Program

REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ

V UČNIH IN SVETOVALNIH SITUACIJAH ODRASLIH UDELEŽENCEV

Sandra Bohinec Gorjak, univ. dipl.kom.

Projekt: Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2011 do 2014 Aktivnost: Usposabljanje in spopolnjevanje za andragoško delo

Naloga: Programi spopolnjevanja andragoških delavcev v skladu z aktualnimi potrebami

REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ

1) Spoznajmo se1) Moje ime…

2) kot…

3) ker…

2) Kako razumem besedo KONFLIKT? Kaj čutim v konfliktu in

kako ga doživljam?

3) Kje nabiram MOČ, da zdržim konflikte?

VSEBINA

Prvi dan:

1. Teoretsko ozadje konfliktov

2. Načini odzivanja na konflikte

3. Obvladovanje konfliktov (tehnike razreševanja)

1. Čutna ostrina

2. Komunikacija

VSEBINA

Drugi dan:

1. OBVLADOVANJE KONFLIKTOV (tehnike razreševanja)

1. Notranja stanja moči

2. Prepričanja in vrednote

3. Pozitivna samopodoba in samozavest

TEORETSKO OZADJE KONFLIKTOVNEKAJ DEJSTEV O KONFLIKTIH

Konflikti so VEDNO bili in vedno bodo.Kar potrebujemo za reševanje konfliktov je

NOTRANJI občutek VARNOSTI, ki omogoča SPREMINJANJE, v katerem zdržimo napetost, stres soočenja s stvarnostjo, ki je velikokrat konfliktna.

Vlaganje v MOČ, da ZDRŽIMO v stvarnosti.

Kaj je konflikt?

Konflikt je srečanje neusklajenosti in neharmonije.

Je stanje, ko sistem, zaradi te neusklajenosti, ne deluje optimalno. Hkrati je tudi stanje, ki sili v odzivanje in zahteva spremembe.

ISKANJE REŠITEV

Vzroki za nastanek konflikta – disharmonije:

• Različne predstave želenih rezultatov (sestanka, projekta…)

• Različne vrednote kot osebnosti• Neustrezno komuniciranje (neposlušanje,

neprožnost v slišanju stališč drugega, (ne)sprejemanje drugačnosti, nedorečenosti)

• Disharmonija v odnosu (razprava o vsebini)

• Pomanjkanje stika s seboj: čustvovanje, egotizem

Načini odzivanja na konflikt

• negiranje, zanikanje “ga sploh zavestno ne vidimo”• potlačevanje: pogledamo vstran “se ne odzovemo”• enostransko reševanje konflikta: z izvajanjem pritiska

na druge “jaz nisem kriv”• zamolčanje konflikta oziroma ga ne izrazimo “feed back”

• vzroke za dejanja ali stanja pripišemo drugim “vsi drugi so krivi”, jamranje

• za lastna dejanja iščemo zunanje vzroke (če bi…)• iskanje rešitev za konflikt, ki terja več časa in ki bi bila

kar najboljša za oba, pri čemer vsak ohrani lastne interese in tudi dober odnos

PREDSTAVE – TESNOBA – VEDENJE

Pomisleki v tesnobnih stanjihSplošni pomisleki, 1. skupina• Mogoče se bodo razjezili.• Mogoče bodo užaljeni.• Spravilo me bo v težave.• Tega ne morem reči šefu.• Nič kaj prijetno ne bo.• Mogoče se pa motim.• Ne bom ji več všeč.• Posledice bodo boleče.• Končalo se bo, da bo vpil

name.• Nima smisla, saj me ne bo

poslušal.

Splošni pomisleki, 2. skupina• Saj ne more drugače.• Nihče ni popoln. Vsakdo ima

kakšno napako.• Že brez tega ima dovolj težav.• Prestar je, da bi mu to

govorila.• Premlada in premalo izkušena

je.• Saj sploh ne ve, da to počne.• Preobčutljiv je.• To bi ga uničilo.• Samo smili se ti.

