajka

TREFALT Franc in Anica, Zabukovje nad Sevnico, Tadej Abram, kitara vokal vnukinja Tadeja

URBANIJA Marjan, Mengeš in Matija Cerar, klavir

Za zaključek so še vsi skupaj zaigrali kanon Mojster Jaka. Vodil jih je vodja festivala Stane Peček. Toda, prosim, brez vzdignjene obrvi: Stane je priznan zborovodja, ki je

Modic Ervin

Mrgole Jože

Nemanič Oto... te orglice - 25

ravno to leto na mednarodnem tekmovanju v Pragi z ženskim zborom Zimzelen (takrat še Svoboda) z Mirne osvojil srebrno plaketo.

Za to priložnost so bila narejena lična priznanja, ki jih je udeležencem izročila Mojca FEMEC, organizacijski vodja festivala.

Strokovna ekipa na balkonu: Vladimir Hrovat (predsednik), Igor Teršar, Sofija Ristic in Duška Lah Peček.

Večer je vodila Ljudmila JEVNIKAR.

Ob tej priložnosti je izšel bilten festivala s tremi strokovnimi članki, ki so jih napisali mag. Drago KUNEJ, prof. Vladimir HROVAT, mag. Igor CVETKO in še članka Staneta PEČKA ter Janeza JOCIFA. Bilten je uredil Stane Peček, lektorirala Vesna Magovec Regent, fotografije je prispeval Marko Kapus, oblikoval Jovo Ojdanič, prelom in tisk pa opravila Marginalija.

Ni odveč povedati, da objavljeni prispevki niso bili honorirani.

S sodelovanjem festivala sta bila organizirana tudi dva večera z orglicami v gostilni Javornik na Rakovniku (6. junij in 4. september).

S festivalom so sodelovali KUD Emil Adamič Mokronog, JSKD RS, OI JSKD Trebnje, Občina Trebnje, Krajevna skupnost Mokronog, Jože Pirman, TV Vaš kanal, Studio D, Dolenjski list, Radio SLO Studio 5 Mirna, Avtoton - Preloge, Gostišče Deu Mokronog in kot glavni pokrovitelj podjetje MERCATOR-DOLENJSKA.

26 - (ah), ...

LETO 20034. festival v Mokronogu, 2. februarja 2003

Prireditev je potekala v treh delih:

1. Koncertni del je zapolnil Mednarodni trio Vladimirja Hrovata: ustna harmonika – Vladimir Hrovat, harfa – Sofija Ristic in kitara – Paolo Pegoraro, z naslednjim sporedom: Wolfgang Amadeus Mozart - ANDANTE, K 315, Bela Bartok - ROMUNSKI PLESI in Jacques Ibert - ENTR’ACTE.

2. V drugem delu je ansambel Kurja koža predstavil trstenko kot solistično ljudsko glasbilo (mag. Kunej) ter v družbi z violino, orglicami in lončenim basom.

3. Na reviji se je v 25 nastopih predstavilo 27 igralcev na ustno harmoniko oziroma orglice, ki so kot solisti ali v družbi z drugimi instrumenti odigrali 70 skladb, največ ljudskih, nekaj jazzovskih in popevk.

Skupaj je nastopilo 53 izvajalcev.

• Solisti:

ANDREJAŠ Jože, Radovljica, BABIČ Vinko, Ljubljana, HOČEVAR Ladislav, Ljubljana, HOSTNIK Stanko, Mokronog, BABIČ Anđelko, Ljubljana, IVAČIČ Robert Presadol, KAVČIČ Stanislav, Brezovica, MARKOVIČ Jože, Zagrad, ZALETEL Anton, Škofljica, ŽAGAR Edvard, Ankaran

• Skupine:

BANOVEC Branko, Črnomelj, s kitaro Damjan Gregorič,

JEVNIKAR Matjaž, Mokronog, s kitaro Jože Mikec,

KAUČIČ Alojz, Ljutomer, s frulico Alojz Kosi,

NEMANIČ Oto, Metlika. s kitaro Damjan Gregorič,

STARIHA Jože, Drašiči, s kitaro Maja Stariha,

URBANIJA Marjan, ob klavirju Matija Cerar.

»MOKRONOŠKI PUŠELJC«, MokronogAnton GRABNAR, Janez KOLENC, Alojz PETERLE, Jože PETERLE in Boris ŽNIDARŠIČ

HREN Anton, Novo mestoJože Hofman, kitara, Sandi Žnidaršič, bršljanov list

Peterle Alojz

Pezdirec JanezPovšič Jože

... te orglice - 27

VIKTOR PREMK, LjubljanaDuo balalajka – Nataša in Aleksej Ermakov, Tamburaši Srbskega kulturnega društva iz Ljubljane

ROK PLANOVŠEKSebastjan Masnik, kitara, Janez Starc, berda

GRDEŠIČ Silvo, ČrnomeljBranko Kapušin, kitara, Borut Klobučar, tamburica, Tino Ladika, kontrabas

LETO 20045. festival v Mokronogu, 28. februarja

2004Koncert ob malem jubileju je potekal v zelo prazničnem vzdušju. V program so bili domiselno vpleteni plesalci FS Vidovo iz Šentvida pri Stični, pod odrom je bila prodajna razstava ustnih harmonik, ki jo je pripravila Galerija Avsenik iz Begunj, še posebno vzdušje pa je ustvaril Ljubljanski zdravniški orkester CAMERATA MEDICA, prvi komorni orkester na odru festivala. Tudi zaključek, ko so vsi nastopajoči skupaj zaigrali slovensko ljudsko En hribček bom kupil (priredil Vladimir Hrovat), je ostal v prijaznem spominu.

Strokovni odbor: Vladimir Hrovat (predsednik), Igor Cvetko, Drago Kunej, Tatjana Mihelčič Gregorčič, Duška Peček.

Nastopili so:

• solisti:

Davorin CEJ, Janez GAŠPERIN, spremljal se je z gudalom, Stanislav KAVČIČ, spremljal se je kitaro, Viktor KREK, Jože KRMC, Jože MARKOVIČ, Rok PLANOVŠEK, Janko PREMELČ, Dare SVETINA, Ančka UDOVČ, Stane UDOVČ, Anton ZALETEL, Ivan ZAVRL, Edvard ŽAGAR, Martin ŽEPIČ.

28 - (ah), ...

• skupine:

BANOVEC Branko,Franc Jakljevič, kitara, Jože Matekovič, UH in kontrabas;

DUO LUJZEKKaučič Lojze - UH, Kosi Lojze, frulica;

HOČEVAR Ladislav, Ljubljana, UHMarin Pečjak, kitara, Borislava Kucler, vokal;

KOČAR Majda, UH in vokal,Metka Lampret, harmonika, Ratko Zekič, violončelo;

Trio TONE HREN,Tone Hren, Jože Homan in Tomo Putiš;

KOLENC Janez, UH in Jože Gutman, kitara;

MOKRONOŠKI PUŠELJC,Jože Peterle, Boris Žnidaršič, Anton Grabnar, in Janez Kolenc, vsi UH;

STARIHA Jože in Maja v treh kombinacijah UH+UH, UH+kitara, UH+vokal;

URBANIJA Marjan in Matija Cerar, klavir;

TIHOŽITJE, MetlikaOto NEMANIČ, UH, Dejan Ule, violina, Damjan Gregorič, mandolina, Branko Kapušin, kitara in Dragan Vardič, berda;

ŽNIDERŠIČ Ivan, UH, Boštjan Kozole, diatonična harmonika;

LJUBLJANSKI ZDRAVNIŠKI ORKESTER CAMERATA MEDICAsolist na UH Vladimir HROVATdirigent Andrej OŽBALT.

Koncert je bil obenem tudi generalka za nastop v Slovenski filharmoniji.

Večer je vodila Simona Zorc Ramovš.

