Leto XIV Številka 91 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Julij 2010

Foto: Robert L. Horvat

2

UVOD KAZALOVeselite se! Sindikati niso privolili v podaljšanje dogovora, ki vsebuje ukrep znižanja plač, tako da bomo že za julij dobili polno plačo. Veselite se! Vsi delavci, ki med začasnim čakanjem niso bili upokojeni, bi se naj vrnili v naše podjetje. Žal ugotavljamo, da jih je veliko med njimi, ki so med čakanjem postali invalidi (tudi jaz bi bila živčna razvalina), zato so jih premestili v ŽIP, kjer si bodo zagotovo opomogli med pomirjevalnim sajenjem rožic. Predlagam, da v Prometni šoli uvedejo nov izbirni predmet: Vrtnarstvo in skrb za lepo okolje. Če bi ga imeli že v naših časih, bi danes marsikomu prav prišel. Sedaj pa bodo revčki morali delati še pripravništvo! Vseeno jim gre pa bolje od tistih, ki so bili suspendirani, a ne?Veselite se! Prišel je veliki Mehdorn, ki nas bo iz kolosalnih izgub popeljal v neslutene dobičke, in najbolj optimistični med nami celo upajo, da bomo tudi delavci imeli kakšno korist od tega!Veselite se! V naš nadzorni svet je prišel nazaj bivši direktor g. Igor Zajc, ki nas je zapustil pred osmimi leti, po tem, ko smo pod njegovim vodstvom pridelali okoli 50 mio izgube. Pa kaj nam je to mar? Po minusu, ki so nam ga pridelali njegovi nasledniki, se tistih par tisoč evrov mesečno, za novega predsednika nadzornega sveta, sploh ne bo poznalo. Zdaj hočejo biti vsi zraven, ko se bo pri nas pisala zgodovina, da si bodo lahko lastili del zaslug, ko bodo železnice čudežno rešene s strani novega svetovalca. Veselite se, dokler se lahko! Občutek imam, da bomo septembra vsi bolj čemerne volje …

Urednica Suzana Slatinšek

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT Predsednik Damjan Rak: 051 374 714 Oblikovanje: Zdravko MundaŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Sekretar Jože Skubic: 031 519 111

Podpredsednik Risto Djurić: 051 311 128 Glasilo šteje med grafične izdelke informativnega Naslov uredništva: SŽPS Uredništvo časopisa, Trg Podpredsednik Matjaž Skutnik: 041 216 612 značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV, OF 7, 1000 Ljubljana Glavna urednica: Suzana Slatinšek po kateri se plačuje DDV po stopnji 20%.Telefon: (01) 29-12-146, (01) 29-12-147 Odgovorni urednik: Damjan Rake-pošta: , Urednik fotografije: Robert L. Horvat Časopis izhaja občasno v nakladi 1000 izvodov.

Uredniški odbor: Miran Prnaver, Robert L. Horvat, Marjan Mally, Zdravko Munda, Danijel Motaln Naslovnica: EmonikaLektoriranje: Danica Prnaver

info@sindikat-szps.si sindikat.szps@slo-zeleznice.siwww.sindikat-szps.si

Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli, vprašanja, oglase in ostale prispevke objaviti v našem časopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki oddajo na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Časopis Prometnik ali na e-poštni naslov: ,

, ali

sindikat.szps@slo-zeleznice.siinfo@sindikat-szps.si damjan.rak@slo-zeleznice.sisuzana.slatinsek@amis.net

Vroče napovedi 3

Malo zgodovine: Ljutomer 4 Ljutomer danes 6

SŽ jutri 6

Kapo dol: Nova čajna kuhinja v Zidanem Mostu 7

Cokla: Koroška 7

Intervju: Suzana Slatinšek 8

Skrajšan delovni čas potniške blagajne Zidani Most 10

Mobing 10

Kratke domače 11

Hartmut Mehdorn 12

Obnova kočevske proge 13

Izvor imena: Zidani Most 17

Slovenski evharistični kongres v Celju in SŽ 18

Alpinistka, ki s psom rešuje življenja 20

Upokojili so se 22

Vabilo na pohod 23

Srečanja, izleti 25

Potopis: Iran VI. Del 29

Danijevi aforizmi 33

Za boljšo prebavo 33

JULIJ 2010

3

AKTUALNO

Uvodna razmišljanja so pod vtisom sprotnih, tudi Jasno pa bo tudi, kako se zaključuje zgodba skoraj zadnjih dogajanj. In ni jih malo. Vsa so pomembna. 1300 delavcev, ki so bili, eni več, eni manj, na Podaljšana zima, nikjer poletja. Ko pride, takoj čakanju, kako se bo reševalo usodo Slovenskih prevroče. Politika se mudi na SŽ, radi nas imajo in mi železnic, kje bo pristalo okoli 600 delavcev, ki naj bi njih. Simbioza vzajemne potrebe, da se ne bi zgodilo se vključili v program reševanja presežnih delavcev. kaj slabega. Zaposlenim in politiki. Nemci so na tem, Da se 1. julija vsem napotenim na čakanje ponovno da gredo spet na Balkan. Preko Slovenije. Drugače odprejo vrata na delovnih mestih, je jasno, morda kot turistične horde v preteklosti, ki so prinašale malo manj, kaj bodo in bomo rekli tistim, ki jim je v zaslužek. Zagotovo kot nekaj, kar ima kapital, ki ga tem času delodajalec nekdanje delovno mesto zaprl, pri nas več kot očitno ni ali pa ga ne znamo najti in izpraznil pisarno, jo zasedel s čim drugim, morda uporabiti. Kapital v denarju, še bolj pa v vedenju, priročnim skladiščem ali ga prepustil uličnim

kraljem.

Ja, poletje bo vroče. Tekle bodo kapljice. Znoja in solza. Sindikati pa bomo na preizkušnji in pred tem seveda tudi Poslovodstvo, ali bomo znali vse nakopičene probleme reševati na legalen in legitimen način, z mehanizmi, ki jih imajo in imamo v rokah. Preverjanje izvajanja zakonov, tudi na sodiščih, seveda ni izključeno.

Jesen, v katero bomo zelo hitro padli, pa bo prinesla odločitev, ali se bo zakonodaja za celotni železniški sektor spremenila na način, da bodo Slovenske železnice preoblikovane, premetane in premešane vloge na celotnem slovenskem trgu storitve transporta blaga pa tudi potnikov. Velike korporacije na slovenskih tleh lahko prinesejo enim rešitev, drugim malo manj polnih žepov, lahko prinesejo varnejšo prihodnost ali pa nove zdrahe, predvsem politične, podkrepljene z raznimi lobiji v ozadju.

Dopust bo! Naj vam bo v ušesih valovanje morja, kako in kaj. Pečat, mislim, dajejo dogajanja ob šumenje gorskega vetra, vročina eksotičnih krajev, tradicionalnem družabnem srečanju članic in članov okus morja. Vseeno katerega. Vtise nosite s seboj, za Sindikata železniškega prometa Slovenije v dobro voljo, smeh in pozitivno razmišljanje tudi Ljubljani. Skupaj s partnerji smo ob druženju mesece po tem, ko bo dopusta konec.preživeli prekrasen dan ter tudi tako počastili 20.

obletnico ustanovitve sindikata. Nenazadnje, morda Damjan Rakbi moralo biti pa prvo, Slovenija gre naprej, dobili

smo prvo tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Do takrat, ko bodo te besede natisnjene v časopisu, bo jasnega še veliko več, morda bomo pa v finalu ...

JULIJ 2010

VROČE NAPOVEDI

Vroče napovedi Fotograf: Damjan Rak

4

POSTAJE

JULIJ 2010

Pri izbiri prostora za postajo Ljutomer je bilo več zastopnikov raznih gospodarskih korporacij, predlogov. Prvotno so Ljutomerčani želeli postajo na obrtniških zadrug, gremijev in okrajnih zastopov, ki mestu sedanjega postajališča Ljutomer mesto. so bili zainteresirani za gradnjo proge Ormož – Končno so se odločili za osušeni prostor sedanje Ljutomer – Murska Sobota. Zborovanje je vodil postaje. Zastopnik generalne direkcije državnih svetnik zbornice Lovro Petovar, poročilo o železnic je predlagal, da bi postajno poslopje in ostale polstoletnem prizadevanju za to progo pa je podal objekte zgradili na nasprotni strani sedanjih objektov. velik zagovornik in poznavalec železniških prog Ivan Že tedaj so predvidevali podaljšanje proge proti Mohorič. Zastopniki iz Prekmurja so zahtevali, da se Ormožu ali Središču in bi se dovozna cesta iz načrtovana proga zgradi kot prvovrstna proga, in ne Ljutomera na postajo ne križala s progo. S tem sta se kot lokalka. Na predlog notarja Kodra iz Murske strinjala tudi koncesionarja, vendar bi bili stroški Sobote so sprejeli resolucijo, v kateri so izrekli nekoliko višji, zato je obveljala cenejša inačica in od zahvalo ministru Kukovcu in Puclju za prizadevanja leta 1924 dalje križanje železnice s cesto tik pred za gradnjo proge.postajo. Dogovor med zastopniki Družbe južne železnice in

Direkcije za gradnjo novih prog ter Direkcije državnih železnic v Zagrebu (takrat so državne proge v Sloveniji spadale pod direkcijo Zagreb) o spoju proge Ormož – Murska Sobota v Ljutomeru s progo Ljutomer – Radgona je bil sklenjen 26. aprila 1923 v Ljutomeru. V času gradnje proge Ormož – Murska Sobota je bil v Ljutomeru sedež sekcije za gradnjo nove proge. Tedaj so Ljutomerčanom veliko obljubljali, toda zelo malo naredili. Predvideli so celo novo postajno poslopje, nekoliko bolj zahodno od sedanjega, zatem kurilniško lopo s štirimi stojišči za lokomotive v polkrožni obliki (rotonda) in okretnico s premerom 14,5 m. Kurilniško lopo so nameravali zgraditi tam, kjer je sedaj tovarna močnih krmil. Poleg sedanjega tira št. 4 sta bila predvidena še dva tira. Celotni postajni plato so nameravali dvigniti za 25 cm in s tem

Železniška postaja je zgrajena na nekdanjem omiliti vpliv talne vode. Načrtovali so tudi daljši močvirju, zato so temelji postajnega poslopja podprti čistilni jarek, vodno postajo, za železničarje pa še dve s piloti. Postaja je bila do 23. novembra 1924 končna stanovanjski hiši. Tudi staro postajno poslopje naj bi postaja proge Špilje – Radgona – Ljutomer. služilo za stanovanja. Od vsega načrtovanega so Postajne zmogljivosti so bile majhne, saj je imela le naredili le prehitevalni tir, to je sedanji 4. tir. Zaradi tri prevozne tire in slepi tir št. 5. Tirna situacija se je od pretiranega varčevanja so cepišče proge proti Murski takrat do danes spremenila le v tem, da je bil leta 1924 Soboti izvedli šele v km 23,6. Do tja je bil skupni tir; zgrajen še četrti tir. Sedanji 3. tir (tedaj 1. tir) se je ker cepišče ni bilo zavarovano s signali, se je promet končal v lokomotivski lopi na km 25,700, približno odvijal le počasi, saj je pred odpravo vlakov iz tam, kjer je sedaj nadzorništvo proge. Ob sedanjem 5. Križevcev ali Veržeja morala dati privolitev postaja tiru je stala lopa za premog, za njo vodnjak, na koncu Ljutomer. Cepišče so ukinili 15. maja 1939, ko je bil s tira pa okretnica za obračanje lokomotiv in vagonov. postaje Ljutomer do dotedanjega cepišča zgrajen še Okretnica je imela premer le 4,5 m. Lokomotive so drugi tir. Takrat so na obeh tirih vgradili kritne signale opremljali na tiru 5, kjer je bil 8 m dolg čistilni jarek in in s tem malo izboljšali zavarovanje postaje.napajalnik za vodo. Ker je bila proga Radgona – Ljutomer pod upravo Postajno poslopje je enonadstropno s tlorisom 17,5 x Družbe južne železnice, nova proga pa je bila grajena 10,5 m. Skladišče je pritlično leseno in ima tloris 23,5 kot državna proga, je pri dostavi in obračunu pošiljk x 6,7 m, klančina pa 16,3 x 8,55 m. za gradnjo nove proge prihajalo do nesoglasij.Prvi šef postaje Ljutomer je bil Čeh Franz Cebis Občina Ljutomer je na svoje stroške izvedla (1890 - 1907 ali morda še dlje). elektrifikacijo postajališča Ljutomer in plačevala Na iniciativo Trgovinske in obrtniške zbornice iz električno energijo. Postaja Ljutomer pa je bila Ljubljane je bilo 30. avgusta 1922 v Ljutomeru ponoči v temi, čeprav je bila občina pripravljena zborovanje, katerega se je udeležilo nad 40 železniški postaji dobavljati električno energijo za

IZ ZGODOVINE NAŠIH POSTAJ POSTAJA LJUTOMER

Postaja Ljutomer Fotograf: Marjan Mally

razsvetljavo po polovični ceni. prostori (1977), premaknjen in obnovljen je bil 5. tir. Ob veliki poplavi 26. novembra 1926 so morali Leta 1948 so zgradili industrijski tir do Ljutomerske potniki izstopiti iz vlaka na nakladalno rampo, od mlekarne, vendar ni dolgo služil svojemu namenu. Za koder so jih odpeljali s čolnom, saj je bila voda na potrebe Tovarne močnih krmil je bil zgrajen nov postaji 50 cm visoko. industrijski tir, svoj tir so dobila tudi skladišča Postaja je bila sprva popolnoma nezavarovana, ni Emone.imela niti uvoznih niti izvoznih signalov. Tudi cestna Opustitev parne vleke je za postajo Ljutomer prehoda pred postajo sta bila zavarovana le z pomenila olajšanje, saj so lahko zasuli oba čistilna Andrejevim križem. Postajo so iz smeri Ormož jarka in odstranili naprave za napajanje parnih zavarovali s signalom in predsignalom 22. oktobra lokomotiv z vodo. 1929. Tudi postaji Ljutomer se obetajo boljši časi, saj je bil Od leta 1925 dalje sta bila v Ljutomeru dva 7. septembra 1999 izbran najboljši ponudnik za nadzornika proge. Prvi je skrbel za progo Ormož – izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo Murska Sobota od km 13,5 do 27,4, z izjemo postaje postaje Ljutomer, to je podjetje Tiring d.o.o. iz Trzina. Ljutomer; drugi nadzornik proge je skrbel za progo Rekonstrukcija je potrebna zaradi povečanega Ljutomer (vključno s postajo) Gornja Radgona prometa, ki bo sledil odprtju novozgrajene proge državna meja. Leta 1927 so mesto prvega nadzornika Puconci - Hodoš. Pereč problem za Ljutomer pa so tri razpustili; do Ljutomera je prevzel progo nadzornik iz nivojska križanja železniške proge in ceste.Ormoža, od cepišča v Ljutomeru dalje pa nadzornik iz Murske Sobote.Ker potrebnih in načrtovanih naprav niso zgradili, je Ljutomer trg bila oprema parnih lokomotiv v Ljutomeru zelo 14. junija 1925 je bilo odprto postajališče Trg otežkočena. Opremljali so jih le na tiru 5, kjer je bila Ljutomer za potniški in prtljažni promet.čistilna jama in deponija za 280 ton premoga. Zaradi 26. oktobra 1947 se Ljutomer postajališče preimenuje tega so zelo zamujali vlaki proti Ormožu, saj so v Ljutomer mesto. Postajališče je bilo pritlično morali lokomotive odpeti od vlakov in jih prepeljati zidano, dimenzij 7,6 x 8,2 + 3,45 x 4,9.na drugi konec postaje zaradi oskrbe z vodo, Potniško stranišče je bilo pritlično predalčno, premogom in čiščenjem pepelnika. Čistilna jama je dimenzij 3,3 x 2,25.bila za večje lokomotive prekratka. Iz Presike so rjavi premog vozili s tovornjaki na 7 Na železniški postaji Ljutomer so leta 1932 vgradili kilometrov oddaljeno železniško postajo v Ljutomer.

Robade so že na Hrvaškem; od tam so rjavi premog vozili 6 kilometrov daleč v Ljutomer.

