projekt in arna varnost bosta vrhunska · tov izdelati požarni red, požarni načrt in načrt...
TRANSCRIPT
FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si
POŽA
RNA V
ARNO
STOGLASNA PRILOGA
Investitorji vse prepogosto varčujejo z netemeljitim projektiranjem in vgradnjo
necertificiranih materialov in elementov.
Projekt in izvedba naj
bosta vrhunska
Drea
mst
ime
OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si20
NOVO – POŽARNE LOPUTE po EN klasifikaciji 13501-3 in testirane po EN 1366-2
Hidria IMP Klima d.o.o.Godovič 1505275 Godovičwww.hidria.si
Prvi v Sloveniji s slovenskim tehničnim soglasjem ZAG.
PL-19
PL-20
PL-10
Primer vgradnje Kristalna pala a, BTC Ljubljana.
»Hidrijina divizija Klima izdeluje
in trži požarne in dimoodvodne lopute,
ki so plod lastnega razvoja in znanja.
Glavni trgi so Slovenija, Avstrija, Dan-
ska, Rusija, Ukrajina, Portugalska,
Poljska, območje nekdanje Jugoslavije
in jugovzhodna Evropa. Proizvodnja
poteka v Godoviču v optimizirani,
visokotehnološki tovarni s pomočjo
robotske montaže,« pojasnjuje Srečo
Klemenčič, vodja programa požarna
tehnika v Hidrii. Dodaja, da so večji
poslovni objekti, v katere je vgrajeno
kanalsko prezračevanje, običajno raz-
deljeni na požarne sektorje, ki omejijo
širjenje požara. »Kanalska mreža, ki
prestopa meje požarnih sektorjev, lah-
ko med požarom prenaša dim in ogenj,
zato je pomembno prehode ustrezno
varovati s požarnimi loputami.«
Ustrezni certifikati Požarne lopute zahtevajo več
požarnih preizkusov v priznanih po-
žarnih laboratorijih. Hidria testira
svoje izdelke v Sloveniji pri Zavodu
za gradbeništvo Slovenije (ZAG) ter
v Avstriji (IBS), Rusiji, Ukrajini, na
Poljskem in drugje. V Sloveniji ozi-
roma Evropi morajo požarne lopute
ustrezati strogim pogojem testiranja
po EN 1366-2; loputa se testira pri
razmerah polno razvitega požara in
300 paskalov podtlaka, vgrajena pa je v
različne stene po navodilih proizvajal-
ca. Pooblaščene institucije opravljajo
tudi letne kontrole sistema kakovosti
pri izdelavi. Požarne lopute za Slove-
nijo morajo imeti certifikat na podlagi
slovenskega tehničnega soglasja, ki ga
izdaja ZAG.
Predpisana uporaba elektromotornih loput
V Sloveniji je po TSG 01-
001:2010 predpisana vgradnja
požarnih loput klasifikacije EI-S
po EN 13501-3, časovna odpornost
pa mora biti enaka ali večja kot za
predelno steno oziroma najmanj
30 minut. Še posebno pomemb-
no je, da je Slovenija predpisala
lopute s kriterijem S, kar pomeni
dodatno zrakotesnost za ohlajen
požarni dim, ki se sicer lahko pre-
naša prek prezračevalnega sistema
S požarnimi sektorji se širjenje požara učinkovito omeji
Požarne in dimoodvodne lopute Hidria iz Godoviča prodaja v Avstrijo, Rusijo, Ukrajino, na Poljsko in Dansko
Hidrijina divizija Klima je eden vodilnih ponudnikov rešitev za klimatizacijo, ogrevanje in prezračevanje objektov v Sloveniji. V svoji ponudbi ima tudi izdelke protipožarne zaščite, konkretneje požarne in dimoodvodne lopute za prezra-čevalne kanalske razvode.
Proizvodnja požarnih loput poteka v Godoviču v optimizirani, visokotehnološki tovarni s pomočjo robot-ske montaže.▶
Najprej, še pred prihodom gasilcev, je treba poskrbeti za odvajanje dima in toplote
Izjemno pomemben dejavnik požarne varnosti je odvod dima in toplote iz objektov, kjer je izbruhnil požar. Največ ljudi v požarih namreč umre zaradi zadušitve z dimom, in to v času, ko jim ne uspe priti do izhodov ali zasilnih evakuacijskih poti.
Zato na objektih na podlagi požarne študije vgrajujemo elemente za
odvod dima. Primer je dvorana Stožice, kjer smo montirali sistem odvodnih
loput na strehi dvorane. Prek 34 loput, velikih 2,5 krat 2,5 metra, se dim ob
požaru odvaja skozi streho, zato se zgornje tribune in izhodi za evakuacijo
ne zadimijo. Vedno moramo imeti v mislih število 12 tisoč. Toliko je namreč
gledalcev, ki morajo varno zapustiti stadion.
Poudarjamo pa, da je najbolj nevarno ravno med koncerti.
Podjetje Roda EMB International pa dobavlja in vgrajuje tudi dimne in
požarne zavese, ki pomenijo učinkovito rešitev ob izbruhu požara.
»V novih stavbah je običajno do-
bro poskrbljeno za požarnovarnostne
ukrepe, kar pa ne bi mogli trditi za
vse stare stavbe,« nam je uvodoma
povedal Leon Pajek, predsednik Slo-
venskega združenja za požarno var-
stvo. V zadnjih letih je bilo namreč po
razpadu velikih podjetij veliko stavb
razdeljenih na več manjših prostorov.
Lastniki so jih uporabili za drugačne
namene, pri tem pa ne vedno upo-
števali, da se zaradi prenove ali rabe
za drug namen spremenijo požarne
nevarnosti.
Pravilno načrtovanje, vgrajevanje in vzdrževanje
Velika podjetja so včasih imela
inženirje varstva pri delu, ki so skr-
beli tudi za požarno varstvo. Zdaj
strokovna dela prepuščajo speciali-
ziranim podjetjem, ki pa v podjetjih
niso navzoča vsak dan. Opuščenih je
bilo tudi veliko industrijskih gasilskih
enot, ki so prav tako skrbele za po-
žarno preventivo. Sodobno tehnično
varovanje, kot so samodejno javlja-
nje požara in sistemi za samodejno
gašenje, seveda pripomorejo k boljši
zaščiti, vendar morajo biti pravilno
načrtovani, vgrajeni in vzdrževani.
