proroci i carevi - rdasd.mk i carevi.pdf · jehovin prestavnik vo svetot, bogat vo dobri dela:...

1

Proroci i carevi

2 3

Proroci i carevi

Istorisko razjasnuvawe za ropstvoto i obnovuvaweto na Izrael

I Izdanie 2005

Naslov na originalot: Prophets and Kings Ellen G. White

Prevod: Dejan Petrovski Dejan Petrovski Dejan Petrovski Dejan Petrovski Dejan Petrovski Natali Bojaxievska Natali Bojaxievska Natali Bojaxievska Natali Bojaxievska Natali Bojaxievska Mile Pavlovi} Mile Pavlovi} Mile Pavlovi} Mile Pavlovi} Mile Pavlovi}

Lektura: Aneta Teneva Aneta Teneva Aneta Teneva Aneta Teneva Aneta Teneva

Korica: Denis TenevDenis TenevDenis TenevDenis TenevDenis Tenev

Izdava: Mile Pavlovi} Mile Pavlovi} Mile Pavlovi} Mile Pavlovi} Mile Pavlovi} Po{tenski Fah 93 2300 Ko~ani 033-279-942 [email protected]

4 5 S O D R @ I N AS O D R @ I N AS O D R @ I N AS O D R @ I N AS O D R @ I N A

Voved - G o s p o d o v o t o l o z j e.................................6

P P P P Posle krosle krosle krosle krosle krepost - slabostepost - slabostepost - slabostepost - slabostepost - slabost

1. Solomon............................................................................13 2. Hramot i negovoto posvetuvawe...................................20 3. Gordost zaradi uspehot...................................................30 4. Posledici od prestapot................................................38 5. Pokajanieto na Solomon................................................48 6. Podelba na carstvoto.....................................................57 7. Jerovoam...........................................................................65 8. Otpadni{tvoto na narodot .........................................71

Pr Pr Pr Pr Prorororororoci od severoci od severoci od severoci od severoci od severnoto carstvonoto carstvonoto carstvonoto carstvonoto carstvo

9. Ilija Tesvi}anecot.........................................................79 10. Glas na ostar ukor..........................................................86 11. Na gorata Karmil..........................................................96 12. Od Ezrael do Horiv......................................................103 13. ”[to pravi{ tuka?”.....................................................111 14. ”Vo Duhot i silata na Ilija”.....................................119 15. Josafat...........................................................................128 16. Padot na domot Ahavov................................................136 17. Povikot na Elisej.........................................................146 18. Isceluvaweto na vodata..............................................155 19. Prorok na mirot.........................................................159 20. Neman osloboden od lepra..........................................165 21. Zavr{uvaweto na Eliseevata slu`ba........................171 22. Ninevija, golemiot grad.............................................178 23. Asirskoto ropstvo.......................................................188 24. ”Izgina Mojot narod, za{to e vo neznaewe”............197

PrPrPrPrPropovednik na pravednostaopovednik na pravednostaopovednik na pravednostaopovednik na pravednostaopovednik na pravednosta

25. Povikot na Isaija.........................................................205 26. “Eve go va{iot Bog!”.....................................................211 27. Ahaz.................................................................................218 28. Ezekija............................................................................224 29. Pratenicite od Vavilon............................................230 30. Osloboduvawe od Asirija............................................237 31. Nade` za neznabo{cite..............................................248

Na Judeja & prNa Judeja & prNa Judeja & prNa Judeja & prNa Judeja & prestoi kaznaestoi kaznaestoi kaznaestoi kaznaestoi kazna

32. Manasija i Josija.........................................................259 33. Knigata na zakonot.....................................................267 34. Eremija.........................................................................276 35. Propasta nabliùva..................................................286 36. Posledniot judejski car.............................................298 37. Odvedeni vo zarobeni{tvo vo Vavilon...................306 38. Svetlina niz temnina................................................314

Vo zemjata na neznabo`cite Vo zemjata na neznabo`cite Vo zemjata na neznabo`cite Vo zemjata na neznabo`cite Vo zemjata na neznabo`cite

39. Vo Vavilonskiot dvor................................................325 40. Sonot na Navuhodonosor............................................334 41. Ognena pe~ka...............................................................341 42. Vistinska golemina...................................................348 43. Nevidliv straàr.......................................................354 44. Daniel vo lavovska jama.............................................365

P P P P Po zaro zaro zaro zaro zarobeni{tvotoobeni{tvotoobeni{tvotoobeni{tvotoobeni{tvoto

45. Vra}aweto na izgnanicite........................................375 46. Bo`jite proroci pomagaa.........................................385 47. Isus i angelot.............................................................396 48. “Nitu so sila, nitu so krepost”..............................404 49. Vo vremeto na caricata Estira ..............................408 50. Ezra, sve{tenik i knièvnik..................................413 51. Duhovno oìvuvawe...................................................420 52. ôvekot koj {to ne propu{ti mo`nost..................427 53. Gradewe na Erusalimskite yidovi............................431 54. Ukor protiv iznuduvaweto i globeweto.................438 55. Zapletkite na neznabo{cite...................................443 56. Pou~eni na Bo`jiot zakon........................................449 57. Reformacija................................................................454

Svetlina vo pr Svetlina vo pr Svetlina vo pr Svetlina vo pr Svetlina vo predve~erietoedve~erietoedve~erietoedve~erietoedve~erieto

58. Doa|aweto na Osloboditelot....................................463 59. “Dome Izrailev”.........................................................479

60. Videnija za idnata slava ..........................................491

6 7

Mojseja, slugata svoj, i Arona, kogo go izbra. Tie gi pokaàame|u niv Negovite znaci i na ~udesata Negovi vo Hamovatazemja.� �Mu se zakani na Crvenoto more, i toa se isu{i; i giprevede preku dlabo~inite.� (Psalm. 105:26-27; 106:9). Toj gioslobodil od ropstvo za da gi odvede vo dobra zemja - zemjakoja vo svoeto providenie ja podgotvil za niv kako skrivali{teod nivnite neprijateli. Toj saka{e da gi dovede kaj Sebesi ida gi pregrne so Svoite ve~ni race; a kako vozvrat za Negovatadobrina i milost trebalo da go veli~aat Negovoto ime i da Gonapravat slavno na zemjata. �Za{to delot na Gospoda e Negoviot narod; Jakov enasledstvoto Negovo. Toj go najde vo stepska zemja, vo mestokade bu~i pusto{; go opkruì,go vospituva{e, se griè{e zanego, go ~uva{e kako zenica na okoto svoe. Kako {to orelotbdee nad gnezdoto svoe, treperej}i nad svoite orliwa, gira{iruva kriljata svoi, gi zema i gi nosi na krilata svoi, takaGospod Sam gi vode{e niv, i nema{e so Nego tu| bog� (5.Mojseeva 32: 9-12). Taka gi dovel Izraelcite kon Sebesi zatie da ìveat pod senkata na Sevi{niot. ûdesno ~uvani odopasnostite vo tekot na talkaweto po pustinata, tie najposlese vselile vo vetenata zemja kako izbran narod. Isaija so trognati ~uvstva, vo forma na parabola, goprikaàl Izraelot kako bil povikan i podgotvuvan da bideJehovin prestavnik vo svetot, bogat vo dobri dela: �]e mu ja zapeam na mojot Vozquben Negovata pesna zalozjeto negovo. Mojot Vozquben ima{e lozje na vrvot odplodoroden rid; Toj go ogradi i go is~isti od kamewa, nasadivo nego odbor od lozovi pra~ki i izgradi kula vo sredinatanegova, napravi isto taka vinarnica vo nego; o~ekuva{e darodi dobro grozje� (Isaija 5:1-2). Bog imal namera da go izlie blagoslovot na celoto~ove{tvo preku izbraniot narod. �Lozjeto na Gospoda Savaote domot Izrailev,� objavil prorokot: �a lu|eto na Juda - Negovaqubena gradina� (Stih 7). Na toj narod mu bile dovereni Bo`jite proro~ki zbo-rovi. Tie bile za{titeni so propisite na Negoviot zakon,nepominlivite na~ela na vistinata, pravdata i ~istotata.Pokoruvaweto na tie zakoni trebalo da bide nivna za{tita,za da gi spasi od samouni{tuvawe preku gre{en ìvot. I kakokula vo lozje, Bog taka vo samata zemja go postavil Svojot hram.

V O V E D V O V E D V O V E D V O V E D V O V E D

GOSPODOVOTO LOZJE

Vo toa {to go povikal Avraam da se odvoi od svoiterodnini koi {to bile skloni kon idolopoklonstvo i da odi vohananskata zemja, Bog imal namera da im gi podari najgolemitenebesni darovi na site narodi od ovaa zemja. Toj rekol: �Odtebe }e napravam golem narod, i }e te blagoslovam, i imetotvoe }e go proslavam i ti samiot }e bide{ blagosloven� (1.Mojseeva 12:2). Golema ~est mu bila ponudena na Avraam sotoa {to bil povikan da bide tatko na narodot koj so vekovitrebal da bide ~uvar i branitel na Bo`jata vistina vo svetot,narod preku kogo site narodi na zemjata trebalo da bidatblagosloveni so doa|aweto na veteniot Mesija. Lu|eto skoro i go zagubile znaeweto za vistinskiot Bog.Idolopoklonstvoto go pomra~ilo nivniot razum. Nastojuvaleboèstvenata zapoved koja e �sveta, pravedna i dobra�(Rimjanite 7:12) da ja zamenat so zakoni koi odgovarale naèlbite na nivnite svirepi, sebi~ni srca. No sepak, Bog vosvojata milost ne gi uni{til. Odlu~il da im pruì mo`nostda se zapoznaat so Nego preku Negovata crkva. Na~elataotkrieni vo ìvotot na Negoviot narod sakal povtorno dastanat sredstvo za obnovuvawe na moralniot boèstven likvo ~ovekot. Zakonot Bo`ji mora da se izdigne, Negovata vlast da seso~uva; i tokmu na Izraeloviot dom mu bilo dovereno toagolemo i blagorodno delo. Bog gi odvoil od svetot za da moèda im doveri sveta doverba. Toj gi napravil ~uvari na Svojotzakon sakaj}i preku niv me|u lu|eto da go za~uva znaeweto zaSebesi. Na toj na~in nebesnata svetlina trebala da sveti dosvetot obvitkan so temnina i da odekne glasot povikuvaj}i gisite narodi da go otfrlat idolopoklonstvoto i da mu sluàtna ìviot Bog. �So sila golema i raka cvrsta,� (2. Mojseeva 32:11) Bog goizvel Svojot izbran narod od zemjata na Egipet. �Go isprati

8 9

mene i Moeto lozje. [to u{te treba{e da napravam za Moetolozje i ne go napraviv? O~ekuvav prinos od dobro grozje, a toadade divo grozje? Sega }e vi kaàm {to }e napravam so lozjetoSvoe: }e ja istavam ogradata, i toa }e bide opusto{eno; }e mugi razru{am yidi{tata, i }e bide gazeno: }e go ostavam dazapusti: nema ni da go reàt, ni da go kopaat, - }e obrasne votrwe i bocki, }e im zapovedam na oblacite da ne isturaat do`dvrz nego. Zatoa {to Toj o~ekuva{e pravosudie, no eteugnetuvawe; ~ekal pravednost, a ete - piskot.� (Eremija 2:21;Osija 10:1; Isaija 5:3-7). Gospod preku Mojseja mu ukaàl na svojot narod naposledicite od neverstvoto. Odbivaj}i da go dràt Negoviotzavet, tie bi se odvoile od ìviot Bog i Negovite blagoslo-vi ne bi moèle da dojdat do niv. Tie odvreme navreme gislu{ale predupreduvawata i toga{ obilni blagoslovi seizlevale nad Izrael a preku niv i na okolnite narodi.Me|utoa, tie vo svojata istorija po~esto zaboravale na Bogai gi gubele od vid vozvi{enite prednosti koi gi imale kakoNegovi predstavnici. Tie Mu ja uskratuvale slu`bata koja odniv ja baral a na svoite bli`ni ne im ostavale svet primer,nitu im bile patokaz vo pogled na verata. Sakale da gi pri-svojat plodovite od lozjeto vo koe bile postaveni kako nae-mnici. Duri i neznabo{cite gi prezirale zaradi nivnatalakomost i al~nost. Taka na neznaboè~kiot svet mu se pru-ìla mo`nost pogre{no da go tolkuva Bo`jiot karakter izakonite na Negovoto carstvo. Trpelivo i so tatkovski ~uvstva, Bog postapuval soSvojot narod. Toj vlijael na niv so davawe i odzemawe namilost. Trpelivo im ukaùval na nivnite grevovi i vozdr`-livo ~ekal na nivno priznavawe. Pra}al proroci i glasnicida go baraat od lozjeto ona {to Nemu Mu pripa|a, no namestoda bidat do~ekani so dobredojde, tie lu|e polni so ostroum-nost i duhovna mo} bile smetani za neprijateli. Lozarite giprogonuvale i ubivale. Bog pra}al novi glasnici, no i konniv se postapuvalo isto kako so prvite, samo {to lozaritebile u{te poodlu~ni vo svojata omraza. Odzemaweto na Bo`jata milost za vreme na progonst-voto gi navelo mnozina da se pokajat. Me|utoa, po vra}awetovo vetenata zemja evrejskiot narod gi povtoril gre{kite na

Hristos bil nivniot u~itel. Kako {to bil so niv vopustinata, taka i ponatamu trebal da bide nivni u~itel ivoda~. Vo {atorot i vo hramot Negovata slava bila prisutnavo svetol oblak nad prestolot na milosta. Vo nivna polza Tojpostojano i obilno gi izlival bogatstvata na Svojata qubov itrpenie. Bo`jata cel im bila izloèna preku Mojseja i jasno imbilo ukaàno na uslovite za nivniot napredok. �Za{to ti sisvet narod na Gospoda, tvojot Bog,� toj rekol: �tebe te izbraGospod, tvojot Bog, za da bide{ negov poseben narod me|u sitenarodi {to se na zemjata.� �Denes si go izbral Gospoda, da ti bide tvoj Bog, i daodi{ po Negovite pati{ta i gi po~ituva{ uredbite Negovi iNegovite zapovedi, i Negovite sudovi i da go slu{a{ glasotNegov; I Gospod ve izbra denes vie da Mu bidete Negov izbrannarod, kako {to ti re~e, ako gi po~ituvate site zapovediNegovi; i deka Toj }e te postavi pogore od site narodi, {to gisozdal, pro~uen, falen i slaven, i deka vie }e Mu bidete svetnarod na Gospoda, va{iot Bog, kako {to be{e rekol.�(5. Mojseeva 7:6; 26:17-19). Izrailevite sinovi treba{e da ja zavzemat celata zemjakoja Bog ja opredelil. Narodite koi ne iskaùvale po~it konvistinskiot Bog nitu Mu sluèle, morale da bidat progoneti.Me|utoa, Bo`jata cel bila da gi privle~e lu|eto kon Nego sootkrivawe na Negoviot karakter preku Izrael. Evangelskiotpovik trebalo da bide upaten na celiot svet. Preku u~ewetoza `rtveniot sistem, Hristos trebalo da bide vozdignat prednarodite, taka {to sekoj koj {to }e go vperi pogledot vo Negoda moè da ìvee. Site onie, koi kako Rava Hanankata i RutaMoavkata se odrekle od idolopoklonstvoto za da Mu sluàtna vistinskiot Bog, trebale da se soedinat so Negoviot izbrannarod. Kako {to brojot na Izraelcite bi se zgolemuval, tietrebale postepeno svoite granici da gi pro{iruvaat se dodekanivnoto carstvo ne go opfati celiot svet. Me|utoa, stariot Izrael ne ja ostvaril Bo`jata cel.Gospod rekol: �Jas te posadiv kako blagorodna loza - naj~istoseme; a kako se pretvori ti vo mene vo div lastar od tu|a loza?��Izraelot e prazna loza, toa si prinesuva plod za sebesi.��Pa sega, ìteli erusalimski i maì Judejci, presudete me|u

10 11

POSLE KREPOST - SLABOST

porane{nite pokolenija i do{ol vo sudir so sosednite na-rodi. Prorocite koi Bog gi pra}al da go popravat zloto biledo~ekuvani so somnevawe i prezir so koj bile pre~eku-vani glasnicite od minatoto. I taka od stoletie do stole-tie ~uvarite na lozjeto ja zgolemuvale svojata vina. Izrael ja prezrel dobrata loza koja boèstveniotLozar ja posadil na bregovite na Palestina, najposle frla-j}i ja preku yidot na lozjeto. Ja iskinale i ja frlile podnoze nadevaj}i se deka zasekoga{ ja uni{tile. Lozarot jatrgnal lozata i ja sokril od nivnite o~i. Povtorno ja posa-dil, no od drugata strana na yidot, i toa taka {to lozatapove}e ne bila vidliva. Grankite visele preku yidot, imoèlo da se prijde do grozdovite, no samo stebloto bilotaka postaveno {to lu|eto ne moèle da mu prijdat ida mu na{tetat. Za dene{nata Bo`ja zaednica na zemjata - za ~uvaritena Bo`jeto lozje - od osobena va`nost se vestite za predu-preduvawata i ukorite koi jasno gi izloìja Negovite ve~ninameri vo pogled na ~ove{tvoto. Vo u~eweto na prorocitejasno e izloèna Negovata qubov kon padnatiot rod i planotna spasenieto. Zapisite za povikuvaweto na Izraelot, zanegovite uspesi i neuspesi, za povtornoto steknuvawe naBo`jata naklonost, za otfrlaweto na Gospodarot na lo-zjeto kako i sproveduvaweto na vekovniot plan od stranana verniot ostatok preku koj treba da se ispolnat site vetu-vawa od zavetot, - toa bila temata na vestite koi glasniciteBo`ji ja objavuvale na Negovata Zaednica vo izminatite sto-letija. I denes e vest koja Bog ja upatuva na svojata Crkva -onie koi se nao|aat vo negovoto lozje kako verni lozari -istata onaa koja e izgovorena preku prorokot vo staro vreme: �Pejte za lozjeto koe ra|a crveno grozje. Jas, Gospod, sumnegov ~uvar, vo sekoj mig go napojuvam; no}e i dewe govardam, za da ne go o{teti nekoj.� (Isaija 27: 2, 3). Neka Izrael ja polaga svojata nade` vo Boga. Gospodarotna lozjeto duri i deneska gi sobira dragocenite plodovipome|u lu|eto od site narodnosti za koi odamna ~eka. Nasko-ro Toj }e dojde po svoeto; i vo toj radosen den naskoro }e seispolni Negovata ve~na cel za domot Izraelov. �Vo idnitedni Jakov }e se vkoreni; Izrail }e pu{ti granki i }e rascutii liceto na zemjata }e se ispolni so plodovi� (Stih 6).

12 13

I

S O L O M O N S O L O M O N S O L O M O N S O L O M O N S O L O M O N

Za vreme na vladeeweto na David i Solomon, Izraelstanal silen pome|u narodite i moèl vo mnogu priliki daizvr{i silno vlijanie vo korist na vistinata i pravi~nosta.Imeto Gospodovo se po~ituvalo i se slavelo taka {to se ~inelodeka postojat dobri izgledi za ostvaruvawe na onie celizaradi koi Izraelcite se naselile vo vetenata zemja. Bilesru{eni pre~kite taka {to lu|eto koi doa|ale odneznaboè~kite zemji da ja baraat vistinata, ne se vra}alenezadovolni. Mnozina se obratile i crkvata Bo`ja na zemjatase {irela i napreduvala. Solomon bil miropomazan i proglasen za car voposlednata godina od ìvotot na negoviot tatko David, koj seodrekol od prestolot vo negova korist. Toj vo svoite mladigodini mnogu vetuval. Bo`jata namera bila Solomon postojanoda napreduva vo sila i slava, negoviot karakter da se razvivai da stane s# posli~en na Bo`jiot karakter, i na toj na~in dago pottikne Bo`jiot narod vo ispolnuvawe na svetata dol`nostkako ~uvari na Bo`jata vistina. David znael deka visokata cel koja Bog mu ja postavilna Izrael }e moè da se ostvari samo ako vladetelite inarodot so neprestana budnost se trudat da go postignatmeriloto koe im e postaveno. Znael deka negoviot sin Solomonne smee da bide samo vojnik, dràvnik i vladetel, tuku i sileni dobar ~ovek, u~itel na pravednosta i primer za vernost,zatoa {to samo taka }e moè da ja opravda doverbata so kojaBog go udostoil. David ne`no i seriozno go pou~uval Solomon da bidezrel, ~esen, dostoen za po~it i blagoroden, da pokaùva milost,qubov i qubeznost kon svoite podanici, da go po~ituva i slaviBo`joto ime vo site svoi postapki kon narodite na zemjata iso toa da ja otkriva ubavinata na svetosta. Mnogute isku{enija

�Vaka veli Gospod: mudriot da ne se fali so mudrostasvoja, silniot da ne se fali so silata svoja, bogatiot da nese fali so bogatstvoto svoe. A koj se fali, neka se fali sotoa, deka Me razbira Me poznava Mene, deka Jas sum Gospod,koj pokaùva milost, sud i pravednost na zemjata; zatoa{to vo tie ne{ta Jas nao|am zadovolstvo, veli Gospod.� (Eremija 9:23, 24)

14 15

Solomon vo svojata mladost vladeel po Davidovite so-veti i mnogu godini odel po patot na pravednosta, strogopokoruvaj}i se na Bo`jite zapovedi. Toj na po~etokot od svoetovladeewe oti{ol so svoite sovetnicite vo Gavaon, kade {toseu{te se nao|al {atorot za sostanok koj bil podignat vopustinata, i tuka zaedno so �iljadnicite, stotnicite, sudiitei site na~alnici vo Izrael - stare{inite na domovitetatkovski� (2. Letopisi 1: 2) prinel `rtva na Gospoda, celosnoposvetuvaj}i se na Gospoda. Solomon vo izvesna merka jarazbral goleminata na dol`nosta vo vrska so carskiot prestol,pa znael deka onie koi nosat golem tovar treba da se obratatna Izvorot na mudrosta za da gi izvr{uvaat svoite dol`nostiso uspeh. Zatoa gi povikal i svoite sovetnici site zaedno dagi svrtat srcata kon Boga i da pobaraat Negov blagoslov. Pove}e od site zemski dobra, carot kopneel za darot namudrosta i razum neophoden za ostvaruvawe na zada~ite {tomu gi dal Bog. Kopneel za ostroumnost, {iroko srce i blag duh.Taa no} Bog mu se javil na Solomon vo son i go zapra{al: �[tosaka{ da ti dadam?� Mladiot i neiskusen vladetel go iznel~uvstvoto na bespomo{nost vo svojot odgovor i molel za pomo{.�Ti mu napravi golema milost na Tvojot sluga, tatka mi Davida,�rekol toj, �i poradi toa {to toj ode{e pred Tebe, po vistinatai pravednosta i so iskreno srce pred Tebe; Ti ja zapazi zanego ovaa golema dobrina i mu podari sin, koj }e sedi naprestolot negov, kako {to e toa denes. �I denes, Gospodi, Boè moj, Ti go postavi za car Tvojotsluga na mestoto na tatka mi Davida, no jas sum samo male~kodete, ta u{te ne znam da vladeam. A tvojot sluga e srede Tvojotnarod, {to si go izbral, narod tolku mnogubroen, pa poradimno{tvoto negovo ne moè ni da se prebroi, nitu da se popi{e.Podari mu, pak, na Tvojot sluga razumno srce, za da mu sluìna Tvojot narod i da razlikuva: {to e dobro a {to e zlo; za{to,koj moè da upravuva so ovoj Tvoj tolku mnogubroen narod? �Ugodno Mu be{e na Gospoda {to Solomon go pobara toa.� �Gospod mu re~e: Zatoa {to go pobara toa, i ne pobara zasebesi dolg ìvot, ne pobara bogatstvo, ne gi pobara du{itena tvoite neprijateli, tuku si pobara razum, za da umee{ dasudi{,� �Ete, Jas }e napravam spored zborot tvoj: eve, ti davam

i gor~livi iskustva niz koi pominal David vo svojot ìvot gonau~ile da gi ceni poblagorodnite doblesti i go vodele kontoa vaka da go iskaè svojot predsmrten sovet do Solomona:�Onoj, {to gospodari so lu|eto, mora da bide praveden,vladeej}i so strav Bo`ji. I toj }e bide kako utrinska svetlinakoga }e ogree sonceto, utro bez oblaci; na koe svetka ne`natatreva koja niknuva posle do`d.� (2. Samoil 23:3, 4). O, kakva li mo`nost mu se podala na Solomon! Da se vodelpo vdahnovenite pouki na svojot tatko, negovoto vladeewe bibilo vladeewe na pravednosta, kako {to e toa opi{ano vosedumdeset i vtoriot psalm:

�Boè, daj mu go na carot Svojot sud, a na careviot sin - Svojata pravednost. Za da mu sudi pravedno na Tvojot narod, i na siromasite Tvoi spored pravednosta. . . ]e sleze kako do`d vrz iskosenata treva, kako poroen do`d {to ja napojuva zemjata. Vo negovo vreme }e cveta pravednosta; i izobilstvo na mir s# dodeka postoi mese~inata. Toj }e vladee od more do more, i od rekata (Eufrat) do krai{tata na zemjata. . . Carevite na Tarsis i ostrovite }e prinesat darovi: Carevite [avski i Savski }e donesuvaat podaroci. I }e mu se poklonat site Carevi: i }e mu sluàt site narodi; Za{to toj }e go izbavi bedniot {to vozdivnuva; siroma{niot isto taka koj nema pomo{nik. . . I sekojdnevno }e bide blagoslovuvan . . . Negovoto }e postoi ve~no: negovoto ime postoi dolgo kolku i sonceto: I vo nego }e bidat site blagosloveni: i site narodi }e go narekuvaat blagosloven.

�Neka e blagosloven Gospod Bog, Bogot Izrailev, Koj edinstven tvori ~udesa; Neka e blagosloveno Negovoto slavno ime zasekoga{: i so slavata Negova neka se ispolni celata zemja! Amin, Amin.�

16 17

Bog na kogo nie mu sluìme ne gleda koj e koj. Onoj koj naSolomon mu dal mudrost, bi sakal istiot blagoslov i denesda im go pruì na svoite deca. Negovata re~ veli: �Ako nekomuod vas ne mu dostiga mudrost, neka ja moli od Boga, koj na siteim dava izobilno i bez ukor - }e mu se dade.� (Jakov 1:5) Ako~ovek koj nosi tovar na dol`nosti saka pove}e mudrost otkolkubogatstvo, vlast ili slava, nema da se razo~ara. Takviot ~ovekod golemiot u~itel }e nau~i ne samo {to treba da napravi,tuku i kako treba toa da go napravi kako bi dobil znak naboèstveno odobruvawe. Se dodeka ostane posveten, ~ovekot na kogo Bog mu poda-ril mudrost i sposobnost nema da kopnee za visoki poziciinitu }e bara da vladee ili da zapoveda. Nekoj mora da go ponesebremeto na odgovornosta; me|utoa, namesto da se stremi konvlast, vistinskiot voda~ }e se moli so razumno srce za da moèda razlikuva dobro od zlo. Patot na onie lu|e koi se nao|aat na pozicija ne e lesen.Tie moraat da razberat deka sekoja pote{kotija im nudimo`nost za molitva. Nikoga{ ne smeat da propu{tat da seobratat kon Izvorot na mudrosta. Koga Gospod }e gi potkrepi iprosvetli, tie }e bidat vo sostojba odlu~no da odoleat nanesvetite vlijanija i da napravat razlika pome|u pravi~nostai nepravi~nosta, pome|u dobroto i zloto. Tie }e go odobruvaatona {to Bog go odobruva i revnosno }e se borat protivvoveduvawe na pogre{ni na~ela vo Negovoto delo. Bog mu dal mudrost na Solomon koja ja sakal pove}e odbogatstvoto, po~estite i dolgiot ìvot. Negovata molba dadobie ~ist um, {iroko srce i blag duh bila vosli{ena. �Bogmu dade na Solomona mudrost, mnogu golem razum i {irok umkako pesokta na morskiot breg. I Solomonovata mudrost be{epogolema od mudrosta na site sinovi na Istok, od seta mudrostna Egip}anite. Toj be{e pomudar od site lu|e;. . . i negovataslava be{e ra{irena po site okolni narodi.� (1. Car. 4:29-31) �I siot Izrail. . . se boe{e od carot, za{to vidoa dekaima mudrost Bo`ja vo nego, za da izvr{uva sud.� (1. Carstva 3:28). Narodot so celo srce go prifatil Solomon, tokmu kakonekoga{ David, go slu{a{e vo s#. �Solomon, sinot Davidov,se zacvrsti vo carstvoto svoe, i Gospod, negoviot Bog, be{e sonego i go vozveli~i prekumerno.� (2. Letopisi 1:1).

mudro i razumno srce takov {to podoben na tebe nemalo predtebe, i po tebe nema da se izdigne sli~en na tebe; i ona {to tine go pobara, Jas ti go davam, - i bogatstvo, i slava, kakvi {tonitu eden car pred tebe nemal, nitu pak nekoj posle tebe }eima.� �I ako odi{ po Mojot pat, pazej}i gi Moite uredbi i Moi-te zapovedi, kako {to ode{e tatko ti David, }e gi prodolàmtvoite denovi.� (1. Carstva 3: 5-14; 2. Letopisi 1: 7-12). Bog vetil deka }e bide so Solomon isto taka kako {tobil i so David. Ako carot odi pred Gospoda vo pravednost ipostapuva onaka kako {to Bog mu zapovedal, negoviot prestol}e bide zacvrsten, a negovoto vladeewe sredstvo za da seizdigne Izrael �kako narod mudar i razumen� (5. Mojseeva 4:6), kako svetlina na sosednite narodi. Zborovite koi gi upotrebil Solomon molej}i se na Bogapred stariot oltar vo Gavaon ja pokaùvaat negovata poniznosti pregolemata qubov da go proslavi Boga. Sfatil deka bezBo`ja pomo{ e bespomo{en kako malo dete i deka nema da moèda gi ispolni dol`nostite koi mu bile postaveni. Znael dekamu nedostasuva rasuduvawe i uviduvaj}i ja svojata golemapotreba, baral mudrost od Boga. Vo negovoto srce nemalosebi~ni ̀ elbi za znaewe koe bi go vozdignalo nad ostanatite.Sakal verno da gi ispolnuva dol`nostite koi mu bile dodelenii izbral takov dar so ~ie posredstvo }e moè so negovotovladeewe da donese slava na Boga. Solomon nikoga{ ne biltolku bogat, tolku mudar, ni tolku navistina golem kako kogapriznal: �Jas sum u{te sosem mlad: jas ne znam kako davladeam.� Onie koi denes se nao|aat na odgovorni polo`bi trebada ja primat poukata sodràna vo Solomonovata molitva. Kolku~ovek e na povisoka polo`ba, tolku se pogolemi i negoviteodgovornosti, negovoto vlijanie se zgolemuva i pogolema enegovata potreba da se potpre na Boga. Takov ~ovek sekoga{treba da ima na um deka so povikot za rabota se upatuva ipovik za negovo serizono odnesuvawe pred bli`nite. Toj morada stoi pred Boga vo uloga na u~enik. Polo`bata sama po sebene dava svetost na karakterot. ôvekot stanuva navistinagolem samo ako go slavi Boga i se pokoruva na Negovitezapovedi.

18 19

po karpite; toj govore{e isto taka i za ìvotnite, za pticite,za vleka~ite i za ribite.� (1. Carstva 4: 32, 33). Vo Solomonovite prikazni se izneseni na~ela za svetìvot i vozvi{eni napori, na~ela so nebesno poteklo koi javodat pobo`nosta i treba da upravuvaat so sekoja postapka voìvotot. Blagodarenie tokmu na rasprostranetosta na oviena~ela i razbirawe deka na Boga Mu pripa|a sekoja ~est ipofalba, Solomonovoto vladeewe vo po~etokot bilo periodna moralno vozdigawe i materijalna blagosostojba. �Blaèn e ~ovekot, koj se zdobil so mudrost,� toj napi{al,�i ~ovek, koj pridobil razum; podobro e da ja dobieme nea,otkolku prefineto zlato; taa e poskapa i od skapoceni kamewa:i od s# {to moè{ da posaka{, ne moè da se sporedi so nea.Vo desnicata nejzina e dolgiot ìvot, a vo levicata i e -bogatstvoto i ~esta. Pati{tata nejzini se prijatni pati{ta, isite pateki nejzini se - spokojni. Taa e drvo na ìvotot zaonie, {to ja pridobivaat, i blaèni se, koi {to ja zadrùvaat.�(Izreki 3:13-18). �Glavno e mudrosta: pridobivaj mudrost za sebe i so siotsvoj imot pridobivaj razum.� (Izreki 4:7). �Po~etok na mudrostae stravot od Gospoda.� (Psalm 111:10). �Stravot od Gospoda eomraza kon zloto. Jas gi mrazam: gordosta i arogantnosta, zliotpat i podmolnata usta.� (Izreki 8:13). Dobro }e be{e i vo podocne`nite godini da se pridrù-va{e Solomon na tie ~udesni zborovi na mudrost! O, koga onojkoj rekol: �Usnite na mudrite lu|e seat znaewe,� (Izreki 15:7)i koj gi u~el zemskite carevi da mu oddavaat po~esti na Carotnad carevite, koi tie gi namenuvale za zemskiot vladetel,nikoga{ so �podmolni usni,� i �gordost i zloba,� ja prisvoilslavata koja {to mu pripa|a samo na Boga!

Mnogu godini go odbeleùvale Solomonoviot ìvot soposvetenost na Boga, so ispravnost i strogo pokoruvawe naBo`jite zapovedi. Toj rakovodel so sekoja zna~ajna aktivnosti mudro gi vodel rabotite na carstvoto. Negovoto bogatstvo imudrost, veli~estvenite zgradi koi gi podignal i javniteraboti koi {to gi napravil prvite nekolku godini od negovotovladeewe, energijata, pobo`nosta, pravednosta igolemodu{nosta koi gi otkrival preku zborovi i dela, muobezbedile predanost na negovite podanici i voshituvawe ipo~ituvawe na vladetelite od mnogu zemji. Imeto na Jehova e silno i veli~estveno vo prviot del naSolomonovoto vladeewe. Carevata mudrost i pravednostsvedo~ele na site narodi za sovr{enstvoto na Bog na koj musluèl. Izrael izvesno vreme bil svetlina na svetotodrùvaj}i ja goleminata na Jehova. Me|utoa, slavnotoSolomonovo vladeewe vo po~etokot ne bilo rezultat nanegovata golema mudrost, legendarnite bogatstva,dalekuse`nata mo} i dobriot glas koi gi uìval, tuku posledicana ukaùvawe po~it na imeto na Izraileviot Bog i mudrotokoristewe na nebesnite darovi. Dodeka godinite si proa|ale i negovata slava se pove}erastela, Solomon se trudel da go proslavi Boga zgolemuvaj}igi svoite umstveni i duhovni sili i delej}i gi so drugiteblagoslovite koi gi primil. Nikoj podobro od nego ne razbiraldeka samo preku blagonaklonetosta na Jehova steknal mo},mudrost i rasuduvawe i deka tie darovi go obvrzuvaat da mupruì znaewe na svetot za Carot nad carevite. Solomon osobeno se zanimaval so prirodnite nauki, nonegovite istraùvawa ne se ograni~uvale samo na edna grankaod naukata. Prou~uvaj}i s# {to e sozdadeno - ̀ ivata i neìvatapriroda - toj steknal jasno spoznavawe na Tvorecot. Zaprirodnite sili, za mineralniot i ̀ ivotinskiot svet, vo sekoedrvo i grmu{ka toj videl mudrost na Bo`joto otkrovenie. Ikolku pove}e se trudel da nau~i, negovoto znaewe za Boga inegovata qubov kon Boga postojano rastele. Solomonovata od Boga vdahnovena mudrost na{la izrazvo pesnite na falbi i vo mnogu izreki. �Toj izre~e tri iljadimudri izreki, a negovite pesni bea iljada i pet; toj izgovori iza drvjata, od kedarot {to e vo Livan, do isopot, {to niknuva

20 21

Veli~estvenata gradba koja Solomon i negovite pomaga~ija podignale za Boga i Negovata slu`ba, bila isklu~itelnoubava i rasko{na. Ukrasena so dragoceni kamewa, opkruènaso prostrani tremovi so veli~estveni priodi, obloèna sodlaboko rezbarstvo vo kedrovina i sjajno zlato, gradbata sosvoite izvezeni zavesi i bogat mebel pretstavuvala podobensimbol za crkvata na ìviot Bog na zemjata, koja so tekot navremeto se gradela vo soglasnost so Bo`jiot model, odmaterijal koj e sporeden so �zlato, srebro, i skapocenikamewa,� �poliran vo stilot na sli~nosta na dvorecot.� (1.Korintjanite 3:12, Psalm 144:12). Vo toj duhoven hram �kamenna agolot e Isus Hristos, vrz kogo celata zgrada strojnosostavena raste vo svet hram vo Gospoda.� (Ef. 2:20, 21) Najposle hramot koj {to go zamislil car David a go gradelnegoviot sin Solomon, bil dovr{en. �I s# {to ima{e naumenoSolomon vo srceto svoe da izvr{i vo Gospodoviot dom� toj go�zavr{i uspe{no� (2. Letopisi 7:11). Zatoa {to dvorecot kojbe{e podignat na rit~eto Morija ne bil namenet za ~ovek tuku�za Gospod Bog� (1. Letopisi 29:1), kako {to David toa mnogu gosaka{e, ostanalo u{te so sve~en obred da se posveti naGospoda i Negovata slu`ba.

Mestoto na koe {to hramot bil podignat dolgo vreme sesmetalo za sveto. Na toa mesto Avraam, tatkoto na site verni,pokaàl deka saka da go `rtvuva svojot sin pokoruvaj}i & se naBo`jata zapoved. Tuka Bog go obnovil svojot zavet na blagoslovso Avraama, zavet koj go sodrèl slavnoto mesijansko vetuvawedo ~ove~kiot rod za izbavuvawe preku `rtvata na Sinot naSevi{niot. (vidi 1. Mojseeva 22:16-18). Na toa mesto Davidprinel ̀ rtva palenica i ̀ rtva na blagodarnost za da go ottrgneme~ot na angelot pogubitel, a Gospod mu odgovoril pu{taj}imu ogan od neboto. (vidi 1. Letopisi 21.) Sega u{te edna{slugite Gospodovi se sobrale na ova mesto da izlezat predNego i da go obnovat svojot zavet na vernost.

Za posvetuvawe na hramot bilo izbrano najpogodnovreme, sedmiot mesec, koga po obi~aj narodot od celoto carstvose sobiral vo Erusalim za da go proslavi praznikot Senici.Toa bilo radosno praznuvawe. Se odrùvalo po zavr{uvawena ètvata a pred po~etok na nova rabota i narodot slobodenod griì, moèl da uìva vo tie sveti i radosni migovi.

Vo opredelenoto vreme se sobrale Izraelcite i bogato

I I

HRAMOT I NEGOVOTO POSVETUVAWEHRAMOT I NEGOVOTO POSVETUVAWEHRAMOT I NEGOVOTO POSVETUVAWEHRAMOT I NEGOVOTO POSVETUVAWEHRAMOT I NEGOVOTO POSVETUVAWE

Solomon mudro ja ostvaril Davidovata dolgo neguvanaèlba da podigne hram za Gospoda. Sedum godini Erusalimbil poln so vredni rabotnici koi go ramnele odbranotozemji{te, podignuvale golemi potporni yidovi, postavuvale{iroki temeli - �golemi kamewa, skapoceni kamewa...delkanikamewa� (1. Carstva 5:17), obrabotuvale drva doneseni odLivanskite {umi i go podignuvale veli~estvenoto svetili{te.

Paralelno so podgotvuvaweto na drvata i kamewata, zakoi mnogu iljadi lu|e gi posvetile svoite sili, rabotatanapreduvala i okolu vnatre{noto ureduvawe na hramot i toapod rakovodstvo na Hiram od Tir, �~ovek ve{t i razumen�, koj�umee{e da raboti od zlato i srebro, od bronza, od ̀ elezo, odkamen i drvo, od purpurna i sina pre|a, od vison i od bagrenica�(2. Letopisi 2:13,14).

Taka gradbata na gorata Morija bez{umno se podigalaod �kamen {to ve}e be{e izdelkan, taka {to za vreme nagradeweto na hramot ne se slu{a{e, ni ~ekan, ni sekira, nitunekakvo drugo èlezno orudie� (1. Carstva 6:7). Istovremenose podgotvuvale prekrasni predmeti spored mostrite na Davidkoj mu gi pokaà na svojot sin - �site drugi predmeti za Bo`jiotdom� (2. Letopisi 4:19).

Tuka spa|ale oltarot za `rtvi palenici, trpezata zalebot na predloènieto, svetilnikot i kandilcata, sosadovite i napravite potrebni za slu`bata na sve{tenicitevo svetiwata � se, od �zlato; toa be{e ~isto zlato� (2. Letopisi4: 21). Bakarnite raboti - oltarot za `rtvi palenici, moretovrz dvanaesette volovi, pomalite umivalnici i mnogu drugisadovi, koi {to �carot gi izlea vo glinena zemja vo okolinatana Jordan, pome|u Sokhot i Saridat.� Seto toa bilo donesenovo dovolni koli~estva kako ni{to ne bi nedostasuvalo. (St.17)

22 23

vozvi{en e Toj nad site narodi. Neka go slavat imeto Tvoe veliko: zatoa {to e sveto. . . Prevoznesuvajte go Gospoda, na{iot Bog, poklonuvajte Mu se vo podno`jeto na nozete Negovi, zatoa {to Toj e svet!� (Psalm 99:1-5)

�Srede dvorot� na hramot bilo postaveno �bakarnopodno`je� ili platforma �dolgo pet lakti, {iroko pet lakti ivisoko pet lakti�. Na nego Solomon zastana i so krenati racekon neboto go blagoslovi mno{tvoto {to stoe{e pred nego. �Iseto sobranie na Izraelcite stoe{e� (2. Letopisi 6:13 i 3). �Neka e blagosloven Gospod, Bog Izrailev� izviknaSolomon, �Koj go izvr{i so svetata raka Svoja ona, kako {to gobe{e rekol so ustata Svoja na tatka mi Davida velej}i: goizbrav Erusalim, za da bide vo nego Moeto ime. (Stihovi 4, 6)

Potoa Solomon kleknal na podno`jeto i pred celiotnarod izgovoril molitva na posvetuvawe. Vernicite ginavednale svoite glavi kon zemjata a carot gi podignal racetekon neboto molej}i se: �Gospode Boè Izrailev! Nema Bog takovkakov {to si Ti, nitu na neboto nitu na zemjata, Koj go ~uva{zavetot i milosta na slugite svoi, koi odat pred tebe so celotosvoe srce.�

�]e ìvee li Bog so lu|eto na zemjata? Ete, neboto inebesata Tvoi ne te sobiraat, dotolku pomalku }e Te sobereovoj hram, {to sum go izgradil. No pogledni milostivo konpovikot na Tvojot sluga i kon molbata negova, Gospodi, Boèmoj! ûj go povikot i molitvata, so koja Tvojot sluga se molipred Tebe. Neka bidat o~ite Tvoi otvoreni kon ovoj hram dewei no}e, kon mestoto, vo koe si vetil deka }e go stava{ imetoSvoe, za da ja slu{a{ molitvata, so koja slugata Tvoj }e semoli na ova mesto. ûj gi molbite na Tvojot sluga i na Tvojotnarod Izraelot, so koi }e se molat na ova mesto: ~uj od mestotona Tvoeto ìveali{te, od nebesata, ~uj i smiluvaj se... Koga Tvojot narod Izraelot }e bide porazen odneprijatelot, zatoa {to zgre{il pred Tebe, i se vrati i goispoveda imeto Tvoe, ako povika i se pomoli pred Tebe voovoj hram, ~uj toga{ od neboto i prosti mu go grevot na Tvojotnarod Izraelot i vrati go vo zemjata, {to si mu ja dal nemu i

oble~enite pretstavnici od mnogu zemji vo predvorjeto nahramot. Toa bil neobi~no veli~estven prizor. Solomon zaednoso izraelskite poglavari i najuglednite lu|e vo narodot do{olod drugiot kraj na gradot, od kade {to go donele kov~egot nazavetot. Od svetili{teto na Gavaonskite viso~ini bilprenesen drevniot �kov~eg i {atorot za sostanok i site svetisadovi {to bea vo {atorot� (2. Letopisi 5:5). Tie raboti koibile dlaboko po~ituvani i koi {to potsetuvale na nekoga{niteiskustva na decata izraelski vo tekot na patuvaweto nizpustinata i osvojuvaweto na Hanan, sega na{le dom voveli~estvenoto zdanie, podignato da go zameni podvi`niot{ator.

Nosej}i go kov~egot vo svetiot hram so kamenite plo~ina koi prstot Bo`ji gi napi{al desette zapovedi, Solomon sepou~il od primerot na tatka si David. Prinesuval `rtvi nasekoi svoi {est ~ekori. Niz peewe, muzika i sve~eni obredi�go vnesoa sve{tenicite kov~egot na zavetot na Gospoda namestoto negovo, vo vnatre{niot dom, vo Svetiwata naSvetiwite (Stih 7). Koga vlegle vo svetiwata, gi zazemalesvoite mesta. Pea~ite - Levitite oble~eni vo belo platno sokimvali, psaltiri i harfi - stoele isto~no od oltarot a soniv sto i dvaeset sve{tenici koi trubele so trubi. (Stih 12). �I dodeka trubea i peeja kako eden, ispu{taj}i eden glasza falba i slavoslovie na Gospoda i koga go podignaa zvukotod trubi, kimvali i drugi svirki, i site go falea Gospoda,deka e blag, deka milosta Negova e ve~na, - toga{ domotGospodov se ispolni so oblak, i poradi oblakot sve{tenicitene moèa da stojat pri slu`ba, za{to slavata Gospodova goispolni Bo`jiot dom.� (Stihovi 13, 14). Solomon razbiraj}i {to zna~i toj oblak, izjavil: �Gospodbe{e rekol, deka }e blagovoli da prestojuva vo temen oblak,no, jas izgradiv dom za Tvoe ìveali{te, mesto za Tvoe ve~noprestojuvawe.�

�Gospod caruva: neka treperat narodite! Toj sedi na heruvimi: neka se zatrese zemjata! Velik e Gospod na Sion,

24 25

vo zemjata na svoeto ropstvo, velej}i: zgre{ivme, napravivmebezzakonija i nepravdi, i }e se obrnat kon tebe so seto svoesrce i so seta svoja du{a, vo zemjata na svoeto ropstvo, kade{to }e bidat odvedeni vo plen, i }e se pomolat, obrnuvaj}i sekon zemjata svoja, {to si im ja dal na tatkovcite nivni, i kongradot, {to si go izbral, i kon hramot, {to go izgradiv na Tvoeime, - toga{ ~uj od neboto, od mestoto na Tvoeto ìveali{te,~uj ja molitvata nivna i molbata nivna, i napravi go ona {toim e potrebno, i prosti mu na Tvojot narod, za ona {to zgre{ilpred Tebe. Boè moj, o~ite tvoi neka bidat otvoreni i u{ite tvoineka bidat vnimatelni kon molitvata na ova mesto! I sega,Gospodi Boè, zastani vo Tvoeto po~ivali{te, Ti i kov~egotna Tvojata sila. Tvoite sve{tenici, Gospodi Boè, neka seoble~at vo spasenie, i neka Tvoite svetii se raduvaat vodobrina. Gospodi Boè, ne svrtuvaj go liceto od pomazanikotSvoj, priseti se na milostite veteni kon Svojot sluga David.�(Stihovi 14-42)

Koga Solomon ja zavr{i molitvata �slegna ogan od nebotoi ja izgori `rtvata palenica i drugite `rtvi.� Sve{tenicitene moèle da vlezat vo hramot zatoa {to �so slavata Gospodovase napolni domot Gospodov,� i site sinovi Izrailevi ja vidoaslavata Gospodova vrz domot, gi priklonija licata kon zemjatado podot, poklonuvaj}i se i falej}i go Gospoda, velej}i: zatoa{to Toj e dobar, zatoa {to e ve~na Negovata milost.�

Toga{ carot i narodot mu prinesoa `rtva na Gospoda. �Icarot i celiot narod go posvetija domot Gospodov� (2. Letopisi7:1-5). Sedum dena mno{tvo sobrano od site krai{ta nacarstvoto, od granicite �na Emat do potokot Egipetski�, �sobormnogu golem�, go slavea ovoj golem nastan. Slednata nedelapovtorno ja pominale slavej}i go praznikot senici. Pozavr{uvaweto na ovoj praznik od povtorenoto posvetuvawe iradost, lu|eto se vratija vo svoite domovi, �i bea radosni iveseli zaradi dobrinata {to im ja napravi Gospod na Davidai Solomona i na Izraelot, Negoviot narod.� (Stihovi 8, 10).

Carot napravil s# {to bilo vo negova mo} da go motiviranarodot potpolno da mu se posveti na Boga i na Negovataslu`ba i da go veli~aat Negovoto ime. Gospod mu posvedo~ilna vladetelot na Izrael deka go primil i go blagoslovil, kako

na tatkovcite negovi. Koga }e se zaklu~i neboto i }e snema do`d, zatoa {totie zgre{ile pred Tebe, i }e se pomolat na ova mesto, i }e goispovedaat imeto Tvoe i }e se svrtat od svoite grevovi, zatoa{to si gi ponizil, ~uj toga{ od neboto i prosti im go grevot naSvoite slugi i na Svojot narod Izrael, pokaùvaj}i im godobriot pat, po koj {to treba da odat: i isprati do`d vrzTvojata zemja, {to si mu ja dal na narodot Svoj vo nasledstvo. Ako bide glad vo zemjata ili pomor, ognen vetar iliglamja, skakulci ili gasenici, ili ako go pritisnatneprijatelite negovi vo zemjata, {to ja vladee, ili nekoe zloako se slu~i ili pak nekakva bolest, sekoja molitva, sekoj izvikod koj i da e ~ovek, ili od siot narod Tvoj Izraelot, koga sekoj}e ja po~uvstvuva nevoljata svoja i tagata svoja i }e gi podaderacete kon Tvojot hram, ~uj od neboto, od mestoto na Tvoetoìveali{te, i prosti i podaj mu na sekogo spored pati{tatanegovi, kako {to go poznava{ srceto negovo, - za{to samo Tigi poznava{ srcata na sinovite ~ove~ki, - za da se pla{at odTebe i da odat po Tvoite pati{ta vo site dni, dodeka ìveatna zemjata, {to si im ja dal na tatkovcite nivni. Duri i tu|inecot, {to ne e od Tvojot narod Izraelot,koga }e dojde od dale~na zemja poradi Tvoeto golemo ime,poradi Tvojata mo}na raka i Tvojata podignata mi{ka, - dojdei se pomoli vo ovoj hram, ~uj od neboto, od mestoto na Tvoetoìveali{te, i napravi s#, za koe tu|inecot }e te povika, tasite zemni narodi da go poznaat Tvoeto ime i da se pla{at odTebe, kako i Tvojot narod Izraelot, i da znaat, deka ovoj dom,{to jas go izgradiv, e nare~en po Tvoeto ime. Koga tvoite lu|e }e izlezat vo vojna protiv neprijate-lite svoi po patot, po koj }e gi isprati{ Ti, i Ti se pomolat,obrnuvaj}i se kon gradot, {to si go izbral, i kon hramot, {togo izgradiv na Tvoeto ime, toga{ poslu{aj ja od nebotomolitvata nivna i molbata nivna i napravi im go ona {to etamu potrebno. Koga }e zgre{at pred Tebe, (zatoa {to nema ~ovek {tone gre{i) i Ti }e im se razgnevi{ i }e gi predade{ naneprijatelite, i onie, {to gi zarobile, }e gi odvedat vodale~na ili bliska zemja, koga vo zemjata, vo koja }e bidatzarobeni, }e dojdat na sebesi, }e se svrtat i }e Ti se pomolat

26 27

Solomon za zloto na otpadni{tvoto i stra{nite posledicina grevot. Toj rekol duri i za ovoj prekrasen hram, koj vsu{noste posveten, }e stane prikazna i potsmev pome|u narodite�(Stihovi 20 i 22) ako Izraelcite se odre~at od �Gospoda Bogana tatkovcite nivni� i otidat vo idolopoklonstvo.

Solomon potkrepen vo srceto i radosen zaradi vestiteod neboto deka negovata molitva za Izraelot e vosli{ena,za~ekoril vo najubavoto vreme od svoeto vladeewe, koga �sitecarevi zemski sakaa da go vidat Solomona i da ja ~ujat negovatamudrost, koja mu ja dade Gospod vo srceto negovo� (2. Letopisi9: 23). Mnozina doa|ale da go prou~uvaat negoviot na~in navladeewe i da pobaraat od nego sovet za re{avawe na svoitepote{kotii. Solomon gi u~el lu|eto {to go posetuvale deka Bog etvorec na s# {to e sozdadeno, pa taka tie se vra}ale kon svoitedomovi so pojasni poimi za Izraileviot Bog i Negovata qubovkon ~ove{tvoto. Tie vo prirodnite pojavi videle znaci naNegovata qubov i otkrivawe na Negoviot karakter i mnozinapo~nale da Mu sluàt kako na svoj Bog.

Solomonovata poniznost vo vremeto koga go ponelbremeto na odgovornosti vo dràvata, koga priznal pred Boga�jas sum u{te sosem mlad,� (1. Carstva 3:7) negovata golemaqubov kon Boga i dlabokoto po~ituvawe kon s# {to eboèstveno, nemaweto doverba vo sebesi, vozdignuvaweto nave~niot Tvorec na s# {to e sozdadeno, site tie karakterniosobini koi bile tolku ceneti, se otkrile vo tekot naposvetuvaweto na hramot, koga vo molitva kle~el kako ponizenmolitel. Hristovite sledbenici deneska moraat da se ~uvaatda ne go izgubat duhot na stravopo~ituvawe kon Boga. Svetotopismo gi u~i lu|eto kako tie treba da pristapuvaat kon Tvorecot- vo poniznost i stravopo~it, so vera vo boèstveniotPosrednik. Psalmistot objavil:

�Bog e velik Gospod, i velik Car nad site bogovi. Dojdete, da se poklonime i da padneme, da klekneme pred Gospoda, na{iot Tvorec�. (Psalm 95: 3, 6)

{to e toa edna{ ve}e napraveno na po~etokot na negovotovladeewe, vo Gavaon. No}no vreme vo edno videnie mu sepokaàl Gospod so edna vest: �Ja vosli{iv molbata tvoja i goizbrav toa mesto da mi bide dom za `rtvi. Ako go zatvoramneboto za da ne vrne do`d, ili ako im zapovedam na skakulciteda ja ispasat zemjata, ili ako pu{tam pomor na narodot svoj, ise ponizi narodot moj, od koj e povikano moeto ime, i sepomolat, i go pobaraat liceto moe, i ako se povratat od svoitezli pati{ta, jas toga{ }e gi vosli{am od neboto i }e im giprostam grevovite nivni i }e ja iscelam zemjata nivna i o~iteMoi }e bidat otvoreni i u{ite Moi prikloneti kon molitvataod ova mesto. Za{to sega izbrav i go posvetiv toj dom da bideimeto moe tamu doveka: i }e bidat tuka o~ite moi i srceto moepostojano.� (Stihovi 12-16).

Dokolku Izrael mu ostanal veren na Gospoda, ovojveli~estven hram bi stoel kako ve~en znak na posebna Bo`jamilost kon izbraniot narod. �A tu|incite koi }e Mu pristapatna Gospoda da mu sluàt i da go qubat imeto Gospodovo�, rekolGospod, �da Mu bidat slugi, sekoj koj ja drì sabotata da ne jaoskverni i go drì zavetot moj, niv }e gi dovedam na svojatasveta gora, i }e gi razveselam vo svojot dom molitven: ̀ rtvitenivni palenici i drugite `rtvi }e bidat ugodni na oltarotmoj, zatoa {to i domot moj }e se vika dom na molitva za sitenarodi.� (Isaija 56: 6, 7).

Davaj}i mu na carot do znaewe deka e prifaten, Gospodistovremeno go ozna~il i patot na dol`nosti po koj kako cartreba da go odi. �I, ako odi{ pred liceto Moe, kako {to ode{etatko ti tvoj David, i ako vr{i{ se, {to sum ti zapovedal, iako gi pazi{ uredbite Moi, Jas }e go zacvrstam prestolot nacarstvoto tvoe, kako {to mu bev vetil na tatka ti Davida,velej}i: Nema da ti snema ma`, {to }e vladee vo Izraelot.�(2. Letopisi 7:17,18).

Dokolku Solomon prodolìl da mu sluì na Gospoda voponiznost, negovoto vladeewe bi izvr{ilo golemo vlijaniena dobro me|u okolnite narodi, koi inaku ~uvale ubavi spomenina vladeewe na negoviot tatko David i na koi im ostavilegolem vpe~atok mudrite zborovi i sjajnite dela od prvitegodini na negovoto vladeewe. Predviduvaj}i stra{niisku{enija koi gi sledat uspehot i slavata, Bog go predupredil

28 29

rakotvorni hramovi, nitu, pak, prima slu`ba od ~ove~ki racekako da ima potreba od ne{to, no Sam na site im dava ìvot,di{ewe i s#... za da go baraat Gospoda, ta ne bi li nekako Gousetile i na{le, iako Toj ne e daleku od sekoj eden od nas: otinie preku Nego ìveeme, i se dviìme, i postoime.�(Dela 17: 24-28)

�Blaèn e onoj narod, ~ij {to Bog e Gospod; i lu|eto, koi Toj gi izbral za nasledstvo Svoe. Od nebesata gleda Gospod, gi gleda site sinovi ~ove~ki: od mestoto na svoeto ìveali{te, gi gleda site, koi ìveat na zemjata:

Gospod go postavil Svojot prestol na nebesata, i carstvoto Negovo vladee nad s#.

O Boè, svet e tvojot pat: Koj Bog e tolku golem, kako na{iot Bog? Ti si Bog, koj pravi ~udesa: Ti ja pokaà silata Svoja me|u narodite: (Psalm 33:12-14, 103:19, 77: 13,14)

I pokraj toa {to Bog ne prestojuva vo hramovi podigna-ti od ~ove~ki race, toj sepak so svoeto prisustvo go osvetuvasobranieto na svojot narod. Toj vetil deka }e im go otkrie svojotDuh na onie koi }e se soberat da Go pobaraat, }e gi priznaatsvoite grevovi i }e se molat edni za drugi. No onie koi sesobiraat za da Go slavat, moraat da ja otstranat sekoja zlamisla. Nivnoto sobirawe nema da ima nikakva vrednost akone se molat so duhot na vistinata i vo ubavinata na svetosta.Za vakvite lu|e Gospod veli: �Ovoj narod se pribliùva doMene so ustata svoja i so usnite Me po~ituva, a srceto negovostoi daleku od Mene.� (Matej 15: 8-9). Onie koi se poklonuvaatna Boga moraat da se poklonuvaat so �duh i vistina, za{toOtecot saka takvi poklonici.� (Jovan 4:23). �Gospod e vo Svojot svet hram: neka mol~i celata zemjapred liceto Negovo!� (Avakum 2:20).

I vo molitva na javno mesto i vo domot treba da klekne-me pred Boga koga Mu se obra}ame. Isus koj e na{ primer,�klekna na kolena i se mole{e na Boga.� (Luka 22:41). Toa istoe zapi{ano i za Negovite u~enici: �kleknaa na kolena i sepomolija na Boga.� (Dela 9:40) Pavle rekol: �Zatoa gipreklonuvam kolenata svoi pred Otecot na na{iot Gospod IsusHristos.� (Efesjanite 3:14) Ezra kle~ej}i pred Boga giispovedal grevovite na Izrael. (Ezra 9:5) Daniel �tri pati votekot na denot gi preklonuva{e kolenata svoi i Mu se mole{ena svojot Bog i Go slavoslove{e.� (Daniel 6:10) Vistinskoto stravopo~ituvawe kon Boga doa|a odsoznanieto za Negovata beskrajna golemina i svesta zaNegovata prisutnost. Sekoe srce mora da ima svesno i dlaboko~uvstvo za Negovoto prisustvo. âsot i mestoto na molitvatase sveti, zatoa {to e tuka Bog. Ispolnuvaweto na ovapo~ituvawe i drèweto na stavot samo go prodlabo~uva ova~uvstvo. �Stra{no e i sveto imeto Negovo.� (Psalm 111: 9), veliPsalmistot. Angelite go krijat svoeto lice izgovaraj}i goGospodovoto ime. So kakvo stravopo~ituvawe treba da goizgovarame nie koi {to sme padnati gre{nici!

Dobro bi bilo i starite i mladite da razmisluvaat zazborovite na Svetoto pismo koe pokaùva kako treba da sepo~ituvaat mestata na koi e prisuten Bog. �Soble~i gi obuvkitesvoi od nozete, zatoa {to zemjata na koja {to stoi{ e sveta�,Mu rekol Toj na Mojseja kaj kapinata koja bila vo ogan. (2.Mojseeva 3: 5). Koga Jakov vo videnie zdogledal angel, izvikal:�Sigurno e Gospod na ova mesto: a jas ne znaev! Ne e drugo, a edom Bo`ji, ova e vratata nebesna!� (1. Mojseeva 28:16, 17)

Solomon vo svojata molitva za posvetuvaweto se trudelod duhot na prisutnite da gi otstrani raznite suevernirazbirawa vo pogled na Tvorecot, na koi im robuvaleneznabo{cite. Nebesniot Bog ne se vrzuva za hramovi koi lu|egi podignale so svoja raka, kako {to e toa slu~aj soneznaboè~kite bogovi. Sepak, ako Negoviot narod se soberevo domot koj e podignat za slu`ba za Nego, Negoviot duh }e bidetamu prisuten.

Pavle mnogu vekovi podocna ja iskaàl istata vistinaso ovie zborovi: �Bog, koj go sozdade svetov i se {to e vo nego,bidej}i Toj e Gospod na neboto i na zemjata, ne ìvee vo

30 31

zakonite ni desno, ni levo, za da ostane na vlast mnogu godini,toj i sinovite negovi vo Izraelot.� (5. Mojseeva 17: 18-20)

Vo vrska so ovie upatstva, Gospod posebno naglasil zaonoj koj }e bide pomazan za car �da nema mnogu èni, za da nese razvrati srceto negovo, i da ne natrupuva srebro i zlatoprekumerno� (Stih 17). Na Solomon mu bile poznati tie predupreduvawa i tojizvesno vreme gi imal istite na um. Negova najgolema èlbabila da ̀ ivee i vladee spored zakonot daden na Sinaj. Na~inotna koj toj go upravuval svoeto carstvo mnogu se razlikuval odobi~ajot na ostanatite narodi vo negovo vreme, narodi koi{to ne se boele od Boga i ~ii {to vladeteli go prestapuvaleNegoviot svet zakon.

Me|utoa, Solomon, se osmelil da stapne na zabranetotlo so èlba da gi zacvrsti svoite odnosi so mo}noto carstvokoe se nao|alo ju`no od Izrael. Satanata dobro znael kakvibi bile plodovite na poslu{nosta, taka {to vo prvite godinina vladeeweto na Solomon, koi bile slavni zaradi mudrosta,dobrotvornosta i pravednosta na carevite, se trudel so raznivlijanija lukavo da ja potkopa Solomonovata vernost konna~elata i da go odvoi od Boga. Istorijata ni zboruva dekaneprijatelot vo ovie svoi napori imal uspeh: �Solomon sesrodi so Faraonot, egipetskiot car, i ja zede faraonovata}erka i ja vovede vo Davidoviot grad� (1. Carstva 3:1).

I pokraj toa {to ovaa ènidba bila vo sprotivnost sou~eweto na Bo`jiot zakon, gledaj}i od ~ove~ki aspekt se ~inelodeka sepak }e donese blagoslov, zatoa {to Solomonovata ̀ enase obratila od mnogubo{tvoto i zaedno so nego go slavelavistinskiot Bog. Pokraj toa, Faraonot mu napravil golemausluga na Izrael zatoa {to �Faraonot, egipetskiot car, be{edo{ol i go prezel Gezer, i so ogan go be{e izgorel, aHananejcite, {to ìveeja vo gradot, & go be{e dal kako mirazna }erka si, Solomonovata èna� (1. Carstva 9:16). Solomon goobnovil ovoj grad so {to o~igledno ja zajaknal svojata polo`bapokraj krajbre`jeto na Sredozemnoto more. Me|utoa, Solomonso ovoj sojuz so edna neznaboè~ka dràva, koj go zape~atil iso ènidbata na neznaboè~ka princeza, nepromisleno gipregazil mudrite odredbi koi Bog gi postavil za da ja za~uva

I I I

GOR GOR GOR GOR GORDDDDDOST ZARADI USPEHOTOST ZARADI USPEHOTOST ZARADI USPEHOTOST ZARADI USPEHOTOST ZARADI USPEHOT

Bog bil so Solomon se dodeka toj go po~ituval zakonotod neboto, daruvaj}i mu mudrost pravedno i milostivo davladee so Izrael. Steknuvaj}i bogatstvo i svetska slava, tojnajnapred bil ponizen i ugledot mu bil mnogu golem. �Solomonvladee{e so site carstva od rekata Eufrat do zemjataFilistejska, i do egipetskata me|a� i �ima{e mir na sitegranici naokolu. I ìveeja Juda i Izrael spokojno, sekoj podlozata svoja i pod smokvata svoja, od Dan do Virsavija, prekusite Solomonovi dni.� (1. Carstva 4: 21, 24, 25). No, po ovaa zora koja mnogu vetuvala, otpadni{tvoto gozamra~ilo negoviot ìvot. Istorijata so taga go zabeleùvamomentot za onoj koj bil nare~en �Edidij - qubimec Gospodov�(2. Samoilova 12:25), onoj kogo Gospod go odlikuval so tolkuvidlivi znaci na svojata milost taka {to negovata mudrost ipravednost mu donele svetska slava, i onoj koj drugite ginaso~uval da mu ukaùvaat po~ituvawe na Izraileviot Bog -ja napu{til slu`bata Gospodova i zapo~nal da se poklonuvana neznaboè~ki idoli.

U{te stotina godini pred Solomon da stapi na prestolot,Gospod predviduvaj}i ja opasnosta koja im se zakanuva na oniekoi {to }e bidat izbrani za vladeteli na Izrael, mu dal naMojseja upatstva koi {to bile za nivnoto odnesuvawe.Upatstvata naloùvale deka onoj koj }e zastane na Izraileviotprestol treba da �si napravi prepis� na tie zapovedi odknigata, {to se nao|a kaj sve{tenicite leviti, i neka gi drìkaj sebe i neka go ~ita vo site denovi na negoviot ìvot, za dase nau~i da se boi od Gospoda, svojot Bog, i da gi pazi i da giispolnuva site ovie zapovedi i naredbi: za da ne se vozgordeesrceto negovo pred negovite bra}a, i da ne otstapuva od

32 33

pokaùval kon Boga onaa nepokolebliva poslu{nost kojaIzrael go napravila izbran narod, i s# pove}e se dobliùvalkon obi~aite na sosednite narodi. Podlegnuvaj}i im naisku{enijata koi gi sledele negovite uspesi i uglednatapolo`ba, zaboravil na Izvorot na svojot prosperitet. @elbatada gi nadmine site narodi vo sila i slava, go navela da sestremi kon sebi~ni celi, da gi zloupotrebi onie darovi koiporano gi koristel za slava Bo`ja. Tro{el pari za ostvaruvawena svoi sebi~ni planovi koi mu bile dadeni vo svet amanetda gi upotrebi vo korist na siroma{nite lu|e i za {irewe nana~elata na svet ìvot vo celiot svet.

Obzemen so neodoliva revnost da gi nadmine site druginarodi vo nadvore{niot sjaj, carot zaboravil na dol`nostada go izgraduva i usovr{uva svojot karakter. Ja prodal svojata~est i dostoinstvo za sebesi da se vozdigne pred svetot.Ogromnite prihodi steknati so trgovija vo mnogu zemji gozgolemile sobiraweto na golemi danoci. I taka, od gordosta,slavoqubieto, rasipni{tvoto i uìvaweto proizleglesvirepost i globewe. Is~eznale sovesnosta i razbiraweto koibile taka karakteristi~ni za negoviot odnos kon lu|eto voprvite godini na vladeewe. Toj od najmudar i najmilostivvladetel se pretvoril vo tiranin. Toj ~ovek koj nekoga{ bilmilostiv i poboèn za{titnik na narodot, se pretvoril vonasilnik i despot. Za da dojde do sredstva za izdrùvawe nasvojot rasko{en dvor, pritiskal na narodot so danok vrz danok. Narodot po~nal da negoduva. Po~ituvaweto i voshitu-vaweto koi {to lu|eto porano gi imale kon svojot car sepretvorilo vo omraza i prezir.

Gospod gi predupredil onie koi }e vladeat so Izrael dane nabavuvaat mnogu kowi za da ne se potpiraat na telesnasila. No Solomon, koj celosno ja otfrlil ovaa naredba,�doveduva{e kowi od Egipet.� �I mu doveduvaa na Solomonkowi od Egipet i od site zemji.� �Solomon taka nasobra kowi ikowanici: toj ima{e ~etirieset iljadi koli i dvanaeset iljadikowanici, koi gi razmesti po kolskite gradovi i pri carot voErusalim.� (2. Letopisi 1:16, 9:28, 1. Carstva 10: 26).

Carot zapo~nal se pove}e da smeta deka rasko{ot,zadovoluvaweto na ̀ elbite i naklonetosta kon svetot se znaci

~istotata na svojot narod. Nade`ta deka negovata ènaegip}anka }e se obrati, bila samo slab izgovor za grevot.

Bog nekoe vreme vo svojata so~uvstvitelna milost gotrpel ovoj stra{en prekr{ok i carot, da bil mudar, moèl vogolema merka da go potisne zloto koe so svojatanepromislenost go pottiknal. No Solomon po~nal da go gubiod vid izvorot na svojata sila i slava. ûvstvata gonadvladeale razumot, a negovata samouverenost rastela. Tojse trudel na svoj na~in da gi ostvari Bo`jite nameri. Smetaldeka so zajaknuvawe na politi~kite i trgovskite vrski sookolnite narodi }e gi dovede istite do spoznavawe navistinskiot Bog i so toa sklopuval gre{ni sojuzi eden po drug.Tie sojuzi ~esto bile potvrduvani so ̀ enidba na neznaboè~kiprincezi. Solomon po~nal da gi otfrla Gospodovite zapovedii namesto niv da gi voveduva obi~aite na okolnite narodi.

Si laskal sebesi deka so svojata mudrost i primer }e giodvrati svoite èni od idolopoklonstvo i }e gi navede da gopo~ituvaat vistinskiot Bog, kako i deka so taka sklopenitesojuzi }e gi privle~e sosednite narodi da stapat vo blizokodnos so Izrael. Toa bile prazni nadeì. Kobnata Solomonovagre{ka se sostoela vo toa {to sebesi se smetal za dovolnosilen da se sprotivstavi na svoite neznaboè~ki sojuznici.Kobna bila i negovata zabluda deka }e moè da gi navede idrugite da gi po~ituvaat i slu{aat propisite na Bo`jiot zakon,koj toj samiot go prestapuval. Sojuzite i trgovskite odnosi so neznaboè~kite zemji mudonele na carot slava, ~est i bogatstvo. Moèl da donese zlatood Ofir i srebro od Tarsis vo golemo izobilie.� I go napravicarot vo Erusalim srebroto i zlatoto da gi ima kako kamewa,a kedrite kako divi smokvi {to rastat po poliwata.� (2.Letopisi 1:15). Vo Solomonovo vreme narodot s# pove}e doa|aldo bogatstvo so site propratni isku{enija, dodeka vistinskotozlato, dobriot karakter, temneel i propa|al.

Solomon sosem postepeno pa|al vo otpadni{tvo i mnoguse oddale~il od Boga i pred da go zabeleì toa. Toj skoronezabeleìtelno po~nal s# pomalku da se vladee sporedBo`jite upatstva i da se nadeva na Negovite blagoslovi, i s#pove}e da se potpira na sopstvenata sila. S# pomalku ja

34 35

godini {to odobril gnasni obredi na oboòvatelite na Hemosi Astarta. Toj koj vo momentite na posvetuvawe na hramot murekol na svojot narod: �I neka srceto va{e bide kon Gospodana{iot Bog,� stanal i samiot prestapnik i se odrekol odsopstvenite zborovi i vo srceto i vo ìvotot. Mislel dekaraspu{tenosta e isto {to i sloboda. Probal - no po koja cena- da ja soedini svetlinata i temninata, dobroto i zloto,~istotata i ne~istotata, Hrista i Velijara.

Eden od najgolemite carevi koi nekoga{ drèle skiptar,Solomon stanal raspu{tenik, oru`je i rob na drugi lu|e.Negoviot karakter, nekoga{ ~ist i maèstven, stanal slab ipohoten. Namesto vera vo ìviot Bog, do{le ateisti~kisomneì. Neverstvoto mu ja truelo sre}ata, gi potkopuvalona~elata i go poniùvalo negoviot ìvot. Pravdata igolemodu{nosta vo prviot negov del od vladeeweto bilezameneti so despotizam i tiranija. Kolku e mizerna i nemo}na~ove~kata priroda! Bog malku moè da napravi za lu|eto koiizgubile ~uvstvo na zavisnost od Nego.

Vo tekot na tie godini na otpadni{tvo, Izrael s# pove}epropa|al vo moralen pogled. Zarem i moèlo da bide poinakukoga carot se soedinil so satanskoto oru`je? Neprijatelotrabotel preku niv da go pomati razumot na Izrael za da ne gorazlikuva vistinskoto bogosluènie od la`noto: i taka Izraelstanal lesen plen. Izraelcite po pat na trgovija so ostanatitenarodi stapile vo tesna vrska so onie koi nemale qubov konBoga, pa i nivnata qubov kon Nego vo kontekst na toa mnoguoslabnala. Tie pove}e nemale jasna slika za vozvi{enata isveta Bo`ja priroda. Ne sakale da odat po patot naposlu{nosta i stanale slugi na neprijatelot na pravednosta.Sklopuvaweto brakovi so neznabo{cite stanalo sosemvoobi~aena pojava, pa Izraelcite nabrzo prestanale da segnasat od idolopoklonstvo i odobruvale mnoguènstvo.Neznaboè~kite majki gi u~ele svoite deca da vr{at paganskiobredi. Kaj nekoi najmra~noto idolopoklonstvo ja zamenila~istata slu`ba koja {to Bog ja vostanovil.

Hristijanite moraat da se odvojat i da se ~uvaat odsvetot, od negoviot duh i vlijanie. Bog moè da n# {titi vosvetot no nie ne smeeme da se soedinime so svetot. Bo`jata

na golemina. Od Egipet, Fenikija, Edom, Moav i od mnogu drugizemji mu nosele ubavi i privle~ni èni. Brojot na ovie ènise zgolemil na iljadnici. Nivnata religija bilaidolopokloni~ka i tie bile nau~eni da vr{at svirepi iponiùva~ki obredi. Zaslepen od nivnata ubavina, carot jazanemaril svojata dol`nost kon Boga i carstvoto. Negovite èni imale golemo vlijanie vrz nego i malku pomalku go prinudile da u~estvuva vo nivnite obredi. Solomongi prezrel poukite koi gi dal Bog i koi sluèle kako ogradaprotiv otpadni{tvoto i po~nal da sluì na la`ni bogovi. �KogaSolomon ostare, negovite èni go priklonija srceto negovokon drugi bogovi, i srceto negovo ne be{e napolno predadenona negoviot Gospod Bog, kako srceto na tatka mu Davida. ISolomon po~na da & sluì na Astarta sidonskata boìca, i naMilhom, amonskiot gad� (1. Carstva 11:4, 5).

Na ju`niot kraj od Maslinskata gora, kon gorata Morija,kade {to se podigal prekrasniot hram Bo`ji, Solomon podignalmno{tvo hramovi koi se koristele za neznaboè~ki obredi.Za da im ugodi na svoite èni, podigal ogromni idoli -bezobli~ni kipovi od kamen i drvo - vo mirtovite imaslinovite gradini. Tuka pred paganskite oltari na�mnoguboè~koto svetili{te na Hemos, moavskiot gad,� i na�Moloh, amonskiot gad� (1. Carstva 11:7) bile praktikuvaninajgnasnite mnoguboè~ki obredi.

Solomon so svoite postapki navlekol na sebesizasluèna kazna. Odvojuvaweto od Boga i druèweto soidolopoklonici mu donele propast. Odrekuvaj}i japoslu{nosta kon Boga, toj ja izgubil sposobnosta da vladee sosebesi. Is~eznale negovite doblesti. Zatapele negovite ubavi~uvstva i sovesta mu se umrtvila. Toj koj vo po~etokot na svoetovladeewe pokaàl tolku mudrost i qubov vra}aj}i gobespomo{noto dete na negovata nesre}na majka (vidi 1.Carstva 3:16-18), padnal tolku nisko {to odobril gradewe naeden idol komu mu bile prinesuvani kako `rtvi - ìvi deca.I pokraj toa {to vo mladosta bil nadaren so zdravorasuduvawe, a vo svoite maèstveni godini bil vdahnoven danapi{e: �Nekoi pati{ta na ~ovekot mu se ~inat pravi, a krajotim e smrt�, tolku se oddale~il od ~istotata vo svoite pozni

36 37

qubov ne e nitu neizvesna nitu promenliva. Toj sekoga{ bdeenad svoite deca so neizmerna grià. Me|utoa, Toj od sekojpoedinec bara nepodelena lojalnost. �Nikoj ne moè da imsluguva na dvajca gospodari: oti, ili edniot }e go zamrazi, adrugiot zasaka: ili kon edniot }e se privrze, a drugiot }e goprezre. Ne moète da im sluìte na Boga i na Mamona� (Matej6:24).

Solomon bil nadaren so ~udesna mudrost, no svetot goodvoil od Boga. Dene{nite lu|e ne se posilni od nego i lesnomoàt da potpadnat pod vlijanie koe ja predizvikalo negovatapropast. Kako {to Bog nekoga{ go predupredil Solomona zaopasnosta, taka i denes Bog gi opomenuva svoite deca da ne seizedna~uvaat so svetot doveduvaj}i ja svojata du{a vo opasnost.�Zatoa izlezete od niv�, gi povikuva Toj, i odvojte se... nedopirajte se do ne~isto, i jas }e ve primam, i }e vi bidam Otec,a vie }e mi bidete sinovi i }erki, govori Gospod S#mo}niot�(2. Korintjanite 6:17, 18).

Opasnosta posebno se zakanuva koga ~ovekot napreduva.Vo site vekovi bogatstvoto i slavata gi doveduvale vopra{awe poniznosta i duhovnosta. Prazen pehar ne e te{koda se nosi i da ne se prevrti, no te{ko e da se nosi poln.Stradawata i nevoljite moàt da bidat ma~ni, me|utoa,vsu{nost sre}ata pretstavuva najgolema opasnost za duhovniotìvot. Ako ~ove~kite su{testva ne ìveat vo kontinuiranapokornost na Bo`jata volja, ako ne bidat posveteni sovistinata, verojatno blagosostojbata }e razbudi prirodnanaklonetost kon vozvi{uvawe. Vo dolinata na poniznosta, kade {to lu|eto zavisat odBoga da gi u~i i vodi vo sekoj ~ekor, postoi relativnasigurnost. Na najgolema opasnost se izloèni lu|eto koi senao|aat na vrvot i za koi se misli deka zaradi nivnata pozicijamoraat da imaat golema mudrost. Ako ovie lu|e ne se potpiraatna Boga, verojatno e deka }e padnat.

@ivotot sekoga{ se izopa~uva koga so ~ovekot vladeatgordost i slavoqubie, zatoa {to gordiot ~ovek, ne ~uvstvuvaj}ipotreba, go zatvora srceto za beskrajnite blagoslovi od neboto.ôvekot koj saka da se proslavi sebesi, se li{uva od Bo`jatablagodat koja edinstveno dava vistinsko bogatstvo i najdlaboka

ispolnuvawe na vetuvaweto: �Blagoslovot Gospodov -zbogatuva, i ne donesuva so sebesi taga vo srceto� (Izreki 10:22). Spasitelot so svojata blaga i milostiva raka go otstranuvanemirot i nesvetoto slavoqubie od du{ata, neprijatelstvotogo pretvora vo qubov i neveruvaweto vo doverba. Koga Toj nadu{ata & gi upatuva zborovite: �Trgni po mene,� okovite nasvetovnata ma|epsanost se skr{eni. Na Negoviot glas od srcetois~eznuva duhot na al~nost i slavoqubie, i lu|eto sepodignuvaat, oslobodeni, poa|aj}i po Nego.

38 39

po~naa da rabotat Veseleil i Elijav i site mudri lu|e, na koiBog im be{e dal mudrost i razum vo srceto� (2. Mojseeva 35:30-35; 36:1). Nebesnite sili im pomagale na rabotnicite koisamiot Bog gi izbral.

Potomcite na tie rabotnici nasledile vo golema merkadarovi koi im bile dodeleni na nivnite pretci. Izvesno vremeJudinite i Danovite lu|e ostanale ponizni i nesebi~ni.Me|utoa, tie malku po malku i re~isi neprimetno go izgubilesvoeto potpirawe na Boga i èlbata nesebi~no da Mu sluàt.Bidej}i bile superiorni vo zanaetot, barale i pogolema plataza nivniot trud. Ponekoga{ im se izleguvalo vo presret nanivnite barawa, no s# po~esto si nao|ale rabota kaj sosednitenarodi. Namesto da neguvaat duh na po`rtvuvanost koj giispolnuval srcata na nivnite pretci, tie s# pove}e mupopu{tale na duhot na grablivost i lakomost. Za da gizadovolat sebi~nite èlbi, tie svojata sposobnost {to imbila dadena od Boga, ja stavale vo slu`ba na neznaboè~kitecarevi, a svoite darovi, za sozdavawe dela koi nosele sramna svojot Tvorec.

Vsu{nost me|u tie lu|e Solomon go pobaral glavniotmajstor koj }e go nadgleduva gradeweto na hramot na ridotMorija. Iscrpnite planovi za sekoe delo na svetata gradbabile ve}e izraboteni i dovereni na carot. Toj moèl so verada pobara pomaga~i posveteni od Boga, na koi bi im biledadeni posebni sposobnosti to~no da go izvr{at ona {to bilopotrebno. No Solomon ja izgubil od vid mo`nosta koja mu biladadena da pokaè verba vo Boga. Toj od Tirskiot car pobaral:�...isprati mi sega ~ovek, {to znae da pravi izrabotki od zlato,od srebro, od bakar i od èlezo i od purpurna, crvena i sinapre|a, i koj znae da reè za da raboti zaedno so umetnicite...vo Judeja i vo Erusalim� (2. Letopisi 2:7). Fenikijskiot car odgovoril pra}aj}i go Hirama �sin naedna èna, na kogo tatko mu bil Tirec� (Stih14). Hiram odstranata na majka mu bil potomok od Elijava na kogo pred mnoguvekovi Bog mu dal posebna mudrost da go izraboti {atorot.

Taka na ~elo na Solomonovata grupa od rabotnici bilpostaven ~ovek ~ij trud ne bil posledica na nesebi~na èlbada mu posluì na Boga. Toj sluèl na bogot od ovoj svet -

I V

POSL POSL POSL POSL POSLEDICI OD PRESTEDICI OD PRESTEDICI OD PRESTEDICI OD PRESTEDICI OD PRESTAPOTAPOTAPOTAPOTAPOT

Edna od najgolemite pri~ini {to Solomon stanalrasipnik i tiranin bila {to toj vo sebesi ne go za~uval duhotna samoodrekuvawe.

Koga Mojsej, vo podno`jeto na Sinaj, ja objavil Bo`jatazapoved: �Da Mi napravite svetili{te, za da moàm daprestojuvam me|u niv od kade }e vi se javuvam vam,� Izraelcitese otpovikale so svoite darovi. �I doa|aa, sekoj kogo srceto govle~e{e i kogo du{ata go pottiknuva{e,� (2. Mojseeva 25:8;35:21) donesuvaj}i darovi. Gradeweto na svetili{teto baralogolemi i dolgi podgotovki: bilo potrebno golema koli~inanajskapocen materijal, no Gospod primal samo dobrovolnidarovi. �Zemete prilog samo od onoj koj od drago srce dava� (2.Mojseeva 25: 2), bila naredbata koja Mojsej ja prenel nasobranite vernici. Prvite uslovi za gradewe na domot naSevi{niot bile vernost na Boga i dragovolni `rtvi. Istata pokana na samoodrekuvawe bila upatena i kogaDavid ja prenel dol`nosta na Solomon za gradewe na hramot.David mu postavil pra{awe na nasobranoto mno{tvo: �Nemali u{te nekoj dobrovolno da `rtvuva denes za Gospoda?� (1.Letopisi 29:5). Ovaa pokana na posvetuvawe i dragovolnaslu`ba treba sekoga{ da ja imaat na um onie koi se dol`ni dase griàt za gradewe na hramot.

Bog izbranite lu|e gi nadaril so osobeni ve{tini imudrosti za da moàt da podignat {ator vo pustiwa. �Toga{im re~e Mojsej na sinovite Izrailevi: Ete, Bog go povika poime Veseleil, ... od plemeto Judino, i go ispolni so Duh Bo`ji,so mudrost i so razum, so znaewe i so sekoja ume{nost da gradi... nemu i na Elijav...od Danovoto pleme im dodeli i sposobnostda gi pou~uvaat drugite...Gi nadari so umeewe vo sekojarabota:kopani~arska, {iva~ka, veza~ka i tkaja~ka. Toga{

40 41

prifatliva slu`ba na Boga. Na{iot Gospod odredil niednatro{ka na sebi~nost da ne smee da bide vtkaena vo Negovotodelo. Dol`ni sme so svoi napori da se pridruìme so znaewetoi ve{tinite, to~nosta i mudrosta koi Bog - kako olicetvoreniena sovr{enstvoto - gi baral od graditelite na zemskotosvetili{te. No sepak vo celata na{a rabota morame da imamena um deka najgolemata i najubavata slu`ba se prifatlivi samotoga{ koga sebesi }e se poloìme na oltarot kako ìva `rtva,`rtva koja }e izgori celosno. I najposle, popu{taweto na isku{enieto da ja prisvoislavata koja Mu pripa|a samo na Boga, pretstavuvalo u{te ednoskr{nuvawe od ispravnite na~ela i predizvikalo kone~en padna izraelskiot car.

Od denot koga na Solomon mu bilo dovereno deloto zagradewe na hramot, pa se do krajot, negova cel bila da �soyidadom za imeto na Gospod Bog Izrailev� (2. Letopisi 6: 7). Taacel bila jasno izloèna pred nasobranata Izraileva vojskavo momentot na posvetuvawe na hramot. Carot vo svojatamolitva potvrdil deka Jehova rekol: �Tuka }e prebiva Moetoime� (1. Carstva 8: 29).

Eden od najtrogatelnite delovi na molitvata kojaSolomon ja upatil vo momentite koga se posvetuval hramotbila molitvata za strancite koi koga }e dojdat od dale~ni zemjida nau~at tuka {to pove}e za Onoj ~ija slava se pro~ula pome|unarodite. �Za{to }e ~ujat� se molel carot �za Tvoeto golemoime, za Tvojata silna raka i za Tvojata krenata mi{ka...� Zasekoj stranec, Solomon se molel: �Poslu{aj od neboto...inapravi s# za koe stranecot povikuva kon tebe, ta site zemninarodi da go znaat Tvoeto ime, za da se bojat od Tebe, kakoTvojot narod Izraelot, da znaat deka ovoj hram, {to go izgradivjas, e nare~en po Tvoeto ime� (Stihovi 42, 43).

Na krajot na bogosluènieto Solomon go povikal Izraelda bide veren i predaden na Boga, za �da poznaat site narodina zemjata� deka Gospod e Bog i deka nema drug� (Stih 60).

Planot za hramot go izgradil Onoj koj bil pogolem odSolomon: hramot ja otkrival mudrosta i slavata Bo`ja. Na oniena koi toa im bilo nepoznato, se voshituvale prirodno naSolomona i go falele kako arhitekt i graditel. Me|utoa, carot

mamonot. Vo samoto tkivo na negovata vnatre{nost bilevtkaeni na~ela na sebi~nost.

Hiram zaradi svoite neobi~ni sposobnosti baral golemaplata. Malku po malku i negovite pomaga~i gi prifatile ovielo{i na~ela. Rabotej}i so nego od den vo den, tie im popu{talena sklonostite da gi sporeduvaat svoite plati so negovata ipo~nale da ja gubat od vid svetosta na gradbata koja ja podigale.Duhot na samoodrekuvawe is~eznuval, a namesto nego sepojavila lakomost. Rezultat na toa bilo barawe za pogolemaplata, {to im bilo zadovoleno.

Taka zlokobnoto vlijanie se po~uvstvuvalo vo site grankina Gospodovata slu`ba i se pro{irilo niz celoto carstvo.Bile barani i primani visoki plati, {to na mnozina im sedalo {ansa da uìvaat vo rasko{ i preteruvawe. Bogatite giugnetuvale siroma{nite, ~uvstvoto na samopo`rtvuvanostre~isi is~eznalo. Vo dalekuse`nite posledici na tievlijanija moè da se najde edna od glavnite pri~ini nastravotnoto otpadni{tvo na onoj ~ovek koj nekoga{ se vbrojuvalvo najmudrite smrtnici.

Ostriot kontrast pome|u duhot i pobudata na narodot kojgo gradel {atorot vo pustinata i onie koi go podigaleSolomonoviot hram sodrì pouka so dlaboko zna~ewe.Glavnite crti na rabotnicite koi go gradele hramot odgovaraatna sebi~nosta koja denes vladee vo svetot. Sozrean e duhot nalakomost, trka za visoki pozicii i golemi plati. Retko sesre}ava dobrovolna slu`ba i samoodrekuvawe-karakteristikite na rabotnicite koi go podigale {atorot.Me|utoa, vsu{nost toa se pobudite koi treba da gi pottiknuvaatIsusovite sledbenici. Na{iot boèstven u~itel pokaàl soprimer na svoite u~enici kako treba da rabotat. Na onie nakoi im upatil povik: �Pojdete po mene i }e ve napravam lovcina lu|e� (Matej 4:19), Isus ne im ponudil nikakva odredenasuma kako nagrada za nivnata slu`ba. Tie morale zaedno soNego da u~estvuvaat vo samoodrekuvawe i po`rtvuvawe.

Ne treba da rabotime samo za platata koja ja dobivame.Pobudite koi ne pottiknuvaat da rabotime za Boga ne treba daimaat ni{to zaedni~ko so sebi~nosta. Nesebi~nata predanosti po`rtvuvawe sekoga{ bile i }e bidat osnovni uslovi za

42 43

Ka~uvaj}i se do vrvot, opsipan so darovi na uspeh, Solomondobil vrtoglavica, izgubil ramnoteà i padnal. Neprekinatovozdignuvan od lu|e od ovoj svet, toj na krajot ne bil vo sostojbada odolee na laskaweto koe go opkruùvalo. Mudrosta koja mubila dadena da go slavi Darodavecot, go ispolnila so gordost.Kone~no dozvolil lu|eto da zboruvaat za nego kako za ~ovek koje najdostoen za pofalbi za izvonredno golemiot sjaj nagradbata podignata vo ~est na �imeto na Gospoda BogaIzrailev.�

Taka do{lo do toa hramot Jehovin vo site narodi da stanepoznat kako �Solomonov hram.� ̂ ovekovoto orudie ja prisvoiloslavata koja mu pripa|ala na Onoj koj e �povisok odnajvozvi{eniot� (Propovednik 5:8). Duri i denes za hramot,za koj Solomon rekol deka: �imeto tvoe e povikano vo ovoj dom,koj go podignav za imeto tvoe� (2. Letopisi 6: 33), ~estopati sezboruva kako za �Solomonoviot hram� a ne za hramot Jehovin. ̂ ovekot pokaùva najgolema slabost koga dozvoluva lu|e-to nemu da mu pripi{uvaat ~est za darovite koi neboto gi dalo.Za vistinskiot hristijanin Bog e prv, posleden i najdobar vos#. Nikakvi slavoqubivi pobudi nemoàt da ja namalatnegovata qubov kon Boga. Vistinskiot hristijanin neprestanoi istrajno se trudi ~esta da mu pripadne na nebesniot Otec.Koga verno go proslavuvame Bo`jeto ime, na{ite pobudi sepod boèstven nadzor i toga{ sme vo mo`nost da gi razvivameduhovnite i umstvenite sili.

Isus, boèstveniot U~itel, sekoga{ go vozdignuval imetona svojot nebesen Otec. Toj gi u~el svoite u~enici da se molat:�O~e na{ koj si na nebesata, da se sveti imeto tvoe...� (Matej6: 9). i tie ne smeele da zaboravat da kaàt: �za{to tvoja e ...slavata� (Stih 13). Golemiot Iscelitel tolku mnogu se trudelslavata da ja odvrati od sebe i da ja naso~i kon Izvorot naSvojata sila, taka {to voshiteniot narod �gledaj}i kako nemizboruvaat, fateni ozdravuvaat, hromi se dviàt i slepiprogleduvaat,� �go proslavuva{e Boga Izrailev.� (Matej 15:31) Hristos vo prekrasnata molitva koja {to ja upatil na Boganeposredno pred raspetieto, rekol: �Jas Tebe te proslaviv nazemjata�. �Proslavi go sinot svoj� se molel Toj � i sinot tvoj date proslavi Tebe.� �O~e Pravedni svetot ne Te pozna, no Jas

ja odbival sekoja pofalba vo pogled na planot i gradeweto nahramot.

Taka bilo koga Savskata carica do{la da go posetiSolomona. Koga slu{nala za negovata mudrost iveli~estveniot hram koj go podignal, taa odlu~ila da go �ispitaso te{ki pra{awa� i so svoi o~i da ja vidi pro~uenata gradba.Vo pridru`ba na golem broj slugi i �so kamili koi noseapremnogu miris, zlato i dragoceni kamewa�, pominala dolgpat do Erusalim. �Taa dojde kaj Solomona i govore{e so negoza s# {to & be{e na srceto. Solomon & gi objasni site nejzinizborovi, i nema{e ni{to nepoznato za carot, {to ne & goobjasni. Koga savskata carica ja vide seta mudrost na Solomona,i domot, {to toj go be{e izgradil...pove}e ne moè{e da sevozdrì.� �Vistina e ona,� taa prizna �{to go bev slu{ala vozemjata svoja za tvoite dela i za tvojata mudrost: no ne veruvavna zborovi, dodeka ne dojdov, i ne vidoa o~ite moi: i, ete,mene ni polovinata ne mi be{e re~eno: mudrost i bogatstvoti ima{ pove}e otkolku {to sum slu{ala. Blaèni se tvoitelu|e, blaèni se i tie tvoi slugi, {to stojat pred tebe sekoga{i ja slu{aat mudrosta tvoja!� (1. Carstva 10:4-8, 2. Letopisi9:3-6).

Solomon tolku mnogu ja pou~uval caricata za izvorot nasvojata mudrost i napredok {to taa pri krajot na svojata posetabila prinudena da kaè: �Blagosloven da e Gospod, tvojot Bog,Koj blagovoli da te postavi na Izraileviot prestol! Gospod,poradi ve~nata mudrost Svoja kon Izraelot, te postavi za car,za da vr{i{ sud i pravda� (1. Carstva 10:9). Bog sakal takovvpe~atok da steknat site narodi. I koga �site carevi zemskibaraa da go vidat Solomona, da ja ~ujat mudrosta negova, kojamu ja dade Gospod vo srceto� (2. Letopisi 9:23), Solomonizvesno vreme go slavel Boga ukaùvaj}i Mu stravopo~it naTvorecot na neboto i zemjata, na Premudriot Car na vselenata.

Solomon da prodolèl so ponizen duh da go odvra}avnimanieto na lu|eto od sebesi i da ukaùva na Onoj koj mudal mudrost, bogatstvo i ~est, kakvo li samo }e bilo negovotopovedenie! Vdahnovenoto pero gi zabeleàlo negovitedoblesti, no isto taka verno svedo~i i za negoviot pad.

44 45

svet. U~eweto za prinesuvawe na ̀ rtva trebalo da go vozdigneHrista pred narodite, taka {to site koi bi sakale, da dobijatìvot.

Postaven na ~elo na narodot koj imal uloga na svetilnikza sosednite narodi, Solomon bil obvrzan za mudrosta koja{to mu ja dal Bog i mo}ta na svoeto vlijanie da gi upotrebi zaorganizirawe i naso~uvawe na edno golemo dvièwe zaprosvetluvawe na onie koi ne go poznavale Boga i vistinata.Taka mnogu narodi bi bile navedeni da se pot~inuvaat naboèstvenite propisi, Izrael bi bil za{titen od zloto koevladeelo pome|u neznabo{cite, a Gospod na slavata bi bilproslavuvan i veli~an. Me|utoa, Solomon ja izgubil od vidtaa golema cel. Toj ne se koristel so prekrasnite mo`nostikoi mu se nudele da gi prosveti lu|eto koi neprestano proa|aleniz negovata zemja i se zadrùvale vo nejzinite glavni gradovi. Trgovskiot duh go zavzel mestoto na misionskiot duh koj{to Bog go vsadil vo srceto Solomonovo i vo srcata na sitevistinski Izraelci. Mo`nostite koi im bile dadeniblagodarej}i na mnogute kontakti so narodite, gi koristele zali~no vozdigawe. Solomon nastojuval svojata politi~kasostojba da ja zacvrsti so podigawe na utvrdeni gradovi natrgovskite raskrsnici. Povtorno go soyidal Gezer koj leèlna patot pome|u Egipet i Sirija, Vet-Oron, zapadno odErusalim, na linijata koja vodela od srceto na Judeja za Gezeri morskoto krajbre`je, Megidon na karavanskiot pat pome|uDamask i Egipet i od Erusalim kon sever, �i ... Tadmor vopustinata� (2. Letopisi 8:4), na karavanskiot pat koj vodi odistok. Site tie gradovi bile dobro utvrdeni. Trgovskiteprednosti i izlezot na Crveno more bile zgolemeniblagodarej}i na �flotite brodovi ...vo Esion-Gaver... na bregotod Crvenoto more vo zemjata Edomska.� Izve`bani mornari odzemjata Tirska �so slugite Solomonovi,� formirale posadana tie brodovi i �od Ofir donesoa zlato� i �mnoèstvo crvenodrvo i skapoceni kamewa� (2. Letopisi 8:18, 1. Carstva 9:26,10:11). Prihodite na carot i mnogute negovi podanici brzo seumnoùvale, no po koja cena! Pokraj al~nosta i zaslepenostana onie na koi im bile dovereni Bo`jite proro{tva, bezbroj

te poznav: i ovie poznaa deka Ti si Me pratil: i im go objavivimeto Tvoe, i }e go izvestuvam, ta qubovta, so koja Me vozqubiTi, da bide vo niv, i jas vo niv� (Jovan 17: 4, 1, 25 i 26). �Takaveli Gospod: mudriot da ne se fali so mudrosta svoja, silniotda ne se fali so silata svoja, bogatiot da ne se fali sobogatstvoto svoe. a koj se fali, neka se fali so toa, deka merazbira Mene i znae deka Jas Sum Gospod, Koj pokaùvaqubeznost, sud i pravednost na zemjata: oti toa e blagougodnopred Mene, veli Gospod� (Eremija 9:23, 24).

�]e go slavam imeto Bo`jo... }e go vozveli~uvam so slavoslovija.�

�Dostoen si, Gospodi, da primi{ slava, ~est i sila.�

�]e te slavam, Gospodi, Boè moj, od s# srce i ve~no }e go proslavuvam imeto Tvoe�

�Vozveli~ete Go Gospoda so mene, i zaedno da go prevoznesuvame imeto Negovo�

(Psalm 69:30, Otkrovenie 4:11, Psalm 86:12, 34:3).

Prifa}aweto na na~elata koi bile daleku odpo`rtvuvawe i pottiknuvale slavoqubie, bilo proprateno sou{te edno grubo izopa~uvawe na boèstveniot plan za Izrael.Bog odredil Negoviot narod da bide svetlina na svetot.Trebalo od nivniot ̀ ivot da zasjae slavata na Negoviot zakon.A za da se ostvari toa, Bog napravil izbraniot narod dazavzeme povolna mestopolo`ba pome|u narodite na zemjata.

Vo Solomonovo vreme izraelskoto carstvo se prostiralood Emat na sever do Egipet na jug i od Sredozemnoto more dorekata Eufrat. Preku taa teritorija vodele mnogu pati{ta nasvetskata trgovija, i vo site pravci sekoga{ proa|ale karavaniod dale~ni zemji. Taka na Solomona i na negoviot narod im sedala prilika na lu|eto od site narodi da im go otkrijatkarakterot na Carot nad carevite i da gi pou~at da Gopo~ituvaat i slu{aat. Toa soznanie trebalo da se dade na cel

46 47

{to potpolno padnale, dene{niot Izrael koj e pretstavnik naneboto i ja so~inuva vistinskata Hristova zaednica, mora dase pokaè silen. Na nea leì odgovornosta da go zavr{i delotodovereno na ~ovekot za na krajot da moè da primi nagrada.Me|utoa, i denes mora da se borime protiv istite onie zlakoi nadvladeale za vreme na vladeeweto na Solomon.Neprijatelskite sili na seta pravednost imaat silen koren imoàt da se pobedat edinstveno so Bo`ja sila. Konfliktot kojni pretstoi bara od nas duh na samoodrekuvawe: ne smeeme dase potpreme na sebesi, tuku edinstveno na Boga: dol`ni smemudro da ja iskoristime sekoja mo`nost za spasuvawe na du{i.Blagoslovot Gospodov }e gi sledi ~lenovite na Negovatazaednica dokolku taa raboti slo`no, otkrivaj}i mu ja na svetot,koj {to se nao|a vo temninata na zabludata, ubavinata isvetosta na Hristoviot duh i samopo`rtvuvawe, dokolku goslavat Boga, a ne lu|eto, i dokolku se posvetat na neumornaslu`ba za onie na koi tolku im se potrebni blagoslovite naevangelieto.

patnici na pati{tata ostanale vo neznaewe za postoeweto naJehova.

Solomonoviot na~in na ìvot drasti~no se razlikuvaod Hristoviot koga ̀ iveel na zemjata. I pokraj toa {to mu biladadena �seta vlast�, Spasitelot nikoga{ ne iskoristil ni{toza da se vozdiga sebesi. Negovata slu`ba za ~ove{tvoto bilasovr{ena, neoskverneta so soni{ta za zemski osvojuvawa isvetska slava. �Lisicite imaat legla i pticite gnezda, a Sinotôve~ki nema kade glava da potsloni� (Matej 8: 20). Onie koise otpovikale na povikot i stapile vo slu`ba na najgolemiotRabotnik, treba dobro da go prou~at Negoviot na~in na rabota.Toj obilno se koristel so prilikite koi {to mu se pruàle nagolemite drumovi.

Vo tekot na svoite patuvawa Isus ìveel vo Kapernaumkoj so toa ostanal poznat kako �Negov grad� (Matej 9:1). Podignatna patot koj vodel od Damask za Erusalim, Egipet iSredozemnoto more, Kapernaum bil pogoden za sredi{te zaSpasitelovoto delo. Niz gradot proa|ale lu|e od mnogu zemjii tuka zastanuvale zaradi odmor. Isus ovde doa|al vo dopirso lu|e od site jazici i staleì, pa negovite pouki seprenesuvale do mnogu zemji i semejstva. Na toj na~in kaj lu|etobilo pottiknato interesirawe za proro{tvata koi govoreleza doa|aweto na Mesija, vnimanieto bilo naso~eno naSpasitelot, i svetot osoznal za Negovata misija.

Vo na{e vreme e mnogu polesno da se dojde vo kontakt solu|eto od razni narodnosti i staleì otkolku {to bilo toaslu~aj vo vremeto na Izrael. Pati{tata i raskrsnicitemnogupati se imaat umnoèno. Sli~no na Hrista, i dene{nite sledbenici na Najvi{iottreba da izlezat po pati{tata po koi proa|aat patnici od sitekraevi na svetot. Sokrivaj}i go svoeto �jas� vo Boga kako {toHristos napravil, tie treba da go seat semeto na evangelietoi da gi zapoznaat ostanatite so skapocenite vistini na Svetotopismo koi }e fatat dlaboki korewa vo du{ite i srcata i }edonesat plod za ìvot ve~en.

Seriozen primer ni dava Izraileviot pad koga carot inarodot se odvratile od svetata dol`nost na koja bilepovikani da ja izvr{at. Tamu kade {to tie bile slabi, kade

48 49

Potoa se svrtev da gi pogledam mudrosta, bezumstvoto igluposta: {to moè da napravi ~ovek po carot, posebno od ona,{to e ve}e napraveno?...go namraziv ìvotot, ... i go namrazivseto ona, za koe se bev trudel pod sonceto.� (Propovednik. 2:4-18)

Solomon vrz osnova na sopstvenoto gorko iskustvo,uvidel deka ìvotot koj obremenuva so zemskite raboti kakonajvozvi{eno dobro, e mnogu prazen. Podigal oltari naneznaboè~ki bogovi, no kone~no do{ol do soznanie kolku seprazni nivnite vetuvawa za spokojstvo na duhot. No}e i dewego ma~ele temni misli i mu ja voznemiruvale du{ata. Za negopove}e ne postoela ìvotna radost i du{even mir, i idninatamu izgledala o~ajno temna.

Me|utoa, sepak Gospod ne go napu{til. So ukorite istrogite kazni sakal da go natera carot da vidi kolku e gre{ennegoviot na~in na ìvot. Pove}e ne go {titel carstvoto idozvolil neprijatelite da pusto{at i da go oslabat. �I Gospodmu vozdigna na Solomona protivnik - idumeecot Adada... iGospod podigna protiv Solomon drug protivnik , Rezon,...~etovoda~,� koj �go mraze{e Izrael i vladee{e vo Sirija. IJerevoam slugata Solomonov�, koj �be{e silen i hrabar�, �duritoj se krena protiv carot� (1. Carstva 11:14-28).

Najposle Gospod preku eden prorok mu pratil naSolomona stra{na vest: �Zatoa {to toa se vr{i kaj tebe, i tine go za~uva Mojot zavet i Moite naredbi, {to ti gi bevzapovedal, }e go odzemam carstvoto od tebe i }e mu go dadamna tvojot sluga: no vo tvoite dni Jas nema da go napravam ovaporadi tatka ti Davida: od racete na sinot tvoj }e go odzemam�(1. Carstva 11:11, 12).

Ovoj zbor na osuda izgovoren protiv nego i negoviot domkako da go razbudil Solomona od son, i so razbudena sovesttoj po~nal vo vistinska svetlina da gleda na svojata ludost.Iskaran vo duhot, so oslaben um i telo, toj umoren i èden giostavi raspukanite zemski kladenci za u{te edna{ da se napieod vodata na ìvotot. Najposle stradaweto vo nego izvr{ipromena. Toj dolgo stravuva{e deka potpolno }e propadne zatoa{to ne be{e vo sostojba da se otkaè od svojata ludost, nosega vo dadenata vest sogleda zrak na nade`. Bog ne go otfrlilcelosno, tuku bil spremen da go oslobodi od ropstvoto pote{ko

V

POKAJANIETO NA SOL POKAJANIETO NA SOL POKAJANIETO NA SOL POKAJANIETO NA SOL POKAJANIETO NA SOLOMONOMONOMONOMONOMON

Gospod dvapati mu se javil na Solomon vo tekot nanegovoto vladeewe upatuvaj}i mu zborovi na odobruvawe isoveti - vo no}no videnie vo Gavaon, koga vetuvaweto zamudrosta, bogatstvoto i ~esta bilo proprateno so sovet daostane ponizen i poslu{en, i po posvetuvaweto na hramot, kogaGospod povtorno go povikal da bide veren. Pri toa, na carotmu bile dadeni jasni predupreduvawa i prekrasni vetuvawa.A sepak, vo Solomon koj po okolnostite, karakterot i ìvototizgledalo deka vo potpolnost }e gi ispolni dol`nostite iodgovornostite o~ekuvani od neboto: �Toj ne go odrà toa {toGospod mu go zapoveda�. Zatoa {to �go otstrani srceto svoe odGospoda, Boga Izrailev, koj na dvapati mu se be{e javuval: imu be{e zapovedal da ne odi po drugi bogovi.� (1.Car.11:9-10).Negovoto otpadni{tvo do taa merka bilo potpolno, a negovotosrce tolku zakoravelo vo prestap, ta negoviot slu~aj se ~inelre~isi beznadeèn. Solomon ja napu{til radosnata zaednica so Boga za dapobara zadovolstvo vo telesnite uìvawa. Toj zboruva zasvoeto iskustvo: �Prezedov golemi raboti: si izgradiv ku}i, si nasadivlozja, si urediv gradini i sadnici;...pridobiv slugi isluginki,...Nasobrav srebro i zlato i skapocenosti od carevii oblasti: si dovedov peja~ki i toa, {to gi nasladuva sinovite~ove~ki. I taka stanav golem i posilen od site, {to pred menebea vo Erusalim: [to i da sakaa o~ite moi, ne im otkaùvav, ne mu zabra-nuvav na srceto svoe nikakva veselba, bidej}i srceto moe seraduva{e vo siot moj trud...i se obyrnav, ta poglednav na sitedela, {to gi bea izvr{ile moite race, i na trudot, so koj sebev trudel, izvr{uvaj}i gi: i ete - s# be{e sueta i maka zaduhot, i nema{e od niv polza pod sonceto!

50 51

ubavi izreki i to~no gi zapi{al zborovite na vistinata.Zborovite na mudrecite se kako osteni, i kako zabieni klinci:zborovite na onie {to gi napi{aa, dadeni se od eden pastir.I taka preku ova sinko bidi upaten i vnimavaj� (Propovednik12: 9-12). �A su{tinata na s# e: boj se od Boga i pazi gi negovitezapovedi, za{to toa e s# za ~ovekot oti Bog }e izvede na sudsekoja rabota i {to e tajno, bilo da e dobro ili lo{o� (Stihovi12:13, 14). Od poslednite Solomonovi spisi se gleda deka toj,sogleduvaj}i s# pove}e kolku ̀ ivotot mu bil bezboèn, osobenovnimanie posvetil na toa da gi predupreduva mladite lu|e zada ne padnat i tie vo isti zabludi zaradi koi toj samiotzaludno gi potro{il najubavite nebesni darovi. Priznavalvo taga i so sram deka vo cvetot na svojata mladost, toga{ kogatrebalo Bog da bide negova uteha, vozdignuvawe i ìvot, japrezrel nebesnata svetlina i Bo`jata mudrost, i go napu{tiloboùvaweto na Boga zaradi idolopoklonstvo. I sega, otkakote{koto iskustvo go pou~ilo kolku bil besmislen takviotìvot, najgolema èlba mu bila da gi spasi drugite, za da nepominat niz takvi gorki iskustva niz koi {to toj samiotpominal. Gri`livo i so ~uvstva pi{uval za prednostite iodgovornostite koi {to mladite gi o~ekuva vo Bo`jata slu`ba: �Slatka e svetlinata, i prijatno e za o~ite da gleda{ sonce.Ako ~ovek proìvee i mnogu godini, neka se veseli vo tekot nasite niv i neka si spomnuva za temnite dni, kakvi {to }e giima mnogu: no s# {to }e bide, }e bide sueta! Veseli se vomladosta svoja, mom~e, i srceto tvoe da vkusuva radost vo dnitena tvojata mladost, i odi kade {to srceto te vle~e i kade {too~ite ti gledaat: samo znaj, deka za seto toa Bog }e te izvedena sud. Otstrani ja lutinata od srceto svoe i otstranuvaj gozloto od teloto svoe, za{to detstvoto i mladosta se sueta!�(Propovednik 11: 7-10).

�I spomnuvaj si za tvojot Tvorec vo dnite na mladosta svoja, dodeka ne dojdat lo{i denovi, i ne nastanale godini, za koi }e re~e{: Ne mi se mili,

i od grob, koe toj so sopstvena sila ne bil vo sostojba da gostori.

Solomon so blagodarnost ja priznal mo}ta i qubovta naOnoj koj e �pogolem od najvozvi{eniot� (Propovednik 5:8) ipo~nal da se vra}a na onaa viso~ina na ~istota i svetost odkoja {to tolku nisko padnal. Ne moèl da se nadeva deka }e giizbegne poraznite posledici na grevot, nitu moèl da goizbri{e od svoeto se}avawe onoj razvraten ̀ ivot koj go vodel,no srde~no sakal drugite da gi odvrati da ne trgnat po istiotpat. Bil podgotven ponizno da priznae kolku gre{el i da gokrene svojot glas vo predupreduvawe za drugite da ne bidatnepovratno izgubeni pod vlijanie na lo{iot primer koj {toim go dal.

Iskreniot pokajnik ne te`nee da gi zaboravi grevovitekoj {to gi storil otkako }e stekne du{even mir, toj neprestanuva da se griì za posledicite od svoite gre{ki. Tojmisli na onie koi {to so svojot primer gi navel na zlo inastojuva so site sili da gi vrati na vistinskata pateka. Kolkue posjajna svetlinata koja {to go osvetluva, tolku e posilna inegovata èlba drugite da gi izvede na prav pat. Toj ne gledaramnodu{no na svoite gre{ki, ne preo|a preku niv lesno, tukuukaùva na opasnosta za da gi predupredi drugite navreme.

Solomon priznal deka �~ove~kite srca se polni so zlo iludost e vo srcata nivni...� (Propovednik 9:3). Na drugo mestotoj veli: �Bidej}i ne se vr{i sud nad lo{i raboti, ~ove~kotosrce e nakloneto da pravi zlo. Iako nekoj gre{nik vr{i stopatizlo, sudot mu se odolùva: no jas znam, deka }e im bide dobrosamo na onie, {to se bojat od Boga, koi imaat strav pred licetoNegovo: a za ne~esniot nema da ima dobro, i kako senka, samokratko vreme, }e preuspee onoj, koj ne se pla{i od Boga�(Propovednik 8:11-13).

Carot vdahnat od duhot Bo`ji ja zabeleàl zapodocne`nite pokolenija istorijata na svoite upropastenigodini za da im posluì kako pouka i opomena. I taka, delotona negoviot ìvot sepak ne bilo celosno proma{uvawe, iakonegoviot narod ja o`neal ètvata na zloto od semeto koe {totoj go poseal. So krotost i poniznost vo svoite podocne`nigodini toj �go u~e{e narodot na mudrost. Toj s# ispituva{e,izu~uva{e i ostavi mnogu mudri izreki.� Toj �se trudel da najde

52 53

koi se simnuvaat niz ridot na ìvotot i gledaat vo soncetokoe zao|a. Nie gledame i slu{ame kolku mladosta enepostojana, kako se koleba pome|u dobroto i zloto i kakostrujata na rasipani strasti lesno moè da ja ponese. Kajzrelite lu|e pak, ne o~ekuvame takva nestabilnost iizneveruvawe na na~elata, smetaj}i deka nivniot karakter eizgraden i na~elata fatile dlabok koren. No, toa ne # sekoga{taka. Solomon pod pritisok na isku{enieto ja izgubil svojatapotpora, iako negoviot karakter trebalo da bide cvrst kakodab. Bil najslab toga{ koga trebalo da bide najsilen. Ovie primeri treba da ne pou~at deka budnosta i moli-tvata se edinstvena odbrana i za starite i za mladite.Visokata polo`ba i golemite prednosti ne davaat nikakvabezbednost. Moè ~ovek so godini da ima vistinskohristijansko iskustvo, a sepak da bide izloèn na napaditena satanata. Duri i mudriot i silen Solomon potkleknal voborbata so vnatre{niot grev i nadvore{nite isku{enija.Negoviot poraz treba da n# pou~i deka ~ovek nikoga{ ne smeeda se nadeva na sopstvenata sila i mudrost, kakvi i da senegovite umstveni sili i kolku verno i da mu sluèl na Bogavo minatoto.

Vistinskite osnovi i vistinskiot na~in za izgradba nakarakterot bile isti vo site vremiwa i vo site zemji. Bo`jiotzakon: �Vozqubi Go Gospoda, Tvojot Bog, so seto svoe srce... ibli`niot svoj kako samiot sebesi� (Luka 10:27), golemotona~elo koe {to se otkrilo vo karakterot i ìvotot na na{iotSpasitel, pretstavuva edinstven siguren temel, edinstvensiguren patokaz. �I tvrdina na vremeto tvoe, sila naspasenieto tvoe }e bide mudrosta i znaeweto� mudrost iznaewe koi moème da gi dobieme samo od Boga. (Isaija 33:6).

Ova vaì i denes tokmu kako vo vremeto koga Izraelprimil upatstva da se pokoruva na Negovite zapovedi: �Za{totoa e va{ata mudrost i va{iot razum pred narodite� (5.Mojseeva 4:6). Toa e edinstvenata bezbednost za ~esnosta napoedinecot, ~istotata na domot, dobrobitieto na op{testvotoi stabilnosta na nacijata. Vo site ìvotni zapletenosti,opasnosti i konflikti, edinstveno bezbedno i sigurno praviloe da se pravi ona {to Bog go veli. �Naredbite Gospodovi se

Dodeka sonceto, ili svetlinata, ili mese~inata, ili yvezdite, ne potemnat, i da se vratat crni oblaci po do`dot.

Vo denot koga ku}nite straàri }e zatreperat,i silnite maì se navednat,koga melni~arite }e zaprat, zatoa {to ostanale malku,koga }e se pomra~at onie, {to gledaat niz prozorcite,koga se zatvoraat uli~nite vrati,

koga {umot na meleweto oslabuva, i koga ~ovek }e po~ne da stanuva na pti~ji glas,

i }erkite - pea~ki }e zamolknat:

koga viso~inite za niv }e bidat stra{ni, i po patot }e ima uàsi:

koga }e procuti bademot, i skakulecot }e stane teòk,

i èlbata }e pomine:

za{to ~ovekot zaminuva vo ve~niot dom svoj,i taà~kite se gotovi da go opkruùvaat po ulica:

dodeka ne se skine konecot srebren, i ne se skr{i zlatnata ~a{a,

i ne se rasturi vedroto pri izvorot, i ne se razbie trkaloto kraj bunarot.

i }e se vrati pravot vo zemjata, kako {to si bil:

a duhot }e se vrati kaj Boga, Koj go dal.� (Propovednik 12:1-7)

Solomonoviot ìvot pretstavuva golemo predupreduva-we ne samo za mladite lu|e tuku i za onie vo pozreli godini,

54 55

da se popravi {tetata koja ja nanel davaj}i lo{ primer. Zavreme na negovoto otpadni{tvo imalo vo carstvoto lu|e koiostanale verni na svojot zavet i ja so~uvale svojata ~istota ivernost. No i mnogu bile zavedeni taka {to carevoto pokajaniene moèlo da gi zapre silite na zloto koi so voveduvaweto naidolopoklonstvo i svetski obi~ai bile staveni vo dvièwe.Negovata mo} da pravi dobro oslabnala vo golema merka.Mnozina se dvoumele povtorno celosno da se predadat nanegovoto rakovodstvo. I pokraj toa {to carot gi priznal svoitegrevovi i ostavil zapis za svojata ludost i pokajanie za damoàt so niv da se koristat podocne`nite generacii, toj nemoèl da o~ekuva {tetnoto vlijanie na lo{ite dela da bidevo potpolnost otstraneto. Ohrabreni so negovoto otpadni{tvo,mnozina prodolìle uporno da pravat zlo i samo zlo. Ipodocna, kaj mnogu vladeteli koi do{le po nego, moèlo da sezapazi àlnoto vlijanie na izopa~uvaweto na dadenitesposobnosti od Boga.

Razmisluvaj}i ma~no i gorko za svojot zol ̀ ivot, Solomonbil prisilen da kaè: �Mudrosta e podobra od voeno oru`je:no eden gre{nik uni{tuva mnogu dobro.� �Ima zlo {to sum govidel pod sonceto, kako gre{ka {to doa|aa od vladetelot:neukosta se postavuva na golema viso~ina, a bogatite sedatnisko.� �Mrtvite muvi go usmrduvaat blagoprijatnoto maslo namirovarecot: istoto go pravi edna mala glupost na uvaùvan~ovek za negovata mudrost i ~est� (Propovednik 9:18, 10:5, 6, 1).

Me|u mnogute pouki koi gi dava ìvotot na Solomon,najpove}e se istaknuva poukata za mo}ta na vlijanieto vopravec na dobroto ili zloto. Kolku i da e ograni~en na{iotdelokrug, nie sepak vr{ime vlijanie na dobro ili zlo. Bezna{e znaewe i kontrola toa vlijanie im sluì na ostanatitena blagoslov ili prokletstvo. Toa moè da bide optovarenoso mra~no nezadovolstvo i sebi~nost, ili zatrueno sosmrtonosnata damka na nekoj omilen grev: ili pak, moè dasodrì ìvotvorna sila na vera, hrabrost, nade` i sladokmiris na qubov. Taka, vo sekoj slu~aj vlijanieto e dobro ililo{o.

Deka na{eto vlijanie moè da bide smrten miris za smrt- toa e uàsna misla, no sepak e mo`na. Edna zavedena du{a,

pravedni,� (Psalm 19:8) i �koj vaka pravi nikoga{ nema da sepokoleba� (Psalm 15:5).

Onie koi {to }e izvle~at pouka od otpadni{tvoto naSolomona, }e begaat i od senkata na onie grevovi na koi toj impodlegnal. Edinstveno poslu{nosta kon barawata na neboto}e go so~uva ~ovekot da ne stane otpadnik. Bog im podaril nalu|eto golema svetlina i mnogu blagoslovi, no tie nema dabidat nikakva bezbednost protiv nepokornosta iotpadni{tvoto ako ne gi prifatime iskreno. Ako lu|eto koiBog gi postavil na visoka pozicija, se odvojat od Nego i senadevaat vo ~ove~ka mudrost, nivnata svetlina stanuvatemnina. Sposobnostite koi {to Toj im gi dal, za niv stanuvaatstapica.

S# dodeka borbata ne zavr{i, }e ima lu|e koi }eotstapuvaat od Boga. Satanata taka gi mesti okolnostite {totie re~isi neprimetlivo }e gi urnat bedemite na du{ata, dokolku nemame pomo{ od boèstvenata sila. Na sekoj ~ekor morada se zapra{ame �Dali e ova patot Gospodov?� Vo tekot naceliot ìvot, naklonetostite i strastite moraat odlu~no dase skrotat. Nieden moment ne moème da bideme sigurni, osvenako ne se potpirame na Boga, i ako ìvotot ne ni e sokrien voHrista. Budnosta i molitvata se ~uvari na ~istotata.

Site koi {to vleguvaat vo Bo`jiot grad - vleguvaat niztesna vrata, po cena na te{ki napori, zatoa {to �tamu nema davleze vo nego ni{to pogano� (Otkrovenie 21:27). Me|utoa, nikojkoj padnal ne treba da o~ajuva. Lu|e vo poodminati godini, koinekoga{ go slavele Boga, moàt da gi izvalkaat svoite du{i`rtvuvaj}i gi svoite doblesti na oltarot na telesnite èlbi:no ako se pokajat, ako se odre~at od grevot i se obratat konBoga, za niv seu{te ima nade`. Onoj koj veli: �Bidi veren dosamata smrt i }e ti go dadam venecot na ìvotot� (Otkrovenie2:10), isto taka upatuva povik: �Bezbo`nikot neka go ostavisvojot pat i nepravednikot mislite svoi: i neka se vrati kajGospoda, i }e se smiluva na nego, i kaj na{iot Bog zo{toprostuva mnogu.� (Isaija 55:7). Bog go mrazi grevot, no go qubigre{nikot. Toj veli: �]e go iscelam nivnoto otpadni{tvo, }egi qubam so draga volja.� (Osija 14: 4).

Solomonovoto kaewe bilo iskreno: me|utoa, ne moèla

56 57

V I

PODPODPODPODPODELBA NA CARSTVOTOELBA NA CARSTVOTOELBA NA CARSTVOTOELBA NA CARSTVOTOELBA NA CARSTVOTO

�I Solomon po~ina pri tatkovcite svoi i be{e pogrebanvo gradot na tatka si Davida: a mesto nego se zacari sinotnegov Rovoam� (1. Carstva 11:43).

Nabrzo po stapuvaweto na prestol Rovoam oti{ol voSihem, o~ekuvaj}i tamu site plemiwa sve~eno da go priznaat.�Rovoam otide vo Sihem, za{to vo Sihem se bea sobrale siteIzraelci, za da go izberat za car� (2. Letopisi 10:1).

Pome|u prisutnite se nao|al i Jerovoam, sinot Navatov,onoj istiot koj za vreme na vladeeweto na Solomon bil poznatkako �silen i hrabar,� na kogo prorokot Ahij Silomeecot mudal neo~ekuvana vest: �Ete }e go istrgam carstvoto od rakatana Solomona i tebe }e ti dadam deset plemiwa.� (1. Carstva11: 28-31).

Gospod preku svojot glasnik jasno mu ukaàl na Jerovoamna neophodnosta za podelba na carstvoto. Do podelba mora dadojde, rekol Gospod �Ova e poradi toa, {to tie Me ostavija ipo~naa da & se klawaat na Astarta, sidonskata boìca, i naHemosa, moavskiot bog, i na Melhoma, amonskiot bog, i ne odeapo Moite pati{ta, za da go vr{at ona, {to e ugodno pred Moiteo~i, i da gi pazat Moite naredbi i Moite zapovedi, kako tatkomu David.� (1. Carstva 11:33).

Osven toa na Jerovoam mu bilo re~eno deka carstvotone smee da se deli pred da zavr{i Solomonovoto vladeewe.Gospod rekol: �Jas nema da go odzemam celoto carstvo odrakata negova, tuku go ostavam da vladee do krajot na svojotìvot zaradi Mojot sluga David, kogo go izbrav i koj gi paze{eMoite zapovedi i Moite naredbi: no }e go odzemam carstvotood rakata na sinot negov i deset plemiwa od nego }e ti gi dadamtebe.� (Stihovi 34, 35).

koja go gubi ve~noto blaènstvo - moè li nekoj da procenikolkav e toj gubitok? A sepak, edna lesnomislena postapka, edennepromislen zbor, od na{a strana, moè tolku dlaboko davlijae na ̀ ivotot na drug ~ovek i da ja upropasti negovata du{a.Edna damka na karakterot moè mnozina da gi odbie od Hrista.

Koga poseanoto seme }e dade ètva i toa povtornoposeano, pravi ètvata da se umnoùva. Toa e zakon koj vaìvo na{ite odnosi so drugite. Sekoja postapka, sekoj zborpretstavuva seme koe }e dade plod. Sekoe delo na qubeznost,poslu{nost i samoodrekuvawe }e se povtori i vo drugite, apreku niv vo u{te pogolem broj lu|e. Taka i sekoe delo nazavist, zloba i nesloga pretstavuva seme koe prerasnuva vo�gor~liv koren� (Evreite 12:15) koe }e oskverne mnozina. Akolkumina li samo brojot na ovie �mnozina� }e zatrue! Takarezultatite od seeweto dobro i zlo e zna~ajno i za sega{nostai za ve~nosta.

58 59

Polaskan od izgledite na neprikosnovena vlast, Rovoamodlu~il da go otfrli sovetot na starcite vo svoeto carstvo iza svoi sovetnici da gi zeme mladite. I taka, koga �dojdeJerovoam i siot narod kaj Rovoam, kako {to im be{e kaàlcarot�, da ja ~ujat izjavata za politikata koja ima namera da jasproveduva, Rovoam ...�grubo mu odgovori na narodot,� velej}i:�Tatko mi vi naloì teòk tovar, jas pak, }e go zgolemam va{iottovar: tatko mi ve kaznuva{e so kam{ici, jas, pak, }e vekaznuvam so skorpii.� (Stihovi 12-14).

Da ja razberele boèstvenata volja Rovoam i negovitesovetnici vo pogled na Izrael, tie bi izlegle vo presret nabarawata na narodot da se izvr{i odlu~na reforma vona~inot na vladeewe. Me|utoa, tie ja propu{tile mo`nostakoja im se davala na sostanokot vo Sihem, ne razmisluvale zapri~inite i posledicite, i taka zasekoga{ go oslabnale svoetovlijanie nad pogolemiot del od narodot. Nivnata re{enostda go prodolàt pa duri i da go zgolemat ugnetuvaweto, koezapo~nalo od Solomonovata vlada, bila vo sprotivnost soBo`jiot plan za Izrael i mu dala na narodot povod da seposomneva vo iskrenosta na nivnite pobudi. Vo ovoj obidnepromisleno i bes~uvstvitelno da vladeat, carot i negoviteizbrani sovetnici pokaàle gordost zaradi polo`bata ivlasta.

Gospod ne mu dozvolil na Rovoam da ja sprovedepolitikata koja ja izloìl. Me|u plemiwata imalo iljadnicilu|e koi, premnogu ogor~eni od ugnetuvaweto za vreme naSolomon, smetale deka ne im preostanuva pove}e ni{to drugoosven tokmu sega da se pobunat protiv Davidoviot dom. �I siteIzraelci vidoa, deka carot ne gi poslu{a. Toga{ lu|eto muodgovorija na carot i rekoa: Kakov del imame kaj Davida? Zanas nema del kaj sinot Jeseev: po {atorite svoi, Izraele!Gledaj si go svojot dom Davide! I Izrael se razotide po{atorite svoi.� (Stih 16).

Se pokaàlo deka rascepot predizvikan odnepromislenite zborovi na Rovoam bil nepopravliv. Do{lodo podelba na dvanaesette plemiwa Izrailevi: Judinoto iVenijaminovoto pleme so~inuvale od toga{ dolno ili ju`noJudino carstvo pod uprava na Rovoam, dodeka desette severni

Iako Solomon sakal Rovoam, svojot izbran naslednik,da go podgotvi mudro da ja do~eka krizata koja ja prorekolprorokot Bo`ji, nikoga{ ne bil vo sostojba dovolno silno davlijae vo vistinski pravec na razumot na svojot sin, ~ievospituvawe vo destvoto bilo zanemareno. Rovoam od svojatamajka, edna Amonka, nasledil kolebliv karakter. Edno vremese trudel da mu sluì na Boga i postignuval izvesni uspesi,no ne bil postojan i na krajot potpadnal pod vlijanie na zlotokoe go opkruùvalo u{te od detstvoto. Gre{kata vo ìvotot naRovoam i negoviot kone~en otpad svedo~at za uàsniteposledici na Solomonovata vrska so idolopokloni~kite ̀ eni.

Plemiwata dolgo podnesuvale te{ki nepravdi iugnetuvawa od strana na prethodniot vladetel. Za da si gizadovoli svoite rasipni~ki naviki, Solomon vo periodot nasvoeto otpadni{tvo mu nametnuval na narodot ogromni danocii baral prekumerna fizi~ka rabota. Pred da pristapat nakrunisuvawe na noviot vladetel, vode~kite lu|e od siteplemiwa odlu~ile najnapred da utvrdat dali Solomonoviotsin ima namera da gi olesni tie tovari. �Taka Jerovoam i siotIzrael, i mu govorea na Rovoam vaka: Tvojot tatko ni naloìte{ko breme: ti pak olesni ni go te{koto ropstvo od tatka ti ite{koto breme, {to ni go naloì toj, i nie }e ti sluìme. Sakaj}i da razgovara so sovetnicite pred da ja izloìsvojata politika, Rovoam im odgovori: Po tri dena dojdete pakpri mene. i narodot se razotide. Se posovetuva carot Rovoamso stare{inite, {to stoeja pred tatka mu Solomona, dodekabe{e ìv, i im re~e: [to }e me posovetuvate da mu re~am naovoj narod? Tie mu odgovorija: Ako bide{ dobar sprema ovojnarod i mu ugodi{, ako mu govori{ blagi zborovi, toj }e tisluì vo site dni.� (2. Letopisi 10:3-7).

Nezadovolen od takviot sovet, Rovoam im se obratil namladite so koi se druèl vo detstvoto i mladosta i gizapra{al: �[to }e me posovetuvate da im odgovoram na onielu|e, {to mi rekoa i kaàa: Olesni ni go bremeto, {to ni gonaloì tatko ti?� (1. Carstva 12:9). Mladite go posovetuvalestrogo da postapuva so podanicite na svoeto carstvo i odsamiot po~etok jasno da im pokaè deka nema da dozvolinikakvo me{awe vo svoite li~ni raboti.

60 61

Erusalim, za da Mu prinesat `rtvi na Gospoda, Boga natatkovcite svoi. Tie go zacvrstija carstvoto Judino i gopoddrùvaa Solomonoviot sin Rovoama tri godini, za{to odeapo patot na Davida i Solomona vo tie tri godini. (Stihovi 16,17).

I ponatamu da odel po toj pat, na Rovoam bi mu se dalamo`nost vo golema merka da gi ispoveda minatite grevovi ida se zdobie so doverba vo svoja sposobnost pravedno davladee. No vdahnovenoto pero zabeleàlo àlosen izve{tajza Solomonoviot naslednik kako ~ovek koj ja propu{tilmo`nosta svoeto silno vlijanie da go stavi vo slu`ba naJehova. I pokraj toa {to po priroda bil tvrdoglav, samouveren,samovolen i sklon kon idolopoklonstvo, toj sepak bi steknalsilen karakter, cvrsta vera i navika da se pokoruva naboèstvenite barawa, potpolno da se potprel na Boga. Me|utoa,vremeto si te~elo i carot s# pove}e se potpiral na silata nasvojata pozicija i na gradovite koi gi utvrdil. Malku po malkupopu{tal na nasledenite slabosti i na krajot potpolno pre{olna stranata na idolopoklonstvoto. �A koga Rovoam go utvrdicarstvoto svoe i koga go zasili, go ostavi zakonot Gospodov iceliot Izrael so nego.� (2. Letopisi 12:1).

Kolku se àlni i polni so zna~ewe zborovite: �i celiotIzrael so nego!� Narodot koj Gospod go izbral da bide svetlinana okolnite narodi, se odvoil od Izvorot na silatanastojuvaj}i da stane sli~en na niv. Kako {to bilo toa voSolomonoviot slu~aj, taka bilo i za vladeeweto na Rovoam:vlijanieto na lo{iot primer gi odvelo mnozina na raskrsnica.Toa isto, vo golema ili pomala merka, vaì za site onie koipravat zlo - vlijanieto na lo{ite postapki ne se ograni~uvana onoj koj vr{i zlo. Nikoj ne ìvee sam za sebe. Nikoj nepropa|a sam vo svoeto bezzakonie. Se~ij ìvot e svetlina kojago osvetluva i razveseluva patot na drugite, ili pak so svoitemra~ni i pogubni vlijanija gi nosi vo o~ajanie i propast. Niegi vodime drugite ili nagore kon sre}a i besmrten ìvot, ilinadolu kon bolki i ve~na smrt. Ako so svoite dela gizasiluvame ili gi forsirame zlite sili na aktivnost vo oniekoi se nao|aat okolu nas, nie u~estvuvame vo nivniot grev.

Bog ne dozvolil otpadni{tvo vo Judinata zemja da ostane

plemiwa si sozdale i so~inuvale posebna uprava, poznato kakocarstvo Izrailevo so Jerovoam kako vladetel. Taka seispolnile zborovite na prorokot za podelbata na carstvoto.�Za{to Gospod be{e taka uredil.� (Stih 15).

Koga Rovoam videl deka deset plemiwa mu odrekuvaatposlu{nost, toa go nateralo ne{to da prevzeme. Preku nekoivlijatelni lu|e od svoeto carstvo, Adonar, �upravnikot naddanocite�, se obidel da se pomiri so niv. No glasnikot namirot nai{ol na priem koj svedo~el za neprijatelski ~uvstvakon Rovoam. �No celiot Izrael go posipa so kamewa ta go ubija�.Zaprepasten od taa pobuna, �carot Rovoam brzo se ka~i vokolata, za da izbega vo Erusalim.� (Stih 18).

Koga dojde vo Erusalim �sobra od celiot Judin dom i odkolenoto Venijaminovo sto i osumdeset iljadi izbrani vojnici,za da vojuvaat protiv Izraileviot dom i da mu go vozvratatcarstvoto na Solomonoviot sin Rovoam. I bi slovoto Bo`jokon Semeja, ~ovek Bo`ji, i be{e re~eno: Kaì mu naSolomonoviot sin Rovoama, carot judejski, i na celiot Judini Venijaminov dom i na drugiot narod: vaka veli Gospod: ,Neodete i ne po~nuvajte vojna protiv va{ite bra}a, Izrailevitesinovi: vratete se sekoj vo domot svoj, bidej}i toa be{e odMene. I tie gi poslu{aa Gospodovite zborovi i se vratija domaspored slovoto Gospodovo. Jerovoam go izgradi Sihem naEfremovata gora i se naseli vo nego: ottamu trgna i go izgradiFanuil.� (Stihovi 21-24).

Tri godini Rovoam nastojuval da izvle~e pouka odàlnoto iskustvo koe go steknal na po~etokot od svoetovladeewe, i vo toa nastojuvawe imal uspeh. Toj �soyida tvrdigradovi vo zemjata Judina�, i �gi utvrdi tie gradovi, namestivo niv zapovednici i ostavi za ìto i za maslo i za vino�,grièj}i se osobeno da �gi utvrdi silno.� (2. Let. 11: 5, 11, 12).No tajnata na Judiniot uspeh vo prvite godini na Rovoamovotovladeewe ne leèla vo tie merki. Plemiwata Judino iVenijaminovo se nao|ale vo povolna polo`ba blagodarej}i natoa {to go priznavale Boga kako vrhoven vladetel. Kon niv sepripoile mnogu bogobojazni lu|e od severnite plemiwa. Vozapisot se veli: �Od site plemiwa Izrailevi, koi go upravijasrceto svoe da Go baraat Gospoda, Boga Izrailev, odea vo

62 63

ne go upravi srceto svoe da go bara Gospoda�, �po~ina Rovoamkaj tatkovcite svoi i be{e pogreban vo gradot Davidov: a nanegovo mesto se zacari Avija negovot sin� (Stihovi 14, 16).

So podelbata na carstvoto vo prvite godini naRovoamovoto vladeewe po~nala da opa|a slavata vo Izrael inikoga{ pove}e potpolno ne se vratila. Vo narednite vekovi,odvreme na vreme, na prestolot Davidov doa|ale lu|e so moralnivrednosti i dalekuvidno rasuduvawe, pa blagoslovite koi podnivna vlast po~ivale vrz Judinoto carstvo gi ~uvstvuvale iokolnite narodi. Od vreme na vreme imeto Gospodovo sevozdigalo nad la`nite bogovi i lu|eto go po~ituvale Negoviotzakon. Povremeno se pojavuvale silni proroci da ja ohrabratrakata na vladetelot i da go ohrabrat narodot i ponatamu daostane veren. No nikoga{ ne bilo sosem uni{teno semeto nazloto koe po~nalo da se razviva u{te koga Rovoam stapil naprestolot, taka {to nekoga{ vozqubeniot Bo`ji narod pa|altolku nisko {to sluèl za podbiv na neznabo{cite.

Me|utoa, pokraj izopa~enosta na onie koi se priklonilena neznaboè~kite obi~ai, Bog poln so milost pravel s# {tobilo vo Negova mo} da go spasi od propast razdelenoto carstvo.I pokraj toa {to lu|eto koi {to bile vdahnati so satanskasila se obiduvale so tekot na vremeto da gi rasipat Bo`jiteplanovi za Izrael, Toj sepak ja ispolnuval svojata qubov konizbraniot narod, odveduvaj}i gi vo ropstvo i povtornoosloboduvaj}i gi.

Podelbata na carstvoto bilo samo po~etok na ednaprekrasna istorija vo koja do{le do izraz dobrinata igolemata Bo`ja milost. Od ognot na isku{enija niz kojpominuvale zaradi svoite vrodeni i steknati sklonosti konzlo, onie koi Bog sakal da gi o~isti za da sozdade od nivposeben narod �koj kopnee za dobri dela�, morale na kraj dapriznaat: �Nema sli~en na Tebe, Gospodi! Ti se velik i imeto Tvoee veliko so Tvojata mo}. Koj ne }e se boi od Tebe, Care nadnarodite?...Me|u site mudreci kaj narodite i vo site carstvanema sli~en na Tebe. A Gospod e vistinskiot Bog: Toj e ìviotBog i ve~en Car...� (Eremija 10:6, 7, 10).

nekazneto. �Na pettata godina od Rovoamovoto caruvaweSusaskim, egipetskiot car, se krena protiv Erusalim, - za{tobea otstapile od Gospoda, - so iljada i dveste koli i {eesetiljadi kowanici: a dojdeniot od Egipet so nego narod brojnema{e...i gi prevzede utvrdenite gradovi vo Judeja i stignado Erusalim. Toga{ prorokot Samej dojde pri Rovoama i pri judejskiteknezovi, {to se bea sobrale vo Erusalim, za da se spasat odSusaskima, i im re~e: Vaka veli Gospod: ,Vie Me ostavivte,zatoa i Jas ve ostavam vo racete na Susaskima.� (Stihovi 2-5).

Narodot seu{te ne bil tolku zapadnat vo otpadni{tvoza da go prezre Bo`jiot sud. Vo gubitocite koi gi pretrpele votekot na napadot od strana na Sisak, tie ja prepoznale rakataBo`ja i se ponizile za izvesno vreme. �Praveden e Gospod�,priznale.

�Knezovite Izrailevi i carot se ponizija i rekoa:Praveden e Gospod! Koga vide Gospod deka tie se ponizija, dojdeslovoto Gospodovo do Sameja i be{e re~eno: Nema da gipogubam, a skoro }e im dadam izbavlenie: Mojot gnev nema dase izlee vrz Erusalim preku rakata Susakimova: sepak tie }emu stanat slugi, za da znaat {to e toa da Mi sluàt Mene i daim sluàt na zemnite carstva. Egipetskiot car Susaskim dojdevo Erusalim i gi odzede riznicite na domot Gospodov iriznicite na carskiot dom: odzede s#, gi odzede i zlatnite{titovi, {to gi be{e napravil Solomon. No carot Rovoamnapravi mesto niv bakarni {titovi i gi predade vo racete nastare{inite nad ~uvarite, {to go ~uvaa vlezot vo carskiotdom...i koga toj se ponizi, gnevot Gospodov se odvrati od nego ine go pogubi do kraj: pa i vo Judeja ima{e ne{to dobro.�(Stihovi 6-12).

Me|utoa, koga bila trgnata rakata na gnevot i koga narodotpovtorno po~nal da napreduva, mnozina gi zaboravile svoitestravuvawa i povtorno se svrtele kon idolopoklonstvo. Me|univ bil i samiot car Rovoam. Nevoljata koja nado{la do nekadego ponizila, no ne dovela do odlu~en presvrt vo negoviotìvot. Ja zaboravil poukata koja mu ja dal Gospod i povtornose oddal na grevovi koi ja navlekle kaznata na negoviot narod.Po nekolku neslavni godini vo koi �carot ~ine{e zlo, za{to

64 65

V I I

J E R O V O A M J E R O V O A M J E R O V O A M J E R O V O A M J E R O V O A M

Desette plemiwa Izraelevi koi se pobunile protivdomot Davidov, go dovele na prestolot Jerovoam, nekoga{niotSolomonov sluga. Toj bil vo sostojba da sprovede mudrireformi vo oblasta na upravata i religijata. Za vreme navladeeweto na Solomon toj pokaàl deka poseduva sposobnostii zdravo rasuduvawe, a iskustvoto koe go steknal vo godinitena verna slu`ba go osposobilo da bide razumen vladetel.Me|utoa, Jerovoam ne baral potpora vo Boga.

Jerovoam najmnogu stravuval od toa vladetelot naprestolot Davidov vo daden moment da ne gi pridobie srcatana svoite podanici. Toj smetal deka dokolku bi dozvolildesette plemiwa po~esto da ja posetuvaat prestolninata naizraelskoto carstvo, kade seu{te se vr{ela slu`bata vohramot kako vo vremeto na Solomon, mnozina bi posakale dapotpadnat pod vlasta vo Erusalim. Sovetuvaj}i se so svoiteknezovi, Jerovoam se odlu~il na edno drsko delo, kolku {totoa bilo mo`no, da ja osueti pobunata na svoite podanici.Re{il vo granicite na svoeto novo carstvo da podigne dvenovi svetili{ta, edno vo Vetil a drugo vo Dan. Vo tie mesta,namesto vo Erusalim, desette plemiwa bi trebalo da sesobiraat na bogosluènie.

Vo tekot na izveduvaweto na ovoj plan, Jerovoam sedosetil deka na Izraelevata fantazija pove}e }e vlijae ako &dade vidliva pretstava koja bi simbolizirala prisustvo nanevidliviot Bog. Naredil da se napravat dve zlatni teliwai da se postavat na oltari vo mesta koi se odredeni za slu`ba.Jerovoam so ovaa svoja ̀ elba da go pretstavi Boga, ja prestapiljasnata Bo`ja zapoved: �Ne pravi za sebe si idol... Nemoj daim se poklonuva{ nitu da im sluì{.� (2. Mojseeva 20:4, 5).

I idolopoklonicite na kraj morale da uvidat dekala`nite bogovi ne se vo sostojba da vozdignat i spasat.�Bogovite koi ne gi sozdale neboto i zemjata, }e gi snema odzemjata i pod neboto.� (Eremija 10:11). ôvekot moè da najdemir i spokojstvo samo vo slu`ba na ìviot Bog, Tvorecot iVladetelot na site ne{ta.

Najposle, zaedni~ki, iskaraniot Izrael i Juda vopokajanie go obnovile svojot zavet vo poslu{nost na Gospodanad vojskite, Bog na nivnite tatkovci, i zapeale za Nego:

�Toj ja sozdade zemjata so silata Svoja, ja utvrdi vselenata so mudrosta Svoja i so razumot Svoj gi rasprostre nebesata.

Od glasot Negov {umat vodite nebesni, Toj gi kreva oblacite od krai{tata zemni, sozdava molskavici so do`dot i izveduva vetar od ìveali{teto Svoe.

Sekoj ~ovek stanuva bezumen vo svoeto znaewe, se sramuva sekoj lear so idolot svoj, bidej}i ona {to go izleal e laga, i vo nego nema duh.

Toa e sueta, delo na zabluda: vo vremeto na posetata nivna tie }e is~eznat. Delot na Jakova ne e kako nivniot:

Bidej}i negoviot Bog e sozdatel na s#, a Izraelot e èzal na negovoto nasledstvo: Gospod nad voinstvata e Negovoto ime.� (Stihovi 12-16)

66 67

I vo onoj den toj pokaà znak, velej}i: a, eve, znak, dekaGospod go rekol toa: ovoj `rtvenik }e se urne, i pepelta {to ena nego }e se razvee�. I vedna{ potoa �`rtvenikot se urna ipepelta od `rtvenikot se razvea, spored znakot, daden odBo`jiot ~ovek preku slovoto Gospodovo� (1. Carstva 13:2, 3, 5).

