program dela središča koper -...

ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO SREDISCE KOPER CENTRO Dl RICERCHE SCIENTIFICHE CAPODISTRIA SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER

PROGRAM DELA Znanstveno‐raziskovalnega središča Koper

za obdobje 2018 ‐ 2022

ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO SREDISCE KOPER CENTRO Dl RICERCHE SCIENTIFICHE CAPODISTRIA

SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER

2

UVOD K PROGRAMU DELA ZRS KOPER ZA OBDOBJE 2018–2022

Potreba po ponovni osamosvojitvi in preoblikovanju statusa ZRS Koper je nastala predvsem zaradi spremenjenih razmer v financiranju slovenske znanosti in zakonodaje iz področja visokega šolstva. Usmerjenost v mednarodne raziskovalne razpise in prilagajanje neposrednim potrebam trga z tesno vpetostjo potreb uporabnikov lokalnega in širšega okolja odpira nove izzive in zahteva spodbudno ustvarjalno okolje, hitro odzivnost in večjo agilnost v poslovanju, ki je bila v sklopu sistema univerze preveč omejena. Po enoletnih postopkih in usklajevanjih ter iskanju ustrezne rešitve je 24. novembra 2016 Vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi JRZ ZRS Koper. Sedaj smo pred novo nalogo, pripravo temeljnih dokumentov novoustanovljenega zavoda ZRS, ki bodo, upoštevajoč spremenjene razmere, zastavili prilagojeno organizacijsko strukturo in učinkovit poslovni model, nadgradil mreže sodelovanja in povezovanja, širil svoje poslanstvo na nova področja in utrdil svoj obstoj za naslednja desetletja. Za nadaljnji razvoj ZRS Koper, ki naj postane Mediteranski referenčni center znanstveno‐raziskovalne odličnosti, je potrebna visoka raven samozaupanja in lastne odgovornosti. To dvoje bomo dosegli z ustreznim oblikovanjem notranjih komunikacijskih mrež in razmerij, z zavestjo posameznika in skupin o odgovornosti do sprejetih nalog ter stabilnostjo vzpostavljenega sistema (organov odločanja). Postavljene cilje pa bomo lahko uresničevali z učinkovitim planiranjem razvoja lastnih in partnerskih raziskovalnih programov, projektov ter raziskovalne infrastrukture v kratkoročnih in dolgoročnih strateških dokumentih. Usmerjenost v mednarodni raziskovalni prostor in prilagajanje neposrednim potrebam trga odpira namreč nove izzive in zahteva večjo agilnost v poslovanju. Zato bo notranja struktura ZRS‐ja čim bolj transparentna in racionalna, razmerje med enotami pa povezovalno. Temu bo prirejeno tudi finančno poslovanje, ki mora biti vzdržno in skrbno vodeno. Odgovornost posameznika in predstojnikov organizacijskih enot, tako kot predstavnikov organov ZRS Koper do lastnega dela ter poslanstva in vloge, ki jo ZRS Koper ima v ožjem in širšem okolju ter v družbi nasploh, pa bo usmerjala naš nadaljnji razvoj. Izpostaviti pa velja, da sloni 5‐letni program dela, ki je pred nami na predpostavkah, ki so nam na voljo danes, ob ustanovitvi JRZ ZRS KOPER. Zato bo redno nadgrajevan in dopolnjen glede na nastale potrebe v regiji, Sloveniji in v širšem mednarodnem prostoru, katerim bomo sproti sledili in se jim prilagajali. Priložnosti, ki jih pred nas postavlja spremenjena družbena situacija, se kažejo še z večjim usmerjanjem v mednarodne raziskovalne in razvojne projekte s tesnim povezovanjem in prepletanjem z lokalnim in globalnim okoljem (aplikativno in temeljno raziskovanje). Posebni izziv predstavlja integracija raziskovanja v procese oživljanja gospodarstva in skupnega iskanja novih poslovnih možnosti, usmerjanje pozornosti potencialnih partnerjev, v prepoznavnost inovativnega pristopa raziskovalnega dela in posledično širjenje partnerskih mrež.



3

Kot novi član KOSRIS‐a si bomo prizadevali v sodelovanju z drugimi JRZ k oblikovanju kakovostnih smernic nadaljnjega razvoja znanstveno‐raziskovalnega polja v Sloveniji, aktivno prispevali k vzpostavljanju spodbudnih zakonskih okvirjev in regulacije znanstvenega prostora predvsem pa se zavzemali za izboljšanje pogojev dela ter kakovostnejše financiranje. Rezi v proračunu namenjenemu raziskovanju so bili v zadnji letih zelo ostri, posledično s tem pa so bila razpoložljiva sredstva za stabilno financiranje okrnjena kot so bili tudi okrnjeni nacionalni razpisi tako za projekte, kot za raziskovalno opremo. V srednjeročnem planu do leta 2022 smo tako predvideli, da bomo prihodke povečali za 46%. Visoke cilje si postavljamo zavestno in z namenom spodbude vseh zaposlenih, da novo obdobje in možnost sprejmemo kot izziv in z željo po potrditvi. Kakšni bodo rezultati zastavljenih ciljev tega planiranja, ni mogoče z gotovostjo oceniti, saj smo v veliki meri odvisni od realnih proračunskih sredstev, ki bodo v tem obdobju namenjena slovenski znanosti in temu ali se bodo izpolnili zadani cilji v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11‐20). Slednja namreč predvideva, da bo država postavila raziskave in inovacije v središče razvojnih politik in jih ustrezno finančno podprla, in sicer do leta 2020 v deležu 1,5 % BDP. Prof. dr. Rado Pišot, direktor



4

KazaloUVOD K PROGRAMU DELA ZRS Koper ZA OBDOBJE 2018–2022 ................................................... 2

1. Znanstveno–raziskovalna usmeritev ......................................................................................... 6

1.1. Vizija ........................................................................................................................................ 6

1.2. Poslanstvo ................................................................................................................................ 6

1.3. Predstavitev JRZ na kratko ...................................................................................................... 7

1.3.1. Organiziranost ZRS Koper .................................................................................................. 8

1.3.2. Osnovni podatki o raziskovalni in razvojni dejavnosti ..................................................... 13

1.3.3. Sredstva ZRS Koper .......................................................................................................... 14

1.3.4. Okolje ZRS Koper .............................................................................................................. 14

1.4. Zakonske podlage in dokumenti razvojnega načrtovanja, ki opredeljujejo delovanje ZRS

Koper ...................................................................................................................................... 15

1.5. Ključna področja delovanja ZRS Koper in njegova znanstveno‐raziskovalna usmeritev ............ 16

1.6. Pomen znanstveno‐raziskovalne usmeritve ZRS Koper za razvoj znanosti v širšem

(svetovnem) merilu ............................................................................................................... 20

1.8. Dolgoročni in srednjeročni cilji ZRS Koper .............................................................................. 21

2. Program raziskovalne dejavnosti z opredelitvijo obsega javne službe ter raziskovalnega dela

ZRS Koper za trg za obdobje 2018–2022 .............................................................................. 38

2.1. Program raziskovalne dejavnosti ........................................................................................... 52

2.1.1. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za družboslovne študije ................................... 52

2.1.2. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za filozofske študije ......................................... 52

2.1.3. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za jezikoslovne študije ..................................... 53

2.1.4. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za kineziološke raziskave ................................. 54

2.1.5 Program raziskovalne dejavnosti oljkarstva in sredozemskega kmetijstva ......................... 54

2.1.6. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za zgodovinske študije ..................................... 55

2.1.7. Program raziskovalne dejavnosti Pravnega inštituta .......................................................... 56

2.2. Povezava programa raziskovalne dejavnosti z izzivi družbe ........................................................ 56

2.3.1. Raziskovalni programi ...................................................................................................... 58



5

2.3.2. Raziskovalni projekti (temeljni, aplikativni in podoktorski) ............................................. 62

2.4.1. Usposabljanje in razvoj znanstvenih kadrov ..................................................................... 78

2.4.2. Mednarodno znanstveno sodelovanje ............................................................................ 78

2.2. Opredelitev obsega raziskovalnega dela za trg ..................................................................... 82

3. Program drugih dejavnosti ZRS Koper z opredelitvijo obsega javne službe ter dela za trg za obdobje

2018–2022 ............................................................................................................................. 83

3.1 Program drugih dejavnosti ZRS Koper ................................................................................... 83

3.2 Opredelitev obsega javne službe ........................................................................................... 84

4. Program investicij in investicijskega vzdrževanja za obdobje 2018–2022 ............................ 85

5. Kadrovska projekcija razvoja s sistemizacijo programskih in infrastrukturnih skupin za

obdobje 2018–2022 ............................................................................................................... 89

6. Ocena dolgoročnega uspeha v obdobju 2018–2022 ........................................................... 102



6

1. Znanstveno–raziskovalna usmeritev

1.1. Vizija

Vizija Znanstveno‐raziskovalnega središča Koper (od tu dalje ZRS Koper) je postati središče raziskovalne kakovosti v zahodni Sloveniji, zato si prizadeva v svoje vrste privabiti ugledne domače in tuje raziskovalce ter se razvijati v smeri uglednih svetovnih inštitutov za sodobne in napredne znanosti. Z zagotavljanjem kakovostne raziskovalne infrastrukture, spodbudnega okolja in na raziskovalca usmerjeno delovanje strokovnih služb ter informacijsko podprtih dejavnosti želi ZRS Koper k sodelovanju pritegniti zainteresirane kakovostne tako mlade kot tudi uveljavljene raziskovalce. Raziskovalno delo kot temelj razvoja akademske odličnosti učiteljev in raziskovalcev omogoča tudi povezovanje z visokošolskimi zavodi, kjer se neposredno uresničuje prenos znanja v študijski proces. Bodoči strokovnjaki na trgu dela bodo tako prepoznali dodano vrednost raziskovalnih dosežkov v praksi. Raziskovalci ZRS Koper bodo še naprej sodelovali in se povezovali z visokošolskimi inštitucijami ter utrjevali že dosežene povezave z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi doma in po svetu. Raziskovalno delo kot temelj razvoja akademske odličnosti učiteljev in raziskovalcev omogoča povezovanje z gospodarstvom, oblikuje mreže z drugimi raziskovalnimi inštitucijami in z drugo zainteresirano javnostjo. Znanstveno‐raziskovalno delo predstavlja temelj povezovanja med vedami in stroko. Smisel povezovanja je v oblikovanju sinergij novih raziskovalnih idej in motivov za delovanje v interdisciplinarnih raziskovalnih programih in projektih. Posledično se v tem povezovanju uresničuje poslanstvo javnega raziskovalnega zavoda ZRS Koper.

Svoje aktivnosti in strategijo delovanja bo ZRS Koper vpel med izzive neposrednih uporabnikov lokalnega in širšega nacionalnega okolja ter sodobne mednarodne tokove in smernice znanstveno‐raziskovalne odličnosti ter tako nadalje zagotavljal jedro znanstveno‐raziskovalnega potenciala Slovenskega primorja.

1.2. Poslanstvo

Temeljno poslanstvo ZRS Koper je ostati referenčno jedro znanstveno‐raziskovalne dejavnosti na področjih in znanstvenih disciplinah, ki jih preučujejo in razvijajo njegovi inštituti. Skupaj s pripadajočimi infrastrukturnimi enotami je cilj razvijati spodbudno okolje za raziskovalca, raziskovanje sodobnih vprašanj družbe in prispevati k njeni blaginji ter se tako odzivati na potrebe okolja in gospodarstva (sodelovanje z gospodarstvom in storitvenimi dejavnostmi v javnem in zasebnem sektorju, z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter civilno družbo – neposrednimi uporabniki znanja).



7

Delovanje ZRS Koper je zlasti usmerjeno v delovanje in raziskovanje v specifičnem sredozemskem prostoru, kjer se bodo nadgradile mnoge uspešne raziskave na področjih, ki jih je v 23 letih obstoja preučeval ZRS. Predvsem z vključitvijo v čezmejna partnerstva na obeh straneh državne meje, kar je tudi tendenca spodbujanja evropskega raziskovanja v programih teritorialnega sodelovanja in zahtev trga. ZRS Koper bo tudi nudil pomoč lokalnim podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev – preko podjetniških mrež ter s svojim znanjem, svojimi izkušnjami in pridobljenimi »know‐how« kompetencami bo deloval kot podpora pri razvoju lokalnih skupnosti. Obalna regija pa bo s tem postala inkubator inovacij evro‐sredozemskih razvojnih strategij v malem.

1.3. Predstavitev JRZ na kratko

Ime: Znanstveno‐raziskovalno središče Koper Skrajšano ime: ZRS Koper Pravno org. oblika: Javni raziskovalni zavod Sedež: Garibaldijeva ulica 1, 6000 Koper Matična številka: 7187416000 Davčna številka: SI38108674 Telefon: +386 (0)5 663 700 Fax: +386 (0)5 663 710 E‐naslov: info@zrs‐kp.si Spletna stran: http://www.zrs‐kp.si/ Začetek delovanja in raziskovanja v okviru ZRS Koper sega v leto 1994, ko je bil s sklepom o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda ustanovljen JRZ Znanstveno‐raziskovalno središče Republike Slovenije. Usmerjeno raziskovanje in vsebina raziskovalnih programov so postavili ZRS Koper v posebno vlogo, za katero so ob problemsko kompleksnih vsebinah značilni interdisciplinarni metodološki pristopi ter prenos teh pristopov in znanstveno‐raziskovalnih dognanj na neposredne uporabnike. V tej vlogi je ZRS Koper od samega začetka sodeloval tudi pri organizaciji in uresničevanju podlag za nastanek in razvoj visokega šolstva na Primorskem in udejanjal ta cilj kot inkubator študijskih programov nove primorske univerze. Tako je leta 2003 na podlagi Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem postal njena članica. Zaradi spremenjenih razmer v financiranju slovenske znanosti in na mednarodnem raziskovalnem trgu, zaradi velikega obsega dela na projektih EU ter utesnjenosti in omejenosti delovanja v univerzitetni strukturi je bilo nujno potrebno prilagoditi poslovni model ter zagotoviti poslovno, upravno in finančno avtonomijo, kar je bilo omogočeno z ustanovitvijo samostojnega javnega raziskovalnega zavoda ZRS Koper. S Sklepom Vlade RS je bil dne 26. 11. 2016 ustanovljen javni raziskovalni zavod Znanstveno‐raziskovalno središče Koper. Skladno s 24. členom sklepa Vlade RS o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda ZRS Koper, dogovorom o prevzemu raziskovalne dejavnosti ZRS Univerze na Primorskem in prenosu na novi javni raziskovalni zavod z dne 23. 11. 2016 podpisanim med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Univerzo na Primorskem



8

(Dogovor), in skladno s Pogodbo o prenosu dejavnosti, sredstev in obveznosti, delovnih in drugih razmerij in pravic iz Univerze na Primorskem na ZRS Koper, so se s 1. 1. 2017 prenesli dejavnost, sredstva in obveznosti, delovna in druga razmerja in pravice z Univerze na Primorskem na samostojni javni raziskovalni zavod ZRS Koper. ZRS Koper je s tem dnem prevzelo vse raziskovalne programe, raziskovalne in druge projekte ter drugo dejavnost, ki je bila organizirana v okviru ZRS Univerze na Primorskem, premoženje, zaposlene, pravice in obveznosti, osnovna sredstva in dokumentacijo, kot izhaja iz Dogovora, in skladno z določbo sklepa o ustanovitvi vstopilo v vsa pravna razmerja predhodnega ZRS Univerze na Primorskem. ZRS Koper kot multidisciplinarni javni raziskovalni zavod izvaja kot javno službo raziskovalne programe, temeljno in aplikativno raziskovanje ter naloge javne službe, strokovne in druge naloge s področja sredozemskega kmetijstva s poudarkom na oljkarstvu ter skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije. Njegova strateška usmerjenost je predvsem raziskovalna dejavnost in prenos znanja na področja študij Sredozemlja in posebnosti, ki jih slednje obsega ter povezovanje s centri znanja znotraj in izven Evrope na raziskovalnem in študijskem področju. Temeljni cilji so usmerjeni v ustvarjanje vrhunske znanosti in sledenju kriterijem znanstvene odličnosti z izvajanjem raziskav v javnem interesu na »nišnih področjih« in s tem prispevanja k splošnemu družbenemu napredku.

1.3.1. Organiziranost ZRS Koper

Za izvajanje svoje dejavnosti in nalog je ZRS Koper organizacijsko razdeljen na naslednje organizacijske enote:

‐ raziskovalne skupine – inštitute, ‐ infrastrukturne enote – centre in laboratorije, ‐ knjižnico, ‐ založbo, ‐ upravo.

INŠTITUTI: • INŠTITUT ZA DRUŽBOSLOVNE ŠTUDIJE • INŠTITUT ZA FILOZOFSKE ŠTUDIJE • INŠTITUT ZA JEZIKOSLOVNE ŠTUDIJE • INŠTITUT ZA KINEZIOLOŠKE RAZISKAVE • INŠTITUT ZA OLJKARSTVO • INŠTITUT ZA ZGODOVINSKE ŠTUDIJE • PRAVNI INŠTITUT • MEDITERANSKI INŠTITUT ZA OKOLJSKE ŠTUDIJE SKUPNE INFRASTRUKTURNE ENOTE: • CENTER MEDITERANSKIH KULTUR • CENTER ZA BENEŠKO ZGODOVINO IN KULTURNO DEDIŠČINO



9

• CENTER ZA INFORMACIJSKO IN INFRASTRUKTURNO PODPORO RAZISKOVANJU • CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA • CENTER ZA SODELOVANJE S KITAJSKO • CENTER ZA UPRAVLJANJE PROJEKTOV • KNJIŽNICA • MEDITERANSKI CENTER ZDRAVJA • ZALOŽBA ANNALES ZRS KOPER INFRASTRUKTURNE ENOTE INŠTUTOV:

LABORATORIJ IKARUS

LABORATORIJ INŠTITUTA ZA OLJKARSTVO UPRAVA ZRS KOPER:

SLUŽBA ZA PRAVNE IN KADROVSKE ZADEVE

SLUŽBA ZA NACIONALNE PROJEKTE, PLANE IN KONTROLING

TAJNIŠTVO IN NABAVNA SLUŽBA SESTAVA UPRAVNEGA ODBORA ZRS KOPER:

‐ Tomaž Može, predsednik,

‐ dr. Tilen Glavina, znanstveni sodelavec, podpredsednik,

‐ Lidija Lipič Berlec, članica,

‐ Viktor Markežič, član,

‐ dr. Mladen Gasparini, dr. med, član,

SESTAVA ZNANSTVENEGA SVETA ZRS KOPER:

‐ dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica, predsednica, ‐ dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik, namestnik predsednika, ‐ dr. Lucija Čok, znanstvena svetnica, članica, ‐ dr. Egon Pelikan, znanstveni svetnik, član, ‐ dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik, član, ‐ dr. Rok Svetlič, znanstveni svetnik, član, ‐ dr. Helena Motoh, višja znanstvena sodelavka, članica, ‐ dr. Maja Podgornik, znanstvena sodelavka, članica, ‐ Peter Čerče, višji asistent, član.



10

VODSTVO ZRS KOPER:

‐ dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik, direktor, ‐ Mateja Krmelj, pomočnica direktorja za pravno in poslovno upravno področje.

Direktor za pomoč pri upravljanju in poslovanju lahko imenuje tudi svetovalce direktorja, ki delujejo v okviru kolegija direktorja. Svetovalca direktorja:

‐ dr. Nadja Furlan Štante, višja znanstvena sodelavka in ‐ dr. Tilen Glavina, asistent z doktoratom.

Predstojniki inštitutov:

‐ Inštitut za družboslovne študije ‐ dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica,

‐ Inštitut za filozofske študije ‐ dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik,

‐ Inštitut za jezikoslovne študije ‐ dr. Irina Moira Cavaion, asistent z doktoratom, v. d.

predstojnice,

‐ Inštitut za kineziološke raziskave ‐ dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik,

‐ Inštitut za oljkarstvo ‐ dr. Maja Podgornik, znanstvena sodelavka,

‐ Inštitut za zgodovinske študije ‐ dr. Egon Pelikan, znanstveni svetnik,

‐ Pravni inštitut ‐ dr. Rok Svetlič, znanstveni svetnik.

Vodje infrastrukturni enot:

‐ Center mediteranskih kultur ‐ Milena Bučar Miklavčič, višji asistent, ‐ Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino – dr. Tilen Glavina, asistent z

doktoratom, ‐ Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju ‐ Peter Čerče, višji

asistent, ‐ Center za raziskovanje javnega mnenja – mag. Zorana Medarić, višja strokovno‐

raziskovalna asistentka, ‐ Center za sodelovanje s Kitajsko – dr. Helena Motoh, višja znanstvena sodelavka, ‐ Center za upravljanje projektov – Nives Rupnik, ‐ Laboratorij IKARUS – Armin Paravlić, asistent, ‐ Laboratorij Inštituta za oljkarstvo – Milena Bučar Miklavčič, višji asistent, ‐ Mediteranski center zdravja –dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik.

Vodja knjižnice: Peter Čerče, višji asistent. Vodja založbe: dr. Blaž Lenarčič, znanstveni sodelavec.

ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO SREDISCE KOPER CENTRO Dl RICERCHE SCIENTIFICHE CAPODISTRIA SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER


SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Področja dela Inštitutov: • INŠTITUT ZA DRUŽBOSLOVNE ŠTUDIJE (IZDŠ) je interdisciplinarni inštitut (znanstvene vede: sociologija, komunikologija, kulturologija, antropologija, socialna geografija), ki se raziskovalno ukvarja z etničnimi in medkulturnimi študijami, migracijami, manjšinskim vprašanjem, s prostori v stiku, fenomeni vsakdanjega življenja in družinskega življenja, človekovimi pravicami, z marginalnimi skupinami ter drugimi temami. • INŠTITUT ZA FILOZOFSKE ŠTUDIJE (IFŠ) predstavlja osrednje mesto za proučevanje klasičnih in sodobnih filozofskih tematik tako v okviru temeljnih kakor aplikativnih filozofskih študij, pri čemer raziskovalci IFŠ‐ja pokrivajo področja, ki jih druge tovrstne ustanove v Sloveniji in tudi širše ne pokrivajo. V okviru inštituta je posebej razvito polje medkulturne filozofije, kjer se združujejo raziskovalci s področij islamske, indijske in kitajske filozofije. Med temi področji so v ospredju filozofija ameriškega pragmatizma, okoljska etika, študije s področja islama in azijskih filozofij, ekofeminizem in feministična teologija ter filozofija Luce Irigaray. • INŠTITUT ZA JEZIKOSLOVNE ŠTUDIJE (IJŠ) raziskuje jezik, besedno umetnost in jezikoslovju stične vede: kontaktno in uporabno jezikoslovje, medkulturnost in raznojezičnost, književnost, didaktiko jezikov, družbeno in kognitivno jezikoslovje. Usmerjen je zlasti v proučevanje slovenskega jezika in jezikovne situacije v severno‐jadranskem prostoru. • INŠTITUT ZA KINEZIOLOŠKE RAZISKAVE (IKARUS) je usmerjen v preučevanje mlade, vendar izredno aktualne znanosti o gibanju človeka – kineziologije v najširšem pomenu besede. V okviru raziskovalnega programa in projektov v družbo umešča razsežnosti raziskovanja in prenosa znanja s področja ergonomije in kineziologije. Obravnava posameznika in skupine v različnih starostnih obdobjih, poklicih, vlogah in okoljih ter s tem prispeva k blaginji in trajnostni kakovosti življenja sodobnega človeka. Poslanstvo inštituta je preučevanje in spodbujanje zdravega življenjskega sloga: z dovolj gibanja, ustrezno prehrano in v ergonomsko ustreznem okolju. INŠTITUT ZA OLJKARSTVO (IZO) se pri svojem razvojno raziskovalnem delu posveča predvsem terenskim potrebam in tematikam oljkarstva ter sredozemskega kmetijstva. Znanstveno odličnost krepi na področju kakovosti in varnosti živil, agrotehnologije ter varstva okolja. Skrbi za prenos znanja pridelovalcem in predelovalcem, živilski industriji, malim in srednjim podjetjem, študentom, lokalnim skupnostim ter nacionalnim in mednarodnim organizacijam ter javnim agencijam in organom, ki se ukvarjajo z oljkarstvom, meroslovjem, varovanjem zdravja, kakovostjo živil in kmetijstvom. Raziskovalno in strokovno delo je zasnovano na obstoječih in predvidenih projektih ter strokovnih nalogah javne službe s področja sredozemskega kmetijstva s poudarkom na oljkarstvu, zagotavljanju visokih standardov za izvrševanje zakonodaje Unije v agroživilski verigi, hkrati pa posveča posebno pozornost krepitvi slovenskega meroslovnega sistema z umestitvijo Laboratorija Inštituta za oljkarstvo v evropsko infrastrukturo – Metrofood.



13

• INŠTITUT ZA ZGODOVINSKE ŠTUDIJE (IZŠ) se s svojim raziskovalnim programom in projekti osredotoča na proučevanje primorskega in istrskega obmejnega prostora, ki leži na kulturnem stičišču med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Teme proučevanja se nanašajo na družbene, gospodarske, antropološke, sociološke, politične, diplomatske, vojaške in kulturne vidike celotnega regionalnega prostora, tako na makro kot tudi na mikro analitični ravni v posameznih zgodovinskih obdobjih in v perspektivi zgodovine »dolgega trajanja«. • PRAVNI INŠTITUT (PI) deluje na vseh pravnih področjih, zlasti pa na področjih civilnega, gospodarskega, delovnega, ustavnega in upravnega prava. Pri tem daje poudarek tudi obravnavanju aktualnih pravnih vprašanj, na katera domače pravo in pravna praksa še ne ponujata enostavnih odgovorov. Tako lahko prispeva dragocen uvid pri reševanju odprtih vprašanj področja, čemur pomembno doprinese tudi analiza sodnih odločitev (tudi mednarodnih sodišč) in ureditve v drugih pravnih redih ter primerjava različnih rešitev. Inštitut skuša s svojo raziskovalno politiko slediti trendom sodobnega prava in z rezultati raziskav pripomoči k čim kakovostnejšemu razvoju slovenskega prava, pravne teorije in pravne prakse. V prihodnje ZRS Koper namerava na novo obuditi dva inštituta in jim razširiti spekter delovanja. Upravni odbor je že ustanovil MEDITERANSKI INŠTITUT ZA OKOLJSKE ŠTUDIJE, ki bo svojo dejavnost prilagajal novim potrebam sodobne družbe z nadgradnjo na nišnih področjih, predvsem v smeri reševanja sodobnih vprašanj vzdržnega razvoja posameznika in okolja, javnega zdravja in kakovosti življenja človeka. Na novo nameravamo tudi obuditi inštitut s področja naravne in kulturne dediščine, ki bo svojo dejavnost prilagajal spremenjenim možnosti in potrebam na področju preučevanja naravne in kulturne dediščine v najširšem pomenu besede vključujoč nekatere specifične stroke kot so muzeologija, konservatorstvo, arhivistika in turizem.

CENTER ZA SODELOVANJE S KITAJSKO (CSK), namen centra je opirajoč se na identificirane prednosti in priložnosti izkoristiti razvojne niše, ki jih nudi trenuten povečan interes Kitajske za našo regijo ter izkoristiti novo in še neizkoriščeno področje za razvoj in pripravo raziskovalnih projektov in višanje raziskovalne odličnosti.

1.3.2. Osnovni podatki o raziskovalni in razvojni dejavnosti

Na ZRS Koper deluje 7 inštitutov, 2 laboratorija ter 8 infrastrukturnih organizacijskih enot ter CSK v ustanavljanju. V okviru teh organizacijskih enot se izvaja raziskovalna in razvojna dejavnost v obliki programov in projektov, ki obsegajo temeljne, aplikativne, razvojne in druge projekte ter se opravlja strokovne, svetovalne in druge storitve, ki sodijo v sklop nacionalnega programa raziskovalnega dela. Raziskovalna področja ZRS Koper obsegajo tako področje humanistike, naravoslovja, kot tudi družboslovja. Raziskovalci ZRS Koper ob pripravi petletnega programa dela izvajajo 5 raziskovalnih programov (v 3 je ZRS Koper nosilna inštitucija, v 2 pa sodeluje kot sodelujoča organizacija), 6 temeljnih projektov, 1 aplikativni projekt, 2 prilagojena projekta, 2 podoktorska projekta, 4 ciljne projekte, 1 ESS projekt, 7 bilateralnih raziskovalnih projektov



14

ter usposabljajo 4 mlade raziskovalce (podatek na dan 31.12.2017), obenem pa organizirajo številne mednarodne znanstvene konference. Delo raziskovalcev ZRS Koper se prepleta in povezuje med inštituti, saj gre za izrazito multidisciplinarna področja raziskovanja, tako na primer raziskave v okviru programske skupine P6‐0279 – Območja kulturnega stika v integracijskih procesih povezuje raziskovalno delo raziskovalcev Inštituta za družboslovne študije, Inštituta za filozofske študije in Inštituta za jezikoslovne študije. V prihodnje namerava ZRS Koper ponovno obuditi in vsebinsko ter ciljno preoblikovati dva inštituta, in sicer Inštitut za trajnostni razvoj in Inštitut za naravno in kulturno dediščino, ki bosta v povezovanju z ostalimi inštituti preučevala, v našem okolju pa tudi širše, še nepokrita področja in tematiko.

1.3.3. Sredstva ZRS Koper

Z ustanovitvijo ZRS Koper je slednji skladno z delitveno bilanco z Univerzo na Primorskem in poračunom na dan 31.12.2016, prevzel aktivna sredstva v bilanci stanja v višini 3.611.656 EUR. Delež dolgoročnih sredstev v upravljanju, v katerem so izkazane vrednosti nepremičnin poslovne stavbe ZRS Koper na Garibaldijevi ulici 1 v Kopru ter stavbna pravica na palači Baseggio v Kreljevi ulici 5 v Kopru, v skupni vrednosti 1.299.680 EUR, predstavlja 36 odstotkov aktive; delež dolgoročnih sredstev v upravljanju, v katerem je izkazana oprema in neopredmetena sredstva v skupni vrednosti 384.183 EUR, predstavlja 11 odstotkov aktive; kratkoročna sredstva, ki predstavljajo aktivne terjatve in denarna sredstva na računu UJP v skupni vrednosti 790.790 EUR, predstavljajo 22 odstotkov aktive; aktivne časovne razmejitve v vrednosti 1.009.977 EUR predstavljajo 28 odstotkov aktive ter zaloge v vrednosti 127.026 EUR predstavljajo 3 odstotke aktive.

1.3.4. Okolje ZRS Koper

Na regionalni ravni je družbeno okolje, v katerem deluje ZRS Koper, osredotočeno predvsem na Primorsko in severno Jadransko regijo ter skupni čezmejni prostor severnega Sredozemlja. Primorska in severno‐jadranska stvarnost sta relevantni za znanstveno raziskovanje v evropskem in svetovnem merilu, saj se na tem prostoru srečujejo in prepletajo kulturni, družbeni in gospodarski tokovi, kakor tudi naravne in okoljske značilnosti in življenjski slog, ki so značilni za Sredozemlje in Srednjo Evropo. ZRS Koper se s svojimi izzivi in specifiko prostora, v katerem deluje, vključuje v preučevanje in reševanje sodobnih problemov v širšem nacionalnem kontekstu s ciljem zagotavljanja boljše kakovosti življenja vseh državljanov Slovenije in Evropske skupnosti. Znanstveno raziskovanje na ZRS Koper poteka na vseh področjih, tako na področju humanistike in družboslovja, kot naravoslovja. Na vseh teh področjih je znanstveno‐raziskovalno delo posebej osredotočeno na preučevanje problemov sodobne družbe in človeka kot posameznika, njegovo življenje in delo ter trajnostni razvoj območja obmejnega prostora severnega Sredozemlja kot stičišča med Srednjo Evropo in



15

Sredozemljem ter med Vzhodno in Zahodno Evropo. Iskanje novih raziskovalnih izzivov in primerjava s širšim raziskovalnim mednarodnim prostorom pa je izziv, kateremu ZRS Koper sledi, z vključevanjem v mednarodne projekte na evropski in v svetovni ravni. Pri tem stremi k iskanju partnerstva z odličnimi svetovnimi raziskovalnimi inštitucijami in raziskovalci s ciljem zagotavljanja dodane vrednosti znanstveno‐raziskovalnim kompetencam, novim znanjem in etičnim vrednotam raziskovalcev.