Recesija pomeni tudi manj usposabljanj
»Tudi pri požarni varnosti velja,
da je dobro vzdrževanje objekta in
opreme ter skrb za red in čistočo naj-
boljša preventiva. Lastniki, ki dobro
skrbijo za red in redno vzdrževanje,
veliko prihranijo. Dobri gospodarji
se tega zavedajo. Tudi med gospo-
darsko recesijo se pri varnosti ne bi
smelo varčevati. Žal ugotavljamo, da
v tem času podjetja manj vlagajo v
preventivo in izobraževanje zapo-
slenih. Lani se je naših usposabljanj
za pooblaščene delavce za požarno
varstvo in izvajanje evakuacije ude-
ležilo rekordno malo ljudi,« opozarja
Pajek.
Vroča dela so glavni vzrok požarov
Večji požari v industrijskih objek-
tih v zadnjih letih so praviloma nastali
pri vzdrževalnih delih. Običajno gre
za izvajanje tako imenovanih vročih
del, med katere se štejejo dela, kjer
se pojavljajo odprt ogenj, segreva-
nje, varjenje, rezanje, lotanje in/ali
je uporabljena oprema za brušenje.
»Za vsako tako delo je treba delovi-
šče predhodno ustrezno pripraviti,
dela pa smejo izvajati le usposobljeni
varilci oziroma drugi izvajalci vročih
del. Ti so običajno usposobljeni za
to, da svoje delo izvedejo strokovno,
manjka pa jim znanj o požarnih ne-
varnostih. Vedeti bi morali namreč
tudi, kako lahko njihovo delo povzro-
či požar, kako morajo ukrepati, da do
požara ne bi prišlo, in kako, če požar
kljub vsemu izbruhne,« pojasnjuje
strokovnjak.
Odgovornost je na strani lastnika
Po pravilniku o požarnem redu
morajo lastniki industrijskih objek-
tov izdelati požarni red, požarni načrt
in načrt evakuacije za svoje objekte.
Če lastnik sam ni kos tej odgovorni in
strokovno zahtevni nalogi, lahko za
izdelavo teh dokumentov pooblasti
strokovnjaka. Ta lahko pripravi do-
kumente, določi ukrepe in podobno,
vendar pa ne more zagotoviti, da se
bodo ukrepi res izvajali. Za to je od-
govoren lastnik, saj mora zagotavljati
sredstva za izvedbo predvidenih pro-
tipožarnih ukrepov.
»Naša zakonodaja, tako kot v
drugih državah, predpisuje mini-
malne ukrepe za zaščito ljudi, živali
in sosedovega premoženja. Na prvem
mestu je varnost ljudi – uporabnikov
stavb oziroma delavcev in gasilcev, ki
pridejo na intervencijo in pri svojem
delu ne smejo biti ogroženi prek ra-
zumnih meja,« meni sogovornik in
dodaja: »Zaščita premoženja je nače-
loma omejena na zaščito sosedovega
premoženja zato, da je zagotavljana
ustavna pravica o nedotakljivosti
premoženja in ker je vsak načeloma
sam odgovoren za svoje naložbe in
mora vsaj plačati škodo, ki nastane
zaradi neupoštevanja preventivnih
ukrepov. Vendar pa stvar ni tako eno-
stavna. V podjetju, ki ga prizadene
ali celo uniči požar, delajo ljudje, ki
lahko izgubijo službo. Tako požar
postane širši družbeni problem. Po
vzoru obveznega avtomobilska zava-
rovanja bi bilo zato smiselno uvesti
tudi obvezno požarno zavarovanje
premoženja.«
Pomembna pooblastila, ki zagotavljajo varnost
Država predpisuje obvezno izo-
braževanje o požarnih nevarnostih,
protipožarnih ukrepih, predvsem
pa o evakuaciji oziroma umiku ljudi
ob izbruhu požara iz stavb in drugih
ogroženih območij. Lastnik določi
pogostost tega izobraževanja glede na
požarne nevarnosti, ki so jim delavci
izpostavljeni pri svojem delu. Zako-
nodaja predvideva to izobraževanje
ob zaposlitvi delavca, pa tudi peri-
odično. Pogostost izobraževanja je
odvisna od tveganj in odgovornosti,
naloženih delavcu.
»Strokovnjaki svetujemo, da
lastnik pooblasti enega ali več de-
lavcev, ki so stalno navzoči v pod-
jetju in poznajo delo in morebitne
Varčevanje Iz dostopnih statističnih podatkoŠkoda je večja, ker je industrija vse bolje opremljena z drago tehnološko opremo. Poleg tega je pri sodobni organizaciji industrije čas denar. Izpad enega izmed členov verige lahko pomeni velike izgube za celo vrsto podjetij.
in povzroča zastrupitev po celotni
stavbi. V stavbah z avtomatskim ja-
vljanjem požara je predpisana tudi
uporaba elektromotornih loput, ki
jih je možno prioritetno sprožiti
oziroma zapreti že v zgodnji fazi
požara, ko dim pomeni največjo
nevarnost. »Poudariti moram, da
je požarna loputa certificirana tudi
kot vgradni sistem za nekatere tipe
predelnih sten in so torej načini
in pogoji vgradnje različni za ma-
sivne ali lahke predelne stene,«
pojasnjuje strokovnjak.
Hidria prva v Sloveniji V podjetju so razvili nove pravo-
kotne in okrogle požarne lopute seri-
je PL-19 EI90S, PL-20 EI90S, PL-10
EI120S, ki so kot prve v Sloveniji pri-
dobile ustrezne slovenske certifikate
na podlagi slovenskega tehničnega
soglasja. Druge prednosti so še vgra-
dnja v masivne stene oziroma lahke
predelne stene debeline najmanj 100
milimetrov in energetsko optimizi-
rane lamele, ki zaradi svoje oblike
povzročajo manjše upore ter s tem
zahtevajo manjšo moč ventilatorjev
v sistemu.
POŽARNA VARNOSTFINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si 21
spremembe delovnega procesa ter so
poučeni o požarnih nevarnostih in
protipožarnih ukrepih pri posame-
znih delih in v posameznih objektih.
Ti pooblaščeni delavci lahko poma-
gajo pri evakuaciji ljudi in gašenju
začetnih požarov. Lastnik mora za-
gotoviti sredstva za redno in dovolj
kakovostno izobraževanje teh ljudi.
Tudi preostale zaposlene je smiselno
občasno seznaniti s požarnimi ne-
varnostmi. Pomembno je, da s svo-
jim delom ne povzročajo nevarnosti
požara in da se umaknejo na varno,
če izbruhne požar. Zelo se priporoča-
jo vaje evakuacije v okviru akcij NN-
NP – Nič nas ne sme presenetiti, kot
smo jih poznali iz časov SFRJ, potem
pa nanje pozabili. Nobene potrebe
ni, da so take vaje obsežne in drage.