Koga go videl toa, Jerovoam se ispolnil so gnev kon Bogai se obidel da go zamol~i onoj koj ja objavil vesta. Vo gnevot japruì rakata od `rtvenikot i re~e: Fatete go!�,

No negovata èstokost bila brzo kazneta: �Toga{ rakatanegova, {to ja be{e pruìl kon nego, se zdrvi i ne moè{e daja trgne kon sebe si.� Vxa{eniot car se obratil kon prorokotza toj da se zazeme za nego kon Boga. �Umilostivi go liceto naGospoda, tvojot Bog, i pomoli se za mene, pa da mi se povratirakata.� (1. Carstva 13:4, 6).

Naprazen bil trudot na Jerovoam posvetuvaweto natu|iot oltar da go pretvori vo sve~enost: po~ituvaweto kontoj oltar bi dovelo do nepo~ituvawe na pravilnotobogosluènie vo Erusalimskiot hram. Vesta na prorokottrebala da go navede izraelskiot car da se pokae i da se odre~eod svoite bezbo`ni~ki nameri koi bi go odvratile narodot odvistinskata slu`ba za Boga. No negovoto srce zakoravelo i tojodlu~il da prodolì po svojot pat koj samiot go izbral.

Za vreme na sve~enosta vo Vetil, Izrailevite srcaseu{te ne bile sosema zakoraveni. Mnozina seu{te bile podvlijanie na Svetiot Duh. Gospod imal namera onie koi trgnalevo otpadni{tvo da gi zapre pred da bide docna. Go pratilsvojot glasnik da ja prekine idolopokloni~kata sve~enost ida mu ukaè na carot i narodot kakvi }e bidat poslediciteako prodolì ponatamo{niot razvoj na toa otpadni{tvo.Raspa|aweto na oltarot bilo znak na Bo`jeto negoduvawezaradi gadostite koi se pravele vo Izrael.

Gospod saka da spasuva, a ne da uni{tuva. Toj se raduvana spasenieto na gre{nikot. �@ivotot mi moj, veli Gospod Bog:Jas ne ja sakam smrtta na gre{nikot.� (Ezekiel 33:11). Toj giopomenuva i prekolnuva zatalkanite da prestanat da ~inatzlo, da se obratat kon Nego i da ìveat. Toj na Svoite izbraniglasnici im podaruva sveta smelost, za onie {to }e gi slu{natda po~uvstvuvaat strav i da se pokajat. Kolku samo odlu~no

Jerovoam tolku silno sakal desette plemiwa da gi odvoiod Erusalim, {to ne ja uvidel slabosta na svojot plan. Ne gozemal vo predvid faktot deka so prikaùvaweto na Boga prekuidoli }e go izloì vo golema opasnost narodot ~ii pretci zavreme na svoeto dolgo robuvawe vo Egipet bileidolopoklonici. Toj pred toa ìveel vo Egipet i moèl dazaklu~i kolkava ludost bi bila da se postavi pred narodottakva neznaboè~ka pretstava. No toj sakal po sekoja cena dagi odvrati severnite plemiwa od godi{nite poseti vo SvetiotGrad i toa go navelo na nepromislenata izjava: �Premnogu e zavas da odite vo Erusalim�, rekol toj, �eve gi tvoite bogovi,Izraele, koi te izvedoa od zemjata egipetska.� (1. Carstva 12:28). Taka Izrael bil naveden da se poklonuva na zlatnitelikovi i da prifa}a tu|i oblici na oboùvawe.

Carot se obidel nekoi Leviti koi ìveele vo negovatadràva da gi nagovori da sluàt kako sve{tenici vonovopodignatite svetili{ta vo Vetil i Dan, no toa ne mutrgnalo od raka. Zaradi toa bil primoran da postavisve{tenici �od narodot� (Stih 31). Ispla{eni od pomislata{to im se prigotvuva, mnogu vernici, a me|u niv i golem brojLeviti, pobegnaa vo Erusalim, kade bogosluènijata moèleda se vr{at spored Bo`jite propisi.

�Jerovoam vostanovi praznik vo osmiot mesec napetnaesettiot den od mesecot, sli~en na onoj praznik, kakov{to ima{e vo Judeja, i prinesuva{e `rtvi na `rtvenikot: toago napravi i vo Vetil, `rtvuvaj}i im na teliwata, {to ginapravi; tamu postavi i sve{tenici na visokite mesta {to gipodigna.� (Stih 32).

Ova drsko protivewe na Boga i prestapuvawe naboèstvenite odredbi ne moèlo da pomine bez ukor. Tokmukoga se vr{elo obred i gorelo temjan pri posvetuvawe natu|iot oltar koj go podignal vo Vetil, se pojavil eden Bo`ji~ovek od Judejskoto carstvo, praten da go ukori carot {to sedrznal da vovede novi oblici na bogosluènie. �I prorokotpovika kon `rtvenikot..., velej}i: @rtveniku, `rtveniku! Vakaveli Gospod: Ete, vo Davidoviot dom }e se rodi sin po imeJosija, toj }e gi prinese vrz tebe vo `rtva idolskitesve{tenici, {to kadat vrz tebe i }e izgori vrz tebe ~ove~kikoski.

68 69

pak stoe{e do nego, a lavot stoe{e do teloto. I ete, minuva~itego vidoa teloto, ispruèno na patot ... i otidoa ta raskaàavo gradot, vo koj ìvee{e stariot prorok. Otkako go ~u toaprorokot, {to go be{e vratil od patot, re~e: toa e onoj ~ovekBo`ji {to ne ja poslu{a ustata Gospodova...� (Stihovi 23-26).

Kaznata {to go sna{la neverniot glasnik pretstavuvalau{te eden dokaz deka e vistinito proro{tvoto izre~eno nadoltarot. Ako prorokot go prodolèl bezbedno svojot pat,oglu{uvaj}i se na re~ta Gospodova, carot bi go iskoristil tojfakt kako opravduvawe za svojata neposlu{nost. Vo urnatiotoltar, zdrvenata raka i stra{nata sudbina na ~ovekot koj seosudil da ne ja poslu{a izri~nata zapoved na Jehova, bilopotrebno Jerovoam da obrne vnimanie kako gnevot nanavredeniot Bog brzo gi stignuva neposlu{nite, a kaznite dagi razbere kako opomena i da ne pravi novi zla. No, daleku odtoa da se pokae Jerovoam �prodolì da postavuva idolskisve{tenici od narodot: kogo saka{e nego go posvetuva{e, i tojstanuva{e idolski sve{tenik.� Taka ne samo {to prave{e igolemi grevovi, tuku i �go navede vo grev Izraelot,� i �toa govode{e i Jerovoamoviot dom vo grev, kon propast i konistrebuvaweto negovo od liceto na zemjata.� (Stihovi 33, 34;14:16)

Pred krajot na svoeto ma~no vladeewe koe traelo dvaeseti dve godini, Jerovoam pretrpel uàsen poraz vo vojnata soRovoamoviot naslednik Avijon. �I Jerovoam ve}e ne se sovzedevo dnite na Avija. Gospod go porazi, i toj umre.� (2. Letopisi13:20).

Otpadni{tvoto koe zapo~nalo za vreme na Jerovoamovotovladeewe stanuvalo s# povpe~atlivo dodeka kone~no ne do{lodo potpolna propast na Izraelovoto carstvo. U{te pred smrttana Jerovoam, Ahij, star prorok od Silom, koj mnogu godiniporano prorekol deka Jerovoam }e dojde na prestolot rekol:�I Gospod }e go porazi Izraelot, i toj }e bide kako trska, kojase lula vo vodata, i }e gi isfrli Izraelcite od ovaa ubavazemja, {to im ja dade na tatkovcite nivni, i }e gi rasfrli zadrekata, zaradi toa {to si napravija a{eri i go gnevea Gospoda:I }e go izostavi Gospod Izraelot poradi grevovite naJerovoama, {to sam si gi napravi, i so koj go navede vo grevIzraelot.� (1. Carstva 14:15,16).

Bo`jiot ~ovek go ukoril carot! No toa bilo neophodno, bidej}izloto na bilo koj drug na~in ne moèlo da se spre~i. Gospodmu dal smelost na svojot sluga taka {to negovite zboroviostavile traen vpe~atok na slu{atelite. Bo`jite glasnicinikoga{ ne treba da stravuvaat pred ~ove~ko lice, tuku moraatnepokoleblivo da zastanat na stranata na pravdata. Se dodekase potpiraat na Boga, ne mora da se pla{at zatoa {to toj kojim ja odreduva dol`nosta isto taka im vetuva i svoja za{tita.

Otkako ja objavil vesta, prorokot sakal da se vrati, kogaJerovoam mu re~e: �Dojdi so mene doma da se potkrepi{: }e tidadam da jade{ i }e ti dadam podarok.� �Da mi dade{ ipolovina od domot svoj�, odgovori prorokot, �nema da dojdamso tebe, nema da jadam leb i nema da pijam voda vo toa mestoza{to taka mi e zapovedano preku slovoto Gospodovo: �Ne jaditamu leb, ne pij voda i ne se vra}aj po patot, po koj si odel.� (1.Carstva 13:7-9).

Za prorokot bi bilo dobro da ostanel vo svojata namerada se vrati vo zemjata Judejska bez odloùvawe. Vra}aj}i sedoma po drugiot pat, go sretnal postar ~ovek koj la`no sepretstavuval do ~ovekot Bo`ji, velej}i mu: �I jas sum takovprorok kako tebe i angelot mi govore{e preku slovotoGospodovo i re~e: vrati go vo domot svoj: neka kasne leb i nekapie voda.� Toj postojano mu ja povtoruval ovaa laga i gonametnuval svojot povik se dodeka Bo`jiot ~ovek ne go ubedilda se vrati. Bidej}i prorokot skr{nal od patot na svojata dol`nost,Bog dozvolil da bide kaznet za svojot prestap. Dodeka prorokoti onoj koj go povikal da se vrati vo Vetil zaedno sedele namasata se izleal Svetiot Duh na la`niot prorok �i toj izgovorikon Bo`jiot ~ovek, {to be{e do{ol od Judeja, i re~e: Vakaveli Gospod: zatoa {to ne se pokori na ustata Gospodova i neja zapazi zapovedta, {to ti ja be{e dal Gospod Bog tvoj...telototvoe nema da vleze vo grobnicata na tatkovcite tvoi.� (Stihovi18-22).

Toa proro{tvo nabrzo se ostvarilo dosledno. �Otkakojade{e leb i se napi voda, toj go osedla oselot za prorokot{to go be{e vratil. I prorokot si zamina. Na patot go sretnalav i go umrtvi. Teloto mu leè{e ispruèno na patot: Oselot

70 71

V I I I

OTPADNI[TVOTO NA NAROD OTPADNI[TVOTO NA NAROD OTPADNI[TVOTO NA NAROD OTPADNI[TVOTO NA NAROD OTPADNI[TVOTO NA NARODOTOTOTOTOT

Od smrtta na Jerovoamo pa s# dodeka Ilija ne se pojavilpred Ahav, izraelskiot narod vo duhoven pogled postojanonazaduval. Vodeni od lu|e koi ne se boele od Jehova i koiprifatile tu|i oblici na bogosluènie, mnozina zaboravilena dol`nosta deka mu sluàt na ìviot Bog i poprimaleidolopokloni~ki obi~ai.

Sinot na Jerovoam Nadav, se nao|al na izraelskiotprestol samo nekolku meseci. Negovoto zlobno caruvawe biloodnenade` prekinato so diverzija koja ja skoval eden odnegovite vojskovodci, Vasa - za da moè potoa sam da zavladee.Nadav bil ubien zaedno so site svoi rodnini koi bi moèleda go nasledat, �po zborovite Gospodovi, koi gi kaà prekuslugata svoj, Ahija Silomecot, za grevovite Jerovoamovi koigi ~inel i so ~ii grevovi go navel i Izrael da gre{i.� (1.Carstva 15: 29, 30)

Taka domot Jerovoamov propadnal. Idolopoklonstvotokoe go vovel toj navleklo kazna od Neboto za prestapnikot: asepak podocne`nite vladeteli - Vasa, Ila, Zimrij i Amrij -vo period od okolu ~etirieset godini prodolùvale po istiotkoben pat na zlo.

Skoro za celoto vreme na otpad vo Izrael, vo carstvotoJudino vladeel Asa. Mnogu godini �go vr{e{e ona, {to be{edobro i ugodno pred o~ite na svojot Gospod Bog: toj gi premavna`rtvenicite na tu|ite bogovi i idolskite svetili{ta, gi skr{istatuite i gi ise~e a{erite: im zapoveda na Judejcite da gobaraat Gospoda, Boga na tatkovcite nivni, da go ispolnuvaatzakonot Negov i zapovedite: gi premavna od site gradovi Judiniidolskite svetili{ta i statuite na sonceto. i carstvotonegovo be{e spokojno.� (2. Letopisi 14:2-5). Asovata vera bila

Me|utoa, Gospod ne go napu{til Izrael a prethodno dane napravi s# {to moè da se napravi za da gi vrati na patotna poslu{nosta. Vo tekot na mnogute mra~ni godini, dodekacarevite eden po drug smelo mu se protivele na neboto i govodele Izraelot s# podlaboko vo idolopoklonstvo, Bog nasvojot otpadni~ki narod postojano mu pra}al opomeni. Toj prekusvoite proroci im daval mo`nosti da go soprat branot naotpadni{tvo i da Mu se vratat. Vo godinite koi mu prethodelena raspa|aweto na carstvoto, ìveele i rabotele Ilija iElisej: potoa vo zemjata se ~ule ne`nite povici na Osija, Amosi Avdij. Nikoga{ Izraelovoto carstvo ne bilo bez blagorodnisvedoci koi potsetuvale na Bo`jata sila koja spasuva od grev.Nekoi duri i vo najmra~nite periodi ostanale verni naboèstveniot Vladetel i pome|u idolopoklonstvoto ìveelebesprekoren ìvot pred o~ite na svetiot Bog. Tie verni lu|ese vbrojuvale vo dobriot ostatok preku koi kone~no }e seispolni ve~nata cel na Jehova.

72 73

naporite na ~ove~koto orudie koe se bori za slava na Negovotoime. Oble~eni vo oklopot na negovata pravednost, moème dase zdobieme so pobeda nad sekoe neprijatelstvo.

Verata na carot Asa bila bogato nagradena. �I Gospod giporazi etiopjanite pred Asa i pred Juda, i Etiopjanite izbegaa.Asa, pak, i narodot so nego gi gone{e do Gedor: Etiopjani tolkupadnaa, {to nieden ne ostana ìv, za{to bea porazeni predGospoda i pred Negovata vojska. i sobraa prili~no golem plen.�(2. Letopisi 14:12,13).

A koga pobedni~kata vojska Judina i Venijaminova sevra}ala od Erusalim �Toga{ Duhot Bo`ji sleze vrz Azarija,sinot Adadov. Toj izleze da go presretne Asa i site Judejci iVenijaminovci, i im re~e: Poslu{ajte me, Asa i site Judejci iVenijaminovci: Gospod e so vas, koga ste vie so Nego: i ako Gobarate, }e go najdete: ako, pak, Go ostavite, i Toj }e ve ostavi.No, drète se cvrsto, i racete va{i da ne oslabnuvaat, za{to}e ima nagrada za delata va{i.� (2. Letopisi 15:1, 2, 7).

Ohrabren od ovie zborovi, Asa naskoro izvr{il u{teedna reforma vo Juda.�... gi premavna neznaboè~kite gnasotiiod celata zemja Judejska i Venijaminova, i od gradovite naEfremovata gora, {to gi be{e prezrel, go obnovi i ̀ rtvenikotGospodov, {to be{e pred Gospodoviot trem. Toga{ gi sobra site Judejci i Venijaminci i preseleniteod Efrema, Manasija i Simeona, koi ìveeja so niv: za{tomnogu Izraelci preminaa kon nego, otkako vidoa, deka Gospod,negoviot Bog, e so nego. I se sobraa vo Erusalim vo tretiotmesec na petnaesettata godina od caruvaweto na Asa. Vo tojden mu prinesoa `rtva na Gospoda od plenot, {to go donesoa:od krupniot dobitok sedumstotini i od sitniot - sedumdesetiljadi. Sklu~ija zavet da Go baraat Gospoda, Boga na tatkovcitesvoi, od s# srce i od seta du{a.� �I Go najdoa. Toga{ Gospod imdade spokojstvo od site strani.� (Stihovi 8-12,15).

Vo dolgiot izve{taj za vernata slu`ba na Asa ima inekolku temni mesta. Pogre{il nekolku pati, i toa kogazaboravil celosno da se potpre na Boga. Koga vo edna prilikacarot Izrailev vlegol vo Judinoto carstvo i ja zazel Rama,utvrden grad na pet milji od Erusalim, Asa se obidel da seoslobodi sklopuvaj}i sojuz so sirskiot car Ven- Adad. Prorokot

stavena na proba koga negovoto carstvo go napadnal �Zaraj,Etiopjaninot, so iljada iljadi vojska i trista koli, i stignado Marisa.� (Stih 9). Vo taa nevolja Asa ne se potprel na�tvrdite gradovi vo zemjata Judina�, kade {to soyidal �yidovii kuli i porti i predvorja.� (Stihovi 6-8), nitu na hrabritevojnici od svojata gri`livo obu~ena vojska. Carot se potprelna Gospoda nad vojskite so ~ie ime Izrael ~udesno seosloboduval vo staro vreme. Postavuvaj}i ja svojata vojska voborbeni redovi, toj pobaral pomo{ od Boga.

Protivni~kite vojski stoele edna kon druga. Toa bilmoment na proba i isku{enie za onie koi mu suèle na Gospoda.Dali sekoj grev bil ispovedan? Dali lu|eto Judejci veruvalevo potpolnost deka Bog }e gi oslobodi? Vakvi misli se nièlevo glavite na vojskovodcite. Gledano od ~ove~ka perspektiva,izgledalo deka ogromnata etiopska vojska }e uni{ti s# {to &stoi na pat. No, Asa za vreme na mir ne se oddaval nazadovolstva i zabavi, tuku se podgotvuval vo slu~aj na nevolja.Negovata vojska bila podgotvena za borba, a toj nastojuvalsvojot narod da go pomiri so Boga. I taka, i pokraj toa {tonegovata vojska bila poslaba od neprijatelskata, negovata veravo Onoj, vo kogo do toga{ se potpirala, ne popu{tila.

Carot go baral Boga vo vreme na blagosostojba i so toavo vreme na nevolja moèl da smeta na Negova pomo{. Negovitemolitvi dokaùvaat deka ne mu bila nepoznata ~udesnata Bo`jasila. Povika Asa kon Gospoda, svojot Bog, i re~e: �Gospodi, zatebe e ni{to da mu pomogne{ na silniot ili slabiot? Pomognini nam, Gospodi, Boè, na{, za{to nie na Tebe se potpirame ivo Tvoe ime izlegovme protiv ova mnoèstvo. Gospodi, ti sina{ Bog: neka ~ovek ne preovlada protiv Tebe,� se molel toj.(Stih 11).

Asovata molitva e takva {to moè da ja izgovori sekojvernik. Nie u~estvuvame vo vojna koja ne se vodi protiv telo ikrv, tuku protiv na~alstvata i silite, protiv duhovnite silina zlobata pod neboto. (Vidi Efesjanite 6:12). Nie voìvotnata borba morame da im se sprotistavime so site oniesili koi vojuvaat protiv pravdata. Na{ata nade` ne e vo ~ovek,tuku vo ìviot Bog. Morame so svojata sila i so svojata verada se nadevame deka Toj so Svojata semo} }e se pridruì na

74 75

Ne samo {to Ahav vovel slu`ba na Vaal vo prestolninatatuku i pod vlijanie na Jezavela podignal neznaboè~ki oltarina mnogu �visoki mesta� kade pod zasolni{te na okolnite{umi~ki sve{tenicite i ostanatite koi gi praznuvalezavodlivite oblici na idolopoklonstvo, go {irele svoetozlokobno vlijanie, dodeka siot Izrael ne po{ol po Vaal. �U{tenemalo takov kako Ahava, {to se oddava da go vr{i ona {to eneugodno pred o~ite na Gospoda, za koe go sovetuva{e èna muJezavela: toj postapuva{e mnogu gnasno, sledej}i gi idolite,kako {to pravea Amorejcite, koi Gospod gi izgoni od predliceto na Izrailevite sinovi.� (1. Carstva 21:25, 26). Ahav ne poseduval moralna sila. Negovata bra~na vrskaso èna koja bila idolopoklonik, odlu~na i so silna volja, mudonela nevolja i nemu i na samiot narod. Bidej}i bil ~ovekbez cvrsti na~ela i visoki moralni merila, toj lesnopotpadnal pod vlijanie na energi~nata Jezavela. Bil sebi~eni so toa ne bil vo sostojba da ja ceni milosta koja Bog mu jaukaàl na Izrael, a ni svojata dol`nost kako ~uvar i voda~ naizbraniot narod.

Ahavovoto vladeewe mnogu lo{o vlijaelo vrz Izrael kojse odvoil od ìviot Bog i trgnal po pogre{en pat. Lu|eto sotekot na godinite se pove}e go gubele stravopo~ituvaweto konBoga i ve}e izgledalo deka nikoj ne se osmeluval javno da goìgosa nivniot na~in na ìvot, sprotivstavuvaj}i se nabogohuleweto koe s# pove}e zemalo zamav. Temnata senka naotpadni{tvo ja prekrivala celata zemja. Nasekade moèlo dase vidat kipovi od Vaala i Astarta. Idolopokloni~kitehramovi se mnoèle i posvetenite {umi~ki kade {to lu|etogi oboùvale delata na race ~ove~ki. Vozduhot bil zatruen sodimot od `rtvite koi se prinesuvale na la`nite bogovi.Bregovite i dolinite odeknuvale od pijani glasovi naneznaboè~kite sve{tenici koi prinesuvale ̀ rtvi na sonceto,mese~inata i yvezdite.

Jezavela i nejzinite bezbo`ni~ki sve{tenici go u~elenarodot deka podignatite idoli se boèstva i koi so svoitemisti~ni sili vladeat so elementite - zemjata, ognot i vodata.Site blagodeti od neboto - potocite koi ùborat, rekite soìva voda, blagata rosa, do`dot koj ja natopuva zemjata i

Ananij ostro go osudil Asa {to vo toj teòk moment ne sepotprel na Boga, i se pojavil pred carot so porakata: �Bidej}i ti se potpre na sirskiot car, a ne si se nadevalna Gospoda, Tvojot Bog, zatoa se spasi od racete tvoi vojskatana sirskiot car. Etiopcite i Livijcite ne bea li so pogolemasila i so mnogu pove}e koli i kowanici? No {tom ti senadeva{e na Gospoda, i Toj gi predade vo rakata tvoja, za{too~ite Gospodovi ja gledaat celata zemja, za da im pomagaat naonie, ~ie {to srce napolno Mu e predadeno Nemu. Ti segapostapi nerazumno: zatoa od sega }e ima{ vojni.� (2. Letopisi16: 7-9).

Namesto da se ponizi pred Boga zaradi svojata gre{ka,Asa �se razgnevi na prorokot, i go frli vo temnica, za{to serazgnevi na nego zaradi toa {to mu go kaà. Vo toa vreme Asaugneti i nekoi od narodot.� (Stih 10).

�Vo trieset i devettata godina od caruvaweto svoe Asase razbole vo nozete, i bolesta negova se pro{iri do gornitedelovi na teloto: no vo bolesta svoja ne Go pobara Gospoda,tuku lekari.� (Stih 12). Carot umrel vo ~etirieset i prvatagodina od svoeto vladeewe i go nasledil negoviot sin Josafat.

Dve godini po Asinata smrt vo Izraelevoto carstvopo~nal da vladee Ahav. Negoviot tatko Amrij, osnova~ot naSamarija, �~ine{e {to e zlo pred Gospoda, i postapuva{epolo{o od site svoi prethodnici.� (1. Carstva 16: 25). Me|utoa,Ahavovite grevovi bile pogolemi. Toj �prave{e ona {to golute{e Gospoda, Boga Izraelev pove}e od site izraelskicarevi {to bea pred nego,� ~inej}i �kako da mu ne be{e dovolno{to zapadna vo grevovite na Navatoviot sin Jerovoama.�(Stihovi 33, 31) Ne se zadovolil samo so toa da nametneoblici na verska slu`ba kakvi {to postoele vo Vetil i Dan,tuku drsko go povel narodot vo najgolemo bezbo`ni{tvo,otfrlaj}i go oboùvaweto na Jehova zaradi slu`ba na Vaal.

Bidej}i se oènil za �Jezavela, }erkata na sidonskiotcar Etval�, i Vaaloviot prvosve{tenik, Ahav �mu sluè{e naVaal i go oboùva{e. I toj mu podigna `rtvenik za Vaal voVaaloviot hram, {to go be{e izgradil vo Samarija.� (Stihovi31, 32)

76 77

PROROCI OD SEVERNOTO CARSTVO

poliwata za da donesat bogat rod - bile pripi{uvani na Vaali Astarta, a ne na Onoj koj gi dava site dobri i sovr{enidarovi. Narodot zaboravil deka ridovite, dolinite i izvoritese vo racete na ìviot Bog, deka Toj vladee so sonceto,oblacite nebesni i silite vo prirodata.

Gospod preku vernite glasnici pove}e pati gipredupreduval bezbo`niot car i narodot, no site zborovi naukor bile zaludni. Zaludno Bo`jite glasnici go potvrduvalepravoto Gospodovo da bide edinstven Bog vo Izrael, zaludnogi istaknuvale zakonite koi Toj im gi doveril. Opkruèni soveli~estveni i fascinantni obredi na idolopoklonicite,narodot se povel po primerot na carot i negoviot dvor i seoddal na pijanstvo i uniùva~kite zadovoluvawa nastrastvenoto oboùvawe. Vo svojata zaslepenost i ludilolu|eto go otfrlile Boga i prestanale da Mu sluàt.Svetlinata koja tolku milostivo im bila dadena se pretvorilavo temnina. Zlatoto go izgubilo svojot sjaj.

Kako is~eznala slavata Izraileva! Nikoga{ poranoizbraniot narod ne padnal tolku dlaboko vo svoetootpadni{tvo. Imalo �~etiristotini i pedeset Vaaloviproroci i ~etiri stotini proroci od a{erite.� (1. Carstva18:19). I samo ~udotvornata Bo`ja sila moèla da go spasinarodot od potpolno uni{tuvawe. Izrael svoevolno se odvoilod Gospoda, no Gospod vo svojata milost sepak sakal da gi spasionie koi padnale vo grev, i odlu~il da im prati eden od svoitenajsilni proroci preku koj mnozina }e se vratat kon Bogot nasvoite tatkovci.

78 79

I X

ILIJA TESVI]ANECILIJA TESVI]ANECILIJA TESVI]ANECILIJA TESVI]ANECILIJA TESVI]ANECOTOTOTOTOT

Isto~no od Jordan, vo Galatskite planini, vo vremetona Ahav ìveel eden ~ovek od vera i molitva, koj so svojatabestra{na misija trebal da go spre~i brzoto {irewe naotpadni{tvo vo Izrael. I pokraj toa {to ìveel daleku odsite poznati gradovi i ne zazemal nikakva visoka polo`ba,Ilija Tesvi}anecot se posvetil vo svojata slu`ba so verbadeka Bog }e go izramni patot pred nego i deka }e mu podarimnogu uspeh. Od negovite usni se slu{nale zborovi na vera isila, i toj celiot svoj ìvot go posvetil na delot nareformata. Toj bil silen glas vo pustinata, koj go osuduvalgrevot i ne mu dozvoluval na zloto da poplavuva. Izlegol prednarodot kako onoj koj go ukoruva grevot, no vo ist momentnegovata vest bila melem od Galad za du{ite koi boleduvaleod grevot i za site onie koi {to sakale da se iscelat.

Gledaj}i kako Izrael s# podlaboko zapa|a voidolopoklonstvo, Ilija ~uvstvuval kako du{ata mu seispolnuva so taga i gnev. Bog napravil golemi dela za svojotnarod. Toj gi oslobodil od ropstvo i �i im dade neznaboè~kizemji, i taka nasledija plodovi od drugi narodi, za da gi ~uvaatnaredbite Negovi i da gi ispolnuvaat zakonite Negovi.� (Psalm105:44, 45). No lu|eto re~isi zaboravile na Bo`jite blagodeti.Neverstvoto brzo go odvoilo izbraniot narod od Izvorot nanegovata sila. Ilija bil celiot obzemen od bolka posmatraj}igo od svoite planini otpadni{tvoto na narodot. Vo du{evnabolka vikal kon Gospoda da ne dozvoli Negoviot izbran narodi ponatamu da odi po lo{ite pati{ta, da go kazni, ako e toapotrebno, za da stane svesen deka se odvoil od Neboto. Kopneelda go vidi narodot vo pokajanie pred u{te pove}e da potone vozlo i da go predizvika Gospoda celosno da gi uni{ti.

�Koj e mudar, neka go sfati ova:koj e razumen neka go poznae toa.Zatoa {to pati{tata Gospodovi se pravi,i pravednicite }e odat po niv,a bezzakonicite }e pa|aat na niv.�

(Osija 14:10).

____________Ova poglavje se bazira na 1. Carstva 17:1-7.

80 81

s# na {to }e se zaprel negoviot pogled bilo oble~eno voubavina. Prorokot moèl da se zapra{a kako voop{to moàtda presu{at ovie reki koi te~at od iskonsko vreme, ili kakomoè su{ata da gi ispe~e ovie bregovi i dolini. No toj ne mudaval mesto na somneòt. Potpolno veruval deka Bog }e goponizi otpadni~kiot Izrael i deka so svoite kazni }e go naterana pokajanie. Padnala odluka od neboto i Bo`jata re~ moralada se izvr{i. Ilija bestra{no se izloìl na ̀ ivotna opasnostza da ja izvr{i ovaa misija. Vesta za kaznata koja doa|a, goporazila carot kako grom od vedro nebo: me|utoa, pred Ahav ida si dojde na sebesi, pred da pomisli bilo {to da odgovoriIlija is~eznal onaka kako i {to se pojavil, ne ~ekaj}i da vidikako negovata vest }e vlijae vrz carot. A Gospod odel prednego ramnej}i mu go patot. �Obrni se kon istok� mu bilonaredeno na prorokot, �i sokrij se pri potokot Horat, koj esproti Jordan: od toj potok }e pie{, a na gavranite sum imzapovedal da te hranat tamu.� (1. Carstva 17:3, 4)

Carot uporno se raspra{uval za prorokot, no ne moèlda go pronajde. Razjarena od porakata koja gi uskratilanebesnite blagodeti na zemjata, caricata Jezavela neprestanose sovetuvala so Vaalovite sve{tenici, koi zaedno so nea goprokolnuvale prorokot i se protivele na Bo`jiot gnev. Nopokraj site nivni èlbi da go najdat onoj koj im ja donel taavest za nesre}a, im bilo presudeno vo toa da doìveatrazo~aruvawe. Nitu pak moèle da ja sokrijat od ostanatitekaznata izre~ena za otpadni{tvo. Glasot deka Ilija gi osudilIzrailevite grevovi i proro{tvoto deka kaznata naskoro }edojde, brzo se ra{irile po celata zemja. Kaj nekoipredzivikalo stravuvawe, no generalno zemeno, nebesnatavest bila primena so potsmev i ismejuvawe.

Prorokovite zborovi brzo se ispolnile. Onie koi vopo~etokot bile skloni da se potsmevaat za spomenatatanesre}a, nabrzo imale pri~ina seriozno da se zamislat.Zemjata, neosveèna od rosata i do`dot, brzo se isu{ila ipo nekolku meseci rastenijata se isu{ile. So tekot na vremetopo~nale da opa|aat i rekite koi od sekoga{ te~ele, a potociteda presu{uvaat. Voda~ite i ponatamu go povikuvale narodotda ima verba vo Vaal, a proro{tvoto Ilievo da go otfrlat

Bog ja vosli{il molitvata na Ilija. Mnogute opomeni,povici i ukori ne go navele Izrael da se pokae. Do{ol momentkoga Bog moral da progovori so sud. Nad oskvernetata zemjaleèlo te{ko Bo`jo prokletstvo, zatoa {to Vaalovitesve{tenici tvrdele deka nebesnite darovi, rosata i do`dot,ne doa|aat od Gospoda tuku od prirodnite sili i deka zemjatagi dobiva svoite blagodeti blagodarej}i na griàta naenergijata od sonceto i taka donesuva obilen rod. Trebalo daim se pokaè na otpadni~kite Izrailevi plemiwa kolkavaludost e da se o~ekuva deka zemskite blagodeti doa|aat odVaalovite sili. Zemjata nema da dobie nitu rosa nitu do`ds# dodeka ne se pokajat, s# dodeka ne se vratat kaj Boga ipriznaat deka Toj e izvorot na site blagoslovi.

Ilija dobil zada~a da mu ja prenese ovaa vest zanebesniot sud na Ahav. Toj ne se prepiral da bide Gospodovglasnik: sam Gospod mu ja upatil svojata re~. Kako revnosensluga na slavata Bo`ja, ne se pokolebal da se pokori naboèstveniot povik, i pokraj toa {to ova zna~elo da se izloìsebe si na uni{tuvawe od strana na bezbo`ni~kiot car.Prorokot vedna{ trgnal na pat i odel dewe i no}e s# dodekane stignal vo Samarija. Koga do{ol vo dvorot, ne gi molel dago primat nitu ~ekal da go najavat. Oble~en vo gruba obleka odkostret, kakvi {to prorocite obi~no nosele vo toa vreme,pominal pokraj straàta, naizgled nezabeleàn i nabrzo sena{ol pred carot.

Ilija ne se izvinuval {to taka neprijaveno izlegol predcarot. Onoj koj e pogolem od Izraileviot car mu naloìl dazboruva. Podigaj}i ja svojata raka kon neboto, sve~eno objavilzakolnuvaj}i se vo ìviot Bog, deka kazna od Semo`niot }epadne vrz Izraelot. �Taka ìv da e Gospod Bog izrailev predkogo stojam, ovie godini nema da ima ni rosa nitu do`d }e imadodeka ne re~am jas.� (1. Carstva 17:1)

Samo silna vera vo nepogre{livata Bo`ja re~ moèlada mu dade na Ilija sila da ja prenese ovaa vest. Da nemalneograni~ena doverba vo Onoj na koj Mu sluèl, toj nikoga{ nebi izlegol pred Ahav. Patuvaj}i niz Samarija, Ilija proa|alniz bujni reki, bregovi pokrieni so zelenilo i prekrasni {umikoi izgledale kako nikoga{ da nema da podlegnat na su{a. Na

82 83

pove}e se pribliùvala potpolna glad so site svoi stravotii. No i pokraj tie dokazi na Bo`jata sila, Izrael ne se kael,nitu ja primil poukata koja Bog sakal da mu ja dade. Tie nesogleduvale deka Onoj koj ja sozdal prirodata, upravuva sonejzinite zakoni da gi upotrebi kako oru`je na blagoslov iliuni{tuvawe. Vozgordeanite srca, zaneseni od nivnoto la`nobogosluènie, ne sakale da se ponizat pred mo}nata Bo`ja raka,tuku po~nale da baraat nekoi drugi pri~ini koi }e gi pripi{atza svoite stradawa.

Jezavela voop{to ne sakala da priznae deka su{ata ekazna od Jehova. Nepopustliva vo svojata re{enost da muprkosi na nebesniot Bog, taa skoro so celiot Izrael goobvinuvala Ilija deka toj e pri~inata za celata nivna beda.Zarem toj ne svedo~el protiv nivniot oblik na bogosluènie?Koga bi moèl Ilija da se trgne od patot - govorela Jezavela- gnevot na nivnite bogovi bi se sti{al i na nivnite maki biim do{ol kraj.

Na zapoved na caricata Ahav po~nal vnimatelno da tragapo prorokovoto zasolni{te. Pratil vo sosednite zemjiglasnici da go baraat ~ovekot kogo go mrazel, no i od kogo sepla{el. Nastojuvaj}i tragaweto da bide {to potemelnosprovedeno, baral od tie carevi i zemji da poloàt zakletvadeka navistina ne znaat kade se nao|a prorokot. No barawetobilo zaludno. Na prorokot ne moèla da mu na{teti lukavostana carot ~ii grevovi go navlekle gnevot na navredeniot Bogna zemjata.

Pretrpuvaj}i neuspeh vo borbata protiv Ilija, Jezavelaodlu~ila da se odmazdi taka {to }e gi ubie site Jehoviniproroci vo Izrael. Nieden ne smeelo da ostane ìv. Ovaarazjarena èna ja ostvarila svojata cel izvr{uvaj}i kole` namnogu Bo`ji slugi. No sepak, ne bile site ubieni. Avdija,upravitelot na Ahavoviot dvor, no veren na Boga, zel �stoproroci� i, izloùvaj}i go vo opasnost svojot ìvot, �gi sokri,po pedeset vo edna pe{tera, i gi hrane{e so leb i voda.� (1.Carstva 18:4).

Pominala i vtorata godina so glad, a na nemilosrdnotonebo seu{te ne se pojavile znaci na do`d. Su{ata i gladtaseu{te rovarele po carstvoto. Nemo}ni da gi ublaàt

kako prazni zborovi. Sve{tenicite seu{te tvrdele dekado`dovite pa|aat blagodarej}i na Vaalovite sili. �Ne pla{etese od Ilieviot Bog, ne tresete se od negovite zborovi�,zboruvale, �Vaal donesuva ètva koga & e vreme i se griì zalu|eto i ìvotnite.�

Bo`jata vest upatena kon Ahav & dala mo`nost na Jezavelai nejzinite sve{tenici, kako i na site sledbenici na Vaal iAstarta da ja proverat silata na svoite bogovi, i dokolku etoa mo`no, da ja dokaàt neto~nosta na Ilievite zborovi.Ilievoto proro{tvo stoelo osameno nasproti vetuvawata nastotina idolopokloni~ki sve{tenici. Ako Vaal, i pokraj siteproro~ki tvrdewa, napravi rekite i ponatamu da te~at arastenijata da cvetaat, toga{ carot Izrailev neka mu sluìna Vaal, a narodot neka kaè deka toj e bog.

Re{eni narodot da go zadràt vo zabluda, Vaalovitesve{tenici prodolìle da prinesuvaat ̀ rtvi na svoite bogovimolej}i gi dewe i no}e da ja osveàt zemjata. Sve{tenicitese trudele so pomo{ na skapi podaroci da go smirat gnevot nasvoite bogovi. So revnost i istrajnost koi bi bile povrednida gi posvetat kon povozvi{ena cel, tie se dvièle okolusvoite neznaboè~ki oltari i iskreno se molele za do`d. Poceli no}i odeknuvale nivnite povici i prekolnuvawa pocelata zemja. No oblaci ne se pojavuvale preku den da ja skrijatvàrenata svetlina od sonceto. Nitu rosa nitu do`d ne jaosveùvale zemjata. Seto ona {to Vaalovite sve{tenici gopravele, ne moèlo da ja izmeni re~ta na Jehova.

Pominalo edna godina, a do`d nemalo. Zemjata izgledalakako sprèna od ogan. Vè{tenata toplina od sonceto giuni{tila i onie malku rastenija {to ostanale. Rekitepresu{ile. Govedata rikale, ovcite bleele vo stadata lutaj}ipo nesre}nata zemja. Nekoga{ cvetnite poliwa se pretvorilevo vàreni peso~ni pustini - o~ajna pusto{. Padnale lisjatavo {umi~kite posveteni na idoli: se razgolele {umskite drvja,nalikuvale na kosturi, ne davale nikakva senka. Vozduhotstanal suv i zadu{liv: peso~ni luwi gi zaslepuvale o~ite igo onevozmoùvale di{eweto. Nekoga{ naprednite gradovi isela se pretvorile vo mesta na jad. Gladta i èdtapredizvikuvale golema smrtnost me|u lu|eto i ìvotnite. Se

84 85

srce. Na niv im bilo dadeno vetuvawe: �Ako go zaklu~am nebotoi da nema do`d, ako im zapovedam na skakulcite da ja ispasatzemjata, ili da ispratam pomor vrz Mojot narod, i Mojot narod,koj se imenuva so Moeto ime, se ponizi, po~ne da se moli, dago bara liceto Moe i se odvrati od svoite lo{i pati{ta, Jas}e ~ujam od neboto, }e mu gi prostam grevovite negovi i }e jaizlekuvam zemjata negova.� (2. Letopisi 7:13, 14). Bog prodolìlda im ja uskratuva rosata i do`dot s# dodeka ne se izvr{iodlu~na preobrazba, za da moè podocna da im gi podarivetenite blagoslovi.

stradawata na svoite deca, majkite i tatkovcite gledale kakodecata im umiraat. A otpadni~kiot Izrael seu{te ne sakal dago ponizi svoeto srce pred Boga: i ponatamu roptal protiv~ovekot ~ii zborovi gi navlekle vrz niv tie uàsni kazni. Vosvoite stradawa i nevolji tie ne prepoznale povik napokajuvawe - boèstveno posreduvawe ~ija cel bilo da gispre~i da ne napravat koben ~ekor preku granicite nanebesnoto prostuvawe.

Otpadni{tvoto na Izrael bilo pouàsno zlo od sitestravovi na glad. Bog sakal da go oslobodi narodot odzabludite, da go navede da razbere deka e odgovoren na Onojkoj mu go dolì ìvotot i seto ostanato. Se obidel da impomogne da ja vratat svojata izgubena vera i bil prinuden dagi izloì na golemi stradawa.

�Zar mi e mene ugodno gre{nikot da umre? govori GospodBog. Naprotiv, Jas sakam - toj da se odvrati od pati{tatasvoi i da bide ìv.� �Otfrlete gi od sebe site svoi grevovi,so koi ste zgre{ile, i napravete si novo srce i nov duh: izo{to da umirate dome Izrailev? Oti, Jas ne ja sakam smrttana onoj {to umira, veli Gospod Bog: zatoa obratete se iìvejte!� �Obratete se, obratete se od svoite lo{i pati{ta;zo{to da umirate dome Izrailev?� (Ezekiel 18:23, 31, 32; 33:11)

Bog na Izrael mu pra}al glasnici so povik da se vratatna patot na vernosta. Da go poslu{ale toj povik, bi se odvoileod Vaala i bi mu se vratile na ìviot Bog, i Ilievata kaznanikoga{ ne bi bila objavena. Me|utoa, predupreduvawata koimoèle da bidat miris ìvoten za ìvot stanale miris nasmrtta za smrt. Nivnata gordost bila povredena, gnev sepodignal protiv glasnikot i sega stra{no go mrazele prorokotIlija. Samo da padne vo nivnite race, so zadovolstvo bi & gopredale na Jezavela: kako da koga bi go zamolknale negoviotglas }e go spre~at ispolnuvaweto na negovite zborovi! I pokrajsite nesre}i, tie cvrsto se drèle do idolopoklonstvoto. Takasamo ja zgolemuvale svojata vina zaradi koja i kaznata nebesnase izleala na zemjata.

Za onesre}eniot Izrael postoel samo eden izlez - dase odre~e od grevot zaradi koj na nego se spu{tila gnevnataraka na Semo`niot, i da mu prijde na Gospoda so celoto svoe

86 87

no}vite i malku maslo vo maslarnikot: i, ete, jas }e soberamdve-tri drvca, }e otidam i }e go prigotvam toa za sebesi i zasinot svoj: }e go izedeme toa i }e umreme.� A Ilija & re~e: �Nepla{i se: odi i napravi go ona {to go re~e: no najnaprednapravi od toa mala presna pitka za mene i donesi mi: a zasebesi i za sinot svoj }e napravi{ posle: za{to vaka veliGospod, Bog Izrailev: bra{noto vo no}vite nema da svr{i, imasloto vo maslarnikot, nema da se namali do onoj den, vo kojGospod }e dade do`d na zemjata.� (Stihovi 12-14)

Ne moè da se zamisli pogolemo ispituvawe na verataod ova. Vdovicata i do toga{ bila qubezna i dare`liva konsite stranci. A sega bez razlika na stradawata koi bi moèleda proizlezat za nea i za nejziniot sin, nadevaj}i se na Boga,ja prifatila ovaa najgolema proba. �Taa otide i napravi kako{to & re~e Ilija.�

ûdesno gostoprimstvo mu ukaàla na Bo`jiot prorokovaa Feni}anka i ~udesno bile nagradeni nejzinata vera igolemodu{nost. �Taa otide i napravi taka, kako {to & re~eIlija i taa se hrane{e, i toj i sinot nejzin izvesno vreme.Bra{noto vo no}vite ne se svr{uva{e, i masloto vomaslarnikot ne se namaluva{e, spored slovoto na Gospoda,{to Toj go izre~e preku Ilija.� �Potoa se razbole sinot na taa èna, na doma}inkata, ibolesta negova be{e tolku silna, {to toj ne moè{e da di{e.Toga{ taa mu re~e na Ilija: [to ima{ ti so mene, ~oveku Bo`ji?Si do{ol da mi gi naspomni{ moite grevovi i da go umre{sinot moj. A toj & odgovori: Daj mi go sinot tvoj. I go zede odracete nejzini, go odnese vo gornata soba, kade {to ìvee{e,i go poloì na legloto svoe...i otkako se spruì tripati nadmom~eto, izvika kon Gospoda... I Gospod go ~u glasot na Ilija,ta mu ja vrati du{ata na mom~eto vo nego, i toa oìve. Ilija gozede mom~eto, go simna od gornata soba vo domot, & go predadena majka mu i re~e: Eve, sinot tvoj e ̀ iv! Toga{ ̀ enata mu re~ena Ilija: Sega navistina doznav, deka ti si Bo`ji ~ovek, i dekaslovoto Gospodovo vo tvojata usta e vistinito.�(Stihovi 15-24)

Vdovicata od Sarepta ja podelila so Ilija poslednatakorka leb i so toa Bog go so~uval nejziniot i ìvotot nanejziniot sin. Bog vetil golemi blagoslovi i na site onie koivo vreme na isku{enija i nema{tija }e im ukaùvaat qubov i

X

GLAGLAGLAGLAGLAS NA OSTS NA OSTS NA OSTS NA OSTS NA OSTAR UKORAR UKORAR UKORAR UKORAR UKOR

Ilija izvesno vreme se kriel vo planinite kaj potokotHorat. Tamu nekolku meseci na ~udesen na~in dobival hrana.A potoa, koga potokot od kontinuiranata èga presu{il, Bogmu naredil na svojot sluga da se zasolni vo neznaboè~ka zemja.�Stani�, mu zapovedal Toj, �odi vo Sarepta Sidonska, i seditamu: eve & zapovedav na edna èna vdovica da te hrani.� (1.Carstva 17:8, 9).

Ovaa èna ne bila Izraelka. Nikoga{ ne gi imala onieprednosti i blagoslovi koi gi uìval izbraniot narod Bo`ji,no veruvala vo vistinskiot Bog i odela vo svetlinata koja jaosvetluvala nejzinata pateka. I sega, bidej}i za Ilija ne bilopove}e sigurno vo Izrael, Bog go pratil kaj taa èna i vonejziniot dom da najde zasolni{te.

�I stana toj, pa otide vo Sarepta. Koga dojde pri gradskiteporti, ete, tamu edna vdovica ̀ ena sobira drva. Toj & se obratii & re~e: Donesi mi malku voda vo sad da pijam! Taa otide, zada zeme, a toj povika po nea i re~e: Donesi mi v race i par~eleb! (1. Carstva 17:10-13).

Ovaa siroma{na ku}a te{ko ja pritiskal glad zatoa {tonedostasuvale i onie najskromni zalihi. Ilievoto doa|awetokmu onoj den koga vdovicata mislela deka nema da moè daopstojuva ponatamu, pretstavuvalo najgolema proba zanejzinata vera vo mo}ta na ̀ iviot Bog deka }e & podari nasu{enleb. No, i pokraj toa {to se nao|ala vo krajna nevolja, taaposvedo~ila so svojata vera so toa {to ja ispolnila potrebatana eden stranec, koj baral so nego da go podeli posledniotzalak.

Odgovaraj}i na baraweto Ilievo da mu donese leb i voda,vdovicata re~e: �Taa mu odgovori: @iviot mi Gospod, tvojotBog, nemam ni{to pe~eno, tuku imam samo grst bra{no vo

____________Ova poglavje se bazira na 1. Carstva 17:8-24; 18:1-19.

88 89

Pominalo edno stoletie otkako Izrael, pod vlasta nacar David, slo`no i radosno peel himni na blagodarnost konSevi{niot, priznavaj}i ja svojata celosna zavisnost od Negoza sekojdnevnite milosti. Da gi slu{neme nivnite zborovina blagodarnost koi toga{ gi peele:

�O Boè, spasenie na{e... gi polni{ so radost utrata i ve~erite.

Ti ja posetuva{ zemjata, i ja napojuva{, ja zbogatuva{ so rekata Bo`ja, koja e polna so voda: Ti obezbeduva{ ìto, bidej}i taka si ja ustroil.

Gi napojuva{ brazdite nejzini obilno, Ti ~ini{ do`dot da se simne vo grutkite nejzini: So do`dovni kapki ja razmeknuva{, i & gi blagoslovuva{ posevite.

Ja oven~uva{ godinata so Tvojata dobrina plodnost niknuva zad Tvoite stapalki. Se pojavuvaat pasi{ta po pustiwite: i rit~iwata se ispolnuvaat so radost.

Livadite se kitat so stada, a dolinite se pokrivaat so ìto; voskliknuvaat i peat.� (Psalm 65:5, 8-13)

Izrael toga{ priznaval deka Bog ja utvrdil �zemjata natemeli�. Izrazuvaj}i ja svojata vera, tie peele:

�Ja pokril so bezdna kako so obleka,vodite stoeja nad planinite.

Od tvojata zakana tie begaat; od glasot na Tvojot grom se stresoa.

Se izdigaat gorite, se spu{taat dolinite,na mestata {to si im gi opredelil.Si postavil granica preku koja nema da preminat,za da vra}aj}i se, ne ja pokrijat zemjata.� (Psalm 104:5-9)

pomo{ na onie koi se vo pogolema nevolja od niv. Toj ne sepromenil. Negovata sila denes ne e ni{to pomala otkolku vovremeto na Ilija. Isto taka verno e vetuvaweto Spasitelot{to go izgovoril vo negovo vreme: �Koj prima prorok voproro~ko ime, }e dobie proro~ka nagrada.� (Matej 10:41)

�Gostoqubivosta ne zaboravajte ja, bidej}i preku neanekoi, i ne znaej}i, im ukaàa gostoprimstvo na angeli.�(Evreite 13:2) Vremeto ne ja namalilo silata na ovie zborovi.Na{iot nebesen Otec seu{te pravi na ìvotnata pateka naNegovite deca da se javuvaat mo`nosti koi se prekrieni soblagodeti, i golema radost }e doìveat onie koi }e giiskoristat pravilno. �I Gospod sekoga{ }e ti bide voda~, a ivo vreme na su{a }e ja nasituva du{ata tvoja i }e gi krepikoskite tvoi, ti }e bide{ kako gradina napoena so voda i kakoizvor, ~ii vodi nikoga{ ne presu{uvaat.� (Isaija 58:10,11)

Hristos i denes im veli na svoite verni slugi: �Koj veprima, Mene me prima, a koj me prima Mene, go prima Onoj kojme pratil.� Niedno dobro delo napraveno vo Negovo ime nemada ostane nepriznaeto i nenagradeno. Hristos gi vklu~uva ovdei onie najslabite i najmali od Bo`jeto semejstvo. �I ako nekojnapoi samo so ~a{a studena voda eden od ovie najmali, vistinavi velam, platata nema da mu propadne.� (Matej 10: 42, 40)

Niz mnogute godini na su{a i glad Ilija iskreno se molelsrceto na Izrael da se odvoi od idolopoklonstvo i da seobrati kon Boga. Prorokot trpelivo ~ekal, dodeka rakataGospodova te{ko ja pritiskala onesre}enata zemja. Gledaj}ikako stradawata i nema{tijata navaluvaat od site strani,srceto mu se kinelo od taga: kopneel da ima mo} so koja brzobi izvr{il reformacija. Me|utoa, samiot Bog go sproveduvalsvojot plan a Negoviot sluga moèl samo da se moli so vera,~ekaj}i da dojde vremeto za odlu~na akcija.

Otpadni{tvoto koe preovladuvalo vo Ahavovo vremebilo posledica na dolgogodi{no zlo. Od godina vo godina,Izrael ~ekor po ~ekor s# pove}e se oddale~uval od vistinskiotpat. Mnogu pokolenija odbivale da go izramnat patot, i najposlenajgolemiot del od narodot potkleknal pred silite natemninata.

90 91

odite, za da ja nasledite, e zemja so ridovi i dolini, i senapojuva so voda od nebesniot do`d - zemja, za koja Gospod,tvojot Bog, se griì: o~ite na Gospoda, tvojot Bog, neprestanose vrz nea, od po~etokot do krajot na godinata. Vetuvaweto za izobilie na do`d bilo dadeno pod uslovna poslu{nost. �I }e se slu~i,� objavil Gospod: �ako gi slu{atezapovedite Moi, koi vi gi davam denes, ako Go saka{ Gospoda,tvojot Bog, i Mu sluì{ od seto srce tvoe i od seta du{a tvoja,Toj }e i dade na zemjata tvoja do`d navreme, ran i docen, i ti}e go sobira{ ̀ itoto svoe, vinoto svoe i masloto svoe: i }e mudade treva na poleto tvoe za tvojot dobitok, i ti }e jade{ i }ebide{ sit. �No vnimavaj,� gi predupredil Bog: �da ne bidezavedeno srceto va{e, pa da pristapite i da im sluìte nadrugi bogovi i da im se klawate: za{to toga{ }e se razgorignevot na Gospoda vrz vas, i Toj }e go zatvori neboto: i nema daima do`d, i zemjata nema da go dade svojot plod, i vie brzo }eis~eznete od dobrata zemja, koja Gospod vi ja dava.�

�Ako, pak, ne go slu{a{ glasot na Gospoda, tvojot Bog, ine gi pazi{ i ne gi ispolnuva{ site Negovi zapovedi inaredbi,� bile predupredeni Izraelcite, �neboto nad tvojataglava }e stane bakar, a zemjata pod tebe - èlezo: namestodo`d Gospod }e & dade na zemjata pepel, i zemja od neboto }epa|a, }e pa|a vrz tebe, dodeka ne te isto{ti, dodeka ne teistrebi.� (5. Mojseeva 11:10-17).

Ova bile edni od mudrite Jehovini soveti kon stariotIzrael. �Sloète gi ovie zborovi vo srcata va{i i vo du{iteva{i i vrzete gi kako znak za sebesi na rakata, i neka vi bidatkako vrzulka me|u o~ite�, mu zapovedal Toj na svojot izbrannarod. �i u~ete gi sinovite va{i zboruvaj}i za niv koga sedi{doma vo ku}ata svoja i koga odi{ na pat, i koga leì{ i kogastanuva{.� (5. Mojseeva 11:18,19) Ovie zapovedi bile potpolnojasni. Me|utoa, stoletijata proa|ale a pokolenijata edno podrugo gi gubele od vid odredbite koi bile dadeni zaradi nivnodobro, taka {to uni{tuva~koto vlijanije od otpadni{tvoto sezakanuvalo da gi uni{ti site barieri na boèstvenatablagodat.

Vo kontekst na ova Bog go izloìl narodot na najstrogikazni. Proro{tvoto na Ilija decidno se ispolnuvalo. Trigodini glasnikot na nesre}ata bil baran po site gradovi i

Samo silata na Semo`niot moè da gi skroti prirodnitestihii na zemjata, moriwata i nebesata. I Toj tie stihii giupotrebuva za dobro na svoite sozdanija. Toj ja otvora �dobratariznica svoja� za da dava dare`livo �do`d... na vreme i da goblagoslovi sekoe delo... na ~ove~kite race.� (5. Mojs. 28:12)

�Si gi upravil izvorite vo dolinite: koi te~at me|u gorite,

Tie gi napojuvaat site polski yverovi: divite osli ja gasnat èdta svoja.

Pri niv ìveat pticite nebesni, i peat me|u grankite...

Ti pravi{ da raste treva za dobitokot, i rastenija za potrebite na ~ovekot: za da vadi leb od zemjata;

i vino {to go veseli srceto na ~ovekot, i elejot od koj bleska liceto negovo, i lebot {to go zakrepnuva srceto na ~ovekot...�

�Kolku se mnogubrojni delata Tvoi, Gospodi! S# si napravil so mudrost: zemjata e polna so Tvoi sozdanija. Taka i ova golemo i prostrano more, tamu se dviàt bezbroj laza~i, mali i golemi ìvotni... Site tie od Tebe ~ekaat; da im dade{ hrana na vreme. Ako im dava{ toga{ sobiraat, ja otvora{ rakata Svoja, se nasituvaat so blaga�. (Psalm 104:10-15, 24-28)

Izrael imal obilni pri~ini da se raduva. Vo zemjata vokoja Gospod gi dovel te~ele med i mleko. Za vreme napatuvaweto niz pustinata Bog im govorel deka gi vodi vo zemjavo koja nikoga{ nema da ima su{a. Toj im rekol: �Zemjata vokoja odi{ da ja nasledi{ ne e kako zemjata Egipetska od kojaizlegovte, kade {to go see{e svoeto seme, ja napojuva{e sonozete svoi, kako zelen~ukova gradina. Zemjata, pak, vo koja

92 93

A ti sega veli{: odi, kaì mu na gospodarot svoj: eve go Ilijai toj }e me ubie.�

Ilija srde~no se zakolnal i mu vetil na Avdija dekaporakata nema da bide zaludna. �Taka ìv da e Gospod nadvojskite, pred kogo stojam,� objavil toj: �denes sigurno }e mu sepokaàm.� Bidej}i go dobil toa vetuvawe, �otide Avdija predAhav i mu kaà�.

Carot so ~udewe i so strav ja soslu{al porakata na~ovekot od kogo se pla{el, kogo go mrazel i po kogo takaneumorno tragal. Znael mnogu dobro deka Ilija nema da gorizikuva svojot ìvot samo za da izleze pred nego. Nema limoèbi prorokot da izre~e u{te nekoja te{ka kazna nadIzrael? Srceto na carot zatreperelo od uàs. Se setil naisu{enata raka na Jerovoama. Ahav ne moèl da se otpovikana pokanata, i ne se osuduval da podigne raka vrz Bo`jiotglasnik. I taka treperej}i carot trgnal vo presret na prorokot,sleden od svojata telesna straà.

Najposle carot i prorokot se sretnaa lice v lice. Ipokraj toa {to bil ispolnet so èstoka omraza, carot voprisustvo na Ilija ja izgubil celata svoja sila i samodoverba.Vo negovite nesigurni zborovi: �Ti li si onoj {to nosi{nesre}a nad Izrael?� nesvesno se otkrile najdlabokite ~uvstvana srceto. Ahav znael deka neboto se zatvorilo po re~ Bo`ja,no sakal na prorokot da ja frli vinata za te{kata kazna koja jasna{la zemjata.

Vo prirodata na gre{nikot e da gi obvinuva Bo`jiteglasnici za site nevolji koi doa|aat kako sigurna posledicaod skr{nuvaweto od patot na pravednosta. Lu|eto koi &robuvaat na satanskata sila ne se vo sostojba da gi vidatrabotite onaka kako {to gi gleda Bog. Koga }e im se izneseogledaloto na vistinata, se lutat zatoa {to mislat deka bezpri~ina gi obvinuva nekoj. Zaslepeni od grevot, tie odbivaatda se pokajat i smetaat deka Bo`jite slugi neguvaatneprijatelski ~uvstva kon niv, pa so toa zasluùvaat najstrogakazna.

Stoej}i pred Ahav, svesen za svojata nevinost, Ilija nese obidel da se opravduva nitu da mu laska na carot. Ne setrudel da go umilostivi carot deka nabrzo }e dojde kraj nasu{ata. Toj ne se izvinuval. Razluten i poln so revnost za

narodi. Na Ahavovo barawe mnogu vladeteli dale zakletvadeka zboruvaat vistina i deka ~udniot prorok ne se nao|a vonivnata zemja. Potragata prodolìla i ponatamu, zatoa {toJezavela i Vaalovite proroci smrtno go mrazele Ilija i nego ̀ alele trudot da dojdat do nego. A i do`d voop{to ne pa|al.

Najposle �po mnogu vreme�, re~ta Gospodova do{la doIlija: �Odi pokaì mu se na Ahav, i }e pu{tam do`d na zemjata.�

Pokoruvaj}i se na ovaa zapoved, �otide Ilija da mu sepokaè na Ahav�. Re~isi vo isto vreme koga prorokot trgnal napat kon Samarija, Ahav mu naredil na upravitelot na dvorot,Avdij, da pobara izvori i potoci, nadevaj}i se deka }e najdepasi{ta za izgladnetite ovci i goveda. Duri i vo carskiotdvor se ~uvstvuvale posledicite na dolgotrajnata su{a.Dlaboko zagrièn za sudbinata na svojot imot, carot se zdruìlso svojot sluga kako nekako bi prona{le pasi{te za stokata.�I se podelija na razni strani kade }e odat: Ahav otide poeden pat sam a Avdija otide po drug pat sam.� �A koga Avdija be{e sam na patot, go sretna Ilija: i toj gopozna, i padna ni~kum, i re~e: Ti li si gospodaru moj Ilija?�

Avdija ostanal veren za vreme na otpadni{tvotoIzrailevo. Negoviot gospodar, carot, ne moèl da go naterada se odre~e od svojata vernost kon Boga. Ilija sega mu ukaàl~est doveruvaj}i mu posebna misija. Toj mu rekol: �Jas sum, odi,kaì mu na gospodarot svoj: eve go Ilija.�

Avdija izvika vo golem strav: �[to sum zgre{il ta slugatasvoj da go predade{ vo racete na Ahav da me pogubi ?� Toj znaeldeka ako odnese takva vest, zna~i da se odi vo sigurna smrt.�Taka ìv da e Gospod Bog tvoj,� mu objasnil toj na prorokot�nema narod nitu carstvo kade {to ne pratil gospodarot mojda te baraat: i rekoa go nema. A toj go zakolna narodot icarstvoto da ne moàt da te najdat. A ti sega veli{: odi, kaìmu na gospodarot svoj: eve go Ilija. A koga jas }e zaminam odtebe, duhot Gospodov }e te odnese, a jas nema da znam kade: pakoga otidam i mu javam na Ahav, a toj ne te najde, }e me ubie.�

Avdija srde~no go molel prorokot da ne go pra}a. �Slugatatvoj,� urgiral toj: �se boi od Gospoda u{te od mladosta svoja.Ne e li kaàno na gospodarot moj {to napraviv koga Jezavelagi ubiva{e prorocite Gospodovi? Kako sokriv stotina prorociGospodovi, po pedeset vo edna pe{tera & im davav leb i voda.

94 95

dodvoruvaat na lu|e, koi vikaat mir, mir, koga toa Bog ne gorekol, treba da izlezat so skru{eni srca molej}i se sesrdnoda im ja prosti nivnata neiskrenost i nedostatok na hrabrost.Tie ne ja ublaùvaat vesta koja im e doverena, od qubov konsvoite bli`ni, tuku zatoa {to sakaat lesno i ugodno da ̀ iveat.Vistinskata qubov ja bara pred se Bo`jata slava i spasenietona du{ite. Onie koi ja imaat taa qubov nema da japremol~uvaat vistinata za da gi odbegnat neprijatniteposledici od svojata iskrenost. Koga du{ite se vo opasnost,Bo`jite propovednici ne smeat da mislat na sebesi, tukumoraat da gi zboruvaat zborovite koi im se dadeni, neobiduvaj}i se da go opravduvaat ili namaluvaat grevot.

O koga sekoj propovednik bi ja sfatil svetosta na svojataslu`ba i bi ja ispolnuval Ilievata hrabrost! Kako glasnicikoi Bog gi pra}a, propovednicite imaat mnogu golemaodgovornost. Tie moraat da se dràt do nalogot: �Iskaraj,izobli~i, pou~i, ohrabruvaj so seta trpelivost i so pouka.� (2.Timotej 4:2) Tie se dol`ni namesto Hrista da rabotat kakopretstavnici na nebesnite tajni, da gi hrabrat poslu{nite ida gi predupreduvaat nepokornite. Svetskite interesi ne bitrebalo da zna~at ne{to za niv. Tie nikoga{ ne smeat da seottrgnat od patot po koj treba da odat po Isusovite zapovedi.Moraat da napreduvaat so vera, imaj}i na um deka gi gledacela vojska svedoci. Ne smeat da zboruvaat so svoi zborovituku zborovi koi im gi dal Onoj koj e posilen od site zemskicarevi. Nivnata vest mora da bide: �Taka veli Gospod�. Bogpovikuva lu|e kako {to bil Ilija, Natan i Jovan Krstitel: oniekoi verno }e ja objavuvaat vesta ne gledaj}i na posledicite:koi hrabro }e zboruvaat vistina, pa duri ako za toa bi moraleda `rtvuvaat se {to imaat.

Na Boga ne mu se potrebni onie, koi vo vreme na opasnost,koga }e bide potrebno site da pomognat so site sili, hrabrosti vlijanie, nema da se osmelat odlu~no da zastanat na stranatana dobroto. Toj povikuva lu|e koi verno }e zastanat protivzloto, vojuva}i protiv na~alstvata i vlastite, i soupravitelite na temninata od ovoj svet, protiv duhovnoto zlona visokite mesta. Na takvite lu|e Toj }e im upati zborovi:�Dobro, dobar i veren slugo... vlezi vo radosta na gospodarotsvoj.� (Matej 25:23)

Bo`jata slava, toj go otfrlil Ahavovoto obvinenie izjavuvaj}ibestra{no deka negovite grevovi i grevovite na negovitetatkovci gi navlekle tie nevolji nad Izrael. �Ne mu nosam jasnesre}a na Izrael� hrabro tvrdel Ilija �tuku ti i domot natatkoto tvoj ostavaj}i gi zapovedite Gospodovi i vrvite poVaalovcite.� (1. Carstva 18).

I denes potrebno e da se podigne glas na strog ukor, zatoa{to narodot zaradi svoite te{ki grevovi se odvoil od Boga.Neverstvoto stanalo moda. �Ne sakame ovoj ~ovek da caruvanad nas.� (Luka 19:14) Taka denes zboruvaat iljadnici lu|e.Umiluva~kite propovedi koi taka ~esto gi slu{ame, ne ostavaatnikakov v pe~atok na slu{atelite: na trubata ne & se dava jasenzvuk. Ostrite Bo`ji vistini ne dopiraat do srcata na lu|eto.

Ima mnogu hristijani koi, koga bi go izrazile tokmu ona{to go ~uvstvuvaat, bi rekle: �Zar e potrebno da se zboruvatolku ostro? Takvite isto taka bi moèle da se zapra{aat:Zar bilo potrebno Jovan Krstitel da im kaè na fariseite:�Porodi aspidini, koj vi re~e da begate od gnevot koj ide?�(Luka 3:7) Zarem trebal da go predizvikuva gnevot na Irodijadavelej}i mu na Irod deka go prestapuva zakonot so toa {to jaima za ̀ ena soprugata na bratot negov? Hristoviot prethodnikgo zagubil ̀ ivotot zatoa {to im ja kaùval na lu|eto vistinata.Zar ne moèl ubavo da ìvee, ne izloùvaj}i se na gnev odonie koi ìveele vo grev?

Taka postapuvale lu|eto ~ija dol`nost bila da bidatverni ~uvari na zakonot Bo`ji, se dodeka li~niot interes nestapil na mestoto na vernosta i dodeka ne se dozvolilo grevotda pomine bez ukor. Koga vo zaednicite povtorno }e se slu{natzborovi na veren ukor ?

�Ti si toj ~ovek.� (2. Samuilova 12:7) Denes odpropovedalnite i vo javniot pe~at retko se slu{aat zborovitolku nedvosmisleni, jasni kako ovie koi Natan gi upatil naDavid. Koga ne bi bile taka retki, bi videle pome|u lu|etomnogu pove}e otkrivawe na silata Bo`ja. Glasnicite Gospodovine smeat da se àlat deka nivnite napori ne donesuvaatplodovi se dodeka ne se pokajat od svojata sklonost zaodobruvawe od strana na lu|eto, sakaj}i da im ugodat, zaradi{to ja premol~uvaat vistinata.

Onie propovenici na koi im do{lo do toa da se

96 97

odlu~il na toa mesto da ja pokaè Bo`jata sila i da ja osveti~esta na Negovoto ime.

Odredeniot den u{te od rano utro vrvot na gorata goprekrivale mno{tvo otpadnati Izraelci vo napnatois~ekuvawe. Do{le i prorocite na Jezavela, vo veli~estvenapovorka. Pred niv odel carot so svojata bleskava pridru`ba.idolopoklonicite odu{eveno mu voskliknuvale. Me|utoa,sve{tenicite stravuvale vo srceto, zatoa {to znaele dekaprorokovata re~ go li{ila Izrael tri i pol godini od rosa ido`d. ̂ uvstvuvale deka se pribliùva stra{na kriza. Bogovitevo koi se nadevale, ne bile vo mo`nost da dokaàt deka Ilijae laèn prorok. Idolite na koi se poklonuvale ostanaleramnodu{ni na nivnite silni privici, molitvi, solzi,pokloni, gnasni obredi i skapoceni neprestani `rtvi.

Pred carot i la`nite proroci opkruèni so mno{tvo naIzraelci stoel i Ilija koj edinstveno do{ol da ja brani ~estana imeto Gospodovo. Pred niv se nao|al ~ovek kogo celotocarstvo go obvinuvalo za stra{nite nevolji, naizgledbespomo{en vo prisustvo na izraelskiot vladetel, Vaaloviteproroci, vojnicite i iljadnicite lu|e koi tuka se sobrale. NoIlija ne bil sam. Nad nego i sekade naokolu se nao|aleza{titni~ki vojski na neboto - angeli, isklu~itelni so sila.

Bez strav i sram prorokot stoel pred mno{tvoto,potpolno svesen za dol`nosta da ja izvr{i boèstvenatazapoved. Negovoto lice izrazuvalo straotna serioznost.Narodot so napnatost o~ekuval toj da progovori. Frlaj}i prvopogled na Jehoviniot oltar a potoa na sobranoto mno{tvo,Ilija povikal so jasen glas kako glas od truba: �Do koga }ebidete na dvete strani? Ako Gospod e Bog, odete so nego: ako eVaal, odete po nego.�

Narodot ne mu odgovoril nitu zbor. Nieden ~ovek odgolemiot auditorium ne se osudil da ja otkrie svojata vernostkon Jehova. Izmama i slepilo se nadvisile nad Izrael kakomra~en oblak. Toa kobno otpadni{tvo ne gi sovladaloodedna{, tuku postepeno, zatoa {to ne gi slu{ale zborovitena ukori i opomeni, koga Gospod od vreme na vreme im giupatuval. Sekoe skr{nuvawe od praviot pat, sekoe odbivawena pokajanie ja zgolemuvalo nivnata vina i gi oddale~uvalo

X I

NA GORANA GORANA GORANA GORANA GORATTTTTA KARMILA KARMILA KARMILA KARMILA KARMIL

Stoej}i pred Ahav, Ilija pobaral da se sobere celiotIzrael i izleze so nego i so Vaalovite proroci i Astarta nagorata Karmil. �Pojdi i soberi go kaj mene celiot Izrael,� munaredil toj na carot, �na svetata gora Karmilska, i~etiristotini i pedeset proroci Vaalovi i ~etiristotiniproroci od {umi~kite, koi jadat na masata na Jezavela.�

Ahav sfatil deka ova go zapoveda ~ovek koj govori vo imena Boga i so toa vedna{ se pokoril, kako prorokot da e car acarot sluga. Toj vedna{ upatil glasnici niz celoto carstvoso povik Izrael da izleze pred Ilija i prorocite Vaalovi iAstarta. Vo site gradovi i sela lu|eto se podgotvuvale dadojdat na sobirali{teto vo ozna~enoto vreme. Mnozinapatuvaj}i do mestoto za sostanok imale ~udni pret~uvstva.O~ekuvale deka }e se slu~i ne{to neobi~no: zo{to inaku bi givikale da dojdat na Karmil? Kakva li nevolja sega sepodgotvuva kon narodot i zemjata?

Pred da zavladee su{a, Karmil bil prekrasen predel,so reki koi od nepresu{nite izvori te~ele niz plodnitepadini prekrieni so cve}e i bujni gradini. No celata taaubavina is~eznala pod prokletstvoto na su{ata. Oltaritepodignati vo slava na Vaal i Astarta stoele sega vo isu{enipredeli. Na vrvot na eden od najgolemite grebeni se nao|alsru{en Gospodov oltar.

Od Karmil se prostiral pogled na golem del od dràvatai negovite vrvovi se zapazuvale od mnogute kraevi od carstvotoIzrailevo. Od podno`jeto na gorata moèlo da se vidi re~isis# {to se slu~uva na nejzinite visini. Idolopokloni~kiteobredi koi se vr{ele na nejzinite po{umeni padinipretstavuvale golema navreda za Boga, i tokmu zatoa Ilija____________Ova poglavje se bazira na 1. Carstva 18:19-40.

98 99

polagaj}i gi na nego drvata i `rtvata, a potoa pristapile konsvoite vra`bi. Nivnite piskavi glasovi odyvonuvale nizokolnite {umi i visini, dodeka go povikuvale imeto na svojotbog: �O, Vaale, vosli{i n#!� Sve{tenicite sobrani okoluoltarot po~nale da skokaat, prevrtuvaj}i se, vikaj}i, kornej}ikosa i meso, prekolnuvaj}i go svojot bog da im pomogne.

Minalo utroto, do{lo pladne a seu{te nemalo nikakviznaci deka Vaal gi slu{a povicite na svoite zavedenisledbenici. Ne se ~ul nikakov glas, nikakov odgovor na nivnatamolitva. @rtvata ne bila spalena. Prodolùvaj}i go svoeto bezumno poklonuvawe, lukavitesve{tenici neprestano se obiduvale da pronajdat nekakakovna~in da zapalat ogan i da go navedat narodot da poveruvadeka oganot do{ol neposredno od Vaal. Me|utoa, Ilija go pazelsekoe nivno dvièwe, dodeka sve{tenicite seu{te senadevale deka }e im se dade mo`nost za izmama i giprodolìle svoite besmisleni obredi.

�A koga dojde pladne, po~na da gi ismejuva Ilija govorej}i:Vikajte posilno: za{to on e bog! Moèbi e zafaten ili imarabota, ili e na pat, ili moèbi zaspal, pa }e se razbudi. Atie stoeja i vikaa na cel glas, i se se~ea so noèvi i {ilci posvojot obi~aj, dodeka krv ne im pote~e. I koga pomina pladne,zastanaa da prorokuvaat dodeka dojde vreme da se prinese dar:no nikakov glas nitu nekoj da odgovori, nitu nekoj da ~ue.� (1.Carstva 18: 27-29).

Satanata so zadovolstvo bi im do{ol vo pomo{ na oniekoi gi izmamil i koi verno mu sluèle. So zadovolstvo bi impratil molwa da ja spali nivnata ̀ rtva. No Jehova go spre~ilsatanata, ja ograni~il negovata mo} i nikakvo lukavoneprijatelstvo ne moèlo da predizvika niedna izmama naVaaloviot oltar.

Najposle, koga glasovite im zasipnale od vikawe, kogacelata obleka im bila krvava od rani koi sami sebe si ginapravile, sve{tenicite gi obzelo o~ajuvawe. So golemaèstina tie toga{ zaedno zastanale i so molitvi upatuvaakletvi kon svojot bog na sonceto, a Ilija i ponatamu vnimatelnogi pazel, zatoa {to znael deka vedna{ bi bil rastrgnat napar~iwa ako sve{tenicite bi uspeale na bilo koj na~in da

od Boga. i sega, vo ovaa kriza, tie uporno odbivale da prejdatna Bo`ja strana.

Gospod se gnasi od ramnodu{nost i nedostatok napredadenost vo vreme na kriza vo Negovoto delo. Celatavselena so posebno vnimanie gi gleda zavr{nite prizori nagolemata borba pome|u dobroto i zloto. Narodot Bo`ji sepribliùva do granicite na ve~nosta: {to toga{ bi bilo zanego pozna~ajno od vernosta na nebesniot Bog? Vo site vekoviBog imal verni junaci, a i denes ima, nalik na Josif, Ilija iDaniel, koi ne se sramat od svojata pripadnost na izbraniotnarod Bo`ji. Posebni blagoslovi gi pratat onie koi se trudatza Negovoto delo, koi ne skr{nuvaat od vistinskiot pat nadol`nosta, tuku so boèstvena sila pra{uvaat: �Koj eGospodov?� (2. Mojseeva 32:26) No tie ne se zadovoluvaat sotoa pra{awe: od site koi se vbrojuvaat vo narodot Bo`ji tiebaraat da istapat i nedvosmisleno da ja otkrijat vernosta konCarot nad carevite. Takvite lu|e ja pot~inuvaat svojata voljai planovi na zakonot Bo`ji. Od qubov kon Boga, tie ne gosmetaat svojot ̀ ivot premnogu drag. Nivna zada~a e da primaatsvetlina od Re~ta i so nejzinite jasni zraci da zasvetlat nasvetot. Vernosta na Boga - toa e nivna lozinka.

Dodeka Izrael na Karmil se somneval i se dvoumel,Ilieviot glas povtorno ja prekinal ti{inata: �Jas ostanavsam Gospodov prorok: a prorocite Vaalovi gi ima~etiristotini i pedeset. Dajte ni dva junci, i neka tie siizberat eden za sebe, i neka go ise~at na par~iwa i stavat nadrva, no ogan da ne stavaat: a jas }e go prigotvam drugiot junec,i }e go stavam vrz drva, no ogan nema da palam. Toga{ viknetegi imiwata na svoite bogovi, a jas }e go povikam imetoGospodovo, pa koj Bog se otpovika so ogan toj neka bide Bog.�

Ilieviot predlog bil tolku razumen, {to ne moèle dago odbijat, i sobiraj}i hrabrost rekle: �Dobro re~e.� Vaaloviteproroci ne se osmelile da dignat glas protiv toa. Ilija im seobratil so zborovite: �Izberete si eden junec i podgotvete goprvo, zatoa {to ste pove}e: i viknete gi imiwata na va{itebogovi, no ogan ne palete.�

Odnadvor drski i arogantni, no so strav vo svoiterasipani srca, la`nite proroci go podgotvile svojot oltar

100 101

`rtvata i oltarot. �Napolnete ~etiri vedra voda, i istureteja vrz `rtvata i vrz drvata�, zapovedal Ilija. �I pak re~e:napravete u{te edna{. I pak napravete u{te edna{. Pa pakre~e: naprevete i po tret pat. I napravija i po tret pat, pavodata pote~e okolu oltarot, i se napolni kanalot so voda�.

Ukaùvaj}i mu na narodot za negovoto dolgotrajnootpadni{tvo koe navleklo vrz niv Gospoden gnev, Ilija gopovikal da go ponizi srceto i da se vrati kon Bogot na svoitetatkovci, za da bi se ottrgnalo prokletstvoto na zemjataIzraileva. Potoa poklonuvaj}i se na nevidliviot Bog, tojpodignal raka kon neboto i kaàl ednostavna molitva.Vaalovite sve{tenici vikale, skokale i se trkalale od ranoutro do ve~er: me|utoa, dodeka Ilija se molel, nikakvineartikulirani izvici ne se slu{ale na gorata Karmil. Tojse molel so verba deka e Bog prisuten, deka ja gleda ovaa scenai deka ja slu{a negovata molitva. Vaalovite proroci semolele silexiski i neprikladno. Ilija se molel ednostavnoi usrdno: toj go baral Bog da pokaè deka e pogolem od Vaal iIzrael povtorno da mu se vrati.

�Gospode Boè Avraamov, Isakov i Izrailev�, se molelprorokot, �neka denes poznaat deka si ti Bog vo Izrael i dekajas sum tvoj sluga, i deka po tvojata re~ go napraviv sevo ova.Vosli{i me, Gospode, vosli{i me, za da poznae ovoj naroddeka si ti Gospod Bog, koga povtorno }e gi obrne{ srcata nivni.�

Sve~ena ti{ina gi obzemala site. Vaalovite sve{tenicitreperele od uàs. Svesni za svojata vina, o~ekuvale brzakazna.

Samo {to Ilija ja zavr{il svojata molitva, plamenijazici od ogan blesnale kako molwa i se spu{tile od nebotona podignatiot oltar: ja spalile `rtvata, ja ispile vodata vokanalot i gi spalile duri i kamewata od oltarot. Blesokot odoganot ja osvetlil planinata i gi zaslepil o~ite na mnozina.Vo dolinata, kade {to mnozina so strav i kako bez duh giposmatrale dvièwata na onie gore, jasno se gledalosimnuvaweto na ognot i site bile zaprepasteni. Ognot bilsli~en na plamenen stolb koj na Crvenoto more gi odvoilIzrailevite deca od Egipetskata vojska.

Narodot na bregot padnal ni~kum pred nevidliviot Bog.

zapalat ogan na oltarot.Se pribliìla ve~erta. Vaalovite proroci bile umorni,

iscrpeni i zbuneti. Eden predlagal edno, drug predlagal drugo,i najposle prestanale da se trudat. Nivnata vika iprokolnuvawe ne odeknuvale na Karmil. O~ajni~ki se povlekleod borbata.

Narodot celiot den gi gledal naporite na zavedenitesve{tenici. Tie besno skokale okolu oltarot, kako da sakaleda se dofatat do vàrenite son~evi zraci za da ja ostvaratsvojata cel. So uàs gledale kako sve{tenicite si go kasapatsopstvenoto telo. Lu|eto sega imale mo`nost da razmislat zasite ludosti na idolopoklonstvoto. Mnozina ve}e bile sitiod razmetnuvawa na demonskite sili i so najdlabok intereso~ekuvale {to }e napravi Ilija.

Se pribliùval momentot na ve~ernata `rtva i Ilija gopovikal narodot. �Pristapete kon mene�, rekol toj. I koga lu|etotreperej}i se pribliìle, toj po~na da go poprava sru{eniotoltar vrz kogo nekoga{ lu|eto prinesuvale ̀ rtvi na nebesniotBog. Za nego ovoj sru{en kup na kamewa bil podragocen od siteneznaboè~ki oltari zaedno.

Popravaj}i go stariot oltar, Ilija pokaàl kolku gopo~ituva zavetot koj Gospod go napravi so Izrael koga ovoj gopominal Jordan i i vlegol vo vetenata zemja. Zel �dvanaesetkamewa spored brojot na na plemiwata od sinovite Jakovovi...i napravi od toa oltar vo imeto Gospodovo.� (1. Carstva 18:31, 32)

Vaalovite sve{tenici, razo~arani i iscrpeni odzaludnite napori, ~ekale da vidat {to }e napravi Ilija. Tiego mrazele prorokot zatoa {to gi stavil na proba koja pokaàlakolku se slabi i nemo}ni nivnite bogovi, no vo isto vreme ise pla{ele od negovata sila. Narodot isto taka ~ekal vo stravi re~isi bez zdiv ja gledal Ilievata podgotovka. So svoitesmireni dvièwa prorokot pretstavil su{tinska sprotivnostvo odnos na |avolskite orgii na fanati~nite Vaalovisledbenici.

Bidej}i go dovr{il oltarot, prorokot iskopal okolu negokanal, nastaval drva, go podgotvil junecot i go poloìl vrzoltarot, a potoa mu naredil na narodot da izlee voda vrz

102 103

X I I

OD EZRAOD EZRAOD EZRAOD EZRAOD EZRAEL DEL DEL DEL DEL DO HORIVO HORIVO HORIVO HORIVO HORIV

Pogubuvaweto na Vaalovite proroci otvorilo pat zasproveduvawe na duhovna preobrazba pome|u desette plemiwana severnoto carstvo. Ilija mu ukaàl na narodot za negovotootpadni{tvo i go povikal so skru{eni srca da se obrati konGospoda. Kaznata od neboto bila izvr{ena. Lu|eto giispovedale svoite grevovi i go priznale Bogot na svoitetatkovci kako ìv Bog. A sega trebalo da se povle~eprokletstvoto od neboto i da se obnovi zemskiot blagoslov zaìvot. Do`dot trebal da ja osveì zemjata. �Odi, jadi i pij,za{to doa|a golem do`d,� mu rekol Ilija na Ahav. Potoaprorokot se ka~il na vrvot od gorata da se pomoli.

Ilija ne mu rekol na Ahav da odi da se podgotvi za do`dzaradi nekoi nadvore{ni znaci. Prorokot ne videl niedenoblak na neboto, nitu pak slu{nal grmewe. Toj ednostavno giizgovoril zborovite koi, vo negovata silna vera, GospodoviotDuh mu gi dal da gi izgovori. Ilija celiot den nepokoleblivoja vr{el voljata Gospodova i pokaàl doverba vo Bo`jiteproro~ki zborovi. I sega, bidej}i napravil s# {to bilo vonegova mo}, znael deka neboto dare`livo }e gi izlie veteniteblagoslovi. Onoj ist Bog koj pratil su{a, vetil obilen do`dkako nagrada za dobroto. I sega Ilija ~ekal na veteniot do`d.Vo stav na poniznost, stavaj}i go �liceto svoe pome|u kolenatasvoi,� toj se molel na Boga vo imeto na Izrael koj se pokajal.

Ilija nekolku pati go pra}al svoeto mom~e do mestotokade {to se pruàlo pogled na Sredozemjeto, da vidi ima libilo kakov znak deka Bog ja vosli{il molitvata. Sekoj patmom~eto se vra}alo so zborovite: �Nema ni{to.� Prorokot nepostanal netrpeliv nitu pak ja gubel verata, tuku ja prodolìlsvojata srde~na molitva. [est pati mom~eto se vra}alo so vest

Toj ne se osuduval i ponatamu da go gleda ognot praten odneboto. Site stravuvale i samite da ne bidat spaleni.Ubeduvaj}i se deka dol`nost im e da go priznaat IzraileviotBog kako svoj otec na kogo mu dolàt poslu{nost, povikale voeden glas: �Gospod e Bog, Gospod e Bog.� (1 Carstva 18). Ovoj vikjasno odeknuval preku planinata i odzvonuval dolu voramninata. Izrael kone~no se razbudil, ja otfrlil zabludatai se pokajal. Narodot uvidel kolkav sram mu nanel na Boga.Potpolno e otkrien karakterot na la`nata slu`ba na Vaal,nasproti razumnata slu`ba koja ja bara vistinskiot Bog.Narodot ja sogledal pravdata i milosta na Boga koi jauskratile rosata i do`dot samo da gi navede da go priznaatNegovoto ime. Se uverile deka Ilieviot Bog e nad site idoli.

Vaalovite sve{tenici so zaprepastuvawe go posmatraleotkrovenieto na Jehovinata sila. Me|utoa, duri i po svojotporaz, vo prisustvo na boèstvenata sila, odbivale da sepokajat za svoite zli dela. Sakale vsu{nost i pokraj s# daostanat Vaalovi proroci. So toa pokaàle deka bile sozreaniza uni{tuvawe. Gospod mu dal naredba na Ilija za tie la`niu~iteli da se uni{tat, za da Izrael pokajni~ki se za{titi odvlijanieto od onie koi go u~ele da se poklonuva na Vaal. Gnevotna narodot toga{ se upatil protiv voda~ite koi bileprestapnici. I koga Ilija ja izgovoril naredbata: �Fatete gitie Vaalovi proroci i nieden da ne ostane,� site bilepodgotveni da poslu{aat. Gi fatile sve{tenicite i gi odvelena potokot Kison: tuka slugite Vaalovi bile ubieni pred dase zavr{i denot koj ozna~uval po~etok na zna~ajna reforma.Nieden ne smeel da ostane ìv.

____________Ova poglavje se bazira na 1. Carstva 18:41-46; 19:1-8.

104 105

Jovanova 5:14, 15) Svoite molbi treba da gi iznesuvame predOtecot so uporna Jakovova i Ilieva vera nepopustlivo iistrajno, i da barame s# {to ni vetil. êsta na Negoviotprestol e sigurnost za ispolnuvawe na Negovata re~.

Koga Ahav se podgotvil da pojde nazad, ve}e senkite nano}ta se spu{tale na gorata Karmil. �Toga{ se pomra~i nebotood oblaci i vetrovi i padna golem do`d. A Ahav sedej}i vokola dojde vo Ezrael.� Patuvaj}i niz carskiot grad vo mrakot istra{niot tatne`, Ahav ne moèl da go prepoznae patot predsebe. Me|utoa, Bo`jiot prorok koj toj den go ponizil Ahav prednegovite slugi i gi pogubil negovite neznaboè~ki sve{tenici,seu{te go priznaval za car nad Izrael pa sega vo negova ~est,potkrepen so sila Bo`ja tr~al pred carskata kola i gi dovelpred gradskata porta.

Ovoj milosliv akt na Bo`jiot glasnik kon bezbo`niot carpretstavuva pouka za site onie koi sakaat da bidat Bo`ji slugi,no imaat visoko mislewe za sebesi. Ima lu|e koi bezzadovolstvo vr{at izvesni dol`nosti smetaj}i deka im e toapod dostoinstvoto. Tie se sramat na nekogo da mu napravatduri i najosnovni uslugi, zatoa {to se pla{at da ne se najdatdeka rabotat kako slugi. Takvite moàt mnogu da se pou~at odIlieviot primer. Toj so svojata re~ za tri godini go spre~ilnebesniot blagoslov: Bog na viden na~in mu ja pokaàl svojatamilost, zatoa {to na negova molitva pratil ogan od neboto daja spali `rtvata: toj so svojata raka gi ubil neznaboè~kiteproroci i taka izvr{il Bo`ji sud, a negovata molitva za do`dbila vosli{ena. Me|utoa, po site pobedi so koi Bog ja po~estilnegovata javna slu`ba, toj dobrovolno ja vr{el zada~ata nasluga.

Ilija i Ahav se razdelija kaj portite na Ezrael. Ilijaodlu~il da ostane nadvor od gradskite yidovi, pa se zavitkavo svojata nametka i legna da spie na gola zemja. Carot projdeniz kapijata i naskoro dojde do svojot dvorec: & i kaàl nasvojata ̀ ena za ~udesnite nastani vo toj den i za otkrovenietoza Bo`jata sila koja posvedo~ila na Izrael deka vistinskiotBog e Gospod a Ilija, vistinski negov glasnik. Jezavela jaobzede bes koga doznala od Ahav kako Ilija gi ubilneznaboè~kite proroci. Ne sakala da priznae deka toa {to

deka na bakarnoto nebo nema nikakvi znaci na do`d.Nepokolebliviot Ilija go prati u{te edna{, i toj pat mom~etose vratilo so zborovite: �Ene mal oblak kolku dlanka ~ove~kase diga nad moreto.�

Toa bilo dovolno. Ilija ne ~ekal crni oblaci da gopokrijat neboto. So vera toj toa obla~e go videl kako obilendo`d, i postapuvaj}i vo soglasnost so svojata vera, brzo gopratil svoeto mom~e kaj Ahav so vesta: �Podgotvi ja svojatako~ija i sleguvaj, za da ne te fati do`dot.�

Bog moèl da go upotrebi Ilija vo ovaa te{ka kriza voistorijata na Izrael zaradi toa {to toj bil ~ovek so silnavera. Dodeka se molel, negovata vera se pove}e rastela icvrsto se drèla za nebesnite vetuvawa. Toj istrajal vo svoitemolitvi s# dodeka ne bile vosli{eni. Ne ~ekal potpolnidokazi deka Bog go vosli{il, tuku bil spremen s# da stavi nakocka duri i na najmaliot dokaz na Bo`jata naklonetost. Ona{to moèl toj da go napravi, sekoj moè da go napravi vo svojotdelokrug vo slu`bata Bo`ja, zatoa {to za prorokot od Galadbilo napi{ano: �Ilija be{e ~ovek smrten kako i nie, i mu sepomoli na Boga da ne vrne do`d na zemjata tri godini i {estmeseci.� (Jakov 5:17)

Takva vera mu e potrebna denes na svetot - vera koja }ese drì na vetuvawata na re~ta Bo`ja i koja nema da popu{tis# dodeka neboto ne ja vosli{i molitvata. Takvata vera cvrston# povrzuva so neboto i ni dava sila da se borime so silitena temninata. Verata na Bo`jite deca �pobedi carstva,izvr{ija pravednost, dobi vetuvawa, zatvori usta na lavovi,ugasi ognena sila, ja pobedi ostricata na me~ot, od nemo}nastana krepka, postanaa silni vo boj, gi rastera tu|ite vojski.�(Evreite 11:33, 34). I nie denes morame tokmu so vera da giostvarime najgolemite Bo`ji celi. �Ako moè{ da poveruva{,s# e mo`no za onoj koj veruva.� (Marko 9:23).

Verata e vaèn sostaven del na molitvata. �Onie koisakaat da dojdat pri Boga, treba da veruvaat oti Toj postoi ideka gi nagraduva onie, {to go baraat.� �Dokolku ne{topomolime {to e spored Negovata volja da dobieme, Toj n#slu{a, i koga znaeme deka n# slu{a {to i da pomolime, znaemedeka }e ni dade {to i da pobarame vo Nego.� (Evreite 11:6; 1

106 107

vrvot na Karmil go pominal celiot den ne vkusuvaj}i ni{to.No pokraj site telesni napori koi toj den gi pretrpel, sepakbil posebno vozbuden koga kolata na Ahav ja vodel do portatana Ezrael.

Me|utoa, Ilija sega zapadna vo sostojba koja ~esto gisnao|a lu|eto posle golemi postignuvawa vo verata i slavniuspesi. Stravuval deka reformacijata zapo~nata na Karmilnema da bide dolgotrajna i zapadnal vo malodu{nost. Sevozdignuval do najgolemi visini, no sega nisko padnal. Dodekana nego bil Duhot na Semo`niot, moèl da podnese i najgolemiisku{enija na verata, no vo tie momenti na malodu{nost,slu{aj}i ja porakata na Jezavela niz koja rabotel satanata, jazagubil svojata potpora vo Boga. Bil izdignat do najgolemitevisini i reakcijata bila stra{na. Zaboravaj}i na Boga, Ilijabegal se podaleku, i najposle se na{ol sam vo mra~na pusto{.Iscrpen do krajnost, sednal pod edna smreka da se odmori, isedej}i taka, posakal da umre. �Dosta e pove}e Gospodi, primija du{ata moja, za{to ne sum podobar od tatkovcite svoi�, rekoltoj. Kako begalec, daleku od ~ove~kite domovi, skr{ena du{avo gor~livo razo~aruvawe, posakal pove}e nikoga{ da ne vidi~ove~ko lice. Najposle vaka umoren go sovladal son.

Vo iskustvoto na site nas ima vakvi momenti na golemirazo~aruvawa i krajni malodu{nosti, koga mora da ja ispieme~a{ata na bolkata, koga ni e te{ko da veruvame deka Bog eseu{te dobrotvor na zemskite deca i poln so qubov kon nas,koga nemir ja obzema du{ata i smrtta ni izgleda poubava odìvotot. Vo tie momenti mnozina gubat vera vo Boga i stanuvaatrobovi na somne` i neverstvo. Koga vo tie denovi bi moèleda go soznaeme smisolot na Bo`joto providenie so svoiteduhovni o~i, bi videle angeli koi se trudat da n# spasat odsamite nas, da n# dovedat na osnova koja e pocvrsta od ve~niteplanini, i vo nas bi se pojavila nova vera i nov ìvot.

Vo denovite na svojata taga i te{ka nesre}a Jov rekol:

�Neka e proklet denot vo koj se rodiv.� �O, da bea to~no izmereni makite moi, a mojata nevolja da se stavi!�

se slu~ilo na Karmil bilo dokaz za silata Bo`ja i Negovotoprovidenie, tuku seu{te polna so pakost, izjavila deka Ilijamora da umre.

Taa no} eden glasnik go razbudil umorniot prorok i mu japredal porakata na Jezavela: �Neka mi napravat bogovite toai toa i ne{to pove}e da mi napravat, ako utre vo ova vreme nenapravam so tvojata du{a, ona {to be{e napraveno so du{atana sekogo od niv.�

Bi moèlo da se pretpostavi deka Ilija, pokaùvaj}itolkava bestra{nost i koj potpolno triumfiral nad carot,sve{tenicite i narodot, nikoga{ pove}e nema da padne vomalodu{nost nitu da dozvoli da go sovlada strav. No, ni toj~ovek, koj primil tolku mnogu dokazi za Bo`jata milost i qubov,ne bil bez ~ove~ki slabosti. Negovata vera i hrabrost goizdale vo toj temen ~as. Toj prestra{eno skoknal od sonot.Do`d lielo od neboto i nasekade vladeel mrak. Prorokot sedal vo begstvo da go spasi svojot ̀ ivot, zaboravaj}i deka Gospodtri godini pred toa go odvel na edno mesto kade {to ne moèlda stigne gnevot na Jezavela nitu pak Ahav moèl da gopronajde. Toj dojde vo Virsaveja i �tamu go ostavi slugata svoj,a samiot otide vo pustinata den odewe.�

Ilija ne smeel da go napu{ta mestoto na svojatadol`nost. Trebalo da se obrati na Onoj koj go pratil da jaosveti ~esta na imeto Gospodovo, molej}i Go za za{tita odgnevot na Jezavela. Trebalo da mu kaè na glasnikot, deka Bogvo kogo se nadeva, }e go spasi od nejzinata omraza. Odvajpominale nekolku ~asa otkako bil svedok na otkrovenieto na~udesnata Bo`ja sila, i toa trebalo da mu bide svedo{tvodeka Bog nema da go napu{ti. Da ostanel tamu kade {to senao|al, da se potprel na Bo`jata sila i za{tita, da ostanelodlu~en branitel na vistinata, bi bil za{titen od s#. Gospodbi mu podaril u{te edna pobeda kaznuvaj}i ja Jezavela, {tobi ostavilo golem vpe~atok vrz carot i kaj narodot bi dovelodo golema reformacija.

Ilija mnogu o~ekuval od ~udoto {to se slu~ilo na Karmil.Se nadeval deka po taa slu~ka, posle tolku vidno eksponirawena Bo`jata sila, Jezavela nema pove}e da ima vlijanie vrzAhav i deka vo cel Izrael brzo }e se ostvari reforma. Na

108 109

�I da me pogubi, sepak jas }e imam doverba vo Nego:... Toj isto taka }e bide moeto spasenie.� �Jas znam, Iskupitelot moj e ìv, i Toj vo posledniot den }e zastane nad zemjata: I ako moeto telo bide uni{teno od crvite, sepak jas vo teloto moe }e go vidam Boga: Jas sam }e go vidam, moite o~i }e Go vidat, a ne na drug.� (Jov 13:15, 16; 19:25-27)

�Gospod mu odgovori na Jov od viorot,� (Jov 38:1) otkriva-j}i mu ja na svojot sluga enormnosta na svojata sila. I koga Jovza moment se zagledal vo svojot Tvorec, se zgrozil od sebe sii se pokajal vo prav i pepel. Gospod toga{ go blagoslovil,taka {to poslednite godini bile najdobri od negoviot ìvot.

Nade`ta i hrabrosta se od najgolemo zna~ewe zasovr{ena slu`ba na Boga. Tie se plod na verata. Gre{no e inerazumno da se o~ajuva. Bog moè i saka na svoite slugi da impodari �poobilna� (Evreite 6:17) sila otkolku {to im epotrebno za da istrpat isku{enie. Kolku i da ni se ~ini dekaplanovite na neprijatelot na Bo`joto delo se mudro skroenii postaveni, Bog moè da gi osueti i onie najve{tite. No, Tojtoa }e go napravi vo svoe vreme i na svoj na~in, koga }e vidideka verata na Negovite slugi ja izdràla probata.

Postoi siguren lek za malodu{nite a toa se: vera,molitva i rabota. Verata i rabotata mu davaat na ~ovekotsigurnost i zadovolstvo koe jakne od den vo den. Dali lesnopodlegnuvate na mra~ni ~uvstva i malodu{nost ? Nemojte dastravuvate ni vo najcrnite denovi koga s# izgleda izgubeno.Imajte vera vo Boga. Nemu mu se poznati site va{i potrebi.Toj e semo}en. Negovata bezgrani~na qubov i milosrdnostnikoga{ ne se otsutni. Nemojte da stravuvate deka nema da goispolni svoeto vetuvawe. Toj e ve~na vistina. Toj nikoga{ nemada go izmeni zavetot koj go napravil so onie koi Go qubat. Bogim dava na svoite verni slugi onolku sila kolku {to im epotrebno. Apostol Pavle svedo~i: �I mi re~e: dovolna ti emojata blagodat: bidej}i mojata sila napolno se pokaùva voslabosta... zatoa dobro mi e vo slabostite, vo prekoruvawe,

�Se nadevam deka mojata molba }e bide poslu{ana, i Bog da go ispolne{e ona za koe {to kopneam! O, da saka{e Bog da me sotre, da mlatne{e so rakata Svoja i da me istrebe{e! Toa bi mi bila vistinska uteha.�

�Zatoa nema da ja vozdrùvam ustata svoja; }e govoram sega vo stesnuvaweto na duhot svoj; }e se poplakuvam vo gor~inata na du{ata svoja.�

�Du{ata moja saka ...podobro smrt otkolku ìvot. Mi omrzna ìvotot; Nema ve~no da ìveam: Oddale~i se od mene, dnite moi se samo sueta.� (Jov 3:3; 6:2, 8-10; 7:11, 15, 16)

No na Jov ne mu bilo dadeno da umre, iako bil sit odìvotot. Ukaàno mu bilo na podobra idnina i upatena vestna nade`:

�]e bide{ cvrst, i nema da se pla{i{: Zatoa {to }e ja zaboravi{ tagata: kako za iste~ena voda }e se se}ava{ za niv. i ìvotot tvoj }e bleska pojasno od pladne: kako utro }e svetne{. ]e bide{ spokoen, zatoa {to postoi nade` . . . ]e legne{, i ne }e ima koj da te zapla{uva; Mnozina }e ti se umilkuvaat. A na zlostornicite }e im zgasnat o~ite, ne }e ima ve}e zasolni{te za niv, edinstvenata nade` }e im bide da izdivnat.� (Jov 11:15-20)

Od najdlaboko o~ajuvawe i malodu{nost, Jov se vozdign-al do viso~inite na cvrsta vera vo milosta i spasonosnataBo`ja sila. Pobedonosno izjavil:

110 111

X I I I

�[TO PRAVI[ TUKA[TO PRAVI[ TUKA[TO PRAVI[ TUKA[TO PRAVI[ TUKA[TO PRAVI[ TUKA?????�

Iako sokrieno od lu|e, Ilievoto skrivali{te na gorataHoriv bilo poznato za Boga. Umorniot i obeshrabren prorokne bil ostaven sam da se bori protiv silite na temninata koinavalile vrz nego. Na vlezot vo pe{terata vo koja se skril,Ilija go do~ekal samiot Bog preku mo}en angel praten da seraspra{a za negovite potrebi i da mu go razjasni Bo`jiot planvo pogled na Izrael.

Se dodeka potpolno ne se potprel na Boga, Ilija ne moèlda go izvr{i deloto za onie koi bile zavedeni vo oboùvawetona Vaal. Pobedata na vrvovite na Karmil go otvorila patotza u{te pogolemi pobedi. Me|utoa, zaradi zakanite na JezavelaIlija ne gi iskoristil prekrasnite mo`nosti koi mu se nudele.Trebalo da se slu~i da razbere Bo`jiot ~ovek kolku e seganegovata sostojba mizerna vo odnos na polo`bata koja po ̀ elbana Gospoda trebal da ja zazeme.

Bog svojot isku{an sluga go do~ekal so pra{aweto: �[topravi{ tuka Ilija?� Te prativ na potokot Horat a podocna kajvdovicata vo Sarepta. Ti narediv da se vrati{ vo Izrael ida izleze{ pred idolopokloni~kite sve{tenici na Karmil.Ti podariv sila carevata kola da ja odnese{ do kapijata naEzrael. No koj ti re~e taka brzo da pobegne{ vo pustina. [topravi{ ovde?

So ogor~uvawe vo du{ata, Ilija rekol: �Revnuvav zaGospod Bog na vojskite: za{to sinovite Izrailevi go ostavijatvojot zavet, tvoite oltari gi urnaa i prorocite tvoi gi otepaaso me~: a jas ostanav sam, pa ja baraat du{ata da mi ja zemat.�

Angelot go povikal prorokot da izleze od pe{terata, dazastane pred Gospoda na gorata i da ja soslu{a Negovata re~.�I ete, Gospod proa|a{e, a pred Gospoda golem i silen vetar,koj ridovi uriva{e i karpi uni{tuva{e: no Gospod ne be{e vo

vo potreba, vo progonuvawe, vo taga za Hrista, oti koga sumslab toga{ sum silen.� (2. Korintjanite 12:9,10).

Dali Bog go napu{til Ilija vo negovite te{ki migovi?O, ne! Bog ne go qubel pomalku svojot sluga vo momentot kogase ~uvstvuval napu{ten od Boga i lu|eto, tuku kako odgovor nanegovata molitva pratil ogan od neboto i go osvetlil vrvotna planinata. I sega sonliviot Ilija go razbudil eden blagdopir i prijaten glas. Toj se trgnal od strav, podgotven da bega,pla{ej}i se moèbi da ne go prona{ol negoviot neprijatel.No liceto navednato nad nego so izraz na soàluvawe ne biloliceto na neprijatelot, tuku na prijatel. Bog pratil angel odneboto so hrana za svojot sluga. �Stani i jadi�, re~e angelot.�I toj pogledna i ete, do glavata ima{e leb na jaglen pe~en istomna so voda.�

Bidej}i se potkrepil so hranata koja bila za negopodgotvena, Ilija povtorno zaspal. Angelot do{ol i po vtorpat. Dopiraj}i se do iscrpeniot ~ovek, angelot rekol ne`no isoàluva~ki: �Stani i jadi, za{to te ~eka dolg pat.� �I toj stanajade{e i se napi,� i se potkrepi od toa jadewe i ode{e�~etirieset dena i ~etirieset no}i dodeka ne dojde do Bo`jatagora Horiv,� kade {to na{ol skrivali{te vo edna pe{tera.

____________Ova poglavje se bazira na 1. Carstva 19:9-18.

112 113

Azailoviot me~, nego }e go ubie Juj, a koj }e se izbavi od me~otna Juja, nego }e go ubie Elisej.� (1. Carstva 19:15-17).

Ilija mislel deka samo toj vo Izrael go priznavavistinskiot Bog. No Bog koj go poznava sekoe srce, mu otkril naprorokot deka i mnogu drugi vo tekot na dolgite godini naotpadni{tvo mu ostanale verni na Gospoda. Bog rekol: �No siostaviv vo Izrael sedum iljadi, koi nieden ne gi svitkakolenata pred Vaal nitu so ustata svoja go celiva{e.� (1.Carstva 19:18).

Od Ilievoto iskustvo za vreme na tie denoviobeshrabruvaweto i prividniot poraz, moàt da se izvle~atmnogu pouki od neprocenliva vrednost za Bo`jite slugi vo ovaodbeleàno vreme na op{to otstapuvawe od vistinskiot pat.Otpadni{tvoto koe denes preovladuva e sli~no naotpadni{tvoto koe go zafatilo Izrael vo prorokovo vreme.Toa {to ~ove~koto go vozdigaat nad Bo`joto, gi veli~aatpopularnite voda~i, go oboàvaat Mamonot i takanare~enatanauka nad vistinata na otkrovenieto, mnozina i denes odat poVaala. Somneòt i neverieto vr{at pogubno vlijanie vrzrazumot i srceto, i mnozina Bo`jite proro{tva gi podreduvaatna ~ove~kite teorii. Javno se propoveda deka do{lo vremekoga ~ove~kiot razum treba da se vozdigne nad u~eweto nadRe~ta Bo`ja. Se tvrdi deka zakonot Bo`ji, Bo`joto merilo napravednosta, nema pove}e nikakvo zna~ewe. Neprijatelot navistinata deluva so izmamni~ka sila za da ovozmoì ~ove~kiteodredbi da se stavat namesto Bo`jite i da se zaboravi ona{to e predvideno za sre}a i spas na ~ove{tvoto.

Me|utoa, {iroko rasprostranetoto otpadni{tvo, sepakne # seop{to. Ne se site vo ovoj svet bezzakonici i gre{nici,nitu pak site preminale na stranata na neprijatelot. Bog imamnogu iljadi lu|e koi ne gi svitkale kolenata pred Vaal. Tiete`neat potpolno da raberat s# {to e vo vrska so Hrista izakonot, se nadevaat deka Isus naskoro }e dojde i }e stavi krajna grevot i smrtta. Ima i takvi koi vo neznaewe mu sluàt naVaal, no za niv seu{te Duhot Bo`ji se bori.

Na takvite im e potrebna pomo{ od onie koi ve}e gopoznavaat Boga i mo}ta na Negovata Re~. Vo vreme kakvo {to edene{noto, sekoe Bo`jo dete treba sesrdno da im pomaga na

vetrot: a po vetrot zemjotres, no Gospod ne be{e vo zemjotresot:po zemjotresot ogan, no Gospod ne be{e vo ognot: po ognot tivoki tenok glas. A koga go slu{na toa Ilija, go zatskri liceto svoeso nametkata i izleguvaj}i zastana na vratata od pe{terata.

Bog odlu~il da se pokaè na svojot sluga kako �glas tivoki tenok,� a ne so nekoe mo}no otkrovenie na Bo`jata sila. Sakalda go pou~i Ilija deka deloto koe {to najuspe{no gi ostvaruvaNegovite celi ne mora sekoga{ da bide so osobena golemina.Dodeka Ilija ~ekal Gospod da mu se otkrie, pominala luwa,svetkale molwi i se pojavil ogan. No vo seto toa ne bil Bog.Najposle se za~ul tivok, tenok glas i prorokot go pokril svoetolice zaradi Gospodovoto prisustvo. Negovata razdrazlivostse smirila, duhot omeknal i se pot~inil. Sega znael dekamirnoto i cvrsto potpirawe na Boga sekoga{ }e mu dava pomo{koga }e mu bide toa potrebno.

Vistinata Bo`ja ne mora sekoga{ nau~no da seobrazloùva za da se ubedat i obratat du{i. Na ~ovekovotosrce ne moè tolku da se vlijae so zborlivost ili logika, kolkuso blagoto posredstvo na Svetiot Duh, koj mirno no sigurnodeluva vo smisla na preobrazbata i razvojot na karakterot.Tivkiot i tenok glas na Bo`jiot Duh ima mo} da go promenisrceto.

�[to pravi{ ti tuka Ilija?� zapra{al glasot. A prorokotodgovori: �Revnuvav za Gospod Bog nad vojskite: za{to sinoviteIzrailevi go ostavija tvojot zavet, tvoite oltari gi razru{ija,i prorocite tvoi so me~ gi ubija: a jas ostanav sam, pa ja baraati du{ata moja da mi ja zemat.� Gospod mu odgovoril na Ilija deka prestapnicite voIzrael nema da pominat nekazneto. Trebalo da se izberatposebni lu|e koi }e ja ostvarat Bo`jata cel - kaznuvawe naidolopokloni~koto carstvo. Odlu~no mora da se postapi zada im se dade na site mo`nost da prejdat na stranata navistinskiot Bog. Ilija mora da se vrati vo Izrael za dasprovede so ostanatite reforma.

Gospod mu zapovedal na Ilija: �Vrati se po patot svojpreku pustinata vo Damask, i koga }e stigne{, pomaì go Azailaza car na Sirija, a Juja, Namesieviot sin, pomaì go za carnad Izraelot: Eliseja, pak, Safatoviot sin, od Avel-Maul,pomaì go za prorok mesto sebe si: za{to koj }e izbega od

114 115

ja dadat. Bog gi povikuva hristijanskite semejstva da otidatvo neprosvetleni mesta na zemjata i mudro i istrajno da sezaloàt za onie koi potonale vo duhovna temnica. Neophodnoe samoodreknuvawe za da moè ~ovek da se otpovika na vakvapokana. Dodeka mnozina ~ekaat da gi otstranat site pre~ki,du{ite umiraat bez nade` vo Boga. Zaradi zemska korist,zaradi steknuvawe na nau~no znaewe lu|eto se podgotveni daotidat vo oblast kade {to rovarat zarazni bolesti i da seizloàt na tegobi i nema{tija. Kade se takvite koi se volniistoto toa da go napravat, za dugite da gi izvestat zaSpasitelot?

Ne e ni{to neobi~no nitu novo deka duhovno silnite lu|evo te{ki okolnosti, pod pritisok na isku{enie stanuvaatobeshrabreni i malodu{ni taka {to ponekoga{ im se ~ini dekavo ìvotot nema ni{to {to bi posakale. Site tie treba daimaat na um deka i eden najgolem prorok trebal da bega odedna razbesneta èna, za da si go spasi svojot ìvot. Tojbegalec, umoren i iscrpen, padnal vo malodu{nost i posakalda umre. Me|utoa, koga izgubil sekakva nade` i koga mu se~inelo deka e sru{eno celokupnoto negovo ìvotno delo, ba{toga{ ja primil najgolemata pouka vo svojot ìvot. Vo ~asotna svojata najgolema slabost nau~il deka ~ovekot tokmu vonegovite najgolemi nevolji treba i moè da se nadeva na Boga.

Ilievoto iskustvo treba da im vlee nade` na site oniekoi site svoi ̀ ivotni sili gi posvetuvaat vo rabota za dobrotona drugite, no ~esto pati gubat hrabrost i pa|aat vomalodu{nost. Bo`jata posebna grià, qubov i sila semanifestira vo korist na onie lu|e ~ija revnost i korist nese razbiraat i cenat, ~ii soveti i ukori preziraat, i na ~iinapori kon celta na reformite, se odgovara so omraza iprotivewe.

Satanata gi napa|a du{ite so najgolemi isku{enija tokmutoga{ koga se najslabi. Toj se nadeval deka taka }e go sovladai Sinot Bo`ji, bidej}i taka mnogu pati go pobedil i ~ovekot.Duri i onie, koi dolgo i hrabro se borele za pobeda na dobroto,podlegnale na isku{enieto vo momenti na slaba volja i vera.I Mojsej vo eden moment ja zagubil doverbata vo Semo}niot,umoren od ~etiriesetgodi{noto talkawe niz pustinata i od

drugite. Angelite Bo`ji im pomagaat na onie koi ja razbiraatbibliskata vistina i nastojuvaat da pronajdat du{i koikopneat za svetlina. Nikoj ne treba da se pla{i da pojde popatot po koj odat angelite. Blagodarej}i na vernosta i trudotposveten na rabotnicite, mnozina }e go napu{tatidolopoklonstvoto i }e prejdat kon ìviot Bog. Mnozina }eprestanat da im oddavaat po~esti na ~ove~kite tvorbi ibestra{no }e prejdat na stranata na Boga i na Negoviot zakon.

Mnogu zavisi od neumorniot trud na vernite i predadenirabotnici, i od tie pri~ini satanata na site mo`ni na~ini }ese trudi da go zanemari ostvaruvawe na boèstvenite celipreku trudot na poslu{nite. Toj gi naveduva lu|eto da ja izgubatod vid svojata vozvi{ena i sveta dol`nost i da sezadovoluvaat so udobnostite vo ovoj ìvot. Toj gi naveduvaudobno da se smestat ili zaradi zemska korist da se selat odmestoto kade {to moàt da pravat dobro. Drugi pak gi naveduvavo obeshrabruvawe da ja napu{tat svojata dol`nost, zaradiprotivewa ili progonstvo. Me|utoa, neboto site tie gi gledaso najne`no soàluvawe. Na sekoe Bo`jo dete na koeneprijatelot mu ja zamolknal du{ata, upateno mu e pra{aweto:�[to pravi{ tuka?� Jas ti postaviv dol`nost vo celiot svetda go propoveda{ evangelieto i da go podgotvuva{ narodot zadenot Bo`ji. Zo{to si tuka? Koj te pratil?

Hrista vo ̀ rtvata i stradaweto go poddrùvala radostadeka so toa }e bidat spaseni gre{nici. Toa treba da bide iradost na sekoj Hristov sledbenik, pottik za neumorna rabota.Onie barem koi donekade razbiraat {to zna~i za niv i nivnitebli`ni otkupuvaweto, }e ja razberat do izvesen stepen igolemata potreba na ~ove{tvoto. Vo nivnite srca }e se razbudiso~uvstvo pri uviduvaweto na moralnoto i duhovnotosiroma{tvo na iljadnici lu|e koi se nao|aat vo senka nastra{na propast, kon koja telesnite stradawa se navistinani{to.

Na semejstvata kako i na poedincite se postavuvapra{aweto: �[to pravi{ tuka?� Vo mnogu sobranija imasemejstva koi dobro ja poznavaat vistinata na Re~ta Bo`ja ibi moèle da go ra{irat svoeto vlijanie koga bi se preselilevo mesto kade {to mu e potrebna slu`ba koja {to tie moàt da

116 117

taka drète se za Isusa. Ako ostanete vo Bo`jata qubov, }emoète da se vosprotivite na sekoe isku{enie. Hristovatapravednost moè da vi podari sila da ja soprete sekoja burana zlo koja go preplavila svetot. Verata mora da bide sostavendel od va{eto ìvotno iskustvo. Taa go olesnuva sekoe bremei sekoga{ go podiga umorniot. Kontinuiranata nade` vo Boga}e gi re{i tajnite na providenieto koi vi se sega nedostapni.Odete so vera po patot koj Toj vi go pokaàl. ]e naidatisku{enija, no vie samo prodolète. Toa }e ja krepi va{atavera i }e ve osposobuva za slu`ba. Zapisite za svetata istorijane se dadeni samo da gi ~itame i da im se voshituvame, tuku vonas da ja pottiknat onaa ista vera koja nekoga{ ìveela voBo`jite slugi. Gospod isto taka silno }e raboti i denes kade ida postojat verni srca podgotveni da stanat orudie za Negovatasila.

I nam, kako i na Petar, ni se upateni zborovite: �Simone,Simone, ete, satanata posaka da ve see kako p~enica: no Jas semolev za tebe, za da ne namali tvojata vera.� (Luka 22:31, 32).Hristos nikoga{ nema da gi napu{ti onie za koi umrel. Niemoème da Go napu{time i da padneme vo isku{enie, noHristos nema nikoga{ da go napu{ti onoj za ~ie spasenieplatil so svojot ìvot. Koga na{ite duhovni o~i bi bile poizostreni, bi videle du{i potpadnati pod pritisok na bolkata,optovareni kako kola od snopovi, kako obeshrabreni ja baraatsmrtta. Bi gi videle angelite kako revnosno letaat vo pomo{na onie koi se isku{uvaat, potisnuvaj}i gi vojskite na zlotokoi gi opsednuvaat, postavuvaj}i gi nivnite noze na sigurentemel. Bitkite koi se vodat pome|u ovie dve vojski vistinskise kako i borbite koi gi vodat armiite od ovoj svet, i ve~natasudbina na mnozina zavisi tokmu od rezultatot na toj duhovenkonflikt.

Vo videnie na prorokot Ezekiel se pojavila edna rakapome|u krilata na heruvimite. Toa treba da gi pou~i Bo`jiteslugi deka uspeh moè da im dade samo Bo`jata sila. Onie koivr{at dol`nost kako Bo`ji glasnici ne treba da smetaat dekadeloto Bo`jo zavisi od niv. Taa odgovornost ne leì naograni~enite ~ove~ki su{testva. Onoj koj ne spie tukuneprestano raboti na ostvaruvawe na Svoite celi, sam go vodi

borbata so neverniot narod. Popu{til tokmu pred VetenataZemja. Taka bilo i so Ilija. Toj ne ja izgubil verata vo godinitena su{a i glad: bestra{no stoel pred Ahav: celiot onoj naporenden na Karmil stoel pred celiot Izrael kako edinstven svedokna vistinskiot Bog. Pa sepak, vo eden moment malodu{nostamu dozvolila na stravot od smrt da bide posilen od negovatavera vo Boga.

Sli~no se slu~uva i so nas. Satanata nastojuva da japotkopa na{ata vera vo Boga vo momentite koga ne obzemaatsomneì, koga }e ne stignat nevolji i taga, i }e ni se zakani sonema{tija. Toga{ ni ukaùva na site na{i gre{ki koi sme gistorile obiduvaj}i se da ja potkopa na{ata predanost vo Bogai verata vo Negovata qubov. Toj se trudi da ja obeshrabridu{ata i da ja uni{ti na{ata vrska so Boga.

Onie koi se borat vo prvite redovi i po nalog na SvetiotDuh, vr{at nekoe posebno delo, ~esto pati }e po~uvstvuvaatreakcija koga }e popu{ti onoj najgolem pritisok. O~ajanietomoè da ja pokoleba i najtvrdata vera, da ja oslabe i najsilnatavolja. No Bog ima razbirawe za na{ite slabosti i sekoga{ epoln so qubov i milost kon nas. Toj gi ~ita pobudite i celitena na{eto srce. Voda~ite vo Bo`jeto delo treba da nau~attrpelivo da ~ekaat, ne gubej}i ja doverbata ni toga{ koga s#izgleda mra~no. Neboto nema da gi ostavi vo ~asot na nivnatanevolja. Ni{to ne # naizgled bespomo{no, i ni{to vsu{nostne # nepobedlivo od du{ata koja e svesna za svoite slabosti ise potpira samo na Boga.

Iskustvoto na Ilija koga povtorno se potprel na Boga vo~asot na isku{enijata, ne pretstavuva pouka samo za lu|eto naodgovorni dol`nosti. Onoj koj bil Ilieva sila, moè soSvojata sila da go poddrì sekoe Svoe dete, kolku i da e toaslabo. Toj od sekogo bara vernost i predanost, i na sekogo mudava sila kakva {to mu e potrebna. ôvekot e nemo}en ako senadeva vo sopstvenata sila, no vo silata Bo`ja tolku e silen{to ne samo {to moè da go pobedi zloto, tuku moè i nadrugite da im pomogne da go napravat istoto. Satanata nikoga{ne moè da zavladee so onoj koj }e se stavi pod Bo`ja za{tita.�I }e govori: Vo Gospoda e pravednosta i silata.� (Isa. 45: 24)

Bra}a hristijani, satanata gi znae va{ite slabosti, pa

118 119

X I V

�VO DUHOT I SILAVO DUHOT I SILAVO DUHOT I SILAVO DUHOT I SILAVO DUHOT I SILATTTTTA NA ILIJAA NA ILIJAA NA ILIJAA NA ILIJAA NA ILIJA�

Vo tekot na mnogu stoletija po Ilievoto vreme, zapisotza negovoto ìvotno delo gi inspiriralo i hrabrelo onie koibile povikani da ja branat pravdata vo tekot na otpadni{tvoto.I za nas �do koi stigna krajot na vekovite� (1. Korintjanite10:11) toa e od posebna va`nost. Istorijata se povtoruva. Idene{niot svet ima svoi Ahav i Jezavela. Dene{niot vek evek na idolopoklonstvo tokmu kako {to bilo vo vremeto naprorokot Ilija. Odnadvor ne se gledaat oltari i moèbi nemanikakvi likovi na koi okoto moè da sopre: no sepak, iljadnicilu|e odat po bogovite na ovoj svet - kon bogatstvo, zadovolstva,po~esti i prijatni bajki koi mu dozvoluvaat na ~ovekot dapopu{ta na navikite od svoeto nepreporodeno srce. Mnozinaimaat pogre{na predstava za Boga i Negoviot karakter i takaiskreno mu sluàt na laèn bog, kako da se vistinski oboùva~ina Vaal. Duri mnozina koi se narekuvaat hristijani padnalepod vlijanieto koe e naso~eno protiv Boga i Negovata vistina.Tie na toj na~in se oddale~uvaat od boèstvenoto i govozdignuvaat ~ove~koto.

Vo dene{no vreme preovladuva duhot na neverstvo iotpadni{tvo - duh na boèmna prosvetenost zaradisoznanieto za vistinata, koj vsu{nost e duh na slepasamouverenost. ôve~kite teorii se vozdignuvaat i sepostavuvaat na mestoto koe mu pripa|a na Boga i na Negoviotzakon. Satanata gi naveduva lu|eto na neposlu{nost vetuvaj}ideka vo nea }e najdat sloboda koja moè da gi napravi sli~nina bogovi. Se zapazuva duhot koj se sprotivstavuva na jasnataBo`ja re~, koj idolopokloni~ki ja vozdignuva ~ove~kata mudrostnad boèstvenoto otkrovenie. Lu|eto dozvolile taka da sepomati i pomra~i nivniot razum so prilagoduvawe na obi~aitei vlijanijata od ovoj svet, {to ja zagubile sekoja mo} da

Svoeto delo. Toj gi spre~uva bezbo`nicite da ne gi ostvaratsvoite celi i gi doveduva do zbunuvawe zamislite na oniekoi podgotvuvaat zlo za Negoviot narod. Onoj koj e Car i Gospodnad vojskite sedi me|u heruvimi i gi ~uva Svoite deca vo tekotna borbata i konfliktite pome|u narodite. Koga }e bidatsru{eni tvrdinite na vladetelite, koga strelite na gnevot }egi probodat srcata na Negovite neprijateli, Bo`jiot narod }ebide siguren vo Negovata raka.

120 121

me|u Mene i sinovite Izrailevi doveka: za{to vo {est denagi sozdade Gospod neboto i zemjata, a vo sedmiot den siotpo~ina i se odmori.� (2. Mojseeva 31:13-17).

So ovie zborovi Gospod jasno pokaàl deka poslu{nostae patot kon Bo`jiot Grad: me|utoa, ~ovekot na bezzakonieto gosvrtel i go naso~il vo pogre{en pravec. Toj vostanovil la`nasabota i gi navel lu|eto da mislat deka se pokoruvaat nazapovedta na Tvorecot ako se odmoraat vo toj den.

Bog izjavil deka sedmiot den e sabota Gospodova. Koga�bile dovr{eni neboto i zemjata,� Toj go vozdignal toj den kakospomen za sozdavaweto. Po~inuvaj}i vo sedmiot den �od sitedela svoi koi gi napravi,� go blagoslovi Bog sedmiot den i goposveti.� (1. Mojseeva 2:1-3).

Vo vremeto na izleguvaweto od Egipet, sabotata posebnobila istaknata na narodot Bo`ji. Dodeka seu{te se nao|alevo ropstvo, nivnite rabotodava~i nastojuvale da gi nateraatda rabotat vo sabota, zgolemuvaj}i ja normata na rabotata kojamorala da se napravi sekoja sedmica. Uslovite na rabotaneprestano stanuvale s# pote{ki, i poma~ni. Me|utoa, Izraelbil osloboden od ropstvoto i doveden do edno mesto kade {tobez nikakvi pre~ki moèl da se pokoruva na propisite naJehova. Na Sinaj bil obnoven zakonot, a na Mojsej mu biledadeni dve kameni plo~i �napi{ani so Bo`jiot prst� (2.Mojseeva 31:18) vrz koi zakonot bil ispi{an. I vo tekot nare~isi ~etirieset godini talkawe Izraelcite postojano bilepotsetuvani za denot od odmorot koj Bog go odredil, zatoa {tomana ne pa|ala vo sedmiot den, a dvoen obrok pa|al vo denotna podgotovka i ~udesno bil so~uvan.

Pred Izrael da vleze vo vetenata zemja, Mojsej go upatil:�Drì go denot od odmorot i praznuvaj go.� (5. Mojseeva 5:12).Gospod sakal Izraelcite sovesno so praznuvawe na sabotatada gi potsetuva na ona {to mu go dolàt Nemu kako na svojTvorec i Otkupitel. S# dodeka ja praznuvaat sabotata sporedzakonot, pome|u niv nema da ima idolopoklonstvo: no, ako nese pokoruvaat na ovaa zapoved, }e zaboravat na svojot Tvoreci }e po~nat da im sluàt na drugi bogovi. �I sabotite Moi imgi dadov�, rekol Gospod, �da bidat znak pome|u Mene i niv zada uznaat deka Jas sum Gospod koj gi osvetuva.� No, sepak �tie

razlikuvaat pome|u svetlina i temnina, pome|u vistina izabluda. Tie tolku se oddale~ile od vistinskiot pat, {tosmetaat deka misleweto na nekolkute t.n. filozofi epoverodostojno od vistinata na Biblijata. Pokanite ivetuvawata na Re~ta Bo`ja, im se zakanuvaat zaradineposlu{nosta i idolopoklonstvoto - seto toa nema mo} dago omekne nivnoto srce. Tie smetaat deka verata koja deluvalapreku Pavle, Petar i Jovan zastarela, deka e misti~na inedostojna za razumot na modernite misliteli.

Vo po~etokot Bog mu go dal na ~ove{tvoto Svojot zakonkako sredstvo za ostvaruvawe sre}a i ve~en ̀ ivot. Edinstvenanade` na satanata da gi osueti Bo`jite nameri se sostoi votoa da gi navede lu|eto i ènite toj zakon da ne go po~ituvaat.Satanata neprekinato se trudi pogre{no da go pretstaviu~eweto na zakonot i so toa da go namali negovoto zna~ewe.Satanskoto glavno delo pretstavuvalo obid da se izmenisamiot zakon, taka {to lu|eto da go prestapuvaat, aistovremeno tvrdat deka mu se pokoruvaat.

Eden pisatel ja sporedil izmenata na Bo`jiot zakon sostariot lo{ obi~aj na svrtuvawe vo pogre{na nasoka na patokazpodignat na zna~ajna raskrsnica pome|u dva pata. Taka ~estobile sozdavani golemi nezgodi i pote{kotii.

Bog podignal patokaz za onie koi patuvaat niz ovoj svet.Eden del od patokazot ukaùval na dobrovolna poslu{nostkon Tvorecot kako na pat kon sre}a i ìvot, dodeka drugiotukaùval na neposlu{nost kako na pat kon nevolji i smrt. Patotkon sre}ata isto taka bil jasno nazna~en kako na pat kon gradotna za{tita vo starozavetniot period. Me|utoa, vo eden za~ove~kiot rod koben moment, golemiot neprijatel na seto dobrogo svrtel patokazot i mnozina oti{le po pogre{en pat.

Gospod preku Mojseja go pou~uval Izrael: �Kaì, zapovedajim na sinovite Izrailevi: pazete gi sabotite Moi, za{to taae znak me|u Mene i vas od koleno do koleno, za da znaete dekaJas sum Gospod, Koj ve osvetuva. Pazete ja, pak, sabotata, otitaa e sveta za Gospoda i za vas. Koj }e ja oskverni, da se pogubi:bidej}i sekoj, koj }e vr{i nekakva rabota . . . vo saboten den,neka se predade na smrt. Zatoa sinovite Izrailevi neka gipazat sabotite, praznuvaj}i gi vo rodovite svoi. Toa e znak

122 123

}e se nare~e vo Carstvoto Bo`jo: a koj gi izvr{uva i taka ginau~i lu|eto, toj golem }e se nare~e vo Carstvoto Bo`jo.� (Matej5:17-19)

Golemiot neprijatel na ~ovekovata sre}a vohristijanskata era na vekovi najèstoko ja napadnal sabotata- ~etvrtata zapoved. Satanata veli: �]e ja osuetam Bo`jatanamera. ]e gi ovlastam svoite sledbenici da go trgnatGospodoviot spomen - sabotata sedmiot den. ]e mu prikaàmna svetot deka denot koj Bog go osvetil i blagoslovil epromenet. Na negovo mesto }e go postavam denot koj ne nosiBo`ji pe~at, den koj ne moè da bide znak pome|u Boga iNegoviot narod. I }e gi navedam onie koi go prifa}aat toj denda mu ja pridavaat onaa ista svetost koja Bog ja dal za sedmiotden.

So pomo{ na svojot namesnik }e se vozdignam sebe si. ]ego uvaùvam prviot den i taka protestantite }e ja prifatatla`nata sabota namesto vistinskata preku nepo~ituvawe nasabotata koja Bog ja vospostavil }e gi navedam lu|eto da goprezrat Negoviot zakon. Zborovite �znak me|u mene i vas odkoleno do koleno,� }e napravam da sluàt vo ~est na mojatasabota. Taka svetot }e mi pripa|a mene. ]e vladeam so zemjata i}e bidam gospodar na svetot. Jas taka }e gi kontroliram umovitekoi {to se pod moja kontrola taka {to Gospodovata sabota }estane predmet na poseben prezir. Kakov znak }e bide toa? -]e napravam praznuvaweto na sabotata da pretstavuva znakna nepokornost kon vlasta. ôve~kite zakoni }e bidat takastrogi {to lu|eto nema ni da se osmeluvaat da ja praznuvaatsabotata kako sedmi den. Od strav da ne ostanat bez hrana iobleka, tie }e se priklu~at na svetot koj go prestapuva Bo`jiotzakon. Zemjata }e bide celosno pod moja vlast.�

Neprijtelot sakal so vospostavuvawe na la`nata sabotada gi izmeni zakonite i uredbite. Me|utoa, dali mu uspealoda go izmeni Bo`jiot zakon? Odgovor davaat zborovite votrieset i prvata glava od vtorata kniga Mojseeva. Onoj koj eist v~era, denes, i vo veki rekol za sabotata: �A sabotite Moipazete gi, za{to se znak pome|u Mene i vas od koleno dokoleno...� �Toa e znak... vo veki.� (2. Mojseeva 31:13, 17).

gi otfrlija Moite zakoni i po uredbite moi ne odea, i sabotiteMoi gi oskvernija, za{to srceto nivno ode{e po gnasni bogovi.�Povikuvaj}i gi da se vratat, Toj povtorno ukaàl na toa odkolkavo zna~ewe e praznuvaweto na sabotata. �Jas sum GospodBog va{,� Toj rekol, �odete po moite uredbi, i drète gi moitezakoni i izvr{uvajte gi: i sabotite moi pazete gi da bidat znakpome|u Mene i vas, ta da znaete deka sum Jas Gospod Bog va{.�(Ezekiel 20:12, 16, 19,20). Izloùvaj}i mu gi na Juda grevovite zaradi koi najposlezapadnal vo vavilonsko ropstvo, Gospod rekol: �Ti gi...oskverni sabotite moi.� �Zatoa go izleav vrz niv gnevot Svoj, so ognot na Svojatajarost gi istrebiv, nivnite pati{ta im gi oboriv vrz glavitenivni.� (Ezekiel 22:8, 31). Vo vremeto na Neemija, koga povtorno se gradel Erusalim,na site koi ja prestapuvale sabotata im bilo upateno strogopra{awe: �Ne pravea li taka tatkovcite na{i, ta Bog go pu{tiova zlo vrz nas i vrz ovoj grad? A vie u{te go umnoùvate gnevotvrz Izrael oskvernuvaj}i ja sabotata.� (Neemija 13:18).

I Hristos za vreme na svojata zemska slu`ba, ukaùvalna obvrskata za praznuvawe na sabotata: vo celokupnoto Negovou~ewe se gleda po~ituvawe kon odredbite koi Toj samiot gidal. Vo Negovo vreme uredbata za sabotata tolku se izopa~ila{to nejzinoto praznuvawe bilo pove}e odraz na sebi~niotkarakter na zlobnite lu|e, otkolku {to ukaùvala na Boga.Hristos go demantiral la`noto u~ewe koe pogre{no goprikaùvalo Boga - u~ewe koe lu|eto tvrdele deka gopoznavaat. I pokraj toa {to rabinite nemilosrdno Goprogonuvale, Toj ne sakal ni prividno da se pokori na nivnitebarawa, tuku odel po praviot pat i sabotata ja praznuval vosklad so Bo`jiot zakon.

So nepogre{liv jazik, Toj posvedo~il za Negovata po~itkon Gospodoviot zakon: �Nemojte da mislite deka sum do{olda gi poni{tam zakonot i prorocite, ne sum do{ol da giponi{tam tuku da gi ispolnam. Za{to navistina vi velam:dodeka neboto i zemjata postoi, nema da snema nitu edna jotaili crta od zakonot dodeka s# ne se izvr{i. Ako nekoj naru{iedna od ovie najmali zapovedi, i gi nau~i taka lu|eto, najmal

124 125

obli~je. Samiot satana go inspirira izrekuvaweto na vakvitezakoni. Toj mnogu dobro znae deka prokletstvoto Bo`jo }e gistigne onie koi ~ove~kite zakoni gi izdigaat nad Bo`jite i setrudi so site sili lu|eto da gi navede na {irokiot pat kojvodi vo propast.

Lu|eto tolku dolgo se poklonuvale na ~ove~ki idei iodredbi {to re~isi celiot svet odi po idoli. Vo svoite obidida go izmeni Bo`jiot zakon, satanata se sluì so site mo`niizmami za da gi navede lu|eto da stanat protiv Boga i znacitepo koi se raspoznavaat pravednicite. Me|utoa, Bog nemasekoga{ da trpi nekazneto da se gazi i prezira Negoviot zakon.Doa|a vreme za koe govori Isaija: �Ni~kum }e padnat gorditepogledi ~ove~ki, i ona, {to e visoko kaj lu|eto, }e se ponizi: asamo Gospod }e stoi visoko vo toj den.� (Isaija 2:11). Onie koise somnevaat moàt da se {eguvaat i potsmevaat na propisitena Bo`jiot zakon i moè da se odreknuvaat: mnozina moàt dase zarazat so duhot od ovoj svet, a nekoi sosema }e padnat podnegovo vlijanie: moèbi }e bidat potrebni golemi napori ineprekinati `rtvi za da se odrì Bo`jeto delo: no sepak nakrajot vistinata }e triumfira slavno.

Pri zavr{uvaweto na Bo`jeto delo na zemjata povtorno}e bide vozdignato znameto na Negoviot zakon. La`nata veramoè da preovladuva, bezzakonieto moè da se umnoì,qubovta na mnozina da oladi, krstot od Golgota da bidezaguben od vid: mrakot moè kako duh na smrt da go obvitkuvasvetot, lu|eto moàt so site sili da stanat protiv vistinata,moàt da skovaat mnogubrojni spletki za da se sovlada Bo`jiotnarod - no vo ~asot na najgolema opasnost Bogot Iliev }e giupotrebi ~ove~kite orudija da ja objavat vesta koja nema damoè da se zamolkne. Vo prenaselenite gradovi, vo mestatakade {to lu|eto najpove}e govorele protiv Boga, se slu{a glasna strog ukor. Lu|eto koi Bog gi nazna~il smelo }e go osuduvaatsojuzot na crkvata so svetot. Tie seriozno }e povikuvaat lu|eda go otfrlat ~ove~kiot zakon i da ja praznuvaat vistinskatasabota. Tie }e propovedaat na site narodi: �Bojte se od Boga,i podajte Mu slava, za{to dojde ~asot na Negoviot sud: ipoklonete mu se na Onoj koj go sozdal neboto i zemjata i moretoi vodnite izvori... Onoj koj {to }e se pokloni na yverot i

Izmenetiot pat ukaùva na pogre{en pat, no Bog ne sepromenil. Toj e seu{te silniot Izrailev Bog. �Ete naroditese kako kapka od vedro, i se smetaat kako pra{inka na terezija.Ete, ostrovite Toj gi podigna kako prav. Ni Livan ne stignuvaza `rtven ogan, ni ìvotnite po nego - za sepalenica. Sitenarodi pred Nego se kako ni{to, - za Nego se pomalku od ni{to,i pomalku se od suetata.� (Isaija 40:15-17). Toj i denes revnuvaza svojot zakon tokmu kako {to pravel vo vremeto na Ahav iIlija.

A kolku li samo se prezira toj zakon! Poglednete kakodene{niot svet otvoreno buntuva protiv Boga. Na{etopokolenie navistina e zabludeno, polno so neblagodarnost,formalizam, neiskrenost, gordost, zapadnato vo otpadni{tvo.Lu|eto ja zanemaruvaat Biblijata i ja mrazat vistinata. Isusgleda kako Negoviot zakon se otfrla i Negovata qubov seprezira, kako lu|eto ramnodu{no gi primaat Negoviteglasnici. Toj govorel so milostivi zborovi, no lu|eto ne giprepoznale. Pra}al predupreduvawa, no lu|eto ne obrnuvalevnimanie na niv. Tremovite na ~ove~kata du{a stanale nesvetobjekt. Lu|eto robuvaat na sebi~nosta, zavista, gordosta ipakosta.

Mnozina ne se sramat duri i so potsmev da govorat zaRe~ta Bo`ja. Gi ismejuvaat lu|eto koi veruvaat vo taa Re~ onakakako {to e napi{ana. Zakonot i redot s# pove}e se izloùvaatna prezir a po toa doa|a i do neskrieni prestapi na jasniteGospodovi zapovedi. Lu|eto se trgnale od patot na pokornostai kako posledica se javile nasilstva i zlo. Poglednete vo kakvabeda se nao|aat milioni lu|e koi oboùvaat idoli i zaludnote`neat kon sre}a i spokojstvo.

Poglednete re~isi seop{to nepo~ituvawe na zapovedtakoja naloùva praznuvawe na sabotata. Poglednete jabezbo`nata drskost na onie koi od edna strana so zakon sakaatda ja zapazat navodnata svetost na prviot den od sedmicata, aod druga strana so zakon dozvoluvaat proda`ba na èstokipijaloci. Tie sakaat da bidat pomudri od Svetoto Pismo i seobiduvaat da vr{at pritisok na sovesta od lu|eto, dodeka soist zamav ovlastuvaat edno zlo koe ~ovekot go uniùva doìvotno i gi uni{tuva sozdanijata sozdadeni spored Bo`joto

126 127

mno{tvo izbrani yvezdi koi }e bleskaat srede mrakot i jasno}e mu pokaàt na otpadni~kiot svet kolkava mo} napreobrazuvawe ima pokoruvaweto na Negoviot zakon. Duri idenes takvite se pojavuvaat vo site narodi, rasi i jazici. A vo~asot na najdlabok otpad, koga satanata so site sili }e se trudida gi navede �site, mali i golemi, bogati i siroma{ni,slobodni i robovi� (Otkrovenie 13:16) pod zakana na smrtnakazna da go primat znakot na pot~inetost na la`niot den zaodmor, onie verni, �vistinski Bo`ji deca bez mana�, }e bleskaat�kako videlo na svetot� (Filipjanite 2:15). Kolku no}ta epomra~na, tolku tie pojasno }e bleskaat.

[to bi bilo koga Ilija bi go prebrojuval Izrael vovremeto koga Bo`jata kazna se izleala na otpadni~kiot narod!Toj bi moèl da izbroi samo eden na Gospodovata strana. Nokoga rekol: �Jas ostanav sam, pa ja baraat da ja zemat i mojatadu{a�, re~ta Gospodova go iznenadila: �No si ostaviv vo Izraelsedum iljadi koi ne gi svitkaa kolenata pred Vaal.� (1. Carstva19:14, 18).

Spored toa, neka nikoj denes ne go prebrojuva Izrael,tuku neka nastojuva srceto da mu bide �mesno� i polno so ne`noso~uvstvo, srce koe kako Hristovoto }e se zaloùva za spaseniena zagubeniot svet.

negovata ikona i primi ̀ ig na ~eloto svoe ili na rakata svoja,}e pie od vinoto na Bo`jiot gnev, koe e nerazvodneto vo ~a{atana Negoviot gnev.� (Otkrovenie 14:7-10).

Bog nema da go prekr{i svojot zavet nitu pak }e ja izmenire~ta koja ja izgovoril. Negovata re~ ve~no }e ostane na sila,neizmeneta kako i Negoviot prestol. Na denot na sudot }e sepokaè zavetot koj Bog jasno go ispi{al so svojot prst, i celiotsvet }e bide doveden pred sud na Ve~nata Pravda da ja slu{nepresudata.

Denes, kako i vo vremeto na Ilija, jasno e povle~enagranica pome|u narodot koj gi drì Bo`jite zapovedi i oniekoi {to se poklonuvaat na la`ni bogovi. �Do koga }e se lulatena dve strani?� izvikal Ilija. �Ako e Gospod Bog, odete po Nego:ako e Vaal, odete po nego.� (1. Carstva 18: 21). A vesta za na{etovreme glasi: �Padna, padna Vavilon golemiot...izlezete od nea,lu|e Moi, za da ne u~estvuvate vo grevovite nejzini, i da ne sezarazite od ranite nejzini: bidej}i grevovite nejzini stignaado neboto, i Bog si spomna za nepravdite nejzini.� (Otkrovenie18: 2, 4-8).

Ne e daleku vremeto koga sekoja du{a }e bide stavena naproba. Od nas }e se bara da ja praznuvame la`nata sabota. ]ese vodi borba pome|u Bo`jite zapovedi i ~ove~kite. Onie koi~ekor po ~ekor popu{tale na barawata na svetot, koi seprilagoduvale na negovite obi~ai, pobrzo }e se pot~inat toga{na svetskite sili otkolku da se izloàt na potsmev,navreduvawe, opasnost od zatvor i smrt. Vo toa vreme zlatoto}e se odvoi od troskotot. Vistinskata pobo`nost jasno }e serazlikuva od la`nata i prividnata. ]e potonat vo mrakot mnoguyvezdi na ~ij sjaj sme se voshituvale. Onie koi se kitele soukrasite na svetili{teto, no ne se oblekle so Hristovatapravednost, }e se pokaàt vo svojata golotija.

Pome|u ìtelite na zemjata, rastureni po site krai{tana svetot, ìveat lu|e koi ne gi svitkale kolenata pred Vaal.Kako nebesni yvezdi koi se pojavuvaat samo no}e, ovie vernici}e bleskaat koga mrakot }e ja pokrie zemjata i temninatanarodot. Vo neznaboè~ka Afrika, vo katoli~kite zemji naEvropa i Ju`na Amerika, vo Kina i Indija, na morskite ostrovi,vo site mra~ni delovi na zemjinata topka, Bog ima vo rezerva

128 129

bezbednost. Ako svojot ìvot bi go prilagodile na propisitena zakonot, bi bile verni i na Boga i na ~ovekot. Znaej}i gotoa, Josafat prevzemal ~ekori koi na svojot narod }e muovozmoì potpolno da se zapoznae so svetite spisi. Naknezovite koi upravuvale so razli~ni delovi na negovotocarstvo, im bile dadeni upatstva da se griàt za vernataslu`ba na sve{tenicite. Pod neposredno nadgleduvawe naknezovite, tie u~iteli po carska naredba �gi projdoa siteJudini gradovi, u~ej}i go narodot.� (2. Letopisi 17:7-9). Ibidej}i mnozina se potrudele da go razberat Bo`jiot zakon ida go otfrlat grevot, do{lo do duhovno oìvuvawe.

