publikacija srednja strojna šola

ŠOLSKI CENTER

MARIBOR

PREDSTAVITEV

SREDNJE STROJNE

ŠOLE

Šolsko leto 2012/2013

Kos Petar Kovačič Alojz Kožuh Franc Kukovec Darko mag. Ljubec Vlasta Majcenovič Katja dr. Marek Crnjac Leila Marjanovič Vlasta Mesarič Jože Mertelj Manja Munda Patricija Ozebek Stanislav Pernek Bogdan Pernek Mira Rajšek Bojan Renko Nada Sabolek Zdenka Smole Aleš

Strašek Anton Šarman Milan Šijanec Viktorija Škorjanc Martin Šteflič Srečko Štraser Metka Šulin Nataša Tamše Roman Tramšek Jolanda Vergles Beno Vesenjak Vili Vidovič Srečko Volk Vladimira Vudler Aleksander Vuk Marjan Weissensteiner Irena mag. Žunkovič Franc

ŠOLSKI CENTER MARIBOR, SREDNJA STROJNA ŠOLA

Bandelj Andreja Berlot Boris Bratuša Franc mag. Čretnik Samo Dobrin Laura Dvoršič Suzana Fras Julija Gajšek Franc Gregorc Branko mag. Herle Sabina Hrnčič Ivan mag. Ivković Ante mag. Jakopič Franc Jemenšek Anka Kancler Miran Knez Boris Kocbek Patricia Kop Jože

V. d. direktorja Šolskega centra Maribor

in v.d. ravnatelja Srednje strojne šole: Drago Kamenik, tel: 02 229 57 57 Pomočnik ravnatelja: Boris Berlot, tel: 02 229 57 61 Tajništvo šole: Bojana Cafnik, tel: 02 229 57 56 Računovodstvo: Mira Brumec, tel: 02 229 57 51 Svetovalna služba: Ana Kotnik Krajnc, tel: 02 229 57 60 Cvetka Špendl, tel: 02 460 51 56 mag. Franc Žunkovič, tel: 02 460 51 50 Vodja MIC-a: Srečko Vidovič, tel: 02 229 57 71 Referat za dijake in študente: Branka Berglez, tel: 02 460 51 60 Računovodstvo: Mira Brumec, tel: 02 229 57 51 Knjigovodstvo: Rada Bjelić, tel: 02 229 57 65 Izobraževanje odraslih: Bogdan Pernek, tel: 02 229 57 63 Tajnik poklicne mature : Petar Kos, tel: 02 460 51 54 Organizator PUD-a: Sandi Vudler, tel: 02 460 51 61 Knjižnica: Gaja Lašič, tel: 02 229 57 62 Učna tehnologija: Janko Dolenc, tel: 02 229 57 68 Hišnika: Anton Urnaut, tel: 02 229 57 68 Srečko Zavernik Vodja kuhinje: Branko Šauperl, tel: 02 460 54 06

OSNOVNI PODATKI O ŠOLI

UČIT ELJI

Predstavitev Srednje strojne šole Stran 2

Urednica: Anka Jemenšek

Oblikovanje: mag. Ante Ivković

Šolski center Maribor Srednja strojna šola

Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor tel: 02 229 57 56, fax: 02 229 57 69

http://www.tscmb.si, e-pošta: [email protected]

http://www.tscmb.si/

Dragi dijaki, spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci

ževala dijake v naslednjih izob-raževalnih programih:

pomočnik v tehnoloških pro-cesih (nižje poklicno izobraževa-nje),

avtoserviser, avtokaroserist, oblikovalec kovin – orodjar, inštalater strojnih inštalacij, mehatronik operater (srednje poklicno izobraževanje),

strojni tehnik in avtoservisni tehnik (poklicno-tehniško izob-raževanje),

strojni tehnik in tehnik mehatronike (srednje strokovno izobraževanje),

vzgojna skupina v dijaškem domu.

Na lokaciji na Zolajevi ulici delu-je še Višja strokovna šola s svoji-mi študijskimi programi in Med-podjetniški izobraževalni center, v okviru katerega so organizira-ne zelo sodobno opremljene šol-ske delavnice.

Kljub temu, da izobražujemo dijake v kar nekaj izobraževal-nih programih, pa v razgovorih z gospodarstveniki in obrtniki ugotavljamo, da se mladi ne odločajo za izobraževanje na področju tehnike oziroma v izo-braževalnih programih s podro-čja tehnike v takšnem številu, da bi zadovoljili vse kadrovske pot-rebe gospodarstva in obrti. Še vedno in še bolj se bomo torej morali truditi s promocijskimi aktivnostmi, s katerimi, zlasti mladim, predstavljamo zanimi-ve izobraževalne programe, ki jih izvajamo. Prav pri delu na tem področju moramo ob učitel-jih pohvaliti tudi dijake, ki sode-lujete pri predstavitvah šole, tržnicah poklicev, tehniških dnevih in drugih aktivnostih in na ta način prispevate k prepoz-navnosti izobraževalnih progra-mov in poklicev, za katere izob-ražujemo.

Mnogi dijaki ste v preteklem šolskem letu dosegli zavidljive rezultate na učnem področju, športnih aktivnostih, se trudili na raziskovalnem področju in na področju kulture.

Veliko število dijakov z odlič-nim uspehom na zaključnem izpitu in zelo dobri rezultati na poklicni maturi kažejo na to, da delamo dobro.

Odlične dosežke, prva mesta, so na regijskih in državnih tekmo-vanjih dosegli mladi matematiki in avtoserviserji. Tudi mladi raziskovalci so posegli po

Začelo se je leto 2013 in pred nami so nova pričakovanja, izzi-vi in želje ter predstavitev naše Srednje strojne šole, tokrat v nekoliko spremenjeni obliki.

Prav je, da se zazremo v prete-klo leto in obudimo nekatere odmevne dogodke, ki smo jim bili priča do konca decembra na Tehniškem šolskem centru Maribor. Od 1. 1. 2013 dalje namreč v okviru Šolskega centra Maribor, na Zolajevi ulici 12, deluje Srednja strojna šola, v okviru katere je organiziran tudi dijaški dom.

V preteklih letih smo postali prepoznavno izobraževalno sre-dišče s področja strojništva, avtostroke in mehatronike. Uspešno smo preselili tudi šol-ske delavnice, s čimer je bila zaokrožena celota delovanja.

Novoustanovljena Srednja stroj-na šola bo tudi v bodoče izobra-

Stran 3 Predstavitev Srednje strojne šole

najvišjih uvrstitvah na regijskih, državnih in mednarodnih sreča-njih.

Športniki — nogometaši, prido-bivate izkušnje v ŠKL in v tem šolskem letu so se nogometašem pridružile tudi druge športne ekipe. Ob tem je potrebno pou-dariti, da smo v športni dvorani gostili tudi športne prireditve na mednarodnem nivoju.

Skupina dijakov je pod vods-tvom mentorice pripravila pri-reditve tako za dijake in zapos-lene, za upokojence in za zunan-je organizacije. Odmevna je bila zlasti prireditev ob zaključku koledarskega leta, ki so jo za člane Območne o brtno -podjetniške zbornice Maribor v celoti pripravili in vodili prav naši dijaki. Prireditev je po odzi-vih gostov izjemno uspela. Ne smemo tudi mimo našega glasi-la z mnogimi zanimivimi članki in prispevki, ki ga urejajo dijaki »kulturniki«.

Na področju humanitarnih deja-vnosti smo prepoznavni po veli-kem številu krvodajalcev tako med profesorji kot med dijaki.

Dijaki so lahko uspešni, če zanje skrbijo uspešni učitelji in takšni naši učitelji so.

Pohvalimo se lahko, da smo v preteklem letu, kot prva organi-zacija v RS, pridobili CPD akre-ditacijo na področju spremljanja in razvoja poklicne kariere zaposlenih, ki jo podeljuje med-narodno inženirsko združenje (27 nacionalnih inženirskih zvez).

Čeprav smo dosegli mnoge uspehe, pa moramo marsikaj še izboljšati oziroma spremeniti.