1.4. Zakonske podlage in dokumenti razvojnega načrtovanja, ki

opredeljujejo delovanje ZRS Koper

ZRS Koper deluje na podlagi zavezujočih predpisov Evropske unije in Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013), zakonov in njihovih podzakonskih aktov, ki urejajo raziskovalno dejavnost ter predpisov drugih področij (javne finance, delovna zakonodaja idr.). V okviru zakonske ureditve na državni ravni navajamo temeljne predpise in področno zakonodajo, ki ureja raziskovalno dejavnost, in sicer:

‐ Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91‐I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99),

‐ Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (Uradni list RS, št. 43/11),

‐ Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru‐1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP‐1A),

‐ Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), ‐ Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15

in 27/17), ‐ Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno‐raziskovalno središče

Koper (Uradni list RS, št. 74/16), ‐ Uredba o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (Uradni list

RS, št. 60/17), ‐ Pravilnik o pogojih glede prostorov, opremljenosti in kadrov za opravljanje javne službe

strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 60/17), ‐ Uredba komisije (EU) št. 29/2012 z dne 13. januarja 2012 o tržnih standardih za oljčno

olje ( UL L št. 012 z dne 14.1.2012), ‐ Uredba Komisije (EU) št. 611/2014 v zvezi s programi za podporo sektorju oljčnega olja

in namiznih oljk, ‐ Uredba komisije (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin

ter o ustreznih analiznih metodah z dopolnitvami, ‐ Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na

živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok,

‐ Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil,

‐ Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 , 32/15 in 27/2017),



16

‐ Zakon o meroslovju – ZMer‐1 (Uradni list RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000) in ‐ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o meroslovju – ZMer‐1A (Uradni list RS,

št. 86/2004 z dne 5. 8. 2004), ‐ Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in sveta o izvajanju uradnega nadzora

in drugih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o

zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih.

Strateški dokumenti:

‐ Strategija dela in razvoja ZRS Koper – Mediteranskega centra znanstveno raziskovalne odličnosti (v pripravi),

‐ Strategija razvoja Slovenije (SRS), ‐ Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega

kmetijstva in živilstva do leta 2020 (strategija oljkarstva je opredeljena na str. 127 ‐ 129),

‐ Strategija meroslovja v Republiki Sloveniji do 2025: MEROSLOVJE za tehnološki preboj (sprejeta 30.08.2017), kjer strateško umeščen tudi Laboratorij Inštituta z oljakrstvo kot nacionalni etalon,

‐ Mednarodni sporazum o oljčnem olju in namiznih oljkah 2015, ki ga je vlada RS podpisala v novembra 2016,

‐ Strategija pametne specializacije‐partnerji SRIP Hrana, ‐ Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007‐2023, ‐ Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011‐2020 (ReRIS11‐20), ‐ Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011‐2020.

Pri svojem delovanju pa ZRS Koper uporablja tudi vso ostalo splošno zakonodajo, ki ureja delovanje javnih zavodov ter drugih pravnih oseb (statusno pravno, delovno pravno, davčno pravo in druge veje zakonodaje). Predpisi, ki zadevajo poslovanje ZRS so objavljeni na spletni strani: http://www.zrs‐kp.si/pravni‐akti.

1.5. Ključna področja delovanja ZRS Koper in njegova znanstveno‐raziskovalna

usmeritev

Glavni financer ZRS Koper je država preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Poleg tega ZRS Koper izvaja tudi številne mednarodne projekte, ki jih financira EU, od tega je pretežni del projektov iz programov teritorialnega sodelovanja. Obenem ZRS Koper izvaja tudi raziskave za lokalno skupnost, ministrstva, gospodarstvo, javne zavode in druge uporabnike znanja. ZRS Koper kot multidisciplinarni javni raziskovalni zavod, povezan z visokošolskimi organizacijami, izvaja kot javno službo raziskovalne programe, ki predstavljajo zaokroženo



17

področje raziskovalnega dela. Področje, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualno še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako pomembno, da zanj obstaja državni interes dolgoročnega raziskovanja. ZRS Koper opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje ter skrbi za razvoj in delovanje raziskovalne infrastrukture v okviru Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije. ZRS Koper deluje na področjih :

‐ družboslovnih znanosti, ‐ humanistike, ‐ naravoslovnih znanosti.

V skladu z ustanovitvenim aktom in statutom ZRS Koper opravlja naslednje dejavnosti glede na standardno klasifikacijo: A 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve A 01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin A 01.110 Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic A 01.130 Pridelovanje zelenjadnic in melon, korenovk in gomoljnic A 01.190 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin A 01.210 Vinogradništvo A 01.220 Gojenje tropskega in subtropskega sadja A 01.230 Gojenje citrusov, A 01.240 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja A 01.250 Gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic A 01.260 Pridelovanje oljnih sadežev A 01.270 Gojenje rastlin za izdelavo napitkov A 01.280 Gojenje začimbnih, aromatskih in zdravilnih rastlin A 01.290 Gojenje drugih trajnih nasadov A 01.300 Razmnoževanje rastlin A 01.500 Mešano kmetijstvo A 01.610 Storitve za živinorejo, razen veterinarskih A 01.630 Priprava pridelkov A 01.640 Obdelava semen A 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti A 02.300 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa A 03.110 Morsko ribištvo A 03.120 Sladkovodno ribištvo A 03.210 Gojenje morskih organizmov C 10.410 Proizvodnja olja in maščob G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami I 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač I 56.1 Dejavnost restavracij in druga strežba jedi I 56.10 Dejavnost restavracij in druga strežba jedi J 58.110 Izdajanje knjig J 58.130 Izdajanje časopisov J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike



18

J 58.190 Drugo založništvo J 58.290 Drugo izdajanje programja J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj J 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj J 59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj J 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij J 62.010 Računalniško programiranje J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih J 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov, J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane

dejavnosti J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti J 63.120 Obratovanje spletnih portalov J 63.990 Drugo informiranje K 66.190 Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in

pokojninske sklade L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin M 70.210 Dejavnost stikov z javnostjo M 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje M 71.111 Arhitekturno projektiranje M 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje M 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje M 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje M 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje M 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije M 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in

tehnologije, M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, M 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij M 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja M 74.200 Fotografska dejavnost M 74.300 Prevajanje in tolmačenje M 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti N 77.2 Dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup N 77.21 Dajanje športne opreme v najem in zakup N 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup N 77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup N 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup N 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih

del N 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje P 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije P 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in

umetnosti



19

P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje R 90.010 Umetniško uprizarjanje R 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje R 90.030 Umetniško ustvarjanje R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve R 91.011 Dejavnost knjižnic R 91.012 Dejavnost arhivov R 91.030 Varstvo kulturne dediščine R 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot S 94.120 Dejavnost strokovnih združenj S 94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij ZRS Koper v okviru registriranih dejavnosti iz prvega odstavka tega člena s področja sredozemskega kmetijstva s poudarkom na oljkarstvu opravlja tudi naloge javne službe ter strokovne in druge naloge, za katere pridobi pooblastilo, koncesijo oziroma imenovanje v skladu z veljavnimi predpisi:

‐ preizkušanja sort (selekcija in introdukcija z ugotavljanjem ustrezne tehnologije pridelave),

‐ ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo, ‐ strokovne naloge in monitoring na področju kontrole olj, ‐ ocenjevanje olja in drugih proizvodov iz oljk in z oljem, ‐ analize fitofarmacevtskih sredstev in analize ostankov fitofarmacevtskih sredstev v

kmetijskih pridelkih, ‐ strokovne naloge s področja kmetijstva v povezavi z varstvom okolja, ‐ strokovne naloge s področja genskih bank, ‐ strokovne naloge s področja zdravstvenega varstva rastlin, ‐ strokovne in raziskovalne naloge v skladu s smernicami Mednarodnega sveta za oljke, ‐ strokovne naloge s področja senzoričnega ocenjevanja, ocenjevanje senzoričnega

oljčnega olja in usposabljanje preizkuševalcev ter vodij panelov, ‐ naloge referenčnega laboratorija za kemijsko in senzorično ocenjevanje oljčnega olja.

ZRS Koper poleg navedenih aktivnosti opravlja tudi strokovno‐tehnično koordinacijo javnih služb na področju strokovnih nalog s področja oljkarstva za obdobje od 1.1.2018 do 31.12.2024. V okviru registriranih dejavnosti ZRS Koper opravlja tudi naloge javne službe s področja meroslovja – nacionalni etalon za množino snovi.



20

1.6. Pomen znanstveno‐raziskovalne usmeritve ZRS Koper za razvoj

znanosti v širšem (svetovnem) merilu

Znanstveno raziskovanje ZRS Koper odpira zaradi specifike prostora, v katerem deluje, izzive širšega prostora in omogoča reševanje problemov, ki so tipični za Evropo in sodobni svet. V kontaktnem prostoru, kjer se srečujejo in prepletajo kulturni, družbeni in gospodarski tokovi, kakor tudi naravne in okoljske značilnosti in življenjski slog, ki so značilni za Sredozemlje in Srednjo Evropo, se ponuja laboratorij za vsa področja znanstvenega raziskovanja inštitutov ZRS Koper.

1.7. Pomen znanstveno‐raziskovalne usmeritve ZRS Koper za razvoj Slovenije Raziskovalci ZRS Koper v okviru svojih znanstvenih področij povezani znotraj različnih organizacijskih enot ter v njihovem prepletu preučujejo aktualna vprašanja na področju družboslovja, humanistike in naravoslovja oz. interdisciplinarno. V nadaljevanju podajamo temeljne usmeritve posameznih raziskovalnih skupin. Študije medreligijskega dialoga kot temelja za sožitje različnosti v luči migracij in begunske krize ter raziskovanje medkulturne komunikacije ponujajo podružbljanje metod in strategij za učinkovito in nenasilno komunikacijo med različnimi jeziki, kulturami in civilizacijami. Obravnave s področja feministične filozofije v povezavi z ekofeministično teologijo predstavljajo enega glavnih izvirnih prispevkov filozofskega inštituta na ZRS. Študije sodobne umetnosti v povezavi s primerjalnimi študijami Kitajske pomenijo izviren in unikaten (po metodologiji in vsebini) način analiziranja sodobne umetnosti v slovenskem prostoru. Aplikacije raziskovalnih dosežkov družbenega jezikoslovja in novih tehnologij na področja jezikovne in kulturne vitalnosti, zlasti priseljenskih in drugih manjšinskih skupnosti, osebnostnega razvoja in zdravega življenja predstavljajo v času globalizacije, migracij in redefinicij naroda in države – smernice za nove družbene realnosti. Kineziologija v podpori zdravstva, turizma in športa predstavlja pomemben vzvod za uresničevanje Uredbe EU 282/2014, Podonavske strategije, Alpske strategije, Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017‐21 in Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje RS 2015‐25, saj z aktivnostmi skrbi za: možnosti povečanja samoukrepanja za dolgotrajnejše zdravje, dvig gibalne aktivnost ter inovacij in novih storitev za zdravje ter povečanje njihove dostopnosti; oblikovanje trajnostnih rešitev v turizmu, rekreaciji in zdravju prebivalstva, oblikovanje novih storitev kot plod akademskega sodelovanja in izkoriščanja teritorialne danosti (Podonavska in Alpska strategija); nove priložnosti v športnem in zdravstvenem turizmu, zadovoljitev potreb po produktih za športne ekipe na pripravah, zdrav življenjski slog, boljše zdravje in kakovost življenja.



21

Raziskovanje sredozemskega kmetijstva s poudarkom na specifiki slovenskega oljkarstva ponuja poleg znanstvenega raziskovanja ekonomske učinke za Slovenijo in širše. Izhodišče in rdeča nit raziskovanja zgodovine na ZRS Koper sta mejnost in stik, ki ju lahko preučujemo ne le z vidika političnega in diplomatskega spreminjanja meja, pač pa tudi v gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno‐civilizacijskem smislu. Raziskovalni program in projekti prispevajo k tematski, konceptualni in metodološki prenovi branja zgodovine severno‐jadranskega prostora, tako s preseganjem monodisciplinarnih vsebinskih nastavkov kot izključno nacionalno opredeljenih raziskovalnih izhodišč. Temeljni prispevek Pravnega inštituta na nacionalni ravni je vnovična tematizacija medsebojne povezanosti demokratične kulture in prava kot obveznih družbenih pravil. A contrario, prizadevali si bomo za uravnoteženje enostranskega tolmačenja tega odnosa, ki obveznost družbenih pravil avtomatično razume kot negacijo posameznikove svobode in zato v nasprotju z idejo demokratičnosti. Prav ta teoretska anomalija je poglavitni vir erozije demokracije v praksi, ki ustvarja vse večje nezaupanje v institucije in ustavno ureditev samo.

1.8. Dolgoročni in srednjeročni cilji ZRS Koper

DOLGOROČNI CILJI:

STATUS IN ORGANIZIRANOST

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju statusnih in organizacijskih usmeritev zastavil naslednje dolgoročne cilje: ‐ vzpostavitev interdisciplinarnega javnega raziskovalnega zavoda z referenčnimi

raziskovalnimi centri za področne specifike v okviru sredozemskih študij, študij kultur v

stiku ter trajnostne obravnave zdravja, kakovosti življenja in naravne raznovrstnosti;

‐ vzpostavitev organizacijske strukture, ki bo podpora raznovrstni strokovni in znanstveno‐

raziskovalni dejavnosti vseh inštitutov zavoda in bo omogočala sodelovanje med različnimi

enotami in vedami znotraj zavoda ter z inštitucijami v nacionalnem in mednarodnem

prostoru s ciljem sledenja sodobnim potrebam ožjega in širšega okolja;

‐ povečevanje deleža tako temeljnega raziskovanja kot tudi aplikacij v izobraževalne in družbene rabe;

‐ ohranjanje in razvijanje dosežkov infrastrukturnih centrov, ki zagotavljajo vrsto razvojnih, akreditiranih in aplikativnih dejavnosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni (kot akreditiran in mednarodno pooblaščen Laboratorij Inštituta za oljkarstvo, ki izvaja pomembne naloge uradnega nadzora in predstavlja tudi del državne meroslovne infrastrukture; SMART – Skeletal Muscle Research and Technology Centre, v sklopu katerega deluje FIFA medicinski center odličnosti in Referenčni medicinsko‐terapevtski center OKS, idr.);

‐ redno posodabljanje informacijske in laboratorijske opreme in redni prirast tiskanih enot knjižničnega gradiva;

‐ prenos znanstvenih dosežkov v pedagoško prakso v sodelovanju z visokošolskimi zavodi doma in na tujem;



22

‐ dvig prepoznavnosti ZRS Koper s promocijo mladih in uveljavljenih raziskovalcev ter njihovih znanstvenih dosežkov kot perspektivnega centra znanja na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

KADRI

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na kadrovskem področju zastavil naslednje dolgoročne

cilje:

‐ pridobivati in zaposlovati mlade obetavne raziskovalce; ‐ prenašati znanja uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev na mlajše generacije

perspektivnih raziskovalcev; ‐ vzpostaviti vzdržno kadrovsko piramido; ‐ uvajati perspektive študente, tudi iz mednarodnega prostora, v raziskovanje, ‐ okrepiti trenutno kadrovsko strukturo zaposlenih tudi z vabljenjem uveljavljenih tujih

raziskovalcev k sodelovanju pri prijavah projektov; ‐ skrbeti za izobraževanje, razvoj in dodatno usposabljanje zaposlenih; ‐ nagrajevanje in stimulacija nosilcev najkakovostnejših znanstveno‐raziskovalnih dosežkov; ‐ opredelitev raziskovalnih jeder ter ključnega kadra za razvoj in vodenje temeljnih

raziskovalnih področij ZRS Koper.

RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti zastavil naslednje dolgoročne cilje: ‐ strateško usmerjati raziskovalno dejavnost in prenos znanja na področje študij

Sredozemlja ter se povezovati s centri znanja znotraj in izven Evrope še posebej z Bližnjim in Daljnim vzhodom na raziskovalnem in študijskem področju;

‐ ustvarjati vrhunske znanosti in slediti kriterijem znanstvene odličnosti z izvajanjem raziskav v javnem interesu na »nišnih področjih« in s tem prispevati k splošnemu družbenemu napredku;

‐ v Sloveniji in bližnji okolici postati ena izmed vodilnih oz. referenčni točk za: o vprašanja medkulturnega stika – raziskav s področja etničnih in medkulturnih

študiji, migraciji, manjšinskih vprašanj, fenomena vsakdanjega življenja, družinskega življenja, človekovih pravic in marginalnih skupin ter javnomnenjske, ciljne in tržne raziskave;

o problematiko filozofije prava in države ter religiološka in sodobna teološka raziskovanja;

o raziskovanje na področju jezikoslovja in besedne umetnosti čezmejnega zahodnega slovenskega kulturnega prostora in širše v novih zgodovinskih danostih s poudarkom na odnosih med posameznikom in družbo ter družbenimi skupinami;

o kineziološke raziskave za podporo vseživljenjskega gibalnega razvoja v podporo trajnega zdravja; ugotavljanje stika med gibalno in kognitivno vadbo ter



23

prehrano; oblikovanje novih ukrepov na nišnih področjih delovanja, na področju raziskav skeletne mišice, motoričnega učenja in motorične kontrole;

o sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, ki bo uresničevalo strateške cilje, zapisane v Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 za področje oljkarstva in sredozemskih kultur;

o področje živil in prehrane: raziskave in razvoj metod za ugotavljanje kakovosti in pristnosti živil, v povezavi z vplivi na zdravje in okolje;

o meroslovje v kemiji: zagotavljanje ciljev nacionalne meroslovne strategije na prioritetnih (zagotavljanje varne hrane, razvoj metod za preverjanje zdravstvenih in prehranskih trditev) in nišnih področjih (HPLC‐MS karakterizacija sekoroidnih in drugih fenolnih spojin v bioloških materialih;

o zgodovinske študije v čezmejnem severno‐jadranskem prostoru, ki bodo nadgradile obmejne študije na prostoru stika med Srednjo Evropo in Sredozemljem v »dolgem trajanju« od zgodnje novoveške do najnovejše zgodovine ter za preučevanje političnih, ideoloških, gospodarskih, socialnih, kulturnih in verskih dinamik te regije v širšem kulturnem prostoru in v globalnem kontekstu.

‐ vzpostaviti povezave z LR Kitajsko in ustanovitev centra, ki bo združeval mrežo sorodnih centrov (think‐tankov) v sredozemskem prostoru, in bo utemeljitelj novega sino‐evropskega raziskovalnega polja v Sloveniji in bližnji okolici (filozofija, umetnost, politična in družbena teorija, religiologija); postati ena izmed vodilnih znanstvenih založb v Sloveniji s povečanjem števila izdanih publikacij, predvsem znanstvenih monografij in člankov;

‐ okrepiti vključenost raziskovalcev v visokošolski proces in druge oblike širjenja in prenosa znanstvenih dosežkov;

‐ spodbujati prenos znanstvenih rezultatov v gospodarstvo; ‐ zagotoviti nove kemijske analizne metode za zagotavljanje zanesljivosti in

primerljivosti rezultatov meritev; ‐ izboljšati zaupanje v raziskovalno dejavnost tudi z večjo dostopnostjo do zanesljivih

znanstvenih podatkov v realnem času.



24

INFRSTRUKTURA

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju razvoja raziskovalne infrastrukture zastavil

naslednje dolgoročne cilje:

‐ povečati delež stabilnega sofinanciranja dejavnosti kot infrastrukturnega programa, kar bo posledično izboljšalo podporo raziskovalnim programom in projektom, državnim in drugim vladnim organom ali resorjem pri izvajanju njihove službe;

‐ redno nadgrajevati vrhunsko analitsko opremo in izobraževati raziskovalce za njeno uporabo;

‐ vzpostaviti specializirani center s področja zdravega vseživljenjskega gibalnega razvoja; ‐ vključevati se v nacionalno in mednarodno raziskovalno infrastrukturo specializiranih

laboratorijev; ‐ zagotavljati vse potrebne infrastrukture za izvajanje javne službe in strokovnih nalog s

področja sredozemskega kmetijstva in oljkarstva (nasadi, terenska oprema,…); ‐ vzpostaviti enega pomembnejših centrov na področju javnomnenjskih, ciljnih in tržnih

raziskav v slovenskem prostoru; ‐ vzpostaviti eno izmed vodilnih znanstvenih založb v državi in spletnega poslovanja

založbe; ‐ okrepiti delovanja knjižnice kot veznega člena med bibliografsko, znanstveno‐

raziskovalno in založniško sfero matične ustanove; ‐ izboljšati raziskovalno infrastrukturo, skrbeti za njeno sprotno obnavljanje, nadgradnjo

in optimalni izkoristek.

FINANCE

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju financiranja svoje dejavnosti zastavil

naslednje dolgoročne cilje:

‐ povečati delež stabilnega financiranja, ki bo omogočal stabilno rast in razvoj; ‐ usmeriti se v tržno dejavnost in možnosti prenosa znanja neposrednim uporabnikom; ‐ pridobivati alternativna sredstva za aktivno vključevanje mlajših raziskovalcev v

raziskovalno delo; ‐ zagotoviti likvidnost poslovanja pri izvajanju mednarodnih projektov.

LOKALNA, NACIONALNA IN MEDNARODNA VPETOST

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju lokalne, nacionalne in mednarodne

vpetosti zastavil naslednje dolgoročne cilje: ‐ krepiti sodelovanje z lokalnim okoljem – lokalna skupnost, gospodarstvo domača in

tuja podjetja, javni zavodi, nevladne organizacije in drugi uporabniki; ‐ krepiti sodelovanje z ministrstvi (MKGP, MIZŠ, MGRT, MOP) ter z drugimi državnimi

organi, inšpektorati in občinami; ‐ krepiti sodelovanje v obstoječih mednarodnih povezavah; ‐ sodelovati pri oblikovanju nacionalnih razvojnih politik;



25

‐ vzpostaviti infrastrukturno podporo pri prenosu znanj iz raziskovanja v gospodarstvo in izobraževanje s poudarkom na sodelovanju pri podiplomskih študijskih programih;

‐ redno vzdrževati obstoječe in širiti mednarodne mreže v Sredozemlju, na Bližnjem Vzhodu in v Aziji;

‐ vključevati se v mednarodne infrastrukturne mreže (ESFRI); ‐ sodelovati v strokovnih, tehničnih in znanstvenih odborih mednarodnih organizacij; ‐ sodelovati z drugimi infrastrukturnimi programi in omrežji v Sloveniji; ‐ vključiti akreditirani in mednarodno priznani Laboratorij Inštituta za oljkarstvo v

mednarodno mrežo raziskovalne infrastrukture kot specializirani del nacionalne raziskovalne enote na področju meroslovja v prehrani in nutricionistiki.

SREDNJEROČNI CILJI:

STATUS IN ORGANIZIRANOST

ZRS Koper si je v bližnjem obdobju na področju statusnih in organizacijskih usmeritev zastavil

naslednje srednjeročne cilje:

‐ opraviti institucionalno evalvacijo in samoevalvacijo ter kontinuirano uvajanje izboljšav; ‐ zagotoviti učinkovitost podpornih služb in oblikovanje kadrovske strukture tako, da bo

sodelovanje raziskovalcev in strokovnih sodelavcev v raziskovalnem procesu učinkovito; s tem namenom vključiti strokovne sodelavce v raziskovalne projekte/programe v okviru veljavne zakonodaje in projektnih pogojev;

‐ zagotoviti delovanje delovnih teles za področje kakovosti (komisija za kakovost, etična

komisija in komisija za intelektualno lastnino);

‐ zagotoviti ustrezna usposabljanja in kakovostne pogoje za upravljanje s projekti ter za prijave projektov v okviru zahtevnih mednarodnih razpisov;

‐ povezovati se med inštituti ZRS Koper pri prijavah raziskovalnih projektov, organizaciji znanstvenih simpozijev in drugih kontinuiranih znanstvenih dejavnosti;

‐ sodelovati z visokošolskimi zavodi pri prenosu znanstvenih dosežkov v pedagoško prakso (sodelovanje z univerzami obmejnega prostora in širše) ter vzpostavljati podlage za nove usmeritve študijev in disciplin v visokošolskem izobraževanju;

‐ sodelovati z univerzami, visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi v slovenskem in mednarodnem prostoru, z ministrstvi in drugimi državnimi organi, občinami in lokalno skupnostjo;

‐ organizirati mednarodne in nacionalne konference, posvete, okrogle mize in simpozije na vseh raziskovalnih področjih ZRS Koper;

‐ vzpostaviti, vzdrževati in razvijati takšne znanstveno‐raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki omogočajo ohranjanje in razvoj novih dosežkov infrastrukturnih centrov; (npr. podlag za razvoj nacionalnih etalonov, merilnih metod ter podporo gospodarstvu in drugim uporabnikom NMS, …);

‐ pridobiti dodatne prostore za postavitev knjižničnega gradiva in vzpostaviti ustrezen letni prirast tiskanih enot knjižničnega gradiva;

‐ vzpostaviti in skrbeti za delovanje učinkovite PR‐službe; ‐ oblikovati celostno grafično podobo in znamko ZRS Koper;



26

‐ vzpostaviti uporabniku prijazne spletne strani, ki bo namenjena promociji, oglaševanju in

spletni prodaji ter bo pomembna platforma tudi za mednarodno prepoznavnost;

‐ razvijati izboljšave agrotehničnih ukrepov v tehnologiji pridelave in predelave oljk glede

na spremenjene klimatske razmere;

‐ vključiti akreditiran Laboratorij Inštituta za oljkarstvo v mednarodno mrežo raziskovalne

infrastrukture »Hrana in zdravje« ter nacionalno raziskovalno enoto »METROFOOD‐SI« na

področju meroslovja v prehrani in nutricionistiki;

vključiti Inštitut za kineziološke raziskave med ustanovitelje Nacionalnega olimpijskega

inštituta za spremljanje pripravljenosti slovenskih športnikov.

KADRI

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na kadrovskem področju zastavil naslednje

srednjeročne cilje:

‐ dvigovati kulturo raziskovanja z vzpostavitvijo spodbudnih kriterijev uspešnosti in spodbujati znanstveno‐raziskovalo produktivnost;

‐ zagotavljati čim stabilnejše financiranje zaposlenih raziskovalcev; ‐ zagotavljati pogoje za strokovni razvoj vseh zaposlenih; ‐ zagotavljati nove možnosti za spodbujanje in nagrajevanje zaposlenih; ‐ spodbujati znanstveno‐raziskovalnega delo mlajših in podoktorskih raziskovalcev; ‐ skrbeti za ustrezno kadrovsko strukturo, ki bo omogočala optimalen izkoristek

intelektualnega in infrastrukturnega potenciala zavoda; ‐ skrbeti za stalno izobraževanje zaposlenih.

RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti zastavil


‐ povezovati se s sorodnimi mednarodnimi in nacionalnimi ustanovami pri uveljavljanju in prijavljanju skupnih projektov;

‐ povečati število objav v mednarodno priznanih revijah; ‐ povečati izdajo znanstvenih monografij ter prevode monografij v več jezikih pri tujih

založbah; ‐ organizirati in soorganizirati kakovostne mednarodne znanstvene konference; ‐ usmerjati raziskovalno dejavnost na prostoru stika med osrednjo Evropo in Sredozemljem

ter preučevanje politično‐ideoloških, ekonomskih, socialnih, kulturnih, družbenih in religijskih dinamik te regije v globalnem kontekstu;

‐ razviti nove smeri »materialne« in »elementarne« ontologije, fenomenologije, evro‐azijskih filozofskih ter religijskih stikov;

‐ raziskovati jezik in besedno umetnost ter kulture in jezike v stiku v čezmejnem, kontaktnem prostoru in širiti raziskovalne modele na širšem evropskem prostoru;

‐ izpolnjevati obveznosti nacionalnega etalona (vpis CMC‐ja);



27

‐ usmeriti se v deficitarna raziskovalna področja na področju pravnih ved (filozofija prava, teorija kaznovanja, pravo človekovih pravic in svoboščin, pravna zgodovina, pravne spomenice nastale na ozemlju današnje države, pravo v medkulturnem okolju, pravo in jezik).

INFRASTRUKTURA

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju razvoja raziskovalne infrastrukture zastavil


‐ pridobiti stabilno financiranja infrastrukturnega programa; ‐ nadgraditi opremo senzoričnega, kemijskega in tehnološkega laboratorija; ‐ uvesti ustrezen informacijski sistem za potrebe specifike ZRS Koper; ‐ vzpostaviti kolekcijski nasad oljk, matičen nasad Istrske Belice, Buge, Štorte, Črnice in

Mate ter introdukcijskih nasadov oljk; ‐ razširiti akreditirane dejavnosti s področja oljčnega olja na ostala olja;

‐ pridobiti evropsko infrastrukturo na področju meroslovja;

‐ vzpostaviti laboratorij za kineziološko in ergonomsko obravnavo, preventivo in svetovanje ter športno diagnostiko (Mediteranski center zdravja);

‐ ponovno vzpostaviti reden letni prirast tiskanih enot knjižničnega gradiva; ‐ intenzivneje vključevati enote CIIPR v raziskovalno delo inštitutov in enot ZRS Koper

(terenski zajem, kabinetna obdelava in arhiviranje raziskovalnih podatkov; GIS, ipd.).

FINANCE

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju financiranja svoje dejavnosti zastavil


‐ pridobiti dolgoročno programsko financiranje s strani ARRS na področjih, ki še niso programsko financirana s prijavo novih programov;

‐ povečati delež tržnih raziskav za uporabnike storitev ZRS Koper; ‐ zagotoviti likvidnostna sredstva za predfinanciranje mednarodnih projektov; ‐ zavzemati se za sistemsko ureditev financiranje sodelovanja v mednarodnih projektih; ‐ ustrezno financiranja javne službe na področju oljkarstva; ‐ pridobiti stabilno financiranje (s strani Fundacije za šport in MIZŠ) za izvajanje

strokovnih nalog spremljanja pripravljenosti vrhunskih športnikov.



28

LOKALNA, NACIONALNA IN MEDNARODNA VPETOST

ZRS Koper si je v prihajajočem obdobju na področju lokalne, nacionalne in mednarodne

vpetosti zastavil naslednje srednjeročne cilje: ‐ povečati delež projektov za potrebe lokalnih subjektov, gospodarstva in druge

uporabnike; ‐ pridobiti status nacionalnega laboratorija ter vključitev akreditiranega Laboratorija

Inštituta za oljkarstvo v mednarodno mrežo raziskovalne infrastrukture »Hrana in zdravje« ter nacionalno raziskovalno enoto »METROFOOD‐SI« na področju meroslovja v prehrani in nutricionistiki;

‐ zagotoviti pogoje za uspešno nadaljnje delovanja Olimpijskega medicinskega centra v sodelovanju s partnerji;

‐ zagotoviti pogoje za uspešno delovanje centra SMART, v okviru katerega delujeta tudi Olimpijski referenčni medicinsko‐terapevtski center OKS in akreditiran FIFA Medical Centre of Exellence;

‐ vzpostaviti v povezavi z Evro‐sredozemsko univerzo (EMUNI univerzo) osnove in pripraviti dokumentacijo za akreditacijo mednarodne podiplomske šole;

‐ sodelovati z visokošolskimi zavodi na podiplomskih programih; ‐ vzpostaviti raziskovalne mreže z raziskovalnimi in visokošolskimi ustanovami iz LR

Kitajske, drugimi regijskimi in evropskimi sorodnimi institucijami po vzoru mrež »Think tankov« s poudarkom na aktualnih pobudah povezovanja Kitajske z JV Evropo (Belt and Road in 16+1) ter ustanovitev razvojnega centra v ta namen. Priključiti center mreži China‐CEE Think Tankov .