V Ljutomeru in Murski Soboti so leta 1932 vgradili novi mostni vagonski tehtnici. Na licitaciji pri Generalni direkciji v Beogradu je bilo delo zaupano firmi Alijančić iz Beograda. Most tehtnic so izdelali v Strojnih tovarnah v Ljubljani, ostalo pa je dobavila firma Schember-Sölme z Dunaja. V Ljutomeru bi morali zgraditi kurilnico za 4 lokomotive, okretnico s premerom 14,65 metrov, vodno postajo, 30-tonsko tehtnico, stanovanjsko hišo, čistilno jamo z napajalnikom ter nakladalni profil.V Ljutomeru so aprila 1923 sprejeli dogovor z upravo Južne železnice, da nova proga preseka progo Ljutomer – Gornja Radgona v kilometru 25 ½ pred novo tehtnico za vagone. Dobavo tehtnice je na postajo Ljutomer.licitaciji v Beogradu prevzela firma Aljančič iz

Beograda; most tehtnice pa je dobavila Strojna Karel Rustja livarna iz Ljubljane, ostalo pa firma Schember-Söhne

z Dunaja. V povojnem času je postaja dobila vodovod (leta

1967), zgrajen je bil nov, 12 m dolg čistilni jarek za lokomotive (1958), novi sanitarni in pomožni

POSTAJE

5JULIJ 2010

Postajališče Ljutomer mesto Fotograf: Marjan Mally

6 JULIJ 2010

LJUTOMER DANES

V Ljutomeru je imela železnica vseskozi velik pomen za mesto. Na začetku mesta je postajališče Ljutomer mesto, za potnike, ki so bili svoj čas mnogo številčnejši kot danes. Tu še vedno vztraja potniški blagajnik v dopoldanskem času. Nekoliko višje pa je g l a v n a ž e l e z n i š k a p o s t a j a L j u t o m e r .Pred dvema letoma je proga doživela posodobitev. Postaja Ljutomer je dobila sodobno signalizacijo, ki pa ima svoje šibke točke ob nizkih in visokih temperaturah. S posodobitvijo so ukinili šefa postaje – zadnji ljutomerski šef je bil Ljubo Savič. Pa tudi prometniki so se poslovili od svojih rdečih kapic in dobili naziv pooblaščenega postajnega delavca. Kakoponesrečen naziv. Sicer pa se pri železnici nikoli niso posebej ukvarjali s takšnimi stvarmi. V času našega obiska je bil na delovnem mestu g. Ervin Ostroško, ki nam je povedal, da je v prihodnje tudi to delovno mesto predvideno za ukinitev. Kaj hočemo, tehnika gre naprej, z njo pa se ukinjajo mnoga delovna mesta. Toda: dokler bo nekdo dežural na postaji, bo ta imelaživljenje in bo ostala lepo urejena. Potem pa bo

Marjan Mally prepuščena svobodnim mladim umetnikom.

POSTAJE

Novi zakoni, novi direktorji, nova organiziranost, našo železnico? Prihod g. Mehdorna na SŽ je novi pristopi, nove slovenske železnice! Tako nekako neznanka. Radi bi ga imeli. Politika, direktorji, bi lahko strnili vse povedano o naši prihodnosti. sindikati. Če bo priden, prinesel posel, odnesel Resnica je taka ali pa čisto drugačna. Železnice so kredite, kupil samo malo ali nič lastništva, ker je sicer svojo priložnost zamudile pred leti. vse lahko tudi brez njega urejeno ...Morda leta 2000, ko se je razdelil takratni promet na Kje se konča norost in kje začne železniška utopija, t.i. vodenje prometa, potniški in tovorni promet. Pa tega še niso pogruntali. Ker za gruntanje so pa smo iz enega šefa dobili tri, in tako na vseh nivojih, v premalo plačani.vseh službah. Katastrofa. Takrat zlate obljube, da bo Predlog zakona imamo, okoli njega veliko polemik, delavcem v tovornem prometu še kako lepo, ker bodo precej nedorečenosti, tudi kakšna čisto mimo delili dobičke … Ja, res so bili naivni tisti, ki so verjeli udarjena ...pridigarjem takratnega časa, verjeli, da se bo vse Direktor je zadovoljen, predsednik vlade tudi, fizični spremenilo na bolje. In se je spremenilo, na slabše! kazalci so vse bolj pozitivni, boljši, finančno pa Morda leta 2004, ko nismo ujeli vlaka strateškega imamo še vedno težave. Le kako, za boga milega, povezovanja z istimi, na enakih osnovah, kot to težave rešiti, če pa se vse samo še bolj prefinjeno pase hočemo sedaj, le da bo treba davkoplačevalcem, tudi na SŽ, zunanji konzultanti, odvetniške pisarne, nam samim, prej dodati kaj milijončkov za sanacijo, strategi ...za pokritje izgube, prodajo kreditov, skratka, za polnjenje žepov v preteklosti. Individualnih, Delavce na čakanju kličemo nazaj. Čeprav bi jih zagotovo. najraje kar odpisali. Rešiti se starih, da ohranimo Morda v letih gospodarske rasti, ko bi morali mlade. Invalide v ŽIP, razen takih, »ki jih nujno akumulirati sredstva za poplačilo novih lokomotiv, pa rabimo«! Je kdo nenadomestljiv? Na SŽ, EU, v jih nismo, zakaj, no, saj veste, zaradi 15.! svetu? Morda pa nekateri menijo tako. Ti bodo večni. Jo bomo s povezovanjem, recimo temu V svoji zmoti!enakopravnim, uspeli izplavati, izvleči iz blata to Damjan Rak

SŽ JUTRI

Pooblaščen postajni delavec Ervin Ostroško Fotograf: Marjan Mally

Po začeti prenovi v prometni postavljalnici (PP) v Zidanem mišljeno resno) celo kompromisi, na osnovi katerih bi se mi Mostu, ko smo dobili nova okna in nove talne obloge, se je letos »nečemu, kar nam pripada, odpovedali«, da bi dobili novo pristopilo še k obnovi sten in stropov. kuhinjo.V PP in v nekdanjem brzojavu ter čajni kuhinji so bili obnovljeni Zopet je bilo potrebno aktiviranje našega sindikata. Resnici na (izolirani) stropi in stene. Ob tej priliki je izvajalec moral ljubo, v Ljubljani sploh niso točno vedeli, kaj se obnavlja v odstraniti (razstaviti) staro in dotrajano čajno kuhinjo. Ker bi Zidanem Mostu. Po naši sindikalni urgenci pa so se stvari začele

lepo urejati.Odobren je bil nakup nove kuhinje. Sicer je potem minilo še kar nekaj časa ... Ne moremo reči v žargonu, da je preteklo kar nekaj vode, ker smo bili v tem času obnove v PP Zidani Most brez nje. Pa vendar - ne bodimo malenkostni.Vodja nadzorne postaje Ondrej Zrinji se je aktivno vključil v nabavo nove opreme in z njegovo pomočjo smo dobili novo opremo.Ker je sedaj potrebno kupiti še nekaj dodatne opreme, bomo zaposleni skupaj s sindikatom financirali tudi to.Na tem mestu je potrebno posebej omeniti, da je dogovorjeno tudi s predstavniki sindikata SŽS - DE Vodenje prometa, da prispevajo sorazmeren delež za dodatno opremo, glede na njihovo članstvo zaposlenih na postaji. Tu se je, hvala Bogu, pokazalo, da še znamo biti v prvi vrsti ljudje in železničarji, ne glede na različna gledanja, ki jih morda imamo na življenje in delo ter še na kaj.Zaposleni smo hvaležni, da imamo novo čajno kuhinjo, in vsem, bila ponovna montaža le-te skoraj nemogoča in neprimerna, smo ki so kakorkoli pripomogli (podjetje, sindikat, vodja NP Zidani zaposleni predlagali nabavo nove kuhinje. Ta se nam je sicer že Most …), velja iskrena hvala.več let obljubljala in vedno znova zaradi različnih izgovorov

izmikala.Miran PrnaverNajprej za naš predlog s strani delodajalca ni bilo pravega

razumevanja. Predlagani so bili (težko verjamem, da je bilo

7

KAPO DOL

JULIJ 2010

NOVA ČAJNA KUHINJA V ZIDANEM MOSTU

COKLA

»Starec je govoril mi, da bila si lepa ti, nekdo nekoč odločil, da je treba centre, Tako ne bi potniki iz Prlekije, namenjeni v kakor rosa jutranja, polna si življenja b'la, čeprav lokalne moči, zaščititi. Če to terja Celovec na študij, ostajali prepuščeni zdaj pa gledam, proga, te, ko odrekli so ti se, žrtvovanje neke »koroške« proge … dobrohotnim samoiniciativnim ravnanjem zdaj osamljena si vsa, zate ni več nič blaga!« lokalnih železničarjev, da jim v dogovoru s

Zakaj pravzaprav gre, se sprašujete? kolegi iz Avstrije organizirajo prevoz od Potvorjena verza pesmi Marjana Smodeta. Preprosto. Kljub mnogim opozorilom meje, kjer vlak ustavi, do Pliberka, Celovca, V njem pa povedano vse. Slovenske (naših, našemu vodstvu, ki ni naredilo nič, kamor so namenjeni. Ne bi se vagoni, ki jih železnice, pravzaprav vsi odgovorni še vedo ne, kaj se dogaja) so avstrijske želijo naložiti v bližnjem Otiškem vrhu ali direktorji skupaj s poslovodstvom, bojim se železnice 30. aprila 2010 z nepričakovano še bliže v Ravnah, vračali prazni iz Pliberka, pa tudi, da država Slovenija, se zaporo proge med avstrijsko postajo Pliberk prek Villacha, Jesenic, Zaloga in Tezna sprenevedajo, zatiskajo glave, polne masla, – Bleiburg in državno mejo na Holmcu nazaj v Otiški vrh, namesto preko meje. v pesek. Pozabili so na koroško progo, prekinile ves mednarodni železniški Tako se, namesto da se naloženi vagoni čeprav želijo to prikriti. Čemu potem 6 promet. Enostransko, brez odlašanja, brez naložijo in tudi že odpravijo služit denarce v mesecev iskanja »pravih« odgovorov, odpora pri nas, na SŽ. »Saj delajo remont,« enem dnevu, dogaja, da to traja več kot izgovorov, pojasnil, zakaj proga ni urejena nam pojasnjujejo naši odgovorni, a pogled teden dni! za vsaj 20, če ne že za 22,5 tonski osni čez mejo temu ne daje potrditve. Strategije pritisk, zakaj ni interesa vseh, da bi po tej sosednjih držav so lahko različne, vendar bi Vse, vsakega, ki kakorkoli lahko vpliva, progi vozili vlaki, tovor že tako obubožane na stičnih točkah morala biti najmanj rotimo, naredite tudi vi kaj, da se »koroška koroške regije pa se seli na ceste? Je res v tej politična, če ne že gospodarska volja, da se proga« ne znajde na odpadu zgodovine!državi potrebno zaradi idej posameznikov o tako ekološko hvaljene železnice v tako svetli in boljši prihodnosti, če si le dovolj ekologiji in javnemu prevozu predanih Damjan Rakblizu centrov moči, narisati, da je Slovenija državah dogovorijo in obvežejo, da bodo ne tudi na Koroškem? Da so tudi tam ljudje, samo vzdrževali proge in s tem zagotavljali njihove družine, sedanji in bodoči volilci, če odvijanje železniškega prometa, pač pa se hočete! potrudili tega tudi intenzivirati, v Četudi je bila koroška proga dolga desetletja obojestransko korist.vsaj na papirju strateško pomembna, se je

KOROŠKA

Povsem prenovljen in lep pogled (Fotograf: Robi L. Horvat)

8

UVODINTERVJU

JULIJ 2010

V tokratni rubriki Predstavitev uredniškega odbora sem, roko na srce, pač občutljiva na neenakopravnost, vam predstavljam glavno urednico, gospo Suzano pa jo morda zato tudi bolj občutim. Moj prvi šef je bil še Slatinšek. stare šole. Čeprav je bil kot šef eden najboljših, kar sem

jih imela, je bil tudi velik šovinist. Primeri: dokler Suzana, najprej te prosim za kratko predstavitev. nisem prišla na postajo, je čistilko vedno prišla menjat

druga iz Maribora. Ko sem bila jaz tam, bi morala to Suzana Slatinšek, rojena 09. 12. 1971 v Mariboru, tam delo opravljati seveda jaz. Pa sem šefu povedala, da ne tudi odrasla, sedaj stanujem na Pragerskem, zaposlena znam čistiti, on pa mi je rekel, da se bom že znašla, saj na SŽ od 1990. Mati treh otrok, partnerica moji boljši sem ženska … Ko je naslednjega dne čofotal po polovici, hči svoji materi, sestra svojemu bratu in čakalnici, pa je le poklical smeno iz Maribora … prijateljica svojim prijateljem. Kretnik je kuhal kavico zame, za blagajničarko in

skladiščnico. Šef se pojavi v kuhinji in ga nadere: »Kaj Od kod tvoja odločitev, da postaneš prometnica? delaš ti za štedilnikom? To je žensko delo!«

V Murski je šef prišel k meni v pisarno in me poslal ven Pravzaprav sem že tretja generacija (po obeh straneh) svoje družine, ki je pristala na železnici. Kot otrok se spomnim, kako sem z očetom in mamo hodila po postaji Tezno, kjer je bil on poslovodja, ona pa vozovni odpravnik. Takrat sem si želela postati poslovodja, saj mi je bilo všeč, da ata piše po vagonih in vpije na premikače, ha ha … Ko je prišel čas odločitve, sem pa pravzaprav želela na morje. Kapitan ladje je bil moj cilj. Starši so bili odločno proti in so me pregovorili, da sem šla v železniško šolo. Moram povedati, da mi danes ni žal.

Lahko našteješ tvoja dosedanja službovanja na železnici?

Izpit za prometnika sem naredila na postaji Šentilj, kjer sem nadomeščala še blagajničarko in skladiščnico. Tudi kretnika nekajkrat, a takrat je v Šentilju bil samo rožice sadit. Vprašala sem ga, če bi isto naročil tudi zato, da je mazal kretnice, tako da je to komaj omembe kateremu drugemu prometniku na postaji, in pojasnila, vredno, pa še čistilko dva dni … Potem so me dali na da tega pač ne znam. Tezno za vozovnega odpravnika, pozneje še za V bistvu je bilo več drobnarij, višek šovinizma sem pa popisnega vlakovodjo in v Ruše sem hodila doživela v kadrovski službi v Mariboru, ko sem se z vso nadomeščat vozovnega in prometnike v Šentilj. Potem silo otepala premestitve v Pesnico in mi je takratni sem pristala v Mariboru kot vodja vlaka in sprevodnica prometni tehnolog pred šefico kadrovske rekel, da ter hodila nadomeščat prometnike v Pesnico. Končno nisem sposobna delati na postaji Pragersko, ker sem sem dobila službo prometnice na postaji Središče, od ženska. Dobesedno. Ko bi vsaj kak drug razlog našel … koder sem bila premeščena v Mursko Soboto, kjer sem Nekaj mesecev po tem našem trčenju v kadrovski so na krila še transportnega odpravnika v Beltincih in postaji Maribor sprejeli prvo prometnico … prometnike v Lendavi. Malo, preden so začeli graditi Pa če pustiva sam šovinizem ob strani, si zamisli, da si progo za Hodoš, sem bila premeščena v Pesnico, od sam na položaju, kjer lahko sprejemaš odločitve o tam sem pa pristala v Slovenski Bistrici, kjer sem še napredovanju in premeščanju kadra. Komu boš prej danes, zraven pa hodim nadomeščat na postajo omogočil napredovanje? Svojemu staremu pivskemu Poljčane. bratu, prijatelju ali neki ženski? Dejstvo pač je, da v

VIP klubu Slovenskih železnic ni žensk … Glede na to, da je bila takrat in mislim, da je še Hecno, veš, kar zadeva moje moške kolege, oni takih danes ženska z rdečo kapo bolj izjema kot pravilo, stvari večinoma sploh ne opazijo. Saj se med sodelavci mi povej, ali je to prednost ali nasprotno? Kako na tudi najde kakšen, ki je še vedno prepričan, da ženske to gledajo tvoji moški kolegi? ne spadajo v promet, a po mojih izkušnjah so takšni bolj

izjeme kot pravilo.Mislim, da je to dosti odvisno tudi od same ženske. Jaz

Fotograf: Miran Prnaver

Suzana Slatinšek Fotograf: Robert L. Horvat

SUZANA SLATINŠEK

9JULIJ 2010

Morda v zvezi s tem kakšen nasvet mlajšim dobronamerno, saj sem prepričana, da ima vsak kolegicam? pravico do svojega mnenja. Če se mi zdi umestna, jo

upoštevam, v nasprotnem primeru jo pozabim. Sicer Ali so kje kakšne mlajše kolegice? Naj bo tole nasvet pa, kako bi se človek lahko izboljšal (pa ne, da sem jaz vsem kolegicam: Če ste si izbrale poklic prometnice, še sploh lahko boljša, ha ha …), če ne bi bilo kritikov?ga tudi opravljajte. Ne dovolite, da vam nalagajo »ženska dela«, četudi je to samo zalivanje rož, če tega Mati, žena, prometnica, novinarka; ali bi ta vrstni ne delajo tudi vaši moški kolegi. red glede na prioriteto naštetih zadolžitev popravila

in pokomentirala?Lani si postala glavna urednica našega glasila. Kaj je botrovalo tvoji odločitvi? Morda lahko navedeš Bo kar prav. Brez komentarja.dotedanje izkušnje v ljubiteljskem novinarstvu?