Na svoeto mudro zadovoluvawe na duhovnite potrebi nasvoite podanici, Josafat mu dolèl mnogu za svojot uspeh kakovladetel. Golemata dobivka leì vo poslu{nosta na zakonotBo`ji. Vo prilagoduvawe kon boèstvenite barawa leì mo}tana preobrazuvaweto, koja donesuva mir i dobra volja me|ulu|eto. Koga naukata za Bo`jata re~ bi upravuvala so ìvototna sekoj ~ovek i èna, koga umot i srceto bi se pot~inile nanejzinata sila, ne bi imalo mesto za zlo koe deneska postoivo svetot. Od sekoj dom bi se {irelo vlijanie koe bi gozasililo svetot vo duhoven i moralen pogled, i taka naroditei poedincite bi se nao|ale vo povolna polo`ba.

Josafat mnogu godini ìveel vo mir, nepopre~en odokolnite narodi. �Dojde stravot Gospodov vrz site carstvaokolni ta ne vojuvaa so Josafat.� (Stih 10). Filistejcite mudavale danok vo pari i darovi, a Arapite golemi stada na ovnii jarci. �Taka napreduva{e Josafat i se podigna mnogu; isoyida vo Judeja kuli i gradovi za ìtnici...vojnici, hrabrijunaci,...mu sluèa na carot pokraj onie koi bea namesteni votvrdinite na gradovite vo svojata zemja Judina.� (Stihovi 12-19). Obilno blagosloven so �bogatstvo i slava,� Josafat bilvo mo`nost da vr{i silno vlijanie vo korist na vistinata ipravednosta. (2. Letopisi 18:1)

Nekolku godini otkako stapil na prestolot, na vrvot odsvojot uspeh, Josafat se soglasil negoviot sin da se oèni soGotolija, }erkata na Ahav i Jezavela. So toj brak pome|uJudinoto carstvo i Izrael bil napraven sojuz, koj ne bil poBo`jata volja, i koj vo vremeto na kriza donel propast i nacarot i na mnogu negovi podanici.

X V

J O S A F A T J O S A F A T J O S A F A T J O S A F A T J O S A F A T

Pred stapuvaweto na prestolot vo svojata trieset i pettagodina, Josafat pred sebe go imal primerot na dobriot carAsa, koj skoro vo site te{kotii �prave{e... {to e pravo vo o~itena Gospoda.� (1. Carstva 15:11). Vo tekot na dvaeset i pettegodini od svoeto uspe{no vladeewe Josafat odel �po patotna svojot tatko Asa, ne svrtuvaj}i se od nego.� (1. Carstva 22:43)

Vo svoite napori mudro da vladee, Josafat se obiduvalda gi ubedi svoite podanici da zazemat odlu~en stav protividolopokloni~kite obi~ai. Narodot vo negovoto carstvo�seu{te prinesuva{e ̀ rtvi i kade{e na visinite.� (2. Carstva22:44). Carot ne gi uni{til vedna{ tie oltari, no od samiotpo~etok nastojuval da go zapazi Juda od grevovite koi gokarakterizirale severnoto carstvo za vreme na Ahavovotovladeewe, ~ij sovremenik bil mnogu godini. Samiot Josafatse odlikuval so predanost kon Boga. Toj �ne go bara{e Vaal;tuku Gospod Bog na svojot tatko go bara{e i po zapovediteNegovi ode{e, i ne ~ine{e kako Izrailevite sinovi�. Zaradinegoviot integritet, Gospod be{e so nego, i �go utvrdicarstvoto vo racete negovi.� (2. Letopisi 17:3-5).

�Celiot narod Judin mu dava{e darovi na carot, taima{e golemo blago i slava. I srceto negovo se ohrabruva{ena pati{tata Gospodovi.� Vremeto proa|alo, se ostvarilapreobrazba, i carot �gi otstrani visokite mesta i a{erite({umi~kite) vo Judeja� (Stihovi 5, 6) ) ) ) ) �Go istrebi od zemjataostatokot od izopa~enite maì (sodomci - homoseksualci), koise odràa od vremeto na negoviot tatko Asa� (1. Carstva 22:46).Taka ìtelite na Juda postepeno se oslobodile od mnoguopasnosti koi moèle vo golema merka da im pre~at vo nivniotduhoven razvoj.

Bilo potrebno narodot vo celoto carstvo da se pou~i zaBo`jiot zakon. Vo razbiraweto na toj zakon leèla nivnata

130 131

Vo tekot na bitkata, Ahav go pogodila strela i istiotden ve~erta umrel. �Okolu zajdisonce,� �niz vojskata pro{olglasnikot govorej}i: Sekoj vo svojot grad, i sekoj vo svojatazemja.� (Stih 36). Taka se ispolnila prorokovata re~.

Josafat po taa nesre}na bitka se vratil vo Erusalim.Koga se pribliìl do gradot, go do~ekal prorokot Juj so prekor:�Treba{e li da mu pomaga{ na bezbo`nikot i da gi saka{ onie,{to go mrazat Gospoda? Zatoa gnevot Gospodov padna vrz tebe.Sepak se najde i dobro vo tebe zatoa {to gi istrebi idoliteod zemjata i {to go upravi srceto tvoe da go bara{ Boga.� (2.Letopisi 19:2, 3).

Preostanatite godini od svoeto vladeewe, Josafat giiskoristil da gi zajakne nacionalnata i duhovnata odbranana Juda. Josafat �pomina niz narodot od Virsaveja doEfremovata gora i gi povrati kon Gospoda Boga na tatkovcitenivni.� (Stih 4).

Eden od pozna~ajnite ~ekori koi carot gi prevzemal bilovo osnovaweto i odrùvaweto na sudovite. Toj �postavi sudiivo zemjata po site utvrdeni gradovi na Juda, grad po grad.�Predavaj}i im dol`nost, toj rekol: �Gledajte {to }e pravite,zatoa {to vie nema da sudite za ~ovek, tuku za Gospoda, koj e sovas koga sudite. Zatoa neka bide stravot Gospodov vo vas;pazete i rabotete, za{to vo Gospoda, na{iot Bog nemanepravda, nitu gleda koj e koj, nitu prima darovi.�(Stihovi 5-7)

Sistemot na pravosudstvoto bil usovr{en so osnovawena apelacionen sud vo Erusalim, kade {to Josafat �postaviod Levitite i sve{tenicite i poglavarite na tatkovskitedomovi vo Izrael za Gospodovi sudovi i za raspravi.� (Stih 8)

Carot baral od sudiite da bidat verni. Toj im naloìl:�Taka rabotete so strav Gospodov, so vernost i ~isto srce: prisekoja raspravija, kakva {to }e dojde kaj vas od bra}ata va{i,{to ìveat po gradovite svoi, bilo za krvnina, ili za zakon,zapoved, uredba i obredi, objasnuvajte im da ne gre{at predGospoda, ta da ne dojde gnevot Negov vrz vas i vrz bra}ata va{i:taka rabotete, i nema da zgre{ite.� �I ete, prvosve{tenikot Amarija e nad vas za sekojaGospodova rabota, a Zavdija, sinot Ismailov, knez na Judiniotdom - za sekoja carska rabota, a i levitite }e bidat pokrajvas.�

Vo edna prilika Josafat go posetil izraelskiot car voSamarija. Na carskiot gostin od Erusalim mu bile ukaànigolemi po~esti, i pred da se zavr{i taa poseta, Josafat bilnagovoren da mu se pridruì na izraelskiot car vo vojna protivSirijcite. Ahav se nadeval deka ako gi zdruì svoite sili sosilata na Juda, povtorno }e go osvoi Ramot, eden od staritegradovi za pribeì{te, koj, spored negovo tvrdewe im pripa|alna Izraelcite.

I pokraj toa {to vo eden moment na slabost nepromislenovetil deka }e mu se pridruì na izraelskiot car vo vojnaprotiv Sirijcite, Josafat razmisluvaj}i do{ol do zaklu~okdeka treba da ja soznae Bo`jata volja za toj zafat. Pa taka gosovetuval Ahav: �Pra{aj slovoto Gospodovo {to }e re~e, denes.�Odgovaraj}i na negovata molba, Ahav povikal ~etiristotinisamariski la`ni proroci i gi zapra{al: �Da odime li vo vojnaprotiv Ramot Galadski, ili da se vozdràm? Tie odgovorija:Odi, i Gospod }e go predade vo rakata na carot.� (Stih 4, 5).

Nezadovolen od toa proro{tvo, Josafat sakal sosigurnost da ja soznae Bo`jata volja. Toj zapra{al: �Ima liu{te nekoj prorok Gospodov da go pra{ame?� (Stih 6). �Ima u{teeden ~ovek, Mihej sinot Emlin preku kogo bi moèle da gopra{ame Gospoda,� rekol Ahav; �no jas go mrazam, za{to ne miprorokuva dobro tuku zlo.� (1. Carstva 22:8). Josafat bilnepopustliv vo svoeto barawe da se povika Bo`jiot ~ovek. Kogase pojavil pred niv i koga Ahav go zakolnal da govori �samovistina vo imeto Gospodovo,� Mihej re~e: �Go vidov celiotIzrailev narod rasturen po planinite kako ovci koi nemaatpastir, za{to Gospod re~e: ovie nemaat gospodar, neka se vratisekoj vo svojata ku}a so mir.� (Stihovi 16, 17).

Trebalo ovie prorokovi zborovi da bidat dovolni i daim pokaè na carevite deka neboto ne im # nakloneto nanivnite planovi. No nitu eden od niv ne bil naklonet da giposlu{a opomenite. Ahav samiot za sebe si go odredil patoti bil re{en da odi po nego. Josafat go dal svojot ~esen zbor:�]e odime so tebe vo vojna.� (2. Letopisi 18: 3). I bidej}i dalvetuvawe, ne sakal da gi povle~e svoite sili. �I otide carotIzrailev i Josafat carot Judejski na Ramot Galadski.�(1. Carstva 22:29).

132 133

izgradija vo nea svetili{te vo Tvoe ime velej}i: ako dojdevrz nas nevolja: me~-poguben, ili pomor, ili glad, }e zastanemepred ovoj dom i pred Tvoeto lice, (za{to imeto Tvoe e vo tojdom) i vo makite svoi }e povikame kon Tebe, i Ti }e n# ~ue{ i}e n# izbavi{. �I sega, eve, Amonitite i Moavcite i ìtelite na gorataSeir, preku ~ii zemji ne dozvoli da preminat Izraelcite, kogadoa|aa od egipetskata zemja, pa zatoa tie gi odminaa i ne gisotrea. A, eve, tie ni vra}aat sega so toa, {to do{le da n#isteraat od Tvoeto nasledstveno vladenie, {to si ni go dal.O Boè na{, zarem nema da im sudi{? Za{to nie nemame silaprotiv toa golemo mno{tvo, {to n# nepadnalo i ne znaeme,{to da pravime; no o~ite ni se kon Tebe.� (Stihovi 3-12).

Josafat so doverba moèl da Mu kaè na Gospoda: �Tukuo~ite na{i se svrteni kon Tebe.� So godini toj go pou~uvalnarodot da se nadeva na Onoj koj vo minatite stoletija tolkumnogu pati se zaloùval da gi spasi svoite izbranici odcelosna propast. I sega, koga carstvoto bilo vo opasnost,Josafat ne bil osamen: �Site Judini sinovi zastanaa predGospoda i decata nivni, ̀ enite nivni i sinovite nivni.� (Stih13). Tie slo`no postele i se molele, slo`no vikale konGospoda da sozdade zbrka pome|u neprijatelite za da seproslavi Jehovinoto ime.

�O Boè, ne mol~i! Ne premol~uvaj, nitu miruvaj, O Boè, za{to, ete, Tvoite neprijateli vrevat: I onie, {to te mrazat, ja krenaa glavata. Protiv Tvojot narod zlo naumija, i se sovetuvaat protiv {titenicite Tvoi; rekoa: Da otideme i da go istrebime me|u narodite, pa da ne se spomnuva pove}e imeto Izrael. Se dogovorija ednodu{no, i sklu~ija protiv Tebe sojuz: [atorite na Edom i Ismailcite, Moavcite i Agarjancite; Geval, Amon, i Amalik... Napravi im kako na Madijamcite,

�Bidete cvrsti i rabotete, i Gospod }e bide so dobriot.�(Stihovi 9-11).

Vo griàta za pravata i slobodata na svoite podanici,Josafat istaknuval deka Bogot na pravdata, koj vladee nadsite, podednakvo go ceni sekoj ~len od ~ove~koto semejstvo.�Bog zastana vo sobranieto na bogovite; me|u bogovite izre~esud.� I onie koi bea postaveni kako sudii pod Nego, trebaa dagi �za{titat siroma{nite i siracite;� i da gi �osloboduvaatod racete na gre{nicite.� (Psalm 82:1, 3, 4).

Pred krajot na Josafatovoto vladeewe Judinoto carstvogo napadnalo vojska od koja ìtelite so pri~ina stravuvale.�Sinovite Moavovi i sinovite Amonovi, a so niv i nekoi koiìveat kraj zemjata Moavska, pojdoa vo vojna protiv Josafata.�Dojdoa i mu se javija na Josafata, velej}i: Protiv tebe doa|agolemo mno{tvo od onaa strana na moreto, od Sirija, i ve}ese vo Asason-Tamar, odnosno vo Engadi.� (2. Letopisi 20:1, 2).

Josafat bil hrabar i smel ~ovek. Toj so godini jazajaknuval vojskata i gi utvrduval gradovite. Dobro se boreli se podgotvuval da go do~eka re~isi sekoj neprijatel. Me|utoa,vo ovaa kriza ne se potprel na telesnata mi{ka. Ne so pomo{na discipliniranata vojska i utvrdenite gradovi, tukublagodarej}i na ìvata vera vo Izraileviot Bog, Josafatmoèl da izvojuva pobeda nad neznabo{cite koi se falele sosvojata sila i imale namera da ja ponizat Judeja predostanatite narodi.

�Josafat se upla{i i go svrti liceto svoe da Go pobaraGospoda i objavi post vo cela Judeja. I se sobraa Judejcite damolat za pomo{ od Gospoda; dojdoa da Go molat Gospoda odsite Judini gradovi.�

Stoej}i pred narodot vo hramoviot trem, Josafat jaizleval svojata du{a vo molitva, i vikal kon Gospoda za pomo{priznavaj}i kolku e Izrael bespomo{en. �Gospodi, Boè natatkovcite na{i� se molel toj, �Ne si li Ti Bog na neboto? Tivladee{ nad site carstva na neznabo{cite; i vo Tvojata rakae silata i cvrstinata, i nikoj ne moè da ustoi sproti Tebe!Ne li Ti, Boè na{, gi istera ìtelite na ovaa zemja predliceto na Tvojot narod Izraelot i mu ja dade zasekoga{ nasemeto od Avraama, Tvojot prijatel? Tie se naselija i Ti

134 135

�Gospod predizvika nesoglasnost me|u Amonitite,Moavcite i ìtelite na gorata Seir, {to ja bea napadnaleJudeja, i tie bea razbieni: za{to Amonitite i Moavcite sekrenaa protiv ìtelite na gorata Seir, i gi bieja i giistrebuvaa, a koga zavr{ija so ìtelite na Seir, po~naa da seistrebuvaat edni so drugi. I koga Judejcite dojdoa na ridotpri pustiwata i go vidoa ona mnoèstvo, a tamu - trupovi,ispruèni po zemjata, i nikoj ne se be{e spasil.� (Stihovi 22-24)

Bog bil Judinata sila vo ovaa kriza, a Toj i denes e silana svojot narod. Ne smeeme da se potpreme na knezovi nitu dastavame lu|e namesto Bog. Morame da imame na um deka lu|etopa|aat vo zabludi i gre{ki, i edinstveno Onoj koj ima celosnasila e na{a odbrana i tvrdina. Vo sekoja pote{kotija morameda mislime na toa deka bitkata e Negova. Bo`jite sredstva seneograni~eni, a pobedata, kolku se ~ini nemo`na, tolku pove}e}e bide pogolema.

�Spasi n#, Boè na spasenieto na{e, i soberi n# zaedno,

i otkupi n# i izbavi n# od neznabo{cite, za da go slavime Tvoeto sveto ime, za da se falime so tvojata slava.� (1. Letopisi 16:35)

Natovarena so plen judejskata vojska se vratila �soveselba, za{to Gospod gi vozraduva nad neprijatelite nivni.I dojdoa vo Erusalim so psaltiri i gusli i trubi voGospodoviot dom.� (2. Letopisi 20:27, 28) Tie celosno sepotprele na Boga i Toj stanal nivna tvrdina i Osloboditel.Sega so razbirawe moèle da ja peat vdahnovenata Davidovapesna:

�Bog ni e nam pribeì{te i sila, sekoga{ prisuten pomo{nik vo maka...

gi prekr{i lakovite, i gi skr{i kopjata; gi izgore kolite so ogan. Jas }e bidam vozdignat nad neznabo{cite

Jas }e bidam prevoznesuvan nad zemjata.

kako na Sisara, i na Javina kaj potokot Kison:... Neka se zasramat i pla{at zasekoga{, neka se sramat i neka izginat: Neka lu|eto znaat deka : Ti si, îe ime e Jehova, Edinstven Najvozvi{en nad celata zemja.� (Psalm 83)

Koga narodot mu se pridruìl na carot ponizuvaj}i sepred Boga i baraj}i od nego pomo{, Duhot Gospodov se simnana Jozoil, �levit pome|u sinovite Asafovi,� koj re~e: �ûjte site Judejci i ìteli erusalimski, i ti, caruJosafate! Vaka vi veli Gospod va{: Ne pla{ete se i nestravuvajte od toa golemo mno{tvo, za{to vojnata ne e va{a,tuku Bo`ja. Izlezete utre protiv niv: ete, tie }e se iska~uvaatpo ridot Asis, vie }e gi najdete na krajot od dolinata, spremapustinata Jeruil. Ovoj pat nema vie da se borite: zastanete,stojte i gledajte go spasenieto od Gospoda, {to vi se ispra}a.Judo i Erusalime, ne pla{ete se i ne stravuvajte! Izlezeteutre protiv niv, i Gospod }e bide so vas.� �Josafat se pokloni so liceto do zemjata, i site ìtelierusalimski padnaa pred Gospoda, za da Mu se poklonat. Alevitite od sinovite Kaatovi i od sinovite Koreevi po~naada Go slavat Gospoda, Boga Izrailev, so mnogu visok glas. Utredenta stanaa rano i trgnaa kon Tekojskata pustina,i koga trgnaa kon bitkata, zastana Josafat i re~e: �ûjte meJudejci i ̀ iteli erusalimski! Veruvajte Mu na Gospoda, na{iotBog, i }e bidete cvrsti; veruvajte im na prorocite Negovi, i}e imate uspeh. Potoa se posovetuva so narodot i postavi peja~ipred Gospoda, odej}i pred vojskata, da ja slavat ubavinata nasvetosta.� (2. Letopisi 2:14-21) Ovie peja~i odea pred vojskata,podignuvaj}i gi svoite glasovi vo znak na blagodarnost kon Bogaza vetenata pobeda. Toa bilo neobi~en na~in na stapuvawe vo borba soneprijatelskata armija - falej}i go Boga so pesna, vozvisuvaj}igo Bogot na Izrael. Toa bila nivnata voinstvena pesna. Tie japoseduvale ubavinata na svetosta. Koga denes pove}e bi gofalele Boga, nade`ta, hrabrosta i verata postojano bi sezgolemuvale. I zarem na takov na~in ne bi se zasilila rakatana hrabrite vojnici koi denes stojat vo odbrana na vistinata?

136 137

X V I

PADPADPADPADPADOT NA DOT NA DOT NA DOT NA DOT NA DOMOT AHAVOVOMOT AHAVOVOMOT AHAVOVOMOT AHAVOVOMOT AHAVOV

Lo{oto vlijanie koe Jezavela od po~etokot go vr{elavrz Ahav gi obeleùvalo i podocne`nite godini od ìvototna Ahav, i vrodilo so plod na sram i nasilstvo na koj retko vosvetata istorija mu ima ramen. �U{te nemalo takov kako Ahava,koj se prodade taka za da pravi {to e zlo vo o~ite na Gospoda,za koe go sovetuva{e èna mu Jezavela.� (1. Carstva 21:25).

Po priroda sklon kon al~nost Ahav pottiknuvan ipoddrùvan vo zlo od Jezavela, se vodel spored sklonostitena svoeto lo{o srce, dodeka na krajot ne potpadnal celosnopod vlast na sebi~nosta. Toj ne trpel da mu se odbie bilo kakvaèlba; smetal deka ima pravo vrz ona {to go sakal.

Taa dominantna crta na Ahavoviot karakter, koja takanesre}no vlijaela vrz sudbinata na carstvoto za vreme nanegovite naslednici, jasno se pokaàla vo edna prilika naedna slu~ka koja se odigrala u{te dodeka Ilija bil prorok voIzrael. Neposredno pokraj carskiot dvor se nao|alo lozje koepripa|alo na eden Ezraelec - Navutej. Ahav posakal da gozeme toa lozje. Sakal da go kupi ili da go zameni so nekoj drugimot. �Daj mi go ova lozje,� mu re~e toj na Navutej, �toa }e mibide ovo{tarnik, bidej}i e blizu do mojot dom, a mesto nego }eti dadam poubavo lozje od toa, ili, ako saka{, }e ti dadamsrebro, kolku {to ~ini toa.� (1. Carstva 21:2).

Na Navutej mu bilo mnogu va`no ova lozje, zatoa {topripa|alo na negovite pretci i ne sakal da go ottu|i. �Da me~uva Gospod da ti go dadam nasledstvoto od tatkovcite svoi�(1. Carstva 21:3) mu rekol toj na Ahav. Spored levitskiot zakonnitu eden imot ne moèl zasekoga{ da se prenese na drug, nituso kupoproda`ba nitu so zamena; sinovite Izrailevi morale�da go ~uvaat sekoe nasledstvo na tatkovcite svoi.� (4 Moj. 36:7)

Gospod nad vojskite so nas, Jakovoviot Bog e na{ zastapnik.� (Psalm 46)

�Spored imeto Tvoe, O Boè, taka e Tvojata pofalba do krai{tata na zemjata: Tvojata desnica e polna so pravednost. Neka se veseli gorata Sion, Neka se raduvaat judejskite }erki,

zaradi Tvoite sudovi, Gospodi...

Za{to Bog e na{ Bog vo site vekovi: Toj }e n# vodi nas duri do smrt.� (Psalm 48:10-14)

Blagodarenie na verata na carot judejski i negovatavojska, �i strav Bo`ji napadna vrz site carstva zemni, kogaslu{naa, deka Sam Gospod vojuval protiv neprijatelite naIzrailot. I carstvoto Josafatovo se uspokoi; Gospod mu dademir od site strani.� (2. Letopisi 20:29, 30)

____________Ova poglavje se bazira na 1. Carstva 21; 2. Carevi 1.

138 139

A glasnikot Gospodov odgovori bez kolebawe: �Te najdov,bidej}i ti se oddade da vr{i{ zlo pred o~ite na Gospoda. Ete,}e ti nanesam zlo, i }e go istrebam tvoeto potomstvo.� Pove}ene treba{e da ima milost. Domot Ahavov }e bide celosnouni{ten, �kako domot na Navatoviot sin Jerovoam i so domotna Ahavieviot sin Vasa,� Gospod objavil preku svojot sluga:�za{to me rasrdi do gnev i go navede na grev Izraelot.�(Stihovi 20-22).

I za Jezavela Gospod re~e: �Ku~iwa }e ja izedat Jezavelazad Ezraelskite yidovi; i koj od Ahavoviot dom }e umre vogradot, nego ku~iwata }e go izedat, a koj }e umre vo poleto,nego ptici nebeski }e go iskolvaat� (Stihovi 23 i 24).

Koga carot ja ~ul ovaa stra{na vest, �ja raskina oblekatasvoja, go pokri teloto svoe so vre}i{te, poste{e i spie{e vovre}i{te i ode{e naàlen.� �I bi slovo Gospodovo kon Ilija Tesvi}anecot za Ahava.I Gospod re~e: Vide li, kako se ponizi Ahav pred Mene? Zatoa{to se smiri pred Mene, Jas nema da mu go ispratam zloto vonegovite dni, tuku vo dnite na sinot negov }e pratam zlo vrznegoviot dom.� (Stihovi 27-29).

Ne pominale ni tri godini a carot Ahav go zagubilìvotot vo vojna so Sirijcite. Ohozija, negoviot sin, �prave{e{to e zlo vo Gospodovite o~i, i ode{e po patot na svojot tatkoi po patot na svojata majka, i po patot na Jerovoam, sinotNavatov.� �Mu sluè{e na Vaal i mu se poklonuva{e. Gorazgnevuva{e Gospoda, Izraeleviot Bog� (1. Carstva 22:52, 53)kako {to pravel i negoviot tatko Ahav. Me|utoa kaznite brzopo~nale da pristigaat do ovoj nepokoren car. Najnapred te{kavojna so Moavcite, a potoa eden nesre}en slu~aj vo koj za malku{to ne go zagubil ìvotot. Seto toa bile znaci deka Bog segnevi na nego.

Ohozija padna �niz prozorskata re{etka na svojata gornasoba� i te{ko povreden i zagrièn zaradi posledicite gipratil svoite slugi da go pra{aat Velzevula bogot Akaronskidali }e zazdravee ili ne. Lu|eto veruvale deka bogot vo Akarondava preku svoite sve{tenici informacii za slu~kite voidninata. Mnozina lu|e tuka doa|ale raspra{uvaj}i se zaidninata; me|utoa, site tie pretskaùvawa i informaciidoa|ale od knezot na temninata.

Sebi~niot car se razbesnal zaradi Navuteevotoodbivawe. �Ahav se vrati vo domot svoj vozbuden i lut odzborovite, {to mu gi be{e kaàl Ezraelecot Navutej... i tojlegna na postelata svoja, si go svrti liceto svoe i ne jade{eleb.� (1. Carstva 21:4).

Jezavela nabrzo doznala {to se slu~ilo, pa i samatabesna {to nekoj se osudil da go odbie carevoto barawe, mure~e na Ahav deka za toa ne treba da se taguva. �Ti li si carotIzrailev?� mu re~e taa. �Stani jadi leb, i bidi so dobra volja;jas }e ti go dadam lozjeto od Ezraelecot Navutej�.

Na Ahav ne mu bilo va`no na koj na~in Jezavela }e gonaravi toa, i taa vedna{ se frlila na rabota da ja ostvarisvojata gnasna namera. Napi{ala pismo vo imeto na carot, gozape~atila so negoviot pe~at i go pratila na stare{inite ipoglavarite na gradot vo koj ̀ iveel Navutej, velej}i: �Objavetepost i postavete go Navuteja pred narodot; i sproti negostavete dvajca lo{i lu|e, {to }e svedo~at protiv nego i dakaàt: Ti hule{e na Boga i na carot. I potoa izvedete go iubijte go so kamewa, ta da umre.�

Naredbata bila nabrzo izvr{ena. �Toga{ maìte nanegoviot grad, stare{inite i golemcite,...napravija kako {toim zapoveda Jezavela, taka kako {to be{e zapi{ano vopismoto, {to go be{e ispratila do niv.� (Stih 11). Toga{Jezavela oti{la kaj Ahav i mu kaàla da otide i da go zavzemelozjeto. Ahav nemislej}i na posledicite, potpadnal podnejziniot sovet i trgnal da go prisvoi posakuvanoto lozje.

No na carot ne mu bilo dopu{teno mirno da uìva voona {to go prisvoil so izmama i krvoprolevawe. �Toga{ bislovoto Gospodovo kon Tesvi}anecot Ilija: Stani i presretnigo izraelskiot car Ahava, koj e vo Samarija, -ete sega e volozjeto na Navuteja, kade {to do{ol da go zavladee, - i kaìmu: vaka veli Gospod: ti si ubil, i u{te stapuva{ vonasledstvo? (Stihovi 17-19) Gospod potoa mu naloìl na Ilijada izre~e vrz Ahav stra{na kazna.

Prorokot pobrzal da ja izvr{i boèstvenata zapoved.Nao|aj}i se o~i vo o~i so Gospodoviot glasnik vo lozjeto, carot~uvstvuvaj}i ja svojata vina izvikal vo strav: �Me najde li, oneprijatele moj?�

140 141

sodrì poukata koja nikoj ne moè nekazneto da ja izbegne.Dene{nite lu|e moèbi ne oddavaat po~esti na neznaboè~kibogovi, no sepak iljadnici se poklonuvaat pred satanskiteoltari, kako {to toa nekoga{ go pravel Izraileviot car. Duhotna idolopoklonstvoto i denes cveta vo svetot, i pokraj toa{to pod vlijanie na naukata i obrazovanieto dobil poubav ipoprivle~en oblik otkolku {to bilo toa vo vremeto kogaOhozija se obra}al na akaronskiot bog. Sekoj den donesuva noviàlni dokazi deka verata opa|a vo vernata proro~ka re~, inamesto nea sueverieto i satanskite magii go osvojuvaatrazumot na mnogu lu|e.

Deneska obredite na neznaboè~kite idolopoklonstvase zameneti so tajni sostanoci i seansi, mra~nipretskaùvawa i ~uda na spiritisti~ki mediumi. Otkritijatana takvite mediumi èlno gi prifa}aat iljadnici lu|e koiodbivaat da ja primat svetlinata na Re~ta Bo`ja prekuNegoviot Duh. Onie koi veruvaat vo spiritizam moèbi soprezir govorat za nekoga{nite vra~ari, no golemiot izmamnikpobedonosno se ismejuva koga tie zapa|aat vo negovite lukavistapici vo poinakov oblik.

Ima lu|e koi so uàs ja otfrlaat pomislata da se obratatna mediumi, no gi privlekuvaat nekoi poprijatni oblici naspiritizam. Drugi oti{le na zastranet pat zaradi teoriitena kultot �Hristijanska Nauka,� i preku misticizmot nateozofijata i drugite isto~ni religii.

Propovednicite na skoro site oblici na spiritizamtvrdat deka imaat mo} da isceluvaat. Tie taa mo} japrepi{uvaat na elektricitetot, magnetizmot, t.n.�simpateti~ni lekovi� i skrieni vnatre{ni sili na ~ovekoviotum. I ne e mal brojot na onie koi i vo ovoj hristijanski vekodat kaj takvi �isceliteli,� namesto da se nadevaat vo silatana ̀ iviot Bog i vo znaeweto na dobro kvalifikuvanite lekari.Majkite bdeat kraj postelite na svoite bolni deca i mislat:�Ni{to pove}e ne moàm da napravam. Zarem nikade nema lekarkoj ima mo} da go isceli moeto dete?� Nekoj }e & raskaè za~udesnite dela na nekoj vidovit ili magnetski iscelitel, itaa mu go doveruva svoeto dete t.e. go predava vo racete nasatanata koj se nao|a kraj nea. êsto se slu~uva podocne`niot

Slugite na Ohozija nai{le na eden Bo`ji ~ovek, koj imrekol da se vratat kaj carot so porakata: �Zar vo Izraelot nemaBog, ta ste trgnale da go pra{ate Velzevula, akaronskotoboèstvo? Zatoa vaka veli Gospod: Od postelata, na koja silegnal, nema da stane{, tuku }e umre{.� I otkako ja preneseporakata, prorokot si zamina. (2. Carstva 1:1-4).

Za~udenite slugi pobrzale nazad kaj carot da go izvestatza ona {to im go rekol Bo`jiot ~ovek. �Kakov be{e na izgledtoj ~ovek? zapra{a carot. Tie mu odgovorija: Toj ~ovek celiotbe{e so vlakna i be{e opa{an preku polovinata so koènpojas.� Toa e �Ilija Tesvitecot,� izvikal carot. Znael dekaprorokovite zborovi }e se ispolnat, ako ~ovekot {to gosretnale navistina bil Ilija. So ̀ elba ako e voop{to mo`no,da ja ottrgne od sebesi taa kazna, toj odlu~il da prati lu|e dago dovedat prorokot.

Ohozija dva pati pra}al ~eta vojnici da go zapla{iprorokot, i dva pati vojnicite gi uni{tuval Bo`jiot gnev.Tretata ~eta se ponizila pred Boga, a nivniot kapetanpribliùvaj}i se do Bo`jiot glasnik, �klekna na kolena predIlija, i molej}i go mu re~e: ~oveku Bo`ji, Mojot ̀ ivot i ̀ ivototna ovie pedeset tvoi slugi neka bide skapocen vo tvoite o~i.�

�Toga{ mu re~e Angelot Gospodov na Ilija: Odi so nego ine pla{i se od nego. I toj stana, ta otide so nego pri carot. Imu re~e: Vaka veli Gospod: Poradi toa {to isprati pratenicida go pra{aat Velzevula, akaronskoto boèstvo, kako danema{e vo Izraelot Bog da Go pra{a{ za slovoto Negovo - tinema da stane{ od legloto, na koe si legnal, tuku }e umre{.�(2. Carstva 1:7-8, 13; 15-16).

Ohozija u{te vo ìvotot na svojot tatko bil svedok na~udesnite dela na Semo`niot. Gi videl Bo`jite dokazi konotpadnatiot Izrael za toa kako Toj gleda na onie koi giotfrlaat obvrzuva~kite barawa na Negoviot zakon. No Ohozijakon tie strogi raboti se odnesuval kako da se obi~na bajka.Namesto da izleze so skru{eno srce pred Gospoda, toj sepovrzal so Vaal i najposle se osudil da go napravi toa svoenajbezbo`no delo. Nepokoren i bez namera da se pokae, Ohozijaumrel �spored zborovite Gospodovi, koi gi re~e Ilija.�

Istorijata za grevot na carot Ohozija i negovata kazna ja

142 143

stapil na prestolot na Judinoto carstvo. So svojata èna~kaso }erkata na Ahav i Jezavela, Joram tesno se povrzal soIzraileviot car, i vo svoeto vladeewe odel po Vaal �kako{to pravel Ahavoviot dom.� �Isto taka i idolski svetili{tanapravi po gorite judejski, gi vovede vo bludstvoerusalimskite ìteli i ja zavede Judeja kon toa.� (2. Letopisi21:6, 11).

Zaradi vakvoto stra{no otpadni{tvo, Judiniot car nemoèl da pomine bez ukor. Prorokot Ilija seu{te ne bilvoznesen i ne moèl so mol~ewe da gi podnese vo Judinotocarstvo istite zla koi {to severnoto carstvo go dovele narabot na propasta. Taka pratil do Joram, Judiniot car ednaporaka vo koja bezbo`niot car gi pro~ital ovie stra{nizborovi: �Vaka govori Gospod, Bog na tatka ti Davida: zatoa {tone trgna po pati{tata na tatka si Josafata, nitu po pati{tatana Asa, carot judejski, tuku pojde po patot na izraelskite carevii gi vovede vo bludstvo Judejcite i Erusalimcite, kako {tonapravi domot Ahavov, a pokraj toa gi ubi i bra}ata svoi vodomot na tatka si, koi bea podobri od tebe. Eve, Gospod }e goporazi so golem poraz tvojot narod i sinovite tvoi, i ènitetvoi, i celiot imot tvoj, a ti }e zabole{ od te{ka bolest.� Vo ispolnuvawe na ova proro{tvo, Gospod go podignaprotiv Jorama duhot na Filistejcite i Arapite, sosedi naEtiopjanite; i tie se krenaa protiv Judeja, navlegoa vo nea igo ograbija siot imot, {to be{e vo domot na carot, a isto takai sinovite negovi, i ènite negovi, ta ne mu ostana drug sin,osven Ohozija, najmaliot od sinovite negovi.� �Po seto toa Gospod gi porazi crevata negovi so bolestneizle~iva. Taa trae{e denovi i denovi, a koga se navr{ivtorata godina, ...umre vo stra{ni maki.� �I negoviot sin Ohozijse zacari mesto nego.� (2. Letopisi 21:12-19; 2. Carstva 8:24).

�@itelite erusalimski mesto nego za car go postavijaOhozija, najmaliot negov sin, bidej}i site postari bea ubieniod razbojnici, {to se bea pribliìle do logorot so Arapite,- i taka stana car Ohozija, sinot na judejskiot car Joram.� (2.Letopisi 22:1).

Ahavoviot sin Joram vladeel vo Izrael koga na Judiniot

ìvot na takvoto dete da bide pot~inet na satanska sila nakoja te{ko moè da & se odolee.

Bog imal pri~ina da se razgnevi na Ohozievatabezbo`nost. [to s# ne napravil Bog za da gi pridobie srcatana Izraelcite i da gi vdahne so doverba! So vekovi mu davalna svojot narod dokazi na posebna naklonetost i qubov. Odpo~etokot pokaàl deka Negovata �radost se sinovite ~ove~ki.�(Izreki 8:31). Toj bil sekoga{ prisutna pomo{ na sekogo kojiskreno Go baral. A sega carot Izrailev se odvratil od Bogai pobaral pomo{ od najgolemiot neprijatel na svojot narod,pokaùvaj}i deka pove}e ima doverba kaj neznaboè~kite idoliotkolku vo nebesniot Bog. Na ist na~in i deneska lu|eto munanesuvaat sram na Boga koga se oddale~uvaat od Izvorot nasilata i mudrosta baraj}i pomo{ i sovet od silite natemninata. Koga Ohozieviot akt predizvikal Bo`ji gnev, kakoli toga{ }e gleda Bog na onie koi ve}e imaat svetlina, a sepakodat po sli~en pat?

Onie koi se izloùvaat na satanskite vol{ebstva moàtda se falat deka izvlekle golema korist. Me|utoa, dali e toadokaz deka nivnata postapka e bezbedna i mudra? S# samo dase prodolì ìvotot, no zo{to? Duri i da se zdobie zemskadobivka, zo{to e seto toa? Dali kone~no }e se isplatizapostavuvaweto na Bo`jata volja? Na krajot }e se pokaè dekasekoja takva dobivka vsu{nost e nepopravliva zaguba. Nemoème nekazneto da urneme niedna ograda koja ja podignalBog za da go pazi svojot narod od satanskite sili.

Bidej}i Ohozija nemal sin, go nasledil negoviot bratJoram, koj vladeel dvanaeset godini nad desette plemiwa.Seto toa vreme ìveela i negovata majka Jezavela, ineprestano vr{ela lo{o vlijanie vrz narodot. Mnozinaseu{te se pridrùvale na idolopokloni~kite obredi. I samiotJoram �vr{e{e {to be{e neugodno pred o~ite na Gospoda, none taka, kako tatko mu i majka mu, zo{to ja sobori statuata naVaala, {to be{e ja napravil tatko mu; pri seto toa toj ostanavo grevovite na Jerovoama, Navatoviot sin, {to be{e go navelna grev Izraelot, i ne otstapuva{e od niv.� (2. Carstva 3:2, 3)

Za vreme na Joramovoto vladeewe nad Izrael umrelJosafat, a Josafatoviot sin, koj isto taka se vikal Joram,

144 145

Judiniot car, �taa stana i go pogubi celoto carsko seme oddomot Judin.� Vo toj kole` izginale site Davidovi potomcikoi moèle da dojdat na prestol, osven edno dete po ime Joas,koe ènata na prvosve{tenikot Jodaj go skri vo zagradeniotprostor na hramot. Deteto tuka ìveelo {est godini, dodeka�nad zemjata caruva{e Gotolija.� (2. Letopisi 22:10, 12).

Po istekot na toa vreme, �Levitite i celiot narod Judin�,zaedno so sve{tenikot Jodaj, go krunisale i go pomazale Joasaza car, �I rakopleskaa i izvikuvaa: Da ̀ ivee carot! (2. Carstva11:12). �Koga go ~u Gotolija glasot na razdvièniot narod, koj gofale{e carot, izleze kaj narodot vo domot Gospodov i vide:ete carot spored obi~ajot stoi kraj stolb, a kaj carot - knezovii trubi, i siot narod na taa zemja se veseli i trubat so trubi. Toga{ Gotolija ja raskina svojata obleka i po~na da vika:Predavstvo! Predavstvo!� (2. Carstva 11:14). No Jodaj imzapovedal na stotnicite da ja fatat Gotolija i site nejzinisledbenici, da gi izvadat od hramot i da gi odvedat na mestoza pogubuvawe, kade {to trebaa da bidat pogubeni.

Taka is~eznal i posledniot ~len od domot na Ahava.Uàsnoto zlo koe bilo posledica na negoviot brak so Jezavela,traelo s# dodeka ne bil uni{ten i posledniot negov potomok.Duri i vo Judeja, kade {to verata vo vistinskiot Bog nikoga{ne bila oficijalno napu{tena, Gotolija uspeala mnozina dazavede. Vedna{ po pogubuvaweto na nepokajni~kata carica,�siot narod otide vo domot na Vaala, gi urnaa `rtvenicitenegovi, i idolite negovi sosema gi uni{tija, i Vaaloviotsve{tenik Matana go ubija pred `rtvenicite.� (Stih 18).

Potoa nastapila reformacija. Onie koi u~estvuvale voproglasuvaweto na Joasa za car, sve~eno se zavetuvale �deka}e bidat narod Gospodov�. I sega, bidej}i od Judeja is~eznalolo{oto vlijanie na Jezavelinata }erka i bidej}i Vaalovitesve{tenici bile pogubeni a nivniot hram urnat, �se vesele{eceliot narod na taa zemja i gradot se smiri.� (2 Let. 23:16, 21)

prestol stapil negoviot vnuk Ohozija. Ohozija vladeel samoedna godina i za toa vreme, pod vlijanie na svojata majkaGotolija, �negovata sovetni~ka vo zlite dela,� �prave{e {to ezlo vo Gospodovite o~i, kako Ahavoviot dom.� (2. Letopisi 22:3,4; 2. Carstva 8:27). Jezavela, negovata baba, seu{te be{e ̀ ivai toj sosema se be{e povrzal so svojot vujko Joram. Ohozija, carot Judin nabrgu tragi~no zavr{il.Preìveanite ~lenovi na domot Ahavov navistina bea �negovisovetnici po tatkovata smrt, za negova propast.� (2. Letopisi22:4). Dodeka Ohozija prestojuval kaj svojot vujko vo Ezrael,prorokot Elisej dobil nalog od Boga da prati eden od sinoviteproro~ki vo Ramot Galatski za da go pomaè Juj za carizraelski. Vojskata na Juda i Izrael toga{ zaedni~ki vojuvalaprotiv Sircite vo Ramot Galatski. Ranet vo bitka, Joram sevratil vo Ezrael i go ostavil Juj da komanduva so carskatavojska.

Pomazuvaj}i go Juja, glasnikot Eliseev re~e: �Tepomazuvam za car nad narodot Gospodov, nad Izraelot, i ti }ego istrebi{ domot na Ahava.� I potoa sve~eno mu prenel naJuja posebna zada~a od neboto. �I istrebi go domot Ahavov,gospodarot tvoj,� objavil Gospod preku svojot glasnik: �za da jaodmazdam krvta na Moite slugi - prorocite, i za krvta nasite slugi Gospodovi, padnati od rakata na Jezavela. I taka}e izgine siot dom Ahavov.� (2. Carstva 9:6-8).

Otkako vojskata go proglasila za car, Juj poital konEzrael za da gi pogubi onie koi svoevolno odlu~ile daprodolàt da ìveat vo grev a i drugite da gi naveduvaat naistoto. Joram carot Izrailev, Ohozija Judiniot car i majkatana carot, zaedno so site od domot na Ahava vo Ezrael, i sitegolemci negovi, i bliski negovi, i sve{tenicite negovi,� beapogubeni. �Site Vaalovi proroci, site slugi negovi isve{tenicite negovi�, koi ìveeja vo Vaalovoto svetili{tevo Samarija, bea pogubeni od me~. Idolskite kipovi bea urnatii izgoreni a Vaaloviot hram, be{e razurnat. �Taka Juj goistrebi Vaala od Izrail.� (2. Carstva 10:11, 19, 28).

Glasot za ovoj op{t kole` stignal i do Gotolija, do}erkata na Jezavela, koja imala golema mo} vo Judinotocarstvo. Koga Gotolija doznala deka e ubien nejziniot sin,

146 147

Ispolnuvaj}i vernost vo malite ne{ta, Elisej sepodgotvil za pozna~ajni dol`nosti. Toj se podgotvuval zapo{iroko, povozvi{eno delo steknuvaj}i od den na denprakti~no iskustvo. Nau~il da sluì, a so toa da pou~uva i davodi. Ovaa pouka e za site. Nikoj ne moè da znae kakva eBo`jata cel vo disciplinata; no site moàt da bidat sigurnideka vernosta vo malite raboti pretstavuva dokaz nasposobnosta za vr{ewe na pogolemi dol`nosti. Sekojapostapka vo ìvotot go otkriva karakterot, i samo onoj koj }ese pokaè vo malite dol`nosti �kako rabotnik koj nema od {toda se srami� (2. Timoteja 2:15), Bog moè da go po~esti sopovozvi{ena slu`ba.

ôvekot koj smeta deka ne e va`no kako gi izvr{uva malitedol`nosti, pokaùva deka ne e dostoen za povozvi{enapolo`ba. Toj sebesi se smeta sposoben za pogolemi dol`nosti,no Bog gleda podlaboko od povr{inata. Po probite iisku{enijata na takviot ~ovek se izrekuva presudata: �Izmerensi na merila i si se na{ol lesen.� Toj gi trpi posledicite nasvoeto neverstvo, ne uspeva da pridobie blagodat, snaga isila na karakterot koi se plod na bezuslovna poslu{nost.

So ogled na toa {to ne u~estvuvaat neposredno vo nekojaverska rabota, mnozina smetaat deka ̀ ivotot im e beskorisen,deka ni{to ne pravat za napredokot na Bo`joto carstvo. Kakoli tie so zadovolstvo bi se fatile za nekoj golem potfat!Me|utoa, bidej}i moàt da posluàt samo vo sitni raboti,smetaat deka se opravdani ako ne rabotat ni{to. Vo toa gre{at.ôvek moè aktivno da mu sluì na Boga ako vr{i obi~nisekojdnevni dol`nosti - ako se~e drva, raskopuva po~va iliora so plug. Majkata koja gi odgleduva svoite deca za Hristaraboti za Boga tokmu kako propovednikot od propovedalna.

Mnozina kopneat za posebna darba so ~ija pomo{ bimoèle da izvr{at posebno delo, a gi zapostavuvaatneposrednite dol`nosti koi bi im go razubavile ìvotot.Takvite treba da se fatat za rabota koja se nao|a neposrednona nivniot pat. Uspehot ne zavisi tolku od darbata, kolku odenergijata i dobrata volja. Na{ata slu`ba }e bide prifatenaako sovesno gi izvr{uvame sekojdnevnite dol`nosti, akoposeduvame zadovolen duh i ako iskreno i sesrdno se

X V I I

POVIKOT NA ELISEJPOVIKOT NA ELISEJPOVIKOT NA ELISEJPOVIKOT NA ELISEJPOVIKOT NA ELISEJ

Bog mu naredil na Ilija da pomaè drug za prorok namestosebe. �Eliseja, Safatoviot sin, od Avel-Maul, pomaì go zaprorok mesto sebesi� (1. Carstva 19:16), mu rekol Gospod, iIlija, poslu{uvaj}i ja zapovedta, trgnal da go pobara Elisej.Patuvaj}i kon sever, Ilija posmatral kako prirodata bilapromeneta za mnogu kratko vreme. Pred toa zemjata bilaisu{ena, nivite neobraboteni, zatoa {to tri godini i {estmeseci nemalo nitu rosa nitu do`d. Sega rastenija rastelena site strani, kako da sakaat da nadomestat za ona vreme nasu{a i glad.

Eliseeviot tatko bil imoten zemjoposednik, ~iedoma}instvo pripa|alo na brojot na onie koi vo vremeto naop{tiot otpad ne gi svitkale kolenata pred Vaal. Vo nivniotdom se po~ituval Bog, i vernosta na verata na stariot Izraelbilo nivno ìvotno pravilo. Vo takva sredina protekloEliseevoto rano detstvo. Vo smirenie na selski ìvot, sopou~uvawe na naukata za Boga, prirodata, i disciplinata nakorisnata rabota, Elisej se zdobil so navika na ednostavnosti poslu{nost kon svoite roditeli i Boga, {to go podgotviloza golemata polo`ba koja podocna trebalo da ja zavzeme.

Elisej bil povikan dodeka so slugite na svojot tatko jaoral nivata. Toj se zafatil so rabotata koja leèla najblisku.Elisej gi poseduval i sposobnostite za voda~ i krotosta naeden koj e podgotven da sluì. Iako smiren i so prijatenkarakter, se drèl energi~no i postojano. Negovite osobinibile po~it i vernost, qubov i strav Bo`ji. Vr{ej}i gi doslednosvoite sekojdnevni dol`nosti steknal sila na namerata iblagodarnost na karakterot, razvivaj}i se neprestano voblagodatta i znaeweto. Sorabotuvaj}i so tatka si vodol`nostite na doma{niot ìvot, nau~il da sorabotuva soBoga.

148 149

mu go dal na mom~eto koga ova go zapra{alo: �Kakvo dobro danapravam za da imam ̀ ivot ve~en?� Hristos mu odgovoril: �Akosaka{ da bide{ sovr{en, odi prodaj s# {to ima{ i razdeli gona siromasi, i }e ima{ sokrovi{te na neboto, i trgni po Mene.�(Matej 19:16, 21).

Elisej go prifatil povikot za slu`ba ne osvrnuvaj}i sena zadovolstvata i ugodnostite koi gi ostava. Koga gi slu{naSpasitelovite zborovi, mom~eto �otide àlosno; za{to be{emnogu bogat.� (Stih 22) Toj ne sakal da napravi ̀ rtva. Qubovtakon bogatstvoto kaj nego bila pogolema od qubovta kon Boga.Odbivaj}i da se odre~e od s# zaradi Hrista, toj se pokaàlnedostoen za mesto vo Gospodovata slu`ba.

Na sekoj ~ovek mu se upatuva povik site ne{ta da gi stavina oltarot na slu`bata. Od nas moèbi ne se bara da sluìmekako {to Elisej pravel, nitu da prodademe s# {to poseduvame;no Bog bara Negovata slu`ba da bide na prvo mesto vo na{iotìvot, da ne propu{time nitu eden den ne{to da napravimeza napredokot na Negovoto delo na zemjata. Toj ne bara od siteist vid slu`ba. Nekoj moè da bide povikan da raboti vo nekojastranska zemja, drug pak da gi dade svoite sredstva za pomagawena evangelsko delo. Bog ja prifa}a i ednata i drugata slu`ba.Potrebno e posvetenost na ìvotot i site ìvotni celi. Oniekoi }e se posvetat na vakov na~in, }e go ~ujat i poslu{aatpovikot od neboto.

Na sekoj koj stanuva u~esnik vo Negovata blagodat, Gospodmu odreduva delo vo polza za drugite. Sekoj od nas morapoedine~no da stane i da re~e: �Eve me mene, prati me mene.�Bilo da e propovednik na Slovoto ili lekar, trgovec ilizemjodelec, ~inovnik ili mehani~ar, sekoj ima svoja dol`nost.Na{ata rabota mora na drugite da im go otkriva evangelietoza spasenieto. Sekoj na{ potfat mora da bide sretstvo zaostvaruvawe na taa cel.

Vo po~etokot od Elisej ne # barano nikakvo golemo delo;toj izvr{uval obi~ni ìvotni dol`nosti. Zapi{ano e deka nasvojot u~itel Ilija mu gi poleval racete so voda. Bil spremenda pravi s# {to Gospod }e mu naredi i na sekoj ~ekor giprifa}al poukite na poniznost i slu`ba. Kako li~en prorokovsledbenik toj i ponatamu bil veren vo malite raboti,posvetuvaj}i se sekojdnevno s# pove}e na misijata, koja Bog mu

zaloùvame za dobroto na drugite, a ne ako samo poseduvamesjajna darba. Vistinskoto sovr{enstvo moè da se najde i vonajsmireniot ìvot. Najskromnite dol`nosti ispolneti sovera i qubov se prekrasni vo Bo`jite o~i.

Baraj}i naslednik po Bo`jeto upatstvo, Ilija proa|aj}ikraj nivata koja Elisej ja oral, go prekril mom~eto so nametkatana posvetuvaweto. Vo periodot na glad, na semejstvotoSafatovo mu bile poznati delata i misijata na Ilija i segaBo`jiot duh mu go otkril na srceto na Elisej zna~eweto naprorokovata postapka. Za nego bilo toa znak deka Bog go povikalda stane Iliev naslednik.

�Toga{ Elisej gi ostavi volovite i po~na da tr~a po Ilijai re~e: Dozvoli mi da gi baknam tatko mi i majka mi, i }e trgnampo tebe.� �Odi, vrati se,� be{e odgovorot na Ilija, �zo{to, {toti napraviv?� Toa ne bilo odbivawe, tuku isku{uvawe naverata. Elisej mora da razmisli, mora sam da odlu~i dali }ego prifati ili odbie povikot. Ako negovite èlbi se vrzaniza negoviot dom i korista koja od toa proizleguva - moèslobodno da ostane tamu. Me|utoa, Elisej go razbral zna~ewetona povikot. Znael deka povikot e od Boga i ne se dvoumel daposlu{a. Za ni{to na svetot ne bi ja propu{til mo`nosta dastane Bo`ji glasnik, nitu pak bi ja `rtvuval mo`nosta da bidevo dru{to so Negoviot sluga. Toj �zede ralo volovi, gi zakla i,otkako go zapali plugot na volovite, go ispe~e mesoto nivno iim go razdeli na lu|eto, i tie jadea. A samiot toj stana i trgnapo Ilija i po~na da mu sluì.� (1. Carstva 19:20, 21) Bez nikakvokolebawe go napu{til domot vo koj uìval qubov za da bimoèl da mu pomaga na prorokot vo negoviot ìvot poln soneizvesnosti.

Elisej da go zapra{al Ilija {to od nego se o~ekuva -{to }e bide negova rabota - odgovorot bi glasel: Bog znae, Toj}e ti razjasni. Dokolku ~eka{ na Gospoda, Toj }e odgovori nasekoe tvoe pra{awe. Moè{ da pojde{ so mene ako si ubedendeka te povikal Bog. Samiot mora{ da znae{ deka Bog stoipozadi mene i deka toa e Negoviot glas {to go slu{a{. Akosmeta{ deka ni{to ne e pova`no od steknuvawe blagonaklonostBo`ja, toga{ trgni.

Sli~en na povikot na Elisej, bil odgovorot koj Hristos

150 151

obrazuvaat vo sorabotka so iskusni lu|e. Tie silno }e jaobjavuvaat vistinata koga }e se nau~at na delotvorna rabota.Blagodarenie na ~udesnoto deluvawe na boèstvenotoprovidenie, planinite i te{kotiite }e bidat otstraneti ifrleni vo more. Lu|eto }e ~ujat i }e ja razberat vesta koja e odgolemo zna~ewe za ìtelite na zemjata, i }e doznaat {to evistina. Deloto s# pove}e i pove}e }e se {iri s# dodeka ne sepredupredi celata zemja, i toga{ }e dojde krajot.

Po povikuvaweto na Elisej, Ilija i toj rabotele zaednopove}e godini, i taka Elisej od den na den s# pove}e seosposobuval za svojata zada~a. Ilija bil Bo`jo oru`je zaiskorenuvawe na stra{noto zlo. Najposle bilo soprenoidolopoklonstvoto koe go poddrùvale Ahav i neznaboè~kataJezavela, a so koe i narodot bil zaveden. Bile pogubeniVaalovite proroci. Dlaboka preobrazba se za~nala vo celIzrael i lu|eto zapo~nale povtorno da mu sluàt na Boga.Elisej kako Iliev naslednik imal zada~a so razumno itrpelivo pou~uvawe da go povede Izrael na siguren pat.Negovoto vreme pominato so Ilija, najgolemiot prorok posleMojseja, go podgotvilo za deloto koe naskoro moral sam da goprevzeme.

Ilija vo tie godini na nivnata zaedni~ka rabota bil odvreme na vreme povikuvan ostro da istapi protiv gnasnitezla. Koga bezbo`niot Ahav go prisvoil lozjeto na Navutej,Ilieviot glas izrekol osuda i vrz nego i vrz negoviot dom. Akoga Ohozija po Ahavovata smrt go ostavil Boga i mu pri{olna Velzevul, bogot akaronski, u{te edna{ se slu{nal Ilieviotglas na strog ukor.

Vo tekot na godinite odbeleàni so otpadni{tvo voIzrael, do{lo do propast na proro~kite u~ili{ta koi giosnoval Samuil. Ilija gi obnovil ovie u~ili{ta, taka {tomladite lu|e moèle vo niv da steknuvaat obrazovanie koe giosposobuvalo da go podignat ugledot na zakonot, i da muobezbedat po~ituvawe. Vo istorijata se spomenuvaat tri vakviu~ili{ta - vo Galgal, Vetil i Erihon. Ilija tokmu pred svoetovoznesenie gi posetil zaedno so Elisej ovie centri naobrazovanie. Prorokot vo taa prilika gi povtoril poukite koiim gi dal vo prethodnite poseti. Osobeno podvlekol deka nivna

ja namenil.Eliseeviot ìvot, bidej}i se pridruìl na Ilija, ne

te~el bez isku{enija. Imal mnogu pote{kotii, no vo sekojanevolja se potpiral na Boga. Doa|al vo isku{enie darazmisluva za domot koj go napu{til, no ne popu{tal na toaisku{enie. Bidej}i ja stavil rakata na plugot, bil re{en dane se vra}a, i vo site probi i isku{enija se pokaàl dostoenza doverbata.

Slu`bata na propovedawe opfa}a mnogu pove}e od samopropovedawe na Re~ta. Taa zna~i obu~uvawe na mladi lu|e -kako Ilija {to go podgotvuval Elisej - odvojuvaj}i gi odnivnite sekojdnevni obvrski, davaj}i im odgovornosti voBo`joto delo, - najnapred mali a potoa s# pogolemi, kako {tose zdobivale so sila i iskustvo. Vo propovedni~kata slu`baima verni i pobo`ni lu|e koi moàt da re~at: �Ona {to be{eod po~etokot, ona {to go ~uvme, ona {to so o~ite svoi govidovme, {to go razgledavme i {to racete na{i go opipaa, zaSlovoto na ìvotot... ona {to go vidovme i ~uvme, za toa veizvestuvame.� (1. Jovanovo 1:1, 3). Mladite neiskusnirabotnici treba da bidat podgotvuvani u~estvuvaj}i vorabotata so tie iskusni Bo`ji slugi. Taka }e nau~at da nosattovar.

Onie koi taka gi obu~uvaat mladite rabotnici vr{atblagorodna slu`ba. Samiot Gospod sou~estvuva vo nivnitenapori. Na mladite lu|e na koi im e upaten svetiot povik, koiimaat prednost da sorabotuvaat so revnosni i pobo`nirabotnici, moraat vo najgolema merka da ja iskoristatmo`nosta koja im se dava. Bog im napravil ~est {to gi izbralza svoja slu`ba i stavaj}i gi vo najpovolna polo`ba da sepodgotvat za istata. Taka, tie moraat da bidat ponizni, verni,poslu{ni i èlni da podnesat `rtvi. Ako se pot~inat naBo`jata disciplina, ako se dràt do Negovite upatstva, akobaraat soveti od Negovite slugi, tie }e se razvijat vo pravedni,vo na~elata nepokoleblivi lu|e, na koi Bog moè da im doverina nosewe odgovornosti.

Koga evangelieto }e se propoveda vo seta svoja ~istota,lu|eto }e bidat povikuvani od plugovite i od obi~nite ̀ ivotnizanimawa koi vo golema mera go optovaruvaat umot, za da se

152 153

voznesen. Znael deka ni{to osven Duhot koj po~ival nad Ilijanema da go osposobi da go izvr{i ona delo vo Izrael za koeBog go povikal, pa taka pobaral: �Te molam neka dvojno pove}eod Duhot tvoj bide vo mene.�

Odgovaraj}i na ova negovo barawe, Ilija re~e: �Bara{ne{to mnogu te{ko; ako vidi{, kako }e bidam zemen od tebe,taka }e ti bide; ako, pak, ne vidi{, nema da ti bide. Kako {toodea i si razgovaraa po patot, naedna{ se pojavi ognena kolai ogneni kowi, i gi razdvoija eden od drug, i Ilija se ponesevo viorot kon neboto.� (2. Carstva 2:1-11).

Ilija bil pretstavnik na onie svetii koi }e ìveat nazemjata vo vremeto na vtoroto Hristovo doa|awe i koi }e se�promenat odedna{, vo eden mig, pri poslednata truba� (1.Korintjanite 15:51, 52), ne vkusuvaj}i smrt. Kako nivnipretstavnik Ilija zaedno so Mojsej stoel pokraj Spasitelotna gorata na preobraènieto pri krajot na Hristovata slu`bana zemjata. Vo ovie proslaveni lu|e u~enicite go gledale vominijatura carstvoto na iskupenite. Go videle Isusa oble~envo nebesna svetlina i slu{nale �glas od oblacite� (Luka 9:35),koj potvrdil deka Toj e Sin Bo`ji; go zdogledale Mojsejapretstavnikot na onie koi }e bidat podignati od mrtvite privtoroto doa|awe, a pokraj nego stoel Ilija kako pretstavnikna onie koi na krajot od istorijata na svetot }e bidatpreobrazeni od smrtnost vo besmrtnost i }e bidat voznesenina neboto ne vkusuvaj}i smrt.

Vo pustinata, vo eden ~as na osamenost iobeshrabruvawe, Ilija rekol deka e sit od ìvotot i molelda umre. No Gospod vo svojata milost ne ja vosli{il molitvata.Pred Ilija stoela golema zada~a, a koga }e ja izvr{i, ne trebalda padne vo o~ajanie i osamenost. Ne trebalo da se simne vogrob, tuku da se voznese so Bo`jite angeli i da bide svedok naNegovata slava.

�A Elisej gleda{e i izvika: O~e moj, o~e moj, kola naIzraelot i negova kowanica! I ve}e ne go vide. Pa ja fatioblekata svoja, i ja raskina na dve par~iwa. I ja krena tojnametkata na Ilija, {to be{e padnala od nego, pa se vrati ise zapre kraj bregot na Jordan; ja zede nametkata na Ilija, {tobe{e padnala od nego, udri so nea po vodata, i re~e: Kade e

posebna dol`nost e da bidat verni na nebesniot Bog. Istotaka gi pou~il deka celokupnoto nivno obrazovanie mora danosi pe~at na ednostavnost. Samo na takov na~in tie }e moàtda go primat karakterot na neboto i da odat da rabotat sporedGospodovite pati{ta.

Ilija ~uvstvuval radost vo srceto gledaj}i gi rezultatiteod rabotata na ovie u~ili{ta. Deloto na reformacijataseu{te ne bilo zavr{eno, no toj primetil deka vo celotocarstvo se potvrduvaat zborovite: �No sepak me|u Izrailcitesi imam ostaveno sedum iljadi maì; site tie ne gi svitkuvalekolenata pred Vaala� (1. Carstva 19:18).

Dodeka go gledal prorokot na negovoto pastirskopatuvawe od u~ili{te vo u~ili{te, Eliseevata vera iodlu~nost bile nekolku pati isku{uvani. Prorokot mu naloìlda se vrati koga stignale vo Galgal, a potoa istoto toa sepovtorilo vo Vetil i Erihon. �Ostani ti ovde�, mu rekol Ilija,�za{to mene Gospod me pra}a vo Vetil.� No Elisej, koj poranooral zemja, nau~il deka ne treba da se otkaùva i da izgubihrabrost; zatoa ni sega, koga dol`nosta go povikala da orapoinakva zemja, ne sakal da se otkaè od svojata cel. Ne sakalda se odvoi od svojot u~itel s# dodeka mu se davala mo`nostkraj nego da se podgotvi za slu`bata. Ilija ne znael dekaotkrovenieto za negovoto voznesenie im bilo dadeno nau~enicite vo proro~kite u~ili{ta, a posebno na Elisej. Takaovoj isproban sluga na Bo`jiot ~ovek cvrsto se drèl do svojotu~itel. Koga i da mu re~el Ilija da se vrati, toj odgovaral:�@iv bil Gospod i taka ìva da bide du{ata tvoja, nema da teostavam.�

�Taka otidoa obajcata... A tie obajcata se zaprea krajbregot na Jordan. I ja zema Ilija nametkata svoja, ja previtkai udri so nea po vodata, a taa se razdeli navamu i natamu, tapominaa dvajcata suvi. A koga pominaa mu re~e Ilija na Elisej:kaì {to saka{ da napravam za tebe, dodeka seu{te ne sumzemen od tebe.� Elisej ne sakal da stekne svetska slava nitu visokapolo`ba me|u golemite lu|e na zemjata. Kopneel da dobie vo{to pogolema merka Duh, koj Bog taka obilno mu go podaril na~ovekot koj naskoro trebal da ja doìvee taa ~est da bide

154 155

X V I I I

ISCISCISCISCISCELELELELELUVAWE NA VODAUVAWE NA VODAUVAWE NA VODAUVAWE NA VODAUVAWE NA VODATTTTTAAAAA

Vo vremeto na patrijarsite celata dolina na Jordanbe{e �dobro navodnuvana nasekade,...kako gradinataGospodova.� Vo taa dolina Lot odlu~il da se naselipremestuvaj}i gi �svoite {atori do Sodom.� (1. Mojseeva 13:10, 12). No po uni{tuvaweto na gradovite vo kotlinata, sitesosedni oblasti stanale vistinska pusto{ i ottoga{so~inuvale del od pustinata vo Judeja.

Me|utoa, eden del od dolinata ostanal nedopren, i sosvoite ìvotvorni izvori i reki gi veselel srcata na lu|eto.Vo taa dolina, koja bila pokriena so ̀ itorodni poliwa i drugoovo{je, se ulogorila vojskata Izraileva po preo|aweto naJordan i tuka za prv pat gi vkusila plodovite na vetenata zemja.Pred niv se izdignuvale yidovite na Erihon, silno utvrdenneznaboè~ki grad ~ii ̀ iteli ja oboùvale Astarota i vr{elenajgnasni i najponiùva~ki idolopokloni~ki obredi vo celHanan. Negovite yidini nabrzo bile urnati a ̀ itelite ubieni.Vo vremeto na negovata propast se slu{nale zborovite nastra{na kletva pred celiot Izrael: �Proklet da bide predGospoda onoj, {to }e go izdigne i izgradi ovoj grad Erihon; vrzprvorodeniot sin svoj toj }e gi poloì osnovite negovi i vrznajmaliot sin svoj }e gi postavi portite negovi.� (Isus Navin6:25).

Pominale pet vekovi. Gradot leèl pust, prokolnat odBoga. Od prokletstvoto presu{eni bile duri i izvorite zaradikoi ovoj del od dolinata bil taka pogoden za ìvot na lu|e.Me|utoa, za vreme na otpadni{tvoto na Ahav, koga Jezavela goobnovila kultot na Astarota, Erihon, nekoga{ centar na ovojkult, povtorno bil izgraden, i pokraj toa {to graditelot moralda go plati toa so visoka cena. �Vetilecot Ahil go izgradiErihon: vrz prvorodeniot sin svoj Aviron, toj gi stavi osnovitenegovi i vrz najmaliot sin Seguva gi postavi portite negovi,spored slovoto na Gospoda.� (1. Carstva 16:34).

Gospod, Bog Iliev? I udri po vodata, a taa se razdeli na dvestrani, i Elisej pomina. I vidoa od daleku sinovite proro~ki,{to bea vo Erihon i rekoa: Ilieviot duh sleze vrz Eliseja.Mu izlegoa vo presret i mu se poklonija do zemja.� (2. Carstva2:12-15).

Koga Gospod vo svoeto providenie }e najde deka eneophodno od svoeto delo da gi povle~e onie na koi im podarilmudrost, Toj im pomaga i gi krepi Negovite sledbenici, samoako ovie sakaat da pobaraat pomo{ od Nego i da odat poNegovite pati{ta. Tie duri moàt da bidat pomudri od svoiteprethodnici, zatoa {to moàt da se polzuvaat so nivniteiskustva i da u~at na nivnite gre{ki.

Od toj moment Elisej go zavzel Ilievoto mesto. Toj sepokaàl veren vo najmaloto i mu bilo nameneto da se pokaèveren i vo najgolemoto.

____________Ova poglavje se bazira na 2. Carstva 4.

156 157

samo za toa toj da stane Bo`ji prijatel, tuku preku nego da seizlijat posebni blagoslovi na site narodi.

Na svetot mu e potrebno da mu se dade primer navistinsko hristijanstvo. Otrovot na grevot deluva vo srcetona op{testvoto. Gradovite pa|aat se podlaboko vo grev imoralna rasipanost. Svetot e poln so bolesti, stradawa inepravdi; nasekade gledame du{i vo beda i nevolji,natovareni so ~uvstvo na vina kako propa|aat tokmu zaradinedostatok na spasonosno vlijanie. Tie sekoga{ go imale predo~i evangelieto na vistinata, no sepak propa|aat, zatoa {toonie koi so svojot primer bi trebalo da im bidat �mirisìvoten� vsu{nost se �miris smrten za smrt.� Nivnite du{ipijat gor~ina zatoa {to izvorite, koi bi trebalo da bidatizvori na voda koja te~e vo ve~en ìvot, se zatrueni.

Za da bi ja zadràla materijata koja & e pridodadena,solta mora da se izme{a so nea, da se izme{a i da se stopi sonea. Isto taka, lu|eto moraat da ja po~uvstvuvaat spasonosnatamo} na evangelieto samo po pat na li~en dopir. Tie ne moàtda se spasuvaat vo tolpata, tuku poedine~no. Li~noto vlijanieima golema mo}. Toj mora da se povrze so Hristovoto vlijanie,da se podiga kako Hristos {to se podiga, da vsaduva vo srcetoispravni na~ela i da pretstavuva brana od rasipanosta naovoj svet. So li~noto vlijanie se {iri onaa blagodat koja samoHristos moè da ja dade. Toa treba da go podiga i da gorazubavuva ìvotot i karakterot na drugite, i toa so silatana ~istiot primer soedinet so srde~na vera i qubov.

Za zatrueniot izvor Gospod rekol: �Jas gi isceliv ovievodi; i vo idnina nema da doa|a od nea ni smrt, nibesplodnost.� Zagadenata voda ja pretstavuva du{ata koja seodvoila od Boga. Grevot ne samo {to odvojuva od Boga, tuku jauni{tuva vo ~ove~kata du{a èlbata i sposobnosta da gozapoznae Nego. Grevot predizvikuva poremetuvawe vocelokupniot ~ove~ki organizam, umot e izopa~en, imaginacijatae rasipana a du{evnite ~uvstva propa|aat. Nema pove}e ~istavera nitu svetost na srceto. Silata Bo`ja ne dovela dopreobrazba na karakterot. Du{ata e nemo}na, izvalkana iponièna, zatoa {to nema moralna sila da pobedi.

Seto toa se menuva vo srceto koe {to se is~istilo.Preobrazuvaweto na karaketrot mu svedo~i na svetot deka vo

Nedaleku od Erihon srede ubavite ovo{tarnici, senao|alo proro~koto u~ili{te; tuka Elisej se pou~uval poIlievoto voznesenie. Dodeka prorokot ìveel pome|u niv,gra|anite na Erihon mu se poàlija: �Ete, kako {to gleda{,gospodaru, polo`bata na ovoj grad e dobra; no vodata e lo{a izemjata e besplodna.� Izvorot koj vo minatite godini bil ~isti ìvotvoren i obilno mu daval voda na gradot i okolinata,ne moèl pove}e da se koristi.

Elisej im odgovoril na gra|anite na Erihon: �Dajte minova ~inija i turete vo nea sol.� Bidej}i go dobi toa �toj otidepri izvorot na vodata, ja frli vo nea solta i re~e: vaka veliGospod: Jas gi isceliv ovie vodi; i vo idnina nema da doa|aod nea ni smrt, ni besplodnost.� (2. Carstva 2:19-21).

Isceluvaweto na Erihonskata voda ne # izvr{eno so~ove~ka mudrost, tuku so ~udotvornoto Bo`jo posredstvo. Lu|etokoi go obnovile Erihon ne zasluùvale milost od neboto, noOnoj koj �go ostava Svoeto sonce da gree nad lo{ite i naddobrite i pra}a do`d na pravednite i gre{nite� (Matej 5:45)sakal so ovoj ~in da pokaè deka saka da go izle~i Izrael odnegovite duhovni bolesti.

Ova iscelenie ne bilo pominlivo: �I vodata ostanazdrava do denes, spored zborot, {to go kaà Elisej.� (2. Carstva2:22). So vekovi te~ela voda od izvorot i go pravela ovoj delod dolinata prekrasna oaza.

Od isceluvaweto na vodata moàt da se izvle~at mnoguduhovni poraki. Nova ~inija, sol, izvor - seto toa ima dlabokosimboli~no zna~ewe.

Frlaj}i sol vo gor~liviot izvor, Elisej im ja dal nalu|eto onaa ista pouka koja mnogu vekovi podocna Spasitelotim ja dal na svoite u~enici, velej}i im: �Vie ste sol na zemjata.�(Matej 5:13). Frlena vo zagadeniot izvor, solta ja is~istilavodata i donela ìvot i blagodat tamu kade {to vladeelebolest i smrt. Sporeduvaj}i gi svoite deca so solta, Gospodsakal da im kaè deka Negovata cel vo toa {to gi pravi subjektina Negovata blagodat e za tie da stanat instrumenti zaspasuvawe na drugite. So toa {to pred celiot svet si izbralnarod, Bog nemal namera samo niv da gi primi kako svoi sinovii }erki; Negova cel bila celiot svet preku niv da primiblagodat koja donesuva spasenie. Gospod ne go izbral Avraam

158 159

X I X

PROROK NA MIROT PROROK NA MIROT PROROK NA MIROT PROROK NA MIROT PROROK NA MIROT

Rabotata na prorokot Elisej vo izvesna smisla vo mnoguse razlikuvala od Ilievata. Na Ilija mu bile dovereni vestiza osuda i kazni; toj bil glas na bestra{en ukor koj giopomenuval carot i narodot da ne odat po pat koj vodi vo zlo.Eliseevata misija bila pomirna; dobil zada~a da prodolì ida go zacvrsti deloto koe go zapo~nal Ilija, da go u~i narodotza Gospodovite pati{ta. Biblijata go opi{uva vo li~en dopirso lu|eto, vo krugot na prorokovite sinovi kako so svoite ~udai slu`ba im donesuva na lu|eto isceluvawe i radost.

Elisej bil ~ovek blag i so prijaten karakter, no znael dabide i strog za {to najdobro svedo~i negoviot stav koga napatot za Vetil go ismejuvale bezbo`nite deca od toj grad. Tieslu{nale deka Ilija se voznel i od toa napravile predmet na{ega. Sega mu se ismejuvale na Elisej: �Voznesi se }elavko!Voznesi se!� Slu{aj}i go nivnoto ismejuvawe, prorokot se svrtei vdahnoven od Bo`jiot Duh gi prokolna. Stra{nata kazna kojanastapila do{la od Boga. �Toga{ izlegoa od gorata dve me~kii raskinaa od niv ~etirieset i dve deca.� (2. Carstva 2:23, 24)

Dokolku Elisej dozvolel ismejuvaweto da pominenekazneto, tolpata i ponatamu bi se ismejuvala, {to verojatnopotpolno bi ja popre~ilo negovata misija na pou~uvawe ispasuvawe vo periodot na golemata opasnost za narodot. Ednavakva stroga kazna bila dovolna da mu ovozmoì po~ituvaweza cel ìvot. Toj pedeset godini izleguval i vleguval nizvratata vo Vetil, odel od selo do selo i od grad do grad, ~estoproa|aj}i niz grupi na nevraboteni, nevospitani i raspu{tenimladi lu|e, no nikoj pove}e ne mu se potsmeval nitu napravil{ega na negova smetka kako prorok na Najvozvi{eniot.

I blagosta treba da ima svoi granici. Avtoritetot morada se ~uva odlu~no i strogo, zatoa {to poinaku mnozina }e go

du{ata ̀ ivee Hristos. Bo`jiot Duh vleva nov ̀ ivot vo du{ata,taka {to mislite i ̀ elbite se pokoruvaat na voljata Hristova.Vnatre{niot ~ovek se obnovuva spored Bo`jiot lik. Slabitei zabludeni lu|e mu pokaùvaat na svetot deka spasonosnatamo} na blagodatta moè da go preobrazi karakterot poln somani taka {to toj se razviva i donesuva dobar plod.

Srceto koe ja prima Bo`jata Re~ ne # izvor koj presu{uva,nitu razurnat kladenec koj nema voda. Toa e kako planinskareka napojuvana od nepresu{ni izvori ~ija studena i sveàvoda ùbori okolu karpite, krepej}i gi umornite, èdnite iiznemo{tenite. Toa nalikuva na reka koja sekoga{ te~e, i vosvojot tek stanuva s# podlaboka i po{iroka, dodeka na krajotnejzinata voda ne se razlie niz celata zemja. Toa e reka kojate~e veselo i ostava zad sebe darovi na zelenilo i bogat rod.Trevata na nejzinoto krajbre`je e sveò zelena, drvjata imaatpobogati kro{ni i cve}iwa ima mnogu pove}e. Za vreme naletnata su{a, koga celata zemja }e se isu{i i sogoli, ednazelena linija go obeleùva tekot na rekata.

Taka e i so vistinskoto Bo`jo dete. Hristovata religijase otkriva kako ìvotvorna semo}na sila, kako ìva,delotvorna, duhovna energija. Ako srceto se otvori i ja priminebesnata sila na vistinata i qubovta, ovie na~ela }e pote~atkako reka vo pustina i }e sozdadat zelenilo tamu kade {tosega vladee su{a i pusto{.

Ako lu|eto, o~isteni i posveteni so poznavaweto nabibliskata vistina, sesrdno se posvetat na deloto zaspasuvawe na du{i, tie navistina }e stanat ìvoten miris zaìvot. Ako pijat sekojdnevno od nepresu{niot izvor nablagodat i znaewe, }e primetat deka srceto im se napolnilodo vrv so Duhot na nivniot U~itel, i deka nivnata slu`ba namnozina im donesuva telesna, umna i duhovna korist. Umornite}e zakrepnat, bolnite }e se iscelat, gre{nite }e se popravat.Od dale~ni zemji }e doprat zborovi na blagodarnost od oniekoi od svoite srca go otstranile grevot i odlu~ile da & sluàtna pravednosta.

�Davajte, i }e vi se dade� (Luka 6:38) zatoa {toGospodovata re~ e �gradinski izvor, kladenec od ìva voda,{to iste~uva od Livan.� (Pesna nad pesnite 4:15).

160 161

ènata. Taa nemala deca pa Bog & podaril sin i taka ja nagradilza nejzinoto gostoprimstvo.

Godinite proa|ale. Deteto ve}e bilo golemo i odelo naniva so ètvarite. Eden den go udrilo son~anica �i mu kaàna tatka si: Mojata glava, glavata me boli.� Tatkoto mu naredina edno mom~e da go odnese doma. �Go zede i go odvede kaj majkamu. I toa sede{e vo skutot nejzin do pladne i umre. Taa otidei go poloì vo legloto na Bo`jiot ~ovek, go zatvori i izleze.�(2. Carstva 4:18-21).

Vo svojata nesre}a, Sunamkata re{ila da pobara pomo{od Elisej. Prorokot toga{ se nao|al na gorata Karmil, paènata vedna{ se upati kon nego vo pridru`ba na eden sluga.�A koga Bo`jiot ~ovek ja vide oddaleku, mu kaà na slugata svojGiezija: Eve ja ovaa Sunamka; otr~aj da ja presretne{ i da japra{a{: zdrava li si, zdrav li e maòt nejzin, zdravo li edeteto?� Slugata napravi kako {to mu be{e re~eno, noupla{enata majka ne ja otkrila svojata nevolja s# dodeka nestignala do Elisej. Bidej}i slu{nal za nejzinata nesre}a,Elisej mu naredi na Giezija: �Opa{i se preku polovinata izemi go stapot moj vo rakata i vrvi; ako sretne{ nekogo, ne gopozdravuvaj; a ako nekoj te pozdravi, ne mu odgovaraj; i stavigo stapot vrz liceto na deteto!�

No majkata ne bila zadovolna s# dodeka samiot Elisejne po{ol so nea. �@iv Gospod i ìva ti du{ata! Nema da teostavam,� rekla taa. �Toga{ i toj stana i trgna po nea. Giezijotide pred niv i go stavi stapot vrz liceto na deteto. No ne ~uni glas, ni odgovor. I mu izleze vo presret, mu soop{ti i re~e:Deteto ne se razbuduva.�

Koga stignale do ku}ata, Elisej vlegol vo sobata kade {toleèlo deteto, �ja zatvori vratata zad sebe i mu se pomoli naGospoda; potoa se ka~i, legna vrz deteto, ja stavi ustata svojavrz negovata usta, o~ite svoi vrz negovite o~i, i dlankite svoibrz negovite dlanki, i se prostre vrz nego, i teloto na detetose zagrea. Elisej stana i po~na da odi po sobata natamu-navamu;potoa pak se ka~i i se prostre vrz nego. I deteto kivna sedumpati i gi otvori o~ite svoi.� (2. Carstva 4:35).

Povikuvaj}i go Giezija, Elisej mu naredi da ja dovedemajkata. �I toj ja povika. Taa dojde pri nego, i toj re~e: Zemi si

potcenat i ismeat. Takanare~enata ne`nost, galewe ipopu{tawe na mladite, koi ~esto se pravat va`ni kajroditelite i kaj vosipituva~ite, pretstavuvaat edna odnajgolemite opasnosti za niv. Vo sekoe semejstvo mora davladeat cvrstinata i odlu~nosta koga se vo pra{aweispolnuvawe na dol`nostite.

Stravopo~ituvaweto koe {to tolku im nedostasuvalo namladite koi mu se ismejuvale na Elisej, pretstavuva blagodatkoja mora gri`livo da se neguva. Sekoe dete mora da se u~i damu ukaùva na Boga vistinsko po~ituvawe. Negovoto ime nesmee nikoga{ lesno i nepromisleno da se spomenuva. Angelitegi pokrivaat svoite lica koga go izgovaraat. So kolku lipo~ituvawe treba ova nie da go pravime koi sme padnati igre{ni.

Stravopo~ituvawe mora da im se ukaùva na site Bo`jipretstavnici - propovednici, u~iteli i roditeli koi sepovikani da govorat i rabotat namesto Boga. Po~ituvaj}i giniv zna~i da se po~ituva Bog.

U~tivosta e isto taka edna od blagodetite na Duhot kojasite moraat da ja neguvaat. Taa ima mo} da ja oblagorodiprirodata koja bez nea bi stanala surova i gruba. Onie koi{to tvrdat deka se Hristovi sledbenici a se grubi, neu~tivii surovi kon drugite, vsu{nost ni{to ne nau~ile od Isusa. Nemorame da se somnevame vo nivnata iskrenost i ispravnost,no ovie osobini ne go nadomestuvaat nedostatokot navnimatelnost i krotost.

Krotosta koja mu ovozmoìla na Elisej tolku silno davlijae vrz ìvotot na mnogu lu|e vo Izrael se gleda i vonegovite odnosi kon edno semejstvo koe ìveelo vo Sunam. Nasvoite patuvawa niz carstvoto, �eden den Elisej otide voSunam. Tamu edna bogata èna go pokani vo domot svoj da jadeleb, i toj, sekoga{ koga }e mine{e, navratuva{e tamu da jadeleb.� Ovaa èna sfatila deka Elisej e �svet Bo`ji ~ovek� i mupredloìla na svojot ma`: �da mu napravime mala gorna sobana yidot i da mu stavime tamu leglo i masa, i stol i svetilnik,ta koga doa|a kaj nas, da se povlekuva tamu.� Elisej ~esto patiotsednuval vo ovaa soba, blagodaren za mirot koj taa mu goovozmoùvala. I samiot Gospod ja zapazil dobrinata na

162 163

toj otrovnoto jadewe go napravil zdravo. �Vo taa zemja ima{eglad, i sinovite proro~ki sedea pred nego. I toj mu kaà naslugata svoj: Stavi go golemiot kotel i svari le}a za proro~kitesinovi. I izleze eden od niv vo poleto da sobira zelje; najdeeden koren od diva loza, i nabra od nea poln skut divi plodovi;se vrati i gi stavi vo kotelot so le}a, za{to ne gi poznava{e.Im postavija da jadat. No {tom po~naa da ja jadat le}ata,izvikaa i velea: Smrt ima vo kotelot, ~oveku Bo`ji! I ne moèada jadat. A toj re~e: Dajte bra{no! I go isturi vo kotelot i mure~e na Giezija: Stavi im na lu|eto, neka jadat. I vo kotelotne ostana ni{to otrovno.� (2. Carstva 4:38-41).

Elisej isto taka vo Galgal za vreme na edna su{anahranil stotina lu|e so darot koj mu go donel �nekoj ~ovek odValsalis� - �lebna prvina - dvaeset ja~meni lep~iwa i mladizrna vo klasovi.� (Stih 42). Na lu|eto koi bile so nego sosemaim snemalo hrana. Koga pristignal ovoj dar, Elisej mu re~e nasvojot sluga: �Daj im na lu|eto da jadat. I re~e slugata negov:[to }e im dadam na sto du{i? A toj re~e: Daj im na lu|eto,neka jadat, za{to taka veli Gospod: }e se nasitat, i }e ostane.Toj im dade, i tie se nasitija, i ostana u{te, spored slovotoGospodovo.� (Stihovi 43, 44).

Kakva dobrodu{nost be{e toa Hristova, {to preku Svojotglasnik, go izvr{il ova ~udo za da nahrani lu|e! Gospod Isuspo toa u{te mnogu pati im go daval na lu|eto ona {to im epotrebno za ìvot, i pokraj toa {to ne bilo na taka javen ivoo~liv na~in. Koga na{iot duhoven vid bi bil izostren, niemnogu jasno bi uo~ile kolku Bog e milostiv kon ~ove~kite deca.

Bo`jata blagodat pravi so mala koli~ina site da senahranat. Bo`jata raka moè stokratno da umnoì. Toj moèda postavi trpeza vo pustina. So dopir na rakata Toj moè daja umnoì siroma{nata hrana taka {to da bide dovolno zasite. So Negova sila umnoèni se lebovite i ̀ itoto vo racetena proro~kite sinovi.

Koga Hristos vo tekot na svojata slu`ba na zemjata,napravil ~udo nahranuvaj}i celo mno{tvo, lu|eto ne veruvale,kako {to ne veruvale ni onie koi se nao|ale okolu ovoj starprorok. �[to }e im dadam na sto du{i?� - rekol Eliseeviotsluga. Koga Isus im naredil na svoite u~enici da mu dadat na

go sinot svoj! Taa se dobliì, padna pred nozete negovi i sepokloni do zemja; potoa go zede sinot svoj i izleze.� (2. Carstva4:36, 37).

Taka bila nagradena verata na ovaa èna. Hristos,golemiot Darodavec na ̀ ivotot & go vratil sinot. Na ist na~in}e bidat nagradeni i Negovite verni koga Toj }e dojde po vtorpat, koga smrtta }e go izgubi osiloto i koga grobot }e ja izgubipobedata koja ja sakal. Toga{ Toj na svoite slugi }e im gi vratidecata na onie koi im gi odzela smrtta. �Taka veli Gospod:glas se slu{a vo Rama, piskot i gorko pla~ewe: Rahil pla~eza decata svoi i ne saka da se ute{i za niv, oti gi nema. Takaveli Gospod: zadrète go glasot svoj od pla~ewe i o~ite svoiod - solzi, oti za trudot tvoj ima nagrada... i tie }e se vratatod neprijatelskata zemja. I nade` ima za tvojata idnina, veliGospod, i tvoite sinovi }e se vratat vo predelite svoi.�(Eremija 31:15-17).

Vo na{ata bolka za umrenite Isus n# te{i so vesta kojae neizmerna nade`: �Od vlasta na grobot }e gi otkupam, odsmrtta }e gi izbavam. Smrt - kade ti e silata? Kade ti e tebe,grobu, pobedata?� (Osija 13:14). �Bev mrtov, i ete, ìv sum zasite vekovi... I gi imam klu~evite od adot i smrtta�(Otkrovenie 1:18). �Bidej}i sam Gospod so zapoved, pri glas naarhangel i pri truba Bo`ja, }e slegne od neboto, i najnapred}e voskresnat mrtvite; a potoa, nie, {to sme ostanale ìvi,zaedno so niv }e bideme grabnati na oblacite, za da sesretneme so Gospoda vo vozduhot, i taka sekoga{ }e bideme soGospoda.� (1. Solunjanite 4:16, 17).

Elisej, sli~no kako Spasitelot na ~ove{tvoto ~ijpretstavnik bil, vo svojata slu`ba pome|u lu|eto go soedinuvaldeloto na isceluvawe so deloto na pouka. Za celo svoe vremena dolgo i delotvorno rabotewe Elisej verno i neumorno setrudel da go razvie i pro{iri ona zna~ajno vospitno delo koego vr{ele vospitnite u~ili{ta. Zborovite na pouka koi giupatuval na grupite seriozni mladi lu|e bile potvrduvani sosilni deluvawa na Svetiot Duh, a od vreme na vreme imalo idrugi nesomnitelni dokazi za negoviot avtoritet i za negoviotkarakter kako Gospodov sluga.

Za vreme na edna svoja poseta na u~ili{teto vo Galgal

164 165

X X

NEMAN OSLNEMAN OSLNEMAN OSLNEMAN OSLNEMAN OSLOBODOBODOBODOBODOBODEN OD LEN OD LEN OD LEN OD LEN OD LEPRAEPRAEPRAEPRAEPRA

�Neman, vojvodata na sirskiot car, be{e golem ~ovek predgospodarot svoj i po~ituvan, za{to preku nego Gospod im be{edal pobeda na Sircite; i toj ~ovek be{e silen i hrabar vojnik,no leprozen.� (2. Carstva 5:1).

Ven-Adad sirskiot car, ja pobedil Izrailevata vojskavo borbata vo koja zaginal Ahav. Sircite posle toa postojanovodele pograni~ni vojni protiv Izraelcite i vo eden od tiekonflikti odvele vo ropstvo edno malo devoj~e koe �sluè{ena ̀ enata na Neman�. Iako bila robinka, daleku od svojot dom,ova devoj~e bila Bo`ji svedok i nesvesno gi izvr{uvala oniezada~i koi Bog mu gi namenil na Izrael kako na svoj izbrannarod. Sluèj}i vo neznaboè~ka ku}a, se soàlila na svojotgospodar, i se}avaj}i se na ~udesnite isceluvawa koi giizvr{il Elisej, & rekla na svojata gospodarka: �O, da otide{emojot gospodar pri prorokot, koj e vo Samarija, i toj bi gooslobodil od leprata.� (2. Carstva 5:3). Znaela deka Elisejposeduva nebesna sila i veruvala deka toj so taa sila moèda go izle~i Neman.

Odnesuvaweto na ovaa devojka vo neznaboè~kata ku}apretstavuvalo silen dokaz za silata i va`nosta na ranotodoma{no vospituvawe. Griàta za decata i nivnotovospituvawe e najvozvi{ena dol`nost koja im e doverena naroditelite. Tie gi postavuvaat prvite osnovi na navikite ikarakterot. Nivniot primer i pouka vo golema merka vlijaatvrz idninata na nivnite deca. Blaèni se onie roditeli koi ìveat bogougoden ìvot,taka {to vetuvawata i zapovedite Bo`ji budat kaj nivnite deca~uvstvo na blagodarnost i dlaboko po~ituvawe; roditelitekoi so svojata ne`nost, pravednost i dolgotrpenie im ja

mno{tvoto narod da jade, tie odgovorile: �Nie nemame pove}eod pet lebovi i dve ribi, osven ako otideme i kupime hrana zasite ovie lu|e?� (Luka 9:13). [to e toa za tolkav broj lu|e?

Ovaa pouka vaì za Bo`jite deca vo site vremiwa. KogaGospod dava nalog za izvr{uvawe na nekoja zada~a, lu|eto netreba da stojat i da se pra{uvaat dali e razumna zapovedta ikakvi }e bidat posledicite ako ja poslu{aat. Moèbi ona {togo imaat vo racete }e izgleda nedovolno da se zadovolatpotrebite, no od racete Gospodovi }e dojde i }e pretekne. �Tojim dade, i tie se nasitija, i ostana u{te, spored slovotoGospodovo.�

Zaednicata denes mora mnogu popotpolno da ~uvstvuvapovrzanost pome|u Boga i onie koi Toj gi otkupil `rtvuvaj}i gosvojot Sin, mora da ima pove}e vera vo razvojot i napredokotna Bo`joto delo na zemjata. Nikoj ne smee da gubi vremejadosuvaj}i se {to silata e mala. Moèbi nadvore{nostanaizgled ne vetuva mnogu, no energijata i verata vo Boga }e goostvari ona {to e potrebno. Toj }e gi umnoì darovite koi muse prineseni vo blagodarnost so molba za Negov blagoslov,tokmu kako {to ja umnoìl hranata ponudena na proro~kitesinovi i na izmorenoto mno{tvo.

____________Ova poglavje se bazira na 2. Carstva 5.

166 167

nebesna sila. �Jas mislev - rekol toj - }e izleze pred mene, }ego povika Gospoda, svojot Bog, }e ja stavi rakata na bolnotomesto i }e mi ja odnese leprata.� Koga mu bilo re~eno da seiskape vo Jordan, bil povreden vo svojata gordost, i poti{tenoi o~ajno izvikal: �Ne se li rekite vo Damask, Avana i Farfar,podobri od site izraelski vodi? Ne moàm li da se iskapamvo niv za da stanam ~ist? Se svrte i si otide lut ottamu.�

Nemanoviot vozgordean duh ne sakal da se pokori naupatstvata koi mu gi dal Elisej. Sirskiot vojvoda gi spomenalrekite koi gi razubavuvale okolnite mesta, pa mnozina doa|alena nivnite krajbre`ja da se poklonuvaat na svoite idoli.Neman ne bi po~uvstvuval golemo poniùvawe da se iskape votie reki. Me|utoa, toj moèl da bide iscelen samo ako bideposlu{en na odredenite prorokovi upatstva. Samodobrovolnata poslu{nost moè da gi donese posakuvaniterezultati.

Nemanovite slugi po~nale da go prekolnuvaat svojotgospodar da gi poslu{a Eliseevite upatstva: �Da ti odrede{eprorokot i ne{to pote{ko,� urgirale tie, �zar ne bi napravil?A kamoli koga ti re~e: Iskapi se, i }e bide{ ~ist?� Nemanovatavera bila stavena na proba, dodeka negovata gordost se borelaza prevlast. No verata pobedila, gordeliviot Sirec seodrekol od gordosta i pokorno se priklonil kon otkrienataGospodova volja. Sedum pati se nurnal vo Jordan �sporedzborot na Bo`jiot ~ovek.� Negovata vera bila nagradena;�teloto mu stana pak kako kaj malo dete i toj be{e ~ist.�

Blagodarno, �toj se vrati kaj Elisej, so seta svojapridru`ba,� so priznanieto: �Eve, sega znam deka nema Bog voseta zemja, osven vo Izrael.�

Vo sklad so obi~aite vo toa vreme, Neman mu ponudil naElisej skapi darovi, no prorokot odbil. Toj ne moèl da zemenagrada za blagoslovot koj Bog milostivo go podaril. �@iv dae Gospod,� rekol toj, �jas nema da primam ni{to.� Sirecot�nastojuva{e za da primi, ama toj ne saka{e.�

Toga{ Neman re~e: �Dobro, koga ne saka{. No baremdozvoli da mi dadat, mene, na tvojot sluga, od ovaa zemja kolku{to moàt da nosat dve mazgi. Za{to tvojot sluga nema ve}e daim prinesuva palenici ̀ rtvi na drugi bogovi osven na Gospoda.

ukaùvaat na decata qubovta, pravdata i dolgototrpenietoBo`jo; i koi u~ej}i gi svoite deca da gi qubat, slu{aat i da imveruvaat, gi upatuvaat istovremeno da go qubat, da mu veruvaati da mu bidat poslu{ni na svojot nebesen Otec. Roditelitekoi {to vo decata vgraduvaat takov dar na toj na~in impodaruvaat bogatstvo podragoceno od bogatstvoto na sitevekovi, bogatstvo koe }e trae dolgo kolku i ve~nosta.

Nie ne znaeme na{ite deca na koj na~in }e bidatpovikani da sluàt. Moèbi ìvotot }e go pominat vo krugotna domot; moèbi }e se posvetat na voobi~aenite zanimawa,ili }e otidat kako u~iteli na evangelieto vo neznaboè~kizemji. Me|utoa, site deca se povikani da bidat Bo`jimisioneri, propovednici na milosta vo svetot. Tie treba dase zdobijat so vospituvawe koe }e im pomogne da stojat pokrajHrista vo nesebi~na slu`ba.

Dodeka ja u~ele }erkata za Boga, roditelite na ovaamlada Evrejka ne znaele kakva }e bide nejzinata sudbina. Notie verno ja zavr{ile svojata doverena dol`nost, taka {tonivnata }erka vo domot na zapovednikot na sirskata vojskamoèla da posvedo~i za Boga kogo taa nau~ila da go po~ituva.

Neman gi slu{nal zborovite koi devojkata & gi upatilana svojata gospodarka. Dobivaj}i odobruvawe od carot, trgnalda bara isceluvawe za svojata bolest, zemaj}i so sebesi �desettalanti srebro, {est iljadi zlatni sikli i deset sve~eniobleki.� Isto taka go ponel i pismoto od carot na Sirija zaizraelskiot car, so poraka: �Eve... ti go pra}am svojot slugaNeman, za da go izle~i{ od leprata.� (2. Carstva 5:6). Kogaizraelskiot car go pro~ital pismoto, �ja raskina svojata oblekai re~e: Zar sum jas Bog za da moàm da umrtvuvam i da oìvuvam,ta ovoj mi pra}a kaj mene ~ovek za da go izle~am od negovatalepra? Gledajte samo kako bara karanica protiv mene!�

Vesta za toa stignala i do Elisej i mu pora~al na carot:�Zo{to gi raskina svoite obleki? neka dojde kaj mene da poznaedeka ima prorok vo Izrael.�

�I taka Neman stigna so svoite kowi i so kolite, i zastanapred vratata na Eliseevata ku}a.� Prorokot preku glasnik mupora~al: �Odi iskapi se sedum pati vo Jordan, i teloto }e tibide ~isto.�

Neman o~ekuval da vidi nekoe ~udesno otkritie na

168 169

potomstvoto tvoe zasekoga{.� Vinovnikot nabrzo go sna{lakaznata. Toj izleze od prisustvoto na Elisej �bel kako sneg odleprata.�

Iskustvoto na ovoj ~ovek na kogo mu bile ovozmoènivozvi{eni i sveti prednosti sodrì seriozna pouka.Giezievata postapka pretstavuvala kamen na sopnuvawe napatot na Neman ~ij um bil rasvetlen so prekrasna svetlina, ikoj posakal da sluì na ìviot Bog. Giezivata postapka nemoèla so ni{to da se opravda. Toj do svojata smrt ostanalleprozen, prokolnat od Boga i odbegnuvan od lu|eto.

�La`liviot svedok ne ostanuva bez kazna, i koj {iri lagi,nema da izbega.� (Izreki 19:5). Lu|eto moàt da mislat dekasite svoi zli dela gi sokrile od ~ove~kite pogledi, no tie nemoàt da go izmamat Boga. �I nema sozdanie sokrieno za Nego,tuku s# e golo i otkrieno za o~ite na Onoj, pred Kogo nie }eodgovarame.� (Evreite 4:13). Giezij imal namera da go izmamiElisej, no Bog mu gi otkril na svojot prorok zborovite koi Giezijmu gi upatil na Neman, kako i s# ostanato {to se slu~ilo pome|univ dvajca.

Vistinata e od Boga, a izmamata vo site svoi mnogubrojnioblici poteknuva od satanata; i sekoj onoj koj na bilo kakovna~in skr{nuva od praviot pat na vistinata, se predava nasilite na zlobniot neprijatel. Onie koi {to u~ele od Hristane se soglasuvaat so �besplodnite dela na temninata�.(Efesjanite 5:11). Tie se ednostavni vo ìvotot kako i vozborovite, ~esni i verni, zatoa {to se podgotvuvaat za dru{tvona sveti su{testva vo ~ii usti ne se na{la izmama.

Neman se vratil vo svojot dom vo Sirija, telesno isceleni duhovno preobrazen; mnogu vekovi podocna negovata vera jaspomenal Spasitelot prepora~uvaj}i ja na site onie koi tvrdatdeka sluàt na Boga. Spasitelot rekol: �Isto ima{e mnoguleprozni vo Izrael vo vremeto na prorokot Elisej, no niedenod niv ne be{e o~isten osven Sirecot Neman.� (Luka 4:27). Bogzaobikolil mnozina leprozni vo Izrael, zatoa {to nivnotoneverstvo pretstavuvalo pre~ka da im se napravi dobro. Edenneznaboè~ki blagorodnik koj bil veren na svoite ubeduvawaza pravdata, i koj po~uvstvuval deka mu e potrebna pomo{, bilvo Bo`ji o~i podostoen za blagoslov od site onie bolni vo

A Gospod neka mu go prosti ova na tvojot sluga: koga mojotgospodar }e otide vo Rimonoviot hram za da se pokloni tamu,pa se potpre vrz mojata raka, i jas se poklonam vo hramotRimonov. Koga jas }e se poklonam vo domot na Rimon, nekaGospod neka mu go prosti toj ~in na tvojot sluga.� �A toj mu re~e: Odi si so mir. I toj se oddale~i od nego�

Eliseeviot sluga Giezija so godini imal mo`nost darazviva duh na samoodrekuvawe koj go obeleùval ìvotnotodelo na negoviot gospodar. Nemu mu se dala mo`nost da staneblagoroden znamenosec vo Gospodovata vojska. Na negov dofatbile najubavite nebesni darovi. No, toj se odrekol i namestoniv go posakuval nevrednoto zemsko bogatstvo. A sega skrienitenaklonetosti na negovoto lakomo srce go navele da padne voisku{enie. Toj razmisluval vo sebesi: �Mojot gospodar gopo{tedi Nemana, Arameecot, i ne primi ni{to od ona {to tojgo donese: no... }e potr~am po nego i }e zemam ne{to od nego.� Itaka se slu~ilo vo tajnost da �Giezij go sledi Neeman.�

�Koga Neman go vide deka tr~a po nego, skokna od svojatakola vo presret i go pra{a: Dali e s# dobro? Toj odgovori: S#e dobro.� Toga{ Giezij svesno izgovoril laga: �Mojot gospodar,�rekol toj, �me prati da ti re~am: Ete, tokmu sega stignaa dvajcamladinci od Efremovata Gora, dvajca od proro~kite sinovi.Daj za niv, te molam, talant srebro i dve obleki.� Nemanradosno ja zadovolil molbata, mu predal na Giezija dvatalanta srebro namesto eden i �dve obleki,� zadolùvaj}i gisvoite slugi da go ponesat toa.

Koga Giezij se pribliìl do Eliseevata ku}a, gi otpu{tilslugite a srebroto i oblekite gi stavil vo sokrovi{te. Bidej}itoa go napravil �toj vlegol i se javil pred svojot gospodar;� iza da se za{titi sebesi od ukor, povtorno izlaàl. Naprorokovoto pra{awe: �Od kade doa|a{?� Giezij odgovoril:�Tvojot sluga nikade ne otide.�

Toga{ do{le strogi zborovi na ukor koi pokaàle dekaElisej znael s#. Toj re~e: �Zar srceto moe ne te pridruùva{e,koga onoj ~ovek se vrati od kolata svoja da te presretne? Vremeli e da se zeme srebro i da se zema obleka, ili maslinovidrvja i lozja, siten ili krupen dobitok, slugi ili sluginki?Zatoa, Nemanovata lepra neka se zalepi na tebe i na

170 171

X X I

ZAVR[UVAWETO NA ELISEEVAZAVR[UVAWETO NA ELISEEVAZAVR[UVAWETO NA ELISEEVAZAVR[UVAWETO NA ELISEEVAZAVR[UVAWETO NA ELISEEVATTTTTA SLA SLA SLA SLA SLU@BAU@BAU@BAU@BAU@BA

Povikan na proro~ka dol`nost u{te za vreme naAhavovoto vladeewe, Elisej doìveal da vidi mnogu promenivo Izrailevoto carstvo. Kazna po kazna go snao|ala Izrael zavreme na vladeeweto na Sirecot Azail, koj bil pomazan dabide kam{ik za otpadnatata nacija. Strogite merki na reformakoi gi vovel Juj imale za posledica uni{tuvawe na celiotAhavov dom. Vo postojanite vojni so Sircite, Jueviotnaslednik Joahaz izgubil nekolku gradovi koi leèle isto~nood Jordan. Nekoe vreme izgledalo deka Sircite }e zavladeatso celoto carstvo. Me|utoa, reformacijata koja ja zapo~nalIlija a ja prodolìl Elisej, gi navela mnozina da go baraatBoga. Bile zaboraveni Vaalovite oltari i Bo`jata cel polekano sigurno se ispolnuvala vo ̀ ivotite na onie koi se odlu~ileda Mu sluàt Nemu so celoto svoe srce.

Zaradi qubov kon zabludeniot Izrael, Bog dozvolilSircite da gi kaznuvaat. Od somilost kon slabite Toj gopodignal Juj da ja uni{ti bezbo`nata Jezavela i celiot Ahavovdom. I u{te edna{, vo svojata milost, gi trgnal Astarotinitesve{tenici i Vaalovcite i gi sru{il nivnite neznaboè~kioltari. Bog vo svojata mudrost predvidel deka dokolkuisku{enijata bidat otstraneti nekoi }e se odre~at odidolopoklonstvoto i }e gi vperat svoite o~i kon neboto, i zatoaToj dopu{til da gi snao|aat nevolji, edna po druga. Milosta giublaùvala negovite sudovi i koga Negovata namera bi seostvarila, pak ja pokaùval svojata qubov kon onie koi nau~ileda Go baraat.

Dodeka silite na dobroto i zloto se borele za prevlasti dodeka satanata so site sili se trudel da go dovr{i svoetouni{tuva~ko delo, zapo~nato za vreme na Ahav i Jezavela,

Izrael koi go prezirale i gi otfrlile od Boga dadenitiprednosti. Bog se zastapuva za onie koi ja cenat Negovatanaklonetost i ja prifa}aat svetlinata koja im se pra}a odneboto.

I deneska vo sekoja zemja ima lu|e ~esni vo srceto itakvite gi obvitkuva nebesna svetlina. Ako prodolàt vernoda gi ispolnuvaat svoite dol`nosti, tie }e primaat s# pove}esvetlina, taka {to na krajot, kako nekoga{ Neman, }e bidatnavedeni na priznanie deka �nema Bog vo celata zemja�, osvenìviot Bog - Sozdatelot.�

Na sekoja iskrena du{a koja �odi vo temnina bez zrak nasvetlina� upaten & e povik: �Neka se nadeva na Gospodovotoime, neka se potpre na svojot Bog.� �Zatoa u{te od sozdavawetona svetot, lu|eto ne slu{naa, niedno uvo ne ~u, niedno oko nevide, O, Boè, osven Tebe, {to ima{ podgotveno za onie koise nadevaat na Tebe. Se sre}ava{ so onie koi se raduvaat i~inat pravednost, onie koi si spomnuvaat za Tebe na Tvoitepati{ta.� (Isaija 50:10; 64:4-5).

172 173

mu gi o~ite da vidi. I Gospod mu gi otvori o~ite na slugata, itoj vide, a toa, celata gora polna so kowi i ogneni koli okoluEliseja.� Pome|u Bo`jite slugi i neprijatelskata vojska senao|ala vojska od nebesni angeli. Tie se simnale vo seta svojasila, ne da uni{tat nitu da iznudat pokornost, tuku da giobikolat i za{titat slabite i nemo}ni Gospodovi slugi.

Koga }e zapadne vo nevolja, od koja izgleda deka mu nemaspas, Bo`jiot narod mora da se nadeva edinstveno vo Gospoda.

A koga sirskite vojnici, neznaej}i za nevidlivite nebesni~eti, smelo pojdoa napred, �Elisej mu se pomoli na Gospoda ire~e: Porazi gi ovoj narod, Te molam, so slepilo. I Gospod giporazi so slepilo, spored zborot na Eliseja. Elisej toga{ imre~e: Ne e toa patot, ne e toa gradot, odete po mene, jas }e veodvedam pri onoj, {to go barate. I gi odvede vo Samarija.�

�Koga dojdoa vo Samarija, Elisej re~e: Gospodi, otvoriim gi o~ite da vidat. I Gospod im gi otvori o~ite, i vidoadeka se srede Samarija. I izrailskiot car, koga gi vide, gopra{a Eliseja: Da gi ubijam li, o~e moj, da gi ubijam li? No tojodgovori: Ne gi ubivaj. Zar so sabjata svoja i so lakot svoj gizarobi, ta da gi ubiva{? Daj im leb i voda; neka jadat i pijat,i da si odat pri gospodarot svoj. Carot im dade golema gozba,i otkako jadeja i pieja, toj gi pu{ti i tie se vratija pri svojotgospodar.� (Vidi 2. Carstva 6).

Izrael izvesno vreme posle taa slu~ka bil po{teden odnapadite na Sircite. Me|utoa, podocna sirskata vojska podzapovedni{tvo na energi~niot i odlu~en car Azail (vnuk naonoj Azail koj bil pomazan kako kam{ik na Izrael), ja opkolilaSamarija i zapo~nala so opsada. Izrael nikoga{ porano nebil vo tolkava nevolja kako za vreme na ovaa opsada. Grevovitena tatkovcite navistina bile kazneti vrz nivnite deca i vnuci.Stravovite od dolgotrajnite gladuvawa go naterale carot daprevzeme o~ajni~ki merki, no Elisej pretskaàl deka sledniotden }e dojde do osloboduvawe.

Koga slednoto utro zapo~nalo da se razdenuva, �Gospodbe{e napravil taka, {to vo sirskiot logor se ~u topot od koli,`rèwe na kowi, {um od golema vojska,� pa tie vo strav �beastanale i izbegale vo temninata, i gi ostavile {atorite svoi,i kowite svoi, i oslite svoi - celiot logor, kako {to si bil,�

Elisej prodolùval da go iznesuva svoeto svedo{tvo. Imalprotivnici, no nikoj ne moèl da gi ospori negovite zborovi.Nego dlaboko go po~ituvale vo celoto carstvo. Mnozinadoa|ale kaj nego za sovet. Izraelskiot car Joram baral negovsovet u{te vo vremeto na Jezavela, a edna{ dodeka bil voDamask, do{le kaj nego glasnici na sirskiot car Ven-Adad dago pra{aat dali carevata bolest }e se zavr{i so smrt.Prorokot na site verno im svedo~el, i toa vo vreme kogavistinata na sekoj ~ekor se izopa~uvala i koga pogolemiot delod narodot bil vo otvoren bunt protiv neboto.

I Gospod nikoga{ ne go zaboraval svojot izbran glasnik.Sirskiot car vo edna prilika na eden napad vo izraelskatazemja sakal da go pogubi Elisej zatoa {to go izvestuvalizraelskiot car za namerite na negoviot neprijatel. Sirskiotcar se sovetuva{e so slugite svoi, velej}i: �Vo toa i toa mesto}e go postavime svojot logor.� Gospod mu go otkril ovoj plan naElisej koj �isprati da mu kaàt na izraelskiot car: Vnimavajda ne minuva{ preku ona mesto, za{to tamu Sircite se vozaseda. I izraelskiot car isprati razuznava~i, na ona mesto,za koe mu pora~a Bo`jiot ~ovek, i se paze{e; i se za~uva ottamune edna{ i ne dva pati.�

�I mu se voznemiri srceto na sirskiot car poradi toa, itoj gi povika slugite svoi i im re~e: Kaète mi, koj od na{iteodrùva vrska so izraelskiot car? I re~e eden od slugitenegovi: Nikoj, gospodaru moj, caru; tuku prorokot Elisej, koj evo Izraelot, mu gi soop{tuva na izraelskiot car i oniezborovi, {to ti gi govori{ vo spalnata soba svoja.�

Re{en da se prosti so prorokot, sirskiot car zapovedal:�Odete, doznajte, kade e toj, i jas }e ispratam da go fatat.�Prorokot se nao|al vo Datan, i doznavaj}i go toa carot �ispratitamu kowi i koli i mnogu vojska; tie dojdoa no}e i go opkolijagradot. Izutrinata slugata na Bo`jiot ~ovek stana i izleze. Atoa vojska okolu gradot so kowi i koli.�

Prepla{en, Eliseeviot sluga poita da mu go javi toa.�Ah, gospodaru!� rekol toj, �{to da pravime?�

�Ne pla{i se,� mu odgovori prorokot; �za{to onie, {tose so nas, se pove}e od onie, {to se so niv.� I toga{, za davidi i negoviot sluga, �Elisej se pomoli i re~e: Gospodi, otvori

174 175

edna posebna zada~a, i ako bide predana na Boga i poslu{nana Negovite zapovedi, vo nejzinata rabota }e se manifestiraizvonrednost na boèstvenata sila. Ako ostane verna na svojotzavet, nikakva sila nema da moè da & se sprotivstavi. Silatana neprijatelot nema da bide pove}e sposobna da & sesprotivstavi otkolku {to plevata moè na vetrot.

Pred zaednicata }e zazori zora na sjaen i slaven den, nosamo toga{ koga }e ja oble~e oblekata na pravednosta Hristovai }e gi prekine site vrski so svetot.

Bog gi povikuva svoite verni da veruvaat vo Nego i davlevaat hrabrost na onie koi se bez vera i nade`. Obratetemu se na Gospoda, vie zatvorenici koi se nadevate. Pobarajtesila od Boga, od ìviot Bog. Ako so vera pobarame od Negosila, Toj }e gi izmeni, ~udesno }e gi izmeni, najbespomo{nite,i najbeznade`nite okolnosti. Toj }e go napravi toa za slavana Svoeto ime.

Elisej se zaloùval za izgraduvawe na proro~ki {kolis# dodeka bil vo sostojba da patuva od grad vo grad po celIzrael. Kade i da se na{ol, Bog bil so nego davaj}i mu zborovida govori i mo} da pravi ~uda. Vo edna prilika �proro~kitesinovi mu rekoa na Elisej: Ete, tesno ni e mestoto kaj tebe.Tuku da otideme do Jordan, pa tamu sekoj da zememe po greda ida si napravime tamu ìveali{te.� (2. Carstva 6:1, 2). Elisejtrgnal so niv na Jordan, pottiknuvaj}i gi vo rabotata, davaj}iim upatstva i duri pravej}i ~udo so koe im pomagal vo rabotata.�A dodeka eden od niv ja delka{e gredata, sekirata mu padnavo vodata, i toj vikna: Ah, gospodaru! I u{te be{e pozajmena!A Bo`jiot ~ovek pra{a: Kade padna? Onoj mu go pokaà mestoto.Toga{ toj prese~e del od drvo, go frli na ona mesto i napravisekirata da ispliva. I re~e: Izvadi ja! I ~ovekot ja protegnarakata ta ja zede.� (Stihovi 5-7).

Negovata slu`ba bila tolku delotvorna a ugledot tolkugolem, {to duri i mladiot car Joas, i pokraj toa idolopoklonikkoj ne go po~ituval Boga, mu priznal deka prisustvoto Eliseevovo te{kite vremiwa vredelo pove}e otkolku vojskata so kolitei kowite. Istorijata beleì: �Koga Elisej se razbole od bolestod koja {to treba{e da umre, mu dojde izraelskiot car Joas,se rasplaka nad nego i mu re~e: Tatko moj, tatko moj!

so bogati zalihi na hrana. �I bea izbegale, za da se spasat,� nezapiraj}i se dodeka ne pominale preku Jordan.

Taa no}, koga tie pobegnale, ~etiri leprozni na vratiteod gradot re{ile vo o~ajuvawe zaradi gladta da odat vologorot na Sircite i da pobaraat milost od zavojuva~ite,nadevaj}i se deka ovie }e se soàlat na niv i }e im dadat hrana.Kolkavo bilo nivnoto ~udewe koga vleguvaj}i vo logorot videledeka �tamu nema{e nikoj�. Bidej}i nikoj ne voznemiruval nituspre~uval, �tie vlegoa vo eden {ator, jadea i pieja, i zedoaottamu srebro, i zlato, i obleka, pa otidoa, ta gi sokrija.Vlegoa i vo drug {ator, i ottamu zedoa plen, pa otidoa i gosokrija. I si rekoa eden na drug: Ne pravime dobro. Ovoj den eden za radosna vest, a nie mol~ime.� Potoa brzo se vratile vogradot nosej}i radosna vest.

Plenot bil golem. Namirnici imalo tolku {to seprodavale �edna mera ~isto bra{no be{e prodavana za {ekel,i dve meri ja~men za {ekel,� kako {to prorekol Elisej edenden pred toa. U{te edna{ Bo`joto ime se proslavilo pome|uneznabo{cite, �spored re~ta Gospodova�, preku Negoviotprorok vo Izrael. (Vidi 2. Carstva 7:5-16).

Taka Bo`jiot ~ovek prodolìl da raboti od godina vogodina, vo tesna vrska so narodot verno vr{ej}i ja svojatadol`nost, sovetuvaj}i carevi vo te{ki i kriti~ni momenti.Vladetelite i narodot vo tekot na mnogu godini sluèle naidoli, i toa ostavilo stra{ni posledici. Seu{te nasekadese gledale temni senki na otpadni{tvo, no imalo ovde i ondelu|e koi ne sakale da mu se poklonat na Vaal. Prodolùvaj}igo deloto na reformacijata, Elisej mnozina vratil odneznabo{tvo i tie lu|e nau~ile da najdat radost vo slu`ba navistinskiot Bog. Prorokot se raduval na ovie ~udesni dela naboèstvenata blagodat i sesrdno te`neel da dopre do siteonie koi bile so iskreni srca. Kade i da se na{ol, nastojuvalda bide u~itel na pravednosta.

Od ~ove~ka gledna to~ka, izgledite za duhovna obnovabile isto taka beznade`ni kako {to se i denes naporite naBo`jite slugi koi rabotat vo onie delovi od zemjata kade {tovladee temnina. Me|utoa crkvata Hristova e Bo`jo sredstvoza objavuvawe na vistinata. Toj nea ja opolnomo{til da vr{i

176 177

dodeka prividniot poraz ne se pretvori vo pobeda. Ni yidovitena temninata, nitu spravite za ma~ewe nema da gi spre~itakvite lu|e da rabotat so Boga na izgradba na Negovotocarstvo.

So sovetite i ohrabruvawata dadeni na Joas, deloto naElisej zavr{ilo. Onoj vrz kogo padnal vo polna merka duhotkoj po~ival vrz Ilija, se pokaàl veren do kraj. Nikoga{ ne sepokolebal. Nikoga{ ne ja zagubil doverata vo silata naSemo`niot. Sekoga{ odel so vera, duri i toga{ koga patot prednego izgledal bezizlezen, a Bog sekoga{ ja nagraduval negovatavera i otvaral pred nego pat.

Na Elisej ne mu bilo dadeno da pojde so svojot u~itel naognena kola. Gospod dozvolil da boleduva od dolgotrajnabolest. Vo dolgite ~asovi na ~ove~ka slabost i stradawa,negovata vera se krepela so Bo`jite vetuvawa i toj sekoga{gledal okolu sebe nebesni glasnici koi mu nosele uteha i mir.Kako {to na visinite Datan videl nebesna vojska, ognena kolai kowanici, taka sega ~uvstvuval prisustvo na so~uvstvitelniangeli i toa go potkrepilo. Vo tekot na celiot svoj ìvot tojprojavuval silna vera, i kako {to pridobival znaewe zaBo`jite providenija i Negovata milostiva blagost, veratasozreala vo postojana doverba vo Boga, i koga go povikalasmrtta, bil podgotven da se odmori od svojata rabota.

�Skapocena e vo o~ite na Gospoda smrtta na Negovitesveti.� (Psalm 116:15). �Pravednikot ima nade` vo svojatasmrt.� (Izreki 14:32) Zaedno so psalmistot, Elisej moèl dare~e so polna doverba: �Bog }e ja otkupi mojata du{a od silatana grobot; i }e me primi milostivo.� (Psalm 49:15) I radosnotoj }e moè da posvedo~i: �Jas znam deka mojot Izbavitel ̀ ivee,deka i Toj vo posledno vreme }e zastane nad zemjata.� (Jov19:25). �A jas }e go gledam Tvoeto lice vo pravednost; i edna{koga }e se razbudam, }e se nasitam od Tvojot izgled.� (Psalm17:15).

Izraelevata kola i negovite kowanici!� (2. Carstva 13:14).Prorokot bil neèn i mudar tatko na mnogu du{i vo ~as

na nevolja. I vo ovoj slu~aj toj ne sakal da go otfrli ovojbezboèn mlad ~ovek koj stoel pred nego, i bil tolku nedostoenna svojot carski povik, no na koj mnogu mu bil potreben sovet.Bog vo svoeto providenie mu dal na carot mo`nost da gipopravi svoite porane{ni gre{ki i da go zajakne svoetocarstvo. Trebalo da se isteraat Sircite koi toga{ ja zazemalezemjata isto~no od Jordan. Bog sakal u{te edna{ da ja otkriesvojata sila za dobroto na Izrael.

Prorokot od smrtnata postela mu naredi na carot: �Zemilak i streli.� Joas poslu{al. Toga{ prorokot re~e: �Optegnigo lakot!� Joas �go optegna lakot i Elisej gi stavi racete vrzcarevite race, potoa re~e: Otvori go prozorecot kon istok. Itoj go otvori, a na toa Elisej re~e: Strelaj! I toj isfrlistrela.� I dodeka strelata letala vo pravec na istok vo zemjatapreku Jordan koja {to ja drèle Sircite, prorokot vovdahnovenie re~e: �Gospodovata strela na osloboduvawe, istrelata na osloboduvawe od Sirija; zatoa {to }e gi razbie{Sircite kaj Afek, dodeka celosno ne gi uni{ti{.�

Toga{ prorokot ja isku{al carevata vera. Mu naredilna Joas da zeme strela i mu rekol: �Udri na zemjata.� Toj udritripati i zastana.� �Treba{e da udri{ pet ili {estpati,�izvika rasrdeniot Elisej, �toga{ potpolno }e gi razbie{e,Aramejcite; vaka }e gi pobedi{ samo tripati.� (2. Carstva13:15-19).

Ovaa pouka se odnesuva na site koi vr{at odgovornidol`nosti. Koga Bog }e otvori pat da se izvr{i nekoja zada~ai garantira deka vo toa }e se uspee, izbranoto ~ove~ko orudiemora da napravi s# {to e vo negova mo} za da se ostvari taacel. Bog }e ni podari uspeh srazmerno so entuzijazmot iistrajnosta so koja }e rabotime za negovo ostvaruvawe. Bogmoè da vr{i ~uda za svojot narod edinstveno ako toj neumornogo vr{i svojot del na dol`nosti. Bog povikuva lu|e koi }e bidatpredadeni na Negovoto delo, - lu|e polni so moralna hrabrost,so silna qubov kon du{ite i revnost koja nikoga{ ne malaksa.Na takvite lu|e niedna dol`nost nema da im bide te{ka i tienikoga{ nema da izgubat doverba, tuku srde~no }e rabotat s#

178 179

Toj vo toj moment zaboravil deka Bog na kogo mu sluì e seznaeni semo}en. I dodeka se somneval i kolebal, satanata jaiskoristil negovata malodu{nost i go sovladal. Prorokot goobzede golem strav i �stana za da pobegne vo Tarsis�. Oti{olvo Jopa i nao|aj}i eden brod koj se podgotvuval da trgne �goplatil vozeweto i slegna vo nego za da otplovi so niv.� (Jona1:3).

Dol`nosta koja mu bila poverena na Jona pretstavuvalagolema odgovornost, no onoj koj mu naredil da odi bil vosostojba da go poddrì svojot sluga i da mu podari uspeh. Dase pokorel prorokot bez prigovor, bi si za{tedil sebesi mnogugor~livi iskustva i bi primil golem blagoslov. No, Gospod nego ostavil Jona vo ~asot na negovoto o~ajanie. Cela niza naisku{enija i neobi~ni slu~ki ja povratile prorokovata veravo Boga i Negovata beskrajna mo} da spasi.

Dokolku, koga dobil povik, razmisluval trezveno, Jonabi sfatil kolkava nerazumnost e da se izbegnuva odgovornost.Me|utoa, toj ne bil ostaven vo svoeto bezumno begstvonepopre~en za dolgo vreme. �Gospod frli golem vetar namoreto, i stana golema bura vo moreto, ta mislea deka brodot}e se razbie. Mornarite se ispla{ija; sekoj go povika svojotbog, i za da go olesnat, go frlaa vo moreto tovarot {to be{evo brodot. Jona pak be{e slegol vo dnoto na brodot, legnal ibe{e zaspal so cvrst son.� (Stihovi 4, 5).

Dodeka mornarite se molele na svoite bogovi za pomo{,upravitelot na brodot, koj bil nadvor od sebe zaradi griìte,go pobara Jona i mu re~e: �[to e so tebe, spanko? Stani ipovikuvaj go svojot Bog! Moèbi toj Bog }e si spomne za nas zada ne zagineme.� (Stih 6).

No molitvite na ~ovekot koj se ottrgnal od patot nadol`nosta ne pomognale ni{to. Mornarite, uvereni deka oviestra{ni molwi se prateni od nivnite razgneveni bogovi,odlu~ile da frlaat kocka: �da vidime zaradi kogo ni dojdeova zlo�, govorele. �Frlija `rep, i `repkata padna na Jona.Toga{ tie mu rekoa: Kaì ni: zaradi koja pri~ina ni dojde ovazlo, so kakva rabota se zanimava{? Od kade doa|a{, od kojazemja si i od koj narod?�

�Toj im odgovori: Jas sum Evrein i se bojam od Gospoda,nebesniot Bog, koj gi sozdade moreto i kopnoto.�

X X I I

NINEVIJA, GOLNINEVIJA, GOLNINEVIJA, GOLNINEVIJA, GOLNINEVIJA, GOLEMIOT GRADEMIOT GRADEMIOT GRADEMIOT GRADEMIOT GRAD

Vo vremeto na podeleniot Izrael, Ninevija,prestolninata na Asirija, bil eden od najgolemite gradovi vostariot svet. Osnovana na plodnite krajbre`ja na Tigar, nabrzopo propa|aweto na Vavilonskata kula, taa se razvivala votekot na vekovite i stanala �mnogu golem grad - tri dni odewe.�(Jona 3:3).

Za vreme na toj materijalen napredok Ninevija bilasredi{te na zlo i bezbo`ni{tvo. Duhot na proro{tvoto goopi{al kako �krvni~ki grad, . . . poln e so lagi i grabe`.�Prorokot Naum so svojot slikovit jazik ja opi{al Ninevija kakosvirep, nenasiten lav. �Kon kogo,� zapra{al toj, �li ne preminatvojata zloba postojano?� (Naum 3:1, 19).

Sepak Ninevija, i pokraj svojata gre{nost, ne bila sosemapotonata vo zlo. Onoj koj �gi gleda site ~ove~ki sinovi� (Psalm33:13) i �go gleda sekoe prekrasno ne{to� (Jov 28:10), videl votoj grad mnogu lu|e koi te`neele za ne{to podobro ipovozvi{eno; lu|e koi, koga bi im se dala prilika da gozapoznaat ìviot Bog, bi go ostavile lo{iot pat i bi po~naleda Mu sluàt Nemu. Zatoa Bog, vo svojata mudrost, im se otkrilna mnogu jasen na~in, sakaj}i da gi navede, dokolku e toa mo`no,na pokajanie.

Jona, sinot Amatiev, bil orudie izbrano za ova delo.Nemu mu do{la Gospodova re~: �Stani, odi vo Ninevija, tojgolem grad, i vikaj protiv nego, za{to nivnoto zlo se vozdigapred Moeto lice.� (Jona 1:1, 2).

Razmisluvaj}i za te{kotiite i slabite izgledi za svojatamisija Jona padnal vo isku{enie da se zapra{a dali e mudarovoj povik. Od ~ove~ka gledna to~ka, se ~inelo deka nema ni{toda se postigne so propovedawe na vakva vest vo toj gord grad.

180 181

Koga iznemogna du{ata moja vo mene, si spomnav za Gospoda, i mojata molitva vleze pri Tebe, vo Tvojot svet hram. Onie koi se pridrùvaat kon suetnite idoli, ja ostavaat svojata dobrodu{nost. Me|utoa, jas }e ti prinesam `rtva so glasot na pofalba. [to se zavetuvav, }e ispolnam. Spasenieto e od Gospoda.� (Stihovi 7 do 2:9)

Najposle Jona uvidel deka �spasenieto e od Gospoda�.(Psalm 3:8). Po pokajanieto i priznavaweto na Bo`jata silado{lo izbavuvawe. Jona bil osloboden od stra{nitedlabo~ini i bil isfrlen na suvo.

Bo`jiot sluga povtorno dobil nalog da ja preduprediNinevija. �Stani, odi vo Ninevija, toj golem grad, i proglasija propovedta vo nego {to }e ti ja re~am.� Ovoj pat toj nepra{uval nitu se kolebal, tuku se pokoril bez dvoumewe. �Jonastana i otide vo Ninevija, spored Gospodovoto slovo.� (Jona3:1-3).

Vleguvaj}i vo gradot po~na da ja propoveda vesta: �U{te~etiriest denovi i Ninevija }e bide uni{tena.� (Stih 4). Odelod ulica vo ulica i ja objavuval vesta na predupreduvawe.

Ovaa vest ne bila zaludna. Povikot odyvonuval nizulicite na bezbo`niot grad, odel od usta do usta, taka {tonajposle site gra|ani doznale za ovaa upla{itelna novina.Bo`jiot Duh deluval so ovaa poraka na sekoe srce, i iljadnicilu|e treperele zaradi svoite grevovi i se kaele vo dlabokaponiznost.

�I ninevijcite poveruvaa vo Boga; oglasija post i seoblekoa vo vre}i{ta, site od najgolemiot do najmaliot.Slovoto stigna do carot na Ninevija, toj stana od prestolot,ja soble~e pla{tenicata od sebe, se oble~e vo vre}i{te isedna vo pepel. Toga{ po odredbata na carot i na negovitegolemci se oglasi i se objavi vo Ninevija: Lu|eto i dobitokot,govedata i ovcite da ne vkusat ni{to, nitu da pasat, nitu dapijat voda. Tuku i lu|eto i dobitokot da se pokrijat so vre}i{ta,da povikuvaat silno kon Boga i sekoj da se odvrati od svojot

�Maìte se ispla{ija mnogu i mu rekoa: Za{to go napravitoa? Za{to bea uznale deka toj bega od Gospodovoto prisustvo,zatoa {to samiot im go raskaà toa.�

�Tie go pra{aa: [to da napravime so tebe za da ni sesmiri moreto? Za{to moreto stanuva{e se poburno. Toj imodgovori: Zemete me i frlete me vo moreto, pa }e vi se smirimoreto, za{to znam deka zaradi mene se krena na vas ovaagolema bura.�

�No maìte veslaa za da se vratat na kopnoto no ne beasposobni, za{to moreto se kreva{e s# pobesno protiv niv.Toga{ go povikaa Gospoda i rekoa: Gospodi, Ti se molime, Tise molime, ne ostavaj da zagineme zaradi ̀ ivotot na ovoj ~oveki ne navaluvaj vrz nas nevina krv, za{to Ti o Gospodi, sinapravil kako {to ti e milo. I go zedoa Jona, i go frlija vomoreto, i moreto prestana da besnee. Toga{ maìte seupla{ija od Gospoda so golem strav, ta Mu prinesoa `rtva naGospoda i napravija zakletvi.�

�Gospod be{e opredelil golema riba da go progolta Jona.Jona be{e vo ribinata utroba tri dni i tri no}i.�

�Toga{ Jona se pomoli na Gospoda, svojot Bog, od ribinatautroba. Toj re~e:

Vo svojata nevolja izvikav kon Gospoda, i Toj me poslu{a; od utrobata na grobot povikav, i Ti go ~u mojot glasot. Ti me frli vo dlabo~inata, vo srceto na moreto, i vodata me opkruì. Site Tvoi poplavi i branovi minaa preku mene. Toga{ rekov: Otfrlen sum od pred Tvoite o~i. No sepak }e poglednam povtorno kon Tvojot svet hram. Vodite me opkruìja duri do du{ata moja, bezdnata me opkoli. Trevite mi ja zavitkaa glavata, slegov do podno`jata na planinite. Okolu mene bea zasekoga{ zemnite lostovi. No ti izvadi go od jama mojot ìvot, O Gospodi, Boè moj.

182 183

nad Jona i da mu napravi senka na negovata glava, ta da goizbavi od negovata nevolja, Jona & se zaraduva mnogu natikvata.� (Stihovi 3-6).

Gospod sakal da mu dade na Jona edna pouka. �No utreden,pri osamnuvaweto Bog opredeli crv da ja podgrize tikvata, itaa se isu{i. Koga ogrea sonceto, Bog opredeli vrel isto~enveter i sonceto ja vè{tuva{e Joninata glava, te sosem seisto{ti. Posaka so seta svoja du{a da umre i re~e: Podobromi e da umram, otkolku da ìveam.�

Bog povtorno mu se obratil na svojot prorok: �So pravoli se luti{ zaradi tikvata?� A prorokot odgovori: �So pravosum lut, duri do smrt.�

�Gospod mu re~e: Tebe ti e ̀ al za tikvata okolu koja ne setrude{e, nitu napravi da izraste, tuku vo edna no} nikna i voedna no} se isu{i. A Mene da ne mi e àl za Ninevija, golemgrad, vo kogo ima pove}e od sto i dvaeset iljadi lu|e, koi neznaat da ja razlikuvaat desnata raka od levata, a pokraj toa imnogu ìvotni?� (Stihovi 7-11).

Zbunet, ponièn i nesposoben da razbere zo{to Bog japo{tedil Ninevija, Jona sepak ja ispolnil dol`nosta koja mubila nameneta. Iako ona {to bilo prore~no ne se slu~ilo,vesta na predupreduvawe sepak bila od Boga; i taa japostignala svojata cel za koja Bog ja namenil. Pome|uneznabo{cite se otkrila slavata na Negovata blagodat. Oniekoi odamna sedele �vo mrak i vo senkata na smrtta, okovani sobeda i so èlezo,� �izvikaa kon Gospoda vo svojata te{kotija�i �Toj gi spasi od site nevolji; gi izvede od mrakot i smrtnatasenka i gi skina nivnite okovi.� �Toj go isprati svoeto slovo,isceli i gi izbavi niv od nivnoto uni{tuvawe.� (Psalm 107:10.13,14, 20).

Za vreme na zemskata slu`ba Hristos go spomenaldobroto vlijanie na Joninata propoved vo Ninevija, i gisporedil ìtelite na toj neznaboè~ki grad so onie koi voNegovo ime tvrdele deka se Bo`ji narod. Hristos rekol:�Ninevijskite maì }e stanat na sud so ova pokolenie i }e goosudat, za{to se pokajaa od propovedta na Jona; a eve, tuka epogolem od Jona.� (Matej 12:41). Hristos do{ol vo razdvièn,zafaten svet, vo svet ispolnet so duh na trgovija i raspravii,

lo{ pat i od nasilstvata {to se vo nivnite race. Koj znae,moèbi Bog }e se smiluva i }e se odvrati od Svojot lut gnev zada ne zagineme.� (Stih 5-9).

Bidej}i carot i knezovite, zaedno so narodot, golemitei malite, �se pokajaa od propovedta na Jona� (Matej 12:41), izaedni~ki se molele na nebesniot Bog, Negovata milost seizleala vrz niv. Toj �gi vide nivnite dela: deka se obratija odsvojot lo{ pat. I Gospod se soàli zaradi nesre}ata so kojaim se be{e zakanil da ja napravi, i ne ja napravi�. (Jona 3:10).Nivnata propast bila spre~ena. Celiot neznaboè~ki narodgo vozvi{uval i go falel Izraileviot Bog i go po~ituvalNegoviot zakon. Duri mnogu godini podocna Ninevija stanalaplen na okolnite narodi, zatoa {to go zaboravila Boga, istanala naper~eno gorda. (Za padot na Asirija, vidi glava 30).

Bidej}i osoznal deka Bog go po{tedil gradot, koj zanesre}a na svojata bezbo`nost se pokajal vo kostret i pepel,Jona trebalo prv da se izraduva na neo~ekuvanata Bo`jamilost. Me|utoa, toj namesto toa razmisluval kako sega }e gosmetaat za laèn prorok. So ̀ elba da se so~uva na dobar glas,ja izgubil od vid beskrajno golemata vrednost na du{ite votoj beden grad. Bo`joto soàluvawe kon Ninevjanite koi sepokajale go �naluti Jona prekumerno i razgnevi mnogu. Toj seobratil kon Gospoda so zborovite: �O, Gospodi, ne go zboruvavli toa u{te dodeka bev vo svojata zemja? Zatoa sakav da izbegamvo Tarsis; za{to znaev deka Ti si blagosklon Bog, i milostiv,spor na gnev i bogat so milosrdie, i deka se pokajuva{ od zlotokoe misli{ da go ~ini{.� (Jona 4:1-2).

Povtorno se predal na svojata naklonetost da pra{uva ida se somneva, i povtorno bil sovladan od obeshrabruvawe.Gubej}i go od vid dobroto na drugite i smetaj}i deka e podobroda umre otkolku da doìvee gradot da bide po{teden, toj vonezadovolstvo izvikal: �Sega ti se molam Gospodi, zemi gomojot ìvot od mene, za{to mi e podobro da umram otkolku daìveam.�

Gospod go zapra{al: �So pravo li se luti{? Taka Jonaizleze od gradot i sedna na istok od gradot; i si napravi tamukoliba i sedna pod nea vo ladovina, dodeka ne vidi {to }estane so gradot. A Gospod Bog opredeli edna tikva da se izdigne

184 185

svetot e prepoln so grev i nasilstvo. Lu|eto zboruvaat dekaBo`jiot zakon e ukinat, deka Biblijata ne e verodostojna, izatoa vrz svetot nai{la poplava od zlo kakva ne se videla odNoevoto vreme i otpadot na Izrael. Lu|eto se odrekuvaat odblagorodnosta na du{ata, blagosta i pobo`nosta za da gizadovolat svoite èlbi za zabraneti raboti. Crniot spisokna zlostorstva zapo~nati od koristoqubie e dovolen za dazamrzne krvta na ~ovekot vo venite, a du{ata se ispolni souàs.

Na{iot Bog e Bog na milost. Toj e trpeliv i blag kon oniekoi go prestapuvaat Negoviot zakon. Pa sepak, vo ova na{evreme, koga na lu|eto im se davaat tolku mo`nosti da sezapoznaat so Bo`jiot zakon otkrien vo Svetoto Pismo, golemiotVladetel na vseleneta ne moè a da ne negoduva koga giposmatra bezbo`nite gradovi vo koi vladeat nasilstvo izlostorstvo. Brzo se pribliùva krajot na Bo`joto trpenie zaonie koi uporno ostanuvaat vo svojata nepokornost.

Dali lu|eto treba da bidat iznenadeni so neo~ekuvanipromeni na na~inite so koi Vrhovniot Vladetel postapuva konìtelite na padnatiot svet? Dali treba da bidat iznenadenikoga Bog }e se soglasi na uni{tuvawe i smrt na onie koi svojatalo{o zdobiena dobivka ja postignuvale po pat na izmama ilaga? I pokraj toa {to svetlinata za Bo`jite zapovedi nagolemo go osvetluval nivniot pat, mnozina odbile da gopriznaat vladeeweto na Jehova i odlu~ile da ostanat podcrnoto zname na pottiknuva~ot na sejat bunt protiv neboto.

Bo`joto trpenie bilo mnogu golemo, tolkavo {to morameda se voshituvame koga posmatrame kako Negovite svetizapovedi neprestano se prekr{uvaat. Semo`niot so svojatasila gi zauzduva svoite podanici. Me|utoa, Toj sigurno }e sepodigne da gi kazni bezbo`nicite koi taka smelo im prkosatna propisite sodràni vo desette zapovedi.

Bog gi stava lu|eto izvesno vreme na proba. Me|utoa,postoi granica kade {to prestanuva boèstvenoto trpenie ikoga Bo`jata kazna stanuva neizbe`na. Gospod ima mnogutrpenie so lu|eto vo gradovite. Toj milostivo gi predupreduvaza da gi spasi od posledicite na gnevot. No, }e dojde vremekoga molitvite za milost nema da bidat pove}e primani, koga

vo svet vo koj lu|eto se borele da prigrabat s# {to moàt zasebe. I nad celiot toj duh se slu{nal Negoviot glas kako Bo`jatruba: �[to mu koristi na ~ovekot, ako go dobie celiot svet, asvojata du{a ja zagubi? Za{to, {to moè ~ovekot da dade vozamena za svojata du{a?� (Marko 8:36, 37).

Kako {to Joninoto propovedawe bilo znak zaNinevjanite, taka i Hristovoto propovedawe bilo znak zaNegovoto pokolenie. Me|utoa, kako vesta e razli~no prifatena!No, Spasitelot i pokraj ramnodu{nosta i ismejuvawetoneprestano se trudel, s# dodeka ne ja ispolnil svojata zada~a.

Ovaa pouka e nameneta na dene{nite Bo`ji glasnici, kogana gradovite od site zemji im e isto taka neophodno da gizapoznaat svojstvata i namerite na vistinskiot Bog, kako {totoa nekoga{ im bilo potrebno na starite Ninevijci.Hristovite pretstavnici treba da im ukaàt na lu|eto na edenpoblagoroden svet koj vo golemo e zaguben od vid. Vrz osnovana naukata na Svetoto Pismo, edinstveniot grad koj }e odoleee tokmu onoj grad koj Bog go zagradil. So o~ite na verata moèmeda go sogledame vlezot na nebesniot grad, opkruèn so Bo`jataslava. Gospod Isus preku svoite slugi gi povikuva lu|eto da seborat vo sveto te`neewe da si obezbedi sebesi besmrtnonasledstvo. Toj gi povikuva da sobiraat blago pokraj Bo`jiotprestol.

@itelite na gradovite brzo pa|aat s# podlaboko vo grevzaradi postojanoto zgolemuvawe na re{itelnoto zlo.ôve~koto pero ne # vo sostojba da ja opi{e rasipanosta kojapreovladuva. Sekoj den otkriva novi sudiri, podmituvawa iizmami; sekoj den slu{ame za novi nasilstva i neispravnosti,za ramnodu{nost kon ~ove~kite stradawa, za svirepouni{tuvawe na ~ove~kite ìvoti, site trogatelni po srce.Sekoj den svedo~i deka s# pove}e ima ludilo, ubistva isamoubistva.

Satanata vo site vekovi nastojuval lu|eto da gi zadrìvo neznaewe za dobrotvornite Gospodovi nameri. Se trudel{to podobro da ja so~uva od nivnite pogledi goleminata naNegoviot zakon - na~elata na pravdata, milosta i qubovta koise vo nego izrazeni. Lu|eto se falat so napredokot iprosvetluvaweto na vremeto vo koe ̀ iveeme, no Bog gleda deka

186 187

golemite i odlu~uva~ki nastani, za{to angelot na milostanema u{te dolgo da gi {titi onie koi ne se pokajuvaat.

�Za{to, ete, Gospod }e izleze, od Svoeto @iveali{te,za da gi kazni zemnite ìteli deka zgre{ija kon Nego. Zemjata}e ja isfrli seta krv {to e proleana na nea i ne }e gi krieve}e onie koi bea ubieni na nea.� (Isaija 26:21). Se podgotvuvabura od Bo`jiot gnev i }e opstanat samo onie koi }e seotpovikaat na povikot na milosta, kako {to toa go napravileìtelite na Ninevija blagodarenie na Joninoto propovedawe,onie koi }e se posvetat na poslu{nosta kon zakonite naboèstveniot Vladetel. Samo pravednikot }e bide sokrien soHrista vo Boga dodeka ne pomine pusto{eweto. Neka toga{jazikot na du{ata bide:

�Drugo sokrovi{te jas nemam, Ti si mojata celosna nade`! Ne ostavaj, O, ne ostavaj me nikoga{! Poddrùvaj i ute{uvaj me.

Sokrij me, O moj Spasitelu, sokrij! Vo site buri na ìvotot,

Bezbedno kon pristani{te bidi mi voda~, I primi ja mojata du{a na kraj!�

buntovnite elementi koi uporno ja otfrlaat svetlinata zavistinata, }e bidat uni{teni, od milost kon niv samite i kononie na koi bi vlijael nivniot lo{ primer.

Blisku e vremeto koga vo ovoj svet }e se pojavi stradawekoj nikakov ~ove~ki melem nema da moè da go isceli. Bo`jiotDuh se povlekuva. Nesre}ite na more i kopno brzo sledat ednapo druga. Kolku ~esto slu{ame za zemjotresi i uragani, zapoàri i poplavi koi nanesuvaat golemi zagubi vo imotite iìvotite! Naizgled tie nesre}i se naivni ispadi na nesre}nisili vo prirodata, potpolno nadvor od ~ove~ka vlast; no voseto toa se nayira Bo`jata namera. Tie spa|aat vo sredstva sopomo{ na koi Bog nastojuva vo lu|eto da razbudi svest za li~naopasnost.

Bo`jite glasnici vo golemite gradovi ne smeat da gubathrabrost zaradi bezzakonijata, nepravdite i rasipanosta sokoi moraat da se soo~uvaat pri objavuvaweto na radosnatavest za spasenieto. Gospod }e go razvedri sekoj takov rabotnikso onaa ista vest koja mu ja dal na apostol Pavle vo bezbo`niotKorint: �Ne boj se, no zboruvaj i ne zamolknuvaj, za{to Jas sumso tebe! I nikoj nema da te sopre, za da ti napravi nekakvozlo, za{to imam mnogu narod vo ovoj grad.� (Dela 18:9,10). Oniekoi vr{at slu`ba za spasuvawe na du{i moraat da imaat naum deka nema cel svet da & go svrti grbot na svetlinata,vistinata i povicite na trpeliviot Spasitel, iako ima i takvikoi ne sakaat da go poslu{aat Bo`jiot sovet sodràn voNegovata Re~. Vo sekoj grad, kolku i da e poln so nasilstvo izlo, ima mnogu takvi koi, ako bidat pou~eni kako {to treba, }epostanat Isusovi sledbenici. Na toj na~in spasonosnatavistina moè da stigne do iljadnici lu|e koi }e go primatHristos kako svoj li~en Spasitel.

