prva igra z žogo v vodi, ki se je pojavila v drugi polovici 19 · pdf filena prvenstvenih...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKA NALOGA

TOMICA MATEŠIĆ

LJUBLJANA, 2008

1

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

RAZVOJ VATERPOLA V CELJU

OD ZAČETKOV DO LETA 1959

DIPLOMSKA NALOGA

MENTOR: doc. dr. Tomaţ Pavlin AVTOR: Tomica MATEŠIĆ

RECENZENT: izr. prof. dr. Damir Karpljuk

KONZULTANT: asist. dr. Milan Hosta

LJUBLJANA, 2008

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se Sašku Dopliharju in Juretu Godcu, dvema izmed prvih celjskih

vaterpolistov, ki sta odprto spregovorila o začetkih vaterpola na Celjskem in mi tako

omogočila celosten vpogled v takratno dogajanje. Velika zahvala tudi Jerneji Tanšek

za pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Ključne besede: vaterpolo, zgodovina, ŢPK Celje, Neptun, Celje, šport.

DIPLOMSKA NALOGA:

RAZVOJ VATERPOLA V CELJU OD ZAĈETKOV DO LETA 1959

Tomica Matešić

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2007

Število strani: 65; število slik: 27; število prilog: 1;

IZVLEČEK

Zaĉetki vaterpola v Celju segajo v leto 1950, ko so se prvi zanesenjaki zaĉeli

ukvarjati s to športno panogo pri »levškem mostu". Naslednje leto so ustanovili pod

okriljem ţeleznic Ţelezniĉarski plavalni klub Celje. Z njihovo pomoĉjo so uredili

zasilno kopališĉe, ki so ga poimenovali Ţabjek, tako da so lahko trenirali in tekmovali

doma.

Tekmovanja so se vrstila za tekmovanji in v sezoni 1954 so postali prvaki štajerske

skupine II slovenske lige. V letu 1955 pa je klub splaval na suho, saj je Savinja v

veliki poplavi odnesla »bazen«. Zaradi tega so morali celjski plavalci in vaterpolisti

trenirati in nastopati zunaj Celja v okoliških bazenih.

Leta 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar in klub se je preimenoval iz ŢPK –

Ţelezniĉarski plavalni klub v Neptun. Pod njegovim vodstvom so priprave za gradnjo

bazena stekle bolj sistematiĉno in Celje je 31. avgusta 1957 dobilo olimpijski plavalni

bazen.

Po izgradnji bazena so bile ţelje vaterpolistov po uspehih vedno veĉje. Posledica teh

prizadevanj je bil prihod profesionalnega trenerja vaterpola Iva Stella. Rezultati

sistematiĉnega dela so bili ţe v prvem letu v republiških merilih odliĉni. Pionirji in

ĉlani so bili drugi, mladinci pa celo prvi v Sloveniji. Tudi naslednje leto so se odliĉni

rezultati nadaljevali, saj so mladinci obranili naslov republiških prvakov.

Ob koncu sezone 1959 je trener Ivo Stella zapustil klub in z njegovim odhodom je

vaterpolo na Celjskem nekoliko nazadoval, v ospredje pa so stopili plavalci.

1

KAZALO

1. UVOD ________________________________________________________ 3

2. ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU IN PRI NAS ___________ 4

2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU ____________________ 4

2.2 RAZVOJ VATERPOLA SLOVENIJI _______________________________ 9

3. RAZVOJ VATERPOLA V CELJU V LETIH 1951 – 1955 _______________ 11

3.1 LETI 1950 IN 1951 ___________________________________________ 11

3.1.1 PRVI ZAČETKI __________________________________________ 11

3.1.2 POGOJI DELA___________________________________________ 11

3.1.3 USTANOVITEV ŢELEZNIČARSKEGA PLAVALNEGA KLUBA – ŢPK 12

3.1.4 ŢABJEK ________________________________________________ 13

3.2 LETO 1952 _________________________________________________ 14

3.2.1 PRVA TEKMOVANJA _____________________________________ 14

3.2.2 PRITISKI ZA IZGRADNJO PLAVALNEGA BAZENA _____________ 15

3.3 LETO 1953 _________________________________________________ 16

3.3.1 PRVO MESTO V VZHODNI SKUPINI TRETJE SLOVENSKE PLAVALNE LIGE _______________________________________________ 16

3.4 LETO 1954 _________________________________________________ 18

3.4.1 POPLAVA ______________________________________________ 18

3.4.2 PRVAKI ŠTAJERSKE SKUPINE II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE _ 19

3.4.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU __________________ 22

3.4.4 FINALNI TROBOJ II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE ____________ 23

3.5 LETO 1955 _________________________________________________ 24

3.5.1 DRUŢABNO ŢIVLJENJE ___________________________________ 24

3.5.2 HRVAŠKO – SLOVENSKA PLAVALNA LIGA ___________________ 34


4. NEPTUN CELJE 1956 – 1959 ____________________________________ 36

4.1 LETO 1956 _________________________________________________ 36

4.1.1 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU II. SLOVENSKE LIGE _ 37

4.1.2 PRVI CELJSKI VATERPOLO SODNIKI _______________________ 38

4.2 LETO 1957 _________________________________________________ 39

4.2.1 PREDSEDNIK RADO LOŢAR O RAZMERAH V KLUBU __________ 39


4.2.3 GRADNJA IN OTVORITEV BAZENA _________________________ 45

4.2.4 OTVORITVENI TURNIR – POKAL CELJA _____________________ 48

2

4.3 LETO 1958 _________________________________________________ 49

4.3.1 PRIHOD TRENERJA IVA STELLA ___________________________ 49

4.3.2 TEKMOVANJA V LETU 1958 _______________________________ 51

4.4 LETO 1959 _________________________________________________ 56

4.4.1 SLOVENSKA PLAVALNA LIGA _____________________________ 56

4.4.2 SLOVENSKO VATERPOLO PRVENSTVO ____________________ 57

4.4.3 MLADINSKO VATERPOLO PRVENSTVO LRS V CELJU IN PONOVNO ZMAGOSLAVJE CELJANOV _____________________________________ 59

4.4.4 DRUGI TURNIR ZA VELIKO NAGRADO CELJA ________________ 61

4.4.5 ODHOD IVA STELLE _____________________________________ 62

5. ZAKLJUČEK _________________________________________________ 63

6. VIRI IN LITERATURA __________________________________________ 64

3

1. UVOD

V diplomski nalogi nameravam pojasniti zaĉetke in temeljno obdobje v razvoju

vaterpola v Celju. Poskušal bom ugotoviti, kdo so bili zaĉetniki vaterpola v Celju, od

kod jim ideja za ukvarjanje s to plavalno športno igro, kako so bili organizirani, kako

so potekali treningi in kje so se odvijale tekme.

Za omejeno problematiko sem se odloĉil iz veĉ razlogov. Prvi in najpomembnejši

razlog je, da nikjer v Celju ni moţno dobiti nekega strnjenega zapisa o zaĉetkih

vaterpola v Celju. Ob 50-letnici plavalnega kluba Neptun je bila izdana publikacija,

vendar je veĉji poudarek na celotnem plavalnem športu in ne samo na vaterpolu.

Drugi pomemben razlog je spoznati specifiĉne okolišĉine, ki so omogoĉile v Celju

razvoj plavalnega športa. Tretji razlog pa je subjektivne narave. Sam sem bil namreĉ

vrsto let ĉlan ekipe vaterpola v Celju in vaterpolo kot športna panoga me je

vzpodbudila k nadaljnjim raziskovanjem.

Ker mi je bilo omogoĉeno, da sem se lahko ukvarjal s tem zanimivim športom, bi rad

ljudem, ki jih zanima vaterpolo, njegova zgodovina in prvi zaĉetki ter razvoj vaterpola

na Celjskem, omogoĉil celosten pogled na to problematiko.

4

2. ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU IN PRI NAS

2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU

Prva igra z ţogo v vodi, ki se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja v Angliji in na

Škotskem, je potekala praktiĉno brez pravil ter bila bolj malo podobna današnjemu

vaterpolu. Igralci so sedeli na poslikanih lesenih sodih, da so bili videti kot konji,

veslali so z rokami ali prirejenimi vesli in z njimi udarjali ţogo. Bolj kot športna igra je

bila v ospredju zabava in sprostitev. Od tedaj, ko so igralci »jahali« na plavajoĉih

sodih, je ostalo le še ime »waterpolo«, najverjetneje zaradi podobnosti z angleškim

nacionalnim športom polom, kjer igralci jahajo na konjih.

Prva tekma v vaterpolu je bila odigrana leta 1869 v Glasgowu (Škotska). Vaterpolo

kot ga poznamo danes se je razvil iz ragbiju (»rugby football«) podobne igre v vodi.

Prva igrišĉa v jezerih in rekah niso bila omejena, namesto golov sta sluţila dva

splava ali ĉolna. Igralo se je z ţogo, ki je bila narejena iz indijskega kavĉuka. V

prvotnih razliĉicah igre je bilo podajanje in doseganje zadetkov dovoljeno samo z

nogami, igro so imenovali nogomet v vodi (»football in the water« in/ali »aquatic

soccer«) (Hickok, 2000).

Kmalu je bilo ugotovljeno, da je (tudi zaradi moĉnih reĉnih tokov) takšno

obvladovanje ţoge v vodi preteţko, zato je bilo dovoljeno prijemanje ţoge z rokami.

Zadetek je bil doseţen, ko je igralec z obema rokama poloţil ţogo na nasprotnikov

splav. »Vratar« je lahko stal na splavu in kadar se je nasprotnikov igralec preveĉ

pribliţal je skoĉil nanj ter ga potopil ali odvlekel stran. Potapljanje igralca je bilo nekaj

normalnega, zato je igralca z ţogo napadlo tudi po veĉ obrambnih igralcev in niso bili

redki primeri, da je kateri od igralcev v borbi za ţogo zaradi pomanjkanja zraka padel

v nezavest (Lancaster, 2000).

Zaradi teh in še drugih pretepaških vloţkov, ko so igralci ob obraĉunavanju med

seboj v vodi pozabili celo na ţogo, je bila igra zelo priljubljena pri gledalcih. Tudi

potapljanje ţoge ni bilo prepovedano, zato je bil eden bolj priljubljenih trikov igralcev

ta, da so ţogo skrili (pod takrat veĉje) kopalke ter pod kalno vodo, v veĉini naravnih

kopališĉih, odplavali do nasprotnikovega splava (Lancaster, 2000).

5

V tej fazi razvoja je bila igra predvsem demonstracija moĉi in brutalnosti in ni

zahtevala obilo plavalnega znanja in sposobnosti niti spretnosti rokovanja z ţogo.

Plavanje, podajanje in preigravanje so bili v tem obdobju redko videni tehniĉni

elementi.

Slika1: Prva objavljena fotografija vaterpolske tekme. Avtor: T. de Thelstrup,

Harper's Weekly Magazine, Februar 28, 1891.

Leta 1870 so bila v Londonu sprejeta prva pravila za igranje v bazenih. V malem

bazenu v Kristalni palaĉi v Londonu je bila leta 1874 odigrana prva uradna

vaterpolska tekma. V poskusu hitrejše popularizacije te nove igre, je vidno vlogo

odigral veslaški klub "Bournemouth", ki je leta 1876 organiziral tekmovanje in odredil

velikost igrišĉa, ki je znašala 50 jardov (45 m), sestavo ekipe, ki je štela 7 igralcev ter

uvedel glavnega in dvoje linijskih sodnikov.

