proletarke, · l«> ne prišla, to je danes za imet nika tega blaga vedno novam«, in fs.stajo...

4
^ ' ' " ' ^ ~ ____ u.ii-« 't..*Ar<f. 'T i,,'C7.* u'.'A'nt 0 ,n« s«* so. i>ntrc a**. ‘‘Delavci vs* h (it/cin. združite se” CLASS. r I mv (No.) 4L ~ --------- ------------------------------------ ----------------------------------- t2===-= ------------- ChleaBn. III . 23. junija (June), 1908. i > ... ...................................... ............................... ............ ............. .— = ------- ------- --------- Leto (Vol. III. JL gospodarskih krizah. Kanu k v v »vojetn * Krfurt- | »krm pn^mmu." ijm D^fj jf v navadnih raztiiendi ;nJ .^-n Degi>t<»\<*t / a v m- razrede K u milit«. v mlar ne velikanski« rn (Vvided kr*, katere provzn»- i»i g pr>iiva,)ATi/" b la g a od •' asa «lu el tafc ^0 priti** do gotove Višnu* i m"* \ti g»h vmžnntst . ki ko jo <|ohil«« < 4 » |f»p t »Injili desetletjih /n na » || ^ f o g»«*(**d..rsko /. iv 1joti j**, i a r*ii Mtjatnoati. ki vlada še v ,i *mhh krugih o njih provsročit- I kadi tu dovoljen««. da st* malo |^tjo popecimo 2 njimi. fdikr moderne krize. ki stre- — lovna tržišča. (H»hajaj<. iz ' ^fodnknj.- ki je copet pode« A) Sx» delovanja brez v**k«*ga tia- * ata. kiten* pa j»* oako /dni/cun .jtaiivajanjem blaga. I JMpmdukcija v smislu, da se ^ v«i udrla nego rc pombi. more 2 g*ap,t, vsakem proizvujal- '* tem H^inu. Ali ne more napra- vili mbene Škode. kar j#* samo >4 tfcirbi umevno, če proizvajajo - pnimjalci za svojo lastno po. i trete. Ce n. pr. pridela tedaj ka- .1 ta preatara knietiškn nulbuia več d fti. kot ga uporabi. potem shrani 4 , prebitek. Za one čaae. ko bt» sJn- M ta ietev. ali (m. če *> shrambe ^ prsapolnjem- nahrani se / njim p inina ali v najslabšem slučaju, j ptai ga leiati. kjer je. Druga>'*«i je pri proizvajanju blec '» pnHl|«»itAvlja .v .tvoji mirili, obliki1, tla noben rine ne podarim, vsak ra -Inori- Vsitktlo man kupiti, kar potrebuje. Ali inpoo proirvajanjc ni rar.lolje. i« po notoroni načrt«. iuii[mk rnk/m-i proizvajalcu j., p..polno. M prepničono. tla sani lipane, feliko potrebuje vscipi blana, ki pi proizvaja. Na tlmpi strani pa •pri današnjem proizvajanju bln- mgn kakor hitro jr to mul nava.1- M ji§ ^menjavanjem. izvzemal ■Baitili kovin — nihčr ne kupu- gzjf prodno nr pm<la svojecn Mn- fm. Tu sta vzroka, ki pmvzrofata kror J Vzornim., najenostavnejši sin- Hj. tla so ts. razumelo. Na trjtu ■slamo imetniku denarju, n. pr. kikoRa zlatokopa, ki ima dvajset mrk zlata. |»otom enega viničar- ji ■ sodčkom vina. eneiru tkalen i kasom platna in onega mlinarja i iakljem moko. Vsaka vrsta te. I> blaga naj ima. recimo, enako vrednost, okrog /n mark tsnka drugi hi(sitezjt bi ta slučaj na- Jptarila bolj zamotan, no da hi na ‘končnem rezultatu kaj izpretneni- U. Ti štirje imetniki blaga ho tdini na trgu. Vzemimo, tla je Tilk pravilno preračunal potreb- slino drn/ega viničar pnsln svo- ji vino zlatokopu In kupi ul mrk. ki jih dobi zjtnj. kos platna od tkab.t. ta pa (o.riti>i skupiček •vojoga blaga, tla -i pridobi vrečo aoke. Sleheni gri* zadovoljen domov. Cez Irlo In i pridejo zopet ti fciri* a k u p a j ; vsak računa na Mrto od pr« sliij«* k«»t poprej. Imet- *ik denarja tudi kupi viničarjevo T®°- viničar |»a no potrebuje plMca morebiti p«»trebiije denar. 4* plača kak *l«*lg in raje hodi •koli v raztrgani .srajci, nego da li kupil platno. Viničar si obdrži trti 20 mark v žepu in gr»* domov. Tkale«* č a k a zastonj na kiijH^a. Ker p% tkale«* čaka, čaka tudi mli- ***- Tkalčeva družina je lični io želi mok«*. ali tkalce je produ* f,ril platno, p«, katerem ni po- TpUlevanja, in ker ni nob«*n ku« P*l platna iMtala je tildi nepro- ^*na moka. Tkalce in mlinar Tli« ■ata denarja, ne moreta kupiti, bi potrebovala; tist«*ga kar **• pfoizvetlla. je aedij preveč, Pf»v tak«> tudi tistega, kar je za produciranega. N. pr. «la hi I ••daljevali primero: mi/a je ae« nadlprisiiikcija, mizar j«» je ■•pravil in tipal, da jo kupi mli- ® ir* ki je pa ni. i Kajbi« ■•■m>jši imjmi guspndar- i •«« kriz, s« v tiun primem |s>vr- dmi. Naravno, da so v resnici tir . ejavi pri tako niostavnih oko. mčinsh V iss-rtkili proizvajanja W*ga vsako podjetje proizvaja Jtdno večali manj za svojo f*ora« , ko-, proizvajanje blaga tvori v ^ k i rodbini le rn del njenega Ijpoejrz proizvajanja. Tkalec in Mlinar iz naee primer«* im ata vsak «• koiček zemlje in nekaj živine ter moreta mimo |KH*akati. da se ' **jde kup**«* za njuno blago. Mo- : feta za mio tudi brez njega živeti. Trg je pa v početku proizva« Janja blagu se majhen, lahko se ga pregleda, in proizvajanje ku k*»r kommniirnnje. sploh vse dni- «ibm* življenje, m* giblje leto /n letom v enakem tiru. V pretblob nih malih <*b*mnh je p«»znal prav dobn. drug drtizega tak«. ie«ebno knkor tudi nj*«gove potrebščine m njegovo zmoinoat ku|K»vanja. Cba«|HHlan»ki tek je ,mtal skom voduo enak: številu pn*izvajal* «--v. produkti vitel« njih dela, maožtvo njih potrabpine. .lenar ,K* Hvote. ki K4> v njih n»kah — vm* t»* razmere se le |W*asi mr* nj ujej«*, in vsaka izpn*memba se takoj opazi in upošteva. Drugače pn se razvijajo rn/rne- ^ »*ri blagovni trgovini. 1\ h1 vplivom te stopa proizvajanje /u lastno p«>tn*bo v«*<lno bolj v oza- dje. |H*same«ii pn.izvajalei blaga, m še več trgi*vri. (SNitajajo visim* bolj odkazani izključno na pro* dajo svojega blaga, in aicer na kolikor le m«*goče Hitrst prodajo t e s«* blago jHičasi pnslaja ali ee* l«> ne prišla, to je danes za imet- nika tega blaga vedno novam«, in fs.stajo vedno nevarnejše, m m«»r** rolo voditi v njegov gospo- darski propad. Obenem nastajajo iii«.g«M*ni.sti. da začne zastajati tu- di trgovina. 1**» trg o v in i blaga ar zvežejo m«*d seboj najbolj različni, drug o«l drugega daleč proč se nahn- joči kraji: skupni trg se s tem *e- l«» razširi, ali p«ntane tudi nepre- gleilnejši. To se tudi pospešuje, če se vrine med k«*nmtniente in producente «*n«*gn ali v«č p<wm!i^ val cev. kar pač trgovina prim*se s seboj. Obenem postane blag«» radi trgovine in ra/\«»ja pnunet- mh zvez gibljivejše; mala v«pod* huda zad netilje, in že imamo lah- k«> n n enem kraju veliko množino blaga. Cenitev (»otrobe in nahajajočih sc blagovnih zalog (nistaja vedno bolj negotova, razvoj statistike te jnegotovosti ne mbrtranjuje, «*mo- ****** mm iM > m atlš«ta s a n u a . niti. kar hi arve pri d«>1«»čcni viši- ni blagovne pist«iiikcije brez sta- tistike bilo nemogoče. Vm* go- ■p«Mlarsko življenje (ststaja vedno b«dj in b«»lj « h! trgovske š|»ekiila- cije odviaiio in ta pa postaja ve- dno smelejša. Trgovec j*» že v naprej š|H*ku- lant: š|K*kulimnje se tu iznašlo šel«* na Imrzi In š|»ekiilirsnje je p«»trebna funkeija kapitalistova. S tem. k«, trgov.-.- šp. kulira. t*. ».* pravi. k«» ceni pričakujoči odjem potrebšeiu. s tem. ko blago naku- pi tam. kjer je ceneje, t«. se pra- vi. kjer jih j«* v izobilju, in ko tam protin, kjer s«, drag«*, t«. se pravi, kj«-r jih je malo. (M.maga pač. da se napravi n«-kaj retin v vrvenje hivzplanovitrgn (»n.izva- janja zavodov, ki s«, drug « h| «lru- g«-g.i neodvisni. Se veti a s«* more (»ri svojih špekulacijah tudi mo- titi. Za t«. tembolj. k«*r nima «!<*- volj časa. da bi dlje razmišljal, ker ni «»n »slini trgovce na svetu. \’n st o in tisoč konkurentov čaka enako njemu, da bi izrabili vsako ugodno priložnost: k«lor Jo prvi zapazi, ima od nje največjo ko- rist. Tu s«- pravi, hitr«« delati, ne veliko premišljati, ne veliko okrog p«»vprašcvati. ampak riski- rati:kdor riški ra. ta ima dobiček! Mor«* pa tudi izgubiti. Cc je kje na kakšnem trgu veliko povpra- ševanja po kakem blagu, po tem se t«*ga blaga toliko nanes« na ta trg. »la ga je na njem več kot se a more porabiti. Potem seve fui- »lajn ceno. trgovec m«.ra ecno. pm- dati cesto z izgub«., ali s svojim blagom kak drugi, boljši trg po- iskati. Njegova izguba pri tej igri m«»re hiti tako velika, da ga lahko uniči. (Dalje prih.) Na vse zn«lnjc: ali je delavcu vredno množiti bogastvo s svojim proizvajanjem, če pa nima niti polovice tistega kar producira t V pr«»šlih ilcsetih letih ko je povprečno na v sa k ih d«*s«*t «lni smrtno ponesrečil «*den vojak na ameriškem vojnem brodovju. Ljudje se zmiraj t«»lažijo, da hode — jutri bolje. T«*«la ta “ ju- tri” nc more nikilar priti. Zakaj s r 1 jinl je ne pobrigajo. «1 a bi bilo bolje že danes?! Koliko Američanov bo«le letos odrinilo v Evropo na poletne po- čitnice! In kolikor mi vemo. niti «*ne dclavnke rodbine n«* bo med temi. Zakaj? KDO JE KRIV? karali Koten je ime 2‘JU-tni rn- *ki Židinji, ktera je prišla v t«. deželo nekako prisl šestimi meseci, liila je izurjena bolniška «ttr«*žki- nja. t«»du revna m brez M»rndnikov in prijateljev. lMnlu je nlu/tui v privatni latinici «lr. Auspitza v \« w Torku. Dr. Auspitz je pa ne- ko mn* dekle klorformiral in p«^ silil trnkar j«, je spodil u služb«*. Sarah K«.t«‘ii j«* bila se«laj v takem položaju, da m mogla dobiti nobe- ne službe več. Šla je k Matišču m tožila ztlrnvntka. ki j«, je zapeljal; tisi« doktor je bil denaren in vpli- ven m«*/ in Kodiščr ga je —■opro- stilo. T«. je pripravilo zapeljano dek- lic«* do viška obupa. Šla je v Au- Kpitzcvo stanovanje in usmrtila svojega zapeljivca s strelom iz re- volverja. Sedaj se tinhaju v ječi m pričakuje obsodbe. Ta slučaj, ki je /o .bonač me«l tiaočerimi enakimi slučaji, ki se gtsle dnu /n drv*vom. daje kritiku današnje gujile. jetične človeške ilmžbe gradiva «V hoče /n st<» elan- kov. Prvo, kar mora kritik konšta- tirati in kar je bolni »vet tiezm«.- ž« n zap«»pasti. jc. da je «|«>tičuo s«»- dišče. ki je opnHtilo lopova Aua. pitza. odgovorno za umor. m* pa dekle, ki je izvršilo umor. Deja- nja Ijmli dobra in slaba — so od- mevi razmer, v kterih živijo ljud- je. Ak«» bi mla«la Židinja. <» kt»*r«*j govorim, nc bila kriminalno napa- dena. hi ne izvršila umora. Temu pa sp« t logično sl«*«li drug«.. A kt bi sodišče kamor se je «h*kli«*A naj- prvo zatekla, postopalo ž njo pra- vično. bi otm tudi ne bila moril- ka. Toda tak«»zvana ameriška “ pravica” ima tak«, visok«- cene. da »i je rev«*ž ne more kupiti. Re- ven človek je (»ri aodiftču. ravno tak«> brez moči. kakor otrok Če za- ide v tigrov brlog. Za«le«liijte vsak zločin in našli bodete^ U« tiči njegov koren v e- "jrtttJiI7Tfr??f7*T>Tfr n ' a»*bi pr«slnost pred drug«, tu sebo. ('.* bi se tej resnici posvetilo več misli in »V hi se ji dal prostor v šolah, kar hi moralo biti. sta- ri. korumpirnni svet bi se kmalu ntnnknil novemu in namesto v »«.- vrnštvu in zločinih bi Ijmije žive- li v ljubezni in bratstvu. Naravni zalpin življenakih (•«»-' treh. kteri j«* nastal » prvim člo- vekom. j*- v iieprestant-tn boju s' stvorjenimi zakoni, ki omejujejo prvega. Rezultat tega boja s«, pa zločini, ki s«- /aj«*dajo kot črvi v človeško družbo. To črvivo stanje ima pa svoje korenin«* v dnilab-, nem srst«*mu. ki obstoji v privat- nem lastništvu svetovne industrije in življenakih sredstev. Odprava tf-ga sistema je tor«‘j ncobhmlno potn-hna. In ne satno vi Ameriki, temveč (s. vsem svetu. Dokler tnale na satno enem delu svet« tiranstvo in izkoriščanje, ta- ko dolgn dnižahni r«»«l nc bode pra vičen. l’mor dr. Auspitza p«, imen«, vani Židinji v Ncw Vorku je v pr- vi vrsti zakrivila tiranska ruska vlada. kt«*ra je pognala San. Ko. tenov«* v tujino. Socializem bazira na zakonu ži- vl jenskih potreb. A ko ni ta /ak«*n pravičen, potem sploh ni niknkih pravic za življenje člov«*ka. Nara- vnih zakonov ni mogoče iztrebiti In tako ni tmli mogoče iztrebiti socializma, ki s«- je p«»javil kot na- ravna sila zatiranega človeštva “ Človek živi. raste in se množi”. Mi gremo naprej in kakor je pri- šlo človeštvo iz kanibalsko divja- ških dob v sedanjo dobo n«*kskc civilizacije, tako bodemo tudi tni prišli do naših ciljev. ZAKAJ MORAfi PODPIRATI 80 CIALIZEM Socializem in MMunlistično stran ko moraš podpirati v svoje lastno dobro, kajti nizkotno je brez pro- testa vzeti manj kot polno vred- n ost produkta. kteregA proizvo- diš. Socializem in socialistično stran ko moraš podpirati v dobro avoje žene. ktera nima pod kapitalistič- no vlado nobenih državljanskih pravic. Socializem in socialistično stran ko moraš prslpirati v dobro svojih otrok, da ne bodejo hlap«’i in suž- nji drugih ljudi, kakor si ti. ali pa izkoriščevalci mezdnih sužnjev. Socializem in socialistično stran ko moraš podpirati ▼dobro svoje- ] ga delavsk« ga razreda, ki je danes br«-z pravic, <lnfci proizvaja vs« kar j« dobrega iu koristnega na I zemlji. Socializem in socialistično stran ko moraš (mm Ipirati v dobro člo- veštva. da se enkrat dvigne iz blata bestijaluih bt.jcv v višino sprave, bratstva, «'iiak«jali in svo- bode. KAJ ODGOVARJAJO. rp-dink App.nl to Rcast.n-a” jr prejel sbslcče piMIUi: ' Dragi sodriig un dnik: — Ja/. s«‘iii katoliški socialist. tVepriča- ti sem se pa lmtel, kakfbrga mne- nja j«- kut«diška cerkev napratu Korializmu. in aem v t«» svrho zasta vil Jieferim duhovnikomi sle<leče , vprašanje: Nnapn»tu li cirkev s«^' cializmuf In prvi mi je odgovoril: “ Cerkev ne nasprotuje dabri stra- ni MK-ializma. pobija pa nj«*govo »lab«, stran.” Drugi je r«k<-l: Ne. cerkev nima kaj opraviti s soeia- lizmom. Moj«* privatno mn* nj«* pa je. tla je socializem nepraktičen; tak j« kot “ Salvation Annv” ' Tretji: “ Da. cerkev nasprotuje *o-| »uliztnu kajti sle«inji bi razdrl ro- dbinsko življenje.” Tetrti: ” I)a. ;cerkev jc nasprotnica socializmu”, — in to je vse. kar mi je odgo- vorni. Peti duhoven je |»a dejal: "Ne, cerkev uikak«.r ne naspro- tuj c socializmu S«ieializeni j«* politična stranka za intaiv«'- dela v *k«‘gu razreda iu cerkev »v nc sme no-šati v politične zadev«. \Vel! če ste socialist, ni to nič hudega: ve-j lik«, katoličanov je s«>ciatistov.'* Kaj pravite, sotlrug oitnlnik. k«»- mu naj /«laj verujem?'i— George B. t*r«M«j.. S t. Louis, Mo. TAFT IN SHKRHAN. Ki-prezi-ntani je vlmlgjisV repu- tilikanskr stranke «» na^voji nari- jonalni konvenciji, ki trajala i*<l- nji trelcn v Chicagu .prtan četrtek Dominirali pre<l»c«lniC^iN kanili. .TaTflBTfliitn.^a ThJtSn tajnik« \\ illiHin II Tnft« in pndprc<ls.slni- škim kamli.latein James S. Shcr- mana, knnareanik« \/ dr/nvi' New Y«>rk. S tem je oditrrano prva dejanje velikejta “ hajli bajlo” vla<laječe kapitalistični' stranke za letošnji volilni linj Taft in Shannon! K- '•'■n k"t *lni|ri je zairovornik kapi-' talističmim urafta prijatelj trns. tov in veliki nasprotnik ortranizi- raroira delavstva Taft je pokazal svojo naklonjenost do delavcev z znanimi zlojmaoimi “ injunetioni" ali sialnimi povelji, a Shermnn pa s sovražnimi nastopi proti delav- skiro zakonskim predloffom v koti- kresu. Toda ali je pa pričakovati od republika luke stranke Ivdjih kandidatov - Ne! Naj bode nomini - ran kdorkoli hoče. nominirati j«' tel profitirruheeih kapitalistov in Itrafl. rjev in to pove vse. Delavci pa. če ni «o še dovolj izstradani izmozgani in tepeni, nuj pa še glaaujiejo za te kandida- te — /a kapitalizem — za industri -1 alno krizo in za mezdno anžnost. 00MPERS ZOPET BERAČI. Samuel (iotupers. predsetlnik or- izanizaeije American Federation of I.abor”. je zopet ponižno poklek- nil preti ameriške kapitaliste in jih poprosil z« drobtinico miloščine. Hepiililiknnski naeijonalni kon- venciji je predložil dolgo prošnjo — /« odpravo "-ujiietionov”. nve- tllst iMemurnega tlelavnika za vla- dne rsluibenee. uatanoritev aamo- stojiit-ira "tlt-lka rn delavstvo v Itt-li hiši itd. itd. In kaj on odgo - vorili korporacijski advokati, trn- stijani. prijatelji ‘Injunction BiH' Taftu in razni drugi privilegirani lenuhi na republikanski konven- ciji ! Nič! Otlgovorili niso nič — obljubili absolutno nič! flompers in njegovi ‘‘delavski kolege” bi ravno tako dobro sto- rili Če bi predložili omenjeno proš- njo znani zloglasni '‘Citizen's Al- bance ”. ali pn zvezi tvorniearjev. kakor so zastopnikom trnstov in kapitala, zbranim na republikan- ski konvenciji. Volkovi naj prote- ktirajo ovce pred volkovi! Kdo se n*' »meje! ttom pm bi moral /c davno apo- zn»»ti. da h »rojim beračenjem pri kapitnlistih n«* bode dmcgrl dru- z»‘gH. kakor večno “ korbco” na e- ni, in vednrf večje nezaupanje od /uvodnih delavcev na dnigi »tra- ni. Zavedni voditelji delnvnkih or- ganizacij žc M*d«j naj»tro/j«* obho- jrtjo to UompcrHovo klečeplaztvo. Duiican McDonald, član niodnn- r«.«lncga ckju‘kutivnrga (rtlbora pro inogurake unije, j«* t« dui v Chi- cagu rekel: “ Samo dvo organiza- ciji sta na imlustriHliiciii |»«»Iju : «l*‘lavHka in d d o d a ja U k a : Uoid- pera ««• pa na tramoto avoje orga nizacijc zateka na prag nasprotne. »I* bnlrtjalrtk«' organizacije. Na ktr- ri strani je torej (iMiiipen«* Na (Nvlitičnem | m »1 ju sta t u«I i Mamo dve organizaciji: tlcbslnjaUka. r«*prc- /♦•ntiraiiH po republikanMki iu de- mokratski stranki, iti delavska, ktero rvprezentiijc m«*dnar«Nlna socialistična stranka Mi dmzegn m* potrebuje um k«.t nad milijon Miciniirttičnih glasov v jeseni; i«di- iu» to ZHinorc pomagati. Klcčeplaz- tvo v Washitigtonu nas pa !«• (»o. ružuj«*.“ Kaj iim !«» re č e “ d e la v s k i v«»«I- ja ” tiompcrsT NA6IM CENJENIM NAROftNI KOM Prva polletna doba, odkar izha- ja tedenski '' I*roletarec ", je mi nula in z njo je potekla tudi pol letna naročnina mnogih naših na ročnikov. V pol letu so se dotični sodnigi in somišljeniki lahko prepričali, a li je ''Proletarec'' za nje ali ne, ali jim govori od srca ali ne, ali je potreben tak list za naše delavce ali ne; in če uvidijo, da je list za nje, da jim govori od srca in da je potreben, potem je njih dolž- nost, da nemudoma pošlejo naroč nino za druzega pol leta ali pa za celo leto. Velikokrat smo že povedali in povedati moramo še enkrat, da ob- stanek in napredek našega lista za visi od gmotne podpore delav- cev samih, za kterih dobrobit te je rodil in za ktere je pisan. Ako ga ne bodejo podpirali delavci, v prvi vrsti socialisti in njih somi- šljeniki — kapitalisti, duhovni skabje in drugi podobni nasprot- niki delavcev ga tudi ne bodejo. Socialistični listi ne morejo eksi- stirati, ako ne najdejo zadostne podpore pri delavcih samih. In la podpora je naročnina Na- ročnina — tistih borih par centov, ktere si lahko vsak utrga, razun če ne dela — mora biti pri socia lističnib listih glavni vir dohod- kov. ako hočejo todrugi, da bod list poln zanimivega in pod učnega čtiva. Če peša naročnina, potem smo prisiljeni uvrščevati oglase, ki pa — umevno samo ob sebi — omejujejo in krčijo potrebno čti vo Denar pa mora od nekod priti ako hočemo izdajati lut. Pokažite torej, da hočete tvoj list. Pokažite, da lahko vzdržite sami tvoj list. Pokažite, da lju- bit« tvoj list. Pokažite, da nočete biti brez orožja in brez ščita v bo. ju proti delavskim nasprotnikom. Sodrugi pokažite, da vam socia- lizem ni samo na jeziku temveč da ste socialisti tudi v dejanjih, - da vam je za ztvar. za ktero te bori- mo. Pošli te zaostalo naročnino, po šiite novo naročnino. Obenem pa tudi pridobite vsak po enega no vega naročnika na “ Proletarca" Določite si en dan v tednu ali v mesecu, kterega žrtvujte sa agita- cijo med svojimi znanci in prija- tel ji v korist "Proletarca." Sodrugi. somišljeniki! Ako bo dete podpirali list v drugi polovi- ci leta z nakupom delnic, naročni- no in prostovoljnimi prispevki ta- ko kakor ste v prvi polovici, po- tem bode vaš "Proletarec” all- right Vstanite torej, ne spite! Sodru- gi sastopniki, na delo s podvojeno močjo I Oglasite se vsi še ta teden! Naročnina za celo leto $1.SC, za pol leta 75c. Ured. in uprav. Averv {’ Mnore. šefkb-rk v |m- atavnlajni ztmniii-i države Idalm in mi širekii mani republikanski |M»liiilc. je obdolžen, du je v Sand pninlii. Idalm. /menjal nevreden eek rjt ♦Pst. Dnevno časopisje tudi naznnnja. da je Moore >«tn- vil svojo ženo in otroke v Coenr '1' Alene v absolutni bedi. nakar se več ne zmeni zn nje. Mr Moore je velik nasprotnik socialistov, baj? /ato. ker socialisti namera- vajo "razdreti rodbinsko življe- nje”. BOGAT NISI, _ ZAKAJ? Ako bi ti bil Iminit, tvoje hčere bi se lic uničile | n. tvornn-ali ali t lijih kuhinjah, kaj ne dn ne / Tu- di oblek bi io šivale zu druge lju- di. tuli cist ilc tul in opravljale dru ga težka drla, ali bi, Ti m tvoji sinovi bi tudi lu- čistili hlevov za drog.- ljudi, niti prelivali znuja v tovarnah in rudnikih /a klavrno plačo, gotovo ,ie Istotiiko m- Io tud. drugi Ijtidji- opravljali teli d. l luicto tebe če bi bili vsi bogati. Iz tega razvidiš, kajti priznati moraš tu, tla po družabnem siste- mu vsi ljudje ne morejo biti bo- gati drugače nima bogatvo iudii-- ' ue vrednosti Milijon dolarjev m velja nič. ako bi revežev ne bilo nu zemlji. Kaj In Io! vreden nul- uik. ee bi pa nihče ne maral ko- pati nidef Koliko bi liilii vissltia |«dim liisa zlata, ako bi gu nihče 1ne rabil in nikdn hlepel po njotn-T | • ■lavni in ••slini [s.goj lastništva. •“ mislim vrednostnega lastništva j- torej siromaštvo. Bogastvo mora biti omejeno le na gotov del ljudi, drugače bogatini ne umre jo dobiti hlat .... v. Ti ali kdo drugi je torej samo zato reven, da ima j gospod bogataš svojo služinčad, du i ima tvoje hčere v svoji kuhinji in ' tvoje sinove v svojem hlevu. • davim vloga, ktero igra privat- no last niši vo, obstoji v tem. dn se! , reveže ohranja revne. Vsi nbstoje- • i zakoni so sestavljeni tako. dn{ moraš tl ali pa kdo drugi loti re- ven. Ta sistem pa temelji na nači- nu proizvanja dober, ki so i/me- njnvu /a mrtvi denar; proizvaja- nje in izmenavanje le pa vrši tako, da se bogastvo osredotoča na ve. dno manjšo in manjšo peščico Iju- di in posledica tega je. du par is seli lahko obogati, dočim mora ve- liko večje število ljudi ubotati. To j*- pnneip privatnega lastništva, ki m- vleče že od |uimliveku : zašle- illij /g.slovtno, krflio daleč hočeš. riart«*l b o i, tla j»* v \s«*h «i«it»»h bilo uu.lit itfvil«. iiiiftnikov, a vrli k« n«* , |*« '*%*‘«I»»j«**-ili in r«‘\in h . Vztinuiino mnjhi*n vz.pl«*«l. Rr<*i- niM. «in ni nihtV niti m ita •l«»l/ 4 in. Kakrttn. k«»rirtt ini» pot« m bankir, pa nnj ima i.- toliko «l«*nnrjii? R« -, ••mio. tla imajo v*i Ijmlj«* (»ravit«.' • !•• pri tiifira | hh1 /»iiiljo; « h! k<*«l naj vzanu lastnik pr«mo(Tok«i[Mt NV«.j pr*«fit * Rf«*imo. «!a v»i lju«!j«- l*"sf*luj«jo iirknj /**l«/nii‘. kt«r* zaib.Ntiij«*jt. /a i«“< pn.mrt . kaj j«* p**t.m vr.tlno privntnn lnKtnirttv«» \ m h ostalih železnic? I/ t* lm Kitili. «la moraš osirotim- šiti nekaj Ijmli | h pr«*j. predno (h.- stan.M šiitu l.oirnt. Kajti. kak«»r prej recono, 1»..čustvo ni vredno m r tV ni rtir«*makov. da bi klep«*li po tijrtn. Ako bi bil vsak p«taa- tnezen eb*v«*k ir motno t*nak in «•«• mia tu«l stotinoč dr*larj«‘V njegovo bogastvo bi bilo toliko vr«‘«)no k«»t nič. K* v»*n si zat«». k* r si ro je n in v /tro je n p«*d »iKt**mom. k te r i znht«*- va revež«*. «la zamon jo hlaj^f vati onim par ljudem, ki so ni prisvo- jili imetji* Priti <lo bopiuitvA. w pnivi. st.-riti «lruir«* Ijmli r« vm*. Driitra«’« ne more biti. V st h * io 1 is t it"n i tlružbi hoj« tu d i r« ven. ako tu* boi maral »b lati. Bo- tf«t pn tu* le m Iti nikoli t«ko. da bi primoral dniir«- st bi v hlapče - vanj«*. Vsaka usluira ali drlo m* bo- de m«.ral«, povrniti / m ako iirtln- tfo ali »b boii In t«» bmle pravično. Ib.tratini narejajo imetje 7a to. ker n«* dajejo ekvirtilenta ali 1 ‘nnkc zn monjalne vr«»lno»ti za delo dm- trih. Ti morda š«* zdnj ne vri. tla s KV«*jim (rl;irt«*VHtij«*m p«»«lpirnN si. •»tem. ki r«»Ii b«»do in ki j«* tu d i t«*- !•«• s to r il r«‘vn« ira socialnim vpra rtrttijctn «*• ne pečaš, /ato tildi nič no vch o sist«‘mn. pod kterirn si m- jen. t 'as j«* torej, da Zflrnri ra/mis- Ijati tinli •» tein — »ametnn n«*bi v «l«»bro. — Statistika justifikacij na Ru- skem. Otlknr «*o se na Riakrm uve- di« v«ijna »o«li*č». t j zadnjih 20 m«M*t»«‘\*. piMttrelili in poob*e]i k «. 17< n» ii««*b, ali fH* menečtio in :i o* sebe vsak dan Lansko jene n je bi- i In obsojenih 4.»r. o^eb n« »mrt. «xl katerih so jih uamrtili 17tl. t j .Vt na mesec. Prve tri me««***<* tekoče- »ra leta pa je bilo usmrčenih celo 27f. neb. Sodrugi, Somišljeniki v Chicagu! Kam v soboto /.večer 27. jun.? V si na domačo zabavo slov ženskega socia- lističnega kluba Proletarke, •** Trfci v M ladičevi m ah dvorani, 5H7 So. Crntr« Ave. Vatoj.niua i»ro- •ta. Zaleteli ob 8 uri avefer. Sodrngl, glejte da nc tam vidimo! Po7 bliz7 hTyeT| — Praktičen škof, — “ caihrc- Ri*ter” v cerkvi. V cerkvi sv. Ka- zimira v \Vatcrtownu. Moas., od- slej več nc pobirajo milodarov z nabiralniki kakor je to drugod v navadi. Ote lot ni škof licavan je nnmreč mnenj«, da tak«, pobira- nj- samo ena ubija, zato je uka - zal. tla se v cerkev (H.stuvi “ cnnh- register”, v kt.r«*ga in»»ra v»ak član cerkve sum vreči denar in o* henem pritisniti številko dotične svotf. da glasno zazvoni ter auto- matično sešteva prispevke. R«* praktično! Signum tempori«! Bele sužnje. — Zvezi ni po- krajinski pravnik Sima v Chicagu s« /• dl je časa bavi % preiskava- mi tukajšnjega takozvanega “ R««d Light DiKtricta”. kjer je zloglaa- n.t trgovina h človeškim in«*Mun. Zvf/.itif oblartti h«, namreč prišlo na rtle«|. da trgovci z belimi suž- njami kar na debelo importnjejo «lrirl«*tu iz F rancije v Chieag«. in jih ml t«»d razvažajo v v u ^^ečj« mesta Zedinjenih držav. Trdi sc, d« impnrtirajo vsako leto najmanj franeortkih deklet. Ker je im- P«»nacija icn v svrho prostitucije protizakonit«, bode dotične lopo- vc ki trgujej«. z dekleti nedvomno zadela tudi težka kazen. Zv«»zini marshnl jf že aretiral nekega A Duval-a in njegovo ženo. ki sta la- stnika belih Niižnjir in obd«džena im p«, rti ran ja «lekl«‘t iz Francije. Sle« lil o pa tnale še več aretacij. — Rooseveltov brivec. Noben brivec v Zedinjenih držzivaii ni tako drago (>ln«'an kot je ravno n«*k črnec v Beli hiši. kt«*ri ima to «'*ast. d a \ s a k .la n o b r ije (ir»*d«ie«l- nika Rimscvelta. Ta brivec ima fl.fiOO letne plače. K«*r brije Roo- sevelta vsak dati torej 365krat v nava«lnera letu. zasluži brivec za vsakokratno britje $4-25 ali 42% centa vsako minuto. In tudi t<> gre na račun ljudstva — dtrajk poljedelskih delavcev v Italiji. V okolici mesta Parme v Italiji štrajkajo poljedelski delav- ci. kteri so dobr«. organizirani. Veleposestniki so stala j prisiljeni sami s svojimi družinami <leiati na poljih, dn obvarujejo letino. — Lesna induitrija P«* p o ro č i- lu /vezinega statističnega <>«lelka je bil«, v pretečenem letu 29,855 parnih žag in raznih tovarn za ob- delovanje 1* sa v Zeti i njenih »Irža- vah. Lesa sr je nažagalo in «>b- delalo v istem času 47,2*55.154.000 čevljev. DENARJE i STARO DOMOVINO »OilLJAMOt m t tor ao km* *• * »N IOO t r n «• • roo krtti- *• • im w n . kr*a /Ki.-O« bo KS., h,O« »••I0|»n» lan »tl. Cr-inrii • )• »*OU |.fi !♦». **• tab !»•- »• ■•*»»•»•» |«'|W>|tinaiA ItplK- A«J<- tirri f m r j i 4bila« Ni I«A»rii » |*o«ilj*tv»lsz!*f« 0 Ur p««iai kr*i«Usi ur»4 w n de I? .teeb nem | «u )«• nn)|-rll d m ••• vrtite« tal v pripor-.‘valtn nit r»k‘l- trlf»i'»m » lia .1 in*«-« po [»• otaat.e l'n«ul v.o»» t*rJ*r s l |« N«v Norb linak (»raft Frank Sakscr Co. 109 (irM isIch S«., Vork • 104 «»t Claif Ave.. !». F. Cleeclaad, Oklo