Tako kot povsod so tudi med nami posamezniki, ki se lahko in znajo dokazovati le na področjih, ki jih pač obvladajo, torej z nedi-sciplino, s prekrški, z nespošto-vanjem in uničevanjem naših skupnih šolskih prostorov. Tak-šni posamezniki ne želijo razu-meti tistega, čemur pravimo pozitivna osebnostna rast in pozitivne vrednote. A takšni posamezniki so praviloma osam-ljeni in jih bo iz leta v leto manj, kajti v šoli je veliko več možnosti pozitivnega dokazovanja.

Vsem, ki ste prispevali svoj delež k prepoznavnosti in uspehom naše šole, zato še enkrat iskrene čestitke v imenu vodstva šole, z željo, da ste tudi v tem in priho-dnjih šolskih letih čim uspešnej-ši. Seveda veljajo enake želje tudi za vse tiste, ki vam morda iz katerihkoli razlogov pozitivno dokazovanje še ni uspelo.

In kako v prihodnje?

Prav gotovo v smeri razvoja. Z začetkom delovanja Medpodjet-niškega izobraževalnega centra se prav gotovo odpirajo nove možnosti na področju praktične-ga izobraževanja. Zato bomo še naprej krepili stike z gospodars-tvom in obrtjo in poskušali biti čimbolj prepoznavni.

Odpirajo pa se tudi nove možno-sti na področju višješolskega izo-braževanja.

Za zaključek se vsem, ki ste prip-ravili prispevke, iskreno zahval-jujem, še posebej urednici in obli-kovalcu.

Vsem sedanjim in bodočim dija-kom želim čim več uspeha in dobrega počutja ter seveda pozi-tivne energije.

Drago Kamenik,

v. d. ravnatelja SSŠ Maribor


Experientia est optima rerum

magistra. -- "Izkušnja je

najboljši učitelj."

niti naj-manj mi ni žal, saj je zelo zabavno. Vzdušje v šoli je zelo super, prav tako pa velika večina profesorjev. V prostem času se ukvarjam z ves-lanjem, s katerim se želim še v prihodnje, saj mislim, da mi gre zelo dobro in v tem tudi uži-vam.

Sem Urban Puhek, star sem 16 let in obiskujem 1. letnik Šolskega Centra Maribor. Preden sem se vpisal v program Tehnika mehatronike, sem devet let obiskoval Osnovno Šolo Bojana Ilicha v Mariboru. Za pro-gram tehnika mehatronike sem se odločil, ker me to veseli, zanima in

Predstavitev Srednje strojne šole

Sem Luka Lešnik in prihajam iz okolice Pesnice pri Mariboru. Osnovno šolo sem obiskoval v Osnovni šoli Pesnica. Na tej šoli sem že sodeloval kot predsednik razreda in se udeleževal na veliko tehničnih dnevih. Že v osnovni šoli me je zelo zani-malo strojništvo in raziskovanje nekaj novega, zelo me je zanimala

tudi astronomija. Ko sem se vpisoval na srednjo šolo, mi je bila v veliko pomoč razredni-čarka Slavica Velički, ki me je vedno vzpodbujala v razmišljanje nekaj novega, zato mi je predlagala Sred-njo strojno šolo. Ob obisku informa-tivnega dne sem bil zelo navdušen in se takoj odločil za to šolo, saj sem na začetku zelo okleval med strojno in biotehniško. Šolanje na novi šoli sem začel zelo uspešno, nadaljeval sem funkcijo predsedni-ka razreda ter kasneje celotne dijaš-ke skupnosti Tehniškega šolskega centra. Udeleževal sem se tudi veli-ko raziskovalnih dejavnosti, saj sem tukaj videl mojo prihodnost za ures-ničitve vseh zamišljenih idej. Tako sem najprej začel z obnavljanji sta-rodobnikov in si za konec tudi izde-lal napravo za zdravljenje čebel

(termo sublimator), za katerega sem tudi pridobil patent. Za nadaljevanje šolanja sem se odločil, da bom odšel na univerzi-tetni program strojništva na Fakul-teto za strojništvo v Mariboru. Izven šolskih obveznosti se še ukvarjam z veliko zanimivih stvar-mi, na katerih področjih lahko pos-kusiš in raziskuješ. Ukvarjam se s kmetijstvom, čebelarjenjem, dosti se posvečam popravljanju avtomo-bilov ter del časa namenim robotiki in programiranju. Ob vsem tem mi ostane še dovolj časa za uživanje in razvedrilo. Najbolj pomembno pa je, da v vsem tem uživam in sem z vsem tem zadovoljen.

Dijaki Srednje strojne šole se predstavijo

Srednjo strojno in poslovno šolo v Mariboru, ki se je pozneje preimeno-vala v TŠČ Maribor. Vpisal sem se v Dijaški dom Tezno, prav tako pa sem se odločil za poklic obdelovalca kovin. Ta poklic sem izbral, ker še nisem vedel, kaj si sploh želim. Nato sem to izobraževanje končal in se vpisal za inštalaterja strojnih inštala-cij. Za ta poklic sem se odločil, ker se mi je zdel zelo zanimiv in to je poklic, ki si ga želim opravljati tudi v prihodnosti. V dijaški dom sem se vpisal, da lahko zjutraj dlje spim, zaradi prevoza in ker se mi je od nekdaj zdelo, da mora biti v domo-vih super. Sam se v domu počutim odlično. Prosti čas preživim s prija-

telji in punco. Ukvarjam se z nogo-metom in igram za KMN Bezina. Med vikendi velikokrat zaigram tudi na harmoniko, ki jo igram že od prvega razreda. V prihodnosti si želim opravljati delo inštalaterja strojnih inštalacij in postati samos-tojni podjetnik.

Moje ime je David Obrul. Prihajam iz Slovenskih Konjic. Rojen sem 8. 12. 1992 v Celju in star sem 20 let. Vrtec in osnovno šolo sem obisko-val v Slovenskih Konjicah. Imam starejšega brata Andreja. Po konča-ni osnovni šoli sem se vpisal na

Stran 5

Sem Alojzislav Brumec, dijak 3. letnika Srednje strojne šole in na šoli se izobražujem za poklic avtoserviserja. Preden sem se vpisal na to šolo, sem obiskoval OŠ doktorja Jožeta Pučnika Čre-šnjevec, kjer sem s prav dobrim uspehom zaključil devetletko. Srednjo strojno šolo zelo rad obiskujem, saj

me poklic avtoserviserja zelo veseli. Za ta poklic sem se odlo-čil, ker rad pomagam ljudem. Tudi sam imam doma motor, ki ga redno vzdržujem. V prostem času se ukvarjam z gozdars-tvom, prav tako imam iz tega opravljen izpit. Doma imamo tudi kmetijo in kar nekaj strojev, ki jih je potrebno redno vzdrže-vati. Z veseljem sem prevzel vzdrževanje strojev, saj me vese-li, da lahko znanje, ki ga prido-bim v šoli in na praksi, koristno uporabim. Doma pomagam oče-tu in mami, saj se ukvarjamo tudi z živinorejo. Imamo okoli petdeset krav in šestdeset praši-čev. Rad bi bil serviser vozil in tudi to mi zelo uspeva. Poprav-ljam tudi motorne žage in še

marsikaj bi se našlo.

Vsem, ki imate željo po uspehu in poklicu svetujem, da se vpišete na Srednjo strojno šolo, saj boste po končani šoli lahko resnično uživali v svojem poklicu.

ža velja sem osvojil kar lepo šte-

vilo priznanj, leta 2007 pa na tek-

movanju Pohorska cokla osvojil

tretje mesto v kategoriji do 10 let.

V osnovni šoli sem štiri leta s

harmoniko spremljal šolsko fol-

klorno skupino, kjer smo dose-

gali lepe rezultate, saj smo se

vsako leto uvrstili na regijsko,

leta 2012 pa tudi na državno sre-

čanje otroških folklornih skupin.

Kot Orkester dvojčici smo lan-

sko leto posneli videospot pes-

mi Jaz hočem biti muzikant in

sodelovali tudi v oddaji Polka in

majolka. Z veseljem pa sem se

odzval vabilu in na dveh koncer-

tih s harmoniko spremljal Meša-

Sem Denis Jančič, dijak 1. letni-

ka Šolskega centra Maribor Sre-

dnje strojne šole, smer avtoservi-

ser. Moj hobi je igranje diatonič-

ne harmonike. Z učenjem har-

monike sem pričel pred osmimi

leti pri Vesni Kidrič (Dvojčici

Kidrič). Z igranjem na raznih

prereditvah kot so Večer naše

glasbe, Pokaži kaj znaš in Koraj-

ni pevski zbor. Zelo rad zaigram

tudi na rojstnih dnevih ali kak-

šnih drugih priložnostnih.