Leto kasneje se pojavijo prvi goli, ki so bili podobni nogometnim, leta 1885 pa

angleška plavalna zveza uradno potrdi novo športno panogo in jo imenuje »nogomet

v vodi«. Razliĉnost pravil te igre, ki so bila za vsako pokrajino nekoliko drugaĉna, je

narekovalo zvezi, da je izdelala enotna pravila, ki so jih leta 1889 sprejeli vsi angleški

klubi.

6

Pravila so narekovala razseţnost igrišĉa in golov, prepovedala drţanje in metanje

ţoge z obema rokama, zadetek je bil lahko doseţen z metom ţoge v gol, potapljalo

se je lahko samo igralca, ki je imel v posesti ţogo, še nekaj let kasneje je bilo

prepovedano stanje na tleh.

Sledile so medsebojne tekme škotskih in angleških klubov, kmalu zatem pa so

organizirali prvenstva Anglije, Škotske in Irske po enotnih pravilih, po katerih, med

ostalim, vratar ni smel vreĉi ţoge preko sredine igrišĉa, igralci pa niso smeli voditi

(drţati) ţogo pod vodo (Štirn, 2005).

V tej obliki se je vaterpolo razvil po vsej Evropi in sicer najprej leta 1894 v Nemĉiji,

takoj zatem pa še v Avstriji, Belgiji, Franciji in na Madţarskem.

Slika 2: Slika vaterpolo tekme v 19. stoletju. Avtor: neznan,

http://www.antiquatedsporting.com/images/waterpolo_history.jpg

7

Ameriĉani, ki so igro prevzeli okrog l. 1888, so se navdušili za stari angleški ragbi

naĉin igranja (slika 1). Ameriški naĉin igranja je postal zelo popularen, tako da je bilo

na prvenstvenih tekmah v Madison Square Garden in Boston's Mechanics Hall tudi

14000 gledalcev. Po takšnih pravilih naj bi se igralo tudi na olimpijskih igrah leta

1904 v St. Louisu (ZDA). Evropska moštva se s tem niso strinjala in niso pripotovala

v ZDA, zato so na vaterpolskem turnirju na OI leta 1904 sodelovali samo nekateri

ameriški klubi (Lancaster, 2000).

Naslednja pravila, ki so povzroĉila pomemben preskok v vaterpolski igri, so bila

uvedena leta 1932. Le - ta so bila: razdelitev na navadne in izkljuĉitvene prekrške ter

prekrške za kazenski met ter leta 1949 uvedeno pravilo, ki je igralcem brez posesti

ţoge dovoljevalo gibanje tudi po sodnikovem pisku. Do takrat so se namreĉ igralci

morali ob vsakem prekršku zaustaviti in obstati na mestu, zaradi ĉesar je bila igra

zelo statiĉna.

Po olimpijskih igrah v Rimu (1960) je bil sprejet nov niz pozitivnih sprememb. Igra se

je razdelila v štiri ĉetrtine, dovoljena je bila menjava igralcev po doseţenem golu ali

koncu ĉetrtine. Ob sedmih igralcih v vodi so bile dovoljene še štiri menjave.

Leta 1967 je bilo uvedeno pravilo kazenskih toĉk, ki je skoraj uniĉilo vaterpolo.

Pravilo je doloĉalo, da se po tretji osebni napaki (izkljuĉitveni prekršek in prekršek v

napadu) izvaja štirimetrovka. Pravilo je bilo l. 1970 ukinjeno (Štirn, 2005).

Po olimpijskih igrah 1968 v Mehiki se je zmanjšala kazen za izkljuĉenega igralca na

eno minuto. Napad se je omejil na trajanje 45 sekund. Leta 1977 je bil ĉas za napad

še skrajšan na 35 sekund, ĉas izkljuĉitve na 45 sekund, pomembni novosti pa sta bili

še pravili, da prosti met lahko izvaja katerikoli od igralcev in da igralec lahko izvede

prosti met, preden izkljuĉeni igralec zapusti igrišĉe (Štirn, 2005).

Zadnje spremembe pravil so zmanjšale ĉas izkljuĉenega igralca na 20 sekund

(1991), uvedle mejo 7 metrov (1994) izven katere lahko igralec po prekršku

neposredno meĉe proti golom, trenerji pa so dobili moţnost do dveh minut odmora

(Štirn, 2005).

8

Danes so se pravila še malo spremenila in sicer igralni ĉas se je podaljšal iz 4 × 7

minut na 4 × 8 minut, skrajšal se je igralni ĉas za napad iz 35 na 30 sekund, preĉna

linija prostora znotraj katerega se teţji prekrški kaznujejo s kazenskim metom se je

premaknila iz štirih na pet metrov, linija, ki omogoĉa neposreden met po prekršku

proti golu se je premaknila iz sedmih na pet metrov in prepovedano je blokiranje

ţoge z obema rokama (Štirn, 2005).

Vaterpolo se je na olimpijskih igrah zaĉel igrati ţe od leta 1900 v Parizu. Prvi

zmagovalec je bila Velika Britanija (Osborne Swimming Club, Manchester). Prvo

Evropsko prvenstvo je bilo odigrano leta 1926 v Budimpešti, kjer je prvo mesto

osvojila reprezentanca Madţarske. V Beogradu je bilo leta 1976 prvo svetovno

prvenstvo na katerem je zopet slavila Madţarska. Danes so najuspešnejše

reprezentance Madţarske, Srbije, Italije, Španije, Hrvaške in Rusije.

9

2.2 RAZVOJ VATERPOLA V SLOVENIJI

Vaterpolo se je kot športna igra dolga leta igral samo v Ljubljani. Prva pravila in ţogo

je prinesel leta 1920 Badjura, ki je bil študent na Dunaju in tam opazil to zabavno

igro na vodi. Tiste ĉase je veljalo, da se ukvarjajo z vsakim novim športom, s tem

tudi z vaterpolom, predvsem premoţnejši. Tako je bil LAŠK prvi klub v Sloveniji, ki se

je leta 1920 zaĉel ukvarjati z vaterpolom, a le za zabavo (Stanišiĉ, 1986).

Nekako v istem ĉasu je ob izlivu malega grabna v Ljubljanico deloval Ljubljanski

športni klub – po športni usmerjenosti veslaški klub. Vaterpolo so prinesli predvsem

njegovi mlajši ĉlani. Tekmovali so v Ljubljanici. Igrišĉe so omejevale vrvi, podloţene

z dešĉicami, da so bile na površini vode in na njih so bile oznaĉene ĉrte igrišĉa. Gol

je bil privezan na splav, s katerega so spušĉali v vodo tekmovalne ĉolne. Tako je bil

LŠK v tem ĉasu prvo in tudi najmoĉnejše moštvo v Sloveniji. Kmalu sta se pojavili

še Ilirija in Primorje.

Primorje je bilo sestavljeno predvsem iz primorskih emigrantov, ki so emigrirali iz

razliĉnih krajev v Ljubljano. Klub so ustanovili ţe leta 1920 in je bil eden

najmoĉnejših klubov v Sloveniji. Udeleţevali so se tekem, ki so bile v okviru

Ljubljanske zveze. Vaterpolsko moštvo Primorje je delovalo do leta 1933 (Stanišiĉ,

1986).

Zaĉetek vaterpola se je v ŠD Ilirija zaĉel okoli leta 1921. Leta 1925 se je zaĉelo

sistematiĉno delo z vaterpolom, kajti vedno po plavalnem treningu so na koncu

streljali na gol ali pa so igrali vaterpolo med seboj. Leta 1929, ko je bil v Ljubljani

zgrajen umetni bazen, se je zaĉelo plavanje in vaterpolo naglo širiti, tako da so bili v

letu 1931 ţe ena izmed najmoĉnejših ekip v Sloveniji. Ilirija je organizirano in

sistematiĉno delovala in tekmovala do druge svetovne vojne (Stanišiĉ, 1986).

10

Po drugi svetovni vojni je na torišĉu predvojne Ilirije nastal Udarnik in zatem

Enotnost, ki sta imela spet vodilno vlogo v slovenskem vaterpolu in uspešno

nastopala na zveznih tekmovanjih. Z novim pravilom, ki je omogoĉalo gibanje tudi,

ko je sodnik zapiskal, pa je Ilirija priĉela naglo propadati, saj je to zahtevalo veliko

veĉjo telesno in plavalno zmogljivost.

V obdobju po letu 1951 sta se moĉno zaĉela razvijati dva nova kluba in sicer ŢPK

Ljubljana in Triglav iz Kranja. S prihodom Djordje Ivkoviĉa je Triglav postal najbolj

kvaliteten klub v Sloveniji. Tudi v ljubljanskem ŢPK se je s prihodom Zagrebĉana

Mirko Mirkoviĉa priĉel igrati kvaliteten vaterpolo. Zelo moĉan je bil tudi klub v

Mariboru SD Polet, tako da so obstajali trije klubi, ki so pripomogli h kvalitetnem

napredku (Stanišiĉ, 1986).

11

3. RAZVOJ VATERPOLA V CELJU V LETIH 1951 – 1955

3.1 LETI 1950 IN 1951

3.1.1 PRVI ZAČETKI

Po koncu 2. svetovne vojne je v Celju plavalni šport zamrl in do leta 1950 ni bilo

opaţene nobene aktivnosti na tem podroĉju. Vendar pa se je v kopalni sezoni leta

1950 zbralo pri nekdanjem »levškem mostu« nekaj mladincev, ki so imeli namen

oţiveti plavalni šport v Celju.

Jure Godec in Saško Doplihar se spominjata zaĉetkov vaterpola kot zbiranje

prijateljev in sošolcev pod nekdanjim »levškim mostom«, kjer je bila voda dovolj

globoka in mirna za plavanje. Med kopanjem in plavanjem so se spomnili, da bi se

igrali z ţogo in tako so naredili gole, doloĉili vratarja ter igrali prvi vaterpolo na

Celjskem. Vaterpolo je bil za njih samo igra, preţivljanje prostega ĉasa in popestritev

plavanja v vodi (J. Godec, S. Doplihar, intervju, september 2007).

Ob istem ĉasu se je nekoliko niţje ob Savinji zbirala še ena drušĉina prijateljev iz

Polul. Napovedana je bila prva vaterpolo tekma med ekipo »levškega mostu« in

ekipo iz Polul. Pravil še niso poznali in zato je bila igra bolj podobna ragbiju kot

vaterpolu (J. Godec, intervju, september 2007).

3.1.2 POGOJI DELA

Ker v Celju ni bilo plavalnega bazena, so velikokrat hodili na treninge v Rimske

Toplice in Prebold. Najpogostejše prevozno sredstvo je bilo kolo. Voţnjo s kolesi se

dobro spominja S. Doplihar: »Za treninge v Rimskih Toplicah smo se zbrali na Bregu

in nato odpeljali na 18 km dolgo pot. Pogosto sta se peljala dva ali trije na enem

kolesu, ker nas je bilo veĉ kot koles.«

12

»Ĉe so se trije peljali na enem kolesu, je to izgledalo tako, da sta se dva odpeljala s

kolesom, tretji pa je odšel za njima peš. Po dveh ali treh kilometrih sta prva dva

pustila kolo ob cesti in nadaljevala peš. Ko je tretji prišel do kolesa, ga je pobral in

nadaljeval pot s kolesom, dokler ni sreĉal prvih dveh ter enega izmed njiju vzel s

sabo. Tako smo se izmenjevali do Rimskih Toplic in pot nazaj je seveda potekala na

enak naĉin.« (S. Doplihar, intervju, september 2007).

