ravnanje z nevarnimi snovmi na petrolovih bencinskih servisih · 2017-11-28 · derivati, plinom in...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

RAVNANJE Z NEVARNIMI SNOVMI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH

Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Dejan Pirc Somentor: red. prof. dr. Drago Vuk

Kranj, september 2013

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Senegačniku in somentorju red. prof. dr. Dragu Vuku za strokovno vodenje pri izdelavi diplomske naloge. Zahvala gre Katji Cepič za lektoriranje teksta. Zahvaljujem se podjetju Petrol d.d. in mojim sodelavcem za pomoč in podatke.

POVZETEK V diplomskem delu je opredeljena problematika nevarnih snovi ter njihovih škodljivih učinkov na zdravje ljudi in na okolje. Opisan je tudi pojav nevarnih odpadkov, ki se nanaša na probleme okoljevarstvene politike. Podane so nekatere evropske in svetovne smernice na področju ravnanja z nevarnimi snovmi, varovanja delavcev pred učinki nevarnih snovi ter varstva okolja. Navedeni in opisani so tudi slovenski zakoni, ki urejajo to področje. Natančno so tudi opisani vidiki ravnanja z nevarnimi snovmi in nevarnimi odpadki na Petrolovih bencinskih servisih. Poseben poudarek smo namenili ravnanju z nevarnimi odpadki. Z diplomskim delom predstavljamo idejo projekta, s katerim je predvideno zbiranje nekaterih vrst nevarnih odpadkov, za katere trenutno ne obstaja organizirano zbiranje in skladiščenje. Pri tem gre za nevarno embalažo in embalažo, ki vsebuje nevarne snovi. Tovrstni odpadki, ki se pogosto znajdejo med ostalimi komunalnimi odpadki (ali nekje v neposredni bližini bencinske črpalke) predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in za okolje, zato jih je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenim podjetjem. KLJUČNE BESEDE:

• nevarne snovi; • kemikalije; • nevarni odpadki; • zbiranje nevarnih odpadkov; • bencinski servis.

ABSTRACT This graduate work thesis describes the phenomenon of dangerous substances. It defines many harmful effects those substances have on pepople and the environement. We have also described the problems of hazardous waste, and the problems of environmental policy. We have shown some global trends in the field of handling hazardous substances, hazardous waste, protection of workers and environemental protection. We have also shown Slovenian legislation in this area. We have described in detailas ways of handling dangerous substances on gas pumps of Petrol. Special emphasis was given to describing of handling hazardous waste. With this diploma thesis we have presented a project of collecting some types of hazardous waste which are currently not collected properly. Those hazardous waste consist of packaging of dangerous substances which are often incorrectly disposed among other waste or in smowhere in the vicinity of gas pumps. The absence of collecting hazardous waste may have harmful effects on health of the people, and on the environement. KEYWORDS:

• dangerous substances; • chemicals; • hazardous waste; • collecting hazardous waste; • gas pump.

KAZALO 1. UVOD ................................................................................... 1

1.1. NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................ 1

1.2. CILJ DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................. 1

2. PRIKAZ OBSTOJEČEGA STANJA .................................................... 2

2.1. PODJETJE PETROL D.D. .............................................................................. 2

2.2. PRIKAZ STANJA PRI PETROLU ....................................................................... 5

2.2.1. OKOLJEVARSTVENI VIDIK ......................................................................... 5

2.3. ZAKONODAJA NA EVROPSKI IN DRŽAVNI RAVNI ............................................ 7

2.3.1. EVROPSKE SMERNICE IN DIREKTIVE ....................................................... 7

2.3.2. ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU ........................................... 8

2.3.3. PRAVILNIK O VAROVANJU DELAVCEV PRED TVEGANJI ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI KEMIČNIM SNOVEM PRI DELU .............................................. 8

2.3.4. PRAKTIČNE SMERNICE ZA DELO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI.......... 9

2.3.5. ZAKON O VARSTVU OKOLJA ................................................................. 15

2.3.6. PRAVILNIK O RAVNANJU Z ODPADKI .................................................... 15

2.3.7. UREDBA O RAVNANJU Z EMBALAŽO IN ODPADNO EMBALAŽO .............. 16

2.4. NEVARNE SNOVI IN NEVARNI ODPADKI ....................................................... 17

2.4.1. NEVARNE SNOVI ................................................................................. 17

2.4.2. NEVARNE KEMIčNE SNOVI .................................................................. 17

2.4.3. NAFTA IN BENCIN ............................................................................. 18

2.4.4. NEVARNI ODPADKI ................................................................................ 19

2.5. VARSTVO OKOLJA IN EKOLOŠKI MANAGEMENT ............................................ 21

2.6. NOMENKLATURA NEVARNIH SNOVI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH24

2.7. SISTEM RAVNANJA Z NEVARNIMI SNOVMI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH ............................................................................................................. 25

2.7.1. RAVNANJE Z GORIVI ............................................................................ 25

2.7.2. RAVNANJE Z ODPADNIMI OLJI ............................................................. 28

2.8. RAVNANJE Z NEVARNIMI ODPADKI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH . 29

2.8.1. VRSTE NEVARNIH ODPADKOV TER NAČIN NJIHOVEGA NASTANKA ........ 30

2.8.2. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE NEVARNIH ODPADKOV 32

2.8.3. PRIMERJAVA NEVARNIH ODPADKOV PO LETIH 2009, 2010, 2011 IN 2012 ........................................................................................................................ 34

2.9. VIDIK NEVARNIH ODPADKOV NA PODROČJU RS .......................................... 36

3 PRIKAZ PROBLEMA ..................................................................... 38

4. MODEL REŠITVE: ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV .......................... 39

4.1. VRSTA NEVARNIH ODPADKOV: EMBALAŽA NEVARNIH SNOVI IN ORGANSKA TOPILA ................................................................................................................ 39

4.2. TEHNIČNI DEL ............................................................................................ 41

4.3. ORGANIZACIJSKI DEL ................................................................................. 43

4.4. KADROVSKI DEL ......................................................................................... 44

4.5. FINANČNI DEL ............................................................................................ 44

4.6. PREDVIDENI UČINKI IN KORISTI .................................................................. 45

5. ZAKLJUČEK .......................................................................... 46

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 47

KAZALO SLIK ....................................................................................................... 50

KAZALO TABEL .................................................................................................... 50

KRATICE IN AKRONIMI ......................................................................................... 50

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Dejan Pirc: Ravnanje z nevarnimi snovmi na Petrolovih bencinskih servisih stran 1

1. UVOD 1.1. NAMEN DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela je po eni strani prikaz stanja, torej obstoječih načinov ravnanja z nevarnimi snovmi na Petrolovih bencinskih servisih, po drugi strani pa z diplomskim delom predstavimo idejo organizacijsko-tehnološke rešitve na področju ravnanja z nevarnimi odpadki. Z diplomskim delom želimo opozoriti na obstoj nevarnih snovi na delovnem mestu, na pomen pravilnega ravnanja z nevarnimi snovmi in na možne negativne posledice, ki jih imajo nevarne snovi na okolje in naravo. Ravnanje z nevarnimi snovmi, še posebej pa z nevarnimi odpadki, je zelo pomembno z vidika varovanja okolja. Ob veliki količini nevarnih odpadkov, ki jih proizvede zahodna družba, pa je vedno smiselno iskati nove pristope in boljše rešitve na tem področju. V diplomskem delu poskušamo prikazati možne spremembe v organizaciji procesov v podjetju. S temi spremembami bi naredili korak dlje pri ohranjanju čistega okolja in zagotavljanju boljše prihodnosti za naslednje generacije. 1.2. CILJ DIPLOMSKEGA DELA Cilj diplomskega dela je prikazati rešitev problema zbiranja določene vrste nevarnih odpadkov na Petrolovih bencinskih servisih. Pri podjetju Petrol d.d. se zbira in primerno ravna z različnimi vrstami nevarnih odpadkov (odpadna olja, baterije, akumulatorji…). Vendar se nekateri nevarni odpadki, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja in ki se pogosto neprimerno odlagajo v neposredni bližini bencinskih servisov, ne zbirajo na organiziran način in zato pomenijo potencialno nevarnost za okolje in ljudi. Pri tem mislimo predvsem na nevarno embalažo in embalažo, ki vsebuje nevarne snovi (kot je antifriz) in bi jo bilo potrebno odlagati na primeren ter okolju prijazen način. Te nevarne odpadke bi bilo potrebno ločeno zbirati in (v sodelovanju z drugimi podjetji) varno odlagati na primerno mesto. Poglavitni cilj diplomskega dela je prikazati idejo, kako bi na organiziran način lahko potekalo zbiranje teh nevarnih odpadkov. Ob tem pa tudi prikazati različne vidike, ki bi bili pomembni v sklopu takšnega projekta, torej organizacijski, tehnološki, finančni in kadrovski vidik.



2. PRIKAZ OBSTOJEČEGA STANJA 2.1. PODJETJE PETROL D.D. Petrol d.d. je največja slovenska skupina po prihodkih, največje slovensko energetsko podjetje, največji slovenski uvoznik, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb. Med velike se uvršča tako po vrednosti aktive in ustvarjenih čistih prihodkov ter dobička kot tudi po številu zaposlenih in delničarjev. Osrednjo poslovno dejavnost družbe predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti. Gre za poslovno področje, na katerem Petrol ustvari več kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, na slovenskem trgu pa dosega tudi vodilni tržni delež. Sočasno Petrol trguje tudi z blagom za široko porabo in s storitvami, s katerimi ustvarja preostalih nekaj manj kot 20 odstotkov prihodka. Pretežni del poslov Petrol zaenkrat realizira na slovenskem trgu. Razpolaga z uveljavljeno krovno blagovno znamko in drugimi prepoznavnimi izdelčnimi oziroma storitvenimi znamkami (npr. Magna, Hip-Hop, Tip-Stop). Družbo odlikujeta tudi močan tržni in finančni položaj. Razvejana in sodobna maloprodajna mreža je Petrolova absolutna konkurenčna prednost (Petrol, Internetni vir 1, 2013). Petrol je družbeno odgovorno, etično in poslovno odlično podjetje. Način celotnega poslovanja Skupine Petrol temelji na uveljavljanju visokih standardov kakovosti, na spremljanju in spoštovanju sodobnih tržnih zahtev s področja storitev informacijske tehnologije in varovanja okolja, na spodbujanju poslovne odličnosti ter vzpostavljanju partnerskih odnosov s svojim notranjim in zunanjim okoljem. Skupina Petrol sodi med pomembnejše soustvarjalce slovenskega gospodarskega in družbenega življenja, zato s svojim ravnanjem v okolju, v katerem živi in posluje, pogosto velja za zgled (Petrol, Internetni vir 1, 2013). Odgovornost in skrb za širše družbeno okolje se odraža v različnem delovanju Skupine Petrol. Ekologija predstavlja pomembnen vidik za podjetje, ki se ukvarja z naftnimi derivati in izdelki za različna prevozna sredstva ter industrijo. Razvoj in naravi prijaznejše izboljšave so vgrajene v poslovno delovanje Petrola tako kot tudi odgovornost do družbenega okolja, v katerem Petrol deluje (Petrol, Internetni vir 1, 2013). Skupina Petrol svoje poslanstvo uresničuje na temeljnih poslovnih področjih, ki so naslednja:

• naftno-trgovska dejavnost na slovenskem trgu; • naftno-trgovska dejavnost na tujih trgih; • energetska dejavnost, ki obsega področje prodaje in distribucije

zemeljskega in utekočinjenega naftnega plina, toplote, elektrike ter področja energetskih in okoljskih rešitev (Petrol, Interno gradivo 1, 2013)

Slika 1 prikazuje shemo lastniških povezav Skupine Petrol.



Slika 1: Shema lastniških povezav

(Vir: Petrol, Interno gradivo 1, 2012) V družbi so organizirana naslednja področja:

• področje investicije in vzdrževanje; • področje splošne zadeve; • kadrovsko področje; • pravno področje; • področje nabava naftnih derivatov;



• področje logistika; • področje maloprodaja; • področje plin in toplota; • področje elektrika; • področje TRKV • področje energetske in okoljske rešitve; • področje veleprodaja; • področje marketing; • računovodsko področje in finančno področje; • področje kontroling; • področje informatika (Petrol, Interno gradivo 2, 2013)

Slika 2 prikazuje makroorganizacijsko shemo družbe Petrol.