UKREPI

‐ vzpostavitev infrastrukturnega programa ZRS Koper ‐ vzpostavitev podiplomske šole v sodelovanju z EMUNI univerzo; priprava osnutka

elaborata in predstavitev vsebine odgovorni politični javnosti (oktober – november 2017); priprava vloge za NAKVIS (avgust 2018); vložitev vloge na NAKVIS in evalvacija (november 2018), vzpostavitev podiplomske šole (september 2019) in prvi razpis študijskih programov (januar 2020);

- ustanovitev Etične komisije ZRS Koper (EK ZRS Koper): imenovanje delovne skupine (oktober 2017); priprava smernic in poslovnika EK ZRS Koper (december 2017; obravnava na inštitutih in organih ZRS Koper (januar – marec – 2018); pričetek delovanja EK ZRS Koper (maj 2018);

‐ strateško in vsebinsko vključevanje severno‐jadranske regije v pobudo OBOR in drugih geostrateških povezav med Evropo in Kitajsko: prijava na projekte, razpisane v okviru iniciative Belt and Road in 16+1 ( 2018) in v okviru drugih evro‐kitajskih povezav;

‐ priprava interdisciplinarnega raziskovalnega programa Mediteranske študije migracij in medkulturnost (družboslovje in humanistika) v sodelovanju z EMUNI univerzo:



29

oblikovanje vsebine skupnega raziskovalnega programa (konec 2017 ‐ april 2018), prijava na razpis ARRS (‐ 2018);

‐ vzpostavitev trajnega in rednega sodelovanja PI z raziskovalci PF UL, PF UM in EU PF, ki se ukvarjajo z deficitarnimi področji; povezava področij, ki zadevajo fenomen prava v okviru institutov pri ZRS Koper;

‐ zagotovitev prostorov Laboratorija IKARUS, v sodelovanju z lokalno skupnostjo, v neposredni bližini športne infrastrukture Mestne občine Koper (december 2017). Vzpostavitev triažega centra za FIFA Medical Centre of Excellence in Referenčnega medicinskega‐terapevtskega centra OKS (februar 2018). Nakup opreme za nemoteno delovanje (konec 2018);

‐ izvajanje koncesije za Javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin za področje oljkarstva za obdobje 2018 – 2024;

‐ ponovna vzpostavitev raziskovalnega programa za področje oljkarstva; krepitev raziskovalnega jedra Inštituta za oljkarstvo (oktober 2017 ‐ junij 2018); priprava vsebin in predstavitev le‐teh odgovornim akterjem na MKGP, MIZŠ, ARRS (april 2018); priprava dokumentacije in prijava na razpis (september 2018);

‐ umestitev akreditiranega Laboratorija Inštituta za oljkarstvo v evropsko Infrastrukturo METROFOOD; sodelovanje v nacionalnem konzorciju infrastrukturnih enot in pri vzpostavitvi nacionalne mreže laboratorijev, ki delujejo na področju kakovosti in varnosti hrane (oktober 2017 ‐ september 2022); pridobitev podpore ESFRI ROADMAP (avgust 2018);

‐ vzpostavitev infrastrukture za mednarodno primerljivo razvojno‐raziskovalno delo na področju sredozemskega kmetijstva; pridobitev v uporabo kmetijska zemljišča (oktober 2017 ‐ marec 2018); pridobivanje soglasji (april 2018); zasaditev nasadov (maj 2018, maj 2019, maj 2020); nabava in vzpostavitev terenske opreme (junij 2018 – september 2022);

‐ priprava raziskovalnega programa Religiologija (humanistika) v sodelovanju z AMEU: oblikovanje vsebine skupnega raziskovalnega programa (konec 2017 ‐ april 2018), prijava na razpis ARRS (2018 ali 2019).

Trajne naloge:

‐ ažurna in vsebinsko usmerjena koordinacija raziskovalnega dela: redni mesečni kolegiji predstojnikov na temo sodelovanja med inštituti; vodstvo in predstojniki;

‐ objavljanje monografij pri priznanih mednarodnih tujih založbah ter objavljanje člankov v mednarodno priznanih revijah; raziskovalci in predstojniki inštitutov;

‐ prijave na ARRS razpise; raziskovalci, službe, založba in predstojniki inštitutov; ‐ mednarodno znanstveno sodelovanje (simpoziji in skupni projekti): povezovanje s

sorodnimi ustanovami in organizacijami v regiji, Evropi in Aziji, sodelovanje v obstoječih mednarodnih mrežah; raziskovalci, Center za upravljanje projektov in predstojniki inštitutov;

‐ organizacija dogodkov – znanstvenih konferenc in sestankov, okroglih miz in delavnic v ruralnih okoljih s promocijo lokalne hrane, nastanitev, dediščine; raziskovalci, službe in predstojniki inštitutov.



30

FIZIČNI IN OPISNI KAZALCI V nadaljevanju so podani opisni, fizični in finančni kazalniki, s pomočjo katerih bomo merili uresničevanje zastavljenih ciljev. Opisni kazalniki in aktivnosti na področju promocije:

‐ izvedba dneva odprtih vrat ZRS Koper, ‐ podelitev nagrad in priznanj ZRS Koper, ‐ redna strokovna predavanja in prispevki na konferencah doma ter v tujini, promocija

le‐teh na drugih raziskovalnih ustanovah in v medijih, ‐ organizacija mednarodnih in nacionalnih konferenc, posvetov, okroglih miz in

simpozijev ter drugih dogodkov z raziskovalnih področij ZRS Koper, ‐ obveščanje javnosti o dogodkih in drugih aktivnostih ter dosežkih ZRS Koper, ‐ obveščanje javnosti o raziskavah in projektih, raziskovalni opremi ter ponudbi storitev, ‐ obveščanje javnosti o izdanih monografijah in drugih publikacijah Založbe Annales, ‐ izdaja tiskanih izvodov publikacij ZRS Koper: predstavitvene publikacije ZRS Koper v

slovenskem in tujem jeziku, znanstvene periodične publikacije (Annales Kineziologija in Poligrafi idr.),

‐ delovanje, usmerjeno na povečanje prepoznavnosti ZRS Koper v javnosti s pojavljanjem v različnih medijih,

‐ ažurno urejanje prenovljene spletne strani ZRS Koper, http://www.zrs‐kp.si/ .

Fizični in finančni kazalniki ciljev: ‐ število organiziranih mednarodnih in nacionalnih konferenc, simpozijev, okroglih miz,

predstavitev raziskovalnih dosežkov ter drugih dogodkov z raziskovalnih področij ZRS Koper,

‐ število organiziranih splošnih predstavitvenih dogodkov ZRS Koper, ‐ število strokovnih predavanj in prispevkov na konferencah doma ter v tujini, ‐ število objav v medijih, ‐ število izdanih monografij ZRS Koper, ‐ število izdanih drugih publikacij Založbe Annales ZRS Koper, ‐ število novo zaposlenih mladih obetavnih raziskovalcev, ‐ število zaposlenih perspektivnih študentov, ‐ število prijav na javni razpis ARRS za MR, ‐ število zaposlenih s statusom MR, ‐ število zagovorov doktoratov MR‐jev v roku, ‐ število zaposlenih MR‐jev, ki so doktorirali v roku, ‐ delež finančnih sredstev (EUR), namenjenih spodbujanju in nagrajevanju obetavnih,

nadpovprečnih in vrhunskih znanstvenoraziskovalnih dosežkov in raziskovalnih skupin, ‐ število vabljenih uveljavljenih, vrhunskih tujih raziskovalcev, gostujočih na ZRS Koper, ‐ delež povečanja števila zaposlenih raziskovalcev, ‐ število izobraževanj, dodatnih strokovnih usposabljanj zaposlenih na ZRS Koper, ‐ število povezovanj ZRS Koper s sorodnimi mednarodnimi in nacionalnimi ustanovami,



31

‐ število izvajanj raziskav v javnem interesu na nišnih področjih, ‐ SICRIS točke raziskovalne uspešnosti (upoštevane točke), ‐ število objav v revijah indeksiranih v bazah Scopus ali WoS, ‐ SICRIS točke objav v znanstvenih monografijah (2.01 in 1.16), ‐ nadpovprečna znanstvena uspešnost (točke A''), ‐ število čistih citatov znanstvenih del v zadnjih 10 letih (Scopus ali WoS), ‐ število podeljenih inovacij in patentov, ‐ število raziskovalcev z znanstveno‐raziskovalnimi nazivi od znanstvenega sodelavca

dalje, ki dosegajo zahtevano število točk za vodjo temeljnega projekta, ‐ število slovenskih raziskovalcev ZRS Koper, gostujočih v tujih državah, ‐ število tujih raziskovalcev, gostujočih na ZRS Koper ‐ obseg financiranja infrastrukturnega programa, ‐ višina sredstev (EUR), namenjenih za nadgradnjo opreme senzoričnega, kemijskega in

tehnološkega laboratorija, ‐ izvedba rednih kolegijev predstojnikov in raziskovalcev, ‐ uvedba novega računalniškega sistema za potrebe podpornih služb ter uvedba sistema

za projektno vodenje, ‐ priprava pravnih podlag za delovanje strokovnih služb in podpornih enot, ‐ prirast inventarnih enot knjižničnega gradiva, ‐ prirast inventarnih enot knjižničnega gradiva, pridobljenih z nakupom, ‐ vsi stroški knjižnice ZRS Koper (EUR), ‐ stroški knjižnice ZRS Koper, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR), ‐ povečanje obsega sredstev, financiranih od ARRS za raziskovalne programe; temeljne,

aplikativne in podoktorske projekte ter projekte CRP v delu, ki jih financira ARRS, ‐ povečanje obsega finančnih sredstev s trga (EUR), ‐ povečanje obsega finančnih sredstev lokalnega okolja (lokalna skupnost, gospodarstvo,

javni zavodi in drugimi uporabniki) (EUR), ‐ pridobitev statusa nacionalnega laboratorija, umestitev laboratorija v evropsko

infrastrukturo, ‐ širitev akreditirane dejavnosti s področja oljčnega olja na ostala olja, ‐ število sodelovanj pri podiplomskih programih, ‐ število sodelovanj z gospodarstvom, ‐ povečanje deleža financiranja mednarodnih projektov, ‐ povečanje mednarodne vpetosti in vzpostavitev nove mednarodne raziskovalne mreže.



32

KAZALNIKI:

Kazalniki Načrtovana vrednost

kazalnika v LPD za leto

2017

Načrtovana vrednost

kazalnika v letu 2022

Povečati število organiziranih mednarodnih in nacionalnih konferenc, simpozijev, okroglih miz, predstavitev raziskovalnih dosežkov ter drugih dogodkov z raziskovalnih področij ZRS Koper

17 20

Povečati število organiziranih splošnih predstavitvenih dogodkov dela ZRS Koper

1 3

Število strokovnih vabljenih predavanj in prispevkov na konferencah doma ter v tujini

26 32

Število objav o ZRS Koper v medijih

11 36

Število izdanih monografij raziskovalcev ZRS Koper

11 14

Število izdanih drugih publikacij ZRS Koper Založbe Annales

3 7

Povečati število novo zaposlenih mladih obetavnih raziskovalcev

6 9

Povečati število zaposlenih perspektivnih študentov

1 2

Število prijav na javni razpis ARRS za MR

3 5



33

Povečati število zaposlenih s statusom MR

6 7

Število zagovorov doktoratov MR‐jev v roku

2 4

Število novo zaposlenih MR‐jev, ki so doktorirali v roku

2 4

Povečati delež finančnih sredstev (EUR), namenjena spodbujanju in nagrajevanju obetavnih, nadpovprečnih in vrhunskih znanstveno‐raziskovalnih dosežkov in raziskovalnih skupin

Do 3% letnega proračuna ZRS

Koper

Do 3,5% letnega proračuna ZRS

Koper

Povečati število vabljenih uveljavljenih, vrhunskih tujih raziskovalcev, gostujočih na ZRS Koper

9 10

Delež povečanja števila zaposlenih raziskovalcev

38% na stanje 1.1.2017 77% na stanje 1.1.2017

Povečati število izobraževanj, dodatnih strokovnih usposabljanj zaposlenih ZRS Koper

14

25

Število povezovanj ZRS Koper s sorodnimi mednarodnimi in nacionalnimi ustanovami

3 12

Število izvajanj raziskav v javnem interesu na nišnih področjih

3 6

Povečati število SICRIS točk raziskovalne uspešnosti (upoštevane točke)

5.250 5.750



34

Povečati število objav v revijah indeksiranih v bazah Scopus ali Wos

35 42

Povečati število SICRIS točk objav v znanstvenih monografijah (2.01 in 1.16)

1.350 1.500

Nadpovprečna znanstvena uspešnost (točke A'')

1.500 1.700

Povečati število čistih citatov znanstvenih del v zadnjih 10 letih (Scopus ali WoS)

1.000 1.200

Povečati število podeljenih inovacij in patentov

1 2

Povečati število raziskovalcev z znanstveno‐raziskovalnimi nazivi od znanstvenega sodelavca dalje, ki dosegajo zahtevano število točk za vodjo temeljnega projekta

33 48

Povečati število slovenskih raziskovalcev ZRS Koper, gostujočih v tujih državah;

20 26

Obseg financiranja infrastrukturnega programa

0 FTE 3 FTE

Višina sredstev (EUR) za nadgradnjo opreme senzoričnega, kontrolnega in tehnoloških laboratorijev

52.000,00 500.000

Prirast inventarnih enot knjižničnega gradiva

200 400

Od tega prirast inventarnih enot, pridobljenih z nakupom

50 100



35

Vsi stroški knjižnice ZRS Koper (EUR)

45.000 48.000

Od tega sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR)

8.000 10.000

Obseg sredstev (EUR), financirano od ARRS za raziskovalne programe v FTE

7,97 10

Obseg sredstev (EUR), financirano od ARRS za temeljne projekte v FTE

9,62 15

Obseg sredstev (EUR), financirano od ARRS za aplikativne projekte v FTE

0,5 1,5

Obseg sredstev (EUR), financirano od ARRS za podoktorske projekte v FTE

1,75 3

Obseg sredstev (EUR), financirano od ARRS za CRP projekte v

0,22 0,5

Obseg sredstev (EUR) s trga


Koper

Do 10% letnega proračuna ZRS Koper

Obseg sredstev (EUR) iz lokalne skupnosti


Koper


Obseg sredstev (EUR), od drugih naročnikov in uporabnikov storitev


Koper


Povečati število sodelovanj pri podiplomskih programih

1 4

Povečati število sodelovanj, partnerstev z drugimi javnimi raziskovalnimi zavodi, visokošolskimi institucijami idr.

10 17

Povečati število sodelovanj z gospodarstvom

24 35



36

Povečati število nacionalnih raziskovalnih projektov

17 20

Povečati število programskih skupin ARRS

5 7

Povečati število infrastrukturnih programov ARRS

0 1

Povečati število projektov v sodelovanju z gospodarstvom oz. drugimi uporabniki znanja

26 30

Število projektov v sodelovanju z lokalno skupnostjo

3 10

Povečati delež sredstev financiranja programskih skupin ARRS glede na vsa ostala sredstva za raziskovalne projekte ARRS

43% 50%

Delež financiranja mednarodnih projektov


Koper


Povečati število novih mednarodnih raziskovalnih mrež

Program povezovanja z EMUNI

univerzo– več partnerskih mrež

Program povezovanja z EMUNI

univerzo– več partnerskih mrež

center SMART (Slo + HR)

mreža z LR Kitajsko (vključitev v »16

plus 1 Think Tank Network«)

Število vpisanih CMC 0 1

Število zastavljenih in izvedenih terenskih tehnoloških poskusovna

2 4

Število pobranih vzorcev oljčnega olja in obseg izvedenih kemijskih analiz

400 500

Število sort, primernih za pridelavo v Sloveniji

15 20



37

Število vzpostavljenih osnovnih matičnih nasadov

0 1

Vzpostavljene baze o gospodarsko pomembnih boleznih in škodljivcih oljk

0 1

Število opravljenih poskusov pridelave in predelave namiznih oljk

0 2



38

2. Program raziskovalne dejavnosti z opredelitvijo obsega javne

službe ter raziskovalnega dela ZRS Koper za trg za obdobje 2018–2022

Tabela: Infrastrukturni programi v obdobju 2018‐2022

Šifra program

a

Program Obdobje

Organizacijske enote, ki

izvajajo program

Število raziskovalni

h ur v obdobju

2018-2022 (v FTE)*

Prevideno financiranje programa v EUR po letih Primarno raziskovaln

o podpodročje programa 2018 2019 2020 2021 2022

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

I0-0052 Infrastrukturna skupina

ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Center mediteranskih kultur

1,8 12.773 19.000 20.000 20.500 21.000 4.03


ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Laboratorij Inštituta za oljkarstvo

3,5 29.378 43.700 46.000 47.150 48.300 1.04


ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Mediteranski center zdravja

1,0 8.941 13.300 14.000 14.350 14.700 5.10


ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Laboratorij IKARUS

2,5 26.823 39.900 42.000 43.050 44.100 5.10


ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju

2,4 22.991 34.200 36.000 36.900 37.800 2.07


ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Center za raziskave javnega mnenja

1,8 11.496 17.100 18.000 18.450 18.900 5.03


ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Založba Annales ZRS Koper

1,8 11.496 17.100 18.000 18.450 18.900 2.22


ZRS Koper

2018-2022 (načrt)

Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino

1,0 3.832 5.700 6.000 6.150 6.300 6.01

SKUPAJ 15,8 127.73

0190.00

0200.00

0260.00

0 270.00

0

*POJASNILO: navedeno število raziskovalnih ur v obdobju (v FTE) se nanaša na skupen obseg financiranja v letih, ki so odobrena oz. načrtovana v obdobju od 2018 do 2022.



Tabela 19: Raziskovalni programi v obdobju 2018 – 2022

Šifra programa

Program Obdobje Status JRZ (nosilec/sodelujoči)

Cenovni razred

Število raziskovalnih ur v obdobju 2018-2022 (v

FTE)*

Prevideno financiranje programa v EUR po letih Skupno število

raziskovalnih ur v obdobju 2018-2022 (v

FTE)

Sodelujoče JRO na

programu

Primarno raziskovalno podpodročje

programa 2018 2019 2020 2021 2022

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

P6‐0243 Azijski jeziki in kulture

2014-2018

sodelujoči A 0,19 9.910 0,44 UP FHŠ, UL FF

6.06

P6‐0400 Družbena pogodba v 21. stoletju: historično‐sociološki, fiozofsko‐etični in izobraževalno‐pedagoški vidiki

2015-2019

sodelujoči A 0,71 18.408 18.408 3,52 Pedagoški inštitut, UP FHŠ, UL FF

6.06

P5‐0381 KINEZIOLOGIJA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

2017-2021

nosilec B 5,63 82.556 82.556 82.556 82.556 5,64 UM Pedagoška fakulteta

5.10

P6‐0279 Območja kulturnega stika v integracijskih procesih

2014-2019

nosilec B 3,48 102.031 102.031 3,48 6.12

P6‐0272 Sredozemlje in Slovenija

2015-2019

nosilec B 8,56 250.769 250.769 8,56 6.01


2019-2025 (načrt)

sodelujoči A 0,76 9.910 9.910 9.910 9.910 1,76 UP FHŠ, UL FF

6.06

P6‐0400 Družbena pogodba v 21. stoletju: historično‐sociološki, fiozofsko‐etični in izobraževalno‐pedagoški vidiki

2020-2026 (načrt)

sodelujoči A 1,06 18.408 18.408 18.408 5,28 Pedagoški inštitut, UP FHŠ, UL FF

6.06



40

P5‐0381 KINEZIOLOGIJA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

2022-2028 (načrt)

nosilec B 1,41 82.556 1,41 UM Pedagoška fakulteta

5.10

P6‐0279 Območja kulturnega stika v integracijskih procesih

2020-2026 (načrt)

nosilec B 5,22 102.031 102.031 102.031 5,22 6.12


2020-2026 (načrt)

nosilec B 12,84 250.769 250.769 250.769 12,84 6.01

‐ ‐ 2018-2024 (načrt)

nosilec A 7,41 16.603 85.904 85.904 85.904 85.904 15,00 EMUNI 5.03

‐ ‐ 2019-2025 (načrt)

nosilec C 2,80 41.061 41.061 41.061 41.061 8,00 ni določeno 4.03

SKUPAJ 50,07 480.276,79 590.638,24 590.638,24 590.638,24 590.638,24 71,15

*POJASNILO: navedeno število raziskovalnih ur v obdobju (v FTE) se nanaša na skupen obseg financiranja v letih, ki so odobrena oz. načrtovana v obdobju od 2018 do 2022.


SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Temeljni in aplikativni raziskovalni projekti v obdobju 2018 ‐ 2022

Šifra projekta

Projekt Vrsta projekta (temeljni/aplikativni/eksperi

mentalni)

Obdobje Status JRZ (nosilec/sodel

ujoči)

Cenovni

razred

Število raziskoval

nih ur v obdobju

2018-2022 (v FTE)*

Prevideno financiranje projekta v EUR po letih Skupno število

raziskovalnih ur v obdobju

2018-2022 (v FTE)

Sodelujoče JRO na projektu

Primarno raziskova

lno podpodr

očje projekta

2018 2019 2020 2021 2022

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 J6-7325

VRAČANJE RELIGIOZNEGA V POSTMODERNI MISLI KOT IZZIV ZA TEOLOGIJO

temeljni 2015-2018 sodelujoči B 0,75 41.292,80

1,88 Univerzi v Ljubljani, Teološka fakulteta

6.11

J6-8265

Oživljanje kozmične pravičnosti: poetika feminilnega

temeljni 2017-2020 nosilec A 1,81 37.494,99

37.494,99

12.498,33


6.11

J6-8258

Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih


11.291,00

3.774,42

4,23 ZRC SAZU, UL FF

6.06

N6-0036

Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem stičnem območju

temeljni 2015-2018 nosilec B 0,85 46.454,40

0,85 6.05

Z6-8257

Učenja in poučevanja (sosedskih) jezikov v neposrednem stiku


27.421,00

1,50 6.05

J5-7098

Določanje parametrov krvi in zunajceličnih veziklov za optimizacijo

temeljni 2015-2018 sodelujoči A 0,49 23.630,10

2,14 UL Biotehniška fakulteta, UL Zdravstve

5.10



42

športnih rezultatov

na fakulteta, UL Fakulteta za elektrotehniko

L5-8245

Razvoj modela spremljanja športnih poškodb za učinkovitejšo preventive, diagnostiko in rehabilitacijo

aplikativni 2017-2020 nosilec C 1,38 36.197,85

36.234,90

14.560,65

2,06 TMG-BMC,UM Medicinska fakulteta

5.10

J5-8241

Substantivna zastopanost mladih v predstavniških organih


12.484,62

4.193,80

2,00 UL FDV 5.06

V4-1609

Natančnost napovedovanja namankanja - TriN

aplikativni 2016-2018 sodelujoči C 1.550,77

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije ,Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA,

4.03



43

UL Biotehniška fakulteta

V4-1621

Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu

aplikativni 2016-2019 nosilec E 4.215,03

3.161,27


4.03

J6-7152

Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu, 1914-1941


1,88 UL FF 6.01

N6-0039

Jugoslovanski samoupravni eksperiment in razprava o razvoju evropskega socializma med Vzhodom in Zahodom (1950-1980)

temeljni 2015-2018 nosilec A 1,09 52.840,32

1,09 6.01

/ Decomposition TMG

aplikativni 2018-2021 (načrt)

nosilec C 4,50 47.239 94.478 94.478 47.239 4,76 5.10

/ Cognitive Ageing

temeljni 2018-2021 (načrt)

nosilec A 3,60 29.039 58.079 58.079 29.039 6,20 5.10

/ IKT Health temeljni 2018-2021 (načrt)

sodelujoči A 0,90 7.260 14.520 14.520 7.260 6,20 5.10

/ Pametno pohištvo


sodelujoči A 0,90 7.260 14.520 14.520 7.260 6,20 5.10

/ KINEO-run temeljni 2018-2021 (načrt)

nosilec A 3,00 24.200 48.399 48.399 24.200 6,20 5.10

/ KINEO-exercise


nosilec A 3,00 24.200 48.399 48.399 24.200 6,20 5.10



44

/ Spol in starost. Kulturne reprezentacije in identitete starostnikov v 19. in prvi polovici 20. stoletja


nosilec A 4,50 41.132 82.263 82.263 41.132 6,20 Inštitut za novejšo

zgodovino

6.01

/ Antifašizem v Julijski krajini v transnacionalni perspektivi, 1922–1954


nosilec B 4,50 41.132 82.263 82.263 41.132 5,47 UM FF 6.01

/ Prepletanje marksizma in krščanstva v Sklvoneiji, 1931-1919


nosilec A 4,50 41.132 82.263 82.263 41.132 6,20 6.01

/ Historični vidiki socialne države na Slovenskem


nosilec A 4,50 41.132 82.263 82.263 41.132 6,20 UL Fakulteta

za socialno

delo

6.01

/ / temeljni 2018-2020 (načrt)

nosilec A 2,00 27.421 54.842 27.421 6,20 6.01



45

/ Nacionalno samozavedanje in nadnacionalna znanost: vpliv nacionalnih diskurzov na raziskovanje srednjeveške in zgodnjenovoveške umetnosti v Sloveniji


sodelujoči B 0,05 496 993 993 496 2,74 UL FF 6.01

/ Vpliv nalezljivih bolezni na umrljivost otrok v predvakcinacijski Avstro- Ogrski (1867-1914)


sodelujoči A 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 4,96 ZRC SAZU

6.01

/ Cenzura knjig na Slovenskem v 20 stoletju


sodelujoči A 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 4,96 Inštitut za novejšo

zgodovino

6.01

/ Slovenski kraji spomina


sodelujoči B 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 5,47 UL FF 6.01



46

/ Gospodarska paradiplomacija Socialistične republike Slovenije v neuvrščenih državah (1975-1992)


sodelujoči A 0,08 745 1.489 1.489 745 2,74 UL FDV 6.01

/ Tranzicija in transformacija od spodaj: dvojezične periferne regije med Dvojno monarhijo in nacionalnimi državami ( 1918-1923)


sodelujoči B 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 2,74 UL FF 6.01


nosilec B 1,70 46.616 46.616 3,65 Mirovni inštitut

5.03


nosilec B 1,70 46.616 46.616 3,65 ZRC SAZU

5.03


nosilec B 2,00 13.711 54.842 41.132 3,65 5.03

/ Medreligijski dialog-temelj za sozitje razlicnosti v luci migracij in begunske krize


nosilec B 2,67 36.561 73.123 36.561 3,65 UL Teološka fakulteta,

UL Filozofska fakulteta

6.11



47

/ Materializem in sodobna filozofija religije


nosilec B 2,67 36.561 73.123 36.561 3,65 Teološka fakulteta

6.10

/ Relacijsko sebstvo in subjekt v sodobni kitajski filozofiji


sodelujoči B 1,00 13.711 27.421 13.711 2,74 UL Filozofska fakulteta

6.10

/ Cognitive exercise

temeljni (načrt) nosilec A 2,00 0 0 4,13 5.10

/ Ključne besede

temeljni (načrt) nosilec B 2,65 48.399 48.399 48.399 5,47 Univerzi v LJ in MB,

INV

6.05

/ Kontaktno jezikoslovje

aplikativni 2021-2022 (načrt)

nosilec B 3,00 82.263 82.263 3,65 6.05

/ Izrazi moči v slovenskem jeziku


nosilec B 3,00 82.263 82.263 3,65 6.05

/ Jezik mladih temeljni (načrt) nosilec B 2,00 54.842 54.842 3,65 6.05

/ Poučevanje jezikov

aplikativni (načrt) sodelujoči B 0,19 5.185 5.185 1,82 6.05


nosilec B 0,16 4.407 4.407 1,82 5.03


nosilec B 2 41.132 68.553 2,74 6.11


nosilec B 2 41.132 82.263 2,74 6.06


nosilec A 2 24.200 72.599 3,10 5.10


nosilec B 2 41.132 82.263 2,55 5.06


sodelujoči B 0,5 8.226 19.195 1,28 6.11


sodelujoči B 0,5 8.226 19.195 1,28 6.06

/ / aplikativni 2021-2024 (načrt)

sodelujoči B 1 13.711 41.132 2,55 5.10


sodelujoči B 1 13.711 41.132 2,55 5.06



48

/ / aplikativni 2022-2025 (načrt)

nosilec C 0,75 47.239 1,59 4.03


nosilec B 2 41.132 1,82 6.01


nosilec B 0,75 0 1,82 6.10


nosilec B 2 41.132 1,82 5.03


sodelujoči B 1 54.842 1,82 4.03


sodelujoči B 1 54.842 1,82 6.01


sodelujoči B 1 0 1,82 6.10


sodelujoči B 1 54.842 1,82 5.03

SKUPA

J 94,05 759.168,

87 943.672,

98 999.555,

07 1.010.525

,33 1.084.549

,57



49

Kazalniki

Zap. št.

Kazalnik Izhodiščna vrednost

2017

2020 Ciljna vrednost

2022

Definicija Komentarji, opombe

1 Število vloženih patentnih prijav na patentni urad, ki so opravili preizkus patentne prijave

1 1 2

2 Število inovacij 1 1 2 Definicija SURSa – Metodološko pojasnilo z dne 20. 10. 2016: Zajema nov izdelek, storitev in postopek ali bistveno izboljšane izdelke, storitve in postopke. Inovacija je uvedena, ko se pojavi na trgu (inovacija izdelka, storitve) ali uporabi v okviru procesa (inovacija postopka). Inovacije zajemajo vrsto znanstvenih, tehnoloških, organizacijskih, marketinških, finančnih in gospodarskih aktivnosti. Inovativno podjetje je tisto, ki je v opazovanem obdobju uvedlo nov ali bistveno izboljšan proizvod ali postopek oziroma novo ali bistveno izboljšano organizacijsko ali marketinško inovacijo. Inovacija temelji na rezultatih novega tehnološkega razvoja, novih kombinacijah že obstoječih tehnologij ali na uporabi drugega znanja, ki ga je pridobilo podjetje. Inovacija mora biti nova za podjetje, ni pa nujno, da je nova na tržišču. Ni nujno, da je bila inovacija razvita v podjetju.

3 Število raziskovalnih projektov

76 88 96 Prešteje se vse raziskovalne projekte JRZ, ne glede na vir financiranja

4 Število projektov, v katerih sodeluje gospodarstvo oz. drugi uporabniki znanja in so krajši od enega leta

16 17 18 Drugi uporabniki znanja so npr. državni in upravni organi, zavodi, javne agencije, javna podjetja, javni skladi, zbornice in druge pravne osebe. (JRO (javne raziskovalne organizacije) se po tej definiciji ne vštevajo med druge uporabnike znanja.)

5 Vrednost projektov, v katerih sodeluje gospodarstvo oz. drugi uporabniki znanja in so krajši od enega leta v EUR

65.000 85.000 105.000 Upošteva se vrednost, ki jo prejme JRZ, ne vrednost celotnega projekta.

6 Število projektov, v katerih sodeluje gospodarstvo oz. drugi uporabniki znanja in trajajo vsaj eno leto

10 11 12 Drugi uporabniki znanja so npr. državni in upravni organi, zavodi, javne agencije, javna podjetja, javni skladi, zbornice in druge pravne osebe. (JRO (javne raziskovalne organizacije) se po tej definiciji ne vštevajo med druge uporabnike znanja.)