Za prehrano so morali prav tako poskrbeti sami in sendviĉe, ki so jih prinesli od

doma, so si vedno razdelili med seboj, kar pa je pomenilo, da so bili veĉkrat bolj laĉni

kot siti. Iz praktiĉnih razlogov so se mladi igralci odloĉili, da ustanovijo plavalni klub

ter si s tem pridobijo boljše pogoje za prevoz in prehrano.

3.1.3 USTANOVITEV ŽELEZNIČARSKEGA PLAVALNEGA KLUBA – ŽPK

Leta 1951 se je v Celju priĉel organiziran plavalni šport. Poskus, da bi se

organizacijsko uredili pri športnem društvu Kladivar, ni uspel, saj so imeli pri

Kladivarju prioriteto nogomet, atletika in veliki rokomet. Veĉ sreĉe so imeli pri na

novo ustanovljenem društvu Ţelezniĉar in tako je bil leta 1951 ustanovljen prvi

plavalni klub v Celju – Ţezniĉarski plavalni klub (ŢPK), ki je zdruţeval plavalce,

skakalce v vodo in vaterpoliste.

Prvi zapis o vaterpolistih je mogoĉe zaslediti v septembrski izdaji Savinjskega

vestnika (Savinjski vestnik, 1951, št. 36; v nadaljevanju SV), kjer je razvidno, da so

kljub pomanjkanju klubskega vodstva celjski vaterpolisti na meddruštvenem

tekmovanju v Rimskih Toplicah premagali ekipo iz Hrastnika z rezultatom 6:0. Prav

tako so na povratni tekmi zmagali Celjani.

Prvi vodja plavalne sekcije športnega društva Ţelezniĉar je bil Franc Lampret. Kmalu

za njim so kot predsednika sekcije izbrali Mira Hermana - Fridla, trenerske posle pa

je prevzel Drago Mravljak. Kljub pomanjkanju primernega prostora za treninge, torej

plavalnega bazena, se je ĉlanstvo v klubu tako številĉno kot tudi kvalitetno zaĉelo

dvigovati. Miro Herman je na vprašanje, koliko ĉlanov je v zaĉetku štel klub

odgovoril: »Bilo nas je 20, seveda brez ţab, katere so nam delale druţbo.« (Ljudsko

kopališĉe v Celju, 1956).

13

3.1.4 ŽABJEK

Prva prizadevanja za izgradnjo plavalnega bazena so bila zaman, zato so

»Ţelezniĉarji« svoji plavalni sekciji uredili zasilni plavalni prostor v mrtvem rokavu

reke Savinje med prvim in drugim ţelezniškim mostom.

Tu so postavili dva lesena pomola v razdalji 50 m in medprostor oĉistili alg. Ta zasilni

»bazen« so poimenovali Ţabjek in s tem izpolnili pogoje za organizacijo tekem. Ta

»bazen« je sluţil za druţenje, kopanje, tekmovanje in igranje prvega vaterpola na

Celjskem. V Ţabjeku so potekale tudi »uradne tekme« Ţelezniĉarskega plavalnega

kluba. Teţave so se v zasilnem »bazenu« pojavljale zlasti ob nizkih vodostajih in

takrat so morali Celjani gostovati v okoliških bazenih (Ljudsko kopališĉe v Celju,

1956).

14

3.2 LETO 1952

3.2.1 PRVA TEKMOVANJA

V poletju leta 1952 se je plavalna sekcija ŠD Ţelezniĉar Celje vkljuĉila v tekmovanje

slovenske plavalne lige. Nastopali so v III. razredu, kjer so tekmovali skupaj z ekipo

iz Murske Sobote, drugo ekipo mariborskega Branika in drugo ekipo trboveljskega

Rudarja. Tekmovali so po sistemu dvobojev v plavanju, vaterpolo tekmi in skokih v

vodo. Za vsako plavalno disciplino sta morala biti dva tekmovalca. Konĉni rezultat je

bil seštevek toĉk vseh treh disciplin (50 let PK Neptun, 2000).

Organiziran prevoz, ki so ga potrebovali za udeleţbo na tekmovanjih, so jim

omogoĉile ţeleznice z brezplaĉnimi vozovnicami. Ĉe so morali v kraju tekmovanja

prenoĉiti, so to storili v vlaku ali pa na slamnatih blazinah, pripravljenih v kakšnem

šolskem razredu (S. Doplihar, intervju, september 2007).

Celjski plavalci in vaterpolisti so imeli prvi nastop 7. julija 1952 na Mariborskem otoku

proti drugi ekipi Branika. Konĉni rezultat dvoboja je bil 99:78 v korist Mariborĉanov

(50 let PK Neptun, 2000).

V drugem krogu so se morali zaradi nizkega vodostaja v Celjskem kopališĉu z ekipo

iz Murske Sobote pomeriti v Preboldu. Tam so domaĉi organizatorji ţe na predveĉer

plavalne tekme priredili veliko telovadno akademijo, o celotnem poteku prireditve pa

je obširno poroĉal tudi Savinjski vestnik, ki je zabeleţil, da je preko 500 gledalcev z

zanimanjem sledilo posameznim plavalnim disciplinam. V konĉnem seštevku so

zmagali gostje zaradi slabe igre celjskih vaterpolistov. Novinar Savinjskega vestnika

je poroĉal: »V waterpolo tekmi pa niso Celjani imeli dovolj kondicije, kar se jim je

mašĉevalo predvsem v drugem polĉasu. Sreĉanje so izgubili z 8:13 (4:6). Krĉi

nekaterih igralcev so bili brez dvoma posledica maturantskega plesa ekonomske

srednje šole v Celju!« (SV, 1952, št. 29).

15

V povratni tekmi z mariborskim Branikom je Savinjski vestnik poroĉal: »V waterpolu

Celjani niso zadovoljili in so ţe v prvem polĉasu prejeli kar 7 golov! Tekmo so nato

predali brez igre v II. polĉasu. Krivdo za tako visok poraz imajo vsi igralci, zlasti pa

vratar Veber Tine. Celjanom se paĉ pozna, da nimajo moţnosti treninga za to igro.«

(SV, 1952, št. 31).

Podobni poraz so mladi Celjani doţiveli tudi v povratnem dvoboju z Mursko Soboto,

pri ĉemer pa je zanimiva ugotovitev poroĉevalca tekme: »Visok poraz Celjanov gre

na raĉun klubskih tendenc funkcionarjev iz Murske Sobote, ki so tvorili veĉino

sodniškega zbora in so s svojimi nepravilnimi odloĉitvami moĉno pripomogli temu

rezultatu... Mimogrede še to, da so Soboĉani pustili Celjane prenoĉiti pred sreĉanjem

kar v vagonu, ĉeš da niso uspeli dobiti prenoĉišĉ! Lahko si mislimo kako fletno je

potem tekmovati po neprespani noĉi.« (SV, 1952, št. 32). Spanja v vagonu se še

danes dobro spominja S. Doplihar.

Celjski plavalci in vaterpolisti so v prvi sezoni tekmovanja zabeleţili dve zmagi in

sicer nad ekipo iz Trbovelj in tako konĉali sezono na 3. mestu vzhodne skupine

druge plavalne lige. V vaterpolo ekipi so nastopali Mitja Pipan, Ivan Mozer, Mile Iršiĉ,

Peter Ĉetina, Vlado Ramor, Saško Doplihar.

3.2.2 PRITISKI ZA IZGRADNJO PLAVALNEGA BAZENA

Ob koncu sezone je bilo moĉ opaziti teţnje po izgradnji plavalnega bazena. V

decembrski številki Savinjskega vestnika (1952) je bilo objavljeno odprto pismo

celjskih telovadcev, športnikov v katerem je bilo zapisano: »Merodajni ĉinitelji ne

smejo dopustiti, da bi plavalci morali svoja tekmovanja zopet organizirati v Preboldu,

Rimskih toplicah, Rogaški Slatini itd. Vsekakor si naši plavalci zasluţijo potreben

plavalni bazen. Ker smo lahko prepriĉani, da se bodo ţe po nekaj letih prikljuĉili

našim vodilnim plavalnim klubom. Da imajo vse pogoje so dokazali ţe v prvem letu

delovanja, dati jim moramo le potrebni objekt za vadbo. Naĉrti za gradnjo

olimpijskega plavalnega bazena so bili izpostavljeni ţe leta 1948 in z njimi razpolaga

Mestni ljudski odbor. Smo proti vsakršnim variacijam, ki se šušljajo po mestu glede

naĉrtov za vseljudski bazen…«

16

3.3 LETO 1953

Kot leta 1952 se je tudi to leto sezona zaĉela s 1. majem v Rimskih Toplicah, vendar

pa je bila prva »prava« plavalna tekma v Celju julija 1953. Na plavališĉu v mrtvem

rokavu Savinje so tekmovali samo celjski plavalci, saj najavljenih gostov iz Trbovelj

ni bilo. To je bila predvsem priprava na ligaško tekmovanje. Vaterpolo tekma med

prvo in drugo ekipo se je konĉala z neodloĉenim rezultatom 3:3 (50 let PK Neptun,

2000).

V naslednjih tednih so v prvenstvenih dvobojih premagovali ekipe Rudarja, Murske

Sobote in Branika II.

Lokalni ĉasopis Savinjski vestnik je kljub zmagam kritiĉno ugotavljal: »V okviru

prekmurskega športnega tedna so v nedeljo celjski plavalci nastopili v Murski Soboti

in dosegli proti domaĉinom ponovno zmago. Res škoda, da vodstvo ŢŠD Celja ni

poslalo na mladinsko plavalno prvenstvo Slovenije, ki je bilo iste dni v Kranju, nekaj

posameznikov, saj bi po rezultatih sodeĉ Celjani osvojili nekaj prvakov Slovenije!

Odsotnost na takšnem prvenstvu, kjer se pobirajo najvišje lovorike, vsekakor ni

opraviĉljiva!« (SV, 1953, št. 32).

3.3.1 PRVO MESTO V VZHODNI SKUPINI TRETJE SLOVENSKE PLAVALNE LIGE

V odloĉilnem sreĉanju z Branikom II iz Maribora so vaterpolisti izgubili z rezultatom

7:2 (5:2), vendar je bil konĉni rezultat po zaslugi plavalcev in skakalcev 90:68 v korist

Celjanov. S to zmago so si zagotovili prvo mesto v vzhodni skupini tretje plavalne

lige in napredovanje v višji kakovostni razred (SV, 1953, št. 31).

17

Slika 3: Prvaki vzhodne skupine III. slovenske plavalne lige. SV, 1953, št. 31.

18

3.4 LETO 1954

3.4.1 POPLAVA

V noĉi s 4. na 5. junij 1954, je Celjsko kotlino prizadela povodenj katastrofalnih

razseţnosti. Terjala je 22 ĉloveških ţivljenj in povzroĉila silovito razdejanje.