Slika 2: Makroorganizacijska shema družbe Petrol

(Vir: Petrol, Interno gradivo 2, 2013)

MAKRO-ORGANIZACIJSKA SHEMA



2.2. PRIKAZ STANJA PRI PETROLU Podjetje Petrol d.d. je s svojo dejavnostjo vključeno v nabavo, uvoz, skladiščenje in distribucijo nafte, naftnih derivatov in sorodnih petrokemičnih izdelkov (goriva, topila, kemikalije…). V okviru delovanja bencinskih servisov predstavljajo nevarne snovi veliko nevarnost za delavce in obiskovalce teh servisov. Delavci so praktično ves čas izpostavljeni nevarnim snovem. Pri prodaji različnih artiklov le-ti predstavljajo nevarnost, da embalaža, ki vsebuje nevarno snov, začne puščati. Posebno nevarnost predstavlja gorivo, zato je potrebno dobro poznavanje pravil ravnanja z gorivom, pa tudi lastnosti nafte in bencina. Odgovorne osebe morajo biti dovolj dobro usposobljene, da ukrepajo v primeru ogroženosti varnosti in zdravja delavcev in kupcev. Dobro poznavanje predpisov v primeru ravnanja z nevarnimi snovmi je torej bistvenega pomena. Prav tako pa morajo tudi obiskovalci bencinskega servisa poznati vsaj osnovna navodila v primeru raznih nesreč, ki so posledica ravnanja z nevarnimi snovmi. Zato mora biti vsaka bencinska črpalka opremljena z zakonsko določenimi navodili, predpisi in opozorili, ki so dobro vidni vsakemu obiskovalcu. Pri ravnanju z nevarnimi snovmi in nevarnimi odpadki podjetje upošteva in vključuje v svoja interna gradiva in pravilnike naslednje zakonske predpise: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Zakon 1; 1999), Zakon o varstvu okolja (Zakon 2; 2004), Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Pravilnik 1; 2001), Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Pravilnik 2, 2003), Pravilnik o ravnanju z odpadki (Pravilnik 3, 1998), Uredba o ravnanju z odpadno embalažo (Pravilnik 4, 2006), Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Pravilnik 5, 1998) in Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Pravilnik 6, 2001). Podjetje je izdalo naslednje interne pravilnike, ki urejajo področje ravnanja z nevarnimi snovmi ter nevarnimi odpadki in področje varovanja okolja: Postopki ravnanja z okoljem (Interno gradivo 3, 2012), Požarna varnost, varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja (Interno gradivo 4, 2011), Ravnanje z okoljem (Interno gradivo 5, 2006), Načrt gospodarjenja z odpadki (Interno gradivo 6, 2012), Ocena ogroženosti za nesreče (Interno gradivo 7, 2012) in Pravilnik o sistemu Ravnanje s kemikalijami (Interno gradivo 10, 2007). 2.2.1. OKOLJEVARSTVENI VIDIK Kot družbeno odgovorno podjetje pa se Petrol d.d. zaveda svoje vloge pri ohranjanju čistega okolja in zagotavljanju varnega, strokovnega ravnanja z različnimi nevarnimi snovmi, ki se uporabljajo v okviru dejavnosti podjetja. Nevarne snovi, še posebej gorivo, bi lahko ob neustreznih načinih uporabe povzročile gmotno škodo ali ogrozile zdravje tako zaposlenih kot kupcev. Zakonska



določila, ki urejajo varstvo pri delu, se dosledno upoštevajo, iščejo pa se tudi nove, boljše rešitve na tem področju. V diplomski nalogi posebej izpostavljamo vidik varovanja okolja ter načine ravnanja z nevarnimi odpadki, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je Petrol začel zbirati in koristno predelovati rabljena mineralna motorna olja od različnih onesnaževalcev. S tem je bilo obvarovano okolje pred obremenjevanjem s škodljivimi izpuhi ob nekontroliranem sežigu rabljenih olj v individualnih kuriščih, ter onesnaženjem vodotokov in podtalnice zaradi izlivanja odpadnih olj v kanalizacijo in v naravo (Petrol, 1994). Tudi danes podjetje odgovorno ravna z različnimi vrstami nevarnih odpadkov in tudi nenevarnih odpadkov, ki bi lahko ob neprimernem odlaganju (med ostale odpadke ali v naravo) ogrožali in onesnaževali okolje. Okoljske cilje podjetje Petrol d.d. določa na osnovi:

• politike sistemov kakovosti; • pomembnih okoljskih vidikov; • zakonskih in drugih zahtev; • mnenj zainteresiranih strank; • predhodnih rezultatov delovanja sistema ravnanja z okoljem (Interno

gradivo 3, 2012). Za doseganje ciljev se izvaja okoljske projekte, pri katerih se določi:

• odgovorne osebe za izvedbo; • merljive parametre spremljanja doseganja ciljev, kjer je to mogoče; • časovni načrt doseganja ciljev.

Ocena potrebnih finančnih sredstev se načrtuje za vsako leto posebej in je zavedena v

• planu naložb v stalna sredstva za tekoče leto (izdela Petrol d.d., Področje investicije skupaj z drugimi področji – ocena potrebnih finančnih sredstev se načrtuje za vsako leto posebej);

• planu investicijskega vzdrževanja za tekoče leto (izdela Petrol d.d., Področje investicije);

• planu investicij področja TRKV (Interno gradivo 3, 2012). Z namenom preprečevanja obremenjevanja okolja je v družbi vzpostavljen postopek za spremljanje ključnih parametrov svojega delovanja in z njimi povezanih vplivov na okolje. V skupini Petrol se glede na dejavnost družbe izvaja:

• monitoring odpadnih voda; • monitoring emisije snovi v zrak; • monitoring virov hrupa; • kontrolo tesnosti rezervoarjev; • kontrolo kakovosti goriv; • monitoring obdelave biološko razgradljivih odpadkov; • ocena odpadkov (Interno gradivo 3, 2012).



2.3. ZAKONODAJA NA EVROPSKI IN DRŽAVNI RAVNI Slovenija je prevzela evropske smernice glede ravnanja z nevarnimi snovmi, varovanja delavcev pred škodljivimi učinki nevarnih snovi in glede varovanja okolja. Okoljevarstvena zakonodaja je stroga, obširna in kompleksna. V tem poglavju obravnavamo bistvene zakone in predpise, ki so relevantni na področju ravnanja z nevarnimi snovmi in nevarnimi odpadki. 2.3.1. EVROPSKE SMERNICE IN DIREKTIVE Po direktivi Evropske unije sodijo k nevarnim tiste snovi in pripravki, ki imajo eno ali več naslednjih nevarnih lastnosti: eksplozivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, škodljivost zdravju, rakotvornost, mutagenost, toksičnost za razmnoževanje, jedkost, dražljivost in nevarnost za okolje (Bilban, 2005). Evropska zakonodaja si v splošnem prizadeva zmanjšati zdravstvena tveganja zaradi nevarnih snovi na delovnem mestu (Internetni vir 5, 2012). Najpomembnejši predpisi evropske zakonodaje na tem področju so uredbe o zaščiti delavcev pred tveganji, ki so povezana s kemikalijami in rakotvornimi snovmi. Obstaja tudi zakonodaja o razvrščanju in označevanju nevarnih snovi, ki zahteva ustrezno označevanje ter obveščanje od proizvajalcev in dobaviteljev. Evropske direktive se prenašajo v zakonodajo posameznih držav. Slovenija je pri sprejemanju zakonskih predpisov upoštevala evropske smernice ter direktive. Države članice imajo pravico, da uveljavljajo strožje določbe za zaščito delavcev, kot so na primer nižje mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Vsaka država lahko določi svoje nacionalne mejne vrednosti, ki so pogosto strožje, kot jih predvideva zakonodaja Evropske unije. Med ključne mednarodne pogodbe na področju varstva okolja lahko omenimo Konferenco o človekovem okolju v Stockholmu (1972), konferenco OZN v Riu de Jeneiru (1992), Kjotski protokol (1997) in Podnebna konferenca na Danskem (2009). Omenjeni sporazumi so bili posledica zavedanja o čezmejnih učinkih onesnaževanja okolja in potrebi po skupnih rešitvah in smernicah pri reševanju okoljske problematike. Evropska unija kot nadnacionalna politično-gospodarska struktura tvori različne pravne akte, ki so lahko za države članice obvezujoči (direktive, uredbe, odločbe) ali nezavezujoči (priporočilo). Direktiva 96/61/ES o celovitem preprečevanju in

nadzorovanju onesnaževanja okolja je zahtevala za večje onesnaževalce pridobitev posebnega dovoljenja za obratovanje (IPPC dovoljenje). Direktiva 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje pa je zahtevala izvedbo celovite (strateške) presoje vplivov tistih načrtov in programov na okolje, ki pomembno vplivajo na okolje (Viler Kovačič, 2010). Tudi nekatere druge direktive in uredbe Evropske unije urejajo to področje. Države članice pa morajo svojo zakonodajo z evropskimi pravnimi akti uskladiti, torej posamezne uredbe ali direktive ratificirati.



2.3.2. ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Zakon 1; 1999) v temeljnih načelih določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Iz te temeljne določbe, ki opredeljuje delodajalčevo osnovno obveznost, zakon izpelje vse ostale določbe, ki opredeljujejo ukrepe delodajalca v zvezi z zagotavljanjem varnega in zdravega dela delavcev. Svoje aktivnosti mora delodajalec voditi tako, da se izogiba tveganjem oz. da oceni tveganja, ki se jim ni mogoče izogniti ter jih obvladuje. Ena najpomembnejših dolžnosti vsakega delodajalca, ne glede na velikost oz. število zaposlenih delavcev (in ne glede na vrsto dejavnosti), je izdelati pisni dokument, izjavo o varnosti, ki vsebuje tudi oceno tveganja. Izjava je akcijski program delodajalca na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela delavcev in vsebuje zavezo delodajalca, da bo ciljem, zapisanim v izjavi, sledil z načrtno izbiro in izvajanjem ukrepov . 2.3.3. PRAVILNIK O VAROVANJU DELAVCEV PRED TVEGANJI ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI KEMIČNIM SNOVEM PRI DELU Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Pravilnik 2; 2001) izhaja iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi vpliva kemičnih snovi, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so rezultat katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi. 6. člen pravilnika določa, da mora delodajalec pred pričetkom izvajanja vsake dejavnosti ugotoviti, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemične snovi. Če delodajalec ugotovi njihovo prisotnost, mora oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na delovnem mestu. Pri oceni tvaganja mora delodajalec upoštevati:

• nevarne lastnosti kemičnih snovi; • podatke o varnosti in zdravju, ki jih posreduje dobavitelj (na primer

varnostne liste po predpisih o kemikalijah); • raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti; • količino kemičnih snovi; • druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi; • mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne

vrednosti; • učinek preventivnih ukrepov; • rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora.



Delodajalec mora imeti dokumentirano oceno tveganja. 8.člen zakona določa, da mora delodajalec zagotoviti, da je tveganje, ki ga predstavlja nevarna kemična snov za varnost in zdravje delavcev pri delu, odpravljeno ali zmanjšano na najmanjšo možno mero. V skladu z 10. členom zakona mora delodajalec tudi zagotoviti, da so delavci seznanjeni z oceno tveganja in obveščeni o nevarnih kemičnih snoveh, ki se pojavljajo na delovnem mestu, o tveganju in mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. V prilogi pravilnika so navedene zavezujoče mejne vrednosti posameznih nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost. 2.3.4. PRAKTIČNE SMERNICE ZA DELO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI Na podlagi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu so bile izdane še Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Pravilnik 2, 2003). Te praktične smernice dajejo praktične nasvete delavcem, ki delajo z nevarnimi kemičnimi snovmi. Smernice vsebujejo splošna navodila za varno in zdravo delo z nevarnimi kemičnimi snovmi in posebna (specifična) navodila za varno delo s posameznimi skupinami kemičnih snovi. Pred začetkom uporabe kakršnekoli kemične snovi je poleg upoštevanja navodil v smernicah delodajalec še vedno dolžan natančno proučiti varnostne liste za vsako kemično snov, ki jo namerava uporabiti, in o tem seznaniti delavce. Praktične smernice razložijo, kakšna je razlika med kemičnimi snovmi in nevarnimi kemičnimi snovmi ter kako nevarne kemične snovi razvrščamo. Kemične snovi so:

• kemični elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene, vključno sproščene kot odpadek, pri katerikoli dejavnosti pri delu, ne glede na to, ali so proizvedene namerno ali nenamerno in ne glede na to, ali so dane na trg ali ne.

Nevarne kemične snovi so: • kemične snovi, ki ustrezajo kriterijem za razvrščanje kot nevarne snovi,

skladno z veljavnimi predpisi, razen tistih snovi, ki ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarne za okolje;

• kemične snovi, ki ustrezajo kriterijem za razvrščanje kot nevarni pripravek, skladno z veljavnimi predpisi, razen tistih pripravkov, ki ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarni za okolje;

• kemične snovi, ki lahko, čeprav ne ustrezajo kriterijem za razvrščanje kot nevarne v skladu s prejšnjima alineama, zaradi svojih fizikalno-kemijskih, kemijskih ali toksikoloških lastnosti in načina, kako so uporabljene ali na kakšen način so prisotne na delovnem mestu, predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev;

• kemične snovi za katere je določena mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (navedena so v prilogi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu).



Pojem »nevarna kemična snov« je zelo obsežen pojem, saj ne zajema le »nevarnih kemikalij« v skladu z zakonom o kemikalijah, pač pa tudi določene materiale, kot so npr. moka, les ipd., ki so lahko delavcem nevarni in za katere so določene mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Zakon omenja dva načina razvrščanja nevarnih kemičnih snovi – po fizikalno-kemijskih lastnostih in na podlagi zdravju nevarnih lastnosti. Razvrstitev po fizikalno-kemijskih lastnostih razvršča kemične snovi, ki predstavljajo nevarnost za požar ali eksplozijo in so označene kot:

• eksplozivno (oznaka E): to lastnost imajo trdne, tekoče, pastozne ali želatinozne kemične snovi, ki lahko eksotermno (sprošča se toplota) reagirajo tudi brez zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro vžgejo ali zaradi segrevanja in povečanja tlaka eksplodirajo, če so prostorsko omejeni;

• oksidativno (oznaka O): to lastnost imajo kemične snovi, ki povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi snovmi (predvsem z vnetljivimi);

• zelo lahko vnetljivo (oznaka F+): to lastnost imajo kemične snovi, ki imajo izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče, ter plinaste kemične snovi, ki so vnetljive v stiku z zrakom pri navadni temperaturi in tlaku;

• lahko vnetljivo (oznaka F): to lastnost imajo kemične snovi, ki se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja zunanje energije; trdne kemične snovi, ki se lahko hitro vnamejo že po kratkotrajnem stiku z virom vžiga in odtlej dalje gorijo ter se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira; tekoče kemične snovi, ki imajo zelo nizko plamenišče; kemične snovi, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih količinah sproščajo lahko vnetljive pline;

• vnetljivo (R10): to lastnost imajo kemične snovi, ki imajo nizko plamenišče. Nevarne snovi Praktične smernice razvrščajo tudi po zdravju nevarnih lastnostih, in sicer glede na takojšnje (akutne) in dolgoročne (kronične) učinke pri enkratni, ponavljajoči se ali pri dolgotrajnejši izpostavljenosti. Snovi glede na njihove škodljive učinke na zdravje razvrščamo na podlagi rezultatov preizkusov in naslednjih meril, ki upoštevajo obsežnost toksičnih (strupenih) učinkov: akutno strupenost ali kronično strupenost, jedkost ali dražilnost, preobčutljivost in posebne učinke na zdravje (rakotvornost, mutagenost, strupenost za razmnoževanje). Nevarne lastnosti kemičnih snovi, ki predstavljajo tveganje za zdravje so označene kot:

• zelo strupeno (oznaka T+): to lastnost imajo kemične snovi, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v zelo majhnih količinah povzročajo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;



• strupeno (oznaka T): to lastnost imajo kemične snovi, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročajo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;

• zdravju škodljivo (oznaka Xn): to lastnost imajo kemične snovi, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;

• jedko (oznaka C): to lastnost imajo kemične snovi, ki lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo z njim v stik;

• dražilno (oznaka Xi): to lastnost imajo kemične snovi, ki niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem stiku s kožo ali sluznico povzročijo njeno vnetje;

• povzroča preobčutljivost (R42 ali R43): to lastnost imajo kemične snovi, ki lahko pri vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo preobčutljivost, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti tej kemični snovi pride do nastanka značilnih negativnih učinkov;

• rakotvorno (R45, R49): to lastnost imajo kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo raka oziroma povečajo verjetnost njegovega nastanka;

• mutageno (R46): to lastnost imajo kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo verjetnost njihovega nastanka;

• strupeno za razmnoževanje (R60, R61): to lastnost imajo kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo ali povečajo verjetnost nastajanja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti.