Premelč Janez

Siter DaniloSkupina Drevored

... te orglice - 29

GALA KONCERT 29. februarja 2004, ob 11. uriv Veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljanije pomenil velik dosežek za festival in glasbilo. Ustna harmonika se je prvič na Slovenskem predstavila na tako eminentnem odru in v tako elitni družbi kot enakovredno glasbilo, pa naj je bila v rokah ljubiteljskega ali akademsko izobraženega glasbenika. Izbor nastopajočih je opravil Vladimir Hrovat, ki je pripravil tudi spored koncerta. Scenarij in režija sta bila v rokah Staneta Pečka.

SPORED:

1. Stanislav KAVČIČ, UHNa klancu (lastna skladbica)

2. Davorin CEJ, UHNa tržnici (lastna skladbica)

3. TIHOŽITJEOto Nemanič, UH, Dejan Ule, iolina, Damjan Gregorič, mandolina, Branko Kapušin, kitara, Dragan Vardič, berdaBelokranjski šopek

4. Družina GALIČ Jože, UH in vokal, Cita, citre in vokal, Katarina, UH in vokal, Marko, vokalVenček slovenski narodnih

5. Alojz PETERLELjudska

6. KOLPASilvo GRDEŠIČ, UH, Borut Klobučar, tamburica, Mirjan Kulovec, kitara, Andrej Žunič, kitara, Silvester Mihelčič, kontrabasSlovensko-ameriški coctail

Adriano Putinja, Toni Gašperič, Stane Peček30 - (ah), ...

7. Rok PLANOVŠEK in Jože ANDREJAŠ , oba UHMinute za blues

8. Marjan URBANIJA, UH in Matija Cerar, klavirVečno zelene melodije

9. QUARTETTULIPANMiro BOŽIČ, UH, Ana KAVČIČ , flavta, Alenka NEVERŠNIK, violončelo, Blaž PUCIHAR (umetniški vodja), klavirBlaž Pucihar: Slovensko-španska rapsodija

10. Ljubljanski zdravniški orkester CAMERATA MEDICAsolist na ustni harmoniki Vladimir HROVATdirigent Andrej OŽBALTVladimir Hrovat: Preprosti slovenski končertino

11. skupni nastop Camerata medica in vsi nastopajočiEn hribček bom kupil (priredba Vladimir Hrovat)

Koncert je povezovala Simona Zorc Ramovš.Zgodbo večera je ilustrirala FS Vidovo, ki jo je pripravila Nataša Čuček.Organizatorji: JSKD Območna izpostava Trebnje in KUD Emil Adamič Mokronog, v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, ki je prispevala polovico stroškov dvorane.

Soban Veronika in Vesna

Stariha Jože

Strajnar Ivan... te orglice - 31

Koncert je posnela nacionalna TV.

Obiskovalec Franc Marolt, dr. medicine, je predlagal, da bi 29. februar razglasili za dan orglic oz. ustnih harmonik.

V sodelovanju z glasbeno šolo Trebnje je Vladimir Hrovat vodil celodnevni začetni seminar za ustno harmoniko.

20056. festival v Mokronogu, 26. februarja

2005Festival je prestopil državne meje. Povezali smo se s festivalom ZASOPIMO U ORGANIĆ (Zapihajmo v orglice) v hrvaškem Gračišću, kar se je takoj udejanjilo z obiskom njihove delegacije, na čelu z županom občine Ivanom MIJANDRUŠIĆEM in vodjem festivala Adrianom PUTINJO. Seveda so v Mokronogu nastopili tudi hrvaški orgličarji. Obisk smo vrnili že maja, ko je v Gračišću nastopila skupina naših. Sodelovanje se je obdržalo in vzkalilo še nekaj povezav. Tako so se gasilci z Belega Griča povezali in letos (2009) celo pobratili z njihovim gasilskim društvom. Niti so se spletle tudi med vinogradniki.

V okviru festivala je Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Trebnje, v sodelovanju z Glasbeno šolo Trebnje organizirala prvo počitniško delavnico za ustno harmoniko. Vodil jo je Vladimir HROVAT. Udeleženci delavnice (Julija in Kristjan REPOVŽ, Petra JERIČ, Eva CAMLOH, Duško ŠTEPEC, Matej VOZELJ, Nejc KOPOREC) so se predstavili z uvodno točko na festivalu.

Alojzu Peterletu je festival podelil častni naziv »Ambasador orglic« za dragoceni prispevek pri promociji festivala.

32 - (ah), ...

NASTOPILI SO• solisti

Anton GJERKEŠ, Šoštanj, Stanislav KAVČIČ, Brezovica, Silvo KOKOL, Maribor, Tone MARENČE, Ljubljana, Jože MARKOVIČ, Zagrad pri Škocjanu, Stane MEGLIČ, Retnje, Jože MRGOLE, Struževo, Kranj, Janko PREMELČ, Črnuče, Davor TERZIĆ, Rovinj, HR, Stane UDOVČ, Šentjanž, Anton ZALETEL, Vrh nad Želimljami, Ivan ŽAGRIĆ, Pulj, HR, Martin ŽEPIČ, Kanižarica

• skupine

Marjan BAŽEC, Šmarje pri Kopru in Koterle Guerino, istrski bajs

Ladislav HOČEVAR, Ljubljana in Mario Pečjak, kitara

Robert IVAČIČ, Presladol, Brestanica in Marjan Brezovar - Muri – kitara

Matjaž JEVNIKAR, Mokronog in Jože MIKEC, kitara + UH

Rok PLANOVŠEK, Braslovče in Tomaž Dobrovc, kitara

Ivan ŽNIDERŠIČ, Tržišče in Kozole Boštjan, diatonična harmonika

MOKRONOŠKI PUŠELJC, Janez KOLENC, Anton GRABNAR, Franc SMOLIČ, Boris ŽNIDARŠIČ, bršljanov list

Peter HUMEK, Irča vas, Novo mesto, Bartolj Boštjan, kitara, Fink Rado, bobni, Majda KOČAR, Ljubljana, Kočar Majda, UH, kitara, vokal, Zekić Ratko, čelo, Lampret Metka, harmonika, Bucić Mladen, kitara

Branko BANOVEC, Črnomelj, Jakljević Franc, kitara, Mateković Jože, UH in bas

NIKOLI VEČ MLAJŠI, Novo mesto, Tone HREN, UH, Jože Hofman, UH in kitara, Jože Krmc, UH, Jože Mavsar, diatonična harmonika, Milan Popovič, bas kitara

strokovno spremljanje:

• Vladimir HROVAT, skladatelj, multiinstrumentalist, koncertni mojster na ustni harmoniki

• mag. Igor CVETKO, muzikolog, kustos v Slovenskem etnografskem muzeju

• Jasna VIDAKOVIČ, urednica na radiu Slovenija, spremljevalka festivala, vsako leto mu posveti kar nekaj radijskega pa tudi svojega časa

• dr. Bruno RAVNIKAR, poznajo ga folklorne skupine doma in po svetu, koreograf

• prof. Tatjana MIHELČIČ, ravnateljica glasbene šole Trebnje

• Daniel LESKOVIC, strokovni svetovalec za instrumentalno glasbo pri JSKD

Svetina Dare

Šegon Arsen

Terzić Davor... te orglice - 33

GALA KONCERTKOSOVELOV DOM V SEŽANI,

27. februarja 2005V Kosovelovem domu smo že pri prvem stiku našli prijazne sogovornike, v Območni izpostavi JSKD pa zanesljive sodelavce, predvsem v Aleksandru Peršolji.

SPORED

1. Antonio Vivaldi: PRVI STAVEK IZ KONCERTA ZA DVE TROBENTI

Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica Solista na ustnih harmonikah Vladimir HROVAT in Miro BOŽIČ dirigent Andrej OŽBOLT.

2. ŠTIRJE STARI MENUETI,za ustne harmonike priredil Vladimir HrovatIzvajajo: Vladimir Hrovat, Miro Božič, Marjan Urbanija, Katarina Galič, Janko Premelč, Simona Mrgole in Ciril Jerman.