Dobro pripravljena vaja evakuacije
lahko vzame le malo časa, prepreči
pa večjo škodo in nepotrebne žrtve.
Znanih je kar nekaj primerov, ko je
bila večja škoda in tragedija prepre-
čena, ker so ljudje vedeli, kako rav-
nati ob požaru. Naj omenim požar
pred leti v osnovni šoli na Fužinah,
kjer so imeli vajo evakuacije le nekaj
dni pred izbruhom požara v garde-
robi v kleti stavbe. Evakuacija šole
je potekala brezhibno, zato ni bilo
žrtev,« razlaga Pajek.
Kako pa v času recesije? Recesija je na požarno varnost
vplivala tako negativno kot pozi-
tivno. Negativno zato, ker podjetja
namenjajo manj sredstev za izobra-
ževanje in usposabljanje ljudi, saj ne-
kateri nimajo niti za plače. Posledice
tega bodo dolgoročne. Enako velja
za zmanjšanje sredstev, ki jih pre-
ventivi namenja država. »V zadnjih
dveh letih je zelo močno omejila že
tako pičla sredstva za projekte, ki
jih izvaja naše strokovno združenje.
Gre za izdajanje edine strokovne
revije Požar na področju požarne
preventive pri nas, za pripravo stro-
kovnih smernic in izobraževalnih
programov, primerljivih s programi
iz držav EU – pripravljamo jih skupaj
s preostalimi članicami evropske-
ga združenja sorodnih organizacij
CFPA-Europe –, in podobno. Če se
bo ta politika države nadaljevala, bo-
do ti projekti zamrli in nas potisnili
za desetletje nazaj,« je zaskrbljen
sogovornik.
Pozitiven vpliv vsesplošne kri-
ze pa se kaže pri poostritvi zahtev
za izvajanje ukrepov varstva pred
požarom. Pri gradnji novih stavb ali
rekonstrukcijah so investitorji precej
bolj natančni pri izbiri projektantov
in ukrepov, ki jih predlagajo ti pro-
jektanti, pri izbiri gradbenih proi-
zvodov za požarno zaščito stavb …
Postali so pozorni na to, da jim dela
izvajajo ustrezno usposobljeni iz-
vajalci. »Pri Slovenskem združenju
za požarno varstvo smo opazili to
spremembo skozi izredno dober
odziv dobaviteljev proizvodov za
požarno zaščito stavb in izvajalcev
del na naša usposabljanja o pravilni
montaži teh proizvodov. Zakonodaja
namreč ne predpisuje strokovnega
usposabljanja za izvajalce del, čeprav
bi bilo to zelo smiselno. Na trgu so
številni dobri oziroma ustrezni
proizvodi za požarno zaščito stavb,
kot so protipožarna vrata, požarno
odporne montažne stene, stropi, ja-
ški, požarne zatesnitve za preboje
instalacij skozi meje požarnih sek-
torjev, požarne lopute in ventilatorji,
električni vodniki in kabelske police,
ki zagotavljajo delovanje v požaru za
določen čas, in podobno. A če so ti
proizvodi vgrajeni napačno, ne pri-
pomorejo k požarni zaščiti stavbe
in je zato naložba v njihovo načr-
tovanje in nakup zaman,« razlaga
sogovornik.
Pogrešajo več smelosti Požarno varstvo urejajo predpisi
več resorjev. Ministrstvo za obrambo
(MORS) nosi osrednjo odgovornost
za izvajanje ukrepov požarne varnosti
v državi, saj je izdalo zakon o varstvu
pred požarom in predpise na njegovi
podlagi, ki so bolj organizacijske na-
rave. Pravilnika o požarnem redu in o
usposabljanju zaposlenih za varstvo
pred požarom ter o usposabljanju
odgovornih oseb za izvajanje ukrepov
varstva pred požarom sta podlaga
za določanje minimalnih ukrepov
varstva pred požarom v podjetjih.
Po sogovornikovem mnenju MORS
dobro skrbi za obveščanje ljudi o zah-
tevah iz predpisov, saj njihova upra-
va za zaščito in reševanje ob izdaji
novega pravilnika sama organizira
seminarje, na katerih zainteresira-
nim podrobneje razložijo namen in
zahteve novih predpisov. »Stroka
pogreša več smelosti pri določanju
zahtev, na primer zahtevo po ob-
veznem usposabljanju zaposlenih
s posebnimi nalogami na področju
požarne varnosti: pooblaščenih oseb
za požarno varstvo, že omenjenih
izvajalcev vročih del … Sklicevanje
na obvezno upoštevanje evropske
zakonodaje za zagotavljanje prostega
pretoka delovne sile se nam na SZPV
ne zdi dovolj dober razlog za opušča-
nje ukrepov, ki so se tudi v državah
EU izkazali kot zelo uspešni.«
Številne smernice še manjkajo
Za gradnjo objektov pripravlja
in izdaja zakonodajo ministrstvo za
okolje in prostor. Izdali so pravilnik
o požarni varnosti v stavbah in na
njegovi podlagi tehnično smernico za
gradnjo Požarna varnost v stavbah.
Letos je izšla nova tehnična smernica
za gradnjo TSG-1-001:2010, za kate-
ro so strokovne podlage pripravili
prav pri SZPV. »Z izidom te tehnične
smernice delo ni končano. Manjka še
vrsta smernic za določanje ukrepov
požarne zaščite za posamezne vrste
stavb; denimo za trgovske stavbe, zbi-
rališča, visoke objekte, garažne hiše in
drugo. Te smernice bodo morale biti
usklajene z našimi veljavnimi pred-
pisi in ne samo prevod v tujini veljav-
nih predpisov. V TSG-1-001:2010 so
namreč pogosto zapisani le osnovni
ukrepi, za natančnejše projektira-
nje pa projektante usmerjajo na tuje
smernice in predpise. Dolgoročno naj
bi vse zahteve zapisali v slovenskih
smernicah, saj enostavno prepisova-
nje tujih smernic ni mogoče. Vsaka
strokovna smernica je namreč vpeta
v prostor, iz katerega prihaja. Organi-
zacija požarne varnosti pa je v vsaki
državi drugačna in ni enostavno pre-
nosljiva. Pri nas je treba upoštevati
naše organizacijske ukrepe, organiza-
cijo nadzornih služb, razpoložljivost
požarne vode, organizacijo gasilcev …
Manjkajo tudi strokovne smernice za
izvedbo ukrepov varstva pred poža-
rom, kot so sistemi aktivne požarne
zaščite – samodejno javljanje požara,
alarmiranje, gašenje. Pri SZPV smo
letos sicer izdali smernice za načr-
tovanje in izvedbo odvoda dima in
toplote iz požara v stavbi, vendar je
to le eno področje, ki je zdaj bolje
opredeljeno,« našteva Pajek.