Poleg naštetih skupin nevarnih kemičnih snovi poznamo še skupino snovi, ki so nevarne za okolje (N in/ali R50, R51, R52, R53, R54, R55, R56, R57, R58, R59), ki pa jih predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu neposredno ne zajemajo, pač pa jih pokrivajo predpisi s področja varovanja okolja. Namen razvrščanja kemičnih snovi ni le razvrstiti, ampak nazorno označiti kemične snovi in s tem posredno opozoriti uporabnika na nevarnost. Nevarna lastnost kemične snovi mora biti označena s predpisanim grafičnim znakom (piktogramom), ustreznim črkovnim znakom in ustreznim napisom. Dodani so lahko tudi stavki R – standardna opozorila. Nevarnosti kemičnih snovi, ki se jih ne da označiti z grafičnimi znaki, je treba označiti samo s pripadajočimi stavki R – standardnimi opozorili. Samo stavki R se npr. uporabljajo pri snoveh, ki so vnetljive ali pri nekaterih okolju nevarnih snoveh ali pri nekaterih snoveh, ki povzročajo preobčutljivost. Razvrstitev kemičnih snovi ni le podlaga za označevanje, temveč tudi podlaga za izvajanje drugih predpisov in ukrepov v zvezi z nevarnimi snovmi Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Pravilnik 3) tudi razložijo, kaj nas opozarja na nevarnost kemičnih snovi.



Nevarne lastnosti določene kemične snovi se da razbrati iz: • oznak na embalaži – znak za nevarnost, standardna opozorila - stavki »R« in

standardna obvestila – stavki »S«. Odsotnost podatkov na embalaži ne pomeni vedno, da kemična snov ni nevarna;

• varnostnih listov – delodajalec jih ima pravico zahtevati od dobavitelja, obveznost proizvajalca ali dobavitelja pa je, da posreduje varnostni list v jeziku kupca;

• oznak na cevovodih – vrsta kemične snovi in smer toka; • pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti

kemičnim snovem pri delu, ki vključuje mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi;

• navodil za delo; • dodatne literature – dodatne podatke je možno najti v katalogu prodajalca.

Ti podatki so ponavadi nepopolni, dobavitelj je dolžan posredovati vse manjkajoče podatke ipd. Prvi pogoj za zagotavljanje varnega in zdravega dela s kemičnimi snovmi je, da delavci in delodajalci znajo brati in uporabljati oznake, ki opozarjajo na nevarnost določene kemične snovi. Najprej pri uporabi kemične snovi pogledamo njeno oznako na embalaži, iz katere so že razvidne osnovne nevarnosti in potrebni ukrepi za varno delo z določeno kemično snovjo. Podrobnejše podatke o določeni kemični snovi je možno pridobiti iz varnostnih listov, ki morajo biti obvezno priloženi vsaki kemični snovi. Še več podatkov o določeni nevarni kemični snovi je možno pridobiti iz dodatne literature, navodil za delo in pravilnikov. Namen označevanja na embalaži je opozoriti, kakšna snov je določen proizvod. Na etiketah na embalaži so tudi drugi pomembni podatki o sestavi proizvoda in o zahtevah za zagotavljanje varnega načina ravnanja, transporta in uporabe. Oznake na embalaži so zato prva informacija, ki jo delavec pred uporabo kemične snovi vidi in ki ga opozarja na nevarnosti določene kemične snovi. Tabela 1 prikazuje grafične znake, ki se pojavljajo na embalaži nevarnih snovi. Vendar nismo navedli vseh znakov, kot jih prikazujejo Praktične smernice za ravnanje z nevarnimi snovmi, temveč smo prikazali zgolj tiste, ki se pojavljajo pri delu na Petrolovih bencinskih servisih.



Grafični znak Opis Stavki R E

EKSPLOZIVNO

Ta simbol označuje kemične snovi, ki lahko ob udarcu, trenju, požaru ali drugih virih vžiga eksplodirajo.

R2 R3

F+

ZELO LAHKO VNETLJIVO

Ta simbol označuje kemične snovi, ki imajo plamenišče nižje od O°C in vrelišče pri 35°C ali nižje in plinaste snovi, ki se vnamejo na zraku pri normalni temperaturi in tlaku.

R12

F

LAHKO VNETLJIVO

Ta simbol označuje kemične snovi, ki se lahko pri stiku z zrakom segrejejo in samodejno vžgejo že pri normalni temperaturi in brez dodatne energije. To so lahko trdne snovi, ki se zlahka vnamejo že pri krajšem stiku z virom ognja in gorijo oziroma se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira. To so lahko tudi tekoče snovi, ki imajo plamenišče pod 21°C in niso zelo lahko vnetljive. Označujejo se tudi snovi, ki v stiku z vodo ali vlažnim zrakom lahko sproščajo zelo lahke vnetljive pline v nevarnih količinah. Poleg tega pa so tako označene tudi snovi, ki se na zraku segrejejo in končno samodejno vnamejo pri normalni temperaturi brez dodane energije.

R11 R15 R17

O

OKSIDATIVNO

Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri reakciji z drugimi snovmi sproščajo veliko toplote, še posebej pri stiku z zelo vnetljivimi

R7 R8 R9



snovmi.

T+

ZELO STRUPENO

Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri vdihavanju, zaužitju ali prehajanju skozi kožo že v zelo majhnih količinah lahko povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja.

R26 R27 R28 R39

T

STRUPENO

Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri vdihavanju, zaužitju ali prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah lahko povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja.

R23 R24 R25 R39 R45 R46 R48 R49 R60 R61

Xn

ZDRAVJU

ŠKODLJIVO

Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri vdihavanju, zaužitju ali prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja.

R20 R21 R22 R40 R42 R48 R62 R63 R65 R68

T; R45 T; R49

Tako so označene kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročajo raka ali povečajo pogostnost njegovega nastanka – 1. in 2. Skupina rakotvornih kemičnih snovi.

R45 R49

Xn; R40

Tako so označene potencialno rakotvorne kemične snovi – 3. skupina rakotvornih kemičnih snovi.

R40

Tabela 1: Grafični znaki za nevarne snovi (Vir: Pravilnik 2, 2003)



2.3.5. ZAKON O VARSTVU OKOLJA Zakon o varstvu okolja (Zakon 2, 2004) ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. Zakon o varstvu okolja:

• opredeljuje temeljna načela; • opredeli osnovne pojme (narava, naravni vir, naravna vrednota...) • določa izhodišča in pogoje za uporabo in izkoriščanje naravnih dobrin,

njihovo razvrstitev in zavarovanje naravnih bogastev; • določa mejne vrednosti obremenjevanja okolja, obvezna pravila ravnanja,

soglasja in prepovedi; • določa ravnanje z odpadki; • zagotavlja standarde kakovosti okolja; • določa ukrepe v primeru okoljske nesreče; • določa obveznosti povzročitelja obremenitve okolja; • spodbuja okoljevarstveno vodenje organizacij; • določa programe na področju varstva okolja (nacionalni program); • določa ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, • opredeli obvezne gospodarske javne službe varstva okolja, organizacije

varstva okolja in inšpekcijsko nadzorstvo; • vsebuje kazenske določbe.

Iz zakona o varstvu okolja izhaja Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki ga obravnavamo v naslednjem podpoglavju. 2.3.6. PRAVILNIK O RAVNANJU Z ODPADKI Pravilnik o ravnanju z odpadki (Pravilnik 3, 1998) določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov. Odpadek je, tako opredeljuje Pravilnik o ravnanju z odpadki, vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov (določenih v klasifikacijskem seznamu odpadkov v prilogi Pravilnika), ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način. Nevarni odpadek pa je odpadek, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov v prilogi Pravilnika.



V četrtem poglavju diplomskega dela obravnavamo vse vrste nevarnih odpadkov, ki nastajajo na bencinskih servisih, ter njihovo klasifikacijo v skladu s tem pravilnikom. Pri ravnanju z nevarnimi odpadki (10.člen) zbiralec, prevoznik, predelovalec in odstranjevalec ne smejo med seboj mešati različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in nenevarnih odpadkov. 25. člen zakona od zbiralca odpadkov zahteva naslednje: zbiralec mora zagotoviti, da pošiljko odpadkov, ki jih oddaja odstranjevalcu, in pošiljko nevarnih odpadkov, kadar jih oddaja predelovalcu, spremlja evidenčni list na obrazcu (obrazec v prilogi tega pravilnika). Na Petrolovih bencinskih servisih se v skladu z zakonodajo izpolnjuje evidenčne liste in vodim vso potrebno dokumentacijo. 2.3.7. UREDBA O RAVNANJU Z EMBALAŽO IN ODPADNO EMBALAŽO Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Pravilnik 4, 2006) izhaja iz Zakona o varstvu okolja. Ta uredba določa pravila ravnanja v proizvodnji ter pri dajanju v promet in uporabi embalaže in pravila ravnanja ter druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže Po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo morajo zavezanci na svoje stroške, preko registrirane družbe, zagotoviti prevzem in snovno predelavo ter reciklažo ločeno zbranih frakcij odpadne embalaže. Uredba tudi pravi, da je končni uporabnik potrošnik, ki zaradi končne uporabe ali potrošnje embaliranega blaga embalažo oddvoji od blaga ali jo izprazni, tako da nastane odpadna embalaža, in trgovec, ki zaradi nadaljnje prodaje blaga embalažo oddvoji od blaga ali jo izprazni, tako da nastane odpadna transportna ali skupinska embalaža. Končni uporabnik je dolžan odpadno embalažo:

• hraniti ločeno, tako da se ne meša z drugimi odpadki, in da jo je mogoče zbrati in ponovno uporabiti, predelati ali odstraniti skladno s predpisi;

• pristojnim službam z ustreznimi dokumenti (evidenčnimi listi) izkazati, da so z odpadno embalažo ravnali skladno s predpisi, ki zahtevajo zbiranje, ločevanje, predelavo in reciklažo odpadne embalaže.



2.4. NEVARNE SNOVI IN NEVARNI ODPADKI 2.4.1. NEVARNE SNOVI V strokovni literaturi obstaja več različnih definicij in klasifikacij nevarnih snovi. Bilban (2005) opredeli nevarne snovi kot vse tiste snovi, ki med proizvodnjo, rokovanjem, transportom, skladiščenjem ali uporabo uhajajo ali se tvorijo in pri tem povzročajo dražeče, dušljive, strupene ali druge škodljive učinke. To so prahovi, dimi, plini, megle, pare ali vlakna v količinah, ki lahko prizadenejo zdravje oseb, ki z njimi prihajajo v stik. Po direktivi Evropske unije sodijo k nevarnim tiste snovi in pripravki, ki imajo eno ali več naslednjih nevarnih lastnosti: eksplozivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, škodljivost zdravju, rakotvornost, mutagenost, toksičnost za razmnoževanje, jedkost, dražljivost in nevarnost za okolje (Bilban, 2005). Nevarne snovi so prisotne na mnogih delovnih mestih. Kot poroča Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (Internetni vir 5, 2012), na milijone delavcev v Evropi vsak dan prihaja v stik s kemičnimi in biološkimi dejavniki, ki ogrožajo njihovo varnost in zdravje. Skoraj 20 odstotkov Evropejcev poroča, da so najmanj četrtino svojega delovnega časa izpostavljeni strupenim hlapom, 15 odstotkov delavcev pa mora v okviru svojega vsakdanjega dela ravnati z nevarnimi snovmi. Če se tveganja, ki so povezana z ravnanjem z nevarnimi snovmi, ustrezno ne obvladajo, je lahko zdravje delavcev ogroženo. V skladu z zakonodajo EU morajo delodajalci svoje delavce zavarovati pred škodljivimi učinki nevarnih snovi ter izvajati ocene tveganja. Dolžnost delodajalcev je tudi informiranje zaposlenih o nevarnih snoveh na delovnem mestu ter po potrebi organizacija dodatnih izobraževanj na tem področju. 2.4.2. NEVARNE KEMIčNE SNOVI Nevarne kemične snovi zajemajo zelo veliko število različnih snovi, med katerimi so zlasti kemikalije (v skladu z Zakonom o kemikalijah), pa tudi določeni materiali (na primer moka ali les), ki so lahko delavcem nevarni in za katere so določene mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. V našem okolju je po nekaterih ocenah več kot 4 milijone naravnih in sintetičnih kemikalij. Več kot 60.000 jih je v široki rabi, vsako leto pa se jim pridruži najmanj 100 novih. Brez mnogih si ne moremo predstavljati življenja, vendar imajo nekatere lahko zelo škodljive zdravstvene posledice, tako kratkoročne, zastrupitve, kot dolgoročne, med katerimi so tudi različna rakava obolenja (Pompe-Kirn in Primic-Žakelj, 1997). V delovnih okoljih so koncentracije nevarnih snovi praviloma višje, zaradi česar so delavci v nekaterih panogah najbolj ogroženi. Kot trdi Metelko (1997), je večina aktivnega dela populacije tako ali drugače v stiku s kemikalijami, saj so te postale nepogrešljiv spremljevalec življenja. Letna proizvodnja kemikalij dosega skoraj 400 milijonov ton. Vsa ta ogromna proizvodnja kemičnih snovi pa prinaša svojevrstne probleme; samo za okoli 3000



