qubovta na generalotmanu.edu.mk/wp-content/uploads/2017/03/ljubovta-na-generalot.pdf · septemvri...

LUAN STAROVA

QUBOVTA NA GENERALOT

2

ACADEMIE MACEDONIENNE DES SCIENCES

ET DES ARTS

LUAN STAROVA

L’AMOUR

DU GENERAL

ROMAN

SKOPJE 2008

3

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE

I UMETNOSTITE

LUAN STAROVA


ROMAN

SKOPJE 2008

4

LUAN STAROVA


Urednik: Gane Todorovski Izdava~: Makedonska akademija na naukite

i umetnostite Jazi~na redakcija: Liljana Ugrinovska Likovno oblikuvawe: Ko~o Fidanovski Korektura: Dragica Topuzovska Kompjuterska obrabotka: Dragica Topuzovska

Pe~ati: „Jugoreklam“

Tira`: 500 primeroci

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje 821.163.3-31 821.163.3.31.09Starova, L. 821.18(497.7)-31 821.18(497.7)-31.09Starova, L. STAROVA, Luan Qubovta na generalot : roman / Luan Starova. - Skopje : Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 2008. - 491 str. ; 24 sm Na naspor. nasl. str.: L’amour du general : roman / Luan Starova. – La

saga balkaniqye de Luan Starova: str. 467-475. - Objaveni dela : (izbor) / izrabotil Qubomir \orevski: str. 477-491 ISBN 978-608-203-006-7

1. Stv. nasl. na naspor. nasl. str. a) Starova, Luan (1941-) - „Qubovta na generalot“ - Kritiki i tolkuvawa COBISS.MK-ID 73038090

5

Na na{iot komandant Na{ite `elbi i molbi Kon Sevi{niot Te molime, o Bo`e, usli{i ne Za na{iot Golem Mortje Posakuvame da ni ostane Otsega pa navek Na Albanija da $ se prikloni Nejzin sin da go imenuvame

Lazgu{ Poradeci

Pogradec, 1918

7

P R V D E L

9

I

Tatko be{e na zalezot od svojot ìvot koga,

eden den, vlegov vo negovata biblioteka so eden golem magnetofon i so dve lenti za da go zabe-leàm odamna dogovorenoto kaùvawe za nego-viot ìvot. So sudni maki go ubediv da mi otkrie nekoi dlaboko zapretani tajni od svojot ìvot. Pomislata deka negovite zborovi }e bidat za-robeni vo magnetofonot, dotoga{ go odvra}a{e od taa ispoved. Ne saka{e kako {to vele{e, da mu ja pozajmi du{ata na |avolot stravuvaj}i za mene da ne stanam, eden den, rob na tie negovi zabeleèni zborovi.

So tekot na godinite, ja razbirav negovata poslovi~na pretpazlivost i poleka navleguvav vo lavirintot na negoviot molk vo koj se krieja i pri~inite za sudbinskite premol~uvawa vo negoviot ìvot. Be{e ubeden deka duri i samo eden zbor moè fatalno da $ ja svrti nasokata na semejnata sudbina.

Vide ne vide, na krajot Tatko, sepak se so-glasi da mi se doveri, no be{e jasno deka pred sebe, vo toj magnetofon, ~ija lenta zapo~na da se vrti so svojot poznat zvuk, go pretpostavuva glasot na nepoznat cenzor. Nesvesno {eta{e so pogledot, ~as levo ~as desno voobi~aeno za nego koga kaùva{e ne{to doverlivo. A znae{e deka

10

osven Majka, vo ku}ata nema{e nikogo, no toa be{e odbranben refleks, bez da znae i samiot koga se be{e zdobil so nego...

Taka, po~na prvoto i pretposledno Tatko-vo svedo~ewe pred magnetofonot. Po nekolku dena doìvea mozo~en udar, mu be{e odzemena, i negovata najgolema mo}, govorot. Po brzata me-dicinska intervencija, negovata sostojba se po-dobruva{e, i bavno mu se vra}a{e i mo}ta da govori.

Koga se po~uvstvuva navistina podobro, samiot pobara da prodolìme so snimaweto. Jas toa go protolkuvav kako dobar znak, osobeno i poradi nadminatiot otpor od magnetofonot. Tatko be{e za prv pat re{en da mi otkrie duri i nekoi novi nepoznati nastani od negovoto misteriozno carigradsko vreme, najdlaboko so-krivano vo zonata na negoviot molk...

Povtorno se pojaviv vo Tatkovata biblio-teka so magnetofonskoto ~udo, koe i Majka ne go podnesuva{e, ne samo poradi glomazniot izgled, tuku i poradi pomislata deka nepotrebno }e go izma~uva tuku{to zakrepnatiot Tatko...

Dvete lenti na magnetofonot po~naa da se vrtat. Prvin ja premotuvav ednata lenta bri-{ej}i snimeni razgovori. I taka, zapo~naa da se vrtat dvete kolca na magnetofonot. Tatko be{e zagledan vo svetloto sino oko na magneto-fonot koe go ozna~uva{e vklu~uvaweto. Okoto razli~no trepere{e koga go prima{e govorot. Doveruvaj}i mu se na magnetofonot, ~uvstvuva{e deka sleguva do dnoto na svojata du{a, do najgo-lemi tajni vo ìvotot, ~ij klu~ go ima{e samo

11

toj i sega $ go predava{e na ovaa kleta ma{ina so koja, vo idnina, }e komanduva negoviot sin.

Tatko, so golema teìna, vnatre vo sebe gi odvrtuva{e nastanite od du{ata, vo odmere-niot ritam so koj se vrte{e magnetofonskata lenta i koja zasekoga{ trebe{e da gi zadrì negovite zborovi. So golema maka korne{e zbo-rovi od sebe. Se ~ine{e deka dlaboko vo nego-vata du{a se vodea bitki me|u dolgo zadrù-vani, potisnuvani vistini, molkovi, postojano gotovi da go oslobodat od pritisokot, no sepak zadrùvani so neobjasniva nastoj~ivost, nevi-dena, re~isi fanati~na pretpazlivost od koja ne moè{e da se oslobodi do krajot na ìvotot i koja ja nasledivme i nie, negovite ~eda.

Be{e obzemen od somni~avosta, nasproti Majka koja sekoga{ polesno si ja osloboduva{e du{ata od prenatrupanite zborovi. Toj kako da go zatvora{e pristapot do svojata du{a, ste-gaj}i go srceto, no sega koga go nasetuva{e svo-jot kraj, se ~ine{e deka bea otvoreni site pri-stapi kon nea.

Vo eden takov zanes Tatko se sloì da mi raskaùva za svojot ìvot, no so jasna cel, da mi predo~i da ne se sopnuvam na nekoi pre~ki, koi{to toj, nekoga{, uspe{no gi minal niz bal-kanskite bespa}a.

Saka{e da mi go ostavi vo nasledstvo svo-jot glas, vistinata koja se krie{e vo povi{e-niot ili vo spu{teniot ton na sekoja samoglaska. Saka{e da mi go ostavi amanetot za za~uvuvawe na na{iot jazik koj vo godinite na egzilot po~nuvavme da go gubime. Toj be{e svesen deka

12

egzilot, zboguvaweto so rodnata grutka samo po sebe e zaguba, a ìvotot vo nego postojana borba za nadopolnuvawe na zagubenoto, potraga po pa-tot na nevozmo`noto vra}awe, postojano `rtvu-vawe...

Mnogu godini po Tatkovoto upokojuvawe, i Majka, neo~ekuvano, pobara da ja snimam nejzi-nata ispoved. Saka{e nejzinata vistina da ja nadovrzam na Tatkovata, vo istata |avolska na-prava koja, nekoga{ tolku mnogu ja pla{e{e. Saka{e da bide vo istata prikazna, vo istata sudbina, duri i vo zapisite na istiot magneto-fon. Nejzinoto barawe mnogu me rastaì. Po-~uvstvuvav kako i taa da se podgotvuva, eden den, da n# napu{ti zasekoga{...

So nasolzeni o~i go donesov stariot magne-tofon so snimenite lenti od Tatkovite kaù-vawa. Majka be{e kraj mene. Na magnetofonot be{e ostanata lentata od poslednoto snimawe na Tatko. Lentata be{e snimena do sredinata. Se obidov da ja vratam na po~etnata pozicija stisnuvaj}i go kop~eto za zabrzuvawe v desno. Se potkradoa nekolku Tatkovi zborovi. Vrte-weto na lentata go prosledija nekolku Majkini solzi, koi se sleaja po nejzinite obrazi. Potem lentata se vrte{e brzo i govorot se slu{a{e obezli~en. Nikoga{ ne gi zaboraviv tie Maj-kini solzi, tolku retki vo nejziniot ìvot, a sega ostanati vo lentite. Postaviv vo magneto-fonot nova lenta za da ja snimam Majkinata isto-rija na ìvotot...

No, sega da se vratam na Tatkovoto kaù-vawe...

13

Vo o~ite mu se ~ita{e naporot da se so-vlada sebesi i vo najkriti~nite migovi od ì-votot. Sinite o~i mu go osvetluvaa liceto, na-glasuvaj}i go postojaniot izraz na dobrina. Pri snimaweto, Tatko saka{e kraj sebe da gi ima svoite najverni knigi so koi go nadopolnuva{e nedokaànoto, zaboravenoto. Se obiduva{e da gi povrze glavnite poraki od svoite knigi, so svojot glas, doveren na magnetofonot. Veruva{e deka toa }e bide negoviot ìv amanet, ostaven na svojot sin, koj, so darbata za pi{uvawe, {to veruva{e deka ja ima, }e gi razubavi i }e gi obedini negovite rasfrleni misli i kaùvawa, za da bidat po~itlivi i porazbirlivi za nego-vite potomci.

Tatko se prifati da mu go doveri glasot na magnetofonot, koga postepeno zapo~na da ja gubi mo}ta na ~itaweto. A toa mu be{e sekoj-dnevna molitva {to go dobliùva{e do boga. îtaweto mu be{e i postojan sudir so nepozna-toto, zna~e{e odewe vo presret na ne{to {to treba{e da postoi, da zavr{i vo oblik na drug ìvot, za~uvan zasekoga{. Be{e toa napor da se saka ìvotot do negovite posledni atomi na traeweto. îtaweto mu be{e del od istrajbata...

Jas, pak, toga{ bev obzemen od Takovoto carigradsko vreme, vremeto na negovata bujna i burna mladost, {to se sovpa|a{e so padot na Otomanskata imperija vrz ~ii urnatini }e se izvi{i nova Turcija i vo ~ie sozdavawe tatko-viot vujko Fethi bej Okijar ima{e nesomneno udel kako blizok prijatel na Mustafa ]emal Ataturk, dvapati kako premier vo negovite vla-

14

di, kako pretsedatel na Parlamentot na Turcija, kako pretsedatel na Liberalnata partija koja ja ozna~i multipartiskata demokratija vo Tur-cija, kako ambasador vo Francija i Velika Bri-tanija i veren soborec, vo site presudni bitki vo sozdavaweto na novata turska dràva vrz urnatinite na Otomanskata imperija.

Tokmu tajnite od Tatkovoto carigradsko vreme i najmnogu go predizvikuvaa moeto qubo-pitstvo i sakav tie da ostanat zabeleàni na magnetofonskata lenta. Za mene be{e predizvik da se otkrie misterijata na tatkovoto zaminu-vawe vo Carigrad, tokmu vo vremeto na zazema-weto na Pogradec od Isto~nata francuska armi-ja, po pobedata nad avstroungarskite trupi, na 10 septemvri 1917 g. za vreme Prvata svetska vojna.

Ostanuva{e da se otkrie samo u{te edna alka za da se povrzat dve zna~ajni nizi vo Tatko-

viot ìvot, odnosno da se povrzat „francuskata“

i „turskata vrska“ vo negoviot ìvot. Tatkovoto nenadejno zaminuvawe vo Cari-

grad vo proletta na 1919 godina, vo procutot na svojot ìvot, koe be{e vo soglasnost so kopne-ìte na negovata majka, mojata baba Azbie Ha-numa, kadiska }erka od turska roda, od Prilep, prva bratu~eda na idniot premier na Atatur-kova Turcija Fethi-bej Okijar, ostanuva{e naj-tainstveniot period od negoviot ìvot. Mnogu stranici ispi{av vo romanot Tvrdina od pepel vo potraga po tajnite negovoto otomansko i no-voto carigradsko vreme, no ostana neotkriena negovata francuska vrska, pri~inata za nego-voto zaminuvawe. Makar {to nikoga{ otvoreno

15

ne mi govore{e za ovaa vrska, koja za mene sta-nuva{e mitska, kako nekoga{ pred magnetofo-not za isto~nata osmanska i turska, mi preosta-nuva{e da tragam po nekoga{nite, pritaeni na-vestuvawa na negovoto frankofilstvo...

U{te kako dete, se se}avam koga Tatko drèj}i me za raka me vode{e na pro{etki niz stariot del na Skopje koj, inaku, se smeta{e za porta na Orientot. Verojatno, so toa, ja potisnuva{e svojata postojana nostalgija za carigradskite dalnini. Pro{etkite gi zavr-{uvavme na francuskite voeni grobi{ta od Prvata svetska vojna, poloèni na ridot, blizu tvrdinata Kale, koja se izvi{uva{e nasproti na{ata ku}a, na drugiot breg na rekata Vardar.

Ostanuvavme edno vreme kraj grobi{tata. êkorevme niz aleite, gledaj}i vo lorenskite krstovi, na koi bea ispi{ani imiwata na zagi-natite vojnici. Tatko posebno zapira{e kraj èleznite krstovi, ~ii vrvovi bea ozna~eni so polumese~ina. Toa bea sigurno, otkriv podocna marokanskite spahii, poznatite strelci od francuskite odredi na Isto~nata armija, koi na 10 septemvri 1917 g., go zazedoa Pogradec.

Tatko vnimatelno gi zapi{uva{e nivni-te imiwa. Bezdrugo bara{e nekoe poznato ime, ime na nekoj damne{en prijatel. Kako da saka{e, nesvesno, da mi go prenese ~uvstvoto za taa po-traga i vo drugi vremiwa, koga nego }e go nema, i zaboravot }e bide posilen od s#...

Koe be{e vremeto na toj nepoznat junak na Golemata vojna? Koi bea francuskite vojnici so koi Tatko, verojatno, vo eden period bil bli-

16

zok? Mi ostana zasekoga{ misteriozna ovaa tat-kova potraga, koja kako da saka{e da mi ja ostavi vo nasledstvo, za da ja spasam od zaboravot...

Vo tekot na dvete snimawa so magnetofo-not, Tatko najmnogu mi zboruva{e za godinite pominati vo Carigrad, no ne i za pri~inite za negovoto zaminuvawe od Pogradec. Vo negovite kaùvawa ima{e eden prekin, edna praznina, kako ambis, do koj ne saka{e da me dobliì. A tokmu tuka se krie{e negovata francuska vrska, za koja, Tatko mi mi progovori toga{ koga naj-malku o~ekuvav, posledniot den od negoviot ìvot...

17

II

Vo Skopje, vo Makedonija vo poslednata

stanica od ,,itinererot“ na tatkoviot Balkan-ski egzil, vo toj posleden 29-ti den na mesec fevruari, na prestapnata 1976 g., vo zalezot na zimata, neo~ekuvano izgrea ~udesno sonce, naja-vuvaj}i ja bliskata prolet i so nadojdenite vodi na rekata Vardar.

Tatko be{e re~isi prikovan za postelata na ~ardakot. Tuka gi minuva{e svoite posledni godini od ìvotot. Vo Makedonija kone~no najde spokoj za sebe i za svoeto semejstvo. Pokraj nego ima{e nekolku odbrani knigi. Veruva{e deka }e gi do~ita do krajot na svojot ìvot. Si be{e, na ovoj ~ardak, kako vo kov~eg na du{ata koja se pod-gotvuva{e da poleta, eden den, otade Tvrdinata.

Ima{e, na komodata pokraj nego i edna kniga na francuski jazik koja ja ~ital dodeka bil pri sila. [tom ja zabeleàv knigata, pret-postaviv deka sakal da mi ja ostavi, izvle~ena od nekolkute drugi francuski knigi od nego-vata biblioteka...

Zapo~nuvaa prvite znaci na budewe vo pri-rodata, vo toj posleden den od bujniot Tatkov ìvot, koj dogoruva{e kako sve}a. Mu se nase-tuvaa poslednite migovi od ìvotot. Se bo-re{e so poslednite sili, kolku {to moè da se

18

bori duhot so isluènoto telo, gotov da go na-pu{ti i da go prodolì egzilot na nama~enata du{a.

Site bevme okolu nego vo tie posledni mi-govi od negoviot ìvot. Ne go gubevme samo go-lemiot Tatko, tuku i na{iot kormilar niz egzi-lot. I vo toj mig, toj ne gleda{e sre}en, ispol-net so zadovolstvo {to negovata misija ‡ da gi spasi svoite ~eda vo egzil, be{e ispolneta. Na svoj na~in, be{e sre}en {to tie ne mu go izval-kaa imeto koe, so golemi maki, trud i `rtvi go grade{e i go provlekuva{e niz tolku balkan-ski vojni, reìmi, ideologii, granici...

Tatko ima{e u{te tolku ìvot, vo ret-kite migovi na prisebnost, kolku za da ne pre-poznava i sekomu od nas da mu upati posleden zbor. Se gleda{e deka be{e zadovolen {to nego-vite ~eda izbraa profesii, koi, kako {to {ego-vito vele{e, gi zaobikoluvaat zatvorite: inè-ner, lekar, medicinska sestra, veterinar... Samo jas izleguvav od negovata intimna {ema, studi-raj}i humanisti~ki nauki, posebno francuska knièvnost, prepu{taj}i mu se na novinarstvoto, po zavr{uvaweto gimnazija. Poradi toa bev posto-jano vo negovoto vidno pole. Gi ~ita{e moite prvi novinarski zapisi, gi vrednuva{e naj~esto so povisoki ocenki otkolku {to zasluùvaa.

Te{ko se pomiruvavme so bliskata, neiz-be`na razdelba so Tatko. Toj ne prestanuva{e so svojata golema zagriènost, i vo ovie svoi posledni migovi da pokaùva zagriènost za na{ata idnina, a nie ostanuvavme zagrièni za idninata bez nego.

19

ûvstvuvav deka mi go ostava{e svoeto minato vo nasledstvo, da tragam po nego, da go zapi{uvam, kako na{a uteha, kako ohrabruvawe, koga }e ostaneme bez nego. Bev posledniot {to gi o~ekuva nestrplivo poslednite Tatkovi zbo-rovi. Toj ne se bude{e. Me sovladaa solzi. Go gledav Tatko pred svojot ve~en son. Tivko go dovikuvav. Na vratata se pojavi Majka. Tatko ja be{e ispratil da izmiri nekoi dolgovi, da vrati nekoi pozajmeni knigi, za da zamine so ~ista du{a. Se ~uvstvuva{e deka ima u{te tolku ìvot kolku da ja do~eka Majka.

Gi otvori o~ite za posleden pat, go upati pogledot kon vratata na koja, tivko, se pojavi Majka. Otkako go razbra nejziniot znak deka dolgot e izmiren, go svrti pogledot kon mene i mi se obrati za prv pat na francuski jazik, so razblaèn naglasok:

‡ C’est fini mon fils... cette fois c’est vraiment

fini...*

Toa bea poslednite zborovi vo ìvotot na Tatko, izgovoreni na francuski jazik! No toa, vsu{nost be{e delot od negoviot amanet {to mi go upatuva{e kako golem predizvik da tragam po negovata francuska vrska, kako centralen nastan vo negoviot ìvot, zapo~nata vo pro-letta na 1917 godina, vo vremeto na Golemata vojna vo Pogradec, na bregot na Ohridskoto Ezero...

* Zavr{i moeto sine... ovojpat navistina zavr{i!

20

III

Tatkovite posledni zborovi, sami po sebe, moèbi nemaa nekoe posebno zna~ewe, no tie jasno upatuvaa kon francuskite knigi vo nego-vata biblioteka. Tie bea retki, rasporedeni na site raftovi, namerno razdvoeni od drugite, a ima{e od niv i knigi koi Tatko gi krie{e vo

„podzemniot del“, odnosno pod du{emeto od svo-jata biblioteka, osobeno vo vremiwata koi gi smeta{e za opasni kako za lu|eto, taka i za kni-gite. Pri site racii po knigi vo mra~nite sta-linisti~ki vremiwa, za koi naj~esto go izves-tuva{e negoviot veren prijatel Kliment Ka-milski, najmnogu stradaa francuskite knigi od samiot Tatko. Upla{en da ne upadne vo na{ata ku}a nekoja od komisiite vo potraga po knigi

od ,,zapadnata reakcionerna propaganda“, pi{u-vani na stranski jazici bez ogled na sodrì-nata, Tatko samiot im presuduva{e na knigite poradi koi spored negovite prepostavki bi moèl da nastrada. So golema taga, kako od svoi bliski,

se oddeluva{e od ,,gre{nite knigi“ frlaj}i gi vo ognot koj plamte{e vo edno skrieno mesto vo dvorot. No be{e u{te potaèn koga komisijata }e ja odmine{e na{ata ku}a a Tatko ve}e be{e `rtvuval od svoite dragoceni knigi, od koi ne be{e se odvoil pove}e od triesetina godini.

21

Spasenite francuski knigi ne vleguvaa vo kombinaciite na negoviot postojano promenliv red na ~itawe na site drugi knigi vo negovata biblioteka, od koi moè{e da se otkrie cel eden period od ìvotot na Tatko i semejstvoto. No poslednite Tatkovi izgovoreni francuski zbo-rovi me upatuvaa vo edna posebna potraga po tajnite na nivnoto pojavuvawe vo bibliotekata, no i po tajnite na Tatkoviot ìvot.

So ovie knigi, toj i ostana dokraj veren na francuskata vrska, duri i vo vremiwata koga be{e najte{ko da ja odrì, vo strav da ne bide otkriena i da ne ja zagrozi idninata na semej-stvoto. Toa osobeno dojde do izraz vo periodot na stalinizmot, no i mnogu godini potoa, s# duri ne nastapija podrugi vremiwa.

Tatko ve{to i do dnoto na du{ata ja krie-{e svojata francuska vrska, go premol~uva{e znaeweto na francuskiot jazik do krajot na svo-jot ìvot. Otkako go re{i emigrantskiot sta-tus vo novata zemja Jugoslavija, moè{e malku da si ja podotvori du{ata, za da se provetreat site negovi vrski od minatite vremiwa, no, sepak, ostanuva{e, kako i sekoga{ vo ìvotot, krajno pretpazliv.

Kako dov~era{en albanski emigrant, oso-beno vo vremeto na Informbiroto vo 1948 g., po raskinot pome|u Tito i Stalin, koga se za-mrznaa jugoslovensko-albanskite odnosi, mora{e da vnimava na sekoj ~ekor, na mestoto na sekoja kniga vo svojata biblioteka.

Vo poslednite godini na negoviot ìvot, koga zemjata celosno se otvori, Tatko po~nuva{e

22

da ni podotkriva nastani od svoeto carigradsko vreme, od svojata bujna mladost, od vrskite so negoviot slaven vujko Fethi-bej Okijar. Duri, na mestoto kade {to nekoga{ bea zaka~eni slikite na Tito i Stalin, nad rabotniot stol vo bibliotekata, postavi negova slika vramena so posrebrena ramka.

Vo retkite migovi na zanes, ni ja otkri i tajnata za sredbata so Ataturk, kako vrven ~in vo negovoto carigradsko vreme, kako izvor na negovata balkanska nostalgija za ne{to golemo propu{teno vo ìvotot koga se vrati na Balka-not. No voedno be{e sre}en {to gi otkri i spasi od zaborav bitolskite kadiski zapisi, sixilite

(od XVI do XIX vek), na koi im go posveti ìvo-tot. Tie go izvedoa nego i smejstvoto na patot na spasot vo dolgove~niot balkanski egzil, go zajaknaa ~uvstvoto za uspe{no ostvarenata oto-manska vrska vo vistinska otkriva~ka misija.

Vo 70-tite godini od XX-ot vek, sinot na Fet-hi-bej Okijar, profesorot Osman Okijar, go is-polni amanetot na svojot tatko da go pronajde negoviot vnuk vo Skopje, vo Makedonija, a ne vo Albanija i da go poseti rodniot grad Prilep. So profesorot Osman Okijar se dopi{uvav re-~isi triesetina godini na francuski tragaj}i po zaedni~kata vistina za na{ite tatkovci.

I taka kone~no otomanskata vrska be{e

„amnestirana“ vo ìvotot na Tatko, no i pona-tamu ostanuva{e nedootkriena, misteriozna pret-hodnata francuskata vrska zbidnata pred oto-mansko-turskata. Mi stanuva{e jasno deka taj-nata na nivnata povrzanost, kako i tajnata na

23

ovie dva presvrtni periodi vo Tatkoviot `ivot, se krie{e vo negovata biblioteka. Tuka po~i-va{e negovoto vreme, po~ivaa negovite iluzii, neostvarenite planovi. Tuka bea site negovi nedovr{eni zapisi, buket od spomeni koi niko-ga{ ne svenuvaat.

Tatko sigurno veruva{e vo besmrtnosta na negovata biblioteka, vo nea be{e sobran siot negov `ivot vo potraga po izlezi kon idninata. Veruva{e deka silnoto ~itawe, golemata upor-nost, trepelivost, vo negovata soba so yidovi od knigi, }e go otkrie kone~no negoviot most kon drugite. Saka{e site ovie knigi da gi napi{e vo edna edinstvena kako Istorija na Balkanot niz padovite na imperiite. Saka{e, pove}e vo zanes, himeri~no da gi pretstavi vo vovedot,

kako {to samiot se izrazuva{e, „generalnite

idei na Balkanot“ poradi koi Balkancite stra-daa vo istorijata: sudirot na imperiite i posto-janiot jani~arizam, metamorfozite na identi-tetot, vavilonskoto prokletstvo, sindromot na `rtvuvaweto duri so ekstremni oblici na samo-uni{tuvawe. Mnogu godini pomina vo tragawe po dokumenti po jani~arstvoto i jani~arizmot vo balkanskiot i univerzalen kontekst. Proek-tot mu ostana nezavr{en, so semo`ni zapisi i knigi kako del od negovata biblioteka. Vo eden period be{e obzemen od deloto i Memorite na Nijazi-bej Resenski, eden od heroite vo mlado-turskata revolucija. Go prevede ova delo od sta-roturskata osmanica. Rakopisot ne be{e obja-ven, no se koriste{e vo rakopis od mnogumina istori~ari vo eden Institut, kako i negovite

24

prevedeni sixili, drugi negovi poznati i ne-poznati zapisi, prevodi...

Nabrgu, mo`ev da go izvr{am i vistinskiot inventar na site tatkovi knigi, osobeno na onie koi poteknuva od otomansko-turskata vrska, da gi otkrijam pri~inite na nivnoto postoewe vo negovata biblioteka, za kone~no da pojdam po itinererot na tatkovata francuska vrska...

Najnapred, srede Tatkovite re~nici mi se nametna golemiot francusko-staroturski re~-nik na albanskiot poligraf Sami Fra{eri, koj prevede i edna cela francuska enciklope-dija vo {est tomovi, a Tatko go ima{e samo prviot, donesen od Carigrad. Tatko go plene{e likot i deloto na Vaso-pa{a [kodrani, diplo-mec na Sorbona, sultanoviot guverner vo Li-ban, poznat po svojot kosmopolitizam i evro-pejstvo, avtor na prviot albanski roman napi-

{an na francuski jazik . Knigite na Sami Fra{eri i Vaso-pa{a

[kodrani, bea grupirani vo delot na bibliote-

kata na koj be{e zapi{ano „intelektualno ja-

ni~arstvo“. Ovie knigi, Tatko gi koriste{e za pi{uvaweto na svojata Istorijata na Balka-not niz padovite na imperiite, koja ostana nezavr{ena. Srede negovite knigi posebno mesto zazema{e i prvata kniga od ~etiritomniot Go-lem re~nik na Pjer Bejl. Tuka ima{e i knigi na Monteskje, Volter, Ruso, nekolku knigi koi se odnesuvaa na Balkanot i Albancite vo Prvata svetska vojna. Vnimanieto posebno go plene{e knigata na Ogist Bop Albanija i Napoleon (1797‡1814), izdadena vo 1914 g. Vo biblioteka-

25

ta ima{e i nekolku broevi od albansko-fran-cuskoto spisanie Albanija (1897‡1912) na slav-niot frankofil Faik Konica, blizok prijatel na francuskiot poet Gijom Apoliner.

Posebno vnimanie vo bibliotekata prediz-vikuva{e knigata na @ak Burkar Albanija i

Albancite, objavena vo Pariz vo 1921 g. Toa be{e knigata {to Tatko ja ima{e pokraj sebe vo po-slednite migovi od ìvotot i na koja me upa-tuva{e. Tuka be{e i knigata na generalot Moris Saraj, Moeto komanduvawe na istok (1916‡1918), Pariz, 1920 g. Kraj nea be{e i knigata na gene-ralot Anri Dekuan, [est meseci istorija na

Albanija (noemvri 1916 ‡ maj 1917), Pariz 1930 g. Nekoi od ovie knigi bea so posveti na fran-cuski jazik, no te{ko moè{e da se pro~itaat imiwata na prvite sopstvenici. S# be{e pod prevezot na neizvesnosta, na tainstvenosta...

Tatko, francuskite knigi ne gi drè{e klasirani na eden raft, kako {to toa go ~i-ne{e so drugite koi bea rasporedeni, naj~esto, spored tematskite srodnosti. Za prv pat ovie knigi, sobrani od moja strana, na edno mesto, svedo~ea za interesot na Tatko za francuskoto voeno prisustvo vo Albanija, za vreme na Prva-ta svetska vojna, posebno vo Kor~a i vo rodniot Pogradec.

Na po~etokot ne moè{e da se naseti nikakvo li~no tatkovo u~estvo vo nastanite koi bea ubavo obeleàni so pepelta od cigarite na Tatko pri zanosnite ~itawa, posebno vo knigite koi se odnesuvaa na Kor~anskata Francusko-Albanska Republika (1916), ~ii avtori bea niv-

26

nite osnova~i generalot Moris Saraj, koman-dant na Isto~nata Armija, na Solunskiot Front i negoviot toga{en polkovnik Anri Dekuan, direkten osnova~ na Kor~anskata Republika.

Po bilo koj raspored da se ~itaa ovie Tat-kovi knigi, bez negovite ìvi svedo{tva, tie ne moèa da otkrijat nekoi posebni tajni. Be{e o~igledno deka vo niv bea nazna~eni samo naso-kite na nezavr{eniot egzil kon Istok ili kon Zapad.

Kolku i da be{e veren na svojata opredelba negovite sinovi da se {koluvaat za lekari ili za inèneri, vo odbrambenata strategija na se-mejstvoto vo egzil, ednovremeno, vo potsvesta, postojano sonuva{e eden od sinovite da ja pro-dolì isto~nata, a drugiot zapadnata, odnosno francuskata vrska.

Prvata, isto~nata destinacija na negovite iluzii vode{e kon Carigrad, kon Kairo, povr-zana so negovoto otkrivawe na sudskite zapisi

od Bitolskiot kadilak (XIV–XIX vek) i so pro-dolùvaweto na potragata po niv i nivnoto tolkuvawe, a drugata, zapadnata destinacija vo-de{e kon Francija, kon Amerika...

Kriej}i go svoeto minato i svoite neo-stvareni ideali, Tatko stravuva{e za idninata na svoite ~eda za tie da ne im bidat pre~ka na nivniot pat. Sepak, vo mene postojano zajaknu-va{e svesta za veli~inata za Tatkovite opcii vo stradalniot balkanski ìvot i èlbata da ja prodolàm negovata potraga...

I taka se opredeliv da tragam po odamna zaboravenite destinacii na fizi~kite i men-

27

talnite dvièwa vo negoviot ìvot, ~ii tragi bea nabeleàni vo stranicite na nasledenite knigi. Kockata na sudbinata, so toa be{e frlena: potragata, otkrivaweto i prodolùvaweto na Tatkovata francuska vrska zapo~na celosno da go ispolnuva mojot ìvot, veruvaj}i deka eden den }e ja otkrijam nejzinata geneza, najgolemata tajna na tatkovite knigi.

Tatko nitu vo svoite najoptimisti~ki za-misli, ne moèl da pretpostavi deka eden od negovite sinovi eden den }e stasa vo Pariz, da

ja pretstavuva ,,zemjata na egzilot“ Republika Makedonija, (1994‡1999) kako nejzin prv amba-sador vo Francija, otkako prethodno }e ja pret-stavuva Jugoslavija vo Tunis i pri Palestin-skata centrala (1985‡1989). I pri ovii misii gi nosev osnovnite knigi na Tatkovata fran-cuska vrska, ne pomisluvaj}i nitu vo eden mo-ment vo dolgata diplomatska misija, deka tie }e mi pomognat da ja otkrijam tajnata na Tatko-vata francuska vrska...

28

IV

Sudbata te iznenaduva naj~esto tamu kade {to najmalku ja o~ekuva{. So godini minuvav kraj kejovite na Sena, vo zemjata na pariskite bukinisti, koja be{e mo`ebi najgolemata, ve~no prelistuvana enciklopedija na seto ~ove{tvo. Vo taa golema `iva i podvi`na biblioteka, vo koja Borehes go otkriva{e postoeweto na rajot, se povrzuvaa razli~ni vremiwa, narodi, konti-nenti. Knigata ovde be{e mostot koj gi povrzu-va{e i bregovite na minatoto i idninata.

I taka eden den od moite pariski diplo-matski godini, vo edna od brojnite lamarineni kutii, naredeni na eden od kejovite na Sena me o~ekuva{e postojano begliviot signal na semej-nata sudbina. Kutijata na koja be{e zapi{ano so golemi bukvi Otomanska imperija, Turcija, vedna{ go privle~e moeto vnimanie.

Kutijata be{e prepolna so razglednici, fotografii, mapi, medali, po{tenski marki od Otomanskata imperija i nova Turcija. Si ja zamisluvav lamarinenata kutija na bukinistot kako vistinska Pandorina kutija, vo koja, niz razli~ni simboli, po~iva{e vremeto na pa{i, sadrazemi, sultani, vojskovoditeli, jani~ari i na mnogu drugi i od koja trebe{e da se oslobodi eden den nade`ta na duhot na toa ve}e is~eznato

29

vreme. Ima{e i sliki na odredi jani~ari, epi-zodi od poznati bitki na more i na kopno, stari mapi na provincii od Otomanskoto Carstvo.

Ramnodu{no gledav po gordite lica na nekoga{nite vlastodr{ci od koi nekoga{ se trese{e svetot, sega sobrani vo najobi~na la-marinena kutija. Vo eden moment koga sakav da se oddale~am od kutijata vnimanieto neo~eku-vano mi go obzede eden vrzop od fotografii, dokumenti, razglednici. Likot na prvata foto-grafija mi se stori od nekade poznat. Ja izdvoiv fotografijata od drugite. Ubavo ja poglednav. Pa toa be{e slikata na Fethi-bej Okijar, od vremeto koga be{e ambasador na Turcija vo Pariz. Me obzede silna vozbuda. Vo migot mi se naloìja bezbroj pra{awa na koi nemav odgovor.

Kako stignale slikite na Fethi-bej vo ovaa lamarinena kutija na bregot na Sena? Zar ne be{e toa igra na sudbinata i na slu~ajnosta koi me sledaa vo mojata semejna potraga? Bukinis-tot koj be{e blizu do mene ja zabeleà mojata vozbuda. Naseti deka se raboti za otkritie, samo ne znae{e za kakvo. Mu kaùvam oti sakam da go kupam celiot vrzop fotografii i dokumenti so oznakata Fethi-bej Okijar. Ne go pra{uvam za cenata. Duri mu kaùvam deka tie za mene nemaat cena. Podgotven sum da mu platam na bukinis-tot kolku {to }e pobara. Toj zadovolno me po-glednuva, sre}en ja spodeluva mojata radost. Mi gi podaruva slikite. Mi kaùva oti bukinis-tite se najsre}ni koga zasluèno daruvaat knigi. Moèbi i zatoa se bukinisti. Mu kaùvam koj bil Fethi-bej Okijar. Bukinistot gordo se odda-

30

le~uva kon drugite kutii. Kako da se raboti za negovo otkritie. Jas prodolùvam so istata vozbuda da ja gledam fotografijata. Ja vrtam na drugata strana. Na edeniot agol ja zabeleùvam datata, 30 avgust 1930 godina, a kraj nea pe~at na vesnikot Peti Parizien, so naznaka Fethi-bej Okijar, minister na Turcija. Na drugata foto-grafija e zabeleàno: Fethi-bej Okijar, amba-sador na Turcija, 7 april 1925 godina. Na ovaa fotografija tatkoviot vujko be{e vo sve~ena ambasadorska ode`da, sednat na fotelja, kraj kaminot vo sve~eniot salon na rezidencijata, vo o~ekuvawe na poseta na nekoja vidna li~nost. Nad kaminot, golem yiden ~asovnik pokaùva to~no 9 ~asot i 20 minuti, vo eden od pariskite denovi na ambasadorot Fethi-bej Okijar.

Se podgotvuvam da zaminam. Go baram so pogledot bukinistot za da mu zablagodaram. Toj prijduva. Na zaminuvawe mi ja otkriva tajnata kako se na{le ovie fotografii vo kutijata od lamarina so dokumenti od Otomanskoto Carstvo. Bukinistot, otkupil eden del od zastarenata dokumentacija na vesnikot Peti Parizien, ve-ruvaj}i, deka, eden den nekomu }e mu se najde. Na zaminuvawe bukinistot mi podaruva eden star broj na spisanieto Ilustrasion, broj 3893 od 12 oktomvri 1917 godina. Mi veli deka vo spi-sanieto ima interesni napisi za Balkanot. Za-po~nav nabrzina da go prelistuvam spisanieto. Vedna{ mi padna v o~i klu~nata ilustrirana statija so sliki od mojot roden Pogradec pod naslov: Uspeh na Isto~nata armija ‡ zazemen e Pogradec na bregot na Ohridskoto Ezero.

31

Slu~ajot go odre~uva{e svoeto postoewe. A zar slu~ajnosta ne zavr{uva naj~esto vo samata sudbina? Od kutijata na bukinistot sigurno mi namignuva{e samata sudbina. Kakvo novo neo~e-kuvano otkritie!

Zar be{e mo`no? Otkritieto na slikite na Fethi-bej Oki-

jar od vremeto koga be{e ambasador na Atatur-kova Turcija i napisot za bitkata za Pogradec 1917 g., se slu~uva{e pri krajot na mojata mi-sija kako ambasador vo Francija...

Bukinistot vedna{ mi razjasni kako se na{le ovie fotografii vo limenata kutija, a za spisanieto nema{e {to da mi kaè. Eden den toj otkupil del od starata fotodokumentacija

na vesnikot Peti Parizien. Ovde, kraj Sena, fotografiite kako po amanet na sudbinata o~e-kuvale da se najdat vo vistinski race...

So spisanieto zamisleno, nurnat vo balkan-skoto vreme, srede Pariz ~ekorev kraj bregot na Sena. Ne prestanuvav da gi gledam fotografiite i da go prelistuvam spisanieto. Vo moite idni zapisi trebe{e da ja otkrijam vrskata pome|u niv, vrskata pome|u dve vremiwa od tatkoviot ìvot ‡ Pogradec od vremeto na Prvata svetska vojna i zaminuvaweto za Carigrad. Moèbi vo ova otkritie se krie{e tajnata za tatkovata francuska vrska. Moèbi! No trebe{e da mine u{te mnogu vreme...

32

V Ostanaa pretpostavkite deka eden den }e

se podotvori vratata na svetot od Tatkovata tainstvena francuska vrska, tolku nasetuvana vo moite potragi vo negovite knigi. Sepak, osta-nuva{e vremeto da si go stori svoeto. I go stori...

Zar mo`e{e sudbinata, tragaj}i po isto-rijata na Tatkovite knigi, kako alternativa na balkanskata istorija, da mi napravi pogolem dar vo dolgove~niot semeen egzil, otkolku vistin-skoto vra}awe od egzil, vo rodniot Pogradec, na albanskiot breg na Ohridskoto Ezero, po celi {eeset godini otkako na dvogodi{na vozrast, so semejstvoto ja minavme nevidlivata granica srede Ezeroto i se najdovme vo druga zemja, vo Make-donija, vo zemjata na spasot za nego i za nego-voto semejstvo vo edna dale~na i temna no} na 1942 godina, potonata vo zaboravot na vremeto.

Zaminavme tainstveno, pod zakani i so smrtta zad peticite, razdeleni zasekoga{, nebare osudeni na ve~nina na dvata brega na egzilot na golemoto Ezero, na{ata posledna tatkovina... Taa stu{ena no}, pred {eeset godini, vo na{ata semejna sudbina. Na{eto kaj~e, {to go nose{e na{iot opstanok, uspe{no im prko-se{e na branovite. U{te nekolku o~ajni~ki

33

zavesluvawa, pa nie }e ja mineme granicata koja ne be{e ozna~ena, no site silno ja ~uvstvuvav-me, duri do dlabinata na na{ite utrobi. Ozna-~en na samiot prag na ìvotot od granicata, zadràn vo toplata maj~ina pregratka vo no}nata ti{ina, pred pristanot na drugiot breg, spored se}avawata na Majka, sum velel:

„Odime vo Adep (Pogradec)!“ A nie vsu{nost begavme od rodniot grad!

Dodeka patuvavme kon drugiot breg Majka ne prestanuvala da go moli boga sre}no da ja mi-neme granicata. I site vo kajakot koj {epo-tum, koj mol~e{kum verno ja pridruùvavme Majkinata molitva. Koga stignavme sre}no na drugiot breg, nie ottoga{ ne prestanavme da veruvame vo boga...

Predodreden od sudbinata da ja zapi{uvam semejnata hronika vo egzil, so stranici za ì-votot i za smrtta vo nea, od dvete strani na gra-nicata, doìvuvaj}i go padot na stalinisti~ko-komunisti~kiot reìm, vo rodnata zemja Alba-nija, koj be{e neprikosnoven gospodar na gra-nicite, a nie nivni golemi zalo`nici, pa i sa-mite stanavme lu|e‡granici, bev beskrajno iz-nenaden, koga od rodniot Pogradec, vo proletta 2004 godina stasa aber deka po inicijativa na ~etiriesetina intelektualci, me proglasile za po~esen gra|anin.

Pi{uvaj}i, nikoga{ odnapred ne razmislu-vav, a u{te pomalku veruvav deka knièvnosta nosi slava. Naprotiv, otsekoga{ pove}e veru-vav vo pi{uvaweto kako ma~eni{tvo so koe se isceluva dlaboka bolka ...

34

Koga dojde aberot za kone~nata presuda na sudbinata za vra}aweto od egzil, re~isi i ne-ma{e so kogo da ja spodelam radosta. Gi nema{e pove}e onie na koi{to ìvotot im pomina vo nadevawe, vo prv red, Tatko i Majka, da go stig-nat vra}aweto. Gi nema{e nitu trojcata po-stari bra}a, i tie rodeni vo Pogradec, so po-stojani ìvi spomeni i kaùvawa za detstvata pominati tamu. Kakvo poigruvawe na sudbina-ta! Samo jas go stignav vra}aweto.

Se vra}av vo mojot Adep {to go napu{-tivme so ~unot na sudbinata pred {eeset godi-ni. Sega jas bev sam vo ~unot, li{en od topli-nata na Maj~inata pregratka koja tolku mi ne-dostasuva{e vo ovie migovi brodej}i kon dru-giot breg na egzilot. Brodev i gi ostvaruvav èlbite na bliskite, a is~eznati, ostaven sam da go odboleduvam moeto vra}awe.

Taka ti e na kletiot Balkan, nikoga{ da ja dostigne{ vistinskata polnota i sre}a na ì-votot. Tuka prerano se vesti zalezot na sonce-to. Preovladuva ~uvstvoto na prebrzo izmina-tiot ìvot. Re~isi po pravilo, lu|eto vo egzil, prese~eni vo du{ata od granicata, ne prestanu-vaat, vo tekot na celiot ìvot, da go sonuvaat ìvotot na drugata strana od granicata.

Vo mojot slu~aj be{e toa golem, postojan son, ponekoga{ dofatliv, jasno prenesliv vo ja-veto, a drugi pati nejasen, nedofatliv i izguben vo zaboravot. Samo vo sonot, koga }e se najdev otade granicata, vo rodniot grad, ostanuvav ne-zabeleàn od nikogo. A koga }e ja minev grani-cata, oddaleku, blizu rodnata ku}a kraj Ezero-

35

to, mi se pokaùva{e ~ovek so uniforma i so oru`je v raka, i migum se budev. Se osloboduvav od stravot vo sonot, koj me slede{e so godini... Nikoga{, ni vo son, ne moèv da gi pominam nekolkute ~ekori do ku}niot prag...

Koga prvin si zamina Tatko, a po nekolku

godini i Majka, so bolkata po predvreme zami-

natite sinovi, mi se vra}a{e stariot son, so

poza~esteno minuvawe na granicata. Se dobli-

ùvav do ku}ata. Pove}e pred nea go nema{e

~ovekot vo uniforma i so oru`je v raka. Sega

slobodno go minuvav ku}niot prag. Vleguvav vo

ku}ata. No, taa be{e prazna. Site nejzini ì-

teli bea odamna zaminati, is~eznati... Se ka~u-

vav na ~ardakot, poglednuvav kon neboto vo

potraga nad Ezeroto, po oblak, kako onoj od

platnata na [agal, koj prenesuva edno semejstvo,

oslobodeno od site granici, pome|u zemjata i

neboto. Si go doìvuvav, samo nasone, neostva-

renoto vra}awe na Majka i na Tatko, na bra}ata

i na site bliski, vo mrtviot dom na semejstvoto,

so site `rtvuvani ìvoti. Vo ovoj dom kraj

Ezeroto, jas trebe{e da bidam proglasen za po-

~esen gra|anin...

I taka dojde vremeto sonot da stane jave,

a javeto son. Nekoga{ progoneti od rodnata

grutka, so zabraneto vra}awe, duri i vo soni{-

tata, se stavav vo pozicija da se prenesam od

ispi{anite stranici na semejnata hronika, na

nejzinata metafizika, vo realnosta na edno drugo

vreme, koe veruvav deka pove}e nikoga{ nema da

mi pripa|a...

36

VI

Osamna i toj den vo mojot ìvot. Pojdovme kon makedonsko-albanskata granica, kon Pogra-dec, so bliskite od semejstvoto. Kako po obi~aj, zaprevme pred samata granica, koja prodolù-va{e vo Ezeroto, kaj Manastirot Sveti Naum, toa neodminlivo svetili{te na semejniot egzil, na taa ramnote`na to~ka pome|u ~ovekot i pro-storot, pome|u ekstazata na veruvaweto i neiz-vesnosta na postoeweto.

Nekoga{, spored semejnata legenda, na{i predci go ~uvale Manastirot. Ovde, i porano, otkako preminavme od ovaa strana na granica-ta, postojano doa|avme, site od semejstvoto. Doa-|a{e i Majka za da zapali sve}a vo Manastirot velej}i deka, u{te koga bila mlada nevesta, toa go pravela so nejzinata svekrva, kako i site drugi risjani i muslimani od Pogradec.

Doa|a{e ovde i Tatko, za da si ja rastopi golemata nostalgija vo du{ata, so koja te{ko go podnesuva{e ìvotot zad granicata, iako toa nikoga{ ne ni go pokaùva{e. Doa|aa tuka i moite bra}a so golemata tatkova dulbija, pood-blizu da go gledaat rodniot Pogradec. Doa|aa tuka i pripadnici na drugite generacii od se-mejstvoto, pred toj golem balkanski yid, pred taa granica koja be{e nevidliva vo sinata ezer-

37

ska povr{ina, a vidliva na bliskite ridovi, niz krivulestata potkastrena {uma i niz bod-likavata ìca. Doa|av i jas vo ova svetili{te so moite bliski, no i so prijateli od golemi dale~ini...

Edna godina, na golemata karpa, pred Ma-nastirot, visnata kako balkon nad Ezeroto, blizu nevidlivata granica vo vodata, se najdov so poe-tot na {panskiot egzil Rafael Alberti koj ~eti-rieset godini, od edniot breg na Atlantskiot Okean, gi dovikuval svoite, od drugiot breg, vo rodniot Kadiz. Jas sum ovde postojano vo prolo-mot, kaùva{e poetot, na samiot breg, svrten postojano kon po~etokot, kako i moreto, ne moàm da otstapam. Zatoa sum tuka, postojano pottiknuvan da si go slu{am glasot srede bra-novite.

I jas si imav pravo na svojot ritual na bregot pred Manastirot, zagledan preku grani-cata, vo rodniot grad. Taka be{e i ovoj pat, makar {to, po malku vreme, trebe{e da ja minam sudbin-skata granica.

Stanuvam po~esen gra|anin na taa dale~na to~ka na horizontot koja, otade nevidlivata granica vo Ezeroto, polovina vek se zgolemu-va{e vo mojata bujna egzilska imaginacija i neizle~iva melanholi~na nostalgija. Zapirav ovde, pred Manastirot, kako pred nekoe anti-svetili{te na moite propu{teni veruvawa, na site mo`ni isceluvawa.

Stignuvav na zadocnetiot oma` na is~ez-natite heroi na semejniot egzil. Toa be{e niv-niot svet oma`, na koj, nebare i transcedentno,

38

imaa pravo, a jas, po{teden od smrtta, im go dolèv. Tie }e go praznuvaat moeto, a so toa i svoeto vra}awe...

Se najdov povtorno na drugiot breg na ezeroto, {eeset godini podocna, na bregot na anti-egzilot. Bev so site, a kako nikoga{ sam. Sudbinski sam. Site moi neispi{ani liv~iwa, ~ie sogoleno steblo bev samiot jas, stebloto na semejnata saga, vrz koi treba{e da se dopi{uva gor~livata vistina na egzilot, se veeja, nebare otkinati od nekoi nepostojni godi{ni vremiwa. I samiot, vo tie migovi, koga knigata stanuva{e ìvot a ìvotot kniga, kako da ne bev dokraj svesen deka moeto vra}awe vo rodniot Pogra-dec, ozna~uva{e nova granka na moeto semejno steblo...

So solzi vo o~ite, koi naviraat sami pri vra}awe od egzil, i so site zadràni solzi na is~eznatite bliski, gi kaùvav ta`nite sve-do{tva za ìvotot od drugata strana na grani-cata. Mladi, deca, vo rosata na ìvotot, ~itaa fragmenti od svedo{tvata za Tatkovite knigi, na nivniot maj~in jazik i na drugi jazici. Tie go ~itaa pasaòt za vra}aweto na edno nivno dru-gar~e, od nekoe drugo vreme, vo rodniot Adep...

I taka, kone~no, is~ezna taa granica po-radi koja bevme vo egzil, kako posleden balkan-ski yid. Granicata poradi koja Majka prerano ostare, a Tatko zasekoga{ gi zagubi iluziite na novite zaminuvawa, bez koi mu se gube{e smis-lata na preostanatiot del od ìvotot.

Dali vra}aweto od egzil treba{e da go ozna~i i krajot na mojata albanska i balkanska

39

semejna saga? Predocna vraten vo tatkovata Itaka, ne mi preostanuva{e ni{to drugo osven da tragam po pri~inata za negovite prvi egzil-ski fugi. Veruvav deka vo potragata po Tat-kovite begstva, sam i so svoeto semejstvo, ko-ne~no gi otkrivav site koti na negovite zami-nuvawa od Pogradec do Carigrad i Kairo, so brod preku Dra~ i Italija, vo dvaesettite go-

dini na XX-ot vek. Potoa, vo triesettite go-dini, sledea negovite zaminuvawa vo Bari, Brin-dizi, Rimini, Venecija i Rim, na edinstvenoto patuvawe so Majka, i, na krajot vo ~etirieset-tite godini negovoto kone~no zaminuvawe vo egzil, od Pogradec, najnapred vo Struga, pa potoa vo Skopje.

Vo itinererot na Tatkoviot egzil, po koj se dvi`e{e so godini mojata imaginacija, so spomeni koi mi gi ka`uva{e, so seta miste-rioznost, bleska{e godinata 1917 koja ja krie-{e tatkovata, francuskata vrska, od vremeto na Prvata svetska vojna, osobeno vrskata so francuskiot zapovednik na Pogradec, koman-dantot, toga{ polkovnik, a podocna general na francuskata armija Eduar Ogist Ipolit Mortje.

Jazolot na tainstvenata Tatkova vrska za-po~na da se razvrzuva tokmu na denot na moeto vra}awe vo Pogradec, kako spored nekoe nepred-vidlivo scenario na sudbinata.

Izgubenata zemja povtorno stanuva{e moja. Bev zagledan kon sprotivniot breg na egzilot. Od zanesot me ottrgna blagiot glas na stariot prijatel pisatelot i lekar od Pogradec Misto Markaj:

40

‡ Najposle se vrati vo tvojot Adep... So godini te ~ekavme.

‡ Malkumina se vrativme... Postarite ne stignaa...

‡ Neka im e leka zemjata... Ti ni gi nosi{ vo svoeto delo...

‡ Drugo i ne mi preostanuva! ‡ No sega zemjata ti e otvorena! Gi nema

granicite! ‡ Taka e! Gi nema i lu|eto koi go vardea

na{eto vreme. Pomina polovina vek. Na na{i-te im be{e zabraneto da se se}avaat na mina-toto...

Misto Markaj, pisatel, so postojano bla-goroden izraz, vo gradot be{e poznat i kako lekar i kako prijatel na poetot Lazgu{ Po-radeci. Se interesira{e za ponatomo{noto pi-{uvawe na balkanska saga. Vra}aweto vo rod-niot Pogradec obvrzuva.

‡ Dobro, ‡ mu rekov, ‡ no s# u{te tragam po Tatkoviot ìvot vo Pogradec, osobeno za vreme na francuskata okupacija vo 1917 g. Otkriv deka go poznaval francuskiot komandant na zo-nata na Pogradec, Eduar Mortje...

Misto Markaj, vidlivo iznenaden, me po-gledna, a jas go zapra{av:

‡ Kako moàm da dojdam do soznanija za komandantot Mortje? Dali znae{ koj bil toj?

‡ Se razbira deka znam. Eduar Mortje be{e na{ zet. Se oèni, dodeka be{e komandant na voenata francuska zona vo Pogradec, so Atina Lazar, sestra na mojata baba. Imam i fotogra-fija od ven~avkata...

41

Taka ti e so istorijata na Balkanot. Po-lovina vek o~ekuva{ zna~aen rasplet na nekoj nastan. Minuvaat generacii. Se razminuvaat vremiwa. I koga ti se ~ini deka preovladal zaboravot, odnenade`, nekoj od potomcite, ti go ka`uva klu~niot i presvrten nastan, so nevi-dena lesnina...

42

VII

Taka knigite, pi{uvani vo potraga po

patot na vra}aweto od egzil, stanaa mostot preku

koj treba{e da se mine bezdnata na vremeto i da

se stasa do ovoj den. Na denot na proslavata,

Misto Markaj mi dade primerok od vesnikot

Koha (Vreme), od 31 mart 1923 g., objaven vo Kor~a

i primerok od knigata, na Lazgu{ Poradeci,

Albanskite u~ili{ta vo Pogradec, objavena

vo 2002 g., a koja se odnesuva{e za albanskite

u~ili{ta, otvoreni za vreme na francuskata oku-

pacija, vo 1917 g. Go drèv vo racete vesnikot,

beglo go prelistuvav i eden od napisite mi go

zapre zdivot. Se odnesuva{e na Tatko. Toj, sim-

boli~no, treba{e da mi vrati del od negovoto,

tolku dolgo i gri`livo zatajuvano vreme. Se

otkrivaa nepoznatite tajni na Tatkovoto vreme

koe moè{e da se naseti od zatskrienite knigi

vo negovata biblioteka i od poslednite zbo-

rovi, izgovoreni na francuski jazik.

Treba{e da minat dvaeset i {est godini

od Tatkovoto zaminuvawe, pa samo edna stra-

nica od vesnikot Koha da gi oìvee, da gi raz-

branuva zatajuvanite zna~ewa na francuskite

knigi od Tatkovata biblioteka, nekoi obele-

ùvani so pepelta od cigarite pri negovite

43

damne{ni ~itawa, da ozna~i nov predizvik vo

potragata po tatkovoto francusko vreme. Do ovoj mig ne moè{e da se nasluti nikakvo

li~no Tatkovo u~estvo vo burnite nastani, koi se odnesuvaa na kor~anskata Francusko-alban-ska republika i na nejzinoto pro{iruvawe kon Pogradec, vo periodot od 1916 do 1920 g.

Sega stanuva{e razbirlivo i prisustvoto na knigite vo tatkovata biblioteka od genera-lot Moris Pol Emanuel Saraj, polkovnikot Anri Dekuan i majorot @ak Burkar. I spored koj bilo raspored da se ~itaa ovie knigi od Tatkovata biblioteka, bez negovite ìvi sve-do{tva, bez podatocite koi gi otkriv vo Pogra-dec, pri moeto vra}awe, ne moèa da otkrijat nikakvi posebni tajni...

Bibliotekata e izvorot na golemite ilu-zii na ~itatelot. No zar novata kniga ne moè da go promeni poredokot na ideite, na vredno-stite, da predizvika semo`ni novi valencii na zna~ewata kako i pri najsloènite hemiski reakcii? Takva kniga jas drèv vo svoite race. Toa be{e tokmu knigata Albanskite u~ili{ta vo Pogradec koja, za àl, ne moè{e da stigne do Tatkovata biblioteka vo negovoto vreme. So zanes ja prelistuvav knigata kraj Ezeroto.

Otkrivaweto na ovaa kniga $ dade sosema nova perspektiva na potragata po tajnite koi gi krieja Tatkovite knigi. Dotoga{ nema{e nikakvi tragi, dokumenti, nitu negovi spomeni za da se otkrie dvegodi{niot period na Tatko-vata francuska vrska. Se najdov srede otkrie-nite Tatkovi svedo{tva, pred razre{nicata na

44

edna odamna zavr{ena vojna, Golemata vojna na Balkanot, pred re~isi eden vek. Vistina, ima{e i drugi vojni po nea, no ovaa vojna, po svoite zna-~ewa i po posledicite nikako ne zavr{uva{e i zasekoga{ ostanuva{e Golema vojna na Balka-not. Ne moèv da poveruvam, deka tolku docna vo ìvotot, edno se}avawe, zad silniot prevez na ti{inata, moèlo da teì, da pritiska vo svesta, za da pomine vo katarzi~ni zborovi koi ja osloboduvaa vistinata.

Si postaviv zada~a, nebare vo li~en re-van{ kon istorijata, da tragam po balkanskata epizoda na francuskite vojnici, polkovnici, generali, komandanti, so koi se vkrstil Tatko-viot ìvot u{te vo samata mladost, vo vremeto na Golemata vojna.

Koi bea tie vojnici, dojdeni od site strani na svetot, pripadnici na site rasi, na pove}e nacionalnosti i veri, koi na Balkanot ne se sudrija samo so vistinata na nekolku narodi tuku i so nivnite obi~ai i mentaliteti, so nivnata beda i so poti{tenosta po èstokite Balkan-ski vojni? Sakav prvin da dojdam do vistinite za niv, a potem do vistinite na nivnite golemi i mali bitki, za nivnite porazi i pobedi, po-demi i padovi, da go prodolàm patot na potra-gata nazna~en vo Tatkovite francuski knigi, dobieni kako podarok od francuskite vojnici.

Patot, najnapred me vode{e kon Solun, sredi{teto na vojskite na Isto~nata armija, na ~ie ~elo se nao|a{e generalot Moris Saraj. Ovoj pat me vode{e i do osnovaweto na Kor~an-skata Republika, od strana na polkovnikot

45

Anri Dekuan i, na krajot, do rodniot Pogradec i do komandantot Eduar Mortje, kako i do negoviot prijatel majorot @ak Burkar. Otkri-

vav eden mal „zagovor“ na francuskite gene-rali. Poddrùvaj}i ja albanskata Kor~anska Republika, nekoi od niv doa|aa vo sudir so francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni ra-boti i so Ministerstvoto za Vojna, navodno poradi zastranuvawe od oficijalnata linija na sojuznicite. Gi obvinuvaa za albanofilstvo, za svirewe spored svoi noti vo planiranite po-bedni~ki mar{evi koi, spored pretpostavenite vo Pariz, ne vodele kon ostvaruvawe na stra-tegiskite voeni planovi i interesi vo Gole-mata vojna, tuku do nivnite li~ni i politi~ki himeri i voznesi na balkanskite boi{ta, od koi se o~ekuva{e razre{nicata na svetskata vojna.

Francuskite oficeri vo Golemata vojna

moèa da bidat obvinuvani i za „makedonofil-

stvo“. Soo~eni vo direkten kontakt so nasele-nieto vo Makedonija, tie moèa da sozdadat vrz osnova na li~ni iskustva jasna pretstava za po-sebniot etni~ki sostav na Makedoncite, na-sproti postojanite propagandi. Taka, na primer, Edmon Bu{ie de Bel, na visoka funkcija vo glavniot {tab na Isto~nata armija vo Solun, prestojuvaj}i celi dve godini vo Makedonija za vreme na odlu~nite bitki }e ja napi{e knigata Makedonija i Makedoncite (objavena posthumno vo Pariz vo 1922 godina i nagradena od Francus-kata akademija), vo koja so avtenti~ni svedo{tva

}e svedo~i deka „Makedoncite imaat svoj govor

koj ne e ni srpski ni bugarski“, tvrdej}i izri~ito

46

vo knigata oti „bi se napravila ogromna gre{ka ako na Makedoncite se gleda kako na etni~ka materija {to mo`e da se mesi i doteruva po

volja“. Edmon Bu{ie de Bel ne stigna so svoite soborci da ja proslavi pobedata minuvaj}i niz Triumfalnata porta vo Pariz. Toj zagina vo 1917 godina vo zavr{nite bitki vo Makedonija i e pogreban vo Francuskite voeni grobi{ta vo Skopje. No negovata kniga za Makedonija i Make-doncite, ostana dragoceno svedo{tvo za u{te edna Mala bitka vo Golemata vojna {to ja vodea francuskite vojnici na vistinskoto razbirawe na Makedoncite na Balkanot, nadovrzuvaj}i se na dragocenite prilozi na poznatite francuski go-lemi avtori kakvi {to bea nobelovcite Anatol Frans, Romen Rolan, potoa na Anri Barbis, @an Ri{ar Blok, Viktor Margerit, Fransis ^urden, [arl Vildrak, Mi{el Merle, nau~nikot slavist Andre Mazon i mnogu drugi.

Mi preostanuva{e da pojdam po genezata

na „zagovorot“ na francuskite generali, vo prilog na vistinata za Albancite. Potragata

treba{e da zapo~ne od prviot „zagovornik“, pa, na krajot, da se stigne do posledniot komandan-tot Eduar Mortje, podocna general, Tatkoviot prijatel od mladosta, glavniot protagonist vo Tatkovata francuska vrska.

No toa be{e dolg, mnogu dolg pat... Patot zapo~nuva{e vo Solun, vo general-

{tabot na Moris Saraj, vo kampot na brades-

tite vojnici na Istok (Poilus d'Orient). Prido-nesot na ovie francuski generali vo nivnata proalbanska bitka be{e golem, no, vo vremeto

47

na stalinisti~kiot komunizam, be{e nepraved-no marginaliziran, prepu{ten na zaboravot. Gi

smetaa za pripadnici na „francuskiot imperi-

jalizam“, koi, vo sprega so nivnite „lakei“, al-banskite begovi, vladeeja so jugozapadniot del na raspar~enata Albanija, za vreme na Golema-ta vojna...

Treba{e da mine re~isi eden vek pa, so padot na komunizmot i na granicite vo Alba-nija, vo rodniot Pogradec, na denot na vra}awe-to, da zapo~ne da se otkriva vistinata za fran-

cuskite generali, za nivniot proalbanska „za-

govor“, za nivnite neobi~ni sudbini vo koi be{e vpleten i Tatkoviot `ivot...

48

VIII

So oìveanite Tatkovi svedo{tva i knigi, se najdov pred nepoznatite stranici na edna odamna zavr{ena vojna. Toa be{e Golemata vojna koja s# u{te ostanuva{e ìva na Balkanot so svoite nezgasnati zna~ewa.

Treba{e bezdrugo da zapo~ne potragata po

vistinata za glavniot „zagovornik na albano-

filstvoto“, komandantot na Isto~nata armija vo Solun generalot Moris Saraj, i toa tokmu od negovata kniga vo Tatkovata biblioteka,

Mon commendement en Orient (1916‡1918), objavena vo Pariz vo 1920 g. Te{ko moè{e da se otkrie od koga Tatko ja poseduval ovaa kniga, od kogo ja dobil, a od koja ne se odvoi do krajot na ì-votot. Taa kako da mi be{e ostavena vo amanet

za, eden den, da svedo~am za „proalbanskiot za-

govor“ na francuskite generali ~ij za~etnik be{e bezdrugo, tokmu generalot Moris Saraj.

Patot vode{e prvin kon Solun, pa preku Kor~a za, najposle, da se stigne vo Pogradec, vo sledeweto na albanofilskata linija na fran-cuskite visoki oficeri koja be{e sprotivsta-vena na onaa dràvnata, sproveduvana preku francuskoto Ministerstvo za vojna i na Mini-sterstvoto za nadvore{ni raboti.

49

Vo toa vreme, Solun be{e vistinski Vavi-lon, Balkanvavilon na narodi, veruvawa, rasi. Se izvi{uva{e kako edna misti~na tvrdina od crkvi, xamii, sinagogi, niz koi o~ajnite verni-ci, vo vremeto na Golemata vojna, ispra}aa kon neboto edna zaedni~ka molitva za spas vo tie te{ki vremiwa.

Mnogumina od dov~era{nite otomanski eliti, koi ne moèa da se pomirat so porazot, bea gotovi da vodat svoi vojni. Da go odbranat nekoga{niot Vavilon na nivnite predci, vo koj spored niv caruvala me|usebna tolerancija, raz-birawe, soìvot. Kraj Beas-kule, taa mala oto-manska tvrdina, se izvi{uva{e novata vavilon-ska tvrdina od vojski na dvaesetina narodi, so koja rakovode{e genralot Moris Saraj. Dojdoa mnogu mladi lu|e, so silni mlade{ki iluzii, oso-koleni so silni patriotski ideali, ostavaj}i gi svoite ìvoti, pokoseni od malarijata i od drugi bolesti, u{te pred da se najdat na bojnoto

pole. Tie {to ginea na frontot bea „posre}ni“ od onie {to umiraa od bolestite.

Generalot Moris Saraj be{e komandant i na ednite i na drugite. Toj stigna na Balkanot so skr{eno srce. Po bitkata na Marna, po Ver-dun, strategisko upori{te vo Golemata vojna, ge-neralot Saraj, komandant na Tretata Armija, treba{e da zamine vo Solun, na ~elo na {totuku formiranata Isto~na armija. Makar {to za-padniot front be{e glaven vo Golemata vojna, kade so godini se vodea najkrvavite bitki vo istorijata na Evropa, balkanskiot front, be{e nepravedno minimiziran.

50

Generalot Saraj, so svojata armija, koja be{e sozdadena otkako Bugarija zastana na stra-nata na centralnite sili, stigna predocna za da gi spasi srpskite vojski. Vojskite na sojuzni-cite, pod negova komanda, so godini ja o~ekuvaa golemata presudna bitka. Na generalot mu pre-ostanuvaa malite bitki od koi ne se izleguva kako kone~en pobednik, dostoen za slava. Gene-ralot Saraj treba{e da izvr{i pritisok vrz germanofilskiot gr~ki kral Konstantin da mine na stranata na sojuznicite ili da abdicira. Za da go za{titi levoto krilo na Isto~nata armija od avstrisko-bugarskoto nadirawe i so cel da se povrze, na Zapad, so italijanskata sojuzni~ka armija, polkovnikot Anri Dekuan, predvodej}i edna voena edinica ja formira malata albanska Republika Kor~a, na del od teritorijata na raspar~enata Albanija.

Svesen deka nikoga{ nema da stane herojot na golemite bitki koi se vodea na severnite boi{ta i deka nikoga{ nema da pomine niz go-lemata Triumfalna porta vo Pariz, so pobed-nicite, generalot Saraj si ostanuva{e pomiren so sjajot i so bedata na svojota voena misija. Vo migovi na osama, s# pove}e veruva{e deka nekoj, tokmu vo zaletot na negovata kariera koga, po Verdun i Marna, treba{e da se najde na edna od ~elnite pozicii na general{tabot na Fran-

cuskata armija vo Pariz, „go spu{ti na zemja“, ispra}aj}i go na Balkanot, vo vavilonskiot Solun.

Generalot treba{e da se razdeli i od svo-jata mlada i ubava svr{enica. Zlite jazici ve-

51

lea deka na generalot mu preostanuvalo da vodi dve golemi bitki: da bide pobednikot na Isto~-niot front i da $ se vrati ìv i zdrav, {to poskoro, na svojata mlada nevesta. Zatoa, spo-red nekoi istoriski analiti~ari, se pokaù-va{e kako premnogu re{itelen a, spored, drugi, i neposlu{en pred svoite pretpostaveni vo Pariz. Se ~ine{e deka saka{e nekako prebrzo da gi re{i problemite na balkanskiot front. Ima{e migovi koga se ~uvstvuva{e, na fron-tot, kako general vo lavirint koj go bara, so svojata vojska, izlezot vo pobedata koja, so go-dini, ne se najavuva{e.

Vo nekoi migovi se ~uvstvuva{e kako osa-men baron, vo balkanskata pustelija, koj pre-stanuva{e da ispra}a nostalgi~ni pisma do svo-jata sakana. Me|utoa, toj ima{e i postojani ne-soglasuvawa so pretpostavenite od pariskata centrala, posebno od Ministerstvoto za vojna-ta, osobeno koga be{e vo pra{awe pragmati~-nata strategiska voena vizija na terenot. Toj veruva{e deka generalstvoto se zdobiva i se odbranuva samo na bojnoto pole, pri silnata mirizba na barutot i krvta. Ne retko, i za instrukciite koi doa|aa od general{tabot, po analizata na podatocite od site centri vo francuskata metropola, toj sekoga{ ima{e svoj odgovor, svoi kontrainstrukcii. Negovite li~ni, radikalni stavovi naj~esto gi povrzuvaa so negovoto masonstvo i levi~arstvo. Toj znae{e deka samo triumfot vo edna golema bitka mo-è{e da go izvle~e so slava od Balkanot, no, isto taka, odnapred be{e ubeden deka nema da

52

bide generalot, komandantot na presudnata bitka. Mu preostanuva{e da se zadovoli so slavata na malite bitki. Na svoite pot~ineti ~esto im se doveruva{e:

„Na{ata najgolema pobeda }e bide ako na ovie nama~eni ìteli na balkanskiot pekol,

im vleeme malku nade` za ìvot“. Generalot Saraj be{e svesen deka na Bal-

kanot ne moè da se izvede nekakov napoleonov-ski podvig, nekoja golema pobeda nad protivni-cite. Minaa tie vremiwa, a i samiot Napoleon, na krajot, ne zavr{i slavno. Na generalot Saraj mu preostanuva{e da veruva vo pobedata von voe-nite tran{eja, da gi razbere lu|eto okolu niv, tie ve~ni gubitnici vo vojnite. êsto, od svo-jot generalski kabinet vo Solun, ostanuva{e zagledan kon patot Via Ignacija, kon toj del od golemiot rimski pat, zamislen i ostvaren kako izlez od Balkanot, a sega prekinat most pome|u Istok i Zapad. Zar ne treba{e ovoj most da gi vrati Balkancite vo Evropa?

53

IX

Gradot Solun, po Balkanskite vojni i po padot na Otomanskata Imparija, ìvee{e so site fantomi na minatoto i so nade`ta vo idni-nata. Site o~ekuvaa vojnata da donese nekakvo novo razbranuvawe, razmestuvawe na razli~nite narodi, so razli~ni mentaliteti, jazici, reli-gii, sudbini. Narodite, koi pod dolgove~nata Otomanska imperija si go imaa spaseno svojot identitet, so jazi~nata i so verskata avtonomi-ja, po nejziniot pad, nastojuvaa da zazemat {to podobri pozicii, da se nadredat edni na drugi, vo procesite na formirawe na nivnite dràvi-nacii.

Zapadnite sili, niz svoeto prisustvo i vlijanie treba{e da ja odràt i da ja stimuli-raat novata hierarhija na balkanskite narodi, spored nivnite interesi. Straotnite Balkan-ski vojni, kako posledica, ja pokaàa seta svoja beda, so masakrite, so delbite, so preselbite na pomalku mo}nite narodi... Nekoga{ ovie naro-di ìveele vo sloga i vo razbirawe. Tie ne se ubivale me|usebno, ne se istrebuvale... A sega, Bugarite vojuvaa protiv Srbite, Grcite protiv Bugarite, re~isi site ovie protiv Albancite, Makedoncite... I ne prestanuvaa da se pletat zakrvaveni granici pome|u niv. Se slu~uva{e,

54

mo{ne ~esto se slu~uva{e, bra}a da se najdat vo sprotivstaveni vojski i da pukaat edni kon drugi. Utroto }e se najdea vo edna vojska, a no}ta prebeguvaa vo druga. Naselenieto ìvee{e vo o~ajna beda, re~isi vo urnatini...

Na momenti, Moris Saraj si se gleda{e kako general na balkanskite urnatini. Veru-va{e deka, na krajot, moè da se stane i pobed-nik na ovie urnatini, da se poddrì pobedata, na smetka na porazot na drugite. Vo vremeto koga se budea balkanskite nacionalizmi so nevero-jatna ksenofobija, Moris Saraj ja gube{e na-de`ta vo golemata pobeda. Balkanot stanuva{e golemo bojno pole, a generalot, u{te pred da se najde vo nego, kako da be{e faten vo stapica. Vo vojnata ne ginea protivnicite, tuku ginea ovie nesre}ni lu|e koi veruvaa deka se oslobo-deni od edno ropstvo, a vleguvaa vo drugo, moèbi u{te poneizvesno i poèstoko od prethodnoto.

Generalot Saraj be{e primoran, od druga strana da go za~uva edinstvoto na sojuzni~kata vojska, sostavena od iljadnici vojnici od raz-li~ni nacionalnosti. Treba{e da se postigne i nu`nata harmonizacija, pod negovoto rakovod-stvo, na angliskata, na srpskata, na gr~kata, na italijanskata i na ruskata voena komanda. A i sekoja od niv si krie{e svoi posebni interesi, postavuva{e svoi {pionski gnezda, vo gustata pajaìna vo koja cvrsto se drèa i doma{ni pajaci. Vo semo`nite balkanski stapici, gene-ralot Saraj se obiduva{e da najde i po{iroka, istoriska smisla za svojata misija na Balkanot a da ostvari i edna mala pobeda na ovie lu|e,

55

tie da bidat razbrani. Takva mo`nost gleda{e i so sozdavaweto na malata albanska Republika Kor~a...

Vo edna takva raspolo`ba, generalot Sa-raj, edno utro, go pre~eka vo svojot kabinet polkovnikot Anri Dekuan koj, po rasformira-

weto na negovata voena edinica „Struma“, tre-ba{e da bide rasporeden na nova funkcija vo francuskata komanda na Solunskiot front. Generalot go be{e prou~il do detali voenoto dosie na polkovnikot. Za da mu ja doveri na polkovnikot Dekuan novata misija, da zamine vo Kor~a, toga{ pod gr~ka okupacija, za gene-ral Saraj be{e presudna negovata vistinska odiseja niz Grcija za vreme na Balkanskite vojni koga, kako ~len na francuskata voena mi-sija, be{e komandant na gr~kata kralska ko-wi~ka brigada, stacionirana vo Solun, s# do negovata mobilizacija, vo 1914 g., koga se vrati vo Francija.

Vo golemite vojni, generalite nemaat mnogu vreme da go otkrivaat karakterot na svoite bliski sorabotnici na koi im se doveruvaat sudbonosni zada~i. Naj~esto, pokraj pofalbite vo dosiejata, za nivnoto postavuvawe odlu~uva i intuitivnata doverba so koja se zdobiva pret-postaveniot, pri prvata sredba...

Vo Solun, na zalezot od esenta, izgrea ~u-desen mediteranski den. Sonceto go bude{e mo-reto palej}i ja negovata sina svetlina. Be{e veten den za `iveewe, a ne za umirawe. Genera-lot Saraj, vo o~ekuvawe na polkovnikot De-kuan, po kojznae koj pat se obiduva{e da ja raz-

56

re{i strategiskata enigma na Balkanot ‡ Grcija. Grcija toga{ be{e, nebare, prese~ena vudve. Ednata be{e onaa na Atina, so gr~kiot kral Konstantin na ~elo, koja be{e svrtena kon cen-tralnite sili, posebno kon Germanija i drugata be{e onaa na Solun, na ~elo so Venizelos, koja igra{e na kartata na zapadnite sojuznici. Mo-ris Saraj se obiduva{e da najde po{iroka, isto-riska smisla na svojata misija na Balkanot ve-ruvaj}i vo svoeto triumfalno vra}awe vo Pariz.

Koga vleze vo kabinetot i se pozdravi so generalot Saraj, polkovnikot Dekuan vedna{ go zabele`a, na rabotnata masa, albanskoto do-sie, kraj {irum otvorenata mapa na Solunskiot front. Otkako vojni~ki se pozdravija i genera-lot turi francuski kowak vo dvete ~a{ki, srde~no mu se obrati:

‡ Da nazdravime, polkovniku, za va{ata nova misija kako komandant na voeniot regi-ment koj }e ima za cel da ja zazeme Kor~a.

‡ Vi blagodaram, generale moj, pokoren sum na va{ite naredbi.

‡ Da se razbereme, va{ata misija nema da bide nimalku lesna, no, ako uspeete, taa }e bide od golemo zna~ewe za sojuzni~kata armija, za za{tita na nejzinoto levo krilo od na{ite protivnici, no i za povrzuvawe so Saranda i so na{iot italijanski sojuznik.

Polkovnikot Dekuan gi dopi poslednite goltki od kowakot i vidlivo ohrabren se na-dovrza:

‡ Zna~i, nie treba da ja oslobodime Kor~a od gr~kata vlast.

57

‡ Tokmu taka! No ne samo od gr~kata vlast tuku i od privrzanicite na kralot.

‡ I potem, bi trebalo da ja delime vlasta so albanskoto naselenie?

‡ Se razbira! Duri i da sozdademe zaed-ni~ka administrativna zona! Eden vid mala Re-publika so na{i ‡ evropski institucii. No toa e drugo pra{awe za koe moème da razgovarame i vo druga prigoda.

Polkovnikot Dekuan ne o~ekuva{e vakov tek na razgovorot. Ne be{e podgotven za toa. Generalot Saraj prodolì:

‡ Polkovniku, dali go poznavate gospodi-not Argiropulos?

‡ Da, go poznavam, mo{ne dobro go pozna-vam. I toa u{te od vremeto na balkanskite vojni, koga be{e prefekt na Solun. Toj e ~ovek na Venizelos.

‡ Znaete li kade se nao|a sega? ‡ Da, generale moj, toj e sega vo Kor~a. ‡ Polkovniku, va{a zada~a }e bide prvin

da go izgonite ottamu. Toj vistinski mi zdodea! Znam deka, ako go izgonime, }e si gi imame na vrat privrzanicite na Venizelos. No, tamu dem-nat i privrzanicite na kralot. Situacijata e mnogu sloèna. Vie, samo so um i so sila treba da najdete izlez.

‡ Razbiram, generale. ]e storam s# {to moàm.

Generalot go dopi kowakot i turi povtorno vo dvete prazni ~a{ki. Potem pogledna kon dosieto i kon mapata. Go zapre pogledot vrz gradot Kor~a, obeleàn crveno, i re~e:

58

‡ Dali vi e poznato albanskoto pra{awe, polkovniku?

‡ Samo delumno, spored toa {to moè da se najde vo arhivot na Isto~nata armija vo Solun.

‡ Koga }e navlezete pocelosno vo dosieto, }e vi bidat pojasni pove}e raboti za misijata koja vi pretstoi vo Kor~a. Nie povtorno }e se vidime pred va{eto zaminuvawe za da vi bidat predo~eni poslednite instrukcii vo vrska so albanskoto pra{awe.

‡ Vo red generale moj! ‡ Vie, se razbira, dobro gi poznavate

Grcite. I toa }e bide od presudno zna~ewe vo va{ata misija!

‡ Jas, generale moj, predobro gi poznavam Grcite za da moàm dobro da gi razberam Alban-cite! Mene mi se ~inat mo{ne srodni ovie dva drevni narodi na Balkanot koi, moèbi, imaat isto poteklo. No, razdeleni u{te od prvite delbi na Balkanot, Albancite, i pokraj site delbi, promeni na veri, po cena na preselbi, egzodusi, ostanaa postojano obedineti, no i po cena na postojani `rtvuvawa.

‡ O~igledna e, polkovniku, na{ata zaed-ni~ka spremnost da go razbereme ovoj narod de-lej}i ja zaedni~kata simpatija i razbiraweto kon nego.

‡ Taka e, generale, jas sum celosno sogla-sen so vas. No ne mislat taka i balkanskite

eksperti vo na{iot Ke d’orse koi se pod posto-jan pritisok na na{ite sojuznici so jasni terito-rijalni pretenzii kon Albanija.

59

‡ Se razbira, polkovniku Dekuan, nie, na Balkanot, sme vo voena, a ne vo humanitarna mi-sija! Vo ovaa vojna, na preden plan se intere-site na na{ata nacija. Nie sme ovde odgovorni i za ìvotite na iljadnici vojnici od zemjata i od koloniite. Nie morame da najdeme mera vo razbiraweto na ovoj narod i vo negovoto pro-niknuvawe vo na{ite strategiski interesi na Balkanot.

No jas, pred s#, sum vojnik, kako vpro~em i vie polkovniku. Vojuvaweto e najkletata pro-fesija vo ~ovekoviot rod. Kako vojnik, dolgo vreme sum vo pekolot na vojnata. Go preìveav Verdun. Velat deka sum eden od negovite heroi. Heroj na pekolot! Po toj pekol jas sum ovde vo ~istili{te, no bez nade` da go vidam izlezot kon rajot.

Polkovnikot Dekuan, mol~e{kum razmislu-va{e, koga generalot, zagledan niz {irum otvo-reniot prozorec, kon siniot mediteranski ho-rizont, prodolì:

‡ Nie sme, ovde, na Balkanot, vo svetska vojna, vo Golema vojna. Me ispratija so vojska, sostavena od pretstavnici od site kontinenti, otkako Bugarija im objavi vojna na sojuznicite i zastana na stranata na germanskite sili. Imam ~uvstvo deka predocna stignavme na Balkanot. Site stanavme zalo`nici na lo{ata strategiska vizija na britanskiot general Vinston êr~il. Ne mi preostana ni{to drugo vo ovoj voen egzil, osven da bidam na ~elo na zalo`nicite. Gi izgu-bivme {ansite, barem za dogledno vreme, da sla-vime golema pobeda kako {to zamisluvaa na{ite

60

pariski stratezi. Nemate li ~uvstvo deka e da-leku od nas golemata bitka koja vodi do trium-fot?

‡ Da, sigurno, generale, no ostanuvaat drugi

„mali bitki“ koi vodat do pobedonosnata. ‡ Taka e, polkovniku. Zapomnete: ovde eden

den sigurno }e zapo~ne golemata borba koja }e vodi do pobeda na Sojuznicite. No, dotoga{, so na{ite vojski, treba da se mine niz ovoj del na pekolot. Pred toa, na ovie na{i voeni pozicii, moèbi }e dojdat i drugi komandanti po mera na na{ite pretpostaveni, za da ja zavr{at voj-nata. No ne znam dali }e go preìveeme ovoj pekol.

‡ I vo malite bitki se gine, moèbi u{te pove}e otkolku vo golemite. Tuka se i kletite bolesti, malarijata! No, zasega, na{a postojana bitka ostanuva kako da se pridobie Grcija vo sojuzni~kata alijansa. ]e priznaete n# o~ekuva golema bitka, osobeno vas, so zazemaweto na Kor~a.

‡ Se soglasuvam celosno so vas, generale. Ne ni be{e polesno nitu so Bugarite otkako, vo neo~ekuvan protivnapad, n# iznenadija ni pomalku ni pove}e tuku vo samiot Solun.

‡ Sega, po padot na Romanija, nie sme na na{iot front vo defanziva. Toj stanuva sekun-daren. Samo od nas zavisi dali }e se promeni toa. Preostanuva da gi {titime operaciite na na{ite sojuznici na drugite frontovi.

Nie sme ovde dojdeni da ja za{titime Srbija otkako Bugarija otide na stranata na Avstro-Ungarija i na Germanija. Srpskata vojska, za da

61

go izbegne opkoluvaweto se povle~e niz Alba-nija. Na{ite trupi stignaa predocna. Ni pre-ostanuva{e da se rasporedime okolu Solun. Po-radi toa, mnogumina ne prestanuvaat da go dove-duvaat vo pra{awe Balkanskiot front. Genera-lite, navednati nad rasposlanite voeni mapi, ne gi gledaat iljadnicite zagrozeni sudbini na lu|eto, ne go gledaat samiot ìvot, tuku samo dvièweto na olovnite vojni~iwa kon zamisle-nata pobeda.

Polkovnikot Anri Dekuan, odvreme navre-me, kima{e so glavata, vo znak na soglasnost so stavovite na generalot koj, ohrabren, prodolì:

‡ No nie morame da istraeme vo ovie mali

bitki. Vo edna od niv }e igrame i na „gubitni~-

kata albanska karta“ za da gi spasime na{ite vojski na ovoj i na drugite frontovi, za, eden den, da se prezeme i re{ava~kata ofanziva kon sever koja }e im ja donese kone~nata pobeda na sojuznicite.

‡ Zazemaweto na Kor~a od Grcite }e bide te{ka i protivre~na misija, generale.

‡ Vreme e prvin da go naterame da abdi-cira kralot Konstantin i na ~elo na zemjata da zastane na{iot prijatel Elefterios Venizelos.

‡ No na{ite osvedo~eni gr~ki prijateli, za vozvrat, }e gi baraat ju`nite albanski teri-torii. Kor~a, vo prv red! A toa e protivre~no na na{ata misija.

‡ Taka e polkovniku, no va{ata misija }e

bide vo toa ve{to da ja upotrebite „proalban-

skata karta“, pa }e vidime {to }e ni donese sud-binata!

62

‡ Predobro gi poznavam Grcite za da gi potcenam nivnite nameri. Nie te{ko se oslo-boduvame od helenisti~kite iluzii, od slav-nata Elada koja ja gledame so o~ite na Lamar-tin ili na Bajron. A zaboravame na nivnite `rtvi, na ovie Albanci, bez ~ie herojsko u~estvo ne moè{e da se zamisli osloboduvaweto na Grcija.

‡ Imate pravo polkovniku. Nie te{ko se osloboduvame od mitot na anti~kata civiliza-cija koja ja smetame kako temel na na{ata evrop-ska obnova po srednovekovniot mrak. Nie gi pod-drùvavme Grcite vo poslednite vekovi, kako edinstveni `rtvi na Otomanskata imperija. Kako da poddrùvavme i la`ni mitovi.

‡ Taka e generale, nie veruvavme deka Grcite ovde }e ni vozvratat so sojuzni{tvo i so razbirawe. A kralot ni vozvra}a so nerazbir-livo neprijatelstvo.

‡ Da, ovde Germancite kupile s# {to moèlo da se prodade. I mnogu pove}e. Gi kupile i du-{ite na lu|eto. Go dràt vo pokornost i samiot kral. Organizirale mo}na {pionska mreà. Ni {etaat pred nos, a ni{to ne im moème. Grcite se zamisluvaat kako gospodari na Balkanot.

‡ Da, se soglasuvam, generale. Go dràt kralot kako kow za uzda.

‡ A nie prodolùvame da gaime iluzii za niv!

‡ Zar ne ~itate vo gr~kite vesnici moj polkovniku? Germancite velat deka nie sme gi zagrozuvale gr~kite pretenzii za suverenost!

‡ Taka izleguva! Eftina propaganda.

63

‡ A nie, velikite demokrati, nepogre{li-vi kartezijanci, filantropi, nebare vo mesi-janska misija, mol~ime i ~ekame.

‡ Zo{to mol~ime, generale moj? ‡ I jas se pra{uvam. Bezdrugo na{ite pa-

riski patroni stravuvaat da ne gi navredime dostoinstvenite Heleni. Sakaat da ostaneme verni na na{eto helenofilstvo. Vreme e da ka`eme deka beloto si e belo, a crnoto crno! Predolgo ostanuvame mentalni daltonisti. Vo me|uvreme, na{ite protivnici, pred na{i o~i, se majtapat so nas, kako da sakaat da ne prinudat da gi zamolime Grcite da ostanat vo svoeto

„anti~ko stado“. Da, nie ostanuvame i natamu zalo`nici na na{ite la`ni iluzii gubej}i se s# podlaboko vo ovoj vavilonski lavirint, na-re~en Balkan.

‡ Nie, polkovniku, so vekovi veruvavme vo ovoj narod, go pomagavme, bevme sekoga{ so nego. A sega, tie s# frlaat vo voda.

‡ No, sepak, ne ni se site Grci protiv-nici. Elefteros Venizelos e so nas.

‡ No i negovite privrzanici, se ~ini, se nemo}ni, polkovniku. Pome|u germanofilskite i frankofilskite sloevi preovladuva edna golema neodredena narodna masa, re~isi amorfna, bez

~uvstvo za svojot „anti~ki identitet“. ‡ Imate pravo, generale. Tokmu toj del od

ovoj narod, koj e vo mnozinstvo, ostanuva nedo-verliv, i kon svoite i kon Grcite.

‡ Za nas, vistinskata pobeda ne e vo trium-fot na oru`jeto, vo pokoruvaweto, tuku stanuva presudno kako da se pridobie ovoj narod, da se

64

razbudi od vekovnata letargija, nebare ostanat na drugata strana od vremeto.

‡ Ubavo re~eno, na{ata misija e vo toa kako da go vratime vo sega{novo vreme.

‡ Da. Misijata, generale, ne e od istorisko zna~ewe samo za Grcija tuku i za celiot Balkan.

‡ Nam ni pretstoi golemata borba za ~o-vekot koja ne ja gledaat na{ite stratezi. Tie se za brza pobeda na bojnoto pole, za podelba na plenot, za novi granici, za nov poredok!

‡ A {to bara ovoj narod, polkovniku? ‡ Toj bara s# i ni{to! Go saka kralot

Konstantin, go saka Venizelos! Gi saka German-cite! Gi saka Francuzite!

‡ Ponekoga{, polkovniku, si velam, kako vojnik, deka polesno mi be{e vo pekolot na Ver-dun, otkolku vo ovie kleti balkanski boi{ta. Vo Verdun dobro se znae{e koj e neprijatelot. Ubi ili }e bide{ ubien! Po mnogu brza postapka.

No ovde, e s# izme{ano, neizvesno, miste-riozno. Vo mentalitetot na Balkancite se iz-me{alo vizantiskoto, otomanskoto, pravoslav-noto, kabalata. Osudeni sme da gi razbereme ovie lu|e. ]e bide te{ko, no nemame drug izlez.

‡ Nie, na Balkanot, generalu moj, se nao-|ame pome|u mitskoto i istoriskoto vreme.

‡ Balkancite, polkovniku, `iveat so mi-tovi za la`na veli~ina. Vo vremeto koga se doveduva vo pra{awe isto~niot front, nie, so

na{ite „mali bitki“, treba da go potvrduvame negovoto postoewe. Grcite }e baraat visoka cena za toa. ]e se najdeme vo mnogu slo`ena pozicija. Sojuznicite te{ko }e gi razberat na{ite po-

65

tezi vo Kor~a i sigurno }e vr{at pritisok vrz na{ata diplomatija.

‡ Sakate da kaète deka }e se najdeme vo kornejska pozicija: raspnati pome|u silnite strasti vo qubovta kon tatkovinata i li~noto ~uvstvo za dol`nosta. Na Balkanot, moèbi vo bliska idnina, }e se odvivaat sudbonosnite bitki na Golemata vojna. ]e ima mnogu `rtvi. ]e treba da gi izbegneme, kolku {to }e bide toa vo na{a mo}.

‡ Nie, polkovniku, so na{ata planirana akcija, }e navlezeme dlaboko vo zemjata na Al-bancite. Imame, od site strani, mnogu negativ-ni informacii za ovoj narod, osobeno od pro-pagandite na del od na{ite sojuznici. Za nas }e bide presudno da ja doznaeme vistinata za ovoj narod. Treba sami da otkrieme, koi se, kakvi se, a ne kakvi gi smetaat drugite. Nie sme ispra-veni pred voena, no i pred civilizaciska mi-sija. No ne smeeme da se zagubime vo lavirintot od koj, i ovoj narod, so vekovi, ne nao|al izlez kon Evropa.

‡ Imate pravo, generale. Nie nemame zavo-juva~ki pretenzii kon Albanija, kako {to imaat drugite.

‡ Toa, vpro~em, sakav i da go naglasam, polkovniku. Nie sme ovde dojdeni ne da osvoju-vame, tuku da zavedeme red.

‡ Ne smetate li, generalu, deka treba da pobarame soglasnost od na{ite nadle`ni mini-sterstva za na{ata akcija vo Kor~a?

‡ Ne griète se za toa. Generalot, na boj-noto pole, ima pravo na svoja odluka. Taa odam-

66

na zree vo mene. Ne griète se, istorijata }e pokaè deka sme imale pravo! Na{ite diplo-mati kako da sakaat vo racete da dràt sabja so dve ostrici. No koga si so oru`je v race, mislata e popresudna od onaa na politi~arite koi odlu-~uvaat sednati vo udobnite fotelji na svoite kabineti.

‡ Ve razbiram, generale, ve razbiram... ‡ Glavniot rizik go prezemam jas, polkov-

niku. No vie }e imate celosna inicijativa na terenot. Go spodeluvame rizikot pred istorijata.

Ne sum siguren dali }e pobedime vo Gole-mata vojna, no veruvam deka }e izvojuvame mala pobeda vo istorijata na ovoj narod.

‡ Jas, po~ituvan generale, ostanuvam dokraj so vas, do pobedata ili do porazot, bez ogled dali }e n# razberat na{ite vo Pariz i sojuz-nicite.

‡ Vi blagodaram, polkovniku Dekuan. Va-{iot imperativ ostanuva da pojdete vo Kor~a, so odbrana edinica i, so toa, kone~no da go za-{titime levoto krilo na na{ata armija, da za-vladee mir vo Zemjata na Ezerata.

‡ Ve razbiram, ostanuvam dokraj pokoren na va{ite naredbi, generale!

‡ Ne zaboravajte polkovniku, nevidlivi se na{ite neprijateli vo ovoj balkanski beskraj, domorodcite, ovde, so vekovi priviknuvale na pekolot. Treba da se po~ituva nivnoto iskustvo. Spasuvaj}i gi, nie }e se spasime i samite! Nema imperija sozdadena so oru`je, koja ne bila pora-zena od oru`je. Ne e dovolno samo da se pobedi tuku treba i da se razbere porazeniot.

67

‡ Imate pravo, generale, ovie lu|e ovde ìveat so vekovi kako vo crnite kuli vo koi za-lo`nicite na krvnata odmazda ja o~ekuvaa smrt-ta, so nade` deka po nekoja slu~ajnost, taa }e gi izbegne. Tie ìveat izolirani vo vekoven strav. Tie se nedoverlivi kon drugite, kon sosedite, i osobeno stravuvat pri padovite na imperiite. Toa im se slu~uva i vo na{iov vek. Na{a isto-riska {ansa e da gi razbereme.

‡ Balkanskite narodi, polkovniku, kako da imaat delumna amnezija. Tie se se}avaat, niz mitovi, na vremeto koga bile veliki. Cenata na nivnoto mitsko veruvawe vo sopstvenata veli-~ina se ovie kleti granici.

‡ No i nie, vo Evropa, ne moème da im ponudime posre}ni primeri so na{ite granici.

‡ Imate pravo, polkovniku. Pobedata vo ovaa vojna }e ima svoja smisla samo ako se oslo-bodime kone~no od granicite vo Evropa...

Vremeto brzo minuva{e. Generalot Saraj go o~ekuvaa novi, itni sredbi. Re{ija razgovo-rot da go prodolàt podocna, vo bliskata no}...

68

X Solunskata polno}, so bujnata mirizba na

mediteranskata vegetacija, navleguva{e, niz {i-roko otvorenite prozorci, vo kabinetot na gene-ralot. Zagledan vo horizontot, osvetluvan od trepetlivata svetlina na yvezdite, komandantot Saraj, zamisleno mu se obrati na polkovnikot Dekuan:

‡ Moèbi utre }e me obvinuvaat deka, na bojnoto pole, pove}e sum se bavel so politika otkolku so samata vojna. Sekoga{ sum se rako-vodel od sudbinata na narodot na ~ija zemja sum vojuval.