Ali ti zraven vseh zaposlitev sploh ostane še kaj Pisano besedo obožujem že od nekdaj. V šoli sem se prostega časa za druge hobije?sicer ukvarjala bolj s pesništvom, sodelovala sem pri šolskem glasilu, objavljala v reviji Čevelj (ne vem, če Zraven otrok skrbim še za mamo in duševno še obstaja), ko me je kaj pičilo, pa sem pisala tudi pri prizadetega brata. Zvečer imam kako uro ali dve, da Večeru, kjer so objavili vse moje članke (razen enega, pogledam kak film (ali ob njem zaspim), brskam po kjer sem »šimfala« novinarje) v rubriki Pisma bralcev. spletu, kdaj pa kdaj tudi preberem kakšno knjigo. Vsi, ki me poznajo, vedo, kako rada povem svoje Včasih sem rada gravirala v steklo, sestavljala puzzle, mnenje. Kako bi se lahko uprla sodelovanju pri morda se bom lahko s tem znova ukvarjala, ko/če bom glasilu?!? v pokoju.

Kolikor mi je znano, si se preizkusila tudi v politiki. Kaj bi nam lahko povedala o tem?

Delujem po principu: če ti kaj ni všeč, pa to spremeni! Skladno s to filozofijo, sem se pridružila stranki, ki mi je omogočila kandidiranje na parlamentarnih volitvah. Ugotovila sem, da pač ne morem proti sebi. Ko si v stranki, govoriš v njenem imenu in moraš zagovarjati njena prepričanja, ne glede na to, kakšno je tvoje osebno mišljenje. Tega nisem sposobna, zato se je moja politična kariera tudi zelo hitro končala …

Morda lahko razkriješ načrte za naprej?

Spraviti otroke do kruha, preživeti do penzije.

Suzana, v imenu bralcev Prometnika in v svojem imenu se ti zahvaljujem za predstavitev in želim še Zate je značilno dokaj ostro pero. Ali si bila zaradi nadaljnjega korektnega sodelovanja pri ostrih kritik kadarkoli izpostavljena pritiskom ustvarjanju našega glasila, tebi pa želim uresničitev tistih, ki so se znašli v tvojih člankih? Jaz imam na vseh zastavljenih življenjskih ciljev.tem področju namreč slabe izkušnje.

Hvala tudi tebi.Pritiskom ne. Bila je kakšna prošnja (ne mene), večinoma pa me zbadajo, češ da morajo paziti, kaj

Danijel Motalngovorijo, da se ne znajdejo v časopisu.

Ali te morebitne kritike tvojega pisanja od njega odvračajo ali te še bolj motivirajo?

Ljudje smo pač različni in različnim ljudem so všeč raz l ične s tvar i . Kr i t iko vedno spre jmem

INTERVJU

Suzana Slatinšek Fotograf: Robert L. Horvat

AKTUALNO

10 JULIJ 2010

V lanskem letu, ko se je naše podjetje začelo spopadati z resno Poleg teh neugodnosti za potnike imajo kar nekaj sitnosti tudi krizo, so bili sprejeti številni ukrepi za zmanjšanje stroškov na SŽ. sprevodniki, ki imajo pač sedaj manj možnosti, da oddajo ubran Eden izmed njih je bil skrajšan delovni čas, uveden na potniških denar z vlakov v blagajno.blagajnah. Odpiralni čas se je skrajšal za 25 % ali v praksi za štiri ure, ponekod tudi za več. Popoldne so blagajne zaprte. Na vse te nevšečnosti smo zaposleni in sindikat delodajalca Vsak ukrep ima seveda svoje posledice. Ali so dobre ali slabe, je pa seveda opozorili.odvisno, s katere strani jih gledaš ali hočeš gledati/videti. Ker pa se včasih stvari laže premaknejo od zunaj kot od znotraj, Za podjetje je ta ukrep predstavljal določen prihranek. Za potnike sem problematiko predstavil tudi na seji Občinskega sveta in uporabnike pa kar nekaj nevšečnosti in negodovanja. Vse to Občine Radeče (iz naše občine je zelo veliko občanov lahko na daljši rok vpliva na prihodke SŽ in tako smo v začaranem uporabnikov storitev na postaji Zidani Most). Občinske službe in krogu. Eden izmed takih primerov je blagajna na postaji v župan so posredovale protest zaradi skrajšanja delovnega časa Zidanem Mostu, kjer se zaradi skrajšanja delovnega časa potniške blagajne na postaji Zidani Most.pojavljajo naslednji problemi: V mesecu februarju je prišlo do skupnega sestanka na Občini

- Popoldan se precej potnikov vrača iz šol in služb. Prej so Radeče. Predstavnike SŽ je vodil direktor PE Potniški promet g. lahko že popoldne kupili rezervacije za naslednji dan (ICS) Boštjan Koren.in se tako izognili jutranji gneči. Lahko so si vnaprej kupili Izmenjali smo si stališča in poglede. Do konkretne rešitve ni mesečne vozovnice, saj gredo nekateri na vlak, preden se prišlo. Dano pa je bilo zagotovilo, da v primeru boljše situacije v blagajna odpre, in se vračajo, ko je že zaprta. podjetju le izboljšamo ponudbo za naše uporabnike (beri odpiralni

- V večernih urah s postaje Zidani Most odpelje večina čas blagajne). Vprašanje je le, če takrat ne bo prepozno. Kajti če mednarodnih vlakov, in sicer v smer Zuerich, Muenchen, potnika izgubiš, ga težko ali pa sploh nikoli več ne pridobiš. In Benetke, Beograd, Zagreb in Sarajevo ... Potniki tako smo zopet pri začetnem vprašanju, ali je tak ukrep, ki prinaša neposredno pred odhodom ne morejo kupiti vozovnic za te kratkoročne prihranke, dober tudi na dolgi rok. Vprašanje je vlake. Živimo v časih, ko se morajo ponudniki na trgu enostavno, odgovor nanj pa nikakor ne. Pa tudi, če imaš dober karseda truditi, da pridobijo stranke. Tega se SŽ loteva na odgovor, je verodostojnost in pravilnost le-tega zelo težko precej čuden način. dokazljiva.

- Telefon izven delovnega časa zvoni v prazno. Živimo v času informacij in ponujanja le-teh. Verjetno bi se tehnično dalo Miran Prnaver rešiti, da bi se klic prevezal na drugo, zasedeno službeno mesto in bi potnik dobil željeno informacijo. Tako pa dobi le jezo in slabo mnenje o SŽ.

SKRAJŠAN DELOVNI ČAS POTNIŠKIH BLAGAJN

V mesecu septembru naj bi dobili novo kontaktno osebo za prijave branje, sploh za železničarke. Tukaj lahko preberemo med trpinčenja na delovnem mestu. Ob tem obetu bi bilo fino, da se drugim, da nam v primeru, ko nam delodajalec ne zagotavlja malo posvetimo tej temi. enake obravnave glede na spol, zakon daje pravico do izredne Na intranetu najdemo navodila za ukrepanje v zvezi s spolnim odpovedi pogodbe o zaposlitvi!?! Kar vidim solze na obrazu nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu. Ker smo našega šefa sekcije, ko mu grozim z odpovedjo! Vprašanje bi bilo spolna nadlegovanja že predelali, se tokrat posvetimo samo samo, ali so to solze smeha ali sreče … Žalosti že ne …»mobingu«: Enako kot pri spolnem nadlegovanju, tudi pri mobingu poskusimo Mobing je premišljeno in ponavljajoče se konfliktno (neprijazno, zadeve najprej urediti sami, potem šele jo prijavimo najprej žaljivo, omalovažujoče) komuniciranje ali ravnanje v odnosih neposredno nadrejenemu, če je ta tisti, ki nas šikanira, pa med sodelavci, med podrejenimi in nadrejenimi delavci. Njegov kadrovski službi. Od septembra naprej bomo imeli novo, namen je onemogočiti žrtev psihično, socialno, informacijsko in nepristransko kontaktno osebo, ki nam bo na tem področju poslovno. pomagala in za nas uredila zadeve, nas spremljala na vseh V 45. členu zakona o delovnih razmerjih je določeno, da mora pogovorih in obravnavah ter spremljala našo usodo še po delodajalec zagotavljati delovno okolje, kjer delavec ne bo končanem postopku.izpostavljen kakršnemukoli nadlegovanju ali trpinčenju s strani Kazen za šikaniranje je lahko opomin, denarna kazen, pa tudi delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Šikaniranje, odpoved pogodbe o zaposlitvi. psihično in fizično nasilje predstavlja kršitev človekovega Vse lepo in prav na papirju. Kako pa je v praksi? Žal ne poznam dostojanstva in osebnostnih pravic, z druge strani pa kršitev nikogar, ki bi se pritožil zaradi nadlegovanja na delovnem mestu, delovne obveznosti in motnjo v delovnem procesu. tako da s stališča žrtve tega ne morem izvedeti. V navodilu, ki sem V nadaljevanju lahko preberemo še bolj podrobno razlago ga našla na intranetu, je za nadaljnje informacije na voljo Služba mobinga, ki je v bistvu vsako žaljivo govorjenje, namigovanje ali za varnost in zdravje pri delu, ki pa mi je ni uspelo priklicati.ravnanje v zvezi z našo osebnostjo, osebo, spolom, veroizpovedjo, državljanstvom, družino, okoljem …, grožnje in tudi izključevanje iz aktivnosti, ki potekajo v delovnem okolju. Suzana SlatinšekDelodajalec je pa dolžan vsako prijavo obravnavati zaupno, obzirno in takoj.K mobingu spada tudi neenaka obravnava žensk in moških na delovnem mestu. Vlada je izdala tiskovino z naslovom Moje pravice (Enaka obravnava žensk in moških v Zakonu o delovnih razmerjih), ki jo tudi najdemo na našem intranetu. Zelo zanimivo

MOBING

11

KRATKE DOMAČE

JULIJ 2010

VULKAN

ODPZ

KOPER

Ob izbruhu vulkana, posledičnih težavah letalskih prevoznikov in potnikov se je svet skoraj ustavil. Priložnost za železnico. Zgodovinsko. A namesto dodatnega prizadevanja se je reševalo, kot se je dalo. Bili so tečni, nesramni, utrujajoči potniki. Tudi razumevajoči, hvaležni. In bile so železnice. Toge, revne, predvsem pa čez vikend. Takrat se ni dalo nič. Dodatni vlaki, vagoni vsaj, ojačanja, več ljudi na informacije, … ne, tržnega pristopa ni bilo niti malo zaznati! Je krize za SŽ že konec, kot da je sploh ni bilo. Vse je tam nekje daleč od oči, daleč od srca. Predvsem pa še od pameti. Žal. Bomo prosili za še kak vulkan?

Damjan Rak

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, pred letom 2001 za vse benificiran delovni staž, je v predlogu sprememb t.i. pokojninskega zakona precej okleščeno. V okviru sindikalne centrale Alternativa se zelo aktivno vključujemo v reševanje norosti v sedaj veljavnem zakonu in skušamo onemogočiti norosti v predlogu zakona. Kajti počasi se bliža čas, ko bodo prvi delavci lahko v letu 2011 začeli črpati sredstva iz tega stebra. Vendar se ugotavlja, da so bili upravljavci zelo nesmotrni. Sedaj je premalo denarja na računih, premalo ga je v skladih, v poklicno upokojitev pa bi kar silili ljudi. Verjamemo, da bo ODPZ v ZPIZ-2 imel tudi za vse nas kaj bolj pozitivnega.

Damjan Rak

Najbrž ste že prebrali, kako se v Kopru povečuje promet. Pa da spet padajo rekordi po številu vlakov, pretovora ...Prometnik pa je ostal sam, zavedli so ga nadrejeni, mu sedaj občasno trosijo zgodbice, kako je dober … dokler ne naredi kakšne napake.Tovorni promet si je izmislil (pač njegovi botri) nekega vlakovodjo K, ki ni nikjer sistematiziran, je pa dobro plačan, izmislili so si pravljico, samo da se »pravi« strokovnjaki najdejo tam gor. Vsa opozarjanja o vse bolj veliki nevarnosti po resni nesreči so naletela na gluha ušesa, mali izredni dogodki se vrstijo.Da SŽ - Tovorni promet vsak mesec za to norost plača 150.000 €, ob nikakršnem učinku, je itak možno samo na SŽ. Pa dodajmo poleg Kopra še Sežano, Maribor, Dobovo … kako gre nam dobro!

Žal se vse odvija v nekem prikritem ozadju, na čistini pa je vselej samo in edino prometnik, ki pa z vsakodnevno preobremenjenostjo spravlja sebe v položaj, da bo čez čas, preden bo v vrsti za upokojitev, pregorel. Ali bo to imelo kake posledice za varnost prometa, tega danes ne zanima nikogar več.

Damjan Rak

DISCIPLINSKE KAZNIČeprav je to »nekaj normalnega«, bi rad napisal nekaj misli o vendarle nenormalnem stanju na področju disciplinskih postopkov na Slovenskih železnicah. Vemo, da je disciplinski postopek nekaj, čemur se vsi izogibamo, a vendarle nas lahko doleti. Če ste izvršilni železniški delavec, še toliko prej. Če pa ste slučajno kak kretnik, prometnik, strojevodja, premikač, ste zagotovo prvi na udaru. A kaj bi tarnali, naše delo je tako, da se lahko vsako izmeno pripeti kaj, kar potem obravnavajo strokovnjaki, sodelavci kot incidente, nesreče ipd. Pa še zakoni so tako napisani, da je za nas, izvršilce, vse še toliko bolj zapleteno, strožje. To, da smo kaznovani, je O.K. Če si kriv, si kriv. Če ne, pravdanje. Ampak, da si trojno kaznovan?Če se ti zgodi, da se znajdeš na polju kršitve zakona o varnosti v železniškem prometu, te najprej preventivno odstranijo, potem ti naložijo preverjanje prisotnosti alkohola, sledi izredno preverjanje znanja, disciplinski postopek in kazen, če pa imaš »srečo«, te čez kako leto povabi še sodnik za prekrške. Najbolj srečni pa dočakajo še kakšno civilno sodišče.

Narediš napako, nekaj iztiri. Plačaš vse prej naštete kazni, potem pa dobiš pod roke poročilo o disciplinskih postopkih v podjetju. Lahko nič ne bereš, lahko pa bereš in se čudiš. Na seznamu kaznovanih sami izvršilni železniški delavci. Kazni, marsikdaj kar krepko čez povprečno neto plačo v RS. Nehote se moram vprašati. Kje pa so še kateri drugi delavci tega podjetja? Se pravi, kje so tisti, ki vsak dan garajo, znojijo krvavi znoj, da na koncu ugotovimo, da nimamo stolov, vode, službene obleke, urejenih delovnih pogojev, pravilno izračunane plače, pravočasno izdanih odredb in brzojavk, urejenega tega ali onega predpisa, da nam ne morejo odgovoriti na preprosta vprašanja, ker hočemo preveč vedeti, kje so tisti, ki sprejemajo poslovne odločitve, ki so nas pripeljale na rob prepada? Vem, kdo so, vem, kje so, in vem, da jih na seznamu za disciplinsko odgovornost ni! Se motim ali Slovenske železnice poslujejo z izgubo? Pa toliko ljudi kaznujemo za napake pri delu. Je morda čas, skrajni, skrajni čas, da se na seznam disciplinsko in odškodninsko obravnavanih za kršitve pogodbenih razmerij uvrsti tudi koga, ki ni izvršilni železniški delavec? Kakšnih 10 let prepozno!