Poškodovanih in uniĉenih je bilo veliko stanovanjskih in gospodarskih objektov,

kmetijska zemljišĉa, odneslo je vrsto mostov, brvi, porušilo številne ţage in mline.

Prizadetost ljudi je bila velika in gospodarska škoda ogromna (http://ujme-

stoletja.stajerska.com/2004/50_let_poplave_celje.htm).

Slika 4: Poplava v Celju. Original hrani Zgodovinski arhiv Celje.

Poplava je prizadela tudi vaterpoliste in plavalce, saj jim je uniĉila vse naprave v

mrtvem rokavu Savinje, tako da potrebnega plavališĉa za vadbo niso imeli veĉ. Na

treninge so spet morali hoditi v okoliške kraje, in sicer v Rimske Toplice, Prebold,

predvsem pa v Velenje, kjer so tudi organizirali domaĉe tekme.

19

3.4.2 PRVAKI ŠTAJERSKE SKUPINE II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE

II. slovenska plavalna liga je bila razdeljena na tri skupine: ljubljansko, gorenjsko in

štajersko. Celjani so v štajerski skupini nastopali proti Murski Soboti in Braniku II.

Od štirih prvenstvenih sreĉanj so tri odloĉili v svojo korist. Na odloĉilnem sreĉanju so

proti Murski Soboti v Velenju vaterpolisti izgubili s 7:2 (4:0), vendar je konĉni

seštevek 111:111 pomenil, da so s tem celjski plavalci postali prvaki svoje skupine in

se kvalificirali za konĉna tekmovanja s prvaki ljubljanske in gorenjske skupine

(Celjski tednik, 1954, št. 30; v nadaljevanju CT).

Ob tem uspehu je bilo v Celjskem tedniku zapisano tudi negodovanje zaradi teţkih

pogojev v katerih so delali vaterpolisti in plavalci. Plavalnega bazena še ni bilo,

poplava pa je uniĉila zasilno plavališĉe v mrtvem rokavu Savinje. Celjski plavalci so

kljub temu delali naprej in so s svojimi uspehi opozarjali, da bo v Celju treba pristopiti

h gradnji plavalnega bazena, ker bodo s tem športnim objektom plavalci in

vaterpolisti dobili boljše pogoje za delo in veĉjo moţnost, da se prikljuĉijo samemu

vrhu slovenskega plavalnega športa.

20

Slika 5: Zmagovalci vzhodne skupine slovenske plavalne lige. CT, 1954, št. 30.

21

Pritiski za izgradnjo plavalnega bazena v Celju so se nadaljevali tudi v avgustovski

številki Celjskega tednika (1954).

Slika 6: Nekaj besed o plavalcih celjskega ţelezniĉarja. CT, 1954, št. 34.

22

3.4.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU

Prvenstvo je potekalo od 6. do 8. avgusta na Bledu. Prvotno je bilo prijavljenih 10

ekip, vendar sta tik pred priĉetkom Kamnik in Prešeren iz Radovljice odpovedala

udeleţbo. Tako so se prvenstva udeleţili ŢPK Ljubljana, Branik iz Maribora, kranjska

Mladost, Ilirija, trboveljski Rudar, ŢŠD Celje, Partizan iz Murske Sobote in Bled.

Prvi dan so bila izloĉilna predtekmovanja po katerih so se uvrstili v I. skupino

Ljubljana, Ilirija, Mladost in Branik. V II. skupini so igrali Bled, Celje, Partizan in

Rudar.

Rezultati:

1. dan:

Mladost : Bled 7:4 (2:3)

Ilirija : Celje 14:0 (7:0)

Ljubljana : Rudar 14:1 (9:0)

Branik : Partizan 16:0 (8:0)

2. dan:

Bled : Celje 6:5 (4:2)

Partizan : Rudar 5:3 (4:0)

Ljubljana : Branik 8:2 (5:2)

Ilirija : Mladost 8:3 (5:1)

Celje : Partizan 5:3 (3:1)

Bled : Rudar 8:5 (2:2)

3. dan:

Celje : Rudar 7:3 (3:1)

Branik : Mladost 6:1 (3:1)

Ljubljana : Ilirija 4:1 (1:0)

Bled : Partizan 7:0 (1:0)

Ilirija : Branik 6:1 (3:0)

Ljubljana : Mladost 4:2 (1:2)

23

Lestvici:

I. skupina

Ljubljana 3 3 0 0 16:5 6

Ilirija 3 2 0 1 15:8 6

Branik 3 1 0 2 9:15 2

Mladost 3 0 0 3 6:8 0

II. skupina

Bled 3 3 0 0 21:10 6

Celje 3 2 0 1 17:12 4

Partizan 3 1 0 2 8:15 2

Rudar 3 0 0 3 11:20 0

(Polet, 1954, št. 32)

3.4.4 FINALNI TROBOJ II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE

Septembra 1954 so se v Ljubljani pomerili v finalnem troboju prvaki skupin iz druge

slovenske plavalne lige, in sicer Ilirija II, Prešeren (Radovljica) ter Celje. Celjani so

na koncu troboja delili drugo mesto (Polet, 1954, št. 36).

Rezultati vaterpolo tekem:

Ilirija II : Prešeren 12:1 (9:0)

Ilirija II : Celje 16:3 (6:1)

Celje : Prešeren 11:0 (5:0)

Konĉno stanje:

Ilirija II : Prešeren 85:83

Ilirija II : Celje 95:73

Celje : Prešeren 83:83

Vrstni red:

Ilirija II 1. mesto

Celje, Prešeren 2. mesto

24

3.5 LETO 1955

Celjani so se obĉasno pripravljali tudi v zimskem ĉasu, ker so se zavedali

pomembnosti tekem v sezoni 1955. Priĉeli so s suhimi treningi v telovadnici, plavali v

starem zaprtem kopališkem bazenu v Laškem. Nekateri študentje so imeli v Ljubljani

priloţnost plavati v pokritem bazenu Ilirije.

3.5.1 DRUŽABNO ŽIVLJENJE

Zaradi uniĉenega plavališĉa v mrtvem rokavu Savinje so bile glavne priprave za

sezono 1955 v Velenju. Potekale so dva tedna in poleg treningov, se je v Velenju

odvijalo tudi pestro druţabno ţivljenje, ki je opisano v kroniki Jureta Godca. Prav

tako so na teh pripravah ĉlani plavalnega kluba ŢPK sestavili svojo klubsko himno.

Slika 7: Klubska himna. Last J. Godec.

25

Slika 8: Kronika prvih dni. Last J. Godec.

26


27


28


29


30


31


32


33


34

3.5.2 HRVAŠKO – SLOVENSKA PLAVALNA LIGA

28. marca 1954 so se v Zagrebu sestali delegati slovenskih in hrvaških plavalnih

klubov, ki so se sporazumeli o ustanovitvi hrvaško – slovenske plavalne lige. Liga je

bila razdeljena v dve skupini s skupno štirimi slovenskimi in petimi hrvaškimi klubi. V

prvi skupini so igrali Branik in Kamnik iz Slovenije ter Jedinstvo (Zadar) in Ţeljezniĉar

(Karlovac) iz Hrvaške, v drugi skupini pa Ljubljana in Mladost (Kranj) ter Naprijed

(Zagreb), Mladost (Bjelovar) in POŠK (Split) (Polet, 1954, št. 32).

Naslednje leto so se 17. aprila delegati slovenskih in hrvaških klubov zopet sestali a

tokrat v Ljubljani. Sprejeli so predloge o razširitvi hrvaško – slovenske lige. Tako se

je liga razdelila v tri skupine. V A skupini so igrali ŢPK Ljubljana, Ilirija, Naprijed,

Jedinstvo, v B skupini Mladost (Kranj), Kamnik, POŠK in Ţeljezniĉar. V novi C

skupini pa so sodelovali Prešeren (Radovljica), Celje, Mladost (Bjelovar) in

Omladinac (Osijek) (Polet, 1955, št. 16).

Tekmovanje v hrvaško – slovenski ligi je potekalo po sistemu, kjer se je toĉkoval

vrstni red plavalcev in skakalcev, po dva v vsaki disciplini ter vaterpolo tekma. Ker je

poplava onemogoĉila tekmovanja v domaĉem mestu, so Celjani pri povratnih

dvobojih kot gostitelji nastopali v Velenju ali Preboldu. Tako da zaradi razmer, v

katerih je klub delal, ni mogel doseĉi veĉjih in boljših rezultatov.

V prvem kolu so v Velenju gostili ekipo Radovljice. Celjski vaterpolisti so zmagali 3:1,

vendar pa so v seštevku vseh disciplin na koncu izgubili 95:73 (Polet, 1955, št. 33).

Na gostovanju v Bjelovarju so nato premagali domaĉo ekipo Mladosti, kjer pa

vaterpolo tekme zaradi neurja ni bilo. V povratni tekmi proti Bjelovaru so doţiveli

poraz, tudi zaradi tega, ker so bili nekateri izmed najboljših igralcev na dopustu.

Vaterpolisti so na tem sreĉanju zgubili z rezultatom 11:2 (CT, 1955, št.33).

35


Republiškega prvenstva, ki je v zaĉetku avgusta potekalo v Kranju, se je udeleţilo

sedem moštev: ŢPK Ljubljana, Ilirija, Branik, Triglav, Kamnik, Prešeren in ŢŠD Celje.

V kvalifikacijskem tekmovanju, ki je odloĉalo, kdo se bo boril med najboljšo

ĉetverico, sta zmagala Branik in Triglav. Branik je premagal Prešerna s 15:0 (8:0),

Triglav pa Kamnik z 9:0 (4:0). Ljubljana se je med najboljšo ĉetverico uvrstila brez

tekme, ker Celjani niso prišli pravoĉasno na prvenstvo. Moštvo Ilirije pa je po

sreĉnem ţrebu direktno prišlo v finale. Celjani so se v svoji skupini brez zmage

uvrstili na zadnje mesto in tako nazadovali v II. vaterpolo ligo (Polet, 1955, št. 32).

Rezultati:

Kamnik :Celje 12:1

Kamnik : Prešeren 16:2

Prešeren : Celje 4:2

Lestvica:

II. skupina

Kamnik 2 2 0 0 28:3 4

Prešeren 2 1 0 1 6:18 2

Celje 2 0 0 2 3:16 0

V konĉnem seštevku je naslov prvaka osvojila Ilirija pred ŢPK Ljubljana, Trbovljami,

Branikom, Kamnikom, Prešernom in Celjem. Celjani so z zadnjim mestom

nazadovali v II. vaterpolo ligo. Prvenstvo je prav tako zaznamovalo tudi slabo sojenje

sodnikov, saj je bila tekma med Ilirijo in Triglavom zaradi nepravilnosti razveljavljena.

Mitja Prešern je prvenstvo za ĉasopis Polet komentiral: »Ocenjujoĉ kvaliteto igre in

moštev ne opaţamo velike razlike od preteklih let. Vsa nastopajoĉa moštva lahko

razdelimo v tri kakovostne razrede. Prvega tvorita oba ljubljanska kluba in kranjski

Triglav, drugega Branik in Kamnik, medtem ko zadnje plasirana Prešeren in Celje

zaostajata celo za drugim razredom in še vedno igrata popolnoma zaĉetniški

vaterpolo.« (Polet, 1955, št. 33).