3. PO DOMAČE Z LJUDSKIMI GODCIDavorin Cej, Edvard Žagar, Stane Kavčič in Janez Gašperin.

4. PREPROSTA VIŽAAlojz Peterle

5. VENČEK BELOKRANJSKIHAnsambel TIHOŽITJEOto Nemanič, ustna harmonika, Damjan Gregorič, mandolina, Dejan Ule inTina Simonič, violina, Marjan Jelenc, kitara, Dragan Vardič, berda

6. Wolfgang Amadeus Mozart: ANDANTE, K 315Ljubljanski zdravniški orkester CAMERATA MEDICASolist na ustni harmoniki Vladimir Hrovat,dirigent Andrej OŽBOLT

34 - (ah), ...

7. LIBERBACH, Bach, Piazzolla, arr. Pucihar

8. TRUMPET BLUES, James, arr. Pucihar

9. VIVA VIVALDI, Vivaldi, arr. Pucihar

10. TREPAK, Čajkovski, arr. PuciharQUARTETTULIPANAna Kavčič Pucihar, flavta, Miro Božič, ustna harmonika, Gordana Keller Petrej, violončelo, Blaž Pucihar (umetniški vodja), klavir

11. BLUES HARPNeven Mijać – ustna harmonika

12. FASCINATION POTPURI (evergreeni)Marjan Urbanija – ustna harmonika, Matija Cerar - klavir

13. Antonio Vivaldi: TRETJI STAVEK KONCERTA ZA DVE TROBENTIsolista na ustnih harmonikah Vladimir Hrovat in Miro Božič

Koncert je vodila Simona Zorc Ramovš.

Izbor nastopajočih Vladimir Hrovat.

Scenarij in režija Stane Peček.

Koncert so omogočili:

- JSKD OI Trebnje in Sežana,

- Generalni sponzor TOM Mokronog.

20067. FESTIVAL USTNIH HARMONIK »(ah), TE ORGLICE«

25. februarja 2006Na festival se je prijavilo čez 40 posameznikov oziroma skupin. Nekaj jih je bilo zaradi hudo prekoračenega roka odklonjenih.

Častni naziv »Ambasador orglic« je dobil Vladimir Hrovat. Pri festivalu je od vsega začetka. Sprva kot koncertant, ki je v tem prostoru prvi razkrival ustno harmoniko kot koncertno glasbilo. Že pri tretjem festivalu se je aktivno vključil tudi v njegov organizem in prevzel skrb za njegovo umetniško podobo. Glasbeno čestitko »ambasadorju« so

Udovč Ančka

Udovč Stane

Volini Giovanni... te orglice - 35

priložili Kosci. Skupina neguje spomin na vrstnega glasbenika Pavla Kosca, ki je pred desetletji plemenitil glasbeni okus Slovencev.

Festival »(ah), TE ORGLICE« vsakokrat obiščejo tudi eminentni gostje. Tokrat so bili med poslušalci župana Ciril Metod Pungartnik in Ivan Mijandrušić (Trebnje in Gračišće), poslanka in poslanec Marjetka Uhan in Franc Žnidaršič, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar, vodja festivala Zasopimo u organić, Adriano Putinja, predsednik Krajevne skupnosti Mokronog Anton Maver in drugi.

Generalni pokrovitelj festivala »(ah), TE ORGLICE« je bil, kot že nekaj let, TOM d. d. Tudi zaradi tega sta vedno rada videna gosta Bruno Gričar, predsednik uprave TOM d.d. in Alojz Gliha, direktor TOM oblazinjeno pohištvo Mokronog.

Med prijatelji festivala so Trimo Trebnje, Uniplast Semič, Kovinoplastika Anka Zajc, Mokronog, KS Mirna, Gostilna Deu, Cvetličarna Barbara, Avtoelektrika Redek, TEM Čatež, Studio 5 Mirna, Zavarovalnica Tilia in Zavarovalnica Triglav.

Kot že vsa leta pa tvorijo osnovni materialni in moralni temelj festivala Občina Trebnje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti Trebnje, Zveza kulturnih društev Trebnje, KUD Emil Adamič Mokronog in Krajevna skupnost Mokronog.

Ob tem ne gre pozabiti na prispevek orgličarjev ali ustnih harmonikarjev, kakorkoli jih že imenujemo, ki prihajajo na nastope na lastne stroške in tudi nastopajo brezplačno.

36 - (ah), ...

KONCERTNI VEČERse je začel z Uspavanko Wolfganga Amadea Mozarta in se tako simbolično navezal na gala koncert AMADÉ 250, ki se je v organizaciji festivala odvrtel 27. januarja v Celju. Otroški zbor Osnovne šole Mokronog in za to priložnost zbran ansambel ustnih harmonik je vodila zborovodkinja Fani Anžlovar.

Nastopili so:

• solisti

Iztok BERGANT, Miro BOŽIČ, Davorin CEJ, Janez GAŠPERIN, Anton GJERKEŠ, Andrej GROŠELJ, Klaudio GRŽETIĆ, Ladislav HOČEVAR, Robert IVAČIČ, Jernej JURKOŠEK, Stanislav KAVČIČ, Viktor KREK, Alojz LJUBI, Jože MARKOVIČ, Stane MEGLIČ, Janez PEZDIREC, Jože POVŠIČ, Janko PREMELČ, Ivan STRAJNAR, Stane UDOVČ, Anton ZALETEL, Edvard ŽAGAR.

• skupine

DUO BANOVECBranko Banovec, UH, Mateja Banovec, kitara

DUO MRGOLEJože Mrgole, UH, Mark Jermačič, kitara

DUO EMAEma Vezjak, UH in Štefan Matko, klavir

DUO ROKRok Planovšek, UH, Tomaž Dobrovc, kitara

DUO MALIČBranko Malič, UH, Sveto Petraš, akustična kitara

TRIO FRENKFrenk Furlani, UH, Iztok Zidar, kitara, Tomaž Zorko, kontrabas

TRIO BAJSPernić Daniele, UH, Pernić Branko, UH, Pernić Toni, bajs

TRIO ROŽENICAIvan Žagrič, UH, Davor Ukota, klavirska harmonika, Dušan Lješković, roženica

MOKRONOŠKI PUŠELJC.Janez Kolenc, UH, Anton Grabnar, UH, Franc Smolič, UH in Boris Žnidaršič – bršljanov list

Zaletel Anton

Žagar Edvard

... te orglice - 37

DREVOREDMajda Kočar, UH, kitara in vokal, Ratko Zekić, violončelo, Metka Lampret, klavirska harmonika, Mladen Bucić, kitara

KVARTET DEKLETKatarina Galič, Anja Kristan, Simona Mrgole in Maja Petelín

TIHOŽITJEOto Nemanič, UH, Matej Matekovič, tamburica, Marjan Jelenc, kitara in Dario Šikonja, kontrabas.

FANTJE IZPOD GORJANCEVAnton Hren, UH, Jože Homan, UH in kitara, Jože Mavsar, diatonična harmonika, Milan Popovič, bas kitara.

PELIKANIvan Žnideršič, UH, Branko Ameršek, diatonična harmonika, Roman Hadžiali, kitara, Marjan Žnideršič, bas kitara.

KOSCIMarjan Urbanija, solist na UH Metod in Ciril Jerman, akordična in basovska UH, Rok Urbanija, klavirska harmonika.

Strokovno spremljanje

Vladimir Hrovat, dr. Bruno Ravnikar in Tatjana Mihelčič Gregorčič.

Večer je vodila Simona Zorc Ramovš.

Scenarij in režija Stane Peček

AMADÉ - 250, Narodni dom Celje

38 - (ah), ...

AMADÉ – 250POKLON malega glasbila velikemu MOZARTU

27. januarja 2006, ob 20. uri»Dragi gostje, dame in gospodje, ekselence, izvajalci!