7 Vrednost projektov, v katerih sodeluje gospodarstvo oz. drugi uporabniki znanja in trajajo vsaj eno leto v EUR

43.000 56.000 74.000 Upošteva se vrednost, ki jo prejme JRZ, ne vrednost celotnega projekta.

8 Število projektov, v katerih se sodeluje z visokošolskimi zavodi

10 13 17 Prešteje se vse raziskovalne projekte, v katerih se sodeluje z visokošolskimi zavodi, ne glede na vir financirnaja in ne glede na vlogo v projektu (nosilec ali sodelujoči)

9 Število visoko citiranih objav

1 1 1 Visoko citirane objave so znanstvene objave, ki se po številu citatov uvrščajo v zgornji odstotek najbolj citiranih objav. Upoštevajte vse znanstvene objave v revijah indeksiranih v bibliografskih bazah WoS v



50

navedenem obdobju ter citate iz istih obdobij. Upoštevajte obdobje petih let (za leto 2017 obdobje 2012-2016, za leto 2020 obdobje 2015-2019 in za leto 2022 obdobje 2017-2021). Vir: Web of Science

10 Število raziskovalnih ur v raziskovalnih programih

13.553 17.399 17.399 Upošteva se vse raziskovalne ure JRZ, ki jih ima na raziskovalnih programih, ne glede na to, ali ja na programu nosilec ali sodelujoči.

11 Število mednarodnih projektov

9 12 11 Prešteje se vse mednarodne raziskovalne projekte

12 Število projektov Okvirnega programa EU za inovacije - centralno vodeni razpisi

1 2 2 Vpiše se število projektov, pridobljenih na centralno vodenih razpisih OP EU za raziskave in inovacije (Obzorje 2020, prej 7 OP), prešteje se tako projekte, kjer je JRZ koordinator, kot projekte, kjer JRZ sodeluje kot partner

13 Vrednost projektov Okvirnega programa EU za inovacije - centralno vodeni razpisi (v EUR)

242.000 242.000 Vpiše se vrednost (v EUR) sredstev, ki jih je JRZ pridobil na centralno vodenih razpisih za projekte OP EU za raziskave in inovacije (Obzorje 2020, prej 7 OP). Upošteva se tako projekte, kjer je JRZ koordinator, kot projekte, kjer JRZ sodeluje kot partner

14 Število projektov Okvirnega programa EU za inovacije - javno-javna partnerstva (P2P)

1 1 1 Vpiše se število projektov javno-javnega partnerstva (P2P), to je projektov, ki sodijo v okvir financiranja FP7 ali Obzorja 2020: projekti po Art. 185 (npr. ALL2, EMPIR, EMRP, Eurostars2), EJP Cofund (npr. EUROfusion, HBEU), ERA-NETi (npr. ARIMNet2, CoBioTech, CORE Organic Cofund, CORE Organic Plus, DIAL, ENSUF, EN-SUGI, ERAcoSysMed, ERA-CVD, ERA-MBT, ERA-MIN 2, ERA-NET SmartGridPlus, ERA-PLANET, FLAG-ERA II, GeoERA, Geothermica, HERA JRP UP, HERITAGE PLUS, M-ERA.NET 2, QuantERA, SUMFOREST, SusAn, T2S, TRANSCAN-2, WoodWisdom-Net+, WSF) in JPI (Joint Programming Initiative) (npr. JPI Climate, JPI HDHL, JPI Urban Europe, JPND). Seznam vseh projektov P2P je na spletni strani: https://www.era-learn.eu/network-information/networks?active=1po Art.

15 Vrednost projektov Okvirnega programa EU za inovacije - javno-javna partnerstva (P2P)

0 110.000 110.000 Vpiše se število projektov javno-javnega partnerstva (P2P), to je projektov, ki sodijo v okvir financiranja FP7 ali Obzorja 2020: projekti po Art. 185 (npr. ALL2, EMPIR, EMRP, Eurostars2), EJP Cofund (npr. EUROfusion, HBEU), ERA-NETi (npr. ARIMNet2, CoBioTech, CORE Organic Cofund, CORE Organic Plus, DIAL, ENSUF, EN-SUGI, ERAcoSysMed, ERA-CVD, ERA-MBT, ERA-MIN 2, ERA-NET SmartGridPlus, ERA-PLANET, FLAG-ERA II, GeoERA, Geothermica, HERA JRP UP, HERITAGE PLUS, M-ERA.NET 2, QuantERA, SUMFOREST, SusAn, T2S, TRANSCAN-2, WoodWisdom-Net+, WSF) in JPI (Joint Programming Initiative) (npr. JPI Climate, JPI HDHL, JPI Urban Europe, JPND). Seznam vseh projektov P2P je na spletni strani: https://www.era-learn.eu/network-information/networks?active=1po Art.

16 Število mladih raziskovalcev

5 7 3 Prešteje se vse zaposlene s statusom "mladi raziskovalec".

17 Število tujih raziskovalcev, zaposlenih na JRZ

5 8 14 Upošteva se raziskovalce s tujim državljanstvom, ki so na JRZ zaposleni za določen ali nedoločen delovni čas (imajo pogodbo o zaposlitvi na JRZ).

18 Število raziskovalcev, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih na JRZ, ki so se v zadnjih 5 letih vrnili iz tujine

2 2 2 Upošteva se raziskovalce z državljanstvom RS, ki so se v zadnjih 5 letih vrnili iz tujine in so na JRZ zaposleni za določen ali nedoločen delovni čas (imajo pogodbo o zaposlitvi na JRZ). Upoštevajte obdobje petih let (za leto 2017 obdobje 2013-2017, za leto 2020 obdobje 2016-2020 in za leto 2022 obdobje 2018-2022).

19 Število gostujočih vrhunskih raziskovalcev, ki so na JRZ opravili manj kot enomesečno neprekinjeno raziskovalno delo

8 10 12

20 Število gostujočih vrhunskih raziskovalcev, ki so na JRZ opravili vsaj enomesečno neprekinjeno raziskovalno delo

/ 3 6



51

21 Število raziskovalcev JRZ, ki so opravili vsaj enomesečno neprekinjeno raziskovalno delo na tujih univerzah ali tujih znanstvenih institucijah

2 6 8 Upošteva se raziskovalce, ki so na JRZ zaposleni za določen ali nedoločen delovni čas.

22 Nabavna vrednost raziskovalne opreme na dan 31. 12.

2.395.282 2.979.892 3.007.592 v EUR

23 Stopnja odpisanosti raziskovalne opreme na dan 31. 12.

72% 68% 70% v %



2.1. Program raziskovalne dejavnosti

2.1.1. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za družboslovne študije

Program dela bo temeljil na naslednjih raziskovalnih hipotezah:

slovensko družbo in Evropo bodo v prihajajočih desetletjih ključno zaznamovale globalne družbene spremembe, kot so pospešene (legalne in ilegalne) migracije, kulturna, etnična in verska pluralizacija družbe in njihove posledice;

individualizacija družbe, spremembe v sistemih socialnih politik družb, demografske spremembe (staranje populacije, nevzdržnost pokojninskega, zdravstvenega sistema ipd.);

Slovenija in Evropa bosta morali razviti nove modele etnične in kulturne, socialne in ekonomske integracije migrantov ter razvijati nove modele vzdržnega družbenega razvoja;

v okviru globalnega konteksta bo potrebno na novo prevpraševati koncepte človekovih pravic, otrokovih pravic, pravic žensk in manjšin – univerzalizem VS Kulturni partikularizem.

2.1.2. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za filozofske študije

Temeljne hipoteze:

rekonceptualizacija vprašanja femininega v zgodovini filozofije ter filozofije religije

(vprašanje nasilja in miru, konstrukcije in vloge t. i. »ženskega« in »moškega« načela v

zgodovini mišljenja) ter rehabilitacija pojma sramu med staro grško filozofijo in zahodno

filozofijo na eni ter vzhodnoazijskimi pojmi sramu na drugi strani;

obravnava sodobnih filozofskih toposov v t. i. teološkem obratu francoske

fenomenologije in feministične filozofije ter zasnutek in razvoj nove t. i. elementarne ali

aplikativne fenomenologije ter študije iz materializma v okviru sodobne filozofije religije:

hipoteze se navezujejo na sodobne topose v materialistični filozofiji religije (dih, telo‐

dotik, prostor intersubjektivnosti kot interval; etični čas kot temporalnost drugega,

samo‐transcendenca/imanenca;

obravnavanje problema relacijskega sebstva in subjekta v sodobni kitajski filozofiji in

substancialnih in procesnih modelov ontologije v evro‐kitajskem filozofskem kontekstu;

primerjalne študije povezave estetike in marksistične teorije v nekdanji Jugoslaviji s

sorodnimi trendi v sodobni Kitajski (povezave estetike in teorije jezika); pomen sodobne

kitajske umetnosti;

sodobna politična etika in demokratična kultura sobivanja (pragmatistični pogled);

vprašanje konstitucije »vrednot« in »skupnosti upanja«; temelji raziskave so: preučitev

sodobne politične etike z vidika pragmatistične politične filozofije ter raziskave

»vrednot« z vidika pragmatistične socialne etike;



53

študije medreligijskega dialoga kot temelja za sožitje različnosti v luči migracij in

begunske krize (primer Bosne in Hercegovine v primerjalno‐analitični perspektivi) ter s

tem povezana teoretska predpriprava ‐ sodobna medkulturna teologija in dialog religij

in kultur – vprašanje t. i. teologije religij (W.C. Smith) ter pojava nove smeri v teologiji

(medkulturna teologija); v okviru teologije bomo nadaljevali tudi s proučevanjem

ekofeministične teologije v navezavi na raziskave femininosti in pravičnosti v starih

kulturah sramu.

2.1.3. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za jezikoslovne študije

Inštitut za jezikoslovne študije raziskuje jezik in besedno umetnost čezmejnega zahodnega slovenskega kulturnega prostora. V okviru jezikov, kultur in literatur v stiku, medkulturnih študij, družbenega jezikoslovja, kontaktnega jezikoslovja, uporabnega jezikoslovja preučujejo naslednja področja:

etimologija, dialektologija;

obliko skladenjske jezikovne lastnosti, semantika, pragmatika;

razmerja med prvimi, drugimi, sosedskimi in tujimi jeziki;

didaktika večjezičnosti, slovenščine, italijanščine, strokovnih jezikov, nenasilne komunikacije;

področni govor (diskurz) – korpusne in diskurzivne analize, leksikologija, terminologija: turizem, znanstveni jezik, mediji idr.;

področja kognitivnega jezikoslovja (jezik in veda o človeku, prepričevanje/argumentacija itd.);

medkulturna komunikacija, etična in socialna integracija, medkulturna senzibilnost in ozaveščenost, medkulturna sporazumevalna zmožnost itd.;

književnost na področju kulturnega stika, medkulturna književnost;

jezikovne, kulturne in izobraževalne politike in njihovo načrtovanje. Temeljne raziskovalne hipoteze se navezujejo na:

preplet novih znanj in tehnologij;

konceptualizacijo jezikovne in kulturne vitalnosti;

pomen večjezičnosti in raznojezičnosti;

obravnavo manjšinskih in priseljenskih skupnosti in medkulturnega sporazumevanja;

obravnavo komunikacij na področju osebnostnega razvoja, zdravega življenja in družbene blaginje;

obravnavo jezika novih medijev in uporabo in razvoj jezikovnih tehnologij.



54

2.1.4. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za kineziološke raziskave

Program dela bo temeljil na naslednjih hipotezah:

gibalna aktivnosti otrok ne dosega niti minimalnih norm, zato se bo Inštitut osredotočil na kakovost izvedbe sistemskih (v šolah) in dodatnih gibalnih programov;

klasična vadba proti uporu ne posnema mehanskih karakteristik skeletnih mišic in ima zato omejeno učinkovitost. Inštitut se bo osredotočil na validacijo novega vadbenega principa – vadbe z variabilnim bremenom;

razvoj novega senzorja elektromehanske mišične učinkovitosti, s katerim bo mogoča občutljiva zaznava potenciacije ali utrujenosti mišice, napredek v športni vadbi ali rehabilitaciji, zmanjšanje ob staranju, poškodbi in gibalni neaktivnosti;

epidemiologija poroča o porastu športnih poškodb, predvsem izpostavlja veliko pojavnost ponovnih poškodb, kar pomeni nepopolno rehabilitacijo in pomen varnega vračanja po poškodbah. Zato se bo Inštitut posvetil zasnovi novih diagnostičnih protokolov, ki bodo omogočali zanesljivejše odločanje o popolni vrnitvi po poškodbi;

sodobna družba se vse bolj sooča z gibalno neaktivnostjo kot enim najpomembnejših razlogov za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni in njihovih številnih posledic. Mehanizme sprememb organizma človeka pod vplivom neaktivnosti smo v predhodnih študijah že preučevali. Inštitut se bo posvetil nadgradnji predhodnih raziskav s tega področja ter prenosu ugotovitev na sedentarno populacijo in različne starosti, poklice in vloge;

znana je interakcija kognitivne in gibalne vadbe pri starejših preiskovancih, vendar poznamo mnogo oblik kognitivne vadbe, kjer ima vsaka oblika specifične rezultate. Inštitut se bo posvetil zasnovi protokolov kognitivne vadbe za postoperativne paciente po zamenjavi večjih sklepov, ki bodo poskušali zagotoviti normalno hojo.

2.1.5 Program raziskovalne dejavnosti oljkarstva in sredozemskega kmetijstva

V obdobju od leta 1999 do leta 2016 je raziskovalno delo potekalo v okviru raziskovalnih programov (P0‐0501‐1510; P1‐0078; P1‐0386) in številnih raziskovalnih projektov (temeljni in aplikativni) ter ciljno‐raziskovalnih programov. Zaradi drastičnega zmanjševanja sredstev za znanost in razvoj so bili raziskovalci Inštituta za oljkarstvo v zadnjem obdobju primorani poiskati druge vire financiranja in poslovne priložnosti, kar je omajalo odlično raziskovalno jedro inštituta. Zato je petletni plan usmerjen k ponovni vzpostavitvi razvojno raziskovalnega jedra, ki bo zagotavljalo znanstveno odličnost Inštituta in ponovno vzpostavitev raziskovalnega programa s področja oljkarstva. Na področju prehranske vrednosti in varnosti bodo raziskave usmerjene na področje:

‐ sledljivosti porekla živil, ‐ varnosti živil, ‐ ostankov fitofarmacevtskih sredstev v živilih, ‐ meroslovja v kemiji, ‐ nutricionistike.



55

Na področju agrotehnike bodo raziskave usmerjene na področje: ‐ varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci ‐ varnejše in učinkovitejše rabe

fitofarmacevtskih sredstev, ‐ rodnosti pri oljki ter oskrba s hranili, ‐ namakanja in preciznega kmetijstva, ‐ uporabe stranskih produktov kmetijske proizvodnje za gnojenje in varstvo tal, ‐ prilagajanje tehnologij pridelave kmetijskih rastlin na podnebne spremembe.

2.1.6. Program raziskovalne dejavnosti Inštituta za zgodovinske študije

Inštitut za zgodovinske študije bo tudi v prihodnje usmerjal svoje raziskovalne potenciale v obmejne študije na prostoru stika med Sredozemljem in Srednjo Evropo v »dolgem trajanju« od novoveške do najnovejše zgodovine ter v preučevanje političnih, ideoloških, gospodarskih, socialnih, kulturnih in verskih dinamik te regije v širšem kulturnem prostoru in v globalnem kontekstu. Izhodišče in rdeča nit raziskovalnega programa sta mejnost in stik, ki ju lahko preučujemo ne le z vidika političnega in diplomatskega spreminjanja meja, pač pa tudi v gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno‐civilizacijskem smislu. Raziskovalni program tako prispeva k tematski, konceptualni in metodološki prenovi branja zgodovine severnojadranskega prostora, tako s preseganjem monodisciplinarnih vsebinskih nastavkov kot izključno nacionalno opredeljenih raziskovalnih izhodišč. Raziskovalci starejših obdobij se bodo posvečali socialni in kulturni zgodovini mestnih institucij, vprašanjem socialnega discipliniranja in nadzora, krizam in upravljanju s krizami, reševanju socialnih vprašanj in vzpostavljanju socialnih politik ter drugim vidikom družbenega življenja tako v regiji kot v primerjavi s širšim kulturnim okoljem. Raziskave novejše in sodobne zgodovine bodo združevale preučevanje totalitarnih in avtoritarnih ideologij in režimov v transnacionalni perspektivi, specifik obeh svetovnih vojn in hladne vojne ter fenomena razdeljenega spomina v obmejni regiji, močno razširjene in nadgrajene pa bodo tudi v zadnjih letih začete raziskave diplomatske zgodovine socialistične Jugoslavije. Pomemben del raziskav novejše zgodovine bo usmerjen k preučevanju specifik antifašizma na območju nekdanje Julijske krajine in njegove vpetosti v širši evropski prostor. V okviru zgodovine socialnih institucij bodo raziskani modeli reševanja socialnih vprašanj in vzpostavljanja socialnih politik, ki so aktualna tudi v sodobnih evropskih družbah. Raziskave se bodo usmerile tudi k preučevanju prepletanja velikega sekularnega narativa 20. stoletja in največje evropske religije, marksizma in krščanstva. V tem okviru bo podan nov vpogled v levičarsko orientirane slovenske teologije v kontekstu svetovne politične teološke misli, osvetljeni bodo poglavitni idejni vplivi in procesi intelektualnega transferja med različnimi evropskimi okolji, opravljena primerjava vizij in dilem slovenskih krščanskih socialistov z levičarsko usmerjenimi krščanskimi skupinami v Evropi pred, med in po drugi svetovni vojni ter analiziran domet vplivov slovenskega političnega katolicizma na socialistični samoupravni sistem na eni strani in na vatikansko »Ostpolitik« na drugi. Najbolj bodo sodelavci inštituta okrepili raziskave mednarodnopolitičnega angažmaja Jugoslavije v obdobju hladne vojne. Za razliko od historiografskih del, ki pretežno temeljijo na klasični diplomatski zgodovini, bo naša raziskava usmerjena k analizi strukturnih problemov, ki so jih zaznavali jugoslovanski diplomati in drugi (v precejšnji meri slovenski) strokovnjaki, ki niso bili le privesek Titovim ambicijam v mednarodni politiki. Raziskave se bodo oprle na metodološke pristope povezane in transnacionalne zgodovine ter na analizo arhivskih virov v



56

Jugoslaviji in drugih članicah gibanja neuvrščenih, pri mednarodnih organizacijah in v vodilnih državah sveta ter na intervjuje z relevantnimi državnimi in nedržavnimi akterji. Izsledki naših dosedanjih raziskav in poznavanje arhivskih registrov bodo omogočili relativno hitro zbiranje gradiva in njegovo analizo, zato se pričakuje, da bodo rezultati raziskave v naslednjih letih oblikovani tudi kot izhodišče za nadaljnje projekte v okviru širših mednarodnih konzorcijev.

2.1.7. Program raziskovalne dejavnosti Pravnega inštituta

Program dela bo temeljil na naslednjih raziskovalnih hipotezah:

analiza večplastnosti povezave med pravom in demokratično kulturo na sploh. Vrednostnega temelja neke skupnosti si ni mogoče zamisliti brez učinkovitih družbenih pravil. To nalogo lahko opravijo le pravna pravila, ki se členijo na dispozicijo in sankcijo, ki je nujna za utrditev zaupanja v pravo in temeljne družbene vrednote;

tematizacija kazenske sankcije v odnosu na imperativ humanosti. Umikanje države iz družbenih odnosov lahko postavi pod vprašaj zaščito temeljni pravic posameznika in zaupanje v temeljne vrednote demokratične skupnosti. Hkrati pa je sankcionirana oseba še vedno nosilec človekovega dostojanstva in upravičena do brezpogojne humane obravnave. Te dve plati lahko uravnoteži le čvrst teoretski koncept;

ponovno ovrednotenje odnosa med pravom in moralo. Tradicija kontinentalne filozofije je izoblikovala predstavo o napetosti med pravom in moralo, ki jo pomiri šele koncept eshtologije. To je neutemeljeno, saj demokratične ureditve v veliki meri temeljijo na najširše pripoznanih moralnih standardih. Vpeljali bomo pristop, ki bo to sovpadanje zaznal in naredil vidno;

interpretacija prava skozi Heideggrov koncept ontološkega domovanja človeka (Ethos) in Heglov koncept umeščenosti v skupnost (Zutrauen). Skozi ta dva avtorja bomo pokazali, da prava ne moremo razumeti zgolj skozi instrumentalno optiko, kot mehanizem za preprečevanje konfliktov. Pokazali bomo, da lahko človek izpolni svoje sebstvo le, če je nosilec pravne subjektivitete, tj. pripoznan kot absolutno enakopraven član nravne substance.

2.2. Povezava programa raziskovalne dejavnosti z izzivi družbe

Raziskovalno delo ZRS Koper je neposredno povezano z aktualnimi izzivi družbe, saj preučuje človeka kot posameznika in njegovo družbeno vlogo v skupnosti, naravo in njene danosti ter vplive človeka na transformacije v njej. V širokem spektru temeljnih in aplikativnih raziskav na področju kmetijstva in oljkarstva, kineziologije, humanistike in družboslovja inštituti ZRS Koper preučujejo nekatere fenomene in problematike, ki so še posebej aktualne za soočanje s sodobnimi družbenimi izzivi:

migracije, ilegalni migranti;

medkulturno sobivanje;

preprečevanje konfliktov;

medreligijski dialog in religijska izgradnja miru (»peace‐building«);

družbena integracija in inkluzija;

človekove pravice in pravice otroka;



57

medgeneracijski dialog;

pravična organizacija družbe;

družbena etika in etika sramu;

trajnostni razvoj;

jezikovne in kulturne vitalnosti etnij, priseljenskih in drugih manjšinskih skupnosti;

jezik novih medijev in jezikovnih tehnologij;

aplikacije novih tehnologij na osebnostni razvoj in zdravo življenje;

revitalizacija kulturne dediščine;

strokovna obravnava travmatične preteklosti obmejnega prostora;

poglobitev razumevanja velikih ideologij 20. stoletja in spodbujanje premisleka o njihovih vplivih v sodobni družbi;

ovrednotenje naporov za premostitev socialno‐ekonomskega prepada med globalnim Severom in Jugom v dobi postkolonializma in globalizacije;

aktiven življenjski slog;

trajnostno zdravje.



58

2.3.1.Raziskovalniprogrami

MATIČNI PROGRAMI

P6‐0279 OBMOČJA KULTURNEGA STIKA V INTEGRACIJSKIH PROCESIH Vodja: dr. Milan Bufon Trajanje: 1. 1. 2014–31. 12. 2019 Proučevanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence ter divergence postaja ključni dejavnik razumevanja možnosti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije v Evropi in s tem zaviralnih in spodbujevalnih elementov in faktorjev nove evropske paradigme »združenosti v različnosti«. Raziskovalni program bo skušal kompleksnost zastavljenih problemov proučevati s kombiniranim in koordiniranim pristopom mednarodno uveljavljenih domačih raziskovalcev s področja politične geografije, družboslovja in humanistike in na ta način še poglobiti in razširiti uspešno zastavljeno delo, ki smo ga pričeli izvajati v raziskovalnem programu »Območja kulturnega stika v integracijskih procesih«, ki se je iztekel v letu 2012. Lahko trdimo, da so člani programske skupine na tem področju že doslej izkazali zelo dobro vpetost v mednarodne tokove, ki proučujejo navedene tematike, odmevnost njihovih del pa je že zagotovila prispevek slovenske znanosti k teoretičnemu in praktičnemu odkrivanju temeljnih dilem naše aktualnosti ter njihovemu aplikativnemu razreševanju v korist naše skupne prihodnosti. Proučevanje vprašanj, povezanih z etničnostjo, kulturno identiteto in kulturno asimilacijo oziroma kulturnim pluralizmom in medkulturnim dialogom, se tesno in neposredno navezuje na pridobivanje ustreznih znanj in informacij, ki predstavljajo osnovo za oblikovanje nacionalne kulturne politike s ciljem ohranjanja nacionalne identitete, a tudi trajnostnega prostorskega in družbenega razvoja slovenskih stičnih območij v širšem evropskem in integracijskem kontekstu. Program je že doslej s svojimi raziskovalnimi vsebinami omogočil ovrednotenje tradicionalno bolj perifernih območij družbenega in kulturnega stika, še posebej pa obmejnih območij in lokalnih skupnosti zahodne Slovenije v času po njenem vstopu v EU. Neposreden pozitivni učinek bo imel na doseganje bolj trajnostnih razvojnih vzorcev na prostorskem, okoljskem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter bo poglobil strategije preučevanja in poučevanja medkulturne komunikacije. Program želi na eni strani omogočiti razumevanje modela institucionalnih sprememb in perceptivnih sprememb pod vplivom transnacionalnih, integracijskih in globalnih kriterijev v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju, po drugi pa spoznavanje semantičnih, strukturalnih in tehnoloških ravni obravnavanih vsebin v kontekstu razvoja evropske družbe znanja ter procesov rekonfiguracije identitete v povključitvenem obdobju v evropske integracije. V bodoče nameravamo ob kognitivnem delu raziskav, ki bodo predstavljale nadaljevanje interdisciplinarno zasnovanih proučevanj območij kulturnega stika v integracijskih in globalizacijskih procesih, še posebej okrepiti sintetične zmožnosti za razvijanje novih integriranih »upravljalskih« politik na področju multikulturnosti ter družbenega in prostorskega povezovanja v širšem mednarodnem kontekstu.



59

P5‐0381 KINEZIOLOGIJA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Vodja: dr. Rado Pišot Trajanje: 1. 1. 2017–31. 12. 2021 Kineziologija za kakovost življenja v sodobni družbi vse bolj pridobiva na pomenu. Z evolucijo in tehnološkim razvojem smo si odtujili eno temeljnih bioloških potreb – gibanje in pozabili na pomen gibanja v vsakdanjem življenju za zdravje in funkcionalnost. Splošno pomanjkanje gibalne aktivnosti, staranje populacije, zgodnejši nastop degenerativnih procesov, sedeči življenjski slog, neuravnotežena prehrana, klimatski in ergonomski vplivi ter ekstremne obremenitve so le nekateri dejavniki, ki neposredno vplivajo na razvoj, delovno uspešnost in učinkovitost ter kakovost življenja. Spiralni model dejavnikov gibalne neaktivnosti postavlja v izhodišče tri osnovne dejavnike: pomanjkanje gibanja in gibalnih kompetenc ter debelost. Ti največkrat delujejo hkrati in vodijo v neracionalno gibalno aktivnost, prekomerno porabo energije in hitro utrujenost, posledično pa se pojavljata negativna telesna in gibalna samopodoba, ki vplivata na slabo kakovost življenja in odtujevanje od družabnih aktivnosti. Na osnovi teoretičnih izhodišč in znanstvenih dokazov smo zastavili okvir nadaljnjega raziskovanja skozi prizmo 3 obdobij večdimenzionalnega kompetenčnega modela gibalnega razvoja, ki smo ga razvili na osnovi dosedanjega raziskovanja: (1) vzpostavljanja gibalnih kompetenc; (2) uporabe gibalnih kompetenc; (3) ohranjanja gibalnih kompetenc. Redki se zavedajo, da je potrebno gibalno neaktivnost obravnavati ločeno od gibalne aktivnosti. Strokovnjaki uvrščajo gibalno neaktivnost že na vodilno mesto dejavnikov umrljivosti. V najpomembnejši objavi smo poročali, da obstaja močan skupni učinek staranja in gibalne neaktivnosti na zdravje ter da slednja povzroča ireverzibilne spremembe skeletne mišice starejših. Zato bomo v nadaljevanju usmerjeni v preučevanje skeletne mišice, mehanizmov prilagajanja na vadbo in gibalno neaktivnost, v odvisnosti od starosti, spola in okolja. Za dosego cilja bomo še naprej razvijali diagnostične metode s ciljem, da bi vzpostavili nove zlate standarde merjenja. Ker smo pred 15 leti že uporabljali inovativne rešitve merjenja lastnosti skeletnih mišic, bomo lahko te meritve ponovili na isti populaciji in odgovorili vzročno‐posledičnem odnosu med mišičnimi lastnostmi od otroštva do odraslosti. Osredotočili se bomo tudi na intervencije, ki bodo temeljile na večji izkoriščenosti obstoječega šolskega kurikuluma in kasneje tudi na uvedbo ciljnih intervencij za dvig gibalne aktivnosti. Preučevali bomo mehanizme športnih poškodb (s tem napovedovanja), rehabilitacije in varne vrnitve v šport. Zanimajo nas tudi kineziološki‐ergonomski dejavniki zdravja na delovnem mestu, saj je delovno okolje izvrsten primer obstoječih kohort, v sklopu katerih lahko iščemo primere dobre prakse varovanja zdravja. Staranje oz. zoperstavljanje procesom staranja in komorbidnosti bomo preučevali skozi kontrolirane eksperimente dimenzioniranja vadbe za različne ciljne skupine in s tem razvijali področje klinične kineziologije. S tem bo mladim rodovom omogočili novo vejo izobraževanja, nov poklic in nove zaposlitvene možnosti.



60

P6‐0272 SREDOZEMLJE IN SLOVENIJA Vodja: dr. Jože Pirjevec Trajanje: 1. 1. 2015–31. 12. 2019 Program Sredozemlje in Slovenija bo namenjen nadaljevanju raziskav, povezanih s primorsko obmejnostjo, ki jo predstavljajo prepletanje sredozemskih in srednjeevropskih družbenih in gospodarskih sistemov ter institucij, različnih ureditev in strukturnih značilnosti primorskih mest, družbenih in produkcijskih razmerij, pravnih sistemov ter druge razlike, ki so na eni strani vodile v vzajemno oplajanje kultur, a tudi v antagonizme in posledično socialne, medetnične in mednacionalne konflikte. Analizirane bodo politične, socialne in demografske spremembe prostora mejne regije v 'dolgem trajanju' od antike do najnovejše zgodovine. Pri tem bo analizirana večplastna odvisnost prostora od vrste (gospodarskih, demografskih, socialnih idr.) politik in radikalnih političnih sprememb, ki jih je bil prostor deležen, vendar pa ta vprašanja ne bodo osvetljena le z vidika političnega in diplomatskega spreminjanja meja, pač pa tudi v gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno‐civilizacijskem smislu. V ta sklop sodijo na eni strani analize arhitekturnih ostankov in materialne kulture, ki bodo omogočile rekonstrukcije poselitve ter definiranje širših zgodovinskih in ekonomskih procesov na območju severnega Jadrana. Na drugi strani se bodo raziskave posvečale socialni in kulturni zgodovini mestnih institucij v obravnavanem prostoru, vprašanjem socialnega discipliniranja in nadzora, krizam in upravljanju s krizami, reševanju socialnih vprašanj vse do vzpostavljanja socialnih politik, ter drugim vidikom družbenega življenja v primorski preteklosti. Raziskave iz novejše zgodovine bodo združevale preučevanje totalitarnih in avtoritarnih ideologij (obmejni fašizem, obmejni socializem) ter režimov na Primorskem, mednarodnih dimenzij političnega in vojaškega delovanja partizanskega gibanja na Primorskem, ter preoblikovanja družbenega tkiva zaradi političnih sprememb, pri čemer bo opazovan tudi fenomen repopulacije obalnega prostora in formiranja nove družbene stvarnosti, raziskovalci pa bodo obravnavali tudi ključna vprašanja razdeljenega spomina v obmejnem prostoru. V okviru programa bo potekalo nadaljevanje sistematičnega evidentiranja in zbiranja gradiva različnih tipologij v slovenskih in tujih arhivih, obenem pa tudi nadgrajevanje in dopolnjevanje obstoječih podatkovnih baz, ki bodo služile kot podlaga za historičnodemografske in socialnozgodovinske raziskave. Posebna pozornost bo posvečena tudi gradivu, ki omogoča povsem novo obravnavo tudi najobčutljivejših tem zgodovine skupnega prostora, obenem pa si bo programska skupina prizadevala za preseganje nacionalno‐centrirane historiografije in za uvajanje komparativnega in transnacionalnega pristopa ter t. i. 'histoire croisée'. Poleg tega bodo v metodološkem smislu uporabljene tako kvantitativne analize kot kvalitativno branje zgodovinskega gradiva z vzajemnim križanjem podatkov, hkrati pa bodo raziskave usmerjene izrazito komparativno, s posebnim poudarkom na odnosih med centrom in perifernimi – mejnimi območji. V času priprave 5‐letnega plana dela je v postopku evalvacije na ARRS raziskovalni program: DIMENZIJE SLOVENSTVA MED LOKALNIM IN GLOBALNIM V ZAČETKU TRETJEGA TISOČLETJA, katerega nosilec prijave je ZRS Koper.