No da se vratime u{te edna{ na va{ata misija. Vie nabrgu sigurno }e ja zazemete Kor~a. I tamu }e ja razveete na{ata trobojka koja, kaj narodot }e budi stari spomeni. Vo ovie krai{ta sigurno ne ja zaboravile Francija od vremeto na Napoleon. I eden albanski regiment sluè-{e pod negova komanda. No da gi ostavime na-strana istoriskite himeri. Da se vratime na sega{nosta. O~ekuvam podrobno da navlezete vo albanskoto pra{awe, se razbira, vo funkcija na na{ata misija. Treba da gi prou~ite site do-sieja na na{ite slu`bi i po{iroko.

‡ Svesen sum, generale, za sloènosta na misijata, no i za neposrednite celi!

69

‡ Da, na{ata neposredna cel }e bide da se oslobodime od prokralskite Grci za da se spre-~at germanskite agenti, slobodno, preku Kor~a, da komuniciraat so Atina. I, na krajot, vie ja imate mojata celosna doverba. ]e se vidime u{te edna{ pred va{eto zaminuvawe.

‡ Razbiram, generale, va{ pokoren... ‡ Pred da si odite, sakav u{te edna{ da vi

naglasam deka generalot na vojskata e sekoga{ povikan da go ka`e prviot, no i posledniot zbor, samo na bojnoto pole. No ova, ovde, ne e nikakvo bojno pole. Se vodi nerazbirliva vojna na vli-janija vrz ovie bedni lu|e. Ovde e zagubeno ~uv-stvoto deka vremeto te~e. U{te koga se istova-rivme vo solunskoto pristani{te, kako da vle-govme zadocneto vo na{ata akcija. Morame da ja popravime pozicijata. Da go povratime izgube-noto vreme.

Jas sum ubeden, polkovniku moj deka namera-ta da ja prezememe Kor~a so Albancite, nema da im se dopadne, na Grcite, }e gi voznemiri Ita-lijancite, }e reagiraat vo Belgrad, vo Sofija, a sigurno najglasni }e bidat na{ite od Pariz, pod pritisokot na site spomnati. No nema nazad...

‡ Razbiram, generale... ‡ No, da se razbereme, nie, sekako, nema da

vodime na{a „privatna vojna“, zad grbot na na-{ite sojuznici. Francija ne ja saka{e ovaa vojna. Toa e pove}e od sigurno.

Kajzerot saka{e da ja zgolemi teritorija-ta na svojata zemja za smetka na na{ata. I n# napadna. Moravme da se branime. I }e se bori-me s# dodeka ne gi izgonime.

70

Ne zaboravajte, polkovniku, deka vojnata postavuva i moralni problemi. Zemjata ne se brani samo so epsko juna{tvo tuku i so um...

Polkovnikot Dekuan nema{e mnogu vreme

za da navleguva vo tajnite na „albanskoto pra-

{awe“ na Balkanot. Kolku {to mu be{e te{ko da navleze vo ovie tajni, u{te pote{ko mu be{e da gi otkrie vistinskite nameri na generalot Saraj da se formira mala Republika vo Kor~a, vrz urnatinite na raspar~enata albanska zemja koja sega be{e del na bojnoto pole. Pretposta-vuva{e deka generalot imal nekakvi instruk-cii od svoite pretpostaveni, no sega, negovo be{e da dejstvuva kolku {to e mo`no pobrgu i pore{itelno, so odbraniot regiment.

Otkako prou~i nekoi od elementite na

„albanskoto pra{awe“, vrz osnova na raspo-lo`livite dokumenti od francuskata komanda i izvr{i konsultacii so nadle`nite oficeri na general{tabot, na krajot, mu stana jasno kako den deka generalot Saraj ne saka da vidi vo Kor~a nitu Grci, nitu Italijanci, nitu privr-zanici na Esad-pa{a Toptani, gospodarot na raspar~ena Albanija, gotov u{te pove}e da ja raspar~i.

Polkovnikot Dekuan ja o~ekuva{e so ne-trpenie poslednata sredba so generalot, nepo-sredno pred zaminuvaweto za Kor~a. Tamu ve}e be{e ispraten Prviot regiment na Afrikan-skite lovci, pod komanda na polkovnikot Bur-nazel. Se govore{e deka tie bile isprateni vo Kor~a, navodno, da ja vospostavat vlasta na Ve-nizelos so sila. Toa be{e pri~ina pove}e za

71

{to pobrzoto zaminuvawe na polkovnikot De-kuan vo Kor~a.

No}ta, pred zaminuvaweto, toj povtorno se najde na zakaànata sredba, ovoj pat vo gradi-nata na vilata na generalot. No}ta be{e vedra, tivka, vo prostorot se {ire{e mirizbata od limonovite cutovi.

Generalot Saraj saka{e da go pre~eka svo-jot blizok sorabotnik vo porelaksirana atmo-sfera, pred negovoto zaminuvawe vo odredenata misija. Ve~ernata trpeza be{e postavena vo ma-lata veranda na gradinata. Na masata bea posta-veni odbrani morski specijaliteti. Sluèa dvajca vojnici, koi, otkako go turija vinoto vo ~a{ite, se oddale~ija.

Polkovnikot Dekuan be{e oble~en vo svo-jata sve~ena uniforma. Be{e podgotven da re-ferira za albanskoto dosie, no generalot, kako s# u{te da ne saka{e da go zapo~ne razgovorot za toa. O~igledno saka{e toj razgovor da po-~eka. I so pravo, za{to be{e soo~en so posle-dicite od delikatnata misija, vo uslovi koga vo Evropa bea otvoreni pove}e frontovi, a na Balkanot s# u{te se ~eka{e.

Otkako mu nazdravi na polkovnikot, so ~a{ata vino, generalot saka{e najprvin da se oslobodi od toa {to mu leè{e na srce.

‡ Ne znam, no sigurno ste gi slu{nale gla-sovite, duri nekoi bea objaveni i vo pariskiot

pe~at, deka vo Solun se sobrale „dvesta iljadi

gradinari“, a ne vojnici. Kakov cinizam! Polkovnikot Dekuan ne odgovori. O~eku-

va{e da prodolì generalot koj, o~igledno, vo

72

lutinata, ima{e u{te mnogu ne{ta da kaè. Se soo~uva{e so nepromostlivi te{kotii na boj-noto pole, komanduva{e so vavilonska armija vo koja ima{e pripadnici na dvaesetina nacii. Otrovnite komarci bea poubistveni od kur{u-mite. Skorbutot, poradi ednoli~nata hrana od konzervi, zema{e novi `rtvi. Iljadnici vojni-ci umiraa vo o~ekuvawe na voenoto kr{tevawe. Generalot Saraj im dozvoli na svoite vojnici, kraj svoite {atori da odgleduvaat maruli, do-mati, piperki, zelka, morkovi... Vojnicite pritoa, ne zaboravaa vo prostorot, okolu {atorite, da sadat i rozi. Generalot ni na son ne pretposta-vuval deka }e ima tolku silni reakcii protiv vojnici-gradinari. No toj si ima{e svoi pri-~ini da im dozvoli na vojnicite da se bavat so gradinarstvo i so cve}arstvo. Saka{e tie da ja odrùvaat instinktivnata vrska so zemjata. I Grcite, no so pomal uspeh, gi sledea Francuzi-te vo toa. Nabrgu, voenite {atori, bolnicite, bea opkruèni so zelen~ukovi i so cvetni gra-dini. Kritikuvana vo Pariz, vojskata na Saraj stanuva{e mo{ne popularna vo Solun...

‡ Koga na{ite vojnici, polkovniku, se vra}aat od pekolot na boi{tata, so bremeto na smrtta vrz sebe, rabotej}i na zemjata, veruvaat deka go ostavaat pekolot zad sebe.

Polkovnikot Dekuan vnimatelno go slu-{a{e. Generalot, ohrabren, prodolì:

‡ Na{ite vojnici, od Lorena ili od Pi-kardija, od Normandija ili od Bretawa, koga }e zemat ovde grutka zemja v race, ja baknuvaat, kako da e ista so onaa od rodniot kraj. Za niv, toa e

73

kako vra}awe vo rodnata zemja. Zar moèv toa da im go zabranam?! Eden den, moèbi tie }e bidat pobednici vo Golemata vojna. Zatoa treba da im se ostavat ovie mali pobedi nad zemjata.

‡ Ubavo re~eno, generale moj! Generalot pivna od vinoto i se vnese vo

jadeweto. Pred nego be{e golem crven jastog. Po prvite zalaci, generalot, pokaùvaj}i kon gradinata, mu re~e na polkovnikot:

‡ Poglednete ja gradinata! Polkovnikot, za mig, go krena pogledot od

svojot jastog i go svrte kon rozite. ‡ Ovie rozi, polkovniku, gi nasadija voj-

nici, „solunskite gradinari“. I, potem, zami-naa na frontot.

Poglednete gi domatite. Nivnite steblen-ca se krevki. Postojano gi napa|aat koprivi, plevelot. Jas vo toa ja gledam metaforata na vojnata. Genijot na na{iot ~ovek e da gradi, a ne da razgraduva. Poglednete go i drugoto cve}e pred nas. I okolu nego se stokmile koprivite. Nasekade e vojna, i vo gradinata e vojna, vojna za ìvot...

Polkovnikot Dekuan, dojden da dobie po-sledni instrukcii od svojot komandant za svo-jata voena misija, vo tie migovi, go otkriva{e ~ovekot vo vojnikot. Go pleni negovata ele-gantna ednostavnost. Od pogledot mu zra~e{e topla, doverliva dobrina i iskrenost. Na mi-govi, dodeka generalot zboruva{e, polkovnikot Dekuan, vo izrazot na negovoto lice, ja bara{e

sli~nosta so kralot Anri IV, za kogo ima{e mnogu slu{ano. Go poznava{e generalot kako

74

hrabar i brilijanten vojnik u{te pri negovite prvi voeni misii. Ima{e bistar i jasen pogled. Spored nekoi, im be{e naklonet na legendite, kako i kralot. I generalot Saraj, kako i kra-lot, go saka{e i po~ituva{e obi~niot ~ovek. No, ovie osobini doprva treba{e da se potvr-dat na neizvesniot Balkan, si pomisli Dekuan, dodeka go slu{a{e kako zboruva.

75

XI

Vo prostorot dlabe{e ~udesnata medite-ranska no}. Samo odglasot na granatite, odvreme navreme potsetuva{e na vojnata. Ve~erata be{e zavr{ena. Se pojavija vojnicite kelneri, koi, otkako ja ras~istija masata, go posluìja kafeto i se oddale~ija.

Polkovnikot Dekuan go postavi pred sebe albanskoto dosie i ja rasposla mapata na koja be{e ozna~en patot na voeniot regiment, od Solun do Kor~a.

‡ Uspeavte li, polkovniku da navlezete vo su{tinata na albanskoto pra{awe?

‡ Kolku pove}e ~itav tolku imav ~uvstvo deka se oddale~uvam od su{tinata. Te{ko e da se razbere ovoj osamen narod na Balkanot.

‡ Celosno go delam va{eto mislewe, pol-kovniku! I za mene, ovoj narod ostanuva golema enigma! No zasluùva da se razbere!

‡ I da mu se pomogne! A, so toa, da si po-mogneme i sebesi!

‡ Taka e polkovniku! No, se razbira, vo zemjite vo koi vojuvame, pred s# ni se na{ite interesi. Ovde na{ interes e da gi za{titime i interesite na sojuzni~kite vojski, da go odrìme mirot. Toa }e moème da go postigneme i so Albancite. No, za nas, od su{tinsko zna~ewe e

76

da bideme dokraj sigurni dali se tie dostojni za na{ata doverba. Se razbira, toa ne moè da se otkrie od niedno dosie na na{ite razuznava~ki slu`bi.

‡ Po~ituvan generale, spored poslednata telegrama, privrzanicite na Venizelos stignale vo Kor~a i gi proterale lu|eto na kralot. Nekoi Albanci im se sprotivstavile na privrzani-cite na Venizelos i sega mar{iraat zaedno so Avstrijcite. Ete takva e momentalnata situa-cija na terenot.

‡ Vreme e, polkovniku, da zapreme na va-{ata misija. Mi rekovte deka dobro gi pozna-vate Grcite. No do kakvi soznanija dojdovte za nivnite odnosi so Albancite?

‡ Od pove}e istoriski izvori moè da se potvrdi golemata bliskost pome|u Grcite i Albancite. Tie se me|u najstarite balkanski narodi. No niv }e gi razdeli religijata. Za Grcite taa imala re~isi sveto zna~ewe, no ne i Albancite.

‡ Zna~i, polkovniku, se raboti za raska-rani bra}a.

‡ Na Balkanot, srodnite najlesno vlegu-vaat vo sudiri! Tamu, najgolemite sudiri se bratoubistveni.

‡ Toa zna~i, generale, deka koga nie, Evro-

pejcite, se me{ame, vleguvame vo nivnite „brat-

ski karanici“? ‡ Imate li objasnuvawe, polkovniku, na

{to se dolì toa? ‡ Site narodi koi bile pet vekovi vo sos-

tavot na Otomanskata imperija, se meseni vo

77

isto testo i se del od golemata „otomanska pro-

toplazma“. Tie se tolku izme{ani edni so drugi {to e nevozmo`no da se razdvojat!

‡ A religijata, polkovniku? Kakva uloga imala religijata?

‡ Religijata, generale moj, za Balkancite go pretstavuva golemiot revan{ na sudbinata?

‡ Ne razbiram?! ‡ I te{ko se razbira! Otomancite, gene-

rale, islamot vo svojot identitet go nakalemija od Arapite. I mu dadoa osvojuva~ka dimenzija, sprotivna od onaa na andaluziskite muslimani, kakvi {to bea Averoes i Avisena, koi }e mu gi prenesat na Zapadot anti~kite kodovi na evrop-skata renesansa.

Rimskoto „podeli ‡ pa vladaj“, Otomanci-

te go zamenija so: „so nas ili protiv nas“, „so

na{iot Bog ili protiv nego“. Tie {to ne ja promenija religijata, sepak

ne si ja zagubija seta sloboda. Go za~uvaa jazi-kot, ja zadràa kulturnata avtonomija.

‡ Toa, spored vas, polkovniku, bi bila pri~inata za nivnoto dolgovekovno vladeewe?

‡ Tokmu taka, generale. Tie, pritoa, uspe{no go kombiniraa vizantiskoto nasledstvo so isto~-nata despotija, verskata metafizika so vlasta. Ne moè{e nikoj vo Evropa da im se sprotiv-stavi, i pokraj novoto oru`je i strategiite.

‡ Koga se nasetuva{e po~etokot na nivniot kraj, po buntot na jani~arite, pot~inetiot mi-let, narodot od nemuslimanska vera, kreva{e glava, se zdobiva{e so nezavisnost i, toga{, me|u pot~inetite narodi, prodolùvaa pred pet veka

78

zapo~natite karanici koi, sega, so Golemata vojna, doìvuvaat ekstaza, stanuvaat nepredvidlivi!

Ne treba da se zaboravi deka imperiite na Balkanot donesoa nekolkuvekovni mirni peri-odi. A, eve, nie ve}e sme na po~etokot na vekot, na Balkanot ima pove}e nemiri od nekolkuve-kovniot period na edna Imperija. Moèbi ova zvu~i himeri~no, no so koi argumenti bi moèle da se sprotivstavime na ovaa teza?

‡ Nie duri treba da smetame na niv vo ovaa vojna na Balkanot.

‡ Taka e, generale. Mentalitetot na despot-skata vlast lesno se prenesuva kaj oslobodenite osvesteni narodi. Tie sega zapo~nuvaat èstoka me|usebna vojna, duri do fizi~ko istrebuvawe, namesto da se pomirat i da se obedinat.

‡ Jas ne veruvam deka toa moè nekoga{ da se slu~i!

‡ Ni jas, generale! Tie vojuvaa edni pro-tiv drugi do paroksizam za vreme na balkan-skite vojni.

‡ Tie toga{ go ubivaa otomanskiot tatko vo niv sakaj}i {to pobrgu da go zazemat nego-voto mesto!

‡ Imate pravo, generale. Tie, re~isi obze-meni od sindromski revan{izam, vsu{nost, }e posegaat protiv samite sebe! Toa e, moèbi, i edna od glavnite pri~ini za bratoubistvenite vojni na Balkanot!

‡ Moèbi e taka, polkovniku. ‡ Imam vpe~atok, generale, deka nie, vo

ovaa apsurdna vojna, kako da ja prezemame ulo-gata na Otomancite.

79

‡ I zatoa treba da gi razbereme, osobeno nie Francuzite koi vo ovaa vojna, ovde, sme bez nekoi osobeni strategiski i zavojuva~ki inte-resi.

‡ Se razbira, generale moj, deka treba da

se vnimava na ovie narodi koi gi gradat prvite

dràvi-nacii vrz urnatinite na Otomanskata

imperija. Posebno treba da se vnimava na hie-

rarhijata {to }e sakaat da im ja naloàt na

drugite, kako prvi izbrani narodi. Osobeno

treba da se vnimava na Grcite.

‡ Zo{to tokmu na Grcite?

‡ Tie, me|u prvite, generale, se oslobodija

od Otomanskata imperija, no najmnogu od dru-

gite gi zadràa vrskite so Evropa. Tuka se i

na{ite sojuznici Srbite. Site tie i najmnogu

profitiraa vo balkanskite vojni, po cena na

nevideni masakri na delbi na deportacii, ko-

lonizacii, novi granici.

‡ Da gi ostavime, sega, ovie pra{awa od

op{t karakter, polkovniku. Da se vratime na

na{ite Albanci, na va{ite konkretni sozna-

nija od prou~enite dokumenti, pred da ja pre-

zemete misijata {to ve o~ekuva.

‡ Kolku moème da se potpreme vrz niv-

nata lojalnost?

‡ Kakvi se na{ite dosega{ni iskustva?

‡ Francuzite, generale, bile prisutni na

albanskite prostori vo razli~ni periodi. Tie

bile povrzani so francuskata dinastija na

Normanite, vo prvite dva veka na novata era, a

potoa i so Anùjcite vo XIII-ot vek.

80

I eve n#, sega, vo ovaa Golema vojna, so na{iot regiment vo Kor~a. Nie sme vo nova istoriska misija kaj ovoj narod.

‡ Nie prv pat se soo~uvame so celosnata vistina za Albancite. Tie dosega se pretstavu-vani, kako krajno zaostanati, primitivni, bez izgradena nacionalna svest.

‡ Se soglasuvam, generale. Po padot na Oto-manskata imperija, nastana presvrt kaj Balkan-cite.

Albancite, makar {to na po~etokot silno im se sprotivstavija na Otomancite, vo nared-nite vekovi tie }e bidat i nivnata najgolema `rtva.

‡ Na koj otpor mislite, polkovniku? ‡ Na golemiot otpor na Skenderbeg. Evropa

mu se voshituva{e na otporot, vo tekot na ~etvrt vek, no voshitot ne be{e dovolen da se mobi-lizira i da go poddr`i narodot. Toj se raspar~i, vo golem del zamina vo egzil na ~etirite strani na svetot. A i tie {to ostanaa, ne se mirea. Se pobunija Bu{atliite i Ali-pa{a Tepelena koj ima{e duri i diplomatski odnosi so Napoleon. No bea nemo}ni da se izborat za nezavisnost.

‡ Narod so neobi~na istorija na Balkanot! ‡ Taka e, generale. Albancite imaa vo

svoite redovi i ilirski i rimski imperatori. Ne ostanaa bez svoj bazilevs vo Vizantiskata imperija. Imaa i sultani. Duri i papa.

‡ A kakva sudbina imaa vo vojnite? ‡ za-pra{a generalot.

‡ Slu`ea vo mnogu tu|i vojski, vodea tu|i bitki. Bea ~uvari na tu|i granici, a najmalku

81

na svoi. Duri ~uvaa granici i me|u delovi od svojot narod!

U~estvuvaa vo site golemi vojni na Balka-not. Moèa da se najdat duri i vo makedonskata falanga, vo pretorijanskata garda, gi ima{e me|u visokite redovi na jani~arite, se najdoa i vo na{ite legii na strancite, gi ima{e me|u ko-mitite!

‡ No kakvi se kako vojnici? Kolku moè da se smeta na niv?

‡ Ve{tinata na vojuvaweto, ‡ prodolì da objasnuva polkovnikot, ja u~ele od site impe-rii, pri golemite invazii na Balkanot. Voe-nata ve{tina ja prenesuvale od koleno na kole-no; pripa|aat na drevna, moè da se re~e duri i zaboravena rasa, no vo nikoj slu~aj inferiorna.

@iveat vo prastari rodovski zaednici, rakovodeni od stari zakonici na obi~ajnoto pravo. So ìvot go garantiraat zadadeniot zbor. Ostanuvaat instinktivno verni na eden moral koj odamna e zaboraven vo Evropa. Tie se denes pove}e preleani kaj drugi narodi otkolku {to se vo niv samite. Imperiite koi gi vklu~uvaa vo niv, a tie is~eznuvaa, prodolùvaa nosej}i duri i nivni odredeni, zaboraveni obele`ja. Narod nebare osuden na opstanok!

‡ Koga razmisluvam za nivnata sudbina i za na{ite voeni strategiski planovi, ~uvstvu-vam prirodna simpatija za ovoj narod. Veruvam deka tie bi moèle da bidat na{i dobri sojuz-nici! ‡ se nadovrza generalot.

‡ No, taka ne mislat na{ite vistinski so-juznici, osobeno Italijancite, a da ne govori-

82

me i za na{ite golemi sojuznici, Srbite. Da ne gi zaboravime ni Grcite. A tuka e i na{iot Ke

d’orse, na{iot general{tab vo Pariz. Site tie bi bile pod postojan pritisok, {to i da sto-rime za da se razberat Albancite! ‡ re~e pol-kovnikot.

‡ Vistina e deka na{ite diplomati }e bidat

pod golemo vlijanie na sosedite na Albancite.

Tie imaat otvoreni pretenzii kon teritoriite

na ovaa zemja, utvrdeni so Londonskata konfe-

rencija vo 1913 g., koga ovaa zemja se zdobi so

nezavisnost ‡ se nadovrza generalot.

‡ N# o~ekuvaat, pokraj Golemata vojna, i

mali vojni. Vtorive moèbi se i pote{ki. Toa

se bitki bez veli~ina i bez slava. I vo niv

mora da se izdrì kako i vo Golemata vojna.

‡ Se soglasuvam, polkovniku. Takva treba

da bide i na{ata bitka za Kor~a.

Na krajot, iskreno da vi kaàm, me iznena-

divte kolku dobro ste gi razbrale Albancite,

makar {to imate reputacija na helinist.

Nemate li ~uvstvo deka zapa|ame vo lesen

panergizam, koga zboruvame za Albancite?

‡ Vistina e, generale, deka nie na Zapad

predobro gi poznavame Grcite, a premalku

Albancite!

‡ Mene, da bidam iskren polkovniku, mi se

dopa|a va{ata prikazna za Albancite. Samo ne

znam kolku va{ite soznanija za niv po~ivaat vrz

izdràni kartezijanski kriteriumi!

‡ Za volja na vistinata, generale, mora da

se kaè deka ovoj narod ìvee neprestajno pod

83

fatumot na izgubenoto i postojano odrùvano

edinstvo po porazot na Skenderbeg. Ovoj heroj, osvesten jani~ar, se pobuni pro-

tiv Istokot, no ne doìvea da bide razbran vo kriti~nite migovi na evropskata istorija makar {to ne prestana da se dograduva negoviot mit. Albancite ostanaa nadvor od Evropa. Moèbi nie sme vinovni za toa. I vo ovoj vek, tie se obzemeni od mitot na vra}aweto kon evropskata civilizacija. Vreme e da gi razbereme!

‡ No tie, polkovniku, najgolemiot del se islamizirani hristijani, svrteni kon Istok?!

‡ Albancite, generale, za razlika od drugi balkanski narodi, kako islamski konvertiti po porazot na Skenderbeg, ja izbegnaa opasnosta, da ja izedna~at verata so identitetot, kakva {to be{e celta na Otomanskata imperija.

‡ Moèbi i zatoa, polkovniku, ostanale trajni protivnici na despotskata koncepcija na vlasta.

‡ Se soglasuvam so vas, generale. Tie se moèbi edinstvenite pome|u balkanskite kon-vertiti koi ostanaa bra}a vo nivniot identi-tet i pokraj razli~nata verska pripadnost. I moèbi zatoa nema{e verski vojni me|u niv.

‡ No, i pokraj s#, tie ostanaa izolirani. ‡ Taka e, generale. Makar {to odbranici

od ovoj narod se najdoa na vrvovite od vlasta na Imperijata, tie ostanaa izolirani, osameni, kako vo lavirint. Duri i Bizmark go odrekuva-{e nivniot identitet.

‡ Narod so ~udna istorija, ‡ prokomen-tira generalot.

84

‡ Nekoj go gleda ovoj narod kako ìv fo-sil vo Evropa! ‡ re~e polkovnikot.

‡ Tie go zasluùvaat na{eto celosno vni-manie, makar {to ovde sme na bojno pole, a ne vo istoriska antropolo{ka laboratorija.

‡ Ovoj narod ìvee vo zemja na paradoksi, generale. Zavr{uvale vo tu|i vojski, umirale vardej}i tu|i granici, a sega, koga se obiduvaat da ìveat vo svoite granici i istite da gi odbranat, site se protiv niv.

‡ A sega, polkovniku, i nie sme me|u niv, na nivnite granici. I toa so na{ite sojuznici. Moème da im pomogneme.

Navidum nevozmo`na misija. Odnapred osu-dena na poraz. Site }e bidat protiv nas. Duri i na{ite vo Pariz.

Polkovnikot mol~e{e zamisleno. Od dale-~inata se slu{na silna detonacija na granata. Nemu mu be{e jasno deka generalot, vo svojata slobodna razmisla, be{e izlezen od krugot na bojnoto pole, kako da be{e vdaden vo lov na himeri vo neizvesnata balkanska no}.

Otkako turi kowak, generalot energi~no re~e:

‡ Jas sum, pred s# vojnik, vpro~em kako i vie, polkovniku. Dolgo vreme istrajuvam vo peko-lot na vojnata. Na severnite frontovi, vo prviot pekol na Marna, minav niz reki od na{a mlada krv. ]e mi be{e polesno i mojata da se prolee{e tamu. No, koga }e se mine niz takov pekol, stravot se sovladuva zasekoga{. @ivotot ima druga cena.

‡ No, nie, vo vojnata, izvr{uvame tu|i naredbi.

85

‡ Imate pravo, polkovniku. Sekoja armija e odnapred osudena i na poraz. Velat deka ima pravedni vojni, no dali ima pravedni armii?

‡ Da, misijata na sekoja armija e, sepak da ubiva.

‡ Se soglasuvam, polkovniku. No, armijata treba da se spasi sebesi, pred da ubiva. Ovde, na frontot, n# ima od site boi i rasi. Site n# povrzuva i celta na ubivaweto. Za da pobedime, morame da ubivame. Toga{, kade e smislata na na{ata pobeda?

Polkovnikot vnimatelno go slede{e gene-ralot koj kako da ne be{e na bojnoto pole, tuku na nekoe predavawe, vo amfiteatar, za vojnata i za moralot.

Generalot prodolì: ‡ Ako pra{ate, koj bilo vojnik, zo{to vo-

juva, toj, kako po eden urnek, }e vi odgovori:

„Pa jas sum samo vojnik, ne sum zadolèn da znam zo{to vojuvam. Mojot zanaet e i da ubi-vam. Ako sakate da znaete navistina zo{to ubi-vam, pra{ajte go kapetanot. Toj e moj pretposta-

ven i e zadolèn da go znae toa.“ A ako go pra{ate kapetanot, toj }e ve upati

na polkovnikot, pa, taka, na krajot, pra{aweto }e stigne i do mene. Generalot.

Da, jas sum generalot na smrtta! Jas treba da znam. Jas sum, kone~no, zadol-

èn i platen da znam zo{to ubivame, no i da bideme ubivani.

I, zgora na s#, vo ovaa kleta balkanska pustelija, vo koja smrtta demne na sekoj ~ekor, treba da juri{am kon pobedata. Ovde, koj }e

86

izdrì, }e bide pobednikot. I, nad s#, moram da bidam i ~ovek na odlukata. Na bojnoto pole ne stignuva vladetelot, nitu Bog. Tie samo naredu-vaat oddaleku i od mnogu, mnogu visoko...

Docna vo mediteranskata no}, ispraten od generalot, polkovnikot Dekuan ja napu{ti vi-lata. Se upati kon morskiot breg. Visoko na neboto proigruva{e svetlinata na yvezdite.

So svoeto dosie pod mi{ka, polkovnikot ~ekore{e zamisleno kraj morskiot breg. Gleda-{e vo dale~inata, vo neizvesnosta. Razmislu-va{e za porakite na generalot. Ne o~ekuva{e deka toj tolku zadlabo~eno }e se zadrì vrz albanskoto pra{awe, deka }e se soglasi so nego-vite stavovi koi jasno izleguvaa od bojnoto pole. Be{e obzemen od moralnata strategija na malata bitka na generalot vo Golemata vojna. ûvstvuva{e deka stanuva sou~esnik vo negovite planovi. Be{e ubeden deka toa }e mu donese mnogu protivnici me|u drugite voeni stare{ini, ne samo vo Solun tuku i vo Pariz.

Nema{e vra}awe. Kockata be{e frlena. Treba{e da se mine niz albanskiot Rubikon koj ne be{e daleku. No ne prestanuvaa da go ma~at i drugi misli...

Zar generalot, koj vode{e golema armija na vojnici od site kontinenti i rasi, nema{e drugi pozna~ajni planovi za pobedata na Isto~-nata armija na neizvesniot balkanski front?

Zar ovoj ranet volk, herojot od bitkata na Verdun, }e se zapletka na Balkanot, branej}i ja neizvesnata sudbina na eden narod na marginite na istorijata.

87

XII Vo toj dekemvriski den, pred gradskata

ku}a vo Kor~a be{e sve~eno, kako nikoga{. Makar {to be{e zima, denot be{e ubav, son~ev. Pogledite na mnogumina bea upateni kon izvi-{enoto zname na balkonot od zgradata. Prv pat go gledaa crvenoto zname so crniot dvoglav orel vsrede, a na stranata, prika~ena francuskata trobojka. Toa be{e znameto na Republika Kor~a. Znameto na novata nade`. Nade`ta eden den, ovaa Republika, po zavr{uvaweto na Golemata vojna, da se soedini so slobodnata zemja.

Polkovnikot Anri Dekuan, so svoite sora-botnici, zasedava{e na prvata sve~ena sednica na novata Republika. Bea sobrani i op{tinskite ~elnici za da go formiraat Sovetot na novata uprava na gradot: polovinata pravoslavni, polo-vinata muslimanski Albanci. Ednoglasno se donesoa odlukite za novata administrativna, sudska i policiska vlast. Se formira i mobilna albanska `andarmerija koja{to trebe{e, po-docna, so francuskata kowica, da u~estvuva vo zaedni~kite voeni operacii na Balkanot. Ovaa albanska edinica, podocna, }e bide odlikuvana i so francuskiot Krst na vojnata.

Se formira mala, evropska republika na Balkanot vo viorot na Golemata vojna. Taka,

88

preku energi~nata akcija na polkovnikot De-kuan, se ostvaruva{e zamislata na generalot Moris Saraj. Be{e usvoen i eden mal ustav, do-govor pome|u albanskata i francuskata strana za minijaturnata dr`avi~ka na Balkanot, odnosno

Protokol, spored koj „vo soglasnost so voljata na albanskoto naselenie, izrazena so posredstvo na nejzinite pretstavnici, kazata Kor~a, so okol-nite mesta Bili{te, Kolowa, Opari i Gora, se proglasi za avtonomna pokraina, pod za{tita

na francuskite voeni vlasti.“ Polkovnikot Dekuan revnosno i vo zanes

ja ostvaruva{e misijata doverena od komandan-tot na Isto~niot front koja na mnogumina im se ~ine{e premnogu smela, von od sojuzni~kata {ema. Zar se najdoa edinstveno Francuzite seta doverba da im ja podarat na zapostavenite, zabo-ravenite Albanci?

Reakciite protiv Republikata se {irea na site strani. Prvin, nikomu ne mu pa|a{e nitu na krajot od umot deka zad misijata na ge-neralot i na polkovnikot, ne bea celosno mini-sterstvata za vojna i za nadvore{ni raboti. Generalot Saraj nabrgu ostana sam vo svojata mala bitka, dodeka polkovnikot Dekuan dosledno i uporno gi ostvaruva{e negovite zamisli vo koi i samiot veruva{e i se vnesuva{e. Toj dobro znae{e, kako i generalot, deka Francija, kako golema sila i kako u~esnik vo Golemata vojna, ima{e svoi po{iroki ekonomski i politi~ki interesi na Balkanot. Me|utoa, nejzinite inte-resi vo Albanija ne bea direktni, kakvi {to bea italijanskite, ili onie na balkanskite mo-

89

narhii. Na ovie arhitekti na albanskata Re-publika Kor~a, ne im be{e poznat tajniot dogo-vor na sojuznicite od 26 april 1915 g., vo Lon-don, za voenata podelba na Albanija pome|u Ita-lija, Grcija i drugite, za nejzinoto sveduvawe

na krajot na vojnata, samo na „esadisti~kiot

pa{aluk“, vo sredna Albanija, na muslimanskoto naselenie, i toa pod italijanski protektorat. I pokraj toa {to Esad-pa{a Toptani, be{e kraj nego vo Solun, so svoite petstotini odbrani gavazi, generalot Saraj be{e ubeden deka nego-vata uloga be{e preceneta od klu~nite fran-cuski diplomati, so iznesenata teza deka, eden den, toj }e se najde na nivna strana, koga fran-cuskite sili, po zazemaweto na Kor~a, svojot front }e go prodolàt kon sredna Albanija. Taka moè{e da se razbere stavot na Pariz, za

razlika od Rim, pa{ata, so negovata „eskorta“, da go zadràt vo Solun, duri i so francuskiot diplomatski pretstavnik Fontenej.

I taka, pokraj s#, polkovnikot Dekuan, poddrùvan od svojot general, go doìvuva{e

triumfot na „malata bitka“. Reakciite ne pre-stanuvaa ni vo visokite diplomatski krugovi na sojuznicite. Duri se {irea glasovi deka pol-kovnikot Dekuan, pod vlijanie na generalot Sa-raj, so osnovaweto na Republika na Kor~a, }e {iri albanofilstvo pome|u francuskite ofi-ceri. Spored istori~arot @erom Karkopino, na vremeto oficer vo Isto~nata armija, ispra-ten vo Kor~a kon krajot na dekemvri 1916 g.,

„Dekuan bil ubeden albanofil“. Kako dokaz }e mu posluì pismoto od porane{niot generalen

90

sekretar na Upravniot sovet na Kor~a, gospo-dinot Harizi vo koe, na polkovnikot Dekuan, me|u drugoto, mu pi{uva:

„Lu|eto koi sakaa da ve pokorat, mene,

prirodno, me smetaa za niven neprijatel, no jas,

u{te pred iznesuvaweto na poznatite Vilsono-

vi principi, jasno i glasno se zaloìv za pra-

voto na malite narodi da ìveat slobodni.

Storiv s# {to moèv da dokaàm so fakti deka

va{ata mala Republika moè{e da rakovodi

samata so sebe. Rabotev taa da bide dràva-model,

dokaz za s# {to moè{e da bide napraveno vo

slobodna Albanija...“

Be{e jasno deka polkovnikot Dekuan, spo-

red ova pismo, izleguva{e od krugot na voenata

misija {to mu be{e doverena. Ni{to ~udno,

celta na generalot Saraj, na polkovnikot De-

kuan i na negovite glavni sorabotnici, koman-

dantot Masie i poru~nikot Zigfrid, be{e i

politi~ka. Ima{e izvesni politi~ki krugovi,

vo toga{na Francija, koi se nadevaa deka taa,

po Golemata vojna, me|u prvite od golemite sili,

}e ja priznae Albanija i, zatoa, be{e prirodno

da gi poddrùvaat nacionalnite aspiracii,

kako {to be{e toa vo slu~ajot na Republika

Kor~a. Ovaa pretpostavka bi moèla da se smeta

i za logi~na, dokolku ne bi se zemale vo pred-

vid revandikaciite na drugite sili vo regio-

not. No, te{ko moè{e da se najde opravduvawe

za postapkite na albanofilskite francuski

generali od pariskite pretpostaveni. Se ~ine-

{e deka ovie francuski oficeri se obiduvaa

91

da „svirat po svoi noti“, nasproti dirigira-

weto na progr~koto Ke d’orse. Nasproti s#, generalot Saraj uspea da ja

postigne svojata prvi~na cel. Gr~kiot kral Konstantin nabrgu abdicira.

Ohrabren, polkovnikot Dekuan, makar od site strani sardisan, prodol`uva{e da ja vodi akcijata do krajot, nebare voden od direktivi

na Ministerstvoto za vojna i Ke d’orse. No, vo su{tina, se slu~uva{e sprotivnoto. Dvete mi-nisterstva grmea protiv Republika Kor~a. Naj-glasna be{e francuskata diplomatija, opsed-nata od me|unarodniot pritisok, dodeka voenata komanda be{e pove}e svrtena kon strategiski-te celi na boi{tata. I generalot Saraj i pol-kovnikot Dekuan smetaa na ovaa protivre~na sostojba i kako da lazea po ostricata na me~ot vo potragata po sre}en izlez.

Generalot Saraj, vo svojot general{tab vo Solun, so netrpenie o~ekuva{e vesti od Kor~a. Posebno od svojot polkovnik. A, vo taa kri-ti~na 1917 g., za sojuznicite na site frontovi ima{e mnogu pozna~ajni nastani za krajniot ishod na Golemata vojna, otkolku {to bea na-stanite, za mnogumina nepoznati vo evropskite diplomatski kancelarii, okolu malata Repub-lika Kor~a.

Godinata 1917 be{e re~isi katastrofalna za Antantata, no ne pomalku ma~na be{e i za Isto~nata armija. Re~isi site voeni operacii zavr{uvaa so krvavi porazi. I moralot na voj-skite be{e na mnogu nisko nivo, a stanuvaa s# po~esti i konfliktite pome|u vojnici od raz-

92

li~nite armii. Ruskite vojnici, po Oktomvri-skata revolucija, ~uvstvuvaj}i se obezglaveni, }e zapadnat vo nedisciplina i anarhija. Angli-skite vojnici, pak, poradi nastanite vo Rusija, }e bidat nedover~livi za idninata na Isto~-niot front. Italijanskite vojnici, kako i sekoga{, }e ostanat pasivni. Ne prestanuvaa ni nesoglasuvawata pome|u generalot Saraj i sojuz-ni~kite komandi na drugite armii. Ni me|u francuskite vojnici ne cvetaa rozi. Francu-skata armija be{e rakovodena od generalot Groseti koj, ne moèj}i da ja podnese surovata balkanska klima, iscrpen, }e go napu{ti fron-tot. Vo takva realnost, zazemaweto na Bitola, od strana na Isto~nata armija, moè{e da se smeta kako Pirova pobeda. Zagubite bea ogromni. Zaginaa okolu pedeset iljadi vojnici. Posledi-cite od malarijata i od drugite bolesti, pre-dizvikaa dvojno pove}e `rtvi...

Generalot Saraj, navednat nad golemite voeni mapi, vo svojot kabinet, otsutno ja gleda-{e crveno obeleànata Kor~a, nebare od nea mu zavisea site drugi bitki. Povtorno go obzede ~uvstvoto na general vo balkanskiot Vavilon koj treba{e, so svojata armija, sostavena od voj-nici i oficeri od dvaesetina narodi, da go otkrie mo`niot izlez koj bi vodel do kone~-nata pobeda.

Vo o~ekuvaweto vesti od Kor~a, negoviot

a|utant mu donese itna telegrama od Ke d’orse. Telagramata be{e ispratena nekolku dena po potpi{uvaweto na Protokolot na Republika Kor~a. Dopisot, pod oznakata strogo dover-

93

livo, be{e upaten li~no do generalot. Otkako a|utantot se oddale~i i komandantot ostana sam vo svojot kabinet, toj go odloì ~itaweto na telegramata. Kako da ja pretpostavuva{e nejzi-nata sodrìna. Zamisleno pogledot go upati kon mapata, pogledna u{te edna{ kon crveno odbeleànata Kor~a, go zede molivot i zapo~na da ja ~ita telegramata pocrtuvaj}i gi pozna~aj-nite mesta:

,,Spored eden demar{ na italijanskiot

ambasador, francuskite voeni vlasti go pro-

glasile gradot Kor~a za albanski i go istak-

nale albanskoto zname.

Italijanskata vlada ni dade na znaewe

deka, vrz osnova na postignata spogodba, Ita-

lija morala da bide konsultirana za sekoja pre-

zemena akcija vo Albanija.

Na italijanskiot ambasador, markizot Sal-

vaxo Raxi, mu iznesovme deka ne sme izvesteni

od strana na vojnite vlasti za spomnatata

aktivnost, me|utoa, nie mu go izrazivme na{eto

somnevawe vo vrska so demar{ot, za{to stavot

na francuskata strana e poznat i jasen. Potse-

tuvaj}i ve na na{ite prethodni instrukcii, }e

vi bideme blagodarni {to poskoro da ne izve-

stite vo vrska so ova pra{awe.“

Informacii stignuvaa od site strani. Gene-

ralot Saraj be{e na ni{an. Nema{e obi~aj

vedna{ da odgovara na telegramite koi mu stig-

nuvaa od nadle`nite francuski ministerstva,

kolku i da bea nastoj~ivi baraj}i odgovor. Odgo-

vorite, obi~no, ja prespivaa no}ta.

94

Toj ima{e dobri odnosi so francuskiot konzul vo Solun Debiji. Pome|u francuskiot vojnik i diplomatot, soo~eni so zastra{uva~-kata realnost na vojnata i Solunskiot front, se tkae{e nenametlivo i blisko prijatelstvo. Za mnogu zna~ajni pra{awa, so doverliva iskre-nost, tie se konsultiraa pred da gi dadat bara-nite odgovori od nivnite nadle`ni minister-stva.

I konzulot Debiji redovno go izvestuva{e generalot Saraj za informaciite {to gi ispra-

}a{e do Ke d’orse, no i za onie {to gi dobi-va{e. Toa go prave{e i generalot Saraj. Takov be{e slu~aj i ovoj pat. Pri nivnata sredba, vo Solun, na konzulot Debiji, mu be{e, osobeno zna~ajno, da mu ja predade na generalot Saraj kopijata od svojata telegrama {to mu ja upati

na Ke d’orse, na 3 januari 1917 g., vo koja toj pi-{uva{e:

„Spored moite informacii, naselenieto od Kor~a, po sekoja cena, saka{e da gi simne od vratot Grcite koi{to go uni{tuvaa gradot pa vospostavi privremena uprava i go istakna albanskoto zname. Ova e nekoga{noto zname na Skenderbeg, prifateno podocna od site preten-denti na albanskiot prestol, kako i od princot Vid.

Otkako na Londonskata konferencija se re{i kazata Kor~a da $ se dodeli na Albanija, narodot posaka, vo ovoj del, da se za~uva nego-viot albanski karakter so avtonomija, do kra-jot na vojnata. Ova be{e dobro primeno od gene-ralot Saraj, bidej}i novata uprava sorabotuva

95

so slu`bite na Isto~nata armija, za da se spre~i minuvaweto na germanskite agenti vo Tesalija. Se raboti za {irewe na neutralnata zona kon Zapad i, od ovoj aspekt, generalot Saraj mi ima re~eno deka toj bi sakal da se sozdadat i novi avtonomni zoni vo drugite podra~ja, od levoto

krilo na negovata vojska.“ I taka, kor~anskoto dosie na genralot Sa-

raj stanuva{e s# pogolemo i popotpolno. Pod-dr{kata na Debiji se nadopolnuva{e i so drugi oblici na poka`ana solidarnost i poddr{ka vo tie neizvesni i te{ki migovi za generalot Saraj.

I pokraj postojanite napadi koi se zgole-muvaa, generalot ostanuva{e spokoen i re{en da ja brani Republika Kor~a. Negovata doverba kon polkovnikot Dekuan, na terenot, ne stivnu-va{e, i pokraj zdru`enite pritisoci protiv nego. Tie smelo i uporno ja sproveduvaa svojata misija, ubedeni deka se vodeni od voeni inte-resi, no i od simpatii kon albanskoto nasele-nie vo Kor~a.

Kone~no, generalot smeta{e deka be{e vreme da im odgovori na svoite pretpostaveni, ne samo za da se odbrani od ~estite napadi tuku i da go odbrani svoeto delo. Taka, duri na 21 mart 1917 g., }e mu se obrati na francuskoto Minister-stvo za vojna i, vo svojata telegrama, }e napi{e:

„Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, na 13 dekemvri (1916), po barawe na Italija, mi postavi pra{awe dali francuskite voeni vlasti ja proglasile Kor~a za albanski grad. Na 15 dekemvri, odgovoriv:

96

‘Ve}e dva meseca kako privrzanicite na Venizelos ja napu{tija Kor~a i gi proteraa roajalistite; ~eta roajalisti, Albanci, se kre-naa protiv privrzanicite na Venizelos i zaedno mar{iraa so Avstrijcite. Poradi ovie sudiri, grabeì, paleì, od strana na ovie neregular-ni grupi i ~eti na Venizelos, za da go za{titam na{eto levo krilo, go isprativ vo Kor~a re-gimentot na Dekuan i pobarav od privrzani-cite na Venizelos da ja napu{tat Kor~a, isto kako {to sekoga{ sum dejstvuval vo neutral-nata zona. So nivnoto oddale~uvawe, avtohtoni

istaknati gra|ani vospostavija uprava.’ Taka situacijata se smiri; na 10 dekemvri,

~etirinaeset delegati, se sostanaa so polkov-nikot Dekuan i ja dadoa slednata izjava:

‘Nie, pretstavnici na albanskiot narod, mu izjavuvame na pretstavnikot na Francija deka kazata Kor~a, so svojata okolina otsega e avto-nomna oblast, upravuvani od albanski funkcio-neri. Nie sakame da upravuvame pod za{tita na

francuskite vlasti’. Jas sekoga{ sum ja po~ituval slobodnata

volja na narodot, za {to sekoga{ sum ve izvestu-val; ne e moe da se me{am vo gr~kite ili vo albanskite vnatre{ni politi~ki pra{awa. Kor~a posaka da bide nezavisna i takva stana. Ottoga{, vo ovoj region caruva mir. Vo posledno vreme, se regrutirani petstotini redovni àndarmi, koi so uspeh vojuvaa na na{a strana. Moeto levo krilo e za{titeno so eden vid tampon-zona, otkako polkovnikot Dekuan ovaa teritorija ja svede na voenite granici. Od voena gledna to~ka, so {to

97

edinstveno se bavam, jas moàm da se ~uvstvuvam

zadovolen so ovaa sostojba“. Na generalot Saraj ne mu uspeva{e svojata

„mala pobeda“ da ja prelee vo strategiskite inte-resi na svoite pretpostaveni, koi bea naso~eni kon kone~niot uspeh na Golemata vojna. Pro-dolùva{e da se razgoruva maliot front pome|u nadle`nite ministerstva i komandantot Saraj. Koga nazivot Avtonomna Pokraina Kor~a, spo-red Protokolot, vo proletta na 1917 g., }e bide preimenuvan vo Albanska Republika Kor~a, }e se razgori nova borba, no ovoj pat, se ~ini, ko-ne~na za generalot i za negoviot polkovnik.

Vo Pariz prorabote voenata ma{inerija, vo sprega so diplomatijata. Treba{e, edna{ za-

sekoga{, da bide utvrden vinovnikot za „kor-

~anskata afera“, `rtveniot jarec. Site streli treba{e da se vperat kon generalot Saraj. No se oceni, kako poupatno, da se ni{ani po pol-kovnikot Dekuan. Se udira{e po samarot, za da sfati generalot! A toj toa to~no go sfa}a{e, no si ostanuva{e cvrsto na svoeto. Dejstvuva{e spored svoite ubeduvawa. Be{e sakan i po~itu-van me|u svoite vojnici.

Ne docne{e ni javnata opomena koja{to pretsedatelot na Sovetot i Minister za nadvo-re{ni raboti na Francija Ribo }e ja upati na 30 april, 1917 g., na Ministerstvoto za vojna, poradi odnesuvaweto na polkovnikot Dekuan. Generalot Saraj ja ~ita{e so gor~ina sodrì-nata na telegramata, vo koja pi{uva{e:

„Dejstvuvaweto na ovoj visok oficer koj, bez da se obrati prethodno na nadle`niot de-

98

partman pod izgovor da obezbedi mir, sozdade lokalen politi~ki reìm {to predizvika pro-testi od strana na Grcite, na Italijancite, na

Srbite i na albanskiot voda~, e za àlewe.“

Pretsedatelot Ribo, o~igledno, na po~e-

tokot ne saka{e da predizvika diplomatska kriza

poradi Republika Kor~a smetaj}i go ova pra-

{awe za marginalno vo odnos na po{irokata

strategija na Isto~nata armija. Postoele raz-

li~ni mislewa pome|u francuskite diplomati

i voenite ~elnici, vo odnos na sudbinata na

Anri Dekuan. I pokraj s#, generalot Saraj ja

prodolùva, spored mnogumina, svojata kontra-

diktorna, divergentna i proalbanska misija.

Ministerot Ribo, pod postojan italijan-

ski pritisok, na noviot {ef na francuskata

dràva, Penleve, }e mu dostavi dopolnitelni

informacii vo vrska so kor~anskata kriza i za

voznemirenosta na italijanskiot minister za

nadvore{ni raboti Sonino koj, vo dilemite na

Francija da stavi kraj na Republika Kor~a, }e

vidi providna manevra da se skrie vistinata.

Italijancite bea uporni. I vo Pariz, novoto

ime Republika Kor~a }e bide oceneto kako nov

politi~ki ~in, ne pomalku arbitraren od onoj

od 1916 g., bez da bide pobarano mislewe od Ke

d’orse. Se ~ine{e deka voenata komanda saka{e

Ke d’orse da go stavi pred svr{en ~in. No fran-

cuskata diplomatija prezede inicijativa i go

naloì svojot diktat. Nejziniot nov {ef Ste-

fan Pi{on }e mu se obrati na noviot pretseda-

tel na francuskata vlada, @or` Klemanso, so

99

ovie zborovi, vo vrska so idninata na Repub-

lika Kor~a:

„Nie nemame nikakva polza od ovoj dr`a-ven embrion, na nekoj na~in avtonomen, sozda-den od generalot Saraj i od polkovnikot Anri

Dekuan“. Pretsedatelot @or` Klemanso }e naredi

kraj na misijata na polkovnikot Dekuan vo Kor~a i, na negovo mesto, }e bide postaven generalot Sal.

So ova, kako da po~nuvaa da se brojat i poslednite denovi na misijata na generalot Saraj na Isto~niot front. Toj treba{e da bide vtorata krunska `rtva. Spored mnogumina, toj nastrada i poradi svoeto neprikrieno albano-filstvo, koe gi nadmina granicite na strate-giskiot voen interes...

100

XIII

Generalot Moris Saraj, vo Solun, so te{ko

srce ja primi vesta za krajot na misijata na svojot polkovnik Dekuan vo Kor~a, no toa, za nego, ne zna~e{e i kraj na negovata Mala bitka vo Golemata vojna. Mnogumina gledaa deka toj e dlaboko zapletkan vo mreàta na albanstvoto, zaedno so drugi bliski oficeri od koja mnogu-mina ne moèa da najdat izlez. Bea osameni vo

svojata misija, no i uvereni deka Ke d’orse pra-vel neprostliva gre{ka {to, pod pritisok na Grcija i na Italija, koi imaa posebni interesi vo Albanija i na Balkanot, stavaa kraj na Re-publika Kor~a.

Generalot Saraj ostanuva{e uporen vo svojata strategija da se spasi ~ovekot na zem-jata, vo koja se vode{e vojnata. Toj ne pomislu-va{e da se predade. Veruva{e vo veli~inata na ovaa bitka. Koga be{e poblisku do vra}aweto od frontot otkolku na frontot, toj se podgot-vuva{e da ja pro{iri Republika Kor~a so zaze-mawe na bliskiot grad Pogradec, kraj Ohrid-skoto Ezero, koj be{e pod vlasta na Avstro-Ungarija. Znae{e deka gi zagubil {ansite da pobedi, no i porazot ne go bespokoe{e. Za nego ostanuva{e bitno da izdrì. Zaludno gi pred-upreduva{e pretpostavenite vo Pariz deka, vo

101

site vojni vo koi u~estvuval, ne mu se sprotiv-stavuval na mesnoto naselenie koe tuka ìveelo so vekovi. Toj be{e hrabar i prekalen borec vo najgolemite bitki na Zapadniot front koj go pobeduva{e pove}epati stravot od smrtta, pa zo{to toa da ne bide i na Balkanskiot front?

So ovie misli go o~ekuva{e svojot pol-kovnik Dekuan, na posledna sredba vo Solun, pred negovoto upatuvawe na drug front. Medi-teranskata prolet be{e porasko{na od koga bilo. Oblicite na razbudeniot ìvot vo pro-storot kako da bea neusoglaseni so posledicite od Golemata vojna koi se pokaùvaa re~isi vo sekoj predel. Od dale~inata ne prestanuvaa ni zvucite na sirenite koi predupreduvaa za novi vozdu{ni napadi.

Generalot kako da izleze od tivkata le-targija, koga na portata na vilata go zabeleà polkovnikot Dekuan, kako so cvrst ~ekor gazi po patekata vo gradinata. Se potsmiri. Zastana pokraj biroto. Se zagleda u{te edna{ na ra{i-renata mapa. Pogledot mu zapre, po kojznae koj pat, pred naznakata na gradot Kor~a i sveò vpi{anata linija koja go povrzuva{e so kraj-ezerskiot grad Pogradec. Ja gleda{e ovaa to~ka zamisluvaj}i ja kako oznaka na eden svoj, li~en mal Vaterlo. Potem se dobliì do golemiot globus, na desnata strana od biroto. Lesno go dopre. Globusot po~na da se vrti, nebare sam od sebe. Zapre na prostorot na koj be{e ozna~en Balkanskiot Poluostrov. Se obiduva{e da go otkrie prostorot na Solunskiot front. Bara-{e, prvin, da go otkrie gradot Solun. Toj ne

102

be{e nazna~en, no ubavo gi zabele`a trite kraci na poluostrovot Halkidik i utvrdi kade bi mo`el da bide gradot Solun. Vo taa neozna~ena to~ka be{e nasobrano edno celo malo ~ove{tvo, vo raznobojni uniformi i so oru`je. A toj sa-ka{e da vovede nov poredok, vo toj neozna~en prostor na globusot. To~kata na globusot, vo realnosta, treba{e da pretstavuva eden cel ~o-ve~ki mozaik. Zapo~na da gi bara na globusot zemjite na narodite koi bea zastapeni vo Solun-skiot front. Nekoi zemji otkri polesno, drugi pote{ko, a treti voop{to ne bea ozna~eni. Prvin pogledot go upati kon zemjite na Germancite, na Avstrijcite, na Bugarite, na Turcite koi kako da bea na edna druga, zaedni~ka barikada, koja se obiduva{e da ja ozna~i na globusot, na-sproti zemjite na sojuzni~kite armii, vo ~ii redovi ima{e Francuzi, Grci, Srbi, Angli-~ani, Vietnamci, Indijci, Avstralijanci, Rusi, Amerikanci, Japonci. Znae{e deka me|u ruskite vojnici ima{e pripadnici od razli~ni nacio-nalnosti na carstvoto rusko, kako Finci, Le-tonci, Rusini, Rusi, Ukrainci, Sibirci, Kav-kasci. Znae{e deka vo angliskata vojska, na ovoj del od Balkanskata po~va ima{e i [kotlan|ani, Irci, Novozelan|ani, Kana|ani i Ju`noafri-kanci. Be{e nevozmo`no, kolku i da go vrte{e globusot i da se zagleduva{e na oddelni mesta, da gi otkrie zemjite na site ovie narodi, dojdeni pod znameto na edna Imperija.

Najcelosni informacii ima{e za svoite francuski vojnici. Tie bea i najmnogubrojni. Gi ima{e od site strani na Francija. Pogole-

103

miot del od niv vojuvale na zapadnite frontovi, pominale niz pekolot na Verdun. Sega, zaedno so komandantot Saraj, minuvaa niz balkanskiot pekol. Ima{e na ovoj front marokanski vojnici, poznati kako spahii, prekaleni strelci. Ima{e Alìrci, poznati kako zuavi, spored imeto na kabiliskoto pleme, tuka bea i Senegalcite koi formiraa svoi nezavisni bataljoni. Generalot Saraj gi bara{e na globusot i zemjite na Mada-gaskarcite, na Vietnamcite i na drugite indo-kineski narodi. Be{e toa eden vistinski Bal-kanvavilon od vojski na ~ie ~elo se nao|a{e generalot Saraj. Toa be{e Golemata vojna. Voj-nata na Vavilon. Bezizleznata vojna. Samo pobe-data moè{e da go ozna~i izlezot. A generalot Saraj be{e zapletkan vo malata Kor~a, vo sudbi-nata na Albancite, nezabele`liva na globusot...

Koga polkovnikot Dekuan vleze vo kabine-tot i se pozdravi vojni~ki a, potoa, i prijatel-ski se pregrna so generalot Saraj, globusot s# u{te prodolùva{e bavno da se vrti. Bea mi-nale pove}e meseci od nivnata posledna sredba, koga polkovnikot Dekuan referira{e pred ge-neralot za albanskoto dosie pred svoeto zaminu-vawe vo Kor~a. Izmina malku vreme, a se slu~ija tolku nepredvidlivi nastani po sozdavaweto na Republika Kor~a. Se voznemirija diplomatskite centri na sojuznicite, nebare od sudbinata na Kor~a zavise{e ishodot na Golemata vojna.

Generalot i polkovnikot ne sakaa, kako po dogovor, da go komentiraat bliskoto minato, no ni krajot na kor~anskata misija. Tie pretpo~i-taa da go prodolàt nekoga{niot razgovor za

104

albanskoto pra{awe, soo~eni so reakciite {to gi donese, na doma{en i na me|unaroden plan, sozdavaweto na Republika Kor~a. So toa, kako da be{e otvorena Pandorinata kutija na Gole-mata vojna pa tie se ~uvstvuvaa povikani da go osloboduvaat prostorot od zlite duhovi na na-plastenite propagandi protiv ìtelite na Re-publika Kor~a i po{iroko.

Razgovorot prodolì tamu kade {to be{e zapren. Negoviot tek ne moè{e da go svrti vo druga nasoka ni otpovikuvaweto na Dekuan od komandnata pozicija vo Kor~a nitu diplomat-

skata bura {to be{e predizvikana vo Ke d’orse. Albanskoto pra{awe za koe se zalagaa i se

`rtvuvaa dokraj ovie dvajca visoki oficeri, kako da be{e pova`no od nivnite karieri. Bea pozagrièni za sudbinata na Republika Kor~a, za toj dràven embrion, za taa mikrodràva koja treba{e da ja obedini raspar~ena Albanija vo priznatite granici, na Londonskata konferen-cija od 1913 g., otkolku ishodot na Golemata vojna. Na nivnata posledna sredba, pred bespa-}eto na voenite pati{ta koi se otvoraa pred niv, im preostanuva{e nekakvo sveduvawe na bilansot za storenoto vo odnos na albanskoto pra{awe, pred mo`noto i nemo`noto...

Prv se oglasi generalot Saraj: ‡ Eve n# pak zaedno, moj polkovniku, povtor-

no okolu albanskoto pra{awe... No ne sme prvi, a verojatno nema da bideme ni posledni... Sigurno vi e poznat primerot koga, vo zakrilata na na-{ata prva Imperija, }e se najde i eden albanski regiment, pod komandata na majorot Miwo. Toj

105

re{itelno i hrabro }e mu se pridruì na Na-poleon, kon kogo ima{e golema po~it.

‡ Ubav primer na lojalnosta na Albanci-

te, generale. No verojatno vi e poznato deka del

od albanskata emigracija vo XVII-ot vek }e se

upati kon dunavskite kneèvstva, a del od niv

}e se najdat i vo ruskata armija na caricata

Katerina.

‡ Interesno... Ovoj narod polkovniku, bez-

drugo spa|a me|u najstarite vo Evropa, ostaven

sam da se bori za svoeto preìvuvawe. Me pot-

se}avaat na na{ite Baski!

‡ Moèbi, generale...

‡ Tie prodolùvaat so vekovi da ìveat

izolirano, kako vo lavirint. Ja izbrale osamata

kako sudbina... I refleksot za odrùvaweto na

nivniot sploten identitet moèbi poteknuva

tokmu od nivnata izolacija. I sega, vo vremeto

na Golemata vojna, koga se obiduvaat da ja obe-

dinat raspar~enata zemja, tie te{ko se oslobo-

duvaat od sindromot na lavirintskata osama.

]e bide golem uspeh, dokolku, so zaedni~ki sili,

go najdeme izlezot od ovoj balkanski lavirint.

Da im pomogneme da se najdat i da se potvrdat

sebesi, pokraj tolkute zakani i osporuvawa.

Moèbi po toa i pove}e }e n# pametat, otkolku

da sme slaveni kako pobednici vo Golemata vojna. Zavladea ti{ina vo kabinetot. Generalot zaduman prvin pogledna kon glo-

busot. Toj ve}e zamisluva{e kade bi bila odbe-leàna Kor~a, makar {to na nego ne se gleda{e ni Solun. Saka{e povtorno da go razdviì glo-

106

busot. No, za mig se otkaà od ovaa namera. Stana i turi kowak vo dvete ~a{ki pred niv.

Be{e vreme da mu dade drug tek na razgovo-rot i obajcata da se soo~at so realnosta. Ova be{e sepak krajot, a ne po~etokot na nivnata zaedni~ka misija. Otkako nazdravija za svoeto prijatelstvo, generalot re~e:

‡ Moàm, polkovniku, da vi kaàm deka, po va{ata misija, narodot vo Kor~a ìvee slo-bodno... Se povrza so na{ite institucii... Razbra deka postoi i eden drug ìvot za koj vredi da se bori, da se istrae... Ve}e n# obvinuvaat za alba-nofilstvo, a koj znae {to n# o~ekuva podocna... Me|utoa, nie ne sme osameni... Ima i drugi visoki oficeri, koi ja razbraa su{tinata za ovoj narod. Po iskustvoto so koe se soo~ivme, sigurno }e se soglasite deka ne postoi podobro re{enie za al-banskoto pra{awe, osven da mu se pomogne na ovoj narod vo ova presudno vreme. Toa }e bide i garan-cija za odrùvawe na ramnoteàta na Balkanskiot Poluostrov, po zavr{uvaweto na Golemata vojna.

Polkovnikot Dekuan be{e podgotven da zamine vo nova, nepoznata misija, daleku od Bal-kanot, no vo srceto ja nose{e Republika Kor~a. So sebe go zede i albansko-francuskoto zname koe za prv pat se krena vo Kor~a.

A generalot Moris Saraj, pokraj golemite bitki koi go o~ekuvaa na Balkanskiot front, makar {to, spored nekoi, mu bea izbrojani de-novite na komanduvaweto so Isto~nata armija, pred sebe go ima{e dosieto za bitkata vo Po-gradec so koja treba{e da se pro{iri Republika Kor~a, vo vremeto koga, vo Pariz, se najavuva{e po~etokot na nejziniot kraj...

107

XIV

Hroni~arite na Golemata vojna ja obele-àa 1919 godina, kako tragi~na i neizvesna. Po pekolot na sever, kade {to francusko-german-skiot direkten sudir odnese milionski `rtvi, raspletot se o~ekuva{e na ju`nite balkanski boi{ta. Vsu{nost, se o~ekuva{e zavr{niot udar. Francuskite razuznava~ki slu`bi go prodlabo-~uvaa svoeto u~estvo vo Balkanskata misija. Tie treba{e da ja revidiraat, preku svoite pa-

ti{ta, „filantropskata politika“ na genera-lot Moris Saraj i na negoviot glaven izvr{i-tel Anri Dekuan. Nabrgu }e se pojavat otvo-reni somneì i nedoverba pome|u agentite na francuskoto razuznavawe i francuskata voena komanda na Kor~a. Razuznava~ite }e se nado-vrzat na ve}e postojniot animozitet pome|u generalot Saraj i Ministerstvoto za vojna i Ke

d’orse. Francuskite razuznava~i gi angaìraat svoite najprovereni levantinci. Vo edna nivna tajna dostava se veli deka Albancite, vo oku-piranite zoni, prirodno se vo postojani vrski edni so drugi, bilo da se vo avstriskata, vo francuskata ili vo italijanskata zona. Otvo-

reno se predo~uva{e deka albanskite „sojuznici“ igraat na kartata na rivalstvata na sprotivsta-venite sili i izvlekuvaat sopstvena korist.

108

Eden od glavnite agenti na francuskata razuz-nava~ka slu`ba najavuva{e senzacionalisti~ko otkritie, so spektakularni apsewa na vidni albanski li~nosti, francuski privrzanici. Go obvinuva{e polkovnikot Dekuan deka, od kor-~anskoto dosie, sozdal roman so fantomska sodrìni, so koben kraj.

Be{e toa vremeto koga se razmisluva{e da se povle~e od Kor~a 74-ta sojuzni~ka divizija koja, na vremeto be{e angaìrana za da ja za-jakne kor~anskata zona, da go predizvika abdi-ciraweto na progermanskiot gr~ki kral Kon-stantin i da se ostvari, na Zapad, povrzuvaweto so italijanskata sojuzni~ka armija, kaj grat-~eto Ersek.

Edno vreme, polkovnikot Dekuan mu pi{u-va{e o~ajni~ki pisma na svojot komandant Sa-raj vo koi se àle{e na izbrzanite akcii na francuskite razuznava~ki slu`bi, kako i na rivalstvoto pome|u francuskata voena poli-cija vo Kor~a i albanskata àndarmerija, na ~elo so Temistokle Grmewi. Obvinuvawata za

predavstvoto na albanskite „sojuznici“ }e bidat u{te posilni otkako, vo maj 1917 g., Anri De-kuan }e bide prinuden da ja napu{ti Kor~a, a na negovo mesto }e bide postaven generalot Sal. [tom dojde vo Kor~a, toj vospostavi voen sud i nabrzo organizira sudewe na nekolku albanski àndari. Obvinuvawata od strana na francus-kite bezbednosni sili osobeno }e kulminiraat vo avgust 1917 g., koga vo Atina se vra}a na vlast Elefteros Venizelos, otkako Grcija minuva na stranata na silite na Antantata. Posle ova

109

be{e daden jasen signal od strana na Ke d’orse

deka e dojden krajot na „filantropijata“ i „alba-

nofilijata“ na generalot Moris Saraj i na negoviot veren polkovnik Anri Dekuan.

Generalot ne se predava{e. Ne be{e vo negovata priroda da se predava, osobeno nadvor od voenoto pole, pred kakvi bilo pritisoci. Ostanuva{e uporen vo dovr{uvaweto na svojata zamisla. Najmalku mo`e{e da se pomiri so levantinskite dostavi. Nivnite avtori gi sme-ta{e za bezdu{ni i izopa~eni lu|e ~ija opre-delba ja smeta{e za del od balkanskoto pro-kletstvo. Ne se pla{e{e od nivnite udari pro-tiv koi treba{e da se bori vo kompleksnata vojna. Toj ima{e so {to da se hrabri, barem vo sebe, po vidlivite uspesi na voenoto pole. Naj-posle, kako komandant, mora{e da se soo~i so iznasileniot kraj na malata vojna, no i so po~etokot na krajot vo Golemata vojna.

Se se}ava{e generalot i na bitkata koja{to, protiv nego i protiv polkovnikot Dekuan, ja po-krenaa Grcite, besni poradi gubeweto na Kor~a. Se se}ava{e i na postapkite na nepomirlivite Italijanci koi, navodno, se ~uvstvuvaa izma-meni od sojuznikot Francija. Pred sebe gi ima{e i gi prelistuva{e nekoga{ ispratenite ute{ni telegrami od polkovnikot Dekuan vo koi ne prestanuva{e da go hrabri. Go izvestuva{e za besprekornata sorabotka so kor~anskiot narod, za nivnata sre}a {to, za prv pat vo istorijata se najde edna vojska koja najposle, gi sfati i im ja donese slobodata. Mu pi{uva{e i za vremeto koga zamina princot Vid, a gr~kite sili go op-

110

kolile gradot. No tuka, vo eden garnizon, bile i srpskite voeni edinici. Grcite, otkako go za-zele gradot, so itrina se oslobodile od srpskite vojnici. Pobarale, skri{um, vo lebot so koj se snabduvale srpskite vojnici da se stavi otrov i vo gradot da se objavi epidemija na kolera. Celta bila postignata. Srpskite vojnici fatile duman. Koga stignal Dekuan, so francuskite vojnici, vo Kor~a, privremenata gr~ka vlada, od Solun, i ispratila za prefekt blizok ~ovek na Veni-zelos. So ova u{te pove}e se zgolemil haosot vo gradot. Se razgorela bitkata pome|u spro-tivstavenite strani, privrzanicite na Venize-los i na kralot Konstantin. Se nadovrzale i italijanskite pritisoci protiv gr~koto pri-sustvo a i albanskite komiti ne miruvale. Po haosot, treba{e vo Kor~a da zavladee mir. Mirot go donesoa polkovnikot Dekuan i negovite odbra-ni vojnici.

Generalot Saraj posebno se zadr`a na tele-gramata {to mu ja be{e ispratil polkovnikot Dekuan na 10 dekemvri 1916 g., ve~erta. Toga{ albanskite prvenci go prifatile francuskiot predlog gradot da se proglasi za mala Republika. Mu pi{uva{e kako se izvi{ilo albanskoto zname na Skenderbeg, so prika~ena francuska trobojka. Toga{, gr~kite agenti i funkcioneri, pani~no, ja napu{tale Kor~a. Odnele so sebe s# {to mo`elo da se odnese. Najmnogu pari.

Generalot Saraj gi ima{e pred sebe i tele-gramite koi go izvestuvaa za sozdavaweto na novata albanska administracija, sostavena od francuski i od doma{ni funkcioneri, kako i

111

na Sovetot na uglednite gra|ani od musliman-ska i od pravoslavna vera. Toj go potcrtuva{e komentarot na polkovnikot Dekuan, vo edna od telegramite, vo koja se vele{e deka ovde, spo-red vidnite gra|ani, za kuso vreme se ostvaruva-{e toa {to ne mo`elo da se zamisli vo izmina-tite vekovi. Kor~a zapo~na da se evropeizira. Ja narekuvaa Mal Pariz. Se sozdavaa prvite in-stitucii na Balkanot spored evropskite urneci...

No vojnata si e vojna. Komandantot De-kuan, vo edna depe{a bara dozvola od generalot da sozdade i podvi`na `andarmerija. Toa tre-ba{e da bide prvata postavka na albanskiot voen bataljon koj{to, podocna, pod komandata na generalot Holc, }e u~estvuva vo francuski-te ofanzivi. Znameto na ovoj bataljon, na pred-log na generalot Saraj, }e bide odlikuvano so francuskiot Krst na vojnata.

Generalot pred sebe gi ima{e i telegra-mite od evropskite kancelarii na sojuznicite, protiv negovata Republika Kor~a. Gi ~ita{e edna po druga. Najmnogu protesti ima{e vo gr~-kite, a ne pomalku i vo italijanskite telegra-

mi. Ke d’orse mu gi ispra}a{e nivnite kopii, zaedno so svoite za~uduva~ki komentari i pre-dupreduva~ki instrukcii. Ministerstvoto na vojnata ne prestanuva{e da bide pod udar na Ke

d’orse. Postojano se baraa novi objasnuvawa za postapkite na komandantot Saraj. Se sozdava{e

vistinski ma|epsan krug okolu „kor~anskata

afera“ od koj generalot, niz mnogute telegra-mi, go bara{e svojot izlez. Makar {to, vo po-slednite telegrami, se nasetuva{e diskretniot

112

povik do generalot Saraj da ja napu{ti Gole-mata vojna, toj, kako za vozvrat, prodol`uva{e, uporno, da ja podgotvuva bitkata za Pogradec. Da ja pro{iri Republika Kor~a, so osvojuva-weto na krajezerskiot grad kako nova kota na negovata strategija. Toa, voedno, treba{e da bide i poslednata bitka vo negovata kariera. Ne prestanuva{e da veruva vo svojata pobeda, vo svojata mala bitka. Sepak, dlaboko vo svoeto bitie, pret~uvstvuva{e deka pobednikot vo Go-lemata vojna }e bide drug general. Znae{e deka nemu ne mu bilo sudeno kako pobedni~ki gene-ral, da pomine niz Triumfalnata porta, vo pa-radata na Elisejskite Poliwa.

Vo toj nered od telegrami, generalot Saraj se se}ava{e kako pobedni~ki izleze od pekolot na bitkata na Verdun, i, namesto da se najde na ~elna pozicija vo general{tabot na francu-skata armija, toj be{e ispraten na bojnoto pole na Dardanelite za, potoa, da se najde kako ko-mandant na Isto~nata armija vo Solun i, na krajot, vo balkanskiot del na pekolot, kade treba{e revnosno da ja podgotvuva bitkata za Pogradec. Ni{to drugo ne mu preostanuva{e, sega, osven da pobedi vo taa bitka...

113

XV

Nema{e pokriti~en period za sojuznicite vo Golemata vojna, no i za misijata na genera-lot Saraj, kako komandant na Isto~nata armija, od 1917 godina. Se redea porazi, eden po drug, i na severnite i na ju`nite boi{ta. Moralot re~isi na site sojuzni~ki vojski ja dostignu-va{e kriti~nata to~ka.

Ruskite vojski, na Solunskiot front, po

triumfot na Oktomvriskata revolucija, zapa-

|aa vo anarhija, nivnata disciplina be{e na

najnisko nivo. Srpskite vojski go gubea ofan-

zivniot polet. Angli~anite, soo~eni so ruskite

nastani, po~naa s# pove}e da se somnevaat vo

smislata na odr`uvaweto na Solunskiot front.

I italijanskite vojski, osobeno po porazot kaj

Kapreto, bea obzemeni od defetizam. Go napu{-

taa ofanzivniot duh, se ograni~uvaa vo nivnata

prvi~na i postojana strategiska cel ‡ da zago-

spodarat zasekoga{ so Albanija.

Ne cvetaa rozi nitu vo glavnata komanda

na Isto~nata armija vo Solun. Na postojaniot

animozitet pome|u komandantot Saraj i angli-

skiot general Mahon, se nadovrzuvaa i proble-

mite so komandite na drugite vojski sostaveni

od okolu dvaesetina nacionalnosti.

114

Vo solunskiot Vavilon ne vladee{e nitu vnatre{en nitu nadvore{en mir. Be{e te{ko da se upravuva so nego.

Generalot Saraj nikoga{, vo svojata dolga voena kariera, ne bil vo posloèna i poneiz-vesna situacija. Ne go sakaa negovite pretpo-staveni vo Pariz. Ne go sakaa nitu drugi na Solunskiot front. Generalot znae{e deka mnogu polesno }e mu bide na bojnoto pole, so svojata vojska, otkolku da gi podnesuva silnite udari vo komandata vo Solun, koi doa|aa od site strani. Negovata zamisluvana bitka za Pogradec, kako prodolènie na kor~anskata, vo negovata svest gi dobiva{e dimenziite na presudna borba koja treba{e da go izvle~e od balkanskiot pekol ili, kone~no, da go otfrli i da go marginalizira.

Nasproti napadite od site strani, genera-lot prodolùva{e, kako prekalen vojnik, da uìva golem avtoritet me|u svoite, francuski-te vojnici i oficeri. Vo retkite migovi na osama, mu se prepu{ta{e na redovnoto ~itawe. Knigite go izvlekuvaa od krugot na vojnata. Mu se voshituva{e na Alfred de Viwi. Posebno be{e trognat od negovata pesna Smrtta na volkot koja ja znae{e naizust. Na glas, si inter-pretira{e ~esto stihovi od ovaa pesna, sli~ni na negovata sudbina.

Se ~uvstvuva{e kako star, iskusen volk komu, faten vo stapica, krvoèdnite lovci mu gi ostrea noèvite, a toj gi {tite{e svoite ne-mo}ni vol~iwa, okolu sebe.

Vo svojata mala, prira~na biblioteka, koja sekoga{ ja nose{e so sebe, ja ima{e i knigata

115

na De Viwi Sluguvaweto i veli~inata na voe-niot poziv. Ovaa kniga na De Viwi, posvetena na onie koi }e zaginat, spored latinskata pogo-

vorka morituri te salutant, posebno go privlekuva-{e vnimanieto na generalot Saraj. Se soglasu-va{e so poetot deka u{te samo vo armijata ima lu|e so cvrst karakter kako vo anti~kite trage-dii, koi go izvi{uvaat ~uvstvoto kon dol`nosta, bez ogled na posledicite, bez da gi ma~i sovesta poradi pot~inetosta, nitu sramot od bedata...

Generalot be{e svesen za ve~niot i su-{tinski sudir pome|u vojnata i armijata. Ova be{e sudir koj se odviva{e vo samata ~ovekova su{tina, kade {to ne prestanuva{e borbata pome|u zlite i dobri sili, pome|u animalnoto vo ~oveka i postojaniot poriv da se oslobodi od toa. Vo edna vakva du{evna evazija, obzemen od misli po edno novo ~itawe na De Viwi, gene-ralot Saraj vo svojot kabinet na solunskata rezidencija, go pre~eka generalot Groseti, ko-mandant na francuskata armija na Isto~niot front. Toj be{e so silna, visoka i cvrsta stava, no na~nat od neizbe`nite mikrobi na balkan-skite boi{ta.

Generalot Groseti go po~ituva{e cvrstiot i nepokolebliv karakter na svojot pretpostaven komandant. So nego go vrzuvaa mnogu voeni go-dini, kako i zaedni~koto razmisluvawe za voe-nata strategija.

Otkako vojni~ki i prijatelski se pozdra-vija, generalot Saraj mu predlo`i da izlezat vo gradinata. Neizbe`na be{e i ponudata so fran-cuski kowak. Generalot Groseti rado ja pri-

116

fati ~a{kata. Ne be{e vreme za nazdravuvawe. Na francuskata Isto~na armija ne $ cvetaa rozi, makar {to solunskite gradinari si bea dosledni vo odr`uvaweto na gradinite kraj svoite {atori. I vo gradinata na generalot Saraj, po edna godina otkako ovde go pre~eka polkovnikot Dekuan, pred bitkata za Kor~a, koprivite i plevelot se nadvi{uvaa nad svena-tite rozi.

Pred generalite, ovoj pat be{e dosieto za bitkata na Pogradec...

Generalot Saraj odlu~i, edna vremena di-vizija, sostavena od delovi na 57-ta i na 156-ta divizija, zasileni so edna edinica na poznatite marokanski spahii, potoa so albanskite `an-darmi od Kor~a, kako i so vojnici od nekolku bataljoni na okupiranite teritorii, zaedno so senegalski i so vietnamski vojnici, poznati kako strelci, pokraj koi bea i ruskite sojuz-ni~ki edinici, da go napadne i da go zazeme Po-gradec. Be{e sostavena edna mala vavilonska armija za poslednata bitka na generalot. Mu preostanuva{e, so generalot Groseti, da ja raz-raboti strategijata na bitkata.

‡ Kakva e situacijata vo voeniot kamp, generale Groseti? ‡ vedna{ pomina na glavnata tema na razgovorot generalot Saraj.

‡ Vojnicite se ogor~eni {to im se ukinati redovnite otsustva. Se zgolemuva brojot na umre-nite od malarija. I skorbutot pravi pusto{. Vladee nezadovolstvo. Vojnicite velat deka e podobro da zaginat na frontot, otkolku da im se predadat na komarcite vo Solun.

117

‡ Razbiram, generale moj! Ostaveni sme site na cedilo. Morame da

izdrìme, makar i vo o~aj. Nemame drug izlez. Za nas, na ovoj front, daleku e pobedata. Pora-zot demne na sekoj ~ekor. No mora da se izdrì. Nam ne ni e vetena pobedata. Moèbi nejze }e $ se raduvaat drugi na{i generali i vojnici.

‡ Ostanuvame so vas do krajot, generale Saraj! Vo site bitki!

‡ Vi blagodaram. Ostanuvam privrzanik na stavot deka, niz pobedite vo malite bitki, se stignuva do golemata, krajnata pobeda.

Nie, generale Groseti, postignavme edna mala pobeda so Republika Kor~a. Toa {to go postignavme vo ovoj grad, ne bilo slu~aj so ve-kovi. Uspeavme da go za{titime mirot pome|u Albancite od razli~ni konfesii. Velat gi zbli-ìvme so evropskite institucii. Im otvorivme u~ili{ta na niven jazik, za prv pat. Vospo-stavivme efikasna administracija. Sozdadovme mala, pravna dràva, dosega nepoznata od takov vid na Balkanot.

‡ Da, generale! Nikoga{ ovie lu|e ne bile posre}ni vo istorijata. Makar i vo vreme na vojna.

‡ No, da ne zaboravime, Groseti. Nie ne sme misioneri vo ovie zemji. No ne ja zagrozuvame nivnata sloboda i nezavisnosta, kako drugite.

Nastojuvame, pred s#, da gi razbereme. Na-{ata politika ima svoi interesi, ne e uslovena i od interesite na na{ite sojuznici. Me|utoa, tie ne moàt da n# spre~at da go razbereme ovoj narod.

118

‡ I ne e lesno da se razbere! Tie se pode-leni pome|u nas i na{ite protivnici. Se slu-~uva pripadnici od isto semejstvo da vojuvaat vo na{ite i vo protivni~kite vojski.

‡ No tie ne se naivni, generale Groseti! Tie, so nas, bez strav se dviàt vo kor~an-

skata ramnina. Ja obrabotuvaat slobodno svo-jata zemja, zapostavena so godini. Uspe{no trgu-vaat. Mu se raduvaat na ìvotot.

Na{i trupi, so vietnamski, so marokanski i so senegalski vojnici, gi vardat granicite od neregularnite albanski bandi. Jas li~no odli-kuvav, so na{i visoki ordeni, nekolku nivni àndarmi. Tie se so nas vo presudnite bitki. So malikera na ramoto, vo mirno vreme, ja oraat zemjata. êsni se i neumorni vo sovladuvaweto na strmnite planinski prevoi. Pri voenite po-hodi, se hranat so p~enkaren leb. Ja poznavaat zemjata do nejzinata utroba.

Na generalot Groseti mu be{e jasno deka generalot Saraj go voveduva{e vo svojata zamisla da ja pro{iri Kor~anskata Republika i vo Po-gradec, no i po{iroko. Toj saka{e da se osvoi celosno kor~anskata ramnina, strmnite pla-ninski prevoi, duri do Pogradec. So osvojuva-weto na zapadniot breg od Ohridskoto Ezero i na visokata dolina na rekata [kumbi, se zagro-zuva{e komunikacijata pome|u avstriskata i bugarskata vojska koja se ostvaruva{e niz patot Elbasan‡Ohrid‡Struma. Ovoj del od patot be{e vo sostav na nekoga{niot golem anti~ki pat Via Ignacija koj{to, u{te od vremeto na Rim-skata imperija, gi povrzuva{e Zapad i Istok.

119

Generalot Groseti zadlabo~eno go slede{e

vovedot na svojot pretpostaven general okolu

bitkata za Pogradec, vo taa kriti~na 1917 go-

dina za sojuznicite.

Generalite ja podgotvuvaa svojata zaedni~ka

bitka vo Golemata vojna na Balkanot. I obaj-

cata znaeja deka taa }e bide posledna za niv.

Be{e vreme da se pomine na planot za bitkata.

‡ Mojot plan za zazemawe na Pogradec ‡

raportira{e generalot Groseti ‡ e mo{ne edno-

staven: najbitno e da se fiksira protivnikot

pome|u ezerata Mali}i i Ohridskoto Ezero,

pri {to, do kone~noto zazemawe na Pogradec,

}e se formira slobodnata vertikala Sever‡Jug,

se razbira, so `estoko sprotivstavuvawe na na-

padite od isto~nata strana.

‡ Zamislata vi e dobra, generale Groseti.

Treba da se prodol`i na sever, otkako }e se

zazeme Pogradec. Taka nie kone~no }e navleze-

me vo Zemjata na Ezerata. Otkako se povrzavme

so italijanskite sojuznici, preku sozdavaweto na

Republika Kor~a, nie }e go oslobodime patot kon

sever, za, kone~no, eden den, da triumfirame so

povrzuvawe na ostanatite sojuzni~ki vojski. Generalot Saraj navleguva{e vo site poe-

dinosti na pretstojnata bitka, bez nikakvi vid-livi znaci na gor~ina {to go obzema{e naslu-tuvaj}i deka ve}e mu e podgotveno re{enieto za napu{tawe na komandnata pozicija vo Isto~-nata armija. Samo se o~ekuva{e momentot koga }e mu bide vra~eno ova re{enie. Generalot Groseti be{e vo tek so sudbinata na generalot

120

Saraj {to mu ja podgotvuvaa Ministerstvoto za

vojna i Ke d’orse. No tie bea generali na boj-noto pole, a ne na politi~koto, i toa vo o~eku-vawe na najzna~ajnata bitka za niv, bitkata za Pogradec.

121

XVI

Vo vremeto koga se navestuva{e krajot na Otomanskata imperija, dedo mi Amet Karafil Sulstarova ne saka{e da $ se prepu{ti na sud-binata i da zamine kon Carigrad, kako negovite bra}a i sestri. Ne moè{e da zamisli deka edinstvenata opcija e da si gi prodade imotite i navreme da fati podobra pozicija vo toa {to }e preostane od Imperijata. Znae{e deka nego-vite zaminuvaa bez nade` za vra}awe.

Bespovratnoto zaminuvawe, toj go smeta{e ne samo kako predvremeno predavawe na sud-binata tuku i kako duhovno is~eznuvawe. Toj moèbi ima{e i posilni argumenti, od site bliski koi zaminaa, da odi vo Carigrad. Tamu ve}e bea, visoko vo hierarhijata na vlasta, pri-padnicite na semejstvoto na negovata sopruga Tur~inka, anumata Azbije. Nejziniot prv bratu-~ed Fethi-bej Okijar stasa da bide i ambasador na Imperijata vo Sofija, a so nego be{e i nego-viot prijatel Mustafa Kemal, idniot Ataturk. Tie bea sou~enici vo Bitolskata voena gimna-zija, a podocna i soborci vo site najzna~ajni bitki za nova Turcija.

Dedo moè{e navreme da zamine so svoite pa i toj da se najde na visoki pozicii. Da im ja obezbedi vetenata idnina na svoite ~eda, onaa

122

koja{to ja sonuva{e i negovata èna. Se nade-va{e, kutrata moja baba deka, eden den, sigurno nekoj }e poleta, ako ne taa, toga{ barem nejzi-nite ~eda, kon odamna odletanoto semejno jato, vo Carigrad. Vo toj zadràn let, vo toj let vo mesto, vo dlabo~inite na svojata du{a.

Ova propu{teno zaminuvawe }e ostane kako

refren na se}avaweto i kako pottik da se zami-

ne, vo presudnite godini vo ìvotot na semej-

stvoto, re~isi go nasledi sekoj od nas i, so te-

kot na vremeto, go doìvuva{e razli~no. Toa

sigurno najsilno se vsadi vo Tatkovata sudbina,

vo sudbinata na negovoto semejstvo.

U{te od mladosta, vo Tatkoviot ìvot }e

nadvladee ritamot na sudbata, nebare da se bide

ili ne, raspnat pome|u Istok i Zapad, pome|u

Evropa i Azija, pome|u idejata na svojot tatko

da se ostane vo rodnata zemja i maj~iniot traen

kopne` da zaminat kon Istok.

Eden takov presvrten moment vo semejnata

sudba, koga dedo, kone~no, odlu~il da ne zamineme

vo Carigrad i koga se prepu{tivme na balkan-

skata sudbina, be{e tokmu vo esenta na 1917 g.,

koga edna francuska voena edinica na Isto~-

nata armija {to ja sozdade i ja odrùva{e Re-

publika Kor~a, zaedno so pripadnici na alban-

skata àndarmerija, se dobliùva{e kon Po-

gradec. Ovoj krajezerski grad toga{ be{e oku-

piran od sprotivstavenite avstroungarski sili.

Vo toa vreme, Tatko vleguva{e vo zenitot

na svojata mladost, a dedo gi ìvee{e godinite

na svojata starost.

123

Visnat na golemiot prozorec na ~ardakot, zagledan vo dale~inata na krajezerskiot pat koj vode{e kon bliskata Kor~a, nestrplivo i zabrzano vrtej}i gi svoite kilibarni brojnici, dedo o~ekuva{e, u{te od daleku, da ja zabeleì siluetata na svojot najstar sin koj, kako {to biva vo tradicijata na golemite semejstva, se be{e nagrbil so glavnite semejni griì.

Tatko gi be{e prezel i postojanite i ne-izostavni patuvawa do bliskata Kor~a koja be{e pod zaedni~ka francuska i albanska vlast. Vrs-kite so nea ostanuvaa od presudno zna~ewe za opstanokot na okolnite podra~ja, koi bea pod Avstroungarcite.

Osloboden od direktnite sekojdnevni gri-ì, sega prepu{teni na najstariot sin, dedo be{e, kako nikoga{ dotoga{, zaduman kakva idni-na }e im podgotvi na svoite sinovi, po koj pat }e gi naso~i vo toj haos {to nastana po Bal-kanskite vojni, i sega, so Golemata vojna.

Ima{e mnogu pri~ini da bide zagrièn za idninata na svojot sin, kako glava na semejstvoto. Za nego nema{e pogolema dràva od semejstvoto, vo taa raznebitena i raspar~ena {totuku sozdade-na albanska dràva po koja krstosuvaa tu|i vojski.

Koga vo dale~inata go pozna cvrstiot ~ekor na svojot najstar sin, dedo go obzede prijaten trepet niz celoto bitie. Sekoga{ koga sinot patuva{e vo Kor~a, dedo go obzema{e silen vnatre{en nemir od koj ni{to ne moè{e da go oslobodi, osven negovoto vra}awe.

Gi o~ekuva{e vestite za bliskite, za trgov-skite zdelki, za politi~kite nastani, osobeno

124

novinite za sudbinata na Republika Kor~a. Sa-ka{e da gi proveri glasovite koi stignuvaa do Pogradec, za nejziniot kraj. Be{e nestrpliv da doznae i za privrzanosta na albanskite komiti, koi gi menuvaa poziciite, preminuvaj}i od edna-ta na drugata strana na sprotivstavenite vojski. Po zemjata se dvièa i neskroteni bandi koi odbivaa sekakvi gazdi i koi vodea svoi mali bitki, razli~no motivirani.

Dedo najmnogu stravuva{e negoviot sin da ne bide plen na nekoja od tie bandi. Stravu-va{e za negoviot ìvot, za idninata i za ìvo-tot na semejstvoto. Tokmu vo tie migovi, vo taa nejasna i temna sega{nost, za nego be{e presud-no kako sinot da zastane cvrsto na ~elo na se-mejstvoto i da mu go osvetli patot kon idninata.

Dedo ìvee{e i gi crpe{e poslednite svoi sili so mislata kako da go ostvari naumenoto. Saka{e, na svojot sin, da mu ja protolkuva, da mu ja otkrie samata Albanija koja be{e stanala dràva na razdelena teritorija, so naloèni granici, so granici koi go delea samiot narod, narod so sloèn identitet, so neizvesna idnina, nebare osuden na osama, vo ~udna i neobi~na zemja. I nemu, dotoga{, ne mu bilo lesno da go do~uva semejstvoto, identitetot, nasleden vo izminatite vekovi. Toj be{e ubeden deka iden-titetot e toa {to bilo vo minatoto, no i toa {to }e se slu~uva vo idnina.

Dedo, vo svojata dilema pome|u Istok i Zapad, pome|u Evropa i Azija, ostana vo eden me|uprostor, vo edna treta zona, koja moè{e da bide i vo negovata Albanija. Taa sega be{e

125

seta vo par~iwa, kako ìvo, no amputirano bi-tie...

Tatko, so brzi ~ekori, se upati kon ~arda-kot. Znae{e deka e o~ekuvan so golemo netrpe-nie. Samo toj, najstariot sin, vo koj bea polo-èni site nadeì da se dodrì ku}ata, semej-stvoto, vo presvrtnite vremiwa, ja ima{e dedo-vata celosna doverba.

Dedo go upatuva{e sina si kon bliskite i kon dale~nite rodnini i prijateli. Toj be{e svesen za golemiot rizik {to go prezema{e. No smeta{e deka mora da se odrì semejnata ce-lost. Vo te{kite vremiwa, koga delovi od edno semejstvo, se nao|aa na razdeleni teritorii, ome|eni od tu|ite zavojuva~i, be{e od presudno zna~ewe da se odrùvaat vrskite i nekoj da go prezeme rizikot da gi minuva granicite. Tatko be{e tokmu vo edna takva misija vo malata Re-publika Kor~a, vo ~ie zna~ewe se prpoznava{e idninata na Albanija, po Golemata vojna. Tre-ba{e da se vidi so bliskata roda i so semejnite prijateli, no i da izvidi {to se slu~uva vo Kor~a {to bi bilo od zna~ewe za Pogradec i za semejstvoto.

Na ~ardakot, migum, kako vo skazna se stvo-ri baba, za da si go vidi sina si, vraten ìv i zdrav. Go gu{na so nasolzeni o~i. Ne{to pro-{epoti, pove}e za sebe, a potoa gi ostavi dvaj-cata maì na ~ardakot da besedat za zna~ajnite raboti.

‡ Tatko ‡ zapo~na prv sinot, sakaj}i mi-gum, vo eden zdiv, da go kaè najzna~ajnoto, ‡ razbrav od pove}e strani deka Francuzite, po

126

Kor~a, se podgotvuvaat da go napadnat i da go zazemat Pogradec, kako i celiot zapaden breg na Ezeroto.

‡ Tivko, sine, tivko, ovde i yidovite imaat

u{i, a od proletoska se nakotija {pijuni, na

site strani, kako zajaci. Gi ima na sekoe }o{e.

Kodo{ do kodo{! Brzo si gi menuvaat gazdite! Nekoi si imaat i novi gazdi, a i starite ne

gi napu{taat! Te{ko da im se najde krajot. Imame doma{ni kodo{i kolku saka{, ama i drugi, po-ra~ani, dojdeni od kajznae kade. Ne ti go velam ova za smea, ama nekoj od na{ite ima re~eno deka vo gradot ima pove}e kodo{i, odo{to site drugi. Nikoga{ ne bilo taka! Mnogumina na{i izgubile besa. A bez nea, tie lesno stanuvaat kodo{i. Nema poopasni od niv. I Francuzite imaat mnogu kodo{i vo Pogradec, a Avstrij-cite vo Kor~a. Se vle~kaat po nivnite vojski, po korka leb. I pove}e. Vardi se od niv! Vardi se od site! Kako znae{ i umee{! Ama od na{ite najmnogu! Drugite doa|aat i zaminuvaat, ama na-{ite ostanuvaat. Tie umeat da ti vlezat pod ko`a, a da ne gi seti{. Te{ki vremiwa n# o~e-kuvaat. Ama ne se ni prvi ni posledni...

‡ I jas, tatko, doznav deka vo gradot se

namno`ile francuskite kodo{i.

‡ Da, sine! Ti rekov deka tie se od poseben

soj. Da te vardi Gospod od niv! Tie se kako

~ove~ki mini na patot. Ako ne gi seti{ i gi

dopre{, ti nema spas. ‡ Ti, tatko, sigurno misli{ na levantin-

cite?

127

‡ Na niv mislam, sinko, ami na koi drugi? Tie se, sine, kako novojani~arska kasta. Bez-du{ni se. Ako gi seti{, istaj im se od patot. Pred da bide docna.

‡ Kako }e gi setam, tatko? ‡ Lesno, sine. Samo ako im gi znae{ odna-

pred stapicite. Lukav{tinata. Tie go prodol-ùvaat jani~arstvoto na Balkanot, bez oru`je. Sudbinata èstoko se poigrala so nivnite du{i. Tie se mo{ne prisposoblivi. Leplivi za se{to i za sekogo. Lazat pome|u dva narodi. Ni-koga{ ne se opredeluvaat nitu za edniot nitu za drugiot, a izvlekuvaat, samo tie znaat, kakva polza od obata narodi.

‡ Vo Kor~a velat deka, sega, kodo{ite gi ima i vo na{iot grad, tatko.

‡ Da, sine. Dojdeni se kodo{i od site strani. Pokraj avstriskite, bugarskite, tuka se

i „sojuzni~kite kodo{i“. Ne se samo francu-skite. Ima i gr~ki i srpski...

‡ Na{ite, tatko, vo Kor~a, nivnoto sobi-rawe vo Pogradec lo{o go tolkuvaat.

‡ Da, toa ne e dobar znak! Sigurno se na-vestuva dvièwe na voeni trupi. Kodo{ite naj-dobro znaat {to }e ni se slu~i.