Upload: others

Post on 19-May-2020

9 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Proletarke, · l«> ne prišla, to je danes za imet nika tega blaga vedno novam«, in fs.stajo vedno nevarnejše, m m«»r** rolo voditi v njegov gospo darski propad. Obenem nastajajo

^ ' ' " ' ^ ~ ____ u.ii-« 't..*Ar<f.'T i,,'C7.*u '.'A 'nt 0,n« s«* so. i>ntrc a**. ‘‘D e la v c i vs* h ( i t / c i n . z d r u ž i t e se ” CLASS.r I mv (No.) 4L ~ ---------— ------------------------------------ -----------------------------------t2 = = = -= ------------- C h le a Bn. III . 2 3 . ju n ija ( J u n e ) , 1908. i > . . ....................................... ............................... ......................... .— =------- ---------------- L e to (Vol. III.J L gospodarskih krizah.

Kan uk v v »vojetn * K rfurt- | »krm p n ^ m m u ."

i j m D f̂j j f v navadnih raztiiendi ;nJ .^-n Degi>t<»\<*t / a v m- razrede K u milit«. v m lar ne velikanski«

rn (V vided k r* , katere provzn»- i»i g pr>iiva,)ATi/" b laga od •' asa «lu e l tafc ^0 priti** do gotove Višnu*

i m " *\ti g»h vmžnntst . ki ko jo <|ohil««<4» |f»p t » I n j i l i desetletjih /n na

» | | ^ f o g»«*(**d..rsko /. i v 1 joti j**, i a r*ii Mtjatnoati. ki vlada še v

,i *mhh krugih o n jih provsročit- I kadi tu dovoljen««. da st* malo

|^tjo popecimo 2 njimi.fd ik r moderne krize. ki stre-

— lovna tržišča. (H»hajaj<. iz ' ^ fo d n k n j . - ki je copet pode«

A) Sx» delovanja brez v**k«*ga tia- * ata. kiten* pa j»* oako /d n i/c u n

.jtaiivajanjem blaga.I JM pm dukcija v smislu, da se

^ v«i udrla nego rc pom bi. more 2 g*ap,t, vsakem proizvujal- '* tem H^inu. Ali ne more n a p ra ­

vili mbene Škode. kar j#* sam o >4 tfcirbi umevno, če p ro izvajajo - pn im jalc i za svo jo lastno po.

i trete. Ce n. p r. pridela ted a j ka- .1 ta preatara knietiškn nu lbu ia več d fti. kot ga uporabi. potem shran i 4, prebitek. Za one čaae. ko bt» sJn- M ta ietev. ali (m. če *> shram be ^ prsapolnjem- nahrani se / n jim p inina ali v najslabšem slučaju , j ptai ga le ia ti. k je r je.

Druga>'*«i je pri p ro izvajan ju blec '» pnHl|«»itAvlja .v .tvoji mirili, ob lik i1, tla noben rine ne podarim, vsak ra -Inori- Vsitktlo man kupiti, k a r potrebuje. Ali inpoo p ro irvajan jc ni rar.lo lje . i« po notoroni načrt« . iuii[mk rnk/m-i proizvajalcu j., p ..polno. M prepničono. tla sani lipane, feliko potrebuje vscipi b lana, ki pi proizvaja. Na tlm pi s tran i pa

•pri današnjem p ro izvajan ju bln- m g n kakor h itro j r to m u l nava.1- M j i§ ^menjavanjem. — izvzemal

■ B a it i l i kovin — nihčr ne kupu- g z jf prodno n r pm<la svojecn Mn-

fm. Tu sta vzroka, ki p m v zro fa ta kror

J Vzornim., najenostavnejši sin- Hj. tla so ts. razumelo. Na trjtu ■slamo imetniku denarju , n. pr. kikoRa zlatokopa, ki ima dvajse t mrk zlata. |»otom enega v in iča r­ji ■ sodčkom vina. eneiru tkalen i kasom platna in onega m lin arja i iakljem moko. Vsaka v rs ta te . I> blaga naj ima. recimo, enako vrednost, okrog /n mark tsn k a drugi hi(sitezjt bi ta slučaj na-

Jptarila bolj zamotan, no d a hi na ‘končnem rezu lta tu kaj izpretneni- U. Ti š tir je im etniki b laga ho tdini na trgu . Vzemimo, tla je Tilk pravilno preračunal potreb- slino d rn /ega viničar p n sln svo­ji vino zlatokopu In kupi ul 2« mrk. ki jih dobi zjtnj. kos p la tna od tkab .t. ta pa (o.riti>i skupiček •vojoga blaga, tla -i p ridobi vrečo aoke. Sleheni gri* zadovoljen domov.

Cez Irlo In i pridejo zopet ti fciri* a k u p a j; vsak računa na Mrto od pr« sliij«* k« »t poprej. Imet- *ik denarja tud i kupi v in ičarjevo T®°- viničar |»a no p o treb u je plMca morebiti p«»trebiije d en a r . 4* plača kak *l«*lg in r a je hodi •koli v raztrgani .srajci, nego d a li kupil platno. V iničar si obdrži trti 20 m ark v žepu in gr»* dom ov. Tkale«* čaka zastonj na kiijH^a. Ker p% tkale«* čaka, čaka tud i m li­***- T kalčeva družina je l i č n i io želi mok«*. ali tkalce je produ* f,ril platno, p«, katerem ni po- TpUlevanja, in ker ni nob«*n ku« P*l platna iMtala je tild i nepro- ^*na moka. Tkalce in m lin a r Tli« ■ata denarja , ne m oreta kup iti,

bi potrebovala; tist«*ga k a r **• pfoizvetlla. je a e d ij preveč, Pf»v tak«> tud i tistega, k a r je za

produciranega. N. pr. «la hi I ••daljevali prim ero: m i/a je ae«

nadlprisiiikcija, m izar j«» je ■•pravil in tipal, da jo kupi mli- ®i r * ki je pa ni.

i K ajbi« ■•■m>jši im jm i guspndar- i •«« k riz , s« v tiun p rim em |s>vr-

dmi. N aravno, da so v resnici tir . e ja v i pri tako n iostavn ih oko.

mčinsh V iss-rtkili p ro izva jan ja W*ga vsako podjetje pro izvaja Jtdno večali m anj za svojo f*ora«

, ko-, proizvajanje blaga tv o ri v ^ k i rodbini le rn del n jenega

I j p o e j r z pro izvajanja. T kalec in Mlinar iz naee primer«* im ata vsak «• koiček zemlje in nek a j živine ter moreta m im o |KH*akati. d a se

' **jde kup**«* za n juno blago. Mo­: feta za mio tud i brez n jeg a živeti.

Trg je pa v početku proizva« Ja n ja blagu se m ajhen, lahko se ga pregleda, in p ro izva jan je ku k*»r kom m niirnnje. sploh vse dni- «ibm* življenje, m* g ib lje leto /n letom v enakem tiru . V pretblob nih malih <*b*mnh je p«»znal prav d o b n . d ru g drtizega tak«. ie«ebno k n k o r tud i nj*«gove potrebščine m njegovo zm oinoat ku|K»vanja. Cba«|HHlan»ki tek je ,mtal skom voduo en ak : štev ilu pn*izvajal* «--v. p roduk ti vitel« njih dela, m aožtvo n jih p o tra b p in e . .lenar ,K* Hvote. ki K4> v n jih n»kah — vm* t»* razm ere se le |W*asi mr* n j ujej«*, in vsaka izpn*memba se ta k o j opazi in upošteva.

D rugače pn se ra zv ija jo rn/rne- ^ »*ri b lagovni trgov in i. 1\ h1 vplivom te stopa pro izvajan je /u la s tn o p«>tn*bo v«*<lno bolj v oza­d je . |H*same«ii pn .izvaja le i blaga, m še več trgi*vri. (SNitajajo visim* bolj odkazani izk ljučno na pro* d a jo svojega blaga, in aicer na ko likor le m«*goče Hitrst prodajo t e s«* b la g o jHičasi p n s la ja ali ee* l«> ne prišla , to je danes za im et­n ik a tega b laga vedno novam«, in fs.sta jo vedno nevarnejše , m m«»r** rolo voditi v n jegov gospo­d a rsk i propad. O benem nasta ja jo iii«.g«M*ni.sti. d a začne zasta ja ti tu ­d i trgovina .

1**» trgov in i b laga ar zvežejo m«*d seboj najbolj različni, d rug o«l d rugega daleč proč se nahn- joč i k ra ji: skupni trg se s tem *e- l«» razširi, ali p«ntane tudi nepre- gleilnejši. To se tu d i pospešuje, če se vrine med k«*nmtniente in p roducen te «*n«*gn ali v«č p<wm!i^ val cev. k a r pač trgov ina prim*se s seboj. Obenem postane blag«» rad i trgov ine in ra/\«»ja pnunet- mh zvez g ib ljiv e jše ; m ala v«pod* hu d a zad netil je , in že imamo lah- k«> n n enem k ra ju veliko množino blaga.

C enitev (»otrobe in nahajajočih sc blagovnih zalog (nistaja vedno bolj negotova, razvoj sta tis tike te

j nego tovosti ne m brtranjuje, «*mo- * * * * * * m m iM > m atl š«ta s a n u a . n iti. k a r hi arve pri d«>1«»čcni viši­ni blagovne pist«iiikcije brez s ta ­tistike bilo nemogoče. Vm* go- ■p«Mlarsko ž iv ljen je (ststa ja vedno b«dj in b«»lj «h! trg ovske š|»ekiila- c ije odviaiio in ta pa posta ja ve­dno sm elejša.