36

4. NEPTUN CELJE 1956 – 1959

4.1 LETO 1956

Leta 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar in klub se je preimenoval iz ŢPK

Celje v Neptun, kljub temu pa je ostal pod okriljem Ţelezniĉarskega športnega

društva.

Pod tem imenom so bile organizirane prve veĉje plavalne in vaterpolo tekme ob

otvoritvi sezone 1. maja. Tekem so se udeleţile ekipe iz Maribora, Ljubljane,

Kamnika, Radovljice in Trbovelj.

Kmalu zatem so pri Neptunu proslavili 5. obletnico delovanja kluba. Priloţnostna

tekma je bila v Trbovljah, kjer so v plavalnem dvoboju zmagali domaĉini, v razburljivi

vaterpolo tekmi pa Celjani s 5:4, ĉeprav so domaĉini vodili z 2:0 in 3:1 (CT, 1956, št.

27).

Hrvaško – slovenska liga je bila leta 1956 ukinjena. Razlogi so bili navedeni v Poletu:

»Zadnji dve leti so slovenski klubi tekmovali v hrvatsko – slovenski ligi, ki pa ni

obrodila tega, kar smo priĉakovali. Nasprotniki iz Hrvatske so bili veĉji del preslabi,

razen tega pa je omenjena liga tudi precej finanĉno prizadela doloĉene klube.«

(Polet, 1956, št. 26).

V drugi slovenski plavalni ligi so od leta 1956 nastopali samo plavalci, medtem ko so

se vaterpolisti udeleţevali vaterpolo prvenstev ter prijateljskih turnirjev in tekmovanj.

Novost v plavalnih klubih je bila tudi ta, da so v vsaki plavalni disciplini nastopali po

trije plavalci in dve vaterpolo moštvi. Na ta naĉin so prisilili klube, da so z veĉjo

vnemo poskrbeli za svoj podmladek. Tako sta se pri Celjanih organizirali dve

vaterpolo moštvi, in sicer Neptun I ter Neptun II.

Na priprave za republiško prvenstvo druge lige so plavalci in z njimi tudi vaterpolisti

odšli na 14 dnevno kampiranje v Slovenske Konjice, kjer so vaterpolisti odigrali dve

medsebojni trening tekmi. Na prvi so zmagali »modri« nad »rdeĉimi« z rezultatom

9:4, na drugi tekmi pa so bili boljši »rdeĉi« in zmagali z rezultatom 7:4 (CT, št. 29,

1956) .

37

Prvi prvenstveni nastop plavalcev je bil v Ilirski Bistrici. Med nastopom plavalcev so

Celjski vaterpolisti odigrali dve prijateljski tekmi. Neptun I je zmagal ekipo Rudarja s

4:3, Neptun II pa Panonijo s 5:2 (CT, 1956, št. 31).

4.1.1 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU II. SLOVENSKE LIGE

V Slovenskih Konjicah je bilo organizirano prvenstvo v vaterpolu za ĉlane II.

slovenske lige. Tekmovanja so se udeleţila moštva Bleda, Triglava in Neptuna.

Rezultati:

Neptun I. : Bled 12:6

Triglav II. : Neptun II. 18:0

Bled : Neptun II. 13:4

Triglav II. : Neptun I. 9:7

Triglav II. : Bled 12:6

Neptun I. : Neptun II. 13:1

Po teh rezultatih je bil vrstni red naslednji: Triglav II., Neptun I., Bled, Neptun II.

Odloĉilno tekmo za prvo mesto med Triglavom in Neptunom I. je sodil ĉlan Triglava

Gantar, ki je po ugotovitvah Celjanov grobo kršil pravila igre in tako pripomogel, da

so Kranjĉani odnesli nezasluţeno zmago. »Pristranskost je po zapisniku šla tako

daleĉ, da sta se sodnik in vrhovni sodnik, ki je igral v moštvu Triglava med borbo kar

po domaĉe pogovarjala. Ĉesti vzkliki vrhovnega sodnika iz vode »Gandi« so vzbudili

tudi pri obĉinstvu veliko negodovanje in zdi se, da se je samo prisebnosti nekaterih

funkcionarjev zahvaliti, da pri tej tekmi ni prišlo do medsebojnih fiziĉnih

obraĉunavanj.« (Slovenski Poroĉevalec, 1956, št. 182).

38

Tekma je tako bila razveljavljena in na ponovljeni tekmi se je sreĉanje konĉalo s

tesno zmago Triglava 7:6 (3:3). »Celjani so še 3 minute pred koncem vodili s 5:3,

nato pa so zaradi pomanjkanja kondicije popustili. Odliĉni Zrimšek iz Kranja je z

uspešnimi streli na gol odloĉil sreĉanje v zadnjih minutah. Za Celje sta bila uspešna

– Mravljak 4 in Šĉuka 2.« (CT, 1956, št. 35).

Prvi dve moštvi Triglav II in Neptun I sta tako dobili moţnost, da v naslednji sezoni

nastopata v I. slovenski vaterpolo ligi.

4.1.2 PRVI CELJSKI VATERPOLO SODNIKI

Ob zakljuĉku sezone 1956 so se udeleţili prijateljskega turnirja v Novi Gorici. Namen

turnirja je bil popularizacija vaterpola in plavanja v tem kraju. V sreĉanju z domaĉini

so celjski vaterpolisti I. in II. moštva zmagali s 5:4 in 3:1 (CT, 1956, št. 36).

Na tem tekmovanju so prav tako potekali sodniški izpiti za vaterpolo sodnike. Izpit so

opravljali tudi Celjani in Celje je dobilo prvih pet vaterpolo sodnikov.

39

4.2 LETO 1957

Priprave za sezono 1957 so potekale v vroĉem starem bazenu v Laškem in v

poznejših spomladanskih dneh v Rimskih Toplicah.

V Rimskih Toplicah je bila 1. maja tradicionalna otvoritvena plavalna tekma kjer je

sodelovalo preko 200 plavalcev. Odigrali so tudi vaterpolo turnir s sodelovanjem ekip

iz Maribora in Ljubljane.

Rezultati vaterpolo turnirja :

Ljubljana : Branik 2:1

Branik II. : Neptun II. 4:3

Ljubljana-Branik : Neptun I. 6:3

(CT, 1957, št. 17)

4.2.1 PREDSEDNIK RADO LOŽAR O RAZMERAH V KLUBU

Predsednik Neptuna Rado Loţar je o stanju v klubu za ĉasopis Celjski tednik

povedal: »Ţivljenje v našem plavalnem klub je kar pestro. Ţe šest let se ubadamo s

tem športom, pa ĉeprav nismo imeli osnovnih pogojev za delo. Vsak Celjan dobro

ve, da se v Savinji lahko le koplje, ne pa izpopolnjuje v športnem plavanju. Prviĉ je

struga Savinje izredno nizka, da so plavalni gibi onemogoĉeni, drugiĉ pa je voda

preveĉ deroĉa, da bi lahko smotrno kontrolirali plavalni trening...«

»Po zakljuĉku lanske plavalne sezone, kjer so nas predvsem razveselili s svojimi

uspehi waterpolisti, smo prešli na delo v telovadnici. Imeli smo redne treninge

dvakrat tedensko, ki se jih je udeleţilo povpreĉno po 50 mladincev. Sploh smo lahko

veseli velikega števila ĉlanstva v našem klubu. Kar 250 mladih ljudi – pionirjev in

mladine – je v naših vrstah, tako da smo po številu ĉlanstva najmoĉnejši plavalni

klub v Sloveniji.«

40

»Kako in kje se pripravljate za novo sezono?«

»Omenil sem, da smo v zimskem ĉasu imeli vadbo v telovadnici, kjer so se mladi

ljudje veselili kanvasa, naprave za vadbo skokov v vodo. Spomladi so naši ljudje

hodili na treninge v pokriti bazen v Laško, z mesecem majem pa v odprti bazen v

Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah imamo redne treninge vsako nedeljo, med

tednom pa se vrši vadba v Loţnici, kjer so si naši ĉlani sami uredili skromno

plavališĉe skromnih dimenzij. V Loţnici lahko plavajo zopet le na razdalji 20m,

globina vode je 1,20m, kjer je umirjen tok vode, zato pa ni priprav za štartne skoke in

obrate. Te stvari so zelo vaţne na tekmovanjih in naši plavalci na tekmovanjih zato

izgubljajo dragocene sekunde. Te dni bodo naši waterpolisti in grupa plavalcev odšli

na taborjenje v Slovenske Konjice, kjer bodo trenirali v tamkajšnjem olimpijskem

plavalnem bazenu. Ob zakljuĉku tega meseca pa bomo plavali ţe v celjskem

bazenu! »

»Kaj lahko priĉakujemo od plavalcev v letošnjem letu?«

»Kot športni delavec dobro veste, da ni moţen napredek brez športnih naprav! Tako

tudi letos še ne moremo raĉunati na plavalne uspehe naših plavalcev v plavalnih

disciplinah... Najmoĉnejši smo paĉ v waterpolu, v igri, za katero se navdušujejo vsi

naši plavalci. Tako smo se uvrstili v preteklem letu med šest najboljših slovenskih

ekip in bomo letos sodelovali v kvalitetni slovenski ligi. Za seboj pa imamo še tri

uigrane ekipe, od katerih se bosta mladinska in pionirska potegovali na republiškem

prvenstvu za najvišji naslov.«

»Kdaj bo otvoritev plavalnega bazena?«

»S treningi v plavalnem bazenu bomo priĉeli ţe konec tega meseca. Vendar bo

sveĉana otvoritev te najlepše plavalne športne naprave v Jugoslaviji šele v zadnjih

dneh avgusta, ker je treba poleg samega plavalnega bazena primerno urediti tudi

okolico. Za otvoritev bazena pripravljamo noĉne propagandne tekme s sodelovanjem

najboljših slovenskih plavalcev, ob zakljuĉku avgusta in prve dni septembra pa velik

turnir v waterpolu s sodelovanjem najboljših jugoslovanskih ekip, ki so v Evropi med

najboljšimi. To bo kvaliteten turnir, za veliko nagrado Celja, ki bo naša vsakoletna

tradicionalna prireditev...«

41

»S kakšnimi teţavami se trenutno borite?«

»Prebrodili smo najhujše. Pred dvema letoma smo bili pred alternativo – ali delamo

še naprej pod nemogoĉimi pogoji ali pa razpustimo klub. Izbrali smo prvo varianto! Z

vsemi moĉmi smo se zadnji dve leti vrgli v delo za postavitev plavalnega bazena. Vsi

naši poţrtvovalni delavci so beraĉili za sredstva, obenem pa smo z drugimi

merodajnimi ĉinitelji prodrli z naĉrtom za gradnjo plavalnega bazena. To je bila teţka

pot, ki pa je bila kronana z uspehom. Plavalni bazen je postal stvarnost in sedaj smo

na najboljši poti, da se bo plavalni šport bogato razmahnil v našem mestu. Brez

dvoma moram s tega mesta izreĉi vse priznanje SZDL, Olepševalnemu društvu,

celjskim podjetjem, šolski mladini in prebivalcem mesta Celja, ki so po svojih moĉeh

pomagali in še delajo na tej športni napravi. Nas klubske delavce pa ĉakajo nove

naloge. Imamo dovolj mladine v naših vrstah, ki se bodo znatno poveĉale z novo

športno napravo. Treba bo organizirati plavalne šole, saj velik odstotek mladih ljudi

ne zna plavati. Plavanje pa je koristna veja telesne vzgoje in spada ţe v okvir

telesne izobrazbe. Imamo ţe izšolane sodnike za vodstvo veĉjih plavalnih prireditev.