Zatoa mnogumina i sakaat da im se dobli-àt. Da doznaat koga }e stigne vojnata. No, ko-do{i kako kodo{i, tie se bez besa. Se pozna-vaat me|u sebe, no te{ko si gi otkrivaat taj-nite edni na drugi. Svesni se deka brzo moàt da im se promenat gospodarite na Balkanot.

Vnimavaj, sine, levantincite te{ko se ot-krivaat. A i te{ko moè nekoj da gi razbere

128

dokraj. Ume{no si ja proviraat sudbinata niz urnatinite na padnatite imperii. Ne gi sakale nitu zapadnite nitu isto~nite imperii. No nitu moèle bez niv. Bez niv, ne moèle da razdelat za potem da vladeat.

Levantincite uspe{no se krijat vo jazi-cite na drugite. Minuvale niz pove}e veri, bez da ostanat nitu vo edna dokraj. Ostanuvaj}i bez vera, tie lesno stanuvaat kodo{i. Nadìvuvaat imperii. Razni gazdi.

Po padot na Otomanskoto Carstvo, se ~i-ne{e deka izgubile i gazdi i mu{terii. No ne bi taka. Grcite, otkako gi koristea nivnite uslugi, gi progonuvaa bezmilosno. Gi ima nase-kade na Bliskiot Istok. Stignale i do Isto~-nata armija. No gi ima i kaj nejzinite protiv-nici. I na{ite kodo{i ne se za seir. So niv najmnogu si proigrala sudbinata. Ne bi sakal da gi pravdam.

‡ No kodo{ si e kodo{, tatko! Te{ko e da se razberat.

‡ Taka e, sine. Jas se obiduvam najmnogu da gi razberam na{ite kodo{i. Tie se nadovrzaa na tu|ite. I ne znae{ koi se poopasni.

‡ A zo{to, tatko, tokmu kaj nas tolku mnogu se namnoìja?

‡ Toa, i ne e te{ko da se razbere, sine! Zemjata brzo se razdeli, se raspadna otkako

be{e isteran kralot na Albanija Vid od ger-manskata kralska loza. A pred toa, i eden cir-kuski klovn ti bil samovolno proglasen za kral. Se vikal Oto Vid. Po sedum dena kralu-

129

vawe, otkrile deka e laèn, no toj si se ofajdil so po~esti. Ama toa e druga prikaska.

Sinot na ova se nasmevna. ‡ Da, za smea i za podbiv, sine, be{e klov-

novskoto kusove~no kralstvo. No nema{e sre-}en ishod ni kralstvoto na princot Vid, od germanskata kralska loza. Privrzanicite na Esad-pa{a Toptani go sakaa kralot Vid suneti-san! I toa be{e za majtap. Ama namerite na pa-{ata bea drugade. Za vlast, site i na bilo kogo }e n# prodade{e.

Za vreme na Balkanskite vojni, saka{e duri i sultanot da ni go vrati! I samiot da go zazeme kralskiot prestol. A i drugi vo Evropa go sonuvaa albanskiot prestol. Se pojavija pre-tendenti od Francija i od [panija. Ima{e kra-levi bez prestol kolku saka{. Nekoi predlo-ìja duri i [kot za kral na Albanija, otkri-vaj}i dale~ni vrski pome|u [kotite i Alban-cite, kako najstari narodi na Evropa. Ima{e predlog i Tur~in da ni bide kral! Zar ne ni bea dosta sultanite celi pet vekovi?! Na krajot, vidoa ne vidoa, se sloìja kral da ni bide Vil-hem Vid. Ama, sinko, da gi ostavime ovie mua-beti za drugi vremiwa. Da vidime {to ni nosi utre{niot den.

‡ No, sepak, n# podelija, tatko. Tolku mnogu n# podelija {to ne li~ime na eden narod!

‡ Taka e, sinko, n# podelija prvin tu|ite vojski. Vo ~etiri zoni: avstriska, italijanska, francuska i (na{a) so Esad Toptani. Toj ba-ra{e da si se vratime kon Turcija, makar {to nikoga{ ne sme $ pripa|ale. Negovite gavazi,

130

so tapani, izvikuvaa niz zemjava „dum, dum baba“,

„si go sakame nazad baba sultanot“. I taka, sinko, sakale nie ili ne, ne prestana da se zgo-lemuva brojot na na{ite kodo{i, vo sudir so tu|ite, a najmnogu so levantinskite kodo{i.

‡ Kako da stanavme, tatko, zemja Kodo{ija! ‡ Tokmu taka, sinko! A koga na kodo{ijata

}e $ se nadovrze i krvnata odmazda, hasmata, toga{ kade }e ni bide krajot?

‡ Vo tu|ina, kako i na mnogu na{i. ‡ Jas ne veruvam deka spasot }e ni bide vo

begstvo, makar {to mnogu na{i duman fatija. Sudeno ni e tuka da ostaneme, samo }e treba da otvorime ~etiri o~i, da ne se najdeme vo stapi-cata na kodo{ite...

Makar premnogu qubopiten da doznae {to pove}e za dobli`uvaweto na Francuzite kon Pogradec, dedo, sepak, pove}e od pretpazlivost za negoviot sin nekade da ne zabrazdi so no-vostite od Kor~a, saka{e da go svrti razgovo-rot kon druga tema. Tatko toa dobro go naseti, no si prodol`i so svoeto, ama sega tivko, ve-lej}i deka vo francuskite edinici koi se pod-gotvuvaat da go zazemat Pogradec }e imalo i marokanski i senegalski vojnici. Nekoi od niv videl i vo Kor~a.

‡ Mnogu air, sinko, od tu|incite ne vi-dovme. Sakaa du{ata da ni ja promenat, ama ne uspeaja. Ostavija mnogu luzni vo nea, ama taa si opstana. Du{a kako du{a, kolku mnogu pritis-ka{, taa e s# pojaka.

Opstanavme, sinko, niz razliki. Dolgove~-ni bea imperiite. Gi delea narodite za da vla-

131

deat uspe{no so niv. Taka bi so vekovi. Imavme prividen mir. No sega se drugi vremiwa. Vo ovoj vek, na Balkanot, se sobrale site golemi sili na Evropa, so nivni gavazi od Afrika i Azija, od Avstralija i Amerika. Gi ima najmnogu na na{ata podelena zemja. Tie, sinko, n# zatvorija vo granici.

Tatko saka{e povtorno da go svrti razgo-vorot kon nastanite koi se nasetuvaa. Dedovata misla za granicite mu posluì kako povod za toa.

‡ Da, tatko. Zabeleàv granica, ozna~ena na kol~i{ta, so optegnati jaìwa, kaj ezeroto Mali}i. Morav da ja zaobikolam za da ne me zabeleàt francuskite vojnici kako minuvam na avstriskata okupirana zona. ûmu, tatko, tolku granici vo na{ava zemja?

‡ I jas se pra{uvam! Nikoga{ ne sme bile vrzani so granici, pustinata.

Dedo, ponesen od temata za granicite, i toj, nebare bez da saka, go svrti razgovorot kon sega{nosta i prodolì:

‡ Dodeka ti be{e vo Kor~a, n# povikaa site, i stari i mladi, da u~estvuvame vo posta-vuvawe na granicite!

‡ Ne razbiram, tatko! Kako toa nie sami da si postavuvame granici?

‡ I jas ne razbiram, sinko. Ama taka bi! Prvin, pobaraa od nas, sovetnicite vo gra-

dona~alstvoto, da sobereme mnogu jaìwa. Lu-|eto se ~udea zo{to im gi sobirame po ku}ite, jaìwata. Bea naviknati na sekakvi dava~ki. Ama nikoj dosega ne im baral jaìwa.

‡ A {to velea lu|eto koga im baravte ja-ìwa?

132

‡ A {to }e re~at! Bea prepla{eni. Naj-upla{enite mislea oti jaìwata bea za besewe. Ne lu|e, gi smiruvavme, jaìwata ni gi baraat za odbeleùvawe na granicite.

Toga{ lu|eto, potsmireni, baraa po ku-}ite, po dvorovi, po ambari i kade u{te ne, sekakvi jaìwa. Se sobraa mnogu jaìwa. Vo golem kup, gi sobravme pred op{tinata.

‡ I {to se slu~i potoa? ‡ Komandantot na avstriskata okupaciska

zona naredi jaìwata da se povrzat edno so drugo. Potoa, vojnici, so lu|e odbrani od narodot i so nekoi za nas nepoznati, zaminaa da ja odbeleù-vaat granicata. Na pozna~ajnite mesta ve}e se nao|aa pretstavnici na me|unarodni komisii koi, so specijalni merni instrumenti, go nad-gleduvaa odbeleùvaweto.

Lu|eto od na{ive krai{ta, koi nikoga{ ne bea videle granica, ne moèa da ja razberat smislata na ovaa podelba, na ovie linii na zem-jata. Tie znaeja samo za delbata na zemjata vo edno semejstvo, koga stasuva{e nova generacija. No koga granicata zapo~na da se postavuva niz nivi, vo avliite na edno i isto semejstvo, toga{ site nasetuvaa deka taa }e im donese delbi, nesre}i.

‡ Kako se odnesuvaa tatko lu|eto koga vrz svoja koà treba{e da ja po~uvstvuvaat grani-cata?

‡ Se slu~uva{e, sinko, jaèto optegnato me|u dva kolca, utredenta da se najde na drugo mesto. Se vr{ea novi merewa. Granicata se vra}a{e na staroto mesto. Se slu~uva{e da doj-dat treti, pa granicata sosema da se izmesti!

133

‡ A kako se odnesuvaa, toga{, avstriskite okupaciski vlasti i me|unarodnite pretstavnici?

‡ Pretstavnicite na komisiite, sinko, otkako }e be{e prv pat odbeleàna granicata i ozna~ena vo nivnite tefteri, tie vedna{ si za-minuvaa na novi mesta na balkanskite terito-rii, kade {to odbeleùvaa novi granici. Rabo-tata ja zavr{uvaa okupatorskite vojnici, so pretstavnici od op{tinata.

Koga od voenata komanda vidoa deka kol-cite i jaìwata ne se dovolna garancija za da se odràt granicite, tie se zakanija deka, dokolku ne se vratat jaìwata i kolcite na mestata ozna-~eni od komisiite, toga{ taa }e bide odbeleàna so bodlikav tel i so sr~i. Lu|eto toa mnogu gi ispla{i. Ama, zasega, granicata si ostana kakva {to be{e, isprekinata, nedovr{ena.

Dedo po~uvstvuva deka povtorno se odda-le~i od tekot na razgovorot {to saka{e da mu go naloì na svojot sin. Re{i da bide direkten:

‡ Ti, sinko, re~e deka Francuzite se got-vat da go odzemat Pogradec od Avstrijcite.

‡ Taka se {u{uka{e na site strani vo Kor~a.

‡ Moèbi zatoa, sinko, Avstrijcite gi osta-vija granicite po staro. Novata bitka sigurno }e ne izdràla, pa da ne izdrì i novi granici?!

Dedo zamol~e za mig. Pogledna kon Eze-roto. Vo dale~inata proigruvaa yvezdenite svet-lini. Go svrte pogledot kon svojot sin i zamis-leno re~e:

‡ Nie, sinko, ìveeme so vekovi vo predel kaj {to minuvale i se vkrstuvale vojski. Na

134

samiot izvor na granicite. No dolgo vreme niv gi nema{e. Sega povtorno niknuvaat. Ili }e navikneme da ìveeme so niv, za da preìveeme, ili }e izbereme drug pat, da zamineme vo novi granici. Zatoa jas i ne zaminav. So begaweto od edna granica, ne moè da se izbega i od sudbi-nata. Jas ostanuvam ovde da se boram so ovie gra-nici. Kojznae, ako ne jas, moèbi ti ili nekoi drugi od moite potomci }e ìveat ovde bez gra-nici.

No nie pak se oddale~ivme so mislite. Kakvi drugi aberi ni nosi{ od Kor~a? Kako se na{ite bliski? Kako izleguvaat na kraj so Francuzite?

‡ Tie se dobro, nekoi od niv se i dobro po-staveni vo administracijata na Rapublika Kor~a. Ama ne veruvaat deka dobroto }e trae dolgo!

‡ Taka bilo sekoga{ na Balkanot, sinko! ‡ Na{ite velat deka sudbata ni se zaplet-

kuvala vo mreàta na kodo{ite. ‡ Kako i sekoga{, sinko! Nikoga{ ne bilo

poinaku. Ama, kaì, {to si slu{nal to~no? Kaì mi s#, so red! Da vidime {to n# ~eka ovde.

‡ Vo Kor~a se zboruva deka Francuzite, od nivni kodo{i, navodno, doznale deka albanski àndarmi bile vo dosluh so svoite protivnici, Avstrijcite. Se somnevaat deka i komandantot na àndarmerijata Temistokle Grmewi bil za-me{an vo toa.

‡ Da ne ti se veruva! Sigurno nekoj zame-{al prsti. Bezdrugo Grcite, preku nivni kodo-{i. Koj drug? Vardi se sine, vardi se! Te{ki vremiwa idat. Treba da izlezeme nakraj so

135

tolku mnogu vojski, sekoja od niv dojdena za da

„ne oslobodi“. Nekoi od niv, za da n# oslobodat od drugi vojski, a nekoi, od nas samite.

Dedo ne saka{e da go prodolì razgovo-rot. Zabeleà deka sin mu, kolku i da saka{e da go prodolì razgovorot, be{e izmoren od patot. Na krajot, mu re~e:

‡ Malku vreme ti ostana za da se odmori{. Ve~erva }e ni dojdat moite bliski prijateli i rodnini, sovetnici vo gradona~alstvoto. Gi po-vikav site, kako {to ni e voobi~aeno koga ima ne{to zna~ajno da se dogovarame. I ti }e bide{ so nas. ]e se dogovorime koj pat da fatime.

Francuskite vojski poodamna se gotvat da go zazemat Pogradec, da zagospodarat so Ezero-to. Avstrijcite se gotvat da gi odbranat svoite pozicii.

Ne kaùvaj $ ni{to na majka ti za razgovo-rov. Ostavi mi go toa mene.

Tatko poslu{no zamina...

136

XVII

Konak be{e gostinskata ku}a so golem ~ardak. So ubav pogled kon Ezeroto. Dedovata ku}a be{e {irum otvorena za site semejni pri-jateli. I za site patnici, namernici. Ima{e leb i dobrina za site. Vo site godi{ni vremiwa.

Koga dedo ostana najstariot ~len na Sove-tot na op{tinata, vo tie presudni vremiwa, vo konakot se sobiraa uglednicite na Pogradec za da se posovetuvaat, re~isi pred sekoe zasedanie na Sovetot. Taka be{e i vo mirnite i vo voeni-te vremiwa.

Vo drugi prigodi, vo konakot se sobiraa pripadnici od pove}e semejstva od istoto rodo-vo steblo. Porano Tatko, so svojot pomlad brat, izleguvaa na ~ardakot za da gi posluàt maìte so kafe, so lokum i so voda i da gi ponudat so cigari. Ima{e denovi koga, na krajot od sred-bata, dedo ostanuva{e so dva-trojca najbliski od semejstvoto, naj~esto so svoite bra}a, i toga{ se iznesuva{e rakija so bogato meze. Se slu~u-va{e, dedo, so svoite bra}a i so drugi bliski da ostanat do obzoruvawe a, ponekoga{, da prodol-àt, so piewe i so razgovor, i vo noviot den. Po dolgite razgovori se izvivaa zvucite na poli-foni~nata toskiska pesna. No, sega, toa bea mi-nati vremiwa.

137

Vojnata be{e pred porti. Postojano, pred ku}niot prag, }e se najde{e nov balkanski Ha-nibal. Lu|eto, ovde, naviknaa na brzite promeni na vojskite. Toa kako da stanuva{e del od niv-noto sekojdnevie.

Tatko, koga doa|a{e da gi posluì prisut-nite vo konakot, retko uspeva{e da ja dolovi celinata na mislite od fragmentite na razgo-vorot. No, taa ve~er, za prv pat, toj }e bide ramnopraven u~esnik vo razgovorot so drugite. ]e bide toa priznat voved vo zrelosta, po pre-zemaweto na golemiot del od semejniot tovar koj be{e preteòk za ple}ite na negoviot star tatko. Taka bilo od pamtiveka. Vrz ple}ite na najstariot sin, tatkoto da go prefrli semejno-to breme, koga }e go navasale godinite.

Tatko be{e podgotven da se soo~i so novoto breme. Se o~ekuva{e vistinskiot moment za toa. Toj ve~erva treba{e da govori za svoite vpe~a-toci od prestojot vo Kor~a.

Dedo uspeva{e ve{to da ja odrùva ramno-teàta vo svoeto potesno, no i vo po{irokoto semejstvo. Semejstvata od prviot i od vtoriot brak. Uìva{e golem avtoritet vo gradot koj{to najmnogu po~iva{e vrz negovata re{itelnost, no i vrz negovata nepokolebliva hrabrost, vo presudnite vremiwa, da gi pravi vistinskite potezi. Osobeno se po~ituva{e negovata re{i-telna mudrost koga, po padot na Otomanskata imperija, ne go ponese semejnata inercija, spa-sot da go bara vo Carigrad. Da zamine tamu navreme i tamu da bara derman za site. Tie {to zaminuvaa i go molea da im se pridruì, go so-

138

àluvaa, a tie {to ostanuvaa go po~ituvaa. Po-~ituvaweto be{e u{te pogolemo koga dedo, i pokraj pritisocite od novite okupatorski vojski, osobeno za vreme i po Balkanskite vojni, osta-nuva{e u{te pocvrst vo odlukata da ne zamine.

Obi~no, na sobirite vo konakot, dedo prv zema{e zbor, otkako so begol pogled }e prele-ta{e kon site i }e zabeleè{e deka se site tuka. A prisutnite bea, glavno, nejstarite izbranici od razgranocite na semejnata loza od starov-skata kaza.

Dedo dolgo vreme go meste{e i go pritis-ka{e ubavo tutunot vo luleto baraj}i ja vistin-skata misla, me|u mnogute koi mu proletuvaa niz glava. No pogledot postojano mu zapira{e na negoviot sin koj, za prv pat, se najde me|u postarite maì. Prirodno, se o~ekuva{e dedo da go opravda negovoto prvo prisustvo, kako ramnopraven u~esnik na sobirot:

‡ Sin mi {totuku se vrati od Kor~a. Ne mu be{e lesno da gi mine nevidlivite zasedi i promenlivata granica. Pokaà hrabrost i za-sluùva, od ve~erva, da bide so nas.

Prisutnite, so voshit, gi upatija pogle-dite, prvin, kon dedo, a potoa i kon negoviot sin, vo znak na odobruvawe. Dedo, potem, spored redot, kako najstar, treba{e da go kaè voved-niot zbor.

Be{e dlaboka no}. @itelite na Pogradec ja nasetuvaa vojnata. Po zacvrstuvaweto na gra-nicite, kodo{ite bea rastr~ani na site strani. Niv gi fa}a{e vistinska panika od promenata na vojskata vo gradot. Ne bi znaele koj kraj da

139

go fatat. Tie bi bile sigurno prvi na udar od novite gospodari. No si imaa sekoga{ i rezervna strategija kako da si ja spasat glavata. Se dvi-èa kako fantomi vo no}ta. Sigurno nivnite u{i ne bea daleku, ovaa no}, od dedoviot konak.

Lu|eto, naviknati na vojnite i na prome-nata na okupatorite, gi baraa najdobrite zasol-ni{ta, dodeka mine najte{koto, kaj nivni bliski ili vo vizbite, a poupla{enite begaa kon blis-kite planini. Samo najhrabrite ostanuvaa vo gradot. Ostanuvaa ponastrana, makar {to toj prostor te{ko moè{e da se odredi.

Vo mnogu semejstva, site nadeì bea svrteni kon konakot na dedo. Tamu treba{e da se pre-sudi kako da se odnesuvaat so novata vojska. No, za toa, nema{e nikakov urnek. Vojnata si be{e vojna. Neizvesnosta be{e neizbe`na. Ne be{e lesno prisutnite povtorno da se opredeluvaat. Za starite ili za novite okupatori. Makar {to pretstavnicite na uglednite semejstva vo Po-gradec bea vozdràni kon avstroungarskata vlast, ostanuvaj}i neutralni, si ostavaa dovolen pro-stor za da ne bidat gibnati ni od noviot ni od stariot okupator, dokolku toj ostane{e nepo-razen. Za volja na vistinata, od Avstro-Unga-rija ne vidoa zlo. I tie im vetuvaa nov ìvot, poubav i podostoinstven od dotoga{niot.

Sega, za prv pat, se o~ekuva{e Francuzite da gi pobedat Avstrijcite i da go zazemat gra-dot. Sudej}i po nivnoto odnesuvawe i po simpa-tiite so koi se zdobija kaj albanskoto nasele-nie vo Kor~a, lu|eto, potajum, gaeja nadeì deka so noviot okupator moèbi }e bide i po-

140

dobro. Tokmu toa podobro preostanuva{e da se do~eka i da se doìvee.

Dedo, vo vakvite prigodi, koga treba{e da se zazeme stav kon noviot okupator, vo neprospa-nite no}i na ~ardakot, dolgo i dlaboko razmi-sluva{e, duri do mugrite, zagledan kon dale~-niot horizont, na dale~nata ezerska {ir. Kako i drugiot pat, po Prvata Balkanska vojna, koga Pogradec be{e zazemen od Srbite, pa potoa od Bugarite, pa od Avstrijcite i, eve sega, pred na-padot na Francuzite, dedo ja kaùva{e, na po-~etokot, re~isi istata vovedna storija vo koja bea vpleteni junaci od bliskite i od dale~nite predci.

‡ Narodot od na{ata starovska kaza dolgo vreme vojuva{e so otomanskite zavojuva~i. Nie sme potomcite na slavniot Sulstarova, od ka-

zite Mokra i Gora, koj u{te vo XVIII-ot vek, zaedno so negoviot komandant, albanskiot ris-janin Bendo [aperdani, se kranaa protiv oto-manskite osvojuva~i. Dva pati rumeliskiot va-lija, zaedno so ohridskiot prvenec Ahmed-pa{a, so ~etirieset iljadi vojnici, se krena protiv odmetnicite na Sul, no dvata pati be{e porazen i prinuden da potpi{e mir...

Nekoi od prisutnite ~esto go slu{aa vo-vedot na dedo koj, vo zavisnost od nastanite koi se nasetuvaa, ja prisposobuva{e negovata sodr-ìna. Ponekoga{, koga se nasetuva{e pogolema opasnost, dedo ode{e so raskaùvaweto u{te po-daleku vo istorijata na svojot narod. Po~nu-va{e od Rimskata imperija, pa prodolùva{e vo Vizantiskata, za da zapre kaj Otomanskata, za

141

koja ima{e i najmnogu da kaè minuvaj}i del od svojot ìvot kako nejzin podanik.

Porakata, glavno, be{e deka semejstvoto opstanuvalo niz site imperii baraj}i ja pone-koga{ sre}ata i vo nivnite urnatini. So gor-dost ukaùva{e na semejniot prag na ku}ata ko-nakuvaa. Gordo vele{e deka beliot prag bil zemen od rimskiot pat Via Egnatija. Ako gole-miot rimski pat, vo novite vremiwa, be{e ispre-kinat, razurnat, zaboraven, ostanuva{e za idnite generacii, negoviot povrzuva~ki duh.

Dedo raskaùva{e deka imalo vremiwa koga, pri selidbi i pri vojni, nekoi predci sakale da go zemat pragot so sebe, pri nivnoto zaminuva-we. No ne uspevale, i pokraj sudnite maki, da go otkornat. Kolku {to posilno go kornele tolku posilno se zacvrstuval. I ostanal do den-denes zakorenet.

Ova dedo go tolkuva{e na svoj na~in, kako bo`ji {epot, kako amanet na predcite da ne se napu{ta ku}ata vo krajezerskata zemja i pri najsilnite isku{enija {to gi nosea vojnite, po-tresite na zemjata, bolestite.

Za dedo, ostanuvaweto vo gradot koga se veste{e doa|aweto na novi vojski, be{e eden vid neizbe`no `rtvuvawe, no, za nego, u{te pogolemo `rtvuvawe be{e zaminuvaweto, bega-weto... Od dvete zla mora{e da se izbere poma-loto i pomalku neizvesnoto ‡ ostanuvaweto...

142

XVIII

Dodeka dedo, vo konakot, se presmetuva{e so minatoto, so duhot na is~eznatite imperii na Balkanot, odvreme navreme, zagrièno pogled-nuva{e kon svojot sin. Go obzema{e gordost. Go gleda{e negovoto lice, so {irokoto ~elo, so crnite musta}i i so gustite ve|i, od koe zra~e-{e energi~en pogled. So gordost go gleda{e i svojot pomlad sin koj, odvreme navreme, izlegu-va{e na ~ardakot za da gi posluì gostite. Be{e sre}en {to i toj im se prepu{ti na knigite. Ve}e go be{e nau~il angliskiot jazik i se gotve-{e da zamine vo London.

Denta, pred ovaa zna~ajna sredba na maìte vo konakot, dedo zagrièno i zboruval na svo-jata èna:

„Se vestat, mila moja, nemirni i neizvesni vremiwa. Samo Sevi{niot znae kakvi vojni im nosi idninata na na{ite ~eda. I dali }e pre-ìveat tie vo niv. Brgu se menuvaat i lu|eto i vremiwata na Balkanot. Vo lu|eto, kako da vle-gol |avolot. Lesno se kodo{at edni so drugi.

Zemjava ni stanala bojno pole...“ Ovie zborovi na baba $ bile kako mevlem

vo ranetata du{a, otkako nejzinite zaminaa za-sekoga{ vo Carigrad, so pusta nade` deka, eden

143

den, sudbinata }e $ se smiluva i taa povtorno }e gi vidi.

Ama sudbinata ne se vra}ala nazad. Baba mol~ela, no samo vo du{ata jasno $ se ~italo kade $ odat mislite. Kon Carigrad. Za svoite sinovi i }erki, taa gledala spas samo tamu. Kolku porano, tolku podobro! Taa dedovite zbo-rovi si gi tolkuva{e spored svojata maka i so nade` da zaminat.

Sega dedo be{e raspnat vo du{ata pome|u sudbinata na gradot, ~ij prvenec be{e, i fran-cusko-avstriskata vojna koja se veste{e od bli-skata Kor~a. Kodo{ite ve}e udiraa vo baraba-nite. Vojnata be{e blisku. Baba vo nea gleda{e mo`nost, kone~no, da $ se ostvarat soni{tata i da zaminat kon Carigrad...

Dedo se misle{e kako da gi najde vistin-skite zborovi pred gradskite sovetnici, pove-}eto od istata semejna loza, i pred svojot sin, stasan za novite predizvici na ìvot!

Ne pomaga{e povikuvaweto na slavnoto epsko minato. Vo ovoj mig, treba{e da se razot-krie bliskata idnina. Avstrijcite, vo gradot, gi zacvrstuvaa svoite pozicii. Gi zacvrstuvaa i granicite.

Dedo pogledna u{te edna{ kon svojot naj-star sin, kon Tatko. Pogledot mu be{e kako otvorena kniga, a od o~ite mu iskre{e ponekoja nevidliva solza, otkinata od samata du{a. Tatko uspeva{e da pronikne vo negovite misli. Dedo prodolì:

‡ Sin mi nasetil deka se bliàt francu-ski vojski kon Pogradec. Videl me|u niv Rusi,

144

Arapi duri i Vietnamci. Za dva-tri dena tie }e vtasaat vo gradot dokolku gi sovladaat avstri-skite zasedi, zajaknati od germanskata vojska. Veli deka vojnata ni e pred porti.

Site pogledi se svrtea kon Tatko. Toj gi potvrduva{e dedovite zborovi. Gi dopolnuva{e, go raskaùva{e videnoto. Prisutnite postavu-vaa semo`ni pra{awa. Kakvi bile francuskite vojski, a posebno arapskite? Dali bilo vistina deka francuskata vojska, zaedno so albanskoto naselenie vovele red i mir kakov {to nema ni-kade vo Albanija? Se pra{uvaa zo{to li go ~i-nat toa?! Kojznae kakvi im se vistinskite na-meri, dodavaa skepti~nite! Dedo vnimatelno gi slu{a{e site pra{awa, kako i odgovorite i komentarite na sinot, za, potem, avtoritetno da se naloì vo razgovorot:

‡ Moèbi, po~ituvani moi, dobro e {to doa|aat Francuzite, so nivnite Arapi i so ru-skite sojuznici. Tie, belki, troa dobro }e ni donesat. Ne vidovme air od Grcite, nitu od Italijancite i Srbite...

‡ Kaj moèlo, brate, da se vidi air od voo-ruèni lu|e? ‡ komentira{e eden od postarite dedovi bra}a.

‡ Taka e, brate, kako {to veli{. Ama zar nam ne ni bilo sudbina postojano da go imame oru`jeto? Nemalo tu|inci koi se dojdeni bez oru`je. Od niv nau~ivme da go upotrebuvame. Od mnogumina od niv, duri i podobro. Ama da go ostavime toj muabet, da vidime {to n# ~eka ako pobedat Frankite.

145

‡ Ti si najstar, brate, kako }e kaè{ taka i }e bide.

‡ Nie, ovde, i od Avstrijcite ne vidovme

zulumi. Ne }e ni bide lesno da zazememe strana.

Duri ima na{i koi vojuvaat i pod nivno zname!

‡ dofrli drugiot brat.

‡ Ima{ pravo, brate! Nie moème da si gi

izbirame prijatelite, ama neprijatelite se se-

koga{ tuka. Koj }e ni podade raka }e ja pri-

fatime. Kako da ni bilo sudbina vistinskata

sila da ja pokaùvame kaj drugite, a i umot po-

silno da ni problesnuva kako niven. No, kolku

i da sme bile bezdu{ni kon samite sebe, opsto-

juvame so ne{to posebno vo dnoto na du{ata, a

ne znaeme kako da go imenuvame...

Be{e o~igledno za pogolemiot del od pri-

sutnite deka dedo povtorno se oddale~uva od glav-

nata tema za koja site bea sobrani vo konakot:

pretstojnata bitka na Francuzite za Pogradec.

Duri i eden od negovite bra}a go predupredi:

‡ Brate, ti kako da gi zaboravi Francu-

zite?

‡ Ne, ne, zboruvaj}i za nas, jas zboruvav i

za niv!

‡ Vpro~em, tvojot sin, brate, najdobro }e

ni kaè. Da go ostavime da zboruva.

Site pogledi povtorno bea svrteni kon

Tatko. Toj izgleda{e postar otkolku {to ima{e

godini. I ostrite, ugore zavieni tenki musta}i

mu davaa izgled na mnogu poseriozen i povozra-

sen ~ovek. Za svoite godini, mnogu is~ita. Vo

Pogradec, podu~i germanski. A vo Kor~a, za

146

vreme na dolgite prestoi kaj svoite zapo~na da

u~i i francuski. Go zasaka ovoj jazik. ‡ Otkako zamina polkovnikot Dekuan ‡

zapo~na Tatko, mnogu raboti se promenija vo Kor~a. Eve nekolku meseci kako generalot Sal gi uriva pridobivkite na Republika Kor~a.

Prisutnite migum se storija vo uvo slu-{aj}i go Tatko. Ne o~ekuvaa deka ova mom~e tolku direktno }e gi prenese vo su{tinata na nastanite.

Dedo, so gordost, go slu{a{e svojot sin, makar {to kaànoto ne go voodu{evuva{e mnogu. Znae{e deka $ bea broeni denovite na nade`-nata Republika Kor~a, po zaminuvaweto na pol-kovnikot Dekuan. U{te pove}e stravuva{e za idninata na Pogradec otkako se potvrdija i preku kaùvaweto na sinot, glasovite za pret-stojnata bitka na Francuzite so Avstrijcite za prevlast na gradot kraj Ezeroto.

‡ Ne trae dolgo na{ata sre}a na Balkanot ‡ prodolì dedo so seriozen glas. ‡ Bevme sre}ni {to, najposle, se najde vojska me|u golemite sili koja be{e podgotvena da n# razbere. Ne sum umen da razberam kolku generalot Saraj i polkovni-kot Dekuan bile vistinski na na{a strana! Idni-nata toa najsigurno }e go pokaè. No na{ata nade`na Republika Kor~a na site im be{e trn v oko. Na Grcite najmnogu. [to velat, sinko, za ova na{ite vo Kor~a?

Tatko vedna{ odgovori: ‡ Nekoj od na{ite, blizok na administra-

cijata, doznal deka generalot Sal, bez ogled na s#, nema da dozvoli, do krajot na vojnata, Kor~a

147

da bide okupirana od Grcite. Takvi bile in-strukciite.

Ovie zborovi bea primeni so olesnuvawe od site. Prv gi komentira{e najstariot dedov brat:

‡ Zna~i li toa deka, dokolku Isto~nata armija, predvodena od Francuzite vo pretstoj-nata bitka, go prezeme Pogradec od Avstrij-cite i od Bugarite, nema podocna da im go pre-pu{ti na Grcite ili na Srbite?

Dedo se po~uvstvuva povikan da odgovori: ‡ Prvin, da po~ekame da vidime koj }e

bide pobednikot vo bitkata za Pogradec. Nie treba da bideme podgotveni za sekakvo re{e-nie. Naviknavme, za malku vreme, na mnogu tu|i vojski. Koj i da pobedi, nie ostanuvame pora-zeni! No, belki, so Francuzite }e imame pove}e sre}a. Tie, ovde, se daleku od svojata zemja. Ne se kako na{ite sosedi.

‡ Prav si, brate. Nie }e ostaneme neutral-ni. Taka }e go po~ekame pobednikot. A komi-tite v planina sami }e si odlu~at za svojata sudbina...

Vo dale~inata, nad Ezeroto, se probiva{e svetlinata na izgrejsonceto. Be{e vreme gostite da go napu{tat konakot, vo poslednata no} pred bitkata za Pogradec.

Dedo i Tatko gi ispra}aa gostite do gole-mata porta pregrnuvaj}i se so niv, po stariot obi~aj.

Koga si zaminaa site, dedo go pregrna sina si. Ova retko go ~ine{e. A i tolku silno niko-ga{ ne go be{e gu{nal. Na ovoj na~in, toj mu go

148

izrazuva{e svojot voshit {to taa no} uspe{no go be{e zazel mestoto me|u maìte i {to po-kaà zrelost, utre, ako treba, celosno da gi pre-zeme griìte za semejstvoto.

Zagledan vo beliot semeen prag, vrz koj pa|aa prvite son~evi zraci, dedo se oglasi:

‡ Sinko, se vesti nov den. Bitkata za Po-gradec ne e daleku od na{iot prag. Ne znam kakov ìvot }e ti donese sudbinata vo ovaa grutka na{a zemja. No ovoj vek lo{o zapo~na, so golemi vojni, so glad, so granici i so preselbi.

Nas, sinko, otkako pametime, postojano n# razmestuvaa po kazi i sanxaci, glava da ne sme krenale. Se pla{ele premnogu da ne n# ima vo eden kraj, da ne se buntuvame. A i drugi da ne povle~eme so nas.

Vreme e, sinko, so um da se borime, a ne samo so oru`je. înam, Francuzite, pove}e od drugite na Balkanot, so um se borat. I vo toa ni e nade`ta...

Tatko vnimatelno go slu{a{e dedo, na bregot od Ezeroto, na samiot izgrev na noviot den. Dedo, ~uvstvuvaj}i ja blizinata na vojnata, prv pat se po~uvstvuva slab pred sina si. Mu se rone{e mo}ta, kako branovite koi zapiraa na bregot, obezli~eni, izgubeni, pred naletot na novite branovi. Kako da be{e podgotven da mu kaè ne{to sudbinsko na svojot sin. Go pre-grna, povtorno, i tivko mu re~e:

‡ Sinko, koga te gledam silen i bodar, podgotven da go prezeme{ semejnoto kormilo, moram da ti se doveram deka so zadni sili do-stojuvam prostum.

149

Tatko go pogledna zagrièno. Dedo pro-

dolì:

‡ Na Balkanot, sinko, prerano se umira.

êsto od silniot strav da ne se ìvee predolgo

i da ne se vidat premnogu uàsi. Tebe, sine,

idninata druga yvezda }e ti dari.

Jas nemam mnogu {to da ti ostavam vo ama-

net. Nie si imame sal edna maka golema: dali da

begame ili da ostaneme? Dali da se spasime od

Balkanot i od negovite prokletstva? No, sinko,

sal edno znaj: kade i da bega{, Balkanot vo sebe

}e go nosi{, pove}e }e ti teì vo tu|ina,

otkolku da ìvee{ ovde so site negovi pro-

kletstva...

Zatoa, sinko, beri um dodeka si mlad, pred

golemata porta na ìvotot. Se vesti, ovde, vre-

meto na Frankite, a patot kon Carigrad ti

ostanuva otvoren. Tamu kade {to pojde da ve-

kuva semejstvoto na majka ti. Na tebe ostanuva

da odlu~i{: kon Zapad ili kon Istok.

Sinko, ovde, se vide na{eto! ]e n# tol~at

u{te eden vek. ]e pla}ame za tu|i grevovi. No,

i ako zamineme, du{ata pak ovde }e ni ostane.

Ovde, sinko, vo ovaa ti{ina kraj Ezerovo, du-

{ite posilno teàt. Te{ko se pomestuvaat...

Site vojni na Balkanot bile kleti, no se-

ga{nava, se ~ini, najkleta. Odvaj glavi spasivme

od balkanskite vojni, a sega n# ~eka nova vojna,

svetska vojna. Belki }e kurtulime i od nea, no,

sigurno, na Balkanot }e dojdat i drugi vojni. Za-

grièn sum, sinko, za tvojata idnina, kako glava

na semejstvoto. Ti }e treba da bide{ primer i

150

za drugite, za pomladite bra}a, za celoto se-

mejstvo... Son~evite zraci go osvetluvaa bregot na

Ezeroto niz iljadnicite iskri~avi o~i na bra-novite. Dedo u{te edna{ go pregrna Tatko, so nasolzeni o~i i, pred da se vratat v ku}i, mu re~e:

‡ A sega, odi, vidi ja majka ti! Sigurno oko ne sklopila cela no}. Ne te vide kako {to treba otkako se vrati od Kor~a. Bidi vnimate-len so nea! Ostavi $ go na mira i sonot za zami-nuvaweto kon Carigrad, kaj nejzinite. Vremeto neka si go ~ini svoeto...

Tatko zamina kon svetlinata koja zra~e{e od odaj~eto kade {to go o~ekuva{e negovata majka, a dedo ostana na bregot od Ezeroto, vo noviot den, vo koj s# u{te ne znae{e dali }e bide vojna ili mir. Be{e zagledan kon dale~i-nata. Kon drugiot, nevidliviot breg na Ezeroto.

Zemjata okolu Ezeroto, vo malkute godini po is~eznuvaweto na Otomanskata imperija, se prestori vo prostor na nepredvidlivi vojni okolu nego, na granici, na borbeni linii, na kodo{ki gnezda na balkanskite i na evropskite armii. Vo dale~inata, kako da se slu{a{e zvu-kot na oru`jeto... Vojnata be{e blisku...

151

XIX

Izgreva{e ~udesen den vo krajezerskata zemja. Bavno se kreva{e temnata nametka na beskrajniot horizont. Ezeroto dobiva{e rajski izgled. Vakvi ~udesni denovi izgrevaa moèbi na sekoi stotina godini. Zar da se umira vo vakov den, vo Golemata vojna, se pra{uvaa fran-cuskite vojnici, pred napadot na Pogradec.

Generalot Groseti, so svojata vavilonska vojska, go zapo~nuva{e pobedni~kiot mar{ od ezeroto Mali}i kon Pogradec. Pred nivnite o~i blesnuvaa ezerskite vodi, kako bezbroj bi-seri, od prvite son~evi zraci, so nivnite svetlo-zeleni boi, nebare izdvoeni od smaragdi.

Caruva{e vol{ebna ti{ina. ûdesna har-monija. Mediteranska apoteoza. Lu|eto gi ne-ma{e, kako da se skrile od smrtta koja se zaka-nuva{e od vrvovite na oru`jeto. Se bude{e ì-votot vo prirodata, so site oblici na nejzinata ubavina. Pritaeni, lu|eto vo strav ja o~ekuvaa sudbinata {to im ja nosea novite vojski.

Generalot Groseti, od viso~inkata kraj severniot breg na ezeroto Mali}i, opkruèn od svoite bliski sorabotnici, gleda{e uporno, so svojata dulbija, kon predelite koi go zat-skrivaa Ohridskoto Ezero. Vo dale~inite se pokaùvaa rozovite vrvovi na Kamija. Vojni-

152

cite nabrgu se najdoa pred blizna~kite na Placa, dve masivni kameni piramidi, kraj koi bea utvr-deni avstriskite voeni pozicii. Gi ima{e i zad Zeleniot Piton, kade {to bea ubavo zatskrie-ni, vo sovr{eno organizirani baterii.

Utvrdenata cel na generalot Groseti be{e vidliva. Negovite vojnici treba{e da dejstvu-vaat molskavi~no i da gi uni{tat utvrdenite neprijatelskite gnezda. Se o~ekuva{e prviot topovski plotun.

Be{e pet ~asot nautro. Ti{inata ja pre-kinaa prvite topovski istreli vo prostorot. Toa be{e prviot znak na bitkata. Se raspar~i sinevinata. âdot se ra{iri nasekade. Odeknu-vaa silni detonacii vo Zemjata na Ezerata, so dotoga{ nepoznata èstina i ja~ina, na ovie prostori.

Zapo~na da se ostvaruva takti~kata zamisla na generalite Saraj i Groseti: da se fiksira protivnikot pome|u dvete ezera, na postepeno osloboduvaniot prostor vo nasokata od jug kon sever, no so zadràni cvrsti defanzivni pozi-cii kon istok.

Francusko-ruskata brigada, podelena vo dve koloni i uspe{no poddrùvana od brojnata artilerija, privremenata pe{adiska divizija izvede, kon levata nasoka, golemo i presvrtno dvièwe, krajno neo~ekuvano od dobro infor-miranite protivnici od strana na nivnite rev-nosni kodo{i. Spored nivnite predviduvawa, francusko-ruskite edinici ne moèle nitu spo-red najsmelite pretpostavki da napreduvaat za tolku kuso vreme. Dodeka spored dobro infor-

153

miranite avstriski stratezi, nivnoto osvoju-vawe na ovie pozicii ne bilo nitu teoretski mo`no. Pe{adiskiot ~ekor sepak si ima svoi granici. Taka misle{e avstriskiot general na terenot. No ova mislewe ne go dele{e i fran-cuskiot general Groseti. Na svojot pomo{nik, zagledan vo dale~inata so durbin, vidlivo voo-du{even od pekolniot probiv na svoite pe{a-diski edinici, mu re~e:

‡ Znaete li, majore, za toa kako moè da se

dobie vojnata, {to veli pruskiot general i pi-

satel Karl Klozevic, vo svoeto delo Principi

za vodewe na vojnata?

Majorot vo migot ni{to ne odgovori. Ne

saka{e da go zapre tekot na mislata na svojot

komandant, makar {to si ima{e svoj odgovor.

Generalot Groseti ne go krie{e voshitot

od strategiskiot um na protivni~kiot general

od periodot na Napoleon Bonaparta. Se pri-

seti, vo migot, na svoite ~esti diskusii so gene-

ralot Saraj vo Solun, za tezite na pruskiot voen

strateg.

Generalot Groseti be{e posebno kriti~en

kon tezata deka vojnata e sredstvo za postignu-

vawe politi~ki celi, a ne cel za sebe, odnosno

prodolùvawe na politikata so drugi sredstva.

Generalot Saraj si ja proveruva{e, vo sebe,

ovaa teza so svoeto dotoga{no golemo iskustvo

na severnite boi{ta. No, na Balkanot, kako da

vaèa drugi principi.

Majorot ne znae{e za diskusiite na gene-

ralite za deloto na pruskiot strateg. No spom-

154

natoto delo mu be{e dobro poznato. Toj zadoc-

neto odgovori na pra{aweto na generalot:

‡ Vie, generale moj, bezdrugo mislite na

negovata glavna teza vo knigata spored koja kraj-

niot uspeh vo vojnata zavisi, vo golema mera, od

gre{kite na protivnikot, bez ogled na sopstve-

nata nadmo}.

‡ Tokmu na toa i mislev, majore.

‡ Ispravnosta na ovaa teza, kako da se po-

kaùva i vo na{ata bitka za Pogradec.

‡ Se soglasuvam, majore. Na{iot protiv-

nik ovde pravi edna od presudnite gre{ki {to,

najverojatno, }e go ~ini poraz.

‡ Tie raspolagaat so golema manevarska

masa, generale, sostavena od pet bataljoni, spo-

red na{i sigurni razuznava~ki izvori.

‡ No tie, pogre{no, za na{a sre}a, ja

upatuvaat kon na{ata desna strana, so nade` da

ja zaprat na{ata pe{adija.

‡ I pokraj toa {to komandantot na na{ata

brigada, na desnata pozicija, ne be{e vo tek so

nenadejnoto manevarsko dvièwe na protivni-

kot, so èstok artileriski ogan zapo~na da go

uni{tuva.

Generalot Groseti, nabrgu, se najde na vrvot

na Zeleniot Piton, za da komanduva i li~no so

svoite ofanzivni sili, da gi bodri i da gi

hrabri. No èstokiot artileriski ogan go ~i-

ne{e svoeto. Brgu bea osvoeni odbranbenite

pozicii na protivnikot. Eksplodiraa granati

vo rovovite. Artileriskiot ogan se {ire{e

kon sever, pridruèn od pe{adiskiot mar{...

155

Se bli`e{e zalezot na sonceto. Ezeroto blesnuva{e so svoite smaragdni boi vo koi se rastopuva{e sinevinata. Blesoci od artileri-skiot ogan, od spalenata zemja, se gubea vo zra-cite na son~eviot zalez. Na zajdisonce, za mig, zavladea neo~ekuvana ti{ina. Heroite bea za-moreni. Vo prostorot odedna{ se raznese gro-moglasnoto osvojuva~ko: naaaapreeed!

Zeleniot Piton be{e osvoen. Potoa i dvete blizna~ki na Placa. Vo sa-

mrakot, plamtea zapalenite drvja, kako fakli na pobedata.

Slede{e bitkata gradi v gradi. Bajoneti protiv bajoneti. Na vrvot na severnata bliz-na~ka na Placa ve}e se vee{e francuskata tro-bojka. Ostanuva{e da se osvoi u{te poslednoto upori{te na Mokra, kade {to o~ajni~ki se bra-ne{e 98-ot avstriski regiment. Najposle, stivna ognot na avstriskite i na germanskite topovi. Bea zarobeni i prvite protivni~ki vojnici vo osvoenata Mokra.

Vo bitkata za Pogradec se proslavija ne-pogre{livite strelci, poznatite marokanski spahii, pokraj senegalskite i vietnamskite voj-nici. Hrabrite Marokanci, vo tekot na celata 1917 g., uspe{no }e vojuvaat na site balkanski boi{ta. Nivnoto voeno kr{tavawe }e bide vo Larisa, koga }e vojuvaat protiv progermanski-te gr~ki edinici na kralot Konstantin. Kako ve{ti kowanici, spored arapskata tradicija, tie }e pretstavuvaat golemo zasiluvawe za sojuzni~-kite vojski. Vo bitkata kaj Evzoni, }e zabele-`at golema pobeda. Toga{ }e se proslavi maro-

156

kanskiot vojnik Tajeb Ben Kafala koj }e bide li~no odlikuvan, za svoeto juna{tvo, od koman-dantot Saraj. Generalot smeta{e na borbata na ovoj marokanski regiment i vo bitkata za Po-gradec.

Marokanskite spahii odigraa klu~na uloga

vo ovaa bitka. Tie go so~inuvaa krajniot del na

francuskoto dviè~ko krilo. Me|u prvite poj-

doa vo napad na Pogradec. Po èstokiot otpor

so koj se soo~ija na grebenite na Kamija, so ne-

videno herojstvo go probija patot kon Pogradec.

Spored francuskiot voen izvestuva~ @es

Aser, koj ja slede{e Isto~nata armija vo presud-

nite bitki, so osvojuvaweto na Pogradec, be{e

ostvaren vistinski podvig. Podelena vo tri ko-

loni, divizijata na Isto~nata armija ostvari

pobedonosno manevarsko dvièwe: napadnati des-

no, pritisnati kon centarot i, na krajot, pri-

nudeni da svrtat levo, avstriskite vojnici vis-

tinski go izgubija kompasot. Nabrgu im dojdoa

na pomo{ i germanskite vojnici. Prv se odzva

bataljonot na saksonskite biciklisti. Tie se

upatija kon centralnata kolona na sojuzni~-

kata vojska. Potem se obidoa da ja zaprat sojuz-

ni~kata kolona, na krajnata leva strana, so tri

eskadroni husari i pruski zmejovi. I ovoj napad

be{e uspe{no odbien. Senegalskite vojnici i

albanskite àndarmi uspe{no gi zadrùvaa sak-

sonskite vooruèni biciklisti. Toga{ stapu-

vaa vo akcija marokanskite strelci.

Vo mugrite, sojuzni~kite vojnici, zazemaj}i

ja Le{nica, se najdoa pred portite na Pogra-

157

dec, kogo {to avstriskite i germanskite vojni-

ci, pani~no go napu{taa. Pogradec be{e osvoen! Generalot Groseti, so svojata vojska, moè{e

da zdivne. Vojskite pobedni~ki vleguvaa vo gra-dot. Denot svetnuva{e nad Ezeroto kako novo vreme. Vojnicite, so nivnite kowi, brzo itaa kon Ezeroto. Ja gasea golemata èd, nurnati so glavite vo bistrata voda, a nekoi vleguvaa vo nea so s# uniformi.

Vo osvojuvaweto na Pogradec se prosla-vija i albanskite àndarmi od Kor~a, na ~elo so komandantot Temistokle Grmewi. Toj }e bide golemiot tragi~ar na ovaa bitka. Prvo, slaven poradi svoite podvizi vo osvojuvaweto na Po-gradec, kako i poradi prethodnite zaslugi za redot i harmonijata vo Kor~a, }e bide odliku-van so Golemiot francuski krst za voeni zaslu-gi, po predlog na generalite Groseti i Saraj. Nabrgu potoa, toj }e doìvee tragi~na sudbina, koga biva osuden na smrt od francuskiot voen sud vo Solun. Negovata pobeda vo osvojuvaweto na Pogradec, za nego, }e bide Pirova...

Albanskite àndarmi, koi se proslavija vo osvojuvaweto na Pogradec, ne moèa ni od daleku da naslutat kakva sudbina mu se podgot-vuva na nivniot komandant, makar {to od po-odamna kruèa glasovi za negovoto, navodno, {pionirawe na sojuznicite kaj nivnite avstri-ski protivnici. Tie {to mu ja podgotvuvaa sta-picata na komandantot Grmewi od redovite na francuskite voeni bezbednosni i razuznava~ki sili, pottiknati od francuskata progr~ka poli-

158

tika, navodno, kaj zarobenite avstriski oficeri

najdoa „krunski dokazi“ za negovoto „predav-

stvo“. Istorijata treba{e da ja potvrdi visti-nata. Voeniot sud, pokraj smrtnata kazna, odlu~i zapisnicite od sudeweto na Grmewi, da bidat dostapni za javnosta duri po sto godini! Na vre-meto, navodno, komandantot na Kor~a Anri De-kuan gi imal pod kontrola vrskite za koi bil osuden Grmewi, a tie bile od po{irok strate-giski interes za Francija i za sojuznicite. No, so zaminuvaweto na polkovnikot Anri Dekuan,

ovaa „vrska“ bila prekinata, a verojatno, pod vli-janie na gr~kite razuznava~ki slu`bi, vo naj-pogodniot moment taa bila upotrebena da se nakleveti i da se osudi na smrt herojot na Kor-~anskata Republika.

Bitkata za Pogradec ne zavr{uva{e samo na bojnoto pole. Za pobednicite i za nejzinite heroi, prosuduvaa nekoi drugi. Daleku od boj-noto pole. Ponekoga{ vo general{tabnite ka-bineti, a drugpat vo ministerskite. Taka be{e i vo ovaa Golema vojna na vlijanija...

159

XX

Pogradec se bude{e so novi gospodari. Ku-trite gra|ani bea naviknati, vo istorijata, po-stojano da bidat pokoruvani. Otkako zaminaa Turcite, po padot na Imperijata, i se zaredija balkanskite vojni, gradot prvin be{e okupiran od srpskite vojski, pa od bugarskite, kako del od voeniot blok, sostaven od Germanija, Avstro-Ungarija i Turcija. Bugarskite vojski, vo Po-gradec, vo oktomvri 1916 g., }e bidat pobedeni zaedno so avstro-ungarskite, za, na krajot, so gradot da zagospodarat francusko-ruskite vojski na Isto~nata armija...

Gradot, po neizvesnata borba me|u starite i novite okupatori, se soo~uva{e so neizvesnosta na noviot den. Lu|eto, kolku tolku, naviknaa da `iveat pod tu|ata vlast. Postojano veruvaa deka noviot okupator }e bide podobar od stariot, samo treba{e da mine malku vreme za da pri-viknat. I potoa }e bide polesno, poizdr`livo. Do noviot okupator. Se slu~uva{e zatvoreni-cite da ne gi napu{taat zatvorite. Ne samo {to se ~uvstvuvaa posigurni vo niv tuku znaeja i deka povtorno }e bidat zatvoreni od noviot okupa-tor. Gradot, prviot den po bitkata, be{e vo vistinski haos. Od ulicite ne bea krenati mr{ite na pcovisanite kowi i mazgi, so nadue-

160

ni mevovi, pokrieni so gavrani. Na patot ima{e prevrteni koli so rasfrleni delovi od oru`je.

Pohrabrite ìteli izleguvaa od ku}ite, drugi bea zastanati na pragovite, a treti yirkaa od prozorcite. Za~udeni, gi gledaa razgolenite Senegalci i nivnata bleskava crna koà, kraj visokite Marokanci, kako se frlaa vo sinite vodi na Ezeroto ostavaj}i go oru`jeto na bregot.

Lu|eto, ohrabreni, se pribliùvaa kon bre-got. Tie prijatelski gi gledaa vojnicite. Im podavaa race. I pone{to od preostanata hrana.

Nabrgu, zapo~na prijatelstvoto na nasele-nieto so novite gospodari na Pogradec. So zaed-ni~ki sili, go povratija izgledot na gradot od pred borbata. Solunskite gradinari ve}e zasadu-vaa gradini od rozi na bregot...

Generalot Groseti, makar isto{ten od go-lemiot napor i nekolkute neprospani no}i, ne-dolekuvan od malarijata, so radost, mu pi{uva-{e na svojot komandant vo Solun:

„Po~ituvan generale Saraj. Na{ata bitka za Pogradec kone~no e dobiena. Na{ite sojuz-ni~ki vojski, so albanskite borci, doìveaja triumf. Veruvam deka, so pokaànata hrabrost, }e se dobivaat i novi bitki, s# do kone~nata po-beda vo Golemata vojna. Na{ite zagubi se ne-zna~itelni. Nie zarobivme petstotini avstriski vojnici, sto i pedeset komiti. Osvoivme dva pla-ninski i nekolku rovovski topovi, mitralezi, pove}e od iljada pu{ki, golemi koli~ini voen

materijal. Zagubite na neprijatelot se ogromni!“ Generalot Saraj, zadovolen, ja ~ita{e de-

{ifriranata telegrama. Najposle, i toj ima{e

161

pravo na nekolku migovi radost, na pekolniot Isto~en front. Vo takvo raspoloènie, zapo~-na da ja obmisluva sodrìnata na svojata tele-grama do Ministerstvoto za vojna vo Pariz. Ne moè{e da ima podobar povod za, najposle, na svoite pretpostaveni da im go predo~i krun-skiot dokaz za poleznosta od Republika Kor~a i od osvojuvaweto na Pogradec. Znae{e deka toa bea plodovite na negovata dobro obmislena voena strategija. Toj $ pridava{e mnogu pogo-lemo zna~ewe na ovaa pobeda na ju`nite bal-kanski boi{ta otkolku {to pretpostavuva{e deka }e $ se dade vo Pariz. No nie, ovde, sme vo ovoj dale~en Balkan, pust Orient, si vele{e vo sebe komandantot Saraj i si pretpostavuva{e deka generalite od visokite voeni krugovi vo Pariz, pod postojan pritisok od italijanskite sojuznici, bezdrugo }e ja komentiraat negovata pobeda vo Pogradec so zborovite:

„Ah, da... da... da... Pogradec! Pa ovoj grad voop{to go nema na na{ata voena mapa! Kakva pobeda moè da bide toa?!“

Gor~livi bea plodovite od pobedata vo Pogradec, za generalot Saraj. Se o~ekuva{e Ita-lijancite povtorno da zbesnat sakaj}i da ja pro-{irat svojata vlast vrz cela Albanija, kako nivna idna neprikosnovena teritorija. Niv gi prekinaa francusko-ruskite operacii po zav-zemaweto na Pogradec.

Vo osvoeniot grad, po nalog na pariskiot general{tab, ostanaa samo dva regimenta da gi za~uvaat zdobienite pozicii, dodeka drugite voeni edinici postepeno se vra}aa vo svojata baza vo Lerin.

162

Ne pomina mnogu vreme, stigna nova naredba od general{tabot. Vojnicite bea prinudeni da se vratat na prethodnite pozicii vo Pogradec. Generalot Saraj zapa|a{e vo o~aj poradi ovaa nesre}na manevra. Ne mo`e{e da razbere koj stoe{e zad nea. Vo me|uvreme, dozna deka edna zna~ajna li~nost od voeniot vrv, koja ostana ano-nimna, na eden zaedni~ki, konsultativen sos-tanok, istakna deka e od golemo zna~ewe za si-lite na Antantata da se zazeme patot koj vode-{e kon Dra~, so {to bi se obezbedilo kontrola re~isi nad polovina Albanija. Be{e oceneto deka ova bi bilo uspeh na francuskata vojska.

Rezigniraniot general Saraj be{e povtorno na poteg. Be{e organizirana nova voena opera-cija na zapadniot del od Ohridskoto Ezero, se-verno od Pogradec. Operacijata ne uspea. Toa {to be{e mo`no na 10 septemvri, 1917 g., koga be{e zazemen Pogradec, se poka`a nemo`no vo novite bitki. Avstriskite vojski ne gi povto-rija prethodnite gre{ki. Dodeka francuskite vojski bea olabaveni na lovorikite od uspe{-noto zazemawe na Pogradec, avstriskite vojnici gi zbija svoite redovi i uspeaja da gi zaprat ofanzivnite naleti na protivnicite...

Generalot na dobienata mala bitka vo Go-lemata vojna, be{e odamna na ni{an od Mini-sterstvoto za vojna, pod silen pritisok na Ke

d’orse, a tie dvete pod postojan udar na itali-janskata Konsulta. Zgora na seto toa, Generalot Saraj, te{ko izleguva{e nakraj i so vavilon-skata armija vo Solun. Se {ire{e nedoverbata pome|u komandite na francuskata i na drugite

163

stranski armii. Site ja o~ekuvaa poslednata borba, kone~nata bitka na pobedata. No taa nikako da dojde.

Pobedata kaj Pogradec, za generalot Sa-raj, kone~no stana Pirova. Gi nema{e ve}e ge-neralot ni svoite lu|e od doverba pokraj sebe, kako {to be{e polkovnikot Anri Dekuan, sega

i toj general, glaven u~esnik vo malata „pro-

albanska alijansa“ na francuskite generali na Isto~niot front. Po bitkata za Pogradec, za-minuva{e i eden od glavnite stratezi na pobe-data, generalot Groseti. Novo kasnuvawe od ko-marec ja skr{i negovata silna stava. Izne-mo{ten i iscrpen, toj zamina vo Francija, kade {to nabrgu i po~ina.

Generalot Saraj, imun na napadite od komarcite, ne be{e imun na onie italijanskite.

Na francuskata politi~ka scena sleduvaa burni nastani. Na 14 noemvri, 1917 g., na ~elo na Francija zastana @or` Klemanso, poznat

kako „stariot tigar“. Me|u prvite `rtvi na

„tigarot“ }e bide tokmu generalot Saraj. Na 14 dekemvri, 1917 g., vo site francuski

vesnici }e bide objavena oficijalnata vest:

„Rakovodej}i se od op{tite sogledbi, Vla-data odlu~i, od komandnata pozicija na sojuzni~-kite armii na Istok, da go zameni generalot Saraj, so generalot Gijoma. Generalot Saraj, koj se soo~uval so seriozni te{kotii no ima i go-lemi zaslugi, }e bide povikan na nova funk-

cija...“ Ova be{e vistinskiot kraj na prestojot na

generalot Saraj na Balkanot. No ne be{e i kra-

164

jot na negovata misija. Zaminuva{e so golema gor~ina vo sebe, no i svesen deka negovoto delo na Balkanot }e ima triumfalen kraj vo Gole-mata vojna, po pekolnite balkanski godini. Mnogu dobro znae{e, pou~en od veli~inata i bedata na vojni~kiot poziv, deka nema pri~ina da o~ajuva, nitu da se raduva. Treba{e samo da izdr`i dokraj. Da ostane dosleden na svoite principi kako ~ovek i kako voen strateg. Toj ne go napu{ti ni svojot prvi~en princip da se razbere ~ovekot, kako `rtva na vojnata, a ne vojnata kako ne~ija cel...

165

XXI

Generalot Moris Saraj upati posleden pogled od palubata na voeniot francuski brod koj isplovuva{e od solunskoto pristani{te. Ja napu{ta{e svojata vavilonska armija, no ni kako pobednik ni kako porazen. Go napu{ta{e svojot balkanski Vavilon. Dodeka brodot se oddale-~uva{e kon morskata {ir, od palubata, vo dale-~inata, gi gleda{e s# u{te konturite na misti~-nata tvrdina od koja se izvi{uvaa crkvi, xamii i sinagogi.

Vo godinite {to gi mina, generalot se obiduva{e da razbere koi bea ovie lu|e, na koi narodi i nacii pripa|aa i sakaa da pripa|aat,

site proizlezeni od golemata „otomanska pro-

toplazma“. Saka{e da dopre do vistinata za ovie lu|e, tokmu vo vitelot na edna golema vojna, vo golemite promeni {to gi navestuva{e taa. Za nego, za site negovi bliski oficeri, no i za site vojnici, se rabote{e za sudir na dve civilizacii, na ovoj del od Evropa, ozna~eni so padot na edna imperija i so usilbite na drugata da go zazeme nejzinoto mesto. Saka{e da gi raz-bere lu|eto tokmu vo ova vreme, makar {to be{e komandant na edna nova osvojuva~ka armija. Gle-da{e kako ovie lu|e, nebare sakaj}i da go zaze-mat mestoto na svojot porazen tatko, vo imeto

166

Bo`je, vo imeto na novata nacija, vo imeto na stranski za{titnici, pravat s# da im ja namet-nat svojata volja i dominacijata na poslabite, na ponemo}nite, na poneza{titenite. Saka{e da zastane na nivna strana, no od site ovie lu|e, vo ova mediteransko sredi{te, najblizok mu se vide solunecot, kako kompleksna li~nost, so identitet so sostavki na pove}e narodi vo bal-kanskiot Vavilon koj{to toj go napu{ta{e zasekoga{.

Spored generalot Saraj, toj be{e malku Grk, malku sefard, malku Tur~in, malku Alba-nec, malku Bugarin, malku Vlav, malku Makedo-nec. Poliglot od ra|awe, toj lesno go menuva{e i identitetot. Nekoga{, sledej}i go posilniot, drug pat verata, a ~esto parite. Solunecot lesno u~e{e i francuski i angliski i germanski jazik. No, naj~esto, zboruva{e nekakov balkanski espe-ranto, sostaven od primesi od doma{nite ja-zici i jazicite od stranskite na vojski...

Dodeka brodot se oddale~uva{e od bregot, s# u{te se slu{a{e gromoglasniot vik na voj-nicite koi go pozdravuvaa svojot dov~era{en komandant. Generalot Saraj im otpozdravuva{e vojni~ki, sleden od zvucite na Marselezata na voeniot orkestar.

Generalot ~uvstvuva{e vo sebe i gor~ina i taga za ovie vojnici. Tie ovde bea dojdeni so golemi ideali. Duri i da ginat, ako treba, vo imeto na tatkovinata koja be{e vo opasnost od germanskite upadi na sever. So godini o~ekuvaa da pojdat na bojnoto pole. Tie ostanaa prikle-{teni vo ovoj balkanski Vavilon, napa|ani od

167

komarcite, zalo`nici na strategiskite iluzii na generalite vo pariskiot general{tab, diplo-

matite na Ke d’orse, site zavisni od {efot na dràvata. Ima{e, me|u vojnicite koi go pozdra-vuvaa, i mnogumina koi, zaedno so generalot, kako pobednici, sre}no go preìveaja pekolot na Mar-na. Vo migovi na nemo}, kako posledna uteha, mu ostanuva{e fatalnosta. Samo kako privremeno zasolni{te za negovata misla. Vo tie migovi, mu se prepu{ta{e na veruvaweto deka i vo gole-mite vojni odlu~uva sudbinata. I za pobednicite. I za porazenite. Presudno be{e da se istrae.

Generalot Saraj ne se vra}a{e vo svojata zemja, kako {to sonuva{e za da ja mine Trium-falnata porta vo Pariz, so pobedni~ki ~ekor, kraj razviorenite znamiwa na sre}niot narod.

Voeniot brod ve{to se probiva{e niz me-diteranskite vodi zaobikoluvaj}i gi minite. Generalot ima{e dovolno vreme, do pristanot na francuskiot breg, da razmisluva i za svojata idnina. No toj be{e premnogu opsednat so bal-kanskiot del od pekolot vo Golemata vojna, za da moè lesno se oslobodi od inercijata na svoite misli.

Razmisluva{e, prvin, kako da se doobjasni, da se dorazbere, so svoite prijateli vo general-{tabot, pred da $ se prepu{ti na novata misija, kako {to moè{e i da se pretpostavi. Ako ne-maat volja da go soslu{aat i da gi prifatat negovite argumenti, toga{, dodeka mu se najsve-ì spomenite i mislata, zo{to da ne gi iznese vo svoja kniga? Ne smee{e, vo nikoj slu~aj, da go gubi dragocenoto vreme. ]e ja pi{uva knigata

168

za svoeto komanduvawe na Istok. Vpro~em, za-mislenata kniga, vo najgolem del i be{e na-pi{ana vo revnosno ispra}anite voeni tele-grami do negovite pretpostaveni vo Pariz. Ne misle{e da ja pi{uva knigata kako li~en re-van{ za tie {to ne go razbraa, tuku kako prilog kon vistinata za Golemata vojna. Peroto tre-ba{e da go zameni me~ot...

Generalot be{e svesen deka okolu nego-voto ime nema da prestanat da se dopletuvaat stari i da se niàt novi legendi. Nema da pre-stane da se zboruva za negovite navodni mason-ski vrski, za negovata mlada nevesta koja ne-strplivo go o~ekuva{e, za negovite protivni-ci, generali, koi sigurno bea zadovolni {to

najposle na „stariot volk“ mu bea skr{eni zabite i o~ekuvaa generalot da zavr{i vo nova misija, daleku od nivnite o~i, nekade vo afrikanskite ili vo aziskite francuski kolonii...

Moèbi, pravednite bitki, se samo Bo`ji. Tie ne zavr{uvaat nitu so pobeda nitu so poraz. Prodolùvaat da ìveat vo slobodata {to ja nosat, so seta nivna misterija...

Na bitkata za Pogradec, na generalot Sa-

raj, na negovata „albanofilska alijansa“, }e se nadovrze majorot, a podocna i general, Eduar Ogist Ipolit Mortje, komandant na osvoeniot Pogradec. Ostana misterija, {to ne moè da se nasluti vo nekoj dokument, povrzanosta na gene-ralot Saraj i majorot Mortje vo odnos na alban-skoto pra{awe...

No toa be{e eden drug Pogradec, so eden drug general...

169

XXII

Dedo Amet Karafil Sulstarova be{e naj-

stariot gradski sovetnik. Po obi~aj toj ja pre-zema{e sudbinata na okupiraniot grad. Nego go bea navasale godinite, no toj ne im se pot~inu-va{e. Go oble~e sve~eniot kostum koj naj~esto go nose{e na svadbi i na zakopi. Go nose{e i vo drugi, retki prigodi. Poslednive godini, so ovoj kostum, pre~eka i pove}e razli~ni okupatori na gradot. Ja zede i palarijata, so kordela izli-tena od sonceto, okolu nea. Ja nose{e i so drugi neprazni~ni obleki. Proveri dali gi ima so sebe i kilibarnite brojnici. Baba od nekade mu go donese bastunot. Neoti ima{e potreba da se potpira na nego. Ovoj pat go ponese samo za da izgleda poavtoritetno. Ne be{e lesno da se `ivee vo grat~eto kraj Ezeroto, vo koe za ne-polni desetina godini, po krajot na Otoman-skata imperija, po dvete `estoki balkanski vojni, se promenija pet okupatori a, eve, sega, vo razgorot na Golemata vojna, treba{e da se najde vistinskiot ~ovek koj }e gi {titi inte-resite na pokorenite domorodci. Naj~esto, za ovaa misija, presuduva{e starosta, no i ~esno-sta, hrabrosta vo presudni migovi da se brani ~ove~noto. Vakvata misija ne be{e lesna. Gra-dot ~esto gi menuva{e gospodarite, no posto-

170

jano si ostana golemo kodo{ko gnezdo. Ne be{e retko pripadnici od isto semejstvo da se najdat vo redovite na sprotivstaveni armii. Okupato-rite, pred da zavladeat so novite teritorii, go prou~uvale mentalitetot na mesnoto nasele-nie. Gi prou~uvale i odnosite pome|u golemite semejstva, fisovite. Ni{to ne prepu{tale na slu~ajot. Me|u rezervnite oficeri imalo duri i geolozi koi go prou~uvale zemji{teto, minera-lite, rudite vo nego. Edni istraùvale vo du-{ite na lu|eto, a drugi vo utrobata na zemjata. Taka nastapuvale golemite sili na Balkanot za vreme na Golemata vojna.

Dedo znae{e deka nema da gazi niz rozi na patot kon gradona~alstvoto. Site pogledi bea vpereni kon nego, kako toj da be{e okupatorot, a ne okupiraniot! Re{i da go povede so sebe i Tatko. Be{e vistinsko vreme da go naso~i na go-lemiot pat na ìvotot. Znae{e deka sekoj pogre-{en ~ekor, vo ovie presudni vremiwa, negoviot sin moè{e da go odvede kon propast.

‡ Sinko ‡ mu re~e pred poa|awe dedo ‡ podgotvi se, }e odime zaedno kaj Francuzite. Ti im go znae{ dobro jazikot.

Baba koja go slede{e zaminuvaweto na svo-jot ma`, se vme{a:

‡ Ostavi go sinot! Ne pletkaj go vo tie raboti! Dovolno e {to }e odi{ ti! Dve glavi od edna ku}a kurban da ne odat!

‡ Ti gledaj si gi tvoite raboti. Jas go ze-mam so sebe najmnogu za negovo dobro. A i za na{e!

‡ Se vide dobroto {to ni go nosat tu|ite vojski, koga ne si zaminavme navreme vo Stam-

171

bol, kako site drugi na{i ‡ ne izdrà baba a da ne go spomne zaminuvaweto vo Stambol.

‡ Nekoj i ovde mora{e da ostane. Zemjata da ja vardi!

‡ Pa zo{to tokmu nie? ‡ Ajde, èno, nemame vreme za tie muabeti! Tatko ve}e be{e podgotven za trgnuvawe.

Baba toplo go pregrna pred da zaminat so dedo. Nejze, kako i sekoga{ koga ode{e nekade sinot, mislite brzo $ letaa kon Stambol, kade {to za-minaa site nejzini, ostavaj}i ja kako zalo`ni~ka na vra}aweto. So tekot na vremeto, ova zalo`-ni{tvo stanuva{e kone~no `rtvuvawe. Te{ko se pomiruva{e so sudbinata. Znae{e deka i nejze, kone~na tatkovina }e $ bide semejstvoto. I zatoa stravuva{e najstariot sin da ne pojde kon po-gre{niot pat. No sepak, vo svoite misli, taa go gleda{e sina si, za razlika od nejziniot ma`, kako eden den }e pojde, pobedni~ki i osvetni~ki, kon Stambol. Toj }e go spasi nejziniot son. No, toa vreme nikako da dojde, be{e daleku... Sega maòt $, namesto da go vodi sinot kon veteniot Stambol, toj go vode{e kon francuskite okupa-tori. Gi isprati so zgolemena grutka ~emer vo du{ata.

‡ Treba, sinko, i nejze da ja razbere{. Mnogu i se nasobra vo du{ata ‡ mu zboruva{e dedo na Tatko odej}i kon gradona~alstvoto.

‡ Majka, vo sekoj novodojden okupator, ja gleda na{ata propast. Za nea, bregot na Bosfor e s# podaleku. Taka misli i ovoj pat, koga se tuka francuskite okupatori.

‡ No Francuzite se ne{to drugo, sinko. Tie se so nas.

172

‡ Da, taka e. Vo Kor~a, tie toa $ go doka-`aa. Tokmu zatoa majka i ne treba da stravuva.

‡ Retko koj videl, sinko, air od tu|i vojski. Od nekoi pove}e od drugi pomalku. Za volja na vistinata, nie, sine, i od Avstro-ungarcite ne do`iveavme zulumi! Od kolku podaleku idat vojskite, tolku podobro za nas, sinko. Na{ite sosedi, od Boga ni se dadeni, a od niv najmnogu treba da se vardime.

‡ Francuzite, tatko, go razveale svojot baj-rak, no i na{iot se vee vo Pogradec. Go nosat i bajrakot na Republika Kor~a. Crveniot bajrak so crn dvoglav orel srede, so izvezena fran-cuska trobojka.

‡ Ne zaboravaj, sinko, deka nie vo istori-jata sme se borele i pod francusko zname. U{te od damnini, duri od vremeto na Krstonosnite vojni, pa s# do Napoleonovite vremiwa, na{i vojski se borele pod toa zname.

‡ Zna~i, Tatko, nie denes imame so {to da se pofalime pred Francuzite vo Pogradec.

‡ I ne{to pove}e, sinko! I denes ima na{i vojnici koi vojuvaa na severnite germansko-francuski boi{ta. Malkumina od niv se vrati-ja, so visoki francuski odlikuvawa, kako {to se Legijata na ~esta ili Krstot na vojnata. Me|u na{ite, ima i povratnici od Verdun koi, po na{ite planini, i denes hrabro vojuvaat na stranata na francuskite vojski.

‡ Toga{ nema od {to da se pla{ime, tatko, od nivnite bajraci {to se veat kraj na{ite.

‡ No jas, sinko, pove}e stravuvam od na-

{ite bajraktari. Tie gi veat bajracite ~as na

173

ednata ~as na drugata strana. Od niv, sinko, naj-

mnogu da se vardi{... Mnogu se zazborevme. Vre-

meto ne pra{uva.

Dedo zabrzano {eta{e so prstite niz broj-

nicite. Kako da saka{e da go zabrza vremeto i

da go zavr{i razgovorot so Tatko, pred da stig-

nat do gradona~alstvoto koe{to se pojavi pred

nivnite o~i:

‡ Najposle, sinko, kako {to e pi{ano taka

i }e bide. So bajrak ili bez bajrak! Ama kako da

se povrati slogata me|u lu|eto? Nekoga{ ovde,

vo krajezerskata zemja, site ìveeja vo sloga i

vo razbirawe ‡ i Turci, i Grci, i Albanci, i

Bugari i Makedonci...

@iveeja bez granici pome|u niv. Tu|ite

vojski }e gi oslobodele! Od kogo?

Za nas, sinko, vo ovaa vojna, kako i vo site,

presudno e kako da preìveeme? Zemjata ni e

pretvorena vo bojno pole.

‡ No zar ne e dojdeno vreme i nie svoja

vojska da si imame? Za da se branime?

‡ Prav si, sinko! Dojdeno e vreme da si

bideme svoi na svojata zemja! Na{ite, od pamti-

veka, sluèle vo sekakvi vojski na Balkanot, no

samo ne vo svoja. Bile vojnici vo makedonskata

falanga, vo rimskata pretorijanska garda, vo

jani~arskite e{aloni. Na{ite vojnici, vo tu-

|ite vojski stignuvale i do generali, ama niko-

ga{ da si ja odbranat svojata zemja. Dojdeno e

vreme ne{to da se promeni vo na{ata sudbina. ‡ Sigurno Francuzite }e ni pomognat da

si ja povratime i da si ja dovardime dràvata.

174

‡ Nie sme sami i denes, koga treba da ja do~uvame dràvata, sinko. Ostanavme gavazi na drugite, a protivnici na sebesi. I tvorecot na noviot Egipet, Mohamed Ali, posledniot fa-raon, kako {to go vikaa, be{e pripadnik na na-{iot narod... A denes, koga se borime da ja za~u-vame na{ata dràva, sme se vdale vo borba edni protiv drugi. I kaj tu|incite barame spas. Ovoj pat veruvame deka }e n# spasat Francuzite...

Dedo, odvreme navreme, go vade{e ~asovni-kot od xep~eto na elekot. Go drè{e vo racete bez da pogledne kolku e ~asot, zadlabo~en vo razgovorot so sinot, pred da se najdat na isto-riskoto mesto. ûvstvuva{e deka e dojdeno vre-meto kone~no nemu da mu gi prepu{ti dizginite na semejstvoto, vo te{kite godini koi se vestea vo viorot na Golemata vojna. Be{e toa nekakov testament na tatkoto, upaten kon sinot, vo re-{ava~koto vreme, koga toj vrz svoi ple}i, tre-ba{e da go prezeme semejnoto breme.

Dedo znae{e deka navleguva vo sloèna i golema tema. @ivotot be{e posilen od s#. Ne-govite misli treba{e da ja doìveat prover-kata na samata istorija. Toj stravuva{e kako }e brodi sam sinot, bez nego, niz silnite branovi na istorijata i na ìvotot.

I dedo i Tatko, minuvaj}i kraj ezerskiot breg, najposle, se najdoa pred gradskata ku}a. Ezeroto vol{ebno zra~e{e so svojata sinevina. Nikoga{ ne bilo poubavo, po~udesno, otkolku vo ovoj den po ubivawata. Gradot, ne samo {to si go povrati stariot izgled tuku be{e oslobo-den od napnatosta pred i za vreme na bitkata.

175

Se zdobiva{e so vol{ebna smiruva~ka mo} koja zra~e{e od Ezeroto. Zapiraj}i pred gradskata ku}a, dedo go upati svojot pogled kon Ezeroto i zamisleno mu re~e na sinot:

‡ Eve, sinko, so ovaa bitka za Pogradec,

evropskata vojna vtasa i na na{iot breg. Vo-

dite na Ezeroto bile otsekoga{ krajnata gra-

nica do koja dopirala vojnata.

Lu|eto, dojdeni od daleku, koi se borele za

svoite tatkovini ovde, kako da si ja otkrivale

svojata edinstvena tatkovina na ìvotot. I

Avstrijcite, sinko, da si kaème pravo, sakaa

ovde red da postavat, da ne razberat, da vnesat

mir vo na{ite du{i, kolku {to moè toa da se

stori vo edna vojna, makar {to, pred s#, si gi

branele svoite interesi.

‡ Sigurno, tatko, i Francuzite }e go pro-

dolàt nivnoto delo!

‡ I jas se nadevam, sinko. Generalot Saraj

ja odbrani Kor~a so svojot veren polkovnik

Dekuan.

‡ Ne im bilo lesno, tatko, tie ostanaa

verni na svoite principi dokraj. Polkovnikot

Dekuan e otstranet od Kor~a, a mu se zakanuvaat

i na generalot Saraj.

Tie n# razbraa kako nikoj drug.

‡ Nie, sinko, ne sme lesen narod za razbi-

rawe. Te{ko priviknuvame na drugite, no sme

verni na prijatelstvoto, kako nikoj drug vo sve-

tot. êsto sme si katili me|u sebe, no svetci za

drugite. Ostanuvame verni na dadeniot zbor sta-

nuvaj}i ~esto negovi robovi. Treba da otkrieme

176

kako n# razbrale ovie francuski vojnici i ge-

nerali! ‡ Vo Kor~a pove}e ne mu cvetaat rozi na

na{eto prijatelstvo so Francuzite. Grcite go najavile svoeto vra}awe. Otkako abdicira kra-lot Konstantin i tie zastanaa na stranata na sojuznicite.

‡ Da, sinko, i na generalot Saraj mu bea izbrojani denovite na Balkanot.

‡ Toj be{e dokraj na na{a strana. ‡ Te{ko e toa da se kaè, sinko! Toj osta-

na veren na voenata strategija, na svoite prin-cipi da go {titi naselenieto na zemjata kaj {to se vojuva. Toj n# za{titi od na{ite sosedi. Ja za{titi Kor~a od Grcite. Da se nadevame deka negovite sledbenici }e go za{titat i Po-gradec.

Toa {to go storija Francuzite za nas, vo Kor~a, ne go storil nitu eden drug tu|inec, otkako se pameti na{eto postoewe. Samo golem narod moè da ima podanik kakov {to e gene-ralot Saraj. Vo francuskiot narod se preto-peni pove}e narodi. Vo toa e nivnata sila. Se raduvam {to go zboruva{ nivniot jazik. ]e ima{, sinko, golem air od toa. Od niv moè mnogu da se nau~i. Zatoa i te zedov so sebe denes.

‡ Taka e, Tatko. Sudej}i po toa {to sto-rija vo Kor~a, nema zo{to da stravuvame od niv vo Pogradec.

‡ Da, da, sinko, za kuso vreme ja sredija Kor~a. Mal Pariz ja storija. Dràvi~ka so site ni{ani postavija. Finansii, {kolstvo, sudstvo, javni raboti, socijalni griì, vospostavija s#

177

{to $ treba na edna dr`ava. Nie dobro znaeme kolku e te{ko na{ite lu|e da gi navikne{ da gi po~ituvaat zakonite.

‡ Sigurno, tatko, podobri vremiwa idat. ‡ I jas bi sakal, sinko, taka da bide! Sme

ja imale sudbinata, vo vojnite, ~esto da bideme na stranata na pobednicite, no i na pobedenite, no nikoga{ ne sme bile pobednici. Sme se sit-nele vo drugi narodi. Da vidime sega {to sakaat od nas Francuzite?

178

XXIII

Pred gradona~alstvoto be{e postroen fran-cuski voen regiment sostaven od pretstavnici od site vojski koi u~estvuvaa vo bitkata za Po-gradec: Francuzi, Rusi, Marokanci, Senegalci, Vietnamci. Ima{e i nekolku albanski àndar-mi. Se podgotvuvaa nekade da zaminat. Na dva jarbola se veeja francuskata trobojka i alban-skoto zname na Skenderbeg. Slikata be{e impre-sivna.

Dedo vidlivo vozbuden od gletkata, zasta-na pred znamiwata i se pokloni. Istoto go stori i Tatko. Koga zaminuva{e regimentot, na dedo i na Tatko im prijde eden francuski ofi-cer. Otkako mu se pretstavija, oficerot gi po-vede kon glavnata sala, kade gi o~ekuvaa pri-vremeniot komandant na gradot, kapetanot Loa-lije zaedno so negoviot pomo{nik poru~nikot Lomonije.

Kapetanot Loalije be{e relativno mlad za ~inot so koj se be{e zdobil. Dojde na Isto~-niot front kako obi~en vojnik, no nabrgu se naloì so svojata hrabrost i so disciplinata. Generalot Saraj, li~no se zaloì toj da zamine vo osvojuvaweto na Pogradec. Negovite zaslugi bea nesomneni. Ima{e dostoinstven pogled. Kratkata bradi~ka i podvienite musta}i mu

179

davaa izgled na ~ovek na ~etiriesetina, a ne na trieset godini, kolku {to ima{e.

Otkako dedo so Tatko vlegoa vo sve~enata sala na gradskata ku}a, kapetanot vedna{ stana, vojni~ki se pozdravi so niv, a potem gi pokani da sednat pokraj nego. Kapetanot Loalije prv se oglasi:

‡ Po~esteni sme so va{eto prisustvo! Francuskata armija e gorda {to }e sluì vo va{iot grad do kone~nata pobeda na sojuzni-cite!

Dedo po malku razbira{e francuski. Ja pogodi mislata na kaànoto a potem, so zado-volstvo, go slu{a{e Tatkoviot prevod. I kape-tanot be{e iznenaden od znaeweto na francu-skiot jazik na Tatko. Dedo, pred da vozvrati, vidlivo se zamisli baraj}i prigodni zborovi. Potem se oglasi:

‡ Vie, po~ituvan komandante, po Kor~a, so va{ata hrabra armija, ni ja donesovte i nam slobodata. Pokaàvte, vo ovaa vojna, deka ste na stranata na malite narodi, na koi im e za-grozena slobodata.

Komandantot Loalije, iznenaden od zboro-vite na dedo, prifati:

‡ Nie ostanuvame dosledni na na{ite prin-cipi da go razbereme narodot na ~ija terito-rija vojuvame. No toa ne e lesno da se ostvari na ovoj tolku razdelen Balkan! Zgora na toa, nie sme na udar od diplomatiite na na{ite sojuz-nici, pod pritisok na va{ite sosedi.

‡ Nie ja razbravme dobro va{ata misija, kapetane, za {to sme vi blagodarni.

180

‡ Da gi ostavime za podocna tie razgovori, da vidime {to n# ~eka ovde!

‡ Bezdrugo, ‡ prifati dedo, ‡ nie se nade-vame deka upravata na gradot }e ja spodelime so vas, kako vo Kor~a.

Kapetanot Loalije, slu{a{e vnimatelno. Be{e podgotven vedna{ da odgovori, no zapo~na ne{to da bara vo fasciklata pred nego. Koga go najde zapisot {to go bara{e, re~e:

‡ Spored prvi~nite instrukcii, treba{e, vo zonata na Pogradec, da se formira admini-strativen organ sostaven od dvanaeset ~lenovi od narodni izbranici, zaedno so francuskata ko-manda, spored kor~anskiot model. No, eve, do-bivme najnovi instrukcii od Komandata vo Solun.

Kapetanot Loalije mu go poka`a zapisot na dedo koj, vedna{, vo mislite, se prenese kon poslednite nastani na Isto~niot front. Znae{e deka se vr{at postojani pritisoci vrz nekolku oficeri od Isto~nata armija da krenat, edna{ zasekoga{, race od odbranata na Albancite i od Republika Kor~a. Dedo znae{e za tivkata vojna koja se vode{e protiv proalbanskite ofi-ceri koi bea na kursot na generalite Saraj i Dekuan. Silite na odmetnikot Esad Pa{a koj, so svoite nekolku stotici gavazi be{e zasolnet pri Isto~nata armija vo Solun, kako i srpskite sili pred Pogradec, vr{ea golem pritisok vrz francuskite sili vo Kor~a i vo okolnite oblasti za da go smenat dotoga{niot vid na kolektivna uprava i, na ~elo na upravata vo gradot, da go postavat najstariot gradski sovetnik od strana na mesnoto naselenie.

181

Kapetanot Loalije, kako da be{e vnesen vo

mislite na dedo, se oglasi:

‡ Misijata na na{ata armija, vo odnos na

Albancite nema da bide promeneta, kolku i da

pritiskaat vrz nas na{ite Sojuznici, odnosno

va{ite sosedi.

Nie sigurno }e ostaneme so vas do krajot

na Golemata vojna. Armijata koja{to ve poznava

dobro, nema da ve napu{ti.

Dedo be{e zadovolen od razgovorot. Toa

lesno se gleda{e i od spokojnoto redewe na

brojnicite. Tatko go zabele`a toa i se obidu-

va{e da ostane dokraj vnesen vo preveduvaweto.

Vo prostorijata vleze vojnik so podaval-

nik na koj ima{e {i{e so francuski kowak i

nekolku ~a{ki. Kapetanot i ponatamu gleda{e

vo fasciklata pred sebe. Uporno bara{e u{te

eden drug zapis. Koga go pronajde, go stavi na-

strana i zadovolno mu se obrati na dedo:

‡ Gospodine Sulstarova, na{ata Komanda

odlu~i da ve imenuva za prv sovetnik, odnosno

za guverner, od albanska strana, vo zaedni~kata

uprava na teritorijata na Pogradec.

Dedo ja razbra porakata na komandantot i

pred Tatko da stigne da ja prevede. No smireno

i zadovolno go islu{a prevodot na sinot dokraj.

‡ Golema golema ~est mi pravite, kape-

tane. Ama ima i pozaslu`ni od mene vo gradot...

A mene i godinite me navasale...

‡ Odlukata, po~ituvan gospodine, e done-

sena od Komandata na Isto~nata armija vo So-

lun. Od najvisoko mesto.

182

Dedo go gleda{e za~udeno kapetanot. Od kade

sega ova, koga toj nikoga{ od Pogradec podaleku

ne zaminal? A kamoli vo Solun. A vidi, tie tamu

za nego znaele! Ne moè{e da se izna~udi.

Komandantot Loalije, prodolì:

‡ Na{ite vo vrhovnata komanda ubavo i

temelno se raspra{ale za vas. Ste pokaàle

cvrst karakter i verba vo svojot narod. Osta-

navte nepokoren i vo tursko i vo srpsko, no i vo

avstro-bugarsko. Nikoga{ ne go napu{tavte gra-

dot. Vie ste veren pretstavnik na svojot narod.

Vi veruvaat i ve po~ituvaat, i muslimani i

risjani. I francuskiot jazik vi e poznat. Nema

pri~ini da ne bidete verni i kon nas, koga nie

vi go sakame dobroto.

Dedo be{e iznenaden od ovie zborovi. Ne

gi o~ekuva{e. Ne moè{e vedna{ da odgovori.

No, sepak, kratko promrmore:

‡ Vie, ja pokaàvte va{ata vernost i vo

Kor~a! Ama jas, sepak...

Dedo ne ja zavr{i mislata. Od izrazot na

liceto moè{e da se pro~ita deka ne be{e za

toa nitu da ja prifati, no nitu da ja odbie po-

nudata. Komandantot vedna{ re~e:

‡ Da, toa e sepak pri~ina da ja prifatite

na{ata ponuda.

‡ Mene, sinko, godinite me navasaa. Ne sum

ve}e za ugornini.

‡ So um se stignuva i do ugornini! Umot ne

staree!

Dedo toga{ pogledna kon Tatko. Toj bez-

drugo be{e zadovolen {to na dedo mu se ukaù-

183

va{e tolku golema ~est. Kapetanot pogledna

kon nego. Pred dedo da odgovori, toj zabeleà: ‡ Slu{am sin vi ubavo go vladee francu-

skiot jazik, a so nas sigurno i u{te pove}e }e go usovr{i. ]e nau~i i mnogu drugi raboti od administracijata. Toj moè da ostane pokraj vas i da vi bide pripomo{ dokolku ja prifa-tite na{ata ponuda.

Dedo vedna{ se nadovrza: ‡ Sakav da vi re~am deka samo taka bi ja

prifatil ponudenata ~est! @iveam za negovata idnina...

‡ Se razbira, se razbira. Sin vi bi moèl da vi bide preveduva~. Toj }e gi vr{i site ra-boti a vie samo }e go nadgleduvate i, koga treba, }e go upatuvate.

‡ E, toga{, so zadovolstvo ja prifa}am ponudata!

‡ Neka vi e ~estita novata dol`nost! Kapetanot turi od kowakot vo ~a{kite. Vo gradot kraj Ezeroto po~nuva{e novo

vreme. Toa be{e vremeto na po~etokot na Tatko-vata vistinska francuska vrska. Negovoto vi-stinsko vnesuvawe vo ìvotot, i toa vo vremeto na Golemata vojna na Balkanot...

184

XXIV

Dedo gi sobra vo konakot site sovetnici na op{tinata kako i drugi ugledni li~nosti vo gradot, glavno, bliska roda. Kraj nego be{e i Tatko. Otkako be{e imenuvan za negov sekretar preveduva~, toj postojano go pridruùva{e, kako negova senka.

Sovetnicite, prvin, se protivea {to i vo Pogradec ne se primeni dokraj kor~anskiot mo-del na upravuvawe: polovina muslimani, polo-vina risjani Albanci vo upravata. No tie bea svesni deka ne moàt ni{to da promenat, kolku i da se protivea. Bea zadovolni {to, sepak, niv-nite interesi kaj francuskata uprava }e gi za-stapuva ~ovekot na kogo mu veruvaa. Go po~i-tuvaa. Mu bea bliski i go ~uvstvuvaa za blizok.

No, se razbira, ima{e i nekoi koi skri-{um ne se mirea so funkcijata na dedo. Imalo nekakva neras~istena hasma vo po{irokoto de-dovo semejstvo pa, sega, koga neprijatelot ne spie a i hasmata e budna, moè{e da se stravuva od mo`ni nezgodi. Vo najskrienite misli, dedo stravuva{e hasmata da ne go sopre negoviot sin na golemiot pat na ìvotot.

Vo gradot se o~ekuvaa promenite koi tre-ba{e da gi donese novata uprava. Dedo im re~e na sovetnicite deka za nego tie ne prestanale da

185

bidat gradski sovetnici, makar {to toj edinstve-no ostana so francuskata uprava. Im veti deka, sekoga{ i pred sekakvi odluki, }e se sovetuva so niv.

Konakuvaa maìte do utrini. Se pee{e, se pie{e, se meze{e... I, pritoa, se besede{e za idninata so Francuzite. Kon utrinite, odeknaa zvucite na polifoni~nata toskiska pesna, kako eden vid ve~na himna na ovie lu|e, koga se smi-ruvaa so pesnata, bilo pri presilna taga ili pri presilna radost. Vo pesnite se vnesuvaa i junacite na novoto vreme. Sekoj glas, na svoj na~in, ja zbogatuva{e polifoni~nata pesna. Lu|eto kraj Ezeroto, naj~esto so um, so trpenie, so prisposobuvawe, istrajuvaa so okupatorite znaej}i deka i tie ne se ve~ni. Ponekoga{ i niv gi vnesuvaa vo polifoni~nite pesni, no, koga }e zaminea, is~eznuvaa od pesnite, a na nivno mesto se o~ekuvaa novi...

Tatko, taa no}, ostana do zori so maìte. Baba popusto go ~eka{e na ~ardakot, pred kona-kot, da mu posaka dobra no} i da mu dari bla-goslov za noviot den. Ne moè{e da razbere {to be{e toa {to tolku mnogu go vrza za tatka si otkako se vratija otkaj Francuzite. Taa s# ostava{e da $ se raskaè na krajot, ili samata da ja naslutuva vistinata, da ja sostavuva od fragmentite na razgovorite {to, kri{um, gi slu{a{e od maìte.

Dozna deka maòt $ be{e stanal prvenec vo gradot, priznat od Francuzite, no ne moè{e to~no da utvrdi za {to se rabote{e. I deka si-not, makar premlad, se vrabotil kaj Francuzite

186

kako preveduva~. I taka, $ preostanuva{e samata da si ja sostavuva celata vistina.

Dedo i Tatko ostanaa sami na ~ardakot, otkako gi ispratija i poslednite gosti. Se po-javi baba. Vidlivo zagrièna. & se ~ita{e vo o~ite. Neizusti nitu zbor. ûvstvuva{e deka se navestuvaat burni nastani vo koi }e bide vple-teno celoto semejstvo, no ne moè{e lesno da go odredi nivniot karakter.

Saka{e da pra{a {to se slu~uva. No od-napred znae{e deka }e $ bide odgovoreno deka toa ne e nejzina rabota, kako {to sekoga{ se slu~uva{e koga pra{uva{e za rabotite na ma-ìte. Nejzinata potajna misla be{e sekoga{ naso~ena kon idninata na svoite sinovi. Vo ovie neizvesni vremiwa, koga nastapuva{e no-viot okupator, nejzinata misla stignuva{e duri do Stambol, kade {to nejzinoto semejstvo s# pove}e si ja zacvrstuva{e svojata pozicija vo nova Turcija. Tie denovi, taa ima{e dobieno edno pismo od nejzinite bliski, od koe dozna deka nejziniot prv bratu~ed Fethi-bej Okijar, se borel ramo do ramo so Mustafa ]emal Ata-turk, vo presudnite bitki za nova Turcija. Po-misluva{e, potajum, sina si da go isprati vo Stambol. Da se spasi od neizvesnosta, da se pri-tai, da se uspokoi, dodeka ne se smiri Balkanot i ne prestanat vojnite. A ne be{e daleku i od pomislata sina si da go vidi kako napreduva kraj slavniot vujko uspevaj}i da se nadovrze na semejnata advokatska loza ili na nekoja u{te povisoka pozicija vo Turcija. Taa, potajum, da ne slu{ne dedo, u{te od najrani godini mu ras-

187

kaùva{e na sina si koi i {to bile nejzinite vo Rumelija, koga zaminale vo Turcija.