Sem Andrej Klampfer in prihajam

iz Zgornje Korene, kjer sem tudi

obiskoval osnovno šolo. Po konča-

nem osnovnošolskem izobraževan-

ju sem nadaljeval šolanje na Srednji

strojni in poslovni šoli Maribor. Za

to šolo me je navdušil oče, ki je

prav tako obiskoval to šolo. Prav

tako sem želel pridobiti praktično

znanje ter znanja, ki mi bodo v živ-

ljenju koristila.

Vso znanje, ki ga imam, sem začel

pridobivati v poklicnem izobraževa-

nju za poklic inštalaterja strojnih

instalacij. Želel sem ga nadgraditi,

zato sem se po uspešnem poklicnem

izobraževanju vpisal v program

strojni tehnik. Ob uspešnem šolanju

se tudi ukvarjam s športom. Zadnji

dve leti aktivno treniram atletiko,

tako imenovano »kraljico športa«.

Kot v šoli, sem tudi na športnem

področju zelo uspešen. Lani sem

postal mlajšečlanski prvak Sloveni-

je v metu diska ter član slovenske

atletske reprezentance. Treninge

imam vsak dan, po tri ure dnevno.

Vse šolske in športne aktivnosti

moram nenehno usklajevati ter svoj

čas razporejati za treninge in učen-

je. Zaradi popolne aktivnosti in

predanosti šolskim aktivnostim in

športu mi ostane zelo malo proste-

ga časa. V prihodnje želim nadalje-

vati šolanje na Višji strokovni šoli

Šolskega centra Maribor, v progra-

mu inženir strojništva. Vse bodoče

dijake, ki jih zanimajo tehniški

poklici, pozivam, da se odločijo za

vključitev v programe Srednje stroj-

ne šole, saj bodo tehniški poklici še

nadalje zelo iskani.

sedem let. Treningi so

vsako leto težji, cilji pa

vedno višji. Prav tako je

s šolo, zato sem imel ob

vpisu v srednjo šolo ves

čas v mislih, da bom

imel velike težave z

učenjem zaradi vsakod-

nevnih treningov in

pogostih izostankov.

Ob začetku pouka pa

sem spoznal, da če pri

urah sodeluješ, redno delaš

domače naloge in ne delaš neu-

mnosti, to sploh ni problem.

Čeprav nimam statusa športni-

ka, se brez težav dogovorim s

profesorji za napovedana spra-

ševanja in ostale ocene. Rečem

lahko le, da če bi še tisočkrat

izbiral srednjo šolo, bi vsakič

izbral Srednjo strojno šolo.

Jernej Trebše

Sem dijak 2. letnika in sem vpi-

san v program Strojni tehnik.

Z veslanjem se ukvarjam že

Stran 7

Sem Davorin Kojc. Na TŠC Mari-bor sem se vpisal leta 2011, in sicer v izobraževalni program strojni tehnik. Za ta program sem se odlo-čil, ker me že od nekdaj zanimajo stružnice, frezalniki, CNC, risanje načrtov, v glavnem vse kar je pove-zano s strojno obdelavo. Trenutno sem v 2. letniku oddelka 2.A/1. Samo šolanje je zanimivo in pouč-no. Profesorji so prijazni in razume-vajoči, ravno to, kar bi od njih pri-čakoval. V prostem času, kolikor ga imam, igram frajtonarico, katera me spremlja že sedem let. Ponavadi

Živim v petčlanski družini na Pob-režju, kjer imamo svojo hišo. Oče dela v Marpromu, mama je čistilka na OŠ France Prešeren, sestra študi-ra predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Mariboru, brat pa dela pri Varnost Maribor. Sem najmlajši izmed otrok.

Sem Florijan Saiti, star sem 16 let in trenutno sem dijak 1. letnika nižjega poklicnega izobraževanja na Šolskem centru Maribor. Prej sem obiskoval OŠ Gustava Šiliha v Mariboru, ki sem jo končal s prav dobrim uspehom. Tudi letos imam dobre ocene in poskušam biti dober predsednik razreda.

Pri osmih mesecih sem imel težjo operacijo glave, kar pa me ni ustavi-lo pri svoji največji želji: igrati nogo-met, ki zna biti zelo groba igra. Bil sem član osnovnošolske ekipe in NK Pobrežje, kjer sem bil tako uspešen, da sem letos napredoval in postal član NK Maribor. Z dobro igro sem od januarja tudi v nogometni ekipi ŠC Maribor, za katero sem dal že prvi gol.

Moj vzornik je Cristiano Ronaldo, zato si želim, da bi tudi sam kdaj zaigral za Real Madrid, vendar vem, da je to težko uresničljivo.

V prostem času rad gledam filmske komedije in igram računalniške igri-ce. Ob daljših počitnicah z družino obiščemo svojce na Kosovu.


vadim ob večerih , saj imam čez dan veliko dela na kmetiji. V zadnjih letih sem igral v več ansamblih in mnogim pomagal na igranjih in sne-manjih CD-jev. Zadnjega pol leta sem se lotil sestave lastnega ansam-bla z imenom BAS, s katerim inten-zivno vadimo tako narodno-zabavne, zabavne in akapele melo-dije. S šolanjem nameravam nadalje-vati do inženirja, z glasbo pa vse do groba, če mi bo le zdravje to dopuš-čalo.


Dijaška skupnost zastopa interese in potrebe vseh dijakov šole in se zavzema za njihovo uresničevanje. V okviru dijaške skupnosti dijaki sodelujejo pri organizaciji matu-rantskega plesa, organizaciji različ-nih prireditev na šoli, v dobrodel-nih akcijah… Skozi te dejavnosti dijaki med dru-gim poskrbijo za boljše vzdušje na šoli in kvalitetnejše odnose med dijaki in učitelji.

Tako smo v letošnjem šolskem letu ob dnevu boja proti aidsu organizi-rali stojnico v avli šole, kjer smo dijakom in zaposlenim delili rdeče pentlje ter jih osveščali o nevarnosti okužbe z virusom HIV. Sodelovali smo tudi na dobrodel-nem bazarju, ki je potekal 20. 12. 2012 na Trgu svobode v Mariboru pod okriljem Dijaške skupnosti Maribor. Dijaki devetih mariborskih srednjih šol so na stojnicah prodajali svoje ročno izdelane unikatne izdel-ke, izkupiček od prodaje pa nameni-

li socialno ogroženim dijakom sodelujočih srednjih šol. Seveda pa nas do konca šolskega leta čaka še kar nekaj podobnih prireditev in akcij. Manja Mertelj, mentorica dijaške skupnosti

Dijaška skupnost

Stran 9


Kultura na Srednji strojni šoli

Srečanje z maternim jezikom sega v

najnežnejše dni človekovega življe-

nja. Začne se s toplim objemom, z

nežnimi besedami in zahvalnostjo.

Četudi je jezik brezbeseden, govo-

rijo besede skozi dejanja, ki nam v

dobrikanju pomagajo izreči prvo

besedo.

Ta prvi stik z jezikom nas določa v

odraslost osebne identitete in pokli-

cne ustvarjalnosti; vsak dan znova

izpopolnjujemo svoje znanje jezika,

polnimo z novimi besedami svoj

slovar slovenskega jezika in skrbi-

mo za njegov živ razvoj in ohranja-

nje.

Veliko nalogo pri uzaveščanju in

učenju jezika imamo seveda učitelji

slovenščine, ki skušamo vzgojiti pri

mladih odnos in skrb do maternega

jezika, jih učiti, da branje in pisanje

pripomore k znanju jezika in posle-

dično k zavesti o svetu in posamez-

nikovi vlogi v njem. V jeziku se

namreč prenašajo pomeni in misli;

njih globina in učinkovitost pa sta

odvisna od naše jezikovne zmož-

nosti in našega znanja; le znanje

jezika pa omogoča osnovno zmož-

nost sporazumevanja in medseboj-

nega sodelovanja.

Naši dijaki svoje znanje jezika nad-

grajujejo ne le pri pouku slovenšči-

jem.