Damjan Rak

12

AKTUALNO

JULIJ 2010

Ste že opazili, kaj se zadnje čase dogaja? Očitno se ne Take stvari nam dajo pač misliti, da naši vodje nimajo dovolj spoznamo več na razne brzojavke, navodila in odredbe, dela, pa so jim zraven naložili še prepisovanje brzojavk, ki ampak nam mora za vsako takšno stvar vodja postaje napisati pridejo »od zgoraj«. Včasih smo se norčevali iz strojevodij, ki še posebno odredbo. Hecno, kajne? so bili tako bedasti, da smo jim morali vsako predloženo stvar Pred kratkim sem imela delni izklop ERVN, pa so mi tudi prebrati, danes se stvari, tako je videti, obračajo. Stvari predpisali obveščanje vlakov o neuporabnosti izvoznega nam predpisujejo dvakrat (Morda mislijo, da bomo svojega signala in maksimalno hitrost pri izvozu s postaje 20 km/h. vodjo bolj ubogali?), kmalu bo prišel čas, ko nam bo vsako Oboje rešeno s preprostim signalom za previdno vožnjo. Pa brzojavko in odredbo prišel vodja osebno glasno prebrat in zakaj bi bilo preprosto? Potem nimamo kaj delati! Sem rekla pojasnit. Morda pa so se spremenili standardi? Pa sem se šefu, naj mi z odredbo dovoli uporabo signala, pa si ni upal pozanimala pri »ta mladem« prometniku, ki mi je zagotovil, mimo brzojavke. Zakaj potem morajo sploh pisati odredbe? da so tudi oni morali opraviti »psihoteste«. Kolikor mi je Če tam zgoraj mislijo, da nismo pismeni, potem bi bilo bolje, znano, imajo vsi tudi V. stopnjo izobrazbe, torej so po vsej da mi pride vodja ustno posredovati svoje odredbe, a ne? logiki tudi pismeni. Čemu torej potreba po dvojnih odredbah?Morda pa niso prepričani v svoja navodila? Potem pa vodji ne Vse skupaj se mi zdi smešno in rahlo žaljivo.bi smel biti problem navodila poenostaviti ali celo spremeniti. Suzana Slatinšek

(Kateremu direktorju pa kdaj sploh nami. Kdo bo pa potem odločal, kaj se so?). bo dejansko dogajalo? Saj bi navedla Očitno ta trend ni omejen samo na možni odgovor, pa si ne upam … Če že Slovenijo … Seveda obstaja tudi druga pokličemo nekega strokovnjaka, ki mu plat, ko človeka obtožujejo in mu zaupamo in vanj verjamemo, potem bi podtikajo, samo da se ga znebijo (tudi ta mu po mojem tudi morali dati moč in trend poznamo v Sloveniji), tako da ne dovoljenje, da kaj spremeni in naredi, moremo soditi, ker nismo bili zraven. kar si je zamislil. A mi smo pač Na koncu pač verjameš, kar sam hočeš nezaupljivi. Vi pričakujete kakšne … spremembe? Mogoče pa sem prevelik Zanimiva stvar, ki sem jo prebrala o skeptik. Poglejte samo trenutnega njem: V nekem intervjuju je izjavil, da generalnega, g. Brankoviča. Še vedno je se z ženo (Francozinjo) pogovarjata v tu!!! Pa je pol leta že mimo!!! Morda pa angleščini. Ona ne zna nemško in on ne se časi za nas tudi spreminjajo. Kot vse francosko. S tremi otroci (sedaj že na železnici: bolj počasi, a vendarle …odraslimi) se pogovarjata vsak v svojem Po drugi strani, če malo beremo

Toliko nam že grozijo z njim, da smo že jeziku. Prav radovedna sem, katera je časopise, dobimo vse mogoče teorije, menda vsi radovedni, kdo sploh to je! Pa bila otrokova prva beseda. zakaj je g. Mehdorn sploh sprejel službo sem vprašala mojega najpametnejšega No, Mehdorn prihaja. Junija bi naj že pri SŽ. Špekulira se, naj bi izvedli prijatelja Google … delali projekt združitve med SŽ, Luko sanacijo, privatizirali SŽ, Luko in Hartmut Mehdorn je rojen 31. 07. 1942 in Interevropo, sanirani bi naj bili že do Interevropo, potem pa bo vse skupaj v Varšavi … Ma idite sami na septembra! V Nemčiji očitno ne kupil DB. Spominja me na naše Wikipedijo, če vas zanima … poznajo počitnic … Dolgo smo se pridruževanje EU, ko smo tudi čakali, Mene samo zanima, kaj bo naredil z spraševali, kakšen naziv bo dobil kdaj nam bodo pokupili Slovenijo. Saj nami! Nemške železnice je v desetih Mehdorn, če se bo odločil sodelovati, ni nemogoče. Samo si človek misli, če letih pripeljal iz okoli 1,5 milijarde sedaj je že znano, da je postal bi bilo to v načrtu, bi verjetno Luko že evrov minusa do skoraj 1,3 milijarde svetovalec. Khm. Še eden?!? Verjetno davno kupili, ker bo po mojem s to evrov dobička. Super se sliši, kajne? so bivše svetovalce preimenovali zato, združitvijo postala manj zanimiva. Prebirala sem članke o njem in ker so pripravljali teren zanj. Vlada pa tudi menda ne bo dala iz rok poskušala ugotoviti, kakšno ceno so za Petindvajseti ali enaintrideseti (ali slovenskega paradnega konja, ne? Pa to plačali zaposleni na DB, a žal ne kolikor jih je že bilo …) svetovalec kaj imam jaz pojma o ekonomiji? Jaz znam nemško, v angleščini pa nisem verjetno ne bi hotel biti, a ne? Ali gre sem prometnica. Samo upam lahko, da našla nič omenjenega. Odstopil je tudi vam na smeh? Morda si vse skupaj bom to tudi ostala do pokoj … smrti zaradi obtožb, da je nezakonito vohunil pač narobe predstavljam. Nekomu (onega itak ne bomo dočakali), kljub za zaposlenimi na DB (preverjanje e- bomo plačevali »potne stroške« (Dobi vsem sanacijam, ki smo jih in jih še pošte ali nekaj takega), dokazali v Fip karto, pa je, ne?), da prihaja v bomo doživeli. glavnem niso ničesar nezakonitega Slovenijo svetovat, kaj naj naredijo z Suzana Slatinšek

HARTMUT MEHDORN

„BUTASTI“ PROMETNIKI

Hartmut Mehdorn Fo

tog

rafi

ja s

ne

ta s

sv

eto

vn

eg

a s

ple

ta

13JULIJ 2010

Železnica ima na slovenskih tleh kar dolgo zgodovino, saj tisoč ton lesa.je minilo že več kot 160 let, kar vozijo po tem ozemlju Vzporedno je potekal tudi potniški promet. Po vlaki. Leta 1849 je bila zgrajena proga do Ljubljane in rekonstrukciji ceste Škofljica – Kočevje je začel potniški potem naprej do Trsta. Na to »Južno železnico« so potem promet naglo upadati, in to v letih 1958 - 66 kar za 66%. priklapljali nove in nove proge, tako da imamo solidno Zato so potniški vlaki od julija 1968 vozili le do Velikih razvejano omrežje. Lašč, po letu 1970 pa so na vsej trasi ukinili potniške vlake.

Sicer pa proge v več kot 100-letni zgodovini niso obnavljali, ampak le vzdrževali. Proga je seveda enotirna in neelektrificirana, njena dolžina je 49 km. Zaradi geografskih posebnosti je zelo zahtevna, tako za vožnjo kot vzdrževanje.V zadnjih desetletjih se je tudi tu na Kočevskem močno povečal cestni promet, in ker tudi cestna obnova ni povsod sledila potrebam, prihaja predvsem na Škofljici do velikih prometnih zastojev in gneče. Porodila se je misel, da bi znova bilo smiselno vzpostaviti potniški promet po tirih. Leta 2008 se je začela temeljita obnova tega odseka.Preden sem se odpravil na teren, sem nekaj vprašanj na temo obnove postavil Ministrstvu za promet - Direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in pa županu občine Kočevje, poslancu državnega zbora g. Janku Vebru.Zelo hitro sem prejel njihove odgovore in naj bistveno vsebino navedem v naslednjih vrsticah.

Direkcija:Kratka predstavitev projekta Kočevske proge

Obnova bo potekala v treh etapah, in sicer:· obnova objektov in tirnih naprav (spodnji in

zgornji ustroj proge) do postaje Ortnek, s katero se omogoči dvig osnega pritiska s 160kN/os na 225kN/os na tem odseku, kar omogoča optimalnejšo izvajanje tovornega prometa pod posebnimi pogoji (omejena hitrost); redni potniški promet še ni omogočen

· obnova objektov in tirnih naprav (spodnji in zgornji ustroj proge) od postaje Ortnek do postaje Kočevje, s katero se omogoči dvig osnega pritiska na celotnem odseku Grosuplje – Kočevje, kar omogoča

Žal so se v preteklosti (v socialističnih časih) poleg gradnje optimalnejšo izvajanje tovornega prometa pod prog dogajale tudi žalostne ukinitve (npr: Velenje – posebnimi pogoji (omejena hitrost); redni potniški Slovenj Gradec – Dravograd, Jesenice – Kranjska Gora – promet še ni omogočenPlanica …). Zato je vsaka novogradnja ali ponovna · zamenjava in posodobitev signalno-varnostnih in vzpostavitev železniške proge dobrodošla tako za telekomunikacijskih naprav na celotnem odseku, ki zaposlene na železnici, zagotovo pa tudi za državljane, ki vključuje zavarovanje 5 postaj in zavarovanje 4 živijo na tistem območju. Po osamosvojitvi Slovenije je bil nivojskih prehodov, s čimer se omogoči uvedba največji nov projekt gradnja proge Murska Sobota – rednega potniškega prometa.Hodoš in povezava s sosednjo Madžarsko. Dolgo že govorimo o prepotrebni gradnji drugega tira Divača – Glede na karakteristike proge bo tako po izvedenih delih Koper. Trenutno pa je velika investicija generalna obnove proga dovoljevala hitrost 60 do 80 km/h na odseku proge Grosuplje – Kočevje. In prav o tem bo tekla beseda v Grosuplje – Ortnek – Žlebič (v dolžini 30 km) oziroma tem članku. 100km/h na odseku Žlebič – Ribnica – Kočevje (v dolžini

19 km), proga pa bi bila tudi daljinsko vodena s postaje Progo so začeli graditi maja leta 1892. Prvi vlak je peljal po Grosuplje.progi že julija 1893, dva meseca pred slavnostno otvoritvijo. Progo so zgradili predvsem za potrebe rudnika Celotna investicija je vredna 99 milijonov evrov. Do zdaj Kočevje in pa zaradi gozdarske dejavnosti. V najboljših vložena finančna sredstva so v celoti proračunska.letih je bilo prepeljanih 170 tisoč ton premoga in pa 134

OBNOVA KOČEVSKE PROGE

NAŠE PROGE

Odcep z dolenjske na kočevsko progo

14 JULIJ 2010

Predvideni časovni okvir obnove 225kN/os· vgradnja tamponske nosilne plasti, debeline 30 -

Časovni načrt izvedbe del je zaradi velikih potrebnih 50 cmvlaganj odvisen samo od razpoložljivih sredstev. Glede na · zamenjava treh prepustov preseka 1x1mdanašnje stanje ocenjujemo, da je vsa dela možno · sanacija in razširitev nasipovdokončati ob zagotovljenih sredstvih v 2,5 letih, s čimer bi

· obnova vozišč štirih nivojskih prehodovse uvedel redni potniški promet na celotni progi najkasneje

· gradnja kabelske kanalizacije za zavarovanje z voznorednim obdobjem 2013/2014.nivojskih prehodov v dolžini 10,3 km.

Kaj je bilo narejenega do danes in kaj bo še letos ?Na postaji Ortnek bo izvedena obnova vseh treh postajnih

tirov in 5 kretnic, tako da se izvede:a) Do zdaj izvedeno:

· obnova zgornjega in spodnjega ustrojaZ obnovo proge se je pričelo v letu 2008. Do sedaj je bilo v · vgradnja tamponske nosilne podlage od 30 - 50 cm letih 2008 in 2009 obnovljenih 17 km železniške proge od

debelinepostaje Grosuplje v smeri postaje Ortnek (do 2 km pred · Izvedeno bo odvodnjavanje.postajališčem Velike Lašče). V okviru teh obnov sta bili

obnovljeni postaja Dobrepolje in deloma postaja · Obnovljeno bo vozišče nivojskega prehoda na Grosuplje. postajnem območju.Do sedaj je bilo v obnovitvena dela vloženih 22,803

milijonov evrov. Izvedla so se sledeča dela: Tako bo po zaključenih delih mogoče voziti vlake z osnim pritiskom 225kN/os.

· zamenjava zgornjega ustroja na 17 km odseku Župan Kočevja in poslanec SD-ja Janko Veber med proge; zamenjale so se tirnice in pragi, skupaj s

drugim pravi:pritrdilnim materialom, ter greda iz tolčenca, kar je pogoj za zagotovitev osnega pritiska 225kN/os

Zaradi izjemnih posledic gospodarske in finančne krize je · zamenjava dveh kretnic na postaji Grosupljeobnova kočevske proge zelo pomembna za gospodarstvo · zamenjava celotnega jeklenega mostu v km 1+637 in za razvoj kraja, ki ima z obnovljeno progo primerljive z novim armiranobetonskimpogoje za razvoj z drugimi kraji. Uvedba potniškega · obnova jeklenega mostu v km 15+375 in prometa je za Kočevsko prvi možni ukrep v zelo kratkem povečanje nosilnosti le-tegaobdobju, ki lahko prispeva k odpravi jutranjih in

· zamenjava in dodatna gradnja 21 prepustov popoldanskih konic na Škofljici. Hkrati pa pomeni veliko

preseka 1x1mvarnost za udeležence v prometu. Tudi ko se bo z izgradnjo

· vgradnja tamponske nosilne podlage od 30 - 50 cm predvidenih obvoznic na Škofljici, Velikih Laščah, Ribnici debeline in Kočevju cesto posodobilo, bo potniški promet aktualen,

· razširjanje in utrditev nasipov ker se bo po posodobitvi ceste povečal promet, predvsem v · obnova vozišč 16 nivojskih prehodov poletnem obdobju, saj je to najkrajša povezava med · gradnja kabelske kanalizacije za zavarovanje Ljubljano ter avtocesto Reka – Split.

nivojskih prehodov v dolžini 4 km Hitrost obnove je nesprejemljiva, saj zaradi obnove že dve · Na postaji Dobrepolje so bili obnovljeni trije leti ni mogoč promet, in če upoštevamo napovedi, da bo

postajni tiri in tri kretnice. Tudi tukaj je bil popolnoma obnova zaključena do leta 2012, je 4-letno obdobje za obnovljen zgornji in spodnji ustroj, izvedeno pa je bilo obnovo 50 km proge predolgo obdobje. Še posebej ob tudi odvodnjavanje postaje. vedenju, da bi obnovo lahko izvedli v enem ali vsaj v dveh

letih. Sodelovanje z akterji obnove poteka preko aktivnosti b) Predvidena dela v letih 2010 in 2011 v parlamentu. Največja ovira je nezainteresiranost, da se

zagotovi ustrezna višina sredstev za hitrejšo obnovo. Še Za nadaljevanje obnovitvenih del bo v letu 2010 posebej, ker ovir na sami progi pri pridobivanju dovoljenj predvidoma zagotovljenih 11 milijonov, v letu 2011 pa ni. Glede pomislekov, ali bodo občani v zadostni meri 5,35 milijona EUR. V okviru teh sredstev je mogoče koristili vlake, menim, da bodo občani koristili potniški obnoviti progo do postaje Ortnek, vključno s postajnimi promet, če bo potovalni čas primerljiv z osebnimi vozili. tiri, pri čemer bi lahko zagotovili vožnjo vlakov osne Nujno pa bo potrebno uvesti integriran javni potniški obremenitve 225 kN/os, pod posebnimi pogoji, že do promet, tako da bo enotna vozovnica za avtobus in vlak ter konca leta 2010. usklajen vozni red. Prebivalci si enostavno želijo

potniškega prometa zaradi velike dnevne migracije med Tako se bodo v letih 2010 in 2011 izvedla naslednja dela na Ljubljano in Kočevjem. Ljubljana, prestolnica, bo vedno manjkajočem 9,3 kilometrskem odseku do Ortneka in na zanimiva za prebivalce zaradi delovnih mest, šolanja, postaji Ortnek: nakupov, kulturnih in športnih dogodkov.· zamenjava zgornjega ustroja (tirnice, pragi, greda