T rgovec j*» že v n ap re j š|H*ku- l a n t : š|K*kulimnje se tu iznašlo šel«* na Imrzi In š |»ekiilirsnje je p«»trebna fu n k e ija kapitalistova. S tem. k«, trgov.-.- šp. kulira. t*. ».* pravi. k«» ceni p ričakujoči odjem potrebšeiu . s tem . ko blago n ak u ­pi tam. k je r je ceneje, t«. se p ra ­vi. k je r j ih j«* v izobilju, in ko tam protin, k je r s«, drag«*, t«. se pravi, kj«-r jih je malo. (M.maga pač. d a se nap rav i n«-kaj retin v vrven je h ivzp lanov itrgn (»n.izva­ja n ja zavodov, ki s«, d ru g «h| «lru- g«-g.i neodvisni. Se veti a s«* more (»ri svojih špeku lacijah tudi mo­titi. Za t«. tem bolj. k«*r nima «!<*- volj časa. da bi d l je razm išljal, k e r ni «»n »slini trgovce na svetu. \ ’n st o in tisoč konkurentov čaka enako njem u, d a bi izrabili vsako ugodno p rilo ž n o st: k«lor Jo prvi zapazi, ima od n je največjo ko­rist. Tu s«- p rav i, hitr«« delati, ne veliko p rem išlja ti, ne veliko okrog p«»vprašcvati. am pak riski- ra t i :k d o r riški ra . ta ima dobiček! Mor«* pa tud i izgubiti. Cc je k je na kakšnem trg u veliko povpra­ševan ja po kakem blagu, po tem se t«*ga blaga to liko nanes« na ta trg . »la ga je na njem več kot se a more porab iti. Potem seve fui- »lajn ceno. trgovec m«.ra ecno. pm- dati cesto z izgub«., ali s svojim blagom kak d rug i, boljši trg po­iskati. N jegova izguba pri te j igri m«»re hiti tak o velika, da ga lahko uniči.

(D alje prih.)

Na vse zn«lnjc: ali je delavcu vredno m nožiti bogastvo s svojim proizvajanjem , če pa nima niti polovice tis tega k a r p roducira t

V pr«»šlih ilcsetih letih ko je povprečno na vsakih d«*s«*t «lni sm rtno ponesrečil «*den vojak na am eriškem vojnem brodovju.

L ju d je se zm iraj t«»lažijo, da hode — ju tr i bolje. T«*«la ta “ ju ­t r i ” nc more n ik ilar priti. Z akaj s r 1 jinl je ne pobrigajo . «1 a bi bilo bolje že danes?!

K oliko Am eričanov bo«le letos odrinilo v E v ro p o na poletne po­čitn ice! In ko likor mi vemo. niti «*ne dclavnke rodb ine n«* bo med temi. Z akaj?

KDO J E K RIV ?

k ara li Koten je ime 2‘JU-tni rn- *ki Židinji, k te ra je prišla v t«. deželo nekako prisl šestim i meseci, li i la je izurjena bolniška «ttr«*žki- n ja . t«»du revna m brez M»rndnikov in p rija te ljev . lM n lu je nlu/tui v p riv a tn i latinici «lr. A uspitza v \« w T orku . Dr. A uspitz je pa ne­ko mn* dekle k lorform iral in p«^ silil trnkar j«, je spodil u služb«*. Sarah K«.t«‘ii j«* bila se«laj v takem položaju, d a m mogla dobiti nobe­ne službe več. Šla je k Matišču m tožila ztlrnvntka. ki j«, je zap elja l; tis i« d o k to r je bil denaren in vpli­ven m«*/ in Kodiščr ga je —■ opro­stilo .

T«. je p riprav ilo zapeljano d ek ­lic«* do viška obupa. Š la je v Au- Kpitzcvo stanovan je in u sm rtila svojega zapeljivca s strelom iz re­volverja. Sedaj se tinhaju v ječ i m p ričaku je obsodbe.

T a slučaj, ki je /o .bonač me«l tiaočerim i enakim i sluča ji, ki se g tsle dnu /n drv*vom. d a je k ritik u današn je gujile. je tične človeške ilm žbe g rad iva «V hoče /n st<» elan- kov. Prvo, k a r mora k r itik konšta- t ira ti in kar je bolni »vet tiezm«.- ž« n zap«»pasti. jc. da je «|«>tičuo s«»- dišče. ki je opnH tilo lopova A ua. p itza . odgovorno za um or. m* pa dekle, ki je izvršilo umor. D eja­n ja Ijmli dobra in slaba — so od­mevi razmer, v k terih živijo l ju d ­je . A k«» bi mla«la Židinja. <» kt»*r«*j govorim , nc bila k rim inalno n ap a­dena. hi ne izvršila um ora. Tem u pa sp« t logično sl«*«li drug«.. A k t bi sodišče kam or se j e «h*kli«*A naj- p rvo zatekla, postopalo ž n jo p ra ­vično. bi otm tudi ne bila m oril­ka. T oda tak«»zvana am eriška “ p rav ica” ima tak«, visok«- cene. da »i je rev«*ž ne m ore kup iti. Re­ven človek je (»ri aodiftču. ravno tak«> brez moči. k ako r o tro k Če za­ide v tig rov brlog.

Za«le«liijte vsak zločin in našli bodete^ U« tiči n jegov koren v e-

"jrtttJiI7Tfr??f7*T>Tfr n ' a»*bi pr«slnost p red drug«, tu sebo. ('.* bi se tej resnici posvetilo več misli in »V hi se ji dal p rosto r v šolah, k a r hi m oralo biti. s ta ­ri. korum pirnni svet bi se km alu ntnnknil novemu in nam esto v »«.- vrnštvu in zločinih bi I jm ije žive­li v ljubezni in b ra tstvu .

N aravni zalpin življenakih (•«»-' treh . k teri j«* nastal » prv im člo­vekom. j*- v iieprestant-tn bo ju s ' s tvorjen im i zakoni, ki om eju jejo prvega. Rezultat tega boja s«, pa zločini, ki s«- /aj«*dajo kot črv i v človeško družbo. To črv ivo s ta n je ima pa svoje korenin«* v d n ila b - , nem srst«*mu. ki obstoji v p riva t­nem lastništvu svetovne in dustrije in življenakih sredstev.

O dprava tf-ga sistem a je tor«‘j ncobhmlno potn-hna. In ne satno vi A m eriki, temveč (s. vsem svetu. D okler tnale na satno enem delu svet« tiranstvo in izkoriščanje, ta ­ko dolgn dnižahni r«»«l nc bode p ra vičen. l ’m or dr. A uspitza p«, imen«, vani Židinji v Ncw V orku je v p r­vi vrsti zakrivila tira n sk a ruska vlada. kt«*ra je pognala S an . Ko. tenov«* v tu jino.

Socializem bazira na zakonu ži- vl jenskih potreb. A ko ni ta /ak«*n pravičen, potem sploh ni niknkih pravic za živ ljen je člov«*ka. N ara­vnih zakonov ni m ogoče iztrebiti In tako ni tmli mogoče iztrebiti socializma, ki s«- j e p«»javil kot na­ravna sila zatiranega človeštva “ Človek živi. ra s te in se m noži” . Mi gremo naprej in k ako r je p r i­šlo človeštvo iz kanibalsko d iv ja ­ških dob v sedanjo dobo n«*kskc civilizacije, tako bodemo tud i tni prišli do naših ciljev .

ZAKAJ MORAfi PO D PIR A T I 80 CIALIZEM

Socializem in MMunlistično stran ko m oraš podpirati v svo je lastno dobro, ka jti n izkotno je brez pro­testa vzeti m anj kot polno vred- n ost p rodukta. k teregA proizvo- diš.

Socializem in socialistično stran ko m oraš podpirati v dobro avoje žene. k tera nim a pod kap ita lis tič ­no vlado nobenih d ržavljanskih pravic.

Socializem in socialistično stran ko m oraš prslp irati v dobro svojih otrok, da ne bodejo hlap«’i in suž­nji d rugih ljudi, kak o r si ti. ali pa izkoriščevalci m ezdnih sužnjev.

Socializem in socialistično stran ko m oraš podpirati ▼ dobro svoje- ] ga delavsk« ga razreda, ki je danes

br«-z pravic, <lnfci proizvaja vs« k ar j« dob rega iu koristnega na

I zemlji.Socializem in socialistično stran

ko m oraš (mmIp ira ti v dobro člo­veštva. da se en k ra t dvigne iz b lata bestija lu ih bt.jcv v višino sprave, b ra ts tv a , «'iiak«jali in svo­bode.

K A J ODGOVARJAJO.

rp -d in k A pp .n l to Rcast.n-a” j r p re je l s b s lc č e piMIUi:

' D ragi sodriig u n dn ik : — Ja /. s«‘iii kato lišk i socialist. tVepriča- ti sem se pa lm tel, kakfbrga mne­n ja j«- kut«diška cerkev napratu Korializmu. in aem v t«» svrho zasta vil Jieferim duhovnikom i sle<leče , v p ra šan je : Nnapn»tu li c irk ev s«^' c ializm uf In p rv i mi je odgovoril: “ C erkev ne n asp ro tu je dabri s tra ­ni MK-ializma. pobija pa nj«*govo »lab«, s t r a n .” Drugi je r«k<-l: Ne. cerkev nima k a j opraviti s soeia- lizmom. Moj«* p rivatno mn* nj«* pa je. tla je socializem nepraktičen; tak j« kot “ Salvation A n n v ” ' T re tj i : “ Da. cerkev nasprotuje *o-| » u l iztnu k a jti sle«inji bi razd rl ro­dbinsko ž iv ljen je .” T etrti: ” I)a.

; cerkev jc naspro tn ica socializmu” ,— in to je vse. kar mi je odgo­vorni. Peti duhoven je |»a d e ja l: "N e , cerkev uikak«.r ne naspro­tu j c socializm u S«ieializeni j«* politična s tra n k a za intaiv«'- dela v *k«‘gu razreda iu cerkev »v nc sme no-šati v po litične zadev«. \Vel! če ste socialist, ni to nič hudega: ve-j lik«, kato ličanov je s«>ciatistov.'*

K aj prav ite , so tlrug oitnlnik. k«»- mu n a j /«laj v eru jem ? 'i— G eorge B. t*r«M«j.. S t. Louis, Mo.

T A FT IN SHKRHAN.

Ki-prezi-ntanije vlmlgjisV repu- tilikanskr s tra n k e «» na^vo ji nari- jona ln i konvenciji, ki tra ja la i*<l- nji trelcn v C hicagu .prtan četr tek Dominirali pre<l»c«lniC^iN kanili. .TaTflBTfliitn.^a T h JtS n ta jn ik« \ \ illiHin II T nft« in pndprc<ls.slni- škim kam li.latein Jam es S. Shcr- m ana, knnareanik« \/ d r/nv i' New Y«>rk.

S tem je oditrrano prva d e jan je velikejta “ h a jli b a jlo ” vla<laječe kap ita lističn i' s tranke za letošn ji volilni linj T aft in S hannon! K- '•'■n k"t *lni|ri je zairovornik kap i-' ta lis tičm im u ra fta p rija te lj trn s. tov in veliki nasprotnik ortranizi- raro ira delavstva Taft je pokazal svojo naklonjenost do delavcev z znanim i zlojmaoimi “ in ju n e tio n i" ali sialnim i povelji, a Shermnn pa s sovražnim i nastopi proti delav- skiro zakonskim predloffom v koti- kresu. Toda ali je pa pričakovati od repub lika luke s tranke Ivdjih kandidatov - Ne! Naj bode nom ini­ran kdorkoli hoče. nominirati j«' tel profitirruheeih kapitalistov in Itrafl. rjev in to pove vse.

Delavci pa. če ni «o še dovolj izstradani izmozgani in tepeni, nuj pa še glaaujiejo za te kand ida­te — /a kapitalizem — za in d u stri- 1 alno krizo in za mezdno anžnost.

0 0 M P E R S ZOPET BERAČI.

Sam uel (iotupers. predsetlnik or- izanizaeije Am erican F ederation of I .ab o r” . je zopet ponižno poklek­nil preti am eriške kapitaliste in jih poprosil z« drobtinico miloščine.

Hepiililiknnski naeijonalni kon­venciji je predložil dolgo prošnjo— /« odp ravo "-u jiie tio n o v ” . nve- tllst iMemurnega tlelavnika za vla­dne rslu ib en ee . uatanoritev aamo- stojiit-ira "tlt-lka rn delavstvo v Itt-li hiši itd . itd. In k a j on odgo­vorili ko rporac ijsk i advokati, trn- stijan i. p r ija te lji ‘ Injunction BiH' T aftu in razni drugi privilegirani lenuhi na republikanski konven­ciji ! N ič! Otlgovorili niso nič — obljubili absolutno nič!

flom pers in njegovi ‘‘delavski ko lege” bi ravno tako dobro sto­rili Če bi predložili omenjeno proš­n jo znani zloglasni ' ‘C itizen 's Al­bance ” . ali pn zvezi tvorn iearjev . kako r so zastopnikom trn stov in k ap ita la , zbranim na republikan­ski konvenciji. Volkovi naj prote- k tira jo ovce pred volkovi! K do se n*' »m eje!

t to m p m bi moral /c davno apo- zn»»ti. da h »rojim beračenjem pri k a p itn lis tih n«* bode dm cgrl dru- z»‘gH. k ak o r večno “ korbco” na e­ni, in vednrf večje nezaupanje od /uvodnih delavcev na dn ig i »tra- ni. Zavedni voditelji delnvnkih o r ­

ganizacij žc M*d«j naj»tro/j«* obho- jrtjo to UompcrHovo klečeplaztvo. Duiican McDonald, član niodnn- r«.«lncga ckju‘kutivnrga (rtlbora pro inogurake unije, j«* t« dui v Chi­cagu rekel: “ Samo dvo organiza­ciji sta na imlustriHliiciii |»«»Iju : «l*‘lavHka in ddoda jaU ka: Uoid- pera ««• pa na tram oto avoje or ga nizacijc zateka na prag nasprotne. »I* bnlrtjalrtk«' organizacije. Na ktr- ri stran i je torej (iMiiipen«* Na (Nvlitičnem | m»1 ju sta t u«I i Mamo dve organizaciji: tlcbslnjaUka. r«*prc- /♦•ntiraiiH po republikanMki iu de­mokratski stranki, iti delavska, ktero rvprezentiijc m«*dnar«Nlna socialistična stranka Mi dmzegn m* potrebuje um k«.t nad milijon Miciniirttičnih glasov v jeseni; i«di- iu» to ZHinorc pomagati. Klcčeplaz- tvo v Washitigtonu nas pa !«• (»o. ružuj«*.“

K aj iim !«» reče “ delavski v«»«I- j a ” tiompcrsT

N A 6IM CE N JE N IM NAROftNI KOM

P rv a polle tna doba, odkar izha­ja tedenski ' ' I*roletarec ", je mi n u la in z n jo je po tek la tud i pol le tn a naročnina m nogih naših na ročnikov.

V pol letu so se dotični sodnig i in som išljeniki lahko prepričali, a li je ' 'P r o le ta r e c '' za n je ali ne, ali jim govori od srca ali ne, a li je po treben tak lis t za naše delavce a li n e ; in če uvidijo , da je lis t za n je , d a jim govori od srca in da je potreben, potem je n jih dolž­nost, da nem udom a pošlejo naroč n ino za druzega pol leta ali pa za celo leto.

V elikok ra t smo že povedali in povedati m oram o še enkrat, da ob­s ta n ek in nap redek našega lista za visi od gm otne podpore delav­cev samih, za k terih dobrobit te je rod il in za k tere je pisan. Ako g a ne bodejo podpirali delavci, v p rv i v rsti socialisti in n jih somi­šljeniki — k ap ita listi, duhovni sk ab je in d ru g i podobni nasp ro t­n ik i delavcev ga tud i ne bodejo. Socialistični listi ne m orejo eksi­s tira ti , ako ne najdejo zadostne podpore p ri delavcih samih.

In la podpora je naročnina N a­ročn ina — tis tih borih par centov, k te re si lahko vsak u trga, razun če ne dela — mora biti pri socia lističn ib listih glavni v ir dohod­kov. ako hočejo todrug i, d a bod list poln zanim ivega in pod učnega č tiva . Če peša naročnina, potem sm o p risiljen i uvrščevati oglase, k i pa — um evno samo ob sebi — om eju jejo in k rčijo potrebno čti vo D enar pa m ora od nekod p riti ako hočemo izdajati lu t.

Pokažite to rej, d a hočete tvo j list. Pokažite, da lahko vzdržite sam i tvo j list. Pokažite, da l ju ­b it« tvo j list. Pokažite, da nočete b iti brez orožja in brez šč ita v bo. ju proti delavskim nasprotnikom .

Sodrugi pokažite, da vam socia­lizem ni sam o na jeziku tem več da ste socialisti tud i v de jan jih , - da vam je za ztvar. za k tero te bo ri­mo.

Pošli te zaostalo naročnino, p o š iite novo naročnino. Obenem pa tu d i p ridob ite vsak po enega n o vega naročnika na “ P ro le ta rc a " Določite si en dan v tednu ali v mesecu, k te reg a ž r tv u jte sa a g ita ­c ijo med svojim i znanci in prija- tel ji v k o ris t "P ro le ta rc a ."

Sodrugi. som išljen ik i! Ako bo de te podpirali list v d rug i polovi­ci leta z nakupom delnic, naročn i­no in prostovoljn im i prispevki ta ­ko kakor ste v prv i polovici, po­tem bode vaš " P ro le ta re c ” all- r ig h t

V stanite to rej, ne sp ite! S odru­g i sastopniki, na delo s podvojeno močjo I

Oglasite se vsi še ta te d e n !N aročnina za celo leto $1.SC, za

pol leta 75c.Ured. in uprav.

A verv {’ M nore. še fk b -rk v |m- a ta v n la jn i ztmniii-i d ržave Idalm in mi širek ii m an i republikanski |M»liiilc. je obdolžen, du je v Sand pninlii. Idalm. /m en jal nevreden eek rjt ♦P st. Dnevno časopisje tu d i naznnnja. da je Moore >«tn- vil svojo ženo in o troke v Coenr '1 ' Alene v absolutni bedi. n ak a r se več ne zmeni zn nje. Mr Moore je velik nasprotnik socialistov, ba j? /a to . k er socialisti nam era­vajo " ra z d re t i rodbinsko življe­n je ” .

BOGAT NISI, _ ZA K A J?

Ako bi ti bil Iminit, tvo je hčere bi se lic uničile | n. tvornn-ali a li t lijih kuhin jah , kaj ne dn ne / T u ­di oblek bi io šivale zu d ru g e l ju ­di. tuli cist ilc tul in o p rav lja le d ru ga težka drla, ali bi, Ti m tvoji sinovi bi tudi lu- čistili hlevov za drog.- ljudi, niti prelivali znuja v tovarnah in rudnikih /a k lav rno plačo, gotovo ,ie

Istotiiko m- Io tud. d rug i Ijtidji- o p rav lja li teli d. l luicto tebe če bi bili vsi bogati.

Iz teg a razvidiš, ka jti p riznati m oraš tu, tla po družabnem siste­mu vsi ljud je ne m orejo biti bo­gati d rugače nima bogatvo iudii--

' ue vrednosti Milijon do larjev m velja nič. ako bi revežev n e bilo nu zem lji. Kaj In Io! vreden nul- uik. ee bi pa nihče ne m aral ko­pati n id e f Koliko bi liilii vissltia |«dim liisa zlata, ako bi gu nihče

1 ne rabil in nikdn hlepel po njotn-T |• ■lavni in ••slini [s.go j lastn ištva . •“ mislim vrednostnega la s tn iš tva

j - to re j sirom aštvo. B ogastvo mora b iti omejeno le na gotov del ljudi, drugače bogatini ne umrejo dobiti h lat....v. Ti ali kdo d ru g ije to re j sam o zato reven, da ima

j gospod bogataš svojo služinčad, du i ima tv o je hčere v svoji k u h in ji in ' tvoje sinove v svojem hlevu.

• dav im vloga, ktero ig ra p r iv a t­no last niši vo, obstoji v tem . dn se!

, reveže oh ran ja revne. Vsi nbstoje-• i zakon i so sestavljeni tako . dn{ moraš tl ali pa kdo drugi loti re ­ven. Ta sistem pa tem elji na n ač i­nu proizvanja dober, ki so i/m e- njnvu / a m rtvi d en a r; p ro izv a ja ­nje in izm enavanje le pa vrši tako , da se bogastvo osredotoča na ve. dno m anjšo in m anjšo peščico Iju- d i in posledica tega je . du p a r is seli lahko obogati, dočim m ora ve­liko večje število ljudi u b o ta ti. To j*- p n n e ip p rivatnega lastn iš tv a , ki m- vleče že od |uim liveku : zašle- illij /g .slovtno, krflio daleč hočeš. riart«*l boi, tla j»* v \s«*h «i«it»»h bilo uu.lit itfvil«. iiiiftnikov, a v rli k« n«*

, |*«'*%*‘«I»»j«**-ili in r«‘\inh .

Vztinuiino mnjhi*n vz.pl«*«l. Rr<*i- niM. «in ni nihtV niti m i t a •l«»l/4in. Kakrttn. k«»rirtt ini» pot« m bank ir, pa nnj ima i.- toliko «l«*nnrjii? R« -,••mio. tla im ajo v*i Ijmlj«* (»ravit«.'• !•• pri tiifira | hh1 /» iiiljo ; «h! k<*«l naj vzanu lastnik pr«mo(Tok«i[Mt NV«.j pr*«fit * Rf«*imo. «!a v»i lju«!j«- l*"sf*luj«jo iirknj /**l«/nii‘. kt«r* zaib.Ntiij«*jt. /a i«“< p n .m rt . k a j j«* p**t.m vr.tlno privntnn lnKtnirttv«» \ m h ostalih železnic?

I / t* lm Kitili. «la m oraš osirotim- šiti nekaj Ijmli | h pr«*j. predno (h.- stan.M šiitu l.oirnt. K ajti. kak«»r p re j recono, 1»..čustvo ni v redno m r tV ni rtir«*makov. da bi klep«*li po tijrtn. Ako bi bil vsak p«taa- tnezen eb*v«*k ir motno t*nak in «•«• mia tu«l stotinoč dr*larj«‘V njegovo bogastvo bi bilo toliko vr«‘«)no k«»t

nič.