Bo`jata vest za dene{nite ìteli glasi: �Zatoa i viebidete gotovi, za{to ôve~kiot Sin }e dojde vo ~as, koga nemislite.� (Matej 24:44). Sostojbata na op{testvata osobeno vogolemite gradovi, gromoglasno najavuva deka ~asot na kaznatado{ol, deka krajot na site zemski raboti e blisku. Se nao|amena pragot na najgolemata kriza. Bo`jite kazni brzo }e nadoa|aatedna po druga - poàri i poplavi, zemjotresi, vojni ikrvoprolevawa. Vo toa vreme ne treba da se ~udime na

188 189

stra{nite posledici od svojot lo{ ìvot, desette plemiwanaskoro trebaa da bidat �talka~i me|u narodite�. (Osija 7:9;3; 5:11; 9:17).

Nekoi od voda~ite vo Izrael javno ~uvstvuvale dekaugledot e zaguben i posakuvale da go povratat. Me|utoa, namestoda se odre~at od postapkite koi go oslabele carstvoto, tie iponatamu ìveele vo bezzakonie zalaùvaj}i se deka koga }eim se dade za toa mo`nost, }e se zdobijat so vlasta koja {to japosakuvale, so toa {to }e se zdruàt so neznabo{cite. �KogaEfrem ja vide svojata bolest, a Juda svojata rana, Efrem trgnavo Asirija.� �Efrem e isto taka kako glupav gulab bez srce: tiego povikuvaat Egipet, odat vo Asirija. �Tie pravat zavet soAsircite.� (Osija 5:13; 7:11; 12:2).

Preku Bo`jiot ~ovek koj se pojavil vo Vetil, preku Ilijai Elisej, preku Amos i Osija, Gospod vo pove}e navrati imukaàl na desette plemiwa za zlata od neposlu{nosta.Me|utoa, pokraj site ukori i molbi, Izrael s# podlaboko tonelvo otpadni{tvo. �Za{to kako tvrdoglava junica, Izrael stanatvrdoglav,� veli Gospod �Mojot narod e naklonet kon otpa|awe�.(Osija 4:16; 11:7).

Ponekoga{ nebesnite kazni stra{no se izlevale narazbuntuvaniot narod. Gospod objavil: �Gi se~ev prekuprorocite i gi ubivav so zborovite na Svojata usta, i tvojotsud }e izleze kako svetlina. Za{to milosta ja sakam, a ne ̀ rtvi,i poznavaweto na Boga, pove}e od palenicite. No tie kakolu|eto go prekr{ija zavetot i tuka Me izneverija Mene.� (Osija6:5-7).

�ûjte go Gospodovoto slovo, vie deca Izrailevi� -glasela porakata koja im bila kone~no upatena: �Bidej}i gozaboravi zakonot na svojot Bog, i jas }e gi zaboravam decatatvoi. Kolku pove}e gi ima{e, tolku pove}e gre{ea protiv mene,zatoa slavata nivna }e ja zamenam so sram... }e gi kaznam zanivnite pati{ta i }e im platam za nivnite dela.� (Os. 4:1; 6-9)

Izraelevoto bezzakonie vo tekot na poslednata polovinaod vekot koja prethodela so asirsko ropstvo, bilo sli~no sobezzakonieto vo Noevoto vreme i vo site drugi vekovi kogalu|eto go otfrlale Boga i se prepu{tile celosno na ~inewezlo. Vozvi{uvaweto na prirodata nad Bogot na prirodata,

X X I I I

AAAAASIRSKOTO ROPSTVOSIRSKOTO ROPSTVOSIRSKOTO ROPSTVOSIRSKOTO ROPSTVOSIRSKOTO ROPSTVO

Poslednite godini na zlosre}noto Izrailevo carstvobile odbeleèni so nasilstvo i krvoprolevawe kakvo {to nebilo duri ni vo najlo{ite periodi na nesloga i nemiri navladeeweto na Ahav. Vo tekot na pove}e od dva vekavladetelite na desette plemiwa seele vetar, a sega `neelebura. Carevi bile ubivani za da napravat mesto na drugitekoi bile slavoqubivi i sakale da vladeat. Gospod veli zatakvite bezbo`ni nasilnici: �Postavuvaa carevi bez Mene,biraa knezovi bez Moe znaewe.� (Osija 8:4). Otfrleno bilosekoe na~elo na pravda. Onie koi {to trebalo da stojat prednarodite na zemjata kako ~uvari na boèstvenata blagodat �goizneverija Gospoda� (Osija 5:7) i eden so drug.

Bog so najstrogi ukori nastojuval kaj narodot koj ne sekael da razbudi svest za toa deka mu se zakanuva opasnost odpotpolno uni{tuvawe. Preku Osija i Amos, Toj pra}al porakiedna po druga, so barawe potpolno da se pokajat i taka da jaizbegnat nesre}ata koja }e bide rezultat na neprekinatiprestapi. Osija govorel: �Oravte bezbo`nost, `neevtebezzakonie, jadevte plod na izmama: zatoa {to se nadeva{ena svojot pat i na mno{tvoto svoi junaci. Zatoa bojna vreva }ese podigne me|u tvojot narod, i site tvrdini }e ti bidatrazurnati... vo zorata }e go snema zasekoga{ izraelskiot car.�(Osija 10:13-15).

Prorokot svedo~el za Efrem: (prorokot Osija ~estopatigo spomenuva Efrem - voda~ vo otpadni{tvo pome|uizraelskite plemiwa - kako simbol na otpadni~kata nacija)�Tu|incite ja jadat negovata sila, a toj toa i ne go znae; seditekosi mu ja obelija glavata, a toj toa ne go znae.� �Izrael goostavi dobroto.� �Porazen preku sud,� nesposoben da gi uvidi

190 191

koj {to moè da te spasi?� (Osija 13:9-10).�Ajde da Mu se vratime kon Gospoda! Toj raskina, i Toj }e

n# isceli,� gi povikuval prorokot, �Toj ni ima naneseno porazii toj }e ni gi zavitka ranite. Po dva dena }e n# oìvee, i natretiot den }e n# podigne, i nie }e ìveeme pred Nego. Toga{nie }e znaeme dokolku se stremime da go zapoznaeme Gospoda;kako utrinska zora e Negovoto javuvawe. Toj }e ni dojde kakodo`d, kako docen i ran do`d {to ja natopuva zemjata.� (Osija6:1-3).

Gospod im nudel preobrazuvawe i mir na site onie koise pod vlijanie na silata na satanata i go izgubile od vidplanot na spasenieto na gre{nicite. �]e gi iscelam od nivnotootpa|awe, }e gi qubam od seto srce, za{to Mojot gnev se odvratiod niv. ]e mu bidam kako rosa na Izrael; toj }e cveta kakoliljan; }e pu{ti koren kako na Livan, }e gi {iri grankitedaleku, slavata }e mu bide kako na maslinata, mirisot kakoLivan. Pak }e se vrati na Mojata senka, }e ja odgleduva svojatap~enica, }e gi odgleduva lozjata {to }e go dobijat imeto nalivanskoto ime. Efreme, {to ima{ ti u{te so idolite? Jasgo poslu{av i pogledav. Jas Sum kako zeleniot ~empres: prekuMene si plodonosen so plodovi.�

�Koj e mudar, za da gi razbere ovie ne{ta, razumniot, i da gi osoznae! Za{to Gospodovite pati{ta se pravi: pravednicite odat po niv, a gre{nicite pa|aat na niv.� (Osija 14:4-9)

Prorocite sesrdno mu ukaùvale na narodot odblagoslovite na baraweto na Boga. �Barajte me Mene i }eìveete. Ne barajte go Vetil, ne odete vo Galgal, ne patuvajtevo Virsavea, za{to Galgal }e bide odveden vo ropstvo, a Vetil}e se pretvori vo ni{to�, gi povikuval Gospod. �Barajte go dobroto, a ne zloto, za da ìveete, i za dabide Gospod, Bog nad voinstvata so vas, kako {to rekovte.Mrazete go zloto, qubete go dobroto, pazete ja pravinata, prigradskata vrata, pa moèbi Gospod, Bog nad voinstvata, }e muse smiluva na Josifoviot ostatok.� (Amos 5:4, 5, 14, 15).

oboùvaweto na sozdanieto namesto Sozdatelot imalosekoga{ kako posledica najgolemi zla. Taka i Izraeloviotnarod poklonuvaj}i se na Vaal i Astarota, oddavaj}i najgolemapo~it na prirodnite sili, gi raskinal site vrski so seto ona{to vozdiga i oblagoroduva, i stanal plen na isku{enija.Bidej}i bila sru{ena odbranata na du{ata, zavedenitepoklonici nemale pove}e nikakva za{tita od grevot, i sepredale sebesi na zlite strasti na ~ovekovata priroda.

Prorocite go podigale svojot glas protiv o~evidnotougnetuvawe, grubata nepravda, neobi~niot luksuz ipreteranost, besramnite gozbi i pijanstva, protiv surovataraspu{tenost i rasipanosta na nivnoto stoletie. No zaludnibile site nivni ukori, zaludno bilo nivnoto razotkrivawe nagrevot. Amos veli: �Go mrazat ~ovekot {to deli pravda privratata, i go korat onoj {to zboruva ~esno.� �Go ugnetuvaatpravednikot, primaat potkup, go odbivaat od pravdasiroma{niot pri gradskata vrata.� (Amos 5:10,12).

Toa bile nekoi od nastanatite posledici koi go pratelepostavuvaweto na dvete zlatni teliwa od strana na Jerovoam.Prvite otstapuvawa od utvrdenite oblici na bogosluènijadovele do vnesuvawe na pogrubi oblici na idolopoklonstvo,taka {to na krajot skoro site ̀ iteli gi prifatile zavodliviteobredi na oboùvawe na prirodata. Zaboravaj}i go svojotSozdatel, Izrael �padna vo dlaboka rasipanost.� (Osija 9:9).

Prorocite i ponatamu go podigale svojot glas protiv tiezla i se zaloùvale za pravda. �Sejte pravednost, }e po`neetemilost, orajte ja neobrabotenata zemja: zatoa {to e vreme dago barate Gospoda, dodeka ne dojde i da vi do`di vrz vaspravednost�, govorel Osija. �Vrati Mu se ti na svojot Bog, ~uvajgi milosta i spravedlivosta i nadevaj se sekoga{ vo svojotBog.� �Izraelu, vrati se kaj Tvojot Gospod Bog, za{to padnazaradi Tvoeto bezzakonie...re~ete mu: Odzemi go od nas setobezzakonie i primi n# milostivo.� (Osija 10:12; 12:6; 14: 1, 2)

Na prestapnicite im bile dadeni mnogu priliki da sepokajat. Vo ~asot koga bile najdaleku od Boga i se nao|ale vonajgolema nevolja, Bog im pratil vest za prostuvawe i nade`.�O Izraele,� objavil Toj, �se uni{ti sebesi, me|utoa vo Meneleì tvojata pomo{. Jas }e bidam tvoj Car: kade e nekoj drug

192 193

ni zrnce na zemjata. Site gre{nici od Mojot narod }e padnatod me~, site koi }e re~at: Nema da dojde, nitu }e ne stignenesre}a.�

�]e propadnat ku}ite od slonova koska, i golemite ku}i}e is~eznat, veli Gospod.� �Za{to koga Gospod se dopira dozemjata, taa se rastopuva i taàt site koi ìveat na nea.��Tvoite sinovi i }erki }e padnat od me~, tvojata zemja }e bidepodelena so jaè, i ti }e umre{ na ne~ista zemja, a Izrael }eotide vo zato~enie od svojata zemja.� �Bidej}i taka }e postapamso tebe, podgotvi se, Izraele, da go presretne{ Svojot Bog.�(Amos 9:8-10; 3:15; 9:5; 7:17; 4:12).

Pretskaànite kazni za nekoe vreme izostanale iIzraelovata vojska vo tekot na dolgoto vladeewe na carotJerovoam I I zadobila golemi pobedi; no toa vreme na prividennapredok ne dovelo do nikakvi promeni vo zakoravenite srca,taka {to najposle e izre~ena presuda: �Jerovoam }e zagine odme~, a Izrael od svojata zemja }e bide odveden vo zato~enie.�(Amos 7:11).

Iako stra{na, ovaa osuda ne ostavila nikakov vpe~atokvrz carot i narodot, bidej}i bile dlaboko zavlezeni vo grev.Eden od vode~kite idolopokloni~ki sve{tenici vo Vetil,Amasija, ogor~en od zborovite koi {to prorokot gi izgovorilprotiv narodot i carot, mu rekol na Amosa: �Odi si gleda~u,begaj vo Judinata zemja, tamu jadi leb i tamu prorokuvaj: no voVetil ve}e da ne prorokuva{, za{to ova e carsko svetili{te,carski dom.� (Amos 7:12, 13).

Prorokot na toa odlu~no odgovoril: �Zatoa Gospodzboruva vaka... Izrael sigurno }e otide vo zato~enie od svojatazemja.� (Amos 7:17).

Zborovite izgovoreni protiv otpadni~kite plemiwabukvalno se ispolnile no sepak carstvoto postepeno bilouni{teno. Gospod vo svojot sud pokaàl milost, zatoa {to �kogaFul, carot na Asirija, ja osvoi zemjata,� ne go odvede vo ropstvoMenahim, Izraeloviot car, tuku mu dozvolil da ostane nasvojot prestol kako asirski vazal. �Menahim mu dade na Fulailjada talanti srebro za da mu pomogne da ja zacvrsti carskatavlast vo svoite race. I Menahim gi sobra tie srebrenici odIzrael, od site imotni lu|e, od sekoj ~ovek po pedeset sikli

No najgolemiot del od onie koi {to go slu{nale ovojpovik odbil da go iskoristi toa. Zborovite na Bo`jiot glasnikbile vo takva sprotivnost so èlbite na zakoravenitegre{nici, {to sve{tenikot koj {to sluèl na idolite vo Vetilmu pratil poraka na Izraeloviot car: �Amos se zaveri protivtebe sred Izraeloviot dom; zemjata ve}e ne }e moè da gipodnesuva site negovite zborovi.� (Amos 7:10).

Preku Osija Gospod objavil: �Koga sakam da go isceluvamIzrael, se otkriva Efremovoto bezzakonie i zlobata naSamarija.� �Izraelovata gordost svedo~i vo nivnite o~i i tiene se vra}aat kaj Gospoda, svojot Bog, i pokraj s#, tie ne Gobaraat.� (Osija 7:1, 10).

Gospod od generacija vo generacija im prostuval nasvoite nepokorni deca, i duri sega, tokmu vo otvoreniot bunt,Toj seu{te kopneel da im se otkrie kako Onoj koj saka da gispasi. �O Efreme,� Toj izvikuval �{to moàm da storam zatebe? [to moàm da storam za tebe, Judo? Va{ata pobo`noste kako utrinski oblak, i kako rana rosa ja snemuva.� (Osija 6:4).

Zloto koe ja preplavilo zemjata stanalo neizle~ivo, taka{to nad Izrael bila izre~ena stra{na osuda: �Efrem sezdruì so la`ni bogovi; ostavi go.� �Dojdoa denovite na tvojatakazna, dojdoa denovite za otplata; neka razbere Izraelot.�

Desette Izrailevi plemiwa morale da gi soberatplodovite od svoeto otpadni{tvo koe zapo~nalo so podigawena tu|i oltari vo Vetil i Dan. Bo`jata vest glasela: �Tvoetotele, Samarijo, te otfrli tebe; Mojot gnev se rasplamte protivniv; do koga }e ostanat ne~isti Izrailevite sinovi? Zo{to odIzrael be{e toa: nekoj umetnik go napravi toa, i toa ne e Bog;Samariskoto tele }e bide skr{eno na par~iwa.� �Zavetavenskoto tele treperat ̀ itelite na Samarija; da, nad nego}e taguva negoviot narod, negovite sve{tenici koi mu seraduvaa... I toj samiot }e bide vrzan i odveden vo Asirija kakodar na carot Jarim (Senahirim)� (Osija 8:5, 6; 10:5, 6).

�Ete, o~ite na Gospoda Boga naso~eni se kon gre{notocarstvo, }e go izbri{e od liceto na zemjata. Sepak nema da gosotram sosem Jakovoviot dom - govori Gospod, za{to, ete, }edadam zapoved, i }e go raseam Izraeloviot dom me|u sitenarodi, kako {to se see ̀ ito vo re{eto, no sepak nema da padne

194 195

Gospoda, svojot Bog, pa }e go odvrati od vas Svojot ̀ estok gnev.Ako Mu se obratite na Gospoda, va{ite bra}a i va{ite sinovi}e najdat milost vo onie koi gi zarobija, pa }e se vratat voovaa zemja; za{to Gospod, va{iot Bog e milosrden i milostiv,i nema da go odvrati Svoeto lice od vas, ako vie Mu se obratiteNemu.� (2. Letopisi 30:5-9).

I glasnicite na carot Ezekija �trgnaa od grad do grad poEfremovata i Manasievata zemja duri do Zavulon.� Izraelvo toj povik trebalo da prepoznae Gospodov povik, za da sepokae i povtorno da Mu prijde. No ostatokot od desetteplemiwa, koj seu{te ìveel na teritorijata na nekoga{nototaka sre}no severno carstvo, bil ramnodu{en kon glasniciteod Judeja, i duri gi ismejuval. �Im se potsmevaa i se podigruvaaso niv.� Me|utoa, izvesen broj lu|e so zadovolstvo seotpovikale na povikot. �Nekoi od Asirovoto, od Manasievotoi od Zavulonovoto pleme se ponizija sebesi i dojdoa voErusalim... da go proslavat praznikot presni lebovi.�(Stihovi 10-30).

Re~isi dve godini podocna vo Samarija vlegle asirskite~eti pod Salmanasar; do{lo do opsada vo koja mnogu lu|epropadnale od glad, bolest i me~. Gradot i nacijata padnale,a kutriot ostatok od desette plemiwa odveden vo ropstvo iraselen po razni pokraini na asirskoto carstvo.

Uni{tuvaweto na severnoto carstvo pretstavuvalodirektna kazna od Neboto. Asircite bile samo orudie voBo`jite race, so koi Toj se posluìl za da ja ostvari svojatanamera. Preku Isaija, koj po~nal da prorokuva neposredno predpadot na Samarija, Gospod rekol za Asircite deka se �pra~kana Mojot gnev.� �Palkata vo nivnata raka,� Toj rekol, �e Mojatajarost.� (Isaija 10:5).

�Izraelcite zgre{ija protiv Gospoda... i pravea lo{idela.� �No tie ne poslu{aa, tuku... i gi otfrlija Negoviteodredbi i Zavetot {to go sklu~i so nivnite tatkovci, iNegovite svedo{tva so koi im gi upatuva{e.� Tokmu zatoa {to�gi otfrlija site zapovedi na Gospoda, svojot Bog, i sinapravija za sebe leani kipovi, dve teliwa, podignaa a{eri,i se klawaa na seta nebesna vojska i mu sluèa na Vaala,� iuporno ne sakale da se pokajat, Gospod �gi poniì i im go

srebro, za da mu gi dade na asirskiot car. (2. Carstva 15:19,20). Bidej}i pot~inile deset plemiwa, Asircite za nekoevreme se vratile vo svojata zemja.

Menahim ne samo {to ne se pokajal za zloto koe go nanelna svoeto carstvo, tuku �ne otstapuva{e od grevovite naJerovom, sinot Navatov, koj go zavede Izrael�. (2. Carstva15:18-24. 28). Negovite naslednici Fakija i Fekaj isto takapravea �{to be{e zlo pred Gospoda.� �Za vreme na Fekaj,� kojvladeel dvaeset godini, asirskiot car Teglat-Felasarnavlegol vo Izrael i odnel vo ropstvo golem broj lu|e odplemiwata koi ìveele vo Galileja i isto~no od Jordan.�Ruvimovcite i Gadovcite i polovina od plemeto Manasija�,kako i drugi ìteli na �Galad i Galileja i seta Neftalimovazemja� bile raseani pome|u neznabo{cite, vo zemji daleku odPalestina.

Severnoto carstvo nikoga{ pove}e ne zakrepnalo od ovojstra{en udar. Ona malku od nego {to ostanalo imalo nekojaformalna nezavisnost no bez nikakva realna vlast. Po Fekajvladeel samo u{te eden car, Osija. Carstvoto bilo osudenozasekoga{ da go snema od liceto na zemjata. No Bog, duri i votoa vreme na ̀ alost i nevolji, pokaùval milost i u{te edna{mu dal na narodot mo`nost da se odre~e od idolite. Vo tretatagodina od vladeeweto na Osija, vo Juda po~nal da vladee dobarcar Ezekija, koj mnogu brzo izvr{il reformi na slu`bata vohramot vo Erusalim. Na praznikot Pasha ne bile povikani samoplemiwata na Juda i Venijamin, nad koi Ezekija vladeel kakopomazan car, tuku i site severni plemiwa. Bila razglasenaobjava �po siot Izrael od Virsavea pa do Dan za da dojdat i danapravat Pasha na Gospoda, Izraeloviot Bog, vo Erusalim,za{to premnogu ne ja praznuvaa kako {to e napi{ano.�

�Taka otidoa glasnicite so pismata od carot i odnegovite knezovi, po siot Izrael i Juda,� spored carevatazapoved: �Izrailevi sinovi, obratete se povtorno kon Gospoda,Avramoviot, Isakoviot i Izraeloviot Bog, pa i Toj }e se obratikon ostatokot od vas, koj vi ostana od racete na asirskitecarevi... Nemojte da bidete tvrdoglavi kako va{ite tatkovci,tuku predadete mu se sebesi na Gospoda i dojdete vo NegovotoSvetili{te, koe Toj go posveti zasekoga{, i sluète Mu na

196 197

X X I V

�IZGINA MOJOT NAROD, ZA[TO E VO NEZNAIZGINA MOJOT NAROD, ZA[TO E VO NEZNAIZGINA MOJOT NAROD, ZA[TO E VO NEZNAIZGINA MOJOT NAROD, ZA[TO E VO NEZNAIZGINA MOJOT NAROD, ZA[TO E VO NEZNAEWEEWEEWEEWEEWE�

Bo`jata blagonaklonetost kon Izrael bila sekoga{uslovena so poslu{nost. Tie vo podno`jeto na Sinaj napravileso Nego zavet i stanale Negova �posebna sopstvenost...nad sitenarodi.� Sve~eno se zakolnale deka }e odat po patekata naposlu{nosta. �S# {to re~e Gospod }e pravime,� rekle tie. Akoga nekolku dena podocna Bog go izgovoril svojot zakon odSinaj i preku Mojsej gi objavil ostanatite svoi uredbi i sudovi,Izrael vetil: �}e pravime s# {to kaà Gospod.� (2. Mojseeva19:5, 8). Potvrduvaj}i go zavetot, narodot u{te edna{ slo`noizjavil: �]e gi vr{ime site zborovi {to gi re~e Gospod.� (2.Mojseeva 24:3, 7). Bog go izbral Izrael za svoj narod, a tieNego za car.

Pri krajot na talkaweto niz pustinata bile povtoreniuslovite na zavetot. Vo Vet-Fegor, na samata granica navetenata zemja, kade {to mnozina podlegnale na isku{enieto,onie koi {to ostanale verni go obnovile svojot zavet. Mojsejim ukaàl na isku{enijata na koi }e bidat izloèni vo idninai seriozno gi predupredil da ne se me{aat so okolnite narodi,i da sluàt samo na Boga.

�A sega, Izraele,� gi upatil Mojsej: �poslu{aj gi zakonitei uredbite na koi ve u~am, za da gi vr{ite i taka da poìveetepa da ja zazemete zemjata, {to vi ja dava Gospod. Nitu dodavajtene{to na toa {to vi zapovedam nitu odzemajte ne{to od toa;vr{ete gi zapovedite na Gospoda, na svojot Bog, {to vi gidavam... Pazete gi i vr{ete gi: toa }e bide, vo o~ite nanarodite, va{a mudrost i va{a razumnost. Koga tie }e ~ujat zasite ovie zakoni, }e re~at: Sigurno ovoj golem narod e mudar irazumen narod.� (5. Moseeva 4:1-6).

predade na ograbuva~ite, dodeka ne gi otfrli kone~no dalekuod Svoeto lice,� vo soglasnost so jasnite predupreduvawa koiim gi dade �preku site Svoi slugi, prorocite.�

�Gi odvede Izraelcite od nivnata zemja vo Asirija,��za{to ne go poslu{aa glasot na Gospoda, svojot Bog, i za{togo prekr{ija Negoviot Zavet i s# {to im naredi Mojsej,Gospodoviot sluga.� (2. Carstva 17:7, 11, 14-16, 20, 23; 18:12).

So stra{nite kazni koi gi napadnale desette plemiwa,Gospod sakal da postigne mudra i milostiva cel. Rasturaj}igi po neznaboè~kite zemji, imal namera preku niv da goostvari ona {to ne moèl pove}e da go napravi vo zemjite nanivnite tatkovci. Moral da se ostvari Negoviot plan naspasenie za site onie koi }e posakaat da dobijat prostuvawepreku Spasitelot na ~ove~kiot rod. Toj preku nevoljite koi gosna{le Izrael, podgotvuval pat Negovata slava da im se otkriena site narodi na zemjata. Me|u onie koi bile odvedeni voropstvo, ne bile site zakoraveni gre{nici. Imalo i lu|e koiostanale verni na Boga i drugi koi se ponizile pred Nego.Preku ovie, �sinovi na ìviot Bog,� (Osija 1:10) Bog sakal dagi zapoznae narodite vo asirskoto carstvo so svojot karakteri blagodetite na svojot zakon.

198 199

Izrael postepeno tonel vo otpadni{tvo. Satanata odpokolenie vo pokolenie se trudel da go navede izbraniot narodda gi zaboravi �zapovedite, uredbite i zakonite,� (5. Mojseeva6:1) koi spored vetuvaweto trebale ve~no da gi dràt. Toj znaeldeka dokolku go vodi Izrael da go zaboravi Boga, i �trgne podrugi bogovi, i im sluì i gi oboùva,� tie �sigurno }e izginat.�(5. Mojseeva 8:19).

Me|utoa, neprijatelot na Bo`jata zaednica na zemjata neja zemal vo obyir so~uvstvitelnata priroda na Onoj koj �ne goopravduva vinovniot,� me|utoa ~ija slava e da bide �milostivi àlostiv, dolgotrpeliv na gnev, koj izobiluva so dobrina ivistina, koj iskaùva milost na iljadnici, pro{tavabezzakonija, nepravdi i grev.� (2. Mojseeva 34:6, 7). Za nesre}ana satanskite napori da gi osueti Bo`jite nameri odnosnoIzrael, vo najtemnite ~asovi na nivnata istorija kogaizgledalo deka silite na zloto }e zadobijat pobeda, Gospodmilostivo se otkrival. Mu ukaùval na Izrael za ona {to }emu donese blagoslov na narodot. �Mu napi{av va`ni zakoni,�rekol Toj preku Osija, �no toj gi smeta{e za tu|i.� �Jas Samiotgo u~ev Efrema da odi, go nosev na racete Svoi, a tie ne sfa}aadeka so toa gi lekuvav.� (Osija 8:12; 11:3). Gospod ne`nopostapuval so niv i gi u~el preku svoite proroci, zapoved pozapoved, pravilo po pravilo.

Izrael da pazel na vesta na prorokot, ne bi gi doìvealpodocna site onie poniùvawa. Tokmu zatoa {to bile upornivo svojata nepokornost, Bog bil prinuden da dopu{ti da bidatodvedeni vo ropstvo. �Mojot narod gine zaradi nedostig naznaewe,� bila Negovata poraka do niv preku Osija. �Za{to tigo otfrli znaeweto, i Jas }e te otfrlam tebe... za{to gozaboravi Zakonot na Svojot Bog.� (Osija 4:6).

Prestapot na Bo`jiot zakon povlekuval so sebe istiposledici vo site vremiwa. Vo Noevo vreme, koga lu|eto gipogazile site na~ela na pravdata i koga zloto tolku mnogu sera{irilo {to ne moèlo pove}e da se trpi, Bog izjavil: �]e giistrebam lu|eto koi gi sozdadov od liceto na zemjata.� (1.Mojseeva 6:7) Vo Avraamovo vreme ̀ itelite na Sodom otvorenose protivele na Boga i Negoviot zakon i so toa sledele istagre{nost, rasipanost i nezauzdano samopopu{tawe kako i

Na Izraelcite osobeno im bilo naloèno nikoga{ da negi zagubat od vid Bo`jite zapovedi, zatoa {to }e bidat silni isre}ni samo ako im se pokoruvaat. �Zatoa vnimavaj i ~uvaj sedobro,� im rekol Gospod preku Mojseja, �da ne gi zaboravi{delata {to gi vide so svoite o~i; neka ne ti is~eznat od srcetonitu vo eden den na tvojot ìvot; sprotivno, pou~i gi za nivtvoite sinovi i sinovite na tvoite sinovi.� (Stih 9). Nikoga{ne smeele da go zaboravat onoj stra{en i vozvi{en prizorpri davaweto na zakonot na Sinaj. Izrael jasno i odlu~no bilpredupreden da ne se poveduva po sosednite narodi koi bileidolopoklonici. �Vnimavajte dobro!� glase{e dadeniot sovet;�za da ne se rasipete pa da si napravite za sebe nekakov delkanlik, kip so ma{ko ili ènsko obli~je�, �da ne se zavede{ koga}e gi podigne{ svoite o~i kon neboto pa gi vidi{ sonceto,mese~inata i yvezdite, seta nebesna vojska pa da im se klawa{i da im pokaùva{ po~ituvawe; Gospod, tvojot Bog, im gi dadeniv na site narodi, sekade pod neboto.� �Zatoa vnimavajte dane go zaboravite Zavetot {to Gospod, va{iot Bog, go sklu~i sovas, pa ne pravete si sebesi delkani likovi, na {to i da e {togo zabrani Gospod, tvojot Bog.� (5. Mojseeva 4:15, 16, 19, 23).

Mojsej ukaàl na zloto koe }e go napadne Izrael dokolkuotstapi od Bo`jiot zakon. Povikuvaj}i go neboto i zemjata zasvedoci, toj rekol deka, ako posle dolg ̀ ivot vo vetenata zemjanarodot po~ne da im sluì na la`ni bogovi, ako po~ne da sepoklonuva na reàni likovi odbivaj}i da go slavi vistinskiotBog - gnevot Gospodov }e se raspali, deka tie }e stanat plenicii }e bidat raseani pome|u neznabo{cite. �Brgu }e ve snema odzemjata vo koja {to odite preku Jordan za da ja nasledite,� Tojgi predupredil niv �ne }e ìveete dolgo vo nea, tuku }e bidetecelosno uni{teni.� �Gospod }e ve rasprsne me|u narodite, i}e ostane samo mal broj od vas me|u narodite srede koi }e veodvede Gospod. Tamu }e im se poklonuvate na bogovi {to~ove~ki race gi napravile od drvo i kamen, na bogovi koi nemoàt ni da vidat, ni da ~ujat, ni da jadat ni da mirisaat.�(Stihovi 26-28).

Ova proro{tvo, delumno ispolneto vo vremeto nasudiite, potpolno i dosledno se obistinilo za vreme narobuvaweto na Izrael vo Asirija i Juda vo Vavilon.

200 201

& gi otstranam od ustata nejzina vaalskite imiwa, i ve}e nemada im gi spomenuva imiwata.� (Osija 2:14-17)

Vo poslednite denovi od istorijata na svetot Bog }e goobnovi zavetot so narodot koj gi drì Negovite zapovedi. �Voonoj den, }e sklu~am za niv sojuz so ìvotnite od poleto, sonebesnite ptici i so zemnite polza~i; }e gi istrebam od zemjatalakot, me~ot i vojnata za da po~ivaat mirno vo nea. ]e tesvr{am doveka za Sebe; ]e te svr{am vo pravednost ispravedlivost, vo qubov i qubeznost i vo milost; }e te svr{amza Sebe vo vernost i ti }e Go soznae{ Gospoda.�

�I vo toj den Jas }e ~ujam, veli Gospod, Jas, }e go ~ujamneboto, i toa }e ja ~ue zemjata, i zemjata }e go ~ue ìtoto ivinoto i masloto, a tie }e go ~ujat Izrael. I }e ja poseam zasebe na zemjata, i }e ja pomiluvam nepomiluvanata i }e imre~am na onie koi ne bea Mojot narod: Vie ste Moj narod; a toj}e re~e: Ti si moj Bog!� (Stihovi 18-23).

�Vo onoj den: Izraeloviot ostatok i preìveanite odJakovovata ku}a, ne }e se potpiraat ve}e na onoj koj gi porazi,tuku }e se potpiraat iskreno na Gospoda, na IzraeloviotSvetec.� (Isaija 10:20). Vo sekoj �narod, vo sekoe pleme i jaziki narod i koleno� ima lu|e koi radosno }e odgovorat na vesta:�Bojte se od Boga i podajte Mu slava, za{to dojde ~asot naNegoviot sud.� Tie }e gi otfrlat site idoli koi gi vrzuvaat zazemjata i ke mu se poklonuvaat na �Onoj, koj go sozdal neboto izemjata, moreto i vodnite izvori.� ]e se oslobodat od sitevrski i }e stojat pred svetot kako spomenici na Bo`jata milost.Poslu{ni na boèstvenite barawa, tie }e bidat priznaeniod angelite i lu|eto kako onie �koi gi pazat Bo`jite zapovedii verata vo Isusa�. (Otkrovenie 14:6, 7, 12).

�Eve doa|aat denovi - govori Gospod - koga ora~ot }e gostignuva ètvarot, i gme~itelot na grozjeto - seja~ot, kogaplaninite }e pote~at so mlado vino, i site ridovi }e seprelevaat so nego. ]e ja svrtam sudbinata na Mojot narodIzrael: tie }e gi obnovat razurnatite gradovi i }e ìveat voniv, }e sadat lozja i }e go pijat vinoto od niv, }e gi zasadatgradinite i }e go jadat nivniot plod. ]e gi posadam vo nivnatazemja, i nikoga{ ve}e ne }e se otkornat od zemjata koja im jadadov, veli Gospod, tvojot Bog.� (Amos 9:13-15)

lu|eto koi ìveele pred potopot. @itelite na Sodom japrepolnile merkata na Bo`jeto trpenie i so toa ognot naBo`jiot gnev se raspalil protiv niv.

Vo periodot koj prethodel na nivnoto odewe vo ropstvo,desette Izrailevi plemiwa bile isto taka nepokorni ibezbo`ni. Lu|eto go smetale Bo`jiot zakon za nevaèn i toaotvorilo brani na poplavi od zlo koe nai{lo vrz Izrael.�Gospod spori so ìtelite na zemjata, zatoa {to ve}e nemavernost, nema milost, nema poznavawe za Boga na zemjata.Preku krivi zakletvi i laèwe, ubivawe i kra`ba, prequba inasilstvo, edna krv ja stignuva drugata,� rekol Osija. (Osija4:1, 2).

Amos i Osija vo svoite proro{tva za sudot i kaznatagovorele za idnata slava. Desette plemiwa, koi tolku dolgobile nepokorni i ne sakale da se pokajat, ne dobile vetuvawadeka }e si ja povratat svojata nekoga{na vlast vo Palestina.Trebale do krajot na svetot da bidat �tu|inci pome|u narodite.�No preku Osija im e ukaàno na prednosta da zemat u~estvo voposlednata obnova koja Bo`jiot narod }e ja doìvee na krajotod zemskata istorija, koga Hristos }e se pojavi kako Car nadcarevite i Gospodar nad gospodarite. Prorokot rekol dekadesette plemiwa }e bidat �dolgo vreme bez car i bez knez, bez`rtva i bez stolb, bez efod i bez terafim.� �Potoa,� prodolìlprorokot: �Izrailevite sinovi }e se vratat; }e Go baraatGospoda, svojot Bog, i Davida, svojot car, so strav }e impristapuvaat na Gospoda i na Negovite dobrini na krajot nadenovite.� (Osija 3:4, 5).

Osija so jazikot na simbolite go izloìl pred desetteplemiwa na Izrael Bo`jiot plan za spasenie na sekoja du{akoja }e se pokae i }e & prijde na Negovata crkva na zemjata -blagodeti koi mu bile veteni na Izrael vo vremeto na negovatavernost kon Boga vo vetenata zemja. Mislej}i na Izrael na kogosakal da mu izrazi milost, Gospod rekol: �Eve, zatoa }e japrivle~am, }e ja odvedam vo pustinata i }e & progovoram nanejzinoto srce. I tamu }e & gi vratam nejzinite lozja, i odAhorskata dolina }e napravam vrata na nade`. I taa }e peetamu kako vo denovite na svojata mladost, kako vo vremeto kogaizleze od Egipet. Vo onoj den - govori Gospod - ti }e me vika{:Maù moj, a ve}e nema da Me vika{: Vaale moj. Zatoa {to jas }e

202 203

PROPOVEDNIK NA PRAVEDNOSTA

204 205

X X V

POVIKOT NA ISAIJA POVIKOT NA ISAIJA POVIKOT NA ISAIJA POVIKOT NA ISAIJA POVIKOT NA ISAIJA

Dolgoto vladeewe na Ozija (isto taka poznat kakoAzarija), vo Judinata i Venijaminovata zemja, bilo odbeleènoso pogolem napredok od bilo koj vladetel po Solomonovatasmrt, re~isi dva veka porano. Negovata vojska so nebesenblagoslov povratila nekolku teritorii koi bile izgubeni voizminatite godini. Bile podigani gradovi i tvrdini, ipolo`bata na nacijata pome|u sosednite zemji bila mnoguzasilena. Trgovijata oìveala, i bogatstvoto od drugite zemjise slevalo vo Erusalim. Imeto na Ozija �se ~u nadaleku, za{touìva{e ~udesna pomo{ s# dodeka ne se zasili.� (2. Letopisi26:15).

Me|utoa, nadvore{niot napredok ne bil propraten soodgovara~ko oìvuvawe na duhovnata sila. Obredite vo hramotbile vr{eni kako i vo izminatite godini i mnogu lu|e sesobirale da go slavat ìviot Bog; me|utoa gordosta iformalizmot postepeno go zazemale mestoto na poniznosta iiskrenosta. Za samiot Ozija e napi{ano: �No koga se zasili,srceto mu se vozgordea, ta mnogu {to se rasipa, ta mu zgre{ina Gospoda, svojot Bog.� (Stih 16).

Grevot koj imal tolku stra{ni posledici za Ozija, bilgrev na drskosta. Nasproti jasnata Bo`ja zapoved deka samoAronovite potomci moàt da sluàt kako sve{tenici, carotvlegol vo svetili{teto �da kadi na oltarot za kadewe�.Prvosve{tenikot Azarija i ostanatite sve{tenici sesprotivstavile so toa {to go molele carot da se otkaè odnamerata. Tie mu govorele na carot deka zgre{il i deka nema�da mu bide na ~est pred Gospoda Boga.� (Stihovi 16, 18).

Ozija se razgnevil {to nego, carot, go ukorile na takovna~in. Me|utoa, ne mu bilo dozvoleno da go oskvernisvetili{teto taka {to nai{ol na slo`no negoduvawe od onie

�Moè li da mu bide odzemen plenot na junakot,i moè li da mu izbega zarobeniot na pobednikot?��Gospod zboruva vaka: Na junakot }e mu bide odzemenplenot, zarobenikot }e mu izbega na pobednikot.��]e se vratat nazad vo golem sram onie {to senadevaat na idoli, koi im zboruvaat na leanitelikovi: Vie ste na{i bogovi.� (Isaija 49:24, 25; 42:17).

206 207

Izopa~enosta na narodot predizvikuvala kaj Gospodoviot slugasilna zbunetost i dlaboko o~ajuvawe. Na onie na koi im bilonameneto da bidat svetlina na narodot navlekle vrz sebeBo`ji gnev so svojot bunt i otpadni{tvo. Mnogu zla koi jazabrzale propasta na severnoto carstvo i na koi jasno ukaàleOsija i Amos, sega brzo go izopa~uvale Judinoto carstvo.

Sostojbata bila osobeno nepovolna vo socijalen pogled.So èlba za dobivka lu|eto si pridavale ku}a na ku}a i nivana niva. (Vidi Isaija 5:8). Pravdata se izopa~ila i nemalonikakvo soàluvawe kon siroma{nite. Za tie zla Bog kaùva:�Grabeòt od siroma{nite e vo va{ite ku}i.� �Go ugnetuvateMojot narod i go gazite liceto na bedniot.� (Isaija 3:14, 15).

So ugnetuvaweto i bogateweto do{le i gordosta irasko{ot, pijanstvoto i orgiite. (Vidi Isaija 2:11, 12; 3:16,18-23;5:22,11,12) Vo vremeto na Isaija duri niidolopoklonstvoto ne predizvikuvalo ~udewe. (Vidi Isaija 2:8, 9). Bezbo`nosta zavladeala do taa merka vo site sloevitaka {to onie malkumina {to ostanale verni na Boga, ~estodoa|ale vo isku{enie da padnat vo malodu{nost i da impopu{tat na obeshrabruvaweto i o~ajanieto. Izgledalo dekaBo`jata cel vo pogled na Izrael nema da se ostvari i dekarazbuntuvanata nacija }e doìvee sli~na sudbina kako Sodomi Gomor.

So obyir na vakvite okolnosti, ne e nikakvo ~udo {toIsaija, koga vo poslednata godina od vladeeweto na Ozija bilpovikan vesta na opomena i Bo`ji ukor da gi objavi na Juda,potfrlil pred taa odgovornost. Toj dobro znael deka }e naidena otpor. ûvstvuvaj}i se nesposoben da odgovori na takvadol`nost, razmisluvaj}i za upornosta i neverstvoto na narodotza koj trebal da raboti, Isaija se pla{el deka nema da moèda ja izvr{i svojata zada~a. Zarem vo o~ajanie da se odre~eod svojata misija i da dozvoli Juda i ponatamu nevoznemirenada tone vo idolopoklonstvo? Zarem bogovite na Ninevija davladeat so zemjata prkosej}i mu na nebesniot Bog?

So takvi misli se zanimaval Isaija dodeka stoel votremot na hramot. Odedna{ vratite i vnatre{nata zavesa odhramot se otvorile i mu bilo dozvoleno da frli pogled vnatrevo svetiwata, vo koja ni prorokovata noga ne smeela da stapne.

koi bile nadle`ni za toa. Dodeka stoel tuka poln so gnev ibuntovnost, odnenade` go pogodila Bo`ja kazna. Na negovoto~elo se pojavila lepra. Pobegnal vo strav i nikoga{ pove}ene se pojavil vo hramot. Do denot na svojata smrt - kojanastapila posle nekolku godini - Ozija ostanal leprozen kakoìv primer na ludost od otfrluvawe na jasnite zborovi �takagovori Gospod.� Nitu negovata visoka polo`ba, nitu dolgiotìvot vo slu`bata ne moèle da go opravdaat grevot nadrskosta so koj ja ocrnel poslednata godina od svoetovladeewe i navlekol vrz sebesi kazna od Neboto.

Bog ne gleda koj e koj. �Onoj koj izvr{i ne{to so drskaraka, bilo da e roden vo tatkovinata ili stranec, toj huli naGospoda; Takviot neka bide istreben od svojot narod.� (4.Mojseeva 15:30).

Kaznata koja go sna{la Ozija izgleda vlijaela pozitivnona negoviot sin. Jotam vr{el te{ki dol`nosti vo tekot naposlednite godini od vladeeweto na svojot tatko, i do{ol naprestol po smrtta na Ozija. Za Jotam e napi{ano: �Prave{e{to e pravo vo Gospodovite o~i, sosem kako i tatko mu Ozija.No sepak visokite mesta ne bea otstraneti; narodot u{teprinesuva{e `rtvi i kade{e na visokite mesta.� (2. Carstva15:34, 35).

Ozievoto vladeewe se zavr{uvalo, i Jotam ve}e noselmnogu dràvni odgovornosti koga Isaija, koj bil od carskopoteklo, bil povikan u{te kako mlad ~ovek da vr{i proro~kadol`nost. Vremeto vo koe Isaija trebalo da raboti bilo polnoso opasnosti za Bo`jiot narod. Prorokot doìveal vojskata odseverniot Izrael i Sirija zaedni~ki da ja napadnat Juda; javidel asirskata vojska ulogorena pred glavnite gradovi nacarstvoto. Za vreme na negoviot ìvot padnala Samarija adesette Izrailevi plemiwa bile rastureni me|u narodite.Asirskata vojska neprestano ja napa|ala Juda, a Erusalim bilopsednat i sigurno bi padnal ako Bog ne se zame{al na ~udesenna~in. Seriozna opasnost mu se zakanuvala na ju`noto carstvo.Bo`jata za{tita bila uskratena, a asirskata vojska sepodgotvuvala da ja preplavi Judinata zemja.

No tie nadvore{ni opasnosti, kolku i da izgledalegolemi, ne bile tolku seriozni kako vnatre{nite.

208 209

ööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööööö

stravuval da se nafati na taa rabota bez prethodno vetuvawekoe bi mu vlealo nade`. �Do koga Gospodi?� zapra{al toj. (Stih11) Zarem nikoj od tvojot izbran narod nema da razbere, da sepokae i da bide iscelen?

Negovata grià za zabludenata Judeja ne bila zaludna.Negoviot trud ne bil potpolno besploden. Me|utoa, vo negovovreme ve}e ne moèlo da se istrebi zloto koe se mnoèlo odpokolenie vo pokolenie. Celiot svoj ìvot toj moral da bidehrabar i trpeliv u~itel - ne samo prorok na kaznata tuku iprorok na nade`ta. Site plodovi od negovata rabota, kako irabotata na site verni Bo`ji glasnici }e se pokaè duri kogapotpolno }e se ostvari Bo`jiot plan. Trebalo da se spasiostatokot. Za da se postigne toa trebalo na nepokorniot narodda mu se pra}aat poraki na predupreduvawe i povici; Bogobjavil: �Dodeka ne zapustat gradovite i ne ostanat bez ìteli,

dodeka ku}ite ne bidat bez lu|e,i zemjata sosema ne opusti,dodeka Gospod ne gi protera lu|eto daleku,i dodeka zemjata ne stane samo pustina.� (Stihovi 11, 12)

Te{kite kazni koi gi snao|alo nepokornite - vojna,progonstvo, nevolji, gubewe na vlasta i prestiòt pome|unarodite - seto toa tie morale da go iskusat, ne bi li japrepoznale rakata na navredeniot Bog i se pokajat. Desetteplemiwa od severnoto carstvo nabrzo bile rastureni pome|unarodite, nivnite gradovi zapustele, a vojskite naneprijatelskite narodi postojano ja napa|ale i ja pusto{elenivnata zemja. Najposle padnal Erusalim i Juda bila odvedenavo ropstvo. No vetenata zemja ne bila zasekoga{ napu{tena.Nebesniot vesnik mu vetil na Isaija:

�Vo nea }e ostane desettiot del, pa i taa }e bide sotrena; Kako brest i kako dab, na koi koga im pa|aat lisjata, im ostanuva stebloto, taka svetoto seme }e bide nejzinoto steblo.�

(Stih 13)

Pred negovite o~i vo videnie mu se pokaàl Bog kako sedi navisok i vozvi{en prestol, a skutot na Negovata slava goispolnuval hramot. Od dvete strani na prestolot lebdeleserafimi, sluèj}i pred svojot Tvorec so pokrieni lica,slo`no i sve~eno izvikuvaj}i: �Svet, Svet, Svet e Gospod nadvoinstvata; seta zemja e polna so Negovata slava;� (Isaija 6:3)se ~inelo deka stolbovite i kedrovata vrata treperat odnivnite glasovi i celiot hram bil ispolnet so falbopeewe.

Koga Isaija go sogledal otkrovenieto na slavata iGospodovata veli~estvenost, bil celiot obzemen so ~uvstvotona Bo`jata ~istota i svetost. Kakva op{ta sprotivnost pome|unenadminlivoto Bo`jo sovr{enstvo i gre{niot ìvot na oniekoi zaedno so nego se vbrojuvale vo izbraniot narod na Izraeli Juda! �Te{ko mene!� izvikal toj; �propadnav, za{to sum ~ovekso ne~isti usni, ìveam vo narod so ne~isti usni, zatoa {tomoite o~i Go vidoa Carot, Gospod nad vojskite.� (Stih 5).

Stoej}i tuka, pri polna svetlost na Bo`jata prisutnostvo vnatre{nosta na svetiwata, toj sfatil deka nema da bidevo sostojba da ja izvr{i dol`nosta za koja e povikan, ako bideprepu{ten na svojata nesovr{enost i nesposobnost. Me|utoa,eden serafim bil praten da go trgne negovoto o~ajuvawe i dago podgotvi za zna~ajnata misija. @iv jaglen od oltarot mu bilstaven vrz usnite, so zborovite: �Eve, gi dopre tvoite usni,bezzakonieto ti e simnato i grevot o~isten.� Toga{ se slu{nalBo`jiot glas velej}i: �Kogo da ispratam? I koj }e ja odnesena{ata poraka?� A Isaija odgovoril: �Eve me, isprati me mene.�(Isaija 6:7, 8).

Toga{ nebesniot posetitel mu naloìl na vesnikot koj~ekal: �Odi i re~i mu na toj narod,

So u{i }e slu{ate, no nema da razbirate, so o~i }e gledate, no nema da vidite, Zakoravi mu go srceto na ovoj narod, zaglu{i mu gi u{ite, zatvori mu gi o~ite, Za da ne vidi so o~ite, i slu{a so u{ite, I razbere so srceto, i da ne se obrati i da ne se izlekuva.� (Stihovi 9, 10)

Prorokovata dol`nost bila jasna; toj moral da go podi-gne svojot glas protiv zloto koe nasekade vladeelo. No toj

210 211

X X V I

�EVE GO VA[IOT BOG!EVE GO VA[IOT BOG!EVE GO VA[IOT BOG!EVE GO VA[IOT BOG!EVE GO VA[IOT BOG!�

Vo vremeto na Isaija lu|eto ja zagubile mo}ta za duhovenpoim pri pogre{nite predstavi za Boga. Satanata dolgonastojuval da gi navede lu|eto na pomisla deka Bog go sozdalgrevot, nevoljite i smrtta. Onie koi na toj na~in bile izmamenigo smetale Bog za strog i za onoj koj mnogu bara. Tie smetaledeka Toj samo ~eka prilika da gi povika lu|eto na odgovornosti da gi osudi, deka so nezadovolstvo go prima gre{nikot i toadeka za toj stav ima opravduvawe vo zakonot. Golemiotizmamnik la`no im go pretstavil zakonot na qubovta kojvladee so neboto; im govorel deka toj zakon ja ograni~uva~ove~kata sre}a i deka pretstavuva ma~en tovar koj treba dase otfrli. Toj govorel deka lu|eto ne treba da se pokoruvaatna Negovite propisi, i deka kaznite za prestapot se dodeluvaatproizvolno i samovolno.

Izrael nemal nikakvo opravduvawe zatoa {to go zagubilod vid vistinskiot Bo`ji karakter. Toj mnogu pati im se otkrilkako �poln so so~uvstvo i milosliv, dolgotrpeliv, bogat soqubov i vistina.� (Psalm 86:15). �Dodeka Izrael be{e deteJas go qubev i go povikav Mojot sin od Egipet,� posvedo~ilGospod. (Osija 11:1).

Gospod ne`no postapuval so Izrael osloboduvaj}i go odegipetsko ropstvo, i pratej}i go na patot kon Vetenata Zemja.�Vo site nivni te{kotii Toj gi soàluva{e, i angel na Negovataprisutnost gi izbavuva{e; vo Svojata qubov i somilost, Toj giotkupi, gi digna i gi nose{e vo site drevni dni.� (Isaija 63:9).

�Jas li~no }e trgnam so tebe,� (2. Mojseeva 33:14), glaseloNegovoto vetuvawe vo tekot na patuvaweto niz pustinata. Toabilo proprateno so ~udesno otkrovenie na Bo`jiot karakter,pa Mojsej moèl da mu objavi na celiot Izrael za dobrinataGospodova i detalno gi pou~i za karakterot na nevidliviot

Ova vetuvawe, za kone~noto ispolnuvawe na Bo`jiot plan,vlealo hrabrost vo srceto na Isaija. [to ako zemskite silinavaluvaat na Juda, a lu|eto se protivat i go napa|aat Bo`jiotvesnik. Isaija go videl Carot, Gospod nad vosjkite, toj jaslu{nal pesnata na serafimite: �Seta zemja e polna soNegovata slava.� (Stih 3). Toj imal vetuvawe deka Gospodovatavest za otpadni~kiot Juda }e bide pratena so ubedlivata silana Svetiot Duh. Taka prorokot bil vooruèn za zada~ata kojase nao|ala pred nego. Za celoto vreme na svojata dolga i ma~namisija toj go nosel vo sebesi se}avaweto na ova videnie. Toj{eeset ili pove}e godini stoel pred Judinite deca kako prorokna nade`ta a negovite pretskaùvawa za idniot triumf naZaednicata bile s# posmeli.

212 213

vekovi da go pokaè pregolemoto bogatstvo na Svojata blagodat,spored Svojata dobrina kon nas vo Hrista Isusa.� (Efesjanite1:6; 2:7). �Blagosloven da e Bog, Izraeloviot Bog, Koj edinstventvori ~udesa. Neka e blagosloveno Negovoto slavno imezasekoga{ i neka se ispolni celata zemja so Negovata slava.�(Psalm 72:18,19).

Blagodarej}i na videnieto koe go dobil vo tremot nahramot Isaija steknal jasen poim za karakterot na IzraeloviotBog. �Vi{niot i Vozvi{eniot, Koj ve~no ìvee, i Imeto Mu eSvetiot,� se pojavil pred nego vo seta svoja veli~estvenost,no na prorokot mu bilo dadeno da ja razbere Negovataso~uvstvitelna priroda. Onoj koj ìvee na �visoko i svetomesto,� prebiva so �onoj koj e so skru{en i ponizen duh, za dago oìvee duhot na poniznite i srceto na skru{enite.� (Isaija57:15). Angelot koj bil naimenuvan se dopre do negovite usni,mu ja donel vesta: �Tvoeto bezzakonie e simnato i grevoto~isten.� (Isaija 6:7).

Sli~no na Pavle od Tars na vratite od Damask, prorokotzdogleduvaj}i go Gospoda po~uvstvuval kolku e nedostoen, novo ist moment vo negovoto skru{eno srce se pojavilo soznanieza potpolno prostuvawe, taka {to stanal kako obraten ~ovek.Toj go videl Gospoda. Sogledal zrak od qubovta koja ja sodrìboèstvenata priroda. Moèl da svedo~i za preobrazuvawetoostvareno po pat na nabquduvawe na beskajnata qubov. Od tojmoment go nadahnuvala èlbata da go oslobodi zabludeniotIzrael od tovarot i kaznata za grevot. �Zo{to da bidetepogodeni i ponatamu?� zapra{al prorokot. �I dojdete sega, darezonirame zaedno, govori Gospod. Ako vi bidat grevovite kakocrveno sukno, }e bidat beli kako sneg; ako bidat rumeni kakopurpur, }e stanat kako volna.� �Izmijte se, o~istete se,otstranete gi od pred Moite o~i ne~esnite dela, prestaneteda pravite zlo; u~ete da ~inite dobro.� (Isaija 1:5, 18, 16, 17). Isaija im go prikaàl Boga, za kogo tie ispovedale dekanavodno mu sluèle, no ~ij karakter bil pogre{no razbran,kako golem Iscelitel na bolestite na du{ata. [to ako e celataglava bolna i celoto telo iznemo{teno i {to ako od peticatado glavata nikade nema zdravo mesto, tuku povredi, sinila,otvoreni rani? (Vidi Isaija 1:6) Onoj koj bil nepokoren i odel

Car. �Pominuvaj}i pokraj nego Gospod objavil: Gospod, GospodBog, milostiv i milosliv, dolgotrepliv na gnev, mnogumilostivi vistinski, iskaùva milost na iljadnici, pro{tavabezzakonie, grev i prestap, i ne go opravduva vinovniot.�(2. Moseeva 34:6, 7).

Ova spoznanie za Gospodovoto dolgotrpenie i Negovatabeskrajna qubov i milost go pottiknalo Mojsej da ja izgovorionaa prekrasna molitva za Izrael, vo momentot koga na samatagranica od vetenata zemja se vosprotivile da odat ponatamu,odbivaj}i da se pokorat na Bo`jite zapovedi. Koga nivniot buntgo dostignal vrvot, Gospod rekol: �]e gi udram so pomor i }e giistrebam;� i Toj predloìl od potomstvoto Mojseevo danapravi �narod golem i posilen od nego.� (4. Mojseeva 14:12).No prorokot se povikal na ~udesnata promisla i vetuvawetokoe Bog mu go dal na izbraniot narod, a nad s# na Bo`jata qubovkon padnatiot ~ovek. (4. Mojseeva 14:17-19).

Gospod milostivo odgovoril: �Im pro{tavam, na tvojotzbor.� A potoa vo forma na proro{tvo mu go pokaàl na Mojsejasvojot plan vo pogled na kone~nata pobeda na Izraelcite. �Kako{to Jas ìveam,� Toj objavil, �seta zemja }e bide polna soGospodovata slava.� (4. Mojseeva 20:21). Na ~ove{tvoto }e muse otkrie Bo`jata slava, Negoviot karakter, milost i qubovna koi Mojsej se povikuval molej}i se za Izrael. VetuvawetoGospodovo bilo potvrdeno i so zakletva. Kako {to e Gospodìv i vladee, taka i Negovata slava }e bide objavena �me|umnogubo{cite, i Negovite ~uda na site narodi.� (Psalm 96:3).

Vo vrska so ispolnuvaweto na ova proro{tvo vo idnina,Isaija slu{nal kako svetliot serafim pee pred prestolot:�Seta zemja e polna so Negovata slava.� (Isaija 6:3). Ubedenvo vistinitosta na ovie zborovi, prorokot podocna hrabroobjavil za onie koi se poklonuvale na drveni i kameni likovi:�Tie }e ja vidat Gospodovata Slava, veli~ieto na na{iot Bog.�(Isaija 35:2).

Ova proro{tvo deneska brzo se ispolnuva. Misionskatadejnost na Bo`jata crkva donesuva obilen plod i naskoro vestaza evangelieto }e bide objavena do site narodi. �Na falba naslavata na Negovata blagodat,� maì i èni od site kolena,jazici i narodi se �prifateni vo Vozqubeniot,� �ta, vo idnite

214 215

- govori Gospod, i tvoj Otkupitel, Svetecot Izraelov� (Isaija41:10, 13, 14).

@itelite na Juda ne bile dostojni, no Bog sepak ne sakalsosema da se odre~e od niv. Preku niv Negovoto ime trebaloda se proslavi pome|u neznabo{cite. Mnozina koi bile vopotpolno neznaewe za Negoviot karakter, trebale da po~natda ja osoznavaat slavata na boèstveniot karakter. So èlbada gi razjasni svoite milostivi nameri, Bog neprestano pra}alsvoi slugi proroci so porakata: �Vratete se sekoj od svojotlo{ pat i svoite zli dela.� (Eremija 25:5). �Zaradi Svoetoime,� Toj objavil preku Isaija, �go odlagav Svojot gnev, zaradiSvojata slava se vozdrùvav da ne te uni{tam.� �Zaradi Sebepravev taka, zar moeto ime da bide obesveteno? Svojata slavane mu ja davam na drug.� (Isaija 48:9, 11).

Povikot na pokajanie bil jasno upaten i site bilepovikani da se vratat. �Barajte Go Gospoda dodeka moè da senajde,� molel prorokot: �povikuvajte Go dodeka e blizu. Nekabezbo`nikot go ostavi svojot pat i nepravednikot mislite svoi;i neka se vrati kaj Gospoda, i Toj }e se smiluva na nego.� (Isaija55:6, 7).

Dali i ti, ~itatelu, go izbra sopstveniot pat? Dali sise oddale~il od Boga? Dali si se obidel da se hrani{ soplodovite na prestapot, i na krajot da sogleda{ deka sepretvoraat vo pepel na tvoite usni? I sega, bidej}i ̀ ivotniteplanovi ti se uni{teni i nadeìte mrtvi, sedi{ li osamen io~aen? Onoj ist glas koj odamna mu zboruva na tvoeto srce, nokoj ne si sakal da go slu{ne{, ti se obra}a jasno i glasno:�Stanete i odete! Ova ne e va{e odmorali{te, zatoa eoskverneto, toa }e ve uni{ti.� (Mihej 2:10). Vrati se doma kajtvojot Otec. Toj te povikuva: �Obrati mi se Mene, za{to Jas teiskupiv.� �Priklonete go uvoto i dojdete pri Mene, poslu{ajteMe, i du{ata }e vi ìvee; i Jas }e sklu~am so vas ve~en Zavet,Zavet na milosta, veten na Davida.� (Isaija 44:22; 55:3).

Ne go slu{aj neprijatelot koga ti sovetuva da ne muprijde{ na Hrista s# dodeka ne se popravi{, dodeka nepostane{ dostoen da dojde{ kaj Boga. Ako tolku ~eka{, nikoga{nema da dojde{. Ako satanata ukaùva so prst na tvojatavalkana obleka, seti se na vetuvaweto na Spasitelot: �Koj

po sopstvenite pati{ta moèl da bide izle~en ako se vratikaj Gospoda. �Gi vidov negovite pati{ta,� objavil Gospod, �}ego izle~am, }e go vodam i }e go ute{am...Mir, mir na onoj koj edaleku i koj e blizu, zboruva Gospod, Jas }e te izle~am.� (Isaija57:18, 19).

Prorokot go vozdignuval Boga kako svoj Tvorec. Negovataporaka vo Judinite gradovi glasela: �Eve go va{iot Bog!�(Isaija 40:9). �Vaka zboruva Gospod, Bog, Koj gi sozdade i gioptegna nebesata, koj ja rasprostre zemjata i nejziniterastenija;� �Jas Sum Gospod Koj sozdal s#;� �Jas ja tvoramsvetlinata i ja sozdavam temninata;� �Jas ja napraviv zemjatai go sozdadov ~ovekot na nea, so Svoite race gi optegnavnebesata i im zapovedam na site nivni voinstva.� (Isaija 42:5;44:24; 45:7, 12). �So kogo }e Me izedna~ite Mene, koj Mi e ramen?veli Svetecot. Podignete gi o~ite svoi i gledajte: koj gosozdade toa? Onoj koj po broj ja izveduva nivnata vojska, i Kojgi vika site po ime, i poradi golemata mo} i golemata sila voNego ni{to ne nedostiga?� (Isaija 40:25, 26).

Do onie koi stravuvale deka nema da bidat primeni akose vratat kaj Boga, prorokot govorel:

�Zo{to veli{, Jakove, i ti, Izraele, zboruva{: Mojot pate skrien od Boga, mojata pravda Mu izbegnuva na mojot Bog?Zar ne znae{? Zar ne si ~ul? Gospod e ve~en Bog, Tvorec nazemnite krai{ta. Toj ne se zamoruva, ne zastanuva, i Negoviotum e neizmerliv. Na zamoreniot mu ja vra}a silata, go zajaknuvanemo}niot. Duri i mladite se zamoruvaat i se isto{tuvaat, imladite mom~iwa se teteravat, no na onie koi se nadevaat voGospoda, silata im se obnovuva, se podigaat na krilja kakoorlite, tr~aat i ne zastanuvaat, odat i ne se umoruvaat.�(Stihovi 27-31).

Srceto na Beskrajnata Qubov kopnee za onie koi~uvstvuvaat deka ne se vo sostojba da se oslobodat odsatanskite stapici, i miloslivo im nudi potkrepa za da ̀ iveatza Nego. �Ne boj se,� veli Toj, �za{to Jas sum so tebe; ne obrnuvajse ispla{eno; za{to Jas Sum tvoj Bog, Jas te krepam i tipomagam, te potpiram so desnicata na Mojata pravednost.� �Jas,Gospod, tvojot Bog, ja krepam tvojata desnica i ti velam: Neboj se, Jakove, crv~e, i vie lu|e Izraelci; Jas sum tvoja pomo{

216 217

�]e re~e{ vo onoj den:}e te slavam, Gospodi,I pokraj toa {to Ti se razgnevi na mene,Tvojot gnev se odvrati od mene, i Ti me ute{i.�

�Ete, Bog e moe spasenie,jas se nadevam, i ne se bojam ve}e,za{to Gospod Jehova e moja sila i moja pesna,Toj mi e spasenie...

�Pejte mu na Gospoda, za{to sozdade ubavini,Neka se znae toa po celata zemja.Voskliknuvajte i raduvajte se, ìteli na Sion,Za{to golem e me|u tebe Izraeloviot Svetec.�

(Isaija 12)

doa|a pri Mene nema da go isteram.� (Jovan 6:37). Re~i mu naneprijatelot deka krvta na Isusa Hrista ~isti od sekakov grev.Moli se so Davidovata molitva: �Porosi me so isop, za da seo~istam, izmij me i jas }e bidam pobel od sneg.� (Psalm 51:7).

Povicite koi gi upatuval prorokot na ìtelite na Judada go vperat pogledot na ̀ iviot Bog i da gi prifatat Negovitemilostivi darovi, ne bile zaludni. Imalo lu|e koi iskrenoposlu{ale, i napu{taj}i gi svoite idoli se obratile konoboùvawe na Jehova. Tie sogledale qubov, milost i ne`noso~uvstvo vo svojot Tvorec. Vo mra~nite denovi koi }e nastapatvo istorijata na Juda, koga vo zemjata }e preostane samo malostatok, prorokovite zborovi treba i ponatamu da donesuvaatplod na odlu~na reformacija. Isaija rekol: �Vo onoj den~ovekot }e pogledne na svojot Sozdatel i negovite o~i }e imaatpo~it kon Izraeloviot Svetec. Toj ve}e nema da gleda kon`rtvenicite, deloto na svoite race, nitu }e ima po~it kon ona{to negovite prsti go napravija: a{erite ili likovite.�(Isaija 17:7, 8).

Na mnozina im bilo nameneto da go zapoznaat Onoj koj esiot qubezen, pove}e od deset iljadi drugi. Na niv e izre~enomilostivo vetuvawe: �Tvoite o~i }e go gledaat Carot voNegovata ubavina.� (Isaija 33:17). Grevovite im bile prostenii tie trebalo da se falat samo vo Boga. Vo toj radosen den napokajanie se ~ulo voskliknuvawe: �Slavniot Gospod }e bideza nas mesto na {iroki reki i potoci... Za{to Gospod e na{sudija, Gospod e na{ zakonodavec, Gospod e na{ car - toj }e nespasi.� (Stihovi 21, 22).

Porakata na Isaija za onie koi odlu~ile da gi napu{tatsvoite zli pati{ta, bila polna so uteha i ohrabruvawe.Slu{ni gi zborovite koi Gospod gi upatil preku svojot prorok:

�Spomni si za toa, Jakove i Izraele,za{to si Moj sluga;Jas te sozdadov; i ti si Moj sluga,O Izraele, Jas nema da te zaboravam.Kako magla gi rasterav tvoite prestapi,i kako oblak tvoite grevovi;Vrati se kaj Mene, za{to Jas te otkupiv.�

(Isaija 44:21, 22)

218 219

va{iot Bog. Va{ite grevovi go sokrija Negovoto lice, i Tojve}e ne ve slu{a.� (Isaija 59:1, 2).

Solomon zapi{al: �Te{ko tebe zemjo, koga carot ti edete!� (Propovednik 10:6). Taka bilo i so Judinata zemja.Nejzinite carevi vo tekot na neprestanite prestapi stanalesli~ni na deca. Isaija na narodot mu obrnal vnimanie nanesigurnosta na negovata polo`ba pome|u ostanatite narodina zemjata, i mu pokaàl deka toa e posledica od bezzakonijatana visokite polo`bi: �Ete,� rekol toj, �Gospod, Gospod nadvoinstvata, im gi odzema na Erusalim i Judeja sekoja potkrepa,pomo{ vo leb i pomo{ vo voda, junakot i vojnikot, sudijata iprorokot, vraàlecot i stare{inata, pedesetnikot i ~esniot,sovetnikot i mudriot umetnik i onoj {to se zanimava so baewe.A za glavatari im postavuvam deca, im davam mladenci davladeat nad niv.� �Erusalim se razurna i Judeja padna za{tonivniot jazik i nivnite dela Mu se protivat na Gospoda.�(Isaija 3:1-4, 8).

Prorokot ponatamu veli: �Vladetelite te zaveduvaat igo raskopuvaat patot po koj odi{.� (Stih 12). Za vreme naAhavovoto vladeewe toa dosledno se ovistinilo; zatoa {toza nego e zapi{ano: �@ivee{e kako izraelskite carevi; pa imizlea i likovi na Vaalovcite. Samiot kade{e vo dolinata naEnomoviot sin.� (2. Letopisi 28:2, 3). �I samiot go pominuva{esvojot sin niz ogan po gnasniot obi~aj na narodite {to Gospodgi protera pred Izraelovite sinovi.� (2. Carstva 16:3).

Toa navistina bilo vreme na golemi opasnosti zaizbraniot narod. Duri po nekolku kratki godini, desetteplemiwa na Izraelovoto carstvo bile rastureni me|uneznaboè~kite narodi. Judinoto carstvo ne moèlo dao~ekuva ni{to podobro. Silite na dobroto rapidno slabeelea silite na zloto se umnoùvale. Posmatraj}i ja takvatasostojba prorokot Mihej bil prinuden da izvikne: �Pobo`niotis~ezna od zemjata, nieden pravednik me|u lu|eto! Najdobriotme|u niv e kako trn, najpravedniot kako trnliv plet.� (Mihej7:2, 4). �Ako ne ni be{e ostavil Gospod nad Voinstvata Ostatok,}e bevme kako Sodom, i . . . Gomor.� (Isaija 1:9).

Zaradi onie koi {to ostanale verni, kako i zaradisvojata beskrajna qubov kon gre{nicite, Bog vo site vremiwa

X X V I I

A H A Z A H A Z A H A Z A H A Z A H A Z

So doa|aweto na Ahaz na prestolot, za Isaija i negovitesledbenici nastapile re~isi polo{i uslovi otkolku nekoga{porano vo Judinoto carstvo. Mnozina koi nekoga{ se protivelena izmamni~kite vlijanija na idolopoklonstvoto sega bileubedeni da u~estvuvaat vo slu`bata na neznaboè~kite bogovi.Izraelovite knezovi se pokaàle neverni; la`ni proroci sepojavuvale so vesti koi ottrgnuvale od vistinskiot pat; nekoisve{tenici duri propovedale za pari. Me|utoa, sepak voda~itena otpadni{tvoto seu{te gi odrùvale bogosluènijata itvrdele deka se vbrojuvaat vo Bo`jiot narod.

Prorokot Mihej, svedo~ej}i vo tie te{ki denovi, izjavildeka gre{nicite vo Sion iako tvrdat deka se �potpiraat naGospoda,� i bogohulno se falat: �Ne e li Gospod posrede nas?nema da dojde zlo vrz nas,� prodolìle da go gradat �Sion sokrv, i Erusalim so nepravda.� (Mihej 3:11, 10). Protiv toa zloprorokot Isaija go podignal svojot glas na strog ukor: �ûjte goGospodovoto slovo, sodomski glavatari, poslu{aj go Zakonotna na{iot Bog, gomorski narode! Zo{to mi se mno{tvoto va{i`rtvi? - govori Gospod... Koga doa|ate pred Mene, koj od vasbara da gazi po Moite predvorja?� (Isaija 1:10-12).

Vdahnovenata Re~ kaùva: �Omrazena e `rtvata nane~esnite, kolku pak pove}e koga se prinesuva vo grev?� (Izreki21:27). Na nebesniot Bog �o~ite se pre~isti� i ne moàt �dagledaat zlo.� (Avakum 1:13). Ne go trgnuva Bog svoeto lice odprestapnikot zatoa {to ne saka da prosti, tuku zatoa {togre{nikot odbiva da ja iskoristi obilnata blagodat; vo tojslu~aj Bog ne moè da oslobodi od grevot. �Ne, ne e prekratkaGospodovata raka za da spasi, nitu uvoto Mu zagluvna za da ne~ue, tuku va{ite bezzakonija sozdadoa razdelba, me|u vas i

220 221

mnozina se zapra{ale: �So {to }e dojdam pred Gospoda, i }epadnam ni~kum pred S#vi{niot Bog? ]e dojdam li pred Negoso `rtva palenica, so teliwa godina~iwa? Dali }e Mu bidatmili iljada ovni, iljada iljadi potoci maslo? Treba li da seprinese prvorodeniot sin zaradi svojot prestap, plodot nasvojata utroba zaradi grevot na mojata du{a?� Odgovorot biljasen i potvrden: �ôveku, objaveno ti e, {to e dobro i {tobara Gospod od tebe: da se pravi {to e pravda, da se qubimilosrdieto i da se odi ponizno so svojot Bog?� (Mihej 6:6-8).

Ukaùvaj}i na zna~eweto na prakti~nata pobo`nostprorokot go povtoril sovetot koj pred mnogu vekovi mu bildaden na Izrael. Koga Izrael se podgotvuval da vleze vovetenata zemja, Gospod preku Mojseja mu upatil zborovi: �I takaIzraele, {to bara Gospod, tvojot Bog, od tebe? Samo da se boi{od Gospoda, svojot Bog, da odi{ po site Negovi pati{ta; da goqubi{ i da Mu sluì{ na Gospoda, svojot Bog, so seto svoesrce i so seta svoja du{a; da gi pazi{ Gospodovite zapovedi iNegovite zakoni {to ti gi davam denes za tvoe dobro?� (5.Mojseeva 10:12,13). Slugite Gospodovi od stoletie vo stoletieim povtoruvale na onie koi se nao|ale vo opasnost da padnatvo formalizam i da ja zapostavat milosta. Koga na Hrista, zavreme na Negovata zemska slu`ba, mu se obratil eden zakonikso pra{aweto: �U~itele, koja e najgolemata zapoved vozakonot?� Isus mu odgovoril: �Qubi Go Gospoda tvojot Bog soseto svoe srce, i so seta svoja du{a i so siot svoj um! Toa enajgolemata i prva zapoved, a vtorata e sli~na na nea: Qubigo tvojot blièn kako sebesi! Na tie dve zapovedi visat siotzakon i prorocite.� (Matej 22:36-40).

Ovie jasni zborovi na prorocite i Samiot Gospodartreba da gi prifatime kako Bo`ji glas koj se obra}a na sekojadu{a. Ne smeeme da propu{time niedna mo`nost da napravimedelo na milosrdie, ne`no da se angaìrame i hristijanski dase odnesuvame kon obremenetite i pot~inetite. Ako ne sme vosostojba da napravime pove}e, moème barem da upatimezborovi na ohrabruvawe i nade` kon onie koi ne Go poznavaatBoga a na koi najdobro moè da im se dobliìme prekuso~uvstvo i qubov.

Bogati i obilni vetuvawa im se dadeni na onie koi se

bil trpeliv kon buntovnicite, gi povikuval da se odre~at odsvojot zol pat, i da Mu se vratat. Preku lu|eto koi gi izbral,Bog gi pou~uval prestapnicite na pati{tata na pravdata�Zapoved na zapoved, pravilo na pravilo... malku tuka, malkutamu.� (Isaija 28:10).

Taka bilo vo vremeto na Ahaz. Povik po povik bilupatuvan do gre{niot Izrael za da se pokori povtorno naGospoda. Ne`ni bile posreduvawata na prorocite, i dodekataka stoele pred narodot sesrdno povikuvaj}i na pokajanie iobratuvawe, nivnite zborovi donesuvale plodovi za Bo`jaslava.

Preku Mihej bil upaten ~udesen povik: �ûjte sega {tozboruva Gospod: Stani! Sudi se pred gorite, i bregovite nekago ~ujat tvojot glas! Gori, slu{ajte ja Gospodovata presuda,osnovi na zemjata, ~ujte za{to Gospod se sudi so Svojot narod,i Toj se sudi so Izrael.

�Narode Moj, {to ti storiv? So {to te izmoriv?Odgovorete protiv Mene, Jas te izvedov tebe od EgipetskataZemja, te izbaviv od ku}ata na ropstvoto: go isprativ pred tebeMojsej, Aron i Marijam.

�Narode Moj spomni si sega {to be{e naumil Valak,moavskiot car i {to mu odgovori nemu Vaalam, sinot Veorov,od Sitim do Galgal, za da gi prepoznae{ pravednite Gospodovidela.� (Mihej 6:1-5).

Trpeliv e Bog na kogo Mu sluìme, �Negovite milostinikoga{ ne prestanuvaat.� (Pla~ na Eremija 3:22). Vo tekot naceloto vremetraewe na probata Negoviot Duh gi prekolnuvalu|eto da go prifatat darot na ìvotot. �@ivotot mi Moj -govori Gospod Bog - Mene ne mi e mila smrtta na bezbo`nikot,tuku da se odvrati od svojot lo{ pat i da ìvee! I taka,obratete se od svojot lo{ pat! Zo{to da umrete, Izraelovdomu?� (Ezekiel 33:11). Satanata posebno se trudi ~ovekot dago navede na grev, i potoa tamu da go ostavi bespomo{en i beznade`, bez smelost da bara prostuvawe. No, Bog povikuva: �Nekase fati za silata Moja, neka sklu~i mir so Mene, i }e napravimir so Mene!� (Isaija 27:5). Vo Hrista e dadena sekakvapoddr{ka, pruèno e sekoe ohrabruvawe.

Vo periodot na otpadni{tvoto na Judeja i Izrael,

222 223

podignaa protiv mene.� (2. Carstva 16:7). Ovaa molba bilapotkrepena so bogat dar od carskata riznica i od riznicatana hramot.

Baranata pomo{ bila dadena i carot Ahaz privremenovozdivnal, no po koja cena za Juda! Darovite ja pottiknaleal~nosta na Asirija i toj lukav narod nabrzo se zakanil deka}e ja preplavi i uni{ti Juda. Ahaz i negovite nesre}nipodanici gi ma~elo strav deka potpolno }e padnat vo racetena svirepite Asirci.

�Gospod po~na da gi poniùva Judejcite,� zaradipostojanite prestapi. Vo toa vreme na nevolji, Ahaz, namestoda se pokae, gre{e{e �pove}e pred Gospoda . . . po~na da im`rtvuva na damaskite bogovi.� Toj velel: �Zatoa {to bogovitena aramejskite carevi im pomagaat nim, }e im `rtvuvam za dami pomagaat i mene.� (2. Letopisi 28:19, 22, 23).

Pri krajot na svoeto vladeewe, otpadni~kiot car naredilda se zatvorat vratite na hramot. Svetata slu`ba bilaprekinata. Pred oltarot ne bil pove}e odrùvan plamenot nakandilcata. Za grevovite na narodot ne bile ve}e prinesuvani`rtvi. Mirisot na prijatniot temjan pove}e ne se digale konneboto vo vremeto na utrenata i ve~ernata `rtva. Napu{taj}igi tremovite na Bo`jiot dom i zatvoraj}i gi negovite vrati,ìtelite na bezbo`niot grad drsko podigale oltari napaganski boèstva na aglite od ulicite vo celiot Erusalim.Se ~inelo deka neznabo{tvoto triumfira, i deka silite natemninata preovladale.

Me|utoa, vo Juda imalo i takvi koi ostanale poslu{nina Gospoda, odlu~no odbivaj}i da mu popu{tat naidolopoklonstvoto. Isaija, Mihej i nivnite sledbenici sonade` gi zapirale pogledite vo tie lu|e, soo~eni so te{kisostojbi vo poslednite godini od Ahazovoto vladeewe.Svetili{teto bilo zatvoreno, no vernicite imale vetuvawedeka �Bog e so nas.� �Gospod nad Voinstvata svetete go; i Tojneka vi bide strav i bojaznost. I toj }e vi bide svetili{te.�(Isaija 8:10, 13, 14).

trudat da vnesat radost i blagoslov vo ìvotot na drugite.�Ako mu dade{ leb na gladniot, ako go nasiti{ ugnetuvaniot,tvojata svetlina }e zasveti vo temninata, i tvojata temnina}e stane kako pladne. Gospod }e te vodi neprekratno, }e te sitivo su{ni krai{ta. Toj }e gi zakrepnuva tvoite koski, i }e bide{kako napoena gradina, i kako izvor, ~ija voda nikoga{ nepresu{uva.� (Isaija 58:10).

Bidej}i Ahaz ne se otpovikuval na srde~nite povici naprorokot, negoviot idolopokloni~ki ̀ ivot moèl da ima samoeden rezultat. �Gospod se razgnevi na Judejcite i naErusalimcite, i Toj . . . gi predade na nevolji, ~udewe ipotsmev.� (2. Letopisi 29:8). Carstvoto brzo propadnalo aosvojuva~kite vojski go doveduvale vo pra{awe negoviotopstanok. �Toga{ aramejskiot car Resin i Fekaj, sinotRemaliev, car na Izrael, trgnaa vo vojna protiv Erusalim: itie go opsadija Ahaz.� (2. Carstva 16:5).

Da bile Ahaz i poglavarite negovi od carstvoto vernislugi na Sevi{niot, tie ne bi trebale da se pla{at od takovnepriroden sojuz kakov {to bil sozdaden protiv niv. Me|utoa,postojanite prestapi im ja odzemale silata. Obzemen so uàsenstrav od odmazdni~kiot gnev na navredeniot Bog, Ahaz�zatreperil vo srceto i srceto na celiot narod, kako {to vogorata zatreperuvaat steblata od veterot.� (Isaija 7:2). Vo taakriza, re~ta Gospodova do{la do Isaija so nalog da go posetizatrepereniot car i da mu kaè:

�Vnimavaj i bidi miren; ne boj se, i neka ne ti primirasrceto... za{to Sirija, Efrem i sinot Remaliin ja smislijatvojata propast. Da trgneme, rekoa, protiv Judeja, da jaupla{ime i da ja osvoime, za da postavime car vo nea . . . vakazboruva Gospod Bog: Toa nema da se slu~i, toa nema da bide.�Prorokot izjavil deka nabrzo }e dojde krajot na Izraelovoto iasirskoto carstvo. Na krajot zaklu~il: �Ako ne veruvate,sigurno nema da se dodrìte.� (Stihovi 4-7, 9).

Za Judinoto carstvo bi bilo dobro Ahaz da ja primelovaa vest kako nebesna. Me|utoa, odlu~uvaj}i da se potpre natelesna raka, toj pobaral pomo{ od neznabo{ci. Vo o~ajaniemu pratil poraka na asirskiot car Teglat-Felasar: �Dojdi iizbavi me od racete na sirskiot car i carot na Izrael, koi se

224 225

vo racete na Asircite i potpolno propadnal. Taa sudbinasigurno }e ja stigne i Juda, ako Gospod ne raboti silno za negopreku svoite izbrani pretstavnici.

Ezekija otvoreno gi povikal sve{tenicite da mu pomognatda sprovede neophodni reformi. �Ne bidete sega nebre`ni,�gi predupredil toj, �za{to Gospod ve izbra za da stoite predNego, za da mu sluìte i za da mu bidete slugi i za daprinesuvate temjan.� �Posvetete se sega, i posvetete go Domotna Gospoda, Boga na svoite tatkovci.� (2. Letopisi 29:11, 5).

Vremeto baralo brza akcija. Sve{tenicite vedna{ sedale na rabota. Smetaj}i i na onie koi ne prisustvuvale naovoj dogovor, sesrdno go otpo~nale deloto na o~istuvawe iosvetuvawe na hramot. Bidej}i hramot dolgo vreme bilnapu{ten i zanemaren, imalo mnogu pote{kotii, nosve{tenicite i Levitite neumorno rabotele i ja izvr{ilesvojata zada~a za neobi~no kratko vreme. Ja popravile i jaotvorile vratata od hramot, gi sobrale svetite sadovi i gistavile na mesto; s# bilo podgotveno za da se obnovi slu`batavo svetili{teto.

Vo prvoto odràno bogosluènie carot Ezekija,sve{tenicite, Levitite i gradskite stare{ini pobaraleprostuvawe na grevovite na narodot. Na oltarot bilaprinesena ̀ rtva �za pomiruvawe za siot Izrael.� �Koga svr{iprinesuvaweto na palenicata, carot i site koi bea so negopadnaa nabo`no na kolena i se poklonija.� Vo tremovite nahramot povtorno odeknale zborovi na slava i pofalba.Razbiraj}i deka se oslobodeni od okovite na grevot iotpadni{tvoto, vernicite radosno ja zapeale pesnata na Davidi Asaf. �I Ezekija se vesele{e, i siot narod so nego, za{toBog go podgotvi narodot, bidej}i s# toa se slu~i nenadejno.�(Stihovi 24, 29, 36).

Bog gi podgotvil srcata na judejskite poglavari dazapo~nat dvièwe na reformacija za da se sopre poplavatana idolopoklonstvata. On preku svoite proroci neprestanomu pra}al vesti na izbraniot narod koi desette Izraileviplemiwa gi prezrele i otfrlile, i zaradi toa bile odvedenivo ropstvo. No vo Juda ostanal eden veren ostatok, i segaprorocote nemu mu se obratile. Isaija urgiral: �Vratete se

X X V I I I

E Z E K I J AE Z E K I J AE Z E K I J AE Z E K I J AE Z E K I J A

Vo direktna sprotivnost so lo{oto vladeewe na Ahazbila reformacijata ostvarena vo tekot na uspe{nata vladana negoviot sin. Ezekija stapil na prestol re{en so site silida se bori za da ja spasi Juda od sudbinata koja go sna{lasevernoto carstvo. Vestite na prorokot bile protiv siteprepoloveni merki. Edinstveno so najodlu~na reformamoèla da se ottrgne stra{nata kazna.

Ezekija se pokaàl kako podgotven ~ovek da se soo~i sote{kata kriza. [tom do{ol na prestol, zapo~nal da giostvaruva svoite planovi. Prvo se dal na rabota da ja obnovislu`bata vo hramot koja tolku dolgo bila zanemarena. Upatilseriozen povik do edna grupa sve{tenici i Leviti koiostanale verni na svojot svet povik, za da mu pomognat vo ovadelo. Ubedeni vo nivnata vernost i poddr{ka, toj otvorenoim izjavil deka ima namera da sprovede dolgoro~ni reformi.�Na{ite tatkovci zgre{ija,� prizna toj, �i pravea zlo vo o~itena Gospoda, na{iot Bog, i go ostavija i odvratija liceto odGospodoviot {ator.� �I taka, sega smisliv vo svoeto srce dasklu~am Zavet so Gospoda, so Izraeloviot Bog za da se odvratiod nas Negoviot jarosten gnev.� (2. Letopisi 29:6, 10).

Carot vo nekolku izbrani zborovi ja prikaàlsituacijata: hramot bil zatvoren i vo nego prestanala sekojaslu`ba; na ulicite vo gradot i vo site kraevi od dràvatabile praktikuvani sramni neznaboè~ki obredi; otpadni{tvona narodot koj bi ostanal veren na svojot Bog, ako vladetelitemu dale dobar primer; propa|awe na carstvoto koe zagubilosekakov ugled i po~ituvawe kaj sosednite narodi. Severnotocarstvo brzo se raspa|alo; mnozina ginele od me~, a mnozinave}e bile odvedeni vo ropstvo; Izrael nabrzo sosema padnal

226 227

(Vidi 2. Letopisi 7:1) Vo tekot na no}ta Gospod mu se javil naSolomon i mu kaàl deka negovata molitva e vosli{ena i deka}e im bide dadena milost na onie koi }e se molat tuka. Dadenoe milostivo vetuvawe: �Dokolku Mojot narod, koj se narekuvaso Moeto Ime, se ponizi sebesi i ako se pomoli, i go pobaraMoeto lice i ako se otkaè od lo{ite pati{ta, Jas }e goposlu{am toga{ od neboto i }e mu go prostam grevot i }e mu jaiscelam zemjata.� (2. Letopisi 7:14).

Tie vetuvawa vo golema merka se ispolnile za vreme nareformacijata vo vremeto na Ezekija.

Dobrite po~etni merki so cel na ~isteweto na hramotprerasnale vo golemo dvièwe vo koe u~estvuvale ne samoJuda tuku i Izrael. Vo svojata revnost slu`bata vo hramot dastane vistinski blagoslov za narodot, Ezekija bil odlu~en dago zaìvee obi~ajot na sobiraweto na Izraelcite zaproslavata na Pashata.

Ve}e mnogu godini Pashata ne bila praznuvana kakonaroden praznik. Izgledalo deka podelbata na carstvoto poSolomonovoto vladeewe toa go onevozmoùvalo. Me|utoa,stra{nite kazni koi se izlevale na desette plemiwa budelevo ne~ii srca èlba za ne{to podobro i vozbudlivite vestina prorocite ne ostanale bez akcija. Carskite glasnicinadaleku go objavuvale povikot za praznuvawe na Pashata voErusalim, �od grad vo grad po Efremovata i Manasievata Zemjapa do Zavulon.� Nositelite na ovoj milosliv povik obi~no bileodbivani. Onie koi {to ne sakale da se pokajat im gozavrtuvale grbot; me|utoa, onie koi Go barale Boga i kopneelepodobro da ja zapoznaat Negovata volja, �se ponizija i dojdoavo Erusalim.� (2. Letopisi 30:10, 11).

Vo Judinata zemja odyivot bil op{t, zatoa {to vrz nivsleze �Bo`jata raka�, i �gi pronikna so ednodu{nost za dapravat {to bea zapovedale carot i knezovite� (Stih 12) -zapoved koja bila vo sklad so Bo`jata volja otkriena prekuNegovite proroci.

Praznuvaweto na Pashata posebno mu koristelo nanasobranoto mno{tvo. Od oskvernetite ulici na gradot biletrgnati idolskite oltari podignati za vreme na vladeewetona Ahaz. Vo opredelen den bila praznuvana Pashata i narodot

pri Onoj od kogo otpadnavte tolku dlaboko, sinovi Izraelevi!�(Isaija 31:6). A Mihej zboruva so doverba: �Jas, jas sum zagledankon Gospoda, ~ekam na Bogot na moeto spasenie, mojot Bog }eme poslu{a mene. Ne raduvaj se na moeto zlo, neprijatelkomoja, ako padnav, }e stanam; ako prestojuvam vo temnini, Gospode moja svetlina. Treba da ja podnesuvam Gospodovata lutina,za{to zgre{iv pred Nego, s# dodeka ne go presudi mojot spor ine ja izre~e pravdata; }e me izvede na svetlina, }e ja gledamNegovata pravednost.� (Mihej 7:7-9).

Ovaa i ostanati sli~ni vesti, koja ja otkrivale Bo`jatapodgotvenost da im prosti i da gi prifati onie koi }e Mu seobratat so celo srce, im dale nade` na mnozina malaksanidu{i vo mra~nite godini koga vratite od hramot bilezatvoreni. I sega, koga voda~ite zapo~nale da sproveduvaatreforma, mnogu lu|e, umorni od robuvaweto na grevot, bilepodgotveni da se otpovikaat.

Onie koi doa|ale vo tremot na hramot da pobaraatprostuvawe i da go obnovat zavetot na poslu{nost kon Gospoda,nai{le na ~udesno ohrabruvawe vo delovite od svetite spisi.Serioznite opomeni protiv idolopoklonstvoto, koi Mojsej giizgovoril protiv celiot Izrael, bile proprateni soproro{tva za Bo`jata podgotvenost da im prosti na onie koi}e Go pobaraat so celoto srce vo vreme na otpadni{tvo. Mojsejgovorel: �Dokolku se svrti{ kon Gospoda, svojot Bog,� rekolGospod, �i go poslu{a{ Negoviot glas (za{to tvojot Bog emilostiv Bog;) Toj nema da te ostavi ni da te pogubi, nitu }e gozaboravi Zavetot {to so zakletva go sklu~il so tvoitetatkovci.� (5. Mojseeva 4:30, 31).

Vo proro~kata molitva upatena pri posvetuvaweto nahramot, ~ija slu`ba sega ja obnovuvale Ezekija i negoviteprivrzanici, Solomon se molel: �Ako Tvojot narod biderazbien od neprijatelot za{to Ti zgre{il Tebe, ako sepak seobrati kon Tebe i ako go proslavi Tvoeto Ime i ako se pomolivo ovoj Dom, toga{ ~uj go Ti toa od neboto, prosti mu gi grevovitena svojot izraelski narod.� (1. Carstva 8:33, 34). Pe~at naBo`joto odobruvawe bil staven na taa molitva, zatoa {to ponejzinoto zavr{uvawe ogan se spu{til od neboto i ja izgoril`rtvata palenica, a slavata Gospodova go ispolnila hramot.

228 229

Ezekija i negovite sledbenici sprovele razni reformizaradi za{tita na duhovnata i zemskata blagosostojba nacarstvoto. �Preku celata Judeja� carot �go stori ona {to be{edobro i pravi~no i vistinito pred Gospoda, svojot Bog. I vosekoja rabota koja ja po~nuva{e... se trude{e so celoto svoesrce, i prosperira{e.� �Na Gospoda Boga, Bog Izrailev, toj senadeva{e... ne otstapuva{e od Nego, tuku gi paze{e zapovediteNegovi, koi Gospod mu gi be{e dal na Mojseja. I Gospod be{eso nego; i toj napreduva{e.� (Stihovi 20, 21; 2. Carstva 18:5-7)

Ezekievoto vladeewe bilo odbeleàno so cela niza naprovidenija na odredeni slu~ki koi na okolnite narodi imposvedo~ile deka Izraeloviot Bog be{e so Svojot narod.Uspehot na Asircite pri osvojuvaweto na Samarija irasturaweto na raseaniot ostatok od desette plemiwa me|unarodite, na po~etokot na negovoto vladeewe, mnozinaginavelo da se posomnevaat vo silata na Izraeloviot Bog.Ohrabreni so svoite uspesi Ninevjanite odamna ja otfrlilevesta na Jona i prkosno se sprotivstavuvale na nebesniteceli. Nekolku godini po padot na Samarija, pobedni~kata vojskapovtorno se pojavila vo Palestina, naso~uvaj}i gi ovoj patsvoite napadi protiv Judinite gradovi, so nekoj izvesen uspeh.Me|utoa, vojskata se povlekla za izvesno vreme zaradipote{kotiite koi nastanale vo drugite krai{ta na asirskotocarstvo. Nekolku godini podocna pred krajot na vladeewetona Ezekija, trebalo da se pokaè na site narodi vo svetot dalineznaboè~kite bogovi kone~no }e preovladeat.

ja pominal celata sedmica vo prinesuvawe `rtvi iosoznavawe na Bo`jata volja. Sekoj den Levitite �pou~uvaleza dobroto znaewe za Gospoda,� i site onie koi gi podgotvilesvoite srca i go pobarale Boga, dobile prostuvawe. Golemaradost go obzemala sobirot, a �Levitite i sve{tenicite Gofalea Boga od den vo den so glasni instrumenti� (Stihovi 22,21); site imale ista ̀ elba, da Go proslavat Onoj koj se pokaàltaka blag i milostiv.

Sedum dena na praznuvawe na Pashata pominale mnogubrzo i narodot odlu~il da pomine u{te sedum dena vo dlabokoprou~uvawe na Gospodovite pati{ta. Sve{tenicite i ponatamugo pou~uvale narodot od knigite na zakonot. Narodotsekojdnevno se sobiral vo hramot da prinesuvaa darovi napofalba i blagodarnost so svoite glasovi. Pri krajot nagolemiot sobor bilo o~igledno deka Bog ~udesno izdejstvuvalobratuvawe na otpadni~kata Judeja i ja soprel plimata naidolopoklonstvoto koja se zakanuvala s# da povle~e so sebe.Serioznite predupreduvawa na prorocite ne bile zaludni.�Be{e golema veselba vo Erusalim za{to od vremeto naDavidoviot sin Solomon, izraelskiot car, ne be{e taka voErusalim.� (Stih 26).

Do{lo vreme vernicite da se vratat vo svoite ku}i.�Toga{ sve{tenicite i Levitite stanaa ta go blagoslovijanarodot; nivniot glas be{e poslu{an, a nivnata molitva dopredo Bo`joto sveto ìveali{te na neboto.� (Stih 27). Bog giprimil onie koi so skru{eni srca gi priznale svoite grevovii iskreno mu se obratile baraj}i prostuvawe i pomo{.

Preostanalo da se izvr{i u{te edno zna~ajno delo vokoe morale aktivno da u~estvuvaat onie koi se vra}ale vosvoite domovi, i izvr{uvaweto na toa delo svedo~elo zavistinitosta na ostvarenata reformacija. Zapi{ano e: �SiteIzrailevi sinovi, koi se najdoa tamu, navlegoa po judejskitegradovi ta gi kr{ea stolbovite, gi se~ea a{erite i gi oboruvaavisokite mesta i `rtvenicite po seto Judino, Venijaminovo,Efremovo i Manasievo pleme dodeka celosno ne gi uni{tijasite. Toga{ site Izrailevi sinovi se vratija sekoj na svojotimot, vo svoite gradovi.� (2. Letopisi 31:1).

230 231

�O, Boè, ne stoj daleku od mene;Boè moj! poitaj mi na pomo{.�

�Ne me ostavaj, Boè,za da raskaùvam za Tvojata mo} na ova pokolenie,i za Tvojata sila, na site idni pokolenija.�

(Psalm 71:5, 6, 9, 12, 18)

Onoj ~ija �so~uvstvitelnost ne prestanuva� (Pla~ naEremija 3:22) ja vosli{il molitvata na Svojot sluga. �Isaijau{te ne be{e izlegol od sredi{niot dvor koga mu stignaGospodovoto slovo: Vrati se i re~i mu na Ezekija, na glavatarotna Mojot narod, Gospod, Bog na tvojot tatko David, veli vaka:Ja poslu{av tvojata molitva, gi vidov tvoite solzi, }e teiscelam; na tretiot den }e vleze{ vo Gospodoviot Dom. ]e mudadam na tvojot vek u{te petnaeset godini, i }e te izbavamtebe i ovoj grad od racete na asirskiot car; }e go zakrilamovoj grad zaradi Sebe i zaradi Svojot sluga David.� (2. Carstva20:4-6).

Prorokot radosno se vratil nosej}i ja vesta naute{uvawe i nade`. Isaija mu ja prenel vesta za Bo`jatamilost i za{tita, a potoa naloìl na zabolenoto mesto da sestavi obloga od smokvi.

Kako Mojsej vo madijamskata zemja, kako Gedeon voprisustvo na nebesniot glasnik, kako Elisej pred da se voznesenegoviot u~itel, taka i sega Ezekija baral nekoj znak deka ovaavest e pratena od neboto. �Po koj znak }e znam deka Gospod }eme izle~i i deka na tretiot den }e vlezam vo Gospodoviot Dom?�go zapra{al toj prorokot.

�Isaija odgovori: Eve ti znak od Gospoda deka }e napravi{to rekol: saka{ li senkata da se pomrdne za deset stapkinapred ili da se vrati za deset stapki?� �Lesno e,� odgovorilEzekija, �da se pomrdne senkata za deset stapki napred: ne,tuku neka senkata se vrati za deset stapki nazad.�

Edinstveno so Bo`jo posredstvo moèlo da se postignesenkata od sonceto da se vrati za deset stepeni; i toa trebaloda bide znak za Ezekija deka Gospod ja vosli{il negovatamolitva. I �prorokot Isaija izvika kon Gospoda, i toj napravida se vrati senkata za deset stepeni nanazad, koja se spu{tispored Ahazoviot son~ev ~asovnik.� (Stihovi 8-11)

X X I X

PRAPRAPRAPRAPRATENICITE OD VAVILTENICITE OD VAVILTENICITE OD VAVILTENICITE OD VAVILTENICITE OD VAVILONONONONON

Srede svoeto sre}no vladeewe carot Ezekija nenadejnobil pogoden od smrtonosna bolest. �Bolen do smrt,� bilonadvor od ~ove~ka mo} da mu se pomogne. I poslednata nadeìzgledalo deka is~eznala koga pred nego se pojavil prorokotIsaija so porakata: �Vaka veli Gospod: sredi ja svojata ku}a,za{to }e umre{, nema da ìvee{.� (Isaija 38:1).

Idninata izgledala mnogu mra~na, no carot seu{temoèl da se moli na Onoj koj do sega bil negovo �zasolni{te itvrdina, sekoga{ prisuten pomo{nik vo nevolja.� (Psalm 46:1).I taka �se svrti kon yidot i vaka Mu se pomoli na Gospoda: Temolam, O Gospodi, Spomni si deka pred Tebe odev verno i sosovr{eno srce, i deka pravev {to e dobro vo Tvoite o~i. IEzekija zaplaka gorko.� (2. Carstva 20:2, 3).

Od vremeto na David nemalo car koj taka iskreno sezaloùval za podigawe na Bo`joto carstvo vo vreme naotpadni{tvo i obeshrabruvawe, kako {to toa go pravel Ezekija.Zaboleniot car verno Mu sluèl na Gospoda i ja zacvrstildoverbata na narodot vo Gospoda kako vrhoven Vladetel. I,kako David, toj sega moèl da se moli:

�Neka stigne mojata molitva do Tebe,prikloni go Svoeto uvo kon mojot povik;Za{to mojata du{a e nasitena od stradawa,mojot ìvot nabliùva kon grobot.�

(Psalm 88:2, 3) �Ti, Si, Gospodi, moja nade`,

Ti si mi nade` od mojata mladost.Na Tebe se potpiram od ra|aweto.�

�Ne me ostavaj koga }e mi se namali silata.�

232 233

i vo seto toa za Tebe }e ìvee mojot duh,Ti }e me izlekuva{, }e mi daruva{ ìvot.�

�Ete, za dobro mi be{e silnata taga, Ti ja spasi du{ata moja od pogibelniot rov,

zatoa {to gi frli zad grbot Svoj site moi grevovi.�

�Zatoa {to grobot ne moè da Te slavi,smrtta Tebe ne te vosfaluva,slezenite vo grob ne se nadevaat na Tvojata vistina.�

�@ivite, samo ìvite }e Te proslavat, kako jas sega,

tatkoto }e im ja soop{ti na decata Tvojata vistina.�

�Gospod }e me spasi, zatoa }e mu peeme moi pesni na ì~eni istrumenti,

vo site dni na na{iot ìvot vo domot Gospodov.� (Isaija 38:10-20)

Vo plodnite dolini na Tigar i Eufrat ìveel eden starnarod na kogo mu bilo nameneto da vladee so svetot, i pokrajtoa {to vo toa vreme bil pot~inet na Asircite. Vo toj narodimalo mudreci koi se zanimavale so astronomija; tie mnoguse voshitile koga videle deka senkata na son~eviot ~asovnikotse vratila za deset stepeni nanazad. Nivniot car, Merodah-Valadan, doznavaj}i deka toa ~udo se slu~ilo kako znak dekaBog mu go prodolìl ìvotot na judejskiot car, pratil slugida mu ~estitaat na Ezekija za ~udesnoto ozdravuvawe i, ako emo`no, da doznaat ne{to pove}e za Bog, koj moèl da napravitolku golemo ~udo.

Toga{ na Ezekija mu se ukaàla mo`nost da im objasnina slugite na ovoj vladetel od ovaa dale~na zemja za silatana ìviot Bog. Kolku lesno moèl da im govori za Boga,odrìtelot na site sozdadeni ne{ta, preku ~ijablagonaklonetost negoviot ìvot bil zapazen koga is~eznalasekoja druga nade`! Kolku brzo bi se obratile tie traga~i povistinata od haldejskata ramnina i kako brzo bi bile navedenida ja priznaat vrhovnata vlast na ìviot Bog!

Bidej}i mu se vratilo zdravjeto za koe tolku mnogukopneel, judejskiot car zapeal pesna na pofalba zaGospodovata milost i dal zavet deka celiot svoj preostanatìvot }e go posveti vo slu`bata na Carot nad carevite.Negovoto blagodarno priznavawe na Bo`joto milostivopostapuvawe kon nego pretstavuva urnek za site koi sakaat dago ìveat svojot ìvot na slava na svojot Tvorec:

�Si rekov,koga se presekoa denovite moi,treba da vlezam vo portite na grobot;jas sum li{en od ostatokot na godinite svoi.�

�Jas rekov: nema da go vidam Gospoda, Gospoda, vo zemjata na ̀ ivite

nema da vidam pove}e ~ovek me|u onie {to ìveat vo svetot.�

�Mojot vek pomina,i se oddale~i od mene kako ov~arski {ator,kako tkaa~ treba da go prese~am ìvotot svoj;Toj }e me otse~e so bolest postojana;

�Dewe i no}e ~ekav, deka Ti }e prati{ smrt.êkav do utroto;kako lav, taka Toj gi kr{e{e site moi koski;�

�Den i no} ~ekav deka }e mi isprati smrt.Kako èrav, kako lastovi~ka ispu{tav glasovi,kako gulab taguvav;

o~ite moi gledaa kon neboto:O Gospodi, pritesnet sum, spasi me.�

�[to da kaàm? Toj mi re~e, i Toj napravi.

Mirno }e gi pominam site godini so gor~ina vo du{ata.�

�O Gospodi, taka ìveat,

234 235

tvojot dvorec, s# {to tvoite tatkovci nasobraa do denes, }ebide odneseno vo Vavilon. A od sinovite {to }e proizlezatod tebe, koi }e ti se rodat, nekoi }e zemat za da mu bidatskopeni dvorjani na vavilonskiot car.

�Ezekija mu odgovori na Isaija: Dobro e slovoto {toGospod ti go objavi.� (Isaija 39:3-8).

Izma~uvan od griàta na sovest, �Ezekija se ponizil zatoa{to mu se be{e vozgordealo srceto, i toj i Erusalimcite, pataka Gospodovata rasrdenost ne dojde vrz niv za vreme naEzekieviot ìvot.� (2. Letopisi 32:26). No zlo seme biloposeano za da vo svoe vreme izrti i donese ̀ etva na o~ajuvawei stradawe. Vo poslednite godini od svoeto vladeeweJudiniot car doìeval golem procut, zatoa {to dosledno setrudel da se pokae za minatoto i da go proslavi Bo`joto imena kogo mu sluèl; sepak, negovata vera morala da bide stavenana te{ka proba za da uvidi deka samo nade`ta vo Boga moèda gi pobedi silite na temninata koi se zakanuvale da gouni{tat i nego i negoviot narod.

Izve{tajot za propustot na Ezekija da ja opravda Bo`jatadoverba pri posetata na pratenicite, sodrì zna~ajna poukaza site nas. Mnogu pove}e otkolku do sega morame da zboruvameza skapocenite iskustva koi sme gi steknale za Bo`jata milosti qubovna qubeznost, za neizmernata dlabo~ina naSpasitelovata qubov. Ako razumot i srceto se ispolneti soBo`jata qubov, nema da ni bide te{ko i na drugite da im godademe ona {to so~inuva duhoven ìvot. Golemite misli,blagorodnite èlbi, jasnite poimi za vistinata, nesebi~nitenameri, sklonosti kon pobo`nost i svetost - seto toa }e dojdedo izraz vo zborovite koi go otkrivaat karakterot koj e riznicana srceto.

Na{ata pomo{ i vodstvo im se potrebni na onie so koisekojdnevno doa|ame vo dopir. Tie moèbi se nao|aat vo takvaduhovna sostojba {to eden zbor izgovoren vo vistinski moment}e naide na povolen odgovor. Moèbi utre tie du{i }e senao|aat tamu kade {to pove}e nema da moème da im prijdeme.Kakvo vlijanie vr{ime na tie sopatnici?

Sekoj den ìvotot donesuva odgovornosti koi morame dagi prifatime. Sekoj den na{ite zborovi i dela ostavaat

No srceto na Ezekija go obzelo sueta i gordost i tojsamobendisano im go otkril na lakomite o~i celoto bogatstvoso koe Bog go nadaril celiot narod. Carot �im ja pokaà napratenicite svojata riznica, srebroto, zlatoto, prijatnitemirisi i mirislivite masla - svojata oru`nica i s# {to be{evo skladi{tata. Nema{e ni{to vo negoviot dvorec i vo celotonegovo gospodarstvo {to Ezekija ne im go pokaà.� (Isaija 39:2).Toa go napravil, ne za da go proslavi Boga, tuku da se vozdignesebesi vo o~ite na stranskite golemci. Ne pomislel deka tielu|e pratenici se eden silen narod koj nitu go qubi Boga nituse boi od Nego, i deka bilo nerazumno da im se pokaùva celotozemsko bogatstvo na nacijata.

Posetata na ovie pratenici za Ezekija pretstavuvalaproba za negovata blagodarnost i posvetenost. Izve{tajotbeleì: �Koga dojdoa pratenicite na vavilonskite knezovi,isprateni kaj nego za da se raspra{aat za ~udoto {to stana vozemjata, Bog go ostavi, za da go ispita i da se soznae s# {to mue vo srceto.� (2. Letopisi 32:31). Da ja iskoristel Ezekija ovaaprilika i da posvedo~il za silata, dobrinata iso~uvstvitelnosta na Izraeloviot Bog, izve{tajot napratenicite bi bil kako svetlina koja prodira niz temnica.No toj se veli~el sebe si, a ne Gospod nad vosjkite. Toj �ne seoddolì na dobrotvorstvoto {to mu be{e iskaàno, tuku sevozgordea.� (Stih 25)

Kolku bile stra{ni posledicite! Na Isaija mu bilootkrieno deka pratenicite pri vra}aweto ponele izve{taj zabogatstvoto koe go videle i deka vavilonskiot car i negovitesovetnici }e skovaat plan svojata zemja da ja zbogatat soerusalimskoto zlato. Ezekija te{ko pogre{il, �zatoa gnevotdojde vrz nego, vrz Juda i vrz siot Erusalim.� (Stih 25).

�Toga{ prorokot Isaija dojde pri carot Ezekija i gopra{a: [to rekoa tie lu|e i od kade dojdoa kaj tebe? Ezekijaodgovori: Dojdoa od dale~na zemja, od Vavilon. Isaija pra{aponatamu: [to vidoa vo tvojot dvorec? Ezekija odgovori: Vidoas# {to e vo mojot dvorec; nema ni{to vo moite sokrovi{ta{to ne im pokaàv.

�Toga{ Isaija mu re~e na Ezekija: ûj go slovoto naGospoda nad Voinstvata: Eve doa|aat denovi koga s# {to e vo

236 237

X X X

OSLOSLOSLOSLOSLOBODUVAWE OD AOBODUVAWE OD AOBODUVAWE OD AOBODUVAWE OD AOBODUVAWE OD ASIRIJASIRIJASIRIJASIRIJASIRIJA

Vo vreme na golema opasnost za narodot, koga asirskatavojska ja napadnala Judinata zemja i koga izgledalo deka ni{tone moè da go spasi Erusalim od potpolna propast, Ezekijasobral sili vo svoeto carstvo so nepokolebliva hrabrost damu pruì otpor na neznaboè~kiot zavojuva~, nadevaj}i se dekaGospod }e gi oslobodi so svojata sila. Ezekija mu govorel nanarodot: �Bidete silni i hrabri; ne bojte se i ne pla{ete seod asirskiot car, ni od seto mno{tvo {to e so nego za{to sonas e Posilniot otkolku so nego,� go hrabrel Ezekija narodotna Juda; �zatoa {to pove}e se so nas otkolku so nego: so nego etelesnata mi{ka, a so nas e Gospod, Bog na{, za da ni pomaga iza da gi vojuva na{ite boevi.� (2. Letopisi 32:7, 8).

Ezekija ne govorel bez pri~ina so takva sigurnost zaishodot na borbata. I pokraj toa {to Bog vo eden moment giupotrebil Asircite kako kam{ik na svojot gnev (vidi Isaija10:5) za da go kazni narodot, na samobendisanite Asirci neim bilo odredeno sekoga{ da pobeduvaat. �Ne boj se odAsircite� - taka glasela vesta koja Gospod nekolku godiniporano im ja upatil na onie koi ìveele vo Sion; zatoa {tou{te malku... Gospod nad vojskite }e zamavne so bi~ nad nivkako koga go udri Madijam pri karpata Oriv i }e krene stap nadmoreto kako na egipetskiot pat. Vo onoj den: }e ti padne bremetood ple}i, i }e go snema negoviot jarem od tvojot vrat.� (Stihovi24-27).

Vo druga proro~ka vest, objavena �vo onaa godina kogaumre carot Ahaz,� prorokot rekol: �Gospod nad Voinstvata sezakolna: [to namisliv, }e se zbidne, {to naumiv, }e se izvr{i.]e ja skr{am Asirija vo Svojata zemja, }e ja zgazam na Svoitegori; negoviot jarem }e padne od niv, negovoto breme }e padneod nivnite ple}i. Takva odluka e donesena protiv celata zemja;takva raka e ispruèna protiv site narodi! A koga Gospod nad

vpe~atok vrz onie so koi se druìme. Kolku li e samo potrebnobudno da straàrime nad svoite usti, gri`livo da pazime nasvoite ~ekori! Edno nepromisleno dvièwe, edennepromislen ~ekor, i silnite branovi na nekoe posilnoisku{enie moàt da ja povle~at du{ata so sebe vo dlabo~ina.Nie ne sme vo mo`nost od ~ove~kiot um da gi izvle~eme mislitekoi tamu sme gi stavile. Ako tie bile zli, moèbi nie smestavile vo dvièwe cela niza na okolnosti, vistinska plimana zlo koja pove}e ne sme vo sostojba da ja sopreme.

Od druga strana, ako so svojot primer im pomagame nadrugite da razvivaat dobri na~ela, nie im davame sila dapravat dobro. Tie pak od svoja strana vr{at na drugi isto takadelotvorno vlijanie. Taka so svoeto vlijanie i nesvesnopomagame na stotici i iljadnici. Vistinskiot Hristovsledbenik pottiknuva dobri nameri kaj site onie so koi doa|avo dopir. Vo eden neveren i gre{en svet, takviot sledbenik jaotkriva silata na Bo`jata blagodat i sovr{enstvoto naNegoviot karakter.

238 239

se falat: �Kako {to mojata raka go dostigna carstvoto nala`nite bogovi, pobogati so kipovi od Erusalim i Samarija,kako {to napraviv vo Samarija i so nejzinite la`ni bogovi,nema li da napravam i so Erusalim i so negovite likovi?�(Isaija 10:10, 11). Juda nemal od {to da se pla{i zatoa {toBog bil negova potpora.

Dolgo o~ekuvanata bura najposle nai{la. Napreduvaj}iod pobeda vo pobeda, asirskite sili se pojavile vo Judeja.Uvereni vo svojata pobeda, zapovednicite gi podelile svoitesili vo dve grupi: ednata trebala da se bori protiv egipetskatavojska na jug a drugata da go osvoi Erusalim.

Bog bil edinstvena nade` na Judinoto carstvo. Od Egipetne moèlo da se o~ekuva pomo{, a vo blizina nemalo niedendrug narod koj bi im pruìl prijatelska raka.

Potpiraj}i se na silata na svojata discipliniranavojska, asirskite zapovednici dogovorile sredba so judejskitezapovednici i vo taa prilika drsko pobarale da im se predadegradot. Baraweto bilo proprateno so hulewe na IzraeloviotBog. Zaradi slabostite i otpadni{tvoto na Izrael i Juda,narodite pove}e ne se pla{ele od Bo`joto ime, tuku hulele naNego. (Vidi Isaija 52:5).

Ravsak, eden od glavnite zapovednici na Senahirim, vakagovorel: �Kaète mu na Ezekija: Vaka veli golemiot car,asirskiot car: Kakva e taa nade` vo koja se nadeva{? Ti veli{,me|utoa toa se prazni zborovi, deka ima{ sovet i sila za vojna.Vo kogo se nadeva{ pa si se pobunil protiv mene?� (2. Carstva18:19. 20).

Zapovednicite se zgolemuvale pred kapiite na gradot,no taka {to, da moè da gi slu{ne straàta po yidovite.Bidej}i pretstavnicite na asirskiot car glasno baraleJudinite zapovednici da gi primat nivnite predlozi, pobaranoe da zboruvaat na asirski a ne na evrejski jazik, za da nerazbere narodot koj se nao|al po yidovite {to se zboruva.Otfrlaj}i go toj predlog, Ravsak u{te pove}e go podigal glasoti prodolìl da zboruva na evrejski jazik:

�ûjte go slovoto na golemiot car, asirskiot car! Vakaveli carot: Ezekija neka ne ve zalaùva, za{to ne moè da veizbavi od mojata raka. Ezekija neka ne ve ohrabruva so nade`vo Gospoda, velej}i: Gospod }e n# izbavi, bezdrugo, ovoj gradnema da padne vo racete na asirskiot car.

Vojskite odlu~i, koj }e se vosprotivi? Koga }e ja ispruì rakata,koj }e ja odvrati?� (Isaija 14:28, 24-27).

Silata na ugnetuva~ot trebalo da bide skr{ena. Ezekijavo prvite godini od svoeto vladeewe pla}al danok naAsircite, spored dogovorot koj go sklu~il Ahaz. Vo me|uvremecarot �se posovetuva so knezovite i so junacite svoi,�prezemaj}i s# {to e vo negova mo} da go odbrani carstvoto. Tojse pogriìl pome|u yidovite na Erusalim da ima dovolno voda,dodeka nadvor od gradot da bide oskudnost. �Se obodri goobnovi siot soboren yid i podigna straàrnici vrz nego;odnadvor izgradi drug yid i go zacvrsti Milon vo DavidoviotGrad; napravi mnogu kopja i {titovi. Potoa postavi na~alnicinad narodot.� (2. Letopisi 32:3, 5, 6). Ni{to ne bilo propu{teno{to trebalo da se napravi vo podgotovkite za opsadata.

Vo vremeto koga Ezekija do{ol na prestolot od Juda,Asircite ve}e imale odvedeno golem broj Izrailevi sinoviod severnoto carstvo. Nekolku godini bidej}i postanalvladetel i dodeka seu{te ja zajaknuval odbranata na Erusalim,Asircite ja osvoile i ja zazemale Samarija i gi rasturiledesette plemiwa po mnogu provincii na asirskoto carstvo.Granicite na Judeja bile oddale~eni samo nekolku milji aErusalim pomalku od pedeset milji. Bogatiot plen koj bi gona{le vo hramot bi moèlo da gi dovede neprijatelite voisku{enie povtorno da se vratat.

Me|utoa, judejskiot car napravil s# {to moèlo da sepodgotvi za davawe otpor na neprijatelot. I bidej}i ostvarils# {to moè ~ove~kiot um i energija da napravat, toj ja sobralsvojata vojska i ja povikal da bide hrabra. �Golem e me|u tebeIzraeloviot Svetec.� (Isaija 12:6). Toa bila vesta kojaprorokot Isaija ja objavil na Juda. A carot so nepokoleblivavera izjavil: �So nas e Gospod, Bog na{, za da ni pomaga i za dagi vojuva na{ite boevi.� (2. Letopisi 32:8).

Ni{to ne moè tolku brzo da ja vdahnovi verata kakove`baweto na verata. Judejskiot car se podgotvil za buratakoja sleduvala, i sega, veruvaj}i deka proro{tvoto protivAsircite }e se ispolni, se potprel na Boga. �I narodot senadeva{e vo zborovite na judejskiot car Ezekija.� (2. Letopisi32:8). Zo{to da se griì ako asirskata vojska posle pobedatanad najgolemite zemji vo svetot, i po osvojuvaweto na Samarijai Izrael, se krene protiv Juda? Zo{to da se griàt i ako tie

240 241

mojata raka.� (2. Letopisi 32:17).Ovaa samobendisana zakana bila propratena so

porakata: �Neka ne te mami tvojot Bog, vo kogo se nadeva{,velej}i ti: Erusalim nema da padne vo racete na asirskiotcar. Ti znae{ {to im napravija asirskite carevi na site zemjipredavaj}i na prokletstvo! A ti, li }e se spasi{? Dali bogovitegi spasija narodite {to moite tatkovci gi uni{tija: Gosancite,Harancite, Resefcite, i Edencite vo Tel Asar? Kade eematskiot car, arfadskiot car, carot na Sefarvaim, Ena iAva?� (2. Carstva 19:10-13).

Koga Judiniot car go primil ova navredlivo pismo,oti{ol vo hramot i �go odvitka pred Gospoda,� molej}i se socvrsta vera za pomo{ od neboto, za da poznaat zemskite narodideka Izraeloviot Bog e seu{te ìv i vladee. (Stih 14) Vopra{awe bila Gospodovata ~est; samo Toj moèl da doneseizbavuvawe.

Ezekija se molel: �Gospode Boè Izraelov, koj sedi{ nadheruvimite, Ti si edinstven Bog nad site zemski carstva, Tigi sozdade neboto i zemjata. Prikloni go uvoto Gospodi, i ~uj,otvori gi o~ite, Gospodi, i vidi! ûj gi Senahirimovitezborovi {to gi isprati za da Go huli ìviot Bog. Vistina e,Gospodi, asirskite carevi gi sotrea narodite i nivnite zemji;im gi frlija vo ogan bogovite; za{to toa ne bea bogovi; tukudela na ~ove~kite race; od drvo i od kamen; zatoa i gi uni{tija.No sega, Gospodi, Boè na{, izbavi n# od nivnite race za dapoznaat site carstva na zemjata deka Ti, Gospodi, si edinstvenBog.� (2. Carstva 19:15-19).

�O Izraelev Pastiru, poslu{aj, Ti {to go vodi{ Josifa, kako stado ovci; Ti {to sedi{ nad heruvimite, zableskaj,

Pred Efrema, Venijamina i Manasija razbudi ja Svojata sila, dojdi i spasi n#.

Boè, obnovi n#, neka zasvetli Tvoeto lice; i nie }e bideme spaseni.

Gospodi, Boè, nad voinstvata, do koga }e plamnuva{, koga Tvojot narod se moli?

N# hrani{ so lebot na solzite,

Ne go slu{ajte Ezekija; za{to vaka veli carot asirski:Sklu~ete mir so mene, predajte mi se, pa sekoj neka gi jadeplodovite od svoeto lozje i od svojata smokva, i neka pie vodaod svojot kladenec, dodeka ne dojdam i ne ve odvedam vo zemjaso ìto i vino, vo zemja so leb i lozja.

Ne ostavajte da ve izmami Ezekija velej}i vi: Gospod }eve izbavi. Dali bogovite na drugite narodi gi izbavija svoitezemji od racete na asirskiot car? Kade se ematskite iarfatskite bogovi za da ja izbavat Samarija od moite race?Koj me|u site bogovi na tie zemji ja izbavija svojata zemja odmojata raka, pa Gospod da go izbavi Erusalim od mojata raka?�

Na ovie pogrdni zborovi sinovite Judini �mol~ea, i nizbor ne mu odgovorija.� Pregovorite bile zavr{eni. Evrejskitepretstavnici se vratile kaj Ezekija �otkako gi raskinaaoblekite, i mu gi soop{tija zborovite Ravsak.� Koga slu{nalza bogohulniot predizvik, �Ezekija gi skina svoite obleki seoble~e vo vre}i{te i otide vo Gospodoviot dom.� (Isaija 36:13-20; 36:21, 22; 2. Carstva 19:1).

Eden glasnik bil upaten kaj Isaija da go izvesti zaepilogot od pregovorot. Carevata poraka glasela: �Ova e denna nevolja, rugawe i hulewe. Moèbi Gospod, tvojot Bog gislu{na site zborovi na Ravsak kogo asirskiot car, negoviotgospodar, go isprati da go huli ìviot Bog, i moèbi Gospod,tvojot Bog, }e gi kazni zborovite {to gi ~ul; zatoa pomoli se zaostatokot {to u{te ostana.� (Stihovi 3, 4).

�Toga{ se pomoli zaradi carot Ezekija i prorokot Isaijasinot Amosov, i vika{e kon neboto.� (2. Letopisi 32:20).

Bog ja vosli{il molitvata na svojot sluga. Na Isaija mubila dadena vest za Ezekija: �Gospod veli vaka: Ne boj se odzborovite {to gi ~u koga slugite na asirskiot car Me huleaMene. ]e vdahnam vo nego duh, i koga }e ~ue edna vest, }e sevrati vo svojata zemja. I }e napravam da zagine od me~ vosvojata zemja.� (2. Carstva 19:6, 7).

Bidej}i se razdelile so Judinite zapovednici, asirskitepretstavnici pravo se upatile kon carot koj komanduval sovojskata koja gi ~uvala preminite kon Egipet. Otkako gososlu{al izve{tajot, Senahirim napi{a �pisma hulej}i goGospoda, Izraeloviot Bog, velej}i: kako {to bogovite nazemnite narodi ne gi izbavija svoite narodi od mojata raka,taka ni Ezekieviot Bog nema da go izbavi Svojot narod, od

242 243

slednata poraka: �Vaka veli Gospod, Izraeloviot Bog: Japoslu{av molitvata {to Mi ja upati zaradi Senahirim,asirskiot car. Eve gi zborovite {to Gospod gi objavi protivnego: �Devicata, Sionskata }erka te prezira i ti se potsmeva;po tebe mavta so glavata Erusalimskata }erka.

�Kogo go navreduva{e i hule{e? Na kogo vika{e glasno,diga{e gordeliv pogled? Na Izraeloviot Svetec! Preku svoiteslugi Go navreduva{e Gospoda. Vele{e: so mnoèstvo koli,jas se iska~iv na vrvot na gorata, na najvisokite vrvovi naLivan. Mu gi isekov najvisokite kedri i najubavite ~empresi.Mu go dostignav najvisokiot vrv i negovata goresta gradinka.Kopav i piev tu|i vodi; so stapalata toga{ gi isu{iv siteegipetski reki.

�Ne si li slu{nal deka odamna toa go podgotvuvav, gosmisluvav od iskon? sega go ostvaruvam toa: na tebe e da gipretvori{ tvrdite gradovi vo urnatini. Nivnite ìteli beanemo}ni, ispla{eni i zbuneti, bea kako treva vo poleto, kakomlado zelenilo, kako treva vrz pokrivite, kako p~enkapreplamneta pred da sozree.

�Znam koga se diga{ i koga sedi{, koga izleguva{ i kogase vra}a{. Zatoa {to besnee{e protiv Mene i zatoa {to tvojotbes dojde do Moite u{i, }e ti provnam prsten niz nosalkite,}e ti stavam uzda vo ustata, }e te vratam po patot po koj {to idojde.� (2. Carstva 19:20-28).

Osvojuva~kata vojska ja opusto{ila Judinata zemja, no Bogvetil deka na ~udesen na~in }e se pogriì za potrebite naSvojot narod. Na Ezekija mu bila upatena vest: �A ova neka tibide znak: Vo ovaa godina }e se jade toa {to samo }e se izroni,do godina samo toa {to samo }e porasne, a vo tretata godinasejte i `nejte, sadete gi lozjata, jadete im go rodot.Preìveanite od Judiniot dom }e pu{tat ìli vo dlabo~ina,}e rodat plod vo visina. Za{to ostatokot }e izleze odErusalim, zapazenite od gorata Sion: revnosta Gospodova }ego napravi seto toa.

Zatoa Gospod zboruva vaka za asirskiot car: Toj nema davleze vo ovoj grad, nitu }e gi frla svoite streli vamu, konnego ni {titot ne }e go zavrti, nitu }e kopa nasipi okolu nego.]e se vrati po patot po koj {to i dojde, nema da vleze vo ovojgrad, veli Gospod. Zatoa {to }e go za{titam ovoj grad, i }e gospasam, zaradi Sebe i zaradi Svojot sluga David.�(St. 29-34).

i n# napojuva{ izobilno so solzi.Si storil da na{ite sosedi se prepiraat za nas,i ni se smeat na{ite neprijateli me|u sebe.Boè nad Voinstvata, obnovi n#,neka zasvetli Tvoeto lice; i nie }e bideme spaseni.

Ti ja prenese lozata od Egipet, gi istera neznabo{cite, a nea ja zasadi. Ti & podgotvi po~va, i stori taa da pu{ti korewa i ja napolni zemjata.

bregovite bea pokrieni so nejzinata senka,grankite & stanaa kako dobri kedrovi.Svoite mladi pra~ki taa gi ispruì do moreto,

i svoite lastari do rekata.

Zo{to & ja sru{i ogradata,za da ja berat site {to minuvaat patem?Da ja zapustuva divinata od gorata,i da ja pasat polskite yverovi?Vrati se, Te molime, Boè nad Voinstvata,

pogledaj od neboto, i vidi, i poseti ja ovaa loza; i lozjeto {to go zasadi Tvojata desnica,

i grankata koja si ja potkrepil za Sebesi. . .

Zaìvej n#, i nie }e go povikuvame Tvoeto ime.Gospodi, Boè nad Voinstvata, obnovi n#,neka zasvetli Tvoeto lice; i nie }e bideme spaseni.�

(Psalm 80)

Ezekievata molitva za Juda i za ~esta na nivniot vrhovenVladetel bile vo sklad so Bo`jite nameri. Pri posvetuvawetona hramot, Solomon se molel na Gospoda za da ja poddrùva�spravedlivosta na svojot narod Izrael vo sekoe vreme, za dapoznaat taka site narodi na zemjata deka Gospod e EdinstvenBog, i deka nema drug.� (1. Carstva 8:59, 60). Posebno se molelGospod da im bide blagonaklonet koga vo vreme na vojuvawe iugnetuvawe od strana na neprijatelska vojska, Izraelovitepoglavari dojdat vo molitveniot dom i se pomolat zaizbavuvawe. (Stihovi 33, 34).

Ezekija ne bil ostaven bez nade`. Isaija mu ja pratil

244 245 i da gi spasi krotkite na zemjata.

Sigurno }e Te proslavuva i besot na ~ovekoti so ostatokot na besot se zavitkuva{.Zavetuvajte i ispolnuvajte pred Gospoda, va{iot Bog:

Neka site okolu Nego Mu donesuvaat darovi na Onoj od kogo treba da se boime.

Koj ja zauzduva gordosta na knezovite,Koj e stra{en za carevite na zemjata.� (Psalm 76).

Uspehot i padot na asirskoto carstvo dava golema poukana dene{nite narodi na zemjata. Prorokot vo vdahnovenie jasporedil slavata na Asirija na piedestalot na uspehot, soedno prekrasno drvo vo Bo`jata gradina koe gi nadvi{nuvasite sosedni drvja.

�Ete, }e te sporedam so libanski kedar, so ubavi granki,so gusti lisja i od visok rast, i ~ij {to vrv be{e me|u gustitegranki... Vo negovata senka sedea site golemi narodi. Toj be{eubav so veli~inata, i so {iro~inata na svoite granki; ìlitemu stigaa do dlabokite vodi! Ne mu bea ramni ni kedrovite voBo`jata gradina, ni ~empresite ne moèa da se sporedat sonegovite granki, a javorite ne bea ni kako negovite gran~iwa!Niedno steblo vo Bo`jata gradina ne mu be{e ramno poubavina... i mu zaviduvaa site edemski drva vo Bo`jatagradina.� (Ezekiel 32:3-9).

No asirskite vladeteli, namesto da gi koristat svoiteneobi~ni blagodeti za dobro na ~ove{tvoto, stanale kam{ikza mnogu narodi. Nemilosrdni i bez nikakva qubov kon Boga isvoite bli`ni, odele samo za toa da gi nateraat site narodida ja priznaat vlasta na bogovite na Ninevija koi givozdignuvale nad Najvozvi{eniot. Bog im go pratil Jona sovest na opomena, i tie nekoe vreme bile ponizeni pred Gospodanad vojskite i barale prostuvawe. No nabrzo povtorno sesvrtele kon svoite idoli i povtorno se svrtele vo osvojuvawena svetot.

Prorokot Naum gi obvinuva zlite lu|e vo Ninevija: �Te{ko mu na krvni~kiot grad! poln e so lagi i grabe`, toj ne prekratuva so ograbuvaweto, Pluskawe na bi~ i tropawe na kolca;

Istata taa no} do{lo osloboduvaweto. �Gospodov Angelizleze i pogubi sto osumdeset i pet iljadi vo asirskiot logor.�(Stih 35). �Site hrabri junaci, zapovednicite i na~alnicitevo vojskata na asirskiot car,� bea pogubeni. (2. Letopisi 32:21)

Vesta za ova stra{no kaznuvawe na vojskata koja trgnalada go zazeme Erusalim, nabrzo stignala do Senahirim, koj godrèl priodot na Judeja kon Egipet. Asirskiot car, obzemenod strav, pobrzal da ja povle~e svojata vojska, �taka {to sevrati zasramen vo svojata zemja.� (Stih 21) Posle toa toj nevladeel u{te dolgo. Se ispolnilo proro{tvoto koe govorelodeka negoviot ìvot brzo }e se zavr{i, bil ubien od onie odnegoviot dom, i �na negovo mesto se zacari negoviot sinEsaradon.� (Isaija 37:38).

Evrejskiot Bog gi nadvladeal gordite Asirci. êsta naJehova bila osvetena pred site sosedni narodi. Vo Erusalimsrceto na narodot se ispolnilo so sveta radost. Molej}i sesesrdno za svoeto osloboduvawe, tie vo solzi gi priznavalesvoite grevovi. Vo ovaa golema nevolja tie potpolno sepotprele na Boga, da gi spasi so svojata sila, i Bog ne giostavil. Tremovite vo hramot odeknuvale od pesni na sve~enapofalba: �Bog e poznat vo Judeja,

Negovoto ime e golemo vo Izrael. Negovoto ìveali{te e vo Salim, a prestojuvali{teto na Sion.

Toj gi iskr{i tamu ognenite streli na lakovite, {titovite, me~evite, i oru`jeto bojno.

Ti si poveli~estven i poprekrasenod drevnite planini.Tvrdite po srce se ograbeni i go sonuvaat svojot son:i junacite ne gi najdoa racete svoi.Od tvojata zakana, O Boè Jakovov,se skamenija kolite i kowite.

Od Tebe, od Tebe treba da se boime: koj moè da opstane pred èstokosta na Tvojot gnev?

Ja izre~e presudata od neboto,zemjata se strese i zaneme od strav;koga Bog stana da sudi,

246 247

mu se zanese srceto, zatoa go predadov vo racete na najmo}niotod site narodi za da napravi so nego spored negovotobezzakonie, i go ottfrliv. Tu|incite, najèstoki od narodite,gi presekoa i gi oborija grankite, mu pa|aa po gorite i po sitedolini, grankite mu se skr{ija po site kotlini, site narodise oddale~ija od negovata ladovina, go ostavija! Site nebesniptici sletaa na negovoto oboreno steblo! Site polski ̀ ivotnise nastanija me|u negovite granki! Za da ne se vozvi{i so svojotrast niedno drvo pokraj vodite . . .

Gospod Bog zboruva vaka: Vo denot koga toj }e sleze vogrobot, vo znak na àlost... i site polski drvja se isu{ijazaradi nego! So treskavicata od negovit pad gi stresovnarodite.� (Ezekiel 31:10-16).

Gordosta na Asirija i nejziniot pad treba da posluàtkako pouka do krajot na vekot. Bog i denes gi pra{uva naroditena zemjata, koi drsko i vozgordeano stanuvaat protiv Nego: �Nakogo od edemskite drva, li~i{ so svojata sila, so slavata i soveli~inata? sepak so niv }e bide{ oboren vo najdolniot krajna zemjata.� (Stih 18).

�Gospod e dobar, Toj e tvrdina vo den na nevolja, gipoznava onie, koi pribegnuvaat kon Nego. No so silna poplava}e gi uni{ti� site onie koi se obiduvaat da se izdignat nadSevi{niot. (Naum 1:7, 8).

�]e se ponizi gordosta na Asirija, i skiptarot }e bideodzemen od Egipet.� (Zaharija 10:11). Ova vaì ne samo za onienarodi koi stanale protiv Boga vo staro vreme tuku i zadene{nite narodi koi ne ja ispolnuvaat Bo`jata cel. Vo onojden koga }e se delat kone~ni nagradi, koga pravedniot Sudijaod celata zemja }e gi �rasee narodite,� na onie koi se drèledo vistinata }e im bide dozvoleno da vlezat vo Bo`jiot grad,i nebesnite svodovi }e odeknuvaat od pobedonosnite pesnina spasenite. Prorokot veli: �Toga{ pesnata }e vi bide kakovo prazni~nite no}i, koga srcata se veselat kako vo onoj kojpokraj zvucite na kavalot se iska~uva vo ~est na GospodovataGora, kon Izraelovata karpa. Gospod }e zagrmi so veli~estvenglas... od Gospodoviot glas }e se ispla{i Asirecot, koj {iba{eso pra~ka. I sekoga{ koga }e udri kaznenata pra~ka, so kojaGospod }e go na{iba, neka se razglasat tapanite i gusliwata.�(Stihovi 29-32).

Kowite se izdignuvaat, kolite potskoknuvaat, kowanicite javaat a me~evite bleskaat, kopjata svetkaat, i ima mno{tvo pogubeni... Eve Me protiv tebe,

govori Gospod nad Vojskite.� (Naum 3:1-5)

Semo`niot Bog so nepogre{liva to~nost gi beleìdelata na site narodi. Knigata ostanuva otvorena s# dodekase slu{aat vozdi{ki na pokajanie, no koga zlite dela }e janavr{at merkata koja Bog ja odredil, po~nuva izlevaweto naNegoviot gnev. Presmetkata e zaklu~ena. Prestanuvaboèstvenoto trpenie. Nema pove}e milost za niv.

�Gospod e spor na gnev i golem vo sila. Nikako Gospodnema da gi pu{ti vinovnicite nekazneti; Negoviot pat e vovior i vo bura, oblacite se prav na Negovite noze. Mu sezakanuva na moreto i go isu{uva, i gi presu{uva site reki.Vasan i Karmil ovenaa, venee cvetot na Livan. Pred Negogorite se potresuvaat, bregovite se topat, zemjata se vozdigapred Nego, svetot i s# {to ìvee vo Nego. Koj moè da izdrìpred Negovoto negoduvawe? I koj }e izdrì pred plamenot naNegoviot gnev? Negoviot gnev se izleva kako ogan i karpite seraspa|aat pred Nego.� (Naum 1:3-6).

Taka zapustela Ninevija, �toj radosen grad koj sedi bezgrià, koj vo srceto svoe govori: jas sum, i osven mene nemadrug.� �Ograbena, napu{tena, i razurnata,� stanala �duvlo nalavovite i pasi{te na lavicite, kade lavot i lavicata imalite lav~iwa odea, i nikoj ne gi pla{e{e.� (Sofonija 2:15;Naum 2:10, 11).

Predviduvaj}i go denot koga gordosta na Asirija }e bideskr{ena, Sofonija prorokuval vo Ninevija: �Srede nea }eleàt: stadoto i sekakvi yverovi: ~apli i eòvi }e prespivaatno}e na glav~iwata na stolbovite, glasot nivni }e yve~i naprozorcite, i }e ogoli s# {to e od kedrova naprava.� Sof. 2:14

Golema bila slavata na asirskoto carstvo, i golem bilnegoviot pad. Razvivaj}i i ponatamu simboli~en prikaz zablagorodniot kedar, prorokot Ezekiel jasno prorekol dekaAsirija }e padne zaradi svojata gordost i svirepost. Tojobjavil: �Zatoa Gospod Bog zboruva vaka: Bidej}i se vozdignana visoko i narasna vrvot me|u gustite granki, i od viso~inata

248 249

Vo obnovuvaweto na zavetot, neposredno pred Isakovotora|awe, Bo`jata cel vo pogled na ~ove{tvoto povtorno bilajasno izloèna. �Vo nego }e bidat blagosloveni sitenarodi,�,vetuvaweto koe Gospod go dal za deteto na vetuvaweto.I podocna nebesniot posetitel u{te edna{ rekol: �Sitenarodi na zemjata }e bidat blagosloveni preku tvoetopotomstvo.� (1. Mojseeva 18:18; 22:18).

Seopfatnite odredbi na zavetot bile dobro poznati naAvramovite sinovi i sinovite na nivnite sinovi. Izrael bilosloboden od egipetskoto ropstvo za da bide blagoslov nadrugi narodi i imeto Bo`jo da stane poznato �po celata zemja.�(2. Mojseeva 9:16). Ako gi slu{aat Negovite zapovedi, }e bidatpred site narodi vo pogled na mudrosta i znaeweto; no taanadmo} trebala da bide postignata i so~uvana samo za da seostvarat preku niv Bo`jite celi za site narodi na zemjata.

ûdesnite dokazi za Bo`joto providenie po povodizbavuvaweto na Izrael od egipetskoto ropstvo i nivnotodoa|awe vo vetenata zemja navelo mnozina neznabo{ci da Gopriznaat Izraeloviot Bog kako vrhoven Vladetel. Vetuvawetoglaselo: �Koga }e ja protegnam Svojata raka na Egipet i giizvedam Izraelcite od nivnata sredina, toga{ Egipejcite }esoznaat deka Jas Sum Gospod.� Duri i gordiot faraon bilprinuden da ja priznae Gospodovata sila. �Odete, sluète Muna Gospoda, pa blagoslovete me i mene�, im rekol toj na Mojsejai Arona. (2. Mojseeva 7:5; 12:31, 32).

Izraelovite vojski koi postojano napreduvale uvideledeka glasot na silata na Izraeloviot Bog odel pred niv i dekanekoj od neznabo{cite poveruvale deka Toj e vistinskiot Bog.Vo neznaboè~kiot Erihon edna èna posvedo~ila: �Za{toGospod va{iot Bog - Toj e Bog gore na nebesata i dolu nazemjata.� Poznavaweto na Gospoda koe na toj na~in go steknala,go izdejstvuvalo nejzinoto spasenie. Preku vera �Raav ne zaginaso nevernicite.� (Isusa Navin 2:11; Evreite 11:31). Nejzinotoobratuvawe ne pretstavuvalo osamen primer na Bo`ja milostkon idolopoklonicite koi ja priznale Negovata boèstvenavlast. Na sred zemja eden broen narod - Gavaonci - se odrekolod neznabo{tvo, se soedinil so Izrael, i dobil del odblagoslovite na zavetot.

X X X I

NADNADNADNADNADE@ ZA NEZNABO[CITEE@ ZA NEZNABO[CITEE@ ZA NEZNABO[CITEE@ ZA NEZNABO[CITEE@ ZA NEZNABO[CITE

Vo tekot na celata svoja slu`ba Isaija objavuval jasnosvedo{tvo za Bo`jite nameri vo pogled na neznabo{cite. Iostanatite proroci go spomenuvale Bo`jiot plan, no nivnitezborovi ne bile sekoga{ razbrani. Na Isaija mu bilo dadenojasno da mu ja objavi na Juda vistinata deka vo Bo`jiot Izraelmora da se vbrojat i mnozina koi ne se Avramovi potomci pokrv. Toa u~ewe ne bilo vo sklad so verskite teorii vo negovovreme. No toj sepak bez strav ja objavuval vesta koja mu ja dalBog i im dal nade` na mnozina koi kopneele vo svoite du{i zaduhovnite blagoslovi veteni na Avraamovoto seme.

Obra}aj}i se na Rimjanite vo svoeto poslanie, apostolotna neznabo{cite mu ukaùva za ova u~ewe na Isaija: �A Isaijapak smelo re~e,� izjavil Pavle, �Me najdoa onie, koi ne Mebaraa, im se otkriv na onie, koi ne pra{aa za Mene.� (Rimjanite10:20).

Izgleda deka Evreite ~estopati ne razbirale ili nesakale da razberat kakva namera ima Bog so neznabo{cite. AToj vsu{nost zaradi neznabo{cite gi napravil izbran narodi gi napravil nezavisni pome|u narodite na zemjata. Toj gopovikal nivniot tatko Avraam, na kogo najprvo mu bil dadenzavet na vetuvawe, da se odvoi od svoite rodnini i da odi vodale~ni kraevi, za da stane svetlina na neznabo{cite. Bog mudal vetuvawe deka negovoto potomstvo }e bide brojno kakopesokta morska, no toj ne trebal od nekoi sebi~ni motivi dastane osnova~ na golemiot narod vo hananskata zemja. Gospodrekol: �]e te blagoslovam, i }e go proslavam tvoeto ime isamiot }e bide{ blagoslov. Jas }e gi blagoslovam onie, koi }ete blagoslovuvaat, a }e gi prokolnam onie, koi }e teprokolnuvaat; I vo tebe }e bidat blagosloveni site plemiwana zemjata.� (1. Mojseeva 12:2. 3).

250 251

Takvi bile sostojbite koga Isaija dobil povik za proro~kamisija. No toj ne padnal vo malodu{nost, zatoa {to vo negoviteu{i odeknuvale triumfalni horovi na angeli koi goopkruùvale Bo`jiot prestol. �Seta zemja e polna so Negovataslava.� (Isaija 6:3). Negovata vera gi zasilila i videnijata zaslavnata pobeda na Bo`jata crkva, koga �zemjata }e se ispolniso znaewe za Gospoda, kako {to moriwata se polnat so voda.�(Isaija 11:9). Najposle }e bide trgnata �zavesata koja gipokriva{e site lu|e, pokrivkata {to gi pokriva{e sitenarodi.� (Isaija 25:7). Bo`jiot Duh }e se izlee nad sekoe telo.Onie koi se gladni i èdni za pravednost }e se vbrojat voBo`jiot Izrael. �]e rastat kako treva pokraj izvor, kako vrbipokraj reki {to te~at,� rekol prorokot. �Eden }e re~e: Jas sumGospodov, drug }e se narekuva so Jakovovoto ime; tretiot }e sinapi{e na rakata: Gospodov, i }e se preziva so Izraelovotoime.� (Isaija 44:4, 5).

Na prorokot mu bilo otkrieno so koja cel Bog ja rasealnepokornata Juda pome|u narodite na zemjata. �Mojot narod }ego zapoznae Moeto ime,� objavil Gospod; �tie }e znaat vo onojden, deka sum Jas Koj govoram.� (Isaija 52:6). I ne samo {to }ese nau~at na pokornost i vernost, tuku vo svoeto tu|instvo }ezapoznaat i drugi so Boga. Mnozina pome|u sinovite tu|inci}e se nau~at da go qubat Nego kako svoj Tvorec i svoj Otkupitel,i }e po~nat da ja slavat sabotata kako svet den, kako spomen naNegovata tvore~ka mo}; i koga �Gospod }e ja ogoli Svojata svetami{ka, pred o~ite na site narodi� da go oslobodi Svojot narodod zato~eni{tvoto �site krai{ta na zemjata� }e go vidatspasenieto na na{iot Gospod.� (Stih 10). Mnozina od tieobrateni neznabo{ci }e posakaat potpolno da se soedinat soIzrael i da trgnat so niv pri nivnoto vra}awe vo Judeja. Nikojod niv nema da re~e: �Gospod celosno me odvoi od Svojotnarod,� zatoa {to Bo`jata Re~, koja preku svojot prorok ja upatildo onie koi Mu pri{le Nemu i go po~ituvale Negoviot zakon,glasela deka tie }e se vbrojat vo Izrael - Negovata crkva nazemjata. (Isaija 56:3).