V državah EU veljajo različna pravila
Za določanje pravil na trgu grad-
benih proizvodov za požarno zaščito
je odgovorno ministrstvo za gospo-
darstvo. Podobno kot preostala mini-
strstva skrbi za usklajenost slovenske
zakonodaje z evropsko. Zakonodaja
s tega področja se je v Sloveniji naza-
dnje spremenila leta 2000 in je zato
nas bo postavilo desetletja nazajov je razbrati, da se število požarov veča, veča pa se tudi požarna škoda
že zastarela. Gradbeni industriji to
povzroča velike preglavice. »Načelo,
da se lahko v Sloveniji prodaja vse, kar
je na trgu gradbenih proizvodov v eni
od držav EU, je lahko smrtonosno
za domačo industrijo. Nekatere dr-
žave EU imajo namreč zelo ohlapna
določila, kaj sme priti na njihov trg.
Kljub načeloma skupni zakonodaji
je praksa po državah precej različna.
Radi navedemo primer ugotavljanja
skladnosti protipožarnih vrat v Italiji
in Nemčiji. V Italiji lahko proizvajalec
da protipožarna vrata na trg, ko izpol-
ni vse zahteve sistema zagotavljanja
skladnosti, kasneje pa se nadzor nad
proizvodnjo s strani države v praksi
skoraj ne izvaja več,« opozarja stro-
kovnjak in dodaja, da je v Nemčiji
nadzor izjemno natančen. »Nemški
certifikacijski organi najmanj dvakrat
na leto obiščejo vsak obrat, ki proi-
zvaja protipožarna vrata za njihov
trg. Čeprav je bila sprejeta evropska
zakonodaja, praviloma ne priznajo
nadzora certifikacijskih organov iz
drugih držav EU. S tem zagotavljajo
tako raven požarne varnosti, kot so jo
določili v svoji državi, in ščitijo svojo
industrijo. Pri nas pogrešamo podo-
ben pristop. Ne želimo, da bi država
delala v nasprotju z evropsko zako-
nodajo. Želimo le, da bi našla način,
kako z minimalnimi ukrepi ohraniti
določeno raven požarne varnosti in
zaščititi slovensko industrijo pred
nelojalno konkurenco iz tujine. Del
problema smo rešili z nekaterimi
določili v TSG 1-001:2010,« razlaga
sogovornik.
Denar je, le za raziskave ga ni
»Pri našem delu pogrešamo ak-
tivnejše vključevanje zavarovalnic in
uresničevanje zakonodaje, ki predvi-
deva financiranje raziskovalnega de-
la na področju požarne preventive,«
pravi Leon Pajek. Denarja, ki se iz
požarnega zavarovanja zbira v po-
žarnem skladu, namreč ni malo. Lani
je bilo teh sredstev več kot 7,1 milijo-
na evrov. Sedemdeset odstotkov teh
sredstev se po vnaprej določenem
ključu razdeli gasilskim organizaci-
jam za sofinanciranje nakupa opre-
me. Preostalih 30 odstotkov – v letu
2009 torej več kot 2,1 milijona evrov
– bi moral odbor za razpolaganje s
sredstvi požarnega sklada razdeliti
za financiranje nalog širšega druž-
benega pomena; med drugim tudi za
financiranje raziskovalne dejavnosti.
»Lani je bilo nekaj deset tisoč evrov
razdeljenih za financiranje progra-
mov za izobraževanje gasilcev, ki jih
izvajajo razne gasilske organizacije,
za raziskave na področju požarne
preventive pa ni bil namenjen niti
evro, čeprav smo pripravili predloge
raziskovalnih nalog, katerih rezultate
bi lahko uporabili pri izdelavi smernic
s področja požarne varnosti. Na po-
dročju požarne varnosti v industriji bi
denimo z minimalnim financiranjem
lahko pripravili smernico za požarno
varno gradnjo industrijskih objektov.
Podlage za to so znane. Razpolagamo
tudi z dovoljenjem izdajatelja za pri-
lagoditev našemu okolju,« je pogovor
sklenil naš sogovornik.
7,1 milijona evrov je bilo
lani sredstev v požarnem skladu.
▶70%
požarnega sklada se raz-deli gasilskim organizacijam za sofinanciranje nakupa opreme.
▶2,1
milijona evrov je bilo lani razdeljeno za financiranje nalog širšega družbenega pomena, del bi moral biti namenjen tudi za financira-nje raziskovalne dejavnosti.
▶0
evrov je bilo lani name-njeno za raziskave na po-dročju požarne preventive.
▶
ŠTEVILKE
»Na področju požarne varnosti v industriji bi z minimalnim financiranjem lahko pripravili smernico za požarno varno gradnjo industrijskih objektov. Podlage za to so znane,« pravi Leon Pajek, predsednik Slo-venskega združenja za požarno varstvo.
▶
Alek
sand
ra V
agaj
a
OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si22
projektiramoizvajamovzdržujemoprotipožarnesisteme
“Z našimi izkušenimi strokovnjaki bomo zanesljivopožarno zaščitili vaše objekte.”
Vsistemi
sistemi
sistemi
IMP PROTIPOŽARNI SISTEMI, d.o.o.TEL
FAKS
V primerjavi s klasičnimi sprin-
klerskimi sistemi je pri sistemu
Minifog EconAqua potrebne do 85
odstotkov manj vode za doseganje
enakih ali boljših učinkov gašenja.
Sicer se takšna učinkovitost lahko
doseže le z dragimi visokotlačnimi
sistemi s finim pršenjem vode, ki
običajno obratujejo ob visokem obra-
tovalnem tlaku med 40 in 120 bari.
Nasprotno pa pri sistemu Minifog
EconAqua zaradi presejevalne meto-
de, ki se je vsestransko uporabljala že
pri razvoju sistemov s finim pršenjem
vode EconAqua, zadošča že 16 barov
maksimalnega tlaka v sistemu.