Manjkajo nam le še sposobni trenerji, ki bi plavalni šport dvignili na kvalitetno

stopnjo. To je edini problem, s katerim se bomo morali spoprijeti, da ne omenjam

materialnih teţav, ki tarejo vsa športna društva in klube. Upam pa, da smo na

najboljši poti pri premagovanju vseh teţav in da bomo v bliţnji bodoĉnosti korakali

novim uspehom nasproti.« (CT, 1957, št. 27)

Slika 17: Priprave v Slovenskih Konjicah, 1957. Last T. Goršiĉ.

42


Republiško prvenstvo je v tem letu potekalo 27. julija v Novi Gorici. Tekmovalo je

osem moštev: Kamnik, Bled, Ljubljana, Ilirija, Triglav, Soĉa (Nova Gorica), Neptun in

Branik. Razdeljeni so bili v dve skupini.

Rezultati prvega dne so bili naslednji:

Kamnik : Bled 18:5 (8:4)


Soĉa : Neptun 1:16 (1:8)

Triglav : Branik 12:1 (6:1)

Ilirija : Bled 12:2 (5:0)

Ljubljana : Kamnik 14:6 (9:2)

Ekipa Soĉe je po prvem porazu odstopila od nadaljnjega tekmovanja.

Rezultati drugega dne:

Branik : Neptun 9:5 (3:3)

Ilirija : Kamnik 5:0 (2:0)

Ljubljana : Bled 13:1 (6:1)

Zaradi slabega vremena so tekmo med Triglavom in Neptunom prekinili.

Vrstni red je bil naslednji:

I. skupina:

Ljubljana 6

Ilirija 4

Kamnik 2

Bled 0

II. skupina:

Triglav 4

Branik 4

Neptun 2

43

Drugi del turnirja se je brez ekip Kamnika in Bleda nadaljeval v Kranju.

Rezultati Neptuna:

Triglav : Neptun 18:1

Ljubljana : Neptun 12:2

Ilirija : Neptun 7:3

Neptun : Branik 4:6

Lestvica ob zakljuĉku:

1. mesto: Triglav 8

2. mesto: Ljubljana 5

3. mesto: Branik 4

4. mesto: Ilirija 3

5. mesto: Neptun 0

4.2.2.1 Prvenstvo v vaterpolu za mladince

Na Bledu je potekalo mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Turnirja so se udeleţili

Ljubljana, Ilirija, Prešeren, Branik, Neptun, Bled in Triglav.

Mladi Celjani so dosegli sledeĉe rezultate:

Neptun : Bled 6:5

Triglav : Neptun 5:1

Neptun : Ljubljana 8:3

Neptun : Ilirija 5:3

Mladinska vaterpolska ekipa je izgubila le s kranjskim Triglavom in tako zasedla 2.

mesto. Vrstni red: Triglav, Neptun, ŢPK Ljubljana, Ilirija Ljubljana, Bled, Branik in

Prešeren. Za mladinsko ekipo so igrali Mojĉ Cvahte, Tone Goršiĉ, Stane Trbovc,

Mirko Vodiĉar, Drago Zajc, Lojze Gregorn in Matjaţ Lovšin (CT, 1957, št. 30).

44

Slika 18: Celjski mladinci. Last T. Goršiĉ.

45

4.2.3 GRADNJA IN OTVORITEV BAZENA

4.2.3.1 Gradnja bazena

Po vojni so Celjani pogosto poudarjali, da mesto ob Savinji potrebuje »ljudsko

kopališĉe«, ki bi sluţilo rekreativnim in športnim namenom. Ţe skoraj vse je kazalo,

da bo Celje dobilo nov plavalni objekt a so bila priĉeta dela ustavljena, ker ni bilo veĉ

razpoloţljivih sredstev in ker je bilo bolj nujno graditi prioritetne objekte razvijajoĉe se

nove industrije. Z mnogo razumevanja so Celjani in z njimi celjski športniki ĉakali,

kdaj bo napoĉil ĉas, da se bodo vnoviĉ našla sredstva in nadaljevalo z gradnjo ţe

priĉetega kopališĉa s plavalnim bazenom (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).

Ĉas je tekel dalje iz leta v leto, na raĉun celjskega bazena pa je bilo izreĉeno ĉedalje

veĉ pikrih besed, dokler ni bil na pobudo Plavalnega kluba ŢŠD Celje 18. februarja

1955 ustanovljen iniciativni odbor ob sodelovanju in podpori Olepševalnega in

turistiĉnega društva Celje z nalogo, premakniti v Celju to vprašanje iz mrtve toĉke in

poiskati naĉin in sredstva, da se ta zamisel tudi uresniĉi (Ljudsko kopališĉe v Celju,

1955).

V januarju 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar, direktor lesne trgovine in

znan gospodarstvenik. Pod njegovim vodstvom so zlasti priprave za gradnjo bazena

stekle bolj sistematiĉno. Najprej je bil po dolgih diskusijah izbran teren, na katerem

se naj kopališĉe zgradi. Kot najprimernejša lokacija je bil izbran prostor na tako

imenovani »celjski špici« to je med Loţnico in Savinjo pri samem izlivu Loţnice v

Savinjo. Prostor za kopališĉe so doloĉili na obmoĉju, ki je za tovrstno dejavnost sicer

primerno, vendar je bil spomin na poplavo še vedno ţiv, ki je leta 1954 ogrozila

Celjane. Postavitev bazena na sotoĉju rek Savinje in Loţnice je zato mnoge

navdajalo z bojaznijo (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).

Naĉrte za kopališĉe je odbor oddal v izdelavo Projektivnemu biroju Zveze športov z

inţenirjem Bloudkom na ĉelu. Na razpolago ni bilo nobenih sredstev in zato so v ta

namen organizirali v mestu veĉjo akcijo za zbiranje denarja. V to akcijo je bila

vkljuĉena tudi javna tombola, katera je doţivela lep uspeh in veliko udeleţbo. Na ta

naĉin se je zbralo takratna 2 milijona dinarjev, katere je odbor naloţil na svoj ţiro

raĉun pri Celjski mestni hranilnici. Celotno akcijo je podprlo Olepševalno in turistiĉno

46

društvo Celje. V tem ĉasu je projektant inţenir Bloudek v Ljubljani ţe skoraj dokonĉal

naĉrte (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).

Vendar so prve lopate delavci podjetja Beton, ki je gradnjo izvajalo, zasadili šele 16.

decembra 1956. Za zaĉetek del so izbrali precej nenavadno zimsko obdobje a je

delo kljub temu potekalo nemoteno. Delavci Betona so se resno lotili gradnje, ki jo je

vodil ing. Bošnjak. Zaradi nizkega terena in visoke talne vode, ki je ob deţevju

pogosto zastajala, so morali najprej navoziti velike koliĉine nasipnega materiala

(Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).

V tej akciji je priskoĉilo na pomoĉ tudi 38 celjskih podjetij, ki so v zaĉetku leta 1957

navozila 6448 m3 nasipnega materiala. Veliko zemeljskih del so opravili z

udarniškimi akcijami. Ob koncu so izraĉunali, da je v akcijah sodelovalo 3796 ljudi, ki

so opravili skupno kar 15409 udarniških ur, najveĉ vojaki celjske garnizije (1881 ur),

vajenci vajeniške šole (1137 ur), podjetje Mleko (577 ur), Potrošnikovi delavci (505

ur). Veĉina celjskih podjetij je k hitrejši gradnji bazena pripomogla z denarnimi

prispevki oziroma z brezplaĉnim strokovnim delom (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).

Slika 19: Zaĉetki gradnje bazena – udarniške akcije. Original hrani Neptun Celje.

47

4.2.3.2 Otvoritev bazena

31. avgusta 1957 je Celje dobilo olimpijski plavalni bazen. Celjski tednik je zabeleţil:

»Nepopisno je bilo navdušenje preko 1000 gledalcev, ko je predsednik odbora za

gradnjo ljudskega kopališĉa tov. Jakob Ţen prerezal vrvico ob novem olimpijskem

plavalnem bazenu v Celju, skupina plavalcev PK Neptun, pa je v vseh plavalnih

slogih preplavala dolţino bazena. Tej pomembni sveĉanosti so prisostvovali poleg

številnih gledalcev tudi predstavniki celjskega politiĉnega in javnega ţivljenja.

Konĉno je bil ustvarjen davni sen ljubiteljev plavalnega športa. Uvodoma je tov.

Rado Loţar v imenu Turistiĉno – olepševalnega društva in Neptuna opisal teţnje

Celjanov po tem objektu, stare ţe veĉ desetletij, ki pa so se uresniĉile šele sedaj.«

(Celjski tednik, 1957, št. 34).

Slika 20: Ob otvoritvi plavalnega bazena. CT, 1957, št. 34.

48

4.2.4 OTVORITVENI TURNIR – POKAL CELJA

Ob otvoritvi bazena je potekal vaterpolski turnir za pokal Celja. Celjani so nastopili z

dvema moštvoma in so se kljub porazom dobro upirali tekmecem. Zmagal je

zagrebški Naprijed, sledila je ekipa Ljubljane, Branika, Ilirije in Neptuna.

Slika 21: Ob prvem vaterpolu turnirju v Celju. CT, 1957, št. 34.

49

4.3 LETO 1958

4.3.1 PRIHOD TRENERJA IVA STELLA

Po izgradnji bazena so bile ţelje vaterpolistov po uspehih vedno veĉje. Rezultat teh

prizadevanj je bil prihod profesionalnega trenerja vaterpola in nekdanjega igralca

dubrovniškega Juga Iva Stella. S klubom Neptun je podpisal dvoletno pogodbo.

Prvi dan sreĉanja z novim trenerjem je v svoji kroniki zabeleţil Jure Godec.


50

Svoje obĉutke ob prvem sreĉanju s celjskimi vaterpolisti je Stella opisal: »Na tem

prvem sreĉanju sem videl prijateljsko tekmo celjskih vaterpolistov. Iskreno povedano,

sem takrat opazil nizko raven vaterpolskega znanja, toda hkrati zaznal veliko

navdušenje in volje mladih igralcev, ki bi lahko s sistematiĉnim delom precej

napredovali.« (50 let Neptuna, 2000).

O novem trenerju je Saško Dopllihar povedal (S. Doplihar, intervju, september 2007):

«Prihod Stelle v Celje je pomenil zaĉetek modernega vaterpola. Prej smo igrali bolj

za zabavo in druţenje, Stella pa je uvedel resne treninge. Poudarek je bil sedaj na

plavanju, ĉesar pa starejši vaterpolisti nismo bili navajeni.«

»Treningi so bili dobro organizirani. Potekali so pet dni na teden po 6-8 ur na dan.

Obiĉajno so se zaĉel ob 8.00 uri zjutraj. Najprej smo imeli zbor v vrsti in ker smo

morali biti vsi prisotni, smo tako dolgo ĉakali v vrsti, da so prišli vsi zamudniki, ĉe

seveda niso obvestili, da bodo manjkali. Opraviĉilo za manjkanje je veljajo samo, ĉe

je mama telefonirala trenerju, da ima njegov varovanec druge obveznosti.«

»Najprej se je trening zaĉel z razgibalnimi vajami in nekaj telovadbe – suhi trening.