�A tu|inskite sinovi, koi se opredelija za Gospoda za daMu sluàt i za da Go qubat Gospodovoto Ime i za da Mu bidatslugi, koi ja po~ituvaat sabotata i ne ja one~istuvaat i koi sepostojani vo Mojot zavet, niv }e gi dovedam na Mojata Sveta

Bog ne priznava nikakva razlika po odnos na narodnost,rasa ili boja. Toj e Tvorec na celiot ~ove~ki rod. Site lu|epripa|aat na edno semejstvo spored sozdavaweto i sitepostanuvaat edno preku otkupuvaweto. Hristos do{ol da gisru{i site yidovi koi gi delele lu|eto, da gi otvori siteoddelenija na hramot kako sekoja du{a bi imala slobodenpristap do Boga. Negovata qubov e tolku {iroka, tolku dlabokai potpolna {to prodira nasekade. Taa gi spasuva lu|eto odsatanata koj gi izmamil so svoite lukavstva, i gi doveduva voblizina na Bo`jiot prestol, nad koj vo eden lak se ocrtuvavinoìtoto na vetuvaweto. Vo Hrista nema nitu Grk nituEvrein, nitu sloboden ~ovek nitu rob.

Vo godinite koi sledele po zazemaweto na vetenatazemja, lu|eto re~isi go zagubile od vid Gospodoviot plan zaspasenie na neznabo{cite, pa bilo potrebno povtorno da imse izloì istiot plan. �]e si spomnat i }e se obratat konGospoda site zemni krai{ta�, peel vdahnoveniot psalmist, �ipred Nego }e se poklonuvaat site plemiwa na narodite.� �]edojdat golemcite od Egipet; Etiopija naskoro }e pruì rakakon Boga.� �Neznabo{cite }e se bojat od Tvoeto ime i sitecarevi na zemjata od Tvojata slava.� �Neka se zapi{e ova zaidnoto pokolenie, i lu|eto {to }e bidat sozdadeni, }e Go falatGospoda, za{to Bog gleda od Svoeto vozvi{eno svetili{te,gleda od nebesata kon zemjata, za da gi ~ue vozdi{kite nazatvorenite, za da gi oslobodi osudenite na smrt. Za da senavesti Gospodovoto ime na Sion, i Negovata pofalba voErusalim, koga }e se soberat narodite i carstvata, za da Musluàt na Gospoda.� (Psalm 22:27; 68:31; 102:15, 18-22).

Da ja zavr{el Izrael verno svojata zada~a, site narodina zemjata bi imale udel vo negoviot blagoslov. No srcata naonie koi im bila doverena vistinata za spasenieto ne~uvstvuvale ni{to za potrebite na onie koi ìveele okoluniv. Evreite ja zagubile od vid Bo`jata cel i po~nale dagledaat na neznabo{cite kako na lu|e koi se nao|aat nadvorod vlijanieto na Bo`jata milost. Ja zatskrile svetlinata navistinata, i zavladeala temnina. Narodite bile pokrieni sopokrivalo na neznaewe; lu|eto malku znaele za Bo`jata qubov;zabludata i sueverieto cvetale.

252 253

kraevi na zemjata, nosej}i vest na sekoe koleno i narod. Slu{nal kako govori Gospod za crkvata na Evangelieto: �Eve,}e go navratam mirot vrz niv kako reka, i kako zbuen potokslavata na narodite,� i toj go slu{nal nalogot: �Ra{iri goprostorot na svojot {ator, rasprostri go, ne {tedi go platnotona svoeto ìveali{te, prodolì mu gi jaìwata, zacvrsti gikol~iwata, za{to }e se pro{iri{ na desno i na levo; i tvoetopotomstvo }e zavladee nad narodite, i }e gi naseli zapustenitegradovi.� (Isaija 66:12; 54:2, 3).

Gospod mu rekol na prorokot deka Toj }e gi prati Svoitesvedoci �kon narodite, vo Tarsis, Ful, Lud... vo Tuval i Javan,do dale~nite ostrovi.� (Isaija 66:19).

�Kolku se prekrasni po planinite stapalata na onoj koj nosi radosni vesti, koj razglasuva mir, koj donesuva dobri vesti, koj propoveda spasenie, koj mu veli na Sion: Tvojot Bog caruva.�

(Isaija 52:7)

Prorokot slu{nal kako Bog ja povikuva svojata crkva daraboti na deloto koe & e dovereno, za da go podgotvi patot zavospostavuvawe na Negovoto ve~no carstvo. Taa vest e dostajasna:

�Stani zasveti, za{to tvojata svetlina dojde, i Gospodovata slava te osvetli.

Za{to, ete temninata ja pokriva zemjata i mrakot narodite; A tebe te osvetluva Gospod, i Negovata slava }e se pokaè nad tebe. I narodite }e dojdat pri tvojata svetlina i carevite kon sjajnosta na tvojot izgrev.

Podigni gi o~ite naokolu i vidi: site se sobiraat, doa|aat kon tebe, i tvoite sinovi }e dojdat od daleku, i tvoite }erki }e gi nosat vo pregratki.

Gora i }e gi razveselam vo Mojot molitven dom. Nivnitepalenici i `rtvi }e bidat ugodni na Mojot `rtvenik, za{toMojot dom }e se nare~e dom za molitva na site narodi. GospodBog, koj gi sobra rasprsnatite Izraelci govori, u{te }e musoberam pokraj onie {to ve}e se sobrani.� (Stihovi 6-8).

Na prorokot mu bilo dozvoleno niz vekovite da go sogledavremeto na doa|aweto na Mesijata. Toj od prvo videl samo�nevolja i temnina i te{ka maka.� (Isaija 8:22). La`ni u~itelizavele mnozina koi ja barale svetlinata na vistinata volavirintot na filosofijata i spiritizmot; drugi primilesamo formalna pobo`nost, no vistinski ne se posvetile voìvotot. Sostojbata izgledala beznade`na, no prizorot nabrzose promenil i pred o~ite na prorokot se videlo prekrasnovidenie. Videl kako Sonceto na Pravednosta se izdiga nasvoite krilja, pa voshiteno izvikal: �Temninata nema da bidetakva kako vo nejzinoto izma~uvawe, koga vo prvo vreme Toj japonizi zemjata Zavulonova i zemjata Neftalimova, i vopodocne`noto pove}e ja porazi nea kraj morskiot pat, od onaastrana na Jordan, neznaboè~kata Galileja. Narodot, koj ode{evo temnina, vide golema svetlina; vrz onie {to ìveea vozemjata na smrtnata senka, zasvetli svetlina.� (Isaija 9:1, 2).

Veli~estvenata Svetlina na svetot }e donese spaseniedo sekoja nacija, pleme, jazik i narod. Prorokot slu{nal kakove~niot Otec govori za deloto koe e pred Nego: �Premalku e daMi bide{ sluga za da gi podigne{ Jakovovite plemiwa i za dago vrati{ Izraeloviot ostatok, no }e te postavam za svetlinana narodite, za da go donese{ Moeto spasenie do krajot nazemjata.� �Vo vremeto na milosta Jas te poslu{av, vo denot naspasenieto Jas Ti pomognav; i Jas }e Te zapazam i }e Te dadamza zavet na narodot, za da ja vostanovam zemjata, za da gorazdelam zapustenoto nasledstvo; za da im kaàm nazatvorenicite: Izlezete; a na onie koi se vo temnina: Javetese.� �Ete, edni doa|aat od daleku, drugi od sever i od zapad, anekoi od Sinimskata Zemja (zemjata na Kinezite).� (Isaija 49:6,8, 9, 12).

Gledaj}i u{te podaleku niz vekovite, prorokot videlbukvalno ispolnuvawe na ovie veli~estveni vetuvawa. Videlkako nositelite na radosnata vest za spasenieto odat po site

254 255

Ponekoga{ onie koi nemale drugo znaewe za Boga osvenona steknatoto pod dejstvo na Bo`jata blagodat, bile qubeznikon Negovite slugi, {titej}i gi po cena na svojot ̀ ivot. SvetiotDuh ja vsaduva Hristovata blagodat vo srcata na mnozinablagorodni traga~i po vistinata, oìvuvaj}i gi navikitesprotivni na porane{noto vospituvawe. �Svetlina, koja goosvetluva sekoj ~ovek koj doa|a na svetot� (Jovan 1:9) bleska vonivnite du{i; i taa svetlina }e gi odvede vo Bo`joto carstvo,dokolku & se pokorat. Prorokot Mihej veli: �Ako prestojuvamvo temnina, Gospod e moja svetlina... Toj }e me izvede nasvetlina i jas }e ja gledam Negovata pravednost.� (Mihej 7:8, 9)

Nebesniot plan za spasenieto e dovolno opseèn za dago opfati celiot svet. Bog saka na ottrgnatoto ~ove{tvo da mugo vdahne duhot na ìvotot. I Toj nema da dozvoli nitu ednadu{a koja iskreno te`nee za ne{to vozvi{eno i blagorodnood ona {to svetot moè da pruì, da ostane razo~arana. Bogneprestano im gi ispra}a Svoite angeli na onie koi, iako vomnogu nepovolni situacii, upatuvaat molitvi so verate`neej}i da se pott~inat na vi{ata sila koja }e im donesespasenie i mir. Bog }e im se otkrie na razni na~ini i so svoetoprovidenie }e ja zasili nivnata doverba vo Onoj koj se`rtvuval za da gi iskupi site, �za svojata nade` da ja poloàtvo Boga, i da ne gi zaboravat Bo`jite dela, tuku da giispolnuvaat Bo`jite zapovedi.� (Psalm 78:7).

�Moè li da mu se odzeme plenot na junak? Moè li da muizbega zarobeniot na pravednikot?� �Da, Gospod zboruva vaka:Na junakot }e mu bide odzemen plenot, zarobeniot }e mu izbegana pobednikot.� (Isaija 49:24. 25). �]e bidat vo golem sram onie{to se nadevaat na idoli, koi im zboruvaat na leanite likovi:Vie ste na{i bogovi.� (Isaija 42:17).

�Blaze na onoj komu pomo{nik mu e Jakovoviot Bog, ~ijanade` e vo Gospoda, negoviot Bog.� (Psalm 146:5). �Vratete sevo tvrdinata, vie zato~enici, polni so nade`.� (Zaharija 9:12).Na site onie vo neznaboè~kite zemji koi se iskreni vo srceto- �pravednicite� vo o~ite na neboto - im izgreva svetlina votemninata.� (Psalm 112:4). Bog rekol: �]e gi vodam slepite popat koj tie ne go znaat, }e gi upatam po patekite koi tie ne giznaat. Pred niv }e ja obrnam temninata vo svetlina, aneramnata po~va vo ramna. Toa }e go napravam i nema da giostavam.� (Isaija 42:16).

I tu|inci }e gi obnovat tvoite yidovi, i nivnite carevi }e ti sluàt: zatoa {to Jas te udriv vo Svojot gnev, no ti se smiluvav vo Svojata naklonost. Zaradi toa tvoite porti }e bidat otvoreni sekoga{, nema da se zatvoraat ni dewe ni no}e, za da gi propu{ti kon tebe bogatstvata na narodite,

so carevite koi gi vodat.

Poglednete kon Mene, za da se spasite, site krai{ta na zemjata;

za{to Jas Sum Bog i nema drug.� (Isaija 60:1-4, 10, 11; 45:22)

Ovie proro{tva za golemoto duhovno budewe vo vremetona gustata temnina, denes se ispolnuvaat preku misionerskitestanici koi prodiraat vo oblastite na zemjinata topkaobvitkani vo temnina. Grupite misioneri vo neznaboè~kitezemji, prorokot gi sporeduva so zname postaveno kako patokazna onie koi ja baraat svetlinata na vistinata.

Isaija veli: �Vo onoj den, Jeseeviot koren, }e bideizdignat kako zname na narodite, lu|eto }e go baraat Nego, iNegovoto prestojuvawe }e bide slavno. Vo onoj den, Gospod }eja ispruì rakata povtorno za da go otkupi ostatokot od Svojotnarod... i Toj }e izdigne zname za narodite, }e gi sobereotfrlenite od Izrael, i }e gi sobere rasprsnatite od Juda odsite ~etiri krai{ta na zemjata.� (Isaija 11:10-12).

Denot na osloboduvaweto e blisku. �Gospod gleda sosvoite o~i po celata zemja, za da ja pokaè svojata sila vopolza na onie ~ie srce e sovre{no kon Nego.� (2. Letopisi 16:9).Pome|u site narodi, plemiwa, i jazici Gospod gi gleda oniekoi se molat za svetlina i znaewe. Nivnite du{i senezadovolni zatoa {to dolgo vreme se hranele so pepel (VidiIsaija 44:20). Neprijatelot na seta pravednost gi odvlekol nastrana i tie pa|aat kako slepi. Me|utoa, tie se iskreni vosrceto i sakaat da pojdat po podobar pat. Iako se nao|aat vodlabo~inite na neznabo{tvoto i ne go poznavaat pi{aniotBo`ji zakon nitu Negoviot Sin Isus, kaj niv sepak mnogukratnose pokaùva deluvaweto na Bojata sila vrz umot i karakterot.

256 257

NA JUDEJA I PRETSTOI KAZNA

258 259

X X X I I

MANA MANA MANA MANA MANASIJA I JOSIJASIJA I JOSIJASIJA I JOSIJASIJA I JOSIJASIJA I JOSIJA

Judinoto carstvo, koe cvetalo za vreme na Ezekievotovladeewe, povtorno padnalo nisko vo tekot na bezbo`notoManasievo vladeewe, koga bezbo`ni{tvoto povtorno oìvealoi mnozina od narodot povtorno potonale vo idolopoklonstvo.�Manasij gi zavede Judejcite i Erusalimcite ta pravea u{tepolo{o od neznabo`cite.� (2. Letopisi 33:9). Veli~estvenatasvetlina na izminatite pokolenija ja zamenila temnina nasueverie i zabluda. Se pojavile i ra{irile golemi zla:tiranija, ugnetuvawe i omraza na s# {to e dobro. Pravdatabila izopa~ena, a nasilstvoto s# pove}e zemalo zamav.

Me|utoa, i tie zli vremiwa ne bile bez svedo{tvo zaBoga i pravdata. Te{kite iskustva niz koi Judinoto carstvopominalo vo periodot od Ezekievoto vladeewe, vo srcata namnozina razvilo cvrstina na karakterot, koja sega se pokaàlakako tvrdina protiv op{toto bezzakonie. Nivnoto svedo{tvovo korist na vistinata i pravednosta predizvikuvalo gnev kajManasija i negovite sledbenici koi bile na vlast, i koinastojuvale da se utvrdat vo zlo, zamolknuvaj}i go sekoj glasna ukor. �I mnogu nevina krv prolea Manasij, taka {to so nease napolni Erusalim od edniot do drugiot kraj.� (2. Carstva21:16).

Pome|u prvite padnal Isaija, koj pove}e od polovina vekstoel pred Juda kako izbran Gospodov glasnik. �Drugi doìveajapodigruvawa i udari, a pokraj toa i okovi i temnica; Beakamenuvani, so pila rezani na dve, na isku{enija podloùvani,umiraa od me~, skitaa vo ov~ji koì; vo oskudnost, vo nevolji,vo lo{i postapuvawa, onie za koi svetot ne be{e dostoen:skitaa po pustinite, i po gorite, i po pe{terite, i po zemjenitejami.� (Evreite 11:36-38).

�Jas }e te pokaram vo merka, i nema da te ostavam sosema nekazneta.� Eremija 30:11

260 261

otkako sednal na prestolot, go ubile negovite slugi vo dvorot,�i na negovo mesto go zacarija sina mu Josij.� (2. Carstva 21:21,22; 2. Letopisi 33:23, 25). So stapuvaweto na prestolot Josij,koj vladeel trieset i edna godina, onie koi ja so~uvale~istotata na svojata vera po~nale da se nadevaat deka e soprenopropa|aweto na carstvoto, zatoa {to noviot car, i pokraj toa{to imal samo osum godini, se boel od Boga i u{te od samiotpo~etok �prave{e {to e dobro vo Gospodovite o~i, vo s# ode{epo patot na svojot tatko David, ne svrtuvaj}i ni desno nilevo.�(2. Carstva 22:2). Iako bil sin na bezboèn car, iako gonapa|ale isku{enija da prodolì po patot na svojot tatko, iakoimal malkumina sovetnici koi bi go pottiknuvale da istraena vistinskiot pat, Josija sepak Mu bil veren na IzraeleviotBog. Sogleduvaj}i gi gre{kite na izminatite pokolenija, tojodlu~il da vr{i {to e pravo, namesto da se spu{ti na niskotonivo na grevot i izopa~enosta, kako {to toa bilo slu~aj sonegoviot tatko i dedo. Toj �ne otstapuva{e ni desno ni levo�.Kako ~ovek na odgovorna polo`ba, odlu~il da go poslu{aupatstvoto so koe treba da se rakovodat izraelskite vladeteli.I negovata poslu{nost Mu ovozmoìla na Bog da go upotrebikako sad za ~est.

Vo vremeto koga Josija zapo~nal da vladee, a i vo tekotna podocne`nite godini, lu|eto so iskreni srca vo Juda sepra{uvale dali vetuvawata koi mu gi dal Bog na stariotIzrael nekoga{ }e se ostvarat. Od ~ove~ka gledna to~ka,izgledalo re~isi nemo`no boèstvenite celi vo pogled naizbraniot narod da se ispolnat. So tekot na godiniteotpadni{tvoto od minatite vekovi s# pove}e zajaknuvalo.Desette plemiwa bile raseani pome|u neznabo{cite.Ostanale samo Judinoto i Venijaminovoto pleme, a i tie segase nao|ale na rabot na nacionalna i moralna propast.Prorocite po~nale da prorekuvaat potpolno uni{tuvawe nanivniot prekrasen grad vo koj se nao|al hramot koj go podignalSolomon i kade {to bile sosredoto~eni site nivni zemskinadeì vo pogled na nacionalnata golemina. Dali e mo`noBog da otstapil od Svoite nameri da im donese osloboduvawena onie koi {to se nadevaat na Nego? Soo~eni so dolgotrajnotoprogonuvawe na pravednici i prividniot napredok na

Na nekoi od niv koi trpele progonstvo za vreme naManasievoto vladeewe im bila doverena dol`nost da objavatposebni vesti na ukor i osuda. Judiniot car, govoreleprorocite, �napravi pove}e zla od site...{to bea pred nego.�Zaradi takvoto bezzakonie na carstvoto mu se zakanila kriza;ìtelite na taa zemja trebale naskoro da bidat odvedeni voropstvo vo Vavilon, da bidat �plen i grabe` na site svoineprijateli.� (2. Carstva 21:11, 14). Me|utoa, Gospod ne mislelpotpolno da gi otfrli i onie koi vo tu|a zemja }e Go priznavaatkako svoj Vladetel. Tie moè da bidat izloèni na maki, noGospod }e gi izbavi vo vreme i na na~ini koi sam }e gi odredi.Bezbedno skrivali{te }e najdat site onie koi potpolno }e sepotprat na Nego.

Prorocite i ponatamu verno upatuvale opomeni i povici.Bez strav mu se obra}ale na Manasija i negoviot narod;me|utoa, tie vesti bile otfrleni so prezir; otpadni~kata Judane se obyrnuvala na niv. So èlba na narodot da mu pokaè{to }e go snajde ako ne se pokae, Gospod dozvolil carot dabide zaroben od eden odred asirski vojnici, koi �go vrzaa vodvojni èlezni verigi i go odvedoa vo Vavilon,� nivnataprivremena prestolnina. Taa nevolja go osvestila carot: �Semole{e i Bog mu se smiluva ta go poslu{a negovoto prosewe igo vrati vo Erusalim vo carstvoto. Toga{ Manasija sozna dekaGospod e Bog.� (2. Letopisi 33:11-13). No ova pokajanie, kolkui da bilo zna~ajno, do{lo mnogu docna za da go spasi carstvotood izopa~enoto vlijanie na dolgogodi{noto idolopoklonstvo.Mnozina se liznale i padnale, pove}e nikoga{ da ne sepodignat.

Me|u onie na ~ij {to ̀ ivot porazitelno vlijaelo kobnotoManasievo otpadni{tvo, se nao|al i negoviot sin koj stapilna prestol koga imal dvaeset i dve godini. Za carot Amon ezapi{ano: �Vo s# go slede{e patot na svojot tatko, im sluè{ena kipovite na koi im sluè{e i negoviot tatko, i im seklawa{e. Toj go ostavi Gospoda, Boga na svoite tatkovci.� Toj�ne se ponizi pred Gospoda kako {to se ponizi tatko mu Manasij;tuku u{te i gi umnoì grevovite svoi.� Na bezbo`niot car nemu bilo dozvoleno dolgo da vladee. Tokmu vo najgolemotonegovo drsko bezzakonie, bidej}i pominale samo dve godini

262 263

odgovoril: �Zapi{i go videnieto, vreì go vrz plo~ki, tapominuva~ot da go ~ita lesno. Za{to videnieto e sepak zaopredelenoto vreme: brza kon ispolnuvaweto, i nema daizlaè; pa, i ako se izbavi, ~ekaj go, za{to navistina toa }edojde i ne }e se zabavi. Ete, na gordeliviot, du{ata ne mu epravedna, a pravednikot }e ìvee preku svojata vera.� (Avakum2:1-4).

Verata koja go krepela Avakum i site sveti i pravednilu|e vo tie denovi na golemi isku{enija, e onaa ista koja denesgo krepi Bo`jiot narod. I vo najmra~ni ~asovi i pod najte{kiokolnosti vistinskite hristijani treba da ja napojuvaat du{atana izvorot na seta svetlina i sila. Negovata nade` i hrabrostsekojdnevno }e se obnovuvaat preku verata vo Boga.�Pravednikot }e ìvee preku svojata vera.� Vo Bo`jata slu`balu|eto ne treba da o~ajuvaat, da se kolebaat i da stravuvaat.Gospod i pove}e od toa }e gi ispolni i najgolemite o~ekuvawana onie koi se nadevaat vo Nego. Toj }e im podari mudrost kojae neophodna za nivnite razni potrebi.

Apostol Pavle decidno svedo~i za toa deka sekoja du{avo isku{enie }e bide potkrepena. Toj dobil boèstvenovetuvawe: �Dovolna ti e Mojata blagodat, za{to Mojata silase pokaùva sovr{ena vo slabosta.� Isku{uvaniot Bo`ji slugaodgovara blagodaren i ohrabren: �Zatoa ostanuvam so dobravolja vo slabostite, navredite, nevoljite, progonuvawata, ipritesnuvawata zaradi Hrista, za{to koga sum slab, toga{ sumsilen.� (2. Korintjanite 12:9, 10).

Nie morame vo sebesi da neguvame i da razvivame veraza koja prorocite i apostolite svedo~ele - verata koja senadeva na Bo`jite vetuvawa i ~eka na izbavuvawe vo vreme ina na~in koj {to Toj go odredil. Sigurnata proro~ka re~ kone~no}e se ispolni vo slavnoto doa|awe na na{iot Gospod iSpasitel, koj }e dojde kako Car nad carevite i Gospodar nadgospodarite. Moèbi vremeto na ~ekawe }e izgleda dolgo,moèbi obeshrabruva~ki okolnosti nekoga{ }e ja potisnatdu{ata, moèbi po patot mnogumina vo koi {to sme imaledoverba }e padnat; me|utoa so prorokot koj {to sakal da jaohrabri Judeja vo vremeto na najgolemoto otpadni{tvo,morame doverlivo da objavime: �Gospod e vo Svojot svet hram:

bezbo`nicite, dali onie {to ostanale verni moàt da senadevaat na podobri denovi?

Prorokot Avakum zagrièno postavuval vakvi pra{awa.Gledaj}i vo kakva polo`ba se nao|aat vernicite na negovotovreme, toj tovarot na svojata du{a go izrazil so pra{aweto:�Do koga, Gospodi, }e vikam za pomo{, a Ti da ne ~ue{? Da vikamkon Tebe nasilstvo! a Ti da ne spasi{? Zo{to mi ja pokaùva{nepravdata pred o~i? Zo{to go gleda{ ugnetuvaweto? Grabeì nasilstvo se pred mene. Raspravija i razdor besneat. Zatoazakonot ja izgubi silata, a pravdata ne se pojavuva ni za mig,da, zlostornikot go goni pravednikot, zatoa sudot izleguvaizopa~en.� (Avakum 1:2-4).

Bog ja usli{il molitvata na Svoite verni deca. Toj prekuSvoite izbrani pretstavnici ja otkril Svojata namera da gokazni narodot koj se odvoil od Nego za da im sluì naneznaboè~ki bogovi. U{te za vreme na ìvotot na onie koise pra{uvale vo toa vreme kakva }e bide idninata, Toj ~udesnorakovodel so razvojot na nastanite kaj vode~kite nacii nazemjata podigaj}i gi Vaviloncite. Bilo odredeno toj haldejskinarod �èstok i stra{en,� odnenade` da ja napadne Judinatazemja kako Bo`ji kam{ik. (Stih 7) Judinite knezovi inajistaknatite lu|e trebalo da bidat odvedeni vo ropstvo voVavilon, a judejskite gradovi, selata i nivite da bidatopusto{eni; ni{to ne smeelo da bide po{tedeno.

Ubeden deka duri i vo taa stra{na kazna Bo`jata cel zaNegoviot narod sepak }e bide ostvarena na nekoj na~in, Avakumpokorno se priklonil kon otkrienata Gospodova volja. �Ne sili Ti od ve~nosta, Gospodi, Boè moj Svetecu?� - izvikal toj.Blagodarenie na verata proniknal niz temninata naneposrednata idnina, i drèj}i se cvrsto za vetuvawata koija otkrivaat Bo`jata qubov kon vernite deca, dodal: �Nie nemada umreme� (Stih 12). So ovie zborovi na vera, toj svojataidnina i idninata na svoite verni Izraelci ja poloìl voracete na milosliviot Bog.

Toa ne bilo edinstveno izrazuvawe na silnata vera naAvakum. Vo edna prilika, razmisluvaj}i za idninata, toj rekol:�]e zastanam na svojata straà, }e se postavam na kulata, }evnimavam da vidam, {to }e mi re~e.� Gospod milostivo mu

264 265

Avakum ne bil edinstveniot preku kogo e dadena vesta zableskavata nade` i idnata pobeda, kako i vesta za sega{natakazna. Za vreme na Josievoto vladeewe, na Sofonija mu do{laGospodova re~ koja jasno govorela za posledicite naneprekinatoto otpadni{tvo i go obrnuvala vnimanieto navernata zaednica za prekrasnite izgledi vo ve~nosta. Negoviteproro{tva za kaznata koja }e ja snajde Juda isto taka seodnesuva na kaznata koja }e se izlee na nepokorniot svet vovremeto na vtoroto Hristovo doa|awe:

�Blizu e golemiot Gospodov den, blizu e i doa|a brzo;}e bide glasot na Gospodoviot den: toga{ junakot gorko }e zapla~e.

Toj den e den na gnev, den na te{kotii i nevolji,den na zapustuvawe i zatirawe, den na mrak i naobla~enost.

Den na temnina i magli{ta, den na trubewe i bojna vikotnica,protiv utvrdenite gradovi,

i protiv visokite straàrnici.� (Sofonija 1:14-16)

�]e gi prepu{tam lu|eto na nevolji i }e odat kako slepci,zatoa {to zgre{ija protiv Gospoda; nivnata krv }e se razleekako prav... Nitu srebroto nivno nitu zlatoto nivno nema damoè da gi izbavi vo denot na Gospodoviot gnev; i celata zemja}e ja progolta oganot na Negovata revnost; za{to toj }e giuni{ti, i toa naskoro, site ìteli na zemjata.� (St. 17, 18).

�Soberete se, soberete se, O, narode neposakuvan,

pred da izleze sudot, i denot projde kako pleva,

pred da stigne na vas Gospodoviot plamnat gnev, pred da stigne na vas denot na Gospodoviot gnev.

seta zemja neka zamol~i pred Nego.� (Avakum 2:20) Da ja imamena um sekoga{ radosnata vest, �Videnieto e sepak zaopredelenoto vreme, i }e zboruva na krajot i nema da izlaè:pa i ako se zabavi, ~ekaj go; zatoa {to navistina }e dojde inema da zabavi. . . Pravednikot }e ìvee preku svojata vera.�(Stihovi 3, 4)

�O Gospodi, oìvi go deloto Svoe srede godinite,srede godinite objavi go.Vo gnevot spomni si za milost.

�Bog dojde od Teman,i Svetecot od planinata Faran.Negovata slava gi pokri nebesata,i zemjata e polna so fala kon Nego.Bolskotot Mu be{e kako svetlina;zraci svetkaa od Negovite race:i tamu be{e skrivali{teto na silata Negova.Pred Nego ode{e pomor,i ìv jaglen izleguva{e pod Negovite stapki.Toj zastana i ja izmeri zemjata:Pogleda i gi strese narodite.Toga{ se raspadnaa damne{nite planini,ve~nite ridovi propadnaa:Pati{tata Negovi se ve~ni.�

�Si izlegol za spasenie na Tvojot narod,za spasenieto na Tvojot pomazanik.�

�Duri i da ne procveta smokvata,a i da nema plod na lozjata,makar i trudot na maslinkata da ne uspee,i poliwata da ne donesat hrana,duri i stadoto da e istrebeno od trloto,i da nema goveda vo oborite:Sepak jas i toga{ }e se veselam vo Gospoda,}e se raduvam vo Boga na moeto spasenie.Gospod e sila moja.� (Avakum 3:2-6, 13, 17-19)

266 267

X X X I I I

KNIGAKNIGAKNIGAKNIGAKNIGATTTTTA NA ZAKONOTA NA ZAKONOTA NA ZAKONOTA NA ZAKONOTA NA ZAKONOT

Tivkoto, no sepak mo}no vlijanie nastanato soproro~kite poraki za vavilonskoto ropstvo storilo mnogu zapodgotovka na patot za reformacijata koja se slu~ila voosumnaesettata godina od vladeeweto na Josija. Ovareformatorsko dvièwe, so koe bile odloèni prore~enitekazni bilo posledica na edna sosema neo~ekuvana slu~ka -pronao|aweto i prou~uvaweto na eden del od Svetoto Pismokoj mnogu godini bil neobjasnivo zaturen i zaguben.

Re~isi edno stoletie pred toa, za vreme na prvataPasha {to ja praznuval Ezekija, bilo odlu~eno sve{tenicitesekojdnevno da mu ~itaat na narodot po eden del od knigata nazakonot. Tokmu po~ituvaweto na pravilata zapi{ani od Mojsej,osobeno onie vo knigata na zavetot koja e del od Pettata KnigaMojseeva, go napravile vladeeweto na Ezekija tolku uspe{no.No Manasija se osmelil da gi otfrli ovie pravila; i za vremena negovoto vladeewe poradi nebre`nost se zagubil prepisotna knigata na zakonot koj mu pripa|al na hramot. Na toj na~in,narodot mnogu godini bil li{en od nejzinite upatstva.

Dolgozagubeniot rakopis go na{ol prvosve{tenikotHalkija vo hramot, dodeka bile izvr{uvani golemi renovirawana zgradata vo soglasnost so planot na carot Josija zaza~uvuvawe na svetata gradba. Prvosve{tenikot mu go predalsvetiot zapis na Safan, obrazuvan pisar, koj go pro~ital, apotoa mu go predal na carot zaedno so prikaznata za negovotopronao|awe.

Josija bil dlaboko trognat koga za prv pat gi slu{nalsovetite i predupreduvawata zapi{ani vo drevniot rakopis.Toj nikoga{ porano ne ja imal tolku dobro sogledano jasnotijataso koja Bog postavil pred Izraelot �ìvot i smrt... blagoslovi prokletstvo� (5. Mojseeva 30:19); i na~inot na koj povtorno i

Barajte Go Gospoda, site vie krotki na zemjata,site koi gi izvr{uvate Negovite sudovi; barajte ja pravednosta,

barajte ja krotosta: za da moèbi bidete za{titeni, vo denot na Gospodoviot gnev.� (Sofonija 2:1-3)

�Eve, vo toa vreme }e gi sovladam site tvoi ugnetuva~i:}e gi izbavam site hromi, }e gi soberam raseanite, }e gipostavam za ime i slava vo sekoja zemja na nivniot sram. Votoa vreme Jas }e ve dovedam, i vo toa vreme Jas }e ve soberam.Toga{ }e vi sozdadam ime i pofalba me|u site narodi nazemjata, koga }e vi gi vratam zarobenicite pred va{i o~i -govori Gospod.� (Sofonija 3:19, 20).

�Pej, O }erko Sionska; vosklikuvaj, O Izrael,Veseli se i raduvaj se od s# srce, O, }erko erusalimska.Gospod te oslobodi od tvojata presuda,gi otstrani Tvoite neprijateli!Gospod, Izraeleviot Car,

e vo tvojata sredina,nema ve}e da se pla{i{ od zlo.

�Vo onoj den }e mu se re~e na Erusalim: Ne boj se; i na Sion, neka ne ti se isto{tat racete.

Gospod, tvojot Bog, e vo tvojata sredina, Toj e silen, Toj }e te spasi, Toj }e se zaraduva nad tebe so veselba; Toj }e po~iva vo svojata qubov, Toj }e se veseli nad tebe peej}i.�

268 269

�Spomni si za drevnite denovi,Pomisli na godinite na porane{nite pokolenija;Pra{aj go tatka si - i toj }e ti pokaè,Starcite svoi - i tie }e ti kaàt.Koga Sevi{niot Go razdeluva{e

nasledstvoto na narodite,Koga gi rasejuva{e sinovite Adamovi,im gi odredi me|ite,spored brojot na Izrailevite sinovi,Za{to delot na Gospod e Negoviot narod;Jakov e nasledstvoto Negovo.Toj go pronajde vo pustiwa,Vo morni~ava pustinska pustina,Go opkruì, Go vospituva{e,Go ~uva{e kako zenica na okoto Svoe�

(Stihovi 7-10)

No Izrael �go ostavi Boga, Koj go sozdade,i ja prezre Karpata na svoeto spasenie.So tu|i bogovi Me razdraznija,i so odvratnostite svoi Me razjarija;Im `rtvuvaa na zlite duhovi, a ne na Boga;Na bogovite, {to ne gi poznavaa,na bogovite novi i nepoznati,od koi tatkovcite nivni ne se pla{ea.Go ostavi Boga, Koj go sozdade,i ja prezre Stenata na svoeto spasenie.��I Gospod vide, Toj gi otfrli,zaradi grevot na sinovite Svoii }erkite Svoi.I re~e: ]e go svrtam liceto Svoe od nivi }e vidam kakov }e bide krajot nivni:Bidej}i tie se razvraten rod,sinovi, vo koi nema vera;Tie Me razdraznija so toa {to ne e Bog;Me razdraznija so svoite ni{toèstva:i Jas }e gi razdraznam so ona {to ne e narod;]e gi razdraznam so nekoj nerazumen narod.�

povtorno bile ohrabruvani da go odberat patot na ìvotot, zada moàt da stanat slava na Zemjata, blagoslov za site narodi.�Bidete cvrsti i hrabri, ne bojte se, ne uàsuvajte se, nitu sepla{ete od niv,� bil pottiknat Izrael preku Mojseja, �za{toGospod, tvojot Bog, Samiot }e trgne pred vas, i nema da otstapiod tebe i nema da te ostavi� (5.Mojseeva 31:6).

Knigata izobiluvala so uveruvawa deka Bog e podgotvenda gi spasi onie koi celata svoja doverba }e ja poloàt voNego. Kako {to gi oslobodil od Egipetskoto ropstvo, taka mo}no}e raboti za da gi zacvrsti vo Vetenata Zemja i da gi postavina ~elo na zemskite narodi.

Ohrabruvawata ponudeni kako nagrada za poslu{nosta,bile pridruèni so proro{tva za kazni za neposlu{nite, pakoga carot gi slu{nal vdahnovenite zborovi, toj vo slikata{to mu bila pretstavena, gi prepoznal uslovite koi bilesli~ni na onie koi vsu{nost postoele vo negovoto carstvo. Ise ispla{il koga vo tie proro~ki zborovi za odvojuvaweto odBoga zabeleàl jasno pretskaùvawe deka denot na nesre}ata}e nastapi brgu i deka ve}e nema da moè da se popravi. Jazikotbil jasen; zborovite ne moèle pogre{no da se razberat. I nakrajot od spisot, kade {to se zboruvalo za na~inot na koj Bogpostapuva so Izraelot i kade povtorno bile izloèni idnitenastani, ovie ne{ta bile dvojno pojasni. Mojsej pred u{ite naceliot Izrael izjavil:

�Slu{ajte nebesa, jas }e govoram;~uj gi zemjo zborovite na mojata usta.Mojata nauka neka do`di kako do`d,Mojot govor neka pa|a kako rosa,kako do`dec po mlado zelenilo,kako poroen do`d po treva.Za{to, }e go vozvisuvam imeto Gospodovo:veli~ajte go na{iot Bog!Toj e Karpata, Negovoto delo e sovr{eno:Delata Bo`ji se vistina,A site pati{ta Negovi se pravedni;Toj e veren Bog i nepravda nema (vo Nego);Toj e praveden i vistinit;�

(5.Mojseeva 32:1-4)

270 271

idoli. Za{to pred liceto negovo gi razru{ija `rtvenicite naVaalovcite i idolite, {to se izdignaa nad niv; gi ise~eposvetenite {umi~ki, a izvajanite i izleanite idoli gi skr{ii gi razbi vo prav, rasturaj}i gi po grobovite na onie, {to imbea prinesuvale `rtvi; koskite na `recite gi izgori vrznivnite ̀ rtvenici, ja is~isti Judeja i Erusalim.� (2. Letopisi34:3-5).

Nezadovolen od rabotata {to ja zavr{il vo Judeja,mladiot vladetel gi pro{iril svoite napori na delovite odPalestina koi porano bile zazemeni od desette Izraeloviplemiwa, od koi sega imalo samo beden ostatok. Zapisot velideka taka napravil i �vo gradovite na Manasija, Efrema iSimeona, duri do kolenoto Neftalimovo.� Se vratil voErusalim otkako pro{ol od edniot do drugiot kraj na taaoblast na opusto{eni domovi, i otkako �gi sobori ̀ rtvenicitei posvetenite {umi~ki, i razbi vo prav likovite i gi skri siteidoli po celata Izraelska zemja.� (Stihovi 6 i 7).

Na toj na~in Josija, od svojata mladost, se trudel da jaiskoristi prednosta na svojata polo`ba da gi vozdigneprincipite na Bo`jiot svet zakon. I sega, dodeka pisarotSafan mu ~ital od knigata na zakonot, carot vo toj zapis otkrilbogatstvo na znaewe, mo}en sojuznik vo reformacijata kojatolku mnogu posakuval da ja vidi na delo vo zemjata. Toj odlu~ilda ~ekori vo svetlinata na nejzinite soveti, no i da stori s#{to e vo negova mo} da go zapoznae svojot narod so u~ewata i,dokolku e toa mo`no, da gi navede da neguvaat po~ituvawe iqubov kon nebesniot zakon.

No bilo li mo`no da se sprovede potrebnata reforma?Izrael re~isi stasal do rabot na boèstvenoto trpenie;naskoro Bog }e se krene da gi kazni onie koi go obes~estileNegovoto ime. Gnevot Bo`ji ve}e bil razgoren protiv narodot.Preplaven od ̀ alost i strav, Josija ja raskinal svojata oblekai se poklonil pred Boga vo du{evna agonija, baraj}i pro{ka zagrevovite na neposlu{niot narod.

Vo toa vreme vo Erusalim, blisku do hramot, ìveelaproro~icata Olda. Umot na carot, ispolnet so nespokojstvo ipret~uvstvo, se svrtel kon nea i toj odlu~il da pobara odGospod da mu isprati poraka preku ovoj izbran glasnik, dokolku

�]e nafrlam vrz niv zlai }e gi vperam protiv niv strelite Moi;Tie }e se isto{tuvaat od glad,}e gi trujat treskata i lutiot pomor.�

�Za{to tie se narod bez rasuduvawe,nema ostroumnost vo niv.O, da bea mudri, da bea rasuduvale,bi razmislile {to }e stane so niv!Kako bi moèl eden da goni iljadii dvajca deset iljadi,ako nivnata karpa ne gi prodade,ako Gospod ne gi predade?Za{to nivnata karpa ne e kako na{ata Karpa,Na{ite neprijateli se samite sudii na sebesi.�

�Ne e li seto toa sokrieno vo Mene,ne e li zape~ateno vo Moite sokrovi{ta?Moja e odmazdata, i nagradata;Koga }e im se sopne nogata nivna,Za{to denot na zaginuvaweto nivno e blisku,Brzo }e nastapi podgotvenoto za niv�

(Stihovi 15-21, 23, 24, 28-31, 34, 35)

Ovie i sli~ni delovi mu ja otkrile na Josija Bo`jataqubov kon Negoviot narod i Negovoto gnasewe od grevot.Dodeka carot gi otkrival proro{tvata za brzata kazna nad onie{to }e istrajat vo pobunata, toj se tresel od stravot zaidninata. Izopa~enosta na Juda bila golema; kakov }e bideishodot od nivnoto postojano otpadni{tvo?

Vo izminatite godini carot ne bil ramnodu{en kon s#pogolemoto idolopoklonstvo. �Na osmata godina od caruvawetosvoe, dodeka be{e mom~e,� toj celosno se posvetil na slu`bataBo`ja. êtiri godini podocna, vo dvaesettata, toj napraviseriozni napori da gi otstrani isku{enijata od svoitepodanici ~istej}i ja �Judeja i Erusalim od idolskitesvetili{ta, od posvetenite {umi~ki i od izvajanite i izleani

272 273

podgotvenosta od strana na Boga da ja ublaì kaznata so milost,odlu~il da napravi s# {to e vo negova mo} da sprovede odlu~nireformi. Toj vedna{ organiziral golem sobor, na koj bilepovikani stare{inite i poglavarite na Erusalim i Judeja,zaedno so obi~niot narod. Tie se sretnale so carot vopredvorjeto na hramot zaedno so sve{tenicite i levitite.

Li~no carot gi pro~ital pred ovoj golem sobir: �sitezborovi od knigata, koja se najde vo domot Gospodov.� (2. Carstva23:2). îtaj}i, carot bil dlaboko trognat i ja prenel svojataporaka so skr{eno srce. Negovite slu{ateli bile dlabokotrognati. Intenzitetot na ~uvstvata se gledal na liceto nacarot, sve~enosta na samata poraka, predupreduvawata zakaznite {to im se zakanuvale - seto toa imalo efekt, i mnozinaodlu~ile da mu se pridruàt na carot vo baraweto pro{ka.

Josija sega predloìl onie so najvisok avtoritet da seobedinat so narodot vo sveto zavetuvawe pred Boga deka }esorabotuvaat edni so drugi vo sproveduvaweto na promenite.�Potoa carot zastana na visoko mesto i pred liceto Gospodovose zavetuva - deka }e Go sledi Gospoda i deka }e gi ~uva zavetitenegovi, otkrovenijata negovi i naredbite Negovi, od s# srce idu{a, za da gi ispolnuva zborovite na toj zavet, napi{ani votaa kniga.� Otpovikot bil posrde~en otkolku {to na toa carotse osmeluval da se nadeva.� I siot narod se zavetuva.� (Stih 3)

Vo reformacijata {to sledela, carot go posvetilsvoeto vnimanie na urivawe na sekoj znak na idolopoklonstvokoj bil zaostanat. @itelite na zemjata tolku dolgo gi sledeleobi~aite na okolnite narodi poklonuvaj}i se na drveni ikameni likovi, {to se ~inelo deka e re~isi nadvor od ~ove~kamo} da se otstranat site tragi na ova zlo. No Josija istrajalvo svoite napori da ja o~isti zemjata. Toj istapil strogo protividolopoklonstvoto pogubuvaj}i gi �site `reci prisvetili{tata�, �povikuva~ite na mrtvi, i ma|epsnicite, ivraàlcite, i idolite, i site gadovi, {to se sretnuvaat voJudejskata zemja i vo Erusalim, za da gi ispolni zborovite nazakonot, napi{ani vo knigata, {to sve{tenikot Helkij ja najdevo domot Gospodov.� (Stih 20 i 24).

Vo denovite na podelbata na carstvoto, vekovi predova, koga Jerovoam sinot na Navat, drsko otstapuvaj}i od Boga

e toa mo`no, dali so bilo kakvi sredstva koi se vo negova mo},bi moèl da ja spasi gre{nata Judeja koja se nao|ala na rabotna propasta.

Serioznosta na situacijata i po~itta {to ja imal konproro~icata go navele da gi isprati kaj nea prvite lu|e vocarstvoto. �Odete�, gi obvrzal �pra{ajte Go Gospoda za mene,za narodot i za cela Judeja vo vrska so zborovite na taa najdenakniga, za{to golem e gnevot Gospodov, {to se razgorel protivnas, poradi toa {to na{ite tatkovci ne gi poslu{aa zborovitena ovaa kniga, za da postapuvaat spored ona {to ni ezapovedano vo nea.� (2. Carstva 22:13).

Bog preku Olda mu ispratil glas na Josija dekauni{tuvaweto na Judeja ne moè da bide otpovikano. Duri iakonarodot sega se ponizi pred Boga, nema da moè da ja izbegnesvojata kazna. Nivnite setila bile tolku dolgo umrtveni odgre{eweto {to, dokolku ne bidat kazneti, tie nabrgu }e sevratat na istiot gre{en pat. �A taa im re~e: Vaka veli Gospod,Bog Izrailev: kaète mu na ~ovekot, {to ve isprati pri mene:vaka veli Gospod: }e ispratam zlo vo toa mesto i vrz ìtelitenegovi - site zborovi od knigata, {to gi pro~ita judejskiot car.Poradi toa {te Me ostavija i kadat na drugi bogovi, za da mepredizvikuvaat so site raboti na racete svoi, se razgnevignevot Moj protiv toa mesto, i nema da ugasne.� (Stihovi 15-17)

No bidej}i carot go poniìl svoeto srce pred Boga, Bogja nagradil negovata podgotvenost da bara pro{ka i milost.Nemu mu bila ispratena porakata: �Poradi toa {to smeknasrceto tvoe, i ti se ponizi pred Gospoda, otkako go ~u ova, {toJas go izrekov protiv toa mesto i protiv ̀ itelite negovi, dekatie }e bidat za uàs i prokletstvo, i ti ja raskina oblekatasvoja i pla~e{e pred Mene - Jas te ~uv - veli Gospod. Poraditoa, eve, Jas }e te priberam pri tatkovcite tvoi, i }e bide{staven vo grobnicata svoja vo mir, i tvoite o~i nema da gividat site tie zla, {to }e gi ispratam vo toa mesto.� (Stihovi19 i 20).

Carot moral da Mu gi prepu{ti na Boga idnite nastani;ne moèl da gi izmeni ve~nite odluki na Jehova. No, najavuvaj}ija kaznata od neboto, Gospod ne ja isklu~il mo`nosta zapokajuvawe i reformacija; i Josija, sogleduvaj}i ja vo toa

274 275

ovie golemi, unakazeni kipovi stoele na �Gorata na navredata�kako nemi svedoci na otpadni{tvoto na najmudriot izraelskicar. I niv Josija gi otstranil i gi uni{til.

Carot odel ponatamu vo vospostavuvaweto na veratana Judeja vo Boga na nivnite tatkovci, organiziraj}i golemaPashalna gozba, vo soglasnost so upatstvata dadeni vo Knigatana zakonot. Podgotovkite bile napraveni od onie koi bilezadolèni za svetite slu`bi, a na golemiot den na praznikotbile priloèni dobrovolni darovi. �Za{to takva Pasha nebe{e praznuvana od dnite na sudiite, koi mu sudea naIzrailot, i vo site dni na izraelskite carevi, i na judejskitecarevi.� (2. Carstva 23:22). No revnosta na Josija, iakoprifatliva za Boga, ne moèla da gi pokrie grevovite naminatite pokolenija; nitu, pak, pobo`nosta na sledbenicitena carot moèla da predizvika promena vo srceto na mnozinakoi tvrdoglavo odbile da se odvratat od idolopoklonstvotokon sluèweto na vistinskiot Bog.

Josija prodolìl da vladee pove}e od edna decenijapo praznuvaweto na Pashata. Toj se sretnal so smrtta natrieset i devet godi{na vozrast vo bitka so egipetskite silii �be{e pogreban vo grobnicite na tatkovcite svoi.� �SetaJudeja i Erusalim pla~ea za Josija. I Eremija pla~e{e zaJosija; nego go spomnuvaa site peja~i i peja~ki vo pla~evnitepesni svoi, poznati i do denes, koi gi predadoa vo obi~aj voIzraelot; ete, tie se napi{ani vo knigata na pla~evnite pesni�(2. Letopisi 35:24, 25). Sli~en na Josija �nemalo car pred nego,koj se svrtel kon Gospoda so seto svoe srce, i so seta du{asvoja, i so site svoi sili, spored celiot zakon Mojseev; i ponego ne se izdigna sli~en na nego. No Gospod ne ja odloìgolemata jarost na gnevot Svoj, so koja gnevot Negov Mu serazgori protiv Juda za site navredi, so koi Manasij Go be{erazgnevil.� (2. Carstva 23:25, 26). Brgu se pribliùvalovremeto koga Erusalim trebal da bide celosno uni{ten, aìtelite na zemjata odvedeni vo ropstvo vo Vavilon, za tamuda ja nau~at lekcijata {to odbile da ja nau~at pod povolniokolnosti.

na komu Izrael Mu sluèl, nastojuval da gi svrti srcata nanarodot od slu`bata vo hramot vo Erusalim kon novi vidovibogosluènija, toj postavil neposveten oltar vo Vetil. Zavreme na posvetuvaweto na ovoj oltar, na koj vo godinite {tosledele mnozina bile zavedeni na idolopoklonski obi~ai,odedna{ se pojavil Bo`ji ~ovek od Judeja so osuda zabezbo`ni~kite obredi. Toj povikal pred `rtvenikot,objavuvaj}i:

�@rtveniku, `rtveniku! Vaka veli Gospod: ete, voDavidoviot dom }e se rodi sin po ime Josija; toj }e gi prinesevrz tebe na `rtva idolskite sve{tenici, {to kadat vrz tebe,i }e izgori vrz tebe ~ove~ki koski� (1. Carstva 13:2). Ovaproro{tvo bilo potkrepeno so znak deka toa navistina do{lood Gospoda.

Pominale tri veka. Za vreme na reformacijatasprovedena od Josija, carot se na{ol vo Vetil, kade stoelovoj star `rtvenik. Proro{tvoto izre~eno pred tri veka voprisustvoto na Jerovoam sega trebalo bukvalno da se ispolni.

�Isto taka i ̀ rtvenikot, {to be{e vo Vetil, i idolskotosvetili{te, izgradeno od Navatoviot sin Jerovoam, koj be{ego navel Izrailot vo grev, - i `rtvenikot i svetili{teto girazurna, i gi izgore, gi pretvori vo prav, ja izgore iposvetenata {umi~ka (dubravata).�

�Josij pogledna i gi vide grobi{tata, {to bea tamu nagorata, pa isprati i gi zede koskite od grobovite, gi izgore vrz`rtvenikot i go oskverni, spored slovoto Gospodovo, {to gonavesti ~ovekot Bo`ji, koj gi be{e pretskaàl tie nastani.�

�I Josij pra{a: Kakov e toj spomenik {to go gledam? Muodgovorija gradskite ìteli: Toa e grobot na Bo`jiot ~ovek,koj dojde od Judeja i go navesti ova, {to ti go pravi{ sega nadvetilskiot ̀ rtvenik. Toga{ toj re~e: Ostavete go na mira, nikojda ne gi obespokojuva koskite negovi. I gi za~uva koskite negovizaedno so koskite na prorokot, {to be{e do{ol od Samarija.(2. Carstva 23:15-18).

Na ju`nite padini na Maslinskata gora, nasprotiprekrasniot hram na Jehova na ridot Morija, se nao|ale oltarii likovi koi gi postavil Solomon za da gi zadovoli svoiteidolopokloni~ki soprugi. (Vidi 1. Carstva 11:6-8). Tri veka

276 277

da bide primer za sluèweto na edinstveniot vistinski Bog.Za vreme na stra{nata opsada na Erusalim, toj trebal da bidepretstavnik na Jehova. Toj trebal da go pretskaè padot naDavidoviot dom i uni{tuvaweto na prekrasniot hram izgradenod Solomon. A koga bil zatvoren poradi svoite bestra{nizborovi, toj s#u{te trebal jasno da zboruva protiv grevot navisokite mesta. Prezren, namrazen, otfrlen od lu|eto, tojkone~no trebal da bide svedok na bukvalnite ispolnuvawa nasopstvenite proro{tva za osudata {to doa|a, i da gi spodelistradawata i àlosta koi nastapile po uni{tuvaweto nagradot osuden na propast.

Sepak, srede op{toto propa|awe vo koe se nao|alnarodot, na Eremija ~esto mu bilo dozvoleno da pogledne zadstra{nite sliki na sega{nosta vo slavniot napredok voidninata, koga Bo`jiot narod }e bide izbaven odneprijatelskata zemja i povtorno naselen na Sion. Toj gopretskaàl vremeto koga Gospod }e go obnovi zavetniot odnosso niv. �I du{ata nivna }e im bide kako gradina napoena sovoda, i ve}e nema da se izma~uvaat.� (Eremija 31:12).

Za svojot povik za proro~kata misija, samiot Eremijazapi{al: �I ja protegna Gospod rakata i se dopre do ustatamoja; I mi re~e Gospod: Ete, Jas gi staviv Moite zborovi voustata tvoja. Gledaj, Jas te postaviv denes nad narodi icarstva, za da iskorenuva{ i razurnuva{, da pogubuva{ i darazru{uva{, da yida{ i da nasaduva{.� (Eremija 1:9,10).

Fala Mu na Boga za zborovite �da yida{ i danasaduva{�. Ovie zborovi go uverile Eremija vo Bo`jatanamera da obnovi i da izlekuva. Strogi bile porakite {totrebal da gi prenese vo godinite {to sledele. Proro{vata zaneizbe`nata kazna trebale da bidat bestra{no preneseni. OdSinarskite poliwa �zloto� trebalo da navleze �vrz site lu|e{to ìveat na zemjata.� �I }e go izre~am sudot Svoj vrz niv�,izjavil Gospod, �za site nivni bezzakonija, zatoa {to Meostavija.� (Stihovi 14 i 16). No prorokot trebal da gi obediniovie poraki so uveruvawe deka site koi {to }e se odvratat odsvoite zla }e dobijat pro{ka.

Kako mudar graditel, Eremija u{te od samiot po~etokna svoeto ìvotno delo se trudel da gi ohrabruva lu|eto voJudeja da gi postavuvaat temelite na svojot duhoven ìvot

X X X I V

E R E M I J A E R E M I J A E R E M I J A E R E M I J A E R E M I J A

Me|u onie koi se nadevale na trajno duhovno oìvuvawekako rezultat od reformacijata predvodena od Josija bil iEremija, kogo Bog go povikal za prorok dodeka bil seu{te mlad,vo trinaesettata godina od vladeeweto na Josija. Kako ~lenna levitskoto sve{tenstvo, Eremija u{te od detstvoto bilpodgotvuvan za sveta slu`ba. Vo tie sre}ni godini napodgotovka toj malku sfa}al deka u{te od ra|aweto bilodreden da bide �prorok do site narodi;� i koga boèstveniotpovik pristignal, toj bil preplaven so ~uvstvo za sopstvenatabezvrednost. �O, Gospode, Boè�, voskliknal toj, �ne umeam dagovoram, za{to sum dete.� (Eremija 1:5, 6).

Vo mladiot Eremija, Bog videl nekoj koj }e & bide verenna svojata dol`nost, i koj }e zastane na stranata na dobrotoprotiv golemata opozicija. Toj vo detstvoto dokaàl deka everen; a sega trebal da se spravi so te{kotijata, kako dobarvojnik na krstot. �Ne veli: dete sum,� mu rekol Bog na Svojotodbran glasnik; �za{to do site, do koi }e te ispratam, }e odi{,i s#, {to }e ti zapovedam, }e kaè{. Ne se pla{i od niv; za{toJas sum so tebe, za da te izbavam.� �A ti prepa{i gi bedratasvoi i stani, ta kaì im s#, {to }e ti zapovedam; ne bidimalodu{en pred niv, za da ne te porazam pred o~ite nivni. Iete, Jas te postaviv denes kako utvrden grad, kako èlezenstolb i kako bakaren yid protiv site carevi judini i knezovitena celata taa zemja, protiv sve{tenicite negovi i protivnarodot na taa zemja. Tie }e vojuvaat protiv tebe, no nema date pobedat; za{to Jas sum so tebe, za da te izbavuvam.� (Stihovi7, 8; 17-19).

êtirieset godini Eremija trebal da stoi pred narodotkako svedok za vistinata i pravednosta. Vo vremeto nanajstra{noto otpadni{tvo toj, so ̀ ivotot i karakterot, trebal

278 279

u~ewata na Mojseeviot zakon pove}e od site drugi proroci ipokaàl kako tie moàt da donesat najgolem duhoven blagoslovza narodot i za sekoe srce. �Raspra{ajte za damne{nitepati{ta, kade e dobriot pat, vrvete po nego, i }e najdetespokojstvo na du{ite svoi� (Eremija 6:16).

Vo edna prigoda, po Bo`ja naredba, prorokot zastanalpred eden od glavnite vlezovi vo gradot i ukaùval nava`nosta od praznuvaweto na svetiot saboten den. @itelitena Erusalim bile vo opasnost deka }e ja zaboravat svetostana sabotata i bile sve~eno predupredeni protivizvr{uvaweto na svoite svetovni raboti vo toj den. Zaposlu{nosta bil veten blagoslov: �I, ako Me poslu{ate, veliGospod, da ne nosite tovar vo saboten den niz portite na ovojgrad i sabotata da ja smetate za sveta, vo toj den ne vr{ej}inikakva rabota, toga{ niz portite na ovoj grad }e vleguvaatcarevi i knezovi, koi }e sedat na Davidoviot prestol, koi }ese vozat vo koli i }e javaat na kowi, tie i knezovite nivni,Judejci i erusalimski ìteli, toga{ ovoj grad }e bide ve~nonaselen.� (Eremija 17:24, 25).

Ova vetuvawe za napredok kako nagrada za poslu{nostbilo prosledeno so proro{tvo za stra{na osuda koja }e gosnajde gradot dokolku negovite ̀ iteli se pokaàt kako nevernina Boga i Negoviot zakon. Dokolku ne go poslu{aatpredupreduvaweto da se pokorat na Gospoda Boga na nivnitetatkovci i da go praznuvaat Negoviot saboten den, gradot inegovite palati }e bidat celosno uni{teni so ogan.

Na toj na~in prorokot cvrsto zastanal na stranata nazdravite principi na pravilniot na~in na ìvot koi se tolkujasno prikaàni vo knigata na zakonot. No sostojbata vo Judejabila takva {to promenata moèla da se izvr{i edinstveno sonajodlu~ni merki; zatoa toj najiskreno rabotel za nepokajanite.�Izorajte si novi nivi i ne sejte me|u trwe,� povikuval toj�Izmij go zloto od srceto svoe, Erusalime, za da se spasi{.�(Eremija 4:3, 14).

No mnozinstvoto od narodot ne go poslu{alo povikotza pokajanie i reforma. Po smrtta na dobriot car Josija, oniekoi vladeele so narodot se pokaàle kako nedostojni za svojatarabota i mnozina zavele od vistinskiot pat. Po Joahaz, kogoegipetskiot car go simnal od prestolot, do{ol Joakim,

{iroko i dlaboko, so iskreno delo na pokajanie. Premnogudolgo, narodot gradel so materijali koi apostol Pavle ginarekol drvo, kal i slama, a samiot Jeremija troskot. �]e ginare~at la`no srebro�, mu objavil toj na neposlu{niot narod,�za{to Gospod gi otfrli.� (Eremija 6:30). Sega tie bileohrabruvani da gradat mudro i za ve~nosta, otfrlaj}i go|ubreto na otpadni{tvoto i neverieto, koristej}i ~isto zlatokako materijal za temelite i prefineto srebro, skapocenikamewa � vera, poslu{nost i dobri dela � edinstveniteprifatlivi ne{ta vo o~ite na svetiot Bog.

Gospodoviot zbor upaten na Negoviot narod prekuEremija glasel: �Vrati se, otstapnice, ]erko Izraeleva... iJas nema da go izlijam vrz vas Mojot gnev; za{to Jas summilostiv, veli Gospod, nema ve~no da negoduvam. Priznaj jasamo vinata svoja: za{to otstapi ti od Tvojot Gospod Bog...vratete se, deca otstapnici, veli Gospod, za{to Jas sesoediniv so vas.� �Ti }e Me narekuva{ tvoj Otec i nema daotstapi{ od mene.� �Vratete se, sinovi odmetnici: Jas }e goizlekuvam va{eto odmetni{tvo.� (Eremija 3:12-14; 19, 22).

Kako dodatok na ovie prekrasni povici, Bog mu gi dalna Svojot gre{en narod i samite zborovi so koi toj moèl dase vrati kaj Nego. Tie trebale da kaàt: �Eve, nie ideme priTebe, za{to Ti si Gospod, Bog na{. Navistina, naprazno senadevavme na ridovite i na mnogute gori; navistina vo na{iotGospod Bog, e Izrailevoto spasenie... Nie leìme vo svojotsram, i na{iot sram n# pokriva, za{to gre{evme pred na{iotGospod Bog � nie i tatkovcite na{i u{te od mladite godinina{i duri do ovoj den � i ne go slu{avme glasot na Gospoda,na{iot Bog.� (Stihovi 22-25).

Reformacijata sprovedena od Josija ja is~istilazemjata od idolopoklonskite ̀ rtvenici, no srcata na mnozinane bile obrateni. Semeto na vistinata koe izrtilo nagore ivetuvalo dobra ̀ etva, bilo zadu{eno od trwe. U{te edno takvoodvojuvawe od Gospoda bi bilo fatalno; pa Bog odlu~il da goosvesti narodot za opasnosta vo koja se nao|a. Samo akopokaèle deka se verni na Jehova, tie moèle da se nadevaatna boèstvenata blagonaklonetost i na napredok.

Eremija postojano go svrtuval nivnoto vnimanie nasovetite dadeni vo Pettata kniga Mojseeva. Toj gi potenciral

280 281

mo`nost za pokajanie. Toj jasno ukaùva na faktot deka samoso najkorenita reformacija na srceto moè da se poni{tikaznata koja gi o~ekuva. Zaludno }e bide verbata {to tie bimoèle da ja pokaàt vo hramot i negovite slu`bi. Slu`bitei obredite ne moàt da go prostat grevot. I pokraj nivnotopovikuvawe na toa deka se Bo`ji izbran narod, edinstvenoreformacijata na srceto i na ìvotnite naviki moè da gispasi od neizbe`nite posledici na postojanoto gre{ewe.

Taka se slu~ilo �po gradovite na Juda i poerusalimskite ulici� porakata na Jeremija za Judejcite dabide: �slu{ajte gi zborovite na ovoj zavet i ispolnuvajte gi�(Er.11:6). I toa e porakata {to ja prenesuval dodeka stoel vopredvorjeto na hramot na po~etokot na vladeeweto na Joakim.

Nakuso bile izloèni iskustvata na Izraelot odvremeto na Izleguvaweto od Egipet. Bo`jiot zavet so nivglasel: �Slu{ajte go Mojot glas, i Jas }e bidam va{ Bog, a vie}e bidete Moj narod, i odete po onoj pat, po koj }e vi zapovedam,za da vi bide dobro�. Ovoj zavet bil besramno i postojanoprekr{uvan. Izbraniot narod �ìvee{e po èlbite i pozakoravenosta na svoeto lo{o srce, i Mi svrtea grb, a ne lice.�(Eremija 7:23, 24).

�Zo{to�, se pra{uva Bog, �se svrtil ovoj naroderusalimski i skita uporno i neprekratno? (Eremija 8:5).Spored jazikot na prorokot toa e zatoa {to tie ne go poslu{aleglasot na Gospoda i odbile da bidat popraveni (Vidi Eremija5:3). �Ja snema vistinata�, lelekal prorokot, �taa e odzemenaod ustata nivna.� �I {trkot pod neboto gi znae svoiteopredeleni vremiwa; gugutkata, lastovicata i ̀ eravot go pazatvremeto koga moraat da se vratat, a Mojot narod, ne znae zasudot Gospodov.� �Zar nema da gi posetam, veli Gospod? Nemali da se odmazdi du{ata Moja na takov narod, kako ovoj?�(Eremija 7:28; 8:7; 9:9).

Bilo dojdeno vreme za dlaboko preispituvawe nasrceto. Dodeka Josija bil nivni vladetel, narodot imalnekakva osnova za nade`. No toj ve}e ne moèl da posreduvavo nivna polza, zatoa {to padnal vo bitka. Grevovite nanarodot bile tolkavi {to vremeto za posreduvawe biloodamna pominato. �I mi re~e Gospod: da bea zastanale predliceto Moe duri Mojsej i Samoil, du{ata Moja pak nema{e da

postariot sin na Josija. Od po~etokot na vladeeweto na Joakim,Jeremija ne se nadeval mnogu deka }e ja spasi svojata sakanazemja od uni{tuvawe, a narodot od ropstvo. Pa sepak, ne mubilo dozvoleno da mol~i dodeka na carstvoto mu se zakanuvalocelosno uni{tuvawe. Onie koi Mu ostanale verni na Bogatrebale da bidat ohrabreni da istrajat na dobriot pat, agre{nicite, dokolku bilo mo`no, morale da se navedat da seodvratat od bezzakonieto.

Krizata barala javni i dalekuse`ni napori. Bog munaloìl na Eremija da zastane vo predvorjeto na hramot i daim zboruva na site Judejci koi bi vleguvale ili izleguvale odnego. Toj ne smeel da premol~i nitu zbor od porakata {to mubila dadena, za da gre{ncite vo Sion ja imaat najgolematamo`nost da slu{nat i da se odvratat od svoite zli pati{ta.

Prorokot se pokoril; Toj stoel na portite na domotGospodov i tamu go podigal svojot glas koj predupreduval iprekolnuval. Vdahnoven od S#mo}niot, toj izjavil:

�ûjte go slovoto Gospodovo, site Judejci, {to vleguvateniz taa vrata da Mu se poklonuvate na Gospoda. Taka veliGospod Savaot, Bog Izrailev: ispravete gi va{ite pati{ta iva{ite dela, i Jas }e ve ostavam da ìveete na toa mesto. Nese nadevajte na la`livite zborovi: ova e hramot Gospodov,hramot Gospodov, hramot Gospodov. No ako gi ispravitenapolno va{ite pati{ta i va{ite dela, ako verno izvr{uvatesud me|u ~ovekot i bli`niot negov, ako ne ugnetuvate stranec,sirak i vdovica, ne prolevate nevina krv na toa mesto i netrgnete po drugi bogovi za va{e zlo, Jas }e ve ostavam daìveete na ova mesto, vo ovaa zemja, {to im ja dadov natatkovcite va{i od veka do veka.� (Eremija 7:2-7).

Tuka e jasno pokaàna nevolnosta na Gospoda da kaznuva.Toj gi odloùva Svoite kazni za da moè da gi povikanepokajanite. Onoj koj pokaùva �milost, sud i pravednost nazemjata� kopnee po Svoite zabludeni deca; Toj na sekoj moènna~in se trudi da gi nau~i na pati{tata na ve~niot ìvot.(Eremija 9:24). Toj gi izvel Izraelcite od ropstvo za da moàtda Mu sluàt Nemu, na edinstveniot vistinski i ìv Bog. Iakotie dolgo talkale vo idolopoklonstvo i se oglu{ile odNegovite predupreduvawa, Toj sepak i sega ja pokaùva Svojatapodgotvenost da ja odloì kaznata i da im dade u{te edna

282 283

zapovedite }e gi za{titi od boèstveniot praveden sud. Nikojne smee da odbie da bide ukoren za zloto, nitu da gi obviniBo`jite slugi deka se premnogu revni i uporni vo ~istewetona logorot od zloto. Bog, Koj go mrazi grevot, gi povikuva oniekoi tvrdat deka go dràt Negoviot zakon da se otstranat odsekakvo bezzakonie. Ako propu{tat da se pokajat i dobrovolnoda Mu bidat poslu{ni, maìte i ̀ enite }e gi trpat seriozniteposledici, kako i drevniot Izrael. Postoi granica zad kojasudot na Jehova ve}e ne moè da se odloùva. Opusto{uvawetona Erusalim vo denovite na Jeremija e sve~enopredupreduvawe za moderniot Izrael, deka sovetite ipredupreduvawata koi mu se dadeni preku odbrani orudija nemoàt nekazneto da se otfrlaat.

Porakata na Jeremija upatena do sve{tenstvoto inarodot kaj mnozina razbudila antagonizam. Tie bu~no goobvinuvale: �Oti prorokuva{ vo imeto na Gospoda, i veli{ -ovoj dom }e stane kako Silom, i ovoj grad }e zapustee i }e ostanebez ìteli? I siot narod se sobra okolu Eremija vo domotGospoden.� (Eremija 26:9). Sve{tenicite, la`nite proroci ilu|eto se razgnevile protiv onoj koj ne sakal da im kaùva ubavizborovi i la`ni proro{tva. Na toj na~in, Bo`jata poraka bilaprezrena, a na Negoviot sluga mu se zakanuvale so smrt.

Glasot za zborovite na Eremija stasal do knezovite naJudeja i tie poitale od palatata kon hramot za samite da seuverat za {to stanuva zbor. �Toga{ sve{tenicite i prorocitevaka im rekoa na knezovite i na siot narod: Ovoj ~ovekzasluùva smrt, zatoa {to prorokuva protiv ovoj grad; a toa go~uvte so u{ite svoi.� (Stih 11). No Eremija smelo stoel predknezovite i narodot, izjavuvaj}i: �Gospod me prati daprorokuvam protiv ovoj dom i protiv ovoj grad so site zborovi,{to gi ~uvte; pa taka, ispravete gi pati{tata i delata va{i iposlu{ajte go glasot na Gospoda, va{iot Bog, i Gospod }e goodmeni zloto, {to go izre~e protiv vas. A {to se odnesuva domene, eve, jas sum vo va{i race; pravete so mene, {to smetatedeka e dobro i pravo; samo znajte dobro, deka, ako me ubiete,}e zemete nevina krv vrz sebe, i vrz ovoj grad i vrz ìtelitenegovi, oti navistina, Gospod me prati pri vas da vi gi kaàmsite ovie zborovi vo u{ite va{i.� (Stihovi 12-15).

se prikloni kon toj narod; oteraj gi od pred liceto Moe, nekasi odat. Ako, pak, te pra{aat: kade da odime? � kaì im: vakaveli Gospod � koj e za smrt, neka odi vo smrt; i koj e za me~ -pod me~; koj e, pak, za glad � na glad; i koj e za ropstvo � voropstvo.� (Eremija 15:1, 2).

Odbivaweto da se otpovika na pokanata za milost {toBog sega mu ja nudel, }e mu ja donese na neposlu{niot narodkaznata koja go zatekla severnoto carstvo na Izrael predpove}e od eden vek. Sega{nata poraka za niv bila: �ako ne Meposlu{ate, i ne odite po Mojot zakon, {to vi go dadov, i ne giprimate zborovite na Moite slugi, prorocite, koi gi pra}ampri vas, a gi pra}am od rano utro, i koi vie ne gi slu{ate �toga{ so ovoj dom }e go napravam istoto {to i so Silom, i ovojgrad }e go predadam na prokletstvoto na site zemni narodi.�(Eremija 26:4-6).

Onie koi stoele vo predvorejeto na hramot slu{aj}i goizlagaweto na Eremija jasno razbrale deka negovite zborovise odnesuvale za Silom, i za vremeto na denovite na Ilijakoga Filistejcite go pobedile Izrael i go zele kov~egot nazavetot.

Grevot na Ilija bil vo toa {to lesno preminuval prekuneposlu{nosta na svoite sinovi na svetata dol`nost, i prekuzlata koi vladeele niz celata zemja. Toa {to propu{til da giispravi ovie zla mu donelo stra{na maka na Izraelot.Negovite sinovi padnale vo bitka, Samiot Ilija go zagubilsvojot ̀ ivot, Bo`jiot kov~eg bil odnesen od izraelskata zemja,bile pogubeni trieset iljadi lu|e � i seto toa zatoa {to nagrevot mu bilo dozvoleno nepre~eno i neukoreno da cuti.Izrailot naprazno mislel deka i pokraj svoite gre{nipostapki, prisustvoto na kov~egot }e im obezbedi pobeda nadFilistejcite. Na sli~en na~in, vo vremeto na Eremija,ìtelite na Judeja se zalaùvale deka strogoto pridrùvawekon boèstveno uredenite slu`bi vo hramot }e gi so~uva odpravednata kazna za lo{iot pat po koj {to trgnale.

Kakva pouka e ova za lu|eto koi denes se na polo`ba voBo`jata Crkva! Kakvo sve~eno predupreduvawe da imaat verenodnos kon gre{kite koi ja obes~estuvaat celta na vistinata!Nikoj od onie koi se ~uvari na Bo`jiot zakon ne smee da sezalaùva deka obli~jeto {to odnadvor go imaat vo odnos na

284 285

Surovi bile potsmevawata {to trebal da gi podnese.Negovata ~uvstvitelna du{a bila povtorno i povtornoproboduvana od strelite na ismejuvawata od strana na oniekoi gi prezirale negovite poraki i nastojuvawata da gi obrati.�Stanav potsmev za siot narod moj,� izjavil toj: �I sekojdnevnanivna pesna.� �Jas sekoj den stanuvam za potsmev, sekoj seismejuva so mene.� �Site, {to ìveeja so mene vo mir, sega medemnat, nema li nekade da pogre{am: moèbi, velat, toj }e seulovi, i nie }e go pobedime i }e mu se odmazdime.� (Pla~Eremin 3:14; Eremija 20:7,10).

No verniot prorok sekojdnevno dobival sila da istrae.�No so mene e Gospod kako stra{en junak,� toj objavil vo vera;�Zatoa moite goniteli }e se sopnat i nema da me pobedat; mnogu,mnogu }e se zasramat zaradi porazot, zaradi nezaboraveniotve~en sram.� �Pejte Mu na Gospoda, falete Go Gospoda, za{toToj ja spasuva du{ata na bedniot od racete na zlodejcite.�(Eremija 20:11,13).

Iskustvata {to Eremija gi doìveal vo denovite nasvojata mladost, no i vo podocne`nite godni od svojata slu`ba,go nau~ile deka: �Patot na ~ovekot ne zavisi od nego, deka ne evo vlasta na onoj koj odi, za da gi upravuva stapkite svoi.� Tojnau~il da se moli: �Kazni me Gospodi, no so pravda, ne vo gnevotSvoj, za da ne me sotre{.� (Eremija 10:23, 24).

Koga bil povikan da pie od ~a{ata na nevolji istradawa, i doveden vo isku{enie da kaè: �Ja snema silatamoja i nade`ta moja od Gospoda,� toj se potsetil na s# {to Bognapravil vo negova polza, i pobedonosno izvikal: �Po milostana Gospoda ne zaginavme napolno, bidej}i milosrdieto Negovone e preseknato; toa se obnovuva sekoe utro; golema e Tvojatavernost. Gospod e moj del, mi veli du{ata, zatoa na Nego }e senadevam. Dobar e Gospod kon onie, koi se nadevaat na Nego,kon du{ata, koja Go bara. Dobro e za onoj ~ovek, koj se nadeva itrpelivo go o~ekuva spasenieto od Gospoda.� (Pla~ Eremin3:18; 22-26).

Dokolku zakanuva~kiot odnos na lu|eto so visokavtoritet go zapla{il prorokot, negovite zborovi }e nemaanikakov efekt, a toj }e go zagubel ìvotot; no hrabrosta so kojago iznel ova sve~eno predupreduvawe zasluùvala po~it kajnarodot i gi zavrtela izraelskite knezovi na negova strana.Tie pregovarale so sve{tenicite i la`nite proroci,ukaùvaj}i im deka ekstremnite merki za koi tie se zalagaatbi bile nerazumni i nivnite zborovi dovele do reakcija voumovite na lu|eto. Taka Gospod podignal braniteli za Svojotsluga.

I stare{inite se obedinile vo protest protiv odlukatana sve{tenicite vo vrska so sudbinata na Eremija. Tie goiznele primerot na Mihej, koj prorokuval osuda nad Erusalimso zborovite: �Sion }e bide izoran kako niva, a Erusalim }estane kup urnatini, i gorata na ovoj dom kako {umovit rid. Pazar go ubi zaradi toa Judejskiot car Ezekij i celata Judeja?Pa zar ne se upla{i toj od Gospoda, i Gospod go odmeni zloto,{to be{e go izrekol protiv niv; a treba li nie sega danavle~eme takvo golemo zlo vrz du{ite svoi?�(Stihovi 18, 19)

Poradi zalo`bata na ovie vlijatelni lu|e ìvotot naprorokot bil po{teden, iako mnogu od sve{tenicite i la`niteproroci, nemoèj}i da ja podnesat stra{nata vistina {to tojja iznesuval, so zadovolstvo bi go videle poguben poradibuntovni{tvo.

Od denot koga bil povikan, do krajot na svojata slu`ba,Eremija stoel pred Judejcite kako �kula i tvrdina�, protiv kojagnevot na lu|eto bil nemo}en. �Tie }e vojuvaat protiv tebe,� gopredupredil Bog Svojot sluga, �no nema da te pobedat, bidej}iJas sum so tebe, za da te spasuvam i da te izbavuvam, veliGospod. I }e te spasam od racete na lo{ite i }e te izbavam odracete na nasilnicite.� (Eremija 6:27; 15:20, 21).

Po priroda krotok i povle~en, Eremija kopneel za miri spokojstvo vo povle~en ̀ ivot, vo koj nema da treba da svedo~iza postojanite bezzakonija na svojot sakan narod. Srceto mu sestegalo od pomislata za uni{tuvaweto koe grevot }e go donese.�O, da mojata glava be{e voda i o~ite moi � izvor na solzi,�lelekal toj: �Za da pla~am den i no} za ubienite na }erkata namojot narod. O, da imav prestojuvali{te vo pustiwata za dago ostavev svojot narod i da otidev daleku od niv.� (Er. 9:1, 2).

286 287

deka taka }e go razbudi kaj niv ~uvstvoto za obvrskata {to jaimaat kon Boga, no i ohrabruvaj}i gi da odràt prijatelskiodnosi so vavilonskata vlada.

Za da ja prikaè va`nosta od celosnoto pokoruvawe naBo`jite barawa, Eremija sobral nekolku sinovi na Rehav voedna od prostoriite na hramot i gi posluìl so vino,pokanuvaj}i gi da pijat. Kako {to moèlo da se o~ekuva, toj sesoo~il so odlu~no odbivawe. �Nie vino nema da pieme,�odlu~no izjavile sinovite na Rehav, �bidej}i na{iot tatkoJonadav, sin Rehavov, ni zapovedal, velej}i � vino ne pijte nivie, nitu decata va{i doveka.�

�I bi slovo Gospodovo do Eremija: vaka veli GospodSavaot, Bog Izrailev: odi, kaì im na lu|eto Judini i naìtelite erusalimski � zar nema da izvle~ete pouka od ova zasebe, pa da gi poslu{ate zborovite Moi, veli Gospod. Seispolnuvaat zborovite na Jonadava, sinot Rehavov, koj imzapoveda na sinovite svoi da ne pijat vino, i tie do den denesne pijat, bidej}i mu se pokoruvaat na zavetot {to mu go dale nasvojot tatko.� (Eremija 35:6; 12-14).

Na toj na~in Bog sakal da ja pokaè ostrata sprotivnostpome|u poslu{nosta na Rehavovite sinovi so neposlu{nostai nepokornosta na Svojot narod. Sinovite na Rehav se pokorilena baraweto na nivniot tatko i sega odbile da bidat vovle~enivo prestap. No judejskiot narod ne sakal da gi poslu{azborovite na Gospoda, i kako posledica na toa sega trebal dagi pretrpi Negovite najstrogi kazni.

�Jas, pak, postojano vi zboruvav od rano utro, a vie neMe poslu{avte. Gi ispra}av Jas pri vas site Moi slugi �prorocite gi pra}av od rano utro, i velev � povratete se sekojod svojot lo{ pat i ispravete go povedenieto svoe i ne odetepo drugi bogovi, za da im sluìte, pa }e ìveete vo ovaa zemja,koja vi ja dadov vam i na tatkovcite va{i; no vie ne gopriklonivte uvoto i ne Me poslu{avte. Bidej}i sinovite naJonadava, sinot Rehavov, ja ispolnuvaat zapovedta na svojottatko, {to be{e im ja dal, a ovoj narod Moj Mene ne Me slu{a,zatoa, vaka veli Gospod, Bog Savaot, Bog Izrailev � eve, Jas}e go ispratam vrz Judeja i vrz site ìteli erusalimski setoona zlo, {to go izrekov vrz niv, za{to Jas im zboruvav, a tie

X X X V

PROPAPROPAPROPAPROPAPROPASTSTSTSTSTA NABLI@UVAA NABLI@UVAA NABLI@UVAA NABLI@UVAA NABLI@UVA

Prvite godini od vladeeweto na Joakim bile ispolnetiso predupreduvawa za nabliùvaweto na propasta. Bo`jiotzbor, izgovoren od prorocite, trebalo da se ispolni. Asirskatasila od sever, koja tolku dolgo bila nadmo}na, ve}e ne vladeelaso narodite. Egipet, od jug, vo ~ija {to mo} judejskiot carzaludno se nadeval, naskoro trebal da primi silen udar.Sosem neo~ekuvano, nova svetska sila, vavilonskoto carstvo,se izdigala na istok i brgu gi zasenuvala site drugi narodi.

Za nekolku kusi godini, Vavilonskiot car }e bideupotreben kako sredstvo na Bo`jiot gnev vrz nepokajanataJudeja. Povtorno i povtorno, Erusalim }e bide opkoluvan odvojskata na Navuhodonosor koja ~esto navleguvala vo gradot.Grupa po grupa - otprvin samo nekolkumina, no podocnailjadnici i desetici iljadi - }e bidat odvedeni vo ropstvo voSinarskata zemja, za tamu da ìveat vo progonstvo. Joakim,Joahin i Sedekija � site ovie judejski carevi eden po edenstanuvale vazali na vavilonskiot vladetel, no tie eden poeden se pobunuvale. Postrogi i u{te postrogi kazni trebaleda go snajdat nepokorniot narod, dodeka kone~no celata zemjane opusto{i, Erusalim razurnat i izgoren, hramot {to goizgradil Solomon trebal da bide uni{ten, a judejskoto carstvoda padne za nikoga{ pove}e da ne se zdobie so svoetoporane{no vlijanie me|u zemskite narodi.

Ovie vremiwa na promeni, tolku ispolneti so opasnostza izraelskata nacija, bile odbeleàni so mnogu poraki odneboto preku Eremija. Na toj na~in Gospod mu dal na judejskiotnarod jasna mo`nost da se otkaè od svojot opasen sojuz soEgipet i na toj na~in da go odbegne sudirot so vavilonskiotvladetel. Kako {to zakanuva~kata opasnost nabliùvala, tojgo pou~uval narodot so niza soodvetni paraboli, nadevaj}i se

288 289

ukoruva za grevot. Negoviot narod bil odrùvan vo napredoksamo poradi Negovata milost, i budnata straà na Negoviteizbrani slugi. Toj ne moè da vozdignuva i ~uva narod koj giotfrla Negovite soveti i gi prezira Negovite ukori. Moè zaodredeno vreme da go odloì Svojot sud; no toj ne moè ve~noda bide zadràn.

Decata na Juda se vbrojuvale me|u onie za koi Bogizjavil: �Vie }e Mi bidete carstvo na sve{tenici i narodsvet.� (2. Mojseeva 19:6). Nikoga{, za vreme na svojata slu`ba,Eremija ne ja zagubil od predvid vitalnata va`nost odposvetenosta na srceto vo raznite ìvotni odnosi, a osobenovo slu`bata na najvisokiot Bog. Toj jasno go predvidelpropa|aweto na carstvoto i rasprsnuvaweto na judejskiotnarod me|u drugite narodi; no so okoto na verata gledal zadseto toa, vo vremiwata na obnova. Vo negovite u{iodyvonuvalo boèstvenoto vetuvawe: �I }e go soberamostatokot od Moeto stado, od site zemji kade {to gi bev izgonil,i }e gi vratam vo trlata nivni... Eve, nastapuvaat dni, veliGospod, i }e mu izdignam na Davida pravedna fidanka, i }e sezacari Car, Koj }e postapuva mudro i }e sudi pravedno nazemjata. Vo dnite Negovi Juda }e se spasi, i Izraelot }e ̀ iveebezopasno; i eve � Negovoto ime so koe }e Go imenuvaat eGOSPOD � NA[A PRAVEDNOST!� (Eremija 23:3-6).

Taka, proro{tvata za sudot koj nabliùval bileizme{ani so vetuvawa za kone~noto i slavno izbavuvawe. Oniekoi }e odberat da se pomirat so Boga i da ìveat svet ìvotme|u mno{tvoto koe e vo otpad, }e dobijat sila za sekoeisku{enie i }e moàt so golema mo} da svedo~at za Nego. Anivnoto izbavuvawe koe pretstoelo vo vekovite {to doa|ale,}e bide poveli~estveno od osloboduvawata na decataIzrailevi od Egipet; Preku Svojot prorok Gospod objavil deka}e dojdat dni koga �ve}e nema da se zboruva: Gospod ìvee, Kojgi izvede sinovite Izrailevi od zemjata Egipetska, tuku: da eìv Gospod Koj go izvede i Koj go dovede plemeto na domotIzrailev od severnata zemja i od site zemji, kade {to gi be{eizgonil; i tie }e ìveat vo zemjata svoja.� (Stihovi 7, 8). Takvibile prekrasnite proro{tva izre~eni od Eremija za vreme naposlednite godini od istorijata na judejskoto carstvo, koga

ne slu{aa, im vikav, a tie ne odgovaraa.� (Stihovi 14-17).Koga srcata na lu|eto }e omeknat i }e mu se pokorat na

blagotvornoto dejstvo na Svetiot Duh, tie }e moàt da bidatsovetuvani; no koga }e se odvratat od predupreduvawata dodekasrceto ne im stvrdne, Gospod dozvoluva da bidat zavedeni oddrugi vlijanija. Otfrlaj}i ja vistinata, tie prifa}aat laga,koja stanuva stapica {to gi uni{tuva samite.

Bog ja povikuval Judeja da ne go predizvikuva Negoviotgnev, no tie ne sakale da slu{aat. Kone~no, nad niv bilaizre~ena kazna. Tie trebale da bidat odvedeni vo ropstvo voVavilon. Haldejcite trebale da bidat iskoristeni kakosredstvo so koe Bog }e go kazni Svojot neposlu{en narod.Stradawata na Judejcite trebale da bidat srazmerni sosvetlinata {to ja imale i so predupreduvawata {to giprezrele i otfrlile. Bog dolgo ja odloùval Svojata osuda,no sega }e go upati Svoeto nezadovolstvo kon niv, kako posledennapor da bidat zapreni vo nivnite gre{ni pati{ta.

Vrz domot na sinovite na Rehav bil izre~en postojanblagoslov. Prorokot objavil: �Bidej}i go poslu{avte zavetotna va{iot tatko Jonadava i gi pazite site negovi zapovedi ivo s# postapuvate, kako {to vi zapovedal, zatoa, vaka veliGospod Savaot, Bog Izrailev � nikoga{ nema da nedostiga odJonadava, sinot Rehavov, ~ovek {to }e pretstoi pred licetoMoe vo site dni.� (Stihovi 18 i 19). Na toj na~in Bog go pou~ilSvojot narod deka vernosta i poslu{nosta }e & se vratat naJudeja kako blagoslov, kako {to sinovite na Rehav bileblagosloveni poradi poslu{nosta na zapovedta na nivniottatko.

Poukata e za nas. Ako treba da gi po~ituvame barawatana dobriot i mudar tatko, koj se potrudil na najdobar moènna~in da go so~uva svoeto potomstvo od zloto na neumerenosta,sigurno e deka kon Bo`jiot avtoritet treba da se odnesuvameso pogolema po~it, bidej}i Toj e posvet od ~ovekot. Na{iotSozdatel i na{iot Zapovednik, beskraen vo Svojata mo},stra{en vo Svojot sud, so site sredstva se trudi da gi navedelu|eto da gi sogledaat svoite grevovi i da se pokajat. Toj, prekuustata na Svoite slugi, ja pretskaùva opasnosta odneposlu{nosta; upatuva predupreduva~ki poraki i verno

290 291

do sekoj del od carstvoto i site dobile mo`nost da ja doznaatBo`jata volja za negoviot narod.

Prorokot jasno stavil do znaewe deka na{iot nebesenOtec dozvoluva da dojde do Negovite kazni: �za da razberatneznabo{cite deka se lu|e� (Psalm 9:20). �Ako, pak, i potoatrgnete nastrana i ne me poslu{ate,� Bog go predupredil Svojotnarod, �I jas... }e ve rasturam me|u narodite, i }e ve istrebime~ot {to }e dode; zemjata va{a }e bide pusta i gradoviteva{i razru{eni.� (3. Mojseeva. 26:21, 28, 33).

Vo istoto vreme koga porakite za nabliùva~kotouni{tuvawe bile ispra}ani so knezovite i narodot, nivniotvladetel, Joakim, koj trebal da bide mudar duhoven voda~,predvodnik vo priznavaweto na grevovite i reformacijataza dobri dela, go pominuval svoeto vreme vo sebi~nizadovolstva. �]e si napravam golema ku}a i {iroki oddelenija�� planiral toj; a taa ku}a, �obloèna so kedar i bojadisana socrvena boja� (Eremija 22:14), trebala da bide napravena sopari i rabotna sila dobieni so izmama i nasilstvo.

Gnevot na prorokot se razgorel i toj bil vdahnoven daizre~e sud nad neverniot vladetel. �Te{ko mu na onoj, koj gradisvoja ku}a so nepravda, i svoi sobi so bezzakonie,� objavil toj:�koj go tera bli`niot svoj da raboti bez nagrada i ne mu davaplata... Misli{ li da stane{ car, otkako si se ogradil sokedar? Tatko ti jade{e i pie{e, no vr{e{e sud i pravda, pazatoa mu be{e dobro. Toj go razgleduva{e deloto na beden ina siromav, i zatoa mu be{e dobro. Zar ne zna~i toa, da Mepoznava{ Mene? � veli Gospod. No tvoite o~i i tvoeto srce sesvrteni samo kon korist samo za sebesi, i za prolevawe nevinakrv, za da pritesnuva{ i prisiluva{.

�Zatoa, vaka veli Gospod za Joakima, sinot na judejskiotcar Josija: nema da go oplakuvaat � O brate! � ili O sestro!,nema da go oplakuvaat: O, gospodare! ili O, negovoto veli~ie!Kako osel toj }e bide pogreben; }e go iznesat i }e go frlatdaleku od erusalimskite porti.� (Stihovi 13-19).

Ovoj stra{en sud trebal da mu se slu~i na Joakim zanekolku godini; no Gospod prvo go izvestil nepokajaniot narodza Svojata namera. Vo ~etvrtata godina od vladeeweto naJoakim �prorokot Eremija zboruva{e pred siot judejski narod

Vaviloncite stanuvale vladeteli na svetot, i gi krevalesvoite vojski protiv yidovite na Sion.

Ovie vetuvawa za izbavuvawe bile kako najubava muzikaza onie koi bile istrajni vo svojata slu`ba na Jehova. Vodomovite na golemite i malite, kade seu{te se po~ituvalesovetite na Boga i Negoviot zavet, zborovite na prorokotodnovo i odnovo se povtoruvale. Toa deluvalo silno duri ina decata i ostavilo trajna traga vo nivnite mladi ipriem~ivi umovi.

Sovesnoto drèwe na zapovedite od Svetoto Pismo imdalo na Daniel i negovite drugari za vreme na slu`bata naEremija mo`nost da go vozdignat vistinskiot Bog pred zemskitenarodi. Upatstvata koi ovie evrejski deca gi primile vo svoitedomovi, od nivnite roditeli, gi napravile silni vo verata ipostojani vo nivnata slu`ba na ìviot Bog, Sozdatelot naneboto i zemjata. Koga, vo pravite godini od vladeeweto naJoakim, Navuhodonosor za prv pat go opkolil i go pokorilErusalim i gi odvel Daniel i negovite drugari, so u{te nekoiposebno odbrani za slu`ba vo vavilonskiot dvor, verata naevrejskite zarobenici bila najsilno isku{ana. No onie koinau~ile da ja poloùvaat svojata doverba vo Bo`jite vetuvawa,otkrile deka toa e dovolno za site iskustva niz koi bilepovikani da pominat za vreme na nivniot prestoj vo tu|atazemja. Pismoto za niv bilo dokaàn vodi~ i potkrepa.

Kako interpretator na zna~eweto na kaznite koipo~nale da ja snao|aat Judeja, Eremija cvrsto stoel vo odbranana Bo`jata pravda i na Negovata milost duri i vo vremeto nanajstra{nite kazni. Prorokot rabotel neumorno. Sakaj}i dadopre do site klasi, toj go pro{iril krugot na svoeto deluvawenadvor od Erusalim vo okolnite podra~ja, ~esto posetuvaj}irazni delovi od carstvoto.

Vo svoite svedo{tva do crkvata, Eremija postojano senavra}al na u~ewata od knigata na zakonot koja bila tolku mnogupo~ituvana i vozdigana za vreme na vladeeweto na Josija. Tojpovtorno ja naglasil va`nosta od odrùvawe na zavetna vrskaso milostivoto i so~uvstvitelno Su{testvo, Koe na vrvot naSinaj gi izgovorilo pravilata na Dekalogot.Predupreduva~kite i povikuva~ki zborovi na Eremija doprele

292 293

pred celiot narod objavil: �Vaka veli Gospod na vojskite, BogIzrailev: eve, }e ispratam vrz ovoj grad i vrz site nivnigradovi sekakvo zlo, {to go izrekov protiv nego, bidej}i tie gizakoravija svoite vratovi za da ne gi slu{aat zborovite Moi.�(Eremija 19:15).

Zborovite na prorokot namesto da dovedat dopriznavawe i pokajanie, go razbudile gnevot na onie so visokavtoritet, i kako posledica na toa na Eremija mu bilaodzemena slobodata. Zatvoren, i frlen vo temnica, prorokotsepak prodolìl da gi kaùva nebesnite poraki na onie koibile vo blizina. Negoviot glas ne moèl da se zamolkne soprogonuvawe. Zborot na vistinata, izjavil toj �be{e vo moetosrce kako raspalen ogan, zatvoren vo koskite moi, i seizma~uvav da go zadràm � no ne moèv.� (Eremija 20:9).

Nekade vo ova vreme Gospod mu naloìl na Eremija dapo~ne da gi zapi{uva porakite {to toj sakal da gi odnese kajonie za ~ie {to spasenie na srceto postojano ponizno molel.�Zemi si kniga�, go povikal Gospod Svojot sluga, �Napi{i gi vonea site zborovi, {to ti gi kaàv za Izraelot, za Juda i zasite narodi od onoj den, otkako po~nav da ti kaùvam, od dnitena Josija pa do denes; moèbi domot Judin }e ~ue za seto zlo{to mislam da mu go napravam, pa tie da se povratat sekoj odsvojot lo{ pat, i Jas da im gi prostam bezzakonijata i grevovitenivni.� (Eremija 36:2, 3).

Vo poslu{nost na taa naredba, Eremija povikal napomo{ veren prijatel, pisarot Varuh, i gi diktiral �siteGospodovi zborovi, {to mu gi be{e kaàl Toj.� (Stih 4). Tiebile gri`livo zapi{ani na svitok od pergament ipretstavuvale jasen ukor za zloto, predupreduvawe zaneizbe`nite posledici od postojanoto otpadni{tvo, i iskrenpovik za otfrlawe na sekoe zlo.

Koga zapisot bil gotov, Eremija, koj seu{te bilzatvorenik, go ispratil Varuh da go pro~ita svitokot na masitekoi se sobrale vo hramot po povod nacionalniot den na post,�vo pettata godina na judejskiot car Joakim, sinot Josiev, vodevettiot mesec.� �Moèbi,� rekol prorokot, �tie }e upatatsmirena molba pred liceto Gospodovo i }e se povratat sekojod svojot lo{ pat; oti golem e gnevot i negoduvaweto, koe

i pred site ìteli erusalimski,� ukaùvaj}i na toa pove}e oddvaeset godini, �od trinaesettata godina na judejskiot carJosija... pa do denes,� toj svedo~el za Bo`jata èlba da spasi,no deka negovata poraka bila prezrena (Eremija 25:2, 3). A sega,zborot Gospodov do niv glasel:

�Zatoa vaka zboruva Gospod nad vojskite: Poradi toa{to ne gi poslu{avte zborovite Moi, eve, Jas }e pratam i }egi zemam site severni plemiwa, veli Gospod, i vavilonskiotcar Navuhodonosor, Mojot sluga, i }e gi dovedam protiv ovaazemja i protiv ̀ itelite nejzini i protiv site sosedni narodi;i napolno }e gi istrebam i }e gi napravam za uàs, za potsmevi za ve~na zapustenost. I }e go prekratam vo niv glasot naradost i glasot na veselba, glasot na mladoènec i glasot nanevesta, zvukot od vodeni~en kamen i svetlinata od svetilo.I celata taa zemja }e stane zapustenost i uàs; i tie narodi}e mu sluàt na vavilonskiot car sedumdeset godini.� (Stihovi8-11).

Iako kaznata {to }e gi uni{ti bila jasno objavena,narodot moèl samo nejasno da go razbere nejziniot celosenuàs. Za da moè da se postigne podlabok vpe~atok, Gospodsakal da go ilustrira zna~eweto na izgovorenite zborovi. Tojgo povikal Eremija da ja sporedi sudbinata na narodot so ~a{aispolneta so Bo`jiot gnev. Pome|u prvite koi }e pijat od taa~a{a trebal da bide, �Erusalim i judejskite gradovi i nivnitecarevi.� I drugi trebale da se napijat od istata ~a{a ��Faraonot � egipetskiot car � i negovite slugi, kako i negoviteknezovi i siot negov narod�, i mnogu drugi zemski narodi �dodeka celosno ne se ispolni Bo`jata namera. (Vidi Ere. 25)

Za u{te podobro da ja ilustrira prirodata na kaznatakoja brgu nabliùvala, prorokot bil povikan da �zeme odstare{inite na narodot i od stare{inite na sve{tenicite; ida odi vo dolinata na sinot Enomov�, a tamu, otkako }e go izneseotpadni{tvoto na Judeja, trebal da skr{i na par~iwa �glinenastomna� i da objavi vo imeto na Jehova, ~ij {to sluga bil:�Vaka}e go skr{am ovoj narod i ovoj grad, kako {to koga }e se kr{iglinen sad, toj ne moè povtorno da se sostavi.�

Prorokot napravil kako {to mu bilo naloèno. Potoa,vra}aj}i se vo gradot, toj zastanal vo predvorjeto na hramot i

294 295

nezadovolni od svojot sueten ìvot, i da pobaraat duhovenblagoslov preku tesna vrska so neboto.

Ne e Bo`ja namera da ispra}a glasnici koi }e gizadovoluvaat gre{nicite i }e im laskaat; Toj ne ispra}amirovni poraki za da gi uveri neposvetenite vo nivnatatelesna sigurnost. Naprotiv, toj postavuva te{ki bremiwa vrzsovesta na gre{nikot i ja proboduva negovata du{a so ostristreli na osvedo~uvawe. Slu`benite duhovi, angelite, mu gipredo~uvaat stra{nite Bo`ji osudi, za da go zajaknat ~uvstvotona potreba i da predizvikaat povik za pomo{: �[to treba danapravam, za da se spasam?� (Dela 16:30). No rakata kojapretvora vo prav, go ukoruva grevot, i gi posramuva gordosta iambicijata, e i raka koja gi izdignuva pokajaniot i unièniot.Onoj, Koj dozvoluva da se slu~at najstrogite kazni, pra{uva sonajdlaboko so~uvstvo, �[to saka{ da napravam za tebe?�

Koga ~ovekot zgre{il protiv svetiot i milostiv Bog,ne moè da napravi poblagorodno delo otkolku iskreno da sepokae i da gi priznae svoite gre{ki vo solzi i so ogor~enostvo du{ata. Toa Bog go bara od nego; Toj ne prifa}a ni{topomalku od skr{eno srce i skru{en duh. No carot Joakim inegovite blagorodnici, vo svojata arogancija i gordost, jaodbile pokanata od Boga. Tie nema da go poslu{aatpredupreduvaweto i da se pokajat. Prekrasnata mo`nost kojaim se ukaàla vo vremeto koga go zapalile svetiot svitok, bilaposledna mo`nost za niv. Bog objavil deka dokolku i ovoj patodbijat da go poslu{aat negoviot glas, toj }e gi pogodi sostra{na kazna. Tie odbile da poslu{aat, i Toj ja izrekolSvojata kone~na presuda nad Judeja, i so poseben gnev }e sespravi so onoj koj gordelivo se krenal sebesi protivS#mo}niot.

�Poradi toa, veli Gospod, za judejskiot car Joakim: }enema od nego ~ovek {to }e sedi na Davidoviot prestol, i trupotnegov }e bide frlen na dnevniot pripek i na no}niot stud. Pa}e go posetam nego, i plemeto negovo, i slugite negovi zanepravdite nivni, i }e gi ispratam vrz niv i vrz erusalimskiteìteli, i vrz lu|eto na Juda, seto ona zlo, {to go iskaàv vrzniv.� (Eremija 36:30, 31).

So paleweto na svitokot ne do{lo kraj na seto toa. Bilo

Gospod go izre~e protiv ovoj narod.� (Stihovi 9, 7).Varuh poslu{al, pa svitokot bil pro~itan pred celiot

judejski narod. Potoa pisarot bil povikan pred knezovite zada im gi pro~ita zborovite i na niv. Tie slu{ale so goleminteres i vetile deka }e go izvestat carot za s# {to ~ule, nogo sovetuvale pisarot da se sokrie, bidej}i se pla{ele dekacarot }e go otfrli svedo{tvoto i }e saka da gi pogubi oniekoi ja podgotvile i objavile porakata.

Koga carot Joakim slu{nal od knezovite {to pro~italVaruh, toj vedna{ naredil svitokot da se donese pred nego ida mu se pro~ita. Eden od carskite dvorjani, koj se vikal Judija,go donel svitokot i zapo~nal da gi ~ita zborovite na ukor ipredupreduvawe. Bila zima, pa carot i negovite sodru`nici� judejskite knezovi � bile sobrani pred otvoren ogan. Bilpro~itan samo mal del, koga carot, ni malku ispla{en poradiopasnosta koja se nadvila nad nego i negoviot narod, go grabnalsvitokot i razgneven go �se~e{e so pisarsko noè, i eden poeden gi frla{e par~iwata vo mangalot, s# dodeka ne be{euni{ten celiot svitok vo ognot, {to go ima{e vo mangalot.�(Stih 23).

Nitu carot nitu negovite knezovi ne bile ispla{eni�i ne gi raskinaa oblekite svoi�. Sepak, nekoi od knezovite,�go molea carot da ne go gori svitokot knièn, no toj ne giposlu{a.� Koga zapisot bil uni{ten, gnevot na bezbo`niot carse razgorel protiv Eremija i Varuh i toj ispratil da mu gidovedat; �No Gospod gi sokri.� (Stihovi 24-26).

Svrtuvaj}i go vnimanieto na onie koi se molele vohramot, kako i na knezovite i carot, kon zapi{anite ukori odvdahnoveniot svitok, Bog milostivo sakal da gi preduprediJudejcite za nivno dobro. �Moèbi,� rekol Toj, �domot Judin }e~ue za site bedi {to mislam da mu gi napravam, pa tie da sepovratat sekoj od svojot lo{ pat, i Jas da im gi prostambezzakonijata i grevovite nivni.� (Stih 3). Bog gi soàluvalu|eto koi se borat vo slepiloto na izopa~enosta; Toj saka dago prosvetli pomra~enoto razbirawe ispra}aj}i ukori i zakani,smisleni da gi predizvikaat najvozvi{enite da gopo~uvstvuvaat svoeto neznaewe i da gi ispravat svoite gre{ki.Toj nastojuva da im pomogne na samouverenite da stanat

296 297

po~ituvawe od neznabo`cite, {to }e dovelo do skapocenamo`nost za obra}awe na du{ite.

Otrfluvaj}i gi ovie izvonredni mo`nosti {to bilestaveni pred nego, judejskiot car svoevolno go sledel patot{to samiot go odbral. Go prekr{il ~esniot zbor {to mu go dalna vavilonskiot vladetel i se pobunil. Toa go dovelo nego inegovoto carstvo vo mnogu te{ka polo`ba. Protiv nego bileisprateni �mno{tvo Haldejci, i mnogu Sirijci, i mnogu Moavci,i mnogu Amoniti�, pa toj bil nemo}en da go spre~i pokoruvawetona zemjata od strana na ovie ograbuva~ki ~eti. (2. Carstva 24:2).Za nekolku godini toj go zavr{il svoeto nesre}no vladeewevo sram; otfrlen od Neboto, nesakan od svojot narod i prezrenod vladetelite na Vavilon ~ija {to doverba ja izneveril � aseto toa kako posledica od negovata fatalna gre{ka,odvratuvawe od Bo`jata namera koja mu bila otkriena prekuNegoviot nazna~en sluga.

Joahin, (poznat i kako Jehonija i Honija), sinot naJoakim, sedel na prestolot samo tri meseci i deset dena, kogase predal na haldejskata vojska koja, poradi pobunata najudejskiot vladetel, povtorno go zaposednala osudeniot grad.Vo ovaa prigoda Navuhodonosor �go preseli Jehonija voVavilon, isto taka i majka mu na carot, i ènite na carot, inegovite dvorjani i mo}nite na zemjata,� na broj nekolku iljadi,zaedno so �umetnici i kova~i iljada.� Zaedno so niv,vavilonskiot car gi zel �site riznici na domot Gospodov iriznicite na carskiot dom.� (2. Carstva 24:15, 16, 13).

Na judejskoto carstvo, so skr{ena mo} i ostaveno bezlu|e i bogatstvo, sepak s# u{te mu bilo dozvoleno da postoikako posebna uprava. Na ~elo na ovaa uprava Navuhodonosorgo postavil Matanija, pomladiot sin na Josija, smenuvaj}i mugo imeto vo Sedekija.

polesno da se uni{tat pi{anite zborovi otkolku ukorite ipredupreduvawata {to tie gi sodrèle, kako i kaznata za kojaBog izjavil deka brgu doa|a nad buntovniot Izrael. No duri ipi{aniot svitok bil obnoven. �Zemi si pak drug svitok�, muzapovedal Gospod na Svojot sluga, �I napi{i gi vo nego siteporane{ni zborovi, {to bea vo prviot svitok knièn, koijudejskiot car Joakim gi izgori.� Zapisot za proro{tvata koise odnesuvale na Judeja i Erusalim bil pretvoren vo pepel;no zborovite s# u{te ìveele vo srceto na Eremija, �kakorazgoren ogan,� i na prorokot mu bilo dozvoleno povtorno dago napravi ona {to ~ove~kiot gnev sakal da go uni{ti.

Eremija zemal drug svitok i mu go dal na Varuh, �i toj ginapi{a vo nego od ustata na Eremija site zborovi od onoj svitokknièn, {to go izgori vo ogan judejskiot car Joakim; a dodadekon niv i u{te mnogu drugi, sli~ni na niv, zborovi.� (Stihovi28, 32). ôve~kiot gnev sakal da ja spre~i rabotata na Bo`jiot~ovek; No tokmu onie sredstva so koi Joakim sakal da goograni~i vlijanieto na slugata na Jehova, u{te pove}e goovozmoìle pojasnuvaweto na boèstvenite barawa.

Duhot na sprotivstavuvawe na ukorite koj dovel doprogonuvawe i zatvorawe na Eremija postoi i denes. Mnozinaodbivaat da gi poslu{aat povtorenite predupreduvawa,pretpo~itaj}i da gi slu{aat la`nite u~iteli koi laskaat nanivnata sueta i ne gi zabeleùvaat nivnite lo{i dela. Vovremeto na nevolja, takvite nema da imaat sigurno zasolni{te,nitu pomo{ od neboto. Bo`jite odbrani slugi treba hrabro itrpelivo da se soo~at so nevoljite i stradawata koi }e gisnajdat zaradi prefrluvawe, zanemaruvawe i pogre{norazbirawe. Tie treba da prodolàt verno da ja ispolnuvaatzada~ata {to Bog im ja namenil, sekoga{ imaj}i na um dekastarite proroci i Spasitelot na ~ove{tvoto i Negoviteapostoli isto taka preìveale navredi i progonuvawa poradiBo`jata re~.

Bo`ja namera bila Joakim da gi poslu{a sovetite naEremija i na toj na~in da se zdobie so naklonosta naNavuhodonosor i da se spasi od mnogu stradawa. Mladiot carse zakolnal na pokornost na vavilonskiot vladetel i, dokolkumu ostanel veren na svoeto vetuvawe }e se zdobiel so

298 299

(Eremija 29:8). Vo vrska so ova bil spomnat planot na Gospodada go obnovi Izrael koga }e se navr{at sedumdesette godiniropstvo pretskaàni od Negovite proroci.

So kakvo ne`no so~uvstvo Bog go izvestil Svojotporoben narod za Svoite planovi so Izraelot! Toj znael dekadokolku la`nite proroci gi navedat da o~ekuvaat brzoizbavuvawe, nivnata polo`ba vo Vavilon }e bide mnogu te{ka.Sekoja pobuna ili dvièwe od nivna strana }e pobudinedoverba i strogost kaj haldejskite vlasti koe }e dovede doponatamo{no ograni~uvawe na nivnite slobodi. A toa }erezultira so stradawa i maki. Toj sakal tie tivko da & sepokorat na svojata lo{a sudbina i svoeto robuvawe da gonapravat kolku {to e mo`no poudobno; Negoviot sovet za nivbil: �Pravete ku}i i ìvejte vo niv, sadete gradini i jadete giplodovite nivni; ... Griète se za dobroto na gradot, vo koj vepreseliv, i molete Mu se na Boga za nego; oti, ako mu e nemudobro, i vie }e imate mir.� (Stihovi 5-7)

Me|u la`nite u~iteli vo Vavilon bile i dvajca lu|ekoi tvrdele deka se sveti, no ~ii ìvoti bile rasipani.Eremija go osudil lo{iot pat na ovie lu|e i gi predupredilza opasnosta vo koja se nao|aat. Razluteni poradi ukorot, tiesakale da & se sprotivstavat na rabotata na vistinskiotprorok, naveduvaj}i gi lu|eto da gi omalovaùvaat negovitezborovi i da dejstvuvaat sprotivno od Bo`jiot sovet da mu sepokorat na vavilonskiot car. Gospod preku Eremija posvedo~ildeka ovie la`ni proroci }e bidat predadeni vo racete naNavuhodonosor i pogubeni pred negovi o~i. Nabrgu potoa, ovapredviduvawe bilo bukvalno ispolneto.

Do krajot na vremeto }e stanuvaat lu|e koi }e sozdavaatzabuna i pobuna me|u onie koi tvrdat deka se pretstavnici navistinskiot Bog. Onie koi prorokuvaat lagi }e gi ohrabruvaatlu|eto da gledaat na grevot kako na neva`na rabota. A koga }ese pokaàt uàsnite posledici od zlata {to gi pravele, tie}e sakaat, dokolku e toa mo`no, da go obvinat za svoitepote{kotii onoj koj verno gi predupreduval, kako {to Evreitego obvinile Eremija za svojata nesre}a. No so istata sigurnostso koja zborovite na Jehova se ispolnuvale vo staro vreme, idenes }e se potvrdi vistinitosta na Negovite poraki.

Otprvin Jeremija verno go sledel kursot da sovetuva

X X X V I

POSL POSL POSL POSL POSLEDNIOT JUDEDNIOT JUDEDNIOT JUDEDNIOT JUDEDNIOT JUDEJSKI CAREJSKI CAREJSKI CAREJSKI CAREJSKI CAR

Na po~etokot od svoeto vladeewe Sedekija ja imalcelosnata doverba na vavilonskiot car, a kako isprobansovetnik go imal prorokot Eremija. Dokolku go zadràl ~esniotodnos kon Vaviloncite i im obrnuval vnimanie na porakiteod Gospoda {to gi dobival preku Eremija, toj moèl da gozadrì po~ituvaweto na mnozina na visoki polo`bi i }e jaimal mo`nosta da im go pretstavi znaeweto za vistinskiotBog. Toga{ zarobenicite koi ve}e bile vo Vavilon }e senao|ale vo popovolna polo`ba i }e im bile dozvoleni mnoguslobodi; a onie koi ostanale vo Judeja }e bile po{tedeni oduàsnite nevolji koi kone~no gi sna{le.

Sedekija i cela Judeja, vklu~uvaj}i gi i onie koi bileodvedeni vo Vavilon, bile sovetuvani preku Eremija mirnoda mu se pokorat na vladeeweto na privremeniot osvojuva~.Osobeno bilo va`no onie koi bile vo ropstvo da go odrùvaatmirot vo zemjata vo koja bile odvedeni. Sepak, toa bilo vosprotivnost so èlbite na ~ove~koto srce; i satanataiskoristuvaj}i gi okolnostite, predizvikal me|u narodot dase izdignat la`ni proroci, kako vo Erusalim taka i vo Vavilon,koi tvrdele deka jaremot na ropstvoto naskoro }e bide skr{en,a porane{niot presti` na nacijata obnoven.

Slu{aweto na vakvite laskavi proro{tva }e dovelodo fatalni dvièwa od strana na carot i onie koi bile voropstvo i bi gi naru{ilo milostivite Bo`ji planovi vo nivnapolza. Za da ne dojde do pobuna i za da se odbegnat golemitestradawa, Gospod mu zapovedal na Eremija vedna{ da se soo~iso problemot, so toa {to }e go predupredi judejskiot car zasigurnite posledici od eventualnata pobuna. I robovite istotaka bile predupredeni, so pi{an zbor, da ne se zalaùvaatveruvaj}i deka nivnoto izbavuvawe e blisku. �Neka ne ve mamatva{ite proroci, koi se me|u vas i va{ite gata~i,� urgiral toj

300 301

pokraj odlu~nata opozicija. Pome|u onie koi tvrdele dekaprorokuvaat spored Bo`jata re~ se istaknuval Ananija, edenod la`nite proroci protiv koi narodot bil predupreden.Mislej}i da ja osvoi naklonosta na carot i carskiot dvor, tojgo krenal svojot glas vo znak na protest, velej}i deka Bog nemumu upatil zborovi na ohrabruvawe za Evreite. Toj rekol: �Vakaveli Gospod Savaot, Bog Izrailev: }e go skr{am jaremot navavilonskiot car; po dve godini }e gi vratam vo ova mesto sitesadovi od domot Gospoden, koi vavilonskiot carNavuhodonosor gi zede odovde i gi odnese vo Vavilon; ijudejskiot car Jehonija, sinot Joakimov, i site zarobeniJudejci, {to otidoa vo Vavilon, }e gi vratam na ova mesto,veli Gospod; bidej}i }e go skr{am jaremot na vavilonskiot car.�(Eremija 28:2-4).

Eremija, vo prisustvo na sve{tenicite i narodot,iskreno gi molel da mu se pokorat na vavilonskiot car vo tekotna vremeto {to Bog go odredil. Gi upatil Judejcite naproro{tvata na Osija, Avakum, Sofonija i drugi ~ii {to porakina ukor i predupreduvawe bile sli~ni so negovite. Senavratil na nastanite koi se slu~ile kako ispolnuvawe naproro{tvata koi pretskaùvale kazna za nepokajaniot grev.Bo`jite sudovi vo minatoto se ispolnuvale so preciznato~nost, onaka kako {to bile otkrieni preku negovite glasnici.

�Ako nekoj prorok pretskaàl mir,� zaklu~il Eremija,�samo toga{ toj bil priznavan za prorok, navistina ispratenod Gospoda, koga }e se ispolni zborot na toj prorok.� (Stih 9).Dokolku Izrael odberel da rizikuva, idnite nastani na krajot}e pokaèle koj e vistinskiot prorok.

Zborovite na Eremija koi povikuvale na pokornost gopottiknale Ananija da se osmeli da ja ospori vistinitosta naiznesenata poraka. Vadej}i go simboli~niot jarem od vratotna Eremija, Ananija go skr{il, velej}i: �Vaka veli Gospod �ete, taka }e go uni{tam jaremot na vavilonskiot carNavuhodonosora po dve godini, otkako }e go izvadam od vratotna site narodi.�

�Toga{ si otide Eremija po svojot pat.� (Stih11).O~igledno, toj ne moèl da stori ni{to pove}e osven da sepovle~e od mestoto na konfliktot. No na Eremija mu biladadena u{te edna poraka. �Odi i kaì mu na Ananija�, bil

pokornost na vaviloncite. Ovoj sovet & bil daden ne samo naJudeja, tuku i na mnogu od okolnite narodi. Vo ranite godiniod vladeeweto na Sedekija, judejskiot car go posetilepratenici od Edom, Moav, Tir i drugi narodi, za da pra{aatkoga, spored negovoto rasuduvawe, }e bide prigodno vreme zazaedni~ka pobuna i dali }e im se pridruì vo borbata protivvavilonskiot car. Dodeka ovie pratenici ~ekale odgovor, bislovo Gospodovo do Eremija, velej}i: �napravi si jaìwa ijarem, pa stavi gi okolu vratot. I prati isto takvi doidumejskiot car, do carot na sinovite Amonovi, do tirskiotcar i do carot na Sidon, po pratenici, {to do{le vo Erusalimkaj Judejskiot car Sedekija.� (Eremija 27:2, 3).

Na Eremija mu bilo naloèno da im poso~i napratenicite da gi izvestat svoite vladeteli deka Bog gi predalsite niv vo racete na Navuhodonosor, vavilonskiot car, i dekatie trebale da �mu sluàt nemu i na sinot negov i na vnukotnegov s# dodeka ne dojde vremeto na zemjata negova.� (Stih 7).

Ponatamu, pratenicite bile upateni da gi izvestatsvoite vladeteli deka dokolku odbijat da mu se pokorat navavilonskiot car }e bidat kazneti �so me~, so glad i so pomor�dodeka ne bidat istrebeni. Tie osobeno trebale da se odvratatod u~ewata na la`nite proroci koi moèle da gi sovetuvaatpoinaku. �Ne slu{ajte gi va{ite proroci�, izjavil Gospod, �iva{ite baja~i, va{ite jasnovidci, va{ite ma|epsnici iva{ite vraà~i, koi velat: Nema da mu sluìte navavilonskiot car. Zatoa {to tie vi prorokuvaat laga, za da veoddale~at od zemjata va{a, pa Jas da ve izgonam i vie dazaginete. A onoj narod, {to }e go podvede vratot svoj podjaremot na vavilonskiot car i }e mu sluì, }e go ostavam vonegovata zemja, veli Gospod, i toj }e si ja obrabotuva i }e ̀ iveevo nea.� (Stihovi 8-11). Najblagata kazna so koja milostiviotBog moèl da pogodi tolku nepokoren narod bila pokornostakon vavilonskata uprava, no dokolku se borat protiv ovaaodluka za robuvawe, }e ja osetat seta èstina na Negovatakazna.

Stapisanosta na sobraniot sovet nemala kraj kogaEremija nosej}i go jaremot na pokornosta okolu svojot vrat, imja objavil Bo`jata volja.

Eremija cvrsto se zalagal za politika na pokornost i

302 303

prorokot Eremija, koj prorokuva{e od Gospodovata usta, i seodmetna od carot Navuhodonosor, koj be{e zel kletva od negovo imeto Bo`jo, - se pokaà tvrdoglav i go oèsto~i srcetosvoe do tamu, {to ne se obrna kon Gospoda, Boga Izrailev.� (2.Letopisi 36:12, 13).

Dodeka Eremija prodolìl da go objavuva svoetosvedo{tvo vo judejskata zemja, me|u zalo`nocite vo Vavilonbil podignat prorokot Ezekiel, da gi predupreduva i ute{uvazalo`nicite, no isto taka i da go potvrdi Gospodoviot zborkoj bil izre~en preku Eremija. Za vreme na preostanatitegodini od vladeeweto na Sedekija, Ezekiel bil mnogu jasen vovrska so nerazumnosta od veruvaweto vo la`nitepredviduvawa, kaj onie koi gi naveduvale zalo`nicite da senadevaat na skoro vra}awe vo Erusalim. Toj isto taka bilupaten da ja pretskaè, preku razli~ni simboli i sve~eniporaki, opsadata i celosnoto uni{tuvawe na Erusalim.

Vo {estata godina od vladeeweto na Sedekija, Gospodvo vizija mu otkril na Ezekiel nekoi od gnasotiite koi sepraktikuvale vo Erusalim i pred portite od Gospodoviot dom,pa duri i vo vnatre{niot dvor. Likovi i crtani idoli, �sekakviizobrazeni ̀ ivotni {to se vle~at, i gnasni ̀ ivotni, i sekakviidoli, vo domot Izrailev, naslikani po yidovite naokolu;�seto toa nabrzina pominuva{e pred za~udenite o~i naprorokot. (Ezekiel 8:10).

Onie koi trebale da bidat duhovni voda~i na narodot�stare{inite na domot Izrailev,� sedumdesetmina od niv,bile videni kako kadat pred idolskite kipovi koi bile vnesenivo tajnite odai vo svetiot trem na hramot. �Ne n# gleda Gospod,�si laskale Judejcite dodeka se vpu{tale vo svoiteneznaboè~ki naviki; �Gospod ja ostavi zemjata,� govorele tiehulej}i na Boga. (Stihovi 11, 12).

Prorokot trebal da vidi i u{te �pogolemi gadotii.� Naportata {to vodela od nadvore{niot kon vnatre{niot tremmu bile pokaàni �èni {to go oplakuvaat Tamuza�, a vo�vnatre{niot trem od Gospodoviot dom, ...pred vratata nahramot Gospoden, me|u tremot i `rtvenikot, do dvaeset i petmaì stojat so grbot kon hramot Gospoden, a so liceto kon istok,i mu se poklonuvaa na sonceto kon istok.� (Stihovi 13-16).

I sega veli~estvenoto Su{testvo koe go pridruùvaloEzekiel za vreme na ovaa stapisuva~ka vizija na rasipanost

povikan toj, �vaka veli Gospod: ti go skr{i drveniot jarem, nomesto nego napravi èlezen. Za{to taka veli Gospod Savaot,Bog Izrailev: èlezen jarem }e im stavam na vratot na siteovie narodi, za da mu rabotat na vavilonskiot carNavuhodonosora, i tie }e mu sluàt...�

�Pa mu re~e prorokot Eremija na prorokot Ananija:slu{aj, Ananija, Gospod ne te pratil, i ti la`na nade` mudava{ na ovoj narod. Zatoa, vaka veli Gospod: eve, Jas ]e teisfrlam od liceto na zemjata; u{te vo tekot na ovaa godina }eumre{, bidej}i zboruva{ protiv Gospoda. I umre prorokotAnanija vo taa godina vo sedmiot mesec.� (Stihovi 13-17).

La`niot prorok go zasilil neveruvaweto na narodotvo Eremija i vo negovata poraka. Toj zlobno se proglasil sebesiza glasnik Gospodov, i kako posledica na toa se soo~il sosmrtta. Eremija ja prorokuval smrtta na Ananija vo pettiotmesec, a vo sedmioc mesec negovite zborovi se pokaàle kakoto~ni so toa {to se ispolnile.

Nemirot predizvikan od pretskaùvawata na la`niteproroci go dovel Sedekija pod somne` deka e predavnik i samoso brza i odlu~na akcija od negova strana toj moèl daprodolì da vladee kako vazal. Mo`nosta za vakva akcija bilaiskoristena nabrgu po vra}aweto na pratenicite od Erusalimkaj okolnite narodi, koga judejskiot car go ispra}al Seraja,�glavniot postelnik� na va`na zada~a vo Vavilon. (Eremija51:59). Za vreme na svojata poseta na haldejskiot dvor, Sedekijago obnovil svojot zavet na sojuzni{tvo so Navuhodonosor.

Preku Daniel i drugi od evrejskite zalo`nici,vavilonskiot monarh bil zapoznaen so silata i nadmo}ta navistinskiot Bog; i koga Sedekija u{te edna{ sve~eno vetildeka }e ostane veren, Navuhodonosor pobaral od nego da sezakolne vo toa vetuvawe vo imeto na Gospoda, Bog na Izrailot.Ako Sedekija go po~ituval ova obnovuvawe na svojot zavet,negovata lojalnost }e imala dlaboko vlijanie na umot namnozina koi gi nabquduvale onie {to tvrdele deka gopo~ituvaat imeto i ja neguvaat slavata na evrejskiot Bog.

No judejskiot car go zagubil od predvid svoetoskapoceno predimstvo da go proslavi imeto na ìviot Bog. ZaSedekija e zapi{ano: �I Toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodnopred o~ite na Gospoda, svojot Bog. Toj ne se ponizi pred

304 305

go vide toj, }e se izvr{i po mnogu denovi i toj prorokuva{e zadale~ni vremiwa. Zatoa kaì im; vaka veli Gospod Bog: NiedenMoj zbor nema da bide odloèn, no zborot, {to }e go kaàmJas, }e se izvr{i, veli Gospod Bog.� (Ezekiel 12:22-28).

Predvodnik me|u onie koi zabrzano ja vodele nacijatakon nejzinoto uni{tuvawe bil Sedekija, nivniot car. Sosemotfrlaj}i gi sovetite {to Bog mu gi daval preku prorocite,zaboravaj}i go ona {to od blagodarnost mu go dolèl naNavuhodonosor, prekr{uvaj}i go svetiot zavet na sojuzni{tvodaden vo imeto na Gospoda, Bogot Izrailev, judejskiot car sepobunil protiv prorocite, protiv svojot dobro~initel iprotiv svojot Bog. Vo suetnosta na sopstvenata mudrost, tojpobaral pomo{ od drevniot neprijatel na napredokot naIzrael: �prati svoi pratenici vo Egipet za da mu dadat kowii mnogu lu|e.�

�]e uspee li toj?�pra{uval Gospod za onoj koj taka niskoja izdal sekoja sveta doverba; �Moè li da izbega onoj {topravi taka? Toj go naru{il sojuzot i }e uspee li? @iv da sumJas, veli Gospod Bog. � Vo prebivali{teto na carot, koj gopostavi za car i komu mu e dadena kletva, toj go prezre i gonaru{i sojuzot svoj so nego. Zatoa toj }e umre pri nego voVavilon. So golemata sila i so mnogubrojniot narod Faraonotnema da mu pomogne vo taa vojna... Toj ja prezre kletvata, za dago naru{i sojuzot, i ete ja podade rakata svoja i go napraviseto toa; toj nema da uspee� (Ezekiel 17:15-18).

Na �neposveteniot, prestapni~ki voda~ Izraelov,� mudo{ol denot na kone~nata presmetka. �Simni ja od sebekrunata�, izjavil Gospod, �i izvadi go venecot.� S# dodekasamiot Hristos ne go vospostavi Svoeto carstvo, na Judejanema povtorno da & bide dozvoleno da ima car. �]e go uni{tam,}e go uni{tam, }e go uni{tam,� glasel boèstveniot ukaz zaprestolot na Davidoviot dom; �I nema ve}e da go ima, s# dodeka,ne dojde Onoj, Komu toj Mu pripa|a, i Nemu }e Mu go dadam.�(Ezekiel 21:25-27).

na visokite mesta vo Judejskata zemja, go zapra{alo prorokot:�Gleda{ li, sine ~ove~ki. Malku li e toa za domot Judin, davr{at takvi gadotii, kakvi {to se vr{at ovde? No tie i zemjataja napolnija so bes~estie, i dvojno Me razgnevuvaat, i, ete,tie prinesuvaat granki pod nosevite svoi. Zatoa i Jas }epo~nam da dejstvuvam so jarosta; okoto Moe nema da zaàli inema da se smiluva; pa makar tie da vikaat so silen glas nau{ite Moi � nema da gi ~ujam� (Stihovi 17,18).

Gospod preku Eremija im objavil na zlite lu|e koi vosvojata drskost se osmelile da zastanat pred narodot voNegovo ime: �I prorokot i sve{tenikot se licemerni; duri vodomot Moj im najdov ne~esnost.� (Eremija 23:11). Vo stra{notoobvinenie protiv Judeja, koe e zapi{ano vo dnevnikot zazavr{nite godini od vladeeweto na Sedekija, vakvotoobes~estuvawe na svetili{teto se povtoruvalo. �Pa,� izjavilsvetiot pisatel, �i site na~alnici nad sve{tenicite i nadnarodot gre{ea mnogu, sledej}i gi site gadotii naneznabo`cite, i go oskvernuvaa domot na Gospoda, {to Toj gobe{e osvetil vo Erusalim.� (2. Letopisi 36:14).

Denot na propasta na judejskoto carstvo brgunabliùval. Gospod ne moèl pred niv ve}e da iznese nade`deka }e gi poni{ti najstrogite od Svoite kazni. �Pa zar vie }eostanete nekazneti?� Pra{uva Toj, �Ne, nema da ostanetenekazneti.� (Eremija 25:29).

Duri i ovie zborovi bile primeni so potsmev. �Mnogudenovi }e izminat i sekoe proro~ko videnie }e is~ezne,�tvrdele nepokajanite. No vakvoto osporuvawe na sigurnostana proro{tvoto bilo ostro ukoreno preku Ezekiel. �Kaì im�,izjavil Gospod, �]e ja uni{tam taa pogovorka, i nema ve}e tieda ja upotrebuvaat taa pogovorka vo Izraelot; no, kaì im-bliski se denovite i izvr{uvaweto na sekoe proro~ko videnie.Oti nema ve}e da ostane popusto niedno proro~ko videnie, iniedno predvestuvawe nema da bide la`no vo domot naIzraelot. Za{to Jas, Gospod, go zboruvam ova: i zborot, koj Jasgo kaùvam }e se ispolni, i nema da bide odloèn pove}e; vova{i denovi, dome otstapni~ki, rekov zbor, i }e go ispolnam,veli Gospod Bog.�

�I bi slovo Gospodovo do mene,� svedo~i Ezekiel, �Sine~ove~ki, ete, domot Izrailev veli: proro~koto videnie, {to

306 307

Me|u pravednite, koi s# u{te bile vo Erusalim, na koiboèstvenata namera im bila jasna, imalo i takvi koiodlu~ile da go trgnat svetiot kov~eg so kamenite plo~i na koibile ispi{ani desette zapovedi, von dofat na bezbo`ni~kiterace. Tie go storile toa. So pla~ i taga, tie go sokrile svetiotkov~eg vo pe{tera, kade {to trebal da bide sokrien od lu|etona Judeja i Izrael poradi nivnite grevovi i nikoga{ pove}eda ne im bide vraten. Toj svet kov~eg e seu{te sokrien. Nikoga{potoa ne bil pronajden zatoa {to toa ostanalo tajna.

Mnogu godini Eremija stoel pred narodot kako verenBo`ji svedok; a sega, koga osudeniot grad trebal da padne voneznaboè~ki race, toj ja smetal svojata rabota za zavr{ena inaumil da zamine, no go zadràl sinot na eden od la`niteproroci, koj izjavil deka Eremija se podgotvuva da im sepridruì na Vaviloncite, na koi postojano gi povikuvalJudejcite da im se pokorat. Prorokot go odreknuval la`notoobvinenie, no sepak �knezovite se razgnevija na Eremija, gobieja i go zatvorija vo temnica� (Stih 15).

Nade`ta koja se razbudila vo srcata na knezovite i nanarodot koga vojskata na Navuhodonosor koja se svrtela kon jugda gi presretne Egipjanite, naskoro bila uni{tena. ZborotGospodov glasel: �Eve, Jas sum protiv tebe faraone, careEgipetski.� Vdahnovenieto izjavilo, �I }e poznaat site ̀ itelina Egipet, deka Jas sum Gospod, oti tie bea na domot Izrailevpotporna trska.� �]e gi zacvrstam mi{kite na vavilonskiot car,a mi{kite na faraonot }e otpadnat; i }e poznaat, deka Jas sumGospod Bog, koga }e mu go dadam me~ot Svoj vo rakata navavilonskiot car, i toj }e go potegne vrz zemjata egipetska.(Ezekiel 29:3, 6; 30:25).

Dodeka Judejskite knezovi s# u{te zaludno o~ekuvalepomo{ od Egipet, Carot Sedekija ispolnet so nemirrazmisluval za Bo`jiot prorok frlen vo zatvorot. Po mnogudenovi, Carot ispratil po nego i tajno go pra{al: �Nema lislovo od Gospoda?� Eremija odgovoril: �Ima, i dodade: }ebide{ predaden vo racete na vavilonskiot car�

�Toga{ Eremija mu re~e na carot Sedekija: [to zgre{ivpred tebe, pred site slugi tvoi i pred ovoj narod, pa me

X X X V I I

ODVEDODVEDODVEDODVEDODVEDENI VO ZAROBENI[TVO VO VAVILENI VO ZAROBENI[TVO VO VAVILENI VO ZAROBENI[TVO VO VAVILENI VO ZAROBENI[TVO VO VAVILENI VO ZAROBENI[TVO VO VAVILONONONONON

Vo devettata godina od vladeeweto na Sedekija�Navuhodonosor dojde so seta svoja vojska protiv Erusalim,�za da go opsedne gradot. (2. Carstva 25:1). Izgledite za Judejabile beznade`ni. �Eve, Jas sum protiv tebe,� izjavil SamGospod preku Ezekiel, �Jas, Gospod, Sum go izvlekol Mojot me~,od no`nicata negova, i toj nema ve}e da se vrati... }e zamresekoe srce i site race }e malaksaat, i sekoj duh }e se naàli,i site kolena }e zatreperat kako voda� �]e go izleam vrz tebeMoeto negoduvawe, }e duvnam vrz tebe so ognot na jarosta Svojai }e te predadam vo racete na lu|e svirepi, ve{ti vo ubivawe.�(Ezekiel 21:3, 5-7, 31).

Egipjanite se obidele da priteknat na pomo{ naopkoleniot grad; a Haldejcite, so cel da gi zadràt, za nekoevreme ja napu{tile svojata opsada na judejskiot glaven grad.Vo srceto na Sedekija se razbudila nade`, i toj ispratilglasnik kaj Eremija, baraj}i od nego da se moli na Boga vo polzana evrejskiot narod.

Stra{niot odgovor na prorokot glasel deka Haldejcite}e se vratat i }e go uni{tat gradot. Presudata bila izre~ena;nepokajanata nacija ne moèla pove}e da gi zapre boèstvenitekazni. �Ne laète se,�go predupredil Gospod Svojot narod,�bezdrugo }e si otidat Haldejcite od nas - za{to nema da siotidat; duri i da bevte ja razbile seta vojska na Haldejcite,koi vojuvaat protiv vas, i da ostanea pri vas samo ranetite,toa toga{ i tie bi stanale, sekoj od {atorot svoj i bi goizgorele ovoj grad so ogan.� (Eremija 37:9, 10). Ostatokot odJudeja trebal da otide vo ropstvo, niz stradawa da ja nau~ilekcijata {to odbil da ja nau~i vo popovolni okolnosti. Naovaa odluka na svetiot Nadglednik ne moèla da se podneseàlba.

308 309

povtorno go vratile vo straàrnicata na zatvorot.U{te edna{ carot nasamo go povikal Eremija, molej}i

go verno da ja prikaè Bo`jata namera so Erusalim. Kakoodgovor, Eremija izjavil: �Ako ti otkrijam, nema li da mepredade{ na smrt, a ako te posovetuvam, ti nema da meposlu{a{. I mu se zakolna tajno carot Sedekija na Eremija,velej}i: @iv Gospod, Koj ni ja sozdade du{ata, nema da tepredadam na smrt i nema da te predadam vo racete na onielu|e, {to ja sakaat du{ata tvoja.� (Stihovi 15,16).

S# u{te postoela mo`nost za carot da pokaè dobravolja i da ja poslu{a voljata na Jehova, i na toj na~in da giublaì so milost kaznite koi sega pa|ale vrz gradot i narodot.�Ako otide{ pred knezovite na vavilonskiot car�, na carot mubila dadena porakata, �du{ata }e ti ostane ìva, i ovoj gradnema da bide izgoren so ogan, i ti }e bide{ ìv, i domot tvoj;ako, pak, ne pojde{ pri knezovite na vavilonskiot car, ovojgrad }e bide predaden vo racete na Haldejcite, i tie so ogan}e go izgorat, a ti nema da pobegne{ od racete nivni�.

�Se pla{am od Judejcite koi pojdoa pri Haldejcite,�odgovoril carot, �za da ne me predadat Haldejcite vo racetenivni, pa tie da se ismeat so mene.� No prorokot vetil: �Nemada te predadat; poslu{aj go glasot Gospodov za ova, {to ti gokaùvam, pa }e ti bide dobro, i ìva }e ostane du{ata tvoja.�(Stihovi 17-20).

Na ovoj na~in, s# do posledniot ~as, Bog ja staval naznaewe Negovata podgotvenost da pokaè milost kon onie {to}e odberat da im se pokorat na Negovite barawa. Dokolku carotodbral da se pokori, ìvotite na lu|eto moèle da bidatpo{tedeni, a gradot spasen od uni{tuvawe; no toj mislel dekaoti{ol premnogu daleku za da gi ispravi svoite stapki. Sepla{el od Evreite, se pla{el od ismevawe, se pla{el zasvojot ìvot. Po dolgi godini buntovni{tvo protiv Boga,Sedekija mislel deka e premnogu poniùva~ki da mu kaè nasvojot narod: Go prifa}am slovoto Gospodovo, izre~eno prekuprorokot Eremija; Ne se osmeluvam da vojuvam protivneprijatelot soo~en so site ovie predupreduvawa.

Eremija so solzi go prekolnuval Sedekija da se spasisebesi i svojot narod. So du{evna bolka, toj go uveruval deka

frlivte vo temnica? I kade se va{ite proroci, koi viprorokuvaat, kaùvaj}i: vavilonskiot car nema da dojde protivvas i protiv ovaa zemja? A sega, ~uj, gospodare moj, usli{i jamolbava moja pred liceto tvoe; ne vra}aj me vo ku}ata napisarot Jonatan, za da ne umram tamu.� (Eremija 37:17-20).

Na ova Sedekija naredil �Da go zatvorat Eremija vostraàrnicata, i da mu davaat po edno par~e leb od ulicatana lebarite, s# dodeka ne se zavr{i siot leb vo gradot. I takaostana Eremija vo straàrnicata.� (Stih 21).

Carot ne se osmelil javno da pokaè nekakva verba voEremija. Iako negoviot strav go nateral privatno da barainformacii od nego, toj sepak bil premnogu slab za da se soo~iso neodobruvaweto na svoite knezovi i na narodot,pot~inuvaj}i & se na Bo`jata volja koja bila objavena prekuprorokot.

Od straàrnicata na zatvorot, Eremija prodolìl dasovetuva pokornost na vavilonskata vlada. Da se pokaè otpor,bi bilo odewe vo sigurna smrt. Gospodovata poraka do Judejabila: �Onoj, {to }e ostane vo ovoj grad, }e umre od me~, od gladi od pomor; a onoj, {to }e pojde pri Haldejcite, }e bide ìv, inegovata du{a }e mu bide zamenata mesto grabe`, i toj }e ostaneìv. Taka veli Gospod � ovoj grad bezdrugo }e bide predadenvo racete na vojskata od vavilonskiot car, i toj }e go prezeme.�(Eremija 38:2, 3).

Kone~no knezovite, razgneveni od postojanite sovetina Eremija, koi bile vo sprotivnost so nivnata vospostavenapolitika na otpor, ostro protestirale pred carot, tvrdej}ideka prorokot e neprijatel na narodot i deka negovite zborovigi zaslabnale racete na narodot i mu donele nesre}a; zatoa,toj trebal da bide poguben.

Pla{liviot car znael deka obvinenijata se la`ni, noza da im se dodvori na onie koi imale visoka i vlijatelnapolo`ba vo dràvata, toj se pravel deka veruva vo nivnitelagi i go predal Eremija vo nivni race da pravat so nego {to}e posakaat. Prorokot bil frlen �vo jamata na Malhija, sinotcarev, koja be{e vo straàrnicata... so jaè; vo jamata nema{evoda, tuku samo tiwa; i Eremija padna vo tiwata� (Stih 6). NoBog mu podignal prijateli, koi se zaloìle kaj carot za nego i

310 311

kruna na Sionskata gora ne bil po{teden od Haldejcite. �Goizgorea Bo`jiot dom, gi razurnaa yidovite na Erusalim i sitenegovi dvorci so ogan gi izgorea; i site negovi skapocenostigi uni{tija.� (2. Letopisi 36:19).

Za vreme na poslednata opsada na Erusalim od stranana Navuhodonosor, mnozina gi izbegnale uàsite na dolgataopsada samo za da zaginat od me~. Od onie koi s# u{te bileìvi, nekoi, osobeno prvosve{tenikot, oficerite i knezovitebile odvedeni vo Vavilon i tamu pogubeni kako predavnici.Drugi bile odvedeni vo ropstvo da ìveat vo slu`ba naNavuhodonosor i negovite sinovi �do zacaruvaweto napersiskiot car, ...za da se ispolni zborot Gospodov, kaànpreku ustata na Eremija.� (Stihovi 20, 21).

Za Eremija e zapi{ano: �A za Eremija Navuhodonosor,carot vavilonski, mu dade takva zapoved na Navuzardana,na~alnikot na telohranitelite� zemi go, griì se za nego, i nepravi mu ni{to lo{o, tuku postapuvaj so nego onaka, kako {to}e ti kaè toj.� (Eremija 39:11,12).

Osloboden od zatvorot od strana na vavilonskiteoficeri, prorokot odbral da ja spodeli svojata sudbina somaliot �ostatok od Judejcite,� ostaven od Haldejcite �da bidatlozari i zemjodelci.� Vaviloncite go postavile Godolija kakonivni vladetel. Pominale samo nekolku meseci prednovonazna~eniot vladetel da bide ma~no ubien. Kutriot narod,koj pominal niz mnogu nevolji, kone~no bil nagovoren od svoitevoda~i da pobaraat zasolni{te vo egipetskata zemja. Eremijago krenal svojot glas vo protest protiv ovoj poteg: �Ne odetevo Egipet,� povikuval toj. �No negoviot vdahnoven sovet ne bilposlu{an i �siot ostatok od Judejcite... maì, èni, deca�,izbegale vo Egipet. �Tie ne go poslu{aa glasot na Gospoda, istignaa do Tafnis.� (Eremija 43:5-7).

Proro{tvata za kaznata izre~eni od Eremija protivostatokot koj se pobunil protiv Navuhodonosor begaj}i voEgipet bile izme{ani so vetuvawa za pro{ka za onie {to }ese pokajat za svojata ludost i }e bidat podgotveni da se vratat.Iako Gospod nema da gi po{tedi onie koi se zavrtele protivNegoviot sovet kon zavodlivite vlijanija na egipetskotoidolopoklonstvo, sepak }e pokaèl milost kon onie koi }e

dokolku ne go poslu{a Bo`jiot sovet, nema da moè da izbegaìv, a s# {to poseduva }e padne vo racete na Vaviloncite.No, carot bil trgnat vo pogre{na nasoka, i ne sakal da giispravi svoite stapki. Odlu~il da go sledi sovetot na la`niteproroci i na lu|eto koi vsu{nost gi preziral, i koi ja ismevalenegovata slabost i popustlivosta kon nivnite èlbi. Toj ja`rtvuval blagorodnata sloboda na svojata li~nost, svojatamaèstvenost i stanal beden rob na javnoto mislewe. Tojnemal nikakva namera da stori zlo, no isto taka nemal niodluka da zastane smelo na stranata na ona {to e pravedno.Kolku i da bil ubeden vo vrednosta na sovetot dobien odEremija, toj nemal dovolno moralna sila da go poslu{a; i kakoposledica na toa, toj prodolìl i ponatamu po pogre{niotpat.

Carot bil premnogu slab za da dozvoli negovitedvorjani i narodot da doznaat deka se sovetuval so Eremija,negovata du{a bila tolku ispolneta so strav od lu|eto. DokolkuSedekija zastanel cvrsto i objavil deka veruva vo zborovitena prorokot, ve}e napolu ispolneti, kakvo uni{tuvawe moèloda bide spre~eno! Toj trebal da kaè, Jas }e Mu se pokoram naGospoda, i }e go spasam gradot od celosno razurnuvawe. Ne seosmeluvam da gi zanemaram Bo`jite naredbi poradi stravotili umilkuvaweto na lu|eto. Jas ja sakam vistinata, go mrazamgrevot, i }e go sledam sovetot na S#mo}niot vo Izraelot.

Toga{ lu|eto }e go po~ituvale negoviot hrabar duh ionie koi se kolebale me|u verata i neveruvaweto, cvrsto }ezastanale na stranata na dobroto. Samata bestra{nost ipravednost na ovaa odluka }e razbudela kaj negovite podanicivoshit i lojalnost. Toj }e ja dobiel celosnata poddr{ka iJudeja bi bila po{tedena od neiskaàniot uàs na pomor, gladi ogan.

Slabosta na Sedekija bila grev za koj platil stra{nacena. Neprijatelot se vturnal kako lavina i go uni{til gradot.Evrejskata vojska bila porazena i naterana vo begstvo. Zemjatabila osvoena. Sedekija bil zaroben, a negovite sinovi bilepogubeni pred negovi o~i. Carot bil odveden od Erusalim kakozalo`nik, so iskopani o~i, a po pristignuvaweto vo Vavilon,bedno umrel. Prekrasniot hram koj pove}e od ~etiri veka bil

312 313

Kako ja pomra~i Gospod vo gnevot Svoj }erkata Sionova!Od nebesata ja simna slavata Izraileva i ne se potseti zapodno`jeto na nozete Svoi vo denot na Svojot gnev! Gospod gisotre site ìveali{ta na Jakova, ne gi po{tedi; gi razru{ivo jarosta Svoja site tvrdini na }erkata Judina, gi kutna nazemja, gi otfrli carstvoto negovo i knezovite negovi, kakone~isti. Vo èstokiot gnev Svoj gi skr{i site rogoviIzrailevi, ja povle~e desnicata Svoja od neprijatelot i serazgori protiv Jakova kako ognen plamen, koj progoltuva s#naokolu; go zategna lakot Svoj kako neprijatel, ja upravidesnicata Svoja kako neprijatel i ubi s# {to e milo za o~ite:vrz skinijata na }erkata Sionova ja izlea kako ogan jarostaSvoja�

�[to da ti kaàm i so {to da te sporedam, }erkoerusalimska? [to da napravam, za da te ute{am, devojko, }erkoSionova? Za{to ranata tvoja e kako more golema; koj moè date isceli?�

�Spomni si, Gospodi, {to n# snajde; milostivo pogledaji vidi go ismevaweto na{e! Nasledstvoto na{e mina natu|inci, ku}ite na{i � na lu|e od drugi plemiwa; ostanavmesiraci, bez tatko; majkite na{i se kako vdovici... Tatkovcitena{i gre{ea; niv gi nema ve}e, a nie trpime kazna za nivnotobezzakonie. Robovite ni se gospodari, a nema koj da n# izbaviod racete nivni...Poradi toa i kopnee srceto na{e; poraditoa i potemnea o~ite na{i.�

�Ti, Gospodi, ostanuva{ ve~no; prestolot Tvoj e od rodvo rod. Zo{to napolno n# zaborava{, n# ostava{ dolgo vreme?Obrni n# kon Sebe, Gospodi, i nie }e se obrneme; obnovi gidenovite na{i kako vo staro vreme.� (Pla~ Eremin 1:1-5; 2:1-4, 13; 5:1-3; 7, 8, 17; 19-21).

pokaàt deka se lojalni i verni. �Samo malkumina ottrgnatiod me~ot }e se vratat od zemjata egipetska vo judejskata�, izjavilToj; �a site drugi Judejci, {to otidoa vo zemjata egipetska, zada poìveat tamu, }e uznaat koj zbor }e se izvr{i: Mojot ilinivniot.� (Eremija 44:28).