Drevi smo se, po 250-letnem zamiku, zbrali v skupno zahvalo za vse čudovite trenutke, ki nam jih skozi glasbo podarja njegov genij … Prepustili se bomo zvokom večinoma na novo zasnovanih zasedb glasbil, predvsem na rovaš rabe ustnih harmonik, enkrat pa tudi njihove večje sestre, koncertne harmonike na meh oziroma akordeona. Imenitno družbo jim bodo delala godala Simfonikov RTV Ljubljana z dvema oboama in dvema rogovoma, na koncu pa še otroški zbor Junior CS, podmladek svetovno uveljavljenega dekliškega zbora Carmina Slovenica iz Maribora. Orkestru in solistom bo trdo oporo nudila dirigentska paličica Marka Muniha, nekdanjega stalnega dirigenta Radijskih simfonikov, ob zaključku pa bo na pomoč pristopila še zborovodkinja Franja Kmetec. Sodelujoči ljubiteljski in poklicni izvajalci so nocoj z roko v roki pripravljeni podati kar najbolj srčen poklon hudomušnemu Wolfgangu.«

Čudoviti stavki, za to priložnost jih je napisal Vladimir Hrovat, so uvedli v dogodek, o katerem je Radio SLO I, v soboto, 28. 1. 2006, v oddaji »Danes do trinajstih« poročal takole:

Duo

Majd

a K

očar

in F

renk

Furla

niD

uo R

ok P

lano

všek

in

Tom

až D

obro

vcFa

ntje

izpod

Gor

jancev

... te orglice - 39

»V petek, 27. januarja, prav na 250. rojstni dan velikega genija iz Salzburga Wolfganga Amadeusa Mozarta, so v knežjem mestu ob Savinji, v Celju, v okviru festivala ustnih harmonik »(ah), TE ORGLICE« nastopili številni slovenski orgličarji, Simfoniki RTV Slovenija z dirigentom Markom Munihom, mariborski otroški pevski zbor Junior Carmina Slovenica in solisti.

Tam je bil tudi FRANC KRIŽNAR.

POSNETEK IZ CELJA, traja …... 1.08 min.

Veliki Mozart je bil najprej predstavljen v Celju z besedo. Z branjem izbora njegovih pisem so se ves čas prepletali izvirniki in priredbe za orglice-ustno harmoniko.

POSNETEK IZ CELJA, nagovor Polone Tratar, traja …... 0,45 min.

POSNETEK IZ CELJA, W. A. Mozart, Ave verum corpu, traja ….. 1.00 min,

nato podlagano pod tekst, traja ….. 2.30 min.

V Celju so se takoj po tem oglasile orglice same in tako ozvočile Mozartov motet AVE VERUM, napisan v izvirniku za mešani zbor, godala in orgle; potem pa so se jim kmalu pridružili še Simfoniki Radiotelevizije Slovenija z dirigentom Markom Munihom. Na odru celjskega narodnega doma so ostali vse do konca petkovega gala koncerta Amadé – 250.

Poklon malega glasbila – ustne harmonike velikemu Mozartu – je bil v celjskem Narodnem domu več kot veličasten. Amadé – 250 je v večinoma prirejeni in popularni skladateljevi glasbi v nekoliko drugačnih zasedbah izzvenel pod kar nekaj taktirkami: tako avtorja celotne izvedbe in tudi solista na koncertni ustni harmoniki Vladimirja Hrovata, režiserja Staneta Pečka, Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in dveh njihovih območnih izpostav v Trebnjem in v Celju, Kulturno umetniškega društva

40 - (ah), ...

Emil Adamič iz Mokronoga in še koga. Seveda je bila ves večer v ospredju Mozartova glasba, od uvodnega zbora ustnih harmonikarjev v skladateljevem motetu Exultate fubilate, koncertnega harmonikarja Ernöja Sebastiana, harfistke Tine Žerdin, moškega dela inštrumentalnega kvarteta Quartettulipan, v katerem so igrali Miro Božič, Matej Zupan, Milan Hudnik in Blaž Pucihar, do Mozartove Uspavanke, spet z orglicami in otroškim zborom Junior Carmina Slovenica iz Maribora, ki mu je dirigirala Franja Kmetec; vmes pa seveda še beseda in pisma, kar vse se je ves čas navezovalo izključno na včerajšnjega jubilanta – velikega Salzburžana in še večjega Dunajčana Wolfganga Amadeusa Mozarta. Več kot povezovalno nit ali kar vodilno vlogo med nekaterimi redkimi skladateljevimi izvirniki in večinoma prirejeno glasbo pa so seveda imeli Simfoniki Radiotelevizije Slovenije z dirigentom Markom Munihom, ki je še dodatno povezal razpoložljive in ljubiteljske zmožnosti na orglicah, ustni in koncertni harmoniki, zraven pa dodal še kanček velikega smisla za oblikovanje izvirne Mozartove glasbe, ki je ta čas verjetno nikjer ne manjka.

Omenjeni primer pa je morda tudi v evropskem formatu lahko edinstven.

Takole pa so omenjeni celjski gala koncert naših Simfonikov RTV Slovenija in festivala »(ah), TE ORGLICE« sklenili najmlajši, otroški zbor Carmina Slovenica z dirigentko Franjo Kmetec in seveda spet in še zadnjič z orglicami – ustno harmonika in zelo razpoznavno skladateljevo Uspavanko.

POSNETEK IZ CELJA, W. A. Mozart Uspavanka, trajanje …. 2.24 min.

K temu ni kaj dodati. Le zaradi priložnosti, ki jo ponuja publikacija, iz koncertnega lista prepišimo spored.

AMADÉ – 250

1. Prolog, napisal Vladimir Hrovat, bere Polona Tratar

2. Ave verum Corpus – Adagio (K. 618), motet za meš. zbor, godala in orgle

izvaja komorni ansambel ustnih harmonik (Branko Banovec, Miro Božič, Marko Brozovič, Katarina Galič, Vladimir Hrovat, Ciril Jerman, Milan Kalan, Anja Kristan, Simona Mrgole, Maja Petelin, Janko Premelč in Marjan Urbanija)

3. Uvertura (npr. La finta giardiniera, K. 196)

Simfoniki RTV SLO

4. Mozartovo pismo, prebira Magda Kropivnik

5. Adagio & Rondo (K. 617) za glasharmoniko, flavto, oboo, violo in violončelo

Fest

ivalsk

i kva

rtet

Goda

lni o

rkes

ter G

Š Tr

ebnj

eGo

daln

i ork

ester

Tar

tini N

ovo

mes

to

... te orglice - 41

Ernö Sebastian, koncertna harmonika in Simfoniki RTV (godala)

6. Mozartovo pismo, prebira Magda Kropivnik

7. Koncert za flavto in harfo (K. 599) – 2. Andantino, 3. Presto

Vladimir Hrovat, ustna harmonika, Tina Žerdin, harfa, Simfoniki RTV

8. Mozartovo pismo, prebira Magda Kropivnik

9. »Ein musikalischer Spass« (K. 522) – 3. Adagio cantabile, 4. Presto za dve violini, violo, dva rogova in bas

QUARTETTULIPAN

(Miro Božič, ustna harmonika, Matej Zupan, flavta, Milan Hudnik, violončelo, Blaž Pucihar, klavir)

Simfoniki RTV SLO

10. »Caro mio Druck und Schluck«, kvartet za sopran, dva tenorja in bas (K. Anh. 5/571a, 1789)

Mozartovo lastno besedilo, prebira Magda Kropivnik

11. Menuet, Simfoniki RTV SLO

12. Uspavanka

Otroški zbor Junior CS iz Maribora in ustne harmonike (Komorni ansambel ustnih harmonik in Barbara Bajželj, Ema Camloh, Frenk Furlani, Janez Gašperin, Ladislav Hočevar, Petra Jerič, Andraž Kapus, Oto Nemanič, Alojz Peterle, Veronika Soban)

DIRIGENT: Marko MUNIH

ZBOROVODKINJA: Franja KMETEC

Izbor, priredbe in scenarij: Vladimir Hrovat

Režija: Stane Peček

42 - (ah), ...