iz tolčenca), ki izpolnjuje pogoj za osni pritisk

NAŠE PROGE

15JULIJ 2010

Sedaj pa še nekaj mojih vtisov s popotovanja od Grosupljega do Kočevja. To sem seveda moral opraviti z avtom.Na postaji Grosuplje izvem, da je pred zaprtjem proge na tem odseku redno vozil več ali manj le en par tovornega vlaka. Na tem odseku so bila v prometnem smislu nakladališča: Dobrepolje, Velike Lašče, Ortnek in Ribnica, v času potniškega prometa postajališča: Spodnja Slivnica, Žlebič in St. Cerkev ter cilj te proge postaja Kočevje.Postaja Grosuplje je zaradi remonta občasno zasičena z obilico dodatnega dela, v mesecu juliju pa se napovedujejo novi delovni vlaki. Pogledam si še kretnici, kjer se vrši odcep z dolenjske na kočevsko progo, in se počasi odpravim na pot iz Grosupljega. Kolikor se da, vozim po cestah in poteh, ki so v neposredni bližini proge. Nekajkrat prečkam progo.Lepo urejeni novi potni prehodi, vseh nivojskih križanj je bilo do sedaj na tem odseku kar 88. Tudi pogled na povsem prenovljeno progo je za nas železničarje res prijeten in blagodejen. Malo izven centra Dobrepolja najdem postajno zgradbo in že prve delavce ŽGP-ja. Tu se že počasi začenja gradbišče, ki se trenutno konča pri postajališču Velike Lašče. Zanj sem moral vprašati domačine, saj je kar malo skrito. Živahno gradbišče, delovni stroji. Tam, kjer je bila »včeraj« proga, je danes bolj podobno makadamski cesti. Ob progi stari pragovi in tračnice. To pa je vmesna slika med novim in starim delom, ki me še čaka. Par sto metrov za postajališčem Velike Lašče v smeri Kočevja pa je že stara, neokrnjena proga. Cesta sedaj poteka več ali manj ob progi. Večkrat se ustavim in fotografiram ta in oni del proge.Tu pa je pogled precej žalosten. Zapuščena proga, slabi tiri, močno zaraščeni s travo in podobno. Ta del z veseljem in veliko potrebo kliče in si želi obnove. Upamo, da bo vsaj približno šlo po načrtih in bo proga kmalu uslišana. Ustavim se na nakladališču Ortnek. Tu je pomembno skladišče državnih zalog. Verjetno bi tukaj lahko opravili kar veliko prevozov po remontu. Prevoz v in iz skladišč blagovnih rezerv se izvaja ciklično, vsakih nekaj let. Letos je leto zamenjave blagovnih rezerv. Da bi se vendarle zagotovilo prevažanje blaga po železnici, je bilo s strani SŽPS urgirano tako na MZP, na SŽ in na ŽGP ter DŽI, da se poskuša proga pravočasno usposobiti, da bi prevoze izvajali z vlakom. Kajti ko je enkrat tovor na cesti ... No, bomo videli, ali je realno pričakovati kaj več od obljub odgovornih.Ustavim se še na nekdanjem postajališču Žlebič. Stanovalka mi pove, naj bi nekoč tu res ustavljali potniški vlaki. Na njeno boječe vprašanje, ali bodo še lahko v stanovanju, če se zopet pojavi potniški promet, sem si vzel pristojnost, da jo potolažim, čeprav res nisem kompetenten za te vrste dejavnosti našega podjetja. Naslednji postanek je bilo nakladališče Ribnica. Tudi tu je zgradba malo ven iz centra. Precej zapuščena, predvsem

razpadle Jugoslavije in od tam sem bil navajen takih pa tiri, očitno že nekaj časa niso v funkciji. Po 15 pogledov. Nekoč novo, lepo, vzdrževano, danes kilometrih vožnje prispem na cilj v Kočevje. Velika propadajoče.postajna zgradba, brez življenja. Močno zaraščeni postajni Če bi potovanje začel v Kočevju, bi imel res klavrno sliko. tiri in sredi teh tirov (bolje rečeno travnika) sameva Tako pa sem k sreči videl, kako je videti obnovljena proga. zapuščena propadajoča parna lokomotiva. Res žalosten Resnično upam, da bo projekt dokončan v doglednem času pogled. V preteklih letih sem kar nekaj potoval po državah

Lepo urejen potni prehod

Zaenkrat je to še križišče ceste s cesto.

Stik stare proge in delovišča

NAŠE PROGE

16 JULIJ 2010

ljudi, ljudi z imeni in priimki, vsak s svojo življenjsko izkušnjo, zgodbo, hrepenenjem, željami in bolečinami, kruto, zločinsko in brez sojenja, brez ugotavljanja kakršnekoli krivde (razen krivde - napake ali usode, da niso bili pravi trenutek na pravi strani, na strani zmagovalcev) končalo zemeljsko bivanje.Tudi v tem duhu razmišljanja potrebujemo »novo« kočevsko progo v pravem in prenesem smislu besede.Po avtomobilskem »sprehodu« ob progi se resnično veselim trenutka, ko se bom tudi z vlakom lahko popeljal

in bo služil svojemu prvotnemu namenu. Za ljudi in v po obnovljeni progi. In resnično upam, da do takrat ne bo dobro ljudem. Kajti ta proga ima v svoji zgodovini tudi potrebe, da bi v našem glasilu še pisali o tej temi.drugo veliko bolj žalostno in temno izkušnjo. Tik po koncu druge svetovne vojne so po tej progi potovale cele Miran Prnavervlakovne kompozicije ujetnikov, vojakov in civilov. Nekaj kilometrov stran od Kočevja se je za približno 35.000 tisoč

Fotografije: Miran Prnaver

Ali bodo začeli zvoniti telefoni?

Tovor čaka neposredno ob progi.

Še dobro, da je kamen, da kmetje vedo, kje je proga.

Uboga lokomotiva sredi travnika, pardon, sredi postaje Kočevje!

Kočevje, velika, a zapuščena … Do kdaj ?

NAŠE PROGE

17JULIJ 2010

Vsak dan velikokrat izgovarjamo krajevna imena, pa pri dograjen leta 1931.tem niti najmanj ne pomislimo, kaj izgovorjena beseda Pri gradnji 577 km dolgega odseka južne železnice pomeni oziroma, od kod izhaja. Dunaj – Trst je bil kamniti most zaradi ukrivljene

konstrukcije posebna znamenitost.Pod vodstvom inženirja Edvarda Heiderja, kasnejšega lastnika steklarne Hrastnik, so ga gradili tri leta. Gradbena dela, vključno s stavbami železniške postaje, je izvedel zidarski mojster Johan Piko iz Beljaka. Delavci pa so prihajali iz Furlanije, Primorske in Češke.Če pogledamo pričujoči zgodovinski fotografiji, moramo priznati, da se je marsikaj dogradilo in spremenilo. Torej je večkrat izrečena misel, da se na železnici nič ne dogaja (vzdržuje, popravlja, gradi), napačna. Vprašanje je le, ali to velja bolj za preteklost ali tudi za sedanjost. O tem pa bo končno sodila zgodovina in potomci, ne mi.

Miran Prnaver

Šele ko pride do kakšne vroče politične debate o spremembi imena ulice ali kraja, začnemo malo bolj analizirati pomen imena.Tokrat te debate ne bo, saj beseda kraja Zidani Most izvira že iz davnine.Razpotegnjeno naselje s slikovito lego ob sotočju rek Save in Savinje, kjer se železniška proga Ljubljana – Dobova odcepi proti Mariboru, je dobilo ime po prvem kamnitem mostu, ki ga je davnega leta 1222 dal čez Savo, nasproti današnje železniške postaje, sezidati vojvoda Leopold Slavni.Tega mostu že davno ni več, od današnjih treh mostov pa noben ne vodi čez Savo, saj so vsi na Savinji.Najstarejši je cestni most iz obdobja 1825 - 26, naslednji je kamniti železniški (1846 - 49) na progi Ljubljana – Maribor in zadnji na progi med glavnima mestoma Slovenije in Hrvaške je železobetonski most,

IZVOR IMENA: ZIDANI MOST

Pravilno bi bilo Zidana Mostova oziroma danes Zidani Mostovi.

Tako je bilo včasih. Fotograf: stara razglednica

Tako pa je danes. Fotograf: Robert L. Horvat

Fotograf: neznan

ZGODOVINA

BOLJE MU JE "Si slišal da je Uroša zapustila žena?" "Res? In kako je prenesel?" "Zdaj je že precej bolje, prvi teden pa se mu je skoraj zmešalo od veselja."

ŽIVALSKI VRT Sonja je rekla prijateljici Mateji: "Mojega moža sem spoznala v živalskem vrtu." "In kako si ga dobila ven?"

18 JULIJ 2010

V nedeljo, 13. junija leta 2010, je bil v Celju Slovenski železničarji.evharistični kongres. To je bil prvi tak kongres v Celje se nahaja na glavnem prometnem železničarskem samostojni Sloveniji. Zadnji evharistični kongres (za križu, zato je bil precej aktualen prevoz na Slovenski takratno celotno Jugoslavijo) je bil pred 75-imi leti, leta evharistični kongres tudi z vlaki. Tako je 13. junija poleg 1935 v Ljubljani. 410 izrednih avtobusov vozilo tudi 9 izrednih vlakov, in Marsikdo verjetno ne ve, da je bil za ta namen zgrajen sicer z naslednjih postaj za Celje in nazaj: Kranj, Sv. Rok stadion za Bežigradom, pod budnim očesom arhitekta ob Sotli, Jesenice (temu so se pridružili tudi potniki

svetovnega slovesa Jožeta Plečnika. Šele kasneje je ta posebnega vlaka iz Bohinjske Bistrice), Gornja objekt prevzel bolj športno, nogometno vlogo. Danes pa Radgona, Rakek, Škofja Loka, Murska Sobota in na žalost ne služi ne prvotnemu in ne kasnejšemu Ljubljana.namenu. V Celje smo tako prepeljali preko štiri tisoč potnikov. In No, pa pojdimo nazaj v Celje! Na Evharističnem kako uspešni smo bili pri tem oziroma kaj smo ponudili kongresu se je zbralo 32.000 katoličanov. Prepoln je bil potnikom? nogometni stadion Arena Petrol pa bližnja dvorana Slovenske železnice oziroma Poslovna enota potniški Zlatorog in še okolica teh objektov. Na kongresu je bil promet so se v pogovorih z organizatorji karseda Lojze Grozde (1923 - 1943) proglašen za prvega potrudili, da bi ponudili najbolj ugodne in sprejemljive blaženega mučenca. Sicer pa ima Slovenija od leta 1999 povezave. Tudi pri ceni je bilo upoštevano, kot že blaženega škofa Antona Martina Slomška. olajševalna okoliščina, veliko število potnikov in Za tako množično prireditev je seveda potrebna dobra primerljivost cene z avtobusi. Skratka, pokazali smo logistična organiziranost. V teh primerih je prevoz z profesionalnost in dobro tržno naravnanost. To lahko osebnimi avtomobili dokaj neprimeren in neudoben trdim, ker sem tudi sam sodeloval pri nekaterih (gneča, problem parkirišč …). Precej bolj primeren je pogovorih, ki so zadevali prevoz udeležencev kongresa javni prevoz, in tu smo sedaj lahko na sceni tudi mi - iz moje župnije.

SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES V CELJU IN SŽ

Del te množice se je v Celje pripeljal z vlaki. Fotograf: Jože Potrpin

KONGRES

19JULIJ 2010

Lepo bi bilo, če bi tukaj lahko končal ta članek. Pa zaključka. Ali pa vendar.življenje redko piše zgodbe s srečnim koncem. In Ljudje, zaposleni železničarji, smo poskušali narediti velikokrat pregovorno to velja tudi za naše železnice. vse, da bi tudi železnice ostale v lepem spominu vsem, ki Vlak, ki je začel vožnjo v Ljubljani ob 06.35 in bi moral so jo uporabili za udeležbo na evharističnem kongresu. prispeti v Celje ob 08.05 (uradni program se je na Pa vendar je človek premalo, tokrat je odpovedala stadionu začel ob devetih), se je ob 7. uri in 18 minut tehnika. Tudi tehnika ni zmožna vsega. Upokojeni ustavil med postajama Sava – Zagorje, in sicer dober strojevodja (nekoč je vozil na relacijah vse do Splita in kilometer izven postaje Sava. Vlak ni mogel nadaljevati Beograda), mi je dejal: »Nekoč se kaj takega ne bi moglo vožnje zaradi tega, ker je zablokirala druga os na zgoditi, ker se je bolje vzdrževalo lokomotive.« Nisem lokomotivi. Da je bila mera polna, pa se lokomotive mogel ali hotel komentirati, ker me »nekoč« še ni bilo na sploh ni dalo premakniti (tudi z drugo lokomotivo ne). železnici.Začela se je nepričakovana zapora desnega tira Sava – Poseben problem so bile tudi garniture teh devetih Zagorje. Druga - pomožna lokomotiva je prispela ob izrednih vlakov, ki razen dveh (serije 312, Siemens) niso 8.03, vagone je bilo potrebno potegniti (brez pokvarjene bile klimatizirane. Vsi pa vemo, kako je »toplo« na lokomotive) na postajo Sava, obrniti pomožno gomulkah, fiatih in klasiki poleti. In 13. junij je bil pravi lokomotivo in po nepravem tiru nadaljevati vožnjo vlaka poletno vroč dan! Sicer pa so zastareli potniški vlaki in proti srečnemu cilju. vagoni že drugi problem SŽ in slovenske države. Vlak je prispel v Celje ob 10.15 (potniki so potem še z Obljubljeno je bilo, da bomo kmalu dobili nove, boljše. avtobusi morali priti do stadiona), zamujen 133 minut. Skrbi me, da se zaradi resne in še kar trajajoče Dejanska pot iz Ljubljane v Celje je trajala več kot tri ure gospodarske in finančne krize v naši državi ta »kmalu« in pol. na žalost odmika. Zaradi tega nepredvidenega dogodka so seveda zamujali Po mnenju udeležencev je evharistični kongres zelo lepo tudi drugi izredni vlaki na tej relaciji, in sicer: vlak z uspel. Tudi sam se, kot udeleženec, s tem mnenjem Jesenic je naredil 34 minut zamude (prihod v Celje ob povsem strinjam.9.15), kranjski vlak je zamujal 47 minut (v Celju ob Zato srčno upam, da dogodek višje sile na SŽ med 9.40), romarji iz Rakeka so bili v Celju ob devetih, postajama Sava in Zagorje ne bo vplival na slabo mnenje zamujeni pol ure. Naj še enkrat ponovim, da se je o železnici in na razpoloženje vseh, ki so bili na kongres začel ob deveti uri. zamujenih vlakih.Slišal pa sem, nepreverjeno, da so potniki - romarji lepo Posebej to velja zato, ker so bili prevozi nazaj iz Celja in ponižno prenašali zamudo in čas čakanja. izvedeni brez posebnosti in zamud. Po zaslugi človeka in Poleg že omenjenih zamud so zaradi tega dogodka tehnike. In pa tudi po zaslugi Boga, saj je bil evharistični zamujali še drugi vlaki. Vseh potniških zamud je bilo kongres, ali ne?tako 388 minut ali skoraj šest ur in pol, tovorni vlaki pa Med tem in prejšnjim je minilo 75 let. Ne vemo, kdaj bo so nabrali sedem ur ali 420 minut zamud, in to v nedeljo, naslednji. Vendar se ne zanašajmo (vsaj na železnici ne), ko je vsega prometa manj kot med tednom. da imamo 75 let časa, da odpravimo napake in Pokvarjena lokomotiva je bila umaknjena s proge na pomanjkljivosti. Ker pravijo, da Bog grehe odpušča, ne postajo Sava in s tem je bilo konec zapore ob 15.10. Prej odpušča pa neumnosti.so jo morali dvigniti na voziček »valter« in jo tako premakniti na varno na postajo Sava in nato naprej proti Miran Prnaver Ljubljani.Verjetno tej zgodbi ni potrebno dodajati posebnega

Branko Vaupotič Dne 02.06.2010 smo se na ptujskem pokopališču poslovili od sodelavca in prijatelja Branka Vaupotiča.Delo na železnici je 29 let opravljal vestno, odgovorno in z velikim veseljem, bil je zgled vsem, ki smo delali z njim. Svoje izkušnje, znanje, pravilen pristop in spoštovanje do dela je v vseh teh letih znal prenašati na mlade generacije prometnikov. Vedno je bil tudi pobudnik za izboljšanje pogojev dela.Zahvaljujemo se Ti za vse opravljeno delo in vse trenutke, ki si nam jih s svojo prisotnostjo popestril v letih druženja. Sodelavci in kolegi Slovenskih železnic, posebej s postaje Ptuj, te bomo zelo pogrešali in te ohranili v trajnem spominu!