Prikaznata za svoite vo Stambol so go-dini ja pro{iruva{e, ja razubavuva{e, spored svoite neostvarlivi soni{ta i èlbi. Ja dobli-ùva{e taa prikaska do svoite deca kako alter-nativa na drugiot ìvot {to gi ~eka zad ovie pusti balkanski granici.

Dedo na svoj na~in ja potisnuva{e ovaa prikazna vo sebe. Koga se oèni so Tur~inkata Hazbie, so }erkata na prilepskiot kadija koj zamina vo Stambol so semejstvoto, naslutuvaj}i go krajot na Otomanskata imperija, site veru-vaa deka i toj e ve}e na pat kon Turcija. No se slu~uva{e tokmu sprotivnoto. Toj ostana veren podanik na krajezerskata zemja, za koja veruva{e deka, eden den, povtorno }e se pripoi kon svo-jata raspar~ena tatkovina, ~ija realnost be{e potvrdena so Londonskiot dogovor na golemite sili od 1913 g. Toj ne saka{e da izbega od taa zemja koja{to pove}e ne postoe{e, koja be{e ednostavno razdelena na nekolku pomali zemji, privremeni republiki, administrativni zoni. & stanuva{e s# poveren na ovaa zemja {to ne postoe{e. Spored nego, treba{e da se ostane vo nea koga $ be{e najte{ko, makar i po cena na ìvotot.

Te{ko $ be{e na baba da gi razbere ovie patriotski ~uvstva na dedo. Taa be{e vospitu-vana da se pokoruva na apsolutnata patrijar-halna vlast na maòt. I tuka nema{e nitu peda prostor za otstapuvawe. Taa dobro si go znae{e svoeto mesto, vo senkata na ogni{teto i vo ne-

188

mo}ta da si go kaè svoeto, nasobrano vo du{a-ta, duri i koga se rabote{e za idninata na sop-stvenite ~eda. A, eve, dedo sina si go vode{e kon Zapad, kon Francuzite i Evropa, a ne kon Istok, kon Stambol i Azija, sonuvanata nasoka na baba. I obajcata razmisluvaa kako da si gi spasat svoite ~eda vo neizvesnata balkanska sud-bina. Koj pat da go fatat, koga sudbinata niko-ga{ ne si ja kaùva svojata nasoka. Be{e sigurno deka Tatko go nasledi ovoj nemir na svoite ro-diteli zasekoga{ i im go prenese na svoite po-tomci, vo nivnata potraga po vistinskata tat-kovina na Balkanot koja nikoga{ vistinski i ne ja najdoa.

Baba ne moè{e da do~eka da se vidi so sina si kako {to saka{e. Da mu prenese del od svoite griì. Toa postojano go odloùva{e za nekoe drugo vreme. Koga go napu{ti ~ardakot, vo dale~inata se veste{e novata mugra. [to }e mu veti taa na ova semejstvo? Baba zamina od ~ar-dakot so svoite nate`nati misli vo svesta. Dedo i Tatko re~isi i ne ja zabeleàa. Taa se provre me|u niv kako senkata na denot na odminuvawe.

Vo dale~inata posinuva{e horizontot. Dedo i Tatko se podgotvuvaa za noviot den na par~eto zemja kraj Ezeroto, vo koe zavladeaja novite vojski. Tie treba{e, so vistinski merki, da se nadovrzat na vekovnata istrajba. Veruvaa deka mugrata koja vleguva{e vo ~ardakot }e donese problesok vo noviot den...

189

XXV

Na dedo Amet Karafil Sulstarova mu be{e

nate`nalo golemo breme vrz ple}ite. Kako da

be{e malku ona semejnoto, predizvikano od del-

bata na zemjata, od smrtta na prva sopruga, so

sinovite od toj brak, potoa i bremeto vo zacvr-

stuvaweto na novoto semejstvo i gri`ata za sta-

roto koe se razgranuva{e vo krajezerskata zemja,

pa nedostiga{e sega i gri`ata vo upravuvaweto

so gradot so novata francuska voena admini-

stracija.

Dedo be{e svesen za granicite na svoite

fizi~ki sili, za razlika od umstvenite koi

posebno se zasiluvaa koga se doveduva{e vo pra-

{awe istrajuvaweto. Pa zatoa nastojuva{e, kolku

{to be{e mo`no, potemelno da go upati svojot

najstar sin, ne samo vo rakovodeweto so semej-

stvoto i so imotot tuku i vo novata administra-

tivna rabota kraj u~enite francuski oficeri.

Dedo saka{e da go podu~i svojot sin pred

da se zafatat so francusko-albanskata uprava

na Pogradec. Toj ima{e golemo iskustvo od po-

rane{nite okupatorski upravi na Pogradec. Se

smenija pove}e: turska, gr~ka, srpska, bugarska,

avstriska... Re~isi site sakaa da vekuvaat vo

gradot, nekoi da go priklu~at kon nivnite

190

zemji. Golemata dedova ku}a kraj Ezeroto otse-

koga{ im bila otvorena na dobronamernite i

hrabri lu|e koi ne se mirele so porane{nite

okupacii. No, sega, kako da bea drugi vremiwa.

Francuskite vojski, otkako gi sovladaa avstro-

ungarskite okupatori i go oslobodija gradot,

nemu mu ja ukaàa doverbata da ja spodeli so

niv upravata na gradot, da go vnesat vo isto-

rijata! Ne moè{e ni da pretpostavi od kade go

izbrale tokmu nego! Navistina, toj be{e me|u

starite sovetnici na gradot! Se pra{uva{e,

razmisluva{e. Najposle se seti na svoeto po-

blisko minato, se seti na poddr{kata {to mu ja

dade na mladoturskoto dvièwe i za vrskite {to

gi ima{e so hrabriot resen~anec Nijazi-bej koj

i go spomnuva{e vo svoite memoari. Moèbi

nekoi od mnogute kodo{i koi gi imalo vo gra-

dot i koi, bez dedo da gi znae, doa|ale na konak

vo negovata otvorena ku}a, nepovikani i nepoz-

nati, gi prenesuvale negovite glasni razmislu-

vawa deka, od Francuzite, negoviot narod zlo

ne videl, tuku samo dobrini, pred s# so formi-

raweto na Republika Kor~a. Pred dedo i Tatko da gi prezemat obvr-

skite na novata administracija, nadolgo i na-{iroko gi izdvojuvaa prioritetite, vistin-skite zada~i. A zemjata, kutrata, be{e vo haos. Be{e podelena, ograbena, razjadena, seta vo sta-ri i vo novi granici. Be{e presudno, spored dedo, Francuzite koi ne vojuvaa za da osvojat novi teritorii, tuku za da go razberat mesnoto naselenie, da im donesat sloboda i nov ìvot, da se zadràt vo gradot i vo drugite okupirani

191

teritorii, do krajot na Golemata vojna, za da ne stanat Albancite plen na zavojuva~kite ape-titi na sosedite. Ne mu be{e lesno na dedo da go vnese svojot najstar sin vo tajnite na nevoz-mo`nata albanska dràva, da mu gi objasni pri-~inite za anarhijata i za haosot. Zagledan vo dale~inata, vo sinevinata na Ezeroto koja ble-ska{e na site strani, dedo dlaboko vo sebe, po-~uvstvuva deka be{e dojden vistinskiot moment da mu kaè na svojot sin nekolku razmisli za nivniot odnos kon francuskata vlast, pred da zapo~ne nivnoto slu`buvawe:

‡ Nie, sinko, ne sme narod koj moè lesno da se razbere, a u{te pote{ko da se upravuva so nego!

‡ Zo{to, tatko, zar sme nie poinakvi od drugite na Balkanot?

‡ E, moj sinko, mi postavuva{ pra{awe {to me ma~i i mene so godini, a odgovor nikako da najdam, pa duri ni od mojot tatko!

‡ Tatko, nie sekako treba sami da si se razbereme pa da barame drugite da n# razberat!

‡ Ti, sinko, umno razmisluva{ za tvoite godini!

‡ Tatko, ti ìvee{e i pod sultansko i pod drugi vladeewa. Ni prefrlaat deka verno sme im sluèle na Otomancite pa sega go spode-luvame porazot, ni krivi ni dol`ni nie gi trpi-me posledicite, nebare i niv sme gi vodele!

‡ Da, taka be{e sinko, nas te{ko deka denes }e n# ima{e kako narod, makar {to, so arno ili so prisila, golem del od narodot go primivme islamot, nie nikoga{ ne se otka-

192

àvme od sebesi. Ostanavme so zdruèna sudbi-na. Ne si vadevme o~i edni na drugi, ni koga ni ja menuvaa verata. Moèbi i zatoa najmnogu n# napa|aat vo istorijata. U{te mnogu godini }e n# napa|aat. Duri i tvoite potomci nema da gi po{tedat.

‡ Velat, tatko, deka premnogu sme im slu-

guvale vo istorijata na drugite, zatoa ne sme

umeele denes na{a dràva da upravuvame !

‡ Ne ni bilo lesno, sinko, da se razbereme

so tolku mnogu vojski od koi sekoja doa|ala za

da ne „oslobodi“. Razberi, sine, dràvite na

Balkanot se ro`ba na tu|i vlijanija. Kolku

pomala dràva tolku e pogolemo vlijanieto na

golemata sila.

‡ Zo{to, imame takva sudbina, tatko?

‡ Sudbinata ne se pora~uva. No i ne se

~eka! Nie sme pove}e vleani kaj drugi narodi

otkolku {to sme samite na broj. Na{i vodele

tu|i dràvi, golemi kolku dve-tri Albanii. A

denes ne moàt da vodat edna osakatena i ras-

par~ena zemja. Ete, na primer, i {efot na na-

{ata prva dràva, Ismail ]emali, upravuva{e

so teritorija dest pati pogolema od ovaa {to ja

imame denes. Go po~ituvaa site toga{ni evrop-

ski {efovi na dràvi. Velat deka Otomanskata

imperija nemala pogolem diplomat od nego.

‡ Ama ne se proslavi kako prv voda~ na

na{ata dràva.

‡ Toj, sinko, {tom nastapi prvata kriza vo

zemjata, za da gi izbegne tragi~nite delbi, vo

imeto na spasot na zemjata, ja napu{ti vlasta.

193

Ja napu{ti poradi rivalstvoto so Esad-pa{a

Toptani! ‡ Koj e vsu{nost, toj pa{a? Toj u{te pali

i àri vo Albanija. I nam, vo Pogradec, ni go zagor~uva ìvotot.

‡ Toj sega, so petstotini gavazi, vo Solun, e prilepen za Isto~nata armija. Francuzite znaat dobro koj e, ama velat deka vi{ite inte-resi na sojuznicite se nad s#. Site se pla{at od nego! Izrod sinko, izrod! Vardi se od nego i od negovite gavazi! Toj e gotov da zavladee so koe bilo par~e od Albanija, po bilo koja cena, a najmnogu `rtvuvaj}i gi svoite.

‡ No, sepak, tatko, ne mi odgovori zo{to Francuzite, koi se na{i prijateli, go za{titu-vaat? Zar ne ja gleda, pa{ata, igrata? Kade mu se o~ite?

‡ Vlasta, sinko, zaslepuva. ‡ Zar Francuzite, tatko, ne gladaat {to

se slu~uva? ‡ I tie, sinko, se razbira, se vpleteni vo

golema igra, vo Golemata vojna. Nivnata cel bila da ja {titat Srbija, kako niven glaven sojuznik vo vojnata.

‡ Zar po sekoja cena? ‡ Umno ti e pra{aweto, sinko. No nikoj

da gi razbere tie vi{i interesi. ‡ Zar oficerite svesno se `rtvuvaat? Zar

tie ne moàt da ja otkrijat vistinata? ‡ Vo toa, sinko, e i na{ata {ansa. Da pre-

ìveeme i vo ovaa vojna. Najposle, nekoj da n# razbere. Toa se nekolkute francuski oficeri koi, najposle, ne razbraa. Poinaku ne bi imalo

194

smisla i na{eto u~estvo vo francuskata admi-nistracija vo Pogradec.

‡ Zar nema da ni pre~i Esad-pa{a so gavazite?

‡ Da, toj se obide, so vojskata koja go za-zede Pogradec, da vturne i ~eta svoi aramii, za

da ja „spasi Albanija“, ama site na{i mu se sprotivstavija. Moraa duman da fatat, inaku site }e bea istrebeni.

Te{ko e da se razbere seto toa. No samo edno e jasno: najgolemi neprijateli na Alban-cite se samite Albanci. Pa{ata be{e eden od niv. Toj sigurno nema da zavr{i slavno.

No ti, sinko, pak ti velam, vardi se od nego, makar {to i Francuzite mnogu ne go sakaat.

‡ Ne razbiram, tatko, zo{to go vardat koga ne go sakaat?

‡ I toa e, sinko, razbirliva prikaska. Go-lema e francuskata nacija. Imperija so mnogu kolonii. Ne e lesno da se razbere toj mo}en na-rod vo Evropa. Vo Francija zapo~naa golemite revolucii koi ne prestanuvaat da go menuvaat svetot. I gilotinata ja izmislija Francuzite. Gi znaat site itrini na vladeeweto. Gi nau~ile dobro mentalitetite na pokorenite. Umeele tie i na{iot poglavica Esad-pa{a so sinxir da go vrzat. Da lae i da kasa koga }e im pritreba. A otkako }e gi zavr{i valkanite raboti, ako

bara premnogu i ako ’r`i postojano, }e objavat deka go fatilo besnilo, za da go `rtvuvaat. Kako da ne bil! Si imaat tie i drugi pci v sin-xir, od drugi nacii i rasi so koi vladeat. Ama na Balkanot e s# poinaku. Te{ko priviknuvaat

195

na Balkancite! I zatoa otporot na francu-skite oficeri kon balkanskata politika na nivnata zemja, ovde e pogolem. No }e vidime, sinko, kakva sudbina ni gotvi idninata.

‡ Pa{ata, tatko, sigurno ima svoi kodo{i vo Pogradec!

‡ Se razbira, deka gi ima. I od niv treba da se vardime. Ednite rabotat za Francuzite, drugite za Avstro-ungarcite. A i za mnogu dru-gi. Tie lesno se prepoznavaat. Sekoga{ se naj-bu~ni protiv svoite gazdi. A najopasni se koga mol~at i klevetat. Tragaat po korenite na has-mata, gotovi da skaraat novi semejstva, zemjata u{te pove}e da se podeli.

Vardi se, sinko, najmnogu koga nova vojska go zazema gradot. Toj stanuva novo gnezdo na ko-do{i, naj~esto gazdite se menuvaat a kodo{ite ostanuvaat. Vardi se sinko, nemam drug amanet pred da zapo~ne{ da raboti{ kaj Francuzite...

Dedo i Tatko odea vo presret na noviot den vo istorijata na gradot pod francuskata okupa-cija. Se obiduvaa so zdruèni sili, na umot i na iskustvoto, na mladosta i na zrelosta, da dadat svoj pridones vo upravuvaweto so gradot pod novata francuska administracija.

Gi o~ekuva{e golema neizvesnost. êko-rea kraj Ezeroto po patot koj vode{e kon grado-na~alstvoto. Dedo, ovoj pat, samo saka{e da go pridruùva svojot sin i da go ostavi da zapo~ne da raboti so Francuzite. Sam. Dedo be{e oble-~en vo belata sve~ena ruva, so palarijata na glava, potpiraj}i se, odvreme navreme, vrz bas-

tunot, gord {to negoviot sin vleguva „vo gole-

196

mata politika“ vo presudnata 1917 g., na Gole-mata vojna. Go gleda{e svojot sin, so visoka i stamena stava, so otvoreno lice i so {iroko ~elo, so kratki crni musta}i, so cvrst ~ekor. Potajum se gordee{e so nego, no bez da go poka-ùva toa, nitu eden mig, ostanuvaj}i veren na tradicionalnata semejna hierarhija. Se gor-dee{e so nego, no, vo isto vreme, mu se polne{e du{ata so nekakva neobjasniva taga, koga pomi-sluva{e kakva idnina }e go ~eka vo vekot {to be{e pred nego. Ne be{e siguren dali negovite idni ~ekori }e go vodat kon Carigrad, kon Istok, kon taa najsilna gravitaciona to~ka na nedobrojnite iluzii na mladite Balkanci, po padot na Otomanskata imperija, ili kon Zapad, patot {to sega go ozna~uvaa, vo Pogradec, fran-cuskite vojnici i oficeri. Razmisluva{e taka, dedo, za cvrstite ~ekori na svojot sin, bez da znae koj pravec }e fatat vo ìvotot...

Vo vremeto na zalezot na ìvotot, ~ovekot lesno $ se prepu{ta na fatalnosta. Ako be{e dedo samiot vo pra{awe, moè{e lesno da $ se prepu{ti. No ìvotot na najstariot sin mu da-va{e dopolnitelni sili da prodolì, da ne $ se prepu{ta na sudbinata koja baba ja gleda{e kon Istok...

197

XXVI

So vekovi, du{ata na semejstvoto be{e vrza-na za zemjata. Se sprotivstavuva{e na fatal-nosta na egzilot. Prvata golema preselba bila predizvikana pred mnogu vekovi, koga na Balka-not se razdelile Zapadnoto od Isto~noto Car-stvo. Toga{ risjanite se podelija na pravoslav-ni i katolici. Novata preselba e predizvikana mnogu godini podocna, po vtorata golema frak-tura, koga }e zavladee Otomanskoto Carstvo i risjanite }e se podelat u{te i na muslimani. Troverjeto re~isi }e stane sudbina vo deset-vekovnata albanska sudbina.

Francuskite vojnici i oficeri, pri zaze-maweto na Kor~a i na Pogradec, u{te pri prvite kontakti so naselenieto, ubavo ja zabele`aa to-lerantnosta pome|u muslimanskoto i risjansko-to naselenie. Ova go smetaa za posebna vrednost na razdeleniot i raskrvaven Balkan vo apoteo-zata na etni~kite i na verskite sudiri koi ~esto zavr{uvaa i so masakri na nevinoto naselenie.

Svoevremeno, i osnova~ot na malata alban-ska republika Kor~a polkovnikot Anri Dekuan zabele`al deka i muslimanite i risjanite vo Kor~a sakale decata da se {koluvaat na svojot maj~in, albanski jazik, so cel u{te pove}e da zajakne edinstvoto na dvete verski zaednici na

198

istiot narod. Polkovnikot Dekuan, koj ne bil samo vojnik, i koj ostvaruval jasno zacrtani geo-strategiski imparativi, nikoga{ ne ja gubel od vid i svojata civilizaciska misija vo Kor~a. U{te toga{ toj }e mu pi{uva na svojot koman-dant i moralen osnova~ na Republika Kor~a, generalot Moris Saraj, von od voobi~aenata {ifrirana prepiska:

„Po~ituvan generale, vi pi{uvam, vo du-hot na na{ite razgovori vo Solun, vo vrska so

‘albanskoto pra{awe’, pred moeto zaminuvawe vo Kor~a. Ne se osmeluvam, se razbira ovaa pre-piska da ja oficijaliziram. Ne prestanuvaat da n# obvinuvaat za proalbanstvo. Nie kako da im protivre~ime na zainteresiranite sojuznici da go razdelat naselenieto na verska osnova na ris-jani i na muslimani, za, potem, toa polesno da se vladee so nego i da se asimilira. Zaedni~kata muslimansko-risjanska administracija, zaedno so na{ata, vo Kor~a, odli~no funkcionira. Zemjata gi organizira svoite prvi institucii na Balka-not. Po mnogu godini, tamu zemjata se ora i se see. Otvorivme, za prv pat, i {eesetina alban-ski u~ili{ta, so okolu ~etiri iljada u~enici. I muslimanite i risjanite sakaat nivnite deca da se {koluvaat vo javni, lai~ki u~ili{ta.

Nie ne sme dojdeni vo Kor~a samo da go oslo-bodime ovoj narod, tuku i da go spasime. Toa e i na{a civilizaciska dol`nost. Vi predlagam da go poddr`ite i otvoraweto na prvata lai~ka francusko-albanska gimnazija vo Kor~a. Ova ge-nerale moj, }e bide vistinska kulturna revolu-cija na Balkanot. Samo vo tekot na eden vek, vo

199

tekot na eden ~ove~ki ìvot, ovie lu|e }e se zdobivaat so znaewa od tri veka koi ja ozna~ija evropskata civilizacija: renesansata, humaniz-mot, reformacijata. Ova u~ili{te }e bide na{ prv lai~ki hram za ovoj narod. ]e se u~i za na{eto kartezijanstvo, za Francuskata revolu-cija...

Vreme e da mu se pokaè na ovoj narod kade e domenot na Bo`joto a kade e domenot na ~o-

ve~koto.“ Ova be{e eden vid prodolùvawe na neko-

ga{nite razgovori na generalot i polkovnikot. Tie postepeno gi gubea bitkite na bojnoto pole i ve}e be{e ozna~en po~etokot na krajot na nivnata voena misija na Balkanot, no prodol-ùva{e nivnata civilizaciska misija. Makar {to tie pove}e i ne moèa da smetaat na pod-

dr{ka od Ke d’orse i Ministerstvoto za vojna za novi voeni akcii, tie prodolùvaa da veru-vaat vo svojata vtora misija. Na 25 oktomvri, vo Kor~a, se otvori prvata lai~ka gimnazija, pod rakovodstvoto na francuskite vlasti. Ova be{e edna mala pobeda vo domenot na Golemata vojna koja se vode{e na Balkanot, no ovoj pat pod pokrovitelstvo na Ministerstvoto za obrazo-vanie na Francija. Polkovnikot Dekuan uspea da go vnese lai~kiot duh na Tretata Republika na Francija, vo Kor~a. Toj povtorno mu pi{u-va{e na svojot general vo Solun, po dobienata bitka kaj Pogradec. Generalot, po ovaa bitka, se ~uvstvuva{e kako izmoren heroj na Golemata vojna. Ne mu odgovori i na ova ohrabruva~ko pismo na polkovnikot. Komandantot, kogo pota-

200

jum go obvinuvaa za albanofilstvo vo Kor~a, toga{ se podgotvuva{e da zamine. Generalite vo Golemata vojna, koi ja sozdadoa Republika Kor~a i ja pro{irija do Pogradec i podaleku, gi zavr{uvaa svoite voeni misii, no ja prodol-ùvaa sopstvenata civilizaciska misija, nadvor od sekakvi naredbi i instrukcii od nadle`nite ministerstva vo Pariz.

Taka be{e i vo Pogradec. Samo sega bea smeneti protagonistite, na

obete strani. Od strana na Francuzite }e bide komandantot Eduar Ogist Ipolit Mortje, a od albanska stariot Amet Karafil Poradeci, so svojot sin...

Dedo mi veruva{e deka, vo vremeto na fran-cuskoto vladeewe vo Pogradec, knigite }e ja pro-menat sudbinata na semejstvoto. Taa dotoga{ be{e cvrsto vrzana za zemjata. Seta nejzina hro-nika moè{e da se ~ita na liniite na oranata zemja so vekovi. Trebe{e da nastapi golem isto-riski presvrt, pad na imperija ili svetska vojna pa kone~no semejstvoto da pojde po drug pat.

Dedo, kon krajot na otomanskoto vladeewe, gleda{e deka docni slobodata na negoviot na-rod. Pri~inata ja gleda{e vo knigite. Niv gi ima{e mnogu malku. Veruva{e deka presuden den za novata sudbina na semejstvoto be{e onoj koga go ostavi Tatko, prv pat sam, vo francuskata komanda. Go ostavi sam, nebare e ptica koja prv pat leta za da si ja proba mo}ta na svoite krilja.

Tatko be{e iznenaden koga vleze vo kabi-netot na komandantot Loalije. Okolu nego za-beleà mnogu knigi. Nikoga{ ne be{e videl

201

tolku mnogu knigi na edno mesto. Kabinetot na komandantot pove}e prilega{e na biblioteka, otkolku na voena slu`bena prostorija. Ima{e mnogu knigi koi vojnicite najmnogu gi ~itaa po bitki. Ima{e knigi za u~ewe francuski jazik. Ima{e re~nici, stru~ni knigi...

Komandantot Loalije, otkako ja zabeleà

v~udovidenosta na Tatko od mnogute knigi, se

obide da mu ja objasni nivnata sodrìnata i na-

menata. Preku knigite, komandantot prodolì

da go voveduva Tatko i vo dol`nostite. U{te od

prviot razgovor, Tatko znae{e deka }e bide se-

kretar i preveduva~ vo administracijata, no ne

znae{e za drugite dol`nosti. Komandantot Loa-

lije go zabeleà toa i mu re~e:

‡ ]e bidete angaìrani vo otvoraweto na

u~ili{ta na albanski jazik, vo Pogradec i vo

okolinata. Nie }e prodolìme so otvoraweto

novi u~ili{ta na ovie podra~ja.

Tatko u{te poza~udeno go pogledna koman-

dantot. Ne veruva{e vo toa. Mu bea poznati pro-

menite na francuskite vlasti vo Kor~a. Grcite,

kako novi sojuznici, vr{ea golem pritisok vrz

francuskite vlasti za da gi zatvoraat alban-

skite u~ili{ta. Ni{to ne re~e, o~ekuva{e ko-

mandantot da prodolì:

‡ Spored na{ite instrukcii nie }e otvo-

rime po edno u~ili{te vo sekoe selo. Vo celata

zona }e ima vkupno dveste. Takva be{e glavnata

instrukcija dobiena od Solun, a potpi{ana od

generalot Saraj. Ponova instrukcija nema a, so

toa, nema ni pre~ka za otvorawe novi u~ili{ta.

202

Tatko zadovolno gi slu{a{e zborovite na komandantot. Go obzede golema radost. Be{e sre}en {to }e mu ja prenese ovaa vest na dedo. Francuzite ostanuvaa verni na svojata misija, zapo~nata u{te vo Kor~a.

Tatko go mina ku}niot prag so knigite koi gi dobi vo komandata. Majka mu, koga go vide odda-leku so knigi, ja oblea studena pot. Dedo dostoin-stveno go pre~eka. Be{e sre}en {to sinot doa|a doma so knigi v race. Za nego toa be{e dobar znak. Se vestat, si misle{e, podobri vremiwa. Vremiwa na knigite vo semejstvoto.

Dodeka go slede{e sinot kako se dobli-ùva kon ~ardakot, se priseti za prvite knigi koi nekoga{ toj samiot gi vnese v ku}i i poradi koi mora{e so svojot sin od prviot brak Nuri Poradeci da zavr{i i vo turskite zandani. ]e nastrada{e poradi knigite, }e ostane{e da gnie vo apsanata, zaedno so sinot, ako ne dojde noviot otomanski ustav i amnestijata. No ima{e i po-tragi~na sudbina od negovata predizvikana od knigite. Toa be{e sudbinata na \ok Mokrari, od Ple{i{ti, koj be{e ìv zapalen, so knigi doneseni od Bukure{t...

Tatko dojde so knigite na ~ardakot. Gi rasposla site na {irokata masa. Dedo gi gle-da{e voshiteno. Im se raduva{e. Kako da bea ìvi. Sveti. Go pregrna sinot i mu re~e: ‡ Ovie knigi, sinko, ja pretstavuvaat nova-ta sudbina na semejstvoto. I jas, koga bev mlad kako tebe, donesov knigi doma. No toga{ bea drugi vremiwa. Ne bea minati nitu desetina go-dini otkako se otvori prvoto u~ili{te vo Po-

203

gradec. Otomanskata vlast, otkako dozvoli, od edna strana, da se otvorat albanski u~ili{ta, od druga strana, zabrani da se ispra}aat alban-ski knigi od Stambol ili od Bukure{t. Silen be{e pritisokot na Gr~kata patrijar{ija. Vo Kor~a padnaa i mnogu nevini `rtvi mr|u prvi-te albanskite u~iteli. Se vode{e duri i edna balkanska vojna protiv na{eto opismenuvawe. Prviot u~itel vo Kor~a, Spiro Kosturi, be{e kukavi~ki ubien. I u~itelot Pandeli Sotiri be{e prinuden da se samoubie, a Petro Luarasi be{e otruen. Smrtta poradi knigite kruè{e i okolu na{ata ku}a. I mene, sinko, kri{um mi nosea knigi od Stambol i od Bukure{t. Ve{to gi kriev. êsto gi zakopuvav vo zemja. Kodo-{ite prorabotea. Po nivnite potkaùvawa, ni ja sardisaa ku}ata od site strani. Baraa, preba-ruvaa, ama knigi ne najdoa. Ubavo gi skrivme, gi zakopavme. Otkako mina opasnosta i ostavivme da izmine nekoe vreme, zapo~navme da gi otko-puvame, no}e. Ima{e knigi na koi im bea uni-{teni prvite stranici, ama nivnata srcevina be{e spasena. Tie i natamu sluèa.

Tatko slu{a{e so voshit. Za prv pat doz-nava{e za dedovite podvizi so knigite. ûvstvu-va{e deka tie, so nekakva vnatre{na svetost, }e mu go osvetluvaat patot vo idninata. Knigite stanuvaa, samite po sebe, eden vid semejna reli-gija koja se nasleduva{e. Tatko veruva{e deka, so knigite, }e go najde izlezot od varvarstvoto na Balkanot.

îtaweto stanuva{e dominanten ~in vo ì-votot na Tatko. Vo knigite se krie{e nekakva

204

tainstvena dimenzija koja nekoga{ bila odze-mena od ìvotot na semejstvoto i, sega, niz ~i-taweto na vistinskite knigi, treba{e da se vrati kako nova {ansa.

Otkako go spodelija zaedni~kiot voshit od novite knigi vo ku}ata, vo edno novo vreme, bez zabrani, dedo mu re~e na Tatko:

‡ Sinko, rajot, vistinskiot raj moèbi se nao|a na stranicite na nekoja kniga. No kni-gite moàt da vodat i kon pekolot. Treba da se najde vistinskata mera na ~itaweto.

Tatko vnimatelno slu{a{e. Ne go zapira-{e dedoviot elan. Toj znae{e deka, na krajot, kako po obi~aj, }e mu dade i konkretni soveti kako da se odnesuva so Francuzite. Pa toj mu be{e i pretpostaven vo administracijata.

‡ Gledaj, sinko, ‡ prodolì dedo. ‡ Na{eto nasledeno zemji{te se rasitni. Ne{to se razdeli, ne{to se prodade. Ostana mnogu malku. No i toa, vo ovie kleti vremiwa, nitu se ora, nitu se see. Premnogu stvrdnalo. Ti si sinko umen, preumen za tvoite godini. Ti od Avstrijcite nau~i troa germanski, a i od Francuzite francuskiot bo-gami dobro go podnau~i. Turskiot go znae{, maj-~in jazik ti e. Moè{ duman da fati{ koga saka{! Kon Zapad ili kon Istok. No znaj, sinko, tie {to ostanuvaat vo rodnata zemja, naj~esto i Bog e so niv. Jas i majka ti sme prestari za pre-selba. Koga }e se presadi, staro steblo, toa ved-na{ umira. Tebe, sigurno, knigite }e ti ja done-sat vistinskata sudba...

A sega, da gi ostavime ovie golemi mua-beti za drugi vremiwa. Da vidime {to te o~e-kuva kaj Francuzite.

205

‡ Komandantot, Loalije, me zadol`i da mu predadam spisok na u~iteli za na{ite prvi u~ili{ta. Podocna, mi re~e toj, ako se najdat dobri u~iteli, }e se otvori vo sekoe selo po edno u~ili{te. Kolku u~iteli tolku u~ili{ta.

Dedo ova go oceni kako dobar znak za idni-nata na Pogradec i za odnesuvaweto na Francu-zite. Tie prodol`uvaa edna neobi~na bitka vo Svetskata vojna, bitkata za novi u~ili{ta vo zazemenite teritorii. Nikoj ne o~ekuva{e vakov presvrt, po zazemaweto na Pogradec.

Dedo be{e podgotven da odgovori na site pra{awa na sinot, vo vrska so otvoraweto na u~ili{tata.

‡ Dali, tatko, znae{ nekoj vo Pogradec {to gi znae site albanski bukvi? Barem da znae da ~ita, kolku tolku. A }e bide golema sre}a i da pi{uva.

‡ Se razbira, sinko, gi ima. Gi znam mnogu-mina. Gi znam u{te od tursko vreme, koga dobi-vaa bukvari i knigi od Bukure{t i od Stambol, za niv samite, no i za prvoto u~ili{te vo Po-gradec.

‡ Jas, tatko, nikogo od niv ne znam. ‡ Gi znae{, sinko, gi znae{. Mnogumina od

niv na konak ni idat. ‡ Pa tie ni se od bliska roda?! ‡ Ako, sinko, neka se! Podobro od niv,

nikoj ne }e ja zavr{i rabotata. A podocna, }e gi ima i drugi.

‡ Od mene, tatko, ti rekov, baraat spisok na u~itelite, so podatoci koi se, {to se tie, i kolku se pismeni.

206

‡ Kolaj rabota, sinko! Eve, sedni i pi{uvaj! Tatko ima{e pred sebe hartija i kalem.

Prvo go zapi{a naslovot na albanski i na fran-cuski jazik.

Dedo gi gleda{e prvite napi{ani zboro-vi. Be{e gord na negoviot prekrasen rakopis. Tatko, od osmanicata koja zapo~na da ja u~i i ne ja dou~i vo staroto tursko u~ili{te vo Pogra-dec, lesno se prefrli na albanskoto pismo, koe be{e usvoeno pred nekolku godini. No dedo nikako ne privikna na novoto pismo. Go brka-{e so staroto, osobeno koga pi{uva{e. A pri ~itaweto, nema{e problemi. Be{e u{te poza-dovolen koga sinot, naslovot i vovedot vo spi-sokot, gi napi{a na francuski jazik. Na krajot, zapo~na da gi redi imiwata na u~itelite:

‡ Pi{uvaj, sinko. U~itel vo Pogradec moè da bide Esad Minaroli. Zapi{i go imeto i na ]ani Karafili. Vo Starova, u~itel bi moèl da bide Zenel ]erim Isenbeg. Ponatamu, vo Le{-nica moè da bide Nevruz Darova, a vo Sovjan, Seid Kadili. Vo Blace, Xavid Kadili, vo Re-mew, Nevruz Ru{ani, a pak vo Podgorje, Istref Marjan...

Dedo zapre so redeweto na imiwata i, po malku, re~e:

‡ Zasega se se}avam samo na tolku. Treba u{te?

‡ Da, se razbira, }e se otvorat, do krajot na godinata, duri pedeset u~ili{ta. Tolku u~i-teli }e bidat potrebni.

‡ ]e se najdat, }e se najdat, sinko. Samo ovie {to ti gi kaàv umeat i da ~itaat i da pi{uvaat. I odli~no da esapat.

207

‡ Pa kako, kade da gi pronajdeme drugite? ‡ Ne beri gajle, sinko. Vo sloboda, s# se

u~i. Ima mnogumina koi znaat da ~itaat. Tie lesno }e nau~at i da pi{uvaat. A za esapeweto, ti rekov, nemaj grià.

Imiwata i na drugite u~iteli }e ti gi kaàm, ima vreme. Neka se otvorat u~ili{tata so ovie u~iteli pa, potem, kolaj rabota! ]e se javuvaat i sami.

No kaùvaj sega {to ima drugo novo vo francuskata komanda? [to veli tvojot koman-dant? Jas, denes, ne stignav da se vidam so nego.

‡ Ima, tatko, ima novost. Se o~ekuva da dojde nov komandant na na{ata administrativ-na zona. Se vika Eduar Mortje. Po ~in e major.

‡ Ubavo, sinko, ubavo. Koj saka neka dojde. Samo neka ja prodolì ovaa bitka za nas.

‡ Ne se znae, tatko, ne se znae ! ‡ Moèbi ima{ pravo, sinko. Narodot

veli: kolku pa{i tolku tabieti! [to drugo si doznal za nego?

‡ Velat oti bil blizok prijatel na gene-ralot Saraj. Vojuvale zaedno.

Dedo, vidlivo iznenaden, re~e: ‡ Sinko, ako e negov ~ovek, toga{ Pogra-

dec sigurno go o~ekuvaat podobri denovi...

208

XXVII

Site go o~ekuvaa noviot komandant. Nekoi od lu|eto bea vidlivo zapla{eni, a drugite za-grièni i nestrplivi. Noviot komandant tre-ba{e da donese i nova nade`. Vestite koi doa-|aa od Republika Kor~a za reduciraweto na nej-zinata avtonomija pod pritisok na bliskite francuski sojuznici, Grcija i Srbija, pravea lu|eto da bidat nedoverlivi i skepti~ni i kon site ubavi gestovi na francuskata vojska.

Gradot zaìvuva{e vo novata epoha. Niko-ga{ vo istorijata ne bil po~ist. Po mnogu go-dini, se o~ekuva{e i prvata ètva. Se sadea trev-nici, se gradea pati{ta. Duri, za prv pat vo isto-rijata, gradovite i selata se povrzuvaa so tele-fonski linii. Se o~ekuva{e, so ideweto na ko-mandantot Mortje, da se pomirat nade`ta i som-neòt.

Se o~ekuva{e noviot komandant da svrti nova stranica vo istorijata na gradot. Vesta za negovoto doa|awe se pro{iri na site strani vo gradot. Legendata za nego pristigna pred da dojde i toj samiot. Me|u fracuskite vojnici, osobeno marokanskite, ima{e mnogumina koi go pozna-vaa i so koi se borel. Vpro~em i negovata prva voena slu`ba be{e vo Maroko. Tamu se istak-nal so svojata besprekorna disciplina. Nabrgu,

209

na po~etokot na Golemata vojna, toj e prefrlen na balkanskite boi{ta i e vklu~en vo 371-ot pe{adiski regiment na Isto~nata armija. ]e bide zapameten po svojata hrabrost i po ladno-krvnosta vo presudnite momenti. Na 9 noemvri 1916 g., }e se najde vo bitkata za Bitola so koja komanduva{e samiot general Saraj. Ovaa bitka be{e zapametena po zna~ajnata pobeda na sojuz-nicite, no i po golemiot broj `rtvi. Majorot Mortje }e bide zapameten po eden svoj voen pod-vig, koga za{tituval nemo}ni lu|e od bombar-diraweto. ]e se zdobie so nekolku rani. Samo Bog znae kako ostanal `iv. Nekoi velea deka bil ispraten vo Pogradec za da si gi dolekuva svoite rani vo pitominata na predelite na krajezerskata zemja, a drugi, deka go ispolnuval amanetot na generalot Saraj, pred negovoto za-minuvawe od Isto~niot front. Majorot Mortje znae{e za Malata bitka na generalot Saraj za Pogradec, vo ramkite na Golemata vojna. Znae{e

i za negovite nedorazbirawa so Ke d’orse i so Ministerstvoto za vojna. U{te toga{ zajaknu-va{e nivnoto diskretno i nenametlivo prija-telstvo od voenite tran{ei kraj Bitola. Sepak, ostana enigmata za nivnata voena povrzanost. Istorijata na Golemata vojna mo`ebi }e gi otkrie tajnite i pri~inite za nivnoto zaedni~-ko vojuvawe na Balkanot i na Bliskiot Istok, od 1916 do 1925 g.

Na majorot Mortje mu be{e poznata privr-zanosta na generalot Saraj za Pogradec, po pre-zemaweto od Avstrijcite. Znae{e i za nastoju-vaweto na Srbite, po zazemaweto na gradot, da

210

imenuvaat svoj prefekt, a podocna i da go pre-zemat. Toga{ generalot Saraj go odbi ovoj pred-log i, taka, Pogradec se najde pod cvrsta kon-trola na francuskite voeni vlasti. Srbite go istaknuvaa nivniot krunski argument deka gra-dot {to go zazele za vreme na Prvata balkanska vojna, vo dekemvri 1912 g., im pripa|al nim i na nikoj drug. No, sega, bea dojdeni drugi vremiwa. Generalot Saraj ostana cvrst na svojata odluka. Srpskite vlasti nabrgu go povlekle nivnoto barawe. Verojatno u{te toga{ generalot Saraj pomisluval da postavi, vo Pogradec, komandant na zonata koj bi bil najdostoen za doverbata. Makar pred zaminuvawe, generalot Saraj go is-pratil predlogot do Ministerstvoto za vojna, majorot Eduar Mortje da bide imenuvan za ko-mandant na novoosvoenata zona, na kone~noto re{enie docne{e. Nekoi toa go povrzuvaa so smalenata avtonomija na Republika Kor~a, a drugi, so zaminuvaweto na generalot Saraj. No ne be{e to~no nitu ednoto nitu drugoto.

Re{enieto za imenuvaweto na komandantot Mortje be{e zaglaveno nekade vo slo`eniot bi-rokratski mehanizam na Ministerstvoto na voj-nata. No, sepak na krajot, baraweto na genera-lot Saraj be{e ispolneto. Toj na krajot mo`e{e zadovolen da go napu{ti Isto~niot front.

Preostanuva{e, komandantot Mortje da ja osmisluva malata pobeda kaj Pogradec. Posled-nata pobeda na generalot Saraj vo Golemata vojna...

Koga doa|a{e od Kor~a kon Pogradec, otkako go odmina ezeroto Mali}i zaedno so

211

svojata pridru`ba, i koga pred o~ite mu se otvori sino-zelenoto Ohridsko Ezero, majorot Mortje po~uvstvuva deka izleguva od pekolot na vojnata.

Najposle, voenata kolona, na ~elo so majo-

rot Mortje, pristigna pred komandata i admi-

nistrativnata zgrada vo Pogradec. Majorot go

pre~eka postroen odred, sostaven od francuski,

senegalski vojnici i marokanski strelci.

Grmna silen vojni~ki pozdrav. Odeknaa i

zvucite na Marselezata od maliot voen orke-

star koj vakva prigodna voena muzika izvedu-

va{e posledniot pat pri osvojuvaweto na Po-

gradec. Obi~no drug pat muzi~arite svirele vo

po~inkite pome|u dve bitki. Vakvi klasi~ni

muzi~ki zvuci odeknuvale za prv pat vo ovie

divi planinski predeli.

Komandantot Mortje be{e vidlivo vozbu-

den. Se obiduva{e, od petni `ili, da go odr`i

cvrstiot ~ekor sledej}i go ritamot na mar{ot.

Te{ko uspeva{e vo toa. Be{e o~igledno deka s#

u{te ne mu be{e zazdravena poslednata rana. Bil

ranet vo desnoto koleno. Ostanal da se lekuva,

no moral, nedolekuvan, da trgne kon Pogradec.

Koga go odmina postroeniot odred vojni-

ci, mu podadoa bastun za da se potpre. So sudni

maki sedna malku da po~ine. Potem, odvaj stigna

do svojot kabinet. Mu prijde lekarot od malata

voena ambulanta. Ja pobara istorijata za kli-

ni~koto lekuvawe na majorot. Ima{e i {to da

vidi. Rana vrz rana. U{te edna nezazdravena

drugata kraj nea.

212

Lekarot ima{e zagrièn izraz na liceto. Se obiduva{e da mu ukaè na komandantot Mortje za mo`nite posledici od ranata dokol-ku ne se izvr{i itna hirur{ka intervencija ili ne se prezemat drugi neodlo`ni medicin-ski merki. Ne saka{e da mu kaè na komandan-tot deka postoi opasnost da dobie gangrena i da zavr{i so amputacija na nogata. Brigadniot le-kar saka{e prvin da ja pregleda ranata. Edna medicinska sestra vnimatelno i zagrièno go otsranuva{e zavojot. Lekarot zagrièno ja gle-da{e ranata. Majorot Mortje pribrano go pra{a:

‡ [to mi sovetuvate, doktore? Lekarot s# u{te be{e zadlabo~en vo pre-

gledot na ranata. Vo migot, ni{to ne odgovori. Medicinskata sestra vnimatelno ja is~isti ra-nata, a doktorot vo nea stavi nekakov pra{ok. Otkako ranata be{e prevrzana, toj mu re~e na majorot:

‡ Te{ka vi e sostojbata. Treba vedna{ da se odi vo voenata bolnica vo Solun. Drugo ~are nema! No, za da stignete vo Solun, potrebni vi se najmnogu dva-tri dena. A vo ovie vremiwa, koga se odi po zaobikolni pati{ta, patuvaweto moè da potrae i pove}e.

Majorot Mortje ne odgovori ni{to i go zadrà nepromenet, pribran izrazot na svoeto lice.

Ti{inata ja prekina medicinskata sestra: ‡ Ima lek za ovaa rana! Lekarot ja pogledna somni~avo i re~e: ‡ Koj ima takov lek? ‡ Ima, Lazarica Sotir!

213

‡ Koja vi e pak sega taa Lazarica? ‡ Taa pred nekolku meseci se vrati od

Romanija. Rabotela tamu kaj edna mnogu poznata bilkarka. Imala iqa~ za sekakvi rani. Za plitki i za dlaboki, za stari i za novi, nezale~eni rani. So sebe donela edna golema kutija vo koja gi ~uvala lekovite. No umee i samata da gi podgotvi. Koj zatropal na nejzini porti, za kakov bilo derman, sre}en izlegol od ku}ata.

Lekarot ima{e i natamu somni~av izraz na liceto, dodeka sestrata ja kaùva{e prikas-kata za baba Lazarica. Komandantot Mortje vnimatelno slu{a{e, dodeka lekarot zapi{u-va{e nekakov recept. Kako da ne saka{e da im pridade posebno zna~ewe na zborovite na medi-cinskata sestra. Ti{inata ja prekina majorot Mortje, so tivok no odlu~en glas:

‡ A kade ìvee taa baba Lazarica? Da odime kaj nea. Nema {to da zagubam. Kolku po-rano tolku poarno!

‡ Taa ìvee blizu, vo ku}ata na Lazar Sotir.

Voeniot lekar ne re~e ni{to. Go stavi re-ceptot vo svojata ta{na i se povle~e.

Majorot Mortje, pridrùvan, se ka~i na ~ezata so koja upravuva{e eden vojnik. Medicin-skata sestra sedna kraj nego. êzata ja slede{e edna voena kola so bliskite sorabotnici na komandantot.

Baba Lazarica be{e izlezena od ku}i. Ne{to potkopuva{e vo bav~ata, seta obrasnata vo cve}e i so trevki. Kopa{e okolu nekolku straka rascuteni trendafili. Oddaleku gi za-

214

beleà ~ezata i kolata koi zaprea pred nej-zinata ku}a.

Za~udeno ja krena glavata nad trendafili-te za mig, ne moè{e da razbere zo{to zaprea pred nejzinata ku}a. A koga zabeleà deka eden od oficerite od pridru`bata, vo sve~ena sina uniforma, so golemi epoleti i oznaki na odli-kuvawe na gradite, se potpira na bastun, o~i-gledno ranet vo desnata noga na koja se gleda{e prevrskata, pretpostavi za {to se raboti. Sigurno oficerot bara derman kaj nea za ranata. Pojde kon portata. Medicinskata sestra prva ja pre-sretna, i $ kaà dva-tri zbora na albanski jazik.

Otkako gi pozdravi gostite i gi pokani v ku}i, na tivok kolku-gode razbirliv francuski jazik, re~e:

‡ Kakva maka, dobri lu|e, ve nosi kaj mene?

Majorot prv se oglasi: ‡ Gospo|o, gledate i sama, golema maka me nosi kaj vas. Imam golema nezale~ena rana na desnoto koleno. Podobro re~eno, rana vrz rana. Pred edna godina me pogodi par~e granata vo kolenoto. Mina dolgo vreme ottoga{. Ranata is~ezna, ama pak, re~isi na istoto mesto, pred tri meseci, me pogodi drugo par~e od granata. Udarot ne be{e tolku silen, kolku prviot pat, ama dovolen da ja otvori starata rana. Lekarot vo komandata e nemo}en. Sovetuva da zaminam vo Solun.

Baba Lazarica slu{a{e vnimatelno. Ni{to ne re~e, mu prijde na komandantot. Saka{e da ja vidi ranata, pa da go kaè svoeto mislewe. Koga

215

zavojot be{e odvien so pomo{ na medicinskata sestra, ranata ne se gleda{e od pra{akot so koj, pred malku, ja posipa voeniot lekar. Lazarica ja razgleda dobro ranata, od site strani. Dopi-ra{e okolu nea pa, zamislena, gledaj}i go ne-strpliviot major v o~i, energi~no re~e:

‡ Ste ja ostavile ranata dolgo vreme nedo-le~ena. Ste trebale u{te da miruvate.

‡ Taka e, gospo|o. Dolgo patuvav od Solun do Pogradec. Voeniot lekar povtorno me vra}a vo Solun. Jas moè da se vratam, no kojznae {to moè da se slu~i! Duri i bez noga da ostanam.

‡ Ne daj boè, ne daj boè... ‡ I dojdov kaj vas! Mi velat, drugo ~are

nemam! Nemoj i vie toa da mi go kaète! ‡ Ne, sinko, ne! Ima ~are! Jas }e vi ja izlekuvam nogata. Ama }e treba

golema izdr`livost i disciplina. Bledoto lice na komandantot, po mnogu

vreme, i pokraj silnite bolki, go ozari vedri-na. Ne mu se veruva{e. Odgovori:

‡ Jas, gospo|o, sum vojnik. Bez disciplina, ne moàm da bidam toa. S# {to }e kaète, }e storam.

Vo toj mig, vo sobata vleze voeniot lekar, zaedno so kapetanot Loalije, i zabrzano re~e:

‡ Komandante, obezbedeno vi e vozilo za Solun, a i patot e sloboden. ]e treba vedna{ da zaminete. I jas }e ve pridruùvam.

Za dva, najmnogu za tri dena, }e bideme vo Solun.

Majorot Mortje se najde vo neobi~na, slo-èna situacija. Treba{e vedna{ da odlu~i. Ova

216

ne be{e odluka pred bitka. Nema{e vreme za nikakva manevra ili za strategija. Odlu~uva{e za svojot ìvot a, potem, i za svojata kariera. I prisutnite nestrplivo ja o~ekuvaa negovata odlu-ka. Toj $ se obrati na baba Lazarica:

‡ Sigurni li ste, gospo|o, deka }e mi ja

izlekuvate nogata?

‡ Sigurna sum, vi vetuvam...

Sum imala i drugi takvi slu~ai, duri i

pote{ki. Samo }e morate, sedum dena po red, da

doa|ate ovde za da vi se previva ranata.

‡ ]e doa|am, }e doa|am.

Odlukata padna. Voeniot lekar be{e ne-

mo}en. Toj be{e slu{al za vol{epstvata na le-

kot na baba Lazarica. Raneti vojnici doa|aa od

daleku kaj nea koga nema{e drugo ~are za niv-

nite rani vo voenata ambulanta. No, sepak, La-

zarica za nego be{e obi~na trevarka na koja ne

moè{e i ne smee{e da $ se doveri sudbinata

na majorot. No odlukata na majorot Mortje za

nego be{e kone~na. Majorot ne ja donese lesno.

Sega se rabote{e za sopstvenoto lekuvawe.

Pred da odlu~i, toj ubavo razmisli: ako go

prifate{e sovetot na lekarot, }e mu treba po-

ve}e denovi za da stigne do Solun, no moèlo da

se slu~i i nekoj da gi presretne na patot, pa

toga{ bi bil kone~en gubitnik, dokolku ja pri-

fati medicinata na baba Lazarica, a taa ne

uspee, toga{ bi ja izgubil i {ansata da se le-

kuva vo Solun. Vo site varijanti, kako da be{e

osuden da bide gubitnik. Mora{e sam da ja do-

nese odlukata.

217

Vojnata go nau~i, sekoga{ koga be{e o~i v o~i so smrtta, sam da ja donesuva odlukata. Be{e mol~aliv dodeka baba Lazarica ja ~iste{e ra-nata od pra{okot i go podgotvuva{e svojot iqa~. Ako prosudila deka nema spas za ranata, belkim nema{e da se fati za rabota, razmisluva{e Mortje.

Komandantot Mortje se po~uvstvuva kako da e na bojnoto pole na sopstvenata du{a vo koja se krie{e potegot so koj treba{e da se spasi teloto. Kone~nata odluka be{e donesena, no, sepak, ostanuva{e i nade`ta majorot da se premisli i da go prifati predlogot da se odi vo Solun.

Baba Lazarica ve{to si ja vr{e{e svojata rabota okolu ranata. Potem pogledna kon otvo-renata vrata koja vode{e kon salonot i izvika:

‡ Atina, }erko, donesi malku topla voda. Site pogledi se upatija kon otvorenata

vrata. Se pojavi edna ubava mlada devojka, so dolgi pleteni kosi. Migum se sretnaa pogledi-te na majorot Mortje i na mladata Atina. Neka-kov fluid prostrui, zaiskri vo nivnite pogledi.

Majorot po~uvstvuva deka, najposle, na bal-kanskite voeni boi{ta, se slu~uva ne{to ubavo pa i nemu mu se smiluva sudbinata. Kolku bolki i rani pretrpe do ovaa poslednava, i eve, kako da be{e ispratena tokmu Atina kako, bo`ja prateni~ka, nebare izlezena od negovite soni-{ta. Kako da be{e preostanal samo atom vo negovata du{a za da go povrze so nejzinata sud-bina. Sega, kone~no, ni{to ne mo`e{e da go odvrati od namerata da go prifati lekuvaweto kaj Lazarica.

218

Lekarot bespomo{no go gleda{e. Zar ovoj vi{ oficir na francuskata armija ima pove}e doverba vo ovie nepoznati lu|e otkolku vo iskusnite lekari, si razmisluva{e toj, pred da zamine.

Baba Lazarica, pred da zavr{i so prevr-skata na ranata, pobara od Atina da ja donese kutijata so lekovi od Romanija. Komandantot Mortje go slede{e dvièweto na Atina. Ja gle-da{e kako angel spasitel, zaedno so nejzinata majka koja mu gi lekuva{e ranite na teloto i na du{ata. Toj, vo nejzinite tivki ~ekori, po~uv-stvuva neobjasnivo vnatre{no zadovolstvo {to prave{e da zaboravi na bolkite od ranata.

Baba Lazarica, so svoite dolgi i tenki prsti od ~ij dopir generalot ne ~uvstvuva{e nikakva bolka, blago mu ja razleva{e òltata mast. Ima{e, vo nejzinite potezi, ~udesna si-gurnost koja go uveruva{e pacientot deka treba da ima doverba.

Mladata Atina stoe{e kraj svojata majka. Go slede{e sekoj nejzin poteg a, odvreme na-vreme, poglednuva{e kon strogoto lice na ko-mandantot koe sega be{e oslobodeno od gr~ot na bolkata i predadeno na nade`ta vo ozdravu-vaweto. Ranata najposle be{e celosno previena.

‡ Sinko, mu re~e Lazarica na komandan-tot, ‡ u{te no}va }e popu{tat bolkite. Osta-nete vo mirna polo`ba. Ve o~ekuvam utre. Doj-dete porano, ako po~uvstvuvate nekakva bolka.

Komandantot Mortje se po~uvstvuva kako da e vraten vo eden otvoren topol ~ove~ki dom vo kakov ne moèl dolgo vreme da vleze nitu vo

219

svojata rodna zemja, koja odamna ja napu{til, a najmalku na balkanskite boi{ta. I, eve, vo ovoj dom, kraj ova Ezero, vo ovoj grad so nepoznat narod, kaj {to bea dojdeni da vladeat, nekoj mu go otvori srceto vra}aj}i mu ja nade`ta vo ìvotot. Ovde, na ovoj del od Balkanot, kaj {to prerano se stemnuva i umira, so rani vo teloto i vo du{ata, toj povtorno, vo dlabo~inite na svojata du{a, toj silno ja po~uvstvuva voljata za ìvot. ûvstvuva{e kako vo nego se budat i prekrasni ~uvstva, qubovta...

220

XXVIII

Koga komandantot Mortje pristigna vo svo-jata rezidencija kraj Ezeroto, sonceto se bli-è{e kon svojot zalez. Nikoga{ vo ìvotot ne be{e videl poubavo zajdisonce. Zapo~na da go gree nade`ta za poubavi denovi vo ìvotot, za denovi na posre}en izgrev. Treba{e da stigne do ova Ezero, do ovaa otvorena du{a na zemjata, do ovie rajski porti, pa, vo negoviot ìvot, najposle, da nastapi edno novo, nade`no vreme, i pokraj toa {to vojnata be{e vo svojot zenit.

Be{e siguren deka, kone~no ranata na ko-lenoto }e bide izlekuvana od vol{ebniot melem na baba Lazarica. I, nabrzo, za prv pat po tolku meseci, spokojno mu se prepu{ti na sonot...

Od toj den, site pogledi vo gradot bea svrteni kon ku}ata na Lazarica. Vo nea se krie-{e spasot na Pogradec, a za komandantot, spa-sot na negoviot ìvot. No}ta, vo gradot, se pre-nesoa i glasovite za negovoto neizvesno osta-nuvawe vo gradot. Lekarot Barnje i kapetanot Loalije, se obiduvaa da vlijaat kolku {to be{e mo`no na tekot na nastanite. Se razbira, tie bea svesni deka komandantot sam si odlu~uva za svojot ìvot. Za voeniot lekar Barnje, so odlu-kata na komandantot da se lekuva kaj trevar-kata, ne be{e povredena samo negovata profe-

221

sionalna, medicinska gordost tuku i doverbata na francuskata armija vo ovie nepoznati, pri-mitivni lu|e. Zar eden oficer od rangot na Mortje pove}e }e $ veruva na edna neobrazovana trevarka, so nekakva vol{ebna kutija so leko-vi, doneseni od kojznae kade, moèbi i so izmi-nat rok na traewe?! Voeniot lekar svoite som-nevawa diskretno mu gi kaùva{e na kapetanot Loalije. Toj vnimatelno go slu{a{e, no bez da go iskaè svoeto mislewe. Ja po~ituva{e hie-rarhijata na stare{instvoto vo armijata. Ne be{e negovo da ja komentira odlukata na svojot komandant.

Lekarot Barnje ne be{e vojnik po voka-cija. Toj be{e angaìran vo Isto~nata armija kako lekar rezervist, kako i mnogu drugi ofi-ceri koi imaa svoi profesii vo ìvotot. Toj u{te, od prvite denovi vo Pogradec, zapo~na da ja organizira voenata i gradskata medicinska slu`ba. Sozdade mal medicinski dispanzer, iz-gradi mala voena bolnica. Be{e po~ituvan vo gradot. Lekarot Barnje nema{e poseben odnos kon albanskoto pra{awe, kako i nekolkumina drugi oficeri. Prirodata na negovata slu`ba prave{e toj da bide na izvesna distanca od po-litikata vo odnos na mesnoto naselenie. Rabo-tata ja vr{e{e sovesno i besprekorno. Be{e vo ~est dijalog so kapetanot Loalije okolu zaed-ni~kite problemi vo vrska so slu`bata, no re~isi nikoga{ ne diskutira{e so nego za voeni i za politi~ki pra{awa. No, sega, po pristiga-weto na komandantot Mortje, koj re{i da go le-kuva trevarkata Lazarica, lekarot Barnje, neo-

222

~ekuvano po~na da go izrazuva nemireweto so odlukite na Mortje i da navleguva duri i vo drugi sferi. Vo eden moment, neo~ekuvano, toj mu re~e na kapetanot Loalije:

‡ Ne moàm da go razberam komandantot, iskusen ~ovek i vojnik, kako si poigruva so svo-jot ìvot! No ima i ne{to neobjasnivo, ne{to {to e daleku od medicinata, {to go tera kon vakva odluka. Sigurno e toa za mene nerazbir-livata doverba na nekolkumina oficeri koi ja imaat kon ova naselenie. Gotovi se da ja `rtvu-vaat svojata kariera. A eve, sega, i svojot ìvot.

Kapetanot Loalije uporno mol~e{e. Leka-rot go po~eka negoviot komentar. No zaludno. Toj prodolì:

‡ Jas, kapetane, kako lekar veren sum na zakletvata na Hipokrat. Ne moàm da se sogla-sam so komandantot ranata da mu ja lekuva tre-varka.

‡ No velat deka Lazarica u~ela za medi-cinska sestra vo Bukure{t i se dou~ila kaj mnogu poznata trevarka! ‡ najposle go prifati razgovorot kapetanot.

‡ Trevkite si se trevki, a medicinata po-~iva vrz nauka.

Kapetanot ne saka{e da go kaè svojot ko-mentar, nastojuva{e {to pomalku da bide pri-suten vo razgovorot. Ne saka{e da bide sou~es-nik vo stavot na lekarot. Be{e jasno deka leka-rot be{e izlezen od svoeto voobi~aeno razmi-sluvawe i, za prv pat, navleguva{e vo politi~-kata sfera. Kapetanot ne se izlaà vo svojata pretpostavka. Lekarot Barnje prodolì:

223

‡ Se pla{am, kapetane, ova vi go velam vo doverba, deka i komandantot Mortje mu pripa|a

na redot od na{ite oficeri „albanofili“, kakov {to be{e polkovnikot Anri Dekuan?

‡ Ne ve razbiram! ‡ I jas odbivav da razberam, kapetane, ama

eve nastanite gi potvrduvaat moite pretpostav-ki. Komandantot Mortje, duri i svojot ìvot go predava vo racete na edna albanska trevarka.

Kapetanot Loalije ni{to ne komentira{e. Lekarot rezignirano prodolì: ‡ Na{iot komandant si igra ne samo so

svojot ìvot tuku i so na{ata sudbina vo ovaa zemja.

‡ Pak ne razbiram {to sakate da kaète. ‡ Me razbirate, dobro me razbirate, kape-

tane, samo ne sakate da go prifatite toa. Pretpostavete majorot da ne ozdravi. Gan-

grenata da se pro{iri vo negovoto telo. Toga{ sigurno vinata }e bide prefrlena vrz mene i vrz medicinskiot personal, no i vrz mesnoto naselenie. Vrz trevarkata koja ne go izleku-vala.

‡ No zo{to ja isklu~uvate mo`nosta ko-mandantot da ozdravi?

‡ Kapetane, ne zaboravajte deka se edno filantropskite idei kon poslabite, a drugo e zdraviot razum.

Kapetanot Loalije ne gi komentira{e ovie zborovi.

Be{e dlaboka no}. Lekarot i kapetanot ostanaa da bdeat vo no}ta, vo o~ekuvawe na no-vite nastani. Lekarot o~ekuva{e, spored svoite

224

predviduvawa, da se vlo{i sostojbata na majo-rot i, vo posleden moment, da trgne so nego kon golemata voena bolnica vo Solun. Spored druga varijanta, lekarot o~ekuva{e, od silni bolki, da se razbudi, da stane, da pobara pomo{ od francuskiot lekar i, na krajot, da se pomiri so zaminuvaweto vo Solun.

Kapetanot Loalije se nadeva{e na spro-tivnoto. O~ekuva{e majorot mirno da otspie. Da se razbudi so potsmireni bolki. No, do kra-jot na no}ta, ostana me|u dva ogna. Se obiduva-{e da go razbere lekarot, da se pokori na nego-vite argumenti, no kako da mu se sprotivstavi na svojot komandant.

Kraj rezidencijata na komandantot ostana da de`ura i medicinskata ekipa, podgotvena da zamine kon Solun.

Vo dale~inata, se veste{e mugrata. Site go o~ekuvaa budeweto na komandan-

tot...

225

XXIX

Blesna novo utro. Ezeroto se otvori so seta

svoja svetlina. Komandantot Mortje, po nekolku meseci, pa i godini, prv pat se razbudi dobro naspan. Lesno se ispravi. Se upati kon trpeza-rijata. Go privle~e sve`o svarenoto belo kafe i mirizbata na kroasanite. Po mnogu meseci, pred sebe ima{e vistinski francuski pojadok. Na majorot mu se vra}a{e `ivotnata radost za malite ne{ta za koi kako da ima{e zagubeno ~uvstvo.

Lekarot Barnje, koj o~ekuva{e lo{ razvoj na sostojbata, ja mina no}ta zaedno so poru~ni-kot Loalije, vo o~ekuvawe na transportot na komandantot za Solun. Obajcata nestrplivo go o~ekuvaa komandantot. Lekarot, otkako se po-zdravija, prv se oglasi:

‡ Kako se ~uvstvuvata? Dali imate bolki? ‡ Bolkite mi se potsmirija. Sigurno se

najde vistinskiot lek za ranata. ‡ Od medicinska gledna to~ka, komandan-

te, toa ne mora ni{to da zna~i. Za deluvaweto na kakov bilo lek vrz rana kako va{ata, po-trebno e vreme.

‡ Kako i da e, jas si presudiv. Surovosta na vojnata me nau~i na brzi odluki.

‡ No vie ne ste na bojno pole, komandante!

226

‡ Tamu e pote{ko. Od mojata odluka zavi-sat mnogu ìvoti. A vo mojov slu~aj, se raboti samo za eden ìvot.

Lekarot Barnje ne re~e ni{to, no i na-tamu go zadrà somni~aviot izraz na liceto. Veruva{e deka, sepak, na krajot, komandantot }e premine na vistinskata strana. Lekarot, vide nevide, na krajot, se pozdravi i zamina. Na za-minuvawe, re~e deka ostanuva vo slu`ba na ko-mandantot.

Majorot Mortje ostana so svojot zamenik Loalije. Bavno go dopivaa beloto kafe, se na-sladuvaa od pojadokot.

Ova be{e i prv niven raboten pojadok. Prvin treba{e da se utvrdi denot koga koman-dantot i slu`beno }e ja primi dol`nosta od ka-petanot Loalije i }e se zapoznae so najbliskite sorabotnici, od francuska i od albanska stra-na. No, zasega, be{e najva`no komandantot, ko-ne~no, da zaceli. Kapetanot Loalije se zadovoli samo nakuso da go izvesti komandantot za sto-renoto vo gradot, otkako go prezedoa od Avstro-ungarcite.

Komandantot otsutno go slu{a{e svojot zamenik, prenesen vo mislite vo domot na Laza-rica i na nejzinata }erka Atina. Ja o~ekuva{e novata prevrska na kolenoto kako najzna~aen nastan vo denot. So kapetanot Loalije trgna kon nivnata ku}a. Pred rezidencijata go o~eku-va{e ~ezata.

Lazarica go zabeleà oddaleku. Zabeleà deka gaze{e cvrsto. Gi pre~eka gostite vo gradi-nata. Tie ja po~uvstvuvaa opojnata mirizba na

227

rascuteniot jorgovan od koj Atina prave{e bu-ket. Pogledna kon komandantot. Pogledite im se sretnaa. Tie govorea za me|usebni ~uvstva. La-zarica be{e zagledana vo kolenoto na genera-lot koj i natamu ~ekore{e ubavo i harmoni~no. No zabeleà deka toj, dodeka vleguvaa vo ku}a-ta, postojano se zagleduva kon Atina. Taa na ko-mandantot, utrovo, mu se vide u{te poubava. Gi be{e rasplela kosite i tie sega proigruvaa na nejzinite ramewa. Pogledot $ be{e bleskav. La-zarica, gi vovede gostite prvin vo gostinskata soba. Atina gi posluì, spored stariot obi~aj, so slatko od smokvi i so studena voda. Slatkoto od smokvi Lazarica go prave{e sama, sekoja go-dina, od plodovite na svojata gradina. Taa prva se oglasi:

‡ Kako ja mina no}ta, sinko? Dali pod-zaprea bolkite?

‡ Po mnogu meseci, prv pat zaspav. Bol-kite se potsmirija, no sepak se tuka.

‡ Dobro, dobro, e sinko, {to se smirile bolkite. Lekot po~nal da dejstvuva. Tie poleka }e se smiruvaat, s# dodeka ne is~eznat. Samo vie }e mora i ponatamu da miruvate.

‡ Se razbira, se razbira, majko Lazarice! ‡ odgovori prisno na nejzinoto obra}awe so sinko.

Potem zaminaa vo rabotnata soba. Lazarica nabrzina go oslobodi kolenoto od zavojot. Za-dovolno gleda{e vo ranata. Go dopira{e mes-toto okolu ranata na kolenoto. Zabeleà deka se izbegnati opasnosta od zagnojuvawe i drugite simptomi od opasnosta od gangrena. Ubavo i

228

vnimatelno ja is~isti ranata. Atina ja donese kutijata so lekovi. Komandantot gi slede{e nejzinite dvièwa. Be{e obzemen od nejzinoto prisustvo. A koga taa zapo~na da mu go prevr-zuva kolenoto so zavoj, toj go po~uvstvuva dopi-rot na nejzinite prsti. Sekavi~no, niz celoto telo mu prostruija mornici. Atina gi zabeleà na koàta. I nejze ja obzede toplina. Toa sigurno bea znaci na razbranuvani ~uvstva.

Baba Lazarica ni{to ne zabeleùva{e ili ne saka{e da zabeleì {to se slu~uva me|u mla-dite. Ama, za volja na vistinata, tie i ne bea premnogu mladi. Atina se bliè{e kon trie-settata godina, a Mortje kon ~etiriesettata.

Atina prodolùva{e vnimatelno da ja prevrzuva ranata. Komandantot saka{e toa da trae {to podolgo. Na krajot, otkako Lazarica ja proveri prevrskata i ubavo ja stegna i ja podvrza, mu re~e na komandantot:

‡ Ako prodolì, vaka sinko, ranata }e zazdravi pobrgu od predvidenoto vreme. Samo mir i spokoj. Utre ve ~ekame vo istoto vreme.

Komandantot Mortje, vidlivo vozbuden, zadovolno re~e:

‡ Vie, majko, mi go spasivte ìvotot. Se-vi{niot e svedok. Vi ostanuvam ve~en dol`nik. Zasluùvate najgolema nagrada.

‡ Za nas, sinko, najgolema nagrada }e bide va{eto kone~no isceluvawe.

Komandantot Mortje zamina sre}en so bu-ket od jorgovan {to mu go podari Atina, na za-minuvawe. U{te edna{ im se sretnaa o~ite. Od niv sigurno iskrea ~uvstva...

229

XXX

Nastapuvaa najubavite denovi vo ìvotot

i vo komanduvaweto na majorot Eduar Mortje,

vo krajezerskata zemja. Ovaa zemja kako da mu

stana vetena a i toj kako da $ be{e veten. U{te

od prvite denovi zabeleà deka ovde kraj Eze-

roto, popu{taat voinstvenite instinkti na voj-

nicite od pove}e armii. Milioni godini sta-

roto Ezero, koe zra~e{e so svojata ubavina i

harmonija, gi smiruva{e voinstvenite strasti.

Ovde zapira{e vojnata, kolku i da be{e silna,

èstoka, vo svoite naleti. Mirot se naloùva-

{e kako neizbe`na alternativa.

Vo taa presudna godina na Golemata vojna,

vo Pogradec bea dojdeni vojnici od site fran-

cuski provincii i kolonii. Tuka bea proslave-

nite marokanski strelci, senegalskite zuavi,

kako i nespokojnite ruski vojnici koi bea po-

ve}e obzemeni od nastanite vo nivnata zemja, po

Oktomvriskata revolucija, otkolku od bitkata

vo ova zaboraveno grat~e. A komandant na ovie

vojnici na zavr{enite bitki be{e ranetiot he-

roj koj be{e minal niz pove}e boi{ta. Toj zase-

koga{ gi be{e vreàl vo svoeto telo spome-

nite na site bitki. Gi nose{e i odlikuvawata

za pokaànoto herojstvo vo niv.

230

Sega mu zazdravuva{e i poslednata rana, a nego, za prv pat, go obzemaa i silni ~uvstva. Se ~ine{e deka e toa qubov na prv pogled. Sil-nata volja da ozdravi, ~udotvornoto dejstvo na lekot na majka Lazarica, storija komandantot Mortje, najposle, cvrsto da zastane na svoi noze.

Na sedmiot den od lekuvaweto, vo ku}ata na Lazarica se slave{e. Nema{e potreba od nova prevrska. Ranata be{e celosno zazdravena. Na kolenoto ostana samo edna meka modra damka za koja se o~ekuva{e, so vreme, da stvrdne i da zavr{i kako edna od mnogute luzni na teloto na ranetiot komandant...

Komandantot Eduar Mortje, najposle, mo-è{e ne samo da zastane cvrsto na svoite noze tuku da gi prifati i voenite i administrativ-nite dol`nosti vo gradot. Na osmiot den od ne-govoto doa|awe vo Pogradec, be{e svikan fran-cuskiot komanden sostav na upravata na gradot. Vo malata sala na komandata go o~ekuvaa ofi-ceri, oble~eni vo sve~eni voeni uniformi.

Pred da mu se pretstavat oficerite, nemu mu prijde poznajnikot od marokanskata edinica, oficerot @ak Burkar. Be{e toa neo~ekuvana sredba. Cvrsto se pregrnaa. Vo Pogradec ima{e pove}emina francuski i marokanski vojnici i oficeri koi sluèle zaedno vo Maroko. Tamu gi be{e vrzalo silno, nezaboravno prijatelstvo. Mnogumina od niv sudbinata gi donese na Balka-not, vo ova malo grat~e kraj Ezeroto, otkako iz-vlekoa ìva glava od severnite boi{ta na Evro-pa, vo Golemata vojna. Ovde, tie, zaedno so svojot komandant, kako da gi ìveeja vtorite ìvoti...

231

Otkako kapetanot Loalije gi pretstavi site ~lenovi na voeno-administrativniot so-vet, komandantot Mortje se pozdravi so sekoj od niv imaj}i za sekogo ubav zbor. Potem, kapeta-not zboruva{e za sostojbite vo gradot, za s# {to ima{e napraveno voenata administracija i za toa {to preostanuva{e da se napravi.

Komandantot Mortje navidum vnimatelno slu{a{e. Odvreme navreme, duri i kima{e so glavata, vo znak na odobruvawe, no vo mislite be{e so Atina. Po malku kako da àle{e {to pove}e ne }e mora da odi na prevrska na ranata.

Kapetanot Loalije zavr{i so svoeto rev-nosno podgotveno izlagawe. S# be{e precizno pretstaveno na hartijata i predadeno na koman-dantot Mortje za natamo{noto upravuvawe. Iz-lagaweto be{e nadopolneto spored zadolèni-jata na nadle`nite oficeri.

Komandantot Mortje, na krajot, se zabla-godari so odbrani zborovi. Toj izrazi nade` deka }e prodolì uspe{no da sorabotuva so niv. Posebno mu se zablagodari na kapetanot Loa-lije za dosega izvr{enite raboti. Na krajot, be{e posluèno {ampawsko od poslednite re-zervi koi{to gi ~uva{e kapetanot Loalije za ovaa prigoda.

Komandantot Mortje be{e vo svojata sve-~ena majorska uniforma i so oznakite na site odlikuvawa. A ne bea malku! Vo uniformata be{e toa utro i kaj majka Lazarica.

Otkako zaminaa site ~lenovi na sovetot, komandantot Mortje, ostana nasamo so svojot zamenik Loalije. Turi povtorno od {ampaw-

232

skoto za obajcata. Po vozrast, bea re~isi vrsni-ci. Bea ve}e vo zalezot na mladosta, no i na vle-guvawe vo zrelata doba na ìvotot. Kapetanot Loalije be{e oènet i ima{e dete. So godini, ne be{e se vratil vo Francija. ûvstvuva{e silna nostalgija za svoite, kako i mnogumina vojnici i oficeri, dojdeni oddaleku.

Se ~ine{e deka komandantot }e si ostane ergen do krajot na ìvotot, dokolku ne stigne{e vo Pogradec. Mnogu mlad zamina vojnik. Se pre-dade na voenata kariera so seta du{a. Napre-duva{e brzo i uspe{no. Go zatekna Golemata vojna. Se najde pred golemi obvrski. Be{e ispra-ten na re{ava~kite frontovi vo Golemata vojna. Mina niz sito i niz re{eto. Na krajot, kako bo`ji dar, so site lekuvani i nedolekuvani rani, dojde da komanduva vo Zemjata na Ezerata, vo oazata na Golemata vojna. I tuka, za prv pat, ja seti vozbudata od zovrienite ~uvstva. I toa tokmu kon }erkata na svojata spasitelka. Dej-stvoto na {ampawot mu go otvora{e srceto i toj ima{e potreba, pred svojot zamenik, kako pred vrsnik, da mu govori i za svoite razbudeni emocii. Za da se smiri, mora{e da se ispoveda, i nikako poinaku:

‡ Mislam deka sum vquben. Ne, jas vistin-ski sum vquben, kapetane. Vquben sum vo Atina.

Kapetanot Loalije go gleda{e vtren~eno svojot komandant. Go razbira{e. No, sepak, mu be{e te{ko da sfati kako eden oficer od tolku visok rang spodeluva tolku li~ni ~uvstva so svojot pot~inet. Komandantot Mortje si turi u{te od {ampawskoto. Kako da mu treba{e

233

hrabrost za da prodolì ponatamu so ispo-vedta:

‡ Ne moàm bez Atina! Zar e mo`no eden iskusen komandant, koj e

blizu pettata decenija od ìvotot, da zboruva deka e vquben, razmisluva{e kapetanot Loali-je, no i ponatamu bez da izusti zbor.

Komandantot, vo eden moment, zamol~e, a potoa, so tivok i molben glas, mu se obrati na svojot pot~inet oficer:

‡ Sakam, kapetane da ja pobaram rakata na Atina od majka Lazarica. No ne znam kakvi se ovde{nite obi~ai.

Ovoj pat pra{aweto be{e jasno upateno i se bara{e odgovor od kapetanot Loalije.

Komandantot pretpostavuva{e deka kape-tanot e, kolku tolku, vo tek so ovde{nite obi-~ai a, verojatno, ima{e sozdadeno i prisni vrski so prvencite na gradot koi bea vo zaedni~kata uprava. Kapetanot Loalije odgovori:

‡ Ovde, komandante moj, i kaj risjanskoto i kaj muslimanskoto naselenie vladeat re~isi isti obi~ai koga se prosi moma. Rabotata ja zavr{uvaat strojnici!

‡ ûden obi~aj! ‡ dodade komandantot Mortje.

‡ Ovoj narod se pridrùva kon tradiciite. ‡ Vo zemjata vladee patrijarhalen menta-

litet. Brakovite se dogovaraat pome|u semej-stvata. Ova e odamne{na tradicija, no te{ko se menuva ovoj obi~aj. Ima ponapredni semejstva kaj {to obi~ajot se smeknuva, se po~ituva vol-jata, izborot na mladite.

234

‡ Lazarevci sigurno im pripa|aat na tak-vite semejstva?

‡ Da se nadevame, komandante, da se nade-vame... No sekoe semejstvo si e slu~aj za sebe. Ne znam kako }e se odnesuvaat na va{ata prosija. Ovde, dosega, i ne se slu~ilo oficer, tu|inec da pobara raka na ovde{na moma, a kamoli komandant.

‡ Jas sum sepak re{en da ja pobaram rakata na Atina, po cena na kakvi bilo te{kotii.

‡ No razmislete dobro, komandante, pred toa da go storite. Ova e mal grad so, za nas, ~udni i neobi~ni lu|e. Sekakvi reakcii se mo`ni. Nitu na{i vojnici i oficeri nema da gledaat dobronamerno na toa. So nekoi isklu-~oci. Kako jas, na primer, komandante.

‡ No jas sum re{en, kapetane, da ja poba-ram za `ena Atina, a vie storete s# {to mo`ete. A za posledicite, samo jas sum odgovoren.

Zamenikot Loalije koj, prirodno, treba{e da o~ekuva instrukcii od komandantot za vla-deeweto so gradot, se najde vo neo~ekuvana uloga. Da go organizira proseweto na ubavata Atina...

235

XXXI

Vo gradot brzo se pro{iri vesta za ozdra-

vuvaweto na komandantot Mortje. Nasekade se

prikaùva{e za podvigot na Lazarica, a na nej-

ziniot mevlem mu se pridavaa vol{ebni svoj-

stva. Nekoi duri go smetaa i za balkanska ~ude-

sija. No u{te pove}e se pro{iri vesta za vqu-

buvaweto na komandantot vo Atina, }erkata na

Lazarica. Glasovite za pretstojnata svadba se

{irea u{te pred da bide pobarana rakata na

Atina. Lu|eto vo gradot bea pove}e vneseni vo

qubovta i vo svadbata na komandantot otkolku

vo problemite i griìte {to gi predizvikuva-

{e Golemata vojna. Nikoj ne moè{e da gi

sopre ovie glasovi. Kutrata Atina, od edni be{e

kudena od drugi, pak, za sre}a, falena.

Blaze si $, velea edni. Eden den moèbi }e

vtasa i do „generalica“. ]e vidi i bel svet.

Nekoi sosetki, koi go sledea ideweto na koman-

dantot kaj Lazarica, koga ja lekuva{e nogata,

zlobno velea deka Atina mu stanala milosnica

na komandantot. Sram za gradot, dodavaa drugi.

Duri se {irea glasovi deka samata Lazarica go

molela komandantot da ja zeme za èna Atina a,

za vozvrat, taa }e mu ja izlekuva nogata. I taka,

na ozboruvawata im nema{e kraj vo gradot kraj

236

Ezeroto. No vistinata be{e daleku, mnogu po-

daleku od ozboruvawata... Atina Lazar Todoli be{e li~na, preli~na

moma. Edinstvenata }erka kaj Lazarovci. I kako {to bil vekovit obi~ajot vo krajezerskata zemja, koga Atina napolnila osumnaeset godini, rodi-telite pomisluvale na ubava svr{uva~ka na niv-nata }erka so mom~e od red i od soj. Imala Atina pove}e priliki da se svr{i, ama sre}ata si bila takva kakva {to si bila. Nikoga{ nara-~ana. I roditelite, na krajot, presudile Atina da se svr{i so mom~e {to se gotvelo da zamine na pe~alba. Vo Turcija. I podaleku. Zborot bil daden, a se ~ekalo na svadbata. Na zakaàniot den, idniot ma` na Atina, odnenade`, otpatu-val. Daleku, mnogu daleku. Ni aber, ni glas od sebe. Svr{uva~kata, nabrgu, bila prekinata. Kako nikoga{ i da ne postoela.

Ottoga{, ubavata Atina, do pristignuva-weto na komandantot Mortje vo Pogradec, osta-nala ramnodu{na, gluva na site dodvoruvawa i ponudi za svr{uva~ka.

Tatko $ Lazar, od presilna taga za sudbi-nata na svojata }erka, vo naletite na starosta, po~inal. Sinot zaminal na pe~alba. I taka, La-zarica ostanala so svojata }erka Atina. Kako {to minuvaa godinite, Atina stanuva{e pouba-va i poubava. No ne moè{e da se oslobodi od ozboruvawata za nejzinata sudbina {to ja pri-druùvaa sekade vo nejziniot mlad ìvot. Ja pretpostavuva{e sodrìnata na nekoi od ozbo-ruvawata spored koi taa bila maèna pa osta-vena. Spored drugi, taa ne bila moma za druga

237

ku}a, koga ve}e edna izgubila, i makar {to bez nejzina vina. Si ostana Atina pri majka si za da si gi le~i starite rani vo du{ata so nade` deka, eden den, srceto }e $ go ogree vistinskata qubov.

I ete, toj den dojde. Qubovta ~uka{e na nivnite porti, vo nejzinoto srce. Portata be{e otvorena...

Kapetanot Loalije se rastr~a po gradot, nebare pottiknat od presudni instrukcii za neodlo`ni voeni akcii. Gi sobra gradskite so-vetnici od strana na mesnoto naselenie. Bea doj-deni site sovetnici, i risjani i muslimani, koi bea vo sostavot na gradskiot sovet. O~ekuvaa prv pat da se vidat so komandantot Mortje. Bea oble~eni prazni~no, kako {to prilega{e za na-stanot. Sakaa da go pozdravat noviot koman-dant, da mu ja iska`at doverbata. Bea slu{ale mnogu za nego. Za negovite rani i za odlikuva-wata, za hrabrosta poka`ana na boi{tata, za humaniot odnos kon naselenieto...

Go o~ekuvaa komandantot, no na negovo mesto se pojavi dobrodu{niot kapetan Loalije. Mnogu zna~ajni raboti vo gradot bea zavr{eni so nego. Gradot be{e ~ist, nikoga{ po~ist vo negovata istorija. Ezeroto se nadovrza na uba-vinata na kopnoto. A vojnata taa godina, plam-te{e na evropskite i na balkanskite boi{ta. Pogradec, po francuskoto osvojuvawe, be{e stanal cel na srpskite apetiti. Srpskite vlasti polagaa pravo vrz nego za{to go bea okupirale u{te za vreme na balkanskite vojni. Sakaa da go poseduvaat siot breg na Ezeroto. Seto Ezero.

238

Francuskite vlasti mislea poinaku. Osobeno proalbanskite oficeri. I komandantot Mortje treba{e da bide eden od niv. Taka mislea alban-skite sovetnici. No ne bea dokraj sigurni, kakov kurs, kone~no, }e zazeme komandantot. Dali i toj }e se vredi me|u proalbanskite generali kakvi {to bea Saraj, Dekuan i drugite, ve}e zaminati na drugi frontovi. Gradskite sovet-nici si postavuvaa sekakvi pra{awa. Vrz niv-nata sovest moè{e da padne golema odgovor-nost, dokolku poddrùvaa drug kurs na koman-dantot.

Neizvesnosta be{e golema. Tuka bea glav-nite sovetnici, na ~elo so najstariot, dedo Amet Karafil Poradeci. Kraj nego be{e i Tatko preveduva~ i sekretar vo zaedni~kata admini-stracija. Tuka bea i drugite ~lenovi na sove-tot: Muarem Karafil Poradeci, Miti Vo~e i Koci Tu{i.

Site tie nestrplivo go o~ekuvaa koman-dantot. Mnogu bea slu{ale za nego, no u{te nikoj ne go videl. Bil golem junak, ama se sop-nal kaj Lazarovci. Srceto mu go osvoila uba-vata Atina. Velel, èna tamam za nego. Taa pa taa, nikoja druga, velel, otkako prv pat ja videl kaj Lazarica.

Kapetanot Loalije ostana sam na koman-dantskoto mesto. Go nema{e komandantot Mortje. Gi nema{e ni francuskite sovetnici.

Kapetanot Loalije be{e vo sve~ena kape-tanska uniforma. Toj sigurno znael odnapred za otsustvoto na komandantot ili toj go otkaàl vo posledniot moment, pretpostavuvaa alban-

239

skite sovetnici. Kapetanot, najposle, so nego-viot poznat tivok glas, no sega malku podza-silen, im se obrati na albanskite sovetnici:

‡ Po~ituvani sovetnici. Vi gi upatuvam pozdravite na na{iot komandant Mortje. Toj s# u{te zakrepnuva od ranite. Za den-dva }e bide so nas.

Otkako sovetnicite ja iskomentiraa vesta me|u sebe, zadovolni {to, sepak, za kratko vreme, komandantot }e bide me|u niv, kapetanot Loa-lije prodolì:

‡ Po~ituvani prijateli. Bi sakal, denes, da spodelam so vas eden problem koj, makar {to e od li~na priroda, po malku n# zasega i nas francuskite vojnici i oficeri, no posebno vas, pretstavnicite na albanskoto naselenie vo gradot.

Sovetnicite za~udeno go poglednaa kape-tanot. [to bi moèlo da bide ova, sega? Zabe-leùvaj}i go iznenaduvaweto na prisutnite, ka-petanot prodolì:

‡ Nie, ovde, re~isi site francuski ofi-ceri, poslednive meseci pokaàvme ubavo raz-birawe za va{ite problemi. No, sega, dojde vreme da ja pobarame i va{ata pomo{...

‡ Kaète edna{ za {to se raboti, kape-tane? Za arno ili za lo{o? ‡ zapra{a najsta-riot sovetnik.

‡ Za arno, sekako, za arno! ‡ Kakvo arno }e e toa? ‡ Komandantot }e ni se èni! Se vqubil.

Vo Atina. ]erkata na Lazarica.

240

Sovetnicite se poglednaa za~udeno me|u sebe. Eden od niv re~e:

‡ E ova, ne ni be{e ni na krajot od umot! Ako re{il da se èni, neka se èni.

‡ A nie, {to imame so toa!? Osven da mu posakame sre}a ‡ se oglasi drug sovetnik.

Komandantot vedna{ reagira{e: ‡ Imate, imate. Pa bez vas ne biduva svadba! Pogledite na site sovetnici bea upateni

kon kapetanot Loalije. [to li }e re~e sega? Nikoj ne moè{e ni{to da pretpostavi.

‡ Komandantot Mortje moli nekoj od vas da mu bide strojnik kaj Lazarica. Rakata na uba-vata Atina da ja pobara od nea ‡ ja otkri taj-nata kapetanot.

‡ Zar komandantot }e gi prifati na{ite obi~ai? @ena so strojnik da bara? ‡ pra{a naj-stariot sovetnik.

‡ Eh, eh, koga e qubovta vo pra{awe, zar se va`ni obi~aite?!

‡ Imate pravo, kapetane, ama na{ite obi-~ai ponekoga{ se posilni i od zakonite. Nema ni{to posilno od niv.

‡ Kako i da e, komandantot cvrsto re{il da se èni so Atina. Ostanuva na svoeto: nekoj od vas da mu bide strojnik kaj Lazarica.

Sovetnicite povtorno se poglednaa me|u sebe i pogledite gi zaprea na dedo Poradeci. No toj, pred da mu re~at ne{to, samiot upadna:

‡ Lazar be{e ~esen ~ovek. Dobar doma}in. Lesna mu zemja. Bevme dobri prijateli. I nego-vata vdovica ubavo ja varde{e ~esta na semej-stvoto i po negovata smrt. No jas predlagam

241

drug da bide strojnik. Me|u nas ima i poume{ni strojnici od mene. Nikoj podobro ne bi ja za-vr{il rabotata od Koci Tu{i. Toj e i vo rod so Lazarovci. Me|u svoi, rabotata polesno se svr-{uva.

Kapetanot Loalije molbeno pogledna kon Koci Tu{i koj dotoga{ mol~e{e. No sega, ved-na{ se oglasi:

‡ Po~ituvan kapetane, prijateli. Te{ka zada~a mi davate. Koj moè da ja ubedi Lazarica }erkata na tu|inec da ja dade. Taa edna{ se izgore od tu|inata!

Dedo Poradeci vedna{ upadna: ‡ No sre}ata si e sre}a. Belki $ se nasmev-

nuva i na Atina. Komandantot e ubava prilika za nea. Toj, kako {to velite, kapetane, silno ja qubi.

‡ Gospodine Tu{i, ‡ se nadovrza kapeta-not ‡ komandantot od dnoto na srceto moli da mu se pomogne. Toj e sila od ~ovek. Se proslavi na boi{tata. A eve, sega, ja vrzuva sudbinata za ovoj grad.

‡ Prav ste, kapetane, se bliì krajot na vojnata. I Srbite i Grcite se pred portite na gradot. Prvite, Kor~a ja imaat na ni{an, a vtorite, Pogradec. Francuskata vojska, koga }e zavr{i vojnata, sigurno nema da n# ostavi na cedilo. Sudbinata na gradot sigurno }e zavisi od na{iot komandant. Toj veruva vo na{iot narod.

Otkako dedo go kaà ova, se otvori glav-nata vrata. Voeno lice go povika kapetanot. Toj nabrzina izleze napomenuvaj}i deka vedna{ }e

242

se vrati. Sakaj}i, verojatno, da im ostavi vreme na sovetnicite za da se usoglasat i da se raz-berat koj }e odi kaj Lazarica, da ja prosi }erka $ Atina za komandantot, toj se zabavi malku. Najstariot sovetnik Poradeci po~uvstvuva deka e vistinskiot moment povtorno da mu se obrati na Koci Tu{i:

‡ Prijatele Tu{i. Vie ste roda so Laza-rovci. Zborot kaj niv najmnogu vi vrvi. Velat deka komandantot ja qubi Atina. No i taa ne bila ramnodu{na kon nego. Samo Lazarica treba da se ubedi. Drugo bi bilo tie da ne se qubat. Toga{ e pote{ko.

Koci Tu{i nema{e kade! Se soglasi da odi kaj Lazarica za da ja prosi Atina za koman-dantot.

Vladee{e xagor, koga vo salata vleze kape-tanot Loalije. Seti deka bila donesena odlu-kata koj da bide strojnikot za Atina. Sovetni-kot Koci Tu{i zadovolno go pogledna kapeta-not i mu re~e.

‡ Re{ivme, sepak, jas da bidam strojnikot. ]e ja baram rakata na Atina. So Gospod na pomo{.

‡ Neka e so sre}a, ‡ zadovolno re~e kape-tanot.

243

XXXII

Vo Pogradec i vo seta zona pod francuska vlast se ras~u, se raznese aber, oti komandantot Eduar Mortje }e ja prosi za nevesta li~nata Atina, }erkata na Lazarica. Glasinite kruèa so denovi. Se zgolemuvaa. Tie ne ja odminaa ni ku}ata na Lazarica.

Zli jazici velea oti samata Lazarica, na-merno gi pu{tala tie glasovi. A kutrata, za toa ni{to ne znaela. Se obiduva{e prvin da im se sprotivstavi na glasovite.

Kaùva{e, kaj }e stigne{e, oti nema }erka za maèwe, a najmalku za francuski oficer. Kolku {to posilno gi odre~uva{e glasovite, tie posilno $ se vra}aa, udiraa na nejzinite porti.

I ete, eden den, be{e pu{til aber Koci Tu{i, blizok rodnina, oti }e dojde da ja poseti, zaedno so èna si, bliskata Lazarica. Ne be{e kaàn povodot za posetata, ama lesno moè{e da se pretpostavi. Strojnici, strojnici idat Lazarice, rakata na Atina da ja baraat, $ velea bliskite sosetki.

Dojde taka, vo edna vedra kve~erina Koci Tu{i so èna si. Lazarica gi pre~eka pred por-ti. Razmenija voobi~aeni pra{awa, od zdravo-ìvo, za sekogo oddelno od semejstvoto.

244

Se pojavi Atina, so slatko i ~a{i so voda na podavalnikot. A potoa i so s# drugo. So ~aj i slatki. Kako {to si be{e adetot. Razgovorot si te~e{e spokojno, okolu drevni i ne tolku va`ni pra{awa. A, se razbira, se zboruva{e i za voj-nata.

I, kako {to be{e voobi~aeno pri vakvi poseti, na krajot, treba{e da se zapo~ne muabe-tot za celta na posetata, za prosijata.

Koci Tu{i, makar {to toa ne be{e obi~aj pri vakvi poseti, pobara ~a{ka rakija. Otkako pivna, Koci Tu{i vedro se oglasi:

‡ Mila Lazarice, so desna noga vi go mi-navme pragot. Sre}a da vi doneseme, doa|ame po èlba na komandantot.

Lazarica be{e vidlivo iznenadena. Go po-gledna za~udeno Koci Tu{i, a potem go svrte pogledot kon svojata }erka Atina. Nejzinoto lice go be{e oblealo rumenilo koga gi slu{na zborovite na Koci Tu{i, za èlbata na koman-dantot. Rumeniloto ne ja napu{ta{e.

Lazarica ne znaej}i kako da se odnesuva, vo migot, $ re~e na }erka si da go donese kafeto i, sakaj}i da go svrti muabetot, re~e:

‡ Fala mu na boga, dobro kurtuli komandan-tot! Ima{e na kolenoto golema i te{ka rana.

‡ Da ne ti kurtuli, Lazarice i }erkati od sre}a! ‡ prodolì uporno Koci Tu{i.

‡ Daj boè, i va{ite deca! ‡ si prodolì Lazarica po svoe.

Koci Tu{i, vide nevide, mina na glavnoto: ‡ Komandantot Mortje n# isprati da ja ba-

rame za nego rakata na tvoja Atina!

245

Lazarica, iznenadena od upornosta na Koci Tu{i, vo migot, ni{to ne re~e. Te{ko moè{e da gi najde vistinskite zborovi za ~uvstvata {to ja obzedoa za toj moment. Na krajot, so re-{itelen glas, re~e:

‡ Jas nemam }erka za maèwe! ‡ Kako nema{?! A Atina? Pa taa e vo go-

dini tokmu za maèwe?! ‡ Nemam }erka za tu|inec! ‡ Komandantot Mortje e ~esen ~ovek. Se

proslavi so dobrini i so hrabrost. Se vqubil ~ovekot vo }erka ti. Ne $ zastanuvaj na patot na nejzinata sre}a!

‡ Razbiram, razbiram, ama Atina, sepak, ne e za nego.

‡ Zo{to da ne e? ‡ Ako ja zeme za èna, koga }e si zamine

odovde, sigurno }e ja ostavi. Taka storija i drugi oficeri so na{i }erki.

‡ Komandantot Mortje e seriozen ~ovek. Stradal mnogu vo ìvotot. Ako bara da se èni so Atina po site na{i obi~ai, bidi sigurna oti nikoga{ nema da ja ostavi.

Lazarica malku podrazmisli, sreduva{e ne{to na masata, samo za da ne odgovori vedna{. Po malku, mu se obrati na Koci Tu{i:

‡ Pa i da ja zeme Atina za èna. Sigurno }e ja odnese nekade daleku. U{te podaleku od kade {to e dojden. Moèbi i vo Afrika kaj {to sluèl.

‡ Ne zboruvaj taka, Lazarice. Ti si {eta-na èna. Be{e duri i do Bukure{t. Si videla svet, si sretnala mnogu lu|e. Ne se site isti. Na{i ili tu|inci. Razni lu|e, razni karakteri !

246

Lazarica si ostanuva{e uporno na svoeto. Nema, pa nema }erka za maèwe.