Organizacija: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območni izpostavi Trebnje in Celje KUD Emil Adamič Mokronog

Vodstvo: Stane Peček, vodja festivala Vladimir Hrovat, umetniški vodja Mojca Femec, vodja OI JSKD Trebnje in pomočnica vodje festivala Marko Kapus, dokumentacija in trženje Tomaž Černej, vodja OI JSKD Celje

Partnerji: Občina Celje in Občina Trebnje

Generalni sponzor: TOM d. d.

AMADÉ – 250 V EVROPSKEM PARKUBrez dvoma je tudi odličnost izvedbe prispevala k odločitvi našega evropskega poslanca Alojza Peterleta, da je koncert povabil kot osrednjo prireditev v projekt Slovenska vas, ki se je v počastitev petnajste obletnice slovenske samostojnosti med 26. majem in 6. junijem odvijal v Evropskem parku v Rustu blizu Freiburga (Nemčija). Tako je 28. maja AMADE -250 ogrel srca in dlani čez tristo poslušalcem, večina povabljenih gostov raznih diplomatskih in gospodarskih predstavništev. V sklepni točki koncerta je kot solistka suvereno nastopila simpatična četrtošolka Ana Penca iz Mokronoga. Skupaj s komornim ansamblom ustnih harmonik, v katerem je igral tudi Alojz Peterle in Simfoniki RTV SLO, je zapela Mozartovo Uspavanko v slovenskem in nemškem jeziku.

IZ SPOMINAprenos v živo

Kmalu po šestem festivalu se s Hrovatom sestaneva v Ljubljani. V nekakšnem zanj značilnem largu položi idejo na mizo. Začutim mravljince in vem, da je zadetek v polno in več ko to: »Vladimir, to je noro!« In je zadnjih nekaj dni tudi bilo. Dobesedno!

Pravzaprav se je vse lepo odvijalo, z večjimi in manjšimi zapleti, kot je to normalno ob tako velikih projektih in brez panike, saj je bil čas dobro in na rezervo odmerjen.

Kak teden pred dogodkom telefonski klic. Peter Kuhar z RTV SLO: »Stane, na razporedu ne vidim nobenega snemanja v Celju. Samo za mojo oddajo bomo delali reportažo.« »Nemogoče, saj smo dogovorjeni.« »Preveri!«

Gram

c Vla

do in

Greg

orH

arm

onica

qua

rtett

Aust

riaH

orva

t Vla

dim

ir, B

ožič

Miro

, Din

ko H

rabr

ič

... te orglice - 43

Preverjam. Preverjamo. Na televiziji nikogar, ki bi kaj vedel. Direktor Štakul je ves dan nedosegljiv. Ne morem verjeti! Dogodek, ki bo, brez domišljavosti, edinstven v svetu, je za TV SLO naenkrat nezanimiv. Pokličem Alojza Peterleta in me je sram, ne zaradi Lojza, ki je aktiven sodelavec festivala, sram me je, ker prosim njegovo politično moč, naj intervenira pri zadevi, ki je bila že pred letom dogovorjena. Lojze obljubi, da bo povprašal, kaj je na stvari, hkrati svetuje, naj poizkusimo pri TV Velenje. Z Velenjčani, ki so takoj za, se dogovorim pogojno: če se do jutri opoldne ne oglasi TV SLO.

Tri dni pred koncertom še telefon iz Celovca: »Halo, tukaj Roberto Merkun. Angina. Dvomim, da me bodo do koncerta sestavili.« Roberto, avstrijski Slovenec, je bil povabljen, da na prireditvi bere Mozartova pisma v obeh jezikih in tudi povezava Slovenija - rojstna domovina Mozarta je računala na dobronamerno odmevnost. Seveda je bilo besedilo usklajeno in prirejeno zanj. Roberto svetuje Magdo Kropivnik, tudi iz Celovca. Telefon pri Magdi ni zvonil v prazno. »Imate srečo, odpravljam se v Ljubljano. Dobimo se v avli TV.« Se dobimo. Dogovorimo. »Za tekste ne skrbite,« pravi, »vem, kje Roberto stanuje!«

Oddahnemo si. Gospodična je profesionalka, zmogla bo naštudirati čez noč. In je!

Pravočasno so se oglasili tudi iz RTV SLO. Tudi posneli, vendar tonsko slabo. Ekipa, ki je bila na hitro nabrana, je imela premalo časa, da bi odkrila tonske zahteve ustne harmonike. Žal.

Stane Peček

Tatjana Mihelčič Gregorčič, Giovanni Volini, Vladimir Hrovat, Stane Peček

44 - (ah), ...

LETO 20078. festival ustnih harmonik

24. februarja 2007 v Mokronogu

Ocenili smo, da je »orgličarska scena« dovolj zrela za preizkus kakovosti in za kolobarjenje po deželici. Vsebino festivala smo oblikovali v tri dogodke: tekmovanje ustnih harmonikarjev, zaključni koncert najboljših in potovanje revije po drugih krajih, kar smo iz drugih osnov že počeli z gala koncerti. Tako smo razpisali in organizirali 1. mednarodno tekmovanje ustnih harmonikarjev na temo ljudska pesem, s tem da je moral vsak tekmovalec oziroma skupina zaigrati vsaj eno slovensko ljudsko pesem.

Nastopilo je 33 tekmovalcev oziroma skupin. Največ, 22, iz Slovenije, 3 iz Hrvaške, eden iz Italije in skupina sedmih iz Celovca.

Strokovna žirija:

Vladimir Hrovat, profesor, skladatelj, multiinstrumen talist in koncertni mojster na ustni harmoniki, iz Ljubljane, predsednik in člani Tatjana Mihelčič Gregorčič, profesorica glasbe, zborovodkinja, ravnateljica glasbene šole Trebnje, Franc Gornik, profesor glasbe, dirigent, zborovodja, flavtist, igra tudi ustno harmoniko, iz Ljubljane in Neven

Ivica

Dui

ć, U

H i

n D

raže

n M

ataja

, kita

raJo

že A

ndrej

aš in

skup

ina

XX

LK

D V

ezilo

Metl

ika

... te orglice - 45

Mijać, profesor glasbe in mojster ustne harmonike iz Zagreba. Tajnik komisije: Andraž Kapus, študent.

Žirija je ocenjevala intonacijo, ritem, agogiko, fraziranje in dinamiko, izbor programa in celotni umetniški vtis izvedbe. Glede na doseženo število točk so tekmovalci prejeli:

PRIZNANJE ZA SODELOVANJE (vse po abc redu)

• solisti

Anton GJERKEŠ, Anton GRABNAR, Andrej GROŠELJ, Janez KOLENC,

Alojz LJUBI, Jože MARKOVIČ, Jože POVŠIČ, Ivan STRAJNAR, Branko STRMEC,

Dare SVETINA, Giovani VOLINI (I)

• skupine

GAŠPERIN Janez, UH + lončeni bas in Franci Resman diatonična harmonika; MALIČ Branko, UH in Svetislav Petraš, akustična kitara

ŽAGRIĆ Ivan (HR), UH in Dušan Lešković, roženica

ŽNIDERŠIČ Ivan, UH, Hadijali Roman, kitara, Boštjan Žveglič, bas, Jože Gnidica, diatonična harmonika

BRONASTO PRIZNANJE

• solisti

Jože ANDREJAŠ, Iztok BERGANT, spremljal se je z akustično kitaro, Davorin CEJ, Klavdio FRANKOVIĆ (HR), Ladislav HOČEVAR, spremljal se je z akustično kitaro, Stane MEGLIČ, Anton ZALETEL in Edvard ŽAGAR

• skupine

MUNDHARMONIKA ENSEMBLE WÖRTHERSEE (A) - Franz Halper, umetniški vodja, Alois Hassler, Erika Holzer, Hanspeter Pacher, Herta Tschinder, Angelika Halper, Ludwig Oberdorfer

46 - (ah), ...