61

PARTNERSKI PROGRAMI

P6‐0400 DRUŽBENA POGODBA V 21. STOLETJU: HISTORIČNO‐SOCIOLOŠKI, FILOZOFSKO‐ETIČNI IN IZOBRAŽEVALNO‐PEDAGOŠKI VIDIKI Vodja: dr. Vidmar Horvat Ksenija Trajanje: 1. 1. 2015–31. 12. 2019 Raziskovalni program proučuje družboslovno‐humanistične okvire ideje družbene pogodbe v kontekstih družbe 21. stoletja. Temeljni izziv sodobne družbe, ki postaja transnacionalna, multikulturna in pogojena s procesi individualizacije, atomizacije in tranformacije vloge nacionalne (socialne) države in družbe blaginje, namreč zahteva nov premislek in reteoretizacijo razsvetljenske dediščine družbene pogodbe, in sicer v vidikih družbenih vezi solidarnosti, etike in državljanske vzgoje. Programska skupina k tem vprašanjem pristopa s historično‐analitskega, filozofskega in edukativnega gledišča ter povezuje domače raziskovalce na interdisciplinarnem področju historične sociologije, filozofije in edukativnih ved ter oblikuje mednarodno evropsko raziskovalno mrežo, ki bo k raziskovanju prispevala evropske in transnacionalne vidike. Znanstveni pomen PS:

razvoj nove raziskovalne agende postrazsvetljenskega tipa;

interdisciplinarno mreženje raziskovalnih vprašanj v historično‐transformativnem okviru poznomoderne in postnacionalne globalne sheme družbenega sobivanja;

nacionalno specifično proučevanje stanja sodobne družbene pogodbe in komparativni evropski vidiki;

reteoretizacija in filozofska pre‐formulacija etike in pomena etičnega subjekta. Družbeno‐ekonomski pomen PS:

razvoj novega konceptualnega modela državljanstva in etičnega subjekta postnacionalne družbe;

razvoj pedagoško‐didaktičnega modela za poučevanje vsebin etike, državljanske vzgoje in odgovornega družbenega odnosa nacionalnega in transnacionalnega sobivanja;

razvoj parametrov aktivnega, emancipatornega in solidarnostnega aspekta kognitivnih, komunikacijskih in etičnih parametrov za uveljavljanje in spodbujanje kohezivnosti postnacionalne družbe.

P6‐0243 AZIJSKI JEZIKI IN KULTURE Vodja: dr. Jana Rošker Trajanje: 1. 1. 2014–31. 12. 2018 Predlagani raziskovalni program predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo preteklega dela programske skupine Jeziki in kulture Azije in Afrike (P‐60243). Zaradi pomanjkanja razvojnih sredstev, s katerim smo soočeni zlasti na področju humanistike, se segment afriških študij ni mogel dovolj razviti, da bi lahko zagotovili dovolj kompetentne strokovnjake s tega področja. Kljub navedeni situaciji pa smo v obdobju 2009–13 pričeli uvajati dve novi disciplini, namreč indologijo in korejske študije, saj predstavlja azijska regija vse bolj pomembno območje



62

eksplozivnega ekonomskega razvoja in političnih ter socialnih tranzicij. Zato se v nadaljevanju raziskovalnega dela osredotočamo zgolj na ožje in bolj poglobljene raziskave azijskih regij, zaradi česar smo preimenovali naslov programa (Azijski jeziki in kulture). Temeljna vsebinska zasnova raziskovalnega programa je usmerjena v raziskave zgodovinskega razvoja, politično‐ekonomskih razmer, kulturne specifike in jezikovnih posebnosti azijskih družb. Program je interdisciplinarno zasnovan in vključuje raziskave iz disciplin, ki sodijo v širše področje humanistike in družboslovja. Zastavljen je kot poskus sinteze rezultatov vrste parcialnih študij, ki obravnavajo različne vidike azijskih regij skozi prizmo razmerja med idejnimi in materialnimi pogoji, ki opredeljujejo njihove družbene stvarnosti. Specifična posebnost programske skupine je v tem, da vključuje vrsto strokovnjakov za posamične azijske regije. To pomeni, da študije vključujejo tudi analizo in evalvacijo materiala v matičnih jezikih obravnavanih regij in niso odvisne samo od informacij, podatkov in teoretskih paradigem, ki so dostopni v zahodni literaturi. To izhodišče je temeljnega pomena, saj nam uporaba primarnih virov v matičnih jezikih omogoča objektivnejši vpogled v realnost obravnavanih družb. Člani in članice raziskovalnega projekta razpolagajo z aktivnim poznavanjem kitajskega, japonskega in korejskega jezika in pisave, ter s poznavanjem hindija in sanskrta. Vendar sinologija, japonologija, koreanistika ter indologija v sklopu predlaganega programa v prvi vrsti niso filološke, temveč kulturološke vede. Izhajajoč iz vidikov različnih disciplin so raziskave osredotočene tudi na analize temeljnih problemov, ki določajo modele dojemanja in posredovanja družbene in individualne stvarnosti kot osnove formiranja različnih kulturnih identitet, katerih razumevanje bo predstavljalo dragocen doprinos h kakovosti odnosov med Slovenijo in azijskimi državami. V tem okviru je pričakovana znanstvena utemeljitev neustreznosti raziskav, ki obravnavajo različne politično‐ekonomske, kulturne, jezikovne in idejne dejavnike znotraj azijskih regij skozi optiko izoliranih in individualiziranih aksioloških ter epistemoloških kriterijev primerljivih zahodnih modelov.

2.3.2.Raziskovalniprojekti(temeljni,aplikativniinpodoktorski)

MATIČNI TEMELJNI RAZISKOVALNI PROJEKTI

J6‐8265 OŽIVLJANJE KOZMIČNE PRAVIČNOSTI: POETIKA FEMINILNEGA Vodja: dr. Lenart Škof Trajanje 1.5.2017 ‐ 30.04.2020 Projekt temelji na novi izvirni interpretaciji Antigone in njenega etičnega dejanja. Kot razlaga Luce Irigaray, pojasnitev skrivnosti Antigone ni lahka naloga za našo kulturo. To je naloga, ki zahteva spust v popolnoma drugačne načine mišljenja in etike, kakor smo ju podedovali od svojih predhodnikov. To pomeni, da so potrebni novi načini razmišljanja in tematizacij v teologiji, religijskih študijah, etiki, s pripadajočimi medkulturnimi in medreligijskimi vidiki. V prvem delu projekta se bomo ukvarjali s primerjavo Antigone s Savitri iz Mahabharate ter Marijo, kakor je predstavljena v sodobnem feminističnem diskurzu in sodobni teologiji: tri svete ženske bomo prikazali in interpretirali kot varuhinje svetih kozmičnih redov ter redov



63

ženskosti/feminilnosti; vse to z ozirom na logiko nenapisanih kozmičnih zakonov. V tem se bo projektna skupina osredotočila na božanske zakone, kakor jih najdemo v starih religijskih kontekstih Mediterana, starega Bližnjega vzhoda, predhomerske Grčije ter predvedske in vedske Indije ter iskala njihov etični potencial. To kozmično‐etično sporočilo bomo v drugem delu sopostavili nasproti novi kulturi sramu in odgovornosti naproti drugim. Tukaj bomo analizo božanskih, svetih ter nenapisanih zakonov ter nepogojenih etičnih zahtev postavili v razmerje do pojmov sramu in odgovornosti do drugih. V tem delu raziskave se bomo osredotočili na kontrast med občutkom sramu in občutkom krivde, pri čemer bomo argumentirali, da je restorativni vidik moralnega sramu temelj oziroma da je del kozmične pravičnosti. Projekt bo na podlagi teh uvidov predlagal, da ne more biti nobena dolžnost in noben človeški zakon višji od naše najgloblje kozmično‐etične vere in medtelesnega sočutja naproti drugemu, ki trpi. Tako se bo projekt v tretjem delu ukvarjal z dvema študijama primera skrajnega nasilja v pozabi "etike obraza" in sramu v izbranih kontekstih in kulturah vzhodne ter jugovzhodne Azije (Kambodža in Kitajska). J6‐7152 OBOROŽENA MEJA. POLITIČNO NASILJE V SEVERNEM JADRANU, 1914–1941 Vodja: dr. Klabjan Borut Trajanje: 1. 1. 2016–31. 12. 2018 Projekt s historične perspektive analizira oblike političnega nasilja in raziskuje odnos med identiteto in ideologijo na območju severnega Jadrana, ki si ga danes delijo Slovenija, Italija in Hrvaška. Časovni okvir sega od začetka prve svetovne vojne v juliju 1914 do aprila 1941, ko je italijanska vojska vkorakala v sosednjo Jugoslavijo. Velika vojna in razpad habsburškega cesarstva sta severni Jadran spremenila v »razbito območje« (Bartov, Weitz), kjer je zaradi dvoumnosti nastalega položaja prišlo do oblikovanja teritorija brez točno določene državne oblasti. Avstrijsko primorje je nadomestila italijanska Julijska krajina, vendar ta »sortie de guerre«, kot pravi Prost na primeru Francije, ni bila linearna. Prehod, za katerega so bile značilne izrazite politične, gospodarske, vojaške in kulturne nestabilnosti »srca in uma« (Horne), je trajal več let in je postal laboratorij za nove oblike vojaškega in paravojaškega nasilja (fašistične milice). To se je dogajalo v vakuumu, ki je nastal po razpadu habsburške monarhije, hkrati pa je nasilje služilo kot dopolnilo k novi državni oblasti in njeni legitimaciji. Valovi državnega nasilja so se pojavljali v različnih oblikah, med letoma 1920 in 1930 je prišlo do vzpona boja proti nasilju, ki je temeljil na terorističnem delovanju. Vprašanje, kako je lahko kljub negotovim in sovražnim političnim razmeram prišlo do stikov med različnimi družbami, je za zgodovino severno‐jadranske regije in Evrope na splošno izjemnega pomena. Veliko pomembnih študij je že prispevalo k intenzivni zgodovinski analizi tega območja, kljub temu se v njih kaže odsotnost uporabe transnacionalne perspektive. Da bi se temu izognili, nameravamo pri obravnavi celotnega območja, ne glede na današnje politične in administrativne razmejitve, uporabiti interdisciplinarne in primerjalne pristope. Prepričani smo, da je tak pristop v zgodovinopisju analiziranega območja edini način za preseganje ekskluzivističnih (nacionalnih) interpretacij.



64

Da bi ponovno lahko premislili in definirali zgodovino nasilja, bomo uporabili objavljene in neobjavljene vire. Poleg tega bo uporabljena metodologija od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor; tako pri analizi arhivskih dokumentov državnih organov (nacionalnih arhivov v Rimu, Zagrebu, Ljubljani in lokalnih arhivov v Kopru, Trstu, Reki in v Pazinu) kot pri analiziranju dokumentov nedržavnih akterjev (biografije veteranov, članov fašistične milice, slovenskih terorističnih skupin TIGR itd.). S pregledom primarnih arhivskih virov in raziskavo teorije nasilja bomo preučili naslednje vidike: 1. oblike demobilizacije v severnem Jadranu po prvi svetovni vojni; 2. oblike vojaškega, paravojaškega in policijskega nasilja; 3. javno nasilje in njegove državne in nedržavne akterje; 4. retoriko nasilja (priljubljene slike, pripovedi itd.); 5. spol in nasilje. Projektno skupino sestavljajo ugledni raziskovalci, izkušeni raziskovalci (doktorirali pred 4–10 leti) ter štirje mlajši raziskovalci. Poleg tega je interdisciplinarno usmerjena in interinstitucionalna. Strategija razširjanja zajema ukrepe, s pomočjo katerih bomo vključili rezultate projekta in zanj značilne pristope v relevantne znanstvene razprave, in sicer v obliki knjige, člankov v slovenskih in mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, gostujočih predavanj in znanstvenih konferenc. Za razširjanje rezultatov projekta v neakademskem okolju nameravamo oblikovati radijske oddaje.

PARTNERSKI RAZISKOVALNI TEMELJNI PROJEKTI

J5‐8241 SUBSTANTIVNA ZASTOPANOST MLADIH V PREDSTAVNIŠKIH ORGANIH Vodja: dr. Tomaž Deželan Trajanje: 1.5.2017 ‐ 30.04.2020

Moderne demokracije so izrazito poistovetene z idejo predstavništva. Predstavniki ljudstva, bodisi posamezniki ali institucije, naj bi skladno s tem konceptom odsevali voljo ljudi in skladno z njo delovali v političnih predstavniških telesih. Moderna predstavniška demokracija pa se je v zadnjih letih znašla pred številnimi izzivi in kritikami, povezanimi predvsem s premisleki o kakovosti predstavništva, saj različne nacionalne in mednarodne javnomnenjske raziskave kažejo upadanje zaupanja v najpomembnejša politična predstavniška telesa in zaupanja v delovanje demokracije, ponekod pa so te vrednosti že dosegle tudi kritično mejo. Tak primer je tudi Slovenija. V opisanih okoliščinah moderne predstavniške demokracije postajajo zelo ranljive. Vendar mednarodno‐primerjalne raziskave kažejo, da navkljub kritičnosti do nosilcev demokratične oblasti državljani še vedno verjamejo v demokracijo kot edino primerno obliko vladavine. Videti je, da prihaja do take ranljivosti moderne predstavniške demokracije zaradi »napačnega« in pomanjkljivega predstavljanja državljanov v predstavniških telesih (parlamentih). Populacija, ki je najbolj podvržena tovrstnemu problemu in se tudi najbolj zoperstavlja tovrstni podobi demokracije so mladi, ki pa so poleg pomanjkljivega zastopanja njihovih interesov tudi najmanj (deskriptivno) zastopani v predstavniških organih (manj kot 2 odstotka). Zato se kot glavni izziv postavlja vprašanje, kako poslanci razumejo ter vidijo svoje predstavniške vloge in parlamentarno delovanje,



65

na drugi strani pa vprašanje, kako volivci vidijo te vloge oziroma delovanje izvoljenih predstavnikov. V raziskovalnem projektu so tako izpostavljene dve dimenziji predstavništva, in sicer stil ter fokus predstavništva, ki vplivata na značilnosti in kakovost predstavništva, kot ga zaznavajo državljani, še posebej populacija mladih (15‐30 let) Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da poslanci v resnici ne ostajajo nujno zvesti enemu samemu stilu in fokusu predstavništva, temveč pogosto spreminjajo svoje vloge oziroma jih (samo)zaznavajo kot spremenljivke in ne konstante. Zato se potem postavi še vprašanje določenih vlog poslancev. Raziskovalni projekt tako želi nasloviti vprašanje značilnosti predstavništva in zlasti vprašanje stopnje prenašanja preferenc ljudi v politično predstavniško telo na eni strani in vprašanje omejevanja samostojnega delovanja poslancev s preferencami volivcev na drugi strani. J6‐7325 VRAČANJE RELIGIOZNEGA V POSTMODERNI MISLI KOT IZZIV ZA TEOLOGIJO Vodja: dr. Branko Klun Trajanje: 1. 1. 2016–31. 12. 2018 V času postmodernega in post‐sekularnega vračanja religioznega tako na individualni kot na družbeni ravni želi ta skupni slovensko‐avstrijski raziskovalni projekt podati izviren prispevek k oblikovanju nove platforme za dialog med postmoderno mislijo in teologijo. Cilj je identifikacija in analiza teološko relevantnih toposov, ki jih projekt raziskuje v treh smereh postmoderne misli. Prvo smer pristopa tvorijo predstavniki francoske fenomenologije (npr. Levinas, Henry, Marion, Chrétien), ki so izvedli tako imenovani »teološki obrat« in odprli nove možnosti dialoga med filozofijo in teologijo. Druga smer pristopa je hermenevtična misel in tisti njeni predstavniki (npr. Ricoeur, Vattimo in Caputo), ki so že v dialogu z biblično‐religiozno dediščino in imajo velik potencial za teološko recepcijo. Tretja smer raziskovanja pa so alternativni postmoderni pristopi. Tu bomo zoperstavili dve usmeritvi: Girardovo antropološko misel, ki se vrača v krščanstvo in do njega zavzame afirmativno držo, in misel Luce Irigaray, ki zahteva kritično reinterpretacijo krščanstva z vidika feminizma in se zavzema za razširitev pojma religioznosti s povsem novimi toposi telesnih gest bližine in kozmično‐etičnih elementov. V prvi fazi bo raziskovanje usmerjeno v kritično preverjanje različnega razumevanja transcendence pri obravnavanih mislecih, kar je ključnega pomena za dialog s krščansko teologijo. V drugi fazi pa bo v ospredju ekstrapolacija teološko relevantnih toposov, ki bodo služili kot horizontalna povezava med različnimi postmodernimi pristopi. Med te topose lahko na primer štejemo pojem daru in milosti, dogodka in pripovedi, časa in mesijanskosti, klica in odgovora, čutnosti in inkarniranosti, šibkosti in kenoze, ljubezni (caritas) in gostoljubja. Toda poglavitna kvaliteta tega projekta se nahaja v povezovanju dveh različnih pristopov. Raziskovanje postmoderne misli ne bo potekalo zgolj v njeni relevanci do teologije (ad intra), temveč tudi v odnosu do – pogosto nereflektirane – prisotnosti religioznih elementov na družbeni ravni ter skozi identifikacijo religioznih toposov v postsekularni družbi (ad extra). Avstrijski partner bo raziskal potencial teološkega obrata v fenomenologiji za postsekularno politično filozofijo in posledično za boljše razumevanje postmodernega mesta religioznega v družbi. Sinergija obeh pristopov (ad intra in ad extra) in vzajemna relevantnost njunih raziskovalnih rezultatov bo ustvarila osnovo za nove možnosti dialoga med teologijo in sekularno mislijo ter med religijo in družbo. Tako bo prispevala k preseganju moderne



66

razsvetljenske paradigme ločitve med religijo in družbo, ki pogosto vodi k izločitvi religije iz družbe, in bo omogočila pot k novi kulturi sobivanja in vzajemnega spoštovanja. J6‐8258 SLOVENSKE MISIJONARKE V INDIJI: POZABLJENO POGLAVJE V MEDKULTURNIH ODNOSIH Vodja: dr. Ana Jelnikar Trajanje : 1.5.2017 ‐ 30.04.2020 Projekt raziskuje vlogo slovenskih misijonark iz nekdanje Jugoslavije, ki so v Indijo prišle v obdobju pred II. svet. vojno in po njej, ter razkriva pozabljeno poglavje kulturne zgodovine, ki obsega pomembne povezave med Indijo in osrednjo ter vzhodno Evropo, pri tem pa se raziskava zgodovinsko umešča v širši kulturološki teoretski okvir. Skozi multidisciplinarni pristop bo projekt na izviren in kritičen način premislil diskurzivni arhiv in osvetlil neraziskano razmerje med močjo in vedenjem, kot se to razkriva ob predlagani temi. Prvi cilj projekta je raziskati in osvetliti individualne doprinose slovenskih misijonark k izobrazbi, družbeni prenovi, zdravstveni oskrbi in drugim aktivnostim v (post)kolonialni Indiji. Drugi cilj raziskave je primerjati raziskovalne rezultate s sodobnimi debatami, povezanimi s (post‐ )kolonializmom, evangelizacijo, izobraževanjem žensk, kastami, staroselskostjo, pa tudi z vlogo religije, opredeljeno kot motivacijsko silo v vsakdanjem življenju. Sledeč takšnim nastavkom se bo raziskava ukvarjala s tematikami, ki so v osrčju perečega vprašanja postkolonialne modernosti v Indiji. Teoretsko se raziskava prek analize družbeno‐zgodovinskih in osebnostnih dejavnikov, ki so slovenske misijonarke motivirali, da so zapustile svoje rojstne države, umešča med kulturološke študije, ki jih zanima pomen (ženske) delovalnosti oz. tvornosti (ang. agency) v okolju, prežetim z verskimi, etničnimi, spolnimi in kulturnimi hierarhijami. Raziskava namreč predpostavlja, da so bile nekatere misijonarke kljub svoji podrejeni vlogi in nevidnosti dejavne akterke v procesu družbenih sprememb. Projekt še v zadnjem trenutku združuje arhivsko raziskavo z ustnim zgodovinopisjem (intervjuji z zadnjo generacijo evropskih redovnic), hkrati pa bistveno presega zgolj deskriptivno biografijo slovenskih misijonark. Izsledke konkretnih biografij bomo raziskovalci uporabili za kritično obogatitev obstoječih študij na temo krščanskih misijonov v Indiji, ki se osredotočajo predvsem na aktivnosti kolonizatorjev (večinoma britanskih) in so privrženi tezi o misijonarskem kolonializmu. Predvidevamo, da bo projekt s preizpraševanjem različnih teorij o orientalizmu priskrbel alternativne utemeljitve prevladujočim pristopom razumevanja kulturnih odnosov med Indijo in Evropo. Kot analitsko orodje bomo uporabljali koncept vmesnosti (ang. in‐betweeness) in ‘skrite zapise’, s katerimi bomo laže konceptualizirali specifično pozicioniranost slovenskih misijonark. Ker so te prihajale iz Balkana, so bile znotraj posvojenih, večinoma evropskih redov, pogosto obravnavane kot ne‐dovolj evropske, medtem ko je domače prebivalstvo v njih še vedno videlo pripadnice rasno superiornega evropskega sveta. Prav tu se nam torej postavlja vprašanje, kako je ta ‘vmesni’ položaj vplival na njihov občutek delovalnosti v okviru poslanstva, ki so mu sledile. Nadalje bo predlagana raziskava skozi kritično analizo diskurzov misijonarskega pisanja, ki je bilo široko diseminirano v katoliških območjih nekdanje Jugoslavije v času med obema vojnama, ponudila svež vpogled v manj znano področje interkulturnih odnosov med Indijo in Evropo, področje ki je pomembno tako za slovensko kot tudi za mednarodno raziskovalno prizorišče. Metodološko projekt načrtuje arhivske raziskave, zbiranje in analizo oralne zgodovine, etnografsko dokumentiranje podatkov skupaj z diskurzivno analizo primarnih in sekundarnih virov, vključno z literarnimi deli in vizualnim gradivom. Tema, ki je doslej ostajala zaprta bolj



67

ali manj znotraj zidov religioznih redov, bo tako osvetljena kot kompleksni interkulturni fenomen, ki si zasluži kritično pozornost z vidikov različnih, medsebojno povezanih disciplin, kot so moderna zgodovina, antropologija, študije spolov, filozofija in religiologija. Z namenom zagotavljanja relevantne ekspertize jezikov, disciplin in metodologij in s ciljem uspešnega izvajanja projekta, bo raziskovalno skupino poleg vodje projekta sestavljalo še 5 raziskovalk (in 1 svetovalka). J5‐7098 DOLOČANJE PARAMETROV KRVI IN ZUNAJCELIČNIH VEZIKLOV ZA OPTIMIZACIJO ŠPORTNIH REZULTATOV Vodja: dr. Veronika Kralj ‐ Iglič Trajanje: 1. 1 .2016–31. 12. 2018 Znanstvena izhodišča: Sestava krvi in lastnosti njenih sestavin sta pomembna dejavnika pri doseganju športnih rezultatov kot tudi pokazatelj zdravstvenih tveganj. Zunajcelični vezikli (ZV) (Slika 1 v priponki) so majhni (reda 20 nanometrov‐1000 nanometrov), z membrano obdani celični fragmenti, ki nastanejo v zadnji fazi brstenja membrane ali ob celični smrti, ko se sprostijo v okolno raztopino in postanejo gibljivi s telesnimi tekočinami, predvsem krvjo. Izolacija ZV iz telesnih tekočin (predvsem krvi) in njihovo določanje (merjenje koncentracije in sestave) odraža status celega organizma, predvsem pa krvnih celic, krvne plazme in endotelija. Problem: Ni znano, kakšni so učinki specifičnih športnih aktivnosti in dejavnikov, povezanih z rezultati tekmovalnega in rekreativnega športa, na mehanizme, povezane z ZV. Zanima nas, kako različne telesne aktivnosti (aerobna, anaerobna, intenzivnost vadbe, trajanje vadbe, stopnja utrujenosti, način vadbe in tekmovalni nivo športnika), vplivi okolja (hipoksija, temperatura, onesnaženost), vnos različnih snovi v telo (voda, prehranski dodatki), in telesne lastnosti (spol, starost, indeks telesne mase, maščobne in mišične mase) vplivajo na mikrovezikulacijo in vitro in ex vivo in kako so ti procesi povezani s sestavo krvi. Cilji: Želimo izdelati metodo za spremljanje, predvidevanje in optimizacijo športnih rezultatov, ki temelji na določanju ZV v izolatih iz krvi. Ta metoda bo izboljšala načrtovanje priprave za športne dosežke in zmanjšala tveganje za neželene pojave kot so preobremenitev srčno‐žilnega in živčnega sistema, oksidativni stres in tromboembolije. Pri tem bomo upoštevali tudi nekatere izbrane dejavnike okolja, s posebnim poudarkom na nanodelcih, ki tudi lahko povzročajo oksidativni stres. Športne rezultate in telesni status športnikov bomo interpretirali v luči biomarkerjev ZV in sestave krvi. Na osnovi interakcij ZV z nanodelci bomo zasnovali bionanosenzor za spremljanje statusa preiskovanca. Metode: Določali bomo standardne parametre krvi (števila različnih vrst celic, njihovo prostornino in ustrezne porazdelitve), faktorje aktivacije celic, rastne hormone, holesterol, vnetne in protivnetne faktorje in faktorje strjevanja krvi), s citometrijo in z ELISA testi. Stanje holinergičnega sistema bomo merili s spektroskopskimi metodami. Izolirali bomo ZV (s centrifugiranjem in izpiranjem vzorcev). S pretočnim citometrom bomo določali koncentracijo ZV in prisotnost markiranih specifičnih receptorjev. Vpliv učinkovin in onesnažil bomo študirali preko njihove interakcije s krvnimi celicami in fosfolipidnimi mehurčki. Indirektne učinke, kot sta osmoza in interakcija z dodanimi snovmi, bomo obravnavali in vitro z različnimi mikroskopskimi tehnikami in pretočno citometrijo, ter opisali s teoretičnimi modeli, ki upoštevajo zakone mehanike in termodinamike.



68

Študirali bomo odzive tekmovalnih in rekreativnih športnikov obeh spolov na kronične in akutne aerobne in anaerobne napore med pripravami (tudi na vročem, hipoksičnem in onesnaženem zraku), pred in po reprezentativni tekmi ter v procesu obnove. Študirali bomo akutne odzive na stanje hidriranosti in prehranske dodatke. Stopnjo periferne in centralne utrujenosti direktno po vadbi bomo merili s tenziomiografsko metodo. Pričakovani rezultati: Na osnovi izboljšanja endogenih mehanizmov pri športnikih bomo izdelali protokole kot osnovo personaliziranega plana priprave športnika za doseganje najboljših rezultatov. Rezultati raziskave bodo prispevali k zmanjšanju tveganja za neželene učinke na zdravje. Izboljšali bomo metodo za določanje ZV s protokolom o vnosu vode in hrane ter z navodili o predhodni telesni aktivnosti. Zasnovali bomo bionanosenzor za določanje ZV.

APLIKATIVNI RAZISKOVALNI PROJEKTI

L5‐8245 RAZVOJ MODELA SPREMLJANJA ŠPORTNIH POŠKODB ZA UČINKOVITEJŠO PREVENTIVE, DIAGNOSTIKO IN REHABILITACIJO Vodja: dr. Rado Pišot Trajanje: 1.5.2017―30.4.2020 Poškodbe so reden spremljevalec športa na vseh ravneh in v veliki meri krojijo uspehe oz. športno pot in življenje aktivnim športnikom. Epidemiološke podatke in podatke o uspešnosti rehabilitacije oz. vrnitve je izjemno težko primerjati, predvsem zaradi neusklajenosti definicij. Lahko pa z gotovostjo zaključimo, da je incidenca športnih poškodb v porastu in da so nekateri športi bolj izpostavljeni poškodbam (nogomet, hokej, gimnastika) kot drugi. S športnimi poškodbami pa niso povezani zgolj dosežki športnikov in njihovih ekip, temveč tudi njihovo dolgoročno zdravje, kakovost življenja, njihov socialno‐ekonomski status in posledično splošno finančno breme družbe.

V predlaganem projektu bomo najprej zasnovali in z Olimpijskim komitejem Slovenije postavili standardiziran informacijski sistem za beleženje telesne pripravljenosti športnikov in športnih poškodb, tekom projekta na testnem vzorcu petih športov (nogomet, košarka, rokomet, smučanje, gimnastika). Zasnovali bomo metodologijo beleženja poškodb, ki bo omogočala doseganje temeljnih zastavljenih ciljev, hkrati pa omogočala tudi vključevanje znanstvenikom in strokovnjakom različnih področij (epidemiologi, zdravniki, kineziologi, dietetiki, itd.), varen in etično sprejemljiv dostop do podatkov s cilji odkrivanja novih znanj, dejavnikov tveganja, mednarodne primerljivosti in s tem prenosa dobrih praks.

Naša dva poglavitna cilja bosta usmerjena v zagotavljanje varne vrnitve športnika po poškodbi in dimenzioniranje baterije testov za preventivno spremljanja in usmerjanje športnikov. V sklopu dela na prvem cilju bomo najprej validirali dopolnilni diagnostični metodi odločanja o varni točki vračanja, saj imamo dokaze, da sta obe metodi elektromehanske učinkovitosti mišice in ultrazvočni pregled matriksa tetiv občutljivejši od klasičnih kliničnih slikovnih tehnik, saj z izjemno ponovljivostjo pokažeta mere mišičnega tonusa, kontraktilnh parametrov mišice, razmerja med mehanskim izhodom mišice normiranim na električno aktivnostjo mišice ter vsebnost fibrilarnih struktur in amorfnega matriksa znotraj tetive. Na pilotnih meritvah rehabilitacije po rekonstrukciji prednje križne vezi in zamenjavi kolka že imamo preliminarne rezultate, ki nakazujejo na potencialno uspešno validacijo. Da bi potrdili, da je ta informacija



69

dejansko pomemben dejavnik, ki vpliva na manjše število ponovnih poškodb bomo spremljali poškodbe zadnje stegenske mišice v 5 izbranih športih in vračanje športnikov v trenažni in tekmovalni po poškodbi.

V drugem cilju bomo izbrali in validirati baterijo diagnostičnih športno specifičnih testov za vrednotenje dejavnikov tveganja za športne poškodbe, specifično za vsak šport. Čeprav bo validacija te baterije testov trajala lahko več let, jo bomo tekom projekta zasnovali in jo izvajali že takoj po prvem letu. Na osnovi pregleda znanstvene in strokovne literature bomo naredili prvi izbor testov, ki ga bomo v sklopu mednarodne Delphi analize, ki bo vključila mnenja: športnikov, trenerjev, strokovnjakov, znanstvenikov ter Strokovnega centra Olimpijskega komiteja Slovenije. Upoštevali bomo tudi aktualne rezultate iz našega informacijskega sistema. Izdelali bomo tudi prilagojeno preventivno baterijo testov za mlade športnike in z njo pričeli spremljati podatke mladih športnikov občin Kopra in Izole.