KONGRES

20

Fotograf: Marjan Mally Rače danes

Fotograf: Marjan Mally Prometnik Danilo Kramljak

JULIJ 2010

Na poljčanski železniški postaji srečate mirno in kako sem še vedno v stresu od strahu zaradi skromno blagajničarko Marjeto Leva, ki na prvi pogled odgovornosti, mi je odgovorila: »Eh, saj to ni nič takega ne daje slutiti, da je alpinistka in gorska reševalka s …« Seveda ne zanjo, ki je izurjena alpinistka, mi pa le psom. Marjeta, ki je članica našega sindikata, je od vsega skromni planinci. Takrat je imela s seboj psa

novofundlandca Džipsija in tudi po njegovi zaslugi smo doživeli enega najlepših in najbolj zabavnih planinskih vzponov. Seveda sta za to poskrbela pokojni Jože Verbajs – Čigumi in Marjetin kosmatinec.Za naš prispevek smo jo obiskali na njenem domu v najlepši pohorski vasici Kočno nad Zgornjo Polskavo, ki je že nekajkrat dobilo priznanje najbolj urejenega kraja. K temu prav gotovo prispeva njena lepo urejena hiša z okoljem. Medtem ko je mož Vlado kosil travo okoli hiše, je Marjeta urejala rože, ki bujno krasijo okna in balkon. Sedemnajstletni sin Matic pa je bil na potovanju. Sedli smo na teraso z rožami in razpredli pogovor o planinstvu alpinizmu, pa tudi o službi.

Žena in mati ima poleg službe vedno polne roke dela. Kako še najdeš prosti čas za zahtevno delo pri gorski reševalni službi (GRS) in plezanju z alpinisti?

začetka zaposlena na železnici. V mladosti, ki jo je preživljala v Slovenski Bistrici, se je posvečala atletiki. »Kaj vem, če je volja in interes, vedno najdeš še čas za Rada je tekla vse do takrat, ko so jo zamikale planine. tisto, kar te veseli. Res je, da zvečer hodim prepozno Leta 1986, ob koncu srednje šole, se je včlanila med bistriške alpiniste, kjer so takoj spoznali, iz kakšnega testa je nova članica. Že po štirih letih plezanja se je povzpela na 7105 metrov visok vrh v Rusiji, kar je njen višinski rekord. Potem so se začeli vzponi po različnih stenah in ni naključje, da se je ujela v navezo z mladim alpinistom Vladom Leva. Sad njunega zakona je sin Matic, ki gre po stopinjah svojih staršev in se je že nekajkrat dokazal v športnem dvoranskem plezanju. Skupno z možem sta se leta 2002 pridružila gorskim reševalcem, dve leti kasneje pa se je Marjeta specializirala za reševanje s psom. Njeno poslanstvo je torej alpinistka, gorska reševalka in vodnica lavinskega psa. Marjeto smo v našem sindikatu spoznali že zelo zgodaj. Skupaj z očetom Edijem Lešnikom sta sodelovala na naših sindikalnih planinarjenjih. Najbolj smo si jo zapomnili, ko nas je pri vzponu na Triglav presenetil sneg in smo se na Planiki odločali, da se vrnemo v dolino. Takrat se oglasi drobna postavica, na katero ni spat, kajti postoriti je potrebno še to in ono, kar se mi nihče računal, da zna v skalovju za nas početi prave potem pozna zjutraj, ko moram v službo, še posebej proti vragolije, z nenavadno odločnim glasom: »Jaz grem na koncu tedna. Pri domačih opravilih pa mi mnogo vrh in kdor hoče, lahko gre z menoj!« Seveda naši pomaga mož Vlado, pa tudi sin Matic postori, kar je planinci ne bi bili železničarji, če se ji ne bi pridružili. Bil njegovega.« sem edini, ki me je bilo strah za to odločitev, kajti vedel sem, kaj nas čaka in kakšna odgovornost je takšen vzpon. Biti vodnica lavinskega psa pri GRS verjetno ni lahka Marjeta na čelu krene po snegu proti Malemu Triglavu, stvar in je potrebno kar precej vaj in izpopolnjevanj. ki je bil ves v ledu, tako da smo ga prečkali kar po štirih in Kako to pokrivaš poleg službe?potem nadaljevali proti vrhu in ga vsi osvojili – tudi tisti, ki so bili prvič. Ko sem v dolini nato potožil Marjeti, »Dokler sva bili na postaji še dve blagajničarki, ni bilo

ALPINISTKA, KI S PSOM REŠUJE ŽIVLJENJA

Marjeta Leva Fotograf: Marjan Mally

Družina Leva Fotograf: Marjan Mally

MED NAMI

21JULIJ 2010

problemov pri usklajevanju mojih izpopolnjevanj. Sedaj nikoli ne zmanjka, bilo bi pa bolje, če bi lahko mirovali«.pa, ko sem ostala na postaji sama, še ne vem, kako bo. Delo s psom je kar zahtevno. Vsak dan grem z njim na Vem, da kar vsa družina Leva pogosto ob vikendih strpa trening v naravo, razen tega pa imamo vsako leto še plezalno opremo v avto in se poda na plezarijo. Kot mi je nekaj skupnih vaj, posebej za zimske in posebej za letne znano, veliko hodite v Avstrijo. Kdaj je bil zadnji večji razmere. Potem so tu še razna izpoponjevanja pri GRS, plezalni podvig?« vaje s helikopterjem in reševanje iz gondole«.

»Pri alpinizmu je pač tako, da moraš nenehno delati. Nekoliko laže je, če pri tem sodeluje vsa družina. Kar pa zadeva večji podvig, je bil to lanski vzpon iz Chamonix-a pod Mt. Blancom v Franciji.«

Zadnje čase je zelo popularno plezanje planincev po 'feratah'. Kaj menita o tovrstnem planinarjenju?

Vlado in Marjeta se spogledata in z nasmeškom spregovorita. »Zanimiva zadeva. Tudi planincem postane včasih dolgčas po navadnih poteh in si zaželijo kaj zahtevnejšega, kjer je potrebno nekoliko poplezati. Toda za to moraš imeti pravo opremo in kar nekaj izkušenj«.

Planinci iz našega sindikata imajo tvoje sodelovanje na planinskih pohodih v lepem spominu. Boš še kdaj krenila z nami v visokogorje?

»Zakaj pa ne. Če mi bo le čas dopuščal. V hribih mi je Malo nenavadno se sliši, da sta z možem Vladom gorska vedno lepo, pa naj bo to na planinski poti ali v steni«.reševalca na območju Pohorja. Bolj samoumevno je, da mariborska skupina priskoči na pomoč pri večjih Tako o svojem planinskem in alpinističnem delovanju reševanjih v Alpah. Imate sploh kaj dela na Štajerskem? pripoveduje Marjeta Leva, blagajničarka iz Poljčan.

Zanjo je stena nekaj povsem vsakdanjega, tako kot »Če pogledamo statistiko iz leta 2008, je bilo na obveznosti v službi, le da je plezanje verjetno manj Štajerskem kar sedem mrtvih. Tu so všteta tudi smučišča, stresno kot delo na železnici v teh časih.kjer sodelujemo. Razen tega sodelujemo na akcijah, ko se posamezniki izgubijo na Pohorju. Dela nam zares Marjan Mally

Marjeta in sin Matic z lavinskim psom Fotograf: Marjan Mally

LJUBLJANA 2010

Tradicionalno srečanje v Ljubljani 12. junija je bilo spet novo doživetje občutkov, srečevanja, športnega tekmovanja, sproščenih pogovorov in veselja v lepem ambientu. Mestna plaža Laguna, kot se imenuje prizorišče, polno bazenov, športnih igrišč in pred žgočim soncem skritih kotičkov, nekoč in še danes znano tudi kot avtokamp Ježica, je bilo polno vsega. Tudi sponzorskih daril, ki smo jih izžrebali in podelili med prisotne člane. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sponzorjem Turistični agenciji Atriligo, podjetju Huda ura iz Novega mesta, generalnemu zastopniku za ure Festina, Termam Zreče, Termam Moravske toplice, Thermani Laško, Termam Rogaška Slatina, podjetjema Sintagma in AB Line, ki sta vodilna v kvaliteti in ceni na področju poslovnih daril, Mobitelu, d.o.o. in GIGA Šport trgovinam Slovenija. Posebna zahvala tudi SŽ-ŽIP in seveda Slovenskim železnicam. Zahvala generalnemu direktorju Goranu Brankoviču za vzpodbudne pozdravne besede in predvsem zahvala vsem, ki ste ta dan preživeli z nami. Čestitke nagrajencem, vsi ostali pa več sreče prihodnje leto.

Zahvaljujem se tudi Alenki, Ristu, Jožetu in Matjažu ter vsem, ki ste prispevali svoj delež k uspešni izvedbi tega nepozabnega dne.

Damjan Rak

MED NAMI

22 JULIJ 2010

UPOKOJILI SO SE

MILAN VOLAVŠEK JE STOPIL MED UPOKOJENCE

Najslajše je, ko ti teče zadnje leto delovne dobe. Tudi Milan se je veselil tistega težko pričakovanega dne, ko bo odpravil zadnji vlak in potem doma obujal spomine na lepe in težke trenutke, ki mu jih je nudilo delo prometnika. Pa se je zgodilo, da se je znašla železnica v težkih gospodarskih težavah in je moral nepričakovano na čakanje tudi Milan. To je bil zanj pravi stres, čeprav je vedel, da ga čaka upokojitev. Toda težko se je ločiti od ustaljenega delovnega življenja, pa če si še tako želiš upokojitve.Milan Volavšek je prvič odpravil vlak v Ponikvi leta 1978. Po sedmih letih je prišel v Poljčane, kjer je dočakal upokojitev. Rdečo kapo je zamenjal s svojim konjičkom, vinogradništvom. Kaj je lepšega, kot z ženo uživati ob majhnem vinogradu brez vsakdanjih stresov? Za popestritev vsakdanjega življenja pa bosta poskrbela srednješolca, hči Ana in sin Jaka, ki pa ne bosta stopila po stopinjah očeta. Milanu želimo še veliko zdravih let v krogu svoje prijetne družine in naj se še dolgo vračajo spomini na železnico!

Marjan MallyMilan Volavšek Fotograf: Marjan Mally

» Dragi moji bivši sodelavci in sodelavke!

Po dolgoletni železničarski karieri sem dočakal, da se od svoje na srcu priraščene službe vesel in srečen poslovim. Ni ga lepšega, kot se v pokoj odpraviti obkrožen z mnogimi dolgoletnimi sodelavci, sodelavkami, šefi in sindikalisti. Imel sem to srečo in čast, da sem začel z vožnjo na danes že marsikomu pozabljeni »Goši«, zato sem še posebej vesel, da smo bili skupaj ob slovesu tudi s takratnimi sodelavci.

Sindikalisti Damjan Rak, Jure Buzar, prometniki iz Novega mesta, šefi Jože Pavšek, Miro Brzin, sprevodniki Blaževič, Brulc, Evđenić, Čopić, Gašper, Mira in Bernarda Golob, Golovrški, Anton in Matej Gričar, Gostimirović, Kermc, Kolenc, Kostić, Heđet, Kump, Živko in Željko Jotanović, Gorenec, Mirt, Keber, Povše, Peulić, Savić, Strojinc, Šešerko, Tejić, Toplak, Tkalčič, Žinko, Rozman, strojevodje Berk, Bojanc, Bruljc, Fišter, Golob, Gorenc, Kramar, Klevišar, Kuhar, Krevs, Makše, Matoh, Starič, Ramovš, vsem vam iskrena hvala za dolga leta sodelovanja, varnega in veselega skupnega dela, hvala za poslovilna darila in predvsem hvala za vse lepe trenutke, tako v času službovanja kot ob slovesu.«

Drago Stolić, sprevodnik v pokoju od 01. 03. 2010

IVAN – JANEZKAPUN Ivan je končal poklicno mizarsko šolo. Leta 1977 se je odločil priti na takrat še Jugoslovanske železnice. Začel je kot »težak«, nadaljeval kot viličarist, leta 1978 pa je naredil izpit za skladiščnika. Kot skladiščnik je dobil službo v Čretu, nadomeščal po savinjski progi in v Laškem.

1981. leta se je odločil za prometno šolo v Ljubljani, po končanem prvem semestru pa je moral zaradi ženine bolezni šolanje prekiniti za leto dni. Leta 1983 je le postal prometnik na postaji Rimske Toplice, kjer je ostal do upokojitve.

Poleg službe je bil glasbenik, mizar in še kaj, njegov največji dosežek pa so trije otroci in skoraj pet vnukov (peti je na poti …). Skupaj s svojimi otroki je igral v Železničarski godbi Zidani Most.

V pokoju, pravi, se bo še naprej ukvarjal z glasbo, mizarstvom, čas mu bodo zapolnjevali tudi vnuki.

Mi ga bomo ohranili v spominu kot dobrovoljnega in srčnega človeka, ki mu želimo vse dobro in mnogo let zasluženega počitka.

Nina Dežman – Cimperc

Kapun

Ivan Kapun Fotografinja: Nina Dežman – Cimperc

23JULIJ 2010

UPOKOJILI SO SE

ZLATKO MED UPOKOJENCI

Sredi aprila se je med upokojence preselil naš sodelavec Zlatko Krašovec.Zlatko se je rodil poleti leta 1955 v Celju, kjer živi še danes. Je poročen in ima sina edinca.Kot je sam dejal, se je na željo očeta (ni mu bilo žal, da je ga je ubogal) leta 1970 vpisal na Železničarsko prometno-transportno šolo v Mariboru in tako nadaljeval družinsko železničarsko tradicijo.Po končani šoli se je leta 1973 zaposlil v Prometni sekciji Zidani Most, in sicer kot skladiščnik - kretnik na postaji Brestanica. Po pol leta dela je odšel na služenje vojaščine in se nato vrnil za skladiščnika v Krško.V letih 1975/76 je obiskoval prometno šolo na Aljaževi v L j u b l j a n i i n s e i z š o l a l z a v l a k o v n e g a odpravnika/prometnika.Prvi začetki prometniškega dela so bili opravljeni v Krškem. Maja leta 1977 pa je že prišel v »štab«, v Zidani Most. Na tem delovnem mestu je ostal do leta 1986, nato

so sledila štiri leta opravljanja dela referenta za promet - vozovna služba in naslednja tri operativnega pomočnika šefa postaje v Zidanem Mostu.Po reorganizaciji se je leta 1993, kot sam pravi, vrnil na priljubljeno delovno mesto prometnika v Zidani Most in tu ostal do letošnje upokojitve. Zlatko je tudi v prostem času zelo aktiven. 15 let je bil funkcionar v Hokejskem klubu Celje. Med drugim je bil tudi predsednik HK Celje.Njegov poseben hobi ali kar ljubezen pa so starodobniki. V svoji zbirki ima motor BMW R25/2, prikoličar, letnik 1950. Je lastnik Fiata 500 L, letnik 1957.Že vrsto let vozi motor Kawasaki 900 VN. S soprogo rada potujeta. Sicer pa preživljata prosti čas na Kozjanskem, kjer imata počitniško hišico.Ob vsem napisanem radi verjamemo, da Zlatku ni dolgčas. Svoje delo v službi je opravljal vestno in s polno mero vedrine. Po videzu bi težko sodili, da je Zlatko lahko upokojenec.Pa vendar: ker vemo, da je, mu iskreno želimo obilo zdravja in lepih trenutkov, da bo lahko vse lepe stvari, ki jih je skozi življenje ustvaril, v največji meri užil in užival tudi v pokojninskem stažu.Naj bo ta staž, Zlatko, karseda lep, dolg in zdrav, Ti želimo Tvoji sodelavci!

Miran Prnaver

Tako dobre volje je bil Zlatko na delovnem mestu. Fotograf: Robi l. Horvat

JUBILEJNO LETO SINDIKATA V ZNAMENJU TRIGLAVA

Po nekajletnih vzponih v tuja gorstva smo se letos pri sindikatu odločili za vzpon na Triglav, kar je ponos vsakega Slovenca. Da bi se pohoda lahko udeležilo čim več ljubiteljev gora, smo pripravili termin ob koncu dopustov. Letos krenemo na vrh Slovenije v soboto, 11., in nedeljo, 12. septembra 2010. Če bo prijavljenih le manjše število dobro uhojenih planincev, potem se bomo povzpeli po nekoliko težji poti iz Vrat, ob morebitnem večjem zanimanju pa po daljši, a lažji poti s Pokljuke. Vodja pohoda bo M. Mally, glavna vodnika pa Jožica in Edi Kolar, oba visokogorska vodnika. Pogoj za odpravo na Triglav je poleg dobre planinske obutve in opreme (obvezna čelada!) še telesna pripravljenost za najmanj šest ur hoje v hribe. Podrobnejše informacije in čas odhoda bo objavljen naknadno. V primeru slabega vremena bo pohod preložen na naslednji lep vikend.