Sistemi na fino pršenje Zaradi zelo majhne porabe vode za
gašenje je minimalna tudi škoda, ki bi
jo lahko povzročila voda. V primerjavi
s klasičnim sprinklerskim sistemom
je centrala EconAqua lahko veliko
bolj kompaktne izvedbe, s čimer se
prihrani prostor in posledično stroški
na objektu. Poraba električne ener-
gije in tudi oskrba s požarno vodo
iz vodovodnega omrežja sta manjši.
Ker se uporabljajo cevi z bistveno
manjšim premerom, je večji tudi pri-
hranek prostora na cevnih trasah,
zlasti v območju stropa. Sprinklerski
sistemi za gašenje s finim pršenjem
vode so tako primerni za zaščito
parkirnih hiš in podzemnih garaž,
kjer je nevarnost zmrzovanja, ker pri
njih, enako kot pri klasičnih sprin-
klerskih sistemih, lahko oblikujemo
suha območja, ki so za preprečevanje
škode zaradi zmrzali v obratovalnem
stanju namesto z vodo napolnjeni s
stisnjenim zrakom.
Tehnika vodne meglice Družba Minimax od leta 1993
razvija in postavlja visokotlačne in
nizkotlačne sisteme s finim pršenjem
vode za zelo različne namene pod
znamko Minifog in tako sodi med
pionirje tehnike finega pršenja. Teh-
nika finega pršenja – znana tudi pod
imenom tehnika vodne meglice – bolj
učinkovito izkorišča fizikalne lastno-
sti vode kot klasični sistemi gašenja
z vodo. Voda za gašenje se pri višjih
obratovalnih tlakih skozi specialne
šobe in sprinklerje zelo fino razprši
v prostor. Tako se skupna površina
vode za gašenje močno poveča in zato
lahko hitreje absorbira toploto in se
uparja. Ta učinek hlajenja in dušenja
omogoča zelo učinkovito gašenje po-
žara z minimalno porabo vode.
Naložba v prihodnost Sprinklerski sistemi so najbolj
razširjeni in že dolgo v uporabi. Z
uvajanjem novih tehnologij gašenja
z nizkotlačno pršno vodo EconAqua
se povečujeta učinkovitost uporabe
gasila ter varnost ljudi in opreme, in
to ob nižjih stroških in manjši škodi,
ki jo povzroči delovanje aktivne po-
žarne zaščite. Požari in eksplozije v
objektih ne povzročijo samo izgube
življenj in materialne škode, ampak
ustavijo proizvodnjo in tako povzro-
čijo izgubo poslovanja. Zato naj po-
žarna zaščita ne bo namenjena samo
izpolnitvi zakonske obveze, ampak
naj bo tudi in predvsem naložbo za
prihodnost.
Nad požar z vodno meglicoKako z manj vode in bolj usmerjenim gašenjem ustaviti požar; odgovor najdete v sprinklerskih sistemih z vodno meglico
Sprinklerski sistemi s finim pršenjem vode Minifog EconAqua družbe Minimax s pomočjo inovativne nizkotlačne tehnike finega pršenja omogoča-jo učinkovito gašenje požarov v pisarniških in upravnih objektih, podzemnih garažah in objektih s podobnimi požarnimi tveganji.
Tehnika finega pršenja – znana tudi pod imenom tehnika vodne meglice – bolj učinkovito izkorišča fizikalne lastnosti vode kot klasični sistemi gašenja z vodo. Primerna je tudi za garažne hiše.
▶
»Gasilske naloge so gašenje in
reševanje ob požarih, prometnih
nesrečah, okoljskih in industrij-
skih nesrečah, zaščita in reševanje
oseb, premoženja, okolja in kultur-
ne dediščine ob naravnih in drugih
nesrečah, požarna straža ter druge
splošne reševalne naloge, vključno
s preventivnimi in operativnimi
nalogami varstva pred požarom,«
je uvodoma povedal Boris Balant,
generalni direktor Uprave RS za za-
ščito in reševanje. V Sloveniji je prek
1.400 aktivnih gasilskih enot, od ka-
terih je približno sto industrijskih.
V teritorialnih gasilskih enotah, od
katerih je 15 poklicnih, deluje več kot
45 tisoč prostovoljnih operativnih
gasilcev in prek 570 poklicnih.
Požarna ogroženost Slovenije in industrijski požari
Požarna ogroženost naravne-
ga okolja je odvisna od klimatskih
značilnosti območja, vrste tal,
drevesnih vrst, vlažnosti biomase,
stanja sestojev in bližine potenci-
alnih povzročiteljev požarov. »V
Sloveniji je največ požarov v na-
ravnem okolju v zimski sezoni, od
januarja do marca, vendar so požari
v poletni sezoni, od avgusta do sep-
tembra, zaradi visokih temperatur
zraka nevarnejši in zahtevnejši za
gašenje,« je pojasnil Balant.
lijoni evrov škode in v proizvodnem
obratu Pekarne Orehek v Kranju
leta 2004 z več kot petimi milijoni
evrov škode.
Požarni red Lastniki ali uporabniki stano-
vanjskih objektov, razen eno- in
dvostanovanjskih stavb, ter lastniki
ali uporabniki poslovnih in indu-
strijskih objektov morajo določiti
požarni red. Izdelava požarnega
reda sodi med preventivne orga-
nizacijske ukrepe z namenom pre-
prečitve nastanka požara in izbolj-
šanja požarne varnosti. Področje
varstva pred požarom ureja zakon
o varstvu pred požarom. »Varstvo
pred požarom obsega organiziranje,
načrtovanje, izvajanje, nadzor ter
financiranje dejavnosti in ukre-
pov varstva pred požarom. Med
dejavnosti in ukrepe, ki jih ureja
področje varstva pred požarom, so-
dijo raziskovanje, izobraževanje,
usposabljanje, načrtovanje ukre-
pov, nadziranje, požarno zavaro-
vanje, gasilstvo, tehnični nadzor,
dimnikarstvo, požarno varovanje
premoženja in drugo. Dejavnosti
varstva pred požarom se opravljajo
kot neobvezna ali obvezna javna
služba na državni in lokalni ravni,«
je še povedal sogovornik.
S preventivnim ravnanjem je opravljen večji del nalogeSlovenija ima več kot 1.400 aktivnih gasilskih enot, več kot 45 tisoč prostovoljnih operativnih gasilcev in prek 570 poklicnih
Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zago-tavljajo občine in država. Je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu.
»Požar z največjo materialno škodo je izbruhnil v družbi Gorenje leta 2000, ko je nastalo za več kot 17 milijonov evrov škode,« pravi Boris Balant, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje.