@alosta na prorokot poradi celosnata izopa~enost naonie koi trebale da bidat duhovna svetlina na svetot, negovataàlost poradi sudbinata na Sion i onie koi bile odvedenivo ropstvo vo Vavilon e otkriena vo knigata Pla~ot na Eremijakoja toj ja ostavil kako spomenik na ludosta od odvratuvawetona sovetite na Jehova kon ~ove~ka mudrost. Pome|u urnatiniteEremija s# u{te moèl da kaè: �Poradi milosta na Gospodane zaginavme napolno,� a negova postojana molitva bila: �Dagi ispitame i da gi istraìme pati{tata svoi i da se obrnemekon Gospoda.� (Pla~ Eremin 3:22, 40). Dodeka Judeja s# u{tebila carstvo me|u narodite, toj go pra{uval svojot Bog: �Zarnapolno Ti go otfrli Juda? Zar du{ata Tvoja go zamrazi Sion?�� i imal smelost da moli: �Ne otfrlaj n# nas zaradi imetoTvoe.� (Eremija 14:19, 21). Potpolnata verba na prorokot vove~nata Bo`ja namera da zavede red vo bezredieto i da im gipokaè na zemskite narodi i na celata vselena svojatapravednost i qubov, sega go navela da moli so vera vo polzana onie koi bi moèle da se odvratat od zloto kon pravednosta.

No sega Sion bil potpolno uni{ten; Bo`jiot narod bilvo ropstvo. Preplaven od taga, prorokot izvikal: �Kako samostana gradot nekoga{ poln so narod! Stana kako vdovica;nekoga{ golem me|u narodite; knezot nad oblastite sega pla}adanok. Gorko pla~e no}e, a solzite mu pa|aat po obrazite. Odsite onie {to go sakaa, sega nema nikoj da go ute{i; site negoviprijateli go izneverija i mu stanaa neprijateli.

�Poradi beda i ropstvo Juda se preseli; se naseli me|uneznabo`ci, i ne najde spokoj; site {to go gonea, go pritesnija.Pati{tata na Sion taguvaat, za{to nema koj da odi na praznik;site negovi porti zapustea; sve{tenicite vozdivnuvaat,devicite negovi se naàleni, a samiot e beden! Neprijatelitenegovi stanaa glava; na protivnicite negovi im e dobro,bidej}i Gospod isprati vrz nego taga poradi negovite brojnibezzakonija; decata negovi otidoa vo ropstvo predneprijatelot.�

314 315

na zborovite od knigata na zakonot sekoja sedma godina, zavreme na praznikot Senici. �Soberi go narodot, maìte,ènite, decata i pridojdenite svoi, {to se nao|aat vogradovite va{i�, bile upateni duhovnite voda~i na Izrael,�za da ~ujat i da se nau~at da se pla{at od Gospoda, va{iotBog, i da pazat da gi ispolnuvaat site zapovedi od ovoj zakon;i sinovite nivni, koi ne go znaat toa, }e ~ujat i }e se nau~at dase pla{at od Gospoda, va{iot Bog, preku site denovi, dodekaìveete vo zemjata, za koja }e go minete Jordan, za da janasledite.� (5. Mojseeva 31:12,13).

Dokolku ovoj sovet bil poslu{an niz vekovite {tosledele, kolku poinakva bi bila istorijata na Izrael!Edinstveno dokolku vo srcata na narodot se neguvala po~itkon Bo`jata Sveta Re~, toj moèl da se nadeva deka }e jaispolni boèstvenata namera. Po~itta kon Bo`jiot zakon mudala sila na Izrael za vreme na vladeeweto na David i ranitegodini od vladeeweto na Solomon; Preku verata vo ìvatare~ bila izvr{ena reformacija vo vremeto na Ilija i Osija.I preku istite tie pisma na vistinata, najgolemoto nasledstvona Izrael, Eremija vo svoite napori povikuval na reforma.Kade i da sluèl, toj gi presretnuval lu|eto so iskrena molba:�ûjte gi zborovite na ovoj zavet,� zborovi koi }e gi dovele dopotpolno razbirawe na Bo`jiot plan, da im go prenesatznaeweto za spasonosnata vistina do site narodi. (Er.11:2)

Vo zavr{nite godini od otpadni{tvoto na Judeja oviepredupreduvawa na prorocite imale malku vlijanie; i kogahaldejskata vojska do{la za tret i posleden pat da go opkoliErusalim, nade`ta is~eznala od sekoe srce. Eremijapredvidel celosno razurnuvawe; i poradi negovotoinsistirawe da se predadat, toj kone~no bil frlen vo zatvor.No, Bog ne go ostavil verniot ostatok koj s# u{te bil vo gradotna beznade`no o~ajuvawe. Duri i vo vremeto koga Eremija bilpod strog nadzor od strana na onie koi gi prekoruvale negoviteporaki, toj dobival novi otkrovenija vo vrska so Nebesnatapodgotvenost da prosti i spasi, {to bil veren izvor na utehaza Bo`jata crkva od toj den do denes.

Cvrsto drèj}i se za Bo`jite vetuvawa, Eremija, prekuodigrana prikazna, ja ilustriral pred ìtelite na osudeniot

X X X V I I I

SVETLINA NIZ TEMNINASVETLINA NIZ TEMNINASVETLINA NIZ TEMNINASVETLINA NIZ TEMNINASVETLINA NIZ TEMNINATTTTTAAAAA

Mra~nite godini na uni{tuvawe i smrt koi goodbeleàa krajot na judejskoto carstvo bi go dovele vo o~aj inajtvrdoto srce dokolku ne bile proro~kite ohrabruvawa naBo`jite glasnici. Preku Eremija vo Erusalim, preku Danielna vavilonskiot dvor, preku Ezekiel na bregovite na Hebar,Gospod vo Svojata milost jasno ja objavil Svojata ve~na namerai dal uveruvawe deka e podgotven na Svojot izbran narod damu gi ispolni vetuvawata zapi{ani vo Mojseevite knigi. Ona{to rekol deka }e go napravi za onie koi }e Mu se pokaàtverni, sigurno }e se slu~i. �Slovoto na ìviot Bog... ìvee iprebiva vo site vekovi.� (1. Petrovo 1:23).

Vo denovite koga talkale niz pustinata, Gospod obilnose pogriìl Svoite deca da se se}avaat na zborovite odNegoviot zakon. Po naseluvaweto vo Hanan, boèstveniteuredbi trebale sekojdnevno da se povtoruvaat vo sekoj dom;tie trebale da bidat jasno ispi{ani na ramkite od vratite iportite i spomen-plo~ite. Trebale da bidat prosledeni somuzika i pesni od mladite i starite. Sve{tenicite trebaleda pou~uvaat za ovie sveti uredbi na javnite sobiri, avladetelite na zemjata trebale od niv da napravat predmetna svoeto sekojdnevno prou~uvawe. �Pou~uvaj se od nea dewe ino}e,� mu zapovedal Bog na Isus Navin za knigata na zakonot,�za da razbere{ kako }e go izvr{uva{ s# ona, {to e napi{anovo nea; za{to toga{ ti }e ima{ uspeh vo pati{tata tvoi i umno}e postapuva{.� (Isus Navin 1:8).

Isus Navin go pou~uval celiot Izrael na Mojseeviteknigi. �Od s# ona, {to Mojsej mu be{e zapovedal na Isusa,nema{e ni zbor, {to Isus ne go pro~ita pred celoto izraelskosobranie, pred maìte i ènite i decata i pridojdenite, {tose najdoa me|u niv� (Isus Navin 8:35). Ova bilo vo soglasnostso izrazenata naredba na Jehova koja barala javno povtoruvawe

316 317

Smeten vo duhot, navednat od ̀ alost nad makite na oniekoi odbile da se pokajat za svoite grevovi, prorokot povikalkon Boga za natamo{ni prosvetluvawa vo vrska soboèstveniot plan so ~ove{tvoto.

�O, Gospodi Boè!� � molel toj, �Ti gi sozdade neboto izemjata so silata Tvoja golema i so podignata mi{ka; za Tebene postoi ni{to premnogu te{ko; Ti pokaùva{ milost nailjadnici i za grevovite na tatkovcite nivni im otpla}a{ nadecata nivni po niv; Boè Veliki, Silni, Komu imeto Mu eGospod Savaot, Golem vo zamisli i silen spored delata, îio~i se otvoreni vrz site pati{ta na sinovite ~ove~ki, za daotplatuva sekomu spored pati{tata negovi i spored plodovitena delata negovi: Koj izvr{i ~udesa i pokaà znaci vo zemjataegipetska, a izvr{uva{ i do denes vo Izraelot i me|u sitelu|e, i Si sozdade ime, kako vo onoj den, pa go izvede Tvojotnarod Izraelot od zemjata Egipetska so znaci i ~udesa, sosilna raka i krenata mi{ka i so golemi stravotii. I im jadade ovaa zemja, koja so kletva im ja be{e vetil na tatkovcitenivni, deka }e im ja dade{, zemja, kade {to te~e med i mleko.Tie vlegoa i ja zazedoa, no ne go slu{aa glasot Tvoj i ne odeapo zakonot Tvoj, ne vr{ea ni{to od ona {to im be{e zapovedalda pravat, pa zaradi toa Ti go isprati vrz niv sevo ova zlo.�(Stihovi 17-23).

Vojskata na Navuhodonosor samo {to ne gi zavzemalaSionskite yidini. Iljadnici ginea vo poslednata o~ajni~kaodbrana na gradot. U{te mnogu pove}e umrele od glad i bolesti.Sudbinata na Erusalim ve}e bila zape~atena. Kulite koineprijatelot gi izgradil vo tekot na opsadata ve}e ginadvi{uvale gradskite yidini. �Ete, nasipite,� prodolìlprorokot vo svojata molitva do Boga, �dojdoa do gradot za da goprezemat; i gradot }e padne vo racete na Haldejcite koi senafrlaat vrz nego so me~, glad, i pomor; s# {to re~e Ti, seispolnuva, i eve, Ti go gleda{ toa. Ti, Gospodi Boè, mi re~e:kupi si niva za srebro i povikaj svedoci toga{ koga gradot sepredava vo racete na Haldejcite.� (Stihovi 24, 25).

Na molitvata na prorokot bilo milostivo odgovoreno.�I bi slovo Gospodovo do Eremija� vo toj nevolen ~as, kogaverata na glasnikot na vistinata bila isku{ana kako so ogan.

grad svojata silna verba vo kone~noto ostvaruvawe na Bo`jiotplan za Negoviot narod. Vo prisustvo na svedoci, i so gri`livopo~ituvawe na site neophodni zakonski normi, toj zasedumnaeset sikli srebro kupil edna niva vo okolinata naseloto Anatot.

Od sekoja ~ove~ka gledna to~ka, vakvoto kupuvawe nazemja vo teritorija koja ve}e bila pod kontrola na Vaviloncitebi deluvala kako nerazumno delo. Samiot prorok go prorekuvaluni{tuvaweto na Erusalim, zapustuvaweto na Judeja ipotpolnoto razurnuvawe na carstvoto. Toj prorokuval dolgperiod na zalo`ni{tvo vo dale~niot Vavilon. Ve}e navlezenvo godini, toj ne moèl da se nadeva deka nekoga{ }e ima li~nakorist od ovaa zdelka. Sepak, negovoto prou~uvawe navetuvawata zapi{ani vo Pismoto, vo negovoto srce sozdalecvrsto ubeduvawe deka Gospod planira da im go obnovi nadecata na zalo`ni{tvoto nivniot star imot vo Vetenata zemja.So okoto na verata Eremija gi videl izgonetite kako, otkako }eiste~e vremeto na nevoljata, se vra}aat i povtorno ja zazemaatzemjata na nivnite tatkovci. Preku kupeniot imot vo Anatot,toj sakal da go stori ona {to moè za da ja razbudi kaj drugiteonaa nade` koja donela tolku golema uteha vo negovoto srce.

Potpi{uvaj}i go dogovorot za kupoproda`ba iobezbeduvaj}i potpisi od svedoci, Eremija go nazna~ilnegoviot pomo{nik Varuh: �zemi ja ovaa kniga, dogovorov zakupoprodavawe, koja e potpe~atena i ovaa otvorena kniga, istavi gi vo glinen sad, za da ostanat tamu dolgo vreme. Oti,taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: vo ovaa zemja pak }e sekupuvaat ku}i, nivi i lozja.� (Eremija 32:14,15).

Izgledite na Judeja bile tolku obeshrabruva~ki vovremeto na ovaa ~udna zdelka, {to vedna{ po zavr{uvawetona detalite okolku kupoproda`bata i za~uvuvaweto nadokumentite verata na Eremija, iako tolku cvrsta, sega bilaostro isku{ana. Dali toj, vo svojot napor da gi ohrabriJudejcite, deluval samouvereno? Vo svojata ̀ elba da razbudidoverba vo Bo`jata re~, dali postavil temeli za la`na nade`?Onie koi vlegle vo zavetna zaednica so Boga, ve}e odamna giprezrele ne{tata napraveni vo nivna polza. Moàt livetuvawata za izbraniot narod nekoga{ da se ispolnat vopotpolnost?

318 319

ku}ite na ovoj grad i za ku}ite na judejskite carevi, koi serazurnati zaradi nasipi i me~; . . . Ete, Jas }e gi iscelam izdravje }e im dadam, }e gi iscelam i }e im pruàm izobilstvona mir i vistina. ]e gi vratam zarobenite na Juda i zarobenitena Izraelot i }e gi podignam kako porano. ]e gi o~istam odsekoe nivno bezzakonie, so koe zgre{ija pred Mene, i }e im giprostam site nivni grevovi . . . i Erusalim }e Mi bide radost,za falba i za ~est pred site narodi na svetot, koi }e ~ujat zaseto dobro {to }e im go napravam: }e se voshituvaat i }e se~udat na seta onaa sre}a vo mirot, {to }e im ja dadam.�

�Gospod zboruva vaka: Na ova mesto za koe {to velitedeka e pustina bez ~ovek i bez ̀ ivotin~e - vo judejskite gradovii po zapu{tenite erusalimski ulici pak }e se raznesuvaatizvici na radost, izvici na mladoènecot i na nevestata...voskliknuvawata na onie koi {to }e velat: Slavete go Gospodana voinstvata, za{to Gospod e blag, zatoa {to Negovata milostprebiva ve~no: i voskliknuvawata na onie koi }e prinesuvaat`rtvi blagodarnici vo Gospodoviot dom. Za{to Jas }e givratam zarobenite od ovaa zemja vo nivnata porane{nasostojba, veli Gospod.�

�Taka veli Gospod: Povtorno na ova mesto, koe e pustobez ~ovek i bez ìvotin~e, i vo site negovi gradovi pak }e imaìveali{ta na pastiri, koi }e gi odmaraat svoite stada. Voplaninskite gradovi, vo gradovite na poleto i vo ju`nitegradovi, i vo zemjata na Venijamina, i vo erusalimskitepredgradija, i vo gradovite Judini pak }e vrvat stada podrakata na onoj {to }e gi prebrojuva, veli Gospod.�

�Ete, doa|aat denovi, veli Gospod, koga }e go ispolnamdobroto vetuvawe {to im go dadov na Izraeloviot dom i nadomot Judin.� (Eremija 33:1-14).

Taka uteha primila zaednicata Bo`ja vo edno odnajmra~nite periodi na svojata dolga borba so silite natemninata. Se ~inelo kako da satanata triumfiral vo svoitenapori da go uni{ti Izrael, me|utoa Gospod bil posilen odmomentalnite okolnosti, taka {to vo godinite koi {to sledeleim dal mo`nosti na Svojot narod da go otkupat minatoto.Negovata poraka do zaednicata glasela:

�Ne boj se Jakove, slugo Moj; ne pla{i se , O Izraele:

�Eve, Jas sum Gospod, Bog na sekoja plot; ima li ne{to, {to epremnogu te{ko za Mene?� (Stihovi 26, 27). Gradot naskorotrebal da padne vo racete na Haldejcite; negovite porti igradbi trebale da bidat zapaleni i izgoreni; no, bez ogled nafaktot {to uni{tuvaweto bilo celosno i {to ìtelite naErusalim trebale da bidat odvedeni vo zalo`ni{tvo,nepromenlivata cel na Jehova za Izraelot doprva trebala dase ispolni. Vo natamo{niot odgovor na molitvata na Svojotsluga, Gospod izjavil za onie vrz koi pa|ale Bo`jite kazni:

�Eve, Jas }e gi soberam od site strani, vo koi bev giraseal vo gnevot Svoj, vo jarosta Svoja i vo golemotonegoduvawe, pa }e gi vratam na ova mesto i }e im dozvolam daìveat spokojno. Tie }e bidat Moj narod, i Jas }e im bidamBog. I }e im dadam edno srce i eden pat, za da se bojat od Menevo tekot na site dni od ìvotot nivni, za nivno dobro i zadobro na decata nivni po niv. Pa }e sklu~am so niv ve~en zavet,spored koj nema da se odvratam od niv i }e im pravam dobrini,i }e vloàm vo srcata nivni strav od Mene, za da neotstapuvaat od Mene. I }e se raduvam za niv, pravej}i im dobro,i }e gi naselam cvrsto na ovaa zemja � so seto Svoe srce i soseta Svoja du{a.�

�Za{to taka veli Gospod: kako {to go isprativ ovagolemo zlo vrz onoj narod, taka }e ispratam vrz niv sekakvodobro {to go izrekov za niv. I tie }e kupuvaat nivi vo ovaazemja, za koja velat: - toa e pustina, bez lu|e, bez dobitok,predadena vo racete na Haldejcite; }e kupuvaat nivi za srebro,}e potpi{uvaat kupoproda`ni knigi, }e gi potpe~atuvaat i }epovikuvaat svedoci � vo zemjata na Venijamina, voerusalimskata okolina i vo gradovite na Juda, vo planinskitegradovi, vo gradovite na poleto i vo ju`nite gradovi; bidej}i}e gi vratam zarobenite nivni, veli Gospod.� (Stihovi 37-44).

Kako potvrda vo ovie uveruvawa za izbavuvawe i obnova�slovoto Gospodovo dojde do Eremija po vtor pat, dodeka tojbe{e seu{te zatvoren vo dvorot na zatvorot, velej}i:

�Vaka zboruva Gospod, Koj ja sozdade zemjata, ja voobli~ii ja zacvrsti - Komu imeto mu e Gospod; povikaj Me, i }e tiodgovoram i }e ti pokaàm golemi i nedosti`ni ne{ta za koine znae{ ni{to. Za{to vaka veli Gospod, Izraileviot Bog, za

320 321

i }e gi ute{am, i }e gi zaraduvam po nivnata bolka. I }e janahranam du{ata na sve{tenicite so mrsno, i Mojot narod }ese nasiti so Mojata dobrinata, veli Gospod.

�Taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: Vo idnina,koga }e gi vratam robovite nivni, tie po zemjata na Juda i vonegovite gradovi }e go kaùvaat ovoj zbor: Gospod neka teblagoslovi, ìveali{te na pravda, goro na svetosta. I }e senaseli vo nea Juda i vo site negovi gradovi zaedno,zemjodelcite i onie koi {to odat po stadata. Bidej}i Jas }e janapojam izmorenata du{a i }e ja nasitam sekoja malaksanadu{a.�

�Ete, nastapuvaat dni, veli Gospod, i }e sklu~am sodomot Izrailev i so domot na Juda nov zavet. Ne onakov zavet,kakov {to sklu~iv so tatkovcite nivni vo denot, koga gi fativza race, za da gi izvedam od egipetskata zemja; toj zavet tie gonaru{ija, iako Jas im bev nivni soprug, veli Gospod. No eve gozavetot, {to }e go sklu~am so domot Izrailev; po onie dni,veli Gospod: }e go vloàm Mojot zakon vo utrobata nivna, i }ego napi{am vi nivnite srca i Jas }e im bidam Bog, a tie }ebidat Moj narod. I nema pove}e da se pou~vaat eden so drug, isekoj ~ovek svojot brat, i da zboruvaat poznajte Go Gospoda,oti site tie, od mal do najgolem, }e me poznavaat, veli Gospod,bidej}i }e im gi prostam bezzakonijata nivni, i za grevovitenivni nema ve}e da si spomnuvam.� (Eremija 31:10-14, 23-25,31-35)

za{to eve, }e te spasam od daleku, i tvoeto potomstvo odzemjata na nivnoto zarobeni{tvo; i Jakov }e se vrati, }e ̀ iveespokojno i mirno i nikoj nema da go zapla{uva. Oti Jas sum sotebe, veli Gospod - za da te izbavuvam.� �Jas }e te iscelam iranite tvoi }e gi izle~am.� (Eremija 30:10, 11, 17).

Vo toj radosen den na obnovata, podelenite plemiwana Izrael }e se soedinat vo eden narod. Gospod }e bide priznatkako vladetel nad �site semejstva vo Izrael.� �Tie }e bidatMoj narod,� Toj objavil. �Voskliknuvajte mu od radost na Jakova,pozdravete go burno prvenecot na narodite: razglasuvajte,slavete i kaùvajte: O Gospode, spasi go Tvojot narod, ostatokotna Izrael. Ete, Jas }e gi dovedam od severnata zemja i }e gisoberam od zemnite krai{ta, i slep i hrom;. . . tie trgnaa sopla~ewe i so molitvi }e gi dovedam nazad; }e gi povedam pokrajpotoci so vodi, po ramen pat po koj nema da se sopnuvaat:za{to Jas sum mu Tatko na Izrael, i Efrem e Mojot prvoroden.(Eremija 31:1, 7-9)

Ponizeni pred drugite narodi, onie koi nekoga{neboto gi vozvi{ilo nad narodite na zemjata, morale voprogonstvo da ja nau~at lekcijata za poslu{nost, tolkuneophodna za nivnata idna sre}a. S# dodeka ne ja nau~at taalekcija, Bog ne moèl da stori za niv ni{to od ona {to Tojposakuval da go napravi. �]e te kaznam po merka, no nekaznetnema da te ostavam,� (Eremija 30:11) izjavil Bog, objasnuvaj}iim ja svojata namera da gi kazni zaradi nivnoto duhovno dobro.Me|utoa, Toj ne sakal zasekoga{ da gi otfrli onie koi {tobile predmet na Negovata ne`na qubov. Toj pred site narodina zemjata }e pokaè deka Negoviot plan e najo~igledniot porazda go pretvori vo pobeda, da spasi a ne da uni{ti. Na prorokotmu bila dadena porakata:

�Onoj {to go rasprsna Izraelot }e go sobere i }e go pazikako {to go pravi toa pastirot so svoeto stado. Zatoa {toGospod go otkupi Jakova i }e go izbavi od rakata na onoj koj {tobe{e posilen od nego. I, }e dojdat i }e peat na sionskiteviso~ini, }e se str~aat kon dobrata Gospodovi, kon p~enicata,vinoto i masloto, kon jagniwata i teliwata: i du{ata nivna}e im bide gradina napoena so voda i ve}e nema nikoga{ dataguvaat voop{to . . . i tagata nivna }e ja pretvoram vo radost,

322 323

VO ZEMJATA NA NEZNABO@CITE

324 325

X X X I X

VO VAVILVO VAVILVO VAVILVO VAVILVO VAVILONSKIOT DVORONSKIOT DVORONSKIOT DVORONSKIOT DVORONSKIOT DVOR

Pome|u sinovite Izraelevi odvedeni vo Vavilon napo~etokot od sedumdesette godini na robuvawe, imalohristijanski rodoqubi - lu|e koi vo pogled na na~elata bilecvrsti kako ~elik, koi ne dozvoluvale sebi~nosta da gi izopa~i,i na koi Bo`jata slava im bila pova`na od s#. Vo zemjata vokoja robuvale, tie lu|e trebalo da doprinesat za ostvaruvawena Bo`jata cel, svedo~ej}i na neznaboè~kiot narod zablagoslovite koi doa|aat preku poznavaweto na Jehova.Odredeni da bidat Negovi pretstavnici, nikoga{ ne popu{talena idolopoklonicite; nivna dol`nost bila vo visoka ~est daja dràt svojata vera i svoeto ime kako oboùva~i na ìviotBog. A tie taka i pravele. Vo dobro i vo zlo tie go proslavuvaleBoga, i Bog gi proslavuval niv.

Toa {to Jehovinite poklonici padnale pod vavilonskoropstvo, a sadovite od Bo`jiot dom bile premesteni vo hramotna vavilonskite bogovi, pobednicite samofalno go naveduvalekako dokaz deka nivnata vera i obi~aj e podobar od evrejskiot.Me|utoa, Bog tokmu preku poniùvaweto na koe Izraelcite bileizloèni vo kontekst na odvojuvaweto od Nego, mu pruìl naVavilon dokaz za Svojata nadmo}, za svetosta na Svojot zakoni sigurnite posledici na poslu{nosta. A toa svedo{tvo go dal,i taka edinstveno moèlo da bide, preku onie koi Mu ostanaleverni.

Me|u onie koi {to ostanale verni na Boga se nao|aleDaniel i negovite trojca pridru`nici - svetli primeri natoa kakvi moàt da bidat lu|eto koi }e se soedinat so Boga, koje poln so mudrost i sila. Od svoite prili~no skromni evrejskidomovi, ovie mladi od carsko poteklo bile dovedeni vo edenod najveli~estvenite gradovi i vo dvorot na najgolemiot

�Za{to vie ste Moi svedoci, veli Gospod, i Moi slugi koi gi izbrav.� (Isaija 43:10)

____________Ova poglavje se bazira na Daniel 1. glava

326 327

da se pravele deka jadat od hranata i pijat od vinoto, }ezna~elo deka se odrekle od svojata vera. Toa da se napravi bizna~elo da se prijde kon neznabo{tvo i da se osramotatna~elata na Bo`jiot zakon.

Isto taka, tie ne smeele da se izloùvaat na opasnotovlijanie na rasko{ot i rasipni{tvoto na telesniot,du{eveniot i duhovniot razvoj. Tie bile zapoznaeni soslu~ajot na Nadav i Avijad, za ~ija neumerenost i nejziniposledici govorat Mojseevite knigi; i tie znaele dekaupotrebata na vino {tetno bi vlijaela vrz nivnite telesni idu{evni sili.

Daniel i negovite drugari bile vospituvani od svoiteroditeli na stroga umerenost. Tie bile pou~eni deka Boga gismeta niv odgovorni za svoite sposobnosti i deka nikoga{ netreba da gi slabat ili ru{at svoite sili. Toa vospituvawe naDaniel i negovite drugari im pruìlo mo`nost da se odràtpokraj site rasipni~ki vlijanija koi vladeele vo vavilonskiotdvorec. Tie vo toj izopa~en i rasko{en dvorec bile izloènina silni isku{enija, no ostanale neizvalkani. Nikakva sila,nikakvo vlijanie ne moèlo da gi odvoi od na~elata koi giprimile vo ranata mladost prou~uvaj}i ja Re~ta i Bo`jite dela.

Da go sakal toa, Daniel moèl da najde navidum uverliviizgovori da gi napu{ti svoite naviki na stroga umerenost.Moèl da re~e deka za nego, so obyir deka zavisi od carevatamilost i deka e pod negova vlast, nema drug pat tuku da ja jadehranata od carevata trpeza i da go pie negovoto vino, bidej}i,dokolku bi se pridrùval na boèstvenoto u~ewe, }e go uvredicarot i verojatno }e ja izgubi svojata polo`ba i ìvotot. Kogabi ja otfrlil Gospodovata zapoved, bi ja so~uval naklonetostana carot i bi si obezbedil sebesi prednost za intelektualenrazvoj i laskav svetoven prosperitet.

No, Daniel ne se kolebal. Bo`jata naklonetost mu bilapodraga od naklonetosta na najmo}niot zemski vladetel, pa iod samiot ìvot. Toj odlu~il da ostane cvrst vo svojotintegritet, bez ogled na posledicite. Toj �odlu~i vo srcetosvoe da ne se oskvernuva so jadeweto na carot i so vinoto koetoj go pie{e.� I vo svojata odluka be{e poddràn od svoitetrojca pridru`nici, koi donele ista odluka.

svetski vladetel. �Carot mu naredi na Asfenaza, stare{inatana svoite pridvornici da dovede od sinovite Izraelevinekolku mom~iwa od carski ili od blagorodni~ki rod: nekabidat bez nedostatoci, ubavi, ve{ti vo sekoja mudrost, dobropou~eni i bistri, dostojni da stojat vo carskiot dvorec...

�Me|u niv bea Judejcite: Daniel, Ananij, Misail iAzarij.� Uo~uvaj}i deka tie mladi~i pokaùvaat posebnisposobnosti, Navuhodonosor odlu~il deka treba da bidatpodgotveni za zna~ajni polo`bi vo Negovoto carstvo. Za da bigi osposobil potpolno za nivnoto ìvotno delo, odredil dago nau~at haldejskiot jazik i vo tekot na steknuvaweto naobrazovanieto da gi uìvaat privilegiite koi gi imaleknezovite na carstvoto.

Imiwata na Danilo i negovite drugari bile promenetii tie dobile imiwa na haldejskite boèstva. Roditelite,evrei, pridavale golemo zna~ewe na imiwata koi im gi davalena svoite deca. êsto pati tie imiwa ozna~uvale crti nakarakterot koi roditelite posakuvale da se razvijat kaj svoetodete. Stare{inata koj se grièl za zarobenite mladi~i, �naDaniel mu najde ime Valtazar, na Ananij Sedrah, na MisailMisah, a na Azarij Avdenago.�

Carot ne gi prisiluval mladite Evrei da se odre~at odsvojata vera i da mu prijdat na idolopoklonstvoto, no senadeval deka toa }e go ostvari postepeno. Davaj}i im imiwakoi potsetuvale na idolopoklonstvo, doveduvaj}i gi sekoj denvo blizok dopir so idolopokloni~kite obi~ai i stavaj}i gi podvlijanie na zavodlivi obredi na neznaboè~ka slu`ba, senadeval deka }e gi navede da se odre~at od verata na svojotnarod i da mu se priklu~at na idolopoklonstvoto naVaviloncite.

Nivniot karakter bil staven na proba u{te na samiotpo~etok na nivniot ìvoten pat. Bilo odlu~eno da jadat hranai da pijat vino od carevata trpeza. Carot na toj na~in imalnamera da im dade dokaz za svojata naklonetost i grià zanivnoto dobro. Me|utoa, hranata od carevata trpeza bilaposvetena na idoli, i eden nejzin del im bil `rtvuvan. Onojkoj bi zemal takva hrana, bi bil smetan za po~ituva~ navavilonskite bogovi. Vernosta kon Gospoda im zabranuvalana Daniel i negovite drugari taka da postapuvaat. Duri i samo

328 329

do{le zaradi toa vo dru{tvoto na onie koi ne go poznavalenitu se boele od Boga.; tie bile plenici vo edna stranska zemja,tamu postaveni od Beskrajnata Mudrost. Odvoeni oddoma{noto vlijanie i posvetenoto dru{tvo, te`neele sovesnoda ja izvr{at svojata dol`nost, na ~est na svojot poroben narodi za slava na Onoj ~ii slugi bile.

Gospod so odobruvawe ja posmatral odlu~nosta isamoodrekuvaweto na mladite evrei, ~istotata na nivnitemotivi i Negoviot blagoslov gi pratel. Toj im dal �znaewe irazbirawe na sekoja kniga i mudrost; a na Daniel mu dade dagi razbira site videnija i soni{ta.� Bilo ispolnetovetuvaweto: �]e gi proslavam onie koi Me proslavuvaat Mene.�(1. Samoilova 2:30). Bidej}i Daniel se potpiral na Boga sonepokolebliva doverba, vrz nego se spu{til duhot naproro~kata sila. Dodeka od lu|eto primal upatstva vo pogledna dol`nostite vo dvorecot, Bog go pou~il kako da gi ~itatajnite na idninata i da gi zapi{uva za idnite pokolenija popat na simboli i znaci slu~uvawata koi ja opfa}aat istorijatana ovoj svet do svr{etokot na vremeto.

Koga do{lo vreme mladite da se stavat na proba, evreitebile ispituvani zaedno so ostanatite za slu`ba vo carstvoto.No �me|u site ne se najde nieden kako Daniel, Ananija, Misaili Azarija.� Nivnata ostroumnost, obemnoto znaewe, odbranioti te~en jazik svedo~ele za neoslabenata sila i ja~ina nanivnite mentalni sili. �Za s# {to treba{e mudrost i razum,{to }e gi pra{a{e carot, najde deka se za deset pati podobriod site vra~ari i yvezdari {to bea vo negovoto carstvo;� �izatoa tie stoeja pred carot.�

Vo vavilonskiot dvor bile sobrani pretstavnici od sitezemji - lu|e so najgolemi sposobnosti, bogato nadareni sotalenti po priroda, so naj{iroko obrazovanie koe svetot moèda go dade. Me|utoa, pome|u site niv, na evrejskite mom~iwanikoj ne im bil ramen. Spored telesnata sila i ubavina, posveìnata na umot i obrazovanieto im nemalo soparnik. Visokstas, siguren ~ekor, vedro lice, nepomateni setila, sve` zdiv- site tie bile znaci na blagorodnost so koi prirodata gipo~estuva onie koi se pokoruvaat na nejzinite zakoni.

Pri donesuvaweto na ovaa odluka, evrejskite mladi~ine postapile samouvereno, tuku cvrsto se nadevale vo Boga.Tie ne odlu~ile da bidat neobi~ni, no poprvo bi bile i toa,otkolku da mu nanesat sram na Boga. Vo taa prilika dapopu{tele na zloto podlegnuvaj}i na pritisokot naokolnostite, otstapuvaweto od na~elata bi go oslabelonivnoto ~uvstvo za pravi~nost i odvratnost kon zloto. Prviotlo{ ~ekor bi vodel kon vtor, taka {to nivnata vrska so nebotobi bila raskinata, i isku{enieto bi gi sovladalo.

�Mu dade Bog na Daniel pa najde blagonaklonost i qubovkaj stare{inata nad dvorjanite,� pa negovata molba da ne seoskverni, bila primena so po~ituvawe. No stare{inata sepakse dvoumel da im izleze vo presret. Toj mu objasnil na Daniel:�Se bojam od gospodarot svoj, svojot car, koj vi odredi jadewei piewe; za{to koga carot }e vi gi vidi licata polo{i otkolkukaj ostanatite mom~iwa od va{a vozrast, zo{to da napraviteda bidam vinoven pred carot?�

Daniel toga{ mu se obratil na Amelsar, slu`benik soposebna dol`nost da se griì za mladite evrei, molej}i go daim dozvoli da ne jadat meso i ne pijat vino od carevata trpeza.Pobaral da gi pregleda po deset dena, i za toa vreme tie dajadat ednostavna hrana, a nivnite vrsnici od carskata trpeza.

I pokraj toa {to stravuval da ne navle~e vrz sebesicarevo negoduvawe ako ja ispolni taa molba, Amelsar sepakse soglasil, i Daniel znael deka negovoto tvrdewe }e se pokaèto~no. Po desettodnevniot test, rezultatot go trgnalstravuvaweto na stare{inata. �Licata im dojdoa poubavi ipomesnati otkolku na site mom~iwa koi jadea od carskotojadewe.� Po svojot izgled ovie momci o~igledno otskoknuvaleod svoite vrsnici. Zaradi toa na Danilo i negovite drugariim bilo dozvoleno da prodolàt so svojata ednostavna ishranaza vreme na nivnoto celosno {koluvawe.

Tri godini tie mladi Evrei u~ele za da se pridobijat so�znaeweto i jazikot Haldejski.� Za toa vreme tie cvrsto sedrèle za vernosta kon Boga i neprekinato se potpirale naNegovata sila. Navikite na samoodrekuvawe se pridruìlekon revnosta, rabotlivosta i istrajnosta. Tie ne do{le vocarskiot dvor zaradi nekakva gordost ili slavoqubie; ne

330 331

da ja izvr{uvaat Negovata volja. So Svojot Duh Bog }e go zajaknesekoj iskren motiv, sekoja blagorodna odluka. Onie koi odatpo patekata na poslu{nosta naiduvaat na mnogu pre~ki.Silnite, prefineti vlijanija na satanata moènezabele`livo da gi vrzuvaat za ovoj svet, no Gospod e vosostojba da go otkloni s# ona {to odi na {teta na Svoiteodbranici. Tie moàt so Negova sila da go sovladaat sekoeisku{enie, da ja pobedat sekoja pote{kotija.

Bog gi dovel Daniel i negovite drugari vo kontakt sogolemite lu|e na Vavilon, da bidat pretstavnici na Negoviotkarakter vo eden idolopokloni~ki narod. Kako tie seosposobile da bidat na polo`ba za tolku visoka doverba i~est? Vernosta vo malite raboti im dala obele`je za celiotnivni ìvot. Tie go po~ituvale Boga pri vr{eweto na malitedol`nosti kako i pri noseweto na pogolemi odgovornosti.

Kako {to go povikal Daniel da svedo~i za Nego voVavilon, taka Bog ne povikuva i nas da bideme Negovi svedocivo dene{niot svet. Toj saka nie vo najmalite kako i vonajserioznite ìvotni pra{awa da im gi otkrivame na lu|etona~elata na Negovoto carstvo. Mnozina ~ekaat da im se doverinekoe golemo delo, dodeka sekojdnevno propu{taat mo`nostda pokaàt vernost kon Boga, vo sesrdno obavuvawe na malitedol`nosti. Dodeka ~ekaat na nekoe golemo delo kade {to bise istaknale nivnite posebni sposobnosti i bi si gizadovolile svoite slavoqubivi èlbi, nivnite denoviproa|aat.

Vo ìvotot na vistinskite hristijani nema bezna~ajniraboti. Vo o~ite na Semo`niot sekoja dol`nost e zna~ajna.Neiskoristenite sposobnosti isto taka se beleàt kako iiskoristenite. Na nas }e ni se sudi spored ona {to trebaloda go napravime, a ne sme go napravile propu{taj}i svoitesposobnosti da gi iskoristime za Bo`ja slava.

Blagoroden karakter ne # posledica na slu~ajnost, nitue rezultat na posebna naklonetost ili dar na providenie. Toje rezultat na samodisciplina, pot~inuvawe na poniskata konpovozvi{enata priroda, vo predavaweto na sebesi vo slu`bana Boga i ~ovekot.

Istaknuvaj}i ja vernosta koja evrejskite mom~iwa japokaàle vo odnos na na~elata na umerenost, Bog & zboruva i

Vo steknuvaweto na vavilonskite mudrosti Daniel inegovite drugari imale mnogu pove}e uspeh od svoite vrsnici,i toa ne bilo slu~ajno. Tie steknale znaewe so vernoiskoristuvawe na sopstvenite sili, pod vodstvo na SvetiotDuh. Odrùvale vrska so Izvorot na mudrosta, zemaj}i go zatemel na svoeto obrazovanie poznavaweto na Boga. So vera semolele za mudrost i ìveele vo sklad so svoite molitvi.Postapuvale vo sekoja prilika tak,a {to Bog moèl da giblagoslovi. Go odbegnuvale ona {to moèlo da gi oslabenivnite sili i ja koristele sekoja mo`nost da steknat znaeweod site oblasti na naukata. Se pridrùvale do site ìvotnipropisi koi im ja obezbedile silata na razumot i te`neeleda steknat znaewe zaradi edna cel - da go proslavat Boga.Tie sfatile deka moraat da imaat bistar um i da usovr{uvaathristijanski karakter, i kako pretstavnici na vistinskata vera,da moàt da se odraàt pokraj neznaboè~kata vera. SamiotBog bil niven u~itel. Molej}i se neprekinato, u~ej}i sovesno,odrùvaj}i vrska so Nevidliviot, tie ~ekorele so Boga kako{to toa go ~ine{e Enoh.

Vistinskiot uspeh vo bilo koja rabota ne # posledica naslu~ajnost ili sre}na sudbina, tuku delo na Bo`jotoprovidenie, nagrada za vera i promislenost, za doblest iistrajnost. Prefinetite osobini na razumot i visokitemoralni svojstva ne se posledica na slu~ajnost. Bog davamo`nosti - uspehot zavisi od na~inot na koj tie mo`nosti seiskoristuvaat.

I pokraj toa {to Bog vlijael vrz Daniel i negovitepridru`nici �da sakaat i da postapuvaat kako {to Mu e ugodno,�(Filipjanite 2:13) tie i samite rabotele na sopstvenotospasenie. Tuka se otkriva dejstvoto na boèstvenoto na~elona sorabotka bez koe ne # mo`no da se postigne bilo kakovuspeh. ôve~kite napori nema da bidat od korist bezboèstvenata sila; a bez ~ove~kiot trud boèstveniot naporkaj mnozina nema da imaat nikakvo dejstvo. Morame danapravime s# od svoja strana za da primime Bo`ja blagodat.Negovata blagodat e dadena da deluva vo nas da sakame i da~inime, no nikoga{ kaka zamena za na{ite li~ni napori.

Kako {to Gospod sorabotuval so Daniel i negovitedrugari, Toj isto taka }e sorabotuva so site onie koi se trudat

332 333

izvor na sila, bi moèle da ja imaat istata sila nasamosovladuvawe i da ja otkrivaat istata ubavina vo svojotìvot, pod isto tolku nepovolni okolnosti. I pokraj toa {tose opkruèni so isku{enija, posebno vo na{ite golemi gradovi,kade {to site oblici na ~ulno zadovolstvo se lesno dostapni,tie sepak preku Bo`jata blagodat moàt cvrsto da se dràt dosvojata cel da go proslavat Gospoda. So cvrstata re{enost ineprekinato straàrewe tie moàt da se sprotivstavat nasekoe isku{enie koe ja ospednuva du{ata. A pobeda }e izvojuvasamo onoj koj }e odlu~i da vr{i pravo zatoa {to toa go barapravdata.

Kakvo li samo bilo ìvotnoto delo na tie blagorodniJudejci! Koga se oprostuvale od domot na svoeto detstvo, neni pomisluvale kakov vozvi{en povik gi ~eka. Verni inepokoleblivi, se pokorile na Bo`jeto vodstvo, taka {to Bogpreku niv moèl da ja ostvari Svojata cel.

Bog saka preku dene{nata mladina i deca da gi otkrieonie isti mo}ni vistini koi gi otkrival preku ovie lu|e.@ivotot na Daniel i negovite drugari ni davaat primer naona {to Bog moè da napravi za onie koi Mu se pokoruvaatsesrdno nastojuvaj}i da ja ispolnat Negovata cel.

na dene{nata mladina. Potrebni se lu|e koi kako Daniel smelo}e rabotat za deloto na pravi~nosta. Potrebni se ~isti srca,silni race, bezstra{na hrabrost, zatoa {to vo vojnata pome|uporokot i doblesta e potrebno neprekinato bdeewe. Na sekojadu{a satanata & prio|a so razli~ni isku{enija vo primamliviformi vo odnos na zadovoluvawa na èlbite.

Teloto e najzna~aen posrednik preku koe se razvivaatrazumot i du{ata i taka se izgraduva karakterot. Tokmu zaraditoa neprijatelot ja naso~uva du{ata kon svoite isku{enija naoslabuvawe i uni{tuvawe na telesnite sili. Negoviot uspehvo toj pogled ~esto pati zna~i pokoruvawe na celoto bitie nazloto. Ako ne se pot~ineti na vi{ite sili, sklonostite natelesnata priroda neizbe`no vodat vo propast i smrt. Telotomora da se pot~ini na vozvi{enite sili na bitieto. Voljatamora da vladee nad strastite i da bide pot~ineta na Boga.Vladea~kata mo} na razumot, posvetena preku boèstvenatablagodat, mora da bide od najgolemo vlijanie vo ìvotot.Silata na razumot, telesnata izdr`livost i dolìnata naìvotot zavisat od nepromenlivite zakoni. Dokolku se vodipo tie zakoni, ~ovek moè da se pobedi samiot sebe i svoitenaklonetosti, moè da bide pobednik nad poglavarstvata ivlastite, nad �upravitelite na temninata na ovoj svet,� i�duhovite na zlobata pod neboto.� (Efesjanite 6:12).

Vo nekoga{nite obredi, koi simboli~no ukaùvale naevangelieto, na Bo`jiot oltar moèla da bide donesena samo`rtva bez mani. @rtvata koja go pretstavuvala Hrista moralada bide besprekorna. Bo`jata Re~ ukaùva na toa kako naprimer kakvi treba da bidat Negovite deca - �`rtva ìva,��sveta i bez mani.� (Rimjanite 12:1; Efesjanite 5:27).

Mladite Evrei imale strasti sli~ni na na{ite; me|utoa,pokraj zavodlivite vlijanija vo vavilonskiot dvor, ostanalecvrsti zatoa {to se potpirale na beskrajnata Bo`ja sila. Voniv neznaboè~kiot narod gledal primer na dobrina, Bo`jodobrodetelstvo i Hristova qubov. Nivniot ìvot ni davaprimer na pobeda na na~elata nad isku{enijata, ~istota nadrasipanosta, predadenost i vernost nad bezbo`ni{tvoto iidolopoklonstvoto.

I dene{nite mladi lu|e i èni moàt da imaat duh kojgo poseduval Daniel; tie bi moèle da se napojuvaat na istiot

334 335

sakate da dobiete vo vreme; za{to gledate deka sum gozaboravil. No ako ne mi kaète {to sum sonil i {to zna~itoa, ve ~eka sud, za{to ste se dogovorile da kaète pred menelaga i izmama dodeka da pomine vremeto: zatoa kaète mi gosonot, pa }e znam dali }e moète da mi go kaète i negovotozna~ewe.�

Pla{ej}i se od posledicite od svojot neuspeh,vol{ebnicite se obidele da go ubedat carot deka negovotobarawe e narazumno, deka bilo koga nekoga{ ne # pobaranotakvo ne{to od nekoj ~ovek. �Nema ~ovek na zemjata,� tvrdeletie, �koj }e moè da mu go kaè na carot toa {to saka; zatoanieden car nitu knez nitu vladetel nikoga{ ne posakal takvone{to od svoite vol{ebnici ili yvezdari ili Haldejci. Itoa {to go saka carot e mnogu te{ko; nitu ima nekoj drug {to }emoè da mu go kaè toa na carot osven bogovite koi ne ìveatpome|u lu|eto.�

Toga{ �carot se razluti i mnogu se razgnevi, i zapovedada se pogubat site vavilonski mudreci.�

So cel da se izvr{i carskata naredba, stare{initepome|u ostanatite go pobarale Daniel i negovite drugari. Kogamu bilo kaàno deka spored carskata naredba i toj mora dabide poguben, Daniel �so mudri i umni zborovi� go zapra{alArioh, zapovednikot na straàrite: �Zo{to e dadena takva brzanaredba od carot?� Arioh mu ja raskaàl carevata zagriènostvo vrska so neobi~niot son i deka ne uspeal da dobie pomo{od onie vrz koi do toga{ imal celosna doverba. Slu{aj}i goova, Daniel rizikuvaj}i go ìvotot se osmelil da izleze predcarot, molej}i da mu ostavi vreme za da mu se obrati na Bogaso molba da mu go otkrie sonot i negovoto zna~ewe.

Vladetelot go zadovolil baraweto. �Potoa otide Danielvo domot svoj, i im ja kaà rabotata na Ananij, Misail i Azarij,svoite drugari.� Zaedno pobarale mudrost od Izvorot nasvetlinata i znaeweto. Verata im bila silna, za{to bilesvesni deka Bog gi postavil na toa mesto, da go rabotatNegovoto delo izvr{uvaj}i ja svojata dol`nost. Vo denovi nazbunetost i opasnost, tie sekoga{ Mu se obra}ale za vodstvo iza{tita, i Toj sekoga{ im pruàl pomo{. Sega so smerni srcapovtorno se pokorile pred Sudijata na cela zemja, molej}i Go

X L

SONOT NA NAVUHODSONOT NA NAVUHODSONOT NA NAVUHODSONOT NA NAVUHODSONOT NA NAVUHODONOSORONOSORONOSORONOSORONOSOR

Nabrzo otkako Daniel i negovite pridru`nici stapilevo slu`ba na vavilonskiot car, se odigrale nastani koi naidolopokloni~kiot narod mu gi otkrile silata i vernosta naIzraeleviot Bog. Navuhodonosor sonil neobi~en son zaradikoj �mu se voznemiri duhot i sonot mu izbega.� Me|utoa, iakoovoj son ostavil vrz nego dlabok vpe~atok, carot po budewetone moèl da se seti na detalite.

Vo svojata zbunetost Navuhodonosor gi sobral svoitemudreci - �vol{ebnicite, yvezdarite i gata~ite� - i pobaralnivna pomo{. �Soniv son,� rekol toj, i �mi se voznemiri duhotod èlbata da go razberam sonot.� Izrazuvaj}i ja na toj na~insvojata voznemirenost carot baral da mu go otkrijat sonot,donesuvaj}i mu olesnuvawe na negovata du{a.

Mudrecite na toa odgovorile: �Care, ìv da si doveka!Kaì im go sonot na tvoite slugi pa }e ti kaème {to zna~i.�

Nezadovolen od nivniot neodreden odgovor i somnevaj}ise vo nivnata podgotvenost da mu pomognat, falej}i seprethodno deka moàt da otkrivaat tajni, carot zapovedal nesamo da mu go protolkuvaat sonot tuku i da mu kaàt {to sonil,vetuvaj}i im bogatstvo ako go napravat ova, i zakanuvaj}i im seso smrt ako ne uspeat vo toa. Toj rekol: �Go zaboraviv; ako nemi kaète {to sum sonuval i {to zna~i sonot, }e bidete ise~enina par~iwa i va{ite ku}i }e bidat buni{ta. No ako mi gootkriete mojot son i negovoto zna~ewe }e dobiete od menedarovi i nagradi i golemi po~esti.�

No mudrecite povtorno odgovorija: �Neka ni go kaè carotsonot na slugite svoi, pa }e ti kaème {to zna~i.�

Vozbuden i rasrden zaradi lukavstvoto na lu|eto vo koiimal doverba, Navuhodonosor izjavil: �Navistina gledam deka


336 337

za da mu go soop{tam na carot negovoto zna~ewe i za da gizapoznae{ mislite na tvoeto srce.

Ti, care, vide a toa golem kip: golem be{e likot isvetlinata mu be{e silna, i stoe{e kon tebe, i stra{en be{evo o~ite. Glavata na toj lik be{e od ~isto zlato, gradite iracete od srebro, stomakot i bedrata od bronza, nozete odèlezo a stopalata delumno od èlezo delumno od glina.

Ti gleda{e s# dodeka ne se odvali kamen a da ne go dopreraka, i udri vo stopalata od kipot od ̀ elezo i glina i gi sotre.Toga{ se sotre i èlezoto i glinata i bronzata i srebroto izlatoto, i postana kako pleva na gumno vo leto, ta go odneseveterot, i ne mu se najde mestoto; a kamenot koj go udri kipot,stana golema gora i ja ispolni seta zemja.

�Toa e sonot,� verno izjavil Daniel. Slu{aj}i go sonajgolemo vnimanie sekoj detal, carot bil ubeden deka e toanavistina onoj son koj tolku go voznemiril. Zatoa i bilpodgotven da go prifati tolkuvaweto. Carot nad carevite sepodgotvuval da ja iznese golemata vistina na vavilonskiotvladetel. Bog sakal da pokaè deka Toj vsu{nost vladee nadcarevite na ovoj svet, deka ima mo} da postavuva i da soboruvacarevi. Trebalo vo granici na mo`nostite da razbudi kajNavuhodonosor ~uvstvo na odgovornost kon Neboto. Pred nego}e se otkrijat slu~uvawata na idninata, s# do krajot na vekot.

Daniel prodolìl: �Ti si, care, car nad carevite, za{tonebesniot Bog ti go dade carstvoto, silata i kreposta islavata; vo ~ii race gi stavi, kade i da se na{le ~ove~kitesinovi, polskite yverovi i pticite nebesni, i te postavil zagospodar nad seto toa. Ti si glavata od zlato.

�A posle tebe }e nastane drugo carstvo pomalo od tvoeto;a potoa treto carstvo bronzeno, koe }e vladee po ovaa zemja.�

�A ~etvrtoto carstvo }e bide tvrdo kako èlezo, za{toèlezoto sotruva i zdrobuva s#, i kako èlezoto {to s# kr{i,taka i }e uni{tuva i zdrobuva.�

�A stapalata i prstite {to gi vide delumno od glina adelumno od èlezo, }e bide razdvoeno carstvo, no vo nego }eima tvrdost na ̀ elezo, za{to vide ̀ elezo pome{ano so glina.I toa {to prstite na nozete bea pome{ani so èlezo i glina,carstvoto }e bide delumno silno delumno krevko. A toa {to

da im podari osloboduvawe vo momentot na ovaa posebnanevolja. I zaludno ne se molele. Bog kogo go po~ituvale, i samodgovoril so po~ituvawe. Duhot Gospodov po~ival vrz niv, ina Daniel �vo no}no videnie� mu bil otkrien careviot son inegovoto zna~ewe.

Prvo ne{to {to Daniel napravil bilo da Mu zablagodarina Boga za otkrovenieto koe mu bilo dadeno. �Blagosloveno dae imeto Gospodovo vo veki vekov,� izvikal Daniel; �za{toNegovi se mudrosta i silata; i Toj gi menuva vremiwata idenovite; soboruva carevi i postavuva carevi; dava mudrostna mudrite i razum na razumnite. Toj otkriva {to e dlaboko isokrieno, znae {to ima vo mrakot, i svetlinata prebiva kajNego. Tebe, Boè na tatkovcite moi, te falam i slavam, {tomi dade mudrost i sila, {to si mi objavil za toa {to temolevme i ni go objavi careviot son.�

Odej}i vedna{ kaj Arioh, na kogo carot mu naredil da gipogubi site mudreci, Daniel mu re~e: �Ne gi pogubuvajvavilonskite mudreci; izvedi me pred carot da mu kaàm nacarot {to zna~i sonot.� Toga{ Arioh neodlo`no go privedeDaniela pred carot so zborovite: �Najdov ~ovek od zarobenitesinovi na Judeja, koj moè da mu go otkrie na carot zna~ewetona sonot.�

Zamislete go evrejskiot plenik, miren i staloèn, voprisustvo na najmo}niot car na svetot. Vo svoite prvi zborovitoj istaknal pred s#, deka ~esta ne mu pripa|a na Danilo, tukuna Boga kako Izvor na sekoja mudrost. Na zagriènoto carevopra{awe: �Moè{ li da mi go kaè{ sonot {to go soniv i {tozna~i?� Daniel odgovoril: �Tajnite koi {to ne moàtmudrecite da mu gi kaàt nitu yvezdarite nitu vol{ebnicitenitu gata~ite. Tuku ima Bog na neboto koj gi otkriva tajnite imu soop{ti na carot Navuhodonosor ona {to }e bide voposlednite denovi.�

�Sonot tvoj,� rekol Daniel, �i toa {to ti videla glavatana tvojata postela e ova: tebe, care, ti dojdoa misli napostelata za toa {to }e se slu~o podocna, i Onoj koj gi objavuvatajnite, ti pokaà ona {to }e bide. Iako nemam mudrost pove}eotkolku drugite smrtnici, taa tajna mi e otkriena samo zatoa

338 339

nivnoto ìveewe: da go baraat Gospoda, ne bi li go baremnapipale i na{le.� (Dela 17:24-27).

Bog jasno rekol deka sekoj {to saka moè da dojde �vovrzalkite na zavetot.� (Ezekiel 20:37). Negovata namera prisozdavawe na svetot bila zemjata da bide naselena so bitijakoi }e bidat blagoslov za sebe i za drugite, i koi }e go veli~aatsvojot Tvorec. Site koi toa go sakaat moàt da rabotat naostvaruvawe na ovaa Bo`ja namera. Za niv e re~eno: �I narodot{to go sozdadov za Sebe }e ja vozvestuva Mojata slava! (Isaija43:21).

Bog vo Svojot zakon jasno ukaàl na na~elata koi seosnova za sekoj vistinski napredok, kako za narodot taka i zapoedincite. Mojsej po povod na toj zakon im rekol naIzraelcite: �Toa e va{ata mudrost i va{iot razum.� �Za{totie ne se za vas prazni zborovi, tuku va{ ìvot.� (5. Mojseeva4:6; 32:47). Blagodetite koi bile veteni na Izrael pod tieuslovi, bile veteni pod isti uslovi i vo ista merka na sitenarodi i na sekoj poedinec pod neboto.

Nekolku stotini godini pred nekoi narodi da stapat nascenata na istorijata, Semo`niot so Svojot pogled ja opfatili ja pretskaàl slavata i padot na svetskite carstva. Bog murekol na Navuhodonosor deka vavilonskoto carstvo }epropadne, i deka potoa }e se podigne drugo carstvo koe istotaka }e ima svoe vreme na proba. No toa nema da go slavivistinskiot Bog, pa negovata slava }e potemne i na negovo mesto}e dojde treto carstvo. I toa carstvo }e is~ezne i }e dojde~etvrto, silno kako èlezo, koe }e gi pokori site narodi nazemjata.

Vladetelite na Vavilon, na toa najbogato carstvo nazemjata, da neguvale vo svoeto srce strav Gospodov, bi dobilemudrost i sila, {to bi gi povrzale tesno kon Nego i bi jaodrùvalo nivnata sila. No Bog bil nivno pristani{te samovo vreme na nevolji i nesre}i. Vo takvi momenti, bidej}i nemoèle da dobijat pomo{ od svoite golemi lu|e, barale lu|etakvi kakov {to bil Daniel, za koj znaele deka go po~ituvaìviot Bog i deka isto taka bil po~ituvan od Boga. Im seobra}ale na ovie lu|e da im gi otkrijat tajnite naprovidenieto; zatoa {to, i pokraj toa {to vavilonskite carevi

vide èlezo pome{ano so glina, tie }e se pome{aat so semeto~ove~ko, no nema da se zbliàt eden so drug, kako {to ̀ elezotone se me{a so glinata.�

�A vo vremeto na tie carevi nebesniot Bog }e podignecarstvo koe nema da se rasturi do veka i toa carstvo nema dase ostavi na drug narod; toa }e gi razbie i uni{ti site tiecarstva, a samoto }e ostane do veka - kako {to vide deka odplaninata se odvali kamen bez raka i go sotre èlezoto,bronzata, glinata, srebroto i zlatoto. Velikot Bog mu javi nacarot {to }e bide potoa; sonot e vistinit i tolkuvaweto mu everodostojno.�

Carot bil uveren vo vistinitosta na tolkuvaweto i voponiznost i strav �padna na svoeto lice i se pokloni,�govorej}i: �Navistina, va{iot Bog e Bog nad bogovite i Gospodarnad carevite, Otkrivatel na tajni, koga moè{e da ja otkrieovaa tajna.�

Navuhodonosor ja povlekol zapovedta za pogubuvawe namudrecite. Nivniot ìvot bil po{teden blagodarenie naDanielovata povrzanost so Onoj koj otkriva tajni. I �carot govozvisi Daniel, i mu dade mnogu golemi darovi i go napraviza gospodar vrz svojata zemja Vavilon i poglavar nad svoitemudreci vo Vavilon. I Daniel izmoli od carot, pa gi postavinad rabotite zemski vo Vavilon Sedrah, Misah i Avdenago aDaniel ostana vo careviot dvor.�

Vo analizite na ~ove~kata istorija izgleda kako sre}atana narodot i slavata i padot na carevite da zavisat od voljatai sposobnostite na ~ovekot, i se ~ini deka negovata sila,slavoqubie i mo}ta na golemite dela vlijaat vrz nastanite.Me|utoa, vo Bo`jata Re~ e podignata zavesa taka {to niz celataovaa igra na ~ove~ki interesi, mo} i strasti moème da gosogledame deluvaweto na silata na Semo`niot, i re~isine~ujnoto ostvaruvawe na Negovata volja.

Apostol Pavle so zborovi na nedosti`na ubavina ine`nost im ja opi{al na mudrecite vo Atina Bo`jata namerapri sozdavaweto i podelbite na rasite i narodite. �Bog koj gosozdal svetot i s# {to e vo nego,� rekol Pavle, �napravil odedna ~ove~ka krv da ìvee celiot ~ove~ki rod po celoto licena zemjata, i postavil najnapred odredeno vreme i granici na

340 341

X L I

OGNENA PE^KA

Sonot za golemiot lik, koj na Navuhodonosor mu gi otkrilslu~kite do krajot na zemskata istorija, bil daden za toj darazbere kakva uloga treba da odigra vo istorijata na svetot ivo kakov odnos bi trebalo da bide negovoto carstvo konnebesnoto carstvo. Vo tolkuvaweto na sonot jasno mu bilopokaàno na vospostavuvawe na ve~noto Bo`jo carstvo. �Vovremeto na ovie carevi Nebesniot Bog }e podigne Carstvo koenikoga{ nema da propadne i ne }e pomine vrz nekoj drug narod.Toa }e gi razbie i }e gi uni{ti site onie carstva, a samoto }estoi doveka...Sonot e vistinit, a tolkuvaweto mu everodostojno.� rekol Danilo.� (Daniel 2:44, 45).

Carot ja priznal Bo`jata sila velej}i mu na Daniel:�Navistina va{iot Bog e Bog nad bogovite... Otkrivatel natajni.� (Daniel 2:47). Navuhodonosor posle ovaa slu~ka bilizvesno vreme pod vlijanie na stravot Gospodov, no negovotosrce seu{te ne bilo is~isteno od svetovnoto slavoqubie ièlba za samoizdignuvawe. Stanal gord zaradi napredokot nasvoeto carstvo. So tekot na vremeto prestanal da go po~ituvaBoga i se vratil na svoeto idolopoklonstvo so pogolemarevnost i zaslepenost.

Zborovite �Ti si glavata od zlato,� ostavile dlabokvpe~atok vrz umot na carot. (Stih 38) Mudrecite na negovotocarstvo, koristej}i go toa i negovoto vra}awe konidolopoklonstvoto, mu predloìle da napravi kip sli~en naonoj koj {to go videl vo sonot, i da go postavi taka da moàtsite da ja gledaat glavata od zlato, za koja bilo re~eno deka goprikaùva negovoto carstvo.

bile so golemi umovi, so svoite prestapi tolku se odvoile odBoga, {to ne moèle da gi razberat otkrovenijata i opomenitekoi im bile dadeni vo pogled na idninata.

Onie koi {to ja prou~uvaat Bo`jata Re~ moàt voistorijata na narodite da najdat verodostojno ispolnuvawena boèstvenite proro{tva. Vavilon najposle bil sovladani uni{ten, zatoa {to negovite carevi vo periodot na napredoksmetale deka ne zavisat od Boga i slavata na svoeto carstvo &ja prepi{uvale na ~ove~koto dostignuvawe. Medo-persiskotocarstvo go dostignalo gnevot od neboto, zatoa {to vo nego epogazen Bo`jiot zakon. Vo srceto na najgolemite dela nanarodot nemalo mesto za Bo`ji strav. Nasekade vladeelobezbo`ni{tvo, bogohulewe i rasipanost. Carstvata koi {todo{le podocna bile u{te porasipani i pa|ale se ponisko vomoralen pogled.

Vlasta na sekoj vladetel na zemjata doa|a od neboto, inegoviot uspeh zavisi od na~inot na koj }e ja upotrebi taa vlast.Na sekogo se odnesuva bo`jata re~: �Jas te prepa{av, iako neMe poznava{e.� (Isaija 45:5). I na sekogo treba da mu sluàtkako ìvotna pouka zborovite koi mu bile upateni naNavuhodonosor: �Iskupi gi svoite grevovi so pravednost isvoite bezzakonija so milosrdie kon bednite, za da tiprodolì mirot.� (Daniel 4:27). Sfa}aj}i go ova - razbiraj}i deka �pravednosta go vozvi{uvanarodot,� deka �prestolot se zacvrstuva preku pravednosta,� i�poddràn preku milosta;� (Izreki 14:34; 16:12; 20:28),razbiraj}i go deluvaweto na ovie na~ela vo otkrovenieto nasilata na Onoj koj postavuva i soboruva carevi - toa zna~i dase razbere filozofijata na istorijata.

Ova e jasno izloèno edinstveno vo Bo`jata Re~. Tuka segleda deka silata na narodot i poedincite ne po~iva vrzmaterijalni sredstva koi gi pravat nepobedlivi vo o~ite nalu|eto, nitu se gleda vo samofalbenata golemina. Taa sila semeri so vernosta so koja {to tie ja ostvaruvaat Bo`jata namera.


342 343

ovoj koj bil {eeset lakti visok i {est lakti {irok. I ne # ni~udo {to vo zemja kade {to vladeelo idolopoklonstvo, tojprekrasen i neprocenliv lik vo ramninata Dura, koj japretstavuval slavata, goleminata i mo}ta na Vavilon, da bideposveten kako predmet na oboùvawe. Toa i bilo napraveno;izdadena bila zapoved na denot na posvetuvaweto site dapokaàt bezuslovna vernost kon vavilonskata sila,poklonuvaj}i se pred kipot.

Odredeniot den do{ol i vo poleto Dura se sobralogolemo mno{tvo od site �narodi, plemiwa i jazici.� Sporedcarskata zapoved, koga se slu{nale zvuci na muzika, siteprisutni �kleknaa i se poklonija na zlatniot kip.� Toj neobi~enden, se ~inelo deka silite na temninata izvojuvale zna~ajnapobeda. Izgledalo deka poklonuvaweto na zlatniot kip }e bidepovrzano so voobi~aenite oblici na idolopoklonstvo koe bilopriznato kako dràvna religija vo zemjata. Satanata senadeval deka na toj na~in }e ja osueti Bo`jata cel soprisustvoto na porobeniot Izrael vo Vavilon kako sredstvoza blagoslov na site neznaboè~ki narodi.

Me|utoa, Bog poinaku odlu~il. Site ne se poklonile naidolopokloni~kiot simbol na ~ove~ka sila. Pokraj mno{tvotokoe se poklonuvalo se nao|ale trojca lu|e koi {to bile cvrstore{eni da ne mu nanesuvaat na takov na~in sram na NebesniotBog. Nivniot Bog bil Car nad carevite i Gospodar nadgospodarite, i tie nema da mu se poklonuvaat na nikoj drug.

Do Navuhodonosor, koj {to likuval, do{la vest dekapome|u negovite poklonici ima i takvi koi se osmelile da neja poslu{aat negovata zapoved. Gnevni na po~estite koi imbile ukaùvani na vernite Danielovi drugari, nekoi mudrecisega go izvestile carot za o~iglednoto prekr{uvawe nanegovata volja. �Care, ̀ iv da si doveka� - naglasile tie. �Imalu|e evrei, koi si gi postavil nad zemnite raboti vo Vavilon,Sedrah, Misah i Avdenago; tie lu|e, care, ne se pokoruvaat natvojata zapoved, ne im sluàt na tvoite bogovi, i ne sepoklonuvaat na zlatniot lik, koj {to si go postavil.�

Carot zapovedal tie lu|e da se izvedat pred nego.�Vistina li e deka vie ne im sluìte na moite bogovi i dekane se poklonuvate na zlatniot kip koj {to go postaviv?�

Na carot mu se dopadnal ovoj laskav sovet i toj odlu~ilda go ostvari, pa duri da napravi i pove}e od toa. Namesto danapravi onakov lik kakov {to videl, nastojuval da go prejdeoriginalot. Negoviot lik nema da bide od glavata pa konstopalata od s# poeftin materijal, tuku celiot od zlato, itaka simboli~no }e bide pretstaven Vavilon kako ve~no,nesru{livo i semo}no carstvo koe }e gi razbie site drugicarstva a samoto toa }e trae zasekoga{.

Zamislata da osnova carstvo i dinastija koja ve~no }evladee napravila silen vpe~atok vrz ovoj vladetel na ~ieoru`je nemoèle da mu odoleat narodite po zemjata. Pottiknatod neizmerna ambicija i gordost, toj se posovetuval so svoitemudreci kako toa da go stvari. Zaboravaj}i na proro{tvataotkrieni vo vrska so sonot za golemiot kip, zaboravaj}i dekaIzraeleviot Bog preku svojot sluga Daniel mu go otkrilzna~enieto na sonot i deka toa tolkuvawe gi spasilo od sramnasmrt site mudreci vo carstvoto, carot i negovite sovetnici,so ̀ elba da ja utvrdat svojata sila i nadmo}, odlu~ile na sekojna~in da go prikaàt Vavilon kako najgolema sila na svetot,na koja site moraat da & se pokorat.

Simboli~niot lik koj mu ja otkril na carot i na narodotBo`jata namera vo odnos na zemnite carstva, sega trebalo daposluì za proslava na ~ove~kata sila. Trebalo da se otfrlii zaboravi Danielovoto tolkuvawe, a vistinata da se izopa~ii iskrivi. Celta bila da se spre~i {ireweto i prifa}awetona soznanieto koe Bog go dal po pat na simboli, otkriva}i imgi na lu|eto zna~ajnite slu~ki na idninata. Taka satanatate`neel preku slavoqubivite lu|e da ja popre~i Bo`jata celza ~ove~kiot rod. Neprijatelot na lu|eto znael deka vistinatapretstavuva golema spasonosna sila koga ne # pome{ana sozabluda, no deka postanuva sila na zloto ako lu|eto jaiskoristat za da se proslavat sebesi i da gi ostavarat svoitesebi~ni celi.

Navuhodonosor dal od blagoto od negovata bogata riznicada se napravi zlaten kip vo s# sli~en na onoj koj {to go videlvo sonot, osven vo pogled na materijalot. Haldejcite bilenaviknati na veli~estveni idoli na svoite boèstva, nonikoga{ porano ne sozdale taka veli~estven i sjajen kip kako

344 345

�Toga{ gi vrzaa onie lu|e vo nametkite nivni, so obuvkitei so kapite, i gi frlija vo ognena vàrena pe~ka. Kako {tocarevata zapoved be{e itna, i pe~kata mnogu vàrena,ogneniot plamen gi ubi onie lu|e koi {to gi frlija Sedrah,Misah i Avdenago.�

No Gospod ne gi zaboravil svoite. Koga negovite svedocibile frleni vo pe~kata, Spasitelot li~no im se otkril odej}iso niv zaedno srede ognot. Vo prisustvo na Gospodarot nadtoploto i ladnoto, plamenot ja izgubil svojata mo}.

Carot posmatral od svojot prestol, o~ekuvaj}i lu|eto koi{to prkosele da bidat potpolno uni{teni. No negovotopobedonosno raspoloènie odnenade` se izmenilo.Dvorjanite koi {to stoele blisku do nego zabeleàle kakoliceto mu pobledelo koga stanal od prestolot, vnimatelnoposmatraj}i go oganot. Voznemiren, carot se zavrtel nakajsvoite dvorjani i gi zapra{al: �Neli frlivme trojca lu|evrzani vo oganot?... Ete, gledam ~etvorica odvrzani kade {toodat srede oganot i ne im e ni{to, a ~etvrtiot e sli~en naSinot Bo`ji.�

Od kade znael neznaboè~kiot car kako izgleda Bo`jiotSin? Evrejskite robovi, koi se nao|ale na zna~ajni poziciivo Vavilon, mu posvedo~ile za vistinata so svojot ìvot ikarakter. Koga bile zapra{ani za osnovite na svojata vera,odgovorile bez kolebawe. Tie jasno i ednostavno giizloùvale na~elata na pravednosta, upatuvaj}i gi taka ilu|eto okolu sebe na Boga komu Mu sluèle. Govorele za Hrista- Spasitelot koj }e dojde; i vo ~etvrtoto lice koe se nao|alosrede ognot, carot go prepoznal Bo`jiot Sin.

Zaboravaj}i na svojata golemina i dostoinstvo,Navuhodonosor se simnal od prestolot i prio|aj}i do vratitena pe~kata povikal: �Slugi na Sevi{niot Bog, izlezete idojdete vamu!�

I toga{ Sedrah, Misah i Avdenago izlegle predogromnoto mno{tvo nepovredeni. Prisustvoto na nivniotSpasitel gi so~uvalo od povredi. Izgorele samo nivnite okovi.�I se sobraa knezovite i upravitelite i vojvodite isovetnicite na carot i gi vidoa tie lu|e na koi {to oganot neim na{teti na nivnite tela, nitu kosata na glavata im se

zapra{al toj. Carot pribegnal kon zakani za da gi navede dase pridruàt kon mno{tvoto. Pokaùvaj}i na ognenata pe~ka,toj gi preupredil na kaznata koja gi ~eka ako i ponatamu seprotivat na negovata volja. Me|utoa, Evreite cvrstoposvedo~ile za svojata povrzanost so nebesniot Bog i svojatavera vo Negovata mo} na izbavuvawe. Smetale ako sepoklonuvaat na kipot, zna~i deka go oboùvaat, a takva ~esttie moèle da mu ukaàt samo na Boga.

Dodeka trojcata Evrei stoele pred carot, toj se ubedildeka kaj niv ima ne{to {to ne postoi kaj ostanatite mudreciod negovoto carstvo. Tie bile verni vo ispolnuvaweto nasekoja dol`nost. Carot sakal povtorno da gi stavi na proba.Koga samo bi sakale so ostanatite da se poklonat na kipot,toga{ s# bi bilo vo red; �no ako ne se poklonite, vo toj ~as }ebidete frleni vo ognena i vàrena pe~ka,� dodal carot. Potoaso podignata raka vo prkos zapra{al: �Koj e toj Bog {to }e veizbavi od mojata raka?�

Carevite zakani bile zaludni. Toj ne moèl da ja razni{aprivrzanosta na ovie lu|e na Vladetelot na celiot svemir.Tie od istorijata na svoite tatkovci nau~ile dekaneposlu{nosta kon Boga zna~i sram, nesre}a i smrt, i dekastravot Bo`ji e po~etok na mudrosta; temel na sekoj vistinskiprosperitet. Gledaj}i mirno vo pe~kata tie rekle: �Nie netreba da ti odgovorime na toa. Na{iot Bog, na kogo mu sluìme,moè da n# izbavi od vàrenata pe~ka, i }e n# izbavi od tvoiterace, care.� Nivnata vera s# pove}e jaknela dodeka zboruvaledeka Bog }e gi spasi za svoja slava; potoa, so pobedonosnauvernost koja proizleguva od verata vo Boga, dodale: �A i dane n# izbavi, znaj, care, nie nema da im sluìme tvoite bogovi,nitu }e se poklonime na zlatniot kip, {to si go postavil.�

Gnevot na carot ne znael za granici. �Ispolnet so bes,��likot na negovoto lice mu se izmeni kon Sedrah, Misah iAvdenago� - pretstavnici na eden prezren i poroben narod.Nareduvaj}i da se vàri pe~kata sedum pati pove}e otkolkuvoobi~aeno, toj im zapovedal na najsilnite lu|e od svojatavojska da gi vrzat oboùva~ite na Izraeleviot Bog i da gipodgotvat za brzo pogubuvawe.

346 347

se setile na vetuvaweto: �Koga preminuva{ preku voda, so tebeSum; ili preku reka, nema da te potopi; Ako trgne{ niz ogan,nema da izgori{, plamenot nema da te opali.� (Isaija 43:2). Inivnata vera vo ìvata Re~ bila nagradena pred site na~udesen na~in. Pretstavnicite od raznite narodi koiNavuhodonosor gi povikal za posvetuvaweto na kipot, po mnoguzemji ja raznele vesta za nivnoto ~udesno izbavuvawe. Pocelata zemja Bog bil proslavuvan za vernosta na Svoite deca.

Zna~ajni se poukite koi moàt da se izvle~at odiskustvata na evrejskite mom~iwa vo poleto Dura. I vo na{evreme mnogu Bo`ji slugi, iako nevini, }e bidat izloèni naponiùvawa i zlostorstva od strana na onie koi {to satanatagi pottiknuva i koi se ispolneti so zavist i verski fanatizam.Gnevot na lu|eto posebno }e bide naso~en protiv onie koi {toja svetkuvaat sabotata spored ~etvrtata zapoved; i na kraj soop{t dekret }e bidat proglaseni za vinovnici koi zasluùvaatsmrt.

Vo vremeto na nevoljite koe mu predstoi na Bo`jiot narod}e bide potrebna nepokolebliva vera. Negovite deca moraatda pokaàt deka Mu sluàt edinstveno na Boga i deka ni{to,duri ni ìvotnata opasnost, ne moè da gi natera da napravati najmala otstapka kon idolopoklonstvo. Za vernoto srce,zapovedite na gre{en, smrten ~ovek stanuvaat bezna~ajni vosporedba so re~ta na ve~niot Bog. Vistinata }e bidepo~ituvana duri i posledicite da bidat zatvor, progonstvoili smrt.

Kako i vo vremeto na Sedrah, Misah i Avdenago, Gospodvo poslednite denovi na istorijata na ovaa zemja silno }eraboti za spasenie na onie koi {to nepokoleblivo stojat nastranata na pravi~nosta. Onoj koj so evrejskite mom~iwa vlegolvo pe~kata, }e bide so Svoite sledbenici kade i da se nao|aattie. Negovoto prisustvo }e gi ohrabri i poddrì. Za vreme nanevoljite - nevolji kakvi {to nemalo takvi otkako postojatnarodite, Negovite izbranici }e ostanat postojani. Satanataso celata vojska na zloto ne moè da go uni{ti ni najslabiotod Bo`jite svetii. Niv gi {titat angeli nepobedlivi po sila,i zaradi niv Gospod }e se otkrie kako �Bog nad bogovite,� kojmoè da gi spasi celosno onie koi se nadevaat na Nego.

zapalila, nitu pak oblekata im se promenila, nitu zdivot naoganot ne se fati za niv.

Bil zaboraven golemiot zlaten kip, postaven so tolkavsjaj. Lu|eto stravuvale i treperele vo prisustvo na ìviotBog. �Da e blagosloven Bog Sedrahov, Misahov i Avdenagov, kojgo prati angelot svoj i gi izbavi slugite svoi,� ponizeniot carbil prinuden da priznae, �Koj go isprati Svojot angel i giizbavi Svoite slugi, onie koi se nadevaa vo Nego i ne japoslu{aa carevata zapoved i koi gi dadoa svoite tela za dane sluàt nitu se poklonuvaat na drug Bog osven na svojot Bog.�

Doìvivuvawata od toj den go navele Navuhodonosor daizdade zapoved �site narodi, plemiwa i jazici, koi bi gopohulile Sedrahoviot, Misahoviot i Avdenagoviot Bog dabidat raskinati na delovi, a nivnite ku}i da bidat pretvorenivo ogni{te.� Naveduvaj}i pri~ina za taa zapoved, toj rekol:�Za{to ne postoi drug bog koj bi moèl da spasi kako Ovoj.�

So vakvi i sli~ni zborovi vavilonskiot car nastojuvalna site narodi na zemjata da go pokaè svoeto ubeduvawe dekasilata i vlasta na evrejskiot Bog se dostojni za najvozvi{enopo~ituvawe. I na Boga Mu bilo milo carevoto nastojuvawe daMu ukaè po~ituvawe i svojata vernost kon Boga da ja posvedo~ipred celoto vavilonsko carstvo.

Carot napravil dobro {to javno go priznal nebesniotBog i se trudel da Go vozvisi nad site ostanati bogovi. Me|utoa,nastojuvaj}i da gi prisili svoite podanici na sli~nopriznanie i ukaùvawe na istoto po~ituvawe na Bog,Navuhodonosor ja pre~ekoril granicata na pravata na zemskivladetel. Toj nemal nitu gra|ansko nitu moralno pravo da imse zakanuva na lu|eto so smrt zatoa {to ne se poklonuvaat naBoga, tokmu kako {to nemal pravo da izdade zapoved da sefrlat vo ogan site onie koi {to ne se poklonuvaat na zlatniotkip. Bog nikoga{ ne gi prisiluva lu|eto na poslu{nost. Tojostava site slobodno da odlu~at na kogo }e mu sluàt.

Osloboduvaj}i gi svoite verni slugi, Gospod pokaàl dekae na stranata na ugnetenite, ukoruvaj}i gi zemskite vlasti koistanuvaat protiv vlasta na neboto. Trojcata Evrei pred celatavavilonska nacija ja pokaàle svojata vera vo Onoj komu musluèle. Tie se nadevale na Boga. Vo momentite na isku{enie

348 349

Ne # ni ~udo {to ovoj pobednik, slavoqubiv gordvladetel, do{ol vo isku{enie da skr{ne od patot naponiznosta, koj edinstveno vodi vo vistinska golemina. Vointervalite pome|u svoite golemi pohodi, toj posvetuval mnogutrud na utvrduvawe i razubavuvawe na svojata prestolnina,taka {to Vavilon najposle stanal najgolema slava na negovotocarstvo, �zlaten grad,� �pofalba na celata zemja.� Negovatastrast za gradewe i golemiot obid od Vavilon da sozdade ednood svetskite ~uda, tolku ja pottiknale negovata gordost {tonajposle do{ol vo opasnost da go izgubi glasot kako mudarvladetel, kogo Bog moèl da go upotrebi kako oru`je zaostvaruvawe na svoite planovi.

Bog vo svojata milost mu dal na carot u{te eden son zada mu ukaè na opasnosta i da go spasi od stapicata koja bi japredizvikale negovata propast. Vo edno no}no videnieNavuhodonosor videl golemo drvo koe raste na sredina nazemjata; vrvot mu dopiral do neboto a grankite se {irele dokrajot na zemjata. Vo negovata senka se odmarale stada odplaninata i bregovite i vo negovite granki nebesnite pticigi gradele svoite gnezda. �Lisjata mu bea ubavi i rodot obilen,i na nego ima{e sekakva hrana... i sekoe telo se hrane{e odniv.�

Posmatraj}i go ova prekrasno drvo carot zabeleàl kako�ete Straàr, Svetec,� se pribliìl do drvoto i so silen glasizvikal:

�Ise~ete go drvoto, i skr{ete mu gi grankite, iskinetemu gi lisjata i rasturete mu go plodot; neka pobegnat yverovitepod nego i pticite od grankite negovi. No korenot so ìliteostavete go vo zemjata, vo okovi ̀ elezni i bronzeni, vo trevatapolska, neka go kvasi nebesnata rosa i delot neka mu bide soyverovite i trevata zemska. Srceto ~ove~ko neka mu sepromeni, i neka mu se dade ìvotinsko srce, i sedum vremiwaneka projdat preku nego. Toa go odredile straàrite i svetiite,go izrekle za da poznaat ìvite deka Sevi{niot vladee so~ove~kite carstva, i go dava na komu saka, i postavuva nad negonajponizeniot pome|u lu|eto.�

Carot mnogu go voznemiril ovoj son, za{to o~iglednopretskaùval nesre}a. Go raskaàl na vol{ebnicite,

X L I I

VISTINSKA GOLVISTINSKA GOLVISTINSKA GOLVISTINSKA GOLVISTINSKA GOLEMINAEMINAEMINAEMINAEMINA

Iako vozdignat do piedestalot na zemskite po~esti ipriznat duri i od strana na Najgolemiot kako �car nadcarevite� (Ezekiel 26:7), Navuhodonosor sepak od vreme navreme ja prepi{uval svojata slava i sjajot na svoeto vladeewena Gospodovata blagonaklonost. Taka bilo posle negoviot sonza golemiot kip. Toa videnie dlaboko vlijaelo vrz negovatadu{a, kako i pomislata deka vavilonskoto carstvo i pokrajsvojata golemina }e se sru{i, deka i ostanatite carstva }ebidat potreseni dodeka na krajot site zemski vlasti ne bidatpott~ineti na carstvoto koe {to }e go vospostavi nebesniotBog, i koe nikoga{ nema da bide uni{teno.

Vo podocne`niot ̀ ivot Navuhodonosor go izgubil od vidsvoeto vozvi{eno razbirawe za Bo`jite celi vo pogled nanarodot na zemjata. No koga negoviot gord duh se ponizil predmasata vo poleto Dura, povtorno priznal deka carstvoto Bo`joe �carstvo ve~no, i vlasta negova e od koleno do koleno�. Tojbil idolopoklonik po ra|awe i vospituvawe, me|utoa, i pokrajtoa {to bil vladetel na idolopokloni~ki narod, imal vrodeno~uvstvo na pravda, taka {to Bog moèl da go upotrebi kakoorudie so koe }e gi kazni buntovnicite i }e ja ostvari svojatavolja. Kako vladetel �najnasilen me|u narodite� (Ezekiel 28:7),Navuhodonosor uspeal po pove}e godi{ni golemi napori da goosvoi Tir; potoa i Egipet postanal plen na negovatapobedni~ka vojska. Doveduvaj}i edna po edna zemja podvavilonska vlast, toj s# pove}e se vozdigal kako najgolemvladetel na svojata doba.


350 351

goleminata tvoja e visoka koja go dostignuva neboto i tvojatavlast e do kraevite na zemjata.

�A toa {to carot go vide Straàrot i Svetecot kako slezeod neboto i govore{e: ise~ete go drvoto i razdrobete go, nokorenot so ìlite ostavete gi vo zemjata, vo èlezni ibronzeni okovi, vo polskata treva neka go mie nebesnata rosai delot neka mu bide so polskite yverovi dodeka ne pominatsedum vremiwa nad nego, ova zna~i, care, i ova e naredba naSevi{niot koja }e se izvr{i vrz mojot gospodar carot: }e bide{progonet pome|u lu|eto, i so yverovite polski }e ìvee{, i }ete hranat so treva kako govedo, i rosata nebesna }e tenakvasuva, i sedum vremiwa }e projdat preku tebe dodekapoznae{ deka Sevi{niot vladee so ~ove~kite carstva i gi davakomu saka. A {to e re~eno: �da se ostavi korenot so ìlite oddrvoto� - carstvoto }e ti se vrati, koga }e poznae{ deka nebotovladee.�

Bidej}i verno go protolkuval sonot, Daniel go povikalgordeliviot vladetel da se pokae i da se obrati na Boga, zada pravi toa {to e pravedno za da ja spre~i nesre}ata.Prorokot molel: �O, care, neka ti e ugoden mojot sovet, iskupigi svoite grevovite so pravednost i bezzakonijata svoi somilosrie kon bednite, ne bi li ti se prodolìl mirot.�

Navuhodonosor izvesno vreme bil pod vlijanie naprorokovite predupreduvawa i soveti. Me|utoa, srceto koe {tone # preobrazeno preku Bo`jata blagodat brzo go gubivlijanieto na Svetiot Duh. Popu{taweto na li~nitenaklonetosti i slavoqubieto seu{te ne bile izbri{ani odcarevoto srce, i podocna tie negovi karakterni crti povtornose pojavile. I pokraj predupreduvaweto koe mu bilo dadenomilostivo, i poukata od minatite iskustva, Navuhodonosorpovtorno dozvolil so nego da zavladee zavist vo odnos nacarevite koi {to }e dojdat posle nego. Negovoto vladeewe,koe do toga{ vo golema merka bilo pravedno i milostivo, sepretvorilo vo tiranija. Zatvrdnuvaj}i go srceto, toj svoitetalenti koi {to gi dobil od Boga gi koristel za da se vozvisisebesi, i toa nad Boga koj mu dal ìvot i vlast.

yvezdarite, haldejcite i gatarite, i pokraj toa {to sonot bildosta jasen, nikoj od niv ne moèl da go protolkuva.

U{te edna{ na ovie neznabo{ci im bilo dadenosvedo{tvo deka tajnite na nebesnoto carstvo moàt da girazberat samo onie koi Go qubat Boga i se bojat od Nego. Carotvo nevoljata se obratil kaj svojot sluga Daniel, ~ovek kogo gocenele zaradi negoviot ispraven i cvrst karakter inesporedlivata mudrost.

Koga Daniel, otpovikuvaj}i se na povikot, se pojavil predNavuhodonosor, ovoj mu re~e: �Valtasare, poglavaru navol{ebnicite, znam deka duhot na svetite bogovi e vo tebe, inikakva tajna ne ti e te{ka; kaì go sonot moj {to go soniv inegovoto zna~ewe.� Bidej}i mu go raskaàl sonot,Navuhodonosor pobaral: �Valtasare, kaì {to zna~i, za{tonieden mudrec vo moeto carstvo ne moè da mi kaè {to zna~i:a ti moè{, za{to vo tebe e duhot na svetite bogovi.�

Na Daniel mu bilo jasno {to zna~i sonot i toa ostavilodlabok vpe~atok vrz nego. Toj �ostana zanesen okolu eden ~as,i mislite negovi go voznemiruvaa.� Carot videl deka Danielse koleba i deka e poti{ten, pa go ohrabril so zborovite:�Valtazare, sonot i zna~eweto negovo neka ne tevoznemiruvaat.�

�Gospodaru moj,� odgovori Daniel, �sonot neka im bidena tvoite mraziteli, i negovoto zna~ewe na tvoiteneprijateli!� Prorokot sfatil deka Bog mu doveril serioznadol`nost da mu ja otkrie kaznata na Navuhodonosor koja }e gosnajde zaradi negovata zloba i zanesuvawe. Danilo moral dago protolkuva sonot so zborovi so koi carot }e moè da razbere;i pokraj toa {to negovata stra{na misla go navela da zastanevo stra{no ~udewe, toj sepak moral da ja kaè vistinata bezrazlika na posledicite za sebesi.

Daniel mu ja otkril porakata na carot od Semo`niot.�Drvoto {to si go videl,� rekol toj, �koe raste{e i be{e silno,na koe visinata mu dostigna do neboto, i koe se gleda{e pozemjata, na koe lisjeto mu be{e ubavo, i na koe ima{e sekakvahrana, vo koe ìveeja polskite yverovi i na grankite ìveejapticite nebesni, toa si ti care, koj si golem i silen, i

352 353

site ìteli zemni ne se ni{to pred Nego, i {to saka pravi sonebesnata vojska i so zemskite ìteli i nema nikoj koj {to }emu stavi raka i bi Mu rekol: [to pravi{?

Vo toa vreme mojot um mi se vrati, i na slava na moetocarstvo mi se vrati moeto veli~estvo i svetlosta moja; isovetnicite moi i golemcite moi me pobaraa, i se utvrdiv vosvoeto carstvo, i mi se dodade pogolema veli~estvenost.�

Nekoga{niot lo{ vladetel stanal ponizno Bo`jo dete;tiraninot i diktator stanal mudar i so~uvstvitelen car. Onojkoj mu prkosel na Boga i hulel na Nego, sega ja priznal vlastana Sevi{niot i srde~no se trudel da pottikne vo srcata nasvoite podanici Gospodov strav i da doprinese za nivnatasre}a. Po ukorot od strana na Carot nad carevite i Gospodarotnad gospodarite, Navuhodonosor najposle ja razbral poukatakoja sekoj vladetel mora da ja nau~i - deka vistinskatagolemina se sostoi vo vistinskata dobrina. Toj go priznalJehova kako ìv Bog govorej}i: �Jas Navuhodonosor go falam igo vozvi{uvam i go slavam nebesniot Car, ~ii site dela sevistina i ~ii pati{ta se pravda, i koj moè da gi obori oniekoi odat vozgordeano.�

Taka bila ispolneta Bo`jata cel - da go slavinajgolemoto carstvo na svetot. Ova Navuhodonosorovo javnopriznanie za milosta, dobrinata i Bo`jata vlast bilposledniot ~in od negoviot ìvot koj {to bil zapi{an vosvetata istorijata.

Bo`jata kazna bila nekoe vreme odloùvana. No namestotoa da go navede na pokajanie, carot s# pove}e popu{tal nasvojata gordost, dodeka najposle ja izgubil doverbata votolkuvaweto na sonot i zapo~nal da se potsmeva na svoiteizminati stravuvawa.

Posle edna godina otkako dobil predupreduvawe,Navuhodonosor odej}i po svojot dvor i razmisluvaj}i so gordostza svojata vladea~ka mo} i neizbe`nite uspesi izvikal: �Ne #li ova Vavilon golemiot, koj jas go soyidav da mi bide carskaprestolnina so silata na svojata mo}, za slavata na moetoveli~estvo?�

Dodeka carot vozgordeano se falel, glas od nebotoobjavil deka e dojdeno vremeto za kazna, odredeno do Boga. Donegovite u{i doprela zapoved Gospodova: �Tebe ti se govori,care Navuhodonosore; carstvo ti se zema od tebe. I }e bide{progonet pome|u lu|eto, i }e ìvee{ so polskite yverovi, }ete hranat so treva kako govedo, i sedum vremiwa }e minat prekutebe dodeka ne poznae{ deka Sevi{niot vladee so ~ove~kitecarstava i im gi dava na komu saka.�

Vo eden edinstven moment mu bil odzemen razumot kojmu go dal Bog. Is~eznalo rasuduvaweto koe carot go smetal zasovr{eno, mudrosta so koja se gordeel, i nekoga{niot mo}envladetel stanal manijak. Negovata raka ne moèla pove}e dadrì skiptar. Ne ja poslu{al vesta na opomena; i sega, li{enod vlasta koja Tvorecot mu ja daruval i progonet od lu|eto,Navuhodonosor �jade{e treba kako govedo, i rosata nebesnamu go kvase{e teloto pa mu narasnaa vlakna kako perja na oreli nokti kako na ptica.�

Sedum godini Navuhodonosor predizvikuval ~udewe kajsite svoi podanici, sedum godini bil ponièn pred celiotsvet. Potoa mu se vratil razumot, i koga vo poniznost mu seobratil na nebesniot Bog, ja prepoznal Bo`jata raka vo kaznatakoja go sna{la. Javno ja priznal svojata vina i golemata Bo`jamilost vo svoeto ozdravuvawe. �Otkako se ispolnijaodredenite denovi,� carot rekol: �Jas Navuhodonsor gipodignav o~ite svoi kon neboto, i umot moj mi se vrati, i goblagosloviv Sevi{niot, i go falev i slavev Onoj koj ̀ ivee doveka, ~ija vlast e ve~na i ~ie carstvo e od koleno do koleno, i

354 355

Vo svojata gordost i arogantost, istkaen so bezgri`ni~uvstva na sigurnost, Valtasar �napravi golema gozba zailjadnici svoi knezovi i pie{e vino pred niv.� Sitezadovolstva koi moè da si gi dopu{ti bogatstvoto i vlasta,go zgolemuvale sjajot na gozbata. Ubavi i zanosni èni sosvojata atraktivnost se nao|ale pome|u golemcite na gozbata.Imalo tuka nadareni i obrazovani lu|e. Knezovite idràvnicite piele vino kako voda i se veselele pod negovotozaluduva~ko vlijanie.

So pomra~en um pokraj sramnoto pijanstvo, celiotobzemen od niski strasti i motivi, samiot car bil voda~ votie besni orgii. Vo tekot na gozbata Valtazar �zapovedal dase donesat zlatnite i srebreni sadovi koi...gi be{e donelNavuhodonosor od Erusalimskiot hram, da pijat od niv caroti negovite golemci, negovite èni i nalo`nici.� Toj smetaldeka ne # ni{to tolku sveto {to samiot toj ne moèl da sedopre so svoite race. �Gi donesoa zlatnite sadovi... i piejaod niv carot i knezovite negovi, ènite nivni i solo`nicitenivni; pieja vino i gi slavea bogovite zlatni i srebreni ibronzeni i èlezni i drveni i kameni.�

Valtasar ni malku ne pomisluval deka na taaidolopokloni~ka gozba prisustvuval eden nebesen Svedok,deka eden nevidliv boèstven Straàr go nabquduval tojprizor na obes~estuvawe, ja slu{al bogohulnata veselba i gogledal idolopoklonstvoto. No, nabrzo nepokanetiot Gostindal dokaz za Svoeto prisustvo. Koga orgiite bile na piedestal,se pojavila edna beskrvna raka ispi{uvaj}i po yidovite nadvorot bukvi sjajni kako plamen - zborovi koi, i pokraj toa{to pove}eto bile nerazbirlivi, navestuvale propast na segaod sovesta svoja pogoden i uàsen car i negovite gosti.

Glasnata veselba zamolknala, dodeka lu|eto i ènitezafateni so neiska`liv uàs ja posmatrale rakata kako polekagi ispi{uva tainstvenite bukvi. Pred nivni o~i pominale kakofilm nizata zli dela od nivniot ìvot. Izgledalo kako dastapuvaat na sud pred ve~niot Bog ~ija vlast ja prkosele. Tamukade {to do pred nekoj moment vladeelo veselba i bogohulnaduhovitost, sega se zapazuvale bledi lica i izvici na strav.Koga Bog }e gi zapla{i lu|eto, tie ne moàt da ja skrijat silatana uàsot.

X L I I I

NEVIDLIV STRA@AR NEVIDLIV STRA@AR NEVIDLIV STRA@AR NEVIDLIV STRA@AR NEVIDLIV STRA@AR

Pred krajot na Danieloviot ìvot do{lo do golemipromeni vo zemjata vo koja pred {eeset godini toj i negovitedrugari bile dovedeni vo ropstvo. Umrel Navuhodonosor,�najuàsniot pome|u narodite,� i Vavilon, �falbata na celatazemja,� pod nerazumna uprava na negovite naslednici seraspa|al postepeno no sigurno. (Ezekiel 28:7; Eremija 51:41).

Na Vavilon nabrzo mu pretstoela propast kako rezultatna ludosta i slabosta na Navuhodonosoroviot vnuk Valtasar.U~estvuvaj}i u{te vo mladosta vo carskata vlast, Valtasar segordeel so svojata sila i se podignal vo srceto protivnebesniot Bog. Na nego mu se pruàle mnogubrojni mo`nostida ja zapoznae Bo`jata volja, da ja razbere svojata dol`nost ida & se pokori. Mu bilo poznato deka so Bo`ja odluka negoviotdedo bil progonet od ~ove~kata zaednica; znael za negovotoobratuvawe i ~udesnoto ozdravuvawe. No Valtasar dozvolilqubovta kon zadovolstvata i lukavstvoto da gi izbri{atpoukite koi ne smeel nikoga{ da gi zaboravi. Gi propu{tilprilikite koi milostivo mu se pruàle i ne gi iskoristilsredstvata koi mu bile na dofat za potpolno da se zapoznaeso vistinata. Valtasar ramnodu{no proa|al pokraj ona {toNavuhodonosor vsu{nost go steknal po cena na neiskaànistradawa i poniùvawa.

Nevoljite nai{le brzo. Vavilon go opkolil Kir, sin naDarij Midiski i zapovednik na zdruènite sili na Midijcitei Persijcite. Me|utoa, razbludeniot vladetel se ~uvstvuvalsiguren i go proa|al vremeto vo orgii i veselbi, srede navidumneosvoivite tvrdini, so debeli yidovi i bakarni nadvratnici,za{titeni so rekata Eufrat i obilno snabdeni so hrana.


356 357

i razum za kaùvawe sonovi i tolkuvawe na gatanki irazmrsuvawe na zamrseni raboti se najdoa vo Daniel, na kogocarot mu dade ime Valtasar; neka go povikaat sega Daniel itoj }e go kaè zna~eweto.�

�Toga{ Daniel be{e doveden pred carot.� Trudej}i se daja povrati svojata staloènost, Valtasar mu re~e na prorokot:�Ti li si Daniel pome|u Judejskite robovi koi gi dovede odJudeja mojot tatko? Slu{nav za tebe deka duhot na svetitebogovi e vo tebe, i deka svetlina i razum i mudrost golema sena{lo vo tebe. A sega se dovedeni pred mene mudreci, iyvezdari da go pro~itaat pismoto i da mi kaàt {to zna~i; none moàt da mi kaàt {to zna~i. A za tebe slu{nav deka moè{da tolkuva{ i zamrseni raboti da razmrsuva{. Ako moè{ dago pro~ita{ ova pismo i mi kaè{ {to zna~i, }e bide{ oble~envo skerlet, i zlatna veri{ka }e nosi{ okolu vratot, i }e bide{tret gospodar vo carstvoto.�

Nezainteresiran za carevite vetuvawa, Daniel predmno{tvoto na uàseni lu|e stoel spokojno i dostoinstveno kakosluga na Sevi{niot, ne za da zboruva laskavi zborovi, tuku daja protolkuva vesta za propasta. �Darovite tvoi tebe ti giostavam,� rekol toj, �i daj mu gi na nekoj drug tvoite darovi; apismoto jas }e mu go pro~itam na carot i }e mu kaàm {to zna~i.�

Prorokot najprvo go potsetil Valtasar na ona {to mubilo dobro poznato, a od koe ne izvlekol nikakva pouka nasmirenie koja bi moèla da go spasi. Govorel zaNavuhodonosoroviot grev i pad, i za na~inot na koj Gospod sonego postapuval - za carstvoto i slavata koi mu bile daruvani,za boèstvenata kazna zaradi negovata zloba i zapodocne`noto priznavawe na silata i milosta na IzraeleviotBog. A potoa smelo i silno go ukoril Valtasar zaradi negovotogolemo bezzakonie. Mu ukaàl na carot za negovite grevovi,izvlekuvaj}i gi poukite koi moèl da gi izvle~e za sebe nopropu{til da go napravi toa. Valtasar ne se koristel odiskustvoto na svojot dedo, nitu pak gi poslu{al opomeniteodnosno slu~kite koi }e nastapat, tolku zna~ajni za nego. Mubila pruèna prilika da go zapoznae vistinskiot Bog i daposlu{a, no ova toj ne go primil vo srceto i sega trebal da gipo`nee plodovite na svojata pobuna.

Valtasar se upla{il pove}e od site. Toj pred s# bilodgovoren za pobunata protiv Boga, koja taa no} go dostignalavrvot vo vavilonskiot dvor. Vo prisustvo na nevidliviotStraàr, pretstavnikot na Onoj ~ija vlast bila osporuvana iimeto osramoteno, carot bil obzemen od strav. Sovesta bilarazbudena. �Zgolobovite na negovite kolkovi popu{tija, ikolenata mu udiraat edno od drugo.� Valtasar bezbo`no sevozvi{uval sebesi nasproti nebesniot Bog, potpiraj}i se nasvojata mo}, ne pretpostavuvaj}i deka nekoj }e se osmeli dakaè: �[to pravi{?� No sega uvidel deka mora da dade smetkaza ona {to mu bilo dovereno, i deka ne moè so ni{to da giopravda propu{tenite mo`nosti i svojot prkosen stav.

Carot naprazno se obiduval da gi pro~ita plamenitezborovi. Toa bila tajna koja ne moèl da ja protolkuva, silakoja ne moèl nitu da ja razbere nitu da ja odre~e. Vo o~ajanie,se obratil za pomo{ kaj mudrecite od svoeto carstvo. Negoviotgneven glas odeknal pred sobranite povikuvaj}i gi yvezdarite,haldejcite i vol{ebnicite da gi pro~itaat zborovite. Carotvetuval: �Koj }e go pro~ita ova pismo i mi kaè {to zna~i, toj}e bide oble~en vo skerlet, i }e nosi zlatna veri{ka okoluvratot, i }e bide tret gospodar vo carstvoto.� Me|utoa, toa{to im se obratil na svoite verni sovetnici i im vetil bogatinagradi, ne bilo do nikakva korist. Nebesnata mudrost ne moènitu da se prodade nitu da se kupi. �Site mudreci carevi... nemoèa da go pro~itaat pismoto nitu da mu kaàt na carot {totoa zna~i.� Ne bile vo sostojba da gi pro~itaat tainstvenitezborovi, tokmu kako i mudrecite od porane{nite pokolenijakoi ne moèle da gi protolkuvaat Navuhodonosorovitesoni{ta.

Toga{ carevata majka se setila na Daniel koj pred pove}eod polovina vek mu go soop{til na carot Navuhodonosor sonotza golemiot kip i negovoto tolkuvawe. �Care, ̀ iv da si doveka!�- re~e taa. �Da ne te voznemiruvaat tvoite misli i neka ne tise menuva liceto. Ima ~ovek vo tvoeto carstvo, vo kogo e duhotna svetite bogovi; i vo vremeto na tvojot tatko se najde vo negovidelo i razum i mudrost, kakva {to ima kaj bogovite i carotNavuhodonosor... go postavi za glavatar nad vol{ebnicite,yvezdarite, haldejcite i gatarite; za{to odli~en duh i znaewe

358 359

Dodeka carot seu{te se nao|al vo rasko{niot dvoropkruèn so onie na koi {to propasta im bila odlu~ena, do{leglasnicite da mu javat �deka gradot e prevzemen,� odneprijateli od ~ie oru`je ne se pla{el; �deka brodovite sezazemeni. . . a junacite ispla{eni.� (Stihovi 31, 32). Dodekatoj so svoite poglavari piel od svetite Gospodovi sadovi,slavej}i go svoeto zlato i srebro, Midjanite i Persijcite gosmenile tekot na Eufrat i navlegle vo samoto sredi{te nanebranetiot grad. Kirovata vojska ve}e se nao|ala pod yidinitena dvorecot i gradot bil poln so neprijatelski vojnici �kakogasenici,� (Stih 14) taka {to nivnite pobedni~ki izvici ginadminuvale o~ajani~kite izvici na iznenadenite u~esnicina orgiite. �Istata no} be{e ubien Valtasar carot Haldejski� i edenstranski vladetel sednal na prestolot.

Evrejskite proroci jasno kaàle na koj na~in }e propadneVavilon. Koga Gospod vo videnie im gi otkril slu~uvawata zaidninata, tie izvikale: �Kako li e zazemen Sesah, kako eosvoena slavata na seta zemja? Kako li stana Vavilonstra{ilo na narodite?� �O, kako e skr{en, zdroben, ~ekanotna celata zemja? Kako Vavilon im stana stra{ilo nanarodite?� �Na glasot deka Vavilon padna zemjata }e se strese}e se slu{a piskot me|u narodite.�

�Odnenade` padna Vavilon razru{en.� �Da, zapustuva~otdojde vo Vavilon, fateni se negovite voini, skr{eni im selakovite. Navistina Gospod, e Bog odmazdnik Koj pla}a sporedzaslugata. ]e mu gi ispijanam knezovite i mudrecite, vojvodite,namesnicite i voinite: za da zaspijat so ve~en son pa ve}e dane se razbudat, zboruva Carot, imeto Mu e Gospod nadVoinstvata.�

�Ti staviv stapica, Vavilonu, ti se fati i ne vide.Zateknat si i faten, za{to zavojuva protiv Gospoda! Gospod jaotvori svojata oru`nica, go izvle~e oru`jeto na Svojot gnev,za{to ima rabota za Gospoda nad Vojskite vo haldejskata zemja.�

�Gospod nad Vojskite zboruva vaka: Ugnetuvani seIzraelevite sinovi, zaedno so judinite sinovi; onie {to gizarobija gi dràt cvrsto i nema da gi pu{tat. No mo}en enivniot Iskupitel, imeto Mu e Gospod nad Voinstvata. Toj }e

�Ti, . . . O Valtasare,� rekol prorokot, �ne go ponizi srcetotvoe, i pokraj toa {to go znae{e seto ova. Tuku si se podignalnad nebesniot Bog, i sadovite od Negoviot dom gi donese predtebe, i pievte od niv vino ti i tvoite knezovi, ènite tvoi ilo`nicite tvoi, i ti gi fale{e bogovite srebreni i zlatni,bronzeni, èlezni, drveni i kameni, koi ne gledaat nituslu{aat nitu razbiraat, a ne go proslavi Boga vo ~ii race e itvojot zdiv i site tvoi pati{ta. Zatoa od Nego be{e pratenaraka i ova pismo be{e napi{ano.�

Svrtuvaj}i se kon porakata na yidot, koja {to ja pratiloneboto, prorokot pro~ital: �MENE, MENE, TEKEL, UFARSIN.�Ne se gledala pove}e rakata koja gi ispi{uvala tie bukvi, noovie ~etiri zborovi plamtele so uàsna razbirlivost. Anarodot bez zdiv gi slu{al zborovite na stariot prorok:

�Ova zna~at tie zborovi: MENE, go izbroi Bog tvoetocarstvo, i mu stavi kraj. TEKEL, izmeren si na merila i si sena{ol lesen. UFARSIN, tvoeto carstvo e razdeleno i im edadeno na Midjanite i Persijancite.�

Vo taa posledna no} na bezumno slavewe, Valtasar inegovite doglavnici ja napolnile merkata na svojata vina ivinata na vavilonskoto carstvo. Bog ne moèl pove}e da jaodloùva kaznata. Toj so mnogu proro{tva se obiduval da gopou~i Vavilon da go po~ituva Negoviot zakon. �Go le~evmeVavilon,� rekol Toj za onoj ~ij grev stignal do neboto, �no nese isceli.� (Eremija 51:9). Zaradi stra{nite izopa~enosti na~ove~kite srca, najposle bila izre~ena presuda. Valtasarmoral da padne, a negovoto carstvo da pomine vo drugi race.

Koga prorokot zavr{il, carot zapovedal da mu se ukaàtvetenite po~esti �pa go oblekoa Daniela vo skerlet i mu stavijazlatna veri{ka okolu vratot, i go proglasija za tret gospodarvo carstvoto.�

Pove}e od edno stoletie pred ovaa slu~ka, proro{tvotoja spomenalo taa �no} na. . . zadovolstva� vo koja carot inegovite poglavari }e se natprevaruvaat vo bogohulewe, i dekaodedna{ }e stane no} na uàs i propast. Sega slu~uvawata,opi{ani vo proro~kite spisi u{te pred da bidat rodeniu~esnicite na ovaa drama, brzo se menuvale.

360 361

Jas i nema drug osven mene;Nikoga{ ne }e ovdoveam,nema da gi zagubam decata: . . .

Dvete ne{ta }e stignat, vo mig, vo ist den,}e gi izgubi{ decata, }e ovdovee{!So polna merka }e te najdat dvete ne{ta,zaradi seto tvoe vraàwe

i mno{tvoto tvoi ma|esni{tva!Zatoa {to se nadeva{e vo tvoeto zlo,

i zboruva{e: Nikoj ne me gleda!

Tvojata mudrost i znaeweto te zavedoa.i vo svoeto srce vele{e: Jas i nema drug osven mene!

Zatoa zlo }e te najde i nema da go presretne{, nevolja }e se nafrli vrz tebe i

nema da ja odvrati{; propasta }e dojde odnenade` vrz tebe,

nema da ja predvidi{.

I taka, stoj sega so svoite vraàwa,i so mnogute tvoi baewa,okolu koi se trude{e od mladosta;Ako moàt da ti bidat od polza;Ako moè{ so niv da se odrì{.

Te izmorija tvoite mnogubrojni sovetnici.Neka stanat sega da te spasat astrolozite,onie koi gi nabquduvaat yvezdite i

koi sekoj mesec prore~uvaat {to }e te snajde. Ete, tie }e bidat kako pleva. . .

Tie nema da se izbavat od silata na plamenot. . .nikoj nema da te spasi.� (Isaija 47:1-15).

Na sekoj narod koj se pojavil na svetskata scena mu bilodozvoleno da zazeme svoe mesto na zemjata za da se vidi dali}e ja ispolnuva voljata na Straàrot i Svetecot. Prorocitepretskaùvale podignuvawe i napredok na golemite svetski

ja odbrani nivnata parnica - }e & donese mir na zemjata i }egi smuti ìtelite na Vavilon.� (Eremija 51:41, 50:23, 46; 51:8.56, 57; 50:24, 25, 33, 34).

Taka �{irokite vavilonski yidovi� stanaa �razurnati doosnovite, a negovite visoki vrati. . .spalena so ogan.� TakaJehova nad voinstvata }e �ja dokraj~i arogancijata nagordelivite,� i �ponizi naduenosta na silnicite.� Taka�Vavilon ukras na carstvata, ubavina i gordelivost haldejska,�stan kako Sodom i Gomor - mesto zasekoga{ prokolnato.�Nikoga{ ve}e nema da bide so naselen i od rod do rod }eostane nenaselen,� objavilo Vdahnovenieto . Arabinot ne }epodiga tamu {ator, nitu pastirite }e odmoraat tamu.Pustinskite yverovi }e po~ivaat tamu, buvovite }e im ginapolnat ku}ite, noevite }e ìveat tamu, jarcite }e igraattamu.� �]e im go dadam vo sopstvenost na eèvite i namo~uri{tata. ]e go izmetam so gibelna metla, govori Gospodnad Voinstvata.� (Eremija 51:58; Isaija 13:11, 19-22; 14:23).

Na posledniot car na Vavilon tokmu kako i na prviot mudo{la osudata od boèstveniot Straàr: �O Care. . . tebe tise objavuva; carstvoto se zede od tebe.� (Daniel 4:31).

�Sniì se, sedni vo pravot, device, vavilonska }erko!Sedni na zemjata, bez prestol. . .

Sedi mol~ej}i,povle~i se vo temnina, haldejska }erko:Za{to, nema ve}e da te vikaat vladetelka na carstvata.

Se razgneviv na svojot narod,go zapustiv Svoeto nasledstvo, igi predadov vo tvoite race,a ti ne im pokaà milost. . .

Zboruva{e: Doveka }e ostanam gospo|a.Nikoga{ toa ne go zede na srce,nitu pomisli kako toa }e zavr{i.

Zatoa sega poslu{aj, razvratnice,koja sedi{ bezgri`no i vo svoeto srce govori{:

362 363

slu~uvawa od ve~nosta vo idninata, i ni govorat kade senao|ame denes vo nizata od vekovite i {to moème dao~ekuvame vo idninata. Seto ona {to proro{tvoto najavilodeka }e se slu~i, s# do dene{en den, ve}e e zapi{ano nastranicite na istorijata, i nie moème da bideme ubedenideka i ona {to doprva treba da se slu~i isto taka }e se ispolni.

Znacite na vremeto denes ni govorat deka se nao|ame napragot na golemi i sve~eni slu~uvawa. Nasekade vo svetotvladee voznemiruvawe. Pred na{ite o~i se ispolnuvaatzborovite na Spasitelot za slu~uvawata koi prethodat naNegovoto doa|awe: �]e slu{ate boevi i glasovi za vojni. . .narod }e se digne protiv narod, i carstvo protiv carstvo, i namesta }e ima glad, pomor i potresi.� (Matej 24:6, 7).

Dene{noto vreme e od golemo zna~ewe za site ìvisu{testva. Vladeteli i dràvnici, li~nosti na pozicii nadoverba i avtoritet, mudri lu|e i èni od site klasi gonaso~uvaat vnimanieto kon nastanite koi se odigruvaat okolunas. Tie gi prou~uvaat odnosite koi postojat pome|u narodite.Taka ja zapazuvaat silinata na sekoj zemen element i uviduvaatdeka se slu~uva ne{to golemo i odlu~uva~ko, deka svetot senao|a na rabot na golema kriza.

Biblijata, i edinstveno Biblijata, ni dava ispravnogledi{te za site tie pojavi. Tuka se otkrieni golemi zavr{nislu~uvawa na istorijata na svetot koi ve}e ja frlaat svojatasenka, dodeka od vikata na nivnoto nastapuvawe zemjatatreperi a ~ovekovoto srce zamiruva od strav.

�Ete, Gospod ja zapustuva zemjata, ja razurnuva, & goobezobrazuva liceto, gi rasprsnuva nejzinite ìteli... Za{togo prestapija zakonot, ja izgazija odredbata, go naru{ijave~niot zavet. Zatoa prokletstvoto ja progoltuva zemjata,nejzinite ìteli se vinovni.� (Isaija 24:1-6).

�O kakov den! Za{to Gospodoviot den e blizu i doa|a kakopogibel od Sevi{niot... Zrnata se izgnieni pod grutkite, pustise ìtnicite, sru{eni se spremnite, za{to snema ìto. Kakovozdivnuva dobitokot! Zdiveni stada, goveda, skitaat, za{toim nema pasi{te. Pa i stada ovci ja podnesuvaat kaznata.��Lozata se isu{i, smokvata ovena, kalinkata, palmata ijabolknicite: sekoe polsko drvo se isu{i. Za{to radosta jasnema me|u ~ove~kite sinovi.� (Joil 1:15-18, 12).

carstva - Vavilon, Medo-Persija, Grcija i Rim. Kaj sekoj odniv, kako i kaj poslabite narodi, istorijata se povtoruvala.Sekoe imalo vreme na svoe isku{uvawe i niedno ne izdràlo;na sekoe mu potemnela slavata i sekoe ja izgubilo svojata sila.

I pokraj toa {to narodite gi otfrlale boèstvenitena~ela i propa|ale, vo tekot na vekovite sepak se ostvaruvalaboèstvenata cel. Toa go videl prorokot Ezekija vo edno~udesno videnie koe go dobil za vreme na ropstvoto vohaldejskata zemja, koga pred negoviot za~uden pogled sepokaàle simbolite na najvozvi{enata sila koja upravuvalaso postapkite na zemskite vladeteli.

Ezekiel na bregovite na rekata Hevar videl kako od severdoa|a silen vetar, �golem oblak i ogan koj se razgoruva{e, iokolu nego svetlina, a srede nego, srede ognot ne{to sli~nona sjajna kovina.� êtiri ìvi su{testva vle~ele vkrstenitrkala, eden pokraj drug. A visoko nad seto toa, �be{e kakoprestol, po videnieto kako kamen safir, a na prestolot be{evo obli~je kako ~ovek.� �A vo heruvimite se gleda{e ~ove~karaka pod kriljata.� (Ezekiel 1:4, 26; 10:8). Trkalata bile takasloèno rasporedeni {to na prv pogled davale vpe~atok navistinska zbrka. Me|utoa, tie se dvièle vo sovr{en red.Rakata koja se nao|ala pod kriljata na heruvimite gipoddrùvala nebesnite su{testva i upravuvala so niv, a tiegi zadviùvale trkalata. Nad niv, na prestolot od safir, senao|al Ve~niot, a okolu prestolot se videlo vinoìto, znakna Bo`jata milost.

Kako {to so vkrstenite trkala upravuvala rakata podheruvimskite krilja, taka se sloèni i slu~uvawata vo~ove~kite ̀ ivoti pod Bo`ja kontrola. Vo tekot na konfliktitei bezredieto kaj narodite, Onoj koj sedi nad heruvimite, seu{teupravuva so slu~uvawata na zemjata.

Istorijata na narodite ni govori i na nas denes. Na sekojnarod i poedinec Bog mu odredil mesto vo golemiot plan. Onojkoj nikoga{ ne gre{i im gi meri denovite na lu|eto i nanarodot. So svojot izbor sekoj odlu~uva za svojata sudbina, aBog vladee nad site i raboti na ostvaruvawe na Svoitevozvi{eni celi.

Proro{tvata koi {to golemiot JAS SUM gi dal vo SvojataRe~ koi {to se spojuvaat kako alka so alka vo lanecot na

364 365

X L I V

DANIEL VO LAVOVSKA JAMADANIEL VO LAVOVSKA JAMADANIEL VO LAVOVSKA JAMADANIEL VO LAVOVSKA JAMADANIEL VO LAVOVSKA JAMA

Koga Darij Midjaninot go prezemal prestolot koj pred toapripa|al na vavilonskite vladeteli, toj vedna{ pristapil konpreureduvawe na vlasta. Toj �postavi nad carstvoto sto idvaeset upraviteli;... a nad niv trojca stare{ini, od koi edenbe{e Daniel, na kogo upravitelite }e mu davaat smetka za dane bide o{teten carot. A toj Daniel gi nadminuva{estare{inite i upravitelite, za{to vo nego ima{e izvonredenduh i carot misle{e da go postavi nad celoto svoe carstvo.�

Po~estite koi so koi Daniel bil opsipuvan predizvikalezloba kaj vode~kite lu|e vo carstvoto, pa barale prilika zada go obvinat, no ne moèle �za{to be{e veren, i ne se nao|a{evo nego pogre{ka nitu mana.�

Danielovoto besprekorno odnesuvawe u{te pove}epredizvikalo zavist kaj negovite neprijateli. Tie bileprinudeni da priznaat: �Nema da najdeme kaj toj Daniel ni{to,ako ne najdeme protiv nego ne{to vo zakonot na negoviot Bog.�

Najposle stare{inite i knezovite se posovetuvalepome|u sebe i smislile plan da go uni{tat prorokot. Odlu~ileda pobaraat od carot da potpi{e zapoved koja }e ja podgotvattie i spored koja na sekoe lice vo carstvoto mu se zabranuvada pomoli bilo {to od Boga ili od nekoj ~ovek, osven od carotDarij. Vo slu~aj nekoj da ja prekr{i ovaa naredba, }e bidefrlen vo lavovska jama.

Potoa poglavarite ja sostavile zapovedta i ja odnelekaj Darij na potpis. Smetaj}i na negovata sueta, go ubedile dekasproveduvaweto na takviot nalog vo golema merka }e go podignenegoviot ugled. Ne proniknuvaj}i vo skrienata namera nastare{inite, carot ne go voo~il zloto vo predloènatazapoved, pa popu{taj}i na nivnoto laskawe go dal svojot potpis._____________Ova poglavje se bazira na Daniel 6 glava

�Me boli vo srceto;... Ne moàm da mol~am, za{to goslu{am glasot na rogot, bojnite izvici. Soop{tuvaat gibelvrz gibel, seta zemja e ograbena.� (Eremija 4:19, 20).

�Lele! za{to e golem ovoj den, sli~en nemu ne mu bil!Vreme na Jakovovite nevolja, no sepak }e se izbavi od nea.�(Eremija 30:7).

�Za{to Gospod e tvoe zasolni{te, go izbra S#vi{niot za svoja zakrila. Nema da te najde nesre}a, nevolja nema da se pribliì do tvojot {ator.�

(Psalm 91:9, 10)

�]erko Sionska... Gospod }e te otkupi od racete na tvoiteneprijateli. A sega mnogu narodi se sobraa protiv tebe. Tiezboruvaat: Neka se obes~esti, na{ite o~i neka se nasitat soSion! No Gospodovite misli tie ne gi znaat i ne gi razbiraatNegovite nameri. (Mihej 4:10-12). Bog nema da ja napu{tisvojata zaednica vo ~asot na najgolemata opasnost. Toj vetilosloboduvawe. �Eve, }e ja izmenam sudbinata na Jakovovite{atori, }e im se smilam na negovite {atori,� rekol Toj.(Eremija 30:18).

Toga{ }e se ispolni Bo`jata cel; s# {to ìvee podsonceto }e gi veli~a na~elata na Negovoto carstvo.

366 367

Knezovite celiot den go nabquduvale Daniela. Videledeka tri pati oti{ol vo svojata soba i tri pati slu{nale kakonegoviot glas se diga vo srde~na molitva kon Boga. Slednotoutro toa go dostavile do carot. Daniel, negoviot najpo~ituvani najveren dràvnik, prkosi kon carskata zapoved! Tie gopotsetile: �Neli dade zapoved, deka koj i da se pomoli na bogili na ~ovek vo rok od trieset dena, osven na tebe, care, da sefrli vo lavovska jama?�

Carot odgovoril: �Taka e spored zakonot na Midija iPersija koj {to ne se menuva.�

Tie radosno go izvestile Darij za odnesuvaweto nanegoviot najveren sovetnik. �Daniel,� istaknale tie, �koj epome|u robovite Judini, ne se griì za tebe, care, nitu zazabranata koja ja napi{a, tuku se moli tripati na den so svojamolitva.�

Koga carot gi slu{nal tie zborovi, vedna{ ja primetilstapicata koja bila postavena za negoviot veren sluga. Sfatildeka spomenatata zapoved ja predloìle ne zatoa {to imdo{lo do carevata slava i ~est, tuku od omraza kon Daniel.Carot mnogu se oàlostil zaradi svoeto u~estvo vo ovoj podolplan, i �se trude{e do zao|aweto na sonceto� da go izbavi svojotprijatel. Predviduvaj}i deka carot taka }e postapi, knezovitese obratija kon Darija so zborovite: �Znaj, care, deka sporedzakonot na Midjanite i Persijancite nikakva zabrana inaredba koja {to }e ja postavi carot, ne se menuva.� I pokrajtoa {to bila sostavena nabrzina, zapovedta bila neizmenlivai morala da se sprovede vo delo.

�Toga{ carot re~e pa go dovedoa Daniel i go frlija volavovskata jama; i carot progovori i mu re~e na Daniel: �Bogottvoj, na kogo neprestano mu sluì{, }e te izbavi.� Na vlezotod jamata bil postaven kamen, i carot li~no �go zape~ati sosvojot prsten i so prstenite na svoite knezovi, i ni{to da nese izmeni za Daniel. Toga{ otide carot vo svojot dvor, ipreno}i ne jadej}i nitu dopu{taj}i da mu se donese ne{to {to}e go razveseli, i ne moè{e da zaspie.�

Bog ne gi spre~il Danielovite neprijateli da go frlatvo lavovska jama. Toj im dozvolil na zlite angeli i rasipanitelu|e do taa merka da si gi ispolnat èlbite, no samo zaradi

Danielovite neprijateli si zaminale od kaj carot,nadevaj}i se vo stapicata vo koja sega sigurno }e se fatiGospodoviot sluga. Satanata igral posebna uloga vo toj zagovor.Prorokot zazemal golema pozicija vo carstvoto i zlite angelistravuvale deka negovoto vlijanie }e ja oslabne nivnata vlastnad stare{inite. Vsu{nost tie satanski pomaga~i pottiknalezavist kaj poglavarite. Tie dale inicijativa za planot kakoda go uni{tat Daniel, a knezovite, igraj}i uloga na orudie nazloto, go sprovele toj plan vo delo.

Prorokovite neprijateli smetale na Danielovataprivrzanost kon na~elata i bile sigurni vo uspehot na svojotplan. I ne se izlaàle vo procenkata na negoviot karakter.Daniel vedna{ proniknal vo nivnata podmolna cel koja {toja imale pri sostavuvaweto na taa zapoved, no voop{to ne gosmenil svojot stav. Zo{to da prestane da se moli sega kogamolitvata mu e najpotrebna? Pobrzo bi se odrekol od ìvotototkolku od nade`ta od Bo`jata pomo{. Toj spokojno ja izvr{uvalsvojata dol`nost kako stare{ina na poglavarite. A koga }edojdel ~asot za molitva, toj zaminuval vo svojata soba, iotvoraj}i gi prozorcite vo pravec na Erusalim, spored svojotsekojdneven obi~aj, upatuval molitva kon nebesniot Bog. Tojne se obiduval da ja prikrie svojata postapka. I pokraj toa{to znael kakvi posledici }e ima zaradi vernosta kon Boga,negoviot duh ne se pokolebal. Pred onie koi mu ja kroelenegovata propast, toj ne dozvolil duri ni da izgleda dekanegovata vrska so neboto e prekinata. Daniel bi se pokorilvo site pra{awa vo koi carot imal pravo da zapoveda; no nicarot nitu negovata zapoved ne moèle da go nateraat daotstapi od svojata vernost kon Carot nad carevite.

Taka prorokot smelo, a sepak mirno i ponizno izjavildeka nikakva zemska sila nema pravo da se postavuva pome|udu{ata i Boga. Opkruèn so idolopoklonici, toj bil verensvedok na ovaa vistina. Negovata bestra{na vernost napravdata pretstavuvala zrak na bleskava svetlina vomoralnata temnina na neznaboè~kiot dvor. Daniel nadene{niot svet dava dostoen primer na hristijanska hrabrosti vernost.

368 369

da ostanat takvi kakvi {to bile koga ìvotot im bleskal sonade` i koga imale s# {to sakaat. Daniel vo lavovskata jamabil ist onoj Daniel koj stoel pred carot kako prv minister vodràvata i kako prorok na Najvozvi{eniot. ôvekot ~ie srcese potpira na Boga, }e bide istiot vo ~asot na svoeto najgolemoisku{enie, kako i vo prosperitet, koga go osvetluvalasvetlinata i blagonaklonetosta Bo`ja kako i ~ove~kata qubov.Verata dostignuva do nevidlivoto i go razbira ona {to enavistina ve~no.

Neboto e mnogu blisku za onie koi stradaat zaradipravednosta. Hristos Svoite interesi gi poistovetuva sointeresite na Svojot veren narod; Toj strada vo licata naSvoite svetii, i onoj koj gi navreduva Negovite izbranici, gonavreduva Nego. Silata koja e vo mo`nost da n# spasi odfizi~ko zlo i nevolji moè da ne izbavi i od pogolemo zlo,zatoa {to mu ovozmoùva na Bo`jiot sluga da go zapazi svojotintegritet pod site okolnosti, i da odnese pobeda prekuboèstvena blagodat.

Iskustvoto koe {to Daniel go imal na vavilonskiot imedo-persiskiot dvor kako dràvnik, ni ja otkriva vistinatadeka ~ovekot vo javniot ìvot ne mora da bide ~ovek koj {to }eprikriva lukavi zamisli ili planovi vo svoja polza ili koj }eraboti za svoj materijalen interes, tuku moè da bide ~ovekkogo go vodi Bog vo sekoj negov ~ekor. Daniel, premierot nanajgolemoto zemsko carstvo, bil istovremeno i Bo`ji prorok,koj primal nebesna vdahnovena svetlina. I pokraj toa {to bil~ovek so istite slabosti kakvi {to se i na{ite, Duhot naproro{tvoto go opi{uva kako ~ovek bez mana. Duri ineprijatelite koi najvnimatelno go ispituvale sekoj negov~ekor vo delovniot ìvot, morale da priznaat deka bilbesprekoren vo s#. Toj dava primer kakov bi moèl da stanesekoj deloven ~ovek ako negovoto srce e obrateno i posveteno,a motivite da se ~isti vo Bo`jite o~i.

Ako potpolno se pokoruvame na barawata na neboto, }edobieme i zemski i duhovni blagoslovi. Nepokolebliv vosvojata vernost kon Boga, blagoroden, dostoinstven, dosledenna svoite na~ela, Danilo u{te vo svoite mladi godini �najdeblagonaklonost i qubov� kaj dvorjanite koi vodele grià za

toa, {to pove}e da se istakne izbavuvaweto na svojot sluga aporazot na neprijatelite na vistinata i nepravdata da gonapravi potpoln. �I besot na ~ovekot }e te proslavuva Tebe,�(Psalm 76:10) posvedo~il psalmistot. Hrabrosta na ovoj ~ovek,koj odlu~il porado da odi po praviot pat otkolku da popu{ti,mu donel poraz na satanata, a slava i ~est na Bo`joto ime.

Carot Darij utredenta rano pobrzal do jamata i �poviknalso àlosten glas,� �O Daniel, slugo na ìviot Bog, dali Bogottvoj, na kogo mu sluì{ bez prestan, moè{e da te izbavi odlavovite?�

A prorokot odgovori: �Care, da si ìv doveka! Mojot Boggo prati angelot Svoj i gi zatvori ustite na lavovite, pa ne minapakostija, za{to se najdov ~ist pred nego, a ni tebe, care,ne ti napraviv zlo.�

�Toga{ carot mnogu se izraduva na toa, i zapoveda da goizvadat Daniela od jamata. I go izvadija Daniela od jamata, ine se najde rana na nego, za{to veruva{e vo svojot Bog.

Potoa zapoveda carot, pa gi dovedoa lu|eto koi bea goobvinile Daniela, i gi frlija vo lavovskata jama niv, decatanivni i ènite nivni; i u{te ne dojdoa do dnoto na jamata, alavovite gi grabnaa i site koski im gi skr{ija.�

Carot na neznabo{cite toga{ izdal nova naredba vo kojago veli~el Danieloviot Bog kako vistinski Bog. �Carot Darijim napi{a na svoite narodi i plemiwa i jazici {to ìveejavo svojata zemja: Mirot da vi se umnoì. Od mene # zapovedtasekoj da se boi od stra{niot Bog na Daniel vo moeto carstvo,za{to Toj e ̀ iviot Bog, koj ostanuva do veka, i Negovoto carstvonema da se rasturi, i Negovata vlast }e bide do krajot; Tojizbavuva i spasuva, i ~ini znaci i ~udesa na neboto i nazemjata, koj go izbavi Daniela od silata na lavovite.�

Taka celosno bile uni{teni bezbo`nicite koi se boreleprotiv Daniel. �Daniel napreduva{e vo vremeto na Darievotocaruvawe i za vreme na caruvaweto na Kir Persijanecot.� Tojso svojot ̀ ivot gi navel ovie neznaboè~ki carevi da priznaatdeka negoviot Bog e �ìviot Bog, koj ostanuva do veka, i Negovotocarstvo nema da se rasturi.�

Od ovoj izve{taj za Danielovoto izbavuvawe moème danau~ime deka Bo`jite deca vo nevolja i vo te{ki momenti treba

370 371

za Danielovoto proro{tvo, koe treba da se otpe~ati voposlednite denovi. A za Otkrovenieto koe {to Hristos go dalna svojot sluga Jovan, da posluì kako patokaz na Bo`jiot narodniz site vekovi, vrzano e vetuvaweto: �Blaèn e onoj koj ~ita iblaèni se onie koi gi slu{aat zborovite na proro{tvoto igo pazat napi{anoto vo nego, za{to vremeto e blisku.�(Otkrovenie 1:3).

Izdigaweto i propasta na narodot, kako {to e otkrienovo knigata na Daniel i Otkrovenieto, treba da n# pou~i kolkue ni{to`na nadvore{nata svetska slava. Vavilon, so celatasvoja sila i slava kakva {to svetot pove}e ne videl, so silatai slavata koi lu|eto na taa doba gi pravele nepominlivi ive~ni, potpolno is~eznale! Pominale kako �cvet od treva.�(Jakov 1:10). Taka propadnalo i Medo-Persiskoto, Gr~koto iRimskoto carstvo. A taka }e propadne i s# ona {to nema svojtemel vo Boga. ]e ostane samo ona {to sluì na Negovite celii go izrazuva Negoviot karakter. Bo`jite na~ela se edinstvenotrajni vrednosti za koi svetot znae.

Gri`livoto prou~uvawe za ostvaruvaweto na Bo`jitenameri vo istorijata na narodot i otkrovenieto na ona {to }edojde, }e ni pomogne vidlivo i nevidlivo da procenuvamespored vistinskite vrednosti i da razbereme koja evistinskata cel na ̀ ivotot. Analiziraj}i gi minlivite rabotivo svetlinata na ve~nosta, nie kako Daniel i negovite drugari}e ìveeme za ona {to e vistinsko, blagorodno i neminlivo.U~ej}i se vo ovoj ìvot za na~elata na carstvoto na na{iotGospod i Spasitel, za toa blagosloveno carstvo koe }e traezasekoga{ i do veka, }e se podgotvime zaedno so Nego da gonasledime.

nego. (Daniel 1:9). Toj istite ovie osobini gi pokaàl i vopodocne`niot ìvot. Brzo se vozdignal do prv dràvnik vocarstvoto. Toj sluèl na eden po drug vladeteli. Go doìvealpadot na ednoto i vospostavuvaweto na drugo svetsko carstvo,no takva bila negovata mudrost i dràvni{tvo, tolku sovr{enonegovoto odnesuvawe, tolku qubezen i dobar vo srce, takaveren na svoite na~ela, {to duri i negovite neprijateli bileprinudeni da priznaat deka �ne moàt da mu najdat nikakvamana, za{to bil veren.�

Dodeka lu|eto mu ukaùvale po~ituvawe doveruvaj}i mugi odgovornite dràvni raboti i tajnite koi se odnesuvale nasudbinata na celoto carstvo, Bog go po~estil Daniel izbiraj}igo za Svoj pretstavnik i otkrivaj}i mu mnogu tajni vo dele~nataidnina. ̂ udesnite proro{tva, koi sam gi zabeleàl od sedmatado dvanaesetata glava vo knigata koja go nosi negovoto ime, negi razbral vo potpolnost nitu toj samiot. No pred da se zavr{inegoviot zemski pat, mu bilo dadeno prekrasno vetuvawe deka�pri svr{etokot na denovite� - vo zavr{niot period odzemskata istorija - nemu povtorno }e mu bide dodeleno da stanei da go dobie svojot del. Nemu ne mu bilo dadeno potpolno dago razbere seto ona {to Bog mu go otkril za Svoite nameri.�Zatvori gi ovie zborovi i zape~ati ja ovaa kniga, doposlednoto vreme,� mu bilo zapovedano vo vrska so negoviteproro~ki spisi. �Odi, Daniele,� go upatil u{te edna{ angelotverniot Gospodov glasnik, �za{to se zatvoreni i zape~ateniovie zborovi do poslednoto vreme... Odi si po svojot kraj; i }epo~iva{ i }e ostane{ na deloto svoe do svr{etokot nadenovite.� (Daniel 12:4, 9, 13).

Bidej}i se pribliùvame kon krajot na istorijata na ovojsvet, morame da posvetime posebno vnimanie na proro{tvatakoi gi zapi{al Daniel, zatoa tie se odnesuvaat na vremeto vokoe {to ìveeme. So toa treba da se povrzat i zborovite odposlednata kniga od Noviot Zavet. Satanata uspeal mnozinada gi navede na mislata deka proro~kite delovi vospomenatite knigi na prorokot Daniel i apostolot Jovan, nemoàt da se razberat. Me|utoa, nie imame jasno vetuvawe dekaod prou~uvaweto od ovie proro{tva proizleguva posebenblagoslov. �Razumnite }e razberat� (Daniel 12:10), bilo re~eno

372 373

PO ZAROBENI{TVOTO

374 375

X L V

VRA]AWETO NA IZGNANICITEVRA]AWETO NA IZGNANICITEVRA]AWETO NA IZGNANICITEVRA]AWETO NA IZGNANICITEVRA]AWETO NA IZGNANICITE

Pojavata na Kirovata vojska pred yidovite na Vavilonbila za Evreite znak deka se pribliùva nivnotoosloboduvawe od zarobeni{tvo. Pove}e od edno stoletie predra|aweto na Kir, proro{tvoto go spomenalo po ime i gozapi{alo deloto koe }e go izvr{i pri nenadejnoto zazemawena gradot Vavilon i vo podgotovkata za patot za osloboduvawena zarobenite. Preku Isaija bile izgovoreni zborovite:

�Gospod zboruva vaka za Kir, za svojot pomazanik: Goprimiv za desnica, za da gi pokoram pred nego narodite... zada gi otvoram vratite pred nego, pa niedna vrata da ne mubide zatvorena. Jas }e odam pred Tebe za da gi izramnamvisokite mesta, za da gi razbijam bronzenite vrati, za da giskr{am èleznite lostovi. Ti davam tajni sokrovi{ta iskrieni bogatstva, za da si znae{ deka Jas sum Gospod koj tepovikuvam po ime, Izraeleviot Bog.� (Isaija 45:1-3).

Neo~ekuvaniot vlez na vojskata od persiskiot osvojuva~vo srceto na vavilonskata prestolnina preku koritoto narekata, ~ija voda bila prenaso~ena, i niz vnatre{nata kapijakoja zaradi bezgri`noto ~uvstvo na bezbednost bila ostavenaotvorena i neza{titena, im dalo na Evreite obilni dokazideka Isaievoto proro{tvo za nenadejnata propast na nivniteporobuva~i detalno se ispolnuva. Toa trebalo da im bidesiguren znak deka Bog upravuva so razvojot na nastanite kajdrugite narodi vo nivna korist. So proro{tvoto za na~inotna osvojuvaweto i padot na Vavilon tesno se povrzanislednive zborovi:

�Jas mu velam na Kira: Pastiru moj! I toj }e gi ispolnisite Moi èlbi, velej}i mu na Erusalim: Izgradi se! I na

�Gospod da te prekori, Gospod koj go izbra Erusalim, da te prekori. Ne # li toj glamwa izvadena od ogan?� (Zaharija 3:2).

376 377

mi se voznemirija,� pi{uval toj za toa svoe iskustvo, �i celotolice mi se izmeni; no re~ta ja so~uvav vo svoeto srce.� (Daniel7:28).

Blagodarenie na vtoroto videnie bila frlena novasvetlina za idnite nastani, i pred krajot na toa videnieDaniel slu{nal �kako eden svetec zboruva, a drug svetec gopra{a onoj {to zboruva{e: Do koga }e trae ovoj privid?�(Daniel 8:13). Odgovorot go zbunil: �U{te dve iljadi itristotini ve~eri i utra; toga{ Svetili{teto }e bideo~isteno.� (Stih 14). Toj srde~no baral smisla na videnieto.Ne moèl da ja razbere vrskata pome|u sedumdesetgodi{notoropstvo, prore~eno preku Eremija, i dve iljadi i tri stotinigodini koi, kako {to rekol vo videnieto nebesniot posetitel,treba da pominat pred da se is~isti Bo`jata svetiwa. AngelotGavril mu dal samo povr{no tolkuvawe. Me|utoa, koga prorokotgi slu{nal zborovite deka �videnieto... e za mnogu godini,�toj se onesvestil. Za toa doìvuvawe e zapi{ano: �Jas Danielzanemev i boleduvav nekoe vreme; potoa stanav i gi vr{evvoobi~aenite carski raboti; i se ~udev na videnieto, i ne gorazbirav.� (Stihovi 26, 27)

Imaj}i breme za Izrael, Daniel povtorno gi prou~uvalproro{tvata na Eremija. Tie bile tolku jasno napi{ani {tood tie proro~ki knigi gi razbral �brojot na godinite, koi mu gibe{e rekol Gospod na prorokot Eremija, deka }e se navr{atsedumdesed godini na urnatinite na Erusalim.�

Zasnovuvaj}i ja svojata vera na vernata proro~ka re~,Daniel se molel na Gospoda brzo da gi ispolni vetuvawata.Toj se molel za da se so~uva Bo`jata ~est, i vo svoite molitvipotpolno se izedna~il so onie koi {to ne ja ispolnuvaleBo`jata volja, priznavaj}i gi nivnite grevovi kako svoi.

�Go obrativ svoeto lice kon Gospoda Boga,� rekolprorokot, �nastojuvaj}i preku molitva, i postewe vo vre}i{tei so pepel; mu se molev na Gospoda, svojot Bog, ispoveduvaj}ise.� (Stihovi 3, 4) Pred toa, toj bil dolgo vreme vo slu`bataBo`ja i neboto za nego govorelo kako za �mil ~ovek,� no sepakDaniel izlegol pred Boga kako gre{nik, ukaùvaj}i na golematapotreba na svojot quben narod. Negovata molitva bila re~itavo svojata ednostavnost i dlaboko srde~na. Eve kako se molel:

hramot: Poloì si gi osnovite!� �Jas go izdignav za da pobedii mu gi izramniv site pati{ta. Toj }e go obnovi Mojot grad i }egi vrati Moite zarobenici bez otkup i nadomest. Taka veliGospod nad Vojskite.� (Isaija 44:28; 45:13).

Ova ne bile edinstveni proro{tva vrz koi progonetitemoèle da ja baziraat svojata nade` za nivno brzoosloboduvawe. Na dofat im bile i spisite na Eremija vo koijasno e ukaàno za vremeto koe }e prote~e pred Izrael da seoslobodi od Vavilon. Gospod rekol preku svojot glasnik: �Nokoga }e se napolnat sedumdesette godini, }e gi kaznamvavilonskiot car i onoj narod - zboruva Gospod - za nivnotobezzakonie, i Haldejskata Zemja }e ja pretvoram vo ve~niurnatini.� (Eremija 25:12). A na ostatokot na Juda }e mu bideukaàna naklonetost kako odgovor na srde~nata molitva. �I }eostavam da Me najdete - zboruva Gospod, }e ja izmenam va{atasudbina i }e ve soberam od site mesta kade {to ve isterav,zboruva Gospod. I }e ve vratam vo mestoto otkade ve odvedovvo progonstvo.� (Eremija 29:14).

Daniel i negovite pridru`nici ~esto pati razmisluvaleza ova i sli~nite proro{tva, vo koi se izloèni Bo`jitenameri za Negoviot narod. I sega, bidej}i brziot razvoj nanastanite nagovestuval deka mo}nata Bo`ja raka deluva pome|unarodite, Daniel posebno razmisluval za vetuvawata dadenina Izrael. Negovata vera vo proro~kata re~ go navela da giprou~uva nastanite koi {to gi pretskaàle prorocite. Gospodizjavil: �Tokmu koga na Vavilon }e mu se ispolnat oniesedumdeset godini, Jas }e ve posetam i }e go izvr{am dobrotovetuvawe za da ve vratam na ova mesto... Za{to Jas gi znamSvoite zamisli za toa {to imam namera so vas - zboruvaGospod - zamisli za mir, a ne za nesre}a: da vi dadam idninai nade`. Toga{ }e Me povikuvate, }e doa|ate kaj Mene, }e mi semolite, i jas }e ve slu{am. ]e Me barate i }e Me najdete, koga}e Me barate so seto svoe srce.� (Stihovi 10-13).

Kratko vreme pred padot na Vavilon, koga Danielrazmisluval za tie proro{tva i baral od Boga da mu goprotolkuva vremeto, mu bilo dadeno celo videnie za podigawei padot na carstvata. Vo prvite videnia, kako {to e zapi{anovo sedmata glava od knigata na Daniel, dadeno e ednotolkuvawe; sepak na prorokot ne mu bilo s# jasno. �Moite misli

378 379

Darievoto vladeewe. Nemu mu bil praten angelot Gavrilo �dago potkrepi i zasili.� (Daniel 11:1). Po negovata smrt,pribli`no dve godini po padot na Vavilon, Kir do{ol naprestolot i po~etokot na negovoto vladeewe go odbeleìlkrajot na periodot od sedumdesette godini, kolku {to pominalootkako Navuhodonosor dovel prvata grupa Evrei od nivnatatatkovina Judeja vo Vavilon.

Bog go iskoristil Danielovoto osloboduvawe odlavovskata jama za da ostavi povolen vpe~atok na Kir Veliki.Prekrasnite osobini na Bo`jiot ~ovek, kako dalekuvidendràvnik, go navele persiskiot car da mu ukaè posebnopo~ituvawe i priznanie za negovoto rasuduvawe. I sega,bidej}i do{lo vreme spored Gospodovata re~ povtorno da seizgradi Negoviot hram vo Erusalim, Toj vlijael na Kir kako naSvoe orudie, i proro{tvoto so koe Daniel go zapoznal, a koese odnesuva tokmu za nego, pravilno da go razbere i naevrejskiot narod da mu podari sloboda.