Za tako drobne kulturne trenutke se

iskreno zahvaljujem svojim dijakom

Kulturne skupine, prav tako pa

vsem dijakom, ki na kakršen koli

način prispevajo h kulturi v naši šoli,

pa naj bo to morda samo droben nas-

meh, topel pozdrav, vzpodbudna

beseda ali primerno vedenje. Kultura

namreč v širšem pomenu pomeni

ustvarjalnost, delavnost in omika-

nost razmišljujočega človeka. In v

naši šoli je veliko takih dijakov, ki s

svojim delom, znanjem in lepim

vedenjem nadaljujejo delo v svojem

poklicnem življenju in na tak način

ohranjajo sloves dobre in kvalitetne

šole, kar prav gotovo tudi Srednja

strojna šola kot ena izmed organiza-

cijskih enot v trenutno ustanovlje-

nem Šolskem centru Maribor tudi

vnaprej ostaja.

Vlasta Marjanovič, prof. in dolgoletna

mentorica Kulturne skupnosti

ne, ampak dejavno sodelujejo pri

kulturnih dejavnostih, kjer svoje

sporazumevalne zmožnosti povezu-

jejo z literarnim dojemanjem jezika.

V ta namen smo v TŠC ustanovili

Kulturno skupino, ki že leta nazaj

organizira kulturne prireditve v šoli

in se povezuje tudi z drugimi orga-

nizacijami in zavodi v občini Mari-

bor; že leta 2008 (takrat še v Srednji

strojni šoli Maribor) smo bili pova-

bljeni v Narodni dom, kjer smo

organizirali in vodili kulturno prire-

ditev ob podelitvi nagrad v projektu

Mladi za napredek Maribora, ki ga

vodi Zveza prijateljev mladine

Maribor, dvakrat smo sodelovali

tudi v projektu Ko te napiše knjiga,

ki jo prireja Mladinski kulturni cen-

ter Maribor in se je odvijala na Glav-

nem trgu , že tri leta zapored pa

prirejamo kulturne prireditve sku-

paj z Območno obrtno –podjetniško

zbornico Maribor; leta 2010 smo

pripravili program ob božični slove-

snosti za upokojence obrtnike, 2011

smo priredili kulturni in protokolar-

ni program ob podelitvi jubilejnih

nagrad obrtnikom, 2012 pa smo pri-

pravili le kulturni program ob pode-

litvi jubilejnih nagrad. Čeprav letoš-

nje šolsko leto traja šele pet mese-

cev, smo 4. 12. 2012 pripravili še

kulturno prireditev ob podelitvi

starodobnih koles , 20. decembra pa

smo naše upokojene učitelje razve-

selili z duhovitim programom in jim

tako pričarali vesel predbožični čas.

Tudi glasilo Glas centra je tradicija

TŠC, v katerem dijaki funkcionalno

pismenost povezujejo s kreativnim

pisanjem in z literarnim ustvarjan-

Non scholae, sed vitae discimus.

-- "Ne učimo se iz šole, pač pa

iz življenja."


srednjih poklicnih šol. Najboljši

dijaki na šolskem tekmovanju se

tako uvrstijo na regijsko tekmovan-

je, najboljši na regijskem pa še na

državno tekmovanje v znanju mate-

matike.

Uspehi dija-

kov so že

kar nekaj let

zelo dobri. V

p r e t e k l e m

šolskem letu

so naši dijaki osvojili 3 zlata prizna-

nja, 8 srebrnih in 27 bronastih priz-

nanj.

Še posebej velja omeniti dijaka 3.

letnika Marka Leskovarja, ki je tako

v 1. kot v 2. letniku prejel zlato pri-

znanje in zasedel 1. mesto na drža-

vnem tekmovanju dijakov srednjih

tehniških in strokovnih šol v znan-

ju matematike.

Prav poseben izziv pa nas čaka v

letošnjem šolskem letu 2012/13,

naša šola bo namreč gostiteljica

regijskega tekmovanja za dijake

srednjih tehniških in strokovnih šol

ter srednjih poklicnih šol v znanju

matematike.

Manja Mertelj, prof.

Matematični kotiček

Po udeležbi naših dijakov na mate-

matičnem tekmovanju - Mednarod-

ni matematični kenguru lahko skle-

pamo, da na šoli ne manjka mladih

nadebudnih matematikov. Že nekaj

let se šolskega tekmovanja udeleži

okrog 90 dijakov, ki tekmujejo v

dveh nivojih, in sicer na nivoju sre-

dnjih strokovnih šol ter na nivoju

Stran 11

Repetitio est mater studiorum. --

"Ponavljanje je mati študija."

Stran 12

Matematična zvezda


stoodstotno pripravljen, ker sem temeljito vadil.

Koliko časa pa posvečaš matematiki?

Pravzaprav ne veliko. Redno pišem domače naloge, v šoli sledim pou-

ku, za priprave na tekmovanje pa sem porabil še približno 15 ur.

Pa vseeno, kako si prišel do toliko znanja?

Vse temelji na dobrem delu v osnov-ni šoli…

Kaj si po tvojem mnenju mislijo o tvo-jem uspehu sošolci in tvoja profesorica matematike?

Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep… Vsak tiho zori, poča-si in z leti...

Tako pravi slovenski pesnik Tone Pavček v eni izmed svojih najlepših pesmi, v Pesmi o zvezdah. Svojevr-stna zvezda je po svoje tudi Marko Leskovar, uspešen, samozavesten dijak 3.b/1, v letu 2012 že drugič zapored državni prvak v znanju matematiki med dijaki srednjih tehniških in strokovnih šol. Izobra-žuje se v programu strojni tehnik in je na državnih tekmovanjih v Celju in Novem mestu dosegel najvišje število točk v svoji kategoriji.

Kako se počutiš ob nazivu »državnega prvaka« v matematiki?

Počutim se navdušeno in sem pra-vzaprav ponosen nase, ker sem dosegel tak uspeh.

Ali si pred tekmovanjem imel kaj tre-me?

Sploh ne, saj se mi je zdelo, da sem

Ljubljana, maj 2012: Marko Leskovar prejema zlato priznanje in 1. nagrado Vir: DMFA Slovenije: <a href="http://www.dmfa.si/" title="DMFA Slovenije">www.dmfa.si</a>

Tekmovanje modri volan


Menim, da so tudi oni dokaj ponos-ni name, zlasti sošolci, saj jim lahko pomagam s svojim znanjem in dodatno razlago, zlasti pred kon-trolno nalogo.

Meniš, da boš tudi letos osvojil naziv državnega prvaka?

Skoraj gotovo. Verjamem v svoje znanje.

Koliko vseh priznanj pa si doslej že osvojil?

Oh, naj pomislim. Približno 13 je vseh, bronastih, srebrnih in zdaj dve zlati.

Ali si pri drugih predmetih tudi tako uspešen?

Poskušam biti. Še posebej pa me privlači raziskovalno delo. Lani

sem s pomočjo mentorja opravil raziskovalno nalogo Terensko vozi-lo in zanjo izdelal celotno vozilo. S tem sem osvojil 1. mesto na tekmo-vanju Mladi za napredek Maribora ter srebrno priznanje na regijskem tekmovanju. Letos bom to vozilo izpopolnil in nadgradil.

Lepo! Koliko časa pa ti ob vsem tem sploh še ostane zase? Imaš sploh kaj prostega časa?

Res je, da večino prostega časa porabim za raziskovalno delo, ampak kljub temu še najdem čas za druženje s prijatelji in igranje raču-nalniških iger kot večina

fantov mojih let.

Kako pa to, da si se vpisal na strojno šolo, ne pa na gimnazijo?

Res je, da sem ob koncu osnovne šole razmišljal o vpisu na gimnazijo, a sem se po informativ-nem dnevu na strojni šoli zaradi predstavitve robotike odločil za izobraževanje na področju strojniš-tva. Ni mi žal.

Intervju pripravil: Tomaž Lorenčič, 3. b/1

finale. Snemanje oddaj in podelitve

nagrad tekmovalcem bodo popestri-

li naslednji sponzorji: UNIOR,

SEAT, AMZS Vransko, PORSCHE

Slovenija. Zmagovalcu finalne

oddaje pa bo UNIOR podaril vozi-

ček z orodjem v vrednosti nad 2.500

€.