kemičnih snovi je zbranih dovolj podatkov o toksičnosti in škodljivih vplivih, da se ljudje pred njimi lahko ustrezno zavarujejo in predvidijo posledice odlaganja v okolje. Kemikalije vstopajo v telo skozi kožo ali z zaužitjem. Pri nosečnicah obstaja dodatna nevarnost, da snovi, ki so prišle v materino telo, prehajajo v kri še nerojenega otroka. Človeško telo ima sicer velike sposobnosti regeneracije in obrambe pred škodljivimi kemičnimi snovmi, saj jih iz telesa izloča na različne načine (z urinom, skozi pljuča in skozi kožo). Vendar pa se telo nenehnih napadov iz okolja ne more ubraniti. Tako pride do okvar organov in obolenj. Posledice izpostavljenosti delavcev škodljivim snovem so lahko vidne takoj (akutne zastrupitve), lahko pa traja tudi več let ali celo desetletij, da se razvijejo bolezni, kot je na primer rak (Metelko, 1997). Pri delu na bencinskem servisu prodajamo nekatere izdelke, ki vsebujejo nevarne kemikalije. Pri tem obstaja nevarnost poškodbe embalaže izdelka. Srečujemo se z motornimi olji, nekaterimi čistili in protizmrzalnimi sredstvi, kot je antifriz. Daljše vdihavanje organskih topil, ki so prisotna v tovrstnih izdelkih, lahko draži dihalne organe in povzroča glavobole, pri zaužitju pa lahko pride do okvare prebavnega sistema. Možne so tudi okvare ledvic in živčnega sistema (Pravilnik 6, 2006). 2.4.3. NAFTA IN BENCIN Nafta je gosta, temnorjava ali zelenkasta vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov zemljine skorje. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir (Internetni vir 8, 2013). Naftna industrija je obsežna, pri izdelavi petrokemičnih izdelkov pa se uporablja več procesov – ločevanje nafte, precipitacija, absorpcija in biološka obdelava. Pri postopku rafiniranja je surova nafta ločena v izbrane frakcije, kot so bencin, kerozin, kurilno olje in drugi izdelki (Internetni vir 2, 2013). Nafta deluje iritativno na kožo in očesno veznico in ima alergični, toksični ter kancerogeni učinek. Možna je akutna zastrupitev, lahko pa pride do kronične zastrupitve (Bilban, 1999). Kot trdi Bilban (1999), pri akutni zastrupitvi nafta draži očesno veznico in sluznico dihal (solzenje, dražeč kašelj). Zaradi toksičnega delovanja pride do pljučnega vnetja in v končni fazi do pljučnega edema. Zaradi delovanja na centralni živčni sistem pride do krčev, motenj zavesti, do kome in do smrti zaradi odpovedi dihalnega centra. Akutne poklicne zastrupitve so dokaj redke v primerjavi s kroničnimi. Do kronične zastrupitve pride po dolgotrajni izpostavljenosti nizkim koncentracijam nafte. Pojavijo se alergične spremembe na izpostavljeni koži, zmanjšana koncentracija in akne, možno pa je tudi kancerogeno delovanje (koža, notranji organi). Bencin je zelo vnetljiva tekočina, ki je pri določeni koncentraciji z zrakom eksplozivna. Deluje kot narkotik. Sistemski učinek ima le po zaužitju večjih količin ali pri dolgotrajnejšem vdihavanju. Povzroča motnje zavesti in srčnega ritma. Pri velikih koncentracijah povzroča paralizo dihalnega centra. Draži kožo in sluznico, povzroča okvaro jeter, ledvic, pljuč in centralnega živčnega sistema. Pri akutni



zastrupitvi pride do slabosti ali pljučnice, lahko nastopi tudi smrt zaradi odpovedi dihalnega centra. Kronična zastrupitev pa se kaže z nevrološkimi znaki (motnje zavesti), motnjami v prebavi, bronhitisom, zmerno anemijo in kroničnim konjuktivitisom. Lahko se pojavi kronična nespečnost ali živčna razdraženost z depresijo. Posledice kronične zastrupitve so lahko še pozabljivost, duševna upočasnjenost, epileptični napadi in nevritisi (Bilban, 1999). Pri delu na Petrolovem bencinskem servisu se torej srečujemo z nevarnimi snovmi, ki imajo lahko zelo resne posledice na zdravje zaposlenih. Zato sta potrebna previdnost in dosledno upoštevanje navodil varstva pri delu. Nevarnim snovem se ni mogoče povsem izogniti, še posebej na delovnem mestu. Lahko pa se o njih čim več naučimo in z njimi ravnamo na primeren način, ki v najmanjši možni meri ogroža zaposlene. V okviru dejavnosti na bencinski črpalki se srečujemo tudi z nekaterimi nevarnimi odpadki, ki ne ogrožajo le zaposlenih, temveč tudi širšo okolico, ljudi, živali, rastline. Zaradi ohranjanja čistega in varnega okolja je zelo pomembno pravilno odlaganje in predelava nevarnih odpadkov. 2.4.4. NEVARNI ODPADKI Nevarni odpadki so odpadki, ki nepredelani zaradi fizikalnih, kemičnih ali kužnih lastnosti lahko ogrožajo zdravje ljudi (Čebulj, 1994). Lahko so nevarni zaradi ene ali več lastnosti, ki so zdravju škodljive, na primer vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, oksidativnost in infektivnost. Količine tovrstnih odpadkov naraščajo. Zaradi vsebnosti okolju nevarnih snovi pa jih je potrebno zbirati, predelati in odstraniti ločeno od ostalih odpadkov (Internetni vir 3, 2010). Najpogostejše skupine nevarnih odpadkov so naslednje:

• Odpadna embalaža. Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi (plastenke, hoboki, kantice, sodi z ostanki nevarnih snovi).

• Odpadna zdravila. Farmacevtski proizvodi v zdravstvu in veterinarski dejavnosti.

• Odpadne kemikalije. Odpadne laboratorijske in organske kemikalije, ki so sestavljene ali vsebujejo nevarne snovi, vključno z mešanicami laboratorijskih kemikalij ter kemikalije iz porodništva, diagnostike, zdravljenja in preventive pri zdravljenju.

• Odpadne barve in laki. Odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi, uporabi in odstranjevanju barv, lakov, lepil, tesnilnih mas; sem sodijo barve, laki, spreji, impregnirana sredstva, premazi, razredčila in odpadna topila.

• Odpadna kozmetična sredstva, mila, razkužila. • Odpadna fitofarmacevtska sredstva (pesticidi, fungicidi, herbicidi). • Odpadni absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe in zaščitne obleke, ki

so onesnaženi z nevarnimi snovmi. • Odpadna motorna, strojna in mazalna olja. Odpadna neklorirana motorna,

strojna in mazalna olja na osnovi mineralnih olj. • Drugi odpadki (Internetni vir 7, 2013).



Med nevarne odpadke štejemo tudi akumulatorje in baterije, ki se pogosto zbirajo v trgovinskih centrih, pa tudi na Petrolovih bencinskih servisih. Grilc (1997) navaja, da okoli 75% količine nevarnih gospodinjskih odpadkov predstavljajo odpadne barve, laki in impregnacijska sredstva za les. Ti lahko vsebujejo pigmente težkih kovin (svinec, cink, kadmij, krom, živo srebro), organoklorne in druge pesticide, umetne smole in topila. Kot trdi Grilc (1997), odpadna olja ogrožajo predvsem vodo: ena kaplja motornega olja onesnaži kar 1000 litrov vode. Poleg tega so olja vnetljiva, pršivke pa so lahko eksplozivne. Lahka vnetljivost in eksplozivnost sta tudi lastnosti organskih topil in razredčil. Vodnemu okolju pa so nevarna še zdravila, izrabljene raztopine, fotokemikalije, baterije in akumulatorji. Iz leta v leto pa količina odpadkov narašča in kopičenje ali sežiganje odpadkov ni najboljša rešitev te problematike, saj se ob tem v zrak izpuščajo nevarne emisije. Najboljša rešitev je prav gotovo ponovna raba oziroma recikliranje odpadov, h kateri poziva tudi EU z raznimi direktivami in smernicami. Eden glavnih EU dokumentov, ki določa pravilno ravnanje z odpadki kot eno od štirih primarnih področij varstva okolja, je Šesti okoljski akcijski program (Internetni vir 6, 2013). V programu je poudarjena potreba po drastičnem zmanjšanju količine odpadkov, boljšo izrabo virov in izboljšanju vzorcev vedenja potrošnikov. Evropski pristop k ravnanju z odpadki temelji na treh principih:

• preprečevanje nastajanja odpadkov in s tem zmanjševanje obstoja za zdravje ljudi in čisto okolje nevarnih snovi ter spodbujanje k “zelenim” proizvodnim metodam (okolju prijaznejši izdelki, manj odpadne embalaže ipd.)

• recikliranje in ponovna uporaba čim več odpadnega materiala – Evropska komisija je definirala nekaj ključnih priporočil za zmanjševanje škodljivega vpliva na okolje, predvsem za odpadno embalažo, dotrajana vozila, baterijske vložke, električni in elektronski odpadni material zahtevala od držav članic, da priporočila na področju zbiranja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja ter odlaganja odpadkov uzakonijo;

• izboljšanje sistema odlaganja odpadkov in spremljanje izvajanja priporočil – EU je pred kratkim objavila direktivo o upravljanju z odlagališči, ki prepoveduje odlaganje določenih odpadkov na odlagališča, postavila je cilje za zmanjšanje količine biorazgradljivih odpadkov, prav tako pa postavlja mejne vrednosti izpustov pri sežiganju določenih odpadkov.

Slika 3 prikazuje piramido, ki ponazarja hierarhijo načinov ravnanja z odpadki, pri čemer je odlaganje odpadkov (DISPOSAL) najmanj zaželjena, preprečevanje nastajanja (PREVENTION) in zmanjševanje količine (MINIMISATION) pa najprimernejša okoljevarstvena možnost ravnanja z odpadki. Na sredi kot relativno primerni nečini pa so ponovna uporaba (REUSE), reciklaža (RECYCLING) in energetska predelava (ENERGY RECOVERY).



Slika 3: Načini ravnanja z odpadki

(Vir: Internetni vir 6, 2013) Nevarni odpadki, ki se odlagajo neposredno v naravo, povzročajo predvsem onesnaženost morja in pitne vode, s čimer je ogroženo zdravje ljudi, ogrožen pa je obstoj nekaterih živalskih in rastlinskih vrst. Mednarodna skupnost usmerja vse več pozornosti zagotavljanju boljšega sistema za ravnanje in nadzor ravnanja z nevarnimi odpadki. Po drugi strani pa lahko posamezniki s svojimi navadami v največji meri prispevajo k ohranjanju čistega in zdravega okolja. 2.5. VARSTVO OKOLJA IN EKOLOŠKI MANAGEMENT Onesnaževanje okolja je posledica različnih procesov, kot so množična proizvodnja, ekonomska rast, prekomerna rast svetovnega prebivalstva in človeški faktor. Kot navaja Vuk (2000), je za spremenjene in poslabšane razmere v okolju odgovoren človek, vendar so ti vzroki lahko subjektivnega izvora (ignoriranje, neznanje) ali objektivnega značaja (rast populacije). Hude posledice povzročijo subjektivni dejavniki, kot so nevednost, neustrezen osebni in družbeni odnos do okolja, neznanje, neosveščenost in brezobzirnost. Sodobne svetovne okoljske procese pospešene izrabe naravnih virov, kemizacije, onesnaževanja in sprememb podnebja označuje po mnenju Pluta (1995) naraščajoča kompleksnost problemov, vse bolj pogosta nepovratnost ter prepletenost okoljskih, razvojnih, socialnih problemov. Onesnaženost okolja ni le odraz neke slučajne, lepotne napake sicer idealno delujočega gospodarskega sistema, temveč njegova temeljna in pričakovana materialna posledica. Posledice obremenjevanja okolja so lahko zelo resne, kar je mednarodna skupnost spoznala, ko so se pojavile prve večje ekološke katastrofe. Zavedanje o ogroženosti je sprožilo različna gibanja, delovanje vladnih in nevladnih organizacij



ter sprejetje mnogih mednarodnih pogodb in sporazumov. V okviru teh procesov sta se razvila dva koncepta, varstvo okolja in trajnostni razvoj. Slika 4 prikazuje eksplozijo na naftni ploščadi Deepwater Horizon (v letu 2010), katere posledica je bila ena najhujših ekoloških katastrof doslej.

Slika 4: Deepwater Horizon (Vir: Internetni vir 9, 2010)

Varstvo okolja predstavlja izvajanje dejavnosti za trajno ohranjanje narave, odpravljanje motenj v okolju, krepitev samoregulacijskih procesov ter uresničevanje trajnostnega razvoja z ustreznim gospodarjenjem in prostorskim redom. Kot navaja Viler Kovačič (2010), cilj varstva okolja ni samo varstvo pred onesnaženjem, temveč tudi varstvo prijetnega in dostojanstvenega življenja, ki vključuje urejanje okolice in odstranjevanje hrupov. Varstvo okolja zahteva izvedbo vseh ukrepov za zmanjšanje njegovega obremenjevanja, uravnoteženo gospodarsko proizvodnjo in rabo energije. Za okoljevarstveno zakonodajo velja, da ni problem ene same države, saj se vplivi na okolje ne ozirajo na državne meje. Zato se cilji varstva okolja lahko uresničujejo le z enotnim pristopom ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu, in zato je nacionalna okoljevarstvena zakonodaja pretežno odsev oziroma predvsem prevzem mednarodno sprejetih predpisov – konvencij, direktiv, uredb (Viler Kovačič, 2010). Sodobna politika varstva okolja temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Ta koncept se vse bolj uveljavlja v mednarodni skupnosti in v državah članicah Evropske unije, in sicer kot razvoj, ki prinaša blaginjo prihodnjim generacijam. Gre za skrb za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja na viru, pa tudi za smotrno rabo naravnih virov in ohranjanje biotske raznovrstnosti (ARSO, 2003). Med ključne mednarodne pogodbe na področju varstva okolja lahko omenimo Konferenco o človekovem okolju v Stockholmu (1972), konferenco OZN v Riu de Jeneiru (1992), Kjotski protokol (1997) in Podnebna konferenca na Danskem (2009). Omenjeni sporazumi so bili posledica zavedanja o čezmejnih učinkih onesnaževanja okolja in potrebi po skupnih rešitvah in smernicah pri reševanju okoljske problematike.