Pomisleki v tesnobnih stanjih kažejo na to, kako vidimo svoj POLOŽAJ

PODREJENI POLOŽAJ

Gledamo navzgor

OMAHLJIVEC

Predvidevamo neuspešen rezultat, ker na drugo osebo gledamo kot na močnejšo od sebe.

NADREJENI POLOŽAJ

Gledamo navzdol

MACOLA

Močnejši smo in druga oseba je šibkejša.

Nezavedno se postavimo nad sočloveka.

VSEBINSKA IN ODNOSNA RAVEN KOMUNICIRANJA

Vsebinska raven

1. Pomen, ki ga želimo prenesti sogovorniku.

Odnosna raven (raven notranje moči)

1. Kaže v kakšnem odnosu sta

sogovornika.

2. Način, kako se sporočilo posreduje in

kako se sprejema.

INTENCA

OSEBNO-STNI

FILTRI

PREJEMNIK

VIRI INFORMACIJ

INTENCA

POŠILJATELJ

KOMUNIKACIJSKI UČINEK

KOMUNIKACIJSKI KANAL

KOMUNIKACIJSKI KANAL

KOMUNIKACIJSKI UČINEK

OSEBNO- STNI

FILTRI

SPOROČILO

KOMUNIKACIJSKI MODEL

POVRATNO SPOROČILO

BISTVO KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA JE V UČINKU, KI GA DOSEŽEMO.

TESNOBNI POMISLEKI NAS ODVRNEJO OD TEGA, DA BI SE SPOPADLI S TEŽAVO.

Zato ne spregovorimo, kot bi si želeli.OBVLADOVANJE: ni vedno nujno, da disharmonija prizadene. Vse je odvisno od

1) KOMUNIKACIJE- NAČIN in OKOLIŠČINE2) NOTRANJE MOČI

KOMUNIKACIJSKE VEŠČINEza preseganje situacij disharmonije in

doseganje ustreznega načina in okoliščin

1. ČUTNA OSTRINA in KALIBRIRANJE

2. POVRATNE INFORMACIJE

3. ZAZNAVNE TEHNIKE (DISOCIACIJA)

4. AKTIVNO POSLUŠANJE

5. PRLL STRATEGIJA VODENJA

KONFLIKTE NAJBOLJE REŠUJEMO S PREPOZNAVANJEM SITUACIJ, KI

LAHKO PRIPELJEJO DO KONFLIKTOV IN PRAVOČASNIM UKREPANJEM.

Za to pa potrebujemo

ČUTNO OSTRINO

HIERARHIJA IDEJ

ČLENJENJE NAVZGORvelika slika, uglasitev, abstraktnost

»Kaj dobimo,če…?«»Kaj nam bo to prineslo?«

»Kaj je namen…?«»Čemu to počnemo?«

»Kaj natančno…?«»Kakšne primere poznamo?«

razločevanje, podrobnostiČLENJENJE NAVZDOL

KOMUNIKACIJA je…

1) … kot ŠAH

2) … kot PARTIJA KART

3) …kot PLES

NESKONČNO MOŽNA IZBIRA ODIGRANIH POTEZ

MOČ BESED

Stresne besede (hormoni stresa):PROBLEM, JA, AMPAK, ZAKAJ, MORATI

Izbira pozitivnih besed:• Prepovedano• Ni mogoče• Pretežko• Neprijetno• Ne moremo• Ne smete• Morate

KOMUNIKACIJSKI SLOGIOBLIKE VEDENJA oziroma ODZIVA V STRESNIH

SITUACIJAH

1. PASIVNI

2. AGRESIVNI

3. MANIPULATIVNI

4. ASERTIVNI

Uporaba asertivnega besednjaka

Pri asertivnem vedenju je zelo pomembno, da smo pozorni na besednjak, ki ga uporabljamo.

• Izogibamo se besedam, ki prekinjajo komunikacijo oziroma ustavijo pozitivni tok komunikacije (ampak, zakaj, mimogrede, na žalost).