Koci Tu{i znae{e deka Lazarica potajum, vo sebe, be{e soglasna da mu ja dade }erka si na komandantot. Ama ne biduva{e vedna{ da se so-glasi, koj znae za kakva }e ja smetaa i nejze i nejzinata Atina!

Gostite se podgotvuvaa da zaminat. Vo salonot se pojavi Atina, so podavalni-

kot v race. Se pro{iri mirizbata na sveò sva-renoto kafe. Pove}e nikoj ni{to ne zboruva{e za proseweto. îni{ be{e neuspe{no zavr{e-na. No, samo navidum.

Koci Tu{i, so èna si, go znaeja obi~ajot deka prosijata vedna{ ne biduva. Treba{e vre-meto da si go napravi svoeto...

247

XXXIII

Kapetanot Loalije nestrplivo go o~eku-va{e Koci Tu{i vo komandata za da mu ja donese golemata vest. A pak komandantot Mortje, ne-strplivo o~ekuva{e kakov aber }e mu stigne vo rezidencijata. Postojano misle{e na Atina. I samo na nea. Moè{e s# da po~eka, duri i Go-lemata vojna, samo ne vesta za odgovorot na Atina. Te{ko se smiruva{e. Najposle, go zabe-leà kapetanot Loalije kako se dobliùva kon rezidencijata. Go pre~eka nestrpliv vo gradi-nata, zagledan vo negovoto lice, kako da saka{e, od negoviot izraz, da go otkrie odgovorot, pred da se izre~at zborovite.

‡ [to ima, kako pominavte? [to re~e Lazarica? ‡ zapo~na nestrplivo komandantot.

‡ Ubavo, ubavo, komandante. Ama Lazarica kako da se koleba.

‡ Zo{to, kapetane? [to }e da e toa sega, kakva pri~ina ima za toa?

‡ Veli oti }e si ja ostavel Atina {tom }e zaminat vojskite, a so niv i ti. A i ako ja zeme{ za èna i ja povede{ so sebe, }e si ja pretvorel vo izme}arka.

‡ Pa ne e taka! Kako da dokaàm! ‡ Poleka, poleka, komandante. Ne se vozne-

miruvajte. Ne e s# zavr{eno. Treba samo malku

248

vreme, pa taa }e si legne na bra{noto. Velat, takov bil obi~ajot. Ne prilegalo na moma, pri prosija, vedna{ da ja podade rakata.

‡ Ne razbiram, ama ba{ ni{to ne razbi-ram, kapetane!

‡ ]e treba da razberete u{te mnogu ra-boti za ovaa zemja i za ovoj narod, za negovite obi~ai, komandante. Posebno ako ja zemete za èna Atina. Kaj ovoj narod, obi~aite se po-silni i od zakonite.

‡ Nemam drugo ~are. Ja sakam Atina, a za nea bi storil s#!

‡ Ve razbiram, komandante! ‡ A {to veli va{iot... kako go vikavte,

Koci Tu{i, strojnikot? ‡Toj si ima svoja strategija i veruva deka,

na krajot, taa }e dade plod. ‡ Kakva strategija? Pa ova ne e vojna? ‡ Nasmevnuvaj}i se, kapetanot Loalije,

prodolì: ‡ To~no e, ne e vojna, ama kaj ovie, tuka, i

za prosewe treba strategija. Za ne daj boè... ‡ Ajde de, da ja vidam taa strategija! ‡ Strojnikot Koci Tu{i veli oti Laza-

rica imala za blizok rod, nekoj si pop, Despod go vikale, od Dra~.

‡ Od kade pa sega ovoj pop? I {to bara toj vo moeto prosewe?

‡ Nemu Lazarica mu veruva kako na Gospod! Ne pravi ni{to bez nego!

‡ Go znaete li vie, kapetane, toj pop Despod, kako go rekovte?

249

‡ Toj ìvee vo Dra~. Dva-tri pati vo godi-nata doa|a vo Pogradec i otsednuva kaj Laza-rica. I jas go imam videno.

‡ [to moè da stori popot Despod vo ovaa rabota?

‡ Mnogu, mnogu. Atina si go ima kako tatko. A i majka $ mu go po~ituva zborot. Za najva`-nite pra{awa vo semejstvoto naj~esto odlu~uva popot Despod.

‡ Zna~i, ako re~e popot da, ‡ prodolì komandantot Mortje, ‡ toga{ i Lazarica }e se soglasi da mi ja dade rakata na Atina?!

‡ Taka e, komandante. ‡ No kako da dojdeme do popot Despod? ‡ Koci Tu{i ve}e e pojden kaj nego vo

Dra~. ‡ Dobro ste storile! ‡ Nema da mu bide lesno da se probie niz

okupiranite zoni! ‡ No popovite vo mantija polesno gi minu-

vaat granicite, kapetane. Strategijata vi e dobra! Samo {to }e treba da se po~eka.

‡ Se razbira, komandante. Prvin Koci Tu{i }e treba da se razbere so popot. Toj e otvoren i slobodoumen sve{tenik. Brzo }e raz-bere za {to se raboti. A se raboti za sre}ata na Atina, koja mu e kako }erka, pa ne }e mu treba mnogu vreme da ja razubedi Lazarica. S# }e si dojde na svoe mesto... I ubavata Atina }e bide va{a...

Komandantot Mortje be{e zadovolen od izloènata strategija. Zadovolen, go ponudi kapetanot Loalije so ~a{ka kowak, Remi Mar-

250

tel, proizvodstvo od 1900-ta godina. Kapetanot go pogledna {i{eto so kowak i se zagleda vo etiketata, namesta o{tetena. Komandantot go zabeleè toa i, vo {ega, mu dofrli:

‡ Ova {i{e e redok voen trofej. Go imam u{te od bitkata kaj Bitola. Ima ~udna isto-rija. [i{eto pripa|alo na kolekcija kowaci nameneti za glavniot {tab. Arno ama, po pat, konvojot go napadnale ajduti. I kowakot zavr-{il vo edna pe{tera. Skrien pa zaboraven. Nego go otkril eden ov~ar. Kataden ispival po {i{e kowak Remi Martel. Po~inal, pijan, so {i{e Remi Martel pokraj sebe. I, se razbira, so ciroza. Pominala francuska voena patrola, go otkrila i go sobrala toa {to ostanalo od kowakot. Edno od {i{iwata se najde kaj mene, kako del od mojata kolekcija pijalaci.

‡ ûdni raboti se slu~uvaat na Balkanot! ‡ prokomentira kapetanot piej}i od kowakot.

Rabotite si te~ea spored utvrdenata stra-tegija. Se o~ekuva{e presudnata vest {to tre-ba{e da ja donese Koci Tu{i. Ne mu bilo te{ko da go ubedi popot Despod pa ovoj da mu veti deka, za dva-tri dena }e bide vo Pogradec. ]e ja zavr{el rabotata okolu proseweto na Atina kaj Lazarica. Potem sakal da se zapoznae i so idniot zet, so komandantot Mortje.

Popot Despod si go odrà zborot. Duri i porano od vetenoto se najde vo Pogradec, kako da letal so mantijata kako na krilja. Vedna{ pojde kaj Lazarica. Taa be{e iznenadena od nego-vata poseta. Doa|a{e retko, pa moralo da ima ne{to neo~ekuvano {to go nateralo da dojde, vo

251

ovie voeni vremiwa, si misle{e Lazarica koga go vide popot Despod vo gradinata.

‡ O~e drag, Despode, {to dobro te nosi vo ovie te{ki vremiwa kaj nas? ‡ go pre~eka Laza-rica.

‡ Taka e, sestro, te{ki vremiwa se ova. Nasekade granici pa i tamu kade {to nikoga{ gi nemalo. I mnogu lu|e vooruèni, kako niko-ga{ dosega.

‡ Pa kako patuva{e, kako stigna do ovde? ‡ Sevi{niot, Sevi{niot mi pomogna,

sestro! Za ubava rabota mi pomogna. ‡ [to posakuva Sevi{niot o~e? ‡ Posakuva, posakuva da mu ja dade{ rakata

na Atina na komandantot Mortje. ‡ Ama o~e Despode... Zar i vie znaete za

proseweto na Atina? ‡ Znam, znam... Vesta pristigna duri i vo

Dra~, se pro{iri i vo Skadar. Vo site fran-cuski zoni vo Albanija. Komandantot se vqu-bil vo Atina... Ja bara za èna...

Znae{ li {to zna~i toa, sestro? Lazarica go pogledna za~udeno. Ne o~eku-

va{e vakvi zborovi od popot Despod. Tolku di-rektni i kategori~ni. Se najde vo nebrano. Taa be{e pobo`na. Za nea, Otec Despod kako da be{e bo`ji pratenik. [to }e re~e{e toj, mora{e da se poslu{a. Najposle, so tivok, pomalku taèn glas, se nadovrza:

‡ Jas se pla{am, o~e, da ne si go zagubam ~edoto, vo tu|i dvorovi da ne zavr{i.

‡ Bidi umna, Lazarice. Sre}a kakva {to e ovaa, za Atina, za tebe, pa i za gradot i za zem-jata, samo Gospod moèl da ja isprati!

252

Ti go spasi komandantot od umira~ka, koga i doktorite krenaa raka od nego. Zar bi imal du{a }erka ti da ja izmami i da ja ostavi?!

Otec Despod govore{e so dlabok, avtori-teten glas. Govore{e kako v crkva, na propoved, pred vernici, koga site pokorno go slu{aa.

‡ A sega, Lazarice, povikaj ja Atina da ja vidam i da ja blagoslovam. Ovaa rabota treba da se zavr{i!

‡ Izlezena e. Samo {to ne se vratila. I taka bi. Atina be{e na porti. Se izra-

duva koga go vide otec Despod. Radosna mu prijde. Mu bakna raka, kako {to e red. Potem toj ja pregrna, tatkovski.

‡ êdo moe, so bo`ja volja, neka ti e so sre}a svr{uva~kata so komandantot Mortje.

Atina go pogledna za~udeno otec Despot. Be{e vidlivo iznenadena od ovie zborovi. Za-~udeniot pogled dobi blaèn izraz, pa ja po-gledna majka si. Taa mol~e{e, ama blagosta na izrazot na }erka $ se prelea i na nea.

Otec Despod, so blag i smiren glas, re~e: ‡ Ti go qubi{ komandantot, neli?! Atina, se nasmevna srame`livo. Liceto $

se ozari i go obli rumenilo. Nema{e potreba od drug odgovor. S# be{e jasno. Lazarica ne-strplivo go pogledna otec Despod. Saka{e ne{to da mu kaè, no po~eka Atina da otide da donese ne{to za posluùvawe.

‡ No jas re~isi gi odbiv strojnicite za Atina, na{iot blizok rodnina Koci Tu{i i èna mu, ‡ zbuneto progovori Lazarica.

‡ Ne beri gajle za toa. Toj povtorno }e dojde kaj tebe. Po nevreme i vojna, ispraten od

253

lu|e od komandantot, dojde duri vo Dra~ da ja baraat i od mene rakata na Atina.

‡ I ti se soglasi? ‡ zapra{a iznenadena Lazarica.

‡ A {to moèv drugo da storam?! Se raz-bira deka se soglasiv. Vetiv deka }e zboruvam i so tebe. A ti znae{ deka sum sekoga{ so vas i vo mislite.

‡ Taka e, o~e, taka e. Ustata da ti se po-zlati.

‡ A sega, Lazarice, da pozboruvame za toa {to n# o~ekuva. Eve strojnikot }e dojde da ja pobara i, se razbira, da ja dobie rakata na Atina. I taka, kako {to e red...

Koci Tu{i, otkako razbra za ideweto na otec Despod kaj Lazarica, vedna{ pojde vo fran-cuskata komanda za da mu soop{ti na kapetanot Loalije deka rabotata okolu svr{uva~kata na komandantot so Atina e kone~no zavr{ena. Po-rakata ja prenesuva{e so golema vozbuda zagle-duvaj}i se levo i desno, nebare se rabote{e za prenesuvawe na nekoi tajni. Popot Despod bil dojden, navodno, i toj da gi pre~eka strojnikot so komandantot, vo ku}ata na Lazarica, kako {to se dogovorile vo Dra~.

Be{e zakaàna povtorna sredba na Koci Tu{i i èna mu kaj Lazarica, za da se pobara pak rakata na Atina. Kako {to si be{e obi-~ajot. I komandantot Mortje pojde so strojni-kot. Makar {to, spored obi~ajot, vesta treba{e da ja ~eka na drugo mesto.

Se najdoa site pred ku}i. Gi pre~eka Laza-rica, so popot Despod. Atina si be{e vo svojata

254

soba. Oble~ena vo prazni~na ruba. Li~na kako nikoga{. O~ekuva{e da ja povikaat koga }e dojde vreme za toa.

Ovoj pat nema{e mnogu zborovi. Kako pret-hodno da be{e kaàno s#. Dojde redot, najposle, da se povika i Atina. Taa bleska{e od sre}a. & se gleda{e na liceto.

Koga vleze Atina, vo salonot zavladea molk. Be{e vreme otec Despod da si go kaè svoeto:

‡ ]erko mila, so bo`ja volja, ti, od denes, si mu svr{enica na komandantot. Toj ja pobara tvojata raka. Kako {to si e redot. Te qubi a i ti nego. Neka vi e vekovita qubovta! Bidete blagosloveni!

Po ovie zborovi na otec Despod, vo salo-not se slu{naa zadovolni izvici. Koga koman-dantot Mortje se upati kon Atina, site vo salo-not zamol~ea. Spored obi~aite vo vakvi prigodi, svr{enikot ne treba{e ni da dojde v ku}i a kamoli da $ prijde na svr{enicata. Ama toa bea drugi vremiwa, drugi obi~ai, na drugi lu|e. Ko-mandantot Mortje, svesen za ~udeweto {to go predizvika negovoto prisustvo vo ku}ata na La-zarica, ponesen od svojata qubov, $ se dobliì na qubenata $ ja zede ne`no rakata i na prstot $ stavi zlaten prsten, so bleskav sin kamen...

255

XXXIV

Vesta za svr{uva~kata i za pretstojnata ven~avka na komandantot Eduar Mortje so Atina Lazar Todoli, se ras~u nasekade. Gi mina grani-cite na zemjata kraj Ezeroto. Se pro{iri i do Solun i do Pariz. Na komandantot Mortje mu se javuvaa voeni drugari od severnite boi{ta, od Solunskiot front, duri i od Maroko. Na mnogu-mina od niv im bil primeren stare{ina, drugi spasuval vo presudni bitki, kako onaa pri osvo-juvaweto na Bitola, pred edna godina, koga i samiot se zdobi so te{kata rana.

Vesta vtasa i do voenite rovovi vo koi voj-nicite, so meseci, prikle{teni pome|u ìvo-tot i smrtta, o~ekuvaa izlez. @iveeja so spome-nite za svoite semejstva. [tom komandantot re-{il da se èni, sigurno se bliì i krajot na Golemata vojna, si mislea tie so nade` vo srcata.

Denot na ven~avkata be{e zakaàn. Ko-mandantot Mortje be{e pora~al svadben fustan duri od Pariz, od poznata modna ku}a. Bea pora-~ani i drugi darovi, s# spored tuka{nite obi~ai.

Komandantot Mortje ~esto se gleda{e so Atina. [etaa do docna kraj ezeroto. Zboruvaa za svadbata. Nivnata qubov cute{e. Golemiot den ne be{e daleku. I vojnata tie denovi kako da be{e stivnala, vo presret na nivnata ven~avka.

256

Na nekolku dena pred ven~avkata, koman-dantot Mortje se soo~i so nepredvidliva te{-kotija na koja najmalku smeta{e dotoga{. Kako {to si bea voenite pravila, toj be{e ispratil barawe za soglasnost za ènidba so tu|inka, do francuskata voena komanda vo Solun.

Baraweto treba{e da bide razgledano od vrhovnata komanda a, potoa, so predlog da bide prosledeno do Ministerstvoto za vojna vo Pariz.

Komandantot Mortje dobro znae{e deka baraweto dozvola be{e ~ista formalnost i odgovorot treba{e da stigne pred svadbata. Toj ima{e svoi lu|e i vo Vrhovnata komanda vo So-lun, a i vo Ministerstvoto za vojna.

Vo Voenata komanda vo Solun duri i ne veruvaa vo glasovite koi stignuvaa od Pogradec i do Kor~a za pretstojnata ènidba na koman-dantot so devojka od mesnoto naselenie, s# dodeka ne go dobija pismenoto barawe na komandantot Mortje.

Pravilata za dobivawe dozvola za stapuva-we vo brak na voeni lica, i na severnite i na ju`nite boi{te, bea isti. Na Sever, ne moè{e da se zamisli brak so dràvjanka od osvoenata zemja, no ovde, na Balkanot, situacijata be{e sosema razli~na. Ovde, na osvoenite teritorii, vojnicite i oficerite ostanuvaa vo dolgi pe-riodi daleku od boi{tata, naj~esto vo mnogu dobri odnosi so mesnoto naselenie.

Svadbata na komandantot be{e li~en ~in, no ovde prerasnuva{e i vo simbol so pove}e zna~ewa, vo toa vreme na Golemata vojna. Gra-dot, pred krajot na vojnata, stravuva{e, po za-

257

minuvaweto na francuskata vojska, da ne se najde povtorno pod gr~ka i pod srpska okupaci-ja. Mnogumina na ovaa svadba $ pridavaa mnogu pogolemo zna~ewe otkolku {to bi go imala taa vo drugi vremiwa...

Se slu~i toa {to nikoj ne go o~ekuva{e, a najmalku komandantot Mortje. Voenata komanda od Solun, najposle, go isprati pismoto po bara-weto dozvola za ven~avkata na Mortje. Toj, spo-red pravilata, o~ekuva{e toa da bide isprate-no od Ministerstvoto za vojna. Na negovoto iznenaduvawe mu nema{e kraj. Be{e v~udoviden od sodrìnata na pismoto.

Ne samo {to odgovorot ne be{e spored èlbata na komandantot Mortje, tuku duri i mu se zabeleùva{e kako voop{to moèl da po-misli da se oèni so tu|inka od mnogu ponizok rang. Toa ne bi bilo dostojno, ne samo za visok francuski oficer tuku i za negovata zemja.

Komandantot Mortje ne veruva{e vo toa {to go ~ita{e. Traga{e po pri~inite za vakviot odnos na komandata. Pretpostavuva{e deka, za takviot odgovor, sigurno postoele i nekoi drugi, za nego nepoznati pri~ini...

Vo negoviot kabinet ne~ujno vleze nego-viot pomo{nik, kapetanot Loalije. Me|u niv, i pokraj razlikata vo ~inovite, postoe{e tivko, nenametlivo i doverlivo prijatelstvo. Koman-dantot Mortje, be{e zamisleno zadlabo~en vo pismoto. Otkako go zabeleà kapetanot, re~isi so zapoveden ton, mu re~e:

‡ îtajte! îtajte! Ne moàm da veruvam vo ova {to mi go pi{uvaat! [to treba da zna~i ova?

258

‡ Ne ve razbiram komandante?! ‡ Pa vi velam, ~itajte, pa moèbi vie po-

dobro }e razberete! Kapetanot Loalije nestrplivo ja pro~ita

sodrìnata na telegramata. Za~udenosta ne go odmina i nego. Otkako malku se sozede, re~e:

‡ Ne mi se veruva! Ne mi se veruva! Zar e mo`no?! Nemam zborovi!

‡ Morame da najdeme zborovi za da im odgovorime!

‡ Treba, komandante, treba da im se odgo-vori!

‡ Zar se tie dostojni da im odgovoram? ‡ No morate, komandante, vremeto na svad-

bata se bliì. A bez dozvola, taa ne e mo`na. ‡ Prav ste, kapetane. No i za moite argu-

menti }e treba vreme. A toa najmalku go imam. ]e bide najdobro direktno da mu se obratam na Ministerot za vojna. O~igledno, ovie od Solun si zele pregolema sloboda. Ne se tie kompe-tentni da odlu~uvaat za ne~ija sudbina! Tie moàt da predloàt {to sakaat, no ministerot za vojna e toj {to odlu~uva.

Tuku, sednete i pi{uvajte. Pismoto go imam vo glavata:

„Po~ituvan Ministre, Jas, majorot Eduar Mortje, komandant na

okupiranata teritorija vo Pogradec pri Isto~-nata armija, imam ~est da ve zamolam, soglasno so na{ite zakoni, da mi odobrite da se oènam so Albankata Atina Todoli, od Pogradec, po profesija u~itelka. Si dozvoliv li~no da vi se obratam i da gi pobaram va{ata objektivna naklonost i va{eto razbirawe.

259

Jas ve}e dvaeset godini se boram pod zna-meto na francuskata armija. Pove}epati bev ranet i odlikuvan. Sudbinata saka{e, vo Pogra-dec, na zalezot od mojata mladost, da ja otkrijam mojata zadocneta qubov vo ìvotot. Postapiv spored voobi~aeniot red. Za stapuvawe vo brak so tu|inka, pobarav dozvola od na{ata Voena komanda vo Solun. Ottamu mi pi{uvaat oti mo-jata izbranica ne bila dostojna, nitu po svoeto poteklo nitu po svoeto obrazovanie, na eden francuski oficer od visok rang.

Kako {to odlu~uvav vo mnogu bitki vo Go-lemata vojna, za ìvotite i sudbinite na mnogu borci, na naselenieto, za {to bev pove}epati i odlikuvan, jas sum, sekako, sposoben da odlu~am koja }e bide moja sopatni~ka vo ìvotot.

Po~ituvan ministre, Vi pi{uvam so seta ~ove~ka iskrenost.

Indigniran sum od predlogot na Komandata vo Solun i dokolku ne se re{i pozitivno moeto barawe, so golemo àlewe }e bidam prinuden da pobaram demobilizacija od francuskata armi-ja, po dvaesetgodi{no verno sluèwe vo nea.

Vi ja izrazuvam svojata visoka po~it.“ Kapetanot Loalije mu go podade na koman-

dantot ot~ukaniot tekst. Toj go pro~ita vnima-telno. Potoa, kapetanot go predade pismoto da bide isprateno, {ifrirano do Ministerot za vojna vo Pariz.

Komandantot Mortje reagira{e kako ranet yver branej}i ja svojata golema qubov vo ìvotot. Ne moè{e da se smiri, da zaspie. Ne saka{e da se vidi ni so Atina, dodeka ne dobie odgovor od

260

Ministerot za vojna. Razmisluva{e za pri~i-nite na solunskiot odgovor.

Vo mislite, potem, se prenese na odgovo-rot od Ministerot za vojna. Bezdrugo toj }e gi konsultira svoite bliski sorabotnici, pred da mu odgovori. Razmisluva{e komu bi mu se obra-til za pomo{ vo Pariz, kaj visokite voeni kru-govi. Nego najdobro go poznava{e i go po~itu-va{e generalot Moris Saraj. No toj pove}e ne be{e komandant na Isto~nata armija vo Solun. Na negovo mesto be{e postaven generalot Gi-joma. Migum, ne{to kako da mu problesna vo mislite...

261

XXXV

Komandantot Mortje, duri ni na son, ne

moèl da si pretpostavi kakva bura prediz-

vika, vo solunskata komanda, negovoto barawe

za stapuvawe vo brak so Albankata Atina La-

zar Todoli. Kako da se krena golema bura vo

~a{a voda! No ovaa bura treba{e da se prenese

i vo Ministerstvoto za vojna, do Ke d’orse, ako

moè{e, duri i podaleku. Se aktiviraa i razuz-

nuva~kite slu`bi vo ramkite na Isto~nata armi-

ja. Poznatoto Vtoro biro ne saka{e aferata da

ja ispu{ti od svoite race. Zabrzano se prene-

suvaa {ifrirani telegrami na relacijata So-

lun‡Pariz. Vo dosiejata ne prestanuvaa da se

plastat novi dostavi od levantinskite dou{ni-

ci. Ne prestanuvaa nitu protestite na visokite

italijanski i gr~ki diplomatski pretstavnici

vo Pariz. Za sre}a, komandantot Mortje ne be{e

vo tek so ovaa tainstvena prepiska. Da be{e

taka, }e be{e pogolem negoviot ~emer, no ne i

negovata nepokolebliva re{enost da se oèni za

qubenata tu|inka. Koj moè{e da pretpostavi

deka vo taa bogata {ifrirana prepiska, do-

stojna na glavna epozoda vo eden quboven ro-

man, centralniot lik }e bide mladata i nepoz-

nata u~itelka od Pogradec?

262

Komandantot Mortje, vo svoite dlaboki razmisli, se prenese i na negovite vrski so {totuku zaminatiot komandant na Isto~nata armija, generalot Moris Saraj, na nova funk-cija, spored nego najverojatno vo francuskiot general{tab. Kako i mnogumina drugi fran-cuski visoki oficeri od Isto~nata armija, i komandantot Mortje, blizok sorabotnik i pri-jatel na generalot, razmisluva{e za pri~inite na negovoto smenuvawe od najvisokata komandna funkcija.

Komandantot Mortje, isto taka, ne moè{e ni da pretpostavi deka negovoto barawe doz-vola da se oèni so Albanka, povtorno }e go

razgori pra{aweto za „albanofilstvoto“ na francuskite oficeri, osobeno plamnato po formiraweto na Republika Kor~a, od strana na generalot Moris Saraj i toga{niot polkovnik Anri Dekuan. No sega, po oficijalnoto zaminu-vawe na generalot, a prethodno i na polkovni-

kot, od Isto~nata armija, pra{aweto za „pro-

albanstvoto“ kako da be{e podzaboraveno. No koj be{e sega ovoj nov, vi{ oficer i

toa komandant na zna~ajna zona, koj{to pov-

torno go manifestira zaboravenoto „albano-

filstvo“ davaj}i mu duri i li~en karakter? ]e se ènel so nekoja Albanka! Glasovite prvin se prenesuvaa do francuskata voena komanda vo Solun, i toa vo razuznava~koto Vtoro biro. Ba-raweto na Mortje tamu se povrzuva{e so nego-vite vrski so generalot Moris Saraj...

Rastrgnat vo mislite, kako nikoga{ doto-ga{ vo ìvotot, minuvaj}i niz pekol, so denovi

263

i no}i, komandantot Mortje be{e vo golemo i neizvesno is~ekuvawe na odgovorot od Pariz, od ministerot za vojna. Od odgovorot zavise{e i negovata odluka dali }e $ ostane veren na svojata voena misija.

Presudniot mig ne docne{e. Edno utro, kapetanot Loalije, bez da ~ukne

na vratata, znaej}i za is~ekuvaweto na koman-dantot, vleze vo negoviot kabinet, ozaren od za-dovolstvo, so telegramata v race, veselo re~e:

‡ Komandante moj, dali vi ostana u{te od {ampawskoto?

Komandantot Mortje, prifa}ajki go vese-liot ton, no nestrpliv da ja doznae sodr`inata na telegramata, re~e:

‡ ^uvam, ~uvam, duri i dve-tri {i{iwa. A tuka mi e i ostatokot od kowakot Remi Martel od 1900-ta godina!

‡ [ampansko, {ampawsko, komandante. Ra-botata e samo za {ampawsko!

Komandantot pojde kon pijalacite. [am-pawskoto i dvete ~a{i bea pred niv.

Komandantot Mortje ve{to go otvori {am-pawskoto. Se slu{na poznatiot pukot koga se otvora {i{eto. Ovoj pat, toj be{e jak, kako nikoga{ porano. Otkako {ampawskoto se raz-lea vo ~a{ite so {umolewe, kapetanot Loalije re~e:

‡ Neka vi e so sre}a! Ministerot li~no vi ja ~estita ven~avkata so va{ata Atina!

Na presre}niot komandant, {ampawskoto nikoga{ mu nemalo podobar vkus. Ispivaj}i go do dnoto na ~a{ata, kapetanot Loalije re~e:

264

‡ Turete u{te, komandante. Ima u{te za nazdravuvawe!

Komandantot go poslu{a pra{uvaj}i se {to }e da e sega ova? [to ima poubavo od dozvo-lata za ven~avka?

Kapetanot, bez da ~eka, prodolì: ‡ Ministerot li~no vi odobruva dve nede-

li otsustvo za va{eto bra~no patuvawe. Se slu{na yvekot na ~a{ite pri nazdra-

vuvaweto. ‡ Zna~i, jas pak }e bidam komandant za

vreme na va{eto otsustvo?! ‡ {egovito dofrli kapetanot Loalije.

Komandantot se nasmevna i go doturi osta-tokot od {ampawskoto.

‡ Sega ne bi trebalo da ima nikakva pre~ka da se zakaè ven~avkata i svadbata?! ‡ prodol-ì kapetanot.

‡ Se razbira, ‡ prifati komandantot ‡ treba da se zapo~ne so podgotovkite. Se izna-~ekav!

‡ Pa tie i nikoga{ ne bea zapreni! ‡ do-frli kapetanot. ‡ Vie bevte gotov i da dadete ostavka na va{ite voeni funkcii, vo slu~aj odgovorot da be{e negativen. Nikoj ne veruva-{e vo toa.

‡ Mene, ova {to go velite, mi zna~i mnogu. Nema pogolema vrednost od solidarnosta pome|u drugarite od vojnata. A za mene, ova vreme na is~ekuvawe na odgovorot od Pariz, be{e isto kako vreme na vojna...

Za prv pat po tolku vreme, komandantot Mortje se upati kon Ezeroto za da se sretne so

265

svojata qubena Atina, bez te{ki misli i griì okolu idninata na svojata qubov. Ne postoeja nikakvi pre~ki na patot na nivnata sre}a. A taa, vo poslednite denovi be{e tolku potisnu-vana pred neizvesnosta za nejzinata idnina. So zabrzan ~ekor ita{e toa da $ go kaè na Atina. Ita{e da ja po~uvstvuva nejzinata qubov i top-lina...

Komandantot Mortje zaneseno ~ekore{e kraj Ezeroto. Se nayira{e son~eviot zalez. Naj-ubaviot {to go videl vo ìvotot. Be{e dlabo-ko zamislen...

Se bliè{e krajot na Golemata vojna, a vo negoviot ìvot kako da zapo~nuva{e edna druga, Mala vojna za spasuvawe na Pogradec, nebare mu be{e ostavena vo amanet od ve}e zaminatiot general Saraj, kojznae kade...

Komandantot Mortje dobro znae{e deka generalot ja gube{e slavata kako pobednik vo Golemata vojna, no za nego be{e jasno deka nego-vata mala pobeda }e bide potrajna. Zatoa vre-de{e da go `rtvuva ona {to mu preostanuva{e od voenata kariera. Za nego, generalot Saraj ne be{e samo herojot na bitkata kaj Verdun tuku i moralen pobednik vo za{tita na `rtvite na vojnata, lu|eto koi se soo~uvaa so nejzinite po-sledici. Kone~no, ovaa borba, za nego, ne se slu~uva{e na boi{tata koga ja objavuvaa voe-nite trubi, tuku taa ìvee{e mnogu podolgo.

Sakaj}i da se oslobodi od ovie misli, ko-mandantot Mortje go zabrza ~ekorot, kako da saka{e da se dobliì do mislite za pretstojnata ven~avka.

266

Pa toj trgna da ja vidi svojata Atina! [to }e mu gi sega ovie misli?! Se zagleda vo zalezot na sonceto. Toj uporno go slede{e sonceto, kako da saka{e so negoviot zalez da gi ottrgne i mis-lite koi go bea zafatile a koi nemaa ni{to zaedni~ko so negovata sre}a, so negovata qubov.

Oddaleku ja zabeleà Atina. Obajcata gi zabrzaa ~ekorite. Nivnata pregratka ja iskaù-va{e seta nestrplivost za sredbata. Nejzinite bujni kosi mu go pokrija liceto. Nejzinite bujni mominski gradi se topea vo negovata pregratka...

Vo o~ite na Atina se zabeleùva{e zagri-ènosta od neostvarenite sredbi so komandan-tot vo izminatite denovi, dodeka toj be{e vo is~ekuvawe na odgovorot od Pariz. Ne deka ne saka{e da ja vidi Atina i da ja po~uvstvuva nej-zinata bliskost. Kopnee{e po nea. No, kako iskusen i vquben ma`, ne saka{e da ja vturne i svojata sakana vo neizvesnosta za nivnata zaed-ni~ka sre}a i idnina koja go izma~uva{e mnogu a koja be{e podgrevana i od protivnicite na taa sre}a i idnina, kako vo Solun taka i vo Pariz...

Imaa tolku ne{ta da si kaàt eden na drug... Komandantot Mortje po~na da $ se ispo-

veda na Atina: ‡ Prosti, mila. Ne ~uvstvuvav kako mi-

nuva vremeto. Tolku mnogu griì imav. Prvin vo komandata, a potoa...

Komandantot podzastana, ne ja zavr{i mis-lata.

‡ A {to potoa? Da ne se slu~ilo ne{to? ‡ zagrièno pra{a Atina.

267

‡ Ne, ne se trevoì, mila moja... Ima{e nekoi formalnosti okolu ven~avkata {to moraa da se zavr{at.

‡ Kakvi formalnosti? [to moè da bide toa? ‡ zagrièno prodolì da pra{uva Atina.

Vo mislite, taa vedna{ se prenese na prvata neuspe{na svr{uva~ka. Zar povtorno ne{to }e $ se slu~i i so ovaa? Zar moè da bide tolku nesre}na? Da ne ja prokolnal nekoj? No toga{ ne qube{e kako sega. & be{e seedno. Taa svr{u-va~ka be{e ujdisana me|u dvete semejstva. Duri, se raskaùva{e, koga se vratil toga{niot svr-{enik, oti{ol kaj Atina i pred site $ pobaral pro{ka za svojata nedoli~na postapka {to ja ostavil i izbegal vo tu|ina. Ne samo {to ne mu prostila tuku gordata Atina i mu udrila {la-kanica i toj nikoga{ pove}e ne se pojavil...

Komandantot Mortje ja po~uvstvuva nejzi-nata zagriènost. I ne samo toa. Zabeleà deka vo nea se javuva nemir, strav... Ja pomiluva po liceto i na dlankata gi po~uvstvuva nejzinite solzi.

Sakaj}i da ja uspokoi, so tivok i mil glas $ re~e:

‡ Qubena moja, dojdov zaedni~ki da go za-kaème denot na svadbata. Li~no Ministerot za vojna, od Pariz, mi ja ~estita svr{uva~kata so tebe. Duri mi odobri i otsustvo za na{eto bra~no patuvawe.

Na liceto na Atina, zagriènite solzi se izme{aa so solzi radosnici. Mu se frli pov-torno vo pregratkite. Be{e sre}na, presre}na...

268

XXXVI

Svadbata na Atina i na komandantot Mortje, vo Pogradec, se o~ekuva{e kako golem nastan vo krajezerskata zemja. Toa ne be{e obi~na svad-ba, kako drugi koi se slu~uvaa, i pokraj vojnata.

Be{e toa svadba na poznati i nepoznati prisutni, na kaneti i na nekaneti. Slegoa vo Pogradec mnogu semejstva od Malesija. Dojdoa mnogu bliski na Atina. Mnogumina i od drugi zoni pod okupacija i na sojuzni~kite, no i na centralnite sili. A tuka be{e i popot Despod koj, kako {to be{e vetil, gi ven~a v crkva ko-mandantot i Atina.

Denot na svadbata kako da ozna~uva{e pri-vremeno primirje. Kolku i da be{e intimen ~in na dvajca vqubeni, ovaa svadba be{e pre-polna so simboli. Za nekoi, taa be{e predznak za krajot na vojnata, makar {to taa se slu~u-va{e vo vremeto na najgolemiot razgor na Go-lemata vojna.

Vojskite od obete zavojuvani strani bea izmoreni od predolgata i krvava vojna. Svad-bata na komandantot Mortje ja vra}a{e nade`ta i radosta na `ivotot vo mir. I sega, po mnogu neprospani no}i, vo dlabokite kallivi rovovi, vo neizvesnosta pome|u `ivotot i smrtta, be{e dojdeno vremeto vojnicite i oficerite, povi-

269

kani na svadbata, ubavo da se razveselat, da se napijat.

Na svadbata ima{e oficeri i vojnici od site vojski koi go osvoija Pogradec, pred ne-polna godina. Tuka bea gordite marokanski spa-hii, mnogumina prijateli na komandantot od vremeto na negovoto sluèwe vo nivnata zemja, potoa tuka bea i senegalskite i indokineskite strelci. Ima{e i nekolku britanski i ruski oficeri, dojdeni od komandata vo Solun.

Svadbata prerasna vo praznik na lu|e od razli~ni nacionalnosti, veri, rasi... Se ~ine-{e kako da se povrzuvaat, vo ovoj del na Balka-not, dva razli~ni sveta koi so vekovi bile eden kraj drug, no nikoga{ ne moèle da se dobli-àt, da se razberat.

Komandantot Mortje i ubavata Atina, taa vo bela svadbena ruba, pora~ana od Pariz, a toj vo sve~ena majorska uniforma so site ordeni, gi do~ekuvaa negovite voeni drugari od Solun-skiot front.

Me|u prvite mu prijde eden ruski oficer, negov blizok prijatel u{te od bitkata kaj Bi-tola. Vojni~ki se pregrnaa. Potem Rusinot iz-vadi od xebot edno {i{e votka. Go otvori pred komandantot, go ponudi da se napie za sre}a.

Komandantot go prifati pijalakot i pov-torno mu go vrati na oficerot. Toj go zede i go ispi do dnoto na {i{eto. Star ruski obi~aj. Pregrnuvaj}i gi komandantot i ubavata Atina, veselo re~e:

‡ Grev e, komandante, od svadba, da se za-mine trezen. Taka veli edna na{a pogovorka.

270

Komandantot Mortje veselo se nasmevna. Ruskiot oficer, oddale~uvaj}i se, vo {ega do-frli:

‡ Komandante, lesno e da se pobedi ili da se zagubi vo vojna. Vojnata, za sre}a, ne trae tolku dolgo kolku brakot... Ama da se istrae vo brakot... E toa e ne{to...

Otkako mlado`encite se pozdravija so gostite, se slu{naa zvucite na maliot voen orke-star. Se svire{e Marselezata, voeni mar{evi, poznati valceri...

Orkestarot, koj obi~no svire{e na najraz-li~ni voeni i sve~eni prigodi, kako i vo po-~inkite pome|u dve bitki, prv pat svire{e na edna svadba. Povremeno se slu{aa i zvucite na toskiskata polifonija, izveduvana od mnogumi-na pokaneti...

Bleskavata svadba ja zasenuva{e diskret-noto prisustvo na levantinskite kodo{i. Gi ima{e i tuka. Kako i sekade. Nivnoto prisustvo go ~uvstvuvaa site prisutni. No nikoj ne im obrnuva{e vnimanie. Ne sakaa da go rasipat ubavoto raspolo`enie. Gi imalo na svadbi, kako i na pogrebi. Ama nikoga{ ne bea vo tolkav broj. Na ni{an na kodo{ite be{e, koj drug ako ne komandantot Mortje. Ja demnea sekoja negova postapka. Najaktivni, no najdobro zatskrieni, bea gr~kite i, posebno, srpskite levantinci. Tie bea i me|u najdobro platenite. Kolku po-dobro platen tolku podobar kodo{! Nekoi od niv odamna bea re~isi specijalizirani vo sle-deweto na albanofilstvoto na francuskite oficeri i vojnici, pred toa vo Kor~a a, eve

271

sega, i vo Pogradec. Za niv, svr{uva~kata na Mortje so Albankata Atina Lazar be{e nastan od prvostepeno zna~ewe koj im nude{e mnogu-brojni informacii od razuznava~ki karakter za prodolùvaweto na proalbanskata linija na Francuzite, ne samo vo Kor~a, tuku, eve sega, i vo Pogradec. Ne se slu~uva{e ~esto ven~avka pome|u Francuzin i Albanka. Re~isi nikoga{ dotoga{! Za niv, svadbata na komandantot Mortje i negovoto odnesuvawe treba{e da go potvrdat

krunskiot argument „za nepopravlivoto i bez-uslovno albanofilstvo na francuskite ofice-ri, kako najgolema pre~ka, po zavr{uvaweto na vojnata, Grcija da ja prezeme od niv Kor~a, a Srbija, Pogradec, otkinuvaj}i gi od albanskata dràva, utvrdena na Mirovnata konferencija

vo London, vo 1912 g“. Levantincite bea najbu~ni na svadbata.

Igraa i peeja, duri i oro vodea razmenuvaj}i si gi me|usebno potrebnite informacii. Ima{e i levantinci koi rabotea za slu`bite na zemjite so sprotivstaveni interesi vo Albanija. No ima{e i takvi koi rabotea vo prilog na Vtoro-to biro na francuskite razuznava~ki slu`bi.

Taka, golemata svadba dobiva{e i tain-stven politi~ki karakter, vo presudnite vre-miwa na Golemata vojna, na {to najgolemiot del od gostite i ne obrnuvaa vnimanie. Pa neli bea dojdeni na svadba? A kodo{ite, tie si ra-botea... Neka rabotat...

Gostite prodolìja da se veselat do docna vo no}ta... Komandantot Mortje so svojata Atina, tivko se povlekoa od veselbata... Zaminaa kon

272

nivniot zaedni~ki dom... Zastanuvaj}i za mig pokraj Ezeroto, zagledani vo vodite vo koi se rone{e blesokot na yvezdite, dvajcata gi obzede mislata za zaedni~kata idnina... Polna so qu-bov, no i so neizvesnost...

273

XXXVII

Godinata 1918 be{e najsre}nata, no, edno-vremeno, i najte{kata doba vo `ivotot i vo vojuvaweto na komandantot Eduar Mortje. Pa-radoksite ne prestanuvaa da go iznenaduvaat. Se navestuva{e krajot na Golemata vojna, a toj treba{e da ja zapo~ne malata vojna, vo bitkata za Pogradec.

Vo zemjata kraj Ezeroto, osobeno vo Kor~a, ne be{e kako pred edna godina. Osnova~ite na malata Republika Kor~a, polkovnikot Dekuan i generalot Saraj, bea zaminati a nejze $ se broeja denovite. Na toa posebno mu se raduvaa Grcite koi demnea na granicite. No ne be{e lesno da se uni{ti tvorbata na francuskite voj-nici i oficeri vo Albanija. Vo zemjata kraj Ezeroto zavladea mir, a sojuznicite dobija zna-~ajno upori{te vo ostvaruvaweto na del od stra-tegiskite celi od Golemata vojna. No, sepak, po-~etokot na krajot na Republika Kor~a i na nej-

zinata „filijala“ vo Pogradec, }e go ozna~i ge-

neralot Anri Sal, so „dekretot“ od 16 fevruari 1918 g., koga oblasta }e bide formalno stavena pod voena uprava i komanda. ]e bide ukinat

„maliot ustav“, odnosno Protokolot od 1916 g.,

na „minijaturnata Republika na Balkanot“. Spo-red nabquduva~ite od toa na vreme, promenite,

274

vo su{tina, }e bidat formalni. ]e bidat pro-meneti i imiwata na instituciite, no nivnite aktivnosti }e gi sproveduvaat oficerite od vremeto na generalot Saraj...

I polkovnikot Eduar Mortje }e ja zapo~ne svojata funkcija kako komandant, odnosno kako delegiran administrator na teritorijata Po-gradec. I pokraj zgolemeniot gr~ki pritisok, Kor~a i Pogradec }e prodolàt, so Francuzi-te, da ìveat evropski.

Prodolìja da se kovaat moneti, da se pe-~atat pari i po{tenski marki, simboli na ma-lata Republika, spored nacrtite na vojnikot Davil, u~enik na slavniot pariski graver Roti. Be{e vospostaven cvrst buxetski i poreski sis-tem. Be{e zabeleàn duri i suficit. Nekoi od francuskite oficeri, velea deka ova se slu~u-va za prv pat na ovoj del od Evropa. Po mnogu godini po~na da se obrabotuva zemjata. Se do-nesoa semiwa duri od Tunis a, za prv pat, bea upo-trebeni i zemjodelski ma{ini. Dojde i prvata ètva. Se prepolnija ambarite. Gradovite rascu-tea vo cvetni drvoredi i alei. Vo Kor~a, za prv pat, se otvori i voena bolnica vo koja moè{e da se lekuva besplatno i mesnoto naselenie, a vo Pogradec be{e otvoren i medicinski dispanzer. Vospostavena e i veterinarna slu`ba. Francu-skite vojnici dograduvaa i gradea pati{ta, mos-tovi, se pro{iruva{e u~ili{nata mreà vo ob-lasta. Vo celata zona se otvorija duri dveste u~ili{ta. Vo sekoe selo ima{e po edno u~ili{te.

Del od voeniot kontingent na Isto~nata armija ostana vo zonata na Kor~a i Pogradec, a

275

drugiot del im se pridruì na sojuzni~kite vojski koi, pod komanda na noviot general Luj

Fran{ d’Epere, treba{e da ja vodat re{ava~-kata bitka na Golemata vojna koja, spored site pretpostavki treba{e da go ozna~i i nejziniot kraj. Dodeka komandantot Mortje ja prodolù-

va{e i ja osmisluva{e nekoga{nata „mala po-

beda“ na generalot Saraj, negoviot naslednik ge-

neralot D’Epere ja zapo~nuva{e pekolnata ofan-ziva. Vojskite na sojuznicite, koi so godini ja o~ekuvaa poslednata bitka na ~elo so Saraj, sekojdnevno raspnati pome|u ìvotot i smrtta, so poslednite sili bea gotovi da poletaat kon neboto ili da stignat do kone~niot horizont na pobedata. Treta nasoka, za niv, ne postoe{e.

Taka, misijata na komandantot Mortje, za Pogradec stana presudna. Toj sega treba{e da ja

brani „malata balkanska oaza“, vo pustinata na Golemata vojna, od apetitite na francuskite

sojuznici, vo prv red od Italija, Grcija i Srbi-ja. Be{e toa re~isi edinstvena, nevozmo`na misija. Za komandantot Mortje, soo~uvaweto so realnosta be{e najvisok oblik na hrabrost. Mu pretstoe{e da ja osmisli svojata nevozmo`na misija vo gradot vo koj se najde vo pregratkite na qubovta, no i na razbiraweto i na nade`ta od strana na mesnoto naselenie od francuskoto voeno prisustvo. Ponesen od ovie misli, toj ne-strplivo, vo svojot kabinet, o~ekuva{e da se sretne so svoite najbliski sorabotnici, so za-menikot Loalije, koj be{e pred zaminuvawe od funkcijata, kako i so negoviot zamenik poru~-nikot Dela`...

276

XXXVIII

Komandantot Eduar Mortje be{e osobeno zadovolen {to me|u francuskite vojnici, vo nego-vata zona, se nao|aa i marokanskite spahii, po-kraj senegalskite i indo-vietnamskite strelci...

Mladiot vojnik Mortje ja zapo~na svojata voena kariera vo edna francuska voena baza vo Maroko. Ovaa zemja, toga{na francuska kolo-nija, ostava silen pe~at, zasekoga{, vo negoviot `ivotot. Nema nikoga{ da go zaboravi drugar-stvoto, bratstvoto, so prekalenite marokanski spahii so koi, podocna, }e se najde na boi{tata na Golemata vojna, prvin vo severnoevropskite misii, potoa vo balkanskite i, na krajot, vo zaedni~kata misija vo Pogradec. Me|u niv ima{e i vojnici koi se proslavija vo zazemaweto na ovoj grad, vo esenta 1917 g.

Komandantot posebno se raduva{e {to me|u niv se nao|aa i prekalenite vojnici od vremeto na slu`eweto vo Maroko: spahijata Tajeb Ben ]efala i vojnikot @ak Burkar. Sudbinata gi obedini i na ovie balkanski boi{ta i zaedno da ja zavr{at voenata odiseja tokmu vo Pogradec.

Spahijata Ben ]efala be{e eden od pre-kalenite borci na bitkata kaj Lerin. Za svo-jata hrabrost dobi i odlikuvawe koe{to li~no mu go vra~i generalot Saraj vo Bitola. I @ak

277

Burkar go zapo~na sluèweto na svojot redoven voen rok vo 1913 g., vo francuskata baza na ma-rokanskite spahii, kade {to toga{ sluè{e mla-diot francuski oficer Eduar Mortje.

Vo Maroko, @ak Burkar se zapoznal so znamenitiot francuski geograf Luj @entil koj }e mu ostavi silen vpe~atok, zasekoga{. U{te od vremeto na vojnata, }e gi sledi negovite dra-goceni soveti vojuvaj}i za da ja prou~uva geo-grafijata i geologijata, kako i antropologija-ta i etnologijata, niz predelite so koi }e mi-nuva so vojskite. Ovaa lekcija }e bide presudna vo voenata, no, podocna, i vo nau~nata kariera na Burkar, stanuvaj}i ~len na francuskata aka-demija i {ef na katedrata po geologija na pa-riskata Sorbona. Raspnat pome|u vojnata i sop-stvenata vokacija, @ak Burkar prvo, }e zamine so marokanskite spahii na boi{tata na Sever-na Evropa za, najposle da se najde vo Albanija, vo Kor~a i vo Pogradec, vo zemjata kraj Ezero-to, ~ij komandant }e bide negoviot stare{ina

od voenata baza vo Maroko.

Sredbata na komandantot Mortje i kapeta-not Burkar, po tolku godini, be{e neo~ekuvan dar na sudbinata. Obajcata znaeja deka prija-telstvoto vo vojnata, vo vremeto na zaedni~-koto sluèwe i stradawe, se od poseben karak-ter. Tie zasekoga{ ostanuvaat vo najsilni spo-meni vo ìvotot.

@ak Burkar be{e na vozrast koga najsilno se u~i i se saka ìvotot. Vo Albanija }e se najde re~isi na po~etokot na Golemata vojna, edna

godina pred komandantot Mortje. Bez „pretho-

278

den dogovor“, kapetanot Burkar }e se nadovrze

na „francuskoto albanofilstvo“ na generalot Saraj, na polkovnikot Dekuan, kako i na drugi francuski oficeri, koe ne prestanuvaa da go demnat levantinskite kodo{i, vo slu`ba na spro-tivstavenite vojski vo svetskiot sudir.

]e se slu~i kapetanot @ak Burkar da ja pretstavuva novata, moèbi najsilna povrzu-

va~ka alka vo „albanofilskiot sinxir“ na fran-cuskite oficeri. No kapetanot Burkar, pottik-nat od nau~niot, od moralniot i od intelektu-alniot avtoritet na svojot u~itel Luj @entil, si ja dopolnuva{e svojata geografska i isto-riska lekcija za Albanija na koja }e $ go po-sveti i celiot ìvot, po zavr{uvaweto na Go-lemata vojna.

@ak Burkar, na svoj na~in, individualno i

originalno, bez nikakov „prethoden dogovor“, se nadovrzuva{e na soznanijata za Albancite vo vojnata, no i pred nea, do koi, na vremeto, doa|aa generalot Saraj i polkovnikot Dekuan, pottiknati i od neposrednite geostrategiski i voeni celi.

Pred da se sretne povtorno so komandantot Mortje, po tolku godini, @ak Burkar ja be{e prope{a~il nekolku pati Albanija, pod fran-cuska uprava, no i pogolemiot del od nepreod-nata planinska zemja pod ni~ija uprava. Rev-nosno zapi{uva{e vo svojot dnevnik neverojat-ni i avtenti~ni svedo{tva za lu|eto koi bea re~isi otkinati od istorijata, no dobro vnese-ni vo nea preku zavojuva~kite strategii na sosed-nite dràvi.

279

@ak Burkar, so nekolkumina francuski i verni albanski vojnici, vtasuva{e i tamu kade {to yverovite se pla{ea od lu|eto, a i lu|eto od yverovite. Nose{e dragoceni avtenti~ni sve-do{tva od dragocena polza za da ja iznese vis-tinata za eden re~isi nepoznat narod vo Evropa kakov {to be{e albanskiot koj vnimanie niz vekovite na balkanskata i evropskata istorija privlekuva{e samo vo isklu~itelni istoriski

vremiwa, kako {to be{e toa vo XV-ot vek, koga nivniot legendaren junak Skenderbeg }e mu se sprotivstavi na otomanskoto prodirawe vo Evropa.

@ak Burkar go mina pekolot niz alban-skite planini i vo vreme na mir i na vojna. Za-pira{e pred crnite kuli na visokite planini kade {to bie{e srceto na osudenikot vo krv-nata odmazda, zapira{e vo bedni ku}i kade {to go do~ekuvaa so leb i sol, no i so vekoven spokoj i dobrina. Be{e eden od retkite, me|u francu-skite vojnici, koj go nau~i albanskiot jazik, {to predizvikuva{e posebni simpatii i po~it.

280

XXXIX

@ak Burkar pristigna vo Pogradec nekolku dena pred svadbata na komandantot. Vo toa vreme rabote{e so edna pomala inèneriska edinica vo postavuvaweto na telefonski stolbovi za povrzuvawe na gradovite i selata na seta teri-torija koja be{e pod francuska uprava. Se naj-doa so komandantot Mortje, na krajot na voj-nata, vo zaedni~ka misija, kako da si bea neop-hodni eden na drug. Be{e vreme koga se o~eku-va{e kone~niot rasplet na Golemata vojna, a postojanata dilema koja ne gi po{tedi ni niv-nite predhodnici, posebno generalot Saraj i polkovnikot Dekuan, da se razbere i da se pod-drì narodot koj be{e zafaten vo vitelite na vojnata, i natamu prodolùva{e...

Komandantot se pozdravi na vojni~ki na-~in so kapetanot i, potoa, silno se pregrnaa. Imaa mnogu {to da si kaàt eden na drug po tolku odminati godini... Sekoj za delot od svojata voena mar{ruta, do ovaa sredba.

Kapetanot Burkar, na masata go zabeleà {i{eto kowak Remi Martel 1900 g. Za nego, toa pove}e li~e{e na voen trofej otkolku na obi~no {i{e kowak. Zabeleùvaj}i go iznenadeniot pogled na Burkar i negovata nestrplivost da se napie od kowakot, komandantot Mortje gi na-

281

polni ~a{ite. Po~uvstvuva deka mora da mu ja raskaè na Burkar istorijata na {i{eto kowak na Balkanot. Kapetanot Burkar se nasmea i, otkako nazdravi so komandantot, zadovolno re~e:

‡ Jas mnogupati pominav niz okupiranata teritorija i podaleku, ama za istorijata na ovoj kowak i za ov~arot koj ispil sandaci od nego, ne bev ~ul.

‡ Dobro }e ni dojde{e taa rezerva dokolku ja otkrievme pred ov~arot. Sega treba da se ~eka novata pratka, duri vo juli, pred na{iot nacionalen praznik! ‡ prodolì komandantot.

‡ Moè da se slu~i, kako {to se odvivaat nastanite, praznikot da go do~ekame vo Pariz, ako zavr{i vojnata ‡ re~e kapetanot.

‡ A ne, kapetane, tamu, ako zavr{i vojnata, }e pieme {ampawsko!

‡ Ne ve razbiram, komandante! Ako za-vr{i?...

‡ Nema tuka {to da se razbere. Spored instrukciite {to gi dobivame, moè da se slu~i i po zavr{uvaweto na vojnata, nie da ostaneme vo ovaa zona podolgo.

‡ Mene, li~no, komandante, toa bi me raduvalo. Toga{ u{te podobro i pozadlabo~eno }e navlezam vo tajnite na istorijata i na geo-grafijata na ovoj narod.

Komandantot Mortje se dobliì do prozo-recot od kabinetot i se zagleda kon Ezeroto. Toa go prave{e sekoga{ koga saka{e da izbega od sekojdnevnite misli. Ezeroto go smiruva{e. Gledaj}i i ponatamu kon Ezeroto, zamisleno re~e:

282

‡ Vojnata, kapetane moj, e ve~en ~in na ~o-vekovoto `rtvuvawe. A vojnikot e sekoga{ ve-tenata `rtva.

‡ Za povisoki celi! ‡ dopolni kapetanot. A koi se tie povisoki celi vo na{iov slu~aj?

@ak Burkar be{e iznenaden od povi{e-niot i malku pateti~en ton na komandantot. Ne odgovori vedna{. Po~uvstvuva deka kapetanot zboruva kako vo zanes i go ostavi da prodolì.

‡ Pra{aweto, kapetane, duri moè da bide i poinakvo: koi se povisokite celi na na{ite voeni stratezi vo Pariz?

‡ Gi ima pove}e... komandante. Gi znaeme dobro obajcata. Za àl i nie sme postojani `rtvi na tie celi.

‡ No koja e na{ata glavna cel? ‡ zapra{a komandantot Mortje.

‡ ]e se soglasite komandante deka na{ata

glavna cel e sepak kako „da ne go izneverime“ ova verno naselenie, dokolku mesto nas, utre, dozvolime da dojdat vo Kor~a gr~ki vojski, a Pogradec da bide zazemen od srpskite?!

‡ Da, toa e golemoto pra{awe! ‡ se soglasi kapetanot.

‡ Jas ne veruvam, kapetane, deka ovoj narod

kogo dobro go zapoznavme, utre }e ja ~eka „na-

ra~anata sudbina“ od drugi so skrsteni race. ‡ No, sekako, pra{aweto e {to }e pravime

toga{ nie ovde, komandante? ‡ Vo sekoj slu~aj, neizvesnosta e golema. A

taa e posebno golema i za ovoj narod. Zatoa ne treba da ja povle~eme podadenata raka taka lesno, {to i da se slu~i.

283

Kapetanot Burkar po~uvstvuva deka so ko-mandantot Mortje spodeluvaat isti misli za ovoj narod: edniot razbirawe, a drugiot qubov. A zaedno, obajcata gi obedinuva{e ~uvstvoto za solidarnost kon toj narod, vo ovie presudni migovi na rasplet na negovata sudbina.

Kapetanot Burkar, pottiknat od odnosot na komandantot kon Albancite vo negovata zona, prodolì da mu gi otkriva sopstvenite sozna-nija za niv. Moè{e da go pravi toa so denovi i so no}i, pa duri i da mu ~ita delovi od svojot dnevnik...

Samo, od kade da po~ne...?

Toa be{e nova epizoda na „albanofil-

stvo“ na francuskite oficeri vo Pogradec, vo uslovi koga be{e o~igledno deka se stesnuva nivniot manevarski prostor. Kapetanot Burkar gi pro{iruva{e dosiejata za Albanija i za Al-bancite koi nekoga{ gi imaa na uvid generalot Saraj i polkovnikot Dekuan a koi bea temelno raboteni vo analiti~kite slu`bi na nadle`nite ministerstva vo Pariz, najmnogu vrz osnova na informaciite od razuznava~kite slu`bi od te-renot. Za komandantot Mortje, kapetanot Burkar be{e ~ovekot koj doa|a{e na vistinskoto mesto i vo vistinskoto vreme. Toj go prodolùva{e albanofilstvoto na francuskite oficeri, vo uslovi koga toa re~isi be{e nevozmo`no.

Komandantot ja po~ituva{e i ja pottiknu-va{e, u{te na samiot po~etok, dvojnata misija na kapetanot Burkar, kako vojnik i kako nau~-nik. I toj saka{e da go naso~i kon soznanijata

284

{to ne moèa da se najdat vo voenite dosieja, nitu vo dotoga{nata literatura.

‡ Albanija, komandante, e geografski tolku bliska do nas, Evropejcite, a nam ni e poznata mnogu pomalku od podale~nite afrikanski zemji ‡ prodolì kapetanot Burkar.

‡ Pa na {to se dolì toa, kapetane? ‡ Dolgove~nata Otomanska imperija, ko-

mandante, go ostavi ovoj mal, no eden od najsta-rite narodi vo Evropa, vo senka i vo zaborav, prelean pove}e vo drugi narodi, otkolku {to toj denes opstanal.

‡ No, sepak, za nego vo Evropa se slu{a mnogu vo poslednive godini.

‡ Da, komandante, no toa najmnogu se dol-ì na nekolku ponovi istoriski nastani: pred s# na kratkoto vladeewe na germanskiot princ Vilhem Vid, na povlekuvaweto na srpskite voj-ski preku Albanija...

No, i pokraj s#, zemjata, vo ovoj vek, ja doìvuva svojata tragi~na veli~ina istrajuvaj-}i niz sindromskoto samo`rtvuvawe, niz kon-verzii... Mnogu poizrazeni otkolku kaj drugi balkanski narodi.

‡ Dobro, dobro, toa e poznato, kapetane. No {to bi moèle da storime nie, tuka, vo ovoj zaboraven pekol na Golemata vojna? Imate li nekakvo re{enie?

‡ Jas, komandante, bi sakal tokmu vo eksta-zata na vojnata, vo koja e na ni{an ovoj narod, da ja otkrieme vistinata za nego.

Vojnata kako vojna, makar i Golema, kako ovaa sega{nava, eden den sigurno }e zavr{i,

285

kako {to zavr{ile i site drugi, i }e se vos-postavi nov poredok. ]e se iscrtaat novi gra-nici. I ovoj narod moèbi povtorno }e bide vturnat vo zaborav, }e se najde vo novi gra-nici...

‡ Dobro, dobro, kapetane, no kaète ve}e edna{ {to da se napravi za da se izbegne toa!

‡ Jas ne bi moèl da poso~am nekoe kon-kretno re{enie. Za ovoj narod vo vojna, vodam dnevnik. Sekoja stapka po ovaa nepoznata zemja, ja sledi moeto pero, vrz belata hartija. ]e tra-gam i ponatamu po vistinata na ovoj narod, kako {to toa nikoj dosega ne go storil vo Evropa. Veruvam deka toa }e bide od dragocena korist za mirot na Balkanot. Za da se otkrie visti-nata za ovoj narod, pri~inite za negovoto dija-bolizirawe, i da ne se smeta za vinovnik za site nesre}i na Balkanot.

‡ Vie, kapetane, bezdrugo se gotvite da pi-{uvate kniga za ovoj narod i za ovaa zemja. No vojnata pritiska. Treba da se dejstvuva vrz osnova na otkrienata vistina. Inaku, {to bi bila celta na va{ata kniga?

‡ Ne e lesno da se pi{uva kniga za visti-nata na eden narod. Takvata kniga prvin se ì-vee, a duri podocna se pi{uva. Jas vo golem del sum ja odìveal a i denes ja ìveam.

Preostanuvaat u{te mnogu ~ekori niz strm-niot balkanski reljef na ovoj narod, niz meand-rite na negovata du{a, za da se otkrie posto-jano odminuvanata vistina za nego. Osobeno da se otkrijat dlabokite rani, vekovnata tragi~-nost na ovoj narod.

286

Komandantot po~uvstvuva deka, vo razgovo-rot so Burkar, se oddale~uvaat od celite na nivnata misija vo Pogradec.

‡ Ovde, kapetane, nedaleku od nas, se odvi-vaat voeni dejstvija, makar {to glavniot front se seli kon sever. Na{a strategiska zada~a e da go odrìme mirot na ovaa teritorija.

‡ Se razbira, se razbira, komandante. Mi-sijata da go razbereme ovoj narod, si ostanuva... So toa, na{ite napori }e bidat vloèni vo idninata na Evropa.

‡ No, sepak, kapetane, nie treba ovde da po~neme od ne{to {to }e se sovpa|a so dvete misii: da se odrì mirot i da se razbere ovoj narod.

Dali bi moèle da poso~ite od kade da zapo~neme?

‡ Se razbira, komandante, se razbira. Nie mnogu napravivme za ovoj narod vo godinite na na{ata uprava. I ponatamu }e pravime... No smetam deka }e bide od golemo zna~ewe da se so-vlada nivnoto vekovno zlo ‡ krvnata odmazda i nejzinite derivacii koi vladeat so vekovi i go ograduvaat ovoj narod od svetot.

Vremeto si odminuva{e nezabele`livo. Dvajcata voeni oficeri i drugari vleguvaa dlaboko vo no}ta sakaj}i da najdat re{enija za mnogu pra{awa. No toa be{e nevozmo`no da se napravi za edna no}...

287

XL

Komandantot Mortje dolgo razmisluva{e

za svojata sredba so kapetanot @ak Burkar. Ka-petanot ja be{e razbral vistinata za alban-skiot narod i nemu sega mu be{e lesno da gi na-so~i svoite akcii. Sredbite so negovite bliski sorabotnici i so konsultativniot sovet moèa da po~ekaat i da se ostvarat podocna. No ne i sredbite so @ak Burkar.

Docna vo no}ta, po sredbata so Burkar, koga se vrati vo svojot dom, Atina ja zabeleà negovata zagriènost a toj go po~uvstvuva nej-ziniot nemir no i mirizbata na pe~enata pa-strmka, vo tava, koja taa ja podgotvuva{e kako {to toa go prave{e nejzinata majka. Vkusuvaj}i za prv pat pastrmka podgotvena vo tava, toj, za mig, se po~uvstvuva kako da vleguva vo nekoj drug svet. Kako da go napu{taa mislite za peko-lot na vojnata ~uvstvuvaj}i ja toplinata na Atina i rajskite migovi so nea koi prodolìja i na mekata postela, pokraj podotvoreniot pro-zorec od kade navleguva{e {umoleweto na ezer-skite vodi.

Atina ja be{e sovladal sonot. Nejzinoto lesno di{ewe kako da gi smiruva{e mislite na s# u{te budniot komandant. Iskaùvawata na Burkar sega mu se redea vo eden poinakov, po-

288

smiren i porazbirliv tek. So rakata prefrle-na preku bujnite gradi na Atina, kako da mu be{e polesno da gi sredi nasobranite misli.

Go razbudi mirizbata na kafeto, na top-lite kroasani i simiti koi Atina ve}e gi be{e postavila na trpezata. Rumeniloto na nejzi-noto lice ja izrazuva{e sre}ata {to ja be{e obzela prethodnata no}. I nejziniot ~ekor kako da be{e poìv. Pod nea, i du{emeto krc-ka{e. Taka $ vele{e i majka $ Lazarica:

„Vnimavaj, }erko. Kaj vistinskite nevesti,

i du{emeto krcka koga ~ekorat“. Na komandantot sonot mu razbistri nekoi

razmisli koi saka{e povtorno da gi spodeli so Burkar, pred prezemaweto na nekoi novi akcii so konsultativniot sovet na gradot.

Zabrzano ~ekore{e kraj Ezeroto, kon Ko-mandata, na sredbata so Burkar, obzemen so pra-{aweto za krvnata odmazda, s# u{te prisutna kaj ovoj star mediteranski narod, za nejzinata geneza, za posledicite i za mo`nostite za nejzi-noto otstranuvawe. Razmisluva{e za kompleks-nosta na ovoj fenomen, vkorenet vo sudbinata na Albancite od damnini, koj gi drè{e kako zalo`nici i gi ~ine{e nemo}ni da go napravat vistinskiot ~ekor pred vratite na Evropa. Na patot kon komandata, go zabeleà Bur-kar koj mu ide{e vo presret. Zaedni~ki prodol-ìja da ~ekorat kraj Ezeroto. Prv se oglasi ko-mandantot Mortje:

‡ S# u{te sum obzemen od sredbata so vas i so na{iot v~era{en razgovor. Ne moàm da se oslobodam od mislata za naklonosta na alban-

289

skiot narod kon `rtvuvaweto, re~isi vo site negovi poznati i nepoznati formi. Posebno me obzede dolgove~nata krvna odmazda koja e s# u{te prisutna na ovie podra~ja. Moèbi tuka se krie pri~inata za tragizmot na ovoj narod i, ako e taka, toga{ tuka treba da ja naso~ime na{ata akcija vo ovaa zemja.

Burkar voop{to ne be{e iznenaden {to tokmu krvnata odmazda go be{e obzela koman-dantot Mortje vo negovite razmisli. I toj dobro znae{e, spored svoite istraùvawa i prou~u-vawa, deka krvnata odmazda e izvorot za mnogu nesre}i na Albancite. Ostavi komandantot da prodolì:

‡ Vie, kapetane, mi rekovte deka ste gi prou~uvale reljefot, geografijata, geologija-ta, srceto na ovaa zemja, no, bezdrugo, ste na-vlegle i vo mentalniot reljef na narodot.

‡ Se razbira, komandante, i tie se povrzani i se vo postojano me|usebno vlijanie. I moèbi toa go ote`nuva razbiraweto na ovoj narod.

‡ Sekako, kapetane, posledica na sudirot na geografskiot i na mentalniot reljef e tokmu i golemata izolacija na Albancite so site arha-izirani oblici na svesta, po~nuvaj}i od vre-meto na starite srednovekovni zakonici koi gi reguliraat odnosite me|u niv, pa s# do dene{ni vremiwa, koga se stabilizira nivniot identi-tet. Od ova proizleguva deka krvnata odmazda kaj Albancite ima sloèna i posebna geneza.

‡ Kako geolog, jas moàm da vi potvrdam deka albanskata zemja e relativno mlada, nebare {totuku izlezena od poslednite prastari mori-

290

wa. Me|utoa, za istori~arot i za etnologot, Albanija e zemja naselena so eden od najstarite narodi na Evropa. Pretstavuva vistinsko ~udo kako ovoj narod go zadràl svojot prastar jazik, kako i svoite obi~ai me|u koi i krvnata odmazda.

‡ No ~esto, kapetane, se tvrdi deka arha-i~nosta na Albancite e i pri~inata za nivniot

„primitivizam i za varvarstvoto“. ‡ Tie tvrdewa ne se to~ni, komandante!

Albancite, osudeni da ìveat re~isi vo total-na izolacija, uspevale, mo{ne dobro, da gi pri-sposobat svoite obi~ai vo te{kata borba za opstanok. Ne bi se sna{le podobro i drugi na-rodi, vo isti uslovi.

‡ Ima tvrdewa deka pri~inata za starite obi~ai e i golemata zaostanatost. Se veli deka Albanija e duri pet veka zad nas ‡ insistira{e i ponatamu komandantot.

‡ So toa bi moèle i da se soglasime, ko-mandante. No dovolni se edna do dve generacii, so na{a pomo{ i poddr{ka, toa da go nadminat.

‡ No, nasproti s#, kako ja objasnuvate, ka-petane, dolgove~nosta na krvnata odmazda i nej-zinoto zadrùvawe do denes, za volja na visti-nata, ne samo kaj Albancite na ovie prostori, no kaj niv najizrazito.

‡ So krvnata odmazda, ‡ prifati kapeta-not, ‡ se nastojuva taa da se kristalizira vo ~uvstvo za odbrana na ~esta, i toa po sekoja cena i so sekakvi sredstva, vklu~uvaj}i ja tuka duri i smrtta.

‡ Zna~i, spored ova {to go kaùvate, kape-tane, odbranata na ~esta go prinuduva Albane-

291

cot, po sekoja cena, da ja naplati zagubenata krv. Ako ne go stori toa, semejstvoto ja gubi ~esta! Ostanuva duri i osudeno na is~eznuvawe.

‡ Taka e, komandante. Vakov obi~aj be{e poznat i kaj na{ite Korzikanci. No, verojatno, krvnata odmazda kaj Albancite e najdolgove~na i vle~e koreni u{te od starite Iliri a pro-dolùva i kaj nivnite potomci.

‡ Mislam, kapetane, deka istorijata na Al-bancite, vo golem del, e i soo~uvawe i borba so krvnata odmazda i so nejzinite posledici. Vete-nite na smrtta, poradi krvnata odmazda, ostanu-vaat do krajot na ìvotot vo crnite kuli, so pu{ka v race. Zemjata okolu niv opustuva, pati-{tata zamiraat, nema dvièwe. @ivotot kako da prestanuva.

‡ Dolga i dolgove~na e prikaznata za krv-nata odmazda, komandante moj. A i }e bide. Taa e ovekove~ena i vo gr~kite tragedii. Ja ima{e i me|u plemiwata na srednovekovnite feudalni borbi vo Francija. No i tamu, kako i vo drugi mediteranski zemji, se ozna~uvale mesta i peri-odi koga zapirala krvnata odmazda. Se pomiru-vale semejstvata, plemiwata!

‡ A {to e so Albancite? Se pravele li obidi taa da se spre~i, da dojde do nejzino zapi-rawe?

‡ Se razbira, komandante. Postoele instru-menti za da se smiri i da se spre~i krvnata odmazda me|u semejstvata, plemiwata. Imalo periodi koga taa prerasnuvala vo mala vojna me|u albanskite plemiwa. Prviot obid da se smiri krvnata odmazda bil dadeniot zbor, besata.

292

‡ Kaète mi koe e vistinskoto zna~ewe na ovoj zbor? êsto go slu{am, u{te od moeto doa-|awe vo ovaa zemja. Mi se ~ini deka mu se dava najrazli~no zna~ewe.

‡ Toa e mnogu te{ko da se stori. Ovoj zbor ne postoi nitu vo na{iot nitu vo drugite jazici.

‡ A Albancite? Kaète mi kapetane, kako go tolkuvaat tie ovoj zbor?

‡ Spored niv, ‡ zapo~na da objasnuva kape-tanot ‡ besata e dadeniot zbor koj so sigurnost }e se odrì, odnosno, toa e zbor na ~esta za, po sekoja cena, da se ispolni obvrskata {to se prezema.

‡ Vie, kapetane, ste podolgo vreme na te-ritorijata na Albanija. Bezdrugo, ovoj zbor ste go po~uvstvuvale i vo sekojdnevniot ìvot i vo sredbite so Albancite.

‡ Se razbira. Besata, za Albancite, go ima zna~eweto na sudbina. Ima zborovi vo jazici na pove}e narodi koi zasekoga{ ostanuvaat nepre-vodlivi na drugi jazici. Taka e i so zborot besa. Vo nego se krie i kodot na nivniot identitet.

‡ No, kapetane, ne mi odgovorivte kako ja doìveavte besata vo sredbite i vo va{ite pre-stoi me|u Albancite? Kako doznavavte za nea?

‡ Nam, na namernicite niz albanskata Ma-lesija, kade so vekovi bea vgnezdeni Albancite, besata ni se prikaùva niz nivnoto gostopri-emstvo. Za niv, besata be{e religija na gosto-priemstvoto.

Naiduvav ~esto na lu|e koi bea vo krven sudir. Samo za da mi ukaàt ~est kako na niven zaedni~ki gostin, tie sednuvaa zaedno so mene

293

na sofra. I toa za mene be{e besa. Drug pat me pridruùvaa lu|e od edno do drugo selo znaej}i deka, koga }e se vratat, moàt i da bidat ubieni od hasmata.

Ete, i toa e besa! Ne znam kolku vi e poznato, komandante,

no se prikaùva deka i na srpskite vojnici, za vreme na nivnoto ma~no povlekuvawe niz Alba-nija, vo 1915 g., retko imalo porta na koja po~u-kale a da ne im se otvorila.

‡ Gledam, gledam, kapetane, deka nie dvajca moème u{te mnogu dolgo da tragame po kore-nite na krvnata odmazda kaj Albancite. No nie, sepak, morame da se soo~ime so nea i so nejzi-nite posledici vo na{ata zona vo Pogradec.

‡ Se razbira, komandante Mortje. Ovde ve}e se prezemeni prvite ~ekori za iskorenuvawe na krvnata odmazda.

Vojnata n# prinudi da izvr{ime celosno razoruùvawe na naselenieto.

‡ [to najdovte? Kakvo oru`je otkrivte? ‡ nestrplivo go prekina komandantot.

‡ Sobravme cel arsenal oru`je. Stari tur-ski pu{ki maliherki, kuburi, sabji i ne malku avstrisko oru`je.

‡ Veruvam, kapetane, deka so toa bi se na-malile mo`nostite za ubistva poradi krvna odmazda.

‡ Rezultatite se povolni. No krvnata od-mazda, komandante, e podmolna. Kako zla krv, taa e ostanata vo lu|eto i, odvreme navreme, zovriva. A za toa, ponekoga{, ne mora da ima golem povod. Duri i kra`ba na edna koza ili

294

obi~na navreda moè da ja zovrie krvta. A i oru`je }e se najde, za ne daj boè, pa i za krvna odmazda.

‡ Pa {to drugo da se stori, za da se spra-vime so nea? Vospostavivme uprava, sudovi, àn-darmerija, otvorivme u~ili{ta... Zar toa ne e dovolno za da se iskoreni krvnata odmazda?

‡ Vo oblasta pod na{a uprava me|u mnogu semejstva se prosti krvta. No ovde ima mnogu skarani semejstva koi proizleguvaat od isto se-mejno steblo. Tie minaa niz vojni i niz delbi. Niz zemjata minaa razni vojski so nivni ko-do{i. Seto toa be{e izvor na postojani kara-nici.

ûvstvuvaj}i deka razgovorot i razmislu-vawata premnogu se razvlekoa, a krajnata cel kako da ostana nastrana, komandantot Mortje otse~no go prekina kapetanot Burkar i mu re~e:

‡ Nie, kapetane, sepak, morame da preze-meme konkretni merki i akcii za celosno isko-renuvawe na krvnata odmazda vo na{ata zona. [to bi predloìle vie?

Razmisluvaj}i malku, kapetanot Burkar odgovori:

‡ Mislam deka bi bilo korisno da se vo-

vede sud na ~esta (la cour d'honneur) so misija da gi pomiruva stranite zasegnati vo krvnata odmazda. Vo slu~aj na ubistvo na ~len na nekoe semejstvo, ubiecot bi bil kaznuvan so smrtna kazna. Vo isto vreme, bi se prezemale i drugi merki za da se spre~i krvnata odmazda.

295

‡ Idejata e dobra, kapetane. Taa bi mo`ela uspe{no da funkcionira i vo drugite okupi-rani zoni.

‡ Toga{, komandante, da zapo~neme so nej-zinoto ostvaruvawe ‡ zadovolno zaklu~i kape-tanot Burkar.

Na krajot, komandantot Mortje, sakaj}i da stavi kraj na i taka dolgata diskusija, istakna:

‡ So ukinuvaweto na krvnata odmazda, nie }e go upatime ovoj narod kon pospokojna idni-na. So toa, bi se spasila mladosta na ovaa zemja koja, inaku, bi ostanala daleku i zaboravena od Evropa...

Po razdelbata so kapetanot Burkar, koman-dantot Mortje kako da be{e u{te pozagri`en i pozamislen poradi kupot problemi koi pret-stoea a koi treba{e da se razre{at. Toa voop{to ne be{e lesno. A i Golemata vojna s# u{te trae-{e i pokraj toa {to site se nadevaa deka nejzi-niot kraj e na povidok.

No, za vojnicite, vojnata trae do posled-niot ispukan kur{um, do posledniot odek na topovite, do migot na sednuvaweto na masa na zavojuvanite strani... Kapetanot Mortje toa dobro go znae{e. Go o~ekuva{e u{te mnogu ra-bota i u{te mnogu bitki, osobeno za Pogradec...

296

XLI

Sredbata a, podocna, i prijatelstvoto so ko-

mandantot Eduar Mortje be{e mo{ne zna~aen del od `ivotot na Tatko.

Pominaa nekolku meseci otkako toj us-pe{no se vklu~i vo rabotata na francuskata administracija. So vreme, dedovoto u~estvo na ~elo na konsultativniot sovet na mesnite pret-stavnici poleka se marginalizira{e. Toj, vpro-~em, tuka be{e samo za da ja sledi rabotata na svojot sin. Da go upatuva vo nea, da go hrabri, da go pottiknuva da uspee, no i da go brani od tu-|ite, no ~esto i od svoite, na koi ne im be{e mnogu po volja Tatkovoto napreduvawe. A ima{e i zo{to da ne im bide. I zavist ima{e, od sekogo i od sekade.

Tatko be{e mlad, stroen, umen i energi-~en. Toa mu se gleda{e po cvrstite ~ekori, sekoe utro, dodeka sosedite go gledaa od pod-otvorenite porti i prozorci, kako ~ekori po-kraj Ezeroto, gord i dostoinstven, koga se upa-tuva{e na rabota. Na ~udeweto mu nema{e kraj koga Tatko po~na da nosi i edna od dedovite palarii. Taa mu dava{e u{te pootmen izgled, a go prave{e i malku povozrasen. Si mislea, {to li se slu~uva so mom~evo, kade se zaletalo, kade saka da vtasa? Pred vreme li vo Evropa? Za-

297

vist, gi obzema{e mislite na mnogumina sosedi i bliski vo Pogradec. Zavista go slede{e sekade, kade i da se pojave{e.

Tatko go zasakaa vo francuskata komanda. Go po~ituvaa, se voshituvaa na negovata pedant-nost i na revnosta vo rabotata. Go u~e{e, so niv, no i sam, francuskiot jazik za koj ve}e ima{e solidni predznaewa. Ovoj jazik mu se vide polesen, popriemliv od germanskiot {to zapo~na da go u~i za vreme na avstroungarskoto vladeewe vo Pogradec. Brzo otkri kako funk-cionira francuskata administracija vo zonata. Na po~etokot be{e angaìran kako admini-strativen sekretar, zaedno so dedo, i kako pre-veduva~. Nabrgu be{e imenuvan i za inspektor na u~ili{nata mreà koja se {ire{e vo celata teritorija kade {to bea Francuzite.

Koga komandantot Mortje dojde na ~elo na upravata, so nego, Tatko ve}e moè{e da zboru-va na korekten francuski jazik {to go voodu-{evi Francuzot u{te od prvata sredba. Toj so denovi se podgotvuva{e za ovaa sredba. Posebno se sovetuva{e i so svojot tatko. Negovite sove-ti mu bea sekoga{ dragoceni, a posebno ovoj pat...

Tatko be{e vo ubavite plameni godini na mladosta. Kako najstar sin vo golemoto patri-jarhalno semejstvo, vrz ple}ite mu se nayira{e semejnoto breme koe s# pote{ko mu pa|a{e na dedo, glavata na semejstvoto. Nema{e den a toj da ne bide obzemen od postojanata grià za toa kakva idnina go ~eka negoviot sin. Vo vekot vo koj ìveeja izgreva{e polnotata na tatkoviot ìvot, a zao|a{e dedoviot.

298

Vekot zapo~na so padot na Otomanskoto Carstvo, a sleduvaa balkanskite vojni, vtasa i se razgore i Golemata vojna. Pogradec ja ima{e sudbinata da gi do~ekuva i da gi ispra}a spro-tivstavenite vojski. I eve, sega, koga se nave-stuva{e krajot na vojnata, nade`ta se polaga{e vo spasitelskata misija na francuskiot koman-dant Eduar Mortje.

No toj be{e tu|inec! Tu|inec, na ~elo na tu|a vojska! A, sepak, toj be{e ~ovek koj vle-va{e nade` i verba oti eden den }e gi odbrani i }e gi spasi od drugite tu|inci. Nade`, samo pusta nade` na Balkanot.

Komandantot Mortje ima{e dobieno pozi-tivni informacii od pove}e slu`bi za Tat-kovata rabota vo komandata. I toj o~kuva{e so netrpenie da go zapoznae, da go otkrie, da mu doveri nov del od odgovornata rabota na toj, kako {to mu bea rekle, mlad i umen ~ovek.

Tatko, {tom vleze vo kabinetot na koman-dantot Mortje, zabeleà na rabotniot stol ne-kolku knigi na francuski jazik. Uspea da gi pro-~ita naslovite na knigite i imiwata na avto-rite. Me|u drugite, ja zabeleà knigata na Mon-teskje „Duhot na zakonite“ (L'Esprit des lois). Potoa vnimanieto mu go privle~e „Egipetski-ot zakonik“ (Le Code égyptien) kako i „Francu-skiot gra|anski zakonik“ (Code civil français).

Komandantot go zabeleà qubopitniot pog-led na Tatko kon knigite. Znae{e deka treba da mu objasni na ovoj mlad ~ovek koj {totuku vleze vo negoviot kabinet {to zna~at tie knigi za negovata idna rabota. No toa, sepak, go odloì za podocna.

299

Po zapoznavaweto i voobi~aeniot kurtoa-zen del na razgovorot, komandantot Mortje pre-mina na izlo`uvaweto na obvrskite {to go o~ekuvaa Tatko vo negovata rabota. Razlikata vo godinite ne popre~i me|u Tatko i komandan-tot Mortje da se vospostavi ~uvstvoto ne samo na zaemno po~ituvawe tuku i na bliskost. Kako komandantot da ima{e pred sebe sin kogo tre-ba{e da go podu~uva i da go upatuva vo rabotata.

‡ Zapoznat sum so uspesite koi se postig-nati vo Pogradec. Za vas mi zboruva{e i kape-tanot Loalije. Mi zboruva{e i za razvojot i za pro{iruvaweto na {kolstvoto na teritorijata na Pogradec i, osobeno, za va{iot pridones vo otvoraweto na pedesetina u~ili{ta. Ubav uspeh! Ubav uspeh za tolku mlad ~ovek!

‡ Vi blagodaram, komandante, za va{ite ubavi zborovi. No, od seto toa, ne }e ima{e ni{to, ako ja nema{e pomo{ta i cvrstata pod-dr{ka na francuskite oficeri. A za toa treba nie da vi bideme blagodarni. Zasekoga{.

‡ Niz va{iot grad, kako i po{iroko, po-minale mnogu vojski. So edna cel. Da pobedat drugi vojski! No {to potoa? I nie zamenivme nekoi vojski.

No imavme i drugi celi! Va{ata idnina! A taa se gradi so vas, mladite, so va{eto prosve-tuvawe. Bez toa, nema napredok i izlez od ovoj mrak na Balkanot, nametnat od ~estite vojni. Tie ne ostavija mnogu prostor i vreme za naso~u-vawe i kon drugi celi i kon nekoi drugi bitki.

‡ Koi se tie drugi bitki, komandante? Za kakvi drugi bitki zboruvate?

300

‡ Najgolemite i najva`nite bitki, mlad ~oveku, se da se spasi ~ovekot vo ovie predeli, osuden od istorijata.

‡ A kako e toa mo`no da se postigne na Balkanot i, posebno, tuka kaj nas?

‡ ]e se soglasite deka, i pokraj site po-liti~ki opstrukcii, taa borba po`nea uspeh vo Republika Kor~a. I ne samo toa. Tamu, kako nikade na drugo mesto, zaìvea malata pravna dràva na Balkanot. No ne be{e lesno. A ne }e bide i pomalku lesno vo Pogradec. Ima golemi pre~ki toa da se ostvari i tuka, vo Pogradec. No nie sme i vojnici. Ne otstapuvame tolku lesno od postavenata cel. ]e uspeeme, }e uspeeme i vo Pogradec, kako vo Kor~a. Idninata }e po-kaè deka sme imale pravo.

Tatko so voshit go slu{a{e komandantot. Razmisluva{e kako dostojno da se vklu~i vo razgovorot. Gi bara{e vistinskite zborovi. Sobra hrabrost i re~e:

‡ Mojot narod najmnogu istrajuva pottik-nat od silata na vnatre{niot instinkt. Mnogu-pati zapa|a vo haos, vo izolacija. Ostanuva so vekovi vo planinite. Traga po izlez. Vie mu go pokaùvate patot.

‡ Da, toa e i na{ata cel. Da go otkrieme zaedni~ki izlezot niz vospostavuvaweto na in-stituciite.

‡ Nie bevme predolgo prepu{teni na fa-talnosta.

‡ E pa vreme e da $ se sprotivstavime, mlad ~oveku. No, za toa ne postojat pravila i recepti. Taka mi vele{e pred nekoj den i mojot prijatel kapetanot i istraùva~ @ak Burkar.

301

Tatko go be{e zapoznal kapetanot Burkar. No se iznenadi koga slu{na od komandantot deka bil istraùva~.

‡ Kapetanot Burkar e dobar vojnik, no i u{te podobar geograf i geolog ‡ prodolì ko-mandantot. ‡ Navlegol dlaboko vo su{tinata na va{iot narod. Toj smeta deka osnovna pre~ka za negoviot napredok e krvnata odmazda. [to mislite vie za toa?

‡ Kolku {to mi e poznato, krvnata odmazda e mnogu poprisutna na severot od zemjata, otkolku tuka kaj nas, na jug.

‡ To~no e toa. No malku ili mnogu pri-sutna, krvnata odmazda e zlo, so golemi posle-dici. Taa sekoga{ moè da plamne i da se ra-{iri, dokolku ne se donesat zakoni koi }e imaat sila nad obi~aite. Tie zakoni treba da gi done-seme.

Komandantot gi zede v race egipetskiot i francuskiot zakonik, kako i knigata na Mon-teskje.

‡ Eve, za po~etok, ‡ re~e komandantot Mortje podavaj}i mu gi knigite na Tatko ‡ obi-dete se da gi pro~itate i da proniknete vo niv. Tuka sme i nie da vi pomogneme.

Nestrpliv, Tatko po~na da ja prelistuva

knigata na Monteskje „Duhot na zakonite“. Zabeleùvaj}i go interesot na Tatko za kni-gata, re~e:

‡ Tokmu ovaa kniga }e vi pomogne da go razberete univerzalniot duh na zakonite.

302

Monteskje, me|u drugoto, veli deka „slobo-data e pravo da se pravi s# {to e dozvoleno so

zakonite“. ‡ Ubavo re~eno, ‡ se nadovrza Tatko. ‡ Otkako }e navlezete vo univerzalniot

duh na zakonite, egipetskiot i francuskiot za-konik }e vi bidat od posebna korist.

Tatko, vo migot, ne moè{e da razbere na {to misli komandantot. Zabeleùvaj}i ja zbu-netosta na Tatko, komandantot prodolì:

‡ Va{iot narod so vekovi ìvee raspnat pome|u dva sveta, isto~niot i zapadniot. Da se obideme, vo ovie dva zakona, na tie dva sveta, da go otkrieme nivniot zadni~ki duh. Samo taka va{iot narod }e se spasi od zaboravot i od osa-mata... N# ~eka rabota, mlad ~oveku...

Tatko si zamina od kabinetot na koman-dantot, a vo mislite mu se redea negovite kaù-vawa. Toj nema{e ~uvstvo deka bil na sredba so voeno lice, vo okupiran del na svojata zemja. Toj ~ovek be{e dojden da mu pomogne na nego-viot narod za da si ja razbere svojata sudbina. ûvstvuva{e deka, vo tie migovi, go minuva naj-zna~ajniot prag od svojot ìvot. Go minuva{e i pragot na svojata zemja kon drugite.

Tie migovi kako da presuduvaa i za nego-vata idna profesija. Re{i eden den da stane sudija, advokat. Da sudi, da brani. Da traga po pravdata...

303

XLII

Site, so netrpenie, go o~ekuvaa tatkovoto

vra}awe od sredbata so komandantot Mortje. Go

o~ekuva{e dedo, za da vidi do kaj vtasale rabo-

tite so vojnata. Go o~ekuva{e baba za da vidi

kaj }e $ vtasa sinot. Go o~ekuvaa gradskite so-

vetnici za da ~ujat {to gi ~eka ponatamu. Site

go o~ekuvaa, kako ovaa sredba da be{e presudna

za semejstvoto, za gradot, za zemjata...

Tatko se dobliùva{e spokojno kon ku}a-

ta kraj Ezeroto, obzemen od roj misli, po razgo-

vorot so komandantot. Na porti go o~ekuva{e

negovata zagrièna majka. Sekoga{ be{e taka

koga }e ostane{e predolgo vo Komandata. Toga{

izleguva{e od ku}ata. [eta{e po gradinata.

Ima{e sekakvi izgovori za izleguvawe. Edna{

da go navadi cve}eto, drug pat da go sobere su-

voto lisje ili da ja zatvori portata. Koga od da-

le~inata }e go zabeleè{e sina si kako zabr-

zano ita kon doma, taa zabrzano }e se povle-

~e{e na ~ardakot. Toa be{e znak i dedo da se

smiri. Sinot se vra}a...

Be{e star obi~aj, ne se menuva{e lesno.

Redot be{e prvo ma` so ma` da se sretne.

Prviot muabet tie da go napravat. Baba, otkako

go vide sina si so knigi, malku se potsmiri.

304

Zna~i i so komandantot dobro ja ujdisal rabo-

tata. Sigurno go ~ekaat podobri vremiwa. Dedo be{e qubopiten da doznae s# za raz-

govorot. Za knigite. Kakov ~ovek li be{e ko-mandantot. Kako {to go prikaùvaa ili...?

Komandantot Mortje za mnogumina gi ima{e klu~evite na spasot na gradot po zavr{uvaweto na Golemata vojna. Toj dojde vo Pogradec vo mnogu te{ki vremiwa. Levantinskite kodo{i bea po-glasni od koga bilo. Kako da ja peeja, vo zaed-ni~ki hor, poznatata pesna: francuskite vojski }e si zaminat!

Se bliè{e krajot na vojnata i be{e lo-gi~no vojskite da si zaminat. No kodo{ite si ja vodea svojata vojna so naselenieto. Za niv ne-ma{e mir. Mnogumina od niv bea i preplateni od svoite gazdi da {irat panika. Stravot i neizvesnosta se plastea vo du{ite na lu|eto.

Dedo saka{e vedna{ da pomine na glav-noto. [to misli komandantot za idninata na gradot? Bezdrugo, za toa zboruvale! Pogledot vrz knigite vo racete na Tatko go potsmiri i toj mu se obrati:

‡ Raskaùvaj, sinko, raskaùvaj za makite na{i. [to veli komandantot za vojnata?

‡ Toj ne mi zboruva{e za vojnata! ‡ Umen ~ovek! Koga vojnik ne zboruva za

vojnata, toa sekoga{ e dobar znak. ‡ No toj, tatko, mi zboruva{e za druga

vojna. Za vojnata me|u nas, samite! Dedo malku se podzamisli. Pretpostavi

na {to mislel komandantot. Ne re~e ni{to. Go pogledna blago sinot. A toj stoe{e pred nego

305

cvrst, prepoln so energija. Plamenot vo srceto mu iskre{e od o~ite.

‡ Za kakva vojna me|u nas, sinko ? ‡ se oglasi dedo, makar {to go pretpostavuva{e odgovorot.

‡ Za vojnata protiv krvnata odmazda! ‡ Da gi vidime tie junaci na toa bojno pole.

Nikoj nejze ne ja pobedil, a najmalku tu|ite vojski.

‡ No komandantot re{il da odi dokraj, tatko. Barem vo teritorijata pod negova uprava.

‡ Sevi{niot neka mu e na pomo{! ‡ Ama i nie, ako ne mu pomogneme, ni toj

ne }e moè da ni pomogne. Tie }e se borat so pomo{ na zakoni i na sudovi. ]e kaznuvaat, }e pomiruvaat. Vo Kor~a, tatko, uspeaja. Zo{to da ne uspeat i vo Pogradec?!

‡ No kaj nas, sinko, e mnogu pote{ko da se sovlada krvnata odmazda i nejzinite posledici.

‡ Ne razbiram, kaj nas kako pomalku da ja ima. Kako i da e, Francuzite se re{eni da ja iskorenat.

Dedo zamisleno prodolì: ‡ Mo`no e, sinko, mo`no e. No ne zabora-

vaj, kaj nas e nasobrana mnogu hasma, od pove}e generacii.

Mnogu krv e zaprena. Taa moè povtorno da prote~e. Da se vè{ti, da plamne. A toga{, nikakov sud ne }e moè da ja zapre!

‡ ]e se promenat rabotite, Tatko, }e se pro-menat na arno. Zakonite }e gi pobedat obi~aite.

‡ Ne zaboravaj, sinko, nie sme vo vojna. Vojskite doa|aat i si odat. Si imaat svoi celi. Svoi interesi.

306

‡ No francuskite vojnici, tatko, ne se kako drugite. Re{ile da n# razberat. Pravdina da ni donesat.

‡ Razberi, sinko, nema zakon koj, preku no}, }e ja izbri{e hasmata. Taa ovde istrajuva so vekovi ‡ i ponatamu insistira{e dedo na ne-govoto.

‡ Jas, tatko, i nikoga{ ne ja razbrav has-mata.

‡ I te{ko se razbira. Se krie dlaboko vo du{ite na lu|eto. Kako pajak vo pajaìna i, ako nekoj se obide da go istrese toj se razdviùva.

‡ Ne, ne razbiram! ‡ Hasmata se pojavuva me|u dve semejstva,

koga vo edno od niv se slu~ilo ubistvo. Toga{ tie se vo hasma, vo otvoren du{manlak. Taa ni-koga{, kone~no, ne is~eznuva. So edna krv, ne se pomiruva druga. Postojano se bara nova. I taka, do beskraj. Ponekoga{ hasmata is~eznuva. No moè, odnenade`, da plamne. Da ja pottikne duri i zavista.

Tatko vnimatelno go slu{a{e dedo i do-kraj, kako spirala, ja slede{e negovata misla. Dedo polovina vek ìveel so krvnata odmazda, so hasmata. No, nikoga{ ne moè{e da dopre do vistinskite pri~ini za nejzinata pojava za da mu gi stori bliski na svojot sin.

Be{e vreme da go naso~i razgovorot vo drug pravec, kon idninata na svojot sin vo fran-cuskata uprava, no i po nejziniot kraj. Kako da saka{e da go zavr{i razgovorot, dedo re~e:

‡ Sinko, Francuzite kako da se re{eni da mu sudat na na{eto staro obi~ajno pravo. Kojznae,

307

moèbi i }e uspeat?! No se zboruva deka se pred zaminuvawe.

Tatko ne moè{e ni da go potvrdi ni da go odre~e!