Zakoni in uredbe se pojavljajo na ravni države ali nadnacionalnih institucij, na ravni podjetja ali organizacij pa se v okviru varovanja okolja pojavlja tako imenovani ekološki management. Skrb za varstvo okolja mora, tako meni Vuk (2000), postati del strateških ciljev vsakega podjetja. Pri tem je treba poudariti, da ekološka osveščenost v podjetju ne sme pomeniti le odpravljanja posledic preteklega ekološkega obremenjevanja okolja, ampak predvsem preprečevanje nastajanja novih tovrstnih pojavov. Danes se zavedamo, da se ekološka prizadevanja in tržno gospodarstvo med seboj dopolnjujeta in ni nobenega razloga za konfliktno situacijo med tema področjema. To velja še posebej takrat, ko so načrtovanje, razvoj, delovni postopki, tehnološki postopki, uporaba materialov, energije in ostalih resursov ter način uporabe in končna odstranitev izdelka, realizirani na način, ki ne obremenjuje okolja (Vuk, 2000). To pomeni, da se dobiček in skrb za okolje med seboj ne izključujeta. Skrb za okolje postaja vizija razvoja in del strateškega managementa mnogih podjetij. Podjetja so del družbenega sistema in zato se z vidika dolgoročnega razvoja ne morejo izogniti problemu pomanjkanja naravnih virov (kot tudi človeških virov). V zvezi z varovanjem okolja in delovanjem podjetij se pogosto omenja tudi družbeno odgovornost podjetja. Danes med poglavitne elemente družbene odgovornosti podjetja uvrščamo varovanje okolja, spoštovanje človekovih pravic, etično ravnanje, zaposlovanje in zagotavljanje enakih možnosti za vse ter prizadevanje za razvoj lokalne skupnosti. Slika 5 prikazuje elemente družbene odgovornosti, kot jo opredeli ISO standard (ISO 26000).

Slika 5: Standard družbene odgovornosti ISO 26000

(Vir: Internetni vir 10, 2010)



Družbena odgovornost podjetjem prinaša neposredne koristi zaradi večjega ugleda v družbi, s čimer si zagotovi tudi dolgoročno uspešnost. Vendar ni obvezujoča, kot so zakonski predpisi. V naslednjem poglavju opisujemo zakonska določila, ki urejajo področje varovanja okolja in ravnanje z nevarnimi snovmi. 2.6. NOMENKLATURA NEVARNIH SNOVI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH Pri delu na bencinskih servisih se srečamo z različnimi nevarnimi snovmi, med njimi so najpomembnejše naslednje: gorivo, embalaža nevarnih snovi ter odpadna olja. V Tabeli 2 so navedene nevarne snovi, ki se uporabljajo na bencinskih servisih.

Naziv Oznaka nevarnosti R-stavki S-stavki

Mesto

uporabe

ali

nastanka

Var-

nostni list

da/ne

Neosvinčen motorni bencin

F+ zelo lahko vnetljivo T strupeno N okolju nevarno

12,38,45,51/53,65,

67

16,53,61,62

BS da

Dieselsko gorivo

Xn zdravju škodljivo N okolju nevarno

40,65,66,51/53

24,36/37,61,62

BS da

Maziva in olja 51/53,52

/53 BS da

Antifriz Xn zdravju škodljivo

22,63 2,46 BS da

Petrolej za peči

Xn zdravju škodljivo

65,66 2,23,24,

62 BS da

Zibro PLUS-gorivo za peči

Xn zdravju škodljivo

38,65 2,23,36/37,61,

62 BS da

Vitrex -38°C F lahko vnetljivo 11 2,7,16,2

6 BS da

Razni spreji

/ 12 / BS da

Čistila

/ / / BS da

Tabela 2: Nevarne snovi ne bencinskem servisu (Vir: Petrol d.d., 2006, Interno gradivo 1)



2.7. SISTEM RAVNANJA Z NEVARNIMI SNOVMI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH Na Petrolovih bencinskih servisih je sistem ravnanja z različnimi nevarnimi snovmi urejen in opredeljen v različnih internih pravilnikih, kot so: Pravilnik o sistemu Ravnanje s kemikalijami (Interno gradivo 10, 2007), Ocena ogroženosti za nesreče (Interno gradivo 7, 2012), Požarna varnost, varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja (Interno gradivo 4, 2011). Pri delu z nevarnimi snovmi, še posebej z gorivom, s katerim se srečujemo vsak dan, so možne različne nesreče. Vzroki za nastanek nesreč na bencinskih servisih so naslednji:

• požar in eksplozija; • nevarne snovi.

Možni vzroki za nesreče z nevarnimi snovmi pa so:

• neustrezno projektiranje tehnoloških procesov in naprav; • nepoznavanje načina dela z nevarnimi snovmi; • nepoznavanje nevarnih snovi; • nepravilen prevoz in pretakanje nevarnih snovi; • neustrezno skladiščenje; • neupoštevanje varnostnih navodil; • malomarnost; • blokiranje varnostnih naprav; • naravni pojavi, poters… (Interno gradivo 7, 2012)

Na Petrolovih bencinskih servisih je zlasti pomembno ravnanje z gorivi ter ravnanje s kemikalijami. 2.7.1. RAVNANJE Z GORIVI Na bencinskem servisu je kot nevarna snov zelo izpostavljeno gorivo. Z njim se srečujejo kupci, ki ga točijo v rezervoarje svojih avtomobilov, z njim ravna osebje na bencinskem servisu in drugi, ki so kakorkoli povezani z manipulacijo z gorivi. Predvsem odgovorne osebe pa morajo dobro poznati dela in zadolžitve, ki jih narekujejo predpisi o požarni varnosti, varstvu pri delu in varovanju okolja. Požarni red zajema vse požarno varnostne predpise, ki veljajo za bencinske servise:

• ocena požarne ogroženosti; • navodila za vse zaposlene delavce; • evidenčne liste, potrdila o usposabljanju zaposlenih, servisiranje in

vzdrževanje gasilnih aparatov; • evidenčni listi in potrdila o preizkušanju in rednem tehničnem nadzoru

hidrantnih omrežij; • evidenčni listi o požarih in eksplozijah, gasilskih intervencijah in nastali

škodi; • dovoljenje za izvajanje požarno nevarnih del; • požarni načrt in načrt evakuacije.



Varstvo okolja zajema vsa obvezna dela, ki služijo varstvu okolja na bencinskem servisu:

• vodenje obratovalnega dnevnika (dnevno, tedensko in mesečno); • preizkušanje in nadzor skladiščnih naprav (rezervoarji, cevovodi); • ukrepi ob prelitju, izpustu naftnih derivatov in ostalih nesrečah (pri

manjših razlitjih naftnih derivatov, ob večjih nekontroliranih razlitjih, razlitjih pri sprejemu goriva v rezervoar, ukrepi ob ugotovitvi, da pušča rezervoar, ukrepi, če pride do razlitja naftnih derivatov na zemljo – zelenico);

• vodenje poslovnikov in evidenčnih listov ter poročil o izrednih dogodkih; • okoljevarstveni načrt – situacija bencinskega servisa (Interno gradivo 5,

2006). Osnovne zahteve pri gorivih so, da je gorivo v okviru predpisane gostote bistro, brez primesi ter predpisane barve. Goriva, ki se prodajajo na bencinskih servisih, so:

• motorni bencin 95 oktanov – neosvinčen (eurosuper), NMB – 95; • dieselsko gorivo (Primadiesel); • kurilno olje EL – ekstra lahko (KO EL) – obarvan (rdeč); • industrijsko svetilni petrolej – obarvan (zelen) (Interno gradivo 9, 2013).

TEHNOLOŠKA OPREMLJENOST Pri ravnanju z gorivom je pomembna tudi tehnološka opremljenost bencinskih servisov. Rezervoarji na bencinskih servisih so vkopani in valjaste oblike. Razlikujejo se po prostornini, od 10 m3 do 60 m3. Nekateri so predeljeni tako, da sta v enem rezervoarju uskladiščeni dve vrsti goriv, praviloma pa morata biti obe iz vrst motornih bencinov (npr. NMB - 95 in NMB - 98) ali pa srednjih destilatov (npr. EURODIESEL in KO - EL). Rezervoarji morajo biti dvoplaščni. Med obema stenama je rezervoarska tekočina – rezervin, ki signalizira morebitno puščanje rezervoarja. Na kontrolni posodi za rezervin je prozorna cevka, kjer lahko vidimo nivo rezervina. Na nekaterih bencinskih servisih Petrola, kjer imajo nove rezervoarje in so v bližini vodnih zajetjih, je med stenama plin namesto rezervoarske tekočine, ki takoj opozori na morebitno puščanje. Večina bencinskih servisov je opremljena z avtomatskim zvočnim in svetlobnim signalom, ki opozarja, če rezervin izteče iz kontrolne posode. V kontrolni posodi je kapacitativna sonda, ki je povezana s prodajnim prostorom bencinskega servisa. Kljub temu se s tlačnim preizkusom preverja tesnost med obema plaščema v obdobju 2–5 let, odvisno od tega, ali je v bližini vodno zajetje, reka, jezero itd. Na vsakem rezervoarju sta običajno dva jaška. Eden omogoča pristop do priključkov rezervoarja, drugi pa služi za vstop v sam rezervoar ob rednem čiščenju rezervoarja ali morebitnih popravilih v rezervoarju. Pri starejših rezervoarjih so jaški zidani s kovinskim pokrovom in ključavnico, novejši pa imajo kovinske jaške in ravno tako pokrov s ključavnico (Interno gradivo 9, 2013) PREVZEM GORIVA Prevzem goriva je pomemben dogodek pri poslovanju bencinskega servisa, zato mora prevzemnik resnično opraviti vsa dela in zadolžitve, ki jih narekujejo



predpisana navodila. Opuščanje ali malomarno opravljanje zadolžitev lahko povzroči veliko materialno škodo, škodi ugledu podjetja, omogoča odtujitev goriva s strani voznika idr. Navajamo nekaj najpomembnejših nepravilnosti:

• iztok goriva v napačen rezervoar – mešanica, • voda v gorivu, ki ga prodajamo kupcu, • prelitje pri prevzemu, ko gorivo izteka v jašek ali celo v podtalnico, • ostanek goriva v avtocisterni, ki ga odpelje voznik – kraja, • povečevanje manjkov goriv pri prevzemih (Interno gradivo 9, 2013.

SKLADIŠČENJE GORIV Kot dober gospodar morajo delavci bencinskega servisa, predvsem pa odgovorna oseba v izmeni, poskrbeti, da se opravljajo vse potrebne dejavnosti za varnost in spremljanje uskladiščenih goriv. V času skladiščenja ter ob odprtju novega ali obnovljenega bencinskega servisa se izvajajo dnevna, tedenska, mesečna in letna opravila (Interno gradivo 9, 2013). Dnevna opravila:

• Kontrola zaloge goriv. Ob koncu dnevne izmene odgovorna oseba v izmeni iztiska zbirnik goriv s števci. Iz tega pregleda je razvidna tudi dnevna prodaja goriva.

• Kontrola vode v podzemnih rezervoarjih. Kontrolo vode se opravi v vseh rezervoarjih s pomočjo sonde. Če odgovorna oseba v izmeni ugotovi, da je v rezervoarju 4 cm vode ali več, takoj ustavi prodajo goriva iz problematičnega rezervoarja in naroči črpanje pri svojem inštruktorju na območni enoti maloprodaje.

• Pregled in eventuelno čiščenje jaškov. Odgovorna oseba na bencinskem servisu mora preveriti prisotnost tekočin v jaških in v času obratovanja bencinskega servisa prezračiti jaške. Če ugotovi, da je v njem tekočina, jo je potrebno odstraniti. Po končanem delu mora pokrove jaškov zapreti. Pokrovi jaškov morajo biti v času, ko bencinski servis ne obratuje, zaklenjeni.

• Pregled uličnih črpalk. Površine uličnih črpalk morajo biti čiste in njihovo delovanje brezhibno. V času, ko bencinski servis ne obratuje, morajo biti vse črpalke zaklenjene in električni tok, ki napaja agregate, izklopljen. Če je ulična črpalka (oziroma posamezne točilne pipe) v okvari, morajo biti vse pipe (nedelujoče) zaklenjene z obešanko in označene s tipskim obvestilom "STOP" (začasna prekinitev točenja).

Tedenska opravila:

• Kontrola nivoja rezervina v vseh dvoplaščnih rezervoarjih. O vsakršni spremembi nivoja mora odgovorna oseba takoj obvestiti inštruktorja območne enote maloprodaje.

• Vizualni pregled vseh črpalk in ugotavljanje možnosti puščanja goriva. Odgovorna oseba na BS mora odkleniti in odpreti pokrov črpalke in pregledati vsa mesta, kjer lahko prihaja do puščanja goriva (cevovod, gibljivi zglobi, volumeter, filtri ipd.). Po pregledu mora črpalko zapreti in zakleniti.

Mesečna opravila:



• Popis števcev. Bencinski servisi, ki imajo samo elektronske števce le-teh ne popisujejo. Če ima bencinski servis poleg elektronskih tudi mehanske števce, mora odgovorna oseba opraviti konec meseca popis mehanskih števcev v knjigo Popis števcev goriv. Nato opravi primerjavo prodaje po števcih (oziroma pretok) mehanskih in elektronskih števcev v črpalkinem poročilu.

Letna opravila:

• Vse črpalke morajo biti pregledane in žigosane s strani pooblaščene osebe Petroservisa d.o.o. Kontrolira se točnost pretoka goriv, da črpalka ne izdaja prevelikih ali premajhnih količin goriva. Dovoljeno odstopanje je ± 0,5% (Interno gradivo 9, 2013).