Carot gi ~ital zborovite koi pretskaàle, pred pove}eod sto godini pred negovoto ra|awe za na~inot na koj }e bideosvoen Vavilon; ja pro~ital porakata koja {to mu ja upatilVladetelot na vselenata: �Te opa{av, u{te pred da Me znae{,za da poznaat od istok i od zapad deka nema drug osven Mene�;gi videl so svoi o~i izjavite na ve~niot Bog: �Zaradi slugatasvoj Jakova, i Izrael izbranikot Svoj te povikav po tvoeto imei prezime, u{te pred da Me znae{;� go pro~ital vdahnoveniotizve{taj: �Jas go podignav vo pravednost, i site negovi pati{ta}e gi izramnam; Toj }e go soyida Mojot grad i moite robovi }egi otpu{ti, ne za pari, nitu za darovi;� koga seto toa go razbral,srceto mu bilo dlaboko vozbudeno i toj odlu~il da ja ispolnisvojata dol`nost koja {to neboto mu ja namenilo. (Isaija 45:5,6, 4, 13). Odlu~il da gi pu{ti judejskite zarobenici na slobodai da im pomogne povtorno da go izgradat Jehoviniot hram.

Vo raspisot koj {to bil oglasen �po celoto carstvo,� Kirja soop{til svojata èlba da se pogriì za vra}aweto naEvreite i povtornoto podigawe na hramot. �Site zemni carstvami gi dal Gospod nebesniot Bog,� so blagodarnost priznal carotvo toj javen raspis, �i Toj mi zapoveda da mu izgradam dom voErusalim, koj e vo Judeja. Koj e pome|u vas od celiot Negov

�Ah, Boè moj, veliki i stra{en Boè, Koj go pazi{ zavetoti milosta na onie koi Te qubat Tebe i koi gi pazat Tvoitezapovedi! Nie sogre{ivme, nie napravivme bezzakonie,storivme zlo, se odmetnavme i se oddale~ivme od Tvoitezapovedi i naredbi. Ne gi slu{avme Tvoite slugi, prorocite,koi im zboruvaa vo Tvoe ime na na{ite carevi, na na{iteknezovi, na na{ite tatkovci, na siot narod na zemjata.

Gospodi vo Tebe e pravednosta, a vo nas sram na obrazot,kako vo ovoj den vo nas Judejcite, vo Erusalimcite, vo siotIzrael koi se blizu i koi se daleku, vo site zemji kade {to sigi rasteral zaradi nivnite otstapuvawa...

�Vo Gospoda, na{iot Bog e milosta i pro{tavaweto za{tose odmetnavme od Nego.� �Gospodi spored seta Tvoja pravednostodvrati gi Tvojot gnev i Tvojata jarost od Erusalim, od Tvojotgrad, od Tvojata Sveta Gora, za{to zaradi na{ite grevovi ibezakonijata na na{ite tatkovci, Erusalim i Tvojot narod seza sram na site koi ne opkruùvaat.

�A sega, o Boè na{, poslu{aj ja molitvata na Tvojot slugai na negovite srde~ni molbi. Tvoeto lice neka zableska nadTvoeto zapusteno Svetili{te - zaradi Tebe, Gospodi.Prikloni go Tvoeto uvo Boè moj, i slu{aj! Otvori gi o~ite tapogledaj ja na{ata zapustenost i gradot {to se vika so Tvoetoime! Za{to nie ne Te molime zaradi svojata pravednost, tukuzaradi Tvojata golema milost.

�Gospodi, ~uj! Gospodi, prosti! Gospodi vnimavaj idejstvuvaj! Ne se dvoumi zaradi Tebe, Boè moj, za{to so Tvoetoime se vikaat Tvojot grad i Tvojot narod.� (Stihovi 4-9, 16-19).

Neboto dlaboko se spu{tilo za da ja slu{ne prorokovatasrde~na molitva. I pred prorokot da ja zavr{i molitvata zaprostuvawe i pomo{, mo}niot Gavril povtorno se pojavil prednego i mu obrnal vnimanie na videnieto koe {to go imal predpadot na Vavilon i Valtasarovata smrt. Angelot toga{ mu goiznel vo detali periodot od sedumdeset sedmici, koi {to }epo~nat �otkako izleze re~ta Erusalim povtorno da se gradi.�(Stih 25).

Ovaa molitva Daniel ja upatil �vo prvata godina naDarij,� (Stih 1) midskiot vladetel ~ij vojskovodec, Kir, go odzelod Vavilon skiptarot na svetskoto carstvo. Bog go po~ituval

380 381

pomagaa site onie {to bea pokraj niv, so sadovi zlatni isrebreni, imot, stoka i skapoceni raboti.� Pokraj tie i mnogutedrugi podaroci bea vklu~eni i �sadovite od domot Gospodov,koj {to gi be{e odnel Navuhodonosor od Erusalim... koi giizdade Kir carot Persiski preku Mitridata rizni~arot... petiljadi i ~etiri stotini,� za da se upotrebat vo hramot koga }ebide povtorno izgraden. (Ezra 1:5-11).

Kir go odredil Zorovavel (poznat i pod imetoSavasavar), kako Davidov potomok, da bide na ~elo na oniekoi {to se vra}aat vo Judeja, a so nego po{ol i prvosve{tenikotJo{ua. Preminuvaj}i go dolgiot pat niz pustinata, ovie lu|ebile sre}ni i blagodarni na Boga za Negovata milost, i vedna{se frlile na rabota da go obnovat ona {to bilo urnato iuni{teno. �Poglavarite na tatkovskite domovi� bile ponapredvo davaweto na prilozi za obnova na hramot, a po nivniotprimer se povel i narodot davaj}i dobrovolno od svojatasiroma{tija. (Vidi Ezra 2:64-70)

Vedna{ go podignale oltarot vo tremot na hramot, namestoto kade {to se nao|al stariot oltar. Pri sve~enosta naposvetuvaweto na oltarot, �siot narod se sobra kako eden;� itaka tie bile soedineti vo obnovuvaweto na svetata slu`bakoja bila prekinata koga Navuhodonosor go razoril Erusalim.Pred da se razotidat po domovite koi imale namera da giobnovat, �tie isto taka go praznuvaa praznikot senici.� (Ezdra3:1-6).

Verniot ostatok mnogu se izraduval za podigaweto naoltarot i za sekojdnevnata `rtva palenica. Lu|eto sesrdno sepodgotvile za podigawe na hramot, a nivnata hrabrost rastelas# pove}e kolku {to rabotata napreduvala. Tie mnogu godinibile bez ovoj vidliv znak na Bo`joto prisustvo. A segaopkruèni so mnogu znaci koi gi potsetuvale na otpadni{tvotona nivnite tatkovci, kopneele za hramot koj }e im bide dokazza prostuvaweto i blagonaklonetosta Bo`ja. Nade`ta deka Bog}e gi primi im bila mnogu podraga od nivnite imoti i pravakoi povtorno im bile vrateni. Bog ~udesno deluval vo nivnapolza i tie bile ubedeni deka Toj e so niv; no sepak te`neeleza mnogu pove}e blagoslovi. Radosno go o~ekuvale momentotkoga povtorno od izgradeniot hram }e zableska Negovata slava.

narod? nebesniot Bog neka bide so nego, pa neka odi voErusalim... i neka soyida dom na Gospoda Izraeleviot Bog,(Toj e Bog) koj e vo Erusalim. A ako nekoj se zadràl vo nekoemesto, kade i da ìveel toj, ìtelite vo mestoto kade {toprestojuva neka go pomognat so srebro i zlato, so imot i dobitoki so dobrovolni prinosi.� (Ezra 1:1-4).

Potoa Kir dal upatstva vo pogled na yidaweto na hramot:�Domot neka bide izgraden kako mesto kade }e bidatprinesuvani ̀ rtvi i temeli da mu se izyidaat; neka bide visok{eeset lakti i {irok {eeset lakti. Tri reda neka bidat odgolemi kamewa, a eden od drvo. Tro{ocite }e bidat podmireniod carskiot dvorec. Osven toa, zlatnite i srebrenite sadoviod Bo`jiot dom {to Navuhodonosor gi be{e zemal odSvetili{teto vo Erusalim i gi prenesol vo Vavilon, da sevratat i neka bidat postaveni vo Bo`jiot Dom.� (Ezra 6:3-5).

Vesta za ovaa naredba doprela i do najoddale~enitekraevi na carstvoto i pome|u rasturenite Izraelevi decazavladeala golema radost. Mnozina kako Daniel, gi prou~uvaleproro{tvata i Mu se molele na Boga da mu ja prati na Sionvetenata pomo{. Sega Bog gi vosli{il nivnite molitvi i zatoaradosnite srca moèle slobodno da zapeat:

�Koga Gospod gi vra}a{e Sionskite zarobenici, ni be{e kako da sonuvame. Ustata n& be{e polna so smea, a jazikot so peewe.Toga{ me|u narodite se zboruva{e:Gospod napravi golemi dela za niv. Gospod n& napravi golemi dela, zatoa se razveselivme.� (Psalm 126:1-3).

�Toga{ stanaa poglavarite na semejstvata na tatkovciteod Juda i Venijamin, i sve{tenicite i levitite i site na koiBog im go podigna duhot� - tie go so~inuvale onoj dobar ostatokod okolu pedeset iljadi Evrei vo zemjite na izgnanstvo, koi jaiskoristile prekrasnata mo`nost koja {to im se pruìla, �daodat i da go soyidaat Gospodoviot dom vo Erusalim.� Nivniteprijateli ne im dozvolile da pojdat so prazni race. �I im

382 383

malodu{nosta. Tie ja videle slavata na Solomonoviot hrami se jadosuvale {to hramot {to }e se podigne sega nema dabide takov.

Roptaweto, àleweto, kako i nepromislenite sporedbi,nepovolno vlijaele vrz raspoloènieto na mnogute prisutnii gi slabele racete na graditelite. Rabotnicite se pra{uvaledali treba da prodolàt so gradeweto na koe {to u{te odpo~etokot mu se zameruva i koe predizvikalo takva àlost.

Me|u soborot sepak imalo pove}e lu|e koi {to imaleposilna vera i po{iroki vidici i ovaa skromna gradba ne jagledale so nezadovolstvo. �Mnogumina voskliknuvaa glasno odradost, i taka ne moè{e da se razlikuva radosnotovoskliknuvawe od pla~ot na narodot; za{to narodotvoskliknuva{e glasno, i vikaweto se slu{a{e mnogu daleku.�(Stihovi 12, 13).

Da znaele onie koi {to toj den ne se raduvale napolagaweto na kamen-temelnikot na idniot hram kakvi }e bidatposledicite od nivniot nedostatok na vera, bi seprestra{ile. Tie ne ja razbrale teìnata na zborovite so koigo izrazuvale svoeto nezadovolstvo i razo~aruvawe, nituznaele kolku toa }e go uspori dovr{uvaweto na Bo`jiot dom.

Izraelcite pred svoeto ropstvo se gordeele na prviotveli~estven hram i dostoinstvenite obredi pribogosluènijata, no vo nivnata slu`ba ~esto patinedostasuvala onaa va`na sodrìna koja {to Bog ja smeta zanajneophodna. Slavata na prviot hram i negovite veli~estvenislu`bi ne moèle da gi prepora~aat kaj Boga, zatoa {to nepruàle ona {to edinstveno pretstavuva vrednost vo Negovio~i. Tie ne Mu prinesuvale ̀ rtva so ponizno i skru{eno srce.

Verskite obredi obi~no se umnoùvaat i dobivaat vidna preteranost koga lu|eto }e gi izgubat od vid ìvotnitena~ela na Bo`joto carstvo. Koga lu|eto }e go zapostavatizgraduvaweto na svojot karakter i ukrasuvaweto na du{ata,koga }e zapo~nat da ja preziraat ednostavnata pobo`nost, toga{gordosta i qubovta kon rasko{ot baraat sjajni hramovi,veli~enstveni nametki i ceremonii. Me|utoa so seto toa nese slavi Bog. Toj ne ja vrednuva svojata crkva spored

Rabotnicite koi {to gi podgotvuvale grade`nitematerijali na{le pome|u urnatinite nekolku ogromni kamewakoi bile doneseni na gradili{teto vo Solomonovo vreme. Tiekamewa bile obraboteni za da moàt da se upotrebat a bildonesen i mnogu nov materijal. Nabrzo podgotovkite tolkunaprednale {to do{lo vreme da se poloì kamen temelnik.Toa bilo napraveno vo prisustvo na mnogu iljadi lu|e koi {todo{le da ja nabquduvaat rabotata i da dadat izraz na svojataradost zaradi u~estvo vo nea. Dodeka kamen temelnikot bilpoloùvan, narodot, pridruèn so trubite na koi svirelesve{tenicite i kimvalite vo koi udirale sinovite Asafovi,�mu peeja zaedno na Gospoda fala i slava: Za{to e blag, za{toe doveka Negovata milost kon Izrael.� (Stih 11).

Ovoj dom koj povtorno se gradel bil predmet na mnoguproro{tva za blagonaklonetosta koja {to Gospod sakal da muja ukaè na Sion, i site koi {to prisustvuvale na polagawe nakamen temelnikot so celoto srce trebalo da u~estvuvaat votaa sve~enost. Me|utoa, so muzika i izvici na slava koi {tose slu{nale vo toj radosen den se me{ala i edna neskladnanota. �Mnozina sve{tenici, leviti, i glavatari na tatkovskitedomovi i stare{ini, koi go imaa videno porane{niot hram,pla~ea glasno.� (Stih 12).

Bilo prirodno {to taga gi ispolnuvala srcata na tiestarci dodeka razmisluvale za posledicite na nepokornosta,koi tolku dolgo se ~uvstvuvale. Da bile tie i nivnotopokolenie poslu{ni na Boga, da ja ispolnile Negovata nameravo pogled na Izrael, ne bi bil uni{ten hramot koj {to gosoyidal Solomon, a i robuvaweto bi bilo nepotrebno. Me|utoa,zaradi neblagodarnost i neverstvo tie bile raseani me|uneznabo`cite.

Sega okolnostite se izmenile. Gospod vo ne`na milostpovtorno go posetil Svojot narod i mu dozvolil da se vrati vosvojata zemja. Trebalo tagata zaradi gre{kite od minatoto da& otstapi mesto na ~uvstvoto na golema radost. Bog vlijael naKirovoto srce da im dozvoli povtorno da go izgradat hramot,i toa trebalo vo niv da predizvika ~uvstvo na golemablagodarnost. No nekoi ne go zabeleìle Bo`joto providenie.Namesto da se raduvaat, tie popu{tale na nezadovolstvoto i

384 385

X L V I

BO@JITE PROROCI POMAGAABO@JITE PROROCI POMAGAABO@JITE PROROCI POMAGAABO@JITE PROROCI POMAGAABO@JITE PROROCI POMAGAA

Nedaleku od Izraelcite koi {to rabotele na obnovuvawena hramot, ̀ iveele Samarjanite. Tie bile me{avina nastanataod vzaemno ènewe i maèwe na neznabo`ci naseleni tukaod Asirija i ostatokot od desette plemiwa koi {to ostanalevo Samarija i Galileja. Samarjanite so tekot na vremetopo~nale da tvrdat deka se po~ituva~i na vistinskiot Bog, novo srceto i vo ìvotot bile idolopoklonici. Vsu{nost, tiegovorele deka idolite im sluàt samo za da gi potsetuvaat naìviot Bog, Upravitelot so vselenata, no narodot sepak bilsklon kon oboùvawe na likovi.

Vo vremeto na obnovuvaweto na hramot ovie Samarjanibile pro~ueni kako �neprijateli Judini i Venijaminovi.�Slu{aj}i �deka onie {to se vratija od ropstvo yidaat dom naGospod Bog Izraelev, dojdoa kaj Zorovavel i poglavarite nadomovite tatkovski� i izjavile deka i tie sakaat da u~estvuvaatvo gradeweto. �I nie da gradime so vas,� rekle tie, �za{to inie go barame va{iot Gospod Bog, i nemu mu prinesuvame ̀ rtviod vremeto na Esardon Asirskiot car, koj ne dovede tuka.� Noovaa nivna molba bila odbiena. �Ne moète vie so nas dayidate dom na na{iot Bog,� im odgovorile izraelskitepoglavari, �tuku nie sami }e mu yidame na Gospod Bog Izraelev,kako {to n& zapoveda persiskiot car Kir.� (Ezra 4:1-3).

Samo eden mal ostatok odlu~il da se vrati od Vavilon,i sega, koga se fatile za zada~a koja, kako {to se ~inelo, gipreminuvala nivnite sili, do{le najbliskite sosedi i imponudile pomo{. Samarjanite rekle deka i tie go oboùvaatvistinskiot Bog i izrazile èlba da u~estvuvaat voblagoslovite na slu`bata vo hramot. �Nie isto kako i vie gobarame va{iot Bog,� rekle tie, �dozvolete i nie da yidame sovas.� No ako evrejskite poglavari ja prifatele ovaa nivna

nadvore{niot sjaj, tuku po iskrenata pobo`nost koja se odvojuvaod svetot. Toj ja ceni spored napreduvaweto na nejzinite~lenovi vo poznavaweto na Hrista, i nivnoto duhovno iskustvo.Toj gleda na na~elata na qubovta i dobrinata. Nitu setaubavina na umetnosta ne moè da se sporedi so ubavinata natemperamentot i karakterot, koj se otkriva vo onie koi seHristovi pretstavnici.

Edna verska zaednica moè da bide najsiroma{na; moèda bide bez nikakov nadvore{en rasko{, no ako nejzinite~lenovi ìveat spored na~elata na Hristoviot karakter,angelite }e se soedinat so niv vo nivnoto oboùvawe. Bog }eja primi pofalbata od blagodarnite srca kako ugodna `rtva.

�Slavete Go Gospoda, za{to e blag, zatoa {to Negovata milost e ve~na. Neka izbavenite od Gospoda re~at taka, koi Toj gi izbavi od neprijatelskite race.�

�Pejte Mu, i slavete Go, raskaùvajte gi site Negovi prekrasni dela. Falete se so Negovoto sveto ime, neka se raduva srceto na onie koi Go baraat Gospoda.�

�Za{to Toj ja nasiti gladnata du{a, i ja napolni so dobrina izgladnetata du{a.�

(Psalm 107:1, 2; 105:2, 3; 107:9).

386 387

urnatinite na Negoviot hram, sfatile deka sekoga{ treba dase odrùva grani~na linija pome|u Negoviot narod i svetot.Odbile da se druàt so takvite koi, i pokraj toa {to bilezapoznaeni so propisite na Bo`jiot zakon, ne sakale da sepokoruvaat na Negovite barawa.

Bo`jiot narod do krajot na vekot mora da se pridrùvana na~elata vo petata kniga Mojseeva kako upatstvo na Izrael.Vistinskiot napredok zavisi od odrùvaweto na na{itezavetni odnosi so Boga. Nikoga{ ne smeeme da dozvolime dapopu{time vo pogled na na~elata i da stapime vo sojuz so oniekoi ne se bojat od Boga.

Hristijanite se vo postojana opasnost da pomislat kakovo izvesna merka moraat da se prilagodat so svetot za da imaatvlijanie vo nego. Me|utoa, iako takviot stav prividnoovozmoùva golema korist, na krajot sekoga{ doa|a do duhovengubitok. Bo`jiot narod na ovoj svet e patnik i stranec koj odipo pateka polna so opasnosti. Toj ne smee da se povede poprimamlivite nagovori, i zaradi naizgled bezazlenitepottiknuvawa da trgne po patot na neposlu{nosta.

Otvorenite neprijateli na Bo`jeto delo ne se najopasni.Pogolema mo} na izmama imaat onie koi {to, sli~ni naneprijatelite na Juda i Venijamin, doa|aat so blagoprijatnizborovi trudej}i se naokolu da sklopat prijatelski sojuz soBo`jite sinovi. Sekoja du{a mora da bide vo pripravnost, kogastanuva zbor za takvite lu|e, za da ne padne vo bilo kakvagri`livo prikriena i ve{to postavena stapica. Deneskaosobeno, bidej}i se pribliùvame kon krajot na istorijata,Gospod bara od Svoite deca neprekinata budnost. I pokraj toa{to borbata e neprekinata, nikoj ne # prepu{ten samiot nasebe. Angelite im pomagaat i gi {titat onie koi {to voponiznost odat pred Boga. Gospod nikoga{ nema da go izneverionoj koj {to se nadeva na Nego. Koga Negovite deca }e Mu sepribliàt baraj}i za{tita od zloto, Toj ̀ alostivo i so qubovpodiga za niv zname protiv neprijatelot. �Ne dopirajte gi, Tojveli, za{to se Moi. Na dlankive sum gi izreàl.�

Neumorni vo svoeto protivewe, Samarjanite �im gioslabnuvaa racete na judejskiot narod i im pre~ea voyidaweto; i iznajmija sovetnici nasproti niv da ja rasipuvaatnivnata namera za vreme na carot Kir Persiski do vladeeweto

ponuda, bi ja otvorile vratata za idolopoklonstvo. Tie jaraspoznale nezrelosta na Samarjanite. Znaele deka pomo{takoja {to bi im ja dale tie lu|e ne # ni{to vo sporedba soblagoslovite koi {to moèle da gi o~ekuvaat ako ja slu{aatjasnata Jehovina zapoved.

Gospod preku Mojsej mu kaàl na Izrael kako treba dapostapuva kon sosednite narodi. �Ne se fa}aj so niv vo verata,nitu da se smiluva{ nad niv; nitu da se sprijateluva{ so niv...za{to tie }e go otrgnat sinot tvoj od Mene i }e im sluì nadrugi bogovi, pa Gospod }e se razgnevi na vas i }e ve sotrenabrzo.� �Ti si narod posveten na Gospoda, svojot Bog; Gospodte izbra tebe me|u site narodi na zemjata za da bide{ Negovnarod, Negova sopstvenost.� (5. Mojseeva 7:2-4; 14:2).

Na Izrael jasno mu bilo predo~eno kakvi posledici binastapile koga bi po~nal da sklopuva sojuzi so sosednitenarodi. �Gospod }e ve rasfrli po site narodi, od edniot dodrugiot kraj na zemjata,� rekol Mojsej, �tamu }e im sluì{ nadrugi bogovi; drveni i kameni - koi vi bea nepoznati i tebe ina tatkovcite tvoi. No nema da ima{ mir me|u tie narodi;nitu tvoite stapala }e imaat po~ivali{te, tuku tamu Gospod}e ti dade vozbudeno srce, propadnati o~i, iznemo{tena du{a.Tvojot ìvot }e visi na ni{ka; }e se boi{ i dewe i no}e, i ne}e bide{ bezbeden za svojot ìvot. Od stravot {to }e ti gostega srceto, i od gletkata {to }e ja gledaat o~ite tvoi, nautro}e zboruva{: Oh da e ve}e ve~er! a nave~er }e zboruva{: Oh dae ve}e utro! (5. Mojseeva 28:64, 67). �Tamu }e go bara{ Gospoda,svojot Bog. I }e go najde{ ako go bara{ so seto svoe srce i soseta svoja du{a,� glaselo vetuvaweto. (5. Mojseeva 4:29).

Zorovavel i negovite sorabotnici gi poznavale ovie imnogu drugi svetski rakopisi, a neodamna, dodeka seu{te bilevo ropstvo, imale mo`nost da go vidat i nivnoto ispolnuvawe.A sega, bidej}i go ispovedale seto ona zlo zaradi koe tie inivnite tatkovci ja iskusile kaznata prore~ena preku Mojsej,koga so celoto srce se obratile kon Gospoda i go obnovilezavetot so Nego, im bilo dozvoleno da se vratat vo Judeja i dago obnovat ona {to bilo uni{teno. Zarem sega, na samiotpo~etok od svojot potfat, da vlezat vo sojuz so idolopoklonici?

�Ne vleguvaj so niv vo zavet,� rekol Gospod. Onie koi {topovtorno Mu se posvetile na Boga pri oltarot podignat pred

388 389

Za vreme na Kambisovoto vladeewe rabotata naizgradbata na hramot napreduvala sporo. A za vreme nala`niot Smert (koj vo Ezra 4:7 se narekuva Artarkserks),Samarjanite go navele bezobyirniot izmamnik da izdadedekret so koj na Evreite im se zabranuva povtorno da go gradatnivniot hram i grad.

Pove}e od edna godina hramot bil zanemaren i skorozaboraven. Lu|eto ìveele vo svoite ku}i i se trudele dapostignat zemski uspeh, me|utoa, tie se nao|ale vo àlnasostojba. Kolku i da rabotele, nemale nikakov napredok. Se~inelo deka i prirodnite elementi se zdruìle protiv niv.Bidej}i dozvolile hramot da zapusti, Gospod pu{til vrz nivrazorna su{a. Bog prethodno im dal plodovi od nivite igradinite, ìto, vino i maslo kako zalog na svojatanaklonetost; no tie obilni darovi gi upotrebile tolku sebi~no{to blagoslovite im bile uskrateni.

Takvi bile mo`nostite na po~etokot na Darievotovladeewe. So duhovnoto a i so zemskoto ìveewe, Izrael senao|al vo mnogu àlna sostojba. Taka dolgo roptale i sesomnevale, tolku vreme odele po svoite li~ni interesi,posmatraj}i go ramnodu{no Gospodoviot hram vo urnatini, {tomnozina ja izgubile od vid Bo`jata namera povtorno da jazacvrsti Judeja. Mnozina govorele: �Seu{te ne # dojdenovremeto da se soyida domot Gospodov.� (Agej 1:2).

No duri ni toj mra~en ~as ne bil bez nade` za onie koi{to se nadevale na Boga. Prorocite Agej i Zaharija bilepodignati da se sprotivstavat na krizata. Tie povikaniglasnici so vozbudlivi svedo{tva mu gi otkrile na narodotpri~inite za nivnite nevolji. Prorocite govorele dekaneuspehot vo zemskite raboti se dolì na toa {to Bo`jiteinteresi ne se staveni na prvo mesto. Izralecite da goproslavele Boga, da mu go ukaàle zadolìtelnoto po~ituvawei ~est, posvetuvaj}i glaven akcent na podigawe na Negoviotdom, tie bi gi zasluìle Negovoto prisustvo i blagoslov.

Na onie koi {to padnale vo malodu{nost Agej im upatilseriozno pra{awe: �Dali vi e vreme da ìveete vo pokrieniku}i, dodeka ovoj dom e razurnat. Zatoa, Gospod nad vojskitesega zboruva vaka: Obratete gi svoite srca na va{ite pati{ta!�Zo{to imate napraveno tolku malku? Za{to tolku se griìte

na Darij carot Persiski.� (Ezra 4:4, 5). [irej}i la`ni glasovipredizvikale somne` kaj du{ite koi {to lesno moèle da sepokolebaat. Me|utoa, silite na teminata pove}e godini bileuspe{no zauzduvani i Judiniot narod slobodno moèl da goprodolì svoeto delo.

Dodeka satanata se trudel da vlijae na najgolemata vlastvo medo-persiskoto carstvo za da ne pokaè naklonetost konBo`jiot narod, angelite rabotele vo korist na zarobenicite.Za taa borba se zainteresiralo celoto nebo. Preku prorokotDanilo ni e dadeno da pogledame nakratko vo mo}nata borbapome|u silite na dobroto i zloto. Tri sedmici angel Gavrilse borel so silite na temninata, trudej}i se da go popre~ivlijanieto koe {to deluvalo vrz umot na carot Kir. I pred dase zavr{i borbata, samiot Hristos mu do{ol vo pomo{. �Knezotna Persiskoto carstvo mi se protive{e dvaeset i eden den,�rekol Gavril, �no ete, Mihail eden od prvite knezovi mi dojdena pomo{; taka {to jas ostanav kaj Persiskiot car.� (Daniel10:13). Bilo napraveno s# {to neboto moèlo da napravi zaBo`jiot narod. Pobedata kone~no bila izvojuvana; silite naneprijatelot bile sopreni za celoto vreme na vladeewe nacarot Kir i negoviot sin Kambis, koj vladeel okolu sedum ipol godini.

Toa bilo vreme na izvonredni prednosti za Evreite.Najvozvi{enite pretstavnici na neboto deluvale vrz srcatana carevite i Bo`jiot narod moral da raboti do krajni graniciza da ja sprovede Kirovata zapoved. Morale da gi vloàt sitesvoi napori za da go obnovat hramot i slu`bata vo nego ipovtorno da se naselat vo svoite domovi. No, iako Bog silnorabotel za niv, mnozina ne se otpovikale. Nivnite neprijatelibile silni i odlu~ni i graditelite postepeno gubele hrabrost.Nekoi ne moèle da ja zaboravat gletkata pri postavuvawetokamen-temelnik, koga mnozina pokaàle deka nemaat doverbavo toj potfat. I bidej}i Samarjanite stanuvale s# podrski,mnozina Evrei po~nale da se zapra{uvaat dali voop{to edojdeno vreme da se gradi hramot. Vakvoto ~uvstvo bilo mnogurasprostraneto. Mnogu rabotnici, obeshrabreni i malodu{ni,se vratile vo svoite ku}i za da gi prodolàt voobi~aenitezanimawa vo ìvotot.

390 391

Za pomalku od eden mesec otkako se vratile povtorno nagradewe na hramot, graditelite dobile u{te ednaohrabruva~ka vest. �Bidi silen, Zorovavele,� Gospod urgiralpreku Svojot prorok; �bidi silen, O Isuse; i bidi silen narodena seta zemja, govori Gospod, i raboti; zatoa {to Jas sum sovas, govori Gospod nad vosjkite.� (Agej 2:4).

Na Izrailot, koga se be{e ulogoril pred Sinajskata gora,Gospod rekol: �I }e prebivam me|u sinovite Izraelevi, i }eim bidam Bog. I }e poznaat deka Sum Jas Gospod Bog nivni, koj{to gi izvedov od Egipetskata zemja, za da prebivam pome|univ, Jas sum Gospod nivniot Bog.� (2. Mojseeva 29:45, 46). Asega, i pokraj toa {to pove}epati �se odometnaa i go àlosteaNegoviot Svet Duh� (Isaija 63:10), Bog u{te edna{ preku svojotprorok ja podal Svojata raka za da spasi. Vo znak deka japrifatil nivnata sorabotka za ostvaruvawe na Negovitenameri, Toj go obnovil Svojot zavet deka Negoviot Duh }e bideso niv; i im pora~al �ne boj se.�

Gospod i deneska im veli na svoite deca: �Bidete silni...i rabotete; za{to Jas sum so vas.� Hristijaninot sekoga{ voBoga }e ima silen pomaga~. Moèbi nema da moème da girazbereme pati{tata na Bo`jata pomo{, no edno znaeme: Tojnikoga{ ne gi ostava onie koi {to se nadevaat vo Nego. Kogahristijanite bi znaele kolku pati Gospod go odreduval patotpo koj tie }e odat, za da ne se ostvarat namerite naneprijatelot, ne bi se prepnuvale ~esto i ne bi se àlele.Nivnata vera vo Boga bi bila tolku cvrsta {to nikakvoisku{enie ne bi moèlo da gi pokoleba. Tie bi go priznale zasvoja mudrost i sila i Toj bi napravil preku niv da se ostvariona {to go posakuva.

Srde~nite povici i hrabrewa upateni preku Agej, vo u{tepogolema merka bile izneseni preku Zaharija, kogo Bog gopodignal da go pottikne Izrael da ja izvr{i zapovedta zagradeweto. Prvata Zaharieva vest bila potvrda deka Bo`jatare~ nikoga{ ne izneveruva, kako i vetuvaweto za blagosloviteza onie koi {to }e ja primat vernata proro~ka re~.

I pokraj toa {to nivnite poliwa leèle neobrabotenia zalihite brzo im se namaluvale, i pokraj toa {to bileopkruèni so neprijatelski raspoloèni narodi, Izraelcitesepak se otpovikale na povikot na Bo`jite glasnici, trgnale

za svoite domovi a ne se griìte za zdanieto Gospodovo? Kadee revnosta koja {to porano ja ispoluvavte vo podigaweto nadomot Gospodov? [to dobivte sluèj}i si sebesi? Kopneòtda ja izbegnete siroma{tijata ve dovede do toa da gozanemarite hramot, me|utoa toa zanemaruvawe go donese vrzvas tokmu toa od {to se pla{evte. �Seete mnogu, sobiratemalku; jadete, a ne ste siti; piete, a ne moète da se napoite,se oblekuvate, a ne vi e toplo. Trudbenikot ja zarabotuvasvojata plata, a ja stava svojata plata vo skinata koènatorbi~ka.� (Stihovi 4-6).

Potoa Gospod, so zborovi so koi {to morale da razberat,mu ja otkril na Izrael pri~inata za nivnata siroma{tija: �Senadevate na izobilstvo, a ete, malku e; {to }e donesete domaJas }e go duvnam. A zo{to? govori Gospod nad Vojskite. Zatoa{to Mojot dom e razurnat, dodeka sekoj od vas se griì za svojotdom. Zatoa neboto se zaklu~i i ne dava rosa, a zemjata ne gipodava svoite proizvodi. Jas ja povikav su{ata na zemjata ipo gorite, na ìtoto i na vinoto, na masloto i na s# {to ra|ana zemjata, na lu|eto i na dobitokot i na sekoj so maka dobienplod.� (Stihovi 9-11).

�Razmislete za va{ite pati{ta,� sovetuval Gospod.�Otidete vo gorata, donesete drva, i podignete go pak domot;toa }e Mi bide milo, i }e se proslavam.� (Stihovi 7, 8).

Voda~ite i izraelskiot narod ja primile pri srce vestana sovetot i ukorot koi {to Gospod im ja upatil preku Agej.ûvstvuvale deka na Boga Mu do{lo do niv. Pove}e ne seosuduvale da gi otfrlat poukite koi {to pove}e pati im gidaval, imeno, nivnata sre}a, kako zemskata taka i duhovnata,zavisi od toa dali verno }e gi ispolnuvaat Negovite zapovedi.Razbudeni od opomenite na prorokot, Zorovavel i Jo{ua(Isus), �i celiot ostatok narodniot glas na Gospoda svojot Bog,gi poslu{aa glasot na Gospoda, nivniot Bog, i zborovite naprorokot Agej.� (Stihovi 13, 14).

[tom Izrael odlu~il da se otpovika na pokanata, poukorot sledelo ohrabruvawe. �Toga{ prozbore Agej... donarodot, velej}i: Jas Sum so vas - govori Gospod. Gospod gozadviì duhot na Zorovavel� i na Isus i �duhot na siot ostanatnarod; ta tie dojdoa i se zafatija so rabota vo domot naGospoda nad voinstvata, svojot Bog.� (Stihovi 13, 14).

392 393

da ja onevozmoàt ovaa rabota. Taka edna{ pokrainskitenamesnici na Medo-Persija do{le vo Erusalim i zapra{alekoj naredil da se obnovuva hramot. Evreite vo toj moment dane se nadevale vo Gospodovoto vodstvo, ova pra{awe moèloda bide kobno. �No okoto Gospodovo be{e nad stare{initeJudejski, pa ne im zabranuva{e dodeka rabotata ne otide doDarij.� (Ezra 5:5). Tie isto taka mudro im odgovorile nanamesnicite deka ovie odlu~ile da pratat pismo do DarijHistasp, koj toga{ vladeel so Persija, obrnuvaj}i mu vnimaniena prviot dekret na Kir vo koj bilo naloèno Bo`jiot hram voErusalim da se obnovi, i taa obnova da padne na tovar nacarskata riznica.

Darij go pobaral ovoj dekret i go prona{ol. Potoa impora~al na onie koi {to ja ispitale rabotata da ja dozvolatponatamo{nata izgradba na hramot. Toj zapovedal: �Ostaveteneka se gradi toj Bo`ji dom, Judejskiot upravitel i stare{initenivni neka go yidaat toj Bo`ji dom, na mestoto negovo.�

�U{te i zapovedam,� prodolìl Darij, �{to da napravitekon judejskite stare{ini za da se izgradi povtorno Bo`jiotDom: od carskoto blago - odnosno od danokot ottade rekata -neka im se pla}a vnimatelno na onie lu|e, bez prekratuvawe,i {to }e im treba za ̀ rtvite palenici na nebesniot Boga: junci,ovni i jagniwa, i p~enica, sol, vino i maslo, neka im se davaredovno sekoj den, spored upatstvata na sve{tenicite voErusalim. Neka prinesuvaat `rtvi so prijaten miris nanebesniot Bog, neka se molat za ìvotot na carot i negovitesinovi.� (Ezra 6:7-10).

Carot potoa odredil strogi kazni za onie koi vo bilo kojpogled bi ja prekr{ile ovaa naredba, i ja zavr{il so zna~ajnaporaka: �I Bog, koj tamu go nastani Svoeto Ime, neka gi oborisekoj car i narod, koj bi se osmelil da ja prekr{i mojatazapoved i go razurne Bo`jiot Dom vo Erusalim! Jas, Darij, jadadov ovaa naredba. Neka se izvr{uva to~no.� (Stih 12). TakaGospod go podgotvil patot za kompletirawe na hramot.

So meseci Izraelcite, u{te pred ovaa naredba,neprekinato i so vera rabotele na izgraduvawe na hramot.Bo`jite proroci isto taka im pomagale donesuvaj}i im vestivo vistinsko vreme, od koi rabotnicite moèle da vidat kakvae Bo`jata volja za Izrael. Dva meseca po poslednata

so vera i vredno zapo~nale da rabotat na obnovata na urnatiothram. Taa rabota barala cvrsta doverba vo Boga. Dodekanarodot se trudel da ja izvr{i svojata zada~a i te`neelBo`jata blagodat da ja prifati so celo srce, preku Agej iZaharija pristignuvale vesti edna po druga, potvrduvaj}i dekanivnata vernost }e bide nagradena i deka }e se ovistiniBo`jata re~ za idnata slava na hramot ~ii yidovi bileobnovuvani. Za{to, koga }e se navr{i vremeto, tokmu vo tojhram kako U~itel i Spasitel na ~ove{tvoto }e se pojavi Onojza kogo kopneele site narodi.

Graditelite ne bile ostaveni da se borat sami. �So nivbea Bo`jite proroci pomagaj}i im,� a samiot Gospod nadvojskite izjavil: �Bidete hrabri... i rabotete; zatoa {to JasSum so vas.� (Ezra 5:2; Agej 2:4).

Bidej}i lu|eto iskreno se pokajale i ja pokaàle svojatapodgotvenost da napreduvaat vo verata, do{lo i vetuvawetoza zemniot napredok. �Od ovoj den,� objavil Gospod, �Jas }e veblagoslovam.� (Agej 2:19)

Do nivniot voda~ Zorovavel, onoj koj vo tekot na godinitepo vra}aweto od Vavilon bil staven na te{ki isku{enija mubila upatena dragocena vest. Doa|a denot, rekol Gospod koga}e bidat porazeni site neprijateli na Negoviot odbran narod.�I vo toa vreme, zboruva Gospod nad vojskite, }e te zemam tebe,Zorovavelu, slugo Moj,. . . i }e te postavam kako pe~at; za{tote izbrav.� (Stih 23). Sega voda~ot na Izrael moèl da ja sfatismislata na providenieto koe {to go vodelo niz siteisku{enija i krizi, i vo seto toa moèl da ja sogleda Bo`jatavolja.

Ovaa re~, upatena li~no na Zorovavel, bila zabeleànazaradi ohrabruvawe na Bo`jite deca vo site vremiwa. BogSvoite deca gi stava na proba so odredena cel. Toj gi voditokmu onaka kako {to tie i samite bi posakale koga bi moèleu{te vo po~etokot da go sogledaat krajot, i da ja razberatgoleminata na celta koja {to ja ostvaruvaat. Site isku{enijai nevolji koi {to gi snao|aat spored Negovoto providenie,treba da gi napravi silni za da rabotat i stradaat za Nego.

Vestite koi {to gi donele Agej i Zaharija napravilelu|eto da se zaloàt so site sili za obnova na hramot. NoSamarjanite i ostanatite nastojuvale na site mo`ni na~ini

394 395

Bog naredil Erusalim povtoro da se izgradi; i ovavidenie za mereweto na gradot bilo potvrda deka Toj }e goute{i i }e go potkrepi Svojot napaten narod i }e gi ispolnivetuvawata na svojot ve~en zavet. Toj im rekol deka }e im bide�yid ognen naokolu,� i deka preku niv Negovata slava }e im seotkrie na site sinovi ~ove~ki. Taka celata zemja }e soznae{to napravil Toj za Svojot narod. �Voskliknuvajte i raduvajtese, ìteli na Sion, za{to golem e me|u tebe IzraeleviotSvetec.� (Isaija 12:6).

zabeleèna vest od prorokot Agej, Zaharija dobil serijavidenija vo pogled na Bo`jite dela na zemjata. Ovie vesti,dadeni vo vid na paraboli i simboli, vo momentite na golemineizvesnosti i stravuvawa, bile od posebno zna~ewe za lu|etokoi {to rabotele vo imeto na Izraeleviot Bog. Na voda~iteim se ~inelo deka dozvolata za gradba na hramot }e bidepovle~ena; idninata izgledala mnogu mra~na. Bog videl dekatreba da go poddrì i da go izraduva Svojot narod sootkrovenieto na Svojata neizmerna so~uvstvitelnost i qubov.

Zaharija vo videnie go slu{na Gospodoviot angel kakopra{uva: �Gospode nad vojskite, kolku dolgo nema da mu sesmiluva{ na Erusalim i Judinite gradovi, na koi se gnevi{ve}e sedumdeset godini? A Gospod mu odgovori na angelot kojgovore{e so mene,� objavil Zaharija, �so dobri zborovi, ute{nizborovi.�

�I mi re~e angelot koj govore{e so mene: vikaj i zboruvaj:vaka veli Gospod nad vojskite: Revnuvam za Erusalim i za Sionmnogu. I mnogu se gnevam na narodite bezgri`ni, za{to malkuse razgneviv a tie pomognaa so zlo. Zatoa vaka veli Gospod:Se obrativ kon Erusalim so milost, domot moj povtorno }e seizgradi vo nego... i jaè }e se optegne vo Erusalim.� (Zaharija1:12-16).

Prorokot sega dobil nalog da objavi: �Vaka veli Gospod;Moite gradovi pak }e se prelevaat so izobilstvo, i Gospod }ego ute{i Sion, }e go izbere Erusalim.� (Stih 17).

Zaharija potoa videl vo videnie ~etiri roga koi {to �jarasturija Juda, Izrael i Erusalim.� Vedna{ potoa zdogledal~etiri kova~i koi pretstavuvale orudija so pomo{ na koj Gospod}e go obnovi Svojot narod i Svojot dom. (Vidi stihovi 18-21)

�Toga{ gi podignav svoite o~i,� rekol Zaharija, �i vidovete ~ovek, a vo negovata raka mera~ko jaè. Go pra{av kadeodi{? Mi odgovori: Da go izmeram Erusalim i da vidam kolkue {irok a kolku dolg. I ete, angelot koj zboruva{e so meneotide, a drug mu izleze vo presret i mu re~e: Tr~i, re~i mu naonoj mlad ~ovek vaka: Erusalim }e bide kako otvoren gradzaradi mno{tvoto lu|e i dobitok {to }e bide vo nego. A jas -govori Gospod - }e mu bidam ognen yid naokolu i negova Slavasred nego.� (Zaharija 2:1-5).

396 397

Prorokot vo videnie go zdogledal �Isusprvosve{tenikot,� koj �be{e oble~en vo izvalkana obleka,�stoej}i pred Gospodoviot angel, molej}i go Boga da bidemilostiv kon negoviot narod. (Zaharija 3:1, 3). Dodeka tojsrde~no se molel na Boga da go ispolni svoeto vetuvawe,satanata samouvereno se podignal da mu se sprotivstavi.Ukaùvaj}i na grevovite na Izrael, tvrdel deka toj nema pravopovtorno da dobie Bo`ja blagonaklonost. Izrael bil negovplen i toj baral da mu se predade vo negovi race.

Prvosve{tenikot ne moèl da se za{titi sebesi i svojotnarod od satanskite obvinuvawa. Toj ne tvrdel deka Izrael ebez grev. Stoel pred Angelot vo izvalkana obleka, koja bilasimbol na grev, kako pretstavnik na svojot narod i ja priznalnegovata gre{nost, no istovremeno ukaùval na negovataponiznost i pokajanie, nadevaj}i se na milosta na Spasitelotkoj prostuva grevovi. Toj so vera se povikuval na Bo`jitevetuvawa.

Toga{ Angelot, koj vsu{nost bil samiot Hristos,Spasitelot na gre{nicite, mu ja zatvoril ustata na tuìtelotna Negoviot narod velej}i mu: �Gospod da te ukori, satano, kojgo izbra Erusalim. Ne # li toa glamja istrgnata od ogan?� (Stih2). Izrael dolgo bil vo pe~kata na isku{enijata. Zaradi svoitegrevovi re~isi sosema bil uni{ten so plamenot koj {to gozapalil satanata so svoite pomaga~i, no sega Bog ja ispruìlsvojata raka da go spasi.

Bidej}i Isusovoto posreduvawe bilo primeno, do{lazapovedta: �Trgnete ja od nego taa obleka;� i Angelot mu re~ena Isusa: �Pogledni, go odzemav od tebe bezzakonieto tvoe, ite oblekov so nova obleka.� �I mu stavija ~ista kapa na glavata,i mu ja oblekoa oblekata.� (Stihovi 4, 5). Bile prosteni inegovite i gravovite na narodot. Izrael bil oble~en �vo novaobleka� - toj ja dobil Hristovata pravednost. Vrz Isusovataglava bila stavena kapa koja {to ja nosele sve{tenicite, a nanea pi{uvalo: �Gospodova Svetost� (2. Mojseeva 28:36), {tozna~elo deka i pokraj negovite minati grevovi bil osposobenda sluì pred Boga vo Negovoto svetili{te.

Angelot potoa mu re~e na Isusa: �Vaka veli Gospod nadvojskite: Ako odi{ po Moite pati{ta i ako gi pazi{ Moite

ISUS* I ANGEL ISUS* I ANGEL ISUS* I ANGEL ISUS* I ANGEL ISUS* I ANGELOTOTOTOTOT

Postojanoto napreduvawe vo izgradbata na hramotpredizvikalo golemo nezadovolstvo i voznemirenost kajvojskata na zloto. Satanata odlu~il so site sili da raboti zada go oslabne i obeshrabri Bo`jiot narod, ukaùvaj}i mu nanedostatocite na negoviot karakter. Koga tie, koi tolku dolgostradale zaradi prestapuvawata na Bo`jite zapovedi, bimoèle da bidat navedeni povtorno da gi otfrlat, povtornobi padnale vo ropstvoto na grevot.

Odbran da go so~uva soznanieto za Boga na zemjata,Izrael sekoga{ bil predmet na najgolema omraza od stranana satanata; toj cvrsto odlu~il da go uni{ti. Dodeka tie bileposlu{ni, toj ne moèl da im na{teti, pa zatoa so celoto svoelukavstvo i sili nastojuval lu|eto da gi navede na grev.Izmameni od negovite isku{enija, tie go prekr{ile Bo`jiotzakon i taka stanale plen na svoite neprijateli.

No, Bog ne gi ostavil nitu vo vavilonskoto rosptvo. Tojim pra}al proroci so vesti na ukori i predupreduvawa,pottiknuvaj}i gi da ja sogledaat svojata vina. A koga }e seponizile pred Boga i bi se vratile kaj Nego vo iskrenopokajanie, Toj im pra}al vesti na ohrabruvawe, objavuvaj}i deka}e gi oslobodi od ropstvoto, deka povtorno }e im ja ukaèSvojata blagonaklonost i }e gi vrati vo nivnata zemja. I sega,bidej}i deloto na obnovuvawe zapo~nalo i ostatokot na Izraelse vratil vo Judeja, satanata odlu~il da ja osueti Bo`jatavolja, pottiknuvaj}i gi neznaboè~kite narodi potpolno da giuni{ti.

No Gospod vo taa kriza go hrabrel svojot narod �so dobrizborovi, so ute{ni zborovi.� (Zaharija 1:13). So pomo{ na edendlabok simbol Toj pokaàl deka nivniot Posrednik ima silada go pobedi tuìtelot na Svojot narod._________________

* Stanuva zbor za Isus (pravilno Jo{ua) sin Josedekov.

X L V I I

398 399

gi ottrgne od Negovite race ~ove~kite deca koi {to goprifatile spasenieto. Toj lu|eto gi naveduva na somne` za daja pokoleba nivnata vera vo Boga i da gi odvoi od Negovataqubov. Gi naveduva da go prekr{at zakonot, a potoa gi barakako zarobenici, osporuvaj}i mu go pravoto na Hristos da gioslobodi od negovata vlast.

Satanata znae deka Bog }e im pruì prostuvawe iblagodat na site onie koi {to }e pobaraat, i zatoa im giiznesuva na lu|eto nivnite grevovi za da gi obeshrabri. Tojneprestano ~eka prilika da gi obvini onie koi {to se trudatda bidat poslu{ni na Boga. Se obiduva da gi prikaè bezvredniduri i vo nivnata najdobra i najprifatliva slu`ba. Tojnastojuva da ja postigne nivnata osuda koristej}i se sonajlukavi i najsvirepi sredstva.

ôvekot ne # vo sostojba so sopstvena sila da se odbraniod napadite na neprijatelot. Toj stoi pred Boga vo oblekaizvalkana od grev, priznavaj}i ja svojata vina. No Hristos,na{iot Branitel, gi zastapuva site onie koi {to vo pokajanieso vera Mu ja predale svojata du{a. Toj gi brani i go pobeduvanivniot obvinitel so silni dokazi od Golgota. Negovatasovr{ena poslu{nost kon Bo`jiot zakon Mu dala sekakva vlasti na neboto i na zemjata i Toj bara od Svojot nebesen Otecmilost i prostuvawe za gre{niot ~ovek. Toj mu vozvra}a nanapa|a~ot na Svojot narod: �Gospod da te ukori, satano, Gospodda te ukori, koj {to go izbra Erusalim. Ne # li toa glamwaistrgnata od ogan?� A na onie koi {to se nadevaat na Nego sovera, im upatuva zborovi na ohrabruvawe: �Eve, ja simnuvamod tebe tvojata vina i te oblekuvam vo nova obleka.� (Zaharija3:2-4).

Site onie koi {to }e se oble~at vo oblekata naHristovata pravednost, }e stojat pred Nego kako Negovvistinski, odbran i veren narod. Satanata nema da moè dagi istrgne od rakata na Spasitelot. Hristos nema da dozvoliniedna du{a koja vo pokajanie so vera }e ja pobara Negovataza{tita da potpadne pod vlast na neprijatelot. Negovata re~glasi: �Neka se fati za Mojata sila za da napravi mir so Mene;i }e napravi mir so Mene.� (Isaija 27:5). Vetuvaweto Isusovovaì za site: �Ako gi pazi{ Moite naredbi... }e ti dadam

naredbi, ti }e bide{ upravitel vo Mojot Dom, }e gi ~uva{Moite dvorovi i }e ti dadam pristap me|u onie koi stojat tamu.�(Zaharija 3:7). Ako bide poslu{en, }e mu bide dadena ~est dabide sudija ili poglavar na hramot i da upravuva so negovataslu`ba; }e ~ekori so angelite ~uvari vo ovoj ìvot i najposle}e bide primen vo onoj proslaven sobir pred Bo`jiot prestol.

�I taka, poslu{aj, Isuse, poglavaru sve{teni~ki, ti itvoite drugari koi se okolu tebe, za{to vie ste lu|e poznati!Eve, Jas }e go dovedam Mojot sluga, Fidankata i }e ja otstranamne~esnosta na ovaa zemja vo eden den.� (Stih 8). Nade`taIzraeleva leèla vo Fidankata, vo Spasitelot koj {to trebaloda dojde. Isus i negoviot narod primile prostuvawe so veravo toj Spasitel koj trebalo da dojde. So vera vo Hristapovtorno se zdobile so Bo`jata blagonaklonost. PrekuNegovite zaslugi, ako odat po Negovite pati{ta i gi dràtNegovite zapovedi, }e stanat �lu|e poznati� zatoa {to }e im seukaè ~est kako na odbran od neboto pome|u site narodi nazemjata.

Kako {to go obvinuval Isusa i negoviot narod, satanatavo site vekovi gi obvinuval site onie koi baraat milost iblagonaklonost Bo`ja. Toj e �klevetnik na bra}ata na{i... kojgi obvinuva{e pred na{iot Bog, dewe i no}e.� (Otkrovenie12:10). Ovaa borba se povtoruva za sekoja du{a izbavena odzloto, ~ie ime e zabeleèno vo knigata na ̀ ivotot na Jagnecot.Bez ogor~en otpor kon neprijatelot nieden ne # primen voBo`joto semejstvo. No Onoj koj {to vo toa vreme bil nade`,odbrana, opravduvawe i izbavuvawe na Izraelot pretstavuvanade` i na crkvata denes.

Satanskite obvinuvawa protiv onie koi go baraatGospoda ne se vo nikoj slu~aj plod na negovoto gnasewe odnivnite grevovi. Toj uìva vo manite na nivniot karakter,za{to znae deka nad niv }e dobie vlast edinstveno ako tie goprekr{uvaat Bo`jiot zakon. Toj gi obvinuva samo zaradi toa{to e Hristov neprijatel. Isus so planot na spasenieto giraskinuva lancite na ~ove~koto semejstvo so koi satanata govrzal i gi osloboduva du{ite od negova vlast. Vo ovoj prvbuntovnik se budi omraza i zloba koga }e gi vidi znacite naHristovata nadmo}, i toj so site sili i lukavost se naprega da

400 401

za da popu{tat vo isku{enijata i da otstapat od svojata vernostkon Boga.

Satanata mnogu dobro znae na koi grevovi go naveduvalBo`jiot narod i zatoa vo svoite obvinuvawa istaknuva dekaovoj zaradi tie grevovi ja izgubil Bo`jata za{tita i deka tojima pravo da go uni{ti. Toj tvrdi deka tie, tokmu kako i toj,zasluìle da im se uskrati Bo`jata blagonaklonost. �Zarem etoa narodot {to }e go zavzeme moeto mesto na neboto i mestotona angelite koi {to se soedinija so mene? Tie tvrdat deka gopo~ituvaat Bo`jiot zakon; no dali gi po~ituvale Negoviteodredbi? Zarem ne se sakale pove}e sebesi otkolku Boga?Zarem ne gi stavale sopstvenite interesi nad Bo`jata slu`ba?Zarem ne gi sakale rabotite od ovoj svet? Pogledni nagrevovite koi {to gi odbeleùvaat nivniot ìvot. Poglednija nivnata sebi~nost, pakost i omraza eden kon drug. ZaremBog }e me kazni mene i moite angeli, a }e gi nagradi ovie koi{to gi napravile istite grevovi? Ako si praveden, o Gospode,ti toa nema da go napravi{. Pravdata bara da se osudat i tie,�govori satanata.

Me|utoa, iako zgre{ile, Hristovite sledbenici nedozvolile so niv da zavladee satanata. Tie se pokajale zaradisvoite grevovi i go barale Gospoda vo poniznost i skru{enosti zatoa nebesniot Branitel se moli za niv. Toj koj {tonajpove}e stradal zaradi nivnata neblagodarnost, gi znaenivnite grevovi, no i nivnoto kaewe, pa veli: �Gospod da teukori satano. Jas go dadov svojot ìvot za ovie du{i. Tie sevreàni na moite dlanki. Moèbi nivniot karakter enesovr{en. Moèbi doìvuvale neuspesi vo svoitenastojuvawa, no se pokajale i jas im prostuvam i gi primam.�

Silni se satanskite napadi i lukavo e negovotoobvinuvawe, no Bog bdee nad svoite verni. Tie se nao|aat vogolema nevolja i se ~ini deka }e izgorat vo plamena pe~ka, noIsus }e gi izvede od oganot, kako zlato àreno vo ogan. ]eis~eznat nivnite zemski odliki, i vo niv potpolno }e se ogledaHristovata slika.

Moèbi ponekoga{ }e izgleda deka Gospod zaboravil naopasnostite vo koi se nao|a Negovata zaednica i na navreditekoi {to & gi nanesuva neprijatelot. Me|utoa, toa Bog ne go

pristap me|u onie koi stojat tamu.� (Zaharija 3:7). Bo`jiteangeli }e im stojat od dvete strani u{te vo ovoj svet, a nakrajot }e se najdat pome|u angelite koi {to go opkruùvaatprestolot.

Zaharievoto videnie za Isusa i angelot se odnesuva naiskustvoto na Bo`jiot narod vo zavr{nite nastani na golemiotden na pomiruvaweto. Na zaednicata na ostatokot }e naidatgolemi isku{enija i nevolji. Onie koi {to gi dràt Bo`jitezapovedi i verata Isusova }e go po~uvstvuvaat gnevot na yveroti negovata vojska. Satanata go vbrojuva svetot vo svoitepodanici; toj se zdobil so vlast nad mnozina koi tvrdat dekase hristijani. No postoi edna mala zaednica koja {to ne japriznava negovata vlast. Koga bi moèl nea da ja izbri{e odliceto na zemjata, negovata pobeda bi bila potpolna. I kako{to nekoga{ gi pottiknuval neznabo`cite da go uni{tatIzrael, taka vo bliska idnina }e gi pottikne bezbo`nite silina zemjata da go uni{tat Bo`jiot narod. Lu|eto }e bidatprimoruvani da se pokorat na ~ove~kite zapovedi gazej}i goBo`jiot zakon.

Onie koi {to }e mu ostanat verni na Boga }e bidatizloèni na progonstva, obvinuvawa i prezir. Tie }e bidat�predadeni od roditelite i bra}ata i rodninite iprijatelite,� na smrt. Nivna edinstvena nade` }e bide Bo`jatamilost, a edinstvena odbrana molitvata. Kako {to Isus semolel pred Angelot, taka i vernite vo zaednicata na ostatokotso ponizni srca i nepokolebliva vera }e se molat zaprostuvawe i izbavuvawe preku Isusa, svojot Branitel. Tiepotpolno se svesni za gre{nosta na svojot ìvot, uviduvaatkolku se slabi i nedostojni, i skloni se da padnat vo o~ajanie.

Isku{uva~ot e vedna{ tuka da gi obvini, kako {to nekoga{go obvinuval Isusa, prvosve{tenikot. Toj ukaùva na nivnitevalkani obleki i nedostoen karakter. Toj pokaùva na nivnataslabost i ludost, na grevot na neblagodarnost, na toa kolku serazlikuvaat od Hrista i go obes~estuvaat svojot Otkupitel.Toj se trudi da gi ubedi deka za niv nema pove}e nade` i dekaizvalkanosta od nivnot grev nema da moè nikoga{ da seis~isti. Negova cel e na toj na~in da ja uni{ti nivnata vera,

402 403

Nivnite grevovi se preneseni vrz za~etnikot na grevot. Naglavata na sekoj od niv e stavena �~ista kapa.�

Dodeka satanata gi iznesuva svoite obvinuvawa,nevidlivi angeli proa|aat od eden do drug vernik i stavaatvrz niv pe~at na ìviot Bog. Toa se onie koi {to stojat nagorata Sion so Jagneto, i na ~ie ~elo e napi{ano imeto naOtecot. Tie pejat nova pesna pred prestolot, pesna koja {tonikoj ne moè da na ja nau~i osven onie 144. 000 iljadi koi{to se otkupeni od zemjata. �Tie odat po Jagneto, kade i daodi. Tie se otkupeni me|u lu|eto, kako prvenci na Boga i naJagneto, i izmama ne se najde vo nivnata usta; tie se neporo~nipred Bo`jiot prestol.� (Otkrovenie 14:4, 5).

Toga{ potpolno se ispolnuvaat zborovite na angelot:�Poslu{aj sega, o Isuse prvosve{teniku, ti i tvoite drugarikoi se okolu tebe, za{to vie ste lu|e poznati; eve jas }e godovedam Mojot sluga, Fidankata.� (Zaharija 3:8). Hristos seotkril kako Otkupitel i Osloboditel na Svojot narod.Ostatokot na vernite se navistina �~udo od lu|e,� bidej}isolzite i isku{enijata koi {to gi pratele za vreme na nivnotopatuvawe mu otstapuvaat mesto na radosta i ~esta voprisustvoto na Boga i Jagneto. �Vo onoj den FidankataGospodova }e se javi vo ubavina i ~est, a plodot na zemjata - voveli~ie i slava, za spasenite sinovi Izrailevi. Toga{ drugitena Sion - i koi }e preostanat vo Erusalim, }e se nare~at sveti,sekoj koj }e bide zapi{an za ìvot vo Erusalim.� (Isaija 4:2, 3).

zaborava. Na Bo`joto srce ni{to drugo ne mu e podrago na ovaazemja od Negovata crkva. Toj ne saka zapisot na nejziniot ̀ ivotda go izvalkaat navikite od ovoj svet. Bog nema da dozvoliNegoviot narod da podlegne na satanskite isku{enija. Toj }egi kazni onie koi {to neto~no go pretstavuvaat, no }e bidemilostiv kon site onie koi {to iskreno se pokajale. Na takvitekoi {to od Nego }e pobaraat sila za razvivawe hristijanskikarakter, Bog }e im ja podari neophodnata pomo{.

Vo poslednoto vreme, Bo`jiot narod }e vozdivnuva i }erida zaradi gadotiite koi {to se pravat na zemjata. So solzi}e gi opomenuva gre{nicite da ne go gazat Bo`jiot zakon, i }ese ponizat pred Gospoda vo neiskaàna taga i pokajanie.Gre{nicite }e se potsmevaat na nivnata taga i }e gi ismejuvaatnivnite seriozni opomeni. No vsu{nost toj du{even strav iponiznost e najgolem dokaz deka tie povtorno steknuvaat silai blagorodnost na karakterot izgubeni kako rezultat na grevot.Tie ja voo~uvaat celosnata odvratnost na grevot tokmu zatoa{to mu se pribliìle na Hrista i go upravuvaat pogledot konNegovata sovr{ena ~istota. Blagosta i poniznosta se usloviza uspehot i pobedata. Krunata na slavata gi o~ekuva site oniekoi {to }e se ponizat vo podno`jeto na krstot.

Vernite Bo`ji slugi, koi se molat, se nao|aat pod Negovaza{tita. Tie i samite ne znaat kolku se sigurno za{titeni.Pottiknuvani od satanata, vladetelite na ovoj svet nastojuvaatda gi uni{tat; no koga bi bile otvoreni o~ite na Bo`jite deca,kako o~ite na slugata na Elisej vo Datan, bi videle deka giopkruùvaat Bo`ji angeli, branej}i gi od silite na temninata.

Koga Bo`jiot narod so skru{en duh }e se ponizi pred Negomolej}i za o~istuvawe na srcata, }e ja slu{ne zapovedta:�Soble~ete gi od nego tie valkani obleki,� a potoa zborovi nacelosno ohrabruvawe: �Eve, ja simnuvam od tebe vinata tvojai te oblekuvam vo skapocena obleka.� (Zaharija 3:4).Isku{anite i verni deca dobivaat ~isti obleki na Hristovatapravednost. Prezreniot Ostatok }e bide oble~en vo prekrasnaobleka koja rasipanosta na svetot nema da moè nikoga{ da jaizvalka. Nivnite imiwa ostanuvaat vo knigata na ìvotot naJagneto, pokraj imiwata na vernite vo site vekovi. Tieodoleale na lukavstvoto na izmamnikot; rikot na zmevot neuspeal da gi sovlada za da se odre~at od svojata vernost.

404 405

Izgraduvaj}i go povtorno Gospodoviot dom, Zorovavel vosvojata rabota naiduval na mnogukratni pote{kotii. Od samiotpo~etok protivnicite �gi oslabuvaa racete na Judiniot narodi im pre~ea vo yidaweto,� �pa im zabranija so vooruèna sila�.(Ezra 4:4, 23). No Gospod posreduval vo korist na graditelite,i preku Svojot prorok progovoril do Zorovavel: �[to si tigolema goro? Pred Zorovavela }e stane{ ramnica i toj }e goiznese kamenot temelnik so vosklik: Blagodat! Blagodat nemu.�(Zaharija 4:7).

Vo tekot na istorijata na Bo`jiot narod celi planini napote{kotii naizgled nepremostlivi se postavuvale pred oniekoi {to nastojuvale vo celost da gi sproveduvaat nebesniteceli. Gospod dozvoluva takvi pre~ki da se javat kako proba naverata. Tokmu toga{ koga te{kotiite navaluvaat vrz nas nasite strani, treba da se nadevame vo Boga i vo silata naNegoviot Duh. Da se ̀ ivee vo ̀ iva vera zna~i da se razviva voduhovna sila i nepokolebliva doverba. Taka du{ata postanuvasila koja pobeduva. Pre~kite {to gi postavuva satanata napatot na hristijanite is~eznuvaat so silata na verata, zatoa{to na vernikot mu doa|a na pomo{ nebesna sila. �Ni{to nemada vi bide nevozmo`no.� (Matej 17:20).

Svetot nastapuva so sjaj (rasko{) i razmetlivost. Bo`jiotna~in e denot na malite raboti da go pretvori vo po~etok naveli~estveni pobedi na vistinata i pravednosta. Ponekoga{Toj gi osposobuva svoite rabotnici na toj na~in {to gi doveduvado razo~aruvawe i prividen neuspeh. Negova cel e tie danau~at da gi sovladuvaat te{kotiite.

Lu|eto ~esto pati doa|aat vo isku{enie da se pokolebaatpred nevoljite i pre~kite na koi {to naiduvaat. No ako sedràt za po~etokot na svojata prvobitna vera do krajot, Bog }ego ras~isti nivniot pat. Borej}i se protiv te{kotiite, tie }edoìveat uspeh. Pred smelata i nepokolebliva vera kakva {tobila na Zorovavel, golemi planini na pote{kotii }e stanatramnini. I racete na onoj koj {to gi postavil temelite -�racete negovi }e gi dovr{at.� �Toj }e go izvede najgolemiotkamen so voskliknuvawa: blagodat, blagodat nemu.� (Zaharija4:9, 7).

X L V I I I

�NITU SO SILA, NITU SO KREPOSTNITU SO SILA, NITU SO KREPOSTNITU SO SILA, NITU SO KREPOSTNITU SO SILA, NITU SO KREPOSTNITU SO SILA, NITU SO KREPOST�

Vedna{ po videnieto za Isus i Angelot, prorokotZaharija primil vest za deloto na Zorovavel. �Potoa se vratiangelot koj {to mi govore{e,� rekol Zaharija, �i me razbudikako ~ovek koga se budi od son i mi re~e: {to gleda{? A jasodgovoriv: gledam, ete svetilnik siot od zlato, so ~a{a zamaslo, vrz nego; i na svetilnikot sedum svetilki, so sedumcev~iwa za sedumte svetilki {to se na nego. Dve maslinovistebla pokraj nego, edno desno od ~a{kata, a drugo levo odnea.

�Mu se obrativ na Angelot koj zboruva{e so mene i gopra{av: [to e toa Gospodaru?... Toga{ toj mi progovori,velej}i: Eve go Gospodovoto slovo do Zorovavela: Ne so mo}nitu so sila, tuku so Mojot Duh, veli Gospod nad vojskite.�

�Toga{ progovoriv i go pra{av: [to se onie dvemaslinovi drva oddesno i odlevo na svetilnikot? Pakprogovoriv i go pra{av: [to se onie dve maslinovi gran~iwa{to niz dve zlatni cevki doturuvaat maslo?... Toj re~e: Toa sedva pomazanika koi stojat pred Gospodarot na celata zemja.�(Zaharija 4:1-6; 11-14).

Vo toa videnie dvete maslinovi gran~iwa koi {to stojatpred Boga pretstaveni se kako izlevaat zlatno maslo prekuzlatnite cevki vo svetilnikot. Ottuka se napojuvalesvetilnicite na svetiwata i davale neprekinata bleskavasvetlina. Taka preku pomazanite koi {to stojat vo Bo`joprisustvo obilnosta na Bo`jata svetlina, qubov i sila seprenesuva na Negoviot narod, a preku niv i na ostanatite seizleva svetlina, radost i osveùvawe. Onie koi {to na ovojna~in se zbogatile od riznicata na Bo`jata qubov dol`ni setoa da go dadat i na ostanatite.

406 407

nacii }e dojde; i }e go ispolnam ovoj dom so slava, veli Gospodnad vojskite.� (Agej 2:9, 7). So stoletija u~eni lu|e nastojuvaleda pokaàt vo {to se ispolnilo vetuvaweto koe {to Bog mu godal na Agej. Me|utoa, mnozina uporno odbivale da kaàt dekagledaat posebno zna~ewe vo Isusa Nazareecot - Kopneòt navekovite, koj so li~no prisustvo go posvetil hramot. Gordostai neverstvoto go zaslepile nivniot razum, taka {to ne jarazbrale vistinskata smisla na proro~kite zborovi.

Vtoriot hram ne bil posveten so oblakot na Gospodovataslava, tuku so prisustvo na Onoj vo kogo �ìvee celata polnotana Boèstvoto� - samiot Bog �se javi vo telo.� (Kolosjanite2:9; 1. Timoteja 3:16). Vtoriot hram go nadminal vo slavataonoj prviot, zatoa {to bil po~esten so li~noto Hristovoprisustvo za vreme na Negovata zemska slu`ba. �Kopneòt nasite narodi� navistina do{ol vo Negoviot hram, koga ôvekotod Nazaret u~el i isceluval vo svetite tremovi na hramot.

ôve~kata sila i mo} ne ja osnovale Bo`jata crkva nitumoàt da ja uni{tat. Crkvata ne # zasnovana na ~ove~ka sila,tuku na Isusa Hrista, Karpata na vekovite, �i vratata odpekolot nema da ja nadvladee�. (Matej 16:18). Bo`joto prisustvomu dava stabilnost na Negovoto delo. �Ne nadevajte se voknezovite, i sinovite ~ove~ki� - toa se zborovi koi {to ni seupateni nam. �Vo smirenosta i doverbata e va{ata sila.�(Psalm 146:3; Isaija 30:15). Zasnovano na ve~nite na~ela napravi~nosta, veli~estvenoto Bo`jo delo nikoga{ nema da bideuni{teno. Toa }e stanuva se pomo}no, �ne so sila i kreposttuku so mojot Duh, veli Gospod nad vojskite.� (Zaharija 4:6).

Dosledno se ispolnilo vetuvaweto: �Racete naZorovavel go osnovaa ovoj dom, racete negovi i }e go dovr{at.�(Stih 9). �Judejskite stare{ini yidaa i napreduvaa sporedproro{tvoto na prorokot Agej i Zaharija Idoviot sin, yidaa idovr{ija spored zapovedta na Kir, Darij i ArtarkserksPersiskiot car. I se svr{i toj dom do tretiot den od mesecotAdar, (dvanaesettiot mesec) vo {estata godina na caruvawetona carot Darij.� (Ezra 6:14, 15).

Nabrgu po toa obnoveniot hram bil posveten.�Izraelevite sinovi, sve{tenicite i Levitite i ostanatitepome|u onie koi se vratija od ropstvo go posvetija toj Bo`jidom raduvaj}i se;� i �vo ~etirinaesettiot den od prviot mesec,�tie �slavea Pasha.� (Stihovi 16, 17, 19).

Vtoriot hram ne bil ednakov na prviot poveli~estvenosta, nitu bil blagosloven so vidlivi znaci naBo`jo prisustvo kako prviot. Pri negovoto posvetuvawe nedo{lo do nikakvo projavuvawe na natprirodna sila. Oblakotna slavata ne go ispolnilo novopodignatoto svetili{te. Nese spu{til nikakov ogan od neboto za da ja spali `rtvata naoltarot. Svetiot oblak na Bo`joto prisustvo ne stoel pome|uheruvimite vo svetiwata nad svetiwite; kov~egot, prestolotna milosta, i plo~ite na zavetot ne bea tamu. Nikakov znak odneboto ne im ja soop{til na sve{tenicite Bo`jata volja kojatie ja barale.

A sepak Gospod za toj hram mu rekol na prorokot Agej:�Slavata na podocne`niot dom }e bide pogolema od onaaprethodnata.� �]e gi potresam site narodi i Kopneòt na site

408 409

Tokmu kako od samiot po~etok, Gospodova cel i toga{ bilaNegoviot narod da posluì na blagoslov na celiot svet voslava na Negovoto ime. Vo tekot na dolgite godini od nivnotorobstvo, Toj mnogu pati im pruàl priliki da se vratat. Nekoiodlu~ile da poslu{aat; nekoi na{le spasenie vo makite.Mnozina od niv }e se vbrojat vo ostatokot koj {to }e se vrati.Proro{tvoto gi sporedilo so vrvot na �visok kedar,� koj {to}e bide posaden na �gora visoka i vozdignata, na visokataIzraeleva gora.� (Ezra 17:22, 23).

Site onie �na koi Bog im go podiga duhot� (Ezra 1:5), sevratile u{te na Kirovata zapoved. Me|utoa, Bog neprekratnose obra}al na onie koi {to ostanale vo zemjata na robstvoto,i na mnogu na~ini gi pottiknuval da se vratat. No toa nemalonikakvo vlijanie na onie koi {to ne ja poslu{ale nitu ranataKirova zapoved. Tie ne se otpovikale na povikot duri ni toga{koga Zaharija gi povikal da begaat od Vavilon.

Vo me|uvreme prilikite vo Medo-Persiskoto carstvobrzo se menuvale. Darij, pod ~ie vladeewe Evreite uìvaleposebna milost, go nasledil Kserks Veliki. Za vreme nanegovoto vladeewe Evreite se na{le vo stra{na kriza, zatoa{to ne ja poslu{ale opomenata da begaat. Bidej}i odbile dase koristat so patot koj {to Bog im go otvoril za bekstvo, segabile soo~eni lice vo lice so smrtta.

Satanata vo toa vreme nastojuval da gi popre~i Bo`jiteceli i toa preku Aman Agej, eden ne~esen ~ovek koj {to se nao|alna visoka pozicija vo Medo-Persija. Aman bil ispolnet soomraza kon Mardohej, Evrein. Mardohej ne mu napravil nikakvozlo na Aman, samo {to ne sakal da mu se poklonuva sostravopo~ituvawe. Mislej}i deka �ne # vredno da krene rakana samiot Mardohej,� Aman �gleda{e da gi istrebi site Judejci{to bea po celoto carstvo Asvirovo, narodot na Mardohej�.(Estira 3:6).

Izmamen od Amanovite zborovi, Kserks bil naveden daizdade zapoved da se ubijat site Evrei - narod �rasean irasturen po narodite po site provincii� na Medo-Persiskotocarstvo. Vo odreden den trebalo da se uni{tat site Evrei ida se zapleni nivniot imot. Carot ne sogledal do kakvidalekuse`ni posledici bi do{lo koga taa zapoved bi se

X L I X

VO VREMVO VREMVO VREMVO VREMVO VREMETO NA CARICAETO NA CARICAETO NA CARICAETO NA CARICAETO NA CARICATTTTTA ESTIRAA ESTIRAA ESTIRAA ESTIRAA ESTIRA

Koristej}i se so naklonetosta na Kir, skoro pedesetiljadi zarobenici ja poslu{ale zapovedta so koja biloovozmoèno nivnoto vra}awe. Me|utoa, vo sporedba so stotiniiljadi rastureni po raznite oblasti na Medo-Persija, oviepedeset iljadi go predstavuval samo ostatokot. Pove}etoIzraelci odlu~ile da ostanat vo zemjata na robstvoto za dane se izloùvaat na pote{kotii od patuvawe i povtornonaseluvawe na nivnite opusto{enite gradovi i domovi.

Pominale pove}e godini, i toga{ Darij, koj {to vladeelvo toa vreme, izdal vtora zapoved, isto taka povolna kako iprvata. Taka Bog vo svojata milost im pruìl prilika naEvreite vo Medo-Persiskoto carstvo da se vratat vo zemjatana svoite tatkovci. Gospod predviduval burni vremiwa koi{to }e nastapat za vreme na vladeeweto na Kserks - Asvir odknigata na Estira - i so toa ne samo {to predizvikal promenana ~uvstvata vo srcata na lu|eto koi {to se nao|ale na vlasttuku i go pottiknal Zaharija da vlijae na zarobenite za da sevratat.

�Ej, ej, begajte od severnata zemja� - glasela porakataupatena na rasturenite Izraelevi plemiwa koi {to senaselile vo mnogu zemji, daleku od nivnata porane{natatkovina. �Za{to vo site ~etiri nebesni vetra ve rasprsnav- govori Gospod! Ej, Sionu, koj ìvee{ kaj vavilonskata }erka,spasi se! Vaka zboruva Gospod nad Voinstvata ~ija Slava meisprati kaj narodite koi ve ograbija: Koj ve dopira, Mi ja dopirazenicata na okoto. Ete, ja podigam rakata protiv niv za da imbidat plen na svoite robovi. Taka }e znaete deka me ispratiGospod nad Vojskite.� (Zaharija 2:6-9).

410 411

carot i negovata naredba, ima{e radost i veselbi pome|uJudejcite, gozba i blagosloveni denovi, i mnozina od narodotna zemjata stanuvaa Judejci, za{to gi opfati strav od Evreite.�(Estira 8:14, 17).

Vo denot koga trebalo da se izvr{i nivnoto pogubuvawe,�se sobraa Judejcite vo svoite gradovi po site pokraini nacarot Asir da udrat nad onie koi ja baraa nivnata propast; inikoj ne se osmeli da im pruì otpor za{to site narodi giopfati strav od Judejcite.� Angelite koi se nenadminlivi posila, bea postaveni od Boga na dol`nost da go {titat Negoviotnarod koi bea sobrani da �go branat svojot ìvot.� (Estira 9:2,16).

Na Mardohej sega mu bila dadena visoka polo`ba koja{to prethodno ja zavzemal Aman. Toj �be{e vtor do carot igolem kaj Judejcite i prifaten od mno{tvoto na bra}ata svoi;�i toj nastojuval da obezbedi blagosostojba na svojot narod.(Estira 10:3). Taka Bog povtorno ja povratil naklonetosta naMedo-Persiskiot dvor za Svojot izbran narod, i go ovozmoìlostvaruvaweto na golemata cel - povtorno da gi vrati vonivnata zemja. Me|utoa, duri po nekolku godini, vo sedmatagodina od vladeeweto na Artarskerks I, naslednikot na KserksVeliki, zna~aen broj na Evrei se vratil vo Erusalim podvodstvo na Ezdra.

Te{kite isku{enija na koi {to nai{ol Bo`jiot narod vovremeto na Estira ne bile obele`je samo vo toa doba. Gledaj}iniz vekovite do krajot na svetot, Jovan veli: �Se razgnevi zmejotna ènata, i otide da vojuva so ostatokot od semeto nejzino,koi {to gi dràt Bo`jite zapovedi i go imaat svedo{tvoto naIsusa Hrista.� (Otkrovenie 12:7). Nekoi koi {to ìveat denesna zemjata }e go vidat ispolnuvaweto na tie zborovi. Istiotonoj duh koj vo izminatite vekovi gi naveduval lu|eto da japrogonuvaat vistinskata zaednicata, }e napravi i vo idninada se primenat istite merki kon onie koi {to }e ostanat vernina Boga. Ve}e se vr{at podgotovki za posledniot golem sudir.

Zapovedta koja na krajot }e bide izdadena protivostatokot na Bo`jiot narod }e bide mnogu sli~na na zapovedtakoja {to Asvir ja izdal protiv Evreite. Deneska neprijatelitena vistinskata crkva, vo malata grupa na onie koi {to ja dràt

sprovela vo potpolnost. Satanata bil skrien pottiknuva~ naceliot plan i se trudel da gi trgne od zemjata onie koi {to goso~uvale znaeweto za vistinskiot Bog.

�Vo site zemji, vo bilo koe mesto kade i da dojde{ecarevata re~ i zapovedta negova, stanuva{e golema àlostme|u Evreite, i post i pla~ i lelek, i mnozina vo kostret ipepel leèa.� (Estira 4:3). Zapovedta na Midjanite iPersijcite ne moèla da se otpovika. Izgledalo kako da nemanikakva nade`, deka celiot Izrael e osuden na uni{tuvawe.

Me|utoa, zaverata na neprijatelot ja spre~ila onaa istaSila koja {to vladee so sinovite ~ove~ki. Estira, Judejka, poBo`jo providenie stanala carica vo Medo-Persija. Mardohejbil nejzin blizok rodnina. Koga se na{le vo nevolja, tieodlu~ile da mu se obratat na Kserks vo imeto na svojot narod.Estira trebalo da izleze pred carot kako posrednik. Mardohejrekol: �Koj znae dali tokmu i ne si se iska~ila do carskata~est zaradi ~asot kakov {to e ovoj.� (Stih 14).

Krizata so koja se soo~ila Estira barala brza i serioznaakcija. Me|utoa, i taa i Mardohej sfatile deka nivniot trudnema da bide od nikakva korist ako Bog silno ne se zaloì zaniv. Zatoa Estira se obratila kon Boga, izvorot na svojatasila. �Odi,� mu rekla na Mardohej, �soberi gi site Judejci {tose nao|aat vo Susan, i postete za mene, i ne jadete i ne pijtetri dena ni den ni no}; i jas so svoite devojki isto }e postam,pa potoa }e otidam kaj carot, koe ne # spored zakonot, i akozaginam, neka zaginam.� (Stih 16).

Slu~kite koi {to potoa brzo se menuvale - izlezot naEstira pred carot, blagonaklonosta koja {to toj & ja ukaàl,banketot na koj {to prisustvuvale carot, caricata i Aman kakoedinstven gostin, nemirniot son na carot, javnata po~estiskaàna na Mardohej, poniùvaweto i padot na Aman pootkrivaweto na negovata lukava zavera - seto toa spa|a voramkite na edna poznata storija. Bog ~udesno rabotel za Svojotnarod koj {to se pokajal. Carot izdal vtora zapoved, koja {toim dopu{tila da se borat za svojot ìvot. Taa zapovedglasnicite na kowite brzo ja raznele po site krai{ta nacarstvoto, koi �otidoa brzo i itno spored carevata zapoved.��Vo sekoja zemja i vo sekoj grad, kade i da dojde{e zapovedta na

412 413

L

EZRA, SVE[TENIK I KNI@EVNIKEZRA, SVE[TENIK I KNI@EVNIKEZRA, SVE[TENIK I KNI@EVNIKEZRA, SVE[TENIK I KNI@EVNIKEZRA, SVE[TENIK I KNI@EVNIK

Okolu sedumdeset godini po vra}aweto na prvata grupana zarobenici pod Zorovavel i Isus, na Medo-Persiskiotprestol do{ol Artarkserks Longimanus. Imeto na ovoj car evrzano so sveta istorija preku cela niza zna~ajni slu~uvawa.Za vreme na negovoto vladeewe ìveele i rabotele Ezra iNeemija. Toj e onoj koj vo 457 godina pred Hrista izdal treta iposledna zapoved za obnova na Erusalim. Za vreme na negovotovladeewe se vratila grupa Evrei pod rakovodstvo na Ezra;Neemija i negovite sorabotnici gi dovr{ile yidovite naErusalim, bila obnovena slu`bata vo hramot, i Ezra i Neemijasprovele golema verska reformacija. Vo tekot na svoeto dolgovladeewe ~esto pati izrazuval naklonetost kon Bo`jiot narod;a vo svoite svoite i omileni evrejski prijateli, Ezra iNeemija, prepoznal lu|e koi {to Bog gi izbral i gi podignalda izvr{at edno posebno delo.

@iveej}i pome|u Evreite koi {to ostanale vo Vavilon,Ezra imal tolku neobi~ni doìvuvawa {to toa privlekloblagonakloneto vnimanie na carot Artarkserks, so kogoslobodno razgovaral za silata na ìviot Bog i za Bo`jata celEvreite da se vratat vo Erusalim.

Potomok na sinovite Aronovi, Ezra dobil sve{teni~koobrazovanie; osven toa bil zapoznat so spisite na yvezdarite,mudrecite i vra~arite na Medo-Persiskoto carstvo. No Ezrane bil zadovolen so svojata duhovna sostojba. Toj sakal da bidevo potpolna harmonija so Boga, kopneel za mudrost za da moèda ja ispolni Bojàta volja. Zatoa �be{e go upravil srcetosvoe za da go istraùva zakonot Gospodov i da go izvr{uva.�(Ezra 7:10). Toa go navelo vredno da go prou~uva izve{tajot naBo`jiot narod, kako {to e zapi{an vo spisite na prorocite icarevite. Gi istraùval istoriskite i bibliskite spisi za

sabotata spored ~etvrtata zapoved, go gledaat Mardohej krajportite. Poslu{nosta na Bo`jiot narod kon Negoviot zakonpredstavuva neprekraten ukor za onie koi {to nemaat Gospodovstrav i ja gazat Negovata sabota.

Satanata }e pottikne negoduvawe protiv malcinstvotokoe {to ne gi prifa}a obi~aite i tradiciite od ovoj svet. Lu|ena polo`ba i od vlijanie }e se zdruàt so bezzakonicite igre{nicite protiv Bo`jiot narod. Bogatstvoto, razumot,obrazovanieto - s# }e se zdruì za da izrazi prezir konBo`jiot narod. Protiv nego }e kovaat zaveri tiranskivladeteli, propovednici i pripadnici na crkvi. So zborovii pero, so zakani i ismejuvawa }e nastojuvaat da ja uni{tatnivnata vera. So la`no prikaùvawe i gnevni obvinuvawalu|eto }e gi pottiknuvaat strastite kaj narodite. Bidej}i nemada moàt da se povikaat na zborovite: �Taka veli Svetotopismo,� tie, vo borba protiv onie koi {to ja po~ituvaatbibliskata sabota, }e pribegnuvaat kon kruti odredbi za da gonadomestat toj nedostatok. Za da steknat popularnost i da siosiguraat sebesi vlast, zakonodavcite }e se soglasat da sedonese nedelniot zakon. No onie koi se bojat od Boga nema damoàt da ja usvojat odredbata koja {to pretstavuva povredana propisot na desette zapovedi. Na toa boi{te }e se vodiposlednata golema borba pome|u vistinata i zabludata. I niene sme ostaveni vo neznaewe vo pogled na zav{rnicata. Denes,tokmu kako vo vremeto na Estira i Mardohej, Gospod }e izvojuvapobeda i }e ja odbrani Svojot vistina i Svojot narod.

414 415

da gi pronajde i gi dal da se umnoàt i razdelat. îstata re~,taka umnoèna i stavena vo racete na mnogu lu|e, pruìlaznaewe od neprocenliva vrednost.

Ezra veruval deka Bog }e napravi golemo delo za Svojotnarod i toa go navelo da mu ja soop{ti svojata èlba naArtarkserks deka saka da se vrati vo Erusalim, za da go oìveeinteresiraweto za prou~uvawe na Bo`jata Re~ i da im pomognena svoite bra}a pri obnovuvaweto na svetiot grad. Na carotdlabok vpe~atok mu ostavil sovr{enata doverba na Ezra dekaIzraeleviot Bog so Svojata sila go {titi i brani Svojot narod.Carot razbral deka Izrael se vra}a vo Erusalim da mu sluìna svojot Gospod. Negovata doverba vo ~esta na Ezra bilaneograni~ena; pa taka otvoreno mu ukaàl naklonetost, jaodobril negovata molba i mu dal bogati darovi za slu`batavo hramot. Carot go postavil za poseben predstavnik na Medo-Persiskoto carstvo i mu dal sekakvo ovlastuvawe zaostvaruvawe na celite koi {to gi nosel vo srceto.

Zapovedta na Artarkserks za obnova i izgradba naErusalim - treta zapoved izdadena po sedumdesetgodi{notorobuvawe - e zna~ajna zaradi izrazot za nebesniot Bog, potoa {to vo nea se oddava priznanie za uspesite na Ezra, izaradi dare`livosta koja {to bila pokaàna kon ostatokot naBo`jiot narod. Artarkserks zboruva za Ezra kako za �sve{tenik- knièvnik, ve{t vo naredbite i zakonite, koi Gospod mu gidade na Izrael;� �pisar na zakonot na nebesniot Bog.� Carotzaedno so svoite sovetnici dobrovolno prinel darovi na �BogaIzraelev, na kogo ̀ iveali{teto mu e vo Erusalim.� Osven toa,naredil mnogu tro{oci da se pokrijat �od carskata riznica.�(Stihovi 11, 12, 15, 20).

�Ispraten si od carot i od sedum sovetnici negovi,� murekol Artarkserks na Ezra, �da gi pregleda{ Judeja i Erusalimspored zakonot na svojot Bog koj ti e vo rakata.� Potoa dodal:�[to i da zapoveda nebesniot Bog, vedna{ da se napravi zadomot na nebesniot Bog, da ne dojde gnevot na carstvoto, nacarot i na sinovite negovi.� (Stihovi 14, 23).

Davaj}i im na Izraelcite dozvola za vra}awe,Artarkserks se pogriìl da im se vratat starite ovlastuvawana sve{teni~kite pripadnici. Toj izjavil: �Vi javuvame dekaod nieden pome|u sve{tenicite i levitite i pea~ite i

da utvrdi zo{to Gospod dozvolil Erusalim da bide uni{ten aNegoviot narod odveden vo robstvo vo neznaboè~ka zemja.

Ezra osobeno posvetil vnimanie na iskustvata naIzraelcite od vremeto koga na Avraam mu bilo dadenovetuvaweto. Gi prou~uval upatstvata dadeni na Sinajskata gorai tekot na dolgoto talkawe niz pustinata. I kolku pove}esoznaval za na~inot na koj Bog postapuval so svoite deca i jasfa}al svetosta na zakonot daden na Sinaj, negovoto srce s#pove}e se vozbuduvalo. Doìveal novo i potpolnopreobrazuvawe i odlu~il da ja prou~i svetata istorija, za dadonese so toa znaewe blagoslov i svetlina za negoviot narod.

Ezra nastojuval da se podgotvi za deloto koe {to mupredstoelo. Sesrdno go baral Boga za da moè da stane mudaru~itel na Izrael. Trudej}i se svojot razum i volja da gi pot~inina Bo`jata volja, toj vo svojot ìvot gi vnel na~elata navistinska svetlina, a toa vo podocne`nite godini imaloodlu~uva~ko vlijanie ne samo na mladinata koja {to od negobarala soveti, tuku i na site ostanati koi {to so nego doa|alevo dopir.

Bog go izbral Ezra da bide Negov instrument vo Izrael,za da go vozdigne sve{teni~kiot povik, ~ija slava bila mnogupomra~ena za vreme na robuvaweto. Ezra se razvival voneobi~no u~en ~ovek i stanal �knièvnik ve{t vo Mojseeviotzakon.� (Stih 6). Toj so tie svoi osobini mnogu odskoknuval voMedo-Persiskoto carstvo.

Ezra stanal tolkuva~ na Bo`jata volja, pou~uvaj}i gi oniekoi {to so nego doa|ale vo dopir so na~elata koi {toupravuvaat so neboto. Preostanatite godini od svojot ìvot,bilo da se nao|al na dvorot na Medo-Persiskoto carstvo, ilivo Erusalim, glavno se posvetuval na u~itelska slu`ba. Idodeka na drugite im ja prenesuval vistinata koja {to janau~il, negovite sposobnosti za rabota postojano sezgolemuvale. Stanal reven i poboèn. Bil Gospodov svedokvo svetot, svedo~ej}i za mo}ta na bibliskite vistini dekamoàt da go oblagorodat sekojdnevniot ìvot.

Ezra celiot svoj ìvot se trudel da gi so~uva i umnoìSvetite Spisi, i toa delo zavzemalo prvo mesto vo negovitenapori da go oìvee interesiraweto za prou~uvawe na SvetotoPismo. Toj gi sobral site prepisi od zakonot koi {to moèl

416 417

Posmatraj}i ja nasobranata grupa, Ezdra se iznenadilkoga videl deka nema nieden od sinovite na Levij. Kade sepripadnicite na plemeto koe {to bilo odredeno za svetataslu`ba vo hramot? Bi trebalo Levitite prvi da odgovorat napovikot: �Koj e Gospodov?� Za vreme na robstvoto a i podocna,tie uìvale mnogu privilegii. Imale potpolna sloboda da imsluàt na duhovnite potrebi na svoite bra}a vo robstvo. Bilepodignati sinagogi vo koi sve{tenicite vr{ele Bo`ja slu`bai go pou~uvale narodot. Bilo potpolno slobodno da se praznuvasabotata i da se vr{at odredbite na evrejskata vera.

Godinite minuvale i prilikite po robstvoto seizmenile; na voda~ite na Izrael leèle mnogu noviodgovornosti. Hramot vo Erusalim bil povtorno izgraden iposveten no nemalo sve{tenici da ja izvr{uvaat slu`bata.Se ~uvstvuvala golema potreba za onie koi {to bi ja vr{eledol`nosta, u~iteli na narodot. Pokraj toa, na Evreite koi {toostanale vo Vavilon im se zakanuvala opasnost naograni~uvawe na verskata sloboda. Preku prorokot Zaharija,kako i pri neodamne{nite minati iskustva vo vremeto naEstira i Mardohej, na Evreite vo Medo-Persija javno im bilaupatena opomena da se vratat vo svojata zemja. Do{lo vremekoga za niv stanalo mnogu opasno i ponatamu da ostanat podneznaboè~ko vlijanie. So ogled na ovie izmeneti okolnosti,sve{tenicite trebale izdavaweto na zapovedta vo Vavilonda ja sfatat kako poseben povik da se vratat vo Erusalim.

Carot i negovite knezovi napravile duri i pove}e otkolku{to se o~ekuvalo od niv da go otvorat patot za vra}awe. Tiestavile na raspolagawe obilni sredstva; no kade se lu|eto?Levievite sinovi ne se otpovikale vo momentot koga odlukatada gi pratat svoite bra}a bi gi navela i mnogu drugi da pojdatpo nivniot primer. Taa ~udna ramnodu{nost àlno gootkrivala stavot koj {to Izraelcite vo Vavilon go zazemalevo odnos na Bo`jite nameri so Negoviot narod.

Ezra povtorno se obratil na Levitite, upatuvaj}i im u{teeden iten povik da se pridruàt kon negovata grupa. Za da jaistakne potrebata za brzo deluvawe, toj pokraj pismeniot povikupatil i nekolku svoi �poglavari� i �lu|e so dobri razbirawa- mudri lu|e.� (Ezra 7:28; 8:16).

vratarite i od Netinejcite i od ostanatite slugi na toj Bo`jidom ne smee da se zema taksa nitu danok nitu carina.� Istotaka se pogriìl da se naimenuvaat upraviteli koi {to }eupravuvaat so narodot pravedno, vo soobraznost so evrejskitezakoni. �Ti, Ezra, spored mudrosta koja ti e dadena od svojotBog - naloìl carot - postavi upraviteli i sudii da sudatna celiot narod {to e od onaa strana na rekata pome|u sitekoi {to go znaat zakonot na tvojot Bog, i koj ne go znae, u~ete go.A koj ne go izvr{uva zakonot na tvojot Bog i zakonot na carot,vedna{ da mu se sudi, bilo da se pogubi ili da se progoni ilida se oglobi ili da se li{e od sloboda.� (Stihovi 24-26).

Taka Ezra, �zatoa {to dobrata raka na Bog be{e nad nego�,uspeal da go ubedi carot {irokogrado da mu dozvoli vra}awena sekogo od narodot Izraelev od Medo-Persiskoto carstvo,od sve{tenicite i Levitite, koi {to �sakaat po svoja volja daodat so tebe vo Erusalim.� (Stihovi 9, 13). Taka na rastureniotIzrael povtorno mu se pruìla mo`nost da se vrati vo zemjataza koja bile vrzani vetuvawa dadeni na Izraeleviot dom.Zapovedta so golema radost ja do~ekale site onie koi {to muse pridruìle na Ezra vo prou~uvawe na Bo`jite nameri vopogled na Negoviot narod. �Blagosloven da e Bog na tatkovcitena{i,� voskliknal Ezra, �koj mu go dade toa na carot vo srcetoda se ukrasi domot Gospodov vo Erusalim, i mi dade da najdammilost pred carot i sovetnicite negovi i pred site carski,silni knezovi.� (Stihovi 27, 28).

Vo ovaa zapoved na Artarkserks, vidno se pokaàlodeluvaweto na Bo`joto providenie. Nekoi toa go uviduvale iradosno se koristele so pravoto na vra}awe pod takvi povolniokolnosti. Bilo odredeno op{to zborno mesto, i utvrdenovremeto za site onie koi {to sakale da odat vo Erusalim, i sesobrale zaradi poa|awe na dolgo patuvawe. �Gi sobrav kajrekata koja te~e kon Ahava,� veli Ezra, �i tamu prebivavme vo{atori tri dena.� (Ezra 8:15).

Ezra o~ekuval deka golem broj Izraelci }e se vratat voErusalim, no brojot na onie koi se otpovikale na povikot bil,za àl, mnogu mal. Mnozina koi {to se zdobile so ku}i i nivine sakale da go `rtvuvaat svojot imot. Tie ja sakale ugodnostai bile podgotveni da ostanat. Nivniot primer lo{o vlijaelna nekoi koi {to poinaku bi se odlu~ile svojata sudbina da javrzat so onie koi {to napreduvale so vera.

418 419

svoite deca i za seto svoe materijalno blago.� �I taka postevmei Go molevme svojot Bog za toa, i Toj n# poslu{a.� (St. 21, 23).

No i pokraj Bo`jiot blagoslov, bilo potrebno vnimaniei trezvenost. Prevzemaj}i posebni merki na pripravnost zada se so~uva riznicata, Ezra izdvoil �pome|u sve{teni~kiteglavatari dvanaeset� lu|e ~ija ~est bila proverena, - �i imizmeril srebro i zlato i sadovi, vo prilog na domot na na{iotBog {to go priloì carot i sovetnicite negovi i knezovitenegovi i celiot narod Izraelev koj {to se najde.� Na tie lu|eim e staveno kako dol`nost da bidat budni ~uvari na blagotokoe {to im e dovereno. Ezra rekol: �Vie ste mu posveteni naGospoda i ovie sadovi se sveti, i ova srebro i zlato edragovolen prilog na Gospoda Boga od va{ite tatkovci. Pazetego i ~uvajte go s# dodeka ne go izmerite pred sve{teni~kiteglavatari i pred levitite i pred glavatarite na Izraelevitedomovi vo Erusalim, vo riznicite na Gospodoviot dom.�(Stihovi 24, 25, 28, 29).

Gri`livosta so koja Ezra se grièl za transportot ibezbednosta na Gospodovata riznica sodrì pouka koja edostojna za temelno prou~uvawe. Bile izbrani samo onie ~ijavernost bila dokaàna, i na niv im bile dadeni jasni pouki zaodgovornosta koja niv im pretstoi. Biraj}i verni lu|e za ~uvarina Gospodovata riznica, Ezra pokaàl deka ja uviduvaneophodnosta i vrednosta na redot i organizacijata vo Bo`jotodelo.

Vo tekot na nekolkute denovi vo koi {to Izraelcite gipominuvale pokraj reka, bile dovr{eni site podgotovki zadolgoto patuvawe. Ezra beleì: �Vo dvanaesettiot den naprviot mesec trgnavme od rekata Avava za da otideme voErusalim: rakata na na{iot Bog be{e nad nas; patem Toj n#za{tituva{e od napadite na neprijatelite i ograbuva~ite.�(Stih 31). Na pat pominale okolu ~etiri meseci, zatoa {tonapreduvaweto bilo ote`nato zaradi golemiot broj lu|e koi{to go pratele Ezra - s#vkupno nekolku iljadi, vklu~uvaj}i gituka i ènite i decata. Sepak seto ova pominalo bezbedno.Nivnite neprijateli ne moèle da im na{tetat. Patuvawetose zavr{ilo sre}no i vo prviot den od pettiot mesec, vosedmata godina od vladeeweto na Artarkserks, tie stignaa voErusalim.

Dodeka patnicite ~ekale so Ezra, tie verni glasnicipoitale da dovedat �slugi za domot na na{iot Bog.� (Ezra 8:17).Ovoj povik e prifaten. Nekoi koi {to dotoga{ se kolebale,kone~no odlu~ile da pojdat. Vo logorot vkupno stignale okolu~etirieset sve{tenici i dve stotini i dvaeset Netinejci -lu|e na koi Ezra moèl da se potpre kako na mudri sluìteli- propovednici i dobri u~iteli i pomaga~i.

Sega site bile podgotveni za poa|awe. Im pretstojuvalopatuvawe od nekolku meseci. Lu|eto gi vodele so sebesi ̀ enitei decata i go nosele svojot imot, osven golemite riznici zahramot i slu`bata vo nego. Ezra bil svesen deka neprijatelitebile vo zaseda pokraj patot, podgotveni da go ograbat i nego inegovite sopatnici, no ne baral od carot vooruèni sili kakoza{tita. �Za{to mi be{e sram - objasnuva toj - da baram odcarot vojska i kowanica da ne brani od neprijatelot po patot,za{to mu bevme rekle na carot govorej}i: rakata na na{iotBog e na dobro nad site nas koi {to go baraat i silata negovai gnevot negov nad site koi go ostavaat.� (Stih 22).

Ezra i negovite pratenici smetale deka tuka im se davaprilika pred neznabo{cite da go proslavat Bo`joto ime.Verata vo mo}ta na ìviot Bog }e se zacvrsti ako samiteIzraelci pokaàt vernost vo svojot boèstven Voda~. Tie zatoaodlu~ile potpolno da mu se predadat Nemu. Re{ile da nebaraat za{tita od vojnici za da ne im se dade prilika naneznabo{cite da mu ja prepi{uvaat slavata na ~ovek koja {toedinstveno Mu pripa|a samo na Boga. Ne moèle da dozvolatvo srcata na nivnite prijateli, neznabo{ci da se razbudisomne` vo vistinitosta na nivnoto tvrdewe deka kako Negovnarod potpolno moè da se potpre na Boga. Silata ne sesteknuva so bogatstvo, ili so sila i so vlijanie naidolopoklonici, tuku preku Bo`jata blagonaklonost. Tie }ebidat za{titeni samo ako go imale pred o~i Gospodoviot zakontrudej}i se da mu bidat poslu{ni.

Toa soznanie za uslovite pod koi Bo`jata raka }e gi vodi,napravilo posebna sve~ena i posvetena slu`ba koja {to Ezrai negovite verni bra}a ja odràle neposredno pred poa|awe.Ezra veli za toa: �Jas proglasiv post tamu, pokraj rekata Ahava:za da se ponizime vo dlaboko pokajanie i priznavawe na grevotpred svojot Bog i za da izmolime od Nego sre}en pat za sebe, za

420 421

Zarobenicite koi {to se vratile so Ezra �prinesoa ̀ rtvapalenica na Izraeleviot Bog,� kako `rtva za grev i kako znakna blagodarnost za za{titata na svetite angeli po patot. �Igi predadoa carskite povelbi na carskite namesnici iupraviteli otade Rekata, i tie go pomognaa narodot i Bo`jiotDom.� (Stihovi 35, 36).

Nabrgu posle toa nekolku Izraelevi poglavari mupristapile na Ezdra so seriozna ̀ alba. Nekoi od �Izraeleviotnarod, sve{tenicite i Levitite� do tolku ne gi po~ituvalezapovedite Gospodovi {to gi zemale }erkite na okolnitenarodi. �Gi zemaa }erkite nivni za sebesi i sinovite svoi,� goizvestile Ezra, �pa se pome{a svetoto seme so zemskitenarodi, a knezovite i vladetelite bile prvi vo toj prestap.�(Ezra 9:1, 2).

Prou~uvaj}i gi pri~inite koi {to dovele do vavilonskotorobstvo, Ezra zaklu~il deka otpadni{tvoto na Izrael vogolema merka e posledica na nivnoto me{awe soneznaboè~kite narodi. Toj sogledal deka Izraelcite bi bilepo{tedeni od mnogu àlni i poniùva~ki iskustva dokolku japoslu{ale Bo`jata zapoved i bi se odvoile od okolnitenarodi. Sega srceto mu se kinelo koga osoznal deka lu|eto naodgovorni pozicii, i pokraj poukite od minatoto, se osmeluvaleda gi prekr{at zakonite koi {to im bile dadeni kakoobezbeduvawe protiv otpadni{tvo. Toj razmisluval za Bo`jatadobrina, koja na Svojot narod povtorno mu dala nasledstvo vorodnata zemja, i bil obzemen so praveden gnev i ̀ alost zaradinivnata neblagodarnost. �Koga go ~uv toa,� veli toj, �ja raskinavoblekata svoja i nametkata svoja, i ja iskornav kosata odglavata svoja i bradata svoja, i sednav zaprepasten.

�I se sobraa kraj mene site koi se boeja od zborovite naIzraeleviot Bog za prestapite na onie koi {to dojdoa odrobstvo, a jas sednav taèn do ve~ernata ̀ rtva.� (Stihovi 3, 4).

Vo vremeto na ve~ernata `rtva Ezra stanal iraskinuvaj}i ja povtorno svojata obleka i nametkata, padnalna kolena i ja izleal teìnata na svojata du{a molej}i zamilost. [irej}i gi racete kon Gospoda, izvikal: �Boè moj! sesramam i pocrvenet sum da gi podignam o~ite kon tebe, Boè

L I

DUHOVNO O@IVUVAWEDUHOVNO O@IVUVAWEDUHOVNO O@IVUVAWEDUHOVNO O@IVUVAWEDUHOVNO O@IVUVAWE

Doa|aweto na Ezdra vo Erusalim do{lo vo vistinskovreme. Tuka se ~uvstvuvala golema potreba za negovo prisustvo.Negovoto doa|awe vlealo sigurnost i nade` vo srcata namnozina koi {to dolgo rabotele pod pote{kotii. Mnogu rabotibile ostvareni od vra}aweto na prvata grupa na zarobenicipod vodstvo na Zorovavel i Isus, pred pove}e od sedumdesetgodini. Hramot bil dovr{en a gradskite yidovi delumnopopraveni. Pri seto toa, u{te mnogu ostanalo nedovr{eno.

Me|u onie koi {to vo ranite godini se vratile voErusalim, imalo mnogu koi {to mu ostanale verni na Bogaceliot svoj ìvot. No zna~itelen broj Izraelci i nivni decaja izgubile od vid svetosta na Bo`jiot zakon. Duri i nekoi lu|ena odgovorni pozicii ̀ iveele vo grev. Nivniot na~in na ̀ ivotvo golema merka go ote`nuval naporot na onie koi {to setrudele da go naprednat Bo`joto delo, zatoa {to nebesniotblagoslov ne moèl da po~iva na narodot se dodeka sedozvoluvalo otvoreno prestapuvawe na zakonot.

Bo`jata volja bila onie koi {to se vratile so Ezra daimaat vreme posebno odredeno za da go baraat Gospoda.Iskustvata so koi {to neodamna se zdobile na patot odVavilon, koga ne gi {titela niedna ~ove~ka sila, im pruìleobilni duhovni pouki. Mnogumina se ucvrstile vo verata, ikoga do{le vo dopir so obeshrabrenite i ramnodu{nite voErusalim, nivnoto vlijanie stanalo mo}no orudie voreformata koja {to nabrzo bila sprovedena.

êtvrtiot den po doa|aweto, blagajnicite ja predaleriznicata so srebro i zlato, zaedno so sadovite za slu`batavo hramot, vo racete na crkovni dostoinstvenici, pred svedocii so najgolema to~nost. Sekoj predmet bil ispitan �spored broji spored teìna.� (Ezra 8:34).

422 423

sudi �spored zakonot.� �Stani,� mu izvikal na Ezra, �za{to ovae tvoja rabota; a nie }e bideme pokraj tebe; bidi hrabar.��Toga{ stana Ezra, i gi zakolna sve{teni~kite poglavari iLevitite i celiot Izrael da napravat taka.� (Stihovi 2-5).

Taka zapo~nala edna ~udesna reformacija. Ezra inegovite pomo{nici so beskrajno trpenie, imaj}i obyir konsekoj poedinec, se trudele da gi izvedat na prav pat pokajanitevo Izrael. Ezra najpove}e od s# bil u~itel na zakonot i toj goispituval sekoj slu~aj, trudej}i se da im ukaè na lu|eto zasvetosta na zakonot i na blagodatta koja {to proizleguva odposlu{nosta.

Kade i da rabotel Ezra, lu|eto po~nale povtorno da goprou~uvaat Svetoto pismo. Postavuval u~iteli da go pou~uvaatnarodot; i zakonot Gospodov bil vozdignat i proslaven. Lu|etogi prou~uvale proro~kite knigi i mnozina ispla{eni i umornicrpele nade` i uteha od onie mesta kade {to se govorelo zadoa|aweto na Mesijata.

Pominale preku 2000 godini od ona vreme koga Ezra �goupravi srceto svoe da go istraùva Gospodoviot zakon i da goizvr{uva,� no toa vreme ne ja namalilo ubedlivosta nanegoviot primer za pobo`nost. (Ezra 7:10). Zapisot za negoviotposveten ̀ ivot vdahnovilo mnozina �da go istraùvaat zakonotGospodov i da go izvr{uvaat.�

Motivite na Ezra bile vozvi{eni i sveti; sekoja negovapostapka bila zadvièna so dlaboka qubov kon du{ite.Soàluvaweto i ne`nosta koi {to gi pokaùval kongre{nicite, bilo svesno ili nesvesno, treba da bide primerna site onie koi {to sakaat da sprovedat reformacija. Bo`jiteslugi moraat da bidat cvrsti kako karpa koga se vo pra{awena~elata, no isto taka moraat da imaat so~uvstvo ivozdr`livost. Sli~no kako Ezra, i tie treba da gi pou~uvaatgre{nicite na patot kon ̀ ivotot vsaduvaj}i gi vo nivnite du{ina~elata koi {to go so~inuvaat temelot na pravi~nosta.

Vo dene{no vreme, koga satanata preku svoitemnogubrojni pomaga~i se trudi da gi zaslepi lu|eto za da ne jarazberat neophodnosta od drèweto na Bo`jiot zakon,potrebni se lu|e koi {to }e navedat mnozina da �treperat odzapovedtta na na{iot Bog.� (Ezra 10:3) Potrebni se vistinskireformatori koi {to }e im ukaàt na lu|eto za golemiot

moj; za{to bezzakonijata na{i se namnoìja do vrvot na glavatai vinata na{a porasna do neboto.

�Od vremeto na tatkovcite svoi do denes,� prodolìlEzra, �pod golema vina sme, i za bezzakonijata svoi smepredadeni nie i carevite na{i i sve{tenicite na{i vo racetena zemskite carevi pod me~, vo ropstvo, vo grabe` i sram, kako{to se gleda denes. No sega za kratko vreme, ni napravi milostna{iot Gospod Bog, pa ni ostavi ostatok i ni dade klin vosvetoto mesto Svoe, za da gi prosvetli o~ite na{i na{iot Bogi n& dal malku da zdivneme vo ropstvoto svoe. Za{to nie bevmerobovi, no ne n# ostavi vo na{eto ropstvo na{iot Bog, tukunajdovme milost pred carevite Persiski davaj}i n& dazdivneme da podigneme dom za svojot Bog i da go popravimenegoviot pusto{, i davaj}i n& za{tita vo Judeja i Erusalim.

�Sega zna~i {to da re~eme, Boè moj, posle toa? za{togi ostavivme Tvoite zapovedi, koi {to gi zapoveda prekuTvoite slugi prorocite... I posle s# {to dojde na nas za na{itezli dela i za golemata na{a vina, zatoa {to, Boè na{, si neiskaral pomalku otkolku {to zasluùvaat na{ite grevovi, isi ni dal vakov ostatok, povtorno li bi gi prekr{ile tvoitezapovedi, sprijateluvaj}i se so gnasotiite na ovie narodi?Ne bi li se povtorno razgnevil vrz nas dodeka ne n# sotre{celosno i nieden da ne ostane i da ne se isceli? GospodeBoè Izraelev! Ti si praveden, za{to ostanavme ostatok, kako{to se gleda denes. Eve nie sme pred Tebe so vinata svoja,zaradi koja ne moème da stoime pred Tebe.� (Stihovi 6-15).

@aleweto na Ezra i negovite drugari zaradi zloto koelukavo se vovleklo vo srceto na Bo`joto delo, dovelo dopokajanie. Mnozina gre{nici bile vo srcata dopreni. �Inarodot pla~e{e mnogu.� (Ezra 10:1). Lu|eto barem do nekadepo~nale da uviduvaat kolku e stra{en grevot i so kakvaodvratnost gleda Bog na nego. Ja razbrale svetosta na zakonotkoj bil izre~en na Sinaj i mnozina zatreperile se}avaj}i sena svoite prestapi.

Eden od prisutnite, po ime Sehanija, priznal deka Ezragovori vistina. �Nie Mu zgre{ivme na svojot Bog,� rekol toj,�{to zemavme èni tu|inki od zemskite narodi; no seu{te imanade` za Izrael.� Sehanija predloìl site koi {to zgre{ileda napravat zavet so Boga deka }e go ostavat grevot, i da im se

424 425

Pome|u ~ove~kite zakoni i zapovedite na Jehova }e dojdeposledniot konflikt vo borbata pome|u vistinata i zabludata.Nie sega vleguvame vo taa bitka koja {to ne se vodi pome|ucrkvite koi {to se borat za prevlast, tuku pome|u religijatana Biblijata i religijata bazirana na legendi i tradicii. Sitesili koi {to se soedinile protiv vistinata revnosno rabotat.Lu|eto ja pottcenuvaat Bo`jata Re~ koja {to ni se so~uva potolku golema cena, po cena na stradawe i prolevawe krv. Malkuse lu|eto za koi {to taa pretstavuva zakon na ìvotot.Neverstvoto preovladuva vo golema merka, i toa ne samo vosvetot tuku i vo crkvite. Mnozina se odrekuvaat od u~ewetokoe {to pretstavuva glaven stolb na hristijanskata vera.Golem del od hristijanite ja otfrlaat vistinata zasozdavaweto kako {to toa go prikaàle vdahnovenite pisateli,za ~ovekoviot pad, pomiruvaweto, neminlivosta na zakonot.Mnozina koi {to se falat so svoeto znaewe, smetaat dekapotpolnata doverba vo Biblijata e znak na slabost, a dekadokaz na u~enost pretstavuva ako vo Svetoto pismo pronao|aatgre{ki i gi obessiluvaat negovite najva`ni vistiniobjasnuvaj}i gi vo spiritisti~ki smisol.

Hristijanite moraat da se podgotvuvaat za ona {tonenadejno }e naide vo ovoj svet, a podgotovkata treba da sesostoi od prou~uvawe na Bo`jata Re~ i vo naporite svojotìvot da go soobrazat so nejzinoto u~ewe. Re{avaweto nave~nite pra{awa od ogromno zna~ewe, bara od nas ne{topove}e od prividna religija, zborovi i formi koi {tovistinata ja potisnuvaat vo nadvore{niot trem. Bog n#povikuva da zapo~neme nov ìvot i da se refomirame. Odpropovedalna treba da se slu{aat samo bibliski zborovi.Me|utoa, na Biblijata & se zakinuva nejzinata sila, i kakorezultat na toa duhovniot ìvot zakr`lavuva. Vo mnogudene{ni propovedi ja nema onaa boèstvena manifestacijakoja {to ja budi sovesta na lu|eto i & dava ìvot na du{ata.Slu{atelite ne moàt da re~at: �Ne gore{e li na{eto srcevo nas koga ni govore{e po patot i koga ni go objasnuva{epismoto?� (Luka 24:32). Ima mnogu lu|e koi {to vikaat po ̀ iviotBog, kopneej}i za boèstvenoto prisustvo. Neka Bo`jata Re~mu govori na srceto. Neka onie koi {to dosega slu{ale samo

Zakonodavec, i }e gi pou~at deka �zakonot Gospodov e sovr{en,ja preobrazuva du{ata.� (Psalm 19:7). Potrebni se lu|e koi {todobro go poznavaat Svetoto pismo, koi so sekoj svoj zbor ipostapka }e go proslavat Jehoviniot zakon i }e te`neat da japodignat verata. Potrebni se mnogu u~iteli koi }e gi vdahnovatsrcata so stravopo~ituvawe i qubov kon Svetoto pismo.

[irokorasprostranetite bezzakonija koi {to deneskapreovladuvaat vo golem stepen se dolàt na zanemarenostana lu|eto da go prou~uvaat Svetoto Pismo i da mu se pokoruvaat,zatoa {to koga Bo`jata Re~ e stavena nastrana, taa pove}e nemasila da gi zauzdi zlite èlbi na neposvetenoto srce. Toga{tie seat vo telo, a od nego izleguva rasipanost.

So zanemaruvaweto na Biblijata do{lo i do otfrlawena Bo`jiot zakon. U~eweto deka ne treba da se pokoruvame naBo`jiot zakon ja oslabelo silata na moralnite propisi i giotvorilo ustavite na bezzakonieto vo svetot. Bezzakonijata,razvratot i rasipanosta navaluvaat kako stra{na poplava.Nasekade se sre}ava zavist, zli somneì, licemerstvo,ottu|uvawe, karanici, predavstvo na svetite odgovornosti,popu{tawe na èlbite. Cel sistem na religiozni na~ela iu~ewa, koj bi trebalo da pretstavuva temel i kostur nadru{tveniot ìvot, kako da e zalulan i gotov da se sru{i.

Glasot koj {to govorel na Sinaj govori i vo poslednitedenovi na istorijata na svetot: �Nemoj da ima{ drugi bogoviosven Mene.� (2. Mojseeva 20:3). ôvekot so svojata volja sesprotivstavil na Bo`jata volja, no ne moè da ja zamol~i re~tana zapovedta. ̂ ove~kiot duh ne moè da se oslobodi od svoiteobvrski kon vi{ata sila. Lu|eto moàt da kreiraat teorii imudrosti kolku {to sakaat, moàt da se obidat preku naukatada se sprotivstavat na otkrovenieto, za da go obessilatBo`jiot zakon, no sekoga{ s# posilno }e se slu{a zapovedta:�Na Gospoda svojot Bog poklonuvaj mu se i Nemu edinstvenosluì mu.� � � � � (Matej 4:10).

Zakonot na Jehova ne moè ni malku da se zasili ili dase obessili, tuku ostanuva onakov kakov {to e. Toj sekoga{ bili }e bide svet, praveden i dobar, sam po sebe sovr{en i nemoè da se otpovika nitu da se izmeni. �Da se po~ituva� ili�da ne se po~ituva,� toa se samo ~ove~ki zborovi.

426 427

L I I

ÔVEKOT KOJ [TO NE PROPU[TIL MO@NOST ÔVEKOT KOJ [TO NE PROPU[TIL MO@NOST ÔVEKOT KOJ [TO NE PROPU[TIL MO@NOST ÔVEKOT KOJ [TO NE PROPU[TIL MO@NOST ÔVEKOT KOJ [TO NE PROPU[TIL MO@NOST

Neemija, eden od evrejskite progonenici, zavzemal napersiskiot dvor polo`ba od vlijanie i ~est. Toj kako carevpeharnik imal sloboden pristap kaj carot. Vrz osnova nasvojata polo`ba, sposobnost i vernost, Neemija stanal carevprijatel i sovetnik. No iako bil opkruèn so sjaj i rasko{,careviot {titenik nitu go zaboravil Boga nitu svojot narod.Negovot srce so najdlabok interes go vle~elo vo Erusalim; zatoj grad bila vrzana negovata nade` i negovata radost. Prekutoj ~ovek, koj so svoeto ìveewe na persiskiot dvor bilpodgotven za edno golemo delo, Bog imal namera da izlieblagoslov vrz Svojot narod vo zemjata na nivnite tatkovci.

Preku glasnici od Judeja evrejskiot rodoqubec doznaldeka za izbraniot grad Erusalim nastapile denovi naisku{enija. Zarobenicite koi {to se vratile podnesuvalete{kotii i nevolji. Hramot i izvesni delovi od gradot bilepovtorno izgradeni; no rabotata vo prilog na obnovata bilaspre~uvana, slu`bata vo hramot popre~uvana a narodot ̀ iveelvo postojan strav, bidej}i yidinite na gradot vo pogolem delbile razru{eni.

Sovladan od taga, Neemija ne moèl nitu da jade nitu dapie; toj �pla~el, i taguval nekolku dena, i postel.� Vo svojataàlost se obratil na boèstveniot Pomaga~. Toj veli: �Semolev pred nebesniot Bog.� Verno gi ispovedal svoite grevovii grevovite na narodot. Go molel Boga da go so~uva Izrael, daim ja vrati hrabrosta i silata i da im pomogne da gi obnovatru{evinite na Judeja.

Dodeka Neemija se molel, jaknele negovata vera ihrabrost. Negovite zborovi bile proprateni so sveti dokazi.Toj ukaàl na sramot koj {to bi padnal na Boga, koga Negoviotnarod, koj se vratil kaj Nego, bi bil ostaven vo slabosti inevolji, i seriozno se molel na Gospoda da go ispolni Svoeto

za tradicii, ~ove~ki teorii i u~ewa, go slu{nat glasot na Onojkoj {to moè da ja obnovi du{ata za ve~en ìvot.

Golema svetlina nekoga{ bila prenesuvana prekupatrijarsite i prorocite. Veli~estveni zborovi bile govorenipreku Sion - Bo`jiot grad. Gospod isto taka saka svetlinata idenes da se izlee preku negovite sledbenici. Koga svetite lu|eod stariot zavet moèle da pruàt takov bleskav primer navernost, zarem onie koi {to gi osvetluva so vekovi sobiranasvetlina nema da pruàt u{te pobleskavo svedo{tvo za silatana vistinata? Slavata na proro{tvata ja izlevaat svojatasvetlina na na{ata pateka. Simbolot i negovoto ostvaruvawese sretnale na krstot, pri smrtta na Bo`jiot Sin. Hristosstanal od mrtvite i objavil nad otvoreniot grob: �Jas Sumvoskresnie i ìvot.� Potoa go pratil Ute{itelot za da ni gonapomenuva seto ova. So ~udotvorna sila ja so~uval setapi{ana Re~ niz vekovite. (Jovan 1:25).

Reformatorite zaradi i ~ii protesti i sme go dobileimeto protestanti, ~uvstvuvale deka Bog gi povikal da mu jaotkrijat na svetot svetlinata na Evangelieto. I vo nastojuvawetoa da go napravat, bile podgotveni da go ̀ rtvuvaat svojot imot,slobodata, pa duri i samiot ìvot. Vo o~i na progonstvoto ismrtta, Evangelieto bilo sekade propovedano. Re~tta Bo`jabila dadena na narodot i site sloevi, visoki i niski, bogatii siroma{ni, obrazovani i neobrazovani ̀ elno ja prou~uvaleBo`jata Re~. Dali sme i nie vo ovoj posleden konflikt nagolemata borba isto taka verni i dali gi ispolnuvame svoitedol`nosti, kako {to toa bile prvite reformatori?

�Trubite vo truba na Sion, naredete post i objavetesve~en sobir. Soberete go narodot, svikajte sobor, soberetegi starcite, soberete gi decata... pome|u tremot i oltarot nekapla~at sve{tenicite, slugite Gospodovi, i neka re~at: prostimu Gospodi na narodot svoj, i ne davaj go nasledstvoto svoe nasram.� �Obratete se kon Mene so seto svoe srce vo post,pla~ewe i ridawe. Raskinete gi srcata, a ne svoite obleki!Obratete mu se na Boga, va{iot Bog, za{to toj e milosliv iàlostiv, spor na gnev i obilen so milosrdie i soàluva zazloto. Koj znae ne }e li se soàli pak, i ostavi blagoslov zadSebe!� (Joil 2:15-17, 12-14).

428 429

vo o~ite, mu priznal na carot {to e toa {to go ma~i. �@iv da ecarot doveka! kako nema da bidam nevesel koga gradot vo koj{to se grobovite na moite tatkovci e opusto{en i vratite muse so ogan spaleni?�

Opisot za sostojbata vo koj se nao|al Erusalim razbudiloso~uvstvo kaj carot ne predizvikuvaj}i nikakvi somneì.Negovoto sledno pra{awe mu pruìlo na Neemija mo`nost zakoja tolku dolgo ~ekal: �Koja e tvojata molba?� No Bo`jiot ~ovekne se osmelil da odgovori pred da pobara pomo{ od Onoj Koj epogolem od Artarkserks. Toj imal da izvr{i edna sveta zada~ai zatoa mu bila potrebna carevata pomo{. Znael deka s# zavisiod toa kako }e ja elaborira rabotata, i deka od toa zavisi dali}e dobie careva soglasnost i negova pomo{. �Toga{ se pomolivna nebesniot Bog,� veli toj. Neemija so pomo{ na taa kratkamolitva stapil vo vrska so Carot nad carevite i ja stavil nasvoja strana onaa sila koja {to moè da gi naso~i srcata kako{to rekite vodeni se naso~uvaat.

Molitvata koja {to ja izgovoril Neemija vo toj teòk ~aspretstavuva stolb koj {to stoi na raspolagawe na sekojhristijanin vo okolnosti koga ne e mo`no da se moli na drugna~in. Lu|eto koi {to vodat ma~en ìvoten pat i koi {topodkleknale pod teretot na nevoljite, moàt vo molitva daMu se obratat na Boga za vodstvo. Patnicite po more i na suvo,moàt na toj na~in da pobaraat od neboto koga }e im se zakaninekoja golema opasnost. Vo vreme na nepredvideni pote{kotiii opasnosti, ~ovek moè da upati povik kon Onoj koj {to vetildeka }e im pomogne na site Svoi verni koi {to veruvaat voNego, koga i da Go povikaat. Du{ata koja {to podlegnuva podtovarot na bolkata i griìte i koja {to e izloèna na èstokiisku{enija, moè vo site priliki i uslovi da najde sokrovi{te,pomo{ i uteha vo neizmernata qubov i sila na Bog koj {to godrì zavetot.

Vo toj kratok moment na molitva kon Carot nad Carevite,Neemija sobral hrabrost i pred Artarkserks izrazil èlbaza nekoe vreme da bide osloboden od svoite dol`nosti vodvorot. Molel da mu se dozvoli da go obnovi Erusalim ipovtorno od nego da napravi silen i utvrden grad. Negovotobarawe bilo od posebno zna~ewe za sudbinata na evrejskiotnarod. �I mi dade carot, za{to dobrata raka na mojot Bog be{enad mene,� veli Neemija.

vetuvawe: �Ako se obrnete kon Mene i po~nete da gi drìteMoite zapovedi i da gi tvorite, ako bidete rastureni i dokrajot na svetot, }e ve soberam od tamu i }e ve odvedam namesto koe {to sum go izbral i da tamu go nastanam imeto svoe.�(Vidi 5. Mojseeva 4:29-31). Toa vetuvawe dadeno na Izraelpreku Mojsej pred da vlezat vo Hanan, ostanalo neizmeneto votekot na stoletijata. Narodot Bo`ji sega se vratil kon Boga vopokajanie i vera, i Toj nema da propu{ti da go ispolni Svoetovetuvawe.

Neemija ~esto pati go izleval svoeto srce pred Bogazastapuvaj}i go svojot narod. No sega, dodeka se molel, serodila vo negovata du{a edna sveta odluka. Re{il vo slu~ajda ja dobie carevata soglasnost, i potrebnite orudija imaterijal, samiot da ja prevzeme zada~ata za reizgraduvawena yidovite na Erusalim i obnovuvawe na silata na Izrael.Zatoa se molel na Gospoda da go omilostivi carot za da bimoèl da go ostvari ovoj plan. �Pomogni mu sega na Svojot sluga,i napravi da najdam milost pred ovoj ~ovek,� se molel toj.

Neemija ~ekal ~etiri meseci na zgodna prilika na carotda mu ja iznese svojata molba. I pokraj toa {to srceto mu bilota`no, toj za celoto vreme se trudel da izgleda vesel vocarevoto prisustvo. Vo onie sjajni i rasko{ni odai s# moraloda izgleda bezgri`no i sre}no. Nikakva taga ne smeela da frlasenka vrz licata na carevite dvorjani. No koga }e se najdelsam, daleku od pogledite na lu|eto, Neemija se molel i seispovedal vo solzi, a toa go videle i Bog i angelite.

Na krajot ovoj patriot ne moèl pove}e da ja sokrivasvojata bolka koja {to go ti{tela negovoto srce. No}i bez soni denovi ispolneti so griì ostavile tragi vrz negovoto lice.Carot koj {to qubomorno bdeel nad svojata bezbednost, i imalnavika da gi ~ita licata na svoite dvorjani i da proniknuvavo sekoe zatskrivawe, lesno go zapazil negoviot peharnikobzemen so nekakva grià. �Zo{to ti e liceto neveselo,�zapra{al toj, �koga ne si bolen? ne e drugo tuku e taga vo srceto.�

Ova pra{awe kaj Neemija predizvikalo bojaznost. Nemali carot da se naluti koga }e slu{ne deka mislite na negoviotsluga se daleku, kaj negoviot nesre}en narod, dodeka mu sluèlna carot? Nema li toa da go ~ini ìvot? ]e propadnat li sitenegovi planovi da ja obnovi silata na Erusalim? �A jas seispla{iv mnogu,� beleì toj. So rastrepereni usni, so solzi

430 431

L I I I

GRADGRADGRADGRADGRADEWE NA ERUSALIMEWE NA ERUSALIMEWE NA ERUSALIMEWE NA ERUSALIMEWE NA ERUSALIMSKITE YIDSKITE YIDSKITE YIDSKITE YIDSKITE YIDOVIOVIOVIOVIOVI

Neemija bezbedno dopatuval vo Erusalim. Carevitepisma upateni za kneèvstvata na pokrainite niz koi {topominuval, mu osigurale dobar priem i brza pomo{. Niedenneprijatel ne se osudil da go voznemiri velikodostojnikot koj{to patuval pod za{tita na persiskiot car, a na kogo ipokrainskite knezovi mu ukaùvale golemo po~ituvawe.Me|utoa, negovoto doa|awe vo Erusalim so poddr{ka odvojskata, vrz osnova na {to moèlo da se zaklu~i deka doa|azaradi nekoja va`na misija, predizvikalo qubomora kajneznaboè~kite plemiwa koi {to ìveele vo okolinata nagradot i koi so ~estite napadi i navredi go izrazuvale svoetoneprijatelstvo kon Evreite. Vo toa zlo delo posebno seistaknuvale nekoi poglavatari na plemiwa - SanavalatOronecot, Tovija Amonecot i Gisem Arabjaninot. Oviepoglavari od samiot po~etok zlonamerno ja posmatraleNeeminovata rabota i nastojuvale na sekoj na~in da gi osuetatnegovite planovi i spre~at negovata rabota.

Neemija postapuval isto onaka pretpazlivo i razumnokako i do toga{. Znaej}i deka za protivnici ima ogor~eni iodlu~ni neprijateli, ja kriel od niv prirodata na svojatamisija s# dodeka ne ja ispital situacijata i ne sozdal plan narabota. Se nadeval deka na toj na~in }e ja obezbedi poddr{katana narodot i }e gi nagovori lu|eto da otpo~nat so rabota predneprijatelite da se podignat.

Bidej}i izbral nekolku lu|e, za koi smetal deka sedostojni za doverba, Neemija im objasnil kakvi okolnosti gonaterale da dojde vo Erusalim i im ja otkril svojata namera ina~in na koj saka da gi ostvari. Nivniot interes bil pridobieni tie mu ja vetile svojata pomo{.____________Ova poglavje se bazira na knigata Neemija 2, 3 i 4 glava.

Bidej}i ja dobil pomo{ta koja {to ja baral, Neemijamudro i podgotveno pristapil kon podgotovkite za ostvaruvawena svojot podfat. Ne propu{til niedna merka na pretpazlivostvo ovoj pravec. Znael deka mnozina }e se raduvaat na negoviotuspeh, no se pla{el da ne slu~ajno nekoi bi moèle so svojatanepretpazlivost da predizvikaat zavist kaj neprijatelite itaka moèbi go osuetat ovoj podfat.

Carot taka blagonakloneto ja primil negovata molba {toNeemija se ohrabril da pobara u{te pogolema pomo{. Zanegovata misija da ima dostoinstvo i ugled kako i za{tita napatot, pobaral i dobil voena pridru`ba. Carot mu dal pismoza knezovite od drugata strana na Eufrat, kade {to moral dapomine na svojot pat za Judeja, a dobil isto taka i pismo zacareviot ~uvar na {umite na Livan, so nalog da mu se izdadepotrebnoto drvo. Neemija se pogriìl negoviot potfat dadobie careva potvrda i potpora, za da ne bi se pojavile tu`bideka gi pre~ekoril svoite ovlastuvawa.

Ovoj primer na mudra pretpazlivost treba da posluìza pouka na site hristijani. Bo`jite deca treba ne samo da semolat so vera, tuku da rabotat odlu~no i smisleno. Tienaiduvaat na mnogu pote{kotii i ~esto mu smetaat nadeluvaweto na providenieto vo svoja korist zatoa {to smetaatdeka smislenite i istrajni napori nemaat nikakva vrska soverata. Neemija ne smetal deka ja izvr{il dol`nosta so toa{to pla~el i se molel pred Gospoda. Toj so svoite molbi gipridruìl i merkite za ostvaruvawe na podfatot za koj sezafatil. Kako i vo vremeto na obnovuvaweto na Erusalim, takai denes e potrebna gri`livo smislen i dobro izgotven planza uspeh na svetite podfati.

Neemija ne sakal ni{to da prepu{ti na slu~ajnost. Ona{to mu nedostasuvalo go pobaral od onie koi {to toa moèleda mu go dadat. A Gospod seu{te saka da vlijae na srcata naonie koi {to gi poseduvaat Negovite dobra, da priloàt zaobjavuvawe na vistinata. Onie koi {to rabotat za Boga trebada ja prifatat pomo{ta koja {to im ja nudat lu|eto sporedNegoviot nalog. Ovie darovi moàt da otvorat pati{ta prekukoi vistinata }e stigne vo mnogu zemji {to se vo temnina.Darodavcite moèbi i ne veruvaat vo Hrista nitu ja poznavaatNegovata Re~, no nivnite darovi ne bi trebalo zaradi toa dase odbivaat.

432 433

Na~inot na koj e usli{ena ovaa molitva jasno pokaùva dekatoa bil Gospodov plan.

Bidej}i go izloìl seto ova, Neemija istaknal deka gopoddrùva Bo`jata raka i vlasta na carot, i toga{ mu postavilna narodot neposredno pra{awe: dali }e ja iskoristi ovaamo`nost i }e se podigne i }e gi gradi yidovite.

Povikot nai{ol na odziv vo nivnite srca. Razbiraj}ikolkava milost pokaàlo neboto kon niv, Evreite bileposrameni zaradi svoite stravuvawa, pa site so nova hrabrostrekoa vo eden glas: �Da staneme i da yidame. I im zakrpenaaracete za ova dobro delo.�

Neemija so celoto svoe bitie u~estvuval vo potfatotkoj go zapo~nal. Negovata nade`, energija, entuzijazam iodlu~nosta preo|ale i na drugite, vdahnovuvaj}i gi so istahrabrost i vozvi{ena cel. Sekoj ~ovek postanal sli~en naNeemija i ja krepel rakata i srceto na svojot blièn.

Koga neprijatelite na Izrael slu{nale {to se nadevaatEvreite da napravat, po~nale da im se potsmevaat govorej}i:�[to e toa ne{to {to go pravite? sakati li da se pobuniteprotiv carot?� No Neemija im odgovori: �Nebesniot Bog }e n&dade da uspeeme; zatoa nie slugite Negovi }e staneme i yidame;no vie nemate ni del, ni pravo, ni spomen vo Erusalim.�

Sve{tenicite bile me|u prvite koi {to se ogledale narevnosta i usrdnosta na Neemija. Ovie lu|e zavzemale silnapolo`ba pa moèle vo golema merka da pomognat ili dana{tetat na ova delo; pa so toa nivnata sorabotka na samiotpo~etok mnogu doprinela vo negoviot uspeh. Pove}eto knezovii sve{teni~ki poglavari odgovorile na svojata dol`nost izatoa tie verni lu|e zaslu`no bile spomenati vo Bo`jata kniga.Samo nekolku blagorodnici na Tekojan �ne gi priklonijavratovite svoi na slu`ba na svojot Gospod.� Spomenite na oviemrzlivi slugi bile obeleèni so sram i nivnite postapki sezapi{ani kako predupreduvawe na site idni pokolenija.

Vo sekoe religiozno dvièwe ima lu|e koi se dràtnastrana i ne sakaat da pomognat, i pokraj toa {to nemoàt daodre~at deka e toa Bo`jo delo. Takvite lu|e bi bilo dobro dago imaat na um ona {to e zabeleàno vo knigata po koja {to }eim se sudi; kniga vo koja nema propusti ili gre{ki. Vo nea ezapi{ana sekoja propu{tena prilika da se posluì na Boga, a

Tretata no} po svoeto doa|awe, Neemija se dignal napolno} i so nekolku verni pridru`nici trgna sam da vidi vokakva sostojba se nao|a Erusalim. Go obikolil na svojata mazgagradot od ednata do drugata strana, razgleduvaj}i gi sru{eniteyidovi i porti na gradot na svoite tatkovci. Bolni zabele{kigo ispolnile umot na ovoj evrejski patriot dodeka girazgleduval razru{enite bedemi na svojot sakan Erusalim.Se}avawata na nekoga{nata golemina na Izrael bile vo ostrasprotivnost so ovie znaci na nemo}nost.

Neemija tajno i ne~ujno gi obikolil site yidovi.�Poglavarite ne znaeja kade otidov,� veli toj, �nitu {tonapraviv, za{to do toga{ ne bev im rekol ni{to na Evreitenitu na sve{tenicite nitu na knezovite nitu na poglavaritenitu na drugite koi {to upravuvaat so rabotata.� Ostatokot nano}ta go pominal vo molitva, znaej}i deka slednoto utro morada izvr{i te{ka zada~a, da gi sobere i soedini svoitemalodu{ni i podeleni sogra|ani.

Neemija imal kaj sebe carska naredba so koja se baralood ìtelite da mu pomognat vo obnovuvaweto na gradskiteyidini, no toj ne se potprel samo na careviot avtoritet. Setrudel da se zdobie so qubov i doverba kaj narodot, ubedendeka edinstvoto na srcata kako i slo`nite race se neophodnivo golemoto delo koe {to go o~ekuvalo. Koga utredenta gosobral narodot, uspeal so svoite pri~ini da gi razbudinivnite uspieni sili i da gi soedini nivnite razbieni redovi.

Na lu|eto na koi Neemija se obratil ne znaele za negovatapolno}na obikolka na yidovite, nitu toj im govorel za toa. Novo ovaa obikolka moèl za mnogu da zablagodari za svojotuspeh; tolku to~no ja opi{al sostojbata na gradot {to giimpresioniral svoite slu{ateli. Vpe~atocite koi goimpresionirale za nemo}ta i uniùvaweto na Erusalim, dalesrde~nost i sila na negovite zborovi.

Neemija mu ukaàl na narodot deka e predmet naismejuvawe kaj neznabo`cite, deka nivnata vera e osramotenai deka lu|eto go hulat Boga. Im rekol deka vo dale~nata zemjaslu{nal za nivnata nevolja, i kako {to se molel na Boga votaa prilika re{il da pobara dozvola od carot za da im dojdena pomo{. Se molel na Boga ne samo carot da mu izdade dozvolatuku i da mu podari vlast i potrebna pomo{ za ovaa zada~a.

434 435

prezir: �Neka yidaat: lisica da se iska~i, }e go rasturikameniot yid nivni.�

Graditelite nabrzo bile izloèni na u{te poèstokinapadi. Bile prinudeni da bidat sekoga{ pretpazlivi zaradineprijatelskite nameri na protivnikot, koi {to se trudelepod pla{tot na prijatelstvoto da vnesat zbrka, pote{kotija inedoverba vo nivnite redovi. Se obiduvale da gi obeshrabrat,kovale zagovori za da go vovle~at Neemija vo svojata mreà, ana{le i Evrei so la`no srce koi {to bile podgotveni da gipotpomognat nivnite podmolni nameri. Prenesuvale glasovideka Neemija }e se podigne protiv persiskiot car, i dekasamiot }e se proglasi za car nad Izrael, a site koi {to gopomagaat gi prikaùvale kako izdajnici.

No Neemija i ponatamu mu se molel na Gospoda za vodstvoi pomo{ �i narodot ima{e volja da raboti.� Rabotatanapreduvala s# dodeka ne gi popravile puknatinite i dodekane go podignale celiot yid do polovina od planiranata visina.

Koga neprijatelite na Izrael videle kolku se bezuspe{ninivnite obidi, se ispolnile so bes. Do toj moment ne seosmeluvale da pribegnat kon nasilni merki znaej}i dekaNeemija i negovite drugari rabotat pod carevata naredba, pase pla{ele so svoite napadi da ne go navle~at vrz sebesicareviot gnev. No sega vo svojot gnev stanale vinovni za onazlo za koe {to go obvinuvale Neemija. Tie se sobraa i �sesloìja site zaedno da dojdat i da udrat na Erusalim.�

Dodeka Samarjanite kovale zaveri protiv Neemija inegoviot potfat, istovremeno kaj nekoi voda~i pome|u Evreitese pojavilo nezadovolstvo pa zapo~nale da gi naglasuvaatte{kotiite na potfatot, so namera da go obeshrabrat. �Malaksasilata na nosa~ite,� rekoa tie, �a prav od urnatinite ima mnogu,ne moème da go yidame yidot.�

Obeshrabruvawa doa|ale i od druga strana. �Judejcitekoi {to ̀ iveeja kraj niv,� a koi {to ne u~estvuvale vo rabotata,donesuvale glasovi za namerite na nivnite neprijateli i takapredizvikuvale malodu{nost i sozdavale nezadovolstvopome|u Evreite.

Me|utoa, podbivaweto i ismevaweto, napadite i zakanitekako da go ispolnuvale Neemija so u{te pogolema re{enost igo pravele u{te popretpazliv; toj gi uvidel opasnostite so

vo nea e isto taka za vo ve~ni vremiwa zabeleàna sekojapostapka na vera i qubov.

No Neemija so svoeto prisustvo tolku mnogu vlijael vrzlu|eto {to nikoj ne se povel po primerot na blagorodnicitena Tekojan. Narodot voop{to bil vdahnoven so patriotizam irevnost. Sposobni i ugledni lu|e organizirale poedini sloevina gra|ani i grupi, i sekoja od tie grupi bila zadolèna dapodigne eden del od yidot. Za nekoi od niv bilo re~eno dekapopravale �sekoj sproti svojata ku}a.�

Odlu~nosta na Neemija ne splasnala ni koga rabotatabila ve}e vo tek. Toj neumorno i budno go nadgleduvalyidaweto, gi upatuval rabotnicite, voo~uvaj}i gi pre~kite iinterveniraj}i vo itnostite. Negovoto prisustvo postojano se~uvstvuvalo po dol` na siot yid ~ija dolìna iznesuvalapove}e od tri milji. So prikladni zborovi gi hrabrelispla{enite, gi pottiknuval tie {to zaostanuvale i gipofaluval vrednite. Neprestano gi pazel neprijatelite inivnoto dvièwe, zatoa {to istite se sobirale odvreme navreme podaleku od yidovite, kovaj}i zlo, a potoa sepribliùvale poblisku do rabotnicite obiduvaj}i se da im goodvrati vnimanieto od rabotata.

Pokraj svojata raznovidna rabota, Neemija ne zaboravilna Izvorot na svojata sila. Negovoto srce postojano sepodigalo kon Boga, golemiot Nadgleduva~ na site ne{ta.�Nebesniot Bog }e ni dade da uspeeme,� naglasauval toj i tiezborovi se prenesuvale od eden do drug i gi krepele srcata nasite rabotnici na yidot.

Sepak, restavracijata na erusalimskite yidovi nenapreduvala bez pre~ki. Satanata se trudel da podigneprotivnici i da vnese malodu{nost. Negovi glavni pomaga~ivo toa delo, Sanavalat, Tovija i Gesem, se soedinile za da gopopre~at obnovuvaweto na gradskite yidovi. Nastojuvale davnesat razdor pome|u rabotnicite. Se potsmevale na naporitena graditelite govorej}i deka se zafatile so neizvodlivazada~a, pretskaùvaj}i im neuspeh.

�[to pravat tie nemo}ni Judejci?� izvikuval Sanavalatzajadlivo, �dali }e se ogradat sebesi? . . .}e gi oìveat likamewata vo prav spaleni?� Tovija dodal so u{te pogolem

436 437

hristijanite pretstavuvaat isku{enija ne samo gnevot,prezirot i svireposta na neprijatelite, tuku i mrzlivosta,nepostojanosta, mlakosta i izdavaweto na la`nite prijatelii pomaga~i. Hristijanite se izloèni na potsmevawa izamerki. Onoj ist neprijatel koj {to pottiknuva prezirupotrebuva vo pogoden moment u{te posvirepi i nasilni merki.

Satanata se koristi so sekoj neposveten ~ovek zaostvaruvawe na svoite celi. Me|u onie koi tvrdat deka gopoddrùvaat Bo`joto delo se nao|aat i lu|e koi {to sepridruùvaat na Negovite najogor~eni neprijateli, i na tojna~in im ovozmoùvaat da go napa|aat Negovoto delo. Duri ionie koi {to posakuvaat toa da napreduva im smetaatponekoga{ na Bo`jite slugi so toa {to slu{aat, prenesuvaat ido polovina veruvaat vo klevetite, samofaleweto i zakanitena Negovite protivnici. Satanata so neverojaten uspeh rabotipreku svoite zastapnici, i site onie koi {to pa|aat pod negovovlijanie se pott~inuvaat na obzemuva~kata sila koja gouni{tuva mudriot i razumot na razumniot. No Bo`jiot narod,sli~no na Neemija, ne treba da se pla{i od svoite neprijatelinitu da gi prezira. Nadevaj}i se na Boga, toj treba neprestanoda ~ekori napred, rabotej}i nesebi~no za Negovoto delo idoveruvaj}i ja vo Negova za{tita rabotata za koja {to se bori.