Sekoga{ koga dedo zapo~nuva{e da razmi-sluva za idninata na svojot najstar sin koj, eden den, }e bide i glava na semejstvoto, go obzema{e tivka taga koja lesno mu se ~ita{e na liceto. Toga{ zamol~uva{e. Zema{e nekako zalet, vo

ti{inata, za da gi izrazi svoite „epski“ misli. Se prenesuva{e, vo tie migovi, vo dale~-

noto minato na semejstvoto za da najde primer na koj bi se nadovrzal negoviot sin vo potraga po izlezot, na patot kon Zapad ili kon Istok.

Taka be{e i ovoj pat: ‡ Ti, sinko, se rodi u{te vo tursko. Na

samiot po~etok na vekot. Pred toa, ovde idea Fetievci, od rodot na tvojata majka. Tie bea ka-dii vo Prilep, Rumelija. Bea poznati vo Impe-rijata. Idea lete ovde, kraj Ezeroto, vo Pogra-dec. Idea so generacii. Velea deka poubav xe-nem nemalo na zemjata.

Tvojot dedo, po majka, be{e sila od ~ovek. Kadija nad kadiite. Stasa i do valija. ]erka si, tvojata majka, èna mi stana, pred da zaminat za Stambol.

Dedo ti, umen ~ovek, vo s# mi be{e ramen. Samo ne vo pija~kata! Edna{, po pettata, {es-tata ~a{ka rakija, vo {ega, mi re~e:

„Ama {to narod bevte vie Arnautite? Raja ne stanavte, ama ni gospoda... Nie zaminuvame zasekoga{. Na{eto na Balkanot, zavr{i. Vam,

na Arnautite, }e vi bide najte{ko“. ]e go ja-

308

dete stapot za site nas. Nikoj nema da vi pros-tuva i da ve dvori kako nie. ]e dojde vreme i vie da zaminete. Ama vo golem zijan }e bidete toga{.

Tatko go slede{e dedo vo kaùvaweto. Ne o~ekuva{e od nego da izbliknat spomenite, dla-boko skrieni vo nego. [to }e e ova sega? [to li saka da kaè? Koja mu e celta?

Dedo prodolì: ‡ Taka zboruva{e dedo ti. E, samo da znae{

u{te {to mi re~e. ]e ti kaàm, }e ti kaàm. Moram da ti kaàm:

„No ti, zete, ne si kako site Arnauti. Ti si ba{ka Arnaut! Si go saka{ svojot narod. Moèbi zatoa i te po~ituvam tolku. Si ostana gordo kraj Ezerovo. Ne stana ni Tur~in, ni Osmanlija, ni Grk, nitu pak ne{to drugo. Si ostana Arnaut. I nikoj drug na Balkanot. A samo ti znae{ kolku e te{ko toa!

Site se zdruìja i se krenaa protiv nas. Nie te{ko }e se vratime vo ovie na{i zemji. Du{ata ni ostana vo ovie kleti planini. Kolku si podaleku od niv, tolku e posilen nemirot vo tebe.

Velat deka si umen ~ovek. ôvek na svoe mesto. So site si ima{ mera. I so risjani i so muslimani. Ostana bej, dobar si so site. I ne slu~ajno ti ja dadov mojata najmlada }erka za èna, mojata mileni~ka. Taa }e ni bide sekomu ednata polovina od razdelenata sudbina. Mostot pome|u tie {to zaminuvaat i tie {to ostanu-vaat. Imam pret~uvstvo oti na Balkanot se vesti kijamet. Vistina e oti od sudbinata ne se

309

bega, ama ako eden den ti ne stasa{, tvoite sinovi moèbi }e stasaat do Stambol. Lozata

kadiska da ja prodolàt...“ Slu{aj}i go dedo kako zboruva, Tatko, za

mig, vo mislite se prenese na svojata odluka, po sredbata so komandantot Mortje, eden den da mu se posveti na pravoto. Go upati pogledot vrz egipetskiot i vrz francuskiot zakonik koi{to mu gi dade komandantot. I dedo i komandantot, sekoj na svoj na~in, edniot preku svoeto kaùva-we, drugiot preku knigite, go upatuvaa kon pra-voto. Edniot kon isto~noto, drugiot kon zapad-noto. Edniot kon Stambol, drugiot kon Pariz...

A na Tatko mu ostanuva{e najte{koto: da re{i kade da se upati... koj pat da odbere...?

Dedo po~uvstvuva deka Tatko se oddale~u-va so mislite... Bara ne{to vo mislite... Pat li bara?... Izlez od ne{to li bara?...

Toj prodolì so svoeto kaùvawe: ‡ I, ete, sinko, taka mi vele{e tvojot dedo

po majka, od silnata roda Fetievci. Sigurno i majka ti za nego mnogu ti zboruvala. Hrabra èna e toa... Stolb na semejstvoto... Ve izrasna tebe so brat ti i sestrite, ovde kraj Ezerovo... Ama so umot, sal Stambol go ni{ani. I tebe tamu te gleda, kadija da stane{.

Imaj go ova na um, sine. Jas nikoga{ nema da zastanam na patot na tvojata opredelba. Nitu pak }e se me{am vo tvoite odluki. Sekoj e so svoja sudbina. Samo vistina e deka dràva samo so delii ne biduva. Potrebni se um i red. ûvstvo za pravdina. A gleda{ li sinko kolku sme nie zapletkan narod?!

310

‡ Gledam, tatko, gledam. Ima pravo koman-dantot. Imame nie pove}e pra{awa za re{a-vawe so nas samite odo{to so drugite...

Razgovorot prodol`i dolgo vo no}ta. Be{e ozna~en i krajot na najdolgiot den vo Tatko-voto slu`buvawe vo francuskata uprava vo Po-gradec...

311

XLIII

Komandantot Eduar Mortje, samo za edna

prolet. go promeni likot na gradot. Mu donese leb, ubavina i nade`. Gradot stana biser na bregot na Ezeroto. No pote{ko uspeva{e da gi oslobodi lu|eto od nekakva teìna, plastena so vekovi, dlaboko vo niv samite. Naj~esto, taa teìna ja imenuvaa kako svoja sudbina. Koman-dantot Mortje smeta{e deka su{tinata na nego-vata misija e vo toa kako da go razbere ovoj narod, a ne da go pokori, kako da go odbrani, a ne da go pot~ini.

Se bliè{e krajot na Golemata vojna. Naj-posle, se pokrena Isto~nata armija, vo re{a-va~kiot mar{ na pobedata, na ~elo so genera-

lot Fran{ d’Epere. Toj go realizira{e dolgo-godi{niot son na komandantot Moris Saraj, a na komandantot Mortje mu ostana vo nasledstvo malata pobeda kaj Pogradec. No ne be{e lesno da se izleze na kraj i so taa Mala bitka, so koja se me{a{e i Golemata vojna.

Komandantot Mortje im be{e objavil vojna na site levantinski kodo{i, od sekakov soj i kov, od site nara~uva~i na kodo{lakot, koi ne prestanuvaa da se mnoàt vo Zemjata na Ezera-ta. Tie lesno vleguvaa vo sprega so zapla{enite ìteli na gradot. Naj~esto im vetuvaa za{tita

312

od novite okupatori. Ne izbiraa sredstva za da ja {irat svojata kodo{ka mreà. êsto, za toa koristea i podzaboraveni semejni karanici. I taka, pajaìnata na kodo{ite, nevidlivo, no sigurno, se {ire{e nad gradot. Golemite pajaci go {irea svoeto carstvo, zaveduvaa novi du{i.

Komandantot Mortje be{e svesen deka samo so me~ ne }e moè da ja otstrani pajaìnata na kodo{ite. Tie ve{to se krieja. Pletea novi mre-ì. Pajaìnite prodiraa i vo du{ite na lu|eto.

Sepak, komandantot Mortje smeta{e deka site nesre}i na ovoj narod, pa i kodo{lakot, idat od krvnata odmazda, a posebno od hasmata. Veruva{e deka sudovite }e si go storat svoeto, zaedno so sovetite za pomiruvawe na semejstvata vo krvna osveta. Ne moè{e vedna{ da utvrdi koj be{e vistinskiot pat kon osloboduvawe od krvnata osveta.

Niz svesta mu pominuva pove}e mo`ni re-{enija osobeno onie koi se nametnaa vo razgo-vorot so nau~nikot i vojnikot @ak Burkar. Se najde pred protivre~nata enigma kako da go raz-bere ovoj gord i osamen narod koj, spored Bur-kar, $ pripa|a{e na edna od najubavite i blago-rodnite rasi na ~ove{tvoto a, od druga stra-na, narod koj }e se najde na `rtvenikot na samo-uni{tuvaweto, osobeno niz fenomenot na krv-nata odmazda.

Saka{e da gi razbere vozvi{uvawata i padovite, veli~inata i bedata, otporot i tra-gizmot na Albancite, kako eden od najstarite narodi vo Evropa. Saka{e, me|u ovie protiv-re~ni sostojbi da se postavi kartezijanski za, kone~no, da go razbere ovoj narod.

313

Se pra{uva{e kako bilo mo`no Alban-cite uspe{no da im se sprotivstavat na mo}ni imperii, vo tekot na vekovi, a sepak da ostanat zalo`nici na klanovskiot duh, na srednovekov-nite obi~ai. Bara{e, vo mislite, izlez od ovaa protivre~nost. No be{e svesen oti ne be{e vreme za golemi razmisli, tuku treba{e da se dejstvuva za da se spasi ovoj narod. Takva misija si opredeli. Treba{e da go sledi nejziniot pat. Podgotvi svoj tainstven plan kako da se pre-smeta so hasmata, so toj latenten recidiv na krvnata odmazda. Makar {to zemjata kraj Eze-roto ne be{e tipi~na za krvnata odmazda kako {to be{e severniot del na zemjata, posledi-cite kako da bea isti...

Stigna i utvrdeniot den za presmetkata so hasmata. Pred komandata go ~eka{e regimentot na senegalskite strelci. Site bea visoki, stroj-ni, so narameni pu{ki. Gotovi za boj. Kako da ja o~ekuvaa samo naredbata na komandantot Mortje za da stapat vo akcija. Bea oble~eni vo parad-nata uniforma, a ne bea vo tek so planot na ko-mandantot. Pojdoa vo kolona, so prvite petli, kraj Ezeroto vo nasoka kon manastirot Sveti Naum. Ranobudnite gra|ani se ~udea na ova ne-predvideno dvièwe na vojska. Po ovoj pat ni-koga{ ne minuvala nitu ovaa a nitu drugi voj-ski. No vojskata si e vojska, koja i da bilo, pa lu|eto se zatskrivaa vo nivnite ku}i. Za sekoj slu~aj, da ne ~ue zloto. No bea iznenadeni koga zabeleàa deka kolonata ne prodolùva kon granicata, tuku svrtuva na patot, desno, upatu-vaj}i se kon bliskoto selo Zrvaska. Od dale-

314

~ina, na viso~inkata, se gledaa belite selski ku}i, a srede se izvi{uva{e xamijata.

Kolonata vojnici brzo se najde vo prosto-rot pred xamijata. Tie, so pu{kite vo gotov-nost, se postroija okolu xamijata. Na maliot prostor pred xamijata koj sluè{e i kako malo mesto za sobir na selanite, bea sobrani ugledni gra|ani na Pogradec i od bliskite sela. Bea povikani so specijalno pismo za ovaa sredba so komandantot Mortje. No vo pismata ne be{e na-vedena pri~inata za povikot. Pokanetite pret-postavuvaa deka se raboti za sve~enost pa nekoi se oblekle vo sve~eni ruvi, a nekoi i vo na-rodni nosii, vo tradicionalnata fustanela, so narameni fi{eklii i kuburi, kako da se po-vikani vo vojna. Da se vidi koi se junaci i na koi moè da smeta komandantot. Mislele i najumnite, ama nikako da doumat ~umu im se na Senegalcite pu{kite na gotovnost?! Samo tie im gi rasipuvale esapite vo mislite...

Komandantot Mortje, sam, bez nitu eden od svoite pomo{nici, zapre na viso~inkata pred xamijata. Senegalskite strelci se dobliìja u{te za nekolku ~ekori. Go stesnija obra~ot. Prisutnite begovi, zastanati vo prviot red, se fatija za kuburite. Senegalskite strelci gi repetiraa pu{kite, gotovi da strelaat. Silen strav gi obzede site. I junacite i stra{liv-cite. A, vpro~em, mnogu junaci i nema{e.

Begovite gi simnaa racete od kuburite. Site pogledi bea upateni kon komandantot. O~ekuvaa toj da presudi. A toj be{e oble~en vo svojata sve~ena, sina majorska uniforma, so

315

òltite epoleti i so naredenite ordeni na gra-dite. Site kako da bea ostanati bez zdiv, pred da gi slu{nat zborovite na komandantot:

‡ Po~ituvani gra|ani. Bezdrugo se pra{u-vate zo{to se sobravme pred xamijata, nedaleku od manastirot Sveti Naum, vo ovoj bo`ji pros-tor, so moite senegalski strelci.

Se slu{naa razni izvici. Ne moè{e da se razbere nivnata sodrìna. Najglasen be{e be-got vo fustanela i so pu{kata maliherka:

‡ Sigurno sme povikani za arno! ‡ Zavisi od vas dali }e bide za arno! ‡

odgovori komandantot. Se slu{aa i drugi izvici. Nekoi voznemi-

reni, drugi potsmireni. Begot vo fustanela mu dofrli na begot kraj sebe koj nose{e kubura na pojasot:

‡ Komandantot, sigurno, medali }e deli, kako {to toa go pravele i drugpat negovite prethodnici i na ova mesto. Koga delat medali, sekoga{ idat vo sve~eni uniformi!

‡ A ~umu mu se toga{ ovie Senegalci, so natokmenive pu{ki kon nas.

‡ Eh, samo Alah go znae toa! ‡ re~e begot vo fustanela.

Otkako se smiri xagorot na lu|eto i se po~uvstvuva u{te posilno is~ekuvawe, koman-dantot, opfa}aj}i gi site so pogledot, so smi-ren glas prodolì:

‡ Ve sobrav, ne slu~ajno, pred ova mesto za i Bog da ni bide svedok. Ve sobrav ne da ve sudam kolku za da ve predupredam site vas na edno malo zlo koe moè da stane i golemo i

316

preku koe jas, kako komandant na ovaa zona, ne moàm da pominam.

Povtorno se slu{na xagor. Neizvesnosta

kulminira{e.

‡ Ova ne }e da e na arno, ‡ tivko izusti

najstariot beg, a rakata nesvesno mu se najde na

kuburata.

Komandantot Mortje prodolì da ja odr-

ùva neizvesnosta. Najposle, od svojata voena

~anta koja sekoga{ ja nose{e so sebe, izvle~e

eden pogolem, debel plik. O~ite na site pri-

sutni bea vpereni kon plikot. Komandantot go

otvori i od nego izvle~e dva lista. Potem glasno

prozva:

‡ Begot J. K., dali e tuka?

Prozvaniot beg koj pred malku vele{e deka

se povikani za arno, re~e kako vo {ega:

‡ Tuka sum, tuka, celiot sum tuka!

Begot, kolku {to moè{e vo toj mig da se

seti, nikomu ne mu be{e pomislil lo{o, a ne

daj boè toa i da go be{e storil! Sigurno e deka

go povikale za dobro. Ama si pomisli vo migot,

i nekoe posebno dobro za istaknuvawe ne sto-

ril. Bil nekoga{ vo hasma so svoi i so dale~ni,

ama hasmata miruvala. Pa, na krajot od krai{-

tata, i nema od {to da se pla{i. Ako nema odli-

kuvawe, barem }e ima nekakva pofalba.

Komandantot Mortje go zede vtoriot list

i povika:

‡ A D. K., tuka li e?

‡ Tuka sum, komandante, tuka! ‡ se oglasi

prozvaniot.

317

‡ Toga{, obajcata izlezete dva ~ekori napred!

Prozvanite, za~udeno se poglednaa me|u sebe, i napravija dva ~ekora napred. Komandan-tot, otkako dobro gi odmeri, gledaj}i go ~as edniot ~as drugiot v o~i, im re~e:

‡ Vie ste bliski, roda ste. Nosite isto prezime.

‡ Da, taka e. Deca od dva bra}a sme. ‡ Mnogu ste bliski, ‡ komentira koman-

dantot. ‡ Sigurno me|u sebe imate dobri odnosi. ‡ Se razbira, komandante. Rodot si e rod.

Krvta voda ne biduva ‡ re~e D. K. ‡ Zar moète vo toa da se somnevate? ‡

dopolni J. K. ‡ Ne, ne! Samo pra{uvam da ne imate nekoe

nasledeno semejno nesoglasuvawe?! Ne znam i ne sakam da se me{am vo va{ite semejni odnosi. Samo pra{uvam. Nie ovde, vpro~em, sme vo vojna.

‡ [to vi pa|a na um, komandante? Na{ite semejni odnosi se sveti! ‡ re~isi istovremeno reagiraa dvajcata begovi rodnini.

Komandantot Mortje pogledna vo liv~i-wata i, pred da prodolì so ~itaweto, re~e:

‡ Gospodine J. K., va{iot prv bratu~ed D. K. ni pi{uva deka vie n# kodo{ite kaj Buga-rite. Eve, }e vi pro~itam {to pi{uva vo nego-voto pismo.

Bratu~edite izbezumeno se poglednaa eden so drug. Se fatija za kuburite. Strele~kiot vod na senegalskite strelci ispuka kur{umi vo vozduh, kako znak na predupreduvawe.

Komandantot prodolì da zboruva:

318

‡ Smirete se, smirete se! I vie J. K. ne ste bez vina. Ni pi{uvate deka va{iot bratu~ed D. K., n# kodo{i kaj Srbite!

‡ Ne e vistina, ne e vistina! ‡ se obiduvaa bratu~edite da se izvle~at.

Xagorot stanuva{e s# posilen. Najstariot beg, rezignirano dofrli: ‡ Sramota! Aram da vi e maj~inoto mleko!

Brat brata kodo{i! Kaj se ~ulo videlo?! ‡ Sramota! Nevideno! ‡ izvikaa u{te

nekolkumina. Komandantot Mortje, vadej}i nov list od

plikot, prodolì: ‡ Ti{ina, ve molam! Site vie {to ste ovde

povikani, ste ispra}ale pusul~iwa. Site ste kodo{ele.

Zavladea molk. Nikoj ni{to ne dofrla{e. Komandantot Mortje prodolì da gi pro-

ziva avtorite na drugite zapiski. Se otkrija nezamislivi raboti. Bliski,

sosedi, prijateli, site me|u sebe se kodo{ele. Na mnogumina im be{e pekol vo du{ite. Pelin vo ustite. Sekoj si go ~eka{e redot da si go ~ue imeto.

Komandantot Mortje ja be{e otvoril go-lemata Pandorina kutija na gradot vo koja, so vekovi se plastele mnogu omraza, zavist, netrpe-livost...

Otkako sekomu }e mu se pro~ita{e sodr-ìnata na listot, toj ostanuva{e prikovan za mestoto. Se ~uvstvuva{e osuden i prezren. Ne-ma{e sili da se protivi, a u{te pomalku da se

319

sprotivstavi. Brzo se zagubi i la`nata solidar-nost koja, dotoga{ se pokaùva{e so izlivi na presilna qubeznost, na srde~nost. Maskite bea padnati. Tolpata lu|e be{e ponièna, umrt-vena...

Komandantot Mortje ja za~uva ladnokrv-nosta. Toj ja naseti psihozata vo koja se najdoa lu|eto. Veruva{e, silno veruva{e deka, po ova, }e sledi katarza, osloboduvawe od golemoto zlo. No nikoj ne gi znae{e nitu moè{e da gi pretpostavi vistinskite nameri na komandan-tot. Ima{e semo`ni pretpostavki. Nekoi se se}avaa na sli~ni slu~ai na kodo{ewe koi bea kaznuvani, od francuskata vojska, duri i so smrtna kazna. Sve` be{e primerot na junakot Temistokle Grmewi koj, poradi la`na dostava, voen francuski sud go osudi na smrt. A drugi bea prateni na doìvotna robija duri i vo zloglasnite zandani na prekuokeanskata fran-cuska kolonija Gvajana.

Senegalskite strelci, so pu{kite na go-tovnost, ja o~ekuvaa razvrskata. Site se pra{u-vaa {to }e prezeme komandantot! A nemu, vo ovie migovi, ni malku ne mu be{e lesno. Toj be{e svesen deka se najde vo edna od najte{kite, moèbi presudni bitki vo Malata vojna, na-sproti onaa Golemata. Be{e svesen deka ne be{e lesno taa da se dobie. No toj pojde na s# ili ni{to. Malata bitka ne se dobiva{e so pukawe na pu{ki i topovi. Ova be{e pukawe vo du{ite. Za komandantot Mortje be{e presudno pogodo-kot da zavr{i vo celta. Vo sprotivno, moè{e da nastapi golemo nezapirlivo krvavewe...

320

Komandantot Mortje im naredi na senegal-skite strelci da gi spu{tat pu{kite. Me|u prisutnite nastana vidlivo olesnuvawe. No, sepak, nikoj ne se osmeluva{e da ka`e nitu zbor, vklu~uvaj}i gi i najhrabrite.

Komandantot Mortje gi vrati site listo-vi, sose plikot, vo ta{nata. Site nestrplivo gi o~ekuvaa negovite zborovi. Toj ne ~eka{e mnogu i se oglasi:

‡ Sega site dobivte odgovor na dopiskite {to mi gi ispra}avte tajno. Si odgovorivte edni na drugi.

Ve povikuvam, od denes, da prestanete da se kodo{ite edni so drugi. Vo sprotivno, a i dokolku dobijam novi dopiski, ovie senegalski strelci }e ve storat prav i pepel. Ovoj pat neka vi bide prosteno na site...

Lu|eto i natamu stoeja kako skameneti na svoite mesta. Nikoj ne se osmeluva{e da go stori prviot ~ekor.

Senegalskite vojnici zapo~naa da se povle-kuvaat po patot koj vode{e kon Ezeroto, a ko-mandantot ostana u{te nekolku miga na istoto mesto. Site pogledi bea upateni kon nego. Lu-|eto ne sakaa da se poglednat v o~i edni so drugi.

Komandantot, na krajot, im pora~a: ‡ U{te ne{to bi sakal da vi pora~am, na

zaminuvawe. ]e ostanete zasekoga{ osameni i prokolnati na ovaa zemja, daleku od Evropa, dokolku kone~no, vo vas i okolu vas, ne ja po-bedite hasmata.

Taka re~e komandantot Mortje i zamina.

321

Zaminuva{e kako od najte{koto boi{te vo Golemata vojna. Ne be{e siguren vo negoviot ishod. Ne be{e siguren ni dali go be{e napra-vil presudniot ~ekor. Saka{e da gi razbere i da gi spasi ovie lu|e so toa {to, soo~uvaj}i gi so realnosta, tie }e go doprat sopstvenoto dno za polesno da go najdat izlezot od dnoto na balkanskoto prokletstvo...

322

XLIV

Vo Evropa, retko koj moè{e da poveruva deka krajot na Golemata vojna }e go ozna~i i krajot na nekolkuvekovnite imperii: Otoman-skata, Ruskata i Avstroungarskata. Krajot na Prvata svetska vojna go ozna~i i po~etokot na najgolemata borba za granici, vo istorijata na Evropa. Za mnogu narodi koi ìveele vo pro-stranite imperii, granicite bile dotoga{ ne-poznat fenomen. Na Balkanot, vekot na grani-cite }e se doìvee najtragi~no. Lu|eto se pla-{ele od tie kleti, vidlivi i nevidlivi del-beni linii, kade naj~esto demnela smrtta.

Vo zemjata kraj Ezeroto posebno, vo gra-ni~niot jazol, kakov {to be{e Pogradec, stra-vot od novite granici be{e posilen od kade bilo. Za relativno malku vreme, komandantot na zonata Eduar Mortje im pokaà na ovde{-nite ìteli deka postoi i eden drug poprave-den, poubav i posre}en ìvot.

I sega, so krajot na Golemata vojna, vo o~e-kuvaweto na odlukite na Mirovnata konferen-cija vo Pariz, koja be{e zakaàna za po~etokot na januari 1919 godina, a zaminuvaweto na fran-cuskite vojski be{e bliska realnost, ostanu-va{e nade`ta deka francuskite oficeri dokraj }e gi branat nivnite interesi. Vo Pogradec,

323

posebno bea golemi nadeìte, naso~eni kon ko-mandantot Mortje. Vo nego, mnogumina gledaa i spasitel vo postojnite granici, no i vo grani-cite koi se navestuvaa.

Komandantot Reinar Lespinas, vo Kor~a, kako i komandantot Eduar Mortje, vo Pogradec, prodolùvaj}i go albanofilstvoto na genera-lite Moris Saraj i Anri Dekuan, spored tvrde-weto na mnogu istori~ari, ne bea vo tek so taj-niot dogovor na sojuznicite Anglija, Francija i Rusija, potpi{an so Italija, na 28 april 1915 godina, za povoenata delba na Albanija. Tie bea raspnati vo svoite odluki pome|u imperativi-

te na Ke d’orse i sopstveniot odnos kon lojal-noto slobodoqubivo mesno naselenie. Vrz osnova na to~kite 5 i 7, od tajniot dogovor, sredna Albanija treba{e da bide zona pod vlijanie na Albanija, kako muslimanska dràva, a dodeka

drugite teritorii im bea „veteni“ na Grcija i na Srbija. Vo o~ekuvaweto na odlukite na Mi-rovnata konferencija vo Versaj, francuskite vojski se povlekoa od sredna Albanija, no ne i od Kor~a i Pogradec.

Komandantot Mortje, pred svoite oficeri vo Pogradec zboruva{e deka, ako vo 1916 i vo 1917 godina, zazemaweto na Kor~a i na Pogra-dec, na po~etokot, be{e usloveno od voeno-stra-

tegiski celi, sega, nivnoto ostanuvawe Ke d’orse go pravda{e so politi~ki pri~ini.

I taka francuskite komandanti Lespinas i Mortje, s# u{te imaa otvoren manevarski

prostor da go zadràt svoeto „albanofilstvo“, koe mu dava{e kakvi-takvi nadeì na obespa-

324

tenoto mesno naselenie vo o~ekuvaweto na ko-ne~niot versajski verdikt. Tie bea svedoci na inercijata na Golemata vojna, kako nova sila vo borbata za novi granici, na koja ne moèa da $ se prepu{tat, veruvaj}i s# u{te vo idealite na svojata Mala vojna.

Krajot na Golemata vojna, namesto da im donese mir i nade` na Albancite deka }e sta-nat del od nova Evropa kon koja, vo tekot na ~etiri godini, gi naso~uvaa tu|ite vojski, na ìtelite na Kor~a i Pogradec, toj im nose{e strav i neizvesnost. Vo tekot na izminatite godini, so evropskite vojski, Albancite se zdo-bija so nova kultura na ìveewe, na upravuvawe i na politi~ko osoznavawe. No, sega, postoe{e realna opasnost novite granici da gi vratat vo stariot balkanski vilaet na omrazata, na re-van{izmot, me|u etni~kite i me|u verskite anta-gonizmi.

Proalbanskite francuski oficeri, i tie pod silen pritisok na pariskata centrala, ja odrùvaa poslednata nade` na ìtelite na krajezerskata zemja deka taa, povtorno, }e stane del od izgubenata tatkovina, Albanija. Na ovie nadeì }e se nadovrzat i sonarodnicite od preku-okeanskata dijaspora, na ~elo so arhiepiskopot Fan Noli, dojden vo Soedinetite Amerikanski Dràvi vo 1907 godina. Toj }e go osnova dru-{tvoto Besa koe, podocna, }e prerasne vo seal-bansko dru{tvo Vatra.

Vo 1917 godina, pretsedatelot na SAD Vu-drou Vilson }e ja vklu~i zemjata, so dva milio-na vojnici, vo Golemata vojna. Toj be{e hrabar

325

intelektualec, profesor po me|unarodno pravo, koj traga{e po nov me|unaroden poredok i po vizija na evropskata idnina. Ponesen od ovie ideali, toj, na Kongresot na SAD, }e mu pred-lo`i plan za ureduvawe na me|unarodnite odno-si, vrz osnova na po~ituvawe na ~etiri principi: sloboda, ednakvost, bezbednost i u~estvo. I ne slu~ajno, vo potragata po evropskata vizija, ne-govoto vnimanie }e bide naso~eno kon balkan-skiot del na Evropa. Spored pretsedatelot Vil-son, vojnata vo koja }e vlezat SAD, vsu{nost, za-po~na u{te za vreme na Prvata balkanska vojna, 1912‡1913 godina, i so istrelite na Gavrilo Princip, vo Saraevo, na 28 juni 1914 godina.

Prethodno, pretsedatelot Vilson, kon kra-jot na Golemata vojna, vo juli 1918 godina, vo Va{ington, svika Konferencija na okupirani-te narodi. Albancite, na ovaa Konferencija gi zastapuva{e arhiepiskopot Fan Noli, kako pret-sedatel na albanskata dijaspora obedineta preku Vatra. Toj, na 28 juli 1918 godina, so pretstav-nicite na drugite zemji na Konferencijata, }e

se najde vo pretsedatelskata jahta „Majflauer“, na pat kon Maunt Vernon, vo poseta na grobot na Xorx Va{ington.

Pretsedatelot Vilson, tamu, }e go odr`i svojot poznat govor, vo vrska so svoite ~etiri-naeset to~ki za pravoto na narodite na samo-opredeluvawe, podocna usvoeni na Mirovnata konferencija vo Versaj.

Istiot den, pretsedatelot Vilson }e se

sretne i so arhiepiskopot Fan Noli. Migovite

na ~ovekovata veli~ina ne se odnapred propi-

326

{ani i poznati. Tie se otkrivaat vo mo}ta dru-

giot da gi prifati i da gi razbere kako zaed-

ni~ka ~ovekova poraka. Fan Noli, poetot i pre-

veduva~ot na [ekspir i na Servantesoviot Don

Kihot, nema{e za cel da go {armira pretseda-

telot na SAD so svoeto ~udesno znaewe na

angliskiot jazik i so svojata golema kultura,

tuku da mu ja predo~i „donkihotovskata“ sudbi-

na na svojot albanski narod, na Balkanot, koj

be{e vo potraga po ramnote`ata na svojot iden-

titet tragaj}i po harmonijata na razlikite.

Fan Noli mu naglasuva{e na pretsedate-

lot Vilson deka toj e pravoslaven arhiepiskop,

a negoviot sonarodnik Faik Konica muslima-

nin koj rabote{e, ramo do ramo so nego vo SAD.

Tie, zaedno, so golemiot poet od Skadar, kato-

likot \er| Fi{ta, se borea za odbrana na na-

cionalniot identitet, za odbrana na svojata po-

robena i raspar~ena zemja. Se borea za vra}awe

na nejzinata nezavisnost proglasena u{te vo

1913 godina, na Mirovnata konferencija vo

London.

Neobi~nata pojava na sobirot na arhiepi-

skopot Fan Noli koj, so svojot izgled na ispos-

nik, ja krie{e vo svoeto bitie vistinata na

eden narod so zagrozena idnina, ne samo {to

li~no go fascinira amerikanskiot pretsedatel

tuku mu predo~i i avtenti~ni soznanija za nego-

vite tezi za pravoto na samoopredeluvawe na

porobenite narodite vo Golemata vojna. Na kra-

jot od razgovorot, pretsedatelot Vilson iskreno

mu veti na arhiepiskopot Fan Noli:

327

„Na Mirovnata konferencija vo Pariz, jas }e go upotrebam mojot edinstven glas za

dobroto na Albanija.“ Vesta za sredbata na pretsedatelot Vilson

so Fan Noli se ra{iri me|u Albancite vo svetot. Ottoga{, na amerikanskiot pretseda-tel, ne prestanuvaa da mu se upatuvaat telegra-mi i apeli od site strani na svetot, a posebno od porobenata Albanija.

Na 14 dekemvri 1918 godina, idniot nobe-lovec za mir, pretsedatelot Vilson, zamina za Evropa. Be{e pre~ekan so site visoki po~esti, kako eden od spasitelite na Evropa. Na 14 fevruari 1919 godina, toj ja predlo`i Proekt-povelbata na Ligata na narodite. Nastojuva{e da ja razbere Evropa, izlezena od urnatinite na vojnata. Nabrgu se soo~i so mnogu pokompleks-nata i pokomplicirana evropska i osobeno so balkanskata realnost, otkolku {to ja pretpo-stavuva{e samiot, koga saka{e da ja normira vo svoite tezi za noviot me|unaroden poredok.

Pretsedatelot Vilson ne go zaboravi ve-tuvaweto {to mu go dade na arhiepiskopot Fan

Noli, na grobot na Xorx Va{ington. No toj mora{e, pred toa, da mine niz versajskiot lavi-rint na evropskite diplomatii koi vodea i druga golema vojna na vlijanija. Vo Versaj, kako vo Pandorina kutija, bea sobrani site zli du-hovi na Evropa i sega site sakaa da se oslo-bodat od niv, za da ostanat so svetol i so ~ist obraz pred istorijata. Na pretsedatelot Vil-son ne mu treba{e mnogu vreme vo Versaj za da gi zabele`i, preku suvite retori~ni tiradi i

328

diplomatski sofizmi, naporite da se za~uva stariot hegemonski duh na golemite nacii i naporite na malite zemji da ja za~uvaat svojata nezavisnost i da se spasat od novi delbi i gra-nici. Me|u ovie zemji, kako poseben slu~aj i kako paradigma mu se nalo`i i Albanija. Za vreme na Golemata vojna, taa be{e raspar~ena pome|u dvete zavojuvani strani. Albanija ne stigna da bide nitu na strana na silite na sojuznicite nitu pak na strana na Centralnite sili, a stana `rtva na obete.

Pretsedatelot Vilson nastojuva{e da gi razbere pri~inite za istoriskata nepravda {to $ se nanesuva{e na Albanija na Mirovnata kon-ferencija, se}avaj}i se na zborovite i na argu-mentite na arhiepiskopot Fan Noli. Razbra kolku bil toj prav. No, pred da se oficijali-zira negoviot stav i da go dade veteniot glas za Albanija, za da dobie novi avtenti~ni svedo-{tva vo tie kriti~ni migovi, koga treba{e da se spasuva nejzinata nezavisnost, toj re{i vo Albanija da isprati svoj li~en pratenik, no so mandat na Mirovnata konferencija. Izborot padna na Xozef Haven, vo toj period konzul na SAD vo Torino. Toj treba{e, spored baraweto na Mirovnata konferencija, da ja testira pod-gotvenosta na Albancite da ja za~uvaat svojata nezavisnost i dr`avata.

Misijata na konzulot Xozef Haven vo Albanija, vo izvesna smisla, be{e prikriena so tajnost. Za nea nikoj odnapred ne znae{e, a posebno deka bila po barawe na samiot ameri-kanski pretsedatel Vilson. Rezultatot od mi-

329

sijata be{e presuden, za veteniot glas na Fan Noli.

Sudbinata saka{e, na ovoj glas presudno vlijanie da izvr{at i proalbanskite francu-ski komandanti Lespinas i Mortje, pri nivnite sredbi i razgovori so konzulot Haven, vo Kor~a i vo Pogradec. Albanofilstvoto na francuskite

oficeri, koe gi zaobikoli Ke d’orse, po drug pat stigna vo Versaj, preku izve{tajot na dip-lomatot Xozef Haven, pred pretsedatelot Vil-son da ja krene svojata raka i da glasa vo prilog na nezavisnosta na Albanija...

330

XLV

I taka, vo prvite denovi na mart 1919 go-dina, koga se navestuva{e novata prolet na Albanija, vo Valona pristigna konzulot Xozef Haven, pre~ekan od Tefik Mborja, generalen sekretar na toga{nata privremena albanska vlada na Dra~, formirana so italijanska pomo{ i re~isi pod nejzin protektorat. Ovaa vlada ima{e isprateno i svoi pretstavnici na Mi-rovnata konferencija vo Pariz. Eden od niv be{e i Lui| Bum~i, od Leà, koj toga{, zaedno so Mithat Fra{eri, otpatuvaa vo Rim za da go

zamolat papata Benedikt XV da im ovozmoì, vo Versaj, vo imeto na Albanija sredbi so amba-sadorite na Velika Britanija i na SAD. Ima{e i drugi strani~ni obidi na albanskite vlasti da doprat do golemite evropski sili, no tie ne vodea kon vistinskata cel kako {to moè{e da vodi misijata na Xozef Haven.

Tefik Mborja koj porano, kako ambasador, ja zastapuval svojata zemja vo Italija, be{e zado-volen od zna~ajnata misija {to mu be{e dove-rena da go pridruùva svojot star prijatel od diplomatskite denovi vo svojata zemja, vo ova presudno vreme za Albanija.

Postojat razli~ni verzii za misijata na Xozef Haven, za nejzinata direktna povrzanost

331

so pretsedatelot Vilson, no retko koj ja dove-duva{e i vo vrska so arhiepiskopot Fan Noli. Misijata, kako {to be{e poznato, i oficijal-no se odviva{e pod mandatot na Mirovnata kon-ferencija vo Pariz. Levantinskite kodo{i, makar razret~eni kon krajot na Golemata vojna, {irea semo`ni glasovi za misijata na Xozef Haven...

Patuvaweto na Haven vo Albanija zapo~na da se odviva kako neobi~en, misteriozen ~in, no so dalekose`ni posledici za idninata na Albanija. I re~isi site sojuznici, Italija po-sebno, bea vo tek so prestojot na konzulot Ha-ven vo Albanija, kako specijalen pretstavnik na Pariskata konferencija, no nikoj ne moè{e da ja pretpostavi povrzanosta na negovata mi-sija so planovite na pretsedatelot Vilson.

Komandantot na italijanskata vojska vo Valona, generalot Pija~entini, saka{e da se naloì kako neprikosnoven doma}in na diplo-matot Haven i pobara gostinot da se smesti vo negovata rezidencija, no toj kategori~no odbi.

Generalot, vide-nevide, se povle~e, a kon-zulot se smesti vo ku}ata na ]azim Koko{i a potoa i vo domot na poznatiot albanski poet Ali Aslani.

Konzulot Haven go pleni ~udesnata uba-vina na Valona vo rascutenata prolet, no be{e v~udoneviden i od golemata zaostanatost na ovoj dreven grad na Mediteranot. Ambasadorot Mborja ima{e {to da mu kaùva za ovoj grad, pove}ezna~en simbol za mediteranskata i za albanskata istorija. Mu govore{e za gradot vo

332

anti~kiot period, koga be{e poznat pod imeto Aulon. Mu ja poka`a i tvrdinata koja{to ja izgradi sultanot Sulejman so kamenot od Au-lon, kraj moreto. Se pretpostavuva{e deka grad-bata na tvrdinata bila delo na slavniot arhi-tekt, od albansko poteklo, Sinan. Mu govore{e i za epohata koga Valona be{e zazemena od Ali-pa{a Tepelena. No, konzulot Haven se intere-sira{e i za novata istorija na gradot. Valona be{e prviot glaven grad na nezavisna Albanija. Ovde, na 28 noemvri 1912 godina, Nacionalnoto sobranie ja proglasi nezavisnosta na Albanija i ja osnova prvata vlada na ~elo so Ismail ]emali. Vo dekemvri 1914 godina, ovoj slobo-darski grad }e bide okupiran od italijanskite vojski. Konzulot Haven, na vtoriot den od pre-stojot vo Valona, se sostana so gradskite prven-ci. Tie go uveruvaa amerikanskiot diplomat deka, dokolku Italijancite ne se povle~at mirno od Valona, toga{, toa }e mora da go storat so sila. Go uveruvaa konzulot Haven deka Valona be{e glavata na obezglavenata Albanija. Vo ovoj grad bea postaveni temelite na nezavisnosta na zemjata. Gradot go osvojuvaa imperatori i sul-tani, no nikoj ne go pokori zasekoga{. Ovde, konzulot Haven gi zapi{a prvite stranici od svojot dnevnik.

Od Valona, konzulot Haven patot go vo-

de{e kon Tepelena. Nikoga{ vo `ivotot ne

be{e videl tolku mnogu razveani albanski i

amerikanski znamiwa, na tolku mal prostor.

Vo gradot bea vidlivi urnatinite na slavnoto

minato. Tuka be{e roden i Ali-pa{a Tepelena.

333

Tuka bea i ostatocite na negovite sarai. Vo Te-

pelena prestojuval i Bajron koj ja spomnuva

Albanija vo svojata poema âjld Harold. Amba-

sadorot Mborja kaùva{e deka brojnosta na

naselenieto na sobirot, dojdeno od site strani

na zemjata, se dolì na slavnoto minato na ovoj

grad. Feudalniot vladetel, Ali-pa{a Tepelena

ovde sozdale svoja mala, avtonomna albanska

dràva vo ramkite na Otomanskata imperija.

Slednata etapa od patuvaweto be{e gradot

na krajniot jug na Albanija, \irokastro. I tamu,

veli~estven pre~ek na konzulot. Toj znae{e deka

ovoj grad be{e vo najkriti~nata zona vo regio-

not kade {to se sudiraa gr~kite so italijan-

skite interesi a obata, so albanskite. Konzulot

vnimatelno gi slede{e nastanite. Prvin se najde

vo gradskata ku}a kade {to prvencite na gradot

go izvestija deka re~isi siot narod, od \iro-

kastro i od opkruùvaweto, dojden e da go pozdra-

vi i da mu gi upati svoite poraki. Pristigna i

specijalna delegacija na albanskata dijaspora

od Amerika. Go pozdravija na angliski jazik.

Kako da se odlu~uva{e sudbinata na Albanija.

Konzulot Haven be{e vnimatelen kon site de-

legacii. Saka{e da gi slu{ne site mislewa. Gi

primi i pretstavnicite na progr~koto nasele-

nie, vo ~ij sostav bea Lamo Kareco i Eftim

Cako, koja go ubeduva{e vo apsolutnoto pravo

na Grcija vrz \irokastro. Ne izostana i „mala

vojna“ pome|u ovaa i drugite delegacii {to, za

malku, ne zavr{i i so `rtvi, pred o~ite na ame-

rikanskiot diplomat. Ima{e {to da zapi{e

334

konzulot vo svojot dnevnik vo poglavjeto za

\irokastro. Potoa patot go vode{e konzulot kon gra-

dovite Prmet, Kolowa i Leskovik. Nasekade sobranite gra|ani go povtoruvaa plebiscitar-noto barawe, Amerika da ja poddrì nezavis-nosta na Albanija.

Pretstoe{e najzna~ajnata etapa od patot na konzulot niz Albanija, posetata na Kor~a i na Pogradec, gradovi koi s# u{te bea pod fran-cuska okupacija. Konzulot Haven pristigna vo Kor~a na denot koga be{e objaven povik do site albanski risjani da demonstriraat za prisoedi-nuvawe na gradot kon Albanija. Vo gradot s# u{te be{e prisuten namaleniot e{alon na fran-cuskata vojska, pod komanda na generalot Rejnar Lespinas.

Konzulot Haven, vo Kor~a, se smesti vo ku}ata na amerikanskiot misioner Kenedi. Toj mu gi iznese prvite informacii za sostojbite vo gradot, za poslednite denovi na malata al-bansko-francuska Republika Kor~a. Konzulot Haven ja smeta{e za osobeno zna~ajna sredbata so komandantot Rejnar Lespinas.

Republika Kor~a, makar kratkotrajna i so re~isi zamreni funkcii, po gr~kite interven-cii, kako nov sojuznik vo Antantata, stana i sim-bol za mo}ta na Albancite. So uspe{noto spra-vuvawe vo mikroevropskite institucii, vos-postaveni vo zaedni{tvo so francuskite ofi-ceri i vojnici, tie se pokaàa mo}ni da vla-deat i so svojata nezavisna dràva za koja se o~ekuva{e da bide potvrdena na Mirovnata

335

konferencija vo Pariz. Se o~ekuva{e, tokmu vo Kor~a, konzulot Haven da se zdobie so klu~-nite soznanija za svojot izve{taj koj{to go o~e-kuva{e pretsedatelot na SAD Vilson, pred epilogot na pariskata konferencija.

A konzulot Haven treba{e da se sretne mo`ebi so klu~nata li~nost na svojot izve{taj, so komandantot Lespinas...

336

XLVI

Generalot Rejnar Lespinas be{e zadolèn

za okupacionite francuski sili vo Kor~a, no, vo isto vreme, be{e i komandant na zonata na albanskite granici koja{to kaj narodot ja vi-ka{e Zemjata na Ezerata.

Spored generalot Najral de Burgon, ko-mandant na francuskite trupi vo Makedonija, Rejnar Lespinas vaè{e za li~nost so dlaboki poznavawa za Zemjata na Ezerata, no i za ~ovek so takt, so mera i so postojana grià za odrù-vawe pozitivna neutralnost me|u naselenieto so razli~na verska pripadnost vo ovaa zona. Toj ne pokaùva{e nikakva arbitrarnost vo done-suvaweto na odlukite. Komandantot Lespinas, vo vremeto koga se o~ekuva{e zaminuvaweto na francuskite trupi, vaè{e za posleden objek-

tiven avtoritet za Ke d’orse, za Ministerstvo-to za vojnata, kako i za poslednite francuski

vojnici vo Albanija. No „problem“ za protiv-nicite pretstavuva{e tokmu negovata objektiv-nost koja, vsu{nost, ne moè{e bezuslovno da $ sluì i na gr~kata zavojuva~ka kauza.

Konzulot Haven, so generalot Lespinas,

ima{e sredba tête à tête, vo francuskata koman-da. Imaa otvoren i srde~en razgovor, kako pret-stavnici na dve pobedni~ki sojuzni~ki vojski

337

koi bea povikani da odlu~at i za mirot vo oku-piranata albanska teritorija. Konzulot Haven ima{e pove}e informacii za ovoj francuski komandant, kako od amerikanski taka i od alban-ski izvori. Negovata hrabrost vo donesuvaweto na odlukite i ~uvstvoto za pravednost bea pre-sudni da ne se izbrza so odlukite, bilo so taj-nite (od dogovorot od 1915 godina) bilo so o~e-kuvanite odluki (od Mirovnata konferencija vo Pariz).

Diplomatot Haven be{e svesen deka mu pretstojuva da gi zapi{e presudnite, klu~ni stranici vo svojot izve{taj. Toj ima{e i informacii za navodnoto albanofilstvo na francuskite oficeri vo Kor~a i vo Pogradec, no sega ima{e mo`nost da gi slu{ne i nivnite argumenti.

‡ Ne e lesno, po~ituvan gospodine Haven so na{ata zapadna kultura, osobeno koga sme so oru`je i s# u{te vo vojna, da arbitrirame koja granica treba da gi deli Albancite i Grcite, mo`ebi najstarite narodi na Balkanot! ‡ go zapo~na razgovorot komandantot Lespinas.

Konzulot Haven be{e iznenaden od fran-

cuskiot visok oficer koj vedna{ mina na „glav-

noto“, po kratkiot kurtoazen del od razgovorot. Vo momentot, konzulot ni{to ne re~e, vero-jatno iznenaden od direktniot nastap na Fran-cuzinot.

Komandantot Lespinas, iskoristuvaj}i go mol~eweto na konzulot Haven, prodol`i:

‡ Postojat pretpostavki deka ovie narodi poteknuvaat od ist koren i deka ne prestanale,

338

vo istorijata, postojano da se me{aat, no sekoj ostanuvaj}i veren na svojot prastar jazik. Golemi me{awa se vr{eni vo dolgite periodi na Otomanskata i na Vizantiskata imperija.

‡ Verojatno, ‡ se vme{a konzulot, ‡ go-lemo vlijanie vo delbata izvr{ila i religi-jata.

‡ Verskite antagonizmi, bez pridru`nata laicizacija vo site sferi, mo`ebi }e bidat presudni vo primatot, vo dominacijata na kon-fesionalnosta vo vladeeweto, no i vo odnosite pome|u Albancite i Grcite.

I ne samo me|u niv. Ni balkanskoto pravoslavie ni musliman-

stvoto nema lesno da se oslobodat od spregite na vlasta, no i na nacionalizmot.

‡ Imate pravo, komandante Lespinas! Bal-kanot u{te mnogu }e strada poradi otsustvoto na laicizaciite.

No da go ostavime nastrana dale~noto mi-nato. Da ne zboruvame za idninata. Pra{awe e sega{nosta. [to da se pravi so ovaa zemja?

‡ Vie mnogu dobro znaete, konzule, deka nie sme podolgo so ovoj narod. Makar i vo voeno vreme, ovie lu|e priviknaa na na{ata kultura, na na{eto pravo, na na{ite institucii.

A nie sme prinudeni, so na{eto zaminu-vawe, ovoj narod da go ogradime so silni gra-nici. Da ostane kako vo kafez, bez mo`nosta da vladee so sebe i so svojata idnina. Bi prezele rizi~en poteg za koj nema da ni prosti isto-rijata, dokolku gi ostavime vo starite kara-nici za granicite.

339

Konzulot Haven vnimatelno go slu{a{e

komandantot Lespinas. ûvstvuva{e deka toj e

mo{ne blisku do su{tinata na negovata misija:

{to so albanskiot narod?

Da se zatvori vo svoite granici, pa potem

da se prepu{ti na procesite na prinudnata asi-

milacija, odnosno da se „pritisne“ vo musli-

manskiot del, vo sredna Albanija, pod protek-

torat na Italija, kako {to predviduva{e taj-

nata spogodba na sojuznicite, ili da mu se dade

istoriskata {ansa da ja zadrì svojata neza-

visnost!

‡ Nie, francuskite oficeri i vojnici, ‡

prodolì Lespinas, ‡ dobivavme i s# u{te do-

bivame informacii od na{ite slu`bi vo Pariz

koi se pod pritisok na ovde{nite propagandi,

kako i od levantinskite kodo{i, deka ovoj narod

e osuden da nema svoja dràva. Taka, za Kor~a,

ni se vele{e deka Albancite od risjanska vero-

ispoved se Grci, a dodeka onie od muslimanska

se Turci. No nie se uverivme vo ovie godini,

kako i na{ite vojnici vo Skadar, kade {to ì-

veat prete`no katoli~ki Albanci, deka ovoj na-

rod e eden od retkite vo Evropa, a sigurno

edinstven na Balkanot, koj opstanal niz niv-

nata trojna konfesionalnost. Me|u niv postoi

visok stepen na tolerantnost, bez pomislata na

me|usebni verski vojni.

‡ Zatoa, generale, prisilnoto delewe na

ovoj narod so novi granici moèbi }e bide fa-

talno za mirot na Balkanot, a moèbi toa }e

bide i pri~ina za pogolem sudir.

340

‡ Takvo e i moeto ~uvstvo, po~ituvan gos-podine Haven. Vie bezdrugo se zdobivate i so avtenti~ni soznanija vo va{ite kontakti so ovoj narod, vo ova presudno vreme!

‡ Vnimatelno ve slu{av, generale. Va{ite ukaùvawa se dragoceni za slikata na mo}ta na ovoj narod da se spravi so svojata idnina. Po-sebno vnimanie zasluùva va{eto mislewe za granicite na Balkanot, po Golemata vojna. Gra-nicite, za ovie lu|e, se linii na prokletstvo-to. Toa nasekade mi se povtoruva{e na dosega{-noto patuvawe. Bezdrugo, eden den, granicite }e is~eznat vo Evropa, no da ne dozvolime ovie lu|e da ostanat nivni trajni zalo`nici.

So svojot razgovor, diplomatot i koman-dantot bea navlegle dlaboko vo no}ta.

Na krajot, zavr{uvaj}i go razgovorot, ko-mandantot Lespinas re~e:

‡ Vie, bezdrugo, utre }e go prodolìte patot niz Albanija.

‡ Da, utre rano patuvame za Pogradec, potoa }e prodolìme kon Dra~, Tirana, Kruja i Skadar. No nikoga{ nema da gi zaboravam ovaa sredba i ovoj razgovor so vas.

‡ Vo Pogradec, gospodine Haven, ve o~e-kuva moèbi u{te pogolemo otkritie. Tamu }e imate mo`nost u{te podobro da gi zapoznaete Albancite vo ovie vremiwa. Komandantot na zonata Pogradec, Eduar Mortje, ve}e edna go-dina nastojuva da ja odrì na{ata posledna

„mala Republika“ vo ovaa zemja, otkako na kor-~anskata i bea izbroeni denovite po stapuva-weto na Grcija na stranata na sojuznicite.

341

Mnogumina go smetaat Pogradec i za glaven grad na Zemjata na Ezerata. Komandantot Mortje e o`enet so Albankata Atina Lazar. Tie sigurno }e bidat va{i dobri doma}ini...

Konzulot Haven docna vo no}ta, gi ispi-{uva{e stranicite na svojot dnevnik. ^uvstvu-va{e deka sudbinata na eden narod, vo najkri-ti~noto i presudno vreme treba{e da bide re-{ena vo negovite zborovi, zapi{ani na belite listovi hartija. Mora{e da gi smiri svoite emocii. Treba{e da nadvladee razumot.

Najposle, vo mugrite, otkako gi prisobra ispi{anite listovi hartija, konzulot go obze-de son...

342

XLVII

Vo starite balkanski mitovi i legendi,

Ezeroto, poradi svoite edinstveni obele`ja i

bogatiot svet na negovata flora i fauna, koi

ne postoeja na drugi ezera, ~estopati bilo pri-

kaùvano i kako vol{ebno. Ovde, na bregovite,

lu|eto, so nivnata istorija i so odnosite, kako

da bea vo potraga po usoglasuvawe na sopstve-

nata ramnoteà so harmonijata koja se oslo-

boduva{e od Ezeroto. Haosot koj naj~esto vla-

deel na kopnoto, sozdavan od lu|eto, od nivnite

voinstveni instinkti i nedorazbirawa so isto-

rijata, zavr{uval vo spokojot na mirnite vodi

na Ezeroto, staro so milioni godini.

Vo tekot na Golemata vojna, Ohridskoto

Ezero be{e i granica pome|u dvete sprotivsta-

veni voeni alijansi: Antantata i Centralnite

sili, odnosno francuskite i avstroungarskite

i bugarskite vojski. Ezeroto gi smiruva{e i ve-

kovnite antagonizmi pome|u lu|eto, gi oslobo-

duva{e od vekovnoto varvarstvo, gi hrabre{e

vo potragata po harmonijata na nivnite razli-

ki. No ovde, i pokraj s#, zapo~nuva{e epohata

na granicite, makar {to Ezeroto vo su{tina za

lu|eto ostanuva{e i kako najsilna i edinstvena

zaedni~ka tatkovina na ìvotot...

343

Komandantot Eduar Mortje uspea, za kratko vreme, da go prestori grad~eto kraj Ezeroto vo rajska gradina, opkoleno so pekolot na Gole-mata vojna. Nekoga{nata mala kasaba blesna kako biser kraj Ezeroto. Niknaa i gradini so karan-fili i so trendafili. Edna francuska kompa-nija, na inicijativa na komandantot Mortje, orga-nizira postojana brodska plovidba pome|u dvata grada kraj Ezeroto, Pogradec i Ohrid. Bea povr-zani dvata brega na Ezeroto, okupirani od raz-li~ni vojski.

I koga be{e sozdaden ovoj mal raj, organi-ziran od vrednite francuski vojnici i od mes-noto naselenie, komandantot Mortje treba{e da zamine.

Tokmu vo eden takov presuden moment pri-stigna i konzulot Xozef Haven. Toj, zaedno so svojata pridru`ba, pristigna vo Pogradec tokmu na zalezot na sonceto.

Komandantot Mortje be{e izvesten za po-setata od Rejnar Lespinas, svojot kolega vo Kor-~a. Mortje ne go znae{e to~no i celosno karak-terot na negovata poseta, osven deka amerikan-skiot diplomat be{e ispraten, so mandat od strana na Mirovnata konferencija vo Pariz, a poseti nekolku gradovi vo Albanija.

Konzulot Haven zapre pred ku}ata na ko-mandantot Mortje, pokraj Ezeroto. Be{e pre~e-kan od doma}inot. Pred da vleze vo ku}ata po-gledna kon Ezeroto. Crvenata svetlina na zajdi-sonceto ponira{e vo Ezeroto. Konzulot, opien od gletkata, vleze vo ku}ata. Na vlezot vo salonot, konzulot i komandantot bea pre~ekani

344

od Atina. Taa izleguva{e od trpezarijata koja be{e so pogled kon Ezeroto, kade {to ve}e be{e postavena trpezata. Se nasetuva{e i mirizbata na pastrmkata pe~ena vo tava. Konzulot Haven ja po~uvstvuva toplinata na nivniot dom.

Otkako se napija aperitiv i razmenija nekolku kurtoazni zborovi vo salonot, konzu-lot Haven i komandantot Mortje, go prodolìja razgovorot na trpezata. Amerikanskiot diplo-mat gi otkri celite na svojata misija, kako i vo drugite gradovi na svojata poseta, i posebno vo Kor~a. Ve~erata pominuva{e vo prijatna atmo-sfera. Vo eden moment, konzulot Haven pra{a:

‡ Granicata e ovde, mnogu blizu. Sigurno vi e te{ko da komanduvate.

‡ Da, nie sme, vsu{nost, na samata granica. Taa duri, so eden del, minuva i niz Ezeroto ‡ odgovori komandantot Mortje.

‡ A i narodot e mo{ne me{an, i po nacio-nalnost i po vera.

‡ Vo ovoj grad, po~ituvan gospodine Haven, re~isi celoto naselenie se Albanci. Tie se, po vera, muslimani i risjani. So vekovi ìveele vo harmonija. Bea golemi `rtvi vo balkanskite vojni. Ima{e sela koi bea paleni so seto nivno naselenie. Bea la`no obvinuvani oti verno im sluèle na otomanskite gospodari. Tie stradale kako i site drugi pod Imperijata, no pokaàle i zabi. Posebno lu|eto od ovoj kraj. Poznati se po èstokiot otpor kon sultanskata vlast.

Vie, komandante, naskoro }e zaminete odovde, so va{ata sopruga. [to mislite, kakva idnina go o~ekuva ovoj grad?

345

‡ Dokolku gradot bide plen na porane{-nite okupatori koi se na{i sojuznici i demnat zad granicata ~ekaj}i povolen moment da napad-nat, po na{eto zaminuvawe, a ne bide pripoen kon Albanija, sigurno idninata }e mu bide mnogu neizvesna, duri i zagrozena. A nema da bidat isklu~eni i novi balkanski sudiri.

Konzulot Haven, vo migot, ni{to ne ko-mentira{e, makar {to se soglasi so tezata na komandantot, otvoreno i iskreno iznesena pred nego. Za prv pat, na svoeto patuvawe niz Alba-nija, slu{a{e vakov otvoren i objektiven stav od strana na eden visok sojuzni~ki oficer.

Atina prodolùva{e so posluùvaweto na podgotvenite jadewa. Najposle, dojde red da ja posluì pastrmkata vo tava. Taa, dobro pod-gotvena, se zlate{e srede trpezata. Komandan-tot Mortje turi doma{no belo vino, otkako na-zdravi re~e:

‡ Ovoj narod, gospodine Haven, opstanal vo istorijata niz mnogu ropstva. Re~isi i ne ja po~uvstvuval slobodata. Ovoj narod, eden od naj-starite vo Evropa, bezdrugo, vo uslovi na slo-boda }e gi raskrili svoite mo`nosti u{te po-ve}e. Treba da mu se pomogne tokmu vo ovie vre-miwa.

‡ Ve razbiram, ve razbiram, komandante. ‡ Mene, moèbi, vi e i pote{ko da me raz-

berete. Jas ovde dojdov ranet, iscrpen od bal-kanskite boi{ta, so te{ka, re~isi neizle~iva rana na kolenoto. A znaete li koj me spasi?

Konzulot Haven go pogledna vo o~ekuvawe. Komandantot vedna{ prodolì:

346

‡ Me spasi majka $ na Atina, so nejzinite ~udesni mevlemi i so golemata grià. A ozdra-vev so qubovta na Atina.

Komandantot Mortje go svrte pogledot kon Atina. Nebare saka{e da ja pomiluva. Taa, za-crveneta vo liceto, stana i pojde kon kujnata za da ne go slu{a razgovorot za sebe.

Komandantot, otkako mu ja raskaà na diplomatot istorijata na qubovta so Atina, prodolì :

‡ Jas sum vo takva vojna vo koja najdobro moète da proniknete vo du{ata na ~oveka, no i na eden narod. Ovoj narod e re~isi raspnat na granicite. Lu|eto od ovie granici polagaat go-lema nade` vo mojata misija. A vie dobro znaete kolku e taa ograni~ena. Jas sum vojnik. Zavisam od odlukite na povisokite komandi. Te{ko e toa da go razberat lu|eto ovde. Gotov sum da im pomognam i nadvor od mojata propi{ana mo}. Kolku {to moèv odbivav, osuetuvav napadi na tu|i vojski koi ~ekaat zad granicata da go zaze-mat gradot. Ako im se dozvoli na tie vojski da n# zamenat, kako {to se govori, veruvajte, toa bi bilo nova vojna na krajot od Golemata vojna. Nie toa ne treba da go dozvolime.

‡ Ve razbiram, komandante. I moite na-pori se naso~eni vo toj pravec. Ovoj narod, spo-red moite dosega{ni soznajbi, zasluùva da bide za{titen.

‡ Gospodine Haven, vi zboruvam so otvo-reno srce. Jas ìveam so ovoj narod. Ponekoga{ duri i àlam {to ne sum se rodil Albanec!

Konzulot Haven go pogledna za~udeno. Ne o~ekuva{e tolkava iskrenost.

347

Komandantot Mortje prodolì: ‡ Jas sum svesen za ovie moi zborovi. Naj-

golem del od ìvotot go minav vo kasarni i na boi{ta, vo Evropa i vo Afrika. No ovde, na ovoj del od Balkanot, kako da otkriv del od svo-jata tatkovina. Za{to tatkovina moè da otkrie-te tamu kaj {to lu|eto najmnogu stradaat. Ovie lu|e, tuka, navistina mnogu stradaat. Minuvaat niz vistinski pekol! Narodot koj strada ne e agresiven...

‡ Ve razbiram, ubavo ve razbiram, koman-dante. Na{ata vistinska tatkovina, ponekoga{, ni ja odreduva samiot ìvot. I ne moè da ima druga pogolema i potrajna tatkovina od @ivo-tot...

Atina go posluì podgotvenoto blago, a komandantot Mortje, sledej}i ja ne`no so po-gledot vo koj se iskaùva{e i qubov i blago-darnost za ubavo podgotvenata ve~era, prodolì:

‡ Ovie lu|e, konzule, za koj si ja vrzav sud-binata so mojata qubena Atina, kraj ova Ezero so ~udesna ubavina, se pridojdeni od bliskoto starovsko pole. Pred toa, tie slegle od strmni-te planini koi gi gledate niz celata zemja. Lu-|eto se vo nekakvo postojano zaminuvawe, naj-mnogu od strav od vojni. A i tie {to ostanuvaat ovde, kraj Ezerovo, se kako na krstopat i vo postojana dilema: da zaminat ili da ostanat?!

Razgovorot prodolì do docna vo no}ta. Konzulot Haven, na krajot, se po~uvstvuva bli-zok so komandantot Mortje i so negovata sopruga Atina. Izrazi èlba povtorno da se vidat vo slobodniot Pogradec, vo Francija ili vo SAD.

348

Utredenta, konzulot Xozef Haven, so svo-jata pridru`ba, go prodol`i patot kon Tirana, Kruja i Skadar. Oddale~uvaj}i se od Zemjata na Ezerata, so pogled upaten kon drugiot breg na Ezeroto, sleden od pogledite na Mortje i na Atina, be{e ubeden deka vo svesta mu be{e za-pi{ana klu~nata stranica od izve{tajot koj go o~ekuva{e negoviot pretsedatel Vilson na Mi-rovnata konferencija vo Pariz, pred da go dade svojot glas za nezavisna Albanija, koj{to mu go be{e vetil na albanskiot arhiepiskop Fan Noli...

349

XLVIII

Vo prvite denovi na maj 1919 godina, vo Zemjata na Ezerata se pro{iri vesta deka fran-cuskite okupacioni vojski dobile tajna naredba da gi napu{tat albanskite teritorii. Otkako nastapi primirjeto, na 11 noemvri 1918 godina, so {to be{e ozna~en krajot na Golemata vojna, be{e prirodno da si zaminat i vojskite.

Ovaa vest nekoi ja primija so radost, a drugi so taga. Radosno ja primija gr~kite i srp-skite vojski koi o~ekuvaa od Francuzite, naj-posle, da gi prezemat Kor~a i Pogradec, koi{to gi smetaa za voen plen od vremeto na balkan-skite vojni.

Vesta, kako golema nesre}a, ja primaa Al-bancite. Tie minaa ubavi godini so francuska-ta vojska i ne mo`ea da go zamislat nejzinoto zaminuvawe. Re~isi vo sekoja ku}a, vo sekoja du{a, se vseli nemir zaradi idninata koj se ~uvstvuva na krajot od sekoja vojna. No, za ovoj narod, ova be{e poinakov kraj na vojna. Za nego, pobednicite ne bea i osloboditeli.

Nastapuvaa ma~ni i neizvesni denovi. Po-starite i poiskusnite, neoti go znaeja vistin-skoto re{enie, uspe{no go odr`uvaa moralot na obi~nite lu|e pred te{kite i neizvesni vre-miwa.

350

Mnogumina za pomo{ i spas mu se obra}aa na dedo mi, kako najstar sovetnik i u~esnik vo francuskata uprava. Nego go bea navasale godi-nite, pa seta rabota mu ja be{e prepu{til na Tatko. No ne prestanuva{e da go sledi, da go hrabri i da go sovetuva pri sekoj prezemen ~e-kor. I eve, sega, otkako i do nego doprea glaso-vite za skoroto zaminuvawe na francuskata voj-ska koi, vpro~em, gi proveri i kaj drugi izvori, pobara od Tatko da zamine vo Kor~a i tamu, kaj bliski rodnini i prijateli, da ja proveri vesta za najavenoto povlekuvawe na Francuzite. Ne saka{e, po koja bilo cena, vesta da ja proveruva kaj komandantot Mortje, ili kaj nekoj drug ofi-cer od francuskata administracija. Toj dobro znae{e deka toa {to }e se smisle{e vo Solun, se prenesuva{e vo Kor~a i, na krajot, se ostva-ruva{e i vo Pogradec.

Za francuskite voeni sili, bez ogled na krajot na Golemata vojna, s# si be{e kako po-rano. Prodol`uva{e i ponatamu dualizmot vo odlukite i vo odnesuvaweto pome|u revnosnite francuski ministerstva za vojna i za nadvore-{ni raboti i albanofilskite komandanti Rej-mon Lespinas vo Kor~a i Eduar Mortje vo Po-gradec. Ova dvojstvo ne prestanuva{e da gi zbu-nuva francuskite sojuznici vo Golemata vojna, Grcite i Srbite, koi o~ekuvaa po brza postap-ka da gi zazemat napu{tenite teritorii od so-juznicite, spored tajniot dogovor od 1915 g.

Tatko, ispraten od dedo vo mala izviduva~-ka misija vo Kor~a, treba{e da gi proveri gla-sovite za skoroto zaminuvawe na Francuzite.

351

Dedo go o~ekuva{e nestrplivo na ~ardakot od ku}ata, zagledan vo zalezot na sonceto. Tatko toa go pret~uvstvuva{e i brza{e da gi stigne i zalezot na sonceto i dedo na ~ardakot...

Be{e re~isi nevozmo`no da se navleze vo tajnite na dedoviot ìvot. Za nego, minatoto be{e zavrtena stranica. Nema{e sila {to moè-{e da ja svrti stranicata dva pati. Za mnogu-mina bliski i dale~ni ostana zasekoga{ tajna zo{to toj po padot na Otomanskata imperija, ne zamina kon Istok, kako i mnogu negovi bliski. Za zaminuvawe, ima{e i posilen motiv. Negovata sopruga be{e od turska roda, so svoi damna zaminati i ve}e dobro postaveni vo nova Tur-cija. Drugi velea deka dedo bil ma|epsan od ~u-desnite zalezi na sonceto kraj Ezeroto i deka ne moèl bez niv. Za ova im se ispovedal na bliski, so ~a{ka rakija. Kaùval deka pri za-lezite na sonceto se ~uvstvuval posilen kraj ezerskiot breg, kako da bil vo nekakov antejski dogovor so staroto boèstvo. Vo vremeto na za-lezot ja kaùval svojata molitva ~ija smisla ja razbiral samo toj. Na Tatko mu be{e poznata dedovata molitva. Go po~ituva{e negoviot ri-tual. Tatko i dedo, naj~esto, za najzna~ajnite nastani, razgovaraa na ~ardakot, tokmu za vreme na zalezot na sonceto. Se ~ine{e kako dedo da gi be{e sobral vo sebe son~evite zraci na za-lezot, vo potraga po vnatre{nata svetlina, za da ja otkrie vistinata.

Taka be{e i pri ovoj zalez, koga dedo so netrpenie go o~ekuva{e vra}aweto na Tatko od Kor~a so novite vesti.

352

Dedo ode{e vo komandata vo Pogradec samo

koga ima{e sednica administrativniot sovet.

Vremiwata se promenija, osobeno otkako pol-

kovnikot Anri Dekuan be{e zamenet od genera-

lot Sal, koj kako komandant na Kor~a, so ba-

rawe na Ke d’orse, na 16 februarin, 1918 go-

dina, }e go ukine „maliot ustav“ na Republika

Kor~a. Pove}e go nema{e nitu generalot Moris

Saraj za da go odbrani svoeto delo vo Kor~a i

vo Pogradec. Golemata vojna be{e zavr{ena, no

nasproti s#, Malata vojna s# u{te ja odrùvaa

albanofilskite oficeri vo ovie gradovi. Ovaa

„mala vojna“ ne be{e nitu prifatena nitu ot-

frlena od francuskite voeni vlasti vo Solun

i vo Pariz...

Dedo go obzede milina otkako go zabeleà

ìv i zdrav sina si pred porti. Dedo i Tatko se

pregrnaa. Dedo mu re~e:

‡ Sinko, site te o~ekuvame so netrpenie

vo konakot. Da vidime kakvi vesti ni nosi{

ovoj pat od Kor~a. Sobrani se site na{i prven-

ci. I risjani i muslimani. Sakaat da doznaat

dali e vistina deka Francuzite si zaminuvaat.

‡ Ne se znae, tatko. S# u{te ni{to ne se

znae. A i da zaminat, za toa }e treba troa vreme.

‡ Dobro, dobro, sinko. Da ne ja dolìme

rabotata. N# ~ekaat vo konakot. Pa tamu }e ka-

ùva{...

Vo konakot, kako da se frla{e kockata na

sudbinata!

Koj pat da se fati koga }e zaminat Fran-

cuzite?

353

Dali }e moè dokraj da mu se veruva na komandantot Eduar Mortje? Zar bea potrebni u{te dokazi za negovata lojalnost koga toj dade s# od sebe {to moè{e da se dade vo spasuva-weto na gradot? A zar ne ja odbrani sudbinata na ovoj narod? Duri se osmeli da gi oslobodi ovie lu|e od vekovnata hasma i od drugite osta-toci na krvnata odmazda! Vo konakot ima{e i u~esnici od nastanot vo Zrvaska, koga koman-dantot Mortje mnogumina opomena za kodo{-lak. Vremeto, sepak, pokaà deka komandantot na site im mislel samo dobro.

Kade go gledaa spasot? Kade go gledaa iz-lezot, ovie nasobrani lu|e?

Vo migot, opasnosta gi sobra kako cvrsto obedineta kletka, koja lesno gi sostavuva{e svoite razedineti delovi. No, koga }e pomine-{e opasnosta, taa kletka povtorno se razedi-nuva{e. Vo tie momenti nikoj ne moè{e da rakovodi so nea. I sega, vo ovie migovi na opas-nost, masata, bez orientacija, se priklonuva{e kon koj bilo poìv, posmel i popodvièn del. Be{e dovolno samo eden glas za da ja upati vo nepoznata nasoka.

Ovoj pat masata be{e podelena, kako {to biduva naj~esto vo vremiwata pred zaminuva-weto na stariot i doa|aweto na noviot zavoju-va~. Golem del od prisutnite bea za varijantata da se potprat na tu|i sili, a ostanatite, sami da se borat. Najglasni bea privrzanicite na ita-lijanskite vojski, neoti niv gi sakaa pove}e od drugite, no tie gi zamisluvaa kako pomalku opasni okupatori od Grcite i od Srbite koi,

354

ovde, za vreme na balkanskite vojni, izvr{ija golemi zlodela. Od dvete zla, tie mislea deka go izbiraat pomaloto.

Glasni bea, iako pomalku na broj, i privr-zanicite na Esad-pa{a Toptani. Toj ve}e be{e gospodar na sredniot del na Albanija i be{e spremen na sekakvo kasapewe na zemjata i na narodot, samo da si go zadrì svoeto carstvo. Verno im sluguva{e na sojuznicite, na {teta na svojot narod, a vo interes na svojata vlast. Se slu~uva{e ~as da bide so edni a ~as so drugi. No, eve, i vo ovaa tajna balkanska no} na sud-binata, koga se odlu~uva{e za idninata na ovie lu|e, toj ne be{e bez svoi privrzanici.

So netrpenie se o~ekuva{e Tatkovoto sve-do~ewe. Site pogledi bea upateni kon nego. Otkako dedo ja pretstavi situacijata vo gradot, po glasovite za zaminuvaweto na francuskata vojska, mu dade zbor na Tatko.

Toj, bez voved i zaobikoluvawe, direktno pomina na glavnoto:

‡ Glasovite, vistinski ili ne, ja prikri-vaat vistinata deka eden den francuskite vojski sigurno }e zaminat. Toa moè da se slu~i za eden mesec ili za dva, no i za godina do dve... Ne se znae. Treba da im ostaneme apsolutno verni do krajot.

Se slu{naa razli~ni glasovi na soglasu-vawe i na negoduvawe. Tatko prodolì so istiot ton:

‡ Francuskite vojski ni go sakaa i ni go sakaat dobroto mnogu pove}e od drugite okupa-tori. Toa go pokaàa i go dokaàa so dela.

355

‡ Ama krajot ne se znae. Tie moàt da izneverat! ‡ re~e eden od prisutnite.

‡ A {to ako francuskite vojski navistina dobile naredba da se povle~at? Toga{ }e osta-neme na cedilo! ]e nemame vreme da se soze-meme i da im se sprotivstavime na okupatorite koi ~ekaat zad granica.

Tatko odgovori: ‡ Jas ne veruvam deka komandantot na zo-

nata Eduar Mortje bi n# ostavil na cedilo tukutaka. Toj sigurno }e bide so nas dokraj. Zar toj ne spre~i pove}e obidi na srpski privrza-nici da se dobliàt do Pogradec? I da se po-vle~at, toj sigurno predvreme }e n# izvesti.

‡ Ne mi se veruva! A so Kor~a, {to }e stane? ‡ se oglasi eden od prisutnite.

‡ Nie so niv delime ista sudbina ‡ odgo-vori Tatko.

Razgovorot trae{e dolgo vo no}ta, so spro-tivstavuvawa na prisutnite edni na drugi. Be{e jasno deka pove}eminata bea za da se spodeli sudbinata so francuskite vojnici. Za edni, toa be{e patot na spasot, a za drugi, patot na ri-zikot. Vremeto, naskoro, trebe{e da pokaè koj be{e prav...

356

XLIX

Nastanite vo Zemjata na Ezerata dobija neo~ekuvan tek po sredbata na gradskite prven-ci, vo dedoviot konak. Malkumina, no cvrsto re{eni da go branat gradot so pu{ki, bea vsu{-nost privrzanici na Esad-pa{a Toptani. Vo me|uvreme, eden oficer, esadist, }e se sretne vo Pogradec, tajno, so nekolku porane{ni ofi-ceri i simpatizeri na pa{ata. Se razbira, i Francuzite mnogu ne veruvaa vo negovite zbo-rovi a, na krajot od krai{tata, samiot pa{a go smetaa i za francuski ~ovek. Arno ama, {piu-nite, koi ni oraat ni kopaat, bea tuka. Ispra-tija, od site strani, zdru`en aber do komandata vo Kor~a. Ovie glasovi se filuvaa so pozna-tite preteruvawa. Vo komandata vo Kor~a se krena bura. Nastana panika. Spored glasovite na esadistite, pa{ata, zdru`en so naselenieto od okupiranite teritorii, bi im se sprotiv-stavil na francuskite vojski koi bea ostanati vo pomal broj. Komandantot na Kor~a Rejnar Lespinas mu pi{uva{e i mu nareduva{e na komandantot na Pogradec Eduar Mortje vedna{ da bidat fateni i osudeni vinovnicite.

Tatko, po vra}aweto od Kor~a, treba{e da se sretne so komandantot Mortje i da mu refe-rira za negoviot prestoj i za kontaktite koi gi

357

imal vo francuskata komanda. Tatko, se razbi-ra, ne moè{e da mu gi otkrie vistinskite pri-~ini za prestojot vo Kor~a, nitu pak saka{e da mu govori za glasovite vo vrska so zaminuvaweto na francuskata vojska od Pogradec. Dotoga{, me|u komandantot Mortje i Tatko vladee{e so-vr{ena doverba. Si nemaa tajni.

Komandantot vedna{ go izvesti Tatko za zagovorot na esadistite vo Pogradec. Mu ja pre-do~i opasnosta od nivniot zagovor za mirot vo zonata i vedna{ go izvesti deka ne se to~ni gla-sovite za navodnoto zaminuvawe na francuskite vojnici. Komandantot Mortje ne pokaà nikakvo stravuvawe od napad na esadistite bidej}i pa-{ata be{e pod nivna komanda.

‡ Moè da se raboti za afera izmislena ili naduena od dou{nicite, me|utoa mora da se ras~isti so nejzinite naemnici i izvr{iteli ‡ re~e komandantot.

Tatko vnimatelno go slu{a{e komandantot i, koga toj zamol~e, re~e:

‡ Mo`no e da zame{ale prsti ovde{nite dou{nici. Veruvam, komandante, vo zaedni~ka-ta besa deka nikoj ne saka da sadi tikvi so esa-distite vo ovoj grad, kako i vo celata zemja. Tie im se omrazeni na site.

‡ No informacijata za zagovorot e pratena od Kor~a do Solun i do Pariz, so mnogu te{ki obvinenija ‡ prodolì komandantot. Re~eno e deka }e se dovede vo pra{awe bezbednosta i na na{ite vojnici vo okupiranata zona.

‡ Pred nekoj den, ‡ zapo~na da kaùva

Tatko, ‡ vo tatkoviot konak se sobraa grad-

358

skite prvenci. Site bea vo tek so glasovite za

va{eto, navodno, skoro zaminuvawe. Ima{e raz-

li~ni mislewa. No najgolemiot del od prisut-

nite re{ija, {to i da se slu~i, da $ ostaneme

verni na francuskata uprava. Se govore{e so

po~it za va{eto delo. Mnogumina ve smetaat i

za spasitel na gradot. Eden od prisutnite duri

re~e deka samo Sevi{niot moèl da ve isprati

vo misija za da go spasite gradot.

Komandantot, vo migot, ni{to ne re~e. Go

pogledna v o~i Tatko i, so zagrièn izraz na

liceto, prodolì:

‡ Nie se nao|ame pred zavr{en ~in. Se

bara od nas da gi otkrieme i da gi kaznime vi-

novnicite za ovie glasovi. Me|u niv, se spom-

nuva i va{eto ime.

Tatko, iznenaden, odgovori:

‡ Toa pokaùva, komandante, deka navis-

tina se raboti za ~ista i zlobna denuncijacija.

Jas ni na son, a kamoli na jave, ne sum se sretnal

so oficer esadist.

‡ Vo slu~ajov, ne se raboti za ne~ija vina.

Najmalku za va{a. Vie sekoga{ }e ja uìvate

mojata doverba. Ovaa afera e naso~ena i protiv

mene i protiv mojata poddr{ka na va{iot narod.

Treba da se odbranime i od ovoj napad, bez ogled

od kade doa|a.

Komandantot Mortje ne samo {to veruva-

{e vo nevinosta na Tatko, kako i vo o~igled-

nata denuncijacija, tuku veruva{e vo nego kako

vo negov najdobar sorabotnik me|u mesnoto na-

selenie. I pokraj s#, toj veruva{e deka, so nego,

359

}e go re{i i sloèniot problem koj bara{e go-

lemi `rtvi.

‡ Vo slu~ajov, bi bilo najdobro da se bara

vinata kaj esadistite, a ne me|u nivnite `rtvi

‡ zapo~na komandantot so izlagaweto na svojot

plan.

‡ Zna~i li toa deka treba da se sprovede

silna antiesadisti~ka akcija za da ja potvr-

dime na{ata lojalnost? ‡ pra{a zainteresira-

no Tatko.

Komandantot prodolì:

‡ Tokmu taka! Makar {to i toa nema da

bide lesno. Kodo{ite gi navele imiwata vo svoi-

te dostavi, vistinski ili ne, sega tie se vo cir-

kulacija. No silnata protivakcija moèbi }e

dade pozitivni rezultati.

‡ Dali }e treba i jas da se vklu~am vo

akcijata? ‡ zapra{a Tatko.

‡ Da. Vie }e bidete i obvinet i obvinitel.

Nema da vi bide lesno, no jas dokraj }e bidam na

va{a strana. Toa }e bide va{ata mala `rtva!

‡ Va{ata `rtva, komandante, za mojot na-

rod, e mnogu pogolema.

‡ No i vie, na svoj na~in, se `rtvuvate za

vistinata. Se razbira, so toa, i za mojata zemja,

‡ odvrati komandantot.

No, sega, za ovoj tek na akcijata bi trebalo

da go ubedam i poru~nikot Delì, {efot na

distriktot na Pogradec koj e specijalno zadol-

èn od na{ite bezbednosni i razuznava~ki sili

da go vodi ova dosie. Vo listata na potkaà-

nite, kako {to rekov, e i va{eto ime.

360

]e se obidam so site sili ostricata na istragata da ja svrtime protiv esadistite. Ova }e bide bitka pome|u razumot i pravoto, pome|u objektivniot um i podmetnatata vistina, vo ruvoto na pravoto.

Tatko vnimatelno go slu{a{e komandan-tot. Odvreme navreme ja pokaùva{e svojata so-glasnost so zamisleniot plan na komandantot. ûvstvuva{e deka mu pretstojat te{ki denovi.

Komandantot, na krajot, zaklu~i: ‡ Poru~nikot Delì }e mora, utre rano,

poradi istragata, da ve soslu{a. Ve~erva }e razgovaram i jas so nego. Sigurno }e me razbere.

Komandantot Mortje, na zaminuvawe, cvrsto mu ja stegna rakata na Tatko i go pregrna. Ohrab-ren, toj pojde kon svojot dom...

361

L

Tatko, ne moè{e da sklopi oko cela no}.

Traga{e po izlez od re~isi bezizleznata po-

lo`ba vo koja se najde. Baba koja, so godini, gi

slede{e svoite ~eda, i budni i vo son, isto

taka, ne moè{e da zaspie s# do mugrite. No}ta,

nejziniot sin ~ekore{e od edniot kon drugiot

kraj na sobata. Potkrcnuva{e pod nego du{e-

meto, kako govor na negovata zagriènost. Taa

no}, i dedo zaspa na ~ardakot. Potona, so svoite

misli, vo dnoto na no}ta. [to li }e donese no-

viot den? Be{e doznal za denuncijacijata pro-

tiv Tatko. Ne saka{e da go voznemiruva. Ne

saka{e vesta da se pro{iri vo domot i da stasa

do u{ite na baba. Ne znae{e {to }e donese denot.

Sekakvi misli proletuvaa vo no}ta vo gla-

vata na Tatko. Se obnovuva{e mislata na baba

da odleta kon Istok, kon nejzinite, odamna sle-

tani kraj Bosfor, ili da pojde kon Zapad, kade

{to go upatuvaa francuskite prijateli vo Po-

gradec. Go obzemaa mali i golemi misli. Rano

nautro, pred da go setat drugite, pojde kon fran-

cuskata komanda. Kako da ode{e kon s# ili

ni{to. Komandantot Mortje go o~ekuva{e vo

svojot kabinet, u{te edna{ da go ohrabri pred

da odi na soslu{uvawe kaj poru~nikot Delì.

362

Pojde sam kon kabinetot na poru~nikot. Toj be{e eden od retkite oficeri so koi Tatko ne vospostavi nitu dijalog nitu prijatelstvo. Nego go smetaa i za antialbanofil. Vo osnova, toj be{e mo{ne zatvoren ~ovek i revnosno gi izvr{uva{e slu`benite zada~i, spored instruk-ciite koi gi dobiva{e od komandantot Mortje, kako {ef na distriktot Pogradec, no i od svoite pretpostaveni od bezbednosnite i razuznava~ki slu`bi, so sedi{te vo Solun.

Tatko go zazede ozna~enoto mesto, kade {to obi~no sedea strankite za raspit. Otkako se pozdravija, poru~nikot Delì zapo~na:

‡ Vie ste mlad ~ovek. Me|u prvite ve pri-fativme vo na{ata administracija. Ubavo go sovladavte na{iot jazik. No imam vpe~atok deka lo{o n# precenivte. Si poigravte so na-{ata doverba.

Tatko be{e iznenaden od ovie direktni zborovi. O~ekuva{e poinakov pristap i drug tek na razgovorot. Odmereno re~e:

‡ Po~ituvan poru~niku Delì. Jas navis-tina ne razbiram za {to zboruvate?!

‡ Vie dobro znaete za {to zboruvam! ‡ prodolì Delì. ‡ Vie ste mlad i umen ~ovek. Ja pretstavuvate nade`ta na ovaa zemja. Ne bi sakal na{iot razgovor da se svede samo na obvi-nuvawe za sou~estvo vo zagovor protiv na{ata francuska armija. Nie sme pretstavnici na sta-ra nacija. Na{ata dràva ja vodat silni cen-tralizirani mehanizmi. Vie dobro ja poznavate na{ata jakobinisti~ka tradicija. Koga edna{ }e se pokrene vo dvièwe na{iot praven meha-

363

nizam, te{ko moè ne{to da go sopre, osobeno vo vreme na vojna.

Vie, mlad ~oveku, zgre{ivte. A za gre{-

kata, se pla}a. Vas ve zabeleàle kako razgova-

rate so oficer esadist.

‡ Koj me zabeleàl? Jas nikoga{ ne sum

razgovaral so takov oficer ‡ revoltirano re~e

Tatko.

‡ Toa e tajna! ‡ bez dvoumewe, odvrati po-

ru~nikot.

‡ Ne, toa e obi~na denuncijacija, kakvi

{to gi ima mnogu vo vakvi vremiwa kaj nas.

‡ Izvorot na denuncijacijata e seriozen,

{to bi rekle nie e digne de foi. (dostoen za

verba!)

‡ Zar veruvate vo edna obi~na denuncija-

cija, koja moè da bide i zlonamerna?

‡ Kaj nas doverbata, vo ovie vremiwa, brgu

se dobiva, no u{te pobrgu se gubi!

‡ Nikoga{ ne sum ja izneveril doverbata,

gospodine Delì!

‡ Vie, vo poslednive meseci, se pokaàvte

veren i dosleden vo slu`bata. Ocenkite za va-

{ata rabota se mnogu pozitivni. A komandan-

tot Mortje ima golema doverba vo vas. Pred

nekoj den duri i ve predloì za unapreduvawe

vo slu`bata. Predlogot e na pat za Solun. A

pred mene imam dokaz za va{eto dejstvuvawe

protiv nas!

‡ Jas, gospodine Delì, mojot tatko i

re~isi celiot grad $ ostanuvame verni dokraj

na francuskata armija. Nemame drug izbor!

364

‡ Ostavete gi, mlad ~oveku, tie prikaski za drugi. Ako vedna{ ne priznaete i ne kaète koi se drugite u~esnici vo zagovorot, ne vi se pi{uva dobro!

Tatko ni{to ne odgovori, no izrazot na negovoto lice stanuva{e s# pozagrièn. Poru~-nikot Delì go zabeleà toa i, ohrabren od po-stignatiot efekt na svoite zborovi, prodolì so zaostren glas:

‡ Na{ite voeni sudovi, za vakvi i za sli~-ni slu~ai se nepomirlivi. Naj~esto presudu-vaat i smrtna kazna ili doìvoten zatvor vo prkuokeanska Gvajana. Zar ne se se}avate na primerot so komandantot Temistokle Grmewi!

Pri spomnuvaweto na Grmewi, Tatko se po~uvstvuva ohrabren i odgovori:

‡ Se se}avam, se se}avam! Mnogu dobro se se}avam! Toj be{e idolot na mojata generacija, a }e ostane i za mnogu drugi. Bez nego i bez negovite verni albanski vojnici, vie nikoga{ ne }e gi pobedevte Avstrijcite kaj Pogradec. Poradi voenite zaslugi, Temistokle go odliku-vavte so Krstot na vojnata.

‡ Negovoto predavstvo be{e dokaàno ‡ ostro go prekina poru~nikot Delì. ‡ Kaj za-robenite avstriski oficeri bea najdeni pisma na Temistokle. Zar toa ne be{e dovolen dokaz?

Tatko, ne ~ekaj}i poru~nikot i ponatamu da objasnuva, re~e:

‡ No postojat i bezbroj dokazi za vernosta na Temistokle kon Francija! Be{e osuden na smrt samo nekolku dena po odlikuvaweto i u{te pobrzo egzekutiran. Koga be{e strelan,

365

poslednite zborovi mu bea: „Da ìvee Fran-

cija!“ ‡ No dokazite si se dokazi, ‡ uporen be{e

poru~nikot. ‡ Na{eto Vtoro biro nikoga{ ne gre{i. I vie se soo~uvate so sli~en dokaz. No da ne dolìme! Ako ne priznaete, znaete dobro {to ve ~eka! A i primerot na Temistokle ne vi odi vo prilog!

‡ Jas, pak, poru~niku Delì, se kolnam deka ne sum se sretnal so oficer esadist, nitu deka sum podgotvuval zagovor protiv vas i va-{ata zemja! Nie vi dadovme besa i vi ostanu-vame dokraj verni! Nie ne vidovme zlo od va-{ata vojska i uprava. Naprotiv, vie bevte na-{ite spasiteli!

‡ Vie ubavo zboruvate, no koj da vi veruva dokraj?! Zboruvate za vernosta kon Francija!

Francija, mlad ~oveku, e sloèn poim. Te{ko koj moè dokraj da ja razbere. Posebno vo voeni vremiwa, koga duri i nie te{ko ja razbirame, a kamoli vie.

Na{i oficeri, duri i nekoi na komandni pozicii moàt da bidat i filantropi od seka-kov vid, duri i albanofili, ama postojat i korektivi za nivnite ideali i iluzii. Tuka se na{ite bezbednosni i razuznava~ki sili, na{e-to Vtoro biro koe sigurno vi e poznato.

‡ Ve razbiram, poru~niku. Me|utoa, ne moàm nikako da razberam kako va{ite slu`-bi, vo donesuvaweto zna~ajni odluki, se potpi-raat vrz dostavite na kodo{ite?!

‡ Toa ne e isklu~eno. No na{ite slu`bi gi analiziraat site dostavi.

366

‡ I nim li im se veruva? ‡ zapra{a tatko. ‡ Se razbira! A na koj drug? ‡ odvrati

luto poru~nikot. ‡ Krajnata odluka ja donesuva na{iot nezavisen voen sud.

Tatko, za mig, se podzamisli. Kako da za-gubi od elanot, od hrabrosta...

Islednikot Delì toa dobro go zabeleà i utvrdi deka e momentot da mine vo kone~en napad za da iznudi priznanie za u~estvo vo zagovor:

‡ Gledate deka vi nema spas! Potrebni ni se dokazi za va{ata nevinost, a ne kritika na na{ite sudski vlasti. Zar ne gledate deka dva-tri zbora od denuncijacijata protiv vas se dovolni za da vi go zagrozat ìvotot.

Tatko, neo~ekuvano, za Delì, vedna{ rea-gira{e:

‡ Zar ne rekol va{iot kardinal Ri{elje:

„Dajte mi samo dva zbora izgovoreni od obvi-

netiot za da go ispratam na besilka.“ Poru~nikot, iznenaden od reakcijata na

Tatko, re~e: ‡ Dobar vi e primerot. No Ri{elje bil

mnogu poèstok od na{ite voeni sudovi. Vre-miwata mnogu se izmenija, ama ne i ~ovekot. Se gleda deka ste mnogu na~itan, mlad ~oveku, i go-lema {teta e {to ste naso~eni na pogre{en pat.

‡ A koj bi bil, poru~niku Delì, spored vas, vistinskiot pat?

‡ Se razbira, najdobriot pat za vas bi bil da prodolìte da se {koluvate vo Francija, po vojnata. No, za da stignete na celta, vie }e mora da ni gi otkriete zagovornicite.

367

‡ Jas ne poznavam nikakvi zagovornici,

poru~niku! Ne sum imal nikakvi kontakti so

niv, a i ne znam dali postojat. Za mene, visti-

nata ima samo edno lice. Jas bi prodolìl da se

{koluvam vo Francija, no ne po sekoja cena i

pod drugi uslovi. Jas redovno gi ~itam knigite

koi mi gi dadoa francuskite oficeri vo ko-

mandata. Toa se knigi na Montew, Volter, Mon-

teskje, kade {to ima prekrasni stranici za

tolerantnosta, za ~esnosta i za dostoinstvoto...

‡ Da ostaneme na predmetot ‡ go prekina

poru~nikot. ‡ Da pretpostavime deka ne ste

imale kontakti so zagovornicite. No zo{to da

ne se obidete barem da gi otkriete? Vie pripa-

|ate na golemo semejstvo. Va{iot tatko be{e na

~elo na lokalnata administracija. Vie verno $

sluèvte. Nie lesno moème da gi otkrieme za-

govornicite, no vo pra{awe e va{ata lojalnost.

‡ Vie, poru~niku, sakate od mene da napra-

vite kodo{. Vo na{eto semejstvo nemalo i ne

daj Boè da ima kodo{i nikoga{.

‡ Jas ne go rekov toa!

‡ Ne, poru~niku. Jas, po nikoja cena, pa

duri i po cena na sopstveniot ìvot, ne moàm

da go priznaam toa {to ne bilo, odnosno da vi

otkrivam „zagovornici“.

‡ E, mlad ~oveku, vie mnogu }e stradate so

takva glava! Jas ne bi moèl da vi pomognam,

koga i samite toa go odbivate. Gospod neka vi e

na pomo{!

Soslu{uvaweto e zavr{eno. Do sudeweto,

va{eto dvièwe }e bide ograni~eno. Glavno }e

368

ostanete vo komandata, a pri va{ite izleguva-

wa }e ve sledat dvajca àndarmi... Tatko ostana miren, pribran. Prv pat vo

ìvotot smrtta mu be{e blizu. Re~isi pred o~i. Se sozede. Treba{e da ostane prostum. Na vratata go ~ekaa dvajca àndarmi.

Ottoga{, ìvotot na Balkanot kako da mu stanuva{e, i nemu i na semejstvoto, krienka so smrtta, vo toj proklet balkanski lavirint od koj kako da bea osudeni ve~no da go baraat izlezot...

369

LI

Tatkovata nova sredba so komandantot Eduar Mortje, treba{e da bide presudna za ne-goviot ìvot. Re~isi cela no} komandantot se obiduval da go uveri poru~nikot Delì vo Tat-kovata nevinost. Obajcata bile uporni vo spro-tivstavenite dokaùvawa. Poru~nikot bil neu-moliv. Postojano go pokaùval krunskiot argu-ment, odnosno denuncijacijata protiv Tatko, dobiena po konspirativen pat.

Po nastanite kaj seloto Zrvaska, koman-dantot Mortje mnogu malku veruva{e ili vo-op{to ne veruva{e vo arbitrarnite denuncija-cii na kodo{ite koi ovde se mnoèa kako pe-~urki po do`d. Toj tvrde{e deka Tatko sigurno e `rtva na edna od takvite denuncijacii, ve-rojatno predizvikana od zavist poradi nego-voto napreduvawe vo francuskata komanda.

Komandantot se obiduva{e da mu gi pre-do~i na poru~nikot slu~aite od Zrvaska, koga bliski kodo{ele bliski, rodot rod, naj~esto poradi neras~istena hasma, zavist i u{te {to li ne...

Poru~nikot Delì, zadolèn za bezbedno-sta vo distriktot Pogradec, no imaj}i i svoi kanali na komunikacija so Vtoroto biro koi ne mu bile dostapni na negoviot pretpostaven ko-

370

mandant, ima{e svoi informacii i svoe misle-we za nastanite vo Zrvaska. Toj procenuva{e, potpren vrz izve{taite od tajnite slu`bi, deka postapkata na komandantot Mortje da se pre-smeta so doma{nite potkaùva~i im nanela po-ve}e {teta otkolku korist na bezbednosnite i na razuznava~kite slu`bi, pa duri i na ugledot na zemjata. Postoele i tvrdewa deka komandan-

tot Mortje ne bil imun na „mikrobot na alba-nofilstvoto kako i drugite francuski ofice-ri. Se tvrdelo deka korista od eksperimentot kaj Zrvaska bila fiktivna, kvaziintelektualna i kvazifilantropska, a {tetata konkretna.