Verjamemo, da so vsi cilji naravnani na dolgi rok in, da bomo na pomemben del lahko odgovorili tekom trajanja projekta. V sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije bomo pričeli novo obdobje sistematičnega dela v športu, zavedajoč se, da je izredno pomembno ohranjati ustrezen bazen športnikov v Sloveniji z odlično podporo športu na področju njihovega zdravja, s ciljem še boljših rezultatov. Verjamemo pa tudi, da bodo naši uresničeni cilji omogočali zagon novih hipotez, projektov in s tem tudi rešitev.

DRUGI NACIONALNI PARTNERSKI PROJEKTI

Projekt ESS in MIZŠ: JEŠT ‐ JEZIKI ŠTEJEJO

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Lucija Čok

Trajanje projekta: 15.09.2017 ‐ 30.06.2022

Cilj projekta je ustvariti učna okolja, v katerih bodo otroci v vrtcih, učenci osnovnih šol in dijaki usvojili raznojezično kompetenco, ki jo sestavljajo znanja, stališča in spretnosti ter ob tem pospešili demokratične procese v večkulturni družbi. Projekt je usmerjen k utrditvi statusa in rabe vseh jezikov in načrtuje izdelati model raznojezičnosti naklonjenega okolja. V projekt je vključenih 35 partnerjev: vrtcev, osnovnih in srednji šol, univerz in raziskovalnih zavodov iz vseh regij Slovenije. Prisotni so vsi učni jeziki v Sloveniji, drugi jeziki, tuji in klasični jeziki, ki so vključeni v šolski sistem ter vsi prvi / izvorni jeziki priseljencev. Poleg tega je koncept zasnovan tako široko in uporabno, da bo lahko vključil tudi morebitne nove jezike in vse skupnosti, ki se nahajajo v Sloveniji ter druge okoljske dejavnike, ki raznojezičnost in medkulturnost spodbujajo in podpirajo. Projekt bo s svojimi posegi, raziskovanjem in preučevanjem oblikoval modele, dobre prakse in inštrumente v podporo demokratične jezikovne in kulturne politike Slovenije.



70

PODOKTORSKI RAZISKOVALNI PROJEKTI

Z6‐8257 UČENJA IN POUČEVANJA (SOSEDSKIH) JEZIKOV V NEPOSREDNEM STIKU Vodja: dr. Moira Cavaion Trajanje: 1.7.2017 ‐ 30.06.2019 V okviru projekta predlagamo proučitev možnih izvedb v doktorski raziskavi oblikovanega modela CoBLaLT– inovativen metodološki okvir za poučevanje in učenje sosedskih jezikov v osnovni šoli v ozkem okviru slovenskega in italijanskega obmejnega območja obalne regije, ki temelji na družbenih integrativnih načelih in mreženju pri poučevanju jezikov. Implementacije zadevajo razvoj medkulturne ozaveščenosti, stopnjo učenčeve integrativnosti in razvoj interakcijskih spretnosti z vidika medkulturnega in večjezičnega izobraževanja, ki ga močno priporoča tudi Enota za jezikovno politiko pri Svetu Evrope (SE, 2007).V doktorski raziskavi smo pravzaprav prišli do sklepa, da je za delovanje modela CoBLaLT, kot učinkovitega orodja za razvoj evropskega državljanstva, potrebno močneje razvijati integrativno motivacijo (Gardner, Lambert 1972) kot pa instrumentalno motivacijo. Predlagana študija temelji na rezultatih, pridobljenih v doktorski raziskavi, kjer smo razvili model CoBLaLT (Contact‐Based‐Language‐Learnerning ‐ and‐Teaching),ki potrjujejo uspešnost modela z vidika spodbujanja pripravljenosti za komunikacijo (MacIntyre idr., 1998) med sodelujočimi učenci (starosti med 12 in 15 let) in povečane želje po učenju jezika soseda ‐ eden od treh elementov, ki sestavljajo Gardnerjev koncept integrativnosti (Gardner, Lambert, 1972; Gardner, 1985, 2001, 2005).Kljub temu so bile ugotovljene naslednje kritične točke: ni dovolj narasla želja po spoznavanju in poznavanju "drugih«; premalo medkulturnih in metajezikovnih razmišljanj v razredu v smislu intencionalnih priprav (Bennett, 2009) in sposobnosti na prenos medkulturnega ozaveščanja v življenje (Čok, 2009); Potreba po učenju interakcijskih spretnosti kot sistematično študijo podrobnosti interakcij z namenom ustvarjanja bolj sproščene komunikacije, saj gre za zelo zgodnjo fazo učenja jezikov (Rivers, 1987, Young, 2011) in medosebne sporočanjske sposobnosti kot način za doseganje medsebojnega razumevanja (Thije, Zeevaert, 2007). Vidimo, da je potrebno v tem trenutku ponovno uporabiti model CoBLaLT, ki bo: ponovno opredelil orodja in prakse s posebnim poudarkom na izvedbah, s katerimi je mogoče vpeljati izboljšave na področju integrativnosti, medkulturnega ozaveščanja in razvoja interacijskih sposobnosti; ocenil in izmeril zgoraj navedene spretnosti in ozaveščenost skozi celotno izvajanje novega vprašalnika o integrativnosti (prirejeno po Gardnerjevemu ‐ Gardner, Lambert, 1972); pri uporabi že obstoječe lestvice "merjenja" medkulturne občutljivosti, kot je Hammerjev, Bennettov in Wisemanov Popis medkulturnega razvoja (IDI, Hammer, Bennett in Wiseman, 2003); pri kvalitativnem opazovanju ter kvalitativni in/ali kvantitativni analizi interakcijskih situacij, kot so video klici ali klepetalnice za ugotavljanje razvoja interakcijskih spretnosti; zagotoviti priročnik k modelu za učitelje.



71

PRILAGOJENI ERC PROJEKTI

N6‐0036 TROMEJA SKOZI ČAS: JEZIKOVNA PREPLETANJA NA SLOVENSKO‐AVSTRIJSKO‐ITALIJANSKEM STIČNEM OBMOČJU Vodja: dr. Rada Cossutta Trajanje: 1. 9. 2015–31. 8. 2018 Raziskovalni projekt se uokvirja v kontekst avdio‐vizualnih posnetkov slovenskih narečij in govorov v jezikovno raznolikem alpsko‐jadranskem arealu Tromeje, ki leži na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Območje Tromeje je bilo že v preteklosti zaradi svoje zemljepisne lege, pestrih zgodovinskih in družbenih prevratov izredno zanimivo raziskovalno področje, z jezikoslovnega, zlasti leksikalnega, vidika pa je dalj časa ostalo bolj ali manj neraziskano, čeprav je enkraten primer sobivanja različnih jezikov in njihovih narečij ter edinstven primer bogate kulturne dediščine, ki jo projekt namerava zavarovati pred izginotjem. Obravnavani areal si delita dve slovenski narečni skupini, in sicer primorska z zgornjesoškim narečjem in koroška z ziljskim narečjem, ki je izpričano še danes v treh sosednjih državah, in sicer v Italiji v Kanalski dolini, v Sloveniji v Zgornjesavski dolini in v Avstriji v Ziljski dolini. Cilj projektne raziskave je na podlagi zbranega besedišča in filmske dokumentacije rekonstruirati zgodbo ljudi, ki so se v zadnjih desetletjih za preživetje na Tromeji ukvarjali z različnimi panogami, ki danes tonejo v pozabo ali so popolnoma zamrle. Projekt se uokvirja v varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, ki predstavlja v zadnjem desetletju velik izziv sodobne evropske in znotraj nje tudi slovenske nacionalne skupnosti. N6‐0039 JUGOSLOVANSKI SAMOUPRAVNI EKSPERIMENT IN RAZPRAVA O RAZVOJU EVROPSKEGA SOCIALIZMA MED VZHODOM IN ZAHODOM (1950–1980) Vodja: dr. Jože Pirjevec Trajanje: 1. 9. 2015–31. 8. 2018 Projekt je namenjen ponovnemu premisleku o jugoslovanskem sistemu socialističnega samoupravljanja v mednarodni in transnacionalni perspektivi. V obdobju po sporu z Informbirojem je jugoslovanski sistem soočil različne akterje in tradicije evropske levičarske misli: na eni strani so ga zahodni levičarski krogi dojemali kot laboratorij demokratičnega socializma, na drugi pa je za vzhodnoevropske politike in intelektualce predstavljal model upora sovjetski hegemoniji. Analiza procesa nastanka in razvoja jugoslovanskega samoupravljanja ponuja priložnost vpogleda v transnacionalno teoretsko‐konceptualno in politično interakcijo, ki je v času hladne vojne prestopala meje med Vzhodom in Zahodom in odprla vprašanja združevanja načel liberalne demokracije in marksizma‐leninizma, hkrati pa je razkrila tudi demokratične deficite enopartijskega sistema v Jugoslaviji. Raziskava teoretske in politične interakcije, ki je prišla do izraza v okviru jugoslovanskega socialističnega eksperimenta, je razdeljena na tri med seboj prepletene sklope:

1. laboratorij politične inovacije: izvori, konstrukcija in mednarodni vplivi samoupravnega socializma;

2. odpiranje različnih poti v socializem: Jugoslavija in mednarodno delavsko gibanje;



72

3. Jugoslavija kot prostor mednarodnega intelektualnega srečevanja: kritike institucionalnega in perspektive demokratičnega socializma.

Raziskava se opira na izvirno arhivsko gradivo v arhivih nekdanjih jugoslovanskih republik, Nemčije, Švedske, Norveške, Velike Britanije, Italije, Rusije idr. Vključuje metode transnacionalne zgodovine idej in diplomatske zgodovine: medtem ko se analizi vloge nedržavnih faktorjev v procesu razvijanja jugoslovanskega socialističnega eksperimenta približuje z uporabo transnacionalnih zgodovinopisnih pristopov, so vloga držav in oblasti ter razmerja moči obravnavana z metodami diplomatske zgodovine. Temeljni cilj projekta je predstaviti posledice medsebojnih transferjev in vplivov politične misli in prakse, ki jo je na mednarodni ravni sprožil jugoslovanski samoupravni eksperiment, ter odgovoriti na vprašanje, kako je ta prispeval k teoriji demokratičnega socializma, pravičnejše svetovne ekonomske ureditve, ohranjanja miru in drugih, še danes aktualnih izzivov.

CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKTI

V5‐1709 SLOVENSKO ZAMEJSTVO KOT VSEBINE KURIKULA OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL V SLOVENIJI Vodja: dr. Milan Bufon Trajanje: 1. 4. 2018‐30. 9. 2019 Za revitalizacijo vedenja o Slovencih v zamejstvu in njihovo ponovno integracijo v skupni imaginarij se kaže področje šolstva in šolskih kurikularnih vsebin kot izjemno pomembno. Če si starejše generacije živeče v Sloveniji do določene mere še delijo kolektivni spomin na spreminjanje državnih meja ob koncu druge svetovne vojne in geopolitične ter zgodovinske odločitve, ki so 'povzročile pojav' zamejskih Slovencev, pa ta vednost povsem umanjka pri mlajših in najmlajših generacijah. V zavesti 'matičnih' Slovencev na splošno so torej neprisotni in neprepoznani. Njihovo zapostavljenost je zaslediti tako v medijih, političnem diskurzu, kulturnem življenju kot tudi v raziskovalni sferi in drugod. Prav zato so za posredovanje vedenja o zamejskih Slovencih in o prednostih njihovega prepoznavanja osnovnošolske in srednješolske institucije ključnega pomena. Analitičen pregled udejanjanja obravnave slovenskega zamejstva v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti v drugi in tretji triadi osnovnih šol ter srednjih šol tako v šolah s slovenskim/večinskim kot tudi v šolah z italijanskim in madžarskim/manjšinskim jezikom je v periodičnih obdobjih nujna. Ob tem je tudi potrebno pripraviti pregled stališč javnosti do te tematike in s triangulacijo pridobljenih podatkov iz različnih virov zagotoviti celovitejši vpogled v preučevani problem. V tem ciljnem raziskovalnem projektu bomo opravili analizo vsebin osnovnošolskega in srednješolskega kurikula in učbenikov s predmetno vsebino (slovenski jezik, zgodovina, geografija, umetnost – glasbena in likovna vzgoja, slovenščina kot drugi jezik, nemški in italijanski jezik kot sosedski jezik). S pomočjo posebnega vprašalnik bomo na osnovi podatkov kombiniranega kvantitavnega (zaprta vprašanja anket) in kvalitativnega raziskovanja (kvantifikacija in interpretacija stališč) pridobili vedenja o dejanskem stanju pri izvedbi predmetnih vsebin z zamejsko tematiko in izpostavili prednosti in primanjkljaje te izvedbe. S triangulacijo podatkov (učenci/dijaki – učitelji – javnost) bomo sklepali o vlogi in vplivu teh vsebin na oblikovanje



73

odnosa do slovenske kulture, jezika in delovanje Slovencev v zamejstvu ter njihove pozitivne vloge pripadnikov slovenskega naroda v širšem evropskem prostoru. Ugotovitve raziskave bodo omogočale izdelati predloge sprememb učnih načrtov in dodatkov k osnovnošolskemu in srednješolskemu kurikulu. Poleg redakcije končnega predloga kurikularnih sprememb in organizacije okroglih miz, delavnic in strokovnih srečanj, kar sicer ni neposredna raziskovalna dejavnost tega projekta, bomo na to temo organizirali še znanstveno srečanje raziskovalcev zamejskega prostora, predstavili znanstvene dosežke in jih primerjali z obstoječimi viri prikazovanja dejanskega stanja. Partnerji v projektu (ZRS Koper, INV v Ljubljani in SLORI v Trstu) se bodo v postopkih implementacije povezovali nadalje z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodom RS za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter kulturnimi društvi in organizacijami v zamejskih okoljih. V4‐1621 MOŽNOSTI UPORABE OSTANKOV PROIZVODNJE V OLJKARSTVU Vodja: dr. Bojan Butinar Trajanje: 1. 10. 2016–30. 9. 2019 V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasajeno 2000 ha oljčnikov, v register kmetijskih gospodarstev je vpisano 2000 oljkarjev in registriranih je 39 oljarn. Poleg večanja površin, števila registriranih pridelovalcev in predelovalcev se je v zadnjih letih močno spremenila tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave, zato je v skladu z načrtovano strategijo oljkarstva nastala zelo velika potreba po celovitem pristopu k reševanju ostankov predelave oljk v oljkarstvu, ki bo upoštevala tehnološke in zakonodajne spremembe na tem področju. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje. Slovenska zakonodaja uvršča ostanke pri predelavi oljk med odpadke, saj ni pripravljenih strokovnih podlag za strateško ureditev področja in priporočil, s katerimi bi v skladu z Uredbo o odpadkih opredelili in predpisali načine njihove nadaljnje koristne uporabe. Pri razreševanju neskladij bo potrebno upoštevati nove tehnologije, specifiko slovenskega oljkarstva in predpisane okoljske omejitve. Ponovna uporaba surovin, ki se danes odlagajo kot odpadki, pa je tudi eno ključnih načel svežnja o krožnem gospodarstvu, ki je bil sprejet decembra 2015 na Evropski komisiji. V mesecu marcu je Evropska komisija predstavila predlog uredbe, s katero bo zelo olajšan dostop organskih gnojil in gnojil iz odpadkov na enotnem trgu EU, zato bo pri pripravi priporočil nujno potrebno upoštevati tudi te predpise. V oljkarstvu so prisotni naslednji ostanki pridelave in predelave oljk: tropine z različno vsebnostjo vlage, oljčni listi in rastlinska voda ter pri nekaterih tehnologijah tudi posebej izločene koščice iz tropin. Uporaba ostankov v oljkarstvu je zelo raznovrstna, močan vpliv ima prav tehnologija predelave. V skladu z novimi tehnologijami pridelave in predelave se spreminja tudi zakonodaja, ki se oblikuje na podlagi splošnih zahtev Evropske kmetijske in okoljske zakonodaje z upoštevanjem specifičnih značilnosti posamezne države članice. Oljkarstvo in proizvodnja oljčnega olja generirata velike količine odpadne biomase (oljčnih listov, tropin), ki odložene v okolje predstavljajo okoljski problem, vendar jo lahko tudi koristno uporabimo. Poznane so različne strategije uporabe, med katerimi je tudi pridobivanje obnovljive energije s sežigom. Nove sodobne tehnologije temeljijo na zmanjšanju uporabe dodatne vode z uporabo dvo‐faznih dekanterjev, pri čemer dobimo iz oljarn dva produkta olje in vlažne tropine.



74

Po ocenah naj bi že polovica slovenske proizvodnje oljčnega olja uporabljala novo tehnologijo, zato je potrebno proučiti nove možnosti za koristno uporabo ostankov predelave v oljkarstvu. V okviru projekta bomo pripravili strokovne podlage in priporočila, s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju, pregledali bomo dostopno relevantno literaturo in zakonodajo s področja uporabe ostankov v oljkarstvu, popisali stanje ostankov pridelave in predelave ter način rabe v Sloveniji in določili sestavo in hranilno vrednost ostankov. Prav tako bomo proučili uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelali smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge. Ob tem bomo proučili uporabo tropin za kompostiranje, izdelali smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva ter proučili ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripravili priporočila. Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Poleg tega so vir sekundarnih rastlinskih metabolitov. V4‐1609 NATANČNOST NAPOVEDOVANJA NAMAKANJA ‐ TRIN dr. Marina Pintar Trajanje: 1. 10. 2016–30. 9. 2018 Voda je nujen vir za rastlinsko pridelavo. Podnebne spremembe so vzrok spremenjenih padavinskih vzorcev in posledično vzrok za razmislek o možnostih rastlinske pridelave v spremenjenih razmerah. V svetu se poraba vode za namakanje povečuje in predstavlja že 70% vse odvzete vode iz vodonosnikov in rek (Schultz in sod., 2005). Ocenjeno je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo zmanjšanja in prerazporeditev padavin ter povečujejo potrebe rastlin po vodi (evapotranspiracijo (ET), zaradi višjih temperatur, povečale potrebe po namakanju v večini regij po vsem svetu (Fischer in sod., 2007). Za države v razvoju je v študiji FAO predvideno 14% povečanje porabe vode za namakanje do leta 2030 (Bruinsma, 2003). Podnebne spremembe ne pomenijo le dviga povprečne temperature, ampak spremenili se bodo vremenski in podnebni vzorci ter pogostnost in jakost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in obilno deževje (ARSO, 2016). V zadnjih 15 letih smo se v Sloveniji srečali s kar nekaj sušnimi leti: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012, 2013. Glavni oškodovanci te naravne nesreče so predvsem pridelovalci hrane, saj se brez strokovne podpore (službe za strokovno pravilno namakanje) ne morejo pravočasno in predvsem učinkovito odzivati na pomanjkanje padavin. Posledica tega so manjši hektarski donosi, težji pogoji za preživetje pridelovalca in nižja lokalna samooskrba. Podatki kažejo, da ima Slovenija dovolj padavin, vendar zaradi neenakomerne razporeditve postaja slovenski prostor čedalje bolj ranljiv zaradi suše. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami (Podgornik in Bandelj, 2015). Tudi projekcije spremembe podnebja in potencialni vplivi na evapotranspiracijo in pogostnost kmetijskih suš niso obetavni. Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev že



75

predstavljata problem, tveganje in veliko sušno ogroženost v celotni Sloveniji (Sušnik, 2003), kjer so vodni viri za namakanje kmetijskih površin praviloma omejeni (Glavan in sod., 2012; Sušnik, 2003). Sadjarstvo je kot pomembna kmetijska panoga v času globalizacije vse bolj izpostavljeno novim izzivom. Vremenske razmere in naraščajoči pomen vseh naravnih virov ga neprestano postavljajo na prag ekonomske upravičenosti. Tehnologije, ki temeljijo na racionalizaciji porabe vode za namakanje sadne vrste jablana, so zato vse pomembnejše, a v slovenskih razmerah še popolnoma neraziskane. Nasadi jablan so v veliki večini opremljeni s sistemom proti toči, mrežami, in znano je, da so klimatski pogoji pod takšno vrsto zaščite drugačni. Potrebe po namakanju in razlike med nasadom, ki je pokrit s protitočno mrežo in nasadom, kjer takšne zaščite nimamo, so drugačne, predvideno manjše. Potrebno je proučiti vpliv protitočne mreže na potrebe po namakanju in preveriti hipotezo, da v nasadu, pokritem s protitočno mrežo, razmere za namakanje niso enake razmeram izven mreže. Neučinkovito rabo vode bi lahko poskusili reševati z naložbami v tehnologije za varčevanje z vodo. Tehnologija gojenja češenj se je z uvedbo šibkejših podlag popolnoma spremenila. Pridelovalci imajo sedaj na voljo podlage različnih bujnosti. Predvidevamo, da imajo različne podlage tudi različne potrebe po vodi, kar je še neraziskano. Šibkejše podlage za češnjo dajejo manjša drevesa, ki jih je mogoče z namenom preprečevanja izgub pridelka pokriti s folijo ali platnom v različnih fenoloških fazah in z različnimi nameni. Krompir in koruza sta med poljščinami v Sloveniji zelo zanimivi in po predvidevanjih potrebni nadaljnje proučitve prilagoditve namakanja za slovenske razmere. Pri namakanju krompirja moramo biti zelo pazljivi, da s tehnologijo namakanja ne povzročimo povečane ogroženosti za okužbe s krompirjevo plesnijo. Krompir potrebuje največ vode takrat, ko se debelijo gomolji, tj. od cvetenja naprej. Morebitno uvajanje deficitnega namakanja pri krompirju bi to dejstvo moralo upoštevati in iskati rezerve v prihrankih vode predvsem v prvem delu rasti.



76

MEDNARODNI PROJEKTI

TEKOČI PROJEKTI

Status Inštitut Akronim Polni naslov projekta Program,

pobuda

Razpis

TEK IZO OLEUM Novel science based,

ready to use,

harmonised

solutions to enforce

Olive oil quality and

purity

Authentication in

the global market

H2020 H2020 ‐ SFS‐14‐

2014/2015:

Authentication of food

products A.[2014]

Authentication of olive oil

TEK IZDŠ JudEx + Towards a child‐

friendly justice in

cases of sexual

violence against

children

European

Commission

DG

JUST/2014/RCHI/AG/PROF

TEK IJŠ JeŠT JEZIKI ŠTEJEJO Strukturni skladi

MIZŠ – Evropski

socialni sklad

(ESS)

Razvoj in udejanjanje

inovativnih učnih okolij in

prožnih oblik učenja za

dvig splošnih kompetenc

TEK IZO REALMed Pursuing

authenticity and

valorization of

Mediterranean

traditional products

REALMed

ARIMNet ARIMNet2 call 2016

TEK IZO PRO‐

METROFOOD

Progressing towards

the construction of

METROFOOD‐RI

H2020 INFRADEV‐2016‐2017

TEK IKARUS SCH YA (50%

MVPA)

Efficient

recommended

MVPA obtsinement

for school children

nad teenagers

Erasmus+ Erasmus+ Sport

TEK

(1.10.2017)

IKARUS MEMORI‐net Mental and Motor

Rehabilition of Ictus‐

Network

Interreg V‐A

Italija‐Slovenija

2014‐2020

V‐A_SI‐IT_2014‐2020‐

1.CALL



77

PROJEKTI V EVALVACIJI

status Inštitut Akronim Polni naslov projekta Program,

pobuda

Razpis

EVAL IKARUS FOODOMICS Personalized

nutrition with

environmental

sustainable foods for

the millennial

generation

Interreg

CENTRAL

EUROPE

Programme

Second call for

proposal oktober

2017

EVAL IZO OILSOL Spodbujanje javno‐

zasebnega

partnerstva v

oljkarstvu

Javni poziv LAS

Istre

RAZPIS EKSRP 2017

EVAL IZŠ Ridin Ribe in ribištvo danes

in nekoč

Javni poziv LAS

Istre

RAZPIS ESPR 2017

EVAL IZŠ YUGOSOUTH (IM)Possible alliance

Non‐aligned

Yugoslavia and the

global south 1691‐

1991

H2020 ERC Advanced Grants

EVAL IDŠ ChangeIN Gender Equality in

Research and

Innovation: Change

Indicators in

Institutions

H2020 SwafS‐2017‐1

EVAL IJŠ MiR Morje in reka,

mlinščice in Rižana

Javni poziv LAS

Istre

RAZPIS ESRR 2017

EVAL

(27.9.2017)

IZO OKUS FOKUS Fokusirani na okus:

preko dediščine in

tradicije do

revitalizacije istrskega

podeželja /

Fokusirani na okus:

kroz baštinu i

tradiciju do

revitalizacije

istarskog sela

Interreg V‐A_SI‐

HR_2014‐2020

3.CALL 2017

EVAL

(27.9.2017)

IKARUS SMART Skeletal Muscle

Research and

Technology Centre

Interreg V‐A_SI‐

HR_2014‐2020

3.CALL 2017



78

2.4.1. Usposabljanje in razvoj znanstvenih kadrov

Na vseh inštitutih ZRS Koper bo potekal prenos znanja izkušenih odličnih raziskovalcev na mlade in usposabljanje mlajših sodelavcev (asistentov, postdoktorskih raziskovalcev, mlajših znanstvenih sodelavcev) za temeljno in aplikativno raziskovanje. Usposabljanje bo usmerjeno v postopno vključevanje v delo na obstoječih raziskovalnih projektih ter pripravo projektov v okviru domačih in mednarodnih razpisov. V postopkih usposabljanja se bodo mlajši sodelavci spoznali tudi z organizacijo znanstvenih srečanj in konferenc. Vključitev mladega kadra bo omogočala dopolnitev obstoječih znanstvenih področij ter razvijanje novih področij in podpodročij raziskovanja. Ob tem je načrtovana tudi zaposlitev več izbranih prodornih tujih znanstvenikov, ki bodo pripomogli k odličnosti izvedbe načrtovanega raziskovalnega dela.

2.4.2. Mednarodno znanstveno sodelovanje

ZRS Koper je s svojimi inštituti vpet v mednarodne mreže raziskovalcev za namen prijavljanja in izvajanja mednarodnih raziskav. Z novimi mednarodnimi projekti pa bo še razširil nacionalne in mednarodne mreže. Obenem smo že vključeni v sistematično delo pri prijavah projektov INTERREG, ADRION, kjer smo prevzeli vodilno vlogo in bomo širili našo mrežo po celotni makroregiji, pa tudi na mednarodnih raziskovalnih povezavah (v okviru IPA Adriatica, HORIZONT 2020 ...). ZRS Koper sodeluje tudi v EU infrastrukturnih povezavah (Metrofood) in mednarodnih medlaboratorijskih primerjavah z drugimi uglednimi evropskimi ustanovami. ZRS Koper tako vzpostavlja raziskovalno partnersko sodelovanje na projektih in v obliki izmenjav z raziskovalci, univerzami in raziskovalnimi inštituti v:

sosednjih državah (Hrvaška ‐ Univerza v Zagrebu, Avstrija – Univerzi v Celovcu in Gradcu, Italija – Univerzi v Trstu in Vidmu, Madžarska – Madžarska akademija znanosti in umetnosti);

v okviru prostora Alpe‐Jadran;

drugih evropskih državah;

Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu (preko sodelovanja z EMUNI);

ZDA;

Avstraliji;

Kitajski in Indiji. Z rednim izvajanjem znanstvenih konferenc, s predstavitvijo dosežkov novih interdisciplinarnih področij bomo povečali svojo prepoznavnost in širili dosežke svojega dela v širšem domačem in mednarodnem okolju. Načrtovane so številne konference v soorganizaciji z evropskimi in svetovnimi partnerskimi inštitucijami. Raziskovalno odličnost zagotavlja tudi interes za aplikativne storitve, ki jih posamezne enote ZRS Koper izvajajo za naročnike iz tujine (npr. SMART – Skeletal Muscle Research and Technology Centre, v okviru katerega deluje FIFA medicinski center odličnosti; preskušanje oljčnega olja za Inšpekcijo za kmetijstvo in prehrano Republike Češke idr.).



79

K odmevnosti v regiji pa bo prispevala tudi organizacija javnih predavanj mlajših raziskovalcev v okviru programa Valovijo mlade misli, s čimer bomo poskrbeli za promocijo mladih raziskovalcev in prepoznavnost ZRS Koper kot perspektivne znanstvene inštitucije zahodne Slovenije.

2.4.3. Podporna dejavnost k raziskovalni dejavnosti Podporno dejavnost inštitutom izvajajo službe uprave ter nekatere skupne infrastrukturne enote, in sicer: Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju, Center za upravljanje projektov, Založba Annales ZRS Koper, Knjižnica in novoustanovljeni Center za sodelovanje s Kitajsko.

Uprava ZRS Koper je razdeljena na naslednje službe:

- Služba za pravne in kadrovske zadeve

- Služba za nacionalne projekte, plane in kontroling

- Tajništvo in nabavna služba

Službe uprave z visoko izobraženim kadrom zagotavljajo hiter in kakovosten servis, ki nudi

strokovno‐administrativno podporo raziskovalcem pri spremljanju razpisov, prijavi, izvajanju

in poročanju o izvajanju nacionalnih in drugih raziskovalnih projektov. Obenem nudijo

strokovno‐administrativno podporo v komisijah in delovnih telesih na ZRS Koper ter pri

pripravi posameznih poročil in planov. Službe uprave samostojno izvajajo zakonsko,

podzakonsko in statutarno predpisane postopke s področja javne službe; zagotavljajo

nemoten pretok informacij javnega značaja, skrbijo za sprejem gostov, promocijo, stike z

javnostjo, organizacijo prireditev in ažurno spremljanje pojavnosti ZRS Koper v medijih; skrbijo

za hitro in ažurno delovanje inštitucije, njenih zaposlenih ter zunanjih sodelavcev v okviru

finančnih in kadrovskih zadev. Za področje računovodstva skrbi zunanja računovodska služba,

ki dnevno sodeluje z vsemi službami uprave.

Poleg služb uprave ZRS Koper podporo k raziskovalni dejavnosti nudijo tudi posamezne skupne

organizacijske enote in sicer:

Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju nudi informacijsko

podporo raziskovalnemu delu inštitutov ZRS Koper, skrbi za zanesljivost delovanja in

varnost informacijsko‐komunikacijskega sistema, dostopnost storitev na vseh lokacijah

v skladu z razvojem ZRS Koper, omogoča mobilnost raziskovalcem ter trajno in varno

arhiviranje raziskovalnih podatkov. Poleg tega sodelavci centra z opremo in s

strokovno pomočjo sodelujejo pri nekaterih raziskavah, ki vključujejo terensko

zajemanje podatkov in njihovo kasnejšo obdelavo. Center izvaja koordinacijo pri

dopolnjevanju in izpopolnjevanju raziskovalne opreme v smislu zagotovitve njenega

zanesljivega delovanja, izkoriščenosti in širjenja funkcionalnosti. Center nudi osnovno

podporo pri zagotavljanju delovanja ZRS Koper v skladu z Nacionalno strategijo



80

odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒

2020.

Knjižnica ZRS Koper deluje v okviru ZRS Koper kot njegova infrastrukturna

organizacijska enota. Sodi med specialne knjižnice s področja znanosti.

Center za sodelovanje s Kitajsko je nova organizacijska enota ZRS Koper, katere

temeljni namen je v čim večji meri izkoristiti razvojne niše, ki jih nudi trenuten povečan

interes Kitajske za našo regijo, ter izkoristiti novo in še neizkoriščeno področje za

prijavljanje raziskovalnih projektov in višanje raziskovalne odličnosti.

Center za upravljanje projektov je infrastrukturna enota, ki sodeluje z ostalimi

organizacijskimi enotami ZRS Koper in s projektnimi timi v fazi priprave projektnih

predlogov kot tudi pri izvajanju mednarodnih projektov in pri razvoju mednarodne

projektne dejavnosti ZRS Koper. V okviru svojega delovanja center izvaja naloge, ki so

skupne vsem projektom, in sicer na področju financ, kontrolinga projektov in

projektnega menedžmenta.