IZDAJA GORIV IZ REZERVOARJA Gorivo se na bencinskih servisih izdaja na dva načina. Samopostrežno, kjer kupci sami točijo gorivo, in klasično, kjer kupcem točijo gorivo prodajalci. Na večini bencinskih servisov se uporablja samopostrežni način izdaje goriv. Pri samopostrežnem načinu, ko si stranka sama natoči gorivo in poravna račun v prodajnem prostoru bencinskega servisa, je vloga prodajalca pri prodaji goriv nekoliko manjša. Kljub temu pa morajo prodajalci ravno tako (na prošnjo strank ali če sami opazijo težave strank) pomagati pri samem točenju goriva (stranka ne pozna delovanja iztakalnih pip, ne more odpreti pokrova rezervoarja svojega avtomobila ipd.), usmerjanju strank (čim bolj smotrna razporeditev vozil tako, da ni večjih zastojev na cestišču), vljudno opozarjati stranke, da v času točenja ne zapuščajo vozila (možnost razlitja goriva in požarna varnost) ter preprečevanje pobegov strank (ob stalni prisotnosti na cestišču je možnost pobega manjša). Stalna prisotnost prodajalca na cestišču, ko spremlja celotno dogajanje, je zelo pomembna. 2.7.2. RAVNANJE Z ODPADNIMI OLJI Odpadna olja na bencinskih servisih in skladiščih nastajajo v okviru dejavnosti trgovine, menjave motornega olja z MOPO agregati in druge manipulacije z olji. Vsak bencinski servis mora imeti v skladu z zahtevami Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Pravilnik 5, 1998), urejeno prevzemno mesto. To je prostor, kjer so nameščene ena ali več posod za hranjenje odpadnih olj in njihovo prepuščanje zbiralcu. Hrambo zajetih odpadnih olj je treba zagotoviti v sodih, kontejnerjih, rezervoarjih ali drugih ustreznih posodah, tako da ne prihaja do onesnaževanja okolja. Odpadna olja na bencinskih servisih, ki nastajajo v okviru dejavnosti trgovine, menjave motornega olja z MOPO-agregati in manipulacije z olji, se zbirajo v sodih, ki morajo stati na lovilnem bazenu z lovilcem maščob ali v posebnih dvoplaščnih rezervoarjih, ki lahko stojijo samostojno ob objektu. Zbirna posoda ne sme stati na zelenici niti za objektom, temveč na zato opremljenem mestu. Bencinski servis mora od kupca motornega olja prevzeti odpadno olje do količine, ki ustreza kupljeni. Tako zahteva namreč Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Pravilnik 5, 1998).



Odpadno olje lahko v zbirno posodo zlivajo le zaposleni na bencinskim servisu ter stranke ob prisotnosti prodajalca. Drugače mora biti posoda zaprta. Odpadna olja neznanega izvora in tista, ki vsebujejo goriva, topila, razredčila, vodo, večje količine trdne snovi, masti in podobno, zaposleni na bencinskem servisu ne smejo prevzemati oz. zlivati v zbirno posodo. Slika 4 prikazuje posodo za hranjenje odpadnih olj.

Slika 6: Posoda za odpadna olja (Vir: Lastni)

2.8. RAVNANJE Z NEVARNIMI ODPADKI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH Na bencinskih servsih in skladiščih družbe nastajajo v okviru dejavnosti trgovine in manipulacije z gorivi odpadki, ki so po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Pravilnik 3, 1998) na klasifikacijskih seznamih odpadkov razvrščeni v:

• skupino odpadkov, ki jih imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, jih ne potrebuje, ga motijo ali mu škodujejo in jih zato zavrže, namerava ali mora zavreči;

• skupino odpadkov ali predmetov, ki jih je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi potrebno prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali v odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način;

• skupino nevarnih odpadkov, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti in so razvrščeni v tabelah in na klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov Pravilnika o ravnanju z odpadki.

Za vse odpadke, ki nastajajo na objektih bencinskih servisov in v skladiščih Petrola d.d., je potrebno zagotoviti, da pošiljko odpadkov, ki se prepušča zbiralcu ali odda odstranjevalcu in še posebej pošiljko nevarnih odpadkov, kadar se odda predelovalcu, spremlja evidenčni list o ravnanju z odpadki. Evidenčni list se priloži v dveh izvodih. En izvod zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa potrjenega



prevzemnik vrne povzročitelju odpadkov. Evidenčni listi se vodijo in hranijo v mapi Varstvo okolja na bencinskem servisu in v skladiščih. 2.8.1. VRSTE NEVARNIH ODPADKOV TER NAČIN NJIHOVEGA NASTANKA Na bencinskih servisih nastajajo naslednji nevarni odpadki, ki so razvrščeni v tabelah in so na klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Pravilnik 3, 1998):

• Klasifikacijska št. 08 – Odpadki pri pridobivanju, pripravi, dobavi in uporabi tiskarskih črnil: - 08 03 17*, odpadni tiskarski tonerji, ki vsebujejo nevarne snovi.

Odpadni tiskarski tonerji nastajajo kot izpraznjeni tonerji iz računalniških tiskalnikov in registrskih blagajn.

• Klasifikacijska št. 13 – Odpadna olja:

- 13 02 05*, neklorirana motorna, strojna in mazalna olja na osnovi mineralnih olj. Izrabljena motorna olja se pojavljajo in zbirajo na bencinskih servisih ob menjavi olj v vozilih. Zbirajo se v ustreznih dvoplaščnih rezervoarjih ter oddajajo zbiralcu ali odstranjevalcu. Zbiralec ali odstranjevalec dobi ob prevzemu od bencinskega servisa ali skladišča evidenčni list.

- 13 05 01*, trdne snovi iz naprav za ločevanje olja in vode. Ti odpadki se v napravah za ločevanje olja in vode (lovilcih olj in maščob), lahko pojavijo ob morebitnih večjih nalivih ali poplavah. Odpadki se odstranjujejo in zbirajo po istih postopkih kot je to določeno za mulje, ki nastajajo v takšnih napravah. O čiščenjih in odvozu teh odpadkov mora povzročitelj odpadka prevzemniku – zbiralcu izdati evidenčni list o ravnanju z odpadki.

- 13 05 02*, mulji iz naprav za ločevanje olja in vode. Mulji iz naprav za ločevanje olja in vode nastajajo med obratovanjem teh naprav (lovilcev olj in maščob) na skladiščih in bencinskih servisih. Mulji se čistijo iz lovilcev olj 1 x letno oz. 1 x na 2 leti . To delo izvaja pooblaščeno pogodbeno podjetje, ki mora o čiščenju lovilca in prevzemu mulja izdelati poročilo. Bencinski servis ali skladišče pa podjetju izda evidenčni list o ravnanju z odpadki.

- 13 05 07*, z oljem onesnažena voda iz naprav za ločevanje olja in vode. Odpadek nastaja na napravah za ločevanje olja in vode, za čiščenje tehnoloških odpadnih vod (odpadne vode od pranja manipulativnih površin) in meteornih odpadnih vod, ki se zbirajo na območju BS.

• Klasifikacijska št. 15 – Embalaža, absorbenti, čistilne krpe:

- 15 01 10*, embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi. Ob menjavi olja v osebnih in drugih vozilih na bencinskih servisih nastaja odpadek zaoljene embalaže, ki se zbira v posebnih za to namenjenih kontejnerjih. Nastaja pa tudi kot prodajna embalaža kupljenih izdelkov, ki jih kupci razpakirajo in embalažo odvržejo že na območju BS. Zaoljena embalaža se oddaja zbiralcu in odstranjevalcu. Ob predaji odpadka se mora na bencinskem



servisu ali skladišču izdati evidenčni list o ravnanju z odpadki. O tem se vodi evidenca.

- 15 02 02*, absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe, zaščitne obleke, onesnaženi z nevarnimi snovmi. Za čiščenje morebitnega politega goriva ob pretakanju goriva v osebna vozila na bencinskih servisih in avtocistrene na skladiščih se uporabljajo absorbcijska sredstva za pobiranje naftnih derivatov. Ti odpadki pa nastajajo tudi pri kontroli nivoja in menjavi olj. Onesnažene absorbente se po uporabi začasno skladišči na bencinskih servisih in v skladiščih v posebnih posodah za absorbente. Po uporabi se predajo zbiralcu ali odstranjevalcu skupaj z evidenčnim listom o ravnanju z odpadki. Onesnažene čistilne krpe se hranijo v ognjevarnih kovinskih posodah do predaje zbiralcu ali odstranjevalcu v uničenje. Izda se tudi evidenčni list o ravnanju z odpadki. O predaji absorbentov in čistilnih krp se na bencinskem servisu in skladišču vodi evidenca.

• klasifikacijska št. 16 06 – Baterije in akumulatorji:

- 16 06 01*, svinčene baterije. Občasno se na bencinskih servisih in skladiščih pojavljajo odpadki starih neuporabnih svinčenih baterij oz. akumulatorjev. Baterije se na bencinskih servisih zbirajo v posebnih tipskih zabojnikih, ki so izdelani iz ustreznih predpisanih materialov. Enako velja tudi za rabljene akumulatorje, ki se morajo zbirati in hraniti do prevzema v posebnih zabojih, namenjenih za skladiščenje rabljenih akumulatorjev. Bencinski servis ali skladišče preda baterije in akumulatorje zbiralcu ali odstranjevalcu skupaj z izpolnjenim evidenčnim listom o ravnanju z odpadki.

• klasifikacijska št. 16 07 – Odpadki pri čiščenju transportnih in

skladiščnih rezervoarjev: - 16 07 08*, odpadki, ki vsebujejo olja (ostanki čiščenja

rezervoarjev); - 16 07 09*, odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (ostanki čiščenja

rezervoarjev). Odpadki oljnih gošč iz dna rezervoarja nastajajo in se pojavijo ob rednih ali izrednih čiščenjih rezervoarjev, v katerih se izvaja začasno – vmesno skladiščenje starih odpadnih olj na bencinskih servisih in v skladiščih do prevzema in odvoza odpadka v predelavo ali uničenje. Ta odpadek lahko za družbo zbira in odvaža le za takšno dejavnost pooblaščeno podjetje ali organizacija. Bencinski servis ali skladišče mora o prevzemu, odvozu, predelavi ali uničenju odpadka izdati ustrezne dokumente (evidenčni list o ravnanju z odpadki). Evidenčni listi morajo biti izpolnjeni in potrjeni s strani povzročitelja odpadka in zbiralca odpadka. Evidenčni listi o ravnanju z odpadki se vodijo v evidenci BS ali skladišču.

• klasifikacijska št. 17 05 – Zemlja (vključno z izkopano zemljino z

onesnaženih krajev), kamenje in zemeljski izkopi: - 17 05 03*, zemlja in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi. Odpadek

nastaja pri rekonstrukcijah starih lokacij in objektov BS, ter pri opuščanju lokacij BS, sanaciji terena in gradbenih izkopih morebitne onesnažene zemlje na lokaciji BS.



• klasifikacijska št. 20 – komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi: - 20 01 21*, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo

srebro. Obravnavani odpadki so predvsem svetilna telesa (cevne žarnice).

- 20 01 35*, zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni zajeta v 20 01 21 in 20 01 23. Ti odpadki so predvsem stari računalniki, tiskalniki in stare blagajne.

2.8.2. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE NEVARNIH ODPADKOV Na Petrolovih bencinskih servisih nastaja precejšnja količina nevarnih odpadkov. Številni ukrepi služijo za samo preprečevanje nastajanja in zmanjšanje količine nevarnih odpadkov. Te ukrepe prikazuje Tabela 3. Zap. Št.

Klas. Št. NAZIV

ODPADKA Predvideni ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje nevarnih odpadkov:

1 08 03 17*

Odpadni tiskarski

tonerji, ki vsebujejo

nevarne snovi

- popolna izraba tonerjev; - uporaba recikliranih tonerjev; - ločevanje na izvoru in oddajanje

pooblaščenim zbiralcem;

2 13 02 05*

Neklorirana motorna, strojna in

mazalna olja na osnovi

mineralnih olj

- zbiranje odpadkov v namenskih posebej označenih posodah;

- začasno skladiščenje odpadkov pod pogoji predpisanimi za nevarne snovi;

- ločevanje na izvoru in oddajanje pooblaščenim zbiralcem;

3 13 05 02* Mulji iz naprav za ločevanje olja in vode

- redno čiščenje naprav za ločevanje olja in vode, ki ga izvaja za to dejavnost usposobljeno in s strani ministrstva pooblaščeno podjetje;

- pooblaščeno podjetje takoj po opravljeni storitvi odpadke odpelje v predelavo ali na odstranitev;


4 13 05 07*

Z oljem onesnažena

voda iz naprav za ločevanje olja in vode

- racionalna raba vode za čiščenje manipulativnih površin v okviru BS;

- redno čiščenje naprav za ločevanje olja in vode, ki ga izvaja za to dejavnost usposobljena in s strani ministrstva pooblaščena oseba;


- ločevanje na izvoru in oddajanje



pooblaščenim zbiralcem;

5 13 05 08*

Mešanica odpadkov iz naprav za

ločevanje olja in vode

- redno čiščenje tehnološke kanalizacije ter naprav za ločevanje olja in vode, ki ga izvaja za to dejavnost usposobljena in s strani ministrstva pooblaščena oseba;


- ločevanje na izvoru, reciklaža ločenih frakcij, oddajanje preostanka pooblaščenim zbiralcem;

6 13 07 03* Druga goriva vključno z mešanicami

- izogibanje stanjem, pri katerih prihaja do mešanja goriv;

- zbiranje odpadkov v namenskih, posebej označenih posodah, začasno skladiščenje odpadkov pod pogoji, predpisanimi za nevarne snovi;

- sprememba tehnologije čiščenja rezervoarjev na način, da ne bo prišlo do mešanja goriv iz različnih rezervoarjev, oz. da se bo to zgodilo le takrat, ko bo zaradi narave dela to neizbežno;

- ločevanje na izvoru, reciklaža ločenih frakcij, oddajanje preostanka pooblaščenim zbiralcem;

7 15 01 10*

Embalaža, ki vsebuje ostanke

nevarnih snovi ali je

onesnažena z nevarnimi snovmi

- zamenjevanje izdelkov, ki imajo nevarne lastnosti z izdelki, ki nimajo nevarnih lastnosti;

- zbiranje odpadkov v namenskih, posebej označenih posodah;



8 15 02 02*

Absorbenti, filtrrirna sredstva,

čistilne krpe, zaščitne obleke,

onesnaženi z nevarnimi snovmi

- izbor absorbentov, ki jih je možno večkrat uporabiti (do nasičenja);




9 16 06 01* Baterije in

akumulatorji






10 17 05 03*

Zemlja in kamenje, ki vsebujeta

nevarne snovi

- natančno določanje lokacije nastajanja odpadka, dosledno ločevanje odpadka, preprečevanje dodatnega onesnaževanja ob izkopih na lokaciji, analiza stopnje onesnaženja in razvrščanja odpadka;

- ustrezno začasno deponiranje odpadkov pod pogoji in na načine, ki so predpisani za nevarne snovi;

- ureditev ustrezne začasne deponije na gradbišču, čim hitrejši odvoz onesnaženih materialov na ustrezno predelavo iz lokacije izkopa, ustrezni postopki in načini izkopov na gradbišču, da ne pride do mešanja onesnažene in neonesnažene zemlje;

- predaja odpadka zbiralcem oz. odstranjevalcem nevarnih odpadkov;

11 20 01 21*

Fluoroscentne cevi in drugi odpadki, ki

vsebujejo živo srebro

- nameščanje svetil z večjim svetilnim učinkom, nameščanje varčnih žarnic z namenom podaljševanja njihove življenske dobe;


12 20 01 35*

Zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje

nevarne snovi

- nabava kvalitetne in sodobne računalniške opreme, kar podaljšuje življensko dobo naprav;

- ločevanje na izvoru in oddajanje pooblaščenim zbiralcem.