Začelo se je novo šolsko leto in pri-

šel je mesec november 2012. Za tek-

movanje na našem centru se je prija-

vilo petnajst dijakov, ki so opravili

manjše testiranje (predizbor). Dijaki,

ki so se nato uvrstili na tekmovanje

in predstavljali barve naše šole, so

bili: Žiga Videčnik, Aljaž Bauman,

Mitja Samec, David Čemernik, Žan

Ajd, Mišel Skerbiš, Matej Marajh,

Slobodan Jurič, Dejan Padovnik in

Simon Pestiček.

Oddaja je bila novembra 2012 sne-

mana v avtoservisni delavnici TŠC-

ja, kjer so dijaki najprej odgovarjali

na teoretična vprašanja, ki jih je

postavljal član ekipe Volana, Iztok.

Zanimivo je to, da je bilo potrebno

prvič na snemanju uporabiti fotofi-

niš, kajti Simon in Matej sta pri zad-

njem vprašanju istočasno dvignila

roko. Kljub fotofinišu ni bilo možno

določiti četrtega polfinalista, zato

sta dobila še dodatnih pet vprašanj.

V polfinale so se tako uvrstili: Slo-

bodan, David, Simon in Dejan. Ti

dijaki so dobili novo-praktično

nalogo. Potrebno je bilo premonti-

rati pnevmatiko. Meril se je čas pre-

montaže in v finale sta se uvrstila

Simon in Dejan. Sledilo je finale, ki

je zahtevalo veliko znanja in natan-

čnosti, kajti zamenjati sta morala

zadnje zavorne obloge na SEAT

Ob koncu šolskega leta 2011/12 se

je v Celju sestal aktiv avtoserviser-

jev vseh tehniških šol Slovenije.

Sestanek je vodil organizator odda-

je Volan, g. Matej Mihinjač. Na ses-

tanku nam je bil predstavljen pro-

jekt predstavitve poklica avtoservi-

ser v okviru oddaje Volan. Da

oddaja ne bi bila zgolj informativne

narave, smo se dogovorili, da bi

snemanje oddaje popestrili s tek-

movanjem dijakov posameznih šol

v avtomehanskih vsebinah. Prva

snemanja bi potekala na šolskih

centrih in tako bi na vsaki šoli dobi-

li enega finalista, ki bi se uvrstil v

polfinale, štirje najboljši pa nato v

Stran 13

Usus magister est optimus. -- "Vaja

dela mojstra."

Ibizi. Tudi ta naloga se je merila na

čas in po končani nalogi smo konč-

no dobili našega zmagovalca, to je

bil Dejan. Dejan se je tako uvrstil v

polfinale, ki je potekalo na AMZS

centru varne vožnje na Vranskem.

Tega polfinala se je udeležilo tudi

11 drugih dijakov, ki so zmagali na

predtekmovanju posameznih šol-

skih centrov. Polfinale je potekalo,

podobno kot na posameznih šol-

skih centrih, z enakimi nalogami.

Polfinala so se udeležili vsi potenci-

alno nastopajoči dijaki naše šole, vsi

smo bučno navijali za našega Deja-

na, ki pa mu je na koncu zelo malo

manjkalo do uvrstitve v finale. Ob

rob tekmovanju, ki je bilo zelo

naporno in se je raztegnilo čez cel

dan, so nam sponzorji med posame-

znimi scenami s pomočjo inštruktor-

jev pripravili pester razvedrilni pro-

gram. Fantje so se lahko pomerili

tudi v treningu varne vožnje na

poligonu.

Finale oddaje Modri volan je pote-

kalo v Porschejevi šoli v Ljubljani.

Ker je bil odziv na oddajo s strani

javnosti, sponzorjev in strokovnja-

kov avtomobilske stroke zelo poziti-

ven, nam je g. Matej Mihinjač zago-

tovil, da se bo v šolskem letu

2013/2014 snemal Modri volan 2.

Torej fantje, se vidimo jeseni 2013.

Branko Gregorc

prejeli državna priznanja, priznanja GZ

in se odlično uvrstili na dveh mednaro-

dni predstavitvi. Na občinskem tekmo-

vanju so naše naloge bile uvrščene na

prvih in drugim mestih.

Na mednarodnem srečanju mladih izumiteljev v Zagrebu INOVA MLADI 2012 so avtorji prejeli ZLA-TA in BRONASTO ODLIČJE in posebno nagrado za najboljšo inova-cijo iz tujine. Gospodarska zbornica je tri inovacije nagradila z diploma-

Naši mladih inovatorji in raziskovalci v

zadnjem obdobju žanjejo uspeh za

uspehom. Predstavili so se na šolski

predstavitvi, sodelovali na srečanju

Mladi za napredek Maribora 2012,

mi.

V letošnjem šolskem letu je prijavlje-nih 17 nalog in predlogov. Sodeluje 15 avtorjev in 14 mentorjev. Mladi inovatorji in raziskovalci bodo svoja dela predstavili na prireditvi DAN INOVATORJEV IN RAZISKOVAL-CEV naše šole, ki bo potekala v četr-tek, 7. marca 2013. Najboljše naloge bodo tudi letos nagrajene.

Vili Vesenjak, prof.


Inovatorji in raziskovalci

Omne initium difficile. -

"Vsak začetek je težak."


Tudi Slovenci se vse bolj zavedamo,

da je znanje tujih jezikov postalo

nuja, če želimo ohraniti konkurenč-nost na mednarodnem trgu dela.

Znanje tujih jezikov je pomemben

pogoj pri zaposlovanju novih kad-

rov, saj znanje tujega jezika omogo-ča lažje sporazumevanje zaposlenih

s tujimi partnerji in jim je v pomoč

tudi pri iskanju odgovorov na delov-na vprašanja, bodisi preko spleta ali

v tuji literaturi.

Znanje tujega jezika pa ne pomeni

samo poznavanje osnov, temveč tudi poznavanje strokovnih izrazov,

Evropska komisija si je v svoji Beli

Knjigi "Teaching and Learning:

towards the learning society"

zadala cilj, da bi vsak državljan

Evropske skupnosti govoril poleg svojega materinega jezika še vsaj

dva tuja.

sposob-nost napisati uraden dopis, telefon-

sko komunikacijo, voditi sestanke ,

se pogajati, predavati in podobno.

Pri nas se dijaki lahko učijo dveh

tujih jezikov:

Angleščina: Trenutno je to najpo-

membnejši in najbolj razširjen sve-toven jezik. Omogoča sporazume-

vanje ljudi na vseh celinah. Brez

njega si težko predstavljamo sodobno poslovanje ter potova-nja v tujino. Vedno več delovnih mest zahteva znanje tega jezika.

VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELJAŠ

Stran 15

Naloga Avtor/ji Šolsko tekmo-

vanje

Občinsko tekmovan-

je

Državno tek-movanje

Natečaj Gospodar-ske zbor-

nice za inovacijo

Meddržav-no tekmova-

nje INOVA

MLADI Zagreb

IZUM

TOMOS COLIBRI T12, LETNIK 1966

Tomi Kenda 3. mesto

BERMUDSKI TRI-KOTNIK

Klemen Štern Tim Zorman

1. mesto 2. mesto

TERENSKO VOZI-LO

Marko Lesko-var

1. mesto 1. mesto 3. mesto -

bronasto priz-nanje

Diploma za inovacijo

ZLATA MEDALJA

OBNOVA VOZI-LA AUDI 90 QUATTRO

Žan Mandl Kristjan Poharič

3. mesto 3. mesto -

bronasto priz-nanje

TOMOS COLIBRI T12

Luka Lešnik Žiga Arčnik

Tomaž Pesek 1. mesto

3. mesto - bronasto priz-

nanje

ZAŠČITA HIDRA-VLIČNIH VALJEV

Marko Bogadi Tadej Zavernik


bronasto priz-nanje

BRONASTA MEDALJA

VITEL Luka Lešnik Aleš Krošel


bronasto priz-nanje

ZLATA

MEDALJA

ZDRAVLJENJE ČEBEL

Luka Lešnik Diploma za

inovacijo

ZLATA MEDALJA in PRIZNANJE za najboljšo inovacijo iz

tujine

Izum smo patentirali

TRNEK Marko Bogadi Tadej Zavernik

Diploma za

inovacijo

Bralni maraton Pfiffikus Center Oxford

Nemščina: Zaradi bližine nemške-ga govornega področja (Avstrija) je pomen znanja tega jezika v našem poslovnem prostoru še toliko večji. Po odprtju trga dela čedalje več Slovencev išče delo v sosednji Avs-triji. Po nekaterih podatkih se jih dnevno čez mejo na delo pelje med 9 in 12 tisoč, večinoma iz severovz-hodne in severne Slovenije. V severni sosedi je največ priložnosti

za kovinostrugarje, varilce, elektri-čarje, mehatronike, gradbene delav-ce, keramičarje, natakarje, kuharje, medicinske sestre, negovalke.