Komandantot Mortje se obiduva{e, so si-lata na svojot avtoritet, na svoite argumenti, da go razuveri poru~nikot Delì da bide po-praveden vo istragata kon Tatko. Mu vele{e da vnimava da ne zeme na du{a eden mlad ìvot koj ne prestanuva{e da dava dokazi za svojata pri-vrzanost kon Francija. Poru~nikot Delì osta-nuva{e nepopustliv. A vo eden moment i kate-gori~no re~e:

‡ Voeniot sud si e voen sud. Od nas se bara da gi pokaème vinovnicite. Treba da povedeme objektivna istraga. [to i da preneseme, kazna-ta }e bide neizbe`na i za na{iot sorabotnik.

‡ Da ne gledame fatalisti~ki na raboti-te, poru~niku. Nie ovde odlu~uvame za sudbi-nata na ovie lu|e, no i za na{ata. Nie ne sme pred koj i da e sud. Pretstojat burni i neizves-ni nastani. Mora da se procenat site na{i ot-stapki. Mo`no e da sme i `rtvi na pogolema provokacija. Ovde se vkrsteni mnogu interesi,

371

ne samo na sojuznicite i na na{ite protivnici, pa zatoa i gradot e vistinsko gnezdo na kodo{i.

Poru~nikot Delì ne gi komentira{e ovie zborovi na svojot pretpostaven. Uporno gleda-{e vo dosieto pred sebe. Ne saka{e da bide za-veden od ideite na komandantot Mortje koi mu bea dobro poznati, a posebno negovoto albano-filstvo.

Komandantot Mortje dobro go zabeleà toa i prodolì:

‡ I da re~eme deka zgre{il ovoj mlad ~ovek, na{ dokaàn prijatel i sorabotnik. Da re~eme deka i se videl i zdruìl so esadistite, vo {to jas apsolutno ne veruvam, treba da mu se dade {ansa da go dokaè sprotivnoto. A, za toa, ovaa vojna, dodeka sme nie ovde, }e donese sigurno pove}e priliki.

Poru~nikot Delì uporno gleda{e vrz dosieto. Se pokaùva{e nepopustliv. Ja sle-de{e mislata na komandantot, no saka{e da go ubedi vo sprotivnoto:

‡ Nie, komandante, sme pripadnici na edna golema armija, so slavno minato i so tradicii, koja mora da gi po~ituva svoite principi i institucii, bez ogled na toa vo kakvi vremiwa dejstvuvame i so koi narodi se sudirame.

‡ Nie sme, poru~niku, pred zaminuvawe. Za vreme od tri godini, nie ne vidovme ni{to lo{o od ovoj narod a nitu tie od nas. Ovie lu|e gi pridobija duri i na{ite simpatii. Kapeta-not @ak Burkar }e pi{uva kniga za da ja kaè vistinata za ovoj narod. Tie ni bea i verni so-

372

borci vo najte{kite borbi. Da ne go rasipeme toa {to go sozdadovme so tekot na godinite.

‡ Vinata si e vina, komandante moj. Taa mora i da se dokaè. Nie na ovoj narod mu gi otkrivme instituciite na pravdata. Tie treba da bidat nivni za{titnici, no, ako gre{at, treba i da odgovaraat za toa.

‡ No da se razbereme, poru~niku, vinovni se, pred s#, dojdenite esadisti, osobeno ofice-rot, a ne lu|eto so koi se sostanale tie.

‡ Ar{inot na pravdata mora da bide ist za site! ‡ insistira{e poru~nikot.

‡ Da ne se slu~i poradi nejasnite pravni motivi, da ja zaboravime su{tinskata cel. Da ne ja prifa}ame gubitni~kata karta. Nie sme ovde pred raspletot na Golemata vojna.

‡ Vie, po~ituvan komandante, premnogu ste upateni na golemata cel pa gi zaboravate etapite za nejzinoto postignuvawe.

Komandantot Mortje prodolì vo istiot duh:

‡ Ova naselenie, poru~niku, koe se obidu-vame da go razbereme, del od nego da spitomime, da mu go vratime zagubenoto vreme, da go oslo-bodime od srednovekovnoto varvarstvo, da go kreneme na noze vo vremeto koga toa ja otkriva slobodata, moème mnogu lesno da go zagubime. Moè da propadne siot na{ vloèn moralen i politi~ki kapital.

Na{iot mlad sorabotnik, dokaàn prija-tel, kogo nie sakame da go obvinime, da go osu-dime a, verojatno, i da go likvidirame i koj e moèbi `rtva na odnapred presmetana denunci-

373

jacija e, vsu{nost, simbolot na mladiot ~ovek na ovoj narod komu nie sakame da mu go po-kaème patot kon Evropa.

Poru~nikot Delì vnimatelno go slu{a-{e iskrenoto i sugestivno iskaùvawe na ko-mandantot Mortje. Se gube{e negovata doto-ga{na samouverenost i kategori~nost. Zapo~na, barem vo tie migovi, da preovladuva i kaj nego logikata na realnite argumenti. Komandantot Mortje go po~uvstvuva dvoumeweto kaj poru~ni-kot. Go iskoristi toa i prodolì:

‡ Poru~niku moj, zar ne gledate deka ovie lu|e po malku se i kako deca. Lesno se dobiva nivnata doverba, no u{te polesno se gubi.

‡ Dobro, dobro, komandante. Ama nie ne sme tuka vo nekoja vospituva~ka i civilizator-ska misija...

‡ No ne zaboravajte, poru~niku, deka voj-nata, Golemata vojna zavr{i. Proglaseno e pri-mirje. No, kako {to znaete i samiot, ovde pro-dolùvaat malite bitki na Balkancite za pre-vlast edni nad drugi. Bitkite za novi granici...

‡ Zar nie }e se me{ame i vo ovie bitki? Instrukciite koi gi dobivame od na{ite nad-le`ni vlasti vo Pariz se mnogu jasni. Se znae deka }e se povle~eme od ovie teritorii i se znae koi vojski }e dojdat na na{e mesto.

‡ No, kolku {to mi e mene poznato, poru~-niku, s# u{te nema utvrdeni datumi za na{eto povlekuvawe. Vistina e deka ima silni priti-soci na granicite, i toa ne od v~era, da nasta-pat gr~kite i srpskite vojski. Zar ne gledate deka nie, so osudata na na{iot mlad sorabotnik

374

i na drugi nevini lu|e, }e navlezeme vo novi bitki.

‡ Nie ne sme vojska koja komanduva so tekot na vojnata, tuku vojska koja ja komandu-vaat na{ite voeni, politi~ki i diplomatski centri ‡ be{e uporen Delì.

Komandantot Mortje ne moè{e da go raz-uveri poru~nikot Delì da ja prekine istra-gata protiv Tatko i protiv navodnite sou~es-nici vo zagovorot so oficerite na esadistite.

Be{e jasno, od nepopustlivosta na Delì,

deka toj ve}e ispratil del od dosieto za „zago-

vorot“ vo Komandata vo Solun. Se o~ekuva{e da go isprati i drugiot del, vo koj treba{e da se najdat i dokazite za obvinuvaweto na Tatko. Ima{e mal prostor za manevrirawe. Komandan-tot Mortje mora{e, vo toj mig da ja prifati

istragata „za vinata“ na Tatko. Neizvesnosta prodolùva{e. Ostana da se

~eka na odlukata na voeniot sud vo Solun...

375

LII

Nastapija ma~ni i neizvesni denovi vo ìvotot na Tatko i na celoto semejstvo.

Poru~nikot Delì go isprati dosieto na

Tatko vo Solun, no i podaleku. Za slu~ajot,

svoe mislewe upati i komandantot Mortje.

Tatko, spored odlukata na komandantot,

ostana vo „pritvor“, no i ponatamu si ja rabo-

te{e svojata rabota. Na po~etokot, pridruù-

van od dvajca àndarmi, a podocna i sam, re-

dovno ode{e vo svojot dom, pove}e za da gi smi-

ruva svoite najbliski, otkolku sebesi. Samo no-

}ite mora{e da gi minuva vo komandata. Vreme-

to, naj~esto go minuva{e vo ~itawe francuski

knigi, od praven karakter, posebno francuskite

zakoni, no i drugi knigi koi mu gi davaa fran-

cuskite oficeri. Prodolùva{e, niz ~itaweto

da go usovr{uva francuskiot jazik ostanuvaj}i

vo kontakt so francuskite oficeri, koga nai-

duva{e na nepoznati zborovi i na te{ko raz-

birlivi tekstovi. Celiot den, kako i pogole-

miot del od no}ta, go minuva{e vo ~itawe.

Sekoe utro, negoviot pomlad brat mu nose{e

presno mleko i jadewe, podgotveno od baba. Ne

oti ima{e potreba od toa jadewe, no taka baba

ja odrùva{e vrskata so svojot sin.

376

Tatko postojano se sre}ava{e so koman-dantot Mortje. Nekoga{ duri i pove}epati vo

tekot na denot. Tatko, iako „vo pritvor“, pro-dolùva{e da raboti na s# pove}e novi pred-meti koi komandantot Mortje ne prestanuva{e da mu gi dava. Na takov na~in, Mortje ne samo {to go odrùva{e moralot na Tatko tuku ja odrùva{e i golemata doverba kon nego. Duri i go izvestuva{e za dobienite telegrami vo vrska so nastanite koi se navestuvaa vo okupiranata teritorija.

Se o~ekuva{e, od den na den, izve{tajot od voeniot sud vo Solun, vo vrska so isprateniot istraèn materijal na poru~nikot Delì. Go-lemiot pritisok {to go izvr{i komandantot Mortje vrz islednikot, dava{e nade` za nekakov povolen ishod za Tatko. Neizvesnosta prodol-ùva{e...

I pokraj s#, komandantot Mortje i Tatko ne otstapija od dogovorot da se organizira na masoven miting, osuda na esadistite, kako edin-

stveni vinovnici za „komplotot“ vo Pogradec i vo Kor~a i pokraj toa {to poru~nikot Delì, uporno i tvrdoglavo ja be{e naso~il istragata kon navodnite sou~esnici koi, vsu{nost, osta-nuvaa neotkrieni i nepoznati. Poru~nikot Del-

ì, so svoite kodo{ki vrski, gi be{e „na{ol“ vinovnicite zatvoraj}i desetina nevini selani koi nitu bea ~ule nitu bea videle esadisti. Delì si go stori svoeto, a vremeto na sudniot ~as nabliùva{e...

Tatko, pomognat od dedo, od gradskite prvenci i od {irokiot krug semejni prijateli,

377

ne go o~ekuva{e so skrsteni race verdiktot od Solun koj moè{e da mu donese duri i smrtna presuda.

Edno majsko utro, vo 1919 godina, Tatko ~ukna na vratata od kabinetot na komandantot Mortje. Toa retko go prave{e vo posledno vre-me. Ne{to go zadrùva{e. Obi~no, komandantot naminuva{e vo negovata rabotna prostorija.

Komandantot Mortje zabeleà, od izrazot na liceto na Tatko, deka ima{e ne{to zna~ajno da mu kaè.

‡ Kakvo dobro ve nosi tolku rano kaj mene? ‡ Ne znam, komandante, dali e za dobro ili

zlo. Znam samo deka vremeto brzo izminuva. Doznav deka poru~nikot Delì uspeal ubavo

„da go naveze“ moeto dosie. ‡ Ne griète se, ‡ vedna{ go uspokoi ko-

mandantot ‡ I jas isprativ svoe mislewe, makar {to sudot ne e dolèn da gi zeme predvid moite argumenti. No im pi{av i na nekoi moi pretpostaveni i prijateli vo Ministerstvoto za vojna vo Pariz. Nade`ta ne e zagubena.

Tatko, ohrabren od ovie zborovi, re~e: ‡ Jas sno{ti dolgo ostanav vo konakot, so

tatko mi i negovi bliski prijateli. Site vi ja potvrduvaat lojalnosta. Za drugo, ne stanuva zbor. Se obvrzaa samite da se presmetaat so esa-distite, vo duhot na na{iot dogovor. Site svo-jata nade` ja temelat samo vrz verbata vo fran-cuskata vojska, bez ogled na toa {to }e se slu~i. A i nemaat drug izbor. No, vo isto vreme, stra-vuvaat i od probivot na srpskite vojski koi bdeat zad granicata i, odvreme navreme, upa|aat

378

na na{ata teritorija. Vie toa podobro go znaete. Nekolku pati im se sprotivstavivte.

‡ Vi blagodaram, na site, na golemata do-

verba, ‡ zadovolno re~e komandantot.

Golemata vojna zavr{i vo severniot del na

Evropa. I primirjeto e objaveno. Ama ovde za-

po~nuva golemata vojna za vlijanija. Se o~ekuva

va{ata zemja da bide edna od nejzinite najgo-

lemi `rtvi. Zatoa, vpro~em, i kodo{ite se raz-

dvièni. Site ja merkaat va{ata zemja, se got-

vat da otse~at delovi od nea, otkako }e zami-

neme nie. Vie dobro znaete deka i dosega ima{e

pove}e obidi od na{i sojuznici, va{i sosedi,

da go zazemat na{eto mesto, u{te pred da zami-

neme. No tie se energi~no odbivani.

‡ Za da ne stoime so skrsteni race ‡ pro-

dolì Tatko, ‡ nie se dogovorivme da organizi-

rame, vo Podgorje, masoven miting, so okolu tri

iljadi pretstavnici od celata zona pod va{a

komanda, no i od podaleku.

Na mitingot }e vi ja iskaème na{ata ver-

nost i privrzanost, a }e gi osudime esadistite

javno i masovno. ]e pokaème jasno so kogo sme,

no, se razbira, i protiv kogo. ]e ispratime te-

legrami do pretsedatelot na Republika Francija

i do pretstavnicite na na{ata zemja na Mirov-

nata konferencija vo Pariz.

Komandantot Mortje slu{a{e so golemo

vnimanie. Idejata ne samo {to mu se dopadna

tuku niz nea ja po~uvstvuva vernosta i privr-

zanosta na ovie lu|e kon negovata misija. Zado-

volno re~e:

379

‡ Idejata vi e dobra, no ne e sigurno deka }e moè i da ja realizirate, vo ovie nemirni vremiwa.

‡ Sigurno }e uspeeme, ‡ samouvereno odgo-vori Tatko. ‡ Re~isi site tri iljada du{i se soglasni da dojdat na mitingot vo Podgorje. Ostanuva i nie da se podgotvime.

Komandantot Mortje, zadovolen od ona {to go slu{a{e, re~e:

‡ Vakvoto izrazuvawe na lojalnost so na-{ata misija moè da bide od golemo zna~ewe, ne samo za pozitivnata razvrska na sudskiot proces vo Solun tuku duri i za va{ata idnina. ]e storime s# {to }e bide vo na{a mo} sobirot da bide uspe{en no, se razbira, ostanuvaj}i na-strana, za da ne bideme zloupotrebeni od tu|ite agenturi. A sega da pobrzame. Nemame mnogu vreme.

Obajcata stanaa, srde~no se pozdravija i sekoj si zamina po svojot pat...

Tatko, brzo, bez àndarmite, stigna vo ko-nakot. Tuka be{e poìvo od koga bilo. Grad-skite prvenci na ~elo so dedo, i mnogu drugi poznati i nepoznati, go o~ekuvaa Tatkoviot aber. Kone~no be{e donesena odluka sobirot da se odrì na 7 maj 1919 godina, kaj Podgorje. Se raz-dviìja site prisutni, vo tajni misii, na site strani vo Zemjata na Ezerata.

Komandantot Mortje veruva{e vo uspehot na mitingot, no na momenti be{e i skepti~en.

Osamna i denot na mitingot. Toa utro, komandantot, od svojot dom, zaedno

so Atina, gi nabquduva{e povorkite lu|e kako,

380

so transparenti, so znamiwa, francuski i alban-ski, se dviàt kon Podgorje. Moè{e da zabe-leì i tekstovi na francuski jazik, na tran-

sparentite: Vive la France! Vive le comandant

Mortier!

Komandantot be{e iznenaden. Ja pogledna Atina. Nejziniot blag pogled mu kaùva{e deka i nea ja be{e oblealo zadovolstvo od napisite na transparentite.

Komandantot Mortje za mig go obzede po-bedni~ko ~uvstvo vo Malata vojna vo koja be{e veren sledbenik na generalite Saraj i Dekuan, na krajot od Golemata vojna...

381

LIII

Mitingot vo Podgorje ima{e silen odek vo Zemjata na Ezerata. Toa be{e silen povik na solidarnost so francuskoto voeno i civiliza-cisko prisustvo vo izminatite godini, no i o~aj-ni~ki krik za odbrana na zemjata i na lu|eto, vo toa isto vreme koga se o~ekuva{e zaminuvaweto na francuskata vojska. No Malata vojna, koja{to re~isi o~ajni~ki i osamen ja vode{e komandan-tot Mortje, poddr`an od nekolku bliski ofi-ceri vo Pogradec i vo Kor~a, osobeno od nej-ziniot komandant Rejnar Lespinas, vo Zemjata na Ezerata se soo~uva{e so novi neizvesni i tragi~ni isku{enija. No nade`ta, sepak, nikoj ne mo`e{e da ja uni{ti.

Vesta za golemiot senaroden sobir vo Pod-gorje se ra{iri so golema brzina, na site strani. Stignuvaa i mnogu glasovi do centrite na so-juzni~kite vojski, na Balkanot i vo Evropa. Pov-torno bea zbuneti vo analiti~kite slu`bi vo

Ke d’orse i vo Ministerstvoto za vojna. [e-mite za povlekuvaweto na francuskite vojski od Kor~a i od Pogradec, kako i nivnata zamena so gr~ki i srpski vojski, bea podgotveni. Se ~e-ka{e na pogodniot mig za da zapo~ne nivnata rea-lizacija. Zar }e se najde povtorno nekoj nepo-

pravliv „albanofil“, koj }e se zalaga i }e ja

382

dokaùva nevozmo`nata teza za zadrùvawe na francuskata vojska na ovie podra~ja i po mi-rovnite pregovori vo Pariz?

Povtorno li nekoj nasladnik na genera-lite Saraj i Dekuan }e ja prodolì starata igra na nervi i u{te edna{ }e gi razgnevi gr~kite i srpskite sojuznici koi go o~ekuvaa stariot voen plen, ve}e edna{ dobien za vreme na balkan-skite vojni? Ne moè{e, vo nitu edna varijanta,

nekoj da zamisli vo Ke d’orse ili vo Minister-stvoto za vojna deka nekoj od ovie proalbanski oficeri }e go izvestat mesnoto naselenie za nivnoto povlekuvaweto i so toa da povikaat na bunt. Ova ne vleguva{e duri i vo najsmelite pretpostavki i hipotezi na francuskite diplo-matski i voeni vlasti. No tokmu toa be{e na pat i da se slu~i...

Vo me|uvreme, poseben i o~ekuvan nastan vo Pogradec i vo Zemjata na Ezerata be{e pri-stignuvaweto na presudata od voeniot sud za proesadistite i za Tatko.

Voeniot sud vo Solun, najverojatno spored instrukciite dobieni vo Pariz, osobeno po mi-tingot vo Podgorje, se proglasi za nenadleèn da re{ava za ispratenite predmeti. Tie bea vrateni vo Pogradec, zaedno so tri~lena komi-sija koja trebe{e, kone~no, so lokalnite sudski vlasti (poru~nikot Delì, kako obvinitel, a komandantot Mortje kako sudija) da gi razgleda u{te edna{ predmetite i da donese kone~na presuda.

Treba{e da se sostavi novo obvinenie i da

se donese presuda spored koja i „volkot“ (kape-

383

tanot Delì) da bide sit a i „ovcite“ (nevi-nite proesadisti ) da bidat na broj!

Tatko be{e osuden so simboli~na kazna, dvomese~na internacija vo bliskata Kor~a, po-

radi „naru{uvawe na redot i mirot vo gradot“, a za istiot delikt uslovno bea osudeni i deset-

minata nevini selani. So toa „kodo{kata“ i sudskata farsa be{e zavr{ena, no taa moè{e lesno da ima tragi~ni posledici za la`no obvi-netite, za naselenieto, no i za francuskata armija, dokolku ne ostane{e dokraj buden spa-suva~kiot poriv na komandantot Mortje.

Ne pomina ni eden mesec a komandantot Mortje go oslobodi Tatko od kaznata. Mu doz-voli da se vrati od Kor~a i da prodolì da gi vr{i starite raboti vo Komandata. Taka Tatko ostana eden mesec doma, slobodno da razmislu-va: koj pat da fati, kon zapad ili kon istok?

Prodolùva{e da se sre}ava so komandan-tot Mortje vo francuskata komanda. Vr{e{e nekoi administrativni raboti, preveduva{e, no mislite go vodea po drug pat.

Vo vreme na vojna, pobrzo se zree, no i se

staree. Tatko toa najdobro go ~uvstvuva{e. A i

semejnite griì, kako na najstar sin, brzo mu

padnaa vrz ple}i. Be{e vreme koga treba{e da

prezeme presudni ~ekori za svojata idnina. So

francuskite oficeri, posebno so komandantot

Mortje, kako da mina niz eden mal univerzitet.

Zdobienite znaewa mora{e da gi potvrduva vo

ìvotot, vo ova vreme na vojna. ûvstvuva{e

deka edinstveniot izlez mu be{e vo u~eweto, vo

knigite. Komandantot Mortje mu predlaga{e da

384

zamine da se {koluva vo Francija, se razbira,

otkako }e zavr{i vojnata i za niv. Mu vetuva{e

deka }e se zaloì da dobie stipendija. No toa

zna~e{e Tatko i ponatamu da ostane vo Koman-

data od koja, vo sebe, s# pove}e se oddale~uva{e.

Ne saka{e i tolku da se privrze za francuskata

vojska. A i koga bi ostanal vo francuskata

administracija, hasmata povtorno bi moèla da

se pojavi. Saka{e samo da izbega nekade, da se

trgne ottuka. Za ova postojano mu se doveruva{e

na komandantot koj mu vele{e deka e sekoga{

najdobro da se zamine vo vistinskiot mig. A za

Tatko podobar mig i ne moè{e da ima od zami-

nuvaweto na Francuzite.

Vo eden razgovor komandantot mu re~e:

‡ Odlu~ete sami: dali }e ostanete ovde

ili }e zaminete vedna{ nekade, ili toa }e go

storite podocna, so nas, vo Francija. No nie

sme, sepak, vojnici. Vo na{ata profesija ima

strogi pravila i zakoni. Treba dobro da raz-

mislite. Vam vi ostanuva da odlu~ite.

Tatko, vo migot, ni{to ne re~e. Be{e toa

vreme koga se dvoume{e koja e vistinskata

odluka.

‡ Francija sekoga{, za vas, }e ostane otvo-

rena zemja, ‡ prodolì komandantot. ‡ Vie toa

go zasluìvte, a nie im ostanuvame verni na

vistinskite prijatelstva. Za va{ata rabota, i po-

kraj izmisleniot incident so esadistite i ba-

nalnoto sudewe, postojat mnogu pozitivni ocen-

ki. Ja razbiram va{ata potreba da zaminete od

zemjata.

385

Tatko mu be{e kaàl na komandantot Mortje za svojot vujko Fethi-bej Okijar koj bil odamna zaminat, so semejstvoto, od Makedonija vo Turcija i koj be{e stanal eden od najbli-skite sorabotnici na Ataturk. Tatkoviot vujko, u{te vo vremeto na Otomanskata imperija bil voen pratenik na Turcija vo Pariz i se sosta-nuval so @an @ores, Pjer Loti i so drugi. Se}avaj}i se na ovie razgovori, komandantot Mortje mu re~e:

‡ Ako ne zaminete kon Zapad, jas bi ve sovetuval da zaminete na Istok, vo Istanbul. Tamu se razminuvaat Azija i Evropa. I tamu bi moèle da gi izu~uvate i isto~noto i evrop-skoto pravo. No, zasega, moèbi e najbitno, ednostavno, da is~eznete odovde, za eden period.

Tatko be{e voodu{even od bliskiot i re-~isi roditelski odnos i od sovetot na koman-dantot, osobeno vo ovie presudni migovi od ne-goviot ìvot. Ne moè{e vedna{ da najde vi-stinski zborovi na blagodarnost. Komandantot Mortje go po~uvstvuva toa i prodolì:

‡ Jas ne znam dali vo ìvotot povtorno }e se sretneme. Jas sum vojnik. Za moeto dvièwe vo ìvotot, odlu~uvaat drugi vojnici. Jas se po-vrzav zasekoga{ so va{ata zemja. Mojata Atina, ~edo na ovaa zemja }e me sledi na moite novi pati{ta, moèbi na{ite kolonii vo Afrika ili vo Azija.

Ovie zborovi, mu vleaja na Tatko silna nade` vo du{ata i hrabrost vo srceto. Be{e sre}en {to ìvotot mu go dari prijatelstvoto so komandantot Mortje.

386

Tie, vo me|uvreme, se razdelija i nikoga{ pove}e ne se vidoa...

Kaj Tatko zasekoga{ }e ostane spomenot za golemiot Mortje. I taka toj, podocna, toj spo-men }e mu go ostavi, kako skrieno nasledstvo, na svojot sin, naratorot na ovaa kniga...

387

LIV

Vo denovite {to sledea, Tatko prodolì da ìvee so golemata dilema, koj pat da go fati! Formalno, toj ja izdrùva{e kaznata: mu preostanuva{e u{te eden mesec internacija vo bliskata Kor~a i, kone~no, }e bide ~ist pred francuskite zakoni, makar {to, za vrhovniot avtoritet na zonata komandantot Mortje, toj be{e apsolutno sloboden i duri moè{e da prodolì da raboti vo francuskata admini-stracija. Sepak, evropskata destinacija ‡ da zamine so francuskite vojski, na ~elo so ko-mandantot Mortje vo Francija, za Tatko be{e privremeno zatvorena i uslovena. Ostanuva{e otvorena isto~nata destinacija, kako najbrz pat kon spasot. Znae{e dobro deka ako go izbe-re ovoj pat, }e gi ostvari iluziite na svojata majka, a }e dojde vo sudir so planovite na svojot tatko koj be{e za vekuvawe kraj bregot na Eze-roto, kako krajna tatkovina.

Dodeka ~ekore{e zamislen kraj Ezeroto, pred bliskiot zalez na sonceto, poradi koj negoviot tatko ostana zasekoga{ nemo}en da is~ekori kon Istok, ne prestanuva{e da go obzema mislata za predlogot na komandantot Mortje da zamine, kade bilo ‡ na Istok ili na Zapad, dodeka ne se smirat silnite branovi na

388

istorijata vo Zemjata na Ezerata, koi gi donese Golemata vojna.

Planot be{e skovan vo nego u{te pred da

im go soop{ti na svoite roditeli. No tie, po-

sebno negovata majka, dobro ja ~itaa linijata na

patot koja zapo~na da se ocrtuva na {irokoto

~elo na nivniot sin.

I dedo i baba znaeja deka Tatko mora da

zamine. Ne samo zatoa {to formalno s# u{te

be{e pod kazna, no i zatoa {to hasmata moè{e

povtorno da go zeme na ni{an. Koga }e go videa

du{manite ìv i zdrav, povtorno vraten kaj

Francuzite, }e zapo~ne{e da se plete nova mre-

à na zagovor okolu nego za povtorno da mu se

frli vrz glavata...

Tatko stigna kaj dedo, kako i vo drugi pri-

godi, na samiot zalez na sonceto. Gletkata ni-

koga{ ne bila poubava, poveli~estvena. Po-

slednite son~evi zraci pa|aa vrz Ezeroto, kako

~udesen do`d so sino-crvenikava svetlina. ô-

vekovoto postoewe se izvi{uvalo do ve~nosta

na migot, koga se gubat site ogradi i pre~ki,

koga ~ovekot stanuva del od zalezot, vo let kon

neboto, otade site granici...

‡ Tatko, jas kone~no zaminuvam, nema drugo

~are!

‡ Zar navistina, sinko, nema drugo ~are?

‡ Nema, navistina nema, ‡ otse~no odgo-

vori Tatko. ‡ Najte{ko }e mi bide da ve osta-

vam tebe i majka, no ne za dolgo!

‡ [to veli komandantot Mortje za tvojata

odluka?

389

‡ I toj, tatko, smeta deka bi bilo dobro, izvesno vreme, da me nema.

‡ Zar taka veli? Ima li posebni pri~ini za toa? ‡ zagrièno zapo~na da pra{uva dedo.

‡ Komandantot Mortje, tatko, smeta deka najdocna za edna godina, sigurno }e zamine so svojata vojska. Veli deka e podobro da zaminam pa da se vratam posilen, otkolku da ostanam vo neizvesnost.

‡ Umno, umno razmisluva komandantot. ô-ve~no, tatkovski. Kako mene. Nebare e del od na{eto semejstvo. Se gleda deka ima golemo srce. So sovetot {to ti go dal, ne te spasuva samo tebe tuku i site nas.

Poglednuvaj}i vo poslednite zraci na son-~eviot zalez, dedo go svrte pogledot kon Tatko i mu re~e:

‡ Gledaj, sinko kolku ~udesno zao|a son-ceto! No povtorno se vra}a. Taka e i so na{ata nade`. Raspnata e pome|u zaminuvaweto i vra-}aweto. Zamini, sinko, ako e taka re~eno. I ...

Dedo ne moè{e da ja zavr{i mislata. Obzemen od taga, ne moè{e da go izgovori posledniot zbor: vrati se.

Spodeluvaj}i ja tagata, Tatko ni{to ne re~e. Dedo, sozemaj}i se, prodolì:

‡ A kaj te vodi umot, sinko? ‡ Francuzite bi sakale da me vidat na

Zapad, tamu da go izu~uvam pravoto. Za da zami-nam so niv treba da po~ekam. Ama mene umot ne me vle~e tamu, a ne mi e i do ~ekawe!

‡ Sinko, zamini tamu od kade {to vra}a-weto }e ti bide polesno.

390

‡ Zar moè tatko, toa da se znae odnapred? ‡ Nie, sinko, vo ìvotot, sme na pati{-

tata bo`ji. No i od nas zavisi dali }e go najdeme vistinskiot pat.

‡ ]e zaminam, tatko, denovive, prvin so brod kon Italija a, ako me posluì sre}ata, }e prodolàm kon Turcija. ]e baram brod za Izmir.

‡ Vo Izmir, sinko, ìvee eden od tvoite vujkovci. Toj e tamu odamna i ve}e e poznat advokat. Drugiot vujko ìvee vo Iskidar. Vo Istanbul e i tvojot tret vujko, Fethi-bej Oki-jar, blizok prijatel na Ataturk i negov sora-botnik vo golemite bitki za nova Turcija.

Tatko dobro gi znae{e ovie raboti od ka-ùvawata na svojata majka. Sega, za prv pat, gi slu{a{e i od dedo i se po~uvstvuva ohrabren. So vnimanie prodolì da go slu{a dedovoto zboruvawe:

‡ Ataturk, sinko, spasi s# {to moè{e da spasi od carstvoto. I sega ja svrtuva zemjata kon Evropa. Taka, moèbi, eden den, preku Stambol, }e vtasa{ i do tvoite francuski prijateli vo Pariz.

‡ Ubavo razmisluva{, tatko. No {to }e stane so vra}aweto, so site vas?

‡ @ivite, sinko, sekoga{ nao|aat ~are! Pojdi sega i vidi se so majka ti. Ne $

kaùvaj za tvoite planovi. Nitu za Italija, nitu za Izmir, nitu za Stambol! Da ne i pre-pukne srceto od pregolema radost, no i od po-stojanata taga.

391

A koga }e stigne{ vo Turcija, samo prati aber oti si `iv i zdrav. A jas, sinko, dotoga{ }e ja podgotvuvam krotko majka ti za da ja pri-fati i sudbinata i tvoeto zaminuvawe...

Tatko ni{to ne re~e. Mu se frli vo pre-gratka na dedo. Seti kako, na obrazite, nego-vite solzi se me{aat so dedovite. Gor~liviot vkus na tie solzi gi ponese zasekoga{ so sebe...

392

LV

Krajot na Golemata vojna be{e objaven so

primirjeto od 11 noemvri 1918 godina. Na fron-

tovite vo Evropa i na Balkanot prodolùvaa

samo sporadi~ni borbi. Evropa vleguva{e vo

nova era, so novi granici i so nadeì deka mi-

rot }e trae. Na Balkanot s# u{te ne bea zavr{eni

malite bitki za teritorii, za vlijanija i za

granici, pod avtoritetot na golemite sili. Po-

sebna be{e istorijata na prisustvoto na pre-

ostanatiot del od francuskata armija vo Alba-

nija, vo o~ekuvawe na kone~niot epilog na Mi-

rovnata konferencija vo Pariz. No prestanu-

va{e i vojnata na nervi pome|u francuskite ofi-

ceri vo Ke d’orse i Ministerstvoto za vojna.

Komandantot Mortje prodolùva{e i na-

tamu da ja osmisluva i da ja privr{uva malata

vojna vo Pogradec ostanuvaj}i im veren na svoite

prethodnici, generalite Moris Saraj i Anri

Dekuan. Nivnata akcija nikoga{ ne bila zaedno

dogovarana i osmisluvana, tuku be{e samo lo-

gi~na reakcija na nastanite so koi se soo~uvaa

tie na ovoj del od Balkanot, osobeno otkako

Grcija pomina na stranata na sojuznicite i

saka{e da ja povrati okupiranata Kor~a, a

Srbija, okupiraniot Pogradec.

393

I pokraj bitnata uloga {to ja odigra generalot Saraj vo strategiskata evolucija na borbite na Isto~nata armija, vo ostvaruvaweto na kone~nata pobeda na sojuznicite, negovata misija na Balkanot ne be{e zavr{ena. Iako toj be{e zamenet so generalot Gijoma, a potoa i so

generalot Fran{e D’Epere, toj $ ostana veren dokraj na svojata Mala nepriznata vojna i sojuz-nik na Republika Kor~a, kako i na osvojuva-weto na Pogradec. Negovoto proalbanstvo, voe-nite istori~ari go smetaa za crna damka vo ka-rierata na herojot od Verdun.

Moris Saraj, vo svoite iskazi, ne se sne-biva{e da istakne deka postoeweto na naciite naj~esto po~iva vrz nekoja laga. [to pogolema nacija, vele{e toj, pogolema laga. Naj~esto, tvorcite i voda~ite na naciite taa laga ja na-rekuvaa ideal. Generalot ne propu{ta{e da ka`e deka go prinuduvaat vojnikot da gine za vakvi ideali. No, vo sredbite so smrtta, ideali-te naj~esto is~eznuvaa kako meuri od sapunica...

Moris Saraj ima{e drugi ideali, drugi misli so koi se realizira{e negovata Mala vojna vo koja toj saka{e da go razbere ~ovekot, `rtva na vojnata. Po~uvstvuva moralna uteha i zadovolstvo koga zapo~na da ja pi{uva knigata Moeto komanduvawe na Istok. Sega, bojnoto pole mu go zameni belata hartija, a me~ot, pe-roto. Ne be{e lesno i na ova bojno pole, pred istorijata da ja ka`e svojata vistina.

Koga od site pariski kambani se objavu-va{e krajot na vojnata, generalot Saraj go pi-{uva{e zaklu~noto poglavje na svojata kniga.

394

Najposle, ima{e nekakvo pobedni~ko ~uvstvo vo zapi{anata vistina na belata hartija.

Tie denovi, generalot Saraj be{e povikan

od svoite soborci od bitkata kaj Marna, pobed-

nicite na Verdun, kako i od svoite vojnici od

Isto~nata armija, so nekolkumina preìveani

vojnici od bitkata kaj Pogradec, da ja minat

zaedno Triumfalnata porta, na paradata vo Pa-

riz, na 14 juli 1919 godina, na proslavata na

nacionalniot praznik, za prv pat po pobedata.

@or` Klemanso, poznat po prekarot Tiga-

rot, komu mu pripadna ~esta da bide na ~elo na

svojata zemja, vo znak na blagodarnost, vo imeto

na nacijata, im napi{a na ~elnikot na armijata

mar{alot Peten i na negovite vojnici:

„Koj od vas go doìveal ovoj den, vistin-

ski ìveel!“

Slu{aj}i go ovoj pateti~en slogan koj e~e-

{e na site strani, generalot Saraj pomisluva-

{e na iljadnicite vojnici koi ne go doìveaja

veteniot den na Tigarot Klemanso. Ovie migo-

vi na ekstaza vo koja bea, so sovr{ena ve{tina,

presmetani site rituali na pobedata, na gene-

ralot Saraj mu prilegaa na `rtvenite praznici.

Generalot Saraj moè{e da ima sosema po-

inakva, pozna~ajna i povidliva pozicija na pa-

radata, no toj ja izbra anonimnosta. Ne zastana

ni na sve~enata bina od koja postojano otpo-

zdravuvaa generalite i visokite oficiri. Toj,

so svojata sopruga, izbra mesto da stoi kaj Tri-

umfalnata porta, nedaleku od ve~niot ogin, vo

~est na nepoznatiot zaginat vojnik.

395

Razmisluva{e generalot za smislata na vojnata, vo migovite na proslavata na pobedata, pred slavnata Triumfalna porta, vo srceto na Pariz, vo nevidenata prazni~na ekstaza na voj-nicite. Zar na vistinskata pobeda ne $ prilega pove}e semo}nata ti{ina, so site nijansi, do samata smrt na vojnicite?

Generalot Saraj ne prisustvuva{e na sve-~eniot ~in koga, neposredno pred paradata, pred gradskata ku}a, na trojcata mar{ali na Francija Peten, @ofr i Fo{ im se predavaa pobedni~kite me~ovi. Pred niv se veeja i dvae-set i dvete znamiwa, po~nuvaj}i od ona na Legi-jata na strancite, pa s# do znameto na marokan-skiot regiment, site dvojno odlikuvani, so Le-gija na ~esta i so Krst na vojnata.

Pred samiot po~etok na paradata dol` Elisejskite poliwa, se oglasija sve~enite fan-fari objavuvaj}i go pristignuvaweto na pretse-datelot @or` Klemanso, vo pridru`ba na gene-ralot Penelon. Potoa, odeknaa akordite na Marselezata, prifateni od horovite na paris-kite operi.

Generalot Saraj, od mislite i od zanesot go ottrgnaa voenite barabani koi go ozna~uvaa po~etokot na paradata. Od sever se zadade prva-ta voena kolona. Nad glavite na vojnicite koi ~ekorea so paraden ~ekor, se poka`uva{e i ogro-men transparent na koj, so golemi crni bukvi, na bela osnova, bea zapi{ani imiwata na oblas-tite [ampaw i Epar`, kade se vodea dvete naj-golemi pobedni~ki bitki. Zad niv, na drugi, {iroki transparenti, so posrebreni krilja, bea

396

zapi{ani imiwata na drugite pobedni~ki mesta, me|u koi i na Verdun i na Pogradec.

Generalot Saraj go obzede silna vozbuda

koga gi pro~ita imiwata na ovie gradovi. Gi

bara{e so nemirniot pogled licata koi ja obra-

zuvaa beskone~nata kolona koja se dviè{e od

Triumfalnata porta, niz Elisejskite poliwa,

do plo{tadot Konkord. Gi prepoznava{e, spo-

red uniformite, svoite marokanski, vietnam-

ski i senegalski strelci, svoite pe{adiski i

artileriski vojnici, koi pobedni~ki ja zavr-

{ija vojnata, no sega, pod vodstvo na drugi ko-

mandanti. Da go zabeleèa svojot nekoga{en

komandant me|u nabquduva~kata tolpa, ovie

vojnici sigurno }e go povle~ea so sebe, na ~elo

na povorkata. So ovoj vojni~ki gest }e ispravea

nekakva nepravda, koja nikoga{ ne bi moèle

da ja razberat politi~arite koi rakovodea so

vojnata od svoite kabineti.

Paradata prodolùva{e. Vo eden moment,

site pogledi se upatija kon Portata na slavata.

Gloria Victoribus! Slava na pobednicite! Odek-

nuva{e od site strani.

Na ~elo na novata kolona mar{iraa dvaj-

cata slavni mar{ali @ofr i Fo{. Zad niv, po

abeceden redosled, mar{iraa prvi pretstavni-

ci na amerikanskite voeni sili, na ~elo so ge-

neralot Per{ing, javnat na bel kow, a potem,

vo paraden ~ekor, mar{iraa robusnite vojnici

so bleskavi uniformi. Gi sledea burni ovacii.

Golema be{e zaslugata na amerikanskite voj-

nici za kone~nata pobeda.

397

Potoa mar{iraa belgiskite sojuzni~ki vojnici, predvodeni od generalot Gilen, pa pretstavnicite na mar{alot Sir Henri Daglas Hig, so visoka stava i so eleganten ~ekor. Bura od aplauzi i ovacii gi slede{e vojnicite na bliskiot sojuznik i sosed. Mar{iraa potem ge-neralite na kanadskiot korpus, pa na indis-kite, na japonskite, na kineskite i na vietnam-skite vojski. Posebno vnimanie predizvikaa pripadnicite na gr~kata armija vo nivnite na-cionalni uniformi. Zad niv se dvièa i pol-skite, portugalskite i romanskite vojnici. Po-sledni mar{iraa srpskite vojnici, sledeni od burni ovacii, kako bliski francuski sojuznici vo Golemata vojna. Vo nova kolona, na krajot, mar{iraa i Sijamcite, êsite i Slovacite.

Stivnaa voenite barabani. Nastapi pri-vremena ti{ina. Od site strani odekna:

Doa|a mar{alot na Francija, doa|a Peten! Site sakaa da go vidat mar{alot nad mar-

{alite. Herojot na Golemata vojna. Javnat na bel kow, so sve~en i seriozen pogled, toj im ot-pozdravuva{e na lu|eto od dvete strani na ave-nijata. Izleguva{e od senkata na Triumfal-nata porta, nebare ìveel i se borel samo za ovie migovi. Go posvetil svojot ìvot, ja vlo-ìl i smrtta za da stigne na ovoj pobedni~ki mar{. Toa bea golemi migovi na ve~nosta, koi umeat da gi prepoznavaat generalite so pove}e zagubeni vojnici, odo{to se ostanatite vo ì-vot za da ja slavat pobedata.

Burni ovacii go sledea i minuvaweto na generalot Kastelo, eden od heroite na Gole-

398

mata vojna, ili kako {to go narekuvaa, ~etvr-tiot mar{al na Francija. Golemata vojna vo du{ata mu vreà trajni rani. Gi zagubi najblis-kite, a denes, na pobedni~kiot mar{, ~ekore{e so smel, nebare riterski ~ekor i so voznes. Tuka bea i drugite generali koi vo strategis-kite presvrtni bitki gi bea vloìle svoite ìvoti.

Dodeka generalite mar{iraa so cvrst ~e-kor, silniot glas na spikerot, koj e~e{e na site strani, gi rede{e nivnite pobedi na boi{-tata od Golemata vojna. No, potsetuva{e istiot glas, pridruèn od freneti~niot pozdrav, seto ova bi go zasluìle, dokolku bea prisutni, i heroite na Marna, nivniot prv komandant gene-ralot Saraj, potoa Langl de Kari, site za-slu`ni prvi pobednici...

Generalot Saraj, koga go slu{na svoeto ime, kako eden od prvite pobednici na Marna, go obzede blag trepet. Go po~uvstvuva stisokot na rakata na svojata mlada sopruga. Moèbi be{e u{te povozbuden od momentot koga, na po-~etokot na paradata, na golemiot krilest tran-sparent, gi zabeleà kraj dvanaeste drugi slav-ni boi{ta na Golemata vojna, i imiwata na gradovite Verdun i Pogradec.

Se ~uvstvuva{e kako general na nezavr-{eni bitki, komu mu bile odzemeni pobedite. Bitkata kaj Pogradec, kako posledna vo svojata kariera, ja smeta{e kako del od golemata borba da se razbere ~ovekot vo vojnata. Toj saka{e da go razbere balkanskiot ~ovek, vo zapletot na tragi~nata istorija. Saka{e da go zapoznae

399

albanskiot ~ovek, so koj se povrza vo Golemata vojna.

Koga mar{iraa site pretstavnici na so-juzni~kite i na drugite prijatelski armii, ge-neralot Saraj zaludno bara{e i albanski voj-nici.

Zar ne im be{e mestoto tuka barem na ne-kolkuminata od niv koi bea nositeli na fran-cuskite visoki odlikuvawa Legija na ~esta i Krst na vojnata, za nivnite zaslugi vo Golemata vojna, borej}i se na stranata na francuskata vojska? Zar povtorno }e se zapletkuva vo kom-pliciranoto pra{awe na Balkanot, vo svojata tvorba Republika Kor~a, vo svojata pobedni~ka bitka kaj Pogradec koi, spored mnogumina od general{tabot vo Pariz, bea i pri~inata {to pretsedatelot na Francija @or` Klemanso go povle~e od komandnata pozicija na sojuzni~kite armii vo Solun...

Generalot Saraj saka{e, kako vojnik i kako strateg na bojnoto pole, da $ ostane veren na svojata kartezijanska disciplina vo sfa}a-weto na voeniot poziv, no kako humanist i de-mokrat, saka{e da go razbere ~ovekot na ~ija zemja se vode{e Golemata vojna. Vpro~em, i koga negovata kariera vise{e na konec poradi vernosta na svoite principi, poradi formira-weto na Republika Kor~a, i koga se najde vo geostrategiskiot lavirint na izme{anite inte-resi na sojuznicite i na zavojuvanite strani, toj si ostana dosleden na svoite stavovi.

Od razmislata na generalot, odletana kon balkanskoto minato, go ottrgnaa novite izvici

400

na tolpata vo ekstaza. Silniot glas na spike-rot na paradata, koj odeknuva{e od Triumfal-nata porta do plo{tadot Konkord, pateti~no se izvi{i koga go najavuva{e minuvaweto na voj-nicite koi gi preìveale istoriskite bitki kaj Austerlic, Vagram i Jena.

Paradata se bliè{e kon svojot kraj. Vo dale~inata se izgubija i poslednite koloni na tenkovskite edinici. Tolpata bavno se rasloju-va{e. Se gube{e niz razgranetite avenii. Trium-falnata porta be{e seta vo svoeto prazni~no ruvo. Kon nea bea vpereni zastra{uva~kite za-robeni topovi, osudeni zasekoga{ da ostanat vo muzejot na pobedata. Srede portata poigruva{e ve~niot sinkav ogan na nepoznatiot junak. Na generalot Saraj, svetlinata mu se stori kako zapalena lamba nad oltarot na Portata-kate-drala, kako sveta svetlina koja, vo misti~en zanes, gi povrzuva ìvite so is~eznatite.

Generalot Saraj mina niz Triumfalnata porta, ne so ~ekor na pobednik, no ne i so ~ekor na porazen, tuku kako ~ovek {to ne prestanuva da vojuva so vojnata. Otkako bavno se oddale~i, se svrte u{te edna{ kon portata. Ja opfati seta so pogledot. Vo migot, se seti na sudbinata na nejziniot graditel Napoleon Bonaparta koj ja izvi{i za da gi hrabri svoite vojski vo po-bedni~kite pohodi i vo slavnite vra}awa. Si pomisli: kakva ironija na sudbinata! Niz Tri-umfalnata porta be{e preneseno i mrtvoto telo na imperatorot Bonaparta, po negoviot poraz i tragi~niot egzil na ostrovot Sveta Elena...

401

*** Ve~erta, generalot Saraj, so svojata sopru-

ga, ja mina vo eden od restoranite na Elisej-skite poliwa. Ne se odzva na pokanata da bide na sve~enata ve~era so generalite.

Pred vreme si gi be{e izbral anonimno-sta, zaboravot, makar {to tatkovinata s# u{te smeta{e na nego, kako {to mu re~e i soprugata, po prviot ispien {ampaw...

402

LVI

Generalite obi~no gi pametat bitkite spo-

red pobedite ili spored porazite. No koga, so

tekot na vremeto, bitkite pa|aat vo kone~en

zaborav i novata bitka ja potisnuva starata, kaj

nivnite protagonisti se budi novo ~uvstvo.

Se slu~uva, mnogu godini po bitkite, voe-

nite drugari, pri zaedni~kite sredbi, da gi do-

polnuvaat spomenite vo obidot da spasat ne{to

od niv {to is~eznalo zasekoga{.

Generalot Saraj, po vra}aweto od Solun

vo Pariz, ja izbra osamata, vo o~ekuvaweto nova

misija vo nekoja od dale~nite francuski kolo-

nii, vo Afrika ili vo Azija. Vremeto go minu-

va{e vo zavr{uvawe na svojata kniga Moeto

komanduvawe na Istok. Ja zavr{uva{e svojata

bitka na belata hartija bidej}i ne mu be{e

dozvoleno, od drugite francuski generali, da ja

zavr{i na bojnoto pole.

Pred da ja predade knigata za objavuvawe,

re{i rakopisot da mu go dade na ~itawe na ge-

neralot Anri Dekuan, osnova~ot na Republika

Kor~a. Ima{e mnogu stranici vo ovaa kniga

koi se odnesuvaa na zaedni~ki prezemenite i

realizirani odluki, posebno vo vrska so sozda-

vaweto i so odr`uvaweto na malata Republika,

403

kako i so nejzinoto prodolùvawe vo zonata na

Pogradec. I pokraj toa {to bea daleku od Kor~a i od

Pogradec, pritisnati od novi prioritetni za-da~i koi im gi naloùva{e armijata, dvajcata francuski generali go prodolìja svoeto pro-skribirano albanofilstvo, vo domenot na svoi-te li~ni ubeduvawa i li~noto dejstvuvawe. Sega, na krajot od Golemata vojna, tie bea zagrièni za krajot i ishodot na nivnata Mala vojna ~ii zastapnici sega ostanuvaa komandantot Rejnar Lespinas vo Kor~a i Eduar Mortje vo Pogra-dec.

Obajcata ~uvstvuvaa deka istorijata poka-ùva oti bile na vistinskata strana koga nasto-juvaa da ja odbranat malata Republika, otkako se promenija geostrategiskite interesi na Fran-cija i na golemite sili, so abdiciraweto na progermanskiot gr~ki kral Konstantin i so stapuvaweto na Grcija vo redot na sojuznicite.

Pri poslednata sredba vo Pariz, genera-lite se dogovorija, na 30 april 1920 godina, da im se pridruàt na ~lenovite na francuskoto golemo Dru{tvo na prijatelite na Albanija, na golemiot sobir, organiziran od strana na sena-

torot Pol d’Eturnel de Konstan, profesorot Emil Kan, ministerot @istun Godar, posveten na priemot na Albanija vo {totuku osnovanata Liga na narodite.

Generalite Saraj i Dekuan so posebno vni-manie ja slu{aa vovednata beseda na senatorot

D’Eturnel. Vo negovoto iskaùvawe nao|aa mo-ralna satisfakcija za svojata akcija vo Alba-

404

nija. Tie ne gi poznavaa vrskite na senatorot so

Albancite, u{te od krajot na XIX-ot vek. Tie

ne znaeja deka senatorot D’Eturnel, dobitni-kot na Nobelovata nagrada za mir, vsu{nost, bil prethodnik na nivnoto albanofilstvo.

Vrskite na senatorot so Albancite i so Albanija datiraa u{te od 1879 godina, edna go-dina po odrùvaweto na Berlinskiot kongres, koga toj, kako diplomat i sekretar na me|una-rodnata komisija za utvrduvawe na granicite pome|u Crna Gora i Albanija, prestojuval vo ovaa zemja re~isi dve godini. U{te ottoga{, toj }e se privrze za sudbinata na Albancite koja }e ja sledi vo tekot na tri decenii, s# do ovoj so-bir, od 30 april 1930 godina, na koj }e se zalaga Albanija da bide primena me|u prvite zemji ~lenki na Ligata na narodite.

Nobelovecot D’Eturnel, najgolemiot del od svojot ìvot }e go posveti vo potraga po re-{enija za izbegnuvawe na oruènite sudiri i za spasuvawe od nesre}ite {to gi nosi so sebe vojnata. Toj rakovodi so Fondacijata Karnegi koja po Vtorata balkanska vojna, vo 1913 godina, vospostavi me|unarodna komisija za da gi ispita pri~inite za balkanskite vojni i za izvr{enite masakri vrz nevinoto naselenie na Balkanot.

Sudbinata saka{e, po Berlinskiot kon-

gres, senatorot D’Eturnel, mnogu godini podoc-na, da se soo~i povtorno so neizvesnata isto-rija na Albancite, ovoj pat otkako be{e potvr-dena nivnata nezavisnost po Golemata vojna i pred priemot vo Ligata na narodite.

405

Generalite Saraj i Dekuan, zainteresi-rano gi slu{aa zborovite na senatorot, kako zadocneta poddr{ka na nivnite nekoga{ni sta-vovi kon Albnija poradi koi dojdoa vo sudir so svojata zemja:

„Koga za prv pat se najdov so ovie lu|e, kon krajot na minatiot vek, tie ìveeja vo golema izolacija, pod diktatot na krvnata odmazda, op-kruèni so narodi koi postojano sakaa da gi asimiliraat, postojano sprotivstaveni na Oto-manskata imperija, i pokraj toa {to taa, na mnogumina, im ja nametna islamskata religi-jata... No, eve, za golemo ~udo, Albancite go

spasija svojot identitet...“ Spomenite od mladosta na Balkanot }e se

razbudat vo docnite godini od ìvotot na prosla-

veniot francuski senator i nobelovec D’Etur-nel. ]e se najde kako na zadocneta barikada, na zalezot na svojot ìvot, vo odbrana na pravoto na postoeweto na eden obespraven narod na Balkanot koj uspeva{e, vo tekot na pet vekovi, da go odbrani svojot identitet {to sega, tokmu evropskite pobednici vo sprega so balkanskite sojuznici, go doveduvaa vo pra{awe.

Senatorot D’Eturnel se obiduva{e avten-ti~no da svedo~i tokmu za toa vo koe se uverija francuskite generali Saraj i Dekuan, na Bal-kanot, deka Albancite imaat svoj jazik i svoi obi~ai i, deka se toleriraat me|usebno vo raz-li~nosta na veroispovedta, kako katolici, pra-voslavni i muslimani.

Generalite Saraj i Dekuan prv pat doì-

veaja zadocneta silna moralna poddr{ka vo

406

Francija za nivnata Mala vojna na Balkanot

koja ostana svesno maraginalizirana od voeni-

te hroni~ari i stratezi na Francija, a u{te

pove}e od balkanskite i od evropskite sojuzni-

ci vo Golemata vojna.

Po sobirot, docna vo no}ta, ~ekorej}i osa-

meni kraj Triumfalnata porta, vo pravec kon

Elisejskite poliwa, generalot Saraj re~e:

‡ Gledaj, generale moj, istorijata kako da

zapo~nuva da ni dava za pravo. Albancite se

izborija za svojata nezavisnost. Albanija, kako

nezavisna dr`ava e pred vratite na Ligata na

narodite, makar {to vo „na{ata“ Republika

Kor~a i vo Pogradec s# u{te se prisutni na{i

vojnici i oficeri.

‡ Istorijata, generale Saraj, sekoga{ ja

pi{uvaat pobednicite.

‡ I nie bevme pobednici, generale De-

kuan, no, sepak, ostana ne{to nezapi{ano za na-

{ata pobeda vo Golemata vojna. Vistinata, na

boi{tata, pobrzo umira otkolku glasovite za

nea! Barabanite na vojnata se posilni od ti-

{inata na vistinata.

‡ Ubavo re~eno, generale, Dekuan. Pobe-

data vo Golemata vojna ne im dava za pravo, na

na{ite balkanski sojuznici da se odnesuvaat

kako pobednici vo Malata vojna, da gi budat

starite instinktivni plemenski sudiri koi se

naso~eni kon me|usebna prevlast! Vo takvata

vojna i ne postoi pobednik!

‡ Vo vojna, se veli deka |avolot go {iri

pekolot! ‡ prodol`i generalot Dekuan.

407

‡ No kaj tie lu|e, generale Saraj, |avolot ostanuva i po zavr{uvaweto na vojnata.

‡ Za tie lu|e, vistinski ne se znae koga im e pote{ko: dali koga trae vojnata ili koga }e zavr{i! ‡ dopolni generalot Saraj.

‡ Da, generale Saraj, nesre}niot mir moè da bide polo{ i od samata vojna!

‡ I mirot, generale Dekuan, moè da slavi svoi pobedi, no i porazi. Zar ne vidovte kakva vojna se vode{e na Mirovnata konferencija vo Versaj?

‡ Da, prodolì vojnata za vlijanija pome|u evrpskite golemi sili i SAD, pod vodstvoto na pretsedatelot Vidrou Vilson! ‡ dopolni gene-ralot Dekuan.

‡ I tamu na{ata {titeni~ka Albanija }e se najde na ni{an na na{ite balkanski sojuzni-ci i na Italija! ‡ re~e generalot Saraj.

‡ I vo Versaj, vsu{nost, kako da prodolì na{ata Mala vojna. Samo istorijata, kako posle-den arbiter, }e pokaè koj bil prav. Kone~no, se urnaa avstroungarskata, Ruskata i Otoman-skata imperija. No se sozdadoa i dugi mali imperii kako jugoslovenskata, na Balkanot, a êhoslova~kata, vo Centralna Evropa! Vremeto

}e pokaè dali ovie mali „imperii“ }e bidat podolgove~ni od golemite! ‡ zapo~na da raz-misluva glasno generalot Dekuan.

‡ Nie sme, generale Dekuan, nepopravlivi jakobinisti, i vo vojna i vo mir. Nie, vsu{nost, prosuduvame i razmisluvame, zgora na toa, i so kartezijanski kategorii! Toa gi predizvika, vo na{ata istorija, golemite vozvi{uvawa, kako

408

onie na Luj XIV i na Napoleon Bonaparta, no i na{ite padovi! Nie te{ko }e se odrìme kako imperija, vo idnite vremiwa. Svetot brzo se menuva. No da $ gi prepu{time ovie golemi pra-{awa na idninata. Za nas s# u{te ne e zavr{ena na{ata Mala vojna vo Pogradec i vo Kor~a. Tamu se s# u{te na{ite vojnici i oficeri.

‡ Da, vo Kor~a e ostanat komandantot Rej-nar Lespinas, a vo Pogradec e komandantot Eduar Mortje ‡ prifati generalot Dekuan ‡ a vrz niv se vr{e{e i se vr{i silen pritisok, bez ogled na krajot na Golemata vojna i pozna-tite versajski re{enija za sudbinata na Alba-nija, pri na{eto zaminuvawe Kor~a i Pogradec da im se prepu{tat na gr~kata odnosno na srpska-ta vojska.

‡ Gi poznavam dobro komandantite Rejnar Lespinas i Eduar Mortje. So niv moè da se gor-dee na{ata armija. No i na{ata tatkovina. Iako se staveni pred golemo isku{enie, nim nema da im nedostiga hrabrost i ~ove~nost da gi povle-~at vistinskite potezi na krajot od na{ata Mala vojna na Balkanot, generale Dekuan...

Vo tivkata pariska no}, prodolìja so po-zabrzani ~ekori da se dviàt kon Plo{tadot Sloga, kade samo pred nekolku meseci, na prva-ta proslava na nacionalniot praznik po pobe-data vo Golemata vojna, generalot Saraj gi sle-de{e svoite vojnici od Isto~nata armija, kako i pobednicite od bitkata za Pogradec. Po dolgo, tivko ~ekorewe pod razlistenite platani, prv se oglasi generalot Dekuan, prv pat zboruvaj}i za nastanot na koj prisustvuvaa zaedno:

409

‡ Bezdrugo, i vie kako i jas, generale moj, go slu{avte so posebno vnimanie senatorot

D’Eturnel! Pa toj, bez da znaeme za negovoto minato i za negovite stavovi, bil prethodnik

na na{eto ,,albanofilstvo“, za koe ne presta-nuva{e da n# proskribira i da ne obvinuva na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti! Bezdrugo, pod silen pritisok na na{ite sojuz-nici, zainteresirani za podelbata na Albanija i za prevlast nad Makedonija.

‡ Senatorot D’Eturnel ostanal veren na svoite principi! êsto, generale Dekuan, ovie meseci intenzivno razmisluvav za na{ite bal-kanski voeni godini, osobeno dodeka ja pi{uvav knigata za moeto komanduvawe na Istok.

Zamislete, na{ite ugledni voeni analiti-

~ari od Ke d’orse i od Ministerstvoto za vojna da gi napu{tat udobnite fotelji vo svoite ka-bineti i da se najdat, samo za kratko, na voenite tran{eja, a nie da gi zazememe nivnite mesta. Kakva }e bide toga{ vistinata?

Generalot Dekuan vedro se nasmevna na ovaa dosetka i blago dopolni:

‡ Imate pravo, generale. Vistinata ima samo edno lice. Za diplomatite moèbi pove}e! Zavr{i vremeto na tran{ejata! Sega nastapu-vaat moèbi najte{kite denovi: vremeto na zamenata na na{ata vojska so doma{nata ili so vojskite na sosedite koi ~ekaat zad granicite! Bezdrugo, na{ite komandanti Lespinas i Mortje, od na{ata Mala vojna, }e bidat na visinata na na{ite nadeì...

‡ Jas otsekoga{ sum veruval vo niv...

410

Generalite zadlabo~eni vo razgovorot, se

najdoa srede Plo{tadot Sloga, pred golemiot

obelisk od Luksor, simbolot koj, spored legen-

data, bil prviot objekt do koj doprele son~e-

vite zraci vo vremeto na sozdavaweto na pla-

netata Zemja. Obeliskot razbudi razni asocija-

cii kaj generalite. Za svoite razmisluvawa,

prv po~na da govori generalot Dekuan:

‡ ^udna e istorijata na ovoj spomenik.

Obeliskot na Francija $ go podari „posled-

niot egipetski faraon“ Albanecot od Kavala

Mohamed Ali, so koj{to be{e izvr{eno pomi-

ruvaweto pome|u rojalistite i republikanci-

te, otkako vo periodot na Terorot, ovde bile

egzekutirani kralot Luj XVII, Danton, Robes-

pjer ...

Generalot Saraj be{e slu{al za alban-

skiot jani~ar Mohamed Ali koj, so svojot odred

albanski jani~ari, vo slu`ba na Otomanskata

imperija mu go popre~i patot na Napoleon

Bonaparta da go osvoi Egipet. Toj, po pobedata

nad francuskiot imperator, }e se odmetne od

sultanska vlast i dolgo vreme }e vladee so

Egipet!

‡ Generale, ‡ prodol`i generalot Dekuan

‡ nas sudbinata na Albancite ne prestanuva da

n# sledi! Niv }e gi najdete vo mnogu „jani~ar-

ski falangi“ vo svetot, no mnogu pomalku vo

slu`ba na svojot narod. Tie se borea i vo na-

{ite edinici vo Albanija. Se proslavija kako

verni vojnici. Nekoi od niv se zdobija i so

Legija na ~esta i so Krst na vojnata!

411

‡ Vreme e tie da mu se vratat na svojot narod, na svojata tatkovina, generale! ‡ pri-fati generalot Saraj...

No}ta bavno is~eznuva{e, koga vo dale~i-nata se poka`uvaa, nad rekata Sena, prvite zraci na zorata. Otkako go odminaa obeliskot, generalite ~ekorea kraj mirnata Sena, na pat kon svoite domovi...

412

LVII

Minuva{e poslednata prolet na koman-

dantot Eduar Mortje vo krajezerskata zemja. Odamana stivnaa versajskite fanfari koi go bea objavile vremeto na mirot vo Evropa, po Golemata vojna. Se veste{e i kone~niot kraj na Malata vojna za poslednite francuski vojnici i oficeri vo Kor~a i vo Pogradec.

Komandantot Mortje so malkuminata voj-nici, be{e posledniot francuski pretstavnik koj{to dokraj trebe{e da ja brani ~esta na po-bedni~kata Isto~na armija, no i nadeìte na mesnoto naselenie deka nema da stane `rtva na apetitite na sosedite koi, so svoite vojski dem-nea na granicite.

Srpskata vojska, i pokraj toa {to, so Ver-sajskata mirovna spogodba, mora{e kone~no da se povle~e od granicata, postoe{e opasnosta gradot Pogradec da bide otkinat i pripoen kon novata dràva Jugoslavija. Zar francuskiot pretsedatel @or` Klemanso ne se bore{e dostojno na svojot prekar Tigar za sozdavawe na novite dràvni zaednici Jugoslavija i êho-slova~ka? S# be{e mo`no na Balkanot!

Komandantot Mortje, kako da be{e povi-kan sam dokraj da ja sprovede istoriskata prav-dina na koja prirodno se nadevaa Albancite po

413

Versaj. Za ovie lu|e, toj be{e i komandant i administrator, no i eden vid malo boèstvo vo koe veruvaa tie. Veruvaa vo negovata besa. I stari i mladi ne gi zaboravaa negovite dobri-ni. Sega, vo kriti~nite denovi, koga, po na-vestenoto zaminuvawe na francuskata vojska, moè{e lesno da ja zameni druga, lu|eto se pri-setuvaa na site dobrini na komandantot...

Site se se}avaa na prisustvoto na koman-dantot Mortje na proslavata na 29 noemvri 1919 godina, denot na nezavisnosta na Albanija, na prvata sve~enost vo Pogradec, otkako be{e po-tvrdena nezavisnosta na zemjata.

Na proslavata bea prusutni gradskite prvenci, francuski pretstavnici, ugledni gra-|ani, mladi i stari, muslimani i risjani.

Komandantot Mortje, so svojata Atina, be{e na ~elno mesto. Sve~enata bina be{e ukrasena so albanski i so francuski znamiwa. Govorea gradskite prvenci. Ne zaboravaa da gi istaknat zaslugite na komandantot Mortje za napredokot na gradot. U~enici od u~ili{tata, otvoreni od strana na francuskata administracija, kaùvaa stihovi za slobodata, na francuski i na albanski jazik.

Slobodata be{e na dofat. Malata vojna na francuskite oficeri vo Kor~a i vo Pogradec be{e pred svojot kraj. Komandantot Mortje, iako dobro znae{e deka s# u{te ne e vreme za sla-vewe, ja spodeluva{e radosta so site.

Levantinskite kodo{i, i na krajot na voj-nata, ne miruvaa. Duri nekoi se bea osmelile da se pojavat na proslavata, no nabrgu ja napu{-

414

tija, soo~eni so pogledite na mnogumina koi vedna{ gi prepoznaa. Se peeja polofoniski pesni od razni krai{ta od Zemjata na Ezerata za podvizi na legendarni junaci. Vo edna od polifoniskite pesni be{e vneseno i imeto na komandantot Mortje. Atina mu gi preveduva{e razbirlivite zborovi od pesnata.

Komandantot Mortje go po~uvstvuva stega-weto na rakata na Atina. Toj ja pogledna vedro. No so mislite kako da be{e otsuten. Be{e obze-men od neizvesnata idnina za Pogradec i za Albanija. Ne be{e zagrièn samo zaradi mo`ni-te aktivnosti na levantinskite kodo{i, so pro-menliva sudbina, kako i na nivnite gazdi, tuku najmnogu go zagriùva{e odnesuvaweto na nego-vata zemja Francija. Taa be{e na presuden ispit pred istorijata, vo vremeto koga site igri bea poznati, a kartite pokaàni, koga tajnite dogo-vori ja bea zagubile va`nosta. Be{e jasno oti nema vra}awe nazad vo istorijata.

Sve~enosta be{e pri krajot. Se peeja Mar-selezata i albanskata himna. Na krajot, naj-stariot gradski prvenec im se obrati so sve~en ton:

‡ A sega, bra}a risjani i muslimani, spo-red na{iot star obi~aj, da odime zaedno v xa-mija, a potoa i v crkva. Da ni bide proslavata celosna i blagoslovena!

Povikot se prifati od site strani, so glasno odobruvawe. Komandantot Mortje znae{e za ubaviot obi~aj na risjanskoto i musliman-skoto naselenie od krajezerskata zemja. Vo crkva be{e gledal muslimanki kako palat sve}i, a vo

415

xamija sre}aval hristijani. Znae{e deka bliski-ot manastir Sveti Naum, go {titele musli-mani. No sega, prv pat, na eden sobir na koj se slave{e nacionalniot praznik, lu|eto se povi-kuvaa vo crkva i vo xamija. Toa go zabeleà i komandantot Mortje. Ja pogledna pra{alno Atina. Taa mu pro{epoti:

‡ Ti pravat, mil moj, ~est i tebe. Sakaat, bezdrugo, da ti pokaàt deka ne moè nikoj da n# podeli pred Boga!

Signalot be{e jasen i se upatuva{e na vreme i kon vistinskiot ~ovek: albanskoto na-selenie nema da dozvoli drugite da go delat vrz verska osnova. Izdràa so vekovi konverzii i {izmi, zar sega pak }e gi delat! Ovie lu|e, vo tekot na vekovi, osobeno vo poslednite pet, otkako, po porazot na Skenderbeg, bea vo najgo-lem del islamizirani, ostanaa so neporazen identitet, vo vremeto koga verata be{e sino-nim za nacionalnosta. Spasuvaj}i go albanstvo-to od otomanstvoto, sega tie, so site sili, se borea da go spasat od prevlasta na drugite re-ligii. Francuskata laicisti~ka misija be{e vo vistinsko vreme razbrana i prifatena.

Komandantot Mortje stana brzo svesen za starite i za novite rani na ovoj narod. Toj, na izvesen na~in, i gi spodeluva{e so niv. Za-ludno se obiduva{e, vo sudbonosnite denovi za svojata zona da najde privrzanici vo vrvnite

strukturi na Ke d’orse i na Ministerstvoto za vojna koi }e se oslobodat od predubeduvawata za albanskiot narod. Mu preostanuva{e, vo malkute denovi na komanduvawe, da ja zavr{i

416

uspe{no Malata vojna vo Zemjata na Ezerata borej}i se, istovremeno, so srpskite upadi vo teritorijata i so diplomatskite pritisoci vrz negovata zemja. Negovite pogledi bea postojano svrteni kon bliskata Kor~a i kon potezite na komandantot Rejnar Lespinas so kogo be{e vo postojan kontakt sledej}i gi, zaedno, potezite na pariskata diplomatska i voena centrala. Na obajcata dobro im be{e poznato deka u{te od dekemvri 1918 godina italijanskite vojski go demnele migot na povlekuvaweto na francuski-te trupi od Albanija, posebno od Kor~a, za ja zazemat, pred gr~kite vojski.

Italijanskiot general Pija~entini imal i naredba za toa. Toj duri i go stimuliral zami-nuvaweto na francuskata vojska. Se obiduval da go pridobie zbunetoto naselenie. Oficijal-na Francija, se izjasni kako priroden i prio-riteten sojuznik na Grcite i na Srbite, a kako protivnik na albanskite revandikacii za pri-rodnoto pripojuvawe na Kor~a i Pogradec kon potvrdenata albanska dr`ava.

Tri meseci po Versajskata mirovna spo-godba, komandantot na eden italijanski regi-ment sostaven od 150 karabineri, }e se najde pred Kor~a. Francuskite voeni vlasti bile iznenadeni od upadot, dodeka generalot Fran-

{e d’Epere pobaral od Pariz da izvr{i pri-tisok vrz Rim baraj}i, vo idnina, da se izbegnat sli~ni situacii. Komandantot na Isto~nata

armija d’Epere }e go izvesti i francuskiot pretsedatel @or` Klemanso za opasnosta od upadite na gr~kite i na srpskite trupi vo

417

Kor~a i vo Pogradec. Vo istiot period, koman-dantot na teritorijata Kor~a Rejnar Lespinas, }e go izvesti Pariz za otvorenata i nesopir-liva propaganda na gr~kite agenti koi go naja-vuvaat skoroto zazemawe na gradot.

Vo juli 1919 godina, komandantite Lespi-nas i Mortje }e bidat iznenadeni od sklu~u-vaweto na tajniot dogovor pome|u Italija i Grcija so koj, prvata, gi priznava gr~kite pre-tenzii nad Kor~a i \irokastro, dodeka vtorata ja prifa}a italijanskata okupacija na Valona i protektoratot vrz sredniot del na zemjata.

Francuskite vlasti, ne sakaj}i da vlezat vo konflikt so edniot ili drugiot sojuznik, do-

nesuvaat „solomonsko re{enie“: francuskite vojski vo Kor~a da bidat zameneti so gr~ki! Za taa cel, pretsedatelot Klemanso }e mu isprati

na komandantot d’Epere telegrama so tajna so-drìna:

„Va{e e, komandante, da gi prou~ite uslo-vite spored koi bi se izvr{ila zamenata na na-

{ite trupi i na na{ata administracija!“ Komandantot Lespinas trebe{e da bide

izvr{itel na operacijata. Te{ko mu pa|a{e da gi otpu{ti albanskite vojnici i àndarmi koi dotoga{ verno $ sluèa na Francija. No nared-bata si be{e naredba!

Komandantot se najde vo najte{kite mo-menti na svojata kariera. Ne moè{e da go zamisli vakviot kraj koj, za nego, be{e ramen na kapitulacija na pobednicite. Nema{e so kogo da ja spodeli golemata maka vo Zemjata na Ezerata, osven so komandantot Mortje, kogo go

418

o~ekuva{e istata sudbina na zamena, samo so druga vojska.

Tajnata vest nabrgu }e bide obelodeneta. Silno }e se razbranuva krajezerskata zemja. Na-rodot, spontano, masovno, voden od nekakov ko-lektiven instinkt koj se zasiluva koga e do-vedena vo pra{awe slobodata, od site strani, pojde kon Kor~a.

Otkrivaweto na planot od 25 avgust 1919 godina za zamenata na francuskite trupi so gr~kite }e predizvika nemiri i daleku od Zem-jata na Ezerata. ]e se mobilizira i albanskata dijaspora vo svetot. ]e reagira i amerikan-skata administracija, preku svojot diplomat-

ski pretstavnik vo Kor~a za „zaverata“. No i

Grcite nema da miruvaat. Nivnite „apetiti“ }e stanat maksimalni koga Francuzite, kone~no, }e se povle~at od Skadar.

Na 5 maj 1920 godina, pretsedatelot na Re-publika Francija Aleksandar Mileran, done-suva kone~na odluka za povlekuvawe na fran-cuskata vojska od Kor~a i go izvestuva gr~kiot premier Venizelos! Ova }e bide dotoga{ naj-silniot signal Grcite da skoncentriraat svoite trupi na granicata za kone~no prezemawe na Kor~a.

Generalot Rejnar Lespinas }e prezeme hra-bar moralen poteg, za ednata strana herojski, za drugata, predavni~ki, a za nego samiot edin-stveno mo`en: }e go izvesti albanskoto nase-lenie vo Kor~a za neposrednata gr~ka invazija.

Vesta, kako molwa, se ra{iri vo krajezer-skata zemja, vo cela Albanija, vo dijasporata.

419

Iljadnici lu|e, nebare od zemja izniknati, }e se najdat na granicata! Grcite }e se povle~at i, na 15 maj 1920 godina, kaj mestoto Kapi{tica, kone~no, }e potpi{at mirovna spogodba so Albancite.

Pretstavnici na vladite od obete zemji }e se dogovorat deka recipro~no }e gi priznaat pravata na malcinstvata i deka }e se pridrù-vaat na spogodbite na Mirovnata konferencija vo Versaj. Na 26 maj 1920 godina, gradskite prvenci, kone~no }e odlu~at Kor~a da se pri-poi kon nezavisna Albanija, pod vladata na Tirana.

Francuskite vojnici, poslednite gospoda-ri na Zemjata na Ezerata, }e ostanat vo sim-boli~en broj vo Kor~a, mirno da go nabqudu-vaat istoriskiot presvrt koj na mnogumina im be{e pri srce. Narodot }e priredi vistinsko slavje. Posledniot komandant na Kor~a Kre-

tin, po slu`bena dol`nost, }e reagira „nasil-

no“ poradi prezemenata vlast, na {to eden od gradskite tatkovci }e mu re~e:

„Nie àlime, gospodine polkovnik, {to okolnostite n# prinudija da doneseme tolku te{ka odluka bez da pobarame od vas prethodno da ja uvaìte. Ve molime, vo nikoj slu~aj, vo toa da ne gledate obid da mu se na{teti na ugledot na va{ata presti`na zemja Francija. Nie niko-ga{ ne }e moème da ja iskaème seta na{a bla-godarnost za s# {to napravi za nas va{ata

administracija i va{ata zemja.“ Poslednite francuski vojnici ja napu{-

tija Kor~a kon krajot na juni 1920 godina osta-

420

vaj}i mnogumina od svoite nekoga{ni drugari na kor~anskite voeni grobi{ta.

I taka, vo Kor~a, kone~no zavr{i Malata vojna na albanofilskite francuski oficeri vo koja pobednici bea lu|eto od Zemjata na Eze-rata. Triumfira{e nekoga{niot ideal na Mo-

ris Saraj, poznat i na Ke d’orse, deka, vo voj-nata, toj sekoga{ gi staval vo prv plan inte-resite na mesnoto naselenie... Blagodarenie na ovoj ostvaren ideal, ostana malata Republika Kor~a da `ivee vo spomenite na pove}e gene-racii gra|ani kako mala evropska republika na Balkanot, vo nemirnite vremiwa na Golemata vojna.

Zaminaa Francuzite, no vo gradot pro-dol`i da se {iri frankofonskiot duh preku slavniot francuski licej...

Ostanuva{e u{te da se re{i i sudbinata na Pogradec. I ovde, kako i vo Kor~a, preosta-natite oficeri i vojnici, na ~elo so koman-dantot Eduar Mortje, se borea, so site sili, za ~esen izlez i za ~esno re{enie, pred nivnoto zaminuvawe, soo~eni so postojanite srpski pre-tenzii za prezemawe na Pogradec. Ostanuvaa

starite igri na Ke d’orse, kako i vo slu~ajot na Kor~a, po sekoja cena tie da gi zamenat fran-cuskite vojski pri nivnoto kone~no zaminuvawe.

Srpskata vlada vo egzil, na Krf, na ~elo so Nikola Pa{i}, ne prestanuva{e da vr{i pritisok vrz svojot sojuznik Francija, u{te od septemvri 1917 godina, da go prezeme Pogradec, otkako vojskite na generalot Saraj go osvoija ovoj grad od avstroungarskite protivnici. Na

421

13 maj 1917, Srbite najnapred otvorija konzulat vo Kor~a so krajna cel da ja prezemat koman-data nad Pogradec. Pobaraa, podocna, od gene-ralot Saraj da postavat svoj prefekt, no bea kategori~no odbieni i gradot ostana pod fran-cuska uprava. Vladata na Pa{i} ne prestana da gi neguva iluziite deka, so osvojuvaweto na Po-gradec, }e zavladee so celoto Ohridsko Ezero. Srpskata propaganda ne prestanuva{e da anga-ìra i sve{teni lica za da vlijaat vrz pravo-slavnoto albansko naselenie govorej}i za pred-nostite od nivnoto pripojuvawe kon Srbija. Vo dekemvri 1918 godina, Srbite go povtoruvaat baraweto za da vospostavat svoj prefekt i svoi administrativni slu`benici vo Pogradec, no povtorno }e bidat odbieni od Francuzite. Si-tuacijata vidlivo }e se smiri do mart 1919 go-dina koga povtorno, neo~ekuvano i so zgolemen intenzitet, se obnovuvaat starite propagandni aktivnosti.

Toga{ komandantot Eduar Mortje, vo svoj-stvo na glaven administrator na teritorijata Pogradec, vo edna telegrama, me|u drugoto, }e go izvesti komandantot na albanskite granici, odnosno na krajezerskata zemja:

„Imam ~est da ve predupredam za vidli-voto zaìvuvawe na srpskata propaganda vo te-ritorijata na Pogradec... so povikot do nasele-nieto da prifati edna peticija, po barawe na srpskiot reìm... Kralskiot konzul na Srbija vo Kor~a, vo no}ta pome|u 9 i 10 mart, na pol-no}, vo ku}ata na Mihail Dimitri Ruvina, se sostana so razli~ni agenti na srpskata pro-

422

paganda vo Pogradec, kako {to se Kristo Vane, Naum Kosma, Sotir Jovan i, pritoa, im dade

golema suma pari.“

Komandantot Mortje dobi naredba da se sprotivstavi na kakva bilo okupacija na teri-torijata od stranski vojski. Srbite }e se var-dat od kakvi i da e voeni intervencii, no }e ja prodol`at bitkata za Pogradec, na diplomat-sko pole. Na 16 april 1919 godina, pretsedate-lot na Francija i minister za vojna @or` Kle-manso }e odbie eventualna zamena na francu-skite trupi, stacionirani vo Pogradec, so srp-skata vojska.

I taka, dojde redot i na posledniot alba-nofilski oficer Eduar Mortje, vo Pogradec, kako prethodno komandantot Rejnar Lespinas, vo Kor~a, da gi povle~e presudnite potezi...

423

LVIII

Presudnoto utro pred kone~noto napu{ta-

we na zemjata, komandantot Eduar Mortje se naj-de sam pred Ezeroto, kako pred oltar, za da mu ja upati poslednata molitva za da se spasi gradot. Po tolku vojuvawe po balkanskite boi{ta ova Ezero be{e svedok na negovata golema qubov koja za prv pat ja otkri, po mnogu godini, koga otkri eden poinakov vkus na ìvotot.

Be{e sozreano vremeto za zaminuvawe. Stivnuvaa i poslednite voeni fanfari.

Narodot vo Zemjata na Ezerata ja prezema{e sudbinata vo svoi race. Ovde, ovaa zemja, ova nebo i ovaa voda, vo eden ~udesen i ve~en spoj, na komandantot mu se vidoa kako edinstvena tatkovina na ìvotot. Niz sinite branovi mu se prenesuva{e duhot kon drugiot breg. Vo ova ~udesno Ezero, koe gi razblaùva{e voinstve-nite instinkti na lu|eto, gi zbliùva{e raz-novercite, moè{e da se vidat belezite na sta-rite geolo{ki epohi, tancot na sinite brano-vi, znacite na granicata, kako posledno pred-upreduvawe deka niedna vojna ne zavr{uva ce-losno, tuku ostanuva skriena, potisnata vo lu-|eto, tokmu kako ovie nevidlivi linii vo vodata.

Komandantot Mortje, zagledan vo brano-vite koi ja minuvaa granicata, vo o~ekuvawe na

424

qubenata Atina, na nekolku dena pred zaminu-vaweto vo Francija, kako da be{e dojden, za posleden pat, sam kraj bregot za da ja re{ava kvadraturata na krugot na sudbinata na narodot so koj tolku silno se zbliì vo Golemata vojna.

Zar kvadraturata na krugot na Ezeroto ne gi krie{e site tajni na vremiwata na lu|eto za-preni, pome{ani na nejzinoto dno? Pred zami-nuvawe, vo svesta mu proletaa poslednite nas-tani, sudbinski nastani za narodot {to go na-pu{ta{e, a ~ii nadeì ostanuvaa re~isi samo vo nego...

Atina znae{e za obi~ajot na svojot soprug u{te vo mugrite da pojde kraj Ezeroto za da si gi izbistri svoite misli, kako {to obi~no vele{e. No ova docno majsko utro be{e ostanal mnogu podolgo. Bezdrugo e obzemen od zaminuva-weto, si re~e vo sebe Atina, zagledana kon Eze-roto. Taa ve}e gi be{e podgotvila toplite kroasani, spored francuskiot recept, i go va-re{e kafeto, vo o~ekuvaweto na soprugot, na nivniot utrinski ritual koga vo ovie prekras-ni migovi na nivnata qubov, si gi kaùvaa i makite koi gi o~ekuvaa pred nivnoto skoro zaminuvawe.

Atina te{ko se pomiruva{e so pomislata

deka za den-dva }e zamine zasekoga{, so svojot

quben, vo eden nov svet daleku od nejzinata

Zemja na Ezerata. Zagrièna {to u{te $ go

nema soprugot, taa mu pojde vo presret, kon bre-

got na Ezroto. Se smiri koga go vide sednat na

nivnata klupa, pod edna àlna vrba na koja

obi~no sednuvaa po dolgite pro{etki kraj Eze-

425

roto, kako vo nivna vetena zemja. [tom mu se

dobliì, mu ja stavi rakata vrz ramoto, a toj

vedna{ ja prifati i ne`no ja bakna. Za mig

obajcata se prenesoa vo svojot zaedni~ki svet,

oslobodeni od griìte koi gi opkruùvaa vo

ova neizvesno vreme, pred zaminuvaweto. Niko-

ga{ ne si bile pove}e potrebni eden na drug

otkolku vo ovie denovi.

‡ Te o~ekuvav, mili, kako i obi~no da se

vrati{ na vreme za pojadok!

‡ Novi misli me navasaa, mila! Na{ite od

Kor~a zaminuvaat. Grcite se povlekoa od gra-

nicata. Gradskite prvenci ja prezodoa vlasta i

se pripojuvaat kon zemjata, kako {to be{e odlu-

~eno vo Versaj.

‡ Drugo i ne moè{e da se o~ekuva, mili!

‡ Ima{ pravo, mila. Vistina e deka na-

{ite vo Pariz n# ostavija ovde na cedilo, nas

vojnicite, sami da odlu~uvame za na{ata sudbina.

Son~evite zraci po~naa da se probivaat

niz grankite na àlnata vrba. Atina i Eduar se

upatija kon svojot dom ~ekorej}i spokojno kraj

Ezeroto. Patem go prodolìja razgovorot. Se

oglasi Atina:

‡ Site vo gradot se krenale na noze. Vrie

kako vo ko{nica. Dojdeni se lu|e od daleku.

Ne{to golemo se gotvi.

‡ Sino}a, mila, vo komandata dojdoa odbra-

ni gradski prvenci, muslimani i risjani. Baraa

utre, na 27 maj, da im se dozvoli da se organi-

zira golem miting za Pogradec da se priklu~i

kon albanskata dràva!

426

‡ Go baraat toa {to go baraa i kor~ancite! ‡ No baraat u{te i da go istaknat alban-

skoto zname? ‡ Zar toa ne e mo`no, mili! ‡ Postoi striktna zabrana od na{ata admi-

nistracija, osven francuskoto, da ne se istak-nuva drugo zname!

‡ Kor~ancite go istaknaa albanskoto kraj francuskoto zname!

‡ No tie toa ne go baraa od na{ta ko-manda. Samite si odlu~ija. Na{ite bea staveni pred svr{en ~in! Drugo, vpro~em, i ne moè{e da se o~ekuva. Pove}e ne postoela gr~kata opas-nost, a na{ite nemaa {to da zagubat. Nitu ~est nitu pobeda!

‡ Zar ne e ista polo`bata i vo Pogradec, mili?

‡ Ovde, mila, s# u{te postoi opasnost od srpski upadi. Tie se sega posebno ohrabreni od versajska Jugoslavija. Na{a tvorba. Gra|anite go znaat toa, a jas u{te podobro!

Atina be{e umna èna. Poteknuva{e od intelektualno, patriotsko semejstvo. Be{e ce-losno zadlabo~ena vo sudbinata na svojata zemja. Komandantot Mortje vo nejze ima{e dostoen so-besednik. Za nego, taa be{e i edna druga Alba-nija. Me|u niv vladee{e objektivna, doverliva iskrenost.

Atina, vo migot, se po~uvstvuva zagrièna za sudbinata na svojot ma`, za nivnata zaed-ni~ka sudbina, za delikatnite potezi koi mo-ra{e da gi povle~e vo toa te{ko, neizvesno i enigmati~no vreme. Taa zamisleno prodolì:

427

‡ Bi moèle, mili, i gra|anite na Pogra-

dec da postapat kako Kor~ancite. Ti se zdobi

so nivnata doverba, kako nikoj drug dosega vo

istorijata na ovoj grad.

‡ Jas sum svesen, mila, deka kaj tvojot

narod, te{ko se dobiva doverbata, no i lesno se

gubi!

‡ I {to re{i, mili?

‡ Jas sum, mila, vojnik. Moite odluki gi

donesuvaat drugi, povisoki komandni sferi. No

vo ovaa vojna, na Balkanot nema{e mnogu pra-

vila. Naj~esto moravme da bideme pove}e di-

plomati otkolku vojnici. Osobeno vo ova vreme

koga krajot na vojnata ne e vistinski kraj!

Me pra{uva{ {to odlu~iv. [to moèv

drugo? Se soglasiv premol~eno da se odrì mi-

tingot, da se krene albanskoto zname kraj fran-

cuskoto, no, formalno, morav da dobijam so-

glasnost od Solun ili od Pariz. Prosudiv isto-

rijata da si go kaè svoeto. Vsu{nost, jas si

potpi{av i eden vid „kapitulacija“.

‡ Ne razbiram, mili!

‡ Te{ko e da se razbere ovaa vojna na Bal-

kanot! Postapiv spored svojata sovest. Kako

pri presudni bitki.

‡ Te razbiram dobro, mili... Ti sigurno

kako i sekoga{, }e go najde{ najdobroto re{e-

nie za gradot i za nas dvajcata... samite...

‡ Jas mislam i na na{eto zaminuvawe!

Sigurno tebe }e ti bide mnogu te{ko {to }e

mora{ da se razdeli{ od tvojata majka, od blis-

kite, od gradot, od Ezeroto...

428

Po Kor~a, be{e redot na Pogradec da ja doìvee katarzata na slobodata. Nikoj ne moè-{e da go sopre na toj pat, a najmalku poslednite francuski vojnici, na ~elo so komandantot Mortje. Zar tie moèa da go zaprat veeweto na albanskoto zname pokraj francuskoto?

Ve~erta, na den pred kone~noto zaminuva-we od Pogradec, komandantot Mortje, na svoite prepostaveni vo Pariz, me|u drugoto im pi{u-

va{e za nastanite od 22 maj 1920 godina, vo Po-gradec:

„Po protestot, na Komandata na teritori-jata be{e podignato albanskoto zname, kraj na{ata trobojka, vo prisustvo na seta popula-cija na gradot, no i na okolnite mesta, pri {to, od site strani, se slu{aa izvicite: Da ìvee Francija, Da ìvee Albanija! Manifestacijata

se odviva{e vo mirno“. Ovie zborovi na komandantot Mortje go

ozna~ija i krajot na negovata misija vo Zemjata na Ezerata koja, potem, so svojot zapaden del, se priklu~i kon mati~nata zemja. Komandantot Mortje zaminuva{e zaedno so svoite malkumina bradosani vojnici na golemata Isto~na armija, bez slava i bez veli~ie, bez posledniot pobed-ni~ki oreol, makar so zadocneto minuvawe niz Triumfalnata porta vo Pariz, no so pobedni~-koto ~uvstvo na lu|eto od Malata vojna. Zami-nuva{e komandantot so mnogu qubov kon ovoj narod. Zaminuva{e so svojata Atina...

429

LIX

Vojnata be{e zavr{ena. I poslednite fran-cuski vojnici bea odamna zaminati od Pogra-dec. Tatko se vrati od Stambol, vo proletta na 1923. Go o~ekuvaa na voobi~aenoto mesto, kraj Ezeroto, kaj {to zapiraa site vra}awa i zapo~-nuvaa site neizvesni zaminuvawa. Se vra}a{e od Stambol so izu~en advokatski zanaet. Studi-ral {erijatsko i sovremeno evropsko pravo, spo-red urnekot na reformite na Ataturk.

Stigna so ~eza, od Ohrid, so dva kufera knigi. Bea dojdeni najbliskite od semejstvoto. Tuka bea baba, dedo i bliski rodnini, kako i pove}emina namernici. Pri sleguvaweto od ~e-zata, padna eden od kuferite. Nasekade ima{e knigi.

‡ Auuu, knigi! Kolku knigi! ‡ izvika za~u-deno nekoj od prisutnite.

Dotoga{, nikoj od pe~albarite, posebno od Stambol, ne be{e se vratil so knigi. Mnogu-mina pretpostavuvaa, a imaa pravo, deka i vo drugiot kufer ima knigi. Vo kuferite, vsu{-nost, be{e sobrano seto Tatkovo stambolsko vreme. Ima{e mnogu pro~itani i nedo~itani knigi, na turski i na francuski jazik. Ima{e najmnogu knigi od oblasta na pravoto, razni zakonici od zemjite od Istok i od Zapad. Ovie

430

knigi treba{e da go promenat ìvotot vo kraj-ezerskata zemja, spored instituciite {to gi zaìveaja francuskite oficeri, na ~elo so ko-mandantot Mortje.

Tatko se vra}a{e od Stambol, a kako da doa|a{e od Evropa, preku malata vrata {to, svoevremeno, mu ja podotvorija Kor~a i Pogra-dec, preku francuskite oficeri. Vo vremeto na svoite studii vo Stambol, Tatko dlaboko be{e navlegol vo su{tinata na revolucijata na Ataturk, posebno vo laicizacijata koja, svoe-vremeno, zapo~na da se sproveduva, so francu-skite oficeri, i vo albanskite u~ili{ta vo Pogradec. Od francuskite oficeri dozna za slavnite prosvetiteli, za golemite idei na Fran-cuskata revolucija, za Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot. Veruva{e deka, so iskustvoto od Stambol, samo }e ja zacvrsti evropskata vizija za svojata zemja. Vo gradot prodolùva{e da ìvee francuskiot duh...

Tatko, kako novope~en advokat, dlaboko

navlezen vo obi~ajnoto pravo, so dobri pozna-

vawa na otomanskoto i na evropskoto pravno

iskustvo, ~uvstvuva{e deka e pred zna~ajna mi-

sija vo svojata zemja, no i po{iroko... Tokmu

knigite doneseni od Stambol treba{e da vli-

jaat vrz Tatkovata sudbina, kako i vrz onaa na

negovite potomci. Od kuferite so knigi be{e

podispla{ena i negovata majka koja se potseti

na francuskoto vreme, koga sinot $ ide{e doma

so mnogu knigi od francuskata uprava i minu-

va{e po celi no}i so niv. Taa toga{ pretposta-

vuva{e deka tokmu tie knigi mu go izmestile

431

patot na sudbinata. I sega, povtorno, knigite

gi smeta{e za glavni vinovnici {to nejziniot

sin se vratil od Stambol. Majka kako majka.

Sre}na poradi vra}aweto na sinot, ìv i zdrav,

zgora na toa, i mnogu u~en, taa dlaboko vo sebe

ja potisnuva{e tagata {to nejziniot sin ne

ostana vo Stambol.

Na Tatkovite knigi, najmnogu im se radu-

va{e dedo. Ovie knigi mu potvrduvaa deka sin

mu bil na dobar pat. Ima{e mnogu pra{awa koi

go kopkaa Tatko, okolu Pogradec vo vremeto na

negovoto otsustvo. Ima{e i mnogu odgovori

koi dedo gi o~ekuva{e za vremeto {to go be{e

pominal Tatko vo Stambol.

‡ Ti, sinko, se vrati od Stambol so bel

obraz. No ne gi stigna Francuzite. Komandan-

tot Mortje ostana veren na dadenata besa. Kolku

{to moè{e, najdobro go odbrani gradot. N#

spasi, sinko!

‡ Pa toj veruva{e vo nas, tatko!

‡ Besata, sinko, ostana na{ata vera za

site vremiwa. Moè da se promeni Bog, no ne i

verata.

‡ Jas, tatko, vo Stambol, ~esto razmislu-

vav za vremeto minato so komandantot Mortje,

vo Pogradec. Tamu go prodolìv studiraweto

na pravoto vo koe toj me vovede, vrz osnova na

francuskite i na egipetskite zakonici.

‡ Na{ata sudbina, ~esto ti velev sinko, ne

e lesna za razbirawe. Nie sme ~uden narod. Vo

nas se borat ostatoci od drugi narodi. Imame

mnogu obi~ai i mnogu zakoni. Francuzite sakaa

432

da ni pokaàt koi sme. No da gi ostavime ovie

razgovori za podocna. Komandantot Mortje ~esto se raspra{u-

va{e za tebe. Koga zaminuva{e, mi re~e deka Francija sekoga{ }e bide otvorena za tebe.

Tatko so zadovolstvo gi slu{a{e ovie zbo-rovi za svojot spasitel. Mu be{e àl {to po-ve}e ne go vide.

Dedo po~uvstvuva deka be{e vreme na svo-jot sin da mu go postavi pra{aweto za negovite ponatamo{ni planovi:

‡ Ubavo, sinko, {to se vrati! I nie imame zemja kaj {to moè sre}no da se vgnezdi sud-bata!

Tatko ni{to ne re~e. S# u{te ne saka{e da zboruva za svoite planovi. I samiot ne be{e na~isto koj pat da go fati.

Dedo ja naseti dilemata na svojot sin i re~e:

‡ Ti, sinko, znae{ oti nas Turcite n# vi-kaat Arnauti, ama ne znae{ zo{to?!

‡ Ne znam, ne znam, tatko! ‡ Jas }e ti kaàm, sinko. Zborot arnaut e

od persisko poteklo i zna~i: ne se vra}a nazad! I taka, spored Turcite, nie sme ti lu|e

koi nikoga{ ne se vra}ame. Ne moàm da go utvrdam to~niot izvor na

ova kaùvawe. No znam deka mnogu na{i koi zaminale vo Turcija, ne se vratile nikoga{. Ti, sinko, se vrati!