K* v»*n si zat«». k* r si ro jen in v/trojen p«*d »iKt**mom. k te ri znht«*- va revež«*. «la zam on jo h la j^ f vati onim par ljudem , ki so ni p risv o ­jili imetji* P riti <lo bopiuitvA. w pn iv i. st.-riti «lruir«* Ijmli r« vm*. Driitra«’« ne more biti.

V st h* i o 1 is t it" n i tlružbi hoj« tu d i r« ven. ako tu* boi m aral »b la ti. Bo- tf«t pn tu* le m I t i nikoli t«ko. da bi prim oral dniir«- st bi v h lap če­vanj«*. Vsaka usluira ali d rlo m* bo­de m«.ral«, povrniti / m ak o iirtln- tfo ali »b boii In t«» bm le p ravično. Ib.tratini nare ja jo im etje 7a to . k e r n«* d a je jo ekv irtilen ta ali 1‘nnkc zn m onjalne vr«»lno»ti za delo d m - trih. Ti m orda š«* zdnj ne v r i . tla s KV«*jim (rl;irt«*VHtij«*m p«»«lpirnN si. •»tem. ki r«»Ii b«»do in ki j«* tu d i t«*- !•«• sto ril r«‘vn« ira socialnim vpra rtrttijctn «*• ne pečaš, /a to tild i nič no vch o sist«‘mn. pod kterirn si m- jen.

t 'as j«* torej, da Zflrnri ra /m is- Ija ti tinli •» tein — »ametnn n«*bi v «l«»bro.

— S ta tistika ju stifik ac ij na R u ­skem. O tlknr «*o se na R iak rm uve­di« v«ijna »o«li*č». t j zadn jih 20 m«M*t»«‘\*. piMttrelili in poob*e]i k «.

1 7<n» ii««*b, ali fH* menečtio in :i o* sebe vsak dan Lansko jene n je bi- i In obsojenih 4.»r. o^eb n« »m rt. «xl ka terih so jih uam rtili 17tl. t j .Vt na mesec. P rve tri me««***<* tekoče- »ra leta pa je bilo usm rčenih celo 27f. n e b .

Sodrugi, Somišljeniki v Chicagu!

Kam v soboto /.večer 27. ju n .?

V si na domačo zabavo slov ženskega socia­

lističnega kluba

P r o l e t a r k e ,•** Trfci v M la d ič e v i m a h d v o r a n i,

5H7 So. C rn tr« A v e . V a to j.n iu a i»ro- • t a . Z a le te l i ob 8 uri a v e fe r .

S o d rn g l , g le j te d a nc ta m v id im o !

Po7 bliz7 hTyeT|— P rak tičen škof, — “ caihrc-

Ri*te r ” v cerkvi. V cerkv i sv. K a­zim ira v \V atcrtow nu. Moas., o d ­slej več nc pob irajo m ilodarov z nab iraln ik i k ak o r je to drugod v navadi. Ote lot ni škof licavan jennmreč m nenj«, da tak«, pobira­n j- samo ena ubija , zato je uka­zal. tla se v cerkev (H.stuvi “ cnnh- reg is te r” , v kt.r«*ga in»»ra v»ak član cerkve sum vreči d en a r in o* henem pritisn iti štev ilko dotične svotf. d a glasno zazvoni te r auto- m atično sešteva prispevke. R«* p rak tično ! S ignum tem pori«!

Bele sužnje. — Zvezi ni po­k ra jinsk i pravnik Sima v Chicagu s« /• dl je časa bavi % preiskava­mi tukajšn jeg a takozvanega “ R««d Light DiKtricta” . k je r je zloglaa- n.t trgov ina h človeškim in«*Mun. Zvf/.itif oblartti h«, nam reč prišlo na rtle«|. da trgovci z belimi suž­njam i k a r na debelo im portn jejo «lrirl«*tu iz F ra n c ije v Chieag«. in jih ml t«»d razvažajo v v u ^^ečj« m esta Z edinjenih držav. Trdi sc, d« im pnrtirajo vsako leto najm an j

franeortkih deklet. K er je im- P«»n a c ija icn v svrho prostitucije protizakonit« , bode dotične lopo- vc ki trgujej«. z dek le ti nedvomno zadela tudi težka kazen. Zv«»zini marshnl j f že a re tira l nekega A Duval-a in njegovo ženo. ki sta la­stn ika belih Niižnjir in obd«džena im p«, r ti ran ja «lekl«‘t iz F ran c ije . Sle« lil o pa tnale še več are tac ij.

— Rooseveltov brivec. Noben brivec v Z edinjenih držzivaii ni tako d rago (>ln«'an kot je ravno n«*k črnec v Beli hiši. kt«*ri ima to «'*ast. da \sa k .lan ob rije (ir»*d«ie«l- nika Rimscvelta. T a brivec ima fl.fiOO letne plače. K«*r brije Roo­sevelta vsak dati to re j 365krat v nava«lnera letu. zasluži brivec za vsakokratno b r itje $4-25 ali 42% centa vsako m inuto. In tudi t<> gre na račun ljudstva

— d tra jk poljedelskih delavcev v I ta liji. V okolici m esta Parm e v Ita liji š tra jk a jo poljedelski delav­ci. k te ri so dobr«. organizirani. Veleposestniki so stala j prisiljeni sami s svojimi družinam i <leiati na poljih, dn o bvaru je jo letino.

— Lesna in d u itr ija P«* poroči­lu /vezinega sta tističnega <>«lelka je bil«, v pretečenem letu 29,855 parnih žag in raznih tovarn za ob­delovanje 1* sa v Zeti i njenih »Irža- vah. Lesa sr je nažagalo in «>b- delalo v istem času 47,2*55.154.000 čevljev.

D E N A R JE i S T A R O DO M OVIN O»O ilL JA M O t

m t t o r ao km**• * » N IOO t r n«• • roo krtti-*• • im w n . kr*a/Ki.-O« bo KS., h,O«»••I0|»n» lan »tl.

Cr-inrii • )• »*OU |.fi !♦». **• tab !»•- »• ■•*»»•»•» |«'|W>|tinaiA ItplK-

A«J<- tirri f m r j i 4bila«Ni I«A»r ii» |*o«ilj*tv»lsz!*f« | » 0 Ur

p««iai kr*i«Usi ur»4 w n de I? .teebnem | «u )«• nn)|-rll d

m ••• vrtite« tal v pripor-.‘v alt n nit r»k‘l- trlf»i'»m » l ia . 1 in*«-« po [»•otaat.e l'n«ul v .o»» t*rJ*r s l |« N«v Norb linak (»raft

Frank Sakscr Co.1 0 9 ( i r M i s I c h S « . , V o r k

• 1 0 4 «»t C l a i f A v e .. !». F .C le e c la a d , O k lo

Page 2: Proletarke, · l«> ne prišla, to je danes za imet nika tega blaga vedno novam«, in fs.stajo vedno nevarnejše, m m«»r** rolo voditi v njegov gospo darski propad. Obenem nastajajo

PROLETARECU S T ZA 1NTZRZSE DELAVSKEGA

LJUDSTVA.

IZ H A J A V S A K I T O R E K .Lut.,k m

JaftoknaaftU dcU*»km tiikotM drsita * CbkAfo. III.

Mtro^mai Za Amtnco Sl 30 u «#to Uto. Jk *■ pol UU. Za Evropo Si *» celo lato. Sl <a pol lata

P0 rfapo tor% m Mra/O/aJv polap aorvfo aimaaifl (»il v T * H I •***<»».

P . R O L E T A R I A NO v n d u d pvbiiStd E v ia t Turnu« b f

Sostk Slstic Workmen'& Pabtisbiaf Compaa* ChkAfO. Illinois.

Km« Gattac. PttMdraiJ o n i P u m i , S a c r a la r v

A i t o i P n i i i « , T r a a io rv r

t u i H i i m o « u m U n ite d S ta tv a a n d C an ad a . | | s i a t i a r . JSc lo r ha li v a a r P o r e ig a c o u a tn a i

SJ a T ia r , Sl l o r b a l i y a a r . a t> vaari« i«o aaTV* o a a t r a a m c a t .

NASLOV t ADDRESSI.

“ P R O L E T A R E C ”5 0 7 S o . C o n tr e A v a . , C h i c a g o . III.

II D O P I S I il■ •_____ _________ _____________ •

Na delo za bo ljo p rihodn jost!Nt ff. O., 4. ju n O ti je n i »»*«!•

rusr u red n ik ! Dovolil«* mi nekoliko pnm tora zu p a r v ra tič v našem dtv lavitkoni listu “ P ro le ta rc e ” .

Ka/inero. o kak ršn ih at* sliši <*»! vseli strani in e ita v • asopisih vladajo tud i pri mu*. Tm li p ri uae se j«* /a tro sila t is ta h o le /en .'k i se j i pravi “ finančna s uši c a ” . Eden za drugim se (toeasi oglašam o: ‘‘J a / sem “ s u h ” — in jaz tudi.** l>a j»* kapitalizem- z a k r iv i te ra/ men*, to je pri vsakem /a v ts hi era «iela\eu samo ob aebi umevno. Po­lt*!? kapitalističn ih velegrabežev «e pa še oglašajo d ru g i zajedavci, k te re na veliko žalost in sram oto naši delavci tu d i p tn lp irajo in jim svojim i krvavim i m ukam i krm ijo želodce T ukaj im am o nekega kro­karja . ki sc je p rik la til k nam preti enim letom. Ta nič kori st n e / z*laj živi na nn-un ubogih delavcev, i v zahvalo jih še ne ogovori V jih • re e a na cm ti I>o zd a j je ime) |e m ajhno šapo za striženji* ovac v najem u, a sedaj se je pa že toliko Opomogel, da bot le postavil ve£ju šh | h*. k te ra bode le p a r osebam koristila, drugim vsem pa šk.idila na i/ohrazbi. “ S u s ic a ” bode pa še h u je pritiskala.

Ali bi ne bilo bolje, tla bi dal an šolo. k je r se o troci sa j k a j na­učijo. kakor d a daš za cerkev, ki n e donaša nobenih ko risti? Ali t rp iš to. da »e n a tv o je stroške postav lja poslopje, ki zmirom prazno atoji. a ti pa nim aš kam poti streho? Z ak a j /a k la d a š lenu­he, da se fino ohlaeijo . dobro pase­jo žel«**!••<• s ta n u je jo v prije tn ih stanovanjih , vozarijo v k očijah in žive pohotno živ ljen je , — ti si pa aani lačen, borno oblečen, na stanu dolžan. jm*š hodiš <n občutiš vso grenkobo bednega ž iv ljen ja? ! Za­k a j ai m oraš ti sam dela iskat, a n jim ga ni treb a? !

Mislim, da je že čas. d a vsak delavec to razm išlja in »pozna aaui. kako k riv ično je urejen sv-t Spoznati hi m oral tu d i, da je kapi- !&!»£* m Vir »■»••ga «.!•« o* «la !n uto­ra! delavec im eti več pravic kakor jih pa ima. Ko si se vsak dan mu­čil in delal, rekel s i: “ O. jaz za­služim dovolj za po trebo : ni se mi treba zd n iiev a ti z d n tg im i.” ... Z ilaj pa uvidiš, kako j*- to potreb­no. ko si že idmimm' brez dela in ko ans-aš na s to tin e d rug ih , ki v. tudi Im*/, dela. K it j ne. sam tiase ai nevoljen, ko *•• ve«1no praznih rok vračaš od d e lo d a ja le u ; voziš se «h! mesta do m esta na tovornih vlakih za delom, a zaston j. Kapitn- Kst te neče poslušati niti razum e­t i ; on razume sam o rožljan je do­larjev Ali si se že naučil? Ali si zadovoljen s tem ? Z daj uvidiš, da ni nič dobrega p ričak o v a ti od sta rih vladajočih s tra n k . T reba j. drugega sistem a, treb a je več pra­vi« delavskem u razredu. T reba je «la pride na k rm ilo socialistierm atrankH. Socializem /am ore šc|. rešiti delavstvo iz teh strašnih apon. k tere ga dan es p ritisk a jo k tlom Seznani se to re j s sociali- zrnom in njegovo s tra n k o in hodi borite lj /a sv o ja delavska prava

1** »gl e j kaj t rp e danes ljud je , k: so se dali iz rab iti p o kapitalistih ' in so glasovali za n jih kandidate Sliičnj, da je neki zam orec v bliž­njem mestu Ibdlain* pohrnl oglo­dano kost na kupu gnoja, da s: u teš. glad. je d ovo lj viden dokaz, kam smo p r ija d ra li delavci s svo­jo hlapčevsko poslušnostjo . Po­g lej tudi. koliko d r le kap italisti do delavca sedaj, ko je v hodi in stiski T u k a jšn ji prem ogovniški posetnik C. Troll je 155. m aja na premogu raki konvenciji v NVhcol ingn \V Va.. vpraša l nekoga d ru ­gega kap ita lis ta i/. b ližnjega iiih a ta St f1 a in w illc . O,, klij da je a to riti a p rem o g arji in dotiČni j*- odgovoril: “ N o th in ir s ta rv c them

t«> d e a th !” (N ič, izstradajm o jih do s m r t i ) ----- Seveda, /.daj je la h ­ko izs trad a ti d e lav ec ko j ih je to ­liko brez dela. Iz s trad a ti j ih naj- prvo. potem b odejo delati /a vsa­ki* plačo — to jo hočejo k a p ita li­sti. Toliko d rže kap ita listi do de­lavca !

No č ita j kap ita lističn ih listov kteri zag o v a rja jo današn ji kapi taliatrčni sis tem in delavcem t r o ­sijo samo p ra h v oči O ita j ‘T ro - l e t a r c a k t e r i je p rav i list za izobraževanje slovenskih delav ­cev v A m eriki. In k" g.i p rebereš no vrzi ga ua s tra n , «lnj ga rajo svojem u p r i ja te lju . Daj um tr i k rat, š t ir ik ra t, potom ga pa n a ­govarja j /a naročnino P ro le ta ­rec*’ te obišče .VJkrat \ lotu m ako to v tem Čušu m* n ap rav i so- emlistu. po tem to nobena s tv a r več nt* bo.

Pozdravi jam vso č ita te lje in čita lke **P ro le ta rc a ’*, n lis tu želim mnogo novih naročnikov.

M at h. T ušek

V Lorainu, O., g re še zm ira j slabos delom . — Veselica

Istrani. O .. 17 ju n . (V njetii i g u red n ik ! Prtatini. sp re jm ite teh

par \ imio v p rilju b ljen i nam »«»«•. list ** P ro le te tv e ” . K akor | m*\s*wI \

( Ameriki, ta k o tm li pri nas ved- iio g<«pmlari gos|»«Hlarska kriza V. dolom gre še /u t i ra j holj s'.a!»o Lo-

I m inski Slovenci s.- tolažim o mo«l ■odnij m p ričaku jem o boljih ča-

| sov. alt koda j p ride naš bog n«.? /a j. toga in* vetrni.

I I ju n ija zy«*čor jo imelo tu k a j šnje d ru š tv u Ule d " štev 17 s . \

. P J . , svojo vese lieo in s ie e r v pro- štorih so b ra ta Ivana Z alarja .

| K ljub k rizi in slabim časom »«• j.* pa ves,-lica d obro obii«*»l/t; čistega

. dobička je o sta la p recejšn ja svota Na te j veesliei n as je izvrstno >.\

| bavalo tiovti narodno pevsko d ru ­štvo *4 P rešern *’. k tero nam jo za ­pelo nekaj izbran ih pesmi. L«* ta ko n ap re j. • • P n ^ e rn ” ! O dbor

l d ruštva ču ti dolžmait. da »e na teni . mostu z a h v a lju je /a obisk ro jakov » in lepo |M*tje

I - - -OD U RED N IŠTV A

1 O n« pod Jo s ip .1 IVsh»*l! et e«»n- 1 sorten, Kly. M mn

U vala lepa za vašo “ nasvete* ' K akor si vi dom išljate, da so t:

’ ‘ n asv e ti” lepi in potrebn i, tako jih mi sm a tram o ničevim in sm e­šnim . A ko vaš “ po litičn i” klub nim a d ru g e nalogo, k a k o r d ik t i ­ra ti uredn ištvom , kaj sm ejo in kaj no »mejo priobčevati v časopisih te d a j je ta k lu b res i/ r e d no pr** d rzn a p rik azen med am eriškim i Slovcii«»i, Mod razsodnim i ljudm i se srn« k a j tak eg a po jav iti le \ K uren tov ih dnev ih .

“ P ro le ta re c ” kot g lasilo »loven »kih socialistov v A m eriki, kot glasil - resn ične delavske s tran k e ima svoja po ta in svojo »mor. m- oziraje se na liste , na politične o r ­ganizacije ali na posarničnikc. ki silijo v politično osp red je in ki naši načelni n asp ro tn ik i K adar koli to re j sili načelno nospro tstvo tako daleč d a hoče vedoma in n a ­menoma šk o d o v a ti našem u listu, naši s tra n k i a li posameznim sooia- listom, in k ad a rk o li vidim o, da sc izrablja in z a tira delavstvo , ted a j je naša d o lžn o s t, da dot um ika alt do tičn ike ožigosam o v jav n o s ti In to le ko liko r zaslužijo, pa nič več Vodoma b rez vzrokov pa no hod«* “ P ro le ta re c ” napadal in žalil no­bene osebe, pa n a j bodo š*» ta k na­sp ro tn ik socializm a. Na tom sta liš čii sto jim o in bodemo »tali. no da bi »o n iti najmanj«* ozirali na “ n a ­svete ” gotov ih “ n ep ristranen i- kov** v E !y . M inn

Daljo “ top lo p ripo ročate ro ja ­kom. da si n a j snujejo** “ D nižah- na f»ie! p Politična' D ru štv a ali Klube** k te r i naj bi p rire ja li ve,'»krstno shode in na k tc rili na j so člani p o sv e tu je jo o k o ris tih de­lavstva ( !> in za n ap redovan je na političnem < D p o lju ” V iste j »«. pi P« ro p o t p rav ite , da “ n ikakor ni p ripo ročati zvezo ali klube. k te. ri v sebu jejo (D s tran k a rsk i /na- • i* i * Tn zopet d a lje : “ K lub m ora bit i n ep ris tran sk i te r vsebovati r D le nam ene kt«*ri so za splošno korist d e la v s tv a in celega slov. na­roda v A m erik i.”

Kdo n a j to razume* R o jak i naj snu je jo po litične klube, posvetu­je jo se n n j o koristih de lav stv a , a zraven pa m o ra jo biti n e p r is tra n ­s k i ’ K akšne »o te “ delavske kori s t i” in k ak šn i so “ nameni za splo. šno korist d e lav s tv a” * NVpri- * s tran k ali neodvisen v po litik i | h»- meni to liko kot nič! N e p ris tra n ­ski po litičn rji so prvič ig n o ran t je ki *.nmi n«* vedo kaj hočejo, d ru ­gič so pa h inavci, k te ri s., vsak «’a.s p r ip ra v lje n i »topiti v službo te ali one politične s tra n k e litieno zaveden tlelavco ne more biti ncpriA trnnsk P rizn a ti mora načel* te ali one s tran k e , da ve /a kaj se bori. potem n a j se bori

i* svojo korist, ali pa nevedom a v tvojo laatno š k o d o L j . če je pri- «taš s tran k k te re zagovarja jo ka pitali/.eni. N ep ristrankanrtvo 4> ncodvm njaitvo je pa d irek tn o po­litično h inavstvo in ovinkarstvo. k te reg a ar ne oprij«*mlje noben (»ošteti |x »1 it i k in k te reg a (»»demo mi tu d i dosledno pobijali. Samo šl«»ve m (Militičiic ničle š«* ne npa- jo v odp rt politične boj. m arveč plazijo po ovinkih. Takšno rib a r­jen je v kalnem ne v e lja d andanaš­nji v«*č ( Vinu sc sram u je te |H»ve- «lat i . d a a te za štafažo repub likan ­ski ali dem okratsk i s tran k i če že sovražite socialistično stranko?! Ali inislit«* n a ta način loviti ne­zavedne d e lav ce? Ne bo šlo. gospo d je ! S tem . d a s«* p rog laša te n«*pri- strnn.skmi. ste zoper platform o in program , k terega j«* let«>s sprejelo 4*J.0(K» ra /rts ln o /jivedm h <l«dnv- cev. o rgan iz iran ih v socialistični s tra n k i Združenih d ržav , in s tem »te tu d i /«»|>«*r «b*lav»ke zahteve zn gos|K>darsko svobmlo in za rnlpra- vo m ezdne aužiumti. n aknr vas m oram o »m atra ti kot nasprotn ike delavstva in n jega interesov. To pove dovolj, kdo » te vi.

To »mo vam hoteli povedati, da Ih m let«* v«*d«*li, zakaj je vaš članek zletel v koš od k tn ler »e n ik d ar več ne vrne.

V SEU CILIŠK A STAV KA V A V S T R IJI

V entlar s,- j«» t r d i l u . Komaj ne­koliko tednov je m inilo, o d k ar »«• je nkodemiČtiiiu ohlnatim posreči­le. p rep reč it: .stavko d ijakov na vi šok ih šolah z obljubo, da bodo pro fesorji »atni / vso 4»dlošno«tjn b r a ­nili »vobod«» p o u k a : a dan«« »o ustav ljen a p red av an ja skoraj na vseh visokih šolah v A vstriji. T a ­ko »o je razv ila \Vuhnnmnk>va a-ffi-r« in » iliv a ln i *.■ j«- 7.»U) neod- kritd-in-niiHti vlml«. in Htrnhopetun* sti lib rn ilm h stran k .

Ko so k lrn k a li 'i noakojili vso- m’ iliš.V v In o n n a tu in tam pn-prr- ■'•ili p r iN lav an jr; ko »o IU |(enhofcr in tovnriai op ijan ili r r to lap rljn - mh kint-tov m na>k<-'ili praiiko viM-nril m-<-; ko j<- pm tu ln «|.'p.-.*m jasno . .|,i .<• ki.T ikal,-i n a p rip ra ­v lja jo na “ n a v o jitev " vsrnčilišo v nniMln la n .k r^ a katoIiMkrpa .ho- • la : jo u rn i m in n to r Mar,-hi*t ia tr - jrv a l, <la bo svoboda /natHHili va rovana na vsak nai-in in da a , ni« no /ric<><ii p ru fn o r ju \V ahrm um lu D ijaatvo. k i ima vaaj i r nekaj m la­de k rv i v žilah, je san>o niled te*a u t r je v a n ja raeaano opuatilo miarl vseneiliškega i t ra jk n Toda razo ­č a ran je je prmln km alu .