▶
Požar z največjo materialno
škodo je izbruhnil v družbi Gore-
nje leta 2000, ko je nastalo za več
kot 17 milijonov evrov škode. Večji
požari na objektih so bili še v skla-
dišču podjetja Tomos v Kopru leta
2002 z 9,6 milijona evrov škode,
v proizvodnem objektu Seaway v
Radovljici leta 2007 s sedmimi mi-
POŽARNA VARNOSTFINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si 23
Aleš Potokar, vodja projektov v
podjetju Vovko, nam je povedal, da
imajo pri njih številne protipožarne
rešitve. »Na prvem mestu so to zago-
tovo protipožarna protivlomna vrata
EI30 min, ki so skladna z zahtevami
slovenskega tehničnega soglasja in
imajo certifikat ZAG, ki potrjuje, da
proizvod izpolnjuje vse predpisane
zahteve zakona o požarni varnosti.
Tu so tudi cilindrični vložki, bodisi
samostojni bodisi v sistemu zaklepa-
nja, ki so primerni za uporabo v pro-
tipožarnih ali dimnovarnih vratih,
in pa drugo okovje, kot so kljuke in
antipanik sistemi, samozapirala, vsi
pa imajo požarne certifikate. Številne
stranke se zanimajo za naše ognjevar-
ne trezorje s certifikatom, ki potrjuje,
da se ob požaru notranjost trezorja v
času od pol do ene ure ne segreje na
več kot 177 stopinj Celzija. To pomeni
odlično zaščito pomembnih listin,
dokumentov in dragocenosti pred
ognjem.«
Izdelke pretežno uvažajo Po protipožarnih protivlomnih
vratih na slovenskem trgu povpra-
šujejo predvsem pri novozgrajenih
objektih, ker so obvezna po zakonu o
požarni varnosti, ter pri posameznih
specializiranih namenskih prostorih,
kot so sobe s strežniki in podobno.
»Kljuke in drugo okovje, ki imajo
protipožarne certifikate, pa se po
zahtevi o požarni varnosti uporablja-
jo na vseh preostalih protipožarnih
vratih in zasilnih izhodih, predvsem
tam, kjer je predviden večji pretok
ljudi,« sogovornik opisuje, kakšne
so potrebe po teh izdelkih. Dodaja,
da izdelke dobavljajo predvsem iz
Evropske unije. »Protipožarna pro-
tivlomna vrata so certificirana tako v
EU kot v Sloveniji, okovje pa je certi-
ficirano v tujini.«
Ustvarjanje požarne cone Izdelki so namenjeni za poslov-
ne zgradbe, stanovanja, individual-
ne hiše, največje povpraševanje pa
opažajo pri investitorjih, ki gradijo
večstanovanjske objekte ali po-
slovne zgradbe. »S protipožarnimi
protivlomnimi vrati dosežemo, da
se ob požaru plamen ne širi v pre-
ostale prostore po objektu; s temi
vrati torej ustvarimo požarno cono.
Okovje, kot so kljuke, cilindrični vlož-
ki, samozapirala, antipanik sistemi,
ki imajo protipožarni certifikat, pa
so izdelani iz kakovostnih ognjeod-
pornih materialov, ki omogočijo, da
ob izbruhu požara lahko še naprej
opravljajo svojo funkcijo,« razlaga
Aleš Potokar.
Kontrola dokumentacije ni dovolj
Požarna varnost na podlagi za-
kona o požarni varnosti naj bi bila
na ravni evropskih direktiv, vendar
se po Potokarjevih izkušnjah ne iz-
vaja povsod in za vse enako. »Ker
ni zadostne kontrole in se zakon-
ske določbe v mnogih primerih ne
upoštevajo, izvajalci izdelajo objekt
z izdelki, ki so veliko cenejši, vendar
ne ustrezajo svojemu namenu, kaj
šele požarni varnosti. V nekaterih
primerih pa izdelkov, ki naj bi po za-
konu zagotavljali dodatno požarno
varnost, sploh ne vključijo. Kontrola
omenjenih izdelkov, sploh na večjih
objektih, bi se morala izvajati ne samo
na podlagi predložene dokumentaci-
je, ampak tudi dejansko na objektu
oziroma vgrajenem izdelku, kjer bi
preverili, ali ustreza vsem predpisa-
nim kriterijem,« je pogovor končal
strokovnjak.
Preveriti bi morali dejansko vgrajene elemente
Investitorji prepogosto vgrajujejo cenejše in necer-tificirane izdelke ter materiale
Številni kupci se zanimajo za ognjevarne trezorje s certifi-katom, ki zagotavljajo zaščito pomembnih listin, dokumentov in dragocenosti pred ognjem.
Protipožarna protivlomna vrata podjetja Vovko so skladna z zahte-vami slovenskega tehničnega soglasja in imajo certifikat ZAG.▶
Kot nam je povedal Peter Mi-
kuljan iz družbe Varnost Maribor,
se nanje obračajo zlasti podjetja
in samostojni podjetniki, ki jih
zanima, kakšne so zahteve za
novogradnje, ki jih bodo izvedli
v kratkem, kako urediti področje
varstva pred požarom, da bodo
zadostili zakonodaji, ali so dolžni
izdelati požarni red, usposobiti
zaposlene iz varstva pred požarom
in podobno.
Pregledi tehnične dokumentacije in objektov
»Pregledi so aktualni predvsem
pri podjetjih, ki so nas pooblastila,
da zanje opravljamo naloge stro-
kovnega delavca za varstvo pred
požarom. Naši strokovni delavci
najprej poskrbijo, da se v takšnem
podjetju izdelajo ali revidirajo
zakonsko zahtevani pravni akti,
ki morda niso več aktualni ali jih
delodajalec še sploh ni sprejel; gre
za oceno požarne ogroženosti, po-
žarni red z vsemi prilogami in dru-
go,« opisuje sogovornik. »Ob tem
skrbimo, da so vsi delavci usposo-
bljeni iz varstva pred požarom,
predvsem pa, da je urejena vsa
tehnična dokumentacija – da so
opravljeni vsi periodični pregledi
in da so tam, kjer je treba, prido-
bljena tudi potrdila o brezhibnem
delovanju: na sredstvih za gašenje
začetnih požarov, sistemih aktiv-
ne požarne zaščite, strelovodnih
in električnih napeljavah, kurilnih
in dimovodnih napravah, plinskih
napeljavah in trošilih … Ob vsa-
kem obisku pa naš strokovni de-
lavec seveda pregleda ves objekt,
s čimer preveri dejansko stanje
varstva pred požarom, vključno s
prehodnostjo evakuacijskih poti,
nameščenostjo naprav za gašenje
in skladiščenjem vnetljivih snovi,
ter ob tem izpolni kontrolni list, iz
katerega je hitro razvidno, kate-
ra področja organizacijsko šepajo
ali so celo še neurejena,« razlaga
Mikuljan.