• Uporabljamo prvo osebo ednine, ko izražamo svoje mnenje. (»Moti me, če med najinim pogovorom gledaš stran.« »Jaz bi v poročilo vključila še…«)

• Ne govorimo o lastnostih osebe temveč o njenem vedenju. (»Ti si popolnoma neustvarjalen.« vs. »Na zadnjem sestanku nisi prispeval nobene ideje.«)

• Uporabljamo pozitiven besednjak. Besede z negativnim prizvokom zamenjujemo s pozitivnimi. (»Tvoj problem je…« vs. »Morda bi lahko izboljšal…«; »Ne smeš zamuditi sestanka.« vs. »Vesela bom, če na sestanek prideš točno.«

• Namesto posplošitev uporabljamo specifične trditve. Namesto, da nekomu očitamo, kako zanič je njegovo poročilo, povemo, kateri podatki niso točni.

Koristi asertivnega vedenja za posameznika:

Ljudje so bolj zadovoljni s seboj.Z asertivnostjo povečujemo svojo učinkovitost in

lažje dosežemo cilje.Bolje obvladujemo konfliktne in druge težke

situacije.Občutimo lahko zmanjšano stopnjo stresa na

delovnem mestu. Izboljšujejo se medosebni odnosi in sodelovanje

med posamezniki.

VSEBINA Drugi dan:

OBVLADOVANJE KONFLIKTOV (tehnike razreševanja)

1. Notranja stanja moči

2. Prepričanja in vrednote

3. Pozitivna samopodoba in samozavest

Kaj upravlja naše odnose?

OPREDELITEV MOČI

VERTIKALNA MOČ

1. Merimo – presojamo v smeri gor/dol.

2. Lestvica: položaj, denar, znanje, inteligentnost, lepota.

3. Ta nam je postala edino merilo.

OSEBNA MOČ

1. Ni odvisna od zunanjega dogajanja, sredstev, znanja, položaja.

2. Odvisna je od zavedanja sebe in zmožnosti videti onkraj lestvic.

OSEBNA MOČ prebudimo spomin nanjo

• vedno je prisotna, vendar pozabljamo nanjo (preveč se ukvarjamo z vertikalno močjo)

• omogoča lažje sporazumevanje z drugimi

• kaže se kot: ŽARENJE, MIR, MODROST, NOTRANJI MIR, VITALNOST, POGUM, ODSOTNOST VZVIŠENOSTI

• ne potrebuje potrditve drugih, spregovori tudi če je nihče ne podpira.

Osebna moč je podobna sveči, ki gori vse življenje: če dobi več kisika vzplamti, sicer pa tli.

PREPRIČANJA

SINTAKSA DOGODKOVOPTIMIST: - +, - +, - +

Za vsakim slabim, pride dobro.Po dežju posije sonce.

PESIMIST: - + -, + -, + -Če se smeješ danes, boš jokal jutri.

Katero PREPRIČANJE, ki me zadržuje, mi ne dovoli, da stopim NAPREJ?

Kakšna je vaša perspektiva?Katere pesmi, knjige, filme imate radi?

OZAVEŠČANJE LASTNIH VREDNOT

KONGRUENTNA KOMUNIKACIJA

Virginia Satir

: možna oblika odziva v neharmoničnih situacijah

1. Skladnost verbalne in neverbalne komunikacije.

2. Ko komuniciramo kongruentno, stojimo na »mestu resnice«.

3. Posredujemo sporočilo o tistem kar je, o resničnosti – kalibriranje drugih in samega sebe.

»Čustva« niso »problematična«, problematično je zgolj njihovo zanikanje.

ŠTIRJE STEBRI za kompetenčno in kongruentno komunikacijo

1. ČUTNA OSTRINA: kalibriranje in dinamično poslušanje…Odkritost za lastno čustvovanje.

2. Krepitev OSEBNE MOČI.

3. PROŽNOST v vedenju in mišljenju (prepričanja).

4. Iskanje REŠITVE (komunikacijske kompetence)

SAMOZAVEST RASTE Z DEJANJI.

“USKLADITE DEJANJA Z BESEDAMI,

BESEDE PA Z DEJANJI…”William Shakespeare, Hamlet