Tatko ne re~e ni{to. Ja naseti nenamet-livata strategija na svojot roditel da go za-drì. Da ne zamine povtorno...

433

Dedo povtorno se oglasi: ‡ Ima edna pogovorka, sinko, koja za nas

veli:

Arnaut, o Arnaut, në vënd të bukës, po blen

barut!*†

Vreme e, sinko, da si go zarabotime lebot bez barut! Da si bideme gospodari na svojata sudbina na Balkanot.

‡ Jas, tatko, re{iv da ne se vra}am vo Stambol!

Dedo ne go o~ekuva{e ovoj presvrt. So blag glas prodolì:

‡ Mene, sinko, ìvotot s# pove}e me roni. I ku}ata odvaj se dodrùva na svoite temeli. Zemjata so godini ne se ora. ]e $ treba sinko na ovaa zemja mnogu pravdina i red, za da si se razbere sebesi i za da ja razberat drugite. Ti, sinko, si na vistinskiot pat! Samo, vnimavaj...

‡ Ne griì se, tatko. Jas, kone~no, }e osta-nam ovde. Nabrgu }e otvoram advokatska kance-larija. Nema da se zanimavam so politika, a nitu sudija nema da stanam.

‡ Umno, mnogu umno si izbral, sinko. Ne mina mnogu od vekov, a ovde mnogu vojni doì-veavme. Balkanski i svetski. Balkanot u{te }e se trese. Ama edna{ belki }e se smiri. I nie, kako narod.

Tatko ni{to ne komentira{e. Ostavi dedo da ja zavr{i mislata!

‡ Izberi go patot, sinko, denes ili utre,

tamu kade {to }e te vle~e du{ata. êsto, na

* Arnautu, arnautu, namesto leb, kupuva{ barut.

434

patot {to se izbegnuva, demne sudbata. Mnogu

te{ko se otkriva vistinskiot pat.

Ovde hasmata i natamu }e demne. Ti si

pred vekot.

Ti, sinko, vo Stambol, kraj tvojot vujko Ali

Fethi Okijar, vide kako se razmenija isto~-

noto i zapadnoto vreme.

Ali Fethi Okijar be{e i so sultanite, no

i so Ataturk. Umee{e, vo presudnoto vreme, da

go fati vistinskiot pat.

Tebe, sinko, i patot kon Stambol ti e

otvoren. No ti sam presudi si.

‡ Nam, tatko, na site patot kon Stambol

ni e otvoren. Vujko Ali Fethi Okijar bi n#

prifatil. Pred zaminuvawe, me pretstavi na

svojot prijatel Ataturk. Znae{ li {to mi re~e

toj toga{?

Dedo, za~uden od ovie zborovi, mol~alivo

go gleda{e sina si koj prodolì:

‡ Ataturk mi re~e deka Turcija ima po-

treba od mladi i u~eni lu|e.

Dedo, so odmeren, glas re~e:

‡ Ti, sinko, moèbi edna{ }e zamine{ kon

Pariz ili povtorno kon Stambol. Kon Istok

ili kon Zapad. Ti, sigurno, vo tvoite o~i, }e go

ponese{ mojot lik. Samo ti }e gi nasledi{ ne-

govite tajni koga }e me nema. Sekoga{ }e bidam

so tebe na patot {to }e go izbere{. Sudbinata

ne e vo sinxir, tuku e vo let!

Ti moè{ da zamine{, vo koja bilo na-

soka, no ni{to ne moè da te oddale~i od toa

{to si...

435

Moè da se re~e deka Tatko ostana pod vlijanie na dedoviot stav za ostanuvaweto. No toj, dlaboko vo du{ata, be{e nagrizen i od maj-~iniot poriv kon zaminuvaweto. Tatko stana vistinski stolb na dedovata ku}a. Semejstvoto doìvea vistinski raste`...

Minuvaa godini. Tatkovite francuski ilu-zii ostanaa zarobeni vo granicite na na{ata zemja. Francuskiot son be{e potisnat od bal-kanskiot, za da ostane, na krajot, dlaboko vo Tatkovata svest. Ne se vrati nitu vo Stambol nitu pak pojde vo Pariz, tuku, na po~etokot od Vtorata svetska vojna, ja mina bliskata granica spasuvaj}i se od fa{izmot i hasmata. Se najde na drugiot breg od Ezeroto, kade go do~eka vremeto na komunizmot. So kadiskata diploma od Stambol, stana socijalisti~ki sudija. Otkako vo Makedonija gi otkri bitolskite kadiski si-xili, poznavaj}i go staroto osmanlisko pismo, do krajot na svojot ìvot gi de{ifrira{e sta-rite sudski zapisi. Negoviot francuski son se ~ine{e is~eznat zasekoga{. No toj oìvea ne-posredno pred negovata smrt, koga, kako vo testa-ment, mi go otkri svojot francuski jazik ve-lej}i mi:

‡ C'est fini, cette fois-ci, mon fils! (Zavr{i moeto sine... ovojpat navistina zavr{i!)

Ova be{e negoviot vistinski kraj, a za mene po~etok na potragata po negovoto fran-cusko vreme...

437

E P I L O G

1933 godina

Ko~o Semini studira{e novinarstvo na

Univerzitetot vo Rim. Lete, go usovr{uva{e italijanskiot jazik vo {kolata za stranci vo Peruxa. Vo gradot zapozna i pove}e germanski, ungarski i francuski studenti. Se zapozna i se sprijateli so eden od niv. Se vika{e Marsel Laribe. Bil u~itel vo Eks-an-Provans. Vo 1933 godina, vo razgovorite so francuskiot prija-tel, Ko~o Semini }e se zapoznae so ìvotot na komediografot Marsel Pawol, poznat i po dra-mata Topazi, koja, za vreme na francuskata oku-pacija, bila postavena i vo Pogradec.

Ko~o Semini }e mu ja raskaè na Marsel Laribe prikaznata za ìvotot na svojata tetka Atina Lazar Todoli i za nejzinata qubov so generalot Mortje, za kogo bila maèna i zaedno ìveele vo Aviwon.

Ovaa storija }e go impresionira francu-skiot prijatel i pred 14 juli, nacionalniot praz-nik na Francija, toj }e go ubedi svojot albanski kolega da zaminat vo Rim, na proslavata, so edna kola {to }e ja isprati francuskata amba-sada, za da gi sobere francuskite studenti vo Peruxa za da u~estvuvaat na priemot po povod praznikot.

438

Vo toj period, vo Rim, ambasador na Fran-

cija e Anri de @uvenal. Go smetale za eden od

posposobnite ambasadori na Francija, vo toj

period. Bil minister za obrazovanie, kako i

postojan pretstavnik na Francija vo Ligata na

narodite vo @eneva.

Pred sve~enata sala na Palatata Farneze,

pokraj rekata Tibar, vo koja se odr`uval sve-

~eniot priem, gostite gi pre~ekuval ambasado-

rot Anri de @uvenal.

Pritoa, De @uvenal imal za sekogo, i za

uglednite italijanski li~nosti i za drugite

gosti, po nekoj ubav zbor. Se interesiral posebno

za li~nostite so koi nemal prilika da razgo-

vara porano. Vo eden moment, bil najaven: Ko~o

Semini, student od Albanija vo Rim. Be{e prvi-

ot od redicata stranski studenti so koi, osven

pozdravot, ambasadorot De @uvenal si dozvo-

lil da razmeni pove}e zborovi:

‡ Zna~i, vie ste od Albanija, a studirate

vo Italija? A od koj grad ste?

‡ Od Pogradec sum, ekselencio. Toa e

grat~e na bregot od Ohridskoto Ezero.

‡ Pogradec, Pogradec... Sum slu{nal za

toj grad.

Ko~o Semini }e si re~e vo sebe: ova e samo

diplomatska kurtoazija. Pa vo Rim i vo Peruxa

toj zapozna mnogu Italijanci, Francuzi i mnogu

drugi, pa nikoj ne znae{e za Pogradec. Poneko-

ga{, poradi toa, i }e go promol~e{e, vo razgo-

vorite, svojot roden grad. Koj }e im objasnuva-

{e kade e toa.

439

Ambasadorot De @uvenal prodolìl: ‡ Pred nekoe vreme se vrativ od Alep i od

Damask. Bev tamu guverner na Francija. Vo Da-mask ja zapoznav gospo|ata Atina Lazar Todoli, sopruga na na{iot general Eduar Mortje. Da, da se setiv, taa vele{e deka e od Pogradec.

‡ Kako toa? Atina mi e tetka... ‡ rekol iznenadeno Ko~o Semini.

‡ Kolku e svetot mal! ‡ zaklu~il ambasa-dorot.

Ko~o Semini, vo nekolku miga, ostanal bez zbor. Zad nego, redica ambasadori i gosti. Ambasadorot @uvenal dopolnil:

‡ ]e se vidime povtorno na priemot. Imam {to da vi kaùvam za va{ata tetka Atina...

Ko~o Semini, zaedno so svojot prijatel Marsel Laribe, }e se izgubi vo tolpata lu|e vo golemata sala. Se posluìle so {ampawskoto, {to }e im go podade prviot kelner {to minal kraj niv.

Si nazdravile. ‡ Si imal poznata tetka! Nikoga{ ne si

mi zboruval za nea! ‡ se oglasil prv Marsel La-ribe.

‡ E toa e dolga istorija ‡ re~e Ko~o Se-mini.

Ambasadorot De @uvenal, pozdravuvaj}i se so drugite gosti, ne go gubel od vid alban-skiot student. Po izvesno vreme, otstapuvaj}i mu go za malku svoeto mesto za pre~ek na gosti-te na ministerot sovetnik, ambasadorot De @u-venal, nabrgu }e se najde kraj Ko~o Semini i Marsel Laribe. Gi pokanil da sednat na bli-

440

skoto kanabe so crveno kadife. Povtorno gi posluìle so {ampawsko.

‡ Kako {to vi rekov, ima mnogu da se ras-kaùva za va{ata tetka Atina i za nejziniot soprug Eduar Mortje. Tie mi ostanaa vo neza-boravno se}avawe...

Ko~o Semini, vedna{ sakal da mu kaè deka, u{te kako dete, se se}ava na svadbata na svojata tetka. E kakva svadba be{e toa! Se sla-vele mnogu raboti. Em bliskata pobeda em qu-bovta na ubavata Atina so komandantot Mortje. Se vozdràl od kaùvawe na svojata storija za taa qubov i za nastanite okolu nea. Sakal da doznae ne{to za svojata tetka i za nejzinata sudbina {to te{ko bi go doznal da ne be{e ovaa sredba so ambasadorot.

‡ Na mestoto guverner na Sirija, ‡ }e pro-dolì ambasadorot De @uvenal, ‡ jas go zame-niv generalot Moris Saraj, porane{en koman-dant na Isto~nata armija. Toj ottamu i se znael so toga{niot major Eduar Mortje, komandant na francuskata okupirana zona na Pogradec.

Moè da se pretpostavi deka toj samiot go povlekol Mortje vo Sirija, zaedno so negovata Atina. Mnogu gi po~ituval. Se zboruva deka po-radi nastoj~ivata poddr{ka na Albancite vo Golemata vojna i poradi sozdavaweto na Repub-lika Kor~a, bil povle~en od komandnata pozi-cija na Isto~nata Armija vo Solun. No toa e drugo pra{awe.

Ko~o Semini }e se ufrli: ‡ Se se}avam dobro na komandantot Mortje.

Toj n# saka{e kako svoi deca. Toj ni ja vlea i qubovta za francuskiot jazik.

441

Marsel Laribe so golemo vlijanie go sle-del razgovorot. Nemu, ambasadorot Anri de @uvenal mu bil poznat kako isklu~itelna li~-nost od javniot ìvot na Francija. Podocna, toj mu re~e na Ko~o Semini deka ambasadorot bil soprug na slavnata pisatelka Kolet i di-rektor na vesnikot Le Matin.

Ambasadorot De @uvenal }e mu pridade posebno zna~ewe na neo~ekuvanoto poznanstvo so vnukot na Atina. Se o~ekuvalo, vo sekoj mo-ment, na podiumot na koj eden mal muzi~ki orkestar izveduval dela od klasi~ni francuski kompozitori, ambasadorot De @uvenal da gi pozdravi gostite, kako {to predviduval proto-kolot. No toj pretpo~ital najnapred da go za-vr{i razgovorot so albanskiot student:

‡ Va{ata tatka Atina prekrasno go be{e sovladala arapskiot jazik, gi poznava{e duri i negovite dijalektni varijanti koi se govorea vo Sirija i vo Liban. I ne samo toa. Taa se istakna i kako posrednik vo vospostavuvaweto na mirot so razbuntuvanite Druzi.

Ko~o Semini kako da ne im veruval na svoite u{i. Svoevremeno, tetka Atina, koga doa|ala vo Pogradec, mu raskaùvala za svoite podvizi vo Sirija koi toj, toga{, gi smetal za prikazni.

Ambasadorot De @uvenal bil zadovolen {to, po tolku godini, moè za prv pat, da sve-do~i za hrabrata Atina Mortje i toa pred eden nejzin vnuk, pa prodolìl:

‡ Bea toa te{ki vremiwa za Francija, vo razbuntuvaniot Damask. Ne moè{e lesno da se

442

opredeli vistinskata strana, vo taa pove}eet-ni~ka, revoltirana sredina, osobeno po nesre}-noto bombardirawe na Damask od strana na francuskata avijacija.

Toga{, Atina Todoli, oble~ena vo arap-ska ruba, umno i hrabro posreduva{e, na te~ni-ot jazik na domorodcite. Lu|eto od sprotivsta-venite strani imaa doverba vo nea. Be{e sila od èna...

Golemata sve~ena sala bila celosno is-polneta. Caruvala vistinska prazni~na atmo-sfera. Muzikata poleka stivnuvala. Se o~eku-valo ambasadorot De @uvenal da se najde na podiumot, pa da odeknat zvucite na Marsele-zata. No toj sakal u{te mnogu ne{ta da mu kaè na albanskiot student:

‡ Samo da ja videvte Atina kako hrabro java, na kamili i na brzi arapski kowi, po pustinata! Stignuva{e kako molwa na mestoto na sudirot. Gi smiruva{e lu|eto. Im vleva{e

nade`. Ja narekoa „albanska amazonka“. Da, be{e ubava i hrabra èna! I eve, na

ovoj praznik na Francija, za koj se bore{e taa, $ se poklonuvame na nejzinata hrabrost.

Ambasadorot De @uvenal, svesen deka gostite go ~ekaat negoviot pozdrav, kone~no, }e se upati kon podiumot. Odeknale zvucite na Marselezata...

Toa bilo prekrasen prazni~en den vo ì-votot na Ko~o Semini. Utredenta, {tom vtasal vo Peruxa, sednal da $ napi{e ubavo i dolgo pismo na teta Atina koja toga{ ìveela, so svojot soprug, vo Aviwon. Toj ne $ pi{uval samo

443

za neobi~nite i isklu~itelni soznanija od sred-bata so ambasadorot De @uvenal tuku pobaral od nea da mu prosti {to, na vremeto, ne $ ve-ruval vo toa {to mu go raskaùvala taa za nej-zinoto vreme vo Sirija...

1997 godina

Eduar Mortje, po vra}aweto od misijata vo Sirija, so svojata Atina, be{e unapreden vo ~in brigaden general i be{e imenuvan za ko-mandant na voenata zona na Aviwon.

Albanija i ponatamu }e ostane vo sredi{-teto na negovite misli i planovi. Za nego, nekoga{nata Mala vojna vo krajezerskata zemja kako da be{e zavr{ena. Vo me|uvreme, negoviot prijatel, majorot @ak Burkar se be{e zdobil so golemo nau~no renome kako geolog i geo-graf, stanuvaj}i {ef na Katedrata za geologija na Univerzitetot Sorbona vo Pariz. Podocna, toj }e stane i ~len na Francuskata akademija na naukite i }e ja objavi knigata Albanija i Al-bancite (1921 godina), so koja }e ja prodolì svojata misija, zemjata {to ja zapozna vo vre-meto na vojnata, da $ ja dobliùva na fran-cuskata nau~na, kulturna i politi~ka javnost.

Generalot Mortje so voshit }e ja ~ita ovaa

kniga, osobeno zatoa {to nastanite, koi bea

prikaàni vo nea se slu~uvaat, vo golema mera,

za vreme na negovoto komanduvawe vo Albanija.

Knigata }e im ja prepora~uva na mnogu svoi

francuski prijateli. Me|u niv e i baronot

[arl Neji de Baren, bogat ~ovek koj uspe{no se

444

bave{e so pove}e zdelki vo Evropa i vo Se-

verna Afrika. Generalot Mortje }e uspee da go

ubedi svojot bogat prijatel da investira vo

Elbasan. Ovoj grad e poznat u{te od anti~kite

vremiwa po svojot golem potencijal vo proizvod-

stvoto na maslinovo maslo. So posredstvo na

Banka di Napoli, baronot De Baren }e investira

zna~aen kapital vo Albanija osnovaj}i ja fir-

mata Masla i sapuni na Jadranot (Huileries et

Savoneries de l’Aqeiatique). Pritoa se nabaveni

moderni ma{ini za proizvodstvo na maslinovo

maslo. Ovaa albansko-francuska firma uspe{no

}e raboti s# do 1938 godina koga im e prodadena

na Italijancite. No najgolemiot pridones na

baronot De Baren e izgradbata na elektri~nata

centrala koja }e gi snabduva so struja ne samo

fabrikite za maslinovo maslo tuku i gradot

Elbasan, od 1929 do 1953 godina...

Na 7 april 1939 godina, italijanskata armi-

ja }e izvr{i invazija vrz Albanija. Kralot

Zogu }e prebega vo Jugoslavija, a ottamu vo Ve-

lika Britanija. Viktor-Emanuel III Savojski }e

se proglasi za kral na Albanija. Edna od prvite

merki na novata italijanska administracija }e

bide zatvoraweto na francuskiot licej vo Kor~a,

osnovan vo 1921 godina. Francuskite profeso-

ri od ovoj licej }e imaat presudna uloga vo pro-

bivot na evropskiot individualizam i vrz po-

tisnuvaweto na tradicionalniot patrijarhalen

mentalitet na mnogu zna~ajni li~nosti koi, po-

docna, }e odigraat zna~ajna uloga vo sudbinata

na nezavisnata zemja.

445

Eden od poslednite francuski profesori na licejot na Kor~a e hrabriot @an Majer. ^etvorica izbrani u~enici trebalo, vo imeto na u~ili{teto, da se zboguvaat so svojot profe-sor. Tie mu se obratile so zborovite:

„Nie vi podgotvivme skromen podarok, obvitkan so dve lenti. Ednata e crveno-crna, kakvi {to se boite na Albanija, a drugata e trobojkata, sina, bela i crvena, kakvi {to se

boite na Francija“. U~enicite, vozbudeni, odvaj gi zadr`uvale

solzite. Profesorot Majer, i toj dlaboko voz-buden, gi pregrnal u~enicite i im rekol:

„Ne o~ajuvajte! Francija nema nikoga{ da ve ostavi. Nie pak }e se vratime i pak }e bi-

deme me|u vas“. Profesorot @an Majer, nekolku meseci

podocna, }e zagine na frontot kaj Ardenite... No vo Kor~a i vo Pogradec, sudbinata

saka{e, vo 1997 godina da se vratat drugi fran-cuski vojnici...

Po Vtorata svetska vojna, Albanija povtor-no nema{e sre}a so istorijata na Balkanot. Oslobodena od fa{izmot, zemjata }e se najde vo totalna izolacija vo dolgove~niot ko{mar na stalinisti~kiot komunizam. Odnadvor, taa be{e zagradena so neminlivi granici, a odnatre se zarobi vo sedumstotini iljadi bunkeri.

I odnosite so Francija, vo eden dolg pe-riod, bea zamreni, a malata Republika Kor~a i gradot Pogradec, kako i pridonesot na fran-cuskite oficeri za nezavisnosta na zemjata be{e odrekuvan i potisnat vo zaborav...

446

Proletta 1997 godina, eden francuski kon-tingent od iljada vojnici, pod komandata na eden italijanski general, vo ramkite na opera-cijata Alba, }e se najde vo Albanija, to~no po sedumdeset i sedum godini otkako generalot Mortje }e ja napu{ti zemjata so svoite vojnici.

Francuskite vojnici, vo nivnata spasuva~-ka misija, kako nekoga{ nivnite prethodnici, vo nivnata mirovna i spasuva~ka misija, }e stignat i do Kor~a i do Pogradec. Tie }e polo-`at sve`o cve}e i venci na grobovite na bra-destite vojnici na Isto~nata armija koi ne ja stignaa slobodata...

Skopje‡Pariz‡Skopje 2003‡2007

447

A P O L O G I J A N A R O D N O K R A J N O T O

(„Qubovta na generalot“ ‡ stranici

od „Balkanskata saga“ na Luan Starova

Luan Starova go dore~uva svojot specifi-~en i pretenciozen romanesken ciklus, so rabo-

ten naslov „Balkanskata saga“ zapo~nat pred

pove}e godini so romanot „Tatkovite knigi“ (1992). Ottoga{ pa do na{ive denovi (na 2008-ta godina) se protegaat ni pomalku ni pove}e od {esnaeset godini. Niz toj vremenski rasteg ovoj na{ avtor, komu vsu{nost mu pristoi i na-zivot trilingvalen pisatel, bidej}i pi{uva na makedonski, albanski i francuski jazik $ se nametna na ~itatelskata publika so impresiv-no (a }e re~eme i impozantno) mnogukni`je, so serijal na beletristi~ka proza, stokmena glav-no kako semejna hronika i kako letopis na po-sebno vozbudliva prikazna vo koja dominira i se izdvojuva kako stoèren i klu~en lik (junak) Tatkoto. Taa niza od romani, vo koja dosega se smesteni kako bleskotni biquri nare~eni mo-nista atraktivnite epizodi od ìvotot na eden odvaèn i vitalen ~ovek od balkanskite sino-ri, imeno Tatkoto, se rasposla vrz stranicite

na dosega publikuvani devet naslovi: I. TAT-

KOVITE KNIGI, 1992 ; II. VREMETO NA KO-

448

ZITE, 1993; III. BALKANSKI KLU^, 1995; IV.

PRESADENA ZEMJA, 1998; V. ATEISTI^KI

MUZEJ, 1997; VI. PATOT NA JAGULITE, 2000;

VII. TVRDINA OD PEPEL, 2002; VIII. ERVEHE,

2005; IX. POTRAGA PO ELEN LEJBOVIC i

X. QUBOVTA NA GENERALOT, 2008 g. Bezdrugo, vo sovremenata makedonska li-

teratura ovoj i vakov proekt na pretencioz-niot i energi~en literat, pretstavuva zasega edinstven i ilustrativen unikum, ne{to {to e osameno kako vid i kako obrazec, pa ozna~uva, ako sakame toa najodgovorno i da go formuli-rame i kako inovacija i kako raritet svoeviden podvig, koj $ pridava na na{ata literarna se-ga{nost dimenzii na svropski umetni~ki stan-dard. Iako, od pozicijata na edna potrebna zdr-`anost (ne : pretpazlivost!) ne bi se osmelil da go imenuvam ovoj, s# u{te nedovr{en proekt, kako grandiozen zafat, kako vonseriska ambi-cija i kako mnogure~ita ilustracija za potpol-nosta na edna ponova evropska literaturna stvarnost na koja avtorot i pripa|a, sklon sum da se opredelam duri pokategori~no kon soznaj-bi, koi me uveruvaat deka tokmu so Luan Sta-rova i negovoto grandiozno (podvle~eno od mene ‡ G. Tod.) delo, makedonskata literatura se vklu~uva ramnopravno vo krugot na evrop-skiot del od bogatata svetska riznica na umet-nosta na zborot. Tokmu so Luan Starova i tokmu so negovite desetina beletristi~ki tvorbi od

mnogukni`jeto, nare~eno „Balkanskata saga“ nie stanuvame del od Evropa od kompleksniot poim literaturna umetnost. Uspehot {to toj dosega

449

go postigna so mnogukni`jeto „Balkanska saga“ niz kulturnite sinori na Evropa, odglasite za priop{tuvaweto na negovite dela vo jazi~niot instrumentarium na pove}e od desetina jazici na stariot kontinent, komentarite {to se ve}e javno izneseni, interpretaciite niz koi mu e posvedo~eno vnimanie, zaklu~ocite na zvu~ni imiwa na evropskata kriti~ka misla ‡ seto toa e uverliv dokaz deka stanuva zbor za ne{to, koe neodlo`no treba da se imenuva kako dragoce-nost, kako nesekojdneven nastan {to go afirmi-ra i razglasuva na{eto literaturno postoewe kako validno i kako presti`no.

Vpro~em, za ova ve}e kaj nas, kako za soz-najba, se raspolaga i so relevantni prilozi vo oblasta na literaturnata nauka. So zadovol-stvo }e ja odbeleìme vpe~atlivata brojka na odglasi {irum Evropa od imiwa, koi u{te kako zna~at afirmativen i visokougleden del od jav-noto mislewe na pove}e literaturni sredini, koja informacija, vpro~em, se pogriì da ni ja ponudi samiot avtor vo tekstot ‡ „Balkanska saga“, (Skopje 2006, izdanie na MANU ‡ „Pri-stapni predavawa, prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite“, XV, str. 123‡183). Vo spisokot na imiwata na avtorite od evropskite kulturni sinori, koi go udostoija avtorskiot podvig na ovoj na{pro{iruva~ na literaturno-umetni~kite horizonti figuriraat imiwata na Edgar Moren, Moris Druon, Rober Badinter, Antoan @erald, Loran Kova~, Luj-Roè @ino Alen Boske, Iv Bonfoa, Adonis, @il Lapu`,

450

Ismail Kadare, Nulo Minisi, Erik Nolo, Leon Somvil, @an-Iv Potel, @ak Lakarijer, @ak Go{ron, Pjer Kaban, @an-Arno Derens, Patrik Krisman, Aleksi Lorka, Loran Rebo, Fransis Vibrands, Peter Rau, Nedim Gursel, Mari-Fran-soaz Alen, Vasilis Vasilikos, Vasile Andru, Predrag Matveevi}, Mateja Matevski, Ali Aliu, Ali Podrimja, Jorgo Bulo, Fatmir Sulejmani, Fatos Arapi, Nikola Kova~, Erik Faj, Georgi Stardelov, Risto Lazarov, Slobodan Mickovi}, Borislav Pavlovski, Elizabeta [eleva, Jelena Luìna, Afrim A. Rexepi. Posledniov, vo svo-jot literaturno-istoriski trud, izdaden kako oddelna kniga (vidi : Afrim A. Rexepi ‡ „Bal-kanska saga“ ‡ Sagata vo romaneskniot ciklus na Luan Starova, Skopje, 2005 g., str. 128, izda-nie na Institutot za makedonska literatura) n# voveduva vo ~udesniot svet na luanovata „Balkanska saga“ preku posestrana analiti~ka proekcija vo koja opstojno se zadrùva vrz po-zna~ajnite reperi na Luanovata pretenciozna beletristi~ka nafatka, posebno zadrùvaj}i se vrz socioemskiot znak na semejstvoto, na pozi-cijata na narator i fokalizacijata, na katego-rijata prostor i kategorijata vreme, na nara-tivno-diskurzivnite figuri, na simbolot, na grotesknata slika itn. Voop{to, so ovoj trud za Luan Starova vo na{ata kulturna sredina bla-govremeno mu se ukaùva specijalisti~ko ana-liti~ko vnimanie, so koe nau~nata misla pred-o~uva postoewe na zna~aen beletristi~ki opus, kon ~ie postoewe na{ata sredina treba da izostri sluh i da projavi povisoki formi na interes.

451

I. Analiti~ar na albanskiot opstanok

„Francija so golema vozbuda i so voshit go otkri Luan Starova, isklu-~itelen romansier, te{ko svedliv na rangirawe, no sepak, izvonredno situiran vo balkanskiot svet, uspe-vaj}i niz svojata poetska vizija da

ni predo~i silni iskustva“.

Edgar Moren I ovojpat Luan Starova izleguva na lite-

raturen megdan kako razbistruva~ na istori-jata. Vpro~em, bi se reklo deka negovata avtor-ska misija vo svetot na literaturnata umetnost e tokmu toa: da ni gi podotvora i razbistruva {irokite horizonti na mislata, pa preku ras-~itani umogledbi da se vyirame vo naplivot na novoto vreme.

Ne slu~ajno, vo re~enicata {to ja zemam kako moto od napis na francuskiot filozof i pisatel Edgar Moren, odli~en poznava~ na na-{iov avtor, gi podvlekuvam dvete negovi va`ni sogledbi za fenomenot na avtorot Luan Staro-va ‡ „odli~en romansier“ i „te{ko svedliv na rangirawe“! Za da se dobli`ime poednostavno do recepcijata na najnoviot roman na na{iov ‡ makedonsko-albanski) avtor ‡ „Qubovta na ge-neralot“, neodlo`no ni e potrebno funkcio-nalnoto prisetuvawe deka vo seta onaa gramada od iska`uvawa, izjavi, vpe~atoci i komentari za „Balkanska saga“ na Luan Starova vo koja romanot „Qubovta na generalot“ e samo desetto

452

poglavje od serijalot, gramada vo koja se me-{aat glasovite na plipot kompetencii i kvali-fikacii za edna unikatna i unikalna umetni~-ka pretenzija (od Edgar Moren i Moris Druon do Predrag Matveevi}, Mir~e Tomovski) domi-niraat tokmu ovie dve soznajbi ‡ isklu~itel-nosta na romansierot i te{kosvedlivoto ran-girawe. Do kolku uspeeme vo namerata da gi ob-jasnime ovie dva belega na poimot Luan Sta-rova, so pravo }e smetame deka sme do{le do rezultatot {to se vika: sfa}awe i prifa}awe na avtorot!

I so romanot „Qubovta na generalot“ (de-

setti po red vo serijalot „Balkanska saga“), se ~ini avtorot nastoi da ja dore~e svojata isklu-~itelnost na romansier! Toj vo svojata litera-turna praktika povtorno ni nudi gradba (po-strojka) na polifoni~na prozna tvorba vo naj-ubavata smisla na zborot, uspevaj}i da gi pri-sobere, pomiri i obedini vo homogen krug navi-dum oddale~enite me|usebno ekstremni na bele-tristikata, esejot i istoriografijata. Ovaa, kako {to bi moèlo da se nare~e Sizifova na-strojka na sovremeniot metonimi~en Don Ki-hot na literaturnata umetnost, go krasi i mu dava belezi na sre}no soìtelstvo na spomna-tive komponenti, koi Luan Starova, ne samo kako inovator vo podra~jeto na ànrot roman, tuku i kako vizioner, ~ij koren e sloèniot poim Balkanot, mu ja vrzuva ambicijata i bla-gorodstvoto (nobles obli`) vo nasoka na buk-valno nedosegliva cel! No, Luan Starova upor-stvuva.

453

]e ni pripomoè samiot avtor so {tedri grski od informacii za da ni ja podolesni dobra-ta namera za pozitiven komentar, pa }e napi{e:

„Ostanuvaj}i veren na inicijalnata zamis-la, vo edna semejna hronika da pretstavi sto godini od balkanskata istorija (XX vek), avtorot ovoj pat svoite likovi, posebno cen-tralniot na Sagata ‡ Tatkoto, go vodi vo period od okolu Prvata svetska vojna (po-sebno vo 1917 g.) vo predelite okolu Ohrid-skoto i Prespanskoto Ezero, na trome|eto pome|u Grcija, Albanija i Makedonija, po-sebno vo vremeto na francuskata okupacija (1916‡1920)“ (Vidi: Luan Starova, „Balkan-ska saga“ Skopje, 2006 g., izdanie na MANU ‡ Pristapni predavawa, prilozi i biblio-grafija, XV, str. 171).

Avtorot n# informira deka pona{iroko se podgotvuval za gradbata na ovoj roman, pa, po nekolkumese~ni istraùvawa, posebno vo Mu-zejot na Isto~nata armija vo Pariz, mu trgnalo od raka da gi konsultira relevantnite arhivi na francuskata armija na Balkanot, posebno na onie od Kor~anskata Republika i Bitkata za Po-gradec vo septemvri 1917 g., da otkrie niza ne-poznati dokumenti za „vme{anosta“ na glavniot lik od svojata saga so francuskata administraci-ja vo Pogradec i Kor~a vo nazna~eniot period. So ogled na re~isi polvekovnata izolacija na Albanija i nedostapnosta na arhivite, avtorot uspeva po padot na stalinskiot komunizam vo ovaa zemja, osobeno vo predelite kade {to ìvee-lo negovoto semejstvo, da dojde do avtenti~ni

454

dokumenti i da gi stavi vo funkcija na svojata balkanska saga. Vo sredi{teto na romanot pokraj likovi od balkanskata saga, se pojavuva voeniot zapovednik na Pogradec, komandantot na batal-jonot, podocna generalot Eduar Ogist Ipolit Mortje. Kako {to e poznato od istorijata, fran-cuskite okupaciski vojski na Isto~niot front, glavno stacionirani vo Solun, na ~elo so genera-lot Moris Saraj, nemale svoi direktni strate-giski interesi na Balkanot kako na primer Ita-lija, Grcija, Srbija, Bugarija, i drugi zamji, koi pokraj „glavnata“ svetska borba, vodele i svoi „lokalni bitki“, pomalku poznati vo istorijata. Ovie generali, Moris Saraj i Eduar Mortje, posebno, }e bidat i eden vid pobednici vo ma-lite konflikti, ~estopati vo ras~ekor so stra-tegiskite planovi na Ke d’orse. Vo toj duh tie }e ja formiraat i odr`uvaat i malata Kor~anska Republika, kako i drugite zoni, vklu~uvaj}i ja i onaa na Pogradec, na ~elo so generalot Mortje.

Vaka n# informira samiot avtor za svojot toga{ s# u{te neobjaven roman Qubovta na ge-neralot od distanca na dve godini pred objavata na deloto a kako najava na dvanaesette oddelni romaneskni edinici od ve}e zapo~natata (vo 1992) negova „Balkanska saga“. Avtorot na spom-natiot tekst, govori za sebe glavno vo treto lice, pa da go doslu{neme:

„Avtorot vo ovoj roman }e se obide da gi prosledi i fiksira istoriskite koordi-nati od periodot na Prvata svetska vojna a potoa vo sredi{teto na svojata romaneskna fikcija }e go postavi generalot na ‘Zemja-ta na ezerata’, odnosno trome|eto, negovo-

455

to prijatelstvo ‡ Tatkoto od Sagata (vo go-dinite na mladosta, pred negovoto zaminuva-we vo Carigrad tretirano vo romanot „Tvr-dina od pepel“, kako i „Qubovta na gene-ralot“ so mladata Atina, risjanska Albanka, so koja ostanuva vo brak do krajot na `i-votot, vodej}i ja podocna i na drugite voeni tran{ei vo Evropa i na Bliskiot Istok.

Vo romanot, paralelno so sledeweto na `ivotot na glavnite protagonisti na Sagata i negovoto semejstvo, avtorot }e nastojuva da go predo~i na preden plan li-kot na generalot Mortje, kako vojnik i ~ovek, dojden na Balkanot da vojuva, da na-stojuva da pronikne vo mentalitetot na mesnoto naselenie, da go razbere negovoto golemo stradawe vo vekot, duri i da se so-lidarizira so nego. Generalot stanuva eden vid civilizator na mesnoto naselenie, duri i spasitel vo edna od presudnite bitki. Avtorot }e nastojuva vo ovoj roman da ja ‘upotrebi istorijata’, kako avtenti~en i realisti~ki supstrat, distanciraj}i se od voobi~aenite mitski parafrazi, vo eden fikciski tkae` vo duhot na drugite roma-ni od balkanskata saga“. (Pak tamu, str. 172.)

Bezdrugo, ova korektno i funkcionalno samosoop{tuvawe na avtorot, obznaneto duri dve godini pred pojavata na romanot, indirektno ni pripomnuva na ne{ta, kon koi u{te kako tre-ba da vodime smetka! Imeno, deka avtorot Luan Starova odgleduva silna kriti~ka svest za sebe i poseduva teoriska samosvest. Vpro~em ne }e

456

da e nenu`no i ovojpat da spomneme deka Luan Starova e „svetski ~ovek“, znalec na pove}e ja-zici, poliglot i erudit, avtor so bogato i impre-sivno obrazovanie, napolno svesen za svojot tvo-re~ki pridones vo regiite na dve sosedni kultur-ni zaednici na Balkanot ‡ Makedonija i Alba-nija, za ~ie razumno soìtelstvo na pove}e na~i-ni i preku pove}e sredstva energi~no se zalaga.

Ete, vo ramkite na edna takva projavena sistemno i kontinuirano zalo`ba, Luan Sta-rova preku romanot „Qubovta na generalot“ (2008 g.) nastoi da ja razglasi svojata balkano-filija, uspevaj}i da se pretstavi kako superio-ren eksperimentator vo oblasta na romanot, kolosalen i specifi~en narator, komu ovojpat avtobiografskata komponenta vo vokacijata mu dovikala avtenti~ni i izvorni posegawa za gradba na edna apologija na rodnokrajnoto, poteg dostoen za tvore~ki razumno samosoop{tuvawe.

* * *

II. Knièven donkihotizam ‡ aroma na edna

specifi~na balkanska literaturna strategija

„L. Starova e svesen za svojata slo-èna i kompleksna egzistencijal-na i tvore~ka ‘balkanska poetika’. I {to e najzna~ajno toj ‘donkiho-tovski’ se bori i istrajuva“ ‡

Ali Aliu: Don Kihot me|u Alban-cite, Skopje 2003 g.

457

Ne e ni malku slu~ajno {to vo redovite vo koi }e prodolìme da go komentirame najno-voto knièvno delo na Luan Starova, imeno

romanot „Qubovta na generalot“ na prvo mesto izdvojuvame kvalifikativ formuliran od kri-

ti~arot Ali Aliu, koj vo svojata kniga „Don

Kihot me|u Albancite“, od pozicija na vrven poznava~ na knièvnoto delo na Luan Starova, vo osmoto poglavje na svojata kniga nasloveno

„Balkanskata saga na Luan Starova“ podnesuva na uvid gledi{ta pona{iroko, vo evropski kon-tekst na odglasi, fokusirani vo soznajbi i so-gledbi za visokite vrednosti na Luanovata spe-cifi~na prozna beletristika. Ovie gledi{ta

moàt da se rezimiraat glavno od stav deka „Luan Starova uporno i dosledno sozdava monumen-talno delo vo ovie te{ki godini, koi moèbi

}e bidat re{ava~ki za Balkanot“ (Iv Bonfoa)

i u{te, deka: „Starova so istata lesnina kako i Kadare se irientira vo balkanskiot prostor i vreme, a so Danilo Ki{ ja spodeluva veli~ina-ta na najvozbudliviot oma`, posveten na Tat-

koto“ (Erik Nolo). Ali Aliu dopira su{tini niz koi se raz-

glasuva Luanovata verzija na donkihotizmot, pa ni kaùva so kategori~nostite na superioren poznava~ na literaturite {to se sozdavaat na albanski jazik vo Albanija, Kosovo i Makedo-

nija deka „svoevidna ‘donkihotovska odiseja’ go obeleùva i knièvnoto delo na Luan Starova vo poslednata decenija, od koja ja pokrena svo-

jata uslovno re~eno ‘balkanska saga’ za edno albansko semejstvo, kako svoevidna potraga po

458

negovite koreni vo tekot na eden vek. Otkako

vo romanot „Tvrdina od pepel“, sedmoto poglav-je na Sagata avtorot posveti brojni stranici na

takanare~enata „otomanska vrska“ na glavniot lik ‡ Tatkoto, toj sega, vo devettoto poglavje

na svoeto mnogukni`je zema da ja rastajni „fran-

cuskata vrska“ na glavniot junak, smestuvaj}i gi nastanite vo periodot okolu Prvata svetska vojna, vo rodnokrajniot ambient i na Tatkoto i na sinot-narator ‡ Podgradec ili Pogradec, malo grat~e vo najju`niot agol na Ohridskoto Ezero, vo neposredna blizina na manastirot Sveti Naum.

Ali Aliu }e predo~i ne{ta, koi i kako informacija i kako komentar na kompetenten znalec se mo{ne validni, imeno, deka:

„I Luan Starova, vo Makedonija, na eden poseben na~in i vo posebni uslovi ja sledi istata ‘donkihotovska linija’, na potraga na {irokata amplituda od iluzii vo kni-èvno-umetni~ko ovekove~uvawe na kon-stantite na identitetot na svojot albanski narod, kako {to toa na drugite albanski prostori, ovaa linija ja zapo~nale i ja izvi-vale i Jeronim de Rade, Sami Fra{eri, Fan Noli, Faik Konica, Ismail Kadare, Ali Podrimja i drugi“ no, i deka:

„Ovoj avtor najgolemiot del od ìvo-tot }e go mine vo Makedonija, }e ìvee i }e se {koluva na makedonski jazik vo make-donska sredina, }e pi{uva na albanski, no i na makedonski jazik, }e se najde vo situa-cija svojot ‘knièven donkihotizam’ vo

459

odnos na albanskiot identitet i litera-tura da go ostvaruva vo eden poseben kon-tekst i specifi~nost“.

Sive predo~uvawa si imaat svoe va`no zna-~ewe za kompletno ras~ituvawe na novata proza na Luan Starova. Spored Ali Aliu : avtorot na „Balkanskata saga“, koj vo desettiot nejzin del se natovaruva so zada~ata da se pretstavi po prvpat vo romanot „Qubovta na generalot“ kako hronograf na svojot rodnokraj, nastoi da ras-vetli nastani vrzani za nekolkugodi{noto pos-toewe na Kor~anskata albanska republika, vo vremeto na Prvata svetska vojna a kako tvorba na nekolkumina visoki oficeri na Francus-kata armija, koja go imala pod uprava regionot pome|u Kor~a i Pogradec.

Beletristot Luan Starova ja koristi {ted-rata pripomo{ na istoriografot Luan Staro-va, pa vo ramkite na prikaznata za sostojbite vo Evropskata Zemja na jugot na Albanija, vo koja prvite oblici na slobodata poznavaat dimen-zii kolektiven zanes vivnat iznenadno kako na-cionalna improvizacija, kako neverica i ne-doumica, no i kako stamenita poddr{ka na gru-pa povisoki ~inovi na francuskata okupaciska armija, u~estvuva kako akter vo istoriskata razdvi`ba na albanskoto op{testvo i Tatkoto na Sinot-narator.

O~evidno, dobrata namera na avtorot na romanot „Qubovta na generalot“ da sostavi svoe-vidna istorija, koja ve}e ja narekovme apolo-gija na rodnokrajot ne e edinstveniot klu~ koj mo`e da ni go otvori priodot kon su{tinite na

460

specifi~novo literaturno delo, preispolneto so brojni tendencii. Takov klu~ ne }e da se ni nekolkute zanimlivi fakti deka frankofoni-jata na avtorot se nametnala pri namerata pro-nao|aweto na retki knigi za odredenoto pra-{awe niz pariskite bukinisti! Sekako deka ne e toa ni zalo`bata na avtorot da vtisne vo mnogukni`jeto na svojata „Balkanska saga“ na-glaseni akcenti na albanofilija! Me|utoa, dol`ni sme da sogledame ne{ta koi se nepo-reklivi: ovoj roman na edna elegantna blago-darnost kon site onie razboriti, ~estiti i mudri pretstavnici na Francija, koi nasproti s#, vo eden istoriski vaèn period, koga se polagaat temelite na albanskata dràvnost, od-va`no i akrobi~no $ davaat poddr{ka na Alba-nija. Ottuka, istoriografskata dimenzija na ovoj roman ne e samo faktografska nadopolna vo likot na Tatkoto, kako sodrìnska kompo-nenta, imeno podatocite za negovoto poznavawe na francuskiot jazik i istorija, tuku e predo-~uvawe na predispozicija koja ovozmoùva so-gleduvawe na osnovniot koncept na deloto: uka-ùvawe na istoriski fakt od vonredno zna-~ewe, imeno deka pri ra|aweto na nova Alba-nija francuski uglednici odigruvaat osnovo-polo`ni~ka uloga. Taka, beletristikata (pri-kaznata za qubovta na francuskiot visok ofi-cer Eduar Mortje so Albankata Atina Lazar od Podgradec) $ podava raka na istoriografskata faktografija, pa uspeva da ponudi prozna sim-bioza dostojna za porazgraneto ~itatelsko vni-manie. Sepak, nema da bide na odmet ako se do-re~eme deka i ovaa zanimliva sostavka na Lua-

461

novata „Balkanska saga“ avtorot gi raspletuva kotelcite na svojata genealogija!

Otkrivame vo ovoj roman, atrktiven kako prikazna, niz mo{ne razgrnatite plastovi na bogatata naracija molskavici i svetkavici po temniot svod na pona{iroko objasnetiot odbran-ben refleks na ~ovekot od balkanskite prostori, taka{to povtorno }e go povikame na pripomo{ analiti~kiot priod na kriti~arot Ali Aliu (vrvniot poznava~ na grandioznoto delo na Luan Starova), koj }e ni kaè deka raskaùva~kata re~ na ovoj na{ (zaedni~ki albano-makedonski) avtor se ostvaruva preku jazikot na ideite i jazikot na ìvotot! Na{e e da sfatime deka ovaa kvalifikacija ne e popatna, tuku klu~na.

*

* *

III. Vonànrovska tvore~ka objava

„Luan Starova e uspe{en i dosle-den pretstavnik na eden svoeviden pluralizam na balkanskite prostori kako ‡ homo plurilingvalis, homo plu-

riethnikus, homo plurikulturalis. Vo ne-goviot tvore~ki identitet se vtkae-ni i uspe{no harmonizirani pove-}e razli~ni sloevi, so koi retko koj balkanski pisatel uspeal da istrae.“

Predrag Matveevi}: Obedinuva~ka imaginacija (Za „Balkanskata saga“ na Luan Starova)

462

Kako finalen del od na{ava preporaka do ~itatelite da mu se posvetat so poizda{no vni-manie na najnoviot prozen tekst na balkanski-ot ili albano-makedonskiot pisatel Luan Sta-

rova ‡ „Qubovta na generalot“, bi pristoela

napolno sintagmata „Obedinuva~ka imaginaci-

ja“. Toa bi bila nastojba ‡ so malku zborovi da se ka`e mnogu! Dvata zbora pronajdeni od evro-peiziraniot na{ hrvatski sovremenik Predrag Matveevi} ja objasnuvaat su{tinata na devet-

tiot del od „Balkanskata saga“ na Luan Sta-

rova, imeno romanot „Qubovta na generalot“ ‡ s# e pot~ineto na tvore~kata voobrazba, s# $ e podredeno nejze, s# izvira i se ra|a od nea. Pre-

drag Matveevi} e tokmuzborec: „Se pojavi mol-nevito i nenadejno vo Evropa ‡ }e re~e, i }e dodade: ‡ prvin pred francuskata publika so

svojata ‘Balkanska saga’ ... “ . Ova na svoj na~in, da ne re~eme ‡ indirektno, go objasnuva i feno-

menot na romanot „Qubovta na generalot“! Nema potreba da pra{uvate ‡ Zo{to? Pa, zaboga, vo Francija e prvpat izgovoreno ona poslovi~no

"Noblesse oblige" se razbira, vo najdobrata smisla na zborot. So ovoj roman Luan Starova, tokmu kako kvalifikuvan i kompetenten balkanski evropeec ja rastajnuva ne samo takanare~enata

„francuska vrska“ na Tatkoto, tuku i svojata sopstvena obedinuva~ka funkcija ili misija na sovremen balkanski Don-Kihot (uloga, {to vo nego ja prepoznava Ali Aliu), tuku ja de{if-rira preku tvore{tvo i svojata mo{ne slo`ena (da ne re~eme i: rizi~na!) i bezdrugo odva`na dimenzija na homo plurikulturalis (kako {to

463

~uvme, go be{e narekol Predrag Matveevi}). Nema nikakvo somnevawe deka Luan Starova i so svojot najnov beletristi~ki prilog go po-tvrduva toa. Matveevi} }e re~e deka Luanovata

„Balkanska saga“ e magistralen obid da se ras-kaè Balkanot, pa eve, vo toa polifono i mno-guzna~no delo avtorot dograduva u{te eden viso~inski kat vo mnogukatnicata, izvi{uvaj}i se vo humanata nafatka da stane i ostane leto-pisec na rodniot kraj i mnoguznalec, koj supe-riorno n# orientira vo ma|epsaniot prostor na balkanskiot lavirint.

Koga ve}e posegnav kon iskaùvawata na

Predrag Matveevi} za „Balkanskata saga“ na Luan Starova a ~ij del od celinata e i romanot

„Qubovta na generalot“, trgnav od namerata da ja vovedam vo svoite ras~istuvawa na novoto

delo na respektiraniot avtor sintagmata „obe-

dinuva~ka imaginacija“, kvalifikativ za te-melna orientacija, za tendencija od tematsko-stilski zna~ewa, silno izrazena vo avtorovoto edinstveno i nepovtorlivo knièvno delo. Sega ve}e, otkako toa go storiv so namera da im go podolesnam priodot na ~itatelite kon Sagata, sfativ deka e neophodno da se slu{ne Matvee-vi} u{te so ne{to. Toa i go ~inam:

„Vo balkanskite predeli kade {to opsto-juvalo semejstvoto na ovoj avtor, se nao|a i dopirnata linija pome|u hristijanstvoto i islamot. Postoi vo ovie predeli i spo-menot na bolnata fraktura i podelba, pre-dizvikana od hristijanskata {izma vo 1054

464

godina. Ovaa {izma koja ne mu dolì ni{to na Svetoto Pismo, vsu{nost e delo na sa-mite lu|e, na nivnite gre{ki i protivre~-nosti, na aspiraciite za vlast i domina-cija. Toa e razlika koja od po~etocite moè da se izrazi i niz ramnodu{nost, a potoa da se izrodi vo protivre~nost i na krajot da zavr{i kako sprotivstavuvawe. Otpo-rot kon site tie pojavi moè da se izrodi vo netolerantnost {to na krajot zavr{uva kako omraza. Sevo ova moè{e da se vidi i vo bratoubistvenite vojni vo porane{na Jugoslavija. Najden na ovoj balkanski krsto-pat na protivre~nosti, sudiri i delbi, no voedno i krstopat na postojani vkrstuva-wa, proniknuvawa, me{awa, i samiot na svoeviden na~in odbeleàn od seto toa, Luan Starova so svoeto knièvno i nau~no

delo, posebno so negovata ‡ ‘Balkanska saga’ }e se naloì i kako avtor so obedinuva~ka imaginacija, silno izrazena vo negovoto

edinstveno i nepovtorlivo knièvno delo“.

Se ~ini, hrvatskiot literaturen mnoguzna-lec na indirekten na~in ja anticipiral su{-

tinata na romanot „Qubovta na genralot“ so predo~uvawa karakteristiki, koi mu se pri-su{ti tokmu na romanot za koj stanuva zbor. Ima vo ovoj roman izvonredna duhovna otvore-nost, ima krleòvska intelektualna hrabrost, ima duri i dopadliva evrocentri~nost, no ima i moralna pozicija, koja impresionira. Najod-zadi, go ima ona obele`je, koe{to go prepozna

465

francuskiot filozof i pisatel Edgar Moren, tokmu vo delata na Luan Starova, a imeno so-

znajbata deka „Balkanot ne e samo zemja so ver-ski i etni~ki konflikti, tuku zemja na kul-turi, napojuvani od Istokot i Zapadot, Severot i Jugot, {to i pokraj podmolni udari na isto-rijata, ‡ semejstvoto, tatkoto, majkata, bra}ata i sestrite, vernite prijateli ‡ ovozmo`uvaat

da se `ivee blagorodno i pravedno“.

Romanot „Qubovta na generalot“ e ilu-stracija tokmu na vakvata soznajba za Balkanot.

Gane Todorovski

467

L a s a g a b a l k a n i q u e d e L u a n S t a r o v a

La vie et la création de Starova empruntent, dès le commencement, le chemin de l’exil au moment où il franchit, avec sa famille, dans une barque, une nuit de 1943, la frontière entre l’Albanie et la Macédoine lors de la traversée du lac d’Ohrid, pour gagner, quelques heu-res plus tard, l’autre rivage et la ville de Struga. Cet exil (particulièrement raconté dans le livre quatre de la saga balkanique de Starova, intitulé Le Rivage de l’exil, 2003, publié en français chez Les éditions de l’Aube, ainsi que dans les romans Le Temps des chèvres, 1999, Les Livres de mon père, 1998, Le Musée de l’athéisme, 1999, (sortis chez Fayard) laisse son empreinte prati-quement sur l’ensemble de son œuvre littéraire.

Dès son premier roman, Kufijte e pranveres (Les Frontières du printemps), publié en langue albanaise, à Pristina, Kosovo, en 1971, jusqu’à sa saga balkanique dont jusqu’à présent ont été écrits huit tomes sur les dix prévus, Starova sera à la recherche du chemin inexis-tant du retour de l’exil, qui deviendra une mission. Après la chute du communisme stalinien en Albanie, la ville de Pogradec, dont il a été expulsé, avec sa famille, du fait que son père n’a pu se concilier avec le fascisme, a consacré l’auteur citoyen d’honneur, cinquante ans plus tard, en 2003, en hommage à son œuvre littéraire dont sa ville natale a partagé la gloire.

L’exil de Starova, la matière première de sa créa-tion, est complexe, constitué de plusieurs couches. Il

468

accepte et réconcilie les contradictions, comme rare-ment un écrivain balkanique le fait, peut-être même qu’il soit le seul à le faire, les autres auteurs les plaçant plutôt en antagonisme dans leurs propres œuvres. Cet auteur persévère jusqu’au bout dans sa mission d’éc-rire dans l’albanais, sa langue maternelle, mais égale-ment en macédonien, qui est la langue de son éduca-tion. Edgar Morin verra dans la vie et l’œuvre de Sta-rova, le représentant de la convivialité et de l’ouverture balkanique, l’homme qui toute sa vie a incarné la fra-ternité balkanique sans seule re-fermeture ethnique.

Le premier livre de Starova, qui marque le début de l’assemblage d’un opus littéraire imposant comme une cathédrale constituée de papier et d’encre a com-mencé à partir d’un épisode de hasard survenu sur le rivage de l’exil, à Struga, lorsque le fils-narrateur, héri-tant les livres de son père et racontant cette bibliothè-que, ce temple portable de son exil, nombre d’années après la mort de son père, en feuilletant ses livres, re-marquera des traces de cendre sur beaucoup de pa-ges. C’était des traces de lecture passionnée par son père, qui profondément absorbée par elle, laissait tom-ber la cendre de ses cigarettes sur les pages lus au lieu de la secouer sur le cendrier qui se trouvait placé devant lui. Le fils-narrateur et lecteur de ses livres dé-couvrira, en suivant les marques de la cendre, l’itiné-raire du destin paternel et familial balkanique, les en-droits clé de l’exil. Il se donnera pour mission de re-chercher l’histoire de la présence de chaque livre par le biais de l’itinéraire balkanique de sa famille, à la poursuite d’une issue du barbarisme balkanique dans le tragique 20

ème siècle. Selon Yves Bonnefoy, cette

saga de Starova, qui commence avec les livres de Père, sonne comme une prise de conscience d’une figure symbolique, celle de la bibliothèque elle-même, avec les livres sur les chèvres, sur les anguilles, sur

469

les janissaires et autres phénomènes, qui se trans-forme en mythe, en bibliothèque des mythes... ce sont des mythes pénibles, mais riches en espoir pour ces Balkans que nous aimons, et l’auteur fait pour que nous les aimions davantage devant l’horizon incertain des tentations historiques, lors de quoi Starova crée une œuvre monumentale dans ces années graves, qui seront peut-être décisives pour les Balkans.

Le premier livre de la saga, Les livres de mon père (1992), écrit en albanais et en macédonien, a été traduit en français, à partir des deux langues, par le tra-ducteur de l’ensemble de la saga, le diplomate Patrick Chrismant (sous le pseudonyme de Clément d’Icar-téguy), qui parle une vingtaine de langues, dont celles de l’auteur, ce qui est une saga à part.

Dans le second livre de la saga, Le temps des chèvres, le fils-narrateur, à la recherche de la genèse et des rasions de la présence des livres sur les chè-vres dans la bibliothèque de son père, découvre une nouvelle étape de l’exil de la famille dans les temps du totalitarisme d’après-guerre lorsqu’elle arrive à Skopje, la capitale de la Macédoine, faisant alors partie de la fédération yougoslave. Le narrateur voit la fin du para-dis de son enfance dans le temps où le régime veut, par le massacre des chèvres, transformer, du jour au lendemain, le paysan en classe ouvrière, en homme nouveau. Ce livre qui révèle le mécanisme de provoca-tion du mal totalitaire, menant, par toute son inertie aux guerres fratricides des Balkans (Bosnie, Kosovo...), écrit loin, en l’année 1992 (et publié jusqu’à présent dans 12 langues) reste encore d’actualité. Dans ce livre dans lequel, selon Alain Bosquet la satire s’allie avec la parabole et la fable admet plusieurs interpréta-tions symboliques, où on manie avec intensité la ma-lice et la magie, l’allégorie est fille avec maestria… Gogol n’est pas loin, le fils-narrateur est constamment

470

nargué par le mythe du retour d’exil dans son pays natal, l’Albanie. Le destin l’y conduira en 1979, lorsqu’on y fê-tera le centenaire de la naissance de Staline ! La visite de l’auteur, venu pour sélectionner une pièce pour le Théâtre albanais de Skopje, se transforme en cauche-mar lorsqu’il prend sa distance devant le diktat stali-niste des hôtes, et que le dernier acte de la «farce tra-gique» se joue au Musée de l’athéisme à Scutari. Se-lon Maurice Druon, avant la sortie de ce livre, se posait fréquemment la question: pourquoi le marxisme avait pu avoir une telle diffusion, pourquoi il avait pu s’impo-ser si fortement à tant de peuples; et bien c’est parce que, et d’abord en Russie, on a mis dans cette philo-sophie un contenu mystique, parce qu’un peuple, comme le peuple russe, a mis une charge de mysticisme sur une théorie qui voulait être matérialiste, qui l’était, et qui descendait finalement tout droit du positivisme. L’intérêt particulier présenté par ce livre de Starova consiste dans le fait qu’il projette une lumière très pré-cise, très focalisée sur une attitude qui a coûté tant de vies humaines, tant de souffrances, tant de déporta-tions et tant finalement d’esclavage volontaire des peu-ples satellites. Pour Maurice Druon ce livre représente un apport incontestable à la littérature et à la pensée contemporaine, contribuant grandement à la place litté-raire de son pays dans l’ensemble européen.

Le quatrième livre de la saga balkanique Le Ri-vage de l’exil,selon Edgar Morin, est le plus beau, le plus épanoui des livres de Luan Starova…ce livre de ten-dresse contient en même temps, dans sa texture inti-me, la tragédie des Balkans…cette histoire peut semb-ler tragique, et elle l’est; mais, en même temps, Luan Starova, avec ses yeux d’enfant, réussit le tour de force de nous inclure dans cette famille aimante, pleine de ressources et d’humour, qui témoigne de l’éton-nante vitalité de l’espèce humaine!

471

Le cinquième roman de cette chronique est Le chemin des anguilles traduit en français toujours par Patrick Chrismant (Clément d’Icartéguy), mais non en-core publié en France. Par la suggestivité des méta-phores ce livre constitue un message à l’adresse des efforts de l’Europe pour la sauvegarde du Lac d’Ohrid, pays définitif de l’auteur. Ce roman s’insère bien dans l’itinéraire de l’exil de l’auteur. C’est un roman allégori-que et il est évocateur d’une histoire séculairement tra-gique; il témoigne de deux peuples aux destins con-stamment déchirés, symbolise ces familles déracinées aux espérances toujours contrariées. Dans l’avant-pro-pos de ce roman Predrag Matvejevic, notera entre autre: ”Le roman Le Chemin des anguilles représente dans les littératures européennes contemporaines une des meilleures contribution à l’etude du mythe des fron-tières balkaniques et de l’absurdité de leur existence. Le symbole de la migration de l’anguille, connu déjà dans l’antiquité occupera une place importante dans l’histoire des frontières.”

L’auteur consacre le sixième tome de la saga balkanique La forteresse de cendre entièrement au personnage central de la saga, le Père, et tout parti-culièrement à sa découverte faisant époque des écrits turcs de cadi (les minutes ou les sicils de Bitola) du 16

ème au 19

ème siècles à Bitola, lesquels permettent de

décoder l’identité des Balkaniques convertis dans l’islam. Le livre constitue également un témoignage authenti-que sur l’histoire de son diplôme de cadi qui l’aide à faire passer et à sauver sa famille à travers les quel-ques régimes balkaniques (le nouveau régime turc, le régime monarchique d’Albanie et le régime commu-niste de Macédoine). La Forteresse de cendre, ce sont, en réalité, son père même et sa bibliothèque. Dans ce livre Starova éclaire la complexité balkanique, peut-être mieux que le font les ouvrages documentaires. Selon Léon Somville, comme le roman d’Umberto Eco

472

le Nom de la rose,, Luan Starova dans Les Livres de mon père et La Forteresse de cendre, nous ménage une surprise finale: la découverte du ressort bibliophi-lique (Les Minutes de Bitola). Il ne recherche pas la gloire avec les livres découverts, dont les droits de tra-duction lui sont subtilisés par d’autres, mais la lumière pour la sortie du labyrinthe de l’exil balkanique, le sau-vetage de sa famille, un avenir heureux pour sa progé-niture, à la fin il considère ses milliers de fiches comme les feuilles de l’arbre de sa vie.

Le septième tome de la saga balkanique, le roman Ervehe – Livre sur une mère est enfin consacré à la belle, l’admirable et discrète figure de la Mère, épouse certes, mais aussi acolyte du grand liseur, ser-vante elle-même des livres, génie silencieux du foyer qui s’active et se tait, qui sait défendre les siens parce qu’elle connaît les langues, l’italien, le grec, le français. Il y a dans ce livre doux et de larmes radieuses, une forte charge émotive. Ce livre fait élever la femme albanaise et balkanique au-dessus de toutes les contradictions qu’elle rencontre dans l’histoire balkanique et qui la rendent proche et acceptable à tous les lecteurs des Balkans et plus loin, sans égard à l’appartenance ethnique et religieuse. Dans ce livre, qui rehausse une fois de plus sa saga, d’une manière toute spéciale, et qui est un défi pour ses anciens et nouveaux lecteurs, Luan Starova démontre qu’il écrit pour témoigner et se souvenir avant qu’une dernière catastrophe disperse les reliques, les dernières archives, les traces volatiles d’une encre trop ancienne sur les parchemins.

Le huitième livre de la saga balkanique, le roman L’amour du général poursuit la vie de Père pendant la Première guerre mondiale, à la recherche de ses rela-tions, en 1917, avec le commandant français de la zone de Pogradec, Edouard Auguste Hyppolite Mortier, plus tard général de brigade. Le jour de sa mort, après soixante-deux ans d’exil, le Père parla à son fils, le

473

narrateur et l’auteur du présent roman, pour la pre-mière fois en langue française et sur son passé fran-çais. C’était un grand défi pour le narrateur de tomber, en recherchant le passé de son père, dans une pé-riode qui chronologiquement précède le temps du roman La forteresse de cendre, sur un épisode impor-tant, mais peu connu, de la Grande guerre, où les généraux français, qui combattaient en Albanie, à com-mencer par le commandant de l’Armée d’Orient, le général Maurice Sarrail, puis le fondateur de la Ré-publique de Korçë, le général Henri Décoins, ensuite le général Raymond Lespinasse, le major, plus tard sa-vant et membre de l’Académie française, Jacques Bourcart, ainsi que, et tout particulièrement, le général Mortier, étaient apparus, contrairement aux instructions du Quai d’Orsay et du Ministère de la guerre, comme protecteurs de la population albanaise et de leur destin tragique lors de la Grande guerre. Pour le major Jac-ques Burcart et, après la guerre, membre de l’Acadé-mie française, ces Albanais étaient “nos collaborateurs pendant les dures offensives, qui avaient conquis le coeur de tous les Français qui les ont connus.” Dans le cadre de «ce complot des généraux français» dans les Balkans, pendant la Première guerre mondiale, le com-mandant Edouard Mortier jouera un rôle particulier. L’auteur essaie d’éclairer dans le roman pour la pre-mière fois le personnage de ce général, notamment à travers des contacts qu’il aura avec le personnage principal de la saga, le Père, son protecteur et son sauveur dans le temps où il travaille dans l’admini-stration franco-albanaise à Pogradec, en tant que tra-ducteur et inspecteur des premières écoles nouvelle-ment créées en langue albanaise, à Pogradec. Le per-sonnage de ce général de même que celui des autres généraux, fondateurs de la République de Korçë (con-jointement au premier lycée en langue française dans cette ville), qui ont effectué une véritable mission civi-

474

lisatrice en Albanie, pendant la Grande guerre, et qui sont tombés dans l’oubli durant un demi siècle, revi-vront, pour la première fois, à dessein, dans le roman de Starova. Le roman fera également la lumière sur la relation sentimentale, puis même sur le mariage entre l’Albanaise chrétienne Atina Sotir Lazare et le général Mortier. Ce roman, qui, en grande partie, est écrit en France, lors du séjour de l’auteur dans la villa des écri-vains européens Mont-Noir, en tant que lauréat du prix «Marguerite Yourcenar», et qui est le fruit des recher-ches effectuées à Paris par l’auteur pendant son séj-our d’étude de trois mois à Paris en qualité d’invité de la Bibliothèque nationale de France François Mitterand, jettera une nouvelle lumière concernant les pages mé-connues, brillamment écrites sur une humanité pro-fonde et une compréhension de la population locale, de la part d’une partie de l’Armée d’orient lors de la Grande guerre.

Le roman Langue maternelle (ou Balkanbabel) constitue le neuvième livre de la saga et représente une sorte de variante balkanique du roman Boudard et Pécuchet de Flaubert, où le Père et Clément Kamilski s’adonnent à leur mission utopique de libérer leurs lan-gues respectives (l’albanais et le macédonien) d’ «otto-manismes» soit disant «dangereux» (comme par exemp-le «bachi-bouzouk»), pour constater à la fin que s’ils réussissaient jusqu’au bout dans leur tâche imaginée, ils resteraient sans grandes parties de leur langue, pour ne pas dire complètement sans elle. Ce roman se veut une métaphore pour dénoncer les conséquences d’épurations ethniques dans les Balkans, manifestées particulièrement pendant les guerres fratricides dans l’ancienne Yougoslavie.

Le temps des janissaires est le dernier, le dixi-ème tome de la saga. L’auteur se documentait à ces fins pendant plusieurs décennies. Si le thème du janis-sarisme lui-même, qui est une métaphore sur les méta-

475

morphoses de l’identité balkanique, est présent dans tous les autres neuf tomes de la saga balkanique, dans le dernier l’auteur essaie de le traiter dans un contexte à la fois moderne et universel.

A l’annonce de la saga balkanique de Starova et à propos de sa traduction en plusieurs langues, la critique littéraire européenne notera que ses propres ouvrages trouveront leur juste place entre les romans d’Ismail Kadare et de Danilo Kis. Si cet auteur s’oriente avec la même facilité que le premier dans les labyrin-thes de l’espace et du temps balkanique, il partage avec le second le plus émouvant hommage rendu à une figure paternelle – dans le Cirque de famille, l’inoubliable Edouard Sam s’efforçait de rédiger un indicateur universel des chemins de fer, quand le père de Starova aussi démesuré que chimérique: ”Ma mère racontait aussi que pressentant sa fin prochaine, il avait re-déménagé à plusieurs reprises le classement de ses livres comme pour le rapprocher des questions, quand il ne serait plus.”

Luan Starova, devenu membre de l’Académie macédonienne des science et des arts pour son œuvre littéraire, a mené une carrière universitaire puis diplo-matique qui l’a conduit à confronter, à multiples repri-ses, les cultures orientales et occidentales, ainsi qu’à intégrer l’identité balkanique dans sa production roma-nesque. Il a été le premier Ambassadeur de la Répub-lique de Macédoine en France. Il est commandeur de l’Ordre des arts et des lettres (2000).

477

Објавени дела (избор)

1. Татковите книги / Луан Старова. - Скопје :

Македонска книга, 1992. - 186 стр. - (Лоза)

2. Les livres de mon père / Luan Starova //

Ecriture : [revue littéraire dirigée par Françoise For-

nerod, Daniel Maggetti, Sylviane Roche], 41. -

Lausanne : Printemps, 1993. - Стр. 82-92

3. Librat e Babait / Luan Starova. - Shkup :

Flaka, 1995. - 183 стр. - (Biblioteka “Jehona”)

4. Les livres de mon père / Luan Starova ; tra-

duit du macédonien et de l‟albanais par Clément

d‟Içartéguy. - [Paris] : Fayard, [1998]. - 301 стр. -

(Littérature étrangère Fayard)

5. Babamın Kitapları / Luan Starova ; çeviren

Orhan Suda. - İstanbul : YKY, [2000]. - 168 стр.

6. Татковите книги / Луан Старова. - Скопје :

Матица македонска, 2001. - 255 стр. - (Избрани дела /

Луан Старова ; приредил Раде Силјан). – Европ-

скиот книжевен дострел на Луан Старова / Петар

Атанасов. - Стр. 221-252

7. Les livres de mon père : (extrait) / Luan

Starova ; traduit du macédonien par Clément d‟Iça-

rtéguy // Balkans en feu : à l‟aube du XXe siècle :

[romans, nouvelles, reportages] / textes réunis et

présentés par Timour Muhidine et Alain Quella-Villéger.

- [Paris] : Omnibus, [2004]. - Стр. 863-875

478

8. Librat e Babait / Luan Starova. - [Tiranë] : Toe-na, [2006]. - 278 стр. - (Saga Ballkanike “Kështjella prej hiri” ; 1) 9. Babamın Kitapları / Luan Starova ; çeviren Orhan Suda. - 2. baskı. - İstanbul : YKY, [2007]. - 166 стр. 10. Le temps des chèvres / Luan Starova ; traduit du macédonien par Clément d‟Içartéguy. - [Paris] : Fa-yard, [1997]. - 273 стр. - (Littérature étrangère Fayard) 11. Les temps des chèvres : extrait : romans étran-gers / Luan Starova // Lire, n 257 (été 1997), pp. 94-98 12. Zeit der Ziegen / Luan Starova ; aus dem Ma-kedonischen von Roberto Mantovani. - [Zürich] : Uni-onsverlag, [1999]. - 196 стр. 13. Η εποσή ηων αιγών / Λούαν Σηάποβα ; μεηά-θπαζη Νάγια Οικονομοπούλος. - [Αθηνα] : Εκδόζειρ Παηάκη, [1999]. - 201 стр. - (Σύγσπονη ξένη λογοηε-σνία ; 71). - Ππολογορ / Βαζιληρ Βαζιλικορ. - Стр. 7-9 14. Vrijeme koza / Luan Starova ; s makedon-skog preveo Mate Maras. - [Zagreb] : Znanje, [2000]. - 163 стр. - (Hit ; kolo 49, sv. 292). – Roman o kozjem vremenu / Edgar Morin, стр. 161-163 15. Времето на козите / Луан Старова. - Скопје : Матица македонска, 2001. - 187 стр. - (Избрани дела / Луан Старова ; приредил Раде Силјан). – Балканската сага на Луан Старова : [реч на промоцијата на германското издание на романот Времето на козите (Die Leit der Liegen) одржана на 9. март 2000 год. во Скопје] / Петер Рау ; превод Зорица Симовска. - Стр. 167-181. - Балканските идеи во романот Времето на козите на Луан Старова / Едгар Морен. - Стр. 183-187 16. Времето на козите / Луан Старова ; пре-вод Николай Стоянов. - София : „Библиотека 48“, 2002. - 151 стр. 17. Времето на козите = Ţas koz = The time of the goats / Луан Старова ; prevedla Lidija Dimkovska,

479

translated from the Macedonian by Margaret Reid // Vilenica 2002 : Mednarodno pisateljsko sreţanje = In-ternational Writers‟ Gathering = Rencontre interna-tionale des écrivains. – Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2002. - Стр. 422-441 18. Koha e dhive / Luan Starova. - [Shkup, Prish-tinë, Tiranë] : Logos - A, [2004]. - 266 стр. - (Divan) 19. Il tempo delle capre / Luan Starova ; a cura di Maria Teresa Giaveri ; prefazione di Edgar Morin. - [Napoli] : Tullio Pironti, [2005]. - 175 стр. 20. Czasy kóz / Luan Starova ; przełożyła Dorota Jovanka Širliš. - Warszawa : Oficyna 21, 2005. - 201 стр. 21. Koha e dhive / Luan Starova. - [Tiranë] : Toena, [2006]. - 224 стр. - (Saga Ballkanike “Kësh-tjella prej hiri” ; 2) 22. Keçiler Dönemi / Luan Starova ; çeviren Orhan Suda. - 2. baskı. - İstanbul : YKY, [2007]. - 161 стр. 23. Vremea caprelor / Luan Starova ; traducere Ana Andreescu. - [Bucureşti] : Universal Dalsi, [б. г.]. - 260 стр. 24. Балкански клуч / Луан Старова. - Скопје : Матица македонска, 2001. - 275 стр. - (Избрани дела / Луан Старова ; приредил Раде Силјан). - Меѓу исповед и проповед / Гане Тодоровски. - Стр. 265-275 25. Balkáni kulcs / Luan Sztarova // Balkáni kulcs : harminchat macedóniai elbeszélő / fordította Hász Magdolna. - Budapest : Napkút, 2005. - Стр. 239-246 26. La clef des Balkans / Luan Starova ; traduit du macedonien Harita Wybrands // The Macedonian P.E.N. Review, (Summer 2006), pp. 139-145 27. Атеистички музеј / Луан Старова. – Ско-пје : Култура, 1997. - 201 стр. - (Современа маке-донска проза) 28. Extraits du Musée de l‟Athéisme / Luan Staro-va // Colloque des [8e] Rencontres poétiques internation-nales en Suisse romande, [Neuchâtel], 2000, pp. 140-142

480

29. Le Musée de l‟athéisme / Luan Starova ; traduit du macédonien par Harita Wybrands. - [Paris] : Fa-yard, [1999]. - 309 стр. - (Littérature étrangère Fayard) 30. Tanrıtanımazlık Müzesi / Luan Starova ; çevi-ren Orhan Suda. - İstanbul : YKY, [2007]. - 182 стр. 31. Атеистички музеј / Луан Старова. – Ско-пје : Матица македонска, 2001. - 220 стр. - (Избрани дела / Луан Старова ; приредил Раде Силјан). – Атеистичкиот музеј – метафора на тоталитарната идеологија : (читајќи го романот Атеистички музеј на Луан Старова) / Леон Сомвил. - стр. 213-220 32. Балкански жртвен јарец / Луан Старова. - Скопје : Култура, 2003. - 181 стр. - (Современа маке-донска проза) 33. Kurbani Ballkanik / Luan Starova. - [Tetovë] : Brezi 9, 2006. - 188 стр. - (Biblioteka Exit) 34. Balkanski žrtveni jarac / Luan Starova ; pre-vela Milena Tanasijeviš. - [Beograd] : Narodna knjiga–Alfa, 2007. - 217 str. 35. Патот на јагулите / Луан Старова. – Ско-пје : Матица македонска, 2000. - 214 стр. 36. Патот на јагулите / Луан Старова. – Ско-пје : Матица македонска, 2000. - 239 стр. - (Избрани дела / Луан Старова ; приредил Раде Силјан). - Автор на воведот Предраг Матвеевиќ. 37. Ервехе : книга за една мајка / Луан Старова. - Скопје : Ѓурѓа, Куманово : Македонска ризница, 2005. - 348 стр. - (Едиција Современа македонска проза) 38. Ервехе : книга за една мајка / Луан Ста-рова. - 2. изд. - [Скопје] : Ѓурѓа, Независни изданија, [2006]. - 348 стр. - (Библиотека Ризница) 39. Пресадена земја / Луан Старова. - [Ско-пје] : Ѓурѓа, Независни изданија, [1998]. - 222 стр. - (Едиција Современа македонска проза)

481

40. Сиџилиите / Луан Старова // Тајна одаја : антологија на македонскиот расказ на XX век / избор, предговор и редакција Катица Ќулавкова. - [Скопје] : Три, [2000]. - Стр. 220-222. - (Библиотека Планета) 41. Тврдина од пепел : сиџилите / Луан Ста-рова. - [Скопје] : Ѓурѓа, Независни изданија, [2002]. - 343 стр. - (Едиција Современа македонска проза) 42. Le rivage de l‟exil / Luan Starova ; roman traduit du macédonien par Clément d‟Içartéguy ; préface d‟Edgar Morin. - [Б. м.] : Éditions de l‟Aube, [2003]. - 283 стр. 43. Полифонисти / Луан Старова ; превод Петър Караангов // Македонската литература в но-вия век. – [Б. м.] : PEN Bulgaria, [2006]. - Стр. 203-208 44. Rivages de l‟exil, Luan Starova [извадок] // La malédiction des Balkans : la Via Egnatia (2) // Le Fi-garo (29 juillet 2003), p. 24. - Les routes mythiques 45. Le communisme avait déjà tracé ses fron-tières / Luan Starova ; traduit du macédonien par Jac-ques Gaucheron, avec la complicité de l‟auteur // Médi-terranéennes, 7 (Automne 1995), pp. 101-107 46. Балканска сага / Луан Старова // Пристапни предавања, прилози и библиографија на новите чле-нови на Македонската академија на науките и умет-ностите : кн. 15. - Скопје : МАНУ, 2006. - стр. 127-179

Другите за делата на Луан Старова (избор) 1. Таткото - свет на духовноста : кон рома-нот „Татковите книги“ од Луан Старова, „Македон-ска книга“, Скопје, 1992 г. / Слободан Мицковиќ // Нова Македонија

482

2. Годишните времиња на спомените / Гор-дана Михајлова-Бошнакоска // Нова Македонија, год. XLIX, бр. 16701 (21 јули 1993), стр. 12 3. Les temps des chèvres : par Luan Starova / Lili Braniste // Lire, n 254 (avril 1997), p. 71 4. Les chèvres de Luan Starova / Alain Bosquet // Magazine littéraire, N 354 (Mai 1997), p. 85 5. Luan Starova : un Don Quichotte balkanique / Eric Faye // Figaro, (19 juin 1997) 6. Le massacre des innocents : une fable macé-donienne / Marie-Françoise Allain // Le Monde Diplomati-que, 31 (juillet 1997) 7. Luan Starova : Les temps des chèvres / Jac-ques Gaucheron // Europe : revue littéraire mensuelle, 75e année, N 823-824 (Novembre-Décembre 1997), p. 229 8. Luan Starova, Le temps de chèvres, traduzio-ne di Clément d‟Icartéguy, Paris, Fayard, 1997, pp. 274. / Nullo Minissi // Belfagor, anno LIII, 313 (31 gennaio 1998), pp. 111-113 9. Coup de Cœur : Les temps des chèvres : Luan Starova / Josette Rasle // Missives, 209 (Mars 1998), p. 15 10. Zërat e historisë në ligjërim legjendar : romani ”Koha e dhive” i Luan Starovës me mjaft suk-ses në frëngjisht / Remzi Përnaska // Drita, v. 1, b. 1901 (10 maj 1998), f. 3, 7 11. Le livre de mémoire de Luan Starova / Laurand Kovacs // La Croix (9 janvier 1999), p. 17 12. Les Livres de mon père : Luan Starova / Francis Wybrands // Étvdes : revue mensuelle, T. 390, n 5 (mai 1999), p. 706 13. Romans de famille / Eric Naulleau // Qan-tara : magazine des cultures Arabe et Méditerranéen-ne, N 33 (automne 1999), pp. 74-76

http://www.la-croix.com/archives/filtreArchive.jsp?id=990109-17BASGAU.xml&base=b&qid=sdx_q0&n=1

483

14. Балканска сага : Луан Старова : 1941 / Светови : (портрети и профили I) / Георги Старделов. - Скопје : Ѓурѓа, 2000. - Стр. [527]-537. - (Македонска книжевност. Избрани дела / Георги Старделов ; т. 8) 15. Die Ziege Stalinka und die Partei : Luan Starova erzählt mazdonische Geschichte(n) von Skopje / Daniela Strigl // Der Standard Album (19 Februar 2000) 16. Pozdrav balkanskom bratu / Edgar Morin // OsloboŤenje, god. LVII, br. 19251 (23.IX.2000) 17. Егзистенционален и метафизички квали-тет : Луан Старова „Патот на јагулите“, „Матица македонска“-Скопје 2000 / Ефтим Клетников // Пулс, (27 октомври 2000), стр. 48-49 18. Janjiţarski duh Balkana / Jadranka Pintariš // Vjesnik (6. XII 2000) 19. Гротескното во романот Времето на ко-зите од Луан Старова / Африм А. Реџепи // Спектар : списание за литературна наука. – Скопје : Институт за македонска литература, 2001. - Год. 19, бр. 38, стр. 223-229 20. Luan Starova, un écrivain attaché à ses deux langues, et à la Macédoine pluri-ethnique // Les Albanais : grand reportage // Peuples du Monde : revue de la Mission catholique, N 347 (juin 2001), pp. 24-25 21. Luan Starova : „Vremea caprelor“ : tradu-cere de Ana Andreescu / Diamanta Ştefanide // Jurnalul de Bucureşti, Anul 9, Nr. 443 (17-23 august 2001) 22. Атеистичкиот музеј - метафора на тота-литарната идеологија : читајќи го романот „Атеис-тички музеј“ од Луан Старова / Леон Сомвил ; превод од француски Блерина Старова // Стожер : ревија за литература, култура и уметност, год. 5, бр. 46-47 (септември-октомври 2001), стр. 55-57 23. Romaneskna lirizacija totalitarizma / Borislav Pavlovski // Zarez, III/69 (6. prosinca 2001), str. 40

484

24. Legenda o Balkanu u obzoru evropske filo-zofije velikih epskih formi / Peter Rau ; s njemaţkog prevela Mira ĐorŤeviš // Novi izraz : ţasopis za knji-ževnu i umjetniţku kritiku, god. 3, knj. 3, br. 14-15 (zima 2001 - prolješe 2002), str. 27-44 25. Балканската сага на Луан Старова / Али Алиу // Стожер (март-април 2002), стр. 22-23 26. Директна врска со животот / Ристо Лаза-ров // Стожер (март-април 2002), стр. 24-25 27. Le Roman politique : fictions du totalita-risme : suivi de : Le Cannibalisme idéologique / Nikola Kovaţ ; préface de Tiphaine Samoyault. - Paris : Micha-lon, 2002. - Pp. 187-189 28. Кошмарот на останувањето : „Тврдина од пепел“ - Луан Старова - издаваштво „Ѓурѓа“ / Ристо Лазаров // Дневник, бр. 2016 (2 декември 2002) 29. Protiv intelektualnog janjiţarstva / Luan Staro-va ; Boris Beck // Zarez, IV/73 (31. sijeţnja 2002), str. 8-9 30. Luan Starova : Le rivage de l'exil : traduit du macédonien par Clément d'Içartéguy, préface d'Edgar Morin, éditions de l'Aube, 2003, 283 pages, 19,95 eu-ros // Le Courrier des Balkans : Le portail francophone des Balkans, http://balkans.courriers.info/article3250.html 31. L'épopée d'une famille déracinée d'Albanie en Yougoslavie / Jean-Arnault Dérens // Le temps, (26 juillet 2003) http://www.letemps.ch/livres/critique.asp?objet=2085 32. Книжевно освојување на Европа : рома-нескната книжевна балканска сага на Луан Старова / Ерик Ноло // Утрински весник, год. 4, бр. 1297 (16.10.2003), стр. 19 33. Луан Старова и „Велја кутија“ : реч за романот „Тврдина од пепел“ од академик Луан Ста-

http://balkans.courriers.info/

http://www.letemps.ch/livres/critique.asp?objet=2085

485

рова / Матеја Матевски // Портал : гласник на Маке-донски духовни конаци, год. 5, бр. 9-10 (2004), стр. 65 34. Luan Starova - Schriftsteller und Brücken-bauer : Leben und Werk / Gabriella Schubert // Make-donien : Prägungen und Perspektiven. – Wiesbaden : Harrassowitz, 2005. - Pp. [223]-234. - (Forschungen zu Südosteuropa : Sprache, Kultur, Literatur ; 1) 35. Брегот на егзилот или балкански замки / Хеди Бурауи // Синтези : македонски книжевен гласник, бр. 1 (2005), стр. 28-29 36. Kozia kontrrewolucja : pierwszy od 20 lat przekład macedońskiej książki w Polsce / Paulina Wilk // Rzeczpospolita (09.03.2005) 37. Слики и архетипи (кон италијанското издание на романот „Времето на козите” од Луан Старова - “Il tempo delle capre”, Tullio Pironti Editore, Наполи 2005) / Марија Тереза Џавери ; превод од италијански Анастасија Ѓурчинова // Синтези : Маке-донски книжевен гласник бр. 2 (2005), стр. 79-81 38. Macedońska koza : (L. Starova: Czasy kóz) / Ewa Cichowicz // Nowe Książki 08/2005 39. Роман - мајка : Луан Старова: „Ервехе“, Ѓурѓа и Македонска ризница, Скопје, 2005 / Ристо Лазаров // Форум плус, год. 1, бр. 5 (15 октомври 2005), стр. 55 40. Одисеј, Икар или само апостол на зане-сеништвото? : (Луан Старова: „Ервехе“) / Гане Тодоровски // Акт, (30 декември 2005), стр. 12-13 41. Czasy Kóz : recenzja / Paulina Miernik // Panorama Kultur : Europa mniej znana. - http://www.-pk.org.pl/artykul.php?id=277&krajePage=2 42. "Bodaj koze sasiada szlag trafil!" : Luan Starova. Czasy koz. 1993 (mac.) // Thought for food (19.01.2006). –http://thought4food.blox.pl/2006/01/Bodaj-kozesasia-da-szlag-trafil.html

http://www.pk.org.pl/artykul.php?id=277&krajePage=2

http://www.pk.org.pl/artykul.php?id=277&krajePage=2

http://thought4food.blox.pl/2006/01/Bodaj-kozesa%1fsia%1fda%1f-szlag-trafil.html

http://thought4food.blox.pl/2006/01/Bodaj-kozesa%1fsia%1fda%1f-szlag-trafil.html

486

43. Vivere in due lingue: l‟opera letteraria di Luan Starova / Anastasija Gjurcinova // Crocevia 7/8 : scritture straniere, migranti e di viaggio; narrativa porto-ghese contemporanea. - Nardo : Besa, 2006. - Pp. 172-177 44. Херменефтика на семејниот егзил : (Луан Старова: „Ервехе“, изд. „Ѓурѓа“, Скопје, 2005) / Ели-забета Шелева // Синтези : македонски книжевен гласник, бр. 3 (2006), стр. 48-50 45. Емиграцијата, двојазичноста и корените на балканскиот идентитет : есеј за прозата на Луан Старова / Луан Топчиу ; превод од албански Џабир Ахмети // Акт : списание за книжевност и култура, год. 3, бр. 19 (31.10.2006), стр. 44-46 46. Bałkańska przypowieśš polityczna / Michał Radgowski // Rzeczpospolita (04.11.2006) 47. Претставување на писателот Луан Ста-рова / Елизабета Шелева // Предавања на XXXIX меѓународен семинар за македонски јазик, лите-ратура и култура : (Охрид, 14. VIII - 31. VIII 2006 г.). – Скопје : Универзитет „Св. Кирил и Методиј“, 2007. - Стр. [319]-325 48. Миграциска естетика / Африм Реџепи // Спектар : списание за литературна наука. – Скопје : Институт за македонска литература, 2007. - Год. 25, бр. 49, стр. 187-190 49. Мојот балкански брат : критиката за Луан Старова / Едгар Морен // Синтези : македон-ски книжевен гласник, 8 (2007), стр. 24–25 50. Придонес во европските литератури : критиката за Луан Старова / Морис Друон // Синтези : македонски книжевен гласник, 8 (2007), стр. 25–26 51. Како да се излезе од лавиринтот на бал-канското варварство : критиката за Луан Старова / Филип Делаво // Синтези : македонски книжевен гласник, 8 (2007), стр. 28

487

52. Творештвото во балкански и универза-лен контекст : по повод Балканската сага на Луан Старова / Матеја Матевски // Синтези : македонски книжевен гласник, бр. 10 (2008), стр. 24-25 53. Macédoine : Luan Starova (né en 1941) // Lettres européennes : Manuel d'histoire de la littératu-re européenne / Annick Benoit-Dusausoy, Guy Fon-taine. - 2ème édition. - [Paris]: De Boeck université, 2007. - Pp. 821-822 54. Macédoine / Monique Delaroche // Téléra-ma, no 2672 (28.03.2001), p. 6 55. Ekzili i Starovës, “Kështjella prej hiri” ngër-thyer me sagë / Anisa Ymeri // Korrieri (08.09.2006), f. 30 56. Радио France-Culture, “Agora”, Luan Starova (Les Livres de mon père), Gilles Lapouge (5 janvier 1999). 57. „Sanatçının ülkesi sanattır‟ : Luan Starova, Balkan dünyasının trajedisini şiirsel, ironik ve yergili bir dil-le aktarıyor / Meltem Kerrar // Cumhuriyet (05.11.2000) 58. Bałkański syndrom autodestrukcji / Luan Starova ; rozmawiała Miłada Jędrysik ; wywiad prze-łożyła Dorota Jovanka Širliš // Gazeta Środkowoeuro-pejska (28.12.2006), стр. 19

Избор на некои промоции и собири 1. За Les temps des chèvres. Радио France cul-ture, емисија Lettres ouvertes, 18.06.1997, Roger Vrigny и Christine Jordis. 2. Présentation du roman Le Temps des Chè-vres de Son Excellence M. Luan Starova, Ambassadeur de la République de Macédoine en France, 2 octobre 1997, Paris. Промотери Robert Badinter, Roland Ber-nard, Edgar Morin.

http://universite.deboeck.com/livre/?GCOI=28011100593070&fa=author&person_id=617&publishergcoicode=28011



488

3. Rencontre avec Luan Starova à l‟occasion de la parution de son ouvrage «Les livres de mon père». Промотери Nikola Kovac, Eric Faye. Paris, 27 no-vembre 1998. 4. Претставување на книгата Пресадена зем-ја од Луан Старова, промотор Гане Тодоровски. Скоп-је, Дом на АРМ, 24.12.1998. 5. За Les Livres de mon père. Радио France culture, емисија Panorama, 17.02.1999, Michèle Chou-chan со Pierre Cabane и J-Y Potel. 6. Pierre-Christian Taittinger - Ancien Ministre Maire du XVIème Arrondissement serait heureux de vous accueillir a la présentation des ouvrages de Luan Starova - écrivain, professeur d‟Université, Ancien Ambas-sadeur de la République de Macedoine en France, Le temps des chèvres, Les livres de mon père, Le musée de l‟athéisme. Interventions de Maurice Druon – Secré-taire perpétuel de l‟Académie Française, Gérald Antoine - Membre de l‟Institut des sciences morales et politi-ques. Paris, Salle des Mariages, 18 octobre 1999. 7. Conférence de M. Luan Starova. “Les Livres de mon Père” et “Le Musée de l‟Athéisme”. L‟Asso-ciation culturelle de l‟Academie de Paris en Sorbonne, 26 Octobre 1999. 8. Промоција на германското издание на ро-манот „Времето на козите“ (“Zeit der Ziegen”). Про-мотори Георги Старделов и Петер Рау. НУБ „Св. Климент Охридски“ Скопје, 9 март 2000. 9. Промоција на француските изданија на романите „Татковите книги“, „Времето на козите“ и „Атеистички музеј“ од Луан Старова. Промотори Пат-рик Крисман и Петар Атанасов. Скопје, Француски културен центар, 19 мај 2000. 10. “Balkanlar üstüne birkaç çift söz”. Luan Sta-rova‟yla Nedim Gürsel konuşuyor. Istanbul, Yapi Kredi

489

Kültür Merkezi, 06.11.2000, во присуство на Orhan Pamuk. 11. Österreichische Gesellschaft für Literatur, Wien, (8 Juni 2001). Luan Starova liest aus seinem Roman Zeit der Ziegen. Deutschsprachige Lesung: Erwin Ebenbauer. 12. Presentation de l‟ouvrage de Luan Starova «Le rivage de l'exil». Interventions de Marion Hen-nebert, Laurent Kovecs, Eric Naulleau. Paris, 30 septem-bre 2003. 13. Les frontières des Balkans, Rencontre avec Luan Starova et Edgar Morin, Arcueil, 6 mars 2004. 14. Rencontre avec Luan Starova sur le thème Le Saga Balkanique. L‟Association des Etudiants Alba-nais a l„Université de Lausanne (8 avril 2004). 15. Беседа на Петре М. Андреевски по повод пристапното предавање на Луан Старова за член на Македонската академија на науките и уметностите на тема Балканска сага. Скопје, МАНУ, 21 април 2004. 16. Table ronde Les Balkans, dans l‟œuvre de l‟écrivain Luan Starova. Séance présidée par M. le mi-nistre Jacques Augarde et animée par les professeurs Annie Gruber, Edmond Jouve, Patrick Rambaud. Uni-versité René Descartes - Paris 5, Faculté de Droit, 25 novembre 2004. 17. Presentation of Il tempo delle capre. Partici-pants: Michele Capasso, Mateja Matevski (speech), Nullo Minissi (speech), Luan Starova and Geraldina Co-lotti. The Fondazione Laboratorio Mediterraneo, Nap-les, 27th February 2005. 18. По повод 23 април - Светскиот ден на кни-гата НУУБ „Св. Климент Охридски“ - Битола и Фран-цуската алијанса - Битола организираа Книжевна сред-ба со академик Луан Старова и промоција на Ервехе. 19. Промоција на грчкото издание на Вре-мето на козите, Атина, 18.05.2005.

490

20. Саем на книга во Улцињ (27.07.2006), претставен од Али Подримја и Фатмир Точи. 21. Incontro con l‟autore Luan Starova. VI Se-minario internazionale di studi italo-albanesi “Albanesi d'Italia e albanesi in Italia”. La letteratura ponte di dia-logo interculturale tra antiche e nuove identità. Univer-sità della Calabria - Cosenza, 8 ottobre 2006. 22. Panairi i Librit në Vlorë (11.08.2007). 23. Table ronde : La recherche d'une langue avec David Albahari, Rajko Djuric, Brina Svit, Luan Starova animée par Anne Madelain. D'encre et d'exil - Terres d'imaginaire, Paris, Centre Pompidou, 2 décembre 2007. 24. Dialogue autour du dernier livre de Luan Starova Le Temps des chèvres (Fayard, 1997) avec la participation des écrivains Predrag Matvejevitch et Eric Faye, 4 mars 1997, La maison des écrivains, Paris.

Признанија и награди за Балканската сага

1. Награда „Стале Попов“ од Друштвото на писателите на Македонија за романот Татковите книги за најдобра прозна книга за 1992 година. 2. Добитник на награда за романот Времето на козите на традиционалниот јавен Конкурс за роман на Книгоиздателството „Мисла“ во 1993 година. 3. Расказот Балкански клуч од истоимената книга ја добива втората награда на анонимниот кон-курс на весникот „Нова Македонија“ во 1995 година. 4. Избран за член на жирито Prix du ambassa-deurs на француската академија, 1997 година. 5. Француското издание на романот Времето на козите (Les temps des chèvres) е номинирано за наградата најдобар странски роман објавен во Франција за 1997 година.

491

6. Француското издание на романот Времето на козите (Les temps des chèvres) е номинирано за наградата најдобар европски роман „Jean Monet“. 10ème Salon de la Littérature Européenne les 21, 22 et 23 Novembre 1997 à Cognac. 7. Diplomë per kontribut të shquar në takimin letrar “Zhvillimi i letërsisë ndërkufitare” me lëvrimin e temës “Brigjet e Ekzilit” takim i zhvilluar në Pogradec me pjesëmarrjen e poetëve nga Shqipëria, Maqedonia, Greqia. Biblioteka “Mitrush Kuteli”, Pogradec, 19-20 Qershor 2003. Прогласен за почесен граѓанин на родниот град Поградец, 2003. 8. Добитник е на француската награда “Mar-guerite Yourcenar” за Балканската сага. 9. За Балканската сага е добитник на Медал на Асоцијациите на списатели кои пишуваат на француски јазик. 10. Избран за член на Société des gens de lettres de France, Paris 19.05.1998. 11. Patrick Chrismant (Clément d‟Icartéguy) до-битник на Златно перо за францускиот превод на романот Времето на козите. 12. Commandeur de l‟Ordre des Arts et des Let-tres. Catherine Tasca - Ministre de la Culture et de la Communication. Paris, 25 mai 2000. 13. Literacka Nagroda Europy Środkowej Ange-lus. Teatr Muzyczny Capitol, Wrocław, 02.12.2006.

Изработил:

Љубомир Ѓоревски

Библиотекар-библиограф МАНУ - Библиотека

qubovta na generalotmanu.edu.mk/wp-content/uploads/2017/03/ljubovta-na-generalot.pdf · septemvri...

Documents