Pri najgolemoto obeshrabruvawe, Neemija vo Boga nao|alpribeì{te i sigurna odbrana. I Bog koj {to do toga{ bilpoddr{ka na Svojot sluga, pretstavuval potpirali{te naSvojot narod vo site vekovi. Vo sekoja kriza Bo`jiot narodmoè so doverba da re~e: �Ako e Bog so nas, koj }e e protivnas?� (Rimjanite 8:31). Bilo kakvi zagovori da kovaat satanatai negovite zastapnici, Bog }e gi otkrie i }e gi osueti. Vernitei denes treba da odgovorat onaka kako {to odgovoril Neemija:�Na{iot Bog }e vojuva za nas,� zatoa {to Bog e prisuten vodeloto i nikoj ne moè da go spre~i negoviot kone~en uspeh.

koi {to }e mora da se sprotivstavi vo borbata soneprijatelite, no negovata hrabrost ne se pokolebala. �A niese molevme na svojot Bog,� veli toj, �i postavivme straà konniv den i no}.� �Toga{ go namestiv narodot vo nizinite pozadiyidovite i na strmninite, postaviv narod po semejstvata soma~evi, kopja i lakovi. I razgleduvaj}i, stanav i im rekov nastare{inite i poglavarite i na ostanatiot narod: Ne bojte seod niv: Pomnete go Gospoda, golemiot i stra{niot, i bijte seza bra}ata svoi, za sinovite svoi i }erkite svoi, za ènite iku}ite svoi.�

�A koga slu{naa neprijatelite na{i deka sme doznale, jarazbi Gospod nivnata namera, i nie se vrativme site kaj yidot,sekoj na svojata rabota. I toga{ polovinata od moite momcirabotea a polovinata drèa kopja i {titovi i lakovi i oklopi...I onie {to yidaa i koi {to nosea tovar i koi {to tovaraa,sekoj so edna raka rabote{e a vo drugata ima{ekopje. A tie{to yidaa, sekoj ima{e me~ prepa{an na svojata polovina, itaka yidaa.�

Pokraj Neemija stoe{e truba~, a i vdol` yidot bilerasporedeni sve{tenici so sveti trubi. Narodot vo rabotatabil rasturen na site strani, no koga bi se pribliìla opasnostna bilo koe mesto, bi bil daden znak site tamu da poitaat.�Taka ja teravme rabotata,� veli Neemija, �i polovinata godrèa kopjeto od zori pa s# dodeka yvezdite ne izgrejat.�

Od onie koi {to ìveele po grad~iwata i selata nadvorod Erusalim bilo barano da prebivaat od vnatre{nata stranana yidovite za da go ~uvaat ona {to se gradelo, a i nautro dabidat vedna{ podgotveni za rabota. Celta bila da se spre~inepotrebnoto odolgovle~uvawe a i na neprijatelot da ne muse pruì prilika da gi napa|a rabotnicite koga doa|aat i kogase vra}aat vo svoite domovi. Neemija i negovite sorabotnicine potkleknale pred nikakvi tegobi nitu pred te{kata rabota.Ni dewe ni no}e, pa duri ni za kratkoto vreme koe {to biloodredeno za spiewe, ne ja soblekuvale svojata obleka nitu serazdeluvale od svoeto oru`je.

Protiveweto i zastra{uvaweto na koe vo Neeminovovreme graditelite naiduvale kaj otvorenite neprijateli itoga{nite la`ni prijateli, karakteristi~ni se i za iskustvataniz koi }e pominat site onie koi {to denes rabotat za Boga. Za

438 439

postapuvaj kon nego kako zaemodava~!� �Ne mu pozajmuvaj nasvojot brat so lihva, nitu pari, nitu hrana, nitu ne{to drugo,{to se dava vo zaem so lihva.� (2. Mojseeva 22:25; 5. Mojseeva23:19). A na drugo mesto veli: �Ako se najde kaj tebe nekakovsiromav, nekoj od tvoite bra}a, vo koj i da grad vo zemjata {toGospod, tvojot Bog, }e ti ja dade, ne bidi so tvrdo srce nitu gizatvoraj svoite race sprema svojot beden brat, no otvori gi{irno tvoite race i daj mu spremno toa {to mu nedostiga.��Za{to bednite nikoga{ ne }e gi snema od zemjata, zatoa tizapovedam i ti velam: otvoraj ja rakata svoja kon bratot svoj,kon nevolniot i siromaviot svoj vo zemjata svoja.� (5. Mojseeva15:7, 8, 11).

Po vra}aweto na zarobenicite od Vavilon, bogatiteEvrei postapuvale sosema sprotivno na tie zapovedi. Kogasiroma{nite bile prinuduvani da platat danok na carot,bogata{ite im pozajmuvale, no so ogromna kamata. Zemaj}i jazemjata od siroma{nite kako zalog, oni tie kutri lu|epostepeno gi doveduvale do najgolema siroma{tija. Mnozinamorale da gi prodavaat vo ropstvo svoite sinovi i }erki, iizgledalo deka nema nikakva nade` za nivnata sostojba da sepodobri, nitu na~in da si gi otkupat svoite deca i zemjata.Idninata pred niv polna so nevolji, maki i beskone~norobuvawe, a sepak tie pripa|ale na ist narod kako i nivnitepoblagosloveni bra}a i bile deca na eden ist zavet.

Narodot najposle ja izloìl svojata sostojba na Neemija.�Ete, treba da gi dademe sinovite na{i i }erkite svoi voropstvo, i nekoi na{i }erki ve}e se robinki, a nie ne moèmeni{to, zatoa {to na{ite poliwa i lozja gi dràt drugi,�govorele lu|eto.

Du{ata na Neemija se ispolnila so gor~ina koga slu{nalza toa stra{no ugnetuvawe. �Se rasrdiv mnogu koga go slu{navnivniot pla~ i tie zborovi,� veli toj. Znael deka mora odlu~noda zastane na stranata na pravdata ako saka da go ukine tojsurov obi~aj - prodavawe za dolg. So negovata svojstvenaenergija i odlu~nost, toj se dal vo zada~a da ja olesnisostojbata na svoite bra}a.

Neemija nitu za moment ne go pokolebalo toa {tozaemodava~ite bile tokmu onie bogata{i ~ija pomo{ biladragocena vo obnovata na gradskite yidovi. Toj ostro gi ukoril

L I V

UKOR PROTIV IZNUDUVAWETO I GLUKOR PROTIV IZNUDUVAWETO I GLUKOR PROTIV IZNUDUVAWETO I GLUKOR PROTIV IZNUDUVAWETO I GLUKOR PROTIV IZNUDUVAWETO I GLOBEWETOOBEWETOOBEWETOOBEWETOOBEWETO

Erusalimskite yidovi seu{te ne bile zavr{eni kogate{kata sostojba na siroma{nite sloevi na narodot goprivleklo vnimanieto na Neemija. Pokraj nesredenata sostojbavo zemjata, obrabotkata na zemjata vo izvesna merka bilazapostavena. Pokraj toa, se ~uvstvuvalo nema{tija vo ̀ itarki,zatoa {to zaradi sebi~nosta na nekoi koi {to se vratile voJudeja, Gospodoviot blagoslov ne po~ival vrz nivnite nivi.

Za da nabavat hrana za nivnite semejstva, siroma{nitebile prinudeni da kupuvaat na kredit i toa po isklu~itelnovisoki ceni. Tie isto taka bile prinudeni da pozajmuvaat pariso kamata za da gi isplatat te{kite danoci koi {to gi kreiralepersiskite carevi. Pote{kotiite na siroma{nite gizgolemuvale i bogatite Evrei koi {to se koristele so nivnatanevolja za da steknat u{te pogolemi pari.

Gospod na Izrael mu zapovedal preku Mojseja deka sekojatreta godina treba da sobira desetok za siroma{nite; {to iu{te pove}e, obrabotkata na zemjata bila izostavuvana sekojasedma godina, zemjata bilo ostavena da leì neposeana a ona{to bi rodilo samo od sebe go sobirale siroma{nite.Vernosta vo davawe na darovi za siroma{ni i drugidobrotvorni akcii go osveùvalo kaj narodot soznanieto dekaBog e sopstvenik na s#, i mu davalo mo`nost da stane blagoslovza svojata okolina. Celta Gospodova bila kaj Izrael da jaiskoreni sebi~nosta i da razvie {irina i blagorodnost nakarakterot.

Bog preku Mojseja gi dal slednive pouki: �Koga }e dade{na zaem pari na narodot moj, siromaviot koj {to e kaj tebe, ne____________Ova poglavje se bazira na Neemija 5 glava.

440 441

da prestanat so toa lo{o delo; da im ja vratat zemjata nasiroma{nite a isto taka i kamata koja {to ja iznudile od niv;i da im davaat zaem bez kamata ili zalog.

Ovie zborovi bile izgovoreni pred celoto sobranie. Dasakale poglavarite da se pravdaat, imale mo`nost za toa. Notie ne se obidele. �]e im vratime i nema da barame ni{to odniv,� izjavile tie, �}e napravime kako {to ti veli{.� Toga{Neemija vo prisustvo na sve{tenicite �gi zakolna deka taka}e pravat spored svoeto vetuvawe.� �I celoto sobranie re~e:Amin, i go falea Gospoda. I napravi narodot spored toj zbor.�

Ovaa slu~ka dava zna~ajna pouka. �Korenot na site zla esrebroqubieto.� (1.Timotej 6:10). @elbata za dobivka stanalanajgolema strast na na{eto pokolenie. Bogatstvoto ~estopatise steknuva na ne~esen na~in. Mnogu lu|e se borat sosiroma{tvo, prinudeni da obavuvaat te{ka rabota za malaplata, nesposobni da gi obezbedat najneophodnite potrebi zaìvot. Ma~nata rabota i li{uvaweto, bez nade` za ne{topodobro, go pravat nivniot tovar teòk. Utepani i pritisnati,tie ne znaat komu da mu se obratat za pomo{, a seto ova seslu~uva samo za da moàt bogatite da si gi zadovolat svoitepreteranosti ili al~nosta za natrupuvawe bogatstvo!

Srebroqubieto i qubovta kon razmetnuvawetonapravile od ovoj svet gnezdo na aramii i kradci. Vo Svetotopismo e daden opis na al~nosta i nasilstvoto koi {to }epreovladuvaat pred samoto vtoro Hristovo doa|awe. �Dojdetesega vie bogati� pi{uva Jakov, �sobiravte bogatstvo zaposlednite dni. Eve, platata na rabotnicite, koi gi o`neava{ite nivi, {to vie im ja skusivte, vika, i izvicite naètvarite dojdoa do u{ite na Gospoda nad Silite. Vieìveevte na zemjata rasko{no i razuzdano, gi pothranivtesvoite srca, kako za den na klawe. Go osudivte i ubivtepravednikot; i toj ne vi se protive{e.� (Jakov 5:1, 3-6).

Duri i pome|u onie koi {to tvrdat deka odat vo stravotGospodov, ima lu|e koi go povtoruvaat ona {to go praveleblagorodnicite na Izrael. Bidej}i imaat mo} taka da ~inattie baraat pove}e otkolku {to e pravo, i taka stanuvaatugnetuva~i. Hristovata vera e izloèna na prezrenost zatoa{to lu|eto gledaat grablivost i izmama kaj onie koi {to senarekuvaat so Hristovoto ime, i zatoa {to crkvata gi zadrùva

blagorodnicite i knezovite, a otkako sobral golemo sobranieod narodot gi izloìl pred niv Bo`jite barawa vo toj pogled.

Go potsetil narodot na slu~uvawata od vremeto na carotAhaz. Ja povtoril vesta koja {to Bog ja pratil vo toa vreme naIzrael, osuduvaj}i ja svireposta i ugnetuvaweto. Judinite decabile predadeni vo racete na izraelskiot narod, nivni bra}akoi {to u{te podlaboko padnale vo idolopoklonstvo.Izraelcite go zadovoluvale svoeto neprijatelstvo ubivaj}ivo borbite mnogu iljadnici Judejci, odzemaj}i im gi nivniteèni i deca, za da napravat od niv robovi ili kako robovi dagi prodadat na neznabo{cite.

Zaradi grevovite na Judejcite Gospod ne go spre~ilnaletot na ovie bitki, no preku prorokot Odid ja osudilpobedni~kata vojska zaradi nejzinite svirepi nameri: �I u{temislite sinovite Judejski i Erusalimski da gi naterate da vibidat robovi i robinki; a sepak neli i samite vie zgre{ivtekon Gospoda, svojot Bog?� (2. Letopisi 28:10). Odid gopredupredil izraelskiot narod deka Gospodoviot gnev serasplamtil protiv nego i deka so svoeto nepravedno i surovopostapuvawe }e navle~e vrz sebesi Bo`ja kazna. Bidej}i gislu{nale ovie zborovi, vojuva~ite gi otpu{tile zarobenicitei go stavija plenot pred knezovite i seto sobranie. Toga{ odvoda~ite na plemeto Efremovo �gi zemaa robovite i gioblekoa od ograbenoto - gi oblekoa, gi obuja, gi nahranija inapoija, i gi pomazaa so maslo i gi povedoa na oslici siteiznemo{teni i gi donesoa vo palmoviot grad Erihon, kajnivnite bra}a.� (Stih 15).

Neemija i ostanatite gi otkupile Evreite koi {to bileprodadeni na neznabo`cite i ja sporedil ovaa postapka sopostapkata na onie koi {to zaradi zemska dobivka gi prodavaatsvoite bra}a vo robovi. �Ne e dobro toa {to go pravite,� rekoltoj; �ne treba li da odite vo stravot na na{iot Bog, za da ne nise potsmevaat narodite, neprijatelite na{i?�

Neemija objasnil deka i toj samiot, vrz osnova naovlastuvaweto koe {to mu go dal persiskiot car, moèl dabara dava~ki za svoja li~na korist. Me|utoa, toj ne samo {tone go zemal ona {to mu pripa|alo so pravo, tuku obilno davalza da ja olesni polo`bata na siroma{nite. Gi povikalevrejskite poglavari koi {to bile vinovni za eksploatacija

442 443

vo svoite knigi imiwata na onie koi {to se zbogatile nanepraveden na~in. Preteranosta, izmamuvaweto iiznuduvaweto ja korumpira verata na mnozina, uni{tuvaj}i imgo duhovniot ìvot. Crkvata vo golema merka e odgovorna zagrevovite na svoite ~lenovi. Dokolku taa ne go podigne svojotglas protiv zloto, zna~i deka go odobruva.

Obi~aite na svetot ne smeat da bidat merilo zahristijanite. Tie ne smeat da se ugledaat na negovotonepo~ituvawe, izmami i iznuduvawe. Sekoja nepravednapostapka kon bli`niot pretstavuva kr{ewe na zlatnotopravilo. Sekoja nepravda protiv Bo`jite deca istovremeno ei grev kon samiot Hristos vo licata na Negovite svetii. Sekojobid da se iskoristi neznaeweto, slabosta i nesre}ata nadrugite se zapi{uva kako izmama vo nebesnite knigi. ôvekotkoj {to vistinski go qubi Boga }e se ma~i dewe i no}e i }e gojade vo siroma{tvo svojot leb, no nema da dozvolisrebroqubieto da go natera da ugnetuva vdovici i siroma{niili da mu skusuva na rabotnikot ona {to mu pripa|a.

I najmalo skr{nuvawe od ~esnosta gi ru{i pregradite igo pravi srceto podgotveno za pogolemi nepravdi. Du{ata naeden ~ovek postanuva neosetliva za vlijanieto na Bo`jiot Duhvo onaa ista merka vo koja toj steknuva korist na smetka nadrugiot. Steknatata dobivka na takov na~in pretstavuvavsu{nost stra{en gubitok.

Site nie sme bile dol`nici na boèstvenata pravda, none sme imale so {to da go platime ovoj dolg. Toga{ do{olBo`jiot Sin, se soàlil na nas i ja platil cenata na na{etootkupuvawe. Toj stanal siromav za da preku Negovotosiroma{tvo nie se zbogatime. Preku delata na milosrdie konNegovite siromasi nie moème da ja pokaème iskrenosta nana{ata blagodarnost za milosta koja ni e ukaàna. �Da impravime dobro na site, a posebno na onie koi {to se so nas voverata,� naloùva apostol Pavle. (Galatjanite 6:10). Anegovite zborovi se sloùvaat so zborovite na Spasitelot:�Siroma{nite }e gi imate sekoga{ pokraj vas, i koga {to }eposakate, moète da im pravite dobro.� �S# {to sakate lu|etoda vi pravat, ~inete im go i vie niv; za{to toa se zakonot iprorocite.� (Marko 14:7; Matej 7:12)

L V

ZAPLZAPLZAPLZAPLZAPLETKITE NA NEZNABO[CITEETKITE NA NEZNABO[CITEETKITE NA NEZNABO[CITEETKITE NA NEZNABO[CITEETKITE NA NEZNABO[CITE

Sanavalat i negovite sou~esnici ne se osmeluvaleotvoreno da zavojuvaat so Evreite, no so s# pogolemaozlobenost prodolìle so svoite obidi da obeshrabrat, zbunati napakostat. Yidovite okolu Erusalim brzo se dovr{uvale.Koga bi se izgradile i postavile vo potpolnost portite, toga{neprijatelite na Izrael ne bi moèle da se nadevaat so silada vlezat vo gradot. Zatoa tie bile ponetrpelivi, da go sopratgradeweto bez ni malku odloùvawe. Najposle skovale planNeemija da go namamat od negovata polo`ba, da go fatat a potoada go ubijat ili da go frlat vo temnica.

Pod izgovor deka sakaat pomiruvawe, pobarale sostanokso Neemija, i go povikale da dojde vo edno selo vo onanskotopole. No prosvetlen od Svetiot Duh toj ja razbral nivnatavistinska cel, i odbil toa da go napravi. Toj pi{uva: �Prativkaj niv glasnici i im pora~av: imam golema rabota, zatoa nemoàm da dojdam kaj vas: rabotata }e zastane ako ja ostavam,za da dojdam kaj vas.� No isku{uva~ite bile uporni. êtiripati pratile vest so ista sodrìna, i sekoj pat dobivale istodgovor.

Bidej}i uvidele deka toj plan nema da uspee, pribegnalekon eden smel ~ekor. Sanavalat pratil glasnik kaj Neemija sootvoreno pismo, vo koe stoelo: �Se slu{a po narodite, a iGasmuj veli deka ti i Judejcite mislite da se pobunite, zatoayida{ yid i saka{ da im bide{ car... I deka si postavilproroci da razglasuvaat vo Erusalim, velej}i: vo Judeja imacar; i sega tie glasovi }e stignat do carot, zatoa dojdi da seposovetuvame.�

Spomenatite glasovi navistina da kruèle, Neemija biimal pri~ina da se zagriì, zatoa {to nabrzo bi stignale do____________Ova poglavje se bazira na Neemija 6 glava.

444 445

carot kogo i najmal somne` bi moèl da go natera da prevzemenajstrogi merki. Me|utoa, Neemija bil ubeden deka toa pismobilo la`no, napi{ano samo da go zapla{i i da go vovle~e vomamka. Ovoj zaklu~ok go potvrduva i faktot {to pismoto biloisprateno otvoreno, o~igledno so cel narodot da ja ~itanegovata sodrìna, da se voznemiri i ispla{i.

Neemija vedna{ odgovoril: �Ne e taka kako {to veli{ti, tuku samiot si go izmislil.� Na Neemija ne mu bilenepoznati satanskite planovi. Toj znael deka tie obidi imaatza cel da gi oslabnat racete na graditelite i taka da se osuetinivnata rabota.

Satanata ve}e tolku mnogu pati bil porazen. Zatoa segaso pogolema zlobnost i ve{tost, podmetnal u{te polukava ipoopasna stapica za Bo`jiot sluga. Sanavalat i negovitesou~esnici gi potkupile lu|eto koi {to se ispovedale kakoprijateli na Neemija, za da mu dadat la`ni soveti, tvrdej}ideka e toa Bo`ja re~. Glaven sou~esnik vo toa zlobno delo bilSemaj - ~ovek kogo Neemija porano go smetal za ~ovek so dobrareputacija. Toj ~ovek se zatvoril vo edna odaja vo blizina nasvetili{teto, kako ìvotot navodno da mu bil vo opasnost.Vo toa vreme hramot bil za{titen so yidovi i porti, nogradskite porti se u{te ne bile podignati. Prepravaj}i se dekae mnogu zagrièn za Neemija, Semaj go sovetuval da se zatskrievo hramot. �Da otideme zaedno vo Bo`jiot dom - predlagal toj- i da ja zaklu~ime vratata od hramot, za{to }e dojdat da teubijat, }e dojdat no}e da te ubijat.�

Da go poslu{al Neemija toj izdajni~ki sovet, toj bi ja`rtvuval svojata vera vo Boga, a narodot bi go smetal zakukavica i dostoen za prezir. So ogled na zna~ajnoto delo koego prevzemal i na lojalnosta na Boga, koja {to ja ispovedal,bi bilo vo potpolnost nedosledno da se krie kako da se pla{i.Stravuvaweto bi se prenelo i na narodot, sekoj bi gledalnekade da se sokrie, i gradot bi ostanal neza{titen i bi stanalplen na negovite neprijateli. Eden takov nepromislen ~ekorbi zna~el predavawe na seto ona {to bilo ostvareno.

Neemija brzo proniknal vo namerata i celta nasovetodavecot. Toj veli: �Razbrav deka ne go pratil Bog, tukutoa proro{tvo sam go kaà za mene, za{to Tovij i Sanavalat

go potkupija. Zatoa be{e potkupen da me ispla{i i da napravamtaka i da zgre{am pa da se sramotam i da me prekoruvaat.�

Sramniot sovet koj {to go dal Semaj go poddràle iugledni lu|e, koi {to tajno se zdruìle so neprijatelite naNeemija, iako tvrdele deka mu se prijateli. Me|utoa, tiebezuspe{no ja postavile svojata zamka. Neemija bezstra{noodgovoril: �Zarem ~ovek kakov {to sum jas, }e bega? ili koj bivlegol vo hramot vakov kakov {to sum jas a da ostane ìv?nema da odam.�

I pokraj site zapletki koi {to gi kovale neprijatelite,javni i tajni, rabotata na gradbata ne prestanala da napreduva,i za pomalku od dva meseca po doa|aweto na Neemija voErusalim, gradot bil obvitkan so yid, a graditelite moèleda odat po yidovite i da gledaat odozgora na svoite porazenii zaprepasteni neprijateli. Neemija pi{uva: �Koga slu{naasite neprijateli na{i za toa, i gi vidoa site narodi {to beaokolu nas gi vidoa tie ne{ta, se ispla{ija mnogu, za{to poznaadeka Bog go izvr{i toa delo.�

No duri i ovoj dokaz deka samiot Gospod upravuva sosvojata raka, ne bil dovolen da go zauzda nezadovolstvoto,pobunite i izdajstvoto pome|u Izraelcite. �Blagorodnicitejudejski mu pra}aa pisma na Tovij i od Tovij doa|aa pisma kajniv. Za{to mnogu Judejci mu se be{e zakolnale, zatoa {to be{ezet na Sehanij.� Tuka se gledaat lo{ite posledici nasklopuvawe brakovi so idolopoklonici. Edno judejskosemejstvo se povrzalo so Bo`jite neprijateli, i taa vrska sepokaàla kako stapica. Mnogu drugi isto taka postapile. Tiebile isto kako i me{anoto mno{tvo koe {to trgnalo so Izraelod Egipet, neprekinat izvor na nevolji. Ne se posvetile soceloto srce na Boga, i koga Bo`joto delo baralo nekoja `rtva,bile podgotveni da ja pogazat sve~enata zakletva koja {to jadale za sorabotka i poddr{ka na istoto.

Nekoi koi {to najve}e podgotvuvale zlo protiv Evreite,sega izrazuvale èlba da bidat zaedno so niv vo prijatelskiodnosi. Judejskite blagorodnici koi {to sklopuvale me{anibrakovi so idolopoklonicite, i koi izdajni~ki se dopi{uvaleso Tovij, zakolnuvaj}i se deka }e mu sluàt, sega gopretstavuvale kako sposoben i dalekuviden ~ovek, tvrdej}i

446 447

deka sojuzot so nego }e bide od golema korist za Evreite.Istovremeno tie mu gi predale planovite i namerite naNeemija. Taka deloto na Bo`jiot narod bilo izloèno nanapadi na neprijatelot; bila dadena prilika Neeminovitezborovi i dela la`no da se prikaùvaat i da se popre~uvanegovata rabota.

Koga siroma{nite i ugnetenite mu se obratile naNeemija, baraj}i da se ispravi nepravdata koja {to im bilananesena, toj smelo stanal vo nivna odbrana i gi navelprestapnicite da gi popravat svoite gre{ki. Me|utoa, vlastaso koja se posluìl za da go za{titi svojot ugneten narod, tojsega ne ja koristel za svoja sopstvena korist. Nekoi negovinastojuvawa bile pre~ekani od nekoi so neblagodarnost iizdajni{tvo, no toj ne ja upotrebil vlasta da gi kazniizdajnicite. Mirno i nesebi~no prodolìl da mu sluì nasvojot narod, ne popu{taj}i vo svoite napori i ne dozvoluvaj}irevnosta da mu oslabi.

Satanata sekoga{ rabotel protiv onie koi {to se trudatda go unapredat Bo`joto delo. I pokraj toa {to ~estopati trpelneuspeh, satanata gi obnovuval svoite napadi so nova sila,isprobuvaj}i dotoga{ neprobani sredstva. No toj e najopasenkoga raboti tajno preku la`nite prijateli na Bo`joto delo.Otvorenoto neprijatelstvo moè da bide èstoko i svirepo,no protiv nego moème da se borime i opasnosta e pomala zaBo`joto delo, otkolku protiv neprijatelite na onie koi {totvrdat deka mu sluàt na Boga, a vo srceto se slugi na satanata.Tie se vo mo`nost da odat na raka na takvite koi {to }e goiskoristat nivnoto znaewe za da mu popre~at na Bo`joto delo,i da im na{tetat na Negovite slugi.

]e se primenuvaat site lukavstva koi {to knezot natemninata moè da gi izmisli za Bo`jite slugi da bidatnavedeni da stapat vo sojuz so agentite na satanata. Na mnozinaim se upatuva povik da ja napu{tat dol`nosta; no tie, kakoNeemija, treba da odgovorat nepokoleblivo: �Izvr{uvamgolema rabota, ne moàm da dojdam.� Bo`jite rabotnici trebabez strav da prodolàt so rabotata a nivnite napori }e giotkrijat lagite koi {to neprijatelot gi izmislil na nivna{teta. Sli~no na graditelite na yidovite na Erusalim, tie

ne smeat da dozvolat zakanite, potsmevite ili lagite da giodvojat do nivnata rabota. Ni za moment ne smeat da popu{tatvo svoeto bdeewe ili budnost, zatoa {to neprijatelot im epostojano zad petici. Vo sekoj moment moraat da upatuvaatmolitvi kon Boga i da postavuvaat �straà kon niv den i no}.�(Neemija 4:9).

Kolku pove}e se pribliùvame do krajot, satanskiteisku{enija s# pove}e }e na navaluvaat vrz Bo`jite rabotnici.Toj }e koristi ~ove~ki agenti za da gi ismejuva i kleveti oniekoi {to �gradat yidot.� No deloto bi zaostanuvalo kogagraditelite bi se simnuvale da odgovaraat na napadite nasvoite neprijateli. Graditelite moraat da se trudat da gionevozmoàt planovite na svoite protivnici, no ne smeat dadozvolat ni{to da gi odvoi od nivnoto delo. Vistinata eposilna od zabludata, i pravdata }e ja pobedi nepravdata.

Tie isto taka ne smeat da dozvolat neprijatelite dasteknat nivno prijatelstvo i naklonetost i na toj na~in, soizmama, da gi odvle~at od dol`nosta. Koga ~ovek so nekoja svojanepromislena postapka }e go izloì Bo`joto delo na prezir,ili gi oslabnuva naporite na ostanatite rabotnici, nanesuvana svojot karakter damka koja ne moè lesno da se izbri{e, ipostavuva seriozni pre~ki na svojata idna rabota.

�Onie {to go ostavaat zakonot, gi pofaluvaatbezbo`nicite.� (Izreki 28:4). Koga onie koi {to se soedinuvaatso svetot a tvrdat deka se ~isti, baraat edinstvo so onie koi{to sekoga{ se protivele na vistinata, od takvite morame dase pla{ime i da gi izbegnuvame, kako {to toa odlu~no go pravelNeemija. Takov eden sovet poteknuva od neprijatelot na setoona {to e dobro. Toa e sovet na oportunisti (onoj koj seprilagoduva na momentalnite ne{ta i mislewa zaradi li~napolza) na koj isto i denes mora da mu se vosprotivi isto takare{itelno kako i vo toa vreme. Mora da se pruì odlu~en otporna sekoe vlijanie ~ija cel e da ja razni{a verata na Bo`jiotnarod vo Negovoto vodstvo i mo}.

Vo cvrstata predadenost na Neemija vo Bo`joto delo, ivo negovoto ednakvo cvrsto nadevawe vo Boga, moè da se najdepri~inata za neuspehot na negovite neprijateli da go pott~inatpod svoja vlast. Ramnodu{nata li~nost stanuva lesen plen na

448 449

isku{enija, no zloto ne moè da najde ìveali{te vo ìvototna onoj koj ima blagorodna namera i koj celiot se posvetil naedna cel. Ne moè da oslabne verata na onoj ~ovek koj postojanonapreduva, zatoa {to toj nasekade ja zapazuva BeskrajnataQubov koja {to deluva na s# za da se ostvari vozvi{enataBo`ja cel. Vistinskite Bo`ji slugi se zaloùvaat so odlu~nostkoja ne popu{ta, zatoa {to sekoga{ se potpiraat na prestolotna blagodatta.

Bog predvidel boèstvena pomo{ za site slu~ai za koina{ite ~ove~ki sredstva se nedorasnati. Negoviot Svet Duhpomaga vo site te{kotii, ja okrepuva na{ata nade` iuveruvawe, ni go prosvetluva razumot i go ~isti srceto. Tojdava mo`nost i prilika za rabota. Negoviot narod }e postignevozvi{eni rezultati dokolku vnimava na ukaùvawata naBo`jeto providenie i ako bide podgotven da sorabotuva soNego.

L V I

POUÊNI NA BO@JIOT ZAKONPOUÊNI NA BO@JIOT ZAKONPOUÊNI NA BO@JIOT ZAKONPOUÊNI NA BO@JIOT ZAKONPOUÊNI NA BO@JIOT ZAKON

Be{e toa vo vremeto na praznikot na Trubite. VoErusalim se sobralo mno{tvo na lu|e. Prizorot bil taèn iinteresen. Yidovite okolu Erusalim bile povtorno podignatii portite postaveni, me|utoa pogolemiot del od gradot bilseu{te vo urnatini.

Na platforma od drva, podignata vo edna od naj{irokiteulici, opkruèn so ta`ni ostatoci od nekoga{nata judejskaslava, stoel Ezdra, sega ve}e ~ovek vo godini. Od leva i desnastrana se nao|ale negovite bra}a Leviti. Gledaj}i odplatformata, imal pred sebesi more od glavi. Decata nazavetot se sobrale od site strani. �I Ezra go blagosloviGospod, velikiot Bog, a celiot narod odgovori: Amin... pa senavedna i Mu se pokloni na Gospoda so liceto dozemi.�

No duri i tuka se videle dokazi za grevovite na Izrael.Pri sklopuvaweto na brakovi so lica od drugi narodnosti,evrejskiot jazik se rasipal, i govornicite morale da obrnatvnimanie zakonot da go objasnat na jazikot na tamo{niot narod,za da bi moèle site da razberat. Nekoi od sve{tenicite iLevitite zaedno so Ezra gi objasnuvale na~elata na zakonot.�Tie ~itaa vo knigata na Bo`jiot zakon razbirlivo, i davaatolkuvawe, i narodot go razbira{e pro~itanoto.�

�U{ite na celiot narod bea obrnati kon knigata nazakonot.� Tie vnimatelno i so po~ituvawe gi slu{alezborovite na Sevi{niot. Dodeka zakonot bil objasnuvan, tieja sfatile svojata vina i se raàlostile zaradi svoiteprestapi. Me|utoa, toa bil den za slavewe, den na radost, svetsobor; den vo koj Gospod mu zapovedal na narodot da se veselii da se raduva. Narodot bil povikan da ja sovlada tagata i da____________Ova poglavje se bazira na Neemija 8, 9 i 10 glava.

450 451

se raduva na golemata Bo`ja milost. �Ovoj den e svet predva{iot Gospod Bog,� rekol Neemija, �ne taète i ne pla~ete...Odete i jadete mrsni jadewa i pijte blago i pratete im del naonie koi {to ne podgotvile ni{to , za{to ovoj den e svet zana{iot Gospod. Zatoa ne bidete ta`ni, za{to Gospodovataradost e va{a sila.�

Prviot del od denot bil posveten na bogosluènie, aostanatoto vreme narodot go pominal se}avaj}i se soblagodarnost na Bo`jite blagoslovi i raduvaj}i se na Negovatamilost. Siroma{nite koi {to ne bile vo sostojba sami ne{toda podgotvat, dobile obroci. Kaj narodot vladeela golemaradost zatoa {to gi slu{nal i gi razbral zborovite od zakonot.

I sledniot den prodolìle da go ~itaat i tolkuvaatzakonot. A vo odredenoto vreme - desettiot den od sedmiotmesec, sve~eni obredi na Denot na O~istuvaweto bileizvr{eni, spored Gospodovata zapoved.

Narodot zaedno so svoite poglavari u{te edna{, kakonekoga{, go praznuval praznikot na Senici od petnaesettiotdo dvaeset i vtoriot den od istiot mesec. Bilo objaveno �posite gradovi svoi i vo Erusalim velej}i: odete vo gorata, idonesete maslinovi granki i granki od diva maslinka, grankiod miro i palmovi granki, i granki od drugite drvja so lisja,za da napravite senici, kako {to e napi{ano. I narodot otidei donese granki, i napravija senici, sekoj na svojot krov i nasvojot trem i vo tremot na Bo`jiot dom... I ima{e mo{negolema radost. Ezra go ~ita{e svitokot na Bo`jiot zakon sekojden, od prviot den do posledniot.�

Slu{aj}i gi od den vo den zborovite na zakonot, narodotsfatil kolku zgre{il i kolku izminatite pokolenija goprestapuvale zakonot. Sfatil deka Bog prestanal da go {titiso svojata raka zatoa {to toj se oddale~il od Nego, i deka odtie pri~ini Avraamovite deca bile rastureni po tu|i zemji.I narodot re{il da ja bara Negovata milost i da se zavetuvadeka }e odi po Negovite pati{ta. Pred da po~ne sve~enataslu`ba, koja se odrùvala vtoriot den po zavr{etokot napraznuvaweto na Senicite, narodot se odvoil od neznabo`citeso koi {to do toga{ ìveel. Lu|eto padnale na kolena predGospoda, gi priznale svoite grevovi i pobarale prostuvawe,

voda~ite gi ohrabruvale da veruvaat deka Bog, im ja usli{ilmolitvata, spored Svoeto vetuvawe. Tie ne treba samo dataguvaat, da pla~at i da se kajat, tuku moraat i da veruvaatdeka Bog im prostil. Moraat da ja pokaàt svojata verase}avaj}i se na Negovata milost i blagodarej}i Mu za Negovatadobrina. �Stanete, blagoslovuvajte go svojot Gospod Bog od vekdo veka,� im govorele ovie u~iteli.

Potoa nasobranoto mno{tvo, podigaj}i gi svoite race konneboto, zapealo pesna:

�Blagosloveno neka e Tvoeto slavno ime,vozvi{eno nad sekoj blagoslov i pofalba.Ti, Ti si edinstven Gospodi;Ti si go sozdal neboto, nebesa nad nebesata i seta vojska negova,zemjata i s# {to e na nea,moreto i s# {to e vo nego;Ti go odrùva{ seto toa,i vojskata nebesna Tebe ti se poklonuva.�

Koga bil zavr{en ovoj falbopev, stare{inite zaedni~kija iznele istorijata na Izraelcite, ukaùvaj}i na toa kolkuBog bil dobar kon niv, a kolku tie bile neblagodarni. Toga{celiot sobir se zavetuval deka }e gi drì site Bo`ji zapovedi.Tie pretprele kazna za svoite grevovi, priznale deka Bogpravedno postapil kon niv i se zavetuvale deka }e go dràtNegoviot zakon. A za toa da bide �cvrst zavet,� i da bide za~uvanvo postojana forma, kako spomen za obvrskite koi {to giprevzemale vrz sebesi, bil zapi{an i potpi{an odsve{tenicite, Levitite i vladetelite. Toa trebalo da imsluì kako potsetnik na nivnata dol`nost i kako odbrana odisku{enijata. Lu|eto sve~eno se zakolnaa �da odat po Bo`jiotzakon, koj {to e daden preku Mojseja Bo`jiot sluga, i da gi dràti da gi ispolnuvaat site Bo`ji zapovedi na svojot Gospod Bog izakonite Negovi i uredbite Negovi.� Tie toga{ se zakolnale ideka nema da sklopuvaat bra~ni vrski so narodite koi {toìveat na nivnata zemja.

452 453

Pred da zavr{i denot na postot, narodot u{te edna{pokaàl re{enost da se vrati kaj Gospoda so toa {to sezakolnal deka nema pove}e da ja obesvetuva sabotata. Neemijani toga{ a ni podocna ne ja koristel svojata vlast da imzabrani na neznaboè~kite trgovci da doa|aat vo Erusalim;no za da go zapazi narodot od isku{enija, pobaral od negosve~eno da se zavetuva deka nema da go kr{i zakonot zasabotata kupuvaj}i od tie trgovci, nadevaj}i se na toj na~indeki }e gi obeshrabri trgovcite i deka tie nema pove}e dadoa|aat vo Erusalim.

Isto taka bila obezbedena i materijalna pomo{ zaBo`jata slu`ba. Narodot se zavetuval deka pokraj desetokotgodi{no }e dava i odredena suma za slu`ba vo svetili{teto.�I frlivme `dreb,� pi{uva Neemija �da gi donesuvameprvinite od zemjata svoja, i prvinite od sekoj rod, od sekoedrvo od godina vo godina vo domot Gospodov; i prvencite odsvoite sinovi i stokata svoja, kako {to pi{uva vo zakonot.�

Izrael se vratil kaj Boga dlaboko skru{en zaradi svoetootpadni{tvo. Toj vo àlost i solzi gi priznal svoite grevovi.Priznal deka Bog bil praveden kon nego i se zavetuval deka }ego izvr{uva Negoviot zakon. Sega do{lo vreme da pokaè veravo Negovite vetuvawa. Bog go primil pokajanieto na Izrael inarodot sega trebal da se raduva {to mu bile prostenigrevovite i {to povtorno steknal Bo`ja blagonaklonost.

Naporite na Neemija da ja obnovi slu`bata navistinskiot Bog bile krunisani so uspeh. S# dodeka narodotostane veren na zavetot koj go dal, i s# dodeka se pokoruva naBo`jata re~, do toga{ Gospod }e gi ispolnuva Svoite vetuvawa,izlevaj}i vrz Izrael bogati blagoslovi.

Ovoj zapis pretstavuva pouka i ohrabruvawe za onie koi{to sfatile kolku im bil poln ìvotot so grevovi i vo koi{to se razbudilo ~uvstvoto za sopstvenata nedostojnost.Biblijata verno gi prikaùva posledicite na otpadni{tvotona Izrael, no isto taka go opi{uva i negovoto dlabokoponiùvawe i kaewe, srde~na posvetenost i dare`livopo`rtvuvawe koi {to go obeleìle periodot na negovotovra}awe kaj Gospoda.

Sekoe vistinsko vra}awe kaj Gospoda donesuva trajnaradost vo ̀ ivotot. Gre{nikot koj se pott~inuva na deluvawetona Svetiot Duh ja uviduva svojata vina i gre{nost za razlikaod svetosta na golemiot Ispituva~ na srcata. Toj sebesi segleda osuden kako prestapnik. No zaradi toa, toj ne treba dapa|a vo o~ajuvawe, zatoa {to prostuvaweto ve}e mu eobezbedeno. Toj moè da se raduva za soznanieto dekagrevovite mu se prosteni blagodarenie na qubovta nanebesniot Otec koj prostuva. Bog saka da gi prima vopregratkite na Svojata qubov gre{nite, pokajani ~ove~kibitija; da gi previe nivnite rani, da gi o~isti od nivnitegrevovite, i da gi oble~e vo oblekata na spasenieto.

454 455

L V I I

REFORMACIJA REFORMACIJA REFORMACIJA REFORMACIJA REFORMACIJA

Judejcite sve~eno i javno se zavetuvale deka }e gopo~ituvaat Bo`jiot zakon. No koga za izvesno vreme is~eznalovlijanieto na Ezra i Neemija, mnozina se oddale~ile odGospoda. Neemija se vratil vo Persija. Vo tekot na negovotootsustvo vo Erusalim se vovleklo zlo koe {to se zakanuvaloda go izopa~i narodot. Idolopoklonicite ne samo {to steknaleupori{te vo gradot, tuku so svoeto prisustvo gi skvernavelesamite priodi na hramot. Preku me{ovit brak do{lo doprijatelstvo pome|u prvosve{tenikot Elijasav i AmonecotTovij, ogor~en Izraelev neprijatel. Vrz osnova na taabezbo`ni~ka vrska, Elijasav mu dozvolil na Tovij da se vselivo prostorijata koja {to bila povrzana so hramot, kade {toporano se ~uvale desetocite i darovite na narodot.

Zaradi surovosta i izdajni~kiot stav na Amoncite iMoavcite kon Izrael, Bog preku Mojsej zasekoga{ im zabranilvlez vo soborot na Negoviot narod. (Vidi 5. Mojseeva 23:3-6).Sprotivno na taa zapoved, prvosve{tenikot gi izvadildarovite koi {to se nao|ale vo prostorijata na Bo`jiot dom,za da napravi mesto za pretstavnikot na eden otfrlen narod.Ne moèlo da se pokaè pogolem prezir kon Boga otkolku {tomu se ukaàlo takvo vnimanie kon neprijatelot na Boga iNegovata vistina.

Otkako se vratil od Persija, Neemija doznal za toadrsko oskvernuvawe i vedna{ prevzemal merki da se isteraonoj {to se nametnal. �Me raàlosti toa mnogu,� veli toj, pa goisfrliv siot imot na Tovij nadvor od prostorijata. Izapovedav, ta ja o~istija prostorijata, i gi vnesov vo neapovtorno sadovite na Bo`jiot dom, darovite i temjanot.�

Ne samo {to bil oskvernet hramot tuku ni darovite nese upotrebuvale kako {to treba. Vo kontekst na ova lu|etopostanuvale s# pomalku dare`livi. Ja izgubile vernosta iusrdnosta, a desetokot go davale so negoduvawe. Riznicata naBo`jiot dom bila nedovolno snabdena. Mnozina peja~i i drugilica koi {to u~estvuvale vo slu`bata na hramot ne dobivaledovolno nagrada, pa go napu{tile Bo`joto delo i se vrabotilena drugo mesto.

Neemija se fatil povtorno na rabota da ja ispravi taazloupotreba. Gi sobral onie {to ja napu{tile slu`bata voGospodoviot dom �i gi postavuval na nivnoto mesto.� Toa nanarodot mu vlealo doverba, i site Judejci donesoa �desetokod ìtoto, i vinoto i masloto.� Onie lu|e koi {to �se smetaleza verni� bile postaveni za �nastojnici nad skladovite� i�rabota im be{e da im delat na svoite bra}a�.

Druga posledica od druèweto so idolopoklonicitebila omalovaùvaweto na sabotata, znak so koj {to Izraelcitese razlikuvale od site ostanati narodi, kako oboùva~i navistinskiot Bog. Neemija zabeleàl deka neznaboè~kitetrgovci koi {to doa|ale od okolnite kraevi vo Erusalimnavele mnogu Evrei da se zanimavaat so trgovija vo sabota.Imalo lu|e koi {to ne popu{tile nitu gi `rtvuvale na~elata,no mnogu drugi toa go pravele i im se pridruìle naneznabo{cite vo nivnite napori da gi skr{at kolebaweto ina posovesnite. Mnozina se osmelile javno da ja prestapuvaatsabotata. �Vo toa vreme� - pi{uva Neemija �vidov vo Judejakako gazat vo kaci vo sabota, nosat snopovi natovareni namagariwa, i vino, grozje i smokvi, sekakov teòk tovar, koj tiego donesoa vo Erusalim vo sabota. . . I Tircite koi {to ̀ iveejavo Erusalim donesuvaa riba i sekakva roba i prodavaa vosabota na sinovite Judini vo Erusalim.�

Ova moèlo da spre~i ako poglavarite ja koristelesvojata vlast; no tie im ugoduvale na bezbo`nicite so èlbai samite da izvle~at korist od seto toa. Neemija bestra{nogi ukoril zaradi ova zanemaruvawe na dol`nosta. �Kakvo e toazlo {to go pravite pa ja skvernavite sabotata?� strogo gizapra{al. �Ne li pravea taka i tatkovcite va{i, pa Bog gopu{ti vrz nas i na ovoj grad seto ova zlo? I vie u{te go

____________Ova poglavje se bazira na Neemija 13 glava.

456 457

umnoùvate gnevot vrz Izrael skvernavej}i ja sabotata.� Potoanaredil da se zatvoraat vratite �koga }e dojde senkata navratata Erusalimska vo o~i sabota,� i da ne gi otvoraat doizminuvawe na sabotata. Imaj}i pove}e doverba vo svoiteslugi otkolku vo onie {to bi gi odredile erusalimskitepoglavari, gi postavil kaj portite da pazat ovaa naredba dane se prestapuva.

�I preno}ija edna{ ili dva pati trgovcite i onie koi{to prodavaa sekakva roba nadvor od Erusalim s# i se{to�,zatoa {to ne sakaa da popu{tat. Se nadevale deka sepak }e imse pruì prilika da trguvaat so gra|anite i selanite. Neemijagi predupredil deka }e bidat kazneti ako i ponatamupostapuvaat taka. �Zo{to no}evate okolu yidovite?� zapra{altoj; �ako u{te edna{ taka napravite, }e stavam raka na vas.��Od toga{ ne doa|aa pove}e vo sabota.� Osven toa, im zapovedalna Levitite da ja ~uvaat vratata, znaej}i deka tie }e vlevaatpove}e po~ituvawe od obi~niot narod, i deka od niv, koi setaka tesno povrzani so Bo`jata slu`ba, moè so pravo da seo~ekuva porevnosno da baraat pokoruvawe na Bo`jiot zakon.

Potoa Neemija obrnal vnimanie na opasnosta koja {topovtorno mu se zakanuvala na Izrael od bra~nite vrski idruèwa so idolopoklonicite. �Vo toa vreme,� pi{uva toj,�vidov Judejci koi {to se bile oènile so Azo|anki, Amonki iMoavki. I nivnite deca govorea polovina azotski, i ne umeejada govorat judejski, tuku spored jazikot na ovoj ili onoj narod.�

Ovie nezakonski vrski dovele do golema zabuna voIzrael; zatoa {to toa go pravele i lu|e na visoki pozicii, odkoi narodot so pravo o~ekuval sovet i dobar primer.Predviduvaj}i deka toa zlo, dokolku ne mu se zastane na patot,}e & donese propast na nacijata, Neemija serizono gi ukorilprestapnicite. Iznesuvaj}i im go slu~ajot na car Solomon, gipotsetil deka vo nieden narod ne se pojavil takov car, na kogoBog mu dal tolkava mudrost. No ènite idolopokloni~ki goodvoile negovoto srce od Boga i toj so svojot primer go rasipalIzrael. �]e vi dopu{time li da go pravite seto toa golemozlo? strogo gi zapra{al Neemija. �I gi zakolnav vo Boga da negi davaat }erkite svoi na nivnite sinovi nitu da gi zemaat}erkite nivni za sinovite svoi ili za sebe.�

Ukaùvaj}i im na zapovedite i Bo`jite kazni koi {tovo minatoto go sna{le Izrael zaradi istite grevovi, jarazbudil nivnata sovest; taka zapo~nalo deloto nareformacijata koe {to go ottrgnalo Bo`jiot zakanuva~ki gnevi donelo Negov blagoslov.

Imalo poedinci vo svetata slu`ba koi {to gi branelesvoite èni od neznaboè~koto poteklo, izjavuvaj}i deka nemoàt da se odvojat od niv. Me|utoa, ne bila pravena nikakvarazlika, ne se gledalo nitu na ~in nitu na polo`ba. Bilo kojod sve{tenicite ili od poglavarite koj }e odbiel da ja prekinevrskata so idolopoklonicite, bil vedna{ ottstranet odGospodovata slu`ba. Vnukot na sve{teni~kiot poglavar koj {tose oènil so }erkata na ozloglaseniot Sanavalat, ne bil samootpu{ten od slu`bata, tuku i vedna{ progonet od Izrael.�Spomni si za ovie lu|e, Boè moj, zatoa {to go oskvernijasve{tenstvoto i zavetot sve{teni~ki i levitski,� se molelNeemija.

Duri na posledniot sud }e se pokaè kolku du{evni makiovaa neophodna strogost go ~inele verniot Bo`ji sluga. Tojneprestano moral da se bori so razni protivnici ipostignuval uspeh samo blagodarenie na postot, poniznosta imolitvata.

Mnozina koi {to se oènile so ̀ eni na idolopokloniciodlu~ile so niv da pojdat vo progonstvo, i im se pridruìlena Samarjanite, zaedno so onie koi {to bile isklu~eni odsoborot. Tamu se na{le i nekoi lu|e koi {to igrale va`nauloga vo Bo`joto delo, i tie posle izvesno vreme se povrzaleso niv. So èlba u{te pove}e da go zacvrstat ovoj sojuz,Samarjanite vetile deka vo potpolnost }e ja primat evrejskatavera i obi~ai; re{eni da gi prejdat svoite nekoga{ni bra}a,otpadnicite podignale hram na ridot Garizim, nasprotiBo`jiot dom vo Erusalim. Nivnata vera i ponatamu ostanalame{avina na evrejstvo i neznabo{tvo, a nivnoto tvrdewe dekatie se Bo`ji narod pretstavuvalo tolku mnogu vekovi razdor,konflikti i neprijatelstva pome|u tie dva naroda.

Vo deloto na reformata koja {to treba da se izvededenes, potrebni se lu|e koi {to sli~no na Ezra i Neemija nemada go opravduvaat i da go krijat grevot nitu }e se sramat da se

458 459

borat za Bo`jata slava. Na onie na koi leì bremeto na ovadelo ne smeat da gledaat mirno koga lu|eto pravat nepravda,nitu da se prekriva zloto so pla{tot na la`no milosrdie.Tie moraat da imaat na um deka Bog ne gleda koj e koj i dekastrogosta kon nekolkumina moè da se pokaè kako milost zamnozina. Isto taka tie nama da zaboravat deka vo onie koi{to go ukoruvaat zloto, duhot Hristov sekoga{ }e se otkriva.

Vr{ej}i go svoeto delo, Ezra i Neemija skru{enoistapile pred Boga, gi priznale svoite grevovi i grevovitena svojot narod i pobarale prostuvawe, kako i samite da bilegre{nici. Trpelivo rabotele, se molele i stradale. Najgolemapote{kotija vo nivnata rabota ne pri~inuvalo otvorenotoneprijatelstvo na neznabo`cite, tuku skrienoto protivewe nala`nite prijateli koi {to se stavile vo slu`ba na zloto i sotoa tovarot na Bo`jite slugi se ~inel deset pati poteòk. Ovieizdajnici vo racete na neprijatelite dostavuvale materijaliso koi ovie se borele protiv Negoviot narod. Nivnite zlistrasti i samovolie bile vo postojana vojna so jasnite Bo`jibarawa.

Uspehot koj {to gi pratel naporite na Neemija pokaùva{to moè da se postigne so vera, molitva i mudra energi~narabota. Neemija ne bil nitu sve{tenik nitu prorok, a nete`neel nitu za visoka titula. Toj bil reformator koj {to sepojavil vo edno zna~ajno vreme. Negovata cel bila da go pomirinarodot so Boga. Vdahnoven so èlba da ja postigne ovaa cel,toj so site sili na svoeto bitie se zaloìl da go ostvari toa.Negovata rabota ja obeleùva vozvi{en i nepopustlivintegritet. Vo konfliktot so zloto i nepravdata, zazemal takaodlu~en stav {to narodot se vratil na rabota so nova revnosti hrabrost. Lu|eto ne moèle a da ne mu oddadat priznanie zanegovata ~esnost, ~ovekoqubie i dlaboka qubov kon Boga; ibidej}i seto toa go videle, bile èlni da go sledat na patotpo koj gi povel.

Zalagaweto vo vr{ewe na dol`nosta koja Bog ni jaodredil so~inuva mnogu zna~aen del na vistinskata vera.Lu|eto moraat da ja iskoristat sekoja prilika i kako Bo`joorudie da rabotat na ostvaruvawe na Negovata volja. So brzai odlu~na rabota vo vistinski moment se postignuvaat

najgolemi pobedi, dodeka od druga strana koleblivosta inemarnosta doveduvaat do neuspeh i mu nanesuvaat sram naBo`joto ime. Ako voda~ite vo deloto na vistinata nemaatrevnost, ako se ramnodu{ni i nemaat pred sebe odredena cel,crkvata }e bide nemarna, mrzliva i samozadovolna; ako pakse vdahnoveni so sveta èlba da Mu sluàt samo na Boga isamo Nemu, narodot }e bide sloèn, poln so nade` i revnosen.

Bo`jata Re~ obiluva so ostri i vidlivi sprotivnosti.Grevot i svetosta se nao|aat eden pokraj drug i kako takvi,nabquduvaj}i gi, da moème da go otfrlime ednoto i da goprifatime drugoto. Na stranicite na koi e opi{ana omrazata,lukavstvoto i izdajni{tvoto na Sanavalat i Tovij gi opi{uvaatisto taka i blagorodnosta, posvetenosta i po`rtvuvaweto naEzra i Neemija. Nam ni e ostaveno slobodno da go kopirameednoto ili drugoto. Stra{nite posledici od prestapuvawetona Bo`jite zapovedi izloèni se zaedno so blagodetite koi{to doa|aat kako nagrada za poslu{nosta. Nie samite trebada odlu~ime za toa dali }e gi snosime posledicite naneposlu{nosta ili }e uìvame vo blagodetite na poslu{nosta.

Deloto na obnovuvawe i reforma koe {to go izvr{ilepovratnicite od ropstvoto predvodeni od Zorovavel, Ezra iNeemija pretstavuva slika na duhovno obnovuvawe koe {tomora da se izvr{i vo poslednite denovi od istorijata na ovojsvet. Ostatokot na Izrael bil slab narod, izloèn na besotna neprijatelot, no Bog sakal tokmu toj narod da go so~uva nazemjata soznanieto za Nego i Negoviot zakon. Tie bile ~uvarina vistinskoto bogosluènie, ~uvari na svetite proro{tva.Doìveale mnogu iskustva dodeka rabotele na obnovuvawetona hramot i yidovite na Erusalim, i naiduvale na silnoprotivewe. Te{ko bilo bremeto koe {to go nosele voda~itevo toa delo, no tie lu|e rabotele so nepokolebliva doverba,ponizen duh, cvrsto potpiraj}i se na Boga i veruvaj}i deka Toj}e napravi Negovata vistina, da triumfira. Sli~no na carotEzekija, Neemija �se prikloni kon Gospoda, ne ottstapuvaj}iod nego, tuku gi drè{e zapovedite... I Gospod be{e so nego�.(2. Carstva 18:6, 7).

Duhovnoto obnovuvawe, simboli~no pretstaveno vodeloto ostvaren vo vremeto na Neemija, opi{ana e kaj prorokot

460 461

Isaija: �Tie }e gi izgradat starite urnatini, }e gi podignatpak zapustenite mesta, i }e gi obnovat razurnatite gradovi.��Tvoite potomci }e gi zayidaat starite urnatini, ti }e givostanovi{ osnovite na mnogu pokolenija, i }e te vikaatobnovitel na urnatini, graditel na pati{ta za naselbi.�(Isaija 61:4; 58:12).

Prorokot so ovie zborovi go opi{uva narodot koj vovremeto na op{t otpad od vistinata i pravednosta se trudida gi obnovi na~elata na koi {to e zasnovano Bo`joto carstvo.Toj narod obnovuva urnatini napraveni vo Bo`jiot zakon -yidovi koi {to gi podignal Toj za da gi za{titi svoite odbrani,i pokornosta na propisite na pravdata, vistinata i ~istotata}e bide nivna ve~na za{tita.

Prorokot so nedvosmisleni zborovi ukaùva naposebnata zada~a na ostatokot koj {to gi podiga urnatinite.�Ako ja odvrati{ nogata svoja od sabotata da ne pravi{ {to tie drago vo mojot svet den, i ako ja nare~e{ sabotata milina,svet den Gospodov slaven, i ako go slavi{ ne odej}i po svoitepati{ta, i ne pravej}i {to ti e tebe milo, ni govorej}i svoizborovi, toga{ }e se veseli{ vo Gospoda, i }e te izvedam navisini zemski, i }e ti dadam da jade{ od nasledstvoto naJakova tvojot tatko, za{to ustata Gospodova go izre~e ova.�(Isaija 58:13, 14).

Pri zavr{etokot na istorijata na svetot siteboèstveni institucii }e bidat obnoveni. ]e se saniraaturnatinite vo zakonot koi {to gi napravil ~ovekotprestapuvaj}i ja sabotata. Ostatokot na Bo`jiot narod koj kakoreformator stoi pred svetot, mora da pokaè deka Bo`jiotzakon e osnova na sekoja trajna reforma i sabotata od~etvrtata zapoved, mora da stoi kako postojan spomen nasozdavaweto i Bo`jata sila. Toj mora so jasni i razbirlivizborovi da ukaè na obvrskata za drèweto na site desetzapovedi. Pottiknat od Hristovata qubov toj mora dasorabotuva so Nego, yidaj}i urnatini. Toj treba da bideobnovitel na urnatini, i da gi sanira pati{tata za naselbite.(Vidi 12 stih).

SVETLINA VO PREDVEÊRIETO

462 463

L V I I I

D D D D DOA\AWETO NA OSLOA\AWETO NA OSLOA\AWETO NA OSLOA\AWETO NA OSLOA\AWETO NA OSLOBODITELOBODITELOBODITELOBODITELOBODITELOTOTOTOTOT

Vo tekot na site onie dolgi vekovi �nevolji, temnina ite{ki maki,� (Isaija 8:22) koi {to ja obeleùvaat istorijatana ~ove{tvoto od denot koga na{ite praroditeli go izgubilesvojot dom vo rajot do momentot koga Bo`jiot Sin se pojavilkako Spasitel na gre{nicite, svetot so nade` go o~ekuvalsvojot Osloboditel da go izbavi narodot od ropstvoto na grevoti od grobot.

Prvata najava za ovaa nade` ja dobile Adam i Eva vozborovite izgovoreni na zmijata vo rajot, koga Gospod pred nivmu objavil na satanata: �Jas }e postavam neprijatelstvo pome|utebe i ènata, pome|u tvoeto seme i nejzinoto seme: Toj }e tija sotruva glavata a ti }e Mu ja sotruva{ petata.� (1. Mojseeva3:15).

Slu{aj}i gi ovie zborovi, vinovniot par bilinspiriran so nade`, zatoa {to vo proro{tvoto deka mo}ta nasatanata }e bide skr{ena se nayiralo vetuvaweto zaizbavuvawe od propasta vo koja {to zapadnale so prestapotna zapovedta. I pokraj toa {to }e moraat da stradaat od silatana neprijatelot zatoa {to podlegnale na negovite izmaminamesto da ja poslu{aat jasnata Gospodova zapoved, tie sepakne treba da padnat vo o~ajanie. ]e dojde Bo`jiot Sin da platiza nivniot grev so Svojata sopstvena krv. Na niv }e im bidedadeno vreme na milost, vo koe, preku vera vo Hristovata mo}da spasi, tie povtorno }e moàt da stanat Bo`ji deca.

Bidej}i uspeal ~ovekot da go odvrati od patot naposlu{nosta, satanata stanal �bogot na ovoj svet.� (2.Korintjanite 4:4). Vlasta koja nekoga{ mu pripa|ala na Adama,ja prigrabil izmamnikot. No Bo`jiot Sin odlu~il da se simne

�A carstvoto, vlasta i veli~estvoto pod celoto nebo, }e im se dade na narodot od svetite na Sevi{niot, ~ie carstvo e carstvo ve~no.� (Daniel 7:27)

464 465

Nema da se oddale~at od Juda, ni carskoto èzlo,nitu vladetelskata palka od kaj negovite noze,dodeka ne dojde Onoj,komu }e mu se pokorat narodite.� (1. Mojseeva 49:8-10)

Doa|aweto na Otkupitelot na svetot bil navesten i nagranicite na vetenata zemja vo proro{tvoto koe {to goizgovoril Valam:

�]e go vidam Nego, no ne sega;]e go gledam, no ne vo ova vreme;]e izleze Yvezda od Jakova,i }e se podigne @ezal od Izrael,Koj }e gi razbie knezovite Moavski,i }e gi uni{ti site deca Sitovi.� (4. Mojseeva 24:17)

Bog preku Mojseja mu ja objavil na Izrael Svojatanamera da go prati Svojot Sin kako Otkupitel na ~ove~kiotrod. Vo edna prilika, neposredno pred svojata smrt, Mojsejizjavil: �Gospod, Tvojot Bog, }e ti izdigne od tvojata sredina,od tvoite bra}a, Prorok, kakov {to sum jas: slu{ajte Go Nego.�Na Mojseja mu bilo jasno izloèno deloto koe {to }e go izvr{iidniot Mesija. �Jas }e im podignam Prorok pome|u bra}atanivni,� glasela re~ta koja {to Jehova mu ja dal na Svojot sluga,�i }e mu vmetnam Moi zborovi vo ustata Negova, i }e im kaùvanim ona {to }e Mu zapovedam.� (5. Mojseeva 18:15, 18).

@rtveniot sistem vo bogosluènieto pretstavuval, vovremeto na patrijarsite, postojan potsetnik na doa|aweto naSpasitelot; a toa vaì i za site obredi koi {to bile vr{enivo svetili{teto vo tekot na celata istorija na Izrael. Sopomo{ na slu`bata vo {atorot od sostanokot a podocna i vohramot podignat namesto {atorot, na narodot na simboli~enna~in mu bila prikaàna golema vistina za doa|aweto naHrista kako Otkupitel, Sve{tenik i Car; a edna{ godi{nonivnite umovi bile naso~uvani kon zavr{nite nastani vogolemata borba pome|u Hrista i satanata, i na kone~notoo~istuvawe na vselenata od grevot i gre{nicite. @rtvite iobredite vo stariot zavet ukaùvale sekoga{ na edna

na zemjata i da ja plati kaznata za grevot, i taka ne samo da gootkupi ~ovekot tuku i da go povrati izgubenoto carstvo. Tokmuna toa mislel prorokot Mihej koga rekol: �I ti Straàrnicena stadata, Tvrdino na Sionskata }erka, pri Tebe }e se vratiporane{nata vlast.� (Mihej 4:8). Apostol Pavle toa go narekol�zalog za na{eto nasledstvo.� (Efesjanite 1:14). I Psalmistotja imal vo vid ovaa kone~na obnova na prvobitnoto ~ovekovonasledstvo koga rekol: �Pravednicite }e ja nasledat zemjata,i }e ìveat na nea do veka.� (Psalm 37:29).

Od srcata na lu|eto nikoga{ ne is~eznala nade`ta dekaspasenieto }e dojde preku doa|aweto na Bo`jiot Sin, koj e na{Spasitel i Car. Od samiot po~etok imalo lu|e koi {to so veragledale vo realnosta na idninata niz senkata na sega{nosta.Preku Adam, Sit, Enoh, Matusal, Noe, Sim, Avraam, Isak, Jakovi drugi dostoinstvenici, Gospod so~uval dragoceniotkrovenija na Svojata volja. A preku izbraniot narod Izrael,vo koj trebalo da se pojavi veteniot Mesija, Gospod go zapoznal~ove{tvoto so Svojot zakon i mu ukaàl na spasenieto koe }ese ostvari preku `rtvata na pomiruvaweto na Negoviotvozquben Sin.

Nade`ta na Izrael se bazirala na vetuvaweto koe {togo dobil Avram koga bil povikan, a podocna pove}e pati bilopovtoreno i na negovoto potomstvo: �Vo tebe }e bidatblagosloveni site plemiwa na zemjata.� (1. Mojseeva 12:3). Kako{to na Avram mu bila otkrivana Bo`jata namera da go spasi~ove~kiot rod, Sonceto na Pravdata go zableskuvalo negovotosrce i temninata is~eznuvala. I najposle, koga SamiotSpasitel ìveel i zboruval pome|u ~ove~kite sinovi, Toj imsvedo~el na Evreite za patrijarhovata svetla nade` zaizbavuvawe preku doa|aweto na Otkupitelot. �Avram, va{iototec, bi se zaraduval da go vidi Mojot den, i go vide, i sezaraduva,� rekol Hristos. (Jovan 8:56).

Ovaa ista blaèna nade` bila izrazena i voblagoslovot koj patrijarhot Jakov pred samata smrt mu jaizrekol na svojot sin Juda:

�Juda, tebe }e te pofaluvaat tvoite bra}a,rakata }e ti bide sekoga{ vrz vratot na neprijatelot,sinovite na tatka ti }e ti se poklonuvaat...

466 467

dojde }e bide �kako jagne dovedeno na kolewe,� i deka �Negoviotlik... be{e obezli~en pove}e, otkolku na sekoj ~ovek, i Negoviotlik pove}e otkolku na sinovite ~ove~ki.� (Isaija 53:7; 52:14).Veteniot Spasitel na ~ove{tvoto trebal da bide �prezren iotfrlen od lu|eto; ~ovek na bolkata, i zapoznaen sostradawata; pogoden i porazuvan od Boga;� no sepak silna }ebide Negovata mo} za da �im sudi na bednite pome|u lu|eto.�Toj }e gi �spasi decata na siromasite,� a �nasilnicite }e gisotre.� (Isaija 53:3, 4; Psalm 72:4). Ovie proro{tva go nateralesatanata da zatreperi od strav; pa sepak ne se odrekol odsvoite nameri, ako e mo`no, da go osueti Bo`jiot plan zaspasenie na izgubenite. Odlu~il da gi zaslepi lu|eto, kolku{to e mo`no, da ne go razberat vistinskoto zna~ewe naproro{tvoto za Mesijata za tie da go otfrlat Hrista koga }edojde.

Vekovite koi {to neposredno prethodele na potopot,satanata uspeal celiot svet da go pottikne na nepokornost konBoga. Me|utoa, lu|eto ne gi pamtele dolgo duri ni stravotiitena potopot. Satanata ~ekor po ~ekor povtorno gi vodel sinovite~ove~ki vo otvorena pobuna. Se ~inelo deka povtorno }e likuva,no namerata koja {to ja imal Bog so otpadnatiot ~ovek nesmeela da bide osuetena. Preku potomstvoto na verniotAvraam od Simoviot rod bilo preneseno soznanieto za Bo`jatamilost zaradi dobroto na idnite pokolenija. Bog od vreme navreme pra}al glasnici na vistinata za da im go objasni nanarodot smisolot na prinesuvaweto na `rtvite, a posebnovetuvaweto deka }e dojde Onoj na kogo ukaùvaat site obredina `rtveniot sistem. Na toj na~in svetot trebalo da bideso~uvan od op{toto otpadni{tvo.

No Bo`jata volja se ostvarila i pokraj najogor~enotoprotivewe na neprijatelot na vistinata i pravednosta, koj{tona site mo`ni na~ini nastojuval Avramovite potomci dazaboravat na svojot visok i svet povik i da se svrtat kon la`nibogovi. I ~estopati, vo ovie svoi napori imal uspeh. Vekovipred Hristovoto prvo doa|awe, mrak ja pokrival zemjata igolema temnina go prekrivala narodot. Satanata frlil svojatapekolna senka na patot na lu|eto, za da go onevozmoìsteknuvaweto na znaeweto za Bog i za idniot svet. Milioni

vozvi{ena slu`ba na neboto. Zemskoto svetili{te bilo �obrazza odredenoto vreme koga sega e tuka� vo koe se prinesuvaledarovi i `rtvi. Nejzinite dve oddelenija bile �sporednebesnoto obli~je,� zatoa {to Hristos, na{iot golemPrvosve{tenik, denes e �sluìtel vo svetili{teto i navistinskata skinija, koja ja podigna Gospod, a ne ~ovek�.(Evreite 9:9, 23; 8:2).

Od onoj den koga Gospod & rekol na zmijata vo rajot:�Jas }e stavam neprijatelstvo pome|u tebe i ènata i pome|usemeto tvoe i semeto nejzino,� (1. Mojseeva 3:15) satanata znaeldeka nema da ima potpolna vlast nad ìtelite vo ovoj svet.Koga Adam i negovite sinovi po~nale da prinesuvaatceremonijalni `rtvi koi {to Bog gi odredil kako simbol naOtkupitelot {to }e dojde, satanata sfatil deka tie `rtvi seznak na vrskata pome|u neboto i zemjata. Toj podocna vo tekotna mnogu vekovi neprestano se trudel da ja prekine taa vrska.Neumorno nastojuval la`no da go pretstavi Boga i obreditekoi {to upatuvale na Spasitelot i vo toa uspeal kajnajgolemiot del od lu|eto.

Dodeka Bog sakal da go pou~i svetot deka od Negovataqubov doa|a Podarokot koj }e go pomiri so Nego, najgolemiotneprijatel na ~ovekot se trudel da go prikaè Boga kako onojkoj nao|a zadovolstvo vo ~ovekovoto uni{tuvawe. Taka sistemotna `rtvi i obredi odreden od Neboto za da ja otkrie Bo`jataqubov, se izopa~il postavuvaj}i sredstvo vo racete nagre{nicite koi {to se nadevale deka so darovi i so dobridela }e go umilostivat gnevot na navredeniot Bog. Satanatavo ist zamav se trudel kaj lu|eto da gi razbudi i zajakne zlitestrasti, pa|aj}i od eden vo drug grev {to pove}e da se oddale~atod Boga i da stanat robovi na grevot, bez nade` deka nekoga{}e se oslobodat od negovite okovi.

Bidej}i pi{anata Bo`ja Re~ bila dadena na lu|etopreku evrejskite prorci, satanata vnimatelno gi prou~uvalporakite koi {to se odnesuvale na Mesijata. Vnimatelno tojgi voo~il site mesta kade {to jasno se govori za deloto koe{to Hristos }e go izvr{i pome|u lu|eto, koj }e strada kako ̀ rtvai kako Car koj }e pobedi. Vo knigata na Stariot zavet ispi{anona svitocite od pergamenti toj pro~ital deka Onoj koj {to }e

468 469

na onoj koj vika vo pustinata: izramnete go patot na Gospoda;kako {to re~e prorokot Isaija.� (Jovan 1:23).

Za Hrista e dadeno i ova proro~ko vetuvawe: �Vaka veliGospod, Izraeleviot Izbavitel, Svetecot negov, Onoj koj{togo prezira, od kogo se gadi narodot... vaka veli Gospod... }e te~uvam i }e ti dadam da napravi{ zavet so narodot da ja utvrdi{zemjata i da go nasledi{ opusto{enoto nasledstvo; da imkaè{ na zatvorenite: Izlezete; na onie koi{to se vo temnina:Pokaète se... Nema da bide gladni nitu èdni, nema da giudri pripek nitu sonce, za{to Onoj koj ima milost nad niv }egi vodi, i pokraj vodeni izvori }e gi nosi.� (Isaija 49:7-10).

Onie nepokoleblivite pome|u Evreite, potomcite nasvetata loza preku koi se so~uvalo soznanieto za Bog, jakrepele svojata vera so ovie i sli~ni nim zborovi voBiblijata. ûvstvuvale silna radost ~itaj}i kako Gospod }epomaza Eden koj �}e propoveda dobri vesti do krotkite,� �i }egi previe ranetite vo srcata, i }e im oglasi na zarobenitesloboda,� objavuvaj}i ja blagoprijatnata godina Gospodova.�(Isaija 61:1, 2). No nivnite srca se ispolnuvale so taga koga}e pomislele na makite koi {to }e mora Toj da gi podnese zada ja ispolni Bo`jata volja. So dlaboka poniznost na du{itegi ~itale proro~kite zborovi zabeleèni na pergamentite:

�Koj mu poveruva na toa {to go ~u od nad,i komu mu se otkri silata Gospodovata?

Za{to Toj }e izraste pred Nego kako ne`no steblo,i kako koren od suva zemja.Nema{e na nego ni ubavina ni bleskotza da bi sme se zagledale vo Nego,ni ubavina za da ne privle~e kon Nego.

Be{e prezren i otfrlen od lu|eto,ôvek na Bolkata, sviknat na stradawata,i nie go odvra}avme od Nego liceto svoe,be{e prezren, i za ni{to ne go smetavme.

A Toj gi ponese na{ite bolki,gi zede vrz sebe na{ite àlosti,

lu|e sedele vo smrtnata senka. Nivna edinstvena nade` biladeka taa temnina }e se podigne, i deka potoa Bog }e im se otkrie.

David, pomazaniot od Boga, vo videnie videl dekaHristovoto doa|awe }e bide �kako utrinska svetlina, kogasonceto izgreva, kako utro bez oblaci.� (2. Samuilova 23:4).Osija, isto taka svedo~i: �Kako utrinska zora e Negovotopojavuvawe.� (Osija 6:3). Svetlinata na denot tivko i mirno jaosvojuva zemjata, gi izgonuva senkite na mrakot i ja budi zemjatavo ìvot. Taka trebalo da se javi i Sonceto na Pravednosta,�so isceluvawe vo negovite zraci.� (Malahija 4:2). I mno{tvatakoi ìveat vo �zemjata na senkata na smrtta }e vidi golemasvetlina.� (Isaija 9:2).

Posmatraj}i go vo videnie ova slavno osloboduvawe,prorokot Isaija izvikal :

�Ni se rodi Dete,Sin ni se dade.Vlasta }e po~iva na ramoto Negovo.Imeto }e mu bide:Prekrasen, Sovetnik, silen Bog,Ve~en Tatko, Knez na Mirot.Negovata vlast }e se {iri nadalekui ne }e ima kraj na mirotna Davidoviot prestol,i na negovoto carstvo:}e go zacvrsti i }e go utvrdivo pravina i vo pravednost otsega i doveka.

Revnosta na Gospoda nad Voinstvata }e go izvr{i toa.� (Stihovi 6, 7)

Vo podocne`nite vekovi od istorijata na Izrael, koi{to prethodele na prvoto doa|awe, vladeelo op{to uveruvawedeka vo ovaa proro~ka re~ bila za doa|aweto na Mesijata:�Malku e da mi bide{ sluga za da se podigne plemeto Jakovovoi da se vrati ostatokot Izraelev, tuku }e te napravam videlona narodite za da bide{ spasenie moe do krajot na zemjata.��I }e se javi slavata Gospodova,� rekol Isaija, �i sekoe telo}e go vidi.� (Isaija 49:6; 40:5). Za taa svetlina podocna takasmelo svedo~el i Jovan Krstitelot, objavuvaj}i: �Jas sum glas

470 471

êkav nekoj da se soàli, no ne se najde nikoj.

I da me ute{i nekoj,no ne najdov nikogo.Mi dadoa òl~ka da kasnam;I vo èdta Moja mi dadoa ocet da pijam.�

(Psalm 69:20, 21)

Toj prorekol i za toa kako }e se odnesuvaat kon Nego:�Me opkolija mnogu ku~iwa; grupa od zlodejci Me opkruì; giprobodoa racete Moi i nozete Moi. Bi moèl da gi izbrojamsite Moi koski a tie Me gledaat i Me preziraat. Gi podelijaMoite ali{ta me|u sebe, i `repka frlaa za mojata obleka.�(Psalm 22:16-18).

Ovie opi{ani gorki maki i surova smrt za Veteniot,kolku i da se bolni, bile bogati so vetuvawa, zatoa {to voNego, za kogo �be{e voljata na Gospoda da bide bien� staven namaki za da Toj moè da stane �prinos za grevot,� Gospod rekol:

�]e vidi potomstvo, }e gi prodolì svoite denovi,i Gospodovata volja }e napreduva preku Negovata raka.]e vidi od trudot na Svojata du{a i }e se nasiti.

Preku Svoeto znaewe, Mojot praveden Sluga }e opravda mnozina;

zatoa {to nivnata vina }e ja zeme vrz Sebe.Zatoa }e Mu dadam golemo nasledstvo,i so silnite }e go deli plenot;zatoa {to du{ata Svoja na smrt ja predade,

i be{e vbroen me|u zlostornicite, i gi ponese vrz Sebe grevovite na mnozina, i za prestapnicite stana posrednik.� (Isaija 53:10-12)

Tokmu qubovta kon gre{nicite go pottiknala Hristada ja plati cenata na nivnoto otkupuvawe. �I vide deka nema{e~ovek, se za~udi deka nema{e posrednik;� nikoj drug ne bimoèl da go oslobodi ~ovekot od vlasta na neprijatelot; �zatoa

a nie smetavme deka Toj be{e porazuvan, kaznuvan i ponizuvan od Boga.

No Toj be{e iznaranet za na{ite prestapi, i be{e bien za na{ite bezzakonija.

Kaznata za na{iot mir padna vrz Nego,preku Negovite rani nie se iscelivme.

Site zaskitavme kako ovci, i se otstrani sekoj po svojot pat.

A Gospod gi vozloì vrz Nego bezzakonijata na site nas.

Go izma~uvaa, i be{e zlostavuvan,no sepak ne ja otvori ustata Svoja.Go odvedoa kako jagne na kolewe;kako ovca nema, pred onie {to ja striàt,taka Toj ne ja otvori ustata Svoja.

So sila i so sud se oslobodija od Nego,i koj }e go objasni Negoviot rod?Od zemjata na ìvite go otstranija Nego,za grevovite na Mojot narod, go ranija na smrt.

Mu go odredija pogrebenieto me|u zlodejcite,a Negoviot grob be{e pri bogatite,zatoa {to ne be{e napravil nepravda,i vo ustata Negova nema{e laga.� (Isaija 23:1-9)

Samiot Gospod preku Zaharija kaàl za napateniotSpasitel: �Razbudi se, O me~u protiv Mojot Pastir, protivôvekot, koj e Moj blièn.� (Zaharija 13:7). Bo`jata pravdaodredila Hristos kako zamena da strada namesto gre{niot~ovek. Toj trebal da razbere {to pravdata zna~i. Toj trebalda znae kako e koga gre{nikot sam stoi pred Boga bez posrednik.

Preku Psalmistot, Otkupitelot prorokuval za Sebesi:

�Sram go obzede srceto moe,Iznemo{tev;

472 473

barawa, nametnati od strana na ~ovekot, koi {to giobeshrabrile mnozina {to se trudele iskreno da Mu sluàtna Boga.

Gospodovata Re~ za Spasitelskata misija glasi: �JasGospod te povikav vo pravednost, i }e te dràm za raka, i }e te~uvam, i }e te dadam za zavet na narodot, svetlina na narodite;da im gi otvori{ o~ite na slepite, da gi izvede{ zatvoreniteod zatvor i od temnina koi {to sedat vo temnina. Jas sumGospod, toa e imeto Moe, i slavata Svoja nema da ja dadam nadrug nitu falbata Svoja na rezani likovi. Eve, prethodnotodojde, i Jas javuvam novo, u{te pred da se ispolni vi kaùvam.�(Stihovi 6-9).

Izraeleviot Bog sakal da go spasi Sion preku vetenotoSeme. �]e iznikne Fidanka od Jeseevite penu{ki; Granka }enikne od nejziniot koren.� �Ete, devica }e zatrudni i }e rodisin, i }e mu stavat ime Emanuel. Maslo i med }e jade, dodekane nau~i da go otfrli zloto i da go izbere dobroto.� (Isaija11:1; 7: 14, 15).

�I vrz Nego }e po~iva Duhot Gospodov, Duhot na mudrostai razumot, Duhot na sovet i sila, Duhot na znaewe i stravGospodov. Gospodoviot strav }e go vdahne, ne }e sudi sporedvidenoto, ni }e presuduva spored ~uenoto, tuku }e im sudi popravednost na bednite, i prav sud }e im izrekuva na krotkitena zemjata. So bi~ot na slovoto Svoe }e ja porazi zemjata, a sozdivot na ustata Svoja }e go ubie bezbo`nikot. Toj sopravednost }e gi prepa{e bedrata, i so vernost bedrata.� �Voonoj den Jeseeviot Koren, }e bide izdignat kako zname nanarodite, neznabo`cite Nego }e go baraat. I po~ivali{tetoNegovo }e bide slavno.� (Isaija 11:2-5, 10).

�Eve go ôvek komu mu e imeto Za~etnikot;... toj }e goizgradi Gospodoviot hram. I Toj }e ja nosi slavata, i }e sednei }e vladee na Svojot prestol i }e bide sve{tenik na prestolotSvoj.� (Zaharija 6:12, 13).

Izvor }e se otvori izvor �za grevot i ne~istotija�(Zaharija 13:1); sinovite ~ove~ki }e go ~ujat blaèniot povik:

�O site vie ste èdni, dojdete pri vodite;i vie koi i nemate pari, dojdete, kupete i jadete.

Negovata mi{ka mu pomogna; i Negovata pravednost Go podrà.�(Isaija 59:16).

�Eve Go Mojot sluga, Kogo Go potkrepuvam,Mojot Izbranik, mil na Mojata du{a.Go izleav Svojot Duh vrz Nego,i Toj }e im donese sud na narodite.� (Isaija 42:1)

Vo negoviot ìvotot ne trebalo da ima mesto za samoizdignuvawe i po~estite koi {to svetot gi oddava preku zapolo`bata bogatstvoto i talentot, bile tu|i za Sinot Bo`ji.Toj ne se koristel so niedno sredstvo so koi lu|eto se sluàtza da steknat privrzanici i po~ituvawe. Negovoto celosnosamoodrekuvawe bilo prikaàno so slednive zborovi:

�Nema da vika, nitu }e go podiga glasot,Nema da dozvoli da go ~ujat po ulicite,Skr{enite trski nema da gi dokr{i,I lenot {to tlee nema da go ugasne.� (Stihovi 2, 3)

Na~inot na koj Spasitelot im se obra}al na lu|eto vogolema merka se razlikuval od nastapot na toga{niteverou~iteli. Vo negoviot ̀ ivot nikoga{ ne se slu{nala glasnaprepirka, nitu nametliva molitva, ne e zapazena niednapostapka ~ija cel bi bila da predizvika voshituvawe kaj lu|eto.Mesijata moral da bide skrien vo Boga, a Bog da bide otkrienvo karakterot na Svojot Sin. Bez poznavaweto naBoga,~ove{tvoto bi bilo zasekoga{ izgubeno. Lu|eto bezboèstvenata pomo{ bi tonele s# podlaboko i podlaboko.Silata i ̀ ivotot mora da gi dade Onoj koj {to go sozdal svetot.Nepostoel drug na~in da se spasi ~ovekot.

Za Mesijata u{te bilo prore~eno: �Nema da oslabne,nitu }e iznemo{ti, zdosadi nitu }e se umori, dodeka ne gopostavi sudot na zemjata, i ostrovite }e ja ~ekaat naukataNegova.� Trebalo da �go napravi zakonot golem i slaven.�(Isaija 42:4, 21). Toj ne do{ol da ja namali negovata va`nost izna~enie, tuku da go napravi u{te pogolem. Trebalo da giis~isti boèstvenite propisi od site onie te{ki formalni

474 475

i deloto Negovo pred Nego.Kako pastir }e go pase Toj stadoto Svoe:jagniwata }e gi zeme Toj vo Svoite race,i }e gi nosi na gradite Svoi,i gri`livo }e gi vodi doilkite.� (Isaija 40:9-11)

�I vo toj den gluvite }e gi ~ujat zborovite od Knigata, i o~ite na slepite }e progledaat od temninata i mrakot.

I krotkite s# pove}e i pove}e }e se raduvaat vo Gospoda, a siromasite }e voskliknuvaat vo Svetecot Izraelev.�

Toga{ onie {to se zabludeni }e ja poznaat mudrosta, i nepokornite }e ja primat naukata.� (Isaija 29:18, 19, 24)

Taka Gospod preku patrijarsite i prorocite, kako ipreku modeli i simboli mu govorel na svetot za doa|aweto naOnoj koj lu|eto }e gi oslobodi od grevot. Na drugi niz proro{tvaim ukaùval za doa|aweto na �Kopneòt na site narodi.� (Agej2:7). Bilo to~no nazna~eno duri i mestoto na negovoto ra|awei vremeto koga }e se pojavi.

Sinot Davidov mora da se rodi vo gradot Davidov.Prorokot rekol deka od Vitleem �}e izleze...Onoj koj }e bidevladetel vo Izrael ~ie poteklo e od damnini, od ve~nivremiwa.� (Mihej 5:2).

�I ti Vitleeme, zemjo Judina! Po ni{to ne si pomal me|u vojvodstvata Judini; Za{to od tebe }e izleze voda~ot Koj }e bide Pastir na Mojot narod Izrael.�

(Matej 2:6)

Angelot Gavril mu go otkril na Daniel vremeto naprvoto doa|awe kako i nekoi od glavnite slu~uvawa vrzani soìvotnoto delo na Spasitelot. �Sedumdeset sedmici,� rekolangelot, �mu se odredeni na tvojot narod i na tvojot svet gradza da se svr{i prestapot i da is~ezne grevot i da se is~isti

Da, dojdete, kupete vino i mleko,bez pari i bez pla}awe.

Zo{to da gi tro{ite parite za ona {to ne e leb?i zarabotkata svoja za ona {to ne siti?Poslu{ajte me vnimatelno Mene, i jadete {to e dobro,i du{ata va{a neka uìva vo mrsni jadewa.

Priklonete go uvoto i dojdete pri Mene,poslu{ajte Me, i du{ata va{a }e ìvee.]e sklu~am so vas ve~en Zavet,

Zavet na milosta, veten na Davida.� (Isaija 55:1-3)

Na Izrael mu bilo dadeno vetuvawe: �Eve, te napravivsvedok na lu|eto, knez i zapovednik na narodite. Eve, }epovika{ narod kogo ne go poznava{, i narod {to ne te znae }edotr~a pri Tebe zaradi Gospoda, Tvojot Bog, i zaradiIzraeleviot Svetec, za{to Toj te proslavi.� (Stihovi 4, 5).

�Ja pribliùvam Svojata pravednost, ne e ve}e daleku,Moeto spasenie ne }e se zabavi. ]e go stavam spasenieto naSion za Izrael Svojata slava.� (Isaija 46:13).

Zada~ata na Mesijata vo tekot na Negovata zemskaslu`ba bila so zborovi i so dela da mu ukaùva na ~ove{tvotoza slavata na Bog Otecot. Toj trebalo da mu ja pokaè napadnatoto ~ove{tvo beskrajna Bo`ja qubov so sekoja postapkana svojot ìvot, so sekoj izgovoren zbor i so sekoe izvr{eno~udo.

�Iska~i se na visokata gora,ti koj javuva{ dobri vesti za Sion,izvi{i go silno glasot svoj,blagoizvestitele Erusalime,podigni go, ne pla{i se.Kaì im na gradovite Judini: Ete go va{iot Bog.Ete, Gospod Bog ide so silai mi{kata Negova e so vlast.Ete, nagradata Mu e so nego,

476 477

veruvale i priznavale deka na zemjata se samo gosti i dojdenci.Vetuvawata koi {to u{te od vremeto na Enoh se povtoruvalepreku patrijarsite i prorocite odrùvale kaj lu|eto nade` zaNegovoto doa|awe.

Bog ne go otkril vedna{ to~noto vreme na prvotoHristovo doa|awe; pa duri ni toga{ koga ova bilo objaveno voDanilovoto proro{tvo, site ne ja tolkuvale pravilno vesta.

Proa|ale vekovi i vekovi i najposle prestanaleglasovite na prorocite. Izrael te{ko go pritiskala rakatana ugnetuva~ot. Bidej}i Evreite se oddale~ile do Boga, nivnatavera se pokolebala i nade`ta ne ja osvetluvala pove}eidninata. Mnozina ne gi razbrale proro~kite zborovi; onie~ija vera trebala da ostane postojana bile nakloneti daizviknat: �Se protegaat denovite, i od videnijata nema da bideni{to.� (Ezekiel 12:22). No denot na Hristovoto doa|awe bilodreden vo nebesniot sovet, i �koga se navr{i vremeto, go pratiBog sinot svoj... da gi iskupi onie koi {to se pod zakonot, za damoème da primime posinuvawe.� (Galatjanite 4:4, 5).

Lu|eto moraat da se pou~uvaat na ~ove~ki jazik.Glasnikot na zavetot mora da govori. Negoviot glas mora dase ~ue vo Negoviot hram. Toj, avtorot na vistinata, mora da jais~isti vistinata od plevata na ~ove~kite iskaùvawa koi{to ja napravile nedelotvorna. Moraat jasno da se iznesatna~elata na Bo`jata vlada i planot na spasenieto. Na lu|etomora jasno da im se izloàt poukite na Stariot zavet.

Koga Spasitelot najposle se pojavil �vo obli~je~ove~ko,� (Filipjanite 2:7) i ja zapo~nal svojata slu`ba nablagodat, satanata imal vlast samo da Go �kasne za petata,�dodeka sekoe Hristovo ponizuvawe ili stradawe go pogoduvalevo glava Negoviot neprijatel. Srceto na Bezgre{iot goispolnuvale stradawa koi {to donele grev, no Hristos, trpej}igi napadite na gre{nicite, go pla}al dolgot za padnatoto~ove{tvo i gi rakinuval lancite na ropstvoto, koi {to gonadvisnuvalo ~ove{tvoto. Sekoja bolka i navredapretstavuvale doprinos za osloboduvawe na ~ovekoviot rod.

Da moèl satanata da go natera Hristos da popu{ti nasamo edno isku{enie, da moèl da Go nagovori so samo ednapostapka ili so edna misla da ja izvalka Svojata sovr{enata

bezzakonieto i da se dovede ve~na pravednost, i da se zape~atividenieto i da se pomaza svetiot nad svetiite.� (Daniel 9:24).Vo proro{tvoto eden den pretstavuva edna godina. (Vidi 4.Mojseeva 14:34). Sedumdeset sedmici ili ~etiristotini idevedeset dena zna~i ~etiristotini i devedeset godini. Dadene i po~etokot na ovoj period: �Zatoa znaj i razberi: otkakoizleze zapovedta Erusalim povtorno da se izgradi dopomazanikot i voda~ot }e ima sedum sedmici, i {eeset i dvesedmici� - {eeset i devet sedmici ili ~etiristotiniosumdeset i tri godini. Naredbata Erusalim �povtorno da seizgradi� ja ispolnil Artarkserks Longimanus (vidi Ezra 6:14;7:1, 9) i taa stapila na sila vo esenta 457 godina pred Hrista.Smetaj}i od taa data, 483 godina dostignuva do esenta 27 godinapo Hristovoto ra|awe. Spored proro{tvoto toj period trebalda dostigne do Mesijata, Pomazanikot. Isus vo 27-ta godina sokr{tevaweto go primil pomazuvaweto na Svetiot Duh inaskoro posle toa ja zapo~nal svojata slu`ba. Toga{ bilaupatena vesta: �Vremeto se ispolni.� (Marko 1:15).

Angelot potoa rekol: �I }e go utvrdi zavetot so mnozinaza edna sedmica (sedum godini).� Evangelieto trebalo da imse propoveda posebno na Evreite vo tekot na sedum godini odpo~etokot na slu`bata na Spasitelot; Samiot Hristos trebalda propoveda tri i pol godini, a posle Nego apostolite. �A vopolovinata od sedmicata }e gi ukine `rtvata i prinosot.�(Danilo 9:27). Vo proletta 31-ta godina po Hrista, Hristos,vistinskata ̀ rtva, bila prinesena na Golgota. Toga{ zavesataod hramot se raskinuva na polovina, {to zna~elo deka`rtveniot sistem ja izgubil svojata svetost i smisla. Do{olmomentot koga trebalo da prestanat zemskite ̀ rtvi i prinosi.

Edna sedmica - sedum godini - zavr{ila vo 34-tatagodina. Toga{ Evreite go kamenuvale Stefan i zasekoga{ jazape~atile svojata sudbina so otfrlawe na Evangelieto;u~enicite {to bea raseani zaradi progonstvata �odea nasekadepropovedaj}i ja re~ta,� (Dela 8:4); i nabrzo posle toa se obratilSavle progonitelot i stanal Pavle, apostol na neznabo{cite.

Mnogu proro{tva za doa|awe na Spasitelot napravileEvreite da ìveat vo postojano is~ekuvawe. Mnozina umreleso vera ne primaj}i go vetuvaweto. No nayiraj}i oddaleku, tie

478 479

L I X

�DDDDDOMOMOMOMOME IZRAE IZRAE IZRAE IZRAE IZRAELELELELELEVEVEVEVEV�

Propovedaj}i ja vistinata na ve~noto evangelie na sitenarodi, plemiwa, kolewa i jazici, Bo`jata crkva deneska goispolnuva drevnoto proro{tvo: �Izrael }e pu{ti granki i }erascuti, i }e go ispolni imeto na zemjata za plodovi.� (Isaija27:6). Sorabotuvaj}i so nebesnite sili, Isusovite sledbenicibrzo prodiraat vo pustinite zemski, i nivnata rabota vrodilaso golema ètva na dragoceni du{i. [ireweto na bibliskitevistini preku posvetuvaweto na zaednicata im donesuva denesna ~ove~kite sinovi s# pove}e od onie blagodeti koi {to bileprore~eni preku mnogu vekovi vo vetuvaweto dadeno na Avraami na celiot Izrael - na Bo`jata crkva vo site vremiwa: �]e teblagoslovam... i ti }e bide{ blagoslov.� (1. Mojseeva 12:2).

Vo vekovite po vra}aweto na Izrael od zemjata nanegovoto robuvawe, ova vetuvawe za blagoslovot trebalo dase ostvari vo mnogu pogolema merka. Bo`jata namera bilacelata zemja da se podgotvi za prvoto Hristovo doa|awe, tokmukako deneska {to se podgotvuva patot za Negovoto vtorodoa|awe. Koga istekle gor~livite godini na progonstvo, Bogmilostivo dal vetuvawe preku prorokot Zaharija na Svojotnarod Izrael: �]e se obrnam kon Sion i }e ̀ iveam vo Erusalim:i Erusalim }e se vika grad na vistinata, i gorata na Gospodanad vojskite sveta gora.� A za svojot narod rekol: �Ete... Jas }eim bidam Bog, vo vistina i vo pravednost.� (Zaharija 8:3, 7, 8).

Ovie vetuvawa se dadeni pod uslov ako Izrael bideposlu{en. Grevovite koi {to go obeleùvale Izrael predropstvoto, ne smeele da bidat povtoreni. �Sudete pravo,� giopomenuval Gospod onie koi {to go obnovuvale Izrael, �ibidete milostivi i àlostivi eden kon drug. I ne pravete &lo{o na vdovicata nitu na siromaviot, i ne mislete zlo edenna drug vo srceto svoe.� �Zboruvajte vistina eden na drug;

~istota, knezot na temninata bi likuval nad Nade`ta na~ove{tvoto i bi go pridobil za sebesi celiot ~ove~ki rod.Me|utoa, satanata moèl samo da navreduva no ne i da goizvalka. Moèl da predizvika bolka, no ne i da nametne grev.Toj uspeal Hristoviot ìvot da go pretvori vo niza nakonflikti i isku{enija, no so sekoj napad gubel od svojata vlastnad lu|eto.

Na{iot Spasitel go vkrstil oru`jeto so knezot natemninata vo pustinata na isku{enieto, vo Getsimanskatagradina i na krstot. Negovite rani stanale trofei na Negovatapobeda vo korist na ~ove~kiot rod. Satanata navistina gokasnal Hristos za petata dodeka Hristos visel na krstot vomaki, koga zlite duhovi likuvale i zlite lu|e Mu se smeele.No tokmu vo taa prilika Hristos & zastanal na zmijata naglavata. Toj so svojata smrt go uni{til �onoj koj imal vlastnad smrtta, t.e. |avolot.� (Evreite 2:14). So ovoj ~in bilaodlu~ena sudbinata na voda~ot na bunata i zasekoga{obezbeden planot na spasenieto. So smrtta toj pridobilpobeda nad nejzinata sila a so svoeto voskresenie ja otvorilvratata na grobot na site Svoi sledbenici. Vo taa poslednaborba gledame ispolnuvawe na proro{tvoto: �Toj }e ti zgaznena glavata a ti }e go kasne{ vo petata.� (1.Mojseeva 3:15).

�Qubezni, sega sme Boì deca, i u{te ne se pokaà {to}e bideme; tuku znaeme deka koga Toj }e se pokaè, }e bidemekako Nego, za{to }e go vidime kakov {to e.� (1. Jovanova 3:2).Na{iot Spasitelot go otvoril patot po koj i onie najgolemitegre{nici, najsiroma{nite, najprezrenite i najnemo}nitemoàt da mu prijdat na Otecot.

�Gospode, ti si Bog moj, ]e te vozvi{uvam, ]e go vosfalam imeto tvoe, Za{to izvr{i prekrasno dela; Tvoite Nameri se u{te od damnina, tie verni i vistiniti.�

(Isaija 25:1).

480 481

dadenata vest, no Bo`jata volja sepak }e se ostvari. �Odson~eviot istok do zapad golemo }e bide imeto moe prednarodite,� rekol Gospod preku svojot glasnik, �i na sekoe mesto}e se prinesuva temjan na imeto moe i ~ist dar; za{to imetoMoe }e bide golemo pome|u narodite.� (Malahija 1:11).

Zavetot �za ̀ ivot i mir� sklu~en so Izralevite sinovi,i koj bi donel neiskaàn blagoslov da odràle, sega Gospodsakal da go obnovi so onie koi {to nekoga{ bile duhovnivoda~i, no zaradi svoite prestapi postanale �prezreni iponi{teni vo celiot narod.� (Malahija 2:5, 9).

Malahija seriozno gi predupredil prestapnicite nadenot na sudot koj }e dojde i na Bo`jata namera da go kazni sobrzo uni{tuvawe sekoj prestpanik. No nikoj ne bil ostavenbez nade`; negovite proro{tva za osuda bile proprateni sopovik na nepokajanite da se izmirat so Boga. �Vratete se kajMene, i Jas }e se vratam kaj vas,� govorel Gospod. (Mal. 3:7).

Izgleda deka sekoe srce mora da se otpovika na vakvapokana. Nebesniot Bog gi povikuva svoite zabludeni deca daMu se vratat i povtorno da sorabotuvaat so Nego naostvaruvawe na Negovoto delo na zemjata. Gospod mu pruàraka za pomo{ na Izrael za da moè da najde pat nasamoodrekuvawe i `rtva, i da u~estvuva so Nego vonasledstvoto na Bo`jite sinovi. Dali tie }e se otpovikaat naovoj povik? Dali }e ja razberat svojata edinstvena nade`?

Kolku e taèn izve{tajot za obvinuvaweto naIzralecite vo vremeto na Malahija, da go otvorat svoeto gordosrce i vo pokornost i qubov da zemat u~estvo vo deloto! Tiese obiduvaat da se pravdaat odgovaraj}i: �Kako da seobratime?�

Odgovorot Gospodov e navistina odreden: �Vo desetokoti prinosite. Prokleti ste, za{to me zakinuvate, vie, celiotnarod. Donesete gi site desetoci pred vratite, pa da ima hranavo Mojot dom, i barem vo toa ispitajte Me, veli Gospod Savaot:zar nema da gi otvoram otvorite nebeski za da izlijamblagoslov na vas, pa da imate i na pretek? Zaradi vas }e imzabranam na onie, {to gi izeduvaat plodovite zemni, i lozatava{a vo poleto nema da ostane bez plod, veli Gospod Savaot.�(Stihovi 7-12).

pravedno i miroqubivo sudete pri portite va{i. (Zaharija7:9, 10; 8:16).

Golema e platata, kako zemskata taka i duhovnata, i imbila vetena na onie koi se vladeat po ovie na~ela napravednosta. �Tvoeto seme }e bide uspe{no,� objavil Gospod;�lozata }e go dade svojot plod, i zemjata }e ra|a rod svoj, ineboto }e ja dava rosata svoja; i seto toa }e go dadam vonasledstvo na ostatokot na toj narod. I kako {to vie, domeJudin, i dome Izraelev bevte prokolnati me|u narodite, taka}e ve izbavam, i vie }e bidete blagosloveni.� (Zahar. 8:12, 13).

Vavilonskoto ropstvo uspe{no gi izle~ilo Izraelciteod idolopoklonstvo. Posle ropstvoto tie obrnuvale golemovnimanie na prou~uvawe na ona {to vo slu`bata e vistinskoza Boga, a toa bilo zapi{ano vo knigata na zakonot i kajprorocite. Obnovuvaweto na hramot im ovozmoìl daprodolàt so ceremonijalnite slu`bi na svetili{teto.Predvodeni od Zorovavel, Ezra i Neemija, tie nekolku patise zavetuvale deka }e gi dràt site zapovedi i uredbiGospodovi. Periodot na napredok koj {to potoa nasledilpretstavuval jasen dokaz deka Bog e kadar da gi primi i da improsti. Me|utoa, tie vo kobna kratkovidost povtorno go svrtelegrbot na svojata prekrasna idnina i sebi~no go ~uvale samo zasebe ona {to moèlo da donese isceluvawe i duhoven ìvotna milioni lu|e.

Vo vremeto na Malahija posebno jasno se pokaàlnivniot propust da gi ispolnat Bo`jite nameri. Gospodoviotglasnik strogo gi osuduval zlata zaradi koi Izrael ja gubelsvojata zemska sre}a i duhovna sila. Ukoruvaj}i giprestapnicite, prorokot ne gi {tedel nitu sve{tenicite nitunarodot. �Bremeto na zborovite Gospodovi kon Izrael prekuMalahija� bile deka ne smeat da gi zaboravat poukite odminatoto i deka mora verno da se ~uva zavetot koj {to Gospodgo napravil so domot Izralev. Edinstveno onie koi {to bi sepokajale iskreno, bi moèle da primat Bo`ji blagoslov.�Zatoa,� povikuval prorokot, �molete mu se na Boga da sesmiluva na nas.� (Malahija 1:9).

Me|utoa, planot za spasenieto na ~ove{tvoto ne smeelda bide osuden zaradi momentalniot neuspeh na Izrael. Oniena koi {to im govorel prorokot moèle i da ne ja poslu{aat

482 483

blagodat, nastojuvale ovoj nedostatok da go nadomestat sostrogo vr{ewe na verski obredi i ceremonii. Ne sezadovoluvale so slu`bata koja {to ja odredil Bog, tukudodavale bezbrojni nametnuvawa i pravila koi {to samite giizmislile. I kolku pove}e se oddale~uvale od Boga, tolkupove}e polagale na po~ituvaweto na ovie formi.

Narodot prakti~no ne bil vo mo`nost da go ispolnuvazakonot optereten so tolku strogi i zamorni pravila. Golemitena~ela na pravednosta, izloèni vo desette zapovedi iprekrasnite vistini koi {to se nayirale vo simboli~nataslu`ba bile pomra~eni, pokrieni so masa na ~ove~ki tradiciii pravila. Onie koi {to iskreno sakale da mu sluàt naGospoda i se trudele da go izvr{uvaat celiot zakon onaka kako{to go tolkuvale sve{tenicite i poglavarite, stenkale podogromen tovar.

I pokraj toa {to go sakal doa|aweto na Mesija, Izraeldo taa merka vo srceto i vo ìvotot se odvoil od Boga, {tonemal pravilna pretstava za karakterot ili misijata naveteniot Spasitel. Namesto da te`nee za osloboduvawe odgrevot i steknuvawe na slava, mir i svetost, toj vo svoeto srcesakal da se oslobodi od nacionalnite neprijateli i da jaobnovi zemskata vlast. Izraelcite o~ekuvale Mesijata dadojde kako osvojuva~ koj {to }e gi oslobodi od jaremot i }e givozdigne Izraelcite nad site narodi. I taka satanata uspealvo svoite napori da gi podgotvi srcata na lu|eto da go otfrlatSpasitelot koga }e se pojavi. Gordosta na nivnoto srce ipogre{noto tolkuvawe na Negoviot karakter i misija gispre~uvalo realno da gi ocenat site onie slu~ki koi {togovorele za Negovoto Mesijanstvo.

Evrejskiot narod go ~ekal doa|aweto na Spasitelotpove}e od iljada godini. Nivnite najsvetli nadeì bilepovrzani za toj nastan. Iljada godini Negovoto ime sespomenuvalo vo pesnite i proro{tvata, pri vr{eweto naobredite vo hramot i vo doma{nite molitvi, no koga do{ol,ne Go prepoznale kako Mesija koj {to taka dolgo go ~ekale. �Kajsvoite dojde, i svoite ne go primija.� (Jovan 1:11). Milenikotna neboto za nivnoto zemsko srce bil �koren od suva zemja�. Vonivnite o~i �nema{e obli~je na ubavina vo nego,� tie vo Negone videle ni{to zaradi {to bi go posakale. (Isaija 53:2).

Bog ja blagoslovuva ~ovekovata rabota za da Mu govratat lu|eto ona {to e Negovo. Toj im dava sonce i do`d; Tojim dava rod na bilkite; Toj isto taka im dava zdravje isposobnost za da dojdat do sredstva. Sekoj blagoslov doa|a odNegovata dare`liva raka, i Toj saka lu|eto da mu iskaàtblagodarnost vra}aj}i Mu go Negoviot del vo vid na desetocii darovi - vo darovite na blagodarnost, dobrovolni prilozii darovi zaradi prestapi. Tie moraat da Mu posvetat del odsvoite sredstva za Negovata slu`ba, za da ne ostane Negovotolozje neobraboteno. Moraat da se potrudat da doznaat {to bipravel Gospod da e na nivno mesto. Tie treba site te{ki ne{tada gi iznesat pred Nego vo molitva. Tie treba da pokaàtnesebi~en interes za napredokot na Negovoto delo vo sitekraevi na svetot.

Vestite koi {to gi donel Malahija, posledniot prorokod Stariot zavet, i nasilstvata koi {to morale da gi trpat odsvoite neprijateli - neznabo`cite, najposle gi uverileIzraelcite deka }e bidat vistinski sre}ni edinstveno ako sepokoruvaat na Bo`jiot zakon. No kaj mnozina pokornosta neprozleguvala od vera i qubov. Nivnite motivi bile sebi~ni.Isklu~ivo nadvore{nata slu`ba bila pretvorena vo cel zapostignuvawe na nacionalna golemina. Odbraniot narod nestanal svetlina na svetot, tuku se odvoil od nego, smetaj}ideka taka }e se za{titi od idolopolonstvo. Ograni~uvawatakoi {to Bog gi dal zabranuvaj}i gi bra~nite vrski pome|u svojotnarod i neznaboè~kite narodi i prifa}awe neznaboè~kiobi~ai od sosednite narodi, bile pogre{no tolkuvani i kakoda stanale yid koj {to gi odvojuval Evreite od site druginarodi; i zaradi toa drugi narodi ne dobile blagoslovi koi{to Izrael po Bo`ji nalog bi trebal da mu gi prenese na svetot.

Istovremeno Evreite zaradi svoite grevovi i samites# pove}e se oddale~uvale od Boga. Tie ne moèle da jarazberat dlabokata duhovna smisla na svojata simbili~naslu`ba. Vo svojata samopravednost, se potpirale na svoitesopstveni dela, `rtvi i obredi, namesto da se nadevaat voposredni{tvoto na Onoj na kogo seto toa ukaùvalo. Taka�Gledaj}i da utvrdat svoja pravednost,� (Rimjanite 10:3) tiese vovlekle vo formalizam i smetale deka si se dovolni nasamite sebesi. Bidej}i im nedostasuvale Duhot i Bo`jata

484 485

a lozjeto }e go dade na drugi lozari, koi }e mu gi davaatrodovite vo svoe vreme.�

Taka samite sebesi se osudile. Isus gi poglednal i tierazbrale deka Negoviot pogled gi ~ital site tajni na nivnotosrce. Negovata boèstvena priroda otsjajuvala pred niv soneodoliva sila. Tie vo lozarite se videle sebesi, i toga{izvikale: �Da ne dade Bog!�

Hristos sve~eno i ta`no gi zapra{al: �Zarem nikoga{ne ste ~itale vo pismoto: kamenot koj {to go otfrlija yidarite,stana agolen kamen; toa e od Gospoda i prekrasno e vo na{iteo~i. Zatoa vi velam deka od vas }e se zeme Bo`joto carstvo i}e mu se dade na narod koj {to donesuva rod. I koj padne naovoj kamen }e se razbie, a vrz kogo on padne, }e go zdrobi.�(Matej 21:34-44).

Evreite da go primele Hrista, Toj bi ja ottrgnal nivnatastra{na sudbina. No zavista i omrazata gi napravilenepomirlivi. Odlu~ile Isusa od Nazaret da ne go primat kakoMesija. Tie ja otfrlile Svetlinata na svetot i toga{ nivniotìvot bil obvitkan vo polno}na temnina. Evrejskiot narod gosna{la prore~enata sudbina. Go odvlekle vo propastneprirodnite strasti koi {to ne umeel da gi sovlada. Lu|etovo svojata zaslepenost svirepo se uni{tuvale edni so drugi.So uporna nepokornost i gordost go navlekle vrz sebe besotna rimskite osvojuva~i. Erusalim bil razoren, hramotrazru{en, a mestoto na koe {to toj se izdignuval bilopreorano. Judinite deca umirale vo najgolemi maki. Milionibile prodadeni kako robovi da sluàt vo neznaboè~ki zemji.

Ona {to sakal Bog da napravi za svetot preku Evreite,svojot izbran narod, }e go izvr{i denska preku svojata izbranazaednica na zemjata. Toj �go dal Svoeto lozje na drugi lozari,�na Svojot narod koj go pazel zavetot i koi verno �na vreme }emu donesuvaat rodovi.� Gospod nikoga{ ne bil na zemjata bezSvoi vistinski pretstavnici ~ii interesi bile ednakvi soNegovite. Ovie Bo`ji svedoci se vbrojuvaat vo duhovniotIzrael i nad niv }e se ispolnat site vetuvawa na zavetot koj{to Gospod go napravil so Svojot nekoga{en narod.

Bo`jata zaednica na zemjata denes e vo mo`nost daraboti na ispolnuvawe na Bo`jiot plan za spasenie naizgubeniot ~ove~ki rod. Slobodata na Bo`jiot narod bila so

Celiot ìvot Isus od Nazaret pome|u Evreitepretstavuval golem ukor za nivnata sebi~nost, koja {to jaotkrivale so toa {to ne sakale da gi priznaat pravednitebarawa na Gospodarot vo ~ie lozje bea postaveni kakorabotnici. Go mrazele zatoa {to daval primer na vistinskapobo`nost; i koga poslednoto isku{uvawe zna~elo pokornostza ve~en ìvot ili nepokornost za ve~na smrt, go otfrlileSvetecot Izraelev i ja primile vrz sebesi odgovornosta zaNegovoto raspnuvawe na krstot na Golgota.

Hristos pri krajot na svojata zemska slu`ba voparabolata za lozjeto im ukaàl na evrejskite u~iteli zagolemite blagoslovi koi {to Izrael gi primil i za nivnatadol`nost da bidat pokorni na Boga. Toj im ja izloìlveli~estvenata Bo`ja cel koja {to moèle da ja ostvarat prekuposlu{nosta. Podigaj}i go velot koj {to ja pokril idninata,im pokaàl kako celiot narod }e go izgubi Negoviot blagoslovi }e navle~e vrz sebesi nesre}a zatoa {to ne ja izvr{ilNegovata volja.

�Ima{e eden ~ovek koj {to nasadi lozje,� rekol Hristos,�i go zagradi so ograda, i iskopa vo nego bunar i napravi kula,i im go dade na lozarite i si otide.� (Matej 21:33).

Spasitelot pri toa mislel na �lozjeto na Gospoda nadvojskite,� a za koe prorokot Isaija mnogu porano rekol deka e�domot Izraelev.�

�A koga nabliì vremeto za rod, gi prati svoite slugikaj lozarite da gi zemat rodovite negovi. I lozarite gi fatijaslugite negovi, edniot go pretepaa, a edniot go ubija, a edenso kamewa go posipaa. Pak prati drugi slugi, pove}e otkolkupred toa, i istoto im go napravija. A potoa go prati Sinot Svojgovorej}i: }e se zasramat od Mojot Sin. A lozarite koga go vidoaSinot, si rekoa pome|u sebe: ovoj e naslednikot, ajde da goubieme, i nas }e ni ostane lozjeto. I koga go fatija, go izvedoanadvor od lozjeto, i go ubija.�

Bidej}i go izloìl pred sve{tenicite nivniotnajstra{en bezboèn ~in, Hristos im postavil pra{awe: �Koga}e dojde posle gospodarot na lozjeto, {to }e im napravi nalozarite?� Sve{tenicite so dlaboko interesirawe go slu{aleNegovoto izlagawe, ne uviduvaj}i deka se odnesuva na niv, pazaedno so narodot govorea: �Zlostornicite so smrt }e gi kazni;

486 487

`rtvata Judina i na Erusalim, kako vo starite vremiwa i kakovo porane{nite godini.� (Malahija 2:17; 3:1-4).

Koga do{lo vreme da se pojavi veteniot Mesija, vestana Hristoviot prethodnik glasela: Pokajte se, carinici igre{nici, pokajte se, farisei i sadukei, �za{to se pribliìcarstvoto nebesno.� (Matej 3:2).

Bo`jite vesnici, vo duhot i silata na Ilija i JovanKrstitelot, i denes mu ukaùvaat na svetot na kogo mu pretstoisud za serioznite nastani koi }e sledat vo poslednite ~asovina milosta pred vtoroto doa|awe na Isus Hristos kako Carnad carevite i Gospodar nad gospodarite. Naskoro na sekoj~ovek }e mu se sudi spored delata koi {to gi napravil vo telo.Do{ol ~asot na Bo`jiot sud, i na ~lenovite na Negovata crkvana zemjata leì seriozna odgovornost da gi opomenat onie koi{to stojat na samiot rab od ve~na propast. Na sekoe ~ove~kobitie vo svetot mora jasno da mu se izloàt na~elata zaradikoi {to se vodi golema borba, a od koi zavisi sudbinata naceloto ~ove{tvo.

Vo tie posledni ~asovi na milost za sinovite ~ove~ki,koga se odlu~uva kone~nata sudbina na sekoja du{a, Gospodarotna neboto i na zemjata o~ekuva Negovata crkva da stane i daraboti kako nikoga{ porano. Onie koi {to preku poznavawetona dragocenite vistini postanale slobodni vo Hrista, GospodIsus gi smeta za Svoi izbranici; tie imaat prednost nad siteostanati lu|e, i Hristos o~ekuva od niv da Go proslavat Onojkoj {to gi povikal od temnina kon Svojata ~udesna svetlina.Blagoslovite koi {to se taka dare`livo izlieni treba da seprenesuvaat na drugi. Dobrata vest na spasenieto treba dabide objavena na site narodi, kolena, plemiwa i jazici.

Vo videnie na prorokot e prikaàn Gospod kako izlevaposebna svetlina na Svojata crkva vo denovite na temninatai neverstvoto koe }e prethodi na Negovoto doa|awe. Toj kakoSonce na Pravednosta se izdiga nad Svojata crkva, �soisceluvawe vo zracite negovi.� (Malahija 4:2). Sekoj vistinskiu~enik treba isto taka da dade pottik za ìvot, da vlevahrabrost, da pottiknuva dobrotvorstvo i da deluva vrzisceluvaweto.

Hristos }e dojde vo najmra~niot period od zemskataistorija. Vremeto vo koe {to ̀ iveele Noe i Lot dava vistinska

vekovi ograni~uvana. Bilo zabranuvano da se propoveda~istoto evangelie i onie koi {to ne se pokoruvale na ~ove~kitenaredbi bile izloèni na najsvirepi kazni. Zaradi toagolemoto duhovno Gospodovo lozje bilo re~isi celosnoopusto{eno. Narodite bile li{eni od svetlosta na Bo`jataRe~. Vistinskata religija se na{la vo opasnost da bidepokriena so temnina, zabluda i sueverie. Vo tekot na ovoj dolgperiod na progonstva, Bo`jata crkva na zemjata bila isto onakazarobena kako {to bile i decata Izraelevi za vreme naprogonstvoto vo Vavilon.

No, blagodarenie na Boga, Negovata crkva ne e pove}evo okovi! Na duhovniot Izrael mu bile vrateni pravata koi{to mu bile daruvani na Bo`jiot narod vo vremeto naosloboduvaweto od Vavilon. Vo site krai{ta na svetot lu|etose otpovikuvaat na nebesnata vest, za koja Jovan Bogoslov voOtkrovenieto rekol deka }e bide objavena pred vtorotoHristovo doa|awe: �Bojte se od Boga, i podajte Mu slava, za{todojde ~asot na Negoviot sud.� (Otkrovenie 14:7).

Vojskite na zloto nemaat pove}e mo} da ja dràtzaednicata vo ropstvo, za{to �padna, padna Vavilon golemiotgrad,� koj �so otrovnoto vino na svoeto bludstvo gi napoi sitenarodi.� A na duhovniot Izrael mu e dadena vesta: �Izlezeteod nea, narode moj, za da ne se izvalkate vo nejzinite grevovi,i da ne vi na{teti nejzinoto zlo.� (Stih 8; 18:4). Kako {torobovite vo tu|inata ja poslu{ale vesta �begajte do Vavilon,�(Eremija 51:6) pa zatoa im bila vratena vetenata zemja, taka ionie denes koi {to se bojat od Boga i ja poslu{aat vesta daizlezat od duhovniot Vavilon, naskoro kako trofei naboèstvenata blagodat }e stojat vo novata zemja, nebesniotHanan.

Koga vo vremeto na Malahija nevernicite cini~nopra{ale: �Kade e Bog koj {to sudi?�dobil seriozen odgovor:�Odnenade` }e dojde Gospod vo hramot svojot, i angelot nazavetot... No koj }e go izdrì denot na Negovoto doa|awe? i koj}e se odrì koga Toj }e se pokaè? Za{to e Toj kako ogan, {torastopuva, i pepelnica {to ~isti. Pa }e sedne Toj da pretopuvai da ~isti srebro, i }e is~isti sinovite na Levij i }e gi pretopikako zlato i kako srebro, za da Mu prinesat `rtva sopravednost. Toga{ }e bide prijatna `rtvata na Gospoda,

488 489

ednokrvniot ne se krij. Toga{ tvojata svetlina }e se javi kakozora, i tvoeto zdravje brzo }e procuti, i tvojata pravednost }etrgne pred tebe i slavata Gospodova }e te pridruùva.� (Isaija58:7, 8).

Taka vo no}ta na duhovna temnina Bo`jata slava trebada svetli preku Negovata crkva, da gi podigne poti{tenite ida gi te{i àlosnite.

Nasekade okolu nas se slu{a lelekawe na nesre}ni.Na site strani ima lu|e koi {to ìveat vo beda i nevolji.Na{a dol`nost e da pruìme pomo{, ublaùvaj}i gi iotklonuvaj}i gi ̀ ivotnite tegobi i stradawa. Samo Hristovataqubov moè da gi zadovoli potrebite na du{ata. Ako Hristosìvee vo nas, na{ite srca }e bidat ispolneti so boèstvenoso~uvstvo. ]e se otvorat zape~atenite izvori na milosrdnatahristijanska qubov.

Mnozina izgubile nade`. Vratete gi bleskavite zracikaj niv. Mnogumina ja izgubile svojata hrabrost. Govorete imzborovi na ohrabruvawe. Molete se za niv. Ima lu|e na koi ime potreben lebot na ìvotot. îtajte im od Bo`jata re~. Mnogudu{i taka imaat zaboleno {to ne moè da gi isceli niedenzemski melem, nitu doktor. Molete se za tie du{i. Dovedetegi kaj Isusa. Re~ete im deka vo Galad ima balsam i deka senao|a Lekarot tamu.

Svetlinata e op{t dar koj go izleva svojot blagoslovna eden neblagodaren, nesvet i izopa~en svet. Taka e i sosvetlinata na Sonceto na Pravednosta. Cela zemjina topka,obvitkana so temninata na grevot, tagata i bolkata, treba dabide osvetlena so soznanieto za Bo`jata qubov. Na nitu ednasekta, stale` ili rasa ne smee da im se skrati svetlinatakoja {to bleska od nebesniot prestol.

Vesta na nade`ta i milosta mora da se objavi vo sitekrai{ta na zemjata. Sekoj koj {to saka moè da pruì raka i dase fati za Bo`jata sila i da napravi mir so Nego, i }e napravimir so Nego. Neznabo`cite nema pove}e da bidat obvitkaniso polno}na temnina, zatoa {to taa }e se povle~e predbleskavite zraci na Sonceto na Pravednosta.

Hristos gi prevzemal site merki Negovata crkva dastane preobrazeno telo, osvetleno so Svetlinata na svetot islavata na Emanuel. Negova namera e sekoj hristijanin da go

slika za sostojbata vo svetot neposredno pred doa|aweto naSinot ~ove~ki. Ukaùvaj}i na toa vreme, Svetoto pismo kaùvadeka satanata }e raboti so seta sila i �site izmami nanepravednosta.� (2. Solunjanite 2:9, 10). Negovoto deluvawese ogleduva vo s# pogolemata temnina, vo mnogute zabludi,eresi i izmami vo poslednite denovi. Ne samo {to satanatago porobuva svetot, tuku negovite zabludi se protegaat i vocrkvite koi ispovedaat deka se Hristovi. Golemotootpadni{tvo }e se pretvori vo polno}na temnina. Za Bo`jiotnarod toa }e bide no} na isku{enija, pla~ i progonstvo zaradivistinata. No od taa mra~na no} }e zableska Bo`jata svetlina.

Gospod pravi �svetlinata da zasvetli od temnina.� (2.Korintjanite 4:6). Koga �zemjata be{e bez obli~je i pusta, ibe{e temnina nad bezdnata,� �Duhot Bo`ji lebde{e nad vodata.I re~e Bog: neka bide svetlina. I bi svetlina.� (1. Mojseeva1:2, 3). Taka i vo no}ta na duhovna temnina se slu{a Bo`jatare~: �Neka bide svetlina.� Bog mu govori na Svojot narod:�Stani, osvetli se, za{to dojde tvojata svetlina, i Gospodovataslava te osvetluva.� (Isaija 60:1).

�Gledaj,� veli Svetoto pismo �mrak }e ja pokrie zemjatai temnina narodite; a tebe }e te osvetli Gospod i Negovataslava }e se pokaè na tebe.� (Stih 2). Hristos, obli~jeto naslavata na Otecot do{lo na ovoj svet kako negova svetlina.Toj do{ol kako Bo`ji pretstavnik kaj lu|eto i za Nego ezapi{ano deka be{e pomazan �so Svet Duh i so sila,� i deka�ode{e vr{ej}i dobro.� (Dela 10:38). Vo sinagogata vo NazaretToj rekol: �Duhot Gospodov e nad mene; zatoa {to me pomaza daim go javam evangelieto na siroma{nite; me prati da giiscelam skru{enite po srce; da im propovedam na zarobenitedeka }e se oslobodat, i na slepite deka }e progledaat; da gipu{tam na sloboda napatenite; i da ja propovedam prijatnatagodina Gospodova.� (Luka 4:18, 19). Toa delo Toj im go ostavilkako dol`nost i na Svoite u~enici. �Vie ste svetlina nasvetot,� rekol Toj. �Taka neki svetli va{ata svetlina predlu|eto, za da gi vidat va{ite dobri dela, i da go proslavatva{iot Otec nebesen.� (Matej 5:14, 16).

Toa delo prorokot Isaija go opi{uva so zborovite:�Razdeli go lebot svoj so gladnite, i skitnicite siromasiodvedi gi vo domot svoj; ako vidi{ gol, oble~i go, i od

490 491

L X

VIDVIDVIDVIDVIDENIJA ZA IDNAENIJA ZA IDNAENIJA ZA IDNAENIJA ZA IDNAENIJA ZA IDNATTTTTA SLAVAA SLAVAA SLAVAA SLAVAA SLAVA

Vo najmra~nite denovi od svojata dolga borba protivzloto, Bo`jata crkva dobivala otkrovenija za ve~nata Bo`jacel. Na Negoviot narod mu bilo ovozmoèno da frli pogledpreku isku{enijata na sega{nosta kon pobedata na idninata,koga borbata }e bide zavr{ena i iskupenite }e ja nasledatvetenata zemja. Tie vizii za idnata slava - sceni koi {to giiscrtala Bo`jata raka - treba da bide drag na negovata crkvadenes, koga vekovnata borba brzo se bliì kon krajot i koganaskoro treba vo potpolnost da se ostvari veteniot blagoslov.

Prorocite od damne{ni vremiwa & objavuvale nacrkvata mnogu poraki na ute{uvawe. Bog mu ostavil dol`nostna Isaija: �Te{ete go, te{ete go Mojot narod.� (Isaija 40:1). Aniz taa dol`nost se dadeni i prekrasni videnija koi {to zavernicite pretstavuvale nade` i radost niz site vekovi.Prezreni od lu|e, progoneti i napu{teni, Bo`jite deca sepakse odràle blagodarenie na Negovite verni vetuvawa. So verago o~ekuvale vremeto koga }e se ispolnat vetuvawata dadenina Negovata crkva. �Jas }e te napravam ve~na slava, i radostod rod vo rod.� (Isaija 60:15).

Na crkvata koja {to se bori ~esto naiduvaat stradawai tegobi, za{to bez te{ki konflikti taa nema da izvojuvapobeda. �Leb taèn i voda nevolna� (Isaija 30:20) - toa ezaedni~kata sudbina na site; no nema da bide celosnosovladan nieden od onie koi {to se nadevaat vo Onoj koj esilen da oslobodi. �Vaka veli Gospod, koj te sozdade, Jakove,i Onoj koj te oformi Izraele; ne boj se, za{to te otkupiv, tepovikav po ime tvoe; Moj si. Koga }e pojde{ preku voda, Jas }ebidam so tebe, ili preku reki, nema da te potopat; koga }e

obvitka so sveta atmosfera na svetlina i mir. Toj posakuvanie so svojot ìvot da ja otkrieme Negovata radost vo na{iteìvoti.

�Stani, zasvetli, za{to dojde tvojata svetlina, iGospodovata slava te osvetli.� (Isaija 60:1). Hristos doa|a vosila i golema slava. Toj }e dojde vo Svojata slava i slavatana Otecot a i angelite }e go pridruùvaat na Negoviot pat.Iako celiot svet se nao|a vo temnina, }e bleska svetlina vosekoe ìveali{te na svetiite. Tie prvi }e bidat osvetleniod svetlinata pri Negovoto vtoro doa|awe. Negovata ubavina}e bleska so naj~ista svetlina i slava. I na Hrista,Otkupitelot, }e mu se voshituvaat site onie koi {to Musluèle. Dodeka vinovnicite }e begaat, Hristovitesledbenici }e se raduvaat vo Negovo prisustvo.

Toga{ otkupenite pome|u lu|eto }e go primatnasledstvoto koe {to im e veteno. Taka Bo`jiot plan za Izraelbukvalno }e se ispolni. ôvekot e nemo}en da go osueti ona{to Bog go stavil za Svoja cel. I pokraj deluvaweto na zlitesili, Bo`jiot plan neprekinato se ispolnuva. Taka bilo soIzraleviot dom vo tekot na celata istorija od podelenotocarstvo. Taka e i denes so duhovniot Izrael.

Gledaj}i go niz vekovite toa obnovuvawe na Izrael naobnovenata zemja, prorokot od Patmos veli:

�Vidov, i ete, golemo mno{tvo narod, koj ne moè nikojda go izbroi, od sekoj jazik i koleno i narod i pleme; tie stoejapred prestolot i pred jagneto, oble~eni vo beli obleki i sopalmovi gran~iwa vo racete. I voskliknuvaa so visok glasvelej}i: spasenie od na{iot Bog, koj {to sedi na prestolot, ina jagneto.�

�I site angeli stoeja okolu prestolot i stare{inite, i~etirite ìvotni, i padnaa na liceto pred prestolot, i mu sepoklonija na Boga velej}i: Amin; blagoslov i slava, premudrosti fala i ~est i sila i mo} na na{iot Bog vo vek i vekov.�

�I ~uv kako glas na mnogu narodi, i kako glas na mnoguvodi, i kako glas na mnogu silni gromovi, koi {to govorea:Aliluja! za{to caruva Gospod Sedrìtelot. Da se raduvame iveselime, i da mu dademe Nemu slava.� �Toj e Gospodar nadgospodarite i Car nad carevite; i koi se so nego, tie sepovikani i izbrani i verni.� (Otkrovenie 7:9-12; 19:6, 7; 17:14).

492 493

i site tvoi me|i od skapoceni kamewa.I sinovite tvoi }e bidat nau~eni od Gospoda,i obilen mir }e imaat sinovite tvoi.So pravednost }e se utvrdi{:

Daleku }e bide{ od nasilstva, pa nema da se boi{.I od strav, za{to nema da ti se dobliì.Ete, }e se vooruàt protiv tebe, no, toa ne e od Mene;koj i da se vooruì protiv tebe, zaradi tebe }e padne...

Niedno oru`je, napraveno protiv tebe nema da ima uspeh; i sekoj jazik koj bi se podignal protiv tebe

na sud, - ti }e go osudi{.Toa e nasledstvoto na slugite Gospodovi,i nivnata pravednost e od Mene, veli Gospod.� (Isaija 25:8; 62:12; 61:3; 52:1, 2; 54:11-17)

Crkvata vo zavr{niot konflikt mora da vlezeza{titena so oklopot na pravednosta Hristova. �Ubava kakomese~ina, ~ista kako sonce, stra{na kako vojska so znamiwa,�(Pesna nad pesnite 6:9) taa mora da trgne po celiot svetpobeduvaj}i i da pobedi. .

Vo borbata na crkvata so silite na zloto, najtemen ~as}e bide onoj koj {to mu prethodi na kone~noto osloboduvawe.No nikoj koj {to se nadeva na Boga ne treba da se boi, zatoa{to koga �gnevot nasilni~ki }e naide kako poplava koja {toru{i yid,� Bog za svojata crkva }e bide �pribeì{te odpoplava.� (Isaija 25:4).

Samo na pravednicite im e veteno osloboduvawe votoj den. �Gre{nicite vo Sion }e se upla{at, trepet }e gispopadne licemerite. Koj od nas moè da ìvee pri ogan {togolta? koj od nas }e ìvee pri ve~en plamen? Koj odi vopravednost i govori {to e pravo, koj prezira pe~alba prekuugnetuvawe, koj gi protresuva racete svoi za da ne primadarovi, koj gi zatnuva u{ite svoi za da ne ~ue krvnina, i gizatvora o~ite svoi za da ne vidi zlo; toj }e ìvee na visinite;gradovite na karpite }e mu bidat za{tita, leb }e mu se dava,voda nema da mu nedostasuva.� (Isaija 33:14-16).

pojde{ preku ogan, nema da izgori{ i nema plamenot da teizgori. Za{to Jas Sum Gospod Bog tvoj, Svetecot Izraelev,Spasitelot tvoj; otkup za tebe go dadov Egipet, Etiopija i Savagi dadov za tebe. Otkako mi postana drag, se proslavi i jas tevozqubiv; i dadov lu|e za tebe i narodi za tvojata du{a.�(Isaija 43:1-4).

Vo Boga ima prostuvawe. Toj ne prima vo potpolnost islobodno blagodarenie na zaslugite na Isus, na{iot raspnati voskresnat Gospod. Isaija slu{nal kako Gospod im govori naSvoite izbranici: �Jas, Jas Samiot gi bri{am tvoite prestapizaradi Sebesi, i za grevovite tvoi ne si spomnam. Spomni me;}e se sudime, kaùvaj, za da se opravda{.� �]e poznae{ dekasum Jas Gospod, tvojot Spasitel i Izbavitel tvoj, SilniotJakovov.� (Stihovi 25, 26; 60:16).

�Sramot na Svojot narod }e go simnam od celata zemja,�soop{tuva prorokot. �I }e gi nare~at svet narod, Gospodoviotkupenici.� Bog vetil deka }e im dade �ukrasuvawe namestopepel, maslo na radost namesto taga, obleka za pofalbanamesto duh taèn, za da se nare~at drvja na pravednosta,gradina Gospodova za Negova slava.�

�Razbudi se, razbudi se, oble~i se vo silata svoja, Sione; Erusalime, grade sveti, oble~i se vo ubavata svoja obleka: Za{to nema pove}e da vleze vo tebe neobrezan i ne~ist.

�Istresi go pravot od tebe:Stani, i sedni, Erusalime;Trgni gi okovite od vratot svoj, zarobena

}erko Sionska.�

�Nevolnice, potfrlena od viorot, neute{ena;Ete, Jas }e gi poloàm tvoite kamewa vrz rubini }e gi napravam tvoite osnovi od safiri.

I }e gi napravam tvoite prozori od kristal,i porti od rubinov kamen,

494 495

pusta; i na neboto, a negovata svetlina ja nema. Poglednavnagore, i ete, tie treperat i site ridovi se ni{aat. Gledam -i ete, nema ~ovek, i site nebeski ptici odletale. Gledam - iete, plodnoto pole zapuste, site negovi gradovi se razurnatiod liceto Gospodovo.� �O, te{ko, golem e onoj den, nema sli~enna nego; toa e ma~no vreme za Jakova, no toj }e bide izbaven odnego.� (Eremija 4:23-26; 30:7).

Denot na gnevot kon Bo`jite neprijateli e i denot nakone~noto osloboduvawe na Negovata crkva. Prorokot veli:

�Potkrepete gi oslabenite race,I kolenata iznemo{teni utvrdete gi.Re~ete im na onie na koi {to im se upla{ilo srceto:Bidete cvrsti, ne bojte se;Eve, va{iot Bog ide so odmazdata,so otplatata, Bo`jata plata,Toj }e dojde i }e ve spasi.�

�Smrtta }e bide progoltana zasekoga{, i }e gi izbri{eGospod solzite od sekoe lice, i sramot na narodot svoj }e gosimne od celata zemja; za{to taka veli Gospod.� (Isaija 35:3,4; 25:8). I toga{ prorokot go zdogledal Gospoda na slavata kakose simnuva od neboto, so site sveti angeli, da go sobereostatokot od svojata zaednica pome|u narodite, i slu{nal kakoonie koi {to ~ekaat slo`no voskliknuvaat:

�Pogledni, ova e na{iot Bog,Nego go ~ekavme,i toj }e ne spasi;Ova e Gospod,Nego go ~ekavme,]e se raduvame i }e se veselimeza spasenieto od Nego.� (Isaija 25:9).

Se ~ul glasot na Bo`jiot Sin kako gi povikuva zaspanitesvetii, i prorokot, gledaj}i kako doa|aat od temninata nasmrtta, izvikal: �]e oìveat tvoite mrtvi, i moeto mrtvo telo}e stane. Razbudete se, i pejte vie koi {to ste vo pravot; za{totvojata rosa e rosa na rastenijata, i zemjata }e gi isfrlimrtovcite.�

Gospod im govori na Svoite verni: �Dojdi, narode Moj,vlezi vo pokoite svoi i zatvori gi zad sebe vratite svoi; sokrise za mig, dodeka da mine gnevot. Za{to, ete, Gospod izleguvaod Svoeto ìveali{te da gi kazni ìtelite zemni za nivnotobezzakonie.� (Isaija 26:20, 21).

Vo videnija za golemiot den na sudot, vdahnoveniteGospodovi vesnici proniknale donekade vo uàsot na onie koi{to ne se podgotvile da izlezat vo mir pred Gospoda.

�Ete, Gospod ja opusto{uva zemjata i ja pravi neplodna,ja prevrtuva i gi rasejuva nejzinite ìteli... zatoa {to goprestapija zakonot, gi izmenija uredbite, go raskinaa zavetotve~en. Zatoa prokletstvo ja jade zemjata, i nejzinite ìtelitrpat kazna... Prestanaa veselbite so timpani, molkna vrevatana onie {to se veselea, stivnaa zvucite na guslite.� (Isaija24:1-8).

�O kakov den! za{to blizu e denot Gospodov, i }e dojdekako pogibel od Semo`niot... Izgnieni se zrnata vo svoitelu{pi, zapusteni se ìtnicite, urnati se ambarite, oti nemave}e ìto. Kako vozdivnuva stokata! Naàleni odat stadatagoveda, za{to nemaat pasi{te; se izma~uvaat i stradaatovcite.� �Lozata se isu{i, smokvata ovena; {ipkite i palmitei jabolkite i site drvja polski se isu{ija, za{to is~eznaradosta me|u sinovite ~ove~ki.� (Joil 1:15-18, 12).

�Naàlen sum do dnoto na srceto svoe,� izvikal Eremijakoga go videl pusto{ot koj {to }e nastane vo poslednite denoviod zemskata istorija. �Ne moàm da mol~am, za{to ti slu{a{truben glas, du{o moja, boen vik. Uni{tuvawe po uni{tuvawese oglasuva, za{to se opusto{i celata zemja.� (Eremija 4:19,20).

�I }e padne ~ove~koto veli~ie,� izjavil Isaija za denotna Bo`jata odmazda, �ona {to e visoko kaj lu|eto }e se ponizi;samo Gospod }e stoi visoko vo toj den; a idolite }e is~eznatsosema... Vo toj den ~ovekot }e gi frli svoite srebreni i svoitezlatni odoli, {to gi napravil za da im se klawa, za da vlezevo kameni procepi i vo planinski dolovi od strav pred Gospodai od slavata na Negovoto veli~ie, koga }e se krene Toj da jarazru{i zemjata.� (Isaija 2:17-21).

Za tie vremiwa koga ~ove~kata gordost }e se potisne,Eremija svedo~i: �Poglednav na zemjata, i ete bez obli~na e i

496 497

Tuku }e gi nare~e{ yidovite tvoi Spasenie,I vratata svoja Pofalba.Nema pove}e sonceto da ti bide videlo na denot,Nitu sjajot na mese~inata }e ti sveti;Za{to Gospod }e ti bide videlo ve~no,i denovite na tvojata àl }e se svr{at.

Tvojot narod }e bide celosno praveden,tie }e ja nasledat zemjata zasekoga{;Fidankata {to ja posadiv,delo na racete Moi,za Moe proslavuvawe.� (Isaija 66:10; 60:18-21)

Prorokot slu{nal muzika i pesna, kakvo {to smrtno uvoosven vo Bo`jite videnija, nikoga{ ne slu{nalo. �Onie {to giiskupi Gospod, }e se vratat i }e dojdat vo Sion peej}i, i ve~naradost }e bide nad glavite nivni, }e dobijat radost i veselbi,a àlosta i vozdivnuvaweto }e begaat.� �Radost i veselba }ese nao|aat vo nego, blagodarewe i peewe.� �I onie {to peat isvira~ite na instrumenti }e bidat tamu.� �Tie }e go podignatglasot svoj i }e peat, zaradi veli~estvenosta Gospodova.�(Isaija 35:10; 51:3; Psalm 87:7; Isaija 24:14).

Iskupenite na obnovenata zemja }e se zanimavaat sorazni raboti i }e gi uìvaat zadovolstvata koi {to napo~etokot gi imale Adam i Eva. ]e se ìvee Edemskiot ìvot,ìvot vo gradinite i poliwata. �Tie }e gradat ku}i i }e ̀ iveatvo niv; i }e sadat lozja i }e go jadat nivniot rod. Nema dagradat, za da ìvee drug, nema da sadat, za da jade drug, za{todenovite na Mojot narod }e bidat kako denovi na drvoto, iMoite izbrani dolgo }e se koristat so deloto na racete svoi.�(Isaija 65:21, 22).

Tamu }e se razvie sekoja sposobnost, }e se zgolemi sekojasila. ]e se ostvarat najgolemi potfati, }e se ispolnatnajvozvi{enite te`neewa i najvisokite ambicii. I sekoga{}e postojat novi visini na koi }e treba da se ka~uva, novi ~udana koi }e treba da se voshituva, novi vistini koi {to treba dase razberat i predmeti koi {to treba da se prou~uvaat i takasilite na teloto, duhot i du{ata s# pove}e }e se razvivaat.

Prorocite na koi {to im bile otkrivani ovieveli~estveni sceni kopneele vo potpolnost da go razberat

�Toga{ }e im se otvorat o~ite na slepite,I u{ite na gluvite }e im se otvorat.Toga{ hromiot }e skoka kako elen,I jazikot na nemiot }e pee.� (Isaija 26:19; 35:5, 6).

Prorokot videl deka onie koi {to go pobedile grevot igrobot sega se sre}ni vo prisustvoto na svojot Tvorec,razgovaraj}i slobodno so Nego, kako {to ~ovekot zboruval soBoga na po~etokot. �Raduvajte se,� im naloùva Gospod, �iveselete se do veka zaradi ona {to }e go sozdadam Jas; za{toete, Jas }e go sozdadam Erusalim za veselba, a narodot negovza radost. ]e se raduvam za Erusalim i }e se veselam zaradiSvojot narod, i nema pove}e da se slu{ne vo nego pla~ nitulelek.� �Nikoj od ̀ itelite nema da re~e: bolen sum. Na narodotkoj {to ìvee vo nego }e mu se prosti bezzakonieto.�

�Za{to vodi }e bliknat vo pustinata,I potoci vo stepite.I suvoto mesto }e stane ezero,I zemjata isu{ena izvor voden.�

�Namesto trwe }e nikne kiparis,Namesto kopriva }e izrasne mirta.�

�I tamu }e ima drum i pat,i }e se nare~e Patot na svetosta.Nema da odi po nego ne~ist, tuku }e bide za niv;koi odat po nego, duri i glupavite nema da se zagubat.

�Zboruvajte mu ute{no na Erusalim, i javete mu deka senavr{i negoviot rok, deka bezzakonieto mu e prosteno, za{toprimi od racete na Gospoda dvojno za site svoi grevovi.�(Isaija 65:18, 19; 33:24; 35:6, 7; 55:13; 35:8; 40:2).

Koga prorokot gi videl spasenite vo Bo`jiot grad,slobodni od grevot bez nikakvi znaci na prokletstvo, tojvoshiteno izviknal: �Raduvajte se so Erusalim i veselete seso nego site koi {to go qubite; raduvajte se so nego.�

�Nema pove}e da se slu{a nasilstvo vo tvojata zemja,Nitu posto{ewe i urivawe na tvoite me|i;

498 499

nivnoto zna~enie. Tie �baraa i ispituvaa... ispituvaj}i vokakvo ili vo koe vreme im javuva{e Hristoviot Duh odnapred...Nim im be{e otkrieno deka tie ne sluàt za samite sebe tukuza nas so ona {to vi se javi sega vam. (1. Petrovo 1:10-12).

Nie se nao|ame pred samoto ispolnuvawe naproro{tvoto i }e u~estvuvame vo veli~estvenite momenti nazavr{etokot na site opi{ani nastani, na koi Bo`jite deca~ekale, koi bile predmet na nivnite molitvi i kopneewe odonoj den koga na{ite roditeli izlegle od Edem.

Kako patnici, nie seu{te se nao|ame vo sredinata nasenkata i meteòt na zemskite aktivnosti. No Spasitelotnaskoro }e se pojavi i }e donese osloboduvawe i odmor. Da jagledame blagoslovenata idnina preku vera onaka kako {to jaopi{ala Bo`jata raka. Onoj koj {to umrel zaradi grevovite nasvetot, {irum ja otvora vratata od rajot na site koi {toveruvaat vo Nego. Nabrzo }e bide vojnata zavr{ena, pobedatazadobiena. Naskoro }e go vidime Onoj vo kogo se sosredoto~enisite na{i nadeì na ve~niot ìvot. Vo Negovoto prisustvonevoljite i stradawata od ovoj ìvot }e stanat sosemabezna~ajni. Porane{nite ne{ta �nema da se spomenuvaat nituna um }e doa|aat.� �Ne otfrlajte ja zna~i doverbata svoja, koja{to ima golema plata. Za{to trpenieto vi e potrebno da jaizvr{ite Bo`jata volja i da primite vetuvawe. Za{to u{temalku, mnogu malku, pa }e dojde Onoj koj {to treba da dojde inema da zadocni.� �Izrael }e bide spasen... so ve~no spasenie,nema da se posramite nitu }e se posramotite vo veki.� (Isaija65:17; Evreite 10:35-37; Isaija 45:17).

Podigajte go sekoga{ pogledot gore i neka va{ata verabide s# posilna i posilna. Neka taa vera ve vodi po onoj strmenpat koj - niz vratata na Bo`jiot grad - vodi vo beskrajnaidnina, slavata koja {to tamu gi o~ekuva otkupenite. �Bidetezatoa trpelivi bra}a moi do doa|aweto na Gospoda. Ete,zemjodelecot ~eka dragocen plod od zemjata i dolgo trpi zanego, dodeka ne dobie do`d, ran i docen. Bidete i vie trpelivi,utvrdete gi va{ite srca, za{to doa|aweto na Gospoda sepribliì.� (Jakov 5:7, 8).

Spaseniot narod nema da poznava drug zakon osvenzakonot na neboto. Site }e bidat sre}no i slo`no semejstvo,oble~eno vo obleki na pofalba i blagodarnost. Nad taa scena

}e zapejat utrinskite yvezdi, a Bo`jite sinovi radosno }evoskliknuvaat, dodeka Bog i Hristos zaedni~ki }e objavat:�Nema pove}e da ima grev, nitu pak smrt }e ima ve}e.�

�Toga{ od edna nova mese~ina do druga, i od sabota dosabota, }e doa|a sekoe telo da se pokloni pred Mene, veliGospod.� I }e se javi Gospodovata slava, i sekoe telo }e vidi.��Gospod Bog }e napravi da nikne pravednost i pofalbata predsite narodi.� �Vo toj den Gospod nad vojskite }e bide slavnakruna i golem venec za ostatokot na svojot narod.�

�Za{to Gospod }e go ute{i Sion, }e gi ute{i site negoviurnatini, i negovata pustina }e napravi da bide kako Edem ipusto{ot negov kako Gospodovata gradina.� �Slavata Livanska}e & se dade i krasotata Karmilska i Saronska.� �Nema pove}eda se narekuva{ Ostavena, nitu zemjata tvoja }e se vika Pusto{,tuku }e te vikaat Moe blagovolenie a zemjata tvoja omaèna...i kako {to se raduva mladoènecot na svojata nevesta, takatebe }e ti se raduva tvojot Bog.� (Isaija 66:23; 40:5; 61:11; 28:5;51:3; 35:2; 62:4, 5).

K r a j

500

Dokolku vi se dopadna ovaa kniga i posakuvate da giprou~uvate Bibliskite vistini, toa moète da go storite podopisen pat, ispra}aj}i barawe do:

DOPISNA BIBLISKA [KOLA Po{tenski fah 215 1001 Skopje

Kursot e besplaten, se sodrì od 24 lekcii, i e bez nikakviobvrski. Na istata adresa moète da se obratite i dobietepove}e informacii za toa kako da se zdobiete so drugo delood istiot avtor.

Za bilo kakvi zabele{ki, predlozi ili mislewa vo vrska soknigata i nejziniot prevod, Ve molime dostavete gi do izdava~ot zada bidat zemeni vo predvid pri slednoto izdanie. Nie bi sakale daslu{neme od Vas.

proroci i carevi - rdasd.mk i carevi.pdf · jehovin prestavnik vo svetot, bogat vo dobri dela:...

Documents