Marjan Mally

1424 JULIJ 2010

UPOKOJILI SO SE

MILADIN GORANOVIĆ STOPIL V UPOKOJENSKE VRSTE

Ko je leta 1986 po končani prometni šoli nastopil moj prvi pravi delovni dan na postaji Krško, je bil moj prvi stik s ta »pravim« železničarjem, s prometnikom v dnevni izmeni Miladinom Goranovićem. Torej se z Miletom poznava od mojega prvega železničarskega dne. Ker je v življenju pomemben prvi vtis, moram priznati, da je Mile name naredil močnega. In ta prvi vtis je bil, da je odgovoren, sposoben, »zagnan« in tudi načelen ter pošten.Prepričan sem, da me prvi vtis ni varal, saj je tudi pozneje Mile vseskozi potrjeval te svoje vrednote. Za svojim prepričanjem in stališči je trdo stal in jih zagovarjal. Po drugi strani pa je bil vedno pripravljen pomagati in tudi razumeti težave in včasih morda kake na prvi pogled nelogične poteze posameznika ali morda sindikata.Skratka, Mile je bil in ostaja Človek, Železničar in Prijatelj z veliko začetnico.

Miletova življenjska pot se je začela na Svetega Jožefa dan leta 1954 v Prnjavoru v BiH. Po končani osnovni šoli leta 1969 je šel na Ilidžo v Sarajevu na Gozdarsko tehnično šolo. Po končani šoli odsluži vojaško službo v Kraljevu in pretežno v Beogradu.Po vojaščini (leta 1975) sledi prva služba gozdarja-logarja v Gozdarsko predelovalni industriji »Šipad«.Konec leta 1975 se poroči s soprogo Nado in v zakonu se jima rodita dve hčeri. Sanja je rojena leta 1978 v BiH, mlajša Tanja pa leta 1983 v Sloveniji.Kot pravi sam, ga nemirni duh šestega avgusta leta 1979 pripelje v Slovenijo. Ne pozabi dodati, da je bil ta projekt narejen s tastovo pomočjo.Zaposli se v ŽG Ljubljana, Sekcija za promet Zidani Most, kot transportni delavec v DE Brežice, kjer ostane do začetka oktobra istega leta. Vključi se v tečaj za PTD – premikač, zavirač, kretnik. Po uspešno končanem usposabljanju januarja 1980 je razporejen na delovno mesto zavirač pri nabiralnem vlaku in nato na mesto premikača na postaji Krško, kjer je uspešno opravil izpit za vodjo premika, in sicer leta 1981.V šolskem letu 1982/1983 je nadaljeval šolanje v Prometno tehnični šoli v Ljubljani za poklic prometnega tehnika. Šolo je uspešno zaključil leta 1983 ter uspešno opravil praktično usposabljanje za poklic vlakovnega odpravnika na ŽP Krško, kjer je ostal do 01. 04. 1986. Od 01. 04. 1986 pa do redne upokojitve 30. 06. 2010 je delal na postaji Zidani Most na delovnem mestu vlakovni odpravnik (prometnik) I.V SŽPS je bil aktiven od samega ustanavljanja. Najprej kot dolgoletni blagajnik, en štiriletni mandat je bil izvoljen za predsednika NO OO Zidani Most in skoraj ves čas je bil postajni sindikalni zaupnik v OO Zidani Most. Dvakrat je bil tudi delegat v skupščini SŽPS. Mile tudi po upokojitvi ostaja zvest član našega sindikata.

V nočni izmeni 29./30. maja je Mile opravil svojo zadnjo izmeno na postaji Zidani Most.Na dan državnosti pa smo se zbrali v Gostišču Strnad na Hotemežu pri Radečah, da se še uradno, predvsem pa zabavno in veselo poslovimo od Mileta. Srečanja so se udeležili vsi povabljeni (razen seveda nočne izmene), kar samo po sebi pove, koliko in kako smo Mileta cenili. V »uradnem delu« smo mu sodelavci pripravili obširen program, saj je bilo dogodivščin in veselih, pa tudi bolj ali zelo resnih pripetljajev v dolgoletni zgodovini dela in druženja res obilo.Epilog vseh teh zgodb pa je bil, da je Mile iz vseh izšel kot »zmagovalec«. Zato mu ob vstopu v upokojenski staž iskreno želimo, da se niz zmag in uspehov nadaljuje. Predvsem zmag zdravja, dobrega počutja in še večkratnega snidenja in obujanja lepih trenutkov, ki jih je bilo Z Miletom res veliko.Srečno, Mile, in vse dobro med upokojenci!

Miran Prnaver

Mile je na svoji odhodnici zamenjal železničarskouniformo za mornariško. Fotograf: Damjan Počivalšek

25JULIJ 2010

Morda smo prav po zaslugi nekdanjega celjskega prometnika Marjana Mesariča, svetovnega popotnika in odličnega turističnega vodnika, postali tudi člani našega sindikata pravi evropski popotniki, saj skoraj že ni več države v Evropi, ki je ne bi obiskali pod njegovim vodstvom. Poleg potovalne skupine, ki že kar nestrpno pričakuje doživetja naslednjih poti v tujino, pa gredo vse pohvale potovanju naklonjenemu predsedniku našega OO sindikata, Matjažu Skutniku, na katerega pade levji delež pri organizaciji izleta. Letos je bil na vrsti Berlin, katerega smo si vsi želeli ogledati zaradi njegovega znamenitega zidu. Pričakovanja smo imeli velika, zadovoljstvo pa je bilo potem še večje.Popoldanski vlak nas je popeljal do Dunaja in nato nočna vožnja v ležalniku do Berlina, kamor smo prispeli zgodaj dopoldan. Impozantna postaja, da ti zastane dih. Toda čas je bil za jutranjo kavico, ki smo si jo privoščili v postajnem bifeju, do prihoda avtobusa, ki nas je odpeljal na ogled mesta. Težko si je zapomniti vse zanimivosti in zgodovinske znamenitosti mesta, pa vendar za zid, ki je ločeval vzhodni in

imate na dlani. zahodni del mesta, ve vsakdo! In če si že v Berlinu, si ga prav V mestu smo si nato privoščili kar lep čas za obisk trgovin. Sledila je večerja, nakar smo si ogledali nemški parlament, stavbo z znamenito stekleno kupolo, iz katere je bil čudovit pogled na večerni utrip mesta. Povedati moramo, da je za vstop treba čakati kar dve uri, in to ne glede na to, kdaj se pojavite v vrsti – tolikšno je zanimanje za obisk. Tretji dan je bil rezerviran za Dresden. Dopoldan smo si ogledali še berlinski nogometni stadion, v mestu katedralo in še nekaj znamenitosti, potem pa na vlak za Dresden. To mesto moraš doživeti. Ko se je vojna že skoraj končala, so ga zavezniki leta 1945 do tal porušili. Danes pa o tem ni več sledi, kajti Nemci ne bi bili to, kar so, če ga ne bi popolnoma obnovili.Pozno zvečer smo sedli na vlak proti Dunaju, kjer smo v jutranjih urah presedli na vlak za domovino. Nepozabno. Za takšno potovanje bi se še enkrat odločil. Pa tudi skupina je bila prava, kajti vsi smo si želeli videti nekaj, kar smo poznali le iz pripovedovanja in TV zaslonov. Že na poti pa se je razvila debata o prihodnjem letu. Rusija! Zakaj pa ne.

gotovo želiš videti. To je bilo doživetje. Potem še ogled Marjan Mallymuzeja, kjer prikazujejo, kako so mnogi uspešno z nenavadnimi domislicami prebegnili v zahodni del mesta, mnogi pa tudi tragično obležali ubiti. Nadaljujemo pot do Brandenburških vrat in mesta, kjer je v bunkerju končal Hitler. Pošteno smo se nahodili in videli več, kot smo pričakovali. Prihod v hostel, slovensko prenočišče, ki ga vodi znani župnik iz Laškega Dori, nam je nudil pravo osvežitev pod tušem. Nato sproščeni na metro in na večerjo v restavracijo, ki je bila dobesedno zabasana. Toda postrežba je bila krasna, še bolj pa večerja, ki je bila zares odlična. Tudi spanja smo bili potrebni po slabo prespani noči na vlaku.Po razpoloženju na jutranjem zajtrku smo z lokalnim vodičem slovenskega rodu odšli na avtobus, ki nas je odpeljal v Potsdam, na dvorec in velik grajski vrt. Vrtovi so tako obširni, da smo si uspeli ogledati le del. Potem smo se vrnili v Berlin, se z dvigalom povzpeli na 365 metrov visok televizijski stolp, ki je bil nekoč ponos Vzhodne Nemčije. Na njem se počutite tako kot na Eifflovem stolpu v Parizu. Berlin

BERLINSKI UTRIP

Berlinska železniška postaja

Ob zidu, ki je razdvajal mesto

Brandenburška vrata

DRUŽENJE

26 JULIJ 2010

Televizijski stolp

Oblegana stavba nemškega parlamenta

Cerkev, ki spominja na porušen Berlin

Evangeličanska cerkev, ki je bila do tal porušena

DRUŽENJE

Fotografije: Marjan Mally

27JULIJ 2010

DRUŽENJE

Jutro se je desetega aprila prebudilo v čemeren dan, ko so temni oblaki na nebu obljubljali vse kaj drugega kot lep spomladanski dan, primeren za hojo v hribe. Zato sem v nahrbtnik stlačil še nekaj suhih oblačil.Ob pol devetih se nas je na peronu celjske postaje zbralo približno dvajset pohodnikov, članov sindikatov SŽPS OO Celje in SVSŽ. Sledila je obvezna jutranja kava, ob kateri je potekal bojni posvet o samem poteku pohoda. Prevladala je odločitev za smer preko 718 m visoke Grmade.V strnjeni skupini smo se odpravili. Najprej nas je pot vodila med progo in Savinjo, nakar smo po kakšnem kilometru zavili levo v hrib. Ko smo med prvim rahlim vzponom za sabo pustili še zadnje hiše, so nas pričakale neusmiljene stopnice, ki so na dan privlekle vse negativne posledice »zimskega spanja«, vsaj pri meni. Počitki so bili vse pogostejši, čelo vse bolj rosno. Kljub vsemu je prevladal skupinski duh, zato je skupina po debeli uri in pol dosegla vrh Grmade. Dosežek smo oznanili z zvonjenjem pri tamkajšnjem zvonu. Po krajšem počitku in okrepčilu smo pot nadaljevali po veliko lažjem terenu do Celjske koče (652 m), kjer se nahaja smučišče, ki je od Celja oddaljeno zgolj 7 km in je tik pod vrhom Tolsta (834 m). V obnovljenem Hotelu Celjska koča so nam postregli s slastno obaro, ki se je po vseh naporih lepo prilegla. Po kosilu in počitku, ki smo ga izkoristili za prijeten pogovor in dogovor o smeri spusta, je sledilo obvezno fotografiranje in odhod. Najmočnejši so krenili proti Resevni (650 m) in se spustili v Šentjur pri Celju, sam sem se odpravil s skupino naravnost proti Celju, saj so z neba pričele padati prve kapljice. Kasneje se je izkazalo, da gre za lažni preplah. Po dobri uri hoje smo prispeli v Celje.V Celju smo si segli v roke in si rekli: »Na svidenje na naslednjem pohodu!«

Danijel Motaln

POHOD NA CELJSKO KOČO

Počitek in krepčilo v Celjski koči Fotograf: Danijel Motaln

Zdaj pa domov! Fotograf: Danijel Motaln

20. OBLETNICA SREDNJE ŽELEZNIČARSKE ŠOLE

29. maja smo se zbrali pred našo bivšo srednjo šolo veterani, ki smo jo končali davnega leta 1990. Dva razreda prometnikov in razred strojevodij. Prišlo nas je nekaj manj kot 50. Na naše povabilo so se odzvali tudi trije učitelji. Znova smo se sprehodili po starih, znanih hodnikih, še enkrat sedli v šolske klopi in poslušali predavanje ravnatelja Višje prometne šole, potem pa se šli veselit v L'Armonijo v Slovenski Bistrici. Tam smo jedli, pili, ugotavljali, kdo je kdo, se na novo spoznavali, obujali spomine, izmenjevali telefonske številke, plesali, klepetali in se smejali vse do zgodnjih jutranjih ur. Posebna zahvala gre Karmen Verber, ki je vložila ogromno svoje energije in truda, da bi bilo naše srečanje popolno.

Suzana Slatinšek

V šoli… Fotograf: Davorin Flis, Foto M

28 JULIJ 2010

Pot nas je zanesla v Sarajevo in Doboj ter okolico, da malo preverimo, kakšno je stanje tam po 20-ih letih, kolikor nismo bili v teh krajih. Na kratko – posledice vojne so vidne še marsikje, predvsem jih ljudje nosijo v sebi. Kot zvesti železničarji smo pač morali preveriti stanje na njihovih železnicah. Ker je naš gostitelj zaposlen kot prometnik na postaji Stanari, to res ni bilo težko. Na vseh napisih si zopet osvežimo znanje cirilice, ki smo ga skrili nekam tja v zadnji kotiček spomina, ampak se kar hitro znajdemo.

Drago Sreš

TAKO PA VOZIJO V BIVŠI »JUGI«

To je postaja, kaj pa peroni? Fotograf: Drago Sreš V celem dnevu trinajst vlakov, tako da ni potrebe po obračanju voznega reda; postavlja pa se računalniško!

In takšen je videti prometnik v Republiki Srbski. Fotograf: Drago Sreš Zemljevid Republike Srbske Fotograf: Drago Sreš

DRUŽENJE

DOMAČI REŽIM

Gospodar predava o domačem režimu: "Zjutraj ob sedmih je zajtrk, pa je čisto vseeno, ali sem doma ali me ni! Jasno?" "Jasno!" reče žena. "Ob dvanajstih je kosilo, če sem doma ali pa če me ni! Jasno?" "Jasno!" reče žena. "Ob sedmih zvečer je večerja, pa če sem doma ali me ni. Jasno?" "Jasno! In zdaj moja pravila, ljubi: Ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah bomo seksali, pa če si doma ali pa če te ni! Jasno?!“

29JULIJ 2010

Zadnji dan s šoferjem Irajem snega, z vsem premoženjem vred vojaških šotorov jim je dala tudi preselijo v nižine, 500 km daleč na jug država, ker naj bi bili bolj topli. Tla so

Zbudil sem se, preden naju je ura Irana. Tam ostanejo pol leta, nato pa se prekrivale čudovite, doma stkane uspela dvigniti pokonci. Jutranja spomladi spet odpravijo nazaj v hribe. preproge. V sredini šotora je visela

črna moška obleka. Okrog in okrog pa so bile tople mehke blazine, oblečene v pisane barve. Prinesli so nam lavoš - tanek nekvašen kruh, ki je glavno živilo, in domače maslo, narejeno iz ovčjega mleka. Da se v tej vročini obdrži, ga hranijo v kozjem mehu. Gospodarju sem izpolnil željo, ko sem ga fotografiral s puško. Vsako takšno srečanje z ljudmi, ki so drugačni, me opomni, da so vendarle tudi oni ljudje z dušo in telesom. Nestrpnost do drugačnih ali drugače mislečih ljudi je preveč zavladala razumu našega časa.

Kandovan - iranska Kapadokija

Ska lna te vu lkanske kamnine stožčastih oblik so ob popoldanski svetlobi dobivale nove dimenzije. V stožcih z majhnimi barvnimi okni in za nič kaj večjimi vrati ljudje živijo vsakdanje življenje. Vasica se je zaradi svoje pristnosti in unikatnosti uvrstila molitev, ki se je slišala tako daleč Sedaj smo bili bolj previdni kot ob na seznam Unescove svetovne stran, se je potihoma dotikala mojih prvem srečanju. Z avtom smo se kulturne dediščine. čustev. Čustev, ki so vrela iz mene. zapeljali v improvizirano vas do

Srečanje z »drugačnimi« ljudmi je v šotorov in izstopili, potem ko smo se Tabrizmeni prebudilo nove valove življenja, prepričali, da nam psi ne bodo storili

ki so s tako silo butali ob obalo mojega ničesar. Domačini so nas povabili v Noč je bedela nad mestom kot levinja duhovnega dela telesa, da sem na šotor, podoben igluju. Narejen je iz nad pravkar ulovljenim plenom. Toča trenutke bežal od njih. Začel sem se vrečevine in z vrvmi napet preko avtomobilske pločevine je velikansko zavedati, da gre potovanje h kraju in ogrodja iz lesenih palic. Veliko mesto naredila še večje, kot je v da se bova morala posloviti od Irana. »Danes je zadnji dan na poti z avtom, potem pa nama ostaneta še dva dneva v Tabrizu!« sem razmišljal.

Žgoče sonce. Beli oblaki. Polja kot preproge. Neokrnjena jezera. Rdeče skale. Drevesa v prekrasni svetlobi. Revne vasice. Natovorjeni osli. Prekomerno naloženi avtomobili. Ovce. Revni pastirji. Prijazni domačini. Ženske v čadorjih. Nagajivi otroci pred šolo. Peka kruha. Šotori. Psi.