Nasploh je v Evropi trenutno na voljo okoli 1.238.417 delovnih mest. Znanje jezika države, kjer iščemo zaposlitev, pa je načeloma seveda obvezno.

Bookworms Center Oxford V Tehniškem centru Maribor poleg učenja osnov tujega jezika polaga-mo velik pomen tudi jeziku stroke, bralnemu razumevanju in komuni-kaciji. Naši dijaki pa svoje znanje

lahko izkazujejo na

različnih tekmovanjih. Pri angleš-kem jeziku se udeležujejo tekmovan-ja iz bralnega razumevanja Knjižni molj Bookworms, pri nemškem jezi-ku pa bralnega maratona in bralnega razumevanja Pfiffikus. Vsako leto dosegajo lepe rezultate in za svoj trud dobijo nagrade in priznanja.

Za učenje tujih jezikov ni nikoli pre-pozno. Tudi sami se lahko odločite za učenje dodatnega tujega jezika. Svoje znanje iz angleškega ali nem-škega jezika pa lahko preverite na spodnjih spletnih naslovih. Veliko uspeha!

Andrejka Bandelj, prof.


me je bil 4:3 za TŠC. Še pred to tekmo se je odigrala VIP tekma med profesorji TŠC in znani-mi slovenskimi športniki kot so Pri-mož Peterka, Mitja Drakšič, Kliton Bozgo, Tomaž Barada, Zlatko Zahović in drugi. Zmagala je ekipa profesorjev 6:5. V nadaljnjem tek-

http://www.jeziki.doba.si/si/o-jezikovnem-centru/uvrstitveni-testi/anglescina/

http://www.jeziki.doba.si/si/o-jezikovnem-centru/uvrstitveni-testi/nemscina/

V šolskem letu 2011/12 smo se udeležili tekmovanj v nogometu, smučanju, atletiki, košarki. Oktobra smo organizirali Škl otvo-ritveno tekmo, s katere prispevek je bil predvajan na televiziji na A kanalu. Gostili smo ekipo gimnazije iz Slovenske Bistrice. Rezultat tek-

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU

Športna tekmovanja in aktivnosti v šolskem letu 2011/2012

movanju Škl se nismo uspeli uvrsti-ti v naslednji krog tekmovanja. V februarju smo na naši šoli organi-zirali področno prvenstvo Maribora v malem nogometu, na katerem smo dosegli 5. mesto izmed 13 ekip. Prav tako smo se udeležil področ-nega prvenstva občine Maribor v

http://www.jeziki.doba.si/si/o-jezikovnem-centru/uvrstitveni-testi/anglescina/

http://www.jeziki.doba.si/si/o-jezikovnem-centru/uvrstitveni-testi/nemscina/


smučanju na Pohorju. Rezulta-ti so bili naslednji: V kategoriji fantje letnik 1995 in mlajši je bil 8. Mandl Žiga, 16. Gor-jak Miha; v kategoriji fantje letnik 1994 in starejši je bil 12. Dovnik Jurij, Pintarič Tit, 14. Grašič Timo-tej, 18. Lovrenčič Rok, 20. Cafuta Nejc, 21. Senica David, 22. Strnad Miha, 24. Jehart Sašo. Na državnem prvenstvu v atletiki je Andrej Klampfer v metu diska osvojil 3. mesto (1,75kg), ter 2. mesto (2kg). Andrej Klampfer je prav tako osvojil vidne rezultate na mednarodnih tekmovanjih: Leibnitz 3. mesto, Murzzuschlag 1. mesto, Hodonin 6. mesto. V začetku letošnjega šolskega leta smo se prav tako udeležili tekmo-vanja v Škl nogomet. Dosedanji rezultati so bili naslednji: III. gim-nazija : TŠC 7:3, TŠC : Srednja šola Slovenska Bistrica 4:4, Srednja gra-dbena šola in gimnazija Maribor: TŠC 8:4, TŠC : Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor 4:1; Za

našo šolo so igrali naslednji dijaki: Uroš Fras, Alen Damiš, Tadej Fras, Mitja Drašak, Mario Klobučar, Simon Slanič, Dejan Marčeta, Franc Drozg, Alen Cipot, Rok Lorenčič, Amadej Založnik. V mesecu septembru smo izvedli 1. športni dan. Na voljo so bile nasled-nje aktivnosti: nogomet, tenis, košarka, odbojka, fitnes, badmin-ton,namizni tenis, pohod.

V mesecu decembru smo se udeležili področnega prvenstva srednjih šol Maribora v košarki.

Rezultati so bili naslednji: S Z K Š : T Š C 4 0 : 2 5 G S K Š : T Š C 4 1 : 3 2 SGŠ : TŠC 38:44

Na koncu smo osvojili 3. mesto v

skupini. Za našo šolo so tekmovali naslednji dijaki: Weingerl Dominik, Lorber Jakob, Padežnik Mitja, Osovniker Martin, Vrečko Primož, Pečovnik Boštjan, Jurmič Simon, Košnik Denis, Zahirović Mirza, Dajčman Tadej, Aberšek Mika. Koše za TŠC so dosegli: Aberšek Miha 37, Zahirovič Mirza 23, Weingerl Dominik 19, Dajčman Tadej 15, Osovniker Martin 5, Jurmič Simon 2.

Roman Tamše, prof.

Naravoslovje ni med prvimi tremi najpril-jubnejšimi predmeti na naši šoli. Da to spremenimo, smo se učiteljice naravoslo-vnih predmetov

odločile pripraviti šolsko tekmovanje iz naravoslo-vja. Tekmovanje je potekalo 29. 5. 2012. Najprej smo seveda zbrale prijave. Dijaki so v znan-ju iz naravoslovja tekmovali prvič, zato smo se posebej potrudile motivirati dijake, da se ga udele-žijo. Obljubile smo jim, da se za tekmovanje ni pot-rebno dodatno učiti, saj smo želele, da čim bolj vzljubijo naravoslovje. Naš cilj je bil, da se tekmo-vanja udeleži veliko dijakov. Naloge so bile sestav-ljene na zanimiv, privlačen način.

Tudi glavna nagra-da je bila zelo priv-lačna, saj sta se prva dva uvrščena udeležila šolskega enodnevnega izleta, prvi trije uvrščeni

pa so prejeli šolske majice, ki jih seveda nosijo z velikim ponosom. Natančno ob dogovorjeni uri smo se zbrali v biološki učilnici. Naloge so reševali zelo zavzeto. Učiteljice smo bile nanje zelo ponosne, ko smo jih opazovale med reševanjem. Za učitelja je to največja nagrada za oprav-ljeno delo. Na tekmovanje smo dobile same pozitivne odzive, zato smo se odločile, da bo postalo tradicionalno. Prepričane smo, da se je naravoslovje s pomočjo izve-denega tekmovanja zagotovo povzpelo za kakšno sto-pničko višje v priljubljenosti med predmeti na šoli.

Članice aktiva naravoslovnih predmetov

Stran 17

Mens sana in corpore sano. -

"Zdrav duh v zdravem telesu."

Šolsko tekmovanje v naravoslovju

Qui rogat, non errat. --

"Kdor vpraša, ne pogreši."

Pregled dogodkov

Ob predpisani učni vsebini z vesel-jem in interesi dijakov spremljamo množico dogajanja okoli nas: na šoli, v mestu Mariboru, v ožji domovini Sloveniji in potem v Evropski uniji.

Poznamo zelo resnično in pogosto frazo » MISLI GLOBALNO, DELUJ LOKALNO« ali «think globally, act locally« (leta 1972 jo je izjavil Rene Dubos, francosko- ameriški mikro-biolog in prejemnik Pulitzerjeve nagrade) Pomembna so svetovna dogajanja, SPOMINI NA PRETE-KLE DOGODKE IN OSEBNOSTI, čeprav lahko posameznik vpliva le na ozek svet okoli sebe.