Sledil je plavalni kondicijski trening. Plavalni kondicijski trening je vkljuĉeval plavanje

od 2000 do 3000 metrov, kratke šprinte – 10m, 20m, 50m in trening škarjic.«

»Trening se je konĉal okoli 10.00 ure in sledil je kratek odmor nekje do 11.00 ure, ko

so plavalci zakljuĉili s treningom.«

»Ob 11.00 uri smo vaterpolisti organizirali tekmo med seboj, kjer smo vadili obrambo

in napad. Igrali smo na en ali dva gola, odvisno je bilo od števila igralcev.

Po tekmi smo odšli domov na kosilo in po kosilu smo se zopet vrnili na trening, ki se

je zaĉel predvidoma ob 15.00 uri.«

»Trening se je zopet zaĉel enako kot zjutraj – suhi trening, kondicijski plavalni

trening in zveĉer, po zaprtju bazena za plavalce, smo zopet organizirali tekmo med

seboj.«

51

4.3.2 TEKMOVANJA V LETU 1958

Otvoritveno tekmovanje v sezoni 1958 je bilo tradicionalno prvega maja v Rimskih

Toplicah. Vaterpolisti so premagali moštvo Ilirije z rezultatom 5:4, izgubili pa z

Ljubljano s 3:7 (CT, 1958, št.17).

Mesec dni kasneje je bil v Celju organiziran mednarodni turnir v vaterpolu. Na

pripravah je bila jugoslovanska vaterpolska reprezentanca. Enotedenski trening

najboljših jugoslovanskih vaterpolistov se je odrazil tudi pri Celjanih, ki so s tem

pridobili novo znanje in izkušnje. Jugoslovanska ekipa vaterpolistov je na

mednarodnem turnirju odigrala dve tekmi s Poljaki. V predtekmah so celjski

vaterpolisti odigrali z moštvom Celuloze iz Krškega. Rezultat je bil 10:2 in 13:6 v

korist Celjanov (50 let Neptuna, 2000).

Nekaj dni po mednarodnem turnirju so se Celjani udeleţili turnirja v Ljubljani ob 10

letnici kluba ŢPK. Sodelovala sta jugoslovanska prvoligaša Spartak iz Subotice in

Primorje II ter Neptun in ŢPK Ljubljana. Moštvo Neptuna je na tem moĉnem turnirju

igralo z dvema ekipama ter zasedlo zadnje mesto, a je pred Ljubljanĉani

demonstriralo tehniĉno lepo igro. Celjani so pokazali svoje kvalitete predvsem v

prvem delu igre, v drugem pa jim je v odloĉilnih trenutkih vselej zmanjkalo

vzdrţljivosti.

Rezultati:

Neptun B : Ljubljana 1:11

Neptun A : Primorje 7:10 (6:4)

Neptun A : Spartak 4:7 (4:2)

52

4.3.2.1 Republiško prvenstvo v vaterpolu

Prvenstvo je bilo organizirano v obliki turnirskega tekmovanja, kjer sta se

organizirala dva turnirja. Udeleţba je bila skromna, saj sta Branik iz Maribora in

Triglav iz Kranja odstopila od tekmovanja. Ĉlanska ekipa Neptuna je na prvem

turnirju v konkurenci treh ekip osvojila drugo mesto za ekipo Ljubljane.

Rezultati:

Ilirija : Neptun 7:7 (5:4)

ŢPK Ljubljana : Neptun 8:5 (5:2)

ŢPK Ljubljana : Ilirija 10:4 (4:1)

Prvenstvena lestvica je bila po prvem delu prvenstva naslednja:

ŢPK Ljubljana 2 2 0 0 18:9 4

Neptun 2 0 1 1 12:15 1

Ilirija 2 0 1 1 11:17 1

Zakljuĉni – drugi turnir za prvenstvo Slovenije je bil v Celju. Z zmago nad Ilirijo so si

Celjani zagotovili drugo mesto. V odloĉilnem sreĉanju z ŢPK Ljubljana pa so izgubili.

Rezultati:

Neptun : Ilirija 7:4 (3:1)

ŢPK Ljubljna : Ilirija 9:2 (5:2)

ŢPK Ljubljana : Neptun 9:6 (2:2)

Celjski tednik je poroĉal, da je bil preseneĉen nad prikazanim znanjem celjskih

vaterpolistov. Viden napredek je bil odraz solidne in vztrajne vadbe pod odliĉnim

strokovnim vodstvom trenerja Stelle. Proti Iliriji so bili Celjani boljši v vseh pogledih –

po taktiki, tehniki in hitrosti plavanja in so tako po svojem znanju prekosili doslej

stalnega tekmeca Ilirijo. Proti Ljubljani velikih moţnosti za zmago niso imeli, saj so

bili Ljubljanĉani bolj izkušeni, imeli boljšo rutino ter bili hitrejši v plavanju (CT, 1958,

št. 33).

53

Slika 23: Vaterpolisti osvojili drugo mesto. CT, 1958, št. 33.

54

4.3.2.2 Mladinci osvojijo naslov

Mladinci so dosegli najveĉji uspeh, saj so na prvenstvu v Ljubljani postali prvaki

Slovenije. V konkurenci šestih klubov so odigrali pet tekem in jih vse zmagali, razlika

v golih je bila 56:9 v njihovo korist (CT, 1958, št. 34).

Rezultati:

Neptun : Bled 7:1 (3:1)

Neptun : Triglav 6:4 (4:2)

Neptun : Ilirija 11:0 (4:0)

Neptun : Koper 27:0 (14:0)

Neptun : Ljubljana 5:4 (3:2)

Slika 24: Last T. Goršiĉ.

55

Slika 25: Prvaki Slovenije. Last Neptun Celje.

56

4.4 LETO 1959

Prvi nastop vaterpolistov je bil 25. maja v Krškem na otvoritvenem plavalnem

mitingu. Odigrana je bila vaterpolo tekma med Ljubljano in Neptunom, ki se je

konĉala z zmago Ljubljane 4:0 (CT, 1959, št. 21).

4.4.1 SLOVENSKA PLAVALNA LIGA

Neptun je v tej sezoni prviĉ nastopal v prvi slovenski plavalni ligi, ki je zdruţevala

plavalce in vaterpoliste. 24. junija so se zaĉeli prvi boji za toĉke in prvi nasprotnik jim

je bil Triglav. Vaterpolo tekma se je zakljuĉila z zmago Triglava 14:2 (6:1). Prav tako

so plavalni del tekmovanja dobili Kranjĉani s 95:45. Reporter Celjskega tednika je

ugotovil, da plavalci in vaterpolisti Neptuna še niso bili pripravljeni na takrat najboljše

slovensko plavalno moštvo (CT, 1959, št. 25).

V drugem krogu so Neptunovci zopet izgubili tokrat proti ekipi Ljubljane. Vaterpolo

tekma se je konĉala z rezultatom 14:6 v korist Ljubljanĉanov. V plavalnem delu pa je

bil rezultat ob koncu tekmovanja 93:47 (CT, 1959, št. 26).

Naslednjo tekmo z Ilirijo, ki je potekala v Celju, so dobili domaĉini. Vaterpolisti so

zmagali z 9:5 (4:2). Prvo zmago Celjanov je novinar Celjskega tednika komentiral:

»Tudi waterpolo tekma je bila bolj borbena kot lepa. Domaĉi waterpolisti so bili le

mestoma odliĉni v igri pa vseskozi boljši.« (CT, 1959, št. 27).

Teden dni kasneje se je proti ekipi Celuloze tekma konĉala s porazom celjskih

plavalcev z rezultatom 90:52, v vaterpolu pa so bili boljši Celjani 13:7 (6:6) (CT,

1959, št. 28).

Slovenska plavalna liga ni bila zakljuĉena, ker se glavna tekmeca za prvo mesto

Triglav in ŢPK Ljubljana nista sreĉala. Prvotno tekmovanje v Kranju so domaĉini

odpovedali zaradi hladne vode. Ponovni datum tekme ni bil doloĉen po krivdi obeh

klubov (Polet, 1959, št.43).

57

Ob 40 letnici društvenega obstoja je Ilirija organizirala turnir na katerem je

sodelovalo tudi moštvo celjskega Neptuna. Na turnirju Celjani niso prikazali igre s

katero bi se lahko enakovredno zoperstavili nasprotniku, ki je spadal v vrh takratne

Jugoslavije, zato se je tudi poroĉevalec spraševal ali je bila udeleţba na tem turnirju

smotrna. Tako jih je Korĉula premagala 20 : 3, Reka 21 : 2, Ljubljana 19 :1 in Kranj

7 : 1.

Slika 26: CT, 1959, št. 29.

4.4.2 SLOVENSKO VATERPOLO PRVENSTVO

V Ljubljani se je odvijal prvi del prvenstva Slovenije, na katerem se Celjani niso

izkazali. Izgubili so vse tri tekme, najbolj boleĉ poraz pa je bil proti Iliriji, za katero je

poroĉevalec ugotavljal, da so jih v pretekli sezoni zlahka premagovali (Celjski tednik

1959, št. 30).

Rezultati:

Neptun : Triglav 1:5

Neptun : Ilirija 4:8

Neptun : Ljubljana 3:9

58

V Kranju se je nadaljeval drugi del slovenskega prvenstva. Tu so Celjani prikazali

mnogo boljšo igro in so v prvi tekmi premagali Ilirijo z 9:3. Tekma pa je bila na

preseneĉenje Celjanov razveljavljena, toda tudi v ponovljeni tekmi so bili boljši in

slavili s 5:2. Tekmo z Ljubljano so po slabem zaĉetku prav tako dobro odigrali in

izgubili tesno s 4:3. S porazom v zadnji tekmi proti Triglavu so ostali na ĉetrtem

mestu, kar je pomenilo da so osvojili zadnje mesto in igranje v kvalifikacijah za

obstanek v 1. slovenski ligi (CT, 1959, št. 35).

Slika 27: Last Neptun Celje.

59

4.4.3 MLADINSKO VATERPOLO PRVENSTVO LRS V CELJU IN PONOVNO ZMAGOSLAVJE CELJANOV

Na mladinskem prvenstvu je nastopilo osem ekip, in sicer: Ilirija, Ljubljana, Celuloza,

Prešeren, Domţale, Bled, Triglav in Neptun. Mladi Celjani so brez poraza obranili

naslov republiškega mladinskega prvaka v postavi: Vošinek, Lovšin, Trbovc, Zajc,

Goršiĉ, Cvehte in Vodiĉar.

Rezultati predtekmovanja:

Triglav : Prešeren 10:3 (5:0)

Bled : Domţale 18:2 (10:1)


Neptun : Celuloza 3:2 (1:1)

Rezultati prve skupine:

Neptun : Ljubljana 13:6 (4:0)

Triglav : Bled 7:3 (5:3)

Triglav : Ljubljana 6:5 (4:2)

Ljubljana : Bled 9:3 (4:1)

Neptun : Triglav 8:4 (6:3)

Lestvica I. skupine:

Neptun 3 3 0 0 36:10 6

Triglav 3 2 0 1 17:16 4

Ljubljana 3 1 0 2 20:22 2

Bled 3 0 0 3 6:31 0

60


61

4.4.4 DRUGI TURNIR ZA VELIKO NAGRADO CELJA

Plavalni klub Neptun je ob koncu sezone drugiĉ pripravil vaterpolo turnir za veliko

nagrado Celja. Na turnirju je sodelovalo šest ekip. Na koncu je slavila ekipa

zagrebške Mladosti pred Spartakom iz Subotice.