Tabela3: Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje nevarnih odpadkov (Vir: Interno gradivo 6, 2012)

2.8.3. PRIMERJAVA NEVARNIH ODPADKOV PO LETIH 2009, 2010, 2011 IN 2012 V Tabeli 4 so prikazane količine različnih vrst nevarnih odpadkov, in sicer od leta 2009 do leta 2012.



VRSTA NEVARNIH ODPADKOV

Količina v letu 2009 (kg)




Embalaža nevarnih snovi (olja)

8.121 7.500 5.638 5.197

Absorbenti

4.018 3.023 3.012 3.331

Čistilne krpe

775 673 755 692

Odpadni akumulatorji

40.111 19.477 15.275 11.264

Odpadki od čiščenja rezervoarjev

41.528 35.437 29.889 54.998

Odpadna motorna olja

13.607 16.442 11.766 13.134

Odpadni baterijski vložki

8 1.010 93 1.221

Tabela 4: Primerjava količin nevarnih odpadkov, 2009-2012 (Vir: Interno gradivo 6, 2012)

Slika 7 grafično prikazuje gibanje količin nevarnih odpadkov v letih od 2009 do 2012. Vse količine se merijo v enoti kilogram (kg).

Slika 7: Količine nevarnih odpadkov, 2009-2012 (Vir: Lastni)



2.9. KOLIČINE NEVARNIH ODPADKOV NA PODROČJU RS Količine nevarnih odpadkov naraščajo. Zaradi vsebnosti okolju nevarnih snovi jih je potrebno zbirati, predelati ali odstraniti ločeno od ostalih odpadkov. V letu 2008 se je količina nastalih nevarnih odpadkov glede na leto 2007 zvišala za kar 47 % in je znašala 143.000 ton. Vzrok za povišanje so bili nevarni odpadki in zemljine zaradi sanacije odlagališča gudrona v Pesnici ter gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest, nastali po neurjih. Predelanih je bilo 47 % nevarnih odpadkov, odstranjenih pa 53 % (Internetni vir 3, 2010). Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov postopno narašča. Delno zaradi boljšega zbiranja po uvedbi novih predpisov, sprejetih v letu 2003 in 2004, ki urejajo ravnanje s določenimi vrstami odpadkov ter delno zaradi večjega števila zavezancev, ki so poročali. Količine v nekaterih letih izstopajo, leta 2001 je prišlo do povečanja nastanka nevarnih odpadkov zaradi izrednega dogodka, po letu 2004 so količine višje zaradi spremembe metodologije (med nevarne odpadke se npr. začnejo uvrščati tudi gradbenih odpadki, ki vsebujejo azbest). V letu 2008 so se količine povečale zaradi sanacije tal in posledic neurja. K naraščanju količin nevarnih odpadkov najbolj prispevajo gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov (glavna skupina 17). Največ nevarnih odpadkov pa nastane zaradi odpadkov iz organskih kemijskih procesov (Internetni vir 3, 2010). Slika 8 prikazuje skupno količino nevarnih odpadkov v letih od 1999 do 2008.

Slika 8: Skupna količina nevarnih odpadkov, 1999-2008

(Vir: Internetni vir 3, 2010)



Odlaganje nevarnih odpadkov je obremenjujoče za okolje. Najboljša strategija je preprečevanje nastajanja nevarnih odpadkov, dovolj dobra strategije pa je tudi predelava. V zadnjih letih se količina predelanih odpadkov zvišuje (zaradi česar odstranjujemo manjše količine), vendar se pri ravnanju z odpadki še vedno kaže zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske unije (Internetni vir 4, 2009). Slika 9 prikazuje deleže (v odstotkih) predelanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in nevarnih odpadkov.

Slika 9: Deleži predelanih različnih vrst odpadkov

(Vir: Internetni vir 4, 2009) Kot je razvidno iz Slike 9, se velik delež nevarnih odpadkov nameni predelavi. Vendar je najbolje, če se posamezniki izogibajo izdelkom, ki kasneje pristanejo med nevarnimi odpadki. To je najboljša strategija varovanja okolja na področju z nevarnimi odpadki. Zelo pogosto pa se nevarnim snovem in odpadkom ne moremo izogniti, zato je potrebno odgovorno ravnanje in primerno odlaganje, potrebni so tudi zakonski predpisi in procesi v podjetjih, ki prispevajo k ohranjanju zdravega in čistega okolja.



3 PRIKAZ PROBLEMA Strategija ravnanja z nevarnimi odpadki na Petrolovih bencinskih servisih obsega več aktivnosti, kot so zbiranje, registracija, odlaganje, nadzor. Ob veliki količini nevarnih odpadkov pa je vedno smiselno iskati nove pristope in boljše rešitve na tem področju. Problem, ki se pojavlja in ki ga izpostavljamo v diplomskem delu, je pojavljanje določenih nevarnih odpadkov v bližini bencinskih servisov (le-te stranke neprimerno odlagajo ali med komunalne odpadke ali v bližino bencinskega servisa). Za te nevarne odpadke v trenutnem sistemu ne obstaja organizirano zbiranje in hranjenje. Pri tem mislimo predvsem na nevarno embalažo in embalažo, ki vsebuje nevarne snovi (kot je antifriz) in bi jo bilo potrebno odlagati na primeren ter okolju prijazen način. 3.1 HIPOTEZA Predpostavka diplomskega dela je, da bi bilo potrebno navedene nevarne odpadke ločeno zbirati in (v sodelovanju z drugimi podjetji) varno odlagati na primerno mesto. S tem bi naredili velik korak pri ohranjanju čistega okolja, obenem pa povečali ugled podjetja.



4. MODEL REŠITVE: ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV Na Petrolovih bencinskih servisih redno poteka zbiranje določenih nevarnih odpadkov, ki nastajajo v okviru dejavnosti bencinskih črpalk. Zbirajo in hranijo se naslednje vrste nevarnih odpadkov: absorbenti, čistilne krpe, odpadna olja, embalaža motornih olj, odpadni akumulatorji in baterije ter odpadki od čiščenja rezervoarjev. Za vse te odpadke poteka zbiranje, začasno skladiščenje (pod pogoji, predpisanimi za nevarne snovi) in oddaja pooblaščenim zbiralcem odpadkov. V tretjem poglavju diplomskega dela je bil opredeljen problem, ki se nanaša na pojavljanje nekaterih vrst nevarnih odpadkov na območju Petrolovih bencinskih servisov, za katere ne poteka organizirano zbiranje (in odstranjevanje). Gre za nevarno embalažo ali embalažo nevarnih snovi, katero stranke pogosto odlagajo napačno (v zabojnik za druge, nenevarne odpadke) ali pa preprosto pustijo v neposredni okolici bencinske črpalke. Da bi se škodljive učinke na ljudi in okolje zaradi pojavljanja teh odpadkov zmanjšalo, v diplomski nalogi predstavljamo zasnovo projekta zbiranja te določene frakcije nevarnih odpadkov na bencinskih servisih. Gre predvsem za embalažo nevarnih snovi, in sicer snovi, ki vsebujejo organska topila (sredstva proti zmrzovanju, razmaščevalna sredstva). Model rešitve predvideva nakup in uporabo posebnega zabojnika za tovrstne nevarne odpadke, ter organizacijo v administrativnem in kadrovskem smislu. S posebnim zabojnikom bi bilo mogoče zbirati te odpadke, ki sicer ogrožajo okolje in zdravje ljudi, ter prispevati k ohranjanju čistega okolja in trajnostnemu razvoju regije. 4.1. VRSTA NEVARNIH ODPADKOV: EMBALAŽA NEVARNIH SNOVI IN ORGANSKA TOPILA, KI JIH MODEL REŠITVE POSEBEJ IZPOSTAVLJA Model rešitve predvideva zbiranje določenih nevarnih odpadkov (za katere trenutno še ne poteka organizirano zbiranje), in sicer embalaže, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi in je v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Pravilnik 9) označena s klasifikacijsko številko 15 01 10. Med odpadno embalažo, ki vsebujejo nevarne snovi, predvidevamo zbiranje predvsem tiste odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke organskih topil (klasifikacijska številka 20 01 13). Organska topila so lahko strupena, zdravju škodljiva, dražilna pri vdihavanju in stiku s kožo. Nekatera organska topila so vnetljiva, nekatera povzročajo škodljive učinke na okolje. V to skupino odpadkov sodijo: etanol, sredstva za odstranjevanje madežev, bencin, sredstva proti zmrzovanju, lužila, razmaščevalna sredstva in redčila. Na območju bencinskih servisov bi bilo smiselno zbiranje predvsem naslednjih vrst odpadkov: embalaža sredstev proti zmrzovanju (antifriz), embalaže razmaščevalnih sredstev in različnih čistilnih sredstev.



Izdelki, ki vsebujejo navedene snovi in ki se občasno neprimerno odlagajo na območju bencinske črpalke, so naslednji: antifriz, čistila za armature (na primer Sonax, Arexons), nekatera protikorozivna in razmaščevalna sredstva (na primer WD 40). Antifriz je koncentrirano sredstvo za zaščito pred zmrzovanjem in korozijo hladilnih sistemov in motorjev. Motor ščiti proti pregrevanju in oksidaciji. Daljše vdihavanje lahko povzroči glavobole in slabost, pri zaužitju so možne okvare prebavnega trakta, ledvic in živčnega sistema. Čistila za armature so lahko vnetljiva in zdravju škodljiva. Nekatera imajo škodljiv vpliv na okolje, še posebej na vodne organizme (lahko povzročijo dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje). V Tabeli 5 so navedeni vsi izdelki, za katere je predvideno zbiranje odpadne embalaže nevarnih snovi.

IZDELEK

SESTAVA ŠKODLJIVI UČINKI

Antifriz

Etilenglikol z dodatki

Zdravju škodljivo

Petrol Motor Spray

Nafta (zemeljsko olje) obdelana z vodikom

Škodljivo okolju in Dražilno

Petrol Petrolej Svetilni

Petrolej (nafta); razžveplana; EC: 294-799 5

Vnetljivo

Maxi Brill Loščilo za armaturne plošče

Heksan (zmes izomer) Okolju škodljivo, vnetljivo, dražilno

Petrol Cockpit Spray

D-limonen, ogljikovodiki, hidrotretirani, butan, propan, izobutan, 2,3, butandion

Okolju škodljivo, dražilno

Sonax Čistilo za platišča

<5% anionske površinsko aktivne snovi, dišave (D-limonene), methylisothiazolinone, benzisothiazolinone

Dražilno

Sonax Odstranjevalec rje

Manj kot 5% anionske površinsko aktivne snovi, dišave, benzilsalicilat, heksil cinamat, citonelol, cinamil alkohol, limonen, metilizotiazolinon,

Dražilno



benzizotiazolinon

Synt Resin remove

(R)-p-menta-1,8-dien

Dražilno in okolju škodljivo

Sonax čistilna pena za sedeže

5-15% alifatski ogljikovodiki, dišave, metilizotiazolinon, benzizotiazolinon

Vnetljivo

Tabela 5: Seznam izdelkov (Vir: Lastni)

4.2. TEHNIČNI DEL Zbiranje nevarnih odpadkov bo potekalo na območju Petrolovih bencinskih servisov. S tem namenom je potreben nakup primernih zabojnikov in grafična izdelava nalepke za zabojnike. Zabojnik mora biti opremeljen tako, da ni možno nekontrolirano obremenjevanje okolja, priporočljiva je ključavnica. Primerni zabojnik je dvokolesni zabojnik dimenzij 48 x 54 x 95 cm. Potrebna je tudi grafična izdelava primerne nalepke, ki bi bila prilepljena na zabojnik in bi prikazovala namen zaojnika. Oznake (nalepke na zabojnikih) morajo na razumljiv način prikazati, kateri vrsti odpadkov je zabojnik namenjen. Slika 10 prikazuje idejo, kako bi bila nalepka oblikovana.