I><vpiiat p ro feso rja W &hrmumla se j*- končal. \V ahnim nd ae je v r ­nil v In.onoet K lerikuleem je b i­lo obljubljeno, iln ne bo p n -la - vnl o rerkvenom p r s n i Že to je bilo popolnom a n.-upravičeno, k a j ­ti ra akadem ične "IJnuti m bilo nohein-ira povoda. p rep o v n la ti \V ahrm undu p redavan je . V endar inem netski p ro frao r r»-s ni nazn a­nil p r-s lavan j. tem več sam o aemi- m irak '' va je o zakonskem p r a n i V lada pa je p rep rečila tudi to ; da vzame NVahrnuindu priložnost ra pouk. je tiro lsk i nam estnik dal za­p reti vseuellišee v Inumostll

N v in a , jm • katerem je to iz. vršilo, se ne sme prekm alu poza­biti. k a jti p reznaeilen je ra seda nji zistern v A vstriji, \ ih e e no je b iti k riv teira, k a r se p- m o li l" v Innm nstn Kil je bil faa , .In se k a j ukrene, ni bil navzoe urni m inis te r ,lr. M arehet. T,. je m enda Sploh Špeeinlitetn av strijsk ih pn- litiea rje v . ,la jih n ik d a r ni tam k je r bi m orali pokazati svojo b a r ­vo. Navzoč pa je bil " s lu č a jn o " itoaptsl I t . k . on pa je prepustil tiro lskem u nam estn iku ukrep, in ta je ukazal, da se zap re univerza Prvošolci bodo m onln verjeli, da je nam estn ik ravnal im svoj ra Sun.

Pol e (j v lade so pa v A vstriji tu ­di še po litične s tran k e Spomnimo se še en k ra t, da im ajo p ro tik le ri­kalne s tra n k e večino v dunajskih rbnm iri. Za tren o tek so ae m enda liberalci sam i spom nili, d a je tako Poročalo se je v »redo. da je iz­b ruhnila v m in istrstvu kriza, da l"«lo nem ški liberaln i zahtevam, ^delo se je . k ak o r iln bi se bil li- 'leralizem zdram il. T oda to je tra jalo m enda tri u re in liberalizem je zopet m irno v itos| hiiIii zaspal Inom ostskn vseučilišče je zaprto tVahm iiim lu je pouk onemogočen, i B erk je »e v c ln o m inister. M ar •hrt. D rrseh a tta m P rade pa po- '•ir n jega. Mislilo se je . da se bli­ska pa s r je I,. žgal Kalno kolofo-nij

• ki liberaln ih političnih s tran k torej res ni p ričakovati rešitve. Mi se tem u pač m- ču d im o : davno smo o- p rib ili to d e js tv o A mladim se je zdelo nemogoče, da hi ae taki, inunotno tidali l ju d je , k! 91 se ■imknustili s svobodom iselnostjo kakor se jm a rji in ki bi — nntn be. im imeli moč zoper klerikali- tem. če bi le hoteli! R azočaranje

j« hu d o zadelo d i ja k e ; tem h itre j­ši in odločnejši je bil pa n jih aklep. V ire d o je b ila a tav k a na nem ških voenšiliščih sk le n je n a . v č e tr te k ao bila p red av an ja uatav. j je u a i e akoraj na vseh nem ških in češk ih visokih šolah.

A v s tr ija je to re j srečno p r i ja ­d ra la t ja . k je r j.- b ila Rusija Stav­ka n a visokih šolah je dogodek '-'■gar pomen sega daleč čez meje a v s trijsk e d r ta v c in sram o ta na­šega liberalizm a je posta la oČifnT vsem u svetu.

Za d ijak e ni m alenkost, k a r so s to rili. S tavka jim n a laga velike ž rtv e in pomeni zanje m nogo iz­gub. Vsakem u resničnem u p rija te ­l ju mlosline nm ra b iti žal. da vnetna boj na tem polju . In ven­d a r je to Se edino v.-selo znam enj.■ v teh tu in ili razm erah, v k a te re so m eščanke »franke sp ra v ile državo

Seveda je vprašan je , ali I... v»aj v tisk tega dogodka dovolj močan, d a ae zdram ijo libera lne » tra til. Mi sm o skeptični f'.- ».. vid koli ko donečih klofut je liberalizem že ponižno k v itira l. ne more u p a ti , da se mu na s ta ra le ta povr­ne m oč. k a te ro je že davno zafr-- ekal. A n oj bolj šem »lučaju j,- mo­goče. d a dvigne za tren o tek -'z.a- s ta v o alobodnuiiselnoati" ; a .'im l»i W ahrm nndova a fe ra končana tak o a li tako . bo liberalizem vesel če bo smel zopet m irno 5.-sti na zn. fo in sa n ja riti o n e k d a n jih dueli R esnega n asp ro tn ika nim a k leri­kalizem n ik je r več. k ak o r prt de­lavcih , pri socialni dem okraciji Z ad n ji boj ho izvojevan med kle­r ik a lc i in aoeialnim i dem okrati, li- bera le i bodo k večjem u gledali ka­k o r veteronei nan j

“ Rdeči P ra p o r ."

Poletn i želodecP oletn i želodce ae veliko loči od

zim skega želodca, k a jt i p rebav iti Me m ore veliko in močne hrane \ sled hude vročine »e n jegovo »ta­n je h i t ra m enja T ed a j poskušam o z jed unč iti zunanjo vročino z n o tra ­

njo To p nkazn je koko neum no je ob vročih dn eh zm rzovati želodec * ledenomrzlfant pijačam i, ali pa prenahoiiati z mesom. Pazite! K a­kor h itro im ate z želodcem kakšno nepriliko. u ž iv a jte tak o j T rinerje . vo zdrav dim g ren k o vino. Ž elo d ce dobi m oč m Inliko prebavi tud i t r ­do h ran o To je edino zdravilo, kte r-ga »tura d a ti vsakem u i-lnnu v I odbiti i brez skrili, k a jti ne vse­buje nikukili šk od ljiv ih snovi Ra­bite ga v vseli boleznih prebavljul- uili organov kot toniko V lek a r­nah . lo s T rin er. 1115—922 So. Ash­land A v.- Chicago, III.

Frank KvasničkaTri?*>v(na * f«*lesoiti<>, r&uilm on»ljrm

n (»»hUtrom. Topravlja

6 4 3 -6 4 .5 W . IH th S t .C hicago. III.

M, A. Weisskopf, M. D.Izkušen zdravnik .

I ra ilu je .»1 ti - 1 1 predpoldnem ml ti— p zvečer.

885 80. A shland Ave.

Tel. Cnnnl -ITti Chicago, 111.

Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svo je časopisje. A giti­ra jte za " P r o le ta rc a ” . P ridobite mu nove naročnike.

Herraankovi praški

najboljši* zdravilo za glavobol in neuralg ijo .

1 E tavijo bolečine v \T» m inutah.

I Cena 25 centov.

J . C H ERM A N EK . lekarnik.

585 So C entre Ave.. Chicago. 111.

“R a d n ič k a Stra ža ”j . e Usi hr.staki aoclaliatDnt liot v Ameriki. Izh.ja v«»ko dmzo n r ± ) J j l **“ » « £ ? " A LETO N „ i , r " R A D K 1 Č K A ST R A Ž A -'. i l 5 riSK IT , CHICAOO. IIoL. Pnpor^AjUt u lt»t Jiratom Hrvatom1

» ♦ ♦ • • M M l I t

:: ZEMANOVO “ GRENKO VINO”,; j j e najbo ljše zdrav ilo svoje vrste, izv rstno arndatvo pro ti bolez- i I ; ’ nira želodca. Črev in ledvic, čisti kri in je t r a V E PR B S E tilzJIV ' | , . I.KK 7. A M A tč »KRVNE ŽKNK IN lkEV U JK E.

Izdelano iz n a jb o ljš .'g a vins in zd rav iln ih zelišč

ZEMANOVA “TATRA”,;; želod e^ni g ren fe e .T a tra je izdelana iz zd rav iln ih zel iio ta tran - ; ;; ! skeira to n jv ja , zdrav: živčne »ltho»ti. fH»«ipira lahko prebavo * '| \ žebulčevsi in »e j»» d«»)»ro obnesla p roti lnibvitim revm atizm a ' 1 ! ! I)«»biti v v.K*h »lovanakih sjtlumh k ak o r tn«h pri izdelovalcu ! ’< > teh najboljših A lravil j ;• - i*nxlaj.t na debelo m drobno naj!>oljša C a lifom ijaka vina ! !

{ B . Z E M A N , 777< S K J ? K r '- il♦♦ ♦ M I H I I M OIDOlOieoO i

[ p o m l a d j e t i jNabaviti ai bode treba ra-no- ^

vrh n je in spodnje obleke. p o kriva la , o b u va lo, itd .Ako hočete bili po«trr-i*n hitr«» ^ ^ * * * * * ^ ^ ^ ^ ^

• V • iko 14 ■ li ■*. 5 7 7 5 7 9 B L I E IS U N D A l t !d r“ *)*- C H IC A G O , / / . / . .

| Unijska Tiskarna! I■! PHOISC M V DZ PA R K SUfc -IS

Slovensko Tiskovno Društvov C h .c a j j i , 111 — 1 2 5 2 E 7 5 t h S t.

i S p rr je m * n a ro č ila na vs* v t is k a r s k os t r o k o sp a d a jo č a dela, k a k o r : t isk B n jt

, Knjig, b ro šu r , d ru štv en ih p r iv il in po­; trd il, v sa k e v rs te vabil, ve lik ih m m a lih j

p lak a to v , vstopn ic k veselicam in plesne v iporede: d a lje : vizitnic. p ism enega pa- p lr ja in k u v e r t s firm o: za d ru š tv a . 1trg o v c e in o b rtn ik e t e r za zaseb n ik e •

> sploh »se tisk o v in e in to v k a te rem k o liJ jez ik u . K er im a m o z najn o v c j» im i s t ro j i

b o g a to o p rem lje n o t is k a rn o , v s ta n u 'sm o p r i n a s n a ro č e n a d e la iz v rše v a tilično, h i t ro m p o najn iž jih cenah , h : »g

1’osa tm o o p o z a r ja m o v aa c e n je n a d r n š t v a In p o li- t l č n e k lu b e n a n a š e Iz re d n o n iz k e c e n e , h i t ro p e a tre ž b o la n a n n jf ln c jš o I z v r š i te v p r i n a * n a r o ­č e n ih d r u š tv e n ih t la k o v ln . vg »g »g »g JH

■ J ' * " h / - . r/ a / - ± r r

4C9 f/*n++*«€KcA. ^ / i , . t / l n n \

6 H 4 C/(. ' ( A u n j O .

SPOŠTOVANI ROJAKI!

Z a d n j e m e s e c e j e m n o g o k r a t s l i S a t i in b r a t i , d a d e n a r j i k t e r i š o b i l i p o s l a n i v s t an domov i no n i s o t j e d o s p e l i p o 3 , 4 i n ž m cecev To s e n e m o r e n i k o m u r z g o d i t i , a k o s e s t a . "

u p a n j e m o b r n e n a n a s ; v s e d e n a r n e p o š i l j a t , , d o s p e j o p o n a s p o s l a n e v 1 2 - 1 4 dn»h .

P a r o b r o d n o l i s t k e d o b i t e p r i n a s z a kt«n č r t o ž e l i t e i n z a i z v i r n e c e n o .

O b r n i t e s o v t e h s l u č a j i h v e d n o l o na no, i n p r e p r i č a n i b o d e t e , d a s t e p r a v s t o r i l i .

Z v e l e S t o v a n j em

FRANK SAKSER CO.

S l o v e n c e m i n H r v a t o m !nitamnjfimo, <U l»!«klaj«tmo raasnrrr»tnr

O h l p k D r*’ a*j»«v«'jirm krr>jtt. rnij«k<> l«*lo; tr;<«lt>o U bfc * V imuno tu<!i mznt «lng* k «s

d* ji v Jrjokrotf opr»rp — o N ek. ___ _Prilit« in OElejt«* «i Raku izložbo.Z vifln •poktornujrtn H I | I V | ] ’/ \ 'E E ■(■[

^ m jgnnčfim niM p

... ................................................................ a « « « « « « « ............................... onI I

flOSTU N 4 dobr o in vedno preskrbljeiu'-•V rO 1 I L l l r t , z najboljšimi pijačami, unij.

\ ; skimi smodkami in prostim prigrizkom.■ '« '

n V n H f l P ! Za društvenene seje. svatbe, l / 'U l I l u t , zabavne večere, veselice itd.I II - > a (

Potujoči ro j ak i vedno dobro došli.• i

Priporočam se vsem v mnogobrojen ; ’ obisk

Frank M ladič-

587 S O . C E N T R E A V E . , ! • C H IC A G O . I L L ’

P o m l a d j e t u k a j .««>n» *-oioo. in n.TMt prihsjo. C. o« ta m . , j« ran o u r*

1» ai .nuolito iobro «Ukn kol .pomin na vU inoitrasjaki .lan. Dokl. •liko, •]» boljke n« morete dobiti, r*m ie-lels

izkušen fotograf,391-393 B L I E IS LA N D A V E ., CHICAGO.

Im. večletno okuinjo in inl^iijr sajfinnjl« fotograf,;, no č rn ik (M ih.

TELETON C AN AL 2S7. USTANOVLJENO 1 *

P ristno Domače Vino“ • lo. v ,n ? SOC g a lo nR d e č e v in o S O c g a lo nR d e č e a t a r o v in o 4 5 c g a lo n" m e n o v in o ................... B a c K a | o n

r l a prosta. T* c m r.ljaj,, o i l jc a lc m oj 50 gmlonor tapnj; izključna I« n ... tu ji manjU naročila. Vino pošiljam prott pratoMB •li po c. o. D. po n i Ameriki.

I*riporočam m rojakom loj- M obi.k moj. I.po urera« gctile ' l"J»čami i . , rmim, pripr.rijonim pnotim ;»,zri^oe. j

Z . .Iobro in točno poatrrlbo, kakor tu.ll ra pri.tnost vina j» ^ i*

J O S I P Z A L O K A R .8 9 9 E d iso n Rond H, E ., C leveland , 0.

M. Lackoiit in Fr. M o»T* N est ta th S t .. Chicago

MODERNO OPREMLJENA SLOV EN- *K.\ TRGOVINA Z JESTVINAMI

(GROCERIJA)

Najboljši r it. l u r t , čaj. moka itd »ploli v.akovrotno j ,hiwčc in pr-komor- »ko blag. vodno »voic po najnlijt m i n«

N a r a h t o r o r - u v a l o m b l a g o t u l a» •om, u kor nič uo ražunim.

Na lo lje m ur jr ''»uvelo k ifi

B b f i John Klofitiz B « 6.11 Biur m**ž*'

CHICAGO.

S p r r j r m a ^ I|ir»viU- j

Page 3: Proletarke, · l«> ne prišla, to je danes za imet nika tega blaga vedno novam«, in fs.stajo vedno nevarnejše, m m«»r** rolo voditi v njegov gospo darski propad. Obenem nastajajo

j S t r a n Ko.L j 1 1 r t

SOCIA LISTIČN AZVEZA

( icdcicm v Chicagu. UL 6iMtl tajnik John P«Uli. 718 \V.

jM •*-. CW«*g*‘i IU*Tm !tl T^P^i. »«• »>>

i t r n k « uli poeamcc.nih klu- > lir i> J ** po*Wj»j*> u* g o r n j i BaalovgteTDtg* U ^lha-

IM EN IKklubov podrejenih J u g o

ilaru iak i B e tia lir .itm i r e r i • t Chicagu:

j^gc^lovat-** aoctaliBtiiai klub Atov. »« Chicagv, IU. Anina Proton, pred- g f^ ik , Prana Podlipec, f:u. ta jn ik , 509 £ g o to v i St. Bedna m cocina se ja

ic irlo aob^Jto v m etrou, v prueto- & m lr. Fr. M iadlia. 5>7 S. C on U r Av.

gkvaeah- •oeialifltiiol k lu b t te e . 2* o. Igrito žl«*u.bergar, pr od tod

e^ . ]rma K rav an ji, ia jm k , I lo t 101. ^ |aa mcecOna *eja v tako nadnjo »o

r mrorv.: v |»r-utorih oo^tr. Iv an a frtvaaje.

Jttg»;~'vva“ t*«dilittii.ni klub ttev. • Conenaus^. P* K rink P odboj, pred- e*iik: $4«fen Zabrir. tajnik. Boz 303.I jg^alovantk t •»■ la lit tiin i klub 4u*v.

I m Salte, Ul. J o t . B ratkovi* , pro-t ^ i . u ; Valentin P o titek , ta jn ik , 1231

St. Be«lni t« ji t ta 1. in 3. ne- B o l e ■)«*•*< i; 3. »•-d rlja jo p lač ljiva m •n»<Tt

? J lM lovaB tk t *«*ial:iti.'ni klub Bo- 4tev 3. O ltri-U '1. P a ., .1 M ia

jtiy f tfU riln ik . John Ha ti«1, ta jn ik . BOfcvtaeki ao*'ta!iatUnl k lu b ite v . 6, gpnbrr'.»ti-1. Wro. John £**re, j«r«-L*»-<l- Bk; John Bah« ta jn ik . R>x 33.

Sorentki ;a! istima i k lu b t te r . 7,Karrav. Utah V-d«mt.n K it*, prrdmed gg; Eti v ar >i Hofman, ta jn ik .

J^M lovanakt eonaltati^n i klub it«*T g Boalya. Wa«h John M aka u r. ta jn ik .

govenaki irn tk i i v i t l l a t l h i i k lub P nh tarlu i t n 9 Chicago Ul B erto pr*4*rc, prvdee.lni.ra; M arr G rilce, ta j l^ v 974 W. 21*t Pl. RM n* eeja vemkn In« ia tretjo nedeljo v m««n*n. v pro gtrih eoJr. Fr. M ladica, 5S7 C entre av.

- Sovfotki aoeialiatiini k lub Itev 10, karom. IU. Loui* Hudman, prf. ledini k ; f r u t Praprotnik, ta jn ik . Bedna nic- m fn m ja vaako tre tjo ne-leljo r m e O n . r prootorih »o.Ir. Jofto Koleore. SK N. Broe.lvrav S t

Sbveneki eftcialietilni k lub Zmaga (Uv. U, Caaberlaad Čamp So. 2, Wyo Jev Fakin, pre.lte.lnik; \nt*>o Jelov- lat. tajaik. Redne teje me vrte vaako

E jo aedeijo v meeeeu ob 2 uri po ie v fiaakt dvoraaL iveiieki eocialiatiJai k lu b P re le te ­le*. I t , Oleaeoo. w vo. M at h B run h predeednik; F rank Celi gej, ta j

m m k i - emoialiooiAai k lub M o č iV itov. 13, E l j , Mino. J a k o b ftker *, pre.lae.iniv ; Joka P u i. B os 53,

j S odjoliitičn i p ikn ik .Poior rojaki v ( '» r^n iangh . P a .!

jhfoalovtnaki aocisliati^ni k lub kt f . 3. v Conemamrh. l*a . |>nr»'«li

re lik j p iknikf nedeljo dne 28. ju n i ja 1908 v Bon-- ir, Xr«rtown. n s prosto rih • tj ik i Jožefa H orvat.

Program:Kaj e »ovializrm. G ovori »■>-

irze Ivan Rupnik.2. 8ori.liz.-m in n jrg n v i n a v

pmtniii. • i..\-.n »...Iruir F ra n k IV W

I . G iaiha, p i r a in p r . s i t a /» l in - n

V.topnina /a m.mk>- VI. /..-nak, s proet: . Pivo zastonj : pruzn/<-k h dn i,.' na razp..iatz<i.

K obilni tuleložbi vabiODBOR.

Opomba — Rojaki, kt.-ri »o bo- dr,- ocili h poulično /.«*l«*/!ii»*o. I l i j izstopijo tiii k-mcMi F ra n k lin a : •d Uro imajo sam * 1“ m inut limia • • prost->ra. kj«-r s.* vrši p iknik Ob poti bodejo piuitnvljcni ka/.im i-

Izlet chikaskih socialistovKrajevna aneinliKtieiia orfgani-

®^ija v Chieami. 111. p r ire ja 12. jilija t. 1. izlet v M ilw aukee Ti- keti i obratno vožnjo s tan e jo $1 Izlet n. k: »elpeljejo s parn ikom**Quistoj>h«-r f*«»lumbiw” . k te r i ®pn»ti flnkaj-ko p ristan išče **Foot of M, ilgnn A v e .” , točno •• 10 lin pre«||M*ldfii>. I /le t /. voz

miehiiransk.-in jezeru tnale *°k»j prijeten

Oiikaškj socialisti zaeito z mil •auakimi prirode 12. ju lija po- l*W»e veliki piknik na Falmtn-

parku, k je r b«nle in»*«l »Iruiri- i govorniki govoril tu -1

f i »odnig Kugetie v I)ebs. p n il j ^ i* k i kam lalat aocialm fične

Cilj** o. «1a mo tu d i hrvat.sk i so -

bobriževalm knjižn ica.K ažipot ca z n a n n tv o

In p ro -iv e to .

Izdaja in urejuje Ivan KakerU haja meaeCn * io s ta n e 12c zv r- • DoStnino vred. V te j k n j i l ic i

■“ •je ti dve izv rstn i ra z p ra v i: " S r e - P i t a ra n k e in P a c e i t v i " Vs.»k ■ •o b o d « .m In r..jak bi in-.r.ii to k ita ti .

Pilit® na.

IVAN K A K E R .I 419 Latlli S t.. C blc.ro . lil

d r u g i i i C hieaga vdeleie tega iz­le ta in p ik n ik a Dobro bi bilo. Ha »e o tem p« ta vet je jo tiu li s loven­sk i fu sln ig i v (*lii<*ngu tu )N»hitijo V večjem Številu i izletniki in p o ­veliča jo socialia tično m an ifestac i­jo v M ilsvaukee, W b.