Založniška dejavnost Založbe Annales ZRS Koper je osnovana na tradicionalnem

pristopu razvoja intelektualne lastnine in posledično širjenju znanstvene in didaktične

produkcije znanstvenega okolja. S svojim uspešnim delovanjem in prisluženo

založniško oznako, pod katero se izdajajo znanstvene in strokovne monografije,

znanstvene revije, zborniki domačih in mednarodnih konferenc, različna informativna

gradiva, založba prispeva k ugledu ZRS Koper širom slovenske in širše znanstvene sfere.

2.4.3.1. Infrastrukturni programi

Infrastrukturno podporo znanstveno‐raziskovalnemu delu ZRS Koper izvajajo infrastrukturne organizacijske enote, ki v nekaterih primerih nudijo svoje storitve tudi domačim in tujim raziskovalnim partnerjem ali pa jih izvajajo v okviru tržne dejavnosti. Aktivnosti potekajo v osmih organizacijskih enotah (OE):

1. Center mediteranskih kultur 2. Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino 3. Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju 4. Center za raziskovanje javnega mnenja 5. Laboratorij IKARUS 6. Laboratorij Inštituta za oljkarstvo 7. Mediteranski center zdravja 8. Založba Annales ZRS Koper

OE se med sabo razlikujejo predvsem po vsebinski plati pa tudi po načinu in obsegu aktivnosti, ki jih izvajajo. Nekatere so ozko povezane z matičnimi raziskovalnimi skupinami/inštituti, iz katerih so izšle, spet druge svojo podporno dejavnost izvajajo za vse raziskovalne skupine ZRS Koper in tudi širše. Posamezne infrastrukturne enote lahko po njihovem namenu razdelimo v



81

dva sklopa. Prvega sestavljajo Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju, Center za raziskovanje javnega mnenja, Založba Annales ZRS Koper, Center mediteranskih kultur, Mediteranski center zdravja ter Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino, katerih storitve potrebujejo vse raziskovalne skupine ZRS Koper (t. i. skupne infrastrukturne enote). Drugi sklop sestavljata Laboratorij Inštituta za oljkarstvo ter Laboratorij IKARUS. Ti enoti izhajata neposredno iz dejavnosti posameznih raziskovalnih skupin in večinoma predstavljajo njihovo osnovno instrumentalno podporo. Infrastrukturne enote v okviru svojega dela skrbijo tudi za ekonomičnost izrabe namenskih sredstev za nabavo in stroške delovanja raziskovalne opreme, za njeno posodabljanje ter uporabo. Nekatere infrastrukturne enote del svojih aktivnosti redno izvajajo tudi za zunanje naročnike kot tržno dejavnost (Laboratorij Inštituta za oljkarstvo, Mediteranski center zdravja, Center za raziskovanje javnega mnenja in Založba Annales ZRS Koper). Dejavnosti infrastrukturne podpore ZRS Koper so bile v obdobju od leta 2004 do 2016 delno sofinancirane v okviru infrastrukturne skupine Univerze na Primorskem (UP). Poudariti velja, da je bil edini infrastrukturni program v okviru UP – infrastrukturni program UP ZRS. Ob prenehanju članstva v univerzi in ustanovitvi novega JRZ ‐ ZRS Koper je celoten infrastrukturni program odvzela UP in tako je ZRS Koper ostal brez nujno potrebnega sofinanciranja infrastrukturne dejavnosti. V začetku leta 2018 je ZRS Koper pridobil financiranje Infrastrukturnega programa ARRS. V prihodnje upamo na povečanje sredstev, saj potrebe po infrastrukturnem ZRS Koper s svojimi raziskovalnimi enotami opravičuje v sledečem obsegu:

Naziv organizacijske enote, ki izvaja

infrastrukturno dejavnost

Število

izvajalcev

Letni obseg (v FTE) – povprečje v obdobju

2018‐2022

1. Center mediteranskih kultur 10 0,37

2. Laboratorij Inštituta za oljkarstvo 10 0,70

3. Mediteranski center zdravja 7 0,20

4. Laboratorij IKARUS 7 0,50

5. Center za informacijsko in infrastrukturno

podporo raziskovanju

2 0,48

6. Center za raziskovanje javnega mnenja 3 0,36

7. Založba Annales ZRS Koper 2 0,36

8. Center za beneško zgodovino in kulturno

dediščino

1 0,20



82

2.1.5.2. Druga podporna dejavnost, vključno s fiksnimi stroški upravljanja JRZ in

fiksnimi stroški za financiranje instrumentalnih centrov in zbirk

Fiksni stroški znesek na

letni ravni

PROSTORI 130.553,10

ZUNANJI IZVAJALCI 62.436,00

SLUŽBENA VOZILA 10.247,04

SKUPAJ 203.216,14

2.2. Opredelitev obsega raziskovalnega dela za trg

ZRS Koper se vpenja v dogajanja v neposrednem okolju, skupni slovenski kulturni prostor, obmejno in čezmejno poslovanje in združevanje razvojnih prizadevanj, z aktivnostmi in dejavnostmi, kot so na primer:

»Center za demokratično sobivanje v Kopru«. V sodelovanju z Mestno Občino Koper načrtujemo oblikovati za javnost odprt prostor, ki bi ponujal različne dogodke in aktivnosti: organizacijo predavanj, okroglih miz, seminarjev; priprava večjezičnih informativnih materialov (o religijah, kulturah, dialogu ...); organizacija izobraževanj in delavnic za fokusne skupine, ki se soočajo s problematiko medkulturnega dialoga (npr. za lokalno upravo in za šolski kader); organizacija delavnic za otroke in mladino, na konkretne teme tudi za odrasle in širšo javnost; organizacija delavnic in izobraževanj za azilante, implementacija strategij na področju integracije priseljencev in azilantov (od poučevanja slovenščine in italijanščine do oblikovanja priseljencem prijaznega okolja);

medkulturni »conflict management« in medreligijska mediacija (pomoč pri tovrstnih konfliktih in problemih, ki se pojavljajo v šolah, v lokalnih uradih, pri umeščanju begunskih centrov v okolje, ter pri drugih podobnih problemih);

seminarji in delavnice na temo pomena nenasilja in etike miru;

seminarji in delavnice iz čuječnosti (mindfulness), etike senzibilnosti ter etike medosebnega spoštovanja;

pravno svetovanje pri posebnih postopkih javnega naročanja (PRAG), zakonodaji javnih zavodov, zemljiškoknjižnem, obligacijskem in delovnem pravu;

administriranje mednarodnih projektov za zunanje naročnike;

izvajanje raziskav za lokalne skupnosti, medijske hiše, javne službe, ministrstva in druge uporabnike (aplikativne, javnomnenjske in tržne raziskave s poudarkom na različnih vsebinskih področjih, kot so: spremembe na trgu dela, volilna udeležba in volilno vedenje, odnos lokalnih skupnosti do perečih in aktualnih družbenih, političnih in gospodarskih vprašanj (migracije, gradnja drugega tira ipd.), odnos javnosti do dela sodišč, barometri priljubljenosti idr.);

izvajanje strateških raziskav in programov dela na različnih področjih dejavnosti obalnih občin in drugih uporabnikov znanja; priprava idejnih zasnov in poslovnih načrtov za umestitev posameznih vsebin in objektov v okvir strateškega razvoja;



83

ponudba ureditve prostora s ciljem zagotavljanja kakovosti življenja posameznika v različnih starostnih obdobjih in posebnih potrebah;

oblikovanje publikacij, organizacija in izvedba predstavitev publikacij, izdaja publikacij za zunanje naročnike;

tržne raziskave na področju kineziologije;

prevajanje in lektoriranje za različne uporabnike;

tržne dejavnosti laboratorija za preizkušanje oljčnega olja pri Inštitutu za oljkarstvo.

3. Program drugih dejavnosti ZRS Koper z opredelitvijo obsega javne

službe ter dela za trg za obdobje 2018–2022

3.1 Program drugih dejavnosti ZRS Koper

Založniška dejavnost: Založba bo nadaljevala z dosedanjo založniško dejavnostjo na področju znanstvenih in strokovnih publikacij. Osnovna vsebinska usmeritev založbe ostaja interdisciplinarnost, primerjalne in medkulturne študije in multikulturnost v mediteranskem, širšem slovenskem in evropskem prostoru. Založba bo še naprej izdajala pestro izbiro znanstvenih monografij in revij z raznovrstnih znanstvenih področij, predvsem zgodovine, sociologije, etničnih študij, jezikoslovja in književnosti, geografije, arheologije, kulturne dediščine, filozofije, umetnostne zgodovine, kineziologije, sredozemskega kmetijstva in oljkarstva ter biodiverzitete. Ob tem ostaja primarno vodilo založbe objavljanje novih relevantnih študij uglednih slovenskih in mednarodnih raziskovalk in raziskovalcev. Dolgoročni cilj založbe je, da postane ena izmed vodilnih znanstvenih založb v državi. Eden izmed ključnih kratkoročnih ciljev založbe je vzpostavitev kvalitetne ter uporabniku prijazne spletne strani. Slednja bo namenjena tako promociji in oglaševanju, kot tudi spletni prodaji knjig – spletna trgovina. Center za upravljanje projektov: Center za upravljanje projektov je infrastrukturna enota (CUP), katere glavni namen je kakovostna in učinkovita svetovalna, informativna in administrativna podpora raziskovalcem, strokovnim službam, upravi ter vodstvu ZRS Koper, od priprave in prijave projektnih predlogov do izvajanja mednarodnih projektov. V naslednjem obdobju bo CUP strmel k:

identifikaciji finančnih virov za znanstveno raziskovalno dejavnost ter obveščanje o vseh mednarodnih raziskovalnih razpisih in pomembnih dogodkih;

podpori raziskovalcem v vseh fazah prijave projekta: identifikacija ustreznega programa oz. vira financiranja, pomoč pri zasnovi in prijavi projekta ter priprava finančno‐administrativnega dela mednarodnih projektnih prijav;

spremljanju raziskovalnega dela in vpetosti raziskovalcev v projekte;

podpori pri iskanju ustreznih partnerjev v Sloveniji in po svetu ter vključevanje v mednarodne interesne mreže;



84

sodelovanju z domačimi in tujimi gospodarskimi partnerji, z namenom ustvarjati zadostnega prenosa znanja z visoko dodano vrednostjo v družbeno poslovno okolje ter

okrepitvi tržne storitve oz. nudenje tehnično‐administrativne strokovne pomoči. Z razvojem postajajo projekti vse bolj zahtevnejši in zaradi svoje značilnosti zahtevajo obvladovanje organizacijske kompleksnosti, odzivnosti na dogodke in kakovostne informacije. V naslednjem 5‐letnem obdobju je cilj CUP‐a okrepitev svojih kadrov v skladu s celovitem pristopom ZRS na mednarodno raven, kajti potencialov je veliko, potrebno jih je primerno izkoristiti. Priložnost se kaže tudi v svetovanju na področju projektnega menedžmenta in tako bolje izkoristiti možnosti nudenja strokovne pomoči zunanjim organizacijam vpetim v mednarodne raziskovalne projekte.

3.2 Opredelitev obsega javne službe

Naloge, ki se izvajajo kot javne službe na podlagi Uredbe o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 60/17) Inštitut za oljkarstvo v okviru infrastrukturne enote oddelka za javne službe s področja oljkarstva izvaja naloge javne službe, za katere je bil z odločbo št. 33002‐42/2017/7 z dne 28.12.2017 neposredno imenovana za izvajalca javne službe za izvajanje nalog selekcije oljk, zagotavljanja izhodiščnega razmnoževanja materiala oljk in ugotavljanja vrednosti oljk za predelavo ter strokovno‐tehnično koordinacijo javnih služb na področju strokovnih nalog s področja oljkarstva za obdobje od 1.1.2018 do 31.12.2024. V obdobju od 2018 do 2021 si bo Inštitut prizadeval, da bo naloge področje strokovnih nalog »Ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo« razširil še na področja »Selekcije oljk«, »Introdukcije oljk«, »Zagotavljanja izhodiščnega materiala oljk«, »Tehnologije pridelave oljke«.

Naloge, ki se izvajajo kot javne službe na podlagi Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/2005 Laboratorij Inštituta za oljkarstvo na podlagi zakona izvaja naloge nosilca nacionalnega etalona za množino snovi (organske spojine, zlasti maščobne kisline, steroli, biofenoli, tokoferoli, voski, triacilglicroli, stigmastadieni) v bioloških materialih in hrani. V strategiji meroslovja v Republiki Sloveniji do 2025 je dejavnost laboratorija je prepoznana kot prioritetno in nišno področje za zagotavljanje sledljivosti v RS. Naloge, ki se izvajajo kot javne službe na podlagi Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14)¸in imenovanje laboratorija za ugotavljanje skladnosti oljčnega olja (Uradni list RS, št. 70/2004 z dne 28. 6. 2004) (Uradni list RS, št. 70/2004 z dne 28. 6. 2004) in o določitvi organizacije za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja (Uradni list RS, št. 58/2004 z dne 28. 5. 2004). Laboratorij je edini imenovan uradni laboratorij za ugotavljanje kakovosti in pristnosti oljčnega olja, ki lahko opravlja analize za potrebe uradnega nadzora na tem področju.



85

Tabelarni del

4. Program investicij in investicijskega vzdrževanja za obdobje

2018–2022

V 5 letnem obdobju od 2018 do 2022 načrtujemo dokončanje investicije v palačo Baseggio v mestnem jedru Kopra (Kreljeva ulica 6) in selitev tudi v te prostore. Začetek investicije je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2017 ‐2013, v okviru projekta Shrade Culture. V omenjenih prostorih je načrtovano izvajanje dejavnosti Centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino. Prvotno smo načrtovali izvedbo celotne investicije iz omenjenega projekta, vendar so kasneje zaradi decommitmenta sredstva zadostovala le za delno obnovo stavbe. Zato načrtujemo pridobitev dodatnih namenska sredstva na ustreznih mednarodnih ali nacionalnih razpisih za dokončanje investicije, planiramo zaključek GOI del v letu 2019, ter nabavo stavbne in druge opreme v letu 2020. Dejanska realizacija pa bo vsekakor vezana na pridobljena sredstva. Glede investicijskega vzdrževanja že dlje časa načrtujemo izvedbo gradbeno obrtniških del, ki se nanašajo na ločitev sanitarij M in Ž zaradi predpisov na lokaciji Garibaldijeva 18, pri čemer bomo morali predhodno za izvedbo teh del zagotoviti lastna namenska sredstva. Za ostala dela (sanacijo obstoječega varnostnega in požarnega sistema na Garibaldijeva 1, sanacijo parketa v knjižnici na Garibaldijevi 1, 1. fazo sanacije ogrevalnega sistema in menjava dotrajanih klimatskih naprav pa smo oddali vlogo na MIZŠ v višini 37.818,00 EUR za pridobitev sredstev za investicijsko vzdrževanje za obdobje 2019‐2022. V času priprave dokumenta naša vloga še ni bila obravnavana. Tabela: Zemljišča v uporabi JRZ

Zap. št. Lokacija Katastrska občina Številka parcele Površina v m2

1 2 3 4 5 1. Koper Koper 2519 4180 2. Izola Izola 3006 3489

Tabela: Stavbe v uporabi JRZ

Zap. št.

Naslov Katastrska občina

Številka stavbe Številka dela stavbe

Površina v m2

1 2 3 4 5 6 1. Garibaldijeva 1 Koper 2605-721/0-0 / 248 2. Kreljeva ulica 6 Koper 2605-552/0-0 / 475



86

Tabela: Najem prostorov (zemljišč, stavb in delov stavb) JRZ, projekcija za obdobje 2018‐2022

Zap. št. Nepremičnina Lokacija

(kraj/naslov) Katastrska

občina Površina v

m2 ID parcele/ ID stavbe

Obdobje najema

(od - do)

1 stavbno zemljišče Koper, Garibaldijeva ulica 18

2605 - Koper 220 730 2018-2022

2. stavbno zemljišče Izola, Zelena ulica 8

2626- Izola 46,1 3104 do 1.2.2018

3. stavbno zemljišče Izola, Zelena ulica 8c

2626- Izola 85 5561 do 1.2.2018

5. stavbno zemljišče Koper, Pristaniška ulica 6, 6A in 6B

2605 - Koper 6,00 1165 2018-2022

6. stavbno zemljišče Koper, Cesta Zore Perello Godina 3

2605 - Koper 45 1179-54 2018-2022


SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Tabela: Pomembna raziskovalna oprema JRZ v letu 2017

Zap. št.

Naziv opreme Leto nabave

Stopnja odpisanosti na dan 1. 1.

2017

Klasifikacija Stopnja izkoriščenosti

opreme na ZRS Koper (v

%)

Stopnja izkoriščenosti opreme s strani zunanjih uporabnikov

(v %)

Skrbnik opreme

1 2 3 4 5 6 7 8

1 Arhiv spomina 2009 100 Arhivi podatkov, repozitoriji in zbirke

300 0 Čerče Peter

2 Noraxon Telemetry TeleMyo

2008 100 Raziskovalni sistemi 0 0 Pravlić Armin

3 Odskočna deska Kistler


4 Oprema za informatizacijo in digitalizacijo AV zbirk podatkov

2006 100 Sistemi za zbiranje in analize podatkov, vključno s statistično analizo

33 0 Čerče Peter

5 Tekoča preproga Zebris


6 Tekočinski kromatograf

2002 100 Sistemi za analize 118 0 Bučar Miklavčič Milena

7 Telemetrični merilni sistem za diagnostiko srčne in živčno-mišične aktivnosti

2006 100 Raziskovalna oprema za klinične raziskave

0 0 Pravlić Armin

8 TMG MWave modul tenziomiogram



SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Tabela: Načrtovan nakup opreme, dražje od 10.000 EUR, v obdobju od 2018 do 2022

Vrsta

opreme Naziv

opreme Klasifika

cija Leto, ko bo oprema

dana v

uporabo

Nabavna

vrednost

Vir financira

nja

Načrtovana

stopnja izkorišča

nja opreme

(v %)

2018 2019 2020 2021

2022

1 2 3 4 5 6 7 SKUPAJ

296.352

120.000

465.000

0 0

Raziskovalna oprema

AccuTOF-time-of light LC/MS system

raziskovalna analitska oprema

2020 300.000

Eu,ARRS

100,0 IZO 300.000

Druga oprema

Nadgradnja meteoroloških postaj

Meritve in analiza vzorcev

2019 30.000 EU, ARRS

100,0 IZO 30.000

Druga oprema

Namakalna in terenska oprema za nasade

tehnološka raziskovalna oprema

2020 15.000 EU, MKGP

100,0 IZO 15.000

Analizator telesne sestave

DEXA Meritve in analiza vzorcev

2019 70.000 MED SMART

50,0 IKR 70.000

Merilec mišične hitrosti krčenja

TMG Raziskovalni sistemi

2018-2019

20.000 MED SMART

100,0 IKR 39.000

0

Ultrazvočni aparat

Ultrazvok Meritve in analiza vzorcev

2019 50.000 MED SMART

50,0 IKR 50.000

Vadbeni in diagnostični sistem

KINEO Raziskovalni sistemi

2019 36.000 MED SMART

100,0 IKR 40.000

Borilnica Oprema za delovanje

Infrastruktura

2020 150000

EU, MK 100 IZŠ 150000

Raziskovalna oprema

laboratorijski spektometer


2018 83.750 ARRS, druga sredstva

100 IZO 83.750

Raziskovalna oprema

prenosni spektometer


2019 76.762 ARRS, lastna sredstva

100 IZO 76.762

Raziskovalna oprema

strežnik Infrastruktura

2018 26.840 ARRS 100 CIIPR 26.840



89

5. Kadrovska projekcija razvoja s sistemizacijo programskih in

infrastrukturnih skupin za obdobje 2018–2022

V petletnem obdobju je v načrtu ZRS Koper predvideno povečanje zaposlenih za 25,28 FTE (primerjava med realizacijo na dan 1. 1. 2017 in projekcijo zaposlenih po virih financiranja na dan 1. 1. 2023).

Iz sredstev državnega proračuna je sofinancirano delovanje infrastrukturnih enot Inštituta za oljkarstvo in sicer, Oddelka za javne službe s področja oljkarstva in aboratorija Inštituta za oljkarstvo, s strani MGKP in MIRS. Gre za opravljanje nalog v javno korist, ki predstavljajo analize oljčnih olj, zato so sredstva vodena pod "državni proračun". Na podlagi Uredbe o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 60/17) je bil ZRS Koper z odločbo št. 33002‐42/2017/7 z dne 28.12.2017 neposredno imenovana za izvajalca javne službe za izvajanje nalog selekcije oljk, zagotavljanja izhodiščnega razmnoževanja materiala oljk in ugotavljanja vrednosti oljk za predelavo ter strokovno‐tehnično koordinacijo javnih služb na področju strokovnih nalog s področja oljkarstva za obdobje od 1.1.2018 do 31.12.2024.

ZRS Koper je svojo sistemizacijo delovnih mest za infrastrukturno enoto Oddelek za javne službe s področja oljkarstva sprejel na podlagi Pravilnika o pogojih glede prostorov, opremljenosti in kadrov za opravljanje javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, tako so se že v letu 2018 izvedle posamezne prerazporeditve zaposlitev v okviru obstoječih zaposlitev v Inštitutu za oljkarstvo na delovna mesta strokovnega vodje javne službe, strokovnih sodelavcev, analitikov in agronomov v obsegu 3,4 FTE. Skladno z kadrovskim načrtom pa je z izvedbo novih zaposlitev načrtovano financiranje v 5‐letnem obdobju in projekcija stanja na dan 1. 1. 2023 v obsegu 6,08 FTE.

V naslednjih petih letih ZRS Koper načrtuje povečanje števila zaposlenih financiranih iz ARRS sredstev za 8,91 FTE (povečanje iz 39,79 FTE na dan 1. 1. 2017 na 48,68 FTE na dan 1. 1. 2023). To povečanje števila zaposlenih je skladno s srednjeročnima ciljema »zagotavljati čim stabilnejše financiranje zaposlenih raziskovalcev« in »pridobiti dolgoročno programsko financiranje s strani ARRS na področjih, ki še niso programsko financirana s prijavo novih programov« ter tako načrtovanega povečanja obsega dejavnosti ZRS Koper. Namreč, načrtovano je predvsem povečanje obsega stabilnega financiranja z izvajanjem dveh novih raziskovalnih programov (v obsegu 2,35 FTE/letno), z izvajanjem infrastrukturnega programa (v obsegu 3 FTE/letno) in povečanje kritja stroškov dela iz Ustanoviteljskih obveznosti (v povečanem obsegu 2,56 FTE/letno). Poleg tega je načrtovano, v primerjavi s stanjem na 1. 1. 2017, izvajanje enega dodatnega usposabljanja mladega raziskovalca.

Predvsem pa ZRS Koper načrtuje povečanje financiranja zaposlenih iz sredstev EU in drugih mednarodnih virov. V okviru finančnega okvira 2014‐2020 in nove finančne perspektive tako ZRS Koper načrtuje pridobitev financiranja dejavnosti iz EU in drugih mednarodnih projektov v obsegu, kot ga je prejemal v finančnem okviru 2007‐2013. Povečanje financiranja zaposlenih za 11,52 FTE v petletnem obdobju je načrtovano skladno s srednjeročnimi cilji v okviru



90

raziskovalne in razvojne dejavnosti. ZRS Koper načrtuje izvajanje projektov financiranih iz EU sredstev v okviru INTERREG SLO‐HR, INTERREG SLO‐ITA, HERA, EQUIP, OBZORJA 2020 in ERC.

Tabela: Zaposleni po virih financiranja, stanje na dan 1. 1. 2017 in projekcija na dan 1. 1. 2023

Viri Realizacija 1. 1. 2017 Projekcija 1. 1. 2023

1. DRŽAVNI PRORAČUN 4,47 6,08

2. PRORAČUNI OBČIN 0,00 0,76

3. ZZZS IN ZPIZ 0,00 0,00

4. DRUGA JAVNA SREDSTVA ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE (NPR. TAKSE, PRISTOJBINE, KONCESNINE, RTV-PRISPEVEK)

0,00 0,00

5. SREDSTVA OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

4,31 4,64

6. NEJAVNA SREDSTVA ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE

0,00 0,00

7. SREDSTVA PREJETIH DONACIJ 0,00 0,00

8. SREDSTVA EVROPSKE UNIJE ALI DRUGIH MEDNARODNIH VIROV, VKLJUČNO S SREDSTVI SOFINANCIRANJA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA

2,16 15,84

9. SREDSTVA ZZZS ZA ZDRAVNIKE PRIPRAVNIKE IN SPECIALIZANTE, ZDRAVSTVENE DELAVCE PRIPRAVNIKE, ZDRAVSTVENE SODELAVCE PRIPRAVNIKE

0,00 0,00

10. SREDSTVA IZ SISTEMA JAVNIH DEL 0,00 0,00

11. SREDSTVA RAZISKOVALNIH PROJEKTOV IN PROGRAMOV TER SREDSTVA ZA PROJEKTE IN PROGRAME, NAMENJENA ZA INTERNACIONALIZACIJO IN KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI

39,78 48,68

12. SREDSTVA ZA ZAPOSLENE NA PODLAGI ZAKONA O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA MED 30. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014 (URADNI LIST RS, ŠT. 17/14 IN 14/15 - ZUUJFO), NE GLEDE NA VIR IZ KATEREGA SE FINANCIRAJO NJIHOVE PLAČE

0,00 0,00

SKUPNO ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH OD 1. DO 12. TOČKE

50,72 76,00

ŠTEVILO ZAPOSLENIH OD 1. DO 4. TOČKE 4,47 6,84

ŠTEVILO ZAPOSLENIH OD 5. DO 12. TOČKE 46,25 69,16

OBRAZLOŽITEV:

Iz sredstev državnega proračuna je sofinancirano delovanje infrastrukturnih enot Inštituta za oljkarstvo in sicer, Oddelka za javne službe s področja oljkarstva in Laboratorija Inštituta za oljkarstvo, s strani MGKP in MIRS. Gre za opravljanje nalog v javno korist, ki predstavljajo



91

analize oljčnih olj, zato so sredstva vodena pod "državni proračun". Na podlagi Uredbe o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 60/17) je bil ZRS Koper z odločbo št. 33002‐42/2017/7 z dne 28.12.2017 neposredno imenovana za izvajalca javne službe za izvajanje nalog selekcije oljk, zagotavljanja izhodiščnega razmnoževanja materiala oljk in ugotavljanja vrednosti oljk za predelavo ter strokovno‐tehnično koordinacijo javnih služb na področju strokovnih nalog s področja oljkarstva za obdobje od 1.1.2018 do 31.12.2024.

ZRS Koper je svojo sistemizacijo delovnih mest za infrastrukturno enoto Oddelek za javne službe s področja oljkarstva sprejel na podlagi Pravilnika o pogojih glede prostorov, opremljenosti in kadrov za opravljanje javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, tako so se že v letu 2018 izvedle posamezne prerazporeditve zaposlitev v okviru obstoječih zaposlitev v Inštitutu za oljkarstvo na delovna mesta strokovnega vodje javne službe, strokovnih sodelavcev, analitikov in agronomov v obsegu 3,4 FTE. Skladno z navedenim kadrovskim načrtom pa je z izvedbo novih zaposlitev načrtovano načrtovano financiranje zaposlitev v 5‐letnem obdobju in projekcija stanja na dan 1. 1. 2023 v obsegu 6,08 FTE.

V naslednjih petih letih ZRS Koper načrtuje povečanje števila zaposlenih financiranih iz ARRS sredstev za 8,91 FTE (povečanje iz 39,79 FTE na dan 1. 1. 2017 na 48,68 FTE na dan 1. 1. 2023). To povečanje števila zaposlenih je skladno s srednjeročnima ciljema »zagotavljati čim stabilnejše financiranje zaposlenih raziskovalcev« in »pridobiti dolgoročno programsko financiranje s strani ARRS na področjih, ki še niso programsko financirana s prijavo novih programov« ter tako načrtovanega povečanja obsega dejavnosti ZRS Koper. Namreč, načrtovano je predvsem povečanje višine stabilnega financiranja z izvajanjem dveh novih raziskovalnih programov (v obsegu 2,35 FTE/letno), z izvajanjem infrastrukturnega programa (v obsegu 3 FTE/letno) in povečanje kritja stroškov dela iz Ustanoviteljskih obveznosti (v povečanem obsegu 2,56 FTE/letno). Poleg tega je načrtovano, v primerjavi s stanjem na 1. 1. 2017, izvajanje enega dodatnega usposabljanja mladega raziskovalca.

Predvsem pa ZRS Koper načrtuje povečanje financiranja zaposlenih iz sredstev EU in drugih mednarodnih virov. V okviru finančnega okvira 2014‐2020 in nove finančne perspektive tako ZRS Koper načrtuje pridobitev financiranja dejavnosti iz EU in drugih mednarodnih projektov v obsegu, kot ga je prejemal v finančnem okviru 2007‐2013. Povečanje financiranja zaposlenih za 11,52 FTE v petletnem obdobju je načrtovano skladno s srednjeročnimi cilji v okviru raziskovalne in razvojne dejavnosti. ZRS Koper načrtuje izvajanje projektov financiranih iz EU sredstev v okviru INTERREG SLO‐HR, INTERREG SLO‐ITA, HERA, EQUIP, OBZORJA 2020 in ERC.



92

Tabela: Zaposleni po plačnih (pod)skupinah in trajanju zaposlitve na dan 1. 1. 2017 ter projekcija na dan 31. 12. 2022, v osebah

Število zaposlenih na dan 1. 1. 2017 Projekcija št. zaposlenih na dan 31. 12. 2022

Določen čas

Nedoločen čas

Skupaj Določen čas

Nedoločen čas

Skupaj

POSLOVODNI ORGANI 1 0 1 3 0 3

(DM plačne skupine B)

RAZISKOVALCI

4 27 31 16 33 49(DM plačne podskupine H1, brez DM H017002, H017003, H018001 in brez zaposlenih po 147. členu ZDR-1)

RAZISKOVALCI – dopolnilni delovni čas (147. člen ZDR-1)

1 0 1 5 0 5(DM plačne podskupine H1, brez DM H017002, H017003, H018001)

MLADI RAZISKOVALCI

5 0 5 7 0 7 (DM H017002, H017003 IN H018001)

STROKOVNI SODELAVCI 0 0 0 0 0 0

(DM plačne podskupine H2)

STROKOVNI DELAVCI

1 16 17 2 25 27(DM plačnih skupin oz. podskupin J1 in drugih, ki niso vključena drugam)

ADMINISTRATIVNI DELAVCI IN OSTALI STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI 0 0 0 0 0 0

(DM plačne podskupine J2 in J3)

SKUPAJ 12 43 55 33 58 91



93

Tabela 8: Zaposleni po plačnih (pod)skupinah in trajanju zaposlitve na dan 1. 1. 2017 ter projekcija na dan 31. 12. 2022, v FTE

Število zaposlenih na dan 1. 1. 2017 Projekcija št. zaposlenih na dan 31. 12.