NEVARNI ODPADKI

V TA ZABOJNIK ODLAGAMO:

V TA ZABOJNIK NE ODLAGAMO:

IZPRAZNJENO EMBALAŽO IZDELKOV, KI SO VSEBOVALI NEVARNE SNOVI:

• ANTIFRIZ

• ČISTILA ZA ARMATURNE

PLOŠČE

• LOŠČILA ZA ARMATURNE

PLOŠČE

• ČISTILA ZA PLATIŠČA

• SVETILNI PETROLEJ

• ČISTILNE PENE ZA SEDEŽE

• ODSTRANJEVALCI RJE

• OSTALA ČISTILNA

SREDSTVA, KI SO ZDRAVJU

ŠKODLJIVA ALI ŠKODLJIVA

OKOLJU

• EMBALAŽO IZDELKOV, KI ŠE VSEBUJEJO NEVARNE SNOVI (EMBALAŽO PREJ IZPRAZNIMO)

• EMBALAŽO IZDELKOV, KI NISO VSEBOVALI NEVARNIH SNOVI (PLASTENK IN PODOBNO)

• KOMUNALNIH ALI DRUGIH ODPADKOV

Slika 10: Nalepka na zabojniku (Vir: Lastni)



4.3. ORGANIZACIJSKI DEL Organizacija projekta vključuje več aktivnosti – nakup zabojnika, izdelava primerne oznake na zabojniku, določitev primernega mesta za zabojnik, uskladitev s pooblaščenimi zbiralci nevarnih odpadkov (s katerimi podjetje Petrol že sodeluje) ter obveščanje in priprava dejavnosti zaposlenih. Petrolovih bencinskih servisov je v Sloveniji 316, zato je potreben nakup 316-ih zabojnikov (dimenzij 48x54x95 cm). Potrebno je tudi organizirati primerno izobraževanje zaposlenih. Zbrani nevarni odpadki se bodo predvidoma, tako kot ostali odpadki na bencinskih servisih, prepuščali registriranim in pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem oziroma odstranjevalcem. Vse odpadke prevažajo pooblaščeni vozniki. Skladiščenje odpadkov je začasno, dokler niso zapolnjene ustrezne količine, nakar se organizira oziroma naroči odvoz pri za to pooblaščenih podjetjih. O zbranih in oddanih odpadkih se vodijo ustrezne evidence: evidenčni listi za tekoče leto in evidenčni listi za arhiv. Evidenčni list se priloži v dveh izvodih. En izvod zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa potrjenega prevzemnik vrne povzročitelju odpadkov. Evidenčni listi se vodijo in hranijo v mapi Varstvo okolja na bencinskem servisu in v skladiščih. Pri projektu je potreben tudi približen izračun količine nevarnih odpadkov, ki se bodo v enem leti zbrali. Petrolov bencinski servis BS Tržič predstavlja povprečno prodajo na območju Kranj-Ljubljana. V letu 2012 je bilo prodanih 283 izdelkov koncentrirane hladilne tekočine (antifriz) in 133 izdelkov razredčene hladilne tekočine. Skupaj to znaša 416 izdelkov hladilne tekočine. To pomeni, da lahko v enem letu pričakujemo na posameznem bencinskem servisu, da se bo v zabojnikih za nevarne odpadke zbralo 300 do 400 izdelkov (izpraznjene embalaže teh izdelkov). Na nivoju celotne Slovenije to znaša kar 94.800 do 126.400 izdelkov. To smo izračunali tako, da smo predvideno število zbranih izdelkov (izpraznjene embalaže teh izdelkov) na Petrolovem bencinskem servisu Tržič zmnožili s celotnim številom Petrolovih bencinskih servisov v Sloveniji: 300 x 316=94.800 400 x 316= 126.400 Vendar so omenjeni izračuni zgolj ugibanja. Natančno količino zbranih nevarnih odpadkov bi bilo mogoče ugotoviti šele, ko bi projekt že potekal. Potrebno bi bili vsi postopki spremljanja zbiranja količine zbranih nevarnih odpadkov, kot že potekajo pri zbiranju drugih vrst odpadkov.



4.4. KADROVSKI DEL Zaposlene je potrebno s projektom seznaniti in jim omogočiti dostop do vseh potrebnih informacij. Pri projektu je potrebno najprej določiti vodilne nosilce projekta, ki bodo predvidoma izvajali obveščanje in izobraževanje zaposlenih po posameznih bencinskih servisih. Zelo pomembno je sodelovanje (in komunikacija) zaposlenih s strankami – zaposleni lahko stranko, ki kupi izdelek z omenjenimi nevarnimi snovmi, opozori na možnost odstranitve embalaže na bencinskem servisu. Tudi pri samem odlaganju odpadkov mora zaposleni stranki pomagati in nadzorovati odlaganje, da ne bi prišlo do precej verjetne napake, in sicer, da bi se med nevarnimi odpadki znašli tudi nenevarni odpadki, katere se sicer odlaga v zabojnike za embalažo. Potrebno bi bilo tudi preverjanje učinkovitosti označitev in po potrebi priprava novih oznak, ki bi bolj učinkoviteje opozarjale ljudi na ločevanje nevarnih odpadkov. 4.5. FINANČNI DEL Začetno investicijo projekta bosta sestavljala dva poglavitna sklopa stroškov – nakup zabojnikov in grafična izdelava nalepk. Skupna cena zabojnikov znaša 22.120 €. Izračunali smo jo tako, da smo zmnožili predvideno ceno zabojnika (70 €) in število bencinskih servisov v Sloveniji (316).

70 x 316 = 22.120 €

Izdelava nalepk bo predvidoma prinesla stroške v višini 9.630 €. Ta strošek smo dobili tako, da smo sešteli strošek grafičnega oblikovanja (150€) in strošek izdelave 316 nalepk za 316 zabojnikov (izdelava ene nalepke: 30 €):

150 + 316x30 = 9.630 €

Začetna investicija projekta znaša 31.750 €. Izračunali smo jo tako, da smo sešteli stroške, povezane z nakupom zabojnikov, in stroške izdelave nalepk:

22.120 + 9.630 = 31.750 €

Začetna investicija je na ravni celotne države zelo visoka, zato bi bilo bolj smiselno projekt v začetni fazi skrčiti tako, da bi se izvajal zgolj na določenih bencinskih črpalkah, torej ne na vseh bencinskih servisih v Sloveniji. Smiselno bi



bilo začeti zbiranje navedenih nevarnih odpadkov na bencinskih servisih, ki so večji in imajo relativno velik obisk in prodajo. V tem primeru lahko izračunamo začetni finančni strošek projekta za posamezni bencinski servis (za eno bencinsko črpalko). Ta strošek znaša 100 €. 4.6. PREDVIDENI UČINKI IN KORISTI S projektom želimo dosegati dva poglavitna cilja – ohranjanje čistejšega okolja in krepitev ugleda podjetja. Nevarni odpadki predstavljajo pomembno grožnjo okolju, saj ob neprimernem odlaganju močno obremenijo naravo, še posebej pa vodne vire in vodne organizme. Skrb za čistejše okolje je smiselna, saj okolje vpliva na naše življenje in življenje naših potomcev. Po drugi strani podjetje lahko s tovrstnimi projekti pridobi nekatere neposredne koristi, saj krepi zaupanje in si poveča ugled v družbi, s čimer lahko poveča tudi ekonomsko uspešnost. Lahko tudi govorimo o določeni prednosti pred konkurenčnimi podjetji. V največji meri pa je pomemben vidik družbene odgovornosti podjetja ter skrbi za trajnostni razvoj regije.



5. ZAKLJUČEK Diplomska naloga je dosegla svoj namen. Prikazano je bilo obstoječe stanje ravnanja z nevarnimi snovmi in nevarnimi odpadki na Petrolovih bencinskih servisih, predstavljena pa je bila tudi ideja organizacijsko-tehnološke rešitve na področju zbiranja nevarnih odpadkov. Dosegli smo tudi cilj diplomskega dela, in sicer natančen prikaz organizacije projekta, s katerim bi bilo mogoče zbiranje določene vrste nevarnih odpadkov. Hipotezo diplomskega dela smo potrdili. Nevarne odpadke, za katere trenutno ne poteka organizirano ločeno zbiranje, je potrebno ločeno zbirati in (v sodelovanju z drugimi podjetji) varno odlagati na primerno mesto. Smiselno bi bilo projekt nadgraditi še z enim vidikom, in sicer z uporabo radijskih postaj na bencinskih servisih. Radijske postaje bi bile nameščene na bencinskem servisu in bi imele poleg prvotnega namena (oglaševanje) tudi namen opozarjanja strank na možnost odlaganja nevarnih odpadkov na bencinski črpalki.



LITERATURA IN VIRI ARSO – Agencija RS za okolje. (2003). Kazalci okolja, MOPE – Agencija RS za

okolje, Ljubljana.

Bilban, M. (2005). Medicina dela za študente tehniške varnosti, Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana.

Bilban, M. (1999). Medicina dela, Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana.

Čebulj, J. (1994). Zakon o varstvu okolja s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana.

Metelko, M. (1997). Kemikalije v delovnem okolju. Kemizacija okolja in življenja –

do katere mere (ur. Lah, A.), strani 235-244, Slovensko ekološko gibanje, Ljubljana.

Lipovšek F. et al. (2006). Ločeno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, Ljubljana.

Petrol d.d. (1994). 6. ekološka revizija (ekologija ni zastonj), Petrol, Ljubljana.

Pompe Kirn V. in Primic Žakelj M. (1997). Kemikalije v okolju in zbolevanje za rakom. Kemizacija okolja in življenja – do katere mere (ur. Lah, A.), strani 235-244, Slovensko ekološko gibanje, Ljubljana.

Plut, D. (1995). Brez izhoda?:svetovni okoljski procesi, DZS, Ljubljana.

Viler Kovačič A. (2010). Okoljevarstvena zakonodaja, Fit media, Celje.

Vuk, D. (2000). Uvod v ekološki management, Moderna organizacija, Kranj.

SPLETNI VIRI

Internetni vir 1: Petrol. (2013). O Petrolu. Dostopno na spletnem naslovu http://www.petrol.si/o-podjetju/petrol/o-petrolu (18.4.2013).

Internetni vir 2: ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje. (2013). Predelava nafte. Dostopno na spletnem naslovu http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?

ID_CONCEPT=12482&L1=302&L2=302 (18.4.2013).

Internetni vir 3: ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje. (2010). Nevarni odpadki. Dostopno na spletnem naslovu http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=192 (18.4.2013)

Internetni vir 4: ARSO – Agencija RS za okolje. (2009). Ravnanje z odpadki. Dostopno na spletnem naslovu http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=403 (18.4.2013).

Internetni vir 5: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. (2012). Nevarne snovi. Dostopno na spletnem naslovu https://osha.europa.eu/sl/topics/ds/index_html (18.4.2013)



Internetni vir 6: Okoljske usmeritve. (2013). Dostopno na spletnem naslovu http://abesedn.wordpress.com/ (18.4.2013).

Internetni vir 7: Pinus TKI. (2013). Dostopno na spletnem naslovu http://www.pinus-

tki.si/sl/Ravnanje_z_odpadki_sezigalnica_storitev_seziga_odpadkov/ (18.4.2013)

Internetni vir 8: Wikipedija. (2013). Nafta. Dostopno na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Nafta (18.4.2013).

Internetni vir 9: The Encyclopedia of Earth. (2010). Dostopno na spletnem naslovu http://www.eoearth.org/article/Deepwater_Horizon_oil_spill?topic=50364 (18.4.2013).

Internetni vir 10. (2010). Delo. Dostopno na spletnem naslovu http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/podjetja-se-e-ne-zavedajo-

prednosti-druzbene-odgovornosti.html (18.4.2013).

ZAKONSKI PREDPISI IN PRAVILNIKI

Zakon 1: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, 56/1999, 64/2001, 43/2011).

Zakon 2: Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006).

Pravilnik 1: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010).

Pravilnik 2: Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS, 50/2003).

Pravilnik 3: Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 34/2008).

Pravilnik 4: Uredba o ravnanju z odpadno embalažo (Uradni list RS, 84/2006, 106/2006, 110/2007, 68/2011).

Pravilnik 5: Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, 85/1998, 50/2001, 25/2008).

Pravilnik 6: Varnostni list - Antifriz (dir. 1907/2006/EC). Pravilnik 7: Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki(Uradni list RS, 21/2001).



INTERNA GRADIVA Interno gradivo 1. Petrol, d.d. (2012). Poslovnik sistema vodenja kakovosti. Interno gradivo 2. Petrol, d.d. (2013). Pravilnik o notranji organiziranosti in

sistematizaciji delovnih mest Petrol d.d. Interno gradivo 3: Petrol, d.d. (2012). Postopki ravnanja z okoljem. Interno gradivo 4: Petrol d.d. (2011). Požarna varnost, varnost in zdravje pri delu,

varstvo okolja. Interno gradivo 5: Petrol d.d.(2006). Ravnanje z okoljem, Sektor TRKV Interno gradivo 6: Petrol, d.d. (2012). Načrt gospodarjenja z odpadki. Interno gradivo 7: Petrol, d.d. (2012).Ocena ogroženosti za nesreče. Interno gradivo 8: Petrol, d.d. Petrolov intranet. Interno gradivo 9: Petrol, d.d. Interni podatki Petrola, sektor TRKV Interno gradivo 10: Petrol, d.d. (2007). Pravilnik o sistemu ravnanje s kemikalijami.



KAZALO SLIK Slika 1: Shema lastniških povezav ............................................................................ 3

Slika 2: Makroorganizacijska shema družbe Petrol ................................................... 4

Slika 3: Načini ravnanja z odpadki ......................................................................... 21

Slika 4: Deepwater Horizon .................................................................................... 22

Slika 5: Standard družbene odgovornosti ISO 26000 ............................................... 23

Slika 6: Posoda za odpadna olja ............................................................................. 29

Slika 7: Količine nevarnih odpadkov, 2009-2012 .................................................... 35

Slika 8: Skupna količina nevarnih odpadkov, 1999-2008 ........................................ 36

Slika 9: Deleži predelanih različnih vrst odpadkov ................................................. 37

Slika 10: Nalepka na zabojniku .............................................................................. 42

KAZALO TABEL Tabela 1: Grafični znaki za nevarne snovi .............................................................. 14

Tabela 2: Nevarne snovi ne bencinskem servisu .................................................... 24

Tabela3: Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje nevarnih odpadkov ............... 34

Tabela 4: Primerjava količin nevarnih odpadkov, 2009-2012 ................................. 35

Tabela 5: Seznam izdelkov ..................................................................................... 41

KRATICE IN AKRONIMI ARSO: Agencija RS za okolje BS: Bencinski servis EU: Evropska unija ISO: Iternational Organization for Standardization OEM: Območje maloprodajne enote TRKV: Tehnični razvoj, kakovost in varnost

ravnanje z nevarnimi snovmi na petrolovih bencinskih servisih · 2017-11-28 · derivati, plinom in...

Documents