NomadiV Iranu živi kar nekaj nomadskih manjšin. Kaškaji, ki naseljujejo ozemlja zahodnega Irana in s katerimi smo se srečali tudi mi, govorijo jezik, ki je podoben turškemu. Čez zimo se, preden v hribih nasuje tudi več metrov

POTOPIS: IRAN VI. DEL

Pri šolskih vratih

Stopnice v raj

POTOPIS

30 JULIJ 2010

Ženska v Iranu mora biti predana samo svojemu možu. »Moški žensko jemlje kot žensko z dušo in razumom, ne tako kot na zahodu, kjer se vse začne s telesno ljubeznijo,« nama je tolmačil nek gospod. »Pri nas imajo ženske vse pravice. Kaj pa potem vsa tista kamenjanja žensk? A je na to pozabil? Kje je razum takrat? Kje duša moških? Iranska ženska nima časa hrepeneti. Ali pač! Morda ravno ta pokrivala in skrivanje za štirimi zidovi r o j e v a j o h r e p e n e n j a ž e n s k . Hrepenimo po tistem, kar nimamo. A ni tako? Najboljša je zmerna sredina. Vsaka stvar, ki se preveč nagiba k enemu ali drugemu polu, mi ne diši. Ekstremističnih idej ne maram.

resnici. Luči, ki so potovale hitreje kot utapljale v najinih očeh. Sramežljivo, Že dolgo nisva bila v stiku z domačimi zvezde, so s tako naglico risale dolge vendar z dotiki. Bila sva drugačna. in prijatelji. Zvečer sva stopila do črte svetlobe skozi šipe avtomobila, da Čutili so, da jih imava rada. Kako internetne čajnice. Ker sva tujca, so sem lovil ravnotežje kot deček na enostavno je včasih odkriti to nama prinesli čaj. Tudi uporabo novem kolesu. Nemočno smo se obojestransko čustvo, ki nas tolikokrat interneta sva imela brezplačno.prebijali skozi mestni vrvež. Iskali sesede in znova posadi na noge. Naše

smo hotel. Posloviti se bomo morali. življenje je podobno življenju muh Avtobusna vozovnica do Teherana, ki Petnajst dni skupnega potovanja z enodnevnic. Če dopoldne prespiš, sva jo kupila v mestu, ni veljala za avtom nas je zvezalo z obročem popoldne mine prej, kot si to želiš. In avtobus, s katerim sva želela potovati. navezanos t i i n p r i j a t e l j s tva . noč nastopi, še preden ... Zato moramo Veljala naj bi za večerni avtobus. Tolikokrat smo se smejali šalam, jedli vstati zgodaj in se Bogu zahvaliti, da Prodajalec naju ni dobro razumel, v sencah dreves na razgrnjeni odeji in nas je zbudil ob pravem času ... čeprav sva mu poskušala vse razložiti pili okusen čaj. Poslušali čudovito na enostaven način. Kar naprej je S taksijem sva se zapeljala do parka iransko glasbo, stali na vrhu raja in govoril OK. No problem. Na postaji so Goli. Ob jezeru so »posejane« steze, opazovali valove življenja. Osrečevali nama ustrežljivi zaposleni uredili to ki jih ljudje uporabljajo za sprehode, ljudi z našo prisotnostjo. Hvala za vse, nevšečnost in že sva sedela na prvih tek in kolesarjenje. Ob njih pa Iraj. Bilo je nepozabno. Brez tebe bi ne sedežih avtobusa, ki je bil namenjen v čudovite rože bahavo nastavljajo doživela tako naravnost osupljivega Teheran. Prijazen sovoznik avtobusa svoja vitka telesa. Še sreča, da niso Irana, Irana, ki me je nekoč prebujal v nama je dajal čaj iz termovke. Vožnja bila ovita v čadorje. Ženske so sanjah. S tabo sva potovala na dno na malce več kot 500 km dolgi poti je telovadile, »zamaskirane«, da se ne bi njegove duše. Ga zajemala z veliko bila izredno zanimiva. Sedaj sva videl kak delček lepote ženskih oblin. žlico. Čeprav vročega, naju ni peklo. Ali pa sva se samo delala. Ne. Želela sva si ravno takšnega.

Nemo sem gledal na tla, kako so čustva, ki sem jih gojil do Irana, padala na tla in me objemala s ponosom, z dobršno mero ljubezni. Tudi luč, ki je tiho osvetljevala najino sobo, je zaspala z nama. Francoski pisatelj Antoine Saint-Exupery je zapisal: Če hočeš spoznati bistvo, glej s srcem! Bistvo je očem nevidno!

Prodajalci so posedali ob pultih, ki so se šibili od teže. Zrel, na pogled strašno okusen paradižnik močne rdeče barve se je nastavljal ženskam, ki so z mimiko rok nakupovale hrano. Otroci so tekali sem ter tja. Majhen deček iskrivega pogleda se je močno oklepal dolgega maminega krila in naju opazoval. Oči mimoidočih so se

Biti ali ne biti

Čakajoč na voznika

POTOPIS

31JULIJ 2010

prepotovala zahodni in srednji Iran po dolgem in počez. Škoda, da ni bilo časa še za vzhodni Iran. En mesec je naokoli, kot bi trenil z očesom. V Teheran smo prispeli v mraku. Taksisti so naju obletavali kot nadležne muhe. Nisva se dala. Poznala sva cene in midva postavila ceno. Taksist nama je ustavil pred hotelom.

Zbudila sva se v toplo jutro. V Iranu se je začel Bajram. Praznik miru in prijateljstva. Največji islamski praznik. Pa ravno sedaj, ko odhajava. Rada bi okusila praznovanje po enomesečnem postu. Vse tiste dobrote, za katere sva bila prikrajšana. Žal naju je že čakalo letalo. Pot nas je peljala na letališče. Nemo sem opazoval dogajanje okrog sebe in promet, ki je bil še vedno tak kot takrat, ko sva prispela v Teheran. Nič se ni spremenilo, le moji občutki do Irana so bili globlji in močnejši. Oklepali so se me kot ladijske vrvi, tako nerazdružljivo in čvrsto. Življenjska sila je visela nad mano kot kepa snega. Le zbosti jo je bilo treba in vsula bi se name kot neustavljiv plaz čustev. Letalo se je strmo dvignilo, z njim so se dvignili vsi moji občutki, čustva, vsi spomini in slike, ki so se mi vrtele v glavi kot na velikanskem platnu. Temperatura zraka na Dunaju je bila za celih 14 stopinj nižja kot v Iranu. Zmrazilo me je. Zmrazilo me je v duši. Ni več tistih pogledov in nasmehov. Ni ljudi, ki te ustavljajo, mahajo in ti želijo dobrodošlico. Tukaj je vse tako hladno. Hladno mi je postalo v srcu, čeprav sem bil tako rekoč že skoraj doma, vendar ...

Iran moramo doživeti s srcem in dušo. Če mu znaš prisluhniti, se ti odpre kot majhen deček, dobrohoten in prijazen. Plah in nežen. Midva sva mu prisluhnila v pravem pomenu besede. Se mu povsem odprla. Ga doživela z vsem srcem. Vseh 28 dni sva neizmerno uživala. Ni pomemben cilj, pomembna je pot, ki jo prehodimo.

Robert L. Horvat

Fotografije: Robert L. Horvat

Sramežljivo dekle

Deček in lutka

Ovce in pastir

POTOPIS

JULIJ 201032

Masaža je ena izmed najstarejših vrst terapij in skoraj nemogoče je ugotoviti, od kod natanko izvira. Dotik je eden osnovnih nagonskih gibov, ki blaži in pomirja na številnih ravneh.

Občutek za dotik se najprej razvije v zarodku. Potreba po dotiku se ob koncu otroštva ne neha, vendar se v odrasli dobi mnogi med nami zaradi različnih izkušenj začnemo bati dotikanja drugih. Nežen, ljubeč dotik drugega je bistven za razvoj zdravega človeka.Zdravilnost dotika dobiva vse večjo veljavo in številne terapije ga z različnimi masažnimi tehnikami uporabljajo za odpravljanje bolečin, nevšečnosti in za izboljšanje funkcionalnega delovanja telesa. Zaradi pritiskov sodobnega življenja in vse pogostejših bolezni, povezanih s stresom, imajo terapije z dotikom pomembno vlogo pri skrbi za naše zdravje.

Stres je naravna reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Izvira še iz časov, ko so se morali naši predniki nenehno boriti za preživetje. Pojavi se razbijanje srca, krvni tlak se zviša, mišice se napnejo in zenice razširijo. Te spremembe omogočijo človeku, da se osredotoči na nevarnost in pripravi na obrambo ali umik. Tako nam tudi danes določena mera stresa pomaga, da se spopademo z življenjem, in nam v zmernih količinah koristi. Zato ni toliko nevaren močan in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. Stres je vzrok številnih telesnih in umskih težav, saj telesu krade energijo in zmanjša delovanje imunskega sistema.Boleč hrbet in rame po utrudljivem dnevu, ki ga prebijemo nagnjeni nad računalnikom ali na nogah, boleče nožne mišice po prekomerni vadbi ali težave s krvnim obtokom zaradi dolgotrajnega sedenja, so le nekatere izmed začetnih težav. Pri daljši izpostavljenosti negativnim učinkom stresa se lahko pojavijo tesnoba, depresija, apatičnost, nespečnost in napadi panike.

Pri obvladovanju stresa je pomembna skrb za primerno sproščanje, ki ga dosežemo z zdravim načinom življenja:z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo in masažo. Masaža učinkuje na telo in um obenem, zato nas sprosti in poživlja. Masaža omogoča, da znova napolnimo naravni vir življenjske energije. Zdravniška in laična javnost vse bolj priznavata, da je masaža učinkovito sredstvo pri odpravljanju znakov stresa. Z zdravilno močjo dotika se lahko naučimo bolje skrbeti zase.

Pri masaži smo deležni ljubečega dotika in vzpodbude zaznavanja s kožo, kar je pomembno za čustveno zdravje in pozitivno samopodobo. Dotik je bistvenega pomena za razvoj zdravega človeka. Ker je dotik tesno povezan s čustvi, lahko privede tudi do občutkov ranljivosti. Zato je potrebno masažo izvajati v varnem okolju, zelo pazljivo in obzirno. Ljubeč dotik lahko zdravi, sočustvuje in tolaži, zato se uporabljajo različne tehnike masaže, ki se v večini prilagajajo posameznikom. Masaža je cenjena tudi zato, ker prispeva k dobremu počutju. Ko telo sprosti napetost, obremenjenost izgine, to pa vodi k občutku lahkotnosti in sreče. Te čustvene spremembe ustrezajo hormonskim spremembam, do katerih pride v telesu med masažo. Masaža lahko vpliva tudi na energijsko ravnotežje telesa. Ko z masažo povežemo telo in um, dosežemo globoko umirjenost in ravnovesje. Nekateri pravijo, da imajo jasnejši pogled na življenje, da se jim vrne smisel za humor ali pa so preprosto bolj sproščeni in se dobro počutijo v svojem telesu.

Jezik masaže je zaradi terapevtskega dotika brezčasen in univerzalen. Ko možganom pošilja zdravilne signale, posreduje toplino, pomirja ali lajša bolečine.

Fizična prednost masaže:- pomaga pri sprostitvi in pri lajšanju stresa, - pomaga razbremeniti mišično napetost in togost,- spodbuja hitrejše celjenje, zmanjšuje nastanek čezmernih brazgotin,- zmanjšuje bolečine in otekline, - zmanjšuje mišične krče,- izboljša cirkulacijo krvi in pretok limfne tekočine,- spodbuja lažje in globlje dihanje,- zmanjšuje krvni tlak,- pomaga razbremeniti napetost, povezano z glavoboli in migrenami,- krepi zdravje in nego kože,- krepi imunski sistem,- obravnava kostno-mišične bolezni.

Umske prednosti masaže:- spodbuja umski mir,- spodbuja sproščeno stanje mentalne budnosti,- pomaga pri lajšanju umskih obremenitev,- izboljša sposobnost nadzorovanja stresnih situacij, da se nanje primerneje odzovemo,- spodbuja občutek dobrega počutja,- povečuje povezanost med telesom in umom,- zmanjšuje raven tesnobe,- ustvarja zavedanje svojega telesa.

Izvajamo različne vrste masaž, zato se prilagodimo glede na vaše potrebe in želje.Poiščite nas in se prepričajte.

ZA ČLANICE IN ČLANE SŽPS NUDIMO UGODEN 10 % POPUST NA OSNOVI ČLANSKE IZKAZNICE!

NARAVNI PRISTOP Kristina Bašnec Kristina s.p.Masaže za zdravje duše in telesaCelovška cesta 134a1000 Ljubljanawww.naravnipristop.si

CELOSTNA MASAŽA

OGLASI

33JULIJ 2010

HUMOR

DANIJEVI AFORIZMI

Nekateri ne razumejo dejstva, da višje, ko letiš,manj vidiš, kaj se dogaja spodaj.

Najhuje je,če te med potjo v nebesa zapustijo bogovi.

Če delaš na vrat, na nos,ti slej kot prej nastavijo na vrat nož.

Ko vas zaprte blagajne razjezijo, vas Ekspres novice razvedrijo.

ZA BOLJŠO PREBAVO:

Nekaj odlomkov iz šolskih spisov ...

- V soboto je ata zmagal na razstavi psov.

- Jaz nisem krščen, sem pa cepljen.

- V Rdečem križu se ženske in moški posvečajo ljubezni, nekateri brezplačno, nekateri pa vzamejo denar.

- Vžigalice je treba skriti, da ne bi dobili malih otrok.

- Stric je odpeljal svinjo za hišo in jo zaklal skupaj z dedkom.

- Moja teta je šla na aerobiko. Drugi dan so jo roke tako bolele, da jih ni mogla dvigniti nad glavo. Prav tako noge.

- Konji so imeli okraske na glavah in na repih. Jezdeci prav tako.

- Biblija se pri muslimanih imenuje Kodak.

- Papež živi v Vakuumu.

- Pri nas imajo moški lahko samo eno ženo. To se imenuje monotonija.

- Pri nas doma ima vsak svojo sobo. Samo ata ne, on mora spati pri mami.

- Ne vem, koliko let imam. To se stalno spreminja.

- Ata je odrastel na vasi. On je videl živo kravo.

- Zelo sem se ustrašil, ko je zbolela mama. Mislil sem, da nam bo zdaj kuhal ata.

- Življenjsko zavarovanje je denar, ki ga dobi tisti, ki preživi smrtni slučaj.

- Krave ne smejo hitro teči, da ne bi polile mleka.

- Črvi ne grizejo, ker imajo rep spredaj in zadaj.

- Psi imajo radi vodo. Nekateri tako zelo, da v njej živijo. To so morski psi.

- Živalski vrt je super. Tam lahko vidimo tudi živali, ki jih sploh ni.

- V Franciji so nekoč kriminalce ubijali z želatino.

- Ribe se razmnožujejo tako, da nosijo iskre.

- Med tednom Bog živi v raju, v nedeljo pa pride v cerkev.

DIAFRAGMA Moški, katerega žena je bila na službenem potovanju, se je z družbo zapil in domov pripeljal ''simpatično'' mlado dekle, ki jo je spoznal v diskoteki. "Veš," mu je rekla, "nisem zaščitena." "To sploh ni problem. Moja žena ima diafragmo." Odšel je v kopalnico in se čez hip jezen vrnil: "Presneta babnica, ta mi pa res nič ne zaupa! Si moreš misliti, da je diafragmo vzela s seboj na službeno potovanje!"

ČIST ZRAK "Naslednjič pokličite meteorologe!" zavpije Uroš v slušalko in jo trešči na vilice. "Kaj je pa bilo?" vpraša žena previdno. "Nek norec je spet klical, in vprašal, ali je zrak čist!"

34 JULIJ 2010

HUMOR

Sindikati nekoč. Vsaka podobnost z današnjimi je zgolj naključna.

DOVOLJ PROSTORA PODKUPNINA Vdova je za možev pogreb naročila venec z Policist se je vrnil domov in našel ženo golo v napisom: "Na svidenje." postelji. Ko je prišla domov, je razmišljala in prišla do "Kje ga skrivaš?" je jezno vprašal. zaključka, da je napis le preveč reven, in je "Nikogar ni tukaj!" mu je vrnila žena. poklicala v cvetličarno: "Prosim, da napisu na "Hitro povej, če ne, bom ubil oba!" je spet zavpil žalnem traku venca dodate še besede "v mož. Odprl je omaro, pogledal na balkon, pod nebesih", če bo še kaj prostora.“ okno, ko pa je pogledal pod posteljo, mu je Ko je prevzela venec, je na traku pisalo: neznani moški v roko pomolil sto evrov. Vzel jih "Na svidenje v nebesih, če bo še kaj prostora.“ je, se dvignil in rekel: "Tudi pod posteljo ga ni!"

"Nedeljski dnevnik, 21. maj 1967

35