P la tfo rm o in programftocialtaiicne s tra n k e za X«slmjeno < I r ta v e k te r i je bil priolM^ett pro- šli tod eu v “ Proletarcu**, izd a -I itgoslovaiLska iMK-ialiat ična zvez« v A m erik i v (SMebnej knjiži«-!, na k te ro že danes opozarjam o vae ««>* «lrug«» širina A m erike. S tiskom te knjiži«’«* p a m ora »trunku | h*- e ak a ti. k a jti platf«»rnm m o ra b iti p re j sp re je ta | h» splošnem g laso­v an ju vseh člnnov. ki h«» v s t r a n ­ki. T o h«* pa zgodi v p a r tedn ih . K ak o r h itro t«»n*j p latfo rm o *>«l«»- bri spl«mii«> g lasovan ja — mogiKu* b id e š«* p a r nezn.itm h sprem einb — p ričnem o ta k o j s tiskom iste.

N as organizator.K k seku tiva .1 ugoslovanske so c i­

a lis tičn e zveze v Chicagu je s sjhi- rtizunm ni eksetiv«* um«-rišk** s«H*i- a lis tičn e strank«* oklenila jsm lati Mlov«*nsk«*ga o rg a u iz s ta r ja na l e ­to v an je in sicer za «1«»Ih« «Iveli me- aeeev. S sporazum om strank«* pr**v/ain«* ta posel -tisinig Iv a n M olek, u n t lu ik “ Proletarca**, i ti g re n a |s»t še te «hu. O biskal bm le d ržavo M ichigan. M innesota in |s» m ožnosti š«- kten« <lnig«» d rž a ­v«. So«lnig»m v oinonjenih k r a ­jih ga toplo prt|>oručamo.

Jo h n Petri«', ta jn ik .

‘ P roletark ina** veze lica.P onovno «•) Mizarju im* ehikiiAk«*

S lovence in S lovenke nu ves«*lie«i, kt«*n» p rirc iie slovenski ž«*nski s«»- «ialistiem k lu b **Pr«»letrka pri- hod tijo s**b«»t.i 27. ju n ija v Mižati:- cevi m ali dvorani. Z lasti ne sm e izosta ti noben so d m g in so m iš lje ­n ik . Vrnins* s is ln ig in ja n : /. d v o ­jn o m ero. k o r »o one nam p rip o ­m ogle p ri uasih prešnjih veseli v oh

Vsi n a veselico!

D&azinzki prid« v A m eriko." S t . L o u is Labor** !*»*>*’•«. d a

nnnm rnva p r iti t«» j«*sen. n a jb rž v sep tem b ru , so « lru g Igna«' D aszin ski iz tSalicije, A vstrijo , v Z ed in ­je n e d ržave . Sodrug l>asziriški, k te r i je državrm zborski poslanec, govori po ljsk i in nemški jez ik , in hode goti>vo »lobro došel n a sho ­d ih fsd jsk ih stMlnigov v A m eriki.

BODRUO.

N apisal Kdmond de Amicis.

C en jen i gospod p ro f^ o r . ne sme ja j te se te j b esed i! M inuli so časi. ko se je b ilo mogoče sm e ja ti n aše ­mu p o čen jan ju . Če bodete vi. uče­ni preiskoval«*«* /go«!ovine živ še pet«l»*iM‘t le t. si bodete m ogli nek«^ ga «lne p ridob iti mnogo slav e z razm kav& njem : kako je p o sta la in ako se je med nami razš ir ja la be- s«*da “ sodrug.**

M ogoča je le b*w«*«ia. rad i k a te re m* sm e jite , in ne misel, ka tero bese- «la p re d s ta v lja , in mogoče se v p ra ­šu je te , ko t se je že m nogo d ru g ih , zak a j sm o izbrali baš to beesdo in nobene d ru g e .

M islili ste mogoče ua besedo “ p r i ja te lj i* ’?

L ju d je si m orejo biti p r ija te lji , če tud i razln’*no sodijo o na j ve«'j ih v p rašan jih , ki razb u rja jo s v e t : končno p a nas je že to liko , tu d i v vsakem posameznimi k ra ju , d a ni mogoče, d a bi se naziva!i h teiu i- tnenom .

A li na ‘bratje**!S to beseilo bi se ne m ogli n iti

n« raz lik o v a ti od «inigih. n iti se ne sp o zn av a ti od drugih , n iti se ne spoznavati, k a jti vsi Ijiu lje so n a ­ši b ra tje .

A li n a “ kam erodi, tovorši**?T«» b e s e d o u p o r a b l ja " o b o ro ž e n a

m oč** in n a š a n a j v e č ja £«*lja ki t r d n a iiu « ie ja j e . d a n e b o m o n ik o l i v e č p o t r e b o v a l i d r u g e m o č i k o t r a ­z u m a in d r u g e g a o r o ž j a k o t bese­de .

Ite.Msla so« 1 m g je p ravo naš«* na muzi vanj«* .ki označuje t«*ga, ki gr«* [m» «*naki poti z nami. k enakem u c ilju , ki ga gr«*j«»jo enak i up i, ki je izpostav ljen enakim u d a r n o s ­tim in je p rip rav ljen nam ta k o j p o m agati. k«*r je sum po vsem p re ­p ričan . «1« mu bomo tu d i mi jio- n iagnli. To n a liv an je p r ip a d a t is ­t im. k a te re enako nam razveseli vsak nov vspeh. ki g«i doseže na do lg i poti naša arm ada, ki je b rez o ro ž ja , a li neprem agljiva, v k a te ­ri delam o brez častihlepn«>«ti, b rez konkuren tov , nesebično, na- linjajiM** m lino nagnolo v zavesti. <!n služim o resnici t«*r p rav ic i in «!n pripravljam «) svetu boljše ča ­si*.

I*a. cen jen i gospod p rofesor, če­mu n a j vam to razjasnilj«'in T K a­k o r im a med Ijubičinii se osebam i im e ljubeče nsebc posebni pom en m zin is el. ki ga d ru g i ne m ore­jo n iti razum eti in po jm ovati, p rav ta k o je tm li pri nas z besedo **s«>- dmg**. In /um an bi vam raz lag a l

njegov pomeu. prav tak o k akor bi bilo zomau raz lagati k raso to IH*smi onemu, ki ne pozna jezika, v kat«*remu so spisane.

Le «Jelavec. če sliši, da g a za “ so d ruga '* nazivi je š tu d en t. **g««s- po«l". ka terega s tem irii«*n«mi k li­čejo reveži, učenjak ki ga tak o n a ­zivi ja neizobražen človek, m lade­nič. ki ga tak o kliče sivolasi s ta ­rec; le s tra s tn i ag itator, k a d a r ga prvič sliši iz ust p r ija te lja , ki je dolgo kljuboval njegovim d o k a ­zom, katerem u je ta beseda znam e­nje. da je njegovo delo obrodilo s a d ; b* je tn ik , ki «!ohi na košt'*lcu pap irja , ki ho mu ga v tiho tap ili v ječo s tisoč težavam i p«Hlpi* “ h**- « lm gi” m tolaživo obljubo , da ne bo niti !ij(*g«»vi ženi niti u jegovom otrokom manjkal«« kruha . le govor nik. ki kliče z besedo “ s in ln ig i" v množico pet tisočev oseh vseh s ta ­nov. ki vsi poslušajo c e n ak o nav- In ičnostjo in z enakim rit«l«istnim v /rušen jem — le. ti. ki prišedši v tu je k ra je , slišijo, da se j ih naziv- Ija “ so«lrng«*’’ «*«l sto m ladeničev. kat«*r«» d««lej niso n ik je r vide!i. k a r jih združi tiaoč nak lon jenostm i m s tisoč mislimi k«»t hi našli zo­pet p r ija te lje iz m ladih *lni — le tisti ljud je , le mi sami um rem o ob­ču tit: in razum eti to poezijo ;n to •noč, ta govor brezštevilnih glasov, to izvršujoče omami jen j« m ladosti in zmage, ki jih skriva v sebi ta be seda.

Ta bcs«*«la “ sodrug**. ki je do­bila v vseh evropskih jez ik ih nov pomen, ki se jo rabi zaupno «m1 p%- ri^a do Be rol in o, od M ilana do M a­drida «>«1 X ovega-Y orka «lo Lon­dona. «h! B n ise lja do S ydnega v do tik i z ljudm i, ki h« najčešče n i­koli no vidijo — ta hes«»da j«* nam najv išji in najh ližji izraz tolažb«* m radosti.

In ta beseda sc vedno razširja . Vsako leto je sprejrao in razum e­jo novi desettisoči «mJ u st d«« ust p rehaja v od«lalj»*ne k ra je . kj«*r je š«» včera j niso poznali, o troci in /en« s » je nauče. v šole že p rih a ja na fdiodih s«* glasi, p r id o b im si tu ­di že p rosto r v knjrževnrvti in zg«» dovina s«* peča i n jo In čim bolj sr razširja po zemlji in čim pogo­s te je odzivlja globok«« v naših mi- *4di. t«*m alajša je našim srcem . In zato vedno g o rečnejie p»laga- mo na aree m ladini, da bi dobro razm išlja la o vsem, k a r pomeni, k a r ž n jo označuje, da bi jo iz re­kala vedno a arčnostjo in zavestjo , k a jti izraz je enota m ilijonov d u š v edinim idealu, ki im a v sobi na j- Mšje težn je ljudstva in najave^ tej še K ristusove zakone.

h m « .............. ............................ ..

;i Agitaforičen del. jListu v podporo.

Sodr Jo h n Grzetič, B elt,M o n t .----------------------------- fVI«?

Neimenovan v C h ic a g u --------50cAnton B«m«Hlik, Cleveland,

O h io ------- -------- — — — 25eAnd K rajne. Clevelan«!.

O h io --------------------------------10oL Amlolšek, Clevelan«!.

O h io --------------------------— *J(VL Švigelj. Cleveland.

O h io --------------------------------10eF Pečjak , Clevelan«!.

Ohio — —- —----------- 10oAnd Noč, Clevelan«!.

Ohio — — — — —----------- 15e

A rm ada desetnikov.N abiralna pola štev. 160, Cleve­

land. Ohio.:Ant. B e n e d ik ------------------—- 25eF rank K o rc e --------------------------25c.l«*̂ Z a lo k a r ---------------- — — 25o•John Z aletelj — — —- — — 5eJos. K alan — — ------------------- 10cF r Č e r n e ------------------------------ l i v

81ovencem v pogled.Slavni tlir«*<*t«ir Collinn N. Y.

Mctlical In s titu te !Vam naznajam . da sem Vaš«* pi­

smo prejel, kakor tu d i posljiinn z«lravila. kat«*ra sem že tiu li p o ra ­bil te r se čutim |mi>olnoina zd ra ­vega. /n k a r s»* Vam iskreno zn- hvnljujem . - Da Vam nisem ta koj odgovoril, je vzrok to. ker sem čakal, če se mi h«»«|e bolezen na/n j povrnila, pa osta l sem po­polnoma zdrav.

Vas še enkra t lepo zahvalju jem za posljana mi dobra zd rav ila te r ostajam .

S pestovanjem .Alojz P regelj.

Bo* H.'!, Čamp 30,Richwood. W. Va.

Importiran starokraj- ski tobak vsake vrste

Za cigarete, pipe in žvečenje Im pnrtirnue cigare in cigare te

Vse pristno in po zm ernih cenah

Vnc. Kroupa479 W 18th S t Chicago. IU

SODRUGI!Vi p«*trcbujct«* “ P ro le ta rc a '*,

“ I*r<»l«*tan*«’" |M*trebuje vaa!

A g itira jte ! !!

K U P U J T E P R I

Albert Lurie Co.,5 6 7 -6 9 -7 1 -7 3 Blue I s l in d A ve.

CHICAGO, i l l .

Velika trgovina z me­šanim blagom.

Z m e r n e c e n e v s a k d a n .

V a c . T o u r e k ,i z d e l o v a l e c f i n i h

H a v a n a c i g a r .

Prodaja cigar« na Ikatlja . Naročilam> itv rlu tejo točno.

1210 So. Alb*ny Av.. C h lu f o . III.

John Krika,edini slovenski

B R I V E Cv Chicagu, III.

670 So. C entra Av«.

Slovencem v C hicagu naznan­jam . «1 ii razvažam čislano

“ JUNG PIVO ’ *iz priznane milvrauške p ivovarne v steklenicah jmi naročilu vsake­mu n a «i<»m

Pripor«M'*am se za obija naročila.

MARKUŠ A BU JA ,

6 G rand Av«. Chicago. IU.

Pozor Rojaki Slavonci!Prrrx«l Mm oa sovo opremi jamo (o- atilao* TKIGL A VMoU brata Mohorja

Točim m b pivo, d o g ife vino In draga raa no vratna pl jadrn na raipo- loga Imam modarao k a e * e in »oib- joebn vedno pripravljano pranocliZr.

Poatralba točna In aolidna. P ri­poročam aa aa oblil oblak.

John Mladič,617 S«. C entre A v.. C b iu c o . III.

SODRUGI! CITAJTE!V uprmraiilvu " P r a l 5 S 7

So. C en ter A v e , i.b iea^o, UL, ja «iobiti •lr<i«*ee •• Maattiio« brošure ia kajige:Soc.aiLieaj........................................... 10CZakaj amo aocialiau?......................... 7cSocialna demokracija la kmaUiko

ljudstvo . . . .......................... 5cKomnnlfltiem m anifest..................... 20cNaAa bogastva . 5c

V « 1** t»-h brohir pniljem o poštaiD« phat*' S.*.|ragi. p* njih, <k>kl«rnv p)l<l#j6.

EDW. F. MODISProdaja vvakivratne Lovšeka (ko

fr«) ia Žaklje ex potnika. Jrmlja tv •tvari tu li v piprariU.«*S4 W 18th ST CHICAOO, ILL.

Fino Ooremliena Gostilna/ »njboljim i pija.’»mi k ak p r z .\t- l»* in 1’ il/i-n pivom, vinom in ra z ­novrstn im i likarji. .U lje * am.Klka- in i.in proat.m “ lu n rh o m ” .

Zastopstvo n a jb o ljih parobrod- n ih č r t ; p rodaja p arob rodn ih lis t­kov in pošiljan je d e n a r ja v sta ro dom ovino

Rnatro/ba točn a in aolidna.

Mohor MladičNovi p ro s to r :

572 Bine Island Ave.. vnRel l.o. »im* St.

Ti*l«*fon Oanal 3211 Chioaffo. III.

A L O I S V A N Aiidelovatelj

sodovlce. m inera lne vode ia r a z ­nih neopojnlh p ijač .

• 3-H4 Flak Ht Tel Canal l«o£

GO SPO DIN JE POZORNijboljš«, oajfio«;!« is okimaejše meno l»ro*iajn po najaiiji real slovenski mesar 376 W. 18. Strest Chicago

MIHA L A C K 0 V IC376 Koal i gt h Ht. Chšcsge.

Klobase ia šunke pošiljaJB tudi izven <hicage proti C. O. D. pod v zet j-jt ako •e namči 23 funtov.

Pišite za realk v sV<v«-nakom jezilm. Za f'bi<*ag<> i okolioo js moj zastopnik

Janez Trlkao.

■odrngi. k n p n jto p ri tv rdkah , k i o f la in js jo r n a iam lis ta . Z a ­d a r k n p n je u , prosim o, omenit« ‘ 'P ro le ta rc a ” .

POZOR SLOVENCI!T em p o tom n a a n a n ja m c e n je n im

ro jak o m in a la v n e m u o b fin a tv u , da asm o tv o ril novo u re je n o g o e tiluo

S A L O O NT o?lm a v e ie p ivo , d o b ro v ino in ž g a n ­je : na ran p o iag o ao lin ijsk e am odke. S ta n o v a n je In h ra n o do b i v»ak poaten fo ja k . — Z a g o ta v l ja m dobro in h itro po« t r č i bo in »e p rip o ro čam za m uogo- b ro ju i ob lak .

Jos. Debevc,4645 Franklin St.. Denver. Colo.

F IN E S M O D K E ,vedno sv e t« pivo, Uborno vino In fino ig a a j« m dobi v

G O S T IL N I

J . J . Vodak, Sons603 LOOM IS STREET.

CHICAOO. , . ILL IN O IS

Valentin Potisek

G O S T I L N IČ A R

1235-lst St.. La Šalit. Ill

To<i vnr, gostiln i podrejene p ij H « inoe priporoma rojakom aa obilen oblak.

l'-«trvftba tn /n a in »olilnaL

s a u S O U T H C EN TE R AVE. C H I C A G O

Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoram nic, regali) in drugih stvan za društva

Pišite v slovenskem .eziku p o moj 80 strani velik c e n i k kterega po­šlem zastonj

Jugoslovanska vimrni!P o ip ianal a a n a n j m H rvatom In

Skzveocecn v Ckiongi ia okolici, da točita n a jbo ljša rannovratna vina popri m irni coni.

P rid it« , p rip e ljite znane« ia prijn- t«4j«, <ia a« p rv p riia t«

Z vsem sp o t‘.o ran jem

S L A V O L J I B S T A J D O H A R ,316 W . 18tk S t . Chicago

PREMOG, DRVA in KOKS

PRO D A JA

ALBERT DENMARKP isa rn a nn vogla

C e n t e r Ave., in 18 ulicaP rodaja konj I konjskih oprav.

Telefon C anal 2248

5 9 4 S. C E N T R E A V E.CHICAOO, ILL

POZOR! SLOVENCI! POZOR!S A L O O Nt moJcrnlm kcflji&eB

H rrie pivo v ao«ltkib in bu te ljkah in «lmg<* razno vrat ne pijaže te r unijake • mod k e P o tn ik i -lobe prraožiš»'r za nizko ceno

P oatrezba točna in izborna.Vsem Slovencem in d rig im Slovanom

««• toplo priporoma

M ARTIN PO TO K A R ,M l 8 0 C EN TE B A V E . CHICAOO

D r . W . C . O h le n d o rf, M . D .Z dravn ik aa no tran ja bolezni

in ranocelnik.T rd rarn ilkn p re iskava brezplačno—pla­kati je le zdavila, 647 ln 610 Blue Ialand Ave., Chicago. Za dne nre: Od 1 do 3 P®pol. O«! 7 'ln 9 zvečer. Izven Chicago live£i bolniki na j pišelo alovenaki.

MIRKO VADJINA,SLOVENSKO H K V A TSK I BRIVEC.

P o d p ira jte >ociali>tično ta«o- p u je ! N aročajte , č ita jte in i ir i te 'P ro le ta rc a '! P rip o ro ča jte hrvat- itam delavcem ‘Radnlčko Straf.o'.

DR. F. J . PATERAOfdUm)*: b» M r .ro u h . TOfla

ASHLAND IN MILWAUKEE AVBoa 12. ao 3. u r . popol.; od T. do 8..

wrklh- * -T elefon Canal 18o!

A k a ho^cš dobro n a r a v n o v in o pitL og laai a r p r i

J O S . BER NARD -U620 Blue Island Avenue

Telefon Canal H«2 CHICAGO

Pri n jama d o b i; najbolja kalifornij- »k« in importirana vina.

v̂ k — il> B M B M F

I. STRAUBUR AR

336 W . I8 th St., Chicago, UL

Im a v e j jo zalogo u r , verižic, prata nov ia drugih .irag o tin . I s v N u jr tudi vaekovrvtna p r a v i l a v tv j a tro k i po z«*io aizki ceni.

O biščite ga t

Matija Erklavecedini Slovenki krojač

v Chicaguoazama ja rojakom , da im a aoda) rellkoMio«.. v»»korr» lnej» bla«n za indalo- vaa jo m .dkib oblak. J a n i ja e popra ro kin . 'la tea jr tm li a tara oblaka. C en . so unorne nlako.624 8 0 C EN TR E AVE. CHICAOO.

S v e li k ru h in fino (»ecivo d o b ite v e d ­no v h rvat»ko-e!ovrn«k i p e k a rn i

C u r i š i R&dthkoviča6 3 3 So T h ro o p S t r e e t

V osi tud i un dom ( 'H lC A fO .

NOVASLOVENSKA GOSTILNA

p r i F R A N C Č E C H U .H.»jakom v Cbicagi naznanjam , tla

a«u> aopet o»!^r| avoj novi aaloon, v r.trrem to^im vedo« evel« p ito , <loai«ž>« vino itd. lK>bre »motke na raa|»olago

Imam tu«Ii pr»»«|orn«> dvorano za v « a**llee, nvatb«-, zabavne večere itd . Pri- (Miro^am •«♦ v ohili oblek

8 «|>ol*'»vanjeniFRANC CECH,

r*68 8o. Centre Ave. Chicago-

Na koga se zanestiv slučaju bolezni in komu sc poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobitl izL-i^bljeno zdravje ? — Vedno le na takega zd rav­n ika. katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo p rija te lji in znanci, katere je že oz­dravil. ,

THECOLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTEprvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slo­vence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo­goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno iz­kušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko. siB- li». kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznj ostane tajno. ,

Čitajte, kaj pifiejo v zadnjem času od njega ozdravl­jeni bolniki.

“j O zdrav ljen ran eij oa lica od zobobola.

i » « p m « e k t e r l, J*« * • V Mm i t h r e n o t a b v e l im T : * #* t *r '

a a V a io aak loa tono«« . k « i» ro •«« , ' * ■ » e « u e t » . d « » • ra p r» i» ld * U m u v «Ii i i č m i m o i« b u i i i o l m - V O f * d f* * tla in »• » a m u k u l j m a n ,l ' m | i n i a p i « i » . č . u M n . d * w n V L * W k e t u a m d e b t a p o a la li S a d a tI« po V a lih a4 ra« rilih a a d o b .i po- p o o o ln o m a » d ia* p a a o a i l a t d r a -p o la o id f •«>•, n«<l h A ir tim i m i b i l ! ' **' ° *^ V a « t » h ra n o• k « o o b u p s l S e d a i p a t a č u t . m i u »»Ii q i i» la r p r i p o r o t a m r o i a -i d r i « « | i . ho h a d a i p r e d b o l r r o u o M \ T l f l h h o ia . ako p o traba ia»o f d r a v i l . o a i l a to \ *• p< >o«»f V a tu •* c a i i . »k jo i Z £ č ,\ * * r‘ *** • N •» »«po i i r o t Am erth« C M V / H <lobc* <*ob«zo. b a ia r a ro to v o

S t p n t .< » n ;a m o i l a . r o V a m I / T - , F a N B / p»« a« o » oh a a la la t . R / l l M F V aa 4a a n k ra l a a h v a l-a ja m In

n p o rd i a«rtm t« r V am o tU n a tu hv a -r r * » ■ * • ■ * * • • l a i « M ia ta li

)l« t h t C la ir A .a N E F f _ _ k p „ . h J , . IC ln a a la a d . O . „ U k *» I

1 1*0 M idi an t A va B o a m W a« i N a ta tn o . P ai R u c a d a lle . IU. '

Na razpolago imamo Se mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti .

Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE” , katero dobi ZASTONJ ako pis­mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi­šite v materinem jeziku ternajslaviajte na sledeči naslov :

T H H I

CDLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE140 VVEST 34th STR E E T . NEW Y0RK, N. Y.

Jože SabathedT oket ln p re m i zastopnik v kazen-

akih ln c lv ln ib zaderah .P ili te alovenekit

1«28 1638 U n it jr BuU ding 79 Dteirborn 8 t., Chicago, Til.

Ha* 3153 P r a ir ie A t «.Ph«»nc D rezcl 7271.

Halo, Johny!K je a ip a bil vče ra j* S a j v e l k je , tam k je r je n a jv e t zabave . A li Ar n« vel. d a je najve»' zabave v G O S T IL N I.

John Košiček,590 So. Centre Ave.. CbicAgo. III.

• ................................................................... >AAAAAA«AAAAA.»AA»A t t t t t t t M | |

I S loven ci Pozor! i11

;: Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, krava- ;;| > te. ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za !! !: delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni. kjer •; :: lahko govorite v svojem materinem jeziku.

Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po - - ;; najnovejši modi in nizki ceni. '!

i JUR A J MAMEK |-------- ------ -------' '

8 V O J O F I N O O P R A V L J E N O

BRIVNICOprtporolam \’**m bratom Sloreerem .

JOHN HORVAT610 Centre At i , Chicago, n i

8lov«*naki ie b rvatak i Bazniki aa

razpolago.

L e o p o l d S a l t i e lODVETNIK

r kazenakib ia civilnih zadevah. Auto P ho n* 6065.

O ffice Pbone M »in 3065ReeLlcoce Phane !rw tn g 4176

ORAD: 27 M ETROPOLITAN BLOCK Sererozep. ogel Readolph

In La Belle ulice S tanovanje: 1217 Shertdaa Eoad.

Page 4: Proletarke, · l«> ne prišla, to je danes za imet nika tega blaga vedno novam«, in fs.stajo vedno nevarnejše, m m«»r** rolo voditi v njegov gospo darski propad. Obenem nastajajo

RABIVA IN TROftKOVNA , V R R D N 08T

k o t tv o r iU lj id m enjalne v red ­no* ti.

Dane« vla«la v p n a lu k c iji p*»- •lo v n a oblika. D ružba nim a nika- kega i*r<HlucijskcgA načrta . l*n»- d u c ira s e v »vrh«* izm enjave in ne potrebe. Način izmenjave tiči v lastn o stih produktov.

Ce abstrahiram«* o«l različnih form . ki b ran ijo ua prvi pogled spoznati b istvo iu povod izm enja­ve. vidimo, d a se izm enjava p ro­d u k to v o p ira na razm erje mod ljudm i.

M eščanski ekonomi trd ijo , da dan d an es izm enjavo in njen način do loču je razm erje m ed pnnluk ti. S tem se produktom nekaj p rip i­su je . k a r v resnici ne obsto ji. To napako m eščanskih ekonom ov je K|H>znal prvi Marks. Im enuje jo fottsizem Moka: tudi kap ital nosi značaj fetisizm a. V d ružb i p riv a t­ne las tn in e zadobi izm enjava pro« d u k to v . lice, kakor d a to izm enja­vo določuje razm erje med pro­d u k ti . med tem ko se je izm enjava v p rvotnem komunizmu dohajala po razm erju med ljudm i.

P ro d u k c ija je slonela na d rn c i p o d la g i: b ila je s tv a r družbe iu ne |M*tauinika. t*e je pr«*dukcija d ru ­žabna zadeva, m * določa po potre­bi. Ce tcgu ni. je p rodu k c ija po­treb n a sam o radi izm enjave.

B rez zasebne lasti ne m oro biti p rodukcije , ki bi im ela za c ilj kaj d ru g eg a nego izmenjavo in te j sledeče p rofite. P ogoj današn je k ap ita listične produkcije je to re j zasebna last Iz teg a nujno sledi prem oč kap ita la nad delom. Člo­vek j« v u s tv a rjan ju družite po­zabil sam nase. odnosno njegova volja ni b ila absolutna.

B lago se izdeluje v avrho izmen jav e Čemu se p ro d u c iraT Radi po treb* I)a se titešč Človeške potrt-- be. ki so p riro jene ali pa p ridob­ljene. se producira . To bi bilo po. trebno , naravno.

Vsak«» blago m ora imeti to rej rabin* vrednost. Nemogoče je iz­m enjati p rodukt, ki ima sam o za p roducen ta vrednost. Da se pro- d n k ti m orejo izm enjati, je nujno d a so iati koristn i za vse drugi* ali p a vsaj za gotovi sled ljud i. Ce je p ro d u k t, ki setu ga pridobil, z im e koristen in potreben, ted a j p rav i­mo. d a im a zame rabno vrednost

Ta rahna vra«ln«**t pa se določa po fizičnih lastnostih p rodukt o- v»h. Vsako blago [mseduje rabno vrednost, ka jti blago, ki nima rabno vrednosti, ne m ore b iti predm et izm enjave, če nočemo ponižati izm enjave do nezmisla.

N asprotno pa m oram o vedeti d a ni vse blago, k ar im a rabno vrednost. So d o b ra (1 Ju te r) , ki im ajo rabno vrednost, pa vendar niso blago ali p n a lu k t dela.

D iv jačina v gozdu, ribe v vodi rastline, sadovi — vse to so do bra. imajo«- rabno vrednost, ki pa lahko obstoje in s«* razm nožujejo brez človeškega dela . Tu d o b ra so neprem ična, d o k le r d iv jač in a ni u je ta ali rastlina ni u trg a n a : tu d i ta dob ra niso nastala rad i izrticn-

« ja v e ; to to re j ni blago.Blago ae im enuje samo ono. k a r

je bilo p roduciranega v izm enjavo ali p a se je pozneje določilo za iz­m enjavo.

R azm erje, v katerem se blago izm enjava. u s tv a rja m enjalno vrednost. Vsemu blagu je določe­na nek a po<l!agit. ki jo v živ ljen ju zoverao vrednost — vrednost b laga.

^ blagu, katero s«- m enja, m ora biti n e k a j skupnega z blagom, s katerim se m enja Ta skupnoat m era b iti radi p re tn o rjan ja p r o- duk tov . Oba p ro d u k ta m orata h iti enak e vrednosti.

Povod izm enjavi da je jo različne lastnosti različnih dober. Ce bi imela vsa dobra jed n ak e lastnosti bi o d p ad la vsaka izm enjava. T orej rad i različnih dober se blago iz­m en java kot rah n a vrednost.

D a se najde vrednost b laga, ne smemo gledati na n jeg a rabno vrednost, Ce ne upoštevam o rabne vrednosti, nam ostane za cenitev b laga sam o še en pot.

Blago ceniti ko t p roduk t člove­škeg a dela

V blagu, k je r je sk rito člove- škego delo. moremo iska ti le eno v rednost. P reg ledati je treb a m no­žino dola. ki se je potrebovalo za u s tv a ritev produktov, S tem. da smo konstn tirali množino dela v blagu, še nismo našli vrednosti blaga. Sedaj je treb a ceniti to v p ro d u k tu vtelm eno delo.

M arks pravi, d a se delo meri po času. ki se ga j e potrebovalo za u stv a ritev produkt«. Ca* je to­re j na jpog lav itn e jša stv a r.

P ri tem si lahko m islim o: Ce se delo m eri po času. se prijo-ri. da im ajo p rodukti enih in istih last­nosti različno vrednost. Kn dela­vec dela h itre ja , d rug i počasneje Težko je dobiti d v a dcJav*% ki bi

eno i meto delo v iatem času d o d e ­lala.

Toda tu ne sm em o p re z re ti: če govorim o o delu. »e ne smemo ozi­r a t i n a individualno delo . tem ­več na d ružabno delo,

M arks pravi povsem ja s n o : “ Skupna delavna nu*č družbe, ki »e zrcali v vrednosti b laga, ve lja tu kot ena in ista Človečka d e la v ­na moč. če tudi obstoji iz š te v il­nih individualnih d.-lavnih moči je ista človeška d e lavna moč k a ­k o r ona. dokler imu znača j d r u ­žabne |s»vpr»-čm* delavne m oči. in kot ta k a |»otrebuje v p ro d u k c iji b laga tudi le povprečno po treb en uli družabno po treben d e lav n i čas.**

I/. tega m oram o logično izv a ja ti. <lu z zvišanjem p ro d u k tiv n e uniči d rla . pada družabno pot ro b ­ni delavni čas in ž njim — v re d ­nost.

Rieardo. ta duhoviti učenec A- daitia Sm itha, je p rv i s|u>/jiul. da m* blago ceni po delu , ki jo sk r ito

i v produktu . M arks p rav i, «!n j«* R ieardo ptvzrl d ru žab n i zn ača j

! tlela, ki je *krit \ v rednostn i f«»r- | mi blaga. To pa je bil povod, da m eščanski ekonomi niso zasled ili fetišiznia blaga.

Blago se izm enjava ra d ite g a k»r je različno, IV ta s ta v e k ra z ­širim o. moramo reči. dn je č loveš­ko delo oni elem ent, ki u s tv a rja realno vrednost To pu d a je povudpnah ik c iji.

Povod, da se blago kot rabim vrednost lahko izm enjava, da je kvalita tivno različno ko ris tn o de lo, kot vsebina blaga

Iz vsakdanjegn ž iv ljen ja vemo da je blago kot v rednost k v a n ti­ta tivno različna.

K er je m iom vrednost b lag a ra / lična, so blago izm enjava k o t re­a ln a vrednost trn d ru g ; s tran i pa s«* blago radi v rednosti izm en­java . V rednost blaga h«- to r e j ne določa po kvalita tivnem delu . tem več splošno po tern, koliko živ- ljenske moči se j»» i/.dalo za p ro­d u k t. p«» prim eri poedinca.

M arks j** to re j u p rav ičen n*či: Delo ni edini izvor bogastva.

C e ra s te p roduk tiv n a nos- dela rad i novih iznajdeb Iu jed n ak rg .t ra s te tiuli bogastvo, ki pa je v k« [•Balistični družbi s (mroočjo za« sebne lasti le v prid posainnikoni — imetnikom p ro izvaja ln ih sred ­stev.

Sestava vrednosti b laga relgo- v a r ja prm ltikciji n jegovi. Ka/1*-- eevati moramo to re j med m en ja l­no vrednostjo blaga pri prm lukei- ji za pr**daj in -tijnltn* v red n o st­jo pri drugačnem p rodukcijskem načinu.

Ponavljam o še e n k ra t: 1 Feti- šizern blaga j«*, du se v m eščanski kap ita lističn i d ružb i na p rv i [*«»• gh*d vidi. k ak o r da bi pri izm en ja­vi blaga odločevalo razm erje med pnMlukti in ne. k a r je v resnici razm erje med ljudm i '1. C«- se ka j zdela, producira , t.. ni blago Sele »V ga hočemo izm en ja ti, p«*- stam- blago. Človeška vo lja pa n i­ma kot tak a na to n ik a k e g a d i­rek tnega vpliva.

• ••M enjala vrednost jo p ro d u k t

dodatne troškovne in a n tic ip a tiv ne rabne cenitve.

Oba m enjalca uta tro šk o v n i vre. <lno»ti in rabni vr«*«liM»tui cenitv i p<»dvržena.

T ržna cena je viden naaledck p« *s red ujoče. | h i d en a rju m erjene troškovne in rabne vrctlnostn«* ce­nit ve.

Vsaka izm enjava dveh dob er •samo ona dobra , ki im ajo vred nosi. m orejo hiti p redm et izmen ja v e ; dobro brez v rednosti n»* mo re v ekonom ičnem ali p ravnem oziru imeti ve ljave) se m o re vrši ti le po posredovanju nekeg a spin šnega ekvivalenta. V’ tem sploš m-m ekvivalentu m o ra jo b iti spo jene druge vrednosti blaga.

M enjalna vrednost je pomen dobra, ki je vabil p ra k tič n e men­jav e od m enjajočih p r id e ja n a do- b m z ozirom na p rovzročene tr o ­ske in dobiček.

Menjalno blago m orit im eti dva gUvnA predpogoja v s e b i : P ro ­duk t. ki je nam enjen za izm enja­vo. mora imeti rabno v rednost /a one. ki teh pr<»diiktov n im ajo , in m enjajoči s tran k i m orata b iti za- nebni lastnici m enjaln ih predm e, tof.

Napačna je misel, d a so lju d je /ačeli izm enjavati, k e r so b ili pri vatni lastn ik i O hratno j«* res Ko m« ljud je pričeli zdela v a ti blago to je p roducirati v svrbo izmen jave. je posta la zasebna las t n u j na. potrebna.

f ‘c kdo producira več. nego po trebn je . ted a j ta nad p ro d u k c ija izgubi rabno vrednost za posest­nika tega delavnega p ro d u k ta To nadprodukcijo utem el ju j., zasebna last. Izm enjava p ro d u k to v je po­sta la potrebna in u tem eljena , ko produkcija ni bila več d ružabna zadeva.

S tem. 'l a se niso izm enjavali- • - — ■

sam o produk ti, k i so segali črezlastno potrebno rabno vrednost,t**mv«*č da ms je e raz lastno po tre ­bo izdelavalo v avrho izm enjave j«« (MiNtabi razm erje , (hm! katerom vplivom se blago izm enjava, ved­no bolj odvisno od prm lukcijsk ih pogojev.

Obenem se je pokazal razloček med rabno vrednostjo in vredmai- t j

Cim več «lelnvuib p n a lu k to v se i/prem injA v blago, toliko bolj ra ­s te izm enja vit blaga. R u/vo j iz­m enjave mo veča. čim večja je p ro­du k t i\ imM dela. V tom posta ja splošni ekvivalent uujen .

V zae-tku je izm enjaval vsak t «*. k a r ni potreboval, z onim . k a r je imelo zanj rabno vrednost. To je bil«i enostavno. T**«la če je A ki je bil k ro jač, potreboval k ru ­ha je šel k l i ju . ki je bil |H*k. H pa je itiM-l dovolj obleke, in zanj p ro d u k t A jev ui imel rabne v red­nosti Dobiti je m oral neki sp lo­šen ekv ivalen t, ucka form a, po k a te ri s«* je različno blago prim er­ja lo kot vrednost.

/ n ta splošni ekvivalent se je |Mitr«dMivalu .se«laj ena. sed a j d n i ga v rsta blaga

Napo*)«-«] v i m- [Mijavile «lrage kovim* N astal je d enar, on je na­stopil kot blago proti blagu. Bil j r poOMebljerioftt človeškega tlela. Z la to hi Mrebro sta si /a stalm i p ridob ila m onopol, da d u ž ita kot splošni ekvivalent,

D enar je iz teh kovin. K er je d e n a r splošni ekv ivalen t in je to ­re j v njem obseženo vse bogas tvo. Vse človeško delo, j<» /TlIAgal nad človekom. D anes j*- to m rtvo delo človekovo iu n jegovih raz mer. k m l j v »'-ga lju d stv a od kne­za do prostaka. Abditu*.

M ALI KA TEK IZEM ZA D ELA V ­SK E OTROKE.

— K aj si d rag o »lete?— Delavsko dete.

Kaj pometli to delavsko »le­t e t

— Moj oče dela za plačo, pa je reven.

— Zakaj pa «o delavci ravni t— K er im ajo m ajhno plačo?

. NV zato, k er tnalu delajo , ne­go zato ker delodaja lc i č rp a jo iz n jih delu velik dobiček.

— Ali |iot«-nitake!ii ne d«»bi de­lavec zaslužene plače?

— Ne. D elavec dobi muho en del vrednosti svo jega dela. a o­sta lo »i pridrži d e lodaja lec kot profit.

— Odkod im ajo kap ita listi svo­je bogastvo*

— Od dela in m uk sirom ašnih proletarcev , kt* rim n ik d a r ne pla­ča jo v p rav i m eri n jihovega tru ­du.

— Je d i t<» p rav . d a žive eni v liutti m slasti, a d ru g i um ira jo v bedi in gladu?

— Ni. Velika k riv ica je . da oni. ki *»e celo živ ljen je m učijo, živijo v revščini in stiskah u oni, Iti nič ue delaje , m* pu v a lja jo v bogas­tv u iu slasti.

— K uj je to re j s to riti?— Sprem eniti je treba »lamsšnji

d ružabni red v boljegu in pravic- togega. pod k t e ri m umj bodejo vsi lju d je enaki.

Kako se m ore to s to riti?— A ko vsi delavci stopijo v so­

cialistično stranko .

Naših *’iedem zakram entov .*’1. O rgan izu j se.-• Delaj na to. da organiziraš

tu d i druge, ki š.* niso o rgam /im - nt.

•I. Dobro poznaj tem elje socia­lizma.

4. Duševno bodi sam ostojen.•V Ne pozabi na svoje otroke.t» Ne |M»kori se popovskim ne.

umnostmi.i. Ženi bodi Modnig. u ne go­

spodar

Naš “ angel gospodov ."Duh časa je prišel k delavcu in

iri re k e l: Bodi svoj. v tebi je moč celega človeštva.

In delavec je odgovoril: Tukaj se m !

In bc**sla j«* posta la telo. ki pra­hi va med nami. Z drava socialna dem okracija.

Bodi nam v tolažbo in rešitev. Bodi nam m ati in naprav i iz reve­ža človeku.

N aša “ Z d rava M a rija " .Zdrava socialna dem okracija.

tn«*či polna, človeštvo je s teboj, kujti delavce je s teboj. K akor v Kvropl. tak o v A m eriki, tako ši­rom zem eljske kr«»glje stiska avo- j<> pest naša in ternaeijonala . za­hteva joč/i kruhu in svobode. Bla­goslovljen j«- sad naukov tvojih, socializem, in kak o r tu k a j, takoj n a j se povsod širi tvo je ime. da spreobrne ljud i za bolje življenji* na zemlji — amen.

l*o “ Slobodni rije č i."

Socializem je postal tila , s kte o še raču n a jo vse obstoječ« kapi­

ta listične države

p -------------------------------------------------------------------- --- ----------------------------”W" -w- - j - -w - ^ A s g ls ik i sp U a t UptOS

P ' I V I M I I i S in c la ir Z av to rjev im\ t J 1 ^ 1 I __ . p . d o v o lje n je m posloven il

— ----- Jož« Z avrn ik . . .

( l o p r r i g h t . I'm5. f p to n S io c U ir .

(N ad a ljev an je .) *

Ko je p riš la v kluvniški o k ra j, hi takega delu ne sp re je la . Zdaj je bila j»a vesela, du sine sploh dela ti D elala je v delavnici, k je r |»o- kadajo meso v ška tljc . M uriju je nmrulu p rip rav lja ti meso Imlnili »ivali za k im serv iran je |*» zisteiuu. «• kterem j*- ž** d u rg is čul Debila je v delavn ic i, kam or je ru lk o k d a j |h^ ij«|.. hoIm.-,- |*,m| n jo j. bila ledenica, nad n jo pa kuh in ja . S talit je nu m r/lem tla k u , g lavo je |<n "uelu v tak i vročini, du je kom aj dihala Rezala j** mem> «sl kosti M arsikteri d an ga jv rezala od kosov, ki so vngitli po s to funtov. De­lala je <»d ran eg a ju tru do |m ztiega večeru \ težkih šk«>rnjib. p ričak u ­joča. d a jo nenadom a mlslovc. \sb*«l slabega trga zn koiis4*rviruti«i ali pa da ji vsled na|»orti«'ga delu spmllcti nož m te/.kti ran i. ali pu cel«* zas trup i svojo k r ■ lu k š n o j«» bilo življenje M urije Al' Muriju j** «lclala kot kon j \ /lic tiupnriicm u delu s«* j** sinejaln m je bila \«*sela. zdaj je vsaj z«*pet podpira la družino. Za Tom /iuseve želje -e ni mnogo /.menila dolg«, je /e čukal. j»a nuj š.* čuku. Ob njegovem zaslužku nis*A mogla /iv«*ti brez njene podpore bi pu d rii/itiu g lado­vni«. Mali »iiožicclj j** vsilil teg a prihajal le na obisk, držal jo je za roko in je morul b iti >%«• vi*v*l. •!« se um to dovoli. D an /u dnevom to se njegov« g« »sli g lasile Im*| j otožno. M arija je pu <1 r ia l a križem roki. na čelo ji j»- s topd znoj in tresla s** j«* j*« vsem ž i\o tu . V tiižnih glasovih je cula glusoVe nero jen ih generacij, ki k ličejo p«» /ivli« ••

S k u šn ja M arije jv u p rav oh pravem času obvarovala Ono prad enako «mmm1o . T iuli ona ni bila zadovoljna s sv«»jo službo Ino la je pa teh tn e jše vzroke kot M arija. t*tm tu p«»ve«lala |M»|«»vie«*. k ar je doživela. B ala s«- je d u rg isa . [»osebno pa njegove j»*/»- Zc dolgo j r ved«la. »la jo pm lM ojnu-a g«lč Ilend«*n»oti č rti. S prva j» m islila, d a j«* vzrok v tem . ker je pn»*ilu za prost dan p»» p.-roki K asneje j»* o»ja*t m islila, »la s. gdč IIend«‘rs«»n zam erila s tem , k**r ji m prinašala la r i l ; končni* je pa v en d ar spoznala, d a je v/r««k »skati povsem »lm- P N1 t»dč. lleud»*rsoii j»- šeb* m alo časa mIii/Im»vnIh k«*t |>r*ilst»»jnt**a. Ali km abt s e j e zv*ib*lo. da j»* b ila plačana m efresa n«*k»*ga nedpaz- iiika v isti didavtuei. t bi ji je pr»*skrbc| službo, da bi j*» po to la /d . k a r m»* mu p« ni [Misrečilo p«»polnonui. V ečkrat s»* ju culi. k<» sta s.» pr»*- p ira la med seboj. \ j « n značaj j«- bil značaj hijene. Kntalti i»- [*•* sta la »bdavniea pravi j»»-k» l \ . kt« r« delavk« bile istega /im čaja : i.iskale so s«* ji iti obrekovale -»»» d ruge delavk«* v d»»luvuie j«* pn Idi«. k«»t bi s«* sešle čarovnie«* eelega sveta l*a š.- hu jše !