15-let: 12. april 1998: velikonočni potres v Posočju.

20 let : novomeška tovarna avtomo-bilov Revoz je začela prodajo avto-mobilov clio na slovenskem trgu.

45 let: avgust 1968: vdor vojaških enot tedanje Sovjetske zveze in dru-gih držav varšavske zveze v Češko-slovaško oziroma nasilni konec

p r a š k e p o m l a d i . 50 let: 22. november 1963, atentat na ameriškega predsednika Johna F . K e n n e d y j a . Pastirček Z. Kalina

55 let: 11. oktober 1958: začel se je redni, po imenu sicer še vedno eksperimentalni televizijski pro-

gram v Sloveniji.

60 let: 29. maj 1953: na vrh najvišje gore sveta Mount Everest sta prva

stopila Novozelandec Edmund Hillary in Nepalec Tenzing Norgay.

70 let: 1943: Dolomitska izjava, bitka na Neretvi, kapitulacija Italije, Kočevski zbor, zasedanje Avnoja.

80 let: 1933: po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica je bil zgrajen ljubljanski Nebotičnik, najvišja stav-ba na Balkanu, dolgo najvišja v Lju-bljani

200 let rojstva 20. november 1813: v Radomerščaku v Ljutomerskih gori-cah jezikoslovec

Franc Miklošič, 1813: skladatelj Ric-hard Wagner (1813–1883) in glasbe-nik Giuseppe Verdi (1813–1901).

POGLED NAPREJ

Ljubljana v zmajevem letu Novo koledarsko leto je mejnik med dogodki, ki so minili in življenjem , ki se bo šele zgodilo:

*zgodila se je EPK- evropska pre-stolnica kulture Maribor *dokončana je bila naša šola- Tehni-ški

šolski center Leto 2013 je privedlo novo: *Evropska prestolnica mladih v Mariboru. *nova šola ali šola z novim imenom- Šolski center Maribor.

OZN je 2013 proglasila za mednaro-dno leto sodelovanja za vodo in mednarodno leto kvinoje.

Evropsko leto državljanov 2013 Čim bolje bodo prebivalci Evrope razumeli svoje državljanske pravice EU, tem lažje bodo sprejemali odlo-čitve v svojem osebnem življenju in tem boljše bo demokratično življenje v Evropi na vseh ravneh.

Predvideni dogodki 19. januar - Evropska unija bo uved-la skupno vozniško dovoljenje.

20. – 30. junij - sedemnajste Sredo-zemske igre v Mersinu (Turčija). 1. julij - predviden datum hrvaške pridružitve Evropski uniji.

4. – 22. september - Slovenija bo gostila Evropsko prven-stvo v košarki 2013.

Evropsko prvenstvo v košarki 2013 Kot rečeno- mislimo globalno, sode-lujmo lokalno. Čim več uspehov do konca šolskega leta in naprej!

Mira Pernek, prof.

Stran 18

Družboslovje


Za tistega, ki nič ne dela, je dan

dolg. (Seneka)

http://sl.wikipedia.org/wiki/19._januar

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija

http://sl.wikipedia.org/wiki/20._junij

http://sl.wikipedia.org/wiki/30._junij

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sredozemske_igre

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sredozemske_igre

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mersin&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tur%C4%8Dija

http://sl.wikipedia.org/wiki/1._julij

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija

http://sl.wikipedia.org/wiki/4._september

http://sl.wikipedia.org/wiki/22._september

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropsko_prvenstvo_v_ko%C5%A1arki_2013




Praktično usposabljan-je z delom (PUD) je določeno s predmetni-kom. S PUD-om dijak neposredno spozna delovni proces, delov-na sredstva in materi-ale. V avtentičnem

okolju pri izvedbi konkretne delovne operacije uporabi znan-ja, pridobljena v šoli, tako lahko edino na pravi način oblikuje pravilen odnos do dela, sodelavcev, poslovnih partnerjev in strank ter razvija občutek za timsko delo, se izuri za učinkovi-to in odgovorno opravljanje delovnih nalog ter pridobi delov-no rutino in natančnost, le tako lahko neposredno spremlja in doživlja novosti na poklicnem področju, postane kreativen pri uporabi znanj, podjetniško razmišlja in se nauči prevzeti odgovornost za kvalitetno opravljeno delo. Dijak si lahko delodajalca poišče sam (glede na kraj bivanja, štipendiranje, ipd.) Rok za oddajo podatkov o delodajalcih je določen v skladu z letnim delovnim načrtom; če pa ga ne more, to naredi organizator PUD na šoli. Za izvajanje PUD se sklepata dve vrsti pogodb: kolektivna pogodba, ki jo skleneta šola in delodajalec, ter individualna pogodba, ki jo skleneta dijak in delodajalec. Dijak se pri delodajalcu praktično izobra-žuje do 38 ur na teden in največ 8 ur dnevno. Dijak sproti vodi dnevnik PUD-a. Po opravljenem PUD-u in po oddaji dnevni-ka, se to v šolski dokumentaciji ovrednoti z »opravil«. Uspeš-no opravljen PUD je pogoj za uspešno opravljen letnik. Dolžnosti dijaka so, da: redno in vestno izpolnjuje obveznosti in se pri tem ravna po navodilih delodajalca in šole, o svoji morebitni odsotnosti z učnega mesta delodajalca obvesti na začetku delovnega dne, delodajalcu najkasneje v treh dneh po prenehanju vzrokov za odsotnost predloži dokazila o upravi-čeni odsotnosti z učnega mesta, varuje poslovno tajnost delo-dajalca, se ravna po predpisih o varstvu pri delu, sproti vodi predpisano dokumentacijo - dnevnik PUD-a, ki ga odda v pregled mentorju na PUD ter odgovorni osebi v šoli na dan, določen s šolskim koledarjem, si priskrbi ustrezna osebna zaš-

čitna sredstva (delovno obleko, delovne čevlje, rokavice in druga zaščitna sredstva po navodilih delodajalca). Pravice dijaka so, da se praktično izobražuje v skladu s cilji izobraževalnega programa, uživa zaščito pri delu v skladu z zakonom in drugimi predpisi, je zavarovan za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju. Dolžnosti šole so, da: določi strokovnega delavca (organizatorja PUD-a), ki zagotavlja stalno sodelovanje stro-kovnih delavcev šole z mentorji pri delodajalcih, dijaki ter ostalimi udeleženci izobraževanja, plača dijaku pavšalni pris-pevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, za dijaka organizira PUD pri drugem delodajalcu, če delodajalec prene-ha z dejavnostjo ali nastopijo resne težave pri izvajanju PUD, ki bi ogrozile praktično izobraževanje dijaka in s tem njegovo napredovanje v izobraževanju. Dolžnosti delodajalca so, da dijaku omogoči praktično izobra-ževanje v skladu s cilji izobraževalnega programa, dijaka sez-nani s predpisi o varnosti pri delu ter skrbi za dijakovo var-nost in zaščito njegovega zdravje pri delu, skrbi za dobre med-sebojne odnose med dijaki in sodelavci, če je dijak odsoten, ne da bi to sporočil delodajalcu, o tem nemudoma obvesti šolo, sodeluje z organizatorjem PUD-a in drugimi strokovnimi delavci šole, ob zaključku prakse pregleda dnevnik PUD –a in zapiše ugotovitev o dijakovi uspešnosti. V prvem polletju je opravljalo PUD 63 dijakov v devetintride-setih podjetjih. V mesecu januarju pa odhaja na opravljanje

praktičnega usposabljanja 122 dijakov v sedemdeset podjetij.

Tako si dijaki nabirajo prepotrebne strokovne in življenjske izkušnje. Skupaj s podjetji ustvarjamo, vzgajamo in usposab-

ljamo nove sodelavce.

Organizator praktičnega usposabljanja z delom

Aleksander Vudler

Praktično usposabljanje z delom (PUD-a) na Srednji strojni šoli

Stran 19

Teoria sine praxis, sicut rota sine axis.

-

"Teorija brez prakse je kot voz brez

kolesa."

Na šoli deluje učbeniški sklad,

kjer si lahko dijaki sposodijo

učbenike za tekoče šolsko leto.

Izbor učbeniških kompletov,

nabava in izposoja potekajo po

Pravilniku o upravljanju učbeni-

ških skladov, ki ga je izdalo šol-

sko ministrstvo.