2022

Določen čas

Nedoločen čas

Skupaj Določen čas

Nedoločen čas

Skupaj

POSLOVODNI ORGANI 1 0 1 2 0 2

(DM plačne skupine B)

RAZISKOVALCI

2,8 25,75 28,55 14,9 26,6 41,5(DM plačne podskupine H1, brez DM H017002, H017003, H018001 in brez zaposlenih po 147. členu ZDR-1)

RAZISKOVALCI – dopolnilni delovni čas (147. člen ZDR-1)

0,05 0 0,05 0,8 0 0,8(DM plačne podskupine H1, brez DM H017002, H017003, H018001)

MLADI RAZISKOVALCI

4,5 0 4,5 7 0 7 (DM H017002, H017003 IN H018001)

STROKOVNI SODELAVCI 0 0 0 0 0 0

(DM plačne podskupine H2)

STROKOVNI DELAVCI

1 15,62 16,62 3 21,5 24,5(DM plačnih skupin oz. podskupin J1 in drugih, ki niso vključena drugam)

ADMINISTRATIVNI DELAVCI IN OSTALI STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI 0 0 0 0 0 0

(DM plačne podskupine J2 in J3)

SKUPAJ 9,35 41,37 50,72 27,7 48,1 75,8



94

Tabela: Zaposleni po plačnih (pod)skupinah in spolu na dan 1. 1. 2017 v osebah in FTE

Število zaposlenih na dan 1. 1. 2017 v

osebah Število zaposlenih na dan 1. 1. 2017

v FTE

Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj

POSLOVODNI ORGANI (DM plačne skupine B)

1,00 0,00 1,00 1,00 0,00 1,00

RAZISKOVALCI (DM plačne podskupine H1, brez DM H017002, H017003, H018001 in brez zaposlenih po 147. členu ZDR-1)

15,00 16,00 31,00 13,70 14,85 28,55

RAZISKOVALCI – dopolnilni delovni čas (147. člen ZDR-1) (DM plačne podskupine H1, brez DM H017002, H017003, H018001)

1,00 0,00 1,00 0,05 0,00 0,05

MLADI RAZISKOVALCI (DM H017002, H017003 IN H018001)

3,00 2,00 5,00 3,00 1,50 4,50

STROKOVNI SODELAVCI (DM plačne podskupine H2)

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

STROKOVNI DELAVCI (DM plačnih skupin oz. podskupin J1 in drugih, ki niso vključena drugam)

1,00 16,00 17,00 0,50 16,12 16,62

ADMINISTRATIVNI DELAVCI IN OSTALI STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI (DM plačne podskupine J2 in J3)

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

SKUPAJ 21,00 34,00 55,00 18,25 32,47 50,72

Tabela: Struktura raziskovalcev po starosti na dan 1. 1. 2017, v osebah

Raziskovalni

naziv Kategorija

raziskovalcev do 24 let

25 - 34 let

35 - 44 let

45 - 54 let

55 - 64 let

od 65 let

Skupaj

Znanstveni nazivi Mlajši raziskovalci 0 10 1 1 0 0 12 Starejši raziskovalci 0 0 12 5 4 2 23 Skupaj 0 10 13 6 4 2 35

Strokovno-raziskovalni nazivi

Mlajši raziskovalci 0 0 0 3 1 0 4 Starejši raziskovalci 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 0 0 0 3 1 0 4

Razvojni nazivi Mlajši raziskovalci 0 0 0 0 0 0 0 Starejši raziskovalci 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj Mlajši raziskovalci 0 10 1 4 1 0 16

Starejši raziskovalci 0 0 12 5 4 2 23 Skupaj 0 10 13 9 5 2 39



95

Tabela: Projekcija kadrovske strukture raziskovalcev po starosti na dan 31. 12. 2022, v osebah

Raziskovalni naziv

Kategorija raziskovalcev

do 24 let 25 - 34 let 35 - 44 let 45 - 54 let 55 - 64 let od 65 let Skupaj

Znanstveni nazivi

Mlajši raziskovalci

0 11 4 2 0 0 17

Starejši raziskovalci

0 1 12 19 8 5 45

Skupaj 0 12 16 21 8 5 62



0 0 0 0 2 0 2


0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 0 0 0 0 2 0 2

Razvojni nazivi


0 0 0 0 0 0 0


0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj


0 11 4 2 2 0 19


0 1 12 19 8 5 45

Skupaj 0 12 16 21 10 5 64

Tabela: Struktura vseh zaposlenih raziskovalcev po spolu in po nazivih na dan 1. 1. 2017, v osebah

Raziskovalni naziv Kategorija raziskovalcev Moški Ženske Skupaj Delež

žensk (v %)

Znanstveni nazivi Mlajši raziskovalci 5 7 12 58

Starejši raziskovalci 14 9 23 39

Skupaj 19 16 35 46 Strokovno-raziskovalni nazivi Mlajši raziskovalci 1 3 4 75


Skupaj 1 3 4 75 Razvojni nazivi Mlajši raziskovalci 0 0 0 0


Skupaj 0 0 0 0

Skupaj Mlajši raziskovalci 6 10 16 63


Skupaj 20 19 39 49



96

Tabela: Projekcija kadrovske strukture raziskovalcev ZRS Koper po spolu na dan 31. 12. 2022, v osebah

Raziskovalni naziv Kategorija raziskovalcev Moški Ženske Skupaj Delež žensk

(v %)

Znanstveni nazivi

Mlajši raziskovalci 9 12 21 57Starejši raziskovalci 26 15 41 37

Skupaj 35 27 62 44


Mlajši raziskovalci 1 1 2 50Starejši raziskovalci 0 0 0

Skupaj 1 1 2 50

Razvojni nazivi

Mlajši raziskovalci 0 0 0

Starejši raziskovalci 0 0 0

Skupaj 0 0 0

Skupaj

Mlajši raziskovalci 10 13 23 57


Skupaj 36 28 64 44

Tabela: Struktura vseh zaposlenih raziskovalcev glede na državljanstvo na dan 1. 1. 2017, v osebah

Raziskovalni naziv Kategorija

raziskovalcev državljanstvo

Republike Slovenije

državljanstvo držav, članic

EU

državljanstvo drugih držav

Skupaj

Znanstveni nazivi Mlajši raziskovalci 11 0 1 12 Starejši raziskovalci 19 4 0 23 Skupaj 30 4 1 35


Mlajši raziskovalci 4 0 0 4 Starejši raziskovalci 0 0 0 0 Skupaj 4 0 0 4

Razvojni nazivi Mlajši raziskovalci 0 0 0 0 Starejši raziskovalci 0 0 0 0 Skupaj 0 0 0 0

Skupaj Mlajši raziskovalci 15 0 1 16

Starejši raziskovalci 19 4 0 23 Skupaj 34 4 1 39



97

Tabela: Projekcija kadrovske strukture raziskovalcev glede na državljanstvo na dan 31. 12. 2022, v osebah

Raziskovalni naziv

Kategorija raziskovalcev

državljanstvo Republike Slovenije

državljanstvo držav, članic EU

državljanstvo drugih držav

Skupaj

Znanstveni nazivi



Skupaj 48 11 3 62




Skupaj 2 0 0 2

Razvojni nazivi



Skupaj 0 0 0 0

Skupaj



Skupaj 50 11 3 64



Tabela: Sistemizacija programskih in infrastrukturnih skupin

Podatki o programu Podatki o izvajalcih Opombe

Šifra program

a

Program Primarno raziskovalno

področje programa

Status JRZ v programu

(nosilec/sodelujoči)

Obdobje Izvajalci programa na

JRZ po vlogah na programu

Število izvajalcev po

vlogah na programu

Skupno število raziskovalnih ur v obdobju

2018-2022 (v FTE)

Povprečno št. raziskovalnih

ur na programu na osebo v

obdobju 2018-2022

(v FTE)

1 2 3 4 5 6 7 8=7/6 9

P6-0243 Azijski jeziki in kulture 6.06 sodelujoči 1.1.2014-31.12.2018

skupaj 3,0 0,20 0,07


vodja programa 0,0 0,00 0,00


raziskovalci 1,0 0,18 0,18


strokovno tehnični delavci

2,0 0,02 0,01

P6-0243 (načrt)

Azijski jeziki in kulture 6.06 sodelujoči 1.1.2019-31.12.2024

skupaj 3,0 0,79 0,26 nadaljevanje obstoječega programa

P6-0243 (načrt)


vodja programa 0,0 0,00 0,00 nadaljevanje obstoječega programa

P6-0243 (načrt)


raziskovalci 1,0 0,71 0,71 nadaljevanje obstoječega programa

P6-0243 (načrt)



2,0 0,08 0,04 nadaljevanje obstoječega programa

P6-0400 Družbena pogodba v 21. stoletju: historično-sociološki, fiozofsko-etični in izobraževalno-pedagoški vidiki

6.06 sodelujoči 1.1.2015-31.12.2019

skupaj 3,0 0,72 0,24



99


6.06 sodelujoči 1.1.2015-31.12.2019



6.06 sodelujoči 1.1.2015-31.12.2019



6.06 sodelujoči 1.1.2015-31.12.2019


2,0 0,04 0,02

P6-0400 (načrt)

Družbena pogodba v 21. stoletju: historično-sociološki, fiozofsko-etični in izobraževalno-pedagoški vidiki

6.06 sodelujoči 1.1.2020-31.12.2026


P6-0400 (načrt)


6.06 sodelujoči 1.1.2020-31.12.2026


P6-0400 (načrt)


6.06 sodelujoči 1.1.2020-31.12.2026


P6-0400 (načrt)


6.06 sodelujoči 1.1.2020-31.12.2026



P5-0381 KINEZIOLOGIJA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

5.10 nosilec 1.1.2017-31.12.2021

skupaj 15,0 6,24 0,42


5.10 nosilec 1.1.2017-31.12.2021



5.10 nosilec 1.1.2017-31.12.2021



5.10 nosilec 1.1.2017-31.12.2021


4,0 0,40 0,10

P5-0381 (načrt)

KINEZIOLOGIJA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

5.10 nosilec 1.1.2022-31.12.2027


P5-0381 (načrt)


5.10 nosilec 1.1.2022-31.12.2027


P5-0381 (načrt)


5.10 nosilec 1.1.2022-31.12.2027


P5-0381 (načrt)


5.10 nosilec 1.1.2022-31.12.2027


4,0 0,10 0,03



100

P6-0279 Območja kulturnega stika v integracijskih procesih

6.12 nosilec 1.1.2014-31.12.2019

skupaj 10,0 2,94 0,29


6.12 nosilec 1.1.2014-31.12.2019



6.12 nosilec 1.1.2014-31.12.2019



6.12 nosilec 1.1.2014-31.12.2019


3,0 0,06 0,02

P6-0279 (načrt)

Območja kulturnega stika v integracijskih procesih

6.12 nosilec 1.1.2020-31.12.2025


P6-0279 (načrt)


6.12 nosilec 1.1.2020-31.12.2025


P6-0279 (načrt)


6.12 nosilec 1.1.2020-31.12.2025


P6-0279 (načrt)


6.12 nosilec 1.1.2020-31.12.2025



P6-0272 Sredozemlje in Slovenija 6.01 nosilec 1.1.2015-31.12.2019

skupaj 14,0 8,56 0,61







4,0 0,20 0,05



101

P6-0272 (načrt)

Sredozemlje in Slovenija 6.01 nosilec 1.1.2020-31.12.2025


P6-0272 (načrt)



P6-0272 (načrt)



P6-0272 (načrt)




NAČRT Infrastrukturni program / nosilec 2018-2023 (načrt)

skupaj 22,0 15,00 0,68


vodja programa

1,0 1,25 1,25





8,0 4,00 0,50

NAČRT ("Migracije") 5.03 nosilec 2018-2024 (načrt)

skupaj 12,0 7,41 0,62 pridobitev novega programa


vodja programa

1,0 2,03 2,03 pridobitev novega programa


raziskovalci 8,0 5,03 0,63 pridobitev novega programa




NAČRT ("Oljkarstvo in oljčno olje")

4.03 nosilec 2019-2025 (načrt)

skupaj 8,0 2,80 0,35 pridobitev novega programa

NAČRT ("Oljkarstvo in oljčno olje") 4.03 nosilec 2019-2025 (načrt)

vodja programa



raziskovalci 4,0 1,20 0,30 pridobitev novega programa






6. Ocena dolgoročnega uspeha v obdobju 2018–2022

Ocena dolgoročnega uspeha v obdobju 2018‐2022 je pripravljena na podlagi obstoječih in načrtovanih dejavnosti opredeljenih v programu dela ter temelji na strateških usmeritvah ZRS Koper in na predpostavki doseganja zastavljenih srednjeročnih ciljev organizacije. V 5‐letnem obdobju ZRS Koper načrtuje za 22,4 % povečanje celotnih prihodkov (iz 2.722.893 leta 2018 na 3.334.370 leta 2022), pri čemer je načrtovano povečanje prihodkov iz javne službe za 21,5 % in prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu za 34,8 %. Povečanje prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu je skladno s srednjeročnim ciljem povečanja deleža tržnih raziskav za uporabnike storitev ZRS Koper in s ciljem spodbujanja prenosa znanstvenih rezultatov v gospodarstvo. Sicer v strukturi celotnih prihodkov organizacije predstavljajo prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 7,4 % vseh prihodkov v letu 2018 oziroma 8,1 % v letu 2022. Med prihodke tržne dejavnosti so vključeni prihodki Inštituta in laboratorij za oljkarstvo (opravljene analize oljčnih olj) za gospodarske subjekte in fizične osebe, prihodki Mediteranskega centra zdravja (sofinanciranje ARRS aplikativnih raziskovalnih projektov, aplikativno raziskovanje človeškega gibanja, vadba predšolskih otrok, specialistično svetovanje za vadbo, terapije in prehrano), prihodki iz naslova tržnih projektov Centra za raziskovanje javnega mnenja in prihodki Založba Annales ZRS Koper (izdajanje in prodaja znanstvenih monografij in revij). V strukturi prejetih sredstev iz državnega proračuna je v petletnem obdobju načrtovano za 26,4 % povečanje ARRS sredstev. V to postavko so – poleg sredstev raziskovalnih programov in projektov ter infrastrukturnega programa – vključena tudi sredstva iz naslova infrastrukturnih obveznosti (ustanoviteljske obveznosti in povračila v zvezi z delom in premije KAD), sredstva za usposabljane mladih raziskovalcev, sredstva za spodbujanje mednarodnega sodelovana in promocije znanosti ter sredstva za sofinanciranje izdaje domače znanstvene periodike in znanstvenih monografij. Ocena načrtovanih prihodkov je podana na osnovi že potekajočih raziskovalnih programov ob predvidenem podaljšanju v nespremenjenem obsegu FTE in ob upoštevanju pridobitve financiranja dveh novih raziskovalnih programov in infrastrukturnega programa. Pri načrtovanju povečanja ARRS sredstev ZRS Koper je upoštevano tudi predvideno povečanje sredstev za raziskovalno – razvojno dejavnost na nacionalni ravni. Med prihodke drugih neposrednih uporabnikov državnega proračuna so vključeni prihodki Laboratorija inštituta za oljkarstvo za javne naloge v oljkarstvu, sofinanciranje CRPov ter sredstva za opravljanje dejavnosti in izpolnjevanje obveznosti nosilca nacionalnega etalona za področje množine snovi. Druge prihodke sredstev javnih financ predstavljajo sredstva prejeta iz občinskih proračunov, medtem ko drugi prihodki za izvajanje javne službe predstavljajo sredstva EU in iz drugih mednarodnih virov. Povečanje slednjih je ZRS Koper načrtoval na podlagi obsega financiranja že odobrenih projektov ter oddanih in načrtovanih prijav novih mednarodnih projektov.



103

Tabela: Načrtovani prihodki in odhodki v obdobju od 2017 do 2022

NAMEN Realizacija

2017 2018 2019 2020 2021 2022

CELOTNI PRIHODKI SKUPAJ

2.279.795 2.722.893 3.100.725 3.170.998 3.224.814 3.334.370

PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

2.122.505 2.521.055 2.888.017 2.941.979 2.976.667 3.062.276

PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA (vključno s sredstvi iz državenega proračuna iz sredstev proračuna EU)

1.827.233 2.023.577 2.172.261 2.275.224 2.378.085 2.513.085

od ARRS

1.634.815 1.815.261 1.959.261 2.057.224 2.160.085 2.295.085

od MIZŠ

18.253*

od drugih neposrednih uporabnikov državnega proračuna

192.418 190.063 213.000 218.000 218.000 218.000

DRUGI PRIHODKI IZ SREDSTEV JAVNIH FINANC

136.287 0 0 30.000 30.218

DRUGI PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

158.985 497.478 715.756 636.755 568.364 549.191

CELOTNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

157.290 201.838 212.707 229.019 248.147 272.094

PRIHODKI OD GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV (definicija ZGD-1)

47.792 100.538 106.342 117.336 130.879 148.963

PRIHODKI OD JAVNEGA SEKTORJA V SLOVENIJI

36.292 38.300 40.215 42.226 44.337 46.554

PRIHODKI OD NAJEMNIN ZA POSLOVNE IN DRUGE PROSTORE

0 0 0 0 0 0

PRIHODKI OD GOSPODARSKIH DRUŽB IZ TUJINE

54.749 40.000 42.000 44.100 46.305 48.620

DRUGI PRIHODKI IZ MEDNARODNIH PROJEKTOV

18.457 23.000 24.150 25.358 26.625 27.957

DRUGO 0 0 0 0

CELOTNI ODHODKI SKUPAJ

2.408.217 2.654.689 3.100.725 3.140.998 3.194.596 3.334.370

CELOTNI ODHODKI JAVNE SLUŽBE 2.184.521 2.452.851 2.888.017 2.911.979 2.946.449 3.062.276

STROŠKI MATERIALA

53.779 56.315 68.410 118.410 75.251 94.064

STROŠKI STORITEV

408.603 430.479 534.628 430.688 439.302 450.491

STROŠKI DELA

1.655.746 1.957.057 2.279.479 2.357.380 2.426.396 2.512.221

AMORTIZACIJA

5.651 5.500 2.000 2.000 2.000 2.000

DRUGI STROŠKI

60.742 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500

CELOTNI ODHODKI PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

223.696 201.838 212.707 229.019 248.147 272.094

STROŠKI MATERIALA

15.241 16.659 17.159 17.674 18.204 18.750

STROŠKI STORITEV

97.028 104.149 107.273 110.492 113.806 117.221

STROŠKI DELA

78.995 74.830 82.000 95.000 110.200 130.600

AMORTIZACIJA

758 1.500 1.575 1.654 1.736 1.823

DRUGI STROŠKI

31.674 4.700 4.700 4.200 4.200 3.700PRESEŽEK PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ

-128.422 68.204 0 30.000 30.218 0

PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI NA JAVNI SLUŽBI

-62.016 68.204 0 30.000 30.218 0

PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI NA DEJAVNOSTI PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

-66.406 0 0 0 0 0



104

*Opomba: V letu 2018 smo po obračunskem toku načrtovali prihodke od MIZŠ skladno s Pogodbo in Dodatkom 1 k pogodbi št. C3330‐18‐459002 v višini 18.252,68 na kontu 4133 Tekoči transferji v javne zavode. Izjava: Zavod bo morebitna odstopanja med dejanskimi ter v Petletnemu programu dela načrtovanimi prihodki in odhodki upošteval pri vsakokratni pripravi letnega programa dela.


SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER PRILOGE – Program raziskovalne dejavnosti (tabelarni pregled)

Infrastrukturni programi v obdobju 2018-2022

Šifra programa Program Obdobje

Organizacijske enote, ki izvajajo program

Število raziskovalnih ur v obdobju 2018-2022 (v

FTE)*

Prevideno financiranje programa v EUR po letihPrimarno

raziskovalno podpodročje

programa 2018 2019 2020 2021 20221 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

I0-0052 Infrastrukturna

skupina ZRS Koper 2018-2022 (načrt)

Center mediteranskih kultur

1,8 12.773 19.000 20.000 20.500 21.000 4.03



Laboratorij Inštituta za oljkarstvo

3,5 29.378 43.700 46.000 47.150 48.300 1.04



Mediteranski center zdravja

1,0 8.941 13.300 14.000 14.350 14.700 5.10



Laboratorij IKARUS 2,5 26.823 39.900 42.000 43.050 44.100 5.10



Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju

2,4 22.991 34.200 36.000 36.900 37.800 2.07



Center za raziskave javnega mnenja

1,8 11.496 17.100 18.000 18.450 18.900 5.03



Založba Annales ZRS Koper

1,8 11.496 17.100 18.000 18.450 18.900 2.22



Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino

1,0 3.832 5.700 6.000 6.150 6.300 6.01

SKUPAJ 15,8 127.730 190.000 200.000 260.000 270.000



106

Raziskovalni programi v obdobju 2018 - 2022

Šifra progra

ma Program Obdobje

Status JRZ (nosilec/sodelujo

či)

Cenovni

razred

Število raziskovalnih ur

v obdobju

2018-2022 (v FTE)*

Prevideno financiranje programa v EUR po letih Skupno

število raziskovaln

ih ur v obdobju

2018-2022 (v FTE)

Sodelujoče JRO

na programu

Primarno raziskoval

no podpodroč

je programa 2018 2019 2020 2021 2022

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

P6‐0243 Azijski jeziki in kulture 2014-2018 sodelujoči A 0,19 10.298 0,44

UP FHŠ, UL FF 6.06

P6‐0400

Družbena pogodba v 21. stoletju: historično‐sociološki, fiozofsko‐etični in izobraževalno‐pedagoški vidiki 2015-2019 sodelujoči A 0,71 19.308 19.308 3,52

Pedagoški inštitut, UP FHŠ, UL FF

6.06

P5‐0381


2017-2021 nosilec B 5,63 86.651 86.651 86.651 86.651 5,64

UM Pedagoška fakulteta 5.10

P6‐0279

Območja kulturnega stika v integracijskih procesih 2014-2019 nosilec B 3,48 107.093 107.093 3,48 6.12

P6‐0272 Sredozemlje in Slovenija 2015-2019 nosilec B 8,56 257.660 257.660 8,56 6.01


2019-2025 (načrt) sodelujoči A 0,76 9.910 9.910 9.910 9.910 1,76

UP FHŠ, UL FF 6.06



107

P6‐0400

Družbena pogodba v 21. stoletju: historično‐sociološki, fiozofsko‐etični in izobraževalno‐pedagoški vidiki

2020-2026 (načrt) sodelujoči A 1,06 18.408 18.408 18.408 5,28

Pedagoški inštitut, UP FHŠ, UL FF

6.06

P5‐0381

KINEZIOLOGIJA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA 2022-2028

(načrt) nosilec B 1,41 82.556 1,41

UM Pedagoška fakulteta 5.10

P6‐0279


2020-2026 (načrt) nosilec B 5,22

102.031

102.031

102.031 5,22 6.12


2020-2026 (načrt) nosilec B 12,84

250.769

250.769

250.769 12,84 6.01

‐ ‐ 2018-2024 (načrt) nosilec A 7,41 68.957 81.809 81.809 85.904 15,00

EMUNI5.03

‐ ‐ 2019-2025 (načrt) nosilec C 2,80 41.061 41.061 41.061 41.061 8,00

ni določeno 4.03

SKUPAJ 50,07 481.009 590.638

590.638

590.638

590.638 71,15



108

Temeljni in aplikativni raziskovalni projekti v obdobju 2018 - 2022

Šifra projekta Projekt

Vrsta projekta (temeljni/ aplikativni

/ eksperime

ntalni) Obdobje

Status JRZ (nosilec/sodelujoči)

Cenovni razred

Število raziskovalnih ur v

obdobju 2018-

2022 (v FTE)*

Prevideno financiranje projekta v EUR po letihSkupno število

raziskovalnih ur

v obdobju

2018-2022 (v

FTE)

Sodelujoče JRO

na projektu

Primarno

raziskovalno

podpodročje

projekta 2018 2019 2020 2021 20221 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

J6-7325

VRAČANJE RELIGIOZNEGA V POSTMODERNI MISLI KOT IZZIV ZA TEOLOGIJO

temeljni

2015-2018

sodelujoči B

0,75 41.292,80


6.11

J6-8265

Oživljanje kozmične pravičnosti: poetika feminilnega

temeljni

2017-2020

nosilec A

1,81 37.494,99 37.494,99 12.498,33

2,38 Univerzi v Ljubljani, Teološka fakulteta 6.11

J6-8258

Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih

temeljni

2017-2020

sodelujoči B

0,48 11.291,00 11.291,00 3.774,42

4,23 ZRC SAZU, UL FF

6.06

N6-0036

Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem

temeljni

2015-2018

nosilec B

0,85 46.454,40

0,85

6.05



109

stičnem območju

Z6-8257

Učenja in poučevanja (sosedskih) jezikov v neposrednem stiku

temeljni

2017-2019

nosilec B

1,50 54.842,00 27.421,00

1,50

6.05

J5-7098

Določanje parametrov krvi in zunajceličnih veziklov za optimizacijo športnih rezultatov

temeljni

2015-2018

sodelujoči A

0,49 23.630,10

2,14 UL Biotehniška fakulteta, UL Zdravstvena fakulteta, UL Fakulteta za elektrotehniko 5.10

L5-8245

Razvoj modela spremljanja športnih poškodb za učinkovitejšo preventive, diagnostiko in rehabilitacijo

aplikativni

2017-2020

nosilec C

1,38 36.197,85 36.234,90 14.560,65

2,06 TMG-BMC,UM Medicinska fakulteta

5.10

J5-8241

Substantivna zastopanost mladih v predstavniških organih

temeljni

2017-2020

sodelujoči B

0,53 12.484,62 12.484,62 4.193,80

2,00 UL FDV

5.06



110

V4-1609

Natančnost napovedovanja namankanja - TriN

aplikativni

2016-2018

sodelujoči C

1.550,77

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije ,Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA, UL Biotehniška fakulteta 4.03



111

V4-1621

Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu

aplikativni

2016-2019

nosilec E

4.215,03 3.161,27


4.03

J6-7152

Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu, 1914-1941

temeljni

2015-2018

nosilec B

1,51 82.553,34

1,88 UL FF

6.01

N6-0039

Jugoslovanski samoupravni eksperiment in razprava o razvoju evropskega socializma med Vzhodom in Zahodom (1950-1980)

temeljni

2015-2018

nosilec A

1,09 52.840,32

1,09

6.01

/ Decomposition TMG aplikativni

2018-2021

(načrt) nosilec

C

4,50 37.791 94.478 94.478 47.239 4,76 5.10

/ Cognitive Ageing temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec

A

3,60 29.039 58.079 58.079 29.039 6,20 5.10

/ IKT Health temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči

A

0,90 7.260 14.520 14.520 7.260 6,20 5.10

/ Pametno pohištvo temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči

A

0,90 7.260 14.520 14.520 7.260 6,20 5.10

/ KINEO-run temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec

A

3,00 24.200 48.399 48.399 24.200 6,20 5.10



112

/ KINEO-exercise temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec

A

3,00 24.200 48.399 48.399 24.200 6,20 5.10

/

Spol in starost. Kulturne reprezentacije in identitete starostnikov v 19. in prvi polovici 20. stoletja temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec A 4,50 33.036 82.263 82.263 41.132 6,20

Inštitut za novejšo

zgodovino 6.01

/

Antifašizem v Julijski krajini v transnacionalni perspektivi, 1922–1954 temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec B 4,50 33.036 82.263 82.263 41.132 5,47 UM FF 6.01

/

Prepletanje marksizma in krščanstva v Sklvoneiji, 1931-1919 temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec A 4,50 33.036 82.263 82.263 41.132 6,20 6.01

/

Historični vidiki socialne države na Slovenskem temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec A 4,50 33.036 82.263 82.263 41.132 6,20

UL Fakulteta

za socialno

delo 6.01

/ / temeljni

2018-2020

(načrt) nosilec A 2,00 27.421 54.842 27.421 6,20 6.01



113

/

Nacionalno samozavedanje in nadnacionalna znanost: vpliv nacionalnih diskurzov na raziskovanje srednjeveške in zgodnjenovoveške umetnosti v Sloveniji temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči B 0,05 496 993 993 496 2,74 UL FF 6.01

/

Vpliv nalezljivih bolezni na umrljivost otrok v predvakcinacijski Avstro- Ogrski (1867-1914) temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči A 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 4,96 ZRC

SAZU 6.01

/

Cenzura knjig na Slovenskem v 20 stoletju temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči A 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 4,96

Inštitut za novejšo

zgodovino 6.01

/

Slovenski kraji spomina temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči B 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 5,47 UL FF 6.01

/

Gospodarska paradiplomacija Socialistične republike Slovenije v neuvrščenih državah (1975-1992) temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči A 0,08 745 1.489 1.489 745 2,74 UL FDV 6.01



114

/

Tranzicija in transformacija od spodaj: dvojezične periferne regije med Dvojno monarhijo in nacionalnimi državami ( 1918-1923) temeljni

2018-2021

(načrt) sodelujoči B 0,60 5.484 10.968 10.968 5.484 2,74 UL FF 6.01

/ / temeljni

2019-2021

(načrt) nosilec B 1,70 46.616 46.616 3,65 Mirovni inštitut 5.03

/ / temeljni

2019-2021

(načrt) nosilec B 1,70 46.616 46.616 3,65 ZRC

SAZU 5.03

/ / temeljni

2018-2021

(načrt) nosilec B 2,00 13.711 54.842 41.132 3,65 5.03

/

Medreligijski dialog-temelj za sozitje razlicnosti v luci migracij in begunske krize temeljni

2020-2022

(načrt) nosilec B 2,67 36.561 73.123 36.561 3,65

UL Teološka fakulteta,

UL Filozofsk

a fakulteta 6.11

/

Materializem in sodobna filozofija religije temeljni

2020-2022

(načrt) nosilec B 2,67 36.561 73.123 36.561 3,65Teološka fakulteta 6.10

/

Relacijsko sebstvo in subjekt v sodobni kitajski filozofiji temeljni

2020-2022

(načrt) sodelujoči B 1,00 13.711 27.421 13.711 2,74

UL Filozofsk

a fakulteta 6.10

/ Cognitive exercise temeljni (načrt) nosilec

A 2,00 0 0 4,13 5.10



115

/ Ključne besede temeljni (načrt) nosilec B 2,65 48.399 48.399 48.399 5,47

Univerzi v LJ in

MB, INV 6.05

/ Kontaktno jezikoslovje aplikativni

2021-2022

(načrt) nosilec B 3,00 82.263 82.263 3,65 6.05

/

Izrazi moči v slovenskem jeziku temeljni

2021-2023

(načrt) nosilec B 3,00 82.263 82.263 3,65 6.05 / Jezik mladih temeljni (načrt) nosilec B 2,00 54.842 54.842 3,65 6.05

/ Poučevanje jezikov aplikativni (načrt) sodelujoči B 0,19 5.185 5.185 1,82 6.05

/ / temeljni

2021-2023

(načrt) nosilec B 0,16 4.407 4.407 1,82 5.03

/ / temeljni

2021-2024

(načrt) nosilec B 2 41.132 68.553 2,74 6.11

/ / temeljni

2021-2024

(načrt) nosilec B 2 41.132 82.263 2,74 6.06

/ / temeljni

2021-2024

(načrt) nosilec A 2 24.200 72.599 3,10 5.10

/ / temeljni

2021-2024

(načrt) nosilec B 2 41.132 82.263 2,55 5.06

/ / temeljni

2021-2024

(načrt) sodelujoči B 0,5 8.226 19.195 1,28 6.11

/ / temeljni

2021-2024

(načrt) sodelujoči B 0,5 8.226 19.195 1,28 6.06

/ / aplikativni

2021-2024

(načrt) sodelujoči B 1 13.711 41.132 2,55 5.10

/ / temeljni

2021-2024

(načrt) sodelujoči B 1 13.711 41.132 2,55 5.06



116

/ / aplikativni

2022-2025

(načrt) nosilec C 0,75 47.239 1,59 4.03

/ / temeljni

2022-2025

(načrt) nosilec B 2 41.132 1,82 6.01

/ / temeljni

2022-2025

(načrt) nosilec B 0,75 0 1,82 6.10

/ / temeljni

2022-2025

(načrt) nosilec B 2 41.132 1,82 5.03

/ / temeljni

2022-2025

(načrt) sodelujoči B 1 54.842 1,82 4.03

/ / temeljni

2022-2025


/ / temeljni

2022-2025

(načrt) sodelujoči B 1 0 1,82 6.10

/ / temeljni

2022-2025


SKUPAJ 94,05 717.339 943.673 999.555 1.010.525 1.084.549

program dela središča koper -...

Documents