Ta ženska j»- s tan o v a la v zloglasni hiši v m estn t nekim sur»*- vmj, rdečelasi m Ircem . p«» im enu ('»»ntior. k je bil pa/.tiik p ri malih vozičkih in ki s»* ji* v »sin«, šali) z delavkam i. k*» s«* prihajal«* na <b*b» in od h a ja le ✓ dela K ad ar j»* šlo slabo z .1.1.»m. j»* gdč I Ieii»|.*rHoti od|*»*ljala n»*ktera delavk«* s sel*..j v /Ji*gl»sii.. hišo V rcstnci j«* p« Ilem lerson zajem ala sv o je »lelavkc iz zloglasne hiše. D««sti)rrat -o dobile lenake iz tc h iš r delo mesto js.št.-nih »b k le t ; »lostikrut s«> s i­pa m orale [toitena «l« kb ta um akniti zloglasnim ženskam .

K dor j e delal v ti «lelavtiiei. ni čul d rug ih pogovorov. k«k.»r tak«* kot so v na vadi v zloglasnih hišah. I*ri|M»vedovAli «»» nesram ne d»»- g.nlkc in povesti. O na b ne b ila delala tud i en d an . »la j»» ui b u la silila, da m ora dela ti v f•*m tto.ralnetii nn*čvirju.

Z»l«j je razum ela, zak a j j»* gdč. Ilcudersoii č rti Ilila je |s»štetta d**kle. s.slnj žeti«. t»»rej je um»-vno. zakaj s., j«, sovražile tud i v«»* »le- lavke. ki so iz zloglasnih hiš prišle v delavnico

Sfdoh pa ni bil«* tv«»rniee iti »lelavnie« v k la vn iškem o k ra ju , »la bi p ro stitu tk e ne ino lc |»rcdn«»«ti |»r»il poštetiim i delavdcami. Lju«lstv«» v k lavnicah j»* l»io večinom a tu je . surovo, neotesan«*, ki je živelo v«*»in<* ob ro b u <lmž«btiegu propadu, ki je |wislnštio vb«»galo vsak»*ga bre/v*-Ht tšega sužnj«*ilri«*a Vsl»*«l tega s.» j«» nem o ra lu <mt šop irila vse- I».»vs»»i| kot /a časa živalske stižnosti. Dogajal«* *o» s»* s tv a ri, kakeršne s»* ne m ore izreči. k»*r sužnjem iu Miižnj**«lrž<*<*ni ni <l»*lnli« polt tiob»*ne razlike.

N*«*k«*ga ju tra je O na m orala »sta ti «b*tna. -Titr g is j«* Š.-l |m /zlrav- r.ika in On« j** srečno povila k repkega dečku, »lasi j»* bila /.*1.» šibka, •lurgia je gl«*«lal iti strtne l te r ui hotel v«-rj«*ti. »la j e resrm»a.

R ojstvo »iečka j» bi!«* zop»*t »Mlloeilen d«*g«Nlek v živ ljenju -lur- -b*a. l ’ *Mtal je »Inizinsk ••• *• S tem »log»*»lkotn s«. *»• zgrnil«* v nj. iu vs»* '••1 j* . de bi zv«««*r zahajal v gostilno iti s« n tzgovarja l s tovariši, /.»laj si ni <1 nize ga ž« !«•! k«*t sisle ti pri •l»t«*tu m g lu ia ti ga |*ač «‘*u*l •! I*r«*j«* ••* za d e te ta tu zanim al Ali t«. «l.*t« i»* l«il»» tu d i i/van rcd tio «b t. Im. lo j»* najlepši č rn i »*č*s«*i m m ajhne črne k«Mlr»* na glavict bilo j«* živ* [Nabitia sv»»j«*ga oč«*ta. k a r je \sak«i«» [»otnlil. ki j«* \i«l» ! «l*t«*. .1 nr- ginu «a* b ite t»* izjave p rija te lje v zelo vš»-č V endar j»- |»n bilo čini«*, kak*- je la delček ž iv ljen ja /u g h d n l luč tega sv e ta : rili bilo je n«*pri- je tn o , da jt* n«*s U* tnal***- |iostn*l p*, itčetll

-lu rg is je t*» tiganjk«' n šil hrzo. Rekel j**: “ D ete ni le m oje, atn[*ak je tud i Onin«*.“ Se n ikdar ni .lurg tav svojem živ ljen ju imel n ek a j tak«* zanimiv«*g«i. k*-t j»* »lete. In če premislim«, in p ra vda ritno, j** dete v coder uit* r.-santtui last. r.sttal«* bo m*.ž s človeško dušo b it je sam«» za sebe. s v«»j«* voljo* Tak«* misli s.* ro jile .Itirgisu {*«• glavi, ki m* obu ja le v njem razne občutke, p« tu d i žalostne 1'nnoscn j«* bil ria m a le g a A ntanasa. spl«.h sc jc zanimal /a vse. k .ir j«* [sitrebno za 'le te . V[*r iš»*val j»*. kako h.* mora oblačiti iti k«*puti «let» Včasih j«- pa stavil |s»polnotiiu l****lasta v p rašan ja .

•lu rg is jc iriod sploh m alo čas« na razpolago, da bi gl«*»lal svo je «i«*tc N ik d a r ni «*l*«*»itil aužeuskjh verig tak**. k**t se d a j. K«* j** l*riš»*l »lomov j.* de te ž..* navadim spalo. !*•• n ak lju č ju s«* j»* d.*t«* .H«-mnitjf zbudilo, (»redno je .lu rg is zaspal. Z ju tra j , k«, je «*<ihajal n« d«*l«». pa tiu li ni imel časa. «ln bi se bavil / det«*tom. le* v mslelji* ,i»* imel čas -la je k ram lja l z njim

Ali š«* hujše j.* bil«* /« Otu*. Z dravnik je rekel. «la m«»ra ž** rad i «let«*ta »»stati doma. Ali O na je m orala v delavni«*«*. «l»*t.* j«- pa mo­ra la pustiti v -e k r b.. te ti Klzbieti. ki ga je b ran ila / v«*»Ien<nnodrim «t rovom, kt«*r«*ga s«* irueimvali v p r-n la jal im na voglu. mlek«>.

A O na j«- že tak o za p«*r**«l žrtvovala cel tedenski zaslužek Naj b«*|jšc, k a r j«- .lu rg is mogel s to riti za th io je t«*, da ji je d«»volil. da sv srn* vozili na »lelo s pouliem* železnic«i, sam pa »la teče /a vozom

in ji pom aga pri izstopu. S aj tudi ni hib* tak o nn|w»mn delo. če člo­vek ve« dan se»Ii in šiv«. Sploh bi [»a p redsto jn ica naje la ilrugo d«*- lavko. ak«» bi Ona osta la š»* <11 jc časa dom«, k ar bi bila zopet nesreča /a družim*. /«* ni«!i o tro k a m orajo s.s la j š»- na|H*rncjšc »lelati. Za d e te s ta v.-tnlar o»lgovorna — varčevati m orata /n n jega, da ne bo živelo v l*e«li, k«»t tim rnta živ««ti sama. To je bila p rv a misel, ki se jc r«>diU v možganih »lurgisa. za t«* se je *s II«m' i|, da b<* vse žrtvoval /m dete . •

Ona je zopet «*«Bla k Rrovvnu v delavnico in si tak«* ohran ila delo. Ali »lobila jc h«*!«-/«*n. kak**šm* »lobi na t is«*«*e ž«*usk. ki x i\c v i*iiakih razm erah. Težko je (»ovctlati. k a j se ji sc sploh pri|*«*ti!«> in kakšne [s»- sUhIIco Is * imelo za n jo B ila je m ala neprev idnost, /a kt«*ro n ik d a r kH/en m* izostane **Z«*nska bolezen!**

.Morala bi iti k zd rav n ik u-spccialiatu, dn bi jo preiskal n a tančno — m orda b«* treb a eno ali »Iv** operaciji. Imela j«* h«*l«*eine v glavi, h rb tu , bolečine v živcih it«l . ka«lar j** v dežju hodila na *l* lo Ali k«l<* b»* h« h lil k zd ravn iku , sa j im ajo večinoma vse žene, ki »lelajo v d e lav ­nicah v klavrnškcni o k ra ju , enake hfdečinc. M otila so povsod enaki vzroki?

Otin tu šla k zd rav n ik u , pač jc pn uživala p a ten tiran e |«*kc. klen* so ji sve tovale p rija te ljic e V vseh lekih je bil alkohol ali pa »red* st v« /a spanje . Pom agali s*>. »Inkh-r jih je uživala R adi tega je vesi no lo v ili zd rav je , naspro tno j«* pa vedno tsd jin b o lj bolehala. k«-r je hila pr«%iroimišna. da bi šla k »lohrcmu zdravniku in r** ozdravila.

XI.Poleti s«* v k lavn icah /op«-t <l»-la]i * polnim (»ar«*m in .lu rg is j«*

Topel zaslužil več d e n a r ja Seve ni zaslužil toliko kot v minolem [*<*- let ju , k e r lo roenarji na «lebel«» vsaki dan sp re jem ali nove delavce na

[d rlo . V saki teden so novi d e lavci po nekakem /is tem u pričeli » O bdržali 10 jih v delu tu d i v slab i sezoni, ra d i teg a so delavci /aslužd i k«*t »Iruga leta. P o ten i /ist«*mu bi |»r**jalislt»j priklenili m b rezposelne delavce na klavnic«*. Kakšna f« ia m isel! S ta ri dWaTRj^ m orali učiti nove, d a bi nov i delavci v s lu ča ju s ta v k e zasedli -DaL s ta rih delavcev. Valed p rev e lik eg a števila delavcev so s ta n dH i2 tak o slab«* služili, d a niso m ogli nič p rihraniti za s lu č a j stavke.

M araikilo hi mislil, »la so delavci delali m anj, k e r so rmsu^ji ^ <1* l»el*» |M»plavili z njim i d«-lavuit*e. K aj še! <!«»iiili in prig.injidi m, ^ š.* hujš»* P rigan jači, p ra v z a p ra v n jih g.«[H*»larji. s»* izumili v% *ki^

| Ilova sr«*«lstva. »la so jih p rig an ja li telil ložje. T«* p rig u n ja tvo j». ^ ču titi h u je k«*t Mr«sliij«*v»-šk»* tlako .

M esarji ua »l«*b«-l»* s*, pom nožili p riganjače,, zorno jim /b o ljša li pl«.'*- D«-lnv«*»* s*, p rig iin ja li tudi z novim i str«*ji. Sploiap^ j** g«*v»*rilo, *lii pnvliče v k lavn ici k«*ljej«» [»«* določ«*n«*m času in «1« tu d»*l<*čeiii čas / vsakim dnevom krči. Pri delu od kosa s«- tudi čas. |H*tem si* pu za tlelo v znižam m <*hmii določili Uto ceno, kot j* U popra j. K«* m* m* delavci p riu č ili v znižatiein »'asu «1«»vršiti Ut«, d r io b p«*praj. s*, pa v trg a li plač**' V tvorn ie i /a sk a ti j«- -̂ .» /v ršili ta matum to lik o k ra t, »In so delavk«* ž« |H*|><*lii<»uia obupale . V <lv»*h letih m znižali k a r za tre tjin o n jih plače, k ar j»* [*n*vzr»H*il«» splošni* \oljii«*st. ki in**rii nekega «ln»* p n ki peti so v rhuncu . M**s«*c kasnej«. u je M ariju pričela obrezovati k«*sti. so v tvo rn ie i za šk a tljc skorij m |M*lttvi('«i znižal: plačo.

Razburjcm*st j«* n arasti« tak o , <Ia so delavk«* <«tavile tvoroU h |»n*». lic <la bi sc p re je |H*gajal«* / aadpaziiik«»hi N’**ku .i**invk»«, čula. dn j«* r«!eč prup«»r sim bol zatiranih in tlačen ih «1* Iav.*«^ R ani s., n bi* prap«*r in k o ra k a le s«* gorim)«)! [h* k lavn iškcm okraju. P| slediea tem u je bili* nov«. »IrnAtvo. Ali hi[»i»a s ta v k a j.* bila js> ttž

l dueli zgubljena. k**r s*. br**zp«*s»ilue delavke |>»*tiujal«* avujo ddiM ni-**’ na prm laj. D elavka, ki j»* nosila c leč p ra p o r, j.- dobila kIiišIn* v veliki [•nMlajalm za ’J in | m*1 do larja na ted en !

B ojazljivo sta O na in .lu rg is poslušala t** doirtalke. [y sta s**, da tudi n jiju /atlcm - km alu enaka vh»k1h. \«*koč j». hrsgj vest. »la b«m 1** m izučeni de lavci dobivali le IS r«*i»t«-v na im* .lUf- jc vedel, tla tud i za n je g a p rid e »"-as ako s«- ta vest vr»*sniči. Zdaj j •lurgis tildi zvedel, «la v k lavn iškcm okraju ni več p»*sanie/tuh tnA t* invcč. da vse tv rd k e tv*.rij«* eno samo tv rd k o — m esarski trust. '

N s a k i t«**b*n m.* s »* s h a j a l i v m litc lj i t r u s t a in k«* (M»svct«ivali j v seh o b r tn ih to č k a h n a drobim . Z a delavci* in n j i h »lelo j»* hila m [s»vso*|, v vs»*h » lo la v n ic a h e n a s a m a no ra . . l u r g i s j e tu d i s l is a l . da* t a k ih s e s ta n k ih «l»»li»Hj«. t u d i c e n o za ž iv in o iu m e s o . S e v e o t« * , • lu r g i s n ič r a z u m e l . ra« li t«*ga m tm l i p o v p r a š e v a l «» te m .

Kdino M arija se ni bala. <)a j i l*odo u trg a li plačo. Delavec, kij pr»*j»* zvrneva! iij«*in« «b*l«» j«* bil ••«!piiš<'**ii iz služb«*, ona j«* pa |so ^ v k ra tk em času izurjena d elavka. Poleti sta ji .lu rg is In Ot»a |daf« /tid n ji «lolg. Radi t«*du j«* prič. la vlagati «l«*tmr \ lirauiltii«*«* TiuiioMziiis jv pričel h ra n iti. K«*odu sta s c «lnig z dn ig im . k«io bot« p rih ran il, pr: tem s ta pa dela la proračun za s lu č a j ženitve.

P r e m o ž e n je p a d e l a v s a k e m u č lo v e k u s k r b i , k a r j«* tu d i Mus s p o z n a la k m a lu N«*ki p r i j a t e l j j i j«* s v e to v a l , n a j v l.iž : » le n a ri ' m ik i n a A s h la m l u lic i . V e ti e l n p a č n i t i r n e g a , k o t »la j c b a n k a v«4i .n i[*oz .aritna . K a j n e k i r a z u m e u b o g a , t u j a » le la v k a «* lu tn č n ih p « « lru/«*ga, k**t *la j** v b a n k i d tu ia r ? M a r i j a j e ž iv e la v v o d n e m .-»trth • la s*■ v b a n k i la h k o p r i p e t i k a k š n a n e z g o d a . V s a k o j u t r o j e n a p r td y .* |ik '» v in ek . »la m«* j .* p r e p r i č a l a , e c h iša . v kt«*ri jt* n a s t a n j e n a btah Š«* s to j i . N a j l s . l j *v j e b a l a (N »žara. k e r j«* s v o j d e n a r v lo ž i la v banki » d l. č e š . »la bi n e < lo b ila d r u g i h . č»* p i i z r v n ič i l bank«*. . h i r g : s « e | i [N isu ieh u v a l. b il j e m o ž in [M inosen na s v o jo b o l j r a z š i r j e n o r r i p o v t i l o v a l j i j«*, d a im a b a n k a s h ra m b e , kak« r š n ih m* m o re a u | (*ožar. V t«*h s h r a m b a i i > n a m ili jo n e <J»*larjev jim v a n ie m .

Nek«* ju tro jc M arija zopet napravila ovinek in je v strahu up žila. dn pr«*«! banko Kt«»ji veliku množica ljud i. 1»oble«lela je in sM •• iinjhujšo gneč... Na g las jc pov|»raševala, k a j je z banko. 1’ottš h*» j i . .la j«* naval na banko . M arija |*s t«*ga ni razum el* . l \* v n r^ s i je »lalje. ne d* bi zvedela k a j <sll«*čnfga. ffl

M«.r«l«. ni b ilo vse v re«lii v banki? N ihče ni mOgrl [».»vdatiU ja sn eg a M«»g«*ee je vse. Mi ne Im mogla d v ig n iti svo jega densM Na to vprašan je ji ni m ogel «»dgovoriti n lkdo . Ljutlj«* .v. se btli,'fl u - dobijo »lenarja. ali skušali m,» ga dobiti. B ilo j,* še p r e z g .s i i j l

ka j [m zitivnega. Baiika jc im ela še le tr i ure k a s m j f i l »•••ti s poslovanjem. I

■ ‘••tnimmi s.- j.- .M nnj* prerii« (kozi mn<iži.'u. O bup ji j v < k j I-•Kil m .Kil Vlil U j , . „„ iI.-m ii« iu levo. ilukliT ni « taln p r iti vm li H illip i in .i ti ku | m" [i \ jun ilj ..Im pam vv. Ži i i i- s,, lu .l .t in .. k r i t - a le r a l ""r/oviTM-nlr M.ižki t., p , zofiet |H « .zili vK.. uh Uh V tom il ir .i i i ]

j - . 'lu n ja »pomnilo, .1» j.- pozabila baiK-no k n jiiio .. •!,.„„ b, kii-rt- ilenarja . h l i n i t i mor,-. Izvojev.1,, m j.- *..p.., a g a m pohitela j,- ,lomov. l*ač » n r a zh M arijo, k a jt i m alo k «»nrjr k i s|r»*la policija im lice m esta .

I’" Pr<' ,, k" l " ’1 , ,r '' **•* J-’ v r n i l a M arija v » |.r .-n iK tv n t,-t,- EUki«' ,a '' V m Ih.Iiii „ | "tratiti. I.ji«,11«> ... bili >..,lHivn

1^ " ' " ! " ' ' ! " lir" ........... • " " J 1 ' .!'■ P« n lrž i valo r.-.l iti , ,„ r Ti' l a r i j a >•• )- m oral* „v r» t,t, t i l .......vetih jo b an k a p rifo la a ih*!«:i i r m ln ik i iz ja v i l i . .In b o d o iz p lav a li v s a k e m u , k . lo r z a h te v a d» **ui v lo z o n n s v« »ta iz |* la č a .

Kmalu jo pneolo -l.-ževati in tihoti | j ,„ l j , . |„ li prem ogli i k.,ze \ zlu- .lozji, s., e ak a li |N itrpoiljivo ,n «• fn.i-asi pomikali p. vratom M an j* .e je odločila. .1» h,, čaka la . „ a j že p rid e kar boi da lo Obdrži svoje navito. Al, ,* , 0 . . . odlovili tu d i dnifti , I. W|i

, !n 1’" .v' \ " n ' C I '™ "•« ! ' -»iirvi«. k lorom ,i »o o t r o e l p,v*»•loK -lok N seboj p. ,>riniw..| fjvo j ft j„ , |VB v„ |ik a k„r j , i»kalna ilobroiloHlo. D rutto j „ I n . S(. }l. H„|,-.,l{in vzhlN|„ m ^V, V'" 'J" ......... .f* " '• l ' v.s-je število polivajo , „. u ^' " r .ji, je zopet en kuhi v a tra jn o in j,- končno popoldne p riš la na vn I o h ,la je d e n a r — sam e debele srebrne to la rje , k te re zavezala v n*

Ko Je p r ič e l, Šteti d en ar, se ji zopet v rn ilo zaupan je d o h u b želela j . . dn iz„ zopet vloži Ali uradnik p r, oken,-,, se je rum pov.slal „ je. d a Imuka ne »prejm e ,sl tak ih lju d i d en a rja , ki m> zini pa ".n, do njo. M a n ja jo m orala odnesti d e n a r domov Vso pot je boj.s e ozirala na deano in levo. prs ak o v a la je . da jo Is, kdo »k« o ropati. K,, je p rišla dom ov, n, bila nič na M jS em . Zašiti o- m* d e „ „ r v svojo obleko za to liko časa. d a zopet lahko p o n « kiiksm. drntfo banko. M a n ja je skozi eel teden hodila z zaš it,.i ...rjen , V Oblek, m, delo. Ital« se je p risl hišo .............................m. I

til". " T i 'i '7 "" ................ " ' - 1 IT-velike ,s,am»' ' AI' ' ‘J 1" 7 •>- rKub, delo. k er je „ delat«K »ree, Je pa 10 odsto tk o v delavcev imelo »voj d e n a r na bunki: ro­ji na debelo se man up a l, fs | ,nn,„l, tak o velikega števil., .Mav« Niivid im banko je provzročil nek pijance, k t e r e « je „r. tirni pola k«* k«i sli delavci na «lel«*.

O b tem čam, »ta O na iu Ju n tia pričela v ladati d en a r v b„nk«.l M a ru ' ",n vse dolgove in p lačala ata tudi i-h *

Ib .k b r sta vsak zadužila !. do 10 dolarjev na t.sle ,,. sta i.apn-d*« dobro, o id i volitve so bile tu in .lurgm je z.aRlužil polteilenakl ni zek — b p dolueek. ne d a bi se mn bilo tre b a tn id it i ra nje*«.

' " Id na borim je b ila zelo vroča in v ih arn a , o b a nasprotnike najel., dvorane, d rža la st« govore m p rižigali so um etnini em-aj.' b. volilee opozorili na k an d id a ta Daaim vno .lu rg is ni is . g„ mn« k u r se je govorilo, v e n d a r je po »poznal, d a ni pravično, če kdo («* " lo j g..is K er je pa vsnk Vnlilee t" atoril. bi b ilo ne*pum. mo. če« vzel d en a rja /n »voj gl,is. k e r njegov g las ta k o ni ndl.ičd v o liln i*H

Mrzli vetrovi in k ra tk i dnovi so o znan jevali zimo. 1’oletj* - dozdevalo p re k m tk o d ru ž in i, ker ni im ela . « « « . dn bi s . pnprb "• i A l' * """ J'* nsjiočila . neizprosna kot vsel, j in , očeh ro*l<Stanialova.il se je p o jav ila zopet bojazen. T udi .lu rg is se jc balihodnjiN ti. sa j n , ,„ ni bila to liko krepka d a h, se lahko vsp. sno W> nirii/,.m m sni žiiimi zam eti. Kadar Im. p rih rum el orkan u I") «* Ijeti cesti" .Železniški prom et in Ona m- po jd e na del. 1». dni«il 1 n a svojem m estu dobila d rugo delavko K aj p o tem ’ ,

(Dalje prihodnjič.) :