PEZDIREC Janez - Miha Pezdirec, bugarija in Aleš Pezdirec, berda

POLJANSKI ORGLIČARJI - Valentin Bogataj (umetniški vodja), Anton Krek, Tomaž Pisk, Simon Čadež, Jože Dolenec in Milan Kalan

SREBRNO PRIZNANJE

• solisti

Robert IVAČIČ, Stanislav KAVČIČ, spremljal se je z akustično kitaro, Jože STARIHA

• skupine

Vladimir GRAMC, UH in Gregor Gramc, diatonična harmonika

TIHOŽITJE: Oto Nemanič, UH (umetniški vodja), Tina Simonič, violina, Marjan Hutar, tamburica, Jože Muc, kitara, Dušan Nemanič, kontrabas

ZLATO PRIZNANJE

• skupine

BANOVEC Branko, UH, Branko Banovec, klavir

KOSCI: Marjan Urbanija, (solist in umetniški vodja), Metod Jerman, akordična UH, Ciril Jerman, basovska UH, Rok Urbanija, akordeon

Tekmovanje je potekalo v dveh delih kot javna prireditev. Vodili sta jo Barica Kraljevski in Vesna Lamovšek.

VEČERNI GALA KONCERTSpored koncerta, ki je navdušil obiskovalce, je bil izbor tekmovalnih nastopov in gostov HARMONICA QUARTETT AUSTRIA.

Dobro uigran in visoko kakovosten ansambel je izredno priljubljen v svoji domovini, ponaša pa se tudi z zavidljivo koncertno potjo po številnih evropskih državah; navduševali so tudi Japonce. Spored kvarteta, ki obsega od ljudske glasbe, dixilanda, filmske glasbe do klasike, je navdušil obiskovalce.

Koncertni spored Harmonica Quartett Austria

Viljem Tel (Guillaume Tell) – uvertura Gioacchino Rossini

Na lovuJohann Strauss, sin

Anina polka Johann Strauss, sin

Trepak Peter Ilič Čajkovski

Kos

ciK

varte

t UH

Mas

ke in

Ana

Pen

caK

varte

t dek

let M

aske

... te orglice - 47

Venček uspešnic različni skladatelji

The Entertainer,

Rag of Rags,

Mexikan Hatdance,

Hora staccato,

Tico-Tico,

Karmen – fantazija

Humoreska Antonin Dvořak

Veseljaški vlak Johann Strauss, sin

Radetzky Marsch Johann Strauss, oče

Tschum Tschum avstrijska narodna

Landlertanz / Schleuniger avstrijska narodna

Roithner Jodler avstrijska narodna

Da Schwoarze avstrijska narodna

Kalinka ruska narodna

Osamljeni pastirček Jamest Last

Elvis, kralj rock’n rola – venček različni skladatelji

Viže z divjega zahoda venček ameriških

Gala koncert je vodila Simona Zorc Ramovš

Festival so omogočili: Občina Mokronog-Trebelno, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Trebnje, Zveza kulturnih društev Trebnje, KUD Emil Adamič Mokronog

in

SEP Mokronog, Avto Slak, Studio 5 Mirna, Gostišče Deu, Cvetličarna Barbara Mokronog, Zavarovalnica Triglav.

Generalni sponzor festivala TOM d. d.

48 - (ah), ...

Tekmovanje in večerni koncert sta spremljala Adriano Putinja, vodja festivala Zasopimo u organić v Gračišću in Franz Halper vodja festivala ustnih harmonik v Celovcu. S svojo navzočnostjo pa so festival počastili umetniški vodja in direktor mednarodnega festivala Seviqc Brežice Klemen Ramovš, župan občine Gračišće Ivan Mijandrušić in župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver.

PRIDI ZVEČER NA GRAD 25. avgusta 2007 v MetlikiV sodelovanju z OI JSKD Metlika in organizatorji uveljavljene prireditve Pridi zvečer na grad smo pripravili večer ustnih harmonik v prelepem ambientu metliškega gradu. Večer je vodil Toni Gašperič in ga začinil s sijajnimi domislicami.

Nastopili so:

• solisti

Iztok Bergant (Zmivec pri Škofji Loki), Davorin Cej (Trnovo pri Novi Gorici), Robert Ivačič (Presladol, Brestanica), Alojz Ljubi (Ždinja vas pri Novem mestu), Jože Markovič (Zagrad pri Škocjanu), Ervin Modic (Javorniški Rovt pri Jesenicah), Jože Stariha (Metlika), Dare Svetina (Bled, Koritno), Edi Žagar (Ankaran)

• skupine

DUET Ivan Žnideršič, UH in Franc Novak, diatonična harmonika (oba Sevnica)

DUO Vlado Gramc, UH (Krško), Gregor Gramc – diatonična harmonika in violinske citre

DUO Marjan Urbanija, UH (Mengeš) in Matija Cerar - klavir

FANTJE IZPOD GORJANCEV (Križe pri Novem mestu)Jože Mavsar – diatonična harmonika, Anton Hren – uh, Jože Krmc – uh, Jože Herman uh in kitara, Milan Popovič, kontrabas

Kulturno društvo VEZILO (Metlika),Janez Pezdirec, UH (vodja), Miha Pezdirec, bugarija, Aleš Pezdirec, bas

POLJANSKI ORGLIČARJI (Poljane)Anton Krek (vodja ansambla), Valentin Bogataj, Jože Dolenc in Milan Kalan

TIHOŽITJE (Gornja Lokvica, Metlika)Oto Nemanič, UH (vodja), Tina Simonič, violina, Marjan Hutar, brač, Marjan Jelenc, kitara, Dušan Nemanič, kontrabas

Mar

jan U

rban

ija, U

H in

Mat

ija C

erar,

klav

ir M

okro

nošk

i puš

eljc

Mun

dhar

mon

ica en

sem

ble

... te orglice - 49

VETER (Ljubljana)Majda Kočar, UH (vodja), glas in kitara, Frenk Furlani, UH in elektronski bobni Branko Banovec (Črnomelj), Gašper Banovec, klavir

V CELOVCUNa povabilo Franza Halperja, vodje celovškega festivala, smo se odpravili čez avstrijsko mejo na prav posebno srečanje. G. Halper je namreč vabil k vpisu v Guinessovo knjigo rekordov. Na prelepem mestnem trgu se nas je nabralo iz petih, morda sedmih evropskih držav, vendar premalo, čeprav smo se Slovenci, podprti z orgličarji iz hrvaškega Gračišća, pripeljali z avtobusom. Rekli smo, pa naj bo vsaj za kakšen evropski rekord, čeprav to prav malo pomeni. Veliko več je bilo vredno, da smo trg napolnili z glasbo in veseljem.

LETO 20089. mednarodni festival ustnih

harmonik v Mokronoguv Mokronogu, 23. februarja 2008

2. MEDNARODNO TEKMOVANJE USTNIH HARMONIKARJEV

Tekmovalo se je v dveh kategorijah z različno tematiko in z različnim načinom igranja.

KATEGORIJA A je zajemala klasičen solistični, predvsem enoglasni, melodijski način igranja ob spremljavi klavirja, drugega polifonega glasbila ali manjšega ansambla. Zahtevani izbor skladb oziroma priredb je bil iz področja t. i. resne (klasične) in/ali lahke glasbe.

KATEGORIJA B je predpisovala bluesovski način igranja z le-temu primernim izborom skladb. Nastopi so bili vezani na spremljavo enega ali več glasbil.

Tekmovanje je bilo omejeno na 10 minut.

50 - (ah), ...