Za ene zasnova, za druge študija požarne varnosti
Za vsako novogradnjo ali rekon-
strukcijo objekta, za katero je treba
pridobiti gradbeno dovoljenje, mora
biti izdelan elaborat varstva pred po-
žarom. Za enostavnejše objekte je to
zasnova požarne varnosti, za zahtev-
nejše pa študija požarne varnosti. »V
našem podjetju so v večini elaborati
za večje in zahtevnejše zgradbe, kot
so šole, vrtci, banke, kulturni centri,
trgovine, upravne in večstanovanj-
ske ter namestitvene zgradbe. Ob
tem so tukaj še industrijski objek-
ti, skladišča, polnilnice, delavnice,
medtem ko je elaboratov za indivi-
dualne – enostanovanjske gradnje
nekoliko manj,« pojasnjuje sogovor-
nik. »Zaradi različnih rekonstrukcij
in sprememb namembnosti pa se
vedno pogosteje srečujemo tudi s
tem področjem, ki je še posebno zah-
tevno, saj smo projektanti omejeni
z obstoječim stanjem, ki ga ni mo-
goče spreminjati – gabariti objekta,
odmiki od parcelnih meja in drugih
objektov –, a je kljub temu treba
najti sprejemljive rešitve, ki bodo
čim bolj zadovoljevale investitorja
ter bodo hkrati skladne z veljavno
zakonodajo.«
Rešitve morajo biti skladne z zakonodajo in željami investitorjaZmanjšan obseg sredstev, namenjenih požarni varnosti, ne gre na roko višji ravni zavedanja Podjetje Varnost Maribor v okviru štirih centrov deluje na področju varstva pred požarom, največ v varstvenem inženiringu, kjer dejavnost poteka v štirih glavnih segmentih: v usposa-bljanju, izdelavi pravnih aktov in elaboratov, kot strokovni delavci v ustanovah in podjetjih ter na izvedbenem področju.
OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si24
Preverjanje – pregled sistema
zaščite pred strelo, ki zajema tudi
preskuse in meritve –, je treba opra-
viti, ko je končana njegova izvedba
ali po njegovih spremembah, re-
konstrukcijah in popravilih, pa tudi
periodično. »Novoizvedeni sistemi
zaščite pred strelo se pregledajo ob
navzočnosti odgovornega nadzorni-
ka za električne inštalacije po konča-
nih delih. Zapisnik je obvezna priloga
dokazila o zanesljivosti objekta, kot
je to določeno v predpisih, ki urejajo
gradnjo objektov,« pojasnjuje Albert
Seliškar iz podjetja Elektro Seal.
Redni in izredni pregledi Preverjanje kot del zagotavljanja
varnega delovanja sistema zaščite
pred strelo obsega vizualni pregled,
preskuse in meritve vgrajenega sis-
tema, vključno s tistimi deli električ-
nih napeljav, ki so s tem sistemom
neločljivo povezani. »Redni pregled
sistema zaščite pred strelo je treba
opraviti vsaki dve leti pri zaščitnih
ravneh ena in dve ter vsaka štiri le-
ta pri zaščitnih ravneh tri in štiri. V
stavbah, kjer se skladiščijo eksplozivi
oziroma ki imajo prostore s potenci-
alno eksplozivno atmosfero, je tre-
ba redni pregled opraviti enkrat na
leto, vizualni pregled pa vsakih šest
mesecev,« našteva Seliškar. Izredni
pregled pa se opravi po vsakem nepo-
srednem udaru strele v sistem zaščite
pred strelo, po poškodbah oziroma
posegih, vključno z rekonstrukcijo
sistema zaščite pred strelo, ki lahko
vplivajo na njegovo varnost.
Tudi pred strelo se morate zavarovati
Prvi redni pregled sistemov zaščite pred strelo v obstoječih stavbah je treba opraviti najkas-neje do 1. januarja prihodnje leto
Novi pravilnik določa zahteve, s katerimi se zagotovi zaščita pri projektiranju in gradnji novih stavb ter rekonstrukciji starih pred delovanjem strele, katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v stavbah ter v njihovi neposre-dni okolici.
»Za merjenje in preskušanje električnih in strelovodnih na-peljav so na razpolago številni sodobni inštrumenti z napre-dnimi merilnimi metodami,« pravi Albert Seliškar iz podjetja Elektro Seal.
▶
Kako uporaba novih materialov
in tehnologij v gradbeništvu vpli-
va na požarno varnost oziroma na
načrtovanje požarne varnosti?
Načrtovanje požarne varnosti je kom-
pleksen proces, ki zahteva visokospe-
cializirane strokovnjake z znanji s po-
dročja požarnih nevarnosti, požarne
ogroženosti, ukrepov aktivne in pasiv-
ne požarne zaščite ter posledično zna-
nja s področja gradbenih materialov,
saj šele pravilen izbor in vgradnja teh
omogoča pravilno implementacijo
požarnovarnostnih ukrepov v pra-
ksi in v konkretnem objektu. Če se
uporabi pravilen požarni scenarij in
predvidijo ustrezni požarnovarnostni
ukrepi, uporaba novih materialov in
tehnologij v gradbeništvu ne povzroča
zmanjševanja požarne varnosti. Seve-
da pa se, skladno z zakonom o gradbe-
nih proizvodih, lahko uporabljajo le
gradbeni materiali, ki imajo ustrezne
certifikate in izjave o skladnosti ter
so tudi pravilno vgrajeni, kar lahko
dokončno potrdi le strokovnjak s po-
dročja požarne varnosti, za sisteme
aktivne požarne zaščite pa so zahteva-
ni še pregledi pooblaščenih tehničnih
preglednikov. Končni dokument o
pravilnosti vgradnje gradbenih ma-
terialov je izkaz požarne varnosti z
vsemi zahtevanimi prilogami.
Kako je z razvojem novih teh-
nologij na tem področju?