Rezultati:

I. skupina II. skupina

Spartak : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 10:3 Proleter : Mladost (Bjelovar) 4:1

Neptun : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 10:3 Mladost (Zagreb) : Proleter 9:0

Spartak : Neptun 3:2

Zaključni del

Mladost (B) : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 9:5

Proleter : Neptun 4:3

Mladost (Z) : Spartak 5:1


62

4.4.5 ODHOD IVA STELLE

Rezultati sistematiĉnega dela trenerja Iva Stelle so bili ţe v prvem letu (1958) v

republiških merilih odliĉni. Pionirji in ĉlani so bili drugi, mladinci pa celo prvi v

Sloveniji. Tudi naslednje leto so se odliĉni rezultati nadaljevali, saj so mladinci

ohranili naslov republiških prvakov.

Dokaz, da je bila uprava kluba zadovoljna z njegovim delom, je bila tudi sveĉana

veĉerja ob koncu leta, ko so ga celo obdarili s ĉekom za 30.000 takratnih dinarjev.

Razlog, zakaj ni veĉ podaljšal pogodbe, je bil v tem, da je kot Dalmatinec pogrešal

morje, postal pa je tudi hrvaški republiški svetovalec za telesno vzgojo (50 let

plavalni klub Neptun, 2000).

Druţenje z vaterpolisti »stare garde« mu je ostalo v prijetnem spominu, kar kaţe tudi

njegova udeleţba na vsakoletnih druţenjih s starimi celjskimi prijatelji (50 let plavalni

klub Neptun, 2000).

63

5. ZAKLJUČEK

Plavalni šport v Celju se je zaĉel razvijati okoli leta 1950. Geografske znaĉilnosti

celjske kotline so omogoĉile razvoj plavalnega športa na Celjskem, saj se je ta šport

zaĉel razvijati tukaj predvsem zaradi danih naravnih moţnosti plavanja in igranja

vaterpola v reki Savinji.

Prvi zaĉetki vaterpola leta 1950 so bili bolj za šalo kot zares. Zaĉetniki vaterpola na

Celjskem med katere lahko štejemo Šĉuka Cvetka, Šef Marjana, Gedrih Igorja,

Mozer Ivana, Ţgeĉa, Pušnik Cirila in Doplihar Saška, so zaĉeli igrati to igro v vodi

zaradi zanimivejšega preţivljanja prostega ĉasa. O organiziranosti še ne moremo

govoriti, saj je bila to le skupina prijateljev, ki je na tak naĉin preţivljala prosti ĉas.

Ţe leta 1951 pa so ustanovili Ţelezniĉarski plavalni klub – ŢPK, ki je deloval pod

okriljem Ţelezniĉarskega društva. ŢPK jim je tako omogoĉil nastope na razliĉnih

turnirjih in tekmovanjih, sponzorstvo Ţeleznic v obliki brezplaĉnega prevoza na

tekme, moţnosti spanja v vlaku ter ureditev »bazena« v reki Savinji.

Vse do leta 1957, ko je Celje ob koncu sezone dobilo svoj olimpijski bazen, so morali

vaterpolisti in plavalci igrati in trenirati v Savinji in okoliških bazenih v Rimskih

Toplicah, Laškem, Preboldu in Velenjskem jezeru.

Z olimpijskim bazenom je Celje dobilo moţnosti za velik razmah plavalnega športa in

moţnost enakovrednega tekmovanja z ostalimi ekipami Slovenije. Poleg izgradnje

bazena so celjski vaterpolisti v svoj krog privabili tudi profesionalnega trenerja

vaterpola Iva Stella. Tako so se v republiških merilih Celjani kosali z ostalimi

moĉnimi klubi.

64

6. VIRI IN LITERATURA

VIRI:

Beseda o celjskih plavalcih. (1957). Celjski tednik, št. 27.

Brez plavalnega bazena – pa zmagujejo. (1954). Polet, št. 33.

Celje : Ilirija 72:70. (1959). Celjski tednik, št. 27.

Celjski plavalci – prvaki vzhodne skupine III. slovenske plavalne lige. (1953).

Savinjski vestnik, št. 31.

Celjski plavalci – zmagovalci vzhodne skupine slovenske plavalne lige. (1954).

Celjski tednik, št. 30.

Celjski plavalci na prvenstvenem nastopu. (1956). Celjski tednik, št. 31.

Celjski plavalci v Trbovljah. (1956). Celjski tednik, št. 27.

Dani Vrhovšek izboljšal svoj rekord. (1959). Celjski tednik, št. 28.

Dve zmagi celjskih plavaĉev. (1951). Savinjski vestnik, št. 36.

Hrvatsko – slovenska liga bo razširjena. (1955). Polet, št. 16.

Hud poraz domaĉinov. (1959). Celjski tednik, št. 25.

Ilirija najuspešnejša. (1954). Polet, št. 36.

Kako dolgo še? Slovenski vaterpolo sodniki so pereĉ problem. (1955). Polet, št. 33.

Konĉno tudi v Celju olimpijski bazen. (1957). Celjski tednik, št. 34.

Konĉno uspeh celjskega vaterpola. (1959). Celjski tednik, št. 31.

Mladinci Neptuna prvaki Slovenije. (1958). Celjski tednik, št. 34.

Mladost osvojila nagrado Celja. (1959). Celjski tednik, št. 36.

Nad 220 plavalcev v Rimskih toplicah. (1958). Celjski tednik, št. 17.

Nekaj besed o plavalcih celjskega Ţelezniĉarja. (1954). Celjski tednik, št. 34.

Neptun drugi. (1958). Celjski tednik, št. 32.

Nova zmaga celjskih plavalcev. (1953). Savinjski vestnik, št. 32.

Ob prvem vaterpolu turnirju v Celju. (1957). Celjski tednik, št. 34.

Od danes naprej v Celju mladinsko prvenstvo LRS v vaterpolu. (1959). Celjski

tednik, št. 30.

Plavaĉi Celja poraţeni v Murski Soboti. (1952). Savinjski vestnik, št. 32.

Plavalci in vaterpolisti kranjskega Triglava v Celju. (1959). Celjski tednik, št. 24.

Plavanje, PK Branik II : PS Celje 95:83. (1952). Savinjski vestnik, št. 31.

Po ustanovitvi hrvatsko – slovenske lige. (1954). Polet, št. 14.

65

Pomembna zmaga celjskih plavalcev. (1955). Celjski tednik, št. 22.

Poraz celjskih plavalcev v Preboldu. (1955). Celjski tednik, št. 33.

Poraz vaterpolistov. (1956). Celjski tednik, št. 35.

Porazna bilanca celjskih vaterpolistov. (1959). Celjski tednik, št. 29.

Preko 200 plavalcev v Rimskih toplicah. (1957). Celjski tednik, št. 17.

Prvenstvo Slovenije v vaterpolu, kdo bo prvak: Ilirija ali Ljubljana. (1955). Polet, št.

32.

Prvenstvo Slovenije v vaterpolu. (1954). Polet, št. 32.

Slovenska plavalna liga. (1956). Polet, št. 26.

Še en poraz Neptuna. (1959). Celjski tednik, št. 26.

Uspele prireditve v Preboldu. (1952). Savinjski vestnik, št.29.

Uspešen nastop celjskih plavalcev v Konjicah. (1956). Celjski tednik, št. 29.

Uspešni nastopi celjskih plavalcev in vaterpolistov. (1957). Celjski tednik, št. 30.

Ustanovljena je hrvatsko – slovenska plavalna liga. (1954). Polet, št. 13.

Vaterpolisti ostali na ĉetrtem mestu. (1959). Celjski tednik, št. 35.

Vaterpolo tekma PK Triglav : ŢPK Neptun razveljavljena!. (1956). Celjski tednik, št.

33.

Velik napredek v vaterpolu, v plavanju še ne gre. (1958). Celjski tednik, št. 23.

Velik podvig vaterpolistov. (1958). Celjski tednik, št. 33.

Zmaga v Novi Gorici. (1956). Celjski tednik, št. 36.

LITERATURA:

Godec, J. (1974). Kronika prvih dni ŢPK Neptun. Neobjavljeno delo.

Goropevšek, B. (2001). Stoletje v Celju 1900 – 2000 (str. 126-127, 132-133). Celje:

Fitmedia Celje.

Goršiĉ, E. (2000). 50 let plavalnega kluba Neptun 1950 – 2000 (str. 9-28). Celje:

Plavalni klub Neptun Celje.

Kuzma, J. in Kramer, F. (ur.) (1990). Šport v Celju 1890 – 1990 (str. 111-114). Celje:

Zveza telesnokulturnih organizacij Celje.

Ljudsko kopališče v Celju. (1956). Celje: Reklama.

Pavlin , T. (2005). »Zanimanje za sport je prodrlo med Slovenci ţe v široke sloje«.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

66

Pavlin, T. Oris razvoja celjske telesne kulture in športa po drugi svetovni vojni. V:

Poĉivavšek, M. (ur.), Cvirn, J., Studen, A., Cvelfar, B., Panĉur, A., Lazarević, Ţ.,

Zajc – Cizelj, I., Himmelreich, B., Kregar, T., Mikola, M., Stariha, G., Vodeb, J. Iz

zgodovine Celja, (Odsevi preteklosti, 1; 2; 3; 4; 5). Celje: Muzej novejše

zgodovine, 1996 - 2006, 2006, zv. 5, str. 241-256.

Prešeren, M. in Gala, S. (1956). Plavanje, waterpolo, skoki v vodo. Ljubljana:

Tiskovni svet Polet.

Stanišiĉ S. (1986). Zgodovina vaterpola v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Stepišnik, D. (1968). Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: DZS.

ELEKTRONSKI NASLOVI:

Hickok, R. (2000). Water Polo History. Pridobljeno 10.10.2007, iz

http://www.hickoksports.com/history/watrpolo.shtml#hist1

Lancaster, M.(2000). Facts and information about the game. Pridobljeno 10.10.2007,

iz http://athleticscholarships.net/history-of-water-polo.htm

Štirn, I. (2005). Bodo spremembe pravil pozitivno vplivale na razvoj vaterpola?.

Pridobljeno 10.10.2007, iz

www.vaterpolska-zveza.si/html/dokumenti/spremembe_pravil_DIF.doc

http://ujme-stoletja.stajerska.com/2004/50_let_poplave_celje.htm

USTNI VIRI:

Doplihar Saško, 29. september 2007

Godec Jure, 30. september 2007

http://www.hickoksports.com/history/watrpolo.shtml#hist1

http://athleticscholarships.net/history-of-water-polo.htm

http://www.vaterpolska-zveza.si/html/dokumenti/spremembe_pravil_DIF.doc

http://ujme-stoletja.stajerska.com/2004/50_let_poplave_celje.htm

PRILOGA 1: Plakat za Veliko nagrado Celja. Original hrani Osrednja knjiţnica Celje.

prva igra z žogo v vodi, ki se je pojavila v drugi polovici 19 · pdf filena prvenstvenih...

Documents