Žirija tekmovanja:

Vladimir HROVAT, skladatelj, solist na ustni harmoniki, umetniški vodja festivala »(ah), TE ORGLICE«, Miro DIZDAREVIČ, učitelj harmonike v Glasbeni šoli Trebnje, Tatjana MIHELČIČ GREGORČIČ, prof. glasbe, ravnateljica GŠ Trebnje in Franc GORNIK, prof. glasbe, dirigent, igra na ustno harmoniko.

V kategoriji A – klasična in/ali lahka glasba

so tekmovali in osvojili:

• priznanje za sodelovanje

Davorin CEJ, Slovenija, Viktor KREK, Slovenija, Branko MALIĆ, Hrvaška, Mario KONTOŠIĆ, Hrvaška,

• bronasto priznanje

Vladimir GRAMC, Slovenija, Gregor GRAMC, diatonična harmonika, klavir

TIHOŽITJE, Slovenija, Oto Nemanič, UH (vodja), Jože Starešinčič, tamburica, Stane Vlašič, kitara, Dušan Nemanič, kontrabas

POLJANSKI ORGLIČARJI, Slovenija, Anaton Krek (vodja), Valentin Bogataj, Jože Dolenc, Milan Kalan

Branko BANOVEC, Slovenija

Gašper Banovec, klavir

• srebrno priznanje

Ivan ŽNIDERŠIČ, Slovenija, Martin Pirc, harmonika, Hadjiali Roman, kitara, Žveglič Boštjan, kontrabas

Marjan URBANIJA, Slovenija, Matija Cerar, klavir

• zlato priznanje

Giovani VOLINI, Italija, Mirjana Tumpej, klavir

Večerni gala koncert, ki ga je vodila Petra KRNC, je imel naslov

OD BAROKA DO ROCKA.Na večernem koncertu so nastopili izbrani tekmovalci, seminarski razred ustnih harmonikarjev Glasbene šole Trebnje in kot gostje godalni kvartet ROŽMARINKE s solistom na ustni harmoniki Vladimirjem Hrovatom.

Polja

nski

orgli

čarji

R

ožm

arin

keSk

upin

a GŠ

Treb

nje

... te orglice - 51

Spored godalnega kvarteta Rožmarinke

1. CHORAL (Cantata BWV 147), J. S. Bach

2. BADINERIE (Suita št. 2), J. S. Bch

3. KONCERT (za oboo in ork.), 3. in 4. stavek, D. Cimarosa

4. ANDANTE (za flavto in ork. K 315), W. A. Mozart

5. ALLA TURCA, W. A. Mozart (igra godalni kvartet sam)

6. NOCTURNO (Op. 37, št. 1), F. Chopin

7. RABA LJUDSKE MOTIVIKE, Dvořak, Golob (ustna harmonika in god. kvartet)

8. ON THE ROAD AGAIN – rock

9. CUMANA, samba, J. Amerika (igra god. kvartet sam)

10. ČMRLJEV LET, N. Rimski-Korsakov

Scenarij in režija sta delo Staneta Pečka.

ZASOPIMO U ORGANIĆ18. maja v Gračišću

Festival v Gračišću se odvija na prostem, v prekrasnem ambientu starega istrskega mesteca. Je revijalnega značaja in pritegne veliko število tako izvajalcev (to leto jih je bilo čez 70) pa tudi obiskovalcev, ki prihajajo in odhajajo, saj se vse dogaja kar nekaj ur. Festival »(ah), TE ORGLICE« od leta 2006 redno pošilja na nastop izbrano ekipo ustnih harmonikarjev. Tokrat so barve festivala zastopali: Janez GAŠPERIN, Roman HADJIALI, Vladimir HROVAT, Janez KOLENC, Martin PIRC, Ivan ŽNIDERŠIČ in Boštjan ŽVEGLIČ.

V ekipi so bili še Stane in Duška Peček, ter predstavnica občine Mokronog-Trebelno Mateja Vrabec.

52 - (ah), ...

REVIJA V POLJANSKI DOLINI28. junija 2008Organizacija revije v Poljanah je bila več ali manj v rokah prizadevnih Poljanskih orgličarjev. En skupni sestanek, nekaj elektronskih pisemc, za kakšnih deset evrov telefonskih pogovorov in rezultat je bil prekrasen kulturni večer na vrtu stare gostilne. Tako to gre, če so vsi za stvar! Odrezali so se tudi obiskovalci, saj so zasedli vse, kar se je dalo. Med obiskovalci tudi oba župana, domači iz občine Gorenja vas in Anton Maver iz občine Mokronog-Trebelno. Program pa za vsakega nekaj. Nastopajoči iz vseh koncev Slovenije:

Iztok, BERGANT, Davorin CEJ, Janez GAŠPERIN, Robert IVAČIČ, Stanislav KAVČIČ, Silvo KOKOL, Stane MEGLIČ, Jože MRGOLE, Janez PEZDIREC, Ivan STRAJNAR, Ančka UDOVIČ, Edvard ŽAGAR in skupine DUO MAJDA (Majda Kočar in Frenk Furlani), DUO SOBAN (Veronika in Vesna Soban), DUO Marjan URBANIJA in Matija CERAR, ansambel KOSCI (Marjan Urbanija, Ciril in Metod Jerman, Rok Urbanija), FESTIVALSKI KVARTET (Dinko Hrabić, Vladimir Hrovat, Branko Banovec, Neža Rot) in seveda POLJANSKI ORGLIČARJI (Anton Krek, Valentin Bogataj, Jože Dolenc, Milan Kalan).

Pravzaprav tudi na revijah nastopajoči na nek način tekmujejo, saj se vsak nastop interno ocenjuje in nastopajoči lahko dobijo o svojem nastopu strokovno oceno oziroma se lahko pogovorijo. Večina to sprejema kot dobrodošlo pomoč pri iskanju kakovosti, nekaj pa je tudi takih, ki jim je to odveč in jemljejo revijo zgolj kot druženje. Prej ali slej pa zagotovo opazijo, da drugi napredujejo in potem sta le dve poti, da ponujeno izkoristijo ali pa ne pridejo več na ta oder.

Prireditev je imenitno vodila Saša Pivk Avsec.

MESTO SE PREDSTAVIKOPER, nedelja, 6. julija 2008Namen prireditev Mesto se predstavi, ki jih v poletnih mesecih pripravljajo v Kopru, je predstavitev kulturne, turistične, kulinarične, vinske in druge ponudbe, domače obrti … Priložnost se je zdela pravšnja tudi za predstavitev festivala »(ah), TE ORGLICE« in hkrati tudi Občine Mokronog-Trebelno. Sodelavce smo poiskali na Trebelnem v Društvu kmečkih žensk in Društvu vinogradnikov. Tako je znamenito koprsko prizorišče Taverna tisto vroče nedeljsko popoldne vabilo v dolenjskem narečju na dolenjske dobrote, na pravo temperaturo ohlajen cviček in na viže slovenskih orgličarjev. Glasbeni del prireditve, ki jo je vodila Barica Kraljevski, scenarij pa pripravil Stane Peček, so odigrali Davorin Cej

Skup

ina

GŠ T

rebnj

eSk

upin

a Pe

likan

Tih

ožitj

e

... te orglice - 53

iz Trnovega pri Novi Gorici, Edvard Žagar iz Ankarana, ansambel Tihožitje iz Metlike in duo Marjan Urbanija - Matija Cerar iz Mengša.

Prireditev sta organizacijsko izpeljali Območni izpostavi JSKD Trebnje in Koper.

TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV

Na uveljavljeni množični pevski prireditvi, ki se že štiri desetletja odvija v Šentvidu pri Stični, je nastopila tudi izbrana skupina ustnih harmonikarjev. V priredbi Vladimirja Hrovata se je pridružila pevcem v skladbah Žabe Vinka Vodopivca in Večerni ave Antona Foersterja.