Kompleti učbenikov zajemajo gradiva, ki jih dijaki pot-

rebujejo pri pouku. V komplet niso vključeni delovni

zvezki in nekateri učbeniki za tuje jezike. Dijak si lahko

izposodi celoten komplet, ne pa posameznih učbenikov.

Šola zaračuna dijakom izposojnine, ki znaša 30% nabav-

ne cene kompleta. Izposojnino plačajo dijaki preko polo-

žnice. Dijakom, ki zaradi socialnih razlogov (ustrezna

dokazila) ne morejo plačati izposojnine, šola omogoči

brezplačno izposojo ali znižano izposojnino.

Učbenike dobijo učenci v prvem oz. drugem tednu sep-

tembra. Pri prevzemu učbenikov morajo pokazati potr-

dilo o plačilu izposojevalnine (plačano položnico)! Ob

koncu šolskega leta dijaki vrnejo celoten komplet.

V primeru, da ima dijak popravni izpit, lahko zadrži

potrebni učbenik do roka, ko opravi izpit.

Dijak je dolžan plačati odškodnino, če vrne poškodovan

ali uničen učbenik. Višina odškodnine je odvisna od

nabavne cene in starosti učbenika.

V našem zavodu si vsako šolsko leto izposodi učbenike

preko 90% dijakov.

Ker srednje šole samo financirajo učbeniške sklade,

sredstva, zbrana z izposojnino, uporabijo za nakup

učbenikov v naslednjem šolskem letu.

Skrbnica učbeniškega sklada je Suzana Dvoršič.

Tel.: 02 229 57 70

E-pošta: [email protected]

Stran 20

Učbeniški sklad


ker so na to šolo hodili: moj oče, babica in dedek,

ker bom imel poklic in nato svoj s.p.,

ker mi je všeč, da je izven mesta,

ker mi je sosed rekel, da mi ne bo žal in mi res ni,

ker mi je na informativnem dnevu bila všeč predstavitev za mehatronike,

ker rad »šraufam« avte

ker sem rojen za strojnika.

ker pozimi kurijo:)

Dijaki Srednje strojne šole

ZAKAJ SEM SE VPISAL NA SREDNJO STROJNO ŠOLO?

ker se pri praksi vedno nekaj novega naučimo, je razgiba-no,

ker je blizu dijaški dom,

meni je bila najbolj všeč šola že od zunaj, ko pa sem jo videl še od znotraj, sploh nisem več razmišljal o drugi šoli,

ker imam tu že pet prijatel-jev,

ker mi je všeč praksa na stro-jih,

ker mi je na informativnem dnevu bila od vseh šol ravno ta najbolj všeč,

ker so na šoli lepe profesori-ce,


Dijaški dom je bil ustanovljen leta 1945. V svoji bogati zgodovini je bil večkrat renoviran, današnjo podobo pa je dobil leta 1984. Dom ima zmogljivost 220 ležišč s skupnimi toaletnim prostori in 37 ležišč, kjer imata dve sobi skupaj toaletni prostor. Stoji v Zolajevi ulici 13. Dom ima dve zgradbi, ki sta med seboj povezani z vmesnim hodnikom. V prvi zgradbi so prostori kuhinje z jedilnico. V isti zgradbi je tudi hišna delavnica, kurilnica, pralnica, arhivska soba in zbornica. V kletnih prostorih doma je urejen fitnes, soba za namizni tenis in čitalnica s knjižnico. Dijaki doma lahko uporabljajo igrišča za mali nogomet, košar-ko, odbojko. Okolica doma je primerno urejena in vzdrževana. V njej so klopi za posedanje in druže-nje v prostem času, širša okolica z gozdom in goz-dnimi stezami pa je primerna za tek v naravi. Dom ima lastno športno dvorano v okviru ŠC Maribor. V domu je možen dostop do brezžičnega interneta. Dijakom omogočena so uporaba čajne kuhinje. Dom ima lastno kuhinjo in jedilnico. Največ sob, v katerih bivajo dijaki, je dvopostelj-nih, nekaj pa tudi enoposteljnih. Za dijake skrbijo ustrezno pedagoško usposobljeni vzgojitelji z večletno prakso. Vsak vzgojitelj vodi eno vzgojno skupino. Za dobro počutje in potrebe dijakov pa skrbijo tudi ostali delavci ŠC Maribor. V popol-danskem času vzgojitelji, da se dijaki pripravijo na pouk, v kolikor pa potrebujejo pomoč, pa jim nudi-jo strokovni delavci šole in doma. Dijaki in njihovi starši urejajo vse zadeve s področ-ja vzgoje in bivanja z matičnim vzgojiteljem dijaka.

Za zadeve v zvezi z oskrbnino skrbi računovods-tvo ŠC, potrebno dokumentacijo o bivanju v domu in podobno pa dobijo dijaki v tajništvu ŠC. Vpis v dom vodi svetovalna služba ŠC Maribor. Dijaki so v domu predvsem zato, da se učijo. Pros-ti čas, ki jim ostane na razpolago, pa lahko zapolni-j o v o r g a n i z i r a n i h d e j a v n o s t i h .

Ob vsakoletni športni prireditvi dijaških domov se je tudi naš dijaški dom udeležil nogometnega tur-nirja, ki je potekal

v športnih prostorih Škofijske gimnazije. Igra je potekala po standardnih pravilih malega nogome-ta, in sicer posamezna tekma je trajala 20 minut, naenkrat pa so lahko igrali štirje igralci in vratar. Na tekmovanju je sodelovalo 7 ekip iz ostalih dija-ških domov. Športno prireditev vsako leto organi-zira drugi dijaški dom. Tudi letos se bomo udeleži-li turnirja v malem nogometu, naša športna ekipa se intenzivno pripravlja na turnir in upamo, da bomo dosegli dobre rezultate. Dijaka v dijaškem domu: Mumin Sinanivić, Nejc Huber

D i j a š k i d o m

Stran 21

Slastno!

Dobra volja je najbolja

Nam ni nikoli dolgčas

Amor vincit omnia. -

"Ljubezen vse premaga."

Stran 22

SREDNJA STROJNA ŠOLA IMA TALENTE (IN JIH JE TUDI OD NEKDAJ IMELA)


Robert Lešnik,

avtomobilski oblikovalec

Sašo KRAGEL

poklicni voznik motokrosa

Slavko KOTNIK

nekdanji košarkar Slove-

nije

mag. Gregor FICKO

Smiljan PAVIČ

košarkar KRKE

Ante ŠIMUNDŽA

nogometni trener in

manager Mure

Iztok PALČIČ

inženir strojništva

Aleš KRIŽAN

nogometaš

Marko SIMEUNOVIČ

upokojeni nogometni

vratar

dr. Matej POŽARNIK ,

univ. dipl. inž. str., mag.

ekonomije in posl. ved

Vlado Novak, igralec

Erik Testen,

odbojkar in trener

Boris Klokočovnik, odbojkar

Rado Pavalec, igralec

Marko NABERŠNIK

slovenski režiser


INOVATORJI IN RAZISKOVALCI

Stran 23

Razstava dijakov ob informativnem dnevu leta 2011

Šolski zagovori RN/IP

Otvoritev Prototipnega inkubatorja

Dijaka Mišel Skerbiš in Filip Trglec sta s svojim vozilom

sodelovala v projektu Noč raziskovalcev

Raziskovalca TŠC Marko Bogadi in Tadej Zavernik na

prireditvi INOVA MLADI 2011 v Zagrebu

Sodelovanje dijakov v projektu Noč raziskovalcev 2012

Podelitev priznanj na prireditvi INOVA MLADI v Zagrebu

Terensko delo dijakov na Krvavcu

Stran 24

SSŠ V SLIKAH


Pridni dijaki v novih učilnicah

Teniško igrišče v neposredni bližini naše šole

Lačen si »ful« drugačen

Ko se barva sprime z avtomobilskimi deli

Otvoritev ŠKL

Ob učenju električnih zakonitosti


Stran 25

Za nas ni ovir Menjava gume

Vezava električnega tokokroga Ob preizkušanju novo opremljenega avtomobila

Izdelava pločevinastih izdelkov Ko so učilnice polne dijakov, hodniki samevajo

publikacija srednja strojna šola

Documents