V zadnjih desetletjih je varstvo pred
požarom v svetu doživelo hiter vzpon
in pomembne spremembe, znanja
so postala kompleksna in interaktiv-
na, kar se lahko koristno uporabi za
povečanje stroškovne učinkovitosti
in fleksibilnosti požarne varnosti v
zgradbah. Razvoj novih tehnologij na
področju požarne varnosti je v sve-
tu v zadnjih desetletjih izreden. Vse
bolj se uporabljajo inženirske metode
oziroma performančno projektiranje
požarne varnosti, saj z zastarelimi in
pomanjkljivimi predpisi ni mogoče
dovolj hitro slediti razvoju novih
materialov in tehnologij. Za razvoj
požarne varnosti so potrebna velika
finančna sredstva in obilica preizku-
sov, za kar pa v Sloveniji doslej ni bilo
dovolj posluha. Tako zaradi preživele
požarnovarnostne regulative mnogo-
krat zgradimo ekonomsko bolj potra-
tne objekte, kot bi to bilo potrebno z
vidika požarne varnosti.
Včasih so bili objekti pretežno
zidani, zdaj imamo opravka s ko-
vinskimi konstrukcijami, umetni-
mi masami, steklom, lesom …?
Slovenija ima le preskriptivno regula-
tivo, mnogo tehničnih rešitev je sicer
prevzetih od Nemčije in Švice, vendar
ta regulativa še zdaleč ni dodelana in
usklajena do potrebne ravni detajlov,
zato pušča mnogo vprašanj nereše-
nih. Problem pri požaru pa je, da so
detajli izredno pomembni. Glede na
nove materiale in tehnologije gra-
dnje, kot so kovinske konstrukcije,
umetne mase, steklo, les, je zato iz-
jemno pomembno, kdo je izbran za
odgovornega projektanta požarne
varnosti. Pri nas lahko namreč pri na-
črtovanju ukrepov požarne varnosti
uporabljamo katerikoli tuji predpis,
med katerimi pa mnogi niso ustre-
zni oziroma se ne dajo kar preprosto
prenesti v naš prostor, saj so pred-
vsem standardizirana preizkušanja
gradbenih materialov različna in zato
ne moremo govoriti o enaki požarni
odpornosti gradbenih materialov, ki
so bili preizkušeni po evropskih ali
denimo ameriških standardih. Pri
tem je tudi treba vedeti, da ima večina
objektov v ZDA sprinklerske siste-
me za avtomatsko gašenje z vodo
ob požaru, kar v Sloveniji še zdaleč
ni praksa.
Kako se zagotavlja požarna var-
nost v visokih objektih, ki jih bo
v Ljubljani in tudi drugih mestih
zraslo kar nekaj?
Visoki objekti prinašajo dodatne
požarne nevarnosti in ogroženo-
sti, saj so evakuacijske poti daljše,
reševanje z gasilskimi lestvami pa
zaradi višine praktično nemogoče.
Nosilnost gradbenih konstrukcij vi-
sokih stavb mora biti zagotovljena
za primeren čas – vsaj 90 minut –,
vgradnja sistemov aktivne požarne
zaščite – notranji hidranti, suhi in
mokri dvižni vodi, hidroforne po-
staje, sprinklerski sistemi, požarno
javljanje –, je obvezna. Prav tako so
obvezna gasilska dvigala in od eva-
kuacije ločene poti za intervencijo
gasilcev in reševalcev, zunaj stavb
pa ustrezne dovozne in postavitve-
ne površine za gasilska vozila. V
Sloveniji je trenutno veljavna teh-
nična smernica za požarno varnost
v stavbah TSG-1-001:2010, ki pa žal
ni primerna za načrtovanje visokih
stavb, saj se v svojem besedilu le
sklicuje na nemško smernico. Ker
povprečni slovenski inženir ne ra-
zume nemškega jezika, je uporaba
te v praksi zelo otežena. Ker se tega
na Inženirski zbornici Slovenije
dobro zavedamo, smo pripravili
ustrezen prevod nemške smerni-
ce za visoke stavbe, torej stavbe,
višje od 22 metrov. Menimo, da bi
moralo pristojno ministrstvo smer-
nico za visoke stavbe opredeliti kot
obvezno za uporabo.
Kako je z izobraževanjem
na tem področju? Koliko slu-
šateljev se prijavi k vam na
izobraževanje?
Na Inženirski zbornici Slovenije
v zadnjih letih namenjamo veliko
pozornosti dvigu kakovosti storitev
naših članov – pooblaščenih inže-
nirjev, aktivnih na področju požarne
varnosti. V ta namen organiziramo
izobraževanja in izdajamo smernice
IZS ter priročnike. V povprečju orga-
niziramo na leto troje izobraževanj,
ki so neposredno ali posredno pove-
zana s področjem požarne varnosti.
Podatki kažejo, da se teh izobraževanj
udeleži od 50 do 200 ljudi. Tudi letos
bomo organizirali tri, in sicer v sodelo-
vanju s Slovenskim združenjem za po-
žarno varstvo. V sodelovanju z njimi
smo 1. oktobra organizirali še kratko
šolo požarne varnosti. Poleg tega smo
letos izdali dve smernici IZS, in sicer
smernico Zasnova požarne varnosti,
ki je priporočilo IZS o tem, kakšna naj
bo zasnova požarne varnosti, katere
izdelavo zakonodaja sicer predpisuje,
a njene vsebine nikjer ne določa, ter
smernico Požarnovarnostni ukrepi za
visoke stavbe, višje od 22 metrov, ki je
prevod nemške smernice. Letos smo
že izdali priročnik o načrtovanju po-
žarne varnosti, v katerem podajamo
osnovne napotke in temeljna znanja s
področja požara. Do konca leta bomo
izdali še dva priročnika, in sicer Pri-
ročnik požarnovarnostnih ukrepov za
visoke stavbe, v katerem bodo zahteve
iz smernice podrobneje razložene in
slikovno predstavljene, ter Priročnik
o odvodu dima in toplote, v katerem
bodo podani povzetki aktualnih znanj
in zadnjega stanja tehnike.
Inženirska zbornica Slovenije je pripravila prevod nemške smernice za visoke stavbe O uporabi novih materialov in tehnologij v gradbeništvu, zagotavljanju požarne varnosti v visokih objektih in požarni varnosti nasploh smo se pogo-varjali z mag. Alešem Glavnikom, direktorjem projektivnega podjetja PIN iz Maribora in članom Inženirske zbornice Slovenije.
Večina objektov v ZDA ima sprinklerske sisteme za avtomatsko gašenje z vodo ob požaru, kar v Sloveniji še zdaleč ni praksa.
Tako poudarja mag. Aleš Glavnik, direktor mariborskega podjetja PIN in član Inženirske zbornice Slovenije.
▶
Nerešena vprašanja ostajajo
Alek
sand
ra V
agaj
a