2009RAZKOŠJE MAJHNEGAsmo naslovili jubilejno dogajanje, ki se je izrazilo v treh gala koncertih v treh različnih krajih. Ob tej priložnosti smo izdali tudi jubilejno znamko. Nastopajoči so dobili v dar barvno grafiko ORGLIČAR akad. slikarke Jelke Godec Schmidt.

KONCERT V NOVEM MESTUpetek, 27. februarja 2009, ob 19.30

urispored;

1. Komorni godalni orkester TARTINIsolista Vladimir Hrovat in Miro Božičdirigent MIRO SAJEVivaldi: Koncert za dve trobenti in godalni orkester, 1. stavek

54 - (ah), ...

2. Komorni godalni orkester TARTINIustne harmonike:Vladimir Hrovat, Miro Božič in Dinko HrabrićMozart: Ave verum corpus

3. Kvartet ustnih harmonik MASKEKatarina Galič, Anja Kristan, Maja Petelín, Maja Nemaničin pevka Ana Penca (osnovnošolka iz Mokronoga)Mozart oz. Flies: Uspavanka

4. Alojz PeterleČebelji roj (lastna skladba)

5. Stanislav KavčičNa klancu (lastna skladba)

6. KOSCIMarjan Urbanija – solist na UH, Metod Jerman – akord. UH, Ciril Jerman – bas UH, Rok Urbanija - akordeonVenček slovenskih

7. TIHOŽITJEOto Nemanič – solist na UH, Branko Banovec – solist na UH, Tina Simonič – violina, Toni Rot in Stane Vlašič – kitari, Jože Starešinič in Ivo Kajin – tamburici, Dušan Nemanič – kontrabas; Teja Saksida –vokal.Belokranjska pisanica (venček belokranjskih)

8. Robi Ivačič – UH in Blaž Kučuk - kitaraBlues

9. Marjan Urbanija – UH, Matija Cerar – klavirs sodelovanjem kom. godal. orkestra TartiniFascination potpuri (izbor zimzelenih melodij)

10. Miro Božič, UH, Blaž Pucihar, klavirGeorg Gershwin, prir, Blaž Pucihar: Porgy and Bess.

11. Komorni godalni orkester TARTINIsolista Vladimir Hrovat in Miro BožičRahmaninov: Vokaliza in Rimski Korsakov: Čmrljev let

12. Komorni godalni orkester TARTINIsolista Vladimir Hrovat in Miro BožičVivaldi: Koncert za dve trobenti, 2. stavek

Trio

bajs

Trio

Furla

niTr

io ro

ženi

ca

... te orglice - 55

KONCERT V MOKRONOGUsobota, 28. februarja 2009 ob 18. uri

1. Godalni orkester Glasbene šole Trebnjesolistka na blok flavti Kristina Gregorčičdirigent BOŠTJAN DIMNIKVivaldi: Koncert za blok flavto in orkester. 2. in 3. st.

2. Godalni orkester Glasbene šole Trebnjesolisti na ustni harmonikah Vladimir Hrovat, Miro Božič in Dinko HrabrićMozart: Ave verum corpus

3. Miro BožičImprovizacija v čast jubileju

4. Janez KolencTake, s paše (ljudske)

5. Iztok Bergant, sam se spremlja s kitaroV zabavnem ritmu

6. Silvo KokolZa prgišče ljudskih

7. PELIKANIvan Žnideršič – UH on vodja ansambla, Martin Perc – diatonična harmonika, Roman Hajdili – kitara, Boštjan Žveglič – kontrabas.Narodno zabavni splet

8. TIHOŽITJEOto Nemanič – solist na UH, Branko Banovec – solist na UH, Tina Simonič – violina, Toni Rot in Stane Vlašič – kitari, Jože Starešinič in Ivo Kajin – tamburici, Dušan Nemanič – kontrabas; Teja Saksida –vokal.Belokranjska pisanica (venček belokranjskih)

9. Branko Banovec UH in Gašper Banovec klavirGorenjska korona, prir. Matija Krečič in Gašper Banovec

56 - (ah), ...

10. XXLJože Andrejaš solist na UH in vodja ansamblaDOBRE PLANET, besedilo J. Andrejaš, glasba C. Moreti in M. Ašič,SNOWMAN ON THE BEACH, besedilo M. Andrejaš, glasba M. in J. AndrejašJože Andrejaš u. uh. in skupina XXL

11. Gostje iz HrvaškeArsen Šegon, Klavdio Franković, Ivica Duić, Dražen Mataja - kitara, Ivan Žagrić, Mario KuntošićPredvsem pesmi hrvaške Istre

12. Godalni orkester Glasbene šole Trebnjesolist na UH Vladimir HrovatRahmaninov: Vokaliza

KONCERT V TREBNJEMnedelja, 1. marca 2009 ob 16. uri

1. Svečana uvodna točka iz repertoarja godalnega orkestra Glasbene šole Trebnje

2. Godalni orkester Glasbene šole Trebnjesolisti na UH: Vladimir Hrovat, Miro Božič in Dinko Hrabričdirigent BOŠTJAN DIMNIKW. A. Mozart: Ave verum corpus

3. Alojz PeterleČebelji roj - lastna skladba

4. Edvard ŽagarPaleta ljudskih

5. Davorin CejDrobne pesmice na lastnem vrtičku zrasle

6. Jože MarkovičUšesom prijazne (slovenske ljudske)

7. Janez Gašperin, spremlja se z lončenim basomVenček ljudskih

Petra

Krn

c, na

pove

dova

lka

Renata Mikec, napovedovalka

Simona Zorc Ramovš, napovedovalka

Saša Pivk Avsec, napovedovalka

... te orglice - 57

8. Jože Stariha

Iz belokranjskega melosa

9. Danilo Siter

Prijazni spomini

10. Poljanski orgličarji

Jože Teran: Poljanska dolina,

Anton Foerster: Večerni ave, prir. Vladimir Hrovat

11. Vladimir Hrovat in Igor Saje, kitara

Chopin – Dva valčka

12. Vlado Gramc, UH in Gregor Gramc, harmonika

in violinske citre

Venček ljudskih

13. VEZILO

Janez Pezdirec, UH, Miha Pezdirec, bugarija,

Aleš Pezdirec, berda

Belokranjske

14. Marjan Urbanija, UH in Matija Cerar, klavir

Peli so jih moja mati

15. Marjan Urbanija, UH, Matija Cerar, klavir

Godalni orkester Glasbene šole Trebnje

dirigent Boštjan Dimnik

Fascination potpuri

Izbor nastopajočih in spored Vladimir Hrovat.

Scenarij in režija Stane Peček.

Vse tri koncerte je vodila Renata Mikec. Brezplačno.

58 - (ah), ...

Jubilejne koncerte festivala »(ah), TE ORGLICE« so preko voljenih predstavnikov in občinske službe omogočili ljudje občine Mokronog-Trebelno

in

• Javni sklad za kulturne dejavnosti RS in Območna izpostava JSKD Trebnje

• Zveza kulturnih društev Trebnje, ki povezuje kulturna društva v dolini Mirne in Temenice

• Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

• SEP Mokronog

• Glasbena šola Trebnje

• Akustika Pirman

• Studio 5 Mirna

• Gostišče DEU

Medijsko sta festival spremljata Radio KRKA in VAŠ KANAL.

Generalni sponzor TOM d.d. tovarna oblazinjenega pohištva.

Posebna zahvala za moralno in finančno pomoč

Občini Mokronog-Trebelno.

RAZKOŠJE MAJHNEGA

Mednarodni festival »(ah), TE ORGLICE«

Ob 10-letnici festivala

Izdajatelj: Zveza kulturnih društev Trebnje

Zanjo: Mitja Prijatelj

Zbral in uredil: Stane Peček

Fotografije: arhiv JSKD OI Trebnje, Studio 5 Mirna

Lektoriranje: Vesna Magovec Regent

Oblikovanje: Rajko Marinčič

Tisk: MA-JA Mirna

Naklada: 500 izvodov

Mokronog, november 2009